Naša lekarna 30 by Entrapharm

revija za zdrav življenjski slog | številka 30, letnik 03, februar 2009 | www.nasa-lekarna.si

Aktualno: Enajsti februar = 11. 2. =  112 / Kako deluje: Z antioksidanti ohranjamo zdravje in premagujemo utrujenost / Kako zdraviti: Premagaj tekočo omamo / Preudarno za zdravje: Samo pravo je varno / Jetra - kemična tovarna telesa / Medicinsko zrcalo: Alzheimerjeva bolezen / Sanjska kolumna: Ljubezenske tehnike, porodni načrt in dr. Marsden Wagner / Za mizo: Muškatna mineštra ...

ODPORNOST - PREBAVA - RAVNOVESJE - REGENERACIJA - MOČ - VITALNOST

• Oslabljena odpornost organizma? • Neurejena prebava? • Slabo počutje in razpoloženje? • Moteči simptomi alergijskih stanj? • Počasna obnova poškodovanih tkiv? • Slaba telesna kondicija?

To je le nekaj sovražnikov zdravja, ki jim lahko uspešno kljubujete na naraven način! Ekolostrum je bogat vir imunskih in rastnih faktorjev ter vitaminov, mineralov in aminokislin. Več kot 3000 raziskav je potrdilo številne koristi kolostruma za naše zdravje. Za odrasle in otroke od 2. leta naprej.

• Prezgodnje staranje?

Knockout

sovražnikom zdravja! Kapsule Ekolostrum so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

www.ekolostrum.com

2 d.o.o.,N ABrnčičeva 1, Š A L E K A R N Ljubljana A Medis,

Inteligenca narave

UVODNIK

Obrnite recesijo sebi v prid

Foto: Miha Krivic

Zagotovo poznate anekdoto o kralju, ki je bil neizmerno bogat, srečen pa ni bil. Zato je poslal služabnika po svetu, naj najde najsrečnejšega človeka na svetu in naj mu prinese njegovo srajco. Služabnik je dolgo hodil in navsezadnje našel najsrečnejšega človeka na svetu. Ta pa ni imel srajce. Anekdota ne pojasni, v katerem letnem času je služabnik naletel na srečneža, zato tisti, ki jim je recesija že vzela delo, ob njej le zamahnejo z roko. Če odštejemo zdravje, ki se ga resnično ne da kupiti in je pogosto res predmet sreče tako pri revnih kot bogatih, pa je denar v današnji družbi res izjemno pomemben. Nikakor ni pogoj za srečo, za zadovoljstvo pa vse kakor. Žalostno in nepošteno je, da ceno recesije prvi plačujejo tisti, ki so zanjo najmanj krivi. Za napačnimi predvidevanji, poslovnimi odločitvami in razsipnostjo velecenjenih menedžerjev, bančnikov in finančnikov zago tovo ne stoji Janez Novak, ki opravlja težko delo za nekaj sto evrov mesečno. Prav teh nekaj sto evrov je zanj meja med življenjem in životarjenjem. Pa vendar se nekako zdi, da se je recesija morala zgoditi, saj smo v zad njih letih povsem izgubili kompas. Stvari se bodo morebiti vsaj za nekaj časa postavile na svoje mesto. Ali naj res sprejmemo kot nekaj povsem normal nega, da so se cene stanovanj ponekod v Sloveniji dvignile na raven Londo na in Pariza? Agenti iz nepremičninskih agencij so bili največji frajerji in na ljudi, ki nimajo v žepu nekaj deset tisoč evrov, so gledali kot na največje zgu be. Enako se je dogajalo v avtosalonih. Za ljudi, ki prodajajo pleh, se je zdelo, da imajo sanjske službe. Mladi, ki prebirajo novice iz sveta zabave in mode, so utegnili dobiti vtis, da je edino, kar šteje, odrski blišč in nastopanje v resničnostnih šovih. Recesija je vsaj te pogoltnila, in če mene vprašate, si želim, da bi trajala tako dolgo, da bi ljudje nanje pozabili. Nalijmo si čistega vina, pretirano potrošništvo je spodbujalo pretirano proizvodnjo, nepotrebno zadolževanje industrije in potrošnikov. Hlepeli smo po novih stvareh, ki jih pravzaprav ne potrebujemo. Pohlep nas je zdaj pritisnil na trdna, realna tla. Šele ko bomo končno spet hrepeneli po stvareh, ki nas zares osrečujejo in niso lahko dosegljive, bomo spoznali bistvo, ki je večini za zdaj žal še nevidno. Izkoristimo čas recesije za kakšen prihranek. Če je še pred meseci veljalo, da imamo lahko vsi vse, zdaj velja, da se ne spodobi preveč zapravljati. Zato se splača potruditi – odrecite se vsej ne potrebni potrošniški navlaki in si tako ustvarite zalogo denarja za počitnice. Tudi te bodo letos zelo verjetno cenejše, kot so bile lani. Če vam uspe, se boste sladko smehljali recesiji v brk.

Naša lekarna je poljudno strokovni vodič za učinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naša lekarna je revija za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja.

Za konec naj napišem še hudomušno misel, ki jo ima nad svojo delov no mizo gospa, ki sem jo spoznala po službeni poti in ki vsekakor zna ce niti vsak nov dan: Be in love, not in recession. Naj velja tudi za vas.

NAŠA LEKARNA

AKTUALNO

KAKO ZDRAVITI

Odvisnost od alkohola je bolezen in je, dokler še ni najhujših posledic, zazdravljiva, enako kot druge kronične nenalezljive bolezni (sladkorna bolezen, visok krvni tlak). To pomeni, da odvisnosti od alkohola ni mogoče pozdraviti toliko, da bi bila oseba sposobna alkohol spet uživati zmerno, lahko pa z vzdrževanjem abstinence doseže novo kakovost življenja.

Jetra so za naše telo zelo pomemben organ, saj opravljajo življenjsko pomembne naloge. Nekateri pravijo, da jih je več kakor 500. O tem, kaj jetra sploh so, kakšna je njihova funkcija in s čim jim najbolj škodujemo, smo se pogovarjali z Radom Janšo, dr. med.

Enajsti februar = 11. 2. =  112 Evropski dan klica v sili Katera je enotna evropska telefonska številka za klic v sili? Če ne veste, potem je enajsti februar namenjen tudi vam. 11. 2. 2008 je bil izbran za prvi dan klica v sili. Namen te odločitve je, da bodo prebivalci Evropske unije bolje ozaveščeni o številki 112. To številko namreč pozna le petina Evropejcev.

Premagaj tekočo omamo

Jetra – kemična tovarna telesa

VSEBINA

UVODNIK

ZA ZAČETEK

PO NASVET V LEKARNO

AKTUALNO

Obrnite recesijo sebi v prid

Makroskop

Kažipot svetovanj v naših lekarnah

Enajsti februar = 11. 2. =  112

Še vedno se lahko zaščitimo s cepljenjem

KAKO DELUJE

Z antioksidanti ohranjamo zdravje in premagujemo utrujenost 24

KAKO ZDRAVITI

Premagaj tekočo omamo!

Jetra - kemična tovarna telesa

Samo pravo je varno

PREUDARNO ZA ZDRAVJE

NAŠA LEKARNA

PREUDARNO ZA ZDRAVJE

MEDICINSKO ZRCALO

V GIBANJU

Kdo skrbi za to, da so naša zdravila varna? Katera zdravila ponarejevalci sploh ponarejajo in zakaj prav ta? Ta vprašanja in mnoge druge pomisleke smo odpravili v pogovoru s prof. dr. Borutom Štrukljem, mag. farm.

Z alzheimerjevo boleznijo se srečujemo vse pogosteje. V preteklosti je bila nepoznana in redko prepoznana, dandanes pa je tudi zaradi vse večjega števila starostnikov - vse pogostejša. Kako jo prepoznati, živeti z njo in jo zdraviti.

Samo pravo je varno

Alzheimerjeva bolezen

Nesreča na smučišču pravice in dolžnosti Pogledali smo, katere so najpogostejše možne poškodbe pri nesrečah na smučišču. Največkrat so posledica slabe pripravljenosti ali preutrujenosti, včasih pa tudi objestnosti. O ugotavljanju krivde, odgovornosti in poteku pravdnih postopkov smo se pogovarjali z odvetnikom Primožem Krapencem.

MEDICINSKO ZRCALO

Alzheimerjeva bolezen

ZDRAVILNE RASTLINE

Vprašajte strokovnjaka

SANJSKA KOLUMNA

Ljubezenske tehnike, porodni načrt in dr. Marsden Wagner

PORTRET FARMACEVTA

Lidija Urh, mag. farm.

V GIBANJU

Smučanje zahteva dobro telesno pripravljenost

Nesreča na smučišču - pravice in dolžnosti

ZA MIZO

Muškatna mineštra

NAGRADNA IGRA

Sudoku

NAŠA LEKARNA SVETUJE

NAŠA LEKARNA

ZA ZAČETEK

revija za zdrav življenjski slog

Makroskop Pripravljata Eva Esih in Rok Petrič

Februar 2009, letnik 3, št. 30 Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu. Naklada: 51.000 izvodov Vrednost izvoda: 3,67 € Letna naročnina: 41,10 € Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana E: urednistvo@nasa-lekarna.si www.nasa-lekarna.si UREDNIŠTVO Glavna urednica: Eva Esih, mag. farm. Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Strokovna sodelavca uredništva: mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in Rok Petrič UREDNIŠKI ODBOR znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm. dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez Špringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema Mušič, dr. med. Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh. prim. Peter Kapš, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Ervin Strbad, dr. med. Oblikovanje celostne podobe: IODG Oblikovanje in prelom: : Vojko Plevel Lektura: Darka Tepina Podgoršek Fotografije: Žiga Koritnik, Vojko Plevel, Shutterstock, iStockphoto Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno vsega uredništva. Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Entrapharm, d.o.o., Mojca Lah, univ. dipl. ekon. Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342 E: marketing@entrapharm.com Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno na voljo v lekarnah po Sloveniji in izbranih trgovinah Baby Centra. Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja.

Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.

NAŠA LEKARNA

Obnovljivi recept za hormonsko kontracepcijo

Z začetkom leta 2009 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije uvedel možnost obnovljivega recept za zdravila, ki so izdana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obnovljivi recept je sprva predviden le za hormonsko kontracepcijo, pozneje pa načrtujejo širitev na še nekatera druga terapevtska področja. Zavarovankam, ki nimajo posebnih zdravstvenih težav, ga lahko predpiše izbrani ginekolog. Obnovljivi recept je zeleni recept, na katerem zdravnik doda navodilo lekarniškemu farmacevtu o izdaji zdravila za daljše obdobje. Izbrani zdravnik bo možnost predpisa zdravila za daljši čas bolnici posebej omenil in kot doslej opozoril tudi na morebitne neželene učinke predpisanega zdravila in na ustrezno ravnanje, če se pojavijo. Na en obnovljivi recept je mogoče izdati največ štiri izdaje, enkratna izdaja pa ne sme presegati količine, ki zadostuje za obdobje treh mesecev. Zavarovana oseba, ki ji je zdravnik predpisal obnovljivi recept, izbere lekarno, v kateri bo izbrala prvo in tudi vse preostale ponovitve izdaje zdravila. Farmacevt ob prvi izdaji obdrži recept v lekarni. Farmacevt bo tako kot pri drugih

zdravilih svetoval in seznanil uporabnico s pravilno in varno uporabo zdravila. Namen obnovljivega recepta je predvsem razbremeniti zdravnika takrat, kadar je potreben le predpis recepta brez pregleda. S tem se bosta tudi uporabnicam prihranila čas in odvečna pot. Boj proti raku materničnega vratu

Okužba z virusi HPV je zelo pogosta in se zlahka prenaša s spolnimi odnosi. Vsaj 50 odstotkov ljudi, ki imajo spolne odnose, se v življenju okuži s HPV. Pri večini žensk okužba v osmih do dvanajstih mesecih spontano mine, pri približno desetih odstotkih žensk pa se razvije trajna okužba, ki se lahko konča z rakom materničnega vratu. Preventivni ukrepi so čim poznejši začetek spolnega življenja, zvestoba partnerjev in uporaba kondoma, čeprav ta pri povzročiteljih okužb s HPV ni zelo zanesljiv. Odločimo se lahko tudi za možnost samoplačniškega cepljenja proti raku materničnega vratu. Toda tudi pri ženskah, ki bodo cepljene, bodo nujno potrebni redni ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu. V Sloveniji od leta 2003 deluje presejalni program ZORA – državni program zgodnjega

odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu. V okviru tega programa sistematično vabijo ženske na brezplačne preventivne preglede celic v brisu materničnega vratu. V petih letih je bilo v Sloveniji pregledanih 82,1 odstotka žensk, starih od 20 do 64 let. Spodbudne rezultate preventivnih prizadevanj potrjujejo podatki o upadanju števila novih primerov raka materničnega vratu. Ob Evropskem tednu boja proti raku materničnega vratu, ki je letos potekal med 19. in 23. januarjem, je društvo za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu KALA seznanjalo zlasti mlade o nevarnostih ter posledicah okužbe z virusom HPV kot povzročiteljem raka materničnega vratu. Februarja bo v društvu Kala začela delovati tudi skupina za samopomoč. Več na www.kala.si .

Kakšno bo jutri vreme? Se ne morete odločiti, ali bi šli smučat, na izlet v naravo ali bi raje ostali doma in brali našo revijo? Z napovedjo vremena si lahko odločitev olajšate. Sodobna vremenska postaja Oregon Scientific BA900 je prva vremenska postaja s tridimenzionalnim prikazom napovedi vremena. Ima tri lasersko vgravirane ikone, skozi katere se s pomočjo snopa svetlobe pokaže napoved vremena za naslednjih 12 do 24 ur kot jasno, oblačno ali padavine. Preprost, vendar zanimiv prikaz vremena dopolnjuje tudi prikaz časa na zaslonu LCD, s premikom roke pred zaslonom pa se pokaže še notranja temperatura. Podjetje Oregon Scientific postaja vodilno na svetu v oblikovanju in trženju izdelkov za sodoben način življenja, ki združujejo napredno tehnologijo in stilsko dovršenost, s čimer poskuša ljudem olajšati razumevanje njihovega okolja. Več informacij lahko dobite na www. oregonscientific.com.

Nevarni krvni strdki

Podjetje Oregon Scientific zastopa in distribuira podjetje Trion d.o.o. iz Ljubljane.

Evropska komisija za zdravila je oktobra 2008 registrirala zdravilo xarelto z zdravilno učinkovino rivaroksaban podjetja Bayer Health care. Inovativni antikoagulant se uporablja kot ena tableta dnevno za preprečevanje venskih krvnih strdkov pri odraslih z elektivno (popolno) zamenjavo kolka ali kolena. Med zamenjavo kolka ali

kolena lahko pride do poškodb ven v nogah operirancev. Gre za vene, ki dovajajo kri k srcu, kar močno poveča možnost za nastanek venskega tromboembolizma (VTE) pri bolnikih, ki prestajajo velike ortopedske operacije. Venski krvni strdki pravzaprav nastanejo pri 40– 60 % teh bolnikov, pri katerih ne

izvajajo preventivnih ukrepov. VTE je resno, smrtno nevarno obolenje. Zdravniki v EU ugotovijo vsako leto več kot 1.500.000 primerov krvnih strdkov, zaradi katerih vsako leto umre okoli 544.000 ljudi – kar presega skupno število vseh umrlih zaradi raka dojke, prostate, aidsa in nesreč v cestnem prometu. NAŠA LEKARNA

ZA ZAČETEK Kaj je bilo na začetku

Prenašanje virusa gripe

»Začetki« so izjemna monografija, ki odgovarja na najbolj temeljno, najzanimivejše in najpomembnejše vprašanje, ki si ga že od nekdaj zastavlja človeštvo: kaj je bilo na začetku? Avtorji Leopoldo Benacchio, Piero Benedetti, Maria Berica Rasotto in Corrado Venturini nam na kratko povedo pravo zgodbo o uspehu: zgodbo o nastanku ter nenehnem spreminjanju sveta in, kar je najpomembnejše, o njegovem preživetju. Delo je razdeljeno na več poglavij. Predstavljen je nastanek vesolja: veliki pok, nastanek galaksij, zvezd, planetov, predvsem nastanek Osončja; nastanek najlepšega med planeti – Zemlje – in razvoj življenja na njem. »Začetki« odgovarjajo na vprašanje, iz česa smo, zakaj smo takšni, kot smo, ponujajo mikroskopski pogled na svet okoli nas ter na svojstven način prikazujejo razvoj vrst od enoceličarjev do človeka. Ponujajo nam vpogled v neverjetno domiselne strategije za preživetje, ki so jih razvile posamezne rastlinske in živalske vrste. Knjigo bodo z veseljem prebrali vsi, ki jih zanima naravoslovje in ki si želijo izvedeti več o začetkih vesolja oziroma življenja na Zemlji. Cena knjiga je 44,90 evrov.

