2017 2 web by Bloški korak

je razvojno naravnan

Koncesijska pogodba

Bloška podjetja z vizijo

za odlaganje odpadkov

glasilo občine Bloke april 2017 letnik 18 | številka 2 cena: brezplačno | 2 € | 4 €

i t h u b se

diši

mla di

Pomlad, komaj smo čakali nate.

e h s a. k esi tel reta p ših na ka in i iv Tud prem vse

lopmi. k i m i k s se o za šol g l a o d v č a e imo v Nar Ne zdrž Zelo Vse s učite mo hval in buht e l cve i minu jici, ko n žni ti. , žari a t trav o spusti s za kak . i o, na šno ven, oč v z n i e a t m ljo, n ve s a zra am k. n e c Son

uj b e r p

Po p o

Poštnina plačana pri pošti 1385 Nova vas

Ob kulturnem prazniku smo se srečali v Novi vasi

Proračun občine Bloke

ipr

lje

Drugi razred z učiteljico Petjo

naša občina

april 2017

Proračun občine Bloke je izrazito razvojno naravnan Konec januarja je občinski svet občine Bloke na predlog občinske uprave potrdil predlog proračuna ter s tem definiral porabo razpoložljivih finančnih sredstev v letu 2017. Tudi letos smo za izvedbo številnih investicij namenili dobrih 40 odstotkov proračuna, ki je zelo razvojno naravnan. Pomemben del investicijskih sredstev je namreč namenjenih izgradnji infrastrukture za hitrejši razvoj turizma in obrtno–industrijske dejavnosti, izdelavi novega prostorskega plana ter drugih, za občino pomembnih investicij.

Izboljšali bomo pogoje

za razvoj turistične dejavnosti

omrežje za fekalne in meteorne vode ter kanalizacijo za dovod telekomunikacijskega omrežja. V naselju Velike Bloke smo postavili tudi novo, dovolj zmogljivo čistilno napravo, na katero se bodo lahko na novo priključili tudi porabniki iz OIC Velike Bloke.

Tudi letos večino investicij za razvoj turistične infrastrukture načrtujemo na območju Bloškega jezera. Trenutno že izvajamo izgradnjo 2. faze okoljske inLastniki zemljišč v coni so v fazi frastrukture na območju vikend nakupa imeli velike in smele naselja Volčje. S tem želimo načrte. Žal smo se pred slabimi Jože Doles, župan prebivalcem na tem območju desetimi leti soočili s hudo gospčimprej omogočiti priklop na odarsko krizo, ki je številnim podjetnikom javno kanalizacijsko omrežje. Tako bomo porušila ambiciozno zastavljene razvojne trajno zavarovali jezero pred morebitnim načrte. Posledično so se v obdobju od začetka onesnaženjem. Potekajo tudi druga ureditvena dela okolice Bloškega jezera, ki jih izvajajo snovanja OIC Velike Bloke pa do danes močno delavci režijskega obrata naše občine. Uredi- spremenile tudi potrebe po komunalnem li bomo tudi parkirne površine za obiskovalce opremljanju teh zemljišč. Kljub navedenim tega območja, ki smo jih zgradili lani. Ureditev težavam in spremembam pa se danes v coni predvideva zasaditev dreves, natančnejšo odvijajo določene proizvodne in skladiščne določitev parkirnih mest, ureditev odvodnja- dejavnosti, ki narekujejo nekatere ukrepe. vanja ter izgradnjo oziroma razširitev javne razsvetljave. Predvidena je tudi razširitev in preplastitev ceste od cerkve do brunarice ob jezeru. V planu je tudi izgradnja parkirnih površin za parkiranje avtodomov, ki jih bomo zgradili neposredno ob jezeru.

Z izgradnjo vse navedene infrastrukture bo že do sedaj lepo urejena destinacija še dodatno pridobila na urejenosti in prepoznavnosti. Prepričan sem, da bomo na Bloško jezero že letos, pa tudi v prihodnjih letih privabili vse več tujih in domačih turistov. To pa je zanesljivo priložnost za rast in razvoj turističnih ponudnikov na celotnem območju občine.

Nadaljevali bomo z opremljanjem obrtno-industrijske cone v Velikih Blokah Občina Bloke je že pred leti do roba OIC Velike Bloke zgradila vso potrebno infrastrukturo, ki je v pristojnosti lokalne samouprave. Zgradili smo novo vodovodno in kanalizacijsko

Že pred leti smo sprejeli čvrste zaveze, da bomo z infrastrukturo, ki je v lasti in pristojnosti občine Bloke, opremili vsako zemljišče, kjer bo za to izkazan interes. Kljub temu, da trenutno še noben od lastnikov zemljišč v OIC ne načrtuje izgradnje objektov za opravljanje gospodarske dejavnosti, pa se je v zadnjem času močno povečal promet do te cone, saj številni lastniki ta zemljišča koristijo v skladiščne namene. Posledično se je tovorni promet močno povečal tudi skozi naselje Velike Bloke. Zaradi tega smo odločili, da letos posodobimo prometne povezave na tem območju. V načrtu je posodobitev obvozne ceste »za vrtovi« ter posodobitev ceste, ki vodi skozi OIC Velike Bloke. Z izgradnjo obvozne ceste »za vrtovi« bi trajno razrešili problem prekomernega tovornega prometa skozi naselje Velike Bloke. Upamo, da bodo lastniki zemljišč ob tej cesti prepoznali prednosti, ki bi jih ta izgradnja prinesla tako lastnikom zemljišč kot tudi vsem prebivalcem Velikih Blok ter v ta namen občini Bloke podali soglasje k nameravani gradnji.

Začeli smo s postopkom izdelave občinskega prostorskega načrta

OPN

V začetku letošnjega leta smo začeli z izdelavo novega občinskega prostorskega načrta (OPN), ki ga izvajamo v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo. Izbran je bil izvajalec za izvedbo teh del, ki je že začel z izvajanjem konkretnih nalog. Izveden je natančen pregled trenutno veljavnega prostorskega plana, opravljena je tudi že faza zbiranja pobud, ki so jih posredovali zainteresirani posamezniki. Trenutno veljaven prostorski plan ter zbrane pobude bomo ustrezno proučili, do vseh pobud bodo ustrezna mnenja oziroma pogoje posredovali tudi vsi, po zakonu kompetentni nosilci urejanja prostora. Postopki so vsekakor zahtevni in dolgotrajni. Pričakujemo pa, da bomo nov občinski prostorski načrt izdelali v dveh do treh letih. Z novim OPN-jem bomo na novo določili obseg zazidljivosti ter definirali dovoljeno gradnjo tudi izven tega območja. Tu imam v mislih posebna področja kot na primer gradnjo za potrebe kmetijstva in turizma. Obdelane bodo tudi povsem nove smeri razvoja – možnost postavitve vetrnih in sončnih elektrarn in podobno. Po veljavni zakonodaji izdelan OPN je za občino vsekakor eden od najpomembnejših razvojnih dokumentov. Na občini Bloke smo prepričani, da nam bo uspelo izdelati sodobno urejen in razvojno usmerjen prostorski načrt.

Še zadnji del stare telovadnice bo dobil novo podobo in vsebino

V preteklih letih smo v stari telovadnici preuredili in posodobili prostore za potrebe lekarne in vrtca. Obe investiciji sta bili financirani iz proračuna občine Bloke, izgradnjo prostorov lekarne pa je finančno podprla tudi Lekarna Ljubljana. Letos nameravamo posodobiti še preostanek stare telovadnice, kar predstavlja še cca. 40 odstotkov teh površin. Investicija se bo izvajala po fazah, saj bodo prenovljeni prostori namenjeni različnim uporabnikom. Dodatne prostore bomo zagotovili javni knjižnici Ivana Čampa, osnovni šoli Toneta Šraja Aljoše, občini Bloke ter potrebam delovanja društev. Trenutno izdelujemo projektno dokumentacijo za izvedbo ter izvajamo druge priprave na začetek gradnje.

naša občina

april 2017

Za delovanje občinskega režijskega obrata bomo zgradili ustrezne prostore

Že večkrat smo pisali o nalogah ter zadolžitvah, ki jih opravlja režijski obrat, ter tudi o prednostih za občino in občane, ki jih prinaša taka organiziranost občinske uprave. Režijski obrat pa za nemoteno izvajanje nalog potrebuje tudi ustrezne kadre kot tudi ustrezno opremo in prostore za svoje delovanje. V proračunu občine Bloke za leto 2017 smo zato zagotovili sredstva za izgradnjo prostorov za potrebe delovanja režijskega obrata. Na severnem delu stare telovadnice nameravamo urediti dodatne prostore, ki jih bodo delavci režijskega obrata občine Bloke uporabljali kot delavnico, kjer bodo lahko, tudi v slabih vremenskih razmerah, opravljali razna vzdrževalna dela in vzdrževanje opreme, ki se uporablja pri opravljanju teh del. Del na novo pridobljenih prostorov pa bo namenjen skladiščenju opreme in drugih rezervnih delov, ki jih potrebujemo za hitro ukrepanje pri odpravi nepredvidenih napak na občinski javni gospodarski infrastrukturi.

Večnamenska dvorana Bloški

smučar bo letos dobila novo dvi-

Na desnem zunanjem delu vhoda v dvorano bomo zgradili osebno dvigalo za dostop v prvo nadstropje objekta. Za izvedbo je že izdelana projektna dokumentacija ter pridobljeno gradbeno dovoljenje. V nadaljevanju bomo začeli z zbiranjem izvajalca za izvedbo, dvigalo mora biti dokončano najkasneje do konca tega leta. Prepričan sem, da nam bo tudi tokrat uspelo projekt izvesti v ustrezni kvaliteti ter v zahtevanem roku.

Druge posodobitve in razširitve

galo

prometne in okoljske infrastruk-

V večnamenski dvorani Bloški smučar se iz leta v leto odvija vse več različnih športnih in drugih prireditev. V porastu je tudi obisk stalne muzejske zbirke Bloški smučar, ki je postavljena v avli in mali dvorani. Med obiskovalci muzeja pa se pojavlja vse več starejših, pa tudi gibalno oviranih oseb. In prav slednji si praktično ne morejo ogledati te zbirke. Na navedene težave nas je opozoril tudi gradbeni inšpektor, ki je z izdano odločbo zahteval izgradnjo dvigala.

ture

Iz vseh navedenih razlogov smo v proračunu rezervirali tudi sredstva za izgradnjo dvigala.

Tudi letos smo za izgradnjo in posodobitev prometne in okoljske infrastrukture zagotovili pomemben del razpoložljivih finančnih virov. Potrebna sredstva smo rezervirali za obnovo cestnega omrežja. Z njimi želimo ohranjati lokalne ceste in javne poti v dobrem stanju. Še naprej pa si bomo tudi prizadevali za širitev kanalizacijskega omrežja. Letos ga nameravamo zgraditi še v naselju Veliki Vrh ter ga priključiti na že obstoječo čistilno napravo Hudi Vrh. Sredstva smo zagotovili tudi za delno obnovo oziroma razširitev central-

nega vodovoda. Trenutno pa potekajo tudi priprave na posodobitev ceste skozi naselje Nova vas. Projekt za izvedbo pripravljajo na Direkciji za ceste RS, ki je tudi investitor teh del. V sklopu te posodobitve pa načrtujemo tudi obnovo vse ostale infrastrukture, ki poteka ob in v tej cesti in je v lasti in upravljanju občine. Na novo bo zato potrebno zgraditi vse pločnike, javno razsvetljavo ter obnoviti javni vodovod. Upamo, da bomo z deli začeli še letos. Seveda pa je odločitev o začetku del v pristojnosti Direkcije za ceste Republike Slovenije. Na podlagi predstavitve letošnjega razvojnega plana lahko nedvoumno ugotovimo, da bomo tudi letos imeli zelo živahno in razgibano investicijsko leto. Za izvedbo vsega navedenega smo v proračunu občine Bloke za leto 2017 zagotovili sredstva v višini skoraj 800 tisoč evrov, pretežni del teh sredstev je zagotovljen iz lastnih virov našega proračuna.Vse planirane investicije pa so namenjene izboljševanju pogojev za razvoj turizma in gospodarstva ter drugih področij, kar bo pomembno prispevalo k izboljšanju življenjskih pogojev vsem občanom. Zima se je kar na hitro poslovila in v vsem svojem sijaju je prišla pomlad, čas nove energije in optimizma, ki naj traja vsaj do naslednje pomladi. Ob tej priložnosti vsem bralcem Bloškega koraka voščim vesele velikonočne praznike. Vsem želim tudi umirjeno in preudarno doživljanje praznika dela, ki ga bomo praznovali v začetku meseca maja. V številnih delih sveta je delavec še vedno zatiran in izkoriščan, zato je prav, da ohranimo spoštovanje do tega praznika z željo, da se našemu delavcu nikoli več ne bo potrebno boriti za njegove osnovne pravice.

Na tej lokaciji nameravamo zgraditi prostore za potrebe režijskega obrata občine Bloke.

Župan, Jože Doles

naša občina

april 2017

Tudi ob letošnjem kulturnem prazniku smo se srečali v Novi vasi Učenci osnovne šole so nas ob letošnjem prazniku vzpodbudili k razmišljanju z vprašanjem, kaj je pravzaprav kultura. Definicija pravi: To je način življenja pripadnikov neke družbe, kamor spada celotno področje jezika, idej, navad, prepričanj, vzorcev vedenja in znanja, materialnih proizvodov itd., ki jih je človek oblikoval in proizvedel ter se prenašajo iz generacije v generacijo. Tako v kulturo spadata tudi mladinska in ljubiteljska kulturna dejavnost, s katero smo se tudi letos ob kulturnem prazniku srečali v nedeljskem popoldnevu 12. 2. 2017 v lepo zasedeni dvorani Bloški smučar.

Stalnica prireditev ob kulturnem prazniku je tudi domača Folklorna skupina KD Bloke. Letos so se predstavili že petič. Pod vodstvom Roka Petriča so se godci in plesalci podali v tržaško okolico in nam predstavili primorski ples Stu ledi. Ta ples se je v tržaški okolici plesal nekako do prve svetovne vojne, ko je bil Trst z okolico še del naših dežel.

Praznično popoldne je z Zdravljico začel MePZ KD Bloke, ki že več kot 45 let sooblikuje prireditve v našem kraju. Pod vodstvom zborovodkinje prof. Tanje Avsec so sledile občutene koroške narodne pesmi. S svojim nastopom so se pevke in pevci zbora spomnili tudi svojega ustanovnega in dolgoletnega člana zbora Toneta Urbasa, ki je k zadnjemu počitku legel ravno na letošnji kulturni praznik. Vokalna skupina Diva KD Bloke je v program svojega nastopa vključila dve Prešernovi pesmi – Zvečer in Pod oknom. Sledili sta bolj romantični – ljudska Mrzel veter tebe žene in že ponarodela Avsenikova Tam, kjer murke cveto. Spremljavo sta dodala instrumentalista Štefan Iskra in Mitja Zalar. Zborovodkinja prof. Irena Cundrič Iskra je k petju Avsenikove melodije pritegnila kar celo dvorano.

Osmarji iz osnovne šole Slovenci, posebej pa Bloke, dolgujemo velikolaškemu rojaku Franu Levstiku prvo povest, ki govori o Martinu Krpanu. Levstik je svojega junaka nedvoumno postavil na Bloško planoto, o čemer smo Bločani s temeljitim proučevanjem v zadnjih letih uspeli prepričati najprej sebe in nato skoraj vso slovensko javnost. Po Levstikovi zaslugi imamo na Blokah Krpanov pohod, Lovsko družino Martin Krpan s pevskim zborom, Društvo upokojencev Martin Krpan, Društvo prijateljev Martin Krpan in Krpanov park ob cerkvi sv. Urha.

MePz KD Bloke Učenci 8. razreda OŠ Toneta Šraja Aljoše so uprizorili zanimivo recitatorsko-igralsko priredbo Prešernove Turjaške Rozamunde. Gledalci so njihov nastop spremljali z velikim zanimanjem in na koncu učenke in učence ter njihovo mentorico in razredničarko Martino Kočevar nagradili z dolgim aplavzom.

Folklorna skupina KD Bloke

Diva KD Bloke

Iz Velikih Lašč so prišli letošnji gostje prireditve. Plesalke in plesalci Folklorne skupine Velike Lašče delujejo v okviru Društva podeželskih žena že več kot 10 let. Nekoč so se ob nedeljskih ali prazničnih popoldnevih v Velikih Laščah zbirali na trgu ali pri kakšni hiši, si izmenjali novice in če se je le našel kakšen meh, so stari in mladi tudi zaplesali. Splet plesov, ki so ga poimenovali Nedeljsko popoldne, sta za odrsko postavitev priredili Marjana Podlogar in mentorica plesalcev Tina Vindiš. Bločani smo sosede gledali in poslušali z velikim zanimanjem in jim z dolgim aplavzom dali vedeti, da je naš oder odprt tudi za njihova bodoča gostovanja.

naša občina

april 2017

Uvodnik

Letošnja prireditev je imela še poseben ton. Napovedovalka Urška Šparemblek je celotno dogajanje na odru povezala z doživeto recitacijo Prešernovega Povodnega moža. Prireditev je tudi na ta način rastla do zadnjega plesa.

Stane Jakopin, urednik

e vas je, drage bralke in bralci, kaj dotaknilo pomladno prebujenje? Saj se kar prileže po dolgotrajni in nekoliko turobni zimi. Bila je mrzla in trdovratna, a s snegom je skoparila tako zelo, da nam ni uspelo izvesti Bloških tekov.

V uredništvu se še enega novega pomladnega prebujanja veselimo in pričakujemo poročanja o pomladnih aktivnostih. V kakšnem znamenju je torej potekal konec zime in zgodnji spomladanksi čas? Kljub temu, da smo se v obdobju po novem letu na Blokah vsak po svoje spopadali s hladnimi dnevi, smo se lahko srečevali tudi na raznih družabnih in športnih prireditvah. Tako na primer poročamo o koncertu pevskih zborov v farni cerkvi pri Fari, o proslavi v počastitev kulturnega praznika, pa tudi o dogajanju na športnem področju. Ob prebiranju vrstic Bloškega koraka, ki je pred vami, boste zasledili tudi društven utrip.

Folklorna skupina Velike Lašče Sledila je zahvala vsem nastopajočim, njihovim učiteljem in mentorjem ter vodstvu OŠ za izvirno dekoracijo dvorane in tehnično podporo. Gledalci so zadovoljni zapuščali prireditev, nastopajoči pa smo se ob prigrizkih bloških gospodinj Zarja zadržali v prijetnem pogovoru in že načrtovali naslednja srečanja.

Tudi na Občini smo čez zimo pripravili vse potrebno, da bodo dela na investicijskem področju, sedaj ko je nastopila pomlad, nemoteno stekla. V mesecu januarju je bil na seji občinskega sveta sprejet proračun občine Bloke za leto 2017, projekti so večinoma pripravljeni, pa tudi z deli smo že pričeli. Več o tem si lahko preberete v županovem prispevku. Po dolgem času vam lahko postrežemo tudi z malo vzpodbudnejšimi vestmi iz gospodarskega področja. Preberete si lahko prispevek o delovanju in uspehih podjetij, ki delujejo v proizvodnih objektih Kovinoplastike Lož v Novi vasi. Vsem, ki ste pripravili prispevke, članke in slikovno gradivo za ta izvod, tudi tokrat z moje strani najlepša hvala in priporočilo v prihodnje. Hvala pa tudi celotnemu uredniškemu odboru in tehničnemu uredniku za podporo in sodelovanje pri ustvarjanju Bloškega koraka. Pred nami je spet nekaj prazničnih dni, velika noč in prvomajski prazniki.

Zapisal: Lojze Mazij Foto: Stane Jakopin

Obvestilo Na območju občine Bloke je podjetje AVE d.o.o. iz Ribnice vrsto let opravljalo pokopališko in pogrebno službo na osnovi sklenjene koncesijske pogodbe. Ker je rok veljavnosti tej koncesijski pogodbi potekel, smo bili na Občini Bloke skladno z veljavno zakonodajo dolžni na novo pripraviti razpis za izbiro izvajalca za opravljanje te dejavnosti. Na podlagi pogojev in meril v omenjenem razpisu je bil izbran najugodnejši ponudnik, to je podjetje KOMUS d.o.o. iz Postojne. Vse občane občine Bloke s tem obvestilom obveščamo, da je za izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti na območju občine Bloke izbrano podjetje Komus d.o.o. iz Postojne. Z navedenim podjetjem je za opravljanje te dejavnosti od 1. 3. 2017 za obdobje petih let sklenjena koncesijska pogodba.

V primeru smrti vaših najbljižnjih se obrnete na to podjetje. Kontakti: KOMUS, podjetje za komunalne storitve, d.o.o. Postojna, Naslov: Jeršice 3, 6230 Postojna Telefon: (05) 726 55 47 Kontaktna oseba 24 ur: FRANKO PAPEŽ GSM: 041 377 294

Prav je, da se v prihodnjih dneh sproščeno predamo pomladi, ki nas bo še dodatno predramila iz zimske melanholičnosti v naše aktivno delovanje tako v šoli ali službi kot pri domačih opravilih po hiši, pri delu na vrtu in polju. Javna občila, kot ustaljeno, polnijo svoje strani s političnimi prerivanji, mali človek pa nekako prepuščen samemu sebi bije bitko s sodobno birokracijo, se prilagaja smernicam in kriterijem, ki bi mu omogočili skromen prostor pod soncem, osnovni živež, sredstva za študij in dostojno delo. Na vsak način mora kljubovati kapitalu s svojim novodobnim suženjsko označenim delom. Kako torej kljubovati kapitalu in pristavljati svoj lonček neizprosnim finančnim tokovom? Ali je možno, če se po shakespearjansko vprašamo, razmišljati o kapitalu kot edinem krivcu in avtorju tako velikih in naraščajočih razlik, če pa se vendarle skriva za konkretnimi obrazi, besedami in dejanji, ki povzročajo, da dandanes pomladansko prebujenje ne obljublja obilja, ki se ga lahko nadejamo v naravnem letnem ciklu? Za marsikoga je prav narava lahko vir in navdih kljubovanja in moči. Še posebej prav sedanji pomladanski čas ponovnega življenja, ki nam lahko po svoje odgovarja na pereča eksistenčna vprašanja, nikoli pa ne odgovori v celoti. Ponovno prebujanje poteka bolj v skladu z odpiranjem in zaznavanjem sprememb v času in prostoru, ki so kot pravi krilatica, edina stalnica. Ob približajočem se prazniku dela se spomnimo izbojevanih pravic naših prednikov delavcev in njihovega boja. Prejmite torej iskrene čestitke ob letošnjem prazniku dela! Velika noč, največji krščanski praznik, v svojem kompleksnem nedrju sporočil prinaša predvsem trpljenje, zatiranje in celo smrt ter čudežno vstajenje. Ob tej priložnosti vam za veliko noč želim, da se vam izpolni predvsem tisto pozitivno velikonočno sporočilo prevlade dobrega nad zlim. Čestitam vam tudi ob državnem prazniku, 27. aprilu, ob dnevu upora proti okupatorju. Ob koncu pa vam želim, da bi preživeli prijetne spomladanske dni, kjer koli že boste, želim pa vam tudi več medsebojnega dopolnjevanja kot tekmovanja. Nasvidenje ob koncu šolskega leta!

naša občina

april 2017

Pospeševanje razvoja malega gospodarstva Dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Bloke za leto 2017 Predmet sofinanciranja je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Bloke v letu 2017 kot državne pomoči po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013. Javni razpis za pospeševanje malega gosp-

odarstva v občini Bloke v letu 2017 bo objavljen na spletni strani občine Bloke www.bloke. si, kjer bo objavljena tudi razpisna dokumentacija.

Ukrepi de minimis

Sredstva v višini 15.000 evrov so zagotovljena v proračunu občine Bloke za leto 2017 in se na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/13 in 19/15 in 4/17) dodelijo za naslednja ukrepa.

UKREP 2: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja

UKREP 1: Spodbujanje začetih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti

Vsi pogoji za prijavo bodo objavljeni v javnem razpisu.

Občina Bloke, Jožica Anzeljc

Spodbujanje razvoja kmetijstva Sofinanciranje ukrepov za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bloke v letu 2017 Predmet sofinanciranja je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bloke v letu 2017 po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z uredbo komisije (ES) št. 702/2014 in Uredbo komisije (ES) št. 1407/2013. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov za ohranjanje in spodbujanje ukrepov za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bloke v letu 2017 je objavljen na spletni strani občine Bloke www.bloke.si, kjer je objavljena tudi razpisna dokumentacija.

Skupinske izjeme za kmetijstvo UKREP 1: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč Višina sredstev: 3.000,00 EUR

Ukrepi de dinimis UKREP 2: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji Višina sredstev: 6.000,00 EUR UKREP 3: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja Višina sredstev: 4.000,00 EUR

Ostali ukrepi UKREP 4: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja Višina sredstev: 2.000,00 EUR

Sredstva v višini 15.000 evrov so zagotovljena v proračunu občine za leto 2017 in se na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bloke za programsko obdobje 2015—2020 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 63/15) dodelijo za ukrepe 1–4 (glej okvir). Pri ukrepih 2, 3 in 4 se upoštevajo računi od 1. 1. 2017 do roka, ki bo objavljen v javnem razpisu. Društva, ki delujejo na področju kmetijstva, to so Čebelarsko društvo, Konjerejsko društvo Martin Krpan, Društvo rejcev drobnice Slivnica in

Konjeniško društvo Divji konji se prijavijo za sofinanciranje društva na razpis iz kmetijstva. Vsi pogoji za prijavo so objavljeni v javnem razpisu. Pri ukrepu »1 pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč« je potrebno upoštevati, da mora biti račun za opravljene storitve datiran po prejemu odločbe o dodelitvi sredstev. Pri prijavi na razpis se priložijo predračuni. Občina Bloke, Jožica Anzeljc

Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Bloškega koraka je ponedeljek, 29. maj 2017.

naša občina

april 2017 Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na podlagi 12. člena Odloka o podeljevanju priznanj občine Bloke (Ur. list RS, št. 66/05) objavlja

Predlog NSi za brezplačen vrtec koalicija, žal, hitro povozila

Razpis o zbiranju predlogov za podelitev priznanj občine Bloke za leto 2017

Priznanja občine Bloke so:

• naziv častnega občana občine Bloke • zlati grb občine Bloke • priznanje občine Bloke

Naziv častni občan Naziv častni občan Občine Bloke se podeli posamezniku za njegov izjemen prispevek na različnih področjih življenjskega dela, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine Bloke. Naziv častni občan Občine Bloke se podeli občanom občine Bloke in drugim državljanom Republike Slovenije kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge za napredek znanosti, umetnosti in kulture ter za druge izjemne dosežke, pomembne za občino Bloke.

Zlati grb občine bloke Zlati grb občine Bloke je najvišje priznanje občine Bloke, ki se podeljuje: 1. posamezniku za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena, 2. skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine Bloke na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.

Priznanje občine bloke Priznanje občine Bloke se podeljuje posameznikom, organizacijam in skupnostim ter društvom ob posameznih jubilejih in priložnostih kakor tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, če je njihovo delovanje pomembno za razvoj posa-

Iva Dimic, poslanka v Državnem zboru RS

mezne organizacije ali skupnosti v občini Bloke.

Naziv častni občan občine Bloke se podeli izjemoma. Vsako leto se lahko podeli en zlati grb občine Bloke in do tri priznanja občine Bloke. Kandidate za priznanja lahko predlagajo občina, občani, politične stranke, vaške skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog mora vsebovati: • ime in priimek oziroma naziv in naslov predlagatelja; • navedbo, na katero izmed treh možnih priznanj se predlog nanaša; • ime in priimek oziroma naziv in naslov predlaganega; • pisno obrazložitev. Upoštevani bodo vsi predlogi za podelitev priznanj in nagrad občine Bloke, ki bodo oddani v zaprti kuverti na naslov: Občina Bloke Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Nova vas 4a 1385 Nova vas s pripisom: »ne odpiraj – občinsko priznanje 2017«, in sicer do vključno 15. maja 2017 do 12. ure osebno v tajništvu Občine oziroma bodo 15. maja 2017 oddani priporočeno na pošto. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve

eprav so jutra še mrzla, pa dopoldansko sonce že naznanja, da v deželo prihaja pomlad, ko bomo z upanjem na dobro letino ponovno sejali in sadili. A narava nas uči, da brez vloženega dela in truda ne moremo pričakovati velikih sadov. Če to zakonitost preslikam v slovensko družbo, kjer beležimo vedno nižjo rodnost, potem je jasno, da brez jasnih spodbud za družine omenjenega problema ne bomo mogli rešiti. Krščanski demokrati smo zato v državni zbor vložili predlog, da se ponovno uvede brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati vključeni v vrtec. Staršem bi omogočili veliko lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, saj bi mnoge družine finančno in organizacijsko razbremenili. Rezultati takega ukrepa, ki ga je leta 2008 vpeljala vlada, v kateri je sodelovala tudi NSi, so bili spodbudni, saj se je rodnost v nekaj letih povečala. Koalicijski poslanci so naš predlog hitro zavrnili in to kljub temu, da se je gospodarska situacija izboljšala in da je vlada širokogrudno podprla javni sektor ter dokapitalizirala SDH in DUTB v višini 250 milijonov evrov. Denarja je torej dovolj, a vlada Mira Cerarja družine očitno ne vidi kot vrednoto, ki jo je potrebno braniti in spodbujati. Niti ne razume, da so družine v resnici zagotovilo naše prihodnosti … Več kot očiten dokaz te vladne slepote je tudi sprejetje novega družinskega zakonika, kjer je vlada pod taktirko ministrice Kopač Mrak iz SD spremenila temeljno definicijo družine. Zakonik z novo definicijo v bistvu spreminja temeljno pojmovanje družine na enak način, ki je bilo leta 2012 zavrnjen na referendumu. V NSi smo spremembam nasprotovali, saj menimo, da je družina temeljna in trdna celica družbe, v kateri bi otroci morali imeti varno in razigrano otroštvo. Zato trdimo, da se temelji naše družbe ne morejo spreminjati iz leta v leto in biti talec sodobnih družbenih eksperimentov. Z bolj spodbudnimi besedami pa lahko zapišem, da smo v Novi Sloveniji nedavno uspeli z zakonom o osebni asistenci, ki invalidom prinaša pravico do lažjega in boljšega ter kvalitetnejšega vsakdanjega življenja, lažje vključevanje v širšo družbo. Pripravili smo tudi paket ukrepov na področju kmetijstva, kjer prav tako bijemo plat zvona – gozdove uničuje lubadar, kmetje pa ječijo pod kupom birokracije in nizkih odkupnih cen kmetijskih pridelkov ter proizvodov. Potrudila se bom, da bodo naše pobude pripomogle k izboljšanju in lajšanju življenja na podeželju vsem, ki še vztrajamo in ohranjamo našo domovino in kraje lepe, obdelane njive in skrbimo za naše gozdove. Vsem želim vesele velikonočne praznike, prijetno druženje v krogu domačih in prijateljev ter obilo lepih dni v prihodnje.

naša občina

Poročilo o pitni vodi za leto 2016 V skladu s 34. členom Pravilnika o pitni vodi morajo vsi izvajalci gospodarske javne službe, ki se ukvarjajo z oskrbo s pitno vodo, letno obvestiti uporabnike o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode smo v okviru notranjega nadzora ocenjevali v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), na podlagi rezultatov opravljenih mikrobioloških in fizikalno kemijskih preizkušanj ter terenskih meritev. Meritve kvalitete pitne vode je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Center za okolje in zdravje Maribor, Prvomajska 1, 2000 Maribor.

april 2017

Koncesijska pogodba za odlaganje odpadkov Predelava in odlaganje komunalnih odpadkov z območja občine Bloke zagotovljeno za naslednjih 30 let. Po veljavni zakonodaji si je vsaka občina dolžna zagotoviti mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO) in ustrezno odlagališče ostanka komunalnih odpadkov. Občina Bloke ima to zagotovljeno za naslednjih 30 let Obvezni gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za občino Bloke, odslej na RCERO Ljubljana. Občina Bloke je na osnovi ustrezne pogodbe dne 10. 3. 2011 pristopila k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana (v nadaljevanju RCERO Ljubljana), kot smo že poročali v Bloškem koraku št. 1 letnik 17, v januarju 2016.

Bloški komunalni odpadki se že predelujejo in odlagajo v RCERO Ljubljana. Bloke. Sprejeti odlok pa je bil podlaga za sklenitev Koncesijske pogodbe za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Bloke. Slovesen podpis koncesijske pogodbe za določen čas, za obdobje 30 let, med občino

V okviru notranjega nadzora smo ocenjevali zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode. V letu 2016 je bilo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preizkušanja odvzetih 25 vzorcev, za fizikalno-kemijska preizkušanja pa so bili odvzeti 4 vzorci pitne vode. Vsi odvzeti vzorci so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi tako na vrtini kot na določenih merilnih mestih vodovodnega omrežja. V letu 2016 so bili opravljeni trije cikli vzorčenja pitne vode s strani državnega monitoringa. Vsi so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Upravljanje vodovoda Bloška planota spremlja tudi Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, ki izvaja letni inšpekcijski nadzor nad objekti, analizami pitne vode, upoštevanjem Haccp sistema in ostalimi nalogami upravljavca vodovoda. Za leto 2016 je bil nadzor ocenjen pozitivno. David Hiti, Režijski obrat občine Bloke

Z Javnim podjetjem SNAGA Ljubljana d.o.o. (direktor Janko Kramžar) so župani občin Sodražica (Blaž Milavec), Ribnica (Jože Levstek), Loški Potok (Ivan Benčina) in Bloke (Jože Doles) na Občini Bloke podpisali Koncesijsko pogodbo za ravnanje s komunalnimi odpadki. Na osnovi tega pristopa je bil v letu 2015 sklenjen Sporazum o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z 41 občinami, med katerimi je tudi občina Bloke, in Javnim podjetjem SNAGA d.o.o. Skladno z zgoraj navedenim je bil 4. 2. 2016 na seji Občinskega sveta občine Bloke sprejet Odlok o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine

Bloke in Javnim podjetjem SNAGA d.o.o., je bil 3. 3. 2017 na občini Bloke. Tega dne so na Občini Bloke istočasno sklenile zgoraj navedeno koncesijsko pogodbo z Javnim podjetjem SNAGA d.o.o. tudi občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok. S tem si je občina Bloke dolgoročno zagotovila obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na RCERO Ljubljana, ki ima vsa potrebna okoljevarstvena dovoljenja skladno z veljavno zakonodajo. Stane Jakopin Foto: Arhiv SNAGA in Stane Jakopin

naša občina

april 2017

V RCERO Ljubljana je vključenih že 43 slovenskih občin Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana je najsodobnejši objekt za predelavo odpadkov v Evropi. V njem predelujejo mešane in biološke odpadke tretjine Slovenije. Kaj je predelava odpadkov?

Čas je za krožno revolucijo

Z visokotehnološkim postopkom iz mešanih komunal-

Za zadovoljitev naših potreb in želja že več kot desetletje

nih odpadkov izločijo vse še koristne surovine (plasti-

uporabljamo en planet in pol. To pomeni, da porabljamo 50

ko, papir, kovine itd.), ki gredo v tovarne za recikliranje.

odstotkov več virov (energija, hrana itd.), kot jih zmore pla-

Temu postopku rečemo mehanska obdelava odpadkov.

net proizvesti. Naša naloga je vse napore usmeriti v to, da

Druga vrsta obdelave odpadkov je biološka – to pome-

višjo gospodarsko vrednost in kakovost življenja ustvarimo

ni, da ločeno zbrane biološke odpadke razgradijo s po-

z manj naravnimi viri. Naš cilj je krožno gospodarstvo, za

dobnimi postopki, kot se dogajajo v naravi, le da so hi-

prehod vanj pa je RCERO Ljubljana izjemnega pomena, saj

trejši in brez prisotnosti kisika.

obnavlja naravne vire, udejanja ponovno uporabo, optimizi-

Na tak način iz bioloških odpadkov nastane kompost,

ra in zapira krožno zanko.

pri tem pa nastaja bioplin, ki ga zbirajo in uporabijo za proizvodnjo elektrike in toplote.

Najboljša tovarna za predelavo odpadkov je največji kohezijski projekt s področja okolja v državi RCERO Ljubljana sprejme več kot 170 tisoč ton odpadveč kot 150.000 ton mešanih komunalnih odpadkov

kov na leto, sredstva zanj pa so prispevali Evropska

več kot 20.000 ton ločeno zbranih bioloških odpadkov

unija, občine in država. Objekti in naprave za predelavo odpadkov poskusno obratujejo od novembra 2015, eno leto kasneje pa je bilo izdano uporabno dovoljenje. RCERO Ljubljana bo s pretekom poskusnega obratovanja upravljala ljubljanska Snaga. Danes je v projekt, ki je primer dobre prakse na področju sodelovanja in pove-

1/3 RCERO Ljubljana sprejme ogromno količino odpadkov iz več kot tretjine območja Slovenije

zovanja občin, vključenih 43 občin.

RCERO Ljubljana s svojo inovativno in vrhunsko tehnologijo predela skoraj vse odpadke: manj kot 5 % (7.350 ton) konča na odlagališču

<5 %

Nekoristni odpadki postanejo pomemben vir za pridobivanje drugih surovin

30.000 ton surovin, namenjenih recikliranju

do 60.000 ton goriva

7.000 ton 35.000 ton komposta digestata

6.000 ton lesa

17.000 MWh električne energije 36.000 MWh toplotne energije

Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Izvaja se v okviru Opeativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.

clanekRCERO_bloskiKorak_1.indd 8

03/04/17 06:51

gospodarstvo

april 2017

Bloška podjetja z vizijo Novohlad

Kot ptič feniks iz pepela Novohlad je kot ptič feniks vstal kmalu po stečaju Novolita in na željo dolgoletnih ter zadovoljnih kupcev hladilnih komor ter opreme iz inox pločevine za potrebe živilske industrije nadaljeval s svojim delom pod krovom sosednje proizvodne zgradbe Kovinoplastike. Začetki niso bili kaj prida obetavni, pove Jože Avsec, prokurist, ki s hčerko Damjano, direktorico, družno in uspešno vodita družinsko podjetje. Oče Jože je kar dobri dve desetletji opravljal svoje delo pri proizvodnji in prodaji različnih hladilnih naprav v Novolitu. V Novohladu pa zdaj dokaj uspešno nadaljuje svoje delo, ki ga še plemeniti s svojimi izkušnjami, poznanstvom in prijateljevanjem, brez katerih, kot sam pravi, pri tem »poslu« ne moreš biti uspešen.

Mogočna tovarniška zgradba Kovinoplastike v Novi vasi poleg svoje osrednje dejavnosti pod svojim krovom gosti kar nekaj podjetij; Novohlad, KL fenstar in TCR d.o.o. INPRO. liko lažje, če se te napake prikradejo drugim. Sami pa se trudimo, da se vsem nevšečnostim izognemo, kajti naše družinsko podjetje, pove Jože, izdeluje opremo visoke kakovosti. Dolga službena potovanja po Sloveniji in po republikah nekdanje Jugoslavije Jožeta Avsca niso nikoli utrujala. Nasprotno, v mnogih primerih so ga celo krepila in bogatila dolgoletne izkušnje. Rad sem med ljudmi, je med pogovorom

večkrat poudaril Jože, rad imam delovne izzive, pri svojem delu pa si želim biti dosleden in pošten. V Sloveniji je Jože našel dober trg Novohladovih izdelkov kar v nekaj podjetjih, kot so Elan Begunje, Pekarna Pečjak, Mesarstvo Prunk, Perutnina Ptuj, Delamaris Pivka, Agrotrade iz Ivančne Gorice … Novohladove hladilniške naprave pa so prav po zaslugi Jožeta Avsca dobro znane in cenjene tudi v

