Naša lekarna 38 by Entrapharm

Revija za zdrav življenjski slog

številka 38, letnik 04, december 2009 | www.nasa-lekarna.si

Osebno: Prihodnost lekarništva / Aktualno: ABC vitaminov / Kako zdraviti: Virus HIV / Zdravilne rastline: Zvezdasti janež / Koža razkriva: Koža in zima / Otroci in mladostniki: Hrana za zdrav začetek dneva / Preudarno za zdravje: Razkužila / Venerin kotiček: Vaginalne okužbe / Opomin za spomin: Staranje nam ne sme ukrasti spominov / V gibanju: Preprečimo zimske športne poškodbe / Za mizo: Hormoni sreče

Ljudje potrebujemo ljudi »Ljudje, ki potrebujejo ljudi, so najsrečnejši ljudje na svetu,« mi veliko juter poje v avtu Aretha Franklin. Če bi se še enkrat rodila, bi želela postati njena spremljevalna vokalistka v kratki resasti oblekici, se pozibavati v njenih soul ritmih, ampak to je zdaj irelevantno. Ko se je rodil najin mali sine, sva se kot starša ubadala s tem, kako bova znala prepoznati njegove potrebe in kaj pravzaprav sploh so ključne otrokove potrebe. Kaj kmalu me je na realna tla postavil danski psiholog Jesper Juul, ki v eni od svojih knjig opozarja, da če otrokom priskrbimo vse, kar si želijo (ali bolje rečeno, kar si želimo starši – spomnite se samo vseh železnic in lego kock), zadovoljimo njihove želje, ne pa potreb. In ko bodo taki otroci odrasli, sploh ne bodo znali prepoznati svojih pravih potreb. In res – ko odrastemo, kar naenkrat ne jemo več, ko smo lačni, temveč takrat, ko smo pod stresom, kupujemo si nove dobrine, ne ko jih potrebujemo, temveč ko smo žalostni, da se potolažimo. A na drugačen način, kot naj bi »cartali« starši – z ljubeznijo, razumevanjem, toplino, varnostjo, kompetentnostjo … Kaj kmalu sva s partnerjem spoznala, da je ena od sinovih ključni potreb to, da se počuti del skupnosti. Da so okrog njega mladi, malo starejši in starejši ljudje, ki so bili zanj sprva le nekdo ali nekaj v prostoru, včasih malo bolj glasni in veseli, drugič tihi in mogoče žalostni. Sčasoma so »napredovali« v nekoga, do katerega je pametno biti malo previden (stiskanje k maminim nogam je najboljša in preverjena taktika), potem pa so ti ljudje kar naenkrat postali zanimivi. Začel je opazovati njihovo držo, ton glasu, se jim dobrikati, približevati, spoznavati trike neverbalne komunikacije. Spoznaval je, kako ključno je v življenju sobivati z različnimi ljudmi. Kakšna evolucija, učenje sobivanja človeških bitij namreč, sva opazovala in razmišljala. Ljudje potrebujemo ljudi. Potrebujemo jih zato, da nas slišijo, da smo videni, razumljeni, tudi cenjeni. Otroci še posebno potrebujejo okoli sebe kompetentne ljudi, ker le-ti postavijo prave okvire, znotraj katerih se znajo otroci vrteti. Ljudje potrebujemo tudi in predvsem ljudi, ki izstopajo in vlečejo tale naš svet naprej. In zato bom pogrešala Jureta in Tomaža, ki sta v letu 2009 ostala v svojih svetovih, tudi meni tako bližnjih – na morskih cestah in med gorskimi bogovi. Za njih ni nemogočih poti. Ko vam pristno stisnejo roko, veste, da to niso bež ljudje, temveč ljudje barv, energij, idej, vizij. Ljudje, ki ne puščajo mlačnih občutkov in ki svojo stroko, ljubezen, strast pripeljejo do nedosegljivih višav. »Nisem človek, ki obrača liste v življenju kot čevapčiče na roštilju,« je nekoč dejal Tomaž Humar. In res, ljudje z idejami, vizijo so tako večni, kot so večne njihove ideje in vizije, predvsem pa vztrajna pot. Imamo jih radi ali ne, te nadpovprečneže. To je tako kot z rukolo, bi dodala moja sodelavka, ki je ne mara. Jaz pa jo obožujem. Naučimo sedanje in bodoče prebivalce Zemlje predvsem tega, kako pomembni smo mi in kako pomembni so ljudje okoli nas. Kako ravnati s sabo in sobivati z ljudmi. Lahko si dober sodelavec, mama, hči, partner, sestrična, žena, prijateljica ali pa si preprosto padel na testu življenja. Vse ostalo dandanes lahko dobiš na internetu ali kupiš.

N AŠA L EKARN A

Uvodnik Foto: Urban Štebljaj

novem ber 2009

Katja Krasko, glavna urednica

Naša lekarna je poljudno strokovni vodič za učinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naša lekarna je revija za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja.

Osebno

Warren Meek: Kjer je v zdravstvu skrb, je tudi uspeh »Slovenija za varno izdajanje zdravil bolnikom potrebuje hitre spremembe v lekarniški dejavnosti,« je iskren Meek. Prenizko je število magistrov farmacije na prebivalca, prav tako je kritično nenehno zniževanje vrednosti lekarniške točke, zaradi česar je dejavnost podfinancirana. To lahko ogrozi varno izdajanje zdravil in dolgoročno okrni število lekarn, še ugotavlja.

Aktualno

AIDS ne izbira … TI lahko! Okužba s hiv se je z razvojem protiretrovirusnih zdravil in novih strategij zdravljenja spremenila od hitro potekajoče, na smrt obsojajoče bolezni v kronično obvladljivo bolezen. Današnji režimi zdravljenja so zelo učinkoviti, prijazni do bolnikov in jim omogočajo čedalje večjo kakovost življenja. V letu 2008 je bilo v Sloveniji prepoznanih 48 primerov novih diagnoz okužbe s hiv, 11 okuženih je zbolelo za aidsom

Zdravilne rastline

Zvezdasti janež Ko zadiši po janežu, je v zraku toplo in praznično. Ta prijetni vonj daje anetol, ki je glavna sestavina janeževega eteričnega olja in ima tudi zdravilne učinke. Anetol je alkohol, ki je manj topen v vodi kot etanol, bolj poznan kot alkohol. Zato nastane, ko pride anetol v stik z vodo, mlečna zamotnitev tekočine. Temu pojavu rečemo uzoefekt – po grški pijači Ouzo, ki vsebuje mastikovo olje, kjer se nahaja anetol.

VSEBINA

3 Ljudje potrebujemo ljudi 6 Makroskop Za začetek Po nasvet v lekarno 14 Kažipot svetovanj v naših lekarnah Osebno 16 Warren Meek: Kjer je v zdravstvu skrb, je tudi uspeh Jasno in glasno 22 Lekarniška dejavnost - kam greš? Aktualno 24 Vitamini – ključ do zdravja v dolgih zimskih dneh Kako zdraviti 34 AIDS ne izbira … TI lahko! Zdravilne rastline 42 Zvezdasti janež 46 Vprašajte strokovnjaka Odkrito o skritem 48 Moje srečanje z inkontinenco Venerin kotiček 52 Vaginalna vnetja – skrbimo pa pravilno intimno higieno 60 Linija izdelkov za intimno nego Term Dobrna Koža razkriva 62 Koža in zima

Uvodnik

Koža razkriva

Koža in zima Na koži se pokažejo tudi posledice spremenjenih zunanjih dejavnikov – pozimi svoje naredijo nizka temperatura, nižji parcialni tlak vode v zraku, bolj suh zrak v notranjih prostorih ter manj vlažen zrak na prostem. Veter je pomemben, na sonce pa pozimi prav tako ne smemo pozabiti, poudarja Borut Žgavec, spec. dermatologije.

V gibanju

Preprečevanje zimskih športnih poškodb Zimske športne aktivnosti so spe cifične in omejene na samo nekaj mesecev letno. Zaradi tega je mo žnost poškodb večja. Priprave na zimo in njene radosti nam lahko prihranijo marsikatero skrb, bole čino in celo poškodbo. Preventiv ni trening in bazična pripravljenost sta tako kot pri vseh športih tudi pri zimskih izredno pomembna. V sklopu priprav na zimsko športno sezono se lahko izmenjujeta.

Za mizo Hormoni sreče

Ob prihajajočih praznikih si vedno voščimo obilo blagostanja in sreče. Recept za slednjo je preprost: za občutek sreče le zamešamo v enakovrednih količinah tri hormone – serotonin, noradrenalin in dopamin – ter dobro premešamo. Doziramo jih previdno s posebej izbrano hrano.

70 Lumpi vam želi dobro jutro! Preudarno za zdravje 76 Sredstva za razkuževanje Pozitivka 82 Radost Portret farmacevta 86 Polona Grobler, mag. farm., spec. Opomin za spomin 88 Staranje nam ne sem ukrasti spominov V gibanju 94 Preprečevanje zimskih športnih poškodb Za mizo 100 Hormoni sreče 106 Krompirjev gratin s kozjim sirom 108 Božična vodka Sudoku 112 Otroški kotiček 113 NL svetuje 114 Otroci in mladostniki

100

NA Š A LE K A R NA

Makroskop

Nova darila Zvezdar za svobodo izbire Podjetje Zvezdar je prav za letošnje praznično obdobje na slovensko tržišče pripeljalo nov koncept daril, tematske darilne pakete Zvezdar. Gre za prva darila, ki obdarovancu omogočajo izbiro med različnimi aktivnostmi in doživetji v prostem času. Zvezdar je elegantna škatla, v kateri je lična knjižica s predstavitvijo različnih aktivnosti ter darilni bon, s katerim bo prejemnik lahko izkoristil eno od njih. Koncept daril je preprost. Izberete enega od paketov in ga podarite, obdarovanca pa čaka prijetna naloga, da si med samimi privlačnimi možnostmi po vsej Sloveniji izbere eno. Paketi so pripravljeni tudi na različne teme – wellness, doživetja, adrenalin in okusi sveta.

Nova družba Merck (MSD)

Na sliki: Leonardo Santarelli, direktor Mercka v Sloveniji

Podjetje ViiV Healthcare začelo s poslovanjem V začetku novembra 2009 je uradno začelo poslovati podjetje ViiV Healthcare, novo podjetje, specializirano za področje okužbe z virusom HIV. Ustanovili sta ga farmacevtski družbi GlaxoSmithKline (GSK) in Pfizer. Prizadevanja za raziskave in razvoj, strateška

Po zaključenem postopku združitve družb Merck in Schering– Plough je nova družba Merck v novembru 2009 začrtala novo globalno strategijo. Medtem ko bodo imena pravnih oseb na različnih trgih različna, se bo združena družba v Združenih državah Amerike imenovala Merck, drugod pa MSD. Osnovni namen nove družbe Merck je zagotavljanje inovativnih, prepoznavnih izdelkov in storitev za izboljšanje kakovosti življenja ljudi po svetu z zadovoljevanjem potreb potrošnikov in ustvarjanjem dolgoročne vrednosti delnic. "Zdaj ko smo zaključili postopek združitve, smo pripravljeni na uresničitev obljube o novem Mercku, osnovanem na temelju znanstvenih inovacij in skrbi za bolnike po vsem svetu," je dejal Richard T. Clark, predsednik in glavni izvršni direktor družbe.

partnerstva in izdajanje licenc bodo v podjetju ViiV Healthcare osredotočena na zagotavljanje zdravil, ki bodo pomagala rešiti težave z odpornostjo in kompleksnostjo odmerjanja. "V okviru lastnega portfelja imamo nekaj zelo obetajočih molekul, vključno z našim programom razvoja zaviralcev integraze, ki je v sklepni fazi," je dejal dr. Dominique

Limet, predsednik uprave novega podjetja ViiV Healthcare. Osnovni cilj podjetja ViiV Healthcare bo reševanje trenutnih pomanjkljivosti pri zdravljenju otrok in pomanjkanje ustreznih farmacevtskih oblik, s katerimi se srečujemo pri zdravljenju pediatrične populacije.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

revija za zdrav življenjski slog KVARKADABRA v kuhinji – znanstvene razlage kuhanja in prehrane

KVARKADABRA V KUHINJI

Kuhinja je lahko prav zanimiv prostor tudi za znanstvenike in radovedneže, ki v vsakem živilu, vsaki jedi in kuharskih postopkih vidijo fizikalno-kemijsko-biološke procese ali pa družbene pojave. V knjigi Kvarkadabra boste našli odgovore na različna vprašanja. Verjetno ste se že spraševali, kako se izmeri kaloričnost »Dve rebri čokolade vsebujeta več energije kot palica Znanstvene razlage kuhanja in prehrane dinamita. Vsebujeta namreč okoli 200 kcal, oz. okoli 840 kJ! Torej skoraj megajoule! Megajoule palonec je energija, in ki zadošča hrane, kako deluje ekonom zakaj za dvig odraslega človeka več kot kilometer visoko. Noben ne more narediti česa takega!« pri rezanjudinamit čebule jokamo. Večina pa najbrž še ni slišala za na Balkanu priljubljeno pijačo z imenom boza ter za to, da je lahko luknja v želodcu tudi uporabna stvar. Pri nekaterih sestavkih so opisani tudi recepti za izvedbo poskusov in navodila za izdelavo jedi. Knjiga, ki jo je uredil prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo, vas bo navdušila tudi za lastno eksperimentiranje v kuhinji.

KVARKADABRA V KUHINJI

KVARKADABRA DRUŠTVO ZA TOLMACENJE ZNANOSTI

Jure Daic´ z Imunoglukanom P4H do novega rekorda Med 25. novembrom in 5. decembrom je bilo na Bahamih v Dean's Blue Hole 6. AIDA individualno svetovno prvenstvo v globinski apneji v disciplinah konstantna obtežitev brez plavuti in s plavutmi. Tekmovanja se je udeležil tudi Jure Daic´, ki je pred kratkim dosegel najboljši rezultat pri potopu na globino 80 m. Tako je postal prvi Slovenec, ki je Na sliki: Jure Daic´ dosegel tako globino. Jure Daic´ za zdravo kondicijo skrbi tudi z rednim uživanjem prehranskega dopolnila Imunoglukan P4H, ki s svojim delovanjem podpira naravno obrambo organizma. Prehransko dopolnilo Imunoglukan P4H vsebuje čisti beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitaminom C in cinkom, ki v črevesju spodbuja delovanje naših imunskih celic in nam tako pomaga k večji telesni odpornosti. Imunoglukan je naraven izdelek, v telesu se ne absorbira in je na voljo v obliki sirupa in kapsul.

December 2009, letnik 4, št. 38 Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu. Naklada: 41.000 izvodov Vrednost izvoda: 3,67 € Letna naročnina: 41,10 € Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana E: urednistvo@nasa-lekarna.si www.nasa-lekarna.si Uredništvo Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov. Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Strokovna sodelavca uredništva: mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in Rok Petrič, mag. farm. Uredniški odbor dr. Martina Brank, mag. farm. dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez Špringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema Mušič, dr. med. Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh. prim. Peter Kapš, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Ervin Strbad, dr. med. Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Inscribo Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo Lektura: Darinka Verdonik Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno vsega uredništva. Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Entrapharm, d.o.o., Mojca Lah, univ. dipl. ekon. Jure Pučko, univ. dipl. ekon. Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342 E: marketing@entrapharm.com Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno na voljo v lekarnah po Sloveniji. Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.

NA Š A LE KA R N A | M a kro s ko p

»Vem, kaj jem!« – edinstvena mobilna storitev za nadzor ogljikovih hidratov

uravnavanje glukoze v krvi,« je ob uvedbi storitve povedal pobudnik projekta dr. Andrej Janež. Nova mobilna storitev »Vem, kaj jem!« predstavlja pomoč pri štetju zaužitih ogljikovih hidratov kjerkoli in kadarkoli. Namenjena je sladkornim bolnikom in vsem, ki želijo živeti zdravo. Uporabnikom omogoča, da s preprostim SMS-om pred obrokom preverijo vsebnost ogljikovih

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni (14. november) je družba Si.mobil na pobudo dr. Andreja Janeža, predstojnika Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana, in v sodelovanju z družbo Sanofi-Aventis predstavila novo mobilno storitev »Vem, kaj jem!« za nadzor nad ogljikovimi hidrati prek sporočil SMS. Storitev je na voljo večini slovenskih uporabnikov mobilnih komunikacij, Si.mobilovim uporabnikom, povsem brezplačno. »Prehrana in nadzor nad porabo ogljikovih hidratov sta najpomembnejši nalogi bolnikov s sladkorno boleznijo, saj je od količine vnesenih ogljikovih hidratov odvisna količina inzulina, potrebnega za

hidratov v hrani: na številko 6111 pošljejo SMS sporočilo s ključno besedo OH in seznamom živil, ki jih nameravajo zaužiti (npr. OH dunajski zrezek, krompir). V povratnem SMS-u uporabniki prejmejo podatke o vsebnosti ogljikovih hidratov

v gramih glede na težo domače mere (npr. »kos«, »krožnik«). Če je v bazi vključen tudi glikemični indeks živila, je v povratnem SMS-u tudi ta informacija. »Podatki o vsebnosti ogljikovih hidratov v živilih so bili sladkornim bolnikom v Sloveniji doslej dostopni le prek tiskanih knjižic. Sodobne tehnologije pa nam omogočajo bistveno bolj prijazen dostop do teh podatkov, zato smo poskrbeli za celovito obdelavo teh podatkov in jih prenesli v računalniški in mobilni svet,« je dodal David Khougazian, direktor regije Adriatik v družbi Sanofi-Aventis, kjer so poskrbeli za bogato bazo podatkov o vsebnosti ogljikovih hidratov v živilih. »Razvoj te storitve podpiramo, saj je nastala v skladu s programsko usmeritvijo Mednarodne zveze sladkornih bolnikov ob svetovnem dnevu sladkornih bolnikov. Menimo namreč, da so za obvladovanje sladkorne bolezni nujno potrebni ozaveščanje, izobraževanje in preventivno delovanje,« je dodal Janko Kušar, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije.

Na sliki: Milan Zaletel (član uprave Si.mobila), Janko Kušar, dr. Andrej Janež, Borut Miklavčič (minister za zdravje Republike Slovenije) in David Khougazian

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Ali obvladujete stres?

Dr. Curtay, predsednik »Societe de medicine nutritionnelle«

D-STRESS: Hiter in naraven odgovor na stres D-stress je edinstvena kombinacija naravnih aktivnih sestavin, ki pomagajo telesu, da se hitro prilagodi stresnim situacijam in psihičnim naporom. Vsebuje: - veliko količino naravnega magnezija, - taurin, ki veže magnezij in deluje kot naravno pomirjevalo, - arginin, ki povečuje krvni obtok in preprečuje utrujenost, - b vitamine, ki ugodno vplivajo na naše počutje ter nas pomirjajo.

Zastopa: Mikro+Polo d.o.o., Zagrebška cesta 22, 2000 Maribor, tel. 02 614 33 34, www.mikro-polo.si

tres je odgovoren za prekomerno izločanje številnih hranljivih snovi. Še posebno pripomore k prekomernemu izločanju magnezija skozi urin. Vsi ti primanjkljaji povzročajo telesno neravnovesje in vodijo do še večjih težav. Uživanje le magnezija, kot prehranskega dopolnila, ne zadošča, saj se ta mineral zelo težko veže v telesu in se hitro izloči. Prav zaradi tega ga je potrebno kombinirati s snovjo, ki veže oziroma fiksira magnezij v celicah, kot je na primer taurin. Taurin deluje neposredno na možgane, in sicer kot naravno pomirjevalo. Zelo pomembno je tudi uživanje B vitaminov, ki pospešujejo sintezo snovi v možganih, kot je serotonin, ki je še posebno pomemben pri vzpostavitvi psihičnega ravnovesja. Naslednja pomembna hranljiva snov je arginin, ki zmanjšuje izločanje stresnega hormona kortizola.

Oglasno sporočilo

Izdelek je na voljo v lekarnarh, specializiranih trgovina in na www.lekarnar.si

NA Š A LE KA R N A | M a kro s ko p

3. Majhnov dan – strokovni posvet o družinski medicini

Novi publikaciji o raku pljuč

V Celju je 19. novembra potekalo strokovno srečanje zdravnikov družinske medicine in njihovih sodelavcev, ki se ga je udeležilo več kot 100 udeležencev. V okviru srečanja so organizatorji pripravili okroglo mizo z naslovom »Družinska medicina – kako naprej?«, ki jo je vodila organizatorka srečanja prim. asist. Jana Govc Eržen. Udeleženci okrogle mize so se v zaključnih mislih strinjali, da je prihodnost družinske medicine svetla, da moramo biti optimistični, saj smo v tem trenutku zastavili vse svoje znanje, voljo in skupne moči. Z vztrajanjem pri zahtevah po spremembah smo na dobri poti k uresničitvi zahtev v dobro naših bolnikov.

RAK PLJU^ Vodnik za bolnike/ce na poti okrevanja DRUŠTVO ONKOLOŠKIH BOLNIKOV SLOVENIJE

Na sliki: prim. prof. dr. Janko Kersnik, predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine in predstojnik Katedre za družinsko medicino Maribor, Vesna Arcet Rodič, dr. med., Tanja Vraneševic´, dipl. m. s., prim. Andrej Žmavc, prim. asist. Jana Govc Eržen, asist. mag. Andrej Kravos, Cecilija Hlačer, dipl. m. s. in Klemen Marovt, dr. med.

Društvo onkoloških bolnikov je v novembru, mesecu ozaveščanja o raku pljuč, izdalo novo knjižico Rak pljuč v zbirki Vodnik za bolnike na poti okrevanja. Nova pridobitev je tudi zgibanka Rak pljuč – Kaj mora vsakdo vedeti o tej bolezni. Knjižica in zgibanka sta na voljo brezplačno, dobite ju v Info centru na Onkološkem inštitutu Ljubljana, na sedežu društva ali pri svojem zdravniku – onkologu. V knjižici Rak pljuč avtor prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., opominja na nevarnosti te bolezni, ko opisuje značilnosti raka pljuč, postopke ugotavljanja in zdravljenja ter ponudi vrsto koristnih nasvetov. Pričevanja bolnikov pa vlivajo dodatno upanje. Zgibanka Rak pljuč – Kaj mora vsakdo vedeti o tej bolezni avtorice mag. Mirjane Rajer, dr. med., pa je namenjena najširšemu krogu bralcev, da bi se vsi zavedeli, kako pomembno je skrbeti za svoje zdravje.

Prenovljena Mercatorjeva linija Lumpi Mercator v mesecu decembru na vseh večjih prodajnih mestih do konca leta izvaja promocije izdelkov Lumpi. Tako v decembru ob nakupu treh izdelkov Lumpi kupci brezplačno prejmejo okrasno kroglo Lumpi za božično drevo.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Medisovih 20 let zdravih vrednot Družba Medis letos praznuje 20 let delovanja. Tako pomemben jubilej je zaokrožila z več dogodki. Osrednji dogodek, namenjen Medisovim strankam in partnerjem, je potekal 1. decembra v Cankarjevem domu. Ob tej priložnosti so mestu Ljubljana, s katerim sobivajo že 20 let, podarili umetniško skulpturo kiparja Jakova Brdarja. Krasila bo Ključavničarsko ulico v Stari Ljubljani. Jubilej so v Medisu praznovali tudi skupaj z uspešnimi športniki, apneistom Juretom Daic´em in boksarjem Dejanom Zavcem, katerima s sponzorskimi sredstvi pomagajo do vrhunskih rezultatov. Družba Medis je sestavljena iz več hčerinskih podjetij, ki delujejo v različnih državah in zaposlujejo okrog 200 zaposlenih. Na področju promocije in informiranja o zdravilih so se v 20 letih razvili v največjo neodvisno družbo v Sloveniji in na Balkanu. Njihovo temeljno vodilo je: "Delamo trdo, pošteno in s pametjo. Želimo preseči doseženo", njihovo gonilo pa so inovacije. Kot družbeno odgovorno podjetje Medis redno sponzorira tudi več skupin in posameznikov, ki se ukvarjajo s kulturo ali športom, ter bolnišnice in druge zdravstvene ustanove.

Na sliki: Tone Strnad, direktor in lastnik družbe Medis

NA Š A LE KA R N A | M a kro s ko p

Hepatitis C – rezultati anonimnega brezplačnega testiranja v Sloveniji Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog – Stigma je na novinarski konferenci predstavilo rezultate petega brezplačnega testiranja za hepatitis C, ki je bilo organizirano med 19. in 21. oktobrom v Ljubljani, Kranju, Mariboru in na Jesenicah. V oktobrski akciji je bilo tako skupaj testiranih 265 ljudi, od tega 75 v Ljubljani in 137 v Mariboru. 13 testirancev je bilo pozitivnih na test, od tega jih je bilo 12 intravenskih uživalcev drog. Povprečna starost testirancev je bila 31 let (najmlajši je bil star 21, najstarejši pa 46 let), povprečna dokončana izobrazba testirancev pa je bila srednješolska. Prof. dr. Mojca Matičič je povedala, da imamo v Sloveniji dobra zdravila za zdravljenje hepatitisa C, problematično je predvsem njegovo odkrivanje, saj lahko bolnik več let živi z virusom, preden se pojavijo resni zapleti. Zato je toliko bolj pomembno, da v Sloveniji izvajamo akcije brezplačnih testiranj, ki sicer iz leta v leto dosegajo večji odziv. Od 1. februarja 1993 je v Sloveniji vsa kri, zbrana ob krvodajalskih akcijah, na Zavodu RS za transfuzijsko medicino rutinsko pregledana tudi za virus hepatitisa C. Po do sedaj zbranih podatkih je bilo tako odkritih 0,065 % bolnikov.