NAŠA LEKARNA

Virus gripe se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih razširjajo bolniki v okolico s kašljanjem, kihanjem in glasnim govorjenjem. Prenaša se tudi z neposrednim oz. posrednim stikom. Zdrav človek se z virusom okuži z vdihom okuženega zraka skozi nos ali usta, lahko pa tudi prek očesne sluznice. Bolezenski znaki in simptomi gripe se razvijejo po približno štirih do petih dneh. Človek, ki je okužen z virusom gripe, je lahko kužen za okolico, še preden resno zboli, in tudi sedem dni po tem, ko nima več bolezenskih znakov. Nove možnosti zdravljenja revmatoidnega artritisa Revmatoidni artritis (RA) prizadene predvsem sklepe. Če bolezni ne zdravimo, nastanejo nepopravljive okvare sklepov, ki vodijo v

invalidnost. Značilno za bolezen je sklepno vnetje, ki navadno prizadene več sklepov. Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje RA, lahko v grobem delimo na dve skupini. V prvi so zdravila, ki lajšajo znake in simptome bolezni, torej z njimi lajšamo predvsem bolečine, zmanjšujemo otekline in izboljšujemo gibljivost sklepov, v drugi skupini pa so zdravila, ki vplivajo na nepravilno delovanje imunskega sistema, zmanjšujejo aktivnost bolezni in spreminjajo njen potek (imunomodulirajoča zdravila). Iz druge skupine prihajata dve novosti. Od decembra lani je slovenskim bolnikom z revmatoidnim artritisom na voljo nova oblika metotreksata, metoject, ki je

referenčno zdravilo za zdravljenje revmatoidnega artritisa. Metoject je napolnjena injekcijska brizga, ki se daje bolnikom pod kožo, odmerja pa se le enkrat na

Nova podoba spletne strani Lekarne Ljubljana Lekarna Ljubljana je na začetku letošnjega leta objavila svoje nove spletne strani, na katerih je osrednja pozornost namenjena nasvetom uporabnikom v zvezi z zdravjem in zdravim načinom življenja. V središču spletne strani so torej strokovnjaki – farmacevti Lekarne Ljubljana, ki s svojimi strokovnimi zdravstvenimi nasveti skušajo pomagati uporabnikom. Sicer pa na prenovljeni spletni strani lahko najdete tako informacije o Javnem zavodu Lekarna Ljubljana kot tudi o njihovi ponudbi, aktualnih dogodkih, poslovalnicah, kontaktih in številne druge koristne informacije. Več na www.lekarna-lj.si.

teden. Nova oblika metotreksata tako pomeni veliko pridobitev za bolnike z revmatoidnim artritisom, saj naj bi vplivala na upočasnitev bolezni ter izboljšala kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom. Druga novost pa je zdravilo tocilizumab (RoActemra), ki ga je Evropska komisija odobrila 21. januarja letos. Tocilizumab zaradi novega oz. drugačnega načina delovanja prinaša nove možnosti zdravljenja bolnikov z revmatoidnim artritisom. Tocilizumab se lahko uporablja v kombinaciji z metotreksatom ali kot samostojno zdravljenje.

»Dan sadja in zelenjave s 5 na dan«

V Mercatorju se zavedajo pomena prednosti uživanja sadja in zelenjave. Zato vsako leto 19. januarja praznujejo Mercatorjev dan sadja in zelenjave, s katerim želijo kupce spodbuditi k uživanju vsaj petih vrst sadja in zelenjave na dan. Blagovna znamka 5 na dan poleg ugodnih cen ponuja kupcem pot do zdrave prehrane. Filozofija projekta 5 na dan temelji na uživanju sadja in zelenjave po sistemu ločevanja barv (rdeče, bele, rumene ali oranžne, modre ali vijoličaste in zelene). S kombinacijo petih sadežev različnih barv tako zaužijemo vse, kar na dan potrebujemo. V Mercatorju si želijo, da bi dan sadja in zelenjave postal dan, ki bi Slovence vsako leto opomnil na pomembnost zdravega prehranjevanja in zdravega življenja.

NAŠA LEKARNA

ZA ZAČETEK

»Pomagam, oživljam, rešim!« – akcija Leka in LZS

Farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, in Lekarniška zbornica Slovenije sta januarja začela akcijo »Pomagam, oživljam, rešim!«. V njenem sklopu bo Lek omogočil nakup 16 avtomatskih eksternih defibrilatorjev, lekarne pa bodo poskrbele za usposabljanje magistrov farmacije za dajanje prve pomoči pri nenadnem zastoju srca. Z akcijo »Pomagam, oživljam, rešim!« skušajo v farmacevtski družbi Lek in Lekarniški zbornici Slovenije opozoriti na pomembnost ozaveščanja javnosti o pomenu prve pomoči pri nenadnem zastoju srca, pravilnega oživljanja in uporabe javno dostopnih defibrilatorjev. Avtomatski eksterni defibrilatorji, ki jih bodo lekarne prejele v sklopu akcije »Pomagam, oživljam, rešim!«, bodo nameščeni v tistih lekarnah, ki niso v bližini zdravstvenih domov in doslej niso bile ustrezno opremljene za izvajanje prve pomoči. Električna defibrilacija je edini poseg, s katerim lahko vzpostavimo ponovno delovanje srca. Če takšen poseg opravimo v prvih treh minutah po izgubi zavesti, obstaja 80-odstotna verjetnost za oživitev srca. Po desetih minutah je ta verjetnost le še manj kot 10-odstotna. Takojšnja masaža srca in uporaba defibrilatorja torej lahko močno povečata možnost preživetja.

NAŠA LEKARNA

Rotavirus spet razsaja

V zadnjem času zdravniki ugotavljajo povečanje okužb z rotavirusi. To so virusi, ki povzročajo črevesne nalezljive bolezni pri ljudeh in živalih. Virusi se hitro širijo in povzročajo izbruhe in epidemije v vrtcih, domovih za ostarele in med medicinskim osebjem. Najpogosteje obolevajo otroci, stari od 6 do 24 mesecev. Pri otrocih in dojenčkih je treba biti še posebno previden, saj lahko zaradi diareje in bruhanja nastane huda dehidracija (izsušitev). Izgubljeno tekočino je treba nadomestiti s tekočino in z elektroliti, ki jih dobite v vsaki lekarni. Limona

Limona izvira s predelov med Himalajo in južno Kitajsko. Pozneje se je razširila na arabska območja,

od tam so jo prenesli v Afriko, v Evropi pa se je pojavila v 12. stoletju. Limona raste na limonovcu, ki zraste tri do šest metrov visoko. V zdravilne namene se uporablja predvsem zaradi svoje visoke vsebnosti vitamina C. Blaži predvsem prehlade, kašelj, glavobol, vneto grlo, revmatizem in vročino. Uporablja se tudi kot razkužilo za nevtraliziranje bakterij. Nova spletna stran o spominu in pravih motnjah spomina Podjetje Medis je te dni na spletnem naslovu www.bistrinaspomina.si objavilo novo spletno stran o spominu in motnjah spomina. Spletna stran je namenjena vsem, ki si želijo več informacij o spominu, ohranjanju bistrine spomina in o težavah, ki lahko nastanejo zaradi starostnega upada spomina in drugih spoznavnih sposobnosti (sposobnost učenja, govornega izražanja, pozornosti, načrtovanja vsakdanjih aktivnosti itd.). Med prave motnje spomina spada tudi blaga kognitivna motnja, ki

označuje vmesno stanje med zdravo osebo in osebo z demenco. Upadanje spomina pa ni povezano samo z biološko starostjo, ampak tudi z drugimi dejavniki, kot so okvare v delovanju možganov zaradi pomanjkanja kisika, obsevanje, strupi v okolju, ki pospešujejo staranje naših možganskih celic. Z upoštevanjem nasvetov, ki vključujejo intelektualno, fizično in družbeno aktivnost, si lahko učinkovito pomagate sami, z zdravilom

Sporočilo v steklenici V okviru projekta Sporočilo v steklenici, ki ga izvaja Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, je zaživela nova spletna stran www.nalijem.si . Cilj projekta je ozaveščanje laične in strokovne javnosti o sodobnih pogledih na škodo, ki jo povzroča pitje alkohola. Če ne piješ, je to povsem normalno vedenje. Če pa piješ, je pametno upoštevati meje malo tveganega pitja (za moške ne več kot dve merici na dan, za ženske ne več kot ena - ena merica alkoholne pijače vsebuje 10 gramov čistega alkohola in se nahaja v 2,5 decilitra piva ali 1 decilitru vina ali 0,3 decilitra žgane pijače). Poleg tega spletna stran omogoča osebno povratno sporočilo vsem tistim, ki izpolnijo anonimni spletni vprašalnik.

NAŠA LEKARNA

ZA ZAČETEK

piracetam (nootropil), ki obnavlja in ščiti živčne celice ter povezave med njimi, pa vam lahko pomaga tudi vaš zdravnik. Na spletni strani www.nasa-lekarna.si poiščite datume svetovanj o tem kako ohraniti bistrino spomina. 11. februar – 17. svetovni dan bolnikov V sredo, 11. februarja, bo že sedemnajsti svetovni dan bolnikov, ki ga je leta 1992 prvič razglasil pokojni papež Janez Pavel II. Namen dneva je pozvati vse ljudi, naj bolj pomagajo bolnim in si prizadevajo za varovanje življenja, še zlasti zato, ker sedanja družba bolnike oz. vse šibke in slabotne ljudi rada izriva na rob. Pojav tuberkuloze tudi v Sloveniji Tuberkuloza, poznana tudi pod imenoma jetika ali sušica, je bolezen, ki primarno prizadene pljuča. Je kronična bolezen s številnimi zapleti, ki lahko vodijo tudi v smrt. Do 20. stoletja je veljala za najnevarnejšo in najbolj smrtno Slovenci imamo pozitiven odnos do cepljenja Farmacevtska družba GlaxoSmithKline je med slovenskimi prebivalci jeseni 2008 izvedla raziskavo z naslovom Odnos do cepljenja v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da imamo v Sloveniji izrazito pozitiven odnos do cepljenja, glavni razlog za cepljenje pa je predvsem preventiva. V povprečju se zelo strinjamo s trditvami, da bi se cepljenja morali udeležiti vsi otroci, da so cepljenja potrebna,

NAŠA LEKARNA

bolezen. Tuberkuloza je v Evropi spet v porastu, kar je opazno predvsem v velikih mestih, zelo pogosto pa

prizadene obolele z aidsom. Bacili se prenašajo kapljično po zraku, ko okužena oseba kašlja, kiha ali govori.

Šumeča okrepitev odpornosti vašega organizma Prehladi in gripe so pogost nadležen spremljevalec v zimskem obdobju. Ehinaceja, poznana tudi kot ameriški slamnik, dokazano zmanjšuje možnost prehladnih obolenj za 58 % in skrajšuje njihov čas trajanja. Za hitro absorpcijo zdravilnih učinkovin ameriškega slamnika so na voljo Echinaid® Frizz šumeče tablete, ki jih preprosto raztopite v kozarcu vode. Napitek ima prijeten in osvežilen okus pomaranče, dodana pa sta tudi šipek in acerola, bogata vira vitamina C. Echinaid® Frizz šumeče tablete nimajo dodanega sladkorja, zato je izdelek primeren tudi za diabetike. Echinaid® Frizz šumeče tablete so na voljo samo v lekarnah in specializiranih trgovinah. ker našo družbo varujejo pred nekaterimi smrtno nevarnimi boleznimi, ter da je razvoj na področju cepiv nujen. Raziskavo je predstavila dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., ki je povedala, da v Sloveniji dosegamo visok standard cepljenja. Z zelo dobro organiziranim cepljenjem presegamo 95-odstotno precepljenost otrok in mladostnikov za posamezno bolezen in s tem dosegamo primerno skupinsko zaščito, ki

je nujna za zaustavitev širjenja povzročitelja bolezni med ljudmi. Član strokovne svetovalne skupine za cepljenje pri Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., pa je povedal, da na trgu obstajajo jasno argumentirana cepiva, ki sodijo v obvezni program, zato je po njegovem mnenju cepljenje nujno. Na posledice pa bi bilo treba opozoriti tudi tiste, ki so cepljenje iz takšnega ali drugačnega razloga zavrnili.

Alenka Godec – ambasadorka zdravega hujšanja Podjetje Abbott Laboratories se je v letu 2009 odločilo za sodelovanje z Alenko Godec, priznano slovensko pevko, ki bo ozaveščala javnost o zdravem načinu hujšanja in vzdrževanju telesne teže. Strokovni nasveti o zdravem načinu hujšanja so na voljo na spletni strani www.zdravo-hujsam.si, kjer bo Alenka pisala svoj blog, in na modri številki 080 87 99, kjer na vprašanja odgovarja zdravnik specialist.

Alenka Godec se je z veseljem odzvala vabilu podjetja, saj je prepričana, da sta zdravniški nadzor in svetovanje strokovnjaka s področja hujšanja in zdravega življenja gotovo najboljša odločitev za uravnavanje telesne teže in zdravega načina življenja. Alenka je na začetku sodelovanja povedala: »Že pred leti, ko sem se odločila za znižanje telesne teže, sem ugotovila, da je zgolj kombinacija športnih aktivnosti in zdrave, uravnotežene prehrane učinkovita. Zdaj sem se odločila, da obiščem zdravnika za strokoven nasvet zlasti glede vzdrževanja teže, ki mi vedno znova pomeni izziv.« S sodelovanjem z Alenko podjetje želi, da bi se začeli zavedati problema debelosti, ki tudi v Sloveniji postaja epidemija. Z objavljanjem osebne zgodbe o zdravem načinu izgubljanja telesne teže bi rada Alenka nagovorila Slovenke in Slovence, da se odločijo za zdrav odnos do svojega telesa in za nov začetek v življenju z manj kilogrami, to pa je najučinkovitejše pod nadzorom zdravnika.

Dobra rešitev za kašelj Ko nas muči dražeč kašelj, težave pri izkašljevanju goste sluzi ali dihanju zaradi zasluzenosti dihalnih poti, je zdravilo FLUIMUKAN® prava izbira. Priporoča se tudi otrokom, ki zaradi zasluzenosti dihal kašljajo, težko dihajo in hropejo. Zdravilo FLUIMUKAN® mehča in razgrajuje gosto sluz v dihalih. Tako pomaga, da se nabrana sluz lažje izkašlja, dihalne poti postanejo prehodne in kašelj se pomiri. Iz zrnc FLUIMUKAN® si v toplem čaju ali vodi pripravimo napitek prijetnega okusa, ki organizmu zagotavlja potrebno tekočino za mehčanje sluzi. FLUIMUKAN® je uveljavljeno zdravilo za lajšanje izkašljevanja oziroma za blažitev mokrega kašlja in je primerno tudi za otroke. Na voljo je v vseh lekarnah brez recepta.

NAŠA LEKARNA

P O N A S V E T V LEKARNO

Kažipot svetovanj v naših lekarnah

Kako pa kaj vaša prebava? Urejena prebava je zelo pomembna za dobro počutje. Nihče se ne počuti dobro, če ga v črevesju zvija, tišči, zbada, napenja in še kaj. Izkušene svetovalke bodo v sodelovanju s podjetjem Solvay svetovale, kaj narediti, če prebavni sistem ne deluje, kot bi moral.

Dnevi svetovanj bodo v februarju potekali v naslednjih lekarnah: Datum

Lekarna

9. in 10. februar od 13h do 19h

Lekarna v Europarku, Pobreška cesta 18, Maribor / 02/320 40 56

11. in 12. februar od 10h do 16h

Lekarna Gosposvetska, Gosposvetska 41, Maribor / 02/250 64 50

16. in 17. februar od 10h do 16h

Lekarna Tabor, Ljubljanska 9, Maribor / 02/320 79 10

18. in 19. februar od 10h do 16h

Lekarna Center Maribor, Gosposka 12, Maribor / 02/229 45 30

19. in 20. februar od 10h do 16h

Lekarna pri Gradu, Partizanska 1, Maribor / 02/229 45 70

23. in 24. februar od 10h do 16h

Lekarna Apoteka pri Teatru, Gledališka 4, Celje / 03/428 76 00

NAŠA LEKARNA

"Dan svetovanj" ali brezplačna meritev kazalnikov prekomerne teže Debelost ali prekomerna telesna teža sta bolezni s številnimi neželenimi učinki. Farmacevtsko podjetje Abbott skupaj s podjetjem Entrapharm organizira brezplačna merjenja krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teže, obsega pasu in indeksa telesne mase po lekarnah v Sloveniji. Ob meritvah svetujejo, kako izgubiti telesno maso. Če se tudi vi spoprijemate s prekomerno telesno težo, obiščite lekarno, kjer bo svetovanje potekalo. Zaželeno je, da se za meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu. Za več informacij, se lahko obrnete na Abbott Laboratories d.o.o., Dolenjska cesta 242c, Ljubljana, ga. Tamara Šišić, tel.: 01/23 63 178.

