Македонски јазик

Page 1

MAKEDONSKI JAZIK za sedmo oddelenie osumgodi{no osnovno obrazovanie


Urednik

Recenzenti: Lidija Tanturovska Milka Minoska Mitra Cilevska

So re{enie na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka br. se odobruva upotrebata na ovoj u~ebnik

Ilustracijata na koricata e slikata  Most vo Langlua od VINSENT VAN GOG


JAZIK

MAKEDONSKIOT JAZIK VO XlX VEK

FONETIKA

MORFOLOGIJA

SINTAKSA

PRAVOPIS


MAKEDONSKIOT JAZIK VO XlX VEK

Joakim Kr~ovski e avtor na slednite knigi: ÂPovest radi stra{nago i vterago pri{estvija Hristova¤, Â^udesa...¤, ÂMitarstva i razli~na pou~itelna nastavlenija¤.

4

Pojavata na prvite pe~ateni knigi vo po~etokot na XlX vek go ozna~i {ireweto na prosvetitelskite idei me|u Makedoncite koi poka`uvale golem interes kon knigata. Bogatite trgovci gi pomagale materijalno na{ite prvi pisateli. Iako prvite pe~ateni knigi se pi{uvani vo duhovnata tradicionalna crkovna pismenost, sepak so niv po~nuva gri`ata za narodniot jazik, edinstven prigoden za narodnata prosveta. So toa se sozdadeni uslovite za usvojuvawe na narodniot jazik vo pismeniot govor i za {irewe na prosvetata me|u narodot. Sepak, ne mo`e da stane zbor za edinstven literaturen jazik. Ova pra{awe }e se postavi duri podocna koga i kaj nas }e se pojavat kulturno izdignati lu|e i so pogolema podgotovka. JAZIKOT NA PRVITE MAKEDONSKI PISATELI Za jazikot na prvite makedonski pisateli ne mo`e da se ka`e deka e ~isto naroden, bidej}i vo nivnite pe~ateni knigi pred s# dominira crkovnoslovenskiot jazik, so crti od severoisto~noto makedonsko nare~je i tetovskiot govor. Prvite makedonski pisateli so svojata u~itelska i prosvetitelska dejnost i propagiraweto na narodniot jazik za kni`even jazik zazemaat vidno mesto vo makedonskata kni`evnost i vo kulturnata istorija na makedonskiot narod. Vo prvite decenii na 19-tiot vek vo Budim, se otpe~ateni knigite na Joakim Kr~ovski, napi{ani na kratovski govor. Vo kni`evniot jazik na Kr~ovski se sre}avaat jazi~ni crti od severnoisto~nite i zapadnite makedonski govori i crti od crkovnoslovenskiot jazik. Vo negovite tekstovi se sre}avaat i turski zborovi. Skoro vo isto vreme vo Budim e otpe~atena i prvata kniga na Kiril Pej~inovi}. Knigata e napi{ana na tetovski govor, so primesi od crkovnoslovenskiot jazik. I kaj Pej~inovi} se sre}ava upotrebata na turcizmi vo negoviot kni`even jazik. Vtorata kniga na Pej~inovi} e otpe~atena vo Solun, vo pe~atnicata na Teodosij Sinaitski. Teodosij Sinaitski go napi{al predgovorot na ÂUte{enie gre{nim¤, vtorata kniga na Kiril Pej~inovi}. Vo predgovorot toj, me|u drugoto, zapi{al: ÂEve kqu~ ~to otvoruet serdceto va{e: ne kqu~ ot zlato ili ot srebro, no kqu~ ot `elezo i ~ilik...¤.


Pej~inovi} ostavil avtobiografski podatoci vo svojot poznat Epitaf na nadgrobnata plo~a na negoviot grob vo Le{ok.

Tome Serafimovski Kiril Pej~inovi}

Taka toj ja proklamiral upotrebata na narodniot jazik, iska`uvaj}i ja prednosta na narodniot zbor vo kni`evnosta kako sredstvo za masovno prosvetuvawe na makedonskiot narod. Upotrebata na narodniot jazik kako zaedni~ka osobina na delata na prvite makedonski pistaeli se javuva vo prvite decenii na 19- tiot vek. JAZIKOT NA AVTORITE OD VTORATA POLOVINA NA XlX VEK Procesot na oformuvaweto na makedonskiot standarden jazik prodol`il so izborot na dijalektnata osnova na jazikot. Ovoj proces doa|a do izraz kaj makedonskite pisateli od vtorata polovina na 19 tiot vek.

5


Vo Zagreb vo 1861 godina e objaven Zbornikot na bra}ata Miladinovci. Zbornikot sodr`i 662 narodni pesni, 12 igrozborki, svadbeni obi~ai od Struga i Kuku{, veruvawa, igri, predanija, spisok na sopstveni narodni imiwa, poslovici i gatanki.

Vo delata na Jordan Konstantinov- Xinot doa|a do izraz dijalektnata osnova na jazikot. Vakvata opredelba na Xinot se dol`i na negoviot streme`, makedonskiot jazik da go izdigne na ramni{te na porazvienite slovenski jazici. Makedonskite pisateli vo vtorata polovina na 19- tiot vek, razli~no go tolkuvale pra{aweto za jazikot. Kaj makedonskite pisateli od prerodbata preovladuva streme`ot da se pi{uva na zapadnomakedonskoto nare~je. Konstantin Miladinov svojata poezija ja napi{al na rodniot stru{ki govor. Negovata poezija e bliska do narodnata poezija i po stilot i po motivite i po izraznite poetski sredstva. Vo pesnite na Rajko @inzifov sre}avame jazi~ni osobenosti od makedonskiot i bugarskiot jazik, no i crkvenoslovenizmi, rusizmi i srbizmi. Tokmu toj Âve{ta~ki jazik¤ mnogu $ odzema na negovata poezija. Grigor Prli~ev e najtalentiraniot makedonski pisatel od vremeto na prerodbata. Toj svoite dela ÂSerdarot¤ i ÂSkenderbeg¤ gi napi{al na gr~ki jazik. Iako rodniot ohridski govor se sre}ava vo negovoto tvore{tvo, Prli~ev se stremel da izgradi op{t jazik za site Sloveni. Sepak, Prli~ev e bestra{en i neumoren borec za prosvetuvaweto na makedonskiot narod na maj~in jazik i za istisnuvaweto na gr~kiot jazik od makedonskite u~ili{ta i crkvi. Prerodbenikot \or|ija Pulevski pi{uval na svojot gali~ki govor. Pi{uvaj}i za istorijata na makedonskiot narod, vo svoeto delo ÂRe~nik od tri jazika¤ (makedonski, albanski i turski), Pulevski veli: ÂNa{e ote~estvo se veqit Makedonija i mie se imenuvame Makedonci¤. Pulevski objavil i zbirka od narodni pesni pod naslov ÂMakedonska pesnarka¤. Streme`ot da se pi{uva na zapadnomakedonsko nare~je e izrazen vo dejnosta na Partenij Zografski i Kuzman [apkarev. Niz site tvore{tva na pisatelite od vtorata polovina od 19 tiot vek dominira zalo`bata za poseben makedonski standarden jazik.

VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno slednive tekstovi od delata na prvite makedonski pisateli i pisatelite od vtorata polovina na 19- tiot vek i otkrij vo koi se koristi narodniot jazik, a vo koi zapadnomakedonskoto nare~je.

6


RAZLI^NA POU^ITELNA NASTAVLENIJA (SLOVO ZARADI ZAVIST) O prokqatija i na Boga merzkaja i vsepogana i {to gubi du{i - zavist! Ona e semja na seko zlo i greh, taja skverna zavist, jadvita i gnusna. Ona ispoganila nebo i zemqa i zapalila plamen ve~nija muki. Pervij sogre{il na nebesi denica so zavist i fodulluk. Taka i Adam u raj {to mu zapovedal Bog ne poslu{al i otpadnal od Boga. A po Adama i Kain ispadnal sos zavist. Ama tija pervi grehove izlegli od djavola {to bil dennica. Adama i Kaina toj gi nau~il na zlo. Od zavist pomra~il se i potemnel, {to bil glava na angelite, prvij nad serafimite, najhubava dennica utro {to izgreva i sijae. Prvo videl neizre`enija hubavina {to e kolku tri slnca, svetlost Bo`estva. Padnal u zavist, pa si podignalsrceto na gordost, na fodulluk, pa sakal da bide Bog. Rekl si na srceto si i na umo si: ÂDa se iska~im na neboto, kako Boga da bidam!¤ Zavist dennica angela pomra~i, potemni, padna u fodulluk. Ne salt {to mislil da bide raven tokmu s Boga, no sakal da razumee bo`estvo. Dennica saksal da izleze na visoko mesto na nebesi i stanal djavol i padnal najdole pod zemi, dlboko v bezdnu. Velikij, gole, i svetlij angel u~inil se i stanal stra{nij djavol temnij. Premenil si i onaja golema ~ast na ve~na muka i izgubil bo`estvennih darovanij svetloistkannij ukra{enija, {to go Bog bil ukrasil, a on ostanal gol. I kako bil jak i tverd na sekoe zlo, i ot tova se raspalil pove}e u nenavist i du{manl'k na Boga. Sopira se Bogu kako bogoborec i otstupnik. Koga poznal, za{to ne mo`e da u~ini ni{to sprotivno na Boga, togaj obrnal oru`ie da ~ini vojska sos ~oveci. Ima jeden yver svirep i qut, imeto mu e babr, ta mnogu ne navidi ~oveci. I ako vidi ~oveka, tr~i na nego i si~ka svoja qutina izliva dokad se nasiti. Taka i djavol, {to ne navidi dobro, ne mogl da u~ini nekoja pakost na Boga. Koga videl ~eloveka odu{evlen, sos du{a, potr~al pravo na nego i napnal zmijjadovitij, kako videl on Adama so slava i mu po~est uven~ana, u raj sladosti, i car na si~ko {to e na zemqata. Zatoa djavol od zavist se razranil i od nenavist, za{to e mnogu zavistliv, podgovri i prelagal gi, sklonil gi da ne poslu{aat Boga prededi na{i. I toga se zaraduval, za{to gi videl ispadeni od raj. I koga ~ul za{to gi predal da umrat, koga rekl im Bog Âsmertiju }e da umrete¤, bogoborec posrami sja {to dosadi Bogu. Na ~oveka otvrnal, na Boga ni mogl da otvrne. Ka`e svetij Vasilij. Izvadok

ÂI sam Isus Hristos

ako slezit od neboto ne mo`it da go uverut Makedoneca oti toj e Blgarin iqi Srbin¤ . Temko Popov

Joakim Kr~ovski

7


EPITAF NA KIRILOVIOT GROB

Oro, oro, ori{te, Oro, oro, ori{te, na babino buni{te baba najde ~e{li{te, si is~eqa glavi{~e, si raspravi kosi{~e i na dedo bradi{~e. Kusman [apkarev

Tearce mu negovo ro`denie, Pre~ista i Hilandar postri`enie, Le{ok mu e negoo vospitanie, Pod plo~ava negoo po~ivanie. Od negovo svoe ot{estvie Do Hristovo vtoro pri{estvie, Molit vas bra}a negoi, qubimija, Hotja{tija po~itati sija, Da re~ete Bog da bi go prostil, Zere u grob crvite gi gostil. Ovde le`i Kirilovo telo, U manastir i u Le{ok selo, Da Bog da za dobroe delo Kiril Pej~inovi} [to se velit narod? Narod se velit qudi koji se od eden rod i koji zboruvajet ednakov zbor i koi `ivuvajet i se drugarat edni so drugi i koji imajet jednavi obi~aji i pesni i veseqa. Tije qudi ji vikajet narod, a mestoto vo koje `ivuvat narod se velit ote~estvo od toj narod. Taka i Makedoncive se narod i mestovo nivno je Makedonija. (Izvadok od Re~nikot na \or|ija Pulevski BISERA Bisero, mome, Bisero, {to nosi{ biser na grlo? Tvoeto grlo hubavo i ot drobnago bisera hiljadi p'ti pobelo. Bisero, mome, Bisero zo{~o so biser pokriva{ tvoeto grlo hubavo? Ja nej}u biser da baca tuk saka tvoeto grlo. Bisero, mome, Bisero za kogo nizi{ biser't? Za kogo gotvi{ daroi? Ja daroj, biser ne saka Tuk saka moma Bisera.

8

Kostantin Miladinov


AKCENT Pri izgovor ili pri ~itawe na eden zbor se zabele`uva deka site slogovi vo nego ne se izgovaraat so ednakva sila. Eden slog vo zborot sekoga{ se izgovara so pogolema silina, pojasno i so povisok ton. Takvoto naglasuvawe na eden slog vo zborot se vika akcent. Zborot akcent poteknuva od latinskiot zbor accentus {to zna~i potpevnuvam. Akcentot sekoga{ pa|a na samoglaska, kako glas so najgolema zvu~nost i kako osnova na slogot. Po svoite fonetski osobenosti akcentot vo makedonskiot jazik e dinami~en {to zna~i nego go opredeluva glasovniot udar na opredeleniot slog. Akcentot e opredelen i sekoga{ pa|a na tretiot slog od krajot na zborot. Na primer: u~ílnica, nastávni~ka, u~éni~ka. Spored ovaa osobenost akcentot se narekuva tretoslo`en akcent. Ednoslo`nite zborovi se akcentiraat na edinstveniot slog: kít, kéj, lén, léd. Dvoslo`niote zborovi se akcentiraat na vtoriot slog od krajot na zborot: zélka, ígla, kéngur, kíkot. Trislo`nite i pove}eslo`nite zborovi se akcentiraat na tretiot slog od krajot na zborot: évropski, édnorog, `ítarka, `ítelka, `ítnica, zabéle{ka, zelénilo,isélenik, koléni~ki. Koga brojot na slogovite kaj eden ist zbor se zgolemuva so razli~ni nastavki, akcentot go menuva slogot, no sekoga{ pa|a na tretiot slog od krajot na zborot: rôditel-rodíteli-roditélite, ö~enik-u~énikotu~enícite, mínuva~-minöva~i-minuvá~ite.

Po svoite fonetski osobenosti akcentot e dinami~en {to zna~i nego go oprededluva glasovniot udar na opredeleniot slog. Akcentot e opredelen i sekoga{ pa|a na tretiot slog od krajot na zborot.

ZADA^A Pro~itaj go sledniov tekst so upotreba na praviloto za akcentirawe na zborovite. ÂProsta e prikaznata za Ogulinovci, kako i za celiot na{ kraj. A ima{e ne{to vo ova semejstvo {to go razlikuva{e od drugite.Sekoja prolet se ra|a{e po edno Ogulinov~e. Doa|aa proletite, doa|aa i Ogulinovite sinovi. Eve vo {to be{e rabotata. A ne bea lo{ soj Ogulinovcite. Gospod da ~uva, ta niv i svetecot im popu{ta{e. Se slu~uva{e majkata Ogulinica da rodi nenadejno, taka sednata pred vrati i duri so rabota vo racete¤. @ivko ^ingo

9


AKCENTSKI CELOSTI Vo literaturniot jazik akcentot mo`e da se odnesuva i na grupa zborovi koi se smislovno tesno povrzan vo re~enicata. Toa podveduvawe na dva ili pove}e zborovi pod isti akcent se vika akcentska celost. Akcentot vo akcentskata celost, isto taka stoi na tretiot slog od krajot na grupata zborovi. Vo grupata zborovi slogovite se brojot kako da se edinstven zbor. Na primer:

suvô∪grozje, dáj∪mi∪ja, {to∪mö∪re~e.

Podveduvawe na dva ili pove}e zborovi pod isti akcent se vika akcentska celost.

Akcentskata celost naj~esto e sostavena od dva zbora so sopstven akcent, a vo akcentskata celost pretstavuvaat eden poim (kiselô∪mleko) i zbor koj ima sopstven akcent i klitika (májka∪mi, dáj∪mi∪go). Vo akcentskite celosti sostaveni od pridavka i imenka, koga ozna~uvaat eden poim, akcentot se prefrla na pridavkata, na primer: prvá∪ve~er, c›n∪piper, Golô∪Brdo, Me~kñn∪Kamen, Novô∪Selo. Vo sostavite od pokazna zamenka i imenka akcentot naj~esto se prefrla vrz zamenkata: ová∪selo, ônoj∪den, ôvoj∪stog seno, toá∪dete. Vo akcentska celost so negacijata ne i glagolot {to ide po nea, akcentot se prefrla na negacijata, ako glagolot e dvoslo`en. Na primer: nî∪dojde, nî∪saka, nî∪zede, nî∪pee. Ako glagolot e trislo`en ili pove}e slo`en, akcentot ostanuva na nego: ne∪do`ñvea, ne∪progôvori, ne∪zástana. Kratkite zamenski formi koga }e se najdat zad imenka {to ozna~uva rodstvo, vleguvaat vo akcentska celost: tîtka∪mi, brát∪mi, vöjko∪mi, bratö~ed∪mu. Koga pra{alen zbor }e se najde pred imenka, tie obrazuvaat akcentska celost. Akcentot pa|a na pra{alniot zbor, ako imenkata e dvoslo`ena:

Kolkö∪knigi pro~ita? Kolkö∪pari ima{?

10

Ako imame logi~no istaknuvawe, toga{ ne se obrazuva akcentska celost:


Kákva knñga bara{ od mene? Vo kôj grád si `iveel? Pra{alniot zbor i imenkata imaat poseben akcent. VE@BA Pro~itaj gi pravilno akcentskite celosti vo slednive primeri:

1. Vo sekoja manxa, crn piper. Toj e roden vo seloto Dolno Kowari. Proslavata na 2 Avgust se odr`a na Me~kin Kamen. 2. Ne dojde na proslavata.

Odamna ne pee. Od ovi{jeto ni{to ne zede.

3. Go ma~ea dolgo, ama ne progoviri ni{to. Be{e zdrav kako ~elik, ama ne do`ivea dolga starost. Site zastanaa samo toj ne zastana.

Akcentot e edna od va`nite osobenosti na makedonskiot standarden jazik.

4. Tetka mi dojde na gosti. Toj zamina so bratu~ed mu. Denes brat mi patuva za Avstralija. 5. Kolku ptici odletaa? Ne te pra{av kolku pari potro{i. Kolku ~a{i ispi?

11


BEZLI^NI GLAGOLI Glagolite {to ozna~uvaat dejstvo, a ne mo`at da se povrzat so licata {to gi vr{at dejstvata se vikaat bezli~ni glagoli. Bezli~nite glagoli ozna~uvaat prirodni pojavi: grmi, zazoruva, vee, se smra~uva, rosi, se razdenuva, sveti. So bezli~nite glagoli se ozna~uva i du{evna sostojba: boli, me trese, mi se jade. Tie se javuvaat vo forma za treto lice ednina. Na primer: grmi, seka, vee.. VE@BA Pronajdi gi bezli~nite glagoli vo slednive re~enici: Glagolite {to ozna~uvaat dejstvo, a ne mo`at da se povrzat so licata {to gi vr{at dejstvata se vikaat bezli~ni glagoli.

Nadvor poleka vee siten sneg. Duri koga se stemni se vratija doma. Cel den sne`i. Nadvor rosi. Ako ne se stemni, nema da se razdeni. Me boli grloto. ZADA^A Napi{i sostav pod naslov Ă‚Zimski den vo mojot kraj¤ Pokraj opisot na prirodnite pojavi napi{i i kako tie vlijaat na tvoeto raspolo`enie.

12


NELI^NI GLAGOLSKI FORMI Glagolskite formi {to ne razlikuvaat lice, se vikaat neli~ni glagolski formi. Neli~ni glagolski firmi se: glagolskata l-forma, glagolskata imenka, glagolskata pridavka i glagolskiot prilog. Glagolska l-forma Glagolskata l-forma spa|a vo neli~nite glagolski formi. Imeto go dobila spored nastavkata-l. Kaj l-formata razlikuvame promena po rod (samo vo ednina) i po broj. Na primer: Ednina: Ma{ki rod: Toj ~ita-l. @enski rod: Taa ~ita-la. Sreden rod: Toa ~ita-lo. Za site rodovi vo mno`ina se upotrebuva formata, ~itale.

Neli~ni glagolski firmi se: glagolskata l-forma,glagolskata imenka,glagolskata pridavka i glagolskiot prilog.

L-formata se obrazuva od svr{eni i nesvr{eni glagoli. L-formata {to se obrazuva od svr{eni glagoli, izrazuva svr{eno dejstvo (padnal, fatil, stanal). L-forma {to izrazuva nesvr{eno dejstvo (padnel,

fatel, stanel).

So l- formata se gradat nekolku slo`eni glagolski formi: minato neopredeleno vreme, predminato vreme, idno preka`ano vreme i mo`en na~in. ZDA^A Pro~itaj go sledniov tekst i prepoznaj ja glagolskata l-forma. Ă‚Edno dete posetilo eden mudrec i go pra{alo: - Koe jadewe e najvkusno na svetov? - Lebot, - odgovoril mudrecot. - A koja radost e najgolemata? - Denes da se nau~i ona {to ne si go znael v~era. Deteto se nalutilo. - Te vikaat mudrec, a ti mi zboruva{ sosema obi~ni raboti! Mudrecot go poglednal so nasmevka. - Se naluti, zna~i, ti od mene ni{to ne nau~i. Deteto odmavnalo so rakata i si zaminalo.

13


Dolgo odelo. Izgladnelo. Na patot imalo selo, a vo seloto prodavnica. Deteto vleglo vo prodavnicata. Imalo tolku pari kolku da si kupi samo par~e leb. Kupilo i otkinalo zalak¤. ( ÂNajgolemata radost¤ - Irina Strelkova) Glagolska imenka Glagolskata imenka ozna~uva ime na glagolskoto dejstvo. Taa se izveduva samo od nesvr{eni glagoli. Se obrazuva koga na glagolot od nesvr{en vid, vo treto lice ednina mu se dodava nastavkata - we. Glagolskata imenka se obrazuva koga na glagolot od nesvr{en vid, vo treto lice ednina mu se dodava nastavkata-we.

Primeri:

pee- we - peewe. vika- we - vikawe. tropa-we - tropawe.

Samo mal broj imenki od sreden rod obrazuvaat glagolska imenka so nastavkata - nie: re{enie, soop{tenie, uverenie, izdanie i drugi. ZADA^A Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst i pronajdi gi glagolskite imenki. ÂNoseweto na kambanata niz tesniot, neramen i kalliv

pat be{e te{ko, no, be{e polesna rabota otkolku ka~uvaweto na kambanata na mestoto na alovata kambanarija, {to se izdiga{e nad crkvata i ku}ite kako minare. Site ma`i od seloto pomagaa vo izvr{uvaweto na ovaa te{ka rabota. Odedna{ s# se smiri. Tolpata go zadr`a zdivot. Duri i pticite na grankite od drvata, pomislija lu|eto, gi razbraa zborovite na pitropot, za{to i tie zamol~ea. Ovo{kite, visokite topoli, `alnite vrbi pokraj rekata prestanaa da se leleat. Mo`ebi se pla{ea deka nivnoto {umolewe }e go voznemiri yunot na kambanata. Celata priroda stivna kako pred veselo is~ekuvawe na prviot yvon na selskata kambana. A toga{ od svodovite na kambanata odekna dolgoo~ekuvaniot yvon. No toa ne li~e{e na yunewe na kambana. Kambanite ne davaat takvi yunewa¤. (Stojan Hristov ÂKambana¤)

14


Glagolska pridavka Glagolskata pridavka se dobiva so dodavawe na nastavkite: -n, -na, -no, -ni i nastavkite: -t, -ta, -to, -ti. Ovie nastavki se dodavaat na glagolite koi zavr{uvaat na samoglaskite a i e. Primer: ~ita-n, ~ita-na, ~ita-no, ~ita-ni

pokane-t, pokane-ta, pokane-to, pokane-ti

Glagolskata pridavka ima glagolska i pridavska karakteristika. Vo glagolskata pridavka-n vo konstrukcija so pomo{niot glagol sum i ima - nema, glagolskata pridavka ima glagolsko zna~ewe. Primer: Toj go nema ~itano romanot Ă‚Goce Del~ev¤ od Van~o Nikoleski. VE@BA

Kaj glagolskiot prilog ima otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe

Obrazuvaj glagolski pridavki od slednive glagoli: vika, saka, igra, pere, skine. Glagolski prilog Glagolskiot prilog e nemenliva glagolska forma. Se obrazuva samo od nesvr{eni glagoli so nastakata-j}i: ~eka-~ekaj}i, odi-odej}i, vika-vikaj}i, sedi-sedej}i. Glagolskiot prilog i glagolot vo li~na glagolska forma, sekoga{ imaat ist podmet vo re~enicata. Primer: Telefoniraj}i ti na mobolniot, mislev deka sigurno }e te slu{nam. VE@BI 1.Slednive glagolski prilozi transformiraj gi vo glagolski imenki: Izleguvaj}i (izleguvawe), pi{uvaj}i, vikaj}i, ~itaj}i, sledej}i, vra}aj}i, sakaj}i, skokaj}i.

15


2. Pr~itaj go vnimatelno sledniov tekst i otkrij vo koi re~enici e upotreben glagolski prilog. ÂPred zajdisonce lisicata se prikraduva{e kraj

Zavrnaa snegoi, pkrija tragi. Zdrava noga vo trn ne klavaj si.

zamrseni granki bri{ej}i ja so kitnestiot opa{ svojata traga zad sebe. -Ka~ak! grleno go izvika negoviot stopan koga go vide kako zaostanuva vednej}i ja golemata glava, obrasnata so srebrenosivi vlakna. Vol~icata po~na da se prikraduva kon trloto, poleka, ne~ujno, re~isi da nedopiraj}i se do zemjata, za da ne bide pak iznenadena. Grmotevicata se raznese niz no}ta, se odbi od dolot i se izgubi so prazno, piskotlivo eho. Yverot se otfrli od zemjata, ja zaka~i so zabi podadenata crna raka na glogot i ne baraj}i pat se nurna vo mrakot. Procesot na odr`uvawe na prokolnatiot rod prodol`uva{e - majkata umira{e, poleka, kako da zaspiva, ~uvstvuvaj}i kako vol~iwata slatko ja osloboduvaat od plekoto, a toa, pred sosem da sekne, neo~ekuvano nadojde so seta sila na `ivotot¤. Slavko Janevski: ÂVol~ica¤

M.Topuz Âvolci¤

16


PROSTI GLAGOLSKI FORMI Prostite glagolski formi se sostaveni od eden glagolski zbor vo razli~ni formi: pi{uvam, pi{uvav, pi{uval, pi{uvaj, pi{uvaj}i i sli~no. Vo makedonskiot standarden jazik prosti glagolski formi se: sega{no vreme, minato opredeleno svr{eno vreme, minato opredeleno nesvr{eno vreme, zapoveden na~in, glagolska l-forma, glagolska imenka, glagolska pridavka i glagolski prilog. Sega{no vreme Dejstvata i sostojbite {to se izvr{uvaat vo momentot na zboruvaweto se izrazuvaat vo sega{no vreme. Toa e prosta glagolska forma. Formite za sega{no vreme se obrazuvaat so dodavawe na nastavki za sega{no vreme na osnovnite soglaski na glagolot: ednina 1 l. - m 2 l. - { 3 l. - Ò (nulta morfema)

mno`ina 1 l. - me 2 l. - te 3 l. - at

So sega{no vreme se izrazuvaat dejstva i sostojbi {to se izvr{uvaat vo momentot na zboruvaweto .

Formite vo sega{no vreme od glagolskite grupi izgledaat vaka: a - grupa (igra)

i - grupa (sedi)

e - grupa (pee)

1l. igra -m ednina 2l. igra -{ 3l. igra -Ò

1 l.seda - m 2 l.sedi - { 3 l.sedi- Ò

1l. pea - m 2l. pee - { 3 l. pee -Ò

1l. igra - me mno`ina 2l. igra -te 3l. igra - at

1l. sedi - me 2l. sedi - te 3l. seda - t

1l. pee -me 2l. pee -te 3l. pe - at

VE@BA Slednive glagoli: ~itaat, svirat i spijat, se dadeni vo treto lice mno`ina. Opredeli ja formata za treto lice ednina i prepoznaj ja grupata na glagolot. Primer: ~itaat - ~ita, glagol od a - grupa.

17


Minato opredeleno nesvr{eno vreme So minato opredeleno nesvr{eno vreme se iska`uva dejstvo {to se slu~ilo vo minatoto. Liceto koe zboruva, to~no znae za vremeto vo koe se odvivalo dejstvoto. Formite za minato opredeleno nesvr{eno vreme se obrazuvaat od nesvr{eni glagoli, so dodavawe na slednite nastavki: - v, -{e, -{e (ednina) i - vme, -vte, - a , -ja (mno`ina). Ovie nastavki se dodavaat na osnovnata samoglaska - a ( kaj glasgolite od a - grupa) i na osnovnata samoglaska - e (kaj glagolite od e i i-grupa). Promenata po grupi izgleda vaka: ednina So minato opredeleno nesvr{eno vreme se iska`uva dejstvo {to se slu~ilo vo minatoto. Liceto {to zboruva, to~no znae za vremeto koga se odvivalo dejstvoto.

mno`ina

a - grupa (~ita)

1l. ~ita-v 2l. ~ita -{e 3l. ~ita -{e

~ita-vme ~ita-vte ~ita-a

e - grupa (pie)

1l. pie-v 2l. pie-{e 3l. pie-{e

pie-vme pie-vte pie-ja

i - grupa (odi)

1l. ode-v 2l. ode-{e 3l. ode- {e

ode-vme ode-vte ode-a

Formite na minato opredeleno nesvr{eno vreme vo vtoro i treto lice (ednina) imaat ista nastavka - {e. Osnovniot glagol kaj glagolite od i-grupa preo|a vo e: odi - odev, ode{e. Kaj glagolite od e i i-grupa na koi op{tiot glagolski del im zavr{uva na samoglaska, se javuva nastavkata - ja: pie pieja, kroi - kroeja.

18


Minato opredeleno svr{eno vreme Formite za minato opredeleno svr{eno vreme se obrazuvaat od svr{eni glagoli so nastavkite: ednina 1l. -v 2l - Ò 3l - Ò

mno`ina -vme -vte -a; -ja

Promenata po grupi izgleda vaka: a - grupa (napi{a)

1l. napi{a -v 2l. napi{a - Ò 3l. napi{a - Ò

napi{a -vme napi{a -vte napi{a -a

i - grupa (ispi)

1l. ispi -v 2l. ispi - Ò 3l. ispi - Ò

ispi- vme ispi -vte ispi -a

e - grupa (izede)

1l. ized -ov 2l. ized - e 3l. ized - e

izedo -vme izedo -vte izedo -a

So formite na minato opredeleno svr{eno vreme se iska`uva zaokru`eno i zasvedo~eno dejstvo vo eden opredelen moment na minatoto.

So formite na minato opredeleno svr{eno vreme se iska`uva zaokru`eno i zasvedo~eno dejstvo vo eden opredelen moment na minatoto. Od pregledov na formite na minato opredeleno svr{eno vreme se zabele`uva deka vtoro i treto lice vo ednina se ednakvi i bez li~na nastavka. VE@BI Pro~itaj go sledniov tekst i pronajdi gi formite za minato opredeleno svr{eno vreme. ÂTolku se za~itav, {to koga go ~uv yvon~eto, ne znaev koj yvoni i zo{to yvoni. Sve}ata dogoruva{e; sve}nikot {to utrinata go is~istiv, be{e potopen so loj. Se v~udonevidov, nastojuvaj}i da gi izbri{am tragite na svojot prestap, ja staviv knigata pod pe~ka i po~nav da go popravam kandiloto. Od sobata izleze guvernantkata: - Da ne si gluv? Yvonat! - Da ne spie{e? - pra{a surovo stopanot. Negovata `ena, ka~uvaj}i se te{ko po skalite, po~na da se `ali deka jas sum vinoven {to taa nastinala¤. Izvadok Maksim Gorki

19


ZAPOVEDEN NA^IN Koga so glagolot se izrazuva zapoved, molba ili naredba se upotrebuvaat formite za zapoveden na~in. Na primer:

Slu{aj vnimatelno! Slu{ajte vnimatelno! Donesi pribor za crtawe! Donesete pribor za crtawe. Te molam ne zboruvaj glasno! Ve molam ne zboruvajte glasno!

Koga so glagolot seizrazuva zapoved, molba ili naredba se upotrebuvaat formite za zapoveden na~in.

