Naša lekarna 36 by Entrapharm

Revija za zdrav življenjski slog

številka 36, letnik 04, oktober 2009 | www.nasa-lekarna.si

Aktualno: Virusi na pohodu / Kako deluje: Obraba sklepov – boleče gibanje / Zdravilne rastline: Zdravje iz buč / Z meliso nad zaskrbljenost / Medicinsko zrcalo: Osteoporoza, tiha sopotnica staranja? / Otroci in mladostniki: Finančna vzgoja otrok / Sanjska kolumna: Prefriganke / Za mizo: Hrana za imunski sistem / Francelj /

NOVO

Tako blizu, pa tako daleč Naši novinarski kolegi, pa tudi vi, drage bralke in bralci, nas včasih povprašate, kako to, da ima naša revija kar dve urednici – glavno in odgovorno. Največkrat sta ti dve vlogi združeni v eni osebi, pri nas pa ne. Gre za medsebojno sodelovanje in pogled na isto zadevo z različnih strokovnih področij. S tem se trudimo revijo narediti pestro, zanimivo in lepo, kakor nam, dragi bralci, pogosto sporočate. Vaših pohval in spodbud smo izredno veseli, saj je s tem poplačan ves naš trud pri nastajanju revije. Z odgovorno urednico se vsak mesec pogovoriva, kateri se je v zadnjem času utrnila kakšna sveža ideja, ki jo želi predstaviti v uvodniku. Ta mesec je moj. Imam še en dober razlog, da ga napišem, saj, kot je kolegica Vanja napisala že v pretekli reviji, za eno leto odhajam na malce drugačno »delovno mesto«. Ne bom se poslavljala, saj sem del Naše lekarne že od njenega nastanka in bom to tudi ostala. Revija je v tem času postala tudi del mene. Vsak nov delovni dan je priložnost za nova doživetja, znanja in zadovoljstvo. Takšen dan se mi je zgodil pred dobrim tednom, ko me je strokovna sodelavka našega uredništva, magistra Nada Tržan Herman, povabila na ogled Lavičkove zbirke*, ki jo hranijo v prostorih podjetja Lek v Ljubljani. Gre za izjemno zanimivo farmacevtsko-medicinsko zbirko, ki je edina takšna pri nas in je bila leta 1986 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Je eden redkih dokumentov, ki govori o zgodovini zdravljenja, človeškega boja z boleznijo, želje po znanju in predvsem o razumevanju na videz zapletenih stvari. Ko te skoznjo popelje še njen kustos in skrbnik, pa postane pravo potovanje skozi zgodovino. Gospod Davor Poljanšek je neizčrpna enciklopedija podatkov in zgodb. Dobri dve uri vodenega ogleda sta minili, kot bi mignil. Res je škoda, da spregledamo tako lepe in zanimive stvari, ki so nam na voljo skorajda na domačem pragu. Verjetno si je več Slovencev ogledalo tehnični muzej v Münchnu, ki je resda eden največjih na svetu, številni med njimi pa še niso obiskali slovenskega tehničnega muzeja v Bistri. Takšni biseri, in eden izmed njih je tudi zbirka Bohuslava Lavičke, me vedno znova spomnijo na to. Ali ste vedeli, da so najstarejše orgle na Slovenskem v cerkvi Svetega Krištofa na Strmci nad Laškim, ali da je najgloblje ležeča jedilnica tista v muzeju premogovništva Slovenije v Velenju? Ali pa, da je najstarejša lekarna v Sloveniji, ki je hkrati tretja najstarejša v Evropi, v vasi Olimje? Vam je znano, da je reka z največ imeni, kar sedem jih ima, reka Ljubljanica in da imamo v Sloveniji tudi najkrajšo reko, ki meri le 55 metrov, napaja se iz divjega jezera pri Idriji in se po 55 metrih izliva v reko Idrijco? To je le nekaj zanimivosti, ki sem si jih sposodila iz knjige Toma Jeseničnika, Slovenija v presežnikih. Čudovita knjiga s prelepimi fotografijami, ki nas spomni na to, kaj vse se nam skriva prav pred nosom. *Zbirko bomo predstavili v naslednji številki revije. Zbirka je v poslovni stavbi farmacevtske družbe Lek v Ljubljani odprta za javnost. Ker je zasebna, je treba obisk napovedati vsaj dan pred prihodom. Kontaktna številka je 01/580 22 43.

N AŠA L EKARN A

Uvodnik Foto: Primož Lavre

oktober 2009

Eva Esih, glavna urednica

Naša lekarna je poljudno strokovni vodič za učinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naša lekarna je revija za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja.

Aktualno Virusi na pohodu

Kako deluje

Obraba sklepov – boleče gibanje

Okužb s sezonskimi virusi in bakterijami ne moremo povsem preprečiti, lahko pa s pravilnimi ukrepi zmanjšamo obseg okužb in olajšamo potek bolezni. Poleg sezonske gripe, prehladov in drugih jesensko-zimskih tegob nam letos grozi še virus nove gripe a(h1n1)v.

Osteoartroza (oa) je najpogostejša bolezen gibalnega sistema in je pomemben dejavnik obolevnosti in umrljivosti populacije po 45. letu starosti. Starost pa ni edini dejavnik. Na nastanek Oa vplivajo še dedna nagnjenost, hormonske spremembe, poškodbe pri športnikih in prevelika obremenitev sklepov pri predebelih ljudeh.

Zdravilne rastline

Zdravje iz buč Ljudje že tisočletja poznamo in uporabljamo buče, vendar ne v Evropi, temveč v Srednji Ameriki. Med prvimi Evropejci, ki so se jim buče zdele zanimive, je bil Krištof Kolumb. O njih je pisal celo v svoj ladijski dnevnik. Sprva so jih v Evropi uporabljali le za okras, nato še za krmo domačih živali in kot priročno posodo ter nazadnje tudi za hrano ljudi.

VSEBINA

Uvodnik

Tako blizu, pa tako daleč

Za začetek

Makroskop

Po nasvet v lekarno

Kažipot svetovanj v naših lekarnah

Aktualno

Virusi na pohodu

Kako deluje

Obraba sklepov – boleče gibanje

Zdravilne rastline

Vprašajte strokovnjaka

Zdravje iz buč

Preudarno za zdravje

Z meliso nad zaskrbljenost

Medicinsko zrcalo

Osteoporoza, tiha sopotnica staranja?

Ko se kost zlomi, je lahko že prepozno

Princeskah

V srečate Pepelko in drugo pravljično znanko ter princeske, ki smo jih pozabili ali po krivem vnemar pustili.

To še ni vse.

Princeskah

Princeske

V slišite prigode, neljube nezgode, skrivne usode in pisane podobe. Se zgodi, da pokate od smeha, trepetate od strahu ali odjadrate v snu.

In to še ni vse.

Princeskah

V so poleg princesk tudi kamenčki, sončniki in poljubčki. Vrtovi, princ in črni metulji. Zemljevid sveta in skrivnosti brez dna.

In kot ponavadi – mnogo ljubezni. A to še ni vse.

Princeske vam razodenejo princesji svet, kot ga še niste videli popred.

Phi li p pe Le c h e r me i er Rébecca Rébec ca Dau t r emer

A to še zdaleč ni vse ...

Za otroke od 6. leta dalje.

www.sanje.si 29,95 €

Medicinsko zrcalo

Osteoporoza, tiha sopotnica staranja? Osteoporoza je bolezen starejših ljudi. V Sloveniji trpi za njo več kot 140.000 ljudi. Za preprečevanje osteoporoze lahko največ naredimo sami z uravnovešeno prehrano z dovolj kalcija, z redno telesno dejavnostjo in s primerno izpostavljenostjo soncu ter z omejitvijo oz. opustitvijo škodljivih dejavnikov, kot sta kajenje in alkohol.

Otroci in mladostniki

Sanjska kolumna

Finančna vzgoja otrok

Prefriganke

31. oktober je svetovni dan varčevanja, zato je zdaj pravi čas, da se vsi skupaj zamislimo, ali svoj težko prisluženi denar uporabljamo racionalno. Pomembno je, da svoje izkušnje, povezane z denarjem, že danes prenesemo tudi na svoje potomce in jih s tem pripravimo na samostojno življenje.

Rožnatim oblekicam in zlatim kronicam na glavi je odklenkalo. Če ste morda morda pomislili, da so princeske po vseh pravljičnih zvezdnicah dodobra prežvečena tema – bridka zmota. Kajti pristopicljale so Princeske, mile in hudomušne, prifrknjene in kujave, z vsem dvornim spremstvom in z vsega princesjega sveta.

Otroci in mladostniki

Finančna vzgoja otrok

Sanjska kolumna

Prefriganke

Preudarno za zdravje

Cepljenje odraslih oseb

Portret farmacevta

Vladka Češek Bizjak, mag. farm.

Opomin za spomin

Spomin – mejnik naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

Za mizo

Francelj

Polnjeni paradižniki s špinačo in rumeno omako iz paprike

90 Hrana za boljši imunski sistem

Nagradna igra

Naša lekarna svetuje

96 Sudoku 98

NA Š A LE K A R NA

Makroskop

Delovno mesto močno vpliva na naše počutje Svetovni dan srca, ki smo ga zaznamovali 27. septembra, je bil letos namenjen spodbujanju ohranjanja in krepitve zdravja na delovnem mestu. Zdravje zaposlenih je mogoče podpreti z zagotavljanjem zdrave prehrane na delovnem mestu ter s spodbujanjem nekadilskega okolja in telesne dejavnosti, so ob svetovnem dnevu srca poudarili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. V Sloveniji so bolezni srca in ožilja vzrok za 40 odstotkov vseh smrti. Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja so predvsem debelost, kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, čezmerno uživanje alkohola, nezadostna telesna dejavnost in izpostavljenost stresu. Nekaj nasvetov za zaposlene: uživajmo veliko zelenjave in sadja; če nimamo organizirane prehrane, si prinesimo v službo zdrav obrok od doma; že 30 minut gibanja na dan izboljša zdravje našega srca; med delom se sprehodimo, uporabljajmo stopnice, v službo se peljimo s kolesom ali pojdimo peš; skušajmo omejiti uživanje hrane, ki vsebuje veliko soli; hrane ne dosoljujmo; zmanjšanje telesne teže ugodno vpliva na znižanje krvnega tlaka, na znižanje vrednosti holesterola in sladkorja v krvi.

Lumpi z novo podobo in kakovostjo Otroška znamka Lumpi, ki je ena najpomembnejših Mercatorjevih trgovskih znamk, je doživela temeljito prenovo. Poleg nove podobe, ki jo zaznamuje pet novih junakov, so prenovljeni tudi prehranski izdelki. Njihov kakovostni izbor potrjujeta Pediatrična klinika Ljubljana in Zavod za zdravstveno varstvo

5. dan slovenskih lekarn o pravilni in varni uporabi zdravil pri mladostnikih Letošnji Dan slovenskih lekarn, ki ga že peto leto zapored organizirata Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu in Lekarniška zbornica Slovenije, je bil posvečen temi Zdravila in mladostniki. Za izboljšanje kakovosti zdravljenja mladostnikov z zdravili in zdravja mladostnikov nasploh si lekarniški farmacevti prizadevajo z vzpodbujanjem sodelovanja med

Kranj. Lumpi tudi po prenovi ohranja svojo vzgojno-izobraževalno naravo, saj bodo Lumpijevi junaki staršem pomagali spodbujati otroke k zdravim prehranjevalnim navadam, aktivnemu preživljanju prostega časa in druženju s prijatelji. Lumpi Mercator je svojo zavezo k blaginji otrok ob predstavitvi prenovljene linije potrdil z donacijo reševalnega vozila Lumpi Pediatrični kliniki.

mladostniki, starši in zdravstvenimi delavci ter predstavitvijo vloge lekarniškega farmacevta in lekarne pri tem. Ugotovitve letos opravljene raziskave kažejo, da je vloga farmacevta in lekarne nadvse pomembna, saj mladostniki farmacevte v lekarnah prepoznavajo kot zanesljiv in verodostojen vir informacij o pravilni in varni uporabi zdravil. Dan slovenskih lekarn je tradicionalno posvečen ozaveščanju bolnikov o pravilni in varni uporabi zdravil, kar je tudi temeljno poslanstvo lekarniškega poklica.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

revija za zdrav življenjski slog Oktober 2009, letnik 4, št. 36 Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu. Naklada: 41.000 izvodov Vrednost izvoda: 3,67 € Letna naročnina: 41,10 € Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana E: urednistvo@nasa-lekarna.si www.nasa-lekarna.si

Cepljenje proti sezonski gripi Preventivno cepljenje proti sezonski gripi so konec septembra začeli izvajati v Zavodih za zdravstveno varstvo po Sloveniji. Med prvimi se je proti sezonski gripi cepila predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Trop Skaza (na sliki). Cepljenje je najučinkovitejši preventivni ukrep pred okužbo z virusi sezonske gripe. Cepivo je varno. Cepljenje proti sezonski gripi je priporočljivo zlasti starejšim in kroničnim bolnikom. Cepljenje priporočamo

tudi zaposlenim v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, prometu, obrambi, policiji, protipožarni službi in drugim, saj lahko pri morebitni epidemiji njihova odsotnost z dela ohromi delovanje teh dejavnosti. Cepivo proti sezonski gripi nas ne zavaruje pred pandemsko gripo. Smiselno je, da opravimo preventivno cepljenje še pred začetkom zime, in preden se poveča število virusnih okužb. Cena cepljenja proti sezonski gripi znaša 12 evrov. Za kronične bolnike in starejše od 65 let je cena cepljenja nižja in znaša 7 evrov.

Kreativnost srednješolcev za ozaveščanje o raku dojk – natečaj Roza ni zgolj poza V letošnjem oktobru, mesecu boja proti raku, med slovenskimi srednješolci poteka nagradni natečaj za najizvirnejšo in najboljšo akcijo ozaveščanja o raku dojk ter pomenu zgodnjega odkrivanja te bolezni pod imenom »Roza ni zgolj poza«. Partnerji projekta, farmacevtska družba Roche, Europa Donna ter Zavod Med. Over.Net, želijo skupaj z Ministrstvom za zdravje ter Ministrstvom za šolstvo in šport spodbuditi mlade, da svojo

Uredništvo Glavna urednica: Eva Esih, mag. farm. Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Strokovna sodelavca uredništva: mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in Rok Petrič, mag. farm. Uredniški odbor dr. Martina Brank, mag. farm. dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez Špringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema Mušič, dr. med. Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh. prim. Peter Kapš, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Ervin Strbad, dr. med. Oblikovanje celostne podobe: Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Lektura: Darka Tepina Podgoršek Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno vsega uredništva. Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Entrapharm, d.o.o., Mojca Lah, univ. dipl. ekon. Jure Pučko, univ. dipl. ekon. Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342 E: marketing@entrapharm.com Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno na voljo v lekarnah po Sloveniji. Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja.

kreativnost izrazijo pri pripravi akcij ozaveščanja ter se pri tem tudi sami seznanijo s pomenom zdravega načina življenja in samopregledovanja ter tako prispevajo k boju proti najpogostejši vrsti raka med ženskami. Vse ideje bodo predstavljene na spletni strani projekta www.roza-oktober.si, kjer bo pri izbiri zmagovalca lahko sodelovala tudi širša javnost.

Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.

NA Š A LE KA R N A | M a kro s ko p

Prvi gastropediatrični kongres za jugovzhodno Evropo (The 1st South-Eastern European Pediatric Gastroenterology Meeting, SEEPEG) 25. in 26. septembra je v Ljubljani potekal 1. gastropediatrični kongres za jugovzhodno Evropo. Namen kongresa je bil predstaviti najnovejše smernice v zdravljenju gastroenteroloških težav pri otrocih. Zanimive in nadvse poučne teme so združile strokovnjake različnih strok, zdravnike, farmacevte, dietetike in druge, ki delujejo na področju zdravja. Kongres, katerega idejni vodja je doc. dr. Rok Orel, dr. med. (na sliki), je po odzivu udeležencev izpolnil njihova pričakovanja. Kongresa se je udeležilo dvesto udeležencev iz jugovzhodne Evrope, ki so med seboj izmenjali znanja in izkušnje. Udeleženci in organizatorji kongresa so obljubili, da se srečajo na naslednjem kongresu, na SEEPEG-u 2011.

Za celostno storitev organizacije dogodkov (kongresi, konference, tiskovne konference, okrogle mize, posveti) pokličite podjetje Entrapharm.

Kontakt: mojca.lah@entrapharm.com

Sladkorna bolezen – epidemija modernega časa

Število sladkornih bolnikov je tako v Sloveniji kot po svetu iz leta v leto večje. Letno pri nas zboli okoli 3500, po svetu pa okrog sedem milijonov ljudi. Danes s to boleznijo živi že več kot 240 milijonov ljudi po vsem svetu. Desetina bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 1, ki jo dobijo otroci in mladostniki ter mladi približno do tridesetega leta starosti. Drugi imajo sladkorno bolezen tipa 2, ki se navadno pojavi v srednjih letih, po štiridesetem letu, in je posledica neustreznega načina življenja: nepravilna prehrana, premalo gibanja, čezmerna telesna teža, zvišan krvni tlak, stres. Navadno pridejo ljudje k zdravniku precej let po izbruhu bolezni, zato jo vse prepogosto ugotovijo šele, ko bolniku že povzroči nepopravljive posledice. Sladkorna bolezen tipa 2 je torej pogosto povezana z debelostjo in povišanim krvnim tlakom. Promocija preventive in možnost čimprejšnjega in čim boljšega zdravljenja sta zato izjemnega pomena. Zaradi potrebe po izboljšanju nadzora nad sladkorno boleznijo je oktobra potekal drugi zaporedni »Marš za diabetes v 246 korakih«. Namen dogodka je ozaveščanje o sladkorni bolezni, o dejavnikih tveganja ter o preventivi in oskrbi, ki je na voljo. Dogodek so izpeljali s pomočjo farmacevtskih podjetij MSD in Novo Nordisk ter nekaterih drugih sponzorjev. Po predavanju diabetologa

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Marš za diabetes v 246 korakih nima tekmovalnega značaja. Vsak, ki se poda na pot in uspešno opravi zastavljene naloge, je zmagovalec. Sproščeno in veselo vzdušje ter občutek, da smo naredili nekaj dobrega zase in za svoje zdravje, utrjujejo naš zagon in voljo do izpolnjevanja našega poslanstva.

Imejte sladkor pod kontrolo! Dialevel vsebuje kombinacijo aktivnih substanc, ki blagodejno vplivajo na organizem: •alfa-lipojska kislina •izvleček cimeta •krom Raziskave so pokazale naslednja opažanja:

Prehransko dopolnilo

Dialevel

doc. dr. Andreja Janeža, dr. med., so se udeleženci podali na izobraževalni mini pohod po Miklošičevem parku. Na poti so se ustavili na sedmih interaktivnih postojankah, se izobraževali, telovadili in utrjevali pomen zdravega načina življenja. Simboličnih 246 korakov pohoda predstavlja milijone obolelih po svetu.

Alfa-lipojska kislina pomaga ščititi živčno tkivo in ima močan antioksidativni učinek. Pomaga stabilizirati nivo sladkorja v krvi in ima pozitiven vpliv na regeneracijo jetrnih celic. (reference: Alternative Medicine Review, Volume 11, Number 3, 2006, page 232-237).

Cimet izboljšuje metabolizem sladkorja v krvi ter ugodno vpliva na holesterol in maščobe v krvi. (reference: Diabetes Care, volume 26, number 12, December 2003, page 3215-3218).

Krom pripomore k pravilnemu delovanju inzulina v telesu, s tem se zmanjša tveganje za srčne bolezni. (reference: I.Agric Food Chem. 2004 Mar.10;52(5):1385-9).

Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah! Info: 01/544-38-33, www.bitax.si

NA Š A LE KA R N A | M a kro s ko p

Europa Donna je s podporniki pritekla do 7000 EUR

Avtor fotografije je Aleš Hostnik.

Pod okriljem Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna je v soboto, 26. 9., v Ljubljani in Mariboru potekal že šesti Tek za upanje pod sloganom »Zaveži za življenje«. V Tivoliju se je na tradicionalnem dobrodelnem teku zbralo rekordnih, skoraj 1300 udeležencev, med njimi tudi nogometaši NK Olimpija. S pomočjo udeležencev dogodka in podpornikov teka je Europi Donni na Teku za upanje v Ljubljani in Mariboru uspelo zbrati sredstva v višini 7000 evrov, ki bodo namenjena nakupu opreme za ambulantno kemoterapijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in UKC Maribor. Europa Donna, slovensko združenje za boj proti raku dojk, že več kot deset let ozavešča slovensko javnost o najpogostejši maligni bolezni žensk – raku dojk. Samostojna neprofitna organizacija, ki pod svojim okriljem združuje 2200 članov, si prizadeva zagotoviti enake možnosti in okoliščine za zgodnje odkrivanje bolezni ter takojšnje učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo za vse ženske.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Svetovna pobuda za pogovor z najstniki o spolnosti Svetovni dan kontracepcije je mednarodna izobraževalna akcija, namenjena povečanju ozaveščenosti in izboljšanju znanja o reprodukciji in kontracepciji. Vsako leto je svetovni dan kontracepcije posvečen drugi tematiki s področja reproduktivnega zdravja in kontracepcije. Letos je potekal pod sloganom Tvoje življenje. Tvoj glas. Pogovarjajta se o kontracepciji. Namen svetovnega dne kontracepcije je izboljšanje ozaveščenosti in poznavanja metod kontracepcije ter zmanjšanje števila neželenih nosečnosti po vsem svetu. Letošnja akcija želi spodbuditi najstnike, da bi se z ljudmi, ki jim zaupajo, pogovarjali o kontracepciji ter tako pridobili vse potrebne informacije o zaščiti pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi okužbami. Sponzor akcije je Bayer Schering Pharma. Kampanjo podpirajo številne svetovne vladne in nevladne organizacije, v Sloveniji pa Ministrstvo za zdravje, Zavod RS za šolstvo, Rdeči križ Slovenije, Združenje ginekologov in porodničarjev Slovenije, Slovensko društvo za reproduktivno medicino in Združenje za ambulantno ginekologijo – SZD.