Na sliki (z leve proti desni): Alan Kelher, Mmd, prof. dr. Mojca Matičič, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, prof. dr. Mario Poljak, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Univerza v Ljubljani, Eli Zamernik, Društvo Stigma, Bernarda Bajec, dipl. m. s., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana

Waya IT – prava pomoč pri zaprtju v prazničnih dneh

Zaprtje je neprijetna težava, pri kateri pride do oteženega odvajanja blata, bolečin v trebuhu in napihnjenosti. Pride tudi do porušenega ravnotežja v naši črevesni mikroflori, zato je potrebno dodajati izbrane probiotične kulture. Specialni probiotični prašek WAYA® IT (Intestinal Transit) pomaga pri izboljšanju splošnega počutja ob zaprtju. Vsebuje prave probiotične kulture, kar šest različnih vrst in sevov (Lactobacillus (L.) casei, L. rhamnosus, L. plantarum, Bifidobacterium (B.) bifidum, B. lactis, B. longum) v optimalni koncentraciji, ki se odlično dopolnjujejo. Probiotične kulture proizvajajo mlečno kislino, ki poveča kislost v našem črevesju in tako pospeši gibanje črevesja. Poleg probiotičnih kultur vsebuje tudi prebiotike, ki še dodatno pripomorejo k izboljšanju prebave. Specialni probiotični prašek WAYA IT je potrebno jemati vsaj en teden, ob kroničnih težavah pa redno.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Novo Nordisk ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

Partnerstvo podjetja Medis in boksarja Dejana Zavca prejelo prestižno nagrado SPORTO

Družba Novo Nordisk je tudi letos ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni pripravila številne aktivnosti. Z njimi so ozaveščali širšo javnost o tej vse bolj razširjeni bolezni, možnih vzrokih in zapletih, predvsem pa, kako je mogoče z zdravim načinom življenja zmanjšati tveganje za razvoj bolezni. Letošnje aktivnosti so brezplačno potekale v ljubljanskem Cityparku. Poleg brezplačnega merjenja sladkorja v krvi so bili obiskovalcem na voljo še svetovalci za prehrano in telesno dejavnost. Sladkorna bolezen je eden največjih zdravstvenih izzivov 21. stoletja. Po zadnjih ocenah ima sladkorno bolezen 246 milijonov ljudi ali skoraj 6 % svetovnega prebivalstva. Ocenjuje se, da se bo to število do leta 2025 povečalo na 380 milijonov.

Na letošnji šesti konferenci o marketingu in sponzorstvih v športu SPORTO 2009 je najbolj prestižno nagrado za sponzorstvo športnika posameznika prejelo partnerstvo med podjetjem Medis in boksarjem Dejanom Zavcem. Predsednica strokovne žirije, dr. Maja Makovec Brenčič, je ob podelitvi nagrade SPORTO 2009 povedala: »Podjetje Medis je primer razvoja trženjske strategije, ki razume, zakaj je možno in smiselno osebno znamko športnika kreativno vpeti ne le v klasične komunikacijske instrumente trženja, ampak tudi v razvoj in prvo umeščanje izdelka na trg.« Partnerstvo med podjetjem Medis in Dejanom Zavcem se je začelo maja 2008, Dejana pa so v podjetju Medis povezovali z blagovno znamko za prehransko dopolnilo Ekolostrum.

Na sliki (z leve): dr. Martina Brank, direktorica sektorja zdravil v podjetju Medis, in boksar Dejan Zavec ob podpisu podaljšanja pogodbe

Medexovi čebelji zakladi v novi preobleki Medex je ob svoji 55-letnici delovanja nadel novo preobleko svoji družini izdelkov na osnovi čebeljih pridelkov. Družina 12 izdelkov apiterapije temelji na naravnih sestavinah, kot so med, propolis, matični mleček in cvetni prah, ki zvišujejo odpornost, lajšajo tegobe in izboljšujejo zdravje ljudi. Izdelkom niso samo osvežili podobe, temveč tudi natančno izmerili in standardizirali vsebnost bioloških aktivnih snovi, kot so bioflavonoidi v propolisu in 10 HDA v matičnem mlečku, s katerimi se meri kakovost. Izmerjene vrednosti so navedli tudi na embalaži. Linijo izdelkov so razdelili v tri podskupine in jih za boljšo prepoznavnost označili z barvnimi pasicami. Zelena barvna pasica pomeni, da izdelek vsebuje propolis, zlata barvna pasica matični mleček in rdeča barvna pasica kombinacijo več sestavin – propolis, matični mleček in cvetni prah. V Medexu so se odločili, da 55-letnice ne proslavijo v obliki sprejemov in proslav, temveč raje podarijo 72 panjev Čebelarski zvezi Pomurja. Slednja bo panje naselila s čebeljimi družinami ter nudila usposabljanje nekaterim posameznikom, ki so izgubili delo v Muri.

NA Š A LE K A R NA

Po nasvet v lekarno

Kažipot svetovanj v naših lekarnah

Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in žvečljivih tablet Ekolostrum Mupi

Svetovanja o uporabi dermokozmetike Eucerin učinkovita nega za vse faze staranja kože

Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in Ekolostrum MUPI, izdelkov podjetja Medis, se nadaljujejo tudi v mesecu decembru.

Eucerin strokovnjaki za nego kože že preko 100 let sodelujejo z dermatologi in farmacevti v prizadevanju, da bi pomagali ljudem širom sveta ohraniti zdravje njihove kože. Poiščite svetovalke v lekarnah po Sloveniji, ki vam bodo poleg celotne palete izdelkov Eucerin predstavile izjemno učinkovito linijo za nego kože, ki je posebej prilagojena potrebam žensk po 30. letu: preizkušeno linijo za nego kože Hyaluron-Filler z dokazano učinkovitostjo, ki se ji je zdaj pridružil inovativen izdelek, Eucerin® Hyaluron-Filler koncentrat. Pri Eucerinu so že praznično razpoloženi, zato vas na policah čaka novoletni paket, ki je sestavljen iz HyaluronFiller dnevne in nočne kreme ter krasnega darila.

Med svetovanji bodo kupce v lekarnah čakala številna presenečenja: • Kar 25 % več kapsul Ekolostrum za isto ceno. • Pri nakupu žvečljivih tablet Ekolostrum MUPI bodo otroci nagrajeni s slikanico MUPI. • Pri nakupu kapsul Ekolostrum in žvečljivih tablet Ekolostrum MUPI bo svetovalka otrokom podarila različna MUPI darila (barvice, flomastri …). Datumi svetovanj, izbrane lekarne in potek nagradne igre bodo objavljeni na spletnih straneh www. ekolostrum.com in www.nasa-lekarna.si.

Datumi svetovanj in izbrane lekarne v mesecu decembru bodo objavljeni na spletnih straneh www.nasa-lekarna.si in na www.eucerin.si.

Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: 01 561 13 41, info@entrapharm.com.

Svetovanja o uporabi kolekcije specialnih probiotičnih praškov WAYA®

Svetovanja o uporabi zdravila alli

Glaxo_ALLI_oglas_WCRS_175x253_TISK.pdf

30.04.09

11:34

Alli je zdravilo, ki je na voljo v lekarnah. Alli lahko odrasli osebi ob zdravem načinu življenja pomaga izgubiti 50 % več telesne mase, kot bi jo izgubila s samo dieto, oziroma za vsaka dva kilograma, ki ju uporabnik izgubi z lastnim trudom, lahko zdravilo alli pomaga izgubiti dodaten kilogram. Izkušeni svetovalci vam bodo predstavili zdravilo alli in svetovali o spremembi življenjskega sloga ter o zdravi prehrani. Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na spletni strani www.nasa-lekarna.si.

Kolekcijo specialnih probiotičnih praškov WAYA® odlikujejo edinstvene mešanice probiotičnih kultur, ki so posebej izbrane za pomoč pri specifičnih težavah (diareja na potovanju – WAYA® AD, zaprtje – WAYA® IT, diareja ob jemanju antibiotikov – WAYA® AB), saj vsaka zase zahteva posebno obravnavo. Vsebujejo kakovostne vitalne probiotične kulture, kar šest do devet različnih vrst in sevov, ki se optimalno dopolnjujejo. Primerni so za vso družino. V času svetovanj bodo lahko kupci v lekarnah dobili brezplačne vzorce posameznih specialnih probiotičnih praškov WAYA®. Vsak kupec specialnega probiotičnega praška WAYA® bo prejel darilo za krepitev imunskega sistema Ekoimun, ki vsebuje antioksidante, vitamine, minerale in koencim Q10. Datumi svetovanj, izbrane lekarne in potek nagradne igre bodo objavljeni na spletnih straneh www.waya.eu in www.nasa-lekarna.si.

NA Š A LE K A R NA

Osebno Pogovarjala se je Katja Krasko.

Foto: Katja Krasko

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Kjer je v zdravstvu skrb, je tudi uspeh Warren Meek

»Slovenija za varno izdajanje zdravil bolnikom potrebuje hitre spremembe v lekarniški dejavnosti,« je iskren Warren Meek. Prenizko je število magistrov farmacije na prebivalca, prav tako je kritično nenehno zniževanje vrednosti lekarniške točke, zaradi česar je dejavnost podfinancirana, še ugotavlja. To pa lahko v Sloveniji, meni, ogrozi varno izdajanje zdravil in dolgoročno okrni število lekarn. Warren Meek sicer prihaja iz Kanade in je donedavni predsednik tamkajšnjega strokovnega združenja (Canadian Pharmacists Association), član upravnega odbora tega združenja in član izvršilnega odbora sekcije farmacevtov javnih lekarn pri fip (International Pharmaceutical Federation). Lekarniško zbornico Slovenije je obiskal na povabilo njene predsednice, mag. Andreje Čufar, mag. farm., spec.

O S E B N O | K j e r je v zd ra vs t vu s krb, je t u d i u s pe h

Kakšen je bil vaš prvi vtis po obisku slovenskih lekarn? Vaše lekarne so zelo čiste in v njih dela osebje, ki se mu vidi, da rado opravlja svoje delo. A nasmeškov na njihovih obrazih nisem videl, prav tako ne na obrazih bolnikov. To je še vedno najboljše in najbolj poceni zdravilo (sledi smeh, op. p.). Ko sem preučeval številke, sem hitro ugotovil, da boste za kakovostno in varno oskrbo bolnikov v Sloveniji potrebovali dolgoročno finančno stabilnost lekarništva. Ponudba v lekarnah je res odlična. A kaj, ko je dve minuti in pol svetovanja, ki ga imajo v povprečju na voljo magistri farmacije ob izdaji zdravila, premalo za res kakovostno storitev. Ne bi smeli čakati, da se boste tega zavedali šele ob kakšni resni napaki. Se torej ne zavedamo dovolj tudi tega, da dolgoročno s krajšim svetovalnim časom naredimo več škode, tako zdravstvene kot finančne? Res je, če imajo farmacevti v lekarnah dovolj časa za svetovanje bolniku, lahko s tem tudi pomembno razbremenijo prepolne zdravniške ambulante. Dobro urejena in ustrezno financirana lekarniška dejavnost je nujen prvi pogoj za zmanjševanje stroškov na drugih področjih v zdravstvu. Posledično to pomeni tudi manj odsotnosti z dela in višjo produktivnost gospodarstva. Kako je organizirana lekarniška dejavnost v Kanadi? Kanada je država, kjer za pot od zahoda do vzhoda potrebujete kar devet ur letenja. Za 33 milijonov prebivalcev imamo 8200 lekarn, ki so različno organizirane. Za primerjavo, v Sloveniji jih je 273 za dobra dva milijona prebivalcev. V letu 2006 je bil v Kanadi denimo farmacevtski izdatek na prebivalca kar 639 dolarjev, v Sloveniji le 270. Torej res velika razlika. Število starejšega prebivalstva se v Kanadi naglo povečuje in tudi v lekarnah bomo morali veliko vlagati v komunikacijsko znanje za delo s starejšimi. Kaj mislite, zakaj imajo ljudje vse prevečkrat napačno predstavo o magistrih farmacije, ki jih srečujejo za lekarniškimi pulti? Prepogosto jih dojemajo kot trgovce in ne toliko kot strokovnjake ter svetovalce. Mislim, da se to dogaja zato, ker je v sam proces med farmacevtom in bolnikom vključen izdelek. Farmacevtu pove-

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

ste, da ste bolni in da potrebujete neko zdravilo ali prehranski dodatek, ter ga nato kupite. Ko pa greste na primer k svojemu psihiatru, vam ta ne ponudi izdelka, ampak svetovanje, metodo zdravljenja. Ker imamo v lekarni vedno opravka z izdelki – s tabletami, kapsulami, tekočinami … – , ljudje posledično torej menijo, da je moč v izdelku. Vseeno pa lahko farmacevt naredi mnogo več. Škatlico zdravil ali prehranskih dopolnil lahko podam bolniku in ta si reče, zdaj imam pa končno to škatlico v rokah ter se takoj zamisli, kakšen je sploh način jemanja. In smo spet pri škatlici. Pa bi bilo bolje, da bi najprej s bolnikom govorila o bolezni, simptomih in šele na koncu bi rekel farmacevt: tu je vaša škatlica zdravil, jemljite jih tako in tako. Šele s spremembo strategije bomo spremenili dojemanje tudi na strani kupca. Pa smo spet pri komunikaciji. Ja, res bi največ lahko naredili prav s pravilno komunikacijo, predvsem pri tistih, ki prihajajo prvič po določeno zdravilo. Prav tu je naša svetovalna vloga izjemno velika. Kakšni pa so trendi samozdravljenja v Kanadi? Vsaka sodobna družba, tudi kanadska, predvidevam, čedalje bolj prevzema lastno pobudo za svoje zdravje. Samozdravljenje v Kanadi raste, a ne gre za neko silno rastoče gibanje. Tako kot ves svet tudi mi delujemo kot potroš niška država. To pa pomeni stopnjo odgovornosti pri odločanju za nakup, tudi zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil. Ne verjamem pa, da bi zaradi oglaševanja zdravil brez recepta ljudje drli v lekarne, češ da morajo imeti točno določen izdelek in ne bi vedeli, ali ga resnično potrebujejo. Kanadčani smo zelo konservativni, zelo izbirčni ljudje. Kako se v Kanadi zavzemate za izboljšavo lekarniške farmacije? Lekarniški farmacevti vemo, da zdravniki vedo vse. Lahko bi metali kamenje nanje, oni pa bi jih metali nazaj (smeh, op. p.). A menim, da lahko naredimo še ogromno za plodnejše sodelovanje med zdravniki in lekarniškimi farmacevti, predvsem v bolj ruralnih okoljih. Veliko lahko naredimo tudi na področju zakonodaje, tehnične regulacije, nišnih izdelkov, tehnologije in učinkovitosti. Na nacionalni ravno smo zapisali načrt izboljšav v posebnem dokumentu, imeno-

O S E B N O | K j e r je v zd ra vs t vu s krb, je t u d i u s pe h

vanem Farmacevtski načrt – Snovanje skupne prihodnosti (The blueprint for pharmacy – Designing the future together). Farmacevtski načrt je neke vrste akcijski načrt za farmacijo kot stroko, ki mora še bolj okrepiti svojo naravnanost z zdravstvenimi potrebami Kanadčanov in se pravilno odzvati na obstoječi zdravstveni sistem. Kakšen odziv ste doživeli pri povabilu k podpisovanju listine? Prvič v kanadski zgodovini smo se zavzeli za boljšo skupno prihodnost vsi farmacevti, lastniki lekarn in farmacevtska podjetja. Vseh 78 nacionalnih in pokrajinskih farmacevtskih organizacij se je zavezalo k delovanju. Delamo za skupen cilj in izvajanje načrta tudi v realnosti, v stroki, ne le na papirju. Kaj ste si zadali za ključne naloge? Strateški načrt smo razdelili na pet ključnih področij – človeški viri, izobraževanje in profesionalni razvoj, informacijska in komunikacijska tehnologija, finančna sposobnost in trajnostni razvoj ter zakonodaja, uredba in odgovornost. Eno naših ključnih zavzemanj je, da bi lahko v okviru področja dela vsi farmacevti in farmacevtski tehniki imeli dostop do bolnikovih elektronskih zdravstvenih datotek ter da bi vanje dopisovali svoja opažanja. Obenem se, ne glede na lastništvo, zavzemamo za skupno državno marketinško strategijo lekarn. Poskrbeli bomo, da bomo korenito spremenili čas, namenjen bolniku, razširili obseg prakse, bolje opredelili neizpolnjene potrebe bolnikov, povečali učinkovitost ter poskrbeli tudi za plačljivo možnost dodatnega svetovanja v lekarnah. Predvideli ste tudi tako imenovani program »Callback«. Za Slovenijo ste izračunali, da bi s tovrstnim programom dobili kar 1.044.630 povratnih informacij letno. To številko sem dobil tako, da sem vaše število lekarniških farmacevtov pomnožil s tremi klici dnevno v enem letu. Če bi torej vsak lekarniški farmacevt v Sloveniji dnevno poklical tri bolnike, ki jim je izdal zdravilo na recept, in jih povprašal, kako deluje zdravilo, ali imajo mogoče neželene učinke ipd., bi tako na leto dobili 1.044.630 povratnih informacij o zdravilih. In ne gre samo za podatke, gre pred-

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

vsem za skrb. Kjer je v zdravstvu skrb, je tudi uspeh. Skrb in zaupanje premikata gore. Kako v Kanadi skrbite za zbiranje zdravil, ki jim je potekel rok trajanja? Vsaka lekarna v Kanadi ima program zbiranja »mrtvih zdravil«, kot jim pravimo po angleško. Zavedamo se nevarnosti, ki jo pomenijo zdravila s pretečenim rokom uporabe. A ne gre samo za to, gre predvsem za skrb, da se do takih zdravil ne bodo dokopali naši psi, mačke in otroci. V naši provinci tovrstna zdravila uničujemo s sežigom pri visokih temperaturah. Ali v Kanadi že imate dostopne podatke o vrnjenih zdravilih, ki jim je potekel rok uporabe? Na žalost v Kanadi še nimamo tovrstnih podatkov. Prav zato sem si kot predsednik Kanadske lekarniške zbornice za enega od štirih glavnih ciljev zadal izboljšati okoljsko varnost, povezano z zdravili. Uničevanje zdravil ne sme biti strošek lekarn. Vsi, od davčnih uslužbencev do farmacevtskih proizvajalcev, imajo pomembno vlogo v tem procesu. Pred kratkim sem imel pogovor s kolegi v zda. Rezultati njihovih programov za »odslužena« zdravila so sprožili uvajanje sprememb v politiki predpisovanja receptov. Ne poskušajo zmanjšati dostopa do zdravil, ampak omejiti njihovo nenadzorovano uporabo. Obenem pa se trudijo ozaveščati bolnike, da morajo terapijo z zdravili tudi dokončati. Vsak dan znova se moramo vprašati, ali smo dobri skrbniki našega okolja. In lekarne so odličen kraj, da ljudi seznanjamo tudi z okoljskimi vidiki zdravil, kajti tja ljudje prihajajo tedensko ali celo pogosteje. V naši provinci dobiš na primer v vseh lekarnah zastonj tudi posebno odporno vrečko, v katero shraniš diabetične igle in brizge, ter jih nato varno prineseš nazaj v lekarno. Ta nato poskrbi za njihovo uničenje. Izjemno pomembno je, da igel ne vržemo med navadne odpadke, saj je nevarno, da koga zbodejo. ¶

NA Š A LE K A R NA

Jasno in glasno

Lekarniška dejavnost – kam greš? Pogovarjala se je Katja Krasko Foto: Katja Krasko

Mag. Andreja Čufar in prof. dr. Maks Tajnikar

ekarniška zbornica Slovenije je konec novembra organizirala posvet z naslovom Lekarniška dejavnost: strošek ali investicija v zdravstvenem sistemu. S pomočjo strokovnjakov so poiskali rešitve za slovensko lekarništvo, ki je v vse večjih težavah. Zbrane so opozorili, da je dejavnost podfinancirana, lekarniški farmacevti preobremenjeni, pričakovanja v odnosu do lekarn pa vedno večja. Na posvetu je sodeloval predstavnik ministrstva za zdravje g. Martin Toth, svoj pogled na lekarniško dejavnost pa so podali tudi drugi strokovnjaki: ekonomska strokovnjaka prof. dr. Maks Tajnikar in prof. dr. Rasto Ovin, prof. dr. Aleš Mrhar s Fakultete za farmacijo, svetovalec predsednika za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja mag. Franc Hočevar in drugi. Na posvetu je sodeloval tudi dr. Jens Gobrecht iz nemške abde, ki je predstavil lekarništvo v Nemčiji.

Mag. Andreja Čufar, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Lekarna je na nek način vseskozi v kontradiktorni poziciji: nekateri jo gledajo kot trgovino, drugi kot del zdravstva. Dejstvo je, da so nekatere lekarne zaradi sistema financiranja, kot ga imamo, v resni stiski. Nekatere evropske države so glede teh vprašanj v zadnjem desetletju uvedle pomembne spremembe, druge vztrajno in uspešno branijo regulacijo lekarniške dejavnosti kot nujnost za zaščito zdravja svojih državljanov in vzdržnosti zdravstvenega sistema. Tudi evropske institucije si glede tovrstnih vprašanj niso enotne. Evropska komisija meni, da bi bilo treba regulacijo v lekarniški dejavnosti odpraviti. Evropsko sodišče je zavzelo jasno stališče, da so zdravila blago posebnega družbenega pomena, magister farmacije pa nenadomestljiv strokovnjak in svetovalec za njihovo varno preskrbo in uporabo. Ne sme-

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

mo pozabiti, da ustrezen sistem lekarništva znižuje stroške v zdravstvu na drugih področjih, na primer pri hospitalizacijah. V Sloveniji je delo lekarn vrednoteno na svojevrsten, samo nam lasten način, ki je star že skoraj tri desetletja. Kot tak kliče po spremembah, saj posledice njegove neustrez nosti silijo lekarne v določene stihijske aktivnosti, brez prave strateške usmeritve ali celo v nasprotju s temi vsaj na deklarativni ravni. Celotna situacija še najbolj spominja na vroč kostanj v žerjavici: vsi bi ga imeli, pa nihče ni dovolj pogumen, da bi šel ponj. Moje osebno mnenje je, da se z novo politiko podeljevanja koncesij uzakonja neenakopravnost izvajalcev. To je očitna usmeritev naše države. Sicer celotna Evropa podpira Martin Toth dručačno usmeritev, ki temelji na zasebnih izvajalcih. stroškov svetovalne vloge lekarnarjev. Letno se predpiše 16 milijonov evrov receptov, Prof. dr. Maks Tajnikar, Ekonomska to je v povprečju 8 receptov na prebivalca. fakulteta v Ljubljani Na leto beležimo kar 5-6 % ljudi, ki so hospiGlede na celoten zdravstveni sistem v talizirani zaradi napačnega jemanja zdravil. Sloveniji lekarne potrebujejo le manjše spreČe želimo napredek in razvoj lekarniške membe, predvsem v financiranju. Sodobna dejavnosti, mora biti to delo ustrezno ovred lekarna bo morala biti kombinacija javne noteno. Veliko bo potrebno narediti na poslužbe, ki preskrbuje z zdravili, in trženjskih dročju delitve dela, še posebno v bolnišnicah, priložnosti. Nikoli se ne zgodi, da bi javna saj mora farmacevt enakovredno sodelovati v dejavnost financirala tržno, temveč je ve- zdravniškem timu. V ospredju vsega pa mora dno obratno. V primeru, ko bi lekarnam vze- biti bolnik. V pripravi imamo dopolnitev sisli tržni del, bi dobili invalidne javne zavode, tema financiranja lekarn. V okviru sprememb ki bi počasi propadli. Nedopustno je tudi, da zakona o zdravstveni dejavnosti bomo tako Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zni- spremenili sistem podeljevanja koncesij ležuje vrednost točke lekarnam večkrat letno, karnam. Le-ta naj bi novem potekal bolj orgasaj je tako še težje gospodariti. nizirano in na podlagi potreb, ki bodo izhajale iz meril za določitev mreže javne Martin Toth, svetovalec ministra za zdravstvene dejavnosti. Koncesija se bo lahko zdravje razpisala le tam, kjer javni zavod s svojimi kaLekarna je pomemben del zdravstvene pacitetami ne bo uspel pokrivati potreb, ki dejavnosti, in kot tako jo želimo na ministr- jih določajo merila. S spremembo zakona žestvu tudi ohraniti. Farmacevti v lekarnah limo obenem stopiti stran od klasičnega vomorajo še bolj prevzeti vlogo svetovalca o denja javnih zavodov. Tem spremembam bo uporabi zdravil. Prihranki, ki bi nastali z sledil še zakon o zdravstvenem zavarovanju, manjšim številom hospitalizacij zaradi neu- ki je trenutno v fazi predlogov. V letu 2010 žestrezne rabe zdravil, bi bili višji od kritja limo tako v zdravstvu končno narediti red. ¶

NA Š A LE K A R NA

Aktualno

Vitamini – ključ do zdravja v dolgih zimskih dneh Rok Petrič, mag. farm.

