Naša lekarna 29

revija za zdrav življenjski slog | številka 29, letnik 03, januar 2009 | www.nasa-lekarna.si

Osebno: Optimizem in volja do življenja / Kako zdraviti: Rinosinusitis otrok in odraslih / Zdravilne rastline: Kava / Medicinsko zrcalo: Pri bolnikih z revmatoidnim artritisom je pomembna pozitivna naravnanost / Preudarno za zdravje: Vozniki, poznate vsebino kompleta za prvo pomoč v svojem vozilu? / Sanjska kolumna: Kaj je narobe z današnjimi igračami

1

Ne zamudite velike priložnosti!

Zbirajte nalepke Živčkov pss. ps in izbirajte med izdelki Philips.

e, zb tiho ogoč o ku erite delajo cene 15 ovanje pili tudi ali ve jše na č do ku 50 nalep pe % ce k Ži neje. včko v

ivn

dno

šaln ik, mli is nče

ZBIR

N veli e zam ke p u rilo dite Zbir 1 žno izbir ajte ajt nalep sti! em ke Ž ed iv

kihpokrovom.k za suho/ uše pr nje oizv elek z ion tritev i pre odov gosp las prečuje od

injst vu lgim ter ku izd ova i elem jetdel elke, aentjih njem, dstr ki jih anlj z infr ki so iva vrard zrač huečo gre na nska pu prile kako izd pitemreža zalno pprip prrav elkov na spod vost ogr edosta eje otroškeoz. sto nj Ob o vsvodovlj rit i en o na akem ih izd ev, naku elk lep ov ite 40, 60, na pu za iv, pra 80 ali spod len nji hm,po plošča t žin trošnišk o. Izd ih ki, no elk upor i Ph abo. ilips o sk lad no z va šim i

kupu holby Dig ital, žen Cent ra er od čno ho o

NI KU

PONČ

EK

V trg cem ovinah člane ponuditBaby Ce blago druž i le na nter se ine. jboljše trudim dežev vnih zn Z visok izdelk o svo želim , pohiš amk jim e vo o ka na lic o vzbu tva, pr zičkov, kovostj za najm kupipo dit o laj ih va Za va naših i iskric močko rnostn priznan še malčk o v v, ih av ih smo šo zve očeh oblač tosestobo ov. in šir il in pose za vse ok na igrač čla , bi se ben prog ne klu vam smeh radi ba ram Zbby zahv zbira Ba irajte Cente alili. nja Živ Živččk na r pr Zato lep keiprav izb koov ili irajte v .in izd elki med Philip s.

20

č elki kov in Phil ips.

izd

1

20

Živčki vam prinašajo naslednje izdelke:

15

15 in

25 22.1

0.20

08

2

Poiščite letak z zbirnim bi i kupončkov v trgovinah Baby Center.

Mešalnik

15 ×

redna cena: 32,90 €, za 15 Živčkov:

= -50 %

Sušilnik las

20 ×

16,45 €

HR2860, moč 220w, 0,4l mešalnik, mlinček za suho/ mokro hrano, dve 0,2 posodici s pokrovom. redna cena: 56,90 €, za 20 Živčkov:

= -50 %

28,45 €

43,45 €

20 ×

= -50 %

25 ×

= -50 %

Prenosni DVD predvajalnik

49,95 €

2

NAŠA LEKARNA

= -30,8 %

pralni keramični diski, ki preprečujejo draženje kože

HP6511, sistem keramičnih diskov, število točk oprijema 24, 2 nastavitvi hitrosti, visokofrekvenčnaa masaža, torbica za shranjevanje. redna cena: 129,99 €, za 25 Živčkov:

89,90 €

25 ×

odličen za pripravo otroške hrane, saj pogreje vodo izjemno hitro

HD4686, moč 2400w, nastavitev temperature 40, 60, 80 ali 100 stopinj, funkcija ohranjanja toplote, snemljiv, pralen filter proti vodnemu kamnu s trojnim delovanjem, ploščat grelni element, 3 stopenjski zaščitni sistem. redna cena: 99,90 €, za 25 Živčkov:

Depilator

sušenje z ioni preprečuje naelektritev las

HP4992, moč 2000w, motor AC z dolgim delovanjem, 6 nastavitev toplote/hitrosti keramični element z infrardečo grelno ploščo, ioni, zelo hladen zračen tok, odstranljiva zračna mreža za enostavno čiščenje. redna cena: 86,90 €, za 20 Živčkov:

Grelnik vode

izredno tiho delovanje

prenosni predvajalnik primeren za gledanje filmov in poslušanje glasbe

PET716, predvajalnik medijev DVD±R/RW, CD-R/RW, formati dekodiranja MPEG1, MPEG2, MPEG4, Divx, JPEG, MP3, Dolby Digital, ločljivost zaslona 480 x 234, 7” protirefleksen TFT LCD zaslon, priložen daljinski upravljalnik, AV-kabel, 12V avtomobilski napajalnik.

25

UVODNIK

Prejšnjo zimo me je prijatelj, zaljubljen v sneg in zimske športe, vprašal, kako prepoznaš Slovenca na smučišču v tujini. Saj poznate tovrstna vprašanja, največkrat zvenijo kot šala. V množici številnih možnih odgovorov, ki so se mi zapodili po glavi, sem se odločila za nevtralno možnost, da torej ne vem. Kako torej, sem ga vprašala in pričakovala kakšno hudomušno pojasnilo. »Po tem, da samo slovenski smučar mogoče še smuča na Elanovih smučeh.« Hm, torej ne gre za šalo, sem pomislila.

In res. Letošnje praznike, ki so nam naklonili sneg in sonce, sem izkoristila za smučanje čez (nekdanjo) mejo in opazovala, kaj imajo smučarji na nogah.

Zgodba mojega prijatelja se je (žal) potrdila. Ne samo, da tujci Elana ne poznajo več, tudi Slovenci smučamo v glavnem na drugih blagovnih znamkah. Sicer pa tudi ne more biti drugače, če se podjetje že nekaj let ukvarja predvsem samo s seboj namesto z razvojem, trženjem, oglaševanjem …, kar je seveda škoda, saj so Elanove smuči vedno slovele po dobri kakovosti.

Ne gre za osamljen primer. Pomislite, koliko dobrih, pravzaprav odličnih domačih blagovnih znamk poznate, in jih poskusite napisati na kos papirja.

Kakšnih pet se jih boste spomnili nemudoma, za več pa boste zagotovo potre­ bovali nekoliko več časa. Preplavijo jih namreč agresivnejše, neredko celo manj kakovostne blagovne znamke, vendar spretno in pogosto oglaševane. Znano je in nedvomno drži, da se samo od sebe nič ne prodaja, pa če so izdelki ali storit­ ve še tako kakovostne. Kupcem jih je treba predstaviti in jim jih približati. Žal so mnoga podjetja prav tukaj začela varčevati in s tem pognala začaran krog neuspeha. Namesto da bi oznanjali, kaj znajo in zmorejo, namesto da bi se pohvalili s storitvami ali izdelki, ki jih ponujajo trgu, raje stokajo, da jih nihče ne kupi.

Pa če sem omenila že Elan, za katerega le malokdo ve, da so celo inovatorji smučke carving, ki je v svetu že nekaj let velika uspešnica, naj omenim še blago­ vno znamko Luna. Ta je lani presenetila s svežino in kreativnostjo, za katero se je v svetu pralnih praškov in mil zdelo, da sploh ni več mogoča. Verjetno ni ni­ kogar med nami, ki ne bi opazil njihovih domiselnih oglasov s simpatičnimi nastopajočimi z vseh vetrov in všečnim dizajnom izdelkov. Dokazali so, da lahko posežeš na še tako zasičen trg, če si pri tem utiraš samosvojo pot in ustvariš drugačnost, ki preprosto deluje. Ne bi me presenetilo, če bodo ob kon­ cu leta, ko bo, upajmo, največja kriza že mimo, dejali, da te sploh niso občutili.

Bodo le eni med tistimi, ki bodo krizno obdobje izkoristili sebi v prid – ker so drugačni, ustvarjalni, predvsem pa pogumni in prodorni. Takšnih podjetij re­ cesija zagotovo ne bo pretirano prizadela.

Spremenimo klic na pomoč v sporočilo, kaj znamo, kaj delamo dobro, celo najboljše, in kaj lahko ponudimo zahtevnemu trgu. Če bomo pri tem ohranjali še kakovost in prijazen nasmeh, je uspeh zagotovljen.

Foto: Miha Krivic

Pokaži, kaj znaš!

Naša lekarna je poljudno strokovni vodič za učinkovito in pravilno jemanje zdravil.

Naša lekarna je revija za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja.

Še pojasnilo: ker smo v uredništvu revije Naše lekarna sami pozitivci in z veseljem poročamo o dobrem in lepem okoli nas, vsem, ki ste pomislili, da so nam iz Elana ali Lune za pohvalne besede kaj plačali, sporočamo, da niso .

NAŠA LEKARNA 3

OSEBNO

KAKO ZDRAVITI

ZDRAVILNE RASTLINE

12

28

34

Pogovarjali smo se z Darjo Rojec, ki je prebolela raka obeh dojk in prehodila dolgo ter naporno pot zdravljenja. Njene izkušnje so jo zaznamovale, niso pa prišle do živega njeni pozitivni naravnanosti, toplini, pogumu in volji do življenja.

Sinusitis je pogosta tema pogovorov, še posebno v času zamašenih nosov, prehladov in glavobolov. Večina ljudi pa kljub temu ne ve, kaj so to sinusi, koliko jih je ali kje so »doma« …

Sploh ni vprašanje »piti ali ne piti kave«, ampak »kdaj, kako in koliko«. Kava je tradicionalni napitek, ki poživlja.

Priprava in pitje sta za pivce obred, redni uporabniki pa le stežka začnejo dan brez skodelice dišečega napitka.

Optimizem in volja do življenja

Rinosinusitis otrok in odraslih

Kava

VSEBINA

UVODNIK

ZA ZAČETEK

PO NASVET V LEKARNO

OSEBNO

AKTUALNO

KAKO ZDRAVITI

Pokaži, kaj znaš!

3

Makroskop

6

Kažipot svetovanj v naših lekarnah

10

Optimizem in volja do življenja

12

Recimo odvečnim kilogramom adijo!

16

Prehlad ... joj, pa ne že spet!

22

Rinosinusitis otrok in odraslih

28

Kava

34

Vprašajte strokovnjaka

36

MEDICINSKO ZRCALO

Pri bolnikih z revmatoidnim artritisom je pomembna pozitivna naravnanost

38

ZDRAVILNE RASTLINE

4

NAŠA LEKARNA

MEDICINSKO ZRCALO

PREUDARNO ZA ZDRAVJE

SANJSKA KOLUMNA

38

44

54

Kdaj ste nazadnje pokukali v svoj komplet za prvo pomoč in preverili, ali je popoln in ali ima material v njem še veljaven rok uporabe? Ali sploh veste, kakšen komplet za prvo pomoč morate imeti v svojem avtomobilu in kaj vse dobite v njem?

Otroške igrače so ena tistih stvari, ki vsakič znova neprijetno presenetijo prav zaradi pomanjkanja domišljije. Za razvijanje domišljije pa otroci ne potrebujejo drugega kot pesek in vodo, kamenje in les, veter in sonce in zemljo in nebo … in ČAS. Igrače, čeprav so v svoji barvitosti in pretirani popolnosti vabljive za otroške oči, vsega tega ne morejo nadomestiti.

Pri bolnikih z revmatoidnim artritisom je pomembna pozitivna naravnanost V Sloveniji je okoli 24.000 bolnikov z revmatičnimi obolenji. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da je vedno več bolnikov med otroki. Stereotip o tem, da je to bolezen starejših ljudi, že zdavnaj ne drži več.

Kaj je narobe z današnjimi igračami

Kdo pravi, da ne gre, se ne da?

42

PREUDARNO ZA ZDRAVJE

Vozniki, ali poznate vsebino kompleta za prvo pomoč v vašem vozilu?

44

WELLNESS KOTIČEK

Prerojeno življenje v Termah Olimia

50

KAKO DELUJE

Postati mama

52

SANJSKA KOLUMNA

Kaj je narobe z današnjimi igračami

54

PORTRET FARMACEVTA

Sabina Grm, mag. farm.

56

ZA MIZO

Ponovoletni post

58

NAGRADNA IGRA

Sudoku

62

MESEČNI MOŽNAR

Od decembra spet nekaj novih zdravil na listi

64

MEDICINSKO ZRCALO

Vozniki, ali poznate vsebino kompleta za prvo pomoč v svojem vozilu?

NAŠA LEKARNA SVETUJE

66

NAŠA LEKARNA 5

ZA ZA Č ETEK

revija za zdrav življenjski slog

Makroskop Pripravljata Eva Esih in Rok Petrič

Januar 2009, letnik 3, št. 29 Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.

Naklada: 51.000 izvodov Vrednost izvoda: 3,67 € Letna naročnina: 41,10 € Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana E: urednistvo@nasa-lekarna.si www.nasa-lekarna.si

Za življenje!

UREDNIŠTVO Glavna urednica: Eva Esih, mag. farm.

Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.

Strokovna sodelavca uredništva: mag. Nada Tržan Herman, mag. farm. in Rok Petrič UREDNIŠKI ODBOR znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm. dr. Aleš Mlinarič, mag. farm.

Monika Sonc, mag. farm., spec.

Janez Špringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema Mušič, dr. med.

Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh. prim. Peter Kapš, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.

Ervin Strbad, dr. med.

Decembra so prostovoljci na različnih lokacijah v Ljubljani predstavljali projekt Za življenje!, obenem pa so mimoidoče opozarjali o pomembnosti rednega obnavljanja znanja prve pomoči.

Oblikovanje celostne podobe: IODG Oblikovanje in prelom: : Vojko Plevel in Aleš Zupančič

Lektura: Darka Tepina Podgoršek Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto

so v 90 % nesreč navzoči očividci, vendar le eden od desetih tudi v resnici priskoči na pomoč. Od hitre in pravilne prve pomoči pa je odvisno, ali bo ponesrečeni živel ali pa bo zaradi neodločnosti in neznanja očividcev umrl oz. utrpel trajne posledice. Pri projektu Za življenje se problema zavedajo, zato si zelo prizadevajo, da bi razmere obrnili na bolje. Zato organizirajo brezplačne tečaje prve pomoči za posameznike in organizirane skupine (skavti, učitelji, dijaki idr.) po vsej Sloveniji.

Tečaji so večkrat mesečno organizirani v Ljubljani in Mariboru, datumi pa so redno objavljeni na spletni strani

Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno vsega uredništva.

Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Entrapharm, d.o.o., Mojca Lah, univ. dipl. ekon.

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342 E: marketing@entrapharm.com Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno na voljo v lekarnah po Sloveniji in izbranih trgovinah Baby Centra.

Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja.

Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik.

Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.

6

NAŠA LEKARNA

Projekt Za življenje! že drugo leto zapored poteka pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije (DŠMS). Pri izvedbi projekta prostovoljno sodeluje že več kot sto študentov medicine in številni zunanji sodelavci. Cilj projekta je ozaveščanje širše javnosti o problematiki prve pomoči in povečati odzivnost očividcev pri nezgodah in nenadnih obolenjih. Znano je, da v Sloveniji vsako leto za posledicami srčnega infarkta umre kar 2000 ljudi, v prometnih nesrečah pa 400.

Mednarodne raziskave kažejo, da

www.zazivljenje.org, kjer se lahko na tečaj prijavite, najdete pa še veliko koristnih informacij.

Novi dosežki na področju zdravljenja pljučnega raka Pljučni rak je eno najpogostejših malignih obolenj v svetu in tudi pri nas. V Sloveniji letno zboli več kot 1100 ljudi. Najpogostejša oblika pljučnega raka je nedrobnocelični rak pljuč, ki ga glede na lastnosti tumorja lahko razdelimo še na posamezne podtipe. Smrtnost je predvsem zaradi nespecifičnih znakov in poznega odkrivanja bolezni visoka, zato so vsi novi

dosežki na tem področju izjemnega pomena. Konec leta 2008 so objavili rezultate klinične raziskave z biološkim zdravilom bevacizumab (avastin), ki napovedujejo boljše možnosti preživetja za bolnike z nedrobnoceličnim rakom pljuč.

Rak glave in vratu

V Evropi letno odkrijejo 143.000 primerov raka glave in vratu.

Zaradi te bolezni vsako leto umre 68.000 bolnikov. Okoli 40 odstotkov bolnikov ima ponovljeno in/ali metastatsko bolezen. Rak glave in vratu je na svetovni ravni na šestem mestu po pogostosti in vključuje tumorje na naslednjih lokacijah: jezik, ustna votlina, žrelo, grlo in drugih lokacijah na področju glave in vratu. Evropska agencija za zdravila (EMEA) je odobrila uporabo zdravila cetuksimab (erbitux) v prvi liniji zdravljenja bolnikov z rakom glave in vratu.

Podlaga za odobritev so ugotovitve raziskave EXTREME, objavljene letos septembra v New England Journal of Medicine. Po 30 letih je to prvo zdravilo, ki je dodano standardni kemoterapiji in značilno podaljša preživetje bolnikov s ponovljenim in/ali metastatskim rakom skvamoznih celic glave in vratu.

Prenovljena linija izdelkov Eucerin® za nečisto kožo Neprijetnosti, kot so mastna koža, nečistoče in akne, lahko doletijo kogar koli, ne glede na spol in starost. Strokovnjaki Eucerina so razvili linijo izdelkov, ki popolnoma zadostijo posebnim potrebam vsakodnevne nege, preprečevanja in zdravljenja nečiste kože, nagnjene k aknam. Izdelki iz linije Eucerin® DermoPURIFYER z edinstvenim sistemom delovanja na folikle dovajajo blago, a učinkovito mlečno kislino neposredno v pore, kjer nečistoče nastajajo. Klinične in dermatološke raziskave dokazujejo, da koža izdelke izjemno dobro prenaša. Priporočajo jih kot dodatno nego pri osebah z nečisto in k aknam nagnjeno kožo.

Prenovljena linija DermoPURIFYER vsebuje: gel in piling za čiščenje kože, tonik, ki odmaši pore in odstrani odvečni sebum, kremni gel, ki kožo navlaži, ter prekrivni stik za prekrivanje nepravilnosti na koži.

