Živa, januar 2009 by Dolenjski list

AKTUALNO

5FSNPUFIOJLB E P P 1PE 5SÝLP HPSP /PWP NFTUP

5FM 'BY

4"-0/ 10)*À57"

#3&;1-"ė/* 13&70; #3&;1-"ė/" .0/5"Ç" #3&;1-"ė/0 47&507"/+& */ *;3*4

XXX UFSNPUFIOJLB TJ t JOGP!UFSNPUFIOJLB TJ

VSEBINA

priloga dolenjskega lista

4–5

S čim manj napora do čim bolj uglede službe 7 Kako je njo zatipala usoda 8–9 Živimo drug z drugim, pa žal drug mimo drugega 10–11 Dragocene izkušnje s spolzkega poligona 12 Drožanje – slovenski Hollywood 13 Ropot stroja kot lepa pesem 14 “Glasba in poezija sta moj ventil” 15 Kmalu jih bo osem, pa še brez televizije! 16 Tudi letos bi radi ponovili “zgodbo o uspehu” 17–32 Posebna priloga 33 Pripravljen za vsako nalogo 34 Farmacija mu je spletla pomembne vezi 35 Jožičina mama 36 Zimske težave psov in mačk 37 Tiana je zapisana glasbi 38 Bogato kulturno življenje 39 Salame, klobase in kraljična krača 40 Tudi starši hodijo v šolo – šolo za starše 40 Prenos neizrabljenega letnega dopusta v naslednje koledarsko leto 41 Nizke temperature za mnoge rastline nevarne 41 Trepetlika 42 Od neandertalske piščalke do slovenske države 42 Nekateri svojilni pridevniki 43 Učinkovit nadzor telesne teže 44 Mladostne in korajžne v petdeseta 45 Uh, zebe … kje imam šal? 45 Horoskop 46 Križanka Na naslovnici: Zimska pot v šolo Fotografija: Milan Markelj

priloga dolenjskega lista Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto Odgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica Dorniž Računalniška izvedba: Igor Rustja Cena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €, četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 € Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

Velika pričakovanja Inavguracijo prvega temnopoltega predsednika Združenih držav Amerike Baracka Obame je spremljalo okrog 2 milijona ljudi, kar je na taki prireditvi največ doslej. Številni Američani so v Washingtonu čakali na ta dogodek celo z majhnimi otroki na mrazu po več ur, mnogi so imeli od vznesenosti in sreče solzne oči. »Dota«, ki jo je prejel 44. ameriški predsednik, pa je ena najslabših, ZDA so se znašle v eni najhujših gospodarskih kriz, vpletene pa so tudi v dve vojni. Barack Obama je inteligenten in sposoben mlad mož, vendar so pričakovanja ne le Američanov, ampak tudi drugih ljudi po svetu verjetno prevelika. Je le človek, ki ima sedaj veliko javno podporo, vprašanje pa je, kako mu bodo nagajali in ga privijali razni vplivni lobiji, ko bo začel uresničevati svoje predvolilne obljube. Takrat se znajo prevelika pričakovanja spremeniti v veliko razočaranje. A Obame ljudje potrebujemo, sploh v težkih časih, da bi spet pognali kolesje življenja v normalne tirnice. Tudi pri nas primanjkuje karizmatičnih ljudi, na katere bi se človek lahko zanesel in jim verjel. Imamo Slovenci človeka, ki bi znal pomiriti večino državljanov? Imamo koga, ki bi mu lahko povsem zaupali? Kdo bi lahko bil slovenski Obama? Mislim, da tako karizmatične osebnosti, kot je Barack Obama, nimamo, imamo pa k sreči več malih Obam, ljudi, ki se borijo proti nepravilnostim in lažem, čeprav s tem veliko tvegajo. Zagotovo bi mednje lahko šteli kirurga dr. Erika Breclja, ki že nekaj časa glasno opozarja na nepravilnosti na Onkološkem inštitutu. Da zaradi tega najbolj trpijo pacienti, finančno pa davkoplačevalci, ni treba posebej poudarjati. Karizmatične, prodorne in delavne ljudi pa bi potrebovali tudi drugje, v gospodarstvu, raznih ustanovah in občinah. Ljudje so ključni dejavniki, uspešni pa bodo, ko bodo opravljali delo, ki ga imajo radi in so zanj usposobljeni. Mnogi so prepričani, da je za uspešno kariero dobro začeti na nekem poklicnem področju, ga dobro spoznati in potem napredovati. Pred pomembno poklicno odločitvijo je letos več kot 1180 dolenjskih in belokranjskih devetošolcev, saj se trenutno odločajo, kje bodo nadaljevali šolanje. Sodeč po pogovoru s strokovno sodelavko z novomeške območne enote Zavoda za zaposlovanje Vlasto Tomazin, imajo mladi zelo nestabilne želje, mnogi se odločajo na podlagi filmov, čeprav poklica, kot je npr. forenzik, ne poznajo, spet drugi pa bi bili menedžerji, čeprav si ne predstavljajo, kaj ti delajo. Večini pa je skupno to, da si želijo čim bolj ugledno službo s čim manj truda in učenja. A še posebej ob sedanji gospodarski krizi se kaže, da mlade čaka vseživljenjsko učenje, stalno prilagajanje in osvajanje novih znanj, saj bodo delodajalci obdržali le najboljše. Privlačni poklici iz ameriških filmov so daleč od naše realnosti, predvsem pa bi se mlad človek moral vprašati, ali si ta poklic res želi opravljati celo življenje? Zato, da ne bodo potem preveč razočarani.

Jožica Dorniž Jo žica Dor niž

AKTUALNO

priloga dolenjskega lista

Pred poklicno odločitvijo

S čim manj napora do čim bolj uglede službe T

o šolsko leto sta med precej pogostimi poklicnimi željami dolenjskih devetošolcev, ki razmišljajo o nadaljevanju šolanja, saj se bodo že kmalu po zimskih počitnicah morali odločiti, kam naprej, poklic forenzika in kriminalista. Vlasta Tomazin, ki se kot strokovna sodelavka na novomeški območni enoti Zavoda za zaposlovanje že 15 let ukvarja s poklicnim svetovanjem mladim, opaža, da na odločitev o izbiri poklica lahko vplivajo tudi določene serije na televiziji, na podlagi katerih si mladi ustvarijo predstavo o določenem poklicu.

“Mladi pri 14, 15 letih imajo dokaj nestabilne poglede in želje. Ne predstavljajo si, kaj forenzik dela, da ni neke šole za forenzike in da tipičnih forenzikov, kot se pojavljajo v ameriških filmih, pri nas ni. Spominjam se, da so po letu 1990 mladi veliko pisali, da želijo postati cariniki, vojaki in pirotehniki. Takrat se je Slovenija osamosvajala in ti poklici so bili precej priljubljeni. Tudi določeni pojavi v družbi lahko vplivajo na poklicno odločitev,” opaža. Mladi pogosto na vprašanje, kateri poklici te najbolj veselijo, odgovarjajo tudi menedžer in direktor. “Vsi bi bili radi vodje. Pogosto jih vprašam, kako si predstavljajo delo menedžerja. Debelo me gledajo, ko rečem, da je menedžer tudi mama v družini, ki mora poskrbeti za vso logistiko cele družine,” razlaga, po drugi strani pa mladi odgovarjajo, da bi dobro uspevali na področjih, kjer se ni treba veliko učiti, kjer ni

potrebno dolgotrajno izobraževanje. “Treba se je potruditi, učiti, treba je veliko vedeti, če želimo opravljati zahtevna dela,” jih na trdna tla postavi Tomazinova.

“Le uči se, da ti ne bo eba delati” t rre Osnovno šolo bo na Dolenjskem in v Beli krajini to šolsko leto zaključilo 1.187 devetošolcev, zanje pa so srednje šole na tem območju razpisale kar 1.945 prostih mest, od tega dobro četrtino na gimnazijah. Večjih omejitev vpisa tako ni pričakovati, razen že standardnih, na programih zdravstvene nege in gimnazije. Vseeno je dobro razmisliti o rezervi, čeprav je še marsikaj mogoče popraviti kasneje, saj šolski sistem danes omogoča veliko prehodov, pre- in dokvalifikacij. “Manjši del devetošolcev že ima izdelano neko željo, vsaj o poklicnem področju, v veliki meri na te želje vpliva družina,” opaža

Vlasta Tomazin

Tomazinova. “Še vedno je prisotna želja: da bi bilo otroku boljše, kot je meni. Le uči se, da ti ne bo treba delati, so govorili včasih. Odgovarjam jim, da je prav vsako delo častno. V vsakem delu je mogoče napredovati, če si dober. Pravzaprav je lepo začeti na nekem poklicnem področju, spoznati prav vse elemente dela in napredovati. Od tu potem pridejo pravi strokovnjaki, pravi mojstri, na ta način skušam mlade spodbuditi.” Ne glede na to obstajajo poklici, ki za mlade niso zanimivi. “Gradbeništvo na primer je že 30 let nezanimivo za slovensko populacijo, čeprav so poklici zelo zaposljivi in iskani,” pravi. “Mislim, da imajo ljudje kar vzpostavljeno neko statusno lestvico poklicev in ti poklici so precej nizko. Dosti višje na primer kotira avtomehanik. Ta poklic je izjemno priljubljen pri mladih fantih, medtem ko zidarji, tesarji niso. Vzporedno so to težja dela, vezana tudi na teren. Slovenci smo pač taki, da si želimo opravljati delo kar na domačem pragu,” razlaga.

V s rre aje njj o š o l o n a j rra edn blizu doma

Programi zdravstvene nege so med mladimi zelo priljubljeni, tako da zdravstvene šole že nekaj let omejujejo vpis.

Tudi pri izbiri šole se zapečkarstvo pozna, a k temu prispeva tudi dejstvo, da je v zadnjih letih več ponudbe v domačem kraju. “Prav je, da so se šole približale, saj je tako večja verjetnost, da bodo otroci šli v program, ki jih veseli in zanima, za družino so pomembni tudi manjši stroški, povezani s tem. Starši so pogosto nezaupljivi, da bi šel otrok v internat. Poleg stroškov se bojijo tudi vseh vplivov velikega mesta in širše družbe.” Lani je bil na dolenjskem območju pravi bum programov. Z novim šolskim letom bodo na Šolskem centru Novo mesto pričeli z novim 2-letnim programom obdelovalec lesa, 3-letnim programom izdelovalec kovinskih konstrukcij in 4-letnim programom avtoservisni tehnik. V Brežicah bodo na Ekonomski in trgovski šoli začeli vpisovati v program tehnik varovanja. Poleg tega bodo vsi lani razpisani programi potekali tudi letos.

AKTUALNO

priloga dolenjskega lista

Po poklicnih namerah je gimnazija še vedno izjemno priljubljena. “Mnogi ne vedo, kam bi se vpisali, pa gredo na gimnazijo, češ, saj imam še štiri leta časa za premislek. Del populacije pa ve, da bo študirala, so sposobni, pridni, delovni, se radi učijo in gredo zato na gimnazijo.”

P rre e m i s l i š e e n k rra at Svetovalke na zavodu za zaposlovanje pripravijo vprašalnike o poklicni poti, na te devetošolci odgovarjajo že v začetku šolskega leta. Namenjeni so temu, da začnejo intenzivneje razmišljati, kje bodo nadaljevali šolanje, kaj jih zanima. Leto prej preverjajo intelektualne sposobnosti otrok. S šolskimi svetovalnimi delavci za vsakega posebej pogledajo, kako je odgovarjal, kam se je odločil vpisati in kakšne testne rezultate je dosegel. “Testni rezultati nam pomagajo pri presoji mnenja, želje, kje bo otrok nadaljeval šolanje. Če se to pokriva, rečemo v redu, če se ne, svetujemo, naj še enkrat premisli,” pravi. Nasvetov mladi vedno ne upoštevajo, a kot pravi, so le starši tisti, ki so odgovorni za otroka. “Vedno rečemo: ‘To je samo nasvet, uporabite ga po lastnem premisleku v sklopu drugih informacij o šoli.’”

“Nekateri otroci tudi kasneje dozorijo in odnos do šole, do učenja se lahko spremeni, postanejo bolj pridni, delavni, naučijo se pristopiti k učenju. Če pridejo v ustrezno poklicno okolje, je interes zelo močan in lahko nadoknadi manjkajoče, mogoče malo nižje sposobnosti.”

Poklici v gradbeništvu so na statusni lestvici poklicev dokaj nizko.

Tisti, ki ne vedo kam ali pa nasvet svetovalk ni v skladu z željo otroka, imajo možnost individualnega svetovanja. “Približno 300 se jih obrne na nas. Vzamemo si čas za preverjanje poklicnih interesov, ponovno preverjanje intelektualnih sposobnosti, predstavitev možnosti šolanja, poklicnih področij, razlik med posameznimi šolami.”

D o d o k tto o r j a z n a n o sstt i ve č p o ott i Včasih imajo mladi kar velike ambicije, pa slabši uspeh in težave pri učenju. “Takrat skušamo svetovati, da bi bilo bolje izbrati drugo pot, da je pravzaprav več poti do nekega cilja. Obstajajo direktne poti, z gim-

Na novomeškem Šolskem centru bodo z novim šolskim letom vpisali prve dijake v 4-letni program avtoservisni tehnik. Fotografija je z dneva odprtih vrat, ko so poklic, ki je pritegnil precej zanimanja, predstavljali osnovnošolcem.

nazije na fakulteto, je pa mogoče do fakultete tudi skozi poklic, tehnično izobraževanje, če se otrok ne uči rad in je uspeh slabši. Skušam jih spodbuditi, da če se bodo učili, je teh poti ogromno. Do doktorja znanosti je mogoče priti tudi po neki daljši poti. Nikoli to ne pomeni, da je ta pot slabša, predolga, nekaterim otrokom drugačna pot ustreza. Pa še eno prednost ima: imaš nek poklic, na različnih ravneh obvladaš zelo elementarno in kompleksno delo. Nekateri otroci tudi kasneje dozorijo in ta odnos do šole, do učenja, se lahko spremeni, postanejo bolj pridni, delavni, naučijo se pristopiti k učenju. Če pridejo v ustrezno poklicno okolje, je interes zelo močan in lahko nadoknadi manjkajoče, mogoče malo nižje sposobnosti. Prav je, da starši vedo, da je več poti in da ima ta sistem določene prednosti, ker daje določena poklicna znanja na posameznih področjih in omogoča napredovanje po stopnjah v šolskem sistemu.” Ljudje z istim poklicem lahko navsezadnje opravljajo zelo različna dela, z različnimi poklici pa enako delo. “Ni več tako ozko kot včasih. Tehnologijo je šla naprej, poklicna področja se prepletajo.” “Poklicne zahteve so se v zadnjih letih zelo spremenile, na kar je vplivala sprememba tehnologije. Znanost gre naprej in delo na posameznem poklicnem področju se hitro spreminja. Na primer delo v gradbeništvu in kovinarstvu, kjer je bil včasih potreben izjemen fizičen napor, se je olajšalo, pojavljajo pa se druge zahteve,” razlaga. Mladi se pogosto ne zavedajo, da jih čaka doživljenjsko izobraževanje, da bodo morali morda celo spremeniti poklicno področje, zamenjati delo, tako vsaj napovedujejo teoretiki na področju izobraževanja, in biti izjemno prilagodljivi in dobri. Ob krizi, kakršna je zdaj, se to še posebej pokaže. Podjetja bodo namreč zadrževala le dobre delavce. Besedilo in fotografije:

Irena No Ir ena N o v ak

ZANIMIVOSTI

/B UPǏLBI [B WTFäJWMKFOKTLP VǏFOKF J[WFEMJ WFMJLP ÝUFWJMP CSF[QMBǏOJI QSFEBWBOK JO EFMBWOJD [B WTF PCǏBOF %PMFOKTLB

6USJOFL [ EFMBWOJDF /PSEJKTLB IPKB

%FTFU UPŘL 3B[WPKOP J[PCSBäFWBMOFHB DFOUSB KF MFQP [BäJWFMP 7TBL VEFMFäFOFD KF MBILP OBÝFM OFLBK [BTF 6EFMFäJMJ TP TF QSFEBWBOK T QPESPŘJK [ESBWF QSFISBOF [ESBWJMOJI SBTUMJO LPNVOJLBDJKF OFHF PCSB[B JO SPL UFS QPUPQJTOJI QSFEBWBOK 6EFMFäFODJ TP MBILP TWPKP VTUWBSKBMOPTU QSFJ[LVTJMJ OB EFMBWOJDBI LKFS TP J[EFMPWBMJ OBLJU JO TWFŘF TMJLBMJ OB TWJMP TF TF[OBOJMJ T TFSWJFUOP UFIOJLP CPäJŘOJNJ QPHSJOKLJ JO BSBOäJSBOKFN UFS TF QP VŘJMJ W J[EFMBWJ WJMJOTLJI TJNCPMPW ;B TQSPTUJUFW QB TNP KJN QSJQSBWJMJ EFMBWOJDP KPHF 4WPKF [OBOKF UVKFHB KF[J LB TP MBILP J[QPQPMOJMJ OB UFŘBKV OFNÝŘJOF T QPTMPWOP OFNÝŘJOP JO TF VEFMFäJMJ [BŘFUOFHB UFŘBKB ÝQBOÝŘJOF 7FMJL JOUFSFT VEFMFäFODFW KF CJM [B OPSEJKTLP IPKP JO [B NFUPEP &'5 TBNP[ESBWMKFOKF [BUP TNP J[WFEMJ WFŘKF ÝUFWJMP EFMBWOJD LKFS TP VEFMFäFODJ QSFETUBWMKFOP NF UPEP TQP[OBMJ CPMK QPESPCOP JO TJ QSJEPCJMJ [OBOKF EB KP MBILP J[WBKBKP TBNPTUPKOP PC LBUFSJLPMJ UFäBWJ 7TFTLP[J TF VEFMFäFODJ [BOJNBKP [B JOEJWJEVBMOP VŘFOKF PTOPW SBŘVOBMOJÝUWB XPSE JOUFSOFU FMFLUSPOTLB QPÝUB [ NFOUPSKFN JO OB QPSUBMV 7 LSBULFN TF MBILP OB UPŘLBI VEFMFäJUF QSFEBWBOK P FOFSHJKJ OBSBWF T LBUFSP [ESBWJNP VN ŘVTUWB JO UFMP P WMPHJ JO QPNFOV WJMJOTLJI TJNCPMPW T QSBLUJŘOJN QSJ LB[PN J[EFMBWF QSFEBWBOKF P ŘVTUWFOJ TUBCJMOPTUJ LPU QPEMBHJ [B [ESBWKF JO LPODFQUV DFMPTUOFHB [ESBWMKFOKB P NPŘJ QP[JUJWOFHB NJÝMKFOKB JO UFMFTOJ BLUJWOPTUJ W USFUKFN äJWMKFOKTLFN PCEPCKV 1SJQSBWMKBNP WBN UVEJ QSFETUBWJUFW x5IFUB IFBMJOHBj EFMBWOJDP LMFLMKBOKB UFS WBKF QPNMBKFWBOKB JO TBNP[ESBWMKFOKB [ SB[ÝJSKF OJN QSPHSBNPN #P ÝF WFMJLP [BOJNJWFHB JO UP CSF[QMBŘOP 6SOJLF [ WTFCJOP BLUJWOPTUJ OB UPŘLBI TJ CPTUF W LSBULFN MBILP PHMFEBMJ OB QPSUBMV XXX DW[V EPMFOKTLB TJ 7FŘ JOGPSNBDJK EPCJUF QSJ "OJUJ +BLÝF OB UFM BMJ BOJUB KBLTF!SJD ON TJ

5SFCOKF 7 PLWJSV QSPKFLUB TNP TF W QSFUFLMJI NFTFDJI WFMJLP ESVäJMJ QPHPWBSKBMJ EFMJMJ J[LVÝOKF JO PTWBKBMJ OPWPTUJ [ SB[MJŘOJI QPESPŘJK 4SFŘFWBMJ TNP TF OB UPŘLBI W %PNV TUBSFKÝJI PCŘBOPW 5SFCOKF UFS W LSBKFWOJI LOKJäOJDBI .JSOB ÀFO USVQFSU JO .PLSPOPH /B QSFEBWBOKJI NBH ,VLNBOB TNP TQP[OBWBMJ ŘBSPCOJ TWFU [FMJÝŘ OB PCMJLF JO QPNFO QSFWFO UJWF JO [HPEOKFHB QSFQP[OBWBOKB CPMF[FOTLJI [OBLPW OBT KF PQP[BSKBMB ES ,BNJOPWB H 7FIBS QB OBN KF QSFETUBWJM TWPKF QSJKBUFMKJDF ŘFCFMF JO OKJIPWF J[EFMLF 6NFUOJÝLP TUSBTU TNP TJ QPUFÝJMJ PC QSFETUBWJUWJ SB[TUBWF 0CSB[J 1SJNPäB 5SVCBSKB QPE WPETUWPN TMJLBSLF JO LJQBSLF *SFOF #SVOFD 5FCJ [ HP *WBOPWP TNP TQSFHPWPSJMJ P QPNFOV NFEHFOFSBDJKTLFHB TPEFMPWBOKB TPäJUKB JO PEOPTPW UFS [ H 0DFQLPN QPLVLBMJ W TWFU SBŘVOBMOJÝUWB 5VEJ OBÝF UPŘLF KF PCKFMP QSB[OJŘOP W[EVÝKF TBK TNP TWPKP LSFBUJWOPTU W[QPECVEJMJ [ J[EFMBWP OPWPMFUOJI PLSBTLPW JO WPÝŘJMOJD QPE WPETUWPN HF .FäOBS 7FŘ JOGPSNBDJK P EPHPELJI OB UPŘLBI EPCJUF QSJ 5BEFKJ ÀUV CMBS OB UFM BMJ MV!DJLUSFCOKF TJ

4LSCJNP [B TWPKF [ESBWKF

,PǏFWTLB

DJ -PÝLFN 1PUPLV 'BSJ JO ,PŘFWTLJ 3FLJ /B UPŘLBI KF OB WPMKP NFOUPSJDB LJ KF W QPNPŘ QSJ VŘFOKV JTLBOKV JOGPSNBDJK OB JOUFSOFUV J[QPMOKFWBOKV PCSB[DFW QJTBOKV QSPÝFOK JO ESVHJI QJTOJI PCWFTUJM J[ WTBLEBOKFHB äJWMKFOKB 7 ŘBTV PE TFQUFNCSB EP EFDFNCSB TNP TF OB EFMBW OJDBI OBVŘJMJ J[EFMBUJ VOJLBUOB EBSJMB TMJLBUJ OB MFT TQP[OBMJ TNP BLUVBMOF CPMF[OJ JO ÝLPEMKJWDF W TBEOFN WSUV WSTUF JO PLVTOF KFEJ LJ KJI MBILP QSJQSBWJNP J[ CVŘ OBVŘJMJ TNP TF QFŘJ JO PLSBÝFWBUJ CPäJŘOP QFDJWP J[EFMPWBMJ TNP OPWPMFUOF WPÝŘJMOJDF JO xQPQPUPWBMJj QP .BEBHBTLBSKV 1SPKFLU CP QPUFLBM EP LPODB MFUB [BUP TJ OB UPŘLJ WTFäJWMKFOKTLFHB VŘFOKB PCFUBNP ÝF WFMJLP [BOJNJWJI EPHPELPW 1SFQSJŘBOJ TNP EB TF CPTUF [ WFTFMKFN WSB ŘBMJ OB WBÝP UPŘLP WTFäJWMKFOKTLFHB VŘFOKB UVEJ [BSBEJ EFKTUWB EB TP WTF PNFOKFOF BLUJWOPTUJ CSF[QMBŘOF 7FŘ JOGPSNBDJK QSJ .JMFOJ 1FUFL OB UFM JO NJMFOB QFUFL!MV LPDFWKF TJ

#FMB LSBKJOB ;BWPE [B J[PCSBäFWBOKF JO LVMUVSP ėSOPNFMK VTLMBKVKF EFMPWBOKF USFI CFMPLSBOKTLJI UPŘL WTFäJWMKFOKTLFHB VŘFOKB W "EMFÝJŘJI .FUMJLJ JO W 4FNJŘV /BKWFŘ [BOJNBOKB VQPSBCOJLJ LBäFKP [B QSFEBWBOKB JO EF MBWOJDF T QPESPŘKB [ESBWKB LVMUVSOF EFEJÝŘJOF PCVKBOKB TUBSJI PCJŘBKFW JO PCSUJ UFS [B QPUPQJTOB QSFEBWBOKB %PCSP TP PCJTLBOJ WTJ EPHPELJ QPWF[BOJ T GPMLMPSOP EFEJÝŘJOP JO LVMJOBSJŘOJN J[SPŘJMPN 1FUKF KF W #FMJ LSBKJOJ [FMP QSJMKVCMKFOP UBLP LPU EPCSB QFŘFOLB QPHBŘB JO QPWJUJDB [BUP OB UPŘLBI QPHPTUP [BEJÝJ QP TMBTUOJ ISBOJ JO [BEPOJ EPNBŘB QFTFN 1B OF MF EPNBŘB "EMFÝJÝLF QFWLF ,SFTOJDF JO ŘMBOJDF %SVÝUWB LNFŘLJI äFOB TP QPE NFOUPSTUWPN QSPGFTPSJDF HMBTCF *SJOF ,PMBS QSFQFWBMF UVEJ SVTLF JO VLSBKJOTLF QFTNJ 7FŘ JOGPSNBDJK QSJ /BEJ #BCJŘ *WBOJÝ OB UFM BMJ OBEB CBCJD![JL DSOPNFMK TJ

*[EFMPWBOKF VOJLBUOJI EBSJM

5VEJ -KVETLB VOJWFS[B ,PŘFWKF JNB QFU UPŘL WTFäJWMKFOKTLF HB VŘFOKB LJ EFMVKFKP EWBLSBU NFTFŘOP W 3JCOJDJ 4PESBäJ (MBTCFOB EFMBWOJDB 1FUKF OBT ESVäJ

3B[WPKOP J[PCSBäFWBMOJ DFOUFS /PWP NFTUP -KVCMKBOTLB DFTUB /PWP NFTUP XXX SJD ON TJ t SJD!SJD ON TJ t 5FMFGPO JO t %FMPWOJ ŘBT WTBL EFMPWOJL NFE JO VSP