Dnevi svetovanj bodo v februarju potekali v naslednjih lekarnah: Datum

Lekarna

7. februar od 9h do 20h

Trgovski center City park, prostor pred trgovino Interspar

9. in 10. februar od 10h do 18h

Lekarna Barsos-H, Gregorčičeva 9a, Ljubljana / 01/242 07 40

11. in 12. februar od 10h do 18h

Lekarna Šentjur, Leona Dobrotinška 3, Šentjur pri Celju / 03/ 749 27 56

12. in 13. februar od 10h do 18h

Lekarna Center Maribor, Gosposka 12, Maribor / 02/ 229 45 30

16. in 17. februar od 10h do 18h

Lekarna Zupančičeva jama, Robbova 16, Ljubljana / 01/ 473 55 21

16. in 17. februar od 8h do 16h

Lekarna Domžale, Ljubljanska 72, Domžale / 01/ 724 42 80

18. in 19. februar od 10h do 18h

Lekarna Kamnik, Šutna 7, Kamnik / 01/839 70 37

19. in 20. februar od 10h do 18h

Lekarna Mengeš, Zoranina 3, Mengeš / 01/ 723 74 66

21. februar od 8h do 12h

Lekarna Arnica Montana, Knafelčeva 31, Maribor / 02/ 332 65 34

23. in 24. februar od 10h do 18h

Lekarna Slovenske Konjice, Usnjarska 7b, Slovenske Konjice / 03/ 757 43 70

25. in 26. februar od 10h do 18h

Lekarna Rogaška Slatina, Celjska 10, Rogaška Slatina / 03/ 812 10 40

24. februar od 8h do 13h 26. februar od 10h do 18h

Lekarna Trbovlje, Trg revolucije 28, Trbovlje / 03/ 563 26 60 Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., Pot k sejmiπËu 30, Ljubljana, tel.: 01 561 13 41, info@entrapharm.com.

NAŠA LEKARNA

P O N A S V E T V LEKARNO

Kažipot svetovanj v naših lekarnah

Promocije dermokozmetike Eucerin V podjetju Beiersdorf se že 125 let ukvarjajo z raziskavami kože. Pri kolekciji Eucerin sodelujejo dermatologi in farmacevti, ki so se združili v prizadevanju, da bo pomagali ljudem po svetu ohraniti zdravje njihove kože. Nasvet o izbiri ustreznega izdelka za vašo kožo lahko poiščete v spodnjih lekarnah ali na spletni strani www.eucerin.si. Dnevi svetovanj bodo v februarju potekali v naslednjih lekarnah: Datum

Lekarna

7. in 14. februar od 9h do 15h

Lekarna E.-Leclerc, Tržaška c. 67a , Maribor / tel.: 03/ 898 18 80

11. in 12. februar od 10h do 16h

Lekarna pri Gradu, Partizanska 1, Maribor / 02/229 45 70

14. februar od 8.30h do 13h

Lekarna Plečnikova, Plečnikova ulica 27, Slovenska Bistrica / 02/ 818 07 45

16. in 17. februar od 13h do 19h

Lekarna Supernova, Jurčkova cesta 223, Ljubljana / tel.: 01/ 280 86 76

16. in 18. februar od 10h do 16h

Centralna lekarna Ljubljana, Prešernov trg 5, Ljubljana / 01/ 244 23 66

17. in 18. februar od 10h do 16h

Lekarna Melje, Partizanska 35, Maribor / 02/ 250 64 10

18. in 19. februar od 10h do 16h

Lekarna Miklošič, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana / 01/ 230 62 58

20. februar od 13h do 19h 21. februar od 8.30h do 13h

Lekarna v Europarku, Pobreška cesta 18, Maribor / 02/ 320 40 56

21. in 25. februar od 10h do 16h

Lekarna Bizjak, Šmartinska 152/BTC Hala A, Ljubljana / 01/ 585 26 57

25. februar od 14h do 20h 5. marec od 14h do 20h

Lekarna v City Parku, Šmartinska 152, Ljubljana / 01/ 520 48 83

25. februar od 13h do 19h 28. februar od 9h do 15h

Lekarna Planet, Mariborska 128, Celje / 03/ 490 31 56

26. in 27. februar od 10h do 16h

Lekarna Apoteka pri Teatru, Gledališka 4, Celje / 03/ 428 76 00

27. in 28. februar od 10h do 16h

Lekarna Bitenc, C. ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / 01/ 519 20 89

NAŠA LEKARNA

Ne zamudite velike priložnosti! Zbirajte nalepke Živčkov pss. ps in izbirajte med izdelki Philips.

e, zb tiho ogoč o ku erite delajo cene 15 ovanje pili tudi ali ve jše na č do ku 50 nalep pe % ce k Ži neje. včko v

ivn

dno

šaln ik, mli is nče

ZBIR

N veli e zam ke p u rilo dite Zbir 1 žno izbir ajte ajt nalep sti! em ke Ž ed iv

kihpokrovom.k za suho/ uše pr nje oizv elek z ion tritev i pre odov gosp las prečuje od

injst vu lgim ter ku izd ova i elem jetdel elke, aentjih njem, dstr ki jih anlj z infr ki so iva vrard zrač huečo gre na nska pu prile kako izd pitemreža zalno pprip prrav elkov na spod vost ogr edosta eje otroškeoz. sto nj Ob o vsvodovlj rit i en o na akem ih izd ev, naku elk lep ov ite 40, 60, na pu za iv, pra 80 ali spod len nji hm,po plošča t žin trošnišk o. Izd ih ki, no elk upor i Ph abo. ilips o sk lad no z va šim i

kupu holby Dig ital, žen Cent ra er od čno ho o

NI KU

PONČ

V trg cem ovinah člane ponuditBaby Ce blago druž i le na nter se ine. jboljše trudim dežev vnih zn Z visok izdelk o svo želim , pohiš amk jim e vo o ka na lic o vzbu tva, pr zičkov, kovostj za najm kupipo dit o laj ih va Za va naših i iskric močko rnostn priznan še malčk o v v, ih av ih smo šo zve očeh oblač tosestobo ov. in šir il in pose za vse ok na igrač čla , bi se ben prog ne klu vam smeh radi ba ram Zbby zahv zbira Ba irajte Cente alili. nja Živ Živččk na r pr Zato lep keiprav izb koov ili irajte v .in izd elki med Philip s.

č elki kov in Phil ips.

izd

Živčki vam prinašajo naslednje izdelke:

15 in

25 22.1

0.20

Poiščite letak z zbirnim bi i kupončkov v trgovinah Baby Center.

Mešalnik

15 ×

redna cena: 32,90 €, za 15 Živčkov:

= -50 %

Sušilnik las

20 ×

16,45 €

HR2860, moč 220w, 0,4l mešalnik, mlinček za suho/ mokro hrano, dve 0,2 posodici s pokrovom. redna cena: 56,90 €, za 20 Živčkov:

= -50 %

28,45 €

43,45 €

20 ×

= -50 %

25 ×

= -50 %

Prenosni DVD predvajalnik

49,95 €

= -30,8 %

pralni keramični diski, ki preprečujejo draženje kože

HP6511, sistem keramičnih diskov, število točk oprijema 24, 2 nastavitvi hitrosti, visokofrekvenčnaa masaža, torbica za shranjevanje. redna cena: 129,99 €, za 25 Živčkov:

89,90 €

25 ×

odličen za pripravo otroške hrane, saj pogreje vodo izjemno hitro

HD4686, moč 2400w, nastavitev temperature 40, 60, 80 ali 100 stopinj, funkcija ohranjanja toplote, snemljiv, pralen filter proti vodnemu kamnu s trojnim delovanjem, ploščat grelni element, 3 stopenjski zaščitni sistem. redna cena: 99,90 €, za 25 Živčkov:

Depilator

sušenje z ioni preprečuje naelektritev las

HP4992, moč 2000w, motor AC z dolgim delovanjem, 6 nastavitev toplote/hitrosti keramični element z infrardečo grelno ploščo, ioni, zelo hladen zračen tok, odstranljiva zračna mreža za enostavno čiščenje. redna cena: 86,90 €, za 20 Živčkov:

Grelnik vode

izredno tiho delovanje

prenosni predvajalnik primeren za gledanje filmov in poslušanje glasbe

PET716, predvajalnik medijev DVD±R/RW, CD-R/RW, formati dekodiranja MPEG1, MPEG2, MPEG4, Divx, JPEG, MP3, Dolby Digital, ločljivost zaslona 480 x 234, 7” protirefleksen TFT LCD zaslon, priložen daljinski upravljalnik, AV-kabel, 12V avtomobilski napajalnik.

NAŠA LEKARNA

AKTUALNO

Enajsti februar = 11. 2. =  112

Evropski dan klica v sili Mag. Damjan Slabe, prof. zdr. vzg., Visoka šola za zdravstvo, Univerza v Ljubljani, in Martina Medja, dipl. san. inž.

U pava, da je naslov tega prispevka dovolj sporočilen že sam po sebi in ob vprašanju, »Katera je enotna evropska telefonska številka za klic v sili?« niste več v zadregi. Morda ste celo vzkliknili olajšujoči »Aha!«. Če pa ste še vedno v dvomih, potem je enajsti februar namenjen tudi vam. 11. 2. 2008 je bil izbran kot prvi dan klica v sili. Namen te odločitve je, da bodo prebivalci Evropske unije bolje ozaveščeni o številki 112. To številko namreč pozna le petina Evropejcev.

NAŠA LEKARNA

tevilko 112 so kot edino evropsko šte vilko za klic v sili uvedli, da bi ljudem omogočili prost dostop do ustreznih reševalnih služb po celotnem območju Evropske unije. Vedno več Evropejcev potuje v druge države bodisi poslovno, zaradi zabave ali potovanja samega. Zato je uvedba enotne evrop ske številke dobrodošla. Vendar raziskave kaže jo, da večina te skupne številke ne pozna, čeprav države Evropske unije vsako leto prepotuje 150 milijonov Evropejcev .

Klic na številko 112 je v vseh državah EU brezplačen tako s stacionarnih kot tudi z mobil nih telefonov. Telekomunikacijski operaterji morajo reševalnim službam zagotoviti tudi po datke o lokaciji kličočega, tako da lahko ti hitre je najdejo žrtve nesreč. Takšno lociranje kraja klica je podlaga za uvedbo sistema tako imeno vanega e-klica – samodejnega obveščanja o pro metnih nesrečah. S tem sistemom naj bi bili do leta 2010 opremljeni vsi novi avtomobili v Evrop ski uniji. Če se bo zgodila huda nesreča kjer koli v Evropi, bo tako opremljen avtomobil sam po klical najbližji center za pomoč na številko 112. S klicem se bodo posredovale osnovne informa cije o nesreči, z natančno lokacijo nesreče vred. Ta možnost je odločilna še zlasti takrat, ko ni očividcev dogodka, nihče od potnikov pa se ni sposoben odzivati oziroma poklicati pomoči.

za klic v sili pozna le 13 odstotkov Slovencev. Najbolje so obveščeni Bolgari in Čehi, najslabše pa Danci, Grki, Britanci, Italijani in Švedi. Ugotovitve raziskave, ki smo jo izvedli na Univerzi v Ljubljani, Visoki šoli za zdravstvo, so pokazale, da je številka 112 po desetih letih ob stoja dobro prepoznavna kot nacionalna števil ka za klic v sili. 90 odstotkov vprašanih bi, če bi se zgodila nesreča v Sloveniji, poklicalo prav to številko. Anketirani pa v veliki večini niso vede li, da je to hkrati tudi enotna evropska številka. Večji delež poznavanja se je pokazal pri višje iz obraženih, pri moških in v starostni skupini od 30 do 60 let. Največ anketiranih se je prvič se znanilo s številko v javnih medijih (radio, televi zija, časopis) in v šoli. Večina anketiranih, 74 odstotkov, pa v življenju še nikoli ni uporabila ali potrebovala številke za klic v sili.

Države članice eu morajo poskrbeti za večjo ozaveščenost javnosti o številki 112, saj velika večina anketiranih meni, da številka ni dovolj prepoznavna. Izkoristiti bi bilo treba več prilo žnosti za promocijo številke in več informiranja o tej temi v medijih. Z učinkovito kampanjo za boljše poznavanje številke 112 bi lahko prepre čili 5000 smrtnih primerov letno. Pravega po mena te številke se zavemo šele, ko jo iz takšne ga ali drugačnega razloga nujno potrebujemo. To še zlasti velja, če je ogroženo človeško življe Slovenija je številko 112 uvedla med prvimi v nje. Takrat so pomembne sekunde in ni časa, da Evropi leta 1997, poskusno pa že v zadnji četrti bi brskali po telefonskem imeniku ter iskali ni leta 1996. Prav tako je naša država ena redkih, ustrezno telefonsko številko! ki ima usmerjanje klicev s številke 112 iz stacio Čeprav vas bo morda spoznanje o enotni narnega in mobilnega omrežja urejeno tako, da klicatelj z največjo zanesljivostjo dobi pristojni evropski številki za klic v sili opogumilo, da se regijski center za obveščanje na določenem ob boste samozavestneje odpravili na pot v tujino, močju. Vendar je med državljani Slovenije šte je previdnost vendarle še vedno na prvem me vilka 112 kot enotna evropska številka za klic stu. Največ, kar lahko naredite, je, da nesrečo v sili slabo prepoznavna. Eurobarometrova preprečite. Klic na številko 112 naj bo res le iz raziskava je pokazala, da evropsko številko hod v sili! ¶

NAŠA LEKARNA

AKTUALNO

Še vedno se lahko zaščitimo s cepljenjem Zavod za zdravstveno varstvo Celje

V Sloveniji narašča število akutnih prehladnih obolenj, krožiti pa je začel tudi virus gripe. Med bolnimi je največ otrok in mladostnikov. Še vedno je pravi čas, da se proti gripi zaščitimo s cepljenjem, naravno odpornost pa krepimo z gibanjem in pestro prehrano.

