Naša lekarna 45 by Entrapharm

Revija za zdrav življenjski slog

številka 45, letnik 05, september 2010 | www.nasa-lekarna.si

Osebno: Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora / Aktualno: Prvi jesenski prehladi / Kako deluje: Kako nas varuje imunski sistem / Kako zdraviti: Zaprtje in upočasnjen metabolizem / Starostniki: Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star / Preudarno za zdravje: Težke kovine na naših krožnikih / V gibanju: Lajšanje bolečin s hladnim ali toplim / Za mizo: »Bučkov zos« in bučke v olju

Da si lahko brezskrben otrok ... Ko pomislim na svojo babico, se mi pred očmi izrišejo njeni buhtlji. Pri njej je ob mojih obiskih vedno dišalo po buhtljih, še toplih in polnih marmelade. Seveda z razlogom: ker sem jih imela najrajši na svetu. Iz teh buhtljev se je cedila maščoba ... in obenem ljubezen. Z novimi, svežimi buhtlji sem odhajala tudi od nje. »Da ne boš lačna. Moraš jesti, da boš velika,« četudi sem že zdavnaj nehala rasti. Ne vem, če so za mojih dandanašnjih 182 cm »krivi« buhtlji ali ne, a vem, da je bila prav v teh buhtljih vtkana babičina neizmerna ljubezen. Da si lahko brezskrben otrok, potrebuješ tudi take babice in tudi (ne pa samo) tak način izkazovanja ljubezni. Na žalost pa je hrana pri nekaterih edini in napačen način izkazovanja ljubezni. Slovenska tradicionalna kultura tu ni izjema, prej pravilo. Francozi in Italijani, kot pripoveduje dr. Karin Sernec, dr. med., skorajda ne poznajo motenj hranjenja. Hrana za njih namreč nikoli ni odraz ljubezni, temveč pripadnosti, druženja in hedonizma. Hrana je lahko nekaj tako lepega, prijaznega in dobrega. Kaj hitro pa lahko postane tudi obsedenost, sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora. Dandanes, v obdobju absurdnih telesnih idealov in standardov, podvrženih potrošništvu, vse prevečkrat osebnostno rast in uspeh soljudi ocenjujejo tudi z vitkim in lepim telesom. Tudi mene so ob mojem rastočem nosečniškem trebuhu premnogi spraševali le, koliko sem se zredila in ne, kako se počutim. Kot bi bila rastoča teža najpomembnejši in najbolj zoprn del identitete nosečnosti, ne pa čudež spreminjajočega se telesa in duha. Res smo smešni novodobniki: na eni strani poudarjamo posebnost, individualnost in originalnost osebnosti, telesa pa bi radi imeli vsi enaka. V 19. stoletju so raje poudarjali ujemanje z moralno integriteto, delavnost in čast. Mi pozabljamo, da te vrednote sploh obstajajo. Svoje telo želimo novodobniki nadzirati, kot bi bilo izklesano telo odraz naše (pre)moči nad drugimi, ki jim to ne uspeva. Medijske podobe so nezdrave in nestvarne in za njimi sploh ni vredno hrepeneti. Ne smejo nas spravljati v negotovost glede lastnega videza. Verjamem, da je nekaj najlepšega uživati v svoji (nepopolni) koži, v svoji posebnosti in v čutnih užitkih, ki nam jih ponuja telo. Živimo v obdobju, ko ni več tako pomembno, kaj damo nase, ampak kaj damo vase. Zdrav način prehranjevanja, telesna aktivnost in možganski fitnes so ključni. Kdaj pa kdaj je vredno tudi grešiti s kakšnimi buhtlji, s čisto vestjo in brez 20-kilometrskega teka. Pomembno je, da s svojim telesom ravnamo zmerno, naklonjeno in spoštljivo. Enako velja za hrano in telesno aktivnost. S 45. številko revije Naša lekarna se za leto dni zaradi porodniškega dopusta poslavljam od vas. Verjamem, da je drugi stavek moje družinske himne – pesmi Da si lahko brezskrben otrok ... izpod peresa Neže Maurer – moja/ najina starševska odgovornost. Izjemno pomembna in neprecenljiva je, tako kot je bilo prinašati vam, dragi zvesti bralci, dobre uredniške vsebine. »Da si lahko brezskrben otrok, / moraš imeti skrbno mamo in ata. / Da si vesel otrok, / moraš imeti še sestro in brata. / Dobro je še, če imaš / mačka, psa, drevo in reko. / Ni pa tako pomembno, da imaš računalnik, motor in moderno obleko.«

N AŠA L EKARN A

Uvodnik Foto: Urban Štebljaj

septem ber 2010

Katja Krasko, glavna urednica

Naša lekarna je poljudno strokovni vodič za učinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naša lekarna je revija za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja.

Osebno

Aktualno

Dr. Karin Sernec, dr. med., specialistka psihiatrije: Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora

Prvi jesenski prehladi Poletja je konec in pred vrati so težave, ki nam vsako leto grenijo jesenske dni. Veste, kako se prehlad in gripa razlikujeta? Kakšni so znaki njuni znaki, kako ju čimlažje preboleti in kdaj k zdravniku?

»Če želimo razumeti motnje hranjenja tudi s sociološkega in antropološkega vidika in jih opisati kot etnične motnje današnje dobe, vidimo, da bistvo teh motenj ni posnemanje telesne bolezni. Gre za manipuliranje s hrano, preokupacijo s svojim telesom in težo.«

Kako deluje

Kako nas varuje imunski sistem Naše telo je neprestano izpostavljeno mnogim škodljivim vplivom in mikroorganizmom. Imunski sistem v telesu vzbuja obrambne mehanizme na več nivojih, ki vzdržujejo telesno ravnotežje. Z izpostavljanjem novim, neznanim »škodljivcem« se imunski sistem »uči« in »pomni«, kako se jih ubraniti ob ponovnem stiku.

VSEBINA Uvodnik 3 Da si lahko brezskrben otrok ...

6 Makroskop Po nasvet v lekarno 13 Kažipot svetovanj v naših lekarnah 14 dr. Karin Sernec, dr. med., spec. psihiatrije: Osebno

Za začetek

Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora

Jasno in glasno

Pri zdravilih mora veljati: toliko, kolikor je treba in

kolikor je varno

30 Etičnost farmacevtov ključna za varnost bolnikov

Aktualno

Kako deluje

Kako zdraviti

Zdravilne rastline

Znanje za zdravje

34 40 50 58 60

Prvi jesenski prehladi Kako nas varuje imunski sistem Zaprtje in upočasnjen metabolizem Vprašajte strokovnjaka Za lažje življenje s sladkorno boleznijo

Starostniki

Psiholog in pisatelj dr. Vid Pečjak: Ni toliko pomembno koliko si star, temveč kako si star »Kapacitete v starosti seveda niso več take, kot so bile v mladosti, ampak tisti, ki ima zagon že v mladosti, bo imel zagon tudi v starosti. Prav zato moramo že v mladosti sanjati, da bomo tudi na stara leta imeli sanje, ki jih še lahko odsanjamo.«

Za mizo

Mesečni možnar

106

Hrana za razvoj in povečano sposobnost možganov

Jaz sem le navadna molekula, rada pa bi bila zdravilna učinkovina

V otroštvu so nam starši in učitelji nenehno ponavljali, naj jemo veliko orehov, lešnikov, bučnih semen in fižola. Zdravnik pa nas je po dvorišču »lovil« z žlico ribjega olja. Rekli so, da je vse to za naše mlade možgane in da bomo zaradi tega bolj pametni. Danes vemo veliko več o možganih kot pred desetletji, toda znanost je samo potrdila, kako prav so imeli že takratni zdravniki, učitelji in starši.

Zdravila so kompleksne zmesi različnih sestavin, v katerih ima vsaka sestavina svojo natančno določeno vlogo. Bistvo zdravila je, da zdravi (bolezni, motnje, vnetja …). Skrivnost bistva pa se skriva v zdravilni učinkovini. To je molekula, ki zdravi, druge sestavine zdravila (pomožne snovi) pa so »podporne službe«, ki omogočajo glavni zvezdi, da zasije v polnem sijaju.

Starostniki 62 Zdravila in starostniki

68 dr. Vid Pečjak: Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star

74 Cepljenje proti virusnim okužbam 80 Težke kovine na naših krožnikih Portret farmacevta 86 Nataša Pazlar, mag. farm. V gibanju 88 Lajšanje bolečin s hladnim ali toplim Za mizo 94 Hrana za razvoj in povečano sposobnost možganov 102 "Bučkov zos" in bučke v olju Mesečni možnar 106 Feljton: J az sem le navadna molekula,

Preudarno za zdravje

rada pa bi bila zdravilna učinkovina

Nagradna igra 112 Sudoku Naša lekarna svetuje 113

NA Š A LE K A R NA

Makroskop

Dejan Zavec in družba Medis podaljšala pogodbo o partnerskem sodelovanju Družba Medis in Dejan Zavec sodelujeta že več kot dve leti, tokrat pa so se pri Medisu odločili, da najboljšega slovenskega boksarja in aktualnega svetovnega IBF prvaka podprejo s triletno pogodbo. Ob tej priložnosti so Zavcu izročili tudi simbolično darilo, majico z napisom Razturamo, ki odraža duh podjetja. »To je to, Dejan, kar ti ves čas počneš, razturaj še naprej!«, je ob tem povedal Tone Strnad, direktor družbe Medis. Zavec pa je ob podaljšanju pogodbe z družbo Medis dejal: »Morda na začetku boks in farmacija nista imela nič skupnega, vendar smo dokazali, da se dobro povezujeta. Ponosen sem, da mi pri Medisu zaupajo in da smo podaljšali partnerstvo še za tri leta.« Podaljšanje partnerske pogodbe je sicer odraz skupnih zdravih vrednot, ki jih v podjetju Medis gojijo že več kot 20 let. Medisovo partnersko sodelovanje z Dejanom Zavcem je znak podpore uspešnim posameznikom, ki so vztrajni, predani svojemu delu in ciljem ter so aktivni v različnih sferah družbenega življenja.

Na sliki: Dejan Zavec in Tone Strnad, direktor družbe Medis Avtor fotografije: Matevž Kosterov

Tosamina Bela štacunca – specializirana prodajalna z medicinsko-tehničnimi pripomočki Bela štacunca je Tosamina samopostrežna trgovina na Viru pri Domžalah, v kateri že od leta 1990 po ugodnih cenah ponujajo predvsem svoje izdelke. V poletnih dneh so jo popolnoma prenovili, polepšali in razširili njeno ponudbo – tudi z izdelki, ki jih dobite na zdravnikovo naročilnico. Tosama je namreč v začetku letošnjega leta v postopku javnega razpisa pridobila koncesijo za izdajo medicinsko-tehničnih pripomočkov. Trgovino so povečali skoraj za polovico in ponudbo razširili z najrazličnejšimi pripomočki, ki so nujni pri različnih boleznih in rehabilitaciji. V njej lahko odslej tudi z naročilnico dobite sanitetni in inkontinenčni program, blazine proti preležaninam, kilne pasove, pripomočke pri zdravljenju sladkorne bolezni idr. Strokovnjakinje v prodajalni vam bodo pri nakupu znale svetovati, vam izmerile krvni tlak, raven sladkorja in holesterola v krvi ali vas naučile kompresijskega povijanja. Trgovina je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.

Na sliki: Prenovljeno Belo štacunco sta slovesno odprla župan Domžal Toni Dragar in predsednik uprave Tosame Janko Velkavrh.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Knjiga Pravila, kako »normalno« jesti Karen R. Koenig

dietnimi načrti negativno Knjiga, meti glede h« obrokov, vo razmišljati. pričanja in hranjevanjem, ljenje!

€

«NORMALNO» JESTI

postaviti tak erem ne boste ugim? Preberite normalno« jesti! nikoli ni bila

Pravila, kako

rez pomislekov tistim, ki ob ot le zamahnejo

revija za zdrav življenjski slog

»Recite hrani da in ne v ravno pravem ravnovesju.«

Karen R. Koenig

Pravila, kako

«NORMALNO» JESTI Zdravorazumski pristop za vse, ki so kar naprej na dietah, se prenajedajo, si odrekajo hrano, jedo iz čustvenih vzgibov, in tudi tiste, ki so nekje vmes!

Prenova spletne strani www.bolezni-ven.si

Nezdravo razmerje s hrano, teža in dojemanje telesa lahko porodijo cel kup iracionalnih prepričanj, ki nato vplivajo na vse vidike našega življenja. Knjiga Pravila, kako »normalno« jesti obravnava ta prepričanja ter čustva in vedenja, hkrati pa kaže pot proti resnični telesni in čustveni izpolnitvi. S humorjem, sočutjem in zdravo pametjo knjiga opisuje uravnovešene drže in vzorce, ki bodo koristili vsakovrstnim jedcem. ● Naučite se pravil, ki se jih »normalni« jedci samodejno držijo. ● Spremenite negativno razmišljanje in nezdrave navade. ● Naučite se ravnati s težavnimi čustvi, ne pa da jih stradate ali bašete s hrano. ● Počutite se zdravo in »normalno« v bližini hrane. ● Ustvarite resnično izpolnjujoče življenje.

241-457-3

14573

Pri založbi Modrijan je izšla knjiga ameriške psihoterapevtke Karen R. Koenig Pravila, kako »normalno« jesti. Odgovarja na številna vprašanja, ki zadevajo prehranjevanje in mučijo tako ženske kot moške v vseh življenjskih obdobjih. Knjiga predstavlja zdravorazumski pristop za vse, ki so kar naprej na dietah, se prenajedajo, si odrekajo hrano, jedo iz čustvenih vzgibov, in tudi tiste, ki so nekje vmes. Nezdravo razmerje s hrano, teža in dojemanje telesa lahko porodijo cel kup iracionalnih prepričanj, ki nato vplivajo na vse vidike našega življenja. Knjiga Pravila, kako »normalno« jesti obravnava ta prepričanja ter čustva in vedenja, hkrati pa kaže pot proti resnični telesni in čustveni izpolnitvi. S humorjem, sočutjem in zdravo pametjo opisuje uravnovešene drže in vzorce, ki bodo koristili vsakovrstnim jedcem. Knjiga Pravila, kako »normalno« jesti, vas bo naučila pravil, ki se jih »normalni« jedci samodejno držijo, ravnati s težavnimi čustvi, ne da bi se ob tem preobjedali ali stradali, ter vas spodbudila, da spremenite negativno razmišljanje in nezdrave navade. Zaradi slednjega se boste počutili zdravo in »normalno« v bližini hrane.

Spletna stran www.bolezni-ven.si farmacevtskega podjetja Servier, ki je že vrsto let predano razvoju zdravil in izobraževanju na področju bolezni ven, po vsebinski prenovi vsebuje še več preglednih informacij o tej pogosti bolezni. Na prenovljeni spletni strani boste dobili osnovne informacije o bolezni, dejavnikih tveganja, njenem odkrivanju, preventivnih ukrepih in zdravljenju. Na spletni strani se nahaja tudi hitri test, s pomočjo katerega lahko ocenite, kakšno je vaše tveganje za nastanek bolezni. Kronična bolezen ven je tudi v Sloveniji zelo razširjena, saj je prisotna pri polovici odraslega prebivalstva, kar so pokazali tudi podatki slovenske raziskave. Strokovnjaki zato opozarjajo, da je pomembno, kako dobro smo seznanjeni z boleznijo, saj jo tako lahko odkrijemo in začnemo zdraviti dovolj zgodaj, da preprečimo zaplete. Prvi simptomi, na katere moramo biti pozorni, so: občutek utrujenih, težkih nog, bolečine v nogah, nočni krči v mečih, srbenje, kar vse zelo vpliva na kakovost življenja.

September 2010, letnik 5, št. 45 Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu. Naklada: 41.000 izvodov Vrednost izvoda: 3,67 € Letna naročnina: 41,10 € Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana E: urednistvo@nasa-lekarna.si www.nasa-lekarna.si Uredništvo Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov. Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Strokovna sodelavka uredništva: mag. Nada Tržan Herman, mag. farm. Uredniški odbor dr. Martina Brank, mag. farm. dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez Špringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema Mušič, dr. med. Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh. prim. Peter Kapš, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Ervin Strbad, dr. med. Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš Zupančič, Inverso Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo Lektura: Darinka Verdonik Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno vsega uredništva. Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Entrapharm, d.o.o., Jure Pučko, univ. dipl. ekon. Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342 E: marketing@entrapharm.com Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno na voljo v lekarnah po Sloveniji. Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.

NA Š A LE KA R N A | M a kro s ko p

S projektom ACCESS v boj proti kajenju med mladimi Slovenska zveza za tobačno kontrolo je v letih 2009 in 2010 sodelovala v mednarodnem projektu ACCESS – Dostopne strategije za opuščanje kajenja med mladimi, ki ga je v okviru zdravstvenega programa financirala Evropska unija. Čeprav v Evropi poskuša kajenje opustiti 60 % mladih kadilcev, je zelo malo uspešnih, še manj pa jih iz različnih razlogov sprejme ponujeno pomoč. V projektu so si partnerji iz desetih evropskih držav prizadevali zbrati podatke in primere dobrih praks. Na podlagi teh so oblikovali skupna načela, ki bodo služila kot podpora izvajalcem in oblikovalcem politik pri zagotavljanju večje učinkovitosti intervencij za opuščanje kajenja med mladimi. Rezultati projektnega dela, usklajeni na zaključni konferenci konec junija 2010 na Dunaju, so bili strnjeni v kratko poročilo, ki povzema vodilna načela, strategije in dejavnosti na področju opuščanja kajenja med mladimi. Poročilo je dostopno na spletni strani SZTK (www.tobak-zveza.si).

Zaščita podobna kot pri materinem mleku – mleka za dojenčke od rojstva naprej s prebiotiki – IMMUNOFORTIS, LCP in nukleotidi. IMMUNOFORTIS – patentirana, klinično preizkušena mešanica prebiotikov (galaktooligosaharidov GOS in fruktooligosaharidov FOS), v podobnem razmerju kot v materinem mleku, ki naravno pomaga krepiti dojenčkov imunski sistem (zmanjša možnost gastrointestinalnih in respiratornih infekcij, alergij, zlasti atopičnega dermatitisa). LCP je skupno ime za omega 3 in omega 6 dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline (dokozaheksaenojska kislina DHA in arahidonska kislina AA) v podobni količini in razmerju kot v materinem mleku, ki jih dojenček potrebuje za optimalen razvoj možganov, živčevja in očesne retine. Nukleotidi so osnovni gradniki nukleinskih kislin DNK in RNK, sestavljajo pa tudi koencime. Prisotni v materinem mleku in mlečnih formulah, imajo pozitiven učinek na razvijajoč se imunski sistem. Več na www.milupa.si.

Liberin – celovita skrb za zdrave sklepe

Liberin klinično dokazano podpira zdravje sklepov. S svojim mehanizmom delovanja zaustavi napredovanje vnetnih procesov v sklepih. S tem zmanjša bolečino in predstavlja dolgoročno zaščito za hrustanec ter druga tkiva sklepov. Rezultati kliničnih študij so pokazali, da uživanje Liberina izboljša gibljivost sklepov. Vzpodbudno je dejstvo, da se gibljivost s časom jemanja povečuje in da se pozitivni učinki Liberina seštevajo – tako klinične študije kažejo, da se bolniki z osteoartrozo kolena po dveh tednih uživanja Liberina prehodili za 19 % daljšo razdaljo, v 4 tednih za 45 % in 8 tednih za 130 % daljšo razdaljo. Liberin vsebuje učinkovito kombinacijo maščobnih kislin, ki jih s prehrano ne zaužijemo. Ker je Liberin izdelan iz sestavin naravnega izvora, je varen tudi ob dolgotrajnem uživanju. Varen je za želodec in prebavila, kombiniramo pa ga lahko tudi z zdravili. Liberin priporočamo vsem s kroničnimi vnetnimi boleznimi (npr. revma) in pri poškodbah sklepov. Liberin je leta 2008 v svoja priporočila vključila FIMS (Svetovna zveza za športno medicino).

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Svetovni kongres študentov farmacije poleti gostila Ljubljana

Moj čudežni malček – vodnik skozi otrokov razvoj

Že 56. mednarodni kongres študentov farmacije je pod organizacijsko taktirko Društva študentov farmacije Slovenije in okriljem Svetovne zveze študentov farmacije (IPSF) v začetku avgusta 2010 potekal v Ljubljani. Namen kongresa je bil spodbujati mednarodno razpravo, pregledati različne farmacevtske teme ter povezovati znanja med državami, podjetji, študentskimi organizacijami in posamezniki. »IPSF, ki združuje okoli 350.000 študentov farmacije iz 84 držav po svetu, vsako leto organizira 10-dnevni mednarodni kongres študentov na svetovni ravni. Letos je potekal že 56. leto in prvič v Sloveniji. Pred nekaj leti smo v Sloveniji že gostili evropski kongres, svetovnega pa letos prvič, kar je pomembno priznanje za naše društvo in državo, saj smo gostili okoli 350 študentov z vsega sveta,« je povedal Urban Brumen, organizacijski vodja iz Društva študentov farmacije Slovenije. Osrednji del kongresa je predstavljal strokovni simpozij na temo genske terapije in bioloških zdravil, ki so ga pripravili v sodelovanju z Lekom, članom skupine Sandoz.

Publikacija o prehrambenih navadah odraslih prebivalcev Slovenije pokazala, da živimo dokaj nezdravo Založba Mladinska knjiga je med svojimi knjižnimi novostmi predstavila tudi popoln vodnik skozi otrokov razvoj od rojstva do 5. leta z naslovom Moj čudežni malček. Knjiga ponuja celovit prikaz glavnih razvojnih področij od novorojenčka do predšolskega otroka. Avtor dr. Martin Ward Platt želi približati odraslim posebni svet otrok, da bi z boljšim razumevanjem in sprejemanjem prispevali k njihovemu optimalnemu razvoju ter večjemu zadovoljstvu in sproščenosti. V priročniku je tudi veliko praktičnih nasvetov, ki jih bodo starši lahko koristno uporabili tako pri zdravem otroku kot v primeru nekaterih najpogostejših razvojnih motenj.

Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je izdal publikacijo z naslovom Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. Kljub nekaterim pozitivnim trendom novi podatki kažejo, da precejšen del prebivalcev Slovenije živi dokaj nezdravo. S tem se povečuje tudi tveganje za zdravje. Podatki, zbrani v publikaciji, so bili pridobljeni med letoma 2007 in 2008 s pomočjo anketiranja naključno izbranih posameznikov, starih med 18 in 65 let. Raziskava je pokazala, da odrasli še vedno najpogosteje opuščajo zajtrk, slaba petina vprašanih pa uživa le en obrok dnevno. »Zaskrbljujoče je, da le tretjina zaposlenih za polni delovni čas uživa vse tri glavne dnevne obroke,« je izpostavil mag. Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja. Trend uživanja sadja in zelenjave se je v zadnjem desetletju nekoliko izboljšal, kar še zlasti velja za sadje, medtem ko je uživanje zelenjave približno na enaki ravni. Najslabši podatki so pri tem za mlajše odrasle. Delež maščob v prehrani se je sicer zmanjšal, namesto neustreznih živalskih maščob prebivalci vse več uporabljajo rastlinske maščobe, medtem ko se je na splošno povečal energijski vnos. Podatki kažejo, da je preverjanje roka trajanja živil pred nakupom razširjena in ustaljena potrošniška praksa, medtem ko anketiranci veliko manj pogosto preverjajo, kaj živilo vsebuje. Na tovrstne informacije so pozornejše ženske, višje in visoko izobraženi odrasli ter starejši, pogosto zaradi skrbi za zdravje in telesno težo. Daleč najpomembnejši kriterij pri izbiri živil je okus, ki mu sledi vpliv na zdravje.

NA Š A LE KA R N A | M a kro s ko p

Certifikat kakovosti ISO 9001:2008 za Lekarne Ptuj Lekarne Ptuj so v letošnjem letu zaznamovali že štirje pomembni dogodki. Pridobili so certifikat kakovosti ISO 9001:2008, odprli Lekarniško podružnico Destrnik, Lekarna Breg in Lekarna Gorišnica pa praznujeta deset let obstoja. Z lekarniško podružnico na Destrniku imajo v Lekarnah Ptuj tako že osem organizacijskih enot. Lekarniška podružnica ima 37 kvadratnih metrov, vendar je za občane Destrnika to velika pridobitev. Približevanje osnovnega zdravstva, kamor sodi tudi lekarniška dejavnost, prispeva h kakovosti življenja ljudi v manjših krajih. Podružnico vodi magister farmacije Bojan Potrč. Posebnost Javnega zavoda Lekarne Ptuj je sorazmerno veliko število majhnih lekarniških enot. To so ljudem prijazne lekarne, strokovni delavci v lekarni poznajo ljudi, njihove navade in težave. »Praviloma je v takšnih manjših krajih zelo dobro tudi sodelovanje z zdravnikom in drugimi zdravstvenimi delavci ter z lokalno skupnostjo. Nerešeno pa ostaja financiranje, ne samo majhnih lekarn, ampak lekarniške dejavnosti nasploh. Zaradi tega v lekarnah ne moremo omogočiti zadostnega števila strokovnega kadra,« poudarja Darja Potočnik, direktorica Lekarn Ptuj.»Da bi zagotovili kakovost storitev našim uporabnikom, da imamo vse procese ustrezno vodene in nadzorovane, da bi čim bolj racionalizirali poslovanje, da zagotavljamo sistem delovanja s kar najmanj napakami, smo se odločili, da pridobimo certifikat kakovosti ISO 9001:2008. Lekarniška dejavnost je urejena in v Sloveniji jo izvajamo na visoki kakovostni ravni in po etičnih načelih. Zato smo s certifikatom kakovosti združili vsa področja poslovanja oz. vsa področja dela na skupni imenovalec ter dopolnili tista, kjer smo zaznali kakršnokoli pomanjkljivost,« še dodaja Darja Potočnik.

Apneist Jure Daic´ ponovno z državnim rekordom Zadnji dan globinskega tekmovanja v potapljanju na vdih v grški Kalamati se je v poletnih dneh za Jureta Daic´a, najboljšega slovenskega potapljača na vdih, končal zelo uspešno. V disciplini konstantna obtežitev s plavutmi (CWT) se je Daic´ potopil 91 m globoko in s tem postavil še en, že 14. državni rekord. Jure za zdravo kondicijo skrbi tudi z uživanjem prehranskega dopolnila Imunoglukan® P4H, ki s svojim delovanjem podpira naravno obrambo organizma in Juretu tako pomaga pri vsakdanjem napornem treningu in tekmovanjih. Prehransko dopolnilo Imunoglukan® P4H vsebuje čisti beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitaminom C in cinkom, ki v črevesju spodbuja delovanje naših imunskih celic in nam tako pomaga k večji telesni odpornosti. Imunoglukan® P4H je naraven izdelek, v telesu se ne absorbira in je na voljo v obliki sirupa in kapsul. Ponosni sponzor Jureta Daic´a je družba Medis, d.o.o.

Na sliki: Apneist Jure Daic´

Na sliki: Borut Mlakar, Bureau Veritas, je slovesno predal certifikat kakovosti ISO 9001:2008 Darji Potočnik, direktorici Lekarn Ptuj.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Drugi Festival avtizma z naslovom Genialnost potrebuje priložnost Center za avtizem bo med 15. in 17. septembrom 2010 v Mestnem muzeju v Ljubljani organiziral že drugi Festival avtizma z naslovom Genialnost potrebuje priložnost. Na festivalu bodo svetovno priznani gostje in mentorji razpravljali o kreativnosti oseb z avtizmom, o izboljšanju dostopnosti do izobraževanja in usposabljanja oseb z avtizmom na kulturno-umetniškem področju ter o možnostih za zaposlitev. Gostje festivala bodo med drugimi Michael Fitzgerald, profesor s Trinity Collegea v Dublinu in avtor knjige Autism and Creativity, angleški pianist z avtizmom Derek Paravicini in njegov mentor Adam Ockelford ter Mark Ty Wharton, vsestranski umetnik, skladatelj, filozof in predavatelj z avtizmom. Ob zaključku festivala bo na pobudo Centra za avtizem organiziran dobrodelni koncert, na katerem bo nastopil Derek Paravicini. Paravicini oz. »človeški iPod«, kot mu pravijo, je slep glasbeni genij in virtuoz z motnjo avtističnega spektra. Ima izjemen talent, da le enkrat prisluhne skladbi in jo že zna zaigrati, hkrati pa lahko na improvizatorski način katero koli skladbo zaigra v različnih zvrsteh glasbe. Letošnji Festival avtizma predstavlja zaključni dogodek projekta Razvoj mreže kulturno-umetniškega usposabljanja, ki se je pričel oktobra prejšnje leto. V mrežo so vključeni posamezniki z motnjami avtističnega spektra (MAS), ki so se individualno usposabljali na raznovrstnih področjih, kot je na primer slikarstvo, kiparstvo, grafično oblikovanje, fotografija, striparstvo in drugo.

Specialni probiotični prašek WAYA® AB (Anti-Diareja ob Antibiotiku) Sezona angin, vnetih ušes in bolečega grla se približuje. Pri teh okužbah je potrebno zdravljenje z antibiotiki. Uporaba slednjih je seveda ključna pri zdravljenju številnih okužb, vendar pa antibiotiki uničijo tako škodljive kot tudi dobre, koristne bakterije, ki nas varujejo. To lahko povzroči, da se čezmerno razmnožijo škodljive bakterije in kvasovke, ki porušijo občutljivo ravnovesje v črevesju, s tem pa se pojavijo driska ali druge prebavne težave – bolečine v želodcu, napenjanje, občutek teže v želodcu ali tudi splošno slabše počutje. Specialni probiotični prašek WAYA® AB (Anti-Diareja ob Antibiotiku) predstavlja naravno pomoč pri ohranjanju ravnovesja v črevesni mikroflori med zdravljenjem z antibiotikom in po njem. Vsebuje žive probiotične kulture, kar deset izbranih sevov, ki so v optimalni koncentraciji in se odlično medsebojno dopolnjujejo. Probiotične kulture v izdelku WAYA® AB preprečujejo razmnoževanje škodljive bakterije Clostridium difficile, ki je najpogostejši povzročitelj drisk zaradi jemanja antibiotikov. Pomembno je vedeti, da so za preprečevanje drisk ob zdravljenju z antibiotiki probiotiki bistveno učinkovitejši, če jih jemljemo preventivno, torej preden se pojavijo prebavne težave oziroma driska. Priporoča se jemanje ves čas zdravljenja z antibiotikom in še en teden po njem. Potreben je 2-urni razmik med jemanjem probiotičnega praška WAYA® AB in antibiotika.

Nova rubrika Združeni proti gripi in prehladu S 46., oktobrsko številko začenjamo Lekovo svetovalno rubriko, v kateri vam bodo Lekovi strokovnjaki do konca zime ponujali nasvete za lažje spopadanje z zimskimi zdravstvenimi težavami.