Za mehko in svežo kožo tudi v zimskih dneh L’Occitanova kolekcija izdelkov za nego telesa zlata oljčna vejica z negovalnimi izvlečki oljke nahrani in mehča kožo, organska oljčna voda ščiti pred prostimi radikali in vrača koži zdrav sij, organski izvleček listov pa vzdržuje dolgotrajno vlažnost kože. V kolekciji so krema za prhanje, lepotilna krema za telo s hranilnim oljčnim maslom, mleko za telo ter toaletno milo.

Za mehko in navlaženo kožo tudi v hladnih zimskih dneh.

NAŠA LEKARNA 7

ZA ZAČETEK

Česen za zdravje

Česen izvira iz srednje Azije, o njem pa obstaja kar precej legend.

Najbolj znana je gotovo ta, da odganja vampirje. Česen so častili že stari Egipčani, ki so v grobnice umrlih kraljev postavljali glinene modele česnovih gomoljev. Sprva se je česen uporabljal le kot začimba, pozneje pa so ugotovili številne zdravilne učinke, ki jih preučujejo še danes. Česen deluje antibiotično, antibakterijsko, znižuje lipide v krvi ter zavira zlepljanje krvnih ploščic in nastanek krvnih strdkov. Vpliva tudi na imunski sistem, saj zvišuje odpornost proti okužbam. Česen je tako zelo učinkovito sredstvo za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja.

31. januar svetovni dan boja proti kajenju

V cigaretnem dimu je okoli 4000 različnih kemijskih spojin, med katerimi so najbolj znane nikotin, katran in ogljikov monoksid.

Nikotin v cigaretnem dimu pa je glavni krivec, da postanemo

8

NAŠA LEKARNA

Seksikon

Seksikon se bolje kot večina knjig o najstniškem seksu posveča zorenju tega sladkega sadu. Avtorja Irena Duša Draž in Izar Lunaček lovita in pleteta prva doživetja – postopoma, od zadrege do zadrege in od pojma do pojma. In ker je ona Punca in on Fant, se okoli vsakega novega pojma naberejo čisto drugačna pričakovanja, bojazni, veselja in užitki.

Odraščanje ni preprosta reč.

Odraščanje v seks pa je sploh toliko zapletenejše, kolikor bolj se zdi, da je preprosto. Ne zaradi prepovedi, ki jih ni več, ampak zaradi pravil, ki odvisni od cigaret. Število kadilcev se v razvitem svetu v zadnjih letih zmanjšuje, vendar so podatki o porabi cigaret še vedno skrb vzbujajoči. Še posebno skrb vzbujajoča je čedalje nižja starost otrok, ko se prvič srečajo s cigareto. Številne akcije in prizadevanja mnogih, da bi se

jih nikoli ne bo. Plus, revija za mlade, je dva letnika poučevala in – kot so pokazali odzivi – tudi razveseljevala bralce s Seksikonom za fante in punce med iztekom osnovne šole in prvimi gimnazijskimi leti.

Nastal je priročnik, v katerem lahko fantje pokukajo na drugo polovico strani, dekleta pa, z malo domišljije, prevedejo nemogoče vedenje svojih lepotcev v razumljive formule, kakor jih opisuje Izar na fantovskem delu.

Knjižna izdaja na 300 straneh obdela 47 pojmov, od tako krhkih, kot sta sramežljivost in romantika, do zelo konkretnih erogenih con, orgazma in varanja ter praktičnih, recimo higiene ali poraščenosti. Duhovita začimba so ilustracije Izarja Lunačka. Seksikon se ne ustavlja pri mečkanju in »tistem naprej«, ampak gradi in zorí celovito razmerje z osebnostnega, telesnega, erotičnega vidika.

Seks jemlje kot pomemben in predvidoma lep del vstopanja odraslega življenja v konec otroštva. Kot tak je enako zanimiv staršem kot njihovim odraščajočim najstnikom. Tako rekoč družinska knjiga. število kadilcev zmanjšalo, le počasi prinašajo uspehe.

Ušivost Konec lanskega leta so z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje sporočili, da so v več celjskih šolah in vrtcih zasledili problem ušivosti.

Naglavne uši se v skupinah

vselej precej hitro širijo, zato je potrebno nemudoma ukrepati. Z rednimi pregledi lasišča lahko preprečimo razvoj bolezni in nadaljnje širjenje. V primerih, ko otrok že ima uši, morajo starši pristopiti k razuševanju odgovorno in temeljito, sicer problema ne

bodo odpravili. Uši so namreč zelo trpežni in nadležni insekti.

Na ušivost nakazuje neprestano srbenje kože. S pazljivim pregledom lasišča lahko najdemo rjavkaste uši, ki se ponavadi živahno premikajo. Najpogosteje jih najdemo na zatilju in za ušesi, lahko pa se naselijo tudi na obrveh, trepalnicah in moški bradi. Še lažje kot uši opazimo belkaste gnide, ki so velike približno en milimeter in močno prilepljene na lase. Starši morajo upoštevati priporočilo, da otrok, ki ima uši, ne sme hoditi na javna mesta, torej v vrtec, šolo, kino… Otrok mora ostati doma, dokler tveganje za prenos okužbe ne mine. Če otroci, okuženi z ušmi, kljub temu prihajajo v varstvo ali k pouku, imajo v vrtcu ali šoli vso pravico, da otroka pošljejo domov.

Starši, ki odkrijejo uši pri svojem otroku, so dolžni obvestiti vodstvo vrtca ali šole, ki nato obvesti vse starše v prizadetih skupinah (ZZV Celje).

Imunoglukan – pomoč pri virusnih in bakterijskih okužbah Imunoglukan je novost na slovenskem trgu, ki na inovativen način pomaga povečevati telesno odpornost in tako pomaga pri hitrejšem in učinkovitejšem zdravljenju bakterijskih in virusnih okužb. Dobrodošla je tudi njegova podpora pri zdravljenju z antibiotiki, kemoterapiji ali radioterapiji. Imunoglukan je edino prehransko dopolnilo, ki vsebuje čisti beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitaminom C in s cinkom, ki v črevesju spodbuja delovanje naših imunskih celic in nam tako pomaga k večji telesni odpornosti. Imunoglukan je edini beta-glukan pri nas, ki je dostopen tudi v obliki sirupa. Imunoglukan je naraven, v telesu se ne absorbira ter je primeren za otroke in odrasle. Na voljo je brez recepta v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah.

Celjska podružnica vabi vse člane Slovenskega farmacevtskega društva na strokovno-rekreacijski dogodek, ki bo v soboto, 7. februarja 2009, na smučišču Rogla. Dobimo se v hotelu Planja na Rogli, ob 8.30.

Kotizacija za člane SFD znaša 30 €, za študente pa 20 €.

NAŠA LEKARNA 9

P O N A S V E T V L EK A RN O

Kažipot svetovanj v naših lekarnah

"Dan svetovanj" ali brezplačna meritev kazalnikov prekomerne teže Debelost ali prekomerna telesna teža sta bolezni s številnimi neželenimi učinki.

Farmacevtsko podjetje Abbott skupaj s podjetjem Entrapharm organizira brezplačna merjenja krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teže, obsega pasu in indeksa telesne mase po lekarnah v Sloveniji. Ob meritvah svetujejo, kako izgubiti telesno maso. Če se tudi vi spoprijemate s prekomerno telesno težo, obiščite lekarno, kjer bo svetovanje potekalo.

Zaželeno je, da se za meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu. Za več informacij, se lahko obrnete na Abbott Laboratories d.o.o., Dolenjska cesta 242c, Ljubljana, ga. Tamara Šišić, tel.: 01/23 63 178.

Dnevi svetovanj bodo v januarju potekali v naslednjih lekarnah: Datum

Lekarna

12. in 13. januar od 10h do 18h

Lekarna Mlaka, Golniška 105, Kranj / tel.: 04/ 204 91 70

15. in 16. januar od 09h do 17h

Lekarna Slovenska Bistrica, Partizanska 1, Slovenska Bistrica / tel: 02/ 843 04 45

17. januar od 8h do 12h

Lekarna Arnica Montana, Knafelčeva 31, Maribor / tel: 02/ 332 65 34

19. in 20. januar od 10h do 18h

Lekarna Žalec, Prešernova 6, Žalec / tel: 03/ 712 02 50

19. in 20. januar od 10h do 18h

Lekarna Vodnikova Velenje, Vodnikova 1, Velenje / tel: 03/ 898 18 80

21. in 22. januar od 10h do 18h

Lekarna Bitenc, Cesta ljubljanske brigade 33, Ljubljana / tel: 01/ 519 20 89

21. in 22. januar od 10h do 18h

Lekarna Budina, Ormoška cesta 15, Ptuj / tel: 02/ 748 18 66

24. januar od 10h do 18h 26. januar od 10h do 18h

Lekarna Planet, Mariborska 128, Celje / tel: 03/ 490 31 56

24. januar od 8h do 13h 26. januar od 10h do 18h

Lekarna v Europarku, Pobreška cesta 18, Maribor / tel.: 02/ 320 40 56

27. in 28. januar od 10h do 18h

Lekarna Top-lek, Potrčeva 23, Ptuj / tel: 02/ 787 84 80

29. in 30. januar od 10h do 18h

Lekarna Slovenj Gradec, Glavni trg 28, Slovenj Gradec / tel: 02/ 881 27 73

10

NAŠA LEKARNA

Promocije urgo obližev V laboratorijih Urgo so na podlagi svojega bogatega znanja in izkušenj razvili vrhunske hidtrokoloidne obliže, ki na inovativen način zaščitijo rano, ublažijo bolečino in spodbujajo proces celjenja.

Svetovalci vam bodo inovativne izdelke predstavili v naslednjih lekarnah: Datum

Lekarna

10. januar od 8h do 14h

Lekarna v City parku, Šmartinska 152g, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 83

12. in 13. januar od 10h do 16h

Lekarna Miklošič, Miklošičeva c. 24, Ljubljana / tel.: 01/ 230 62 52

12. januar od 10h do 16h

Lekarna Bavarski dvor, Slovenska c. 55, Ljubljana / tel.: 01/ 230 62 82

14. in 15. januar od 10h do 16h

Lekarna pri Polikliniki, Prisojna ulica 7, Ljubljana / tel.: 01/ 320 62 32

14. in 15. januar od 9h do 15h

Lekarna Bežigrajski dvor, Kržičeva ulica 9, Ljubljana / tel.: 01/ 230 62 62

16. januar od 9h do 15h 17. januar od 8h do 13h

Lekarna Šiška, Celovška cesta 83, Ljubljana / tel.: 01/ 500 04 22

19. in 20. januar od 10h do 16h

Centralna lekarna Ljubljana, Prešernov trg 5, Ljubljana / tel.: 01/ 244 23 66

19. in 20. januar od 10h do 16h

Lekarna Rakovnik, Dolenjska cesta 43, Ljubljana / tel.: 01/ 280 86 72

20. in 21. januar od 10h do 16h

Lekarna Črnuče, Primožičeva 2, Ljubljana / tel.: 01/ 530 07 22

21. in 22. januar od 13h do 19h

Lekarna Moste, Rojčeva ulica 22, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 72

22. in 23. januar od 12h do 18h

Lekarna Koseze, Ulica Bratov Učakar 58, Ljubljana / tel.: 01/ 500 04 32

22. in 23. januar od 11h do 17h

Lekarna Fužine, Preglov trg 4, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 52

26. in 27. januar od 13h do 19h

Lekarna Nove Jarše, Kvedrova cesta 20, Ljubljana / tel.: 01/ 520 48 62

27. in 28. januar od 11h do 17h

Lekarna Šentvid, Prušnikova ulica 45, Šentvid pri Ljubljani / tel.: 01/ 500 96 52

28. in 29. januar od 11h do 17h

Lekarna Vrhnika, Cesta 6. maja 1, Vrhnika / tel.: 01/ 750 66 62

29. in 30. januar od 10h do 16h

Lekarna Medvode, Donova 1, Medvode tel.: 01/ 362 57 62

29. januar od 13h do 19h 30. januar od 10h do 16h

Lekarna Polje, Cesta 30. avgusta 2, Ljubljana Polje / tel.: 01/ 520 48 82 Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., Pot k sejmiπËu 30, Ljubljana, tel.: 01 561 13 41, info@entrapharm.com.

NAŠA LEKARNA 11

OS E B N O

Optimizem in volja Pogovor z gospo Darjo Rojec, ki je prebolela raka obeh dojk.

Pogovarjala se je Vanja Badovinac.

R ak dojke je skorajda povsem ozdravljiv, če je le odkrit dovolj zgodaj. Čeprav se vsaki ženski, ko sliši diagnozo rak dojke, na začetku sesuje svet, upanja ne gre izgubiti. To nam je za našo revijo že povedala gospa Mojca Senčar, pogovor z gospo Darjo Rojec pa nam je to samo še potrdil.

12

NAŠA LEKARNA

do življenja

D

arja Rojec je prebolela raka obeh dojk in prehodila dolgo ter naporno pot zdravljenja. Njene izkušnje so jo sicer zaznamovale in obrnile tok njenega življenja, niso pa prišle do živega njeni pozitivni naravnanosti, toplini, pogumu in volji do življenja. Darja je zelo aktivna članica sloven­ skega združenja proti raku dojk Europa Donna in svoje izkušnje je opisala tudi v knjigi Pa jo imam. Konec leta 2008 je prejela Svetovno roza pentljo z natisnjeno besedo hvala v mnogih svetovnih jezikih, ki jo najpogumnejšim, najbolj optimističnim ter najdejavnejšim predstavni­ cam držav po svetu od leta 2005 podeljuje koz­ metična družba Avon.

Kako človek sprejme tako težko diagnozo? Na pregled ste šli nič hudega sluteč zaradi bul­ice, ki se je na koncu izkazala za maligno.

Sprva je bilo res zelo težko. Ko mi je zdrav­ nik potrdil, da je rak, prihodnosti ni bilo več vi­ deti, pa tudi preteklost je bila popolnoma nejas­ na. Oblile so me solze in grozna vročina. Vse, kar sem v tistem trenutku videla, sta bila moja dva otroka. Drugi šok je bil povedati možu, ker se mu nisem hotela smiliti. Že kar takoj sem mu rekla, naj gre stran, ker nočem, da je z mano iz usmiljenja. Jasno, rekel je, naj ne govorim trapa­ rij, da bomo skupaj to prestali. In smo res.

velikokrat so vpleteni tudi otroci. Resnično se znajde v nezavidljivem položaju. Zelo veliko po­ meni, da se v teh trenutkih lahko na koga obrne.

V Europi Donni se združujemo na raznih dela­ vnicah, aktivnostih in tečajih. Tukaj si med sebi enakimi, lahko si zaupamo in z medsebojno pomočjo prebrodimo krizo.

Kaj pa druga okolica, prijatelji? Ostanejo ali gredo?

Prijatelj ni tisti, ki te pride samo enkrat obi­ skat, samo pogledat, ali si še živ. To zame ni pra­ va pomoč. Prijatelj je tisti, ki te zna poslušati, ki ti nastavi ramo, da se lahko zjokaš. Iz svojih izkušenj vem, da je včasih težko poslušati, am­ pak človeku v stiski moraš prisluhniti.

Ali imate občutek, da ljudje, ki so v okolici bolnika z rakom, največkrat ne vedo, kako bi pristopili, in odidejo zato, ker ne vedo, kaj narediti?

Natanko to. Veliko ljudi ne ve, kako pristopi­ ti k bolniku, ne vedo, kaj reči. Sama nikoli ne rečem »saj bo«, ker tega ne moremo vedeti. Raje rečem »potrudi se, zberi vso energijo, bojuj se, saj vidiš, koliko nas je, ki smo šli skozi to, pa nam je uspelo«.

Ko ste se spopadli z boleznijo, sta bila otro­ ka še majhna. Možu ste povedali naravnost, brez olepševanja. Kako pa tako novico Ampak velikokrat je ravno obratno. Moški sporočiš otrokom? pogosto odidejo.

Mislim, da je tudi otrokom treba povedati Velikokrat se zgodi, da moški ne prenesejo stresa in težav, ki jih prinese bolezen. Žensko za­ resnico. Čeprav mogoče ne izrečeš tiste najhujše pustijo in v najobčutljivejših trenutkih, ko po­ besede – rak. Jaz sem rekla otrokoma, da imam trebuje bližino, nežnost in podporo moža, osta­ tumor in da moram na operacijo, če se hočem pozdraviti. ne sama. To je najhujše.

Vi ste bili dolgo odsotni od doma, kajne?

Kako se ženske spoprimejo s tem, ko osta­ Da, pet mesecev in pol. Otrokoma sem pove­ nejo same?

Zelo težko. Najprej izve za bolezen, nato jo dala, da moram v bolnišnico in da bo vse v redu. zapusti mož, navadno je še v finančni stiski in Potem se je to zavleklo in otrok dolgo časa ni­

NAŠA LEKARNA 13

OS E B N O

sem videla, ker je bilo moje stanje tako sla­ bo. Res je bilo hudo.

Mislim, da se jima je to poznalo še dolga leta.

Raziskave kažejo, da se ta meja ne pomika tako zelo, čeprav se mi zdi, da srečujemo čedalje več mladih žensk. Razlog je verjetno tudi ta, da ženske niso več tiho, ampak pridejo in povedo.

Nekatere starejše ženske se zaprejo vase in o bo­ lezni ne govorijo. Vesela sem, da je bila ustano­ vljena skupina za mlade. Ženske, ki so stare ne­ kaj čez 20 let, imajo drugačne probleme kot me ali kot ženske nad 50. Mlade ženske si ustvarjajo družino, imajo majhne otroke in kariero. Ko se po prestani bolezni vrnejo v službo, nastanejo drugačni problemi kot pri starejših ženskah, ki so že na koncu službene kariere ali v pokoju.

Bolezen se vam je lani ponovila še na drugi dojki. Glede na to, da ste že imeli izkušnje, kako ste to doživljali?

Seveda sem reagirala čisto drugače. Tumor je bil netipen in zelo majhen. Vseeno sem se odločila, da dojko odstranimo. Takoj sem se po­ Koliko je teh mlajših žensk? govorila z dr. Ahčanom na plastični kirurgiji in V skupini jih je sedaj nekaj čez 40. Vodja tudi on mi je vlil voljo. Ne bom rekla, da me ni prizadelo, ker me je. Po 13 letih spet slišati dia­ sekcije je Mojca Miklavčič, naša mlada kolegica, gnozo rak je velik pretres. Bila sem zelo besna in ki je tudi sama prebolela raka in ločitev in ima dva majhna otroka. Sama se je srečala z vsemi razočarana, saj tega res nisem več pričakovala. tegobami in je prava za vodjo te sekcije.