0QFSBDJKP EFMOP GJOBODJSB &WSPQTLB VOJKB J[ &WSPQTLFHB TPDJBMOFHB TLMBEB UFS .JOJTUSTUWP [B ÝPMTUWP JO ÝQPSU 0QFSBDJKB TF J[WBKB W PLWJSV 0QFSBUJWOFHB QSPHSBNB SB[WPKB ŘMPWFÝLJI WJSPW [B PC EPCKF SB[WPKOF QSJPSJUFUF 3B[WPK ŘMPWFÝLJI WJSPW JO WTFäJWMKFOKTLFHB VŘFOKB QSFEOPTUOF VTNFSJUWF J[CPMKÝBOKF LBLPWPTUJ JO VŘJOLPWJUPTUJ TJTUFNPW J[PCSBäFWBOKB JO VTQPTBCMKBOKB j

ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

priloga dolenjskega lista

Kočevarsko poreklo Ide Celičeve

Kako je njo zatipala usoda O

b izidu etnologinje dr. Marije Makarovič knjige o kočevarski resnici, kakor se kaže skozi resnico, ki jo je o kočevarskem poreklu izpovedalo več deset posameznikov, je sredi lanskega decembra v občiškem društvenem kulturnem središču Kočevarjev staroselcev med drugimi spregovorila Ida Celič. Gospo Ido poznam, odkar vem zase, je namreč Poreberjeva z Laz, moje rojstne vasi, zato sem pozorno prisluhnil njenim besedam, doma pa v knjigi takoj prebral izpoved, ki mi je v marsičem razširila vedenje ne samo o eni od treh družin, ki se na začetku zadnje svetovne vojne niso izselile v “posavski rajh”, pač pa o načinu življenja v Reuterju, kot so se po kočevarsko imenovale Laze. Ko so bili še živi Lazarji, ki bi znali marsikaj povedati o nekdanjih časih, se o Kočevarjih ni veliko govorilo. A ne zato, ker bi bilo izrecno prepovedano brskanje po njihovi preteklosti, pač pa poreklo, ki se je na zunaj še najbolj kazalo skozi številne besede kočevarščine, ni nikogar posebej zanimalo ne preveč motilo. Tako sem šele zdaj izvedel, da se po žilah Poreberjevih ali Mauserjevih ni pretakala samo kočevarska kri, materi sta bili Slovenki. Ko je prišel čas usodne odločitve, Poreberjeva Mici ni hotela podpisati prijave za izselitev, zato se tedaj desetletna Ida zdaj bežno spominja, kako so slovo jemali drugi. “Zavidala sem jim, kajti strašno sem si želela potovati, najdlje od doma smo šli na Hrib nad Rožnim Dolom, od koder je bila doma mati, pa k maši na Uršna sela. Odhajajoči vrstniki so obljubljali, da mi bodo pisali, sosedov fant je rekel, da bo v pozdrav z baterijo mahal, ko se bodo ponoči z vlakom peljali po progi nad vasjo. Niti slutila nisem, da se dogaja nekaj groznega, starejša sestra

Marica pa je spraševala, kdo ima toliko denarja za kruh, da bo nahranil vse izseljene Kočevarje. Za stalno ni nihče prišel nazaj, čez desetletja le na kratek obisk, in tedaj so si v kraju svoje mladosti zajeli vodo iz vodnjaka ali odrezali cvetočo vejo z grma, ne eno ne drugo pa v daljnih krajih ni bilo dolgo za spomin.” Na pogovor h gospe Idi sem se povabil na njen zdajšnji dom v novomeški Trdinovi ulici, z besedovanjem pa sva pravzaprav nadaljevala izpoved v knjigi dr. Makarovičeve, kjer je podrobno opisala, česar se spomni do konca vojne. Zaradi italijanske zasedbe v lazarski šoli ni zaključila vseh razredov, zamujeno je Ida nadoknadila v Novem mestu, še preden pa je končala srednjo ekonomsko šolo, je bila dvakrat v delovni brigadi. Najprej so obnavljali mesto, pred maturo pa gradili cesto proti Beogradu. Četudi je bilo doma veliko dela, starši niso imeli nič proti, udeležbo v brigadi so jemali kot šolsko obveznost. Službo je dobila v podružnici narodne banke s sedežem na rotovžu; ko je iz banke nastala Služba družbenega knjigovodstva, se je Ida preselila na drugo stran novomeškega Glavnega trga, zlagoma je napredovala in upokojitev dočakala v novih prostorih zdajšnje davkarije, in sicer kot pomočnica vodje računovodstva. Bolj na kratko ni moč povzeti njenih delovnih let, izpolnjenih z družinsko zgodbo, ki se je nekako

Na predstavitvi knjige dr. Marije Makarovič je Ida Celič na kratko dopolnila svojo resnico kočevarskega porekla. Zaradi slednjega ni nikoli občutila kakega zapostavljanja, nasprotno, ljudje, ki je dotlej s te strani niso poznali, so z zanimanjem prisluhnili, kaj jim ima povedati o svojih koreninah.

“Srečna sem in s to svojo srečo osrečujem ljudi, njihova sreča pa spet osrečuje mene. Neskončen bumerang je to.” To so besede Ide Celičeve, s katerimi je pred leti zapis o njej v Dolenjskem listu zaključila pred kratkim umrla Janja Kastelic, pesnica in dopisnica našega časopisa.

začela že v prvem razredu lazarske šole, veliko pozneje se je namreč izkazalo, da je bil tedaj Idin sošolec Celičev Rudi, njen poznejši mož. “Usoda nenehno tiplje okoli ljudi, zatipala in povezala je tudi naju,” pravi gospa Ida. Rudi, rojen na Holandskem, kjer je rudaril njegov oče, se je izučil za čevljarja; četudi si je želel, pa ga starši niso pustili na tujem, kmalu po vojni se je z njimi preselil na Uršna sela in se zaposlil v novomeški tovarni obutve. Sredi petdesetih sta se z Ido vzela, živela v več lazarskih sobah, prišla je prva hči, sčasoma so dobili stanovanje v mestu. Rudi je celo poskusil, ali ne bi bilo za vse skupaj bolje na Holandskem, pa se je z ogleda razočaran vrnil že čez kak mesec, nakar Celičevih ni več na tuje vleklo s trebuhom za kruhom. Čez leta je prišla še druga hči, napredek pa je v družino vdiral takole: najprej je bil zaradi nogometa pri hiši televizor, sledil je pralni stroj, šele nato fičko. Pogosto so prihajali v kraje na južno stran ljubenskega hriba, čez čas sta Celičeva (Rudi je čevljarstvo zamenjal za službo varnostnika v Sdk-ju) tam kupila celo nekaj sveta in po upokojitvi še bolj skrbno obdelovala vrt, sadovnjak in njivo. Na prelomu tisočletja se z vožnje na ljubenski konec, kamor se je odpravil pograbiti travo, Rudi ni vrnil živ, nasproti vozeči se je zaletel v njegov avto - iz zverižene pločevine so ga izrezali, oživili pa ne. Odtlej se gospa Ida, ki se bliža osmemu križu, še naprej, a nekoliko bolj umirjeno, razdaja za kegljanje, Rdeči križ, gobarstvo, pomoč starejšim, sestavlja in bere govore za umrlimi sodelavci in sošolci, žal ji je le, da ju hčeri nista razveselili z vnuki. Besedilo in fotografiji:

Drago ustja Dr ago RRus us tja

POGOVOR

priloga dolenjskega lista

Mateja Petric, pedagoginja

Živimo drug z drugim, pa žal drug mimo drugega S

“Pravzaprav gre za paleto težav, ki bi jih lahko razvrstili v dva večja sklopa: težave na področju učenja ter težave z odnosi, razumevanjem v družini. Najpogosteje pa gre za splet neugodnih situacij in prepletanje najrazličnejših težav. Na učne se kaj hitro ‘nacepijo’ še težave na področju otrokove samopodobe in komunikacije s starši. K sreči se zadnja leta bolj odkrito govori o težavah, s katerimi se starši in otroci srečujejo v družinah. Veliko se dela na področju učenja in iskanju ustreznih učnih strategij za posameznega otroka. Ko se srečam z otrokom, nikoli ne izhajam samo iz knjig in teorije, temveč iz opisa, doživljanja in zaznavanja njega samega. Iz njegovega sprva skromnega opisa in predstavitve se hitro pokažejo pomanjkljivosti, ki jih zaznam pri otrokovih učnih strategijah in organizaciji učenja. Tako lahko skupaj ugotavljava, kaj bi lahko v svojem načinu učenja, ne glede na vrsto in težo težav, pri sebi spremenil. Pomembno je, da v otroku najdem soustvarjalca rešitev in da je pripravljen sodelovati z mano.” Pri otrocih se več težav pojavi pri prehodu iz osnovno v srednjo šolo. Kakšne so vaše izkušnje? “V zadnjih letih se na našo ustanovo obrača tudi vse več srednješolcev in njihovih staršev. Marsikdo se v osnovni šoli ob svojih splošnih sposobnostih kolikor toliko uspešno ‘prebije’ skozi učne obveznosti, v srednji šoli pa se spopade z drugačnim načinom učenja in drugačnim posredovanjem učne snovi. Tak način dela veliko

FOTOGRAFIJI: M. ŽNIDARŠIČ

tarši učijo v najtežji šoli na svetu, v šoli za ustvarjanje ljudi. Ta šola ne pozna počitnic, ne dopusta. V službi ali vsaj v stalni pripravljenosti so 24 ur na dan, 365 dni v letu, 18 let za vsakega otroka, je po Virginii Satir povzela Mateja Petric, univerzitetna diplomirana pedagoginja, iz novomeške posvetovalnice za učence in starše. Za sabo ima že 22 let delovnih izkušenj. Bogate poklicne in starševske izkušnje so ji pomagale oblikovati njej lasten način dela, pogled na takšne in drugačne težave, s katerimi se srečujejo otroci in z njimi tudi starši.

mladostnikov zmede, jim poraja dvome v lastne sposobnosti in povzroči nezaupanje v samega sebe.” Kje so bistvene razlike med osnovno in srednjo šolo? “V osnovni šoli je več skupnega ponavljanja in frontalnega dela, v srednji šoli pa se od dijakov pričakuje velika mera samostojnosti, lastne organiziranosti in odgovornosti do učenja. Tu pa kaj kmalu nastopijo težave. Starši jim ne morejo niti ne zmorejo več toliko pomagati, učitelji imajo svoja pričakovanja, mladostniki pa tudi. In ko vsemu temu niso kos, nastopijo težave.” Kako ta prehod doživljajo mladostniki in kako starši? “Ko postane šestletnik prvošolec, je to za družino velik praznik. Ko pa 15-letnik vstopa v srednjo šolo, starši iz tega dogodka ne naredijo prav nobenega posebnega dne. Škoda. Sami mladostniki so mi zaupali, da

se sicer veselijo, ker vstopajo v novo okolje, na drugo šolo, srečali se bodo z novimi sošolci, novimi profesorji, na drugi strani pa jih skrbi prav to - kakšni bodo ti novi sošolci in profesorji, kako bo izgledal pouk in koliko se bo potrebno učiti. Pričakovanja otrok in staršev so pogosto različna. Starši imajo velikokrat prevelika pričakovanja. Otroci so večinoma zmožni kar realne ocene lastnega uspeha in dosežkov. Če si je srednjo šolo otrok izbral sam, če je za delo motiviran in če zaupa vase, potem bo naredil vse, da se bo uspešno spopadal s težavami in ovirami, na katere bo naletel.” Kako ta prevelika pričakovanja vplivajo na otrokovo samopodobo? “Mnogo mladostnikov ima nizko samopodobo. Ne verjamejo vase in ne zaupajo v lastne sposobnosti. Pri krepitvi samozaupanja in dvigovanju samospoštovanja pri

POGOVOR otrocih imamo starši zelo veliko vlogo. Lastne vrednosti otroka ne smemo krepiti le na osnovi učnega uspeha, ampak na njegovi osebnosti kot celoti, predvsem pa na njegovih močnih področjih in vrednotah, ki jih premore. Seveda si vsi starši želijo čim boljši učni uspeh, a otrokom nadvse veliko pomeni predvsem to, da ne opazijo le ocen, temveč tudi ostale, ‘drobnejše’ stvari. Denimo pri mladostniku/mladostnici, kako se je lepo uredil(a) za izhod ali si zanimivo oblikoval(a) pričesko … Sprašujem se, kako se v družini sploh opazujejo, ‘vidijo’, čutijo. Živimo drug z drugim, a pogosto drug mimo drugega.” Kaj lahko naredijo starši? “Med otroki, starimi 6, 12 ali 18 let, pravzaprav ni tako velike razlike glede tega, koliko potrebujejo svoje starše. Razlike so le v tem, na kakšen način jih potrebujejo. Sicer pa starše zaradi občutka varnosti in zaupanja potrebujejo ‘mali in veliki’ otroci. Začutiti morajo, da lahko doma povedo, da so dobili negativno oceno, da jim je spodletelo, da so naredili napako. To bodo storili le, kadar bodo imeli občutek varnosti, sprejetosti in brezpogojne ljubezni. Pomembno je, da starši niso pridigarji. Bodite raje njihovi zavezniki. Pri srednješolcih starši radi rečejo: “Zdaj si pa že zadosti star in velik, da opraviš svoje obveznosti sam.” Pred to odločitvijo starši pogosto spoznajo, da so vse do sedaj preveč stvari opravljali namesto otrok. Ko starši ne morejo in ne zmorejo več, se odločijo, da je po njihovem mnenju tovrstne pomoči dovolj in zato razkrijejo svoje peruti, otroci pa se kar naenkrat ne znajdejo in ne znajo samostojno poleteti. Prav zato je potrebno zaupati svojim otrokom dovolj zgodaj. Naj sprejmejo del svoje odgovornosti, primerne njihovi starosti, sposobnostim in zmogljivostim. Velikokrat starši na nek način podcenjujejo zrelost in starost svojih otrok.” Torej je pomemben predvsem odnos z otrokom. “Zagotovo. Starši morajo biti pripravljeni sprejeti otrokovo videnje določenih situacij, njihovo doživljanje in občutenje. V svoji 22-letni praksi nisem srečala staršev, ki ne bi imeli radi svojih otrok, in tudi otrok ne, ki ne bi bili navezani na svoje starše. Srečala pa sem starše in otroke, ki te ljubezni drug drugemu niso znali na pravi način izkazati. V družinah se prepogosto poslužujemo navad, ki odnose z najljubšimi osebami le oddaljujejo, namesto da bi jih krepili. Spomnila bi rada na vsem zelo znano, nekako zguljeno starševsko vprašanje, ki ga namenimo otrokom ob vrnitvi iz šole: ‘Kako je bilo v šoli?’. S samim vprašanjem in starševsko radovednostjo sicer ni nič narobe. Toda rada bi jih spomnila, da naj z otrokovim odgovorom ‘dobro’ ali ‘slabo’ ne bodo zadovoljni. Povprašajte ga, ne glede na njegovo starost, kaj to pomeni. Naj vam razloži, opiše, pove kaj več o tem, kaj je doži-

priloga dolenjskega lista

vel, kaj se mu je zgodilo skozi dan. Otrok naj zazna, da se starši zanimajo zanj. V razmislek naj podam zgodbo srednješolke, ki mi je zaupala svoje doživljanje v družini. Ko je najin pogovor nanesel na postavljanje meja v družini, kot npr. do katere ure je lahko zvečer zunaj, mi je povedala, da pri njih doma ni bilo nikoli ‘policijske ure’ in da nikoli ni točno vedela, kdaj je staršem prav, da prihaja domov. Sicer je prihajala domov ob ne poznih urah, tako da ni bilo nobenih težav, a se je ob tem venomer spraševala, ali jo imajo starši sploh radi, ko pa ji ne postavljajo niti ure niti je nič ne vprašajo, kako je bilo, kam in s kom gre. Pravzaprav niso želeli ničesar vedeti … Če je želela sama, jim je kaj povedala o svojem druženju s prijatelji, sicer pa to ni bila tema družinskega pogovora. Ob tem se je počutila neprijetno in nekako negotovo.” Kako pa otroci pokažejo, da imajo stisko? “Majhni otroci ne skrivajo čustev. Lažje in hitreje jih pokažejo, zato hitro zaznamo, da je nekaj narobe. Mladostniki so pa velikokrat spretni igralci, stisko prikrivajo pred starši, vrstniki, učitelji … In tudi ko jih kaj povprašaš, se največkrat zaprejo vase, se več ne družijo s prijatelji, prenehajo s treningi, z glasbeno šolo in ostalimi dejavnostmi, ki so se jih prej sicer veselili. Ob takih odločitvah in reakcijah otrok morajo nastopiti starši. Ni vredno čakati, da bo stvar kar minila sama po sebi. Četudi jih otrok zavrne ob tem, ko mu želijo pomagati, je vredno ubrati različne poti, ki jih bodo zbližale v odnosih. Poti je veliko, le poiskati jih je potrebno. Včasih je morda potrebna strokovna pomoč.

Zastrašujoče je spoznanje, da se je v zadnjih nekaj letih povečal delež mladostnikov in mladostnic, ki zelo zgodaj segajo po alkoholu in drogah, ki se samopoškodujejo režejo, tu izstopajo predvsem mladostnice, tako pri fantih kot pri dekletih pa je zaznati naraščajočo nestrpnost in agresivnost.” Ali dekleta povedo, zakaj se režejo? “Glavni vzrok je neuspeh v šoli, nerazumevanje doma, nesrečne ljubezni … Samopoškodovanje jim pomeni na nek način odrešitev, olajšanje bolečine, ki jo nosijo. Zanesljivo je njihovo početje klic na pomoč. Kličejo po tem, da jih nekdo opazi, pa čeprav svoje početje skrivajo.” Kaj pa droge? “Veliko mladostnikov je uživalcev raznih prepovedanih substanc, pa starši tega niti ne vedo. Zato se je potrebno v družini veliko pogovarjati, se družiti in se ‘videti’. Nadvse pomembno je zaupanje do otrok. Tudi zato, da ne bo potrebno skrivoma brskati po otrokovi torbi, računalniku, dnevniku, sobi ali kako drugače pridobivati podatke o otrokovem vedenju. Ob tem početju se namreč starši zagotovo ne počutijo dobro.” Otroci in mladostniki opozarjajo nase, le opaziti jih moramo. Je res? “Vselej se je potrebno vprašati, zakaj si otrok izbere neko vedenje, da opozori nase. Zagotovo želi nekaj sporočiti svoji okolici. Za konec pa bi rada poudarila, da pozabljamo na to, da je mnogo dogodkov v družinah tudi nadvse lepih. Takih, ki bodo pri vseh družinskih članih zagotovo pustili nepozabne spomine, spomine, ki so lepi, ker so skupni. Uživajte v majhnih stvareh. Morda se boste nekoč ozrli nazaj in ugotovili, da so bile velike.“

Mojca Mo jca Žnidaršič

10 10

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

V centru varne vožnje na Vranskem

Dragocene izkušnje s spolzkega poligona K

dor veliko časa preživi za volanom, se je zagotovo srečal tudi s kritičnimi situacijami, ko je moral močno zavirati, se znajti na spolzkem vozišču ali kaj podobnega. Zdaj, ko nas zima pogleduje s sončnimi in snežnimi pogledi, se kaj hitro lahko zgodi, da se znajdemo na zasneženi ali poledeneli cesti, ki od nas zahteva veliko znanja. Da bi se vozniki s takimi razmerami spoznali v mirnem času in pod nadzorom, je Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) lanskega septembra odprla center varne vožnje na Vranskem.

Na 16 hektarjih zemljišč so uredili 2,5 kilometra asfaltiranih stez, na katerih tečajniki, to so vozniki avtomobilov, tovornjakov, avtobusov in motorjev, ugotavljajo, kako se njihovo vozilo obnaša na površini, kjer je le malo oprijema (kakih 20 odstotkov). Poligon, ki je stal 11 milijonov evrov, premore precej drsečih površin, ki so jih opremili s posebnimi namakalnimi sistemi in vodnimi šobami, te predstavljajo tudi ovire na cesti. Do septembra so inštruktorji tečajnike vozili v podobne centre v sosednjo Avstrijo, zdaj imajo boljše pogoje na Vranskem. Čeprav se med ljudmi širijo govorice, da s tem tečajem lahko zmanjšate število kazenskih točk, to zaenkrat še ne velja.

N a j p rre e j tte e o r iijj a Kdor se bo odločil za tečaj varne vožnje, lahko računa na to, da bo na Vranskem

Center varne vožnje na Vranskem se razprostira na 16 hektarjih.

preživel dobrih 8 ur in v tem času prevozil okoli 50 kilometrov. Zjutraj se vse skupaj začne v poslovni stavbi, tam so tudi učilnice, kjer inštruktorji v dobri uri predstavijo teoretični del. Tisto soboto, ko se je tam mudil Dolenjski list, je prišlo 17 ljudi z vseh koncev Slovenije, saj je ta center edini v državi. Pričakovanja so bila različna, prevladovali so predstavniki moškega spola, za katere se je kasneje izkazalo, da so polni adrenalina in željni nevarne vožnje. “Sem res pride več moških kot žensk, so pa te bolj vodljive in poslušne, hitro dojamejo, kaj jim hočemo povedati,” je dejal inštruktor Vojko Safran, ki je 17 delovnih let preživel na cesti kot policist, potem pa je spoznal, da njegovo poslanstvo ni ogledovanje nesreč, temveč njihovo preprečevanje. Z drugim inštruktorjem, ki je tisti dan skrbel za tečajni-

Na spolzkem vozišču je težko voziti tudi 30 kilometrov na uro.

ke, Petrom Smrekarjem, sta uvodoma povedala, da je najpomembnejše, da vozniki poznajo in obvladajo svoje avtomobile, to je tudi razlog, da na poligonu vsak tečajnik vadi v svojem vozilu. “Lahko imate avto za 100.000 evrov, če nimate dobrih gum, ni nič,” pove Safran in ob tem navede pomembno formulo 4x4x4, kar pomeni: 4 enake gume z najmanj 4-milimetrskimi profili, ki ne smejo biti starejše od štirih let. Velja tudi pravilo, da v primeru, da kupimo samo dve novi gumi, ti dve namestimo zadaj. Nekateri tečajniki, ki se tudi profesionalno ukvarjajo z avtomobili, se niso mogli strinjati s tem, saj so bili prepričani, da je vse skupaj ravno obratno, a inštruktor je bil

Z iztegnjenimi rokami bomo težko obvladali vozilo, je povedal Vojko Safran.

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

nepopustljiv: “Če boste imeli slabše gume spredaj, boste na volanu čutili, kaj se dogaja z vozilom, v nasprotnem primeru boste že lahko reševali situacije, ko vam bo odneslo zadnji del,” je pojasnil Safran in dodal, da novejši avtomobili premorejo ogromno elektronike, ki vozniku pomaga, da vozi lažje in predvsem varneje, vendar izkušnje kažejo, da tudi ta ni vsemogočna in pomaga le v primeru, ko pravilno reagiramo.

N e v a rrno no le žan je za v olanom ležan žanje volanom Inštruktorja sta tečajnikom, s katerimi sta prišla na poligon, najprej naročila, naj vozijo slalom med stebrički, medtem sta jih opazovala, sledil je pogovor o pravilnem sedežnem položaju. “Če v avtomobilu na pol ležimo in imamo iztegnjene roke in noge, ne bomo mogli dovolj hitro reagirati oziroma obrniti volana,” je dejal Safran, ko je ugotovil, da se je večina za volan namestila preveč ležerno, medtem pa je pokazal, kako si pravilno namestimo sedež in volan. Najpomembnejše je, da noben ud ni popolnoma iztegnjen in da volan držimo tam, kjer so prečke, v znanem položaju 15 do treh, ki se ga lahko spomnimo še iz avtošole. Čeprav se sliši popolnoma nemogoče, da bi nas ogrožal kakšen 2-kilogramski predmet v avtomobilu, pa inštruktorjeve besede, da iz tega lahko nastane 40-kilogramska bomba, slušatelje vzpodbudijo, da vso odvečno kramo pospravijo v prtljažnike. Šest različnih poligonov na Vranskem voznikom odgovori na vprašanja, kako ustavljati, se umikati in voziti na spolzkem cestišču. Dobro je vedeti, ali naše premore ABS zavorni sistem, kajti če ga nima, potem v času zaviranja ne moremo upravljati z volanom. Mnogi tečajniki so šele tam prvič res pohodili zavore, ki so blokirale tudi zadnja kolesa, tam se je pokazalo tudi to, kako pomembna je uporaba zimskih pnevmatik. Vozniki avtomobilov zelo visokega cenovnega razreda, ki so imeli letne gume, so v primerjavi s tistimi, ki so vozili nekaj tisočakov vredne malčke, porabili bistveno več časa oz. metrov, da so se na spolzkem vozišču ustavili. “Kdor se pozimi vozi z letnimi gumami, izziva usodo,” sta zatrjevala oba inštruktorja. Med vajami je bila ena najtežjih tista, pri kateri je šlo za simulacijo nenadnega zdrsa levega ali desnega dela avtomobila, takrat je izredno pomembno, da voznik pravilno in pravočasno reagira.

Kaj storiti, ko se pojavi vodna ovira, cesta pa je mokra in spolzka?

centru varne vožnje, so rešile že marsikatero življenje ali pločevino, pove Safran in omeni, da so ga tečajniki kasneje že večkrat poklicali in povedali, da so pravilno reagirali, ko je bilo to potrebno. Ta šola varne vožnje je primerna za vsakogar; za tiste, ki imajo radi adrenalin, saj se tam že pri nizkih hitrostih dogaja marsikaj (od vrtenja do zdrsov, tekem na spolzkem vozišču …), tiste, ki so komaj opravili vozniški izpit, in tudi starejše voznike, ki želijo obnoviti svoje znanje. Ob koncih tedna vas bo tak tečaj stal 180 evrov, kar se sliši veliko, a če pomislimo, kaj vse nam lahko prihrani … No, v tem primeru je cena zanemarljiva. Besedilo in fotografije:

Janja Ambro Jan ja Ambr o žič

V e l i kka a u p o rra a b n a v rre e d n o sstt Čeprav se na prvi pogled zdi, da ima na Vranskem pridobljeno znanje uporabno vrednost zgolj v zimskih razmerah, temu ni tako. Jeseni, ko je po cestah ogromno listja, ali poleti, ko nas preseneti pesek na cestišču, se kaj hitro lahko zgodi, da izgubimo oblast nad vozilom, sploh če nismo osredotočeni na vožnjo in vozimo samo z eno roko. Izkušnje, ki so jih ljudje pridobili v

Peter Smrekar je tečajnike vzpodbujal in opozarjal prek radijske postaje.