NA Š A LE KA R N A | M a kro s ko p

Knjiga Poporodni izziv – novost pri Mladinski knjigi Poporodni izziv avtorice Eve Hrovat Kuhar je novost v zbirki Za starše in vzgojitelje založbe Mladinska knjiga. Avtorica je znana diplomirana psihologinja in družinska terapevtka. V knjigi opozarja, da je obdobje ob dojenčku lepo in obenem utrudljivo. Malo bitje je po eni strani ranljivo in brez staršev ne bi preživelo, po drugi strani pa drži v rokah veliko niti našega življenja. S svojo nebogljenostjo nam kroji ritem življenja, odreja nam obdobja spanja in nespečnosti, vpliva na naše razpoloženje. Poporodno otožnost zazna od 50 do 80 % vseh porodnic. Tudi moški lahko trpijo za poporodno depresijo, anksioznostjo in drugimi nihanji razpoloženja po rojstvu otroka. Knjiga Poporodni izziv želi novopečene starše čim bolj varno popeljati okoli čeri, na katere lahko naletijo v poporodnem obdobju. Ponuja rešitve, kako ohranjati in negovati partnerski odnos, ki ga prihod novorojenčka lahko zamaje. Odstrinja tančico s tabuizirane teme – poporodne depresije, ki mlade mamice pesti mnogo pogosteje, kot se nam zdi. Prinaša konkretne napotke, kako do uspešnega dojenja. Pomaga poskrbeti tako za dojenčka kot tudi zase in za svoje potrebe. Vsebina je popestrena s pričevanji mladih mamic in očkov.

Odprtje vrta čutil v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana Tosamima dobrodelna akcija prenove igrišča Totko – maskota Tosaminega otroškega programa – se je odločil, da bo skupaj s pokrovitelji izvedel dobrodelno akcijo, v kateri bo obnovil eno otroško igrišče in tako otrokom omogočil prijetno igro na novih igralih. Obiščite spletno stran www.novo-igrisce. si in na njej predlagajte in glasujte za otroško igrišče, ki si po vašem mnenju zasluži prenovo. Med predlaganimi igrišči iz celotne Slovenije bo Totko na podlagi prejetih glasov in izbora strokovne žirije izbral igrišče, ki ga bodo prenovili. Novo igrišče bo odprto ob tednu otroka v mesecu oktobru. Spremljajte akcijo na www.novo-igrisce. si in novico o njej posredujte tudi vsem svojim znancem.

V Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana so dobili prijetno pridobitev – vrt čutil, namenjen vadbi orientacijskih sposobnosti otrok s senzornimi težavami. Ravnateljica Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana Katarina Šimnic je ob otvoritvi poudarila, da je takšen vrt edinstven primer krajinske arhitekture pri nas ter da bo poleg osnovnega namena – razvijanja drugih čutil in možnosti vadbe orientacije – deloval tudi inkluzivno. Videči si bodo lahko na enostaven način predstavljali rešitve, ki pomagajo slepim in slabovidnim, prav tako pa bo vrt čutil omogočal, da se bomo lažje vživeli v svet teme, mraka ali nejasnih obrisov slepih in slabovidnih oseb. Gibalni razvoj je tisto področje, kjer imajo slepi in slabovidni otroci največ zaostankov, zato jih je treba z njimi zelo zgodaj ravnati sistematično in usmerjeno. Vrt, ki omogoča vadbo orientacijskih sposobnosti otrok s senzornimi težavami, poleg poligona za orientacijo obsega tudi zvočni kotiček, katerega odlike so sodobna zvočna igrala, ter učilnico za tip. V okviru slednje lahko preizkusite svoje sposobnosti prepoznavanja različnih materialov in predmetov s tipom. Na vrtu je tudi učilnica z vodo, kjer slepi in slabovidni otroci s tipom prepoznavajo gibanje vode, njeno reakcijo z različnimi materiali in podobno, učilnica za tip in vonj, v kateri lahko preizkusijo svoje sposobnosti prepoznavanja različnih vrst rastlin s tipom in/ali vonjem, ter otroško igrišče, ki je sestavni del vsakega igrišča, namenjenega otrokom. Na sliki: Vrt čutil, namenjen vadbi orientacijskih sposobnosti otrok s senzornimi težavami

Svetovni dan limfoma s sloganom Pravočasno prepoznajte simptome Limfom oglas 148x105 AUT HiRes.pdf

11.8.10

11:39

CMY

Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, s 15. septembrom ob svetovnem dnevu limfoma pričenja kampanjo ozaveščanja o simptomih limfoma, levkemije, diseminiranega plazmocitoma in mielodisplastičnega sindroma, ki se vse prevečkrat zdijo preveč nedolžni, da bi bili vredni obiska zdravnika. Rak prizadene tako starejše kot mlade, najstnike in otroke. Limfom, levkemija, diseminirani plazmocitom in mielodisplastični sindrom so zahrbtne bolezni, saj njihove simptome lahko zelo hitro pripišemo prehladu, gripi ali pa celo spomladanski utrujenosti. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, ki že tri leta med drugim aktivno deluje tudi na področju informiranja in ozaveščanja o boleznih in njihovem zdravljenju, že tradicionalno v septembru izvaja enomesečno kampanjo ozaveščanja ljudi in se tudi letos problematike loteva z vidika prepoznavanja simptomov. Ozaveščanje bo od 15. septembra 2010 potekalo v lekarnah in zdravstvenih domovih, kjer bodo na voljo informativne knjižice, prek socialnega omrežja Facebook, o tej temi pa boste lahko spregovorili tudi na spletnem forumu Limfom in levkemija na zdravstvenem portalu www.med.over.net. Združenje L&L želi na pravočasno prepoznavanje simptomov opozoriti čim več ljudi. Več na http://limfom-levkemija.org.

Kažipot svetovanj Holesterol – preventivne meritve v Lekarni Ljubljana Povišana raven holesterola v krvi predstavlja enega vodilnih zdravstvenih problemov populacije zahodnega sveta, saj je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Holesterol je v človeškem telesu nepogrešljiv, težave pa nastanejo, kadar ga je preveč in se začne kopičiti v žilni steni. Ta proces imenujemo ateroskleroza. Posledice so zelo nevarne: - srčni infarkt − pri zamašeni koronarni arteriji, - možganska kap − pri zamašeni možganski arteriji, - gangrena − če se zamašijo žile, ki prehranjujejo roko, nogo ali črevo. Napredovanje ateroskleroze pospešujejo naslednji dejavniki: neustrezne ravni krvnih maščob, zvišan krvni tlak, dedna nagnjenost, kajenje, debelost, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen, stres ... Kaj lahko sami storimo zase? Skrbimo za uravnoteženo prehrano (manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola, več sestavljenih ogljikovih hidratov in nenasičenih maščobnih kislin ter vlaknin), zmanjšajmo telesno težo z redno telesno aktivnostjo in zmanjšanim vnosom kalorij, opustimo kajenje in zmanjšajmo vnos alkohola. Vsak odrasel človek bi moral poznati raven maščob v svoji krvi. Priporočena ciljna vrednost skupnega holesterola v krvi je manj kot 5 mmol/l. Če je bila ob zadnjem merjenju vrednost njegovih krvnih maščob ustrezna, bi si moral raven krvnih maščob kontrolirati vsakih pet let, če je bila zvišana, pa pogosteje. Pogoste kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki že imajo enega ali več dejavnikov tveganja za aterosklerozo. V Lekarni Ljubljana organiziramo brezplačne preventivne meritve holesterola in trigliceridov ter sladkorja v krvi. Informacije o lokacijah in terminih meritev najdete na www.lekarnaljubljana.si ali izveste na telefonski številki 01 2306 100. Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: (01) 561 18 93, info@entrapharm.com, mojca.lah@entrapharm.com

NA Š A LE K A R NA

Osebno Z dr. Karin Sernec, dr. med., spe cialistko psihia trije, vodjo Enote za zdravljenje motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, smo se pogovarjali o mo tnjah hranjenja, njihovih komple ksnih dejavnikih tveganja in zdra vljenju teh du ševnih motenj, ki dandanes pred stavljajo pomem ben javnozdrav stveni problem. Pogovarjala se je: Katja Krasko Foto: Katja Krasko

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Hrana ne sme biti sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora »Če želimo razumeti motnje hranjenja tudi s sociološkega in antropološkega vidika in jih opisati kot etnične motnje današnje dobe, vidimo, da bistvo teh motenj ni posnemanje telesne bolezni. Gre za manipuliranje s hrano, preokupacijo s svojim telesnim videzom in težo. Ti bolniki torej posnemajo, izkoriščajo in nadgradijo siceršnje preokupacije ljudi v določenem okolju (skrb za telesni videz, diete, vitkost, telesni trening) in jih uporabijo kot obrambe za rešitev svojih intimnih stisk. Skupni imenovalec slednjih je iskanje in oblikovanje svoje identitete,« razlaga dr. Karin Sernec, dr. med., specialistka psihiatrije, o motnjah hranjenja, tej bolezenski entiteti, ki jo obravnavamo šele zadnjih 50 let.

O se b n o | H r a na ne s me bit i s re d s t vo na gra je va nja, kaznovanj a in nadzora

Zakaj motnje hranjenja, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja, uvrščamo med duševne motnje, motnje prehranjevanja, ko skrb za hrano postane obsedenost, pa ne? Motnje prehranjevanja imamo vsi sodobni ljudje, vendar občasno. Menedžerski tip hranjenja, ko cel dan ne jemo, zvečer pa se lačni prenajemo, je tipičen primer. Sem sodi tudi neuravnoteženo prehranjevanje, recimo samo z eno vrsto hrane. »Klasika« pri ženskah, vse bolj pa tudi pri moških, so tudi stalne diete. Gre torej za manipuliranje s hrano in preokupacijo s svojim telesom. Motnjam prehranjevanja rečemo tudi etnične motnje sodobnega časa, ne uvrščamo pa jih med duševne motnje. Za motnje hranjenja, ki pa jih uvrščamo med duševne motnje, je za razliko od motenj prehranjevanja značilno čustveno, boleče notranje doživljanje. Gre za navidezen problem s hrano, ki v globini skriva trpljenje, ki je nastalo zaradi cele vrste razlogov. Anoreksija se kot ena od treh oblik motenj hranjenja in kot čustvena motnja še posebej kaže navzven s telesnimi znaki, torej na ravni somatske telesne bolezni. Jedrni problem vseh motenj hranjenja so izrazite osebnostne lastnosti, ki v veliki meri sodijo v dedne dejavnike. S katerimi izrazitejšimi osebnostnimi lastnostmi pa smo bolj dovzetni za nastanek motenj hranjenja? Slaba samopodoba, nizko samospoštovanje in nezadovoljstvo ne samo s svojim videzom, temveč tudi s tem, kdo sem, kaj sem, kaj počnem, so izrazite osebnostne lastnosti oseb z motnjami hranjenja. Osebe z motnjo hranjenja nikoli niso zadovoljne s tistim, kar počnejo, pa če je še tako dobro. Vedno najdejo razlog, zakaj ni bilo dobro. Če pa že priznajo, da je bilo dobro, jim je bilo, po nji-

hovih prepričanjih, to zagotovo podarjeno, saj jim drugače nikakor ne bi moglo uspeti. Za vsem se skriva izrazit perfekcionizem. Ali so lahko motnje prehranjevanja, tako izrazite za sodobno družbo, tudi odskočna deska za motnje hranjenja? Za nekoga, ki ima motnje prehranjevanja, še ne pomeni, da bo razvil tudi motnje hranjenja. So pa lahko motnje prehranjevanja eden od dejavnikov tveganja za nastanek motenj hranjenja. Dokazano je, da ljudje, ki imajo pogostejše in bolj izrazite motnje prehranjevanja, pogosteje razvijejo tudi motnje hranjenja. Pri nastanku motenj hranjenja naj bi šlo za soigro večjega števila dejavnikov tveganja, ki počasi, a vztrajno vodijo v eno izmed treh oblik motenj hranjenja. Že naštete osebnostne lastnosti sodijo v tako imenovano skupino biološko-genetskih dejavnikov tveganja. Kaj še uvrščamo v to prvo skupino vzrokov? Obstajajo tri velike skupine vzrokov za nastanek motenj hranjenja: biološko-genetski dejavniki tveganja, socio-kulturni vzroki in družinski dejavniki tveganja. Zelo redko srečamo človeka, pri katerem bi pokazali samo na en sam vzrok. Gre za seštevek vzrokov iz vseh treh skupin. V prvo skupino sodi že delno opisana značilna paleta osebnostnih lastnosti. Izrazita rigidnost je ena izmed njih. Če taki osebi, ko si nekaj zada, to ne uspe, to v njej povzroči hudo tesnobo in napetost. Izrazite lastnosti, kot so strahoten perfekcionizem, storilnost, pridnost, na nek način izvirajo iz nizke samopodobe in slabega samospoštovanja. Tak človek nikoli ni zadovoljen sam s sabo, s svojim izgledom in s tistim, kar naredi. Ves čas neskončno veliko truda vlaga v to, da bi bil čim boljši, še bolj

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

uspešen, ker se vsaj tisti kratek čas, ko dobi pohvalo od zunaj, počuti dobro. Slednji občutek seveda hitro mine, zato mora narediti nov zagon storilnosti in pridnosti. Take osebe nenehno hlepijo po pohvalah od zunaj, ker se šele takrat počutijo zares dobro. Za osebe s tako imenovanim zunanjim lokusom kontrole, ki je nefunkcionalen in ga imajo osebe z motnjo hranjenja, je značilno, da nimajo izdelane identitete. To pa zato, ker se ne cenijo in imajo nizko samospoštovanje. Posledično si take osebe o nobeni stvari v življenju ne upajo odločiti se. Odvisne so od mnenj drugih, kar je zelo naporno. Eden od biološko-genetskih dejavnikov je tudi visoka porodna teža novorojenčka in visoka oz. višja teža mlajšega otroka do 3. leta starosti. Velik pomen pri nastanku motenj hranjenja se pripisuje tudi socio-kulturnim dejavnikom, drugi veliki skupini dejavnikov tveganja. Koliko smo torej dovzetni za spremembe v družbi, predvsem v družini, in postavke medijev o tem, kaj je lepo in sprejemljivo v sodobni družbi? Med socio-kulturne dejavnike uvrščamo vse od vpliva medijev in njihovih postavk, spremenjene vloge ženske in ne nazadnje tudi moškega do neizmerne glorifikacije vitkosti in stigmatizacije debelosti na vseh ravneh družbe. Vloga ženske se je zelo spremenila v procesu emancipacije, demokratizacije in vse večjega zaposlovanja žensk. Celoten družinski sistem se je spremenil v kvazidemokratičnega, kar je posledično, v antropološkosociološkem smislu, izredno vplivalo na moški ego potencial. Seveda s tem ne mislim moškega egoizma, ampak tisto prvinsko moško moč in zaupanje vase kot moškega. Poplava depresij

Slaba

samopodoba, nizko samospoštovanje in nezadovoljstvo ne samo s svojim videzom, temveč tudi s tem, kdo sem, kaj sem, kaj počnem, so izrazite osebnostne lastnosti oseb z motnjami hranjenja. Osebe z motnjo hranjenja nikoli niso zadovoljne s tistim, kar počnejo, pa če je še tako dobro.

in spolnih motenj pri moških izhaja iz tega, prav tako motnje hranjenja. V to skupino sodi tudi strahotna glorifikacija vitkosti ne eni in stigmatizacija debelosti na drugi strani. Zmotno je prepričanje »sodobnih standardov«, da bo suh človek, zato ker zna nadzirati sebe, lahko natančen, uspešen in dober delavec. Prekomerno hranjen človek, ki recimo po kriterijih, starih 20 let, sploh ne bi bil prekomerno hranjen, pa naj ne bi zmogel nadzirati sebe, zatorej tudi ne more biti dober delavec. Gre za pravi konglomerat socio-kulturnih dejavnikov, ki določajo, kaj je lepo in zakaj je določeno lepo. Problem je v tem, da standardi lepega, recimo ženskega telesa, v medijih niso postavljeni, ker bi bilo lepo res lepo na oko, ampak ker je lepo dobro zato, ker je posledica nadzora telesa. Kaj pa družinski dejavniki tveganja, nad katerimi se bo zagotovo zamislil marsikateri starš? Včasih je pri seštevku dejavnikov že ena sama kapljica čez rob preveč. Slednja navidezno povzroči klinično sliko motnje hranjenja, v resnici pa je bilo že prej veliko kapljic oz. dejavnikov, ki se jih navzven ni videlo. Dober primer družinskih dejavnikov, ki je najbrž seštevek mnogih dejavnikov iz vseh treh skupin, je mama, ki je nenehno na dieti. Prekomerno hranjena mama je celo življenje nezadovoljna sama s sabo, ker v vseh revijah vidi samo lepe ženske, ki se smehljajo s fotografij. S tem nasmehom navidezno sporočajo, da so srečne. Tako sre-

O se b n o | H r a na ne s me bit i s re d s t vo na gra je va nja, kaznovanj a in nadzora

Izrazite

lastnosti, kot so strahoten perfekcionizem, storilnost, pridnost, na nek način izvirajo iz nizke samopodobe in slabega samospoštovanja. Tak človek nikoli ni zadovoljen sam s sabo, s svojim izgledom in s tistim, kar naredi. Ves čas neskončno veliko truda vlaga v to, da bi bil čim boljši, še bolj uspešen, ker se vsaj tisti kratek čas, ko dobi pohvalo od zunaj, počuti dobro. Slednji občutek seveda hitro mine, zato mora narediti nov zagon storilnosti in pridnosti. Take osebe nenehno hlepijo po pohvalah od zunaj, ker se šele takrat počutijo zares dobro. čo bi seveda rada dosegla tudi omenjena mama, a se ji nenehno izmika, kljub dietam. Ta mama nato zanosi. Želi si otroka, še bolj pa otrokove sreče, zadovoljstva. Rodi se ji hčerka, ki mora biti po njenem še posebej lepa in mora ustrezati normam. O tej mami nam je kaj kmalu jasno, da ne more imeti prav dobre ženske samopodobe, identitete in samospoštovanja. Del razvoja otroka in mladostnika je tudi to, da hčerka od mame prevzame žensko vlogo, sin pa od očeta očetovo vlogo. Že vnaprej lahko vemo, da bo pri mami iz naše zgodbe nekaj težav, saj bo svoji hčerki težko, seveda brez slabih namenov, dala nekaj, česar nima. Tej hčerki bo, zato da ne bi tako kot ona trpela zaradi kilogramov, že od malega dajala mleko z 0,5 maščobe, v vrtcu ji bo omejila hrano in podobno. S tem pa bo svoji hčeri povzročila še drugo veliko težavo – to, da bo na nek način socialno izolirana od drugih, ker bo nekaj posebnega. V več točkah bo ta mama nehote in samo z najboljšimi nameni povzročila, da njena hčerka ne bo imela dobre samopodobe, razen če nima kje v bližini kakšne babice, sosede, tete, ki bo ta del razvoja otroka nadoknadila. Na ta način se biološko-genetski predispoziciji – to, da je mama bolj »polna« – pridružita še socio-kulturni in

družinski dejavnik, s čimer ima hčerka večji potencial za razvoj motenj hranjenja. Tudi spolne zlorabe, kakršno koli nasilje v družini, za katero so včasih celo menili, da je edini vzrok za anoreksijo, so pomembni družinski dejavniki. Pri slednjih moramo poiskati krivca, da zaščitimo otroka. Pri ostalih družinskih dejavnikih pa ne iščemo krivca, temveč vzroke, ki so zelo pomembni za nadaljnji razvoj terapije. Bolnik mora vzroke prepoznati in do njih razviti nov odnos, da ne bo več potreboval simptoma, torej bolezni. Kako lahko straši poskrbimo ali vsaj pripomoremo, da hrana nikakor ne bo vzgojni pripomoček? Eden pomembnejših družinskih dejavnikov je res hrana kot sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora. Velikokrat družine to počnejo med edinim skupnim obrokom in obenem edinim vsakodnevnim skupaj preživetim časom. Na žalost ta skupna ura ob hrani postaja nadzorno oko nad otrokom. Uro časa izkoristimo, da svoje otroke dodobra izprašamo. Jasno ob tem otrok ne bo užival v obrokih. In če ima še malo nižje samospoštovanje ter nizko samopodobo, se sam sebi zdi debel, je lahko to kapljica čez rob, ki vodi v motnje hranjenja. Hrana resnično ne sme biti sredstvo nagrajevanja in kaznovanja – v smislu, da starši peljejo otroka v McDonald's, ker je dobil petko, ali pa mu zaradi slabe ocene prepovedo pico za teden dni. Prvi dveh narodih, Francozih in Italijanih, je hrana izraz ljubezni – ampak kot izraz pripadnosti, hedonizma in druženja. In prav v teh dveh državah skorajda ni motenj hranjenja. Pri njih je med obroki prepovedano govoriti o kakršnih koli neprijetnih temah. Obroki so čas, ki ga družina preživi skupaj,

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

ko govorijo en čez drugega. Hrana je nekaj lepega, prijaznega, izraz ljubezni, ampak ne zato, ker nagrajuješ, temveč ker jo imaš rad. Strokovnjaki opozarjajo, da današnje generacije staršev »proizvajamo« otroke, zavite v »vato« in obenem vsenavzočo ljubezen in srečo, ki je le socialna utopija. Kakšno popotnico za življenje dajemo otrokom z razkorakom med nefunkcionalnim partnerstvom in nefunkcionalnim starševstvom? Nefunkcionalno partnerstvo in nefunkcionalno starševstvo sta dva izjemno pomembna družinska dejavnika. Pri nefunkcionalnem starševstvu starši otrokom nudijo ali pretirano skrb in so preveč zaščitniški ali pa drugo skrajnost. Obe skrajnosti sta seveda enako škodljivi. Glede na starševske izkušnje in strokovno prakso celo menim, da je pretirano zaščitništvo bolj škodljivo. Otrok, ki je nenehno »v vati« in ima navidezno super samopodobo, bo takoj, ko bo prišel med vrstnike, dobil po glavi. Ne bo se znal postaviti zase, ker mu to še nikoli v življenju ni bilo treba, in zato bo takoj socialno izoliran. Vse, kar sta mu starša nenehno govorila – da je svet zunaj nevaren, ogrožajoč –, se je tudi potrdilo. Otrok se bo posledično umaknil in bo socialno, vrstniško zanemarjen. Vsa tista dobra navidezna samopodoba se bo v trenutku sesula v prah. To je hujše kot otrok, ki ni nenehno pestovan, božan. Mogoče mu prvih 10 let ne bo lahko, bo pa boljše opremljen za nadaljnje življenje, zato mu bo lažje. Seveda noben od teh dveh polov staršev ni za nič kriv in ni imel bolj ali manj rad svojih otrok. Pri nefunkcionalnem partnerstvu pa se partnerja/starša nenehno kregata. Otroci čutijo njuno medsebojno sovraštvo. V takih situacijah otrok običajno prevzema funkci-

jo razsodnika, »amortizerja«, celo pogajalca med staršema, kar ni ustrezno. Funkcionalno partnerstvo je močnejši zaščitni dejavnik za zdrav psiho-socialni in fizični razvoj otroka kot pa funkcionalno starševstvo, čeprav sta na piramidi zaščitnih faktorjev oba zelo pomembna. Prav zato vztrajanje pri nefunkcionalnem partnerstvu zavoljo otroka ne vzdrži. Perfekcionizem je, kot ste že omenili, ena od značilnih značajskih potez oseb z motnjami hranjenja. Dostikrat se perfekcionizem razvije podzavestno kot posledica nezavednih zahtev staršev. Nekateri starši svojim otrokom celo pošiljajo dvojna sporočila – na eni strani poudarjajo individualnost, po drugi strani pa se vedejo drugače in zahtevajo od njih samo najboljše, sicer niso dovolj dobri in jih temu primerno tudi ne cenijo. Tema se mi zdi še posebno zanimiva ob začetku novega šolskega leta. Gre za tako imenovano nekompatibilnost med starši in otroki. Funkcionalna starša in partnerja sta praviloma zelo uspešna, zadovoljna, potem pa ima otrok kar naenkrat anoreksijo ali bulimijo. K nam na oddelek pridejo skupaj z otrokom na seanso in ne najdemo niti enega vzroka za nastanek motenj hranjenja. Potem pa takega otroka psihološko pregledamo. Pokaže se, da je kognitivno in emocionalno veliko slabše opremljen kot njegovi starši. Ta starša ne zahtevata od otroka, da bo tako dober v poklicu kot onadva, in ne pošiljata dvojnih sporočil. Vendar pa ima otrok na nezavedni ravni potrebo, da vsaj na enem ali več področjih doseže ali celo preseže enega ali oba starša. Če mu uspeva, s tem utrjuje svojo identiteto, samopodobo in samospoštovanje. Če pa v tem ni uspešen, se nezavedno ves čas počuti slabo, nezadovoljen sam s sabo.

O se b n o | H r a na ne s me bit i s re d s t vo na gra je va nja, kaznovanj a in nadzora

Včasih

je pri seštevku dejavnikov že ena sama kapljica čez rob preveč. Slednja navidezno povzroči klinično sliko motnje hranjenja, v resnici pa je bilo že prej veliko kapljic oz. dejavnikov, ki se jih navzven ni videlo. Dober primer družinskih dejavnikov, ki je najbrž seštevek mnogih dejavnikov iz vseh treh skupin, je mama, ki je nenehno na dieti. Prekomerno hranjena mama je celo življenje nezadovoljna sama s sabo, ker v vseh revijah vidi samo lepe ženske, ki se smehljajo s fotografij. S tem nasmehom navidezno sporočajo, da so srečne. Tako srečo bi seveda rada dosegla tudi omenjena mama, a se ji nenehno izmika, kljub dietam.

Pri takih otrocih sledi dolgotrajna psihoterapija, saj gre za res kompleksne vzroke nastanka motenj hranjenja. Zakaj velja med tremi motnjami hranjenja anoreksija nervoza za najbolj zahtevno? Eden od vzrokov je ta, da se začne najbolj zgodaj, na prehodu iz otroštva v adolescenco, torej lahko že pri 7-8 letih. Pri anoreksiji zgodnje oblike sta značilni izrazita notranja bolečina kot ključen simptom in izrazito motena telesna podoba. Indeks telesne mase (itm) mora biti pri anoreksiji pod 17,5 kg/m2 ali vsaj 15 % manj kilogramov, kot bi bilo pričakovano pri določeni starosti in višini. Osebe z anoreksijo s 170 cm in 30 kg so resnično prepričane, da so debele, in to ne zaradi iskanja pohval, kar zelo zavira zdravljenje. Bolnik običajno naredi majhen napredek, pridobi kakšen kilogram, potem pa se tega ustraši in sledi korak nazaj. Bolnike pestijo grozni občutki, kot sta sram in gnus. Navdaja jih panika, strah pred debelostjo. Dobivajo celo anksiozne napade ob majhnem porastu telesne teže. Pri anoreksiji ločimo dve obliki – restriktivno, za katero večina misli, da je edina, in

pri kateri osebe vzdržujejo nizko telesno težo in itm pod 17,5 kg/m2 s stradanjem ali telesno hiperaktivnostjo. Druga oblika je purgativna, zanjo trpi kar 75 % oseb z anoreksijo, ki vzdržujejo nizko telesno težo z bruhanjem, odvajali ali diuretiki. Zloraba odvajal, diuretikov je značilna tudi za bulimijo nervozo, drugo obliko motenj hranjenja. Bulimija nervoza se začne veliko kasneje kot anoreksija nevroza, značilno med 17. in 25. letom starosti. Zanjo so značilna izmenjujoča se obdobja strahotnega prenajedanja, tako kvalitativnega kot kvantitativnega, in posledično faze praznjenja. Glede na faze delimo bulimijo na nepurgativno in purgativno. Pri slednji, v katero sodi kar 75 % oseb z bulimijo, se izmenjujejo faze prenajedanja in bruhanja, lahko se bolniki praznijo tudi z odvajali ali diuretiki. Pri nepurgativni obliki pa prenajedanju ne sledi bruhanje, ampak obdobje stradanja ali telesne hiperaktivnosti. Tako kot pri anoreksiji je tudi pri bulimiji zelo značilna motena telesna shema. Na prvi pogled pri osebah z bulimijo niti ne opazimo motnje hranjenja, saj imajo itm v mejah normale, med 18 in 25 kg/m2. Za tretjo obliko motenj hranjenja – kompulzivno prenajedanje – pa je značilno prav prekomerno hranjenje. Kompulzivno prenajedanje se praviloma začne na prehodu iz zgodnjega v srednje odraslo obdobje. Značilno je, da je razmerje moški – ženske med obolelimi kar 50 : 50. Fazi strahotnega prenajedanja, ki ji tako kot pri bulimiji rečemo volčja lakota, sledi faza praznjenja. Oboleli so večinoma ljudje, ki so prekomerno hranjeni, torej z itm nad 25 kg/ m2. Za njih je izrazito nezadovoljstvo in strah pred debelostjo.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Ali glede na širok sklop dejavnikov tveganja posledično tudi osebe z motnjo hranjenja prehajajo iz ene v drugo skupino motenj hranjenja? Skorajda ni bolnika, ki bi imel v času prisotnosti svoje bolezni motenj hranjenja samo eno obliko motenj hranjenja. Zaradi razvojnih zaostankov je pomembno, s katero obliko se je vse skupaj začelo in katero obliko ima trenutno. Praviloma se motnje hranjenja začnejo z anoreksijo. Starši imajo v tem rosno mladem obdobju oseb z anoreksijo še avtoriteto, s katero lahko vplivajo na otroka in ga prisilijo, seveda ne s »pitanjem«, da začne jesti. Se pa na tak način otrok v resnici ne pozdravi. Ostaja nezadovoljen, nesrečen in ima nizko samopodobo. Na skrivaj potem začne vedno več jesti, potem bruhati ali je hiperaktiven in gre v obdobje bulimije ene ali druge oblike. Pri 17-18 letih, ko se že zmorejo upreti starševski avtoriteti, gredo nazaj v fazo anoreksije. Sledijo lahko tudi vmesna obdobja kompulzivnega prenajedanja. Res izjemoma, v manj kot 1 %, se pojavlja le ena oblika motenj hranjenja. Pri anoreksiji je razmerje obolelih 9-10 žensk : 1 moški, pri bulimiji 7-8 žensk : 1 moški, pri kompulzivnem prenjedanju pa je razmerje moški : ženske kar 50 : 50. Dve novejši obliki motenj hranjenja – ortoreksija in bigoreksija – se pojavljata šele zadnja leta. Kakšne so njune značilnosti? Res sta obravnavani šele zadnjih 8 do 10 let, nista pa še v nobeni mednarodni klasifikaciji motenj hranjenja. Prepričana sem, da bosta že pri naslednjem vpisu. Pri ortoreksiji nervozi gre za bolestno obsedenost z zdravo, biološko neoporečno prehrano. Edina razlika med ortoreksijo in anoreksijo je ta, da pri osebah z ortoreksijo ni motene telesne sheme. Vidijo se takšne, kot v resnici so.

Po anonimen nasvet na forum Motnje hranjenja Bulimija, anoreksija in prenajedanje. Grozni izrazi, ki skrivajo boleče občutke in izkušnje, ko so stiske prevelike in se oseba počuti majhno, prešibko, morda ne dovolj dobro, ko pada samopodoba in občuti, da ne more nadzorovati dogajanja okoli sebe in je vse, kar lahko še naredi, le nadzor nad svojim telesom. Meja nadzora je tanka in kmalu se zgodi, da postane pretanka in tako osebo povleče v vrtinec, kjer nič ni več prepuščeno njeni moči. Ko je posameznikova jeza usmerjena navzven in se mu zdi, da se je znašel sredi nočne more, v začaranem krogu, iz katerega ne vidi izhoda. Veliko mladostnikov je že spregovorilo, zaupalo svojo stisko in bolečino ter prekinilo krog molka in sramu. Odločitev za rešitev je v rokah posameznika, v želji po iskanju pomoči za boljši, predvsem pa lepši vsakdan. Zakaj bi trpeli v samoti, če lahko prekinete tok trpljenja in zaživite drugače? Zaupajte svojo stisko anonimno na forumu Motnje hranjenja in povprašajte za strokovni nasvet, mnenje ali preberite izpovedi drugih. Vabljeni k obisku foruma tudi tisti, ki želite stati ob strani in pomagati bližnjim, ki so se znašli v vrtincu različnih vrst motenj hranjenja. Več preberite na www.med.over.net.