Vitamini so organske snovi, ki so ključ do našega zdravja in dobrega počutja. Njihova dnevna potreba je sicer zelo majhna, vendar brez zadostne količine lahko nastopijo številne težave. Vitamini sodelujejo pri sintezi hormonov, encimov in ostalih pomembnih snovi, ki jih telo uporablja za rast, razvoj, obnovo tkiva, proizvodnjo energije, imunsko zaščito, torej za nemoteno delovanje celotnega telesnega sistema. Vsak ima v organizmu svojo vlogo in je zaradi tega nenadomestljiv. Ker jih naše telo ne more proizvesti samo, jih moramo zaužiti s hrano ali prehranskimi dopolnili.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

A KT UA LNO | V it a mini - klju č d o zd ra vja v d o lgih zim skih dneh

elenjavo in sadje kupujte sproti in ju čim prej porabite, saj se s shranjevanjem, tudi v hladilniku, velik del vitaminov izgubi.

a se vrnimo nekaj tisočletij nazaj k starim Egipčanom, ki so med prvimi poznali pomen hrane z vitamini. Vitamini kot taki jim še niso bili poznani, znali pa so določiti hrano, ki je pomagala pri določenih težavah. Vedeli so na primer, da uživanje jeter pomaga proti nočni slepoti, ki je posledica pomanjkanja vitamina a, ki ga najdemo v jetrih. Ime vitamin je prvič uporabil poljski biokemik Funk v začetku 20. stoletja. Prvi je uspel izolirati do tedaj skrivnostne snovi – vitalne amine. Ime se je navkljub netočni definiciji prijelo, vseeno pa med vitamine ne štejemo mineralov, življenjsko pomembnih maščobnih kislin in življenjsko pomembnih aminokislin. Vsi vitamini so esencialni, kar pomeni, da jih telo samo večinoma ni sposobno proizvesti, zato jih moramo v telo vnesti s hrano. Nekateri vitamini lahko nastanejo tudi v telesu, a so za to potrebne posebne snovi, ki jih imenujemo provitamini. Med slednje spadajo nekateri karotenoidi, ki se v telesu pretvorijo v vitamin a. Tudi del vitamina k nastaja v črevesju, kjer ga izdelujejo določene bakterije, zato je zdrava črevesna flora pomembna za njegovo izgradnjo.

Na vašem jedilniku naj bo vsaj ena tretjina presnega sadja in zelenjave. Potrebe po vitaminih Potrebe po vitaminih strokovno imenujemo tudi priporočljive dnevne potrebe (rda – recommended dietary allowance). Rda je količina določenega vitamina, ki zadosti dnevnim potrebam večine ljudi v določenem življenjskem obdobju in za določen spol. Da lahko rečemo, da smo zadostili dnevno potrebo po vitaminih, moramo zaužiti minimalno 400 g svežega sadja in zelenjave. Za potrebe označevanja na prehranskih izdelkih se uporabljajo vrednosti rdi (reference daily intake). Rdi je vrednost, ki je priporočena za vse ljudi, ne glede na spol in starost. V tabeli so predstavljene vrednosti rdi in zgornje meje (zm), ki so definirane kot največje še varne/neškodljive količine za odrasle z upoštevanim varnostnim količnikom. Nd je oznaka za »ni določeno«, kar pomeni, da raziskave niso niti pri izredno visokih odmerkih dokazale škodljivih učinkov.

Kalcij in vitamin C za še veË zdravja! decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Naša junaka, Kalcij in Vitamin C

Vitamin

Rdi

15 mg

30 mg

60 mcg

2000 mg

10 mcg

50 mcg

20 mg

1000 mg

80 mcg

1,5 mg

Za ohranjanje zdravja je priporoËljiva 1 šumeËa tableta Ca-C 1000 Sandoz® vsak dan.

1,7 mg

Ca-C 1000 Sandoz® je pravi izbor:

20 mg

35 mg

10 mg

2 mg

100 mg

400 mcg

1000 mg sintetičnega

B12

6 mcg

300 mcg

Izločanje vitaminov iz telesa Vitamini, ki so topni v maščobah, se izločajo iz našega telesa izključno preko jeter, zato obstaja nevarnost kopičenja tovrstnih vitaminov v organizmu. Vitamini se pretežno shranjujejo prav v jetrih in maščobnem tkivu. Presnovna pot vodotopnih vitaminov pa poteka preko ledvic in se v telesu za razliko od vitaminov, topnih v maščobah, ne nalagajo v večjih količinah. Zaradi tega predstavljajo manjšo nevarnost za pojav hipervitaminoz.

• • • • • • • •

pri prehladu in gripi pri pomanjkanju energije in utrujenosti pri vsakodnevni izpostavljenosti stresnim situacijam pri neuravnoteženi prehrani za starejše za noseËnice in dojeËe matere Zdravje v obdobju rasti za ko letos h la ortno aktivne za športno ne samo novo leto mpak a zaželite, rite a tudi pod

V lekarnah brez recepta!

www.medis.si

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neželenih uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

A KT UA LNO | V it a mini - klju č d o zd ra vja v d o lgih zim skih dneh

elenjava naj se kuha čim manj in še to na majhnem ognju. Naj se kuha v lastnem soku ali majhni količini vode.

Izbira naravnega ali sintetičnega vitamina kot prehranskega dopolnila Naravni in sintetični vitamini so enaki po kemični strukturi in funkcijah, seveda pa obstajajo izjeme. Sintetični vitamin e je manj učinkovit od naravnega, sintetični betakaroten pa se v črevesju bolje absorbira kot njegova naravna oblika. Med sintetične vitamine uvrščamo prehranska dopolnila, ki so na voljo v različnih oblikah – od praškov, kapsul, tablet do raztopin in tinktur. Izredno pomembno je, da kupujete kakovostna prehranska dopolnila, ki jih dobite v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Koliko vitaminov v resnici vsebuje industrijsko pridelana hrana, je sicer vprašanje. Zagotovo pa je potrebno razmisliti o dodajanju vitaminov v obliki prehranskih dopolnil v naslednjih primerih:

• Ob boleznih, kot so okvara jeter, ledvic, driska, kronične infekcije, uporaba antibiotikov in nekaterih drugih zdravil, ki uničujejo črevesno floro. • Če ste nosečnica ali doječa mati. • Če zaradi slabih prehranjevalnih navad ali diet ne zaužijete dovolj hrane, bogate z vitamini. • Ob povečanih psiho-fizičnih naporih, kot so športni treningi, stres na delovnem mestu, saj z dodajanjem vitaminov zmanjšamo vplive prostih radikalov. Korenje, paradižnik in papriko dušite na majhni količini maščobe, saj vsebuje veliko vitamina a, ki maščobe razkraja (telesu koristi, če pride v želodec skupaj z maščobo).

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Najpomembnejši vitamini Vitamine delimo na vodotopne (b, c, karoten, biotin) in na tiste, ki so topni v maščobah (a, d, e, k). Zaradi hitrega izločanja vitaminov, topnih v vodi, moramo živila le na hitro oprati v celih kosih. Le tako najbolje zadržimo vitamine. Živil tudi ne režemo na majhne koščke. Vitamini, topni v maščobah, pa imajo slabo obstojnost in so občutljivi na svetlobo. Nahajajo se v olju, maslu, margarini in jih moramo zatorej hraniti v hladnem in temnem prostoru.

krvnih celic v imunskem sistemu in hkrati povečuje količino protiteles. Je antioksidant, ki v jetrih sodeluje pri odstranjevanju strupov in zdravil, ki se nabirajo v krvi. Znamenja pomanjkanja: skorbut (utrujenost, razdražljivost, bolečine v sklepih in udih, slabša telesna zmogljivost, krvavitve na koži in sluznicah). Naravni viri: agrumi, jagodičje, zelena in listnata zelenjava, paradižnik, kivi, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, pljuča, jetra.

Vitamin c – askorbinska kislina Uporabljajte nežveplano suho sadje, ker Delovanje: Deluje pri nastajanju in ob- žveplo uničuje vitamin b1, ki se v živilih že tako navljanju vezivnega tkiva in absorpciji železa pojavlja le v majhnih količinah. iz črevesja. Krepi obrambno sposobnost belih

A KT UA LNO | V it a mini - klju č d o zd ra vja v d o lgih zim skih dneh

ejte čim manj sladkega, saj telo za razgradnjo sladkorja porabi dodatno količino vitamina b1.

Vitamin b Delovanje: Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, spodbuja rast, obnavlja poškodovane živčne celice, sodeluje pri zorenju rdečih krvničk in izboljšuje prekrvavljenost. Znamenja pomanjkanja: beriberi (motnje v delovanju srca in obtočil, nevrološke motnje in duševne spremembe), raskava koža, utrujenost, težave z zbranostjo, razjede na ustni sluznici, napadi krčev, izguba teka, slabokrvnost, driska, povečana možnost splava in razvoja nekaterih telesnih okvar. Naravni viri: kvas, mleko, sir, listnata zelenjava, otrobi, ribe, pusta svinjina, jajca, rdeča pesa, korenje, marelice, polnovredna pšenica.

krvnih in živčnih celic ter tkiv (koža, lasje). Znamenja pomanjkanja: dermatitis, utrujenost, depresija, bolečine v mišicah, izguba teka in slabost. Naravni viri: kvas, mleko, sojina moka, neglaziran riž, arašidovo maslo, šampinjoni, cvetača, goveja jetra, jajčni rumenjak.

Vitamin a – retinol Delovanje: Potreben je za normalno spolno dejavnost in razmnoževanje, nastanek posteljice ter razvoj zarodka, razvoj kosti. Je odlična zaščita pred boleznimi srca in ožilja, obenem pa povečuje tudi odpornost proti okužbam. Znamenja pomanjkanja: občutljivost za svetlobo in nočna slepota, suha, raskava koža, krhki lasje in nohti. Naravni viri: korenje, paradižnik, teVitamin h – biotin Delovanje: sodeluje pri presnovi oglji- mnozelena in rumena zelenjava, rumeno kovih hidratov in maščob ter beljakovin v sadje, jajca, jetra, ribje olje, mleko in mlečni aminokisline. Pomemben je za rast in obnovo izdelki.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Vitamin d – kalciferol Naravni viri: žitni kalčki, sojino zrnje, Delovanje: Pospeši vsrkavanje kalcija in oreški, brstični ohrovt, listnata zelenjava, fosforja v črevesju ter uravnava ravnovesje špinača, rastlinska olja, polnovredna žita. med njimi pri nalaganju v kosteh. Znamenja pomanjkanja: rahitis, Vitamin k – filokinon Delovanje: Sodeluje pri strjevanju krvi. osteoporoza. Znamenja pomanjkanja: krvavitve iz Naravni viri: ribje olje, sardine, losos, nosu in spolovil, rane, ki se počasi celijo, tuna, mleko in mlečni izdelki. spontana krvavitev v želodcu in črevesju, Vitamin e – tokoferol pljučih in jetrih. Naravni viri: listnata zelena zelenjava, Delovanje: Je antioksidant, ki uravnava strjevanje krvi, izboljšuje preskrbo telesnih brokoli, cvetača, jogurt, jajčni rumenjak, sojino olje, ribje olje. tkiv s kisikom in njegovo optimalno izrabo. Znamenja pomanjkanja: mišična slabost, slabši refleksi, motnje vida, utrujenost in slabša zbranost.

A KT UA LNO | V it a mini - klju č d o zd ra vja v d o lgih zim skih dneh

porabljajte sveže začimbe, lahko tudi zmrznjene, ki vitaminov ne izgubijo tako hitro kot posušene.

nezadostno prehranjevanje, povečana potreba po vitaminih (obdobje rasti, telesni napori, nosečnost) in povečana poraba vitaminov (driska, dojenje, bruhanje, potenje). Hipervitaminoza je stanje prevelike količine vitaminov v telesu. Prevelika količina vodotopnih vitaminov ne prinaša tveganja za hipervitaminozo, saj se hitro topijo in presnavljajo, zato ostajajo v telesu kratek čas. Vitamina, ki povzročata hipervitaminozo, sta vitamin a in d. Oba sodita v skupino vitaminov, topnih v maščobah. Znaki zastrupitve z vitaminom a so lahko: suha in hrapava koža, izpadanje las, izsušene sluznice, Naj bo na vašem seznamu tudi polnovredna slabost in bruhanje, vrtoglavica, v kasnejši moka, testenine iz polnovredne moke, naravni fazi pa še močan glavobol, poslabšan vid in riž in druge žitarice, ki vsebujejo vse vitamine oteženo gibanje. Nekateri dolgotrajno preiz skupine b. doziranje povezujejo tudi s pojavom osteoporoze in poškodbami jeter. V nosečnosti Hipovitaminoza je stanje pomanjkanja lahko hipervitaminoza a poškoduje zarovitaminov v telesu. To pomeni, da jih je v te- dek oz. povzroči nepravilnosti pri razvoju lesu še ravno toliko, da ne pride do hujših zarodka. Znaki zastrupitve z vitaminom d obolenj, ni pa jih dovolj za zdravje. Vzroki so slabost, kalcifikacija (poapnenje) mehkih pomanjkanja so lahko različni: neredno oz. tkiv, anoreksija in poškodbe ledvic. ¶

Porušeno ravnovesje vitaminov v našem organizmu Avitaminoza je bolezen, ki nastane zaradi dolgotrajnega pomanjkanja posameznega vitamina. Ukrepati je potrebno nemudoma. Uživanje zadostnih odmerkov ustreznih vitaminov lahko bolezenske znake prepreči. V končni stopnji pomanjkanja vitaminov se pojavijo neozdravljivi bolezenski znaki. Vsako pomanjkanje vitaminov, ki ga ne zdravimo, je lahko celo smrtno nevarno.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Vnetje samo po sebi ni bolezen, temveč reakcija tkiva na poškodbo od zunaj ali od znotraj, kot so recimo poškodbe ali infekcijska vnetja s klicami, z namenom, da prepreči to poškodbo in odpravi že nastalo škodo. Zaradi tega se pojavljajo značilni simptomi vnetja, kot so: rdečina, oteklina, toplota, bolečina in omejena zmožnost delovanja. Našteti simptomi so pogojeni s povečano prekrvavitvijo (rdečina, toplota), z izločanjem tekočine v vneto tkivo (oteklina) ter omejenim gibanjem oz. zmožnostjo delovanja. Bolečina nastane med drugim tudi zaradi izločanja tkivnih hormonov, tako imeno-

vanih prostaglandinov. Ne služi le kot opozorilni signal, temveč naj bi z mirovanjem prizadetih predelov ali okončin spodbudili proces zdravljenja. Za zdravljenje bolečin v grlu in drugih bolečih vnetnih procesov je najpomembnejše lajšati bolečino in oteklino z izdelki, ki delujejo protivnetno, tako da zmanjšajo oteklino, in lokalno protibolečinsko – lokalno omrtvičijo vneto tkivo in tako omilijo težave. Če se težave, ki jih imate, kljub zdravljenju ne bi izboljšale ali pa bi se pojavili neželeni učinki, se posvetujte s farmacevtom ali z zdravnikom. ¶

Oglasno sporočilo

Zdravljenje bolečih vnetij v ustni votlini in žrelu

NA Š A LE K A R NA

Kako zdraviti

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Aids ne izbira … Ti lahko! Špela Dolinar, študentka medicine

Okužba s hiv se je z razvojem protiretrovirusnih zdravil in novih strategij zdravljenja spremenila od hitro potekajoče, na smrt obsojajoče bolezni v kronično obvladljivo bolezen. Današnji režimi zdravljenja so zelo učinkoviti, prijazni do bolnikov in jim omogočajo čedalje večjo kakovost življenja. V letu 2008 je bilo v Sloveniji prepoznanih 48 primerov novih diagnoz okužbe s hiv, 11 okuženih je zbolelo za aidsom, kar je še vedno relativno malo v primerjavi z večino držav Evropske unije.

K A K O Z D RAVI TI | A ids ne izbira . . . Ti la hko!

seeno ti podatki podcenjujejo dejansko stanje, saj je prepoznavanje okužb odvisno predvsem od obsega testiranja. V letu 2008 je bilo tako testiranih le 1,5% prebivalstva Slovenije, kar je precej manj od številnih drugih evropskih držav. Če okužbo s hiv odkrijemo pozno, smo zamudili priložnost za pravočasno in praviloma uspešnejše zdravljenje, s tem pa je tveganje zgodnejšega razvoja aidsa in smrti zaradi te bolezni višje.

Način prenosa hiv Hiv je v večjih količinah prisoten v krvi, spermi, vaginalnih izločkih in materinem mleku. V telo vstopa le neposredno ob vnosu okužene tekočine v kri (injiciranje, krvaveča rana) ali preko sluznic. Sluznice so tiste površine človeškega telesa, ki so rdeče, tople in vlažne. Nahajajo se v očeh, nosu, ustih, v nožnici in na glavici penisa. Skozi nepoškodovano kožo hiv ne prehaja. Hiv in nosečnice Na otroka se hiv lahko prenese, vendar je verjetnost prenosa med samo nosečnostjo izredno majhna (10 %). Večina otrok se okuži med porodom (75 %) in po porodu z dojenjem (15 %). Zato so pomembni ukrepi za zmanjševanje verjetnosti okužbe. Ti so: • zdravljenje nosečnice s protivirusnimi zdravili (ne v prvem trimesečju), • protivirusna zdravila med porodom, • carski rez, • zdravljenje novorojenčka s protivirusnimi zdravili takoj po rojstvu in •h ranjenje z nadomestki materinega mleka (dojenje prepovemo). Z uvedbo vseh predpisanih ukrepov se verjetnost prenosa hiv z matere na otroka zniža na manj kot 2 %.

Hiv je virus človeške imunske pomanjkljivosti. Povzroča obolenje, ki ga imenujemo aids oziroma sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti. Transfuzija Slovenija je obvezno testiranje za hiv vse s krvodajalskimi akcijami pridobljene krvi in krvnih derivatov uvedla med prvimi državami v srednji Evropi in svetu, že leta 1986. Okužen ali le sumljiv odvzem krvi se takoj odstrani in zavrže. Kljub vsem ukrepom pa obstaja minimalna možnost za prenos hiv s transfuzijo, zaradi diagnostičnega okna (1 mesec). To je obdobje, ko testi prisotnosti okužbe v krvi še ne zaznajo. Verjetnost za prenos okužbe s hiv preko transfuzije v Sloveniji ocenjujejo na en primer v 20 letih, vendar potrjenega primera od leta 1986 še ni bilo. Zdravstveni delavci in hiv Najpogostejši vzrok prenosa hiv pri delu so poškodbe (npr. vbod z iglo). Verjetnost okužbe je odvisna od številnih faktorjev: količine krvi v igli, koncentracije virusa v krvi, globine rane in krvavitev, ter se giblje okoli 1 na 3000 primerov (0,33 %). Prva pomoč v primeru vboda je iztiskanje in spiranje rane s tekočo vodo (10 min) ter uporaba antiseptika. Čim hitreje je treba uvesti profilaktično zdravljenje s kombinacijo protiretrovirusnih zdravil (pep) za 1 mesec. Razmnoževanje in vpliv okužbe na imunski sistem Po vstopu hiv v telo se virus pritrdi na občutljive celice, zlasti limfocite, makrofage in celice mikroglije, ki imajo receptorje cd4. Pri procesu pritrjevanja sodelujejo korecep-

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

lovenija je obvezno testiranje za hiv vse s krvodajalskimi akcijami pridobljene krvi in krvnih derivatov uvedla med prvimi državami v srednji Evropi in svetu, že leta 1986.

torji. Prav odkritje koreceptorjev je pomagalo razložiti, zakaj se nekateri posamezniki kljub večletni pogosti izpostavljenosti virusu (npr. prostitutke) ne okužijo s hiv. Imajo namreč okvarjen genski zapis za koreceptor in jih ne morejo izdelovati. Zato virus ne more vstopiti v celico in do okužbe s hiv ne pride. Znotraj celice virus sprosti rnk, encim reverzna transkriptaza jo prepiše v dvovijačno dnk. Ta potuje v jedro, kjer jo encim integraza vgradi v celični genom in celica postane trajno okužena. Vgrajeni virus se nato neprestano razmnožuje s pomočjo celične polimeraze. Razmnoževanje hiv poteka predvsem v limfatičnih organih, kjer prihaja do aktivacije in razmnoževanja limfocitov. Iz okuženih celic se tako dnevno sprosti več milijard novih virusov. Ob tem pride do množičnega propadanja limfocitov t, kar postopoma izčrpa imunski sistem. Sprva je propadanje imunskega sistema neopazen proces in človek se še dolgo po okužbi počuti dobro. S časom pa imunski sistem vedno bolj slabi in organizem postane bolj dovzeten za številne okužbe in rakava obolenja, ki vodijo v smrt. Pogostejši simptomi, ki se sčasoma lahko pojavijo pri okuženih, so: izguba telesne teže, suh kašelj, ponavljajoča se vročina in nočno potenje, huda utrujenost in izčrpanost, povečane in boleče bezgavke, dolgo-

trajna driska … Vendar pa so ti simptomi lahko povezani tudi s številnimi drugimi obolenji. Hiv se ne prenaša pri vsakdanjih stikih: • pri bivanju v istem prostoru, • s kašljanjem, • pri rokovanju, • pri souporabi pribora, • na javnih straniščih, • v bazenih in • pri poljubljanju ... Potek okužbe s hiv Po primarni okužbi s hiv človek ne zboli takoj. Lahko mine celo več let pred prvim zapletom, ko zdravniki posumijo na okužbo s hiv. Med tem časom se okuženi lahko počuti popolnoma zdravega. Kljub temu pa v svojih telesnih tekočinah (kri, sperma, vaginalni izločki in materino mleko) prenaša hiv na druge osebe, že od prvega dne okužbe dalje. Običajno pa človek kmalu, 2-6 tednov po okužbi, zboli za akutnim hiv sindromom (ahs), ki pa ga tako laiki kot zdravniki pogosto spregledajo. Simptomi ahs so največkrat podobni gripi (bolečine v mišicah, zvišana telesna temperatura, povečane bezgavke, bolečine v požiralniku, glavobol …). Okuže-

K A K O Z D RAVI TI | A ids ne izbira . . . Ti la hko!

ids je zadnja faza v poteku okužbe s hiv. Okuženi umre povprečno v letu in pol po postavitvi diagnoze aids-a. Zato je testiranje na okužbo s hiv tako pomembno, saj jo le tako lahko pravočasno ugotovimo in začnemo z zdravljenjem.

ni praviloma v krvi še nimajo specifičnih protiteles, zaradi česar je diagnoza okužbe težja. Je pa sam virus v tem obdobju prisoten v izredno velikih koncentracijah, zato je možnost prenosa okužbe izredno velika. Bolnik po nekaj tednih praviloma popolnoma okreva. Ahs sledi klinično asimptomatska faza, ki traja v povprečju 8-10 let. Okuženi je brez kliničnih znakov in simptomov bolezni in je kljub temu, da njegov imunski sistem popušča, na zunaj popolnoma zdrav. Znotraj telesa pa virus ne miruje, ampak se aktivno razmnožuje v limfatičnih organih in uničuje celice cd4. Koncentracija virusa v krvi je majhna, vendar bolniki okužbo lahko prenašajo naprej. Protitelesa v krvi so prisotna ves čas. Kljub asimptomatski fazi je zelo pomembno spremljanje zdravstvenega stanja okuženega, na podlagi katerega se odloča o pričetku protiretrovirusnega zdravljenja ter zaščitnega zdravljenja proti oportunističnim okužbam. Več let (8-10) po primarni okužbi se pri polovici okuženih pojavijo prvi znaki oslabljenega imunskega sistema (simptomatska faza). Pojavijo se oportunistične okužbe: po-

sebne oblike drisk, pljučnic, posebna obolenja živčevja. Pojav teh bolezni definira aids. Aids je torej zadnja faza v poteku okužbe s hiv. Stanje obolelega se slabša, poleg oportunističnih okužb se pojavijo tudi rakave bolezni, hudo hujšanje, nevrološki zapleti in bolnik umre povprečno leto in pol po postavitvi diagnoze aidsa. Pomembno je poudariti, da to velja le za tiste, ki jih ne zdravimo. Prav zato je odločilnega pomena testiranje za okužbo s hiv, saj le tako lahko začnemo s pravočasnim zdravljenjem.