Ampak vdali se pa niste?

Ali mlade ženske pogosteje ostanejo brez Ne, sploh ne. Če vsem svojim sotrpinkam partnerja kot starejše? govorim, da morajo biti močne, da se morajo Glede na opažanja v skupini in tudi sicer, da. držati, ne smem sama početi obratno. Močna moram biti zase, za družino in tudi za druge. Mlajši moški ne prenesejo, da ima ženska eno Štiri ali pet dni sem jokala, bila žalostna in dojko, ne prenesejo vseh teh stresov, ki jih bole­ razočarana. Potem pa sem si rekla, dovolj je, gre­ zen prinese zraven. Preprosto gredo in za sabo mo naprej, in v tistem trenutku, ko sem se to pustijo opustošenje ženski, ki se mora ukvarjati odločila, sem videla samo še pot, ki sem si jo z boleznijo, z mislijo, da je ostala sama z otroki, začrtala: grem na operacijo, dam dojko stran, ki so tudi zelo prizadeti – mama je bolna, očeta naredijo mi rekonstrukcijo in gremo naprej. In pa ni. potem sem čez tri tedne šla s svojimi puncami Kako deluje Europa Donna? na Azurno obalo.

Europa Donna je zelo dejavna organizacija.

Omenili ste, da morate biti močni tudi za Prirejamo razne seminarje, na katerih predava­ druge; najbrž pri tem mislite na članice jo zdravniki specialisti. Zadnjega smo imeli v Europe Donne, kjer ste zelo dejavni in dela­ Dobrni, kjer je bil odziv bolnic, predvsem mla­ te kot prostovoljka. Vem, da hodite na izle­ dih, zelo velik. Udeležujemo se raznih delavnic: te, se družite, imate tudi strokovna srečanja. keramika, nakit, slikanje, kjer ženske ustvarjajo Slišala sem, da je bila ustanovljena tudi in izdelke potem tudi predstavijo. Pred kratkim skupina mlajših bolnic. Ali se starostna smo imeli na onkološkem inštitutu razstavo slik.

Vsako leto organiziramo tudi tek in na njem zbi­ meja pri raku dojke pomika navzdol?

14

NAŠA LEKARNA

ramo denar za aparature za onkološki inštitut.

Organiziramo izlete, kjer se lahko bolj sproščeno pogovarjamo. Naše pravilo je, da se o bolezni ne pogovarjamo, ampak poskušamo uživati.

namenom, da bo izkupiček prodaje šel v dobrodelne namene. Kako poteka prodaja knjige? Kakšni so odzivi na njo in kam ste namenili denar od prodaje knjig?

Avgusta 2007 sem imela rekonstrukcijo doj­ ke; kot sem napisala v knjigi, sem takrat spozna­ la neko gospo. Ker ji drugače nisem znala poma­ gati, sem ji povedala svojo zgodbo in gospa je uvidela, da imajo ljudje še dosti hujše probleme.

Tako sem ji pomagala in tisti trenutek sem se odločila, da bom napisala svojo zgodbo, ki bo mogoče pomagala še komu. Ne samo bolnim, tudi zdravim, ki včasih ne vejo, kaj pomeni biti zdrav. Takoj v bolnišnici sem začela pisati knji­ go. Desetega julija 2008 je zagledala luč sveta. V začetni nakladi 800 izvodov je bila v rekordnem času prodana. Oktobra smo jo ponatisnili. Zelo sem bila vesela, ker je knjiga takoj pošla in tudi, ker sem dobila zelo dobre povratne informacije.

Z denarjem od prodaje knjig sem na oddelku Ali je delovanje Europe Donne aktivno po za plastično kirurgijo, seveda s pomočjo spon­ vsej Sloveniji ali velja le za Ljubljano?

Sedež združenja je v Ljubljani, članice pa so zorja podjetja Gorenje, kupila lcd televizor in iz vse Slovenije. Tudi delavnice potekajo po vsej dvd predvajalnik. Europa Donna je kupila pripomočke, ki jih uporabljajo pri rekonstrukciji Sloveniji. dojk. Podjetje Avon pa je opremilo sobo, v kateri Letos ste izdali knjigo z naslovom Pa jo poteka prikaz vseh protez in postopkov, ki pote­ imam, v kateri opisujete potek bolezni, kajo na kliniki, lahko se v miru usedejo in pogo­ vaša občutja ob rekonstrukciji … Knjiga vorijo. Ženske, ki pridejo tja, tako vidijo, da niso kljub težki bolezni izžareva pozitivno na­ pozabljene in da je to normalen del celostnega ravnanost in energijo. Knjigo ste napisali z zdravljenja po bolezni raka dojke. ¶ Kje lahko ženske, ki se spopadajo z diagno­ zo in vsem, kar ta potegne za sabo, poiščejo psihološko pomoč? Ali je v Sloveniji psihia­ ter, psiholog, ki bi se ukvarjal prav s tem področjem?

V društvu onkoloških bolnikov predsednica dr. Marija Vegel Pirc včasih opravlja razgovore z bolniki. Tovrstna pomoč deluje tudi na onko­ loškem inštitutu. Bolnice pa se lahko kadar koli obrnejo tudi na Europo Donno, kjer delujemo prostovoljke, ki z veseljem delimo svoje izkušnje in prisluhnemo težavam. Zato so ta druženja tako zelo pomembna za nas. Tukaj si izmenjamo telefonske številke, da se lahko pokličemo in iz­ menjamo izkušnje. Za strokovni del je odgovo­ ren zdravnik, vse drugo, občutke, izkušnje, pa lahko povem. In to je najpomembnejše.

NAŠA LEKARNA 15

AK T UA L N O

Recimo odvečnim kilogramom a d i j o!

Veliko ljudi je pred novim letom sprejelo novoletne zaobljube.

Zelo pogosta zaobljuba je tudi, da bomo – letos pa res! – izgubili odvečne kilograme. Eni tiste, ki se nabirajo že kar nekaj let, drugi pa tiste, ki so jih pridobili med decembrskim uživanjem. Za vsak izgubljen kilogram je potrebno veliko močne volje. Pogovarjali smo se s strokovnjakom, doc. dr.

Andrejem Janežem, dr. med., specialistom diabetologom iz Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki se v svoji praksi vsakodnevno srečuje z ljudmi s čezmerno telesno težo.

Pogovarjala se je Eva Esih.

16

NAŠA LEKARNA

V današnjem času so merila glede telesne teže zelo stroga. Najvidneje je to v modni industriji, veliko ljudi pa lepoto in uspeš­ nost povezuje z vitkostjo. Kakšno je vaše mnenje o tem? Ali mislite, da so vitki ljudje lahko tudi uspešnejši?

Mislim, da je primerna telesna teža zagotovo povezana z večjo vitalnostjo. Primerna teža ne pomeni samo vitkosti, ampak to, da sta človeko­ va višina in teža sorazmerni, ter tudi, da je nekdo normalno hranjen in ni čezmerno težek. Prav gotovo je tak človek bistveno bolj zdrav, vitalnejši in ima več energije. Meja med pretirano vitko­ stjo in zdravo telesno težo pa je včasih zelo tan­ ka. Posebno dekleta z indeksom telesne mase (itm), manjšim od 18, imajo lahko težave, lahko izgubijo menstruacijo in imajo hormonske težave. Strinjam se, da je splošno boljše počutje odvisno od zdrave telesne teže.

Kako vi kot zdravnik opredelite nekoga kot malo bolj polnega, čezmerno težkega ali debelega?

Pomagamo si z indeksom telesne mase (itm), ki pa nam pove samo en del zgodbe. Eden od dejavnikov je tudi obseg pasu, ki kaže na t. i. vi­ sceralno debelost. Visceralno maščevje je pre­ snovno aktivno. Pri presnovnih obolenjih velik itm ni primarni dejavnik tveganja, ampak je to obseg pasu (pri moških je nad 94 centimetrov, pri ženskah pa nad 80 centimetrov) v kombina­ ciji še z dvema dejavnikoma tveganja (povišan krvni tlak, povišana raven maščob in/ali gluko­ ze v krvi). Skupek tega napoveduje večje tvegan­ je za srčno-žilna obolenja in sladkorno bolezen.

Ta definicija ne ločuje samo po spolu, ampak tudi po etnični pripadnosti. Američani, denimo, imajo višje vrednosti, 102 centimetra za moške in 88 centimetrov za žensko. Če se kot Evropejec

doc. dr. Andrej Janež, dr. med.

preselim v Ameriko, zame veljajo evropske tabe­ le. Pri dveh osebah z enakim itm se lahko maščoba drugače prerazporeja, zato pri nekom obstaja večje tveganje za srčno-žilne zaplete in sladkorno bolezen kot pri drugem. Obseg pasu je torej ključnega pomena. Kot sem omenil, je visceralno maščevje presnovno aktivno. Izloča različne snovi, ki so dejavniki pri nastanku odpornosti proti inzulinu. Zaradi debelosti ob­ staja tudi večje tveganje za nekatere rakaste tvorbe, še posebno pri kadilkah.

Kako obravnavate bolnike s čezmerno tele­ sno težo v praksi?

V svoji praksi se srečujem predvsem s čez­ merno težo pri sladkornih bolnikih. Pri njih je izguba telesne teže še večji problem, saj imajo zaradi regulacije sladkorja določeno terapijo, ka­ te­re neželeni učinek je tudi čezmerna teža. Mi­ slim, da je prehrana ključnega pomena. Zelo po­ membna je tudi fizična aktivnost. Je pa res, da moramo za starejšega bolnika, ki ni mobilen, iz­ brati realno vadbo glede na zaplete, ki jih ima, in glede na to, česa je sploh zmožen. Tukaj je po­ trebna individualna obravnava. Velik uspeh je lahko že, da gre vsak dan na sprehod za pol ure ali uro. V nekaterih okoliščinah pa uporabimo tudi farmakološke učinkovine, ki lahko poma­ gajo pri znižanju telesne teže, da ljudje dobijo voljo. Vendar poudarjam, da ne moremo priča­ kovati, da bodo z jemanjem tablet kar shujšali. V procesu zdravljenja ga moramo voditi. Vsekakor pa je prehrana ključna.

NAŠA LEKARNA 17

AK T U A L N O

Nekoč ste za našo revijo že povedali, da kot pomoč pri izgubi teže obstaja tudi farma­ kološko zdravljenje. Ali v zadnjem času opažate, da so ljudje bolj ozaveščeni? Vas večkrat prosijo za nasvet tudi v tej smeri?

Veliko revij piše o zdravem načinu življenja, zdravi prehrani, o nevarnostih čezmerne teže, a so ljudje še vedno pretežki. Zdrava hrana je da­ nes draga hrana, zanjo porabimo tudi več časa za pripravo. Ključno je, da dan začnemo z zajtr­ kom. Američani so naredili zelo zanimivo razi­ skavo, v kateri so ugotovili, da so ljudje, ki ne zaj­ trkujejo, v povprečju težji kot ljudje, ki zjutraj pojedo zajtrk.

Ali ljudje pridejo na posvet k vam, ko se odločijo za izgubo telesne teže ali najprej poskusijo sami?

V procesu zdravljenja sladkorne bolezni ves čas spodbujamo bolnike k nefarmakološkim ukrepom za znižanje telesne teže (prehrana, fizična aktivnost). Za veliko podporo pri tem so se pokazale tudi terapevtske skupine. Zara­ di pomanj­ kanja denarja smo program v specialističnih ambu­lantah ukinili in to se je vrnilo na primarno zdravstveno raven, v zdra­ vstvene domove. V specialističnih ambulantah imamo toliko res­n ih bolezenskih stanj in bolj specifičnih obravnav, da ne moremo obravna­ vati ljudi samo s čezmerno težo in preddiabetičnim stanjem. Svo­je bolnike spod­ bujamo predvsem k zmanj­šanju telesne mase in tukaj smo bolj ali manj neuspešni. Včasih svetujemo tudi farmakološke učinkovine, če seveda ni kontraindikacij. Ne glede na farmakološko terapijo pri izgubi teže je pravil­ na prehrana še vedno 80 odstotkov uspeha. Po­ membna je tudi fizična dejavnost, ampak vnos hrane mora biti reguliran in bistveno manjši.

18

NAŠA LEKARNA

Razlaga nekaterih izrazov Farmakološka terapija: kot pomoč pri hujšanju lahko zdravnik v določenih primerih, ko za to ni kontraindikacij, predpiše zdravilo. Pri nas sta registrirani dve zdravilni učinkovini, ki ju predpiše zdravnik na beli recept (samoplačniško). To sta sibutramin (reductil) in orlistat (xenical).

ITM (indeks telesne mase): kazalnik prehranjenosti za moške in ženske v starosti od 20 do 65 let, ne pa za otroke, mladostnike in starejše, saj je delež mišičja pri njih drugačen. Itm izračunamo tako, da delimo telesno težo v kilogramih s kvadratom telesne višine v metrih.

Koristne povezave: www.cindi-slovenija.net |

ITM (kg/m2), klasifikacija < 18.5 podhranjenost 18,5–24,9 normalna prehranjenost 25,0–29,9 preddebelost 30,0–34,9 debelost 1. stopnje 35,0–39,9 debelost 2. stopnje > 40 debelost 3. stopnje

|

NAŠA LEKARNA 19

AK T U A L N O

Zdravo hujšanje s pomočjo medicine Tomaž Grilc se je dolga leta bojeval z odvečnimi kilogrami. Tule je njegova zgodba.

Kot predšolski otrok sem bil normalne postave, lahko sem jedel vse. Ko pa sem začel hoditi v prvi razred, so se začele težave. Zbolel sem za astmo, s tem pa so bile povezane tudi težave s kilogrami. Prebolel sem nekaj astmatičnih napadov, potem pa se je astma umirila. Toda vso osnovno šolo so se mi kopičili kilogrami.

Stvari sem vzel v svoje roke Kljub odvečnim kilogramom nisem imel nobenih zdravstvenih težav. Vendar si nisem mogel kupiti nobenih modernejših stvari, zato sem hodil v precej raztegljivih trenirkah. Sredi srednje šole sem se odločil, da bom začel hujšati. Poskušal sem shujšati s čajem, ki je bil takrat zelo priljubljen. Odrekel sem se sladkarijam, kruhu in svoji najljubši majonezi. Jedel sem polovične obroke in začel izgubljati kilograme. Ko sem izgubil nekaj kilogramov, sem se začel ukvarjati tudi s fitnesom.

Znova so se nakopičili kilogrami Do konca srednje šole sem ostal kar vitek, ko pa sem nastopil v službo v treh izmenah, se mi je porušil ves bioritem. V službi smo imeli precej težek obrok, najpogosteje »na žlico« ter cvrtje, in kilogrami so se kar kopičili.

Začel sem jesti enkrat na dan, pa ni nič pomagalo. Moja teža je bila čedalje večja. Potem sem opustil malico, jedel sem samo doma, pa ni bilo nobenega učinka. Večkrat sem bil bolan, ker se mi je imunski sistem popolnoma porušil. Zdravnica mi je predlagala zdravilo reductil, ki bi mi pomagalo pri hujšanju.

Nov, svež začetek Prvi pomemben korak je bil, da sem zamenjal službo, kjer sem delal samo dopoldne, in sem si hrano lahko pripravil tudi sam. Zdaj za zajtrk pojem kosmiče, ki imajo veliko vitaminov, in precej sadja. Za kosilo pojem perutnino, hrenovke in solato. Tudi na večerjo ne pozabim, pojem kakšen jogurt in seveda tudi še vmes kakšno sadje. Reductil mi je res pomagal narediti prvi korak, zmanjšal mi je obroke hrane, dal energijo in voljo do hujšanja. Če si že naložim na krožnik malo več, ne morem pojesti vsega, ker je želja po hrani veliko manjša. V štirih mesecih sem shujšal 25 kilogramov, ker pa mi jih je še kar nekaj ostalo, nameravam shujšati še za 10 do 15 kilogramov. Že zdaj se veliko bolje počutim, sem gibčnejši in seveda sem najbolj vesel, da lahko oblečem kavbojke, ki jih prej že veliko let nisem nosil. Spet sem se začel ukvarjati s fitnesom. Reductil je pri meni res učinkoval in mi pomagal pri hujšanju ter spremembi prehranjevalnih navad. Prepričan sem, da mi bo z reductilom uspelo shujšati še nekaj kilogramov in bom tako lahko normalno zaživel z normalno telesno težo. ■ Torej je prevelika količina hrana glavni vzrok za debelost?

Katere skupine ljudi so najbolj ogrožene, ko se pogovarjamo o čezmerni telesni teži?

Na splošno so ogroženi čezmerno težki bolni­ Tako je. Majhen odstotek pomenijo hormon­ ske motnje. Največkrat pa je problem prevelik ki s kroničnimi boleznimi (bolniki s srčnoenergijski vnos, veliko maščob in ogromno žilnimi boleznimi in sladkorni bolniki). Danes je tudi že zelo veliko čezmerno težkih otrok, ki do­ preveč ogljikovih hidratov.

20

NAŠA LEKARNA

bivajo starostno obliko sladkorne bolezni. Pred­ stavljajte si, da v otroštvu dobijo starostno obliko bolezni zaradi teže. To je tudi pri nas že pogosto.

Ali bolniki s čezmerno telesno težo sploh poiščejo zdravniško pomoč? Ali vedo, da se lahko obrnejo na svojega zdravnika?

V okviru programa Cindi potekajo posveto­ valnice za hujšanje. V centrih Cindi ali v zdra­ vstvenih domovih medicinske sestre poučujejo ljudi o dejavnikih tveganja, zdravi prehrani, zdravem hujšanju … Žal je tega premalo, je pa dostopno. Vsi ti programi so skupinski in teme­ ljijo na rednih obiskih, psihoterapiji, fizični akti­ vnosti, izdelavi jedilnika in pogostih obiskih.

Opažamo, da je skupinska obravnava zelo uspešna, saj so ljudje bolj motivirani.

Kaj pa brezplačne telefonske številke, ka­ mor lahko ljudje pokličejo za nasvet o zdra­ vem hujšanju? Če se ne motim, tudi vi od­ govarjate na modri številki?