Za osebe z ortoreksijo je značilna slaba samopodoba in samozavest. Okolica bi za te ljudi rekla, da so to najbolj uspešni, zadovoljni in srečni ljudje. V več kot 25 % gre za mlade, uspešne ženske z močno rigidnostjo. Na zunaj so »poštirkane«, znotraj pa neskončno nezadovoljne. Občutek imajo, da ne morejo z ničimer vplivati na svoje življenje. Zato si najdejo medij, torej hrano, s katero se nadzirajo. Vse se začne s tem, da je nekaj hrane zanič, potem z jedilnika izločajo vse več hrane, cel proces izločanja pa se konča na ravni hude oblike anoreksije, torej z nizkim itm in življenjsko ogroženostjo z

O se b n o | H r a na ne s me bit i s re d s t vo na gra je va nja, kaznovanj a in nadzora

Eden

pomembnejših družinskih dejavnikov je res hrana kot sredstvo nagrajevanja, kaznovanja in nadzora. Velikokrat družine to počnejo med edinim skupnim obrokom in obenem edinim vsakodnevnim skupaj preživetim časom. Na žalost ta skupna ura ob hrani postaja nadzorno oko nad otrokom. Uro časa izkoristimo, da svoje otroke dodobra izprašamo. Jasno ob tem otrok ne bo užival v obrokih. In če ima še malo nižje samospoštovanje ter nizko samopodobo, se sam sebi zdi debel, je lahko to kapljica čez rob, ki vodi v motnje hranjenja. vsemi telesnimi posledicami. V obdobju izločanja živil se zgodi tudi socialna izolacija, ker take osebe seveda ne morejo jesti v restavracijah, saj nikoli ne vedo točno, kaj je na njihovem krožniku in izgubijo nadzor. Bigoreksija nervoza je značilnejša pri adolescentnih in mlajših moških, ki preživijo ure in ure v fitnesih. Gre za obrnjeno anoreksijo ali adonisov kompleks. Zaradi prisotne izrazite motene telesne sheme mladi moški, ki izgledajo kot »tridelne omare«, saj je njihovo telo mišica pri mišici, sebe doživljajo kot brez mišic, suhe, grozne in nemoške. V ozadju motnje je nizka samopodoba in slabo samospoštovanje. Problem je tudi v tem, da taki moški zlorabljajo anabolne steroide. Pogosta spremljajoča duševna motnja, tako kot pri vseh motnjah hranjenja (kar 60 % pri anoreksiji, 80 % pri bulimiji, 7080 % pri kompulzivnem prenajedanju in celo 80 % pri bigoreksiji), pa je depresija. Za osebe z bigoreksijo so izrazite tudi spolne motnje, kot sta erektilna disfunkcija in ejakuacijska disfunkcija. Gre za zelo kompleksen in začaran krog pri mladih fantih, ki so že tako in tako nezadovoljni sami s sabo.

Ali je glede na zahtevnost in kompleksnost anoreksije tudi zdravljenje temu primerno?

Anoreksijo je resnično najtežje zdraviti, a ne zaradi nizke telesne teže. Pri osebi, ki je motivirana za zdravljenje, je vseeno, ali ima izhodiščno težo 30 ali 60 kg. Skozi zdravljenje bo namreč napredovala, pridobivala ustrezno težo in razreševala psihične faktorje v ozadju, ki so pripeljali do motenj hranjenja. Ključni razlog, da je zdravljenje anoreksije tako dolgotrajno, je to, da se lahko, kot sem že omenila, začne že pri 7 letih ali najkasneje pri 13-14 letih starosti. To pomeni, da so razvojni zaostanki toliko večji kot pri tistih z bulimijo, ki se začne med 18.-25. letom starosti. Osebe z anoreksijo niso razvile vseh pet komponent razvoja: izgradnje lastne identitete, ustreznega odnosa do avtoritete, vrstnikov in dela in še nimajo izoblikovane ene ali druge spolne identitete, ki sta obe ustrezni in funkcionalni, torej sta enakovredni in nista bolezenski entiteti. V terapiji anoreksije moramo nato vseh teh 5 razvojnih nalog izpeljati do konca. Osebe z motnjami hranjenja največkrat zanikajo svoje stanje, prav tako njihovi bližnji. Ali moški, ki se redkeje od žensk zatekajo po psihološko pomoč, še težje priznavajo svoje motnje hranjenja in se vključujejo v zdravljenje? Zanikanje bolezni je v začetku pri samem bolniku, pogosto tudi pri svojcih, zelo pogosto. Prva misel staršev je zagotovo, kaj so sami naredili narobe, da ima njihov otrok motnje hranjenja. Ko se nato oboleli in svojci odločijo za terapijo, lahko zelo hitro postavimo diagnozo. Vse več žensk prihaja na zdravljenje, zagotovo pa za motnjami hranjenja oboleva veliko več moških, kot si mislimo. Včasih so bile motnje hranjenja le ženska bolezen, kasneje je bila definicija motenj hranjenja, da so izrazito ženska bolezen, danes pa vemo, da je žen-

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

ska, a ne tako izrazito. Menimo, da je razmerje nižje v prid ženskam. Nizka samopodoba in slabo samospoštovanje, značilni za motnje hranjenja, zagotovo še bolj prizadeneta moško moč, ki je za moškega nujna na čisto drugi ravni kot za žensko, zato se moški težje odločajo za zdravljenje. Zadnja leta jih, spodbudno, prihaja vedno več. Tako imamo na našem odprtem oddelku 8 postelj za ženske in 4 za moške. Kakšne so možnosti zdravljenja motenj hranjenja v Sloveniji? Predvsem tisti, ki ne živijo v Ljubljani, ne vedo dobro, kam se obrniti po pomoč. Možnosti zdravljenja so različne. Ambulantno je najpogostejše, zato je to večinoma tudi prva oblika vključenosti v zdravljenje. Če čez pol leta do leto ni ustreznega napredka, je potrebno hospitalno zdravljenje. Do starosti 14-15 let osebe z motnjami hranjenja sodijo na Pedopsihiatrični oddelek Pediatrične klinike, kjer je terapija bolj usmerjena v družinsko terapijo. V starosti od 15-17 let večinoma pridejo na Oddelek za mladostnike z motnjami hranjenja, od 17 let navzgor pa že k nam v Enoto za zdravljenje motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Za mejo 17 let smo se odločili, ker je približno pri tej starosti kognitivna in emocionalna zrelost takšna, da so osebe sposobne ustrezne in zdravilne psihoterapije, torej vedenjsko-kognitivne in dinamsko razvojne. Ko zaključijo hospitalno zdravljenje, hodijo še 1-3 leta v psihoterapevtsko zunajbolnišnično skupino, enkrat na teden k nam na oddelek, potem pa so 2-3 leti enkrat na mesec še vključeni v ambulantno zdravljenje. V povprečju traja zdravljenje motenj hranjenja od 3, 4 do 6 let. 6 let je obenem tudi povprečen čas, preden človek poišče strokovno pomoč.

Na katere znake, ki kažejo na morebitne motnje hranjenja, moramo biti pozorni kot starši, prijatelji, sodelavci? Napotki naj veljajo ne samo za sum na motnje hranjenja, temveč tudi za nevrotične motnje oz. depresije, anksioznosti, za kakršnakoli stanja, v katerih je človek prizadet, žalosten, ali pa za duševne motnje, pri katerih so ljudje še v stiku z realnostjo. Enako velja za sum na kakršnokoli odvisnost. Pozorni moramo biti na 3 najbolj pomembne stvari: nenadne spremembe v socialnem funkcioniranju bližnjega (pretirana živahnost ali odmaknjenost, sprememba prijateljev…), v prehranjevalnih in spalnih navadah. Kaj lahko oziroma celo moramo narediti, če te nenadne spremembe zaznamo? Najslabše je narediti nič. Če opazimo navedene spremembe, poiščemo primeren trenutek in človeku povemo, da ga imamo radi, da nam ni vseeno zanj, vendar pa pri njem v zadnjem času, zelo konkretno in pošteno povedano, opažamo te spremembe, zaradi česar smo zanj zaskrbljeni. Povprašamo ga, kaj se z njim dogaja. Večinoma bo ta človek, ker je na začetku zelo izrazita faza negacije, rekel, da z njim ni nič. To pa zato, ker ga je strah in sam sebi še ne prizna. Če pa si že prizna, pa tega noče priznati drugim. Pomembno je, da v tej fazi vztrajamo in omenjeni pogovor ponavljamo po potrebi. Slej ko prej, ker so motnje hranjenja tudi neke vrste klic na pomoč, bo človek rekel, da je v težavah. Potem pa ni naša naloga, da osebo takoj odpeljemo po psihiatrično pomoč, ker gre za kronične duševne motnje. Na kratek rok ne bomo ničesar rešili ali pozdravili, razen če je človek življenjsko ogrožen. Vzemimo si čas, pogovarjajmo se, ne obupajmo. Sčasoma, ko presodimo, da je že prišel čas za zdravljenje, mu ponudimo strokovno pomoč. ¶

NA Š A LE K A R NA

Jasno in glasno S prof. dr. Aleš Krbavčičem, pri znanim strokov njakom na podro čju farmacevtske kemije, smo se pogovarjali o etiki v farmaciji. Prof. Krbavčič je pre davatelj pred meta »materia medica« na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani in dol goletni urednik Farmacevtskega vestnika. Nje govi prispevki na področju znano sti so pomembni doma in v tujini. V zadnjih letih se je prof. Krbavčič po svetil vprašanju etike. Tako tudi študentje farma cije poslušajo nje gova predavanja o farmacevtski etiki in deontologiji. Pogovarjala se je Nada Tržan Herman

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Pri zdravilih mora veljati: toliko, kolikor je treba in kolikor je varno Lekarniška dejavnost, kot osvetli prof. dr. Aleš Krbavčič, je bila že od nekdaj finančno nadzorovana. Lekarnar pa je bil tako v preteklosti kot danes tisti, ki je strokovno odgovoren in neodvisen. Univerzalni temelji farmacevtske etike in deontologije, ki se sicer spreminja z razvojem zdravil in zdravljenja, tako po našem sogovorniku ostajajo: spoštovanje avtonomije osebnosti, delati dobro, ne škoditi in ravnati pravično. »Znanje pa je tisto, s katerim lahko obvarujemo bolnika ali zgolj ' kupca',« dodaja. »Danes je pravilno ravnanje z zdravili (v dobro bolnika) na žalost izpostavljeno tveganju predvsem takrat, ko zdravilu odrekajo položaj dobrine posebnega pomena zaradi vsiljevanja sodobnih načinov trženja tudi za promet z zdravili, zaradi zmanjševanja možnosti osebnega stika farmacevta z bolnikom pri vročanju zdravil in zaradi ponarejanja zdravil. Eden od vzrokov je tudi omejevanje pravic do dela in razpolaganja z rezultati dela vedno večjemu številu ljudi.«

J a sn o i n g l a sn o | Pri zd ra vilih mora ve lja t i: t o liko, kolikor j e treba in kolikor j e varno

Bolnikom

je torej treba v lekarni bolj prisluhniti in v kratkem času, ki je na voljo za pogovor, odločiti o primernosti samozdravljenja ali o napotitvi k zdravniku. Kaj menite o tem, da deluje farmacevtika (od farmacevtske industrije do lekarne) vse bolj po principu trženja oz. ustvarjanja dobička? Študije kažejo, da je v zda in tudi v Evropi že narejena škoda na račun bolnikov zaradi vdora tržnega principa v sistem zdravstvenega zavarovanja. Izdatki za zdravila so v zda ogromni, a ne dosegajo pričakovane učinkovitosti pri zdravljenju. Pomembno je imeti sistem, ki zagotavlja racionalno, predvsem pa pravilno uporabo zdravil. Pri zdravilih ne velja domneva, »več je bolje«, temveč princip: toliko, kolikor je treba in kolikor je varno. Medtem ko v zda že odkrivajo slabe posledice tržnega principa v zdravstvu, se pri nas z veliko vnemo nekateri opredeljujemo prav za ta princip. Farmacevtska stroka se temu upira in tako je Javna agencija za zdravila ukrepala v znanem primeru zlorabe določb o galenskih zdravilih, Lekarniška zbornica pa je uvedla v nekaterih primerih strokovni nadzor – tako v javnih kot v zasebnih lekarnah. Ali je mogoče delovati v lekarni drugače kot po tržnem principu? Da. V Sloveniji imamo že od okoli leta 1970 sistem plačevanja izdaje zdravil po storitvah. To je sistem, ki zagotavlja nepristransko strokovno vlogo farmacevta oz. farmacevtke, saj so v lekarnah v glavnem zaposlene farmacevtke. Plača se torej storitev, in ne marža na zdravilo. Zato farmacevt nima finančnega motiva za prodajo dragih zdravil (višja marža!), ampak se osredotoči na izdajo strokovno upraviče-

nih zdravil. Pri tem je svetovanje farmacevta ključnega pomena. Opravljen farmacevtski pogovor oz. nasvet pa bi se lahko beležil na nove elektronske zdravstvene kartice. Izvirni greh pri storitvenem sistemu je namreč ta, da storitve (svetovanje farmacevta) niso dovolj ovrednotene. Ker celovitega strokovnega dela farmacevta zzzs ne plača dovolj, so lekarne prisiljene dobiti dohodek na drugačen način – to je: povečati prodajo drugih izdelkov. Mislite s tem na recepta prosta zdravila? Ne, s tem sem imel v mislih preparate, ki jih lekarnar mora prodajati, čeprav jih zaradi etičnih razlogov, ki temeljijo na strokovni odgovornosti, sploh ne bi hotel imeti na svojem prodajnem seznamu. To so predvsem številna prehranska dopolnila, katerih učinkovitost je v oglaševalski domišljiji. Na lekarniških policah so torej izdelki, za katere se zagotavlja samo to, da niso zdravju škodljivi. Zakaj ste izpostavili prav prehranska dopolnila? Ne smete me razumeti napak. Nekatera prehranska dopolnila so izjemne kakovosti, a kaj, ko je na tem področju tak nered in ni prave kontrole kakovosti, zato se kupec težko znajde. Lekarnar seveda ima znanje, da ve, kaj je potrebno pri izdelku zahtevati (katere analitske izvide), da lahko zagotovi kupcu poleg neškodljivosti tudi učinkovitost in celovito kakovost izdelka – tako kakor pri zdravilih. Pri prehranskih dopolnilih mu ti podatki niso vedno dostopni, saj je skrb za kakovost prehranskih dopolnil prepuščena imetniku dovoljenja za promet.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Svetovanje Kaj pa mislite o vlogi farmacevta pri izdajanju zdravil, ki jih dobimo brez recepta in so namenjena samozdravljenju? Ta zdravila predstavljajo pri vročanju prav posebej pomembno strokovno nalogo, ki zahteva svetovanje farmacevta. Evropska in z njo naša zakonodaja o zdravilih predvideva, da so zdravila praviloma dostopna brez recepta, razen če je pri uporabi potrebno zdravniško svetovanje in nadzor (parenteralna zdravila, protimikrobna zdravila, psihotropna zdravila in analgetiki skupine 1 ter zdravila, s katerimi še ni dovolj izkušenj). Če se ugotovi, da so pri zdravilu, ki se dobi brez recepta, nastopili novi neželeni učinki, se status zdravila spremeni in se spet predpisuje na recept. V eu in pri nas se število recepta prostih zdravil povečuje. Bolnikom je torej potrebno v lekarni bolj prisluhniti in v kratkem času, ki je na voljo za pogovor, odločiti o primernosti samozdravljenja ali o napotitvi k zdravniku. Farmacevt mora pri vsaki vročitvi recepta prostega zdravila bolniku ponuditi pogovor, tudi če gre za dobro poznana zdravila. Farmacevtova pomembna vloga in odgovornost v lekarni je, da izdajo recepta prostega zdravila tudi zavrne, če presodi, da s tem varuje bolnikove koristi. Kaj je glavni vzrok, da farmacevt ne more svetovati toliko, kot bi bilo potrebno? Svetovanje zahteva čas. In spet smo pri etični drži: če je lastnik lekarne anonimni kapital (na primer v lekarniški verigi) in prek upravnika stremi za večjim dobičkom, se zgodi, da ne zaposluje dovolj farmacevtov in zato ni dovolj časa za celovito svetovanje. Ministrstvo za zdravje in zzzs bi morala upoštevati strokovno vlogo farmacevta, ki je najbolj dostopen zdravstveni delavec, ko gre za vprašanja o zdravilih. Dejstvo je, da se pri zdravilih,

zahteva čas. In spet smo pri etični drži: če je lastnik lekarne anonimni kapital (na primer v lekarniški verigi) in preko upravnika stremi za večjim dobičkom, se zgodi, da ne zaposluje dovolj farmacevtov in zato ni dovolj časa za celovito svetovanje. prostih recepta, zniža strošek. Bolniku, ki je kupil zdravilo sam, ni bilo treba obiskati zdravnika. Pri tem bi se vsekakor morala upoštevati potrebna svetovalna in triažna vloga farmacevta, saj le na tak način ne pride do napačnega samozdravljenja. Napačno samozdravljenje namreč lahko vodi v prikrivanje resnega obolenja. Na vse to mora biti farmacevt pozoren in si mora vzeti čas za svetovanje.

Kaj pa menite o generičnem predpisovanju zdravil? Generično predpisovanje zdravil, ki se obeta letos jeseni, je strokovno utemeljeno, saj mora proizvajalec generičnega zdravila opraviti številna testiranja, ki zagotavljajo enako učinkovitost, kot jo ima zdravilo originatorja (to je proizvajalec, ki je prvi odkril to zdravilo). Razlike, ki bistveno ne vplivajo, so dopustne (npr. sprememba v kakšni pomožni snovi, kot je npr. neki sladkor). Dilema pa nastopi, ko se v tem kaotičnem globaliziranem svetu pojavi kakšen proizvajalec, ki misli samo na dobiček in proizvede učinkovino dvomljive kakovosti. Dejstvo je, da končni proizvajalec, ki nosi tudi dovoljenje za promet s tem zdravilom, opravi vse potrebne analize, a žal se lahko primeri, da s predpisanimi analiznimi metodami ni možno ugotoviti neodgovorne spremembe v molekuli vhodnih zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi; to se lahko zgodi ne samo generičnemu proizvajalcu, ampak tudi proizvajalcu originatorskega zdravila, če uvaža najcenejše substance. Razume se, da ima

J a sn o i n g l a sn o | Pri zd ra vilih mora ve lja t i: t o liko, kolikor j e treba in kolikor j e varno

Vedeti

je treba, da mora imeti lekarnar vso potrebno znanje, da zagotavlja kakovost zdravil (nabava kakovostnih zdravil, pogoji hranjenja itn.) in da zna bolniku oz. kupcu pravilno svetovati o zdravilih in o vseh drugih izdelkih v lekarni. težnja kolektivnih kupcev (npr. zavarovalnic) po stalnem zniževanju cene zdravil svoje meje pri zagotavljanju učinkovitosti, kakovosti in varnosti. Tega pa ni mogoče zagotoviti pod določeno realno ceno. Pri naših proizvajalcih generičnih zdravil najbrž ni bojazni glede kakovosti? Seveda moram takoj dodati, da zagotavlja blagovna znamka (npr. Lek, Krka) zaupanje v kakovost generičnega izdelka in omenjena proizvajalca izdelujeta vrhunska generična zdravila, kakor tudi drugi proizvajalci zdravil z urejenim nadzorom kakovosti. Nacionalne agencije za zdravila imajo torej velik pomen pri natančnem preverjanju kakovosti generičnih zdravil? Da. Vsem kriterijem za varnost, učinkovitost ter kakovost zdravila mora proizvajalec generičnega zdravila zadostiti. Vseeno pa potem, čisto na koncu, nastopi bolnik, ki je individuum s specifičnimi fiziološkimi lastnostmi in ne le eden v množici statističnih podatkov, ki so sicer nujno potrebni, da se ugotovi razmerje med učinkovitostjo in varnostjo zdravila. Zato se mora farmacevt v lekarni posvetiti bolnikovim posebnostim in mu pravilno svetovati. Med originatorjevim in generičnim zdravilom, ki morata biti enako učinkoviti, pa obstajajo nekatere dovoljene razlike – npr. v pomožni snovi. Ta snov je lahko za posameznika bistvenega pomena. Primer: lahko naletimo na bolnika, ki je alergičen na laktozo, in takemu človeku ne smemo vročiti generičnega zdravila s

to pomožno snovjo, čeprav ima enako učinkovitost kot originatorjevo zdravilo, ki pa morda laktoze ne vsebuje. Ves čas pogovora poudarjate vlogo farmacevta oz. farmacevtke kot svetovalca pri farmakoterapiji. Ali je to problem samo v Sloveniji? Ne, seveda ne. Tudi drugod se javlja potreba po izčrpnem svetovanju o farmakoterapiji. Tako se v Kanadi in zda že uveljavlja plačevanje za nasvet farmacevta v lekarni. To je normalna posledica tega, ker so – predvsem v zda – izjemno vzpodbujali porabo zdravil. V zda je mogoče oglaševati vsa zdravila neposredno uporabnikom (tudi zdravila na recept) in samozdravljenje je velikokrat vodilo do hudih stranskih učinkov in nevarnih obolenj. Skratka, spoznano je, da se je treba izčrpno posvetovati s farmacevtom o zdravilih – ne samo o tistem, ki ga trenutno kupimo, ampak o vseh zdravilih, ki jih jemljemo. Kaj pa menite o homeopatskih zdravilih? Verjetno zastavljajo ljudje tudi o tem vprašanja v lekarni? Evropska homeopatska farmakopeja daje s standardi istovetnosti in kakovosti podlago za kakovostne homeopatske izdelke, pri tem pa ne presoja o njihovi učinkovitosti in razmerju med tveganjem in koristnostjo. Ureditev prometa s temi izdelki je prepuščena presoji posameznih držav članic, ki imajo s homeopatskimi zdravili različne izkušnje. Zdi se mi, da nekateri ne razumejo strokovne vloge farmacevta in ga vidijo predvsem v vlogi prodajalca. Se tudi vam dozdeva podobno? Res je, na lekarnarja se včasih gleda nekoliko zviška kot na prodajalca. Ampak vsi smo

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Vsem

na nek način prodajalci. Tudi ko bolnik obišče zdravnika, mu zdravnik »proda« svoje znanje. V lekarni gre za podoben princip, le da mnogi ljudje tega ne vedo. Zdi se, žal, da velikokrat tega ne vedo odgovorni na ministrstvih. Torej vedeti je treba, da mora imeti lekarnar vse potrebno znanje, da zagotavlja kakovost zdravil (nabava kakovostnih zdravil, pogoji hranjenja itn.) in da zna bolniku oz. kupcu pravilno svetovati o zdravilih in o vseh drugih izdelkih v lekarni. Kaj pa menite o nekaterih zdravilih, ki so izjemno poceni. Obstajajo zdravila, s katerimi stane terapija za neko kronično bolezen le okoli 3 eur na mesec. Kaj menite vi o tem? Nekatere terapije kroničnih bolezni so resnično poceni. Za to sta dva vzroka. Prvi je ta, da zdravila, ki je staro in učinkovito, ne smemo vzeti s tržišča, drugi pa ta, da se vrednost učinkovine z leti zelo poceni (patentna zaščita preneha...). Pri tem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da sta cena in vrednost zdravila dve različni kategoriji. Cinkova pasta kot primer ima svoj učinek, a je staro in poceni zdravilo. Vsekakor pa je treba oblikovati ceno, ki vključuje ne samo ceno vhodnih učinkovin ter izdelavo, ampak tudi pravilno vročanje in svetovanje farmacevta. Cena zdravila pa od samega začetka vključuje ceno številnih študij, ki dokazujejo učinkovitost zdravila, ceno stalnega spremljanja kakovosti zdravila na trgu, ceno kakovostne distribucije zdravila. Prav segmenti kontrole in distribucije se sčasoma zvišujejo, in torej ne smemo gledati samo na ceno učinkovine, ki se običajno niža. Zdravilo moramo gledati celovito in povsem normalno je, da se bodo poceni zdravila umaknila z majhnega slovenskega tržišča, če ne bomo upoštevali vse-

kriterijem za varnost, učinkovitost ter kakovost zdravila mora proizvajalec generičnega zdravila zadostiti. Vseeno pa potem, čisto na koncu, nastopi bolnik, ki je individuum s specifičnimi fiziološkimi lastnostmi in ne le eden v množici statističnih podatkov, ki so sicer nujno potrebni, da se ugotovi razmerje med učinkovitostjo in varnostjo zdravila. ga, kar zdravilo vsebuje. Treba je torej pogledati vrednost zdravila! Sociološke študije v zda in Evropi kažejo na to, da je poklic farmacevta vedno na vrhu lestvice poklicev, ki jih ljudje cenijo in jim zaupajo. Ali so tudi pri nas narejene take študije? Študije so narejene tudi v Sloveniji in ljudje imajo pohvalen odnos do farmacevtskega poklica. Lani je bila v Farmacevtskem vestniku objavljena študija, ki jo je naredila Fakulteta za farmacijo. Rezultati kažejo razmeroma visoko zadovoljstvo obiskovalcev z lekarniškimi storitvami. Najslabše so bolniki ocenili prostorsko strukturo lekarne – predvsem v smislu zagotavljanja zasebnosti. Bolniki bi si želeli več svetovanja farmacevta o neželenih učinkih, interakcijah in kontraindikacijah. So pa dobro ocenili odnos farmacevta do bolnika. ¶

Slovensko farmacevtsko društvo je Etična načela farmacevtskih delavcev objavilo leta 1985 v sklopu besedila Etična načela znanstveno raziskovalnega dela v zdravstvu. Kodeks lekarniške deontologije, ki podrobneje opredeljuje dolžnosti lekarniških farmacevtov, je izdala Lekarniška zbornica leta 1994. Farmacevt mora delovati tako po predpisanih dolžnostih v deontološkem kodeksu kakor tudi širše – po etičnih načelih, ki vključujejo osebno odgovornost.

NA Š A LE K A R NA

Jasno in glasno

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Etičnost farmacevtov ključna za varnost bolnikov Posvet Etika farmacevtskih delavcev v zdravstvu Ljubljanska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva je junija v hotelu Mons v Ljubljani organizirala posvet strokovne javnosti o etiki farmacevtskih delavcev v zdravstvu. Farmacevtski delavci v zdravstvu pri svojem delu upoštevajo etična načela svojega poslanstva, je pokazal posvet. Predvsem si želijo podporo zdravstvene politike s ciljem pridobiti več časa za kakovostno in strokovno svetovanje bolnikom ob izdaji zdravila.

redsednica ljubljanske podružnice Slovenskega farmacevtskega društva (sfd) mag. Tatjana Kogovšek Vidmar je izpostavila, da je po znani Luksemburški deklaraciji iz leta 2005 skoraj polovica vseh zapletov in težav pri zdravljenju posledica napak pri ravnanju z zdravili. Akad. prof. dr. Jože Trontelj, predsednik sazu in predsednik državne komisije za medicinsko etiko, je na posvetu poudaril, da »je bolnikovo dobro najvišji zakon. Zdravnik in farmacevt morata postati poklicni in etični tim v korist bolnika.« V predavanju Etika v zdravstvu nekdaj in sedaj je prof. dr. Aleš Krbavčič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani izpostavil, da »se farmacevtska etika in deontologija z razvojem zdravil spreminjata, vendar z ozirom na univerzalno priznano vrednoto zdravilo (lek), izdano na recept ali brez recepta, vedno veljajo osnovna načela: spoštovati avtonomijo osebnosti, delati dobro, ne škoditi, in ravnati pravično«. Mojca Krušič, univ. dipl. iur., iz Lekarniške zbornice Slovenije je govorila o vsebini in pomenu veljavnega Kodeksa lekarniške deontologije, Boštjan Debeljak mag. farm., iz Moje lekarne na Dobrovi pa je bil v svojem predavanju mnenja, »da bi se današnja potro-

šniška in pridobitniška družba morala zavedati pomembne vloge lekarniškega farmacevta, ki mu je glavno vodilo skrb za bolnikovo zdravje, in ne nudenje trgovskih uslug. Zaupanje je velika vrednota, ki jo lekarniški farmacevti skupaj s pacienti/obiskovalci lekarne gradijo in dograjujejo, najboljše vezivo pa je ravno etično obnašanje.« V panelni razpravi so poleg predavateljev sodelovali tudi pomembni predstavniki stroke. V. d. predsednice Lekarniške zbornice Slovenije Monika Sonc, mag. farm., spec., je opozorila na enotnost lekarniških farmacevtov v strinjanju, da komercializacija dejavnosti, ki spodbuja rabo zdravil, ni prava pot. »Na vodenje lekarn imajo vse večji vpliv nefarmacevtski in nezdravstveni dejavniki, ki uvajajo nove pristope, ki se navzven odražajo predvsem kot intenzivnejše oglaševanje in trženje zdravil ter drugih izdelkov, ki so na voljo v lekarnah. Kljub formalni usklajenosti tovrstnega pristopa s predpisi pa je v številnih primerih potrebno presoditi skladnost in ustreznost tudi z etičnega vidika. Prav tako na odločitve farmacevta v vse večji meri vpliva zdravstvena politika,« je svoje misli ob posvetu strnil predsednik Slovenskega farmacevtskega društva dr. Gašper Marc.