Izvor virusa hiv Človeški virus imunske pomanjkljivosti (hiv) je soroden opičjim virusom imunske pomanjkljivosti (siv). Vsa zbrana odkritja in raziskave napeljujejo na misel, da so bili ravno šimpanzi izvor virusa hiv, prenos bi se lahko zgodil med lovom na šimpanze ali med hranjenjem s surovim šimpanzjim mesom, možen bi bil tudi prenos med medicinskimi eksperimenti. Prve najdbe virusa pri človeku segajo v leto 1959, torej je virus med nami že več kot 50 let.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Tipi in podtipi hiv Poznamo dva tipa virusa, hiv-1 in hiv-2, in številne podtipe. Zato je nujna uporaba kondoma že okuženih oseb, tako za zaščito partnerja kot tudi za zaščito že okuženega pred ostalimi podtipi, kar lahko pospeši in poslabša razvoj bolezni. Zdravljenje Cepivo Raziskave na področju uspešnega cepiva za hiv potekajo že vrsto let. Žal vse kaže, da zelo učinkovitega cepiva še nekaj časa ne bo, saj ima virus številne podtipe, ki se stalno spreminjajo in prilagajajo, kar predstavlja glavno težavo pri odkrivanju zaščitnega cepiva. Zdravila Zdravila, ki bi v telesu lahko uničilo hiv in tako popolnoma ozdravilo okuženega, še vedno nimamo. Virus se namreč vgradi tudi v dolgoživeče spominske celice cd4, ki postanejo skladišča virusa. Ta ob prenehanju uživanja zdravil predstavljajo izvor virusov, zato je temelj uspešnega zdravljenja predvsem bolnikovo sodelovanje in vsakodnevno uživanje zdravil. Imamo pa vedno več zdravil, ki preprečujejo razmnoževanje hiv v telesu in s tem napredovanje bolezni. Pravimo jim protivirusna (protiretrovirusna) zdravila. Poznamo več skupin protiretrovirusnih zdravil. Prva so začeli uporabljati že leta 1987. To so bili nukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze (nrti), ki zavirajo encim, nujen za vgradnjo virusa v celično dnk in s tem razmnoževanje virusa. Od leta 1997 so v uporabi novejša zdravila, nenukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze (nnrti), ki prav tako vplivajo na ta encim, a z drugačnim mehaniz-

mom kot nrti. Proteazni inhibitorji (pi) zavirajo encim proteazo, ki je vključen v dozorevanje hiv. Za razliko od nrti in nnrti deluje pi tudi na celice, ki so že dalj časa okužene, in upočasnjuje dozorevanje virusnih delcev. Četrta skupina zdravil so zaviralci prehajanja hiv v telesne celice. V peto skupino spadajo zaviralci koreceptorjev, ki so pomembni za vezavo virusa na telesno celico. Zadnja skupina pa so zdravila, ki zavirajo encim integrazo in s tem vgradnjo virusne dnk v gostiteljevo dnk. Zlato pravilo varnega obnašanja: Ne dovoli, da kri, sperma, nožnični izločki, materino mleko pridejo v stik s tvojo krvjo ali sluznicami. Začetek zdravljenja je odvisen od klinične slike bolnika, koncentracije celic cd4 in količine virusa (virusno breme). Kot začetno zdravljenje se ponavadi uporablja kombinacija treh protiretrovirusnih zdravil. Splošno ime za kombinacijo več protiretrovirusnih zdravil je »zelo učinkovito protiretrovirusno zdravljenje« (Highly Active AntiRetroviral Therapy – haart). Uspešnost zdravljenja pa se spremlja z rednimi kontrolami koncentracije celic cd4 in virusnega bremena. Monoterapija je neprimerna in neučinkovita, ker se hitro razvije odpornost na zdravilo, tako da to postane neučinkovito in neuporabno za bolnika. Hkrati se priporoča zaščita bolnika pred oportunističnimi okužbami, kot so: tuberkuloza, toksoplazmoza, pljučnica, infekcije črevesa … Priporočljivo je tudi cepljenje proti virusnemu hepatitisu b, proti pnevmokoknim okužbam, okužbam, povzročenim s Haemophius influenzae tipa b, in vsakoletno cepljenje proti gripi.

K A K O Z D RAVI TI | A ids ne izbira . . . Ti la hko!

akup sterilnih materialov za varno iniciranje droge v Sloveniji financira Ministrstvo za zdravje. Zavod za zdravstveno varstvo Koper skrbi za distribucijo tega materiala vsem, vključenih v program Nizkega praga. V sklopu programa odvisniki v Sloveniji dobijo na njihovih centrih zastonj ves sterilen material za varno iniciranje drog.

tnerjema in testiranje), c – uporaba kondomov, d – menjava igel in varna mesta za injiciranje nedovoljenih drog. Pospešeno je tudi razvijanje novih preventivnih metod (mikrobicidi, preventivne tablete, diafragme, zaščita pred genitalnim herpesom, obrezovanje moških), ki pa okužbe ne preprečujejo, ampak v določenem odstotku zmanjšajo verjetnost prenosa hiv. Mikrobicidi so kemična sredstva (v obliki gelov, krem, vložkov, obročkov …), ki se Preventivni ukrepi Temelj preventive predstavlja sistem uporabljajo lokalno v nožnici ali rektumu in abcd: a – abstinenca (brez spolnih odno- lahko uničijo virus hiv ter s tem preprečijo sov) oziroma vzdržnost od rizičnih spolnih prenos okužbe. Veliki so obeti pri razvoju odnosov, b – bodi zvest (zvestoba med par- protiretrovirusnih zdravil, ki bi se uporabljali lokalno na sluznicah spolovil. Novost so tudi kemični kondomi, oralna zdravila, ki jih zaužijemo pred izpostavitvijo možni Testiranje Okužbo s hiv lahko dokažemo le s testiranjem. okužbi z virusom hiv (pre-exposure Testirati se je mogoče pri svojem osebnem prophylaxis). Številne raziskave so pokazale, zdravniku, na infekcijskih oddelkih, v zavodih da lahko obrezovanje moških zmanjša prenos virusa za 61 %. Pomembno je tudi zdrav za zdravstveno varstvo in zavodu za transfuziljenje genitalnega herpesa, saj razjede na slujo. Testiranje je zaupno in brezplačno, saj se v celoti krije iz sredstev obveznega zdravstvene- znicah spolovila za trikrat olajšajo prenos hiv. Vsekakor pa med preventivnimi ukrepi ga zavarovanja. Nekatera testirna mesta omogočajo tudi anonimno testiranje. Dodatne ne smemo pozabiti na testiranje za okužbo s hiv in ustrezno strokovno svetovanje. informacije o mestih za testiranja so na voljo na spletni strani virus.dsms.net. Aids ne izbira … Ti lahko! ¶ Redna uporaba zdravil je nujna. Prekinjanje zdravljenja povečuje možnost razvoja odpornosti hiv na zdravila. Pomemben je tudi vpliv navzkrižne odpornosti, kar pomeni, da posameznik, ki postane odporen na določeno zdravilo, ki ga uporablja, pogosto razvije odpornost na sorodna zdravila iz iste skupine. S tem pa se možnost zdravljenja hitro in močno zmanjša.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Projekt Virus Projekt Virus je največji javnozdravstveni projekt, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije. Glavni namen projekta je posredovanje znanja in motivacija k varni in zdravi spolnosti ter preventiva pred širjenjem spolno prenosljivih okužb, s poudarkom na problematiki hiv-a in aids-a. Temeljna dejavnost projekta so delavnice vrstniškega izobraževanja na temo varne in zdrave spolnosti, ki potekajo na osnovnih in srednjih šolahv. Za ustrezno strokovno izobraženost prostovoljcev poskrbi vsakoletno šolanje Stop hiv/aids. Projekt Virus je organiziran v sodelovanju s strokovnjaki na področju ginekologije, epidemiologije, mikrobiologije, diagnostike ter zdravljenja spolno prenosljivih okužb. Velik del projekta je tudi organizacija

aktivnosti ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu. Na številnih informativnih točkah prostovoljci projekta Virus delijo tiskane brošure z informacijami, kondome in rdeče pentljice. Tako poskušajo problematiko širjenja epidemije aidsa približati najširšemu krogu ljudi. Ob vsem delu pa je seveda poskrbljeno tudi za zabavo – Kondom party in Gverila akcija, v okviru katerih študentje pripravijo potreben material in okrasijo Ljubljano v rdeče. Akcija se zaključi z velikim tradicionalnim koncertom v centru Ljubljane.

NA Š A LE K A R NA

Zdravilne rastline

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Zvezdasti janež mag. Nada Tržan - Herman, mag. farm.

Ko zadiši po janežu, je v zraku toplo in praznično. Ta prijetni vonj daje anetol, ki je glavna sestavina janeževega eteričnega olja in ima tudi zdravilne učinke. Anetol je alkohol, ki je manj topen v vodi kot etanol, bolj poznan kot alkohol. Zato nastane, ko pride anetol v stik z vodo, mlečna zamotnitev tekočine. Temu pojavu rečemo uzoefekt – po grški pijači Ouzo, ki vsebuje mastikovo olje, kjer se nahaja anetol.

Z D RAV I LNE RA S TLINE | Zve zd a s t i ja ne ž

vezdasti janež se je uveljavil na zahodnem tržišču zato, ker ima veliko vsebnost anetola, ki mu daje močan vonj. Zaradi večje vsebnosti anetola se lahko pojavijo – predvsem pri otrocih – neželeni učinki (bruhanje, krči). V zda je bilo nekaj primerov take zastrupitve. Zato čaja iz zvezdastega janeža ne dajajte otrokom!

eliko je rastlin, ki imajo več ali manj vonja »po janežu«, a so povsem različne od janeža, ki ga najbolj poznamo z naših vrtov. Naštejmo nekaj takih rastlin: vrtni janež (Pimpinella anisum), navadni komarček ali sladki janež (Foeniculum vulgare – var. dulcis), mastika (Pistacia lentiscus), likoricija – sladki koren (Glycirrhyza glabra) in zvezdasti janež (Illicium floridanum). Tem rastlinam daje torej značilen vonj anetol. Anetol ima poleg zdravilnih tudi nekatere neželene učinke, če uživamo pripravke v prevelikem odmerku ali predolgo. Največ anetola ima med navedenimi rastlinami prav zvezdasti janež.

Janež za zimske zdravstvene tegobe Vrtni janež in komarček sta znana v kombinaciji s kumino in kamilico. Pomirjata črevesne krče in odpravljata napihnjenost. Od nekdaj se daje janež v čaj ali mešanico čajev otrokom pri prebavnih motnjah in črevesnih krčih. Janež je v čaju odličen v zimskih časih, ko nastopijo prehlad, gripa, bronhitis, vnetje sapnika, saj razkužuje dihala in pomaga pri izkašljevanju. Podroben opis zdravilnih učinkov janeža najdete na internetni strani: http://www.pomurske-lekarne.si/si/ index.cfm?id=1810.

Zvezdasti janež (Illicium floridanum) raste v daljni Aziji in je nepogrešljiva začimba v različnih azijskih jedeh ter pomembna zdravilna rastlina v tradicionalni kitajski medicini. Zanimiv je tudi za botanike, saj je evolucijsko ena najstarejših rastlin na svetu. Zvezdasti janež se je uveljavil na zahodnem tržišču zato, ker ima veliko vsebnost anetola, ki mu daje močan vonj. Zaradi večje vsebnosti anetola se lahko pojavijo – predvsem pri otrocih – neželeni učinki (bruhanje, krči). V zda je bilo nekaj primerov take zastrupitve. Zato čaja iz zvezdastega janeža ne dajajte otrokom! Od šikimske kisline v zvezdastem janežu do tamifluja Raziskovanje snovi v zvezdastem janežu pa je vodilo do posebnega preučevanja šikimske kisline, ki jo ta rastlina vsebuje. Preučevanje molekul šikimske kisline je znanstvenike vodilo do nadaljnje sinteze te izhodiščne molekule. Tako so iznašli snov, ki zdravi določene vrste gripe. To je oseltamivir – bolj znan pod imenom tamiflu. Izhodiščna snov za proizvodnjo tamifluja je torej šikimska kislina, ki so jo najprej izolirali iz japonske rastline šikimi (Illicium anisatum) oz. japonskega zvezdastega janeža. V

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

zadnjem času si prizadevajo šikimsko kislino biotehnološko sintetizirati, da ne bi bili povsem odvisni od pridelave zvezdastega janeža, ki ga v ta namen gojijo na plantažah Daljnega vzhoda. Pozor: obstajata dve različni rastlini – japonski in kitajski zvezdasti janež. Plodovi obeh so na pogled enaki, a japonski zvezdasti janež je strupen in se uporablja le kot kadilo. S kemijsko analizo pa se ugotovi neoporečnost pošiljke zvezdastega janeža in v lekarnah je vedno zagotovljena tovrstna varnost in kakovost. Zvezdasti janež je torej na svetovnem tržišču cenjen zaradi velike vsebnosti anetola in šikimske kisline ter se uporablja tudi za pripravo čajev v domačem zdravilstvu. Vsekakor pa ostaja naš vrtni janež zdravilna rastlina izbora, ko gre za pripravo čajev za otroke.. ¶

Zvezdasti janež na zemljevidu Zvezdasti janež je po svetu zajadral iz južne Kitajske in Vietnama. Vonj ima zelo podoben navadnemu janežu in krebuljici, le da je močnejši. Prav tako močnejša je tudi sladkasta aroma, ki jo dajejo esencialna olja samega ploda (največ med njimi je anetola). Plod je zvezdaste, navadno osemali več krake oblike. Rjava zvezdica se uporablja izključno posušena, kot začimba v azijski kuhinji ali kot čajček proti napenjanju in vetrovom. Krepi želodčke in črevesno prebavo ter deluje proti krčem prebavnega sistema. Prav zaradi ugodnega delovanja na prebavo so si Grki izmislili uzo, Makedonci mastiko, Francozi pernot in Italijani sambuko. Ni naključje, da so že antični grški zdravniki in filozofi spesnili znamenito reklo: eno šilce uza na dan, odpihne dohtarja stran. m.v.

NISTE EDINI...

Vir: 1. Feldman HA, et al. J Urol. 1994;151:54–61

Si-Ci-Ad-08-Mar-041 Marec 2008

Vsak drugi moški po 40. letu... ... ima težave z erekcijo. Ponovno sem samozavesten ...

www.najinaintima.si

Pogovorite se s svojim zdravnikom.

NA Š A LE K A R NA

Zdravilne rastline

Vprašajte strokovnjaka

Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti urednistvo@nasa-lekarna.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex, bomo skušali poiskati odgovore.

Že dalj časa jemljem Algoaktiv+ trikrat tri ta- ne matica dvakrat večja od čebele in živi do 5 let, medblete pred jedjo. Pred nekaj meseci sem tem ko čebele le do dva meseca. Matica je zaradi take pričela z uživanjem Medexovega kolagena v hrane tudi najbolj plodno bitje na planetu, saj vsak dan prahu. Ker pa imajo alge razstrupljevalni proizvede 3000 jajčec. učinek, me zanima, kdaj naj uživam kolagen Že naši predniki so vedeli, da ima matični mleček boin morebitna druga zdravila, da bodo dose- gato hranilno sestavo, zato so ga imenovali »kraljevska gla najboljši učinek. hrana«. Je naravna kompleksna zmes beljakovin, maDamjana iz Sežane ščob in ogljikovih hidratov, vsebuje pa tudi edinstveno sestavino, ki jo najdemo le v matičnem mlečku, to je 10 Največji učinek pri čiščenju organizma boste dosegli, HDA oz. 10-hidroksi-2-decenska kislina, ki uničuje bakče boste alge zaužili zjutraj na tešče, zato vam svetujemo, terije in plesni. Matični mleček poveča rast T limfocitov, da takrat zaužijete celotno dnevno priporočeno količino ki imajo velik pomen pri krepitvi imunskega sistema, je tablet naenkrat. Hidrolizirani kolagen in druge prehran- naravni antioksidant, daje telesu moč in energijo in je ske dodatke pa zaužijte v popoldanskem času. zato odličen dodatek k dnevni prehrani. V Medexu imamo matični mleček v izdelkih Gelee royale, ki so na voljo v kapsulah, fiolah in kot sveži matični mleček. Ena kapSmo podjetje, ki se ukvarja s skladiščenjem sula vsebuje 350 mg matičnega mlečka, fiola vsebuje in logistiko. Po vsej Sloveniji dostavljamo iz- 500 mg matičnega mlečka, svež matični mleček pa se delke, ki so podvrženi režimu hlajenja do uživa v količini 1 gram/dan. Matični mleček se uživa ve+8 °C. Naš proces poteka 24 ur na dan, 6 dni dno na tešče, 30 min pred jedjo, kontinuirano nekaj mev tednu. Izredno težko si predstavljamo večji secev. izpad sodelavcev zaradi gripe. Kaj nam priV primeru, da začutite prve simptome prehlada, vam poročate iz vašega asortimaja izdelkov? priporočamo tudi uživanje izdelkov s propolisom, ki so Draga Milenkovic´ bogat vir bioflavonoidov, ki uničujejo mikroorganizme. Čebele uporabljajo propolis za dezinfekcijo panja in z njim Za izboljšanje imunskega sistema vam priporočamo balzamirajo nezaželene snovi, da preprečijo razpadanje vsakodnevno uživanje izdelkov z matičnim mlečkom. in s tem bolezen. Proapin propolis kapljice si 3-krat Matični mleček je izloček čebel dojilj, ki z njim celo življe- dnevno nakapljajte po 6 kapljic na žličko medu ali kocko nje krmijo čebeljo matico. Zaradi takega hranjenja posta- sladkorja in počasi raztapljajte v ustih. Še lažja uporaba

št. 35,decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

pa je s Proapin propolis razpršilom. Večkrat na dan ga razpršite direktno na ustno sluznico in tako razkužite ustno votlino. Preventiva je najboljša, zato se začnimo pripravljati na prehladno obdobje še danes. Kot smo zapisali, bo matični mleček ojačal imunski sistem in okrepil naše telo, propolis pa bo učinkovit čuvar proti virusom in bakterijam.

Pozdravljeni! Tudi jaz imam izredno krhke nohte, lomijo oz. luščijo se v plasteh, že kar pri korenu so čudni. Ker imam ledvično odpoved 2. stopnje in fokalno glomerulosklerozo, omejujem uživanje beljakovin; teh je milijon sort, zato sprašujem: ali lahko uživam kolagen v prahu? Stara sem skoraj 50 let. Najlepša hvala za odgovor. Marinka Glede na to, da omejujete uživanje beljakovin, vam priporočamo, da se pred uživanjem kolagena posvetujete s svojim nefrologom.

Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu Veliko zdravja vam želita Medex in uredništvo revije Naša lekarna.

NA Š A LE K A R NA

Odkrito o skritem

Moje srečanje z inkontinenco Lorena Meglič, predsednica Društva Mena, Maribor, Slovenija

Ko sem nekega decembrskega dne leta 1997 po prometni nesreči čakala na pregled pri fiziatru, je k meni v čakalnici prisedla ženska in se začela z menoj pogovarjati. Razlagala mi je, da ji uhaja voda in kakšne težave ji urinska inkontinenca povzroča v službi. Nemo sem jo poslušala in si mislila: »Kako pa ti lahko uhaja voda?«

Oglasno sporočilo

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

O D K R I T O O S K R ITE M | M o je s re ča nje z inko nt inenco

rav kmalu, že v začetku leta 1998, sem se sama srečala z urinsko inkontinenco, vendar je takrat nisem prepoznala in nisem storila nič. Opazila sem vlažne hlačke in to pripisala slabemu brisanju. Ko sem tako odšla na pregled k svojemu ginekologu zaradi povsem drugih ginekoloških težav, mi je zdravnik med pregledom povedal, da mi uhaja voda. Napotil me je k strokovnjaku, ki se je ukvarjal z diagnostiko in zdravljenjem urinske inkontinence. Po nekajmesečnem čakanju sem prišla na pregled in med drugim mi je bil predstavljen operativni poseg, ki naj bi bil pri meni potreben. Zdravnik mi je povedal tudi, da mi bo med drugim opravil operacijo mehurja, s katero bo odpravil urinsko inkontinenco. Operirana sem bila februarja 1998. Operacijo sem dobro prestala, moja kalvarija in prava bitka z inkontinenco pa se je šele začela. Imela sem namreč okužbo mehurja, ki me je pripeljala v urgentno urinsko inkontinenco do te mere, da mehurja sploh nisem čutila niti ga nisem več mogla nadzorovati in voda mi je preprosto odtekala, kjerkoli sem bila. Ko mi je voda iztekla na javnem mestu, se mi je življenje sesulo in zaprla sem se med štiri stene. Stanovanje sem zapuščala le ob izjemno nujnih primerih, kot je bil odhod k zdravniku ali v trgovino, ki je zraven bloka. S seboj sem nosila tudi vso potrebno garderobo, da sem se v primeru, če mi je iztekel urin, lahko v najbližjem stranišču preoblekla, saj mi žal nihče od medicinskega osebja ni povedal, da obstajajo pripomočki za inkontinenco in negovalna kozmetika, kot jo nudi podjetje Paul Hartmann Adriatic, s katerimi bi moje življenje lahko bilo drugačno. Pomoč sem začela iskati izven zdravstvenih institucij, da bi se lahko pogovarjala s sebi enakimi, a žal takšne pomoči ni bilo. Zato sem se odločila za ustanovitev društva

za pomoč ženskam z urinsko inkontinenco in že 10 let jim pomagam po svojih najboljših močeh. V okviru Društva Mena, ki ga tudi vodim in ki mu je Ministrstvo za zdravje leta 2007 podelilo status humanitarne organizacije, nudimo laična in strokovna svetovanja. V ta namen za podjetje Paul Hartmann Adriatic tudi svetujem na forumu med.over.net pod geslom »inkontinenca«, saj po naših izkušnjah ženske o inkontinenci vztrajno molčijo, čeprav je ta v vsakdanjem življenju človeka uničujoča. Vsaj moja izkušnja je taka. Urinska inkontinenca Inkontinenca je bolezen, ki sicer ne ogroža življenja, povzroča pa veliko socialno izolacijo, saj se ženske zaradi sramu in občutka, da imajo vonj po seču, raje osamijo in umaknejo same vase. O njej preprosto ne govorijo z nikomer, tudi s prijatelji ne, če pa, je to izjema in ne pravilo. Po mojih 10-letnih izkušnjah dela na tem področju pa zdravniku zaupajo šele po več letih. Pri nas se oglašajo ženske, ki za inkontinenco tiho trpijo 20 in več let. Pomoč poiščejo, ko težave postanejo izjemno hude, kar je zaskrbljujoče. Prav tako so podatki Mednarodnega združenja za inkontinenco alarmantni, saj govorijo, da 70 odstotkov žensk nikoli ne pristopi k zdravljenju. Menim, da moški o tej težavi spregovorijo prej kot ženske. Ozaveščena družina in družba žensko lahko vzpodbudita, da pristopi k zdravljenju inkontinence takoj, ko se ta pojavi, in jo pri zdravljenju, ki je lahko dolgotrajno (jaz sem se zdravila 4 leta), moralno podpirata, da doseže želeni cilj. Poznamo stresno, urgentno in mešano inkontinenco. (V manjši meri obstajajo tudi druge diagnoze, ki so posledica drugih bolezenskih stanj.) Urinsko inkontinenco je v današnjem času mogoče zelo uspešno zdraviti ali vsaj omiliti. Še zla-

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

sti stresno urinsko inkontinenco, za katero obstaja tako imenovani tvt operativni poseg, pri katerem operater pod sečnico vstavi nenapetostni vaginalni trak iz sintetičnega materiala, ki med naporom in pri povečanem pritisku v trebušni votlini zagotavlja učinkovito zaporo sečnice, tako da voda ne uide. Velja pa poudariti, da se s tvt operativnim posegom odpravi samo stresna urinska inkontinenca. Uspešnost posega je od 85do 97-odstotna. Urgentna urinska inkontinenca se zdravi na konservativen način s Keglovimi vajami, stimulacijami, z zdravili, ki naj jih predpiše zdravnik, in s treningom mehurja. Tega izvajamo tako, da ob prvem alarmu za opravljanje potrebe preprosto ne gremo na stranišče in tako postopno podaljšujemo čas med uriniranji, tako da pričnemo normalno urinirati na 3 do 4 ure. Bolnicam, ki pridejo k meni po nasvet, vedno svetujem, naj ob prvem alarmu prekrižajo noge sede ali stoje, nato naj močno stisnejo mišice medeničnega dna in tako ostanejo nekje 1 minuto. To je čas, ko naj bi siljenje na vodo tudi ponehalo, in svetujem, naj ne gredo na stranišče tudi za ceno tega, da jim voda uide, kajti običajno uide majhna količina urina. Po mojih lastnih izkušnjah se da mehur ob pomoči zdravil zelo uspešno strenirati tako, da uboga nas, in ne mi njega,

v dveh do treh tednih, če smo dosledni. Priporoča se tudi, da večji del tekočine popijemo v dopoldanskem času, popoldan manj, po 20. uri pa naj ne pijemo, tako da nam ponoči ni treba vstajati in hoditi na stranišče. Pred spanjem vedno izpraznimo mehur, in če gremo spat okoli 23. ure, bi morali imeti do 5. ali 6. ure zjutraj miren spanec. Mešana urinska inkontinenca se zdravi običajno najprej na konservativen način (opisan zgoraj) in z zdravili. Če se zdravnik odloči, da najprej izvede operativni del zdravljenja in s tem odpravi stresno urinsko inkontinenco, se drugi del urgentne inkontinence vedno zdravi na konzervativen način. Pred začetkom zdravljenja urinske inkontinence moramo najprej opraviti laboratorijske preiskave urina Sanford, da izključimo morebitno vnetje mehurja, ki lahko pripelje do urgentne inkontinence. V primeru vnetja mehurja med zdravljenjem opustimo izvajanje Keglovih vaj in stimulacij. Ozdravljenim bolnicam ni treba nositi ščitnikov perila, so pa inkontinenčni vložki oziroma pripomočki narejeni iz povsem drugih materialov kot menstrualni vložki – napolnjeni so s posebno snovjo, ki vpija urin in ne oddaja vonja, medtem ko menstrualni vložki urina ne vpijajo in niso prava pomoč za blažitev inkontinenčnih težav. ¶

Občutite popolno varnost in zaščito: izberite najboljšo rešitev za vaše tegobe iz ponudbe Hartmann pripomočkov pri inkontinenci - plenice, hlačke in vložki - in se pridružite tisočem zadovoljnih uporabnikov. Dodatne informacije o izdelkih Hartmann poiščite pri svojem farmacevtu, na spletni strani si.hartmann.info ali na forumu med.over.net pod 'inkontinenca'.