Tukaj dajemo predvsem nasvete glede farmakološkega zdravljenja pa tudi splošne na­ svete.

Kaj bi na koncu sporočili našim bralcem sporočili? Še posebno zdaj po novem letu, ko nas je večina dobro in veliko jedla?

!

Rekel bi, naj sprejmejo novoletno zaobljubo, da bodo v tem letu kaj naredili za svoje zdravje.

Pri vseh čezmerno težkih bi bilo za začetek po­ membno spremeniti način prehrane in pogleda­ ti, kaj dajejo v nakupovalne vozičke. Zaobljuba naj vsebuje tudi vsaj trikrat tedensko po pol ure fizične aktivnost. Priporočam, da poskusijo ne­ kaj mesecev, in videli bodo, da je vitalnost večja in storilnost boljša, s tem pa je izboljšano tudi splošno počutje. ¶

NAŠA LEKARNA 21

K AK O Z D R AV I TI

Prehlad … joj, pa ne že spet!

Rok Petrič, absolvent fakultete za farmacijo

Prehladi in gripa so na žalost še vedno aktualni in bodo zagotovo še nekaj mesecev. Ker vemo, da niste vsi tako pridni, da bi shranjevali stare številke revije Naša lekarna, v katerih se že skriva mnogo nasvetov o tem, kako in kaj v primeru prehlada in gripe, vam bomo tudi tokrat priskočili na pomoč s kratkimi opisi bolezni, nasveti in zanimivostmi. Ob začetku leta vam želimo čim manj zdravstvenih preglavic in čim več zdravja.

22

NAŠA LEKARNA

NAŠA LEKARNA 23

K AK O Z D R AV I TI

P

rehlad je akutno obolenje dihal, ki je največkrat posledica viru­ sne, lahko pa tudi bakterijske okužbe sluznice žrela, nosu in ob­ nosnih votlin. Prehlad povzroča več kot dvesto različnih vrst vi­ rusov.

Znaki prehlada so bolečine v žrelu, zamašen nos, obilen izcedek iz nosu, kihanje, včasih tudi glavobol, bolečine v mišicah, kašelj in splošna utrujenost.

Prehladimo se zaradi okužbe z virusi in ne zato, ker nas zebe.

Zdravljenje Zdravljenje prehlada in gripe je simptomatsko. Zdravnika obiščemo le, ko je to nujno potrebno (ko simptomi trajajo dlje kot sedem do deset dni ali se v tem času še poslabšajo, kadar hripavost, vnetje žrela in kašelj tra­ jajo dlje kot 14 dni, ko je telesna temperatura nad 38 °C, če so prisotne bolečine v ušesih, kri ali gnoj v smrklju).

Obisk pri zdravniku se lahko sprevrže v dolgo čakanje v čakalnici, po­ lni bolnih ljudi. In ko končno pridemo do zdravnika, nas ta pošlje domov počivat v družbi čajčkov in limone. Nikar se ne jezite. To je največ, kar lahko stori. Pri teh težavah vam ne bi pomagali nobeni antibiotiki.

Simptomi Izcedek iz nosu je značilen znak nahoda. Poznamo veliko različnih vrst nahoda, naj­po­gos­tejši je prehladni nahod, ki se pojavi pri navadnem prehladu. Izcedek iz nosu lahko zmanj­šamo z nosnimi dekongestivi.

Kašelj je simptom mnogih bolezni in je za razliko od nahoda pogostejši pri gripi kot pri prehladu. Glede na izkašljevanje delimo kašelj na nepro­ duktivnega in produktivnega. Neproduktivni kašelj je suh, pri produktiv­ nem pa izkašljamo izmeček. Suh kašelj pomirjamo z antitusiki, ekspekto­ ransi pa nam olajšajo izkaš­lje­vanje pri produktivnem kašlju. Čeprav pravimo, da nas boli grlo, gre veči­no­ma za vnetje sluznice žrela. Vnetje žrela je lahko posledica virusne ali bakterijske okužbe.

Povzro­čitelji vnetega žrela so v 90 odstotkih virusi, ki povzročajo prehlad in gripo. Tudi za lajšanje bolečin v žrelu je v lekarnah na voljo kar nekaj pripravkov. Saj veste, posvet s farmacev­tom tudi tukaj ni odveč.

Glavobol in povišano telesno temperaturo lahko lajšamo s šibkimi analgetiki in antipiretiki. To so zdravila za lajšanje bolečine in vnetja.

Splošni nasvet, ko se nas loti virusna nadloga, je torej veliko počitka in tekočine. Pomagamo si lahko tudi z zdravili za samozdravljenje in razni­ mi prehranskimi dodatki, ki so na voljo v lekarnah. Nujno pa se v lekarni posvetujte s svojim farmacevtom, ki vam bo znal najboljše svetovati, kaj vzeti, kdaj in zakaj.

24

NAŠA LEKARNA

NOVO! NOVO!

Važno, da smo zdravi!

KAKO ZDRAVITI Beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitaminom C in cinkom, kapsule in sirup

Naravna podpora pri premagovanju virusnih in bakterijskih okužb

Imunoglukan® priporočamo otrokom in odraslim, ko: • zbolijo zaradi virusnih in bakterijskih okužb • se zdravijo z antibiotiki • imajo oslabljeno telesno odpornost • se zdravijo z radioterapijo ali s kemoterapijo Edino prehransko dopolnilo z naravnim beta-(1,3/1,6)-D-glukanom tudi v obliki sirupa, za otroke od 1. leta dalje.

Kupite ga lahko v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah.

Opozorilo: Imunoglukan® ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana

NAŠA LEKARNA 25

K AK O Z D R AV I TI

Gripa spada med kapljične okužbe in je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi.

Gripo povzročajo druge vrste virusi kot prehlad. Spremljajo jo visoka telesna temperatura, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, utrujenost, suh kašelj in boleče žrelo.

Nekaj zanimivosti - Prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov.

- V življenju prebolimo povprečno 200 prehladov.

- Prehlad povzroči pogostejšo odsotnost z dela in od pouka kot vse druge bolezni skupaj.

- Verjetnost, da zbolimo za prehladom ali gripo, je pri duševnih obremenitvah dvakrat večja kot sicer. Stalen stres slabi imunski sistem in telo se težje brani pred virusi.

- Med prehladom se moramo izogibati fizičnim in psihičnim naporom.

- Iz navadnega prehlada se lahko razvijejo tudi resne bolezni, kot sta bronhitis in pljučnica.

- Odrasli prebolijo povprečno dva do štiri prehlade na leto, otroci pa šest do osem. Število prehladov se s starostjo zmanjša.

- Virusi na predmetih, kot so svinčniki, knjige ali skodelice, lahko preživijo tudi po nekaj ur.

- Kadilci prehladne simptome slabše prenašajo.

- Pa še ena ljudska modrost: prehlad traja sedem dni, če ga zdravimo, in en teden, če ga ne.

V teh dneh nam torej ne preostane drugega, kot da se čim več gibamo na svežem zraku, jemo uravnoteženo prehrano, se izogibamo pretiranemu pi­ tju alkohola in kajenju (kar po veselem decembru verjetno tako ali tako ne bo problem), se izogibamo zaprtim prostorom, v katerih se zadržuje veliko ljudi, in si pogosto umivamo roke, saj se z njimi dotikamo sluznic nosu in oči ter tako prenašamo okužbo. Če se vseeno okužimo s kakšnim virusom, moramo nekaj dni odležati; v tem času se poskušamo čim bolj razvajati s kakšnim dobrim čajem, toplo kopeljo in dobro knjigo. ¶

26

NAŠA LEKARNA

Lajša lokalizirano bolečino in oteklino pri vnetju v ustih in žrelu!

BLAŽI ZNAKE VNETJA Zmanjšuje oteklino HITRO UMIRI BOLEČINO Zmanjšuje težave pri požiranju

TANTUM VERDE učinkovit in enostaven za uporabo ter varen; brez sladkorja, primeren tudi za diabetike; primeren za otroke, starejše od 6 let.

TANTUM® VERDE se izdaja brez recepta v lekarnah! Dodatne informacije dobite pri imetniku dovoljenja za promet.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in

27 neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

NAŠA LEKARNA

K AK O Z D R AV I TI

Rinosinusitis otrok in odraslih Štefan Spudič, dr. med., specialist otorinolaringolog, Splošna bolnišnica Novo mesto

Sinusitis: pogosta tema pogovorov v času zamašenih nosov, prehladov in glavobolov. »Sinusi«: jasna stvar, vsakdo jih je že kdaj »imel«. Toda ko pripovedovalca štorije o problemih s sinusi previdno vprašaš, kaj je to sinus ali kaj so sinusi, koliko jih je ali kje so »doma« … – molk in zadrega, pri izkušenem govorcu pa hiter preskok na drugo temo. O določenih stvareh pač vsi vse vemo, v glavnem pa se pokaže, da brez dvomov poslušamo in širimo nepravilne dogme.

28

NAŠA LEKARNA

Kaj so sinusi?

Sinus je ime svetovno znanemu motorno-jadralnemu letalu slovenske izdelave. Vendar danes ne bomo govorili o tem sinusu.

Sinusi, o katerih teče beseda, so z zrakom izpolnjene obnosne votline v kosteh obraznega dela glave. Sinusi so oblečeni v dihal­ no sluznico, podobno nosni, ki neprekinjeno povezuje nosno in obnosne votline. Celice, ki jo tvorijo, imajo na površini migetalke, ki z usklajenimi gibi čistijo vsebino sinusov.

Ali imajo sinusi kakšno nalogo ali so tam kar tako?

Provokativno vprašanje! Nobena stvar ni tam kar tako. Če ne vemo, zakaj obstaja, pomeni, da smo nevedni. Če mislimo, da je tam kar tako, smo še prevzetni. O vlogi sinusov nekaj vendarle vemo, nikakor pa ne vsega. Sinusi so namreč povezani z ozkimi hodniki z nosno votlino, kar je pomembno pri dihanju. Pri vdihu in izdihu prihaja do hitrih sprememb smeri in hitrosti zračnega toka skozi nos in do še večjih nihanj zračnega tlaka. Sinusi te hi­ tre spremembe blažijo. Če bi bili »trdobučneži« in bi bila naša glava iz polne kosti, je niti dvigniti ne bi mogli. Če težo glave večinoma predstavljajo možgani, jo lahko zaradi prezračenih si­ nusov ponosno vzravnano nosimo. Prezračeni sinusi opravijo tudi vlogo resonatorja pri govoru in še posebno petju. Imajo pa še eno funkcijo, radi se »prehladijo«, vnamejo in nam povzročajo težave.

Koliko sinusov imamo? Že majhni otroci imajo dve majhni čeljustni votlinici, v katerih so zametki zgornjih zob, in parne sitkine celice, ki izpolnjujejo prostor med obema očesoma. Pri odraščanju se z vraščanjem sluznice v čelno kost postopoma razvijeta še parna čelna Kako se sinusi vnamejo? sinusa, v zadnjem delu sitkinih Akutni sinusitis nastane s širjenjem rinitisa, se pravi vnetja celic pa z rastjo nazaj proti nosne sluznice. Zato govorimo o vnetju nosu in sinusov – rinosi­ središču glave nastaneta še dva nusitis. Navadni obliki sinusitisa sta kataralni (virusni) in gnojni sfenoidna sinusa, za katerima (bakterijski). Pri virusnem vnetju nosne sluznice otečejo sluznica ležijo hipofiza in možgani. nosu in ozke sluznične špranje med nosom in sinusi. Poleg otekli­ Otroci imajo torej manj ne je odločilnega pomena tudi motnja transporta sluzi in bakterij sinusov kot odrasli, pa tudi s pomočjo migetalk iz sinusov. Kataralni sinusitis nastane, če je manjši so. oteklina dovolj izrazita, da prehode zapre, transport iz sinusa v nos pa je ničen. Če se nekaj ur ali celo dni sinus ne zrači in čisti, nastane toplo, vlažno in nesnažno okolje, ki ga bakterije ljubijo, zato se namnožijo in nastane gnojni sinusitis.

NAŠA LEKARNA 29

K AK O Z D R AV I TI

Klasični akutni sinusitis spremlja zamašen nos, bolečine v zgornji čeljusti, za očmi, v čelu.

Lahko so boleči zgornji zobje.

Bolečine so hujše ob napenjanju, kihanju, brisanju oziroma izpihanju nosu, predklonu.

30

NAŠA LEKARNA

Torej je sinusitis stopnjevanje oz. komplikacija prehlada?

Pogosto, vendar ne izključno, je vnetje sinusov stopnjevanje oziroma zaplet prehladnega obolenja. Včasih sinusitis nastane tudi brez pred­hodnega vnetja nosne sluznice.

Nekateri ljudje pa s sinusi nimajo težav …

Nekateri ljudje imajo sinusitis pogosteje. Navadno gre za dve večji skupini bolnikov. Skupni imenovalec obeh skupin je slabša sposobnost čiščenja in zračenja sinusov, pri prvi skupini zaradi zvite nosne pregrade, prevelikih nosnih školjk ali nosnih polipov.

V drugo skupino pa spadajo ljudje z izrazito otečeno sluznico no­ snih školjk, ki je lahko povezana z alergijo ali pa tudi ne.

Kakšne težave spremljajo sinusitis?

Klasični akutni sinusitis spremlja zamašen nos, bolečine v zgornji čeljusti, za očmi, v čelu. Lahko so boleči zgornji zobje.

Bolečine so hujše ob napenjanju, kihanju, brisanju oziroma izpihanju nosu, predklonu. Po navadi je zvišana telesna tempera­ tura, bolnik se slabo počuti, ne more izpihati nosu, po dekonge­ stivnih kapljicah lažje izpiha rumenozelen smrkelj. Večkrat ima polno zgornje žrelo goste sluzi, ki se le s težavo izpljune, imamo pa kaj videti, včasih tudi vohati.

Torej sinusitisa ni težko prepoznati?

Bolniki, ki so večkrat preboleli sinusitis, sami zase natančno vedo, kdaj ga imajo ali kdaj se k njemu pripravlja. Navadno pa so

OPERIL

® Lek d.d. , Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lek.si

183208 -SVN

Odmaši nos in dokazano ukroti viruse.

Takoj sprosti nosne poti.

Deluje protivirusno*.

Olajšanje do 12 ur.

OPERIL® vsebuje oksimetazolin.

Pred uporabo natanËno preberite navodilo!

NAŠA LEKARNA O tveganju in neæelenih uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. * Protivirusno delovanje dokazano v predkliniËnih raziskavah.

31

K AK O Z D R AV I TI

znaki gnojnega sinusitisa vsaj v prvi fazi tako neizraziti, da ga zdravniki brez dodatnih diagnostičnih pri­po­moč­kov samo na osnovi pripovedi in klinične slike težko prepoznamo, oziroma ne moremo ločiti kataralnega od gnojnega rinosinusitisa. V pomoč so nam laboratorijski kazalniki vnetja, ki ločijo virusno od bakte­ rijskega vnetja, pomagamo si z rentgenskimi in CT-slikami sinu­ sov ter endoskopskim pregledom nosu in sinusov. Redko, če sploh, nam je v pomoč bris sluznice.

Pri otrocih poznamo pogosto obliko vnetja sinusov, to je akutni etmoiditis, ki se kaže z oteklino in rdečino ene ali obeh očesnih vek; otrok včasih sploh ne more odpreti očesa. Tako bolni otroci večkrat pridejo na pregled k okulistu, čeprav gre za izrazito bolezen otorinolaringologije (orl). Pozdravijo se z zdravili, izjemoma je potreben operativni poseg.

32

NAŠA LEKARNA

Kako se sinusitis kaže pri otroku?

Otroci celostno reagirajo na vnetje zgornjih dihal, tako da je večkrat nemogoče trditi, ali gre bolj za akutno vnetje žrelnice (adenoiditis) ali bolj za sinusitis. Po navadi pa je vnetje tako v žrelu in nosu kot tudi v sinusih in srednjem ušesu. Otrok je slabo­ ten, ima vročino, glavobol, zamašen in smrkav nos z zelenim izcedkom, lahko bruha … Natančna določitev mesta največje pri­ zadetosti je bolj ali manj akademskega značaja, saj se vnet­je z an­ tibiotikom, dekongestivnimi kapljicami in antipiretikom pri imunsko sposobnem otroku izboljša in otrok ozdravi. Pri otrocih poznamo pogosto obliko vnetja sinusov, to je akutni etmoiditis, ki se kaže z oteklino in rdečino ene ali obeh očesnih vek; otrok včasih sploh ne more odpreti očesa. Tako bolni otroci večkrat pri­ dejo na pregled k okulistu, čeprav gre za izrazito bolezen otorino­ laringologije (orl). Pozdravijo se z zdravili, izjemoma je potre­ ben operativni poseg.

Kako lahko bolezen zdravimo?

Glede na dejstvo, da približno poznamo nači­ne nastanka bo­ lezni, jo lahko v obratni smeri pre­pre­čujemo in zdravimo. Prvi orl-ukrep zdrav­ ljenja gnojnega rinosinusitisa je vzpostavitev čiščenja in zračenja sinusa z zmanjšanjem otekline (kongestije, edema) nosne sluznice. Drugi cilj je uničenje bakterij ali vsaj tolikšno zmanjšanje njihovega števila, da lahko imunske celice s po­moč­niki potolčejo napadalce, pospravijo ostanke na bojišču in si vsiljivce zapomnijo. Prvo nalogo pomagajo telesu opraviti se­ demdnevna uporaba nosnega dekongestiva (zdravila v obliki ka­ pljic ali pršila za zmanjšanje otekline nosne sluznice), jemanje no­ snega kortikosteroida (zdravila za lokalno lajšanje vnetja) in čiščenje nosu s fiziološko raztopino. Drugo nalogo navadno odlično opravi sedem- do desetdnevna terapija širokospektral­ nega antibiotika.

Kako lahko težave preprečimo?

Bolniki z dolgoletnimi težavami s sinusi ali »sinusitični vete­ rani« vedo povedati, da lahko zmanjšajo probleme z zamašenim nosom in preprečijo razvoj sinusitisa, če takoj na začetku nahoda večkrat dnevno začnejo uporabljati zdravilo za lajšanje nosne otekline (dekongestiv). Poleg večje verjetnosti, da se sinusitis ne bo razvil, seveda lahko tudi normalneje dihajo skozi nos, ta pa tudi normalneje opravi nalogo »air condition«. Prav tako preprečuje razvoj sinusitisa uporaba nosnih kortikosteroidov, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice pri obolelih, še posebno pri alergikih.