NAŠA LEKARNA

irus gripe podtipa A, ki je začel v zim skem času krožiti po Evropi in pri nas, je zajet v cepivu, ki ga letos uporablja mo za cepljenje proti gripi. Po ocenah epidemiologov in Svetovne zdravstvene organi zacije naj bi bilo ujemanje med cepivom, ki ga uporabljamo v letošnji sezoni, in zdaj krožečimi virusi gripe kar 98-odstotno. To pomeni za ljudi, ki se cepijo, zelo dobro zaščito pred gripo. Cepljenje priporočamo zlasti starejšim, oskr bovancem v domovih za ostarele, odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč in srca,

Lajša lokalizirano bolečino in oteklino pri vnetju v ustih in žrelu! BLAŽI ZNAKE VNETJA Zmanjšuje oteklino HITRO UMIRI BOLEČINO Zmanjšuje težave pri požiranju

TANTUM VERDE učinkovit in enostaven za uporabo ter varen; brez sladkorja, primeren tudi za diabetike; primeren za otroke, starejše od 6 let. TANTUM® VERDE se izdaja brez recepta v lekarnah! Dodatne informacije dobite pri imetniku dovoljenja za promet.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

AKTUALNO

Preprosti preventivni ukrepi, ki pripomorejo k preprečevanju razširjanja virusnih okužb Koristno je, če pogosto prezračujemo zaprte prostore, upoštevamo higieno kašljanja in si skrbno umivamo roke. Če smo zdravi, poskrbimo za veliko gibanja na prostem. Tako otroci kot odrasli si naravno odpornost dvigujemo tudi s pestro prehrano, ki vsebuje sadje in zelenjavo. V vrtcih in šolah je priporočljivo intenzivno prezračevanje prostorov in mokro čiščenje tal ter predmetov, ki se jih se dotika veliko ljudi. presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične bolezni, živčno-mišične bolezni, ter tistim, ki čakajo na zdravljenje ali diagnostične preiskave v bolnišnici. Cena cepljenja proti gripi je dvanajst evrov. Najbolj ogroženim skupinam prebivalstva pri speva del sredstev za cepljenje Zavod za zdrav stveno zavarovanje Slovenije. Zato je za kronič ne bolnike, mlajše od 18 let in starejše od 65 let, cena cepljenja nižja in znaša sedem evrov. Zane sljiva zaščita pred okužbo nastopi od deset do štirinajst dni po cepljenju. Dovolj je že enkratno cepljenje. Le otroci, mlajši od devet let, ki še ni koli niso bili cepljeni proti gripi, morajo biti ce pljeni dvakrat v presledku štirih tednov. Cepijo se lahko otroci od šestega meseca starosti. Zaradi gripe v Sloveniji vsako leto zboli pri bližno 60.000 ljudi. Okužba z virusom gripe

NAŠA LEKARNA

lahko poslabša kakšno drugo, že prej prisotno bolezen. Bolezenski znaki, ki opozarjajo na gripo, so visoka telesna temperatura, mrazenje, izčrpa nost, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenski znaki drugih akutnih virusnih obolenj dihal oziroma viroz so zelo podobni, a blažje izraženi. Pri virusnih okužbah obisk pri zdravniku ni po treben. Kadar so povzročitelji virusi, jemanje antibio tikov ne bo odpravilo bolezni. Če imamo vroči no, nahod in kašljamo, ostanemo doma, počiva mo, pijemo tople napitke in po potrebi jemljemo sredstva za zniževanje telesne temperature. Zdravnika morajo obiskati, kadar po več dneh visoke vročine ni izboljšanja ali če se splošno počutje močno poslabša. ¶

OPERIL

Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lek.si

183208 -SVN

ustavite nahod in si pomagajte k hitrejši ozdravitvi NaPad Na vIRusE Na naš oslabljeni imunski sistem v hladnejšem obdobju leta prezi ˇ vecˇ kot dvesto razlicnih prehladnih virusov. Ko se pojavi zamašen nos - tipicen ˇ ˇ znak prehlada, vam ucinkovito pomaga OPERIL®. Takoj odmaši vaš nos. Zmore še vec: deluje ˇ ˇ ˇ protivirusno na dolocene viruse, ki povzrocajo obolenja dihal.* Zato lahko ® OPERIL bistveno zmanjšuje napredovanje bolezni.

NEzNOsNO tRObLjENjE ˇ da so virusi dihalnih poti vdrli v naš organizem, se Zamašen nos nam sporoca, ˇ vnetje. Sluznica se skuša virusnih vsiljivcev razširili v nosni sluznici in povzrocili ˇ ˇ znebiti s pospešenim izlocanjem obilnega izcedka. Iz nosu nam neprestano tece ali pa zaman pihamo in trobimo v robec, saj so nosne poti povsem neprehodne. ˇ Nahod spremlja še obcutek polne glave.

ˇ ˇ za zaMasEN ˇ takOjsNja POMOC NOs ˇ Vneti sluznici oz. zamašenemu nosu ucinkovito pomagamo z razpršilom ali s kapljicami za nos OPERIL®, ki vsebuje nosni dekongestiv. Pršilo Operil® P je razvito posebej za uporabo pri otrocih. Zdravilo OPERIL® takoj in za dolgih 12 ˇ ˇ ur ucinkovito odmaši nosne poti. Ob priporocenih odmerkih je prijazen do ˇ sluznice in neizprosen do dolocenih prehladnih virusov. Dobite ga brez recepta v najblizji ˇ lekarni.

ˇ RazPRsItE OPERIL®, OPRavItE s PREHLadNIMI ˇˇ vIRusI IN sPROsCENO zadIHajtE! • Vsak dan vdihnemo priblizno ˇ 20-tisockrat. ˇ • Rinovirusi so zelo nalezljivi. S kihanjem ˇ dosezejo hitrost 150 km na uro in potujejo štiri metre dalec. ˇ • Zadostno pitje tekocin, ˇ ˇ gibanje na svezem ˇ zraku in okoli 50-odstotna vlaznost v ˇ prostorih prispevajo k vlaznosti nosne sluznice - prve obrambne crte organizma. ˇ

OPERIL® vsebuje oksimetazolin. * Protivirusno delovanje zdravila Operil® ter protivnetno in antioksidativno delovanje ˇ ˇ oksimetazolina je dokazano v eksperimentalnih predklinicnih raziskavah na celicnih kulturah. ˇ ˇ ˇ Pred uporabo natancno preberite navodilo. O tveganju in nezelenih ucinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

NAŠA LEKARNA

KAKO DELUJE

Z antioksidanti ohranjamo zdravje in premagujemo utrujenost Tanja Zorin, mag. farm., lekarna Rogaška Slatina

Antioksidanti so po definiciji snovi, ki nevtralizirajo za celice nevarne proste radikale. To so odpadne molekule kisika, ki se potikajo v našem telesu, napadajo celice, trgajo njihove membrane, kvarijo njihov genetski material, povzročijo oksidacijo maščob in propad celic. Nastanek prostih radikalov sprožijo cigaretni dim, alkohol, onesnaževalci zraka, različna sevanja, stres, konzervansi …

NAŠA LEKARNA

snova za vnos antioksidantov v telo je mešana pre hrana z veliko sadja, kot so grozdje, pomaranče, ja gode, marelice, lubenice, jabolka in zelenjava, pred vsem tista, ki vsebuje veliko barve, na primer brokoli, ohrovt, zelje, korenje, paradižnik … Med vsemi živili bi na prvem mestu svetovali uživanje česna (tri stroke na dan), saj vsebuje kar petnajst različnih antioksidantov.

Najbolj znani in učinkoviti antioksidanti so v vodi topen vita min c, v maščobah topna vitamina e in betakaroten (predstopnja vitamina a), minerala cink in selen v sledovih, koencim q10, glu tation, likopen, kvercetin, indoli, lutein, pycnogenol. Premajhen vnos največkrat zasledimo pri vitaminu c pri otro cih, alkoholikih in starejših osebah, pri vitaminu e, zaradi diet in koencimu q10 pri starejših, saj nastajanje koencima q10 po pet desetem letu upade in ga je zato treba dodajati. Prevelik vnos antioksidantov največkrat ne povzroča nastan ka toksičnih učinkov, saj se njihovi presežki večinoma izločijo iz telesa. Paziti moramo le na vnos vitamina a, ki lahko povzroči neželene učinke.

Antioksidanti imajo velik pomen v preventivi kardiova skularnih bolezni (vitamin e, vitamin c, koencim q10) in malignih obolenj (vitamin e, selen, betakaroten, vitamin c), pri vzdrževanju normalnega delovanja imunskega sistema (vitamin e, vitamin c, cink, koencim q10), pri preprečevanju utrujenosti (koencim q10, drugi antioksi danti) in pri ohranjanju vida (lutein). Zavedati se moramo, da človeku prinaša zdravje predvsem naravna hrana rastlinskega izvora, bogata s svežim sadjem, zelenjavo, neoluščenimi žiti, semeni, oreščki, ter vsaj en ribji obrok na teden. NAŠA LEKARNA

KAKO DELUJE

Najpomembnejši antioksidanti: vitamin C, vitamin E, betakaroten, ki se v telesu pretvori v vitamin A, flavonoidi, koencim Q10, likopen, lutein ter minerali, kot so selen, cink, baker, magnezij, železo in krom.

NAŠA LEKARNA

mali sadež velika učinkovitost Cilj je vnos rda-vrednosti hranila s prehra no. To je priporočena dnevna količina esencial nega hranila, ki zadošča za potrebe skoraj vseh zdravih odraslih. Kadar pa to ni mogoče ali ka dar gre za določena bolezenska stanja, svetuje mo dodatek antioksidantov v obliki prehran skih dopolnil. Rastlinska hrana je zelo dober vir antioksi dantov, nekaj pa jih dobimo tudi iz morske hra ne (npr. alge) in iz hrane živalskega izvora. Živila, bogata z antioksidanti, so: brokoli, ohrovt, bučke, blitva, špinača, česen, čebula, ko renje, paradižnik, soja, pomaranče, borovnice, arašidi, jagode, korenje, ribe, sezamovo seme. ¶ Asaj (orig. açai) je dobil ime po portu galski izpeljanki besede iwasa'i, kar v jeziku južnoameriških Indijancev pomeni »sadje, ki joka«. Asaj je tanka, od 15 do 25 metrov visoka palma, ki uspeva v sezonsko popla vljenih področjih porečja reke Amazonke. Užiten je tako notranji del stebla, ki se ime nuje srce palme in ga uporabljajo za solate, kot tudi jagodičasto sadje, imenovano asaj. Vijoličasta jagoda je bogat vir antioksidan tov in ima številne druge zdravilne lastno sti. Vsebuje veliko hranljivih snovi: vitami nov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin in vlaknin.

Iz zelenih gozdov porečja Amazonke prihaja sadež Açai – vrsta jagodičevja z visoko energijsko in hranljivo vrednostjo. Iz sadeža se izdeluje 100-odstotno čisti naravni Açai sok z visokim delom antioksidativnih snovi. Brazilci ga imenujejo »drevo življenja«, saj je glavna prehrana siromašnih prebivalcev. Plod Açai ima značilen orehast okus in se lahko kombinira tudi z drugimi sadeži. Raziskave so pokazale visoko stopnjo antioksidantov, prisotne pa so tudi aminokisline in esencialne maščobne kisline, vitamin E in minerali.

Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. www.bitax.si

NAŠA LEKARNA

K A K O Z D R AV I TI

Premagaj

tekočo omamo 2

Odvisnost od alkohola je bolezen Helena Gantar Štular, dr. med., spec. psih., psihiatrična bolnišnica Begunje

Alkohol spremlja človeški rod že nekaj tisočletij. Zgodba pravi, da ga je odkril arabski kemik Al Jabir ibn Haijan okoli 700 let pred našim štetjem. Bil je prepričan, da je našel življenjski napoj, ki bo prinesel tistemu, ki ga bo užival, večno mladost. Še preden je spoznal učinke njegovega dolgotrajnega uživanja, ko po začetni sreči prinese trpljenje, bolezen in bedo, ga je poimenoval »al kohol«, kar v arabskem jeziku pomeni plemenita snov.

NAŠA LEKARNA

K A K O Z D R AV I TI

aš veliki pesnik je učinke alkohola na človekovo du ševnost opisal z verzoma »ki utopi vse skrbi, / v po trtih prsih up budi«. Govori o prvotno pozitivnih učinkih majhnih količin alkohola, zaradi katerih pa se ljudje nanj lahko močno navežejo, saj trenutno zmanjša nape tost, tesnobo in strah, okrepi pa občutek povezanosti, poguma in vsemogočnosti. Ob pitju alkohola se pozabijo neprijetni dogodki in občutki ter zmanjšajo fizične bolečine. Če človek pogosto po sega po alkoholu in alkohol postane zanj čedalje pomembnejši način za doseganje ugodja in zadovoljstva, se mu lahko zgodi, da neopazno prekorači mejo zmernega pitja in postane odvisen od alkohola. V določenih delih možganov se »zgodijo« nevrobiolo ške spremembe, zaradi katerih vse težje nadzira pitje alkohola. Takšna oseba pije vedno pogosteje in v čedalje večjih količinah, alkohol pa začne kazati svojo drugo, negativno plat. Telesne, du ševne in socialne posledice nastanejo pri posameznikih različno hitro in čedalje bolj znižujejo kakovost življenja ter bistveno skrajšujejo življenjsko dobo. Čezmerni pivci, pri katerih je pogo sto akutno ogroženo zdravje in življenje, pa predstavljajo še večjo skupino kot odvisni od alkohola. Danes je alkohol v večini držav sveta najbolj razširjena droga. Po letni porabi čistega alkohola na prebivalca (15 litrov) spada Slovenija med vodilne države v Evropi. Posledično smo na neslav nem vrhu tudi po pogostnosti škodljivih posledic alkohola. Te se na začetku kažejo kot nespecifične okvare delovanja jeter in dru gih organov, pri nadaljevanju pitja velikih količin alkohola pa se razvijejo v nepopravljive specifične bolezni, kot so ciroza jeter, kronično vnetje slinavke, popuščanje srca, rak ustne votline, grla, požiralnika itd. Raziskave potrjujejo, da je alkohol eden izmed dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni in njihove zaplete.

Alkohol postopoma spreminja tudi osebnost odvisnega, ki postaja čedalje bolj doživljajsko in čustveno otopel, sebičen, neodgovoren in zanemarjen na vseh področjih bivanja, žaljiv in agresiven do sebe in drugih.

NAŠA LEKARNA

Dolgotrajno uživanje velikih količin alkohola povzroča tudi okvare spoznavnih sposobnosti (pozornost, koncentracija, spo min, dojemanje smisla, sklepanje, predvidevanje) in duševne bo lezni (delirij, halucinozo, ljubosumnostno blodnjavost, paranoi dno motnjo, depresijo). Osebnostne spremembe so vzrok številnim socialnim zapletom, kot so razpad družine, neuspe šnost pri delu, odsotnost z dela, nezaposlenost in brezdomstvo, kar vse veča socialno ogroženost posameznika.

Okoli deset odstotkov ljudi, ki redno pijejo alkohol vsaj enkrat tedensko, postane po desetih, petnajstih ali dvajsetih letih pitja odvisnih od alkohola. Odvisnost od alkohola je, dokler še ni naj hujših posledic, zazdravljiva bolezen, enako kot druge kronične nenalezljive bolezni (sladkorna bolezen, visok krvni tlak). To po meni, da odvisnosti od alkohola ni mogoče pozdraviti toliko, da bi bila oseba sposobna alkohol spet uživati zmerno, lahko pa z vzdrževanjem abstinence doseže novo kakovost življenja. Le redkim uspe samim. Več možnosti imajo, če se vključijo v sociopsihoterapevtske programe zdravljenja. Ti programi poma gajo odvisnemu vzpostaviti abstinenco in jo vzdževati, kar je te melj zdravljenja, psihofizično okrevati ter spoznati in sprejeti sebe in bolezen odvisnosti. Brez pozitivnih osebnostnih spre memb dolgoročno obvladovanje odvisnosti ni mogoče. Okreva nje je večleten proces, ki od posameznika zahteva napor in pravi loma ne poteka brez težav in zapletov. Zdrs v ponovno pitje ali recidiv razumemo kot sestavni del te bolezni in ima lahko več vzrokov. Eden izmed njih je pojav težko obvladljive želje po alko holu. Lahko se pojavlja brez zunanjega dražljaja, še verjetnejši pa je pri izpostavljanju okoliščinam, ki so povezane s pitjem alkoho la (stara družba, lokali, zabave). Pomembno je, da pacienta nauči mo obvladovanja takih situacij. Poleg psihoterapevtskih tehnik je pomembna tudi uporaba zdravil, ki vplivajo na proces nastajanja hrepenenja po alkoholu v možganih. Eno izmed njih je naltrekson, ki odvisnemu zmanjšuje težko obvladljivo željo po alkoholu in mu tako daje možnost, da lažje »dela na sebi«, kar je najboljša preventiva pred ponovitvijo bolezni. Naltrekson torej ni čudežno zdravilo, ki bi rešilo probleme odvisnega namesto njega, je pa zelo pomembna podpora pri vzdr ževanju treznosti. Kadar pa kljub pacientovim naporom pride do spodrsljaja v abstinenci in se pacient znova odloča med pitjem alko hola in abstinenco, nadaljevanje jemanja naltreksona v takšnih okoliščinah pomaga pri ustavitvi pitja in vrnitvi k ponovni absti nenci. Pacient, ki jemlje naltrekson in je hkrati vključen v sociopsi hoterapevtsko zdravljenje odvisnosti, se bo pri zdrsu v ponovno pi tje verjetneje odločil zopet za abstinenco od alkohola, dolgoročno pa bo njegovo obvladovanje odvisnosti od alkohola učinkovitejše. ¶

NAŠA LEKARNA

K A K O Z D R AV I TI

Jetra

kemična tovarna telesa

Vsi kdaj pa kdaj rečemo, da nam gre nekdo ali nekaj na jetra, pri tem pa o samih jetrih zelo malo vemo. Jetra so za naše telo zelo pomemben organ, saj opravljajo življenjsko pomembne naloge. Nekateri pravijo, da jih je več kakor 500. Zato moramo za svoja jetra tudi dobro skrbeti. O tem, kaj jetra sploh so, kakšna je njihova funkcija in s čim jim najbolj škodujemo, smo se pogovarjali z Radom Janšo, dr. med., specialistom gastroenterologom iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo ukc Ljubljana. Pogovarjala se je Eva Esih.