NA Š A LE K A R NA

Venerin kotiček

Vaginalna vnetja – skrbimo za pravilno intimno higieno

Andreja Miklavžina

Suhost nožnice, srbenje, vnetje in neprijeten vonj so le nekatere intimne težave, o katerih ženske nerade govorijo. Intimni del telesa je najbolj občutljiv predel, zato potrebuje posebno nego in pozornost – ne le za dobro počutje, temveč predvsem zato, da ostane zdrav. Tako kot vsakodnevno uporabljamo dezodorant ali gel za prhanje, je potrebna tudi uporaba izdelkov za intimno nego.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

V E N E R I N K O T I Č E K | Vag inalna vnet ja – s krbim o za pravilno intim no hig ieno

elo pomembno je sluznice obvarovati pred dražilnimi snovmi. Znano je, da je perilo iz čipk in mikrovlaken sicer zelo privlačno na pogled, vendar lahko povzroči vnetja, posebno pri občutljivih osebah. Raje izbirajte spodnje perilo iz bombaža ali svile, ki omogočata dihanje kože.

vljenje z antibiotiki, stres in ne dovolj zračno perilo. Ko je ravnovesje kožne flore v intimnem predelu porušeno, se lahko patogene bakterije in glivice zelo hitro razmnožijo. Prav zato bi morala vsaka ženska skrbeti za to, da občutljiva flora nožnice ostane v fiziološkem ravnovesju. Mila in mnogi geli za prhanje tega pogoja ne izpolnjujejo, saj je njihova ph-vrednost praviloma višja. Zaradi pogoste uporabe teh izdelkov se lahko spremeni fiziološka ph-vrednost vagine, s tem pa se poruši tudi občutljivo ravnovesje vaginalne flore. Pod tekočo vodo umivajte intimne dele najmanj dvakrat na dan, če je le mogoče po veliki potrebi. Pomembno je, da gibi pri umivanju potekajo od nožnice proti anusu. Tako Vaginalna flora Obstaja več dejavnikov, ki spremenijo na- bakterij, ki se naberejo okrog anusa, ne boste ravno vaginalno floro. Na povišanje ph-vre- prenesli na vhod nožnice. Za vzdrževanje intidnosti vagine lahko vplivajo hormonske mne higiene imejte posebno brisačko, še bolje spremembe med menstruacijo, nosečnostjo pa je, sploh če že imate infekcijo, da uporabljaali meno in različne bakterijske infekcije. te toaletni papir ali intimne robčke. Kopanje, Med poglavitnimi vzroki so tudi pretirana zlasti jacuzzi, kjer voda prodre v notranjost higiena intimnih predelov z neprimernimi nožnice in spere zaščitno sluz in uniči kislost, izdelki za umivanje, ki vsebujejo mila, zdra- ni priporočljiva za občutljive ženske. agina nenehno proizvaja izcedek, kar je popolnoma normalna reakcija, saj »beli tok« uravnava kislo-bazično ravnovesje in ščiti telo pred infekcijami. Pozorni postanite le, če je izcedka več kot normalno ali je drugačne barve in vonja. V teh primerih je potreben čimprejšnji obisk ginekologa. Statistika pri ginekologih kaže, da je glivično obolenje nožnice številka ena med vaginalnimi težavami. Najpogosteje je posledica jemanja kontracepcijskih tablet, uživanja antibiotikov, kortikosteroidov ipd. Intimne težave so pogostejše v nosečnosti in pri bolnicah z diabetesom.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Vnetja povzroča tudi neprimerno spodnje perilo Zelo pomembno je sluznice obvarovati pred dražilnimi snovmi. Znano je, da je perilo iz čipk in mikrovlaken sicer zelo privlačno na pogled, vendar lahko povzroči vnetja, posebno pri občutljivih osebah. Raje izbirajte spodnje perilo iz bombaža ali svile, ki omogočata dihanje kože. Občutljivejše raje uporabljajte tudi pralni prašek za občutljivo kožo in se izogibajte mehčalcu. Enako je tudi z odišavljenimi vložki in tamponi. Še vedno so najbolj zanesljivi klasični bombažni vložki in tamponi, ki ne vsebujejo sintetičnih vlaken, ki pa so pri nas bolj redkost.

Suhost nožnice Nezadostna vlažnost nožnice je lahko težava, ki se pojavi ne glede na starost ženske. Najpogosteje se to zgodi v času menopavze, lahko tudi v času nosečnosti, ko dojite, ste pod stresom in uživate nekatera zdravila, lahko tudi zaradi kontracepcijskih tablet in pri fizičnih obremenitvah. Lahko se pojavlja v blažji obliki ali zelo močni. Pri spolnem odnosu povzroči občutke vnetja in srbenja ter celo krvavitve in bolečine. Suhost nožnice prizadene preko 20 milijonov žensk v zda in 40 % žensk v Sloveniji. Te težave najlažje odpravite s pomočjo vlažilnih gelov, izdelanih na vodni osnovi, in ph uravnoteženih oseb-

V E N E R I N K O T I Č E K | Vag inalna vnet ja – s krbimo za pravilno intim no hig ieno

livica Candide albicans uspeva v ustih, prebavilih in v nožnici, telesna bakterijska flora pa uspešno obvladuje njeno razrast. Sama navzočnost glivice še ne pomeni okužbe. Do le-te pride, kadar se normalno kislinsko ravnotežje v vaginalni flori poruši.

Znaki okužbe: pojavi se izcedek iz nožnice, ki je belkast, kremast, lahko tudi sirast, drobljiv in nima vonja. Opazite pordelo in z belimi oblogami pokrito vaginalno sluznico, lahko tudi zunanje spolovilo. Če se Vaginalna glivična okužba (kandidiaza) Najbolj pogosta vaginalna vnetja so glivič- vnetje razširi na vhod nožnice, se pojavi mone okužbe nožnice, ki jih povzroča kvasovka čan srbež in pekoča bolečina, ki sta močnejCandida albicans. Ta je v kislem ph del nor- ša med spolnimi odnosi. malne vaginalne flore, pri kislinskem neravnovesju pa se prekomerno razraste. Glivica Preventiva Glivice se rade zadržujejo v toplem in vlaCandide albicans uspeva v ustih, prebavilih in v nožnici, telesna bakterijska flora pa uspe- žnem okolju, zato ne nosite tesno oprijetih šno obvladuje njeno razrast. Sama navzoč- hlač, vlažnih kopalk in sintetičnega perila, nost glivice še ne pomeni okužbe. Do le-te ki ne prepušča zraka. pride, kadar se normalno kislinsko ravnotežNe pretiravajte s prhanjem in uporabo je v vaginalni flori poruši. Kar 75 odstotkov penečih kopeli, parfumiranih mil, dezodožensk se vsaj enkrat v življenju sreča z glivič- rantov, olj in razkužil, ki dražijo kožo in slunim vnetjem, od tega kar pri polovici pride do znico. Za intimno nego uporabljajte mila s kislim ph (3,5–4,8), ki ohranjajo naravno kinajmanj ene ponovitve. Vzroki: zmanjšana odpornost organizma slost nožnice. Med menstruacijo raje uporabljajte higi(stres, sladkorna bolezen, visoka starost), zdravljenje z antibiotiki, menstruacija, no- enske vložke kot tampone. sečnost in jemanje kontracepcijskih tablet, Okužba pogosto izvira iz črevesa, zato se pri katerih pride do nihanja ravni hormonov po odvajanju blata obrišite od spredaj proti zadnjični odprtini. v telesu. nih vlažilnih gelov. Dobro je vedeti, da suha nožnica ni zaščitena pred mikrorganizmi, ki tako lahko »veselo vstopajo«.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

ed menstruacijo raje uporabljajte higienske vložke kot tampone.

Med zdravljenjem z antibiotikom se posvetujte, ali je potrebno obenem zdraviti še glivične okužbe. Izogibajte se stresu oz. se ga naučite obvladovati.

Izogibajte se kajenju, v prehrani pa se izogibajte alkoholu, kofeinu in enostavnim ogljikovim hidratom (sladkor, bela moka, kruh, testenine). Smotrno jih je zamenjati s polnovredno moko, proseno kašo, rižem ali koruzo.

V E N E R I N K O T I Č E K | Vag inalna vnet ja – s krbimo za pravilno intim no hig ieno

ed živila, ki dokazano pomagajo v boju proti kandidi, sodijo stročnice, zelena zelenjava, agrumi, sirotka in fermentirani mlečni izdelki. Priporočljivo je uživanje zelenega čaja in uporaba začimb, kot so origano, bazilika, zelena, majaron, peteršilj, ingver, česen in čebula. Slednji nam pomagajo zmanjševati vpliv v organizmu prisotne kandide.

Zdravljenje Na voljo je vrsta zdravil proti glivicam, ki jih imenujemo antimikotiki. Za lokalno zdravljenje se uporabljajo vaginalna krema, globule ali vaginalne tablete. Terapija s tovrstnimi zdravili traja običajno 1 do 3 dni. Poleg antimikotičnega imajo tudi protibakterijsko delovanje. Znaki vaginalne okužbe

izginejo že po nekaj dneh tovrstnega zdravljenja, uspešnost pa je tudi izjemno visoka – med 80 in 90 %. Delujejo lokalno v sluznici in se ne resorbirajo v kri, zato so neželeni učinki zelo redki. Tudi pri daljši uporabi se rezistenca na zdravilo ne razvije. Zelo je pomembno, da zdravljenja ne prekinete predčasno, četudi simptomi izginejo že prej.

Pri okužbah, ki se ponovijo večkrat na leto in zdravljenje z lokalnimi antimikotiki ni bilo uspešno, lahko zdravnik predpiše zdravilo za sistemsko zdravljenje glivičnega vnetja v obliki tablet. Glivic ni mogoče odstraniti, zato se vnetje lahko ponovi. Z doslednim izvajanjem preventivnih ukrepov si lahko prihranimo veliko nevšečnosti, ki jih prinaša glivična okužba. Če za glivično okužbo zboli tudi partner, se morata zdraviti oba in se med zdravljenjem izogibati spolnim odnosom oz. uporabljati kondom. Bakterijska vaginoza (bv) Bolezen nožnice bakterijska vaginoza (bv) se pojavi, ko se poruši normalno ravnovesje nožnične bakterijske flore in pride do čezmernega razmnoževanja nekaterih bakterij. Nezdravljena bakterijska vaginoza lahko povzroči prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčkov. Po porodu lahko pride tudi do vnetja maternice. Značilni znaki so tekoč, bel, siv ali rumen, moten, lahko tudi penast izcedek z neprijetnim vonjem po ribah. Vonj je še izrazitejši po spolnih odnosih, ki jih spremlja pekoč občutek s srbečico. Zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bv, so metronidazol in klindamicin. Večino vnetij pozdravimo z lokalnim zdravljenjem v nožnici, preostala s tabletami. Včasih je potrebno dolgotrajno zdravljenje. Preventiva Uporabljajte navadno vodo ali mila s ph med 3,5 in 4,5, ki ohranjajo naravno kislost nožnice. Pri spolnih odnosih uporabljajte kondom. Skrbno čistite kontracepcijska sredstva za večkratno uporabo (npr. diafragmo). ¶

NA Š A LE K A R NA

Venerin kotiček

Linija izdelkov za intimno nego blagovne znamke Terme Dobrna z dodano zdravilno termalno vodo iz vrelca Term Dobrna Patricija Goubar, vodja centra za balneologijo in fizioterapijo v Termah Dobrna

Terme Dobrna so sodobno termalno zdravilišče z več kot 600-letno tradicijo. Biti želimo partner ženski skozi vsa njena življenjska obdobja. V ta namen smo se ob vzpodbudi Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije odločili za nov korak – izdelali smo linijo izdelkov za intimno nego z dodano zdravilno termalno vodo iz vrelca Term Dobrna pod blagovno znamko Terme Dobrna.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Vlažilna krema za intimno uporabo Tekoča krema z dodano zdravilno termalno vodo iz vrelca Term Dobrna je vlažilni kozmetični izdelek za ženske, ki želijo izboljšati kakovost svojega intimnega življenja. Težave v spolnosti se intenzivneje pojavljajo v obdobju menopavze. Zaradi pomanjkanja hormona estrogena nožnica ni primerno prekrvavljena, se zoži, postane manj vlažna in izgubi prožnost. Na takšne težave, predvsem pri mlajših, vplivajo tudi drugi dejavniki: jemanje kontracepcijskih tablet, uporaba neprimernih mil na intimnih delih telesa, uporaba tamponov in tudi vse bolj stresno življenje. Vlažilna krema Term Dobrna je sodoben intimni lubrikant v obliki tekoče kreme. Z njim izboljšamo kakovost intimnega življenja in preprečujemo težave zaradi izsušene nožnične sluznice. Prednost izdelka predstavlja dodatek zdravilne termalne vode iz vrelca Term Dobrna ter učinek vlaženja ne samo zunaj, temveč tudi v nožnici. Vlažilna krema je brez barve, vonja in okusa, ni mastna, ne pušča sledov in je topna v vodi. Ne vsebuje hormonov, ne draži tkiva in je varna za uporabo. Termalni gel za sproščanje Aktivni gel z dodano zdravilno termalno vodo iz vrelca Term Dobrna in naravni-

mi eteričnimi olji izboljšuje obrambni mehanizem kože, spodbuja njeno prekrvavitev in delovanje. Visoko hranljiva maščobna olja kožo hranijo, varujejo, ohranjajo njen svež in mladosten videz, spodbujajo sposobnost obnavljanja kože, izboljšujejo njeno strukturo ter blagodejno vplivajo na vezivno tkivo kože. Sestavine v gelu dajejo občutek hladu, kar sprošča, pomirja in nudi občutek ugodja. Uporabo priporočamo predvsem na področju trebuha oziroma povsod, kjer se pojavljajo blagi mišični krči. Izdelki so na voljo v Termah Dobrna, lekarnah in specializiranih trgovinah, naročilo je možno tudi preko spletne strani Term Dobrna. ¶ Projekt je podprt s strani Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije Tradicionalne medicinske postopke smo še nadgradili z novimi znanji in sodobno tehnologijo ter v povezavi z naravnimi danostmi našli nove možnosti preventive in zdravljenja. Pri tem pa seveda velja poudariti, da je naše nove izdelke za intimno nego z dodano zdravilno termalno vodo iz našega vrelca podprlo Združenje ginekologov in porodničarjev Slovenije.

V Termah Dobrna smo v letu 2009 odprli tudi prvi Center za preventivo in zdravljenje urinske inkontinence v Sloveniji V Termah Dobrna smo v povezavi s strokovnjaki Ukc Ljubljana in Zdravstvene fakultete prvi v Sloveniji organizirali strokovno usposabljanje, v katerem smo naše fizioterapevte usposobili za izvajanje strokovno izpopolnjene in uspešno zaokrožene celostne rehabilitacije zdravljenja urinske inkontinence. Po najnovejših metodah pomagamo lajšati in premagovati to težavo sodobnega časa.

Oglasno sporočilo

Tekoče milo za intimno nego Tekoče milo z dodano zdravilno termalno vodo iz vrelca Term Dobrna je zaradi blagodejnega delovanja na osnovi rastlinskih izvlečkov odlično sredstvo za dnevno umivanje, nego in zaščito intimnih delov telesa. Z nežno peno, z izbrano sestavo in fiziološko ustrezno pH vrednostjo vzdržuje fiziološko ravnovesje intimnih delov. Daje prijeten občutek svežine in dobro počutje ves dan. Priporočamo ga za nego ženskih in moških intimnih delov telesa, primerno pa je tudi za umivanje nežne in občutljive kože. Ob tem kože ne draži in ne povzroča alergij.

NA Š A LE K A R NA

Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Koža razkriva

O tem, kako se najbolje zaščititi pred zimskimi vremenskimi dejavniki in katere so na koži vidne posledice teh dejavnikom, smo se pogovarjali z asis. Borutom Žgavcem, spec. dermatologije, z Dermatološke klinike v Ljubljani in Dermatološkomedicinskega centra Dimnik-Žgavec. Pogovarjala se je Katja Krasko.

Koža pozimi

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Na koži se pokažejo tudi posledice spremenjenih zunanjih dejavnikov – pozimi svoje naredijo nizka temperatura, posledično tudi nižji parcialni tlak vode v zraku, bolj suh zrak v notranjih prostorih ter manj vlažen zrak na prostem. Veter je pomemben, na sonce pa prav tako v zimskem času ne smemo pozabiti. Najbolj izpostavljeni tem dejavnikom so izpostavljeni predeli kože - obraz in roke, kot posledico pa suhost lahko vidimo tudi na koži celega telesa.

K O Ž A RA Z K R I VA | K o ža in mra z

pokožnica (epidermis): Stratum corneum Stratum lucidum Stratum granulosum Stratum spinosum Stratum basale

dlaka steber dlake naježevalka dlake lojnica

usnjica (dermis)

znojni kanal znojnica podkožje (subdermis) kapilara dlačni folikel arterija

dlačna korenina vena

Ali se naša koža sama po sebi prilagaja na spremembe letnih časov? Koža, kar se tiče strukture in debeline, je v vseh letnih časih enaka. Se pa koža prilagaja glede na to, koliko je obremenjena z zunanjimi dejavniki. Človek ima lastnost, ki jo imenujemo obnašanje, in ima pomembno zaščitno funkcijo. Včasih pa se seveda obnašamo malo nenavadno, proti našemu zdravju. Tak značilen primer je sončenje. Zavedamo se, da ni zdravo, da povzroča opekline in poškodbe, a se vseeno sončimo. V takem primeru se zaradi poškodb kože pojavijo obrambne reakcije, na primer pri sončenju dobimo pigmentacijo. Druga zaščitna funkcija, za katero ljudje velikokrat ne vedo, in je prav tako pomembna kot pigmentacija, je odebelitev plasti mrtvice, torej rožene plasti, tudi za 100- do 200 %. Debelejša postane prav na teh mestih, ki jih sončimo. Ko nismo več izpostavljeni sončnim žarkom, nekje v roku enega meseca, se zato začnemo bolj lu-

ščiti, ker se ta povrhnjica oz. rožena plast tanjša. Temu tudi rečemo sončni otiščanec ali sončni kalus. Kako se na koži kažejo spremembe v letnih časih in z njimi povezanimi podnebnimi spremembami? Na koži lahko vidimo posledice spremenjenih zunanjih dejavnikov – poleti zaradi sonca, pozimi pa zaradi vpliva zimskih dejavnikov, kot so nizka temperatura, posledično tudi nižji parcialni tlak vode v zraku ter bolj suh zrak v notranjih prostorih. Z vetrom dobimo še dodaten faktor. Tudi na sonce v zimskem času ne smemo pozabiti, ker lahko pride do določenih obremenitev tistih delov kože, ki so izpostavljeni tem dejavnikom. To so predvsem obraz in roke. Vpliv manj vlažnega zraka in posledice sušenja pa lahko vidimo včasih tudi na koži celega telesa. Najpogostejši skupni dejavnik je izsuševanje kože, ki predstavlja glavni problem kože pozimi.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Kako določimo suhost kože? Definicijo suhosti kože je zelo težko postaviti, ker pri bolniku suha koža pomeni občutek, ko se dotakne kože in občuti, da je koža suha, luskasta, groba, lahko tudi bolj srbeča ali zategnjena. Dejansko pa se suhost nanaša samo na povrhnjico oz. predvsem na roženo plast. Zatorej ne govorimo o dehidraciji kože zaradi zunanjih dejavnikov v dermisu, ampak o spremembah, ki so v čisto zgornji plasteh povrhnjice. Funkcija povrhnjice pa je seveda nujno potrebna za to, da preko povrhnjice ne izgubljamo tekočine. Kje bolniki opazijo največ izsušenja kože? Glavna pregrada, ki preprečuje izsuševanje kože, je maščobna pregrada v roženi plasti. Ljudje, ki imajo že po naravi to bariero bolj tanko ali pa celo drugače spremenjeno, imajo že po naravi malo bolj suho kožo. Različni dejavniki iz našega okolja, najpogosteje vsakodnevno umivanje, tuširanje, uporaba mil, detergentov, na rokah uporaba raznih čistil, topil, antiseptikov, odplavljajo te maščobe z naše povrhnjice in posledično tanjšajo to epidermalno lipidno bariero. Če pa imamo ob tem še dodaten dejavnik, recimo pozimi manj vlage zunaj, preko kože izgubljamo še več vode. V povrhnjici je zato manj vlage, kar pripelje do izsušitve kože. Hkrati pa ta bariera pomeni tudi preprečevanje vhoda drugih substanc v našo kožo. Vsakodnevno prihajamo v stik s tisočimi kemikalijami. Seveda ta naša bariera povrhnjice, torej rožene plasti in maščobe, preprečuje vstopanje mnogih od njih. Če je ta bariera okvarjena, je tudi vstopanje teh substanc bistveno večje. Na taki koži se bistveno hitreje lahko pojavi vnetje in rdečina zaradi zunanjih dejavnikov, čemur pravimo kontaktni dermatitis, ki se včasih lahko pojavi samo zaradi draženja, torej govorimo o iritativnem oz. nealergijskem dermatitisu. Lahko pride

Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

K O Ž A RA Z K R I VA | K o ža in mra z

olnikom z zelo suho kožo koža pordi, popoka, se lušči, včasih celo vname in srbi.

tudi do prave alergijske reakcije, čemur pravimo kontaktni alrergijski dermatitis ali ekcem. To seveda ni povezano samo z zimo in zimskim časom. Pozimi vidimo predvsem to, da preko povrhnjice izgubljamo več tekočine, posledica tega je izsušenje kože. To običajno bolniki opazijo na rokah, predvsem na hrbtišču rok, na členkih. Kakšni pa so znaki res suhe kože? Ko rečemo, da imajo bolniki zelo suho kožo, jim koža pordi, popoka, se lušči, včasih celo vname, srbi. To je že znak vnetja, na rokah dostikrat zaradi zunanjih dejavnikov, in mu pravimo detritivni dermatitis. Asteatotični dermatitisi so tisti, ki se pojavljajo zaradi premalo maščobe, torej zaradi izsušene kože. Vsaka koža, ki je močno izsušena dovolj dolgo časa, se lahko na njej pojavi na nekaterih mestih vnetje. To se vidi kot rdečina, lahko luščenje, lahko srbenje. Oblika dermatitisa, ki se pozimi pojavi zaradi izsušitve je tudi tako imenovan hiemalni ali »zimski« dermatitis. Je pravzaprav podskupina tako imenovanih asteatotičnih dermatitisov. Največkrat se pojavlja na hrbtiščih rok, zelo pogosto pri starejših na golenih, pri otrocih pa ga opazimo dostikrat na ličkih, nadlakteh, lahko tudi v področju

hrbta in stegen, načeloma pa lahko kjerkoli. Pojavi se še izraziteje, če si ti bolniki dodatno tanjšajo epidermalno bariero z vsakodnevnim umivanjem z milom. Zelo skrbne mame, ki vsakodnevno umivajo in milijo svoje otroke, tako njihovo kožo še dodatno močno izsušijo, zaradi česar otroci dobijo hiemalni dermatitis. To je zato najpogostejša težava, ki jo v zimskem času vidimo na koži. Kdo je še posebej nagnjen k temu? Posebno so k temu nagnjeni ljudje, ki so atopiki, torej nagnjeni k razvoju atopijskega dermatitisa ali nekaterih drugih alergijskih bolezni, kot so astma in seneni nahod. Pri njih je ta maščoba zelo tanka in tudi drugače sestavljena. K temu so bolj nagnjeni tudi majhni otroci, pri katerih žleze lojnice še ne delujejo, da bi nudile dodatno zaščito. Izpostavljena skupina so tudi starejši. Pri slednjih prihaja prvič do atrofije – povrhnjica je tanjša, zaradi tega je bariera že sama po sebi manjša. Pot, po kateri potuje voda, je krajša, zato je tok izgubljene vode večji. Obenem starejšim keratinociti, torej celice, ki med drugim tvorijo to maščobo, to bariero, z leti počasi pešajo. Seveda s starostjo zato opažamo, da se veča tudi suhost kože, kar je popolnoma normalno.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Mrzla stopala?

Novo! Hansaplast krema za tople in negovane noge Izberite nežno rešitev. Blaga negovalna formula zagotavlja vašim stopalom prijeten občutek toplote, ki traja več ur.

Ko življenje postane vznemirljivo

K O Ž A RA Z K R I VA | K o ža in mra z

Kako pa najbolje nadomeščamo izgubljene maščobe v koži? Nadomeščanje maščob je izjemno pomembno. Ljudem, ki imajo stanjšano epidermalno bariero, posebno v zimskem času in če se vsakodnevno tuširajo, zaradi česar je izgubljanje večje, še posebno svetujem nadomeščanje. Mi temu zelo preprosto rečemo pravilo treh minut. Ko se bolnik tušira ali namaka v kadi, pride zaradi vode do boljše hidracije povrhnjice. Vendar če mi te vlage ne ujamemo, bo prišlo do hlapenja, in koža se bo izsušila. Zaradi tega svetujem, da se po umivanju kožo celega telesa namaže z ustreznim mazilom, ki vsebuje substance, ki so podobne strukturi dermalne lipidne bariere. Danes imamo na tržišču veliko teh izdelkov.

Kako pa naj se zaščitijo vse tri omenjene najbolj rizične skupine? Zaščita je za vse tri enaka. Čeprav so ta navodila priporočljiva za celo leto, se je v zimskem času tega potrebno še bolj držati. Najprej skušamo zmanjšati dodatno tanjšanje te epidermalne bariere. To storimo z izogibanjem prepogostemu umivanju. Sicer se to sliši to malo nenavaden nasvet zdravnika, ampak naša koža, ko smo se filogenetsko razvijali, ni bila narejena za vsakodnevno umivanje. Svetujem uporabo detergentov in mil le na nekaterih področjih, npr. pod pazduho, okrog genitalij, mogoče za stopala in noge. Drugod po koži jih priporočam le enkrat tedensko. Najboljši so čistilni detergenti na osnovi olja, torej olja za tuširanje in kopanje, tudi namakanje v kadi, ki je narejena na osnovi oljne kopeli. Sicer olja odsvetujemo za mazanje kože.

Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri teh izdelkov? To so kreme, ki vsebujejo ceramide, acilceramide, mnogokrat so dodani še humektanti, ali pa dodatki naravnih vlažilcev, kot so npr. urea. Ti prvič z maščobo nadomeščajo epidermalno lipidno bariero, z drugo vrsto maščobe naredijo malo večji plašč, tako da je ne izgubljajo, hkrati pa z dodajanjem naravnih vlažilcev zadržujejo še vodo v povrhnjici. Na eni strani naredijo oviro za izgubljanje vode, hkrati pa se še dodatne molekule zadržujejo vodo v povrhnjici. Svetujem vsaj enkrat dnevno mazanje kože po celem telesu, predvsem na izsušenih delih. Kožo rok pa tistim, ki imajo zelo suhe, svetujemo kar večkrat dnevno. Kako pogosto se srečujete s posledicami delovanja nizkih temperatur na kožo? Zaradi nizkih temperatur se lahko pojavi tako imenovani pernio ali perniosis, vnetje, ki prizadane kožo in celo podkožje. Običajno

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

se pojavi na najbolj izpostavljenih mestih na nosu, uhljih, rokah, nogah, zelo pogosto tudi na stopalih, predvsem prstih. Pojavi se rdečica vijoličastega odtenka, saj je vnetje bolj globoko. Neostro prehaja v okolico, pogosto se pojavijo občutki blagega, bolj globokega srbenja, včasih občutka pečenja, kar se najpogosteje pojavi potem, ko človek stopi v topel prostor. Takrat se žile razširijo, zato se lahko pojavijo celo blage otekline na izpostavljenih mestih. Seveda pa ne smemo tega zamenjati s spremembami v barvi, ki nastanejo zaradi krčenja žil zaradi mraza. Še redkejše so posledice mraza, ki se pojavijo predvsem pri bolnikih, ki imajo običajno, ne pa vedno še druga bolezenska stanja. Taka je na primer urtikarija ali koprivka na hladno. Bolnikom, ki so izpostavljeni nizkim temperaturam, se po koži razvijejo urtike ali koprivke. So različne velikosti, značilno v obliki koprivke in z blago rdečico, in so srbeče. Imamo tudi dva tipa urtikarije na mraz. Eno imenujemo kontaktna, ki se pojavi na tistih mestih, ki so bila izpostavljena hladu, najpogosteje na obrazu, dekolteju, na hrbtiščih rok. Lahko pa imamo tudi tako imenovano, ker to ni pravilen izraz zanjo, refleksno urtikarijo, ko se zaradi mraza pojavijo urtike tako na izpostavljenih mestih kot tudi drugje po telesu. Še redkejše so spremebe na žilju, ki zaradi posebnih krvnih beljakovin (npr. krioglobulini, mrzli aglutinini ...), ki pri nizkih temperaturah spremenijo svoje lastnosti in posledično okvarijo žilje. Zdravega sončenja ni, poudarjate dermatologi. Kako pa je z vplivom sonca v zimskem času? Pozimi ultravijolični žarki delujejo na našo kožo tako kot poleti. Učinek sončnih žarkov na našo kožo je odvisen od tega, ka-

kšno dozo uv-žarkov dobimo na kožo. Ta odmerek uv-žarkov pa je odvisen od jakosti oz. količine in od časa odmerka. Doza bo tem večja, čim večje je sevanje na našo kožo ter čim večji je čas izpostavljenosti. V zimskem času je kot upada žarkov zaradi pozicije Sonca in Zemlje manjši, zaradi česar se od naše kože odbije še več žarkov. Resda je Sonce ob 12. uri v zimskem času manj močno kot ob isti uri poleti, imamo pa pozimi izpostavljene samo določena področja naše kože, običajno obraz. To pa je problem, ker je obraz že tako najbolj izpostavljen del naše kože. Obenem večinoma ljudje, glede na izsledke raziskav, ki smo jih delali tudi v Sloveniji, pozimi pozabijo na sonce in se ne zaščitijo. Zaradi tega nemalokrat vidimo različne opekline, ki jih dobijo predvsem v visokogorju. Tam je zaradi višine učinek sončnih uv-žarkov večji, zrak je čistejši in se manj žarkov ustavlja v umazaniji kot če je megleno. Megla je zahrbtna, saj razprši sončne žarke, ki potem padejo na našo kožo pod različnimi koti, zaradi česar je učinek lahko še večji. Zraven dodajmo še odbojne učinke snega. Pozimi smo tudi zelo aktivni, poleti pa ob visokih temperaturah to ne drži. Pozimi nam ni vroče, učinka neposrednega sonca ne čutimo, torej tudi toplotnega efekta infrardečih žarkov, uv-žarki pa enako delujejo. Druga težava, ki jo pozimi vidimo, je obisk solarija. Kaj bi svetovali za zaščito pred soncem pozimi? S kremami z visokim zaščitnim faktorjem poskrbimo za dvojno zaščito. Ker je koža pozimi bolj izsušena, bo krema za zaščito pred soncem omogočala tudi zaščito pred dehidracijo. ¶

NA Š A LE K A R NA

Otroci in mladostniki

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

vam želi dobro jutro! Besedilo je nastalo v sodelovanju z asist. dr. Natašo Bratina, dr. med., predstojnico Oddelka za diabetes na Pediatrični kliniki v Ljubljani

Oglasno sporočilo

Priljubljena Mercatorjeva otroška linija Lumpi je letos doživela temeljito prenovo. Zunanjo podobo zaznamuje pet novih junakov, posebno pozornost pa so ob prenovi posvetili prehranskim izdelkom, ki sedaj vsebujejo manj maščob, soli, sladkorja in dodatkov. Njihov kakovosten izbor potrjujeta tudi Pediatrična klinika Ljubljana in Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Prenovljeni Lumpi starše in otroke tudi z nasveti spodbuja k zdravemu načinu življenja in uravnoteženi prehrani. Tokrat bomo pogledali, s kakšnim zajtrkom naj bi otroci začeli dan.

O T R O CI I N MLAD O STNIK I | D obro ju t ro z Lu mp ij em

Lumpi maslene štručke in Lumpi ovsene štručke z jabolki

snovna sestavina zajtrka naj bo kos kruha, štručka ali rogljiček iz črne, ržene, ovsene, ajdove ali druge vrste polnovredne moke.

a otroke je še posebej pomembno, da na dan zaužijejo pet raznovrstnih obrokov in s tem enakomerno razporedijo vnos energije čez ves dan, saj je njihova sposobnost skladiščenja energije manjša kot pri odraslih. V prvih letih otrokovega razvoja so starši običajno zelo pozorni na njegov ritem prehranjevanja, pa tudi v vrtcih je dobro poskrbljeno, da otroci dobijo vse priporočljive obroke. Z vstopom v šolo pa se v marsikateri družini dobre navade izgubijo. Pogosto se dogaja, da v jutranji naglici izpustimo zajtrk in se zanašamo na malico v šoli, popoldne pa otroci segajo po nezdravih prigrizkih. Izpuščanje zajtrka je velika napaka, saj je to prvi in najpomembnejši obrok dneva. Pravilno izbrana živila za zajtrk dajo otroku zagon za nov dan in prispevajo k njegovemu zdravemu telesnemu razvoju. Strokovnjaki priporočajo, naj otrok z zajtrkom pokrije približno petino svojih dnevnih energijskih potreb. Kakovosten zajtrk veliko prispeva k temu, da bodo otroci čez dan uspešni in polni energije. S to mislijo so strokovnjaki Pediatrične klinike Ljubljana in Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj v otroško linijo Lumpi uvrstili tudi raznovrstne izdelke, primerne za zajtrk vašega malčka. Prenovljene izdelke Lumpi prepoznamo po tem, da na embalaži nosijo pečat obeh strokovnih ustanov v obliki sončka.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

rimerno oblikovan zajtrk, ki bo vseboval tako ogljikove hidrate kot tudi visokokakovostne beljakovine in maščobe, bo otroku nudil dovolj energije za čas, ki ga preživi v vrtcu ali šoli.

Kakovosten zajtrk pomaga pri uspešnem reševanju miselnih izzivov Sestavljeni ogljikovi hidrati so pomemben del prehrane, saj počasi in zmerno dvigujejo raven krvnega sladkorja, ki ga potrebujejo možgani za svoje delovanje, obenem pa so lahko tudi pomemben vir vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo. Primerno oblikovan zajtrk, ki bo vseboval tako ogljikove hidrate kot tudi visokokakovostne beljakovine in maščobe, bo otroku nudil dovolj energije za čas, ki ga preživi v vrtcu ali šoli. Živila, ki dajo dovolj energije in le postopno in zmerno dvignejo raven krvnega sladkorja, so predvsem različne vrste kruha iz polnovredne moke, različne žitne kaše in podobno. Priporočljivo je, da pri izbiri žitnih izdelkov, ki jih otrok zaužije v celem dnevu, izberemo predvsem polnovredna živila. Osnovna sestavina zajtrka naj bo zato kos kruha, štručka ali rogljiček iz črne, ržene, ovsene, ajdove ali druge vrste polnovredne moke. Otroke navajamo na okuse kruha iz različnih mešanic mok z dodanimi zrni in sadjem ter manj soli. Lumpi predlaga pakirane ovsene štručke z jabolki ali maslene štručke, ki ne vsebujejo konzervansov in imajo manj soli.

O T R O CI I N MLAD O STNIK I | D obro ju t ro z Lu mp ij em

Lumpi mlečni namaz

Brez mleka ne gre Beljakovinska živila, kot so mleko in mlečni izdelki, so pomemben del obroka za naše malčke. Mleko naj bi otroci uživali redno vsaj dvakrat dnevno. Seveda pa mleko ni namenjeno napitku, ko je otrok žejen, saj je kalorično in nasitno. Za žejo še vedno ponudimo navadno vodo iz pipe. Za zajtrk lahko kruh, ki ga ponudimo svojim otrokom, obložimo z nekaj rezinami sira ali namažemo z zelenjavnimi ali mlečnimi namazi. Lumpijev mlečni namaz s smetano je okusen in se dobro ujema z vsemi vrstami kruha, obenem pa je dodaten vir beljakovin in kalcija. Občasno – enkrat tedensko – lahko otroku skupaj z mlekom za zajtrk ponudimo tudi žitne kosmiče ali kašice. Vaši najmlajši bodo prav gotovo navdušeni nad Lumpijevimi žitnimi kosmiči v obliki medvedkov, saj otroci še posebej pogosto »jedo tudi z očmi«. Radi imajo različne oblike in pisane barve, vendar pa je tu potrebne nekaj previdnosti, saj v proizvodnji prehranskih izdelkov barvitost in privlačen vonj dobijo z dodajanjem umetnih barvil in arom, ki naj bi jih po nepotrebnem tako otroci kot odrasli zaužili čim manj. Zato so najboljša izbira običajni enobarvni kosmiči, ki jim za popestritev okusa lahko sami dodate sveže ali suho sadje. Starši se pogosto znajdejo pred dilemo, ali naj svojim otrokom ponudijo polnomastno ali posneto mleko. Strokovnjaki priporočajo, da do otrokovega drugega leta posegate po polnomastnih izdelkih. Kasneje izbirajte predvsem manj mastne sire, pri mleku je izbira vaša, nekaj več pozornosti pa namenite izbiri jogurtov in skutnih izdelkov, saj imajo izdelki z manj maščobami običajno dodanega več škroba ali sladkorjev, zgoščevalcev in drugih snovi. Bodite pozorni tudi na dodatke v sadnih jogurtih in na količino sladkorja, ki je dodan takemu jogurtu. Sladke jedi za zajtrk – da ali ne? Sladkorji so enostavni ogljikovi hidrati, ki povzročijo hiter dvig ravni sladkorja v krvi, a imajo nizko hranilno vrednost, zato je priporočljivo, da jih otroci zaužijejo čim manj. Ker pa ima večina otrok sladke jedi zelo rada, je najbolje, da jim občasno – enkrat tedensko – dovolimo njihovo uživanje, saj bi bile nezdrave jedi ob popolni prepovedi le še bolj vabljive. Velja opozoriti, da sadni jogurti največkrat vsebujejo preveč sladkorja. Prenovljeni sadni jogurti Lumpi, ki priha-

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Lumpi medvedki z vitamini in Lumpi žitna kašica

jajo na police Mercatorjevih prodajaln, pa vsebujejo le 11 g ogljikovih hidratov, od tega le 7 g navadnega sladkorja, in izključno naravna barvila, izbirali pa boste lahko med različnimi okusi. Jogurt Lumpi tudi ne vsebuje zgoščevalcev, ima primerno količino maščob in pristen okus po sadju. Kadar posežemo po sladkih živilih, jih seveda otrokom lahko ponudimo za zajtrk, saj bodo pridobljeno energijo skozi ves dan gotovo porabili. Enkrat na teden so tako lahko za zajtrk tudi palačinke ali kruh s čokoladnim ali drugim sladkim namazom ali kakav namesto mleka. Tudi pri sladkih jedeh si prizadevajmo, da bi bile pripravljene na čim bolj zdrav način – palačinke lahko na primer pripravimo iz polnovredne moke in jih nadevamo s svežim sadjem. Kdaj je otroška prehrana uravnotežena? Tako kot odrasli morajo tudi otroci jesti raznovrstno in uravnoteženo hrano, kar pomeni, da morajo dobiti pravo razmerje med različnimi vrstami hranilnih snovi. Največji del (50 do 55 % dnevnih energijskih potreb) naj otrok pridobi z ogljikovimi hidrati iz žit, sadja in zelenjave, manjši delež (25 do 35 %) naj predstavljajo visokokakovostne maščobe. Preostali delež energije pa naj bi otroci pridobili iz beljakovin, ki jih vsebujejo meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, stročnice, krompir. Prehrana, ki v ustreznih razmerjih vključuje različne prehranske skupine, pokriva potrebe po mineralih in vitaminih ter je tudi količinsko ustrezno odmerjena glede na otrokovo starost, mu bo zagotovila zdravo rast in razvoj. ¶

NA Š A LE K A R NA

Preudarno za zdravje

Sredstva za razkuževanje – bojna linija za bakterije in klice Vesna Hojnik, univ. dipl. biolog

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Umivanje rok z milom lahko po podatkih Organizacije združenih narodov zmanjša okužbe prebavil kar za 44 odstotkov, okužbe dihal pa za 30 odstotkov. Med številnimi ukrepi je prav pravilno umivanje rok z milom temeljni ukrep proti širjenju tovrstnih bolezni. Poleg mila so pomembna in za laično javnost čedalje dostopnejša tudi različna sredstva za razkuževanje, ki preprečujejo razrast bakterij in klic ter jih uničujejo.

P R E U DA R NO Z A ZD RAV JE | Sre d s t va za ra zku že vanj e

ravilno je umivanje rok z milom, saj sama voda ne odstrani večine nevarnih klic in bakterij. Še boljšo zaščito pa pomenijo antiseptiki in razkužila, saj preprečujejo razrast bakterij in klic ter jih uničujejo.

Pravilno umivanje rok po priporočilih who http://www.who.int/gpsc/clean_hands_protection/en/index.html

etošnjo pomlad so svet preplavile novice o pandemskih razsežnostih nove gripe. Ne glede na še zmeraj deljena mnenja o učinkovitosti in nujnosti zdravil zoper njo je pojav virusa nove gripe zagotovo prispeval k večji ozaveščenosti javnosti o možnih preventivnih ukrepih proti tej in podobnim boleznim, ki se lahko ob neustreznem ravnanju posameznikov izjemno hitro razširijo med ljudmi.

Pravilno umivanje rok rešuje življenja Prav oktobra smo pod taktirko ozn zaznamovali svetovni dan umivanja rok. Le s pravilnim umivanjem rok bi lahko vsako leto rešili na milijone življenj. V ozn zato še posebej poudarjajo pomen umivanja rok pred hranjenjem, po uporabi sanitarij in po previjanju dojenčkov. Pravilno je umivanje rok z milom, saj sama voda ne odstrani večine nevarnih klic in bakterij. Še boljšo zaščito pa pomenijo antiseptiki in razkužila, saj preprečujejo razrast bakterij in klic ter jih uničujejo. Antiseptiki so snovi, ki uničijo mikroorganizme na živem tkivu, razkužila pa so sno-

vi, ki jih uporabljamo za razkuževanje neživih površin. Ob poudarjanju pomena čistih rok je nujno poudariti, da se antiseptiki lahko uporabljajo kot nadomestek za umivanje rok le, kadar roke niso vidno umazane. Umivanje rok z milom je torej še zmeraj zlati standard higiene rok. Tako antiseptiki kot razkužila lahko učinkujejo na dva osnovna načina. Če bakterije ubijejo, učinkujejo baktericidno, če zgolj ustavijo razmnoževanje bakterij, pa je njihov učinek bakteriostatičen. Učinkovitost antiseptikov in razkužil Fenol je verjetno najstarejša znana snov za razkuževanje. Vsebujejo ga ustne vode in mila, hkrati pa je tudi aktivna substanca številnih razkužil, ki se uporabljajo v gospodinjstvih. Učinkovito uniči bakterije in viruse z ovojnico, neučinkovit pa je pri uničevanju virusov brez ovojnice in spor. Fenol ni nevaren, previdnost pa je potrebna pri dolgotrajni izpostavljenosti ter pri občutljivejših skupinah ljudi (npr. otrocih), ker lahko povzroči draženje kože.

Prazen nakupovalni voziËek ... ... poln virusov.

RoËaji nakupovalnih voziËkov so pravo gojiπËe bakterij in virusov. Celo veËina javnih straniπË je Ëistejπih od njih, ker so redno ËiπËena in razkuæevana. Na nakupovalnih voziËkih pa se razliËne bakterije in virusi nemoteno razvijajo in prenaπajo z enega na drugega uporabnika.

Za razkuževanje povrπin

Meliseptol® rapid in Meliseptol® HBV® robËki imajo πirok spekter delovanja na bakterije, plesni in viruse. Povrπine, ki so obstojne na alkohol, prebriπite z Meliseptol robËki ali pa jih poprπite z alkoholno raztopino Meliseptol rapida.

Za razkuževanje rok

Softa-Man® Visco Rub uËinkuje na bakterije, plesni in viruse. Softa-Man® Visco Rub na virus gripe H1N1 dokazano uËinkuje že v 15 sekundah. V 500 ml plastenki z dozirno pumpico ali v priroËni 100 ml plastenki. Naprodaj v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana | foto: SXC | Inscribo

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

P R E U DA R NO Z A ZD RAV JE | Sre d s t va za ra zku že vanj e

Slovarček uporabnih izrazov Antiseptik: sredstvo, ki uniči mikroorganizme na živi koži ali mukoznih membranah. Razkužilo: sredstvo, ki uniči mikroorganizme na neživih predmetih. Baktericid: sredstvo, ki ubije bakterije. Virucid: sredstvo, ki ubije viruse. Fungicid: sredstvo, ki ubije glive. Bakteriostatik: sredstvo, ki ustavi razmnoževanje bakterij, ni pa nujno, da jih tudi ubije. Virusi z ovojnico: virus Herpes simplex, virus hepatitisa b, virus hepatitisa c, virus influence a, b, c, virus ošpic, virus mumpsa ipd. Virusi brez ovojnice: rotavirus, hepatitis a ipd.

Antiseptiki za razkuževanje rok najpogosteje vsebujejo alkoholno mešanico etanola in 2-propanola. Odlikuje ju hitro baktericidno delovanje, poleg tega pa učinkujeta tudi tuberkulocidno, fungicidno in virucidno na viruse z ovojnico (virus hiv, virus hepatitisa b, virus hepatitisa c, rotavirusi, virus influence a, b, c). Alkoholi so neučinkoviti pri uničevanju bakterijskih spor, gliv in virusov brez ovojnice (virus hepatitisa a). Mikroorganizme uničujejo tako, da porušijo strukturo beljakovin v njihovih membranah. Najučinkovitejši so kot vodna raztopina, saj voda olajša prehod alkohola skozi celično membrano. Za optimalno baktericidno delovanje alkoholov je tako priporočljiva koncentracija v razponu med 60 in 90 odstotki. Prav zato uporaba stoodstotnega alkohola ni priporočljiva, saj poruši le strukturo beljakovin v zunanjem delu membran. Prav tako protimikrobni učinek alkoholov močno upade pri koncentracijah, nižjih od 50 odstotkov. Ker alkoholi hitro izhlapijo, je treba biti pozoren na čas izpostavljenosti kože alkoholni raztopini. Izdelovalci alkoholnih antiseptikov zato na embalaži pogosto navajajo priporočen čas delovanja antiseptika v sekundah in priporočeno količino v mililitrih, ki jo je ob pravilni uporabi treba nanesti na kožo. Neželen učinek alkoholov je zagotovo izsuševanje kože.

Varna in pravilna uporaba Med snovmi, ki uničujejo mikroorganizme tako, da oksidirajo njihovo membrano, je nedvomno najpogosteje uporabljen natrijev hipoklorit (varikina). Raztopina natrijevega hipoklorita se v gospodinjstvih uporablja kot belilo, poleg tega pa tudi za razkuževanje odtokov, straniščnih školjk in drugih površin. V precej bolj razredčeni obliki se uporablja tudi v bazenih, v še bolj razredčeni obliki pa jo najdemo tudi v pitni vodi. Ko torej govorimo o klorirani vodi, v resnici ne govorimo o čistem kloru, ki bi ga vsebovala voda v bazenu ali pitna voda, ampak o natrijevem hipokloritu ali o njemu sorodnih snoveh. Če se uporablja v ustrezni koncentraciji in deluje dovolj dolgo, učinkuje proti virusom z ovojnico in proti tistim brez nje. Učinkuje tudi proti glivam, bakterijam in algam, ne pa proti sporam. Natrijev hipoklorit je vključen v priporočila za dekontaminacijo virusov hepatitisa in virusa hiv. Organski materiali, kakršni so na primer iztrebki ali kri, deaktivirajo učinkovanje natrijevega hipoklorida. Zato je treba s površin, ki jih nameravamo razkužiti z natrijevim hipkloritom, predhodno vsaj v grobem odstraniti organski material. Za najboljši učinek je treba natrijev hipoklorit pustiti delovati nekaj minut.

Nova moč v boju proti virusom, bakterijam iN super mikrobom komplet za zaščito pred pandemsko gripo Vsebuje visoko učinkovite protivirusne in protibakterijske izdelke, ki uničijo viruse gripe, vključno s ptičjo gripo H5N1 in pandemsko gripo H1N1. Pomaga izboljšati higienske razmere v vašem okolju ter preprečuje širjenje mikrobov. Idealna zaščita v prostorih, kjer se zadržuje veliko ljudi.

Če želimo, da sredstva za razkuževanje najbolje učinkujejo, je treba upoštevati edinstvene lastnosti protimikrobnega delovanja vsakega razkužila, stopnjo kontaminacije, prisotnost snovi, ki lahko nevtralizirajo njihovo delovanje, ter koncentracijo in količino sredstva za razkuževanje. Pomembni so tudi ustrezna temperatura, čas delovanja, učinek sredstev na površine iz lesa, kovine ipd. ter neželeni učinki. Prav zato je treba pred uporabo prebrati navodilo za učinkovito in varno uporabo, ki je na embalaži vsakega sredstva za razkuževanje. ¶

Stranišče

Kuhinja

Pisarna

Transport

Vrtec

Kopalnica

Restavracija

Potovanje

Novval d.o.o., Kajuhova ulica 32b, 1000 Ljubljana | T: 01/54 74 670 | F: 01/54 25 750 | E: info@novval.si | www.novval.si

NA Š A LE K A R NA

Pozitivka

Radost Dada Kuželj Pavlovič Foto: Urban Štebljaj

Čas veselja in praznovanj je tu. A žal vse prevečkrat popačenega veselja in zabave. Tistega, ki ga dosežemo s pomočjo raznih omamnih substanc. Letos je lahko drugače, če se le odločimo tako. Lahko je to čas, poln zdravega veselja in radosti, ki blagodejno vpliva na vaše zdravje, počutje in življenje. Odločitev in izbira je, kot vedno, vaša.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

P O Z I T I V K A | R a d o s t

etos smo se prvič, na željo najmlajšega člana naše družine, odpravili na dopust z letalom. In to v Grčijo. Mojo, od nekdaj želeno, a še ne videno državico. Želja po grškem soncu, kristalnem morju, čudoviti hrani, predvsem pa po dobri energiji in bogati kulturni dediščini me je vlekla, odkar pomnim. Le kaj je tisto, kar me tako privlači, po čemer hrepenim, sem razmišljala. Zagotovo je nekaj več, nekaj globljega in nezavednega. Res je, da imam rada dobro hrano in kakšen kozarček rujnega, da o morju in soncu sploh ne govorim. A tokrat, sem čutila, gre za potovanje navznoter, za odkrivanje mojih notranjih templjev. Zelo me zanima grška zgodovina, grška mitologija pa mi predstavlja nekaj zelo čarobnega in svetega, nekaj, kar mi je zelo blizu. Kakorkoli, vedno analiziram in iščem razumske razlage za to, kar čuti srce. Tokrat sem se odločila, da ne bom več iskala odgovora, temveč bom samo poslušala srce. Tako sem se z družino veselo in zadovoljno usedla v letalo in se prepustila glasbi srca. Po pristanku je moje navdušenje nad tem, da sem tam, kjer sem si od nekdaj želela, raslo iz dneva v dan. In doseglo svoj vrh tistega dne, ko smo se z ladjico odpravili na bližnji vulkanski otoček Nissyros. Morda res malo drugačen vulkan, saj se krater ne dviga v višine, kot je običajno, a to sploh ni bilo pomembno. Zame je štelo le to, da je moje srce

pelo. A po tem, kar je sledilo, je pelo še bolj. Po ogledu vulkana smo si popoldne v silni vročini privoščili malo hladne osvežitve. Otroka sta odšla čofotat, midva z možem pa sva si privoščila pravo hladno grško kavo. Ko sva tako sedela in uživala ob srebanju kave, se nama je obema pogled ustavil na bližnji fotogaleriji. Nič vpadljivega, a nekaj, čemur se reče energija, me je vleklo noter. Da imam odlično intuicijo, zdaj vem že nekaj časa, zato nisem čakala niti trenutka več, temveč sem polna pričakovanj in hrepenenja vstopila v galerijo. Še preden sem dobro vstopila, me je preplavil čudovit zvok instrumentalne glasbe. Tudi slike domačinov, ki so visele po vsej galeriji, so izžarevale pristnost in sproščenost. Težko rečem, kaj me je bolj očaralo, slike ali glasba, morda oboje? Vrhunec vsega pa je bil gospod, zaslužen tako za slike kot za glasbo. Gospod, ki je sedel za svojo mizo in užival. Pa ne samo ob poslušanju glasbe, ki jo je spesnil skupaj s svojo skupino, in ob pogledu na svoje fascinantne slike domačinov, temveč in predvsem je užival v življenju, v osebni sreči in zadovoljstvu. Z eno besedo, izžareval je radost. Kar obstala sem, ko sem to videla. Brez besed in skoraj diha, z eno samo mislijo: »Le kako mu to uspeva, izžarevati tako silno radost in navdušenje nad življenjem na tem peklensko vročem, majhnem in skorajda nerazvitem otočku?« Ko me je ogovoril in povprašal, če lahko zavrti pesem samo za moje oči, takrat sem ra-

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

zumela in vedela, še bolj čutila. Vse, prav vse je izhajalo iz njega. Iz njegove globoke osebne sreče in ljubezni. Iz prepričanja, da ima vse, kar potrebuje za svojo srečo, tukaj in zdaj, na tem majhnem vulkanskem otočku. Četudi je zunaj ekstremno vroče in bi to marsikomu grenilo življenje, ga ubijalo, navdajalo s pesimizmom ... Četudi je otok majhen in prav nič podvržen današnjemu materialističnemu svetu, kjer lahko zapravljaš in kompenziraš svoje neuresničene želje ... Četudi je mesto zelo mirno in neprimerno za kakšne velike zabave, četudi, četudi ... Tako zelo ga je prežemala radost, da jo je uspel obuditi tudi v meni. Tisto spečo, že skoraj pozabljeno radost, ki me navdaja ob pisanju. Zakaj po tej izkušnji sem prvič v življenju zares močno in globoko začutila željo po pisanju, čeprav je bila ta že dolgo v meni, le da je nisem čutila. In danes to z največjim veseljem v pisni obliki delim tudi z vami. Obenem pa vam polagam roko na srce in pravim: »Imejte dobre in pozitivne misli, ki vam bodo prinašale dobro počutje, kot so sreča, veselje, radost, kajti z dobrim počutjem lahko največ naredite zase ter posledično tudi za druge. Še posebej v teh prihajajočih, prazničnih dneh poskrbite za svojo radost. Saj radost je zdravje in življenje, tisto polno in pravo.« P. S.: Za otok Kos, kjer smo sicer preživeli cel teden, velja, da je to otok radosti in življenja.