J a sn o i n g l a sn o | E t ično s t f a rma ce vt ov klju čna za varnost bolnikov

Jasno in glasno o etiki farmacevtskih delavcev Kaj menite o dejanskem stanju v lekarnah – v primežu med trgovsko in strokovno dilemo? Ali bomo v slovenskem prostoru sposobni zadržati glavno načelo, da bodo vsi udeleženi farmacevti – od proizvajalca do lekarne – delali po principu, da je prva skrb zdravje bolnika, ali pa bo potrebno načela ravnanja farmacevtov prevetriti in v kakšni smeri? Za mnenje smo vprašali štiri farmacevte. Pogovarjala se je: Katja Krasko, foto: Katja Krasko, arhiv Medisa

— Gregor Makuc, generalni sekretar Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, giz: »V Sloveniji smo v preteklih letih postavili in vzdrževali pregleden in visoko strokoven sistem predpisovanja in izdajanja zdravil. Če je na eni strani ključen zdravnik, ki bolnika obravnava in predpiše terapijo, je na drugi farmacevt tisti, ki izda zdravilo in poda informacijo o njegovi pravilni in učinkoviti rabi. Ključen izziv v Forumu vidimo v pravem razmerju med opravljanjem javne službe izdaje zdravil in tržno dejavnostjo, ki pa je lahko zgolj dopolnilna. Po našem mnenju je zdravje bolnika prva skrb vseh v zdravstveni verigi, od proizvajalca zdravil do veletrgovca, zdravnika, farmacevta v lekarni kot tudi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot plačnika storitve. Farmacevtska stroka, ki v javnosti še vedno uživa velik ugled, je pravočasno opozorila ne nepravilnosti in sprejela ukrepe, vključno s prihajajočimi zakonodajnimi spremembami, ki bodo še naprej omogočali visoko strokovno in etično delo farmacevtov.«

— Tone Strnad, direktor podjetja Medis, d.o.o.:

Farmacevti imamo v svoji zavesti in stroki vgrajeno skrb za bolnika, kar je seveda edino prav, in vse, kar ni v skladu s tem etičnim načelom, povzroča farmacevtom travme. Mislim, da ni farmacevta, ki bi predlagal bolniku zdravilo, ki bi mu škodilo. Farmacevtska stroka izhaja iz vračev, kjer je bilo zaupanje pravzaprav edina stvar, ki je zdravila. Danes je to drugače, kljub temu pa je zaupanje do farmacevta in njegovega znanja tisto, ki daje bolniku varnost. Rekel bi, da bo tisti trenutek, ko bolniki farmacevtu v lekarni ne bodo več zaupali, lekarna postala navadna trgovina. To se je v veliki meri zgodilo v anglosaškem svetu, kar povzroča visoke stroške in zmanjšuje kakovost življenja ljudi. V celinski Evropi je to na srečo drugače. Pritisk na cene zdravil je hud (večina zdravil stane manj kot 5 € za mesečno terapijo), dobra in sorazmerno poceni zdravila izginjajo s trga (približno eno na teden). Lekarne so plačane po storitvi, ki je podcenjena, in še farmacevtov je premalo. Ta pritisk na lekarne povzroča, da si ne morejo vzeti časa za pogovor z bolnikom in da si morajo same zaslužiti večji del dohodka z dodatno prodajo izdelkov brez recepta in drugimi izdelki. To pa spet pomeni, da se bolniki hitreje znajdejo pri svojem zdravniku. Krog je za-

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

prt in je čedalje dražji. Podoben trend se že izrazito kaže v nekaterih sosednjih državah nekdanje Jugoslavije. Mislim, da načel ravnanja farmacevtov ne bo treba prevetriti, morda jih je le treba večkrat poudariti. Zaenkrat se mi zdi, da je situacija vzdržna, vendar je blizu meje brez povratka: v primeru, da se število lekarniških farmacevtov na prebivalca ne bo povečalo in da se bo zaslužek lekarn iz redne dejavnosti zmanjševal, se bo to odražalo na zdravju prebivalstva in nekako nevidno poviševalo stroške zdravljenja.

— Monika Sonc, v. d. predsednice Lekarniške zbornice Slovenije

Skrb za zdravje bolnikov mora biti na prvem mestu vseh, ki smo zaposleni v zdravstvu. Naša načela ravnanja – etična in strokovna – nas zavezujejo, da je naša prva skrb zdravje in s tem povezana kakovost življenja bolnikov. Zato je za nas ključno vprašanje, kako magistrom farmacije v lekarnah omogočiti, da bodo svoje delo lahko opravljali neodvisno in strokovno. Pomembno je, kakšne omejitve bodo veljale pri organiziranju lekarniške dejavnosti in lastništvu lekarn. Strokovna in etična načela magistre farmacije v lekarnah zavezujejo k zagotavljanju odgovornega zdravljenja z zdravili. In to ne glede na to, ali se naše naloge nanašajo na delo za lekarniškim pultom ali pa pri vodenju lekarne. Zato v Lekarniški zbornici Slovenije zagovarjamo rešitev, ki daje magistrom farmacije odgovornost za skrb za zdravje bolnikov in hkrati za vodenje lekarn. Brez takšnega varovala bodo prej ali slej tudi v lekarništvu prevladali komercialni interesi nad strokovnimi in etičnimi standardi izvajanja našega poklica.

— Bojan Bitenc, vodja prodaje, Salus, Ljubljana, d.d.

Dandanes imamo izjemno lepe lekarne s široko ponudbo. Žal pa se v zadnjem času vse večkrat dogaja, da nekateri pozabljajo, da so zdravstveni delavci in da se morajo obnašati v skladu z zahtevami lekarniške deontologije (vsak posameznik in tudi ceh kot tak). Vsi skupaj se ne znajo dogovoriti znotraj Lekarniške zbornice, kaj šele navzven, in obenem organizirati, kako dobiti od države oziroma zzzs za svoje delo primerno plačilo. Kaj šele, da bi lekarništvo organizacijsko in statusno prilagodili evropskim razmeram. Premalo je zavedanja, da mora biti tudi tržni del njihove dejavnosti podrejen skrbi za zdravje bolnika. V nasprotnem lekarništvo nima prihodnosti, saj je prav to njihova edina prednost pred trgovskimi verigami, kot sta npr. dm in Müller. Glede ravnanja drugih farmacevtov me ne skrbi za tiste v farmacevtskih podjetjih. Za njihovo ravnanje naj bi poleg osebne morale in internih predpisov skrbeli farmacevti v državnih organih. Bolj nas lahko skrbi za slednje. Na njih poleg vseh negativnih vplivov delujejo tudi politični pritiski, ki jih spreminjajo v navadne administratorje, klasične birokrate. Kar se spoštovanja načel farmacevtov tiče in potrebe po njihovi prevetritvi, niso problem njihova načela ravnanja, temveč nespoštovanje načel. Nujno bi potrebovali institucijo, ki bi združevala farmacevte, ki ne bi bila le društvo, ampak bi imela tudi določena pooblastila.

NA Š A LE K A R NA

Aktualno

Prvi jesenski prehladi Maja Vovk, mag. farm.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Prehlad je najpogostejše nalezljivo virusno obolenje zgornjih dihalnih poti. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, ki napadejo sluznice dihal. Običajno se prične počasi, z znaki, kot so bolečine v grlu in žrelu, kašelj, zamašen nos, izcedek iz nosu in hripavost. Redkeje se ob prehladu pojavita tudi povišana telesna temperatura in glavobol, vse skupaj pa je dodatno »začinjeno« s slabim počutjem. Pri otrocih moramo biti še posebej pozorni, da se prehlad ne razvije v okužbo srednjega ušesa ali spodnjih dihal. Prav tako morajo prehladu posebno skrb nameniti nosečnice s slabšim imunskim sistemom. Če samozdravljenje prehlada ne odžene v tednu dni, je treba obiskati zdravnika.

A k tua l n o | Prvi je s e ns ki pre hla d i

adar zbolite za gripo, ostanite doma in se izogibajete stikov z drugimi. Če je le mogoče, naj v lekarno namesto vas skoči kdo drug, še posebej, če se morate do nje voziti z avtom ali avtobusom. Doma pijte veliko tekočine in pogosto zračite stanovanje.

Gripa ali prehlad, to je zdaj vprašanje Simptomi, ki jih občutimo pri teh dveh virusnih okužbah zgornjih dihalnih poti, značilnih za jesen in zimo ter prehodna obdobja med letnimi časi, so podobni, pa vendar nekoliko različni. Prehlad se pojavi od dveh do treh dni po okužbi. Zanj so značilni simptomi, povezani predvsem z nosom: vodeni izcedek, kihanje in zamašen nos. Bolezen običajno izzveni v 5 do 10 dneh, včasih pa se pojavi tudi kašelj, ki traja še kakšen teden dlje. Gripo za razliko od prehlada povzročajo virusi influence tipa a, b in c, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Prav zato gripo, ki praviloma nastopi nenadoma ali najkasneje en do dva dni po okužbi, spremljajo težji simptomi kot pri prehladu: zelo povišana telesna temperatura (+39 ºC), ki lahko vztraja tudi 3-4 dni, mrazenje, glavobol, vnetje oči, suh kašelj, hude bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Po treh do štirih dneh pri gripi nastopi rahlo izboljšanje, toda izčrpanost in slabo počutje lahko trajata tudi do 3 tedne. Najbolj nadležen simptom gripe je zagotovo kašljanje, ki lahko traja tudi več kot 10 dni.

Virusni okužbi, ki se prenašata kapljično Zaradi sprememb v temperaturi med let nimi časi ali v hladnih jesenskih in zimskih dneh smo še posebej izpostavljeni gripi in prehladu ter drugim virusnim okužbam dihal. Temperaturne spremembe vplivajo na naš imunski sistem, zaradi česar smo bolj dovzetni za virusne okužbe. Obenem se v hladnejših dneh bolj zadržujemo v zaprtih notranjih prostorih, kjer se virusne okužbe lažje širijo. Ker se gripa in prehlad širita kapljično, torej s kašljanjem, kihanjem, lahko tudi z neposrednim stikom z bolnikom in okuženimi predmeti, se med okužbo izogibajte zaprtim prostorom in množicam ljudi. Kako se lahko izognemo gripi in prehladu? • Izogibajte se javnih zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. Ne zadržujte se v bližini ljudi, ki kašljajo ali kihajo. • Redno zračite zaprte prostore. • Krepite imunski sistem (uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave, gibanje na svežem zraku, pripravki za krepitev imunskega sistema (npr. iz

Kalcij in vitamin C37 za še veË zdravja! septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Vaša junaka, Kalcij in Vitamin C

kolostruma, ameriškega slamnika…). Imunski sistem pa lahko na napad gripe pripravimo tudi s cepljenjem (več v reviji Naša lekarna na strani 74). • Roke si pogosto in temeljito umivajte z milom. • Z rokami se ne dotikajte nosu ali oči. Samozdravljenje pri prehladu Svetuje: Vesna Štebej, mag. farm. Za samozdravljenje bolezni, kot sta prehlad in gripa, svetujemo veliko počitka in pitje večjih količin tekočine, najbolje toplih napitkov (dodajte vitamin c). S slednjimi navlažimo izsušeno sluznico nosu in ust, pomagamo omehčati izločke, da jih lažje izkašljamo, ter nadomestimo izgubo vode v telesu. Pri dojenčkih je materinemu mleku priporočljivo dodajati še čaj ali vodo (dvigniti tudi spalno vzglavje). Potrebno je zniževanje povišane telesne temperature. V pomoč nam bo tudi vdihavanje pare (lahko kar iz doma pripravljenega kamiličnega čaja) z inhalatorjem, ki ovlaži dihalne poti, odpravlja prekomerno izločanje sluzi in blaži simptome vnetja. Dojenčkom zagotovimo ne preveč suhe in vroče bivalne prostore (priporočamo uporabo vlažilcev z ionizatorjem zraka). Za prehodne dihalne poti je izjemnega pomena tudi redno spiranje nosu s fiziološko raztopino. Simptome gripe in prehlada lajšamo tudi z zdravili za samozdravljenje, ki jih dobimo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Bolezni prebolevamo doma in ne na delovnem mestu, saj je pomembno, da ne širimo okužbe.

Za ohranjanje zdravja je priporoËljiva 1 šumeËa tableta Ca-C 1000 Sandoz® vsak dan.

Ca-C 1000 Sandoz® je pravi izbor: • pri prehladu in gripi • pri pomanjkanju energije in utrujenosti • pri vsakodnevni izpostavljenosti stresnim situacijam • pri neuravnoteženi prehrani • za starejše • za noseËnice in dojeËe matere • v obdobju rasti • za športno aktivne a va družb Zdra ladu pri preh in gripi

V lekarnah brez recepta!

www.medis.si

Za informacije o izdelkih pokličite 080 1006. Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neželenih uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom!

A k tua l n o | Prvi je s e ns ki pre hla d i

simptomi vročina bolečina v žrelu izcedek iz nosu/zamašen nos kihanje kašelj glavobol splošno slabo počutje bolečine v mišicah in sklepih izčrpanost

prehlad redko zvišana pogosta pogost pogosto blag do zmeren/pogost blag do zmeren blago blage do zmerne nikoli

gripa visoka 3 do 4 dni redka redek redko lahko izrazit izrazit izrazito, traja 2 do 3 tedne običajno izrazite nenadna in izrazita

Preglednica: Razlike med prehladom in gripo

Lajšanje simptomov z zdravili Visoka telesna temperatura, glavobol ter bolečine v sklepih in mišicah: priporočena je uporaba paracetamola ali acetilsalicilne kisline (ni primerna za otroke in nosečnice). Na pravilne odmerke vas bodo opozorili zdravniki ali farmacevti. Pri povišani temperaturi si pripravite tudi hladne in mokre obloge za telo. Zamašen nos: na voljo je fiziološka raztopina za izpiranje nosu ali nosni dekongestivi (kapljice, pršilo). Uporabo omejimo na 3-5 dni, nato se posvetujemo z zdravnikom, če se stanje ne izboljša. Kašelj: priporočamo sirupe/zrnca za peroralno raztopino za lažje izkašljevanje ter vdihavanje (inhalatorji ali doma pripravljene parne kopeli), s čimer mehčate sluz v dihalih in posledično lažje dihate. Za suh, dražeč kašelj so v pomoč sirupi/tablete za pomiritev kašlja. Slednje običajno jemljemo zvečer pred spanjem. Pri dražečem, suhem kašlju si lahko pomagamo tudi s pastilami na osnovi lišajev, ki mehansko obložijo sluznico in na ta način omilijo draženje in siljenje h kašlju.

Bolečine v grlu in žrelu/vneta sluznica: za omilitev neprijetnih simptomov v ustih in žrelu so na voljo tablete/pastile, ki jih raztopimo v ustih. Ti izdelki vsebujejo različne kombinacije protivnetnih, antiseptičnih in protibolečinskih učinkovin. Nekatere tudi spodbujajo obnovo ustne sluznice. Previdnost pri izbiri velja pri nosečnicah. Priporočamo še: vitamine in minerale ter pripravke za krepitev imunskega sistema. Kdaj je potreben obisk zdravnika? Zdravnika moramo obiskati, kadar prehlad kljub jemanju zdravil traja več kot sedem dni, pri zelo visoki vročini (nad 39 ºc) (ki pri odraslih traja več kot tri dni, pri otrocih nad šest let pa več kot dva dni), pri težavah z dihanjem in požiranjem, pri bolečinah v ušesih, v prsih in v predelu sinusov ter če se pojavita kri ali gnoj v smrklju oz. izpljunku. Obvezno morajo zdravnika obiskati starejši od 65 let, bolniki s kroničnimi boleznimi pljuč in srca, mlajši otroci, dojenčki, nosečnice in doječe mamice. ¶

Pripravljeni na gripo in prehlad

Z Lekovimi specializiranimi zdravili proti zimskim obolenjem.

ODPORNOST ORGANIZMA ZAMAŠEN NOS

BOLEČE GRLO

Ali ste pripravljeni za borbo z virusi?

Imate zamašen nos? Vas boli grlo? Imate bolečine ali vročino? Vas muči kašelj?

ŽE OB PRVIH ZNAKIH

KAŠELJ

Odpornost vašega organizma vam bo krepil Immunal®, ki vsebuje sok škrlatne ehinaceje ali ameriškega slamnika. Operil® hitro in dolgotrajno odmaši nos ter pripomore k hitrejšemu okrevanju. Hitra in močna rešitev je Angal® v obliki pastil in pršila. Ne pozabite na Lekadol® Plus C z dodanim C vitaminom. Odplaknite ga s šumečimi tabletami Fluimukan®.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Lek d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

NA Š A LE K A R NA

Kako deluje

Kako nas varuje

imunski sistem Doc. dr. Tadej Malovrh, doktor veterinarske medicine, doktor medicinskih

znanosti s področja imunologije, predavatelj imunologije na Veterinarski fakulteti predsednik Komisije za antidoping pri Atletski zvezi Slovenije

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Imunski sistem je poseben, prilagodljiv obrambni sistem, razvit pri višjih organizmih (vretenčarjih) za zaščito pred škodljivimi (patogenimi) mikrobi, razvojem raka ter tujimi tkivi (v medicini pri transplantaciji tkiv). Sistem je kompleksno sestavljen. »Skrit« je v organih imunskega sistema ter v različnih tkivih in je zmožen delovati na ravni celic ali posebnih obrambnih efektorskih molekul. Obrambne celice in efektorske molekule delujejo v sozvočju in le tako lahko prepoznajo in nato uničijo različne telesu nepotrebne, škodljive ali tuje snovi, imenovane tujki. Del sistema imamo razvitega že ob rojstvu, torej je prirojen (nespecifičen). Del pa se ga razvije šele po rojstvu, ko se imunski sistem glede na potrebe uči in si zapomni, torej je pridobljen (specifičen).

K a k o d e l u j e | K a ko na s va ru je imu ns ki s is t e m

e ob rojstvu so nam dane določene obrambne sposobnosti, ki delujejo nespecifično glede na vrsto škodljivih vplivov, tako kot tudi nekatere specializirane celice in efektorske molekule, ki nas ščitijo potem, ko so mikroorganizmi (največkrat so to bakterije, lahko pa tudi virusi) že vstopili v telo.

esta v telesu, kjer nastajajo, zorijo in delujejo celice imunskega sistema, razdelimo na primarne in sekundarne organe imunskega sistema. Primarna (centralna) organa sta kostni mozeg, kjer nastajajo in zorijo levkociti, med njimi predvsem limfociti b, ter timus (priželjc), kjer nastajajo in zorijo limfociti t. V sekundarnih organih pa potekajo obrambni procesi z nastajanjem in delovanjem efektorskih mehanizmov za uničevanje tujka, ki je izzval odziv imunskega sistema. Med sekundarne (periferne) organe imunskega sistema uvrščamo vranico, bezgavke ter desiminirano (razsejano) limfatično tkivo po različnih organih, predvsem v sluznicah in koži, ki pa ni organizirano v posebne tkivne enote, obdane z membrano.

Ustvarjanje »imunskega spomina« Sposobnost za »akcijo« Kot smo že omenili, obrambni sistem organizma deluje na ravni celic in efektorskih molekul, ki delujejo v telesnih tekočinah,

lahko so del tkiv, ki že sama po sebi nudijo zaščito telesu, ali pa ga le-ta omejujejo od okolja. Del celic in obrambnih molekul imamo pripravljenih na »akcijo« že v materinem telesu in takoj po rojstvu, drugi del pa se razvija praktično celo življenje. Imunski sistem se namreč obnaša zelo racionalno in se na določene škodljive dražljaje odzove specifično, in to le takrat, ko ti dražljaji obstajajo. Pri tem se uči in ustvarja t. i. imunski spomin, ki pride prav pri ponovnem srečanju telesa z enakim škodljivim dražljajem, ki je prvič aktiviral imunski sistem. Prva obrambna črta organizma Imunski sistem, ob katerem se v ožjem pomenu običajno misli na pridobljeni del naše obrambe, v širšem pomenu predstavlja obrambni sistem organizma. Prvo obrambno črto predstavlja koža, ki nepoškodovana s svojo zgradbo nudi mehansko prepreko za vstop škodljivih mikroorganizmov (bakterije, glivice, paraziti in virusi). Kožni izločki, predvsem loj, predstavljajo še dodatno ke-

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

mično prepreko, saj s svojo kislostjo (pH med 3 in 5) povzročajo neugodne pogoje za razvoj mikrobov. Na določenih delih koža prehaja v sluznice, ki so bolj občutljiva struktura in kjer lahko mikroorganizmi začnejo povzročati škodo telesu. Tudi sluznice so dobro zavarovane, saj so poseljene z zaščitno mikrofloro, ki nas varuje pred tujki, tako da odvzame prostor in s tem prepreči, da bi se škodljivi mikroorganizmi začeli razmnoževati in povzročati bolezen. Sluz nice izločajo še sluz, ki preprečuje pripenjanje mikroorganizmov, jih pa tudi odplavlja in s tem odstranjuje. Celice nekaterih sluznic imajo na svoji površini mikroskopsko majhne migetalke, imenovane cilije, ki neprestano utripajo v smeri proti zunanjosti (npr. v dihalnih poteh) in s tem odstranjujejo sluz in bakterije.

K prvi obrambni črti telesa štejemo še telesno temperaturo, ki povišana neugodno deluje na razmnoževanje nekaterih patogenih bakterij in virusov, in želodčno kislino, ki s svojo izredno kislostjo ubija večino škodljivih mikroorganizmov, ki bi utegnili povzročiti bolezen, ko so vstopili skozi prebavni trakt. Prav tako k prvi obrambni črti prištevamo solze, slino in ušesno maslo. Ti vsebujejo sestavine, ki delujejo podobno kot antibiotiki in protivirusna zdravila. Elemente t. i. prve obrambne črte imamo torej razvite že ob rojstvu in delujejo nespecifično glede na vrsto škodljivega agensa, tako kot tudi nekatere specializirane celice in efektorske molekule, ki nas ščitijo potem, ko so mikroorganizmi (največkrat so to bakterije, lahko pa tudi virusi) že premagali prvo obrambno črto.

Pripravimo se na jesen!

Za vas smo v septembru prpravili darilno akcijo.

... vitaminsko-mineralni probiotik

DARILO

Ob vsakem nakupu BION®3 ali BION®3 Juniors dobite v lekarni darilo - vreèko okusnih Cebion® bonbonov.

Na voljo v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah.

edini n i i v r P

PM-CHC-32/10 /01.09.2010

Cebion® bonbonov. darilo - vreèko okusnih Juniors dobite v lekarni BION®3 ali BION®3 Ob vsakem nakupu

Priporoèamo jemanje ene tablete na dan.

Merck d.o.o., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana

K a k o d e l u j e | K a ko na s va ru je imu ns ki s is t e m

Celice kot stražarji telesa Naše telo ima kar nekaj takšnih vrst specializiranih celic, ki požirajo vse telesu tuje snovi ali telesne snovi, ki so tako ali drugače spremenjene. To, prav tako prirojeno celično aktivnost imenujemo fagocitoza, celice pa posplošeno fagociti. Ko takšne celice pridejo v stik npr. z bakterijo, jo s svojimi celičnimi podaljški objamejo in jo potegnejo vase, nato pa uničijo z neke vrste znotrajceličnimi prebavnimi encimi. Celice s takšno sposobnostjo, ki so razporejene po krvi in tkivih, lahko poimenujemo kar stražarji telesa. Spadajo v skupino levkocitov, in jih imenujemo granulociti in makrofagi, ob določenih dražljajih pa lahko tako požirajo tudi nekatere celice iz kože in črevesja. Fagociti se za boljšo učinkovitost povezujejo še z efektorskimi molekulami. Komplementni sistem, lizocim in interferoni namreč prav tako na nespecifičen način uničujejo neželene mikroorganizme in tudi lastne spremenjene celice. Tudi te molekule telo tvori že pred rojstvom in zelo učinkovito uničujejo z virusi okužene celice, bakterije in enocelične parazite ter vse, kar je za naše telo na celicah tuje, neobičajno. S tema nespecifičnima sistemoma obrambe tako na ravni celic kot z efektorskimi molekulami, se telo torej precej učinkovito vsakodnevno, brez našega zavedanja znebi nevarnih in škodljivih snovi ali pa jih s temi mehanizmi vsaj pomembno količinsko zmanjša. Pridobljena, specifična imunost V ožjem pomenu imunski sistem predstavlja del, ki je pridobljen in se razvije šele po rojstvu. Na celični ravni ta del predstavljajo limfociti b in t, na ravni molekul pa so to protitelesa. Za uspešno delovanje limfocitov je pomembno sodelovanje nespecifične obrambe. Makrofagi namreč vse, kar so požrli (to imenujemo antigen), predstavijo na svoji

površini, tako da limfociti dobijo informacijo za nadaljnje opravljanje obrambnih aktivnosti (pridobljena, specifična imunost). Podvrsta limfocitov t, ki jih imenujemo celice t pomagalke, se aktivira, ko s svojimi receptorji prepozna natančno določen antigen. Aktivacija sproži razmnoževanje samo tistih celic, ki imajo pravilen receptor za ta antigen in nato pomnožene celice pomagalke pričnejo izločati signalne molekule, imenovane citokini, ki uravnavajo obseg in jakost imunskega odziva. Na podoben način se aktivira in razmnožuje tudi druga podvrsta limfocitov t, ki jih imenujemo citotoksične celice t. Te celice so bolj agresivne in direktno s fizičnim stikom napadejo telesne celice, ki so spremenjene (tarčne celice), bodisi zaradi okužbe z virusi, z določenimi bakterijami ali zaradi poškodbe s škodljivimi kemikalijami, in pa celice, ki so se rakasto spremenile. Citotoksične celice t po napadu ubijajo tako, da izločijo posebne snovi, ki preluknjajo membrano tarčne celice. Takšno ubito tarčno celico nato »pospravijo« fagociti. Tudi limfociti b s svojimi receptorji prepoznajo predstavljeni antigen, se aktivirajo, pomnožijo in diferencirajo (spremenijo) v celice plazmatke, ki izločajo protitelesa. Vloga protiteles in ustvarjanje »imunskega spomina« Protitelesa so beljakovinske molekule, ki se specifično vežejo na antigen (to je običajno povzročitelj bolezni, npr. virus ali bakterija). S tem ga inaktivirajo ter označijo, da ga prepoznajo fagociti in ga požrejo ali pa se zaradi tega aktivira komplementni sistem, ki uniči antigen. Tudi v tem primeru je za uspešno učinkovanje imunskega sistema potrebno sodelovanje prirojene nespecifične obrambe. Po aktivaciji limfocitov, ki so specifično prepoznali antigene povzročitelja bolezni, se le-ti razmnožujejo. Polovica se razvije v prej opisane efektorske celice, ki

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

neposredno sodelujejo pri imunskem odzivu, približno polovica pa jih ostane v pripravljenosti kot spominske celice. Te celice se pri ponovnem vdoru istega povzročitelja veliko hitreje in močneje aktivirajo in s tem zajezijo okužbo in nastanek bolezni (imunski spomin). Vsi ti procesi delovanja obrambnega sistema potekajo brez vpliva naše volje, velikokrat tudi brez naše vednosti in posebnih občutkov. Ko pa ti procesi nezadostno opravljajo svojo funkcijo, nas premagajo povzročitelji bolezni in zato zbolimo. Šele v takšnih primerih se posredno zavedamo imunskega sistema, njegovih mehanizmov in sistemskih učinkov na telo, saj le-ti pri večini bolezni, povzročenih z mikrobi, pomembno vplivajo na naše slabo (bolno) počutje in oblikujejo klinično sliko bolezni.

Tina

Svetovalka za poslovni trg

Bolezni imunskega sistema Zdrav in nepoškodovan obrambni sistem organizma nas varuje pred različnimi obolenji, največkrat pred tistimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Obenem nas ščiti tudi pred razraščanjem rakastih celic ter pred lastnimi celicami, ki so odmrle in bi s svojimi razpadlimi produkti lahko škodovale telesu. Funkcionalen sistem obrambe igra pomembno varovalno vlogo tudi v črevesju, skozi katerega v telo vnašamo s hrano ogromno sestavin, ki so pogojno škodljive. Imunski sistem, v katerem vsak element opravlja svojo fiziološko funkcijo, je učinkovit in telesu zagotavlja primerno obrambo. Če elementi ne delujejo usklajeno ali če je posamezen element imunskega sistema nefunkcionalen, se ravnovesje poruši in imunski sistem postane delno ali popolnoma neučinkovit. To se kaže z različnimi bolezenskimi stanji ali pa s povečano občutljivostjo organizma za določene bolezni. Osnovna klinična slika bolezni imunskega sistema so pogoste, kronične in hude okužbe, ki jih povzročijo mikroorganizmi, MY

CMY

Zanjo, ki ceni estetiko in rada ureja vec stvari hkrati … Moneta - Plačila na dlani

Z mobitelom lahko plačujete tudi uporabniki službenih mobitelov. Potrebujete le storitev Ločeni račun, ki omogoča, da storitve za zasebno rabo plačujete posebej, medtem ko stroške poslovnega komuniciranja krije podjetje. Na spletu najdete plačilna mesta po Sloveniji, ki so označena s prepoznavnim znakom Moneta. www.moneta.si

Ima vaš otrok Mobi?

S storitvijo Plačaj zame lahko kot naročnik izberete do dva Mobiuporabnika, ki vas lahko kličeta za le 10 centov na minuto. Vsak Mobiuporabnik ima lahko do dva sponzorja, ki ju kliče na njune stroške. Strošek pogovorov v Mobitelovem omrežju plača namreč naročnik, ki si storitev vklopi.

Na internetu brez naročnine

Če internet potrebujete le občasno, je brezžični Instant Internet Dan na dan prava izbira. Predplačniški paket vsebuje SIM-kartico z začetnim dobroimetjem za 1 dan uporabe interneta, lahko pa izberete tudi paket s priloženim USB-modemom.

Cene za tujino preverite kar prek SMS-a

Za cene klicev in sporočil tujih operaterjev pošljite SMS z imenom države na 1919. Ime države napišite v eni besedi, brez šumnikov, s slovenskim poimenovanjem (npr.: HRVASKA, VELIKABRITANIJA). Za cenike prenosa podatkov v tujini pošljite na primer GPRSNORVESKA, UMTSSPANIJA. SMS lahko pošljete od doma ali iz tujine, zaračuna se le poslani SMS. Prejeti SMS-i so brezplačni. Za več informacij obiščite Mobitelovo prodajno mesto, www.mobitel.si ali pokličite brezplačno številko 041 700 700.