Sinbiotični izdelki Probiotični izdelki so prehranski izdelki, ki so jim dodali izbrane žive bakterije, značilne za bakterijsko črevesno floro. Prebiotiki so hrana za probiotične bakterije, ki imajo pozitiven učinek na gostitelja ter spodbujajo rast in aktivnost različnih bakterij v črevesju. Sinbiotiki pa so izdelki, ki vsebujejo oboje, probiotike in prebiotike. Tako lahko idealno izboljšamo preživetje koristnih mikroorganizmov. PROBIOFIT z okusom maline je učinkovit hranilni sinbiotični napitek v prahu, ki ga ni treba hraniti v hladilniku. Ker ne vsebuje vode, se zadovoljiva količina probiotičnih bakterij ohrani celo po preteku enega leta. Probiofit stimulira rast bifidobakterij v črevesju. Primeren je tudi za diabetike. Če želite vedeti več, pošljite e-sporočilo na info@nahrin.si, pokličite svojo svetovalko iz Nahrina ali podjetje Nahrin na tel.: 01/479 0 470 med 9.00 in 12.00 ter med 13.00 in 16.00 uro.

NA Š A LE K A R NA

Po nasvet v lekarno

Kažipot svetovanj v naših lekarnah

Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in žvečljivih tablet Ekolostrum Mupi

Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in Ekolostrum Mupi bodo oktobra potekala v lekarnah po Sloveniji. Samo med svetovanji bodo kupce v lekarnah čakala mnoga presenečenja: - 25% več kapsul Ekolostruma za isto ceno, - pri nakupu žvečljivih tablet Mupi bodo otroci nagrajeni s slikanico Mupi, - pri nakupu Ekolostruma in Mupija bo svetovalka otrokom podarila različna Mupi darila (barvice, flumastri …) Vsi obiskovalci in lekarne bodo v času svetovanj sodelovali v veliki nagradni igri Poiščite Mupija. Datumi svetovanj, izbrane lekarne in potek nagradne igre bodo objavljeni na spletnih straneh www.ekolostrum.com in www.nasa-lekarna.si.

Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: 01 561 13 41, info@entrapharm.com.

Svetovanja o uporabi dermokozmetike Eucerin

Ana,

svetovalka v Centru za pomo~ uporabnikom Najmo~nejπe vezi so tiste, ki jih ne vidimo.

Uporabno. Zanimivo. Igrivo. Vas zanima, kdo vas je klical? Vklopite storitev SMS Zgrešeni klici. Ko ste ponovno dosegljivi, prejmete brezpla~en SMS o zgrešenem klicu. Tako zmeraj veste, kdo je želel z vami govoriti. Klic lahko vrnete takoj, ko utegnete. Za vklop pošljite SMS z vsebino KLIC na številko 1918. Brezpla~na poskusna uporaba Mobilne TV za 24 ur Spremljajte televizijski program v živo kar na svojem UMTS-mobitelu, ko ste na poti ali pa je domači TV zaseden. Izbirate lahko že med 11 TV-programi, poleg SLO 1, SLO 2 in POP TV tudi Šport TV 1 in Šport TV 2. Izkoristite enkratno ugodnost in brezpla~no poizkusite Mobilno TV za 24 ur – pošljite SMS z vsebino P TV na številko 1919. www.mobitel.si/mobilnatv

Eucerinovi strokovnjaki za nego kože že več kot 100 let sodelujejo z dermatologi in farmacevti ter si prizadevajo ljudem po svetu pomagati ohraniti zdravje njihove kože. Prav tako se tudi zavedajo, da je nežno in učinkovito čiščenje osnova za lepo kožo na obrazu. V lekarnah poiščite paket za popolno nego obraza z atraktivnim darilom – nežnim odstranjevalcem ličil za oči. Datumi svetovanj in izbrane lekarne v oktobru bodo objavljeni na spletnih straneh www.nasa-lekarna.si in na www.eucerin.si.

Vrhunski mobiteli po ugodnih cenah S paketi Povezani 33/44/55/77 so vam na voljo mobiteli po ugodnih cenah. Paketi Povezani v mesečni naročnini že vklju~ujejo razli~ne koli~ine pogovorov, SMS-ov in MMS-ov ter prenosa podatkov. Posebnost paketov je še, da se vam neporabljene koli~ine prenesejo v naslednji mesec. Za neomejeno komuniciranje in uporabo e-pošte izberite paket Povezani 77, ki vključuje tudi 200 minut pogovorov v druga mobilna omrežja. www.mobitel.si/povezani Zbirajte to~ke povezanosti in izberite ugodnost V Mobitelov program zvestobe se včlanite s pristopnico, ki jo najdete na www.mobitel.si/tocke-povezanosti. Člani Točk povezanosti lahko zbrane točke povezanosti zamenjate za popuste pri nakupu mobitelov, bonus pogovorov v Mobitelovem omrežju, bonus SMS-/MMS-ov ter za popust na ra~unu oz. za polnjenje Mobiračuna. www.mobitel.si/tocke-povezanosti 5-dnevna vremenska napoved Vas vreme rado preseneti? Nič več! Na mobilnem Planetu preverite 5-dnevno vremensko napoved za slovenska, hrvaška in evropska mesta. Ogledate si lahko tudi satelitsko sliko in temperaturne razmere po Evropi. Pošljite SMS z vsebino P VREME na 1919.

Za ve~ informacij obi{~ite najbli`je Mobitelovo prodajno mesto, www.mobitel.si ali pokli~ite brezpla~no {tevilko za Mobitelove uporabnike 041 700 700.

NA Š A LE K A R NA

Aktualno

Virusi na pohodu Eva Esih, mag. farm.

Jesen s svojimi pisanimi barvami že močno trka na naša vrata. Spet se bomo zavili v tople puloverje in jakne. Čedalje manj časa bomo preživeli na prostem in vedno več v zaprtih prostorih. Veliko ljudi bo zaradi nižjih temperatur postavilo gibanje na malo bolj stranski tir, v prehrani bo čedalje manj sveže zelenjave in sadja. Vsi ti dejavniki prispevajo k zmanjšanju odpornosti in k lažjemu nastanku okužb. Bolj ko se zadržujemo v zaprtih prostorih, več stika imamo z drugimi ljudmi in večja je možnost prenosa teh okužb.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

A KT UA LNO | V iru s i na poho d u

kužb s sezonskimi virusi in bakterijami ne moremo povsem preprečiti, lahko pa s pravilnimi ukrepi zmanjšamo obseg okužb in olajšamo potek bolezni. Poleg sezonske gripe, prehladov in drugih jesensko-zimskih tegob nam letos grozi še virus nove gripe a(h1n1)v, o katerem smo pisali že v prejšnji številki naše revije.

Prehlad povzroči pogostejšo odsotnost z dela in od pouka kot vse druge bolezni skupaj.

Prehladimo se zaradi okužbe z virusi in ne zato, ker nas zebe Prehlad je akutno obolenje dihal, ki je največkrat posledica virusne, lahko pa tudi bakterijske okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Prehlad povzroča več kot dvesto različnih vrst virusov, zato telo ne

more postati odporno proti vsaki posamezni vrsti. Preboleli prehlad, ki ga je povzročil eden od virusov, še ne pomeni odpornosti proti vsem preostalim vrstam virusov.

V življenju prebolimo povprečno 200 prehladov.

Znaki prehlada so nam vsem zelo dobro poznani: • bolečine v žrelu, • zamašen nos, • obilen izcedek iz nosu, • kihanje, • včasih tudi glavobol, bolečine v mišicah, kašelj in splošna utrujenost. Znaki se navadno pojavijo dva do tri dni po okužbi in trajajo sedem do deset dni. Prehlad se najpogosteje začne z bolečinami v žrelu, oteženemu požiranju pa sledijo drugi znaki prehlada.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Ko se učinkovito izognemo gripi in prehladu … V jesenskem času je naše telo še bolj izpostavljeno gripi in prehladu. Najboljša obramba je okrepljen imunski sistem, ki ga lahko aktiviramo z dobro poznanim Immunalom, ki vsebuje suhi sok iz cvetoče zeli škrlatne ehinaceje. Okrepljena verzija Immunala - Immunal® Neo - ima dodan vitamin C, ki je antioksidant in sinergično deluje s škrlatno enhanicejo.

… če pa nas vseeno ujameta? Na pomoč prihiti Lekadol® plus C, ki učinkovito lajša bolečine in znižuje povišano telesno temperaturo. Topel napitek z visoko koncentracijo vitamina C hitro povrne dobro počutje. Je prijazen do želodca in srca. Zrnca Fluimukan® v prijetnem napitku mehčajo in razgrajujejo gosto sluz v pljučih ter le ta ščitijo pred škodljivimi prostimi radikali. Omogočajo lažje izkašljevanje in posledično umirijo dolgotrajen kašelj. Prehlad in gripo pogosto spremlja tudi boleče grlo. Supermočne pastile in pršilo Angal® hitro olajšajo bolečine v grlu in uničijo mikrobe. Angal® je primeren za vso družino. Za stanje nahoda, ko se zamaši nos pa na pomoč prihiti Operil® pršilo. Smrkavost hitro pojenja in dihanje je zopet omogočeno. Operil® pršilo deluje tudi protivirusno in tako omogoča hitrejše okrevanje.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

A KT UA LNO | V iru s i na poho d u

Prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov.

Navadno minejo v enem tednu, utrujenost pa lahko traja dlje.

Edini zanesljivi način zaščite proti gripi je cepljenje. Zdravila (zanamivir in oseltamivir) zgolj omilijo in skrajšajo potek bolezni, če jih vzamemo v 48 urah po okužbi.

Gripo povzročajo druge vrste virusi kot prehlad Gripa je akutna okužba dihal, ki pa jo povzročajo druge vrste virusi kot prehlad. To so virusi influence tipa a, b ali c, ki bolj ali manj nenehno spreminjajo svojo sestavo Nova gripa Nova oziroma pandemska gripa je bolein značilnosti. Največkrat se okužimo z virusom gripe (influence) tipa a, ki tudi naj- zen, ki jo povzroča novi virus influence a bolj spreminja svoje značilnosti. Naše telo (h1n1)v. se zato ob vsaki novi okužbi z virusi gripe Virus gripe, tudi nove gripe, se prenaša: • predvsem s kužnimi kapljicami, ki tipa a znajde pred bolj ali manj spremenjenim nasprotnikom. Proti takemu nasprotninastajajo pri kašljanju, kihanju, ku so protitelesa, ki so nastala pri predhodni govorjenju, okužbi, le malo učinkovita ali pa sploh ne. • z neposrednim tesnim stikom z obolelim (npr. poljubljanje, objemanje) ter • s posrednim stikom prek okuženih Med prehladom se moramo izogibati fizičnim in površin in predmetov (kljuke, telefonske slušalke, souporaba jedilnega pribora in psihičnim naporom. kozarcev …). Takrat bolnik zboli za približno enako obliko gripe, kakršno je že prebolel. Naravne trajne imunosti ni. Virus gripe a je najpogostejši povzročitelj epidemij, ki se pojavljajo na dve do tri leta. Virus gripe b prav tako povzroča epidemije, ki pa se pojavljajo redkeje, na štiri do šest let. Virus gripe c je najmanj patogen, saj povzroča le blage okužbe dihal pri otrocih.

Virus nove gripe se drugače kot sezonska pojavi in širi tudi zunaj sezone in ima veliko zmožnost mutacije. Sezonska gripa pa se po navadi pojavlja od konca decembra do februarja.

Ukrepi pri preprečevanju okužb s sezonskimi nalezljivimi obolenji in novo gripo so enaki Gripo spremljajo: Redno umivanje rok: roke si vsaj 20 se• visoka telesna temperatura, kund temeljito umivamo z milom in spere• mrazenje, mo s toplo vodo. Obrišemo jih s papirnato • bolečine v mišicah in sklepih, brisačo in z njo zapremo pipo. Kadar nima• glavobol, mo možnosti umivanja rok, lahko uporabi• utrujenost, mo robčke z alkoholnim razkužilom. • suh kašelj in boleče žrelo. Z rokami se ne dotikamo oči, nosu in Simptomi se pojavijo dan ali dva po okuž- ust. Z dotikanjem različnih površin lahko bi, nastopijo nenadoma in so zelo izraženi. virus sami zanesemo v telo.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki Osebi, ki ima znake bolezni, se brez zaščitnih sredstev ne približamo na manj kot en meter. Upoštevamo higieno kašlja: kadar kašljamo ali kihamo, si usta in nos zakrijemo s papirnatim robčkom in ga takoj po uporabi odvržemo v najbližji koš. Če papirnatega robčka nimamo, lahko kihnemo ali zakašljamo v zgornji del rokava. Če zbolimo, ostanemo doma, da ne širimo okužbe. imajo znake bolezni.

Kadar so povzročitelji virusi, jemanje antibiotikov ne bo odpravilo bolezni. Bolniki, ki imajo vročino, nahod in kašljajo, naj ostanejo doma, počivajo, uživajo tople napitke in uporabljajo sredstva za zniževanje telesne temperature in ostale pripomočke za lajšanje simptomov, kot so nosni dekongestivi za zmanjševanje izcedka iz nosu in antitusiki za blaženje kašlja.

Če opazimo znake bolezni, podobne gripi, z mrazenjem, vročino, bolečinami v mišicah in kosteh, nahodom in bolečinami v žrelu, najprej pokličemo v ambulanto osebnega zdravnika, ki nam bo dal nadaljnja navodila. K zdravniku ne hodimo po nepotrebnem, saj lahko ogrozimo preostale bolnike v čakalnici. Če zbolimo … Če zbolimo, moramo: • počivati, • paziti na zadosten vnos tekočine, • kašljati v robec ali rokav, • si čim pogosteje umivati roke, še zlasti po kašljanju in kihanju, • po potrebi jemati zdravila za zniževanje telesne temperature.

A KT UA LNO | V iru s i na poho d u

Iz navadnega prehlada se lahko razvijejo tudi resne bolezni, kot sta bronhitis in pljučnica.

malo in je temne barve, • postanejo omotični, počasni, zaspani, zmedeni, na vprašanja zmedeno odgovarjajo.

Kapljice z virusom se širijo tudi do en me- Otroke peljemo k zdravniku, če: ter okoli okuženega. Zato se je priporočljivo • težko dihajo že pri majhni telesni izogibati zaprtim prostorom, kjer se zadržuaktivnosti, je veliko ljudi (npr. avtobus, kino, čakalnice, • hitro in neredno dihajo, nakupovalni centri …). • imajo bolečine in piskanje pri dihanju, Virus gripe a (h1n1)v lahko zunaj člove• imajo temperaturo več kot 39 ºC, škega telesa preživi različno dolgo – na trdih • bruhajo več kot štiri ure ali pogosto površinah (plastika, kovina) od 24 do 48 ur, bruhajo, na mehkih površinah (blago, papir, tkanina) • imajo modre ali vijoličasto obarvane pa od 8 do 12 ur. Tudi čas, ko se lahko okužiustnice, mo z virusom, je odvisen od tega, na kakšni • imajo znake izsušitve: udrta možganska onesnaženi površini je virus. Okužimo se mečava (fontanela), omotičnost, redko lahko v obdobju od 2 do 8 ur po tem, ko se je uriniranje, malo urina, pojavil na trdi površini, ali le nekaj minut po • je prisotna zmedenost, zaspanost in tem, ko se je virus pojavil na mehki površini. neodzivnost. Kako so na morebitno pandemijo pripravljene nekatere javne ustanove Javne ustanove, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi, lekarne, šole in podobno, se ravnajo po priporočilih in navodilih Ministrstva za zdravje in Inštituta za varovanje Bolnik je najbolj kužen na začetku bole- zdravja. zni. Kužnost se s trajanjem bolezni zmanjšuje in po sedmih dneh praviloma preneha. Manjši otroci in imunsko oslabljeni ljudje so Kadilci prehladne simptome slabše prenašajo. kužni nekoliko dlje. Odrasli prebolijo povprečno dva do štiri prehlade na leto, otroci pa šest do osem. Število prehladov se s starostjo zmanjša.

Kdaj k zdravniku Odrasli naj takoj poiščejo zdravniško pomoč, če: • dihajo s težavo, jih duši ali imajo hude bolečine v prsih, • izkašljujejo gnoj ali krvavo sluz, • ustnice postanejo modre ali vijoličasto obarvane, • na vodo hodijo čedalje redkeje, urina je

Prim. mag. Stanislav Kajba, direktor Zdravstvenega doma Celje nam je povedal, da se na pandemijo nove gripe pripravljajo, že odkar je bil potrjen prvi primer te bolezni v Sloveniji. Takrat so ustanovili delovno skupino desetih strokovnjakov, ki se sestaja enkrat mesečno. Skupina natančno spremlja navodila, ki jih dajeta Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja. Skrbi za infor-

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

miranje zdravstvenih delavcev, obolelih in svojcev obolelih. V avli in v čakalnicah zdravstvenega doma so pripravljeni letaki in plakati z navodili o higieni kašlja, umivanju rok in drugih preventivnih ukrepih. Bolnikom so na voljo tudi maske in razkužila za roke. Trenutno končujejo izdelavo pandemskega načrta. Okvirni načrt sicer obstaja že iz leta 2006, vendar ga je bilo zdaj treba razširiti. V pandemskem načrtu je zapisano, kako bo zdravstveni dom deloval pri morebitni pandemiji. V zd Celje bo takrat obratovalo več ambulant, aktivirali bodo več zdravnikov in več medicinskih sester. Ločili bodo poti bolnikov, kar pomeni, da bodo omogočili posebne vhode in čakalnice za

kužne bolnike. Obiskovalce zdravstvenega doma in zdravstvenih postaj Vojnik, Štore in Dobrna pa bodo tudi sproti obveščali o najnovejših ukrepih.

V zgodovini so se že pojavljale pandemije gripe. Najbolj znan je primer španske gripe, ki je v letih 1918 in 1919 pokosila življenja domnevno najmanj 40 milijonov ljudi. Tudi ta virus se je spomladi pojavil v zelo blagi obliki, do jeseni pa je mutiral do tako hude oblike, da so ljudje umirali tudi v nekaj urah. Poznamo še dva primera pandemij, in sicer azijsko gripo iz leta 1957 in hongkonško gripo iz leta 1968.