Zapovedniot na~in se iska`uva so vtoro lice ednina i vtoro lice mno`ina. So ovie formi se iska`uva direktna zapoved. Formite za zapoveden na~in za vtoro lice ednina i vtoro lice mno`ina se obrazuvaat na sledniov na~in: 1. Kaj glagolite od a-grupa i kaj onie od e-grupa i igrupa na koi op{tiot del im zavr{uva na vokal, so nastavkata -j (za ednina) i -jte (za mno`ina): ~ita-j, ~itaj, (vtoro lice ednina) ~ita - jte - ~itajte (vtoro lice mno`ina); pi-j - pij, pi - jte, stoi - stoj, stojte. 2. Kaj glagolite od - i i e-grupa na koi op{tiot del im zavr{uva na soglaska, formata za vtoro lice ednina zavr{uva na -i, a vo vtoro lice mno`ina na - te: polni - polne - polnete, dones - i, dones - e - te. Indirektna zapoved se iska`uva so konstrukciite od ~esti~kite da i neka i formite od sega{no vreme: da raboti, neka raboti, da sedi, neka sedi, da rabotat, neka rabotat, da sedat, neka sedat (vo treto lice ednina i mno`ina) So formite na zapovedniot na~in, pokraj zna~eweto na zapoved ~esto se iska`uvaat i: a) minatost: ^itaj, ~itaj i do{ol krajot na knigata. b) poslovi~nost: ^ini dobro, ne s# kaj . v) uslov: Stani porano, }e stigne{. ZADA^A Napravi direktna zapoved za prvo lice ednina i vtoro lice mno`ina od slednive glagoli: pee, tr~a, vika, igra, zboruva. POVTORI So koi formi se iska`uva direktna zapoved? Kako se iska`uva indirektna zapoved? [to se iska`uva so formite na zapovedniot na~in, pokraj zna~eweto na zapoved?

20


PRILOZI Prilozite se polnozna~ni zborovi {to stojat naj~esto do glagolot i go opredeluvaat glagolskoto dejstvo spored nekoj priznak (vreme, mesto, na~in, koli~estvo i stepen). Spored nivnoto zna~ewe prilozite se delat na nekolku grupi: a) prilozi za vreme: koga, sega, nekoga{, no}e, dewe, zime, lete, v~erva i drugi. Na primer: ÂKoga pogledna, zad nego nagrnalo orgomno stado ovci, kravi i kozi¤. b) prilozi za mesto: kade, tuka, doma, napred, nazad, docna, toga{, zimoska, lani i dr. Na primer: ÂOv~ar~eto da ne pogledne{e nazad, }e dobie{e neizmerno bogatstvo¤. v) prilozi za na~in: kako, silno, dobro, lo{o, ta`no, slabo, sme{no, veselo, brgu i dr. Na primer: ÂBrgu se ka~i na najbliskata lipa¤. g) prilozi za koli~estvo i stepen: mnogu, nekolku, pove}e, dosta i dr. Na primer: ÂNe mo`e{e pove}e da im pobegne¤. Nekoi od prilozite za na~in i koli~estvo se stepenuvaat (dobro, podobro, najdobro). Nekoi od prilozite, koga odat so imenka, dobivaat i ~lenski nastavki. Na primer: Mnogute gleda~i, na krajot na

Prilozite se polnozna~ni zborovi {to stojat naj~esto do glagolot i go opredeluvaat glagolskoto dejstvo spored nekoj priznak (vreme, mesto, na~in, koli~estvo i stepen).

natprevarot, ostanaa samo mal broj.

VE@BA Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst, pronajdi gi i prepi{i gi site prilozi. Obidi se prilozite da gi opredeli{ spored osnovniot priznak {to go opredeluva glagolskoto dejstvo. „Toj vleguva brzo vo izlo`benata kancelarija. Crte`ite se eden na drug na biroto. Go zema gorniot i vnimatelno go razgleduva, istavaj}i go postepeno kolku {to mo`e da ja ispru`i rakata. Toa e crte`ot so bronzeniot bokal. Umetnikot i ne sakaj}i so`alitelno se usmevna. Bokalot e postaven na kujnska masa, so dve ru`i vnatre. Se pznava deka ivicite mu se povle~eni so lenir, boen e so sina boja {to so nekakva milimetarska simetri~nost se proret~uva od ivicata nakaj sredinata.Fonot e moliran yid, a {arkite mu se predadeni kako naroden vez. Pravewe na takvi {arki zafa}a mnogu vreme na ~asovite po crtawe“. (Izvadok od raskazot Izlo`ba od Bla`e Koneski)

21


PREDLOZI

Predlozite se nemenlivi slu`beni zborovi so koi se iska`uvaat razli~ni odnosi pome|u zborovite vo re~enicata.

Predlozite se nemenlivi slu`beni zborovi so koi se iska`uvaat razli~ni odnosi pome|u zborovite vo re~enicata. Tie nemaat opredeleno, posebno zna~ewe i samo vo spoj so polnozna~nite zborovi dobivaat pokonkretno zna~ewe. Naj~esto dobivaat mestno i prostorno zna~ewe: na klupa, pod klupa, zad klupa, pred klupa, do klupa, pokraj klupa, sproti klupa i dr. Pokraj navedenive zna~ewa so predlogot na mo`e da se iska`e: vremensko, na~insko, celno, prisvojno i sporedbeno zna~ewe. Vremensko zna~ewe: Pticite se vra}aat na prolet. Na~insko zna~ewe: Go fatija na izmama. Celno zna~ewe: Zamina na letuvawe. Prisvojno zna~ewe: Ku}ata na Ilija e mo{ne golema. Sporedbeno zna~ewe: Taa li~i na majka si. Spored sostavot predlozite se delat na prosti i slo`eni. Prosti predlozi se onie {to se sostaveni od eden zbor: za, da, na, do, v, vo, zad, pod, nad i dr. Slo`eni predlozi se onie predlozi {to se sostaveni od dva zbora: zaradi, poradi, pokraj, pome|u, nasproti, nasred, nablizu, otade i drugi.

ZADA^A Opredeli go zna~eweto na predlozite vo slednive re~enici:

1. Pticite preselnici zaminaa na jug. 2. Pe~albarite se vra}aat na praznik. 3. Crte`ot na Tomi e najdobriot crte`. 4. Katerina ja napi{a doma{nata rabota na brzina. 5. Se ka~i na drvo.

22


SVRZNICI Svrznicite se slu`beni zborovi so koi se povrzuvaat zborovite i re~enicite vo slo`enata re~enica. Svoeto zna~ewe svrznicite go dobivaat vrzuvaj}i gi zborovite i re~enicite. Svrznicite go izrazuvaat odnosot me|u zborovite i re~enicite. So svrznikot no i ama izrazuvame sprotiven odnos, a so ako izrazuvame uslov. Svrznicite se delat na prosti i slo`eni. Prosti svrznici se: a, no, i, pa, da, ta, ako i drugi. Slo`eni svrznici se: iako, za da, taka {to, kako {to, za{to, samo i dr. Pri upotrebata na svrznicite, treba da se vnimava na onie svrznici koi{to mu se tu|i na makedonskiot jazik: ali, nego, po{to, taka da i drugi. VE@BA

Svrznicite se slu`beni zborovi so koi se povrzuvaat zborovite i re~enicite vo slo`enata re~enica.

Vo sledniov tekst pronajdi gi svrznicite koi{to svrzuvaat zborovi i re~enici vo slo`enata re~enica: Ă‚Sedam pod drvo i ~ekam da padne plodot. Drvoto e polno so rod, i samo treba da se zagleda{ me|u lisjata za da go dogleda{ orevot. Nababren i nakostre{en. No makar {to lisjata se zaklatuvaat kako krilja, plodot ni{to ne go otkinuva od grankata. Samo edna ververi~ka, so kradlivi o~i i `enstvena opa{ka, se provira me|u ~atalite kako zmiul~e vo pazuva i skoka od granka na granka kako do`dovna kapka {to nikako da se razbie. Taa, koga saka, mo`e da dojde do plodot, no ne go giba pred da mu se raspuka kafticata. Ne e luda da si gi vapca prstite. Toga{ sopstveni~ki go prezema so prednite noxiwa kako {to isposteniot selanec ja obgrluva najgolemata tikva, i misli{ deka samo go grli dodeka vsu{nost go dupi. Potoa so vrvlestata mucka vleguva vo oreovata luspa, ostavaj}i gi crnite o~iwa da Ăą {araat nadvor - da bide na {trek so svetot, dodeka se nasleduva vo jatkata. I navistina, na vrvot od krunata doletuva edna dr~na stra~ka. Crnobela, taa misla deka pee, a vsu{nost samo graka. Zgora na toa, za razlika od ververi~kata, taa e sega kradlivka. Grabna eden orev i go nosi na sosedniot pokriv. Vistinsko ~udo e kako u{te graka, dodeka klunot i e prikle{ten so orevot. Sletana na oxakot, go spu{ta plodot me|u kanxite i po~nuva da go udira so klunot. ¤ ( Izvadok )

Dimitar Solev

23


PREDMET

Spored vospostavenata vrska me|u imenskite ~lenovi vo re~enicata i prirokot, razlikuvame tri vida predmet: direkten, indirekten i predlo{ki.

Sekoj zbor oddelno si ima svoe zna~ewe, no tokmu re~enicata vo koja e vospostavena vrska me|u zborovite, ja smetame kako osnovna edinica vo jazi~noto op{tewe. Uslov za formirawe na re~enicata e prisustvoto na glagolot vo li~na glagolska forma. Taa glagolska forma go pretstavuva prirokot vo re~enicata. Prirokot e osnoven ~len vo re~enicata. So prirokot soop{tuvame dejstva, sostojbi, nastani, karakteristiki, povrzuvaj}i gi so nivnite vr{iteli. Prirokot sekoga{ odi so podmetot. Podmetot go ozna~uva vr{itelot na dejstvoto: Tomislav ~ita kniga. Glagolot ~ita ne mo`e da oformi kompletna re~enica bez podmet i direkten predmet. Toa mo`e da se sogleda ako se odgovori na pra{aweto koj ~ita (podmet) i {to ~ita (predmet). Spored toa, kako neophodni ~lenovi vo re~enicata se predmetot i prilo{kite opredelbi. Spored vospostavenata vrska me|u imenskite ~lenovi vo re~enicata i prirokot, razlikuvame tri vida predmet: direkten, indirekten i predlo{ki. Direkten predmet e onoj imenski ~len vo re~enicata vrz koj direktno preminuva dejstvoto na prirokot: -Velika pr`i kompiri. -Maja ~ita kniga. -Mama mesi leb. Indirektniot predmet ja imenuva celta na dejstvoto: -Nastavni~kata im podari knigi na najdobrite u~enici vo oddelenieto. -Tato mu kupi ranec na Nikola. -Toj se ka~i na drvoto. -Gi ostaviv parite na masa. Predlo{kiot predmet se vrzuva so prirokot so pomo{ na site predlozi, duri i so predlogot na, koga ne e upotreben za voveduvawe indirekten predmet: -Dedoto veruva{e vo svoite vnuci. -Boris si igra{e so svoite igra~ki. -^u~uligata pee{e za proletta.

24


Udvojuvawe na direktniot i indirektniot predmet Udvojuvaweto na dirktniot i na indirektniot predmet e va`na karakteristika na makedonskiot literaturen jazik. Udvojuvaweto se vr{i so kratkite zamenski formi: a) za direkten predmet: me, te, gi, ja, n#, ve, se. b) za indirekten predmet: mi, ti, mu, $, ni, vi, im, si. Udvojuvaweto na dirktniot i na indirektniot predmet se vr{i so ~lenuvana imenka, sopstvena imenka i dolgi formi na nekoja li~na zamenka. Udvojuvawe na direkten i indirekten predmet so ~lenuvana imenka - Ile ja pro~ita knigata. - Tomi go donese ku~eto. - Kate gi izede cre{nite. - Veterot gi sroni lisjata. - P~elata go sobra polenot. - Nastavni~kata im ~estita na pobednicite. - Snegulkite im pa|aa na nosiwata. Udvojuvawe so sopstvena imenka - V~era ja sretnav Biljana. - Vane mu prosti na Petre. - Kate Ă­ podari slika na Jana. Udvojuvawe so dolga forma na li~na zamenka - Samo nim im ka`avte za sredbata. - I Vam }e ve povikame na natprevarot. - Nemu sekoga{ mu pa|a pari~kata. - Mene slatko me nagostija. VE@BA Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst i pronajdi gi primerite so udvojuvawe na predmetot. Prepi{i gi vo tetratkata za doma{na rabota. Ă‚Si `iveela vdovicata Marija so svojata majka i so {est de~iwa. @iveela bedno. No so poslednite pari kupile edna kafeava krava kolku za mleko da im dava na decata. Postarite deca ja pasele kravata vo poleto, a doma $ davale trici. Edna{ majkata izlegla nekade, a postariot sin Mi{e oti{ol po leb, ja ~uknal ~a{ata i ja skr{il.

25


Mi{a se ispla{il deka majka mu }e go kara za toa, gi sobral pogolemite par~iwa od ~a{ata gi iznesol nadvor i gi zakopal vo senoto, a pomalite par~iwa site gi sobral i gi frlil vo kopan~eto. Majkata ja barala ~a{ata, po~nala da pra{a no Mi{a ne ka`al i taka toa se zaboravilo. Drugiot den po ru~ekot majkata oti{la na kravata da $ dade trici vo kopan~eto gleda - kravata kako bolna i nej}e da jade. Fatile da ja lekuvaat kravata; povikale edna baba. Babata rekla: ÂKravata nema da bide `iva, treba da se zakole zaradi mesoto¤. Povikale eden selanec i zele da ja kolat kravata. Decata ~ule kako vo dvorot zarikala kravata. Se sobrale site na pe~kata i po~nale da pla~at. Koga ja zaklale kravata, $ ja izvadile ko`ata i ja rasekle na par~iwa, vo grloto $ na{le staklo. Toga{ doznale deka taa pcovisala poradi toa {to vo jadeweto na{la staklo. Koga Mi{a doznal za toa, toj fatil silno da pla~e i $ priznal na majka si za ~a{ata. Majka mu ni{to ne mu rekla i samata zaplakala. Taa rekla: ÂNie ja otepavme na{ata krava, a sega nema so {to da si kupime druga. Kako }e `ivet na{ite mali de~iwa bez mleko? ¤ Mi{a u{te pove}e fatil da pla~e i ne sleguval od pe~kata, koga jadele pivtija od glavata na kravata. Toj sekoj den na son ja gledal, kako dedo Vosilij ja nosi za rogovite mrtvata glava na kravata so otvoreni o~i i so crven vrat. Otoga{ nemalo ve}e mleko za decata¤. ( Izvadok od raskazot ÂKrava¤)

L. N. Tolstoj

ZADA^A Pro~itaj gi pravilno slednive re~enici vo koi se ispu{teni kratkite zamenski formi za udvojuvawe na direkten i indirekten predmet. - Tomi - vrati topkata. - Stojan~o -- vklu~i kompjuterot. - Biljana -- pobara adresata. - Filip -- poizdravi gostite. - Ilija -- podari ku~e na Valentina. - Site --- ni aplaudiraa. - Nemu sekoga{ -- se nasmevnuva sre}ata. - Kate -- pozdravi Mihaela.

26


APOZICIJA Vtorostepeni ~lenovi vo re~enicata se atribut i apozicijata. Atributot opredeluva nekoja osobina na imenkata. Apozicijata e samostoen del na re~enicata. Osven {to ne mo`e da stoi pokraj prirokot (glagol vo li~na glagolska forma) apozicijata mo`e da stoi pokraj sekoj re~eni~en ~len. Apozicijata i re~eni~nite ~lenovi do koi stoi mo`at da si gi zamenat mestata, bidej}i se ramnopravni ~lenovi vo re~enicata. Apozicijata sekoga{ se oddeluva so zapirka. Apozicijata se sre}ava vo slednie re~enici: 1. Veles, rodniot grad na poetot Ko~o Racin, ostana bez voda. 2. Vo Ko~ani, gradot na orizot, }e se odr`i Republi~ki natprevar po makedonski jazik. 3. Ohrid, rodniot grad na Prli~ev, e preplaven so turisti.

Apozicijata e samostoen del na re~enicata.

ZADA^A Napi{i pet apozicija.

re~enici

Stara ohridska soba

vo

koi

}e

upotrebi{

27


STRUKTURA NA SLO@ENATA RE^ENICA

Edna li~noglagolska forma so zborovite {to se povrzuvaat so nea odgovara na strukturata na prostata re~enica. Vakvite delovi vo slo`enata re~enica se postaveni vo me|useben odnos so {to formiraat re~enica kako jazi~na edinica za komunikacija.

28

Slo`enata re~enica e sostavena od dve ili pove}e li~noglagolski formi i zborovni grupi {to se grupirani okolu niv. Strukturata na slo`enata re~enica ja so~inuvaat li~noglagolskite formi i zborovnite grupi {to se povrzuvaat so niv. Edna li~noglagolska forma so zborovite {to se povrzuvaat so nea odgovara na strukturata na prostata re~enica. Vakvite delovi vo slo`enata re~enica se postaveni vo me|useben odnos so {to formiraat re~enica kako jazi~na edinica za komunikacija. Delovite na slo`enata re~enica se vikaat delre~enici. PODELBA NA SLO@ENATA RE^ENICA Odnosot na re~enicite od koi e sozdadena slo`enata re~enica mo`e da bide od dva vida: dvete re~enici da ne zavisat edna od druga i ednata re~enica mo`e da zavisi od drugata re~enica. Spored toa slo`enite re~enici se delat na nezavisnoslo`eni i zavisnoslo`eni re~enici. Kaj nezavisnoslo`enite re~enici vrskata me|u delre~enicite mo`e da bide potesna ili polabava i spored toa razlikuvame: neazvisnoslo`eni re~enici so potesna vrska me|u del-re~enicite i re~enici so nezavisnoslo`eni re~enici so polabava vrska me|u del-re~enicite. Nezavisnoslo`eni re~enici so potesna vrska me|u delre~enicite se: 1. Sostavni nezavisnoslo`eni re~enici 2. Sprotivni nezavisnoslo`eni re~enici 3. Razdelni nezavisnoslo`eni re~enici Nezvisnoslo`eni re~enici kaj koi vrskata me|u delre~enicite e polabava se: 1. Isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici 2. Zaklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici Vo zavisnoslo`enata re~enica sekoga{ ima edna glavna i edna zavisna re~enica. Glavnata del-re~enica vo slo`enata re~enica mo`e da stoi i sama, a zavisnata sekoga{ odi zaedno so svrznikot. Spored funkcijata na zavisnite del-re~enici vo ramkite na slo`enata re~enica, razlikuvame: vremenski, pri~inski, posledi~ni, celni, uslovni, dopusni, na~inski, odnosni i iskazni zavisnoslo`eni re~enici.


NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI Nezavisnoslo`eni re~enici se: sostavni, sprotivni, razdelni, isklu~ni i zaklu~ni. Sostavni nezavisnoslo`eni re~enici Sostavnite nezavisnoslo`eni re~enici donesuvaat sodr`ini {to se povrzani pome|u sebe po red razli~ni osnovi: spored vr{itelot na dejstvoto, spored vremeto i mestoto na vr{ewe na dejstvoto. Ovie re~enici se svrzuvaat so slednive svrznici: i, ni, nitu, pa, ta. Naj~esto ovie re~enici se svrzuvaat so svrznikot i. - Petre dojde i ~eka da zaminete. - Se najade i si zamina. So svrznicite pa i ta obi~no se svrzuvaat dejstva {to se odvivaat edno po drugo.

pat.

Arno e s# da znae{, ama ne treba se da pravi{ Arno jadi, ama i arno raboti

- Go zabele`a ~ovekot, pa trgna po nego. - [tom ja mina rekata, pa }e go fati vistinskiot - Zavr{i ja rabotata, pa dojdi. Sprotivni nezavisnoslo`eni re~enici Vo sprotivno nezavisnoslo`enite re~enici se isklu~uva sprotiven odnos me|u povrzanite sodr`ini. Tie se svrzuvaat so svrznicite: a, no, ama, ami, tuku, me|utoa. Eden od naj~estite svrznici me|u del-re~enicite na sprotivno nezavisnoslo`enite re~enici e svrznikot a: - Od sekogo bara, a nikomu ne dava. - Toj ne znae da igra , a sekoga{ se fa}a na oro. - Taa saka da veze, ama ne znae da bodne so igla. Svrznicite no i ama svrzuvaat sprotivni dejstva, koi se so potvrdna forma. - Toj znae{e, ama saka{e u{te ne{to da nau~i. - Saka{e u{te da raboti, no be{e isto{ten. Spored pravopisnite pravila sprotivnite re~enici sekoga{ se oddeluvaat so zapirka.

29


VE@BA Upotrebi gi svrznicite: a, no, ama, vo pismeniot sostav {to }e go napi{e{ za edno tvoe do`ivuvawe. Razdelni nezavisnosli`eni re~enici Spored svrznicite razdelnite nezavisnoslo`eni re~enici se izdeluvaat na razdelni nezavisnoslo`eni re~enici so svrznikot ili i razdelni nezavisnoslo`eni re~enici so svrznici {to se povtoruvaat: ili - ili, bilo - bilo, de - de, tu - tu, ni - ni, nitu - nitu. Vo razdelni nezavisnoslo`enite re~enici so svrznikot ili vo dvete del - re~enici se dava dejstva {to se isklu~uvaat: -

Mo`e{ da dojde{ ili otka`i se. Zemi ili ostavi.

Razdelni nezavisnoslo`enite re~enici so povtornite svrznici: de-de, tu-tu, ~as - ~as gi upotrebuvame za naglasuvawe na naizmeni~no vr{ewe na dejstvo. Vo oddelna grupa gi vklu~uvame povtorenite svrznici: i - i, em - em, koi se karakteristi~ni za razgovorniot stil. Primer: - Mese~inata

de }e se pojavi, de }e se sokrie zad temniot oblak. - Em saka{ da go vidi{, em se pla{i{ od nego. - Nitu zema, nitu dava. - Ni saka da mu doa|a{, ni saka da ti doa|a. Spored Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik, razdelnite nezavisnoslo`eni re~enici so svrznikot ili ne se oddeluvaat so zapirka.

ZADA^A @ivko Popovski: Cve}iwa na mirot

Napi{i pet razdelni nezavisnoslo`eni re~enici vo koi }e gi upotrebi{ svrznicite ili - ili, de - de, tu - tu, bilo - bilo. Isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici

30

Vo isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici me|u delre~enicite vrskata e polabava, vo niv se nadovrzuva edna sodr`ina na druga, edno dejstvo na drugo.


Kaj isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici gi sre}avame slednive svrznici: samo, samo {to, osven {to, edinstveno {to i drugi. Primer: - S# e ednostavno, samo {to ne znae da pliva.

- ]e dade{e gol, samo {to topkata mu pobegna. - I u~enicite }e dojdea na ~as, samo {to yvon~eto ne go slu{naa. -S# }e be{e dobro, edinstveno {to Petre ne stigna na natprevarot. Od navedenite primeri mo`evme da zaklu~ime deka me|u del-re~enicite vo isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici se pi{uva zapirka. ZADA^A Napi{i pet .isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici.

Zaklu~ni nezavisnoslo`enoi re~enici Kaj zaklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici kako svrznici gi sre}avame modalnite zborovi so koi se vr{i izvesno sumirawe ili se izveduva izvesen zaklu~ok. Vo zaklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici gi sre}avme slednive modelni zborovi, kako: zna~i, verojatno, sigurno i drugi.

Golemata majka (bo`ica na plodnosta) Keramika od neolitskata Naselba Govrlevo Skopsko

Primer: - [tom ne stigna vozot, zna~i }e zadocni.

- Ne dojde, verojatno ne ja razbral porakata. - Ako mu se javime, sigurno }e ne poseti.

Spored pravopisnite pravila del-re~enicite vo zaklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici se oddeluvaat so zapirka. ZADA^A Napi{i pet zaklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici.

31


SVRZNI^KI I BESVRZNI^KI SLO@ENI RE^ENICI

Slo`enite re~enici {to ne sodr`at svrznici gi narekuvame besvrzni~ki re~enici.

Slo`enite re~enici {to sodr`at svrznici ili svrzuva~ki zborovi gi narekuvame svrzni~ki re~enici. Vo re~enicite: - Pticite peeja, a nie u`ivavme vo nivnata pesna. - Iako be{e uredno pokanet, toj ne dojde na sostanokot. - Koga vleze vo u~ilnicava, site se za~udija. - svrzuva~kata funkcija ja vr{at svrznicite: a, iako i koga. Slo`enite re~enici {to ne sodr`at svrznici gi narekuvame besvrzni~ki re~enici. Ako za svrzni~kite slo`eni re~enici mo`eme da opredelime na koj tip slo`eni re~enici im pripa|aat, za besvrzni~kite slo`eni re~enici ne mo`e sekoga{ toa so sigurnost da se opredeli, zatoa {to odnosot me|u sodr`inite vo dvete del-re~enici ponekoga{ mo`e razli~no da se tolkuva. Eve nekolku primeri: - Dojdi - }e ja razgledame izlo`bata.

- Toj svire{e, nie u`ivavme. - Padna snegot, go pokri bregot.

Navedenive besvrzni~ki re~enici mo`at da se svrzat i so slednive svrznici: - Ako dojde{, }e ja razgledame izlo`bata.

- Dojdi, pa }e ja razgledame izlo`bata. - Koga }e dojde{, }e ja razgledame izlo`bata. - Dodeka toj svire{e, nie u`ivavme. - Toj svire{e, a nie u`ivavme. - Padna snegot i go pokri bregot. - Koga padna snegot, go pokri bregot.

32


RE^NI^KI SOSTAV NA MAKEDONSKIOT JAZIK SPORED POTEKLOTO NA ZBOROVITE Re~ni~kiot sostav na sekoj jazik se sostoi od ogromen broj zborovi. Edni se uporebuvaat podolgo vreme, a drugi kratko, edni se so po{iroka, a drugi so ograni~ena upotreba. Vo odnos na promenite vo op{testvoto i sekojdnevnoto `iveewe, se vr{at promeni i vo jazikot. Del od zborovite zastaruvaat, ispa|aat od upotreba, drugi se pojavuvaat so novo zna~ewe. Re~nikot na eden jazik ne se sostoi samo od zborovi od toj jazik, tuku i zborovi pozajmeni od drugi jazici. Razvitokot na eden jazik sekoga{ e povrzan so procesot na obnovuvawe i zbogatuvawe na zborovniot sostav na jazikot. Kako vo drugite jazici taka i vo na{iot jazik ima zborovi od najrazli~no poteklo. Spored potekloto zborovite mo`at da se podelat vo dve grupi: doma{na i stranska leksika.

Spored potekloto na zborovite mo`e da se podelat vo dve grupi: dom{na i stranska leksika.

Doma{na leksika Najgolemiot broj zborovi od re~ni~kiot fond, go so~inuvaat zborovi od doma{nata leksika. Golem broj zborovi vo na{iot re~ni~ki fond se nasledeni od staroslovenskiot i crkovnoslovenskiot jazik koi preku narodnite govori navlegle i vo literaturniot jazik. Dijalektizmi Dijalektizmite se zborovi {to gi koristat ograni~en broj lu|e od edna teritorija. Dijalektizmite se koristat najmnogu vo umetni~kata literatura. So cel da go prika`e bogatiot kolorit na posebnata teritorija i za posebnosta na jazikot na likovite, pisatelite gi koristat dijalektizmite. Nivnata upotreba mo`e da se sretne nekoga{ i vo makedonskiot standarden jazik. Sporedi: ~u{ka-piperka, patati-kompiri, frenki-domati, vonka-nadvor.

33


Stranska leksika Vo re~ni~kiot zboroven sostav na makedonskiot jazik se sre}avaat i tu|i zborovi {to ja pretstavuvaat stranskata leksika. Tu|ite zborovi mo`at da se zemaat so neposredno prezemawe i so posredstvo na tret jazik. Vo na{iot standarden jazik imaat navlezeno zborovi od sosednite jazici (srpski i bugarski), a indirektno i preku turskiot jazik. Stranskata leksika ja so~inuvaat internacionalizmite i turcizmite. Internacionalizmi Internacionalizmite se zborovi {to se koristat vo pove}e jazici. Del od niv se po poteklo od gr~kiot i latinskiot jazik. Pri koristeweto na tu|ite zborovi treba da se bide vnimatelen. Nivnata upotreba treba da bide vo soglasnost so objektivnite potrebi na jazikot. Internacionalizmite se me|unarodni zborovi koi se koristat i vo makedonskiot standarden jazik. Zborovite: teatar, opera, logika, etika, estetika se koristat i vo drugi svetski jazici. Turcizmi Turcizmite se zborovi od tursko poteklo koi vo mnogu slu~ai ne mo`at da se zamenat so na{i zborovi. Na primer: }ebap, boza, alva, baklava i drugi. Upotrebata na turcizmite nao|a primena i vo umetni~kata literatura. VE@BA Pronajdi gi dijalektizmite od slednive stihovi od pesnata Ă‚T'ga za jug¤ : Ă‚Orelski krilja kak da si metneh i v na{i str'ni da si preletrneh na na{i mesta ja da si idam da vidam Stambol, Kuku{ da vidam da vidam dali s'nce i tamo mra~no ugrevjat kako i vamo.

34


Ako kak ovde s'nce me sretit, ako pak mra~no s'nceto svetit, na p' t dale~ni ja }e se stegnam, i v drugi str'ni }e si pobegnam, k'de s'nceto svetlo ugrevjat, k'de neboto yvezdi posevjat...¤ Konstantin Miladinov

Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst i pronajdi gi turcizmite {to gi upotrebil avtorot. Ă‚VALIJATA (dava znak da sednat): ]atip efendi, dajte mi go arzoalot Trajan Kuzman. (Sekretarot mu podava kniga.) Efendiler! Vo na{iot vilaetski u}umat e podaden eden arzoal od carskiot raja i podanik na padi{ahot Trajan Kuzman od selo Stradalevo. So toa arzoal Trajan Kuzman se pla~i oti pred 20 dni Osman beg, ~ifliksajbija, ja grabnal so sila negovata }erka Cveta, koga rabotele na nivata. Vo imeto na pravdata, go povikav vo u}umatot samiot Osman beg za da dade kar{ilak. Od kar{ilakot na Osmanbeg se vi|a oti }erkata na Trajan Kuzman ne bila grabnata so sila, a sama sakala da ja primi verata na pravovernite, ~unki imala silen merak po Osman bega. Go raspitav ov~arot Spase {to videl dali navistina Osman beg ja grabnal Cveta... Za da nema nikakov kusur rabotata, dadov zapoved da se dovede ovde momi~kata Cveta i pred vas da se raspita¤. (Makedonska krvava svadba)

Vojdan ^ernodrinski

POVTORI I NAU^I - So {to se povrzuva razvojot i zgolemuvaweto na re~ni~kiot fond na sekoj jazik? - Od koi jazici e navlezen najgolem broj zborovi vo na{ata doma{na leksika? - [to se dijalektizmi? - [to se internacionalizmi? - [to se turcizmi? -

35 32


PRAVOPIS NA SOGLASKATA J Soglaskata j vo zavisnost od mestoto vo zborot razli~no se izgovara. Jasno se izgovara na po~etokot na zborot, no na krajot na zborot oslabnuva i so izgovorot se dobli`uva do vokalot i. Spored pravilata za pravopisot na soglaskata j mo`at da se izdelat: a) zborovi vo koi se izgovara i pi{uva soglaskata j : b) zborovi vo koi ne se izgovara i ne se pi{uva soglaskata j.

Glasot j go izgovarame so slab i opu{ten izgovor. Se izgovara so pogolema zvu~nost od soglaskite, go izgovarame so mala tesnina.

Soglaskata j se izgovara i pi{uva: - vo po~etokot na zborot pred samoglaskata e vo tu|ite zborovi: Jemen, Jernej, Jena, Jenisej; - vo pridavskiot sufiks - ji: bo`ji, kozji, ribji; - vo samoglasnata grupa -ija: zmija, poezija, nosija; - vo sufiksot -je zad soglaska: grozje, snopje, nivje; - vo samoglasnata grupa od tri samoglaski: peeja, se smeeja, zalajaa; - vo nekoi glagolski formi: zapeja, se pokajale, zalaja; - vo imperativnite formi od glagolite na - ie: pie-pij, pijte, spie-spij-spijte; - vo imenki obrazuvani od glagoli: bae - baja~, take -tkaja~; - vo vokativnite formi od imenkite koi zavr{uvaat na ija : Makedonijo, zmijo, Spasijo; - vo samoglasnata grupa-oa: boja, moja, Troja, Bojana; - vo opredeleni zborovi me|u dve a: vaja-vajar, odaja, Trajan, Brajan; Soglaskata j ne se izgovara i ne se pi{uva: - vo po~etokot na zborot-pred : e`, evtin, Elena, elen; - me|u dve samoglaski od koi vtorata e i: obi~ai, Kain, Ukraina; - vo sredinata me|u samoglaski: moe, tvoe, Saraevo, Vlae: - pred nastavkata -ski: istoriski, partiski, aziski.

ZADA^A 1. Opredeli gi mno`inskite formi na imenkite: poroj, slavej, jubilej, muzej, izve{taj, heroj.

36

2. Izgovori i zapi{i ja soglaskata j vo slednive zborovi: Makedonia, Troa, Spasio, bo`i, snope, zalaa, baa~, tkaa~, groze, odaa, vaar, Boaan, je`, jelen, obi~aji, Vlaje, moje, tvoje.


PRAVOPIS NA SOGLASKITE Q ,W Soglaskata q go ozna~uva mekiot izgovor na glasot, a se pi{uva: - pred vokalot u vo korenot qub: qubov, qubeznost, zaqubi, Qube, Qubica, Qubomir. - pred drugite samoglaski: iqa~, Iqo, Suqo, rubqa; - pred soglaska: boqme, feqton, feqtonist; - na krajot na zborot: biqbiq, teq. Soglaskata w ima mek izgovor. Se izgovara pozvu~no od zvu~nite soglaski. Na po~etokot na zborot glasot w se izgovara samo vo tu|ite zborovi: Wutn, Wujork. Glasot w se izgovara vo sredinata na zborot vo zborovite: kowanik, Sowe, diwa, tiwa. Na krajot na zborot glasot w se izgovara samo kaj zborot kow. VE@BA 1. Izgovori gi slednive zborovi {to po~nuvaat so glasot q: Qup~o, Qubica, Qudmil, Quboten, qubov, qubitel, qubomora. 2. Koja bukva nedostasuva vo nekoi od zborovite vo slednive stihovi? W e na krajot na ko-. Edna `olta du- a. W se krie ~esto i vo luta lu- a. W e mnogu sme{no sme{no kako svi- a. koja ~esto le`i izvalkana v ti- a.

Nikola Martinovski: Idila

Rajko Jov~eski

37


PRAVOPIS NA SOGLASKITE: ],\,X

Soglaskata } se izgovara i se pi{uva vo nastavkata - j}i za glagolskiot prilog. .

Soglaskata } e od grupata na tvrdonep~enite soglaski. Se izgovara i se pi{uva vo slednite slu~ai: - partikulata }e {to slu`i za obrazuvawe na idno vreme: }e u~am, }e rabotam, }e igrame; - vo nastavkata -j}i za glagolskiot prilog: odej}i, peej}i, igraj}i; - za `itel pod nazivite {to zavr{uvaat na-t: Sopotsopo}anec, Pirot-piro}anec; - pred razli~ni nastavki i razli~ni glasovi: bo`i}en, bo`i}na, ku}a, doma}in, sve}a, cve}e, cve}ar, cve}arnica, no}, ple}i, sre}a, le}a, }erka; - kaj zborovite od neslovensko poteklo: }ebap, }ef, }ese, }umur, buba}. Soglaskata | se izgovara i se pi{uva: - vo slednive zborovi: ve|a, la|a, pre|a, sa|i, tu|ina, \or|ija, \or|i; - vo mno`inskata forma od ~ovek - lu|e; - vo zbirnomno`inskite formi od nekoi imenki: vo|e (voda), liva|e (livada); -vo imenki izvedeni od imiwa {to zavr{uvaat na - d: Ohrid-ohri|anec, Brod- bro|anec; - vo zborovite od neslovensko poteklo: |erdan, |er|ev, kalu|er. Soglaskata x e zvu~na soglaska. Pri obrazuvaweto na glasot x, se obrazuva pregrada koja preminuva vo tesnina. Sogloskata x se izgovara i se pi{uva vo slednive zborovi: xbara, xgan, vxa{i, xagor, xin, xuxe, manxa, xivka. Soglaskata x se sre}ava vo stari narodni zborovi: lixba, vraxba, naraxba. Kaj zborovite od tursko poteklo: xamija , xunxule, xabe, xade, xumbu{, go izgovarame i go pi{uvame glasot x. Soglaskata x se pi{uva vo zborovite obrazuvani so nastavkata -xija: bozaxija, alvaxija. ZADA^A Vo slednive zborovi pogre{no se napi{ani soglaskite: }, |, x. Obidi se pravilno da gi izgovori{ i da gi napi{e{. - tr~ajki, sedejki, sveka, cvekar, kerka, vega, tugina, gergef, kaluger, `agor, `bara, `gan.

38


PRAVOPIS NA SOGLASKITE: V,F,H Soglaskata v se izgovara i se pi{uva vo me|u vokalna pozcija: bivol, devojka, zagovor, ispravi, proveri, osnova, pravi, polovina surovica, tatkovina, Ki~evo, Kratovo, Berovo, Leskovec; - vo mno`inskite nastavki-ovi-evi: broevi, glasovi, no`evi; - na po~etokot na zborovite: voz, vlez, vnuk, vnatre; - vo pridavskite obrazuvawa: Markov, Stojanov, surov, surova, surovo, suvi; - kaj deminutivnite obrazuvawa: liv~e (list), grov~e (grozd) mavca ( mast); - vo formite za minato vreme: bev, bevme, bevte; - zad vokalot-u: muva, uvo, perduv, perduvi, gluv, suv; - vo sufiksite -stvo, -vski: bratstvo, sudstvo, Berovski, Kratovski. Glasot v ne se izgovara i ne se pi{uva: -vo po~etokot na zborot vo formite na glagolot: zeme, zema, zede, zel; -vo zamenskata forma toa i izvedenkite od nea: zatoa, potoa, me|utoa. Soglaskata f se izgovara i se pi{uva: -na starata grupa v: fatil, frla, dofrla, zafa}a, prefrla; -vo zaemkite od drugi jazici: fes, filxan, kafe, sofra, Filip, fabrika, Sofre, profil.

Soglaskata v se izgovara i se pi{uva vo me|u vokalna pozcija: bivol, devojka, zagovor, ispravi, proveri, osnova, pravi, polovina surovica, tatkovina, Ki~evo, Kratovo, Berovo, Leskovec

.

Soglaskata h se izgovara i se pi{uva: vo zborovite od slovensko poteklo: Hristos, hristijanstvo, pohod, duh, duhoven, hram. Soglaskata h se izgovara vo zborovite od tu|o poteklo: hemija, hronika, hronologija, Hiro{ima, Hamburg, Holandija. Soglaskata h se izgovara i vo slednive zborovi: stih, stihotvorba, stihija, prihod, voshituva.

ZADA^A Izgovori gi i napi{i gi pravilno soglaskite v, f vo slednive zborovi: poloina, tatkoina, Ki~eo, Kru{eo, perdui, Beroski, Kratoski, tova, zatova, potova, vilyan, kave, provil, duoven, vroven

39


LITERATURA I LEKTIRA

POEZIJA

PROZA

DRAMA

LEKTIRA


VETEROT NOSI UBAVO VREME Veterot nosi ubavo vreme. Vilnee, ja~i vo nas. Veterot nosi ubavo vreme. Ubavoto e ubavo i pominuva. Ostanuva tagata. Ponekoga{ ona nè obzema poleka, legnuva vo na{ite o~i i gusto naplastena pogledot ni go smra~uva. Toga{ ne{to stra{no tegobno i bolno, ne{to golemo i na{e, nepojmlivo za drugite nè izma~uva. No, nekoga{ tagata nè dokosnuva lesno kako trepetlika, kako izmaglina premre`ena nad `uborliva reka kraj koja stoime zagledani bescelno i nemo. Toga{ site predmeti prilegaat na skazna, pa velime: nevozmo`no, kolku sè e ubavo.

Aco [opov e poet na lirskoto samootkrivawe. Negovata poezija e izvorna originalna i polnokrvna. Negovata lirika im stana poznata na mnogu qubiteli na poezijata vo mnogu zemji vo Evropa i svetot

Veterot vilnee i ja~i. Veterot nosi ubavo vreme. Aco [ opov

RAZGOVOR ZA PESNATA Veterot {to „vilnee i ja~i“ vo nas, nosi ubavo vreme, no kakvo e soznanieto deka ubavoto pominuva!? Taa razmisla na poetot nè obzema niz celoto sledewe na pesnata. Refleksivnata ili mislovnata lirika e vrv na poezijata na [ opov. Taa zrelost na poetovata intima gi otkriva morni~avite pra{awa za smislata na `ivotot i zagado~nosta na svetot {to nè opkru`uva. Vo koja strofa poetot pee za „ne{to stra{no i bolno" {to e „nepojmlivo za drugite“? Vo koe du{evno raspolo`enie predmetite mo`at da ni prilegaat na skazna?

41


SOCIJALNI PESNI

Socjalna lirika pi{uvale i avtorite koi bile poneseni so idejata za socijalna pravda i ednakvost na lu|eto, no i za podobruvawe na svetot vo koj `iveele.

^uvstvoto za neednakvost vo materijalnata polo`ba i socijalnata nepravda gi pottiknuvale poetite za sozdavawe na socijalnata pesna. Socijalniot motiv go sre}avame u{te vo starite literaturi pred pove}e iljada godini. Socijalna lirika pi{uvale i avtorite koi bile poneseni so idejata za socijalna pravda i ednakvost na lu|eto, no i za podobruvawe na svetot vo koj `iveele. Mnogu poeti poradi ~uvstvoto za pravda napi{ale prekrasni socijalni pesni za pot~inetite i eksploatiranite, iako im pripa|ale na bogatite op{testveni sloevi. Vo socijalnite lirski pesni poetot go prika`uva makotrpniot `ivot na rabotnikot i argatite ~ij trud bil iskoristuvan.

VE@BA Pro~itaj gi pesnite: ÂSkitnik¤, ÂMom~e se sprema na gurbet d'odi¤ i ÂDeteteto na ulicata¤ i otkrij go osnovniot motiv. Koj e osnovniot motiv vo pesnata ÂSkitnik¤ od Kole Nedelkovski? Vo koja pesna e opeano pe~albarstvoto? Kako poetot Aco Karamanov se so~uvstvuva so sudbinata na deteto od ulicata?

SKITNIK Vezden odam, vezden traam, vezden v sudni maki ~maam... Glava vednam... Solzi leam i sred luti rani tleam. Bliska roda nigde nemam, ni pri`ivi del da zemam: Nemam libe... Gori mladost... Dni se ni`at v stra{na gladost. Lejte o~i, solzi `e{ki! Gini srce v rani te{ki! Rob }e stane, den }e svetne, mladost pusta v krv }e letne.

42

Kole Nedelkovski


MOM^E SE SPREMA NA GURBET D' ODI Mom~e se sprema na gurbet d' odi, mlada nevesta pred kowa stoi, krvoj solzi roni i mu se moli: ,,Ne odi, ludo, u{te ova leto, aman ne odi pusta tu|ina! Parite, bre ludo, sekoga{ se pe~alat, a pusta mladost ne se pe~ali! Cve}e mirisa duri e rosno, mome se qubi duri e mlado! Narodna pesna DETETO NA ULICATA Ti, malo dete na ulicata crna, ti, na koe bolkite gi osu{ija gradite. Ti, so du{a {to nikoga{ ne ispila ni kapka od ~a{ata na radosta. Ti, ti, so srce {to ne znae za toplinata na proletta, ti, so o~i kade nikoga{ ne zableskala male~ka iskra na sre}ata. Ti, malo dete na ulicata crna, ti go zapira{ pogledot na mene i {epoti{: ÂLeb, o samo korka leb!¤

„Za Aco Karamanov, vo

gimnaazijata kade {to toga{ u~evme, ve}e na {iroko se prika`uva{e. Kru`ea glasovi za edno nevoobi~aeno mom~e, za eden po malku svoeglav u~enik vo gimnazijata koj izvonredno ja poznava literaturata, gi zbunuva profesorite so svoite neiscrpni znaewa i predvremenata zrelost, vo odmorite sostavuva doma{ni raboti na celiot klas, crta karikaturi i pi{uva revolucionerni stihovi “. Milan \ur~inov

Od tvoite o~i polni so sinata ti{ina izvira toplina na pogledot. I prika`uva za `ivotot tvoj ispolnet so glad i samotnost. A dete si, toa go znaeme site. Samo zaboravame deka si gi pre`iveal ma~nite godini na razdelbata od roditelite svoi, godinite koga golemata crna ulica te stisnala na svoite studeni gradi pa i sega si so nea. O, malo dete na golemata crna ulica, ~ekori{ do no}ta, a do`di. Samuva{. Sestra ti e, samo edna ptica. Aco Karamanov

43


ELEGIJA Elegijata e lirska forma koja se pojavila vo starogr~kata literatura. Bila napi{ana vo distih (strofa od dva stiha). Elegijata e ta`na pesna i nejzinoto ispolnuvawe bilo vo pridru`ba na flejta. Dene{nite elegii se vidoizmeneti i gi nemaat formalnite belezi na klasi~nata elegija. Se odlikuvaat so ne`ni i ta`ni ~uvstva predizvikani od zagubata na nekoj blizok od semejstvato ili za nepovratno izgubenata mladost. VE@BA Elegijata e ta`na pesna i nejzinoto ispolnuvawe bilo vo pridru`ba na flejta. Dene{nite elegii se vidoizmeneti i gi nemaat formalnite belezi na klasi~nata elegija

Koj e osnovniot motiv vo pesnata ÂElegija za tebe¤? Kako ja do`ivuva{ pesnata? Od kolku strofi e sostavena pesnata? Od {to e predizvikano ta`noto raspolo`enie vo narodnata pesna Â@ali mome da `alime¤?

ELEGIJA ZA TEBE Tamu gore na neboto zora rudi, zemja budi, den moravi {iri krila i alova to~i svila, tamu zora crvenee moeto srce mi crnee. Iskopajte dlabok bunar, izvadete ladna voda, natopete luti rani da ne gorat, da ne bolat. Zoro zlatna i rumena! Zoro slatka posestrimo! Ti izgreva{ na daleku dali edna{ }e izgree{ silno, silno duri milno nad dolovi i nad gori, nad poliwa i nad reki nad mojata tatkovina?

44

Ko~o Racin


@ALI MOME DA @ALIME @ali, mome, da `alime, kako }e se razdelime, ej mome! Kako bevme posvr{eni, sega }e se razdelime. Jas od tebe, ti od mene. Jas }e odam na tu|ina, ej du{o. na tu|ina, na rabota, }e ostanam tri godini. ]e ti pratam bela kniga, ej mome! ]e ti pratam bela kniga, bela kniga, `alno pismo, em da ~ita{ em da pla~e{.

ÂPesnata na Makedonija

e nejzinata molitva, ogledalo na nejzinata du{a i na nejzinata vozdi{ka¤. Ko~o Racin

Narodna pesna

Sandro Boti~eli: Â Ra|aweto na Venera¤

45


POSLEDEN TELEFONSKI POVIK Ne~ekano od onaa strana po `ici pojde $ mu legna na uvo koskolikata. So nea vo pregratka $ se dade na jamata. Na ~eloto negovo dolu i vo krug mravki grablivki se brojnik.

Slavko Janevski e sestran pisatel. Nema literaturno kat~e vo koe ne vnel svoe delo i koe n# mami kako najubav proleten cvet. Za da ti bide sladok po~etokot, iako sekoj po~etok e te`ok, Slavko Janevski ja napi{al prekrasnata [e}erna prikazna , a potoa se redat: Marsovci i gluvci, Crni i `olti, Najgolemiot kontinent, Pupi Paf i u{te golem broj zbirki pesni, raskazi, romani, filmski scenarija, patopisi i umetni~ki fotografii.

Na biljepoklonicite im ostana sepak lozata na pepelta negova, korenot poskok $ go celiva. Slavko Janevski

Dimitar Malidanov : Grafika

46


BALADA Baladata e lirsko-epski vid. Taa e istkaena od lirski i epski ni{ki, predadeni vo harmoni~no edinstvo. Fabulata ili kratkata sodr`ina na pesnata gi pretstavuva epskite, a slikovitosta na poetskiot izraz i emociite vo pesnata se lirskite elementi. Baladata naj~esto zavr{uva so tragi~en kraj. VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno pesnite: ÂBalada za vremeto¤, ÂZaqubile se¤, i ÂBalada za nepoznatiot¤ i otkrij go baladi~niot ton niz stihovite. Pronajdi go osnovniot motiv za ta`noto raspolo`enie na poetot. Koi se lirski, a koi epski elementi vo navedenite primeri? BALADA ZA VREMETO Slu{am kako umira vremeto Pokraj lisjeto {to pa|a i mrazot {to se fa}a za racete do kade sum stignal Toa umira vo s# {to se ra|a pa ve~no sum so nego pomal makar za eden ~ekor

Mateja Matevski se {koluval vo Tetovo i Skopje. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Gi objavena zbirkite pesni: ,,Do`dovi¤ ,,Ramnodenica¤, ,,Perunika¤, ,,Krug¤, ,,Lipa", i dr. Pokraj poezija, Mateja Matevski pi{uva teatarska i literaturna kritika.

Esenta e bogata so soni{ta iako ponekoga{ ta`na so vodata {to pa|a ne se plovi Noemvriskite bogati magli so {to li gi dojat rekite Po nivnite plitki vodi do kade }e stignam Slu{am kako umira vremeto Od esenta vo studot ostanuva eden plod {to pra{a so usnite modri kaj }e stignam Mateja Matevski

47


ZAQUBILE SE

Baladata e lirsko-epski vid. Taa e istkaena od lirski i epski ni{ki, predadeni vo harmoni~no edinstvo.

Zaqubi le se dve ludi mladi, dve ludi mladi, dve axamii, ne mi umeat kak da se qubat: moma ja qubi so crni o~i, ludo go qubi so suvo grozje. Mi gi do~ula ku~ka ma{tea, ta mi oti{la na novi pazar, ta mi kupila gorka zeera. ta mi otrula dve ludi mladi. Ludo mi umre kun pladninata, moma mi umre kun kve~erina. Ta mi do~ula ku~ka ma{tea, ta mi pregnala ~etvorna kola, ta gi odnela me|u dva druma; moma zakopa me|u dva druma, ludo zakopa me|u tri drumje. Moma izleze dolga loznica, ludo izleze crven trendafil. Odo{to qubov {to si imale, moma mi pu{ti loza kon ludo, ludo mi pu{ti mi{ka trendafil, mi{ka trndafil kun mala moma. Odo{to qubov {to si imaa, dvajca mladi mi se zdru`ija. Pak si do~ula ku~ka ma{tea ta si oti{la duri doma e, i ta si zela ostrono sor~e, ta mi oti{la me|u dva druma, ta mi isekla dolga loznica; pak si otide me|u tri drumje, ta mi isekla crven trendafil. Ta mi oti{la duri doma si, ta mi zapali dva silni ogna, ta mi izgore dolga loznica, ta mi izgore crven trendafil, ta mi se stori belana pepel. Ta ja sobrala belana pepel, ta ja frlila vo gradin~eto; ta mi izleze ramen bosilok, {to mi go nosat sve juna~iwa, sve juna~iwa pod fesoine, a devojkine pod pazuine, a de~iwata vo ra~iwata. Narodna balada

48


BALADA ZA NEPOZNATIOT Natamu - v pole bitolsko ~emree vrba prokletapod vrbata neznaen grob, v grob le`i vojnik nepoznat.

A toj od grobot tepka{e duma vrz duma ~emerna: ÂMinete, bra}a, vrvete, ne sum vi lika - prilika!

Le`i od vojna svetovna, le`i - i ve}e zemjosalsilna go taga izela zadeka tuka zaginal.

Koj umrel za tatkovina i za ~ove~ki pravdini kade vas, bratko, ne ginel, so vas do vekot `iveel.

Nikoj kraj nego nema{evi{noto nebo vrz nego, zemjata skri{na pod negonad grobot vrba stu{ena.

Vie mu pesna peete vie go s pesna `alite taka se site ra|at i taka si umirate!

A tade - v gori zeleni v suma grobi{ta le`ea delii - odbor junaci za tatkovnina padnati.

A tuka - zo{to padnav ja? Zo{to me kur{um proniza, zo{to me zemja pritisnaza kogo ludo zaginav?

V polno} se nad nim drvjata od `alba silna sviveagorskite bistri ezerca v silna svetlina svetea.

Ka`ete, bra}a, ka`ete, ka`ete - pa pominetemene me ni{to ne diga, mojata smrt e - karasmrt!¤

I od nim - samovilite edna po edna ideaod grob do grob go digaa junak do junak - na oro.

Delii glavi vednea, nemea samovilitete{ko na tija, gorko im taka {to ginat na vojna!

I koga site minea pokraj vrbata stu{enadelii se zapiraa neznaen brat si vikaa:

Nemea - tuku petlite v seloto vedna{ pisnaasamovilite v gorite s delii v raci lisnaa!

ÂJa stani, more, jabanec na oro so samovili! Zora se zori - petlite skoro }e v selo propeat!¤

Pusto ostana poleto, pusto zazori zorata~emree v pole vrbata, ~emree - ta`i nepoznat.

Poetot {to gi najavi Âbelite mugri¤ po crnata morni~ava no} nad Makedonija, gi udri temelite na umetni~kata poezija vo makedonskata literatura. Toa e poetot Ko~o Racin. Ma~noto detstvo go po~nal vo 1908 god. vo Veles, a `ivotot go zavr{il vo borbata „kaj {to stii pi{tat“ na planinata Lopu{nik vo 1943 god. Tamu e i negoviot ve~en dom. Negovata edinstvena poetska zbirka „Beli Mugri“ e objavena vo Samobor, blizu Zagreb vo 1939 godina. Racin izvr{il silno vlijanie vo makedonskata literatura.

Ko~o Racin

46 49


ROMANSA Vo pesnata ÂPrazni~na romansa¤ poetot ja otkriva svojata intima preku malku govor, a mnogu `ivi sliki, polni so boja i so naglasena proslava na `ivotot, predadena preku lesen i brz ritam. Lirsko-epska pesna vo koja preovladuva vedar duh i veselo raspolo`enie, se vika romansa. Taa e bliska do poemata i baladata. Romansata najmnogu se neguvala vo {panskata literatura. Sodr`inata na romansata ne bila sekoga{ ista. Ako porano nejzinata sodr`ina bila ta`na, podocna vo nea se peelo za sre}ni i radosni nastani vo `ivotot. Romansi pi{uvale: France Pre{ern, Stanko Vraz, Ignat \ur|evi}, Mateja Matevski i drugi. Romansata najmnogu se neguvala vo {panskata literatura. Sodr`inata na romansata ne bila sekoga{ ista. Ako porano nejzinata sodr`ina bila ta`na, podocna vo nea se peelo za sre}ni i radosni nastani vo `ivotot.

48 50

VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno pesnite ÂPrazni~na romansa¤ i ÂNepoznatata¤ i otkrij gi odlikite na romansata kako lirsko-epska tvorba. PRAZNI^NA ROMANSA Gospode, a kolku bevme dobri deneska daleku od ovaa periferija na centarot daleku od ovaa temna otepuva~ka sred ti{inata na tie ne`ni trevi krotki ptici i pitomi vodi kolku bevme dobri i ubavi i dover~ivi vo ovoj kratok den na po~inka od taa pusta son~eva glamja na letoto so pusto{ {to n# naseluva Klepkite ve}e ste`nuvaat od novi me~ti labavi se i racete i nozete i vratot pa|a kako umen cvet na zajdisonce tolku sme dobri vo sonot uspe{ni od se}avawa i samo na agolot od usnite ostanuva edna iskinata edna sosema mala latica od nasmev Gor~ina e toa na eden poraz tih ili obi~na ubava metamorfoza ve~erta {to ja nosi. Mateja Matevski


NEPOZNATATA Vjasav sekoj den po taa Rusokosa mlada moma, Vo Tiljeri, srede parkot, Vo aleja kostenova.

Ne smeam jas, gledaj}i ja, Da prozboram nitu zbor~e; Dur ne smeam so pogled Da podre~am malce qubov.

Na pro{etka katadnevna Doa|a{e so dve dami Povozrasni - Tetki! - ili Zmejovi pod `enski fustan?

Kolku denes razbrav, deka Laura se vika, kako Gizdavata Provansalka Na golemiot Petrarka.

Ovde nikoj ne ja znae Za da ka`e koja li e -

Laura e, zna~i! Toga{ Sli~en sum mu na poetot

Popusto se raspra{uvav... i se razbolev od qubov!

Koj ja slavel do oblaci Vo kanconi i soneti.

A so svojte musta~iwa Strav vlevaa dvete `eni: No, pove}e jas se pla{ev Od svoeto ludo srce.

Laura e, zna~i! Toga{ Kako Nego - po platonski ime $ povtoruvam. Podaleku toj ne vtasal.

Hajnrih Hajne e poznat germanski poet. Pi{uval baladi, romansi i legendi. Najpoznata zbirka pesni e Ă‚Lirski intermeco¤.

Hajnrih Hajne Prepev: Gane Todorovski

Ticijan : Devojka pred ogledalo

51


ZBOROVITE [to se zborovite, koga }e se zeme, evtina igra {to vezden ja vodime, na sekoe mesto, vo sekoe vreme, kolku {to sakame gi proizvodime. Pitomi zborovi i zborovi tvrdi, umni i zna~ajni, prazni, lekomisleni, zborovi li~ni i zborovi grdi, bliski, privrzani, zborovi dvosmisleni. Gi ima kolku snegulki zime, jato od ptici {to ne se pokoruva, sekoj zbor nosi i smisla i ime, a posebno, sam, toj mnogu ne zboruva. No ako gi slo`ime so qubov i ~esno, sekoj zbor mudro da go rasporedime, da im pogodime i vreme i mesto, ako po ~uvstvo i zvu~nost gi sledime, poinaku toga{ gi prifa}a sluhot, zborovite sosema ja menat namenata, stanuvaat dostignuvawe na duhot i vredat kolku {to vredat i delata. Gogo Ivanovski

Bo`idar Xmerkovi}: Crte`

RAZGOVOR ZA PESNATA Vo poslednata zbirka pesni "Podzemni vodi" na poetot Gogo Ivanovski se ~uvstvuva obid na avtorot da navleze vo poetskata su{tina na zborot. Posebno ova se ~uvstvuva vo ciklusot od ovaa zbirka, pod naslov "Zborovite i znacite". Vo ovoj ciklus e pomestena i pesnata ,,Zborovite". Kakov vpe~atok ostava taa po ~itaweto? Protolkuvaj go zna~eweto na zborovite: tvrdi, umni, prazni, lekomisleni, bliski i privrzani. Koja e porakata na avtorot vo pesnata?

52


REFREN Eden ili pove}e isti stihovi {to se povtoruvaat vo pesnata, se vika refren. So nego se istaknuva osnovnata ideja, slikovitosta i muzikalnosta vo pesnata. VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno fragmentite od slednive lirski pesni i opredeli go stihot ili stihovite {to se javuvaat kako refren.

OD VOZOT Ene go krajot vo vozbuda silna. Tamu detstvoto moe mi mina. Pla~at onie planini za mene!

Eden ili pove}e isti stihovi {to se povtoruvaat vo pesnata, se vika refren.

Pod niv, na padina, se proyira selo. Zar nikoj ne mava so {amiv~e belo? Pla~at onie planini za mene! Bla`e Koneski

TRBA DA BIDEME PODOBRI Treba da bideme podobri. Treba da bideme podobri. Podobri od crvenoto srce na lebot od koj ni mirisa seta soba na Sonce, Zemja i Glad. Treba da bideme podobri. Treba da bideme podobri. Podobri od belite usni na vodite koi, qubej}i gi tvoite kolena, {epotat za site suvodolici i site grla {to sonuvaat vino. Treba da bideme podobri. Treba da bideme podobri. Aco [opov

53


GRADACIJA Silnata emocija vo pesnata se postignuva so gradacija na ~uvstvata i poetskite sliki. Redeweto na sliki i ~uvstva postepeno po svojot intenzitet se vika gradacija. Taa slu`i za zgolemuvawe na emocionalnosta i slikovitosta vo pesnata. VE@BA Otkrijte go redeweto na poetskite intenzitetot na ~uvstvata po slednive stihovi:

STOJNA V GRADINA SEDE[E Redeweto na sliki i ~uvstva postepeno po svojot intenzitet se vika gradacija. Taa slu`i za zgolemuvawe na emocionalnosta i slikovitosta vo pesnata.

Koga zbira{e rubata, mom~eto svatoj bere{e; Koga mi ogan vale{e mom~eto kinisuva{e. Koga frla{e rubata mom~eto be{e polpati, koga frla{e darovi, mom~eto be{e v seloto; kaka se samo ubode, mom~eto be{e vo dvorje. Narodna pesna LENKA (izvadok) Prva godina pomina grutka v srce $ legna, vtora godina pomina bolest ja v gradi iskina. Treta godina zemjata na Lenka pokri snagata. Ko~o Racin STOJAN I LILJANA Ă‚ Liljana moma ubava:

Liljana siten bosilek, Liljana rozov karanfil, Liljana crven trendafil¤ Narodna pesna

54

sliki

i


APOSTROFA Apostrofa e stilsko izrazno sredstvo so koe poetot se obra}a kon mrtvite predmeti i li~nosti ili kon apstrakni poimi, kako da se `ivi i prisutni su{testva. So nea se postignuva blizok, topol i neposreden odnos. Apostrofata e bliska do personifikacijata. ZADA^A Pro~itaj gi vnimatelno fragmentite od slednive pesni:

ELEGII ZA TEBE Zoro zlatna i rumena! Zoro slatka posestrimo! Ti izgreva{ na daleku dali edna{ }e izgree{ silno, silno duri milno nad dolovi i nad gori, nad poliwa i nad reki nad mojata tatkovina? (izvadok)

Ko~o Racin

RAZVIVAJ GORO ZELENA Razvivaj goro zelena, razvivaj {umo zelena, otvori senki {iroki. Otvori senki {iroki, }e mine Del~ev vojvoda so negovata verna dru`ina. Makedonska narodna pesna VRBA O, Vrbo, moe sre}no selo milo, kaj ku}ata na tatko mi se krie; za nauka vle~eweto, toj otrov zmien, da ne me grabne od tvoeto krilo. Jas nama{e da znam {to toa ~emer bilo, {to `elbite vo otrova gi vie. ]e nema{e ni viorot, koj v mene rie, verata da mi ja zgasne taka silno. (izvadok) France Pre{ern

55


HIPERBOLA Hiperbola e stilsko izrazno sredstvo so koe se preuveli~uvaat naj~esto ne~ii osobini i mo`nosti. Se upotrebuva koga poetot saka da gi istakne svoite silni ~uvstva kon ne{to, pa toa se prika`uva do neograni~eni razmeri i mo`nosti. Hiperbolata se upotrebuva vo narodnata poezija, narodnite prikazni, vo romanite, raskazite i vo avtorskata poezija. Taa ja otkriva avtenti~nosta na avtorot, negovata fantazija, a slikata se do`ivuva kako ne{to neobi~no i nesekojdnevno. Hiperbolata ja upotrebuvame i vo obi~nata komunikacija. ^esto znaeme da re~eme na onoj {to zadocnil na zaka`anoto vreme: Ne mo`am da te ~ekam cela ve~nost. Nekoj ukoruva so: ÂSto pati ti rekov¤, a drug odi podaleku i veli: ÂIljada pati sum ti rekol¤. Hiperbolata ja upotrebuvame i vo obi~nata komunikacija. ^esto znaeme da re~eme na onoj {to zadocnil na zaka`anoto vreme: Ne mo`am da te ~ekam cela ve~nost.

VE@BA Narodniot poet go prika`al natprirodno fizi~kiot lik na Marko Krale vo eden od slednive primeri. Obidi se da go pronajde{ opisot na ovoj junak nad junacite. Ako saka{ da doznae{ do kade dopira ku~e{koto laewe, potrudi se da go pronajde{ vo eden od navedenive primeri: 1.

ÂArapine, na{i gospodine,

po drum ide stra{en delija i stra{no mi kowa nalutilo, od nozi mu ogin iskri letat, od usta mu beli pewi pa|at, od nosot mu silni plamni bijat od o~i mu sekavici pu{tat, i najstra{no mi se promenilo: na ple{~i mu ko`uv od me~i{te na glava mu kalpak od vol~i{te i vo usta ne{to crno nosit kako jagne polovin godi{no “. (fragment)

Narodna pesna

2. ÂToga{, vo istiot mig, site selski ku~iwa po~nuvaat da laat. Be{e toa zaglu{uva~ki lae` {to se kreva{e do neboto, {to se slu{a{e i preku planina, re~isi eden den javawe podaleku od seloto se slu{a{e toj zaglu{uva~ki lae` na ku~iwata¤. ( fragment) Petre M . Andreevski: ÂVampir¤

56


PROBLESNUVA Na po~etokot be{e Zborot i Zborot be{e vo Boga i Bog be{e Zborot Svetoto evangelie spored Jovan Nasproti zabludite, nasproti bludnite nametnat so nebesen pancir problesnuva Jazlite {to bez prestan gi ra|a od viso~inite se podavaat, a gnilite svojot obraz go qubat Eve gneven poseg pre~istiot da go strupolat Ostrveni! Nikoga{ ne }e padne kaj `ednite nokti na divite senki... Jovica Tasevski - Eternijan

NAMESTO RAZGOVOR ZA PESNATA Ă‚Negovata pesna ni se prepora~uva i so o~igledna intelektualna ~istovina, so definirana pozicija vo soglasnost so sopstvenite lirski dlabo~ini. Taa biduvaj}i pesna, vo sebe nerazla~no go sodr`i i sopstvenoto samospoznavawe so {to ja otkriva zdravata ambicija da bide ubava, no isto taka da bide umna¤. Sande Stoj~evski

57


ROMAN

Opi{uvaj}i gi najraznovidnite `ivotni i op{testveni problemi, romanot e najpodatliva literaturna forma preku koja mo`e da se prika`e seopfatno ~ovekoviot `ivot i op{testvenite promeni.

Romanot e golemo epsko delo, pi{uvano naj~esto vo proza, koe go prika`uva `ivotot i op{testvenite pojavi vo eden po{irok vremenski period ili vo cela epoha. Opi{uvaj}i gi najraznovidnite `ivotni i op{testveni problemi, romanot e najpodatliva literaturna forma preku koja mo`e da se prika`e seopfatno ~ovekoviot `ivot i op{testvenite promeni. Romanot kako literaturna forma se pojavil vo periodot od 12-ti do 13-ti vek, koga vo zapadnoevropskata literatura se pojavuvaat tvorbi pi{uvani na latinski jazik. Takvite tvorbi bile narekuvani, spored jazikot na koj bile pi{uvani, konte roman-romanski raskaz. Podocna so terminot roman se imenuvale tvorbite so golema epska forma. Vo romanot, romansierot raska`uva za golem broj likovi, prika`ani so site nivni do`ivuvawa, `ivotni radosti i tagi, uspesi i porazi. Romanot kako golema raska`uva~ka tvorba, od po~etokot na 19-tiot vek i do dene{ni dni, do`ivuva najgolem podem, kako vo golemata produkcija, taka i vo raznovidnosta na raska`uva~kata postapka i po svojata umetni~ka vrednost. Ubaviot roman se ~ita na eden zdiv. ^itatelot se so`ivuva so likovite {to gi sre}ava vo romanot i gi prifa}a kako da se `ivi i kako da gi poznaval od porano, se razbira, ako romanot se odlikuva so golema umetni~ka sila. Spored tematikata {to se obrabotuva vo romanot, romanite se delat na: istoriski, semejni, op{testveni, psiholo{ki, avanturisti~ki i kriminalisti~ki.

VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno izvadocite od romanite ÂPirej¤, ÂMarta¤ i ÂVremeto na crvenite rozi¤ i otkrij go vremeto i mestoto kade se odviva dejstvoto. Zapoznaj gi likovite i porakite na avtorite. Za da izvr{i{ sporedba me|u roman i raskaz, i da se zapoznae{ so nivnite karakteristiki, pro~itaj gi raskazite ÂImer¤ i ÂIzlo`ba¤.

58


JON Jas sum blisku do okopite. Pu{kite ne rabotat. Nekoj spie, krkori. Nekoj vojnik izleguva od okopata, a jas mu skoknuvam i go op~ekoruvam. So ednata raka go potpiram no`ot na slabinata, a so drugata go fa}am za gu{a. - Ajde pred mene, mu velam. Ako vikne{, velam, no`ov }e go izede{ do dr{ka. Trgna ~ovekot. Bez protivewe. Odime sega nazad i mol~ime. Lazime pak pod bodlikavite teqovi, po istiot pat. I du{man da ima{ za drugar, polesno e. Gi pominavme `icite i se ispravivme. Nema za{to da lazime pove}e. Sega go znam patot, znam od kaj idev. Kako }e se vratam nazad. No}e. Nema da me poznaat moite. Ne znam ni lozinka, ni znak, ni i{aret. ]e me izre{etaat. Morame da ~ekame da se razdeni. - Nemam ni{to, veli vojnikot, ako misli{ ovdeka da me zakole{. - Ako be{e za kolewe, mu velam, }e te zakolev u{te tamu. @iv mi treba{, znae{ {to e `iv ili i ti si od mrtvite, - mu velam. - Kaj }e me vodi{, - mi veli vojnikot i sednuva. - Kaj se vodi zaroben ~ovek, - mu velam, - ne znae{ kaj se vodi plenik? - Mo`e ne{to da te pra{am, - veli. - Pra{aj, - mu velam. - Od kaj si. - mi veli. - Da ne saka{ i kr{tenica, - mu velam, - da ne saka{ ti da me soslu{uva{? - Ne bre, za toa, tuku deka mi zboruva{ kako na{inec. Kako ~ovek od na{ite sela, - mi veli. Toga{ mi tekna deka ~ovekov vistina ne zboruva ni bugarski, ni germanski. - Mnogu si mi poznat po zborot i po glasot, - veli, imav eden brat isto zboruva{e. - Nemam jas brat, - mu velam, - a toj {to go imam e daleku. - Mo`e da ne e daleku, - veli vojnikot. - Kako se vika brat ti, - go pra{uvam. - Jon, - veli. - Jon Meglenoski. Mene nekoj klin me udri po gu{a. Mi go zaglavuva zdivot, mi ja sobuva ko`ata. Son li e ova, majkata, laga svetska li e? - Kako se vika{, bre, - go pra{uvam. - A bre, ti da ne si brat mi, - me pra{uva. I taka se pra{uvame, vo temnica. Ne se gledame ubavo, a ubavo se poznavame. Izvadok od romanot ,, Pirej"

Petre M. Andreevski

Petre M. Andreevski se javuva vo makedonskata literatura vo sredinata na pedesetite godini na devtaesetiot vek, koga vo sovremenata makedonska literatura se ~uvstvuva{e streme`ot da se pronikne dlaboko vo ~ovekovata du{a, kon novi temi i motivi i vo poezijata i vo prozata. Vo litraturata se pojavuva so poetskata zbirka ÂJazli¤, a potoa sleduvaat zbirkite ÂI na nebo i na zemja¤, ÂDenicija¤, ÂDalni nakovalni¤, ÂPofalbi i poplaki¤, zbirkite raskazi ÂSedmiot den¤, i ÂNeverni godini¤. Avtor e i na romanite ÂPirej¤, ÂSkakulci¤, ÂNebesna Timjanova¤ i ÂPoslednite selani¤. Za decata ja napi{al zbirkata pesni Â[aram baram¤.

59


STARIOT ALBUM

60

Majkata otide vo drugata soba i od svoite Âskrivnici¤ izvle~e star album so fotografii. Rakata $ zatreperi. Ni samata ne znae{e koga posleden pat go otvorila. Odamna, mnogu odamna be{e toa... & se pri~inuva{e deka pominala ve~nost... A ete, od v~era, kako da se vrati povtorno kon onie godini {to tolku vetuvaa sre}a, a sepak-ne ja donesoa. -Eve, vidi go... Barem na fotografija... Koga ve}e mi ~epna vo tajnata... - $ go podade albumot na }erka si. I Marta zatreperi od vozbuda. Prpat go gleda{e albumot. Taa znae{e deka postoi nekakov album. No, toj ostanuva{e daleku od nejziniot dofat i qubopitnost. Nikoga{ ne uspea da go otvori. A tolku posakuva{e. Sega go ima{e i albumot pred sebe. Vide: mladi~ so motor, re~isi golobrad... & zapre da mu se iznagleda, da go prepoznae...Be{e vozbudena, seta rastreperena. A od toj dopir, duri i so fotografija, kako da se razbudi i onoj taen glas {to vezden $ se javuva{e, ja voznemiruva{e i ima{e nejasna forma na ~ovek {to treba{e da bide - t a t k o . No, ovoj na fotografijata ne be{e vozrasen za da li~i na tatko, tuku... mladi~ od sekojdnevieto,eden od onie {to postojano gi sretnuva niz gradot, vozat motori niz ulicite... Dali tokmu toj mo`e da bide nejzin tatko? I toa so motor kako Vitan, onoj poznat vitez, za koj me|u devoj~iwata se zboruva{e deka e Âzgoden¤. Toj se vrtka{e okou Marta, a taa ne be{e voshitena od nego. Mo`ebi ne e vo pravo? Eve, i tatko $ e so motor, bezdrugo i toj izveduval razni ludosti... Vrte{e niz albumot, prelistuva{e...Najmnogu ima{e so toj Â|avolski¤ motor. Nekade i zaedno... A ima{e i poinakvi, od izleti, maturski portreti... Majka $ na fotografiite be{e mnogu pomlada, nasmeana... Verojatno bila sre}na. Tamu i taa ne li~e{e na majka, tuku na devojka {to Marta mo`e{e da ja sretne nasekade niz gradot. A be{e ubava, premnogu ubava... vsu{nost, majka $ s# u{te be{e ubava i mlada `ena... I eve sega, po nekoja slu~ajnost, taa mlada devojka od fotografiite e nejzina majka. Taa e so nejze vo ovoj ubav proleten den, mo`ebi malku ta`en, za da $ ja dootkrie svojata `ivotna tajna od koja i Marta e zasegnata. I odedna{, devoj~eto kako da po~uvstvuva deka mislite odat mnogu daleku, se sepna, posaka da se razbudi od ovoj son {to po~na so budni o~i da go sonuva... - Kolku si mi ubava, mamo! - re~e poka`uvaj}i na fotografiite. -Kako ti sega, Marta! - se nasmea majkata. -I tvojot Martin e ubav. -Mnogu li~i{ na nego, Marta! -Koga bi bil so nas, mamo. Kolku pove}e bi bile za{titeni, zar ne? I ne bi bile tolku sami... - vozdivna Marta.


Od stariot album

-Eh, ne misli na toa... - odmavna so raka majkata. -No, imam pravo da mislam?! -Ima{, Zo{to da ne?! Marta zamol~e. Ne{to razmisluva{e. I re~e: -Ne mi se dopa|a, mamo, toj t v o j Martin ~ie ime go nosam i sama... -A zo{to, Marta? Ti i ne go poznava{? -Tokmu zatoa. A kako mo`e da mi se dopadne nekoj {to ne na{ol za zgodno da te pobara?! I toj ne e ,,nekoj", tuku ~ovek so kogo ima{ dete {to vezden razmisluva za nego. Kako izgleta ~ovekot komu mu pripa|a po silata na krvta, duri i po fizi~ka sli~nost, kako {to veli{... - zabele`uva{e devoj~eto. - Martin, tvojata Âgolema¤ qubov, mamo! -Porasna, Marta, nema {to... - so voshit $ odvrati majkata. - No, sepak, s# u{te ne gi razbira{ tie raboti. ( Izvadok od romanot  Marta¤)

Gorjan Petreski

61


IMER

Umetnosta na Trebeni{ta: Lenta so preoleten ornament

62

Vo poslednata godina od `ivotot Imer be{e opsednat od gri`ata dali Amerikancite go sakaat. Amerikancite gi pravea kaubojskite filmovi, vo nivnata zemja se odr`uvavaa Olimpiskite igri, tamu se proizveduvaa najdobrite farmerki i nivnata vojska be{e najsilna na svetot. Da ima takvi prijateli, koi }e go sakaat i }e drugaruvaat so nego, za Imera be{e od sudbinsko zna~ewe. Amerikancite doa|aa vo beli xipovi i toj, zastanat na trotoarot, prijatelski gi pozdravuva{e. - Koga nad na{iot grad bi zabrm~ele nivnite bombarderi, od mene ne bi imalo posre}en ~ovek na svetot! - im vele{e Imer na gradskite amali posednati na yit~eto so koe be{e ograden gradskiot ~inar. Drvoto nad niv bezvolno gi ni{a{e grankite, skapnato od letnata gore{tina i od pravta izme{ana so benzinski isparuvawa padnata vrz negovite {iroki lisja, otrpnato na nivnite nade`i kako i na site ~udesii za koi so vekovi prika`uvale lu|eto koga vo letnata prikve~erina, umorni od dnevnata rabota, }e posednea vo negoviot lad. ^inarot be{e postar od s# Od sekoj ~ovek koj vrve{e po xadeto {to go obikoluv{e od site ~etiri strani, od site gradbi, od kamen ili kal, {to se izdigaa na ridot nad nego. Toj be{e stra`ar i hroni~ar postaven od boga na vlezot na gradot, pred koj od vreme i vek minuvale site pati{ta i patnici {to }e gi nanese{e sudbinata vo nivnoto `iveali{te. Imer sega gi saka Amerikancite. Za niv sekojdnevno se rezervirani glavnite vesti na televizijata, nivnite filmovi se prika`uvaat vo gradskoto kino, nivnite delegacii se pre~ekuvaat so najgolemi po~esti vo glavniot grad na negovata dr`ava. Crven }ilim na asfaltot, postroena pretsedatelska garda so pu{ki na ramenicite i komitski {apki na glavite, na jarbolite razvioreni znamiwata na dvete dr`avi... Znameto na velesilata {to se vee{e na topliot veter go ispolnuva{e so milina. -Gledajte-im re~e Imer na dvajcata amali koi go dokraj~uvaa denot na yit~eto pod iljadagodi{niot ~inar. Na istovo mesto sedele i na{ite tatkovci i dedovci, ama nieden od niv ja nemal sre}ata negovite stapalki da bidat izme{ani so tragite od ~evlite na amerikanskite vojnici. Dedo mi go saka{e tursko, me dr`e{e na skut tokmu na ova mesto i mi raska`uva{e za sultanot Abdul Hamid i za Xeladin-beg. Eden od amalite, visok so temen kostum i bela ko{ula zapetlana na vratot, so noze optegnati vrz drvenata koli~ka pred sebe, gleda pravo vo golemata stokovna ku}a od sprotivnata strana na plo{tadot so prazni stakleni izlozi i katinar na ~etirikrilnata vlezna vrata.


-[to }e ti se Amerikancite - mu veli toj na bezdelniot sogovornik - koga tie ni{to ne kupuvaat. Tie se dobri za kafexiite, ne za nas amalite. Izvadok od istoimeniot raskaz

Zoran Kova~evski

Lazar Li~enoski : Dembel ~ar{ija

63


FILO I HILDA

Vidoe Vidi~evski e roden vo Ohrid vo 1933 godina. Gimnazija zavr{il vo rodniot grad, a Filozofski fakultet vo Skopje. Dolgo vreme bil direktor na Domot na kulturata "Grigor Prli~ev" vo Ohrid. Avtor e na romanite za deca: ÂGolemata {uma¤, ÂTainstveni vodi¤ i ÂVremeto na crvenite rozi¤. Za romanot ÂVremeto na crvenite rozi¤ ja dobi nagradata na ÂDetska radost¤ kako najdobra kniga za deca.

64

Filo i Hilda stignaa vo dvorot. Na golemata masa, sega pokriena so bel ~ar{af ima{e dve podednakvo polni ~inii so ispe~eni ribi. Po rabovite od ~iniite, bea naredeni polukru`no ise~eni par~iwa od limon, a na niv po edno kit~e od sve` magdonos. Na sred masa na nekolku zelkini lopu{ki be{e izdol`ena i taa na `ar ispe~ena, edna od dvete golemi ribi. Okolu nea Kostadina ima{e nafrleno crveni i `olti luti piper~iwa {to mu pravea svoeviden ukras. Od dvete strani na postavenite ribi ima{e po eden golem sad od kalaisan bakar poln do vrv so pe~eni piperki natopeni vo maslo i prekrieni so istol~en luk. Nedaleku od niv vo obi~ni pomali ~ini~iwa ima{e po edna golema glavica od kromid ise~ena na ~etiri dela, bez koj vo ovaa ku}a ne mo`e{e da se zamisli jadewe na pe~ena riba. I na edniot i na drugiot kraj od masata bea postaveni porcelanski stari bokali polni so belo vino. A do niv po edno izdol`eno ko{are so tenko ispe~eni par~iwa doma{en leb. ÂGospodine Krankl, gospo|o Klara, povelete na pojadok!¤ - Jon gi pokani gostite. ÂO, ne gospodine Jon! Nie ne praktikuvame vakvi obilni pojadoci. Za nas, toa e premnogu. Nie sme naviknale na ~a{a mleko ili jogurt i edno par~e leb so puter i ni{to pove}e¤, - se obide da se izvle~e gospo|ata Klara, nastojuvaj}i da ne gi navredi doma}inite. ÂToj i gospodin...¤ - kako za sebe si progovori Kostadina za da ne ja ~ujat gostite, a potoa glasno im se obrati. ÂSamo deneska gospo|o Klara, samo deneska. Znaete, imame prekrasna pastrmka, prekrasno vino i prekrasen den pred nas¤. ÂI prekrasni lu|e! [to e najva`no, dragi na{i gosti. I zatoa ne veruvam deka }e ne odbiete¤, - pobrza da se nadovrze na svojata `ena, Jon. Hilda i Filo bea ponastrana i si {u{kaa ne{to me|u sebe i kri{um se smeeja. Po pove}e molewe i nastojuvawe od strana na doma}inite, sednaa site da pojaduvaat. Gostite jadea bavno i vnimatelno, slu`ej}i se so no`evite i viqu{kite. Samo Jon ne jade{e taka. Toj si po~na po ribarski, so race i so istresuvawe na ribata i delewe na koskite. @ena mu na nekolku pati go pot~uknuva{e so nogata za da go predupredi, no toj voop{to ne se obyrnuva{e na toa. Koga dojde vremeto da se proba golemata riba, Jon za mig, re~isi na vol{eben na~in ja oddeli koskata, a ribnoto {to ostana da crveni nad zelenite lopu{ki go posoli so krupna morska sol. Masnotijata {to istekuva{e od ribnoto, nabrgu ja tope{e solta i taka, se sozdava{e izvonreden vkus.


Vinoto s# po~esto se naleva{e i gostite posebno gi nastroi, {to po~naa da se ~uvstvuvaat, navistina, kako svoi najbliski. Tuka ve}e oficijalnosta ja snema, ne be{e ni potrebna. ÂGospodine Jon, Vie i Va{ata gospo|a Kostadina, ni priredivte posebno i mnogu retko do`ivuvawe. Vie n# vklu~ivte vo `ivotot sosema osloboden od izmisleni formi i normi za koi nie postojano `edneeme. A toj, veruvajte vo golemite i bu~ni gradovi, vo mete`ot {to sekojdnevno n# sledi, ne uni{tuva, pravej}i od nas avtomati¤, - se zanese, objasnuvaj}i ja svojata blagodarnost, gospodinot Krankl. ÂI ne samo toa, vo smogot od s# pogolemiot broj na fabri~ki oxaci stanuvame poneotporni. Di{eweto ni stanuva s# pote{ko. A ovde? Pogledajte, kakov prostor ima pred nas i kakov vozduh strui od ezeroto! Toa e retkost i treba da se so~uva i nikako da ne se dozvoli toj fenomen da is~ezne, za{to samo taka, ovoj grad na ova u{te postaro ezero mo`e da bide interesen za svetot¤, - iska`uvaweto na svojot soprug, sega go prodol`i gospo|ata Klara. Kostadina, koja do ve~era samo od svojot ma` slu{a{e vakvi ka`uvawa, deneska mu gi potvrdija i ovie u~eni, mnogu u~eni lu|e. A ribarot Jon, be{e sosema siguren vo svoite pretska`uvawa. I negoviot grad za `al, koga i da e }e go snajde istoto {to gi sna{lo golemite gradovi. Sepak, se nadeva{e deka toa ne }e se slu~i vo tolkava mera. ÂGospodine Krankl, }e ni dozvolite li da bideme kaj~ari narednive denovi jas i Hilda?¤ - qubezniot glas na Filo gi prekina vo razmisluvaweto postarite. (Izvadok od romanot: ÂVremeto na crvenite rozi¤) Vidoe Vidi~evski RAZGOVOR ZA ROMANOT Filo i Hilda se glavni li~nosti vo romanot ÂVremeto na crvenite rozi¤, od sovremeniot makedonski pisatel, poet i dramski pisatel, Vidoe Vidi~evski. Romanot se ~ita so lesnotija i golemo zadovolstvo. Ohrid i ohri|ani so svojata pro~uena gostoqubivost, pisatelot gi prika`uva so golemo majstorstvo: ednostavno, nenametlivo, no toplo i so golema qubov. Kako e opi{ana masata so serviraniot pojadok za turistite od Germanija? Kako turistite go do`ivuvaat prviot pojadok so doma}inite? Filo, sin na Kostadina i Jon i Hilda, }erkata na Krankl i Klara, toa leto }e ja do`iveat svojata prva qubov.

65


IZLO@BA

Bla`e Koneski e sovremen makedon ski poet, nau~nik, slavist, od svetski glas i prv pretsedatel na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Avtor e na slednive zbirki poezija: ,,Mostot¤, poema: ,,Zemjata i qubovta¤, ,,Pesni", ÂVezilka¤, ,,Zapisi¤ i dr. i

zbirkata raskazi ,,Lozje¤. Avtor e na najgolema zasluga ima vo izgraduvaweto n nau~nite dela:

,, Istorijata na makedonskiot jazik¤ i ,,Gramatikata na makedonskiot literaturen jazik¤.

66

Umetnikot gi gleda zainteresirano. Iako negoviot fah ne e portret, ami mrtva priroda, pred negovite proniknoveni o~i vedna{ se ocrtuvaat nekolku begli linii na nivnata sudbina. Dvete se oble~eni vo crni keceli - lastovica i lastovi~e. Majkata e slaba, viso~ka, sosem neusetno podnavednata. Na ~oveka nekako samo od sebe mu nalaga da ja zamisli nad {iva~ka ili pleta~ka ma{ina vo zadru`na rabotilnica, kade {to `enite, koga }e vleze nekoj, go poglednuvaat kratko pod oko, ne ispravaj}i ja glavata. U{te e mlada, no blediloto na nejzinoto lice oddava ne{to vdovi~ko, toa e ona bledilo na katoli~ki monahiwi, milosrdni sestri. Devoj~eto mo`e da ima desetina godini, edno od onie deca {to brzo se izvi{uvaat, pa se slabi~ki i ne`ni. Umetnikot poga|a deka devoj~eto ima nekoj svoj crte` na izlo`bata, pa ja vodi i majka si da go vidi kako stoi vo ovaa svetla sala vo centarot na gradot, {to mnogu lu|e ja posetuvaat. Sigurno ve}e nekolku pati se dogovorile koga e najzgodno da dojdat, majkata mo`ebi izlegla deneska i polovina ~as porano od rabota, no, sepak, se podzaboravile i za malku da im propadnat parite {to gi dadoa za trolejbuska karta. No dobro e {to stasaa na vreme. Taka si zamisluva umetnikot i kako slu~ajno odi da razgleduva na onaa srana kade {to se upatuvaat tie. Vsu{nost, nego go interesira da go ~ue nivniot razgovor i da vidi kako }e ja primat izlo`bata, pogotovo ako i devoj~eto, navistina, e u~esnik vo nea. Majkata i }erkata se dr`at za raka i odat pravo nakaj sprotivniot yid, kako ne{to da gi tera da si go dovr{at do krajnata to~ka svoeto dvi`ewe od nadvor. Crte`ot pred koj zapiraat pretstavuva pazari{te na zelen~uk vo polniot ek na rabotata. -[to e ubavo, maj~ice, - se ~udi deteto i dolgo se zagleduva, sakaj}i da ja sfati sekoja podrobnost. No majkata nej}e da se zadr`uva tuka dolgo. Nejze ñ ostana vpe~atok deka kasierkata ne mnogu qubezno gi pogledna i sega $ se ~ini deka treba da brzaat {to se mo`e pove}e, pa zatoa vedna{ da go vidat glavnoto {to gi dovelo ovde. Posle da gledame, sine - veli taa. - Da gi najdeme prvo tvoite crte`i. Ka`i koi bea. U~itelot mi re~e deka izbrale dva. Znae{, onoj so prodavnicata sproti nas, {to go crtav od na{iot prozorec, i onoj so bronzeniot bokal so ru`ite {to mi gi donese. -Gledaj sega dobro, - $ veli majka $, ja pregrnuva preku ramena i poleka ja poveduva pokraj crte`ite.


Kolku {to pove}e go zatvoraat krugot, ~ekorite kako sami da im se zapiraat. Mo`ebi e podobro da si izlezat vedna{ i da ostanat so nade`ta deka dvata crte`a se postaveni na onaa par~e od yidot {to tie ne znam zo{to ne go poglednaa. No krugot se zatvora i majkata samo pocvrsto go stegnuva svoeto devoj~e. Taa malce premisluva. -Idi vidi u{te edna{ da ne sme gi propu{tile slu~ajno - veli taa. -Pa gi nema, mamo. -Ako, pogledaj u{te edna{. -Devoj~eto trgna, pove}e da $ ugodi na majka si otkolku {to samoto ima nekakva nade`, pominuva otsutno i se vra}a zbiraj}i ramenici: -Nema.

Majkata go kreva pogledot i go upatuva samo za mig na umetnikot. Izrazot 単 e takov kako da saka da pobara nekoe objasnenie. No toa e samo taka, ispa|a slu~ajno. Od kogo smeela taa nekoga{ da bara objasnenie, pa i sega od ovoj nepoznat ~ovek {to nema nikakva vrska so nivniot slu~aj! Pred samiot izlez taa se zapira podolgo kako da posmatra eden crte`, a vsu{nost ja zadr`uva ~uvstvoto na pla{livost da ne se re~e deka izbegala ako izleze vedna{. Potoa, pregrnati, sepak, naglo, izleguvaat.

67


Umetnikot pravi potsvesno gest kako da }e potr~a da gi vrati. Toj navistina im dol`i objasnenie i toj e ~ovekot, iako ne go znaat, {to bi mo`el ne{to da napravi vo ovaa situacija. Tie dva crte`a gi smetna toj od yidot, utroto pred samoto otvorawe na izlo`bata, ene gi stojat u{te na biroto vo izlo`benata kancelarija. Izvadok od istoimeniot raskaz

Bla`e Koneski

RAZGOVOR ZA RASKAZOT Pisatelot Bla`e Koneski vo raskazot Izlo`ba gi sledi poslednite posetiteli, pred zatvorawe na izlo`bata. -Kako ja do`ivuva{ tagata na devoj~eto {to u~estvuvalo na izlo`bata, no nejzinite crte`i umetnikot ne gi izlo`il? -[to otkriva{ od razgovorot me|u majkata i }erkata? -Kako ja napu{taat izlo`bata majkata i }erkata?

68

Vangel Naumovski: Tagata i solzite na kralot Samoil


OGAN SPROTI VELIGDEN Odnenade` potemne neboto od ~ad {to {tipe{e vo o~ite, vo grloto i {to go voznemiri dobitokot kako sproti potop ta skokaj}i, rikaj}i se razbega niz poleto. De~iwa si igraa, se valkaa, preskokaa edno preku drugo s# duri ognot ne ja prefrli ogradata i ne se nafrli na usamenata ku}arka na stari~kata. Bezdu{no zaigra crniot ogan po steblata, na grankite, go zafati pokrivot od site strani i kako se skamenija decata od u`asot taka se ~u ona temno, ona grozno krckawe na grankite kako koski ~ove~ki da se kr{at. Koga se utna, koga stre{ti, koga se dignaa nekoi crni pepeli{ta nagore, stari~kata samo se prekrsti i si legna na zemja: ognot barem zemjata ne ja gori, re~e kutrata. Ante Popovski

Di~o Zograf: Cvetnici(Vleguvaweto vo Erusalim)

67 69


DNEVNIK Dnevnikot pretstavuva vid avtobiografski zapis za najva`nite nastani koi{to, liceto gi pi{uva od den za den. Slu~kite se pi{uvaat pod sve`ite vlijanija od dnevnite nastani. Najpoznat e Dnevnikot na Ana Frank.

VE@BA

Dnevnikot pretstavuva vid avtobiografski zapis za najva`ni nastani {to, liceto gi pi{uvalo od den za den. Slu~kite se pi{uvaat pod sve`ite vlijanija od dnevnite nastani.

Otkrij gi slu~kite, nastanite i ~uvstvata na onoj {to go vodel dnevnikot, vo denot so zapi{anata data. Nedela, 13 fevruari 1944 Draga Keti, Od sabota mnogu raboti se promenija kaj mene. Vaka toa be{e. Jas kopneev - i s# u{te kopneam - ama... Ne{to se slu~i {to malku, samo malku go namali kopne`ot. Za mojata golema radost - }e bidam sosema iskrena vo toa - u{te izutrina zabele`av kako Petar za celo vreme me posmatra. Ne na obi~en na~in, tuku ne znam kako, prosto ne mo`am da go objasnam toa. Mislev deka e Petar vquben vo Marga, ama v~era odnenade` osetiv deka ne e taka. Osobeno se trudam da ne gledam vo nego, zatoa {to , sekoga{ koga go ~inam toa, i toj po~nuva da gleda vo mene, i toga{ - da, toga{ - toa mi dava prekrasno vnatre{no ~uvstvo, no za koe ne se osmeluvam da go ~uvstvuvam premnogu ~esto. Mnogu sakam da bidam sama. Tate zabele`i deka ne sum kako obi~no, ama nemu navistina ne mo`am da mu ka`am s#. Ă‚Ostavi me na mira, ostavi me sama¤, toa bi sakala postojano da izviknuvam. Koj znae, mo`ebi }e dojde den koga }e bidam ostavena samata na sebe, pove}e odo{to i bi sakala! Tvoja Ana

70


OD NEDOVR[ENIOT DNEVNIK NA EDEN U^ENIK Skopje, 5 jini 1971 god. Denovive go pro~itav Dnevnikot na Ana Frank i priznavam deka pod negovo vlijanie go zapo~nuvam ovoj moj dnevnik. Svesen sum deka ona {to go do`iveala mladata Evrejka e premnogu bogato kako `ivot i deka moive zabele`uvawa mo`at da izgledaat ni{to`ni vo sporedba so nejzinite, izvle~eni od edno nespokojno nesekojdnevno sekojdnevie. Se vikam Stale Popovski; roden sum na 28 juli 1956 godina, {to zna~i deka po mesec i pol }e napolnam 15 godini. Dedo mi Stale ostanal sirak bez majka u{te na svoja devetgodi{na vozrast. Se rodil vo nekoe ispu{teno selo Melnica, vo Mariovo, kade {to - za `al - s# u{te ne sum bil. Podocna vo melni~kata reki~ka lovel riba so race, no kako dete bil prisilen da gi raboti i najte{kite polski raboti: da plevi, da `nee, da gi tera kowite pri vr{idba, da go vee `itoto, da kopa, da bide drvar~e... Tatko mu od manastirski sluga stanal selski sve{tenik, samouk vo pismenosta, no mnogu ne se gri`el za uspehot na svojot sin vo u~ili{teto. Dedo mi osnovnoto u~ili{te go zavr{il vo s. Vitoli{te (kaj nekoj daskal Bino, kako {to podocna go opi{al vo romanot ÂKrpen `ivot¤), a podocna Âmu izbegal¤ na tatka si za da go prodol`i {koluvaweto vo Bitolskata bogoslovija (Âpod starost¤ i tajno, zatoa {to bil ve}e i o`enet, a i tatko na dve deca!). Vo nekoi ~itanki ima kratki podatoci za nego i za negovata dejnost, no tamu ne pi{uva deka i samiot ne znael koja godina e roden (kr{telnoto svidetelstvo si go popolnil nekoga{ podocna sam, onaka  od oko ¤. Tamu ja odbele`al 1902 g. kako godina na svoeto ra|awe, a ne se setil da pomisli deka pomni sliki od ilindenskiot period vo Mariovo, t.e od 1903 g. koga, spored svidetelstvoto, bi imal samo edna godina! (Interesno e da se pro~ita novata nadvore{na, vo rakopis ostavena avtobiografija!). Jas ovde bi dodal samo deka dedo mi ima{e sreden rast, be{e malku polni~ok (a porano bil mnogu slab). Ne nose{e ni musta}i, ni brada. Nema{e ni br~ki po ~eloto. I ne krie{e zo{to `ivee: najmnogu zaradi nas decata. Najmnogu n# saka{e nas, zatoa i pi{uva{e za deca i od detskiot `ivot... ^esto izleguva{e vo grad, naj~esto vo kafean~e, nara~uva}i si kafe bez {e}er (,, sade-kafe" go vika{e). So sebe nose{e pribor za pi{uvawe: tamu ~ine{e ostani 2-3 ~asa, pi{uvaj}i...

71


Nie decata, sobrani vo dvorit na Bobi, se pentarevme ~esto po cre{ovoto drvo. Bevme mali. Najstariot od nas odvaj da ima{e {est godin. I koga dedo mi }e se pojave{e nekolkumina od nas }e mu se str~aa vo presret. Za da n# izraduva - vade{e sekoga{ od xebot bonbon~iwa i male~ki moliv~iwa {to gi razdeluva{e na site... Stale Popovski - CACI

ZADA^A Tvoite `elbi, skrieni tajni, ta`ni i veseli slu~ki, raska`i mu gi na tvojot dnevnik. Se razbira, ako se odlu~i{ da vodi{ dnevnik.

V.A. Serov: Portret na dete

72


DRAMSKI TEKST Dramata e literaturen rod. Taa go dobila imeto od gr~kiot zbor drahme {to ozna~uva dejstvo. Kako za~etok na dramata se smetaat obrednite igri vo ~est na bogot Dionis, pri krajot na {estiot vek pred na{ata era. Vo praznicite na bogot na vinoto i lozarstvoto, vo stara Grcija, bile ispolnuvani horski pesni na specijalni sceni. Podocna od toj hor se oddelilo edno lice, akter, i taka se pojavil dijalogot. Za osnova~ na gr~kata drama se smeta poetot Tespis, koj od horot go oddelil prviot akter. Najgolemoto sovr{enstvo gr~kata drama go dostignala so pojavata na dramite od dramskite avtori: Eshil, Sofokle i Evripid. Dramata e najte`ok literaturen rod. Taa ne e pi{uvana za ~itawe, tuku za postavuvawe na teatarskata scena. Taka dramskiot avtor mora da gi poznava zakonitostite i na dramata, kako literaturen rod, nejzinite va`ni karakteristiki, i zakonitostite i barawata na teatarskata scena. Dramskiot avtor e ograni~en vo vremeto, bidej}i dramata ne e lirska pesna da se izrecitira na scenata, a nitu raskaz da se raska`e ili roman da se ~ita so denovi tuku delo ~ie dramsko dejstvo kako bitna karakteristika na sekoe dramsko delo, treba da se odviva pred o~ite na publikata i toa najdolgo za eden do dva ~asa. Nositeli na dramskoto dejstvo se dramskite likovi koi niz dijalog, gestovi, mimika i igra gi otkrivaat svoite karakterni crti. Dramskoto dejstvo go dvi`i dramskiot konflikt me|u dva sprotivstaveni stava, koi se stremat da bidat razre{eni so pobeda na edniot od niv. Dramskiot konflikt mo`e da bide sprotivstavuvawe na glavniot lik so op{testvenata sredina, (nadvore{en konflikt) i sudir so sopstvenite strasti, `elbi, ideali i mo`nosti (vnatre{en konflikt). Zaedni~ki nadvore{niot i vnatre{niot konflikt ja so~inuvaat dramskata borba od koja zavisi interesot na gleda~ite. Dramata e pi{uvana vo dijalo{ka forma, vo proza ili vo stihovi. Dramata ima svoja kompozicija. Dramskoto dejstvo minuva niz nekolku razvojni fazi od po~etokot do krajot. Spored toa dali vo dramata se prika`uva tragi~noto vo `ivotot, komi~noto, ili se sre}avaat i tragi~ni i komi~ni elementi, razlikuvame tri vida drami: tragedija, komedija i sovremena drama.

Nositeli na dramskoto dejstvo se dramskite likovi koi niz dijalog, gestovi i mimika i igra gi otkrivaat svoite karakterni crti. Dramskoto dejstvo go dvi`i dramskiot konflikt me|u dva sprotivstaveni stava, koi se stremat da bidat razre{eni so pobeda na edniot od niv.

73


DIJALOG

Dijalogot vo dramata e `iv , neposreden, bidej}i preku nego go sledime dramskoto dejstvo na scenata. Toj razgovor go slu{ame, neposredno od akterite koi gi igraat likovite od dramata.

Dijalog ili razgovor e forma na govorna komunikacija i na~in na iska`uvawe na ~uvstvata i mislite na u~esnicite vo razgovorot. Kako forma na izrazuvawe, dijalogot go sre}avame vo site literaturni rodovi (lirika, epika i drama). Dijalogot ima posebna funkcija vo lirskata pesna, epskata pesna i narodnite prikazni, a posebna funkcija vo raskazite i romanite. Slu`i za istaknuvawe na govornite sposobnosti na likovite, pretstavuva na~in za opi{uvawe na karakterot na likovite, no i kako stilski izraz, potreba na pisatelot da ja razbie monotonijata so doveduvawe na direktna komunikacija me|u likovite. Ako dijalogot vo site drugi vidovi se sre}ava kako forma na op{tewe, dramskiot dijalog e osnova na sekoj dramski tekst. Dijalogot vo dramata e `iv, neposreden, bidej}i preku nego go sledime dramskoto dejstvo na scenata. Toj razgovor go slu{ame, neposredno od akterite koi gi igraat likovite od dramata. Preku dramskiot dijalog ja sledime i fabulata na dramata, se zapoznavame so karakterot na likovite, vremeto i mestoto kade se odviva dejstvoto. VE@BA Otkrij ja funkcijata na dramskiot izvadocite od dramite Bolen Doj~in i Erigon.

dijalog

vo

DOJ^IN I DEVOJKITE (Vleguvaat senki-devojki, vo raskinati drei. Go ograduvaat Doj~ina i fateni za race se vrtat vo krug.) Devojkata: Dru`ba za po~in, dru`ba za po~in!... ,,Cuculiga-peitan, petugora aivan, arximan, aivan, arximan, aivan...

74


Doj~in: (Se brani od partalavite senki devojki.) Ponatamu od mene, zbesneti ku~ki-skita~ki! Zgovorna dru`ina samo {to v sni{ta se sre}ava! Ludosta va{a {to arno mi ve}ava mene, na kutriot, koj{to so pogledot pita~ki, izgoren, papsuva taka od `elba, od grev?! I Devojka: Od `elba li, re~e? II Devojka: Od grevot li, re~e...? Doj~in: Potamu od mene, ne~isti glodarki! Goldarki, vle~arki, ve{terki crni! II Devojka: Ve~erva dvete sme za tebe redarki. I Devojka: Prvin da ka`am {to imam jas! II Devojka: Prva sum jas!... ^inam go spomna, Doj~ine, grevot?... Grevovit grevovnik grevotno gre{i... Ka`i go zborot {to du{a da te{i!...

\ eor|i Stalev svoeto literaturno tvore{tvo go po~nal so objavuvawe na prvite pesni vo literaturnite spisanija ,,Razgledi¤, ,,Sovremenost¤ , ,,Streme`¤, ,,Mlada literatura¤ i dr. Gi objavil delata: ,,Gorolomnik pred svojot krst¤ (zbirka pesni) za vozrasni, ,,Zeleni gran~iwa lavri¤

(roman za deca) ,, Bolen Doj~in ¤, ,,Angelina¤, ,, Raskolnikot od Hetiem ¤ i ,,Samuil ¤ (drama vo stihovi)

Doj~in: Ne teraj me, velam, `eno, na srdina! I Devojka: Bolen e, bolen, gori vo treska!..

75


III Devojka: Pa sepak: ~inam, samo na freska sme videle, sestri, onakva tvrdina! I Devojka: ^ekajte, sega e na mene red!.. ^inam, ja spomna `elbata, Doj~ine! @egawe, `ega, `elnik i `ed, `elezo, `ezlo, `ednee, `ena... Ka`i go zborot {to du{a ti svena! Doj~in: Dosta mi e sevo! Za bo`jata vistina zarem ste slepi {to onaka terate majtap so vekov? IV Devojka: Bolen si, rekov! Samo, se ~udime, stradnik neokaen, kakov li toa trpe` te krepi! Doj~in: Ne znam. No ne sum jas va{iot vetenik komu {to vie prostorii ledeni dojdovte da mu pretska`ete ve~erva! III Devojka: Doj~ine - znae{!... A dojdovme nie, od zla kob odredeni, carskoto caru, a bo`jeto bogu da go oddelime Znae{ na {to mislam. Doj~in: Ja frliv pod tvoite noze, }erko nekaneta! So carot se brkavme devetne godini ludi od rudina na rudina od yvezda na yvezda po sion Mle~en pat. Pa koj komu sega, re~i, da mu sudi?!

76


II Devojka: -

]e saka{ da re~e{ so boga vo sojuz si bil! Doj~in:

Toj svetot gnil vam vi go ostavi, ~umo prika`ana, a za sebe na{ol novi soyvezdija vo koi ne nema tebe i mene! Na skotnava zemja, na koja se vgnezdija li{ki, samovili, seni{ta i lu|e - `elno e bog da se bide!... IV Devojka: Bolen e, bolen, gori vo ogan! I Devojka: Ajde, da vikneme da mu se zabae! II Devojka: Daj da mu najdeme pogolem kabaet! (Povtorno me{anica okolu Doj~ina. Dve od devojkite vo sredinata go frlaat na kolena nalbatinot Mitre Pomorjan~e so vrzani o~i. Devojkite se razbegnuvaat.) (Izvadok od dramata ,,Bolen Doj~in") Georgi Stalev

Petre Prli~ko i Todor~e Nikolovski vo Ă‚^orbaxi Teodos¤

77


STOMNE VODA OD DRIM [esnaesetta scena Isidor go prodol`uva svojot razgovor. Scenata vo koja sonot }e go vodi do sinorite na smrtta. TA[E: Dojdovme vo Struga vo edna `olta ku}a ili dom. Domot se vika{e Dom za sira~iwa od Egejska Makedonija Ă‚Goce Del~ev¤. Kraj Domot te~e{e rekata Drim. Gi pra{uvav decata za{to se vika Drim, nikoj ne znae{e da mi ka`e. Ne znaev za{to sum ovde i za{to sum sam. Edna ve~er, be{e praznik, n# {etaa pokraj rekata. Krenav dva prsta i mu rekov na u~itelot, mo`e ne{to da pra{am. Toj mi re~e mo`e. Dali se vra}aat mrtvite i dali nekoj }e se vrati da ne zeme... Sakav so vodata da dote~am i da si dojdam doma... Na gladno srce sakav da go ispijam Drim vo Struga, ti mo`ebi ne ja znae{ Struga... ISIDOR: Nemoj taka Ta{e, juna~e na tatko, ne se pie Drim taka, ami, toa vreme treba, sakav da te pra{am tamu si sega ili kaj si vo koj mesec koja godina, ami mu ostavi li na tatko od rekata edno stomne barem voda isprati mi od Drim. (Se gubat licata od scenata) EVDOKIJA: Ti ja zaboravi Evdokija. Znae{ kako mi vele{e, koga }e porasne{ }e u~i{ za artistka, kako Marija ^ernodrinska }e bide{... Koja be{e taa... Zo{to me zaboravi tate... Sega jas imam i drug tatko i druga majka. @iveeme vo eden grad {to se vika Vroclav vo Polska. Jas ni{to niv ne im ka`uvam oti s# za vas ~uvam. Imam edno crno ku~e, malo crno ku~e, so nego si zboruvam, jas te ~ekam i tebe i mama i bratiwata... ISIDOR: Ami, kako stigna do tamu, vo koj grad i vo koja zemja, ne te razbrav, koj ve vode{e ubavice moja, ami, kako Marija ^ernodrinska vistina }e bide{, ami kaj go najde toa crno ku~e, em ku~e, em crno, eve jas sega doa|am, ne begaj... nemoj... (Ostanuva sam vo belite okovi na Le~ili{teto za bezdomnici)

78


ISIDOR: Po~ekajte, ~ekajte me... Vratete se! I otkornati, raseleni, raznarodeni ste angeli moi, kako }e se prepoznaete, }e pra{ate, }e vi ka`at za da znaete od kaj bevte i kaj ste... Od kaj se najdov sega me|u erebici, xivxogani i lastoj~iwa, elate mi... [to se ovie kamewa {to pa|aat od neboto i ovaa moja obleka od ko`a... Jas ve}e nema da zboruvam. Se otka`uvam od site zborovi, jas }e se zboguvam so vas... Ne priznavam ni vreme ni teatar... Ne{to go para vozduhot, koi se ovie ispru`eni race... ovie race kon mene... (Isidor Solunski o~ajni~ki se strupoluva pred svojot krevet vo Le~ili{teto za bezdomnici) (Izvadok od dramata Ă‚Erigon¤) Jordan Plevne{

RAZGOVOR ZA DRAMATA

Erigon e prva drama od sovremniot makedonski dramski pisatel, Jordan Plevne{. Vo {esnaesettata scena pisatelot otkriva del od semejnata drama na Isidor. Toj vo bunilo ili vo son, mo`ebi pretsmrten, gi dogleduva figurite na svoite dve deca: Ta{e i Evdokija. [to doznava{ od replikata na Ta{e? [to pobaral Isidor od svojot sin, da mu isprati? Mnogu deca od Egejska Makedonija vo 1948 godina bile progoneti od rodnite ogni{ta. Tie se rasprskale po celiot svet. Kade go minuvala detstvoto }erkata Evdokija? Za {to sonuvala taa?

75 79


MONOLOG Monolog ili samogovor e dramski izraz koga likot ne se obra}a na drugo lice, tuku na samiot sebe ili na gleda~ite vo teatarskata sala. Dramskiot monolog se javuva vo isklu~itelni momenti koga likot se nao|a vo isklu~itelno napnata situacija, koga treba da donese nekoja zna~ajna odluka za sopstvenata sudbina. Poznatiot monolog na Hamlet od istoimenta tragedija na [ekspir e inspiriran od soznanieto deka tatko mu na Hamlet e ubien od negoviot brat (~i~ko na Hamlet) i toj e raspnat od potrebata kakva odluka da donese. Vo monodramata celiot tekst go govori samo eden lik. VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno monolozite na Hamlet i Don Rodrigo i obidi se da gi otkrie{ motivite za vnatre{niot monolog na likovite.

DA BIDE[ ILI DA NE BIDE[ TI HAMLET Da bide{ ili da ne bide{ ti Eve vo {to e pra{aweto sega. Bez ropot, molkum da go trpi{ sramot I site streli na sudbata diva, Ili pak da se protivstavi{ gnevno. Da stane{ vedna{, da pobedi{ v borba Ili da padne{? Da umre{. Da spie{. Da znae{ deka }e ja skine{ taka Ni{kata na bezbroj li{uvawa, maki Na ova telo. Toa li e celta? Da umre{. Da sonuva{. Da spie{. Da gleda{ sni{ta? Da, tuka, e jazolot. No {to }e soni{ vo smrtniot son Pred ova zemno odmotano klop~e? O, eve {to go prodol`uva vekot Na site na{i nesre}i i bedi. Ta koj bi trpel podbivawa, lagi Izmisleni dela i zaslugi la`ni, Gadosti dolni, prepravawa, huli,

80


I prazni glavi i glupi veli~ija, I te{ka bolka na prezrena qubov, Koga s# mo`e prosto da se re{i So eden zamav i udar na no`ot? Koj bi go vle~el toj `ivoten tovar Pod koj{to stenka oblean so pot Da znae kade po smrtta }e stasa, Da ne e taa nepoznata zemja Od koja nikoj ne se vratil nazad? Toj strav ja goni voljata da mol~i Pred site zemni soznaeni zlini, Da stoi nema pred skrieni tajni. Vo takva {tura malodu{na misla Ko cvetje vene re{enosta na{a I nema izlez besplodniot um. I taka ginat zamislite smeli Vo taa nemo}, odlagawa dolgi. No dosta ve}e. Ofelio, nimfo, Vo svojot tivok i molitven {epot Spomni gi site grevovi na Hamlet. Vilijam [ekspir Izvadok od dramata Ă‚Hamlet¤ (Prepev Aco [opov)

SID [esta pojava Don Rodrigo Don Rodrigo Te probi, srce, me~ ostar i vrel, So ne~ekan udar i so smrtna rana, Na pravedna kavga ti odmazdnik stana, Na surova strogost ti si kleta cel. Nepodvi`en stojam, sal ropot se slu{a Na smrtno raneta du{a. Qubovta - cvetence slatko O bo`e, zar ve}e svena? Navredeniot da mi e tatko, Navredenikot - tatko na Himena! Vo mojata du{a e~at boj i maka! I nad ~esta moja me~ qubovta svila, Go slu{am li tatko, gubam `ena mila, Toj srce mi pali, taa mi zapira raka.

79 81


Dali da go sledam verno svojot plam Ili da `iveam so sram! O, zlo bez predel! Bez borba ginam. O, mako za qubena `ena! Kraj navredata gluvo da minam Il da go kaznam tatko $ na Himena? O tatko, taa qubov i ~est - svet Dolg, surov i stra{en, i prinuda {to kine Slasti da umrat ili ~esta da zgine, Zlo~est li da bidam, nenu`en i klet. Svirepa i skapa nade`ta mi lista Vo du{ata vqubena, no ~ista. Dostoen vrag na najsre}ni dni. O me~u, makata te krena: Dali si mi daden za odmazda ti Ili da ja izgubam Himena? Vo smrt da odam, smrtta mi e sklona. Pred Himena, tatko - dolg v srce mi klasa, Za odmazda - gnevot nejzin }e me stasa Bez odmazda - mene }e me prezre taa. Ili svojata nade` smrtno }e ja ranam Ili nedostoen }e $ stanam. Za mojata bolka nigde nema lek, Lekuvana raste kako tvrda karpa. Pa neka svr{i sega mojot vek Bez da ja navredam Himena. No zar da umram bez odmazda jas! Pogubno da svr{i slavata {to plamti! I [panija mene takov da me pamti Deka sum na rodot zol, ne~esen glas. I toa za qubov {to slabo se slu{a Vo mojata izgubena du{a! Zar takva misla mo`e da se glasi! Zar mojata taga ima takva cena! O rako, ~esta bar neka se spasi [tom moram da ja izgubam Himena! Pjer Kornej (Prepev Aco [ opov)

82


ISKAZ NA LIKOT Scena 11 BURE BARUT Ili ORGANSKA HEMIJA (No}. Dimitrija i Angele. Dimitrija dr`i v raka zeleno jabolko) ANGELE: Kako si ~i~ko Dimitrija? DIMITRIJA: Spolaj mu na boga. ANGELE: Me pamti{? DIMITRIJA: (Se gledaat): Da ti ka`e ne{to ~i~ko Dimitrija... (Pauza) Ni{to ne pamtam. Sonuvav son. Go zaboraviv koga se razbudiv. Se razbudiv ispoten. Se se}avam samo deka sakav da griznam jabolko. Se raspadna pred da go stavam v usta. Znaev deka e tolku. Pomina moeto. Bidna. A ni{to ne pamtam. Neli pred da umre{ cel `ivot ti pominuva niz glava? Mene ni{to. Prazno. Ni{to nema. S# za xabe. Isto kako i na po~etok. A, {to be{e na po~etok? Glupost? Kraj. Starost? ( Pauza) A, mladi lu|e si odat. Gi zema Gospod na svoe... Da ti ka`e ne{to ~i~ko Dimitrija... (Pauza) Sakav ne{to da ti ka`am ama zaboraviv {to. (Go zema jabolkoto se obiduva da grizne. Umira. Angele mu gi zatvora o~ite. Go zema jabolkoto). Izvadok od dramata ÂBure barut¤ od Dejan Dukovski RAZGOVOR ZA DRAMATA Ako vnimatelno si go pro~ital izvadokot od dramata ÂBure barut ¤ od Dejan Dukovski, si zabele`al deka toa e vsu{nost i zavr{nata scena na dramata. - [to otkriva{ od iskazot na Angele vo negovoto pra{awe: Kako si ~i~ko Dimitrija? Tie se poznavaat od porano. - [to otkriva{ od iskazot na Dimitrija? - [to otkriva{ vo replikata na Dimitrija: A {to be{e na po~etokot? Glupost? Kraj? Starost? - [to sakal da mu ka`e Dimitrija na Angele? @ivotot e ome|en. Prvo o~ite go dogleduvaat svetot, a na krajot nekoj }e gi zatvori. Nekoj prijatel, rodnina, no mo`ebi i onoj na komu si mu napravil zlo.

83


LEKTIRA Lektira e doma{no samostojno ~itawe na dela od doma{ni i svetski avtori, koi se opredeleni so programata za makedonski jazik. Voobi~aeno e spisokot na naslovi za lektira da go dobie{ od nastavni~kata na krajot ili na po~etokot na u~ebnata godina. Ako si go dobil spisokot na delata od zadol`itelnata lektira, dobro e da si napravi{ plan za ~itawe, koe ne }e ti bide zdodevno tuku odmor i zadovolstvo. Pri sopstveniot izbor na deloto ne se rakovodi od negovata golemina, bidej}i i najgolemoto delo se ~ita lesno, ako te ponese `elbata za da ja doznae{ idejata na avtorot. Spored nastavnata programa se opredeluva i brojot na knigite {to treba samostojno da gi pro~ita{ za vreme na u~ebnata godina. Koga }e po~ne{ so ~itawe potrebno e da gi zabele`i{ vo poseben dnevnik slednive podatoci: - avtorot na deloto; temata; fabulata, likovite i idejata na avtorot. Ako deloto e zbirka raskazi ili roman, ubavo e da gi zapi{e{ najubavite stranici kade{to posebno te voodu{evil avtorot so svojot stil, jazik i fantazija. Znaj deka jazikot se u~i preku ~itawe na prozni, poetski i dramski dela. Zborovniot font mo`e{ da go zgolemi{ preku ~itawe. Umetni~koto do`ivuvawe od literaturata mo`e{ da go po~uvstvuva{ vo procesot na ~itaweto i toa ne samo na zadol`itelniot del na izbrani dela, tuku i preku sopstveniot izbor. Lektirata mo`e da go razbudi vo tebe talentot, da se pu{ti{ vo sopstvenoto doka`uvawe preku sozdavawe na sopstveni dela. Literaturnoto pole e {iroko i neome|eno, no i na neboto ima mesto za novi literaturni yvezdi. Pu{ti se vo mala avantura preku koja }e otkrie{ novi dale~ni svetovi, najrazli~ni likovi, karakteri i `ivotni sudbini. Do`ivej ja knigata kako edinstven izvor, a ti kako `eden patnik.

84


IZRAZUVAWE I TVOREWE

AVTOBIOGRAFIJA

ESEJ

MOLBA

@ALBA

GOVOR

ZAPISNIK


VERNOSTA NA BILKITE Odamna se vratija nekolkute beli koki~iwa vo na{iot dvor i ve}e gi navednaa glav~iwata od ~ekawe iod `al Ete ja duri i edinstvenata `olta ka~unka {to premol~uvala ne edna, a dve - tri zimi otkako be{e prenesena od dabovskite ridi{taI taa sega - vo nade` - veselo ~eka Kolku li }e izdr`i i koj kogo }e go nadvi{i vo ovaa vernost {to ne mo`eme da ja nasetime ta ja izneveruvame nebre`no ili grdo Ama najverni i pred site i pred s# prvi tuka se moite plamnati jagliki - Mojata najskriena bolka i mojata radost Tie u{te od vek i pred vek me boluvaat samo mene Toa se boite {to go ispolnuvaat mojot astralen son i {to vikaat pred beskrajnite pati{ta na mojata senka Nivnata zaumna vernost u{te pred nas e tamu bespovratno kade {to }e se najdat na{ite du{i - a ne nie Naume Radi~eski

86


SEMEJSTVOTO OGULINOVCI

@IVKO ^INGO (1926-1987) e roden vo seloto Velgo{ti Ohridsko. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Bil gimnaziski profesor vo Ohrid. Nekolku teatarski sezoni bil direktor na Makedonskiot naroden teatar. U{te so pojavata na negovata prva zbirka raskazi ÂPaskvelija¤ , vo 1963 godina, ^ingo se potvrdi kako zna~aen i talentiran raska`uva~. Vo 1966 godina ja objavi i vtorata kniga ÂNova Paskvelija ¤. Negoviot roman za deca ÂSrebrenite snegovi ¤ e nagraden na Literaturniot konkurs na ÂDetska radost ¤

87

Prosta e prikaznata za Ogulinovci, kako i za celiot na{ kraj. A ima{e ne{to vo ova semejstvo {to go razlikuva{e od drugite. Sekoja prolet se ra|a{e po edno Ogulinov~e. Doa|aa proletite, doa|aa i Ogulinovite sinovi. Eve vo {to be{e rabotata. A ne bea lo{ soj Ogulinovci. Gospod da ~uva, ta niv i svetecot im popu{ta{e. Se slu~uva{e majkata Ogulinica da rodi nenadejno, taka sednata pred vrati i duri so rabota vo racete. Eden proleten den taa mirno, spokojno i duri mnogu zadovolna, so lice kako zrela vi{na, sede{e sproti sonce. Be{e prikve~er, najubavite migovi na proletnite denovi koga neboto nisko pa|a nad gradinite i sè naokolu stanuva zeleno i {epotlivo. Toga{, popravo, se rodi i poslednoto Ogulinov~e za koe znae celata Paskvelija. Stariot Ogulin presre}en kako toa da mu e prva ro`ba, a ne edinaesetta, gospod da ja po~uva, go pokani celoto selo na veselba. Lu|eto ne`no pristapuvaa kon majkata Ogulinica i ja baknuvaa v ~elo kako nekoja svetica. Stariot Ogulin se tope{e od sre}a. Toj pla~ej}i prozbore: -Ova ku~ence }e mi donese golema sre}a... Poglednete samo, majkata negova |avolska. Maliot Ogulin, navistina, be{e Ogulin i ve}e lu|eto go gledaa kako se ka{ka po brazdite {lapkaj}i po svoeto golo me{e, so nasmeano trkalesto lice kako zrelo jabolko, mirno, crvenokoso mom~e so `ivi i svetli o~i kako tatkoto Ogulin. Toa be{e ista ogulinska krv. Onaa blaga, dobrodu{na lika {to ja ima{e stariot Ogulin. Vo golemite zeleni o~i na Ogulinovci ima{e ne{to toplo, ~isto i ne`no {to gi privrzuva{e lu|eto kon niv. Zatoa site go sakaa Ogulinoviot rod. I najmaliot Ogulin u{te mi`av ja ima{e taa qubov na lu|eto. -Neli e ubav, seedno povtoruva{e Ogulin bri{ej}i gi solzite. -Ubav kako angel~e, povtoruva{e majkata Ogulinica. Stariot Ogulin naedna{ provikna: -Ama }e go zakolam jas juni~eno, dobri lu|e, za ova detence! -]e go zakoleme, ami kako, odobruvaa Ogulinovite sinovi. ]e go zakoleme za na{eto batence. Vo malata Ogulinova gradina za mig be{e tolku svetlo i toplo. Lu|eto zapalija golemi ognovi i gi postavija |umovite so rakija. Tolku prijaten miris ja ispolnuva{e celata okolina. Zacrca mladoto june~ko meso, kipi i se topi na `arta, slatko gi zala`uva srcata na lu|eto. Pijani se i `enite i ma`ite.


- Leone, |avole, - Pavlina Nasteska podnapiena i raskop~ana vo gradite vika{e po mladiot svira~, Leone, vragu |avolski, znae{ li ti da sviri{ tampatampa... @enite gi ispr~ija gradite napred i ne`no, ne`no se luleeja levo-desno. - Ama italijanskata, re~e nekoj. Ah, prokleti ve{tici! @enite nezadovolno gi stiskaa vo sebe svoite ma`i. Edna re~e pla~ej}i: - Mojot Neno e kako kow. - A Petre se srami da se stisne , se raskikoti kumata Petraica Zangovska. ]e go napu{tam, se razluti kumata. - Nemoj `iti ikonata, mole{e kumot Petre, ni{kaj}i se kako jasika na esenskiot veter. Toj pee{e: tampatampa. Ha, ha, ha - se previtkuva `eni~kata od smea. Proletna no} se spu{ta{e nad gradinite. Lu|eto go ~uvstvuvaa lesniot i blag veter {to doa|a{e od poliwata. Toj ja ima{e onaa ~udna sve`ina na rekite vo leto, koja ogneniot den nabrgu go stopuva. Na neboto i na zemjata kako da ostanuva{e samo malata Ogulinova gradina, lu|eto i onoj sladok miris na pe~enoto meso {to taka silno se {ire{e vo okolinata. -Juni~eto, lu|eto go pobaraa pe~enoto meso. Stariot Ogulin pijano ni{aj}i se so polna stomna vino stegnata na gradi, mnogu ta`no im re~e na lu|eto: - Bra}a moi, juni~eto se stopi. - Se stopi, se za~udija lu|eto. - Ete, se stopi, mrmore{e stariot Ogulin. -Se stopi, potvrdija i Ogulinovite sinovi li`ej}i gi prstite. - Ah, prokleti |avoli, pcueja lu|eto. Gladnici! Go izele a gosti pravat. - Go izedovme, potvrdija Ogulinovite sinovi blago sme{kaj}i se. A stariot Ogulin za da gi smiri lu|eto re~e: - Dobro de, nema da ostavime pokuso... ]e ispe~eme nekoja koko{ka. - Koko{ki, rekoa `enite. Koko{ki, kakvi koko{ki kaj Ogulinovci... Pijanite `eni brgu se otreznija. Po~naa po perjeto da si gi raspoznavaat koko{kite. Ah, kakva borba napravija `enite zaradi |avolskite koko{ki. Raskrakanite `enski gradi niz koi ispla{eno koko{kite si gi podavaa svoite glavi ni{to ne mo`e{e da gi smiri. Mom~iwata veselo izminuvaa kon rekata. Tamu gi pre~ekaa vojnicite i Ogulinovite sinovi se najdoa vo stapica me|u pu{kite i `enite.

88


- Crvenkovci prokleti, zazbivani i umorni nadavaa `enite po Ogulinovite sinovi. - Crvenkovci, |avoli crveni, kolnea, `enite. Vojnicite pra{aa: - Ima li crveni vo va{iot kraj? - Ogulinovci, rekoa `enite. - Koj, re~e strogo vojnikot. - Jas, re~e stariot Ogulin. - Ti li si crven, iznenaden zapra{a vojnikot. - Jas, povtori Ogulin so glas kako da be{e navreden {to go prepra{uvaa. Crven sum kako petrinsko vino. Ogulin go podade svoeto crveno trkalesto lice kon vojnikot. - Toj e crven, opcu vojnikot. - Ne si slep, se zame{a i majkata Ogulinica namignuvaj}i mu na svojot Ogulin. - [to, pra{a vojnikot. - Crven e, velam, neka mi e `iv. - I `ena mi e crvena, re~e stariot Ogulin sre}no i so nekakva gordost vo glasot. - I decata ni se crveni, re~e majkata Ogulinica poka`uvaj}i na svojot li~en rod {to be{e naokolu sobran. -Takva ni e krvta, re~e Ogulin, sme{kaj}i se zadovolno. - Takva ni e krvta, povtorija i Ogulinovite sinovi. - Takov ni e vozduhot i vodata, re~e majkata Ogulinica. - Tie site se crveni, procedi vojnikot. Tie se gadovi. Stariot Ogulin ne se ni pomrdna koga vojnicite mu gi vrzaa racete odzadi. Potoa mirno pojde koga go povedoa. Po nego, isto taka, mirno, za~ekori i majkata Ogulinica so najmaliot Ogulin v race. Eden po drug pojdoa i drugite Ogulinovi sinovi. @enite so treperlivi race im gi podavaa koko{kite na Ogulinovci. - Ne, re~e stariot Ogulin. Siti sme do grlo. - Siti sme do grlo, rekoa i Ogulinovite sinovi odej}i po nego. - Zemete, |avoli edni, im dovikuvaa `enite. Ogulinovci toga{ za prvpat, za~udeno, ni{to ne zedoa. Mo`ebi i navistina bea siti. Vo dolga kolona, ni{kaj}i se levo-desno, ja izminaa rekata i ve}e nikoga{ ne se vratija nazad. Samo ponegoga{ nautro koga nad rekata }e se pojavi golemoto sonce, kako ne`en crven cvet, gi izmamuva lu|eto na pomisla deka toa e mo`ebi nasmeanoto lice na nekoe od Ogulinovite deca. @ivko ^ingo

89


RAZGOVOR ZA RASKAZOT

Raskazot "Ogulinovci" e prviot raskaz od @ivko ^ingo. Kako go do`ivuva{ semejstvoto Ogulinovci? Kako go opi{al likot na poslednoto dete na Ogulinovci? [to se slu~ilo so semejstvoto Ogulinovci? Pronajdi tri komparacii {to gi upotrebil pisatelot @ivko ^ingo.

@etva

90


AVTOBIOGRAFIJA Mnogu istaknati i poznati li~nosti sami go opi{uvale svojot `ivot. Toa e avtobiografija. Poznata e avtobiografijata na na{iot poet Grigor Prli~ev od koja crpime podatoci za op{testvenite odnosi, nastani i podatoci za `ivotot. Toa se umetni~ki avtobiografii koi go slikaat vremeto vo koe `iveele nivnite avtori. ZADA^A

Ako tvoeto vnimanie go privle~e sledniov fragment, pobaraj ja avtobiografijata na Grigor Prli~ev i zapoznaj se so vremeto vo koe `iveel poetot, negovoto detstvo, {koluvaweto, studiraweto vo Atina, i negovoto proglasuvawe za vtor Homer za poemata Serdarot. OD AVTOBIOGRAFIJATA NA PRLI^EV Utroto rano, koga se razladi vozduhot, sum zaspal. Site bea trgnale po rabota, a jas ne gi uznav. Dojdoa bra}ata mi za ru~ek i me najdoa vo dlabok son. - Stani, - re~e Nikolaj, - }e ru~ame. Stanav... ru~avme... - Brate Nikolaj, rekov jas, kako }e se `ivej!? Sega ti si ni tatko i dedo. Ne mi pozvoluva{ li da idam u Tan~evci da ja vidam nana? - Odi, bratence, - re~e i me bakna, - no da ne im saka{ leb. - Ne, ne! Jas sum sit, mnogu sit. - Odi, no e daleku. - Ako, jas ne se umoruvam. Trgnav i za nekolku minuti ja minav onaa u`asna strmnina {to ja oddeluva tatkovata mi ku}a od Tan~evci. - Kaj e majka? - pra{av jas. - Saka{ li leb? - mi re~e doma}inkata. - Kaj e majka? - Na ezero... pere. Se str~av po strmnata nizina kako strela. Pred da go dostignam agolot na Pisinovskata ulica, gi ~uv maj~inite izdi{ki: milata nose{e na glavata eden, u{te voden boljarski kilim so gramadna dol`ina i {irina. Kilim kogo maska so maka bi go nosela! Mi se raskina srceto! Koga me vide, taa gi zapre ofkawata i mi napravi edna usmivka:

91


- Zo{to si tuka, sine? No, jas pla~ev, kako nekoj da be{e ja ubil majka. - Zo{to pla~e{, sine? - Eda li taka, mamo }e robuvame! - Sinko ! Velat oti znae{ mnogu kniga, a ti si mal i ne znae{. Gi znae{ mo{ne dobro nebesnite raboti, a zemnite ne gi znae{. Tuka, na zemjava, sekoj e rob. Blaze si mu na onoj {to so trud se izvi{uva sebesi. Ja gleda{ li onaa lepa ku}a vo koja slu`am? Taa sega brgo }e se prodava, a ti ako se trudi{, }e ja kupi{ za nikakva cena. Taka taa prepoveda{e i ednovremeno od ~etirite strani na kilimot krupni kapki pa|aa na zejata (dreite $ bea odamna sosema vodeni). Potoa so novi sili trgna kon strmninata. - Majko! Daj mi go kilimot da go ponosam. - Ne... ne ~init... kilimov ne e te`ok, ti mo`e{ da go nosi{, no u~enici da nosat, greota e.

* * * Vo toa vreme se udostoiv da napravam majce si bunda. Koga $ ja odnesov - mnogupati me bakna: ona nikoga{ ne be{e nosila takva drea. Si ja oble~e i izleze na ulica. Postapkata $ be{e angelski gordeliva. Rajska usmivka $ gi rastega{e izbr~kanite usni. Kako {to veruva{e vo boga, isto taka veruva{e deka i site sosetki }e se raduvaat naedno so nea. Nieden den vo svojot `ivot ne sum bil tolku bla`en kolku toj den. @eni i devojki ja obikolija i ja se povlekov. Koi bea pri~inite za taa op{ta po~it kon majka? Da vi raska`am nekolku od niv: Pravilo li pakost dete vo nekoja ku}a - majka be{e povikuvana da go vrazumi. Se skarale nevesta so svekrva, ili dever so snaa ili jatrva so jatrva - tamu majka be{e vikana. Kako {to teloto $ be{e `elezno, taka i vikot $ be{e generalski. Treperea od nea razvratnite. Se razbolel li nekoj - nikoj ne mo`e{e da go okura`i kako majka. Koga hirurgot od nemarnost go ostava{e bolniot da tlee od treska dodeka da se pojavi glava od otokot, majka so izostrena borina ja prave{e operacijata i dobiva{e blagoslovi. ^udesno ne{to! Nejzinite obidi nikoga{ ne se pomra~ija so neuspeh. Kolku Eskulap (bogot na medicinata) me mraze{e mene, tolku ja miluva{e nea. Mnogupati od nea naka`anite deca ja vikaa mustaklijata. Vistina, majka be{e mustaklija i ne se lute{e za toj epitet. No gorko na onie deca {to bi sum gi ~ul jas da $ vikaat taka.

Grigor S. Prli~ev e na{iot najgolem talent vo 19 vek. Roden e vo Ohrid na 30 januari 1830 godina. Podatoci za `ivotot na poetot crpime od negovata Ă‚Avtobiografija¤ . Se {koluval vo Ohrid i Atina. U~itelstvuval vo seloto Dolna Belica Prilep, Ohrid, Bitola i Solun. So poemata Serdarot triumfiral na nagradniot konkurs vo Atina vo 1860 godina. Vo rakopis ja ostavil poemata Skenderbeg. Poslednite svoi dni od `ivotot Prili~ev gi do`ivuva vo Ohrid. Umira na 6 fevruari 1893 godina.

92


Sum gi vlekol nemilostivo za kosi po prostranite ohridski ridi{ta. Bev vo svojata polna sila, opien od idei i utopii i ne znaev zbor od pedagogija. Da vi ka`am i drugo: opi{anata od Serdarot, Neda ne e druga osven majka mi, i Nedinoto snovidenie - maj~ino mi snovidenie. Tolku e verno deka maj~inata qubov pomaga i vo pi{uvaweto. (Izvadok od Avtobiografijata) Grigor Prli~ev

RAZGOVOR ZA TEKSTOT Kako Prli~ev ja izrazil qubovta kon majka si? Kako taa go do`iveala negoviot podarok? Koi se pri~inite {to majka mu na Prli~ev u`ivala golema po~it? Kako ja opi{uva pisatelot vo svojata Avtobiografija? Pronajdi ja tajnata {to Prli~ev ja otkriva za likot na Neda vo poemata Serdarot! Preku likot na Neda, Prli~ev go ovekove~il likot na majka si i toa e najgolemiot dar i spomenik {to sinot go dal i izgradil za ogromnata maj~ina qubov.

93

Pogled na Ohrid


ESEJ Esejot po svojata forma i sodr`ina se oddale~uva od ~istata nau~na forma, a se dobli`uva do umetni~kata literatura. Vo esejot se rasprava za nekoi aktuelni nau~noliteraturni problemi koi avtorot gi tolkuva emotivno blisku so cel da gi osvetli od site strani i da pronikne vo nivnata su{tina. So svojata kompoziciska struktura se dobli`uva do delata od umetni~kata literature, no sepak i vo vakva forma, ja prika`uva originalnata tvore~ka sila na avtorot. Esejot kako forma na pismeno izrazuvawe i tvorewe se pojavil vo francuskata literatura. Za vistinski po~etok na esejot se smeta pojavata na deloto ,,Esej" od francuskiot pisatel Montew, objaveno vo 1580 godina, podocna bil prifaten vo celata svetska literatura.

Vo esejot se rasprava za nekoi aktuelni nau~noliteraturni problemi koi avtorot gi tolkuva emotivno blisko so cel da gi osvetli od site strani i da pronikne vo nivnata su{tina.

VE@BI Prosledi gi fragmentite od slednive dva eseja i obidi se da gi otkrie{ problemite {to gi tolkuvaat nivnite avtori. KUKLA Sovremeniot teatar na kuklite pokraj prodol`uvaweto na starite formi gi nadminuva svoite tradicionalni granici. Mo`eme da citirame u{te bezbroj pisateli, od romanti~arite do Jonesko, i da ja pronajdeme vo nivnite osnovni idei za kuklata, smislata na ~ovekoviot dvojnik kako najstara forma na ~ovekovoto otu|uvawe od krapinskiot ~ovek do Ajn{tajn, od sredbata so nea vo prviot mesec na `ivotot koga se ~udime na svojot sopstven prst, pa s# do kone~noto otu|uvawe vo migot na smrtta. Kuklata, kako Pirandelovata maska koja postojano ni pre~i da se integrirame vo individium od mig do mig, od edna `ivotna situacija do druga, vospostavuva odnos me|u `ivoto i ne`ivoto, me|u sonot i javeto, me|u vko~anetosta i o`ivuvaweto. Kuklata ima lice na denot i lik na no}ta, zatvoren pogled na otvorenite o~i i otvoren pogled na zatvorenite o~i, taa dejstvuva i miruva, `ivee i umira, nosi strav i bes, otvoren `ivot i zatvorena vko~anetost. Kuklite i denes go igraat svojot grandiozen tanc vo site organizirani sistemi na postoeweto.

94


Tie se prisutni i kako reklami i kako maskoti, kako dresirani yverki, kako tipovi vo teatrite, na koncite, na racete ili kako silueti ednakvo stra{ni ili ednakvo privle~ni, kako ~udovi{ni tan~arki vo postojanata preobrazba na svetot. Izvadok

Katerina Petrovska - Kuzmanova

YVEZDATA NA POETOT

95

Sekoj ~ovek si ima svoja yvezda, a za poetot i da ne zboruvame. Ne ja izbira toj svojata yvezda. Taa go izbira, a mo`ebi i go sozdava - nego. Go sozdava negoviot emotiven i energetski sostav, ja pi{uva negovata sudbina. Nekade vo na{ite rodno krajni predeli, vo detstvoto, vo letnite no}i stoime zagledani kon nebesnite prostranstva. Toa e tragaweto po sebesi, po sopstvenata identifikacija vo nekoi od svetle~kite monista {to bleskaat vo temninata. Ovie lirski reminiscencii ni se presozdavaat pod inspirativnoto vlijanie na najnovata poetska kniga od Jovan Koteski, imenuvana verojatno so edno od najubavite makedonski imiwa za edna yvezda - Ralica. Osloboduvaj}i se od ovie reminiscencii za sopstvenata yvezda, za yvezdata na poetot, a bez da se zadr`uvame duri i na slikata od istoimenata pesna, kade vo nekoja no} edna od ralicite go yirnuva svojot poet nekade preku re{etki, }e re~eme deka so ova ime, poetot, vsu{nost, lirski ja oblagoroduva poezijata na svoite premre`ja. Me|u koricite na ovaa kniga, imeno poetot Jovan Koteski objavuva pesni vo zatvorot. I vo tie i takvi momenti poetot ne samo {to ne prestanuva da bide poet, tuku se vpu{ta kon novi sferi na poetskata potraga. Ovaa poezija e dotolku lirski povozbudliva poradi toa {to se raboti za avtenti~ni zapisi od tie denovi i od soodvetniot prostor - se razbira i toa {to i sega ovoj poet e eden nepopravliv, neizmestliv liri~ar. Liri~ar koj sega }e se svrti i kon sferite na refleksivnoto i koj soznavaj}i go dnoto na na{iov zemen `ivot, }e yirne i nadvor od negovite sferi, kon prostorno - vremenskata beskona~nost na tie treperlivi svetli iskri od no}ite vo detstvoto. Vo isklu~itelno te{ki momenti od `ivotot, otrgnat od ostanatiot svet, poetot se dootkriva sebe si nekade na relaciite od ~ove~kata edinka kon vselenata, kon


univerzimot, na relaciite na sporeduvaweto so prostornovremenskata beskone~nost. Poezijata na Jovan Koteski od zatvorot, odnosno dvaesetipet{estinata pesni od Ralica se ramkovno ili nekrsno odredeni od tri pesni vo koi poetot, bezuslovno, se na{ol vo sostojba na zapra{anost na ~ovekot kon neboto. Toa se, imeno, prvata pesna @ar~e, pa zavr{nata pesna Pra{awa za razmisla, vo koja poetot i najdirektno si gi postavuva tie pra{awa, kako i pesnata Ralica, pomestena nekade kon sredinata na knigata. Toa `ar~e, pak, Sonceto, videno od malo prozor~e so re{etki ne e samo daritel na snop~e videlina, tuku i jajce so crni damki Ă‚sneseno od mala beluzlava ptica¤ {to kva~i nekade me|u izmaglini. Taka, dodeka vo Pra{awa za razmisla poetot e, sepak, realen, pa i realno nemo}en zapra{anik vo beskrajot na vselenata, toga{ vo @ar~e toj sozdava bajkovidna imaginacija, edna nepovtorliva poetska pretstava, iskonski uprostena i vo elementarnosta demijur{ki silna, koja vo natamo{nite stihovi od pesnata blago se spu{ta kon elementarnata i surova obi~nost, kon prostorniot ambient i kon du{evnite sostojbi vo ~ii{to uslovi i nastanala. Izvadok

Naume Radi~eski

96


MOLBA Molbata po svojata forma e bliska do pismenoto barawe kako slu`ben dokument. So nea se obra}ame pismeno do nekoja dr`avna institucija za zadovoluvawe na nekoja li~na potreba. Molbata mora da gi sodr`i slednive elementi: nazivot na institucijata do koja se dostavuva, personalnite podatoci na liceto {to ja podnesuva, kratka i jasna sodr`ina (cel na baraweto), prilog na drugi zadol`itelni dokumenti, mesto i datum na podnesuvaweto na molbata i li~en potpis na podnesuva~ot. Molbata po svojata forma e bliska do pismenoto barawe kako slu`ben dokument. So nea se obra}ame pismeno do nekoja institucija za zadovoluvawe na nekoja li~na potreba.

Do Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija Skopje

PREDMET: Konkurs za stipendirawe na u~enici i studenti

MOLBA Od Katerina Aleksova, u~eni~ka vo Gimnazijata ÂOrce Nikolov¤, so stan na ul. ÂSlavej Planina¤ br.3 Skopje. Go molam navedeniot naslov da gi razgleda moite dokumenti i vo granicite na mo`nostite da mi odobri stipendija, koja mi e neophodno potrebna za zavr{uvawe na u~ili{teto. Vo prilog Vi gi dostavuvam potrebnite dokumenti objaveni vo konkursnite uslovi. Skopje, 20 septemvri 2006 god. So po~it, ______________ ( potpis)

97


@ALBA @albata po svojata forma e bliska do molbata, no so sprotivna sodr`ina. So istite elementi koi se sre}avaat kaj molbata. Sodr`inata e predadena so ~ist i koncizen stil preku koja se iska`uva nezadovolstvoto od neispolnuvawe na podnesenoto barawe. Obi~no `albite se podnesuvaat od stru~ni i kompetentni lica, po donesena sudska odluka do organ povisok od organot {to ja donel negativnata odluka. Eden mo`en na~in za pi{uvawe `alba e i sledniov primer: Do Upravata na Ko{arkar{kiot klub ÂKo`uv¤ Bogdanci PREDMET: @alba na Re{enieto za izklu~uvawe od ~lenstvo vo K. K ÂKo`uv¤

@albata po svojata forma e bliska do molbata no so sprotivna sodr`ina. So istite elementi koi se sre}avaat kaj molbata. Sodr`inata e predadena so ~ist i koncizen stil preku koja se iska`uva nezadovolstvoto od neisponuvawe na podnesenoto barawe.

Vo vrska so Va{eto Re{enie br. 03-175 od 15. 02. 2007 godina, ja podnesuvam slednava

@ALBA Od Mile Stojanovski ~len na K. K Â Ko`uv¤ Bogdanci. Go dobiv Va{eto re{enie so broj 03-175 od 15.02.2007 god. i bev razo~aran od odlukata za moeto isklu~uvawe od K. K ÂKo`uv¤, a posebno od navedenite pri~ini poradi koi e doneseno navedenoto re{enie. Prvo za golemiot broj na otsustvuvweto od treninzite , pri~inata e poradi zdravstvenata sostojba. Vtoro za nepo~ituvaweto na trenerot i na del od igra~ite, mislam deka ima malku vistina, bidej}i i tie so nivniot odnos pridonesoa za reagiraweto , onaka kako {to bi reagiral sekoj. Duri i minimalno da se naglase{e mojot talent, mirno }e go prifatev va{eto re{enie. Se nadevam deka `albata }e naide na razbirawe kaj prvite ~lenovi na Upravniot odbor na Ko{arkarskiot klub ÂKo`uv¤ i Re{enieto }e bide povle~eno. Bogdanci, 10. 03. 2007 god.

So po~it, M. Stojanovski

98


GOVOR

Govorot e forma na usmenoto i pismenoto izrazuvawe i tvorewe. Toa e obra}awe na edna li~nost kon pogolema grupa lu|e sobrani po nekoj povod.

Govorot e forma na usmenoto i pismenoto izrazuvawe i tvorewe. Toa e obra}awe na edna li~nost kon pogolema grupa lu|e sobrani po nekoj povod. Takov povod e proslavata na Svetskiot den na poezijata. Proslavata se odr`a vo Narodnata i univerzitetska biblioteka ÂSveti Kliment Ohridski¤ . Odbele`uvaweto na ovoj den be{e prosledeno so poetsko ~itawe, posveteno na 80-godi{ninata na makedonskite poeti: Mateja Matevski, Gane Todorovski i Srbo Ivanovski. Pred prisutnite se obrati so svoj govor poetot Mihail Renxov. VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno predlo`enive primeri: govorot na Mihail Renxiv, koj e objaven vo skratena forma so naslov: Poezijata i pravoto na `iveewe i porakata ÂKoga zavesata }e se krene¤. Kako ja razbira{ ulogata na poezijata vo kulturnoto `iveewe na eden narod? Po koj povod e ispratena porakata naslovena ÂKoga zavesata }e se krene¤ od Bingis Finbogadotir i otkrij gi tajnite na govorot kako forma na usnoto i pismenoto izrazuvawe? [to pretstavuva teatarskata umetnost za kulturata na eden narod? POEZIJATA I PRAVOTO NA @IVEEWE

99

Vistinskoto pravo na `iveewe i vistinskiot `ivot e povrzan so tvore{tvoto, so kreacijata, a vo toj smisol poezijata ima zna~ajno mesto. Poetot ja sozdava poezijata. Poezijata, pak, e izraz na najsuptilnite ~ovekovi sogledbi na `ivotot i nad - `ivotot, odraz na krevkite trperewa na ~uvstvoto i mislovnosta. Taa e sinonim na minlivosta, no i sprotivstavuvawe na smrtta. Za{to, s# {to e staveno vo pesna - spaseno e. Poezijata ne e samo izraz na pravoto na `ivot, tuku taa e samiot `ivot. Vo nea di{e ~ovekot, vo nea taguva, se raduva, i se nadeva. Taa e ne{to pove}e od dom, pove}e od tatkovina, pove}e od Zemjinata topka. Se nadevam deka poezijata }e go nad`ivee sekoj atak i }e opstoi, za{to bez poezijata kako i bez nade`ta ~ovekot i `ivotot bi ja smenile svojata su{nost i bi se narekle: temnina, umirawe, ili kone~no smrt, ne-pos-to-e-we. Izvadok Mihail Renxov


Po povod 27 mart, Svetskiot den na teatarot, gospodinot Bingdis Finbogadotir, ja isprati slednava me|unarodna poraka: KOGA ZAVESATA ]E SE KRENE Zo{to se borime za `iv teatar koga denes, vo ovaa tehnolo{ka era, s# mo`eme da imame i doma? Ili: Dali `iviot teatar e potreben vo vreme na televizijata, videoto i CD-eata? I pokraj toa {to imame golemo bogatstvo od prekrasni klasi~ni i sovremeni drami, mnogu talentirani akteri i re`iseri, postojano velat deka teatarot e vo kriza. Se ~ini deka ovaa kriza e dvoslojna: od edna strana, nedostig od pari, a od druga negovata korist. Koga ovie dve raboti odat raka pod raka, lu|eto se voznemireni i se pra{uvaat kakva e ulogata i mestoto na teatarot vo modernoto op{testvo. Se postavuvaat dve pra{awa: prvo, koga teatarot ne bil vo kriza? Vtoro, ako od sekoga{ bil vo kriza, zo{to toga{ u{te odamna ne sme go zapostavile kako umetni~ka forma? O~igledno e deka finansiskite i drugite problemi so vekovi go ma~at teatarot. Golem broj od najdobrite dramaturzi imale sre}a da rabotat vo bogati teatri, no mnogu drugi rabotat bez finansiski nadomest, a ponekoga{ i bez soodvetno priznanie. Problem e i lu|eto da se privle~at vo teatarot, taka {to nekoi teatarski trupi {to bile popularni na dvorot, morale da go izveduvaat ona {to go saka publikata, a ne ona {to go sakaat tie. No i pokraj site ovie problemi, zo{to ne sme gi napu{tile teatrite? Mo`ebi zatoa {to nie, lu|eto, imame instiktivna potreba za igrawe ulogi i da gledame kako drugi igraat? Nekoi raboti se u~at od iskustvo, nekoi se u~at od primeri, a teatarot e onaa prekrasna umetni~ka forma od koja se u~i od primer, od gledawe kako drugite minuvaat niz ne{ta koi podobro ni ja ka`uvaat vistinata za nas, kako lu|e. Teatarot ima milioni vizii za `ivotot, no site imaat ne{to zaedni~ko - sedime i se vnesuvame vo ne{to {to mo`e da se nare~e Ă‚intimna distanca¤. Malku umetni~ki formi ni dozvoluvaat da go me{ame subjektivnoto i objektivnoto, intelektualnoto i emotivnoto na takvo nivo. No, ne se raboti za formata, tuku i za akterite koi ja pravat taa forma, akterite so neverojatna energija. Nekoi velat deka so teatarot se zanimavaat zaradi aplauzot, i sekako site sakame da go cenat ona {to dobro sme go napravile, no akterite se lu|e koi moraat da igraat.Tie imaat vrodena potreba i `elba i hrabrost - da bidat, samo za mig, nekoj drug.

100


Dramskite pisteli, re`iserite i akterite se umetnici koi go interpretiraat svetot vo koj{to `iveat preku slo`eni ulogi. Na teatarot i na me|unarodnata arena im se potrebni nega i gri`a, no i optimizam. Bez optimizam, nitu eden teatar ne mo`e da opstane. Teatarot, kako mikrokosmos na na{eto op{testvo, go odrazuva, a ponekoga{ i presozdava ona {to go pravime vo nadvore{niot svet. Tamu se opi{ani site ~ove~ki konflikti i borbi, ambicii i sni{ta. Ă‚Siot svet e scena¤, ka`a eden poznat angliski dramski pisatel, i na taa scena, akterot stanuva simbol na ~ovekot so site negovi mani i nedostatoci, so site nade`i i ideali. Ako komedijata e forma vo koja gi gledame slabostite i gre{kite na drugite i gi prifa}ame, toga{ tragedijata e forma vo koja se gledame sebesi i se obiduvame da se izmenime. I od dvete formi u~ime po ne{to kako da pre`iveeme - od komedijata u~ime za kompromisot, od tragedijata u~ime {to se slu~uva koga nema mesto za kompromis. Se razbira deka teatarot mora da se spravi i so konkurencijata. Denes toa go prvat site. Pa, ima li teatarot s# u{te uloga vo op{testvoto vo koe kinoto, televizijata i kompjuterot se tolku popularni? Odgovorot e: da - i pokraj seto ona {to go nudat ovie mediumi, tie ne mo`at da ponudat edno ne{to. Kinoto, kako {to znaat site, e pogolemo od `ivotot. Toa e del od negovata funkcija i privle~nost. Od duga strana televizijata i kompjuterite se obi~no pomali od `ivotot, formi koi eden cel svet na iskustva go prika`uvaat na mal ekran. No, teatarot ima ista veli~ina kako i `ivotot, nitu e pogolem nitu e pomal. Zatoa da mu posakame na `iviot teatar dolg i prosperiteten `ivot i da bideme blagodarni sekoga{ koga zavesata }e se krene za nova ili obnovena teatarska pretstava kade bilo vo svetot. Bingdis Finbogadotir, re`iser i porane{en pretsedatel na Island RAZGOVOR ZA TEKSTOT Sekoja godina po povod 27 Mart do teatrite na svetot im se obra}a nekoja vidna li~nost (akter, re`iser i dramski pistel), so svoja Me|unarodna poraka koja se ~ita pred nekoja pretstava vo teatrite. Pokraj Me|unarodnata poraka na prisutnite im se obra}a so svoj govor i doma}inot (akter, re`iser, dramski pisatel). Koj ja ispratil Me|unarodnata poraka za teatarot? [to nosi porakata vo sebe?

101


ZAPISNIK Zapisnikot e blizok po forma do izve{tajot, no razlikata e vo toa {to toj e vo pismena forma. Zapisnikot e sostaven del od rabotata na slu`benite lica vo dr`avnata administracija {to vr{at inspekciski nadzor. Po sekoj inspekciski nadzor mora da se napi{e zapisnik od koj }e se vidi rabotata na dr`avnata ustanova vo koja se vr{i nadzor. No i sekoj oddelenski rakovoditel pi{uva zapisnik od odr`aniot oddelenski sovet i od odr`anite roditelski sredbi. Eve eden mo`en primer za zapisnik. ZAPISNIK Od odr`aniot sostanok na Oddelenskata zaednica na sedmo-b oddelenie,

Zapisnikot e sostaven del od rabotata na slu`benite lica vo dr`avnata administracija {to vr{at inspekciski nadzor.

Sostanokot se odr`a na 25 mart 2008 godina, so po~etok vo 14 ~asot. Vo prisustvo na 25 ~lena na Oddelenskata zaednica, 6 ~lena na roditelskiot sovet, oddelenskata nastavni~ka i pedagogot na u~ili{teto. Na sostanokot se rabote{e po sledniov: Dneven red 1. 2. 3. 4. 5.

Uspehot na oddelenieto Disciplinata vo oddelenieto Redovnosta na u~enicite Organizirawe na ednodnevna ekskurzija do Ohrid Razno

Sostanokot go otvori i so nego rakovode{e pretsedatelot na Oddelenskata zaednica, u~enikot Ilija Jordanovski. Po prvata to~ka od dnevniot red se prijavija pove}e diskutanti. Site gi iska`aa svoite zabele{ki vo vrska so uspehot na oddelenieto bea dadeni nasoki za postignuvawe na pogolem uspeh po site nastavni predmeti. U~estvo zedoa u~enici, oddelenskiot rakovoditel i pedagogot na u~ili{teto. Za vtorata to~ka na dnevniot red zboruva{e pretsedatelot na oddelenskata zaednica, u~enicite i pedagogot na u~ili{teto.

102


Za tretata to~ka od dnevniot red zboruvaa roditelite i se zalo`ija za sekoj otsuten ~as ili nastaven den, da se prilo`i medicinska bele{ka ili direktno opravduvawe od roditelite na u~enikot. Bea naglaseni pri~inite za organiziranoto begstvo od ~asovite i drugi aktivnosti. Po ~etvrtata to~ka site prisutni na sostanokot ja poddr`aa odlukata za organizirawe za ednodnevnata ekskurzija do Ohrid. Pod to~ka razno bea izvesteni prisutnite deka u~eni~kata Nadica Pejovska ja osvoila prvata nagrada za pijano na natprevarot vo Varna. Sostanokot zavr{i vo 16 ~asot. Pretsedatel, Ilija Jordanovski

Zapisni~ar, Naum Jovanov.

ZADA^A Napi{i zapisnik za odr`an sostanok na sekcijata vo koja u~estvuva{. Mo`e da bide i za zamislen sostanok.

Lazar Li~enoski ,,Afioni造

103


CIVILIZACIJA Vidi kakov si i zasrami se! Nitu znae{ da ~ita{, nitu da smeta{. Nitu na sebe ne{to ima{, nitu vo glavata, Nitu vo stomakot nitu vo du{ata Barem dojdi da se pou~i{. Nau~i da bide{ civiliziran, me~ko! Nau~i {to e trpeza za jadewe, {to e salfeta, Pogledaj {to e viqu{ka {to e no`! Ne e uslov da se oble~e{ ama Pogledaj {to e ~evel, a {to ko{ula [to e angliski {tof, {to se najlon ~orapi. I ako vidi{ podvrzuva~, polezno e Ne veli tuku-taka ~e{el Is~e{laj ja kosata pa vidi Kako glavata }e po~ne da ti raboti? Dali voop{o si videl kanalizacija? Dojdi i vidi kanalizacija Ne e neopohodno da jade{ Vidi doner }ebap, vidi pita Leb vidi, leb bratko. S# {to }e vidi{ od polza ti e! Melih Xevdet Andaj Prevod od turski : Fahri Kaja

RAZGOVOR ZA PESNATA Poznato e deka pred na{ata dene{na civilizacija postoele i drugi, no so tek na vremeto is~eznale. Za tie civilizacii zboruvaat mnogubrojnite arheolo{ki iskopini, predanijata i legendite. - Za koja civilizacija pee poetot? - Kako gi do`ivuva{ po~etnite sthovi na pesnata? -Kako ja zamisluva{ idninata na civilizacijata vo dvaeset i vtoriot vek?

104


BORBA SO RIBATA Ribata ja zdogleda koga taa go zapo~na tretiot krug okolu ja`eto {to ñ izleguva{e od ustata. Najnapred ja vide kako temna senka, na koja ñ treba{e tolku dolgo vreme da pomine pod ~amecot, {to prosto ne mo`e{e da im varuva na svoite o~i. ÂNe¤, re~e. ÂTolku ogromna sepak ne mo`e da bide¤. No, taa be{e tolku golema i koga opi{uva{e cel krug se najde samo triesetina metri oddale~ena od nego i ~ovekot ja vide nejzinata opa{ka kako se poka`uva od vodata. Be{e povisoka od ostricata na najgolema kosa i izgleda{e bledovioletova nad temnosinata voda. Taa pak plesna po moreto i dodeka ribata pliva{e pod samata povr{ina, starecot mo`e{e da go vidi nejziniot ogromen trup i purpurnite linii, {to go zavitkuvaa. Perjata na nejziniot grb bea klapnati, a xinovskite gradni perja {iroko ra{ireni. Dodeka kru`e{e, starecot mo`e{e da go vidi nejzinoto oko i dve sivi remori - ribi koi plivaat okolu nea. Napati se dopiraa do nea. Napati brzo odletuvaa. Napati bezgri`no plivaa vo nejzinata senka. Sekoja be{e dolga triesetina santimetri i koga plivaa brzo so svoite tela se izvivaa kako jagula. Starecot sega se pote{e ne samo poradi sonceto, tuku i poradi ne{to drugo. Sekojpat koga ribata mirno i poleka }e svrte{e, toj go vle~e{e ja`eto kon sebe i be{e siguren deka u{te po dve svrtuvawa }e mo`e da ja probode so harpunot. ÂMoram da ja privle~am sosema blizu¤, misle{e. Ne smeam da ja pogodam vo glavata. ÂMoram da ja pogodam vo srceto¤. ÂBidi spokoen i silen, star~e¤, re~e Vo idniot krug grbot na ribata be{e nad vodata, no taa be{e premnogu daleku od ~amecot. Vo sledniot krug be{e u{te premnogu daleku od ~amecot. Vo sledniot krug be{e u{te premnogu daleku, no trupot i izleguva{e malku pove}e od vodata i starecot be{e siguren deka }e ja privle~e koga }e go privle~e i ja`eto. Ve}e odamna go prigotvi harpunot, zaviv~eto od lesno ja`e se nao|a{e vo trkaleznata ko{nica, a negoviot kraj be{e pricvrsten za direkot od pramecot. Sega ribata, tivka i ubava, prio|a{e kru`ej}i, dvi`ej}i go samo svoeto opa{i{te. Starecot vle~e{e kolku {to mo`e{e posilno, za da ja privle~e poblizu. Ribata za moment svrte kon nego. Potem se ispravi i go po~na vtoriot krug. ÂJa obespokoiv¤, re~e starecot. ÂPrerano ja obespokoiv¤. Sega pak po~uvstvuva vrtolavica, no se napregnuva{e so seta sila da ja sovlada golemata riba. ÂJa obespokoiv¤, misle{e. ÂMo`ebi ovojpat }e mo`am da ja sovladam¤.

