AVTOMATIKA 113

Revija za avtomatizacijo, mehatroniko, robotiko, komunikacije in informacijske tehnologije • 4.17€ 4.17€ • LETO 2012 • 113 I S S N 15 8 0 - 0 8 3 0

STROKOVNI DOGODKI:

PIES

Posvetovanje o informatiki v energetiki Slovenije 2012 Senzorika:

UM18-2 Hi ultrazvočni senzor za razdalje do 1,3 m

PSS 4000 krmili transportne sisteme brez voznika

KONFERENCA

TELEKOMUNIKACIJE

EXPRESSHEADER NOVICE

Enotno Simatic programsko okolje.

SIMATIC TIA Portal s 2

AVTOMATIKA 113/2012

AVTOMATIKA

Revija za avtomatizacijo  ISSN 1580-0830  112/2012

Založba: S5tehnika.net d.o.o.

Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljana e-mail: stik@slotehnika.net web: http://www.slotehnika.net tel. 059 010 952 • fax: 059 011 070

AVTOMATIKA

Revija za avtomatizacijo procesov, strojev in zgradb, robotiko, mehatroniko, komunikacije in informacijske tehnologije ter URADNO GLASILO DAS - Društva AVTOMATIKOV SLOVENIJE Glavni urednik: Branko Badrljica • tel. 040 423 303 e-mail: brankob@avtomatika.com

Spoštovani, V tokratni številki smo prostor namenili konferencam, okroglim mizam, vzpodbujanju razvojnih projektov, mladim... Ne glede na težavno gospodarsko situacijo, ne smemo odnehati! Samo intenziven razvoj in proizvodnja naprednih izdelkov, kar vse bo prineslo delovna mesta in izboljšala bdp, omogoča izhod iz vse globljega brezna...

In da razvojni potencial imamo, nam kažejo mladi študenti, mladi raziskovalci, ki odnašajo najvišja mesta na raznih svetovnih tekmovanjih... Pa imamo zagotovljeno finaciranje projektov, zagon proizvodnje, patentiranje, itd?

Dragan Selan Odgovorni urednik

Odgovorni urednik: Dragan Selan • tel. 059 010 949 dragan.selan@avtomatika.com

Naslov za pošiljanje: S5tehnika.net d.o.o., Revija AVTOMATIKA, P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunje stik@avtomatika.com studio@avtomatika.com Naročnine na: www.avtomatika.com

Informacije in naročila:

www.sport-turizem.si Rubrika DAS: Urednik: doc. dr. Nenad Muškinja nenad.muskinja@uni-mb.si Društvo avtomatikov Slovenije: Predsednik: izr. prof.dr. Sašo Blažič saso.blazic@fe.uni-lj.si Tisk: PREMIERE D.O.O., Medvode Cena 4,17 €, za celoletno naročnino priznavamo 10% popust, poštnina za SLO in DDV sta vključena v ceno, naklada 1.500 izvodov. Vse pravice pridržane.

Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo z dovoljenjem založnika in vedno z navedbo vira. Nepodpisane fotografije so iz fotoarhiva uredništva revije Avtomatika. Revija izhaja 10-krat letno, julija in avgusta ne izide.

AVTOMATIKA 113/2012

3

KAZALO VSEBINE

KAZALO

15

3 5 6

20

7 8 26 28 42 10 11 44

22

13 33 25 29 30 34

30

37 15 18 34

41

20 21 22

4

AVTOMATIKA INFO Uvodnik SEZNAM OGLAŠEVALCEV STROKOVNJAKI SVETUJEJO

EXPRESS NOVICE BISOL poplavljen Rekorden obisk dni podjetništva Začenjamo ITIME+ pospeševalnik idej Začetek slovenskega izbora za Imagine Caup 2013 PIES - Posvetovanje informatikov energetikov Slovenije

ZELENE ENERGIJE Za zeleni razvojni preboj!

Pripombe na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-F) Največja makedonska naftna družba za sodelovanje izbrala slovenski Grah Lighting

TELEKOMUNIKACIJE Seminar TELEKOMUNIKACIJE Predpripravljeni optični kabli

PROCESNE KOMUNIKACIJE Vgrajen Ethernet vmesnik z možnostjo vtičnika

MERILNA OPREMA IN TEHNIKE Nov optični reflektometer Uporabnost testiranja v vezju (ICT In Circuit Testing) Optimizacija hitrosti signalnega/spektralnega analizatorja za velikoserijske meritve v proizvodnem testiranju Primerjava samostojno razvitih in komercialnih bremenskih rešitev v avotmobilskih aplikacijah

SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO PSS4000 - sistem za avtomatizacijo podjetja Pilz krmili in nadzira transportne sisteme brez voznika Nov SIEMENS Industry Online Support Fizična kontrola dostopa

ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO UM18-2 Hi ultrazvočni senzor E3FA/E3RA serija M18 cilindričnih senzorjev

STROJEGRADNJA Načrtovanje in optimizacija s pomočjo numerične simulacije

AVTOMATIKA 113/2012

AVTOMATIKA INFO

SEZNAM OGLAŠEVALCEV 02 03 03 05 05 05 06 08 10 12 13 19 24 25

27 29 32 32 34 38 40 41 44 45 46 47 48

SIEMENS FBS ELEKTRONIK REVIJA ŠiT RADIO LJUBLJANA STROJNIŠTVO.COM XENYA SLO-TECH RAGA METRONIK TIPTEH MOBINET PS, LOGATEC SMM MIEL

ŠPICA INTERNATIONAL ROBOTINA TEHNA EESTEC LJUBLJANA JUMO YASKAWA SLOVENIJA ALKATRON LPVO MOBINET BRK KABEL AMITEH PIES METRONIK

Naročilnico izrežite in izpolnite z zahtevanimi podatki.

Dopisnico brez znamke vrzite v poštni nabiralnik...

Naročnine na revijo Avtomatika tudi na www.avtomatika.com Podjetje/pravna oseba/: Kontaktna oseba: Ime: Priimek: Ulica: Številka in ime pošte: Tel.: Ident. št. za DDV: E-mail: Domača stran podjetja: 

POŠTNINA PLAČANA PO POGODBI ŠT. 183/1/S

št.

FAX:

Nepreklicno naročam(o) revijo AVTOMATIKA na naš naslov. Celoletno naročnino v višini 37.53 €/kpl* za izvodov bomo poravnali v 8. dneh po prejemu ponudbe.

Podpis:

M.P.

Izjavljamo, da sem(smo) seznanjeni s pogoji prodaje! * kpl je 10 zaporednih številk!

Vse cene vsebujejo DDV!

AVTOMATIKA S5tehnika.net d.o.o.

P.P. 5807 1261 Ljubljana Dobrunje

AVTOMATIKA 113/2012

5

STROKOVNJAKI SVETUJEJO VIŠJI NIVOJI VODENJA

AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJA

mag. Marijan Vidmar, INEA d.o.o.

Stegne 11, 1000 Ljubljana e-pošta: marijan.vidmar@inea.si Svetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCADA paketom. Dvonivojske in trinivojske aplikacije Komunikacijski protokoli za povezavo na SCADA paket. Vprašanja lahko pošljete po elektronski pošti ali pa poklite po telefonu: 01/513 81 00.

VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKA

Branko , ing., SINABIT d.o.o., tel.

01 56-36-300, branko.nikolic@sinabit.si

Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identifikacijo, mobilno tehnologijo kode, RFID in uvajanje sistemov v proizvodnjo.

Svetuje na uporabe: PLC in DCS krmiin procelniških sistemov v sih; recepturni sistemi po standardu ISA S8801; OPC tehnologije za prenos podatkov na višje nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifikacije in dokumentiranje programskih rešitev po standardih za farmacevtsko industrijo (GAMP).

Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov: ales.habic@spica.si

OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOV

Damijan Jager, univ. dipl.

Tipteh d.o.o. tel.: 01/200-51-50 e-pošta: damijan.jager @tipteh.si Svetuje pri izboru in pravilni namestitvi varnostnih elementov kot so svetlobne zavese, svetlobne "muting" sistemi, dvoro vklopi, izklopi v sili in varnostna stikala, senzorika. šanje po e-pošti.

ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEV

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOV

mag. Aleš , Špica International d.o.o., tel. (01) 5680 884

dr. Saša Sokoli , univ. dipl. direktor marketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel.

01/514-08-14 e-pošta: sasa.sokolic@metronik.si

Je vrhunski strokovnjak na niškega vida in direktor mednarodno priznanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in integraciji sistemov vida (tudi termovizije) v industrijske procese.

Je specialist za sisteme za upravljanje in nadzor (SCADA sistemi - programska oprema). lahko vsak torek med 10. in 12. uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.

AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEV Janez Kokalj, ELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44 splet: www.elsing.si e-pošta: janez.kokalj@elsing.si

Ivan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projektov v Robotina d.o.o.

direktor

Tel: 05 689 20 24 E-pošta: ivan.morano@robotina.si Svetuje glede uporabe mehkih zagonov, vojev.

Svetuje pri in krmiljenju asinhronskih elektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostale nizkonapetostne stikalne opreme.

regulatorjev, motorjev, meritev ni-

EIB INTELIGENTNE INSTALACIJE

Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti.

AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOV

Janez univ. dipl.

Elsyst d.o.o., tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.si Ukvarja se s sistemom inteligentnih elektroinstalacij (EIB instalacije) v vseh fazah od projektiranja do izvedbe.

Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljek med 8. in 10. uro.

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOV

SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJO

G. je specialist z bogatimi izkušnjami z izvedbo sistemov/projektov avtomatizacije. ga lahko vsak torek med 10. in 12. uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.

Svetuje s uporabe induktivnih, kapacitivnih in opto senzorjev za uporabo v avtomatizaciji industrijskih procesov. Pokli ga lahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta: fbselektronik@siol.net

ENERGIJSKO VARČNE ZGRADBE Marjan Strnad, univ. dipl. el., vodja oddelka Energijsko inteligentne in prijazne zgradbe v Robotina d.o.o.

Tel. 040 191 441 ali e-mail: marjan.strnad@robotina.si

Svetuje pri avtomatizaciji zajemanja podatkov v proizvodnji, posredovanju podatkov v poslovne informacijske sisteme in pri posredovanju podatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslovnega informacijskega sistema v proizvodnjo ter pri avtomatizaciji strojev in naprav.

ga lahko na telefon ali pošljete e-mail.

e-mail: fbselektronik@ siol.net

ga lahko na telefon 01-750-85-10 ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.

Maks Tuta, univ. dipl. ing., Sinabit d.o.o.

Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@sinabit.si, splet: www.sinabit.si

Svetuje na varovanja in s svetlobnimi zavesami varnostnega nivoja 4 in varnostnega nivoja 2.

e-pošta: janez.zmuc@metronik.si.

Svetuje s uporabe servo pogonov, frek pretvornikov in pozicijskih krmilnikov.

INFORMATIZACIJA PROIZVODNJE

Damijan Smonkar, dipl. ing. el., FBS ELEKTRONIK d.o.o. tel. 03/89-83-700 ali e-pošta: fbselektronik@siol.net

Alojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel.

03/89-83-712 ali

Kristan Corn, PS, d.o.o., Logatec, tel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.si Splet: www.ps-log.si

Se dlje ukvarja z vodenjem industrijskih zveznih in procesov. Svetoval vam bo s regulacij vsak ponedeljek od 11. do 12. ure na telefonu: 01/513-81-91, 041/694-742 ali pošljete vprašanje po e-pošti.

VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESE

mag. Janez , univ. dipl. teh. direktor, Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00,

AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONI

mag. David , direktor poslovne enote vodenje procesov v INEA d.o.o. e-pošta: david.cuk@inea.

NADZORNI SISTEMI - SCADA

dr. Francelj , FDS Research, Computer Vision Group, tel. 01/589-75-81, splet: www.fdsresearch.si e-pošta: francelj.trdic@fdsresearch.com.

Svetuje glede pravilne izbire, vgradnje in zagona sistemov toplotnih in kolektorjev.

ELEKTROMOTORNI POGONI Slavko Senica, univ. dipl. ing. el., Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070, e-pošta: slavko.senica@sis-ines.si

Svetuje pri in izvedbi avtomatizacij na krmiljenih in reguliranih elektromotorskih pogonov poljubnih izvedb.

AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI•SISTEMI Vito Koprivnikar, ing, direktor SILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta: vito.koprivnikar@silon.si g. Koprivnikar je specialist za izvedbo odprtih sistemov avtomatizacije zgradb in procesov.

in

Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali po elektronski pošti.

INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBE Goran d.i.e., Robotina d.o.o. vodja programa avtomatizacije stavb Tel: 05 689 20 28, goran.kocjancic@robotina.si Svetuje pri projektiranju inteligentnih sistemov za upravljanje in nadzor sodobnih zgradb (GSM nadzor, WEB nadzor, daljinsko upravljanje, HVAC sistemi, razsvetljava, kontrola pristopa, ...).

REGULACIJSKI VENTILI IN ARMATURA Anton Zupan, univ. dipl. ing., vodja prodaje procesnih in parnih armatur v GIA-S d.o.o.

Tel: 01 7865 301, e-mail: industrija@gia.si Svetuje pri izbiri izvršilnih oz.regulacijskih ventilov z ali brez energije za Vaš kemijski proces, energetsko aplikacijo, kmiljenje pare ali preprost ogrevnosistem. Na podlagi dolgoletnih izkušenj s profesionalnimi armaturami lahko pomaga z ustrezno strojno rešitvijo.

oglas

6

AVTOMATIKA 113/2012

EXPRESS NOVICE

Deroča voda poplavila skladišče skupine BISOL Group in po prvih ocenah povzročila 2 milijona evrov škode

BISOL poplavljen Info: Maja Omladič, BISOL Group

P

REBOLD - 5. novembera 2012 smo prejeli novico, da je v tokratnih poplavah voda vdrla tudi v skladišče s fotonapetostnimi moduli in drugo solarno opremo skupine BISOL Group. Dosedanja ocena škode znaša 2 milijona evrov, voda pa še vedno vdira.

Ob tokratnem obsežnem deževju je pozno popoldne voda vdrla in poplavila objekt, v katerem se nahaja skladišče, delavnico in nekaj pisarn skupine BISOL Group. Voda je začela v objekt prodirati iz kanalizacijskih odtokov in skozi tla skladišča ter v zgolj dveh urah dosegla višino poldrugega metra. V objekt je voda drla kar z 20-centimetrskim curkom. V skladišču je bila shranjena surovina in gotovi izdelki. Nastala je zgolj materialna škoda, ki po prvih ocenah znaša 2 milijona evrov.

Vdiranje vode so opazili zaposleni v skladišču, ki so takoj obvestili vodstvo skupine BISOL Group, ki je organiziralo umikanje solarne opreme iz poplavljenega objekta.

6. novembra se je gladina vode čez dan sicer začela počasi umikati s poplavljenega področja, a vstop v skladišče zaradi vode še vedno ni bil možen.

Skupina BISOL Group je takoj pričela s sanacijo in pripravila akcijski načrt, ki je vseboval takojšen začetek čiščenja skladišča, čim se bo voda umaknila in ponoven zagon proizvodnje.

12. novembra skupina BISOL ponovno zagnala proizvodnjo Skupina BISOL Group je 12. novembra ponovno zagnala svojo proizvodnjo. Zaradi odpravljanja posledic škode minuli teden poplavljenega skladišča proizvodnja ni obratovala, saj so vsi zaposleni pomagali pri sanaciji in pripravi

prostorov za novo proizvedene izdelke.

Pri čiščenju skladišča, delavnice in ostalih prostorov so cel minuli teden sodelovali vsi zaposleni.

Med vikendom so izvedli solidarnostno delovno akcijo, da bi čim AVTOMATIKA 112/2012

prej očistili skladišče in pripravili vse potrebno za ponovni zagon proizvodnje. Proizvodnja skupine BISOL Group je začela obratovati z začetkom tega tedna. Da bi nadoknadili izpad delovanja in čim hitreje izpolnili naročila kupcev, bodo zaposleni v proizvodnji pred-

7

EXPRESS NOVICE

vidoma začeli ponovno delati v štirih izmenah. Poleg čiščenja skladišča in odpravljanja posledic poplave skupina BISOL Group izvaja vse postopke popisa in povračila poplavnih škod.

Rekorden obisk Dni podjetništva Info: Elvisa Basailović, Tehnološki park Ljubljana

Ljubljana, 16. november 2012 – Dnevi podjetništva 2012, podjetniški dogodek, ki sta ga že peto leto tradicionalno organizirala Tehnološki park Ljubljana in Data d.o.o., je znova privabil številne udeležence, željne novih podjetniških znanj.

Rdeča nit dogajanja v Tehnološkem parku Ljubljana je bila krepitev specializiranih znanj s področja poslovnega okolja, tehnologij, marketinga in internacionalizacije. Vsak dan posebej je bil različno tematsko obarvan z aktualnimi podjetniškimi temami. Tradicionalno organiziramo in izvajamo brezplačne podjetniške delavnice, s katerimi omogočamo bodočim podjetnikom, podjetnikom začetnikom ter podjetnikom v fazi rasti in internacionalizacije, dostop do aktualnih podjetniških vsebin, svetovnih trendov ter novih veščin.