K a k o d e l u j e | K a ko na s va ru je imu ns ki s is t e m

ki so običajno nizko patogeni ali pa so del normalne mikroflore. Primarne bolezni imunskega sistema so prirojene, ko zaradi genetskih nepravilnosti manjka ali nezadostno deluje posamezen element imunskega sistema. Obstajajo pa tudi huda bolezenska stanja, ko manjka celoten imunski sistem. Druga, sekundarna oblika imunskih pomanjkljivosti je pridobljena in se lahko v celoti ali do neke mere z odstranitvijo vzročnega dejavnika tudi popravi. Pridobljene okvare imunskega sistema so posledica npr. okužbe (virus hiv), podhranjenosti ali nepravilne prehrane, lahko tudi zdravljenja z zdravili, ki učinkujejo imunosupresivno (zaviralno na imunski sistem). Avtoimune bolezni – ko se lasten imunski sistem obrne proti telesu Posebna oblika bolezni imunskega sistema so avtoimune bolezni, ko se lasten imunski sistem obrne proti telesu in z normalnimi imunskimi efektorskimi mehanizmi napada sestavine lastnega tkiva, npr. tkivo ščitnice, trebušne slinavke, možgane, sklepe, ledvice ali napada eritrocite, dnk ... Te bolezni so posledica genetskih napak, okolja in nepravilne imunske regulacije, ki vplivajo na obdobje, ko se v embrionalnem razvoju imunski sistem uči prepoznavati, kaj je telesu lastno in kaj tuje. Posledica avtoimunih bolezni so poškodbe organov in s tem njihovo omejeno delovanje ali pa vplivajo na celotno telo, kar se kaže v različnih boleznih, ki močno zmanjšajo kakovost življenja in zahtevajo celovito medicinsko oskrbo. Posebna oblika nepravilnosti v delovanju imunskega sistema so tudi preobčutljivostne reakcije, kadar se imunski sistem na različne, sicer naravne dražljaje odzove premočno ali na nepravilen način. Preobčutljivostne reakcije so rezultat normalnih, v običajnih pogojih koristnih imunskih reakcij, ki potekajo

neprimerno in povzročajo vnetne reakcije ali celo poškodbe tkiva. Takšne nepravilnosti delimo v štiri različne tipe. Med njimi je najbolj poznan tip I, za katerega se uporablja sinonim alergija. Preobčutljivostne reakcije lahko izzovejo številni antigeni, ki jih iz tega razloga imenujemo alergeni, kot so različni proteini, imunski kompleksi, pelodni prah, spore plesni, prhljaj živali, hrana, zdravila, strupi insektov ... Po vsem navedenem o boleznih imunskega sistema je treba poudariti, da pri občasnem pojavljanju različnih bolezenskih težav, npr. okužb, ki so posledica »padca odpornosti«, še ne gre za pojav katere od bolezni imunskega sistema. Najverjetneje gre le za nihanje učinkovitosti posameznih delov obrambnega sistema zaradi različnih vzrokov (stres, hormonsko stanje, nepravilna prehrana, različna fiziološka stanja, različni zunanji fizikalni in kemični vplivi na telo). Lahko je bil vdor okužbe tako obilen ali pa je bil način vstopa v telo takšen, da so bile premagane vse pregrade in se je razvila bolezen. Spreminjanje delovanja imunskega sistema Imunski sistem je kompleksen, v njem sodelujejo različne efektorske molekule in bolj ali manj specializirane celice. Razvoj, zorenje ali nastajanje vsakega posameznega elementa mora potekati po točno določeni naravno začrtani poti, tako da na koncu sestavljajo funkcionalno celoto. Veliko znanstvenega truda se vlaga v prepoznavanje mehanizmov, kako bi lahko ojačali delovanje imunskega sistema v dani situaciji ali kako imunski sistem in njegovo učinkovitost zmanjšati, kar je želeno pri točno določenih medicinskih posegih (transplantacije, nekatere kronične vnetne bolezni). Takšno »upravljanje« z imunskim sistemom imenujemo imunomodulacija, kar pomeni v bi-

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

K a k o d e l u j e | K a ko na s va ru je imu ns ki s is t e m

Ameriški slamnik za zvečanje splošne odpornosti

Škrlatna ehinaceja oziroma ameriški slamnik je avtohtona ameriška rastlina, ki so jo tradicionalno za zdravljenje uporabljali že ameriški Indijanci. Z rastlino so lajšali kašelj ter zdravili vneto žrelo in razne okužbe. Zaradi izjemnih zdravilnih učinkov smo tudi na stari celini kmalu spoznali njeno vrednost, tako v preventivne namene kot tudi za zdravljenje. Tako je že v 19. stoletju ehinaceja postala eno izmed osnovnih zelišč v boju proti mikrobom, danes pa je po svetu najpogosteje uporabljana zdravilna rastlina za krepitev obrambne sposobnosti organizma. Učinkovine v njenem soku namreč krepijo delovanje imunskih celic in spodbujajo njihovo sposobnost uničevanja mikroorganizmov, ki so vdrli v telo. V Sloveniji lahko izvlečke škrlatne ehinaceje najdemo v tudi v zdravilih brez recepta, kot je to npr. Immunal®. Izvlečke je smiselno uporabljati preventivno za zvečanje splošne odpornosti, pa tudi med boleznijo za lažje in hitrejše okrevanje. stvu uravnavanje delovanja imunskega sistema na potrebno raven, bodisi kot imunosupresija ali imunopotenciranje. To lahko počnemo tudi s sprožanjem imunske tolerance, se pravi, da se imunski sistem na določen dražljaj sploh ne odzove (pri zdravljenju alergij na čebelji strup ali cvetni

prah). Načeloma velja, da imunski sistem lahko moduliramo supresivno veliko bolj učinkovito in selektivno v primerjavi z modulacijo, kjer želimo delovanje imunskega sistema ojačati. Imunomodulacija za ojačanje delovanja imunskega sistema je zelo zanimivo in uporabno področje za zdravnike in farmacevtsko industrijo, močno pa se je to področje približalo tudi vsesplošni populaciji. Ljudje si namreč želimo ostati zdravi in pri individualnem raziskovanju zdravja je marsikdo odkril tudi imunski sistem. Spoznali so, da učinkovit in zdrav imunski sistem, po možnosti z »ojačanim« delovanjem, ščiti pred različnimi boleznimi (okužbami). Kako čuvati svoj imunski sistem Človek si že od nekdaj želi, da bi lahko vplival na svoje zdravje in da bi preprečil nastajanje bolezni. Danes poznamo kar nekaj pristopov, s katerimi lahko vplivamo (moduliramo) na obrambni (imunski) sistem. Kako ojačiti delovanje imunskega sistema, da bomo bolj zdravi, da se bomo lahko v stresnih situacijah uspešneje zoperstavili povzročiteljem bolezni, je vprašanje skoraj vsakega izmed nas. Določene pristope lahko naredijo zdravniki, veliko pa lahko naredimo za ojačitev imunskega sistema tudi sami. Pričnemo lahko že pri zmanjševanju stresnih situacij, ki so danes vzrok za nastanek številnih obolenj, tudi takšnih, kjer je nepravilno delovanje imunskega sistema zaradi vpliva stresnih hormonov eden od bistvenih vzrokov bolezni. Nadaljujmo s skrbjo za kožo, tako da ne pretiravamo z umivanjem naravne maščobe ter da uporabljamo mila s kislim pH. Sluznice dihal lahko ohranjamo v boljšem stanju, če ne kadimo, sluznico želodca in njegov pH pa ohranjamo, če ne pretiravamo s pitjem alkohola in kave, še posebej, če te razvade izvajamo na prazen želodec.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Imunskemu sistemu moramo za normalno delovanje zagotoviti naravno mikrobiološko okolje z dovolj raznolikimi mikrobi. Sami lahko moduliramo imunski sistem tudi tako, da uživamo zdravo hrano v uravnoteženih obrokih. Dolgo je namreč poznano, da vitamina c in e, selen in aminokislina glutamin ugodno vplivajo na naše zdravje. Pozitivno modulirajo delovanje imunskega sistema in tako ojačajo splošno telesno odpornost, s katero premagamo blažje okužbe brez posebno opaznih bolezenskih znamenj. Ker nam tempo življenja marsikdaj preprečuje, da bi bolj pazili na naš obrambni sistem, si lahko pomagamo tudi s takšnimi prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo imunomodulatorne sestavine. Primer so prehranska dopolnila na osnovi kolostruma, ki delujejo tudi na zrel imunski sistem človeka. ¶

IMMUNAL

Za okrepljen imunski sistem in hitrejše okrevanje

• Izdelano v Sloveniji. • Zdravilne učinkovine soka škrlatne ehinaceje ali ameriškega slamnika aktivirajo celice imunskega sistema, ki uničijo in odstranijo mikroorganizme, ki so vdrli v naše telo.

Kmalu v novi embalaži in večjem pakiranju

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Lek d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lek.si

Preveč sterilno okolje ni dobro za imunski sistem Zavedati se moramo, da se je naš obrambni sistem skozi evolucijo razvil za okolje, kjer se neprestano vrši boj z mikroorganizmi, tudi takimi, ki povzročajo bolezni. Takšen ostaja tudi danes, vendar se je okolje, v katerem živimo, precej spremenilo tudi iz mikrobiološkega vidika. Količinsko se namreč na vseh področjih našega življenja zmanjšuje število mikroorganizmov. Hrana jih vsebuje vse manj, mila delujejo protibakterijsko, pralna sredstva ubijajo mikrobe, povrhu vsega pa je protimikrobno delovanje eden glavnih adutov marketinga za te izdelke. To nam prinaša skoraj sterilno okolje, v katerem imunski sistem ni dovolj aktiven in zato v nekaterih primerih preveč redke dražljaje nepravilno obravnava. Posledica je premalo dejaven imunski sistem, kar vodi med drugim tudi do preobčutljivostnih reakcij.

NA Š A LE K A R NA

Kako zdraviti

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Zaprtje in upočasnjen metabolizem Tatjana Puc Kous, dr. med., spec. int., gastroenterolog

Zaprtje ima mnogo vzrokov, dejavnikov, ki medsebojno vplivajo. Preventivno se je priporočljivo pravilno hraniti, piti veliko tekočine in dodajati vlaknine, tudi mlete. Če nas surovo sadje in zelenjava preveč napenjata, lahko uživamo kuhano v zadostni količini. Hrana mora biti dobro prežvečena, obroki redni, da se lahko nazaj privzgoji gastrokolični refleks, odvisen od dnevnega ritma posameznika. Potrebno je izključiti vsa zdravila, ki lahko vplivajo na peristaltiko, in vključiti pol ure aktivnega gibanja na dan. Če spremenjeni način ne vpliva v taki meri, da začnemo odvajati vsaj enkrat na tri dni, so potrebne preiskave.

K a k o z d r av i t i | Za prt je in u poča s nje n me t a bo lizem

rana ima velik vpliv na sestavo vsebine črevesja, zato je pomembno, da zaužijemo dnevno 20 g čistih netopnih vlaknin, ki predstavljajo vsebino prebavne cevi. Ker vlaknin ne absorbiramo, nam jih pomagajo »prebaviti« črevesne bakterije, ki razgradijo celulozo na manjše delce.

Metabolizem Metabolizem so vsi presnovni procesi v telesu. V telesu moramo hrano, ki vstopa vanj skozi usta, najprej razgraditi do osnovnih molekul, da se lahko skozi črevesno steno sestavine vsrkajo v žile in mezgovnice ter skladiščijo v jetrih. Osnovne molekule se v jetrih popolnoma razgradijo na elemente, da se sprosti kemično vezana energija, ki jo telo potrebuje za procese izgradnje svojih lastnih molekul, hormonov, beljakovin, za vzdrževanje telesne temperature, cirkulacije in ostalih fizioloških procesov ter za mišično delo. Višek energije, ki se sprošča pri prevelikem vnosu hrane, se skladišči najprej v jetrih kot glikogen za zaloge glukoze in nato kot maščobno tkivo. Po potrebi se sprošča glukoza najprej iz zalog glikogena v jetrih in kasneje z razgradnjo maščobnega tkiva. Vse te kompleksne procese, ki so pod povratno

kontrolo in kompleksno kontrolo nevrotransmitorjev in več hormonov, predvsem hormonov nadledvične žleze, ščitnice in hipofize, imenujemo metabolizem. Ta izraz se ne nanaša samo na procese, povezane s hrano. Metabolizem pomeni tudi, kako hitro se odzivamo na stres, kako hitro jetra vse snovi in toksine, ki pridejo v naše telo, metabolizirajo v telesu manj škodljive vmesne molekule, da jih telo lahko izloči. Tudi določeni stranski učinki zdravil so zaradi tega odvisni od posameznikovega metabolizma. Prebava Hrana se mora najprej razgraditi, da se lahko v telesu absorbirajo pomembne snovi, ostale pa izločimo z blatom. V ta proces prebave je vključenih veliko dejavnikov. Prav vsi vplivajo na končno izločanje telesu nepomembnih snovi, ki jih izločamo z blatom,

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Če vas muči zaprtje: • Veliko se gibajte, vsaj pol ure dnevno. •P ijte veliko tekočine, najbolje Donat Mg. Ob hrani je dnevno priporočljivo zaužiti še osem kozarcev tekočine. •D nevno zaužijte 20 g čistih netopnih vlaknin. •P oskušajte vsakodnevno odvajati ob določeni uri. Največji refleks za odvajanje je pol ure po zajtrku in popoldan okrog 17. ure, tako da lahko izberete čas odvajanja pol ure po zajtrku ali pol ure po popoldanskem obroku. • J ejte dnevno veliko sadja in zelenjave, še posebno kivi, suhe slive in dateljne. •Z aužijte 1 žlico olivnega olja zvečer pred spanjem. •Z a zajtrk si privoščite probiotični napitek z dvema žlicama otrobov (brez že predelanih, saj so slednji za tiste, ki imajo težave s prebavili). z urinom, skozi kožo in z dihanjem. Toksini se lahko izločajo po vseh poteh, v večini pa se v jetrih metabolizirajo v tako obliko, da se lahko izločajo skozi žolč z blatom ali skozi ledvice. Izraz prebava v strokovnem jeziku nima prave razlage. Lahko pa pod prebavo pojmujemo vse procese, ki v telesu potekajo ob zaužitju hrane do njenega izločanja. V to je zajet ves prebavni sistem, jetra, žleza slinavka in regulatorni nevrohormonski sistem. Za prebavo je pomembno že zobovje v naših ustih, naše prehranjevalne navade, kako zmeljemo hrano, da nam ne obleži v želodcu in da se ta hitreje prazni, saj imamo s tem manj refluksa in kisline. Če hrana ni dovolj zmleta, preveliki delci hrane obremenijo tanko črevo in proces vsrkavanja ali absorpcije pomembnih snovi je onemogočen. Encimi v tankem črevesju ne morejo delovati in izgubljamo vitamine in aminokisline. Manj predelana hrana pride v široko črevo, kjer jo razgradijo naše črevesne bakterije. Če je teh ostankov nepredelane hrane več, nastajajo večje količine plinov in nelagodja z napenjanjem, krči ali celo težave z drisko. Normalno odvajanje blata Normalno iztrebljanje blata poteka trikrat na dan do enkrat na tri dni.

Pogostost odvajanja je odvisna od: - našega osnovnega metabolizma, - osnovne avtonomne motorike prebavne cevi oz. peristaltike, - načina hranjenja, - vrste zaužite hrane, - telesne aktivnosti, - jemanja zdravil, - reakcije na stres, - stanja hrbtenice, medeničnega dna in mišic medeničnega dna, - starosti ter - anatomskih značilnosti našega črevesja in zadnjične mišice. Pomen vnosa vlaknin in tekočine Hrana ima velik vpliv na sestavo vsebine črevesja, zato je pomembno, da zaužijemo dnevno 20 g čistih netopnih vlaknin, ki predstavljajo vsebino prebavne cevi. Ker vlaknin ne absorbiramo, nam jih pomagajo »prebaviti« črevesne bakterije, ki razgradijo celulozo na manjše delce. Za vsebino črevesja je zato izjemno pomemben zadosten vnos vlaknin in tekočine. Obstajajo velike razlike v posameznikovem metabolizmu. Nekateri potrebujejo več tekočine, drugi manj, vse je odvisno od naše telesne aktivnosti in zunanjih temperatur. Ob hrani je dnevno priporočljivo zaužiti še osem kozarcev tekočine. Pripo-

K a k o z d r av i t i | Za prt je in u poča s nje n me t a bo lizem

ri občutljivih osebah lahko nekatera prehranska dopolnila povzročajo tudi krče ali driske. Pomembno je, da posamezniki, ki hkrati jemljejo več vrst zdravil, preverijo navodila, v katerih so opisani morebitni stranski učinki. Pred jemanjem določenega zdravila in po njem je priporočljivo tudi spremljanje vseh pojavov v telesu, saj so lahko reakcije zelo individualne. Previdnost velja tudi pri prehranskih dopolnilih.

ročam tudi vsakodnevno pitje naravne mineralne voda z magnezijem (Donat Mg), ki deluje odvajalno, paziti pa moramo, da od prevelike količine ne dobimo driske. Vzroki za zaprtje Kljub zadostnemu vnosu vlaknin in tekočine je frekvenca iztrebljanja odvisna tudi od naše osnovne črevesne motorike. O njej lahko sklepamo že po naših prednikih in starših oz. kakšne so bile njihove prebavne navade in težave. Predvsem dolžina širokega črevesja je tista, ki nam določa, kako pogosto bomo odvajali. Ob tem je pomembno poudariti, da je lahko dodaten dejavnik za zaprtje tudi spuščeno široko prečno črevo pri ženskah po porodih, pri starejših, ko elastično tkivo izgublja prožnost. Na motoriko črevesja vpliva tudi stres, zato imajo nekateri še posebno na potovanjih težave z odvajanjem blata. Nekatera zdravila, predvsem psihofarmakološke substance, zmanjšujejo peristaltiko, analgetiki, predvsem morfinski derivati, še dodatno zvišujejo tonus no-

tranje mišice zapiralke in s tem vplivajo na samo iztrebljanje. V črevesju delujejo številni hormoni in hormonsko aktivne snovi, ki jih izločajo enterokromafine celice in vplivajo na serotoninske, muskarinske, histaminske receptorje in določajo peristaltiko črevesja. Vsa zdravila, ki delujejo na kak način na omenjene receptorje, delujejo tudi na pogostnost odvajanja. Na te receptorje delujejo tudi različna prehranska dopolnila, vendar redko v smislu zmanjševanja peristaltike, razen vse narkotične substance, ki delujejo na morfinske receptorje. Pri občutljivih osebah lahko nekatera prehranska dopolnila povzročajo tudi krče ali driske. Pomembno je, da posamezniki, ki hkrati jemljejo več vrst zdravil, preverijo navodila, v katerih so opisani morebitni stranski učinki. Pred jemanjem določenega zdravila in po njem je priporočljivo tudi spremljanje vseh pojavov v telesu, saj so lahko reakcije zelo individualne. Previdnost velja tudi pri prehranskih dopolnilih.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Refleks odvajanja Glede na našo vzgojo, ki je odraz družbenih norm in kulture, v kateri smo odraščali, smo si s kasnejšim načinom življenja osnovni refleks odvajanja blata privzgojili po svoje. Dojenčki refleksno odvajajo blato po vsakem dojenju. Ta refleks se kasneje ustali na dva večja gastrokolična refleksa, ki sta zjutraj in popoldan, ko se po zaužitju hrane impulz širjenja stene želodca in prebavne cevi pretvori v naših možganih v poziv k odvajanju. Žal je naša zunanja mišica danke pod vplivom naše zavestne volje in ta refleksa zanemarimo. Takrat se poruši naša biološka ura odvajanja. Ne glede na biološko uro odvajanja pa vedno obstaja najpogostejši poziv

k odvajanju takrat, ko pride blato v danko pred notranjo mišico zapiralko in se stene danke razširijo. Tudi tega lahko hotno zadržimo. Če se stena danke preveč razširi, postane neobčutljiva in ne dobimo več poziva k odvajanju. To se pogosto zgodi pri starejši populaciji, pri kateri je elastičnost tkiva zmanjšana, mišice medeničnega dna oslabijo, pogoste pa so tudi okvare hrbtenice. Kadar občutljivost stene danke oslabi in ne dobimo več poziva, ne moremo več iztrebljati ali pa celo nimamo moči iztrebljanja. Zaradi anatomskih sprememb v starosti, po poškodbah in porodih ter zaradi oslabelosti mišic se poruši anatomska lega danke. Anorektalni kot, ki je pomemben za iztrebljanje,

K a k o z d r av i t i | Za prt je in u poča s nje n me t a bo lizem

se izravna. Ženski hormoni še dodatno vplivajo na prebavila tako, da ženske glede na ovarialni ciklus odvajajo zelo različno in v večini nimajo vsakodnevnega jutranjega rednega odvajanja, ki je značilno za moške. Od ovulacije dalje so ženske bolj nagnjene k zaprtju zaradi vpliva progesterona, v času menstrualnega ciklusa pa odvajajo normalno ali imajo celo driske. Sama funkcija zapiralne mišice, ki je sestavljena iz notranje in zunanje mišice, je odvisna od anatomske značilnosti, dolžine mišice in oživčenosti. Zato poškodbe hrbtenice vodijo v oslabljeno funkcijo in nezmožnost zadrževanja blata ali izgubo poziva k odvajanju. Zaradi starosti, po operativnih posegih, porodnih ali drugih poškodbah zapiralna mišica lahko izgubi elastičnost, postane trda, sklerotična, ne more se prilagoditi in zadostno raztezati pri iztrebljanju. Enako se dogodi pri kroničnem vnetju sluznice danke, ko se slednja lahko zoža in je zaradi tega onemogočeno iztrebljanje. Zaprtje Zaprtje ima mnogo vzrokov, dejavnikov, ki medsebojno vplivajo. Preventivno se je priporočljivo pravilno hraniti, piti veliko tekočine in dodajati vlaknine, tudi mlete. Če nas surovo sadje in zelenjava preveč napenjata, lahko uživamo kuhano v zadostni količini. Hrana mora biti dobro prežvečena, obroki redni, da se lahko nazaj privzgoji gastrokolični refleks, odvisen od dnevnega ritma posameznika. Potrebno je izključiti vsa zdravila, ki lahko vplivajo na peristaltiko, in vključiti pol ure aktivnega gibanja na dan. Če spremenjeni način ne vpliva v taki meri, da začnemo odvajati vsaj enkrat na tri dni, so potrebne preiskave. S koloskopijo pregledamo celotno črevo in izključimo vnetje ter zožitve. Pri rentgenološki kontrastni pre-

iskavi prehoda kontrasta skozi črevo izmerimo čas prehoda kontrasta, dolžino in lego širokega črevesja. Pri sumu na motnje sfinktra je potrebno ob pregledu opraviti še anorektalno manometrijo, izmeriti tlake v danki in občutljivost na raztezanje stene. Z endoultrazvokom se lahko dokažejo poškodbe mišice medeničnega dna, zlasti pri ženskah po porodih. Možna je tudi kirurška terapija, še posebej pri podaljšanem črevesju in zožitvah. V veliki meri pomaga »feedback šola odvajanja«, v kateri se s spremljanjem aktivnosti mišice medeničnega dna nauči pravilna raba mišic za iztrebljanje. Odvajalnih sredstev pri zaprtju ne priporočamo, ker povzročajo driske, posledično pa se črevo refleksno odzove z zaprtjem. Ustvari se začaran krog in vedno večje poseganje po odvajalih. Tudi klistiranje ima enak učinek, zato ga odsvetujemo. Priporočamo ga samo pri skrajnih, trdovratnih in dolgotrajnih zaprtjih, če oseba ne odvaja več kot teden dni ali ima zaradi zaprtja bolečine. Pri tem previdnost ni odveč, saj je lahko vzrok za zaprtje v zožitvah ali zarastlinah po predhodnih operacijah v trebuhu. Priporočamo pitje enega litra Donata Mg. Dva litra dnevno ga svetujemo le pri zelo zaprtih in tistih, ki imajo dolgo črevo. Vsakodnevno priporočamo pol ure gibanja, da se organizem spoti. Vsakodnevno je dobro uživati sadje, predvsem zelo zrel kivi, sadež do dva na dan, če je izključena alergija na sadež. Če je prisotna alergija na kivi ali vam sadež ni ljub, ob uživanju drugega sadja priporočamo suhe slive in dateljne. Lanena semena in otrobi zjutraj naj bodo raje mleti, da ne pride do popoldanskega napenjanja. Redko, če je iztrebljanje res onemogočeno, priporočamo glicerinsko svečko, s katero se zmehča zasušeno blato, ali po treh dneh neodvajanja odvajalno zeliščno svečko. Probiotiki v jogur-

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

tih lahko pomagajo, če ni alergije na mleko. Pri trdovratnem zaprtju, podaljšanem črevesju in motnjah sfinktra so neefektivni in nimajo večjega pomena, razen da uravnavajo črevesno floro in s tem naš imunski odziv ter obrambni mehanizem. Če dietna priporočila z rednimi obroki in pitjem veliko tekočine ter vsakodnevnim gibanjem niso uspešna, je potreben specialističen pregled pri zdravniku, ki opravi prej opisane preiskave. Predvsem pregled pri gastroenterologu priporočamo po 50. letu starosti, saj v tem starostnem obdobju narašča malignom črevesja, in v primeru, ko se način odvajanja spremeni brez jasnega vzroka in se po treh tednih ne uredi. ¶ Tatjana Puc Kous, dr. med., spec. int., gastroenterolog dela kot zasebna gastroentrologinja v Gastromedica d.o.o, Inštitut za bolezni prebavil v Murski Soboti. Podiplomski študij gastroenterologije je opravila v Zagrebu, trenutno pa je vpisana na študij na mariborski medicinski fakulteti. V Gastromedica d.o.o. ob gastroskopijah, koloskopijah izvajajo tudi ultrazvok trebuha in ščitnice, novejše preiskave funkcionalnih motenj prebavil, ph-metrijo požiralnika in impedanco požiralnika, s katerimi edini v Sloveniji merijo vrste refluksov pri odraslih. Vstavljajo želodčne balone za hujšanje in vodijo hujšanje, najnovejše pa je izvajanje alergoloških testov za alergijo in intoleranco na hrano ter določanje ravni prostih radikalov v krvi.

NA Š A LE K A R NA

Zdravilne rastline

Vprašajte strokovnjaka

Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti urednistvo@nasa-lekarna.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex, bomo skušali poiskati odgovore. V zadnjem času veliko prebiram, tudi v reviji Naša lekarna, o pomembnosti esencialnih maščobnih kislin DHA za razvoj otrokovih možganov. Za kaj vse še priporočate jemanje Medexovega Omega-3 sirupa, ki vsebuje tudi DHA? Ali bi jemanje tega sirupa pri mojih dveh otrocih pomagalo tudi k boljšemu imunskemu sistemu? Anja iz Ljubljane DHA ima pomembno vlogo pri razvoju živčevja, možganov in vida. Zaradi protivnetnih in drugih pomembnih lastnosti, ki jih imajo maščobne kisline omega 3, je še posebej za nosečnice, doječe matere in otroke pomembno, da zaužijejo čim več omega 3 nenasičenih maščobnih kislin in manj omega 6 nenasičenih maščobnih kislin, ki jih najdemo v rastlinskih oljih. Esencialne maščobne kisline omega 6 same po sebi niso slabe, problematična pa je njihova prekomerna vsebnost v prehrani. Analize kompozicije maščobnih kislin v mleku doječih mater kažejo, da se je tekom let ob prekomernem uživanju nenasičenih maščobnih kislin omega 6 spremenilo tudi razmerje med omega 6 in omega 3 v mleku, in sicer v prid omega 6. Ti podatki so zaskrbljujoči ne samo zaradi odzivnosti imunskega sistema dojenčkov, temveč tudi zaradi pojava alergij. Raziskava leipziške univerze iz leta 2004 dokazuje, da je pri materah z visoko vsebnostjo omega 6 v materinem mleku večja verjetnost, da bo postal otrok alergičen na kravje mleko. Alergije so danes ena največjih tegob razvitega sveta. Že vsak tretji Evropejec ima kakšno od alergijskih stanj in kaže, da bo čez 20 let imela alergijo že polovica prebivalstva. Poleg drugih dejavnikov je tako porušeno razmerje omega maščobnih kislin v današnjem načinu prehrane logičen vzrok za tako veliko pojavnost alergij.

Maščobne kisline omega 3 imajo pomemben vpliv tudi na imunski sistem, ker proizvajajo več vrst hormonom podobnih snovi, ki ugodno vplivajo na razvoj kosti, hrustanca in zdravje srca, povečajo sposobnost koncentracije, bralne in psihomotorične spretnosti in zmanjšujejo možnost pojava hiperaktivnosti in agresije. Spominjam se, da so mi starši na počitnicah na rane dajali tudi propolis. Z ženo ga dostikrat uporabljava za grgranje pri bolečem grlu/žrelu. Zanima pa me, kako propolis deluje protivnetno? Ga lahko uporabljam tudi za druga vnetja v ustih, na primer za vnete dlesni in afte? Milan Propolis lahko uporabljamo tudi pri vnetju dlesni in aftah. V Medexu imamo na voljo alkoholno raztopino propolisa Proapin in nealkoholno raztopino Apibaby. Apibaby je še posebno primeren za vnete dlesni in afte, ker ne peče. Farmakološko najpomembnejše sestavine propolisa predstavljajo flavonoidi, ki so odgovorni za njegovo biološko aktivnost. Flavonoidi preprečujejo rast mikrobov, stimulirajo delovanje nekaterih encimov in obnavljajo tkivo. Protivnetno delovanje propolisa je vidno tudi pri zdravljenju akutnih in kroničnih vnetij, zanimivo pa je, da deluje tudi na vnetja, ki jih ne povzročijo okužbe, npr. opekline, ki jih povzroči sonce. Propolis je zaradi protiglivičnega učinka izjemno učinkovit tudi pri zdravljenju bolezni kože in lasišča. Ker propolis krepi imunski sistem, ga pogosto uporabljamo za blaženje vnetij sluznice ustne votline in dlesni. Zaradi protibakterijskega učinka ga v kombinaciji z antibiotiki uporabljamo pri zdravljenju bakterijskih okužb, poleg tega pa je delovanje propolisa blagodejno, saj ne povzroča upada odpornosti in ne poškoduje črevesne flore.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Zaradi prevelike odgovornosti na delovnem mestu, kar doživljam zelo stresno, me pesti nespečnost. Kaj naravnega izmed vaših izdelkov bi mi priporočili pri težavah s spanjem? Martina Priporočamo vam kapsule Stres kontrol, ki vsebujejo ekstrakt korenine rožnega korena (Rhodiola rosea). Rhodiola rosea pomaga telesu, da se lažje prilagodi na stres. Glavni učinkovini sta salidrozid in rosavin. Klinične študije so potrdile, da delujeta antistresno, tako da pomagata organizmu ohraniti notranje ravnovesje ob različnih stresnih situacijah (npr. naporu, pa tudi pri zunanjih stresnih situacijah – vročini, mrazu…). Izboljšata fizično sposobnost in splošno počutje, povečata sposobnost zaznavanja, dojemanja in pomnjenja, blažita kronično utrujenost in povečata delovno sposobnost. Priporočamo 1-2 kapsuli na dan z minimalno 2 dcl tekočine, pred zajtrkom. Jutranje uživanje se priporoča zato, ker kapsule povečajo tudi koncentracijo in energijo. Tako boste lažje delali podnevi in nemoteno spali ponoči. Kakšna je prednost za uživanje Multivitaminskega medenega sirupa Čebelica Maja napram vitaminskim bombonom ali multivitaminskim pijačam? Metka Medexov multivitaminski medeni sirup Čebelica Maja je prilagojen otrokom od enega do 14 let. Vsebuje uravnoteženo količino 9 vitaminov: vitamin A, vitamine B kompleksa (B1, B2, B5, B6, B12), vitamin C in vitamin D, ki jih otroci potrebujejo za vitalnost in zdravje. Vitamine podpirajo snovi iz narave kot so med, cvetni prah in sadni sokovi, ki v naravni obliki vsebujejo vitamine, minerale, beljakovine, esencialne aminokisline, ogljikove hidrate. Tako naredijo dodane vitamine biološko aktivnejše. Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu Veliko zdravja vam želita Medex in uredništvo revije Naša lekarna.

NA Š A LE K A R NA

Znanje za zdravje

Za lažje življenje s sladkorno boleznijo Kaj označuje sladkorno bolezen? Kako si lahko pomagamo in kaj storiti, da nam bo lažje kot bolniku s sladkorno boleznijo? Sladkorna bolezen je motnja presnove, ki nastane zaradi pomanjkanja inzulina ali odpora tkiv na njegovo delovanje. Inzulin je hormon, ki ga kot odgovor na dvig glukoze (sladkorja) po zaužiti hrani ali pijači izloča trebušna slinavka in je nujno potreben za prehod glukoze iz krvi v celice. Osnovna motnja sladkorne bolezni je torej nesposobnost prehajanja sladkorja oz. glukoze iz krvi v celice. To označuje stalno zvišan nivo krvnega sladkorja (hiperglikemija), ki jo lahko spremljajo znaki nenehne žeje in pogostega uriniranja, hujšanja, splošne oslabelosti in motenj zavesti. Dolgoročno pa povzroča poškodbo žil, ledvic in vida. Kdo je podvržen sladkorni bolezni? Največje tveganje obstaja pri ljudeh s prekomerno telesno težo, ki se z leti povečuje. Na to poleg genetskega faktorja vplivajo različne slabe navade: stres, nezdrava prehrana, nezadostno gibanje, prevelik vnos hrane..., ki se le še stopnjujejo in krvni tlak pogostokrat narašča. Prav te osebe s povečanim krvnim tlakom so največkrat v nevarnosti, da zbolijo za sladkorno boleznijo, a se žal tega dejstva dolga leta ne zavedajo. Zaradi ateroskleroze možganskih

žil je pri sladkornih bolnikih dvakrat pogostejša kot pri ostalih ljudeh. Prav tako sta pogosti slaba prekrvavitev in gangrena. Kaj lahko storimo sami? Kot preventiva oz. ko že imamo sladkorno bolezen tipa I ali tipa II, lahko ogromno za svoje telo storimo prav sami. Potrebno se je posvetiti gibanju, zdravi prehrani ali jemati prehranska dopolnila, ki vsebujejo substance s pozitivnim delovanjem na sladkor in holesterol v krvi. Te substance so: alfa lipojska kislina, krom in izvleček cimeta. Dejavniki, ki vplivajo na diabetes, so: - stres, - genetski vpliv, - nezdrava prehrana, - nezadostno gibanje, - tolstost. Kako pozitivno vplivajo na naše telo? Alfa lipojska kislina ščiti živčno tkivo in ima močan antioksidativni učinek na proste radikale v telesu. Obenem pomaga stabilizirati raven sladkorja v krvi. Pozitivno vpliva na regeneracijo jetrnih celic. Učinek alfa lipojske kisli-

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Logotip na zeleni podlagi:

bitax ne se z dodatkom cimeta in organskega kroma še poveča. Vse substance skupaj pomagajo vzdrževati stabilno raven sladkorja v krvi brez nezaželenega nihanja. (reference: Alternative Medicine Review, volume 11, number 3, 2006, str. 232-237)

bolezni manjše. (reference: Diabetes Care, volume 26, number 12, december 2003, str. 3215-3218)

Imejte sladkor pod kontrolo! Dialevel vsebuje odlično kombinacijo aktivnih in pozitivno delujočih substanc, ki blagodejno vplivajo na organizem ter so potrjene s študijami:

Prehransko dopolnilo

Dialevel

Cimet v majhnih količinah lahko izboljšuje metabolizem sladkorja v krvi in istočasno ugodno vpliva na holesterol in maščobe v krvi. V priKrom pripomore k pravilnemu delovanju meru diabetesa tipa II tvori odpornost na inzulin. inzulina v telesu. Inzulin je hormon, ki skrbi, da Izvleček cimeta precej izboljša uporabo glukoze sladkor pride v celice in se tam pretvori v ener- oz. sladkorja v celicah. Je močan antioksidant. gijo. Pomaga tudi znižati raven škodljivega ho- (reference: I. Agric Food Chem. 2004 Mar. 10; lesterola v krvi in povišati raven koristnega ho- 52(5): 1385-9) ¶ lesterola, zaradi katerega je tveganje za srčne

•alfa-lipojska kislina •izvleček cimeta •krom Alfa-lipojska kislina pomaga zaščititi živčni sistem. Cimet pomaga vzdrževati pravi nivo sladkorja v krvi. Krom je pomemben za metabolizem sladkorja.

Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah! Info: 01/544-38-33, www.bitax.si

NA Š A LE K A R NA

Starostniki

Zdravila in starostniki

Dan slovenskih lekarn – 26. september 2010 Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske lekarne

Že šesto leto zapored Sekcija farmacevtov javnih lekarn 26. september posveča ozaveščanju ljudi o možnostih, ki jih uporabnikom nudijo lekarne s svojimi zaposlenimi. Obenem, vezano na izbrano temo, v lekarnah prav na ta dan posredujemo mnogo koristnih informacij o pravilni in varni uporabi zdravil. Zagotavljanje odgovornega zdravljenja z zdravili je namreč eno od temeljnih poslanstev opravljanja farmacevtskega poklica. Zato dan slovenskih lekarn ni le praznik farmacevtov v slovenskih javnih lekarnah, pač pa je tudi praznik uporabnikov – torej vseh ljudi. Tema letošnjega dneva slovenskih lekarn je posvečena zdravilom in starostnikom.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

S ta r o st n i k i | Zd ra vila in s t a ro s t niki - D a n s love nskih lekarn - 26. septem ber 2010

dravnika in farmacevta, ki sta utrla pot poklicu današnjega farmacevta, sta bila brata dvojčka Damijan in Kozma. Godujeta 26. septembra, zato smo farmacevti ta dan izbrali za svoj praznik. Dan, ko želimo javnosti naš poklic predstaviti tudi kot ponujeno pomoč ob vašem klicu. Kajti vsak, ki vstopi v lekarno, bodisi po zdravilo bodisi po nasvet, ob svoji težavi in stiski kliče po pomoči. Verjamemo in smo trdno prepričani, da farmacevti kot strokovnjaki za zdravila znamo pomagati in ponuditi nasvet. Obenem želimo in upamo, da smo kot taki tudi prepoznani. Lekarniški farmacevti se vsak dan srečujemo z osebami, starejšimi od 65 let. In čeprav staranje ni bolezen, ampak življenjski proces, nosi s seboj veliko kroničnih bolezni in povečano potrebo po zdravstvenih storitvah ter zdravljenju z zdravili. Vsekakor je zdravljenje z zdravili pomemben dejavnik v kakovosti življenja. Ne smemo pa zanemariti, da ob sočasnem jemanju več zdravil, kar je v starosti pogosto, ob nepravilnem jemanju in slabšem sodelovanju bolnika lahko nastajajo tudi neželeni učinki. Zato smo farmacevti kot strokovnjaki za zdravila tisti, ki lahko pomembno vplivamo ne samo na izide zdravljenja in na podaljševanje življenja, ampak tudi in predvsem na izboljšanje kakovosti življenja. Prav tako lahko s svojim znanjem in nasveti pomagamo svojcem, zdravstvenemu in negovalnemu osebju pri izbiri zdravil, prehranskih dopolnil in drugih izdelkov za nego in varovanje zdravja.

Staranje in spremembe, ki vplivajo na zdravljenje z zdravili Starost je neizogibno dejstvo življenja. Je obdobje, ko človek dozori do popolne človeške uresničitve. Starejše osebe so po danes najpogosteje uporabljenih definicijah tiste osebe, ki so stare 65 let in več. Po predlogu Svetovne

zdravstvene organizacije jih delimo v skupino starejših v starosti od 65 do 74 let, skupino starih v starosti od 75 do 84 let in skupino zelo starih v obdobju od 85. leta naprej. Staranje povzroča številne spremembe, ki pomembno vplivajo tudi na razvoj bolezni, na zdravljenje z zdravili in povečujejo tveganje za nastanek problemov, povezanih z uporabo zdravil pri starostniku. Če želimo doseči varno, učinkovito in kakovostno zdravljenje, moramo zdravljenje z zdravili prilagoditi nastalim spremembam telesa. Prav tako je zelo pomembno, da se zdravila uporabljajo pravilno, kajti le na ta način bo zagotovljena učinkovitost in varnost. Farmacija in lekarniški farmacevti lahko veliko pripomoremo h kakovosti poznejših let: z aktivnostmi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, s svetovanjem za pravilno, varno in učinkovito zdravljenje ter s svetovanjem za zdrav življenjski slog. Kaj mora starostnik vedeti o zdravilih Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki je namenjena za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh in živalih. Na voljo so v različnih farmacevtskih oblikah: tabletah, kapsulah, sirupih, praških, šumečih tabletah, mazilih, svečkah ipd. Velikokrat ljudje, predvsem starejši, v želji po izboljšanju in ohranjanju zdravja nasedejo obljubam o zdravilnih učinkih izdelkov, ki jih prodajajo »od vrat do vrat« in na spletu. Ker so izdelki v enakih oblikah kot zdravila (tablete, kapljice, kapsule…), prodajalci zavajajo z njihovimi zdravilnimi učinki. Zato je pomembno, da vemo, da ni vsak izdelek v obliki kapsul, tablet, sirupov zdravilo! Previdnost torej ni in ne sme biti odveč, kakovosten pripravek pa zato raje poiščite v lekarni, kjer dodamo tudi nasvet. Prav lekarna s svojimi zaposlenimi je verodostojen vir informacij, ki mu gre zaupati.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

S ta r o st n i k i | Zd ra vila in s t a ro s t niki - D a n s love nskih lekarn - 26. septem ber 2010

Zdravljenje z zdravili prispeva k boljšemu zdravstvenemu stanju, vendar nosi s seboj tudi tveganja Zdravljenje z zdravili, opirajoč se na varno in pravilno uporabo zdravil, je zagotovo prednost. Prispeva k boljšemu zdravstvenemu stanju, k izboljšanju kakovosti in podaljševanju življenja, prinaša pa tudi tveganja. Tveganja lahko izhajajo iz zdravila samega (neželeni učinki, medsebojno delovanje zdravil…) ali zaradi nepravilnega jemanja zdravila (prevelik oziroma premajhen odmerek, neredno jemanje zdravila, zapletenost odmerjanja…). Farmacevtova odgovornost je zagotoviti, da je zdravljenje z zdravili pravilno ter v skladu z veljavno zakonodajo, ustrezno glede na namen, najučinkovitejše, kot je mogoče, najprimernejše za izvedbo ter najvarnejše, kot je na voljo. To pa je mogoče doseči le z medsebojnim sodelovanjem in dogovarjanjem ter s spoštovanjem med starostnikom (družino, svojci in skrbniki), zdravnikom in farmacevtom. S farmacevtsko skrbjo tako dosežemo rezultate, ki izboljšajo kakovost življenja v poznejših letih. In le tako prednosti zdravljenja z zdravili pretehtajo tveganja. Kako lahko dosežemo pravilnejšo uporabo zdravil pri starostnikih Zelo pomembno je, da starostnik dobro pozna svoje bolezni in zdravila, ki jih uporablja. Zavedati se mora, da lahko dvome, ki se porajajo v zvezi z zdravljenjem in boleznijo, razjasni v pogovoru z zdravnikom in farmacevtom. Tudi zato je priporočljivo, da ima izbrano lekarno in farmacevta. Seveda je starejšim lahko v veliko pomoč tudi priloženo navodilo za uporabo zdravila, zato naj ga nikar ne zavržejo. K varni, pravilni in učinkoviti uporabi zdravil pa lahko veliko pripomorejo tudi svojci in starostniku pomagajo

pripraviti seznam zdravil (osebna kartica zdravil), ki je velikokrat nepogrešljiv. Še bolje je, če na pomoč pri izdelavi seznama zdravil priskoči tudi farmacevt, ki bo tudi svetoval o pravilni in varni uporabi zdravil in opazil morebitno medsebojno delovanje med zdravili in prehranskimi dopolnili. Zato je pomembno, da na seznamu poleg zdravil navedemo tudi zdravila brez recepta in prehranska dopolnila, ki jih starostnik uporablja za ohranitev zdravja. Raziskave med slovenskimi starostniki Z anonimno raziskavo med starostniki, opravljeno pomladi 2010, je Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu s pomočjo lekarniških farmacevtov pridobila veliko informacij o navadah slovenskih starostnikov pri uporabi zdravil. V anketiranje je bilo vključenih 395 oseb, ki so uporabljale skupaj kar 2107 zdravil. Med anketiranimi je bilo 50,6 odstotka mlajših od 74 let, 39,2 odstotka starih od 75 do 84 let ter 10,1 odstotka starejših od 85 let. Povprečna starost je bila 74,7 leta. V javnih lekarnah smo z raziskavo ob izdaji zdravil osebam, starejšim od 65 let, želeli ugotoviti: kako dobro starostniki poznajo svoja zdravila; kaj želijo, da jim v javnih lekarnah še posebej svetujemo glede uporabe njihovih zdravil; ali imajo navado obiskovati vedno isto lekarno; ali poleg zdravil uporabljajo še druga zdravila brez recepta in prehranska dopolnila ter kako pogosto; ali imajo izdelan seznam svojih zdravil in drugih izdelkov, ki jih uporabljajo za ohranjanje in varovanje zdravja, ter kdo je ta seznam izdelal. Razveseljiva je ugotovitev, da imajo slovenski starostniki navado, da obiskujejo vedno isto lekarno (86,7 odstotka) in imajo razmeroma pogosto izdelan seznam zdravil (40,2 odstotka), in to ne glede na starost ali

Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana

Flexima,Flexima FleximaKey Key Flexima,

Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana

Pripomoc kiza za Pripomoc ˇˇki oskrbostome stome oskrbo Knjižica Zdravila in starostniki Ob dnevu slovenskih lekarn bo izšla tudi knjižica Zdravila in starostniki. Ponudila bo kopico informacij zanesljivih, o zanesljivih, zdravilih, prehranskih dopolnilih, spol. V večji meri imajo izdelan seznamnajnovej{ih, najnovej{ih, medsebojnem delovanju zdravil in rešitve, ki samo z zdravili, izdanimi na recept, redkeje diskretnih udobnih diskretnih ininudobnih na seznam vključijo tudi zdravila brez re- lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti žienodelnih (Flexima) in enodelnih (Flexima) vljenja. Knjižica bo obindnevu slovenskih lekarn cepta in prehranska dopolnila, ki jih uporadvodelnih materialov materialov brezplačno, kot majhno darilo našim starejšim, bljajo. Več rezultatov je vključenih v knjižicidvodelnih (Flexima Key) zaoskrbo oskrbolekarnah, ob tej prina voljoKey) v vsehzaslovenskih Zdravila in starostniki. (Flexima ložnosti pa bodo potekale kolostome, ileostome kolostome, ileostome inin tudi aktivnosti, namenjene ozaveščanju javnosti Za doseganje aktivne in zadovoljne staurostomepodjetja podjetjaB.Braun, B.Braun,o pravilni in varurostome rosti je potrebno uravnotežiti več področij, ni uporabi zdravil. zasnovanihv sodelovanju v sodelovanjus stomisti s stomisti zasnovanih od telesnega in duševnega zdravja do ugodnih socialnih, ekonomskih in družbenih dodatne informacije preizkus materialov dodatne informacije aliali preizkus materialov razmer. In gotovo je, da ima na staranje inZaZa ljemo vse generacije in vse stroke. Tako pokli~ite brezpla~no {tevilko 080 87 pokli~ite brezpla~no 87 8686 na poteh počutje starejših vpliv celotna družba – tobodo stopinje{tevilko ostale 080 neizbrisljive obi{~ite www.stoma.si rej sleherni izmed nas! naših življenj in bodo aliali obi{~ite www.stoma.si . . vodile v zadovoljno Tudi zato je pomembno, da na stezice, po starost, letošnji dan slovenskih lekarn pa bo katerih bomo stopali skozi knjižico, pope- tako dosegel svoj namen. ¶

Celovitapaleta paleta Celovita

Ustvarjenoza za Ustvarjeno brezskrbendan dan brezskrben

www.medis.si www.medis.si

Polnovredni Polnovredni obrok obrok

akovostno pripravljena hrana v teakovostno pripravljena hrana v tekoËi obliki Nutricomp uporablja koËi obliki Nutricomp sese uporablja samostojen obrok dodatek kotkot samostojen obrok ali ali dodatek k prehrani, zadosti vsem prehranskim k prehrani, sajsaj zadosti vsem prehranskim potrebam. potrebam. Obsega diete normalna razliËna Obsega diete zaza normalna in in razliËna bolezenska stanja prebave presnove, bolezenska stanja prebave in in presnove, namenjene zlasti: ki ki soso namenjene zlasti:

Standardne diete Standardne diete ® ® Standard Nutricomp Nutricomp Standard

starejšim in oslabelim ljudem zaradi ® ® Standard in oslabelim ljudem zaradi Nutricomp • •starejšim Standard Nutricomp izgube ali pomanjkanja apetita izgube ali pomanjkanja apetita z vlakninami z vlakninami ljudem, ki imajo poveËane energijske ki imajo poveËane energijske • •ljudem, potrebe potrebe ® ® Diabetes Nutricomp Nutricomp Diabetes ljudem, ki težko požirajo trdo hrano, • ki težko požirajo trdo hrano, • ljudem, ® Hepa Nutricomp Nutricomp® Hepa in tistim, ki okrevajo operacijah in tistim, ki okrevajo popo operacijah ® ® Intensiv Nutricomp Intensiv Nutricomp bolnikom s stresno presnovo, • •bolnikom s stresno presnovo, ® ® Immun Nutricomp Immun kroniËnimi Ërevesnimi jetrnimi obolenji Nutricomp kroniËnimi Ërevesnimi ali ali jetrnimi obolenji ® Peptid Nutricomp bolnikom z zmanjšano imunsko funkcijo Nutricomp® Peptid z zmanjšano imunsko funkcijo • •bolnikom ® ® Energy Nutricomp Energy Nutricomp (onkološka in infekcijska obolenja, (onkološka in infekcijska obolenja, ® ® Energy Fibre Nutricomp kemoterapiji in obsevanju) Energy Fibre Nutricomp popo kemoterapiji in obsevanju) www.medis.si www.medis.si

NA Š A LE K A R NA

Starostniki

S psihologom, pi sateljem in am basadorjem rs v znanosti dr. Vidom Pečjakom smo se pogovarja li o aktivnem sta ranju in spozna njih, s katerimi se soočajo starostni ki. Psihologija tretjega življenjskega obdobja in Psihologija staranja sta le dve izmed nje govih 90 izdanih knjig, predvsem s področja psiho logije. Pogovarjala se je Katja Krasko Foto: osebni arhiv Vida Pečjaka

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star »Kapacitete v starosti seveda niso več take, kot so bile v mladosti, ampak tisti, ki ima zagon že v mladosti, bo imel zagon tudi v starosti. Prav zato moramo že v mladosti sanjati, da bomo tudi na stara leta imeli sanje, ki jih še lahko odsanjamo,« dr. Vid Pečjak poudarja pomen aktivnega življenja in smisla v vseh življenjskih obdobjih. Obenem opozarja na načrtno prezrtost starostnikov, ki naj bi v sodobni družbi, po prepričanju premnogih, le odžirali kruh mladim. »To negacijo naše generacije starostniki težko doživljamo, predvsem zaradi tega, ker nas želijo osamiti. Iz tega pri starostnikih izhaja vse prepogost občutek osamljenosti. Samomori pri starostnikih niso redki,« opozarja sogovornik.

S ta r o st n i k i | Ni t o liko pome mbno, ko liko s i s t ar, tem več kako si star.

Svojo knjigo Psihologija staranja začenjate s stavkom: »Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star.« Kako ste pa vi stari? Koledarsko, torej kvantitativno, bom kmalu dopolnil 82 let. Nikoli si ne bi mislil, da bom sploh toliko dočakal. Moji prijatelji so večinoma že na onem svetu. To mi je pač dano od genov ali od boga, kot verjamete. Pomembnih je kar nekaj vidikov staranja. Medicinski je tisti, ki mu, žal, ne moremo uiti. Šele bolezni so na primer velike ume na stara leta nenadoma ustavile v ustvarjalnih procesih (npr. J. P. Sartra). Obstaja tudi psihološki, subjektivni vidik staranja v smislu: star si toliko, kot se počutiš. Vedenjski vidik staranja pa je povezan s tem, kako se vedeš kot starostnik, koliko si še aktiven. Vsi ti vidiki so medsebojno povezani, zato ni mogoče izhajati samo iz enega. Kako ljudje doživljamo, sprejemamo starost? Največkrat se starostniki sprašujejo, kaj jim sploh še ostane. Ena od dveh najpogostejših reakcij je umik, v smislu, da v starosti nič več ne ostane. Taki ljudje samo ždijo za zapečkom. Drugi vidik je bolj pozitivističen. Zazrejo se v vse tisto, kar jih še čaka in je še mogoče doseči, doživeti. Tizian je najlepše slike slikal v 90-tih letih, Edison je v svojih 80-ih prijavil malone 100 patentov... V drugo skupino seveda spadajo ljudje, ki so bili tudi do starosti zelo aktivni in njihov motor samo še dela naprej s polno paro. Ne glede na splošno nižanje samopodobe sicer v stroki razlikujemo tri reakcije na starost. Pretirano dobra samopodoba, pretirano slaba samopodoba in resnična samopodoba, zaradi česar pride bodisi do precenjevanja ali podcenjevanja sebe. V tretjem življenjskem obdobju se korenito spremeni tudi človekovo pojmovanje sveta

in življenja, kar vpliva na mišljenje in drugo razumsko funkcioniranje. Zakaj se ljudem s starostjo praviloma znižuje samopodoba, zlasti fizična in socialna? Kaj vse vpliva na starostnikovo (samo)podobo? Na eni strani je samozavest odvisna od zadovoljstva, ki ga dobimo s svojo aktivnostjo, dosežki, na drugi strani pa je samozavest refleksija okolja do nas samih. Če nas okolje podcenjuje, ne upošteva, samopodoba hitro pade. Na žalost pa so starostniki vse prevečkrat podcenjeni, prezrti, mladi celo pravijo, da jemo njihov kruh in podobno. Ampak tako pač je v življenju: v nekem življenjskem obdobju drugi plačujejo za tebe, v drugem obdobju se slika obrne. Vsi vemo, da se moramo tako imenovano aktivno starati. Kaj pa v resnici pojmujemo pod aktivno staranje? Aktivno staranje je staranje, pri katerem je človek še vedno aktiven, tudi fizično. Leon Štukelj je dočakal skoraj 100 let še zelo fizično aktiven, John Glenn je pri svojih 78 letih poletel v vesolje... Nekateri so v svoji aktivni starosti bolj mentalno aktivni, na primer astrofizik Hawking, ki izdaja v svojih 60-ih letih kot po tekočem traku, čeprav je »komaj živ«. Najboljši pa so seveda tisti, ki v starosti uspejo združiti fizično in mentalno aktivnost. Samo fizična aktivnost te, tudi v starosti, naredi krepkega, ne vem pa, koliko te duhovno osvobaja. Samo duhovna, psihična aktivnost pa po drugi strani zanemari telo in te vrže v bolezen. Kapacitete v starosti seveda niso več take, kot so bile v mladosti, ampak tisti, ki ima zagon že v mladosti, bo imel zagon tudi v starosti.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Torej je naša naloga, da že v mladosti poskrbimo za zagon, kot neke vrste perpetuum mobile? Prispodoba ni povsem ustrezna. Žene nas vztrajnost. Prav zato moramo že v mladosti sanjati, da bomo tudi na stara leta imeli sanje, ki jih še lahko odsanjamo. Koliko se vam zdi v Sloveniji prisoten ageizem, diskriminacija po starostnih skupinah, ki je nekaj podobnega kot rasizem in seksizem? Ageizem je neke vrste lustracija, ker izloča starejše osebe iz družbenega življenja, npr. pri prisilnem upokojevanju profesorjev, kar je v prejšnjem desetletju poskušal naš državni zbor. Iz moralnih, političnih ali ideoloških predsodkov, sklicujoč se na koledarsko starost. Starejši ljudje so kljub velikim medsebojnim razlikam nasilno strpani v eno skupino, ki ji je predpisana enaka družbena vloga. Prisilna upokojitev univerzitetnih profesorjev pri določeni koledarski starosti je eno od takih krivičnih dejanj, ki sem jih tudi sam doživel. Kar pa se predsodkov proti starim ljudem tiče, so v Sloveniji zelo razširjeni. V starosti so ljudje izločeni iz skupin. Te ločitve niso neizogibne. Kako starostniki doživljajo paradoks, da družba na eni strani odklanja starostnike, zaradi česar se tudi starostniki izmikajo družbi? In obenem: ker se ji izmikajo, jih družba odklanja. Starost je prezrta generacija, kot da sploh ne obstaja. Paradoksalno: dejansko obstajamo, ampak socialno ne obstajamo. Stare manire, da je potrebno recimo starostniku odstopiti sedež na avtobusu, izginjajo. Novih norm pa še nismo vzpostavili. Bolj »dobri« smo v zaničevalnem odnosu do

Starejši lahko poiščejo pomoč tudi na internetu V jeseni življenja se marsikaj spremeni. Različni življenjski dogodki marsikoga pripeljejo v stanje, ko sam zase ne (z)more več (po)skrbeti, ko je čas, da skrb za svoje potrebe zaupa svojim najbližjim ali morda popolnim tujcem. Kljub vsemu znanju, spoznanjem in bogatim živ ljenjskim izkušnjam se mora opreti na druge in zaupati v tuje spretnosti. Tako osebo pogosto preplavljajo občutki strahu, nemoči, jeze, obupa, čedalje močnejša pa sta tudi občutka nemoči in osamljenosti. Ko človek ostane sam s seboj in ko se zdi, da čas ne mine, je topla beseda, spodbudna misel ali izkušnja tistih, ki so se znašli v podobni situaciji, pravi balzam za dušo. Pozabite na samoto in poglejte, kaj sovrstniki pišejo o svojih občutkih in ali kdo doživlja podobno. Izbrani forumi Starejši so modrejši, Pomoč starejšim in bolnim ter Nega na domu so mesta, kjer je zbranih veliko nasvetov, misli, mnenj in izkušenj, kako vzpostaviti komunikacijo v občutljivejših trenutkih. Kako pomagati pri negi, vzdrževanju higiene in pomoči starejšim, bolnim in osebam s posebnimi potrebami v trenutkih, ko se zatakne in ko sami tega ne morejo več z lahkoto opraviti. Več preberite na www.med.over.net.

starejših, saj se je dovoljeno grdo vesti do starejšega, ga nahruliti, in to meni nič, tebi nič. V telefonskih anketah me vedno vprašajo, koliko sem star. In ko jim odgovorim, da sem v starostni skupini 70+, se mi zahvalijo za sodelovanje. To je narobe iz dveh vidikov. Starejši smo namreč tudi potrošniki in odločevalci, pa če nas še tako negirajo. Vsi statistični podatki, dobljeni s tovrstnimi anketami, so torej napačni, saj v njih starostniki ne obstajamo. Prav industrija igrač, ki nas izloča, bi nas morala še posebej vključevati, saj smo kot stari starši največji kupci

S ta r o st n i k i | Ni t o liko pome mbno, ko liko s i s t ar, tem več kako si star.

igrač. Ker imamo radi svoje vnuke in ker vemo, da se počasi poslavljamo s tega sveta, bi jim dali vse na svetu. To negacijo naše generacije starostniki težko doživljamo, predvsem zaradi tega, ker nas želijo osamiti. Iz tega pri starostnikih izhaja vse prepogost občutek osamljenosti. Samomori pri starostnikih so pogosti. Starostno depresivnost lahko preprečimo tudi s pravilno vključenostjo v družbo. A ne s tako, ko so ljudje prijazni, ponavadi le za trenutek, in še to le zaradi usmiljenja. Če sva kdaj z ženo povabljena na kakšno zabavo, sva čisto ločena od drugih in poklepetajo z nama točno iz tega razloga. Moram poudariti, da so nekatere naše organizacije, npr. Zveza upokojencev, naredile veliko za to, da se starejši ljudje angažirano vključujejo v okolje. Na Bledu imamo tako upokojenci svoje izlete, piknike, plese, razgovore… Raziskave kažejo, da starostniki z vključenostjo v družbo doživijo daljšo starost. Vključenost v družbo torej pomlajuje v vseh pogledih? Vključenost v družbo res v vseh pogledih pomlajuje. V primitivnih plemenskih družbah, kjer prevladujejo velike družine, ima vsak pripadnik svojo funkcijo. Nihče ni odveč. Starejši so zaradi svojih bogatih izkušenj spoštovani, temu spodobno zasedajo tudi vloge in delajo do smrti. Tudi v bolj ruralnem okolju je človek prisiljen delati tudi v starosti, tam ni pokoja in socialne izključenosti. Dokazano na ta način ljudje doživijo višje starosti. V nekaterih kulturah, na primer Eskimi ali v vaseh na severu Japonske, so nekoč tako izločali starostnike, da so jih nesli stran od oči drugih in pustili umreti. Na krut način so jih odstranjevali tudi v nekaterih srbskih vaseh.

Starost naj bi veljala za najbolj stresno življenjsko obdobje, saj prinaša mnoge boleče izkušnje. Kateri so najbolj stresni dogodki starostnikov? Najbolj pogost psihološki dejavnik, ki povzročaj stres v starosti, je smrt zakonca. Upokojitev, ta »izum« moderne dobe, je zelo stresen socialni dejavnik. Bolezen, v kateremkoli starostnem obdobju, tako in tako velja za enega najhujših stresov, ki prizadene človeka. Pogosto se v starosti pridružijo še finančne težave. Ohranitev odnosov z družino in vnuki na drugi strani dokazano zmanjšuje občutke osamljenosti in zapuščenosti. Po klasifikaciji stresnih dogodkov, kjer je opredeljena povprečna ocena stresa, je za vsaj 12 od 21 dogodkov značilnih za tretje življenjsko obdobje. Starostniki osamitev v domovih za starejše občane prav tako doživljajo zelo travmatično. Po navedbah gerontologa Ramovša največ ljudi v domovih za starejše občane umre v prvih dveh letih. Tisti, ki preživijo to obdobje, se navadijo na razmere in potem živijo dalje. S čim pa so povezane pozitivne emocije v starosti? Največ z vnuki, manj s svojimi otroki. Za otroke je dostikrat breme, da obiščejo nas »ta stare«. Tudi ko je bila moja mama v bolnici, sem jo sicer obiskoval, ampak mi je bilo to v breme. Tisti, ki so še vedno aktivni v starosti, najdejo zadovoljstvo tudi v svoji aktivnosti. Veliko umetnikov je postalo umetnik šele v svoji starosti. Kot da se vrnejo k svojemu talentu, za katerega v mladosti ni bilo časa, je bil mogoče (politično) izločen, preobremenjen z delom ali družino ali pa ga niso mogli izraziti zaradi mnogih drugih razlogov. ¶

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

NA Š A LE K A R NA

Preudarno za zdravje

Cepljenje proti virusnim okužbam Veronika Učakar, dr. med., spec., Inštitut za varovanje zdravja

V jesenskem in zimskem času naraste število bolnikov z akutnimi okužbami dihal, ki jih povzročajo različni virusi, kot so adenovirusi, enterovirusi, respiratorni sincicijski virus in virus gripe. V tem času lahko krožijo tudi različni virusni povzročitelji črevesnih okužb, kot so rotavirusi ali norovirusi. Pred gripo se lahko zaščitimo s cepljenjem, prav tako pa lahko pred okužbo z rotavirusi s cepljenjem zaščitimo dojenčke.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

P r e u da r n o z a zdravje | Ce plje nje prot i viru s nim okužbam

epljenje proti gripi je priporočljivo za vse, ki se želijo zaščititi pred gripo, še posebej za ljudi s kroničnimi boleznimi obtočil, dihal, sečil, jeter, z metabolnimi boleznimi in boleznimi ki slabijo imunski odziv. Prav tako je cepljenje proti gripi priporočljivo za starejše od 65 let in za zdrave otroke od 6. do 23. meseca starosti, pri katerih so zapleti zaradi gripe pogostejši. Cepljenje ni primerno za otroke, mlajše od šestih mesecev. Neželeni stranski učinki so redki in kratkotrajni, običajno trajajo največ dva dneva - po cepljenju se lahko pojavijo kratkotrajna povišana temperatura, slabost, oteklina, rdečina ali bolečina na mestu cepljenja.