NAŠA LEKARNA

Jetra so zelo pomemben organ. Kakšna je pravzaprav njihova naloga? Res je, jetra so zelo velik in pomemben organ. Tehtajo okoli en kilogram in pol. Nekateri jih imenujejo metabolni kotel, drugi pa kar kemična tovarna v telesu, saj opravljajo zelo veliko funkcij. Snovi iz prebavil, ki se vsrkajo v kri – to so sladkorji, beljakovine, maščobe –, predelajo in jih spustijo nazaj v krvni obtok v takšni obliki, da jih telo lahko uporabi. Zelo pomembna naloga jeter je razstrupljanje ali detoksifikacija določenih snovi, in sicer toliko, da jih telo lahko izloči skozi ledvice (npr. urea) ali prebavil. Jetra Rado Janša, dr. med., specialist dnevno tvorijo okoli pol litra žolča, ki ga spuščajo po žolčnih po gastroenterolog iz Kliničnega oddelka teh v dvanajstnik. Žolč je pomemben pri razgradnji maščob. V je za gastroenterologijo UKC Ljubljana tra se transportira tudi bilirubin iz razpadlih eritrocitov, ki se dnevno obnavljajo. Bilirubin je žolčno barvilo, zaradi katerega je blato bolj rumene barve. V jetrih se skladiščijo pomembne snovi, kot so glikogen, beljakovine in vitamini, ki jih lahko organizem izkoristi, ko jih potrebuje. Večina ljudi ob okvarah jeter najprej pomisli na alkoholike. Kaj jetrom najbolj škoduje? Je res alkohol največji krivec za bolezni jeter? Včasih smo res razmišljali o jetrnih bolnikih tako, da je večina tistih, ki so imeli spremenjene jetrne teste, alkoholikov. Danes vemo, da to ne drži, in to miselnost bi radi spremenili. Alkoholi zem je šele približno na tretjem mestu najpogostejših vzrokov. Na prvem mestu so bolniki z metabolnim sindromom, ki jih je po podatkih okoli 55 odstotkov. Metabolni sindrom je skupina mo tenj, ki se kažejo kot inzulinska rezistenca, kopičenje maščobne ga tkiva v predelu trebuha, visoka raven holesterola in maščob v krvi ter visok krvni tlak. Povzroča ga preveč hrane, premalo giba nja in dednost. S hrano, z uravnavanjem telesne teže in gibanjem lahko zelo vplivamo na zamaščenost jeter. Danes vemo, da je zamaščenost jeter resna napaka, ki občasno vodi v vnetje jeter. To je vnetje, ki ga ne povzroča alkohol, ampak maščobe, in ki lahko vodi tudi do karcinoma primarnih jetrnih celic. Jetrom seveda škoduje tudi alkohol, okužba s hepatitisom b ali c, ki povzroča resne jetrne te žave, ter določene genetske napake. V jetrih se metabolizira večina zdravil, zato ima zelo pomemb no vlogo pri okvarah jeter tudi polifarmacija, torej velika uporaba raznih zdravil. Zdravniki in bolniki bi morali biti pozornejši in do bro premisliti, ali je smiselno jemati toliko zdravil. Nedolžni pa

Včasih smo res razmišljali o jetrnih bolnikih tako, da je večina tistih, ki so imeli spremenjene jetrne teste, alkoholikov. Alkoholizem pa je šele približno na tretjem mestu najpogostejših vzrokov. Na prvem mestu so bolniki z metabolnim sindromom, ki jih je po podatkih okoli 55 odstotkov.

NAŠA LEKARNA

K A K O Z D R AV I TI

NAŠA LEKARNA

niso niti čaji, fitoterapevtska sredstva in razna prehranska dopol nila. Zelo pomembno je, da se o tem posvetujemo v lekarni. Mislim, da je to pri nas dobro urejeno in da je prav, da je nad temi prepara ti tak nadzor, saj se jih večina dobi samo v lekarni, kjer je vedno far macevt, ki lahko svetuje. Jetrni testi so pomemben del laboratorijskih preiskav. Z njimi ugotavljamo koncentracije različnih snovi v serumu in urinu, s katerimi naredimo korak bližje diagnozi. Vrednost enega testa nam namreč še ne določa diagnoze bolezni, pove nam spremembo oz. izpad le ene jetrne funkcije. Noben jetrni test ni specifičen le za eno jetrno bolezen, niti testi niso specifični le za jetrne bolezni. Jetra imajo veliko funkcionalno rezervo, kar pomeni, da lahko pri okvarjenih jetrih testi ne pokažejo motnje ali pa razmeroma majhna odstopanja od normale.

Kako pa prepoznamo obolenje ali poškodbo jeter? Kateri so prvi opozorilni znaki? Na okvaro jeter velikokrat posumimo na sistematskem pregledu pri pregledu krvi, ko ugotovimo spremenjene vrednosti jetrnih te stov. Takrat je dobro, da zdravnik na določene bolezni že posumi in napoti bolnika na nadaljnje preglede. Pri oceni je zelo pomemben način življenja. Bolnika moramo vprašati, ali je bil kje v tujini, ali po tuje po nerazvitih deželah, ali je imel tvegane spolne odnose, ima novo tetovažo ali pirsing. Pomembna je tudi družinska zgodovina bolezni, uživanje alkohola in različnih zdravil. Opozorilni znak je ti ščanje pod desnim rebrnim lokom, kar kaže na to, da so jetra pove čana. Ko se jetra povečajo ali otečejo, pritisnejo na kapsulo, ki jih ob daja in je dobro oživčena. In to boli. Sama sredina jeter je sicer oživčena, ampak ne boli. Znak pri tumorjih jeter je tudi bolečina, ki se pojavi v desni rami. To je tako imenovana prenesena bolečina, ki pa izvira iz jeter. Znak, ki je pogosto spregledan in se pojavlja predvsem pri žen skah v srednjih letih, je srbenje kože, ki ga spremlja utrujenost. Ker je utrujenost dandanes zelo pogosta, ženske navadno najprej zaidejo v lekarno po razne losjone za srbečo in razdraženo kožo. Farmacevt ali zdravnik bi moral posumiti, da gre morda za resno bolezen jeter, ki jo je mogoče s preprosto terapijo preprečiti. To je primarna biliar na jetrna ciroza. Pri jetrnih boleznih je pomembna še ena spremem ba na koži, ki je izražena zlasti pri moških. To so češnjevi angiomi ali razširjene žilice, ki se pojavljajo po trupu.

NAŠA LEKARNA

K A K O Z D R AV I TI

Ko pa človek postane rumen, takrat že večina posumi, da gre za resno jetrno bolezen ali bolezen odtoka žolča iz jeter. Pomembno je tudi spremenjeno blato. Če žolč ne pride v blato, tako kot mora, bla to ni več rumeno, ampak je bledo (aholično), mastno in ima velik vo lumen, bolnik pa je največkrat že rumen. Koga jetrne bolezni največkrat prizadenejo oziroma kdo je pri tem najbolj ogrožen? Bolj ogroženi so ljudje, ki tako ali drugače živijo tvegano: tisti, ki imajo slabe prehranjevalne navade, se premalo gibajo, imajo povišano raven sladkorja in holesterola v krvi; mladi, ki veliko po tujejo in imajo tvegane spolne odnose ali pa tisti, ki se drogirajo, saj se lahko okužijo z virusom hepatitisa b ali c. Ogroženi so tudi tisti, ki uživajo preveč alkohola in zdravil. En odstotek je žensk srednjih let z utrujenostjo in srbenjem kože. Pri vseh skupinah se lahko razvije jetrna ciroza, ki pomeni spremembo jetrnih celic. To pa poveča možnost zapletov in eden od teh je tudi razvoj he patocelularnega karcinoma. Kaj svetujete, kaj lahko storimo sami, da bi ohranili zdrava jetra in s tem tudi celotno telo? Tudi tukaj velja preventivna zmernost. Zdrava hrana, več gi banja, zmernost pri alkoholu. Alkohol je dovoljen, in sicer dve enoti na dan za ženske in tri za moške (ena enota pomeni en de ciliter vina, dva in pol decilitra piva ali eno šilce žganja). Kaj pa, če so jetra že poškodovana? Ali se lahko regenerirajo? Jetra imajo sposobnost regeneracije. To sposobnost zelo do bro izkoriščamo, ko v jetrih npr. odkrijemo tumor; takrat se del jeter izreže. Ta del se lahko potem regenerira, zraste nov. Jetra so eden redkih organov, ki imajo to sposobnost. Kako pa lahko pripomoremo k regeneraciji jeter? Pomemben je zdrav način življenja. Poznamo tudi zdravilno rastlino pegasti badelj, ki vsebuje učinkovino silimarin. Silima rin je že zelo dolgo poznan fitoterapevtski preparat, ki so ga pro učevali tako farmacevti kot zdravniki. Podatki pričajo, da naj bi preprečeval vnetja in pomagal pri regeneraciji jeter, hkrati pa naj bi preprečeval določene procese v jetrih, ki dolgoročno vodjo v nastanek raka. Lahko rečem, da za jetra ni škodljiv, ampak celo koristen. ¶

NAŠA LEKARNA

Pegasti badelj (Silybum marianum) spada v družino nebinovk. V plodu so različni flavonoidi, ki jih s skupnim imenom imenujemo silimarin. Med njimi so za zdravilne učinke najpomembnejši silibilin, silikristin in silidianin. Te spojine delujejo ugodno na delovanje jeter, zato se izvlečki iz plodu pegastega badlja uporabljajo pri preprečevanju in lajšanju jetrnih obolenj (npr. hepatitis, ciroza jeter, zastrupitve). Silimarin je v vodi slabo topen, zato pitje čaja iz pegastega badlja ni tako učinkovito kot uživanje standardiziranih izvlečkov te zdravilne rastline v obliki prehranskega dopolnila. Uporabo silimarina kot podporo pri čiščenju in zaščiti jeter ter zdravljenju vnetij jeter zaradi ciroze, hepatitisa ali zamaščenosti zaradi alkohola ali drugih strupov je odobrila tudi Komisija E (nemški urad za rastline), saj zaenkrat tudi pri dolgotrajni uporabi niso znani neželeni učinki.

NAŠA LEKARNA

P R E U D A R N O Z A ZDRAVJE

Samo pravo je varno Mar so tam nekje daleč na drugi celini res ponarejena zdravila? Kdo skrbi za to, da so naša zdravila varna? Katera zdravila ponarejevalci sploh ponarejajo in zakaj prav ta? Ta vprašanja in mnoge druge pomisleke smo odpravili v pogovoru s prof. dr. Borutom Štrukljem, mag. farm., profesorjem na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in izvedencem na Evropski agenciji za zdravila (emea).

Pogovarjala se je Nanča Čebron Lipovec, študentka Fakultete za farmacijo.

NAŠA LEKARNA

Zakaj so ponarejena zdravila nevarna? V čem se razlikujejo od ‘pravih’ zdravil? Glede na kategorije delimo ponarejena zdravila v več skupin. V prvo skupino sodijo zdravila, ki sploh ne vsebujejo zdravilne učin kovine, so "prazna". Ko bolnik vzame tako zdravilo, misli, da je pre jel zdravilo, v resnici pa je zaužil samo pomožne snovi, ki se upora bljajo pri izdelavi zdravil. Druga skupina vključuje zdravila, ki vsebujejo pravo zdravilno učinkovino, vendar je ta slabše kakovosti ali pa je je v zdravilu manj, kot je navedeno na ovojnini. Zadnja skupina, veliko nevarnejša, so zdravila, ki sicer vsebujejo neko zdravilno učinkovino, vendar ne tiste, ki je označena na škatlici. Bolnik takrat misli, da je vzel zdravilo, ki mu ga je predpisal zdrav nik, v resnici pa je dobil nekaj čisto drugega, ki ima lahko podoben ali popolnoma drugačen učinek. Lep primer so zdravila s kofei nom, ki so mu primešali efedrin ali celo amfetamin. Vse tri učin kovine delujejo centralno analeptično, to pomeni, da bolnika zbu dijo in povečujejo njegovo aktivnost, vendar v kombinaciji delujejo drugače in so lahko nevarna. Katerih vrst zdravil se ponarejevalci največkrat lotijo? Daleč največkrat se ponarejajo tista zdravila, ki prinašajo naj večji dobiček in ki se najlažje prodajajo. To so na primer antibiotiki. V državah ob ekvatorju je veliko ponarejenih antimalarikov, sledi jo sredstva za zniževanje krvnega tlaka in zdravila za zniževanje povišanega holesterola v krvi. Zdaleč največ pa se ponarejajo sred stva za erektilno disfunkcijo (impotenco), kot so npr. viagra, cialis, levitra itd. Razlogov, zakaj so prav ta zdravila največkrat ponareje na, je več. To so, denimo, zdravila, ki jih zdravnik določenim bol nikom morda celo ne bi predpisal in jih uporabnik samo poskuša. Pri pravi bolezni pa je velikokrat osebna stiska bolnika tako velika, da si svojih težav ne upa deliti z zdravnikom ali s farmacevtom. Zato jih skuša rešiti sam in se odloči za nakup zdravil po internetu. Prav internet je zaradi pomanjkljivega nadzora distribucije najpo gostejši vir ponarejenih zdravil v Evropi.

prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in izvedenec na Evropski agenciji za zdravila (emea)

Zdaleč največ se ponarejajo sredstva za erektilno disfun kcijo (impotenco), kot so npr. viagra, cialis, levitra itd. Razlogov, zakaj so prav ta zdravila največkrat ponareje na, je več. To so, denimo, zdravila, ki jih zdravnik določenim bolnikom morda celo ne bi predpisal in jih uporabnik samo poskuša. Pri pravi bolezni pa je velikokrat osebna stiska bolnika tako velika, da si svojih težav ne upa deliti z zdravnikom ali s farmacevtom. NAŠA LEKARNA

P R E U D A R N O Z A ZDRAVJE

V razvitem svetu je pojavnost ponarejenih zdravil na uradnem trgu, torej v lekarnah, minimalna – manjša od 1 %

Kako razširjena so ponarejena zdravila v svetu, Evropi in Sloveniji? V razvitem svetu je pojavnost ponarejenih zdravil na uradnem trgu, torej v lekarnah, minimalna – manjša od 1 %. Drugače je, če kupujemo zdravila v razvijajočih se državah, npr. v Afriki, Aziji ali Južni Ameriki. Tam lahko tudi v lekarnah dobimo ponarejena zdravila. Delež ponarejenih zdravil ponekod dosega tudi 30 %. V Afriki je ponarejenih na primer do 50 % antimalarikov, v Aziji pa nekje do 35 %. Nam lahko zaupate po vašem mnenju najodmevnejši primer ponarejenih zdravil v zadnjih letih? Zelo odmeven primer ta trenutek je primer heparinov. Pri tem ne gre za ponarejena zdravila v pravem smislu, ampak je ponareje na učinkovina, ki jo je proizvajalec vgradil v pravo zdravilo. Take poti ponarejanja so izredno nevarne. Heparini se uporabljajo kot zdravilo proti strjevanju krvi. Zdravilo, ki se pridobiva iz sluznic in kosti živali, je bilo zelo varno, dokler niso na Kitajskem razvili sub stance, ki je heparinu kemijsko zelo podobna, a zaradi drugačne proizvodnje celo desetkrat cenejša. Nova substanca se imenuje hondroitin sulfat in je zaradi kemične podobnosti prestala vse ana lizne teste. Proizvajalci zdravil so jo zato začeli vgrajevati v svoja zdravila, misleč, da uporabljajo heparin. Šele ko je zdravilo prišlo na trg, se je pokazalo, da je ponarejeno in smrtno nevarno. Od ja nuarja 2007 do danes je zaradi tega ponaredka prišlo do 127 smrt nih žrtev, predvsem v zda.