‘‘ E kol os t ru m j emlj em redn o v sa k da n , d a i m am ma n j sk rbi ^ , k o mo ra m k lj u b n e g ot ovo st i v t eh c a si h n a ra z n e p o t i , t u d i v tu j i n o .’ ’ Ekolostrum. Okrepitev, ki jo vaše telo potrebuje zdaj še bolj kot kadarkoli prej. Ekolostrum optimizira telesno odpornost pri zdravih ljudeh. V lekarnah in specializiranih trgovinah. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana

Mar t i n a K o k a lj

A KT UA LNO | V iru s i na poho d u

velikega števila zaposlenih pripravljen tudi na morebitno epidemijo nove gripe. Ustanovili so akcijsko skupino, ki je pripravila načrt ukrepov in navodil za zaščito zaposlenih in kupcev ter načrt za poslovanje v razmerah pri morebitni epidemiji nove gripe. Še dodatno so okrepili nadzor nad izvajanjem ukrepov za zagotavljanje varnosti živil. Za zaposlene so pripravili dodatna navodila o preventivnih ukrepih, še posebno za zaposlene, ki imajo več stika z ljudmi in živili, saj zanje vedno veljajo navodila o ukrepih za preventivno delovanje proti kapljičnim okužbam, ki jih po potrebi še poostrijo. Vsi zaposleni na bolj izpostavljenih delovnih mestih so tudi pod stalnim nadzorom inšpekcijskih in zdravstvenih služb. Za blagajničarke in blagajnike veljajo navodila o posebno doslednem upoštevanju preventivnih ukrepov. Za vse zaposlene pa tudi sicer veljajo navodila, ki so jih še podrobneje opredelili, npr. naj ostanejo doma, če zbolijo oz. se slabo počutijo, prav tako, če za nalezljivo boleznijo zbolijo ožji družinski člani. Za zdaj je oblika nove gripe blaga in trenutno še ne moremo govoriti o epidemiji oziroma pandemiji. Nekateri mislijo, da se zaradi celotne zadeve dviguje čisto preveč Pandemska gripa povzroča enake bolezenske znake kot sezonska gripa, razlikuje pa se v številu prahu, saj je v primerjavi s sezonsko gripo za obolelih, ki je pri pandemski gripi bistveno višje. zdaj število obolelih nizko. Tudi pri naši reviji ne želimo ustvarjati panike, mislimo pa, da je previdnost mati modrosti in da lahko Pozanimali smo se tudi, kako so na more- dobra pripravljenost in znanje le koristita. bitno pandemijo pripravljeni v velikem trgo- Kot je povedala prim. Brcarjeva, je boljše, da vskem podjetju. smo dobro pripravljeni in do epidemije ne Mercator je kot veliko podjetje zaradi pride, kot da pripravljenosti ni in potem zasvojega pomena pri preskrbi prebivalstva ter vlada panika. ¶

Prim. mag. Polonca Brcar, strokovni vodja Zdravstvenega doma Ljubljana (zdl), je povedala, da so v zdl pripravili svoj načrt delovanja, če bi se število obolelih močno povečalo in bodo ti potrebovali zdravniško oskrbo. Načrt so pripravili v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Inštitutom za varovanje zdravja in Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana. Zdl ima načrt usklajen z navodili nacionalne ravni in v sodelovanju z ukc Ljubljana. Organizacijo bodo prilagajali številu obolelih, načrtujejo ločene vhode, poti, čakalnice in ambulante za kužne bolnike. Prim. Brcarjeva je še povedala, da je virus nove gripe vsekakor med nami in da lahko pričakujemo širjenje. Boljše je, da so ustanove dobro pripravljene in da do epidemije konec koncev ne pride, kot pa da pripravljenosti ni in potem zavlada panika. Zdl bolnike naproša, da ne hodijo na urgenco, temveč se obračajo na osebnega zdravnika po telefonu. Vse bolnike pozivajo tudi k strpnosti, saj se zdravnik ne more vedno oglasiti na telefon, še posebno če v tistem trenutku pregleduje drugega bolnika.

Beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitaminom C in cinkom, kapsule in sirup

NOVO!

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Važno, da smo zdravi! Podpira naravno obrambo organizma Imunoglukan® P4H vsebuje: beta-(1,3/1,6)-D-glukan, vitamin C in cink. Beta-glukan prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema. Vitamin C pomaga podpirati imunski sistem. Cink je pomemben za normalo delovanje in odpornost organizma.

Imunoglukan® P4H je varen, se ne absorbira in deluje lokalno v črevesju, zato ga je priporočljivo jemati na prazen želodec. Jemljite od 1-3 kapsule na dan ali 1 ml sirupa/5 kg telesne mase na dan. Kupite ga lahko v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah.

Opozorilo: Imunoglukan® P4H ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana

NA Š A LE K A R NA

Kako deluje

Obraba sklepov – boleče gibanje Eva Esih, mag. farm.

Osteoartroza (oa) je degenerativna bolezen sklepov, za katero je značilno napredujoče propadanje sklepnega hrustanca. Je najpogostejša bolezen gibalnega sistema in je pomemben dejavnik obolevnosti in umrljivosti populacije po 45. letu starosti. Oa se najpogosteje pojavlja v drugi polovici življenja, saj zanjo trpi okrog 40 odstotkov ljudi, starih med 45 in 75 let, in več kot 80 odstotkov oseb, starejših od 75 let. Starost pa ni edini dejavnik. Na nastanek oa vplivajo še dedna nagnjenost, hormonske spremembe, poškodbe pri športnikih in prevelika obremenitev sklepov pri predebelih ljudeh; do artroze pripeljejo hitreje tudi vnetne bolezni, npr. revmatoidni artritis, ki ni ali je slabo zdravljen.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

K A K O D E LU J E | O bra ba s kle pov – bo le če giba nje

klepni hrustanec je gladka čvrsta elastična prevleka kosti v predelu sklepov. Zgradba hrustanca omogoča gladko drsenje sklepnih površin z minimalnim trenjem. Hrustanec je sestavljen iz kolagena, ki tvori čvrsto mrežo vlaken in pomeni ogrodje hrustanca. V ogrodje so vložene celice, ki se imenujejo hondrociti, in obsegajo približno 10 odstotkov mase hrustanca. Voda zajema 80 odstotkov mase hrustanca. Tkivo sklepnega hrustanca ni oživčeno in ni prekrvljeno, prehranjuje pa se iz sklepne tekočine, ki jo izloča ovojnica sklepa. Sposobnost obnove sklepa ob poškodbi ali bolezni je slaba.

tne revmatične bolezni, se sklepni hrustanec postopoma spreminja. Gladka površina postaja neravna, lahko razpoka, v njem se nabira večja količina vode. Zato je hrustanec občutljivejši tudi za različne zunanje dražljaje, ki ga še dodatno spreminjajo, da postaja postopoma vse tanjši. Hrustanec in kost se na poškodbo odzoveta s pretirano tvorbo nove kosti. Na robu sklepa se tvorijo kostni izrastki (osteofiti), ki zmanjšujejo gibljivost sklepov in povzročajo trdo sklepno oteklino. Zaradi teh sprememb pride skoraj vedno do draženja notranje sklepne ovojnice, zato nastane vnetje, ki pa je največkrat blago. Sklepna ovojnica se zadebeli, lahko proizvaja preveč sklepne tekočine, zaradi česar nastaneta sklepni izliv in oteklina.

Pri ženskah je osteoartroza dvakrat pogostejša kot pri moških. Najpogosteje prizadeti sklepi pri oa so kolena.

Pod vplivom različnih dejavnikov, med katerimi je najpogostejši staranje, preostali pa so dedna nagnjenost, hormonske spremembe, anatomske nepravilnosti sklepov in hrbtenice, prevelika obremenitev sklepa (športniki in ljudje s čezmerno težo) in vne-

Glavni simptom oa so bolečine v sklepih. Bolečine so hujše med gibanjem, zmanjšajo pa se pri počitku. Ko je bolezen že napredovala, lahko bolečine sprožijo že manjše obremenitve, prisotne pa so lahko tudi ponoči.

Drugi simptomi so okorelost, škrtanje ali škripanje v sklepu (krepitacije), omejena gibljivost sklepa, zadebeljen in/ali razoblikovan sklep. Zdravljenje oa mora biti prilagojeno posameznemu bolniku, je stopenjsko in je sestavljeno iz različnih ukrepov: nefarmakološkega zdravljenja (brez zdravil), zdravljenja z zdravili in kirurškega zdravljenja. Cilj zdravljenja je izboljšanje kakovosti bolnikovega življenja, kar pomeni zmanjšanje bolečin in zvečanje gibljivosti. Postavljanje diagnoze in zdravljenje oa sta v pristojnosti zdravnika družinske medicine. Bolnik dobi napotnico za revmatologa, če obstaja sum na vnetno revmatično bolezen, za ortopeda pa, če je bolezen toliko napredovala, da zahteva kirurško zdravljenje.

Glavni cilji zdravljenja oa so lajšanje sklepne bolečine, zmanjšanje sklepne okorelosti, izboljšanje gibljivosti prizadetega sklepa in s tem tudi kakovosti življenja.

Zelo pomemben del zdravljenja oa je ohranjanje gibljivosti, ki obenem zdravi tudi sam proces artroze. Razgibavanje lahko spremeni potek bolezni. Z ustreznimi vajami za izboljšanje gibljivosti in krepitev mišic ob prizadetih sklepih lahko sklep razbremenimo, kar naj bi vplivalo na njegove biomehanske lastnosti. Na splošno ima redna telesna vadba veliko koristi, saj krepi mišice in povečuje mineralno kostno gostoto ter tako posledično zmanjšuje tveganje za zlome, zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, ugodno vpliva na fizično in psihično počutje ter na ohranitev zdrave ali izgubo čezmerne telesne teže. Raziskave

Lek d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lek.si, 186709-SVN

Artrotična dogajanja se lahko začnejo že v zgodnji mladosti, izrazijo pa se šele v starosti.

KOMPAS DESIGN

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Za lajšanje bolečin in vnetij v mišicah in sklepih • pri športnih in drugih poškodbah (padci, udarci, zvini, nategi, natrgane vezi in kite) • po pretiranem telesnem naporu • pri blažjih oblikah revmatizma • pri obrabi sklepov (npr. kolena, kolka ...)

Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

K A K O D E LU J E | O bra ba s kle pov – bo le če giba nje

lavni simptom oa so bolečine v sklepih. Bolečine so hujše med gibanjem, zmanjšajo pa se pri počitku. Ko je bolezen že napredovala, lahko bolečine sprožijo že manjše obremenitve, prisotne pa so lahko tudi ponoči. Drugi simptomi so okorelost, škrtanje ali škripanje v sklepu (krepitacije), omejena gibljivost sklepa, zadebeljen in/ali razoblikovan sklep.

kažejo, da izguba telesne teže zmanjša bole- čine, pomembno pa je, da se ga vzame v pravilni količini (ne premajhni). Primeren je za čine v kolenih in izboljša gibljivost. ljudi, ki imajo spremljajoče druge kronične težave kot so diabetes, povišane maščobe v krvi, povišan krvni tlak in tudi za tiste, ki Zelo priporočljiva je redna hoja, vsaj 30 minut jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. na dan. Nsar Za lajšanje bolečin se uporabljajo tudi nesteroidni antirevmatiki (nsar). Pri njihovi uporabi moramo biti previdni (zaradi neželenih učinkov na prebavila in srčnožilni sistem), saj naj bi jih po priporočilih uporabljali čim krajše obdobje v najnižjem še učinkovitem odmerku. Nsar pridejo v poštev predvsem, kadar je sklep tudi vnet. Učinkovito protibolečinsko in protivnetno delovanje pa se lahko izkoristi z mazili Zdravljenje oa z zdravili in geli, ki vsebujejo nesteroidne antirevmaParacetamol Zdravljenje z zdravili je potrebno pri bol- tike (nsar). Zapleti zaradi neželenih učinnikih, ki imajo kljub drugim ukrepom bole- kov pri lokalni uporabi so redki. Nsar v krečine. Prvo zdravilo izbora je paracetamol mah, mazilih ali gelu se svetuje predvsem (npr. Lekadol), ki je učinkovito in varno pri osteoartrozi malih sklepov (koleno, kozdravilo. Paracetamol učinkovito lajša bole- molec, rama), ker je tam prehodnost mazila veliko boljša in tako učinkovitost večja. Fizična obremenitev ne sme biti prehuda, saj lahko sklepom tudi škodi. Oblika in intenzivnost vadbe morata biti prilagojeni bolniku glede na njegove sposobnosti, prisotne okvare zaradi oa in spremljajoče bolezni. Primerni so športi z manjšim obremenjevanjem sklepov, kot so kolesarjenje, plavanje in hoja.

Za zmanjšanje bolečin zaradi oa so na voljo še drugi postopki, denimo masaža z ledom pri vnetem sklepu, uporaba električnih tokov, obsevanje z ultrazvokom in blago segrevanje pri bolj kroničnih težavah.

Pri osebah, ki imajo napredovalo oa kolka ali kolena, hoja dostikrat ni mogoča, saj povzroča hude bolečine. Zato so primernejše vaje v razbremenjenem položaju in krepitev mišic.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

rtroskopija je operativni poseg, kjer kirurg na kolenu napravi dva do tri pol centimeterske reze in v kolenski sklep uvede majhno kamero, ki je priključena na video monitor. Koleno napolni z tekočino pod pritiskom. Nato z uporabo posebnih inštrumentov pregleda kolenski sklep, ter po potrebi popravi ali odstrani okvarjena tkiva. Ker napravi v sklepno ovojnico le nekaj malih rezov, je bolečina po operaciji bistveno manjša kot pri klasičnih odprtih operacijah, prav tako so redkejše komplikacije in krajša hospitalizacija.

Lek d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lekadol.si

180407-SVN

Nsar v obliki mazil, krem in gelov se lahko kombinira s paracetamolom. Kombinacije znotraj nsar (npr. tablete in mazila) pa niso priporočljive. V zadnjem času se pri zdravljenju osteoartroze uveljavlja skupina počasi delujočih zdravil, ki se imenujejo sysadoa (symptomatic slow acting drugs for oa – simptomatska počasi delujoča zdravila za osteoartrozo). V

to skupino spadajo glukozamin, hondroitin, diacerin in hialuronska kislina. Čeprav so mnenja o njihovi učinkovitosti deljena, je čedalje več dokazov v prid uporabi glukozamina in hondroitina predvsem pri bolnikih z osteoartrozo kolen. Učinek zdravljenja se v primerjavi z nsar pokaže pozneje, a traja tudi do tri mesece po prenehanju zdravljenja. Neželeni učinki so redki in blagi.

Ni vsako protibolečinsko zdravilo Lekadol . ®

Lekadol® je samo eden! • Gladko opravi z bolečino. • Nežen do želodca. • Z vami že skoraj 20 let. filmsko obložene tablete Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

K A K O D E LU J E | O bra ba s kle pov – bo le če giba nje

amenjava bolnega sklepa z umetnim je potrebna, kadar nastanejo hude sklepne spremembe, če so prisotne zmerne do hude bolečine, ki se z navadnimi ukrepi ne zmanjšajo več, če se pojavijo tudi funkcionalne motnje, npr. slaba gibljivost sklepa in zelo otežena hoja.

šem mirovanju, zmanjšana je gibljivost, sliši se škrtanje in škripanje v sklepu. Priporočljivo zdravljenje na tej stopnji je glukozamin, lokalni nsar, poleg tega pa znižanje telesne teže in telesna vadba. 2. stopnja: prizadetosti sklepnega hrustanca, ki segajo do polovice debeline skleOa praviloma ne povzroča hujše invalidnosti. pnega hrustanca; kljub terapiji so še vedno težave in se še stopnjujejo. 3. in 4. stopnja: prizadetosti sklepnega hruGlukozamin stanca, ki segajo čez polovico debeline Glukozamin je telesu lastna snov. Je amisklepnega hrustanca; bolečine so tudi v nosladkor oz. aminosaharid, ki ga najdemo v mirovanju, sklep je otekel in deformiran, skoraj vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v ledvicah, jetrih in hrustancu. Glukozamin bolnik pa se težko giblje. deluje protivnetno in izboljša kakovost skleIzdelki z glukozaminom so namenjeni pne tekočine. Poškodbe sklepnega hrustanca se glede lajšanju težav, saj naj bi s svojim vplivom na na stopnjo prizadetosti hrustanca delijo na presnovo v sklepnem hrustancu upočasnili njegov propad. Glukozamin je zelo varno štiri stopnje: 1. stopnja: zmehčanje hrustanca; bolečine zdravilo, ki ima nizko stopnjo interakcije z se pojavijo ob obremenitvi in minejo s drugimi zdravili. Poleg protibolečinskega počitkom, pojavlja se okorelost ob dalj- učinka deluje tudi na zgradbo sklepnega V lekarnah so na voljo izdelki z glukozaminom, preostalih preparatov pa pri nas še ni na voljo, razen hialuronske kisline, ki se daje neposredno v sklep (intraartikularno).

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

zaveščeni, poučeni in telesno dejavni posamezniki z oa imajo dokazano manj bolečin, redkeje obiskujejo zdravnika in živijo kakovostnejše življenje.

Voltaflex™ tablete + Voltaren

Emulgel

Najboljši par za zdravljenje bolečih sklepov hrustanca. Primeren je za bolnike – tudi za starejše – z blago do zmerno izraženo oa. Glukozamin je lahko dopolnilo preostalim terapijam za oa.

Ljudje z obrabo posameznega sklepa so pogosto zelo zaskrbljeni, saj se bojijo, da se bo bolezen razširila tudi na druge sklepe, kar pa se navadno ne zgodi. Po navadi so pri oa prizadeti le posamezni sklepi.

Oa je pogosta in raznolika bolezen, ki ima lahko več vzrokov. Oa zanesljivo zmanjša kakovost življenja bolnikov. Zdravljenje je zato še vedno usmerjeno v zmanjševanje simptomov in ohranjanje kakovosti življenja, čeprav aktivno iščejo zdravila, ki bi zavrla napredovanje bolezni. ¶

• • • •

učinkovito lajšata bolečine in vnetje zvečata gibljivost in zmanjšata okorelost sklepov izboljšata kakovost življenja Voltaflex ščiti hrustanec pred obrabo in spodbuja njegovo obnovo

Privoščite svojim sklepom dvojni V!

Že v lekarnah brez recepta! Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

www.medis.si www.merjenjebolecine.si

NA Š A LE K A R NA

Zdravilne rastline

Vprašajte strokovnjaka

Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti urednistvo@nasa-lekarna.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex, bomo skušali poiskati odgovore.

Pozdravljeni, Gelee royale fiole vsebujejo 500 mg matičnega mlečmoja mama je pred kratkim prebolela angino. ka, Gelee royale kapsule pa 350 mg matičnega mlečka. Uživala je antibiotik. Bolezen jo je izčrpala, Z uporabo antibiotikov se lahko poruši tudi ravnovesje nima apetita in je slabotna. Ali lahko s pre- črevesne flore, saj se uničijo koristne bakterije. Zato prihranskimi dodatki pripomoremo k njenemu poročamo uporabo probiotika Probio aktiv, saj je odličboljšemu počutju? na pomoč pri vzpostavljanju ponovnega ravnovesja. V Andreja iz Ljubljane času jemanja antibiotikov redno uživajte Probio aktiv (enkrat na dan v razmiku dveh ur od zaužitja antibiotika) ter K hitrejšemu okrevanju bosta pripomogla povečan vsaj še 14 dni po prenehanju jemanja antibiotikov. Uživavnos hranilnih snovi, vitaminov, mineralov in drugih bio nje je preprosto: vsebino ene vrečke raztopite v tekočini aktivnih snovi ter dovolj tekočine, predvsem toplih čajev, ter jo popijete. da ne pride do dehidracije. Lahko pa Probio aktiv uživate tudi preventivno. Takrat Za okrepitev organizma ji toplo priporočamo naše iz- priporočamo, da zaužijete vsebino ene vrečke dnevno delke Gelee royale. Matični mleček ali gelee royale je najmanj deset dni zaporedoma na mesec in tako nadaljunajdragocenejši proizvod iz čebeljega panja. Z njim se jete nekaj mesecev. vse življenje hrani le matica, ki zato v primerjavi s čebelo Probio aktiv z mlečnokislinskimi bakterijami pomadelavko živi dlje, je večja in edino spolno razvita. Matični ga pri vzpostavljanju in vzdrževanju naravnega ravnomleček vsebuje beljakovine, vitamine skupine B, nenasi- vesja črevesne mikroflore, ki je naravna zaščita telesa čene maščobne kisline, minerale, encime in hormone. in pomembna za ohranjanje naravne obrambne spoGlavnino delovanja matičnega mlečka pripisujejo nenasi- sobnosti telesa. čeni maščobni kislini 10-HDA (10-hidroksi-2-decenska Ena vrečka Probio aktiva vsebuje 3 x 109 živih liofilizikislina), ki jo najdemo samo v matičnem mlečku in dolo- ranih probiotičnih bakterij: Lactobacillus helveticus Roča tudi njegovo kakovost. Matični mleček se v organizmu sell-52, Bifidobacterium bifidum Rosell-71 in Bifidobachitro absorbira in dospe do celice, ta pa se obnovi, opo- terium infantis Rosell-33. Poleg probiotikov vsebuje tudi more in deli. Tkiva tako delujejo bolje, organizem se kot prebiotik fruktooligosaharid, ki je hrana za koristne procelota vrne v svoje normalne tokove. Matični mleček vpli- biotične bifidobakterije, spodbuja njihovo rast in delovava tudi na uravnavanje žlez z notranjim izločanjem, zlasti nje ter poveča njihovo število. Probioaktiv je primeren še zlasti za najobčutljivejšo na nadledvično žlezo, in ugodno deluje na celotni organizem. Je naravni antioksidant, krepi imunski sistem, po- populacijo, kot so otroci in starostniki, ker podpirajo naveča apetit, telesu daje moč in energijo in je zato odličen ravno obrambno sposobnost telesa. Je odlično preventivno sredstvo v času grip in prehladov. dodatek k dnevni prehrani še zlasti za starostnike.