Ali je recept za preprečevanje sinusitisa zanesljiv?

Kaj bi bilo, če ne bi bilo, je težko z gotovostjo trditi, vendar pa klinična praksa, dolgoletne izkuš­nje starejših kolegov in osebne izkušnje nedvo­m­no govorijo v prid koristnosti nosnih dekonge­ stivov. Uspeha seveda ne moremo zagotoviti pri bolnikih, ki ima­ jo izrazite anatomske deformacije pretina, školjk in polipe; pri teh ljudeh je namreč prej ali slej v mirni fazi potrebna operacija, ki normalizira anatomijo in omogoči normalno funkcijo migetalk in vseh oblik obrambe.

Težave nastanejo tudi pri zdravljenju kakor koli imunsko slabše sposobnih ljudi.

Razvoj sinusitisa lahko preprečimo, če začne bolnik takoj na začetku nahoda večkrat dnevno uporabljati zdravilo za lajšanje nosne otekline (dekongestiv).

Kakšni zapleti lahko nastanejo?

Nezdravljen sinusitis lahko privede do trajnega kroničnega vnetja. Lahko pa nastanejo tudi zapleti na področju okolnih stru­ ktur, to je v očesni votlini, na kosteh, v najslabšem primeru pa smrtno nevarni zapleti v možganih, ki tudi po ozdravitvi lahko puščajo trajne posledice.

Za konec: kako se torej lahko izognemo rinosinusitisu?

Vsestransko polno življenje je prvi pogoj odpornosti. V času prehladov se je skoraj nemo­goče izogniti okužbi, pa vendar po­ skusiti ni greh. Če pa smo za prehladom že oboleli, lahko pre­ prečimo širjenje vnetja iz nosu na sinuse pa tudi na srednje uho s čimprejšnjo redno uporabo nosnih dekongestivnih kapljic ali pršila, kot je npr. Operil. Edem zmanjšajo tudi nosni kortikoste­ roidi, migetalkam pomaga fiziološka raztopina.

Pa čim manj smrkanja in srečno! ¶

NAŠA LEKARNA 33

Z DR AV I L NE R A S TLIN E

Kava Janez Špringer, mag. farm., spec.

Kava (latinsko Coffea) je doma v gorah jugovzhodne Etiopije. Prvi so jo začeli gojiti Arabci, kot napitek pa so jo povzdignili derviši, ki so jo pili, da ne bi zaspali med nočno molitvijo. V Evropo so jo prinesli beneški trgovci leta 1615. V prvih kavarnah v Carigradu so brali pesmi, igrali šah in razpravljali, v drugi polovici 17. stoletja so se razširile po vsej krščanski Evropi, na Angleškem so se iz njih razvili klubi.

R

azlični interesi so ovirali vzpon kave: za zdravnike je kvarila zdravje in za duhovnike zavajala dušo, ženam spe­ ljala može z doma, vladam zapeljala ljudi v nevarno mišljenje, vinskim trgovcem je­ mala zaslužek, pruski kralj Friderik Viljem I. (1688–1740) pa bi najraje videl, da bi vsi njegovi podaniki tako kot on pili pivo. Čeprav je kava brez izrazitih prednosti pred drugimi pijačami, se je vseeno uveljavila, odvrni­ tev ljudi od pijančevanja pa je bil dobrodošel dodaten učinek, kot pravi skandinavski pisec ko­ medij Holberg: »Naše žene in hčere lahko poslej opravijo v enem dopoldnevu po deset obiskov, pa prihajajo domov vendarle popolno­ ma trezne.«

34

NAŠA LEKARNA

Arabci so ščitili monopol nad pridelavo s prodajo toplotno obdelanih (sterilnih) zrn, ven­ dar se je nekaj rastlin le posrečilo prenesti dru­ gam po svetu, kjer so pozneje vzgojili še druge vrste. Največ kave danes pridela Brazilija. V to državo je rastlina prispela v šopku cvetja, ki ga je žena guvernerja Francoske Gvajane v znak ljubezni poklonila nekemu uradniku.

Droga so posušena jedra zrelih semen, praženih do temno rjave barve in značilno pri­ jetnega vonja. Vsebuje od 1 do 2 odstotka kofei­ na, zaradi katerega je poživilo. Največ se ga izluži v turški kavi (okrog 100 mg v 100 ml), pol manj iz instant kave.

Farmakološke učinke kofeina imajo tudi poparki pravega čaja, čaja mate

ZDRAVIL NE RASTL INE

in gvarane, osvežilni napitki kole, nekoliko čokolada in kakav, povsem brez kofeina pa ni niti brezkofeinska kava. Primernost kave za zdrave ljudi najbolje ponazori klinični poskus, izveden na zahtevo švedskega kralja Gustava III. (1742– 1792), ki je rešil življenji na smrt obsojenih dvojčkov: v zameno za kazen sta morala vsak dan piti kavo oziroma čaj; preživela sta sodnike, zdra­ vnike in kralja, saj sta oba dočakala visoko starost, 83 let.

Farmakološko delovanje kofeina je dobro proučeno. V običajnih odmerkih to poživilo nare­ di človeka miselno in čustveno budnega, raz­ položenega ter prijaznega, zgovornega in živah­ nega. Krepi umske sposobnosti, zatrte od utru­­ je­ nosti in naveličanosti, ter odloži nastop nezbra­nosti in zaspanosti. Olajša tudi mišično delo in dihanje. Velike so razlike v učinku na po­ samezne ljudi ali celo pri istih posameznikih v različnih življenjskih obdobjih in okoliščinah.

Razvajen pivec ali pivka kave, ki popije pet skode­ lic kave na dan, zaužije glede na drogo in svoj okus od petsto do osemsto miligramov kofeina. Ta se hitro razširi po telesu, preide tudi v materino mleko in plod. Odrasli ga hitro presnovijo in izločijo iz telesa, kadilci in telesno dejavni ljudje še hitreje, jetrni bolniki in nosečnice počasneje, dojenčki pa zelo počasi, zato jih lahko že majhna količina kofeina v mleku vznemiri in moti span­ je. Tudi nekatere učinkovine ga zadržijo v telesu, na primer hormonska kontracepcijska sredstva. Ob dolgotrajnem pi­ tju lahko izostanejo nekateri fiziološki učinki, prekinitev pi­ tja pa izzove glavobol.

Seveda kofeinski napitki ne ustvarijo niti telesne niti duševne moči, marveč nam

jo pomagajo sprostiti in so dobrodošli le v tem smislu. Niso primerni za obvladovanje hude utrujenosti in zaspanosti ter za vzdrževanje budnosti pri opravilih, kjer se zahteva posebna pozornost, denimo ko vozimo ali upravljamo stroje, saj zmanjšajo preudarnost in odzivno sposobnost; ko se potroši telesna moč, pa se pojavita nasprotna učinka, nenadna zaspanost in neurejen krvni tlak, kar lahko privede do nez­ gode.

Sploh ni vprašanje »piti ali ne piti kave«, am­ pak »kdaj, kako in koliko«. Če vas tare ne­speč­ nost, preverite, ali morda zvečer pijete kavo; nosečnice in doječe matere pomislite, da jo bo moral z vami piti tudi kdo, ki je sploh ni naročil; vsi se zaradi nepredvidljivih učinkov odrecite čez­ mernim odmerkom, kakršne koli druge zdravstvene dvome pa odpravite skupaj s svojim zdravnikom in lekarnarjem, ki vas bosta varno popeljala skozi zdravilni svet kofeina. ¶

NAŠA LEKARNA 35

Z DR AV I L NE R A S TLIN E

Vprašajte strokovnjaka

Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-poπti urednistvo@nasa-lekarna.si.

Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex, bomo skušali poiskati odgovore.

36

NAŠA LEKARNA

Moj otrok je star tri leta in je zelo pogosto prehlajen. Veliko berem o probiotikih za izboljšanje imunosti, pa ne vem, ali bi bili zanj primerni. Ker ne mara jogurta, bi poskusila s čim drugim. Ali mi lahko pomagate pri izbiri?

Nada iz Ljubljane Probiotiki obstajajo v različnih oblikah: v jogurtu, kapsulah, tabletah za žvečenje ali vrečkah. Pri nakupu moramo biti pozorni na nekaj pomembnih stvari.

Izdelek mora imeti navedeno količino probiotičnih mikroorganizmov in vrsto probiotičnih bakterij z imenom seva, ki je registriran v mednarodni zbirki mikroorganizmov (npr. Bifidobacterium infantis-Rosell33), ker boste le tako lahko prepričani, da so uporabljeni sevi obstojni, učinkoviti in varni. Dnevni vnos naj bi bil od 109 do 1010 živih probiotičnih mikroorganizmov, da se zagotovi pozitivni učinek na zdravje.

Da bo bakterija učinkovita, mora biti v času, ko ga zaužijemo, prisotna v dovolj velikem številu. Večinoma je učinkovitost vezana tudi na sposobnost bakterije, da vsaj nekaj časa preživi v našem črevesu. Zato sta izdelava in predvsem razvoj kakovostnih probiotikov draga, kar večinoma vpliva tudi na končno ceno.

Da probiotiki ostanejo živi (mrtvi seveda ne učinkujejo), ne smejo biti izpostavljeni kisiku in vlagi v zraku, zato imajo najboljšo obstojnost probiotiki, pakirani v vrečke za enkratno uporabo, ki jih vmešamo v sok ali vodo.

Za več kot tri različne seve v izdelku se težko naredi študija učinkovanja. Prav tako nekateri proizvajalci navajajo višje število mikroorganizmov v pakiranju z vsebovanjem sporogene bakterije, npr. Lactobacillus sporogenes, katere učinkovanje ni dokazano.

Ko probiotike zaužijemo, se v črevesju razmnožijo.

Njihova rast je še uspešnejša, če gre za kombinacijo probiotika in prebiotika. Prebiotiki so neprebavljive snovi in so hrana za probiotike. Kot prebiotika se uporabljata recimo inulin in oligofruktoza.

Namnoženi probiotiki v črevesju izpodrinejo patogene bakterije in viruse, nevtralizirajo njihove toksine in tako izboljšujejo imunski odziv organizma. Medexov probio aktiv s probiotiki, razvitimi v Inštitutu Rosell v Franciji, ima narejene vse študije učinkovanja in je odlična izbira tako za odrasle kot za otroke.

Zelo pogosto se mi ponavlja vnetje mehurja.

Ali obstaja kakšno naravno sredstvo, ki bi lahko ublažilo moje težave?

Klara iz Celja Brusnice so v ljudskem zdravilstvu poznane že mnogo let kot sredstvo za preprečevanje vnetja sečil. Brusnice delujejo tako, da fiziološko spremenijo bakterije E. coli, tako da se ne morejo vezati na stene urinarnega trakta in jih telo izloči. Pri ekstremnih okužbah lahko bakterije E. coli čezse ustvarijo poseben biofilm in s tem postanejo odporne proti antibiotikom. Takrat lahko to obrambo prebijejo le koncentrirani tanini v brusnicah in tako očistijo urinarni trakt. Uživanje izdelka Brusnifem forte priporočamo kot preventivo ali v kombinaciji pri zdravljenju z antibiotiki. So edini preparat na tržišču s kliničnimi študijami in so pripravljene s patentiranim postopkom Bioshield® zaščite bioaktivnih snovi. Kapsule vsebujejo cele plodove brusnic Cran Max®, ki dokazano zmanjšajo okužbe sečil za 44 % (vir: raziskava v Kanadi, 2002) in so najmočnejši preparat na tržišču.

Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu

Veliko zdravja vam želita Medex in uredništvo revije Naša lekarna.

NAŠA LEKARNA 37

M E D I C I NS K O Z R C A LO

Pri bolnikih z revmatoidnim artritisom je pomembna pozitivna naravnanost Društvo revmatikov Slovenije

»Razmišljajmo pozitivno« je bilo tudi geslo zadnjega mednarodnega dneva revmatikov. Društvo revmatikov Slovenije, ki je član Evropske zveze proti revmatizmu, je v sklopu tega dalo poseben poudarek psihološkemu učinku, ki ga imajo revmatična obolenja na bolnike. Bolnikom z artritisom oziroma revmatičnimi boleznimi, ki živijo v bolečini in se spoprijemajo s fizičnimi težavami, pomeni njihovo obolenje tudi precejšen čustveni izziv.

V

Sloveniji je okoli 24.000 bolnikov in več kot 230.000 oseb z revmatični­ mi obolenji. Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da je vedno več bolnikov med otroki. Stereotip o tem, da je to bolezen sta­ rejših ljudi, že zdavnaj ne drži več. Za revmatoi­ dnim artritisom, ki je najpogostejša vnetna rev­ matična bolezen, zboli okrog 1 % odraslega prebivalstva.

Raziskava, ki jo je leta 2008 izvedel Stalni odbor obolelih za artritisom oziroma revmatizmom pri Evropski zvezi proti revmatiz­ mu (eular), je zajela mnenja bolnikov, njihovih negovalcev in zdravstvenih delavcev. Osredo­ točila se je na psihološke posledice artritisa in revmatičnih obolenj ter na vprašanje, kako se lahko ob ustrezni podpori izboljša kakovost življenja ljudi s takimi obolenji. 97 % bolnikov oziroma njihovih negovalcev je potrdilo, da bo­ lezen njih oziroma njihove bližnje čustveno obremenjuje in pogosto ali zelo pogosto negativ­ no vpliva na njihovo razpoloženje. Oboleli za

38

NAŠA LEKARNA

artritisom oziroma revmatizmom najteže čust­ veno prenašajo: težave pri vsakdanjih opravilih, zmanjšano mobilnost, bolečino, omejene mož­nosti zabave in druženja ter pomanjkanje razumevanja pri prijateljih in sodelavcih.

Ko so sodelujoče vprašali, kaj bi jim najbolj pomagalo pri premagovanju težav, povezanih z njihovim obolenjem, so odgovorili: učinkovito zdravljenje bolezni in z njo povezanih psihološ­ kih stanj, vzdrževanje stikov z ljudmi, obolelimi za podobnimi boleznimi, ter več razumevanja in prilagodljivosti delodajalcev oziroma izobra­že­ valnih ustanov.

Finančno breme revmatičnih obolenj je viso­ ko. Skupni gospodarski vpliv revmatoidnega ar­ tritisa (ra) je po podatkih iz leta 2006 v Zahod­ ni Evropi ocenjen na 42 milijard evrov, v Vzhodni Evropi pa na 3,4 milijarde evrov.

Povprečni letni strošek ra na bolnika je ocenjen na 13.500 evrov, v poznejših stadijih bolezni pa lahko naraste tudi do 40.000 evrov letno.

M EDICINSKO ZRCAL O

Številni bolniki so razvili metode, s katerimi se laže spoprijemajo s čustvenim vplivom artritisa oziroma revmatizma. Za najuspešnejše na­či­ne premagovanja težav so se pokazali: pozitivna naravnanost, postavljanje majhnih osebnih ciljev, druženje in pogovor o lastnem doživljanju težav z družino in s prijatelji.

NAŠA LEKARNA 39

M E D I C I NS K O Z R C A LO

Zdravila za ra kljub desetkratnemu porastu stroškov v zadnjih desetih letih pomenijo le 14 % skupnih stroškov bolezni. Največji strošek ra je izguba produktivnosti zaradi zmanjšanja opra­ vilne sposobnosti. Do 50 % bolnikov z ra je pri­ siljenih zapustiti delo v desetih letih od začetka bolezni, kar zahteva invalidske pokojnine in do­ datno oskrbo.

Rezultati nedavnega medicinskega napredka so poleg nadzorovanja bolečine in vnetja ter iz­bolj­ šanja kakovosti življenja predvsem zmanj­šan­je na­ predovanja bolezni in invalidnosti, kar je postal realni cilj pri zdravljenju ra. Danes pri enem od petih bolnikov dosežemo remisijo (upočasnitev napredovanja bolezni), z uveljavitvijo novih tera­ pij pa pričakujemo še boljše rezultate.

V zadnjem desetletju so spoznanja o meha­ nizmu in vzdrževanju vnetja pri ra in drugih vnetnih revmatičnih bolezni pripeljala do razvoja novih, bioloških zdravil, ki so prine­ sla viden napredek pri zdravljenju. Biološka zdravila so bila na tem področju izdelana z na­ menom, da bi ciljano zavirala aktivnost vnetnih snovi, ki so prisotne pri teh bolnikih.

Zdravljenje v zgodnjih obdobjih bolezni je učinkovitejše od tistega pri napredovali bolezni.

Tako lahko pripomoremo k upočasnitvi ali celo zaustavitvi nepovratnih sprememb na prizadetih sklepih, s čimer se ohranja delazmožnost in zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. To ima hkrati pomemben učinek na produktivnost in ohranjanje deleža zaposlenosti bolnikov z ra.

40

NAŠA LEKARNA

M EDICINSKO ZRCAL O

Nedokončani mozaik Zgodba bolnika Ivana iz Murske Sobote

D

elček za delčkom sem leta že zlagal čez dvaj­ seta in po petnajstih letih je mozaik še vedno nedokončan, čeprav ga oblikujem 24 ur na dan brez presledka. Lahko bi bila velikanska slika ali pa prav drobceni kamenčki, ki jih še danes ni mogoče urediti. In kaj predstavlja? Kakšen naslov nosi? Imenuje se revma.

Revma je, milo rečeno, neprijetna zadeva že brez bolečin. Pri meni se je sprožila iz neznanega vzroka, saj nihče od mojih sorodnikov ni zbolel za revmatizmom. Moj imunski sistem se je preprosto zrušil in začel delovati drugače.

Po opravljenem vojaškem roku sem dobil službo v kmetijski trgovini. Krasno, služba je vir dohodka, kar se mi je zdel dober začetek in bil sem poln optimizma.

Nato so se nenadoma pojavile bolečine v kosteh in mišicah. Sledili so obiski pri zdravnikih in veliko bolniške odsotnosti. Nisem vedel, kaj se dogaja z mano, tudi zdravniki so po najrazličnejših preiskavah mislili, da bolezen hlinim.

Po štirih letih bolečin me je pregledal specialist, ki si je resnično vzel čas, pretehtal različne možnosti in na koncu pomislil, da bi lahko šlo za revmatično obolenje.