NAŠA LEKARNA

Ali lahko torej v lekarni dobimo ponarejeno zdravilo? Če dobimo zdravila v lekarni, najsi bodo to zdravila brez recep ta ali na recept, potem je verjetnost minimalna. V Evropi in Slove niji je distribucijska mreža od proizvajalca do uporabnika namreč tako kontrolirana, da bi zdravilo že veliko prej izločili iz trga. Kako farmacevtska stroka zagotavlja pristnost zdravil, ki pridejo na evropski in slovenski trg? Že sam proizvajalec uporablja zaščito v obliki hologramskih nalepk, nekateri so celo uvedli radiofrekvenčne kode (za zda), naj pomembnejša pa je urejena distribucijska mreža, od proizvajalca in veledrogerij do lekarn. Če je sledljivost distribucije optimalna in nadzorovana, potem ni nevarnosti, da bi v lekarniško mrežo prišla ponarejena zdravila. Ali je pri nakupu po spletu večja možnost, da dobimo ponarejeno zdravilo? Seveda. Ugotavljamo, da je v Evropi 62 % zdravil, ki se naročajo po internetu, ponarejenih ali pa so izdelek originalnega proizvajal ca, vendar se prodajajo mimo distribucijskih mrež. Zelo odmevni so primeri omenjene viagre. V Sloveniji na carin ski pošti dnevno odkrivajo sumljiva zdravila, naročena po interne tu. Po laboratorijski analizi se največkrat zares pokažejo za pona redke. Kako se nadzorni organi spopadajo s prodajo zdravil po internetu? Velika večina zdravil, ki se trži po medmrežju, sploh ne pride do točke, ko bi pristojni organi lahko preverjali njihovo pristnost. To pomeni, da se za veliko primerov sploh ne ve. Če zdravilo dose že pristojne organe, je treba pristopati z določenimi smernicami. Evropska agencija za zdravila sledi pravilu: ne moremo se bojevati proti milijonom različnih spletnih strani, osredotočiti se moramo na izobraževanje javnosti in izboljšanje nadzora točk prodaje. To pomeni, da javnost ve, da je nakup zdravil v lekarnah varen, nakup po spletu pa največkrat nevaren. Izjeme so internetne lekarne, ki jih vodi farmacevt, ki ima tudi sicer lekarno in tako zagotavlja ena ko varen nakup, kot če bi zdravilo kupili fizično v lekarni. Zato imamo v Evropi tudi pravilo, da imajo lahko spletne lekarne samo tisti, ki so lastniki tudi pravih lekarn. Tak pristop se je do danes po kazal za najučinkovitejšega pri zmanjševanju nekontrolirane pro daje po spletu.

NAŠA LEKARNA

P R E U D A R N O Z A ZDRAVJE

Zgoraj originalno zdravilo, spodaj pa ponaredek. Včasih je podobnost osupljiva. Razloče vanje ponaredkov od original nih zdravil je odvisno tudi od uporabnivkovega poznavanja originalnega zdravila.

NAŠA LEKARNA

Kako lahko ločimo ponaredek od originalnega zdravila? Pozorni moramo biti na razne malenkosti, predvsem na videz samega zdravila in ovojnine. Navadno se npr. tablete razlikujejo v barvi, robovih, odtisih. Sekundarna ovojnina (škatlica) je lahko tudi drugačna, opazimo lahko recimo napake pri tisku. Nekatera zdravila so zdaj zaščitena še s posebnimi plastogrami ali s poseb nimi hologramskimi znaki, vendar znajo dobri ponarejevalci po narediti tudi to. Seveda lahko uporabnik vse te razlike ugotovi le, če dobro pozna originalno zdravilo oz. ga dolgo uporablja. Veliko krat pa lahko šele pozneje po učinkih oz. pomanjkanju učinkov ugotovimo, da zdravilo ne deluje pravilno in tako podvomimo o njegovi pristnosti. Kaj storimo, če posumimo, da smo naleteli na ponaredek? Ko uporabnik posumi, da neko zdravilo ni originalno, ga napo timo v prvo lekarno oz. v prvo ambulanto, kjer primerek pošljejo na pregled nacionalni agenciji za zdravila. Ta potem ugotovi, ali gre za ponaredek ali ne. ¶

MEDICINSKO ZRCALO

Alzheimerjeva bolezen Majda Zaletel, dr. med., specializantka nevrologije, UKC Ljubljana

Pozabljivost je lahko čisto normalna, včasih celo malo simpatična zadeva. Pozab ljamo zaradi utrujenosti, zamišljenosti, obremenjenosti in še česa. Pozabljivejši so navadno starejši ljudje. Če se pozabljivost stopnjuje, je to lahko prvi znak demence. Najpogostejši vzrok demence je Alzheimerjeva bolezen. Simptomi, kot so pozablji vost, zmanjšana zmožnost orientacije, razumevanja, govornega izražanja, presoje in opravljanja vsakodnevnih dejavnosti ter sposobnost obvladovanja čustev in social nega vedenja, ne prizadenejo le bolnikov, temveč pomenijo tudi veliko breme za njihove najbližje.

NAŠA LEKARNA

M E D I C I N S K O ZRCALO

lzheimerjeva bolezen (ab) spada v skupino demenc. Prvič jo je opisal nemški psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer leta 1907. Bolezen, ki se je sprva zdela zelo redka, je v poznih šest desetih postala čedalje pogosteje prepoznana. Danes se število bolnikov z Alzheimerjevo de menco povečuje zaradi staranja populacije in je zdaj četrta po vzrokih smrti v razvitih državah.

ganja še prisotnost določenega gena (alel apo e4), nižja stopnja izobrazbe, pojav ab v družini, bolezen koronarnih arterij ter hujša poškodba glave v preteklosti. Med možnimi dejavniki tve ganja so lahko tudi zvišan krvni tlak, zvišane vrednosti aminokisline homocisteina v krvi in zvišane vrednosti maščob v krvi. Ab se kaže kot napredujoča motnja pred vsem psihičnih (kognitivnih) sposobnosti. Naj večkrat so v ospredju motnje spomina, motnje govora, vidno-prostorskih zaznav in izvršilnih funkcij v povezavi z motnjami vedenja. Značilne spremembe vedenja in drugi nevropsihiatrični simptomi po navadi nastopijo nekje na sredini bolezni (napačno dojemanje sveta, prividi, te snoba, motnje spanja, depresija). Motnja spomina se kaže predvsem kot izgu ba spomina za pretekle dogodke (epizodični spomin) od nekaj sekund do nekaj minut nazaj, bolnik je slabo orientiran v trenutnem času in prostoru. Prizadet je tudi spomin za podatke, ki niso vezani na prostor in čas (semantični spo min), kar pomeni, da ne pozna splošno znanih dejstev, npr.: tiger je črtast, Ljubljana je glavno mesto Slovenije. Dolgoročni spomin (dogodki pred začetkom bolezni) je navadno ohranjen, tako da svojci včasih povedo, da bolnik “živi v preteklosti”. Motnja govora je najpogosteje izražena kot težava z iskanjem pravilnih besed, kar je lahko tudi vodilni simptom bolezni.

Dejavnik tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni je predvsem starost. Pojavnost bolezni eksponentno raste med 65. in 85. letom starosti in se podvoji na vsakih pet let. Pri 85 letih je obolele že 30–40 % populacije. Kadar se bolezen začne pred 45. letom starosti, gre navadno za ge netsko obliko ab. Poleg starosti so dejavniki tve

NAŠA LEKARNA

Nevropsihiatrični simptomi se kažejo pred vsem na štirih ravneh: motnje čustvovanja in raz položenja, psihoze, spremembe osebnosti, mot nje vedenja. Pojavijo se pri 80 % bolnikov z ab. Skoraj 70 % bolnikov ima vsaj en simptom depre sije, 30 % jih ima halucinacije. 75 % bolnikov je osebnostno spremenjenih, postanejo bolj otopeli, socialno se osamijo, lahko so dezinhibirani.

V 30 do 85 % imajo motnjo vedenja, ki se kaže na različne načine: lahko so verbalno ali fizično nasil ni, razburjeni, možno je tudi neprimerno spolno vedenje, nesodelovanje in urinska inkontinenca. V začetni fazi je bolezen včasih težko prepo znati, še posebno če so prisotne tudi druge kro nične bolezni, kot so npr. srčno popuščanje ali možgansko-žilne bolezni, oziroma če bolniki je mljejo zdravila, ki imajo neželene učinke na živ čevje (antiholinergični stranski učinki). Tudi podatki, ki jih bolnik da zdravniku, so zaradi motenj spomina, zaznav, zanikanja bolezni itd. pogosto nezanesljivi. Za pravilno ocenjevanje stopnje bolezni podatke nujno potrebujemo od svojcev ali skrbnikov bolnika. Proti koncu pote ka bolezni so bolniki mutasti, negibljivi, inkon tinentni, neodzivni, kar se kaže kot trajno vege tativno stanje. Najpogosteje umrejo zaradi okužb ali srčnih bolezni. Pričakovana doba pre živetja je 8 do 12 let.

(npr. jasne oznake na vratih in drugih objektih, ki jih bolnik uporablja, dovolj svetlobe v kopal nici ipd.) ter izobraževanje in informiranje svoj cev in skrbnikov. Za zdravljenje ab imamo trenutno na voljo zdravila, ki jih s skupnim imenom označujemo inhibitorji acetilholinesteraze ter modulator glutamatnih receptorjev. Vsa so dokazano učin kovita predvsem v upočasnitvi poteka bolezni, le redko pa je prišlo tudi do izboljšanja že priza detih kognitivnih funkcij. Preizkušali so tudi druga zdravila, predvsem tista, ki delujejo na oksidativni stres – povečano nastajanje prostih radikalov v telesu – (npr. vitamin e), estrogen sko-progesteronsko nadomestno terapijo, pro tivnetna zdravila, zdravila za zniževanje ravni holesterola v krvi itd., vendar se nobeno ni po kazalo za učinkovito. O učinkovanju ginka (Gin ko biloba) so mnenja še vedno različna. Pri zdravljenju moramo biti pozorni tudi na druge bolezni, predvsem okužbe, saj se stanje zaradi njih lahko akutno poslabša. Zato jih je nujno prepoznati in zdraviti. Prav tako je po membno zdravljenje nevropsihiatričnih simpto mov, kot so depresija, halucinacije, blodnje, mot nje spanja.

Ob čedalje večjem znanju o Alzheimerjevi bolezni na vseh stopnjah se razvija tudi vedno več možnosti za zdravljenje. Poleg zdravil je zelo pomembna prilagoditev okolja za take bolnike

Ker je delo s takimi bolniki težko, je v celo stni obravnavi bolnikov z ab nujno potrebno tudi izobraževanje in informiranje svojcev ter osebja, ki dela s takimi bolniki, saj psihološko podporo pogosto potrebujejo prav oni. V Slove niji obstaja izobraževalni program Spominčice ter skupine za samopomoč. ¶

NAŠA LEKARNA

Z D R AV I L N E R ASTLINE

Vprašajte strokovnjaka

Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti urednistvo@nasa-lekarna.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex, bomo skušali poiskati odgovore.

NAŠA LEKARNA

Kaj od Medexovih izdelkov bi svetovali mojemu sinu, da bi okrepil imunski sistem: star je 23 let, vegetarijanec, večkrat je prehlajen in ima probleme s sinusi? Nadja iz Slovenj Gradca Za okrepitev imunskega sistema priporočamo Algoaktiv+, ki vsebuje čisto japonsko algo Chlorella vulgaris, vzgojeno v nacionalnem parku. Raste v čisti vodi, bogati z minerali, v subtropski klimi brez industrije. Največja prednost japonske Chlorelle vulgaris je prav njena kvaliteta z 82-odstotno biološko razpoložljivostjo in prebavljivostjo, standardizirano vsebnostjo beljakovin, nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov, mineralov (tudi železa), vlaknin, klorofila, CGF-klorelinega rastnega faktorja in maščob, ki so v podobnih razmerjih kot v človeškem telesu. Testiranje Chlorelle vulgaris je pokazalo, da v primerjavi z drugimi zelenimi algami vsebuje največ železa, proteinov in klorofila. Še posebno jo priporočajo vegetarijancem. Za Chlorello je dokazano, da poveča telesno odpornost ter tako ščiti telo pred virusnimi in bakterijskimi okužbami. Chlorella učinkovito razstruplja človeški organizem z vezavo strupenih snovi v črevesju in s spodbujanjem aktivnosti jeter, poleg tega pa izboljšuje prebavo. Nekatere raziskave kažejo, da Chlorella pospešuje regeneracijo celic, blaži vnetja ter zavira razvoj kroničnih degenerativnih bolezni, zlasti ožilja in sklepov (npr. ateroskleroza in artritis). Mnogokrat tudi uspešno zdravi vnetje želodčne sluznice ter rano na želodcu ali dvanajstniku. Na vas se obračam s prošnjo za nasvet glede uživanja alg. Imam precejšnje težave s kandidiazo in v literaturi sem prebrala, da je pri zdravljenju kandide poleg drugih ukrepov nujno tudi razstrupiti telo. Prav uživanje alg

pri tem menda zelo pomaga. Zaradi kronične depresivnosti jemljem visoke doze antidepresivov. Nekje sem slišala, da morda ni priporočljivo uživati alg ob hkratnem uživanju zdravil, saj bi se lahko zgodilo, da bi alge zdravilo »prepoznale« kot strup in bi nevtralizirale delovanje zdravila. Če mi alge odsvetujete, pa bi bila zelo vesela vsake informacije v zvezi s tem, kako razstrupiti organizem. Lep pozdrav, Darinka Res je, ob uživanju kemičnih zdravil ni priporočljivo uživanje alg, ker jih prepoznajo kot dioksin in nevtralizirajo njihovo delovanje. Priporoča pa se uživanje alg po prenehanju uživanja tovrstnih zdravil. Pri uživanju zdravil se lahko poruši naravni imunski sistem črevesja in uniči dobra črevesna flora, kar lahko vodi do čezmernega razvoja škodljive bakterijske flore. Oslabljena črevesna sluznica postane prepustnejša za škodljive snovi, ki se tako lažje širijo po telesu. Za ponovno vzpostavitev naravnega ravnotežja črevesne mikroflore vam predlagamo uživanje Medexovega probiotika Probio aktiv. Imam tanke lase in lomljive nohte. Ali obstaja kakšen naraven proizvod, ki bi izboljšal moje težave? Marija iz Trbovelj Kolagen je najbolj zastopana beljakovina v človeškem telesu. Po 20. letu se tvorba kolagena upočasni, rezultat tega je suha neelastična koža, tanki lasje ter krhki nohti. Hidrolizirani kolagen vsebuje esencialne aminokisline, potrebne za sintezo kolagena, ki je v koži, laseh in nohtih. Študije s hidroliziranim kolagenom so po dveh mesecih uživanja kolagena dokazale za 30 % povečano vlago in prožnost kože, po treh mesecih uživanja povečano debelino las za 10 %, pri 86 % uporabnic pa izboljšano trdnost nohtov. Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu

Veliko zdravja vam želita Medex in uredništvo revije Naša lekarna.

NAŠA LEKARNA

S A N J S K A K O L UMNA

Ljubezenske tehnike, porodni načrt in dr. Marsden Wagner Moj porodni načrt: kar ste si vedno želeli vprašati svojega ginekologa, pa ste seznam pozabili doma

Ooooo, pravkar ste ugotovili, da je vaš test nosečnosti pozitiven! Tule smo pustili nekaj prostora za val ču stev, ki vas je preplavil. Čestitamo, otročička boste imeli! »Bom sploh zmogla tolikšno od govornost?« se vprašate. To je zdaj vaš veliki projekt, hočete vedeti vse, hočete biti popolna nosečnica, da boste najboljša mama, storili bi vse, da bo prav za otročička in za vas, da bosta oba zdrava in krepka. Morda vas potem vsako jutro pozdravlja slabost, ki včasih traja kar ves dan. Ali pa ste neznansko zaspani in bi, če bi vas le pustili pri miru, spali kot polhek pozimi. Doma si zapisu jete tistih tisoč vprašanj za zdravnika, ki skrbi za vas, pa ga pozabite doma, ko greste v gineko loško ambulanto. Komaj čakate na ultrazvočni pregled, da bi z neverjetno sodobno pripravo pokukali v trebušček in morda izvedeli za spol, potem pa si premislite in tega nočete slišati. Trepetate, ko čakate na izvide presejalnih te stov; hočete zagotovilo, da je vse v redu. In po tem vas nekoč presenetijo prvi otrokovi poz dravi, dotiki metuljevih kril v trebuščku, ki jih partner prek vašega zaobljenega trebuha lahko zatipa šele pozneje; pogovarjate se z otrokom, pojete mu in sanjarite, kako bo, ko boste vi mama in vaš partner oče. In začenja vas skrbeti, kako boste rodili. Le kako se tri in pol kilogramsko bitjece pretisne

