BIQANA @IVKOVI]
OP[TESTVO ZA IV ODDELENIE
DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE
Glaven urednik:
Uredil: Biqana @IVKOVI]
Recenzentska komisija za stru~no vrednuvawe na u~ebnikot, formirana od ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija vo sostav: Suna RAIMI - pretsedatel Dubravka GE[OVSKA - Prof. vo OU “\or|ija Pulevski” - Skopje Qiqana SPASEVA - Prof. vo OU “Kliment Ohridski” - Skopje Stru~en sorabotniik: Prof. d-r. \or|i PAVLOVSKI Ilustrator: Ana PANOVA CVETKOVSKA So re{enie broj od 2009 godina, od Ministerot za Obrazovanie i nauka na Republika Makedonija ovoj u~ebnik se odobruva za upotreba vo osnovnite u~ili{tan a Republika Makedonija.
PREDGOVOR
U~ebnikot po op{testvo za 4 oddelenie na devetgodi{no osnovno obrazovanie e pi{uvan spored novata nastavna programa, koncepcijata i metodologijata za izgotvuvawe na u~ebnici. Ovoj rakopis za u~ebnik e raboten spored najsovremenite metodsko-didakti~ki i pedago{ko-psiholo{ki barawa po metodot aktivna nastava - interaktivno. Toa se svetski trendovi vo koi se bara u~enikot da ne e pasiven nabquduva~ vo nastavata, tuku aktiven u~esnik koj }e raboti, misli, nabquduva i istra`uva. Poradi toa u~ebnikot ima raboten karakter i se rakovodi od na~eloto: - se {to slu{av zaboraviv, - se {to gledav se se}avam, - a se {to rabotev i sega mo`am da go rabotam! Napomena za nastavnikot: Ona {to e dadeno vo u~ebnikot za dopolnuvawe i pi{uvawe e URNEK kako treba da se raboti, a u~enicite da go pi{uvaat vo svojata rabotna tetratka po op{testvo. Napomena za u~enkot: Ne pi{uvaj i ne {krtaj vo u~ebnikot tuku toa pravi go vo u~ili{nata tetratka. U~ebnikot vrati go neo{teten vo u~ili{teto na krajot od u~ebnata godina.
Avtorot Vi posakuva mnogu uspeh vo rabotata i u~eweto
Sposobnostite }e gi razvie{ preku: Komunicirawe - pretstavuva na~in na razmena na mislewa i informacii. A toa }e go ostvari{ preku: ~itawe, pi{uvawe, slu{awe, iznesuvawe na svoe mislewe, so sporeduvawe na mislewata, istra`uvawe i vrednuvawe. Istra`uvawe - pretstavuva sobirawe i koristewe na podatoci i informacii preku: nabquduvawe i bele`ewe na istite, nivno prethodno planirawe, sporeduvawe i analizirawe. Sorabotka so drugite - {to }e ja ostvari{ preku aktivno u~estvo vo: grupna timska rabota, razbirawe i po~ituvawe na drugite, po~ituvawe na tradiciite i kulturata.
Legenda:
zada~a
odgovori na pra{aweto napi{i
razgovaraj
istra`uvaj
potseti se
re~nik
TIMSKA RABOTA Sorabotkata se pojavuva toga{ koga lu|eto rabotat zaedno za da postignat zaedni~ka cel. Toa se vika timska rabota. Mnogu e polesno koga sopstvenite ili zaedni~kite celi gi postignuvame so timska rabota. Vo sekoja grupa mo`e da se slu~i konflikt koj {to mo`e da dovede do podelenost na grupata, do nejzino uni{tuvawe ili pak do zna~ajna promena vo samata grupa. Zatoa, za uspe{no izvr{uvawe na zada~ata ~lenovite treba da gi po~ituvaat slednive pravila: - podednakvo da go po~ituvaat misleweto na sekoj ~len od timot; - zaedni~ki da odlu~at koj }e bide voda~ na grupata; - dol`nostite vnatre vo timot se delat spored sposobnostite na u~enicite; - sekoj ~len e dol`en zada~ite da gi izvr{i vo opredeleno vreme. Edna zada~a najuspe{no }e bide izvr{ena ako timot me|u sebe se soglasuva. Najdobro e koga timovite se sostaveni od 3 do 5 ~lenovi.
SEMEJSTVO, DOMA]INSTVO I OP[TESTVO
Vo ovaa tema }e se zapoznae{ so: - semejniot `ivot; - vidovi semejstva; - bra~niot `ivot i bra~nite ulogi; - `ivotot vo doma}instvata; - sopstvenost; - privatnost i - na~ini na informirawe.
7
SEMEEN @IVOT Semejniot `ivot se odviva vo sklop na edno semejstvo. Semejstvoto kako zaednica na roditeli i deca ima jaki emotivni vrski me|u ~lenovite. Za dobro funkcionirawe na edno semejstvo potrebno e da postoi: po~it, qubov i razbirawe. Popolni ja tabelata i napi{i po eden primer vo {to se soglasuva{ so ~lenovite od tvoeto semejstvo, a vo {to ne se soglasuva{ (pr. slu{awe glasna muzika, koj }e go is~isti akvariumot...)
Ra|aweto ne e sekoga{ vrzano za semejstvoto, no sepak vo najgolema mera se odviva vo nego. Site nie sme se rodile vo semejstvoto ili semejstvoto nastanalo so na{eto ra|awe. Postojat pove}e vidovi na srodstva. Najva`en oblik na srodstvo e krvnoto ili prirodnoto srodstvo koe se formira so ra|aweto. Srodstvoto mo`e da bide po majka ili po tatko. Pokraj krvnoto srodstvo, postojat i: - srodstvo {to se sozdava so sklu~uvawe na brak; - srodstvo {to nastanuva so posvojuvawe i - duhovno srodstvo (kumstvo, pobratimstvo, srodstvo po mleko). Dali si vo duhovno srodstvo so nekogo i vo kakvo?
8
krvno srodstvo
Izraboti prizma na tema semejstvo.
SEMEJSTVO
9
VIDOVI SEMEJSTVA POTESNO I PO[IROKO SEMEJSTVO Postojat razli~ni vidovi zaedni~ko `iveewe: so dvajca roditeli, so eden roditel, so rodnini, so lu|e - usvoiteli ili starateli i dom - semejstvo.
Razgovarajte za osobinite na sekoj od ovie semejstva.
Vo zavisnost od brojot na ~lenovite koi `iveat zaedno vo edno semejstvo, razlikuvame potesno i po{iroko semejstvo. Potesno semejstvo se sostoi od dvajca roditeli koi gi odgleduvaat svoite deca. Po{iroko semejstvo se nekolku generacii od isto semejstvo koi {to `iveat zaedno, delej}i gi odgovornostite vo nego. Vo posledno vreme zna~itelno se zgolemil brojot na ednoroditelskite semejstva. Toa se semejstva kade {to decata `iveat so eden roditel poradi nivno nesoglasuvawe. Vo kakvo semejstvo `ivee{ - vo potesno ili vo po{iroko?
Zalepi fotografija od eden ~len na tvoeto po{iroko semejstvo i dopolni:
Na fotografijata e ________________ roden e na__________________________ sega ima ____ godini koga e napravena fotografijata 10
(godina) ____________
Popolni go rodovoto steblo. Jas
Tetin
Vujna Bratu~edi
Bratu~edi
Tatko
Majka
Tetka
Vujko
Baba
Baba
^i~ko
Tetka Bratu~edi
Bratu~edi
Dedo Strina
Dedo Tetin
11
VREMENSKA LENTA (Nastavna sodr`ina za u~enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno) Vremenska lenta e linija na koja e mo`no da se prika`at datumi od minatoto po redosled po koj se slu~uvale. Na vremenskata lenta ozna~i ja godinata na tvoeto ra|awe i godinite na ra|awe na tvoite roditeli, bra}a, sestri i najstariot ~len od tvoeto po{iroko semejstvo od pomladite kon postarite ~lenovi. Na praznite linii napi{i go imeto na li~nosta i godinata na ra|awe i povrzi ja so soodvetnata godina od lentata.
-Koj e najstar na tvojata vremenska lenta?
-Koj e najmlad?
-Kolkava e razlikata vo godini pome|u najmladiot i najstariot ~len vo tvoeto semejstvo? 12
SEMEJSTVATA NIZ ISTORIJATA I DENES Semejstvata otsekoga{ ne bile isti. Tie se menuvale niz istorijata. Glavna uloga vo praistoriskoto semejstvo ja imala `enata. Takvite semejstva se vikaat matrijarhalni. Toa zna~i deka majkata se gri`ela za potomstvoto i nosela va`ni odluki za semejstvoto. No so tekot na vremeto ulogata na tatkoto stanala sĂŠ pozna~ajna i so toa semejstvata dobivaat patrijarhalen karakter. Denes osnovnata podelba na semejstva e na: - tradicionalno (patrijarhalno) semejstvo i - sovremeno (demokratsko) semejstvo. Vo minatoto mnogu pove}e bilo zastapeno patrijarhalnoto semejstvo. Denes, iako sĂŠ u{te postoi vakviot vid na semejstva, so razvojot na demokratijata vo op{testvoto i semejstvata dobivaat vakov oblik vo koj site negovi ~lenovi se ramnopravni (ednakvi).
tradicionalno semejstvo (patrijarhalno) - glavniot zbor go ima tatkoto - nadredena polo`ba na tatkoto i podredena na `enata (majkata) i decata
sovremeno semejstvo (demokratsko) - ramnopravnost pome|u ma`ot i `enata - decata aktivno u~estvuvaat vo semejniot `ivot
matrijarhat, patrijarhat, patrijarhalno, demokratsko 13
Pro~itaj go izvadokot od dramata “^orbaxi Teodos� od Vasil Iqoski. Razgovarajte i so tehnikata Venov dijagram opredelete gi karakteristikite na Teodos i Keva (ma`ot i `enata). TEODOS : Pomini so fr~ata u{te edna{, Paraskevo! KEVA : Eve. (Mu go bri{e paltoto.) Teodose . . . sakav . . . TEODOS : (ja prese~uva) Gledaj pobrgu da stasa ru~ekot, po ladot da go donesete, za{to ako bide docna, sonceto }e go ispe~e zelnikot, kremen }e go stori. KEVA : Arno, Teodose, tuku sakav ne{to. . . TEODOS : Znam {to. Ama nej}am da znam. KEVA : Ti se molam, Teodose! Devojkata mana si nema! Tuku od inaet o~ite ne ti gledaat. TEODOS : Nema edna mana, tuku trista. Prvo i prvo, imeto - Stojanka, selsko ime. Najdi de v kalendar ime Stojanka! KEVA : Imeto e od kumot. . . Se gleda umot. TEODOS : Posle, crna. . . KEVA : Malku e smurgava, ama mnogu e li~na, a belilo na lice ne klava. TEODOS : A i kakva mo`e da bide devojka od takva ku}a? Tatko i e samarxija. So nego li da se zasvatam? Poarno samar na grbot da si stavam. Taa da mi vleze vo ku}ava! Kakov red, kakva ~istota }e bide? Ne vrtkaj me pove}e, rabota me ~eka, ne e red! KEVA : Toedose. . . TEODOS : Ni zbor pove}e za toa! KEVA : Drugo ni{to. . . Dojde Arsovica. . . TEODOS : Nemam jas nikakva rabota so Arsovica. . . KEVA : Za lozjeto. . . TEODOS : Za lozjeto. . . Toa ne e `enska rabota. Kolku pati sum ti rekol da ne se me{a{ vo moite raboti. KEVA : Arno, Teodose, za taa rabota, navistina tvoja si e. . . Ama za Tom~e. . . Kako Gospod te molam. . . Majka sum. . . TEODOS : Pak! Ne! Ako ste ti i sin ti za samar, jas ne sum! Ako vam vi se jade leb so kal od pod nokti, mene mi se gnasi! Da ne ~ujam pove}e! (izleguva.) Ru~ekot na vreme. Zaedni~ki Karakteristiki Karakteristiki karakteristiki na `enata na ma`ot
[to ti ka`uva Venoviot dijagram? Vo kakvo semejstvo `iveat Teodos i Paraskeva (Keva)? 14
ULOGITE NA RODITELITE, STARATELITE I DECATA Semejstvoto vlijae vrz sevkupniot razvoj na li~nosta na decata. Formiraweto na li~nosta vo golema mera zavisi od na~inot na koj tie se vsadeni od strana na roditelite ili staratelite. Pokraj ova, roditelite i staratelite imaat obvrska vo obezbeduvaweto na materijalnata egzistencija na negovite ~lenovi.
[to sĂŠ si nau~il vo semejstvoto pred da trgne{ vo u~ili{te?
Sekoj ~len od semejstvoto ima svoi prava i obvrski vo i nadvor od nego. Deteto ne e samo ~len na semejstvoto. Negoviot `ivot se odviva i vo naselbata i vo u~ili{teto. Site ~lenovi od semejstvoto imaat pravo da gi koristat site raboti vo svojot dom, no i obvrska da gi ~uvaat. Nabroj gi tvoite aktivnosti vo domot. Koe e tvoeto omileno kat~e kade {to go pominuva{ najgolemiot del od vremeto?
staratel
15
Sekoe dete ima pravo na igra vo dobra i zdrava okolina, no i odgovornost istata da ja ~uva. Sekoj u~enik vo u~ili{teto ima pravo da pra{a ona {to ne znae, da pobara nastavnikot da mu pomogne, da dobie odgovor na postavenoto pra{awe i da go ka`e ona {to go znae.
U~enikot ima i svoi odgovornosti: redovno da doa|a na u~ili{te, da u~i i da steknuva novi znaewa i pristojno da se odnesuva kon site vo u~ili{teto.
Popolni ja tebelata. Prava na decata Vo semejstvoto
Vo naselbata
Vo u~ili{teto 16
Obvrski na decata
PROEKTNA NASTAVNA RABOTA
Odberi edna tema i napi{i kratok sostav. ^itajte gi na ~as i diskutirajte za istite. 1. “Vo {to ne se soglasuvam so moite roditeli” 2. “Edna{ gi izla`av moite roditeli” 3. “Ne ja ispolniv mojata odgovornost”
17
BRA^EN @IVOT I BRA^NI ULOGI Brakot e zaednica uredena so zakon za `ivot pome|u ma` i `ena. Koga stapuvaat vo brak mladencite se registriraat vo op{tina i dobivaat izvod za ven~ani. Tekstot za pravata na bra~nite drugari im go ~ita mati~arot i so toa oficijalno go ozna~uvaat brakot. Brakot pokraj drugoto podrazbira i zaedni~ka gri`a na bra~nite drugari vo odgleduvaweto na nivnite deca. Tie treba da se gri`at za sekoj ~len od semejstvoto. Brakot mo`e da bide sklu~en so: - registracija vo mati~na kniga, - ven~avawe vo crkva i sli~no. Bra~nite drugari se narekuvaat i sopru`nici. Brakovite se sklu~uvaat od qubov pome|u dva sprotivni pola. Istra`uvaj, doznaj i odgovori na pra{awata!
Zalepi fotografija od svadbata na tvoite roditeli (ili nacrtaj gi). Napi{i ja datata koga tvoite roditeli stapile vo brak _______ Tatko mi toga{ imal ________ godini, a majka mi ________ godini. Vo brak se _________ godini. Zaokru`i: Moite roditeli se ven~ale vo a) mati~no (op{tina) b) crkva v) __________________
18
mati~ar
AKO SAKA[ DA ZNAE[ POVE]E (nastavna sodr`ina za u~enicite koi u~at pobrzo, pro{ireno i prodlabo~eno)
Dali znae{ koga se praznuva Me|unarodniot den na `enata? [to pravi{ na toj den? Eve u{te nekolku interesni informacii: * Dali znae{ deka postoi Me|unaroden den na semejstvoto? Toj den e 15 maj.
* Denot na roditelite e na 22 juli.
* A na 9 septemvri se praznuva Denot na babite i dedovcite.
*Den na tatkovcite e na 16 juni.
* Me|unarodniot den na decata e 20 noemvri.
19
Aktivnosti: 1. Napravi svoja li~na izrabotka i podari ja na eden ~len od tvoeto semejstvo za nekoj od navedenite praznici!
Predlozi za izrabotka:
1. ____________________ 2. ____________________ 3. ____________________ 4. ____________________
2. Napravi ~estitka so koja }e mu posaka{ ne{to ubavo na nekoj ~len od tvoeto semejstvo, a na praznite linii napi{i ja sodr`inata na ~estitkata.
20
@IVOT VO DOMA]INSTVOTO Doma}instvoto go so~inuva grupa lu|e koi `iveat zaedno kako semejstvo. Nego go sozdavaat roditelite. Brojot na lu|eto koi `iveat vo edno doma}instvo mo`e da bide razli~en. Mestoto kade {to tie `iveat se vika dom. Za podobro da funkcionira edno doma}instvo, treba da se po~ituva redot vo nego. Vo doma}instvoto potrebno e sekoj da dade svoj pridones vo izvr{uvaweto na sekojdnevnite aktivnosti. So tehnikata Venov dijagram opredeli gi tvoite sekojdnevni aktivnosti i aktivnostite na roditelite. Od niv izvedi gi onie aktivnosti {to vi se zaedni~ki. Aktivnostite na roditelite
Zaedni~ki aktivnosti
Tvoite aktivnosti
[to misli{, koj treba da ima pove}e aktivnosti, decata ili vozrasnite?
Postojat li “ma{ki” i “`enski” aktivnosti?
[to pravi{ vo tvoeto slobodno vreme?
Slu{a{ li glasno muzika? Go po~ituva{ li slobodnoto vreme na ostanatite ~lenovi od tvoeto semejstvo? 21
PLANIRAWE NA DOMA[NIOT BUXET Sekoe doma}instvo ima svoi prihodi so koi raspolaga, no isto taka ima i odredeni tro{oci. Mnogu e va`no parite pravilno da bidat rasporedeni, umereno da se tro{i i da se {tedi. Razgledaj ja slikata i odgovori na dadenite barawa. 32.000 den.
30.000 den.
Vkupno: 62.000 den. ........Mese~ni smetki..............................................
15.000 den.
.....................Mese~ni tro{oci za avtomobil..................
4.000 den.
.........Prehrambeni produkti.................................
8.000 den.
......................Obleka............................................................
12.000 den.
.........Sredstva za higiena...................................... 3.000 den. Vo semejstvoto decata ne zarabotuvaat. Sepak i tie imaat svoi potrebi (izu~uvawe jazik, sportuvawe, knigi, igra~ki...). Za nivnite potrebi se gri`at roditelite. Napi{i gi tro{ocite na decata vo tvoeto semejstvo i za {to tie se nameneti! .........................................................
den.
.........................................................
den.
.........................................................
den.
Tro{oci za decata...........vkupno:....
den.
Vkupno potro{uva~ka vo semejstvoto............
den.
Ovoj mesec za{tedivme 22
prihodi, buxet, tro{oci.
den.
SOPSTVENOST ^len 17 Sekoj ~ovek ima pravo na sopstvenost kako samostojno taka i zaedno so drugi. Sopstvenost e poseduvawe i prisvojuvawe na ne{tata od strana na ~ovekot. Sopstvenosta mo`e da bide li~na (individualna) i grupna (zdru`ena).
Sopstvenosta sozdava obvrska site da ja po~ituvaat. Sopstvenikot mo`e ne{tata da gi upotrebuva, tro{i, da gi prodava, uni{tuva ili so niv da postapuva onaka kako {to toj saka.
23
PRIVATNOST Sekoe dete ima pravo na svoja privatnost. Poradi toa nikoj nema pravo da gi ~ita negovite pisma ili dnevnici bez negova dozvola.
Privatnost postoi koga ne sakame da spodelime nekoja informacija so nekogo. Informaciite koi sakame da gi spodelime gi ka`uvame javno.
Pro~itaj gi iskazite i spored barawata popolni ja tabelata. 1. Mila pi{uva dnevnik i ne saka nikoj da znae za toa. 2. Vo svojata soba Marko zboruva so svojot drugar na telefon i ne saka sestra mu da go slu{a nivniot razgovor. 3. Vo domot na Darko ima gosti. Darko gi moli roditelite da ne zboruvaat za negovata slaba ocenka po matematika. 4. U~itelkata gi deli testovite. U~enicite baraat da ne gi ka`uva glasno ocenkite. 5. Na vratata od sobata na Nikola pi{uva “VE MOLAM TROPNETE PRED DA VLEZETE�. 6. Majkata gi zamoluva decata da izlezat od spalnata soba dodeka se presoblekuva. Koj saka privatnost? Mila Marko Darko u~enicite Nikola majkata
24
[to sakaat da zadr`at vo privatnost?
Od kogo sakaat da ja za~uvaat privatnosta?
[to pravat za da ja za~uvaat privatnosta?
NA^INI NA INFORMIRAWE Vo minatoto prenesuvaweto na nekoja vest se odvivala preku glasnici - lu|e koi javale na kow. So razvojot na soobra}ajot se zabrzuva i dvi`eweto na informaciite. Denes, na~inot na informirawe e brz i se vr{i preku sateliti, radiovrski, telefoni, televizii i dr. Satelitite kru`at okolu Zemjata. Tie se so razli~na golemina i forma.
Sovremenite sredstva za komunikacija vlijaat na na{ite `ivoti na najrazli~ni na~ini i nĂŠ zbli`uvaat so lu|e koi {to se iljadnici kilometri oddale~eni od nas. -Od kade naj~esto gi dobiva{ informaciite?
25
DNEVNI VESNICI Dnevnite vesnici sekojdnevno nĂŠ izvestuvaat za sĂŠ ona {to se slu~uva okolu nas. Nabroj nekolku naslovi na dnevni vesnici.
Spored vestite i informaciite pe~atot se deli na: - kvaliteten pe~at - dneven vesnik so poseriozni vesti, informacii i analizi, i - `olt pe~at - dneven vesnik so senzacionalni vesti i so karakter na zabavuva~ na ~itatelite. ^ovekot koj ima polna kontrola nad sodr`inata na vesnikot se vika glaven urednik. Dnevnite vesnici sekojdnevno se pe~atat vo odreden tira`. Tira` e broj na pe~ateni primeroci od vesnikot.
Pro~itaj go tekstot i odgovori na postavenite pra{awa! -[to dozna od ovoj ise~ok?
-Vo koja op{tina se nao|a u~ili{teto?
-Kako ja ocenuva{ ovaa aktivnost?
-[to bi smenil vo tvoeto u~ili{te?
26
RADIO, TELEVIZIJA I INTERNET
Radioto se upotrebuva u{te pred da se pojavi televizijata. So nego sekojdnevno se vr{i emituvawe na programi od najrazli~en karakter.
Prvoto radio e napraveno 1920 godina.
Televizijata se javuva podocna vo odnos na pe~atot i radioto. Televizijata ni ovozmo`uva direktno da gi sledime slu~uvawata od celiot svet.
Televizorot e otkrien 1936 godina.
Internet e najgolemata svetska kompjuterska mre`a. Toj ni ovozmo`uva da komunicirame so lu|eto od celiot svet.
27
Izraboti T-tabela prvo vo grupi, a potoa edna za celoto oddelenie na tema: Pozitivni i negativni vlijanija na mediumite vrz mladite! Pri~ini protiv postoewe
Pri~ini za postoewe
Istra`uva~ki aktivnosti Podelete se vo tri grupi! Sekoja grupa vr{i razli~no istra`uvawe. 1. grupa: Najgledan TV kanal
Napravi anketa od 50 ispitanika (od site vozrasti i etni~ki grupi) za najgledan TV kanal.
MTV
28
A1
Sitel
Telma
Kanal 5
Alsat
BTR
drugi
Dobienite podatoci pretstavi gi na grafikon.
50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 MTV
A1
Sitel
Telma
Kanal 5
Alsat
BTR
drugi
-Koj e najgledaniot TV kanal spored podatocite? 2. grupa: Naj~itan dneven vesnik
Anketiraj 50 ispitanika za naj~itan dneven vesnik. Ve~er
Vest
Vreme
Utrinski
Dnevnik
Koha
drugi
Podatocite vnesi gi vo grafikon.
50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 Ve~er
Vest
Vreme
Utrinski
Dnevnik
Koha
drugi 29
Na koj dneven pe~at ispitanicite od sprovedenata anketa najve}e mu veruvaat, a na koj najmalku?
3. grupa: Najposetuvana internet stranica
Anketiraj 50 ispitanici za najposetuvana internet stranica.
Yahoo
Kajgana
Idividi
hi5
drugi
Podatocite vnesi gi vo grafikon.
50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 Yahoo
Kajgana
Idividi
Koja e najposetuvana internet stranica? 30
hi5
drugi
PROVERI GO SVOETO ZNAEWE Semejstvoto e zaednica na ____________ i _____________. Vo zavisnost od brojot na ~lenovite, semejstvata se delat na: _________________ i _________________. Brak e __________________________________________________________________ ________________________________________________________________________. [to se sopru`nici? _____________________________________________________ ________________________________________________________________________. Doma}instvoto go so~inuva ______________________________________________ ________________________________________________________________________.
Povrzi!
Sopstvenost Privatnost
- pi{uvawe dnevnik - telefon - “NE VOZNEMIRUVAJ� - razgovor so drugarot - obleka
Nabroj! Sredstva za informirawe
31
@IVEALI[TA I NASELBI
Vo ovaa tema }e se zapoznae{ so: - vidovi `iveali{ta; - sosedstvo; - naselbi i institucii; - reljef; - geografska karta; - kartografski znaci i - problemi vo naselbite.
33
VIDOVI @IVEALI[TA I NIVNOTO ODR@UVAWE Na{iot dom e del od na{eto semejstvo. Nikola `ivee vo semejna ku}a vo naselbata Vlae, a Marko vo stanbena zgrada vo naselbata Kapi{tec. Toa se nivnite domovi. Kako Nikola da dojde do Marko? Marko `ivee na ulica Naroden front . So vakva tabla se ozna~uva imeto na ulicata. Koga }e ja najdeme ulicata ja barame i zgradata koja se nao|a na broj 28 . So vakva tabla se ozna~uva brojot na ku}ata odnosno zgradata. Sekoja ulica ima leva i desna strana. Na levata strana ku}ite t.e. zgradite se obele`ani so neparni, a od desnata strana so parni broevi. Golemite zgradi imaat pove}e katovi. Na sekoj kat ima po nekolku stanovi. Sekoj stan e ozna~en so soodveten broj. Na sekoj stan stoi plo~ka so prezimeto na semejstvoto koe `ivee tamu. Stojanovski
Sekoe semejstvo treba da se gri`i za svoeto `iveali{te. Za dobro funkcionirawe mnogu e va`no sekoe semejstvo najmalku edna{ mese~no (a po potreba i po~esto) da odr`uva ku}en sovet. Na nego da razgovara za problemite od sekakov vid i nivno re{avawe. Obidi se i ti aktivno da u~estvuva{ na niv. Vakov vid na sostanoci zadol`itelno se odr`uva vo stanbenite zgradi ili vo maala za re{avawe na tekovnite problemi.
34
Zaedni~ki vo oddelenieto popolnete ja tabelata. So toa }e napravite malo istra`uvawe. Dali pogolem broj u~enici od tvoeto oddelenie `iveat na desnata ili na levata strana na ulicata. Vk. Broj vo dnevnik Broj na zgrada/ku}a Levo Desno
Od vkupno _______ u~enici na desna strana od ulicata `iveat __________ u~enici, a na leva ________ u~enici.
Obidi se sam Nacrtaj ilustracija na svoeto `iveali{te (stan, ku}a, stanbena zgrada).
Na koja ulica se nao|a tvoeto `iveali{te?
Vo koja naselba?
Na koja ulica se nao|a tvoeto u~ili{te? Napi{i gi ulicite koi gi minuva{ od tvojot stan/ku}a do tvoeto u~ili{te! 35
-Kolku ulici pominuva{?
Obidi se da go nacrta{ patot od tvojot dom do tvoeto u~ili{te.
Napravete istra`uvawe, koj od tvoeto oddelenie `ivee najdaleku, a koj najblisku do u~ili{teto kade u~ite! Najdaleku `ivee____________, a najblisku `ivee_______________.
Kolku vreme im e potrebno na u~enikot {to `ivee najdaleku i na u~enikot {to `ivee najblisku za da pristignat od doma do u~ili{te?
36
SOSEDSTVO I SOSEDSKI ODNOSI Nieden ~ovek ne `ivee sam. Site nie `iveeme vo zaednica so ostanatite `iteli od naselbata. Lu|eto koi `iveat najblisku do nas se na{i sosedi. Kon niv treba da se odnesuvame pristojno, da gradime dobri odnosi i da im pru`ime pomo{ koga taa im e potrebna. Zgradite i ku}ite {to se nao|aat vo blizina na na{iot dom se na{i maala. Gradovite se sostaveni od naselbi i pove}e maala. Edno maalo pretstavuvaat site stambeni zgradi i ku}i koi se nao|aat na opredelena teritorija. -[to ti se dopa|a vo tvoeto maalo, a {to bi promenil?
-Dali vo tvoeto maalo ima prostor za igra?
-Zo{to e va`no da imame drugari od na{eto maalo?
Koga `iveeme vo edna zaednica potrebno e da bideme solidarni, a toa zna~i da bideme nesebi~ni vo davaweto pomo{ na drugite, odnosno da bideme svesni za potrebata od zaedni~ko dejstvuvawe. - Vo koi situacii lu|eto treba da ja poka`at svojata solidarnost?
-Zo{to gradot Skopje e grad na solidarnosta?
solidarnost
37
BON TON Ubavo odnesuvawe so sosedite
1. Koga }e go sretneme na{iot sosed treba da go pozdravime. So pozdravot sekoga{ odi i nasmevka. Inaku, kako nekomu da mu poveruvame deka ni posakuva dobar den ako ne gleda “nam}oresto�. 2. Koga se vozime vo lift gi pozdravuvame site - i poznatite i nepoznatite. Prvo treba da pozdravi onoj koj vleguva vo liftot, a ostanatite koi ve}e se tamu go otpozdravuvaat. 3. Koga organizirame rodendenska zabava treba da gi po~ituvame sosedite so toa {to }e izbereme neraboten den za pravewe na zabavata, a odnapred za toa }e gi izvestime. 4. Ako gi znaete pravilata na ku}niot red, toga{ sigurno znaete deka opredeleno vreme od denot e predvideno za odmarawe. Toa e periodot od 17 do 19 ~asot koga ne treba da se pravi vreva, bidej}i na{ite sosedi najverojatno odmaraat. 5. Decata od maalata ~esto se sobiraat pred zgradata za da igraat: fudbal, krienka ili nekoja druga igra. Posebno vo igrite so topka postoi mo`nost topkata da letne vo nekoj od prozorcite i da napravi {teta. Za da ne se slu~i toa odberete go najbliskoto igrali{te na koe slobodno }e mo`ete da u`ivate vo igrata, a se razbira }e ja izbegnete i ulicata.
38
NASELBITE I INSTITUCIITE VO NIV (institucii, mesna zaednica, javno mesto) Site lu|e {to `iveat vo edna naselba se `iteli na taa naselba, a nivnite domovi se nivni `iveali{ta. Vo edna naselba lu|eto mo`at, no ne mora da se poznavaat, no site tie treba da pridonesuvaat za razvivawe na dobri me|u~ove~ki odnosi i za podobruvawe na seop{tiot `ivot vo naselbata. Vo naselbite postojat i rabotat pove}e institucii od razli~ni oblasti. Op{testvenite institucii imaat za cel da gi zadovolat potrebite na gra|anite. Celiot ili pogolemiot del od `ivotot na lu|eto se odviva i e organiziran niz mnogu najrazli~ni op{testveni institucii. Taka, lu|eto se ra|aat vo rodili{ta, se lekuvaat vo bolnici, se obrazuvaat vo u~ili{ta, sportuvaat vo klubovi, se zabavuvaat vo dru{tva, teatri, rabotat vo ustanovi i pretprijatija. . . I semejstvoto e institucija. Napi{i gi instituciite vo svojata naselba!
Napi{i vo koja institucija (u~ili{te, banka, po{ta, apteka, kino, policija, bolnica) treba da se obratat slednite li~nosti: u~ili{te
banka
po{ta
apteka
kino
1. Marija saka da im isprati razglednica na svoite rodnini vo stranstvo. 2. Filip i Teo se dogovorija zaedno da go gledaat “Spajdermen�. 3. Tetka Milica treba da gi podigne svoite pari. 4. Darko padna od velosipedot i si ja povredi nogata. 5. Na Jana i e ukraden mobilniot telefon. 6. Roditelite sakaat da ja zapi{at Mila vo I oddelenie. 7. Ognen go boli grloto. Negoviot doktor mu ka`a deka treba da pie sirup.
policija
bolnica
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
Prostorot namenet za koristewe od strana na site lu|e se vika javno mesto. Na javnite mesta treba da se odnesuvame pristojno i kulturno.
institucija
39
MESNA ZAEDNICA NASELBA
MESNA ZAEDNICA
Vo sklop na edna naselba lu|eto se organiziraat vo mesni zaednici. Vo mesnite zaednici se formiraat: soveti na gra|ani, izbrani od `itelite na toa podra~je. Tie razgleduvaat problemi od sekojdnevniot `ivot na `itelite. Sovetot na gra|ani izbira pretsedatel na mesnata zaednica so mandat od ~etiri godini. Istra`uva~ki aktivnosti: Posetete ja va{ata mesna zaednica, doznajte za problemite {to bile razgleduvani na poslednata sednica od Sovetot.
Dneven red 1. 2. 3. 4.
40
mandat
data______________
PRIRODNITE FAKTORI I @IVOTOT VO NASELBATA
Prethodnata godina nau~ivme deka pogolemite naselbi se vikaat gradovi, a pomalite sela.
Ramnina
Rid
Planina
41
nad 500m
Planinska naselba
od 200-500m
Ridska naselba
Ramni~arska naselba do 200m
-Po {to se razlikuvaat naselbite?
-Po {to planinite se razlikuvaat od ridovite?
Kade se nao|aat naselbite od slikite, napi{i na praznite linii pod niv!
42
1
2
3
4
Oboj go dadeniot crte` so soodvetna boja spored viso~inata. Napi{i ja viso~inata vo metri, a odozdola napi{i go nazivot na predelot {to i odgovara na taa viso~ina. Nadvore{niot izgled na zemjinata povr{ina se narekuva reljef. Site ramnini, ridovi i planini so~inuvaat reljef. Najvisokiot vrv vo R. Makedonija se nao|a na planinata Korab i iznesuva 2764 metri.
Osogovo e najvisoka planina vo isto~na Makedonija
41 43
Baba e najvisoka planina vo ju`niot del na R. Makedonija.
Povardarie e kotlina i ja opfa}a dolinata na rekata Vardar. Vo minatoto ovaa kotlina bila ispolneta so voda. Toa bilo ezero {to postepeno isteklo vo Egejskoto More.
Kotlina e ramno zemji{te so mo{ne golema plodnost obikoleno so planini.
Pelagonija e najgolema kotlina vo R. Makedonija.
44
Na geografska karta pronajdi gi potcrtanite poimi (Korab, Osogovo, Baba, Povardarie, Pelagonija).
RELJEF Reljefot vo Republika Makedonija e prete`no planinski. Toj e sostaven od: ramnini, kotlini, ridovi, niski, sredni i visoki planini.
Opredeli gi glavnite i sporedni strani vo praznite kvadrat~iwa! ramni~arski ridski planinski
Napi{i do sekoj grad vo kakov predel se nao|a. Berovo__________ Tetovo________________ Negotino_________ Skopje__________ Kriva Palanka_________ Kru{evo__________ Koi boi se najzastapeni na kartata na Republika Makedonija? 45
Za da mo`eme polesno da se orientirame vo prostorot odnosno vo naselenite mesta, }e ni poslu`at: Soobra}ajni tabli i znaci za izvestuvawe
Polo`ba na Sonceto
Plan na gradot
Geografska karta
46
Prakti~na zada~a: Podelete se na grupi i izrabotete reljef od testo na tvrda podloga. Sekoja grupa neka izbere razli~en predel. Obojte go soodvetno so viso~inata na koja se odnesuva!
PLAN NA GRADOT Planovite se karti so krupen razmer. Tie se najprecizni karti, so to~no vneseni ulici i so site zna~ajni objekti vo gradot, kako: u~ili{ta, teatri, muzei, hoteli, bolnici i dr. Stranite na svetot se rasporedeni taka {to sekoga{ gore e sever, dole - jug, desno e istok, a levo - zapad. Za polesno orientirawe planovite se podeleni na podednakvi kvadrat~iwa kade redovite se ozna~eni so bukvi, a kolonite so broevi. Redovite se ozna~uvaat so bukvi
Kolonite se ozna~uvaat so broevi
Sekoj plan sodr`i i spisok na ulici {to se podredeni po azbu~en red, kako i oznaka na redot i kolonata za polesno pronao|awe na baraniot objekt. Pr. Hotel “Aleksandar Palas� (C3) na gornata slika.
47
Zemi plan na grad Skopje i vo praznoto kvadrat~e vpi{i ja oznakata na mestoto kade {to se nao|a dadeniot objekt. GTC_________________________________ Sobranie na RM_____________________ TC Ramstor__________________________ Teatar na narodnostite______________ Univerzitet �Sv. Kiril i Metodij� _____ Gradski stadion_____________________ Skopski saem________________________
48
49
GEOGRAFSKA KARTA Geografskite karti se izraboteni vo najmal razmer. Na ovie karti se prika`ani: planini, reki, ezera, gradovi, dr`avi, moriwa i dr. Na geografskite karti stranite na svetot se rasporedeni kako i na planovite. Desno e _______________, levo e _________________, dolu e ________________ i gore e ________________. Za da mo`e da se pro~ita geografskata karta , treba da gi znaeme pred se kartografskite boi i kartografskite znaci. kartografski boi Planini
Ridovi Ramnini Voda
kartografski znaci
50
nadmorska viso~ina
ime na dr`ava
razmer - kolku pati e namalena kartata
reljefot e pretstaven so kartografski boi legenda -opis na kartografski znaci
visinska skala
Visinskata skala ni slu`i za odreduvawe na nadmorskata viso~ina. Napi{i gi glavnite i sporednite strani na svetot.
Jas `iveam vo koe se nao|a vo del na Republika Makedonija.
51
52
53
Napi{i na koja strana (glavna ili sporedna) se nao|a zadadeniot objekt. Ohridsko Ezero Skopje Strumica Dojransko Ezero Belasica Crna Reka [ar Planina
_________________ _________________ _________________ _________________ _________________ _________________ _________________
Vo praznite mesta napi{i go zna~eweto na kartografskiot znak.
54
Pred lu|eto da imaat karti , tie go crtale vo karpite samo onoj del {to go poznavale. Toa go pravele na glineni plo~ki. Eve edna takva.
Kompasot e naprava koja ni gi poka`uva stranite na svetot. Iglata na kompasot e magnetna i sekoga{ ja poka`uva severnata strana. Na dnoto na kompasot se ispi{ani glavnite i sporednite strani na svetot.
Legendite go pojasnuvaat zna~eweto na simbolite. Simbolite se mali znak~iwa i na mal prostor mo`at mnogu podatoci da se vnesat.
55
PROBLEMITE VO MOJATA NASELBA Sekoj od nas `ivee vo nekoja naselba. @itelite na edna naselba se direktno povrzani so problemite koi nastanuvaat vo nea. Zatoa `itelite treba da bidat aktivni i sovesni gra|ani i da se zalagaat za nivno re{avawe. Za da postignat nekoja cel tie treba da ja sakaat svojata naselba, da imaat po~it kon so`itelite, da bidat svesni za problemite i istite da gi re{avaat organizirano. Preku tehnikata grozd prika`ete gi problemite vo va{ata naselba.
Problemi vo mojata naselba
56
Podelete se vo ~etiri grupi. Sekoja grupa ima odredena aktivnost. 1. grupa: zagadenost Va{a zada~a }e bide da gi izbroite otpadocite frleni na nesoodvetno mesto. Sekoj ~len od grupata treba da odredi mesto kade {to }e go vr{i istra`uvaweto i da go vpi{e mestoto vo tabelata. Istra`uvaweto da go izvr{i vo dol`ina od 50 ~ekori i sobranite podatoci da gi vnese vo tabelata. (pr. 50 ~ekori od u~ili{niot dvor, 50 ~ekori okolu zgradata/ku}ata, 50 ~ekori od ul. “Dame Gruev�. . .).
-Koe mesto e najzagadeno, a koe e naj~isto?
-Koj otpad najbrgu }e se raspadne?
-Dali vo va{ata naselba ima kontejneri za razli~en otpad i za kakov?
-Napi{ete izve{taj od izvr{enoto istra`uvawe (na ova mesto ostanatite grupi }e napi{at {to doznale od izlagaweto na ovaa grupa).
57
2. grupa: bu~ava Va{a zada~a }e bide da ja izmerite bu~avata na odredenite mesta, vo odredeno vreme i da ja vpi{ete vo tabelata spored legendata. Prvin sekoj sam, a potoa }e gi vnesete i merewata od ostanatite ~lenovi na grupata. Soberete go brojot na plusevite i napravete sporedba od dobienite podatoci.
Legenda: +++ mnogu bu~ava ++ sredno + bez bu~ava
Od istra`uvaweto, {to mo`e{ da zabele`i{? Koi se najmirni periodi od denot: vo domot ________, od sosedstvoto ________ i na ulica _______. -Kade ima najgolema bu~ava i vo kolku ~asot?
Napravete izve{taj od izvr{enoto istra`uvawe (na ova mesto ostanatite grupi }e napi{at {to doznale od izlagaweto na ovaa grupa).
58
3. grupa: soobra}ajni problemi Vo tvojata naselba opredeli tri ulici na koi }e vr{i{ merewe na brojot na prevoznite sredstva koi }e pominat vo period od 15 min. Podatocite stavi gi vo tabela, a potoa vnesi gi vo grafikonot so soodvetna boja.
Prva ulica
Vtora ulica
Treta ulica
50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 Avtomobili
Avtobusi
Kamioni
Motori
Velosipedi
-Kolku vkupno motorni vozila pominale na site ulici?
-Kolku prevozni sredstva ne go zagadile vozduhot?
Najmnogu motorni vozila pominale na ul. “_____________________________”, a najmalku na ul. “___________________________”. -Napravete izve{taj za izvr{enoto istra`uvawe (na ova mesto ostanatite grupi }e napi{at {to doznale od izlagaweto na ovaa grupa).
59
4. grupa:
Va{a zada~a }e bide sami da odberete eden od aktuelnite problemi vo va{ata naselba od prethodno izraboteniot grozd i da napravite istra`uvawe za istiot. Odberete sami metod na rabota. -Napravete izve{taj od izvr{enoto istra`uvawe (na ova mesto ostanatite grupi }e napi{at {to doznale od izlagaweto na ovaa grupa).
60
PROVERI GO SVOETO ZNAEWE Napi{i gi najva`nite podatoci za mestoto vo koe {to `ivee{: mesto, ulica i broj: _____________________________________________________ mesna zaednica: ________________________________________________________ reljef: (svrti na str.45, najdi go tvoeto mesto i napi{i) - Koja kartografska boja e karakteristi~na za tvoeto mesto?
- Na koja nadmorska viso~ina se nao|a tvoeto mesto na `iveewe (svrti na str.51 i opredeli spored visinskata skala)
-Napi{i koj e spored tebe najgolemiot problem vo tvojata naselba?
Nacrtaj go mestoto vo koe {to `ivee{.
61
OP[TINA
Vo ovaa tema }e se zapoznae{ so: - lokalna zaednica; - lokalna samouprava; - gr|anin; - gradona~alnik; - sovet na op{tina; - firmi / pretprijatija; - kulturniot `ivot vo op{tinata; - demokratija; - vlast i upravuvawe; - liderstvo i - socijalni problemi.
63
LOKALNA ZAEDNICA I LOKALNA SAMOUPRAVA Op{tinite se organizirani kako lokalni zaednici, a vo niv se sproveduva lokalna samouprava. Toa zna~i deka samite gra|ani odlu~uvaat za site zna~ajni pra{awa vo svojata lokalna zaednica. Nivnoto u~estvo mo`e da bide neposredno i posredno (koga grupa gra|ani bira svoj pretstavnik.) Spored naselenoto mesto (grad ili selo) lokalnata samouprava mo`e da bide gradska ili selska samouprava. Op{tinata e edinica na lokalnata samouprava. Taa e zaednica na `iteli na odredeno podra~je. Op{tina Op{tina
Naseleno mesto Naseleno mesto
Naseleno mesto
Naseleno mesto
Gra|anite koi imaat postojano `iveali{te na podra~jeto na edna op{tina se `iteli na taa op{tina. Op{tinata e dol`na da gi izvestuva gra|anite za svojata rabota. Sekoja op{tina ima svoe podra~je i ime, a treba da ima svoj grb i zname. Soberi podatoci za tvojata op{tina: Koga e formirana tvojata op{tina i kako se vika? -Kolku `iteli broi tvojata op{tina?
-Kolku od niv se ma{ki, a kolku `enski?
64
lokalen, lokalna vlast, gra|anin
OP[TINI VO R. MAKEDONIJA I VO GRAD SKOPJE Na kartata najdi ja op{tinata vo koja `ivee{. Nejzinoto ime napi{i go vo kvadrat~eto, a kvadrat~eto povrzi go so op{tinata.
Op{tini vo R.M. (so sedi{te vo grad): 33 Berovo Bitola Bogdanci Valandovo Veles Vinica Gevgelija Gostivar Debar Del~evo Demir Kapija
Op{tini so sedi{te vo selo: 41
Demir Hisar Kavadarci Ki~evo Ko~ani Kratovo Kriva Palanka Kru{evo Kumanovo Makedonska Kamenica Makedonski Brod Negotino
Ohrid Peh~evo Prilep Probi{tip Radovi{ Resen Sveti Nikole Struga Strumica Tetovo [tip
65
Op{tini vo grad Skopje: 10 Aerodrom Butel Gazi Baba \or~e Petrov Karpo{ Kisela Voda Saraj Centar ^air [uto Orizari
66
67
GRA\ANIN Sekoj treba da bide aktiven gra|anin vo svojata op{tina. Zatoa, toj treba da bide dobro informiran. Samo na takov na~in toj mo`e aktivno da u~estvuva i da dava predlozi i idei za podobruvawe na `ivotot vo nea. Za da mo`at uspe{no da funkcioniraat i da go podobrat svojot `ivot gra|anite formiraat zdru`enija na gra|ani. Svoite problemi gi iznesuvaat preku: - davawe predlozi i idei, - preku sobiri na gra|ani i - preku glasawe. Sekoj gra|anin ima pravo samostojno ili zaedno so drugite gra|ani (zdru`eno) da dostavuva predlozi vo op{tinata. Preku referendum (glasawe) gra|anite odlu~uvaat za pra{awa koi se odnesuvaat na nivnata naselba.
Sekoj gra|anin {to napolnil 18 godini ima pravo na glas.
68
gra|anin, referendum
ORGANI NA OP[TINITE Organi na Op{tinata se: - Sovet na op{tinata - Gradona~alnik
Sovetot go so~inuvaat pretstavnici na gra|ani koi se izbiraat so tajno glasawe. Sovetot ima pretsedatel. Izborite se sproveduvaat sekoi ~etiri godini. Brojot na ~lenovite na sovetot zavisi od brojot na `itelite vo op{tinata. Sednicite na sovetot gi svikuva pretsedatelot. Tie se javni i za sekoja se vodi zapisnik. Gradona~alnikot ja pretstavuva i zastapuva op{tinata. Se izbira sekoja ~etvrta godina na op{ti, neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe. Sovetot nosi odluki za podobruvawe na `ivotot na op{tinata, a gradona~alnikot e zadol`en da gi realizira odlukite. Gradona~alnikot vo opredeleni denovi vr{i priem na gra|anite. Tie go informiraat za svoite problemi i davaat idei za otklonuvawe na istite.
gradona~alnik, realizira
69
Site zaedno davajte idei za podobruvawe na `ivotot vo op{tinata i zapi{ete gi! Idei (bura na idei)
Posetete ja va{ata op{tina i razgovarajte so nejzinite pretstavnici. Zadol`itelno najavete go va{eto prisustvo. -Koja godina bea poslednite izbori vo tvojata op{tina?
-Kako se vika gradona~alnikot na tvojata op{tina?
-Kolku ~lenovi broi Sovetot na tvojata op{tina?
-Koga za posleden pat odr`ale sostanok?
-Kolku ~lena bile prisutni na sostanokot?
-Za koi to~ki se raspravalo (napi{i go dnevniot red od sednicata na Sovetot)
Informiraj se: -Dali nekoj nezadovolen gra|anin mo`e da podnese tu`ba protiv op{tinata? 70
EKONOMSKIOT @IVOT VO OP[TINATA Ekonomskiot `ivot vo op{tinata direktno zavisi od stopanskite i nestopanskite dejnosti vo istata.
Razgledajte go dadeniot grozd. Najrazvienata stopanska dejnost vo tvojata op{tina razgrani ja ponatamu na pokonkretni poimi.
Lov i ribolov Industrija
Lozarstvo
Stopanski dejnosti
[umarstvo
Zemjodelstvo
Sto~arstvo Ovo{tarstvo Rudarstvo
Poljodelstvo
Koja stopanska granka e najmnogu razviena vo tvojata lokalna zaednica?
-Koja stopanska granka voop{to ne e razviena vo tvojata op{tina?
-Doznaj, za koja od ovie dejnosti postojat uslovi za razvoj?
ekonomija
71
Zdravstvo
Prosveta
Nestopanski dejnosti
Soobra}aj
Turizam
Trgovija Ugostitelstvo
Razgranete gi samo onie poimi od grozdot {to se zastapeni i se odnesuvaat samo na va{ata op{tina. -Koj poim najmnogu go razgranivte?
-Koj vid soobra}aj e najmnogu zastapen vo tvojata op{tina?
-Nabroj gi zdravstvenite ustanovi koi se zastapeni vo tvojata op{tina!
-Za koja nestopanska dejnost ima uslovi za razvoj vo tvojata op{tina? 72
FIRMI, PRETPRIJATIJA Vozrasnite `iteli vo naselbite i op{tinite odat na rabota i se zanimavaat so razni dejnosti. Razli~nite dejnosti, pred sĂŠ zavisat od izgledot na mestoto vo koe {to `iveat lu|eto i od negovite bogatstva. Mnogu lu|e rabotat vo instituciite vo op{tinite: vo bolnicite, u~ili{tata, gradinkite, po{tite i sli~no. Vo podra~jata so plodna zemja, lu|eto se zanimavaat so zemjodelstvo: poljodelstvo, ovo{tarstvo, sto~arstvo. Vo tie podra~ja se nao|aat fabriki za prerabotka na zemjodelskite proizvodi. Tamu se vr{i prerabotka na ovo{je i zelen~uk - konzervirawe, kako i prerabotka na meso i mleko. Vo ridsko - planinskite predeli postojat i rudnici od kade lu|eto vadat rudi. Vo blizina na rudnicite se nao|aat i fabriki za prerabotka na rudite. Vo pomalite zanaet~iski rabotilnici lu|eto se zanimavaat so razli~ni zanaeti: ~evlari, bravari, zlatari, frizeri, kroja~i i drugo. Golem broj na lu|e rabotat vo trgovija. Tie vr{at proda`ba na ve}e gotovite proizvodi. Proda`bata se vr{i (odviva) vo golemi prodavnici - supermarketi, stokovni ku}i ili vo pomali du}an~iwa. Vo kraevite {to se bogati so prirodni ubavini, lu|eto rabotat na nivno razubavuvawe i prilagoduvawe na lu|e koi {to doa|aat istite da gi posetat i da se rekreiraat vo niv. Tie lu|e se zanimavaat so turizam. Za da mo`e nepre~eno da se odviva soobra}ajot treba da postojat bezbedno izgradeni pati{ta. Za niv se gri`at lu|e koi rabotat vo soobra}aj.
firma, pretprijatie
73
RABOTA, VRABOTUVAWE, DENARI, TRGOVIJA Vo edna op{tina lu|eto se zanimavaat so razli~ni dejnosti - izvr{uvaat razli~na rabota. Firmite i pretprijatijata im ovozmo`uvaat vrabotuvawe. Za svojata rabota tie dobivaat nadomestok - plata.
Parite se mnogu biten faktor vo sekojdnevniot `ivot. Tie slu`at kako sredstvo za pla}awe. Vo R.Makedonija parite se narekuvaat denari. Postojat kovani pari - moneti i hartieni pari - banknoti.
Trgovija e nestopanska dejnost koja se sostoi vo kupuvawe i prodavawe na stoka. Hartienite pari (banknoti) gi izmislile Kinezite vo X vek.
Bankomatite im ovozmo`uvaat na lu|eto od svoite smetki da vadat pari vo gotovo 24 ~asa na den.
74
KOMUNALNI DEJNOSTI Vo minatoto sekoe doma}instvo se spravuvalo so svojot smet. Edni go gorele, drugi go zakopuvale vo zemja. Denes, op{tinite se gri`at za smetot so posebna slu`ba za komunalni dejnosti. Ovie slu`bi sekojdnevno go sobiraat smetot od kontejnerite postaveni pred stambenite i javnite objekti so specijalno opremeni vozila. Smetot go nosat do odredeno mesto nare~eno deponija. Ovaa slu`ba se gri`i i za: - ~istotata na ulicite, parkovite, pazarite - odr`uvawe na re~nite korita, i - za ras~istuvawe na snegot od ulicite vo zimskiot period.
-Dali samo slu`bata za komunalna dejnost treba da ja ~isti tvojata naselba?
-Koj treba da go ~isti tvojot dvor, snegot pred tvojata ku}a, zgrada, pred du}anite?
Ubavata i ~ista sredina e dol`nost i obvrska na site nas.
deponija
75
KULTURNIOT @IVOT VO OP[TINATA Pod poimot kultura se podrazbira na~in na `ivot na odreden narod koj `ivee na odredena teritorija. Kulturata ima cvrsti vrski so tradicijata i so duhovniot svet, a toa se gleda od: umetnosta, obi~aite, navikite i religijata. Kulturata e na~in na `iveewe. Pod kultura se podrazbira i: - na~in na oblekuvawe na lu|eto; - nivnite obi~ai pri sklopuvawe na brak; - semejniot `ivot; - religioznata opredelenost i - na~inot na odnesuvawe. Zatoa, postoi razlika me|u lu|eto. Za da se nadminat ovie razliki, potrebna e pogolema komunikacija me|u lu|eto, pogolemo po~ituvawe i tolerancija. Golema uloga vo povrzuvaweto na lu|eto imaat lokalnite zaednici so organizirawe na kulturni manifestacii. Nabroj gi kulturnite institucii (domovi na kultura, kina, teatri, KUD, verski objekti) vo tvojata op{tina!
Napi{i pismen sostav za edna od kulturnite manifestacii ili za edna od tradiciite vo tvojata lokalna zaednica.
76
tradicija, duhoven svet, religija
SIMBOLI NA LOKALNATA ZAEDNICA Simbol e nekoj predmet, znak ili obele`je {to stoi namesto ne{to drugo. Sekoj simbol ima svoe jasno zna~ewe.
I op{tinite imaat svoi simboli. Toa se grbot i znameto. Grbot i znameto na op{tinata se razlikuvaat od grbot i znameto na R. Makedonija. Sekoja op{tina ima svoj grb i svoe zname. Nacrtaj go grbot i znameto na tvojata op{tina. grb na op{tina
zname na op{tina
Napi{i gi pova`nite podatoci za tvojata op{tina: -Najdolgata ulica vo mojata op{tina e:
-Pova`nite istoriski spomenici se:
-Po {to se razlikuva tvojata op{tina od sosednata? 77
DEMOKRATSKIOT @IVOT VO OP[TINATA DEMOKRATIJA Poimot demokratija poteknuva od gr~kiot zbor demos - narod i kratien - vladee. Zna~i, zborot demokratija e vladeewe na narodot. Osnovni vrednosti na demokratijata se slobodata i tolerancijata.
Sloboda zna~i odnesuvawe na ~ovekot spored sopstvenata volja i procenka, no bez da ja zagrozi slobodata na drugite.
Tolerancija podrazbira po~ituvawe na slobodata i privatnosta na sekogo. Ovie vrednosti ni go razvivaat ~uvstvoto na odgovornost kon sebe i kon drugite, bidej}i sme site ednakvi i imame isti prava.
@iveeme vo demokratsko op{testvo i `ivotot vo op{tinite e demokratski odnosno vo op{tinite vladee narodot. Za podobro da ja ostvarat svojata vlast demokratijata se deli na: - Neposredna demokratija - e neposredno u~estvo na gra|anite vo donesuvaweto na site zna~ajni odluki vo op{testvoto, i - Pretstavni~ka demokratija - e vledeewe na narodot preku izbrani pretstavnici. Pretstavnicite se biraat preku slobodni i fer izbori.
78
demokratija, ramnopraven
-Po {to se razlikuvaat lu|eto vo tvojata lokalna zaednica? (potseti se od lani “Vo na{iot kraj `iveat�? -Na koj narod/nacionalnost ti pripa|a{?
-Na koj jazik zboruva{ vo u~ili{teto?
-Na koj jazik zboruvate doma?
[to misli{, zo{to e va`no site lu|e vo tvojata lokalna zaednica da bidat ramnopravni?
Kako `itelite vo tvojata op{tina ja ostvaruvaat ramnopravnosta?
Dali gi prifa}a{ i po~ituva{ razli~nostite me|u lu|eto? Napi{i eden primer za tvoeto prifa}awe i po~ituvawe.
Koga }e porasne{ i }e bide{ polnoleten }e ja dobie{ mo`nosta da izleze{ na izbori i da glasa{. ]e treba da odbere{ lu|e koi {to }e rakovodat, denes so tvoeto oddelenie, a utre so tvojata op{tina i dr`avata. [to misli{, koi osobini treba da gi ima li~nosta koja }e ja odbere{ za lider (voda~)?
lider, liderstvo
79
JAVNI PRA[AWA I PROBLEMI VO OP[TINATA Ve}e ka`avme deka op{tinata e zaednica na odredeno podra~je. Taa se gri`i za re{avawe na sekojdnevnite problemi na nejzinite `iteli. Re{avaweto na problemite e od javen interes za site `iteli na op{tinata. Potseti se i napi{i koj gi dostavuva predlozite i problemite vo op{tinata i na koj na~in. Svoite problemi _________________ gi iznesuvaat preku: (vidi str.68) - - -
______________________________________________________________ ______________________________________________________________ i ______________________________________________________________.
Za da mo`at da gi dostavat svoite predlozi i problemi do op{tinite, gradona~alnikot e dol`en: - da obezbedi soodvetno mesto kade {to `itelite bi mo`ele da gi ostavaat svoite predlozi. Otkako }e gi dostavat gradona~alnikot - vo rok od 60 dena da odgovori na sekoe barawe postaveno od `itelite na op{tinata - ako op{tinata ne e nadle`na za postaveniot problem, istiot treba da go preprati (dostavi) do onaa institucija {to e nadle`na za istiot. Op{tinite se dol`ni za vr{ewe na slednive raboti: - za{tita na okolinata vo koja {to `iveeme; - snabduvawe so voda i pro~istuvawe na otpadnite vodi; - osvetluvawe na ulicite; - izgradba i odr`uvawe na ulicite i lokalnite pati{ta i - odr`uvawe na parkovi i zelenila. Vo pogled na kulturata, op{tinata se gri`i i za: - neguvawe na: folklorot, obi~aite, starite zanaeti. . . Op{tinite osobeno se gri`at za mladite `iteli preku izgradba na: sportski objekti, organizirawe na sportski priredbi i manifestacii.
80
Zna~ajno vnimanie vo op{tinata se posvetuva na re{avaweto na problemite od oblasta na socijalna za{tita i za{tita na decata i nivnoto obrazovanie. Tie se re{avaat preku izgradba i odr`uvawe na: detski gradinki, u~ili{ta, u~ili{ni domovi i dr. So bura na idei voo~ete gi javnite problemi vo va{ata op{tina! 1.__________________________________________________________ 2.__________________________________________________________ 3.__________________________________________________________ 4.__________________________________________________________ 5.__________________________________________________________ Izdvojte eden problem i napi{ete gi predlozite za razre{uvawe na dadeniot problem. Predlozi za razre{uvawe na dadeniot problem: 1.___________________________________________________________ 2.___________________________________________________________ 3.___________________________________________________________ 4.___________________________________________________________ 5.___________________________________________________________ Izdvojte ~as na koj }e zboruvate za: nevrabotenosta, zavisnostite i nasilstvoto (vo zavisnost od va`nosta za va{ata op{tina) i dajte pridones so svoi idei za nivno razre{uvawe ili ubla`uvawe.
81
NEVRABOTENOST, ZAVISNOSTI I NASILSTVO
TEMA:________________________________________________________________ Predlozi za razre{uvawe na problemot: ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________
Izrabotete proekt za va{iot problem. Postavete go na vidno mesto vo u~ili{teto ili vo va{eto oddelenie. Izrabotete bro{ura i podelete ja me|u `itelite vo va{ata op{tina.
Ova e va{ pridones za razre{uvawe na eden problem vo va{ata op{tina.
82
PROVERI GO SVOETO ZNAEWE Vo koja op{tina `ivee{?
Na koj na~in lu|eto gi re{avaat problemite vo naselbata?
Dali i ti mo`e{ da glasa{?
DA
NE
Koga se steknuva pravo na glasawe?
Organi na op{tinite se:
Stopanski dejnosti
Nestopanski dejnosti
83
Kako se narekuvaat parite vo R.Makedonija?
[to e kultura?
Simboli na lokalnata zaednica
Osnovni vrednosti na demokratijata se:
84
RE^NIK na nepoznati zborovi buxet - se site prihodi i tro{oci na eden ~ovek, na edno semejstvo, na edna op{tina, na edna dr`ava vlada - najvisoko izvr{no telo koe gi sproveduva zakonite {to gi donesuva Sobranieto gradona~alnik - “Gradski tatko�, odnosno lice na ~elo na edna op{tina gra|anin - pripadnik na dr`ava demokratija - ednakvi prava na gra|anite vo upravuvaweto demokratsko - op{testvo ramnopravno za site gra|ani deponija - posebno odredeno mesto na koe se dostavuva i skladira otpadot duhoven svet - lu|e koi veruvat duhovno vo svet {to ne se gleda ekonomija - nauka, za{teda, ostvaruvawe, rabotna organizacija institucija - ustanova, zavod intervju - razgovor koj ima za cel sobirawe na podatoci i informacii krvno srodstvo - bliski rodnini (brat, sestra) koi poteknuvaat od isti roditeli lider/liderstvo - voda~, voda~i lokalen - se odnesuva na opredeleno mesto lokalna vlast - politi~ka edinica koja slu`i za potrebite na gradot, op{tinata mandat - vreme koe e dadeno za ispolnuvawe na odredena zada~a mati~ar - ~ovek koj vo mati~na kniga zaveduva deca {to se rodile, mladi {to sklu~uvaat brak i drugo matrijarhat - vreme koga `enata-majkata bila glavna vo semejstvoto i odlu~uvala za se nadmorska viso~ina - e viso~ina na odredeno mesto na kopno vo odnos na moreto narod - grupa na lu|e koi gi povrzuva zaedni~ka teritorija, jazik, kultura i minato parlament - sobranie na edna dr`ava i najvisok organ koj donesuva zakoni patrijarhat - vreme koga ma`ot bil stolb vo semejstvoto i odlu~uval za se 85
patrijarhalno - ~ovek koj se pridr`uva kon stari obi~ai i sva}awa pretprijatie - firma koja izveduva i proizveduva razni raboti (gradi pati{ta, proizveduva obleka i drugo prihodi - ostvareni pari~ni sredstva od rabota ramnopraven - koj {to ima isti prava kako i ostanatite, koj e ist so os tanatite realizira - ostvaruva nekoja cel vo rabotata ili `ivotot, u~i dobro za da postane lekar ili nastavnik religija - vera referendum - izjasnuvawe na `itelite (gra|anite) po pat na glasawe ZA ili PROTIV dadeno pra{awe sobranie - najvisoko zakonodavno telo vo dr`avata koe gi donesuva za konite, a koe e sostaveno od pretstavnici na narodot solidarnost - zaemna odgovornost od zaedni~ki interes staratel - lice {to se gri`i za drugi lica kako majka, tatko, ~i~ko i drugi. tatkovina - pretstavuva zemja vo koja nekoj se rodil, vo koja {to `ivee ili poteknuva od nea, toa e zemja za koja lu|eto se vrzuvaat so ~uvstva - qubov i po~it tradicija - ona {to se prenesuva od generacija na generacija tro{oci - napraveni izdatoci za obleka, hrana, struja, telefon i drugo firma - rabotna organizacija vo koja rabotat pove}e lu|e.
86
SODR@INA Predgovor ...............................................................................................................2 Timska rabota .....................................................................................................4 Semejstvo, doma]instvo i op[testvo ................................................5 Semeen `ivot .....................................................................................................6 Vidovi semejstva ................................................................................................8 Potesno i po{iroko semejstvo ........................................................................8 Vremenska lenta ........................................................................................ . ......10 Semejstvata niz istorijata i denes .................................................................11 Ulogata na roditelite, staratelite i decata ..............................................13 Proektna nastavna rabota ..............................................................................15 Bra~en `ivot i bra~ni ulogi .............................................................................16 Ako saka{ da znae{ pove}e ............................................................................17 @ivot vo doma}instvoto .......................................................................... . .......19 Planirawe na doma{niot buxet .....................................................................20 Sopstvenost .......................................................................................................21 Privatnost .........................................................................................................22 Na~ini na informirawe .................................................................................23 Dnevni vesnici .................................................................................................24 Radio, televizija i internet .........................................................................25 Proveri go svoeto znaewe .............................................................................29 @iveali[ta i naselbi .............................................................................31 Vidovi `iveali{ta i nivnoto odr`uvawe .................................................32 Sosedstvo i sosedski odnosi .........................................................................35 Bon ton ................................................................................................................36 Naselbite i instituciite vo niv ................................................................37 Mesna zaednica .................................................................................................38 Prirodnite faktori i `ivotot vo naselbata ..............................................39 Reljef ...............................................................................................................43 Plan na gradot ..................................................................................................45 Geografska karta ............................................................................................46 Problemite vo mojata naselba .......................................................................50 Proveri go svoeto znaewe ................................................................................55 Op[tina ........................................................................................................57 Lokalna zaednica i lokalna samouprava .....................................................58 Op{tini vo R. Makedonija i vo Grad Skopje ....................................................59 Gra|anin .......................................................................................................60 Organi na op{tinite ........................................................................................61 Ekonomskiot `ivot vo op{tinata .................................................................63 Firmi, pretprijatija .........................................................................................65 Rabota, vrabotuvawe, denari, trgovija ...........................................................66 Komunalni dejnosti ............................................................................................67 Kulturniot `ivot vo op{tinata ....................................................................68 Simboli na lokalnata zaednica ...................................................................69 Demokratskiot `ivot vo op{tinata - demokratija ....................................70 Javni pra{awa i problemi vo op{tinata ...................................................72 Nevrabotenost, zavisnosti i nasilstvo .......................................................74 Proveri go svoeto znaewe ............................................................................75 Re~nik na nepoznati zborovi .........................................................................77 87
88