In res je bila pozneje potrjena diagnoza aktivni revmatični sakroileitis in seronegativni spondiloartritis. Ko sem zvedel diagnozo in kaj pomeni, se mi je sesul svet.

Pozneje sem izgubil še službo. Delodajalec je bil razumevajoč, a zame žal ni imel drugega primernega delovnega mesta. Bil sem čisto na dnu. Še danes sem hvaležen svojim najbližjim in prijateljem, ki so mi v

tistih trenutkih stali ob strani in mi dajali oporo.

Med to bolezensko vojno vztrajno iščem delo. Čeprav delovno dobo krpam samo z zaposlitvami za določen čas, mi to veliko pomeni. Vseskozi, zdaj že kar deset let, se z vmesnimi prekinitvami vključujem v razna javna dela in razpise. Služba mi veliko pomeni, saj se počutim koristnega za okolico in družbo. Žal pa je zelo težko skleniti delovno razmerje, zlasti za nas invalide.

Zase lahko rečem, da opravljam dve službi: 24 ur na dan negujem svojo bolezen, štiri ure pa sem v službi.

Zaposlitev pomeni zelo veliko. Brez nje upade samozavest, slabšati se lahko začne tudi zdravstveno stanje, družina trpi, prav tako tudi socialno in družbeno življenje.

Pred desetimi leti sem se poročil in imam dva otroka.

Odločil sem se tvegati v upanju, da moji potomci ne bodo oboleli za revmatizmom. Odločitev je bila res težka, ampak po presoji strokovnjakov smo prišli do pozitivnega sklepa. Otroci mi ne pustijo mirovati, da bi zakrnel, kvečjemu me prisilijo, da se gibam. To jemljem kot neke vrste brezplačno terapijo, ki se lahko velikokrat konča z bolečinami. Lahko rečem, da je vsak premik telesa velik uspeh in dosežek. Zveni smešno, a je resnično.

V zadnjem času so se na tržišču pojavila biološka zdravila, ki mnogim olajšajo bolečine in povrnejo motorične sposobnosti. Tako posta­neš tudi moralno močnejši, počutiš se, kot da spadaš k celoti. Vprašanje pa je, kakšen bo dolgoročni učinek. Upanje je veliko, nikoli pa se ne ve, kdaj boš spet na začetku, ko boš moral znova začeti sestavljati mozaik. ¶

NAŠA LEKARNA 41

M E D I C I NS K O Z R C A LO

Kdo pravi, da

?

ne gre, se ne da

Rodil sem se tak kot večina otrok, zdrav in brez kakršnih koli težav. Ko sem bil star dve leti in pol, so se pojavile težave, ki jim sprva nihče ni pripisoval posebnega pomena. Trajalo je dolgih devet mesecev, preden so mi postavili diagnozo jra – juvenilni revmatoidni artritis – revmatični artritis, ki se pojavi v otroštvu.

V tem času so starše pretresali še z najrazličnejšimi drugimi diagnozami, ki so bile ena hujša od druge. Od levkemije, propadanja kosti do odmiranja mišic. Tudi revma ni bila diagnoza, ki bi jo starši takrat sprejeli z lahkim srcem. Veliko ljudi še vedno misli, da je revma bolezen starih ljudi, kar pa ne drži. Revma lahko prizadene človeka v katerem koli starostnem obdobju.

In v katerem koli starostnem obdobju ga lahko zaznamuje za vse življenje z nepopravljivimi deformacijami. Predvsem pa ga nikoli ne zapusti in je njegova najzvestejša spremljevalka!

Bolezen smo sčasoma sprejeli, kot smo sprejeli tudi dejstvo, da je treba vsake toliko nekaj tednov preležati v bolnišnici. Ves čas sem normalno hodil v šolo. Res sem zaradi bolezni veliko manjkal, vendar v uspehu nisem nikoli zaostajal. Moja želja je bila postati policist. Do devetega leta so vse težave nekako izginile in revma mi nikjer na telesu ni pustila posledic.

Odločil sem se, da se vpišem na srednjo policijsko šolo v Tacnu. Tako fizični kot psihični del sprejemnih izpitov sem uspešno opravil. Kljub temu zaradi debele zdravniške kartoteke na šolo nisem bil sprejet. A se

42

NAŠA LEKARNA

nisem se tako hitro vdal. Na pediatrični kliniki smo naredili dodatna testiranja, ki so pokazala 95 % možnosti, da za revmo tako rekoč niti slišal ne bom več. Na srednjo policijsko šolo sem bil sprejet, ampak sem imel ves prvi letnik manjše ali večje zdravstvene težave. Proti koncu šolskega leta so bile bolečine vedno hujše in moral sem zamenjati šolo. V tem času sem imel veliko operacij, po končani gimnaziji pa me je pri mojih še ne 19 letih čakala še menjava kolka.

Po maturi sem se vpisal na biotehniško fakulteto in študij sem uspešno končal. Zdaj je pred mano še magistrska naloga na fakulteti za družbene vede. Po petnajstih letih in pol mirovanja se je spet oglasila moja zvesta spremljevalka. V tem času pa sem lahko normalno živel, opravil sem celo tečaj jahanja in pridobil naziv jahač 1 pri Konjeniški zvezi Slovenije.

Ustvaril sem si tudi družino. Imam sina Vala, ki je tako kot večina njegovih vrstnikov razigran, vedoželjen, nagajiv in nasmejan, skratka, popolnoma zdrav štiriletnik. Se pa od večine svojih vrstnikov razlikuje v tem, da ima očeta z revmo. Val je zaradi moje bolezni prikrajšan za marsikatero izkušnjo, trenutek, igro, pomoč, tolažbo. Moj sin se razlikuje od svojih vrstnikov tudi po tem, da ve, kaj je to bolnišnica, zakaj je dobro in potrebno, da njegovega »dado« operirajo in mu menjajo kolke. Ve, da bom potem lahko skupaj z njim tekel, se igral in brcal žogo ter šel z njim na sprehod.

Val je že tako navajen bolnišnic, da mu je bolniška hrana všeč in brez sramu bolniške sestre prosi za repete. Saj ne da bi bila hrana tako izvrstnega okusa, ampak ker lahko s svojim dado skupaj je kosilo ali večerjo in ker lahko tako nekaj počneva skupaj. Četudi je to v bolnišnici, na bolniški postelji, je to najlepši kraj in najčudovitejši trenutek za oba. Oba veva, da naju čakajo tudi trenutki zunaj bolnišnice, na travniku, na igrišču, po poteh skozi gozd, ko bova skupaj počela, kar sinovi vrstniki počno s svojimi očeti.

Toliko tega je še, kar bi rad poskusil, naredil, toliko tega je, kar moram še storiti. In verjemite, storil bom.

— Aladar, Ljubljana

M EDICINSKO ZRCAL O

Ena glavnih ovir pri zgodnjem diagnosticiranju so dolge čakalne dobe za pregled pri revmatologu.

Pojmi artritis, revmatizem in revmatična obolenja vključujejo več kot 200 bolezni, med drugim revmatoidni artritis (ra), juvenilni idio­ patski artritis (jia), osteoartritis (oa) in ankilozirajoči spondilitis (as).

Revmatoidni artritis (ra) je kronična si­ stemska vnetna bolezen in je avtoimunske nara­ ve. Ta bolezen prizadene predvsem sklepe. Če je ne zdravimo, nastanejo nepopravljive okvare sklepov in invalidnost, posredno pa se zveča tudi umrljivost.

Revmatoidni artritis močno zmanjša kvali­ teto življenja bolnikov. Med kroničnimi bolez­ nimi je ra med tistimi, ki najbolj vplivajo na nižjo kakovost življenja in je na ravni multiple skleroze.

Revmatoidni artritis najpogosteje prizadene ljudi na vrhuncu njihove kariere, tako da so z na­ predovanjem bolezni prisiljeni k opustitvi dela.

Zmanjšana funkcionalna zmožnost se večinoma razvije v dveh letih po diagnozi. Okrog 50 % bol­ nikov je nesposobnih za delo v desetih letih od začetka bolezni. Bolezen ima tako zaradi zmanjšanja produktivnosti obolelih vpliv na ekonomski položaj posameznika in seveda posledično na celotno družbo. ¶

Pokličite za brezplačen vzorec!

ArthroStop krema

ArthroStop krema Glukozamin, MSM in izvleček Bosvelije

ah ekarn h l v o lj ni Na vo ecializira p in s dajalnah! pro

Info: 01/544-3833, www.bitax.si

Za nego kože v predelih sklepov

Naravna zaščita v predelih sklepov - rok, nog in hrbtenice!

NAŠA LEKARNA 43

P R E U D A R NO Z A ZD RAV JE

Vozniki,

ali poznate vsebino kompleta za prvo pomoč v vašem vozilu?

Mag. Damjan Slabe, prof. zdr. vzg., Visoka šola za zdravstvo Univerze v Ljubljani, in Irena Šterbenc, dipl. san. inž.

Si lahko predstavljate, da med pripravljanjem kosila ugotovite, da vam manjka ključna začimba? Zadrega je še toliko večja, če so obiski tako rekoč že pred vrati.

Ali da ste na poti ostali brez goriva, vam pa se precej mudi? Kaj pa, da se zgodi prometna nesreča, v kateri nekdo utrpi telesne poškodbe, in ste prvi, ki prispete na kraj nezgode?

44

NAŠA LEKARNA

NAŠA LEKARNA 45

P R E U D A R NO Z A ZD RAV JE

G

lede na pogostost prometnih ne­ sreč v Sloveniji se lahko kaj hitro znajdete v takšni situaciji. Bi znali uporabiti pripomočke iz kompleta za prvo pomoč v svojem vozilu in oskrbeti npr. hudo krvavečo rano? Kdaj nazadnje ste sploh pokukali v svoj komplet za prvo pomoč in preve­ rili, ali je popoln in material v njem še z veljav­ nim rokom uporabe? Ali veste, kakšen komplet za prvo pomoč morate imeti v svojem avtomo­ bilu? Starega ali novega? In kaj vse dobite v njem?

Dajanje ustrezne prve pomoči poškodovanim ali nenadno obolelim je predvsem hvalevredno dejanje. Je pa tudi dolžnost, ki jo nalaga zakon, ne samo voznikom, temveč vsakemu državljanu.

Tako mora vsakdo poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobno­ stih dajati prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči. Vozniki imamo za tak primer v vozilu komplet za prvo pomoč, ki je sestavni del obvezne opreme vseh motornih vo­ zil. Tista vozila, ki so bila prvič registrirana v

46

NAŠA LEKARNA

Po rezultatih raziskave, ki jo je soavtorica prispevka Irena Šterbenc izvedla pod mentorstvom viš. pred. mag. Damjana Slabeta v okviru svojega diplomskega dela na Oddelku za sanitarno inženirstvo na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani: • v ečina anketiranih voznikov motornih vozili ne ve, kateri od naštetih pripomočkov (ne) sodijo na seznam vsebine starega oziroma novega kompleta za prvo pomoč (PP), • l e 38 % anketiranih ve, da je v kompletu za PP dovolj obvezil za kompresijsko obvezo na udu, • 7 4 % anketiranih dobro pozna prvi povoj (vedo, da je sterilen in vsebuje hkrati blazinico gaze in povoj za obvezo rane), • v ečina anketiranih ne razlikuje med namenom uporabe dvostransko metalizirane folije in aluplasta, • 8 2 % jih iz kompleta porabljeni material čim prej nadomesti z novim, bistveno manj (le 38 %) jih vsaj enkrat letno preverja material v kompletu in rok uporabe, 26 % pa jih še nikoli ni poskrbelo, da bi komplet za PP očistili oz. poskrbeli za higiensko vzdrževanje.

Republiki Sloveniji po 1. januarju 2005, morajo biti opremljena z novim kompletom za prvo pomoč, v drugih vozilih pa so še vedno lahko obstoječi, stari kompleti. Zaradi skromnejše vsebine je stari komplet priporoč­ljivo zamenjati z novim. Ta namreč vsebuje nekatere koristne pripomočke, ki jih v starem kompletu ni. To so aluplast za opekline, dvostranska metalizirana folija, zaščitna folija za umetno dihanje, rokavi­ ce, škarje z zaobljeno konico, ki so zamenjale britvico z držajem, in zloženka s kratkimi navo­ dili za dajanje prve pomoči.

Vendar ni dovolj le to, da imamo svoje vozi­ lo opremljeno s predpisano vsebino kompleta za prvo pomoč. Za ta komplet moramo tudi ustrezno skrbeti. Preverjati je treba, ali je vse­ bina kompleta popolna, torej da ne manjka kateri od pripomočkov. Ali je sterilni material v nepoškodovani embalaži in z veljavnim ro­ kom uporabe, ali se obliži še oprijemajo. Še po­ sebno pomembno je, da poznamo posamezne pripomočke iz kompleta in jih znamo pravilno uporabiti. Vozniki z novim kompletom za prvo pomoč imajo možnost na kratko obnoviti svoje znanje iz prve pomoči, saj so vsebini kompleta priložena navodila, v katerih so opisani najnujnejši ukrepi prve pomoči. Vse to velja narediti že zdaj. Ko pride do nesreče, je za hudo poškodovanega ali nenadno obolelega drago­ cena že vsaka sekunda!

NAŠA LEKARNA 47

P R E U D A R NO Z A ZD RAV JE

Prvi povoj je sterilen in je sestavljen iz ene blazinice gaze, pritrjene na povoj, ki je zvit v dve glavi (svitka), eno kratko in drugo dolgo. Je ide­ alno sredstvo za obvezovanje ran. Primeren je zlasti za oskrbo krvavečih ran in za kompresij­ sko obvezo pri nevarnih krvavitvah.

• Z obema rokama primite glavi povoja in ga raztegnite, pri tem pazite, da se s prsti ne dotikate sterilne gaze. Gazo položite čez rano. S krajšim koncem povoja napravite zavoj, s čimer gazo zasilno pritrdite, preostanek krajšega konca pa pustite viseti. Nato nadaljujte povijanje z daljšim koncem povoja in na koncu zavežite oba konca povoja skupaj. Ne obvezujte pretesno! Če se blazinica premakne z mesta, jo morate odstraniti in uporabiti novo. Če povoj prekrvavi, blazinice povoja, ki prekriva rano, ne odstranjujte, ampak čez njo obvežite novi prvi povoj.

Aluplast za opekline je sterilna, s tanko plastjo aluminija prevlečena (metalizirana) tka­ nina za pokritje opeklin. Prednosti aluplasta: hladi opekline, zaradi mikropor prepušča zrak in s tem pospešuje celjenje rane, se ne zleplja z rano, zato menjava ne povzroča bolečin.

• Metalizirano stran položite na rano, narahlo pritisnete in nato zavežete trakove.

Sterilna gaza in sterilna kompresa se upo­ rabljata za prekrivanje ran, s čimer skušamo rane zaščititi pred vnosom bakterij iz okolja in hkrati zaustaviti morebitno krvavitev.

• Gazo oz. kompreso položite na rano in jo pričvrstite s povojem.

Povoj je za obvezovanje poškodovanega uda oziroma dela telesa. Ni sterilen, zato je pri oskr­ bi rane to treba prej pokriti s sterilno gazo.

• Paziti morate, da ne povijete pretesno (na poškodovanem udu preverite utrip in barvo kože) ali preohlapno.

48

NAŠA LEKARNA

Trikotna ruta se uporablja za preprosto in hitro obvezovanje vseh delov telesa (rano prej pokrijemo s sterilno gazo), za pritrjevanje opor­ nic pri imobilizaciji, za pritrditev poškodovane roke k telesu ali poškodovane noge k zdravi. Je vsestransko uporabna, najpogosteje pa jo ima­ mo za dviganje oziroma nošenje poškodovane roke (ruta pestovalnica).

Rokavice so uporabne kot zaščitni pripomo­ ček za reševalca in za zaščito poškodovanca.

Preprečujejo stik reševalca s krvjo in telesnimi tekočinami poškodovanca ali bolnika ter s tem možnost okužb. So za enkratno uporabo. Kadar oskrbujemo več poškodovanih, jih je treba za­ menjati.

Zaščitna folija za umetno dihanje se upo­ rablja pri izvajanju metode umetnega dihanja z usti, da se prepreči neposredni stik reševalca s poškodovančevimi usti (zaščita pred okužbo). Je plastična in ima v sredini nameščene filter. Je za enkratno uporabo.

• Razgrnjeno folijo položite čez obraz prizadetega tako, da je filter na ustih.

Britvica z držajem in škarje z zaobljeno konico se uporabljajo za prirezovanje oz. rezan­ je obvezilnega materiala ali obleke poškodo­ vanca. Uporaba škarij z zaobljeno konico je varnejša kot uporaba britvice z držajem.

Obliži z blazinico se uporabljajo za zaščito manjših ran. Z rezanjem lahko obliž prilagodite velikosti rane. Vsak obliž je posamično pakiran.

• Ovitek odstranite in obliž primite za zaščitna lističa tako, da je blazinica obrnjena navzdol. Zaščitna lističa počasi povlecite vsakega k sebi, vendar ju še ne odstranite. Pazite, da se ne dotaknete blazinice, ki jo položite neposredno na rano. Zaščitna lističa pazljivo odtrgajte in robove obliža pritisnite na kožo.

Obliž oziroma lepilni trak za na kožo se uporablja za pritrjevanje povoja ali gaze.

Navodila za dajanje prve pomoči opisu­ jejo najnujnejše ukrepe prve pomoči. Opisano je tudi zaporedje ukrepov pri dajanju pomoči poško­do­vanemu v prometni nesreči. ¶

Dvostransko metalizirana folija je prekri­ ta s tanko plastjo aluminija. Ena stran folije je srebrna in druga zlata. Namenjena je za pokri­ vanje poškodovanih in obolelih ter s tem za ohranjanje njihove telesne toplote. Lahko se uporablja tudi za zaščito pred vročino (zlata stran folije obrnjena proti telesu, srebrna pa na­ vzven) ali za zaščito pred mrazom (srebrna stran folije obrnjena proti telesu, zlata pa navzven).

Ker je vodoodporna in iz trpežnega materiala, se lahko uporabi tudi za zaščito pred dežjem, vlago ali vetrom.

• Poškodovanca zavijte v folijo, pri tem pa pazite, da obraz ostane prost, in ga namestite v ustrezen položaj.

NAŠA LEKARNA 49

W EL L NE S S K O T IČ EK

Prerojeno življenje

v Termah Olimia Na Srednjem Sotelskem, v pokrajini ob reki Sotli, ki združuje dediščino prejšnjih stoletij in neokrnjenost naravnih lepot, leži obmejno naselje Podčetrtek.

Obiskovalci se lahko tukaj naužijejo zdravega in čistega okolja, na katerem temeljijo zdraviliški, izletniški in podeželski turizem.

V

bližino Podčetrtka so vodni vrelci privabljali obiskovalce že pred štiri­ mi sto­letji. Od prvega lesenega baze­ na do danes so Terme Olimia pov­ sem spre­me­n ile svojo podobo, a bistvo je ostalo.

To je termalna voda s svojimi blagodejnimi lastnostmi.

V Termah Olimia želijo svojim gostom omogočiti popolno sprostitev. Gostje si tako na­ berejo novih moči za vsakodnevne napore ter obnovijo zaloge energije.

Hotel s poetičnim imenom Sotelia Posebej ponosni so na Wellness hotel Sotelia****. Hotel je zasnovan za ljudi, ki zahteva­ jo najboljše. Posebnost luksuznega hotela je nje­ gova tesna povezanost z naravo, razgibana struk­ tura, zelene strehe in velike svetle površine.

V svojem srcu Wellness hotel Sotelia skriva prav poseben prostor. Sodoben center Spa Armonia. Eksotične metode edinstvenega razva­ janja in nege, omamne dišave, prijetna svetloba in skrbne roke terapevtov bodo postali nepogrešljivi

sopotniki vašega bivanja v Wellness hotelu Sotelia. Programi združujejo sprostitvene in zdravilne tehnike z vsega sveta, dopolnjene z bo­ gatim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami stro­ kovnjakov Term Olimia.

Z izgradnjo novega termalnega kompleksa Wellnessa Orhidelia, ki se je začela aprila 2008 in bo končana predvidoma v enem letu, bodo v Termah Olimia razvili enega naj­so­ dob­nejših termalnih kompleksov v Sloveniji in s tem pripomogli k še kvalitetnejši in bogatejši ponudbi.

Energija in odlično počutje Zdravje in dobro počutje sta vir moči, ki jo od nas zahtevajo vsakodnevne obveznosti. V Termah Olimia postaja wellness način življenja.

Wellness je filozofija, ki na najrazličnejše načine krepi telo in duha. Je način, ki omogoča ohran­ janje in vzdrževanje zdravja ter dobrega počutja in hkrati pomaga izboljšati kakovost življenja. stanimo zdravi, lahkotni in O brez bolečin Termalna voda prinaša v Center zdravja Olimia moč, toploto in energijo in je osnova vseh programov, ki jih razvijajo. Njeno zdravil­ no učinkovanje je posledica številnih dragoce­ nih sestavin.

V ponudbi bo prav vsakdo našel kaj zase.

Obisk Term Olimia bo tako resnično pravo doživetje, ki bo še dolgo ostalo v spominu. ¶

50

NAŠA LEKARNA

WEL L NESS KOTIČEK

lOčistimo telo Tridnevni paket (2x nočitev, pon–pet)

yyy y 6 obrokov dnevno

(kakovostni beljakovinski napitki in ekološko pridelano sadje ter zelenjava)

1. dan ugotavljanje biološke starosti, Aquadetox, magnet za pripravo magnetizirane vode, pisno navodilo

2. dan

3. dan

biserna kopel, masaža 30 min, Detox Patch

Aquadetox

Paket vključuje:

• namestitev v klimatizirani sobi z balkonom • zajtrk v restavraciji Basilicum • dnevno sveže sadje v sobi • kopanje v vseh bazenih Term Olimia in Term Tuhelj • brezplačen vstop v največji svet savn v Sloveniji

• vsakodnevni obisk sodobnega termalnega centra Wellness Orhidelia (aprila 2009) z inovativno ponudbo bazenov, savn in počivališč • kopalni plašč • vodno aerobiko po programu • telovadbo za “dobro jutro”

• uporabo fitnes studia • bogat dnevni program športne, kulturne, zabavne in izletniške animacije • brezplačen dostop do interneta v sobi • vsak večer živa glasba za ples v Gostišču Lipa

Cena: 288 € na osebo v dvoposteljni sobi za bivanje med tednom (pon–pet)

Terme Olimia d. d., Zdraviliška cesta 24, SI-3254 Podčetrtek 03 829 70 00 | info@terme-olimia.com | www. terme-olimia.com

NAŠA LEKARNA 51

K AK O D E L U J E

Postati mama Za uspešno zanositev je potrebno ustrezno sosledje dogodkov ob pravem času.

P

otrebna je ovulacija (sprostitev jajčne celice iz jajčnika v jajcevod), oploditev jajčeca s semenčico in ugnezdenje oplojenega jajčeca v endometriju. V vsakem ciklusu so samo štirje plodni dnevi: trije pred ovulacijo in en dan po njej. Določitev časa ovulacije je torej izjemnega pomena pri načrto­ vanju zanositve, še posebno pri ženskah z nere­ dnimi menstruacijami ter ženskah, starejših od 35 let. Starostna meja žensk v Sloveniji pri pr­ vem porodu se drastično dviguje – v zadnjih 30 letih se je meja pomaknila za skoraj pet let, da­ nes je povprečna prvorodnica v Sloveniji stara

52

NAŠA LEKARNA

27,5 leta. Metoda za določanje ovulacije s pomo­ čjo ovulacijskih testov Ovul-test™ je zanesljiva, natančna in enostavna. Visokokakovostni testi delujejo na principu enostopenj­ske imunološke reakcije za detekcijo povišane koncentracije hu­ manega lutenizirajočega hormona v urinu. Ovu­ lacijski testi lahko napovejo ovulacijo do 36 ur prej. Na voljo so v več oblikah: v obliki trakov, v sodobni in uporabnici prijazni obliki svinčnika in v obliki kasete. Ovulacijske teste lahko upo­ rabljate tudi v primerih, ko ne želite zanositi, vendar takrat priporočamo hkratno uporabo drugih kontracepcijskih sredstev in metod.

KAKO DEL UJE

Postopek izdelave ovulacijskega koledarčka: 1. Iz menstruacijskega koledarčka razberemo povprečno trajanje menstruacijskega ciklusa, ki se začne prvi dan menstruacije in konča en dan pred začetkom naslednje menstruacije – pri večini žensk traja od 21 do 35 dni.

2. Glede na dolžino menstrualnega ciklusa lahko s pomočjo preglednice določimo naj­pri­ mernejši datum za začetek opravljanja testa ovulacije – npr. menstruacijski ciklus traja 29 dni, zato prvi ovulacijski test Ovul-test™ opravi­ mo deseti dan menstrualnega ciklusa. Uporaba ovulacijskih testov je enostavna in enaka kot pri nosečniških testih.

3. Ko Ovul-test™ pokaže pozitiven rezultat, ovulacija nastopi v roku 24 do 36 ur, kar pred­ stavlja čas največje plodnosti. Če želite zanositi, imejte v tem obdobju nezaščitene spolne odnose.

4. Po 14 dneh od dneva ovulacije in spolnih odnosov priporočamo uporabo nosečniških te­ stov First Sign™ za preverjanje uspeha zanositve oziroma nosečnosti. ¶

Oglasno sporočilo

Ovulacijski koledarček in določanje plodnih dni Določanje datuma ovulacije, ki je pri načrtovanju zanositve ključnega pomena, pa je precej bolj zapleteno. V primeru načrtovanja za­ nositve, še posebno pri manj rednih menstrua­ cijah, pri ženskah starejših od 35 let ali če do za­ nositve ni prišlo, kljub rednim nezaščitenim spolnim odnosom v obdobju več kot 6 mesecev, priporočamo izdelavo ovulacijskega koledarčka in uporabo urinskih ovulacijskih testov Ovultest™ za domačo uporabo. Ovulacijski koledarček lahko izdelamo s pomočjo menstruacijskega koledarčka in tako določimo točen datum ovu­ lacije oziroma plodnih dni.

Oba testa sta na voljo v lekarnah

, drogerijah Lepota in zdravje

, prodajalnah

, prodajalnah

in ostalih specializiranih prodajalnah.

SAN J S K A KO LUM N A

Kaj je narobe z današnjimi igračami N

ovo leto je čas, ko lahko vsakič znova razmislimo o svojih vrednotah. Če ne drugače, se spomnimo na njih, ko voščimo svojim bližnjim, prijateljem, znancem.

Po navadi pri tem nismo posebno izvirni: zaželimo si srečo, zdravje, veselje, včasih – v bolj negotovih časih tudi mir. Zakaj nikomur nikoli ne voščimo: želim ti celo leto sanjarjenja, poležavanja in prepuščanja domišljiji ali morda, naj ti novo leto prinese poln koš sladkih sanj, ali recimo, naj ti Božiček nasuje zvrhano mero iskrivih domislic in še kanček fantazije? Odgovor je preprost: ker sploh nikoli ne pomislimo, da bi si zaželeli nekaj tako preprostega, pa vendarle lepega; nekaj, kar si lahko privošči vsak, pa naj bo bogat ali reven, pameten ali neumen, zdrav ali bolan. Sanjanje je namreč dovoljeno vsakomur, domišljija nam je vsem položena v zibelko. Žal pa v našem svetu, ki brez prestanka poblaznelo drvi skozi vesolje, nas polni z nemirom, sili v naglico ter v hlastanje po materialnih dobrinah in po uspehu, pogosto izgubi svoj smisel in svoj pomen.

Otroške igrače so ena tistih stvari, ki vsakič znova neprijetno presenetijo prav zaradi pomanjkanja domišljije. Preveč dodelane in brez prave vsebine so navadno le kratek čas v veselje, ki ga kmalu nadomesti želja po novih. S plastičnimi izdelki lahko otroci le omejeno raziskujejo svet, svoje domišljije pa z njimi ne morejo razviti. Treba je stvari doživeti, da lahko razmišljamo o njih in jih nadgradimo z domišljijskimi predstavami.

Starši, ki se naivno

54

NAŠA LEKARNA

ujamejo v potrošniško mrzlico, nezavedno postavljajo razvijajočemu se duhu svojih otrok ovire na pot. Za razvijanje domišljije otroci namreč ne potrebujejo drugega kot pesek in vodo, kamenje in les, veter in sonce in zemljo in nebo … in ČAS. Igrače, čeprav so v svoji barvitosti in pretirani popolnosti vabljive za otroške oči, vsega tega ne morejo nadomestiti.

Otroci staršev brez domišljije zrastejo v prav takšne odrasle.

V njihovem svetu ni prostora za prazno sanjarjenje in zapravljanje časa, njihova življenja so podrejena denarju in uspehu, živeti pravzaprav pogosto sploh ne utegnejo. Storilnostno naravnani starši ne prenesejo, da njihov otrok sanjari ob listanju knjig, poležava na kavču in gleda v zrak.

Ne, njegov urnik mora biti do pičice izdelan in zapolnjen. Igra se lahko le igre, pri katerih se »uči in razvija motorične spretnosti«. Vse drugo je samo izguba časa, otrok je v nevarnosti, da ga bodo vrstniki prehiteli in da bodo boljši od njega. Za vestne in skrbne starše bi to pomenilo najmanj konec sveta.

In kje je tukaj prostor za fantazijsko literaturo, boste vprašali. Nikjer; ker tam, kjer ni časa, ne morejo preživeti pravljice. Kjer pa ne živijo pravljična bitja, je svet siv, pust in prazen, otroci zdolgočaseni in nesrečni, odrasli utrujeni in naveličani vsega. Žalostna resnica je, da smo s tem, ko smo izgubili domišljijo in sanje, izgubili nič manj kot smisel svojih življenj! Otroci se seveda poskušajo znajti po svoje. Ko enkrat odkrijejo »umetne svetove«, ki jih ponujajo računalniki in elektronske igre, resničnost zanje skoraj preneha obstajati.

Zasvojeni se

le stežka iztrgajo krempljem tehnologije, še huje pa je, da njihova domišljija in kreativnost pri tem popolnoma zakrnita. Zakaj? Iz preprostega razloga: ker sanjajo tuje sanje, ker so fantazijski svetovi, ki jih ponuja elektronika, narejeni po principu »instant« hrane, otroci s slepim sledenjem, brez možnosti kritične presoje, sprejemajo poenostavljene in banalno prečiščene ideje v stilu Walta Disneyja.

V takšnih svetovih se ljudje delijo na »dobre« in na »hudobne«, na »nas« in na »njih«, na »naše« in na tiste druge, drugačne, nevarne, ki jih je treba iztrebiti, postreliti, uničiti … (morda vam je ta pristop znan iz vsakodnevne politike). Otroško razmišljanje postaja s tem črno-belo, oropano spoznanja, da je dobro lahko včasih tudi slabo in slabo dobro, odvisno od okoliščin, naših navad in prepričanj.

A zakaj bi fantazijska literatura ponujala več kot računalniške igrice, zakaj ni nujno cenena in brez literarne vrednosti in zakaj ni namenjena le tistim, ki niso dovolj resni za resno literaturo? Iz preprostega razloga: ker nam omogoča soočenje s samim seboj, s svojo podzavestjo in svojimi strahovi na najsubtilnejši ravni, tam, kjer se stikata zavedno in nezavedno, resničnost in iluzija, vesolje in sanje. Če mislite, da tega ne potrebujete, da veste vse o sebi in da ne morete odkriti nič novega, vam predlagam preprost preskus: pokleknite ali sedite v temno sobo, pred ogledalo, tako

da boste v njem videli le svoj obraz. Ob stran postavite svečo, katere plamen naj ne odseva v zrcalu. Opazujte se, vztrajajte. Kmalu boste ugotovili, da se vaš obraz v ogledalu spreminja, čeprav ne premikate mišic. Morda se vam bo nasmehnil ali pa zgolj posmehljivo zavil ustnico. Mogoče se boste prestrašili, ko boste začutili, da vas oči v zrcalu vlečejo v vrtinec ali da svojega lastnega obraza ne prepoznate več. Ženske boste morda videle namesto sebe moškega, moški lahko tudi kako žival.

Nočem vas siliti, da verjamete, ampak nekateri so prepričani, da lahko tako vidite svoje obraze iz prejšnjih življenj. Fantazija ali resničnost? Kdo bi vedel, rečem lahko le: dobrodošli, pravkar ste se srečali s svojo podzavestjo.

V novem letu vam želim, da prestopite meje, ki si jih postavljate v svojem življenju. Preberite kakšno dobro fantazijsko knjigo; zagotavljam vam, da pri domišljijskih zgodbah, ki jih navdihujeta čarobna narava in neulovljiva skrivnostnost življenja, ne morete zgrešiti. Predvsem pa, dopustite svojim otrokom, da sanjarijo in živijo svoje sanje. Omogočite jim, da vsaj enkrat doživijo zimsko pravljico stran od kičastih mestnih luči in nakupovalnih centrov, da bo lahko ostala v njih živa domišljija, ki jih bo vse življenje bogatila in jim tudi v težkih časih risala na obraz – pravi ali tisti iz ogledala – zadovoljstvo in srečo, ker – živijo.

— Nika Maj Več o pisateljici Niki Maj in njenih najnovejših romanih lahko izveste pri Založbi Sanje.

Informacije: www.sanje.si ali po telefonu: 01 514 16 28.

NAŠA LEKARNA 55

PORT R E T FA R M ACEVTA

“ ”

Marsikdo zamudi drobne trenutke sreče, medtem ko čaka na velike.

Sabina Grm, mag. farm.

Lekarna Velenje

Fotografija Žiga Koritnik

56

NA© Š AA LLEEKKAARRNNAA

(Pearl S. Buck)

NAŠA LEKARNA 57

Z A M I ZO

Ponovoletni post Že sama misel na to, da je treba napisati recept za jed po novem letu, me je pravzaprav odvračala od tega.

Večina se nas počuti prenažrte in ta občutek nas skupaj s prednovoletnimi obljubami, ki smo si jih zadali, pelje samo v eno smer. V željo po smiselnem prehranjevanju ali celo postu. Vse skupaj gre logično vštric z ljudmi, ki so vedno bolj ozaveščeni o nevarnosti maščob ter o dobrem vplivu raznih trav, žitaric in podobnega balasta.

Mihael Vrčkovnik, absolvent dentalne medicine, velik gurman in ljubitelj kuhanja

58

NAŠA LEKARNA

NAŠA LEKARNA 59

Z A M I ZO

M

ogoče je tudi zdaj najbolj popu­ larna beseda recesija zadnji znak za to, da se vsi malo ustavimo, sicer nas bo razgnalo. Saj veste, naša telesa zmorejo nenormalne napore, glave nam pa odpihuje. Zato priporočam, da se zjutraj ne ukvarjate preveč z zajtrki, ki jih morate jesti, in raje podremate deset minut več.

To boste dosegli tako, da si boste večer prej pripravili šponsl. Moja dobra prijateljica Tina, ki je vegetarijanka, me je podučila, da je to jed tako poimenoval slavni Jamie in ime k jedi tudi pri­ merno pristaja. V skodelico za kosmiče zlijte en deciliter navadnega jogurta, vanj vmešajte naj­ bolj suhe in najbolj zdrave kosmiče, tiste, ki ste si jih kupili enkrat lani in jih jedli samo enkrat, ker so kratko in malo presuhi. Na kocke narežite še jabolko in vmešajte. Zmes mora biti gosta in videti suha. Do jutra jo postavite v hladilnik in ko se boste zbudili, bo to že zelo sočna in celo slastna jed, ki ji lahko po mili volji dodajate vse vrste kosmičev s čim manj sladkorja in vse vrste sadja razen banan, ker so presladke. Če otrokom pogledate skozi prste, jim boste namesto kosmičev privoščili preostale praznične kekse.

Za dopoldansko malico si privoščite suho­ parne riževe krekerje, največ tri, ker se vam lahko pocedijo sline po riževi čokoladi, ki tukaj odpade. Te krekerje dobite danes tudi že na ben­ cinskih črpalkah, tako da izgovorov, češ da jih nimajo, ni.

Za kosilo bi vam napisal recept za kakšno, recimo, algino jed, juho ali zrezek, a zanj še ni­ sem slišal. Za algino juho potrebujete alge in mogoče pol zelenjavne ekološke kocke za doda­ tek, in ko najdete oboje, prosim, sporočite v uredništvo, da jih grem še jaz poiskat.