NAŠA LEKARNA

skozi medenico in nožnico, le kako rodijo druge ženske? V vaši domišljiji dobiva porod strašljive razsežnosti, obujajo se prizori iz filmov s kriča njem in agonijo. Tolažijo vas: »Še vsaka je rodila, tudi ti boš.« In: »Saj po porodu vse pozabiš.« A vas stiska v prsih in najraje bi se kar naročili na carski rez, naj vas uspavajo, prerežejo trebuh in maternico, otročička vzavmejo iz nje, vas zašije jo, pa bo! »Šment, pa saj se sploh ni mogoče na ročiti na tak carski rez,« ugotovite, pri tem pa vam še pojasnijo, da je carski rez brez resnega medicinskega razloga za vas in otročička bolj tvegan kot vaginalni porod. Zbegani ste, par tner sicer pravi, da vam bo stal ob strani, ampak njemu se ne bo treba izkazati s pravilnim diha njem med popadki in hrabrim prenašanjem po rodnih bolečin; v njegovo mednožje ne bo nihče strmel in ukazoval: »Pritisnite, pritisnite!« »Ne grem rodit, pa pika,« je vaš sklep. Potem pa vam prijateljica stisne v roke pri kupno knjigico Moj porodni načrt. Popoln vo dnik za varen in izpolnjujoč porod. »Traparija,« si mislite, »poroda vendar ni mogoče načrtovati, toliko pa že vem, porod te kar objame in te nič ne vpraša, ali si pripravljena ali ne.« Da, to vam potrdijo uvodne besede avtorja, zdravnika peri natologa, raziskovalca in dolgoletnega vodje Od delka za ženske in otroke pri Svetovni zdravstve ni organizaciji, poroda ni mogoče načrtovati, mogoče pa se je pozanimati o različnih izbirah porodne pomoči in se pripraviti nanj, da bo po rodno doživetje zaklad v vašem spominu. Avtor

vas prijazno prime za roko in vas iz poglavja v poglavje vodi skozi labirinte informacij o različ nih posegih in postopkih med porodom, o spo prijemanju z bolečinami in možnostih njihove ga lajšanja. Skupaj raziskujeta, kako se materino telo s porodnimi popadki zlagoma odpira in pri pravlja pot otroku, kako se otročiček spušča in prihaja na svet, in ugotavljata, kaj potrebujete za to. Pomaga vam zastavljati prava vprašanja, s katerimi si pomagate pri zagotavljanju okoliščin, kjer boste lahko kar najbolj sproščeni, kjer boste zaupali svojemu telesu, kjer se boste čutili varni in ljubljeni. No, kmalu ugotovite, da vodnik mal ce spominja na seksualni priročnik. Pisec vam razkriva za vas dobre in učinkovite tehnike ter opozarja, kako slabi in nepremišljeni načini pre prečujejo zaželeno; seznanja vas s fiziologijo, da bi razumeli, zakaj so nežen dotik dlani, strasten poljub in občutena masaža v določenem trenut ku pravi ukrepi, zaradi katerih proces lažje teče; spodbuja k ustvarjanju okolja, kjer lahko poza bite na vse drugo in prepustite telesu, da počne, kar zna zelo dobro početi. Moj porodni načrt vas popelje skozi samo raziskovanje, da ugotovite, kakšen porod je pra vi za vas; pomaga vam pri premisleku o števil nih vidikih poroda: koga želite ob sebi pri tem prvovrstnem dogodku – partnerja, spremljeval ko pri porodu oz. t. i. doulo, in morda še koga? Kje hočete roditi? Kateri zdravstveni strokov njak naj vam pri tem pomaga – bi se dogovorili z izbrano babico? Česa se bojite in kako se spo

pasti s strahom – je utemeljen ali je votel in ga naokrog nič ni? Kot nosečnica in porodnica imate določene pravice – kako zagotoviti njiho vo uresničevanje? Kako ravnati, če okrevate po spolni zlorabi, če ste oseba s posebnimi potre bami in mora biti skrb za vas še posebno obču tljiva? Iz tedna v teden izginja občutek, da se po dajate v neznano, vaš porod se izrisuje pred vami kot zemljevid pokrajine, ki jo boste zane sljivo obiskali. V resnici nestrpno čakate, da se potovanje končno začne in da se prepustite ču dežnosti rojstva. Mi vam že zavidamo. Dr. Zalka Drglin, prevajalka, svetovalka, Združenje Naravni začetki Dr. Marsden Wagner, Moj porodni načrt, Popoln vodnik za varen in izpolnjujoč porod, Založba Sanje, Ljubljana 2008. Kontakt: www.sanje.si ali po telefonu: 01/514 16 28. Več o pravicah nosečnic, porodnic in družin po rojstvu otroka: Moj trebušček, najin porod, naše rojstvo, Dvajset pravic za dvajset tisoč družin, Združe nje Naravni začetki, Šenčur 2008, tudi na www.mamazofa.org.

NAŠA LEKARNA

P O R T R E T FA R MACEVTA

“ ”

Kadar smo iskreni in še malo iskrivi, je naša resničnost popolna. Lidija Urh, mag. farm. Lekarna Ločna, Novo mesto

Fotografija Žiga Koritnik

NAŠA LEKARNA

V GIBANJU

Smučanje zahteva dobro telesno pripravljenost

Robert Drobne, dipl. fizioterapevt, vodja fizioterapije v Termah Olimia in eden od fizioterapevtov slovenske smučarske reprezentance

Zimski čas, hladno vreme in sneg nas vabijo na zimske užitke na belih strminah. Alpsko smučanje je v zadnjih letih nedvomno popolnoma zaznamovala zarezna tehnika. Krajše smuči s poudarjenim stranskim lokom dovoljujejo agresivnejši način vožnje z večjimi hitrostmi v zavoju. Tak način smučanja daje bistveno več smučarskih užitkov, hkrati pa zahteva od smučarja poleg smučarske opreme in zaščite tudi dobro telesno pripravljenost ter zbranost pri vsakem zavoju, sicer lahko kaj hitro pride do nezaželenih težav.

NAŠA LEKARNA

oškodbe so žal sestavni del vsakega športa, tudi smučanja. Delež poškodb pri alpskem smučanju zajema okoli 80 odstotkov vseh smučarskih poškodb. Preostali delež si delijo deskanje, tek na smučeh ter smučanje prostega sloga, ki postaja čedalje bolj priljubljeno med mladimi. Pričakovati je po rast poškodb, povezanih z drzno akrobatsko za bavo takšnega smučanja. Poškodbe pri smučanju lahko razdelimo na lažje in težje oziroma zahtevnejše, ki zahtevajo strokovno zdravniško obravnavo pri poškodbi ali po njej.

število poškodb gležnja in goleni, kar bi lahko pri pisali izboljšavam tehnologije smučarskih vezi ter spremenjeni tehniki smučanja. Pomembno večji Med lažje poškodbe štejemo manjše udarnine, pa je delež poškodb kolena in glave. Pri poškodbi kolena se lahko z zvinom poško opraskanine in blažje zvine. Take poškodbe lahko oskrbimo kar sami z ohlajevanjem poškodovanega dujejo sprednja križna vez, stranske vezi, meni dela in z nekaj obliži, če je treba. Previdni mora skusi ali hrustančne površine sklepa. Pogosto se mo biti pri poškodbah zapestja ali gležnja, pri zgodi, da si pri padcih z veliko hitrostjo in nenad katerih bolečina traja več kot teden in se ne zorovanim gibanjem telesa lahko hkrati poško zmanjšuje. Takrat priporočam obisk pri zdravni dujemo več omenjenih kolenskih struktur. Pogo ku, saj gre lahko za poškodbe kosti, ki so tudi z sta je tudi poškodba palca: lahko gre za udarnino ali zvin, pri večji obremenitvi pride celo do pretr rentgenskim slikanjem težje vidne. Težje poškodbe pri smučanju so značilne za ganja vezi, ki zagotavlja stabilnost palčnega skle določene discipline. Deskarji si pogosteje poško pa. Poškodbe zgornjega dela telesa so občutno dujejo zgornje okončine ter glavo, pri alpskem redkejše. Mednje spadajo različne poškodbe ra smučanju pa so pogosteje poškodovane spodnje mena, zlasti izpahi, zlomi ključnice in poškodbe okončine. V zadnjih letih se je menda zmanjšalo sklepa med ključnico in lopatico.

NAŠA LEKARNA

V GIBANJU

NAŠA LEKARNA

Kaj lahko storimo, da ne pride do poškodb Preden se namenimo na bele strmine, mora mo poskrbeti za dobro telesno pripravljenost. Vadbo za vzdržljivost je smiselno začeti vsaj tri mesece pred prvim spustom. Telesna vadba naj bo na začetku manj intenzivna. Začnemo lahko s hitro hojo ali hojo navkreber, zelo priporočljiva sta tudi nordijska hoja in kolesarjenje. Stopnje vanje intenzivnosti lahko dosežemo z večanjem obremenitve, večjo klančino, hitrejšim tekom, in tervalnimi obremenitvami z dodajanjem različ nih vaj za vzdržljivost in ravnotežje. Poudarek naj bo na krepitvi mišic stegna ter trupa. Posebno pozornost posvetimo raztezanju, saj pomembno vpliva na zmanjšanje pojavnosti bolečin in poškodb, s čimer pridobivamo telesno gibljivost ter »voljnost« mišičnega sistema. Ker se je smučarska sezona že popolnoma razmahnila, čas smučanja in težavnost prog pri lagodimo svoji pripravljenosti in telesni kondiciji. Preden se odločimo za obisk smučišča, preve rimo smučarsko opremo, nastavitev smučarskih vezi, kvaliteto robnikov … Najboljše je poiskati strokovno pomoč na kakšnem izmed servisov. Ko prispemo na smučišče, ne pozabimo na ogre vanje, preden se prvič spustimo po strmini. Raz gibajmo in ogrejmo vse telo, poudarek pa je na mišicah nog in stabilizatorjev trupa, saj so med smučanjem najbolj obremenjene. Pri vožnji po smučiščih je pomembno upošte vanje desetih pravil fis. Posebno pozorni moramo biti na to, da se ne ustavljamo na nepreglednih in nevarnih mestih pod prelomnicami. Pridružujem se mnenju nekaterih strokovnjakov, da je zaščitna čelada zelo primerna za smučarje vseh starosti. Ne precenjujmo svojih sposobnosti, saj je lahko nevar no za nas in preostale udeležence smučišča. Ko začutimo utrujenost, raje nehajmo smučati, kajti veliko poškodb nastane prav zaradi prevelike utru jenosti in padca koncentracije. Ko sestopimo s smuči, pa ne pozabimo na raztezanje mišic, ki so bile pri smučanju najbolj obremenjene. ¶

NAŠA LEKARNA

V GIBANJU

Nesreča na smučišču pravice in dolžnosti Mag. Vanja Badovinac

Pogledali smo, kakšne so najpogostejše možne poškodbe pri nesrečah na smučišču. Na srečo se največkrat končajo nedolžno ali le z manjšimi odrgninami, udarci, ki čez nekaj dni izzvenijo, in življenje gre naprej. Kako pa naj ravnajo tisti, ki so jih poškodbe iztrgale iz vsakodnevnega življenja, jih za nekaj časa prikovale na bolniško posteljo, jim ukradle zimske počitnice ali povzročile celo trajno nezmožnost življenja, kakršnega so uživali pred nesrečo? Če se nam to zgodi v prometni nesreči, so zadeve povsem jasne. Policija, zavarovalnica, morebitne tožbe. Zakonsko urejeno področje ureja postopke, pristojnosti, pravice in dolžnosti. Poznamo jih skorajda vsi, če ne, nam jih preprosto razloži policist, ki obravnava prometno nesrečo.

Kako pa je z nesrečami na smučišču? O ugotavljanju krivde, odgovornosti in poteku pravdnih postopkov smo se pogovarjali z odvetnikom Primožem Krapencem iz odvetniške hiše Jernejčič Krapenc, ki se ukvarja z odškodninskim pravom. Povprašali smo ga, kako ugotavljati krivdo za nesreče na smučišču in kakšno je priporočeno ravnanje poškodovancev.

NAŠA LEKARNA

V GIBANJU

e se na smučišču poškodujemo in sklepamo, da je za poškodbo kriv upravljavec smučišča ali drug smučar, moramo takoj ukrepati, dokler so dokazi še vidni oz. ugotovljivi. Pri tem je treba poudariti, da je upravlja vec smučišča morebiti odgovoren le, če smo smučali na tehnično zavarovani, odprti, torej smučarjem dostopni smučini. Odgovornost drugega smučarja pa nastopi, če je ta ravnal v nasprotju s pravili varnega smučanja, kot so določena v mednaro dnih pravilih fis in določbah Zakona o varnosti na smučiščih. Med pogoste vzroke nesreč sodijo prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje, nedovoljeno prečkanje smučišča, zadrževanje na smučišču, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, deloma pa tudi neprimerna oprema in precenjevanje smučarskih sposobnosti.

Če imamo pri sebi npr. mobilni telefon s fotoaparatom, tudi sami fotografirajmo kraj dogodka, če le zmoremo.

NAŠA LEKARNA

Če pride na smučišču do kakršne koli poškodbe, je treba poiska ti reševalno in nadzorno službo, ki na smučišču napravita zapisnik, fotografirata okoliščine nesreče (če imamo pri sebi npr. mobilni te lefon s fotoaparatom, tudi sami fotografirajmo kraj dogodka, če le zmoremo). Treba je zbrati imena in naslove prič dogodka, saj so največkrat ključna pomoč pri dokazovanju krivde. Zaželeno je, da shranite veljavno smučarsko karto. Reševalna služba na smučišču ugotavlja tudi psihofizično stanje poškodovanca: pozorni so zlasti na morebitno alkoholiziranost poškodovanca, uporabo zaščitne čelade in drugih zaščitnih oblačil oz. opreme. V zapisniku o nesreči na smučišču je treba navesti točne podat ke o datumu in uri nesreče, podatke o zatrjevanem krivcu in dru gih udeležencih nesreče, ime proge in točen kraj nesreče, zapisati je treba izjave udeležencev, vidne telesne poškodbe, napraviti skico nesreče in vnesti tudi podatke o ravnanju udeležencev neposredno pred nesrečo. Zapisnik shrani upravljavec smučišča, po en izvod pa se pošlje pristojni inšpekciji in udeležencem nesreče. Takojšnje ukrepanje poškodovanega smučarja neposredno po poškodbi na smučišču je smiselno zato, ker mora poškodovanec sam dokazovati obseg škode, ki jo je utrpel, nedopustno ravnanje upravljavca smučišča ali drugega smučarja ter vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem zatrjevanega povzročitelja in na stalo škodo. Odškodninski postopek lahko poškodovani smučar sproži neposredno zoper upravljavca smučišča, drugega smučarja ali zavarovalnico, kjer je imel zatrjevani povzročitelj sklenjeno zavarovanje, ki krije takšno civilno odgovornost.

10 pravil FIS, ki jih moramo upoštevati, kjer koli smučamo: Obzirnost do drugih Na smučišču se moramo vesti tako, da z ničimer ne ogrožamo drugih smučarjev ali jim škodujemo. Smučarsko znanje Smučamo tako, da lahko pravočasno ustavimo. Svojo hitrost in način smučanja moramo prilagoditi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim razmeram ter gostoti prometa na smučišču. Izbira smučine Hitrejši smučar mora smučino izbrati tako, da ne ogroža smučarjev pred seboj.

Prehitevanje Prehitevamo lahko zgoraj, spodaj, levo in desno, vendar v takšni razdalji, da ima prehitevani dovolj prostora za vsakršno gibanje. Vključevanje in vnovični spust Če želimo zapeljati na smučišče ali po ustavitvi nanj spet zapeljati, se moramo navzdol in navzgor prepričati, da to lahko naredimo brez nevarnosti zase in za druge. Ustavljanje Izogibati se moramo ustavljanju na ozkih ali nepreglednih delih, če ni to nujno potrebno. Smučar, ki je tam padel, se mora čim hitreje umakniti oziroma opozoriti na svojo navzočnost.

Vzpenjanje in spuščanje Za vzpenjanje, spuščanje ali spuščanje peš uporabljamo rob smučišča. Upoštevanje znakov in označb Upoštevamo oznake in signalizacijo. Pomoč Pri nesrečah smo dolžni pomagati. Dolžnost legitimiranja Če pride na smučišču do nesreče, smo dolžni dati podatke, ne glede na to, ali smo priče ali udeleženci in ali smo odgovorni ali ne.