Cepljenje proti gripi Gripa je akutna okužba dihal, ki se zelo hitro širi, v kratkem času lahko prizadene precejšen del prebivalstva in povzroča epidemije ali celo pandemije. Povzročajo jo virusi influence. Na severni polobli vsako leto virusi med ljudmi krožijo v glavnem od novembra do maja in se hitro spreminjajo. Virusi influence se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki jih razširjajo okužene osebe in bolniki s kihanjem, kašljanjem in glasnim govorjenjem, pa tudi z neposrednim stikom in posredno (prek predmetov, onesnaženih z izločki dihal). Po ocenah v Sloveniji vsako leto za gripo v povprečju zboli več kot 60.000 ljudi, so pa epidemije gripe v preteklosti zajele tudi že več kot 200.000 ljudi. Smrtni primeri zaradi gripe so sicer redki, gripa pa lahko povzroča zaplete oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja predvsem pri starejših, bolnikih s

kroničnimi boleznimi in pri zelo majhnih otrocih. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Ponavadi zbolimo približno tri dni po okužbi z virusom influence. Nenadoma se pojavijo povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenske težave običajno trajajo od dva do sedem dni. Najpogostejša zapleta gripe sta bronhitis in bakterijska pljučnica, pri otrocih pa se kot zaplet gripe lahko pojavljajo vnetja srednjega ušesa. Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst zdravil, ki so različno učinkovita. Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni, ne morejo pa nadomestiti pravočasnega cepljenja s cepivom, s katerim se zaščitimo pred okužbo z virusom influence.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Varovanje pred okužbo gripe Najbolj učinkovito se pred gripo zavarujemo s cepljenjem. Varovanje pred okužbo je možno tudi z izogibanjem zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi. Prav je, da vzdržujemo dobro kondicijo s kakovostno prehrano in redno telesno dejavnostjo, saj smo tako manj dovzetni za okužbo. Zboleli naj ostanejo v postelji. Pri kihanju in kašljanju naj uporabljajo robčke za enkratno uporabo in se izogibajo tesnim telesnim stikom, da ne bodo okužbe prenesli na druge. Cepivo proti gripi je pri nas na voljo že dolgo vrsto let. Cepivo ne vsebuje živega virusa gripe, ampak le površinske beljakovine treh različnih tipov virusa influence. Sestava cepiva se vsako leto spreminja v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, zato da zavaruje pred virusi gripe, katerih kroženje se v posamezni sezoni gripe predvideva.

cepi s cepivom za otroke, starejše od treh let pa se cepi s cepivom za odrasle. Cepivo ni primerno za cepljenje otrok, mlajših od 6 mesecev. Otroci do 9. leta starosti, ki so prvič cepljeni proti gripi, morajo prejeti dva odmerka cepiva v razmaku enega meseca. Otroci, ki so bili že cepljeni proti gripi oziroma so stari devet let in več, pa prejmejo en odmerek cepiva. Približno dva tedna po cepljenju se razvije zadostna količina protiteles za zaščito pred gripo. Cepivo je zelo učinkovito pri preprečevanju okužb, povzročenih s tistimi tipi virusa influence, za katere se predvideva, da bodo krožili v določeni sezoni. Raziskave so pokazale, da se po cepljenju znatno zmanjšajo obolevanje za gripo in zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa, pljučnica, poslabšanje astme. Poleg tega se po cepljenju tudi znatno zmanjša število hospitalizacij zaradi gripe.

Za koga je priporočljivo cepivo? Cepijo se lahko vsi, ki se želijo zaščititi pred gripo. Posebej je cepljenje priporočljivo za osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni (tudi sladkorno bolezen), nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv, ter za osebe, stare 65 let in več. Poleg tega je cepljenje priporočljivo tudi za zdrave otroke od 6. do 23. meseca starosti, pri katerih so pogostejši zapleti zaradi gripe.

Redki neželeni učinki Cepivo proti gripi ne more povzročiti bolezni, saj ne vsebuje živega virusa gripe. Redko pa se po cepljenju pojavijo neželeni učinki, ki običajno trajajo največ dva dneva. Nekaj ur po cepljenju se lahko pojavi kratkotrajna povišana telesna temperatura, slabo počutje, včasih tudi oteklina, rdečina in bolečina na mestu cepljenja. S cepivom proti gripi se ne smejo cepiti osebe, ki so imele hudo alergijsko reakcijo po predhodnem cepljenju s tem cepivom ali imajo hudo alergijo na katerokoli sestavino tega cepiva. Ne smejo se cepiti osebe, ki imajo hudo alergijo na jajca. Cepljenje je potrebno odložiti pri osebah, ki so akutno bolne in imajo povišano telesno temperaturo. Cepljenje poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Kroničnim bolnikom in

Kdaj se cepiti? Proti gripi se cepi vsako leto pred začetkom sezone gripe. Ker se pri nas gripa pojavlja ponavadi proti koncu novembra ali v decembru in v januarju, je najprimernejši čas za cepljenje konec oktobra in v novembru. Otroke, stare od 6 mesecev do treh let, se

P r e u da r n o z a zdravje | Ce plje nje prot i viru s nim okužbam

osebam, starejšim od 65 let, sredstva za cepivo prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Cepljenje proti rotavirusom Rotavirusi so okrogli virusi, ki povzročajo obolenja pri ljudeh in živalih. So zelo kužni in se hitro širijo ter povzročajo izbruhe in epidemije v vrtcih, domovih za ostarele, med medicinskim osebjem … Najpogosteje obolevajo otroci v starosti od 6 do 24 mesecev. Velike količine rotavirusov se izločajo z iztrebki okuženih oseb, z rokami pa se prenesejo na različne predmete. Virusi se lahko prenesejo tudi prek zraka, npr. pri vdihavanju aerosola, ki nastane pri bruhanju. V Sloveniji so okužbe z rotavirusi zelo pogoste. Po zadnjih podatkih je bilo v letu 2008 prijavljenih 2070 obolelih (103/100.000 prebivalcev), kar je nekaj več od petletnega povprečja (91/100.000 prebivalcev). Večina prijavljenih bolnikov je bila mlajših od pet let. Okužbe se najpogosteje pojavljajo pozimi in zgodaj spomladi. Znaki okužbe z rotavirusi Okužba z rotavirusi povzroča drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino, lahko se pojavijo tudi prehladni znaki. Zlasti pri odraslih lahko okužba poteka brez znakov. Obolenje povprečno traja od 5 do 7 dni. Najbolj dovzetni in ogroženi so zelo majhni otroci, predvsem mlajši od treh let. Pri slednjih lahko izguba tekočine zaradi bruhanja in driske zelo hitro povzroči izsušitev, ki otroka življenjsko ogroža. Obolenje se lahko pojavi večkrat, ker obstaja več različnih tipov rotavirusov. Možne so ponovne okužbe, ki pa niso tako resne kot prva. Pri okužbah z rotavirusi je zelo pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine. Priporoča se uživanje kakršne koli tekočine,

epivo proti okužbi z rotavirusi se vkapa v usta, in se ne daje z injekcijo. Potrebna sta dva oziroma trije odmerki, med katerimi morajo miniti vsaj štirje tedni. Otrok lahko prejme prvi odmerek cepiva, ko je star 6 tednov ali več, s cepljenjem pa je treba zaključiti do 6. meseca starosti.

odsvetuje se le pitje močno gaziranih pijač. V lekarnah so na voljo tudi različne raztopine, namenjene nadomeščanju izgubljene tekočine in elektrolitov. Obolenje se ne zdravi z antibiotiki. Kako preprečiti okužbo? Prenos okužbe se preprečuje s pogostim in pravilnim umivanjem rok. Pomembno je pravilno in higiensko odstranjevanje rabljenih pleničk. Če oboleli bruha, izbruhanino čim prej odstranimo s krpami, te odvržemo v vrečke za smeti in jih zavežemo. Prostor, kjer se nahaja bolnik, je treba večkrat dnevno prezračiti in površine temeljito očistiti z vročo vodo in detergentom. Dve cepivi proti rotavirusom Proti okužbi z rotavirusi sta na voljo dve cepivi. Po cepljenju imunski sistem (obrambni mehanizem telesa) ustvari protitelesa proti številnim tipom rotavirusov, ki najpogosteje povzročajo drisko. Protitelesa ščitijo le pred boleznijo, ki jo povzročajo ti tipi virusov, in ne ščitijo pred drugimi povzročitelji bruhanja in driske. Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi z

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Cepljenje proti gripi poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Kroničnim bolnikom in osebam, starejšim od 65 let, sredstva za cepivo prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Cepljenje proti rotavirusom poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter je v celoti samoplačniško. rotavirusi traja vsaj dve leti. Cepivo je zelo učinkovito pri preprečevanju okužb, povzročenih z najpogostejšimi tipi rotavirusov, ki povzročajo bruhanje in drisko. Raziskave so pokazale, da cepljenje prepreči več kot 80 % vseh okužb z rotavirusi in več kot 90 % resnih okužb, povzročenih z rotavirusi. To pomeni, da se zaradi cepljenja znatno zniža hospitalizacija zaradi okužbe z rotavirusi. Možni neželeni učinki Raziskave kažejo, da je cepivo varno. Kot vsa cepiva pa ima lahko tudi to neželene učinke. Najpogosteje so se pojavljali: izguba apetita, razdražljivost, povišana telesna temperatura, utrujenost, blaga prehodna driska oziroma bruhanje, vendar pri zelo majhnem številu otrok. S cepivom proti okužbi z rotavirusi se ne smejo cepiti otroci, ki so imeli hudo alergijsko reakcijo po predhodnem cepljenju s tem cepivom ali imajo hudo alergijo na katero koli sestavino tega cepiva. Ne smejo se cepiti otroci, ki so imeli črevesno zaporo, pri kateri se en del črevesja uviha v drugega, ali so se rodili z nepravilnostjo prebavil, ter otroci z resnimi motnjami oziroma obolenji imunskega sistema. Cepljenje je treba odložiti pri otrocih z visoko telesno temperaturo in pri otrocih, ki imajo drisko oziroma bruhajo. ¶

NA Š A LE K A R NA

Preudarno za zdravje

Težke kovine

na naših krožnikih dr. Sebastjan Filip, univ. dipl. inž. živil. tehnol. asist. Rok Fink, dipl. san. inž.

Težke kovine, med katere sodijo svinec, kadmij, živo srebro, baker, nikelj, cink, kositer idr., povzročajo številne poškodbe celic. Delujejo na čustva, mišljenje in na obnašanje človeka. Njihovo škodljivo delovanje se kaže predvsem v spremenjenem duševnem obnašanju človeka. Vse težke kovine imajo veliko gostoto (nad 7 kg/dm³), dolgo biološko razpolovno dobo, se lahko akumulirajo v organizmu in imajo negativne vplive na zdravje ljudi ter okolje. Ne zaužijemo jih namerno in vede, so pa »skrite« v različnih živilih rastlinskega in živalskega izvora (meso, mleko in mlečni izdelki ter užitna drobovina – jetra). Zato je še kako pomembno, da vemo, kaj jemo.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

P r e u da r n o z a zdravje | Te žke ko vine na na š ih k rožnikih

Svinec Svinec je težka, strupena kovina, ki je izjemno odporna na korozijo. V naravi najdemo le malo čistega svinca, v glavnem v obliki rud. Svinec se nahaja na površju tal, z globino pa se njegova koncentracija zmanjšuje. Kadmij Kadmij je modrikasto bela mehka kovina, zelo odporna proti koroziji in je relativno redek element. Je reden spremljevalec cinkove rude. V nekontaminirani zemlji je njegova koncentracija 1 ppm. Slednja vrednost vedno bolj narašča in že marsikje presega naravno mejo 1 ppm. Vzrok povečanja koncentracije kadmija v zemlji so fosfatna gnojila, ki vsebujejo kadmij.

Živo srebro Živo srebro je srebrno bela kovina, ki je pri sobni temperaturi v tekočem agregatnem stanju, v vodi pa je netopna. Najpomembnejši naravni viri živega srebra so izparevanje tega elementa iz zemeljske skorje ter delujoči vulkani. Glavni vir onesnaženosti z živim srebrom je dandanes onesnaževanje s fosilnimi gorivi in z medicinskimi odpadki. Kako težke kovine pridejo v našo hrano? Težke kovine so navzoče povsod v okolju kot posledica naravnih in človeških aktivnosti, kot so odlaganje odpadkov, uporaba gnojil, svinčenih cevi za pitno vodo, pesticidov ter taljenje rude. Tako jih lahko najdemo v zraku, prašni usedlini, zemlji, vodi in v

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

drugih elementih okolja ter kot takšne prehajajo v rastline prek koreninskega sistema. Vendar pa se težke kovine ne nalagajo enako v vse vrste rastlin. Nekatere so bolj dovzetne, druge manj. Če se rastlinojede živali prehranjujejo s takšnimi rastlinami, se težke kovine posledično nalagajo tudi v živalih. To pomeni, da smo lahko izpostavljeni težkim kovinam tako z rastlinsko kot hrano živalskega izvora (meso, mleko in mlečni izdelki ter užitna drobovina – jetra). Torej lahko govorimo o prehranjevalni verigi, kjer se na eni ali več stopnjah posamezniki prehranjujejo s hrano, ki je onesnažena s težkimi kovinami. Človek lahko kot potrošnik

vstopa v to prehranjevalno verigo na katerikoli stopnji, bodisi da zaužije zelenjavo, sadje, meso, mleko ali drobovino. Kako nam škodujejo? Najpomembnejše med težkimi kovinami z vidika slabega vpliva na zdravje so svinec, kadmij in živo srebro. Zaužijemo jih predvsem s hrano, in sicer več kot 90 odstotkov. Z drugimi vrstami vnosa, kot je dihanje onesnaženega zraka ter kožni stik, jih v telo vnesemo bistveno manj kot s hrano. Dokazano težke kovine povzročajo številne poškodbe celic. Človeški organizem ima na voljo mnoge obrambne mehanizme

P r e u da r n o z a zdravje | Te žke ko vine na na š ih k rožnikih

za popravilo nastalih poškodb, vendar pa težke kovine delujejo negativno prav na te mehanizme in blokirajo njihovo delovanje ter tako povečajo škodljivo delovanje. Delovanje težkih kovin – arzena, aluminija, železa, niklja, svinca, živega srebra, bakra, mangana in organsko vezanega cinka – povzroča poškodbe živčnega sistema. Te poškodbe se kažejo s simptomi različnih nevroloških in psihiatričnih obolenj, poškodb celične presnove, genetske okvare, kot poškodbe imunskega sistema, živčnih celic, pretoka krvi in spolnih organov. Znani so učinki in mehanizmi škodljivega delovanja težkih kovin, zaradi česar so natančno določene mejne vrednosti v živilih. Žal ne poznamo natančnih učinkov kombinacije več težkih kovin in posledic v živem organizmu. Škodljivo delovanje težkih kovin se kaže predvsem v spremenjenem duševnem obnašanju človeka. Težke kovine delujejo na čustva, mišljenje in na obnašanje človeka. Od vseh starostnih skupin so najbolj ogroženi otroci, mlajši od 6 let. Ogroženost je večja zaradi higienskih navad in fizioloških značilnosti organizma, pri katerem je absorpcija svinca iz prebavil v primerjavi z odraslim kar za 50% večja. Pri pomanjkanja železa in vitamina d je absorpcija svinca še večja. ¶

Ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti težkim kovinam Čeprav je težko ali celo nemogoče odstraniti težke kovine iz onesnaženih živil, lahko s preprostimi ukrepi zmanjšamo svojo izpostavljenost le-tem: Ne uživamo živil rastlinskega izvora, ki so gojena na onesnaženih območjih, kot so bližina topilnic, prometnih cest in odlagališč odpadkov. Živila rastlinskega izvora dobro speremo s pitno vodo, saj bomo tako odstranili velik del težkih kovin, ki se nahajajo na površini sadja in zelenjave. Ne uživamo živil živalskega izvora z območja onesnaženja. Posebej smo previdni pri uporabi mleka ali drobovine živali. Pri izbiri rib in drugih morskih sadežev se odločimo za manjše, saj imajo dokazano nižje vrednosti svinca kot večje. Izbira pravilne prehrane: pomanjkanje vitamina c, železa, kalcija, beljakovin in maščob pripomore k večji absorpciji svinca iz črevesja. Če imamo svinčeno vodovodno omrežje, je potrebna takojšnja prenova. Poostrimo higieno pri otrocih, ki se igrajo na prostem; ob prihodu v stanovanje naj si umijejo roke z vodo in milom. Živilo je hrana, in ne zdravilo! Zato je potrebno slediti smernicam uravnotežene prehrane in vsak dan uživati sadje in zelenjavo, ki pa naj bosta kakovostna in pravilno pripravljena.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

NA Š A LE K A R NA

Portret farmacevta Fotografija Žiga Koritnik

Ko verjameš v ljudi, lahko naredijo nemogoče.

Nataša Pazlar, mag. farm. Lekarna Tržič

Z A ŠMI NA AZ LE OK A| R NA

V gibanju

Lajšanje bolečin s hladnim ali toplim Žiga Snoj in Andrejc Hribernik, študenta medicine

Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da so se že stari Rimljani sproščali ob toplih kopelih, kar v modernem času poznamo kot toplice. Prav tako so nas naše babice naučile, da moramo opečeno mesto takoj dati pod hladno vodo. Vse to ima logiko, ki jo dandanes s pridom uporabljamo v medicini za lajšanje bolečin. Metode, ki jih danes uporabljamo za blaženje vnetja, so različne, osnovni sta topli obkladki in mrzli obkladki.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

V g i b a n ju | La jš a nje bole čin s hla d nim a li t o plim

Kaj imajo opekline, zvini, zobobol, artritis in astma skupnega? Odgovor je vnetje, ki je zapleten vnetni odziv ožiljenega tkiva na poškodbo ali draženje zaradi delovanja škodljivih dejavnikov. To so lahko mikroorganizmi (bakterije, virusi, glive, paraziti), fizikalni (vročina, mraz, poškodba) in kemični dejavniki (strupene snovi). Namen vnetja je odstraniti ali uničiti škodljiv dejavnik oziroma vsaj preprečiti njegovo širjenje. Vnetna reakcija ni bolezen, ampak je del naravne telesne obrambe z zdravilnim učinkom, ki pa je lahko dvorezen: ob odstranjevanju oziroma uničenju povzročitelja se velikokrat poškoduje tkivo. Ob tem se pojavijo bolečina, rdečina, oteklina, delovanje prizadetega dela je moteno. Slednje se zgodi zaradi posredovanja raznovrstnih kemijskih posrednikov vnetja, ki se sprožijo iz krvi, poškodovanega tkiva in vnetnih celic. Posredniki vnetja vplivajo na širjenje krvnih žil in na njihovo prepustnost, posledica pa je rdečina in oteklost. Vnetje omogoča, da se poleg škodljivega dejavnika odstrani tudi poškodovano tkivo, ki se nato obnovi z istovrstnim tkivom ali zabrazgotini. Kljub temu da vnetje preprečuje nenadzorovano širjenje okužbe, je nujno tudi za naše preživetje, saj se brez vnetja rane ne bi celile. Terapija z obkladki Obkladki so zelo preprosta vrsta terapije, s katero lahko vplivamo na potek vnetja. Kot obkladek lahko uporabljamo zložen povoj ali majhno brisačo, ki jo namočimo in položimo na obolelo mesto. Z obkladkom lahko vplivamo na temperaturo obolelega tkiva. Tradicionalno se je za hlajenje uporabljal led, čeprav ga zadnje čase nadomeščajo posebne vrečke, napolnjene z gelom, ki jih kupimo v lekarnah. So zelo uporabne, saj jih lahko uporabljamo tako za hlajenje kot tudi

za gretje. Njihova prednost je v tem, da se za razliko od ledu dobro prilagajajo različnim oblikam našega telesa. Lahko uporabljamo tople in hladne obkladke. Ne glede na to, katere uporabljamo, mora biti presledek med njihovo uporabo od 30 do 60 minut, da se koža vrne v prvotno stanje (po barvi in temperaturi). Obe terapiji imata svoje mesto v zdravljenju bolečine mišic, zvinov, lajšanju zastoja limfe in izboljšanju obtoka. Hlajenje – prvih 72 ur Hladni obkladki oziroma hladilna terapija je učinkovita metoda pri zaviranju vnetja. Uporabljamo jo pri zvinih, podplutbah, oteklinah, vročini in glavobolih. Nižanje temperature obolelega predela bo imelo za posledico oženje žil, kar bo vplivalo na zmanjšanje krvnega obtoka v tem predelu. S tem bomo neposredno vplivali na vnetje in zmanjšali otekanje. Poleg tega pa ima tudi pomemben vpliv na drugo komponento vnetja – bolečino. Hlajenje pomaga pri lajšanju bolečine, saj zmanjša občutljivost živčnih končičev. Pri uporabi ledu moramo biti pazljivi, da ga ne položimo neposredno na kožo in ne pustimo predolgo, saj bi s tem lahko nastale ozebline. Te preprečimo tako, da led zavijemo v tanko brisačo ali kuhinjsko krpo in hladimo poškodovan predel po 20 minut večkrat na dan. Pri poškodbi se hladna terapija uporablja prvih 72 ur po poškodbi. Poškodovani predel obvežemo s povojem, saj s tem zmanjšamo oteklino in v kombinaciji s hladno terapijo pospešimo okrevanje po poškodbi. Če je le mogoče, dvignemo poškodovani predel nad višino srca, saj s tem preprečimo zastajanje krvi v njem, zaradi česar se zmanjša oteklina. Tako si na primer pri poškodbah gležnja, ko ležimo, podpremo nogo z blazino, in tako je noga višje od višine srca.

CMY

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

V g i b a n ju | La jš a nje bole čin s hla d nim a li t o plim

ategnjene ali natrgane mišice, vneti sklepi in druge poškodbe so sicer sorazmerno pogost, zato pa nič manj nevaren pojav. Pomembno je, da pravilno presodimo, kdaj je poškodba prehuda, da bi si lahko učinkovito pomagali sami in moramo poiskati zdravniško pomoč.

Masaža s športnimi kremami Za hitrejše in boljše okrevanje lahko poškodovane predele tudi masiramo s športnimi kremami, saj vsebujejo snovi, ki zmanjšajo bolečino. Masaža pomaga zmanjšati oteklino, saj pripomore k vračanju tekočine, ki zastaja v predelu poškodbe, v krvni obtok. Hladna terapija pa ni uporabna le pri poškodbah, temveč tudi v ostalih primerih, kot so zabuhle oči, opekline in glavobol. Toplota iz vroče prhe ali toplota, ki jo daje mazilo, bo morda prijetnejša kot led, toda ne smemo pozabiti, da toplota še povečuje oteklino, kar dodatno poveča bolečine in običajno upočasni okrevanje. Sicer je hladilna terapija zelo preprosta, vendar moramo biti v nekaterih primerih pri njeni uporabi previdni. Poleg nevarnosti ozeblin se moramo zavedati, da je posledica hlajenja oženje žil in zato lahko v primerih, kot je Raynaudov sindrom, stanje še poslabšamo. Gretje – kronične poškodbe Topla terapija širi krvne žile, kar povečuje pretok krvi, lajša bolečine in sprošča mišice. Zato je tople obkladke najbolje uporabiti za lajšanje bolečin v mišicah, ki so pogosto posledica napačne oziroma nerodne drže telesa, kot so bolečine v spodnjem in srednjem delu hrbta in v vratu. Blažilno deluje na otrdelost telesa in stalno bolečino. Poleg tega da z vročimi obkladki zdravimo razbolele mišice in krče, pomagajo tudi bolnikom z

osteoartritisom. Toplota jim namreč poveča sposobnost gibljivosti sklepov in zmanjša bolečino. Tako kot ledenih tudi vročih obkladkov ne smemo uporabljati dlje kot pol ure naenkrat. Toplota se lahko dovaja v obliki električnih grelnih blazin, vročih steklenic vode, vročih gelnih oblog, pogretih v vodi ali mikrovalovni pečici, ali pa z vročimi kopelmi. Pri izbiri oblike gretja moramo imeti v mislih, da vlažna toplota prodre globlje od suhe. Kot pri hladilni terapiji je tudi pri topli nekaj stvari, na katere moramo biti pozorni. Ko topel obkladek položimo na poškodovano mesto, se lahko vnetje ali otekanje še poslabša, saj toplota povzroči, da se žile razširijo. Z vročimi obkladki ne bomo zmanjšali otekline, ampak bomo olajšali bolečine v mišicah, zato jo uporabljamo, ko se je oteklina zmanjšala. Nevarno pa je tudi uporabljati vrele obkladke, saj lahko na področju pregrevanja nastanejo celo opekline. Med pregrevanjem je vredno upoštevati, da prizadetega mesta ne pregrevamo dlje kot 30 minut in med grelno površino in kožo vedno položimo kos tkanine, med pregrevanjem pa večkrat preverimo površino kože (vsaj vsakih pet minut preverimo barvo in temperaturo kože). Bolniki, ki imajo nevrološke probleme in težave z obtokom (napredujoči diabetes), naj bi uporabljali toplotno terapijo le po posvetu z zdravnikom.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Hladno-topla terapija – kontrastna terapija Kontrastne kopeli, kjer izmenjavamo vroče in mrzle obkladke, so zelo priljubljene med športniki, ki morajo čim hitreje zmanjšati oteklino. Namesto obkladkov pogosto uporabljamo kopeli, tako da v vedro natočimo vodo in poškodovani del telesa namakamo vanj. Oboleli ud namočimo v mrzlo vodo in takoj nato v toplo. Ta metoda povzroča naglo oženje in širjenje krvnih žil, zaradi česar se oteklina zelo hitro zmanjša in s tem pospešimo celjenje. Pri tem je pomembno poudariti, da obkladki ne smejo biti izjemno vroči ali izjemno mrzli, temveč mlačni in hladni. Obkladke je treba menjavati na pet do deset minut, priporočljivo pa je, da terapija traja dlje kot 45 minut. Ta tehnika sicer zmanjša oteklino, ne pomaga pa pri lajšanju bolečin. Kdaj poiskati zdravniško pomoč? Nategnjene ali natrgane mišice, vneti sklepi in druge poškodbe so sicer sorazmerno pogost, zato pa nič manj nevaren pojav. Pomembno je, da pravilno presodimo, kdaj je poškodba prehuda, da bi si lahko učinkovito pomagali sami in moramo poiskati zdravniško pomoč. Na poškodbo ali na preobremenitev dela našega telesa se telo odzove z vrsto različnih naravnih reakcij, tj. z vnetjem, s številnimi posledicami, med katere sodi tudi bolečina. Kot smo uvodoma omenili, je vnetje zdravilno in nas s svojimi znaki opozarja, da nekaj ni v redu. Zato ga ne smemo prezreti in njegovih znakov prekriti z zdravili. Zdravila in obkladki so pomemben dodatek pri zdravljenju, a se moramo zavedati, da moramo, če po dveh ali treh dneh počitka v postelji naše bolečine in vnetje ne pojenjajo, vsekakor poiskati zdravniško pomoč. ¶

Račune za nakup 3 škatlic Voltaflex tablet pošljite na naslov Medis, d.o.o., p.p. 2646, 1001 Ljubljana, s pripisom Voltaflex. Vašo zvestobo bomo nagradili z nakupovalnim vozičkom!

lex Voltaf uje a nagr jobo zvest

Na voljo v lekarnah. Za naročilo izdelkov in dodatne informacije pokličite 080 1006. Ob naročilu izdelkov je poštnina brezplačna.

NA Š A LE K A R NA

Za mizo

Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

Hrana za razvoj in povečano sposobnost možganov V otroštvu so nam starši in učitelji nenehno ponavljali, naj jemo veliko orehov, lešnikov, bučnih semen in fižola. Zdravnik pa nas je po dvorišču »lovil« z žlico ribjega olja. Rekli so, da je vse to za naše mlade možgane in da bomo zaradi tega bolj pametni. Danes vemo veliko več o možganih kot pred desetletji, toda znanost je samo potrdila, kako prav so imeli že takratni zdravniki, učitelji in starši.

Z a m i z o | H ra na za ra zvo j in po ve ča no s po s o bno st m ožg anov

akratna hrana je bila vsebinsko bogatejša z vidika hranilnih in zaščitnih snovi, življenje samo pa bolj preprosto in manj stresno kot danes. Zato bi morali danes, ko so življenjske razmere bolj zapletene, za možgane še bolj poskrbeti z različnimi in pestrimi živili. Možgani nenehno potrebujejo več kot 80 različnih snovi: aminokislin, vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin, vodo, glukozo, encime in drugo. Če pride do primanjkljaja naštetih snovi, razpoloženje niha, koncentracija pada, spomin peša, povečujejo se razdražljivost in nemir, nespečnost, tesnoba in hiperaktivnost.