Ob pozdravnem nagovoru je mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana izpostavil, da »Tehnološki park Ljubljana izvaja različne programe za inovativna podjetja v vseh fazah poslovanja. Mlade, drzne in ambiciozne posameznike, ki šele začenjajo svojo poslovno pot oziroma razvijajo svojo idejo vabimo v Geek House, kjer bodo ustvarjali v podjetniškem okolju s pomočjo mentorja. Podjetjem, ki že poslujejo in potrebujejo svetovanje in nove veščine nudimo širok spekter storitev v Start:up centru, zrela podjetja, ki se spogledujete s širitvijo na tuje trge pa vabljeni k projektu Go:Global Slovenia«.

V treh dneh so bile predstavljene aktualne teme na trinajstih brezplačnih delavnicah: • Bo res od 2013 za podjetja vse drugače?

• Kaj je bilo potrebno za uspešno internacionalizacijo podjetja • Prodajni potencial spletne strani

8

AVTOMATIKA 112/2012

POSLOVNE NOVICE

•

Storitve JAPTI za slovenske izvoznike • Ni druge priložnosti za prvi vtis • Vaša podoba za vaš uspeh • Spodbujanje inovativnosti med zaposlenimi • Učinkovit prenos kompetenc med zaposlenimi • Tehnike prepričevanja in argumentiranja • Dobra zgodba – vstopnica na trg 21. Stoletja • Z Boundbreakerjem v Silicijevo dolino • Učinkovita predstavitev poslovne ideje pred investitorji • Predstavitev poslovnih priložnosti v Braziliji Vseh 13-ih brezplačnih podjetniških delavnic, ki so potekale od 13. do 15. novembra 2012, se je skupaj udeležilo več kot 2.000 prisotnih.

Izvedbo Dnevov podjetništva so omogočili tudi naslednji sponzorji: Banka Koper, Bizi.si, T2, Napovednik, Finance, Podjetnik, JAPTI, Verlag Dashöfer, Merci in Red Bull.

PREDSTAVITEV ORGANIZATORJEV DATA, poslovne storitve d.o.o.

PROGRAM TOREK 13.11.2012 08:30-09:00 09:00-09:15 09:15-11:00 11:00-11:30

11:30 - 12:30

12:40-14:10

14:15-14:45 15:00-16:00

SREDA 14.11.2012 8:30 – 09:00 09:00 – 10:00

10:10 – 11:10 11:30 -12:30

12:30 – 13:00 13:00 – 14:00

14:10 – 15:10

15:15 – 16:15

AKTUALNE SPREMEMBE, MARKETING IN INTERNACIONALIZACIJA Sprejem in registracija udeležencev Otvoritev dogodka in uvodni nagovor (Sabina Dimnik ͼ DATA d.o.o., Iztok Lesjak ͼ TP Ljubljana) Bo res od 2013 za podjetja vse drugaēe? - Prikaz prednosti in slabosti napovedanih sprememb davēne zakonodaje v letu 2013.

(Sabina Dimnik in Katarina Kompara ͼ DATA d.o.o.)

ODMOR Kaj je bilo potrebno za uspešno internacionalizacijo podjetja - primer Datalab d.o.o. - Zakaj internacionalizacija? Priprave in treningi. Naēini vstopa na tuj trg. Naērtuj, meri, spremljaj. 1599 naēinov umiranja v tujih deželah ali zakaj je pomembno raēunovodstvo in konsolidacija. (Andrej Mertelj ͼ Datalab d.o.o.)

Prodajni potencial spletne strani - Izvedeli boste, kako zasnovati spletno stran, ki dosega prodajne in marketinške cilje vašega podjetja. Razumevanje vašega obiskovalca in njegovih navad vam bo pomagalo pridobiti veē povpraševanj, nakupov ali prijav.

(Uroš imžar ͼ Domovanje d.o.o.)

Storitve JAPTI za slovenske izvoznike - JAPTI na podroēju spodbujanja internacionalizacije slovenskim podjetjem, ki vstopajo oz. širijo svoje poslovanje na tuje trge nudi vrsto storitev: informacije o izvoznih trgih, izobraževanje za mednarodno poslovanje, svetovanje, tržne raziskave, gospodarske delegacije, sejmi in slovenski poslovni klubi v tujini. (mag. Mateja Gnidovec, Višja svetovalka, JAPTI) Ni druge priložnosti za prvi vtis (Identiteta, imidž in ugled blagovne znamke) - Kako graditi ugled in kako ohraniti to krhko konstrukcijo. (mag. Lidija Pavlin ͼ Nicha d.o.o.)

PODJETNIŠTVO ³ Sprejem in registracija udeležencev Vaša podoba za vaš uspeh - Zavestno ali podzavestno se prav vsi med seboj ocenjujemo na podlagi signalov, ki jih pošiljamo z oblaēili, urejenostjo, dodatki, vonjem, govorico telesa, barvo glasu. Zato je dobro, da naša podoba ni sluēajna, ampak premišljena in da je odsev naših osebnostnih lastnosti. (Lea Pisani) Spodbujanje inovativnosti med zaposlenimi - Naēini in metode spodbujanja inovativnosti v podjetju. Implementacija inovacijskih pobud zaposlenih v poslovanje. (Alexis Zrimecͼ Zaria iM) Uēinkovit prenos kompetenc med zaposlenimi po programu ADEC (Adult Educator in Company) - Za uspešno obvladovanje vse veējih izzivov na trgu in doseganje poslovnih ciljev je za podjetja kljuēna nenehna skrb za strokovni in osebni razvoj zaposlenih. (Dragana Prijanoviē ͼ Glotta Nova) ODMOR Tehnike prepriēevanja in argumentiranja - V poslovnem svetu se niē kolikokrat znajdemo v situaciji, ko želimo (moramo) sogovornika prepriēati v neko rešitev oz. argumentirati svoje stališēe. Na kratko se bomo dotaknili prepriēevanja in argumentiranja v podjetju z vidika sodobnih pogledov na prepriēevanje in argumentiranje ter tehnik prepriēevanja.

(Karmen Šemrl ͼ Glotta Nova) Dobra Zgodba – vstopnica na trg 21. stoletja - Kupcev ne zanimajo veē samo informacije o izdelkih, potrebujejo zgodbo, s katero se bodo lahko identificirali, zgodbo, ki bo vzburila njihovo domišljijo in jim prinesla prijetne obēutke.

(Zdenka Nanut Planinšek) Z Boundbreakerjem v Silicijevo dolino - Ob odprtju prijav za novo generacijo BoundBreaker bo predstavljena Silicijeva dolina in priložnosti, ki jih le-ta prinaša. Govora bo o trgih, Silicon Valley state of mind-u ter startup hiši. Predstavitev virov financiranja za posamezno fazo razvoja podjetja. Trenutne priložnosti na finanēnem trgu za podjetja. (Kristjan Peēanac ͼ Zavod Hekovnik) Uēinkovita predstavitev poslovne ideje pred investitorji - Osnovna naēela in izhodišēa za 7. minutno predstavitev poslovne ideje. Napotki in triki za uēinkovit nastop. (Urban Lapajne ͼ Tovarna podjemov)

Podjetje DATA nudi celovito podporo 16:15 – 17:00 podjetnikom: • Izvajanje dejavnosti točke VEM ETRTEK GO:GLOBAL SLOVENIA – V BRAZILIJO (brezplačno izvajanje postopkov za 15.11.2012 09:00 – 9:30 Predstavitev poslovanja v Braziliji registracijo s.p., d.o.o. ) 9:30 – 10:00 Predstavitev poslovanja v Sloveniji (dr. Zoran Stamatovski, MBAͼ JAPTI) • Izvedba splošnih in specialističnih 10:00 – 12:00 Mreženje med slovenskimi in brazilskimi podjetji – Veē informacij o dogodku na spletni strani www.tp-lj.si podjetniških svetovanj • V podjetju imamo tudi poseben oddelek za tujce, ki nudi ben znanstveno-tehnološki park tretje generacije, podporvse podporne storitve za tuje državljane, ki želijo ustano- no in stimulativno poslovno okolje najvišje kakovosti za viti podjetje v Sloveniji razvoj vrhunskega tehnološkega podjetništva. Tehnološki • Dejavnost računovodskega servisa ter izvajanje davčnega park Ljubljana z bogatimi izkušnjami na področju razvoin računovodskega svetovanja za male in srednje velike ja podjetništva je ključen člen v nacionalnem podjetniškem družbe ter s.p. ekosistemu.

• Organizacija in izvajanje izobraževalnih programov Tehnološki park Ljubljana povezuje več kot 300 podjetij.

• Svetovanje in pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije Članstvo se nenehno spreminja, saj vse več podjetij prepoza pridobitev evropskih in državnih nepovratnih sredstev znava prednosti in koristi članstva v takem mednarodnem ter pri vodenju projektov podjetniškem podpornem okolju. Tehnološki park Ljubljana • Storitve raziskovalno-razvojnega oddelka, kjer ugota- podjetjem poleg ugleda, prestiža in kredibilnosti zagotavlja vljamo birokratske ovire in trenutne potrebe podjetnikov celovito podjetniško podporo: pri snovanju podjetniške ideje (Start:up Geek House), zorenju (Start:up center) in pri rasti po znanju, podpori in drugih storitvah • Storitve virtualne pisarne in s tem povezane administra- na svetovnih trgih (Go:Global Slovenia).

Podjetniška podpora zajema preverjanje poslovnih pobud, tivne storitve pripravo poslovnih načrtov z najsodobnejšimi orodji in priData d.o.o., Dunajska cesta 136, 1000 Ljubljana stopi, poslovno in tehnološko svetovanje, mentorstvo ter T: (+386)1 6001 530 E: data@data.si W: www.data.si iskanje poslovnih in strateških partnerjev. Podjetjem omogoča povezovanje s finančnimi institucijami, raziskovalnimi Tehnološki park Ljubljana inštituti ter industrijo, jih usposablja ter zagotavlja sodobno Tehnološki park Ljubljana, ustanovljen leta 1995, je sodo- infrastrukturo.

AVTOMATIKA 112/2012

9

ZELENE ENERGIJE

Za zeleni razvojni preboj!

Info: Matej GuĹĄtinja, info@zsfi.si

C

elje, 7. november 2012 – ZdruĹženje slovenske fotovoltaiÄ?ne industrije se je pridruĹžilo kampanji ÂťZa zeleni razvojni preboj!ÂŤ. Tako z ostalimi podporniki kampanje pozivamo Vlado Republike Slovenije, da se pri pripravi Strategije razvoja Slovenije 2014 – 2020 strateĹĄko in odgovorno usmeri v zeleni trajnostni razvoj.

Vlada Republike Slovenije pripravlja obseĹžen, veÄ?plasten in izredno pomemben dokument StrateĹĄkega razvoja Slovenije 2014 – 2020, ki bo zastavil smernice gospodarstva, ekologije, sociale in drugih podroÄ?ij razvoja drĹžave. ZdruĹženje slovenske fotovoltaiÄ?ne industrije se je pridruĹžilo kampanji Umanotere, nevladne organizacije, ki skupaj s podporniki, Vlado Republike Slovenije poziva k pripravi Strategije, ki Âťmora odgovoriti na temeljne izzive sedanjega Ä?asa in potrebe prihodnjih generacijÂŤ.

Kot je zapisano v pozivu, se Âťod vlade priÄ?akuje, da bo novo strategijo usmerila v zeleni razvojni preboj in s tem Sloveniji omogoÄ?ila, da polno izkoristi svoje potenciale in strateĹĄke razvojne priloĹžnosti. Strategija naj vkljuÄ?uje vitalne programe na sedmih druĹžbeno pomembnih podroÄ?jih:

(1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev ĹželezniĹĄkega omreĹžja in javnega prevoza, (6) uÄ?inkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizemÂŤ.

konkurenÄ?en in kot naloĹžba finanÄ?no sprejemljiv za mnoge posameznike. V fotovoltaiÄ?ni panogi pa je bilo konec minulega leta zaposlenih 2.400 ljudi.

VeÄ? o pozivu in podpornikih najdete na spletnih straneh Umanotere in TretjiÄ?len.si.

ZDRUĹ˝ENJE SLOVENSKE FOTOVOLTAIÄŒNE INDUSTRIJE (ZSFI) – GIZ

Fotovoltaika je pomembna pri uÄ?inkoviti rabi naravnih virov in prehodu na obnovljive vire energije. Sonce kot daleÄ? najveÄ?ji obnovljivi in za Ä?loveka neomejen energetski vir predstavlja potencial, kakrĹĄnega nima noben drug energetski vir.

je prostovoljno zdruĹženje pravnih oseb, ki delujejo na razliÄ?nih podroÄ?jih fotovoltaike. Namen ZSFI je na obmoÄ?ju Republike Slovenije ĹĄiriti zavest in nova spoznanja s podroÄ?ja raziskav in razvoja ter uporabnih znanj fotovoltaiÄ?ne industrije.

Za dosego zaveze Republike Slovenije k 25 odstotnemu deleĹžu elektriÄ?ne energije, pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2020, so sonÄ?ne elektrarne najprimernejĹĄa reĹĄitev. SonÄ?ne elektrarne so trajnostni energetski vir, ki je ekoloĹĄko nesporen, cenovno

Dodatne informacije: ZdruĹženje slovenske fotovoltaiÄ?ne industrije - GIZ KidriÄ?eva ulica 25, 3000 Celje T 082 802 182 F 082 802 183.

‌ Poslujte v realnem Ä?asu ‌ odloÄ?ajte se na podlagi pravih informacij ‌ ‡ L)L[ +0, 6&$'$ Preglednost nad procesi in informacije ob pravem Ä?asu vam bodo omogoÄ?ile zmanjĹĄanje stroĹĄkov, dvig kakovosti, zviĹĄanje prihodkov in izboljĹĄalo uÄ?inkovitost vaĹĄih sredstev. Uporabite reĹĄitve vodilnega svetovnega proizvajalca GE Intelligent Platforms, ki vam poleg tehnoloĹĄke inovativnosti zagotavljajo tudi dolgoroÄ?no varnost in hitro povrnitev investicije.

‡ L)L[ :HE6SDFH ‡ 3URÀF\ +LVWRULDQ ‡ 3URÀF\ 3ODQW $SSOLFDWLRQ ‡ 3URÀF\ 7URXEOHVKRRWHU ‡ 3URÀF\ :RUNà RZ ‡ 3URÀF\ %DWFK ([HFXWLRQ ‡ 3URÀF\ 5HDO 7LPH ,QIRUPDWLRQ 3RUWDO ‡ 3URÀF\ *OREDO&DUH

w w w. m e t r o nik . si

10

AVTOMATIKA 113/2012

ZAKONODAJA

Pripombe na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-F) Info: Matej Guštinja, info@zsfi.si

C

elje, 30. oktober 2012 – Direktorat za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor je na svojih spletnih straneh 15. oktobra letos objavil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-F), ki smo ga v ZSFI natančno preučili in dne 29.10. posredovali pisne pripombe ministrstvu.

S predlogom zakona se v več točkah ne moremo strinja in mu odločno nasprotujemo. Kot je razvidno iz pravnega mnenja, ki smo ga pridobili in ga tudi priložili našim pripombam ministrstvu, je predlog novele zakona:  v večkratnem navzkrižju z Ustavo RS,  zavezami direk v Evropske skupnos (EU),  diskriminatoren, krivičen in pro zakonit.

Predlagane spremembe bi imele hude nega vne gospodarske posledice.

Predlagani zakon je glede na EU predpise novost in zaradi svoje spornos nedvoumno vodi do kazenskih sankcij s strani EU ter odškodninskih zahtevkov, ki bi sledili iz nastale škode v gospodarstvu.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona je potrebno najprej uskladi s predpisi EU ter z določbo 8. čl. Ustave, šele nato pa ga je možno spreje po rednem postopku in ne po skrajšanjem, kot je predvideno v objavljenem predlogu.

V ZSFI smo ministrstvu posredovali pripombe na devet členov predloga zakona z natančno utemeljitvijo svojih pripomb. Kateri členi predloga so po našem prepričanju najbolj sporni?

Ustavitev razvoja OVE za leto dni Veljavna zakonodaja EU določa, da mora bi spodbujanje obnovljivih virov energije (OVE) nediskriminatorno do različnih vrst OVE in mora neovirano spodbuja njihov razvoj. V predlogu zakona je predvidena objava javnega razpisa zgolj enkrat letno ob koncu leta, kar bi pomenilo uvedbo popolnega moratorija na OVE do 1. 1. 2014.

Tak moratorij bi izjemno nega vno vplival na gospodarski razvoj OVE in njihovo dolgoročno konkurenčnost pogojeno s tehnološkim ter implementacijskim razvojem.

Diskriminatorno in pro ustavno podeljevanje subvencij zgolj OVE, ki za svoje delovanje potrebujejo najmanj podpornih sredstev Ministrstvo je v predlogu zakona predvidelo tudi javne razpise, kjer bi se sredstva zbrana za podpore dodeljevala zgolj s m OVE, ki za svoje delovanje potrebujejo najmanj podpornih sredstev. To je diskriminatorno in pro ustavno, saj favoriAVTOMATIKA 113/2012

zirajo zgolj določene tehnologije in ne vseh OVE hkra ter enakopravno. Naša država kot regulator se je zavezala in ji je bilo naloženo, da nediskriminatorno obravnava vse OVE, kar pomeni, da omogoča določeno tržno donosnost inves torjem v OVE. Za inves torja v sončno elektrarno, vetrno polje, ali biomaso, mora bi naložba enako donosna. Višina podpore, ki jo posamezni OVE prejema, se posledično določi glede na stroške posamezne tehnologije.