NAŠA LEKARNA

V GIBANJU

Pomembno je torej, da zberemo čim več dokazov o sami ne sreči, saj bomo le z njimi dosegli povračilo odškodnine. Odvetnik Krapenc poudarja, da gre vselej za zahtevne postopke; največkrat se zaplete prav pri pomanjkljivih dokazih, kraj nesreče pa se zara di hitrih sprememb v naravi seveda iz dneva dan spreminja. Prak sa prav tako kaže, da se priče dogodka pogosto nočejo vmešavati v tuje težave, zato s kraja nesreče najpogosteje hitro odidejo. Odvetnik Krapenc opozarja tudi na dojemanje smučanja predvsem kot zabavo, kjer sicer razmeroma jasna pravila hitro postanejo precej ohlapna. Smučarji želijo uživati in se ob športu tudi zabavati, kar upravljavci smučišč seveda vedo. Zato v praksi le redko vidimo policiste, ki bi na progi res preverjali vinjenost smučarjev ali jim odvzeli karto zaradi neprilagojenega smučanja. »Se vam je že kdaj zgodilo, da bi vas kdor koli ob nakupu smučar ske karte vprašal, ali sploh znate smučati?« nas pomenljivo vpra ša odvetnik. Tudi v tem je razlika med pravili, ki veljajo na smučiščih in na cestah. V prometu je jasno, da brez opravljenega vozniškega izpi ta ne smeš za volan, vožnja v vinjenem stanju se šteje za enega najhujših prekrškov. Na smučišču pa je vse drugače, številne stva ri se mnogo preveč tolerirajo. Primož Krapenc je pogovor končal z mislijo, da se bo število ne sreč na smučiščih zmanjšalo, ko bodo vsi udeleženci sprejeli svoj

NAŠA LEKARNA

del odgovornosti za ravnanje pri smučanju. Smučarji bi morali nuj no poznati in seveda upoštevati vseh deset pravil fis, ki ne naza dnje veljajo kot bonton. Upravljavci smučišč, ki so v zadnjih letih z vidika varnosti na smučinah sicer že mnogo postorili, pa bodo mo rali dosledneje izvajati nadzor nad ravnanjem smučarjev in jim ob kršenju pravil odvzeti karto. In ko bo želja upravljavcev smučišč po varnosti smučarjev prevladala nad željo po zaslužku, bomo mogo če tudi dočakali, da bodo uvedli zgornje meje zmogljivosti smučar skih prog, saj je prav gneča pogosto vzrok težkih nesreč. Temeljna pravila za uporabo smučišča in zagotavljanje varno sti na smučišču, pogoje pod katerimi se lahko opravlja organizi rano poučevanje smučanja ter pogoje, ki jim morajo ustrezati po vršine, namenjene za smučanje z uporabo smuči in smučem podobnimi športnimi rekviziti ureja Zakon o varnosti na smuči ščih (ZVSmuč). ¶

NAŠA LEKARNA

ZA MIZO

Muškatna mineštra Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja

Za nekatere je februar najlepši mesec. Seveda, odkar smo ponarodeli praznik svetega Valentina. Res je tudi, da se proti koncu meseca že nekoliko ogreje ozračje, megle se razkadijo. Če je februarja še pust, tako kot letos, potem nam kurenti dokončno preženejo zimo. Posije sonce in spet nekoliko zaživimo. Žal se z vsem življenjem vred prebudijo tudi virusi in nemalokdo bo moral tudi prisilno nemočno poležavati in več posmrkavati. Da bi kolikor toliko okrepili svoj imunski sistem, je pomembno, da se v mejah svojih zmožnosti pravilno prehranjujemo.

ineštro, ki jo boste lahko skuhali po tem receptu, je sila preprosto pripraviti in vsebuje veliko koli čino zdravega škroba ter vlaknin. Idejo mi je dala prijetna, že na pogled zelo vital na gospa, ki je je en sam hormon sreče in zdrav ja. Gospa ob petkih zjutraj na prvi nacionalni te leviziji daje nasvete o prehranjevanju in recepte o pripravi zdrave hrane. Tokrat je poudarila vpliv leče na dobro počutje in zdravje. Vedno sem bil in ostajam izrazit privrženec mesa in v preteklosti nisem kaj dosti razmišljal o tem, da bi pripravljal priloge iz raznovrstnih stročnic, ker je krompir zakon. No ja, pa me je hitro prepričala še soseda Barbara in mi s solato iz leče z bučnim oljem, česnom in malo vinske ga kisa stopila kolena, želodec in možgane. Spet sem se odpravil na tržnico pogledat, kaj se da dobiti. Presenečen sem ugotovil, da lahko danes dobiš pravzaprav vse, kar sem ka dar koli videl namakati v skledah mojih tet, ba bice, sosed in teve kuharjev. Mali, veliki, rdeči, rumeni, rjavi, beli fižol, leča, ajdova kaša in še tristo drugih, ki jih na žalost sploh ne poznam. Prodajalka vpraša: »Kaj pa bi?«, jaz pa njej: »Mineštro.« Naloži mi malo belega in malo rdečega fižola, malo oranžne in malo zelene leče, zahtevam še malo čičerike. Pa pravi, da mogoče čičerike v mineštro ne bi. Jaz ne popu stim, v moji mineštri bo še čičerika, ker bo to moja mineštra. Zadovoljno se vračam mimo stojnic proti domu, ko slišim gospoda branjevca: »Dober dan,

NAŠA LEKARNA

mogoče eno muškatno bučo za vas, gospod?« »Prosim? Kakšno bučo?« »Muškatno, gospod. Super je, dobra za kuhat ali pečt, boste vidu«. V redu, tako ali tako me lahko vsak obrne, pa sem že tlačil v cekar kilo muškatne buče. Moram priznati, da sem te muškatne buče le tos opazil prvič. Od zunaj so rdeče, znotraj oranžne, in odkar sem jih opazil, me je vseskozi zanimal njihov okus. A nisem vedel, kam v to zgodbo z mineštro naj dam še bučo, vse dokler … Najprej sem vse stročnice vsul v skledo in jih namočil za dvanajst ur. Ko sem se zjutraj zbudil, me je skoraj kap, ko sem videl, koliko tega je čez noč zraslo. Saj mi je gospa prodajalka rekla, naj dam pol majhnega kozarca na osebo, a »ziher je ziher« in sem stresel malo več. Malo preveč. Pred začetkom kuhanja sem stročnice dobro splaknil in odcedil. Narezal sem pol čebule in jo počasi pražil v globokem voku. Če imate visoko posodo za mineštre, golaže in podobne jedi, raje uporabite to. Jaz je še nimam. Uredništvo? Čebula se je steklila tako dolgo, dokler se ni sem spomnil in – zakaj pa ne – na centimetrske kocke narezal še za dve pesti muškatne bučke in jo začel pražiti skupaj s čebulo. Moje eksperi mentiranje redkokdaj konča pri podganah in tudi tokrat sem se malo zanašal na svoj občutek in nisem zgrešil. Nasekljal in dodal sem česen, začinil s ščepcem muškatnega oreščka in zamešal. Ko so se bučke razvodenele, sem dodal stročnice, zalil z vodo, še izdatno začinil z muškatnim oreščkom, žafraniko, lovorovim li stom, soljo, poprom in zavrel.

Ko je mineštra zavrela, sem jo na majhnem do srednjem ognju pri odprtem voku kuhal še skoraj eno uro. Posode nisem pokrival, tako da je voda izparevala, jed pa dobivala vedno močnejšo in lepšo aromo. Seveda se zaradi vsega škroba tudi vedno bolj gosti, kako gosto si želite, pa lahko sami določate s količino povrete juhe. Toliko le pokušajte tudi fižolčke, da ne bodo na koncu preveč razkuhani. Kaj dosti od same muškatne bučke ni ostalo, mi je pa zelo lepo pomagala pri žmohtnosti te si cer na videz puste jedi. Da je prispevala k poseb nemu, mogoče malo slajšemu okusu, sem opazil že čez dva dni, ko sem v navalu nekega novega odkritja mineštro skuhal še enkrat, tokrat brez bučke. Očitna razlika, a tudi ta je bila zelo dobra. Priznam vam, da si nisem mislil, da bom z mineštro tako navdušil sebe in bližnje, tako da ni teorije, po kateri ne bi tudi vi svojih najdražjih. Še vedno lahko v sosednji posodi plavajo kakšna prekajena rebrca ali kakšen drug sočen kos pre kajenega mesa, ki ga nato na krožniku samo pre lijete z mineštro. ¶

Sestavine za 4 osebe: - 150–200 g suhih stročnic (vse vrste fižola, leča, čičerika) - 3 0 dag muškatne buče (ni nujna, je pa zaželena) - pol čebule - 6 –8 strokov česna - 4 lovorove liste - muškatni orešček (nekaj ščepcev, ne varčujemo) - ščepec ali dva žafranike - poper, sol - do 3 l vode

NAŠA LEKARNA

N A G R A D N A I G RA

Navodila:

Vstavite črke L E K A D O L + C v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naštete črke. Črke iz oštevilčenih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 prepišite, da dobite geslo.

Rešitev sudoku uganke iz devetindvajsete številke je PRŠILO ZA NOS. V uredništvo je prispelo 542 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne igre so: Nevenka Kovačič iz Krškega, Lara Gašič iz Postojne in Marija Kokec iz Ljubljane. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade podjetja Sanofarm iz Kopra. Čestitamo!

C L

C 5

D +

+ A

Geslo:

Lekadol plus C − varuh vašega zdravja v času gripe in prehlada Če Lekadol plus C zaužijete pravočasno, že ob prvih znakih gripe ali prehlada, vas bo hitro, učinkovito in varno rešil nadležnih simptomov. Vrečko z zrnci Lekadola plus C stresete v skodelico s toplo vodo ali čajem, premešate in topli napitek je pripravljen! Lekadol plus C izboljša vaše splošno počutje, saj vsebuje vse, kar potrebujete za učinkovito lajšanje simptomov prehlada ali gripe. Z letošnjim letom je na voljo tudi v večjem pakiranju (po 20 vrečk). Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

NAŠA LEKARNA

Oglasno sporočilo

Pripravila Eva Esih

Geslo pošljite na dopisnici ali po e-pošti do 27. februarja na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali: urednistvo@nasa-lekarna.si Žrebanje nagrad bo 2. marca v prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Lek iz Ljubljane.

BRALCI PIŠEJO

30/0 3

Ste se že kdaj vprašali, kako zelo je pomembno, da je nekdo z vami prijazen v trenutku, ko ni nič drugega pomembnejše kot pa lastno zdravje? Takrat, ko se vse druge skrbi zdijo popolnoma zanemarljive in majhne? Odnos z osebo, ki naj bi nas zdravila, naj bi temeljil predvsem na obojestranskem zaupanju. Če ni zaupanja z obeh strani, potem se prej ali slej pojavijo nezadovoljstva. Prepričana sem, da se nas je veliko z njimi kdaj tudi srečalo. Vsi smo že kdaj bili v položaju, ko smo doživljali nerazpoloženje zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev. Ko smo pričakovali, da nam bodo prisluhnili, razumeli in nam pomagali, in od tega na koncu ni bilo nič. Očitno je, da se nekateri zdravstveni delavci preveč zanašajo na spoštovanje, ki ga imajo do njihovega poklica bolniki. Ampak koliko stane, če smo namesto zagrenjenosti veseli, če imamo namesto namrščenega obraza nasmeh na licih in če namesto ignorance pokažemo vsaj malo razumevanja? Delati v zdravstvu res ni lahko in zdravniški poklic ni kakršen koli poklic. Vem, da je veliko izvrstnih zdravstvenih delavcev, ki so svojemu poklicu izredno predani. Vedo, za koga so tam, predvsem pa, zakaj so se odločili za svoj poklic. Vedo, kako zelo so v trenutkih bolezni ali pa v trenutkih izgube pomembni sočutje, prijaznost ali pa samo nasmeh in pogled. Vedno se moramo postaviti v kožo tistega, ki je prišel po pomoč. Kako bi želeli, da ravnajo z nami, če bi se znašli v enakem položaju, in kako bi želeli, da ravnajo z našimi najbližjimi, ki jih imamo radi. Zdravje je največje bogastvo, ki ga človek lahko ima. Če tega ni, potem je vse drugo zaman. Zato pozivam vse zdravstvene delavce: večkrat stopite na bolnikovo stran. Zmeraj bodite nekoliko bolj prijazni, kot je treba. Prijazne besede so namreč kratke, lahko izgovorljive, nič ne stanejo, odmevajo pa v neskončnost. Kot je nekoč zapisala Pam Brown: Vsako človeško bitje je samo – toda dobra dela nam olajšajo samoto, kajti odkrijemo, da druge skrbi za nas. In čemu potem živimo, če ne za to, da drug drugemu olajšamo življenje. Mar ne? Lea Angeloska, študentka ortopedske tehnike visoke šole za zdravstvo

NAŠA LEKARNA

N A Š A L E K A R N A SVETUJE Pri bolečinah in vnetjih v ustni votlini in žrelu

Težave z zaprtim nosom?

Zmanjšana hormonska aktivnost po 50. letu starosti vidno vpliva na spremembe kože. Staranje kože v tem življenjskem obdobju spremlja tudi pojav rjavih peg. NeOvadiol Ultra Densifieur je nega za učvrstitev kože, ki poleg PRO-XYLANETM vsebuje Ceramide White™, ki deluje na rjave pege, jih posvetli in ščiti pred nastajanjem novih.

Tantum® Verde z zdravilno učinkovino benzidamin deluje izrazito protivnetno in lokalno protibolečinsko. Hitro prodira v tkivo in lajša težave pri vnetnem procesu, tako da oteklina splahni, bolečine in težave pri požiranju pa se zmanjšajo ali ponehajo. Tantum® Verde ima širok obseg področja uporabe. Blaži bolečine v žrelu in grlu ter pri vnetju mandeljnov, odpravlja pa tudi bolečine pri vnetjih dlesni in paradontozi.

Hitra pomiritev vnete otroške ritke

NIVEA Baby je razvila kremo za hitro pomiritev vnete in pordele otroške ritke. Formula s petimi odstotki pantenola in petimi odstotki cinkovega oksida spodbuja in pospeši celjenje kože, poleg tega pa je koža zaščitena pred nadaljnjim draženjem, npr. zaradi blata in urina. Krema je lahko tudi odlična prva pomoč pri vnetih mestih okrog otrokovih ust ali v pregibih pazduhe, komolca, dimelj ali na palcu.

NAŠA LEKARNA

Preden posežete po antibiotikih

Imunoglukan pomaga pri hitrejšem in učinkovitejšem zdravljenju bakterijskih in virusnih okužb. Je edino prehransko dopolnilo, ki vsebuje čisti beta-(1,3/1,6)D-glukan, obogaten z vitaminom C in s cinkom, ki v črevesju spodbuja delovanje naših imunskih celic in tako pomaga k večji telesni odpornosti. Imunoglukan je naraven, v telesu se ne absorbira, ne povzroča neželenih učinkov ter je primeren za otroke in odrasle.

Propolaid® – Rino, pršilo na osnovi izvlečka prečiščenega propolisa in nepozebnika v mikrobiološko čisti raztopini soli, je naravni izdelek za težave z zaprtim nosom, saj hitro čisti nosno in obnosno votlino; s tem odpira nosne poti ter lajša težave na nosni sluznici. Sluznice ne draži in tanjša, temveč jo stabilizira in obnavlja.

Pomoč iz narave za izboljšanje razpoloženja

Dobro poznana zdravilna rastlina za lajšanje zmernih depresivnih stanj je šentjanževka. Deprim ® forte vsebuje izvleček šentjanževke in odpravlja ali zmanjšuje brezvoljnost in spremljajoče pojave, denimo splošno slabo počutje, izgubo teka in nespečnost. Izboljša se razpoloženje in poveča volja do dela. Zdravilo Deprim ® forte uporabljajte pri blagih do zmernih depresivnih stanjih z najpogostejšimi simptomi, kot so potrtost, izguba veselja ali zanimanja in pomanjkanje energije.

Izbor pripravljamo v uredništvu.

Za čvrstejšo kožo brez pigmentnih peg

Loading “Naša lekarna -

http://www.nasa-lekarna.si/ Spletna stran revije Naša lekarna

Tiskano izdajo Naše lekarne poznate. Koristne vsebine revije pa lahko najdete tudi na spletni strani www.nasa-lekarna.si. Tu zbiramo članke, objavljene v prejšnjih številkah. Pregledno jih urejamo po tematikah, tako da lahko hitro in enostavno poiščete koristne informacije o zdravilih in zdravstvenih težavah in nasvete za lajšanje z njimi povezanih tegob.

NOVO! NOVO!

Važno, da smo zdravi!

Beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitaminom C in cinkom, kapsule in sirup

Naravna podpora pri premagovanju virusnih in bakterijskih okužb

Imunoglukan® priporočamo otrokom in odraslim, ko: • zbolijo zaradi virusnih in bakterijskih okužb • se zdravijo z antibiotiki • imajo oslabljeno telesno odpornost • se zdravijo z radioterapijo ali s kemoterapijo Edino prehransko dopolnilo z naravnim beta-(1,3/1,6)-D-glukanom tudi v obliki sirupa, za otroke od 1. leta dalje. Kupite ga lahko v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah. Opozorilo: Imunoglukan® ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano. 68 N A Š A L E K A R N A

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana