AVTOMATIKA 97 by Hydra & Co. d.o.o.

I S S N 15 8 0 - 0 8 3 0

Revija za avtomatizacijo, mehatroniko, robotiko, komunikacije in informacijske tehnologije • 4.17€ € • LETO 2010 • 97

Nova serija krmilnikov S7-315 (F) PN/DP in S7-317 (F) PN/DP: • velikost: 40 X 125 X 130 • integrirani vmesniki: 1X MPI/DP in 2X PN • od 384 KByte do 1,5 Mbyte delovnega pomnilnika • zmogljivost bitne operacije od 35 ns • procesiranje do 8192 vhodno-izhodnih signalov

SIMATIC S7-300 www.siemens.com/simatic

Založba: HYDRA & Co. d.o.o. Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljana e-mail: stik@hydra-co.si web: http://www.hydra-co.si tel. 059 010 948 • fax: 059 011 070

AVTOMATIKA

Revija za avtomatizacijo procesov, strojev in zgradb, robotiko, mehatroniko, komunikacije in informacijske tehnologije ter URADNO GLASILO DRUŠTVA AVTOMATIKOV SLOVENIJE Odgovorni urednik: Branko Badrljica • tel.: 040 423 303 e-mail: brankob@avtomatika.com Glavni in tehnični urednik: Dragan Selan • stik@avtomatika.com tel. 059 010 949

AVTOMATIKA

Revija za avtomatizacijo  ISSN 1580-0830  96/2009 Spoštovani, Redko se zgodi, da je povezava izobraževalne inštitucije z gospodarstvom tako močna, da celo skupaj pripravita strokovno prireditev. Tokrat se je to zgodilo po zaslugi laboratorija za robotiko in biomedicinsko tehniko na Fekulteti za elektrotehniko v Ljubljani, podjetnih študentov 4. letnika in razumevajočih odgovornih v podjetjih, ki so za strokovne delavnice dala na voljo svojo opremo, čas in denar. V tokratni številki torej predstavljamo že tradicionalno prireditev Dnevi industrijske robotike 2010 (DIR2010), na katerih bo pomembno vlogo igrala tudi revija Avtomatika, saj bo vsebovala Zbornik prireditve, založba Hydra & Co. pa bo izdala tudi DVD plošček Avtomatika DVD - DIR2010 z elektronskimi predstavitvami, predavanji, video predstavitvami ... skratka multimedijo. Vabimo vas torej na obisk delavnic in predavanj, ki bodo od 22. do 26. marca na FE Ljubljana... Dragan Selan glavni urednik

Naslov za pošiljanje materialov in dopisov: Hydra & Co. d.o.o. Revija AVTOMATIKA, P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunje stik@hydra-co.si • studio@hydra-co.si Naročnine na: www.avtomatika.com Tisk: Tiskarna MA - TISK d.o.o., Maribor

Rubrika DAS: Urednik: doc. dr. Nenad Muškinja nenad.muskinja@uni-mb.si Društvo avtomatikov Slovenije: Predsednik: prof.dr. Boris Tovornik boris.tovornik@uni-mb.si Cena 4,17 €, za celoletno naročnino priznavamo 10% popust, poštnina za SLO in DDV sta vključena v ceno, naklada do 2.000 izvodov. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo z dovoljenjem založnika in vedno z navedbo vira. Nepodpisane fotografije so iz fotoarhiva uredništva revije Avtomatika. Revija izhaja 10-krat letno, julija in avgusta ne izide.

96/2009

KAZALO VSEBINE

Stran 26

KAZALO

AVTOMATIKA INFO

erija tankih računalnikov CP77xx je namenjena za montažo na nosilno roko. Aluminijasto ohišje ima stopnjo zaščite IP65.

3 3 4 5 6

IMPRESSUM Uvodnik KAZALO SEZNAM OGLAŠEVALCEV STROKOVNJAKI SVETUJEJO

Stran 30

IEL-u januarja, na sejmu v Celju, že predstavili novo generacijo frekvenčnih pretvornikov OMRON. Gre za visoko zmogljive frekvenčne pretvornike moči od 0,2 kW do 300 kW.

DOGODKI IN PRIREDITVE

7 8 9

EGASUS je bil posebej razvit za uporabo v težjih industrijskih okoljih. Odlikujeta ga visoka raven zaščite pred vstopom prahu, vlage in vode IP65 ter uporabna temperatura delovanja od -20°C do +60°C kar omogoča uporabo aparata tudi v ekstremnih pogojih.!

Nanosvetovi in umetnost

Nanotehnologija in njene nevarnosti

31. KOTNIKOVI DNEVI

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO

26 34 41

Serija CP77xx tudi z Intel® Atom™ procesorjem Cestninski sistem z laserskim skenerjem EasySafety - varnostne in krmilne funkcije v eni napravi

MOTORSKI POGONI

30 36

Stran 41

Uspešna patenta kemijskega inštituta v Ljubljani

OZNAČEVANJE IN IDENTIFIKACIJA

Stran 34

podjetniško zbornico Slovenije

INDUSTRIJSKA RAZSVETLJAVA Stran 32

MS111 laserski merilni sistem je idealna rešitev za cestninske postaje, kar je ugotovil tudi Grški operater za avtoceste AEGEAN Motorways S.A., ko so opremljali avtoceste s sistemom za elektronsko kvalifikacijo vozil.

Izjemno uspešen strokovni dogodek za Obrtno

ovi član družine ea sy - easySafety ponuja optimalno rešitev za varnostne funkcije, istočasno pa ponuja preprostost in prilagodljivost družine krmilnorelejnih modulov easy800. Preprostost filozofije tokovnih shem easy je bila prenesena tudi na družino easySafety.

Nova generacija frekvenčnih pretvornikov OMRON Frekvenčni regulator z naprednimi varnostnimi funkcijami

KONKURENČEN FREKVENČNI REGULATOR

MEHKI ZAGON SMC-3

POWERFLEX 4M ALLEN BRADLEY

PROCESNE KOMUNIKACIJE

32 39

BARTEC gre na mobilno: PEGASUS mobilni telefon in On-line sledilni sistem S STEP 7 preko interneta do SIMATIC S7 krmilnika

POSLOVNE PRILOŽNOSTI

38 45

97/2010

POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA SLOVENSKA PODJETJA PODELJENE NAGRADE ZA NAJBOLJŠI POSLOVNI NAČRT 2009

AVTOMATIKA INFO

SEZNAM OGLAŠEVALCEV 2 3 3 5 5 5 6 9 11 12 13 18 19 21 22 24 25 27 28 28 28 29 30

31 32 33 35 37 38 38 40 42 43 44 44 46 47 47 48

SIEMENS FBS ELEKTRONIK DUMA STROJNISTVO.COM GENERA RADIO LJUBLJANA SLO-TECH FIBERNET ROBOTINA CELJSKI SEJEM ED MARIBOR FBS ELEKTRONIK EXOR ETI HYDRA & CO. DIR2010 HOBOTNICA

MIEL ELEKTRONIKA FIERAMILANO BAREC VARNOST SICK TEHNA XENYA TIPTEH ABB SISTEMI IN-ES PS, LOGATEC METRONIK KOLEKTOR SYNATEC FBS ELEKTRONIK ABB MOTOMAN ROBOTEC INEA

SDI - DSI2010 BECKHOFF AVTOMATIZACIJA MENERGA HIPERION GIA-S SVETLOBA REFLECTA ALKATRON

Naročilnico izrežite in izpolnite z zahtevanimi podatki. Dopisnico brez znamke vrzite v poštni nabiralnik...

Naročnine na revijo Avtomatika tudi na www.avtomatika.com Podjetje/pravna oseba/: Kontaktna oseba: Ime: Priimek: Ulica: Številka in ime pošte: Tel.: Ident. št. za DDV: E-mail: Domača stran podjetja: 

POŠTNINA PLAČANA PO POGODBI ŠT. 183/1/S št. FAX:

Nepreklicno naročam(o) revijo AVTOMATIKA na naš naslov. Celoletno naročnino v višini 41.70 €/kpl* za izvodov bomo poravnali v 8. dneh po prejemu ponudbe.

Podpis:

M.P.

Izjavljamo, da sem(smo) seznanjeni s pogoji prodaje! * kpl je 11 zaporednih številk! Vse cene vsebujejo DDV!

97/2010

AVTOMATIKA Hydra & Co. d.o.o. P.P. 5807 1261 Ljubljana Dobrunje 5

STROKOVNJAKI SVETUJEJO

VIŠJI NIVOJI VODENJA

AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJA

mag. Marijan Vidmar, INEA d.o.o. Stegne 11, 1000 Ljubljana e-pošta: marijan.vidmar@inea.si Svetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCADA paketom. Dvonivojske in trinivojske aplikacije strežnik-odjemalec. Komunikacijski protokoli za povezavo na SCADA paket. Vprašanja lahko pošljete po elektronski pošti ali pa pokličete po telefonu: 01/513 81 00.

VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKA

Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identifikacijo, mobilno računalništvo, tehnologijo črtne kode, RFID in uvajanje sistemov v proizvodnjo.

Svetuje na področjih uporabe: PLC in DCS krmilniških sistemov v klasičnih in šaržnih procesih; recepturni sistemi po standardu ISA S8801; OPC tehnologije za prenos podatkov na višje nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifikacije in dokumentiranje programskih rešitev po standardih za farmacevtsko industrijo (GAMP).

OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOV

Svetuje pri izboru in pravilni namestitvi varnostnih elementov kot so svetlobne zavese, svetlobne mreže, "muting" sistemi, dvoročni vklopi, izklopi v sili in varnostna stikala, senzorika. Pokličete ga lahko po telefonu ali pošljete vprašanje po e-pošti.

ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEV

Branko Nikolić, ing., SINABIT d.o.o., tel. 01 56-36-300, branko.nikolic@sinabit.si

Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov: ales.habic@spica.si

Damijan Jager, univ. dipl. inž., Tipteh d.o.o. tel.: 01/200-51-50 e-pošta: damijan.jager @tipteh.si

dr. Saša Sokolić, univ. dipl. inž., direktor marketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-14 e-pošta: sasa.sokolic@metronik.si

Je vrhunski strokovnjak na področju računalniškega vida in direktor mednarodno priznanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in integraciji sistemov računalniškega vida (tudi termovizije) v industrijske procese.

Je specialist za sisteme za upravljanje in nadzor (SCADA sistemi - programska oprema). Pokličete lahko vsak torek med 10. in 12. uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.

Janez Kokalj, univ.dipl.inž., tehnični direktor ELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44 splet: www.elsing.si e-pošta: janez.kokalj@elsing.si

Tel: 05 689 20 24 E-pošta: ivan.morano@robotina.si Svetuje pri zaščiti in krmiljenju asinhronskih elektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostale nizkonapetostne stikalne opreme.

Svetuje glede uporabe frekvenčnih regulatorjev, mehkih zagonov, zaščite motorjev, meritev nivojev.

EIB INTELIGENTNE INSTALACIJE

Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti.

AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOV

Janez Mohorič, univ. dipl. inž., Elsyst d.o.o., tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.si Ukvarja se s sistemom inteligentnih elektroinstalacij (EIB instalacije) v vseh fazah od projektiranja do izvedbe. Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljek med 8. in 10. uro.

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOV

Se že dlje časa ukvarja z vodenjem industrijskih zveznih in šaržnih procesov. Svetoval vam bo s področja regulacij vsak ponedeljek od 11. do 12. ure na telefonu: 01/513-81-91, 041/694-742 ali pošljete vprašanje po e-pošti.

INFORMATIZACIJA PROIZVODNJE Maks Tuta, univ. dipl. ing., Sinabit d.o.o. Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@sinabit.si, splet: www.sinabit.si Svetuje pri avtomatizaciji zajemanja podatkov v proizvodnji, posredovanju podatkov v poslovne informacijske sisteme in pri posredovanju podatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslovnega informacijskega sistema v proizvodnjo ter pri avtomatizaciji strojev in naprav.

VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESE Matej Šimon, FBS Elektronik d.o.o., tel. 03/89-83-700 ali e-pošta: fbselektronik@siol.net Svetuje na področju varovanja in zaščite s svetlobnimi zavesami varnostnega nivoja 4 in varnostnega nivoja 2. Pokličete ga lahko na telefon: 03 - 89 83 712

SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJO

mag. Janez Žmuc, univ. dipl. inž., teh. direktor, Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00,

Alojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel. 03/89-83-712 ali

e-pošta: janez.zmuc@metronik.si.

e-mail: fbselektronik@ siol.net

G. Žmuc je specialist z bogatimi izkušnjami z izvedbo sistemov/projektov avtomatizacije. Pokličete ga lahko vsak torek med 10. in 12. uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.

Svetuje s področja uporabe induktivnih, kapacitivnih in opto senzorjev za uporabo v avtomatizaciji industrijskih procesov. Pokličete ga lahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta: fbselektronik@siol.net

AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONI

mag. David Čuk, direktor poslovne enote vodenje procesov v INEA d.o.o. e-pošta: david.cuk@inea.

NADZORNI SISTEMI - SCADA

dr. Francelj Trdič, FDS Research, Computer Vision Group, tel. 01/589-75-81, splet: www.fdsresearch.si e-pošta: francelj.trdic@fdsresearch.com.

AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEV

Ivan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projektov v Robotina d.o.o.

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOV

mag. Aleš Habič, Špica International d.o.o., tel. (01) 5680 884

Kristan Corn, PS, d.o.o., Logatec, tel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.si Splet: www.ps-log.si Svetuje s področja uporabe servo pogonov, frekvenčnih pretvornikov in pozicijskih krmilnikov. Pokličete ga lahko na telefon 01-750-85-10 ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.

ENERGIJSKO VARČNE ZGRADBE Marjan Strnad, univ. dipl. inž. el., vodja oddelka Energijsko varčne, inteligentne in prijazne zgradbe v Robotina d.o.o. Tel. 040 191 441 ali e-mail: marjan.strnad@robotina.si Svetuje glede pravilne izbire, vgradnje in zagona sistemov prezračevanja, toplotnih črpalk in sončnih kolektorjev.

ELEKTROMOTORNI POGONI Slavko Senica, univ. dipl. ing. el., Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070, e-pošta: slavko.senica@sis-ines.si

Svetuje pri načrtovanju in izvedbi avtomatizacij na področjih krmiljenih in reguliranih elektromotorskih pogonov poljubnih izvedb.

AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI•SISTEMI Vito Koprivnikar, ing, tehnični direktor SILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta: vito.koprivnikar@silon.si g. Koprivnikar je specialist za načrtovanje in izvedbo odprtih sistemov avtomatizacije zgradb in procesov. Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali po elektronski pošti.

INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBE Goran Kocjančič d.i.e., Robotina d.o.o. vodja programa avtomatizacije stavb Tel: 05 689 20 28, goran.kocjancic@robotina.si Svetuje pri projektiranju inteligentnih sistemov za upravljanje in nadzor sodobnih zgradb (GSM nadzor, WEB nadzor, daljinsko upravljanje, HVAC sistemi, razsvetljava, kontrola pristopa, ...).

REGULACIJSKI VENTILI IN ARMATURA Anton Zupan, univ. dipl. ing., vodja prodaje procesnih in parnih armatur v GIA-S d.o.o. Tel: 01 7865 301, e-mail: industrija@gia.si Svetuje pri izbiri izvršilnih členov oz.regulacijskih ventilov z ali brez pomožne energije za Vaš kemijski proces, energetsko aplikacijo, kmiljenje pare ali preprost ogrevnoprezračevalni sistem. Na podlagi dolgoletnih izkušenj s profesionalnimi armaturami lahko pomaga z ustrezno strojno rešitvijo.

Brezplačni oglas

97/2010

STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE OZS Avtor: Janez Škrlec, inženir mehatronike Predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS

Izjemno uspešen strokovni dogodek za Obrtno podjetniško zbornico Slovenije

trokovni dogodek, ki smo ga v soboto 13. februarja 2010 organizirali za naše člane obrtnike in podjetnike se bo zapisal kot eden najkoristnejših dogodkov doslej. Dvorana na območno obrtno podjetniški zbornici Maribor je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse udeležence. Prijav smo imeli preko 150 v dvorano smo uspeli sprejeti le 106 udeležencev. Strokovni dogodek je organiziral odbor za znanost in tehnologijo pri OZS, za člane sekcije elektronikov in mehatronikov.

Strokovne teme so bile fokusirane na aktualno stanje prehoda iz analogne na digitalno televizijo. Evidentno je, da se ta prehod v tem času dogaja in da bomo v Sloveniji konec tega leta 2010 izključili vse analogne oddajnike in bomo v celoti prešli na digitalno oddajanje in sprejemanje TV signalov. Na strokovnem dogodku so trije strokovnjaki zelo celovito predstavili aktualne tehnologije in tehnične rešitve prehoda analogne TV na digitalno. Zadeva pa seveda kljub temu ni tako preprosta, kot na prvi pogled izgleda. Slovenija je sprejela standard MPEG – 4 in tonski kodek AAC. To pa predstavlja določene zahteve, kakšni bodo morali biti novi TV sprejemniki, oziroma dekoderji imenovani (Set – Top Box-i). Gre seveda za napravo, ki jo v primeru starejših TV sprejemnikov namestimo med antenski sistem in TV aparat in si s tem zagotovimo sprejemanje DVBT signala. DVB-T je kratica za (Digital Broadcasting –Terrestial), kar pomeni,

digitalna video radiodifuzija – prizemna. Prizemna pa pomeni, da signal oddajamo iz oddajnikov na zemlji in ne iz satelita ali preko kabelskih sistemov. Strokovne temo so predstavili, Igor Funa specialist za radiodifuzijo iz APEK-a (Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije), tehnični direktor podjetja Telesis d.o.o mag. Tomaž Bokan in vodja laboratorija za digitalne sisteme in elektronske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze Maribor, doc. dr. Iztok Kramberger. Kramberger se je tokrat v predavanju usmeril predvsem na področje najnovejših zaslonskih tehnologij OLED, PMOLED, AMOLED, TOLED in FOLED. Gre seveda za najnovejše zaslonske tehnologije, ki bodo v naslednjih letih močno izpodrinile zdaj obstoječe zaslonske tehnologije, kot sta (plazma in LCD). Kramberger pa je posebej izpostavil pomen 3D TV in veliko uporabnost tretje dimenzije. V nje97/2010

govem laboratoriju namreč tudi sami razvijajo napredne sisteme, prav tako pa se zavedajo uporabnosti novih materialov in še zlasti nanotehnologije, ki postaja aplikativna na številnih področjih tudi v sodobnih avdio in video napravah. Strokovnjaka Ivan Funa in mag. Tomaž Bokan sta v Mariboru na OOZ predstavila pomembne podatke o prehodu iz analogne televizije na digitalno. Predstavila sta tudi izgradnjo drugega, oz. B. multiplexa, ki ga sicer pri nas gradijo Norvežani. Njuno strokovno predstavitev bom strnil v nekaj koristnih nasvetov in informacij. Slovenija se je skupaj s sosednjimi državami pred leti odločila za digitalno oddajanje in sprejemanje signala. Digitalni način ima namreč velike prednosti pred analognim, učinkovitejša raba spektra, enostavno vpeljevanje novih storitev in HDTV (High – Definition TV) oziroma televizijo visoke ločljivosti. Za digitalno oddajanje potrebujemo dve tehnologi-

PATENTI KEMIJSKEGA INŠTITUTA

ji, digitalni prenos podatkov (modulacija) in učinkovit prenos zvoka in slike (kodiranje). Kakovost slike in zvoka v digitalni televiziji je odvisna od učinkovitosti kodirnih postopkov in količine bitnega pretoka dodeljenega posameznemu programu. Digitalna televizija omogoča prenos slike in zvoka višje kakovosti v primerjavi z analogno tehniko, vendar prenos večjega števila programov znotraj enega DVB-T kanala pomeni delitev skupne količine bitnega pretoka med posamezne programe, kar pomeni, da manjši pretok za posamezni program zahteva močnejšo kompresijo kar pa znižuje kakovost slike. Bitni pretok pa za lažje razumevanje pomeni število prenesenih bitov (bit je osnovna in hkrati najmanjša enota informacije) v časovnem obdobju in je najpogosteje vezana na sekundo na primer (Mbit/s). Kot zelo pomemben podatek lahko navedem informacijo, da ima sistem digitalne televizije DVB-T posebno možnost, da več oddajnikov oddaja na isti frekvenci (TV kanalu). S tem se seveda izboljša izkoristek frekvenčnega prostora. Takšni oddajniki morajo biti med seboj časovno in frekvenčno sinhronizirani. Glede na velikost zaščitnega intervala je omejena največja razlika poti signala med oddajniki in sprejemnikom. Dobro je tudi vedeti, da je pri nakupu nove opreme, TV aparata ali Set – Top Box-a potrebno upoštevati aktualne standarde, ki že veljajo v Sloveniji in tudi tiste, ki bodo kmalu nadgradnja obstoječim. Pomembno namreč je, da mora nova oprema v primeru, če sprejemate DVB-T signal izpolnjevati zahtevane tehnične možnosti kot so standard MPEG-4 in tonski kodek AAC. Za standard kodiranja MPEG-4 (AVC oziroma H.264 za sliko in AAC za zvok). Na pohodu so tudi novi sprejemniki DVBT2, ki pa se bodo pri nas predvidoma prodajali šele naslednje leto. Tudi oddajanje HD vsebin z novim standardom DVB-T2 bo aktualno šele v naslednjem obdobju. V kolikor TV programe sprejemate preko satelita, kabelske TV, interneta ali IPTV ne rabite zaenkrat ničesar dokupiti, ali spreminjati. Uspešen strokovni dogodek obrtno podjetniške zbornice Slovenije pa je ponovna potrditev, da obrtniki in podjetniki še kako sledijo novostim in spremembam.

Avtor: Janez Škrlec, inženir mehatronike Predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS

Uspešna patenta Kemijskega inštituta v Ljubljani

va uspešna patenta Kemijskega inštituta v Ljubljani sta našla hitro aplikativnost tudi v industriji in gospodarstvu. Z odkritjem novega antikorozijskega premaza za absorberje z izboljšanimi lastnostmi, ki so jih razvili skupaj s podjetjem Color (sedaj Helios Tblus), jim je v inštitutu uspelo prodreti na zelo zahteven nemški trg in oba izuma kar takoj prenesti v gospodarstvo.

V razvojno raziskovalnem programu je sodelovalo precej strokovnjakov in sicer pri prvem patentu – postopek za sol – gel pripravo korozijsko zaščitnih prevlek za sončne zbiralnike, prof. dr. Boris Orel, dr. Matjaž Koželj, dr. Ivan Jerman, dr. Angela Šurca Vuk. Prof. dr. Boris Orel in dr. Ivo Jerman sta dobro poznana tudi preko odmevnih nanotehnoloških dnevov, ki jih sicer organizira Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije. Pod drugi patent so podpisani, prof. dr. Boris Orel, dr. Matjaž Koželj, dr. Miha Steinbucher, dr. Marjanca Vodlan. Posebne zasluge pa gredo tudi predstavniku podjetja Color, zdaj Helios Matjaž Hafnerhu. Prof. dr. Boris Orel mi je patenta predstavil na naslednji način: Večina evropskih in svetovnih proizvajalcev absorberjev (SUNSTRIP, TEKNO TERM, SOLEL, LUZ, TINOx (Thermomax), SHIROKI, BlueTech) uporablja pri izdelavi absorberjev za sprejemnike sončne toplote tanke prevleke, ki jih nanesejo na svitek kovine (baker ali aluminij) s pomočjo vakumskih postopkov. Letna proizvodnja takšnih absorberjev znaša samo v Evropi okoli 2.5 Mio m2 absorberjev. Prvi od naših izumov (IZUM I), ki jih predstavljamo, se navezuje na sodelovanje z enim od največjih proizvajalcem z vakumskimi postopki narejenih tankih plasti za absorberje. Bistvo tega izuma je korozijska zaščita in izboljšava mehanske obstojnosti tankih plasti na absorberjih iz bakrene pločevine, ki jo dosegamo z nanosom le 30 nm debele plasti nanokopozitnega materiala. 97/2010

RAZSTAVA NANOSVETOVI

Drugi izum (IZUM II), ki smo ga patentirali skupaj s COLORJEM (sedaj HELIOS TBLUS), se navezuje na uporabo premazov za izdelavo absorberjev, ki so spektralno selektivni in omogočajo izdelavo sončnih sprejemnikov s povečanim izkoristkom za pretvorbo sončne svetlobe v toploto. S pomočjo premazov narejeni absorberji, so bistveno bolj obstojni na mehanske poškodbe, so korozijsko odporni, so lahko tudi različnih barvnih nians ter se jih po zaslugi dodanih nanokomopozitnih materialov, ne prime umazanija (imajo anti-soiling effect). Primerni so tako za običajne zastekljene, kot tudi za nezastekljene sončne sprejemnike, ki so nameščeni na fasade stavb. Dne 3. februarja 2010 sta patenta tudi uradno bila predstavljena javnosti na tiskovni konferenci na Kemijsken inštitutu, ki sta jo pripravila direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Janko Jamnik in prof. dr. Boris Orel. Predstavitve so se udeležili številni ugledni gostje med njimi tudi minister za Visoko Šolstvo Znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Gregor Golobič. Oba predstavljena patenta sta velik ponos Kemijskega inštituta v Ljubljani in pomembna pridobitev za industrijo in gospodarstvo.

Avtor: Janez Škrlec, inženir mehatronike Predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS

Nanosvetovi in umetnost 15. februarja 2010 je bila svečana otvoritev razstave Nanosvetovi v Državnem Zboru Republike Slovenije, ki sta jo odprla podpredsednik Državnega zbora RS, Miran Potrč in direktor Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Jadran Lenarčič. Na svečanost je bil povabljen tudi Odbor za znanost in tehnologijo Obrtno podjetniške zbornice Slovenije in številni ugledni gostje. S to razstavo so želeli raziskovalci Instituta Jožef Stefan, še zlasti pa znanstvenica dr. Maja Remškar, usmeriti luč pozornosti na dve področji. Prvo je lepota nanosveta, ki je očem nevidna, drugo pa je varnost, ki jo gradniki tega malega sveta lahko ogrozijo. Lepota je bila prikazana na številnih slikah, ki so bile razstavljene. Razstavo je v prisotnosti OZS in ostalih uglednih gostov odprl podpredsednik državnega zbora, g. Miran Potrč

O varnosti nanotehnologij pa nas je opozorila knjiga, ki je bila prav tako razstavljena in jo je izdalo Ministrstvo za zdravje, oz. Urad za kemikalije. Obe področji sta tesno povezani z nanotehnologijo in novo razvojno strategijo, katere silovitost lahko primerjamo z industrijsko revolucijo po prepričanju znanstvenice dr. Maje Remškar.

97/2010

RAZSTAVA NANOSVETOVI / NANODELCI IN NANOVARNOST

dni. Zdi se, kot da bi nas ta mali svet želel spomniti, da je lepota vgrajena v srčiko materialnega sveta, čeprav jo lahko odkrivamo šele ob zdajšnjem napredku tehnike. Ti mali delci se sami urejajo v presenetljive vzorce, ki imajo včasih tudi sporočilno vrednost. Zaznavanje teh prizorov, ki so tako podobni slikam našega vidnega sveta, nas za hip ustavi v raziskovalnem delu, da se nasmehnemo in posnamemo eno t.i. sliko za dušo, potem pa nadaljujemo z delom. Dr. Remškarjeva pravi; tu smo na ogled postavili te slike za dušo, ki poleg znanstvene sporočilne vrednosti prinašajo tisti drget srca, ko zagledamo v neskončnih razsežnostih majhnega neko informacijo, ki nas lahko oplemeniti. Direktor Inštituta Jožef Štefan, prof. dr. Jadran Lenarčič

Ga. Remškarjeva je na svečanosti izpostavila naslednje zanimive misli: Ustvarjanje lepote in njeno občutenje je bilo od vekomaj del človeške ustvarjalnosti, tudi del znanosti, ki je v naši zavesti pogosto sprejeta kot nekaj odmaknjenega in nerazumljenega. Med samotnim in potrpežljivim delom z elektronskimi in atomskimi mikroskopi znanstveniki pogosto osupnemo nad čudovito skladnostjo ureditev atomov in majhnih kristalov, katerih velikost merimo v nanometrih, ki so milijonkrat manjši od milimetra ter so zato očem nevi-

Razstavljene slike so na razstavi bile še računalniško obarvane in prikazane na način, ki poudari njihovo umetniško sporočilnost. Napredek nanotehnologije, ki nam poleg odkrivanja Nanosvetov prinaša velike in svetle obete za nove izdelke, zdravljenje in diagnostiko ljudi kot tudi okolja, nam prinaša tudi določen strah in negotovost še pred neznanim. Etika in občutenje lepote sta pomembni komponenti človeškega duha in mogoče bo to veljalo tudi za Nanosvetove, ki so bili predstavljeni na tej zanimivi razstavi.

Umetniška sporočilnost računalniško obarvanih slik iz nanodelcev

97/2010

o zaslugi avtorice, dr. Maje Remškar z Inštituta Jožef Štefan, kateri se je treba zahvaliti (in njeni skupini) za izjemna odkritja na področju nanotehnologije in njene uporabnosti... je na voljo knjiga ”Nanodelci in nanovarnost”. Knjiga je na voljo tudi v pdf obliki na naslovu založnika, Urada RS za kemikalije pri Ministrstvu za zdravje: http://www.kemijskovaren.si/files/nano_knjiga.pdf. Ga. Remškar v predgovoru pravi: V zadnjih nekaj letih sta nanotehnologija in oznaka nano- postali čudežni besedi za privabljanje raziskovalcev, sanjačev, mislecev pa tudi vseh tistih, ki se zavedajo, da je stalni napredek tehnologije nujen. Odlika človeka je prav njegova želja in včasih celo nuja po ustvarjanju novega, po razumevanju obstoječega, po popravljanju napak in snovanju boljšega sveta. Včasih se napredek spotika na poti, za hip postoji in se celo vrne za korak, a sčasoma se vedno pokaže prava pot. Svariti pred razvojem nanotehnologije nima smisla, saj je ta vse bolj gotovo del naše svetle prehodnosti. Opominjati na nevarnosti pa spominja na modrost previdnosti, ki na neznanih poteh vedno koristi. Razvoj nanotehnologije je poleg mnogih novih izdelkov prinesel tudi zavedanje obstoja nanodelcev v našem okolju, ki se jih sploh nismo zavedali. Nevidni delci, ki so lahko v nekaterih primerih tudi

NANODELCI IN NANOVARNOST Avtor: Janez Škrlec, inženir mehatronike Predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS

Nanotehnologija in njene nevarnosti zelo nevarni, bodo spremenili naše dojemanje okolja, posegli v naše navade, vplivali na tehnologijo in prinesli tudi izboljšanje življenja na mnogih ravneh, če bomo z njimi ravnali na pravi način. Tako kot je informacijska doba spremenila našo miselnost, bo nanotehnologija korenito pretresla naša pojmovanja o zdravem okolju, prehrani, kozmetiki, celo o izbiri lokacije za bivanje in športne aktivnosti. To delo je nastalo na pobudo Ministrstva za zdravje, natančneje Urada Rebublike Slovenije za kemikalije, v okviru EU Twinning projekta Kemijska varnost 3 št. SI 06 IB EC 02, ki je potekal od 4.6.2007 do 3.12. 2009. Namenjeno je splošni javnosti, ker pa gre za prvo temeljno delo na tem področju v slovenskem jeziku, bo primerno gradivo tudi za dijake in študente ter za vedoželjneže vseh starosti. Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem delu, ki je namenjen vsem bralcem, so splošna poglavja, ki opisujejo lastnosti nanodelcev, poti, po katerih lahko vstopijo v organizem, ustrezno zaščito in priporočila za varno delo in uporabo nanomaterialov. Za pomoč pri razumevanju nekaterih strokovnih izrazov je namenjen terminološki slovarček na koncu prvega dela knjige. Drugi del knjige je namenjen poglobljenemu študiju obetov nanotehnologije, mikroskopiji in detekciji nanodelcev ter predvsem podrobnemu poročilu o primerih strupenosti nekaterih najpogostejših nanodelcev. Posamezni odstavki so bili že objavljeni v nekaterih časopisih ali na spletu kot odgovori na vprašanja novinarjev ali kot moji samostojni prispevki. dr. Maja Remškar Institut Jožef Stefan (IJS), Odsek za fiziko trdne snovi REMŠKAR, Maja. Nanodelci in nanovarnost. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije, 2009. 103 str., barvne ilustr. ISBN 978-961-6523-41-7. [COBISS.SI-ID 248708352] Izdajatelj: Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije, november 2009. Knjiga izobražuje in osvešča splošno in strokovno javnost glede zdravstvenih tveganj pri izpostavljenosti nanodelcem, tako namenskih kot tistih, ki nastajajo pri gorenju, eksplozijah ali v industrijski proizvodnji. V elektronski verziji je dostopna na www.kemijskovaren.si. Promotor knjige je tudi Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS in njen predsednik odbora Janez Škrlec. 97/2010

ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO MARIBOR pripravlja že 31. izobraževanje s podroþja moþnostne elektrotehnike in sodobnih elektriþnih inštalacij KOTNIKOVI DNEVI, ki bo potekalo 25. in 26. marca 2010 v Hotelu Radin v Radencih. Kraj in vsebina posvetovanja pritegneta k sodelovanju vsako leto preko 300 udeležencev. Posvetovanje je zanimivo tudi za samostojne proizvajalce in zastopnike raznih podjetij, ki s priložnostnimi razstavami in predstavitvami prikažejo novosti na tem podroþju.

NAMEN POSVETOVANJA Posvetovanje - dopolnilno izobraževanje je namenjeno strokovnjakom elektroenergetike s podroþja vzdrževanja, projektiranja, investicijske dejavnosti, predavateljem strokovnih šol in zainteresirani javnosti. Referenþne teme za leto 2010: Alternativni viri elektriþne energije in njihovo vkljuþevanje v elektroenergetske sisteme. Novi standardi SIST na podroþju elektriþnih instalacij in njihova uporaba v praksi. Problematika, izkušnje, pomanjkljivosti pri uporabi obstojeþih veljavnih standardov. Predstavitev velikih tehnoloških projektov in novosti s podroþja elektriþnih instalacij. Vpliv porabnikov na kakovost napetosti in toka v elektriþnih instalacijah, Uþinkovita raba EIB inteligentnih elektriþnih instalacij, dosedanje izkušnje, investitorjev, Uporaba in vpliv LED razsvetljave na elektriþne instalacije, Delo pod napetostjo na nizkonapetostnih instalacijah in vzdrževanje, Ekologija na podroþju elektroenergetike, vplivi na okolje. Pobude za reševanje aktualne problematike iz razprav udeležencev in posredujemo, v smislu zakljuþkov posvetovanja, ustreznim državnim institucijam.

predavateljev

V avli hotela bo prikaz proizvodnih programov s podroþja elektriþnih inštalacij, merilnih inštrumentov in opreme za elektroenergetske naprave. Povzetke referatov objavljamo na spletni strani ED Maribor http://www.ed-mb.si/

NASLOV ORGANIZATORJA Elektrotehniško društvo Maribor Glavni trg 17 b, 2000 Maribor Informacije: kotnikovidnevi@ed-mb.si

31. KOTNIKOVI DNEVI

ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO MARIBOR

NAMEN

KOTIZACIJA

Izobraževanje s podroþja moþnostne elektrotehnike in sodobnih elektriþnih inštalacij, 31. KOTNIKOVI DNEVI, je namenjeno strokovnjakom elektroenergetike s podroþja vzdrževanja, projektiranja, investicijske dejavnosti, predavateljem strokovnih šol in zainteresirani javnosti. Letos bomo predstavili novosti s podroþja alternativnih virov elektriþne energije in njihovo vkljuþevanje v elektroenergetske sisteme, nove standarde SIST na podroþju elektriþnih instalacij in njihova uporaba v praksi, problematiko, izkušnje, pomanjkljivosti pri uporabi obstojeþih veljavnih standardov, predstavitev velikih tehnoloških projektov in novosti s podroþja elektriþnih instalacij, uþinkovita raba EIB inteligentnih elektriþnih instalacij, dosedanje izkušnje, investitorjev, uporaba in vpliv LED razsvetljave na elektriþne instalacije, delo pod napetostjo na nizkonapetostnih instalacijah ter vzdrževanje in ekologija na podroþju elektroenergetike, vplivi na okolje. V avli hotela bo prikaz proizvodnih programov s podroþja elektriþnih inštalacij, merilnih inštrumentov in opreme za elektroenergetske naprave.

Kotizacija znaša 280,00 EUR na udeleženca, z vkljuþenim 20 % DDV, za izvedbo izobraževanja in zbornik referatov. Znesek nakažite na naš transakcijski raþun. Raþun prejmete po izvedenem izobraževanju.

Povzetki referatov so objavljeni na spletni strani http://www.ed-mb.si/

GRADIVO Zbornik in CD prejmejo udeleženci na izobraževanju.

ROK PRIJAVE Do 10. marca 2010.

PRIJAVNICE POŠLJITE Po pošti: ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO NARIBOR Glavni trg 17b 2000 Maribor po faksu: 059 121 871; e-mail: kotnikovidnevi@ed-mb.si; prijava-obrazec: www.ed-mb.si

NASLOV ORGANIZATORJA

STROKOVNA PRIPRAVA Marjan ZORMAN, univ. dipl. ing. el. GSM: 041/647 733

ORGANIZACIJA IN PRIJAVE Inge , Rajko ROJS tel./fax: 02/471 39 51 GSM: 051/393 195

PRIKAZ PROIZVODNEGA PROGRAMA Drago HAUC GSM: 040/374 897 Drago ýERNOGA tel.: 059 121 870; fax.: 059 121 871; GSM: 040/836 961 e-mail: kotnikovidnevi@ed-mb.si

ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO MARIBOR Glavni trg 17b 2000 Maribor Indetifikacijska številka: SI31299245 Davþni zavezanec: DA TTR: SI 56 0417-3000-0733-805 - Nova KBM

REZERVACIJA HOTELA ZDRAVILIŠýE RADENCI - služba rezervacij Do 10. marca 2010. Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci Telefon: 02/ 520 27 20 Fax: 02 520 27 23 terme@zdravilišþe-radenci.si

97/2010

PROGRAM KONFERENCE

PROGRAM – Āetrtek 25. 03. 2010 16 30 – 16 45 Odmor PRIKAZ PROIZVODNEGA PROGRAMA

10 00 - 13 30 Predstavitev referatov 09 30 ZaĀetek posvetovanja Tomo Štumpfl 1. VPLIV NOVE GENERACIJE ELEKTRIýNIH PORABNIKOV NA KAKOVOST ELEKTRIýNE ENERGIJE V ELEKTRIýNIH INŠTALACIJAH mag. Andrej Orgulan 2. VPLIV UVAJANJA LED TEHNOLOGIJ NA SVETLOBNO ONESNEŽEVANJE IN KAKOVOST ELEKTRIýNE NAPETOSTI

dr. Jože Pihler, mag. Darko Koritnik 8. ELEKTRIýNI OBLOK – TEORETIýNE IN PRAKTIýNE ZAKONITOSTI mag. Mitja Koprivšek 9. ZAŠýITA ENOSMERNIH TOKOKROGOV V FOTOVOLTAIýNIH ELEKTRARNAH

20 00 Družabni veĀer s plesom

Marko Kotnik 3. TEMELJNA NAýELA IN SKUPNI VIDIKI ZA NIZKONAPETOSTNO ELEKTRIýNO INŠTALACIJO IN OPREMO

PROGRAM – petek 26. 03. 2010 09 30 – 13 00 Predstavitev referatov

11 30 – 11 45 Odmor PRIKAZ PROIZVODNEGA PROGRAMA

Rado Isakoviþ, Jure Strmec 10. TEHNIýNA IN EKONOMSKA PRIMERJAVA MED 110 KV KABLOVODI IN NADZEMNIMI VODI

mag. Maja Gerkšiþ Lah, Vasilij Grilanc, Gorazd Opaškar 4. NOVOSTI V STANDARDIZACIJI NA PODROýJU NIZKONAPETOSTNIH ELEKTRIýNIH INŠTALACIJ V ZADNJEM LETU

Marko Maver 11. NOVE TEHNOLOŠKE MOŽNOSTI ZMANJŠANJA VPLIVOV NA OKOLJE – POVDAREK NA ELEKTROENERGETIKI V INDUSTRIJI

Ervin Mahoriþ, Boštjan Lavuger, Primož Mahoriþ 5. VARNOST IT SE ZAýNE Z NAýRTOVANJEM »VF OZEMLJEVANJA IN OKLAPLJANJA

mag. Vinko Božiþ 12. HRANILNIKI ENERGIJE V SISTEMIH Z NEPREKINJENIM NAPAJANJEM

13 30 – 15 00 Kosilo PRIKAZ PROIZVODNEGA PROGRAMA

10 45 – 11 00 Odmor PRIKAZ PROIZVODNEGA PROGRAMA

15 00 – 18 00 Predstavitev referatov

mag. Viktor Lovrenþiþ, Marko Pirc, Mirko Javeršek, Matjaž Lušin 13. ENOLETNE IZKUŠNJE DELA POD NAPETOSTJO NA NIZKI NAPETOSTI V NEK IN SEL

mag. Dejan Matvoz 6. NAVODILO SODO ZA PRESOJO VPLIVOV NAPRAV NA OMREŽJE Thomas Smatloch, Andrej Štrukelj 7. EXAMPLES AND TECHNICAL BACKROUND FOR THE INSTALLATION OF LIGHTNING CURRENT ARRESTERS IN FRONT OF THE METER IN LOW VOTAGE INSTALLATIONS IN GERMANY

dr. Zvonko Toroš 14. KAKOVOST IN VLAGANJA V DISTRIBUCIJSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM

PRIMERI TER TEHNIýNO OZADJE VGRADNJE ODVODNIKOV TOKA STRELE ( SPD TIP 1 ) V MERILNO PRIKLJUýNIH OMARICAH NN OMREŽJA V NEMýIJI

13 00 ZakljuĀek posvetovanja

97/2010

31. KOTNIKOVI DNEVI Informacije: Elektrotehniško društvo Maribor

31. KOTNIKOVI DNEVI

Povzetki referatov 31. posvetovanja o močnostni elektroniki - Radenci 25. in 26.3.2010 Kot vsako leto, se bo na posvetovanju o močnostni elektroniki tudi letos pogovarjalo o pomembnih vpršanjih in problematiki razvoja elektroenergetike ter možnih rešitvah in spoznanjih. Letošnja tema so: • Alternativni viri električne energije in njihovo vključevanje v elektroenergetske sisteme. • Novi standardi SIST na področju električnih instalacij in njihova uporaba v praksi. • Problematika, izkušnje, pomanjkljivosti pri uporabi obstoječih veljavnih standardov. • Predstavitev velikih tehnoloških projektov in novosti s področja električnih instalacij. • Vpliv porabnikov na kakovost napetosti in toka v električnih instalacijah. • Učinkovita raba EIB inteligentnih električnih instalacij, dosedanje izkušnje, investitorjev. • Uporaba in vpliv LED razsvetljave na električne instalacije. • Delo pod napetostjo na nizkonapetostnih instalacijah in vzdrževanje. • Ekologija na področju elektroenergetike, vplivi na okolje. Pobude za reševanje aktualne problematike iz razprav udeležencev in predavateljev, katerih referate predstavljamo v tej številki revije Avtomatika, pa bodo posredovane v smislu zaključkov posvetovanja, ustreznim državnim institucijam. Tomo Štumpfl 1. VPLIV NOVE GENERACIJE ELEKTRIČNIH PORABNIKOV NA KAKOVOST ELEKTRIČNE ENERGIJE V ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH Namen referata, ki je nastajal pri analiziranju merilnih rezultatov v različnih električnih inštalacijah, je predstaviti vplive in posledice nove generacije električnih porabnikov, ki s svojim delovanjem deformirajo klasično obliko sinusne izmenične napetosti in s tem tudi navidezno moč. V prvem delu referata je, poleg delovne in jalove komponente moči, na kratko predstavljena tudi deformacijska komponenta, kot sestavni del električne energije in način, kako jo lahko merimo oziroma izračunamo. Deformacijska komponenta moči je posledica delovanja višje harmonikov in predstavlja določene izgube oziroma obremenitve v električnih inštalacijah. V nadaljevanju referata so navedeni tipični električni porabniki in grafično prikazana popačenja sinusoid. Definirano je tudi razmerje ( faktor) med deformacijsko in delovno komponento moči ter grafično prikazani diagrami za različne vrste elektroinštalacij. V zaključnem delu referata so nakazani predlogi za rešitev problematike, ki je iz dneva v dan večja in vedno bolj obremenjuje naše električne inštalacije ter vprašanja, na katera bo morala stroka kmalu poiskati odgovore za izboljšanje razmer, ki jih povzročamo uporabniki in predstavljajo elektro distribucijskim podjetjem resne težave. mag. Andrej Orgulan 2. VPLIV UVAJANJA LED TEHNOLOGIJ NA SVETLOBNO ONESNEŽEVANJE IN KAKOVOST V preteklem stoletju smo doživeli vpeljavo nekaj novih tehnologij svetlobnih virov (fluorescenčne, visokotlačne živosrebrove, natrijeve in metalhalogenidne). Za večino teh tehnologij je bilo skupnih nekaj značilnosti: • obstajale so predvidljive tehnološke omejitve, za ka-

• •

• • • •

tere je industrija obljubljala »takojšnje rešitve«: • težave pri odstopanju temperatur okolice, • težave z barvo svetlobe (vedno ali le v določenih obdobjih življenjske dobe), • omejitve št. vklopov, pri napajanju ipd. najučinkovitejše vire so najprej uporabili v javni razsvetljavi (obločna, natrijeva sijalka). Večini uporabnikov so bliže težave pri uvajanju kompaktnih fluorescenčnih sijalk, ki je bila že od začetka uvajanja namenjena najširšemu krogu uporabnikov – nadomestila bi naj klasično žarnico na žarilno nitko. Še danes (po 25 letih) spremljajo te sijalke naslednje težave: vprašljiva kakovost barvnega spektra svetlobe na račun višjega svetlobnega izkoristka, omejena življenjska doba (tako glede št. vklopov, kot splošna), zaradi cenenega napajalnega vezja ima kvaren vpliv na kakovost električne napetosti, obremenjuje okolje kot odpadek.

Kljub dobremu stoletju »tehnoloških revolucij« na področju svetlobnih virov, so na trgu še vedno dostopne prav vse tehnologije (nekatere sicer v malih količinah). Danes smo priča naslednji novi tehnologiji, ki lahko zares izpodrine vse dosedanje (v vseh svojih različicah). Ostaja vprašanje, če so se proizvajalci česa naučili iz svojih napak pri uvajanju novih tehnologij v preteklosti, in kako se bodo morebitne težave poznale pri uporabnikih. V prispevku bodo predstavljene prednosti in slabosti uvajanja LED tehnologij kot svetlobnih virov in kakšen je vpliv sodobnih svetilk na kakovost el. napetosti. Marko Kotnik 3. TEMELJNA NAČELA IN SKUPNI VIDIKI ZA NIZKONAPETOSTNO ELEKTRIČNO INŠTALACIJO IN OPREMO Z nastopom novega leta smo v Sloveniji začeli uporabljati

97/2010

POVZETKI REFERATOV

novi Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah. Pravilnik se posredno opira tudi na standarde. Standardi so kot referenčni dokumenti navedeni v Tehnični smernici, ki splošno predpisuje tehnične zahteve za električne inštalacije. Pri postrojih, kjer se pojavijo zahtevnejši pogoji, morajo projektanti, kasneje, ob izvedbi pa vsaj nadzorniki, upoštevati zahteve in rešitve, ki jih podajajo standardi. Več delov standardov skupine »Nizkonapetostne električne inštalacije« sestavlja celoto ali zaokrožuje sklop. Referat podaja nekatere napotke iz osnovnih standardov SIST EN 61140 in SIST HD 60364-1, saj sta ta standarda temelj za zahteve, ki jih podajajo standardi, razporejeni v ostale dele. mag. Maja Gerkšič Lah, Vasilij Grilanc, Gorazd Opaškar 4. NOVOSTI V STANDARDIZACIJI NA PODROČJU NIZKONAPETOSTNIH ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ V ZADNJEM LETU Pregled standardizacijskega dela tega področja v zadnjem letu zajema tri točke: pregled dela tehničnih odborov, ki se dotikajo področja nizkonapetostnih električnih inštalacij; predstavitev nekaj širših strokovnih tem, ki so aktualne v standardizacijskih krogih na različnih nivojih ter kratko predstavitev informacij, ki jih lahko uporabniki dobijo na spletnih straneh SIST. Tehnični odbori SIST povezani s področjem nizkonapetostnih električnih inštalacij so: DPN – Delo pod napetostjo; EKA – Električni kabli; ELI – Električne inštalacije; EMC – Elektromagnetna združljivost; EXP – Explozijske atmosfere; NVV – Nadzemni vodi in vodniki; MOV – Merilna oprema za osnovne veličine; MTR – Merilni transformatorji; NTF – Oskrba z električno energijo; NIR – Neionizirna sevanja; POD – Prenapetostni odvodniki; PVS – Fotonapetostni sistemi; STZ – Strelovodna zaščita; VNI – Visokonapetostne inštalacije; VNT – Visokonapetostna tehnika; SKA – Stikalni in krmilni elementi; IZL – Izolatorji; IZS – Izolacijski materiali in sistemi; ŽEN – Železniške naprave. Ervin Mahorič, Boštjan Lavuger, Primož Mahorič 5. VARNOST IT SE ZAČNE Z NAČRTOVANJEM »VF OZEMLJEVANJA IN OKLAPLJANJA Eksplozivna rast informacijskih omrežij, je v zadnjih treh desetletjih, dvignila digitalne prenosne hitrosti v stavbnih komunikacijskih omrežjih, iz začetnih hitrosti 1 Mbit/s na hitrosti 10 Gbit/s, kar pa dejansko pomeni, da je pri načrtovanju stavbnih ozemljitvenih infrastruktur v modernih poslovnih stavbah, upoštevati frekvenčni spekter med DC in preko nekaj 100 MHz. Stavbni informacijski sistemi se običajno napajajo z izmeničnega napajalnega razdelilnega omrežja (priporočen TN-S). Zaradi zaščitnih zahtev morajo biti informacijske naprave ozemljene preko zaščitnega ozemljitvenega sistema (PES), ki zaradi zvezdaste konfiguracije in visokih impedanc relativno dolgih povezovalnih vodnikov,

ne zagotavlja ustreznega odvoda motilnih tokov in ne zagotavlja ustreznega izenačevanje potencialov na področju visokih frekvenc (nad 100 kHz). Za varno in funkcionalno zanesljivo delovanje informacijskih tehnoloških naprav je znotraj stavbe, dela stavbe ali znotraj informacijskega sistema, potrebno zagotoviti zraven zaščitnega ozemljitvene strukture še dodatno širokopasovno signal referenčno strukturo (omrežje) oziroma signal referenčno ozemljitev (Signal Reference Ground) za dosego: a) zanesljive signalne reference; b) ustrezne imunosti pred nosilci elektromagnetnih motenj v ozemljitvenih omrežjih. Načrtovalec mora, na osnovi arhitekturnih oblik informacijskih sistemov, zahtevani varnosti, pričakovani najvišji delovni frekvenci, pričakovanimi nivoji in frekvencami motilnih veličin in v skladu s standardi za gradnjo stavbnih informacijskih sistemov in instalacij, izdelati ustrezen koncept strukture SRG, ter ga zaradi tehnične in ekonomske učinkovitosti pravočasno uskladiti z drugimi načrtovalci stavbne infrastrukture, vključenimi v EMC. mag. Dejan Matvoz 6. NAVODILO SODO ZA PRESOJO VPLIVOV NAPRAV NA OMREŽJE Za pravilno in nemoteno delovanje naprav, priključenih v elektroenergetsko omrežje, je nujno, da so v omrežju izpolnjeni določeni pogoji. Eden izmed teh pogojev je tudi primerna kakovost napetosti. Kakovost napetosti je v veliki meri odvisna od naprav, ki so vključene v omrežje. Naloga SODO in posledično lokalnega operaterja distribucijskega omrežja je, da vzdržuje primerno kakovost napetosti na priključnih mestih uporabnikov omrežja. To se doseže s presojo vplivov naprav na omrežje, ki jih s soglasjem za priključitev vključuje v svoje omrežje. V članku je predstavljena pravna osnova za presojo vplivov naprav na omrežje. Sledi pregled relevantnih slovenskih standardov, ki urejujejo to področje. Na koncu pa so predstavljeni še postopki za presojo vplivov naprav na omrežje. Thomas Smatloch, Andrej Štrukelj 7. EXAMPLES AND TECHNICAL BACKGROUND FOR THE INSTALLATION OF LIGHTNING CURRENT ARRESTERS IN FROGNT OF THE METER IN LOW VOLTAGE INSTALLATIONS IN GERMANY PRIMERI TER TEHNIČNO OZADJE VGRADNJE ODVODNIKOV TOKA STRELE ( SPD TIP 1 ) V MERILNO PRIKLJUČNIH OMARICAH NN OMREŽJA V NEMČIJI State of the art technology describes a lightning protection system. That means among other things the installation of surge protective devices (SPD), so called lightning current arresters, at the entry of electrical supply cables into the structure. If installing SPDs on the

97/2010

31. KOTNIKOVI DNEVI

recommended site directly at the service entry box then this can only be done with the acknowledgement of the utilities. A direct lightning stroke into a structure is a very hard threat for the electrical installation within a building. The principal and most effective protective measure provided for structures against physical damage caused by direct lightning flashes is the lightning protection system (LPS).

should be done as close as possible to the cable entry. Since this part of the installation is owned by the utilities, this can only be done with their agreement. Depending on the actual structure of the electrical installation within a building it is possible to install lightning current arresters in different locations.

A lightning protection system consists of external lightning protection and internal lightning protection. The function of internal lightning protection is to avoid dangerous sparking inside the structure by application of an equipotential bonding or a separation distance (and thus an electrical insulation) between the LPS components and other electrically conductive elements inside the structure. Depending on their place within the structure, the SPDs must be able to handle different electrical parameters namely currents. Electrically there is a big difference between a lightning current and a surge. The international standard for surge protective devices connected to low voltage power distribution systems describes different classes for SPDs. The class-1-arrester is a lightning current arrester tested by a simulated lightning test current Iimp and is able to handle the wave form 10/350 Îźs. Iimp is specified by the electrical parameters peak value, charge, specific energy. This arrester is installed for the purpose of lightning-protection equipotential bonding.

It can be done directly at the service entrance box right after the first over-current protection device near or in the main distribution box directly upstream of the meter. Lightning currents are a big threat for an electrical installation because of their steepness and specific energy. That means that not only the lightning current arrester must be designed to handle these currents. Also planning, installation and maintenance have to be done in a proper way, to make sure, that the reliability of the protection is given over a longtime duration and under the calculated circumstances for the actual building. Regarding the installation of the arresters it is necessary to use wires with a cross section of at least 16mm2 copper. Also the mechanical stability of the interconnections has to be taken into account. The lightning current arrester needs two different earth connections to deliver a sufficient protection level for the local installation and to control the expected lightning currents. That is why the earth connection has to be done to the local earth bar within the distribution board and to the main equipotential earth bar of the building.

The class-2-arrester is needed for surge protection in the permanent installation, for example the distribution area. A lightning current arrester must be able to control direct lightning strikes and has to fulfill the requirements of the low voltage installation in this area. That means the arrester needs a certain behavior regarding prospective and expected short circuit currents within the network, a certain size of its terminals depending on the load current and for instance a certain degree of protection (personnel protection). A lightning current arrester works like a bypass to prevent destructive partial lightning currents from influencing the electrical installation within the structure. Of course it must be able to handle multiple lightning currents without any damage and deliver a protection level, which is lower than the puncture resistance of the installation to protect.

In the past mainly electromechanical meters have been used in many European countries. They had a relatively long life cycle and were very robust from the electrical point of view. Today more and more utilities switch to electronic meters because they deliver a lot of additional features for the utilities as well as for the end customers. The future will show if these electronic meters will have the same stability and life-time as the old electromechanical meters. During the last 10 years more and more quality conscious customers like GSM companies have asked the utilities for stable and continuous power supply for their equipment. That is one reason, why more and more lightning current arresters have already been installed in the European installations in front of the meter to increase the reliability of sensitive equipment even in case of a direct lightning stroke.

In many European countries the structure of the low voltage installation is very similar. The mains cabling is entering the building and is connected to a certain box containing over-current protection devices like regular fuses. After that, the cabling continues to a main distribution board, which contains the metering. Only downstream the meter the system will be split into different customerâ&#x20AC;&#x2122;s circuits for power supply of end devices. In many countries, the installation in front of the meter is under special regulations of the utilities. They are using their own guidelines for this part of the installation regarding cable sizes, short circuit protection, earthling conditions and personnel protection depending on the type of network (TN, TT, ...). From the protection point of view the installation of the lightning current arresters

In Germany, the first regulation for the installation of lightning current arresters in front of the meter was published in 1998 from the association of utilities. This regulation contains the defined conditions for the installation of lightning current arresters in front of the meter. It describes when choosing lightning current arresters for LPZ boundary 0A to 1 then besides the rating of the discharge capability, the prospective short circuit current to be expected at the installation site must also be taken into account. Only spark gap based lightning current arresters should be used. The arresters should have a high self-quenching capacity and a good ability to limit follow currents in order to ensure that follow currents at the mains frequency are switched off automatically and to prevent over-current protection devices e.g. fuses from

97/2010

POVZETKI REFERATOV

false tripping. The latest publication of that kind is from 2004 based on as well the latest standards for electrical installation and the product standard for surge protective devices. Modern types of spark gap based lightning current arresters are able to control lightning current even in the case of a direct lightning stroke. The arresters delivers a protection level, which is sufficient to protect sensitive equipment under those circumstances. It is possible to achieve a relatively high reliability, if the lightning current arresters are installed in front of the meter. Functioning of such a combination can be proofed by laboratory tests with a simulated lightning current of the wave form 10/350 μs. dr. Jože Pihler, mag. Darko Koritnik 8. ELEKTRIČNI OBLOK – TEORETIČNE IN PRAKTIČNE ZAKONITOSTI Električni oblok je vsakodnevno prisoten. V obliki strele se pojavlja ob nevihtah, še pogosteje pa se pojavlja pri vklopu ali izklopu katerega koli stikala pod obremenitvijo. Prisoten je tudi ob okvarah. Električni oblok sestavljajo zapleteni fizikalni procesi, ki jih je potrebno dobro poznati, da ga lahko v pravem trenutku uspešno prekinemo. V prispevku so opisani različni vzroki nastanka ter pogoji za vzdrževanje in način gašenja električnega obloka. Teoretična razlaga je podprta z analitičnimi algoritmi, praktičnimi preskusi in meritvami. Poseben poudarek je na razliki med oblokom v izmeničnih in enosmernih tokokrogih. To je vedno bolj pomembno, ker so v strmem porastu alternativni viri električne energije, ki so praviloma enosmerni. mag. Mitja Koprivšek 9. ZAŠČITA ENOSMERNIH TOKOKROGOV V FOTOVOLTAIČNIH ELEKTRARNAH Prispevek v prvem delu obravnava novosti na podro-

čju uporabe varovalk v PV elektrarnah, še posebej glede na hitro rastoče področje uporabe obnovljivih virov energije, pri čemer ni zanemarljiv tudi prispevek hitrega razvoja standardizacije na tem področju. Obravnavani bodo tudi nekateri dodatni pogoji obratovanja, ki do sedaj niso bili poznani, povezani pa so z dodatnimi cikličnimi preskusi varovalk. Drugi del je namenjen škodljivemu pojavu obloka v PV tokokrogih, njegovemu vzroku in škodljivim posledicam. Obravnavani bodo nekateri principi zaščite pred serijskim in paralelnim oblokom, ki so dandanes znani v svetu. Na koncu pa bodo podani nekateri novi predlogi za rešitev tega problema. Rado Isakovič, Jure Strmec 10. TEHNIČNA IN EKONOMSKA PRIMERJAVA MED 110 KV KABLOVODI IN NADZEMNIMI VODI Meja prenosnega in distribucijskega omrežja postaja v 110 kV omrežju vedno bolj zabrisana, kar se kaže predvsem v naraščajočem številu distribucijskih 110 kV vodov. Pri izgradnjah novih in rekonstruiranih 110 kV povezav se vedno znova pojavljajo pobude posameznikov in civilnih iniciativ po zamenjavi nadzemnih vodov s kabli. Kaj to dejansko pomeni za sam EES je obdelano v okviru prispevka, kjer je obravnavana problematika pri vgradnji 110 kV vodov v slovensko prenosno omrežje s stališča tehnične in obratovalne problematike. Narejena pa je tudi ekonomska primerjava. Marko Maver 11. NOVE TEHNOLOŠKE MOŽNOSTI ZMANJŠANJA VPLIVOV NA OKOLJE – POUDAREK NA ELEKTROENERGETIKI V INDUSTRIJI Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je januarja Skrb za okolje v katerem živimo nam je vedno bolj prisotna v našem vsakdanjem življenju. Dogajanja v naravi, ki smo jim priča pri nas in praktično po celem svetu nas

97/2010

31. KOTNIKOVI DNEVI

opozarjajo, da se vpliv človeka na okolje povečuje in ruši naravno ravnovesje, ki na našem planetu omogoča prijetno življenje.

(tehnične lastnosti, praktično uporabnost, komercialno razpoložljivost na trgu, cenovno učinkovitost,…) in ocenjuje možnosti širše uporabe.

Število prebivalstva se povečuje, zahteve po višjem standardu pa še dodatno povečujejo razmah industrije, prometa, kmetijstva. Nujno moramo poskrbeti, da se vplivi na naravno okolje bistveno zmanjšajo, v kolikor se ne želimo približati 'kritični točki' popolnega porušenja ravnovesja in bistveno slabših pogojev za življenje. Nerealno je pričakovati, da se bomo odrekli željenemu standardu življenja, torej je potrebno izkoristiti možnosti sodobne tehnologije za zmanjšanje porabe energije in drugih vplivov na okolje.

mag. Viktor Lovrenčič, Marko Pirc, Mirko Javeršek, Matjaž Lušin 13. ENOLETNE IZKUŠNJE DELA POD NAPETOSTJO NA NIZKI NAPETOSTI V NEK IN SEL

V tem članku bomo podrobno pregledali motorne pogone v industriji in prikazali možnosti uporabe frekvenčnih pretvornikov z namenom zmanjšanja porabe energije in tudi zmanjšanja neposrednega zvočnega onesnaževanja. Tehnološki del pogosto zahteva uporabo frekvenčnih pretvornikov, pomožnim sistemom za prezračevanje, hlajenje, itd. pa se velikokrat niti ne posveča dovolj pozornosti. Nove tehnologije zmanjšujejo neželjene vplive frekvenčnih pretvornikov in povečujejo njihovo zanesljivost vsled česar nam bo ekonomska analiza pokazala, da je uporaba frekvenčnih pretvornikov lahko tudi dobra investicija. Ta rešitev predstavlja sicer le drobec v celoti ukrepov, ki jih moramo storiti, a skupaj s podobnimi malimi rešitvami bo tudi na elektroenergetskem področju storjen velik korak pri ohranjanja našega okolja. mag. Vinko Božič 12. HRANILNIKI ENERGIJE V SISTEMIH Z NEPREKINJENIM NAPAJANJEM Naprave z neprekinjenim napajanjem – UPS (angl. Uninterruptible Power Supply) zagotavljajo izhodno napetost, ki je frekvenčno in napetostno stabilizirana ter brez motenj, ki bi se sicer iz električnega omrežja razširile na električne porabnike. To je v napravah tehnologije on-line (VFI-SS-111) doseženo z dvojno pretvorbo energije; AC/DC pretvorba v usmerniku naprave in nato DC/AC v razsmerniku. UPS lahko omejen čas deluje tudi brez vhodne električne energije, kar mu omogoča vir enosmerne napetosti, ki je vezan na vmesni DC nivo med obema pretvornikoma energije. Od začetka pojava UPS naprav pa vse do danes služijo kot vir enosmerne energije akumulatorji. Danes so to večinoma ventilsko regulirani svinčevi akumulatorji, ki so v prispevku podrobno analizirani. Kot nova možnost se danes na trgu že pojavljajo sistemi z vztrajniki, ki s svojo vrtilno energijo preko pretvornika zagotavljajo enosmerno napetost za napajanje UPS-a ob izpadu omrežne napetosti. Kot alternativni viri, ki komercialno še niso razširjeni se pojavljajo še superkondenzatorji, hranilniki magnetne energije v superprevodnikih, tekoči akumulatorji in gorivne celice. Prispevek analizira naštete možne vire enosmerne energije glede na različne parametre

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) z izdajo pooblastil za delo pod napetostjo (DPN) na nizki napetosti svojim delavcem izpolnila vse formalne in vsebinske pogoje za DPN na NN. NEK je prva slovenska pravna oseba, ki je začela z DPN na NN. Savske elektrarne Ljubljana (SEL) so sledile v NEK uveljavljenem postopku in se pridružile izvajanju DPN na NN. Slovenska zakonodaja omogoča izvajanje DPN. Za začetek izvajanja DPN morajo biti strokovnjaki elektrotehniške stroke posebej usposobljeni za izbran sistem DPN, delovni postopek pa mora biti vnaprej določen in preverjen. Delavci morajo glede na izbran način DPN uporabljati ustrezna orodja ter sredstva in opremo za osebno varnost pri delu. Slovenski standard SIST EN 50110-1:2007 Upravljanje z električnimi inštalacijami podrobno določa pristop in principe varnosti pri delu in metode DPN. NEK in SEL aktivna člana Konzorcija DPN sta uspešno izvedla proces uvajanja DPN. Da bi ta proces uspešno izpeljali, je potrebno izpolniti vse zakonske zahteve in dosledno izvršiti interne organizacijske aktivnosti v podjetju z dopolnitvijo internih aktov. V slovenskem elektroenergetskem okolju se več kot četrt stoletja vodi razprava o izvajanju DPN. V svetu je DPN že dolgo uveljavljena praksa, saj začetki sežejo osemdeset let nazaj. Izkušnje z izvajanjem del so se zaradi specifične opreme v NEK pridobivale od samega začetka obratovanja. Na prelomu tisočletja so se pojavljale prve resne zahteve po formaliziranju načina uvedbe DPN, ki se je v 4 letih uvrstilo v uradne dokumente v obliki dodatka za nevarno delo. Teh ni bilo mogoče koristiti pred formalnim določanjem dokumentirane uvedbe DPN. Največjo težavo sta pri tem predstavljala definiranje specifičnih dokumentov in pomanjkanje kvalificiranih inštruktorjev za realizacijo dodatnih specifičnih usposabljanj za DPN. Ustanavljanje konzorcija za DPN se je pojavilo ravno v pravem času. Izkušnje NEK in skrbna uvodna analiza pogojev uvajanja DPN v NEK je bila kvalitetna izhodiščna predpostavka, da je DPN v NEK možno vpeljati v realnem roku. Notranja organizacija NEK in odlično delo strokovnih služb so omogočile pravilno opredelitev nujnih sprememb v notranjih pravnih aktih. Konzorcij DPN oz. zunanji partnerji so v kakovosten obstoječ proces dodali manjkajoče elemente kot so sistem DPN (priročniki), usposabljanje, dobavo dodatne osebne varovalne opreme in specifično orodje za DPN. Predstavljen model procesa uvajanja DPN je potrebno razumeti kot največji obseg.

97/2010

POVZETKI REFERATOV

SEL oz. druge pravne osebe, ki nimajo takšne notranje organizacije in specializiranih služb kot v NEK ne bodo sledile opisanemu modelu. Model uvajanja DPN na NN v NEK je maksimalen oz. model v SEL bo optimalen za večino slovenskih podjetij. Z uvodno analizo bo potrebno v posameznih sredinah poiskati optimalno rešitev uvajanja DPN z zagotavljanjem zakonskih zahtev. dr. Zvonko Toroš 14. KAKOVOST IN VLAGANJA V DISTRIBUCIJSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM Distribucijski elektroenergetski sistem je nujno potreben za delovanje vseh procesov, ki temeljijo na uporabi električne energije. Skorajda ni več poslovnih procesov, ki ne bi uporabljali električne energije. V zadnjem obdobju intenzivneje naraščajo zahteve glede kakovosti električne energije pri vseh odjemalcih in drugih institucijah, ki skrbijo ali nadzirajo delovanje distribucijskega elektroenergetskega sistema. Splošen pojem kakovosti je pomemben v vseh naših dejavnostih, tako v poslovnem svetu kot tudi v vsakdanjem življenju. Tehnološki razvoj je v zadnjem času še posebej hiter in praviloma vedno povezan z uporabo električne energije. Naravna posledica je, da je s tem postala tudi kakovost te dobrine zelo pomembna. Opredeliti kakovost električne energije v distribucijskem elektroenergetskem sistemu, spremljanje le-te in določitev pogojev za njeno zagotavljanje postaja zaradi navedenega vse pomembnejše. Odgovoriti je potrebno na temeljno vprašanje, kolikšna sredstva so potrebna za vzpostavitev in zagotavljanje želenega nivoja kakovosti oziroma kakšen nivo kakovosti lahko pričakujemo pri vnaprej določenih finančnih sredstvih. S tem v zvezi se poraja vprašanje optimiranja vloženih sredstev za predvideni želeni nivo kakovosti električne energije. Z vidika zmanjševanja stroškov pomeni optimizacija vlaganj aktualen prispevek k poslovanju družb distribucije električne energije. 97/2010

DNEVI INDUSTRIJSKE ROBOTIKE NA FE

Industrijska robotika, servisna robotika, roboti v medicini, to so le nekatera področja uporabe robotov danes. Gotovo najbolj prepoznana je industrijska robotika, saj je v preteklosti, trenutno še sedaj in bo tudi v prihodnje prinašala različne pozitivne učinke, tako razbremenitev delavcev težaških del kakor tudi prihranke proizvodnim podjetjem. Sedaj že tradicionalni vsakoletni dogodek, ki ga organiziramo študentje robotike s Fakultete za elektrotehniko v sodelovanju z Laboratorijem za robotiko in biomedicinsko tehniko s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, se bo letos odvijal med 22. in 26. marcem pod naslovom Dnevi Industrijske Robotike 2010 (DIR2010). Namen dogodka je študentom ter drugim obiskovalcem približati dogajanje izza zidov industrijskih objektov, s prikazom, česa vse so zmožni današnji roboti, tudi spodbuditi inovativnost, nekaterim pa morda le popestriti dogajanje med študijskim letom ter potešiti radovednost. Obenem pa je to tudi priložnost, da se študentom predstavijo robotska podjetja. K sodelovanju pri dogodku je pristopilo nekaj največjih robotskih podjetij v Sloveniji: Motoman Robotec, ABB, Epson (Dax d.o.o.), FDS Research, Staübli (Domel d.d.) ter Fanuc Robotics. Paleto najnovejših industrijskih robotov dopolnjujejo že obstoječi industrijski roboti v Laboratoriju za robotiko in biomedicinsko tehniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V sodelovanje je z veseljem privolilo tudi nekaj priznanih strokovnjakov s področja robotike. Tako bodo prvi dan dogodka na sporedu predavanja, ki so neobhodno potrebna za delo z roboti v naslednjih dneh. Prof. dr. Tadej Bajd bo s predavanjem o osnovah robotike udeležencem predstavil osnovne pojme v robotiki, kot so prostostna stopnja, orientacija, lega in pozicija. Razložil bo, kako opišemo gibanje robota, kakšni so lahko robotski sklepi, kakšne robote poznamo glede na vrste uporabljenih sklepov in nekaj zanimivih uporab robotov. Sledilo bo predavanje g. Darka Koritnika, direktorja podjetja DAX d.o.o., ki je zastopnik za robote EPSON, o industrijski robotiki. Dr. Leon Žlajpah z Inštituta Jožef Štefan bo predaval o servisni robotiki. Razložil nam bo velik potencial servisne robotike, ter, da ne gre le za razvoj novih robotskih sistemov, ko govorimo o servisnih robotih, ampak predvsem za uporabo in integracijo robotov pri novih specifičnih nalogah, predvsem v okolju s človekom. V predavanju bo predstavljeno stanje na raznih področju servisnih robotov: za profesionalno uporabo, za uporabo v domačem okolju in za zabavo. Dr. Žlajpah bo spregovoril tudi o humanoidnih robotih. Ti lahko zaradi človeku podobne zgradbe sodelujejo in pomagajo človeku na njemu podoben način. Predstavljen bo tudi del raziskovalne aktivnosti na področju servisne in humanoidne robotike, ki se izvaja na Inštitutu Jožef Štefan. Za konec pa bo prof. dr. Roman Kamnik prikazal nekaj osnov iz varstva pri delu z roboti, saj ti lahko ob trku povzročijo mate97/2010

DNEVI INDUSTRIJSKE ROBOTIKE NA FE

rialno škodo ali poškodujejo operaterja. V kratki predstavitvi bodo predstavljene nevarnosti dela z industrijskimi roboti ter principi zagotavljanja varnosti.

Aplikacije z industrijskimi roboti Da pa bi študentje Fakultete za elektrotehniko in drugih fakultet ljubljanske univerze, ter morda tudi študentje drugih univerz v Sloveniji imeli priložnost biti poleg čisto pravih industrijskih robotov, bo v naslednjih treh dneh potekal razvoj aplikacij za industrijske robotske manipulatorje in njihov preizkus na realnih robotih sodelujočih podjetij. Tako bodo imeli priložnost pripraviti aplikacije na dveh Motoman, dveh ABB, dveh EPSON in dveh Staübli robotih, po en robot pa bo zastopan s strani FANUC Robotics in FDS Research. Aplikacije so različne, od postavljanja in podiranja domin na SCARA robotskem manipulatorju in umetnega vida, pa vse do sinhroniziranega delovanja in sodelovanja dveh robotov. Zadnji dan dogodka je rezerviran za ekskurzijo v dve v znani slovenski podjetji: Elan d.d. in Seaway d.o.o.. Elan je eden izmed najboljših proizvajalcev smuči na svetu. Usmeritev podjetja je proizvodnja najboljše smučarske opreme na svetu z modernimi grafikami, najboljšimi značilnostmi in najboljšimi voznimi lastnostmi za vse smučarje. Seaway pa je vodilno razvojno podjetje na področju navtike. Oblikuje zasnove, načrte in orodja za serijske izdelovalce jadrnic in motornih jaht. Obenem izdeluje jadrnice Shipman ter motorne jahte Skagen. Obe podjetji si dela brez pomoči robotov ne znata predstavljati. Seveda bo v avli fakultete ves čas trajanja dogodka na ogled veliko robotov ter zanimivih nalog, ki jih ti opravljajo. Udeležba je za vse študente ter mlajše in starejše radovedneže povsem brezplačna, k sodelovanju na delavnicah za razvoj aplikacij pa so predvsem povabljeni študentje tehničnih fakultet Univerze v Ljubljani in drugih slovenskih univerz. Prijava za obisk predavanj ni potrebna, za udeležbo na delavnicah in ekskurziji pa se je potrebno prijaviti preko spletne strani. Vse dodatne informacije, opisi aplikacij, program in prijavnica se nahajajo na spletni strani www. dir2010.si. Vidimo se 22. marca na Fakulteti za elektrotehniko! Ekipa DIR 2010

97/2010

17. konferenca

DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE Kongresni center Grand hotel Bernardin • Portoro` • 14. - 16. april 2010

»Uravnote`ite nalo`be, tveganja in razvoj za uspeh«

Ne zamudite predstavitve najpomembnejših smernic na podro~ju IT v letu 2010/2011, kot jih vidijo klju~ni ponudniki. Na enem mestu boste slišali vrhunske tuje vabljene predavatelje naslednjih podjetij: IBM • Microsoft •Oracle • SAP

Prisluhnite vrhunskim slovenskim predavateljem, ki bodo predstavili izkušnje in novosti v naslednjih sekcijah, ki bodo letos v celoti prenovljene:

• Poslovne aplikacije • Poslovna inteligenca in mened`ment informacij • Mened`ment poslovnih procesov • Upravljanje informatike • Poslovno-informacijska arhitektura • Storitvene in dogodkovne arhitekture ter ra~unalništvo v oblaku • Informacijska varnost in upravljanje tveganj • Vodenje projektov in upravljanje odnosov z izvajalci • Podpora odlo~anju in operacijske raziskave • Informatika v javni upravi

• Izkoristite 10 % popust za zgodnjo prijavo do 16. marca 2010!

Udele`ili

! m a en

se boste lahko »hands-on« delavnic.

s e t i u`

Poleg tega:

r d i r P

• pestre razprave na okroglih mizah, • dru`abni dogodki, • in še mnogo ve~ ...

Najpomembnejša neodvisna slovenska IT konferenca Prireditelj konference

Ve~ informacij poi{~ite na spletni strani

www.dsi2010.si

Organizator konference

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO Avtor: Bogdan Rojc BECKHOFF AVTOMATIZACIJA d.o.o.

Serija CP77xx tudi z Intel® Atom™ procesorjem

CP77xx odlikuje majhna debelina in stopnja zaščite IP65

Serija računalnikov Beckhoff CP77xx, ki jo odlikuje izredno majhna debelina in stopnja zaščite IP65, je sedaj na voljo tudi z Intel® Atom™ procesorjem. Serija računalnikov CP77xx je namenjena za montažo na nosilno roko. Aluminijasto ohišje ima stopnjo zaščite IP65. Različne velikosti zaslonov (6.5, 12, 15 ali 19 inčev), različne izvedbe tipkovnic in druge opcije omogočajo izvedbe v številnih kombinacijah. Posebnost tega računalnika je tudi izredno majhna debelina, ki je, odvisno od izvedbe, od 28 – 45 mm. Računalnik ima vgrajeno CF kartico, operacijski sistem je Windows Embedded Standard ali Windows CE. Računalnik serije CP77xx za hlajenje ne potrebuje ventilatorja, hlajenje je izvedeno preko zadnjega dela ohišja. Delovna temperatura okolice je od 0 do 55 °C. V seriji CP77xx je sedaj na voljo poleg procesorja AMD LX800 tudi Intel® Atom™ procesor. V prihodnjih mesecih pa bo lahko opcijsko vgrajena kapacitivna krat-

kotrajna UPS elektronika, ki pri izvedbah s TwinCAT programom in op. sistemom Windows Embedded Standard ali Windows CE ob izpadu napajanja omogoča zapis določene količine podatkov na CF kartico. Računalnik serije C77xx lahko v kombinaciji s TwinCAT programsko opremo (pod Windows CE ali Embedded Standard) predstavlja optimalno rešitev v avtomatizaciji, še posebej v povezavi z EtherCAT vodilom. Več podatkov o industrijskem računalniku C77xx najdete na www.beckhoff.si ali pri podjetju Beckhoff Avtomatizacija d.o.o.

97/2010

| EK11-04SLO |

EtherCAT: hitro Ethernet vodilo Beckhoff PC krmilniki in EtherCAT oprema

EtherCAT pogoni Pogoni z visoko dinamiko Vgrajena hitra kontrola zank

EtherCAT V/I moduli

PC krmilniki

Ethernet v realnem času do vhodno-izhodnih modulov Velika izbira modulov za različne signale

EtherCAT področno vodilo direktno na Ethernet priključek PLK in krmilnik pogonske tehnike na enem PC-ju

www.beckhoff.si/EtherCAT-system IPC

V/I

Pogonska tehnika

Avtomatizacija

Beckhoff EtherCAT komponente: Hitre, ﬂeksibilne, precizne, z odličnim razmerjem cena/zmogljivost Beckhoff ponuja komponente za EtherCAT sisteme: Industrijski računalniki: zmogljivi, robustni in zanesljivi računalniki za avtomatizacijo Embedded CX računalniki: Modularni računalnik za montažo na DIN letev z neposredno montažo V/I modulov EtherCAT IP20 moduli: V/I moduli za montažo na DIN letve EtherCAT IP 67 Box moduli: V/I moduli za montažo v zahtevnejšem okolju EtherCAT pogoni: pogoni z visoko dinamiko TwinCAT: zmogljiva programska oprema za PLK in pogonsko tehniko TwinSAFE: možnost integracije varnostnih modulov

Beckhoff Avtomatizacija d.o.o., Zbiljska cesta 4, 1215 Medvode Telefon: 01 361 30 80, Fax: 01 361 30 81, info@beckhoff.si www.beckhoff.si

BECKHOFF New Automation Technology

OGLASNA SPOROČILA

97/2010

MOTORSKI POGONI Avtor:

Andrej Rotovnik

MIEL Elektronika, d.o.o.

Nova generacija frekvenčnih pretvornikov OMRON K

ot veste, so pri MIEL-u januarja, na sejmu v Celju, že predstavili novo generacijo frekvenčnih pretvornikov OMRON.

Gre za visoko zmogljive frekvenčne pretvornike moči od 0,2 kW do 300 kW. Glede zmogljivosti in moči, jih delimo v naslednja področja:

Omron JX:

• 200 V, 1-fazno napajanje, 0,2 – 2,2 kW • 200 V, 3-fazno napajanje, 0,2 – 7,5 kW • 400 V, 3-fazno napajanje, 0,4 – 7,5 kW • • • • • • •

Moči do 7.5 kW Vgrajena RS485 Modbus komunikacija Vgrajen EMC filter Avtomatsko varčevanje z energijo Nastavitve za sekundarni motor PTC termistorski vhod Povezljiv z ostalimi Omron produkti in rešitvami za avtomatizacijo • Podprt z brezplačnim programskim orodjem CX-Drive • Serija JX je primerna za enostavnejše pogone

Omron MX2:

• 200 V, 1-fazno napajanje, 0,2 – 2,2 kW • 200 V, 3-fazno napajanje, 0,2 – 15 kW • 400 V, 3-fazno napajanje, 0,4 – 15 kW • Moči do 15 kW • 200% zagonski navor in regulacija po navoru v odprti zanki • Maksimalna obremenitev VT 120%/1 min in CT 150%/1min (odstopanje navora; VT = normalna obremenitev, velja za črpalke, ventilatorje; CT = težja obremenitev, konstantni navor, za zahtevnejše pogone, npr. dvigala)

• Pogon IM & PM motorjev • Skladnost z ISO13849-1 varnostno kategorijo 3; direktna priključitev varnostnih enot • Možnost blokovnega programiranja

97/2010

NOVA GENERACIJA FREKVENČNIH PRETVORNIKOV

Možnost preprostega pozicioniranja Povezljiv z ostalimi Omron produkti in rešitvami za avtomatizacijo Podprt z brezplačnim programskim orodjem CX-Drive Serija MX2 je primerna predvsem za pogon črpalk in ventilatorjev

OMRON Varnostna tehnika

Omron RX: • 200 V, 3-fazno napajanje, 0,4 – 55kW • 400 V, 3-fazno napajanje, 0,4 – 300kW • Moči do 400kW • Visok zagonski navor v odprtozančnem delovanju 200% pri 0.3 Hz • Maksimalen navor pri 0Hz v zaprtozančnem delovanju • Vgrajen EMC Filter • Vgrajena možnost programiranja • Vgrajene aplikativne funkcionalnosti • Industrijske komunikacije: Modbus, DeviceNet, Profibus • Povezljiv z ostalimi Omron produkti in rešitvami za avtomatizacijo • Podprt z brezplačnim programskim orodjem CX-Drive • Serija RX je primerna za zahtevnejše pogone, kot so npr. dvigala in žerjavi Še vedno so normalno dobavljive tudi predhodne serije frekvenčnih pretvornikov:

Varnostni senzorji -senzorji z enojnim žarkom -varnostne svetlobne zavese -varnostne svetlobne zavese za veèja obmoèja

Varnostna omrežja

-varnostni krmilniki (DeviceNet) -V/I enote

Varnostne moduli in releji -univerzalni moduli -krmilniki za dvoroèni vklop -slim moduli

JX – Novi model J1000 – Predhodni model CIMR-J7 – Predhodni model

Varnostna stikala za vrata -blokirna stikala -brezkontaktna stikala -stikala za teèaje

MX2 – Novi model V1000 – Predhodni model CIMR-V7 – Predhodni model

RX – Novi model CIMR-E7 – Predhodni model CIMR-F7 – Predhodni model CIMR-L7 – Predhodni model CIMR-G7 – Predhodni model A1000 – Predhodni model

Ostala varnostna tehnika

-konèna stikala -stikala za izklop v sili -varnostni releji -roèna in nožna varnostna stikala

Frekvenčni pretvorniki nove generacije so, kot ves ostali Omron program, normalno dobavljivi v nekaj dneh. Iz MIEL-a vam bodo z veseljem poslali najugodnejšo ponudbo za frekvenčne pretvornike Omron! Več infomacij je na voljo na spodnjem naslovu:

Tel.: 03 898 57 50 • Fax: 03 898 57 60 E-pošta: info@miel.si 97/2010

MIEL Elektronika, d.o.o., Efenkova 61, SI - 3320 Velenje, Tel.: +386 3 898 57 50, Faks: +386 3 898 57 60, info@miel.si

• • • •

Tel.: 03 898 57 50 31

KOMUNIKACIJE V EX OKOLJIH Avtor:

TECHNOLOGY EXHIBITIONS WEEK

Velimir Sršan

BARTEC VARNOST d.o.o.

BARTEC gre na mobilno:

PEGASUS mobilni Srečajmo se telefon in On-line v Milanu sledilni sistem fieramilano, Rho

4.-7. MAJ 2010 Bienalna mednarodna razstava avtomatizacije, merilne tehnike, mikroelektronike, proizvodnje elektronike in IKT za industrijo

ARTEC prvič predstavlja svoj novi mobilni telefon PEGASUS za uporabo v eksplozijsko nevarnih okoljih. PEGASUS je bil posebej razvit za uporabo v težjih industrijskih okoljih kot npr.: v kemični in farmacevtski industriji, naftnem in plinskem sektorju ter rafinerijah. Odlikujeta ga visoka raven zaščite pred vstopom prahu, vlage in vode IP65 ter uporabna temperatura delovanja od -20°C do +60°C kar omogoča uporabo aparata tudi v ekstremnih pogojih.

Strokovnjaki iz oči v oči za prihodnost podjetij Visoko inovativna tehnološka ponudba, posvečena avtomatizaciji, merilni tehniki, mikroelektroniki in ICT rešitvam zagotavlja industrijskemu svetu naraščajočo kakovost, zanesljivost, energijsko varčnost in varnost. To je ponudba BIAS-a, stik z inovacijami namenjenimi industrijski izrabi. Samo z inovacijami in izmenjavo znanja se lahko najdejo prave strategije za novi zagon! Za brezplačno vstopnico se obrnite na www.fieremostre.it Sovpada z Bienalna mednarodna razstava močnostnih sistemov in mehatronike. Bienalna mednarodna razstava mehanskih prenosov, nadzora pomika in mehatronike.

Številčnica je izdelana tako, da se lahko enostavno uporablja tudi pri nošenju rokavic. Vse tipke, hkrati z alfanumeričnimi, imajo dober povratni odziv. OLED full colour ekran je dobro vidljiv tudi v neugodnih svetlobnih razmerah. Visokoučinkovita polnilna Litij polimerska baterija z visoko kapaciteto (3,7V/2650mAh) zagotavlja dogl čas uporabe.

Sprejeta s strani

Vgrajeni zvočniki ponujajo uporabniku funkcijo prostoročnega telefoniranja, kar je še posebej uporabno kadar sta pri delu potrebni obe roki. Poleg tega ima PEGASUS funkcijo vibriranja, kar v glasnem okolju onemogoča zgrešene klice. Poleg funkcije telefoniranja, telefon omogoča sprejemanje in pošiljanje tekstovnih sporočil (SMS).

ASSOCIAZIONE ITALIANA STRUMENTISTI

S finančno podporo

Promovirana in organizirana: Piazzale Carlo Magno, 1 20149 Milan - Italy tel +39 02 49976215 - 6239 fax +39 02 49976251 promo.bias@fieremostre.it

PEGASUS je opremljen z štiripodročnim GSM modulom (850/900/1800/1900 MHz), kar omogoča uporabo na vseh celinah. Ker je razvoj PEGASUSA potekal od začetka, le ta ne temelji na obstoječih mobilnih telefonih, ampak so se v vseh fazah načrtovanja upoštevali ukrepi za protieksplozijsko zaščito. 97/2010

PEGASUS MOBILNI TELEFON

PEGASUS je dobavljiv v razliÄ?nih izvedbah in tako predstavlja optimali mobilni telefon za vsako regijo in posamezno podroÄ?je uporabe: PEGASUS 7010ex (ATEX cona 1, 2, 21, 22, IEC Ex ; UL class I II III Div 1, Div 2) PEGASUS 7020ex (ATEX cona 2, 22, UL class I II III Div 2) PEGASUS 7000 (industrijski model) Poleg tega ima PEGASUS opcijo alarma v primeru neprekinjenega mirovanja ali t.i.Âťman down sensorÂŤ, ki se uporablja v podroÄ?jih, kjer se zahteva zagotovljena poveÄ?ana varnost zaposlenih. Vgrajen senzor gibanja se odziva na odsotnost gibanja in po vnaprej doloÄ?enem Ä?asu mirovanja se sproĹži alarm. V izogib javljanju alarma preko tekstovnega sporoÄ?ila, kar utegne trajati predolgo, se lahko alarm takoj prenese do nadzornega streĹžnika preko GPRS ali TCP/IP protokola. Dodatno se poloĹžaj mobilnega telefona locira preko GPSa. Na karti je tako moĹžno grafiÄ?no prikazati zadnjo shranje-

no lokacijo. Alarm, vkljuÄ?no z GPS poloĹžajem, se lahko prenese tudi kot SMS sporoÄ?ilo ali glasovno sporoÄ?ilo. Zaradi vgrajenega GSP sprejemnika in visoko zmogljive programske opreme, se lahko PEGASUS opcijsko uporablja za profesionalno on-line sledenje (zaznavanje znotraj zgradb je moĹžno znotraj doloÄ?enih mejah). V ta namen BARTEC omogoÄ?a uporabo streĹžnika, na katerem imajo uporabniki z licenco dostop do svojega podroÄ?ja. Bartec tudi ponuja opcijske reĹĄitve strankam, ki potrebujejo podatke na loÄ?enem serverju. PEGASUS sledilna programska oprema lahko sinhronizira, analizira in shrani GPS podatke. Zajem podatkov je moĹžen v realnem Ä?asu. Preko funkcije zgodovina ali ÂťhistoryÂŤ je moĹžno na karti slediti celotni poti ter jo shraniti. Posebej za podjetja z voznim parkom (npr.: vozila za prevoz nevarnih snovi) predstavlja PEGASUS idealno reĹĄitev za cenovno ugodno realizacijo logistiÄ?nih nalog. VeÄ? informacij lahko dobite na spletni strani www.bartecvarnost.si ali na telefonski ĹĄtevili +386 59 221 464 â&#x20AC;&#x201C; g. Velimir SrĹĄan, produktni vodja za avtomatizacijo.

96( =$ ([ 2.2/-( 1$ (1(0 0(678

%$57(& YDUXMH OMXGL LQ RNROMH ] YDUQRVWQLPL NRPSRQHQWDPL LQ VLVWHPL (OHNWURPRWRUML

5D]VYHWOMDYD

,QVWDODFLMVND HOHNWURRSUHPD

Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192;

0RĂżL GR N: 0RGXODUQD L]YHGED 6SHFLDOQH L]YHGEH

Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192;

$YWRPDWL]DFLMD

Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192;

3ROLHVWHUVNH IOXR VYHWLONH 9JUDGQH IOXR VYHWLONH =DVLOQH IOXR VYHWLONH ĂĽLYRVUHEUQH LQ QDWULMHYH VYHWLONH 5HDNWRUVNH VYHWLONH

*UHOQD WHKQLND

3& JUDILĂżQL WHUPLQDOL 32/$5,6 5DĂżXQDOQLNL GDOMLQVNH SRVWDMH ĂžLWDOQLNL ĂżUWQLK NRG LQ GODQĂżQLNL 3URILEXV LQ LQWHUEXV YPHVQLNL *UDILĂżQL LQ WHNVWRYQL WHUPLQDOL

Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192;

6DPRUHJXOLUDMRĂżL JUHOQL NDEOL *UHOQL WUDNRYL GS qq& (OHNWULĂżQL UDGLDWRUML 7HPSHUDWXUQL UHJXODWRUML

Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192;

6WLNDOD WLSNDOD 3ROLHVWHUVNH UD]YRGQLFH 9WLNDĂżL YWLĂżQLFH

,QĂŚHQLULQJ LQ VHUYLV

Â&#x192; $7(; 6HUYLV Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192; Â&#x192;

(ODERUDWL HNVSOR]LMVNH RJURĂŚHQRVWL 2FHQH WYHJDQM 3HULRGLĂżQL SUHJOHGL 9]GUĂŚHYDQMH LQ SRSUDYLOD 0RQWDĂŚD RSUHPH LQ LQVWDODFLM 7HKQLĂżQD LQ RVWDOD GRNXPHQWDFLMD 6YHWRYDQMH 0RQWDĂŚD RSUHPH LQ LQVWDODFLM

%$57(& 129267, $17$5(6

1RYL %$57(& GDOMLQVNL , 2 VLVWHP ]D HNVSOR]LMVNR QHYDUQR RNROMH ]D YRGLOD 352),%86 '3 3URIL1HW (WKHUQHW ,3 0RGEXV 7&3

3(*$686 1RYL Ă¤WLULSRGURĂżQL PRELOQL WHOHIRQ LQ 2Q OLQH VOHGLOQL VLVWHP ]D HNVSOR]LMVNR QHYDUQR RNROMH

&HVWD DYJXVWD =DJRUMH RE 6DYL 7HO )D[ ,QWHUQHW ZZZ EDUWHF YDUQRVW VL ( PDLO LQIR#EDUWHF YDUQRVW VL

97/2010

SENZORIKA - LASERSKI SKENERJI V PROMETU Avtor:

David Vidmar, dipl. inž. el., SICK d.o.o.

Cestninski sistem z laserskim skenerjem

Ekonomičen, odporen na vremenske vplive in z nizkimi stroški vzdrževanja

MS111 laserski merilni merilni i i sistem i je je idealn iidealna d l a re rešitev šitev ši i za cestni cestninske in ske k post postaje, aje j kkar ar jje e ugotovi ugotovil il ttudi il udi di G Grški ršk škii operater za avtoceste AEGEAN Motorways S.A., ko so opremljali avtoceste s sistemom za elektronsko kvalifikacijo vozil.

Skupaj s SICK-ovim Grškim prodajnim partnerjem Elergon S.A. in Grško podružnico sistemskega integratorja Canadian IBI Group, je uspelo SICK-u predstaviti LMS111 laserski merilni sistem kot rešitev s senzorsko tehnologijo, ki izpolnjuje štiri glavne kriterije katere je iskal AEGEAN Motorways: neobčutljivost na vremenske vplive, nizke stroške vzdrževanja, ekonomičnost in zanesljivost. Načrtovan za zunanjo uporabo LMS111 je merilni sistem z aktivnim skeniranjem, ki bazira na laserskem skenerju. Ohišje in notranja elektronika so prirejena za posebne pogoje delovanja na prostem. Sistema, ki je lahko uporabljen horizontalno ali vertikalno, ne motijo niti vročina in bleščeča sončna svetloba, niti tema, slabo vreme ali bleščeče luči vozil. Možnost vgradnje nad cesto, kjer je senzor dobro zaščiten pred umazanijo, dodatno zmanjša potrebe po vzdrževanju. Rezultat tega je dodatna prednost za operaterja v primerjavi z rešitvijo s svetlobno zaveso ( npr. SICK-ovo svetlobno zaveso XLG zelo hitro in ravno tako odporno na vremenske vplive), kar se je izkazalo kot odločilnega pomena pri končni izbiri in nakupu. Z značilnostmi kot so razdalja skeniranja do 18m, najmanjša kotna ločljivost 0.25 °, frekvenca skeniranja do 50Hz in kot zajemanja 270 °, ustreza LMS111 v smislu senzorske tehnologije vsem predpogojem pri zaznavanju

in ločevanju vozil na cestninskih postajah. Dodajanje novih kvalifikacijskih kriterijev – npr. nova geometrij-

97/2010

: Proizvodi

Avtomatska identifikacija

Logistični in proizvodni procesi so lahko učinkovitejši s SICK-ovimi pionirskimi rešitvami na področju identifikacije. Ponudba produktov vključuje linearne, stacionarne naprave za branje črtne kode, kot tudi identifikacijo z radijskimi valovi (RFID) za nadzor pretoka materiala na transportnih sistemih in mobilne ročne bralnike za hitro in zanesljivo branje linearne črtne ali 2D kode.

Preprečevanje trkov vozil, spremljanje pri nakladanju in stregi, varovanje zgradb, štetje ljudi, klasifikacija in razvrščanje produktov, določanje volumna in blaga, merjenje razsutih materialov, podpora pri navigaciji vozil, merjenje pozicije in tako spremljanje procesa – to so naloge SICK-ovih sistemov za merjenje volumna in laserskih merilnih sistemov.

www.sick.si

SENZORIKA - LASERSKI SKENERJI V PROMETU / MOTORSKI POGONI

ska polja – je lahko enostavno izvedeno kar med delovanjem. Tudi dejstvo da lahko parametrizacijo, ko je enkrat končana, prenašamo na ostale naprave tako pogosto kot želimo zelo pospeši sam zagon in spreminjanje merjenih polj. Oboje skupaj pripomore k temu da je LMS111 atraktiven kot ekonomična rešitev zaznavanja. Od motocikla do 40 tonskega tovornjaka ...

Avtor:

Žiga Petič, Tehna d.o.o.

Safe-off, Safe-speed, safe-torque … brez njih ne gre več

Frekvenčni regulator z naprednimi varnostnimi funkcijami Allen-Bradley predstavlja nov model frekvenčnih regulatorjev PowerFlex 755: • Vektorska regulacija z možnostjo pozicioniranja • Certificirane varnostne funkcije • Razpon moči 7.5 do 250 kW, IP54 • Komunikacijski vmesniki za vsa industrijska vodila • TorqProv funkcija za viseča bremena

... LMS111 pomaga jasno prepoznati vsako vozilo. V ta namen je bila vgrajena po ena naprava nad vsako cestninsko postajo. Ko voznik plača cestnino za uporabo avtoceste, se odprejo vrata, da se omogoči prehod. Pri tem procesu vozilo preide skozi vertikalno polje naprave, ki določi višino vozila in hkrati razlikuje ali gre za osebno vozilo ali tovorno vozilo, z ali brez prikolice. Tak pristop zagotavlja da je zaposleni zaračunal pravilno cestnino. Za manj pogoste primere, kjer je delovanje cestninskega sistema popolnoma avtomatizirano, je možna vgradnja LMS-a 111 na tak način, da prepoznava vozila že ob približevanju cestninski postaji, kjer se cestnina prikazuja in zaračunava samodejno. Zaključek: Neodvisno od sekundarnih lokalnih zahtev, vremenskih pogojev, zahtev posameznega cestninskega sistema, LMS111 zagotavlja maksimalno mero prilagodljivosti ob minimalnih stroških vgradnje in investicije.

Rešitev za vaše aplikacije: Varnostne funkcije omogočajo konstrukcijo strojev in naprav, ki so funkcionalno varne in obenem maksimalno produktivne. Namesto popolne zaustavitve in elektromehanskega odklopa pogona lahko pri določenih procedurah (posluževanje stroja) aktiviramo varno hitrost oz. navor na pogonu zmanjšamo izpad proizvodnje in izgubo časa za ponoven zagon stroja ali linije – brez kompromisa z varnostjo. Pozicioniranje in CAM profili Zaprtozančno pozicioniranje z AC motorji in motorji s permanentnimi magneti – različni tipi dajalnikov pozicije (inkrementalni, absolutni, SSI, Hiperface) – vhod za 2 dajalnika Komunikacijski vmesniki Vgrajen Ethernet - opcije DeviceNet – ControlNet - EtherNet/IP – PROFIBUS – Interbus – Bluetooth – Modbus –CANopen Rešitev za dvigala V aplikacijah, kjer je motor obremenjen z visečim bremenom ali drugo silo v mirujočem stanju, mora pogon generirati ustrezen nasprotni moment na osi, preden lahko sprosti mehansko zavoro - to je funkcija TorqProv. Za dodatne informacije poglejte spletno stran: http://www.ab.com/drives/powerflex/755/ 97/2010

MOTORSKI POGONI Informacije:

Žiga Petič, Tehna d.o.o.

KONKURENČEN FREKVENČNI REGULATOR POWERFLEX 4M • •

•

• •

od 0.25 do 11KW PRAKTIČEN - montaža na DIN letev - drug ob drugem - kabel za napajanje zgoraj - kabel za motor spodaj ENOSTAVEN - prednastavljen - povežeš - priključiš - deluje IMA standardno MODBUS OPCIJA ETHERNET

ALLEN BRADLEY MEHKI ZAGON SMC-3

KAKOVOSTNE

• • • • • •

•

od 1 do 250KW mehak zagon in ustavljanje do 500KW pri 6 žični vezavi (samo mehak zagon) STANDARDNO - vgrajen BYPASS kontakt PRAKTIČEN - montaža na DIN letev do 18.5KW - kabel za napajanje zgoraj - kabel za motor spodaj ENOSTAVEN - nastavitev z rotacijskim stikalom - povežemo-priključimo-deluje

97/2010

CENOVNO KONKURENČNE ELEKTRO KOMPONENTE IZ ZALOGE

POSLOVNE PRILOŽNOSTI Informacije:

Danilo Petrič, direktor Tehna d.o.o.

POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA SLOVENSKA PODJETJA ROCKWELL AUTOMATION ŠIRI PARTNERSKO MREŽO

Vodilni proizvajalec industrijske opreme za avtomatizacijo z letno prodajo preko 7 milijard € intenzivno širi partnersko mrežo. Med strateškimi partnerji najdemo imena kot so Cysco, IBM, MicroSoft, Dessault (CAD SolidWorks), Endress+Hauser (merilna oprema), med svetovalnimi korporacijami pa ARC Advisory Group, AMR Research, Gartner, Aberdeen Group, podjetja, ki razvijajo programske rešitve so vključena med Enterprise Solution Partner-je. Na področju prodajnih storitev so poleg distributerjev (distributerji predstavljajo steber globalnega trženja, prisotni so v vseh državah) tudi inženiring podjetja, sistemski integratorji in seveda proizvajalci strojev, ki pretežno uporabljajo rešitve Rockwell Automation. Skupina več sto podjetij – Encompass partnerji, pa razvija in globalno trži proizvode, ki so kompatibilni (enabled) z Rockwell Automation krmilno tehnologijo in jo vsebinsko dopolnjujejo. (npr. ProSoft – komunikacijski prehodi, MATRIKON - OPC strežniki, Kepwaregonilniki, ULTRA- komunikacije itd.

So povezave lahko tudi poslovna priložnost za slovenska podjetja, ki imajo razvojni potencial? Imate idejo?

97/2010

PROCESNE KOMUNIKACIJE Informacije:

Simon Čretnik, Siemens d.o.o.

S STEP 7 preko interneta do SIMATIC S7 krmilnika P

otrebno je zagotoviti dostop do avtomatizacijskega sistema (npr. SIMATIC S7) preko interneta. V tem primeru je možno dostopati samo do enega krmilnika s pomočjo posredovanja portov. V zgornjem primeru, PG funkcije dovoljujejo sledeče s STEP 7: • Prenos konfiguracije in uporabniškega programa v krmilnik • Nadzor blokov in spremenljivk PG funkcije, S7 komunikacija idr. uporabljajo port 102 (TCP).

V tem primeru je potrebno nastaviti posredovanje portov v DSL modemu (routerju) na strani tovarne in na gateway-ju, tako, da se sporočila na portu 102 Slika 1 - Komunikacija iz zunanje mreže posredujejo na port 102 IP PG funkcije se uporabijo s STEP 7 za dostop do avtomatizacijskega sistema v lokalni naslova krmilnika. mreži preko zunanje mreže (slika 1). Dostop je narejen preko vmesnika, ki uporablja NAT (Network Address Translation) in NAPT (Network Address Port Translation) IP naslov SIMATIC S7 je servise. v lokalni mreži (slika 3). Za sledeči aplikaciji je potrebno paziti (dva načina), kako se nastavi zunanje fiksne IP naslove običajnega DSL modema/routerja na strani tovarne in zunanje IP naslove gateway-a. Slika 2 - Vmesnik

Primer

Zunanji IP naslov

Zunanji port

Notranji IP naslov

Notranji port

Aplikacija

Oddaljen dostop preko interneta Z uporabo port forwarding

IP naslov

102

172.168.2.10

102

STEP 7

Dostop preko NAT/NAPT

192.168.2.1

102

172.168.2.10

102

STEP7

Slika 3 - Primer posredovanja portov

97/2010

• Nadzor blokov, omogoči »online« gledanje blokov S7 krmilnika znotraj STEP 7 • Vmesnik za prenos, omogoči prenos konfiguracije iz STEP 7

PROCESNE KOMUNIKACIJE

Nadzor blokov V HW konfiguraciji je potrebno narediti sledeče spremembe, da se omogoči »online« spremljanje blokov. V HW konfiguraciji SIMATIC S7 projekta, se zamenja IP naslov naprave, ki omogoča dostop do interneta (npr. integriran PN port krmilnika, ali ustrezen komunikacijski procesor) z zunanjim IP naslovom DSL modema/routerja na strani tovarne. Spremenjena HW konfiguracija je namenjena SAMO nadzoru blokov in se je NE SME prenesti na krmilnik, kajti ta informacija je shranjena v projektu in bi se v primeru prenosa le ta spremenil. Posledično bi bil onemogočen nadaljnji nadzor! Vmesnik za prenos Ni sprememb v projektu, ko se nastavlja vmesnik za prenos na STEP 7. Originalni IP naslov ostane v projektu. Samo IP naslov ciljne naprave se zamenja z zunanjim IP naslovom DSL modema/routerja na strani tovarne.

Slika 4 - Vmesnik za prenos

Tako je možen tudi prenos sistemskih podatkov in HW konfiguracije, ne da bi bila online povezava prekinjena po prenosu. V tem načinu pa ni možen nadzor blokov.

•

Zaključek: Z oddaljenim dostopom prikazanim v tem primeru, lokalna mreža NI ZAŠČITENA pred nepooblaščenimi dostopi. Zato predlagamo uporabo VPN (virtual private network) za oddaljen dostop preko interneta. Z VPN je možno uporabiti PG funkcije v STEP 7:

Navodila za uporabo VPN s Scalance S6x in SOFTNET Security Client so na voljo pod številkami 32447942 in 24968210. Opisani način pa je na voljo pod številko 38571711 na spletni strani https://support.automation.siemens. com

•

brez potrebe po spreminjanju IP naslova ethernet vmesnika v HW konfiguraciji za nadzor blokov brez potrebe po spreminjanju IP naslova vmesnika za prenos HW konfiguracije in uporabniškega programa v krmilnik

ritev. Rezultate s pomočjo priložene programske opreme prenesemo na PC in urejamo.

MERILEC POVRATNEGA SLABLJENJA Povratno Slabljenje (Return Loss) izražamo v dB in predstavlja logaritmično razmerje med poslanim (Pp) in skupnim odbitim (Po) signalom [RL=-10logPo/ Pp]. Manjša vrednost, boljši rezultat, -60dB je boljše kot -35dB. Za merjenje Povratnega Slabljenja je znanih več merilnih metod. Najpogosteje se uporablja metoda OCWR (Optical Continuous Wave Reflectometer). Teoretično poteka postopek v treh korakih. V prvem izmerimo moč izhodnega signala, v drugem instrument sam izmeri odboj, ki ga povrzoča sklopnik, na koncu izmerimo skupni odboj od sklopnika in merjenca.

Serija Turbotest 500B ponuja najnovejše izsledke pri merjenju optičnega dušenja in povratnega slabljenja. Instrument je hkrati merilec optične moči, skupnega dušenja na trasi ali vstavitvenega slabljenja(IL) in povratnega slabljenja(RL). Model T506B-FTTH deluje pri 1310, 1550 in 1490 nano metrih. Shrani do 1000 me-

97/2010

V kompletu 9994E je instrument TURBOTEST 500B, program na Windows osnovi z navodili, polnilec akumulatorja z mrežnim napajalnikom , RS-232 priključni kabel, APC/UPC referenčni kabel, konektorski nastavek, tuljava, izvijač, navodila in prenosna torba. Več info: EZŽ d.o.o., www.ezz.si

OPREMA ZA STROJEGRADNJO Igor Jug, produktni vodja Kolektor Synatec, d.o.o., igor.jug@kolektor.com

EasySafety varnostne in krmilne funkcije v eni napravi

ružina easy, sestavljena iz krmilnorelejnih modulov easy, MFD-Titan in kompaktnih krmilnikov easyControl, pokriva široko področje aplikacij v avtomatizaciji. Novi član družine easy - easySafety ponuja optimalno rešitev za varnostne funkcije, istočasno pa ponuja preprostost in prilagodljivost družine krmilnorelejnih modulov easy800. Preprostost filozofije tokovnih shem easy je bila prenesena tudi na družino easySafety. Uporabniki krmilnorelejnih modulov easy, se tako lahko hitro naučijo delovanja modulov iz nove družine.

EasySafety, ki je certificiran pri TÜV Rheinland, kombinira funkcije standardnega krmilnorelejnega modula in varnostne funkcije. Ne glede na to, ali gre za preproste ali kompleksne stroje, je zahtevana varnost ljudi in opreme zagotovljena z uporabo kompaktnih modulov easySafety. Številni varnostni funkcijski bloki, ki so implementirani v eni napravi (slika 2), zmanjšajo stroške zaloge, istočasno pa je povečana prilagodljivost. Uprabnik lahko modul varno in hitro uporabi v različnih varnostnih aplikacijah. Visoka razpoložljivost strojev se doseže s pomočjo diagno-

Slika 1 – Razširjena družina krmilnorelejnih modulov easy

stičnih funkcijskih blokov. Napake se lahko prikazujejo na integriranem ali oddaljenem prikazovalniku. Varnostne funkcijske bloke se lahko konfigurira direktno na modulu ali preko računalnika.

Slika 2 – Standardne krmilne in varnostne funkcije znotraj ene naprave

97/2010

OPREMA ZA STROJEGRADNJO

Varnostni funkcijski bloki Varnost strojev in ljudi mora biti zagotovljena skozi celoten življenjski cikel stroja. Za zagotovitev varnosti ljudi na strojih je potrebna uporaba varnostnih komponent, kot so tipke za izklop v sili, varnostne zavese, pozicijska stikala itd. Varnostne informacije, ki jih dobimo iz teh komponent, lahko nadzorujemo in vrednotimo z varnostnimi moduli easySafety. Na ta način lahko z easySafety zadovoljimo tudi zahteve pri aplikacijah z najvišjimi varnostnimi zahtevami: kategorija 4 skladno z EN 954-1, PL e skladno z EN ISO 13849-1, SILCL 3 skladno z EN IEC 62061 in SIL 3 skladno z EN IEC 61508. Mnogo predpripravljenih in testiranih funkcijskih blokov omogoča številne možnosti varnostnih aplikacij znotraj ene same naprave. Na ta način so bistveno zmanjšani stroški rezervnih delov, saj je v primerjavi s klasičnimi varnostnimi moduli potrebno imeti na zalogi samo en modul, s katerim lahko izvedemo vse varnostne funkcije (slika 3). Nabor varnostnih funkcij, ki so na voljo v easySafety modulih (slika 4): • • • • • • • • • • • •

izklop v sili, zaščita vrat z zaklepanjem ali brez njega, dvoročno posluževanje, varnostna zavesa z opcijo funkcije »muting«, nadzor varnostnih preprog, ročno ali nožno stikalo »omogoči«, stikalo za izbiro delovanja, element za varni vklop, nadzor mirovanja, nadzor hitrosti, varnostni časovni rele, nadzor povratne zanke.

Slika 3 – Zahvaljujoč večjemu številu varnostnih funkcij znotraj easySafety se bistveno zmanjšajo stroški zaloge

97/2010

OPREMA ZA STROJEGRADNJO

Slika 4 – Varnostne funkcije, ki so na voljo v easySafety

Možnost komunikacij in razširitev EasySafety ponuja velik nabor razširitvenih možnosti (slika 5). Preko integriranga vmesnika easyNet je omogočena povezava do oddaljenih krmilnorelejnih modulov easy ali povezava varnostnih modulov easySafety. Lokalna razširitev je možna preko vgrajenega vmesnika easyLink. Kot razširitveni moduli se lahko uporabijo standardni vhodno-izhodni moduli iz družine easy. Izmenjava podatkov s prostoprogramabilnimi krmilniki je možna preko komunikacijskih modulov. Na voljo so komunikacijski moduli za povezavo na Profibus-DP, CANopen, DeviceNet in ASi. Tudi ti moduli so standardni moduli iz družine easy, ki se lahko uporabljajo tudi z ostalimi krmilnorelejnimi moduli easy.

Slika 5 – Številne možnosti razširitev in komunikacij

Konfiguracijska programska oprema easySoft-Safety Programsko orodje easySoft-Safety je uporabniku prijazno orodje, ki v standardnem načinu tokovnih shem easy omogoča kreiranje varnostnih in standardnih krmilnih aplikacij, njihovo simulacijo in prenos na modul easySafety (slika 6). Projektni pogled omogoča grafično konfiguriranje po načinu »povlecizpusti«. EasySafety je lahko konfiguriran kot samostojna enota ali pa integriran v mrežo easyNet. Ločena tokovna shema easy za varnostne in standardne krmilniške fu nkcije zagotavlja striktno ločitev varnostnih in krmilnih funkcij. 97/2010

OPREMA ZA STROJEGRADNJO

Vse varnostne funkcije lahko uporabnik izbere s seznama varnostnih funkcijskih blokov. V naslednjem koraku je potrebno varnostne funkcijske bloke povezati z varnostnimi vhodi in izhodi. To pa je tudi vse, kar je potrebno definirati v easySafety programskem orodju. Konfiguracija je pripravljena za prenos na varnostni krmilnorelejni modul easySafety. Varnostna in standardna krmilna konfiguracija sta zaščiteni vsaka s svojim geslom.

Slika 6 – EasySafety moduli se konfigurirajo v programskem orodju easySoft-Safety

Spremembe ali celotno konfiguriranje je možno tudi direktno na modulu, in sicer preko vgrajenega prikazovalnika in tipkovnice. Konfiguracija se lahko na module easySafety prenese tudi preko spominske kartice.

4STSPRE ^E¢ MXE TS M^NIQRM GIRM >E IXRM¢OM TEOIX IEW]7EJIX]

Packaging Machine SAFETYGATE4 OPEN

3HPM RS ^EZEVSZERM ^ IEW]7EJIX] 9 MROSZMXE OSQFMREGMNE ZEVRSWXRI MR WXERHEVHRI OVQMPRI XILRMOI Novi varnostni krmilnorelejni moduli easySafety nadzorujejo vso TotreFno varnostno oTremo na stroju in tako omoKo ajo aTlikaGije v skladu z najvišjimi varnostnimi zahtevami po EN 954-1, EN ISO 13849-1, EN IEC 62061/61508. /olektor SynateG d.o.o. w synateG$kolektor.si w [[[.kolektorsynateG.si

97/2010

POSLOVNE PRILOŽNOSTI

PODELJENE NAGRADE ZA NAJBOLJŠI POSLOVNI NAČRT 2009 Ljubljana, 4. marec 2010 – Tehnološki park Ljubljana je podelil nagrade za Najboljši poslovni načrt 2009. Prvo mesto je zasedel poslovni načrt BioSistemika d.o.o. - Molekularne analize, drugo mesto si je priboril poslovni načrt Envit - okoljske tehnologije in inženiring, ter tretje mesto pa je pripadlo poslovnemu načrtu OpenHours. V roku za oddajo poslovnih načrtov je Tehnološki park Ljubljana prejel 13 poslovnih načrtov. Poslovne načrte je ocenila 4-članska strokovna komisija v sestavi: • • • •

mag. Iztok Lesjak, Tehnološki park Ljubljana Jure Mikuž, RSG Kapital (ponudnik tveganega kapitala) Blaž Kos, Klub poslovnih angelov Slovenije Mario Orasche, Eagle ventures (ponudnik tveganega kapitala)

Komisija je pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije: • • • • •

inovativnost in kreativnost ideje prepričljivost in primernost pokritosti ključnih vsebin tržni potencial ideje uresničljivost poslovnega načrta primernost tehnične izvedbe

Najbolje ocenjenih pet poslovnih načrtov se je predstavilo na dogodku Postanite poslovni angel!, ki ga je na Tehnološkem parku Ljubljana organiziral Klub poslovnih angelov Slovenije. Pred udeleženci, ponudniki kapitala, in strokovno komisijo Tekmovanja so nosilci poslovne ideje v eni minuti predstavili poslovno idejo in skušali zanjo navdušiti udeležence. Na osnovi ocenjenega načrta (80 % končne ocene) in ocenjenega nastopa (20 % celotne ocene) so bili razglašeni zmagovalci Tekmovanja za najboljši poslovni načrt. 1. mesto: BioSistemika d.o.o. - Molekularne analize (Klemen Zupančič) – je spin-off podjetje Nacionalnega inštituta za biologijo. Podjetje ponuja celostne in inovativne rešitve na področju molekularnih tehnik. Podjetniška ekipa je interdisciplinarna, ki bo naročnikom zagotavljala kakovostne in celostne rešitve v obliki izobraževanj, ISO certificiranih validacij protokolov, lastno inovativno programsko-strojno opremo, ki jo prilagodijo naročniku za specifične potrebe. 97/2010

2. mesto: Envit - okoljske tehnologije in inženiring (Neža Finžgar) – se ukvarja z vsemi stopnjami remediacije z organskimi in anorganskimi polutanti onesnaženih tal, od prvih meritev do po-remediacijskih ukrepov. Rezultat delovanja podjetja bodo zmanjšani negativni vplivi, ki jih onesnažena tla predstavljajo za zdravje ljudi in okolja. 3. mesto: OpenHours (Ivan Turković) – je specializiran globalni spletni in mobilni iskalnik, ki uporabniku med drugim omogoči, da z enim klikom dobi informacijo o tem, ali je neka banka, trgovina, pošta, lekarna, bencinski servis ali restavracija trenutno odprta. Projekt je začel svojo pot v Sloveniji, sedaj se širi najprej na Dansko in Nizozemsko, nato še v ZDA in drugod po svetu. 4. mesto: Spletno-mobilni servis – Moboolo (Kristijan Sedlak) – je novodobni spletni servis za komunikacijo, informiranje in aktivno obveščanje uporabnikov preko mobilnega telefona, glede na geo-lokacijo ter preko spleta. Moboolo je spletno-mobilno socialno omrežje in uporabnikom nudi tako statične, kot sveže dinamične podatke, glede na uporabnikove trenutne zahteve in potrebe.

POSLOVNE PRILOŽNOSTI

5. mesto: Spletni prijatelj (Benjamin Dobnikar in Tim Kremič) – odpira nov, inovativen pristop k komunikaciji, marketingu in projektnemu vodenju. Podjetje namerava izkoristiti potencial uporabe brezplačnih aplikacij za brezplačne video klice v poslovne namene.

Najboljši trije poslovni načrti so prejeli denarne nagrade, ki jim jih je podaril Tehnološki park Ljubljana in paket ugodnosti Banke Koper. Mesto 1. mesto 2. mesto 3. mesto

Več o projektu Tekmovanje za najboljši poslovni načrt Januarja 2010 je Tehnološki park Ljubljana pričel z izvajanjem tradicionalnega projekta Tekmova-

Podjetniške skupine, ki so prijavile poslovni načrt na Tekmovanje za najboljši poslovni načrt so se tudi neposredno uvrstile na Tekmovanje za Start:up Slovenije, ki ga izvaja Tovarna podjemov, s soorganizatorjema Poslovnimi angeli Slovenije in Tehnološkim parkom Ljubljana ter z osredjema partnerjema Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstvom za gospodarstvom. Pogoji za prijavo poslovnega načrta so bili naslednji: • Na tekmovanju je lahko sodeloval vsak, ki se je udeležil vsaj ene izmed delavnic, ne glede na izobrazbo ali zaposlitveni status, in sicer kot posameznik ali kreativna skupina z največ petimi (5) člani. Prijavil se je lahko tudi samostojni podjetnik ali gospodarska družba, ki ni bila ustanovljena pred 1.6.2009. • Prijavljen poslovni načrt je moral biti inovacija ali kreacija prijavitelja te ideje. • Za opravljanje poslovne dejavnosti mora prijavitelj uporabljati tehnološko zahtevnejšo in naprednejšo tehnologijo oz. zahtevnejša znanja. • Prijavitelj je moral izkazovati kreativnost in inovativnost, visok tržni potencial, potencial rasti, tehnološko svežino, dodano vrednost.

Merjenje in regulacija temperature o Tipala PT 1000 - PVC (105ºC) o Tipala PT 1000 - SILIKON (180ºC) o Tipala PT 100 - PVC (105ºC) o Tipala PT 100 - SILIKON (180ºC) o Tipala KTY 81 - PVC (105ºC) o Tipala KTY 81 - SILIKON (150ºC) o Pretvorniki signalov o Merilno-regulacijski inštrumenti

Visokotemperaturna tipala - po naročilu kupca

Podjetniške delavnice, so bile izvedene v okviru Tekmovanja za najboljši poslovni načrt, je Tehnološki park Ljubljana nadgradil z vsebinami za predstavitev podjetniške ideje pred investitorji. Izvedba omenjenih vsebin je prenesena s projektom IRTrain – Investment rediness Training (www.ready4investors.eu), katerega namen je usposobiti podjetnike za sodelovanje s potencialnimi vlagatelji. Več kot 300 udeležencev je sodelovalo na podjetniških delavnicah.

Nagrada 3.000 € 2.000 € 1.250 €

Pogoj za izplačilo nagrade je ustanovitev podjetja do konca leta 2010, če le-to še ni ustanovljeno.

FBS Elektro nik, d.o.o . Cesta Františka Foita 10 3320 VELENJE

nje za najboljši poslovni načrt. V sklopu projekta je bilo organiziranih devet podjetniških delavnic. Namen delavnic je bil motivirati skupine, ki imajo poslovno idejo, da jo preverijo s pripravo poslovnega načrta za ustanovitev podjetja.

Tel: 03 – 8983 701 Fax: 03 – 8983 718 Email: fbselektronik@siol.net

Dodatne informacije: Kristina Ober Predstavnica za odnose z javnostmi Tehnološki park Ljubljana, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana Tel. 01 620 34 00, E-pošta: kristina.ober@tp-lj.si, Spletna stran: www.tp-lj.si

97/2010

OGLASNA SPOROČILA

„The world relies on ABB Automation products“

ABB d.o.o. Koprska ulica 92 1000 Ljubljana, Slovenija www.abb.si

97/2010

Prodajni program MITSUBISHI ELECTRIC: - frekvenčni pretvorniki, - servo pogoni, - krmilniki (enostavni, kompaktni in modularni), - HMI (uporabniški vmesniki), - roboti, - stikalna oprema. Tehnična podpora: INEA ima vedno v ospredju skrb za stranko. Če želite diskusijo glede tehničnega vprašanja, enostavno stopite v stik z nami. Lokalna podpora sodeluje z Mitsubishi European Service Group, kar pomeni, da se z vašim tehničnim izzivom lahko hkrati ukvarja več inženirjev. Zavoljo tega bo vaše vprašanje rešeno hitro in učinkovito. Prodaja: INEA, d.o.o., Stegne 11, 1117 Ljubljana, tel.: 01 513 81 30/16, 01 513 81 50, www.inea.si