I prazni glavi i glupi veli~ija, I te{ka bolka na prezrena qubov, Koga s# mo`e prosto da se re{i So eden zamav i udar na no`ot? Koj bi go vle~el toj `ivoten tovar Pod koj{to stenka oblean so pot Da znae kade po smrtta }e stasa, Da ne e taa nepoznata zemja Od koja nikoj ne se vratil nazad? Toj strav ja goni voljata da mol~i Pred site zemni soznaeni zlini, Da stoi nema pred skrieni tajni. Vo takva {tura malodu{na misla Ko cvetje vene re{enosta na{a I nema izlez besplodniot um. I taka ginat zamislite smeli Vo taa nemo}, odlagawa dolgi. No dosta ve}e. Ofelio, nimfo, Vo svojot tivok i molitven {epot Spomni gi site grevovi na Hamlet. Vilijam [ekspir Izvadok od dramata ÂHamlet¤ (Prepev Aco [opov)
SID [esta pojava Don Rodrigo Don Rodrigo Te probi, srce, me~ ostar i vrel, So ne~ekan udar i so smrtna rana, Na pravedna kavga ti odmazdnik stana, Na surova strogost ti si kleta cel. Nepodvi`en stojam, sal ropot se slu{a Na smrtno raneta du{a. Qubovta - cvetence slatko O bo`e, zar ve}e svena? Navredeniot da mi e tatko, Navredenikot - tatko na Himena! Vo mojata du{a e~at boj i maka! I nad ~esta moja me~ qubovta svila, Go slu{am li tatko, gubam `ena mila, Toj srce mi pali, taa mi zapira raka.
79 81