Zapletena sestava možganov Možgani so najbolj zapleten organ človekovega telesa. So središče za mišljenje, govor, čustva in nadzor premikanja. Sposobni so opravljati več nalog skupaj, četudi zelo zapletenih. Navzven so podobni trdemu želeju in vsebujejo 100 milijard živčnih celic ali nevronov. Vsak nevron je sestavljen iz več razvejanih izrastkov, dendritov, in nitastega živčnega vlakna, imenovanega akson, po katerem se prenašajo impulzi. Na koncu aksona so številni živčni sklopi, imenovani sinapse, odebelitve, ki spominjajo na čebulice. V njih so nevrotransmiterji, to je okrog 60 različnih biokemičnih snovi, ki prenašajo impulze. Vsako sekundo se iz enega nevrona v drugega prenese na milijone sporočil. Prenašalci živčnih sporočil od enega nevrona do drugega potujejo z veliko hitrostjo, tudi do 450 km na uro. To so zlasti serotonin, endorfin, noradrenalin, dopamin in acetilholin. Svojo nalogo lahko hitro in učinkovito opravijo le, če imajo vsak trenutek na voljo še vitamine in minerale iz hrane. Pred poškodbami jih varujejo lobanja in membrana pod njo ter sistem, imenovan krvno-možganska pregrada, ki kot filter varuje možgane pred vdorom strupov, vendar ni povsem zanesljiv. Prepušča nekatere nekoristne in škodljive snovi, med njimi alkohol, narkotike, nikotin in kofein. Razvoj otroških možganov Od rojstva do tretjega leta se v otroških možganih sinapse in dendriti najhitreje razvijejo. Takrat v možganih nastane do 3000 trilijonov povezav. Razvoj je dvakrat hitrejši kot pri odraslem človeku. Toda povezav ne bo, če možgani ne bodo dobili vseh hranilnih in zaščitnih snovi! Možgani hrano dobijo s krvjo, v kateri so aminokisline, vitamini in minerali, kisik in glukoza. Zdrave žile in dobra

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

prekrvavljenost so prav zato prvi pogoji za zdrave možgane. Gorivo za možgane je glukoza, a z njo velja biti previden. Ob uživanju sladkarij iz enostavnih sladkorjev in sladkih šumečih osvežilnih pijač se hitro in čezmerno zviša stopnja glukoze v krvi, zaradi česar nastane hiperglikemija. Tedaj možgani sprožijo obrambni mehanizem: trebušna slinavka pošlje velike količine insulina. Posledica je močno znižanje glukoze v krvi in možganih že v kratkem člasovnem zamiku. Nastopi hipoglikemija, kar se kaže kot nagel padec sposobnosti, utrujenost, izčrpanost, brezvoljnost, odklonilnost, nasilnost in depresivnost. Nezdrava hrana vodi v hiperaktivnost Z raziskavami pri mladih so ugotovili, da daljše uživanje hitre prehrane z veliko enostavnih ogljikovih hidratov (sladkarij) in »modernih« sladkih šumečih pijač poleg navedenega vodi tudi v hiperaktivnost. In nasprotno, pozitivni rezultati so se pri ukinitvi tovrstne hrane – če so mladi uživali komple-

Z a m i z o | H ra na za ra zvo j in po ve ča no s po s o bno st m ožg anov

ksne ogljikove hidrate, kot so polnovreden kruh, neoluščen riž, müsliji, stročnice in druge jedi, ki se dalj časa razgrajujejo in poskrbijo za daljšo enakomerno stopnjo glukoze v krvi in možganih, ter pili ustrezne količine vode – pokazali že v tednu ali dveh. Bili so vitalni, sproščeni in polni energije. Hrana za povečanje sposobnosti možganov Če možgani dobijo vse od beljakovin, glukoze, esencialnih maščobnih kislin do vitaminov, mineralov in zadostne količine vode, so v vrhunski formi. Beljakovine, razgrajene do aminokislin, so osnova za izdelavo prenašalcev živčnih dražljajev: serotonina, acetilholina, dopamina in noradrenalina. Za izdelavo teh so nujne aminokisline – triptofan, tirozin, levcin, izolevcin in fenilalanin; vitamini skupine b – zlasti vitamini b3, b6, b9, b12; vitamin c ter minerali – magnezij, cink, železo, bor in kalcij. Jedi, ki našteto vsebujejo, so: perutnina, govedina in ribe, mleko in mlečni izdelki, oreščki, banane, čokolada, avokado, jabolka in drugo močno obarvano sadje, med in bučna semena. Pomen nenasičenih maščobnih kislin omega 3 in omega 6 Maščobe resda povečujejo inteligentnost, a ne vse. Odločilne za delovanje možganov so nenasičene maščobne kisline omega 3 in omega 6. Če bomo nasprotno imeli preveč nasičenih in hidrogeniranih maščob, bo dotok kisika v možgane manjši. Skoraj polovico vsega kisika, ki ga nadihamo, porabijo možgani. Največ ga vanje »pripelje« naravni vitamin e iz olja pšeničnih kalčkov, mandljev, pinjol... Fospolipidi – posebna vrsta maščob Posebna vrsta maščob so še fosfolipidi, ki sestavljajo membrane prav vseh celic, tudi možganskih. Prav v slednjih je tudi največja shramba fosfolipidov. In samo dobro prepustne selektivne membrane bodo zagotavljale hiter prenos dražljajev, posledica tega pa je bistrost mišljenja, hitrost odločanja in podobno. Fosfolipidi so široko zastopani v rastlinski in živalski hrani, sestavljeni pa so lahko iz nasičenih ali nenasičenih maščobnih kislin. Vrsta fosfolipidov v membranah je odvisna od vrste hrane, ki jo zaužijemo. Če uživamo nasičene živalske maščobe, transmaščobne kisline ali preveč nenasičenih maščob omega 6, na primer koruznega olja, bodo celične membrane zgrajene predvsem iz teh maščob in bodo razmeroma nepropustne. Povsem drugačno strukturo celičnih membran

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

pa bomo imeli, če bomo uživali nenasičene omega 3 maščobne kisline. Te bi morale sestavljati približno 80 odstotkov celičnih membran, da bi organizem deloval dobro. Pravilno delovanje možganov je torej odvisno od pravilne sestave celične membrane. Nepopolna ali slaba prepustnost celičnih membran v možganih vodi v nizko inteligenco, depresijo, nasilje, izgubo spomina, demenco in motnje obnašanja, med katere sodi tudi hiperaktivnost. Omega 3 za duševno zdravje in umsko sposobnost Tam, kjer se stikajo živčne celice v možganih, mora biti plast esencialnih maščobnih kislin omega 3. Če je naša prehrana bogata z njimi, bo prenos sporočil med celicami zelo dober in hiter. Omega 3 maščobne kisline so lahko rastlinskega ali živalskega izvora, razvrščene v osem frakcij. Za možgane je najbolj odločilna frakcija omega 3 živalskega izvora iz rib z oznako dhk, kar pomeni, da je sestavljena iz dokozaheksaenojske kisline. Takoj za njo je po pomenu omega 3 iz frakcije

Zvezdomani, pametni prijatelji vašega otroka! Prehransko dopolnilo, ki nudi: visok dnevni odmerek omega-3 DHA maščobnih kislin l vsebuje vitamin A, C in D l vzeti samo1 kapsulo na dan l kapsule imajo pomarančni okus l

Omega-3 nenasičene maščobne kisline DHA imajo pomembno vlogo za dobro počutje. Telo je samo ne proizvaja, zato jo moramo vnesti v naš organizem s prehrano.! Izdelek je na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah

DOBITE „Zvezdne igre“ GRATIS

Pošljite 2 čtrni kodi iz škatlice Zvezdomani skupaj z vašimi podatki na naslov: Bitax d.o.o., Zvezna ulica 2A, 1000 Ljubljana in dobite gratis „Zvezdomani Spomin“. Natečaj traja od 01.09.2010 do 30.04.2011.

info: 01/544-3833, www.bitax.si

100

Z a m i z o | H ra na za ra zvo j in po ve ča no s po s o bno st m ožg anov

epk ali eikozapentaenojska kislina. Dhk je gradnik možganskega tkiva, največ je je v možganskih sivih celicah in očesni mrežnici. Omega 3 maščobne kisline so zato neposredno povezane z duševnim zdravjem in umsko sposobnostjo. V Veliki Britaniji so pred leti ugotovili povezavo med pomanjkanjem omega 3 maščobnih kislin v telesu in nasilnostjo prestopnikov in kriminalcev. Britansko združenje za pomoč hiperaktivnim otrokom je tudi ugotovilo, da hiperaktivni ne morejo v zadostni meri počrpati maščobnih kislin iz črevesja. Zato jih pogosto pestijo alergije, astma, kožne bolezni, glavoboli, bolečine v ušesih, želodcu ter kosteh, vse kot posledica pomanjkanja protivnetnih prostaglandinov. Z dodajanjem omega 3 so izboljšali ali odpravili te težave, rezultat je bil viden po pol leta. Esencialne maščobne kisline omega 3 so namreč potrebovale kar nekaj časa, da so se vgradile v celične membrane. »Ribje olje« se je izkazalo tudi pri disleksiji oziroma težavah z zamenjavo črk pri branju ter pri motorično slabo razvitih otrocih. Možgani potrebujejo tudi vitamine in minerale Tudi vloga vitaminov in mineralov ni zanemarljiva za razvoj možganov. Od vitaminov skupine b potrebujemo zlasti vitamine b1, b2, b3 , b5, b6, b12 in folno kislino. Vse to dobimo v rdečem mesu, pivskem kvasu, polnovrednem žitu ... Folna kislina, ki preprečuje paničnost, se nahaja predvsem v križnicah, temnozeleni listnati zelenjavi, korenju, marelicah, melonah, bučah, avokadu in fižolu. Vitamini a, c in e pa so kot antioksidanti pomembni za ohranjevanje spomina. Raziskave kažejo, da so bili otroci zaradi pomanjkanja cinka počasnejši v razmišljanju. Tisti, ki so imeli premalo magnezija, pa so se hitro utrudili. Magnezij namreč spodbuja pretvorbo ogljikovih hidratov v glukozo, v hrano za možgane. Železo je odločilno za dolgoročni spomin, bor pa spodbuja kratkoročni spomin. Za možgane so pomembni še: mangan, natrij, kalij, kalcij in tudi fosfor. Možganske celice ščitimo enako kot druge celice. Karotenoidne snovi (paprika, paradižnik, rdeča čebula, korenje ...) varujejo maščobni del celic in prenos sporočil prek živcev, flavonoidne snovi (rdeča pesa, jagodičje ...) pa varujejo membrane možganskih celic pred toksini v vodnem in maščobnem delu celice. Razlikujejo se od vitamina c, ki varuje samo vodni del celice, ter od vitaminov a in e, ki varujeta samo maščobni del celice. S flavonoidi upočasnimo staranje in izboljšamo pešajoči spomin ter preprečimo

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

razgradnjo kolagena v žilah in arterijah, da bodo hranilne snovi lažje prišle v možgane. Za boljši inteligenčni količnik (iq) so pomembne tudi čebulnice, saj vsebujejo žveplo, ki pomaga odstraniti toksine. Čebulnice, zlasti česen, zavirajo propadanje celic, spodbujajo rast novih celic ter pospešijo spreminjanje aminokislin v nevrotransmiterje. Brez vode ni življenja In za konec ne pozabimo, da je voda nujna za življenje. V možganih je kar do 85 odstotkov vode, deset več kot drugod v telesu. Voda zmanjšuje stres, tesnobo in depresijo, polni nas z mladostno energijo in pomaga premagovati utrujenost, povrne normalen ritem spanja, redči kri ter poveča učinkovitost rdečih krvnih teles in imunskega sistema. Prav tako voda pospešuje obnovo dnk in druge obnovitvene procese v celicah. In kar je zelo pomembno: preprečuje ali zavira vse bolezni, tudi degenerativne, ter spodbuja nastajanje spolnih hormonov in nevrotransmiterjev v možganih. ¶

101

102

NA Š A LE K A R NA

Za mizo

»Bučkov zos« in bučke v olju Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja

Končno ste se, upam vsaj, po napornih počitnicah že utirili v svoje vsakdanjike in ugotovili, da so vaše vrtove preplavile zrele, domače vrtnine.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

103

104

Z a m i z o | » B u čkov zos « in bu čke v olju

eveda ni nič lepšega od tega, da s svojega vrta odtrgate zrel paradižnik z okusom, izkopljete čebulo s še močnejšim okusom ali pa nagrebete nekaj gomoljev za krompirjevo solato. V poplavi zelenjave, ki jo lahko z veseljem delite še med sosede, sorodnike in prijatelje, pa vendarle nekoliko izstopajo buče in bučke. Ni ga kompostnika ali neurejenega vrta, kjer ta zelenjava ne bi uspevala, brez posebnega truda. Greste na morje in se vrnete v bučkolandijo. Zdi se celo, da se bučke kar same posadijo, zato da bi nam parale živce s skrbmi, kako in kje jih porabiti. Predvidevam, da jih vseeno ne pridelate toliko, da bi iz semen stiskali olje ali da bi semena sušili za grickanje pred teve ekrani, zato vam bom posredoval dva načina, da se jih ne naveličate prehitro.

Prvi je bučkov zos. Moja žena ga pripravi tako, da najprej polovico sesekljane čebule opraži na olivnem olju. Polovico velike podolgovate jedilne buče olupi, po dolgem prereže in jo očisti vseh semen. Meso nariba na krožnik in ga doda čebuli, potem ko ta že nekoliko postekli. Oboje na srednjem ognju praži še nekaj minut in nato zalije s kozarcem vode. Soli, popra in kuha na malem ognju. Za boljši okus olupi in očisti semen še kumarico in jo nariba v zos. Doda na drobno sesekljan strok ali dva česna in še nekoliko zalije z vodo. Zos nato na srednjem ognju kuha vsaj pol ure. Tako pripravljena omaka je odlična priloga k pečenemu piščančjemu ali puranjemu zrezku, zraven pa pripravimo še pire krompir. Bučkov zos lahko serviramo tudi kot samostojno jed in ji nekaj teže dodamo s koščki

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

dveh ali treh krompirjev, ki jih kuhamo v zosu od začetka. Gostoto zosa reguliramo z daljšim kuhanjem, da voda izpari in se krompir razkuha, lažje pa je doliti manj vode in s tem ohraniti svežino. Poleg postrežemo v toasterju opečene kose kruha in dober tek. Drugega načina se ne ustrašiti zaradi olja, je pa sicer kopiran star balkansko papriški recept. Olupljeno in očiščeno meso bučk narežemo na dva do tri milimetre debele trakove. Na rebrastem teflonu ali pa v pečici na žar programu z malo ali skoraj nič olja bučke spečemo, kot bi spekli podolgovate rdeče makedonske paprike. Pečene bučke odložimo v plitvo posodo (najraje stekleno s pokrovom) in še v tople

105

vmešamo na drobno sesekljan strok česna. Ko se bučke ohladijo, jih prelijemo z dobrim olivnim oljem, po možnosti domačim ali pa ekstra deviškim. Še enkrat dobro premešamo, pokrijemo in odložimo v hladilnik. Naslednji dan jih poleg zrezka namesto solate priložimo kar na krožnik, jedci naj si jih dosolijo po okusu. Lahko tudi poprajo. Tako pripravljene bučke sicer gredo najraje kar same k narezkom namesto dolgočasnih, kislih vložencev. Pridno pobirajte in koristite, kar ste sadili in sejali, še prehitro bo zima tu in z njo tone mesa, zelja in repe, ocvirkov … … mmmmmnjam. ¶

106

Mesečni možnar

Jaz sem le navadna molekula, rada pa bi bila zdravilna učinkovina Feljton o nastanku zdravil, 1. del – razvoj zdravilne učinkovine Gregor Skvarča, absolvent farmacije

septem ber 2009 | N AŠA L EKARN A

Deli feljtona: 1) razvoj zdravilne učinkovine 2) razvojne faze zdravil 3) priprave na trženje zdravila 4) spremljanje zdravila na trgu Za boljše razumevanje razvoja zdravil prebirajte revijo tudi v prihodnje.

107

108

Me se č n i m o ž n a r | Fe ljt o n o na s t a nku zd ra vil, 1 . del - Razvoj zdravilne učinkovine

tevilo učinkovitih in varnih zdravil danes resda štejemo v tisočih, nikakor pa ne smemo pozabiti, da je razvoj vsakega zdravila zelo zahteven, dolgotrajen in tudi drag postopek. Vanj je vloženega mnogo znanja, truda in sredstev. Z učinkovitimi zdravili, ki so plod napredka mnogih znanosti, kar omogoča vse večje poznavanje zdravilnega delovanja učinkovin, dandanes zdravimo, lajšamo in preprečujemo bolezni. Zdravila so nam izredno podaljšala življenjsko dobo in izboljšala kakovost življenja. Na vsakih milijon ustvarjenih molekul je zares zdravilna le ena, postopek pa skupno lahko traja tudi 15 let in več. Začetna spojina, ki obeta, se v kasnejših fazah kot zdravilna učinkovina vgradi v farmacevtsko obliko (najbolj poznane so tablete, obstaja pa še ogromno drugih oblik, npr. kapsule, injekcije, transdermalni obliži itd.) in tako dobimo zdravilo. A pred prihodom na trg mora prestati še vrsto laboratorijskih in kliničnih preizkušanj. Poleg same učinkovine so tudi farmacevtska oblika, pomožne snovi in odmerek ključni za kakovostno, varno in učinkovito zdravilo, kar preverjajo tudi nacionalne ali nadnacionalne agencije, ki po podrobni presoji izdajajo dovoljenja za promet z zdravilom. Več o tem si lahko preberete v nadaljnjih delih tega feljtona, ki bodo predstavljeni v naslednjih številkah te revije.

Zdravilna učinkovina je spojina ali zmes spojin, ki ima na naše telo že v majhnih količinah znanstveno dokazan zdravilni uči nek in zdravilno uporabnost. Lahko jo uporabljamo samostoj no, običajno pa kot del zdravila. Zdravilna učinkovina Iskanje snovi, ki imajo zdravilni učinek, bi lahko primerjali z metanjem puščice v tarčo pri pikadu. Pri tem je puščica mišljena kot naše zdravilo, tarča pa je encim, receptor, gen …, ki ga želimo aktivirati ali zavreti. Obstaja več načinov, kako se lahko lotimo problema: 1. Najenostavnejši način je seveda, da puščico »na pamet« vržemo proti tarči in upamo na ugoden razplet. Primerljivo lahko vzamemo naključno snov in ugotavljamo, kako učinkuje in ali ima učinek, ki si ga želimo. Seveda niti pri pikadu niti pri iskanju zdravilne učinkovine tak način ni posebej uspešen, sploh če se iz poskušanja nič ne naučimo. 2. Prvi primer lahko nadgradimo tako, da izvedemo veliko

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

109

število metov. Vsak met izvedemo rahlo drugače, nato pa ugotavljamo, s katerim metom smo najbolje zadeli tarčo. Pri zdravilih to pomeni, da ustvarimo veliko število molekul in nato z enostavnimi testi ugotavljamo, katere od teh predstavljajo možne kandidate za novo zdravilo. 3. Včasih imamo možnost, da izkoristimo slog našega vzornika ali igralca pred nami in prilagodimo svoj met, da kar najbolj ustreza na- Kako vemo, katera zdravilna učinkovina se šim potrebam. Pri iskanju zdravilne skriva v naši tableti? učinkovine na ta način sledimo spojini Zdravila običajno ločimo med seboj in si jih vodnici. To je molekula, ki že izkazuje zapomnimo po t. i. zaščitenih imenih (pri želeni učinek, vendar nima lastnosti, ki mer: Lamisil ). Pod zaščitenim imenom ali v bi omogočale njeno uporabo v zdravlje- sklopu le-tega najdemo še farmacevtsko nju (lahko je škodljiva, ima prešibko de- obliko zdravila (primer: krema). Zdravilna lovanje, nima ustreznih fizikalno-kemij- učinkovina, ki jo to zdravilo vsebuje, je ve skih lastnosti, da bi prodrla ne mesto dno navedena pod zaščitenim imenom in delovanja …). S spreminjanjem posame- tudi na navodilu za uporabo zdravila (primer: znih strukturnih elementov poskušamo terbinafin). izboljšati njene lastnosti ob hkratni ohranitvi ali ojačitvi učinkovitosti. 4. Lahko izberemo zelo teoretični pristop in natančno preračunamo potreben kot in hitrost meta ter tako poskušamo zadeti želeni odsek na tarči. Da smo bolj uspešni, potrebujemo tudi podatke o sami tarči. V primeru zdravilne učinkovine je situacija še nekoliko bolj zapletena, saj je treba izračunati, s kakšno Kaj je placebo? energijo se mora učinkovina vezati na me- S to latinsko besedo označujemo zdravilno de sto delovanja. Problem seveda nastopi, ker lovanje pripravka, ki ne vsebuje nobene učin nikoli nimamo dovolj podatkov za natan- kovine. Takšnemu pripravku pravimo »navide čen izračun. Pri pripravi zdravilne učinko- zno zdravilo«, »prazno zdravilo« ali preprosto vine na ta način imamo tako kar nekaj »placebo«. Placebo je lahko učinkovit le, če je možnih izidov. Lahko dosežemo učinek, oseba prepričana, da je dobila pravo zdravilo. ki je seveda lahko manjši ali pa tudi večji Če bi proizvedli enako belo tabletko, kot je do od pričakovanega. Včasih se zgodi, da je ločeno zdravilo, z enakim videzom in trdno učinek povsem drugačen od pričakovane- stjo, vendar vanjo zdravilne učinkovine ne bi ga. Dosežemo lahko tudi nasprotni uči- vgradili, bi dobili placebo tabletko. nek od želenega ali pa učinka sploh ni. S splošnim znanstvenim napredkom imamo na voljo vedno več parametrov in računske moči in vedno boljše simulacije, vendar možnosti teh napak vseeno ne moremo povsem odpraviti.

110

Me se č n i m o ž n a r | Fe ljt o n o na s t a nku zd ra vil, 1 . del - Razvoj zdravilne učinkovine

V vsakem slabem je nekaj dobrega V dvajsetih letih dvajsetega stoletja so v živinski krmi uporabljali veliko medene detelje. Po nekaj vlažnih poletjih so začeli opažati epidemijo krvavitev pri kravah. Raziskovalec Link s sodelavci je povezal obe dejstvi in ugotovil, da so vzrok temu v detelji prisotni kumarini, ki vplivajo na strje vanje krvi. Posledica tega odkritja je bil razvoj celotne skupine zdravil, ki jih danes uporabljamo za preprečevanje neželenega strjevanja krvi, npr. pri srčnem popuščanju, umetni srčni zaklopki idr. Najbolj poznan predstavnik skupine je varfarin.

Ko je nepričakovano tudi dobro Zdravilno učinkovino sildenafil so razvili za zdravljenje angine pektoris in povišanega krvnega pritiska. Pri klinič nem preizkušanju so ugotovi li, da ugodno vpliva na erektilno funkcijo. Tako so povsem po naključju dobili prvo zdravilo za zdravljenje erektilne disfunkcije. Po nekaj letih dodatnih raziskav smo začeli z uporabo učinkovine tudi pri zdravljenju povišane ga krvnega tlaka v pljučnem krvnem obtoku.

V praksi gre običajno za mešanico vseh prej naštetih načinov, kar daje optimalen rezultat v raziskavah in razvoju ter zagotavlja razvoj kompleksnih zdravil. Običajno najprej poiščemo ustrezno spojino vodnico, bodisi z izluščenjem ustreznih spojin iz velike količine sintetiziranih, iz primerov v naravi (glivnega, rastlinskega, živalskega ali človeškega izvora) ali s pomočjo teoretično določene optimalne strukture spojine, določene v simulaciji. V spojini vodnici nato zamenjamo znane toksične elemente z netoksičnimi in poskušamo prilagoditi strukturo za čim večji učinek. Obenem že razmišljamo, katere fizikalno-kemijske lastnosti bodo pomembne pri vgradnji učinkovine v izbrano obliko zdravila. Pomembno je tudi, kako bodo le-te podpirale čim večjo uporabnost zdravila in dostavnega sistema v njem. 5. Posebna možnost pa bi bila razvoj puščice, ki bi imela v spominu radarski zapis tarče in bi se po metu sama usmerila proti njej. Na področju zdravil podoben princip uporabljajo t. i. tarčna zdravila, ki so usmerjena v eno samo tarčo in imajo zato močnejši učinek (molekula se ne zadržuje na »napačnih« tarčah). Večinoma sodijo med t. i. biološka zdravila in se uporabljajo pri zdravljenju številnih hudih obolenj. Ko govorimo o tarči, govorimo o mestu v telesu ali o molekuli v presnovnem procesu, ki zaradi nekega vzroka povzroča bolezen. To je lahko le ena molekula, ki pa je seveda pomembna za celotno verigo tega presnovnega procesa (ki je tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen). Zdravilna učinkovina to mesto zasede in ga zavre ali dopolni in s tem prepreči razvoj bolezni. Pri večini bolezni imamo možnost vpliva na celo vrsto zaporednih ali vzporednih dejavnikov, kar pomeni veliko tarč. Vsaka lahko na svoj način zaustavi določen bolezenski proces. Ko se lotimo npr. razvoja zdravila za znižanje povišanega krvnega tlaka, lahko iščemo načine za sprostitev mišic žilne stene, povečanje odtoka vode iz telesa ali pa zmanjšanje črpalne moči srca. Odločitev, katero bolezen hočemo zdraviti, torej ni dovolj. Treba si

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

je izbrati določeno tarčo, na katero bomo vplivali z našo zdravilno učinkovino. Seveda nikoli ne moremo biti prepričani, kakšen učinek bomo dobili, dokler učinkovine ne preizkusimo (glej še okvirček »Ko je nepričakovano tudi dobro«). Kot smo dejali že na začetku, se kot potencialno zdravilna izkaže komaj ena od milijona obetavnih molekul, kot zdravilo pa pride v prakso zgolj ena od 10.000 takšnih obetavnih molekul. Od kandidata do prave zdravilne učinkovine je v razvoju zdravila potrebna še dolga pot, običajno najmanj 7 let razvojnega dela in kliničnih preizkušanj. Razvoj novega zdravila je tudi zato zelo drag, saj stane okrog 1 milijardo evrov. Ta sredstva pa omogočijo prihod novega zdravila s popolnoma novo zdravilno učinkovino in predvsem možnost ozdravitve številnim bolnikom.

Strup je zlato in zlato je strup Včasih navdih za zdravilno učinkovino pride iz manj pričakovanega. Strup brazilske ga gada vsebuje peptide, ki močno znižajo krvni tlak. Po preučevanju so ugotovili, da gre za izredno učinkovit zaviralec angiotenzinske konvertaze (ace inhibitor). Po mnogo opravljenih raziskavah in s kančkom sreče (za osnovo so uporabili strukturno podoben inhibitor karbopeptidaze a) so razvili kaptopril, prvi komerci alni predstavnik iz te skupine, ki je v uporabi še danes.

brezplačna objava

A več o tem prihodnjič: o fazah nastanka zdravil, oziroma kaj se zgodi z zdravilno učinkovino, da postane del zdravila. ¶

111

Genialnost potrebuje priložnost. 2. Festival avtizma, 15. – 17. september 2010, Mestni muzej, Ljubljana Pošljite SMS s ključno besedo AVTIZEM na 1919 in donirajte 1 EUR. Več o pogojih sodelovanja na:

www.avtizem.org

Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

NA Š A LE K A R NA

Sudoku

Navodila: Vstavite črke Z A V I R A L E C v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naštete črke. Črke iz oštevilčenih polj prepišite, da dobite geslo. Geslo pošljite na dopisnici ali po e-pošti do 25. septembra na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali: urednistvo@nasa-lekarna.si Žrebanje nagrad bo 27. septembra v prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Medis, d.o.o. iz Ljubljane.

Rešitev sudoku uganke iz 44. številke je RABIM TOČNO TO! V uredništvo je prispelo 741 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne igre so: Jadranka Kavčič iz Komna, Marija Kljajič iz Postojne in Marija Korošec iz Gornje Radgone. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade podjetja Vivalis d.o.o. Čestitamo!

E A

V I

R A

V 2

E Z

Z V

A A 1

E A

Z A

Pripravil Jure Pučko

112

Geslo:

U 3

R 4

G G

O 5

K 9

Urgo filmogel Glivice na nohtih so kronična okužba, ki se ne pozdravi sama in se rada ponavlja. Zato je takojšnje ukrepanje ključnega pomena. Urgo filmogel proti glivičnim okužbam nohtov deluje antimikotično in je posledično učinkovita pomoč pri odpravljanju glivic na nohtih. Izdelek je v obliki laka za nohte, kar omogoča preprosto nanašanje in hitro delovanje.

Urgo filmogel proti glivičnim okužbam nohtov: •d eluje globoko v strukturi nohta, •z avira glivične okužbe nohtov, •o mogoča rast zdravega nohta, •u činkuje zanesljivo in hitro, •o bnavlja in ščiti noht, • j e brez barve in vonja. Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

septem ber 2010 | N AŠA L EKARN A

113

Naša lekarna svetuje

Oenobiol® Destressant

Povečana količina kortizola je glavni razlog za pojav škodljivih učinkov stresa. Prehransko dopolnilo Oenobiol® Destressant zato uravnava količino kortizola in tako povečuje odpornost na stres. Njegovo delovanje se že po prvem odmerku odraža kot: manjša fizična in mentalna utrujenost, manjša živčnost in razdražljivost, povečana koncentracija in izboljšan spomin, izboljšan spanec, večja odpornost na stres ter izboljšanje fizične pripravljenosti in mentalnih sposobnosti. ® Destressant vsebuje izvleček korenine Rhodiola rosea (alpski rožni koren), ki je standardiziran na 3 % rosavinov in 1 % salidrozida. Glede na potrebe telesa uravnava biološke mediatorje fizičnega in mentalnega stresa (kortizol).

Oči so v poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih zaradi vlage, soli in vročine lahko bolj občutljive. Mnogi izdelki za odstranjevanje ličil vsebujejo alkohol, dišave ali tenzide, ki niso najbolj prijazni do predela okrog oči. Eucerinov nežen odstranjevalec ličil za oči ohranja naravno pH-vrednost solzne tekočine (približno 7,2–7,4), je posebej blag in ga koža dobro prenaša. Učinkovito in nežno odstranjuje senčila za veke in običajno maskaro ter pri tem ne draži občutljive kože okrog oči. Formula brez vonja, ki vsebuje pomirjajoč dekspantenol in vlažilni glicerin, je primerna tudi za uporabnice kontaktnih leč. Priporočamo, da za nežno in učinkovito čiščenje celotnega obraza izdelek uporabljate v kombinaciji z Eucerinovo blago čistilno emulzijo in Eucerinovim blagim tonikom za obraz.

ha herpesa na ustnicah. Čez obliže se lahko nanesete tudi ličilo za ustnice ali sončno kremo. Nevidni topljivi obliži za herpes na ustnicah Herpatch vsebujejo posebno topljivo tehnologijo, ki omogoča, da se obliž preprosto raztopi na vašem herpesu in ga ni treba odstraniti. Izdelek lahko kupite v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Več informacij: www.herpatch.si.

After – topljivi obliži za afte

Nevidni topljivi obliži za herpes na ustnicah Herpatch

Eucerinov odstranjevalec ličil za oči

Vročina, UV-žarki, vetrovnost, izsušitev ustnic ali padec imunskega sistema so dejavniki, ki lahko povzročijo izbruh herpesa na ustnicah in vse nelagodnosti, povezane z njim. Herpatch – nevidni topljivi obliži za herpes na ustnicah – prekrijejo herpes in ga v trenutku zaščitijo, aktivne lastnosti pa učinkujejo nanj. Uporabljajo se lahko v vseh fazah izbru-

Topljivi obliži za afte After predstavljajo novo, edinstveno rešitev za takojšnje lajšanje bolečine in pomoč pri zdravljenju aft ter ustnih razjed, ugrizov v ličnico, odrgnin in draženja v ustih. Ultra tanki topljivi obliži se nanesejo na prizadeto mesto in v trenutku tvorijo zaščitno plast čez afto (ustno razjedo), formula s trojnim delovanjem pa še pospeši celjenje. Obliži After so preprosti in higienični za uporabo, ostanejo trdno na mestu in se v ustih počasi raztopijo. Svetujemo jih tudi pri poškodbah ustne sluznice, ki jih lahko povzročijo zobni aparati, zobne proteze ali mostički. Obliži so na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Več informacij: www.after.si.

114

NA Š A LE K A R NA

Naša lekarna svetuje Ščitniki perila Carefree

Razumevajoč ženske želje, Carefree® ponuja novo, edinstveno zaokroženo obliko ščitnikov perila, ki pomagajo vzdrževati jutranjo svežino, udobje in samozavest ves dan. Ščitniki perila Carefree® so nove udobne oblike. S svojimi zaobljenimi robovi se popolnoma prilagajajo ženskemu telesu,

zagotavljajo manj gubanja in zvijanja. Med nošenjem ostanejo na mestu, se ne zvijajo, ne motijo in ne dražijo ter tako zagotavljajo vsakodnevno žensko higieno. Nova je tudi embalaža v prepoznavni roza barvi. Lipikair Lait za vsakodnevno nego suhe kože Kot odgovor na potrebe vseh tipov suhe in zelo suhe kože telesa so v La Roche-Posay razvili celovito linijo za umivanje in nego telesa za otroke in odrasle – Lipikar Lait. Zaradi svoje edinstvene formule, obogatene z lipidi iz karitejevega masla, linija izdelkov Lipikar Lait za nego suhe kože v trenutku globinsko obnovi suho kožo ter ji

povrne elastičnost brez puščanja mastnih sledi. Klinično dokazana visoka toleranca ne poškoduje občutljive suhe kože in ponovno vzpostavlja normalno vlažnost kože.

Več informacij: www.lipikar.si.

Motnje hranjenja Naročilnica Nepreklicno naročam ______ izvod/ov priročnika Motnje hranjenja po ceni 19,92 €/izvod (kar je 20 % popusta na redno ceno 24,90 € za bralce revije Naša lekarna). Naročnik: ______________________________________________ Ime in priimek: __________________________________________ Ulica, hišna številka:______________________________________ Pošta: ____________________________ Tel. ali GSM:_____________________________________________ E-naslov: __________________________ Datum: ________________________________________________ Podpis:____________________________ Račun bom plačal/a po povzetju. Poštnino plača založba IN OBS MEDICUS, d. o. o. Knjigo lahko naročite z izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljete na naslov: IN OBS MEDICUS, d. o. o., Ptujska Gora 15, 2323 Ptujska Gora t: 02 794 86 20 | f: 02 794 86 25 | gsm: 041 613 605, e-naslov: info@inobsmedicus.si | www.inobsmedicus.si

CONTROLOC Control

Končno brez zgage

• Prvo zdravilo na voljo brez recepta, ki deluje točno tam, kjer kislina nastaja – v protonski črpalki. • 1 tableta na dan • Pakiranje: 20 mg x 7 tablet 20 mg x 14 tablet