Uvedba kvot bi favorizirala ene in zavirala druge OVE Iz povsem enakega razloga diskriminatornosti ni mogoča uvedba kvot. S tem bi namreč lahko favorizirali posamezne OVE oz. zavirali razvoj nekaterih drugih OVE, kar bi imelo za posledico neustrezno doseganja zastavljenih ciljev za OVE in nepravično ter neenako obravnavanje investitorjev v različne OVE. Omejevanje posameznih OVE je dopustno zgolj takrat, ko bi kateri izmed virov zaradi znatno povečanega deleža pričel krizno vpliva na delovanje elektrodistribucijskega omrežja in povzročal veliko nevarnost za njegovo nemoteno delovanje. V Sloveniji temu zaradi nizkega deleža posameznih OVE še dolgo ne bomo priča.

Zakon bo imel vpliv na državni proračun Predlog zakona prav tako napačno navaja, da zakon ne bo imel vpliva na proračun RS. Sredstva za podporo OVE se zbirajo z ločenim prispevkom na priključno moč energetskega porabnika in niso proračunska sredstva RS. Posledično na strani odhodkov res ne bo nepo-

11

ZELENE ENERGIJE

srednega vpliva na proračun, a je potrebno poudari , da je v Sloveniji samo na področju fotovoltaike več kot 2.100 delovnih mest (po podatkih iz analize ministrstva za infrastrukturo in prostor iz oktobra 2012), ter da ima panoga preko dodane vrednos številne pozi vne gospodarske učinke. Zato bi se z uvedbo predlaganega zakona prilivi v proračun znatno zmanjšali, povečali pa bi se izdatki za brezposelne.

Kako zagotovi nadaljnja pozi vna gibanja na področju OVE v Sloveniji?

ZSFI je že spomladi letos in nato še konec avgusta pristojnemu ministru Zvonetu Černaču posredoval predloge oz. pobude za spremembo podpor električni energiji (EE) proizvedeni iz OVE. Z našimi predlogi bi zmanjšali donosnost investicij v sončne elektrarne v meje predvidene donosnos , omejili res hitro rast inves cij v sončne elektrarne, ki smo jo zabeležili v letu 2011 in prvi polovici leta 2012, hkra pa ne bi uničili celotne fotovoltaične industrije v Sloveniji, ampak še povečali število zaposlenih in dodano vrednost, ki ostane Sloveniji.

V ZSFI smo zato ministrstvu med drugim predlagali spremembo velikostnih razredov fotovoltaičnih proizvodnih naprav, pri čemer bi uvedli novi razred za najmanjše elektrarne do 20 kW, ki se lahko gradijo na individualnih hišah. V take elektrarne bi lahko inves ral vsak lastnik hiše in ne samo nekaj posameznikov in podje j, ki imajo na voljo veliko kapitala. Gospodinjstva bi tako proizvedeno električno energijo porabila za lastne potrebe in morebitne viške oddajala v omrežje. V treh do š rih le h je namreč pričakova , da bo cena EE iz sončnih elektrarn zelo konkurenčna EE iz omrežja. Na tak način se spodbuja čim večja lastna raba proizvedene EE, ker je to bolj konkurenčno. Pri lastni rabi EE se ne plačuje omrežnine in ostalih davkov ter prispevkov iz tega naslova. Pri prodaji EE v omrežje je prodajna cena bistveno nižja od polne cene EE kupljene pri elektrodistribucijah.

vili, da so naše predloge v celo ignorirali. Zato smo poleg posredovanja naših pripomb na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona glede na naše dobro poznavanje materije in nadaljevanje nemotenega inves cijskega cikla v OVE, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ponovno pozvali k čim prejšnjemu delovnemu sestanku, kjer bomo lahko ustrezno predstavili možne zakonite rešitve in obravnavali ostale predloge pomembne za prihodnji razvoj OVE v Sloveniji, tudi kot izjemne potencialne izvozne dejavnos .

Do danes z ministrstva nismo prejeli še nobenega odgovora na predlagane rešitve. V pravkar objavljenem predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona pa smo žal ugoto-

Dodatne informacije: Združenje slovenske fotovoltaične industrije - GIZ, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje T 082 802 182, F 082 802 183 I www.zsfi.si, E info@zsfi.si

ZDRUŽENJE SLOVENSKE FOTOVOLTAIČNE INDUSTRIJE (ZSFI) – GIZ je prostovoljno združenje pravnih oseb, ki delujejo na različnih področjih fotovoltaike.

Namen ZSFI je na območju Republike Slovenije širi zavest in nova spoznanja s področja raziskav in razvoja ter uporabnih znanj fotovoltaične industrije.

Varnostni krmilnik Za 140 varnostnih vhodov

Novi varnostni krmilniki serij MSI100 in MSI200 lahko z le nekaj kliki programsko koordinirajo 20 varnostnih vhodov in 4 izhode. izbor certificiranih funkcijskih blokov možnost razširitve do 140 varnostnih vhodov s pomočjo modulov MSI-EM enostavna povezava v industrijske področne mreže Tipteh d.o.o., Ulica Ivana Roba 21, SI – 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 200 51 50, Fax.: +386 (0)1 200 51 51 e-pošta: info@tipteh.si, http://www.tipteh.si

www.leuze.com

12

AVTOMATIKA 113/2012

HEADER TELEKOMUNIKACIJE

Seminar TELEKOMUNIKACIJE TELEKOMUNIKACI JE Avtor:

Dragan Selan - AVTOMATIKA

Ž

e 13.

13 ko konf konferenca nfer nf eren er enca en ca T TEL TELEKOMUNIKACIJE, ELEK EL EKOM EK OMUN OM UNIK UN IKAC IK ACIJ AC IJE IJ E, k kii pr p prinaša inaš in aša aš a po p pogled g ed v ttre gl trende rend re nde nd e in tteh tehnologije ehno eh nolo no logi lo g je gi j sod ssodobnih odob od obni ob nih ni h br brez brezezez žičnih žič ži čnih k čnih čn kom komunikacij, omun om unik un ikac ik acij ac ijj, se jje e tu tudi di llet letos etos et os o od odvijala dvijjal dvij dv ala la v ko k kong kongresnem ong gre resn snem sn em ccen centru entr en tru tr u ho h hote hotela ote tella la M Mon Mons. onss. on s. P Pre Predavatelji red re dava dava da vate telj te ljji iz iz največjih naj na jveč jv ečji čji j h sl slov slovenskih lov oven ensk skih kih ope o operaterjev p ra pe rate terjjev m mobilnih obil ob bilni nih ih ko k komu komunikacij, omuni nik ika kaci cij ij, j, p podjetij, odj od dje jeti tij ij, j, k kii se u uk ukvarjajo kvar kvar kv arjja jajo jo z rraz razvojem azvo az vojje vo jem in in implementacijo impl im p em pl emen enta taci cijo j novih jo nov novih ih tteh tehnologij ehno nolo logi g j te gi terr pr p predstavnik edst ed stav avni nik k Mi Micr Microsofta cros osof ofta ta so so za zago zagotovilo, g to go tovi vilo lo,, da g gre re zza a re resn resno sno o ko konf konfenfeerenco. renc re nco nc o. Z o.

Zaključek ak kljjučček k z vro v vročo roččo ro čo m mi mizo izo pa jje izo iz e pr pri prinesel inesell d ines in di dilemo: ilem ilem il emo: o: K Kako ako ak ko na napr naprej! prej ej! j!

Teme konference: Računalništvo v oblaku in aplikacije • Trendi v mobilni industriji • Mobilni širokopasovni dostop LTE, 3G, 4G • Fiksna omrežja, optika • Mobilne platforme: Android, iOS, Windows phone • Aplikacije: razvoj, družabna omrežja, aplikacije v industriji • Varnost Udeleženci konference so se začeli zbirati že ob 8:30 v avli konferenčnega centra hotela Mons, kjer jih je že čakala jutranja kavica in čaj. Po opravljeni registraciji so udeleženci prejeli lepo in uporabno torbico za prenosnike z vloženimi promocijskimi gradivi sponzorjev in organizatorjev. Konferenco je moderirala voditeljica Maja Tratnik.

Konferenco je z uvodnim nagovorom odprl Dejan Turk, predsednik uprave Si.Mobil d.d., ki je poudaril, da TELEKOMUNIKACIJE tudi letos prinašajo najbolj aktualne teme, zanimive predavatelje in vrhunske strokovnjake s področja, ki so gibalo industrije in vsestranskega napredka. Rdeča nit letošnje konference je hiter razvoj aplikacij in področja storitev v oblaku ter prilagajanje IT sektorja izzivom mobilnega področja. Konferenca Telekomunikacije deluje kot povezovalni člen za regijske in mednarodno priznane strokovnjake, vodilne v podjetjih, predstavnike državnih in regulatornih institucij, investitorje in vse tiste, ki že delujejo na trgu telekomunikacij.

Takoj za tem je Boštjan Stražar, predstavnik Microsofta Slovenija, predstavil novi operacijski sistem Windows 8, ki omogoča mobilnost in produktivnost brez kompromi-

sov. Danes imamo dostop do različnih mobilnih naprav, ki jih uporabljamo na vsakem koraku, pričakujemo stalen dostop do spleta in se povezujemo z drugimi ljudmi na nove načine z uporabo socialnih omrežij. S temi trendi se spreminjajo tudi načini, kako upravljamo naprave in programsko opremo, z njimi pa se porajajo novi scenariji, tako doma, kot na delovnem mestu. V predavanju se je osredotočil na scenarije uporabe mobilnih naprav in rešitev za podporo mobilnosti in dostopa do informacij kjerkoli in kadarkoli (Windows Phone in Windows 8). Posebno pozornost je namenil prednostim, ki jih tovrstne rešitve prinašajo organizacijam in posameznikom ter konkretnim primerom uporabe naprav s poudarkom na bogati uporabniški izkušnji in enotnem uporabniškem vmesniku na različnih napravah (telefon, tablični, notebook, namizni PC).

James O'Brien iz IBM-a je predaval o telekomunikacijah, ki predstavljajo srce pametnih mestih ter o ustvarjanju vrednosti z računalništvom v oblaku in analitiko. Predstavil je nove modele in storitve uva Mag. Sanja Križan je predstavila storitve podjetja Si.mobil, ki je še do pred kratkim veljal za rezidenčnega mobilnega operaterja, danes pa govorimo o ponudniku celostnih poslovnih rešitev. Celostna ponudba je zagotovilo za omogočanje posla končnih poslovnih uporabnikov. Si.mobil je šel še korak dlje in razvil eko sistem, ki omogoča posel razvijalcem in ponudnikom poslovnih rešitev.

O nevtralnosti interneta, velikem izzivu za operaterje in regulatorja telekomunikacij je predaval Matej Podbevšek, ki v APEK-u dela na analizi telekomunikacijskih trgov in predhodni regulaciji le-teh. Hiter razvoj interneta in naprednih aplikacij ter storitev v veliki meri temelji na enakopravni obravnavi internetnega prometa v javnih komunikacijskih omrežjih oziroma na načelu nevtralnosti interneta (net neutrality). Prihajajoči zakom o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) to načeloma prenaša tudi v slovenski pravni red in določa, da si morajo operaterji prizadevati za ohranitev odprtega in nevtralnega značaja

AVTOMATIKA 113/2012

13

KONFERENCA TELEKOMUNIKACIJE EXPRESS NOVICE 2012

interneta, s tem, da razen izjemoma, ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev in aplikacij ali izvajati ukrepov zanjihovo razvrednotenje. Uzakonitev nevtralnosti prinaša mnogo izzivov, s katerimi se bodo morali spopasti tako operaterji, kot tudi APEK, ki bo izvajal regulatorni nadzor.

Simon Slonjšak iz Telekoma Slovenije je predaval o OTT video storitvi TViN. Dotaknil se je OTT storitev in njihovega pomena. Danes lahko posnamemo in predvajamo vse in kadarkoli, saj nam to omogoča tehnologija - pametni telefoni, tablice, osebni računalniki... Na vseh lahko spremljamo digitalne vsebine, vedno in povsod. Zagotoviti vsebine na nov način, neodvisen od povezljivosti omogočata storitvi TViN in dodatek SiOL nogomet.

Dr. Andrej Kos in mag. Janez Sterle s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani sta predstavila OTT meritve kakovosti širokopasovnih omrežij.

Zmogljiva fiksna in mobilna omrežja so ključnega pomena za kontinuiran razvoj podjetij in države. Analizirala sta razvoj širokopasovnih omrežij in način meritev kakovosti le-teh. Predstavila sta merilni sistem LTFE QoE, ki je zasnovan za potrebe obsežnih meritev kakovosti uporabniške izkušnje v realnem času, njihovo shranjevanje in analizo. Rešitev je primerna tako za mobilni, kot za fiksni internet ter obsega širok nabor merjenih parametro QoE, ki omogočajo vpogled v razpoložljivost, odzivnost in hitrost mobilnega unternetnega dostopa.

mobilnega širokopasovnega dostopa Božo Mišović iz Telekoma Slovenije. Na humoren način je predstavil razvoj in trende širokopasovnih dostopov, obenem pa tudi razložil vpliv parametrov omrežij na komunikacijsko programsko opremo tipa Skype v načinu internet/intranet dostopa. Šele najnoviejše tehnologije HSPA/ HSPA+ in najnovejša LTEnamreč omogočajo dovolj hiter odziv, da ne prihaja do popačenj zaradi prevelikih zamud pri prenosu podatkov. Seveda več ne govorimo o hkratnem prenosu podatkov na različnih frekvenčnih pasovih prenosnega spektra, ampak o pravem digitalnem toku podatkov s časovnim deljenjem. Skratka, LTE tehnologija omogoča vse to in pričakovanja operaterjev in uporabnikov so velika.

Zanimivo raziskavo je predstavil Matjaž Robinšak, direktor projektov in partner v podjetju Valicon, ki je sicer po izobrazbi družboslovni informatik. Tipična slika mobilnega poslovnega uporabnika pred nekaj leti je predstavljal Black Berry in prenosnik HP z Windovs OS. Danes ni več tako,

Naj omenim še 7 resnic o nadzoru vaše IKT. Predstavila sta jih Damir Duračkovič in Janez Sterle iz Asteca. Ker znatraj posameznega poatkovnegacentra srečujemo vse več nadzornih sistemov različnih proizvajalcev, sta poudarila potrebo po vzpostavitvi enotne točke nadzora.

Takšna točka nadzora na enstaven način prikaže tudi delovanje kompleksnih storitev. Tksnen nadzor IKT so razvili v podjetju Astec.

Zanimivo predavanje prepleteno s tehničnimi podatki, ki se jih ni bilo potrebno zapomniti je imel na temo

14

AVTOMATIKA 113/2012

saj se opaža MacBook-e, iOS in Android mobilne telefone in tablice.

Kako uporabljajo te naprave za svoje delo in morda še bolj pomembno, ali so to njihove osebne ali službene naprave? Jasno je, da tempo mobilnega razvoja ne narekuje več poslovni svet, temveč prihaja s strani potrošnika. Poslovni svet je skorajda prisiljen sprejemati mobilne tehnologije in njihove ekosisteme, ki so jih osvojili končni potrošniki.

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, kjer so izpostavili potrebo po ukinitvi paralelnih omrežij in uvedbi omrežij kot javno dobro, torej bi jih financirala država. Operaterji bi omrežja le uporabljali in delali predvsem na vsebini in storitvah. Izpostavila se je tudi regulacija kabelskih operaterjev, ki je sedaj ni. Sodelovali so Sašo Todorović iz T-2, Boštjan Košak iz Amis-a, mag. Zoran Vehovar iz Telekoma Slovenije, Franc Dolenc iz APEKa, mag. Boštjan Škufca Zaveršek iz Si.mobila in novinar revije Mobinet, ki je okroglo mizo uspešno moderiral.

SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO

PSS4000 Sistem za avtomatizacijo PSS4000 podjetja Pilz krmili in nadzira transportne sisteme brez voznika

V vsakem transportnem sistemu brez voznika podjetja MoTuM se nahaja krmilnik PSSuniversal PLC, ki nadzira hitrost in smer vsake posamezne transportne enote.

1 Pripravil: Miro Vargeko, univ. dipl. inž. el., SMM d.o.o., vir: www.pilz.de

T

ransportni sistemi brez voznika se uporabljajo v mnogih branžah in industrijskih vejah. Kot stroškovno učinkovita transportna rešitev znotraj podjetja, je najbolj zaželena fleksibilnost, natančnost, pa tudi zanesljivost in varnost sistemov. Belgijsko podjetje MoTuM, proizvajalec transportnih sistemov brez voznika, se je iz teh razlogov odločilo za sistem avtoma zacije PSS4000 in sicer za nadzor mobilnih robotov.