št. 35, oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Spoštovani, Zadnje dni opažam, da imam zelo krhke nohte na rokah. Luščijo se mi cele plasti nohtov in me že zelo skrbi, saj je na pogled videti zelo neprikupno in je tudi moteče. Imela sem že podobne težave, ampak tokrat je res hudo. Verjetno mi primanjkujejo kakšni vitamini, ampak vseeno prosim, da mi svetujete, ali obstaja še kakšen recept oziroma nasvet, kako naj omilim nadlogo. Klara iz Celja Predlagamo vam uživanje hidroliziranega kolagena v prahu. Kolagen v prahu vsebuje visoko koncentracijo osnovnih gradnikov beljakovin, aminokislin, ki jih organizem potrebuje tudi za hitrejšo rast nohtov. Klinična raziskava je dokazala izboljšanje stanja nohtov kar pri 86 % uporabnic v treh mesecih rednega uživanja kolagena. Nohti hitreje rastejo, se svetijo in so čvrstejši. Kolagen je najbolj zastopana beljakovina v človeškem telesu, saj obsega 25 % telesne strukture in je sestavina vseh telesnih vezi, hrustanca, kože, las in nohtov. Po 20. letu starosti se proces nastanka kolagena v telesu upočasni in se kaže v začetku nastajanja gub, suhi in mlahavi koži in tudi v težavah z nohti in sklepi. Kolagen je odlično kozmetično sredstvo, ki hrani nohte, kožo in lase od znotraj ter tako ohranja mladostni videz. Priporočena količina je 10 g/dan najmanj tri mesece, pomešan s sokom, vodo ali jogurtom, saj se tako najhitreje absorbira v organizmu. Po prenehanju uživanja se simptomi lahko povrnejo, zato je priporočljivo kontinuirano uživanje, tudi kot preventiva. Če boste uživali kolagen v prahu, vam ni treba jemati dodatnih vitaminov, saj kolagen vsebuje vse aminokisline, ki jih potrebujejo celice za hitrejšo regeneracijo in tvorjenje čvrstih nohtov. Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu Veliko zdravja vam želita Medex in uredništvo revije Naša lekarna.

NA Š A LE K A R NA

Zdravilne rastline

Zdravje iz buč Prof. dr. Marko Kreft, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Samo Kreft, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani

Ljudje že tisočletja poznamo in uporabljamo buče, vendar ne v Evropi, temveč v Srednji Ameriki. Med prvimi Evropejci, ki so se jim buče zdele zanimive, je bil Krištof Kolumb. O njih je pisal celo v svoj ladijski dnevnik. Sprva so jih v Evropi uporabljali le za okras, nato še za krmo domačih živali in kot priročno posodo ter nazadnje tudi za hrano ljudi. Iz bučnih semen so začeli stiskati olje šele pred dvesto leti.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

NA Z D RAV Š A LE I LNE K A RRA NA S TLINE | Zd ra vje iz bu č

rele buče na njivi v Prlekiji. Fotografija: Marko Kreft

Bučno olje – zeleno zlato Za setev na en ar (100 m2) njive potrebujemo le 50 gramov semen. Na tolikšni površini lahko pridelamo 500 kilogramov buč, toda iz njih pridobimo le 10 kilogramov suhih bučnih semen, iz teh pa stisnemo pet litrov dragocenega bučnega olja. Največ bučnega olja pridelajo v Pomurju, kjer je tudi njegova uporaba najbolj razširjena. Postopek pridelave bučnega olja je zamuden. Za pridobivanje olja morajo biti buče popolnoma zrele – to je takrat, ko pri trkanju po buči slišimo votel zvok. Če jeseni buče ne utegnejo dozoreti na polju, jih pospravijo domov na sončno dvorišče. Nato jih odprejo s sekiro in trebijo, seme pa operejo in sušijo več tednov. Včasih so poznali le buče belice z debelo rumenkasto ali belo semensko lupino. Taka semena je bilo treba pred stiskanjem olja še olupiti. To je bilo zamudno opravilo, ki so se ga kmetje lotili pozimi. Pomagali so si tako, da so seme namočili v vroči vodi, da se je lupina zmehčala. V devetnajstem stoletju se je na Štajerskem na buči pojavila naključna mutacija. Posledica mutacije so bila gola semena, brez trde bele lupine, le s tanko prosojno opno. Za pridelavo olja so se uveljavila šele v dvajsetem stoletju. Takim bučam pravimo golice. Na tržnici lahko za prigrizek kupimo belice in golice, za stiskanje olja pa danes večinoma uporabljajo golice. Pri nas

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

je bila leta 1974 prva registrirana sorta slovenska golica. Golice pred stiskanjem spražijo, zmeljejo, zalijejo s slano vročo vodo in stisnejo. Bučno olje je najboljše sveže. Buče so vir zdravja Bučno olje, bučnice in tudi meso buč so vir zdravja. V ljudskem zdravilstvu se čaj iz mešanice bučnih semen, borovničevih listov in baldrijanovih korenin uporablja za lajšanje težav bolnikov s sladkorno boleznijo. Bučnice pomagajo tudi pri odpravljanju glist podančic in drugih črevesnih parazitov. Učinek je posledica vlaknin in snovi kukurbitina, ki deluje antihelmintično (proti črevesnim zajedavcem). Bučno meso se v kompotu uporablja za umirjanje razdraženih prebavil in želodca, omili pa tudi slabost pri nosečnicah. Bučno meso je primerno tudi za shujševalno dieto. Ima nekaj odstotkov sladkorja, odstotek beljakovin in balastnih snovi, vitamine a, b1, b2 , c in k ter minerale kalij, kalcij, železo, fosfor, natrij, magnezij in mangan. Bučno meso uporabljajo tudi za obkladke proti krčnim žilam in za utrujene noge, bučno olje pa za masažo pri bolečinah v hrbtu. Bučno olje je v Pomurju nepogrešljivo kot solatna zabela. Ima pa tudi dragoceno prehransko vrednost, saj je dober antioksidant. Vsebuje namreč veliko vitamina e (tokoferola)

vet buče. Bučni cvetovi so zlato rumeni z lijakasto oblikovanimi venčnimi listi. Bučni cvetovi so odlična paša za čebele. Fotografija: Marko Kreft

NA Z D RAV Š A LE I LNE K A RRA NA S TLINE | Zd ra vje iz bu č

in provitamin a (karoten). Vitamin e je antioksidant in varovalno deluje na organizem. Vsebuje tudi barvili klorofil in protoklorofilid, ki dajeta olju značilno barvo. V bučnih semenih so pomembni mikroelementi, kot sta cink in selen. Selen je za organizem nepogrešljiv, saj je sestavni del selenoproteinov, ki delujejo antioksidativno. Nedavna raziskava slovenskih znanstvenikov je pokazala, da se pri stiskanju bučnega olja selen ne izloči v olje, temveč ostane v pogači zmletih semen. Bučna semena vsebujejo redke aminokisline, kot sta citrulin in kukurbitin.

učno olje na žlici. V sredini žlice, kjer je debelejši sloj olja, je rdeče barve, ob robu pa zelene. Fotografija: Marko Kreft

Rastlinska olja vsebujejo le neznatne količine holesterola, imajo pa koristne rastlinske fitosterole, ki pomagajo zniževati koncentracijo holesterola v krvi. Liter bučnega olja vsebuje od dva do pet gramov fitosterolov, kar je nekajkrat več od količine fitosterolov v oljčnem olju. Medicinske raziskave kažejo še na druge potencialne zdravilne učinke bučnega olja, na primer za zdravljenje benigne hiperplazije prostate. Tri mesece trajajoča, randomizirana, dvojno slepa, s placebom kontrolirana klinična raziskava je pokazala obetavne rezultate. Bolnikom z benigno hiperplazijo prostate se je povečal pretok urina, zmanjšala pa sta se volumen zaostalega urina in pogostnost uriniranja.

Je bučno olje res zeleno? Pravilnik o jedilnih oljih, ki je bil objavljen v Uradnem listu leta 1999, pravi, da je bučno olje zeleno-rdeče barve. Različna strokovna in znanstvena literatura pravi, da je bučno olje zelene, zelene do rdeče, rjave ali zeleno-rdeče barve. Kakšna pa je zeleno-rdeča barva? Z dvojnimi imeni po navadi opisujemo mešane barve, ki nimajo svojega lastnega imena. Npr. oranžnordeča je barva, ki jo dobimo z mešanjem oranžne in rdeče. Kaj pa dobimo z mešanjem zelene in rdeče, ki sta si po teoriji barv komplementarni? Z mešanjem zelene in rdeče bi po teoriji barv dobili temno rumeno, skoraj črno barvo. Je potemtakem zeleno-rdeča barva bučnega olja le opis v strokovnih šifrah za temno rumeno barvo? Pri aditivnem mešanju barv, kot na primer pri televizijskem ali računalniškem zaslonu, bi kombinacija zelene in rdeče dala rumeno barvo. Vendar bučno olje ni ne črno in ne rumeno, temveč oboje, zeleno in rdeče. Bučno olje ima torej hkrati dve komplementarni barvi, zaradi doslej še neraziskanega pojava. Njegova barva je namreč odvisna od načina opazovanja. Če ga opazujemo na krožniku, se nam zdi njegova barva zelena. Če pa ga opazujemo v debelejšem sloju, npr. medtem ko ga v curku zlivamo iz steklenice, se nam zdi rdeč. Rubinasto rdeč je tudi, če ga opazujemo v prozorni steklenici proti svetlobi. Ta nenavadni pojav smo pred kratkim raziskali na Univerzi v Ljubljani in biomedicinskem centru Celica, kar je slovensko bučno olje pripeljalo na naslovnico vodilne nemške multidisciplinarne revije Naturwissenschaften in v ugledno ameriško poljudnoznanstveno revijo Scientific American. Kako lahko torej opišemo barvo bučnega olja in s tem tudi doslej nepojasnjen pojav dvojnosti barve? Vsakdo ve, da z dodajanjem vode vodenim barvicam dobimo svetlejše in manj nasičene barve. Barvni ton pa je največkrat odvisen le od vrste barvila, in sicer od njegovih fizikalno-kemijskih

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

lastnosti. Toda celo med strokovnjaki je precej neznano dejstvo, da je včasih tudi barvni ton lahko odvisen od koncentracije in debeline barvnega nanosa. Pri bučnem olju smo ugotovili, da je spreminjanje barvnega tona odvisno od debeline sloja in je posledica tipičnega absorpcijskega spektra z dvema dolinama, in sicer v zelenem in rdečem delu. Pojav lahko pojasnimo le s kombinacijo znanj fizikalne kemije, optike in fiziologije vida, predstavimo pa s kolorimetričnimi funckijami, ki jih je standardizirala Mednarodna komisija za razsvetljavo, znana pod kratico cie (Commission internationale de l'éclairage). Bučno olje je torej v steklenici rdeče zlato, na krožniku pa postane zeleno zlato. ¶

učna juha. Krožnik bučne juhe lahko okrasimo z razredčeno kislo smetano in bučnim oljem, ki ju z žlico oblikujemo v stiliziran cvet buče. Olje je v debelejšem sloju videti rdečkasto, zmešano s kislo smetano pa zelenkasto. Fotografija: Ivan Kreft

Recept za bučno juho Za juho so najboljše dišeče buče. Pravimo jim tudi muškatne ali mošusne buče. Imajo izrazita rebra in oranžno ali rdeče meso. Dobimo jih na tržnici še pozno v pomlad. Uporabimo lahko tudi buče hokaido – uchiki kuri. Te so manjše in imajo mehkejšo lupino. Bučo najprej razpolovimo, odstranimo semena in osemenje ali mezdro. Semena lahko operemo in posušimo. Pražena ali nepražena, soljena ali neslana so odličen prigrizek. Semena najlažje osolimo tako, da jih poškropimo s slano vodo. Preostalo bučo narežemo po rebrih na velike krhlje in

olupimo. Velike kose narežemo na manjše, le nekaj centimetrov velike koščke. Kuhamo v velikem loncu z zelo malo vode, le toliko, da ne povre. Kosi buče se bodo sprva kuhali v sopari, pozneje pa bodo sami spustili vodo. Solimo raje manj kot preveč. Kuhamo do mehkega. Še vroče buče pretlačimo ali sesekljamo s paličnim mešalnikom. Dodamo nekaj žlic bučnega olja in premešamo. Gosta bučna kaša je primerna za zamrzovanje, za pripravo juhe pa jo razredčimo z mlekom ali vodo. Po okusu lahko dodamo pekočo papriko. Ponudimo okrašeno s kislo smetano in bučnim oljem. Dober tek!

NA Š A LE K A R NA

Preudarno za zdravje

Z meliso nad zaskrbljenost Breda Gaberšček, univ. dipl. inž. živil. tehnol.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Ali sploh obstaja kdo, ki bi zase lahko trdil, da ni bil še nikoli pod stresom – v zasebnem življenju ali v službi? Stres je skrb vzbujajoč pojav današnje družbe. Raziskave poročajo, da se samo v zadnjih desetih letih dvakrat več oseb pritožuje zaradi različnih motenj, ki jih povzroča stres, pri čemer so ženske prizadete bolj kot moški. Te raziskave pa še niso zajele posledic zdajšnje gospodarske krize.

Z D RAV I LNE RA S TLINE | Z me lis o na d za s krblje nost

Kaj je stres Stres je stanje mentalne, čustvene ali druge obremenjenosti, njegova posledica pa je pospešeno izločanje kortizola, »stresnega« hormona. Ta hormon lahko viša raven krvnega tlaka, vpliva na ritem srca in viša raven sladkorja v krvi. Zaradi dolgotrajnega ali ponavljajočega se stresa smo lahko sčasoma nesposobni odpravljati močno nakopičene napetosti, posledice pa so lahko zelo različne – od spremenjenega čustvovanja, različnih zdravstvenih motenj pa vse do poklicnih težav, slabega finančnega položaja ali celo izgube službe. Stalno povišan kortizol v telesu namreč povzroča izčrpanost, zmanjšuje storilnost in dolgoročno mnoge fiziološke, zdravstvene ter psihične težave. Uradna medicina hujše motnje zdravi s specifičnimi zdravili, ki pa v glavnem zdravijo posledice in ne odpravijo vzroka bolezni. Žal imajo lahko tudi neželene učinke in pri dolgotrajni uporabi povzročijo odvisnost. Zato je smiselno, da si pomagamo sami, dokler je za to še čas.

Melisa – pomoč iz narave Najširše uporabljana rastlina proti razdražljivosti in napetosti je melisa (Melissa officinalis). Ljudje liste melise zaradi ugodnih učinkov uporabljajo že vse od antičnih časov. Stari Grki in Rimljani so meliso uporabljali za obkladke in obvezovanje ran, arabski zdravniki pa so ugotovili, da poživlja in krepi srce ter odganja tesnobo in potrtost. V srednjo Evropo so jo prinesli benediktinski menihi in jo gojili v samostanskih vrtovih. Sveta Hildegarda je ugotovila, da bo »tisti, ki uživa meliso, poplačan z lahkoto smejanja«. Sloviti srednjeveški zdravilec Paracelzij pa je meliso imenoval kar »eliksir življenja«. Novejša dognanja Blagodejne učinke melise so potrdile tudi novejše znanstvene raziskave. Največ jih je njene pomirjevalne oziroma blažilne učinke raziskovalo z merjenjem razpoloženja, sposobnosti opažanja in kakovosti spanja kontrolne skupine. Raziskave so potrdile, da melisa pozitivno učinkuje pri različnih

oblikah razpoloženjskih motenj, povezanih s stresom, denimo pri žalosti, tesnobi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti, razdraženosti … Ugotovili so, da melisa zares sprošča in pomembno izboljšuje tudi kakovost spanja, pa tudi, da pri mladih ljudeh že enkraten odmerek lahko bistveno izboljša razpoloženje in poveča moč opažanja. Zanimivo pa je, da spodbujanje občutka sproščenosti ne povzroča manjše delovne storilnosti ali zbranosti. Prav nasprotno – ugotovili so, da melisa izboljšuje zbranost in veča sposobnost osredotočenja. Melisa pozitivno vpliva tudi na kratkoročni in dolgoročni spomin, zato je na primer zelo učinkovita tudi pri študentih. Raziskave so potrdile tudi antioksidacijske učinke izvlečkov melise in protibakterijsko, protivirusno ter protiglivično delovanje. Iskanje aktivnih učinkovin Kaže, da je melisa prava, tradicionalna in naravna izbira za reševanje težav, ki jih povzroča stres. Več znanstvenih raziskav je iskalo eno ali več aktivnih učinkovin melise, ki so domnevno razlog za vse njene pozitivne učinke. Vendar so vse raziskave prišle le do zanimivega enotnega sklepa: ugodni učinek melise je sad sinergije vseh sestavin (totuma) v rastlini. Zato je pri izbiri načina uživanja melise izredno pomembna kakovost njenega izvlečka. Treba je torej iskati tiste izvlečke, ki spoštujejo celotnost oziroma »totum« rastline in katerih učinek potrjujejo tudi znanstvene raziskave. Melisa je izredno varna rastlina, pri kateri v stoletjih uporabe niso ugotovili neželenih učinkov. Vendar ni odveč poudariti, da je uporaba melise namenjena pomoči pri blagih motnjah oziroma težavah, ki jih povzroča stres. Pri resnih težavah pa moramo vsekakor poiskati zdravniško pomoč. ¶

NA Š A LE K A R NA

Medicinsko zrcalo

Osteoporoza, tiha sopotnica staranja? Dominika Tompa Majcen, mag. farm.

Osteoporoza je bolezen starejših ljudi. V Sloveniji trpi za njo več kot 140.000 ljudi. Zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze utrpita zlom vsaka tretja ženska in vsak peti moški, stara nad 50 let. Tako pri nas kot v drugih evropskih državah odkrijejo le kakih 30 odstotkov te bolezni. Po podatkih ima vsaj 100.000 Slovencev, predvsem žensk, še neodkrito osteoporozo. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva število zlomov v naslednjih 30 letih podvojilo. Novejše raziskave pa so pokazale, da osteoporoza ni omejena le na starejšo populacijo, saj so izvidi potrdili zelo napredovalo bolezen pri nekaterih ženskah že pri njihovih tridesetih letih.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

ME D I CI NS KO ZR CA LO | O s t e o poro za , t iha s o potnica procesa staranj a?

krivljen hrbet, zmanjšanje telesne višine, krhkost kosti, zlomi in podobno najpogosteje štejemo za povsem normalen del staranja. V resnici so to znaki bolezni, imenovane osteoporoza. Osteoporoza je kronična, napredujoča bolezen, pri kateri pride do spremembe v strukturi kostnega tkiva in tolikšnega zmanjšanja kostne gostote, da se povečata krhkost kosti in občutljivost za zlom. Osteoporoza je podcenjena, saj je njen začetek tih in neopazen in bolnik nima težav. Občasno povzroča tope bolečine v hrbtenici in dolgih kosteh, ki po počitku največkrat izzvenijo. Do izraza pride šele, ko postane hrbet tako ukrivljen, da zgornje knjižne police niso več dosegljive ali ko nastanejo resnejše posledice zaradi krhkosti kosti, zlomi. Zlom lahko povzročijo že preprosti, do nedavnega samoumevni gibi, recimo da se sklonimo in poberemo časopis, dvignemo vnuka ... Usoden je lahko že padec s stojne višine, kot je zdrs na ledu. Najpogosteje gre za zlom podlahti nad zapestjem, ki je navadno prvi opozorilni znak osteoporoze, ali za zlome vretenc, ki

ostanejo v dobri polovici primerov neprepoznani. Bolniki se zmanjšajo za več centimetrov, njihov hrbet postane ukrivljen, pojavijo se bolečine v hrbtu, težave z dihanjem, lahko tudi vnetje požiralnika. Jasno je, da je osteoporoza resna nevarnost za naše zdravje in morda celo za naše življenje. Najnevarnejši je zlom kolka. Dokazano je, da kar 15 do 20 % ljudi, ki si zlomi kolk, umre v šestih mesecih po poškodbi.

Verjetnost osteoporoze je večja, če v obdobju tvorbe kosti niso dosegle največje mase. Predstavljajte si, da je vaša kost kot sef, v katerem je le toliko kosti, kot ste je v sef naložili. Večja ko je gostota kostne mase, manjša je verjetnost, da se bo v normalnih razmerah staranja razvila osteoporoza. Vzrok, da je v Sloveniji vsako leto več bolnikov s postavljeno diagnozo te bolezni, je v čedalje daljši življenjski dobi, premajhni telesni aktivnosti in nepravilni prehrani s premalo kalcija.

Naj vaši kilogrami odpadejo kot jesensko listje! Z Egom Slim&Vital tudi v jesen z vitko postavo.

Uravnavanje telesne teže in krepitev vitalnosti

Izguba teže v %

Izjemno pomembno je, da človek poskrbi za svoje kosti že v mladosti, da bodo čim bolj zdrave in čvrste tudi v starosti. Zdrave kosti lahko dajejo oporo mišicam, varujejo življenjsko pomembne organe, hkrati pa so rezervoar mineralnih snovi in elementov, kot so kalcij, fosfor, magnezij, natrij in fluorid. Od vseh mineralnih snovi je kalcij najpomembnejši za zagotavljanje zgradbe kosti. Približno 99 % telesnega kalcija je v kosteh in zobeh. Kost je sestavljena iz 27 % elastičnih organskih snovi (prevladuje kolagen) in 52 % anorganskih snovi (prevladuje kalcijev fosfat). Takšna sestava daje kostem prožnost in hkrati trdnost, da lahko kljubujejo obremenitvam. Kost je živa in se kljub navidezni nespremenljivosti ves čas gradi in razgrajuje. Gradnjo kosti omogočajo celice osteoblasti, razgradnjo pa celice osteoklasti. V prvih dvajsetih letih življenja prevladuje aktivnost celic, ki kost gradijo. V mladosti je osteoblastov več in lahko kostno maso povečujejo hitreje, kot jo osteoklasti razgrajujejo. Tako

Poletje se počasi poslavlja, ni pa nujno, da se z njim poslovita tudi vaša vitkost in vitalnost. Revolucionarna linija jogurtov Ego Slim&Vital vam namreč z edinstveno kombinacijo koencima Q10 in L-karnitina pomaga pri uravnavanju telesne teže in krepitvi vitalnosti organizma ne glede na letne čase. Izjemna kombinacija okusov (jagoda, breskev, tropik, naraven okus) in kakovostnega jogurta poskrbi za popolno zadovoljitev potreb tistih na dieti, športnikov, rekreativcev, starejših in vseh ostalih, ki svojemu telesu želijo le najboljše.

0,0 -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 -2,5 -3,0 0

Pet tednov testirano na 20 osebah, starih od 29 do 60 let Vir: Kemijski inštitut Ljubljana. Raziskavo sta vodila dr. Prošek in dr. Žmitek. Ljubljana, 2007.

dnevi

Liniji Ego Slim&Vital smo dodali telesu bistven koencim Q10, ki deluje kot celični antioksidant, in L-karnitin, ki z dovajanjem maščobnih kislin v celične strukture dodatno poveča porabo maščob. Kombinacija učinkovin stimulira pretvarjanje maščob v energijo, kar ključno prispeva k uravnavanju telesne teže. Z vsemi naštetimi lastnostmi je Ego Slim&Vital gotovo najhujši jogurt za pomoč pri hujšanju!

Ljubljanske mlekarne, d.d., Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana. www.l-m.si

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

ME D I CI NS KO ZR CA LO | O s t e o poro za , t iha s o potnica procesa staranj a?

alcij je najpomembnejša mineralna snov, ki se vgradi v kosti in jim daje trdnost. Najbogatejši prehranski viri kalcija so mleko in mlečni izdelki, konzervirane ribe, školjke, polnovredna žita, zelena listna sočivja (ohrovt, brstični ohrovt, blitva, kitajsko zelje) in stročnice s sojo, mandeljni, suho sadje (orehi, fige) ter trda voda. Mleko in mlečni izdelki naj bi bili na jedilniku vsak dan, saj zadostijo 75–80 % dnevnih potreb po kalciju. Ljudje, ki mleka ne prenašajo (intoleranca na laktozo), naj zapolnijo jedilnik z jogurti, s sirom ali skuto.

kostna masa doseže svojo največjo gostoto med 30. in 35. letom starosti. Ko skelet doseže svojo zrelost, se kostna masa nekaj let ne spreminja, nato pa se začne proces manjšanja kostne mase, ki traja do konca življenja. Proces se zelo pospeši pri ženskah v prvih petih letih po menopavzi, nato pa poteka pri obeh spolih enako hitro. Ker imajo ženske na splošno manjšo kostno maso kot moški, poleg tega pa se v obdobju po menopavzi kostna masa hitro zmanjšuje, ni presenetljivo, da je med bolniki z osteoporozo kar 80 % žensk. Izguba kostne mase zaradi starosti znaša letno od 0,5 do 1 % (0,5 % letno pri moških in 1 % letno pri ženskah, po menopavzi pa se kostna gostota zmanjšuje 1–2 % letno in v prvih petih do osmih letih po menopavzi doseže celo od tri- do petodstotno zmanjšanje letno). Vseh vzrokov za osteoporozo še ne poznamo, znani pa so nekateri dejavniki, ki zelo povečajo tveganje za njen nastanek. Tako ločimo dejavnike tveganja za nastanek osteoporoze:

• na tiste, na katere ne moremo vplivati: ženski spol, dednost, bela rasa, drobna konstitucija, zapoznela puberteta, zgodnja menopavza (ali odstranitev jajčnikov), nekatere bolezni žlez z notranjim izločanjem (ščitnice, obščitnice, trebušne slinavke, spolnih žlez, nadledvične žleze), bolezni prebavil, dolgotrajno jemanje nekaterih zdravil (glukokortikoidi, hormoni ščitnice, heparin, holestiramin, imunosupresivi, antiepileptiki, antacidi, tiazolidindioni, ciklosporin ...), kronična ledvična odpoved, stanje po presaditvi organov, imobilizacija zaradi bolezni; • in na tiste, na katere lahko vplivamo: zdrava prehrana z dovolj kalcija in dovolj, vendar ne preveč beljakovinami, primerna in zadostna telesna aktivnost, zadostna, vendar ne pretirana izpostavljenost soncu, opustitev škodljivih navad (kajenje, čezmerno uživanje kave in alkohola).

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Osteoporoze ne moremo pozdraviti, lahko pa preprečimo njen prezgodnji nastanek. Za uspešno preventivo je treba upoštevati štiri osnovna priporočila strokovnjakov: • Uravnotežena prehrana, obogatena s kalcijem in z vitamini d, c, k ter magnezijem in s kalijem • Redna telesna dejavnost • Zdrav način življenja brez kajenja in čezmernega uživanja alkohola • Pravočasno merjenje kostne gostote in uvedba zdravil, če je to potrebno Uravnotežena prehrana, primerna kalorična vrednost in vsebnost hranil so temelj razvoja in obnove kosti. Pomembno je, da uživamo hrano z dovolj kalcija, vitamini d, c, k, kalija, magnezija, mangana, bakra, cinka, silicija in bora, ki so potrebni za izgradnjo kostnine. Resorpcija kalcija iz črevesja je najučinkovitejša v mladosti, puberteti in nekaj let

ME D I CI NS KO ZR CA LO | O s t e o poro za , t iha s o potnica procesa staranj a?

itamin d3 (holekalciferol) je v maščobah topen vitamin, ki nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov ali ga vnašamo s hrano. Naravni vir vitamina d so mlečni izdelki, jajčni rumenjak, morske ribe (sardine, slaniki, losos, tuna), jetra,

vendar ga s hrano dobimo le približno 100 enot dnevno, kar je veliko premalo. Dnevne potrebe po vitaminu d so 800 do 1000 enot (20–25 mikrogramov), pri starejših ljudeh pa lahko celo večje. Sončenje vsega telesa brez zaščitnega faktorja

po njej, ko je telo v fazi rasti in ga tudi največ potrebuje. To je torej najpomembnejši čas za primarno zaščito pred osteoporozo. Odločilen vpliv ima kalcij tudi v zrelih letih in starosti, ko se začne pospešeno izgubljanje kostne mase. Po 70. letu lahko s kalcijem in vitaminom d zmanjšamo pojav zlomov kolka. V starosti potreb po kalciju s hrano ne moremo zadostiti, zato se uživajo tablete (kalcijev citrat, kalcijev karbonat). Najlažje prehajajo iz črevesja v kri kalcijeve soli organskih kislin (npr. citrat ali glukonat v šumečih tabletah). Kalcijev karbonat prehaja manj, posebno pri ljudeh, ki imajo premalo želodčne kisline.

v 10–15 minutah na opoldanskem poletnem soncu tvori v koži do 20.000 enot vitamina d3. Zadošča torej, če izpostavimo obraz in roke do komolcev nekajkrat na teden za 15 minut soncu.

Pomagamo si lahko tako, da zaužijemo tableto (ali jo raztopimo) s pomarančnim sokom ali pa skupaj z drugo hrano. Iz črevesja se lahko naenkrat resorbira le do 500 mg čistega kalcija, zato moramo večje odmerke razdeliti. Na trgu so številni kalcijevi pripravki, zato vedno preverite, koliko čistega kalcija vsebujejo. Tableta z enim gramom kalcijevega karbonata vsebuje 400 mg uporabnega oziroma čistega kalcija. Kalcijeve pripravke navadno jemljemo zvečer ali pozno popoldne, če pa nam povzročajo težave (bolečine), jih vzamemo med jedjo. Bolnikom z ledvičnimi kamni kalcijeve pripravke odsvetujemo, potrebno količino kalcija naj dobijo z ustrezno hrano.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Priporočeni dnevni vnos kalcija se v življenju spreminja in znaša za otroke do 12 let do 800 mg, odraščajočo mladino 1200 mg, mlade odrasle 800 mg, za odrasle ženske in starejše moške 1000 mg in za ženske v menopavzi 1500 mg. Paziti moramo na vnos soli, beljakovinskih živil (telo postaja zakisano), čezmerno pitje kave (kofein), saj povečajo izločanje kalcija z urinom. Smiselno je omejiti tudi vnos živil, ki vsebujejo veliko oksalne kisline (tvori netopne soli), ki ovira resorpcijo kalcija iz črevesja (špinača, rabarbara, kakav, čokolada). Vitamin d uravnava presnovo kalcija in fosfatov. Kalcij lahko prehaja iz črevesja v kri in kosti le s pomočjo vitamina d. Vpliva tudi na delovanje mišičnih vlaken. Če ga primanjkuje, postanejo kosti mehke, mišice pa

brez moči. Pomemben je za delovanje imunskega sistema (preprečuje razvoj avtoimunih bolezni, veča odpornost proti okužbam), zmanjšuje arterijski tlak in pojavnost ter rast nekaterih vrst raka. Ljudje, ki imajo v krvi več vitamina d, redkeje zbolijo za sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi. Ljudem, ki niso dovolj na soncu, vitamina d primanjkuje in ga je treba dodajati v obliki zdravil. Navadno predpišemo navadni vitamin d3 (holekalciferol) v obliki kapljic, le bolnikom z okrnjenim delovanjem ledvic dajemo aktivno obliko vitamina d. Dodatek vitamina d vsebujejo tudi nekateri kalcijevi in večinoma vsi multivitaminski pripravki, navadno v odmerku 200 do 400 enot. Predoziranja navadnega vitamina d se ni treba bati, ker ga dosežemo šele z uživanjem več deset tisoč enot na dan daljši čas.

Naredite nekaj dobrega zase Ajdova kaša 1 kg

Pirin polnozrnati kruh 250 g

Suho sadje in orešËki

Sadni müsli 375 g

200 g

KIslo mleko 0,5% m. m., 180 g

Bela hrenovka Mercator d.d., Dunajska c. 107, Ljubljana

220 g

Skuta - pusti sveži sir

Bio ekstra deviško olivno olje 750 ml

10% m. m., 250 g

Vedno fit in v vrhunski formi. Izdelki linije Zdravo življenje.

Eko jabolËni sok 1l

ME D I CI NS KO ZR CA LO | O s t e o poro za , t iha s o potnica procesa staranj a?

elesna aktivnost je vse življenje pomembna za gradnjo in vzdrževanje močnih kosti in mišic. Več za čvrstost kosti lahko naredimo v mladosti, do 35. leta, pozneje so učinki na kosti manjši. Nikoli pa ni prepozno in tudi v starosti lahko še izboljšamo telesno pripravljenost. Za močne kosti so ključne predvsem tiste dejavnosti, kjer kosti in mišice delujejo proti težnosti, torej tek, hoja, hoja po stopnicah, ples, igranje z žogo. Koristne so tudi vaje z utežmi ali na fitnes napravah. Vadbo preprosto vključimo v vsakdanje življenje, tako da gremo peš na delo ali v trgovino. Pri že izraženi osteoporozi se je treba izogibati aktivnostim, pri katerih je veliko možnosti za padec, in vajam, ki zahtevajo močne ali sunkovite gibe oziroma povzročajo pretiran napor v določenem delu telesa (npr. trebušnjaki).

Ključnega pomena pri osteoporozi je, da jo pravočasno odkrijemo in zdravimo. To nam omogoča merjenje mineralne kostne gostote s posebno napravo dxa, ki deluje na osnovi rentgenskih žarkov. Metoda je varna, neboleča, opravljena v nekaj minutah in zelo natančna. Tako lahko napovemo, kolikšno je tveganje za zlom. Meritev kostne gostote naj bi opravili vsi z omenjenimi dejavniki tveganja, z zlomom ob manjšem padcu ali poškodbi, z ugotovljenim zlomom vretenca, sumom na nizko kostno gostoto ali tisti, ki so se od mladosti bistveno znižali ali upognili. Osteoporoze za zdaj še ni mogoče dokončno pozdraviti, lahko pa upočasnimo ali zaustavimo njeno napredovanje z ustreznimi zdravili. Zdravila delimo v tri glavne skupine. Velika večina je tistih, ki zavirajo razgradnjo kosti: bisfosfonati, estrogeni, raloksifen in kalcitonin. V drugi skupini

zdravil, ki spodbujajo tvorbo nove kosti, je za zdaj le teriparatid, oblika hormona obščitnice, v tretji pa stroncijev ranelat, ki ima lastnosti obeh skupin. Pri zdravljenju osteoporoze z zdravili je pomembna njihova redna uporaba, saj lahko prekinitev jemanja zdravil privede do poslabšanja stanja in do zlomov zaradi poškodb. Za preprečevanje osteoporoze lahko naredimo največ sami z uravnovešeno prehrano z dovolj kalcija, z redno telesno dejavnostjo in s primerno izpostavljenostjo soncu ter z omejitvijo oz. opustitvijo škodljivih dejavnikov, kot sta kajenje in alkohol. Ko ti ukrepi ne zadoščajo, nam zdravnik predpiše zdravilo za osteoporozo. Zavedati se moramo, da je poleg zdravila za osteoporozo treba redno jemati tudi kalcij in vitamin d, kajti če ju primanjkuje, zdravilo nima učinka. To lahko preprosteje ponazorimo tako, da

st kot negi treba vsak Jedi z vee preprečile ske medispremeniti

predstavimo zdravilo za osteoporozo kot zi- sezidati hiše, če nima malte in zidakov. Tako darja, kalcij kot zidake in vitamin d kot mal- tudi zdravilo ne more graditi kosti, če nima to. Še tako dober in učinkovit zidar ne more dovolj kalcija in vitamina d. ¶

Naročilnica Nepreklicno naročam ______ izvod/ov knjige Osteoporoza po ceni 17,92 € / izvod (kar je 20 % popusta na redno ceno 22,40 € za bralce revije Naša lekarna).

AV TO R I C I : M A R l I sA sz w I l lu s , D R. M e D. J u TTA se M l e R

Jejmo zdravo

Osteoporoza 100 IzVRsTNIh ReCePTOV zA MOčNe KOsTI

Naročnik: Ime in priimek: ________________________________________ Osteoporoza

TEDENSKI NAČRT Ulica, hišna številka:____________________________________

Prip oro Nem ča stro ško kovn o zd

ruže oste nje opor za ozo

Pošta:______________________________________________

Tel. ali GSM:______________ E-naslov: _____________________ Da vam bo lažje začeti, smo na naslednji strani za spodbudo pripravili jedilnik za en teden. Preprosto kuhajte po tem

MARlIsA szwIllus D R. M e D. J u TTA se M l e R

e ter njenem

Želite dejavno preprečevati osteoporozo? Ta priročnik vam pomaga jedilnik prirediti tako, da preprečite ali ustavite razgradnjo kosti in jih dolgoročno okrepite.

ava, veliko

bvladovanju

ruge sestavine, ki vplivajo na tvorbo in obnovo kosti Kalij (sadje, zelenjava) zmanjšuje izločanje kalcija s sečem in ustvarja alkalno okolje (npr.: en krompir ali velika banana zadržita v telesu 60 mg kalcija). Vitamin c (agrumi, paradižnik, zelje, paprika) je potreben pri tv orbi beljakovinskega dela kosti (prokolagena). Vitamin k (listnata zelenjava, jetra, rastlinska olja) je potreben za nastanek nekolagenskih beljakovin kosti. Magnezij (zelena listnata zelenjava, jedrca, žita, ribe, morski sadeži) je potreben za aktivacijo vitamina d in sodeluje pri tvorbi kosti. Razmerje med kalcijem in magnezijem naj bi bilo 2:1.

Jejmo zdravo Osteoporoza

oze

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

načrtu in na prijeten način spoznajte hrano, ki ohranja vaše

Datum: _________________ Podpis:_______________________ Račun bom plačal/a po povzetju. Knjigo lahko naročite z izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljete na naslov: IN OBS MEDICUS, d. o. o., Ptujska Gora 15, 2323 PTUJSKA GORA kosti zdrave.

Videli boste, da za to ni potrebna nobena stroga, še manj pa dolgočasna dieta. Nasprotno: ta izkušnja vas bo naučila, da lahko ob izjemno raznolikih jedeh tudi uživate. Preizkusite, kako lahko z vilicami in nožem krepite svoje kosti.

T: 02 794 86 20 | F: 02 794 86 25 | GSM: 041 613 605 | e-naslov: info@inobsmedicus.si | www.inobsmedicus.si

ME D I CI NS KO ZR CA LO | O s t e o poro za , t iha s o potnica procesa staranj a?

Oktobra zaznamujemo svetovni dan osteoporoze. Čeprav smo v naši reviji o bolezni krhkih kosti že kar nekaj napisali, mislimo, da je kljub temu treba vsako leto znova opozarjati na ta zdravstveni problem. Na prejšnjih straneh revije si lahko preberete, kaj je osteoporoza, kako vpliva za naše kosti in na kakšne načine jo zdravimo. Tukaj pa vam predstavljamo zgodbo gospe Nade, ki je pred dobrima dvema letoma izvedela, da ima osteoporozo.

ospa Nada Kovač je stara 53 let. Po poklicu je knjigovodkinja. Prihaja iz velike družine, ima pet bratov in pet sester, s katerimi se redno srečujejo na družinskih praznovanjih, kjer nikdar ne manjka smeha in dobre volje. Zase pravi, da živi aktivno, zelo rada potuje in spoznava različne ljudi in kulture. Še raje pa se vrne domov k svoji družini, ki ji pomeni največ. V vsem tem pa seveda ne bi mogla uživati, če ne bi bila zdrava. Ker se zaveda, da je zdravje naše največje bogastvo, njegovemu ohranjanju in vzdrževanju kondicije namenja posebno pozornost. Vsak dan, ko pride iz službe, gre obvezno na sprehod, ki traja najmanj pol ure, še večkrat pa kar debelo uro. Pazi tudi na zdravo prehrano. Že od nekdaj rada kuha in verjame v načelo, da je mogoče narediti hkrati zdrav in okusen obrok. Gospa Nada pa se kljub zdravemu načinu življenja tudi zaveda, da na človeka prežijo različne bolezni, na katere sami nimamo vpliva. Ena takih je prav gotovo osteoporoza, za katero je sprva mislila, da jo imajo le stare ženice in da se ji še kar nekaj let ne bo treba ukvarjati z njo. Nekaterim kolegicam, ki so si šle zgolj zaradi radovednosti po izgubi menstruacije izmerit kostno gostoto, so diagnosticirali osteoporozo. Zato se je za denzitometrijo odločila tudi sama. Meritev je bila preprosta in hitra in ni zahtevala nikakršnih posebnosti ali priprav. Na njeno veliko presenečenje je meritev pokazala, da ima osteoporozo. Diagnoza jo je zelo prizadela. Osebna zdravnica ji je povedala več o sami bole-

zni in načinu zdravljenja. Priporočila ji je zdravljenje z bisfosfonati. Povedala je, da je na razpolago več vrst bisfosfonatov, ki so med seboj primerljivi, razlikujejo pa se v načinu jemanja. Večina se jih jemlje enkrat na teden, obstaja pa tudi bisfosfonat v obliki tablet, ki se ga lahko jemlje enkrat mesečno. Ker lahko bisfosfonati dražijo želodec, je zelo pomembno upoštevati poseben način zauživanja zdravila (zjutraj na tešče, pri tem pa je treba biti najmanj pol ure v vzravnanem položaju itd.). Gospa Nada se je skupaj s svojo zdravnico odločila za zdravilo bonviva, ki se jemlje enkrat na mesec. Za zdrave kosti sta pomembna tudi vitamin D in kalcij, ki sta pri zdravljenju osteoporoze nepogrešljiva. Vitamin D gospa Nada jemlje v obliki kapljic, kalcij pa skuša dobiti predvsem s hrano. Zase pravi, da ne spada med pozabljive, zato nima težav, da se ne bi spomnila vzeti zdravilo enkrat na mesec. V lekarni, kamor hodi po zdravilo, pa so ji kljub temu ponudili prijavnico za brezplačni program Danes je moj dan, ki ga vodi Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. To je vsekakor dobrodošla pomoč, saj te prijazno sporočilo vsak mesec dan prej, preden moraš vzeti zdravilo, spomni, da spet prihaja dan, ko je treba zaužiti zdravilo. Gospa Nada vsem, ki z meritvijo kostne gostote odlašajo, sporoča, da se čim prej odpravijo v bližnjo denzitometrično ambulanto, saj bodo s pravočasno diagnozo bistveno prispevali k hitrejšemu in h kakovostnejšemu zdravljenju osteoporoze.

Osteoporoza je bolezen, ki prizadane vsako tretjo žensko oktober 2009 | N AŠA L EKARN A po petdesetem letu starosti, zato so preventivni ukrepi in pravočasno zdravljenje ključnega pomena za preprečevanje zlomov. Bolnice in bolniki z osteoporozo, se zavedajo, kako pomembno h kakovosti življenja prispevajo redno gibanje, ustrezna prehrana, bogata z vitaminom D in kalcijem, redno in pravilno jemanje zdravil ter upoštevanje zdravnikovih nasvetov. A vendar že stara modrost pravi: Smeh je pol zdravja. Ste ustvarjalni in polni energije? Ste se že srečali z osteoporozo? Poznate zanimivo zgodbo, anekdoto, šalo, morda zabavno izkušnjo povezano z osteoporozo in bi jo delili tudi z drugimi? Zapišite jo in nam jo pošljite. Morda bo ravno vaš prispevek med tistimi izbranimi, ki ga bomo objavili.

resno in Svoje prispevke nam v tiskani obliki pošljite najkasneje do 10. oktobra na naslov: Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, Potrčeva 16, 1000 Ljubljana, s pripisom »Natečaj«. Najboljši prispevki po izboru komisije, bodo objavljeni v posebni izdaji knjižice z naslovom »Resno in manj resno o osteoporozi«. Več informacij na: www.osteoporoza.si/natecaj. Pokrovitelja natečaja sta farmacevtski družbi Roche in GSK v sodelovanju z Zvezo društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.

medijski sponzor

NA Š A LE K A R NA

Otroci in mladostniki

Finančna vzgoja otrok Katarina Obrovac, dipl. vzg., Vrtec Vrhnika

Prišla je jesen, ko je treba poletna oblačila in obutev zamenjati za jesensko garderobo. Lanski modeli mi niso več všeč, zato potrebujem nova, modernejša oblačila. Otrok je spet v šoli ali vrtcu, lansko garderobo pa je že prerasel. In jaz bi še vedno rada privarčevala kak evrski kovanec? 31. oktober je svetovni dan varčevanja, zato je zdaj pravi čas, da se vsi skupaj zamislimo, ali svoj težko prisluženi denar uporabljamo racionalno. Pomembno je, da svoje izkušnje, povezane z denarjem, že danes prenesemo tudi na svoje potomstvo in jih s tem pripravimo na samostojno življenje.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

O T R O CI I N MLAD O STNIK I | F ina nčna vzgoja o t rok

troci so izredno radovedna bitja. Želijo si posnemati svet odraslih in se iz njega učiti. Vsaka izkušnja z denarjem, ki jo otroci vidijo in doživijo, vsak zaslužek, poraba, izmenjava, podarjanje, posojanje ali varčevanje je zanje izkušnja o tem, kako deluje svet denarja ter katera stališča in vrednote igrajo vlogo pri odločanju odraslih o denarju.

oliko boste privarčevali, je odvisno tudi od tega, kako ste bili vzgojeni v odnosu do denarja. Starši so zgled in praviloma tisti, ki prvi predstavijo denar otroku ter pokažejo, kako se z njim razpolaga. Če je vzgoja dobra in uspešna, z leti dobimo izkušnje in se naučimo dobro ravnati z denarjem. Zato je finančni učni proces zelo pomemben. Otrok razume pomen denarja šele takrat, ko razume pomen števil. Večina petletnih otrok že šteje do 10, prav tako zmorejo primerjati predmete po teži, velikosti in drugih značilnostih. Mnogi med njimi že razlikujejo različne vrste denarja, kovance in bankovce ter razumejo, da se denar uporablja za nakupovanje. Skupaj s starši lahko sodelujejo pri sestavljanju nakupovalnega seznama in nato nakupovanju stvari. Učenje o denarju in varčevanju je ena od pomembnejših nalog staršev, ki želijo pripraviti otroka na življenje. S tem jih pripravimo na pozitivne in negativne pojave, povezane z denarjem. Med pogovorom o različnih vrednotah, občutkih in stališčih, povezanih z denarjem, jih moramo naučiti, da denar in materialna vrednost nista merili za vrednotenje ljudi ter odnosov. Pri pogovarjanju z otroki o tem je treba upoštevati njihovo stopnjo razumevanja. Mlajši ko so, s preprostejšimi zgledi jim moramo to ponazoriti.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

bstaja več načinov otroškega varčevanja. Najbolj »otipljiv« je še vedno hranilnik. Lahko pa skupaj z otroki zavijete v banko, kjer ponujajo veliko različnih možnosti, in jim tako približate tudi bančni način varčevanja. Banke želijo približati varčevanje otrokom z različnimi maskotami in nagradami. Tako se lahko skozi igro in zabavo naučijo skrbnega ravnanja z denarjem. Otrokom razložite, kakšne so prednosti varčevanja in seveda, kaj si bodo za ta denar lahko privoščili.

Predšolski otroci si lahko pridobijo izkušnje z igranjem trgovine, banke z igralnim denarjem, razvrščanjem kovancev po vrednosti itd. Pomembno je, da prevzamejo odgovornost v družini za nekatera opravila, vendar jih ne nagrajujemo z denarjem. Pri mlajših šolarjih že lahko določimo posebne naloge, za katere dobijo nagrado.

Raiffeisen Banka d.d., Slovenska ulica 17, 2000 Maribor

www.raiffeisen.si

Info

Starši, za več informacij o varčevanju vašega malčka obiščite našo poslovalnico, pokličite na telefonsko številko 02/229 33 00 ali pišite na elektronski naslov maxi@raiffeisen.si.

Maksimalno varčevanje za mini varčevalce! za axi poskrbi Mravljica M ih jš la jm na h ši prihranke na . varčevalcev

O T R O CI I N MLAD O STNIK I | F ina nčna vzgoja o t rok

31.

oktober je svetovni dan varčevanja. Varčevati pomeni preudarno ravnati z denarjem. Z varčevanjem si lahko izpolnimo želje, zagotovimo finančno varnost ali uresničimo poslovne načrte. Varčujemo lahko na različne načine – z bančnimi depoziti, obveznicami, vzajemnimi skladi, delnicami, življenjskimi zavarovanji, nepremičninami, umetninami, dragimi kovinami in verjetno še čim. Posameznik mora pred varčevanjem dobro preučiti svoj varčevalni profil in svoje finančne zmožnosti.

Svetovni dan varčevanja, ki mu je namenjen zadnji dan v oktobru, so razglasili leta 1924 v Milanu. Takrat so predvsem predstavniki hranilnic želeli opozoriti ljudi in gospodarske družbe na pomembnost varčevanja. Na srečanju so se zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav, med njimi tudi z ozemlja današnje Slovenije. Tedaj so ustanovili mednarodni inštitut za varčevanje. Slovenci smo varčen narod. Poleg vzajemnih ali investicijskih skladov, delnic in zavarovalnic denar najraje shranjujemo v bankah, kar lahko pripišemo strahu pred izgubo denarja, finančnemu neznanju ali čedalje večjemu potrošništvu. Pomembno pa je, da denar pravilno varčujemo.

CMY

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Če otroku začnemo dajati žepnino, se z njim pogovorimo o njeni višini in omejitvah, za kaj jo lahko porabi. Pomagamo mu narediti načrt, kako bo privarčeval denar in uresničil cilj, ki bi ga rad dosegel. Včasih mu celo dovolimo, da kupi stvar, ki je ne bo potreboval, in se pozneje z njim pogovorimo o posledicah napačnih odločitev, vendar brez obtoževanja. Varčevanje je lahko zanje izkušnja, ki jim pomaga priti do nečesa, kar si želijo. Otroku razložimo razliko med kratkoročnim varčevanjem za neki kratkoročen cilj, na primer nakup lego kock, plišaste igrače, punčke, in dolgoročnim varčevanjem za večje cilje, na primer nakup računalnika ali rolerjev. Pri mlajših otrocih se je smiselno osredotočiti na kratkoročne cilje. Finančna vzgoja otrok je torej zelo pomembna, saj vpliva na njihovo poznejše ravnanje. Poskrbite, da bodo otroci dobro podučeni in pripravljeni na samostojno življenje.¶ 9/25/09

8:17:43 AM

Varčevanje z Ježkom v Abanki Varčevanje je lahko tudi zabavno, to pa je za otroka izjemno pomembno. Ježkovo varčevanje pri Abanki je namenjeno predšolskim in šolskim otrokom do 15. leta starosti. Preprosto in zabavno jih seznanja z varčevanjem. Z otrokom pridite v našo poslovalnico, kjer lahko zanj odprete Ježkovo varčevanje.

ZA MALČKE Z VELIKIMI NAČRTI

Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija

Abanka Jeze Ogl 175x126_5+5.ai

NA Š A LE K A R NA

Sanjska kolumna

Prefriganke Stana Anželj

Princeske

Phi li p pe Le c h e r m me e ie r Rébecca Dau tre m e r

ožnatim oblekicam in zlatim kronicam na glavi je odklenkalo. Če ste morda morda pomislili, da so princeske po vseh pravljičnih zvezdnicah dodobra prežvečena tema – bridka zmota. Kajti pristopicljale so Princeske, mile in hudomušne, prifrknjene in kujave, z vsem dvornim spremstvom in z vsega princesjega sveta. In ker nič ni več rožnato ali belo, je tudi slikanica lahko mali leksikon. S čisto stvarnim kazalom in s čisto resnim testom. Vendar lepo po vrsti. Veliki portreti kraljevih potomk (mimogrede: tako veliki, da lahko princesko dobesedno stisnete k sebi) so namreč samo pol resnice. Že res, da so med njimi ljubeznive duše – kako otožno je zazrta princeska Amnezija, ki ji namesto spomina v glavi zeva črna praznina. Ali kako sladko se na puhastih blazinah preteguje Trnuljčičina sorodnica, princeska Zaspanka, iz družine kraljev lenuharjev. Morda se že topite kot pravcata čokoladna princeska. Toda ...! Strah in groza, ko se obrne namrgodena princeska Pusta Stroganoff, ki – odkar ji je veter dvignil krilo in razpletel figo – nosi hlače. In Princeska noči, kot kmalu ugotovite, ni v sorodu s poskočno princesko Bugi Vugi – saj vendar spi v grobnici. Četudi je princeska Barbarka nedolžna na prvi pogled, bo princem trda predla. In če še niste uzrli dolgoprste in rokospretne princeske Kleptominke, je morda bolje tako. Druga polovica resnice je princesji svet, ves njihov vsakdan. Zrna graha, zastrupljena jabolka in kočijaške buče tokrat pustimo ob strani. Raje se s potovalnim slonom (je čisto pravi slon z balkonom v. i. p. za njeno princesje veličanstvo) mimo vseh izvedb palač (ste že videli barjansko?) in vseh grbov in praporjev (nikoli ne uganete, kateri pripada princeski Iksipsiloniji!) odpravite na pot. In že se zalotite, kako s prstom detektivsko potujete po zemljevidu princesjega sveta in se čudite geografski svobodi. Zakaj ne bi obiskali siamskih princesk Ding in Dong, ki zmeraj tičita skupaj? Ne pozabite tudi na mestne znamenitosti in zavijte še v javno

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

ujalnico – če ni ravno zasedena, kot se rado zgodi. Za oddih k je priporočljiv sprehod po vrtovih in parkih, kajti vsaka princeska goji svojo cvetlico, morda celo v družbi svojega ljubljenčka. Ne čudite se prizoru, ko razvpita požeruhinja Papalka ravno zaliva svojo bunko bajsunko. Ali ko princeska Ninanana na ves glas zahteva svojo nosorožko. Seveda ni princesjega sveta brez princesjih modrosti, del njihovega vsakdana so drobne misli. Mar princeska Kapricioza nima prav, ko pravi, da je kaprica zgolj iskrica slabe volje? Kdaj ste nazadnje kot čenčava princeska Larifarina dobili občutek, da besede odpotujejo, in ko se vrnejo, jih več ne razumemo? Besedna umetnost je le ena od mnogih, ki so jih vešče kraljične, čemur bodo gotovo pritrdile princeska Jasna Vidka, princeski sestri Allegra in Adagia ter princeska Romina Cigulina, ki je predvsem cirkuška umetnica. Princeska Ana Alfabetka morda zdajle nesrečno zmajuje z glavo, vendar tudi zanjo obstaja rešitev – mednarodna pahljačasta abeceda, ki se imenitno posreči brez besed. Besed, ki so sicer lahko sladke, zmešane, drobne, grde, tople, smešne, žametne ali otrokove, kakor bi pripomnila načitana princeska Biblijana. Se počasi svetlikajo neslutene globine princesjega sveta? In vendar še zdaleč niste spoznali vseh njegovih predstavnic niti še zdaleč nismo načeli glavnih tem, kot so princeskino rojstvo, odraščanje v palačnih stolpih, kraljevska kuhinja, življenje kraljic ter še prej – morda najpomembnejša tema sploh – princi. No, glede neznank princesjega življenja ne bodite v skrbeh: pomagala vam bosta praktični vodič in test za samospoznavanje. Glede princev ... pa je stvar nekoliko kočljiva. Princeska Krastačulja bi to znala bolje pojasniti. Če na kratko izdam: princesji svet je vse prej kot rožnat. Princeske so prefrigane. Vražje. Pozabite na pravljično slepomišenje (»in živela sta srečno do ...«). Recite kar naravnost: ni vse princ, kar kvaka! Tudi prava princeska ni ena sama, in da, lahko je celo lažna. ¶

Mislili smo, da vemo vse, kar je treba vedeti o princesah; mislili smo, da so tako rekoč del naše družine in nas nič več o njih ne more presenetiti. Potem sta se prikazala Rébecca Dautremer in Philippe Lechermeier s svojo poetičnostjo in nespoštljivostjo. Svoji domišljiji sta pustila prosto pot in nam predstavila cel niz princesk, eno bolj trčeno od druge. Vendar lahko bralci, tako stari kot mladi, v teh princeskah odkrijejo delček samih sebe. - www.frenchbooknews.com

Dodatne informacije o slikanici prejmete na spletni strani Založbe Sanje: www.sanje.si ali po telefonu: 01 514 16 28. Obenem vas vabimo, da nas obiščete v Knjigarni Sanje na Tavčarjevi ulici 11 v Ljubljani.

NA Š A LE K A R NA

Preudarno za zdravje

Cepljenje odraslih oseb pomemben dejavnik za ohranitev našega zdravja Mag. Nada Tržan - Herman, mag. farm.

S cepljenji preprečujemo izbruh številnih nalezljivih bolezni zaradi imunosti, ki se razvije kot posledica cepljenja. Lasten imunski sistem nas bolj ali manj varuje pred mnogimi obolenji, ne pa pred vsemi. Zato so nekatera cepljenja življenjskega pomena.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

P R E U DA R NO Z A ZD RAV JE | Ce plje nje od ra s lih oseb – pom em ben dej avnik za ohranitev našeg a zdravj a

ri besedi cepljenje najpogosteje pomislimo na cepljenje otrok. Vemo, da je cepljenje otrok zelo spremenilo sliko obolenj, ki so še pred približno sto leti pogosto povzročala smrt. Manj odporni otroci in tisti, ki jih niso pravočasno ustrezno zdravili, so umirali.

Cepljenje pa je pomembno tudi za odrasle, posebno starejše od 65 let. Odrasli bi morali biti pozorni na naslednja vprašanja: •p roti katerim boleznim sem bil v otroštvu cepljen, •k daj je čas, da se znova cepim, ker je treba nekatera cepljenja dodatno okrepiti, • a li spadam v starejšo populacijo in sem kadilec – starejši in kadilci so dovzetnejši za virus gripe in za pnevmokokne okužbe, zato je tovrstno cepljenje zanje posebno priporočljivo. Odgovore na zgornja vprašanja je treba pretehtati individualno – najbolje v pogovoru s svojim osebnim zdravnikom. Imunski sistem posameznika je lahko boljši ali slabši in od

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

tega je odvisno, kako se organizem odzove na vdor virusa ali bakterije. Z razvojem medicinske stroke je bila odkrita tudi koristnost cepljenja odraslih, vendar moramo za to poskrbeti sami. Pri nas je zavest o pomembnosti cepljenja odraslih na solidni ravni, vendar je dobro, da si osvežimo pomen najpogostejših možnih cepljenj za odrasle. Navajamo jih kar po abecednem redu. Gripa Gripo povzročajo virusi, ki vsako leto krožijo po svetu. Gripa je nevarna zaradi možnosti pojava velikih epidemij ter resnih komplikacij, ki se najpogosteje kažejo kot virusne in/ali bakterijske pljučnice. Zlasti je gripa nevarna za kronične srčne, pljučne, ledvične bolnike in za starejše osebe. Za zaščito pred okužbo so izredno pomembni preventivni ukrepi. Najboljši in najučinkovitejši ukrep je preventivno cepljenje proti gripi z mrtvim cepivom. Cepivo je pripravljeno iz virusov, ki v jesensko-zimski sezoni (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije) krožijo po svetu. Osebe, ki se odločijo za cepljenje, postanejo odporne proti virusom, ki povzročajo določeno vrsto gripe. Solidna zaščita pred okužbo nastane 10 do 14 dni po cepljenju. Cepljenje navadno poteka brez neželenih učinkov, od njih se najpogosteje na mestu vboda pojavita rdečina in lokalna bolečina. »Nova gripa« (povzročitelj je virus h1n1) poteka kot akutna okužba dihal. Znaki obolenja so podobni znakom pri navadni, sezonski gripi: pojavijo se mrazenje, povišana telesna temperatura, izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh, bolečine v žrelu, suh kašelj. Poročajo tudi o nekaterih težjih primerih te bolezni (pljučnica z odpovedjo dihanja in smrtni izid). Podobno kot okužba z virusom sezonske gripe tudi okužba z novim virusom gripe poslabša osnovno, kronično bolezen. Novi virus gripe se tako kot virus sezonske gripe prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju ipd., torej ob tesnem stiku z okuženo osebo. Cepiva proti običajni sezonski gripi nas ne zaščitijo pred okužbo z novo gripo, zato bo izdelano posebno cepivo. Predvidoma bo cepivo proti novi gripi pri nas na voljo to jesen.

ajboljši in najučinkovitejši ukrep je preventivno cepljenje proti gripi z mrtvim cepivom. Cepivo je pripravljeno iz virusov, ki v jesensko-zimski sezoni (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije) krožijo po svetu.

P R E U DA R NO Z A ZD RAV JE | Ce plje nje od ra s lih oseb – pom em ben dej avnik za ohranitev našeg a zdravj a

Tako kot druge države je cepivo naročila tudi Slovenija. Dovoljenje za uporabo cepiva bo izdala Evropska agencija za zdravila (EMEA) na podlagi podatkov o učinkovitosti in varnostni cepiva. Ko bodo formalno zaključeni ti postopki, bodo evropske države in tudi Slovenija, pripravile načrt organizacije in izvedbe cepljenja prebivalstva. Seveda pa v boju proti gripi ne gre pozabiti na lastno odpornost. Omogoča jo naš imunski sistem, ki ga je treba skrbno graditi. Pri tem moramo poudariti predvsem pomen zdrave prehrane: poleg vseh osnovnih živil je treba zaužiti zlasti dovolj vode, sadja, zelenjave (pri imunskem sistemu je koristen predvsem vitamin c, pa tudi vitamini d, e, b-kompleks ter minerali cink, magnezij in selen). Za gradnjo močnega imunskega sistema so pomembni tudi vsakodneven počitek, skrb za dobro počutje (telesna vadba, umirjenost – vsaj desetminutna meditacija dnevno, smeh, petje, veselje z domačo živaljo ...), skrb za svež zrak, sprehod po blagem soncu (vsaj okoli deset minut na dan). Koristno je tudi uživanje probiotikov, raznih rastlinskih izvlečkov (npr. ameriškega slamnika) in drugih snovi, ki se dobijo v lekarni za aktivacijo imunskega sistema. Hepatitis Hepatitis je vnetje jeter. Največkrat ga sprožijo razni virusi – poznamo vsaj sedem takih –, sicer pa so najpogostejši virusi hepatitisa a, b in c. Posledice akutnega virusnega hepatitisa so zlasti kronični hepatitis ter ciroza in rak jeter. Proti hepatitisu a in b se lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem. Po prejetju treh odmerkov kombiniranega cepiva proti hepatitisu a in b po do sedanjih podatkih traja zaščita pri odzivnikih na cepljenje vsaj 20 let, verjetno pa mnogo več. Za vsa cepljenja velja, da so lahko nekateri ljudje neodzivniki, kar pomeni, da ne tvorijo zaščite po cepljenju; neodzivnikov na cepljenje je v populaciji zelo malo. Proti drugim virusnim hepatitisom cepiva za zdaj še ni na voljo; tako v zavodih za zdravstveno varstvo potekajo testiranja na hepatitis c, da se morebitno obolenje odkrije in zdravi že v zgodnji fazi. Hepatitis c je nevaren zlasti zaradi prikritega poteka bolezni in velike razširjenosti. Zato je testiranje smiselno za vse, ki mislijo, da so bili izpostavljeni

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

okužbi s hepatitisom c. Virusu hepatitisa c so še posebno izpostavljeni ljudje, ki intravenozno uživajo droge; tveganje za okužbo je prisotno tudi pri neprofesionalnem tetoviranju in prebadanju telesa, kjer pripomočki niso sterilizirani. Klopni meningoencefalitis Klopni meningoencefalitis je vnetje možganov in možganskih ovojnic. Bolezen prenašajo klopi, povzroča pa jo virus. Slovenija spada v endemično območje za to bolezen. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je sestavljeno iz treh odmerkov cepiva. Pozimi je pravi čas za prvi odmerek. Drugega dobite od enega do treh mesecev pozneje, tretjega pa od pet do 12 mesecev po prvem odmerku. Če se za prvega odločite šele spomladi, se da z drugim tudi nekoliko pohiteti. Prvi poživitveni odmerek sledi čez tri leta, naslednji pa vsakih tri do pet let.

NISTE EDINI...

Vir: 1. Feldman HA, et al. J Urol. 1994;151:54–61

Si-Ci-Ad-08-Mar-041 Marec 2008

Vsak drugi moški po 40. letu... ... ima težave z erekcijo. Ponovno sem samozavesten ...

www.najinaintima.si

Pogovorite se s svojim zdravnikom.

P R E U DA R NO Z A ZD RAV JE | Ce plje nje od ra s lih oseb – pom em ben dej avnik za ohranitev našeg a zdravj a

lopni meningoencefalitis je vnetje možganov in možganskih ovojnic. Bolezen prenašajo klopi, povzroča pa jo virus. Slovenija spada v endemično območje za to bolezen.

Cepite se lahko v območnih zavodih za zdravstveno varstvo ali pri svojem izbranem zdravniku (zdravstveni zavodi, zasebne ordinacije ...). Naj vas cena cepljenja ne ustavi; zaščita pred tem zoprnim virusom ni slaba zamisel. Previdnost pred klopi tudi potem ne bo odveč zaradi desetkrat pogostejše borelioze, za katero pa vsaj obstaja učinkovito zdravilo. Cepiva proti lymski boreliozi pa ni. Meningokokni meningitis Meningokokni meningitis je gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki poteka naglo in se brez zdravljenja izteče z bolnikovo smrtjo. Obolenje se lahko pojavlja posamično, lahko pa zboli tudi več oseb; govorimo o epidemičnem pojavljanju. Okužba se prenaša kapljično z drobnimi kapljicami, ki se sproščajo pri kihanju, kašljanju in govorjenju. Proti okužbi se lahko zaščitimo s cepljenjem, ki ga priporočamo zlasti osebam, ki so zelo izpostavljene (npr. potni-

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

kom, ki potujejo na območja, kjer je bolezen razširjena). Cepimo odrasle osebe in otroke, starejše od dveh let. Če je izpostavljenost okužbi velika, se mora cepljenje obnavljati vsaka tri leta (posebna shema oz. časovno zaporedje odmerkov cepiva). Pnevmokokna pljučnica Okužba z bakterijo pnevmokok povzroča vnetje zgornjih dihal, npr. vnetje srednjega ušesa ali obnosnih votlin. Nevarnejša in resnejša pa je okužba spodnjih dihal – pljučnica. Kljub zdravljenju z antibiotiki je lahko pljučnica usodna posebno pri starejših ljudeh in bolnikih s kroničnimi boleznimi srca, pljuč, jeter ali ledvic.

Intimate Care Cream naravna krema za intimno nego

Foot&Toe Cream naravna krema za stopala in prste

Naravna in edinstvena kombinacija rastlinskih ekstraktov, za odpravljanje težav, kot so neprijetni vaginalni izcedki in druge oblike razraščanja kandide tako pri ženskah kot pri moških. Pripomore k vzpostavitvi zdrave uravnovešene kože in osebne flore. Ekstrakt rastline Horopito - Active Horopito™, aloe vera, in olje mareličnih koščic, olje čajevca in deviško olivno olje, naravni vitamin E in mlečna kislina delujejo blažilno na razdraženo kožo in srbečico. Kremo lahko nanesemo na katerikoli predel kože, kjer se pojavijo madeži, srbečica ali izpuščaji.

Neguje stopala po večjih naporih v športu ali delovnem dnevu. Učinkovita nega za "Atletsko stopalo". Nudi takojšnjo osvežitev in ima aktivno proti glivično delovanje. Čudovita pomoč v obdobjih, ko postanejo stopala utrujena, vroča, znojna ali vlažna in se koža začne luščiti. Postane grda in neprijazna za dotik in dobi neprijeten vonj. Vsebuje najmočnejši Horopito ekstrakt (koloXtract-50™).

Imela sem zelo neprijetno vaginalno vnetje. Grozno me je srbelo in tudi peklo. Kolorex krema za pomoč pri uravnavanju vaginalne flore mi je resnično pomagala. Od začetka me je ob uporabi še malce peklo, zaradi razdražene sluznice, toda po nekaj dneh uporabe je bil prisoten samo še prijeten občutek ugodja in toplote. Kremo sem uporabljala približno teden dni, v tem času sta srbečica in pekočina popolnoma izginili, tudi izcedek se je popravil. Zelo sem hvaležna, da sem našla to naravno kremo, ki dejansko deluje in pomaga! Nataša M., Ljubljana

Kremo Kolorex za noge mi je priporočila prijateljica. "Razpoke", ki so jih povzročile glivice so mi povsem izginile. Sedaj zopet nosim tudi odprte čevlje, ki jih prej zaradi "grdega" videza nog nisem. Kremo zelo priporočam vsem, ki imajo kakršne koli težave s stopali in nohti. tako, pa tudi nohti na nogah se popravljajo. Menim, da te učinkovine rastline horopita delujejo zelo dobro. Milena G., Škofljica Originali pisem se nahajajo na sedežu uvoznika.

Ekskluzivni uvoznik: Stiria - Hočevar Alenka s. p. tel.: 02/25-00-136 Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

www.kolorex.com, www.stiria.si

P R E U DA R NO Z A ZD RAV JE | Ce plje nje od ra s lih oseb – pom em ben dej avnik za ohranitev našeg a zdravj a

Cepljenje svetujemo ljudem, starejšim od 65 let; odraslim in otrokom, starejšim od dveh let, če imajo kronično bolezen srca, pljuč, ledvic, sladkorno bolezen, bolezen jeter; osebam, ki so utrpele poškodbe glave ali imajo cerebrospinalno fistulo; bolnikom, ki so izgubili vranico; bolnikom z rakom bezgavk ali krvotvornih organov; bolnikom po transplantaciji kostnega mozga ali notranjega organa; bolnikom, ki se zdravijo z obsevanjem ali s kemoterapijo; bolnikom, ki dalj časa prejemajo večje odmerke kortikosteroidov; osebam, ki so okužene s hiv. Večina ljudi za dolgotrajno zaščito potrebuje samo en odmerek cepiva. Osebe, ki imajo oslabljen imunski sistem, pa je priporočljivo znova cepiti po petih oziroma treh letih, če je bila cepljena oseba mlajša od deset let. Rumena mrzlica Rumena mrzlica je virusna bolezen, ki je razširjena v Afriki ter Srednji in Južni Ameriki. Bolezen je poznana že dolgo časa, saj njene opise prepoznamo v starih zgodovinskih zapisih. Mrzlico imenujemo »rumena«, ker se pri obolelih pojavi zlatenica, pri kateri se rumeno obarvata koža in očesna veznica. Čeprav imamo že 60 let na voljo učinkovito cepivo proti tej bolezni, število bolnikov v zadnjih dveh desetletjih narašča. Rumena mrzlica je danes spet pomemben javnozdravstveni problem.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Pri nas se navadno cepimo, ko odhajamo na potovanja v te kraje, in sicer deset dni pred potovanjem. Tako pridobljena zaščita proti rumeni mrzlici traja deset let. Steklina Steklina je virusno obolenje centralnega živčnega sistema. Obolevajo toplokrvne živali, ki z ugrizom okužijo človeka. Po pojavu znakov okužbe se bolezen najpogosteje konča s smrtjo poškodovane osebe, če ne ukrepamo pravočasno in ne izvedemo postekspozicijskega cepljenja. To je obvezno za vse osebe, pri katerih obstaja tveganje za okužbo zaradi kakšnega izmed naštetih stanj: •p ri osebi, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla; •p ri osebi, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod desetdnevnim veterinarskim nadzorom; •p ri osebi, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v desetih dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi; •p ri osebi, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline prek sluznice ali poškodovane kože. Najnevarnejše so rane, ki segajo čez podkožje. Doba inkubacije (čas od okužbe do izbruha bolezni) je dolga več

P R E U DA R NO Z A ZD RAV JE | Ce plje nje od ra s lih oseb – pom em ben dej avnik za ohranitev našeg a zdravj a

acil tetanusa je prisoten v zemlji, v človeških in živalskih iztrebkih (konjev, krav, psov, mačk, podgan, piščancev). Vstopna mesta za okužbo so navadno rane, vbodi, ureznine. Več obolenj je v poletnih mesecih.

t ednov ali mesecev. Virus od mesta vnosa potuje po živcih do možganov in se tam hitro razmnožuje ter nato razširi po različnih delih telesa. Do zdaj ne poznamo testa, s katerim bi ugotovili steklino pred izbruhom bolezenskih znakov. Pred odhodom na območja, kjer je tveganje za okužbo veliko, se lahko pred steklino zaščitimo s cepljenjem. Preventivno se proti steklini cepi s tremi odmerki cepiva v mišico nadlahti po shemi: 0, 1, 3 tedne po prvem odmerku cepiva. Potniki, ki potujejo na območja, kjer je steklina pogosta, se lahko cepijo na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Pri ugrizu pa se cepljenje pri poškodovani osebi odredi po zdravniškem pregledu poškodovane osebe. Poškodovanec v 28 dneh prejme pet odmerkov cepiva. Tetanus Bacil tetanusa je prisoten v zemlji, v človeških in živalskih iztrebkih (konjev, krav, psov, mačk, podgan, piščancev). Vstopna mesta za okužbo so navadno rane, vbodi, ureznine. Več obolenj je v poletnih mesecih. Tetanus je obolenje, ki ga lahko preprečimo. Cepivo proti tetanusu je varno in zelo učinkovito. V Sloveniji obvezno cepimo predšolske in šolske otroke ter poškodovane osebe, pri katerih je od cepljenja minilo več kot pet oziroma deset let. Osnovno cepljenje po nekaj letih namreč oslabi in zato sledi poživitveno cepljenje, ki se izvaja po različnih shemah – po navadi na pet oziroma deset let.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Pri nas se odrasli torej najpogosteje srečamo s cepljenji proti gripi, hepatitisu, klopnemu meningoencefalitisu, meningokoknemu meningitisu, pnevmokokni pljučnici, rumeni mrzlici, steklini in tetanusu. Posebej se moramo zavedati nevarnosti stekline, ki se lahko konča s smrtjo, če se ne cepimo pravočasno. Verjetno nam je od vseh cepljenj najbolj poznano cepljenje proti gripi – še posebno zdaj, ko se je pojavila »nova gripa«. Prav ob gripi pa je dobro še enkrat poudariti pomen lastnega imunskega sistema, ki ga moramo graditi vsak dan posebej z zdravim načinom življenja. Povzeto po spletnih sporočilih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje (Alenka Skaza, dr. med.) in Inštituta za varovanje zdravja (ivz). ¶

amice so pogosto zaskrbljene zaradi vnete in pordele kože na dojenčkovih ritkah. Na predelih, pokritih s plenico, se pogosto pojavijo plenični izpuščaji, ritka postane rdeča, lahko tudi srbi ali peče. Zato da bi preprečili ali omilili te težave, priporočamo, da dojenčkovo kožo redno negujete z Bepanthen® mazilom. Pomaga že, da dojenčku celoten predel, kjer so plenice, večkrat na dan namažete z Bepanthen® mazilom, ki ima zaradi svoje edinstvene sestave dvojni učinek: zdravi prizadeto kožo, hkrati pa kožo tudi ščiti pred novimi težavami in jo neguje. Lanolin, ki ga vsebuje Bepanthen®

Oglasno sporočilo

Dvojna zaščita dojenčkove ritke

mazilo, ustvari na koži zaščitni sloj, dekspantenol (provitamin B5) pa hitro prodre v globlje plasti kože in pospeši njeno naravno obnavljanje. Ker nima konzervansov, barvil in parfumov, vodilni pediatri dermatologi priporočajo Bepan then® mazilo celo za nego ritke nedonošenčkov. Bepanthen® mazilo zelo pomaga tudi pri vnetih in razpokanih bradavicah doječih mamic, pred dojenjem pa ga ni treba odstraniti z bradavic.

NA Š A LE K A R NA

Portret farmacevta Fotografija Žiga Koritnik

“Sanjaj, o čemer želiš sanjati, pojdi, kamor želiš iti, bodi to, kar želiš biti!”

Vladka Češek Bizjak, mag. farm. Lekarna pri šišenski knjižnici, Ljubljana

NA Š A LE K A R NA

Opomin za spomin

Spomin – mejnik naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Dominika Tompa Majcen, mag. farm.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo. – Goethe

O P O MI N Z A S P O M IN | Spo min – me jnik na š e preteklosti, sedanj osti in prihodnosti

krivnost in kompleksnost človekovega spomina že stoletja vznemirjata duhove. Prave znanstvene raziskave spomina so se začele šele konec 19. stoletja s proučevanjem t. i. dolgoročnega spomina. Lahko bi rekli, da ima spomin dolgo preteklost, a kratko zgodovino. O naravi spomina prvi logično in bolj razumsko razmišljajo grški filozofi. Najbolj znana je Platonova primerjava spomina z voščeno ploščo, kamor naj bi se zapisovale doživete izkušnje. Velikost plošče in čvrstost voska se razlikujeta od posameznika do posameznika. Doživetja, občutja in razmišljanje, ki jih sprejme razum, so različnih jakosti, in zato so tudi sledi v vosku različno kakovostne. Platon je spomin primerjal tudi s pticami, ujetimi v kletko. Ta ponazoritev se ujema z danes razširjenim mnenjem, da je spomin kletka, v katero so ujeti podatki, ki je brez ključne informacije ne morejo zapustiti in ostanejo neozaveščeni. Aristotel je menil, da je spomin posebno stanje zaznavanja ali predstavljanja, ki sčasoma bledi. Menil je, da je spomin predmet preteklosti in da imajo sposobnost pomnjenja le tista bitja, ki so sposobna zaznati čas. Za 19. stoletje je značilna prevlada t. i. količinskega raziskovanja spomina, ki so ga pojmovali kot skladišče podatkov. V tem obdobju je raziskovalce zanimala predvsem povezava med učenjem in spominom. V 20. stoletju se je spomin še vedno vrednotil na osnovi količine priklicanih informacij. Na koncu šestdesetih let pa je prišlo do vzpona kognitivne psihologije, ki je človekov spoznavni sistem primerjala z računalniškim. V zadnjih letih v raziskovanju ni več tako poudarjena količina priklicanih informacij, ampak njihova natančnost. Razumevanje

spomina pa se razvija v smeri proučevanja možganske strukture, nevronskih povezav ter vpliva okolja na zaznavanje. Še vedno smo daleč od zadovoljivega razumevanja delovanja človeškega spomina, vendar se mozaik nepoznanega počasi zapolnjuje. Zakaj se ljudje natančno spomnimo dogodkov iz otroštva? Zakaj ne pozabimo, kako se vozi kolo, čeprav ga nismo vozili že 20 let? Zakaj se nam dogaja, da se ne moremo spomniti besede, ki jo imamo na koncu jezika? Odgovori na ta vprašanja ležijo v skrivnostih človeških možganov in v delovanju spomina. Kaj je spomin in kako deluje Spomin je sposobnost sprejemanja, shranjevanja in ponovne uporabe informacij. Omogoča nam ohranjanje, priklic in izražanje naučenega znanja ter podoživljanje osebnih izkušenj. Ločimo več vrst spomina, ki so umeščeni v različne predele možganov. Bolje ko je podatek kodiran, laže ga bomo našli in priklicali v spomin. Pa poglejmo, kaj se nam dogaja. Neko informacijo si zapomnimo v treh fazah. Prva faza se imenuje senzorni spomin, kjer gre za neposredno sled dražljaja, njegovo zaznavo, ne pa tudi prepoznavo (kar vidimo, slišimo, občutimo z dotikom ...). Informacijo lahko nato shranimo v kratkoročnem (delovnem) spominu. Kratkoročni spomin je nosilec zavesti in odločanja (prepoznamo dražljaj, sprejemamo odločitve, uporabimo informacije …) Pomemben je za razumevanje govora, oblikovanega v povedi. Če kratkoročni spomin ne bi deloval pravilno, si ne bi mogli zapomniti začetka povedi in ga s koncem povezati v smiselno celoto. V tej fazi informacije shranimo le za

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

nekaj sekund do ene minute. To je na primer čas, ko pogledate v telefonski imenik in odtipkate številko, ki ste jo prebrali. Kratkoročni spomin hitro zbledi, kar ima za možgane varovalno funkcijo. Informacije, ki si jih želimo zapomniti za dalj časa, moramo v kratkoročnem spominu kodirati – smiselno organizirati, da jih lahko shranimo v dolgoročni spomin. Dolgoročni spomin je nekakšna shramba vseh informacij, njegov obseg in trajanje pa sta neomejena. Dolgoročni spomin vsebuje informacije, za katere se je posameznik zavedno ali nezavedno trudil, da jih ohrani, ker so zanj osebnega pomena (npr. datumi rojstnih dni), ker jih potrebuje (praktično znanje) ali ker so močno čustveno obarvane (npr. smrt pomembne osebe, rojstvo otroka, prvi šolski dan). Veliko informacij ostane shranjenih za vse življenje. Seveda pa si jih bomo laže in bolje zapomnili s ponavljanjem. Dolgoročni spomin glede na podatke razdelimo v več skupin. Spomin na doživete dogodke imenujemo epizodni spomin. Spomin za splošno znanje (šolsko znanje, znanje

iz knjig, računanje …) se imenuje semantični spomin. Proceduralni spomin pa je pomemben za osvajanje spretnosti in veščin, denimo vožnje s kolesom, plavanja, smučanja … Proceduralni spomin je odgovoren za avtomatsko izvajanje veščine. Avtomatizirana dejanja se shranjujejo v malih možganih. Ta vrsta spomina naj bi bila stalna in globoko zakoreninjena, saj jo moramo ponoviti tisočkrat, da bi postala avtomatizirana. Dolgoročno pomanjkanje treninga sicer lahko vodi v slabšo izvedbo (npr. slabše igranje klavirja zaradi nezadostnih vaj), ne pa v pozabo. Pomembnosti spomina se v vsakdanjem življenju niti ne zavedamo. Spomin nam omogoča, da v življenju postanemo bolj izkušeni, učeni in da na starost ne ostanemo osamljeni. S staranjem naši spomini začnejo bledeti. Tega procesa ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo in omilimo z ustrezno prehrano, telesno in možgansko vadbo … Več o tem pa v naslednjem prispevku. ¶

NA Š A LE K A R NA

Za mizo

Francelj Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja

Sploh se niti ne spomnim, kaj sem si mislil, ko sem prvič s prijatelji obstal pred vrati, za katera bi čez dan rekel, da jih ni. Da se tega ne spomnim, niti ni tako čudno, saj smo k Branki na Kongresni trg hodili jest v najbolj nemogočih urah, pred deveto zvečer pa tako ali tako ni odpirala. Francelj je bil na meniju napisan zadnji, za pleskavico, hot dogom in tuno. Neupravičeno diskriminatorno zadnji, s kredo napisan na tabli tik nad pločnikom. Še vedno sumim lastnika, da je pakete Franceljnov samo enkrat v večji količini naročil iz neke daljne piščančje države, ker jih kar nenadoma potem niso več ponujali.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

V poplavi glasnih želja sem si jaz vedno najraje izbojeval zadnjega Franceljna, saj je glede na naravo jedi deloval še najbolj zdravo. Lažem. Bil je pač najboljši, kajti kdo neki s kakšno promilo v sebi proti jutru sploh še pogleda, kaj bo dal zdravega v usta. Francelj je totalno nasprotje svojega imena, ki se mi zdi precej robustno in pusto. Brankin Francelj je bil vse kaj drugega. Vedno je bil neznansko slasten in zmeraj sem kot uročen gledal gibe roke, ki so hipnotizirale tako močno, da so celo nabrekle slinavke onemele.

Z A MI Z O | F ra nce lj

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

ogromno sezamovo bombeto je raskavo zarezala z žagico noža, jo razdelila na pol in odpadla semena so potrdila njeno svežino. Nekaj milimetrov debel kos, domnevam, da puranje ali piščančje šunke, je pridrsal na vročo ploščo in se razdišal po majhnem prostoru. Z vrha šunke je potegnila prozorno folijo, ki je razgrnila tanek sloj trdega sira, ta pa se je začel po nekaj minutah počasi razlivati čez šunko. Joj, Branka je znala vmes še kaj vprašati, vsak obraz si je zapomnila. Prikupnim puncam je s »Kako si, mačkica« dvigala samozavest, mi pa smo moledovali, naj že zapeče tale sendvič in naj ne sprašuje, kako daleč si s faksom in kje si zdaj. S širokim strgalom je pred prvim obratom šunke z vso silo pritisnila bombete na vročo ploščo, da se je začel segrevati okvir Francljeve slike. In tako nekaj minut, ko sem zaradi mamljivega prizora in vonjav že čisto zlezel čez pult in so slinavke eksplodirale. Obrnila je šunko na sir za nekaj sekund in nazaj na šunko. »Kaj boš notri?« Vse. Solato, paradižnik, malo več čebule, da se bom zjutraj spomnil vsaj Branke. Ker se v Sloveniji kot po pravilu dobre stvari rade ukinejo, se je tudi Francelj kar naenkrat zradiral z menija. Ko sem tako Branko večkrat malo pognjavil, zakaj ne dela več Franceljnov, mi niti ni znala natančno odgovoriti, jaz pa sem se moral znajti sam. Najbolj zdrav hitri obrok si največkrat pripravim kar iz puranje salame ali piščančjih prsi v ovoju. Narezane na tanke kolobarje brez olja popečem na teflonu in prekrijem z rezinami katerega koli sira, ki ga najdem v hladilniku. V toasterju največkrat pogrejem kar dva navadna kosa kruha (dobrodošla velika sezamova bombeta, kajzerica, žemlja ...) in na enega položim salamo z raztopljenim sirom ter svežo zelenjavo, na drugega pa namažem katero koli izmed kombinacij gorčice, majoneze, kečapa in ajvarja. Po želji, tako kot povsod. Vse skupaj zavijem v aluminijasto folijo, trdno stisnem med rokami, odprem in pojem. Včasih namesto salame uporabim kar kak ostanek mesa od kosila in tako občasno skušam reciklirati hrano. Opozorilo ministra: za pripravo in prebavo Franceljna ni treba prej spiti vsega piva v mestu! ¶

NA Š A LE K A R NA

Za mizo

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

»Kuhanje je tako kot življenje – najboljše in najlepše je takrat, ko imamo kakovostne sestavine in prvinske recepte!« Švicarski šef kuhinje Anton Mosimann je prepričan, da se pot do zdravja začne doma v naši kuhinji. Sodi med začetnike nove filozofije kuhanja s preprostimi, predvsem pa zdravimi jedmi. Izogiba se čezmerni in neustrezni uporabi maščob. Okus temelji na kakovostnih sestavinah in pravih odmerkih. Uživanje v njegovih jedeh ni greh ali prekršek! To je pot k zdravemu življenju in preprečevanju razvoja srčno-žilnih bolezni. V sodelovanju s podjetjem Pfizer je pripravil zbirko receptov in najboljše želimo deliti tudi z vami.

Z A MI Z O | K u ha jmo zd ra vo z A nt ono m M o s ima nnom

Polnjeni para∂ižniki s špinačo in rumeno omako iz paprike Za štiri osebe potrebujete •1 2 srednje velikih zrelih paradižnikov, • 60 g na drobno narezane šalotke, • 600 g očiščene špinače, • 100 g belega nemastnega sira, • muškatni orešček, • nekaj sveže krebuljice, • sol, sveže mlet poper. Za omako: •2 srednje veliki rumeni papriki, •1 žlička na koščke narezane šalotke, •1 majhen strok česna, •n ekaj vejic svežega timijana, •4 00 ml zelenjavne jušne osnove, •1 ščepec sladkorja, sol in sveže zmlet poper. Paradižnike prerežite pri peclju, z žličko jih izdolbite in notranjost rahlo solite. V teflonski posodi med mešanjem popražite na drobno narezano šalotko. V slanem kropu poparite špinačo, jo ohladite s hladno vodo in jo dobro ožmite. Nato jo na grobo narežite, dodajte narezani šalotki ter pustite dve minuti, da se navzame okusa. Dodajte sir in začinite s soljo, z muškatnim oreščkom in sveže mletim poprom. Paradižnike napolnite s špinačo, razporedite jih v pekač in pokrijte z aluminijasto folijo. Pečico segrejte na 80 °C in paradižnike od štiri do pet minut grejte v njej. Za rumeno omako na večje koščke narežite oprano papriko, ki ste ji odstranili semena.

Na srednjem ognju popražite na koščke narezano šalotko skupaj s strtim strokom česna in pri tem pazite, da ne potemni. Nato dodajte papriko, timijan in zelenjavno jušno osnovo ter 20 minut kuhajte v nepokriti posodi na nizkem ognju, dokler se paprika ne zmehča. Z mešalnikom zmeljite papriko v pire in ga pretlačite skozi cedilo ter omako začinite s ščepcem sladkorja, soljo in sveže mletim poprom.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Omako prelijte v štiri ogrete globoke krožnike, v vsakega postavite tri polnjene paradižnike in okrasite z nekaj nasekljane krebuljice. ¶ Še več zdravih in slastnih receptov Antona Mosimanna poiščite v prihodnjih številkah revije Naša lekarna.

NA Š A LE K A R NA

Za mizo

Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh.

Hrana za boljši imunski sistem Učinkovit imunski sistem je najboljše varovalo pred virusi in drugimi vsiljivci, ki ogrožajo telo. Temeljna naloga imunskega sistema je, da prepozna vsiljivca in organizira učinkovito obrambo. Ker je sistem, pomeni, da je sklop usklajenega delovanja več organov. Imunski sistem bi lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Ta varuje telo z različnimi »rodovi, sistemi in podsistemi«, ki morajo delovati skladno, če naj zagotovijo zmago. Vsi »rodovi vojske« imunskega sistema so nenehno v medsebojnem stiku po živčnih poteh, živčnih sporočilih in hormonih. Če zataji samo eden od podsistemov, se obrambni sistem sesuje – in bolezen je tu.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Z A MI Z O | H ra na za bo ljš i imu ns ki s is t e m

munski sistem je sestavljen iz bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca, mandeljnov ter skupkov imunskih celic v sluznici dihal in črevesnih celicah. Usklajevalec imunskega sistema je žleza priželjc ali timus. Živila za krepitev imunskega sistema so raznovrstna. Zelo pomembna minerala pri ohranjanju močnega imunskega sistema sta cink in magnezij, ki spodbujata delovanje priželjca. Cink je ključen pri razvoju in delovanju celic imunskega sistema. Pomembna so živila z vitamini skupine b, zlasti z vitaminom b6, ki skrbi za dobro delovanje priželjca in okrepi delovanje imunskega sistema. Pomembno vlogo ima tudi mineral selen. Zelo pomembna za imunski sistem sta vitamina c in e, ki delujeta kot antioksidanta. Antioksidanti so lovilci prostih radikalov v telesu, ki lahko poškodujejo naše celice. Zato koristijo živila, ki vsebujejo naravna vitamina c in e. Maščobne kisline omega-3 delujejo protivnetno in spodbujajo imunski sistem kot celoto. Hkrati varujejo lasten imunski sistem pred pretiranim delovanjem, ker to lahko sproža alergije, astmo, seneni nahod in avtoimunske bolezni. Pomembne so tudi maščobne kisline omega-9 v olivnem olju. Olivno olje vsebuje tudi skvalen, ki krepi imunski sistem kot celoto.

cink vitamin b6 selen magnezij

Živila in hranila, ki so neposredno vključena v »spopad«, so tista, ki vsebujejo minerala kalcij in mangan. Kalcij pomaga izdelovati encim, ki sodeluje pri uničevanju virusov in ga celice t uporabijo za onesposobljenje povzročitelja okužb. Mangan pomaga tvoriti interferone, ki so prva samoobramba, če je telo že nekoč bilo v stiku z vsiljivci. Interferoni popravljajo škodo, ki so jo povzročili vsiljivci, in ovirajo razmnoževanje genskega materiala vsiljivcev. Česen in druge čebulnice učinkujejo široko antibiotično. Nekateri poskusi so pokazali, da lahko česen uniči ali onesposobi 72 vrst škodljivih bakterij. Za imunski sistem so pomembne tudi probiotične bakterije, ki okrepijo črevesni in sistemski imunski odgovor ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih. Telo potrebuje še beljakovine oziroma prav vse aminokisline, da lahko izdela protitelesa. S hrano lahko vplivamo tudi na to, ali bo virus miroval ali se bo razmnoževal in povzročil bolezen. Razvoj virusov zavirajo tudi ananas, borovnice, breskve, brusnice, črni ribez, grenivke, grozdje, gobe šitake, ingver, jabolka, jagode, maline, ječmen, kava, kosmulje, koleraba, limone, žajbelj in meta.

Tabela hranil in živil za pravilno delovanje priželjca v dušeni govedini, telečjih jetrih, puranovem mesu, semenkah buč, v grahu, leči in zeliščnem napitku iz aloe vere v pivskem kvasu, arašidih, orehih, neoluščenem rižu, jajcih, ovsu, zelju, dinjah, melasi, žitnih otrobih, jetrih, ledvicah in soji v kokosovem in indijskem orehu, pšeničnih kosmičih, tunah, škarpeni, klapavicah, ostrigah, puranjem mesu, piščančjih jetrih, sončničnih semenih, jurčkih, sojinih zrnih ter v čebuli in česnu v motovilcu, temni čokoladi, figah, žitu, rižu, bananah, fižolu, polnovrednem kruhu, krompirju, jabolkih in seveda v mineralni vodi.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

vitamin c vitamin e maščobne kisline: omega-3 omega-6 omega-9

Tabela hranil in živil za varovanje imunskega sistema v aceroli, aroniji, šipku, zeleni papriki, kiviju, jagodičju, citrusih, peteršilju ... v olju pšeničnih kalčkov, mandljih, sončničnem olju, lešnikih, pinjolah ... rastlinske: v avokadu, orehih, lanenem semenu; živalske: v ribah ... v riževih otrobih, soji, koruzi, sončničnem in bučnem olju ... v olivnem olju ...

V sadju in zelenjavi je najpopolnejši spekter antioksidantov za dvig imunskega sistema. To so snovi, ki sadju in zelenjavi dajejo intenzivne barve. Uvrščamo jih v maščobah topne karotenoidne snovi in v vodotopne flavonoidne snovi. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (usda) je v raziskavi, ki jo je objavilo v The American Journal of Clinical Nutrition,

Imunski sistem krepi tudi ameriški slamnik oz. škrlatna ehinaceja (Ehinacea purpurea). Če zbolimo, pripomore, da hitreje okrevamo. Je kot nalašč za jesenske in zimske dni, ki nas še čakajo.

Ko virusi nimajo šans!”

“

IMMUNAL® Neo Sok škrlatne ehinaceje učinkovito krepi imunski sistem. Immunal® Neo omogoča, da ob virusni okužbi bolezen: • ne izbruhne ali • pa poteka v milejši obliki.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Z A MI Z O | S p omin – me jnik na š e pre t e klo s t i, s e danj osti in prihodnosti

gotovilo, da karotenoidi, če jih uživamo skuu paj, v obliki »karotenoidnega kompleksa«, močno sinergično učinkujejo na dvig imunskega sistema. Že samo v 20 dneh rednega uživanja skupka karotenoidnih snovi se imunski sistem okrepi, poveča pa se tudi število imunskih celic. Karotenoidi delujejo kot naravni spodbujevalci imunskega sistema. Druga skupina so v vodi topne flavonoidne snovi. Te zavirajo razvoj virusov in sposobnost pritrjevanja bakterij zlasti v sluznici sečevoda in mehurja. Za hitro okrepitev imunskega sistema so nujne tudi križnice.

kalcij mangan čebulnice probiotične bakterije aminokisline

Kako okrepimo imunski sistem in ostanemo zdravi? Zavedati se moramo, da v telesu nikoli ni miru, saj nas nenehno napadajo razni vsiljivci, telo pa mora nanje odgovarjati. Od dobre organizacije obrambnega sistema in redne oskrbe vojske je odvisno, ali bo telo v spopadu z vsiljivci iz boja izšlo kot zmagovalec ali poraženec – takrat seveda zbolimo. R azumeti moramo tudi, da snovi iz hrane, če bi jih jemali posamezno, nimajo enakega učinka, kakor če delujejo skupaj, torej sinergično. Če bi uživali na primer samo česen ali samo korenje, bi vseeno zboleli. Pomembno je torej

Tabela hranil in živil za varovanje imunskega sistema v svežem mleku in mlečnih izdelkih iz svežega mleka, sezamovih semenih, sardinah, parjenem tofuju, suhih figah v polnovrednem kruhu in kosmičih, lešnikih, stročnicah, zeleni zelenjavi, lešnikih, ingverju, klinčkih, kokosu in čaju česen, čebula, por, drobnjak, čemaž v probiotičnih jogurtih, dopolnilih rastlinske: v stročnicah, soji, ajdi ...; živalske: v mesu, jajcih, ribah, mleku in mlečnih izdelkih ...

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Tabela hranil in živil za varovanje imunskega sistema v korenju, papriki, čiliju, paradižniku, rdeči čebuli, feferonih, špinači, blitvi, karotenoidne meloni, bučah, marelicah, snovi mangu ..., sploh v temnordeče ali temnozeleno obarvani zelenjavi in sadju v grozdju, jagodičevju (od brusnic, malin do gozdnih sadežev) ..., v rdečem vinu, flavonoidne snovi bogatem z resveratrolom, v temni čokoladi in zelenem čaju v brokoliju, brstičnem križnice ohrovtu, zelju, repi, kolerabi, redkvi ...

uživati raznovrstno zdravo, polnovredno hrano in sestaviti popolnoma uravnotežen obrok. Če tega ne zmoremo, uporabimo ustrezno naravno prehransko dopolnilo. Pravo naravno dopolnilo je hrana, ki je skupek vseh snovi, ki jih telo potrebuje. ¶

Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh., je skupaj s hčerko Mojco Koman, univ. dipl. ing. živ. teh., pri Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša odločitev. V knjigi še podrobneje opisujeta povezanost zdravja v različnih življenjskih obdobjih v povezavi s prehrano. Avtorici zdaj pišeta novo knjigo, ki bo nadgradila obstoječo. Marija Merljak je za individualne pogovore na voljo po telefonu 041/647 645 ali 01/518 53 45, e-naslov: vihra@siol.net.

NA Š A LE K A R NA

X Sudoku

Rešitev sudoku uganke iz 35. številke je Z MAGNEZIJEM NAD STRES. V uredništvo je prispelo 612 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne igre so: Zdenka Muster iz Bresternice, Simon Jeneš iz Tišine in Mojca Sedminek iz Tržiča. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade podjetja Mikro+Polo iz Maribora. Čestitamo!

F X

Navodila: Vstavite črke M A X I F L O R E v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naštete črke. Črke iz oštevilčenih polj prepišite, da dobite geslo. Geslo pošljite na dopisnici ali po e-pošti do 30. oktobra na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali: urednistvo@nasa-lekarna.si Žrebanje nagrad bo 2. novembra v prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade Mikro+Polo d.o.o. iz Maribora.

8 9

E A

Pripravila Eva Esih

Geslo: 1

Okrepite imunski sistem in zmanjšajte pogostost okužb Sinbiotik (probiotik + prebiotik) Maxi Flore Sinbiotik (probiotik + prebiotik) Maxi Flore vsebuje 10 bilijonov probiotičnih bakterij v enem odmerku. Maxi Flore v zelo kratkem času vzpostavi, normalizira, regenerira in stabilizira delovanje črevesne flore ter pomaga pri obrambnih telesnih odzivih pred vplivi iz okolja. Maxi Flore priporočamo: ∙ pri prebavnih težavah (driska, zaprtje), ∙ za krepitev imunskega sistema, ∙ pri glivičnem obolenju vagine, ∙ kot dodatek pri antibiotičnem zdravljenju. Maxi Flore ima posebno obliko tablete, ki omogoča, da preide iz želodca v črevesje, ne da bi jo uničil želodčni

sok, in s tem omogoči optimalno učinkovitost v črevesju. Na voljo je brez recepta v lekarnah in specializiranih trgovinah. Več na www.mikro-polo.si.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

35/09 Bralci pišejo

Spoštovani, rad bi vam čestital za izjemno slikovito revijo, ki se ponaša tudi s kvalitetnimi strokovnimi članki oziroma prispevki. Revijo zelo rad preberem od začetka do konca in jo vsak mesec nestrpno pričakujem. V svoji najbolj priljubljeni lekarni me vsak mesec čaka revija, ki mi jo ponudijo zelo prijazne farmacevtke. V reviji me pritegne predvsem rubrika Preudarno za zdravje, kajti zavedam se, da je boljša preventiva kakor kurativa; pa še zelo drži rek, da je zdrav duh v zdravem telesu. Živeti torej preudarno, odgovorno, pošteno in iskreno do sebe, drugih ljudi, živali in ne nazadnje narave oziroma matere Zemlje. Ostanite še naprej aktualni, zanimivi, strokovno podkovani in tudi kdaj prijazno iskrivi; lep pozdrav in vse dobro! Na svidenje, Boštjan Metličar

Spoštovano uredništvo, Zase lahko rečem, da sem reden bralec revija Naša lekarna. V zadnji številki sem opazil, da ste zunanji videz revije rahlo preoblikovali. Zelo mi je všeč način postavitve kazala in tudi vse preostale spremembe. Opozoril pa bi, da se nekatere barve na beli podlagi ne vidijo dovolj dobro. Takšna je recimo zelena na beli podlagi. Sploh za nas, ki smo že malce v letih, je včasih težje. Zelo sem bil zadovoljen, da ste objavili intervju s farmacevtko homeopatinjo, saj me to področje zelo zanima. Vesel bi bil tudi, če bi objavili še kakšen članek o alternativnih metodah zdravljenja, ki me res zelo zanimajo. Lep pozdrav, Herman iz Notranjske

NA Š A LE K A R NA

Naša lekarna svetuje Vsakodnevna vlažilna nega za občutljivo kožo

psihično kondicijo, pripomorejo pa tudi k izboljšanju pozornosti in vedenju otroka. Zvezdomani vsebujejo naravno ribje olje. Za otroke neprijeten okus ribjega olja prekriva okus sladkih pomaranč. Izdelek je primeren za otroke od četrtega leta. Izdelek je na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Za vsako težavo obstaja posebna mešanica probiotičnih kultur

70 % žensk trdi, da ima občutljivo kožo. Da bi taki koži povrnili občutek udobja, je treba izpolniti temeljni pogoj: uporabljati je treba vlažilno nego, ki spoštuje njeno krhkost in dan za dnem pomirja občutke neudobja. La RochePosay je razvil vlažilno nego za občutljivo kožo Hydraene, ki vsakodnevno vlaži in zmanjšuje občutljivost kože. Kapsule z maščobno kislino omega-3 DHA za bistro glavo

Žvečilne kapsule Zvezdomani vsebujejo maščobne kisline omega-3 z visoko vsebnostjo DHA. Kapsule pozitivno vplivajo na rast in razvoj možganov, podpirajo koncentracijo, spomin in učne procese. Pomagajo ohraniti dobro

tako da poveča delovanje nekaterih belih krvnih celic. Zdravilo Immunal® je rastlinskega izvora in vsebuje sok sveže cvetoče zeli škrlatne ehinaceje. Če pa že zbolimo, jemanje Immunala® dokazano skrajša čas okrevanja in lahko prepreči nastanek zapletov. Negovalno olje za telo – intenzivnejše, bolj ženstveno in čutno

Specialni probiotični prašek WAYA® IT (Intestinal Transit) pomaga pri izboljšanju splošnega počutja ob zaprtju. Vsebuje prave probiotične kulture v optimalni koncentraciji, ki se odlično dopolnjujejo. Probiotične kulture proizvajajo mlečno kislino, ki poveča peristaltiko in tako zmanjša čas zadrževanja blata v črevesju ter zavira nekatere škodljive bakterije, ki se v večjem številu pojavljajo v črevesni mikroflori pri ljudeh z zaprtjem. Poleg probiotičnih kultur vsebuje tudi prebiotike, ki še dodatno pripomorejo k izboljšanju prebave. Okrepljeni v jesenske dni V jesenskem času se nam hitro zgodi, da zbolimo. Če naš imunski sistem ni ustrezno pripravljen, je pomembno, da se pravočasno zaščitimo. Znano je, da škrlatna ehinaceja (ameriški slamnik) spodbuja delovanje imunskega sistema,

V laboratorijih Eucerin so za posebne zahteve nege občutljive kože v mrzlih dneh ali za razvajanje po sproščujoči kopeli razvili bogato olje za nego telesa, ki vsebuje 100-odstotno naravna olja. Poleg dragocenega mandljevega in jojobinega olja vsebuje tudi sončnično olje. Negovalno olje za telo Eucerin® je še posebno učinkovito v boju proti nosečniškim strijam, saj izboljša prožnost kože. Zlahka se razmaže in hitro vpije. Je dermatološko in ginekološko preizkušeno.

oktober 2009 | N AŠA L EKARN A

Somatoline Cosmetic.

Linija izdelkov za preoblikovanje vaše postave. Za Vitkejšo Postavo Intenziven Nočni. Vitkejši do 33% v 2 tednih, medtem ko spite

Total Body Gel Za Vitkejšo Postavo.

Inovacija.

Vitkejši do 37% v 4 tednih**

Trebuh in Boki. Zmanjša obseg do 4 cm v 4 tednih***

Anti-Celulit. Zmanjša trdovratni celulit za 33% v 4 tednih****

Somatoline Cosmetic. Deluje. * Maksimalni učinek. Povprečna vrednost: 15%. Klinične študije izvedene na 25 ženskah. Meritve zmanjšanja debeline plasti podkožne maščobe. Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže. ** Maksimalni učinek. Povprečna vrednost: 16%. Klinične študije izvedene na 25 ženskah. Meritve zmanjšanja debeline plasti podkožne maščobe. Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže. *** Maksimalni učinek. Povprečna vrednost: 2,5 cm. Klinične študije izvedene na 24 ženskah. Meritve zmanjšanja obsega pasu in bokov. Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže. **** Povprečna vrednost. Klinične študije izvedene na 25 ženskah s trdovratnim celulitom. Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže.

V lekarnah.