TATJANA AHAC iz Velikih Lašč: “Lanskega decembra sem na zasneženi cesti drsela z avtomobilom, zelo sem se prestrašila. Potem mi je mož za božič podaril bon za tečaj varne vožnje. Preden smo začeli voziti na poligonu, me je bilo malo strah, potem sem videla, da mi kar gre. Upam, da bom znanje, ki sem ga pridobila tukaj, znala uporabiti v kritičnih situacijah.” MARKO PUST iz Trebnjega: “Oče mi je za rojstni dan podaril bon za tečaj na Vranskem, zato sem tudi prišel. Bil sem brez posebnih pričakovanj, ko pa smo začeli delati na poligonu, mi je bilo zelo všeč, zanimive zadeve spoznaš. Zaenkrat nimam kakšnih slabih izkušenj s ceste in upam, da bo tako tudi ostalo.” ANAMARI KLJAJIČ iz Izole: “Sem mlada voznica in na zavarovalnici so mi povedali, da bom dobila popust, če opravim ta tečaj. Prišla sem skupaj z očetom. Sigurno mi bo znanje, ki sem ga pridobila, koristilo, sploh ker vozim različne avtomobile, svojega, od mame in očeta.” MIHA FER JUC z Muljave: “Tukaj na Vranskem mi je zelo všeč, prišel sem s skupino fantov, ki jih je pripeljal lastnik podjetja Avto Ambrož iz Lahovč. Ugotovil sem, da je Štajerska lepa, zelo všeč mi je tudi vzdušje tukaj. Zagotovo mi bodo izkušnje, ki sem jih dobil med tečajem, koristile, ko se bom znašel v kakšni kritični situaciji.”

12 12

NAŠI KRAJI

priloga dolenjskega lista

Drožanje – slovenski Hollywood D

rožanje, razpotegnjeno naselje v hriboviti pokrajini okoli 4 km od Sevnice, na obeh straneh lokalne ceste Sevnica–Metni Vrh, sestavljajo manjši zaselki Brezje, Šetenje, Grilovka, Lamperče, Drožanjska Gora, Drenovec in Metenca, na jugozahodu pa dominira Sveti Rok z istoimensko romarsko cerkvijo. “To ime so dali naši predniki, ker so se ljudje tod vedno radi veselili, posebej ko so kaj spili. Najprej so se o tem samo večkrat pogovarjali. Ko so postavili še tablo na začetku vasi, je tudi bolj uradno nastal Hollywood. Takrat, pred slabim desetletjem, so imeli veselico pri nas,” razlaga 18-letni mehanik Simon Mešiček, kako se je Drožanja oprijel vzdevek Hollywood. Mešičkovi stanujejo v zadnji hiši slovenskega Hollywooda, čeprav se hišne številke nadaljujejo še po njihovi domačiji Drožanje 15 D. Tako zdaj Drožanjčani pravijo, da sta na svetu le dva Hollywooda – predmestje milijonskega Los Angelesa in središče vasi pri njih, ki šteje z okoliškimi zaselki okrog 140 prebivalcev. Le nekateri vaščani se ukvarjajo samo s kmetovanjem, večina jih je poiskala debelejši kos kruha v dolini, predvsem v Sevnici. Slovenski Hollywood pa je že nekajkrat privabil naše “holivudarje”, se pravi televizijske ekipe, ki so predstavile kraj predvsem v luči vaških posebnežev. Ti živijo tudi od socialne podpore in pomoči človekoljubnih organizacij, imeli so že pripravljen les za novo ostrešje, a je pred njihovimi očmi in na splošno zgražanje zgnil. Pred leti jim je Elektro Krško skoraj proti njihovi volji napeljal elektriko. Rdeč križ jim je dal kontejner, v katerem pa imajo delavnico in raje še naprej živijo v podirajoči se hiši, skozi katero raste drevo, ter v avtu! Vaščani jim zaman očitajo, da so nemarni … Na Drožanju pa sta živela tudi brata, ki sta se celo po televiziji hvalila, da spijeta vsaj pet litrov vina na dan. Vaščani pravijo, da že ne bo držalo, da bi imela brata z obrobja Hollywooda takšne pivske sposobnosti, a ker sta zelo malo ali nič jedla, je za-

Mimica Klemenčič je zvonila skoraj šest desetletij!

doščalo že pol litra, da sta bila v “komi”. Eden je umrl v čudnih, še nepojasnjenih okoliščinah, drugega pa so skoraj dobesedno pospravili alkoholni hlapi - napihnilo ga je kot balon in odšel je v večna lovišča. Cerkev sv. Martina v Lamperčah ima še romansko ladjo. Zvonik so prizidali kasneje. Leta 1737 so cerkev barokizirali in obokali. Stranska oltarja sta iz 18. stoletja, veliki pa iz leta 1881. “Ne vem, le od kod so toliko kamenja privlekli, so ga znosili v koših, saj ni bilo ceste?” se sprašuje 84–letna Mimica Klemenčič, ki je skoraj 60 let zvonila v tej podružnični cerkvici sevniške župnije. Zadnje leto je zaradi operacije morala prenehati. Prej je zvonila na Brezovem, od koder je doma, tudi trikrat dnevno, a samo z enim zvonom. In to od 6. leta naprej, saj je bila doma čisto zraven cerkve. “Tega se pač naučiš,” pravi Mimica. Zanimivo, da se je omožila v lično hiško v neposredni soseščini cerkve sv. Martina, ki premore tri zvonove. Zato tudi ne preseneča, da je zlahka nadaljevala tradicijo. Mrliču je velikokrat zvonila, sicer pa vsak dan ob sedmih, dvanajstih in zvečer v mraku. Le malokdaj se je primerilo, da ne bi zvonila, ljudje so rekli, da ima točno uro. Vsi, ki so ji včasih prišli pomagat, so se čudili, kako je to zmogla. Tudi ko je bilo snega do pasa, je vseeno točno zvonila! Včasih so ji kaj dali za to zastonjsko opravilo, zadnja leta pa skoraj nič več. Mimica to hudomušno komentira, da zdaj kmetje očitno kruh prodajo v dolini …

Cerkev sv. Martina v Lamperčah.

Simon Mešiček pozna drožanjsko ozadje Hollywooda.

“Meni ni nič dolgčas, k meni pridejo planinci, šolarji, otroci iz vrtca. Zdaj veliko hodijo na Ajdovski gradec. Hčerka Jelka prihaja pogosto z možem Marjanom Jelančičem iz Florjanske ulice v Sevnici in zelo mi pomagata. Mimica ima 10 koz. S temi ima veliko opravkov.” pravi. Skromno pokojnino ima po legendarnem sevniškem planincu in dolgoletnem krvodajalcu, pokojnem poštnem uslužbencu Tinetu. Zaenkrat še zmore plačevat vse položnice in davke. “Saj imam vseeno vsega dosti, hvala bogu!” pravi Mimica. Lična hiška je še čvrsta, a vseeno je potrebna temeljite obnove. Za to pa nima denarja. “Če ne bo šlo drugače, jo bomo pa prodali, saj Angleži kupujejo!” se zasmeje Mimica in nadaljuje: “Nedavno je bila tu bratova hči - Čepičeva, bila je direktorica Mestnega muzeja v Ljubljani, zdaj je pa v Amsterdamu. Hodi po celem svetu, zna številne jezike. Ja, je bistra. Je rekla: ’Teta Mimi, nikar ne prodajte, če bi prišli Angleži, ne bi nič podrli. Ti ne veš, kakšno luštno hiško bi naredili!’” Besedilo in fotografije:

ercc PPaav el PPer er

NAŠA DEDIŠČINA

priloga dolenjskega lista

Jakličevi šivalni stroji

Ropot stroja kot lepa pesem R

ade Jaklič iz Metlike je že kot osnovnošolec mami rad popravil šivalni stroj, ko je doma šivala za tekstilne tovarne. Tako ga je pritegnil, da ni čudno, da si je, potem ko je končal poklicno kovinarsko šolo, našel prvo zaposlitev kot mehanik za šivalne stroje v Betini konfekciji v Metliki. Poleg dodatnega izobraževanja je ob delu končal srednjo tekstilno šolo ter tako združil znanje o strojih in tekstilu. Ko so prišli na trg električni šivalni stroji v kovčkih, so mnogi stare stroje na nožni pogon zavrgli. Prav tako so jih vozili na odpad, če so se selili iz starih v nove hiše ali jih obnavljali. Nekaj starih strojev so Jakliču dali znanci in začel jih je popravljati. Nekateri so bili že precej dotrajani in porabil je kar veliko časa, da jih je usposobil. Ko pa jih je pred približno desetletjem imel 8 ali 10, ga je prijelo, da bi jih začel načrtno zbirati. Zlasti še, ker je imel v hiši, ki jo je zgradil v Črnomlju, za to dovolj prostora. Rade je začel iskati stare šivalne stroje celo po malih oglasih in jih hodil iskat po vsej Sloveniji. “Nekateri so jih dali po simbolični ceni, spet drugi pa so jih precej precenili. A toliko se spoznam na stroje, da sem vedel, koliko so vredni,” pravi Jaklič ter pristavi, da je zanj najpomembnejše, da stroj dela. Šele takrat ga uvrsti v zbirko. A medtem ko pri nekaterih niso potrebni

veliki posegi, da šivajo, za druge potrebuje celo po 40 ur, da zopet zapojejo. Iz zanj je, kot sam pravi, ko stroj lepo šiva, prav tako, kot bi poslušal lepo pesem. Ker rezervnih delov za stare šivalne dele ni, jih mora narediti sam. Pomaga si s katalogi, iz katerih je mogoče ugotoviti tudi vsaj približno starost strojev. Marsikaj pa lahko Rade ugotovi že na prvi pogled. Tako na primer ve, da so imeli stroji, izdelani do prve svetovne vojne, dolge čolničke. Sicer pa je v njegovi zbirki šestdesetih strojev kar petnajst narejenih še v 19. stoletju. Največ jih ima iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Najmlajši je star okrog 50 let, najstarejši pa je iz leta 1875.

Šiv a l n i sstt rro oj i n e k d a j va p rra a v o b o g a sstt v o vo Jaklič ve o marsikaterem stroju povedati zgodbo, ki so mu jo zaupali bivši lastniki,

Rade Jaklič ob čevljarskem šivalnem stroju, ki so ga leta 1895 naredili v Linzu.

nekateri pa ne vedo o stroju ničesar. Eden bolj zanimivih je po njegovem stroj, star že več kot stoletje, ki je bil prenosljiv, kar je bila takrat redkost. Bil je zelo praktičen, saj ga je šivilja nosila od hiše do hiše. V zbirki ima tudi stroj iz Škocjana, na katerem so šivali Italijani med drugo svetovno vojno, po kapitulaciji pa ga niso vzeli s seboj. Najbolj poznani in priznani so bili Singerjevi stroji, najlepši del pa so bila stojala. Nekatera so pravo umetniško delo, a tudi na ta način so že nekdaj proizvajalci privabljali kupce. Šivalnega stroja si nekoč ni mogel privoščiti vsak, saj so bili pravo bogastvo. “Pred drugo svetovno vojno je marsikateri šivalni stroj prinesla k hiši nevesta z doto. Takšnega darila je bila gotovo vesela vsa družina, saj je bil vreden nekaj parov volov,” pravi Jaklič, ki o starih strojih govori z vsem spoštovanjem. “V glavnem so bili masivni, močni in ljudje so jih dobro vzdrževali. Delali so počasi, a so bili trpežni. Zato pa imajo tako dolgo življenjsko dobo. Medtem ko so naredile nekdaj igle po 200 do 300 vbodov na minuto, jih naredijo na sodobnih električnih strojih tudi 6.000. Zato pa ne bodo vzdržali tako dolgo,” je prepričan Rade. Jaklič, ki zbira tudi stare likalnike in orodje, ki so ga nekdaj potrebovali pri šivalnih strojih, v hiši v Črnomlju ureja prostor, kjer bo razstavil najbolj zanimive stroje. Tako si jih bodo lahko ogledali vsaj znanci. Sicer pa ima v hiši prostora za okrog sto strojev, zato bo še naprej pod svojo streho z veseljem sprejel vsak šivalni stroj, ki bi ga sicer lastniki zavrgli. Pravi namreč, da se, ko star šivalni stroj znova spravi v pogon, počuti tako, kot bi pozdravil bolnega otroka. Besedilo in fotografiji:

Rade na katerega od svojih strojev še vedno kaj sešije.

Bezek ek-Jakše M. Bez ek -Jakše

14 14

NA MLADIH SVET STOJI

priloga dolenjskega lista

Anja Koretič - pevka, glasbenica, pesnica

“Glasba in poezija sta moj ventil” K

rčanka Anja Koretič je kljub rosnim osemnajstim letom z dušo in telesom predana glasbi, ki ji je bila položena praktično že v zibelko. Izvira namreč iz glasbene družine, zato zgodnja odločitev za vpis v glasbeno šolo ni bila nobeno presenečenje. Mlada Krčanka je svojo glasbeno pot začela z učenjem flavte, danes pa je njena največja ljubezen poleg petja, pri katerem je njen mentor profesor Aljaž Farasin iz Eroike, za nežnejši spol precej netipičen inštrument – pozavna.

Ženske na trobilih so v Sloveniji prava redkost, kar je Anji ob prvem resnejšem srečanju s pozavno predstavljalo še večji izziv. Pred tem je namreč igrala flavto, ki pa jo je pozavna, kot priznava sama, v zadnjih treh letih skoraj povsem zasenčila. “Pri pozavni mi je najbolj všeč zvok, ki je povsem drugačen kot pri flavti. Takoj, ko sem začela igrati pozavno, me je povsem prevzela, saj tega občutka prej v glasbi nisem poznala,” razloži Anja, ki se je prav zaradi pozavne nedavno izpisala iz brežiške gimnazije in bo šolanje nadaljevala na glasbeni gimnaziji v Kopru.

pomoči kolegov iz Glasbene šole Krško konec minulega leta pripravila svoj prvi glasbeno–literarni večer, ki je navdušil polno dvorano glasbene šole.

S pomočjo glasbe d o žže elezne discipline

Ena izmed želja mlade Krčanke je tudi izdaja samostojne pesniške zbirke.

Anja tako s svojimi številnimi talenti precej izstopa med vrstniki, katerih življenje se ponavadi vrti le okoli šole, zabave in prijateljev. “Mladi večinoma nimajo nobenih interesov in jih zanimajo le banalnosti. Vedno manj jih je pripravljenih prevzeti odgovornost nase, saj je potrebno za lepšo prihodnost tudi nekaj narediti in ne samo čakati, da ti pade z neba,” je bila kritična najstnica, ki je v več kot desetletju usklajevanja glasbe s šolo, prijatelji in družino postala zelo disciplinirana. Prav disciplina in precejšna zrelost za svoja leta pa ji bosta še kako prav prišli pri uresničitvi njenega naslednjega cilja. Anja si namreč želi študirati pozavno v tujini, kjer bi, če se ji bo ponudila priložnost za delo, rada ustvarjala tudi v prihodnosti. Besedilo in fotografiji:

Anja An ja KKerin erin

N a v d u š i l a n a p rrv ve m e čče e rru u ve s a m o sstt o j n e m v S podobno strastjo, kot se predaja pozavni, pa se 18-letnica posveča tudi petju. Že malo več kot dve leti je namreč pevka krško–brežiške glasbene zasedbe Guild, v kateri je kot edino dekle zadolžena predvsem za pisanje besedil. “V skupini je velik del mene, vendar pa vsak od nas prispeva svoj delež, zato je naša glasba zelo posebna,” pove Anja in doda, da komaj čaka na izid njihovega prvenca z naslovom Fis, ki naj bi se že kmalu začel vrteti na radijskih postajah. Ob vseh njenih interesih pa so njene stalne spremljevalke tudi pesmi, ki jih je začela pisati pri dvanajstih letih in se jih je doslej nabralo že več kot 40. Njihova rdeča nit je ljubezen, mlada Krčanka pa se ne osredotoča le na pisanje v slovenskem jeziku, ampak v zadnjem času ustvarja predvsem v angleščini, ki se ji občasno pridruži še nemščina. “S pesmimi izražam sebe in svoje občutke. Glasba in poezija sta moj ventil, da lahko dam iz sebe svoja čustva in grem lažje naprej,” preprosto pojasni Anja, ki se ji je nedavno uresničila ena izmed njenih velikih želja. Nadarjena najstnica je namreč ob

Anja s svojo pozavno nastopa v krškem simfoničnem orkestru, mladinskem big bandu, pihalnem orkestru in Big Bandu Krško.

PRI NJIH DOMA

priloga dolenjskega lista

Pri Bregarjevih v Šentjerneju

Kmalu jih bo osem, pa še brez televizije! S

vetovni slovenski kongres je leta 2007 podelil za slovenski narod zaslužni družini Bregar iz Šentjerneja bronasto plaketo. Le zakaj? Oče Stane in mama Veronika sta takrat s petimi otroki dokazala, da sta odprta za življenja, da jima je družina glavna vrednota in da jima ni vseeno tudi za ohranjanje slovenstva. V Bregarjevi družini bo prav te dni zajokal že šesti otrok. Priznanje je torej gotovo šlo v prave roke, sicer pa je za Staneta, znanega predvsem kot predsednika Kulturno-etnološko društva Gallus Bartholomaeus, občinskega svetnika in sploh aktivnega na mnogih področjih, sicer pa zaposlenega v novomeški Krki, in Veroniko, mag. farmacije in vodjo Lekarne Šentjernej, največje priznanje, če jima bo uspelo otroke vzgojiti v pridne, poštene in zavedne Slovence. To v današnjem svetu sicer ni enostavna naloga, a z vztrajnostjo bo menda šlo, pravita. Da sta se Bregarjeva, ki prijateljujeta še iz srednješolskih let, odločila za več otrok, sploh ni čudno. Stane, Šentjernejčan, ima sicer le sestro (s petimi otroki), pri Veroniki pa je bilo doma v Cerovem Logu kar šest otrok. Ona je najmlajša. Tudi vsi njeni bratje in sestre imajo številčen naraščaj, najmanj po tri otroke, tako da so njihova družinska srečanja res nekaj posebnega. “Res si kar ne predstavljava, kako bi bilo imeti le dva otroka. Saj toliko jih nisva načrtovala, a dati nekomu možnost živeti, to je nekaj najlepšega,” sta prepričana mlada starša, ki priznata, da številčna družina seveda ne pomeni samo veselje in lepo, ampak tudi veliko dela, skrbi, odgovornosti, tudi odpovedovanja. A slednje ni težko. “Samo da so otroci zdravi in se midva razumeva, pa gre. Ni lepšega, kot videti, kako se bratje in sestrica učijo drug od drugega, si pomagajo, se imajo radi. Sicer pa je pri hiši poleg smeha pogosto tudi jok, a tako pač je sedaj, ko so otroci majhni,” pravi mamica Veronika. Ona ima seveda največ dela in obveznosti, saj ni enostavno združevati službenih in družinskih obveznosti. Čeprav je Veronika že razmišljala, da bi ostala doma, je misel na odpoved službe

opustila, “saj se finančno ne bi izšlo,” pravita Bregarjeva, ki bosta letos poročena že 17 let. Njun najstarejši sin Miha je najstnik. 15letnik obiskuje novomeško biotehnično gimnazijo in se v šolo vsak dan pelje kar z očetom. Rad priskoči na pomoč pri gospodinjskih opravilih (ob našem obisku smo ga našli z metlo v roki), mamica pa pove, da zamesi tudi kruh, če je treba. Je skavt, šesto leto se v novomeški glasbeni šoli uči trobento, prepeva v nekaj zborih, treniral je tudi odbojko. 12-letni Gašper je sedmošolec, ravno tako se druži s skavti, pa tudi glasba mu je blizu, saj je kar nekaj let igral klavir. David bo kmalu star 9 let in obiskuje 3. razred osnovne šole, tretje leto pa igra tudi trobento – Miklavž ga je pred kratkim razveselil kar z zlato! Vsi trije sinovi so ministrantje, saj je vera pri Bregarjevih zelo pomembna. Vsak dan si skupaj vzamejo čas za molitev. Edina hčerka Marija bo poleti upihnila peto svečko na torti in je radoživa deklica - rada je lepo oblečena. Zelo se veseli dojenčka in mamici obljublja pomoč. Najmlajši Nejc pa je star dve leti in pol.

Mamica in očka s hčerkico Marijo, ki najbolj težko pričakuje bratca ali sestrico.

“Vsak otrok je poseben, vsak zahteva svoj čas in pristop. Pokazati jim je treba predvsem, da so ljubljeni,” meni Veronika. Mnogi sicer težko verjamejo in še težje razumejo, a sedemčlanska Bregarjeva družina, ki premore tudi psa, zlato prinašalko, živi brez televizije! Pred štirimi leti se je pokvarila, pa tudi po popravilu ni dolgo delala. “Pa smo ostali kar brez in čisto dobro nam gre. Ugotovili smo, da imamo veliko več časa drug za drugega, predvsem za odkrivanje otroških talentov, nihče nas ne “posiljuje” z raznimi reklamami in drugimi neumnostmi. Otroci si kako risanko ali film pogledajo na računalniku, dnevne novice izvemo z radia in iz časopisov,” pravi Stane. Sicer pa se pri Bregarjevih radi pogovarjajo, pa tudi zapojejo, zlasti ljudske pesmi, kot nekoč v starih časih. Že sedaj pojejo štiriglasno! Besedilo in fotografiji:

Lidi ja Mar Lidija Markkel eljj

Bregarjeva družina: na levi očka Stane, potem pa do mame Veronike na desni strani po starosti sledijo Miha, Gašper, David, Marija in Nejc.

16 16

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Dijaško podjetje

Tudi letos bi radi ponovili “zgodbo o uspehu” D

a bi se poučili o poteku odprtja in poslovanja podjetja, so dijaki prvega letnika programa 3+2 ekonomski tehnik Srednje šole Kočevje oktobra lani ustanovili dijaško podjetje. Vzpodbujeni z uspešnostjo poslovanja takšnega podjetja na šoli leto poprej so se dijaki tudi tokrat odločili, da bodo odprli d.d. Temeljni cilj ustanovitve delniške družbe je bil, da bi dijaki teoretična znanja, ki so jih pridobili v izobraževanju za trgovce, in znanja, ki jih osvajajo letos pri strokovnih predmetih, še zlasti pri menedžmentu, utrdili v praksi oziroma z dejanskim upravljanjem podjetja. “Vse delajo tako, kot bi bili res registrirani. Razlika je le, da pošte nismo posredovali naprej,” pravi Helena Marolt, ki dijake poučuje menedžment. Na njeno pobudo so ob učnem podjetju d.o.o. tudi letos na šoli ustanovili tudi d.d., v kateri je zaposlenih vseh 13 dijakov I. letnika programa 3+2, delničarji pa so poleg njih še drugi dijaki, starši, prijatelji in sorodniki dijakov, profesorji, ravnatelj in ostali zaposleni na šoli. “Pri d.o.o. dobimo vse na papirju, vendar pa dokler se samo igramo s papirčki, ni takšne resnosti, kot ko gre za resničen denar, pa čeprav majhen,” pravi Maroltova. Razlika med dijaško d.d. in d.d., ki posluje v dejanskem gospodarskem prostoru, je pravzaprav le v začetnem kapitalu. Dijaki so namreč s prodajo delnic po 4 evre za delnico in omejitvijo na nakup največ 5 delnic, s čimer so v podjetju zaposleni dijaki, ki so se znotraj d.d. zaposlili na različna delovna mesta po enakih postopkih prijav kot v resničnem podjetju, obdržali večinski delež, zbrali 155 evrov začetnega kapitala. Sicer pa so naredili statut d.d., nadeli so si ime

ILIP, kar pomeni izdelava lesenih izdelkov in prodaja, določili sedež podjetja, šifro dejavnosti, odprli poslovni račun pri banki …

Š o l a p o m e r i d iijj a kka a “Naša največja želja je, da dijaki zvedo, kako gospodariti, četudi z majhnim kapitalom, kako pomembno je, po kakšnih stroških nabavljaš, po kakšnih cenah prodajaš, kako se kapital veča ali zmanjšuje …” pravi Maroltova ob pojasnilu, da želijo pri dijakih razviti podjetniški duh. “Smo ena izmed manjših srednjih šol v državi, ravno ta majhnost pa nam omogoča, da smo lahko šola po meri dijaka,” pravi in dodaja, da pa ustanovitev d.d. pomeni veliko več dela, kot če je podjetje samo na papirju. “Od dijakov zahteva veliko dela tudi izven pouka, vendar pa je na koncu tudi zadovoljstvo večje,” pravi. O tem jim govorijo izkušnje iz preteklega šolskega leta, ko so takrat še v okviru mednarodnega projekta Junior achievement dekleta prvega letnika 3+2 programa ekonomski tehnik ustanovila d.d. “Po prvi od treh prodajnih akcij so imele izgubo,” pravi Maroltova o slabi, a za dijake izredno pomembni izkušnji, ki jih je naučila, kako pomembno je v podjetju in življenju nasploh načrtovati, kje so lahko stroški, ovire, prednosti … Ko so dijakinje to naredile, se je začela njihova zgodba o uspehu. Dijaška d.d. je namreč na koncu šolskega leta delničarjem povrnila vložen kapital s 25-odst. pribitkom. To pa bi radi letos fantje ponovili oziroma presegli. Njihov cilj je namreč 30-odst. povečanje kapitala.