NA Š A LE K A R NA

Portret farmacevta Fotografija Žiga Koritnik

“Farmacevtova odgovornost je zagotoviti bolniku, da je zdravljenje z zdravili pravilno: - ustrezno po namenu - najučinkovitejše, kot je mogoče, - najprikladnejše za izvedbo, kot je predvideno, - in najvarnejše, kot je na voljo.”

Polona Grobler, mag. farm., spec. Lekarna Primskovo

NA Š A LE K A R NA

Opomin za spomin

Staranje nam ne sme ukrasti spominov Dominika Tompa Majcen, mag. farm.

Človeški možgani so najzapletenejši organ v telesu in celo najzapletenejša stvar na svetu. Vsebujejo sto milijard nevronov, kar je toliko kot število zvezd v Rimski cesti. V približno kilogram in pol težkem organu je prostora za dva do tri pentabajte podatkov. Za primerjavo: toliko podatkov lahko shranimo na tri milijone cedejev. A tudi možgani se z leti starajo in zahtevajo več nege.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

O P O MI N Z A S P O M IN | St a ra nje na m ne s me u krasti spom inov

omnjenje je nedvomno ena najpomembnejših sposobnosti človeka, ki omogoča učenje in intelektualno rast. Vse premalo se zavedamo njegove pomembnosti v vsakdanjem življenju. Spomin je shranjevanje naših izkušenj, znanja, prijetnih in neprijetnih doživetij. Vsa ta množica podatkov je arhivirana v različnih delih možganov. Tako kot telo z leti zahteva več nege, jo zahtevajo tudi možgani. Že pri ljudeh v dvajsetih in tridesetih letih starosti lahko opazimo razlike v delovanju spominskih centrov v možganih. Staranje možganov se začne zelo zgodaj, prej, kot si večina ljudi predstavlja, proces pa se z leti še stopnjuje. Proces se lahko pospeši, če obstaja genetsko tveganje, in postane še hitrejši zaradi nezdravega načina življenja. Genetika prispeva k staranju možganov le tretjino, drugi dve tretjini imata opravka z okoljem in življenjskimi navadami. Proces staranja možganov se začne z občasnim pozabljanjem. Motnje spomina Pozabljivost je lahko čisto normalna, včasih celo malo simpatična zadeva. Pozabljamo zaradi utrujenosti, zamišljenosti, obremenjenosti ali hitrega tempa življenja. Vsem se lahko zgodi, da se ne moremo spomniti določenega podatka (npr. imena, številke kreditne kartice), ki nam ga po daljšem ali krajšem premisleku uspe priklicati v spomin. Te težave z leti navadno ne napredujejo in so del normalnega pešanja spominskih funkcij v starosti. Govorimo o benignih motnjah spomina. Kadar tovrstne motnje niso prehodne in se simptomu pozabljivosti pridružijo še zmanjšana zmožnost orientacije, razumevanja, govornega izražanja, presoje, opravljanja vsakodnevnih dejavnosti ter zmanjšana spo-

sobnost obvladovanja čustev in socialnega vedenja, gre za demenco. Ta je končni rezultat procesa staranja možganov. Bolniki z demenco se osebnostno spremenijo, telesno opešajo, niso več sposobni opravljati osnovnih življenjskih aktivnosti in čedalje bolj potrebujejo pomoč drugih. Pogosto pravimo, da nam spominov nihče ne more vzeti. A žal to ne drži, saj demenca okvari naš spomin in nas okrade preteklih dogodkov. Ukrepajmo še pred demenco Nekoč so verjeli, da lahko možgane urimo, dokler smo mladi, z leti pa možganske sposobnosti pešajo in niso več sposobne napredovati. Sposobnosti morda res pešajo, toda znanstveniki dokazujejo, da se možgani nikoli ne nehajo spreminjati in prilagajati. In kar je najobetavnejše, možgani so kot mišice – čim intenzivneje jih uporabljamo, tem močneje in bolje delujejo. Ključnega pomena je preventivno ohranjanje zdravja možganov ter poznavanje in upoštevanje »zapovedi« za ohranjanje mladosti možganov, ki so navedene v nadaljevanju. Vloga zdravnika Staranja možganov ni mogoče preprečiti, lahko pa s pravočasnim ukrepanjem omilimo pojav simptomov in odložimo razvoj demence. To nam zagotavlja zdravilo na recept z učinkovino piracetam (Nootropil), ki ga dobite pri svojem zdravniku. Piracetam ob redni uporabi klinično dokazano izboljša spomin, poveča moč koncentracije in pozornosti. Uporablja se tudi pri zdravljenju disleksije in simptomov vrtoglavice. Piracetam je na tržišču že od leta 1971 kot prva in trenutno edina učinkovina z nootropičnim učinkovanjem. Obnavlja in ščiti živčne celice, izboljša mikrocirkulacijo in tako izboljša miselne funkcije. Piracetam se priporoča in

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

najpogosteje uporablja po 50. letu starosti, menta, rešujete križanke, igrate šah in igre za saj omili pešanje spomina in koncentracije, spomin ali se pozabavate z matematičnim izki sta ključna za kakovostno življenje zlasti računom. Določite si besedo in poiščite njestarejših ljudi. no nasprotje, med vožnjo berite napise in iščite rime, zlogujte in črkujte, ponavljajte pesmi, pregovore, pripovedujte o svoji mlaKaj lahko naredimo sami Trening za spomin in pozornost se dosti. Dober način za urjenje možganov je priporoča vsem, ne glede na starost in težave. tudi vodenje domačih financ. Te vaje še posebej koristijo ljudem, ki pri sebi opažajo vsakdanje težave s pozabljanjem, in Redna telesna aktivnost (vsaj 30 tistim, ki že imajo bolezenske oblike poza- minut hoje, kolesarjenja, plavanja ali plesa bljanja. Možgani potrebujejo miselno vadbo, na dan) izboljša cirkulacijo in s tem učinkoda zmorejo premagovati miselne napore. Pri- vitost celotnega telesa in možganov. Telesna poroča se vsaj 30-minutni trening možganov vadba nas obvaruje pred demenco. Kot zanimivost omenimo raziskavo iz vsak dan. To lahko počnete tako, da se učite G_175x126 5 abf slowen 05.09.2007 9:50 Uhr Seite 1 Velike Britanije, ki poroča o pozitivnih nov jezik, ples, igranje glasbenega inštru-

O P O MI N Z A S P O M IN | St a ra nje na m ne s me u krasti spom inov

ožgani so kot mišice in potrebujejo vadbo, da ohranjajo funkcionalnost. Vadite lahko neprestano, z logičnimi ugankami in igrami ali zavestnim ponavljanjem podatkov, ki vam uhajajo iz spomina.

učinkih plesa na mentalne funkcije pri starejših. V raziskavi, ki je trajala kar 21 let, so nadzorovali številne aktivnosti: branje knjig, zlaganje sestavljank, igranje kart, glasbila, tenisa, golfa, sprehajanje in ples. Raziskava je pokazala, da prav ples najbolj izboljšuje spomin. Ne le to, ugotovili so, da se z njim lahko obranimo tudi demence. Branje zmanjša možnost demence za 35 odstotkov, ples pa kar za 76 odstotkov. Skrivnost uspeha je v številnih korakih in njihovem vrstnem redu, prilagajanju ritmu in plesnemu partnerju. Tako pri plesu deluje več možganskih funkcij hkrati, kar ustvarja kognitivne rezerve. Zmanjšanje stresa: kronični stres sicer fizično ne poškoduje možganov, poslabša pa spomin. Pri stresu se izloča stresni hormon kortizol, ki poškoduje področje v možganih, odgovorno za učenje in spomin. In ker se stresu pogosto ne moremo izogniti, je zelo pomembno, da se ga naučimo nadzorovati. Pri tem vam bodo v veliko pomoč joga, meditacija ali druge telesne aktivnosti.

(brokoli, borovnice, slive, rozine, špinača, rdeča pesa in jagode), maščobne kisline omega-3 (losos, slanik, skuša, avokado, orehova zrnca), vitamine a, c in e, niacinom, vitamin b6 in minerale, kot sta železo in cink (morska hrana). Zmanjšajte uživanje belega sladkorja, moke, belega riža, slaščic in čokolade, ker uspavajo možgane. Popijte vsaj dva litra vode na dan, saj že manjša dehidracija oslabi kratkoročni spomin. Namesto treh velikih obrokov si raje privoščite pet manjših.

Vzemite si čas, da se spomin oblikuje in shrani. Prav zlahka se zgodi, da pozabite kaj tako preprostega, kot je telefonska številka. Vzemite si čas in mislite za nekaj trenutkov le na stvar, ki si jo želite zapomniti. Ponavljajte stvari, ki si jih morate zapomniti. Večkrat ko vidite, slišite ali razmišljate o stvari, hitreje si jo zapomnite. Tako si podatke ponavljajte na glas in po tiho ter si jih tudi zapišite. Natančno opazujte, saj pogosto pozabite stvari ne zaradi slabega spomina, amZdrava prehrana in pitje zado- pak ker slabo opazujete. Tako na primer postnih količin vode možganom dovajata zabite ime že kmalu po tem, ko se spoznate energijo ter poskrbita za dober spomin in z novo osebo. Zato se naslednjič osredotočizbranost. Hrana, ki bo vaše možgane ohra- te na ime osebe, ki se vam predstavi, in si ga njala zdrave, mora vsebovati: antioksidante zavestno vtisnite v spomin.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Vizualizirajte in uvajajte novosti v svojo dnevno rutino. Informacije si zapomnite veliko lažje, če si jih predstavljate v podobah. Če si na primer želite zapomniti otroka s knjigo, si nikar ne predstavljajte otroka, ki bere knjigo, saj je to nekaj vsakdanjega, kar boste kmalu pozabili. Spomnite se česa bolj kreativnega, kar vam bo ostalo v spominu, na primer otroka, ki lovi knjigo. Presenetite svoj um, vplivajte nanj s čustvi in lažje si boste zapomnili. Če imate v mestu več različnih opravkov, si v mislih predstavljajte zemljevid mesta in na njem toliko točk, kolikor imate opravkov. Če boste opravke vizualizirali, boste vedno vedeli, da je na zemljevidu še točka, ki jo je treba opraviti. Podatke kategorizirajte v logično in smiselno zaporedje, kadar si morate zapomniti več stvari hkrati. To pomeni, da si boste informacije bistveno lažje zapomnili, če jih boste povezali v smiselno zgodbico. Recimo, da morate v trgovini kupiti moko, jajca, olje, sladkor, kavo, čokolado, bučke, sir, smetano in solato. Znano je, da si ljudje hkrati zapomnimo največ sedem nepovezanih informacij. Zato si boste morali nakupovalni seznam razdeliti na tri dele. V prvi bodo moka, jajce in olje, ki so sestavine za testo. V drugem bodo sladkor, kava in čokolada, saj so smiselno povezani v trenutke sladkanja in uživanja ob kavi. V tretjem delu bodo bučke, sir, smetana in solata, saj bi iz tega recimo naredili omako za testenine in poleg ponudili še solato. Če si boste informacije razdelili v smiselne celote, bo pomnjenje veliko lažje. Organizirajte svoje življenje! Predmete, ki jih potrebujete vsak dan, na primer ključe, denarnico, očala, vračajte vsak dan na isto mesto. Za svoje dnevne opravke uporabljate planer, telefonske številke shranjujte v svoj računalnik, telefon

ali beležko. Organiziranost vam ne bo izboljšala spomina, lahko pa enako učinkuje. Svoje ključe boste zjutraj, ko se vam mudi v službo, našli hitro, če bodo na istem mestu ali če si boste zapomnili, kje ste jih pustili prejšnjo noč. Poskrbite za uravnan krvni tlak, raven holesterola in sladkorja, saj je znano, da je pojavnost demence pri bolnikih z neuravnanimi vrednostmi omenjenih dejavnikov tveganja pogostejša. Dobro se naspite, saj kakovost spanja vpliva na zmožnost možganov za pomnjenje. Tako je tudi za študente in dijake zelo priporočljivo, da si pred izpitom privoščijo kakovosten spanec, ki dela čudeže. Spanec okrepi povezave med živčnimi celicami v možganih, kar je ključnega pomena tako za učenje kot za spomin. Obenem pomaga možganom utrditi pridobljene izkušnje in učvrstiti šibkejše spomine, ki bi sicer sčasoma zbledeli. Privoščite si počitek, še preden vas napor popolnoma izčrpa, in se naučite tehnik sproščanja (joga, meditacija ipd).

Ne pozabite na smeh. Smejte se do onemoglosti in uživajte življenje. ¶

NA Š A LE K A R NA

V gibanju

Preprečevanje zimskih športnih poškodb Luka Slabe, b.s.atc, Artros, Center za ortopedijo in športne poškodbe

Zimske športne aktivnosti so specifične in omejene na samo nekaj mesecev letno. Prav zato je možnost poškodb večja kot pri dejavnostih, s katerimi se ukvarjamo skozi vse leto. Priprave na zimo in njene radosti nam lahko prihranijo marsikatero skrb, bolečino in celo poškodbo. Preventivni trening in bazična pripravljenost sta tako kot pri vseh športih tudi pri zimskih izredno pomembna. V sklopu priprav na zimsko športno sezono se lahko izmenjujeta.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

V G I B A NJ U | Pre pre če va nje zims kih š port nih poš k odb

poletnem in spomladanskem času lahko aerobno moč nabirate s tekom, cestnim kolesarjenjem in gorskim kolesarjenjem.

ajpogostejše zimske športne poškodbe so poškodbe kolena, zapestja, goleni in glave. Večina teh poškodb se pripeti prav na smučarskih progah. Njihovi vzroki so najpogosteje previsoka hitrost, pomanjkljivo ogrevanje, slaba fizična pripravljenost, neprilagojena težavnost aktivnosti glede na predznanje posameznika, pomanjkljiva uporaba zaščitne opreme (čelada, ščitniki) in neprimerna oprema. Najboljša priprava na varno zimsko športno udejstvovanje je enakomerno razporejena vadba in športna aktivnost skozi celo leto. Prav to vam bo omogočilo dobro osnovo za varno udejstvovanje v različnih zimskih športih.

Priprave na bele strmine Pri za Slovence najpopularnejšem zimskem športu, alpskem smučanju, je osnovna fizična priprava izredno pomembna. V procesu priprav je potrebno kombinirati visoko in nizko intenzivno vadbo. Prednost naj ima aerobni trening, torej trening, katerega intenzivnost ni najvišja, vendar traja dlje časa. V poletnem in spomladanskem času lahko aerobno moč nabirate s tekom, cestnim kolesarjenjem in gorskim kolesarjenjem. Bazična priprava vam bo omogočila, da se med posameznimi vožnjami dovolj odpočijete in brez prekomerne utrujenosti nadaljujete smučanje. Prav ta utrujenost in zmanjšana koncentracija za prepoznavanje terena, po katerem smučamo, je eden od glavnih vzrokov, da se proti koncu smučarskega dne pripeti največ poškodb. Dobra osnovna fi-

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

aradi statistično majhnega števila poškodb velja tek na smučeh tudi za enega najvarnejših športov.

zična pripravljenost je ključnega pomena, saj si s tem zagotovimo dovolj »kondicije«, ki nam bo pomagala ohraniti svežino in koncentracijo. Predlagam tudi preventivno, izokinetično testiranje moči vaših stegenskih mišic, ki so izredno pomembne pri stabilizaciji kolenskega sklepa. S tem testiranjem ugotovimo vse pomanjkljivosti vaših stegenskih mišic in hkrati pripravimo program za optimalno vadbo. Zaradi nove oblike smuči in novih tehnik smučanja na koleno delujejo izredno velike sile. Prav zaradi teh sil je pravilno razporejena mišična moč za stabilnost kolena prvotnega pomena. Zaščitna smučarska oprema je ključna Poleg dobre fizične pripravljenosti je uporaba zaščitne opreme pri alpskem smučanju velikega pomena. Zaradi novih materialov in oblik smuči so hitrosti smučarjev vedno višje, in tako se na vseh urgencah srečujejo z vse večjim številom poškodb glave. Na žalost se te poškodbe največkrat pripetijo prav najmlajšim. Zatorej naj vam ne bo nerodno nadeti si preko smučarske kape še zaščitno čelado, ki vas bo obvarovala pred najhujšim. Tudi pri deskanju na snegu, sankanju in drsanju je uporaba zaščitne opreme močno priporočljiva. Tek na smučeh Poleg alpskega smučanja je ob velikih uspehih naših nordijcev tek na smučeh vedno bolj priljubljen zimski šport, pri katerem je aktivno celotno telo. Zaradi statistično majhnega števila poškodb velja tek na smučeh tudi za enega najvar-

V G I B A NJ U | Pre pre če va nje zims kih š port nih poš k odb

Najpogostejše napake pri vadbi Tri največje napake pri vadbi rekreativcev so slabo ogrevanje pred aktivnostjo in ohlajevanje po njej, slaba tehnika in pomanjkljiv trening vseh mišic in gibal, tudi tistih, ki v vaši želeni aktivnosti niso nosilci glavnih gibanj. Postopno in specifično ogrevanje bo dvignilo temperaturo in elastičnost vaših mišic, primerno ohlajevanje pa bo prej obremenjenim mišicam omogočilo, da se sprostijo.

nejših športov. Za razliko od alpskega smučanja lahko tek na smučeh izvajamo tudi na rolerjih. Tako športno udejstvovanje je obenem poseben trening za pripravo na zimsko tekaško sezono. Zaradi delovanja celotnega telesa je pri teku na smučeh izredno pomembna bazična priprava in moč telesnega jedra. Stabilizacija jedra je stabilizacija trupa, ki nam omogoča nadzorovati pozicijo in gibanje centralnega dela telesa. Trening telesnega jedra krepi mišice, ki se nahajajo globoko v trebušni votlini in se pripenjajo na hrbtenico, medenico ter ramenski obroč. Krepitev in povezava teh mišičnih skupin nam pomaga pri vzdrževanju pravilne drže in je kot temeljni kamen pri vseh naših gibih s spodnjimi in zgornjimi okončinami. Gre za mešanico izometričnega in dinamičnega treninga prej omenjenih trebušnih in hrbtnih mišic. Dobra stabilizacija jedra nam bo omogočila povečati naš trenažni in tekmovalne dosežke, hkrati pa nam služi kot preventiva pred poškodbami. Dobro ogrevanje – ja, alkohol – ne Izredno pomemben del naše vsakdanje priprave na zimske aktivnosti je dobro ogrevanje. Zaradi nizkih temperatur in vetra so mrzle mišice, vezi in tetive veliko bolj izpostavljene poškodbam. Oblecite lahka, ne pretesna ter na veter in vlago odporna oblačila v več plasteh. To vam bo zagotovilo dobro prilagajanje na spremembe temperature vašega telesa. Poskrbite, da zaužijete čim več tekočine, in to že nekaj dni, preden pričnete s svojimi zimskimi aktivnostmi. Seveda ne pozabite na zaužitje tekočine tudi med aktivnostjo in po njej. Dehidracija je v kombinaciji z zimskimi razmerami marsikdaj vzrok padca koncentracije in normalne mišične aktivacije, njegove posledice pa so lahko nezaželene poškodbe. V času športnih aktivnosti se izogibajte alkoholnim pijačam, ki lahko poleg izgube občutka razsodnosti dodatno obremenijo organizem in pospešijo dehidracijo našega telesa. Nepravilna tehnika pri izvajanju zimskih športov je eden od glavnih vzrokov nastajanja tako akutnih kot kroničnih poškodb. Obiščite tečaje smučanja, deskanja na snegu, teka na smučeh ali drsanja, ki jih ponujajo v vsakem zimskošportnem središču. Poleg pravilne izbire opreme in

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

pravilne tehnike izbrane športne aktivnosti vas bodo inštruktorji naučili, kako se pravilno izogniti padcem in kako pravilno ukrepati v primeru padca. Samo nekaj obiskov pri inštruktorju vam lahko prihrani marsikatero nevšečnost. Pravilno ogrevanje Posebno ogrevanje za športno dejavnost, s katero se boste ukvarjali, je bistvenega pomena. Če ste alpski smučar ali deskar na snegu, vam predlagam nekaj voženj (2-3) z nizko intenzivnostjo, potem pa postopno dvigujte intenzivnost in težavnost proge. Raztezanje, poskakovanje in podobne aktivnosti pred prvim spustom vas ne bodo pripravile na smučanje v enaki meri, kot če se varno, počasi in kontrolirano nekajkrat za ogrevanje spustite po smučišču. Nobena raziskava do sedaj še ni potrdila, da ima raztezanje pred aktivnostjo preventive učinke. Svetujem vam specifično, nizko intenzivno ogrevanje pred obremenitvami in veliko raztezanja po obremenitvah. Raztezanje po aktivnosti spada v sklop ohlajevanja in bo dodobra razgretim in utrujenim mišicam omogočilo hitrejšo regeneracijo. Zmanjšuje tudi utrujenost mišic takoj po aktivnosti in omili vnetje mišic (t. i. "musklfiber"), ki nastopi šele kakšen dan po aktivnosti. Z rednim in kakovostnim raztezanjem po aktivnosti lahko dosežemo večjo elastičnost mišic. Slednja pomaga mišicam in njenim tetivam lažje prenašanje ekstremnih sil, ki smo jim izpostavljeni med našo zimsko aktivnostjo. Podobno velja tudi za tiste, ki se ukvarjate s tekom na smučeh, drsanjem, sankanjem. Specifično ogrevanje in upoštevanje načela postopnosti vam bo omogočilo optimalno gibanje. Če nimate možnosti strokovne pomoči, vam priporočam, da se aktivnosti, pri kateri imate slabo ali pomanjkljivo tehniko, izogibate. Raje si najdite športno aktivnost, ki ste ji kos. S tem boste zmanjšali možnosti poškodbe. ¶ Luka Slabe je z diplomo na Brigham Young University v zda postal specialist športne rehabilitacije. V centru za ortopedijo in poškodbe Artros skrbi za preventivo, diagnostiko ter zgodnjo in pozno rehabilitacijo športnih poškodb.

100

NA Š A LE K A R NA

Za mizo

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.