AVTOMATIKA 113/2012

15

SAMODEJNI TRANSPORTNI SISTEM PILZ

Kot proizvajalec transportnih sistemov brez voznika – angleško: Automated Guided Vehicle ali na kratko AGV – postavlja MoTuM modulrarnost in fleksibilnost svojih sistemov, kakor tudi za stranko specifične konstrukcije, v središče svoje poslovne filozofije. Logistični center belgijskih logističnih strokovnjakov 2XL v Zeebrugge, je MoTuM opremil s skupno 15 lasersko podprtimi AGV-ji.

Zahtevan cilj je bil bistvo povišanje kapacitete. Da bi to lahko dosegli, morajo transportni sistemi brez voznikov fleksibilno reagirati na različne zahteve. Ta visoko zahtevana fleksibilnost je bila odločilna za uporabo sistema za avtomatizacijo PSS4000 nemškega strokovnjaka za avtomatizacijo Pilz iz Ostfilderna pri Stuttgartu. Pred vsem modularno načrtovanje sistema, raznolikost funkcij in možnost razširitve sistema, so bistveno vplivali na odločitev o uporabi tega sistema za avtomatizacijo.

2 Slika 1 - Transportni sistem brez voznika MoTuM (Pilz GmbH & Co. KG) V vsakem transportnem sistemu brez voznika podjetja MoTuM se nahaja krmilnik PSSuniversal PLC, ki nadzira hitrost in smer vsake posamezne transporten enote.

Slika 2 - Krmilnik PSSuniversal PLC v sistemu za avtomatizacijo PSS4000 (Pilz GmbH & Co. KG) Krmilniki PSSuniversal PLC so tako imenovani „Allrounder-ji“ sistema za avtomatizacijo PSS 4000 podjetja Pilz.

Varen transport v vseh smereh Zaradi modernizacije avtomatizacije kompletne izvedbe, se je lahko optimirala odprava palet v logističnem centru. Pri tem se je vstopna kapaciteta povišala na 150 palet na uro, izhodna kapaciteta pa se trenutno giblje pri 300 palet na uro. V vsakem transportnem sistemu brez voznika v logističnem centru se nahaja krmilnik PSSuniversal PLC, skupno 15 krmilnikov. Ti nadzirajo hitrost in smer vsake posamezne transportne enote. Krmiljenje in nadzor vnaprej definiranega varnostnega območja, se odvija v odvisnosti od izmerjene hitrosti in kota zasuka. Če je npr. hitrost velika se vgrajenemu čitalcu določi večje območje varnosti, katero mora zajemati. Čitalcu se zraven tega posreduje tudi smer transportnega sistema brez voznika, v kolikor le ta spremeni smer. Tako se lahko območje zajemanja razširi v vse smeri.

Na ta način je sistem zmožen kompenzirati pot zaviranja, ne glede na smer. To je prednost v primerjavi z običajnimi transportnimi sistemi brez voznika, ki imajo po navadi vgrajen standarden krmilnik, saj pri teh ni zagotovljena redundanca rotacijskega dajalnika in tako se ta naloga ne more

16

Slika 3 - PSENopt (Pilz GmbH & Co. KG) Svetlobne mreže PSENopt zvišujejo učinkovitost kakor razpoložljivost naprav in so v pomoč pri izboljšanju ergonomije posameznih delovnih mest.

realizirati. Za prepoznavanje posameznih pomikov palet na transportnem sistemu brez voznika med transportom, so na vsakem transportnem sistemu nameščene svetlobne mreže PSENopt, prav tako od podjetja Pilz. Če pride do nepričakovanega premika palete izven definiranega območja, se ta informacija takoj posreduje krmilniku PSSuniversal PLC tega AGV-ja in posledično se AGV ustavi.

AVTOMATIKA 113/2012

3

PSS 4000 za varen nadzor smeri in hitros Krmilniki PSSuniversal PLC sistema za avtomatizacijo prevzemajo v Zee brugge-u predvsem krmiljenje in nadzor pomembnih varnostnih funkcij. Dodatno pa se krmilijo tudi standardne naloge, kot so nakladanje in razkladanje AGV-ja. Te naloge izvajajo standardni senzorji in rotacijski da-

SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO

jalniki za razpoznavanje smeri in hitrosti, ki so priključeni na krmilnik. Števni modul krmilnika PSSuniversal v kombinaciji s funkcijskimi bloki v uporabniškem programu omogoča varno ovrednotenje hitrosti, pozicije in mirovanja.

4 Slika 4 - Sistem za avtomatizacijo PSS 4000 (Pilz GmbH & Co. KG) PSS 4000 podjetja Pilz bazira na decentralnem E/A sistemu PSSuniversal. Na razpolago je osnovni modul za varnostne kakor tudi standardne funkcije za različne klase uporabe.

Direktor MoTuM-a, Pieter van Caesbroeck pravi: „Krmilnik PSSuniversal PLC, ki spada v avtomatizacijski sistem PSS4000, je zaradi fleksibilnosti in svoje funkcije, upoštevajoč nadzor varne smeri in nadzor hitrosti, idealen za naše potrebe. Tudi zmožnost programiranja po EN/IEC 61131-3, je za nas prednost – tako je sistem lažje programirati in nastavljati s strani vsakega integratorja.

Avtomatizacijski sistem, ki je v uporabi, je v osnovi sestavljen iz različnih klas strojne opreme, kakor tudi infrastrukturnih komponent. Razpoložljivi E/A moduli se lahko uporabljajo tako za standardne kakor tudi za varnostne naloge. Posebne funkcije, kot so nadzor smeri in hitrosti, pa omogočajo visoko fleksibilnost in zmožnost prilagajanja na konkretno aplikacijo.

PSSuniversal PLC

S pomočjo Real-time Etherneta SafetyNET p odprtega sistema za avtomatizacijo lahko vse krmilne komponente povežemo v mrežo.

Prenašajo se podatki tako za standardne krmilne naloge, kakor tudi za varnostne krmilne naloge. Skupaj s pripadajočo programsko platformo PAS4000 in programskim urejevalnikom PASmulti, ter urejevalnikom po EN/IEC 61131-3, je sistem za avtomatizacijo enostavno in fleksibilno prilagodljiv za vsako aplikacijo. „Poleg visoke fleksibilnosti in modularnosti sistema za avtomatizacijo PSS4000, je bil za našo odločitev odločilen tudi dolgoletni Know-how podjetja Pilz na področju varnostne in avtomatizacijske tehnike. Pilz nas je optimalno podpiral od koncepta, preko razvoja, kakor tudi izbire tehnike, do faze zagona“, opisuje Pieter van Caesbroeck.

V prihodnosti načrtujemo nadaljnje skupne projekte. Tako se bo MoTuM še bolj angažiral pri obnovi transportnih sistemov brez voznika, natančneje ročnih viličarjev. Poleg tega razmišljajo o vgradnji brezžične varnosti v AGV floto. Tudi tukaj bo glavno vlogo igral sistem za avtomatizacijo PSS 4000, s pogledom na krmiljenje in nadzor.

grafični programski urejevalnik PASmulti. S pred izdelanimi programskimi bloki za standardne in varnostne funkcije, je omogočena visoka stopnja standardizacije. S pomočjo modularne izgradnje krmilnikov se dajo logistične naloge, kot so npr. varnostne naprave zapornic ali transportni sistemi, glede na individualne zahteve, zelo fleksibilno prilagoditi.

Logistične naloge fleksibilno rešljive s PSS 4000 Krmilja PSSuniversal PLC so tako rekoč „Allrounder-ji“ sistema za avtomatizacijo PSS4000 podjetja Pilz. Na razpolago so v dveh variantah: PSSuniversal PLC z dvema SafetyNET p vmesnikoma in PSSuniversal PLC s SafetyNET p in Profibus-DP vmesnikom. Spominsko programirljivi krmilniki (PLC) so programirljivi v skladu z osnovnim jezikom EN/IEC 61131-3 za standardne in varnostne naloge. Na razpolago so že PAS IL (seznam ukazov) in PAS STL (strukturiran tekst) kakor tudi AVTOMATIKA 113/2012

S pomočjo naprave za posluževanje in diagnosticiranje PMIvisu, ravno tako od podjetja Pilz, lahko v primeru napak prikličemo jasne diagnostične informacije. Sporočila o motnjah so enoznačno prikazane. Komunikacija s krmilnikom poteka preko Etherneta in Modbus TCP. Razširljive funkcije je možno direktno sparametrirati preko posluževalnega panela. Rešitve prilagojene ena drugi združujejo enostavno programiranje na eni strani in jasno prikazovanje diagnostike na drugi strani.

17

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO

Nov Siemens Industry Online Support Informacije: Simon Čretnik, Siemens d.o.o.

E

ne najpomembneših lastnos Siemens avtoma zacijske opreme so odprtost in učinkovit dostop do informacij. Pri tem ključno vlogo igra spleta podporna stran imenovana Industry Online Support, ki se bo od začetka leta 2013 predstavil v prenovljeni in izboljšani obliki.

Veliko funkcionalnosti je ostalo istih. Še zmeraj je možno najti informacije o produktih, rešitvah, servisnih storitvah na enak način na novi Support strani. Prav tako so na v obstoječem formatu na voljo pogovori v forumih, ki so jih uporabniki spremljali. Prav tako bodo uporabniki še naprej prejemali obvestila ”newsletters” na katera so naročeni.

Seveda pa bodo spremembe opazne - predvsem bo na voljo veliko novih stvari, vse skupaj pa bo zapakirano v sodobnejši dizajn.

Glavna razlika je v dizajnu Online Support strani, ki je sedaj v skladu z ostalimi Siemens spletnimi stranmi. Posledično se bo v tem okolju lažje našlo željene informacije.

Če se posamezni naslovi ”URL” uporabljajo kot zaznamki, bodo spletni brskalniki še vedno vodili na iste strani.

Slika 1: Siemens Industry Online Support

18

AVTOMATIKA 113/2012

TEHNIČNA PODPORA

Najpomembnejše funkcije so vedno na istem mestu na vseh straneh: 1. Menijska vrstica povezuje do glavnih območij spletne strani. Na tem mestu se je možno kadarkoli registrirati in prijaviti, ter tako dostopati do novih lastnosti, ki jih osebne nastavitve ”mySupport” ponuja 2. Povezave do servisnih storitev so v osrednjem delu. Na začetni strani se nahajajo najnovejše informacije in povezave, ki hitro vodijo do željenega cilja na drugih območjih ”Online Support” 3. Povezave iz menijske vrstice se ponovijo na vrhu strani: ”Product support”, ”Services”, ”Forum” in ”mySupport” 4. Na vsaki strani se nahaja osebni ”mySupport” kokpit Product support - osrednji informacijski bazen Vse tehnične informacije o produktih so še zmeraj na ”Product support” strani, se je pa spremenil način dostopa:

Izvajamo: - konstrukcije in izvedbe specialnih strojev - predelava strojev - regulacija vrtenja motorjev - krmiljenje strojev - tehnična podpora in servis Dobavljamo: - servo pogone - frekvenčne in vektorske regulatorje - mehke zagone - merilne sisteme s prikazovalniki - pozicijske krmilnike - planetne reduktorje in sklopke - svetlobne zavese in varnostne module - visokoturne motorje

Slika 2 - Product support

Zastopamo: - EMERSON - Contol Techniques - Trio Motion Technology - ELGO Electronics - ReeR - Motor Power Company - Ringfeder - GERWAH

V starejši verziji verziji je bil možen dostop samo preko produktnega drevesa kar je pomenilo, da se je bilo treba prebiti do informacij po drevesni strukturi.

Nova verzija bo postopek precej pohitrila z ustreznimi filtri in iskalniki. Katera koli pot se izbere, vsak filter zmanjša množico informacij in vodi direktno na željeno lokacijo. mySupport - osebno območje Funkcionalnost je sedaj precej obsežnejša in zmogljivejša. Na tej strani so možne prilagoditve po lastnem okusu.

Območje vsebuje: • Osebna sporočila: sporočilni sistem v Online Support • Prošnje: ”my Support Request” do tehnične podpore • Obvestila: avtomatska sporočila, ko so na voljo nove informacije o spremljanih temah (v prejšnji verziji imenovan newsletter) • Filter: lastne nastavitve filtrov na straneh ”Product Support” in ”Forum” • Najljubše: zaznamki s strani ”Product Support” in ”Forum” • Označevanje: ključne besede v kombinaciji z najljubšimi • Pregledani vnosi: sezam zadnjih ogledanih strani • Dokumentacija: osebna aplikacija za uporabniku prijazno dokumentacijo (prej ”My Documentation Manager”) • Osebni podatki: upravljanje z osebnimi podatki • CAx vnosi: območje kjer je moč najti vse potrebne podatke za načrtovanje • Extranet: dostop do informacij na zaprtem območju Skratka: sodobnejši dizajn, enostavna uporaba, učinkovita uporaba so glavne lastnosti novega ”Industry Online Support”. https://support.automation.siemens.com AVTOMATIKA 113/2012

- Vgrajen pozicioner - Izredna prilagodljivost (možnost izbire različnih pozicionerjev) - Vgrajena zaviralni modul in filter - Dve razšiitveni mesti za opcijske kartice - SmartCard za shranjevanje in kloniranje parametrov - Brezplačen programski modul POZ-PRO za enostavnejše pozicioniranje - funkcija varnostnega izklopa kategorije 3 (Secure Disable) - Na zalogi - Ugodna cena

19

ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO

UM18-2 Hi ultrazvočni senzor

Informacije: David Vidmar, SICK d.o.o.

Majhna velikost, več funkcionalnosti - vsestranski ultrazvočni senzor za razdalje do 1,3 m Serija UM18 Hi-2 ponuja majhno ohišje v kombinaciji z visoko stopnjo funkcionalnosti. Štiri merilna območja do 1300 mm omogočajo prilagodljivo uporabo senzorja. Za lažjo integracijo v stroj, sta na voljo dve različici ultrazvočnega senzorja: ravna ali izvedba za montažo pod pravim kotom in trije industrijski vmesniki. Poleg naprave z analognim tokovnim in napetostnim izhodom, je na voljo še verzija s tranzistorkim push-pull preklopnim izhodom ter IO-Link povezavo.

Kratek opis • Zanesljivo merjenje neodvisno od barve materiala, prosojnosti, sijaja in svetlobe okolice • Štiri razdalje zaznavanja do 1300 mm • Kratko M18 kovinsko ohišje z dolžino 41 mm • Različica z ravnim ohišjem ali pod pravim kotom • Analogni napetostni, analogni tokovni ali pushpull (PNP / NPN v enem) preklopni izhod z IO-Link povezavo • Možnost nastavljanja preko IO-Link in / ali učenje z večnamenskim digitalnim vhodom • Visoka odpornost na umazanijo, prah, vlago in meglo

20

Prednosti • Pri razdaljah do 1.300 mm ponuja obilo možnosti za fleksibilno uporabo • Preprosta integracija v stroj zaradi kratkega M18 ohišja, na voljo v ravni izvedbi ali pod pravim kotom • Inteligentni filtri za merjenje zagotovitavljajo zanesljive rezultate meritev za največjo stabilnost procesa • Vgrajena temperaturna kompenzacija zagotavlja visoko natančnost merjenja za boljšo kakovost procesa • Robustno, kompaktno kovinsko ohišje zagotavlja najvišjo razpoložljivost stroja • Sinhronizacija in multipleksiranje omogoča hkratno uporabo do 10 senzorjev, kar izboljšujejo prilagodljivost ter stabilnost procesa • Nenamerno spreminjanje nastavitev tipala je onemogočeno, saj se za postopek učenja uporablja pin na konektorju • Naprave s preklopnim izhodom in IO-Link povezavo zagotavljajo največjo prilagodljivost stroja, hkrati pa preprosto upravljanje

AVTOMATIKA 113/2012

SENZORIKA

Področja uporabe • • • •

Ugotavljanje, merjenje in pozicioniranje visoko sijajnih in transparentnih materialov v pakirni industriji Nadzor in spremljanje nivoja tekočin ali sipkih materialov Preverjanje premera koluta z navito pločevino,

• •

papirjem ali drugimi umetnimi masami Detekcija in pozicioniranje elektronskih vezji, solarnih rezin ali steklenih plošč v industriji elektronike ter solarni industriji Detekcija ter stalno spremljanje tkanin in drugih materialov Odkrivanje temnih lesenih desk ali svetlečim kovinskih delov

E3FA/E3RA serija M18 cilindričnih senzorjev Informacije: Ambrož Podkoritnik, MIEL d.o.o.

Omron s 40 letnimi izkušnjami in kot eden vodilnih proizvajalcev fotoelektričnih senzorjev ponuja popolnoma prenovljeno serijo popularnih M18 cilindričnih senzorjev serije E3FA/E3RA. Odlikuje jih odlično razmerje med robustnostjo, enostavno uporabo in ceno.

Ker so senzorji dolgi le 34,5mm in glede na predhodno serijo skoraj dvakrat krajši, so še primernejši za montažo tam, kjer smo s prostorom omejeni.

Senzorji so pulzno sinhronizirani in za sprejem uporabljajo filtre valovne dolžine, kar omogoča zelo zanesljivo delovanje v spremenljivih pogojih.

Zaradi visoke IP67 (IP69K) zaščite so odporni na zahtevno okolje in imajo zaščito pred elektromagnetnimi motnjami. Omron jih ponuja v difuzni izvedbi, z nastavljivo občutljivostjo zaznavanja, v oddajno-sprejemni izvedbi in retroodbojni izvedbi.

V vseh primerih so na voljo ožičeni ali konektorski modeli v kovinskem ali plastičnem ohišju. Nabor

obsega tudi posebne izvedbe za zaznavo transparentnih predmetov. Velik nabor različnih tipov bo

AVTOMATIKA 113/2012

zadostil potrebam vaše aplikacije.

Več informacij na www.miel.si; 03 898 57 50; info@miel.si

21

NUMERIČNE SIMULACIJE

Načrtovanje in optimizacija s pomočjo numerične simulacije Avtor: Dr. Dejan Križaj, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani

Vedno bolj zmogljivi računalniki, izpopolnjena programska oprema in izboljšave na področju numeričnega reševanja sistemov diferencialnih enačb omogoča vedno bolj prisotno uporabo numeričnih simulacij v postopkih začetnega načrtovanja naprav, kot tudi pri optimizaciji njihovega delovanja.

V Laboratoriju za bioelektromagnetiko na Fakulteti za elektrotehniko (Univerza v Ljubljani) se že vrsto let ukvarjamo z numeričnimi simulacijami elektromagnetnih struktur. Namen simulacij je večplasten: poglobljena razlaga elektromagnetnih pojavov v pedagoške namene, raziskovalno-razvojno delo na področju izboljšav in optimizacije elektronskih sestavov, inovacijsko delo na novih področjih. V zadnjem času smo delo razširili še na vedno bolj aktualno področje numeričnih simulacij pojavov, ki poleg elektromagnetnih pojavov vključujejo še termične pojave,

strukturno mehaniko in fluidiko. To nam omogočajo moderni simulacijski programi, pri čemer je potrebno izpostaviti programsko orodje Comsol Multiphysics (www.comsol.com), ki nam omogoča simulacijo zahtevnih 2 ali 3D struktur z vključevanjem več fizikalnih pojavov hkrati. Osnovni paket vsebuje možnost simulacije elektromagnetnih, strukturno mehanskih, fluidnih ter kemijskih pojavov, ki jih je mogoče medsebojno prepletati, hkrati pa je mogoče dokupiti tudi že posebej izdelane module, ki omogočajo hitrejšo in bolj učinkovito izgradnjo simulacijskih modelov.

Slika 1 - Prikaz modulov programskega paketa Comsol, ki so specializirani za določena področja simulacij.

22

AVTOMATIKA 113/2012

NAČRTOVANJE IN OPTIMIZACIJA NAPRAV

Slika 1 prikazuje možnost dodatne izbire modulov kot so AD/DC (elektromagnetika), MEMS (mikro-elektro-mehanske strukture), Heat Transfer (toplota), itd. V nadaljevanju prikazujemo nekaj primerov simulacij, ki smo jih izvedli v Laboratoriju za bioelektromagnetiko.

Naše glavno področje raziskovanja je povezano z elektrotehniko in raziskovanjem pojavov, ki vključujejo izračune elektromagnetnega polja. Problemi, ki jih analiziramo, so zelo raznoliki in vključujejo vsa področja od elektrostatike, magnetostatike do elektrodinamike. Na sliki 2 prikazujemo nekaj rezultatov raziskav: 1) analiza prevajanja toka v mišici. Na sliki je prikazana efektivna gostota toka pri vzbujanju mišice z izmeničnimi signali. Namen te simulacije je določanje pozicije elektrod pri štiritičkovnem merjenju impedance (bioimpedanca) za optimalno določanje mišičnih sprememb.

2) dielektroforeza omogoča manipulacije majhnih nevtralnih delcev s pomočjo izmeničnega (pa tudi enosmernega) električnega polja, kar je posebno zanimiva metoda za brezkontaktno premikanje bioloških celic.

3) pri raziskavi inovativnega detektorja nanodelcev smo sodelovali z raziskavo detekcije oplaščenih nanodelcev s kapacitivnim senzorjem, pri čemer kapljica vode ob naletu v senzor napolnjen z vodo ustvari merljivo spremembo kapacitivnosti in s tem omogoča štetje nanodelcev (koncentracijo) v zraku.

4) Transkranialna magnetna stimulacija je vedno bolj pomembna metoda brezkontaktne stimulacije določenih delov možganov (zdravljenje depresije, shizofrenije, …).

S simulacijo je mogoče optimirati obliko stimulirajočih tuljav, ki zagotovijo čim bolj fokusirano inducirano polje v možganih.

5) Novi dizajni elektromagnetnih struktur so lahko zelo kompleksni in vključujejo veliko število komponent. Program nam omogoča upoštevanje nelinearnih lastnosti magnetizacije feromagnetnih struktur in natančne izračune sil znotraj elektromagnetnega sprožnika.

lirano spremeni specifična prevodnost in s tem upornost. To lahko s pridom izkoristimo tako, da jih namestimo ob skrajnem robu upogljivega lističa ter jih električno povežemo v obliko, ki je znana kot Wheatstonov mostič. Ta način omogoča večjo natančnost merjenja spremembe upornosti in s tem upogiba oz sile na konico jekla. Pri analizi je potrebno upoštevati model strukturne mehanike za izračun upogiba, ter nato sprememb specifične prevodnosti zaradi piezorezistivnega efekta. S pomočjo električnega modela je mogoče iz spremenjenih električnih lastnosti določiti spremembo električne napetosti v mostični vezavi.

Primer elektromehanske simulacije je simulacija senzorja sile, ki deluje na principu piezoelektričnega efekta (slika 3). Na tanek upogljiv kos jekla so nameščeni štirje polprevodniški upori, ki imajo to lastnost, da se jim ob raztezku zelo kontro-

Slika 3 - Simulacija senzorja sile, ki deluje na principu piezoelektričnega efekta

Slika 2 - Primeri simulacije elektromagnetnih pojavov: 1) tok v mišici, 2) premikanje delcev z dielektroforezo, 3) kapacitivni senzor nanodelcev, 4) magnetno polje v glavi pri transkranialni magnetni stimulaciji, 5) magnetno polje in sile v elektromagnetnem sprožniku

AVTOMATIKA 113/2012

Poznavanje temperaturne porazdelitve po električnih elementih je lahko ključnega pomena pri načrtovanju in optimizaciji delovanja elektro-termičnih elementov (Slika 4). V analizi smo želeli ugotoviti način prevajanja toplote znotraj električnega elementa in s tem ugotavljati vplive geometrijskih in drugih sprememb za izboljšanje delovanja. Izdelan model omogoča tudi analizo porazdelitve magnetnega polja, ki omogoča izračun magnetnih sil za premik (aktuaci-

23

NUMERIČNE SIMULACIJE

jo). Pri termični analizi smo iz električnega modela izračunano moč uporabili kot vir toplote in določili porazdelitev temperature po elementu.

Pri simulaciji je bilo potrebno upoštevati še povraten vpliv toplote na spremembo (specifične) upornosti navitja.

Slika 4 - Temperaturna porazdelitev znotraj električnega elementa in in v okolici

Mikrofluidni sistemi se vedno pogosteje uporabljajo v tako imenovanih Lab-on-a-chip napravah, ki vključujejo sistem za prenos tekočin, segrevanje, mehansko obdelavo in zaznavanje npr. z merjenjem impedance.

To so kompleksni sistemi tako za numerično analizo kot tudi za izdelavo. Običajno se pri tem uporabi polprevodniška tehnologija v povezavi s postopki mikromehanske obdelave (MEMS – micro-electro-mechanical systems).

Numerična simulacija zahteva poznavanje fizikalnih pojavov fluidike, termične analize, elektromagnetnih pojavov ter strukturne mehanike. V analizi smo obravnavali delovanje mikromehanske črpalke, katere posebnost so negibljivi ventili, ki so realizirani v obliki ovir znotraj mikrokanala. Te ovire se pripirajo ob upogibanju membrane, ki jo aktuiramo s pomočjo piezoelektrika. Ta hkrati deluje kot črpalka, ki vleče in potiska tekočino skozi kanal.

V prispevku smo nakazali različne načine uporabe modernih računalniških programov za numerično modeliranje struktur ob upoštevanju prepletenih fizikalnih pojavov. To nam omogoča modeliranje delovanja in optimizacijo zelo kompleksnih pojavov in struktur. Uporaba teh programov zahteva razumevanje fizikalnih pojavov, numerične matematike in grajenja modelov primernih za numerično simulacijo.

Slika 5: Piezoelektrična PDMS mikročrpalka s pregradami: a) tračna izvedba b) diskasta izvedba

24

AVTOMATIKA 113/2012

V laboratoriju smo odprti za sodelovanje na tem vedno bolj prisotnem področju, ki podjetjem doprinese k izboljšavam pri načrtovanju in optimizaciji novih ali že obstoječih naprav, na raziskovalnem področju pa raziskavam novih postopkov in struktur ter izboljšanem razumevanju njihovega delovanja.

PROCESNE KOMUNIKACIJE

Vgrajen Ethernet vmesnik z možnostjo vtičnika Informacije: Andrej Rotovnik, MIEL d.o.o.

Vgrajen Ethernet vmesnik na krmilniku CP1L se lahko uporablja tako za programiranje, kot tudi za komunikacijo z ostalimi napravami, ki imajo vgrajen Ethernet vmesnik. Funkcija vtičnika omogoča komunikacijo s katerokoli napravo, ki ima Ethernet vmesnik, ne glede na vrsto protokola. Omogoča uporabo standardnih Ethernet protokolov, vključno z UDP, TCP in Modbus/TCP (z uporabo funkcijskih blokov). Vgrajen Ethernet vmesnik prav tako podpira Omronov FINS Ethernet protokol, ki omogoča enostavno povezavo npr. med PLC-ji in operaterskimi paneli (HMI).

Standardizacija z Ethernet komunikacijo prinaša uporabnikom številne prednosti. Ethernet je izjemno razširjen, zato je povezovanje cenejše, kot pri serijski komunikaciji, povezovalni kabli so lahko dolgi do 100m, kar omogoča fleksibilnejšo decentralizacijo avtomatiziranega sistema. Implementacija Ethernet-a omogoča do tri neodvisne povezave preko enega kabla.

Z vgrajenim Ethernet-om so na voljo tri verzije krmilnika CP1L in sicer z 20, 30 ali 40 I/O točkami, razširiti pa ga je mogoče do 160 I/O točk. Nova izvedba CP1L-E ima standardno vgrajena tudi dva 10-bitna analogna napetostna vhoda 0 do 10V. Na voljo pa so tudi nove analogne razširitvene enote z dvema vhodoma, z dvema izhodoma ali pa kombinirana enota z dvema vhodoma in dvema izhodoma.

CP1L-E je izredno primeren za distribuirane sisteme vodenja, kot so npr. vodovodni sistemi (črpališča), sistemi daljinskega ogrevanja, sistemi javne razsvetljave ter ostali decentralizirani sistemi vodenja v industriji.

AVTOMATIKA 113/2012

25

POSLOVNE NOVICE

Mentorstvo, infrastrukturna podpora in 20.000 EUR denarne nagrade za najboljše

Začenjamo ITIME+ pospševalnik idej Informacije: Elvisa Basailović, Tehnološki park Ljubljana

L

jubljana, 8. november 2012 – Organizatorji RC IKT, Tehnološki park Ljubljana in Tovarna podjemov s partnerji, uradno napovedujejo začetek ITIME+, pospeševalnika idej, s ciljem vzpodbujanja nastanka novih inova vnih podje j. Podjetniške ekipe in novo ustanovljena podjetja bodo razvijala svoje podjetniške ideje in produkte v osem mesečnem izobraževalno mentorskem programu, s polno podporo podjetniške in tehnološke infrastrukture. Najboljši se bodo potegovali za bogato denarno nagrado 20.000 EUR, ki jo prispevata RC IKT in družba tveganega kapitala META Ingenium.

ITIME+, pospeševalnik idej, je namenjen razvoju in komercializaciji podjetniških idej in rešitev mladih talentov, ki delujejo v panogah TIME (telekomunikacija, internet, mediji in zabava). Program traja osem mesecev, ki poleg izobraževalno mentorskega programa z vrhunskimi tehnološkimi in podjetniškimi mentorji, nudi podjetniško in najsodobnejšo tehnološko infrastrukturo za razvoj in rast podjetij RC IKT in Microsoft BizSpark.

Potek ITIME+ programa Program poteka v treh fazah. V prvi fazi so mladi talenti vabljeni, da se prijavijo v program do 15. decembra 2012 preko internetne strani www.itime.si. Strokovna komisija nato izbere finaliste, ki bodo v drugi fazi obiskovali intenzivni izobraževalno mentorski program, katerega cilj je mladim talentom zagotoviti mentorstvo, svetovanje, infrastrukturo, IKT storitve za izdelavo prototipa oziroma minimalno sprejemljivega produkta (MVP). V tretji

26

fazi bo zmagovalno podjetje s pomočjo denarne nagrade razvijalo svoj produkt naprej in ob zaključku programa dobilo priložnost predstavitve družbi tveganega kapitala META Ingenium, ki mu lahko z investicijo omogoči globalni tržni preboj.

Kdo lahko sodeluje in bogate nagrade V ITIME+ se lahko vključijo predane podjetniške ekipe ali nova podjetja, ki niso starejša od enega leta. Bogat paket nagrad zagotavljajo organizatorji s partnerji in pokrovitelji. Najboljši dve ekipi bosta sodelovali na mednarodni b2b konferenci v Barceloni. Ekipe imajo možnost se vključiti v programe Imagine Cup 2013, Start:up leta in Go:Global Slovenija. Zmagovalec prejme denarno na-

AVTOMATIKA 113/2012

ITIME+ POSPEŠEVALNIK IDEJ

grado v višini 20.000 EUR, ki jo prispevata RC IKT in META Ingenium ter brezplačni delavni prostor z razpoložljivo IKT infrastrukturo v Geek House Kranj.

Podjetniška in tehnološka infrastruktura Organizatorji RC IKT, Tehnološki park Ljubljana in Tovarna podjemov zagotavljajo ekipam celovito podjetniško podporno okolje. RC IKT pa kot enovit ekosistem za inovativna in visokotehnološka IKT podjetja sodeluje v ITIME+ s specifičnim ciljem omogočiti podjetniški razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij v regiji.

Direktor RC IKT, mag. Bojan Dremelj predstavi: »RC IKT bo novo ustanovljenim podjetjem in podjetniškim ekipam, ki bodo razvijali inovativne rešitve na področju IKT tehnologij, v okviru brezplačnega mentorsko izobraževalnega programa ITIME+, omogočil delovni prostor z dostopom do informacijskih in komunikacijskih kompetenc, tehnologij in infrastrukture. Najboljša ekipa novo ustanovljenega IKT podjetja, lahko kandidira za glavno denarno nagrado 20.000 EUR, ki jo RC IKT prispeva v sodelovanju s skladom tveganega kapitala META Ingenium.« Družba tveganega kapitala META Ingenium, ki jo upravlja mednarodna upravljavska družba Zernike Meta Ventures, investira v inovativna podjetja z visokim potencialom rasti v zgodnjih fazah razvoja, se je odločila podpreti program ITIME+, pospeševalnik idej, ki je edinstveni pospeševalnik na področju JV Evrope. »ITIME+ z intenzivnim mentorsko izobraževalnim programom, v podpornem okolju RC IKT z najsodobnejšo IKT infrastrukturo, omogoča intenziven razvoj podjemov z visoko stopnjo rasti. Velika prednost sodelovanja v ITIME+ je spremljanje razvoja novih visoko tehnoloških podjetij. Podjetja, ki bodo izšla iz pospeševalnika ITIME+, so ciljna skupina META Ingenium za lastniško financiranje razvoja. V sodelovanju z RC IKT vzpostavljamo priložnost za finančne naložbe v perspektivna visoko tehnološka podjetja.« povzame Nina Mazgan, direktorica META Ingenium (ZMV).

“Veselimo smo, da smo del ITIME+ pospeševalnika, kjer se združujejo mladi talenti z idejami na področju TIME tehnologij (telekomunikacija, internet, mediji in zabava) ter na drugi strani mentorji, ki pomagajo pri razvoju in komercializaciji rešitev. Letos je pospeševalnik ITIME+ doživel kar nekaj sprememb.

Prvo v sami organizaciji, ki bo potekala v treh fazah: prva faza je identifikacija idej, ki se bo nadaljevala v izdelavo prototipa oziroma MVP, kjer bo izbranim skupinam, kot nagrada, omogočeno brezplačno delovno mesto v najbližjem »coworking« okolju Geek House (Tehnološki park Ljubljana, Kranj, Maribor ali Nova Gorica). Start:up Geek House je prostor namenjen izključno ambicioznim, drznim, in podjetnim talentom z znanjem z visoko dodano vrednostjo, ki snujejo nov podjetniški podvig. V celotnem obdobju trajanja programa imajo možnost koristiti tako mentorsko pomoč izkušenih strokovnjakov kot tudi infrastrukturno podporo.« je povedal mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana

Za dodatne informacije: Urban Lapajne, organizacijski vodja ITIME+ urban.lapajne@tovarnapodjemov.org 041 372 418 AVTOMATIKA 113/2012

27

POSLOVNE NOVICE

Začetek slovenskega izbora za Imagine Cup 2013 Informacije: Katra Šemrov, odnosi z javnostmi, Microsoft Slovenija

• Uradni začetek slovenskega izbora za največje študentsko tekmovanje na svetu • Nove tekmovalne kategorije, privlačni spletni izzivi in bogatejše nagrade za najboljše mlade inovatorje • Prijave za sodelovanje organizatorji zbirajo do 3. februarja 2013 Z dogodkom »Prihodnost je v vaši dlani!«, ki se je 7. novembra odvijal na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, se je začel slovenski izbor za študentsko tekmovanje Imagine Cup 2013. Že enajsti Microsoftov Imagine Cup bo še raznovrstnejši, saj prinaša tri nove tekmovalne kategorije in več kot dvakrat bogatejši denarni sklad za najboljše mlade inovatorje. V zadnjem desetletju je na različnih regionalnih, lokalnih in spletnih izborih Imagine Cupa sodelovalo več kot 1,65 milijona študentov, ki so razvili aplikacije in igre za nekatere najtežje svetovne izzive, vedno znova pa so se odlično izkazali tudi slovenski predstavniki. Slovenski izbor za Imagine Cup 2013, ki poteka v tesni povezavi s pospeševalnikom idej ITIME+, organizirajo Microsoftov center za inovacije, Tovarna podjemov, RC IKT iz Kranja in Tehnološki park Ljubljana skupaj s številnimi nevladnimi organizacijami in podjetji.

Biljana Weber, generalna direktorica slovenskega Microsofta: »Od prvega tekmovanja v letu 2003 je na Imagine Cupu doslej skupaj sodelovalo več kot 1,65 milijona študentov. A želimo biti še boljši, zato tokrat uvajamo več pomembnih novosti, s katerimi želimo k sodelovanju pritegniti še širši krog mladih inovatorjev. Na Imagine Cupu 2013 se bodo ti lahko pomerili v treh novih tekmovalnih kategorijah, najboljše na svetu pa čaka nagradni sklad, ki je kar dvakrat večji od lanskega.

Verjamemo, da bodo resni izzivalci za najvišje lovorike tudi slovenski študentje, ki so v preteklih letih vedno znova dokazali, da sodi domače znanje v sam svetovni vrh.« »Vidne uvrstitve študentov Univerze v Ljubljani na tekmovanju ImagineCup in podobnih tekmovanjih so zelo pomembne, saj jasno kažejo, da naši študenti po znanju in sposobnostih sodijo v sam svetovni vrh, s čimer dokazujejo kakovost naše univerze. Hkrati pa se moramo zavedati, da so uspehi delo ekip, ki v priprave vložijo veliko znanja, časa in truda.

Ena od prioritet univerze je spodbujanje najuspešnejših, vendar z napovedanim znižanjem sredstev v visoko šolstvo in znanost tega v prihodnosti morda ne bomo mogli v celoti udejanjit.« je povedal dekan Fakultete za računalništvo in informatiko, prof. dr. Nikolaj Zimic.

28

AVTOMATIKA 113/2012

Novi izzivi za večji poudarek na inovativnosti in podjetništvu Imagine Cup 2013 gradi na temeljih, ki so v zadnjih desetih letih k sodelovanju pritegnili več kot 1,65 milijona študentov, kot sta prizadevanje za boljši svet in druženje s sovrstniki z vsega sveta, ob tem pa daje več pozornosti tudi inovacijam in podjetništvu. Študentje se bodo na Imagine Cupu 2013 lahko pomerili v treh tekmovalnih kategorijah (namesto eni kot v prejšnjih letih): • Svetovno državljanstvo. Ta kategorija je namenjena razvoju aplikacij na Microsoftovih platformah, ki imajo največji potencial za pozitivne spremembe na področju zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih izzivov, s katerimi se srečuje človeštvo.

• Igre. Kategorija Igre je namenjena najbolj zabavnim in privlačnim igram za otroke in mladino na Microsoftovih platformah, kot so Windows 8, Windows Phone, Kinect for Windows Software Development Kit in Xbox Indie Games.

• Inovacije. V tej kategoriji bodo nagrajene prebojne aplikacije, ki bodo navdušile uporabnike in jim približale inovacije s področij, kot so socialna omrežja, spletno nakupovanje in druga. Študentje lahko do 3. februarja 2013 na spletni strani www.imaginecup.si oddajo kratek opis svoje ideje s podatki o tekmovalni ekipi in mentorju.

15. februarja bodo nato razglašene tri najboljše ekipe v vsaki kategoriji, ki se bodo v aprilu pomerile na slovenskem finalnem tekmovanju.

Zmagovalna slovenska ekipa bo julija 2013 odpotovala v ruski St. Peterburg, kjer bo potekal svetovni finale.

Ob novih tekmovalnih kategorijah je študentom na voljo tudi možnost sodelovanja na različnih spletnih izzivih, ki so posvečene posameznim tehnologijam in platformam. Na voljo so izzivi v razvoju aplikacij za Windows 8, Windows Azure in Windows Phone, prijave za sodelovanje pa se zbirajo do 15. januarja 2013.

IMAGINE CUP 2013 / MERILNA OPREMA

Organizatorji Slovenski izbor Imagine Cup 2013 organizirajo Microsoftov center za inovacije, Tovarna podjemov, RC IKT iz Kranja, Tehnološki park Ljubljana skupaj s številnimi nevladnimi organizacijami in podjetji. Poleg študentov, izobraževalnih in državnih inštitucij smo k sodelovanju pritegniti več uspešnih slovenskih podjetij in posameznikov, ki so projekt Imagine Cup prepoznali kot most za dostop do mladih talentov, idej in promocijo svoje inovativnosti pri reševanju izzivov današnje družbe in gospodarskega razvoja.

Več informacij: Katra Šemrov, odnosi z javnostmi, Microsoft Slovenija, v-kasemr@microsoft.com, tel. 051 671 103 Urban Lapajne, vodja slovenskega izbora tekmovanja Imagine Cup, urban.lapajne@tovarnapodjemov.org, 041 372 418

Nov Optični Reflektometer Informacije: EZŽ d.o.o.

SAT-18C1 je zanesljiv in hkrati cenovno dostopen prenosni optični reflektometer!

Kompakten enorodovni OTDR z naprednim barvnim ekranom na dotik, vgrajenim modulom z dvemi valovnimi dolžinami 1310/1550 nm, dinamičnim razponom 30/28 dB in dodatnim VFL izhodom z rdečo vidno svetlobo se ponaša s kratkim ne-zaznavnim področjem (1.6 m) in edinstveno funkcijo posodabljanja prek spleta.

SAT-18C1 podpira Bellcore GR196. Shrani do 1000 meritev. Ima vgrajen USB vmesnik, SD spominsko kartico in litijev akumulator (4.4 Ah), ki zmore 10 ur obratovanja. Dimenzije 201 x 100 x 60mm. Teža 1kg (instrument brez kovčka in opreme).

Komplet 9994E vsebuje OTDR 18C1 z VFL-jem, zamenljive ST, SC in FC nastavke, naramnice, polnilec akumulatorja, napajalni kabel, programski paket za prenos, hrambo in obdelavo rezultatov, navodila za uporabo in prenosni kovček.

AVTOMATIKA 113/2012

29

OPREMA ZA MERILNA AVTOMATIZACIJO OPREMA

Uporabnost testiranja v vezju (ICT- In Circuit Testing) Osnovni namen linije za proizvodnjo elektronskih skanih vezij, ki ustrezajo zahtevam stranke. Odstopanja v kakovos uporabljenih materialov, problemi pri načrtovanju skanine in procesne napake lahko pokvarijo kakovost končnega izdelka. zato je efek vno tes ranje ključnega značaja za zagotovitev konkurenčne prednos izdelka.

Vir: Agilent Technologies

ICT tako neposredno kot posredno znižuje čas testiranja in postavitve Testiranje v vezju (ICT) je dobro orodje za testiranje in zaznavo defektov v komponentah in proizvodnih procesih. Test uporablja elektronske sonde za testiranje vseh komponent v dokončno setavljenem tiskanem vezju. Pri tem izolira in testira eno komponento za drugo, ne glede na to, da so komponente električno

Tabela 1 - Najpogostejše napake na tiskanih vezjih

Napaka

Možni vzroki

Možni viri

Tip napake

Spajka med nogicami

• Preveč spajke • zamaknjene nogice • zvite nogice

Valno/reflow spajkanje

Električni/strukturni

Prekinitve v spajki

• Premalo spajke • »tombstoning« • napačno položena komponenta

Nanašanje spajke Valno/reflow spajkanje

Električni/strukturni

Manjkajoča komponenta

• Manjka lepilo • Tresljaj • Manjka spajka

Postavitev spajke

Električni/strukturni

Napačna komponenta/napačna orientacija

• Človeška napaka • Napaka upravljanja • Napačna specifikacija • Napačna oznaka

Postavitev napačen inventar

Električni

Slaba komponenta

• DOA - dead on arrival • Poškodba ob upravljanju • Elektrostatična poškodba

Postavitev spajke

Električni

30

AVTOMATIKA 113/2012

MERITVE V PROIZVODNJI ELEKTRONIKE HEADER Tabela 2 - Povzetek časa do profitabilnosti.

Količina vezij

Časovnica

CILJ

Majhna

Čas do trga

Testirati prvo vezje v najkrajšem času

Znatna

Čas do velike serije

Začeti s prodajo čimprej

Velika

Čas do profitabilnosti

Povečati margino profita čimprej.

oprema generatorje testnih programov. To je zelo dobrodošlo, saj so se velikosti tiskanih vezij skozi leta zmanjšale, njihova kompleksnost pa je narasla. Tako se inženirjem ni treba ukvarjati s kompleksnostjo vezja na tiskanini ali funkcionalnostjo komponent ob pripravi testnega programa, ker vdelano programje analizatorja pomaga pri večini tovrstne priprave. Tako prihranimo čas pri generaciji testnega programa, obenem pa ohranimo pokrivanje možnih napak in efektivnost.

povezane z vezmi na tiskanini. Testiranje lahko izvedemo bodisi preko bed-of-nails orodja in posebne dodatne opreme.

Na žalost pa je ob hitrem razvoju tovrstne testne opreme ostalo pozabljenih nekaj aspektov in mogoče je prišel čas, da nanje opomnimo. ICT oprema je delovni konj današnje industrije. Opravljajo zelo pomembno delo pri testiranju tako analognih kot digitalnih komponent hitro in učinkovito in lociranju ter diagnostiki napak in defektov tako v procesih kot v samih komponentah ( tabela 1).

In-circuit testna oprema ima vdelane napajalnike za napajanje testiranih vezij in mnogi izvedbe omogočajo nadgraditev za in-line programiranje in sofisticirano testiranje funkcional-

Največkrat je njihovo programiranje veliko lažje kot pri alternativnih rešitvah, ker nudi namenska testna

Analog In-Circuit Test Times 8.000

7.199

Test Time (Seconds)

7.000

Original Test Time AutoOptimised Test Time % Time savings over original test time

6.000 5.000

4.484

4.000

65%

3.000

2.459

2.000 1.000

77%

1.87 36%

1.016

1.193

0.687 43% 0.39

0.000 Total Analog Test Time

Capacitors

Resistors

Other

Test Sections

AVTOMATIKA 113/2012

nosti. Ponujajo tudi boljšo prenosljivost in ponovljivost testov, kar omogoča uporabnikom enostaven prenos testnih programov med sistemi.

Ta fleksibilnost bistveno skrajšuje čas razvoja izdelka in zmanjšuje ceno testiranja.

In-circuit tes terji omogočajo identifikacijo največjega dela možnih p ro b l e m o v, ne glede na to ali gre za prekinitve povezav, neželjene stike ali slabe komponente in tako lahko pridemo veliko lažje in hitreje do osnovnega vzroka problema. Poleg tega lahko zajemamo in analiziramo rezultate testiranja in tako pridobimo povratne podatke, s pomočjo katerih lahko optimiziramo proizvodni proces in preprečimo podobne defekte v bodoče. To je hkrati tudi največja korist testiranja v vezju: manjši stroški dodelave in izmeta ob zaznavi problemov na najzgodnejši možni točki.

Poglejmo si primer.

Predpostavimo da imamo problem s ponavljajočim se defektom na neki komponenti. Koda napake nam kaže, da prihaja do napake vedno na višjem obrobnem delu dovoljene tolerance komponente. Po raz-

31

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO

iskavi ugotovimo, da je bila v ta vezja zaradi človeške napake vstavljena napačna komponenta. Tak problem lahko popravimo takoj in cena dodelave vezij je minimalna.

V takem primeru je pomembno da testni tehniki resnično razumejo proizvodne procese in razpoložljive testne tehnologije in se skozi njo osredotočijo na najpomembnejše napake in njihove vire. Čimbolj zgodaj v proizvodnem ciklu je napakaodkrita, temvečji so s tem povezani prihranki v času in denarju, manj bo izmeta in stroškov povezanih s

proizvodnim procesom in izdelki bodo prej na trgu. Vse to se sešteje pri končnem profitu. Kot rečeno, lahko tudi minimiziramo izmet in materialne stroške.

kokvalificiranih ljudi, ki jih lahko prerazporedimo drugam. Ker je razvoj testnih programov razmeroma hiter, lahko s testiranjem pričnemo praktično takoj, ko so preve serije izdelane. Tako skrajšamo celoten proces, obenem pa hitreje prilagodimo pro-

izvodni proces hitreje in tako zmanjšamo izmet. Skozi proizvodnjo večje količine izdelkov visoke kakovosti z manj sredstvi nam testiranje v vezju ponuja ekonomično pot izboljšati končni finančni učinek.

ICT pomaga pri nadzoru samega proiz-vodnega procesa, zmanjšuje pa tudi možnost pojave napak v tiskaninah in ponuja neprekinjeno povratno informacijo, ki je ključnega značaja za nadzor kakovosti proizvodnje in njeno optimizacijo.

Nenazadnje je prednost tudi v tem, da bo tako bistveno manj napak na sistemih za funkcionalno testiranje končnih izdelkov, kar pomeni prihranek na stroških opreme in delu viso-

32

AVTOMATIKA 113/2012

Z ICT lahko preverimo tudi funkcionalnost tiskanin še preded te zapustijo proizvodno dvorano. Stroški iskanja defektov v poznejših fazah so lahko uničujoči ne samo v finančnem smislu temveč tudi za dobro ime in prepoznavnost proizvajalca.

Za več informacij povprašajte pri slovenskem zastopniku AMITEH d.o.o.

HEADER

Pred-pripravljeni kabli

Informacije: EZŽ d.o.o.

Pred-pripravljeni notranji mini breakout kabli so sestavljeni iz 2 do 24 vlaken v tesni zaščiti premera 0.9mm.

Vtiče montiramo neposredno na vlakno tako, da so po dolžini eden od drugega odmaknjeni. Začetni in končni del kabla, tam kjer so vtiči, je lahko v zaščitni cevi. Kabli, daljši od 10 metrov, so pripravljeni za vleko. Uporabljajo se za povezavo med delilniki.

Pred-pripravljeni notranji breakout kabli so sestavljeni iz 2 do 12 enojnih priključnih kablov premera 2.8mm.

Vtiče montiramo neposredno na vlakno tako, da so po dolžini eden od drugega odmaknjeni. Začetni in končni del kabla, tam kjer so vtiči, je lahko v zaščitni cevi. Kabli, daljši od 10 metrov, so pripravljeni za vleko. Uporabjajo se za povezavo med delilniki ali napravami.

Pred-pripravljeni zunanji inštalacijski kabli so sestavljeni iz 2 do 24 vlaken v ohlapni zaščiti premera 0.25mm.

Vtiče montiramo neposredno na vlakno tako, da vlakna preko prehodnega elementa vstavimo v posebne prazne priključne kable. Oba konca kabla sta v zaščitni cevi.

Kabli, daljši od 10 metrov so pripravljeni za vleko. Na enak način izdelamo tudi FTTH drop kable.

Pred-pripravljeni priključni kabli na prenosnem kolutu z ročko za odvijanje so lahko sestavljeni iz vlaken v tesni zaščiti premera 0.9mm, enojnih priključnih kablov premera 2.8mm ali iz vlaken v ohlapni zaščiti premera 0.25mm. Začetni in končni del kabla, tam kjer so vtiči, je v zaščitni cevi.

Na voljo je velika izbira vtičev, kablov, dodatne žaščite in kolutov.

Kabli se uporabjajo kot začasna zveza na prireditvah, za povezavo nadzornih sistemov, za prenos podatkov ali kot del opreme varnostnih enot.

AVTOMATIKA 113/2012

33

OPREMA ZA MERILNE AVTOMATIZACIJO TEHNIKE

Optimizacija hitrosti signalnega/spektralnega analizatorja za velikoserijske meritve v proizvodnem testiranju Avtor: Bob Nelson, Agilent Technologies Uredil in prevedel: Branko Badrljica, AVTOMATIKA

P

ri automa zaciji signalnih analizatorjev za velikoserijska tes ranja so pogosto potrebni kompromisi med hitrostjo izvedbe testa, ponovljivostjo in dinamičnim obsegom. Največkrat imajo moderni analizatoji signala vdelane funkcionalnos tako za swept-tuned prehode (pri katerih analizator skenira podano frekvenčno območje linearno z vsakim prehodom – od najnižje do najvišje frekvence) in vektorsko signalno analizo (kjer se merjeni signal najprej meša in filtrira tako, da frekvenčni pas prestavimo tako, da se začne na op malni frekvenci za nadaljnjo obdelavo, največkrat od nič), nato pa ga obdelamo naenkrat z različnimi DSP tehnikami (FFT itd). Posebnos obeh mehanizmov nam dovoljujejo op mizacijo za enega ali več zahtevanih parametrov v določeni aplikaciji.

Hitrost, ponovljivost, dinamični obseg Težko je obravnavati hitrost določene meritve, ne da bi se ozrli obenem tudi na ponovljivost. Največkrat se dosegljivi kompromisi na nanašajo na razmerje med hitrostjo merjenja in ponovljivostjo. To dosežemo s ponavljanjem meritve in povprečenjem rezultatov in tako zmanjšamo vplive

variacij med posameznimi meritvami. Zavedati pa se moramo, da ta pristop ustrezno podaljšuje čas celotnega testa.

Medtem, ko je razmerje med časom meritve in ponovljivostjo zelo intuitivno pa po drugih strani razmerje med časom meritve in dinamičnim obsegom pogostokrat prezremo.

Dober primer je meritev, kjer meri-

mo majhen signal pri nizko prepustni ločljivosti, kar pomeni dolg čas prehoda. Pogosto tako opravimo mnogo ločenih meritev, ki jih nato kar spnemo v serijo brez poglabljanja v celoto.

Optimalnejši pristop bi bil izdelava testnega plana za celotno področje, v okvirih katerega lahko posamezne dele optimiziramo posebej za največji učinek.

Expect more.

Innovative excellence for your success.

Temperatura

Analiza

Tlak

Nivo

Pretok

Vlaga

JUMO merilni in regulacijski aparati G.m.b.H. Dunaj Dupleška cesta 32, 2000 Maribor Tel: 02 / 42 15 183, Fax: 02 / 42 00 264, Gsm: 041 / 669 315, Email: info@jumo.si

www.jumo.si

34

AVTOMATIKA 113/2012

Regulacija

Zapisovanje

Avtomatizacija

Nadzor

HEADER V PROIZVODNEM PROCESU MERITVE

Izdelava testnega plana Prvi korak je izvedba posameznih meritev, s pomočjo katere določimo optimalne nastavitve glede na hitrost, ponovljivost in dinamični obseg. Na sliki 1 je prikazana odvisnost ponovljivosti od časa meritve pri hitrem zajemu sosednih kanalov ( ACP- »Adjacent Channel Power«) in ob vplivu hitrosti prenosa podatkov. Ponovljivost lahko izboljšamo s povečevanje števila zajemov, ki jih uporabimo za izračun.

Dinamični obseg lahko izboljšamo z ali brez izgube hitrosti meritve. Tako se denimo lahko tehnik, ki želi zmanjšati šum analizatorja, najprej odloči za zožitev ločljivostne prepustnosti. To bo za posledico podaljšalo čas prehoda in upočasnilo celotno meritev. Če je možno, lahko uporabi manjše slabljenje vhodnega atenuatorja ali vklopi predojačevalnik in doseže zmanjšanje šuma brez negativnih vplivov na čas meritve. Nekateri analizatorji tudi nudijo opcijsko funkcijo uporabe nizkošumne poti ( »low-noise path« ), preko katere tudi lahko zmanjšajo šum brez upočasnjevanja meritve.

Ko so enkrat optimalne nastavitve za vsako posamezno meritve določene je čas za izdelavo celotnega testnega plana. Takrat lahko ugotovimo, ali lahko določene različne meritve opravimo istočasno.

Slika 1 - Primer ACP meritve kot je bila zajeta na Agilentovem signalnem analizatorju X-serije

Za ugotovitev optimalnega časa meritve izberemo čas, ki nam nudi ponovljivost z zadostno margino (glede na posamezne zahteve po dinamičnem obsegu). Večji dinamični obseg meritve dovoljuje manjšo ponovljivost in kot posredno posledico hitrejšo meritev, ki pa bo še vedno ustrezala zahtevam testnih meja.

To je primer odvisnosti hitrosti, ponovljivosti in dinamičnega obsega.

Mehke tipke imajo taktilni ”klik” za hitrejšo navigacijo po menujih in čistejši zaslon.

Uporabite do 6 sledi in 3 ločene detektorje naenkrat.

Slika 2 - diagram poteka testa z vgnezdenimi zankami

Označite frekvenco ali položaj na sledi z do 12 markerji, ki omogočajo enostaven pogled na rezultate meritve.

Zagotovljena signalna kvaliteta, kot jo zahtevamo v analognih kanalih z 16-bitnimi ADC.

Hitro shranjevanje s posebno funkcijo ”quick-save”.

Razširite frekvenco do 325GHz in več s pomočjo zunanjega mešanja.

Dva USB 2.0 vmesnika priročno dostopna na sprednji strani.

Hitra identifikacija signalov in enostaven pregled informacij na 21,4 cm XGA zaslonu.

Izčrpni, kontekstno občutljivi sistem za pomoč uporabniku daje odgovore takoj.

AVTOMATIKA 113/2012

Upravljajte z uprabniškim vmesnikom in skozi sistem za pomoč bodisi skozi tipke na sprednji strani bodisi s tipkovnico in miško

35

OPREMA ZA MERILNE AVTOMATIZACIJO TEHNIKE

Pošiljanje in sprejem SCPI ukazov preko GPIB vmesnika.

Hiter zajem podatkov IQ signala ali oddaljeni nadzor PXA z zunanjega PC računalnika preko USB 2.0 ( konektor tip B) vmesnika.

Priključitev zunanje periferije in prenos podatkov preko USB 2.0 (konektor tip A) vmesnika.

Prikaz na zunanjem monitorju preko VGA izhoda.

Odstranljivi CPU modula omogoča nadgradno procesorja, pomnilnika in I/O vmesnika.

Oddaljeni priklop na PXA preko 1000Base-T LAN

Zamenljivi solid-state pogon. Možnost dodatnega pogona za večjo zanesljivost.

Ocenite šumno število s pomočjo SNS ali 346 serije šumnih izvorov in merilne aplikacije N9069A.

Začnite meritev na osnovi specifičnega dogodka preko zunanjega vhoda za proženje.

Sinhronizacija druge opreme z ana- Digitalno vodilo za bodoče lizatorjem preko izhoda proženja. aplikacije.

Funkcije PXA analizatorja - sprednja (na prejšnji strani) in zadnja stran

Dober primer je meritev velikosti vektorja pogreška (EVM - »error vector magnitude«), ki ga lahko zaženemo na signalnem analizatorju in pa meritev moči, ki jo lahko istočasno opravimo na merilniku moči. Ko je tako meritev moči zaključena, lahko odčitamo tudi rezultate EVM meritve. Diagram poteka testa je na prejšnji strani.

Ostale izboljšave testnega časa Bistvene izboljšave lahko dosežemo tudi z upoštevanjem nekaterih osnovnih pravil. V praktično vseh primerih lahko denimo dosežemo hitrejše čase meritve z izklopom zaslona inštrumenta. Stopnja vpliva je odvisna od potrebnega časa (v smislu odstotka celotnega časa) za osvežitev prikaza zaslona.

Lahko združimo dele večih meritev v eno in tako denimo pri merjenju v GSM, EDGE ali W-CDMA aplikacijah uporabimo rezultate istega zajema kot več funkcijskih meritev hkrati.Ta kombinirana uporaba lahko opravi EVM, RF spekter izhoda (ORFS), moč po času (PVT) in meritev izhodne moči – vse skozi eno dejanjsko meritev. Če ima analizator napredne markerske funkcije, lahko operater ročno izbere meritev, kot je denimo moč kanala, ACP ali pa fazni šum (dBc) med vzdrževanjem in brez ali s spremembo tekoče meritve ali moda.

mo znane signale. Poleg tega imajo mnogi spektralni in signalni analizatorji vdelane vhodno-izhodne sisteme (I/O), ki dovoljujejo tudi uporabo GPIB vodila, Gigabitnega Etherneta ali USB vmesnika (»Universal Serial Bus«) kot povezavo do inštrumenta.

List-sweep način lahko uporabimo, ko potrebujemo več meritev na konkretnih frekvencah in ne pasovih v kratkem času merjenja. To je lahko dobra izbira za merjenje harmonikov ali prestrezanja tretjega reda (TOI»Third Order Intercept«), ko meri-

Mnogi moderni spektralni in signalni analizatorji združujejo funkcije tako swept-tuned spektralnih analizatorjev in VSA-jev. Največkrat je prehod skozi široko frekvenčno področje s sweep-tuned inštrumentom kot bi bila hitra Fourierjeva analiza, medtem ko je pri ozkih pasovih in visokih ločljivostih lahko hitrejši FFT.

Pri tem sta USB in Gig-E prednostni izbiri pri meritvah, ki zahtevajo veliko prenosa podatkov med inštrumentom in računalnikom.

Swept-tuned spektralni analizatorji in VSA

V tem članku smo se samo dotaknili površine problema optimizacije celotega testnega procesa, vendar je moč z uporabo opisanih tehnik izboljšati prepustnost merilnega postopka. Če jih uporabimo pred finalizacijo testnega programa, lahko prihranimo čas tako pri razvoju testnega sistema kot pri celotnem testnem planu.

36

AVTOMATIKA 113/2012

KOMERCIALNE VS LASTNE REŠITVE BREMEN HEADER

Primerjava samostojno razvitih in komercialnih bremenskih rešitev v avtomobilskih aplikacijah

F

unkconalno tes ranje elektronskih nadzornih modulov ECM (= Electronic Control Module) predstavlja veliko izzivov predvsem zaradi fizičnih bremen, ki so med delom priklopljena na ECM - solenoidi, motorji, svečke, elektromehanski pretvorniki itd. Ta predstavljajo matriko induk vnih in uporovnih bremen, ki jih morajo elektronska bremena simulira v testnem proizvodnem okolju za zagotovitev ustreznih rezultatov testa.

Snovalec je tako dostikrat v dilemi »narediti ali kupiti« - lahko se odloči za zasnovo lastne rešitve ali pa kupi komercialno. Vsak pristop ima dobre in slabe strani. V tem članku sta uporabljena dva osnovna kriterija »cena testa« in »čas do proizvodnje« za oceno bremenskih strategij, ki jih lahko uporabimo v funkcionalnem testiranju v proizvodnem okolju, poleg tega pa predstavlja ključni strategije za planiranje proizvodnega testiranja.

Lastne bremenske rešitve Za tipičnega testnega inženirja je oblikovanje bremenske rešitve ali »bremenske škatle« dokaj rutinska naloga. Fizična izvedba je relativno enostavna. Največkrat rezervirajo

Avtor: Yeap Hock-Yew Agilent Technologies Application Note Prevod in priredba: Branko Badrljica

več kot potreben prostor za različna bremena, releje za njihov preklop in nadzorni vmesnik za preklop relejev.

Vse skupaj je lahko narejeno v velikem ohišju za kartice ali pa na eni veliki plošči.

• Ali je potrebna dostopna točka za meritev toka skozi breme ?

• Ali mora biti breme montirano na sistemu inštrumenta ?

• Ali je vse ustrezno zaslonjeno pred EMI ?

Ne glede na fizično izvedbo, so tudi dejavniki, ki dodatno komplicirajo rešitev:

Komercialne bremenske rešitve

• je breme varno in zanesljivo?

• Ali zagotavlja zahtevano točnost ?

• Koliko bremenskih kanalov naj bi zagotavljalo po kartici ali plošči ?

• Kolikšen tok je potreben za podporo vsakega kanala ?

• Ali je potrebna zaščita pred povratnim tokom (»flyback«)- to je posebej izraženo pri induktivnih bremenih.

AVTOMATIKA 113/2012

Mnogi omenjeni problemi so polno dokumentirani in deklarirani pri komercialno dobavljivih rešitvah. Poleg tega imajo te tudi nižjo »ceno testa« ( »Cost Of Test« - COT) in krajši »čas do proizvodnje« ( »Time To Production« - TTP). Poglejmo si te prednosti pobliže.

37

MERILNE OPREMA TEHNIKE ZA AVTOMATIZACIJO V FOTOVOLTAIKI

Cena testa - COT Ta kriterij je fokusiran na proizvodno in testno strategijo in ga lahko povzamemo z enostavno formulo:

Cilj je seveda zmanjšati COT. V oklepaju sta glavna dejavnika »fiksni stroški« in »življenjska doba opreme« pri izbiri konkretne opreme. Najnižji COT dosežemo pri najnižjih fiksnih stroških in najdljši življenjski dobi opreme (znotraj praktičnih omejitev). Pri tem je pomembno tudi to, da lahko praktično življenjsko dobo podaljšamo, če je rešitev enostavno uporabna tudi v drugih projektih.

njena cena približno 1.000€ za izdelavo bremenske rešitve enostavnega designa z do osmimi bremenskimi kanali, preklopi za tokove do 5A in prenapetsotno zaščito. Pri komerci-

alni rešitvi nas lahko toliko stane že sama kartica. Če jo moramo vstaviti v ustrezno ohišje, bo cena višja.

Slika 1 primerja ceni obeh pristopov.

Iz nje vidimo, da lasnta rešitev stane manj, vendar so take rešitve v principu primerne za eno- konkretno aplikacijo. Po drugi strani je komercialna stane več, vendar pri tej cenovni točki lahko pokrije več možnih aplikacij.

Zanimivo je tudi,d a se rešitvi pokrijeta pri približno 200 kanalih, ker je več, kot je potrebno pri tipičnem ECM testiranju.

Primerjava fiksnih stroškov Fiksni stroški so začetna investicija v bremensko rešitev. Cena proizvodnje designa je odvisna od različnih dejavnikov, kot so kompleksnost in število kanalov. Tako je denimo oce-

Slika 1 - Ko število kanalov naraste, se ceni obeh rešitev približata

38

AVTOMATIKA 113/2012

KOMERCIALNE VS LASTNE REŠITVE BREMEN HEADER

Ocena življenjskega cikla in ponovne uporabnosti Bremenska rešitev, ki jo razvijemo sami, je lahko uporabna tako dolgo, kot traja proizvodnja izdelka, za katerega smo jo razvili. Za vsak nov ali drugačen izdelek bomo verjetno potrebovali novo elektronsko breme, kar seveda povečuje zagonske stroške. Druga rešitev je uporaba komercialne rešitve, zasnovane na fleksibilni, modularni arhitekturi. S takim pristopom pridobimo veliko večjo možnost, da se bomo novim zahtevam lahko prilagodili z obstoječo komercialno rešitvijo, čeprav bo mogoče potrebna razširitev ali dopolnitev.

Diagram na sliki 2 primerja kumulativne stroške samostojno razvitih in komercialnih rešitev skozi tri spremembe, ki jih prinaša vpeljava novih proizvodov. Tu predstavljene veličine so zasnovane na dveh predpostavkah:

Slika 3a - Primer prizvodne linije uporablja dva seta identičnih sistemov za podporo testiranja dveh različnih izdelkov.

• Cena spremembe lastne rešitve je enaka razvoju nove rešitve.

• Cena prilagoditve komercialne rešitve pada z vsako spremembo. V proizvodnih okoljih z veliko novimi proizvodi in majhnimi serijami se lahko število sprememb skozi čas celo povečuje, kar pomeni večjo prednost za komercialno rešitev skozi čas.

Isti koncept lahko uporabimo za spremembo proizvodnih zmogljivosti za različne izdelke. Na sliki 3a je prikazana proizvodna hala s štirimi sistemi, opremljenimi z identičnimi komercialnimi bremenskimi rešitvami. Vsaka od teh rešitev vsebuje ohišje za kartice in ustrezen izbor bremenskih kartic.

Predpostavimo naslednjo situacijo: • Povpraševanje za izdelkom A, ki ga testiramo na sistemih 1 in 2, je v opadanju, zato ti sistemi delajo s 40% polne zmogljivosti • Povpraševanje za izdelkom B, ki ga testiramo na sis-

Slika 3b - Rekonfiguracija sistema 2 omogoča njegovo enostavno uporabo za testiranje izdelka B

temih 3 in 4, je v porastu, zato ti sistemi delajo z 80% polne zmogljivosti Brez nadaljnjega povečevanja kapacitet sistemov 3 in 4 in brez izgradnje novega sistema lahko z enostavno preureditvijo uporabimo sistem 1 ali sistem 2 za testiranje izdelka B (slika 3b) in si tako zagotovimo kapacitete za zadovoljitev nadaljnjih zahtev po povečanju proizvodnje izdelka B. Vzdrževanje visoke stopnje uporabljenosti

Slika 2 - Kumulativni stroški obeh rešitev skozi tri spremembe izdelka kažejo prednost komercialne rešitve.

AVTOMATIKA 113/2012

Če se ozremo spet na COT formulo, vidimo da je idealna stopnja uporabljenosti vedno 100%, kar pa v praksi ni dosegljivo. Na srečo lahko z mini-

39

OPREMA ZA MERILNE AVTOMATIZACIJO TEHNIKE

mizacijo izpadov proizvodnje in maksimizacijo proizvodnega časa lahko obdržimo COT relativno visoko.