Helena Marolt: “Dijaki na ta način odnesejo veliko več znanja, kot če je podjetje le na papirju.”

li najboljšo poslovno priložnost v prodaji izdelkov, ki jih izdelujejo na njihovi šoli dijaki – mizarji pri praktičnem pouku. Gre za različne klubske mizice, stolčke, omarice za kruh, ptičje hišice in druge lesene izdelke, kakršne so denimo tudi pručke, ki so njihov najbolje prodajan izdelek. Za nekatere dijake je najtežja “papirologija”, kot so potožili, a se jih je večina strinjala, da je vendarle najtežje izdelke prodati. “Nekaterim izdelkom je že ceno težko določiti,” je povedal direktor d.d. Mario Rauh in dodal, da zahteva delo z denarjem od njih veliko odgovornosti. Na začetku jim je bilo najtežje izdelati poslovni načrt, a so kasneje ugotovili, da ga je bilo, čeprav težko, pravzaprav lahko napisati, težje pa ga je izvesti. Dijaki so si pri ravnatelju izpogajali stalen prodajni in skladiščni prostor v delu avle šole, pomembno korist za podjetje pa so dosegli predvsem pri pogajanjih za ceno, saj se jim je uspelo dogovoriti, da izdelke plačajo šele, ko jih prodajo. Ker so dijaško učno podjetje, izdelke prodajajo samo v okviru šole, in sicer vsak tretji ponedeljek v mesecu, so pa ob tej priložnosti dobrodošli tudi kupci izven šole. Besedilo in fotografije:

Mojca Lesko všek-S -Sv Mo jca Lesk o všek -S vete

N a j tte ežja je p rro odaja

Mario Rauh: “Tu se navajamo na odgovornost. Delo z resničnim denarjem je namreč veliko bolj odgovorno.”

Za razliko od dijakinj, ki so prodajale izdelke, ki so jih same izdelale, so fantje pri izbiranju poslovne ideje vide-

S katalogom izdelkov, ki jih prodajajo, se bodo kočevski dijaki predstavili tudi na letošnjem mednarodnem sejmu učnih podjetij.

ZANIMIVOSTI

18 18

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO

Novosti na srednjih in višji šoli Na Šolskem centru Novo mesto so za šolsko leto 2009/2010 tako na področju srednješolskega izobraževanja kot na višji strokovni šoli pripravili kar nekaj novosti. Razpisi so že objavljeni, informativni dan pa bodo imeli 13. in 14. februarja. Srednji strojni šoli so dodali programa izdelovalec kovinskih konstrukcij in avtoservisni tehnik, ki pravzaprav pomeni nadgradnjo smeri avtoserviser, na področju gradbeništva in lesarstva pa dvoletno poklicno šolo obdelovalca lesa. “Med pomembnejšimi novostmi zadnjih let pa je gotovo to, da se na tehniški gimnaziji še bolj odpiramo univerzitetnemu študiju. Dijaki, ki se vpišejo v tehniško gimnazijo in si kot strokovni izbirni maturitetni predmet izberejo biologijo ali kemijo, se bodo lahko vpisali tudi na fakultete s področja kemije, farmacije in medicine. To je velik napredek,” je poudaril direktor Šolskega centra Novo mesto Štefan David. Razširili so tudi možnosti na višji strokovni šoli in dosedanjim štirim programom (strojništvo, varstvo okolja in komunala, elektronika in logistično inženirstvo) pridali še informatiko in lesarstvo. Tako bo višja strokovna šola lahko sprejela še dodatnih 180 novih študentov, in sicer je 60 vpisnih mest razpisanih za izredni študij lesarstva ter za redni in izredni študij informatike 120 študentov. “Z vsemi temi novostmi razpis za prihodnje šolsko leto predstavlja neko zaokroženo celoto strokovnega izobraževanja. Višje strokovne šole nadgrajujejo srednje in če bi pod drobnogled

Štefan David, direktor Šolskega centra Novo mesto

vzeli posamezen šolski program, bi videli, da dijakom po srednji strokovni šoli naš center nudi še možnost študija na višji strokovni šoli do 6. stopnje izobrazbe oziroma do pridobitve naziva inženir,” je povedal David. Na novomeškem srednješolskem centru si poklicnega in strokovnega izobraževanja ne predstavljajo brez tesnega sodelovanja z gospodarskimi družbami in podjetji, ki so ne nazadnje tudi delodajalci njihovim kadrom. Zato so tudi tokratni razpis v celoti oblikovali glede na potrebe gospodarstva naše regije oziroma JV Slovenije in celo širše. “Naši programi namreč temeljijo na skupnem izvajanju poklicnega izobraževanja, tako da ima dijak praktično usposabljanje v realnem okolju, v podjetju. Povezava je zato nujna in obojestransko koristna,” je še pridal direktor Štefan David.

M. Žnidaršič

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

SREDNJA ŠOLA METLIKA

Ste pripravljeni pošteno pljuniti v roke? V Srednji šoli Metlika, ki je organizacijska enota Šolskega centra Novo mesto, letos zaključuje program predšolske vzgoje četrta generacija dijakov in dijakinj. Uspeh na poklicni maturi je bil doslej okrog 90odstoten, večina maturantov pa je nadaljevala študij. Precej se jih je odločilo za študij predšolske vzgoje na pedagoški fakulteti, nekaj pa se jih je odločilo za druge visokošolske programe. Nekateri so opravili maturitetni tečaj in študirajo na univerzitetnih programih. Kot je povedala ravnateljica Srednje šole Metlika Branka Klarić, je možnosti za nadaljnji študij veliko. Tisti, ki se niso

odločili za študij, pa so se zaposlili. Mnogi delajo kot pomočniki vzgojiteljev v vrtcih. “Nekateri ob službi še študirajo. Predvsem pa ne drži trditev, da se z našo končano šolo ni mogoče zaposliti, saj je povpraševanje po ljudeh s tem poklicem večje, kot je ponudba. Poklic, ki ga dobijo mladi, ki končajo našo šolo, je privlačen. Zanimiv pa je tudi izobraževalni program, saj je v njem veliko kreativnosti, dijaki pa se imajo priložnost naučiti dva inštrumenta. Hkrati je splošnoizobraževalni program tudi dovolj zahteven,” predstavi Klarićeva. Razen v letošnjem šolskem letu so imeli v Srednji šoli Metlika vsa leta po dva prva

Dijakinje 1. letnika so pokazale, kako so pri biologiji pripravile delo, pri katerem je šlo za medprojektno povezovanje biologije, likovnega pouka, dramske igre in računalništva (power pointa).

Branka Klarić

oddelka. Tudi za prihodnje šolsko leto je ministrstvo na podlagi lanskega vpisa razpisalo en oddelek, a je zagotovilo, da bo, če bo dovolj zainteresiranih, dovolilo še drugi oddelek. “Mi pričakujemo še drugi oddelek, saj je bilo ob našem obisku osnovnih šol po Beli krajini in Dolenjski zanimanje za našo šolo med devetošolci veliko. Morda je prednost naše šole tudi v tem, da je majhna in torej noben dijak ni zgolj številka, je pa sodobno opremljena in prijazna za vsakega, ki se je odločil pošteno pljuniti v roke,” pove ravnateljica. Ob tem pristavi, da so v njihovi šoli celo dijakinje in dijaki iz Koroške, Posavja, Zasavja, kočevsko-ribniškega konca, imeli pa so jih celo iz Gorenjske. Tako v šoli kot v vrtcu pa so še kako zaželeni tudi fanti. V letošnjem šolskem letu so v Srednji šoli Metlika pričeli tudi s prenovljenim programom predšolske vzgoje, ki temelji na medpredmetnem povezovanju. Vendar pa imajo metliški srednješolci s tem izkušnje že iz preteklih let. Dobro znajo povezati skupaj tudi znanje in izkušnje, pridobljene pri pouku, pri interesnih dejavnostih ter pri praktičnem pedagoškem delu in na delovni praksi v vrtcih. Delo na šoli pa na simpatičen način predstavijo tudi na informativnih dnevih. Kot je zagotovila Klarićeva, bo program predšolske vzgoje zagotovo ostal v Metliki tudi v prihodnje. Hkrati pa iščejo še dodatne izobraževalne programe, da bi z njimi dopolnili ponudbo. Besedilo in fotografiji:

M. B.-J.

ZABAVNA GLASBA

DOMAČE VIŽE

DOBER TEK

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

KMETIJSKA ŠOLA GRM

Prenova že daje rezultate Na Bajnofu, šolskem centru Grm Novo mesto, centru biotehnike in turizma, je trenutno 650 dijakov in 200 študentov, poleg tega pa še 350 dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem, 120 dijakov in študentov, ki bivajo v dijaškem domu, ter okrog 200 zaposlenih. To pa je že kar široka druščina, ki jo je treba učinkovito obvladovati. Ravnateljica Kmetijske šole Grm in Biotehniške gimnazije Vida Hlebec pravi, da bodo letos že drugič razpisali programe, ki ne izobražujejo samo za pridelavo hrane, temveč tudi za predelavo. Gre za poklice: mesar, mlekar, pek, slaščičar, naravovarstveni tehnik in živilsko-prehranski tehnik. Že lani so dobili na Dolenjsko te živilske programe, ki jih prej ni bilo, a žal zelo pozno, tako da to šolsko leto izobražujejo le slaščičarje. “Predelava mleka je lahko na naših govedorejskih kmetijah pomemben dodatni zaslužek. Poleg tega je povpraševanje po doma pridelanih živilih vse večje, vsi pa tudi potrebujemo ljudi, ki znajo dobro opravljati svoj poklic. Za mojstre je dela dovolj in tudi cenjeni so, zato prihaja čas, ko bodo tudi univerzitetno izobraženi ljudje opravljali poklice,” napoveduje sogovornica.

Omenjeni oddelki so kombinirani in se oblikujejo po modulih. Poudarjeno je praktično usposabljanje v sodelovanju z gospodarstvom, moduli pa omogočajo, da si dijak znotraj programov oblikuje svojo poklicno pot. “To novost na naši šoli s pridom izkoriščamo, tako da iz različnih smeri in letnikov oblikujemo skupine dijakov. Naši poklicni programi dajejo konkretna znanja in veščine. Naš dijak, na primer, ne zna le voziti traktorja, ampak z njim poskrb tudi za konkretna opravila v kmetijstvu in hortikulturi. Samozavest si oblikujejo na tekmovanjih traktoristov, cvetličarjev, aranžerjev in podobno,” še izvemo. Šola poudarja medpredmetne povezave in projektno delo, pri katerem dijaki vidijo, da vsi predmeti in moduli služijo nekemu cilju. Če je tema projektnega dne jabolko, ga obravnavajo z vidika prehrane, pridelave, predelave, uporabe informacijske tehnologije, slovenščine, celo tujega jezika. “Naši dijaki znanja pridobijo v proizvodni praksi in ne ‘na suho’ – pri tem gredo na praktično izpopolnjevanje tudi drugam. Zdaj tak pristop uvajamo tudi v gimnazijske programe, pa tudi na višji šoli. Če morajo študenti v projektnem delu spraviti krmo,

Vida Hlebec

na primer, morajo poskrbeti za celotno organizacijo in logistiko tega opravila,” ponazori Hlebčeva. Zanimiv se ji zdi tudi program naravovarstveni tehnik, ki pride prav pri vzdrževanju pokrajine, prilagajanju naravnega okolja za turizem ali izkoriščanju za energetske vire, za pokrivanje naravovarstvenih področij v lokalnih skupnostih ali upravnih enotah, za komunalno službo, gozdna gospodarstva, delo na čistilnih napravah ali za samozaposlitve. Tudi v programu gostinstva in turizma poskušajo poudariti predelavo in ponudbo hrane iz lokalnega okolja, razvijajo pa tudi vseživljenjsko učenje za odrasle, predvsem za podeželsko prebivalstvo. “Prenova programov že daje rezultate, vendar terja veliko več izobraževanja, sodelovanja in usklajevanja med strokovnimi delavci kot tradicionalno poučevanje,” ocenjuje ravnateljica.

B. Dušič Gornik

RAZVOJNO IZOBRAŽEVALNI CENTER (RIC)

Za vseživljenjsko učenje Novomeški Razvojno izobraževalni center (Ric) je že dolgo spremljevalec odraslih, ki stopajo po poti vseživljenjskega učenja. “V času tehnološkega in gospodarskega informacijskega razvoja ne le da raste pomen vseživljenjskega učenja, ampak postaja nuja vsakdana. Ker znanje, pridobljeno v času rednega šolanja in v mladosti, ne zadostuje več, ga je treba sproti nadgrajevati in dopolnjevati,” poudarjajo na Ricu. Pod okriljem Rica v tem času poteka največji regijski projekt, namenjen neformalnemu učenju odraslih, Center vseživljenjskega učenja Dolenjska. Projekt, vreden je preko milijon evrov, bo na 21 točkah v regiji potekal vse do leta 2013. Potem ko je v lanskem letu Ric k sodelovanju pritegnil več partnerjev in so v različnih oblikah dejavnosti zabeležili nadpovprečen odziv sodelujočih, bosta projekt finančno podprla socialni sklad Evropske unije in ministrstvo za šolstvo in šport, tako da bodo vse dejavnosti za udeležence še naprej brezplačne. “Zaradi strogih meril upravičenosti stroškov v projektih, ki so sofinancirani iz Evropskih strukturnih skladov in zapoznelih plačil zahtevkov, je naše poslovanje zelo odvisno od podpore ustanovitelja in rednega zagotavljanja finančnih sredstev iz proračuna MO Novo mesto. Le razbremenjeni skrbi in odgovornosti za prostore

bomo lahko še naprej uspešno pridobivali sredstva za programe in prinašali nova znanja v lokalno okolje,” poudarja direktorica Meta Gašperšič. Največja pridobitev Centra vseživljenjskega učenja Dolenjska za lokalno prebivalstvo je gotovo dostopnost izobraževanja na 21 točkah vseživljenjskega učenja na širšem dolenjskem območju, poleg Ric-a jih izvajajo še LU Kočevje, ZIK Črnomelj in CIK Trebnje. V projektu pa sicer nudijo še dejavnosti Svetovalnega središča Novo mesto, validacijo neformalno pridobljenih znanj, mobilno svetovalno službo za Rome in vodeno učenje računalništva v spletni učilnici. Vzpostavili so tudi spletni portal www.cvzu-dolenjska.si, za katerega si po besedah direktorice želijo, da bi postal informator za programe vseživljenjskega učenja v celi regiji.

B rre e z p l a č n i p rro o g rra ami za odrasle Raziskave o pismenosti pri nas med drugim kažejo, da kar 77 odstotkov odraslih med 16. in 65. letom starosti ne dosega ravni pismenosti, ki jo zahteva današnji čas. Na Ric-u so sicer za odrasle, ki bi radi nadaljevali šolanje, na voljo tudi brezplačni programi usposabljanja za življenjsko uspešnost, nudijo tudi

Meta Gašperšič

brezplačno računalniško opismenjevanje za odrasle. Sredi prejšnjega meseca so v sodelovanju z Ljudsko univerzo Jesenice pričeli tudi s projektom Partnerstva – Stari starši in vnuki. Gre za projekt, s katerim želijo promovirati digitalno pismenost med starejšimi od 55 let. Dijaki srednjih šol ali drugi mladi prostovoljci bodo v vlogi digitalnih mentorjev (vnuki), starejši odrasli pa v vlogi udeležencev (starejših). Vnuki bodo starejše učili brskanja po internetu in uporabe elektronske pošte ter drugih internetnih storitev (e-bančništvo, enakupovanje, e-uprava in podobno). Sredi novembra so začeli tudi s programom PUM, Projektnim učenjem za mlajše odrasle, ki mladim, ki so zapustili šolo pred dokončanjem, nudi priložnost, da se na dostopen in zanimiv način srečajo z učenjem, koristnim delom, različnimi poklici in interesnimi področji. Mladi, stari med 15 in 25 let, pripravljeni narediti nekaj zase, se jim še vedno lahko pridružijo.

No I. N o v ak

24 24

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Ĺ OLSKI CENTER KRĹ KO â&#x20AC;&#x201C; SEVNICA

Ĺ iroko paleto programov dopolnjuje sodobna oprema Ĺ olski center KrĹĄko â&#x20AC;&#x201C; Sevnica, v katerega je trenutno vpisanih 809 dijakov, pod svojim okriljem zdruĹžuje Srednjo poklicno in strokovno ĹĄolo KrĹĄko in TehniĹĄko gimnazijo v krĹĄki enoti ter Srednjo ĹĄolo Sevnica v sevniĹĄki enoti. Njihova prednost pred drugimi srednjimi ĹĄolami je predvsem v veliki izbiri programov na razliÄ?nih stopnjah izobraĹževanja, v sodelovanju s posavskim gospodarstvom pa je ĹĄola v KrĹĄkem postala tudi ena izmed najbolj sodobno opremeljenih srednjih ĹĄol v Sloveniji. â&#x20AC;&#x153;Pogoji za izobraĹževanje so pri nas odliÄ?ni, saj smo s pomoÄ?jo donacijskih sredstev ĹĄolo v celoti posodobili. Dokaz za to je tudi sodelovanje s Fakulteto za energetiko, katere ĹĄtudenti na naĹĄi ĹĄoli opravljajo vaje,â&#x20AC;? z zadovoljstvom pove Robert RoĹžman, ravnatelj krĹĄke Srednje poklicne in strokovne ĹĄole, za katero je Ĺže pol stoletja delovanja. V ĹĄtirih strokovnih in poklicnih programih na razliÄ?nih stopnjah izobraĹžujejo predvsem v gospodarstvu zelo iskane kadre s podroÄ?ja strojniĹĄtva in elektrotehnike, za katere je vsako leto razpisanih tudi veliko ĹĄtipendij. â&#x20AC;&#x153;NaĹĄi dijaki imajo skoraj vsi moĹžnost pridobitve ĹĄtipendije, ki jo imajo lahko kasneje tudi pri ĹĄtudiju,â&#x20AC;? pojasni

Ĺ olskemu centru KrĹĄko â&#x20AC;&#x201C; Sevnica se tudi v prihodnosti po zagotovilih ravnatelja krĹĄke Srednje poklicne in strokovne ĹĄole Roberta RoĹžmana in direktorja centra Ernesta SimonÄ?iÄ?a obetajo ĹĄtevilne novosti.

RoĹžman, ki je ponosen tudi na zelo dobre uspehe svojih dijakov na maturi. Na ĹĄoli so bili namreÄ? lani na poklicni maturi s 3 zlatimi maturanti in le enim, ki mu mature ni uspelo narediti, glede na ĹĄtevilo programov v samem vrhu slovenskih srednjih ĹĄol.

S o n Ä? n a e l e k t rra a rrn na t u d i z a p e d a g o ĹĄ kke e namene

Ă&#x20AC;0-4,* $&/5&3 , S Ă? L P 4 F W O J D B $FTUB LSĂ?LJI Ă¤SUFW ,SĂ?LP 7 Ă?PMTLFN MFUV CPNP WQJTPWBMJ W OBTMFEOKF QSPHSBNF 4SFEOKB QPLMJDOB JO TUSPLPWOB Ă?PMB ,SĂ?LP t 43&%/+& 4530,07/0 *;0#3"Ă&#x2021;&7"/+& 44*

t &-&,5305&)/*, [ NPEVMJ T QPESPĹ&#x2DC;KB FMFLUSPOJLF JO FOFSHFUJLF t 5&)/*, 3"Ä&#x2014;6/"-/*Ă&#x20AC;57" t 4530+/* 5&)/*, t 43&%/+& 10,-*$/0 *;0#3"Ă&#x2021;&7"/+& 41*

t &-&,53*,"3 [ NPEVMJ T QPESPĹ&#x2DC;KB FMFLUSPOJLF JO FOFSHFUJLF t 0#-*,07"-&$ ,07*/ 030%+"3 t "7504&37*4&3 t /*Ă&#x2021;+& 10,-*$/0 *;0#3"Ă&#x2021;&7"/+& /1*

t 10.0Ä&#x2014;/*, 7 5&)/0-0Ă&#x20AC;,*) 130$&4*) t 10,-*$/0 5&)/*Ă&#x20AC;,0 *;0#3"Ă&#x2021;&7"/+& 15*

t &-&,5305&)/*, [ NPEVMJ T QPESPĹ&#x2DC;KB FMFLUSPOJLF JO FOFSHFUJLF t 4530+/* 5&)/*, (JNOB[JKB t 5&)/*Ă&#x20AC;," (*./";*+" 4SFEOKB Ă?PMB 4FWOJDB t 43&%/+& 10,-*$/0 *;0#3"Ă&#x2021;&7"/+& 41*

t .*;"3 */'03."5*7/* %/&7* 1FUFL PC VSJ $,Ă&#x2021; ,SĂ?LP 1FUFL PC VSJ $,Ă&#x2021; ,SĂ?LP 4PCPUB PC VSJ $,Ă&#x2021; ,SĂ?LP [B QSPHSBN NJ[BS CP JOG EBO OB 4BWTLJ DFTUJ 4FWOJDB

*/'03."$*+& T TTL ON!HVFTU BSOFT TJ XXX BSOFT TJ _TTTLON

Ker si na ĹĄoli v prihodnosti Ĺželijo privabiti ĹĄe veÄ? uÄ?encev, so v sodelovanju s posavskim gospodarstvom minulo leto uresniÄ?ili zanimiv projekt. Postavili so namreÄ? sonÄ?no elektrarno, ki je na razpolago v pedagoĹĄke namene, njeno energijo pa od lanskega novembra tudi trĹžijo. Posodobitev pa s tem, kot obljublja ravnatelj Srednje poklicne in strokovne ĹĄole KrĹĄko, ĹĄe ni konec, saj naj bi kmalu naredili ĹĄe sploĹĄno uÄ?ilnico za energetiko, Ĺže naslednje ĹĄolsko leto pa naj bi po zagotovilih ĹĄolskega ministrstva na ĹĄoli dobili tudi nov program mehatronika.

V Se vnici kmalu spe ev ett ehniki in friz erji? frize t u r i sstt i Ä? n i ttehniki Na novosti Ĺže nekaj Ä?asa Ä?aka tudi Srednja ĹĄola Sevnica pod vodstvom Alenke Ĺ˝uraj, kjer letos razpisujejo le ĹĄe program srednjega poklicnega izobraĹževanja mizar, vodstvo krĹĄko- sevniĹĄkega ĹĄolskega centra pa se Ĺže nekaj Ä?asa trudi pridobiti nazaj tudi program turistiÄ?nega tehnika. â&#x20AC;&#x153;Jeseni smo ustanovili posebno komisijo, ki se je ukvarjala s problematiko srednjeĹĄolskega izobraĹževanja v Sevnici, saj bo ĹĄola teĹžko preĹživela le z enim programom,â&#x20AC;? pove direktor Ĺ olskega centra KrĹĄko â&#x20AC;&#x201C; Sevnica Ernest SimonÄ?iÄ?. V sevniĹĄki srednji ĹĄoli naj bi tako v prihodnosti poskuĹĄali pridobiti program lesarskega tehnika ob delu in program frizerja, ki so ga v Sevnici Ĺže imeli, znotraj Posavja pa naj bi obstajale tudi Ĺželje po tekstilnih programih, saj slednjih v Sloveniji praktiÄ?no ni veÄ?. V zadnjih letih je namreÄ? med slovenskimi osnovnoĹĄolci opazen trend poveÄ?anega vpisa v gimnazije, Ä?emur so se v Ĺ olskem centru KrĹĄko â&#x20AC;&#x201C; Sevnica Ĺže pred nekaj leti prilagodili z ustanovitvijo tehniĹĄke gimnazije. Njeni dijaki lahko izbirajo med tremi sklopi izbirnih predmetov, kot so elektrotehnika, raÄ?unalniĹĄtvo in strojniĹĄtvo, predvsem za zadnje podroÄ?je pa je vsako leto razpisanih tudi precej ĹĄtipendij. KrĹĄka tehniĹĄka gimnazija pa je za dijake zanimiva tudi zaradi dobrih pogojev za ĹĄport, saj ima ĹĄola v KrĹĄkem kar 3000 m2 veliko ĹĄportno dvorano, zato se lahko pohvalijo s ĹĄtevilnimi ĹĄportnimi uspehi. Besedilo in foto:

Anja An ja KKerin erin

ZDRAVSTVENI KOTIČEK

26 26

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

GIMNAZIJA BREĹ˝ICE

Na dobri poti h kulturi dobre skupnosti â&#x20AC;&#x153;Ĺ˝elel bi, da bi pomen breĹžiĹĄke gimnazije ostal takĹĄen, kot je bil tudi v preteklosti. Svojim dijakom mora zagotoviti ĹĄiroko sploĹĄno izobrazbo in jim hkrati omogoÄ?iti, da na tistih podroÄ?jih, ki jih ĹĄe posebej zanimajo, dobijo kar najveÄ? znanja. Od naĹĄih dijakov priÄ?akujemo zelo veliko, ne Ĺželimo, da bi ostali na minimalnih standardih. Poleg pridobljenega znanja pa bi Ĺželel, da bi profesorji razvijali tudi samostojno in kritiÄ?no miĹĄljenje, ki je potrebno za nadaljnji ĹĄtudij in Ĺživljenje, ki ga Ĺže izvajamo za povezovanje znanj z razliÄ?nih predmetnih podroÄ?ij. Predvsem pa Ĺželimo, da bi dijaki pridobili uÄ?ne in delovne navade in osvojili kompetence, ki jih danes priÄ?akujemo od intelektualcev, ki bodo delali na razliÄ?nih podroÄ?jih,â&#x20AC;? poudarja UroĹĄ Ĺ kof, ravnatelj Gimnazije BreĹžice, najstarejĹĄe srednje ĹĄole v Posavju.