Hormoni sreče

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

101

102

Z A MI Z O | H ormoni s re če

a srečo poskrbijo hormoni serotonin, noradrenalin in dopamin. Serotonin je nevrotransmiter, prenašalec informacij med možganskimi celicami. Zagotavlja duševno uravnovešenost in dobro razpoloženje ter prijetno, mirno spanje. Noradrenalin potrebujemo zjutraj, saj daje ustvarjalen zagon, krepi voljo in "napoveduje" uspešen dan. Dopamin spodbuja živahnost in dobro voljo, bistri misli in buri domišljijo. Pomanjkanje dopamina povzroča čustveno praznino, brezvoljnost, nemir in psihoze. Vsi trije hormoni so kemično slabo obstojni in se hitro razgradijo. Pozno jeseni in pozimi njihovo razgradnjo pospešujejo škodljive monoamin-oksidaze iz ozračja. Nasprotni, zaviralci razpada hormonov so karotenoidne in flavonoidne snovi ter križnice v močno obarvanem sadju in zelenjavi, ki vsebujejo kvercetin, zeaksantin in kapsaicin (zelje, koruza, kaki, buče, kostanj ...). Za občutek sreče morajo biti vsi ti trije hormoni v medsebojnem ravnovesju. Lahko bi rekli: če imamo preblisk in voljo, da zamisel uresničimo, bomo na koncu veseli in srečni!

Za nastanek teh hormonov potrebujemo ustrezno hrano. Osnovno gradivo za izdelavo teh hormonov so beljakovine oziroma aminokisline. Za serotonin potrebujemo aminokislino triptofan, za noradrenalin fenilalanin, za dopamin pa tirozin. Triptofana je največ v skuti, mleku, ribjem in puranjem mesu, v bananah, orehih, dateljnih in arašidih. Tirozin je v koruzni moki, mandeljnih, jajcih, mleku, rižu, rži, sezamovem semenu, svinjini, sojini moki, grahu, špinači, bananah, fižolu, arašidih in bučnih semenih. Fenilalanin je v sezamu, jajcih, pšenični moki, govejih jetrih, mleku, rižu, ovsu, grahu, špinači, koruzi in krompirju. Polenta za zajtrk Vem, da se sliši skoraj nemogoče predlagati polento za zajtrk, toda mi smo zrasli "iz polente in mleka". Seveda je mogoče zajtrk sestaviti tudi iz ovsenih kosmičev z mlekom ali iz krompirja z mlekom. Dober je tudi ovseni kruh, namazan s topljenim sirom ali "naložen" s puranjo rezino, sirom in "zelen jav'co", najbolje iz pšeničnih kalčkov; obvezno s kozarcem mleka. Fenilalanin se prek tirozina spremeni v noradrenalin. Že izde-

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

lan tirozin dobimo v koruzni moki, mleku, mlečnih izdelkih in rižu. Brez pravilnega zajtrka ne more biti uspešnega šolskega ali delovnega dne, saj prav tirozin izboljšuje umsko čilost, bistri možgane in krepi motivacijo in miselne procese! Pomanjkanje sladkorja v glavi povzroča celo depresije Kot gorivo služijo ogljikovi hidrati, spremenjeni v glukozo, ter fruktoza iz sadja. Obe omogočita, da aminokislina triptofan hitro pride prek krvno- možganske pregrade v možgane. Že 40 do 50 gramov ogljikovih hidratov sproži nastajanje serotonina. Zato krompir, testenine, fižol, polenta in žita razmeroma hitro pomirjajo, vendar jih moramo uživati skoraj brez nasičenih maščob, saj te proces zavirajo. Če pa zaužijemo fruktozo ali spijemo sladko pijačo, bo serotonin nastajal hitro, že po petih minutah. Čokolada deluje počasneje, ker vsebuje tudi maščobo. Če spijemo osladkan čaj ali skodelico kakava, bomo hitro pomirjeni, če zaužijemo rozine ali bonbon, bo ta proces še hitrejši! Umetna sladila možganov nikoli ne pomirjajo! Prav tako kava brez sladkorja ne pomirja.

103

Prav nasprotno, če spijemo veliko kave ali čaja, umetno oslajenega ali brez sladkorja, bomo razburjeni, srce nam bo močno utripalo in ne bomo zaspali. Pomanjkanje sladkorja v možganih je tudi eden izmed faktorjev razdražljivosti, nerazpoloženja, jeze in celo depresij. Trije glavni hormoni sreče Skupno vsem trem hormonom sreče je, da potrebujejo nekatere vitamine skupine b in minerale kot aktivatorje procesa. To so vitamini b6, folna kislina, b12 in b3 ter selen, magnezij, baker in cink. Nastanek nevrotransmiterjev spodbujajo pekoča paprika, česen, čebula (vsi ti imajo kvercetin, kapsaicin in alicin) ter kakav, čokolada, med, kava in ingver. Folne kisline (b9) je največ v zelenolistni zelenjavi, špinači, rdeči pesi, stročnicah, pšeničnih kalčkih in križnicah. Je pa zelo občutljiva na toploto in svetlobo, zato uživajmo presno solato. Ker se z vodo hitro izluži, solate in špinače ne smemo namakati v vodi. Vitamin b3 je v svinjini, perutnini, govedini, v jetrih, kvasu, soji, dateljnih, arašidih, suhih breskvah in marelicah, slivah,

104

Z A MI Z O | H ormoni s re če

Košarica za dobro voljo: mleko in mlečni izdelki z manj maščobe, koruzne jedi, ovseni kosmiči, ovseni kruh, piškoti in druge jedi, pšenični kalčki, puranje jedi, pršut, banane, dateljni, slive, marelice, breskve in med, špinača in motovilec ter druga zelenolistnata zelenjava, peteršilj, čokolada z lešniki in rozinami.

Solata za hormon sreče: Sestavine: na trakove narezano puranje meso, motovilec, radič, rukola, špinača, kuhana koruza, tofu in naribano zelje. Priprava: Popražimo meso, ga ohladimo in potresemo s sezamom. Damo v mešanico solate iz motovilca, radiča, rukole, listov mlade špinače, zelja in zrn kuhane koruze. Dodamo na kocke narezan sir in/ali popečen tofu. Prelijemo z mešanico oljčnega olja, soli in jabolčnega kisa, potresemo še s peteršiljem. Lahko pa uporabimo jogurtov preliv.

rdečem zelju in avokadu. B3 je manj občutljiv na toploto. Vitamin b6 je v lososu, govejih jetrih, tunini, pšeničnih kalčkih, leči, bananah, špinači, ovsenih kosmičih, orehih, arašidih, jajcih in pivskem kvasu. B12 je v jetrih, divjačini, konjskem mesu, govedini, svinjini, jajcih in mleku. Skupna značilnost je, da b3, b6, b9 in b12 podpirajo vsi drugi vitamini skupine b. Skupni pa so tudi dejavniki, ki te vitamine zavirajo ali uničujejo. To so: kajenje, alkohol, acetilsalicilna kislina, kontracepcijske tablete, zdravila proti holesterolu, antibiotiki in insulin. Pozimi potrebujemo tudi veliko vitamina c, ki je komandant biokemičnih procesov v telesu in brez njegovega povelja tudi tu ne gre. Selen sodi med mikroelemente in osrečuje skupaj z drugimi. Zlasti pa vpliva na nastanek serotonina. Plahi ljudje ali nagnjeni k depresijam, slabo razpoloženi in nezbrani bi morali uživati več selena. Ta odločilno varuje možgane pred prostimi radikali in veže težke kovine. Selen dobimo v kokosovem orehu, v mastnih ribah, ostrigah in oreščkih. Drugi mineral je cink. Veliko ga je v ostrigah in drugih školjkah, v jastogu, ribah, v leči, fižolu, semenih buč in stročnicah. Cink iz živalskih virov telo lažje absorbira. Boljši izkoristek cinka bo, ko bomo imeli v prehrani tudi več vitamina c, kalcija in beljakovin, slabši pa tedaj, ko bomo imeli preveč vla-

knin, stročnic, ob jemanju kontracepcijskih tablet in zdravil proti aknam. Magnezij je najbolj učinkovit proti stresu, širi žile, s tem znižuje krvni tlak in vzdržuje enakomernejše bitje srca, ter omogoča boljši spanec, saj pomirja razdražen živčni sistem. Dobimo ga v kakavu, figah, sončničnih in bučnih semenih, otrobih, pokovki, oreščkih in mandeljnih. Tudi magnezij bomo najboljše izkoristili, če bomo uživali še kalcij, cink in vitamine b1, b6, c in d. Izkoristek magnezija zavirajo fitati, ki so v vlakninah, oksalati v špinači in rabarbari, diuretiki, alkohol in kontracepcijske tablete. Baker je v telečjih jetrih, sardinah, sončničnih semenih, arašidih, suhih slivah in fižolu. Mineral mangan spodbuja nastajanje dopamina. Dobimo ga v fižolu, grahu, pesi, v polnozrnatem kruhu, makadamiji, lešnikih, mandljih, soji in čičeriki. Zaščita hormonov sreče je v karotenoidnih snoveh. Te so v bananah, jabolkih, brstičnem ohrovtu, češnjah, jagodah, paradižnikih, pekoči papriki, česnu, čebuli, bučkah, brokoliju, ohrovtu, špinači in stročnicah. Ljudsko zdravilstvo proti potrtosti Tudi holesterol, ki se ga tako zelo bojimo, je dober za hormone sreče! Prenizek skupni holesterol vodi v potrtost, agresivnost, depresivnost in samomorilnost. Spodbujati bi morali hdl ali dober holesterol. Uživajmo

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

105

Kroglice za dobro voljo: Sestavine: suhe fige, pomaranče, rozine, suhe marelice, zdrobljeni keksi, kokosova moka, naribana temna čokolada, zmleti orehi, lešniki in mandeljni. Priprava: Suhe fige, marelice in rozine dan prej namočimo v pomarančnem soku, naslednji dan zmeljemo v mešalniku, dodamo zdrobljene polnovredne piškote, oblikujemo kroglice ter jih povaljamo v kokosovi moki, zmletih orehih, zmletih lešnikih, naribani čokoladi in zmletih mandeljnih. Na krožniku morajo biti različne barve oziroma površine. Kroglice postavimo na krožnik in jih ponudimo okrašene z metinimi lističi. v jedi, ki imajo nenasičene omega 3 maščobne v v kisline, ter jajca, ki imajo holin, ki izboljšuje topljivost holesterola. V ljudskem zdravilstvu je rožmarin za pre- Špageti s pekočim navdihom: ganjanje tesnobe, izčrpanosti in potrtosti. Ti- Sestavine: polnovredni špageti, oljčno olje, pekoči feferoni, česen in peteršilj. mijan ugodno vpliva pri nespečnosti, proti tesnobi in izčrpanosti. Melisa in čaj iz nje sta Priprava: Špagete skuhamo na zob. Polivko naredimo tako, da v ponev vlijemo kar za umiritev, izboljšanje razpoloženja in odprecej oljčnega olja, dodamo sesekljano pravo predmenstrualne napetosti. V ajurvedski medicini priporočajo kardamon kot čaj, pekočo papriko in česen, pri čemer pazimo, da česen samo zadiši, in takoj odstavimo ter ki izboljšuje splošno moč in v zimskem času odpravlja potrtost. Nageljnove žbice zdravijo prelijemo špagete. Premešamo in po želji ponudimo še s parmezanom. Špageti so živce, sproščajo napetost, lajšajo tesnobo in potrtost, zato kuhano vino z nageljnovimi dobra priloga k pečeni mastni ribi. žbicami pozimi ni naključje. Staro ljudsko krepčilo za premagovanje potrtosti je tudi v oves, čeprav ne sodi med zelišča. ¶ v v Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., je skupaj s hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. teh., pri Bananino mleko, popotnica za spanje: Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša od- Sestavine: mleko in banane. ločitev. V knjigi še podrobneje opisujeta poveza- Priprava: V mešalcu zmešamo oboje skupaj in nost zdravja v različnih življenjskih obdobjih v poveponudimo hladno. zavi s prehrano. Avtorici zdaj pišeta novo knjigo, ki bo nadgradila obstoječo. Marija Merljak je za individualne pogovore na voljo po telefonu 041/647 645 ali 01/518 53 45, e-naslov: vihra@siol.net.

106

K u ha jmo zd ra vo z A nt onom Mosim annom

Za mizo

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Krompirjev gra†in s koΩ jim sirom

Za štiri osebe potrebujete: 400 g srednje velikih krompirjev, 1 majhen strok česna, 200 ml zelenjavne jušne osnove, 80 g svežega kozjega sira, malo timijana, sol, sveže mlet poper. Očiščen krompir olupite ter ga narežite na približno 3 mm debele rezine. Položite jih na čisto kuhinjsko krpo in jih posušite. Nato jih solite ter popoprajte s sveže mletim poprom. S prepolovljenim strokom česna natrite dno pekača in nato razporedite rezine krompirja v vrstah. Dodajte zelenjavno jušno osnovo in v pečici, predhodno segreti na 190 °C, pustite, da se krompir kuha približno 30 minut oziroma dokler ne vsrka vse tekočine in se zmehča. Približno pet minut pred zaključkom pečenja potrosite po krompirju zdrobljen kozji sir in timijan ter vse skupaj pustite v pečici, dokler krompir ne pozlati.

107

Kaj pravi Mosimann? Ta krompir iz pečice s pikantno noto kozjega sira se lepo dopolnjuje z mesom z žara. Namesto kozjega sira lahko uporabite kateri koli drug masten sir. ¶

Pri Pfizerju se zavedamo, da se pot do zdravja začne v domači kuhinji. Izbrali smo zanimive recepte, ki bodo popestrili domače jedilnike in prinesli zdravje na naše krožnike. Kajti kuhanje je tako kot življenje - najboljše in najlepše je takrat, ko imamo kakovostne sestavine in prvinske recepte. Vse to vam želimo v letu 2010! Še več zdravih in slastnih receptov Antona Mosimanna poiščite v prihodnjih številkah revije Naša lekarna.

108

NA Š A LE K A R NA

Za mizo

Božična vodka Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja

Menjave na vodilnih položajih vedno prinesejo spremembe. Vrh je vedno bil in vedno bo ena sama kuhinja, zato je treba včasih skuhati tudi kaj po naročilu. Ne vem sicer, od kod naši novi urednici vsekakor hvale vredno navdušenje nad zvezdastim janežem in željo po receptih s pomočjo te dišavnice, ampak ...

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

109

110

Z A MI Z O | B o žična vod ka

e enkrat sem debelo pogledal. Janež? Misliš kot janeževi upognjenci? Uf! Resno? V redu, sam biskvit je dober, a kdo kot otrok še ni pregriznil katerega od tistih tisoč zrnc preveč na hrbtu upognjenca ter se nato do konca življenja na kilometre izogibal domačim mizam z njihovo ponudbo? Po temeljiti analizi sem ugotovil, da spada pregriznjen janež s hrbta upognjenca v kategorijo pregriznjene kumine s kolobarja rdeče pese. Enkrat vgrizneš, nikoli več ne pogledaš. Ko ugotoviš, da se da obe zelišči lepo nadrobiti v terilnici, je sovraštvo že toliko zakoreninjeno, da je preprosto prepozno. Ampak, Miha, ne janež, pač pa zvezdasti janež. Pač pa kaj? In tako sem malo poležaval in kake tri tedne premleval in iskal po medmrežju kaj in kako je sedaj s tem janežem. V treh tednih potem nisem prišel dlje od začetnih prebliskov že iz prve minute. Do upognjencev in grškega uza ter čajčkov. Na čaj sem seveda pomislil takoj za uzom. V drugem tednu sem se spomnil brutalnega absolventskega izleta in še kakšne smučarije, kjer smo ravno tako kurili sambuko. Sambuka je pijača, narejena na bazi janeža, seveda. Naliješ jo v štamprle in zakuriš. Alkohol zagori, nekdo pa mora z dlanjo pokriti kozarec. Zaradi pomanjkanja kisika se kozarec zavakumira na dlan in zdaj lahko neomejeno tekaš s prisesanim kozarcem na dlani po hotelu in strašiš prijatelje z vratolomnostjo kozarčka. Odlična družabna igra, ob

kateri res ne rabiš preveč razmišljati, le bežati moraš pred tresočo roko s katere visi pijača. Ko sem videl, da sam ne bom zmogel dlje od priložnostnega popivanja, sem za nasvet poprosil prijateljico Polono. Ona je bolj azijski tip kuharice in te stvari obvlada. Navrgel sem ji zvezdasti janež, za katerega sem pred tremi tedni izvedel, da sploh obstaja, ona pa meni iz prve nazaj tri dobavitelje, pa kje naj pogledam in kje bi ga lahko dobil. Vprašam seveda še za kakšen recept v zvezi s tem janežem in ona meni iz prve: »U, stari, božična vodka.« To, stara, to rabimo. Nekaj v zvezi z adventnim časom. Preden sem sploh uspel zajecljati, da imam že sam s temi pijačami preveč opravka, mi je začela natresati, jaz pa sem si naredil naslednji zapisek: »To je pa super stvar, ful gre v promet. V vodko suhe slive, fige, olupi limono, pomarančo, hlod od cimeta, zvezdast janež, klinčke, rozine, lahk dodaš med ali rjavi sladkor, segreješ, da se stopi. Pol čez tri tedne precediš, vsake toliko malo prešejkaš, maš na sobni temperaturi. Na dan zabave v ful hladne kozarce iz hladilnika. Za aperitiv ga ponudiš in ga 5 žensk spije en liter v nulo ...« Pravim dobro, ajde, Polona, to je revija za ljudi, ki jih zanima zdravje, ne pa karta za pet žensk pika koma. Že sam imam probleme, ker janež povezujem samo s tekočinami. »Aja, recept za hrano, ja, ja, ful je tega … Rdečo peso na primer olupiš, jo potem zaviješ v folijo in pečeš v pečici do ene ure, odvisno od velikosti. Potem peso narežeš na

Mercator d.d., Dunajska c. 107, Ljubljana

osminke ali šestnajstinke in preliješ z mešanico strtega janeža, popra, soli, olivnega olja, na drobno sesekljanega česna, stisneš malo limone, plus še kaj ... in pozobaš.« »In če je božična vodka terjala prehud davek,« je nadaljevala, »potem si naslednji dan pripravite lepljiva reberca.« Svinjska rebra premažite z marinado iz medu, sojine omake, na drobno sesekljanega česna, strtega zvezdastega janeža, soli, ingverja. Reberca pecite v pečici v rahlo pomaščenem pekaču na 180 do 200 °C kako urco ali malo več. Vsake toliko jih obrnite in zalijte. Če je pekač teflonski, ne rabite dodajati nobene masti, ker rebrca sama spustijo nekaj lastnega soka. Rebrca zmarinirajte vsaj kako uro prej, še boljše pa celo kak večer prej. Če se vam slučajno zdi, da bi se ga lahko od teh janeževih izpeljank dodobra natresli, to ne bo moja krivda. Nekdo z vrha naj prevzame odgovornost. ¶

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

111

“V popolnem notranjem ravnovesju.” Eko izdelki Zdravo življenje.

Linija izdelkov Zdravo življenje ponuja tudi ekološke izdelke, ki ustrezajo kriterijem ekološke pridelave in predelave. VeËji izbor Eko živil nudijo vsi Mercatorjevi Hipermarketi po Sloveniji.

Ekstra deviško oljËno olje 750 ml

Eko jabolËni sok 1l

Eko lonËek peteršilj Eko lonËek bazilika

Eko rdeËa pesa 670 g

Eko sojin napitek 1l

Naredite nekaj dobrega zase

NA Š A LE K A R NA

E Sudoku

Navodila: Vstavite črke B E P A N T H E N v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naštete črke. Črke iz oštevilčenih polj prepišite, da dobite geslo. Geslo pošljite na dopisnici ali po e-pošti do 30. decembra na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali: urednistvo@nasa-lekarna.si Žrebanje nagrad bo 30. decembra v prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Bayer iz Ljubljane.

Rešitev sudoku uganke iz 37. številke je UPORABI HIPP ROBCE. V uredništvo je prispelo 612 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne igre so: Magdalena Jelovšek iz Velenja, Janez Bavdek iz Turjaka in Boštjan Metličar iz Hajdine. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade podjetja Hipp iz Ljubljane. Čestitamo!

H E

Geslo: 1

E 10

O 13

Dvojna zaščita dojenčkove ritke Mamice so pogosto zaskrbljene zaradi vnete in pordele kože na dojenčkovih ritkah. Na predelih, pokritih s plenico, se pogosto pojavijo plenični izpuščaji, ritka postane rdeča, lahko tudi srbi ali peče. Pomaga že, da dojenčku celoten predel, kjer so plenice, večkrat na dan namažete z Bepanthen® mazilom, ki ima zaradi svoje edinstvene sestave dvojni učinek: prizadeto kožo zdravi in ščiti obenem. Ker nima konzervansov, barvil in parfumov, vodilni pediatri dermatologi priporočajo Bepanthen® mazilo celo za nego ritke nedonošenčkov. Bepanthen® mazilo zelo pomaga tudi pri vnetih in razpokanih bradavicah doječih mamic, pred dojenjem pa ga ni potrebno odstraniti z bradavic.

14 10

T B

Pripravil: Jure Pučko

112

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Otroški kotiček

113

114

NA Š A LE K A R NA

Naša lekarna svetuje

NIVEA baby sprej za čiščenje noska

gladka in vidno pomlajena. Kremama za dnevno in nočno nego je priloženo še darilo – eleganten velik siv šal. Prav s tem modnim dodatkom lahko nadgradite svoj dnevni videz ali ga uporabite kot elegantno rešitev za večerne priložnosti. Nega Nutritic za preoblikovanje suhe kože

Formula z izvlečkom prečiščene, izotonične morske vode je idealna za naravno vsakodnevno higieno dojenčkovega noska. Tako kot raztopina za čiščenje noska tudi sprej čisti občutljiv dojenčkov nosek na nežen način, brez kemikalij in konzervansov. Obenem učinkovito olajša dihanje in preprečuje izsušitev noska. Oba sta primerna za uporabo po tretjem mesecu starosti ter ne vsebujeta dišav, barvil, parabenov in konzervansov. Izdelek je primeren tudi za mladostnike in odrasle. Čisti sluznico in pomaga odpraviti prekomerno izločanje v primeru zamašenega nosu.

Za nego suhe in zelo suhe kože obraza je La Roche-Posay razvil nego NUTRITIC, ki preoblikuje suho kožo in ponovno zgradi njeno zaščitno pregrado. Ta izjemno nežna krema vsebuje kompleks BIOLIPIDOV, ki je sestavljen iz 11 bioloških lipidov. Hranilna in lahka krema se dobro vpije v kožo in na koži ne pušča mastnih sledi. Nega NUTRITIC je dostopna v dveh teksturah, ki se razlikujeta v koncentraciji hranilnih biolipidov, prilagojeni različnima stopnjama suhosti kože – suhi in zelo suhi koži oz. z 2,5- in 5-odstotno koncentracijo BIOLIPIDOV.

Darilni paket Eucerin Hyaluron-Filler

Avtoinjektor Betaject Comfort

Eucerin je za svoje zveste kupce pripravil posebno darilo – darilni set Eucerin Hyaluron-Filler. V lični embalaži boste našli Eucerin Hyaluron-Filler dnevno in nočno nego za intenzivno polnjenje gub. Nepogrešljiva izdelka za nego kože sta posebej prilagojena potrebam žensk po 30. letu. Koža je po uporabi občutno bolj

Avtoinjektor Betaject Comfort za zdravljenje multiple skleroze uporablja tehnologijo, oblikovano po željah bolnikov. Je edini avtoinjektor za imunomodulatorno terapijo, ki sam zapiči iglo v podkožje, zdravilo počasi izbrizga in iglo iz kože tudi iztakne. Igle se ne vidi, kar je posebej pomembno za bolnike s strahom pred injiciranjem. Ves injekcijski sistem se preprosto vnese v avtoinjektor

z vgrajenim zvončkom, ki opozori na konec injiciranja. Izdelek je izdelan v sodelovanju z bolniki in oblikovan za lažji prijem. Bayer Schering Pharma je edino podjetje, ki nudi bolnikom z MS dva avtoinjektorja in najtanjšo (manj bolečo) iglo – 30 G. Physiodose® nosni aspirator na vdih

Dojenčki do prvega leta starosti dihajo samo skozi nos in ob prehladu niso sposobni sami izpihati sluzi. Sluz v nosku dojenčku otežuje dihanje. Z nosnim aspiratorjem na vdih boste lahko otroku na varen, preprost in učinkovit način odstranili sluz iz noska. Očiščene in prehodne nosnice omogočajo dojenčku miren spanec in lažje dojenje. V liniji Physiodose je na voljo tudi sterilna fiziološka raztopina v plastenkah po 5 ml. Urgo filmogel za afte

Afte, na videz drobne in zanemarljive ranice v ustih, so ponavadi zelo boleče. Povzročajo nemalo težav ter se rade ponavljajo. Urgo filmogel za afte je tekoči gel, ki preko afte tvori nepropustno filmsko plast ter tako učinkovito zaščiti afto pred slino in hrano. Do 4 ure obstojna filmska plast deluje kot obliž na ustni sluznici. Tako je bolečina omiljena, celjenje skrajšano, obenem pa je še omogočeno neboleče hranjenje. Urgo filmogel za afte se nanaša s pomočjo inovativne plastične lopatice ter ima prijeten okus po pomaranči.

decem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

115

Beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitaminom C in cinkom, kapsule in sirup

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana

Važno, da smo zdravi! Podpira naravno obrambo organizma Imunoglukan® P4H vsebuje: beta-(1,3/1,6)-D-glukan, vitamin C in cink. Beta-glukan prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema. Vitamin C pomaga podpirati imunski sistem. Cink je pomemben za normalo delovanje in odpornost organizma.

Imunoglukan® P4H je varen, se ne absorbira in deluje lokalno v črevesju, zato ga je priporočljivo jemati na prazen želodec. Jemljite od 1-3 kapsule na dan ali 1 ml sirupa/5 kg telesne mase na dan. Kupite ga lahko v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah. Opozorilo: Imunoglukan® P4H ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.