Ko vam bo po pravilih na tak dan že četrtič zakrulilo v želodcu, si za popoldansko malico privoščite sprehod mimo hladilnika. Zelo bo ko­ ristilo vašemu zdravju, če ga tudi odprete in iz njega vržete stvari, ki jim je pretekel rok. Če še zdaj ne veste, kužki in mačke so pri hiši zato, da preprečijo pogosto slabo vest ob morebitnem metanju hrane stran.

60

NAŠA LEKARNA

Potem v tri decilitre vode narežite pet cen­ timetrov ingverjevih vejic na kolobarje ter štiri limonine krhlje in v vreli vodi kuhajte pet mi­ nut. Tako pripravljen ingverjev čaj pustite stati še pet minut, da se ohladi, precedite in poslad­ kajte z medom.

Večerja naj ne bi bila tako obilna kot zajtrk in kosilo, bo pa zato okusna in ideja za pravo no­ vost po novoletnem mastenju. Narežite svežo zelenjavo na večje kose in jo dajte kuhat. Koren­ je, cvetača, lahko koleraba, brokoli, stročji fižol, ne pa krompir. Pritisnite na plin in kuhajte približno eno uro, odvisno od okusa in želje po kuhanosti zelenjave. Začinite z malo žafrana, popoprajte in posolite, lahko dodate tudi muškatni orešček.

Nato v posodo zlijte malo mleka, ubijte jaj­ ce, zmešajte, posolite, zgostite z moko do

Lactecon® 3,335g/5ml

peroralna raztopina (laktuloza) je osmozno odvajalo, ki nežno in učinkovito olajša izločanje blata pri bolnikih z zaprtjem.

Zaradi dodatnega prebiotičnega delovanja uravnovesi črevesno floro, zato ima tudi dodaten koristen vpliv na organizem.

Zdravilo lahko kupite v vseh lekarnah.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

gostote mase za palačinke. To menda poznate vsi. Nekateri dodajo v maso še malo radenske, da je palačinka bolj krhka, sam pa rad dodam malo ruma in cimeta, vendar ne tukaj, ker je to zdrav in zatežen recept.

Tanke palačinke specite v kozici, jih namažite z marmelado in jih postrezite poleg juhe. Če se vam zdi, da bi s takim menijem lahko preživeli dan, dva ali celo teden, ste na dobri poti, da se naslednji teden že postite. Če bi vam slučajno uspelo še to in bi zdržali še kak teden ali dva, obljubim, da vam spišem tako masten recept, da boste vse nadoknadili.

Sicer pa vam v letu, ki je pred nami, v kuha­ riji želim čim več stare romantike. ¶

Primeren za vse skupine bolnikov:

• • •

otroke in starostnike, nosečnice in doječe matere, diabetike ter bolnike z mnogimi drugimi boleznimi.

> enostavno odmerjanje z odmerno čašo > p rijetnega sladkega okusa, lahko se meša s hrano in pijačo

> odmerjanje 1× do 2× dnevno > nežen učinek, brez krčev in napenjanja > na voljo v plastenkah po 500 ml

N AG R A D NA I G RA

Navodila:

Vstavite črke P R O P O L A I D v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naštete črke. Črke iz oštevilčenih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 prepišite, da dobite geslo.

O

L

A

P

R

O

I

D

O

P

R

O

I

3

P

4

O

P

R

I

O

P

D

A

R

L

O

L

A

I

D

D

O

P

O

R

O

I

5

R D

P L

2

P

P

P

A

P

I

D 7

P

6

L

O

Geslo: 1

2

Z

6

Š N

3 7

4

5

S

Vas mučijo zamašen nos, izsušena, občutljiva in poškodovana nosna sluznica?

Na tržišču je novost, Propolaid rino pršilo, s katerim lahko te težave na naraven način odpravite. Izvleček prečiščenega propolisa in hamamelisa (nepozebnika) v mikrobiološko čisti raztopini soli hitro čisti nosno votlino, učvrsti žilno steno in prepreči nabrekanje žil v nosni sluznici. Za zaščiteno in primerno navlaženo nosno sluznico in za prehodnost nosnih poti.

Primerno je tudi za otroke od 4. leta. Ekološko Propolaid rino pršilo je tako kot tudi drugi izdelki iz linije Propolaid na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

62

NAŠA LEKARNA

Oglasno sporočilo

Pripravila Eva Esih

Čestitamo!

O

1

Geslo pošljite na dopisnici ali po e-pošti do 30. januarja 2009 na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali: urednistvo@nasa-lekarna.si Žrebanje nagrad bo 3. februarja 2009 v prostorih podjetja Entrapharm.

Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Sanofarm iz Kopra.

Rešitev sudoku uganke iz osemindvajsete številke je PA LE NE PEČE. V uredništvo je prispelo 613 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne igre so: Nada Filipič iz Ljutomera, Andreja Čeligoj iz Ljubljane in Danijela Horvat iz Beltincev. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade podjetja Lek iz Ljubljane.

L

Dopolnilo in popravek k prispevku Pomen vitaminov v različnih življenjskih obdobjih iz 28. številke revije Naša lekarna V osemindvajseti številki revije Naša lekar­ na smo objavili članek z naslovom Pomen vita­ minov v različnih življenjskih obdobjih. V pri­ spevku je na strani 23 zapisana trditev: »Največkrat se lahko vnese preveč vitamina A in D, a to ne povzroča težav.« To ne drži, saj lahko čezmeren vnos vitaminov A in D, ki sta v maščobah topna vitamina, povzroči resne neželene učinke. S prehranskimi dodatki sicer zelo težko predoziramo vnos vitaminov A in D, saj se v vnesenih količinah iz telesa ustrezno izločata, a previdnost ni nikoli odveč. V omen­ jenem prispevku je bil namen opozoriti predv­ sem na multivitaminske dodatke, ki vsebujejo tudi železo. Železo se v telesu kopiči in lahko povzroči zastrupitev. Otroci so velikokrat sla­ bokrvni in starši lahko v preveliki skrbi takšen preparat dolgo dajejo otroku preveč časa.

Stanje, ko zaužijemo preveč vitaminov, imenujemo hipervitaminoza. Hipervitamino­ za A lahko povzroči slabost, glavobol, utruje­ nost, izgubo apetita, vrtoglavico, suho kožo, bolečine v kosteh in okvare jeter, pri otrocih tudi izrastke na kosteh, pri nosečnicah pa okvare na plodu. Do zastrupitve z vitaminom A pride največkrat po dolgotrajnem jemanju visokih odmerkov vitamina A (več, kot je tri­ kratni priporočeni dnevni vnos). Tudi vitamin D je lahko v visokih odmerkih nevaren. Znaki zastrupitve z vitaminom D so slabost, bruhan­ je, žeja, povečano odvajanje urina, visok krvni tlak in okvara ledvic.

Uživanje vitaminov in mineralov daljše ob­ dobje je varno do največ trikratnega pripo­ro­ čenega dnevnega odmerka, razen za vitamina A in D, ki sta v daljšem obdobju varna le v en­ kratnem priporočenem dnevnem odmerku. Ta je za odrasle za vitamin A 800 mikrogramov na dan in za vitamin D pet mikrogramov na dan. Glede jemanja vitaminskih pripravkov pri otrocih se je najboljše posvetovati z zdravni­ kom ali s farmacevtom, izdelke pa hraniti tako, da otroci ne morejo do njih.

NAŠA LEKARNA 63

MES E Č N I M O Ž N A R

Od decembra spet nekaj novih zdravil na listi Z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) so sporočili, da je od decembra v veljavi nova lista zdravil ter dopolnjen seznam medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo. Zdravilom z 12 bistveno novimi zdravilnimi učinkovinami je tako omogočeno predpisovanje na recept v breme obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi uveljavitve novega seznama medsebojno zamenljivih zdravil naj bi obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje na letni ravni prihranilo 5,67 milijonov evrov.

N

ova razvrstitev zdravil na liste bo omogočila predpisovanje na recept v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (ozz) in dopolnilnega (prostovoljnega) zdravstvenega zavarovanja (pzz) naslednjim novim zdravilnim učinkovi­ nam (v oklepaju navajamo tudi lastniška imena zdravil): - zdravljenju napredovalega raka dojke je na­ menjen lapatinib (tyverb), - bolnikom z diseminiranim plazmocitomom (vrsto krvnega raka) je namenjen talidomid (thalidomide pharmion), - zdravljenju drobnoceličnega pljučnega raka je namenjen topotekan (hycamtin), - na voljo je nov tip hormonskega kontraceptiva v obliki vaginalnega obročka, ki se vstavlja en­ krat mesečno – etonogestrel in etinilestradiol (nuvaring); - bolnikom z ledvično odpovedjo na dializi s posledičnimi motnjami delovanja obščitnic je namenjen parikalcitol (zemplar), - za preprečevanje tromboembolije po velikih operacijah kolka in kolena je v obliki tablet na­ mesto dosedanjih injekcij zdaj na voljo dabi­ gatran eteksilat (pradaxa), - za zniževanje holesterola, ki se uporablja v kom­ binaciji s statini, je na voljo zdravilo z nikotinsko kislino in laropiprantom (tredaptive),

64

NAŠA LEKARNA

- zelo ogroženim bolnikom z arterijsko hiper­ tenzijo je namenjen aliskiren (rasilez), - novo možnost za zdravljenje bolnikov z odpor­ no obliko okužbe s hiv predstavlja maravirok (celsentri), - zdravljenju sladkorne bolezni je namenjen vil­ dagliptin (galvus), - bolnikom s para- in tetraparezo, ki si sami vstavljajo kateter, je na voljo xylocaine gel, - ampule adrenalina za samopomoč ob hudi preobčutljivostni (anafilaktični) reakciji: adre­ nalin (anapen), - za zdravljenje sladkorne bolezni pa sta na voljo novi kombinaciji razvrščenih zdravil janumet (sitagliptin in metformin) ter eucreas (vildagliptin in metformin).

Poleg novih zdravil bo nova razvrstitev zdra­ vil na liste uvedla tudi nove indikacije za že razvrščena zdravila. Cinakalcet (mimpara), ki se že uporablja za zdravljenje bolnikov z ledvično odpovedjo, ima novo indikacijo, in sicer zdra­ vljenje obolenja obščitničnih žlez. Esomeprasol (nexium), ki je v obliki tablet namenjen zdra­ vljenju gastroezofagealne refluksne bolezni pri odraslih, je sedaj na voljo v obliki gastrorezi­ stentnih zrnc za pripravo peroralne suspenzije za zdravljenje bolezni pri otrocih med prvim in dvanajstim letom starosti.

Poleg novih zdravil je upravni odbor zzzs na novo listo zdravil uvrstil tudi: - nova galenska izdelka klindamicin in natrijev hidregenkarbonat, ki nadomeščata pomanj­ kanje registriranih zdravil, - novo nujno potrebno zdravilo tobramicin (branitob), raztopino za inhaliranje pri zdrav­ljenju okužb pljuč pri bolnikih s cistično fibrozo, - nove generične paralele, nove oblike in nova pakiranja, med katerimi sta tudi nova oblika metotreksata (metoject), ki se bolnikom z revmatoidnim artritisom daje tudi subkutano, in kvetiapin (seroquel SR), zdravilo s podalj­ šanim sproščanjem za zdravljenje shizofrenije, ki se daje le enkrat dnevno, - zdravila z novimi ali dopolnjenimi omejitvami predpisovanja ter umik določenih zdravil z li­ ste, ker niso prišla na trg ali jih ni več na trgu.

Z novo razvrstitvijo zdravil na liste se uvaja tudi nov seznam medsebojno zamenljivih zdra­ vil z najvišjo priznano vrednostjo. Gre za sez­ nam že razvrščenih zdravil, ki imajo po več pa­ ralel (vsebujejo isto zdravilno učinkovino, prodajajo pa jih različni proizvajalci pod različnimi blagovnimi znamkami), opredeljenih kot medsebojno zamenljive, zato je dovoljeno tudi, da jih med seboj zamenja farmacevt v le­ karni. Vsaki skupini medsebojno zamenljivih

učinkovin zzzs dvakrat letno določi najvišjo priznano vrednost; če proizvajalec ponuja zdra­ vilo po ceni, ki je višja od te vrednosti, mora za­ varovanec za zdravilo doplačati. Novi seznam po novem vsebuje 56 zdravilnih učinkovin, 135 oblik zdravil oziroma skupno 420 zdravil z lastniškim imenom.

Nižje cene nekaterih medsebojno zamenlji­ vih zdravil so znižale tudi najvišje priznane vrednosti, na podlagi česar bo po predvidevan­ jih zzzs ustvarjen letni prihranek v višini 5,67 milijonov evrov (skupaj sredstva obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja). Tako kot pri predhodnih seznamih je tudi pri enaj­ stem zaporednem, jesenskem seznamu v vsaki skupini medsebojno zamenljivih zdravil vsaj eno zdravilo, ki ne presega najvišje priznane vrednosti in zato zanj zavarovani osebi ni po­ trebno doplačati razlike med ceno zdravila in najvišjo priznano vrednostjo, ki jo krije obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. ¶

NAŠA LEKARNA 65

NA© A L E K A R N A S VETUJE

Pravočasno okrepite imunski sistem s Kolostrumom

ugodna cena. Svoje zdravje pravočasno okrepite. Več na www.hisa-zdravja.si .

Kako premagati negativne dejavnike, ki vplivajo na našo kožo

V stresnih trenutkih ostanite mirni in zbrani!

Škodljivi zunanji dejavniki, mraz, veter, onesnaženje in klimatizirani prostori negativno vplivajo na našo kožo, ki zato postane občutljivejša. Aqualia Thermal mineralni balzam z učinkom »filma« kožo pomirja in ščiti.

Izdelek lahko uporabljamo za dnevno in nočno nego ter masko.

Zdravilna in krepilna moč termalne vode Vichy je ujeta v negovalnem balzamu, ki ne vsebuje parabena, barvil in parfuma.

Kolagen v prahu – pomoč za lepšo kožo, lase, nohte in sklepe

Kolostrum je najbogatejši naravni vir protiteles, vitaminov, mineralov, aminokislin in antioksidantov, s katerim si v vseh življenjskih obdobjih lahko okrepimo imunski sistem. Skrivnost kolostruma se skriva v IgG-protitelesih. To so imunoglobulini, ki so pomembni kot uničevalci mikrobov in antioksidanti. Kolostrum podjetja NOW Foods odlikuje najvišja vsebnost IgG-protiteles med podobnimi izdelki pri nas in zelo

66

NAŠA LEKARNA

Klinične raziskave potrjujejo tudi pozitivni učinek pri osteoartitisu, saj pripomore k zmanjšanju bolečin in izboljšanju gibljivosti sklepov. Kolagen je primeren za vse po 20. letu, še posebno ženske, ki želijo ohraniti lepo in mladostno kožo ter čvrste nohte.

Več na www.medex.si .

Kolagen pomaga upočasniti staranje in nastajanje gub, pomaga pri suhi in hrapavi koži, ji vrača vlago, elastičnost in prožnost. Lasem izboljša lesk, čvrstost in njihovo strukturo.

Stresa je v današnjem načinu življenja, ki ga zaznamuje nenehna bitka s časom, vse več. Pri delu smo zato manj učinkoviti in se počasneje odzivamo. Persen ® je zdravilo rastlinskega izvora, ki na naraven način pomaga obvladovati stres v vsakdanjem življenju.

Več o obvladovanju stresa na www.5minutzasprostitev.com .

Za otekle in boleče noge

Ljudje s stoječim poklicem pa tudi tisti, ki na delovnem mestu pretežno sedijo, imajo lahko izrazitejše težave z venskim obtokom. Po dolgem stanju ali sedenju noge bolijo, so težke, utrujene in otečejo. Venitan ® forte gel vsebuje escin, naravno zdravilno učinkovino iz divjega kostanja. Ta krepi vene, preprečuje nastajanje oteklin in deluje protivnetno. Vsebuje še heparin, ki dodatno zmanjšuje otekline in podplutbe.

Izbor pripravljamo v uredniπtvu.

Križi in težave?

Za vse, ki imate težave s sklepi in mišicami (križ, kolena, vrat …), je na voljo nov izdelek iz linije NO DOL, obliži NO DOL s 24-urnim delovanjem. Rastlinski izvlečki arnike, kafre, vrbe in hudičevega kremplja lajšajo težave v mišicah in sklepih ter delujejo blažilno in pomirjajoče. Obliž si preprosto nalepite na prizadeto mesto.

Postopno sproščanje učinkovin vam v službi pa tudi vso noč lajša težave. Obliži NO DOL so dermatološko preizkušeni, ne puščajo madežev in ne mastijo. Na voljo so v lekarnah in specializiranih trgovinah.

Premagajte VSE simptome prehlada HKRATI Ste prehlajeni in bi radi hitro premagali vse simptome hkrati? Vas moti močan izcedek iz nosu, imate dražeč občutek v nosu in očeh, glavobol in morda celo vročino?

Vse to so simptomi razvitega prehlada in prav vse učinkovito lajša Aspirin® Complex.

Acetilsalicilni kislini je dodana posebna sestavina psevdoefedrin, zato Aspirin® Complex zmanjšuje oteklost nosne sluznice, s tem zavira nastanek sluzi v nosu in tako olajša dihanje skozi nos. Hkrati deluje tudi protivnetno in lajša vse prehladne bolečine ter znižuje zvišano telesno temperaturo.

Hitro in učinkovito odpravi vse simptome prehlada: nahod, glavobol in vročino.

NAŠA 67 Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom aliLEKARNA farmacevtom.

ODPORNOST - PREBAVA - RAVNOVESJE - REGENERACIJA - MOČ - VITALNOST

• Oslabljena odpornost organizma?

• Neurejena prebava?

• Slabo počutje in razpoloženje?

• Moteči simptomi alergijskih stanj?

• Počasna obnova poškodovanih tkiv?

• Slaba telesna kondicija?

To je le nekaj sovražnikov zdravja, ki jim lahko uspešno kljubujete na naraven način!

Ekolostrum je bogat vir imunskih in rastnih faktorjev ter vitaminov, mineralov in aminokislin. Več kot 3000 raziskav je potrdilo številne koristi kolostruma za naše zdravje.

Za odrasle in otroke od 2. leta naprej.

• Prezgodnje staranje?

Knockout

sovražnikom zdravja!

Kapsule Ekolostrum so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

www.ekolostrum.com

68 N ABrnčičeva 1, Š A L E K A R N Ljubljana A Medis, d.o.o.,

Inteligenca narave