105


ÂVle~ete race, misle{e. Dr`ete se, noze! Istraj, glavo moja! Za mene istraj! Nikoga{ ne si me predala. Ovojpat }e ja izvle~am¤. No koga napna so seta sila i vle~e{e kolku {to mo`e{e posilno, mo{ne porano otkolku {to se pribli`uva{e kon ~amecot, ribata nadvle~e, a potem se ispravi i otpliva. ÂRibo¤, re~e starecot. Ribo, vo sekoj slu~aj ti }e umre{. Mora{ li i mene da me ubie{? So toa ni{to ne e napraveno, pomisli. Ustata mu be{e premnogu suva za da mo`e da zboruva, no sega ne mo`e{e da ja dofati vodata. Ovojpat moram da ja privle~am kon ~amecot, pomisli. Ne sum vo sostojba da izdr`am u{te nekolku kruga. Si re~e samiot na sebe. Dobar si ti. Vo idniot krug skoro ja sovlada. No ribata pak se ispravi i poleka otpliva. ]e me ubie{, ribo”, misle{e starecot. „No ima{ i na toa pravo. Nikoga{ ne sum videl pogolemo, poubavo, pomirno i poblagorodno su{testvo od tebe, brate. Dojdi i ubij me. ÂS# edno mie e koj kogo }e ubie¤. Sega sî ti se zbrkalo vo glavata, pomisli. Mora{ da bide{ priseben i ume{en kako ~ovek. Ili kako riba, pomisli. ÂRazbistri se, glavo¤, re~e odvaj ~ujno. ÂRazbistri se¤.U{te dvapati go fa}a{e vrtoglavicata pri svrtuvawata. Ne sfa}am, misle{e starecot. Sekojpat be{e na rabot na svesta. Ne sfa}am. No }e se obidam u{te edna{. Se obide u{te edna{ i po~uvstvuva deka se onesvestuva vo momentot koga uspea da ja svrti ribata. Ribata se ispravi i pak poleka otpliva, maftaj}i vo vozduhot so golemata opa{ka. Pak }e se obidam, veti starecot, iako sega racete mu bea labavi, a vidot go slu`e{e samo odvreme navreme. Pak se obide i pak se slu~i istoto.Taka, pomisli, i po~uvstvuva deka se isto{tuva u{te pred da po~ne; }e se obidam u{te edna{.Seto svoe vnimanie, sî ona {to mu ostana od silata i odamna zagubenata gordost go sprotivstavi sega na agonijata na rubata i ribata mu prijde i zapliva poleka, skoro dopiraj}i gi so klunot {ticite na ~amecot i po~na da pominuva kraj nego, dolga, visoka, {iroka srebrenkasta, so purpurni rigi i beskrajna vo voda. Starecot go ispu{ti ja`eto, zastana so noga na nego i go krena harpunot kolku {to mo`e{e pove}e i so seta svoja sila, {to vo toj moment ja dobi, go zabode, i u{te edna{ vo stranata na ribata, tamu zad golemite gradni perja, koi se krevaa visoko vo vozduhot do visinata na ~ove~kite gradi. Toj po~uvstvuva kako `elezoto vlaguva i se navedna nad nego i go zabode u{te podlaboko, a toga{ se opre na nego so celata te`ina od svoeto telo.

106


Toga{ ribata se pojavi `iva, makar {to smrtta be{e vo nea, i se krena visoko od vodata, poka`uvaj}i ja seta svoja ogromna dol`ina i {irina, seta svoja sila i ubavina. Izgleda{e kako da visi vo vozduhot nad starecot vo ~amecot. A toga{ padna, plesnuvaj}i vo moreto i go pokri so voda starecot i celiot ~amec. Starecot po~uvstvuva nesvestica, mu stana lo{o i skoro obnevide. No sepak go is~isti ja`eto od harpunot i go pu{ti poleka niz ranetite dlanki i koga progleda, pak, vide deka ribata le`i na grbot, poka`uvaj}i go svojot srebren stomak. Dr`kata od harpunot srt~e{e koso od teloto na ribata, a moreto be{e oboeno so crvena krv od nejzinoto srce. Krvta prvin be{e temna kako bezdna vo sinata voda, podlaboko od edna milja. A toga{ se ras{iri kako oblag. Ribata be{e srebrenasta i moirna i se lula{e na branovite. Izvadok od povesta ÂStarecot i moreto¤ Ernest Hemingvej Prevod: Du{ko Crvenkoski

RAZGOVOR ZA POVESTA

Ernest Hemingvej spa|a vo redot na najgolemite svetski pisateli. Kako novinar propatuval niz mnogu zemji. Bil svedok na golemi nastani. Od prestojot vo [panija za vreme na Gra|anskata vojna, Hemingvej }e gi napi{e romanite ÂZa kogo bijat kambanite¤ i ÂZbogum na oru`jeto¤. Za povesta ÂStarecot i moreto¤, golemiot svetski pisatel, Ernest Hemingvej ja dobil Nobelovata nagrada, najgolemo svetsko priznanie za literatura. Preku borbata na stariot ribar i ogromnata riba ja otkrivame negovata poraka deka ~ovekot so svojata hrabrost, izdr`livost i so svojot streme` nikoga{ da ne potkleknuva vo `ivotot. Kako ja do`ivuva{ borbata na starecot so ribata? Vo koj del od tekstot e predadena re{enosta na starecot da izdr`i vo te{kata borba so ribata? Pro~itaj go glasno toj del.

107


OD POVTORNATA POSETA NA SKOPJE Odnovo {etam po skopskite ulici, Odnovo gledam kako bujno te~e Vardar. Nastojuvam da se prisetam za ne{to od minatata poseta, ^uvstvuvam `al za vremeto {to iste~e nepovratno. Od grankite na drvjata se lee miris na vi{na vo cut, Kraj ulicite zumbuli li~ni se smeat. Zo{to samo lipite sĂŽ u{te ne cvetaat? Zatoa {to na planinite s# u{te ima sneg. Isto takva zemja, kako vezena svila ubava, Isti domovi - so qubov na lu|eto. Pod isto takvo sonce mnoguzra~no Republika e rodena nova. Kraj mene deca, mom~enca i devoj~iwa, minuvaat, Od nivnata smea srceto mi se branuva Vo minative godini, eve, novi `ivoti se rodile! ]e zastanam i }e gi gu{nam. A da se gu{nat deca, Toa zna~i da se pregrne idninata.

^en Haosu e sovramen kineski poet,visoko ocenuvan od litraturnata kritika ,popularen kaj ~itatelite. Avtor e na nekolku zbirki poezija. Potpretsedatel na asocijacijata za prijaelstvo na kineskiot narod vo svetot, ~ija{to delegacija neodamna prestojuva{e vo Makedonija,kako gostin na Dru{tvoto na makedonsko-kinesko prijatelstvo .

^en Haosu - Kina Prepev od kineski: Si In ^en

Staro Skopje

108


MEDIUMSKA KULTURA FILMSKA IDEJA

SINOPSIS

SCENARIO

GOVOROT I GLUMATA VO IGRANIOT FILM

GLAVNI I SPOREDNI ARTISTI


OD IDEJA DO FILM Na pra{aweto: ÂKako nastanuva filmot¤ Du{an Joksi} go dal sledniov odgovor: Â^estopati, pominuvaj}i pod nekoj balkon od nekoja zgrada sigurno ste pomislile: ama bi bilo sme{no sega na glavata da mi padne saksija so cve}e. Genijalno, od toa mo`e da se nacrta dobra karikatura, da se napi{e anegdota, da se snima film. E, toa {to za mig go pomislivte - deka od taa misla mo`ete da nacrtate karikatura, da napi{ete anegdota, raskaz ili da snimate, film, toa e ideja. IDEJA Ideite mo`at da vi se rodat sekoga{ i sekade: doma, vo u~ili{te, vo avtobus, na ulica, so eden zbor - sekade, a sepak od niv da se napravi dobro delo. Idejata e kamentemelnik nad koj preku sinopsis, scenario, kniga na snimawe, i ostanatite filmski komponenti, se izgraduva edno filmsko delo. Idejata e su{tinska zamisla na eden film.

Idejata e kamen- temelnik nad koj preku sinopsis, scenario, kniga za snimawe, i ostanatite filmski komponenti, se izgraduva edno filmsko delo. Idejata e su{tinska zamisla na eden film.

SINOPSIS Vo sinopsisot nakratko se iska`ani predmetot, sodr`inata, glavnata tema i si`eto na filmot. Sinopsisot pretstavuva mnogu prakti~en na~in za iska`uvawe na sodr`inata na idniot film. Ako povtorno go zemete gorenavedeniot primer, kade {to idejata e: saksija {to pa|a nekomu na glava, sinopsisot bi mo`el da bide vakov: ÂTivko izleze od doma. Nadvor trgna kaj Qup~o, drugar na brat mu. balkon da se odmori. Odnenade`, od nadolu saksija so cve}e. Tivko trgna moment na glavata mu padna saksijata.¤

vrne. So tr~awe Zastana pod eden balkonot poleta i, tokmu vo toj

Vrz osnova na edna ideja mo`at da se napi{at razli~ni sinopsisi, koi podocna prerasnuvaat vo scenario.

110


SCENARIO

Za osnova na sekoe filmsko delo se zema filmskoto scenario. Toa e vid literaturno delo, vo koe e predadena filmska prikazna, so dijalog, opisi i s# {to mo`e da se slika so filmska kamera.

Filmot kako i sekoe umetni~ko delo ima cel da predizvika nekoj vpe~atok ili emocii. Filmskata umetnost toa go postignuva so svoite slo`eni izrazni sredstva. Ako vo teatarot i literaturata se koristat govorot i zborot, kako osnovno sredstvo vo filmot e slikata {to se dvi`i. Za osnova na sekoe filmsko delo se zema filmskoto scenario. Toa e vid literaturno delo, vo koe e predadena filmska prikazna, so dijalog, opisi i s# {to mo`e da se slika so filmska kamera. Vo scenarioto se opi{uva ambient kade se odviva filmskoto dejstvo. Osnovna dvi`e~ka sila koja go dvi`i filmskoto dejstvo e idejata {to treba da se prika`e vo filmot. Filmovite se delat spored svojata tematika, namenata i filmskata tehnika. Najmnogubrojni se igranite filmovi, so najrazli~na tematika. VE@BA Pro~itaj gi slednive izvadoci od scenarijata ÂAngeli na otpad¤ od Tomislav Osmanli i ÂMakedonska krvava svadba¤ od Slavko Janevski, pi{uvana spored istoimenata drama od Vojdan ^ernodrinski i otkrij go mestoto i vremeto na odvivaweto na dejstvoto.

ANGELI NA OTPAD 34. DEPONIJA Eksterier-do`dliv den. Kamionot-kontejner go istura svojot ne~ist tovar vo deponijata. Niz |ubreto ~ekori Matej. Po negovata izli`ana rabotni~ka vetrovka pa|a siten do`d. Od dale~inata bavno se dobli`uva siluetata na porane{niot, sega ostaren klovn Icko, i negoviot star usporen pes Kalvik. ICKO: O, Matej~e, ti pak tuka na gosti, gulap~e! ÂGLOBUS¤: (off) Gre{ka si, Icko! Ti si kaj nas na gosti. E, pa, kako ti se dopa|a firmava? Icko se kikoti. ICKO: (go poka`uva svoeto Âkomsi-komsa¤) Eee, kako mu ja zeme{, gazda-Dule, kako mu ja zeme{. Inaku, site sme ti nie vremeni stopani na ovoj golem |ubralnik. Potoa, vaka ili onaka, site stanuvame del od nego. Taka ti e toa: od |ubre sme napraveni, vo |ubre odime...

111


Zad kontejnerot se pojavuva i ÂGlobus¤. Doa|a napred i se pozdravuva so Icko. Svojata krupna raka mu ja podava, a so drugata go udira po ramoto. ÂGLOBUS¤: ...A, |ubriwa sme i vo me|uvreme! Nema begawe, tuka s# po~nuva i s# zavr{uva. ICKO: (Kon ÂGlobus¤, pitomo) A, kako mu ja zeme{ Dule, kako mu ja zeme{! Nekoj tuka }e vidi samo otpad. A, jas vidi{, gledam `ivot. Biv{ `ivot, tragi od lu|e i sudbini. Ovde se, gulap~iwa moi, nasobrani celi istorii. ÂGlobus¤ o~igledno ne go razbira. Na strana od niv Matej pu{i, zagledan vo dale~inata. ICKO: Ova se depoa za spomeni. Deponiite ti se kupi{ta od se}avawa, nade`i, qubov~iwa, sudbin~iwa, mali i golemi son~iwa s# vrzani za ovie... bezbrojni predmeti.... More ÂGlobus¤, otpadot ti e... biv{a vrednost? ÂGlobus¤ mol~i. Icko poglednuva kon zamisleniot Matej. ICKO: (Nasmevnuvaj}i se, sega ve}e kon Matej) Ami tebe, pile, {to mi ti e? Izgleda{ kako site la|i da mi ti potonale! E, more, budal~e. Xabe mi ti e s#. La|i, bre, Matej~e, nie nemame. Nemame ni more, du{o! Nam ni # pi{ano po otpad da talkame! Matej poglednuva kon nego, mu vozvra}a so polunasmevka, a potem za~ekoruva u{te nekolku ~ekori ponastrana. Pred nego se postila horizontot na deponiskiot beskraj. ÂGLOBUS¤: (vo Âoff¤ tivko) Ostavi, Icko, mu ja urnaa ku}ata! Icko mu se dobli`uva na Matej. ICKO: Matej~e, slu{ni {to }e ti ka`am: Znae{ li, {to obi~aj ima{e da ka`e Viktor, direktorot na mojot cirkus? Veli, Âlu|eto se kako cirkuski artisti. Ne {to site vo ista pretstava igraat i pod eden {ator site se rodeni, zatoa pove}e od {ator nikomu i ne mu pripa|a!¤ Si imal ku}a, sega nema{ ni{to, golema rabota. Ne oti nekoj ne{to ima! Ete, jas na primer! Nekoga{ imav nekakva ku}a... Imav (se smee) duri i `ena vo ku}ata! I {to ako! Sum imal - a sum nemal, razbira{? Sega sum duri pozadovolen. Vaka mi e najubavo. Slobodija! Nemam ni{to, a imam s#. I cirkusot i {atorot, sega s# e moe... A ti, gulap~e, ne `alosti se. ]e gi zasolni{ ti decata nekade. Samo, ova za cirkusot, ne zaboravaj go... Vo ista pretstava site nie igrame, Matej~e! Nim im pristapuva i... ÂGLOBUS¤: E, more Icko! Jakata filozofija, visoko $ bilo grozjeto na lisicata , pa rekla - kiselo e! Saka pak da go pot~ukne po ramoto. ICKO: More, Dule, ne udiraj. Kr{liva roba nosam!

112


Doa|a napred i poleka, gledaj}i gi so tainstvena nasmevka pravo v o~i, brcnuva vo pazuvite i vadi edna golema, mle~na sijalica. Vo drugata pazuva imal u{te edna. Od edniot xeb, na mantilot vadi treta i mu gi dava na Matej da gi pridr`i, a toj vadi s# novi i novi! (Izvadok od scenarioto Ă‚Angeli na otpad¤) Scenarist Tomislav Osmanli

MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA ... Valijata se vra}a od prozorecot kon masata i od nea go zema yvon~eto. Go zatresuva. Od dale~inata na kadarot vleguva sekretarot na valijata i pokorno ostanuva kraj vratata. SEKRETAROT: Povelete, gospodine valijo. Valijata vadej}i go xebniot ~asovnik i poglednuvaj}i vo nego. VALIJATA: Izvesti gi konzulite deka devojkata }e dade izjava pred niv, vo dvanaeset, vo sudot. SEKRETAROT: Vedna{, gospodine valija. Begot stanuva od stolot. Go vadi koltot od xebot i poa|a kon prozorecot. Ja fa}a te{kata zavesa gotov da ja trgne i se svrtuva kon valijata. Vo edna raka go dr`i koltot. BEGOT: Tvojot sluga i odovde }e mo`am da go zadr`am da ne odi kaj konzulite. VALIJATA: (strogo) A potoa svrti go oru`jeto i kon mene. Begot sfa}a deka e bespomo{en. Se olabavuva. Se svrtuva, odi i o~aen se potpira na yidot so ~eloto. I udira so stegnata tupanica nekolku pati po yidot.. SUDIJATA: Od koga si vo begoviot saraj? Cveta ja navedna glavata. Se ma~i-sega e prilika da se spasi. Pesnata na slavejot s# pove}e ja ispolnuva sudskata sala. Selanite se vko~aneti od situacijata. DUKO: (kon Spase) : Zo{to mol~i? SPASE: So ne{to $ se zakanile. Slavejot prestanuva da pee. Ti{ina. SUDIJATA: U{te edna{ te povikuvam da ka`e{ pred site ovde deka sama si oti{la vo sarajot na Osman-beg. SUDIJATA: Vnimavaj, toa edna{ si go ka`ala pred selanite i nie go znaeme toa, a go znaat i efendiite konzuli. Duko e voznemiren i ne izdr`uva. DUKO: Cveto... ka`i im {to se slu~i v~era na `etvata. Begot stanuva od svoeto mesto, kon sudiite.

113


BEGOT: Toj ne e povikan da zboruva, spre~ete go. Cveta gleda nekade kon Duko koj se nao|a kon krajot od sudnicata. CVETA: Duko mislev deka si zatvoren vo izbite na sarajot! DUKO: Ni jas, ni Spase, eve go... I ruskiot konzul stanuva od svojot stol i mu se obra}a na valijata. RUSKIOT KONZUL: Gospodine, site ovie lu|e bile svedoci {to se slu~ilo v~era. Me|u niv ima i Turci (poka`uva kon Orhan i kon negoviot rodnina, porane{en kowar, koj ostanal so selanite). RUSKIOT KONZUL: (na francuski): Bidete qubezni, soslu{ajte gi (kon selanite na ruski): Selani vie v~era bevte na `etva. ] e povtorite li i ovde deka devojkata e grabnata? Site selani se ve}e na noze. POPOT: Dobro~initelot na{ vopros ni zadava-est li Cveta zemena silum? ORHAN: Cveta e grabnata, a nas so pu{ki n# zadr`aa da ne ja vratime. MOJSO: Site sme svedoci. Mo`eme da se zakolneme. Nekolkumina od dnoto vikaat: -Grabnata e... grabnata ... MOJSO: Cveto, ka`i im. Konzulite se so nas... Nekolku pati se slu{na yvon~eto od sudijata. Begot odi zad Cveta. Ula $ prio|a kako da saka da ja za{titi. SPASE: Cveto ne se vra}ame vo selo bez tebe... POPOT: Ka`i im }erko. Valijata udira po masata i stanuva. VALIJATA: Prestanete. ] e zapovedam da ve isteraat od ovde. Selanite pak sednuvaat na klupite. I begot, o~aen, se vra}a i sednuva na svoeto mesto. Valijata sednuva i ja gleda Cveta. Ti{ina. VALIJATA: Ka`i, ti! CVETA: Pu{tete me... Malku li krv se prolea za ovie tri dena? Nejasna vreva. Valijata pak silno udira po masata. VALIJATA: Ni~ija krv ve}e nema da se prolee. Saka{ li da ostane{ kaj Osman -beg? Slavejot pak se javuva so svojata pesna i ja pokriva ti{inata. Is~ekuvawe. Cveta zalipuva i se svrtuva. Potr~uva kon ruskiot konzul. CVETA: Spasete me. Begot se zakanuva{e deka }e go oslepi brat mi. Bev ispla{ena. Toj ubi edna svoja `ena.

114


Ula $ prio|a na Cvta. Saka da ja pridobie. Cveta se trga od nea. Ruskiot konzul se svrtuva kon valijata, na francuski. RUSKIOT KONZUL: Vie sekako slu{navte, gospodine? Izvadok

Slavko Janevski

Scena od filmot Ă‚Republikata vo plamen¤

115


KNIGA NA SNIMAWETO Knigata na snimawe na filmot e delo na re`iserot na filmot i pretstavuva prv tvore~ki trud pred snimaweto na filmot. Osnoven element na knigata na snimawe e filmskiot kadar. Vo knigata na snimawe mo`e da se vidat elementarnite opisi na site sliki {to }e gi sodr`i filmot, dijalozite, filmskata muzika i filmskite efekti.

VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno izvadocite od knigite na snimawe na filmovite ÂAngeli na otpad¤ i ÂMost¤ od re`iserite Dimitrie Osmanli i Kole Manev i otkrij gi razlikite me|u scenarioto i knigata na snimawe.

ANGELI NA OTPAD 34. Deponijata eksterier-do`dliv den Sosema blizok plan na kamionot-kontejner {to go istura svojot ne~ist tovar, dodeka niz |ubreto ~ekori Matej. Po negovata izli`ana rabotni~ka vetrovka pa|a siten do`d. Total: naokolu kupi{ta otpad sred koj{to Matej izgleda izguben kako vo nekoj ogromen |ubrav lavirint. Vo istiot total kamerata bavno se dobli`uva kon cupkavata silueta na porane{niot, sega ostaren klovn Icko, i negoviot star usporen pes Kalvik, kako mu se dobli`uvaat na Matej. Blizok plan na dvajcata. Vo dlabinata na istiot kadar kontejnerot doistura |ubre. ICKO: O, Matej~e, ti pak tuka na gosti, gulap~e! ÂGLOBUS¤: (off) Gre{ka si, Icko! Ti si kaj nas na gosti. E, pa, kako ti se dopa|a firmava? Krupen plan : Icko se kikoti. ICKO: (go poka`uva svoeto Âkomsi-komsa¤) Eee, kako mu ja zeme{, gazda-Dule, kako mu ja zeme{. Inaku, site sme ti nie vremeni stopani na ovoj golem |ubralnik. Potoa, vaka ili onaka, site stanuvame del od nego. Taka ti e toa: od |ubre sme napraveni, vo |ubre odime...

Vo knigata na snimawe mo`e da se vidat elementarnite opisi na site sliki {to }e gi sodr`i filmot, dijalozite, filmskata muzika i filmskite efekti.

116


Dodeka govori, Icko se pridvi`uva, a kamerata se povlekuva nazad smestuvaj}i go Icko vo ameriken plan i otvaraj}i ja pozadinata na kadarot. Zad kontejnerot se pojavuva ÂGlobus¤. Doa|a napred i se pozdravuva so Icko. Svojata krupna raka mu ja podava, a so drugata go udira po ramoto. Icko vedna{ se pottrgnuva. Sega vo kadarot se site trojca. ÂGLOBUS¤... A, |ubriwa sme i vo me|uvreme! Nema begawe, tuka s# zapo~nuva i s# zavr{uva. ICKO: (Kon Matej, pitomo) A, kako mu ja zeme{, Dule, kako mu ja zeme{! Nekoj tuka }e vidi samo otpad. A, jas, vidi{, gledam `ivot. Biv{ `ivot, tragi od lu|e i sudbini. Ovde se, golup~iwa moi, nasobrani celi istorii. Vo sredno dale~en plan , go prodol`uva tekstot... ICKO: Ova se depoa za spomeni. Deponiite ti se kupi{ta od se}avawa, nade`i, qubov~iwa, sudbin~iwa, mali i golemi son~iwa, s# vrzani za ovie... Bezbrojni predmeti... More ÂGlobus¤, otpadot ti e... biv}a vrednost? Blizok plan na ÂGlobus¤ koj mol~i i nedoverlivo go gleda Matej koj vleguva vo kadarot i dvi`ej}i se kon Icko ja ponesuva kamerata koja {venkuva od ÂGlobus¤ na Icko. ICKO: (Nasmevnuvaj}i se, sega ve}e kon Matej) Ama tebe, pile, {to mi ti e? Izgleda{ kako site la|i da mi ti se potonale! E, more, budal~e. Xabe mi ti e s#. La|i, bre, Matej~e, nie nemame. Nemame ni more, du{o! Nam ni # pi{ano po otpad da talkame! Pri poslednata re~enica, od grupata se izdvojuva Matej koj za~ekoruva nastrana, dodeka kamerata, so nego, panoramira kon {iro~inata na deponiskiot beskraj. Dlabinski kadar : preku krupniot plan na ÂGlobus¤ i Icko vo dlabo~inata ja gledame figurata na zamisleniot Matej. ÂGLOBUS¤: (vo off, tivko) Ostavi, Icko, mu ja urnaa ku}ata! Kamerata so far go sledi Icko koj is~ekoruva i se dobli`uva kon Matej. ICKO: Matej~e, slu{ni {to }e ti ka`am: znae{ li, {to obi~aj ima{e da ka`e Viktor, direktorot na mojot cirkus? Veli. Â lu|eto se kako cirkuski artisti. Ne {to site vo ista pretstava igraat, pod eden {ator site se rodeni, zatoa pove}e od {ator nikomu i ne mu pripa|a!¤ Si imal ku}a, sega nema{ ni{to, golema rabota. Ne oti nekoj ne{to ima! Ete, jas na primer! Nekoga{ imav nekakva ku}a... Imav (se smee) duri i `ena vo ku}ata! I {to ako! Sum imal - a sum nemal, razbira{? Sega sum duri pozadovolen. Vaka mi e najubavo. Slobodija! Nemam ni{to, a imam s#. I cirkusot i {atorot, sega s# e moe... A ti, gulap~e, ne `alosti se. ]e gi zasolni{ ti decata nekade. Samo, ova za cirkusot, ne zaboravaj go... Vo ista pretstava site nie igrame, Matej~e!

117


Vo svojot sreden plan, sleden od {venkot na kamerata im pristapuva i ... ÂGLOBUS¤: E, more Icko! Jakata filozofija, visoko $ bilo grozjeto na lisicata , pa rekla - kiselo e! Saka pak da go pot~ukne po ramoto. ICKO: More, Dule, ne udiraj. Kr{liva roba nosam! Doa|a napred kon kamerata i vo preden plan na dlabinskiot kadar brcnuva vo pazuvite i vadi edna golema, mle~na sijalica. Vo drugata pazuva imal u{te edna. Od edniot xeb na mantilot vadi treta i mu gi dava na Matej da gi poddr`i, a toj vade s# novi i novi! (Izvadok od knigata za snimawe na filmot ÂAngeli na otpad¤) Re`iser Dimitrie Osmanli

RAZGOVOR ZA TEKSTOT Ako vnimatelno si go pro~ital izvadokot od scenarioto ÂAngeli na otpad¤, }e zabele`i{ deka so ovoj izvadok od knigata za snimawe na istiot film, postoi nekoja razlika vo novi termini {to se sre}avaat vo tekstot. Knigata na snimawe e delo na re`iserot na filmot. Toj vrz osnova na scenarioto gi objasnuva poziciite na filmskata kamera koja }e gi slika objektite, i }e go sledat filmskoto dejstvie. Pa taka vo ovoj izvadok gi sre}avate terminite: sosema blizok plan, total, vo dlabinata, krupen plan, kamerata {venkuva, vleguva vo kadarot... Termini koi{to se po~ituvaat od kamermanot na filmot. Koi se razlikite me|u filmskoto scenario i knigata na snimawe? Koj go pi{uva scenarioto, a koj knigata za snimawe?

118


MOST SEKVENCA 6. DVOROT OD KU]ATA NA MANOJLE . EKSTERIER, DEN Kadar 136. Blizok plan. Crvena jambolija zaka~ena na `ica za su{ewe ali{ta, od koja vrz zemjata pa|aat kapki od voda. (kadarot po~nuva so kratok traveling nazad), Se otkriva golem bel ~ar{av koj se ni{a na veterot. (Kadarot prodol`uva so polu -kru`en traveling kon levo). Se otkrivat Temjana kako pricvrstuva isprani ali{ta na `ica. Pokraj nea, vo leviot del od kadarot, Projko so ~etka go ~isti teloto na Sivec. Dodeka trae kadarot. Projko - (of) Tetka Temjano! Dosega ne se osmeluvav da te pra{am nitu tebe nitu tatko... koga i kako po~ina majka mi? Temjana (of) Majka ti po~ina mnogu mlada... po~ina od golema nastinka. Toj den rabote{e na nivata, po~na da vrne silen do`d izme{an so sneg... doma se vrati so jaka ka{lica. Za nekolku nedeli `enata si otide. Temjana se navednuva od drvena kopanka zema prani ali{ta, gi redi na `icata. Projko - Tatko ne be{e so nea na nivata? Temjana -Ne! Vo toa vreme toj rabote{e na izgradbata na Gradskiot most... toj zatoa ne go saka Komnen! Kadar 137. Krupen plan. Temjana si ja podnamestuva {amijata. Temjana - Utrovo, dodeka ti spie{e dojde Kiril! Slu{nal deka si se vratil, mnogu saka da te vidi...! ({venk kon levo = mnogu blizok plan). Se centriraat Projko i Sivec. Projko - Kiril! Pa, neli i toj be{e vojnik? Temjana - (of) Da, no se vrati doma predvreme... be{e lesno ranet vo nogata i potoa osloboden od askerluk...! Re`iser Kole Manev

119


VIDOVI GOVOR VO FILMOT Filmot e vizuelna umetnost. Od filmskoto platno preku slika i govor go sledime re`iserskoto raska`uvawe na prikaznata od scenarioto. Vo sekoj film dominantna e slikata, no naj~esto nea ja pridru`uva i govorot na likovite. Dijalogot me|u likovite vo scenata naj~esto e kratok, otstapuvaj}i $ mesto na slikata preku koja se raska`uva dejstvoto. Filmskiot monolog e govor , naj~esto na glavniot lik koj go sledime i preku slika i preku ton. Of, of - ton e narativniot glas na spikerot {to go slu{ame, no ne go gledame negoviot lik.

Snimawe na kadar od serijata Ă‚Ilinden¤


GLAVNI I SPOREDNI ARTISTI

Spored zna~eweto i goleminata, filmskata uloga mo`e da bide glavna ili sporedna. Glavniot lik e nositel na glavnoto dejstvo, i naj~esto e prisuten vo najgolem broj kadri vo filmot. Sporedniot lik se pojavuva vo mal broj kadri i sceni. vo mal broj kadri ili sceni.

121

Nositeli na glavnata uloga (akter, akterka) vo sekoj igran film e sekoga{ re`iserska opredelba, za likovi so koi }e ja re`ira svojata zamislena filmska ideja. Spored zna~eweto i goleminata, filmskata uloga mo`e da bide glavna ili sporedna. Glavniot lik e nositel na glavnoto dejstvo, i naj~esto e prisuten vo najgolem broj kadri vo filmot. Ulogata na glavniot lik e slo`ena i te{ka. Sporedniot lik se pojavuva vo mal broj kadri i sceni. Filmot e kolektivno ostvaruvawe. Vo negovata realizacija u~estvuvaat golem broj na stru~ni lu|e koi se {koluvale za razni oblasti od filmskata dejnost. Pokraj scenaristot, re`iserot i nositelite na glavnite i epizodnite ulogi, vo sozdavaweto na filmot u~estvuvaat scenografi, kostimografi, pirotehni~ari, majstori na svetlo, kaskaderi, akrobati i drugi. Preku okoto na filmskata kamera, filmskiot snimatel ja sledi igrata na akterite, raska`uvaj}i ja prikaznata preku sekoj filmski kadar. Vo scenite na filmot se javuvaat i likovi koi gi zamenuvaat glavnite li~nosti vo opasnite i te{ki sceni kako {to se skokovi od visina, soobra}ajni nezgodi, po`ari, i drugi. Za da bide sekoja scena {to porealna i povistinita, glavnite akteri ne se vo sostojba da gi izvr{at stru~no i uverlivo i zatoa gi zamenuvaat specijalni lica poznati kako kaskaderi. Kaskaderite gi izveduvaat najkompliciranite i vozbudlivi sceni, naj~esto doveduvaj}i go i svojot `ivot vo opasnost. Vo akrobatskite sceni vo sekoj igran film sekoga{ igraat stru~ni i specijalizirani lica, poznati kako akrobati, koi naj~esto gi sre}avame kako ~lenovi na nekoe cirkusko dru{tvo. Vpe~atokot kaj publikata e deka i kaskaderskite i akrobatskite izvedbi se izvr{uvaat od samite akterki i akteri. Vo zavr{nata faza na filmot, pokraj montriraweto na filmskata muzika koja go sledi filmskoto dejstvo, filmskiot monta`er i re`iserot, kadar po kadar, go sozdavaat noviot film.


NEVOLJA Dve mom~iwa ~esto pati odele so tatka si po drva vo gorata. Edna{ tatko im rekol: - Denes sami }e odite po drva vo gorata! - Dobro, tate, - rekle mom~iwata, - ama, ako ni se skr{i kolata koj }e ni ja popravi? - Ako vi se skr{i kolata, deca, vikajte ja nevoljata. Taa }e vi ja popravi. Dvete mom~iwa go poslu{ale tatka si. Gi vpregnale volovite i oti{le vo gorata. Nasekle drva i dobro ja tovarile kolata. Si trgnale. Za nesre}a, na polovina pat im se skr{ila kolata. Mom~iwata zastanale i po~nale da vikaat: Ă‚Nevoljo, nevoljo! Ela da ni ja popravi{ kolata!¤. Vikale, vikale, no nikoj ne im do{ol na pomo{. Po~nalo da se stemnuva, a od nevoljata nemalo ni traga. Najposle pomale~koto mom~e reklo: - Bate, taa prokleta nevolja nema da dojde. Ve}e se stemni. Ajde da se zafatime sami, pa kolku {to mo`eme da si ja popravime kolata! Dvete mom~iwa ja zele sekirata i teslata, pa se navednale pod kolata. ^ukni ottuka, ~ukni ottamu - ja popravile kolata. Koga se vratile doma, tatko im gi pra{al: - E, kako si pominavte deca? - Ne pra{uvaj tate, - rekle tie. - Na polovina pat ni se skr{i kolata. Ja viknavme prokletata nevolja, grlata si gi iskinavme, no taa ne se odzva. Vidovme deka nema da dojde, pa ja zedovme sekirata i teslata i, kolku {to mo`evme, si ja popravivme kolata. - Ete, deca, toa e nevoljata! - rekol tatko im. - Vie ste ja vikale, a taa bila so vas. Koga nemalo koj da vi ja popravi kolata, ste ja popravile samite. Narodna prikazna RAZGOVOR ZA PRIKAZNATA

[to im se slu~ilo na dvete mom~iwa vo gorata? Koj trebalo da im ja popravi kolata? Zo{to ne uspeale da ja dovikaat nevoljata? [to im ostanuvalo da storat koga ve}e ja izgubile nade`ta deka nevoljata }e dojde i }e im ja popravi kolata? Vo koj del od prikaznata e izrazena narodnata dosetka i mudrosta?

122


TRAGA^ Ispla{en od vetenoto, rekov: - O, Samoile, protekuva{ kon dnoto ko razlean maten poroj... Nepokoleblivosta na du{ata ti ostanuva vo eden neminoven krug od soznanija. Narodot mrazi, ma~itelite ne popu{taat priznanieto za vinata e neugledno i grdo, krunata ti e raspar~ana so vrisok me|u oblacite...

Jovan Koteski e poznat makedonski poet. Poteknuva od seloto Presovjani Stru{ko. Gi objavil slednive zbirki poezija: Nasmevka pred zorata, Zemja i strast, Peplosija, Zlodoba i drugi. Negovata poezija e prevedena na angliski, francuski, ruski i drugi svetski jazici.

I treba li sega jas, mesto carot da zboruvam? - Zberete se mladi ma`i{ta od po oranici, frlete ja kockata na sudbinata po klanici. Vie kallivi nemturi od po kamena kleka kaj {to pr~ meka, kaj {to kamewarka se vie vo obra~ studen bidete na {trek vo ~asot suden. Selani pred oltarot na crkvata so va{ite molenici, dojdete, kavgalii, so izdraskani kolenici, ka{kala od lu|e od kov~ko i kozarsko pleme posejte go, na Belasica, za idnata ~elad va{eto seme. Zafatete ja rabotata od kraj stameno so serioznost na lu|e {to kr{at kremen ili na o~ajnici {to posegaat po remen... ]e sretnete nepreodni patje, nedostapni drzgi, no i koga }e vi gi iskopaat o~ite, ako padne, krenete go znameto okrvaveno... Ne se sekoga{ pravilo Bo`jo deka be`ana majka belo nosela, dojdete od kaj Belasica, od kaj Gabrak, od kaj Vra`ja ^uka Soberete se pred kulata vo Klu~ (potisnete gi iskonskite besovi), pluknete im v lice na Vizantijcite, na vadio~ite, Ă‚Zmiina majka da ve kluka!¤ Na agolot od yidot visulec visi, me|u bo`urika i yvezda kulata dreme opa{ana od vi~ni legioneri {to se snovaat so ostri me~evi, so potegnati streli, so iskonski bes, o caru, ~asot se pribli`uva - voinite se vo napnati dvi`ewa plamen so plamen se progoltnuva, ~asovnikot peso~en poka`uva sal edno isto vreme.

123

(Makrievo, 29 juli 1014 godina) Nad Belasica, od vedrina, vo rumeni oblesoci


vrne ogan, a smrtta gi mete postelite na planinata i crven kukurek cveta. Mo`ebi ti {epna angelot na du{ata: Eve ti rodina, eve ti go imeto od lelek pogan neka ti se sti`ari! Bre, {to ti}e }e bea tie {to vadea o~i? - [to milet gi okoti pred krvta {to kako vino klokoti? Izvadok

Jovan Koteski

Â^ovekot traga po s#,

~esto baraj}i go nevozmo`noto, ~esto baraj}i s# i samiot sebe¤. \eor|i Stalev

RAZGOVOR ZA POEMATA Na anonimniot konkurs za poema, 1995 godina, edinstvenata nagrada ja dobiva poemata ÂTraga~¤ od makedonskiot poet, Jovan Koteski. Traga~ e izraz na ~ovekovoto qubopitstvo vo potraga po nevozmo`noto, naj~esto tragaj}i vo samiot sebe. Tragaj}i po crvenoto i crnoto tkaewe na makedonskoto tkivo, poetot go otkriva ~inot na zlostorstvoto {to se slu~ilo vo bitkata na Belasica. I po eden milenium, toa opomenuva, nikoga{ da ne se povtori. No toa, i ne mo`e da se zaboravi. Za nego zboruvaat i novite imiwa: Vodo~a, Kosturino, Slep~e... Koga se odigrala bitkata na Belasica? Kako gi do`ivuva{ stihovite od poemata? Koja poetska slika najmnogu te vozbuduva?

Umetnosta na Trebeni{ta: [lem

124


NA EZEROTO

125

Kostadin gi be{e otpu{til veslata i ~unot, ostaven samo na tihata struja, nesetno se dvi`e{e, zavrten so ednata strana sprema gradot. Liceto na mladi~ot be{e se nabralo vo ta`na misla, se preleala taa preku kako nejasna koprena. ÂKolku e ubavo {to dojde, Tina¤, re~e toj, sednuvaj}i kraj nejzinite noze. ÂDenes mi e taka nekako, i veselo i ta`no na du{ata. Taka nekako s# mi se preleva. Ubavo {to dojde. Se raduva{ li i ti?¤ Devojkata mu odgovori so nasmevka i klimna so glavata, gledaj}i go milo. Ne setija koga se krena sonceto sosema, ezeroto odedna{, kako da go poklopi senka, potemne i zastude. Tamu kade {to potona svetlata lenta na nebo, zad planinata na zapad, gradot isplovi kako od voda, belite ku}i ostro se ocrtaa na horizontot, pred da po~nat da tonat vo siwakot na prikve~erinata. ÂEne ja na{ata ku}a¤, vikna devojkata i poka`a so rakata kon gradot. Kostadin go napnuva{e vidot da ja pobara niz trskite male~kata bela ku}a kraj ezeroto. Ne se gleda{e, be{e zavitkana vo zelen {al i samo edno par~e od pokrivot, kako nemirna kadra se provira{e zeleniloto. ÂA na{ata ne se gleda¤, re~e Kostadin. ÂNi eden prozorec¤. Potem naglo se svrte kon Tina. ÂTinke, da te pra{am ne{to¤. ÂKa`i¤. ÂMe saka{ li ti mene?¤ Â Znae{, zo{to pra{uva{?¤ ÂAma taka, mnogu, toa sakam da znam¤. Tina pak, kako pred toa, samo mu klimna so glava i go gleda{e milo i nasmeano. ÂEte, sega znae{¤. ÂAko me saka{ kako jas tebe {to te sakam, }e ti re~am ne{to¤. Â[to toa?¤ ÂDa se zememe¤. Devojkata mol~e{e, no o~ite i se raduvaa. Â]e se zameme naprolet, {tom svr{i ribolovot. Dotoga{ i tatko mi }e ... dojde na sebe. ]e si `iveeme vo na{ata ku}a, i }e ni bide ubavo. Neli?¤ Devojkata klimnuva{e so glava, gledaj}i vo temnosivata dale~ina na ezeroto. ÂDa se vratime, Din~o¤. re~e taa. Â]e se stemni. Docna e. A i fati da pristuduva¤. ÂEve vedna{¤, re~e Kostadin i go zede vesloto. Vesla{e brzo, ispraven sproti prohladniot veter, {to mu ja razviva{e kosata i ja mre{ka{e mirnata zgornina od


ezeroto, kako preku nea da pominuva greblo. Vo dale~inata, na ezeroto se palea feneri na ~unovite so razveselenite lu|e, {to peeja i se raznesuvaa nivnite glasovi, kako da se nosi sprotivnata grmotevica preku ezeroto. Kostadin vesla{e i so taga misle{e na tatka si. Izvadok od povesta ÂLu|e i ptici¤ Jovan Bo{kovski

RAZGOVOR ZA POVESTA Pisatelot Jovan Bo{kovski vo povesta ÂLu|e i ptoci¤ go prosleduva `ivotot na siroma{nite ribari, vo eden podolg vremenski period. - Kade se odviva dejstvoto? - Koi likovi se nositeli na glavnoto dejstvo? - [to otkriva{ od razgovorot na Tina i Kostadin? Mestoto e idilo~no, no `ivotot suriv. Tina }e go isprati Kostadina na pe~alba.

Motiv od Dojran

126


TELEFON Yvoni, uporno yvoni telefonot dodeka kapnato spie{; o, kolku malku mu treba v dupka da sa skrie! Ne po~ituva ni red, ni mir, na inaeti sekakvi zbir. A koga posakuva{ da se javi{, da raspra{a{ `ivi li se, zdravi, ili, pak, strelu{ano ~eka{ blizok nekoj da ti se javi, telefonot mol~i, tvrdoglavo mol~i, ( vo suv avan voda tol~i!) nem e linijata e vo prekin! Yvoni koga saka, merak ima takov; mol~i koga saka, da pukne{ od maka! Aleksandar Popovski

RAZGOVOR ZA PESNATA Telefonot e pridobivka na na{ata civilizacija. So nego gi skratuvame dale~inite. Kako go koristi{ telefonot? Kako postapuva{ koga telefonot e vo prekin? Ima{ potreba nekade da se javi{, no telefonot Ă‚mol~i¤, kako {to pee poetot Aleksandar Popovski. Pro~itaj ja glasno poslednata strofa od pesnava i razmisli {to izrazil poetot preku tie stihovi.

127


TELEFONSKI RAZGOVOR Utredenta se javi Lena, po telefon. - Pan~e, {to pravi{ ? -Igram oro, - rekov. Ne sakav, se razbira da priznam deka cel den bev tre{ten zagledan vo trevnik, prozorci i zavesi, voop{to, deka bev na~isto {a{ardisan od toa {to go gledav i od toa {to go zamisluvav. Lena be{e daleku odovde, {to i da $ re~ev, }e izgleda{e kako da $ go velam od u{te podaleku. - Te boli li nogata Pan~e? Rekov deka toa ne e va`no i deka taa ne misli na toa {to me pra{uva. Gleda {to pobrgu da ja spu{ti slu{alkata za da mu se javi na onoj drugiot, so parite predvideni za telefonskiot razgovor so mene. - Ti ulav li si, - svika Lena, - ve}e ne mo`am da se razberam so tebe. Dobro... mo`ebi e taka kako {to veli{, mo`ebi sakam da mu se javam i na Petar, no... neli so tebe razgovaram. I tate i mama se mnogu zagri`eni za tvojata noga. - [ipinki, - rekov jas. - [to? [ipinki, - povtoriv. - Tate si ja ima mama, mama si go ima tate, a ti si go ima{ tvojot vo{liv Petar. Mnogu vi e gri`a vam za mojata noga. - I ti si ja ima{ Lidija, - re~e Lena i se nasmea vo slu{alkata. - [to? - Nekakva Lidija be{e kaj nas. Ima{ li nekakva Lidija za prijatelka!? - [to?! - navistina bev vxa{en. - Kakva Lidija? - Zapravo, ne, Lidija pra{uva{e za tvojata noga, i kako si ja skr{il, i s#. Bara{e poedinosti toa malo pr~le, da znae{. No koga ja stegnavme, re~e deka e ispratena od nekakva Lile. Nekakva Lile se interesirala za tebe. Ima{ li ti nekakva Lile za prijatelka?.. Pan~e, me slu{a{ li? Alo! Alo! Grlovo me stegna, po |avolite, Lena se smee{e, taa ku~ka, Lena se prave{e golema, golema koja s# razbira i s# prostuva. - Leno, - rekov, - zo{to me zeza{? - Ti sam se zeza{, - odgovori Lena. - Mnogu mi e gri`a mene za nekakva Lidija ili za nekakva Lile. Dodeka da porasne{ }e zapoznae{ barem deset Lidii i deset Liliwa. No deka ti si sam, se zeza{, e vistina. Jas mnogu pati ti podavam raka, no ti ne prifa}a{, poslatko ti e sam da se zeza{... -Ti mi podava{ raka?

128


-Ama {to. U{te i ne priznava{? - Priznavam, - rekov, - pa da. Dobro, ti mi podava{ raka, i?

Olivera Nikolova e sovremena makedonska pisatelka. Detstvoto i pominalo vo Struga i vo Veles kade {to zavr{ila gimnazija. Diplomirala na Filozofskiot fakultet. Mnogu godini gi ureduva{e radio i TV emisiite na Makedonskata televizija. Mnogu generacii izrasnale so prikaznite od nejzinata kniga ÂZoki Poki¤ {to se prvedeni na pove}e jazici. Od peroto na Olivera Nikolova izlegle romanite ÂZemjata vo koja nikoga{ ne se stignuva¤, ÂPrijatelite Bon i Bona¤, ÂTajnata na `oltoto kufer~e¤, ÂMojot zvuk¤ , raskazite ÂZimski detektiv¤, bajkata: ÂTa`niot vesel Vladimir¤ i drugi.

129

Mo`ebi taa navistina sakala da mi pomogne nekoga{, no na{ite razgovori so Lena bea sekoga{ prazni i nikoga{ ne me zadovoluvaa sosema. Izgleda{e kako jas i Lena da se sakame samo poradi toa {to sme `iveele zaedno pred taa da si zamine na studii i pred da go najde toj vo{liv Petar. - Eve, - re~e Lena , - eve, i sakam da ti podadam raka. Kakvi se tvoite odnosi so tetka? - Taa e zelena, - rekov jas vo slu{alkata, i taa se zeza samata so sebe pove}e i od mene, Leno, znae{? Lena po~na da se smee tolku silno {to me zabole uvoto. -Ej, gerlo, - svikav, popoleka. Ne sum jas na Antarktik. Zapravo, da, sum, - rekov. Lena ne prestanuva{e da se smee. - Zo{to pa sega na...Antarktik? - Zatoa {to ti si na Arktik, - rekov. Zatoa {to si ti Arktik, a jas na Antarktik. Gleda{ kolku sme daleku jas i ti, Leno? Nejzinoto smeewe naedna{ sekna. Eh, Pan~e... zo{to si takov? Saka{ da me nata`i{, a? Dobro, brate... dobro. A jas sakav samo da ti re~am da bide{ na {trek so tetka...tate izgleda... ima namera da te ostavi kaj nea za da gi popravi{ edinicite... Ako te ~epne sega, }e te mesi do krajot na godinata, Pan~e... a jas mislam... mo`e{ i sam s# da popravi{ vo Gevgelija... Aaaa, - rekov, - toa bilo, zna~i! Kako jas da sum tele, neli? Ako ostanam vo Skopje, ti fufka sestri~ke... toa da re~e{! ]e te {piuniram! Ne {to mi podava{ ti mene raka, tuku ti fufka, priznavaj! Ah, - re~e Lena, - ah! Kolku pove}e zboruvame, tolku pove}e me nata`iva{! Zboruvavme mnogu, a ni{to. Sega ne }e mo`am ni na Petar da mu se javam, a so tebe ne se razbrav. Koga }e porasne{ Pan~e, ah, pa ubavo da razgovaram so tebe? Mene mi dojde da puknam. - Misirko, - vresnav, - zar ne sfa}a{, jas sum porasnat, i toa odamna, misirko. - Ah, - re~e Lena, - samo taka ti se ~ini. Na site taka im se ~ini. Drugarite treba da ka`at za toa, Pan~e moj. I taa ja spu{ti slu{alkata. Izvadok od romanot ÂMojot zvuk¤

Olivera Nikolova


RAZGOVOR ZA ROMANOT Makedonskata pisatelka Olivera Nikilova vo izvadokot od romanot Ă‚Mojot zvok¤, prosleduva eden neobi~no dolg telefonski razgovor me|u Pan~e i negovata sestra. [to otrkriva{ vo ovoj neobi~en dijalog? Koga go upotrebuva{ telefonot? Kolku ~esto razgovara{ preku telefon so svoite sou~enici?

ZADA^A Obidi se da go dramatizira{ ovoj telefonski razgovor.

Petre Garkata: Arhierejski tron

130


PRVOTO PISMO Toga{ od kaj vlezot se pojavi edna grupa zaostanati devoj~iwa. Site bea oble~eni vo sini rabotni obleki. No, ne{to drugo go prikova kon niv vnimanieto na Bor~e. Vo sredinata ~ekore{e edno visoko devoj~e so pletenki. I raska`uva{e ne{to na drugarkata do sebe; obete yvonlivo se smeeja. Smeata dopre do Bor~e i go obzema siot. Iako bea mo{ne daleku, toj gi raspoznava{e crtite od liceto na devoj~eto vo sredinata: trkalezno, so crveni obrazi i simpati~na nasmevka. Bor~e se seti deka do nego stoi noviot poznanik Dimitar i v mig gi povrza - Dimitar i grupata devoj~iwa. Doverlivo {epna: - Slu{aj Dimitar! So tebe ubavo se zapoznavme... A ti sega }e mi raska`e{ za ona devoj~e! - Koe? - Onoa, {to odi vo sredinata... Onaa, {to nosi zelena ~anta, i plasti~no }ese vo drugata raka. Sigurno vnatre i se patikite za fiskultura... Dimitar ne brza{e so odgovorot: - Se vika Violetka. - Ubavo imence! - Blesna Bor~e i pojde da gi presretne devoj~iwata. No Dimitar dr`e{e ~ekor so nego, i mu re~e: - Nemoj da ja zadeva{ nea! Vo negoviot glas ima{e i molba, i naredba, i predupreduvawe. Bor~e se sepna: - Ej, a zo{to? Da ne e zabraneto?!! - Taa... Mnogu e voobrazena. Ne razgovara so ma{ki! Bor~e saka{e na nekoj na~in da go privle~e vnimanieto na devoj~iwata. Napravi ostro dvi`ewe napred, se do~eka na racete, go krena teloto i po~na da odi, dvi`ej}i se so pomo{ na dlankite. Devoj~iwata go odminaa. Samo Violetka prezrivo re~e: - Cirkuzant! Bor~e se vrati do Dimitar. Be{e vcrvenet vo liceto, od napor ili od vozbuda. Gi istrese racete od pravot: - So tebe u~i, neli? - Da. -Tivko re~e - ma{kite ja nerviraat... - ]e smekne! Eden e Bor~e vo celoto u~ili{te. Kratko razmisluva{e. Liceto mu se razvedri od nenadejnata misla: - Dimitar, ti }e $ odnse{ pismence na Violetka! Od mene - za nea. No Dimitar tvrdoglavo odbi: - Ne! Bor~e strplivo mu objasnuva{e:

131


- ]e odnese{... Pa neli sme drugari? A jas nema da te zaboravam. Denovive }e primime novi ~lenovi vo podmladokot na rakometniot klub... Javi se! Vo glasot na Dimitar ima{e prizvuk na kolebawe: - A pismoto... kakvo }e bide? - Ama si naiven!... Pa qubovno, budal~e!? Daj edno moliv~e i par~e hartija. Ajde, skubni eden list od tetratkata... [to me gleda{ taka, jas denes dojdov bez ~anta, kako na gosti?! Dimitar poleka i nevolno ja otkop~a ~antata. Razmisluva{e dali da izbega ili da go poslu{a Bor~e. Sepak, mu podade moliv i edna stara tetratka: - Na! Pi{uvaj na posledniot list... Bor~e go zavle~e kon park~eto. Sedna na klupata. Toj ja stavi tetratkata na kolenici, premnogu dolgo go premestuva{e molivot me|u prstite. Nastapi ~udna ti{ina. Bor~e be{e vslu{an vo okolnoto di{ewe na prirodata: crcorea vrap~iwa, {umolea belite cvetovi na bagremite, plisokot na vodata od fontanata li~e{e na majski do`d. Podmi`uva{e, razmisluvaj}i {to da napi{e vrz beliot list hartija. So krajot na okoto zabele`a sitno bumbar~e kako so pla{livi stapki ja preminuva peso~nata pateka. Ne`no go slede{e s# dodeka ne se zagubi vo trevkite so otvoreno zelena boja. Go sepna glasot na Dimitar: - Pobrzaj, treba da si odam doma! Pi{uvaj}i, Bor~e vozbudeno zboruva{e: - Sega batko Bor~e }e naveze nekolku re~enici... Taka-a-a... Edno ne`no pismence od koe ubavata Violetka }e pocrvene kako bulka!... A-ha, samo u{te zbor-dva... Gotovo! Sega }e go svitkame listot na ~etiri, CMOK! - i po{tarot mo`e da pobrza! Dimitar go pozema svitkanoto pismence i go skri vo u~ebnikot po geografija. - Koga da $ go predadam? - U{te utre. - Ako mi se naluti? - Nema! Utre na golemiot odmor predaj $ go li~no. Ako pra{a od kogo e, jas }e stojam pod prozorcite na va{ata u~ilnica... Nema da go zagubi{? - Nema. - Gledaj pismoto da stigne navreme i vo vistinskite race. Go gleda{e v o~i bez da trepne; re~e: - Dobro, Bor~e. Se razdelija. Dimitar se upati kon dvori{nata vrata. Ode{e poleka i nekolkupati se svrte. ^antata naedna{ mu stana prete{ka. [to mu treba{e da se pletka

132


so vakvi raboti? PISMO! A ako go ka`e na klasniot rakovoditel, pa toj go povika tatko mu, ete ti }otek... Bor~e ja preskokna betonskata ograda na u~ili{teto i se zagubi po nekoe pat~e me|u bav~ite. Ne go zagri`uva{e sudbinata na pismoto. Be{e siguren deka toa }e stigne do Violetka. Razmisluva{e za Dimitar i tajnata {to toj ja nose{e so sebe: Â]E IZDR@I LI DA NE GO PRO^ITA?¤ Izvadok od romanot ÂZbuneti godini¤. Velko Nedelkovski

RAZGOVOR ZA ROMANOT Sovremeniot makedonski pisatel, Velko Nedelkovski za svojot roman ÂZbuneti godini¤, pi{uva: ÂVo nego raska`uvam za prvite trepetni poglednuvawa i do{epnuvawa me|u u~ili{nite klupi, za toplata istorija na edna tuku{to rodena u~eni~ka qubov, za radostite i tagite {to taa gi nosi so sebe¤. [to otkriva{ vo sredbata me|u Dimitar i Bor~e? Koe devoj~e najmnogu mu go privlekuva vnimanieto na Bor~e? Kako Bor~e saka da go privle~e vnimanieto na devoj~iwata? Kako pominuva taa negova Âfinta¤ kaj Violetka? Na koj na~in Bor~e $ ja otkriva svojata qubov na Violetka? Kakvo pismo }e $ napi{e? [to go izma~uva Bor~e, otkako }e mu go predade pismenceto na Dimitar?

133

Scena od TV serijata  Prvite cutovi ¤


RE^NIK na pomalku poznati zborovi a askerluk - vojska atak - napad agonija - (gr~ki - borba) pretmsrtna borba, o~aj. b boljarski - gospodarski v vopros - pra{awe d dembel - mrzlivec dikli - alatka za kopawe drea - obleka distance- oddale~enost e eksterier - nadvore{en izgled z zeera - otrov k kabaet - vina klisna - pobegna kopanka - korito kolt - vid pi{tol kompromis - spogodba l lafot - zborot lizinka - znak za raspoznavawe

134


m majtap - {ega metamorfoza - preobrazba monahiwa - sve{teni~ka p pancir - za{titna obleka pastva - vernici pentarevme - ka~uvavme poskok - vid zmija povid- vid rastenie purpurni - portokalovo - crveni r ruba - nevestinski ~eiz s sit - najaden sinori - predeli sinonim - zbor razli~en po forma, no blizok po svoeto zna~ewe sor~e - alatka za se~ewe t total - filmski plan u uznav - doznav f fah - opredelba, specjalnost h harpoon - (angliski - harpoon) 1,20 m. do 1,50 m. dolgo kopje so zelezen vrv za lovewe kitovi. ~ ~emer - gor~ina

135


x xabe - naprazno { {venkuva - dvi`ewe na kamera

136


KORISTENA LITERATURA 1. Ba~anov Petar, Andonova Zdravka, Filmot makedonski jazik, Detska radost, Skopje, 1992

vo

nastavata

po

2. Bojkovska Stojka, Minova-\urkova Liljana, Pandev Dimitar, Cvetkovski @ivko (pod redakcija na Minova-\urkova Liljana), Makedonski jazik na srednoto obrazovanie, V dopolneto izdanie, Prosvetno delo, Skopje 2001 3. Vidoevski Bi`idar, Dimitrovski Todor, Koneski Kiril, UgrinovaSkalovska Radmila (pod redakcija na Dimitrovski Todor), Pravopis na makedonskiot literaturen jazik, Prosvetno delo, Skopje 1998 4. Dimova Violeta, Literaturnoto delo i recipientot, re~, Skopje, 2007

Makedonska

5. Koneski Bla`e, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Kultura , Skopje 1982 6. Koneski Kiril, Provopisen re~nik na makedonskiot jazik, Prosvetno delo, Skopje 1999

literaturen

7. Panoska Ru`a, Sovremen makedonski jazik, Universitet Sveti Kiril i Metodij - Skopje 1994 8. Andreev Quben, Literatura za l klas na srednite u~ili{ta Ă‚Prosvetno delo¤ - Skopje, 1973 9. Re~nik na makedonskiot jazik t. l-lll, Institut za makedonski jazik, Skopje, 1961-1966 10. @ivkovi} Dragi{a, Teorija kni`evnosti sa teorijom Nau~na kniga, Beograd, 1967

137

pismenost,


SODR@INA JAZIK MAKEDONSKIOT JAZIK VO 19 VEK..................................................................4 JAZIKOT NA PRVITE MAKEDONSKI PISATELI....................................4 JAZIKOT NA AVTORITE OD VTORATA POLOVINA NA 19 VEK.......... 5 RAZLI^NA POU^ITELNA NASTAVLENIJA-Joakim Kr~ovski..............7 EPITAF NA KIRILOVIOT GROB-Kiril Pej~inovi}...................................8 BISERA-Kostantin Miladinov................................................................................8 AKCENT...........................................................................................................................9 AKCENTSKI CELOSTI.........................................................................................10 BEZLI^NI GLAGOLI..............................................................................................12 NELI^NI GLAGOLSKI FORMI.........................................................................13 PROSTI GLAGOLSKI FORMI.............................................................................17 ZAPOVEDEN NA^IN...............................................................................................20 PRILOZI.......................................................................................................................21 PREDLOZI....................................................................................................................22 SVRZNICI....................................................................................................................23 PREDMET.......................................................................................................................24 APOZICIJA.................................................................................................................27 STRUKTURA NA SLO@ENATA RE^ENICA....................................................28 PODELBA NA SLO@ENATA RE^ENICA........................................................28 NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI...............................................................29 SVRZNI^KI I BESVRZNI^KI SLO@ENI RE^ENICI..........................32 RE^NI^KI SOSTAV NA MAKEDONSKIOT JAZIK SPORED POTEKLOTO NA ZBOROVITE..............................................................................33 PRAVOPIS NA SOGLASKATA J.........................................................................36 PRAVOPIS NA SOGLASKITE Q ,W.................................................................37 PRAVOPIS NA SOGLASKITE: ],\,X................................................................38 PRAVOPIS NA SOGLASKITE: V,F,H................................................................39

LITERATURA I LEKTIRA VETEROT NOSI UBAVO VREME -Aco [opov.................................................41 SOCIJALNI PESNI................................................................................................42 SKITNIK-Kole Nedelkovski..................................................................................42 MOM^E SE SPREMA NA GURBET D' ODI-Narodna pesna...........................43 DETETO NA ULICATA-Aco Karamanov.............................................................43 ELEGIJA........................................................................................................................44 ELEGIJA ZA TEBE-Ko~o Racin.............................................................................44 @ALI MOME DA @ALIME-Narodna pesna......................................................45 POSLEDEN TELEFONSKI POVIK-Slavko Janevski..................................46 BALADA........................................................................................................................47 BALADA ZA VREMETO-Mateja Matevski..........................................................47 ZAQUBILE SE-Narodna balada............................................................................48

138


BALADA ZA NEPOZNATIOT-Ko~o Racin......................................................49 ROMANSA.....................................................................................................................50 PRAZNI^NA ROMANSA-Mateja Matevski.......................................................50 NEPOZNATATA-Hajnrih Hajne.............................................................................51 ZBOROVITE- Gogo ivanovski.................................................................................52 REFREN.........................................................................................................................53 GRADACIJA.................................................................................................................54 APOSTROFA...............................................................................................................55 HIPERBOLA...............................................................................................................56 PROBLESNUVA-Jovica Tasevski - Eternijan ..................................................57 ROMAN..........................................................................................................................58 JON-Petre M Andreevski.........................................................................................59 STARIOT ALBUM-Gorjan Petreski....................................................................60 IMER-Zoran Kova~evski..........................................................................................62 FILO I HILDA-Vidoe Vidi~evski.....................................................................64 IZLO@BA-Bla`e Koneski.....................................................................................66 OGAN SPROTI VELIGDEN-Ante Popovski....................................................68 DNEVNIK....................................................................................................................70 OD NEDOVR[ENIOT DNEVNIK NA EDEN U^ENIK...............................71 DRAMSKI TEKST.....................................................................................................73 DIJALOG......................................................................................................................74 DOJ^IN I DEVOJKITE-\or|i Stalev...............................................................75 STOMNE VODA OD DRIM-Jordan Plevne{.....................................................78 MONOLOG....................................................................................................................80 SID-Pjer Kornej..........................................................................................................81 ISKAZ NA LIKOT..................................................................................................83 LEKTIRA......................................................................................................................84

IZRAZUVAWE I TVOREWE VERNOSTA NA BILKITE-Naume Radi~eski....................................................86 SEMEJSTVOTO OGULINOVCI-@ivko ^ingo.................................................87 AVTOBIOGRAFIJA..................................................................................................91 OD AVTOBIOGRAFIJATA NA PRLI^EV.......................................................91 ESEJ.................................................................................................................................94 KUKLA-Katerina Petrovska-Kuzmanova...............................................................94 YVEZDTA NA POETOT-Naume Radi~evski..........................................................95 MOLBA............................................................................................................................97 @ALBA............................................................................................................................98 GOVOR..............................................................................................................................99 POEZIJATA I PRAVOTO NA @IVEEWE-Mihail Renxov..........................99 KOGA ZAVESATA ]E SE KRENE-Bingdis Finbogadotir...........................100 ZAPISNIK.................................................................................................................102 CIVILIZACIJA-Melih Xevdet Andaj..............................................................104 BORBA SO RIBATA-Ernest Hemingvej..............................................................105

139


OD POVTORNATA POSETA NA SKOPJE-^en Haosu - Kina.....................108

MEDIUMSKA KULTURA OD IDEJA DO FILM..............................................................................................110 SCENARIO.................................................................................................................111 ANGELI NA OTPAD -Dimitrie Osmanli.........................................................111 MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA-Slavko Janevski...................................113 KNIGA NA SNIMAWE..........................................................................................116 ANGELI NA OTPAD-Dimitrie Osmanli..........................................................116 MOST-Kole Manev......................................................................................................119 VIDOVI GOVOR VO FILMOT.............................................................................120 GLAVNI I SPOREDNI ARTISTI.....................................................................121 NEVOLJA-Narodna prikazna...................................................................................122 TRAGA^-Jovan Koteski.............................................................................................123 NA EZEROTO-Jovan Bi{kovski.............................................................................125 TELEFON-Aleksandar Popovski..........................................................................127 TELEFONSKI RAZGOVOR-Olivera Nikoliva...............................................128 PRVOTO PISMO -Velko Nedelkovski................................................................131 RE^NIK........................................................................................................................134 KORISTENA LITERATURA................................................................................137 SODR@INA................................................................................................................138

LITERATURA I LEKTIRA 140


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.