Gimnazijo BreĹžice obiskuje iz njenega ĹĄolskega okoliĹĄa, ki obsega poleg breĹžiĹĄke ĹĄe sosednje obÄ?ine KrĹĄko, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Bistrica ob Sotli in Kozje, 660 dijakov. Za te ĹĄola izvaja 3 izobraĹževalne programe, in sicer so to gimnazija, ekonomska gimnazija in maturitetni program. Gimnazija ima tudi evropske oddelke, v katerih ĹĄola nekoliko spremeni obiÄ?ajni uÄ?ni program, tako da dijaki z njim podrobneje spoznavajo evropske povezave in razvijajo zavest, da Ĺživimo v veÄ?kulturnem evropskem prostoru. V tem ĹĄolskem letu imajo na ĹĄoli po en oddelek v vsakem letniku. Gimnazija namerava v prihodnje uvesti ĹĄe ĹĄportnega. Ena kljuÄ?nih prihodnjih nalog je po Ĺ kofovih besedah posodobitev programa gimnazije, ki se je razvil iz didaktiÄ?ne prenove gimnazije in evropskih oddelkov. Kot ravnatelj je odloÄ?en tudi v prihodnje sodelovati s ĹĄolami, vkljuÄ?enimi v evropske oddelke, in J[PCSBĂ¤VKF QP QSPHSBNJI ĹĄolo, vkljuÄ?eno v di TQMPĂ?OB HJNOB[JKB [ FWSPQTLJNJ PEEFMLJ daktiÄ?no prenovo FLPOPNTLB HJNOB[JKB JO (Srednja ĹĄola Ä&#x152;rno NBUVSJUFUOJ UFĹ&#x2DC;BK melj). â&#x20AC;&#x153;S tem ĹĄolskim letom smo 1PTMBOTUWP Ă?PMF WJEJNP W VTUWBSKBOKV TUJNVMBUJWOFHB EFMP vstopili v projekt WOFHB PLPMKB W LBUFSFN MBILP WTBL EJKBL VTQFĂ?OP SB[WJKF TWPKF MreĹža uÄ?eÄ?ih se TQPTPCOPTUJ JO VTQFĂ?OP [BLMKVĹ&#x2DC;J Ă?PMBOKF 7[QPECVKBUJ Ă¤FMJNP ĹĄol, ki pomeni priQPTBNF[OJLPWP VTUWBSKBMOPTU JOPWBUJWOPTU JO LSFQJUJ [BWFTU P MBTUOJ TBNPQPEPCJ ILSBUJ QB SB[WJKBUJ PCĹ&#x2DC;VUFL [B TPCJWBOKF [ ESVHJNJ MKVENJ Ă&#x2021;FMJNP PLPMKF CSF[ OBTJMKB TQPĂ?UPWBOKF USBEJDJKF JO QP[JUJWOJI WSFEOPU

nÂ&#x152;Â?Â&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x152;Â?Â&#x201E; iÂ&#x2022;Â&#x2C6;Â?Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x2C6;

tÂ&#x2018;Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x160;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2020;Â&#x152;Â?ĂŞÂ?Â&#x2C6;ĂŞWÂ&#x2C6;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x201C;Â&#x152;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x17D;Â&#x2019;Â?Â&#x152;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2039;Â&#x2019;Â&#x2021;Â

pumvyth{p}upĂŞkhuÂŽ Â&#x2122;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x17D;ÂąĂŞÂĄÂŁÂÂ˘ÂÂ˘ÂŞÂŞÂŠÂąĂŞÂ&#x2019;Â&#x2026;ĂŞÂŠÂĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂĄÂĽÂĂŞÂ&#x2DC;Â&#x2022;Â&#x152;ĂŞ Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2019;ÂąĂŞÂĄÂ¤ÂÂ˘ÂÂ˘ÂŞÂŞÂŠĂŞÂ&#x2019;Â&#x2026;ĂŞÂŠÂĂŞÂ&#x2DC;Â&#x2022;Â&#x152;Â

Ravnatelj UroĹĄ Ĺ kof

stop h kakovosti; uÄ?iti se, da bi znali Ĺživeti v skupnosti - pot k â&#x20AC;&#x2DC;uÄ?eÄ?i se organizacijiâ&#x20AC;&#x2122;. Povezani smo v konzorcij gimnazij in konzorcij strokovnih gimnazij, kjer naj bi odigrali pomembno vlogo, predvsem pri prijavi projektov, ki bodo financirani iz evropskih strukturnih skladov,â&#x20AC;? pravi ravnatelj Ĺ kof, ki je zagret za sodelovanje gimnazije v programu Comenius, z evropskim parlamentom v EvroĹĄoli ter v raziskavi TIMSS in PISA. Pomemben projekt breĹžiĹĄke gimnazije je mednarodna izmenjava, ki bi jo bilo po ravnateljevih besedah potrebno razĹĄiriti tudi na ostale oddelke na ĹĄoli, ki niso vkljuÄ?eni v evropski oddelek. â&#x20AC;&#x153;Menim, da smo na dobri poti, da preidemo od tradicionalne, avtoritativne storilnostne kulture h kulturi dobre skupnosti, kjer bodo prijaznost, strpnost, dobri odnosi in medsebojna podpora pravilo v medsebojnem komuniciranju med sodelavci ter v odnosu med uÄ?itelji in dijaki,â&#x20AC;? je optimist UroĹĄ Ĺ kof, ravnatelj Gimnazije BreĹžice.

M. LLuzar uzar

Gimnazija BreĹžice. â&#x20AC;&#x153;Ĺ˝elel bi, da bi pred koncem letoĹĄnjega ĹĄolskega leta priÄ?eli obnavljati stavbo,â&#x20AC;? pravi ravnatelj UroĹĄ Ĺ kof. Dosedanja ravnateljica Stana Molan, ki jo je nasledil Ĺ kof, je po besedah slednjega veliko naredila za pridobivanje denarja za obnovo, za pripravo projekta in za to, da bodo lahko zaÄ?eli ĹĄolo Ä?im prej obnavljati.

PREMOŽENJSKO SVETOVANJE

28 28

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA BREŽICE

K teoriji še praktično izobraževanje Višja strokovna šola Brežice, ki je to študijsko leto začela z nekoliko prenovljenim študijskim programom, izobražuje za poklic ekonomist. “S tem da so naše študijske vsebine vključene v modul tehnični komercialist. Za naše območje je to še najboljša usmeritev naše šole, da so njeni diplomanti zaposljivi. Kajti komercialista potrebujejo podjetja v vsaki branži,” pravi mag. Jože Kranjc, ravnatelj Višje strokovne šole Brežice. Novosti, ki jih je študijski program šole doživel v tem letu, po mnenju vodijo do več znanja. “Ta, novi, študijski princip spodbuja študente k sprotnemu delu, kar zagotav-

lja boljše rezultate študija. Med študijem morajo na primer narediti več seminarskih nalog. Pomembno je tudi praktično delo. Študentje so v enem študijskem letu na predavanjih 24 tednov in 10 tednov na praktičnem izobraževanju v podjetjih in ustanovah,” pojasnjuje Kranjc. Prakso lahko študentje opravijo v tistih podjetjih, kjer lahko preverjajo svoja znanja iz šole. Študentje si prakso večinoma poiščejo v podjetju, sicer pa prakso organizira tudi šola. Marsikateri bodoči komercialist opravlja praktično izobraževanje kar v domačem družinskem podjetju. Študentje, kot vemo, včasih menjajo šole. Višja strokovna šola Brežice odpira vrata v takih primerih. “Če nekdo v okviru nekega drugega študija že opravi nekatere izpite in se potem vpiše k nam, mu naša šola seveda prizna izpite, ki so vsebinsko skladni z našim študijskim programom,” pravi ravnatelj Kranjc. Študentom, ki imajo dovolj ustreznih praktičnih izkušenj na komercialnem področju, med študijem na tej brežiški šoli tudi ni treba opravljati že omenjene prakse, ampak jim šola prizna izkušnje iz dela. Na šoli so predavanja za redni študij praviloma dopoldne, izredni študentje prihajajo dvakrat tedensko popoldne. “Študij lahko končajo v dveh letih z izdelano diplomo in z zagovorom diplomske naloge,” pojasnjuje ravnatelj. Študijski program izvaja na šoli 20 predavateljev. “Pri tem imamo tudi t. i. vabljena

Mag. Jože Kranjc

predavanja. Za ta šola občasno povabi zunanje strokovnjake, ki študentom posredujejo znanje neposredno iz prakse,” pravi ravnatelj Jože Kranjc. Na višjo strokovno šolo Brežice se je v študijskem letu 2008/2009 vpisalo 97 študentov na redni in 78 študentov na izredni študij. Iz prve generacije 157 študentov, vpisanih leta 2000, jih trenutno že ima diplome 127. Študijska uspešnost šole je sicer na ravni slovenskega povprečja. Doslej je iz šole, na katero se je v 8 letih delovanja vpisalo 1.040 študentov, ki so uspešno opravili 10.500 izpitov, izšlo skupno 450 diplomantov. Višja strokovna šola je začela leta 2000 izvajati višješolski strokovni program sočasno s podobnimi šolami v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu.

M. LLuzar uzar

Pročelje šole na Bizeljski cesti 45 v Brežicah, v kateri ima sedež tudi Višja strokovna šola Brežice. Študentje se razveselijo tudi njenega brezplačnega parkirišča na drugi strani stavbe.

30 30

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE Ĺ TUDIJE

Prvo leto prve javne fakultete v regiji Na Fakulteti za informacijske ĹĄtudije, prvem stebru javnega visokega ĹĄolstva v regiji, v tem Ä?asu izvajajo tri redne ĹĄtudijske programe informatike v sodobni druĹžbi, in sicer na visokoĹĄolski, univerzitetni in magistrski ravni, ki jih je fakulteta prevzela od novogoriĹĄke Fakultete za uporabne druĹžbene ĹĄtudije. V programe je prvo leto vpisanih 122 ĹĄtudentov, kar je po oceni dekana doc. dr. Janeza Povha za prvo leto solidno ĹĄtevilo, v prihodnje pa si Ĺželijo to ĹĄtevilo doseÄ?i Ĺže ob prvem vpisu, saj se zaveda, da bodo tako na fakulteto priĹĄli najboljĹĄi ĹĄtudentje. Za novo ĹĄolsko leto so razpisali 55 mest za visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudij, 35 za univerzitetni, razpis za podiplomski ĹĄtudij bo objavljen kasneje. Na visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudij se bo mogoÄ?e vpisati tudi izredno, za kar bo v Novem mestu na voljo 20 mest. Kot poudarja dekan, so v prvem letu delovanja namenili veliko pozornost vzpostavitvi sodelovanja z lokalnim gospodarstvom, ki do ĹĄole goji velika priÄ?akovanja. Skupni projekti z gospodarstvom naj bi fakulteti omogoÄ?ili spodobno preĹživetje, obenem pa ĹĄtudente uvedli tudi v realno delovno okolje. Na fakulteti, ki Ĺželi postati vodilni center znanja s podroÄ?ja raÄ?unalniĹĄtva in informatike v jugovzhodni Sloveniji, katere diplomanti bodo med najbolj iskanimi diplomanti fakultet s podroÄ?ja raÄ?unalniĹĄtva in informatike v tem delu Evrope, v tem Ä?asu pripravljajo doktorski ĹĄtudij s podroÄ?ja informatike in raÄ?unalniĹĄtva, ki naj bi bil kljuÄ?ni dejavnik za strokovni in znanstveni napredek fakultete. Ta mesec so se z Microsoftom dogovorili tudi o strateĹĄkem sodelovanju pri vzpostavitvi InĹĄtituta za informacijsko tehnologijo, na

Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper

Dekan fakultete doc. dr. Janez Povh

Izberite modro Podiplomska ĹĄola

Programi 1. stopnje

Magistrski ĹĄtudijski programi 2. stopnje: Â&#x201A; Management / mag. managementa Â&#x201A; Ekonomija in finance/ mag. ekonomije Management / mag. znanosti Management / dr. znanosti Management / dipl. ekonomist/ka (VS) Mednarodno poslovanje / dipl. ekonomist/ka (VS) Management / dipl. ekonomist/ka (UN)

Informativni dnevi 2009 - vpis 2009/10

Koper Ĺ kofja Loka Celje Ljubljana Maribor www.fm-kp.si

VHGHĂ§ IDNXOWHWH &DQNDUMHYD RE LQ XUL RE XUL RE XUL ELYĂĽD YRMDĂĽQLFD 3DUWL]DQVND RE XUL 83 )0 ĂĽWXGLMVNR VUHGLĂĽÄ&#x20AC;H &HOMH /MXEOMDQVND F D RE LQ XUL RE XUL RE XUL (NRQRPVND ĂĽROD /MXEOMDQD 3UHĂĽHUQRYD F RE XUL ,, *LPQD]LMD 0DULERU 7UJ 0LORĂĽD =LGDQĂĽND QRYL GHO VWDYEH

RE XUL Koper [ Celje [ Ĺ kofja Loka [ Nova Gorica 3ULGUXĂ§LWH VH QDP Y ĂĽWXGLMVNHP OHWX

katerem naj bi potekali zahtevnejĹĄi mednarodni in domaÄ?i znanstveni in strokovni projekti s podroÄ?ja informacijske tehnologije. Dekan ocenjuje, da jim je doslej uspelo sestaviti dober akademski zbor, zaposlujejo predavatelje in raziskovalce, ki imajo poleg doktorata znanosti na podroÄ?ju, ki ga predavajo, tudi izkuĹĄnje iz projektov za Evropsko skupnost in gospodarstvo in so se pripravljeni tudi naprej izpopolnjevati na svojem strokovnem podroÄ?ju. PovpreÄ?na starost predavateljev znaĹĄa pod 40 let, v svojih vrstah pa imajo tudi enega upokojenega profesorja. Ĺ ola se ob zaprtosti slovenskega visokoĹĄolskega prostora trudi vzpostaviti dobre povezave s tujimi univerzami in tudi tako priti do kakovostnih profesorjev, Ä?eprav dekan priznava, da je priÄ?akoval, da bo sodelovanje mogoÄ?e vzpostaviti hitreje. Besedilo in fotografija:

Irena No Ir ena N o v ak

Ob nedavni potrditvi sodelovanja med fakulteto in Microsoftom. Generalni direktor Microsofta Slovenija Matej Potokar se je med drugim zavezal, da bo druĹžba fakulteti zagotovila izobraĹževanja s podroÄ?ja informacijskih tehnologij in pomoÄ? pri vzpostavitvi InĹĄtituta za informacijsko tehnologijo.

mp ê ê ê O ê ê| ê ê êk W ê êy êz ê ê¢ªª¨ê

}êO ê ê¢ªª©½¢ª¡ªê ê

}pzvrv vszrp z{yvrv}up± |up}ly p{l{upêpuê thnpz{yzrp 'PUP #PÝUKBO 1VDFMK

pumvyth{p}uhêkul}hê ê ê ® ¡£ê¢ê¢ªª©ê ê¡ª ê ê¡¦ ¡¤ê¢ê¢ªª©ê ê¡ª êm ê ê êO ±ê u ê ê¥±êu ê

êO ê êp ê ê ê W ê } ê ê ê ê ê ê ê ê ê êu ê ±ê ê ê ê ê ê u ên ê ês ê k ê êO ê êp ê ê ê W ê }z±ê|uê êthnê ê : êO ê ê ê ê ê : ê ê ê W êzê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ±ê ê ±ê : ê ê W ê

®êÂª§Ãê£§ê£§ê¨¨¤±ê Í ±ê ®½½

(*./";*+" /070 .&450 DOBER TEK

1SPHSBNJ

KF OB BLUJWOJI NFUPEBI EFMB LPU TP UJNTLP QPVŘFWBOKF NFEQSFENFUOF QPWF[BWF QSPKFLUOP EFMP EFMJUFW EJKBLPW 7 ÝPM MFUV CPNP EJKBLF OB (JNOB[JKJ /PWP NFTUP W NBOKÝF TLVQJOF NFEOBSPEOP QPWF[PWBOKF JO J[NFOKBWF EJKBLPW 7 FWSPQTLFN PEEFMLV CPEP JNFMJ EJKBLJ NPäOPTU WQJTPWBMJ W W PLWJSV QPVLB OFNÝŘJOF NPäOPTU PQSBWMKBUJ OFNÝLP KF[J QSPHSBN HJNOB[JKF LPWOP EJQMPNP LJ PNPHPŘB ÝUVEJK OB VOJWFS[BI W OFNÝLP QSPHSBN HJNOB[JKF W ÝQPSUOFN PEEFMLV HPWPSFŘJI EFäFMBI QSPHSBN HJNOB[JKF W FWSPQTLFN PEEFMLV QSPHSBN LMBTJŘOF HJNOB[JKF JO 1SFENFUOJL W &0 KF FOBL QSFENFUOJLV HJNOB[JKF SB[ QSPHSBN NBUVSJUFUOJ UFŘBK MJLVKF TF W QPOVECJ J[CJSOJI QSFENFUPW %JKBLJ JNBKP W 1SPHSBN HJNOB[JKF KF OBNFOKFO WTFN LJ TJ äFMJKP [BHPUPWJUJ PLWJSV J[CJSOJI VS EPEBUOF VSF ESVHFHB UVKFHB KF[JLB JO EPCSP PTOPWP [B OBEBMKOKJ ÝUVEJK OB LBUFSJ LPMJ VOJWFS[J TBK TMPWFOÝŘJOF J[CFSFKP QB TJ MBILP ÝF EPEBUOP VSP FOFHB QSPHSBN HJNOB[JKF [BHPUBWMKB ÝJSPLP TQMPÝOP SB[HMFEBOPTU OBSBWPTMPWOFHB BMJ ESVäCPTMPWOFHB QSFENFUB %PEBUFO QPVEBSFL FWSPQTLFNV PEEFMLV EBKF QSFENFU FWSPQTLF JO J[PCSB[CP ÝUVEJKF LKFS TP OBEHSBKFOF WTFCJOF [HPEPWJOF JO TPDJPMP 7 ÝQPSUOJ PEEFMFL WQJTVKFNP VŘFODF LJ TF JOUFO[JWOP HJKF ÀUFWJMP VS W FWSPQTLFN PEEFMLV OF PETUPQB PE HJN VLWBSKBKP T ÝQPSUPN JO TJ ILSBUJ äFMJKP [BHPUPWJUJ LWBMJUFUOP OB[JKTLFHB QSFENFUOJLB W TQMPÝOJI PEEFMLJI VSF J[CJSOJN J[PCSB[CP 7 UFI PEEFMLJI KF NBOKÝF ÝUFWJMP EJKBLPW EJKBLJ QSFENFUPN TP EPEBOF PE MFUOJLB EBMKF JNBKP WFŘ VS ÝQPSUOF W[HPKF UFS NPäOPTU JOEJWJEVBMOJI VS 1PHPKJ [B WQJT W &0 LBLPS UVEJ PQSBWMKBOKF NBUVSF TP QPVLB ÀQPSUOJ JO QFEBHPÝLJ LPPSEJOBUPS TLSCJUB [B VTLMB FOBLJ LPU W HJNOB[JKTLFN QSPHSBNV KFWBOKF ÝPMTLJI JO ÝQPSUOJI PCWF[OPTUJ 7TB PDFOKFWBOKB [OBOKB TP OBŘSUPWBOB JO WOBQSFK EPHPWPSKFOB %JKBLJ OB .FEOBSPEOJ JO SB[WPKOJ QSPKFLUJ USFI UBCPSJI PQSBWJKP QPUBQMKBÝLJ QMBWBMOJ TNVŘBSTLJ JO ÀPMB TF WLMKVŘVKF W NFEOBSPEOF QSPKFLUF W PLWJSV LBUFSJI WFTMBÝLJ UFŘBK TF EJKBLPN JO QSPGFTPSKFN QPOVKBKP ÝUFWJMOF NPäOPTUJ [B ,MBTJŘOB HJNOB[JKB KF OBNFOKFOB VŘFODFN LJ KJI [BOJNBKP NFEOBSPEOF J[NFOKBWF QSFEWTFN ESVäCPTMPWKF KF[JLJ JO [HPEPWJOB 1PMFH EWFI UV KJI KF[JLPW TF EJKBLJ VŘJKP MBUJOÝŘJOP JNBKP WFŘ VS [HPEPWJOF 3F[VMUBUJ UFS NBOK VS OBSBWPTMPWOJI QSFENFUPW 7 MFUOJLV JNBKP NPäOPTU VŘFOKB ÝF FOFHB UVKFHB KF[JLB "OUJŘOP äJWMKFOKF 1PMFH VTQFIB OB NBUVSJ EJKBLJ (JNOB[JKF /PWP NFTUP EP JO LVMUVSP EJKBLJ TQP[OBWBKP UVEJ OB PCWF[OJ FLTLVS[JKJ W 3JN TFHBKP [BWJEMKJWF SF[VMUBUF UVEJ OB UFLNPWBOKJI W [OBOKV JO JO 1PNQFKF ,MBTJŘOB HJNOB[JKB KF PEMJŘOB QSJQSBWB [B WTF ÝQPSUV 7 QSFUFLMFN ÝPMTLFN MFUV TP QPTFHMJ QP OBKWJÝKJI IVNBOJTUJŘOP ESVäCPTMPWOF ÝUVEJKF QSFEWTFN [HPEPWJOF ESäBWOJI QSJ[OBOKJI OB UFLNPWBOKJI J[ [OBOKB NBUFSJOÝŘJOF JO UVKJI KF[JLPW NBUFNBULF HFPHSBmKF [HPEPWJOF CJPMPHJKF QSBWB BSIFPMPHJKF VNFUOPTUJ y UFS [B ÝUVEJK KF[JLPW m[JLF LFNJKF JO [HPEPWJOF 7 NBUVSJUFUOJ UFŘBK TF WQJTVKFKP EJKBLJ LJ TP TSFEOKFÝPMTLP &OB EJKBLJOKB OBÝF ÝPMF TF KF VWSTUJMB W FLJQP LJ KF [BTUPQBMB J[PCSBäFWBOKF [BLMKVŘJMJ T QPLMJDOP NBUVSP BMJ [ [BLMKVŘOJN 4MPWFOJKP OB NFEOBSPEOJ CJPMPÝLJ PMJNQJKBEJ OB LBUFSJ J[QJUPN EJKBLJ LJ TP VTQFÝOP [BLMKVŘJMJ MFUOJL HJNOB[JKF KF PTWPKJMB CSPOBTUP NFEBMKP ; SB[JTLPWBMOJNJ OBMPHBNJ [ FOPMFUOJN QSFNPSPN UFS EJKBLJ LJ JNBKP LPOŘBOP 0À JO T QPESPŘKB LFNJKF EJKBLJ UFLNVKFKP [B ,SLJOF OBHSBEF JO EPLBäFKP [OBOKF NBUVSJUFUOJI QSFENFUPW OB SBWOJ MFUOJLB 1SFHMPWF QMBLFUF LKFS QPTFHBKP QP OBKWJÝKJI QSJ[OBOKJI HJNOB[JKF 7 FOFN ÝPMTLFN MFUV TF QSJQSBWJKP OB PQSBWMKBOKF %JKBL OBÝF ÝPMF KF MFUPT QSFKFM OB[JW ;05,*/ [NBHPWBMFD MFUB OB QPESPŘKV LFNJKF TQMPÝOF NBUVSF 7 ÝPM M WQJTVKFNP FOFHB PE PEEFMLPW HJNOB[JKF LPU FWSPQTLJ PEEFMFL 3B[WJKBM OBK CJ QSFEWTFN FWSPQTLP JO HMPCBMOP EJNFO[JKP UFS NFELVMUVSOP LPNVOJLBDJKP (JNOB[JKTLJ QSPHSBN KF W FWSPQTLFN PEEFMLV OBEHSBKFO T ÝUFWJMOJNJ OPWPTUNJ QSJ QPVLV OFNÝŘJOF JO GSBODPÝŘJOF LPU ESVHFHB UVKFHB KF[JLB TPEFMVKFUB UVKB VŘJUFMKB QPVEBSFL

6USJOLJ T QPUBQMKBÝLF EFMBWOJDF

%JKBLJ QSJ EFMBWOJDJ "GSPNBOJKB

(JNOB[JKDJ EPTFHBKP [FMP EPCSF SF[VMUBUF OB PCŘJOTLJI SF HJKTLJI JO ESäBWOJI UFLNPWBOKJI W WTFI ÝQPSUOJI EJTDJQMJOBI QPTFCOP VTQFÝOJ TP W PECPKLJ LKFS KF FLJQB EJKBLJOK äF ESVHJŘ [BQPSFE PTWPKJMB OBTMPW ESäBWOJI QSWBLJOK W CBENJOUPOV TUB ŘMBOB OBÝF FLJQF QPTUBMB ESäBWOB TSFEOKFÝPMTLB QSWBLB ESäBWOFHB QSWBLB JNBNP UVEJ W KVEV

%JKBLJ W EFMBWOJDJ *(3" 45&,-&/*) #*4&307 JO OKJIPWJ J[EFMLJ

5VSJTUJŘOB TUPKOJDB

;MBUF NBUVSBOULF OB QPEFMJUWJ TQSJŘFWBM W BUSJKV ÝPMF

,MFNFO #PCOBS EJKBL MFUOJLB LMBTJǏOF HJNOB[JKF ,P TFN TF PEMPǁBM [B TSFEOKP ÝPMP TFN EPMHP JNFM W NJTMJI TQMPÝOP HJNOB[JKP LJ QPOVKB OBKCPMKÝJ J[IPE [B OB EBMKOKF ÝPMBOKF [BUP P ǁFN ESVHFN OJTFN SB[ NJÝMKBM ,P QB TFN J[WFEFM LBLÝOF SB[MJLF TP NFE TQMPÝOP JO LMBTJǁOP HJNOB[JKP TFN TF SBWOP [BSBEJ UFI PEMPǁJM [B TMFEOKP /B LMBTJǁOJ HJNOB[JKJ JNBÝ NPäOPTU VǁFOKB WFǁ UVKJI KF[JLPW NFE ESVHJN MBUJOÝǁJOF 5P KF CJM HMBWOJ SB[MPH EB TFN TF WQJTBM OB LMBTJǁOP HJNOB[JKP JO UBLP TF QPMFH TMPWFOÝǁJOF VǁJN ÝF BOHMFÝǁJOP OFNÝǁJOP MBUJOÝǁJOP JO SVÝ ǁJOP 5VEJ PEOPTJ T QSPGFTPSKJ TP QSJKFUOJ JO TLPSBK OPCFOB VSB OF NJOJ CSF[ TNFIB LBS QB UVEJ QPWFǁB NPUJWBDJKP [B QPVL 7TFN LJ CJ TF SBEJ WQJTBMJ OB EPCSP TSFEOKP ÝPMP QSJQPSPǁBN (JNOB[JKP /PWP NFTUP /JNBKP LBK [HSFÝJUJ

.BUFK 'SBOLP EJKBL MFUOJLB ÝQPSUOF HJNOB[JKF 4FN EJKBL USFUKFHB MFUOJLB ÀQPSUOF HJNOB[JKF /PWP NFTUP ÇF W PTOPWOJ ÝPMJ TFN TF [FMP SBE VLWBSKBM T ÝQPSUPN JO [BǁFM USFOJ SBUJ LPÝBSLP [BUP TFN TF UVEJ PEMPǁJM [B WQJT OB ÀQPSUOP HJNOB[JKP #JUJ EJKBL W ÝQPSUOFN PEEFMLV JNB WFMJLP VHPEOPTUJ &OB J[NFE QPNFNCOFKÝJI TF NJ [EJ OBQPWFEBOP TQSB ÝFWBOKF TBK JNBNP [FMP OBUSQBOF VSOJLF T UFLNBNJ JO USFOJOHJ 1SPGFTPSKJ TP [ OBNJ [FMP QPUSQFäMKJWJ JO OBN WFMJLP QPNBHBKP [ JOEJWJEVBMOJNJ VSBNJ [BUP OB OBÝJ HJNOB[JKJ ÝQPSU JO ÝPMP OJ UFäLP VTLMBKFWBUJ

"OB 5JTPW EJKBLJOKB MFUOJLB TQMPÝOF HJNOB[JKF 4FN EJKBLJOKB USFUKFHB MFUOJLB JO QSFE USFNJ MFUJ TFN TF [OBÝMB QSFE QPNFNCOP QSFMPNOJDP x/B LBUFSP TSFEOKP ÝPMP TF OBK WQJÝFN j 0EMPǁJ UFW KF CJMB FOPTUBWOB OB 4QMPÝOP HJNOB[JKP /PWP NFTUP ,FS TFN CJMB QSJEOB PTOPWOPÝPMLB CSF[ QPTFCOJI äFMKB [B QPLMJD TFN TF [BWFEBMB EB KF WQJT OB UP HJNOB[JKP OBKCPMKÝB J[CJSB TBK TP NJ UBLP PEQSUF WTF QPUJ [B QSJIPEOPTU JO QPLMJD ƀFQSBW PC UFN OJTFN QSFWFǁ QSFNJÝMKFWBMB TFN [ PEMPǁJUWJKP ÝF EBOFT WFǁ LPU [BEPWPMK OB (JNOB[JKB UJ QPMFH [OBOKB QPOVKB TQSP ÝǁFOP W[EVÝKF JO ESVHF SB[TFäOPTUJ LJ TP W EPCJ PESBÝǁBOKB [FMP QPNFNCOF .FOJN EB KF WQJT OB TSFEOKP ÝPMP QPNFNCOB PEMPǁJUFW TBK WQMJWB OB OBÝF OBEBMKOKF äJWMKFOKF JO [BUP KF QPNFNCOP EB TF QSBWJMOP PEMPǁJNP

AVTO TIMES PREDSTAVLJA

priloga dolenjskega lista

Test: hyundai H1

Pripravljen za vsako nalogo P

opolnoma novi Hyundaijev dostavnik z imenom H1 dviga tega južnokorejskega proizvajalca na področju srednje velikih dostavnikov visoko v konkurenčnem boju za stranke. Simpatična oblika ter kakovostna izdelava ga postavljata ob bok uveljavljenim (in dražjim) evropskim imenom. Hyundai med dostavniki ni novo ime, izdelki z njegovo značko se na naših tleh pojavljajo že dvajset let in so se dodobra uveljavili predvsem med obrtniki in manjšimi podjetji. V celoti prenovljen model pa bo lahko ovrgel še zadnje predsodke tistih najbolj konzervativnih, saj so snovalci uspeli razviti vozilo, ki je v veliki meri izdelano po evropskih zahtevah.

Z m o g lljj i v a kko on va njj e n i c a Kupci pri izbiri motorja ne bodo imeli težkega dela – H1 je namreč na voljo z le enim agregatom, in sicer 2,5-litrskim CRDi motorjem. Dizelski štirivaljnik je opremljen s skupnim vodom ter neposrednim visokotlačnim vbrizgom goriva, tako da s pomočjo turbinskega polnilnika z variabilno geometrijo lopatic razvije največjo moč 125 kW (170 KM). V drugi polovici februarja pa bo slovenski uvoznik pri izvedbi H1 s tremi sedeži ponudil tudi 2,5-litrski CRDi LP z močjo 100 KW (136 KM). Moč se preko ročnega petstopenjskega menjalnika prenaša na zadnji kolesni par, ob tem pa je H1 na pogonski osi serijsko opremljen s samozapornim diferencialom LOD, ki je vozniku v pomoč pri vožnji po slabši ali spolzki podlagi, ko se kolesi zavrtita v prazno.

P o m i č n a k l o p v d rru u g i v rrss t i Različica comfort je namenjena predvsem prevozu potnikov – opremljena je z osmimi sedeži, in sicer dvema sedežnima klopema v potniškem predelu, od katerih je prva tudi vzdolžno pomična, ter dvema samostojnima sedežema spredaj.

Z enojno ali dvojno kabino, z dvema, tremi, petimi, šestimi ali osmimi sedeži, je H1 odličen spremljevalec in sodelavec pri različnih opravilih.

V drugi vrsti je možno pomikati klop ločeno, in sicer leva dva sedeža posebej ter desnega posebej, ki s pomikom naprej potnikom olajša dostop do zadnje klopi. Vsi sedeži so opremljeni z nastavljivimi nasloni za glavo ter tritočkovnimi varnostnimi pasovi. Potniška različica je opremljena z dvojno klimatsko napravo, ki omogoča potnikom v zadnjem delu vozila individualno nastavitev gretja oz. hlajenja, zračne reže pa potekajo vzdolžno po stropu na levi in desni strani vozila. Nadzor nad prezračevanjem potniškega dela pa lahko s komandami na armaturni plošči vedno prevzame v svoje roke tudi voznik oz. sopotnik. Bralne luči nad zadnjima dvema sedežnima vrstama so izdelane v LED tehniki ter nudijo simpatično nežno nočno osvetlitev zadnjega predela vozila. Zaradi dvojih bočnih vrat – na vsakem boku so ena in so opremljena s stekli, ki jih je moč tudi večstopenjsko odpreti – je vstop v potniški prostor udoben. Na zadnjem delu vozila so vrata dvižne izvedbe in odpirajo prtljažni prostor, ki ga je ob osmih sedežih še vedno dovolj.

Dv o b a rrv v n a a rrm m a t u rrn na plošča vo Velik dvig kakovosti je opazen že ob prvem vstopu v vozilo in ob pogledu na armaturno ploščo. Na njej prevladuje kakovostna plastika v dvobarvni izvedbi, s črnim zgornjim delom ter svetlim spodnjim. Na sredinskem delu ter volanskem obroču najdemo tudi dodatke v srebrni barvi, ki popestrijo notranjost. Kanček luksuznega pridiha pa dodajata v usnje oblečena volan ter prestavna ročica, ki je nameščena na sredinski del armaturne plošče in tako na tleh pušča dovolj prostora za udobno gibanje po vozilu. Odlagalnih površin v tem avtu ne manjka – dva zaprta predala sta nameščena pred sopotnikom, dodatne pa najdemo še na sredinskem delu armaturne plošče ter v vratih.

P rre e p r i č lljj i v a ponudba va Da preizkušeni korejec lahko ponudi res veliko, na koncu prepriča tudi pogled na spisek opreme. Od notranjega vzvratnega ogledala s samodejno zatemnitvijo, luči za meglo, ogrevanih zunanjih vzvratnih ogledal in dveh zračnih blazin do zavornega sistema ABS in ESP sistema ter daljinskega centralnega zaklepanja z nekoliko nerodno namestitvijo stikala na robu ključa. To je vsekakor ponudba, ki bo skupaj s simpatično obliko, zmogljivim motorjem ter udobno vožnjo prepričala mnoge.

Borut Štajnaher Bor ut Št ajnaher

Te h n i č n i p o d a t k i Motor: štirivaljen, turbo dizel, vbrizg preko skupnega voda, štirje ventili na valj; prostornina: 2497 ccm; najvišja moč: 125 kW/170 KM; največji navor: 392 Nm pri 2000-2500 vrt/min; dolžina: 5120 mm; širina: 1920 mm; višina: 1925 mm; medosna razdalja: 3200 mm; masa/nosilnost: 2282/750 kg; prtljažnik: 851 ob 8 sedežih l; najvišja hitrost: 180 km/h: pospešek od 0 – 100 km/h: 14,5 s; povprečna poraba na 100 km: 8,6 l

34 34

NEVIDNE NITI

priloga dolenjskega lista

Farmacija mu je spletla pomembne vezi D

r. Janez Ilaš, ki je pravkar praznoval 29. rojstni dan, pravi, da ni načrtoval svoje akademske kariere, ampak je postopno sledil poti, ki se mu je tako rekoč odpirala. Doma je iz vasi Telče, ki je za Ljubljančane malo naprej od Šmarjeških Toplic, za Dolenjce pa je lokacija že bolj natančna, v Občini Tržišče. Od tu je šel ne le v Ljubljano, ampak še mnogo dlje. Osnovno šolo je obiskoval najprej na Bučki, kjer so nekoč stanovali, kasneje pa še na Studencu in v Sevnici. Nato so se preselili v vas Telče in od tu se je vozil na novomeško gimnazijo. Že takrat je ugotovil, da je naravoslovec, kar je bilo za njihovo družino “nekaj novega”, saj sta brat in sestra družboslovca. V gimnaziji mu je bila še zlasti ljuba kemija, tako se je udeleževal kemijskih tekmovanj in prejel pet Preglovih nagrad, pripravil pa je tudi dve raziskovalni nalogi. Iz njegove generacije se je na farmacijo vpisalo kar 12 študentov. Sam je imel sprva v mislih še en študij, toda kmalu je bilo pomislekov konec in izbira povsem jasna: “Na informativni dan sem šel tudi na medicino, toda takoj sem ugotovil, da to ni prava izbira zame; medicina me pač ni prepričala. Lahko rečem, da sem zelo zadovoljen, ker sem se odločil za farmacijo,” pravi dr. Janez Ilaš, ki je kar dvakratni dobitnik Krkine nagrade. Prvič jo je prejel na dodiplomski stopnji, lani pa je prejel Krkino nagrado za izjemne dosežke, in sicer za nov princip pri zdrav-

ljenju srčno-žilnih zapletov, ki pogosto pripeljejo do infarkta. In kaj mu pomeni ta nagrada? “Krkina nagrada je prava spodbuda za raziskovalce; ima velik ugled in je zato pomembna referenca.”

D i p l o m i rra al v N e m č iijj i Ne Kot otrok je obiskoval osnovno šolo v več krajih in tudi med študijem je vsrkaval znanje v različnih državah. Diplomo je delal v Nemčiji, njegovo diplomsko delo na temo sinteza novih spojin za proučevanje adenozinskih receptorjev pa je bilo objavljeno v ugledni mednarodni strokovni reviji, kar je redkost in na kar je lahko ponosen. Med univerzitetnim študijem je en mesec preživel na Portugalskem, med doktoratom pa je deset mesecev delal na Madžarskem. Zaposlen je na Fakulteti za farmacijo, kjer združuje raziskovalno in pedagoško delo, kar ga razveseljuje in izpolnjuje. “Življenje na fakulteti je dinamično, zanimivo. Potencial je na farmacevtskem področju ogromen in zato je to prostor za številne nove ideje in vedno nove izzive. Naša fakulteta sodeluje s farmacevtsko industrijo - tudi s Krko imamo kar nekaj skupnih projektov in take povezave so seveda izjemno zanimive in dobrodošle za obe strani. Vključeni pa smo tudi v nekaj evropskih projektov …” Poudarja, da je farmacija izjemno zahtevna in kompleksna panoga; romantična “teta Pehta”, ki čisto sama po svojem receptu in s pomočjo rože mogote pripravi čarob-

no zdravilo, je le v pravljicah. Razvoj enega zdravila je namreč ogromen projekt, ki vključuje veliko strokovnjakov, da ideja zaživi v industriji, kar zahteva ogromno časa in še več denarja. Pa vendar, ali se farmacija vse bolj obrača k naravi? “Od nekdaj je izhajala iz nje, toda razvoj je šel še naprej. Naravna zdravila vidim predvsem kot dopolnilo k zdravljenju. Sicer pa je napačno mnenje, da je vse, kar je naravno, tudi dobro za človeka; marsikaj je lahko prav nevarno – od strupenih rastlin dalje …” opozarja dr. Janez Ilaš, ki dela na področju farmacevtske kemije in na analizi ter nadzoru zdravil.

M e d šštt u d iijj e m v t u ujj i n i eno s p o z n a l žže Narava dr. Janeza Ilaša je zelo resna, sam pravi, da je verjetno kar preveč resen. To se še zlasti nanaša na njegovo delo, ki je zanj še veliko več kot le služba, kar pa ne pomeni, da je prav mrk, nasprotno. Ko sva se srečala v kabinetu, ki ga deli še z dvema kolegoma, se je veliko smejal, na službeni telefon pa se je oglašal prijazno in “po domače”: “Janez tukaj, prosim!” Pripovedoval je tudi o hribih, še zlasti Škrlatica, na katero se je vzpel skupaj z očetom, mu je ostala v lepem spominu. Zelo je kritičen do sebe, saj je našteval, kaj vse mu ne gre, in omenil tudi, da ni talent za tuje jezike, čeprav je diplomiral v Nemčiji in veliko delal v tujini, kjer se je sporazumeval v nemškem, predvsem pa v angleškem jeziku. Angleščina je tako rekoč njegov drugi jezik! V angleščini se pa sporazumeva tudi s svojo ženo, ki se je preselila v Slovenijo iz Madžarske. Spoznal jo je med študijem oz. med bivanjem na Portugalskem. Tam je bila s svojim bratom, ki je tudi farmacevt in sta oba – Janez Ilaš in njen brat - opravljala prakso v lekarni. Sedaj z ženo, ki je pravnica in ekonomistka, živita v Grosupljem. Torej je farmacija Janezu Ilašu spletla še eno pomembno vez.

Lidija Ježž Lidi ja Je

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Pepca Brodarič

Jožičina mama P

epca Brodarič, mama Jožice Brodarič, modne strokovnjakinje, ima v krstnem listu zapisano ime: Jožefa. Upokojitev je dočakala v Beti in zdaj jo boli srce, ko vidi, kaj je ostalo od nekdaj zelo priznanega podjetja, ki je slovelo po svojih kakovostnih izdelkih po vsej nekdanji Jugoslaviji in tujini. Z možem Ivanom živita umirjeno življenje v hiši, za katero je njiva, na polovici katere pridelata zelenjavo, na drugi polovici pa nekaj sadja. Zase, za sorodnike in znance. Nikoli me niso klicali Jožefa. Vsi me poznajo pod imenom Pepca. Je bolj domače in ne tako uradno. Z možem Ivanom živita v Metliki, le streljaj od železniške postaje. Rojena sem bila v Kočevju pri Črnomlju. Moj dekliški priimek je Kocjan. Oče je bil rudar. Petindvajset let je garal v rudniku rjavega premoga v Kanižarici. Oče mu je umrl, ko je bil star dve leti. Mama je bila gospodinja, doma iz Otovca. Imela sem brata Poldeta, ki je umrl pri enainšestdesetih letih. Osnovno šolo sem obiskovala v Črnomlju. Tudi obrtno. Izučila sem se za krojaški poklic, kar je sicer domena moških. To mi je prišlo prav v hudih časih. Marsikaj sem sešila zase, za družino, za sorodnike. Nekaj let sem šivala pri Šikonji na Loki. Tudi njegova žena je bila šivilja. Odšla sem na tečaj krojenja v Ljubljano, nato pa še v Maribor. Ko sem se vrnila, sem se zaposlila v Invalidskem podjetju Črnomelj. Za direktorja je bil tam takrat Franci Tajnar. S preselitvijo podjetja v Metliko sem odšla tja tudi jaz. Metličani se bodo gotovo spomnili tovariša Inkreta in tovariša Smuka, ki sta bila nekaj let na čelu podjetja, ki so ga preimenovali v Beti. V šivalnici sem delala kot mojstrica. Druge sem učila šivanja in iz Beti sem odšla v pokoj. Po petintridesetih letih in enem dnevu. Pokojnino prejemam od leta 1991. Vrti se tam okoli petsto evrov. Z možem Ivanom sta se spoznala v Črnomlju.

Ja, v Invalidsko podjetje je prišel za mehanika in zagorela je ljubezen. Poročila sva se 1956. leta, leto zatem pa sem povila Jožico. Pri Brodaričevih je bilo pet otrok: poleg Ivana še Zvonko, Andrej, Marica in Anica. Še vsi živijo. Zvonko je opravljal delo višjega sodnika, Andrej je bil oficir v JLA, Marica se je poročila in se odselila v Niš, Anica pa živi v Celju. Črnomaljci se jo bodo spomnili, ker je delala na občinski notranji upravi. Ivanov oče se je preživljal s konjičkom, s katerim je na majhnem vozu vozil iz Beti robo na železniško postajo in drugam. Pred smrtjo je bil na postelji kar štiri leta in štiri mesece, mama pa pet let. Pri skrbi zanju mi je veliko pomagala Nežka Dragoš, upravnica metliškega doma počitka. Kdaj vam je bilo najlepše v življenju? V letih Jožičinega otroštva in odraščanja. Bila je kot živo srebro. Strašno rada se je potepala. Največkrat sem jo našla na metliški železniški postaji. Doma je vzdržala le toliko, da se je najedla in naspala. In že je ni bilo več. V šoli so jo gledali učitelji postrani, ker se je po njihovih merilih oblačila za tisti čas nenavadno predrzno. Po srcu pa je Jožica več kot dobra. Vsi in vse se ji smili. Rada pomaga. Ko je bila že večja, je

šla v Italijo in v Turčijo. Pa ni dolgo zdržala. Tuji svet ni bil zanjo. Zelo hudo mi je bilo, ko je odšla študirat v Ljubljano. Vedela sem, da se ne bo vrnila v Metliko, kot se jih ni veliko, ko so začutili mikavnost velikega mesta. Metlika ji je postala pretesna za uresničitev načrtov. A rada pride domov in tudi zet je vzljubil Belo krajino. Bile pa se tudi težave … Ivanovi straši so pogoreli. Vse je bilo treba začeti znova. Ni bilo lahko, ne. Za težka dela sem bila prešibka, sem pa zato gospodinjila. Imeli smo prašiče, kokoši, purane. Zdaj ne več. Le čemu bi se mučila, ko pa tako in tako ne smeva marsičesa, kar dobiš od prašiča, jesti. Sva že v letih in tudi zdravje nama nagaja. Skoraj leto dni sem bila v bolnišnici. Najprej v Novem mestu, nato v Ljubljani. Živim z oslabelo srčno mišico in tudi Ivan ima hude zdravstvene težave. A še vedno gojiva štirideset sadik, tako da imamo zase in za sorodnike jabolka, slive in hruške. Pridelava pa si tudi nekaj zelenjave. Sicer pa sva v glavnem doma. Berem revije in časopise, gledam televizijo. Naj se sliši še tako smešno: časa je vedno premalo. Besedilo in fotografija: Toni Gašperič

36 36

PIKIJEV KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Zimske težave psov in mačk D

aljša obdobja zelo nizkih zimskih temperatur prinašajo številne nevšečnosti tudi psom in mačkam. Kljub temu da jih greje kožuh z bolj ali manj gosto oz. bolj ali manj dolgo dlako, jim mraz, sneg in led lahko povzročijo veliko preglavic in celo ogrozijo življenje.

snega, kar pa lahko hitro povzroči vnetje želodca in bruhanje. Tudi v tem primeru je priporočljiv obisk pri veterinarju. Če vaš pes to počne iz navade, ga poskušajte tega čim prej odvaditi. Sneg, led in izdatno soljene površine pa povzročajo preglavice številnim psom in njihovim tačkam. Pogosto se pojavijo rdečina, razjede med prsti in šepanje. Zaščitimo jih lahko z različnimi voski, geli in balzami. Kljub vsem nevšečnostim, kijih lahko prinese zima, pa le privoščimo našim ljubljenčkom brezskrbno igro na snegu in dolge sprehode, ki koristijo tako njim kot nam. Prepoznati moramo njihove potrebe tudi v tem letnem času in se prilagoditi. Zadovoljstvo bo vsestransko.

Pree m rruu K rržičnik žičnik,, dr. vet. med. V esna Pr žičnik

Pse je potrebno zaščititi pred izredno nizkimi temperaturami z ustreznim zavetjem, predvsem pred prepihom. Ob dolgotrajnejših nizkih temperaturah in vetru psov in mačk tudi kožuh ne more učinkovito obvarovati. Da bi ohranili toploto, se zvijejo v klobčič, a jih to ne more ogreti. Če se ne morejo zateči v zavetje, nastopi podhladitev ali hipotermija. V tem stanju se krvne žile na okončinah stisnejo, da se več krvi zadržuje v središču telesa, kjer je še toplo. Telesna temperatura začne nato padati tudi v središču telesa, metabolni procesi se začno zaustavljati, vitalni organi (možgani, srce, jetra …) ne dobijo več dovolj kisika, ko telesna temperatura pade pod kritično mejo (pogosto je to že pod 30 °C), pa nastopi najprej zastoj dihanja in nato smrt. Dehidracija, podhranjenost in slabokrvnost pospešijo hipotermijo. Najbolj so občutljivi mladiči, katerih sposobnost termoregulacije še ni popolnoma razvita. Tudi odrasli psi majhnih pasem in mačke so bolj nagnjeni k podhladitvam, saj je njihova površina telesa glede na težo večja in je več izgubljanja toplote. Zelo je pomembno, da psom in mačkam, ki živijo zunaj, omogočimo dostop do pitne vode! Zavedati se moramo, da voda, ki jo nastavimo, zelo hitro zmrzne in

je živali ne morejo piti. Če dalj časa nimajo dostopa do pitne vode, hitro nastopita dehidracija in podhladitev. Če je ta podhladitev kratkotrajna, ima lahko za posledico prehlad, bronhitis ali pljučnico, težja podhladitev in dehidracija pa vodita v pogin. Če opazite, da žival ni imela dostopa do vode, je brez volje, apatična, na otip hladna, rabi takojšnjo pomoč. Če po ogrevanju in nudenju tekočine ne reagira, jo peljite k veterinarju, da oceni težo posledic dehidracije in podhladitve ter ji pomaga. Včasih se zaradi žeje psi zatečejo k lizanju ledu in

ZABAVNA GLASBA

priloga dolenjskega lista

Tiana je zapisana glasbi T

ina Gačnik Tiana je glasbi in umetnosti zapisana že od malega; od zborov, klavirja, solo petja, festivalov na Poljskem, v Makedoniji, na Ritmu duha 07 in 08, EMI 08 in Slovenski popevki 08 do umetnosti slikanja, ročnih del, poezije, ljubiteljskega igralstva. A vseeno ostaja navadno dekle, absolventka iz Zdenske vasi v Dobrepolju. Konec lanskega leta je pod režisersko taktirko Izidorja Fariča posnela videospot za pesem Morje in nebo in s tem izkoristila nagrado Slovenske popevke 2008 za najboljšo mlado izvajalko festivala. Tiana je zelo zanimiva sogovornica. Kako se je pravzaprav pričela tvoja pevska kariera? Javnosti sem se prvič predstavila v otroški oddaji Pod klobukom, ko sem bila stara 13 let. Potem so sledila leta izpopolnjevanja in nabiranja izkušenj v različnih glasbenih skupinah. Leta 2007 sem se prvič udeležila festivala ritmično-duhovne glasbe Ritem duha in prejela dve nagradi. To me je opogumilo, da sem se prijavila na festival EMA 08. Prišla sem v ožji izbor in v finale. Zapela sem pesem Morje in nebo ter prejela nagrado za najboljšo mlado izvajalko festivala. Kaj je botrovalo temu, da si postala prepoznavna po vsej Sloveniji? Krivci za to ste vi, novinarji. Moja naloga je, da čim boljše in kar se da dostojno zastopam slovenski jezik, slovensko glasbo in glasbo nasploh. Ljubitelji ljudske in narodno-zabavne glasbe so me spoznavali že prej, saj že štiri leta pojem tudi v Ansamblu bratov Štrukelj. Kateri so tvoji dosedanji največji uspehi? Nekaj glasbenih uspehov sem že omenila, vendar so ti le posledica odraščanja v zdravem okolju, v ljubeči družini, z razumevajočimi starši in prijatelji, ki me ves čas podpirajo. Hvaležna sem tudi zasebni gimnaziji Želimlje, saj mi je poleg znanja dala življenjsko osnovo - trezno glavo in dobro srce. Z močno željo in trdim delom pride uspeh sam od sebe. Če pa mi je kdaj spodletelo, je kasneje vsak jokavi “zakaj” dobil tudi svoj zelo razumljiv “zato”. Vse se zgodi z namenom. Za uspeh na glasbeni sceni je potrebnih več dejavnikov. Koliko je po tvoje pomemben izgled glasbenika? Z zunanjim izgledom izražamo odnos do sočloveka, do ljudi in tako nehote izražamo tudi svoje želje in potrebe. Danes vidimo, da izgled glasbenika predstavlja velik del “paketa”, včasih celo največji. Kar ni prav! Sama sem do publike spoštljiva, tako da poskušam biti čim bolj dostojanstvena in ženstvena. Poleg tega, da poješ kot solistka, si tudi članica več glasbenih zasedb. Nam poveš kaj več o tem? Preizkusila sem se skoraj v vseh žanrih, le v hip-hopu in hard rocku ne. Trenutno pojem v Ansamblu bratov Štrukelj, v domačem cerkvenem zboru in v komornem zboru Fakultete za upravo. Priložnostno sodelujem tudi z big bandi in malimi zasedbami. Zelo uživam, ko nastopam skupaj s pianistom, na porokah, otvoritvah, v hotelih. Tam je svoboda interpretacije toliko večja. Katera glasba ti je najbolj pri srcu? Zvrst ni pomembna. Spomnim se, da sem se v gimnaziji naučila rapersko pesem Murata & Josea z naslovom Od ljudi za ljudi, ker ima poučno besedilo. Uporabila sem jo celo na javni predstavitvi seminarske. Simfonični orkestri me prestavijo v transcendentalno stanje. Z narodno-zabavno glasbo izražam nacionalni ponos. Pop pa mi je trenutno najbolj finančno in glasovno dostopna zvrst. S katero svojo pesmijo se najraje predstavljaš na nastopih?

Na nagrajene festivalske pesmi sem najbolj ponosna. Izbor pesmi je zelo odvisen od priložnosti. Navkljub vsemu rada izberem hitro, energično skladbo Me drži, ki je nastala v sodelovanju s Klemnom Kotarjem, jaz pa sem prispevala besedilo. Rada zapojem tudi malo bolj zahtevno Morje in nebo s Slovenske popevke 08. Kdo ti stoji ob strani, kdo te podpira na tvoji glasbeni poti? Seveda so to v prvi vrsti moji domači, fant Miha z družino in prijatelji. Ne smem izpustiti odličnega pisca besedil in predvsem krasnega človeka, prof. dr. Leona Oblaka, ki se v svoji skromni drži vedno jezi, ko ga naslovim z “doktorjem”. Pot v glasbi je težka, gre za nenehno dokazovanje in prebijanje ledu. Leon me je previdno vpeljal v ta svet in me na začetku celo odvračal od misli na samostojno glasbeno pot. Zakaj, vem zdaj. S katerimi glasbeniki sodeluješ? S kom bi si še želela? Zadnji mesec ugotavljam, da bi bilo dobro pogledati čez mejo. Razmišljam o sodelovanju s tujimi avtorji, ki so tudi cenejši, imajo boljše pogoje in so bolj prizadevni. Doslej sem sodelovala z glasbeniki Marinom Legovičem, Borom Zuljanom, Leonom Oblakom, Klemnom Kotarjem, Tomijem Puričem. Bomo kmalu dočakali izid tvojega solističnega albuma? Ker nimam svoje ekipe in vse delam sama, trenutno zbiram informacije o založbah in njihovih pogojih. Istočasno pa čakam, da mine recesija in spet zraste vrednost delnicam ... Malo za šalo, malo zares ... Izdaja albuma je moja veliOdgovor na nagradno vprašanje iz ka želja, a žal tudi veprejšnje številke se glasi: Rush Hour. lik strošek. Upam, Med prejetimi odgovori smo izžrebali da mi bo projekt usJožico Grivec iz Radovljice. pel do konca leta. Novo nagradno vprašanje: S katero Verjetno se bo pesmijo je Tina Gačnik nastopila na treba kmalu odSlovenski popevki 2008 in prejela ločiti. V katerih nagrado za najboljšo mlado izvajalglasbenih vodah ko festivala? Odgovore s svojim naslote bomo v prihodvom pošljite do ponedeljka, 16. februnjih letih najpogosteje srečevali? arja, na naslov: Dolenjski list, p.p. Nerada napove212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali dujem prihodnost. na elektronski naslov tajnistvo@dolŽelja je, zamisel je. list.si. Med odgovori bomo izžrebali naPozor! Gradbišče! grajenca, ki bo prejel zgoščenko, popot je še v izgradnji. klanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

R udi Vlašič

38 38

DOMAČE VIŽE

priloga dolenjskega lista

Bogato kulturno življenje N

a Preloki se znajo družiti. Jože Starešinič je pobudnik marsikaterega kulturnega dogodka. Največja nagrada so zadovoljni sovaščani. Kje vse na Preloki lahko srečaš Jožeta Starešiniča? Preloka stoji na hribčku, tam, kjer obrne Kolpa svojo pot strmo na sever. Sodimo h KS Vinica. Ali je to dobro ali ne, me ne zanima. Pomembno je, da se imamo lepo, in še pomembneje, da bi se lahko imeli še lepše, boljše, če … Strici iz belega mesta so z zakonodajo poskrbeli, da moramo biti skoraj vsi Preločani v vseh društvih, odborih, skupinah, čeravno nas je s slabo stotnijo in pol komaj za kakšno. Star pregovor pravi, da če si sam ne boš pomagal, ti tudi bog ne bo, kaj šele kak uradnik. Zato moramo biti kulturniki in gasilci. Če bo vaški gradbeni odbor slab, bo cesta kaj kmalu polna lukenj, vodovodna cev prazna, ta ali oni zid podrt, da nisem še konkretnejši. Res pa je, in prav je tako, da je ravno prej omenjena aktivnost glavni argument na raznih razpisih, natečajih in še kje. Povsod moram biti. Si pa še posebno živahen in dejaven v folklorni skupini … Našo folkloro zasledimo v bolj ali manj organizirani obliki že pred prvo svetovno vojno, o čemer obstajajo zapisi. O aktivnostih med vojnama in seveda po drugi vojni pa je na razpolago veliko slikovnega in zvokovnega gradiva. Najbolj zanimivi se mi zdijo tamburaši: od tistih, ki so kradli deske, da so si izdelali tamburice, pa do onih, ki so se brez strokovne pomoči učili na nove, “fabriške” tambure, mandoline, kitare in druge glasbene izume, ki jim jih je podarila takratna kulturniška oblast. V prejšnjem letu so bili plesalci nekoliko manj aktivni, smo pa zato tamburaši imeli kar 48 nastopov. Omenil bom le zadnjega, ki je bil na tradicionalnem novoletnem koncertu Tonija Verderberja. Z nami sta tokrat zapela Polona Barič in Toni Verderber. Na Preloki se spomnite godov sovaščanov … Vse kaže, da na vasi bolj spoštujemo godove večjih ali manjših svetnikov kot v mestih. Tako godujemo z Antoni, Anami, Jureti, Ivani. V vasi jim pripravimo praznovanja s kulturnim programom. Tiste pa, ki niso več doma, obiščemo v domovih počitka. Skozi pogovore s starejšimi Preločani in seveda že z zapisanimi dogodki, zanimivostmi ali anekdotami pridemo ob teh praznikih do brezmejnega vira informacij. Treba je dodati še potrpljenje in delo, pa je veliko zadovoljstva in veselja. Vidim, da ljudi to zanima. Najbrž smo že siti “čudes” današOdgovor na nagradno vprašanje iz njega časa. prejšnje številke se glasi: Kvartet. Sodelujete tudi Med prejetimi odgovori smo izžrebali z legendarnimi Marijo Rus iz Ivančne Gorice. Beneškimi fanti. Novo nagradno vprašanje: V katero Zamisel o sodeloreko, ki teče pod vasjo, se hodijo vanju z Beneškimi kopat Preločani? Odgovore s svojim fanti je posledica naslovom pošljite do ponedeljka, 16. pesmi Zvezde žarifebruarja, na naslov: Dolenjski list, jo. Ta in še nekatep.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za re iz njihovih “mlaŽivo”, ali na elektronski naslov dih” časov so ponatajnistvo@dol-list.si . Med odgovori rodele. Spominjam bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel se njihovega nastozgoščenko, poklanja jo uredništvo Dopa na majhnem šollenjskega lista. skem odru, ko sem

bil star sedem let. Še danes vidim obraze ljudi, ki so občudovali nastopajoče. Te so dotlej lahko poslušali le preko edinega radijskega aparata na vasi. Po mnogih letih smo se dogovorili, da njihova pevca zapojeta z nami. Glasbeni poznavalci pravijo, da lepo zvenijo tamburice in tipično beneško dvoglasje. Zadeve smo se lotili z dušo in s srcem. To je zadnji studijski posnetek Edija Bukovaza. Drag spomin je tudi njegov zadnji videoposnetek, ki smo ga posneli istega dne na Preloki, ko sta pevca beneških fantov po petinštiridesetih letih ponovno zapela Preločanom. Bil je ponedeljek, dvorana pa je bila vseeno polna. Spomini so kar vreli na dan. Slovenska televizija je predvajala pred kratkim film o spravljanju stelje … Pred dobrim letom se je rodila ideja o obujanju starih kmečkih opravil. Scenarij je napisala domačinka Ana Starešinič. TV ekipa slovenske televizije pa je naredila ob pomoči Preločanov, ki so nastopili kot igralci ali pa so izdatno pomagali pri pripravah in izvedbi, res vrhunski izdelek, dokumentarni film Steljarija na Preloki, ki je bil uvrščen v novoletni spored nacionalke. Lani ste sodelovali na etnofestivalu v Kostelu. To je bila moja pobuda, ki smo jo spravili v življenje z družino Konda s Trate pri Semiču, ki je pesem Valček za Kolpo zapela, Oto Nemanič je pomahal z orglicami, vse skupaj pa je spremljal tamburaški orkester. Pesem je v Ameriki napisal pred kakimi sedemdesetimi leti Jože Frankovičev. Besedilo je bilo polno domotožja in ni ustrezalo vsem pesniškim merilom. Poprosil sem Tonija Gašperiča, naj na melodijo, ki jo je pred približno štirimi desetletji prva zapela Ana Spišič pod naslovom Valček za Kolpo, spiše novo besedilo. To je naredil in dobro smo se uvrstili. Tudi snemali ste … V studiu Tonija Verderberja smo posneli nekaj ljudskih ter ponarodelih pesmi, da bi jih ohranili za zanamce. Ne obremenjujemo se s tem, ali so belokranjske, slovenske ali hrvaške. Veliko časa je treba imeti, da človek vse to zmore … Ne poznam nikogar, ki bi bil lahko hkrati na več mestih. Z dobro organizacijo, voljo in ljubeznijo se da marsikaj narediti. Podobno velja tudi za člane naših društev. Seveda so šola, služba ali “bog ne daj” - bolezen, na prvem mestu. Ljubiteljska dejavnost ponavadi poteka ob večerih in koncih tedna. Prostore imamo. Seveda jih je potrebno vzdrževati in obnavljati. Enako velja za glasbila in vso drugo opremo. Največja nagrada je zadovoljstvo sovaščanov. Če nam bo uspelo nadaljevati z dejavnostjo v tem obsegu in s takšnim tempom, bomo dosegli najpomembneje. Družabno življenje na Preloki se bo nadaljevalo …

Toni Gašperič

V KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

priloga dolenjskega lista

Salame, klobase in kraljična krača K

o zunaj škriplje sneg pod nogami, v kuhinji zadiši po prekajeni krači, ki celi dve, morda pa kar tri ure narahlo brbota v loncu in draži prisotne. Za tiste, katerih želodci ne zdržijo tako dolgo, je treba pripraviti narezek - iz samih domačih suhomesnatih dobrot s kmetije Roštohar. Omenjenih dobrot v hiši št. 10 v Selcah pri Blanci ne manjka že deset let, odkar sta se Jože in Karolina odločila, da bosta nekaj naredila iz svoje kmetije sredi posavskega hribovja. “Kako ne bi na kmetiji mogli ustvariti enega delovnega mesta?” se je spraševal Jože, ko je njegova žena v tekstilni tovarni izgubila delo. Karolina ima zdaj dve leti registrirano predelavo in prodajo suhomesnatih izdelkov na kmetiji, poleg tega pa še izletniško kmetijo. V Roštoharjevi hiši zdaj mimogrede zavohaš salame, slanine, klobase, zaseko, krače in šunke, pozimi pa tudi pečenice in krvavice. Če ne drugje, pa v priročni mini prodajalni, saj vse našteto ni namenjeno le za v domači lonec. Kračo skuhati ni nobena umetnost. Daš jo v lonec, zaliješ z vodo in pustiš, da vre. Umetnost pa je dobiti ali izdelati dobro kračo. “Živino in prašiče zredimo sami, nekaj živali pa kupimo tudi na sosednjih kmetijah. Pomembno je, kako so živali hranjene,” nas pouči Karolina. Jože pa dodaja, da koljejo vedno samo ob stari luni, ker je potem meso manj vodeno in se bolje posuši, kar je še posebej pomembno za salame. Zakol opravijo seveda v klavnici, nato pa oblikujejo posamezne kose mesa. Krača gre najprej za teden dni v suhi razsol in nato še za kakih 14 dni v mokrega, odvisno od velikosti. To pa še ni vse, kajti sledi še dva

Tele so že prekajene.

do tri dni prekajevanja na hladnem dimu. Nato krača terja le še nekaj dni potrpljenja za sušenje na zraku - in že je pripravljena za v lonec! “Kuhana prekajena krača je stara kmečka jed. Najpogosteje jo pripravimo s kislim zeljem, lahko tudi s fižolom, matevžem ali s krompirjevo solato. Zraven obvezno sodijo hren, kuhana jajca in kozarec dobrega domačega vina,” priporoča Karolina. Potrdi, da so v štajerskem delu Posavja včasih juho, v kateri se je kuhalo suho meso, precedili, ohladili in odstranili maščobo, nato pa v njej gosto zakuhali sukance. Zelo stari ljudje so tako juho zalili še z vinom. Na dan, ko je Dolenjski list prišel na kuhano kračo k Roštoharjevim, juhe nismo zakuhali, zato pa nam je Jože zaupal skrivnost o rezanju krače. Kadar ima čas, kračo lepo nareže na kose, jih zloži nazaj okrog kosti in poveže z rafijo, da zgleda krača še cela. Ko tako jed postavi pred goste, je potreben le še poteg za vrvico in slastni kosi se razprejo in ponudijo kar sami. Pri delu na kmetiji nosilki dejavnosti Karolini in Jožetu, ki je sicer zaposlen, pomagata še sin in mama. Njune roke so zelo dobrodošle tudi zato, ker Karolina in Jože svoje mnogokrat uporabita za prodajo in promocijo na stojnicah različnih tržnic, sejmov in drugih prireditev, povezanih s

Manjkajo le še jedci.

hrano, turizmom, vinom in podeželjem. S svojimi dobrotami potujeta od Planice do Štajerske, od Primorske do Dolenjske. Domačih krač na Roštoharjevi kmetiji morda sploh ne bi več bilo, če se Jože in Karolina ne bi odločila pred desetimi leti poiskati novo pot za svojo kmetijo. Kljub trudu in velikim vlaganjem sta lahko šele pred dvema letoma registrirala dejavnost, saj so bile zahteve prej skorajda nemogoče. Naložbo sta izpeljala brez podpor in pri tem precej izčrpala proračun kmetije, a vseeno dokazala, da se na kmetiji da preživeti. Njune predstavitve domačih dobrot so bile nagrajene s cehom na lanskem celjskem obrtnem sejmu. Izdelki sami so že tisočkrat preverjeni na številnih pokušnjah, v kuhinjah pri kupcih in na ocenjevanjih dobrot s kmetij na Ptuju. Kračo sem, kot rečeno, preverila tudi sama … Mnjam! Besedilo in fotografije:

Br eda Dušič Gor nik Breda Gornik

Krača čaka svojo neizogibno usodo.

40 40

DRUŽINSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Tudi starši hodijo v šolo – šolo za starše Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje.” Lev Nikolajevič Tolstoj Starši si vselej želimo biti kar najbolj uspešni starši, zato je na področju oblikovanja starševske vloge potrebno strukturirano, zavestno in ciljno naravnano učenje. Starši poleg ljubezni namreč potrebujemo tudi znanje. Ni dovolj, da le ozaveščamo svoje starševsko poslanstvo. Da bomo svojo odgovornost tudi zmogli, je prav, da imamo možnost nenehnega učenja. Zato je staršem smiselno ponuditi možnosti izobraževanja že takrat,

ko so njihovo otroci še mlajši. Šole za starše so namenjene predvsem vsem tistim staršem, ki želijo nova spoznanja s področja vzgoje, in vsem tistim, ki želijo poiskati nove poti v vzgoji, kadar s starimi niso zadovoljni. Glavni in osnovni cilj srečanj je ozavestiti dejstvo, da imamo starši pri odraščanju svojih otrok nenadomestljivo vlogo in da nas “mali” in “veliki” otroci še kako potrebujejo. Starše je pogosto potrebno opogumiti, da si upajo biti starši. Pojavlja se namreč dilema, ali in kako otroku pokazati naklonjenost, ljubezen in ga hkrati razumno omejevati. Osnovni namen šole za starše je: • staršem omogočiti pridobitev psihološkopedagoškega znanja, ki ga potrebujejo pri vzgoji svojih otrok;

Pravni nasvet

Prenos neizrabljenega letnega dopusta v naslednje koledarsko leto Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007) je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta (2. odst. 163, člena ZDR). Iz navedene določbe ZDR izhaja, da je delodajalec dolžan zagotoviti delavcu izrabo celotnega letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, če delavec to želi oz. zahteva, delavec pa je po drugi strani dolžan izrabiti v tekočem letu le del letnega dopusta (dva tedna), preostanek pa lahko v dogovoru z delodajalcem prenese v naslednje leto in ga izkoristi najkasneje do 30. junija naslednjega leta. V kolikor delavec v tekočem letu ne bo izkoristil vsaj dveh tednov letnega dopusta, jih kljub dogovoru z delodajalcem o prenosu letnega dopusta ne bo mogel prenesti v naslednje leto. Prenesel bo torej lahko le preostanek letnega dopusta (celotni dopust zmanjšan za dva tedna). V ZDR pa je določena tudi izjema od tega pravila, in sicer lahko delavec ves letni dopust, ki ga zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni mogel izrabiti, prenese v naslednje koledarsko leto, in sicer pod pogojem, da je v tekočem koledarskem letu delal vsaj šest mesecev (3. odst. 163. člena ZDR). Če pa v tekočem letu iz prej naštetih razlogov ni delal vsaj šest mesecev,

je tak delavec izenačen z ostalimi delavci, kar pomeni, da lahko v naslednje leto prenese le preostanek letnega dopusta nad dvema tednoma. Tudi v teh primerih je delavec dolžan izrabiti prenesen letni dopust najkasneje do 30. junija naslednjega leta. Po tem datumu v vseh navedenih primerih preneseni letni dopust preneha. Izjema velja le za delavce, ki delajo v tujini. Ti delavci lahko v celoti izrabijo letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo delodajalca (4. odst. 163. člena ZDR). Enaka izjema velja tudi za pomorščake (223. člen ZDR). Pri tem je potrebno pojasniti, da je teden dopusta za posameznega delavca odvisen od delavčevega delovnega tedna. To pomeni, da če ima delavec petdnevni delovni teden, bosta dva tedna dopusta, ki ju je dolžan izkoristiti v tekočem koledarskem letu, znašala 10 dni, če pa ima šestdnevni delovni teden, bosta dva tedna dopusta znašala 12 dni. Ker je v skladu s 1. odst. 163. člena ZDR in konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 132 dopust mogoče izrabiti bodisi neprekinjeno bodisi deljeno, pri čemer je deljena izraba dopusta dovoljena le, če en del dopusta traja neprekinjeno najmanj dva tedna, bosta v obeh prej navedenih primerih oba delavca imela zaradi zahtevanega neprekinjenega trajanja letnega dopusta dejansko prosto 14 koledarskih dni (dnevi dopusta skupaj z dela prostimi dnevi), različno bo le število dni izkoriščenega letnega dopusta.

Markko Št Štamcar amcar,, odvetnik Mar amcar

• negovati ali morda izboljšati odnose in medsebojno komunikacijo v družini; • poudariti pomen in vlogo starševstva, • dvigniti kakovost življenja v družini, • predvsem pa dati staršem možnost, da aktivno delujejo v skupini, in jih spodbujati k temu, da izrazijo svoje mnenje in si izmenjajo izkušnje dobre prakse. Včasih je pri starših, ki iščejo pomoč in moč, čutiti veliko zadrego ali sram, da imajo težave. Prav osnovni namen šole za starše pa je, da zmanjšuje strah pred težavami in da jih opogumlja, da spregovorijo o težavah, se z njimi uspešno spopadejo in skupaj z nekom soustvarjajo rešitve. Že nekaj let se tudi sama srečujem s starši osnovnošolskih in vrtčevskih otrok v omenjeni obliki izobraževanja staršev in z njimi delim tako svoje starševske izkušnje kot tudi strokovno znanje. Pri svojem delu izhajam iz prepričanja, da so rešitve vselej v nas samih, le pot do njih nam nekdo, ki mu zaupamo in ob katerem se počutimo varno, lahko pomaga poiskati.

Me ett o d e d e l a v š o l i z a sstt a r š e Razumevanje staršev ni le stvar razuma, ampak tudi srca in socialnega čuta, zato ni nikakršnih strogih predpisov, kako naj “šolanje” staršev poteka. Predstavila bom svoj način. Fazo ogrevanja predstavlja pogovor, opis počutja, predstavitev občutkov in izražanje pričakovanj glede na temo srečanja. Nato sledi teoretična predstavitev osrednje teme srečanja, ki pa jo vselej podkrepim s praktičnimi primeri. Osrednji del, najdejavnejši del srečanja, je izmenjava starševskih izkušenj, lastnih primerov, igre vlog in izražanje posameznih mnenj, ki ponazarjajo vsebino, ki jo predstavim v teoretičnem delu. Na koncu pa sledi pogovor z udeleženci o vprašanjih, dilemah, izkušnjah in vtisih. Vselej opravimo evalvacijo srečanja, ki je vsem skupaj pomembno sporočilo za nadaljnje delo. Za udeležence pripravim tudi zloženko z vsebino posameznega srečanja, ob koncu srečanj pa še pravo “starševsko diplomo” o obiskovanju šole za starše. Navadno se srečujemo na 14 dni ali enkrat mesečno. Glede na potrebe in (z)možnosti se srečamo od tri do petkrat. Teme pa izberemo in določimo skupaj. “Vzgojne” teme so v različnih skupinah precej enotne – vselej namreč starši izrazijo potrebo po večjem znanju s področja obvladovanja veščin komuniciranja, postavljanja meja v otrokovem razvoju, obvladovanja konfliktov ter pravi in ustrezni meri izražanja ljubezni do otrok.

Kdo so udele že n c i š o l e ež z a sstt a r š e ? V šolah za starše prevladujejo ženske, mame, vendar pa tudi število očetov ni zanemarljivo. Ugotavljam, da jih je vsako leto več. Najbolj spodbudna pa je ugotovitev, da se za šolo za starše odločita oba: oče in mama. To se mi zdi največja vrednost in največja možnost za (nad)gradnjo uspešnih družinskih odnosov in uspešno starševstvo.

Mate Mat eja PPe e tric, dipl. pedag.

VRTNARSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Nizke temperature za mnoge rastline nevarne P

o izjemno mokrem decembru je stisnilo, kot bi rekli po domače. Nizke temperature so v tem času mnogim rastlinam lahko nevarne. Ker zemlja ni pokrita s snežno odejo, je globoko zmrznila. To pa pomeni, da preti sedaj največja nevarnost zimzelenim rastlinam. Te s svojimi listi oddajajo veliko vode, saj je pogosto čez dan sončno, kar dodatno izsušuje liste. Če imate na vrtu rododendron, mahonijo, lovorikovec smreke in druge zimzelene rastline, jih morate dobro zaliti. Zalijte pa jih opoldan, ko se zaradi sončnih žarkov zemlja nekoliko otaja. Okenske in balkonske rastline so sredi počitka. To pa pomeni, da imamo z njimi sorazmerno malo dela. Zalijemo jih enkrat mesečno, prav tako jih enkrat mesečno tudi pognojimo. Pri zalivanju in gnojenju pazimo, da čim manj močimo po listih, da ne bi prišlo do pojava sive plesni. Sicer pa bomo ta mesec že začeli presajati vse vrste pelargonij, če hočemo do pomladi vzgojiti lepe kompaktne rastline, ki nam bodo kmalu zacvetele. Ker smo že pri prezimovanju, pa poglejmo še gomoljnice. Sedaj je čas, da očistimo gomoljne begonije, če jih še nismo. Saj smo jih v jeseni samo porezali in postavili posode z gomolji na toplo. Gomolje vzamemo iz zemlje in jih očistimo suhih korenin. Nato pa jih shranimo v papirnato vrečko, na katero napišemo, kaj v njej shranjujemo. Tako nam spomladi ne bo potrebno razmišljati, kaj je v vrečki. Očistiti pa moramo tudi gomolje gladiol in jih prav tako shraniti v papirnati vrečki ali v zabojčku.

Trobentica

Kaj pa sobne rastline? Te nas razveseljujejo tudi v zimskem času s svojim bogatim cvetenjem, saj mnoge v tem času najlepše cvetijo. Seveda pa niso vse sobne rastline sredi bujnega cvetenja, nekatere sedaj tudi počivajo. Te pustimo sedaj nekoliko bolj suhe, pa tudi pognojimo jih samo enkrat mesečno. Pozimi cvetoče sobne rastline pa delimo na tiste, ki hočejo pozimi nizko temperaturo, in na tiste, ki so toplo ljube in zahtevajo kljub energetski krizi visoko temperaturo. Na hladnem najlepše ostanejo ciklame, primule, azaleje, kamelije, trobentice,

Kamelija

Cinerarija

Vitezova zvezda, cinerarija, kalceolarija, božični kaktus in vse siljene spomladi cvetoče čebulnice. Toplo rastišče pa zahtevajo orhideje, božična zvezda, flamingovec, vse vrste ananasovk. Pa tudi rastline iz tropskih krajev, ki jih vzgajamo v okrasne namene zaradi lepih, zelenih ali pisanih listov. Besedilo in fotografije:

Slavk vko Sla vk o Zgonec

Trepetlika Včasih nas preplavijo neprijetne slutnje, morda moreče sanje, ob tem pa ne razumemo vzroka, ampak čutimo zgolj neprijetno tesnobo. Takrat Bachov cvetni pripravek iz trepetlikinih cvetov v nas obuja notranjo trdnost, zavedanje našega bistva, ob čemer se nam povrne razumevanje dogajanja. Najbolj značilni stavki, po katerih spoznamo, da smo v temu prestrašenem čustvenemu stanju: “V tej sobi mi gredo kar lasje pokonci, ne vem, kaj bi to lahko bilo.” “Čutim, da se bo nekaj strašnega zgodilo.” Cvetni pripravek trepetlike lahko uporabljajo plahe osebe, primeren je tudi ob občutku tesnobe, ko nas neka stvar plaši, a si je ne znamo natančno razložiti, torej strahovi neznanega vzroka. Trepetlika nam pomaga, da v sebi hitreje razvijemo pogum ter zaupanje v svojo moč in naredimo korak v neznano brez poprejšnjega strahu. Poleg tega trepetlika pomaga pri jasnem razumevanju strahu, ki lahko v sebi nosi tudi določeno sporočilo. Strah nas je nečesa, česar ne razumemo, vendar pa lahko to precej natančno začutimo, ob čemer nam gredo kar lasje

pokonci in se lahko naježimo po celemu telesu. Nekatere osebe so že po naravi bolj odprte za nadčutne svetove. V negativnem stanju sicer morda zaznavajo obilico informacij z drugih ravni naše zavesti, vendar pa si jih ne znajo razložiti. To jih lahko moti v njihovem vsakdanjem življenju. V pozitivnem stanju te osebe lahko razvijejo precejšnje sposobnosti in uspejo prenašati znanje tudi z drugih ravni zavesti. Pri cvetnem zdravljenju lahko trepetlika pomaga plahim in boječim otrokom, ki jih je strah teme in jih mučijo nočne more. Poleg tega pomaga tudi pri soočanju s pretiranim strahom, ta pa ima morda vzroke v težkih izkušnjah, ki ležijo v naši podzavesti. Te so lahko nastale zaradi izkušenj v otroštvu, pred našim rojstvom ali pa so to še izkušnje iz preteklih življenj.

ozamernik nik,, BFRP Jan KKozamer ozamer nik

42 42

BERITE Z NAMI

priloga dolenjskega lista

Stane Granda: Mala zgodovina Slovenije

Od neandertalske piščalke do slovenske države C

icerov izrek o zgodovini kot učiteljici življenja (Historia magistra vitae) je splošno sprejeta modrost, ki ji določene mere veljavnosti nihče ne odreka, a je vendar videti, kot da nam za nauke te učiteljice ni kaj prida mar, saj je splošna razgledanost po obzorjih preteklosti v povprečju klavrna, kar se izkazuje iz dneva v dan. Celo osebnosti na visokih položajih se tu in tam izdajo, da so “prešpricali” kakšno uro zgodovine. Vsekakor ni slabo od časa do časa polistati po kakšni zgodovinski knjigi in si zbistriti, če ne že razširiti obzorja. Ta čas se kot zanimiva tovrstna knjižna novost ponuja delo novomeškega rojaka dr. Staneta Grande Mala zgodovina Slovenije, ki je izšla pri celjski Mohorjevi družbi.

Dr. Granda, znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in docent za kulturno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, je plodovit pisec, ki se posebej zavzeto loteva novejših obdobij slovenske zgodovine, pripravil pa je že tudi celotno zgodovino Slovenije za potrebo slovenske vlade, tokrat pa še “malo zgodovino” za širok krog bralcev. Pod pojmom slovenska zgodovina oziroma zgodovina Slovenije razumeva vso preteklost na tleh sedanje slovenske države in na ozemlju, ki ga naseljujejo zamejski Slovenci, vanjo pa vključuje tudi izseljence in celo zdomce. Vsebinsko je knjigo razdelil v tri sklope: zgodovina ozemlja pred naselitvijo, zgodovina slovenskega naroda in zgodovina slovenske države. V prvem obravnava obdobje od prvih naselitev človeka v naše kraje do preseljevanja narodov ob propadu rimskega cesarstva. O prvih sledeh človeka pri nas priča ena najbolj znamenitih slovenskih arheoloških najdb, svetovno znana neandertalska piščal, ki naj bi bilo najstarejše doslej znano glasbilo na svetu, iz prazgodovine pa je posebej zanimiva halštatska kultura s situlsko umetnostjo s središčem na Dolenjskem. Drugi sklop zajema srednji in novi vek. V njem se sprehodimo od naselitve slovanskih prednikov v naše kraje vse do sredine 19. stoletja. To je poldrugo tisočletje zgodovine z za nas znamenito najstarejšo slovansko državno tvorbo Karantanijo in njenim ostankom v obredu ustoličevanjem knezov, čas pokristjanjevanje Slovencev, ki naj ne bi bilo tako krvavo, kot so ga popisovali, pa čas, ko se oblikuje fevdalizem pri nas, ko rastejo gradovi, se oblikujejo dežele in ko nastane večina slovenskih mest ter dobimo svojo ljubljansko škofijo. Iz 16. stoletja se v zgodovinski spomin zapisujejo predvsem turški vpadi, kmečki upori in reformacija s svojim izjemnim kulturnim pomenom za razvoj slovenske kulture in z njo naroda. Naslednja stoletja prinesejo protireformacijo, ki je dr. Granda ne vidi v tako črni luči

kot drugi zgodovinarji, reforme prosvetljenega absolutizma in gospodarski razvoj ter slovenski narodni preporod. Z revolucionarnim letom 1848 in programom Zedinjene Slovenije dr. Granda začenja tretji sklop. V njem je zajeto zgodovinsko dogajanje, ki se zgošča in usmerja v “največji dosežek Slovencev v vsej njihovi zgodovini” – samostojno in mednarodno priznano slovensko državo. Avtor se najprej

Za lepši jezik

Nekateri svojilni pridevniki Slovenski pravopis v nekaterih primerih dovoljuje dva načina tako glede pisanja skupaj oz. narazen npr. pri besedah tipa kakor koli/kakorkoli kot pri zapisovanju velike oz. male začetnice. Svojilne pridevnike, ki so izpeljani s priponskim obrazilom –ov, -ev in –in, praviloma pišemo z veliko začetnico (Andrejev, Simonin, Prešernov …). A pridevnike, ki zaznamujejo duhovno last, lahko pišemo z veliko ali malo začetnico. Tako pišemo pitagorov izrek/Pitagorov izrek, Ohmov zakon/ohmov zakon. Podobno velja (velika ali mala začetnica) tudi za besedne zveze s prenesenim pomenom, ki se nanašajo na lastnino. Tako pišemo ahilova peta/Ahilova peta (ranljivost), sizifovo delo/Sizifovo delo (nikoli dokončano delo, delo brez smisla), kolumbovo jajce/Kolumbovo jajce (izvirna, domiselna rešitev). V omenjenih primerih torej pravopisne napake ne moremo narediti, je pa priporočljivo, da v enem besedilu oz. sestavku pišemo ves čas določeno besedno zvezo poenoteno. Slovenski pravopis 2001 sicer daje prednost zapisu z malo začetnico, v rabi pa je pogosteje velika začetnica.

Irena apežž Ir ena PPo o t očar PPape ape

obširneje posveti taborskemu gibanju, šolstvu in znanosti, gospodarskim, političnim in življenjskim razmeram v 19. stoletju, nato pa se loti burnega 20. stoletja, ki je prineslo tako veliko trpljenja kot pomembne dosežke. To stoletje je slovensko zgodovino zaznamovalo s prvo svetovno vojno, z razpadom države, znotraj katere so Slovenci živeli dolga stoletja, z nastankom nove državne skupnosti in življenjem v kraljevini Jugoslaviji, nato z drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo ter z življenjem v socialistični Jugoslaviji, v kateri je ob svetovnem samorazpadu komunizma dozorela slovenska osamosvojitev. Gotovo bo prav to, novejše obdobje slovenske zgodovine za mnoge bralce posebej zanimivo, saj zanj najbolj velja, da ga vidijo zelo različno. Videnje in doumevanje preteklosti se sicer ves čas spreminja, nekaj po zaslugi novih strokovnih odkritij in ugotovitev, ki jih omogoča razvoj različnih vej znanosti in tehnologij, nekaj po zaslugi novih zornih kotov, ki jih prinaša s seboj čas oziroma razvoj dogodkov, nekaj pa gre tudi na račun prevrednotenja znanih dejstev ter odstiranja, žal tudi zastiranja že ugotovljenih dejstev. Dr. Granda vnaša v svojo Malo zgodovino Slovenije več novih in drugačnih pogledov, naslanja se na nekatera nova dejstva in ugotovitve, in to ne samo pri pisanju novejše zgodovine, ampak tudi pri pisanju zgodovine starejših obdobij. Tudi zaradi tega in drobnih komentarjev, ki jih mimogrede ali med vrsticami navrže (na primer: Kultura in znanost nista poceni, živeti brez njiju pa je brez smisla ali Preobrazba nekdanjih vodilnih borcev proti kapitalizmu v vodilne kapitaliste), je knjižna novost ob poučnosti prav vabljivo branje.

Markkel eljj Milan Mar

ZDRAVSTVENI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Učinkovit nadzor telesne teže Č

e se je začel kazalec na tehtnici počasi (a vztrajno) pomikati navzgor, je čas, da skrbno analizirate svoj življenjski slog in se pripravite na nujne spremembe. rate shujšati, poiščite nasvet zdravnika, ki vam bo predpisal shujševalni program. Tak program mora upoštevati naslednje kriterije: (1) umirjeno zmanjšanje količine vnosa kalorij; (2) redna in premišljena vadba; (3) dieta naj vključuje raznovrstno hrano; (4) jedi, ki so nam zelo pri srcu, so še vedno dovoljene; (5) posebna hrana in prehranski dodatki so nepotrebni; (6) uživajmo jedi iz vseh štirih osnovnih skupin (sadje in zelenjava, žitarice, mleko in mlečni izdelki, meso, ribe in druge beljakovine); (7) dietni program naj postane trajna sprememba življenjskega sloga in ne eksperiment.

Če hrano na primer uporabljate za samonagrajevanje, to poskušajte nadomestiti s čim drugim. Zakaj morate npr. tako temeljito pospraviti vsebino krožnika, da ga skoraj ni potrebno pomivati? Morda lahko nekaj malega ostane na krožniku. Če vas zunanji vplivi – pogled na hrano, njen vonj ali zgolj misel nanjo – stimulirajo, da daste nekaj v usta tudi takrat, ko niste lačni, se je potrebno potruditi, in premagati ta nagon, misli in dejanja pa preusmeriti v kaj drugega. Če večkrat jeste zaradi določenih čustvenih težav (tesnoba, skrbi, depresija) kot pa zaradi resnične lakote, pri tem pa se tega zavedate, je morda smiselno v življenje vnesti neke druge navade za lajšanje psihičnega stanja. Če jeste zato, da bi preložili določene dogodke ali obveznosti, se morate naučiti prepoznavati in obvladovati neproduktivnost takega početja. Človek mora razlikovati resnično lakoto od tiste, ki jo sproži čustvena vznemirjenost. Namesto pravega obroka si takrat raje privoščite piškot ali dva, jabolko, pogovor z dobrim prijateljem ali kaj drugega.

čokolada, kokos, slanina, račje meso, šunka, klobase, neposneto mleko, oreški, semena. Za konec le še to – če niste resnično odločeni, da bi radi spremenili svoj način prehranjevanja, pitja in rekreacije, je ni diete ali vadbenega režima, ki bi lahko pripeljal(a) do želenega rezultata. Dokler ne boste zavestno prevzeli odgovornosti za spremembo svojega življenjskega sloga, svoje telesne teže ne boste imeli pod nadzorom.

Ivo Iv o Belan, dr. med.

Skriti viri kka a l o r iijj Med dieto se ni treba izogibati hrani, bogati z ogljikovimi hidrati. Ogljikovi hidrati so relativno siromašen vir kalorij, saj v povprečju vsebujejo le okoli 4 kalorije na gram. Podobno kalorično vrednost imajo tudi beljakovine, medtem ko vsebujejo maščobe okoli 9 kalorij na gram (alkohol npr. 7 kalorij na gram). Skratka, kruh ni tisti, katerega količino morate drastično zmanjšati. Raje naj to doleti maslo in slanino, ki ju dajete na kruh. Med znane izvore visokokaloričnih maščob spadajo maslo, sladka in kisla smetana, polnomastni sir, ocvrte jedi, svinjska mast, majoneza. A nekatere vrste jedi so se prebrisano izmuznile slovesu “mastne hrane”, čeprav bi si ga zaslužile. To so na primer:

Z a kka aj die ett e n e d e l u ujj e ejj o Za spremembo prehranjevalnih navad potrebujemo čas in močno voljo. Zaradi tega se pogosto zatekamo k lažjim izhodom iz neprijetnega položaja. Govorimo o dietah za hitro hujšanje. Ne nasedajte zgodbam o hujšanju preko noči in brez napora! Drastične, hitre diete niso ključ za trajno in učinkovito izgubo telesne teže. Take diete, ki jih pogosto oglašujejo kot “čudežne” in “revolucionarne”, imajo na koncu največkrat nasprotni učinek. Dejstvo je, da po takih stradanjih več kot 90 odst. ljudi ponovno pridobi svoje prejšnje kilograme in celo dodatno težo. Še več, nekatere od teh “čudežnih” diet so zaradi dehidracije in prekomernega odrekanja hranilnih snovem lahko celo nevarne za zdravje in splošno telesno kondicijo. Razumen načrt za zmanjševanje prekomerne telesne teže vam bo omogočil, da boste jedli dobro, da se boste pri tem dobro počutili in da boste zmanjšali svojo težo na račun maščobnih tkiv, ne pa zaradi izgube vode v telesu. Razumna oseba bo izbrala dobro uravnoteženo dieto, ki vsebuje načrtno zmanjšano količino kalorij, pri čemer bo umirjeno povečevala svojo fizično aktivnost. Skratka, pravi način za boj s kilogrami je strokovno pripravljena dieta, ki jo kombiniramo s strokovno pripravljenim programom vadbe. To naj postane vaš nov življenjski slog. Če mo-

(FOTO: L. MARKELJ)

F o rrm mula uspeha

Fotografije so iz akcije hujšanja Dolenjskega lista s Krkinimi Termami Šmarješke Toplice in njihovim centrom Vitarium Spa&Cliniq pred dvema letoma. V akciji je sodelovalo pet izbrancev, ki so radi upoštevali nasvete strokovnjakov in pridno telovadili.

44 44

MODA

priloga dolenjskega lista

Mladostne in korajžne v petdeseta M

arsikatera ženska si preveč žene k srcu prve znake staranja, ki jih v procesih mene opazi na svojem telesu, zlasti obrazu. A skrbi so odveč. Bistveno je, da se dobro počutite v svoji koži – tako se vam ne bo zgolj utrdila samozavest, marveč bo to koristilo najprej vašemu videzu. Da imamo o sebi dobro mnenje, ni nikoli tako pomembno kot prav v obdobju, ko se staramo, skrb za lastno podobo pa je dober način za okrepitev samospoštovanja. Zdrava prehrana in redna telesna vadba sta ključ do lepega telesa. Lasje in koža bodo zasijali, če jih boste pravilno negovali. Kljub dnevnim aktivnostim ne zanemarite svoje postave, pa vam bodo tudi oblačila lepše pristajala. Za privlačen videz ni nobenega skrivnega recepta. Le dobro morate premisliti, kako kar najbolj poudariti svoje prednosti in uspešno skriti vse tisto, kar vas moti. Ni vam treba kupovati drage kozmetike in oblačil. Mnogo bolj pomembno je, da ste videti naravni in da vam je udobno. Ko pridete v obdobje menopavze, se zgodi nekaj čudovitega: ni vam treba več igrati nobenih predpisanih vlog, nobenih ustaljenih pravil ni, ki bi se jih morali držati. Brezoblična postava in sključena drža vzbujata vtis, da je človek star. Nasprotno pa sproščena, pokončna drža in gibka postava pripomoreta k temu, da ste na pogled veliko mlajši. Potrudite se, da boste stali s stopali vzporedno, zravnajte hrbtenico in potegnite trebuh noter. V ramenih bodite sproščeni, ne zgrbljeni. Če boste pazili na postavo in držo, ne boste samo naredili boljšega vtisa na okolico, ampak boste tudi lažje ohranili zdravo hrbtenico in močne hrbtne mišice. Svoje starosti nikar ne povezujte z omejitvami, kaj bi si še smeli nadeti in česa ne. Če so oblačila za vas pomembna, skušajte

slediti modi; tako boste videti mlajši in - kar je še bolj pomembno - počutili se boste mlajše. S tem boste svoji okolici pokazali, da ne živite v preteklosti, dobrodejno pa bo delovalo tudi na vas same, kajti prisiljeni se boste pogledati v novi luči. Prelistajte modne revije in spoznajte modne zapovedi. Oglejte se na primer, kako široka so ramena, kje je vstavljen pas, katera linija je modna, kako dolgi so rokavi … Kot ženska v letih se izogibajte skrajnostim, toda vedno skušajte v svojo opravo vključiti vsaj eno modno značilnost, da bo videti, da ste v koraku s časom. Svoje prednosti čim bolj poudarite. Če imate lepe prsi, jih nikar ne skrivajte. Če ste ponosni na svoj vitek pas, ga pokažite. In če imate lepe noge in gležnje, nikar ne nosite predolgih kril. mag.

Dragica trnad Dr agica SStr tr nad

priloga dolenjskega lista

Uh, zebe … kje imam šal? V

teh mrzlih, letnemu času primernih, dneh smo zunaj še kako zaviti in oblečeni v vse mogoče dodatke, ki nimajo zgolj priokusa modnosti, ampak tudi “prijetnega s koristnim”. O pokrivalih smo že govorili v naši rubriki, tokrat bomo nekaj rekli o šalih, ki naj bodo resnično v prvi vrsti okoli vratu zaradi toplote in šele nato zaradi estetskega videza. Zgodovina šala sega v 18. stoletje, ko so jih kot prve šale nosili francoski in britanski vojaki, ki so se vrnili iz indijskih vojn. Modni strokovnjaki so ga opisali kot daljši kos blaga ali pletenine pravokotne ali kvadratne oblike, ki se ga nosi okoli vratu oziroma ramen in se ga ohlapno zavezuje spredaj na prsih. Vzorci in oblike teh šalov so vplivali na evropske različice naslednjih sto let. V 19. stoletju so veliko šalov izdelali v tkalskih središčih v Norwichu in Paisleyju. Na začetku 19. stoletja so bili šali majhni in svileni, po letu 1830 pa so postali pomemben modni dodatek. Ker se je v tistem času znatno povečala širina kril, ogrinjala in mantilje niso dovolj dobro odevala telesa. Šale so tako nosili kot vrhnje oblačilo, pa

tudi kot del domače obleke. Obstajale so številne različice: dolge in ozke štole v 30. in 40. letih 19. stoletja in veliki, masivni šali, predvsem kašmirski s storžastim motivom. Trgovine so se specializirale za prodajo šalov iz svile, bombaža, volne, platna, ki so bili potiskani, vezeni in pogosto okrašeni z resicami. V 20. stoletju so šali pravi modni dodatek k dnevnim in večernim oblačilom. Naj bo šal resnično lahka tkanina, ki je lahko iz svile ali volne, potiskan z nežnimi vzorci, eno- ali več barven. Naj se po zmožnostih ujema z vašo osnovno garderobo, morda tudi s pokrivalom in rokavicami, plaščem, bundo in naj bo predvsem funkcionalen - topel. Naj vas ogreje v teh mrzlih dneh ter spominja na babico, dedka, teto, strica, mamo, očeta, sestro ali brata, prijateljico ali prijatelja, ki so ga podarili iz srca in z namenom, da vam bo prijetno. In naj bo šal prisoten tudi takrat, ko z njim želite obogatiti svojo sicer zastarelo ali morda na videz “pusto” opravo, in to ne glede na to, ali gre za ženski ali moški spol našega planeta. In če bomo primerjali lanskoletne in letošnje modne smernice, bomo še kako ob vseh napovedih gospodarske in finančne krize posegali po naših kreacijah iz preteklosti, ki jih bomo nadgradili s kakšnim svojim izvirnim dodatkom. Pa naj bo to za začetek šal, ki ne bo pretiran izdatek in ga lahko za zimske dni izdelamo tudi sami. Mag.

Dragica Martt a SStter ernad Dr agica Mar nad

OVEN – Februar bi bil čudovit mesec, če vam štren ne bi mešala vaša čustva. Pogosto boste svojeglavi, trmasti, nemirni in ljubosumni. Odnosi z okolico bodo, zaradi vaše pretirane občutljivosti, povrženi vzponom in padcem. BIK – Začeli se boste zavedati svojih prednosti, zaradi katerih ste pogosto korak pred ostalimi. Izkoristite ugodne vplive in si zagotovite napredovanje v karieri. Odnosi z okolico ne bodo najboljši, a ne boste imeli ne časa ne energije za izboljšanje. DVOJČKA – Zavihali boste rokave in se zakopali v delo. Za izboljšanje poslovne situacije boste izkoristili tudi veze in poznanstva. Doma vas bo jezilo dejstvo, da domači ne razumejo vaših želja ter čustev in ne prisluhnejo vaših idejam. RAK – Do 16. ne boste najboljše volje. Pogosto se boste počutili utrujeno in nepripravljeno na večje fizične in miselne napore. V takih trenutkih si vzemite čas zase. Dober nos za naložbe utegne izboljšati vaše finančno stanje. LEV – Vaše življenje v februarju se bodo vrtele okoli doma, otrok in ljubezni. Če s svojim življenjem niste najbolj zadovoljni, boste stopili korak naprej in marsikaj spremenili. Samski levi se naj nikar ne zapirajo med štiri stene. DEVICA – V februarju bo vaše življenje v marsičem odvisno od tega, kako vam bo uspelo uskladiti poslovne in domače obveznosti. Potrebno bo tudi poiskati ustrezen način sprostitve, sicer boste pod težko vsakodnevnih obveznosti hitro obupali. TEHTNICA – V februarju boste imeli – mogoče – zadnjo priložnost, da določeno težavo rešite sebi v prid. S partnerjem se ne prepirajte zaradi malenkosti, s sorodniki pa se ne prepirajte zaradi denarja in nepremičnih – se ne izplača! ŠKORPIJON – Na delu bo situacija napeta in stresna. Šefova odločitev vam ne bo všeč, njegove besede vas bodo tudi prizadele. Kljub vsemu pa ohranite mirne živce. Pogovor s prijateljem ali sorodnikom vam bo pomagal najti ustrezno rešitev. STRELEC – V službi boste pogosto delali več stvari hkrati. Na vso srečo se bo vse izšlo, čeprav vaš šef o tem sprva ne bo najbolj prepričan. K boljšemu odnosu s partnerjem bo zagotovo pripomogla tudi boljša komunikacija in tudi več strasti ter romantike. KOZOROG – Do 17. izkoristite ugodne vplive in na delovnem mestu opravite čim več. Kasneje vam bo zmanjkalo energije in težko se boste spravili k delu. Tudi doma boste imeli občutek, da domači kar prelagajo svoje obveznosti na vaša ramena. VODNAR – Na delovnem mestu ne spreglejte znakov, ki vas bodo opozarjali, da nekaj delate narobe. Če boste v dvomu, stvari večkrat preverite ali za nasvet povprašajte sodelavca, ki vam je blizu. Domača klima bo bolj sproščena. RIBI – Mnoge ribe se bodo začele intenzivneje ukvarjati s športom ali sprostitvenimi dejavnostmi. Do 18. boste veliko bolj družabni in komunikativni. To bo tudi odličen čas za samske ribe, ki utegnejo še pred koncem spoznati sorodno dušo.

46 46

priloga dolenjskega lista

KRIĹ˝ANKA

1 . Ĺ˝ i v i n a n a g rra a d n a k r i Ĺž a n kka a

BSU UFĹ&#x2DC;BKJ KF Ă?PMB [B SJTBOKF TMJLBOKF HSBmĹ&#x2DC;OP JO JOEVTUSJKTLP PCMJLPWBOKF LFSBNJLP LJQBSTUWP LBMJHSBmKP OBLJU PUSPĂ?LF MJLPWOF EFMBWOJDF UFS QSJQSBWP EFWFUPĂ?PMDFW OB 4SFEOKP Ă?PMP [B PCMJLPWBOKF JO GPUPHSBGJKP -JLPWOB HJNOB[JKB JO EJKBLPW OB GBLVMUFUF MJLPWOF TNFSJ "LBEFNJKB [B MJLPWOP VNFUOPTU JO PCMJLPWBOKF 1FEBHPĂ?LB GBLVMUFUB #JPUFIOJĂ?LB GBLVMUFUB 'BLVMUFUB [B BSIJUFLUVSP /BSBWPTMPWOPUFIOJĂ?LB GBLVMUFUB (SBECFOB GBLVMUFUB JO 7JTPLB Ă?PMB [B EJ[BKO

BSU UFĹ&#x2DC;BKJ .JLMPĂ?JĹ&#x2DC;FWB -KVCMKBOB UFM TPMB!BSU UFDBKJ DPN XXX BSU UFDBKJ DPN

1. Ĺ˝ivina nagradna kriĹžanka Sponzor tokratne kriĹžanke je podjetje ART:TEÄ&#x152;AJI, MikloĹĄiÄ?eva 38, Ljubljana, ki trem nagrajencem podarja teÄ?aje risanja. PravoÄ?asno smo prejeli 216 reĹĄitev dvanajste Ĺ˝ivine nagradne kriĹžanke. Krka, d.d., s Ĺ marjeĹĄke ceste 6 v Novem mestu podarja praktiÄ?ne nagrade izĹžrebanim reĹĄevalcem Bernardi Bevc iz Lokev pri StraĹži, Francu Zorcu z DolĹža in JoĹžici DjordjeviÄ&#x2021; iz Novega mesta. Nagrajencem Ä?estitamo! ReĹĄitve tokratne kriĹžanke poĹĄljite do ponedeljka, 16. februarja, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnico pa pripiĹĄite â&#x20AC;&#x153;1. Ĺ˝ivina nagradna kriĹžankaâ&#x20AC;?. Ovojnico brez poĹĄtne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredniĹĄtva v Novem mestu.

Pravilna reĹĄitev 12. Ĺ˝ivine nagradne kriĹžanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ZAPESTJE, ELEKTRON, MOKRENJE, ET, AL, OJ, CRONIN, KOR, TOÄ&#x152;A, IPEL, HRT, PSIHIATER, ANEMONE, JOPA, SI, MALALAN, AVA, ULJ, OVERITEV, INDRE, RIM, BALZAC, RENO, ATEK, KOMPARATIV, LEN, RAPEN, IVECO, AKT, PRATO, SARAJ. Ä&#x152;e boste izĹžrebani, potrebujemo vaĹĄ podpis, da se strinjate z objavo osebnih podatkov. Ime: ......................................................................................... Priimek: ..................................................................................... Naslov: ....................................................................................... ................................................................................................................. Podpis: ........................................................................................

48 48

KRIŽANKA