Pri poljubni proizvodni liniji so trije dejavniki posebej pomembni pri minimizaciji izpadov: • visoka zanesljivost opreme • hitro iskanje napak • enostavno dobavljivi nadomestni deli Pri lastni rešitvi je lahko čas iskanja napak krajši zaradi poznavanja njihovega ustroja, poleg tega imamo lahko neko količino rezervnih delov že predvideno in so tako dobavljivi praktično trenutno. Je pa tu zanesljivost pogosto ključna hiba, saj ob delu v tesnih časovnih rokih pogosto ni časa za izčrpna testiranja zanesljivosti.

Čas do proizvodnje Napovedi povpraševanja so samo ocene in so torej lahko še posebej pri uvajanju novih izdelkov v proizvodnjo ( »New Product Introductions« - NPI), imajo pa svoje tveganje tudi pri obstoječih izdelkih. TTP, ki je krajši od pričakovanega ali nepredvidene spremembe v časovnici projekta lahko sprožijo verigo novih stroškov.

Slika 4a nam kaže proces razvoja nove lastne bremenske rešitve za NPI. Stroškovni profil je precej drugačen od komercialne rešitve, ki je podan na sliki 4b. Prednosti slednje so predvidljivi čas dobave, odprava časa designa in izdelave in krajši TTP. Pri komercialni rešitvi imamo kot prednost tudi prihranjeni čas, ki ga

Slika 4a - Investicija po času za testni-razvojni proces, ki uporablja lastno razvito rešitev

Slika 4b - Investicija po času za testni-razvojni proces, ki uporablja komercialno rešitev

Pri komercialni rešitvi je testiranje normalni del razvojnega procesa.

Nadalje, proizvajalci imajo statistične podatke, ki jih lahko uporabimo kot osnovno vodilo pri odločitvi o tem, katere dele bi lahko kupili v dodatni količini za rezervni material. Če uporabljamo ohišja in kartice iz združljivih serij, kot je to prikazano na slikah 3a in 3b, potem lahko isti rezervni material uporabljamo na vseh sistemih.

40

AVTOMATIKA 113/2012

lahko uporabimo v področjh z dodano vrednostjo, kot je odprava napak ali kvalifikacija novega izdelka. Tako porabljeni čas lahko pozitivno vpliva na bolj izčrpno testiranje, kar nam nadalje lahko zmanjša zastoje in poveča pozitivni efekt na COT. Povzetek: vzporedna primerjava Vse navedeno lahko strnemo v priročno primerjavo rešitev, kot je pri-

KOMERCIALNE VS LASTNE REŠITVE BREMEN HEADER Tabela 1 - Vzporedna primerjava obeh pristopov

LASTNO LAS STN NO R RAZVITA AZ ZVITA REŠITEV RE EŠIT TEV

KOMERCIALNA K OMER RCIA ALNA REŠITEV

Nižji začetni stroški pri majhnem in srednjem številu kanalov

Višji začetni stroški, vendar ima večje prednosti pri zelo veliko kanalih

Majhna možnost ponovne uporabe; specifična za dani izdelek; ni efektivna pri veliko izdelkih v majhnih serijah

Velika možnost ponovne uporabe pri večih različnih izdelkih, tudi pri majhnih serijah

Višji dolgoročni kumulativni stroški zaradi majhne možnosti ponovne uporabe

Nižji dolgoročni kumulativni stroški zaradi velike možnosti ponovne uporabe

Je specifična za konkretni izdelek in nima skupne strategije testiranja

Dovoljuje uprabo skupne strategije testiranja

Manjši poudarek na dejavnike zanesljivosti

Testiranje zanesljivosti je sestavni del normalnega razvojnega cikla proizvajalca opreme

Podporna strategija je edinstvena za vsak design Lahko uporabimo skupno podpornos trategijo, podprto z medsebojno zamenljivimi nadomestnimi deli; nadomestne dele lahko nabavimo vnaprej glede na razpoložljive statistične podatke proizvajalca.

Zahteva dodatno planiranje in sredstva za upravljanje TTP

kazana v tabeli 1. Ta je lahko koristna pri odločitvah razvoja lastne proti nakupu komercialne bremenske rešitve.

Zaključek: Lastno ali kupljeno?

V proizvodnem okolju se vsak stroškovni element preslika v končno bilanco. Izbira ustrezne COT/TTP strategije za bremenske rešitve je majhen del celotne proizvodne strategije vendar lahko ponudi znatne prihranke tako v času kot denarju.

Predvidljiva časovnica in krajši TTP; sredstva lahko preusmerimo k dodani vrednosti projekta

Samostojno razvite bremenske rešitve nudijo nadzor nad designom in izdelavo. V proizvodnji malo izdelkov v velikih serijah ponujajo tudi prednost minimalnih sprememb skozi dolgo življenjsko dobo.

Komercialne rešitve imajo tudi večjo rejretnost ponovne uporabe, ki podaljšuje življenjsko dobo opreme.

To lahko pomeni nižje kumulativne stroške v proizvodnji z veliko izdelki v malih serijah, ki zahtevajo fleksibilno prilagajanje zahtevam po spremembah prepustnosti in sistema. Tu nam tudi standardizacija opreme in

komponent lahko prinese rešitev, ki jo lahko vpeljemo v splošno strategijo testiranja. Tako pridemo do splošnih gradnikov na mnogih področjih: pravila in delovni parametri, metodologija odkrivanja napak, stategije za podporo in obnovo. Končni učinek je v prihranku na času in v denarju.

Vsako strategijo je potrebno oceniti čimbolj zgodaj skozi razvoj testnega sistema. Pri tem moramo videti dlje kot samo do začetne investicije, ki predstavlja samo začetni strošek in upoštevati celotno ceno obeh pristopov. Ob pazljivem planiranju lahko izberemo optimalno pot do funkcijkih testov z nižjimi celotnimi stroški.

Reference • Implementing Loads for Automotive Functional Test ( Bob Stasonis, International Test Conference, oct 2003) • Cost of test - The Components, Contributors and Ways to Reduce ( Mike Clayton, Agilent , apr 2002) O avtorju Yeap Hock-Yew je produktni manager v Agilent Technologies v oddelku merilnih sistemov. S testiranjem funkcionalnosti avtomobilskih sistemov se ukvarja od leta 2005, s poudarkom na prodaji, poslovnem razvoju in konceptualizaciji testnih sistemov naslednje generacije.

Izkoristimo sončno energijo!

Raziskave in razvoj

Izobraževanje

Preizkušanje

LPVO, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana, Tel: 01 4768 321

AVTOMATIKA 113/2012

Projektno delo

http://lpvo.fe.uni-lj.si

41

INFORMATIKA V ENERGETIKI

Vir: Agilent Technologies

»P

ZZnanje nanje ITT v S Sloveniji lo ovenijji o obstaja, bsttaja, ttreba reba g ga a jjee llee u ustrezno strezn no a aktivirati! kttivir rati!

IES 2012, Posvetovanje o informatiki v energetiki je tudi letos uspešno pod streho. Že sedaj pa vas vabimo na šestega, ki bo novembra prihodnje leto,« je ob zaključku posvetovanja navzoče nagovoril Miran Novak, sopredsedujoči programskega odbora PIES, in dodal: »PIES ste vi, informacijski strokovnjaki in uporabniki informacijskih storitev. Vaši prispevki in mnenja se preko PIES-a slišijo tudi izven ozkega strokovnega kroga, slišijo pa se tudi med odločevalci in regulatornimi organi.

Na že petem posvetovanju, ki je potekalo med 22. in 23. 11. 2012, se je zbralo ogromno informatikov in naprednih uporabnikov informacijskih tehnologij v energetiki, ki so v dveh dneh poslušali 35 predavanj in bili priča dvema okroglima mizama. »Kakovost predstavljenih člankov je bila izjemna, o čemer priča tudi dejstvo, da sta bili obe predavalnici polni ves čas posvetovanja. Še zlasti sta bili udarni okrogli mizi: prva, ki je razgalila precejšnjo neurejenost odnosov deležnikov trga z električno energijo in skoraj popolno neurejenost odnosov deležnikov na trgu s plinom, ter druga, ki je opozorila na boleče točke varovanja osebnih podatkov znotraj procesov trgovanja z energijo,« je povedal Rok Rupnik, predsednik društva DIES, ki je organiziralo posvetovanje.

PIES je bil tudi letos razdeljen na dva dela: prvi dan je bil namenjen direktorjem energetskih podjetij in vsem tistim, ki pripravljajo strateške usmeritve razvoja energetike pri nas.

Tako imenovani Poslovni PIES je letos postregel z rekordno udeležbo.

Na naše povabilo se je odzvalo lepo število vodilnih delavcev slovenskih energetskih podjetij ter predstavnikov sponzorjev.

42

AVTOMATIKA 113/2012

PIES 2012

Žal je svojo udeležbo v zadnjem hipu odpovedal vabljeni častni govornik, Julijan Fortunat, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za okolje in prostor. Namesto njega je Gregor Plavčak, sekretar na Direktoratu, podal osnovne smernice energetske politike za prihodnje srednjeročno obdobje.

Za njim je z evropskimi smernicami prisotne seznanil dr. Andrej Grebenc, ki se v okviru Evropske komisije že več kot osem let ukvarja s problematiko energetike.

Oba sta na koncu svojih prispevkov poudarila pomen in vlogo informacijskih tehnologij in informacijske stroke, brez katerih zastavljenih projektov enostavno ni moč izvesti. Poslovni PIES je torej nakazal smernice, kako rešiti nekatere ključne probleme, ki ovirajo potrebne spremembe na področju IT v Sloveniji. Znanje IT v Sloveniji obstaja, treba ga je le ustrezno aktivirati, so si bili enotni vsi udeleženci.

Vsekakor izvedba posvetovanja ne bi bila možna brez avtorjev člankov, ki so pripravili zanimiv pregled dogajanja v stroki, brez obiskovalcev, ki so z veliko pozornostjo sodelovali na konferenčnih dogajanjih in nenazadnje, brez sponzorjev, ki so dogodek

podprli. Verjamemo, da smo njihovo zaupanje tudi tokrat upravičili in se jim na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo.

Poslovni PIES je torej nakazal smernice, kako rešiti nekatere ključne probleme, ki ovirajo potrebne spremembe na področju IT v Sloveniji. Znanje IT v Sloveniji obstaja, treba ga je le ustrezno aktivirati.

AVTOMATIKA 113/2012

43

ZELENE ENERGIJE - LED RAZSVETLJAVA

Največja makedonska naftna družba za sodelovanje izbrala slovenski Grah Lighting Informacije: Katja Goršek, Grah Lighting

bencinskimi servisi je že 65 let vodilni dobavitelj bencina, zemeljskega plina, biodizla in drugih naftnih proizvodov v Makedoniji. Za njihove sodobne bencinske črpalke je Grah Lighting dobavil industrijske LED-svetilke. Zunanjost petnajstih bencinskih servisov razsvetljujejo svetilke Terralite LCL®90, ki so primerne za bencinske črpalke, skladišča, proizvodne površine, nakupovalne centre in športne objekte.

Trpežno ohišje iz vlečenega aluminija v kombinaciji z visoko trdim jeklom omogoča dolgo življenjsko dobo, enostavna in hitra montaža svetilk pa pomeni dodaten prihranek pri investiciji.

28. november 2012 – Makedonski Makpetrol s slovenskim proizvajalcem LED-razsvetljave Grah Lighting nadaljuje lani začeti projekt. Prvi bencinski servis v kraju Gradsko ob avtocesti Skopje – Gevgelija je pomenil odskočno desko za nadaljnje sodelovanje. Z novo razsvetljavo so opremili že petnajst bencinskih črpalk.

Največja zasebna naftna družba Makpetrol AD s skoraj 2000 zaposlenimi in 122

Nove LED-svetilke na bencinskih servisih dajejo bistveno boljšo svetlobo ob znatno znižani porabi električne energije. Makedonski energetski mogotec je izbral slovenskega ponudnika zaradi najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno na trgu. Predvideno je nadaljnje sodelovanje v obliki postopne zamenjave starih, neučinkovitih svetilk z novo LED-tehnologijo še na ostalih bencinskih črpalkah.

1$-%2/- 02%,/1, 3257$/

02%,1(7

3257$/ 2 02%,/1,+ 7(+12/2*,-$+

DNWXDOQH QRYLFH QDMQRYHMåL PRELOQLNL LQ WDEOLFH GHEDWH R DNWXDOQLK PRELOQLK WHPDK QDMSRSXODUQHMåH DSOLNDFLMH QDJUDGQH LJUH

9VH WR LQ åH YHĀ QD SUHQRYOMHQL 0RELQHWRYL VSOHWQL VWUDQL

ZZZ PRELQHW VL 44

AVTOMATIKA 113/2012

TKD Kabel (TKH Nizozemska) je eden največjih svetovnih ponudnikov kablov, kabelske konfekcije in kabelske opreme.

Nudimo široko paleto več kot 30.000 proizvodov, ki so lahko sestavni del vaših projektov pri zamenjavi obstoječe opreme, prvi vgradnji ali kot rezervni del. Velik izbor kablov in dodatnega pribora ob dobri strokovni podpori pomeni prihranek časa in denarja. Pokličite - prihranite čas in denar.

BAKS Kabelske police, proge, mrežni kanali, talni kanali, požarno odporni kabelski sistemi.

Vse v sendzimir cink, vroče cinkani, prašno barvani in rje prosti izvedbi višin od 30 do 100 mm.

Veliko izdelkov na zalogi!

Električni kabelski sistemi z zanesljivim delovanjem v požaru, ki presegajo standardne zahteve in so osnova za učinkovite koncepte za požarno varnost. Najnovejša generacija nudi vrsto testiranih sistemov, ki izpolnjujejo zahteve za namestitev v skladu z DIN 4102 del 12 in omogočajo nižje stroške montaže.

Kompetenten partner za vrhunsko kakovost, zanesljivost in varnost mrež izvedenih z bakrenimi vodniki in optičnimi vlakni.

Vodilni proizvajalec kabelskih sistemov za dvigala v skladu z mednarodnimi standardi in posebnimi potrebami strank.

Solarni kabli (TÜV 2) in MC4 konektorji vedno na zalogi v večjih količinah.

Svetovanje od projekta do izvedbe in še mnogo ugodnosti na enem mestu.

trgovina na veliko, zastopanje, projektiranje, nadzor d.o.o.

Obrtniška ulica 1, 2250PTUJ

Partner z več kot 100 letno tradicijo pri dobavi kablov in vodnikov za področja oskrbe z energijo, gradnje objektov in industrijo. Nudimo energetske kable in žice, kable za srednjo in visoko napetost.

tel: 02 780 0210, 02 780 0211, fax: 02 780 0215 tel: 02 780 0212, 02 780 0213, info@brk-kabel.si

www.brk-kabel.si

Drugi osciloskopi se ga ne dotaknejo.

Vi se ga lahko.

Agilentova družina osciloskopov InfiniiVision 4000 X od 200 MHz do 1,5 GHz

Novi osciloskopi – popolnoma novo doživetje!

Nova generacija Agilentovih osciloskopov ponuja osveževanje spomina, ki je kar 20-krat hitrejše od primerljivih osciloskopov. Kapacitivni zaslon na dotik in inovativno proženje z dotikom ‘InfiniiScan Zone’ bosta delo z vašim osciloskopom spremenila v pravo doživetje.

Agilent & mreža distributerjev Pojdite na http://qrs.ly/8o264ck – oglejte si video demo © Agilent Technologies 2012

Pravi inštrumenti.

Pravi nasveti.

Ob pravem času.

Amiteh d.o.o.

Brnčičeva ulica 13 1231 Ljubljana-Črnuče tel.: 0590 17571 prodaja@amiteh.com www.amiteh.com

12.1-colski zaslon na dotik proženje na dotik ‘InfiniiScan Zone’ 1 milijon osvežitev spomina na sekundo popolnoma nadgradljivi: pasovna širina, MSO, 2-kanalni funkcijski generator, DVM, serijska analiza protokolov (vključno z USB)

Doživite razliko.

Oglejte si video prikaze, zglede uporabe in še več. www.agilent.com/find/4000Xexperience

Vodilno podjetje na področju avtomatizacije, računalniškega vodenja in proizvodne informatike v regiji.

Avtomatizacija in računalniško vodenje proizvodnih procesov Avtomatizacija in računalniški nadzor energetskih sistemov in prezračevanja v industriji Avtomatizacija tehničnih sistemov v zgradbah Informacijske rešitve za podporo energetskemu managementu Obvladovanje proizvodnih procesov z informacijskim sistemom MePIS Rešitve za dvig učinkovitosti in kakovosti proizvodnje Avtomatizacija in računalniški nadzor infrastrukturnih objektov

Z vrhunsko tehnologijo, inovativnimi rešitvami in kakovostnimi storitvami omogočamo našim parterjem: Ŷ Učinkovito vodenje in obvladovanje proizvodnih in energetskih procesov Ŷ Večjo zanesljivost obratovanja procesov Ŷ Boljšo izkoriščenost in razpoložljivost opreme

Metronik d.o.o.

Ŷ Večjo ponovljivost in produktivnost

Stegne 9a, 1000 Ljubljana

Ŷ Boljšo kakovost

Tel.: 01 514 08 00

Ŷ Manjšo porabo energije

Faks: 01 511 16 35

Ŷ Nižje stroške

www.metronik.si