Idejni vodja, skrbnik za dobrobit podjetja in prokurist Novohlada Jože Avsec Na začetku so se del lotili še v prostorih Novolita s samo tremi zaposlenimi, da so dokončali dela, ki so bila v začetni fazi in namenjena znanim kupcem. Hkrati pa smo sprejemali še dodatna dela, odkupili nekaj strojev in se zaradi prostorske stiske iz Novolita preselili v prostore Kovinoplastike, kjer je zdaj kar šest redno zaposlenih. Ob konicah pa jim priskočijo na pomoč še številni zunanji sodelavci. Pravijo, da se človek veliko nauči na napakah, vprašujem Jožeta, ki prikima in doda, da je ve-

Tehnolog Tone Srnel, Ivan Hiti, Stane Anzeljc in Matevž Modic so del ekipe zaposlenih v Novohladu, ki jim je zaupano zahtevno in strokovno delo.

gospodarstvo

april 2017 kovost naših izdelkov. In tudi v prihodnje se bomo z enako mero zavzetosti trudili še naprej. Jože Avsec večino svojega dela namenja Novohladu, za domača opravila pa mu vedno zmanjkuje časa. Za to pa dobro poskrbi njegova soproga.

Direktorica Novohlada Damjana Avsec Bosni, Hrvaški, Črni gori, Makedoniji, na Kosovem itd. Z našimi izdelki se nenehno trudimo kar najbolj ustreči željam naših naročnikov, poudari direktorica Damjana, ne pozabljamo pa na ka-

Bolj kot na domačem dvorišču na Studenem pa je dejaven pri delih, ki jih Studenci namenjajo dobrinam vasi in vaščanov. Največje veselje mu je vodenje in skrb domače športno društvo, ki je znano po dolgoletni tradiciji organiziranja nogometnih turnirjev. Takrat je na Studenem velik praznik. Kljub vsemu pa si še vedno vzame čas za obisk nogometnih tekem slovenske reprezentance in ljubljanske Olimpije. Ob koncu najinega pogovora pa se ni pozabil zahvaliti vsem zaposlenim v Novohladu za zares zavzeto in strokovno delo.

KL fenstar d.o.o.

Svetloba je vir življenja Če je svetloba vir življenja, so potem zagotovo KL fenstarova okna in vrata, vira svetlobe, pomembna dejavnika v našem življenju. Podjetje s svojimi delovnimi koreninami v svojem matičnem podjetju Kovinoplastike v Novi vasi, že več kot četrt stoletja nadaljuje dolgo tradicijo. S strokovnimi izkušnjami pri izdelavi, prodaji in montaži PVC in ALUstavbnega pohištva, bogatijo vrednost svojih izdelkov. Od leta 2013 pa je KL fenstar samostojno podjetje s 17 zaposlenimi in lastnikom Valentinom Sitarjem, ki je vajeti podjetja in odgovor-

Vsak izmed njih je delček uspešnega kolektiva

Vse KL fenstarove izdelke, narejene na Blokah, si lahko ogledate v prodajnem salonu na Uncu 25 kot tudi na sedežu podjetja v Novi vasi.

Vlado Ruparčič

Anita Mlakar

Del delovne KL fenstar ekipe: Matej Lavrič, Janez Dobravec, Anica Krvina, Lojze Bačnik, Aleš Radosavljević in Andrej Košmerl. Direktor Matjaž Jakopin se je ognil fotografiranju.

Franjo Ožbolt

Uroš Gutnik

Marjan Žagar

gospodarstvo

Lastnik KL fenstar Valentin Sitar

april 2017 nost uspešnega poslovanja prevzel maja lani. Že lani, pove Valentin Sitar, smo bili na trgu bistveno bolj uspešni kot leto prej. Le stari dolgovi nas še nekoliko ovirajo na poti k še boljšim uspehom. Kljub nekoliko zaostrenim gospodarskim razmeram mi je uspelo ohraniti vsa delovna mesta, povečujemo prihodke in tudi v prihodnje se bomo skupaj trudili za še boljše delovne uspehe. Svojemu delovnemu kolektivu nadvse zaupam!

v veliki meri prispevala k manjšemu obsegu proizvodnje. Kljub vsemu, pove drugi mož KL fenstar, operativni direktor Matjaž Jakopin, se s trdim delom in kakovostjo izdelkov nadvse trudijo za nove trge. Že sedaj kar 40 odstotkov celotne proizvodnje namenjajo izvozu, 20 odstotkov domačim kupcem, predvsem gradbenim podjetjem, 40 odstotkov proizvodnih zmogljivosti pa namenjajo posameznim kupcem.

V bogatem proizvodnem programu se kupci lahko odločajo za nakup oken, balkonskih vrat, panoramskih sten, vhodnih vrat ter raznih senčil, pri čemer vam bodo s strokovnimi nasveti na pomoč priskočili odgovorni v podjetju. In vaše nemogoče težave bodo zagotovo postale kaj hitro rešljive.

Odgovorni v podjetju se trudijo za kar najboljšo prepoznavnost, predvsem s kakovostno ponudbo in izdelki. Na trgu se namreč pojavljajo tudi podobni izdelki, ki so cenovno ugodnejši, vendar daleč za kakovostjo KL fenstarovih.

Ni še dolgo tega, ko se je v KL fenstar za sodobnimi stroji in številnimi tehničnimi pripomočki trudilo kar 65 delavcev. Tržne razmere in finančna nedisciplina kupcev sta

Prodajo KL fenstarovih izdelkov kroji tudi vreme. V mrzlih zimskih dneh je prodaja manjša, zato takrat v podjetju izkoriščajo dopustniške dni, da potem spomladi, poleti in jeseni nadomestijo zamujeno.

TC.R d.o.o. Inpro

Poznajo pot do cilja TC.R d.o.o. INPRO je invalidsko proizvodno-storitveno in trgovsko podjetje znotraj Kovinoplastike Lož, ki združuje delo s sedmimi zaposlenimi v prostorih Kovinoplastike v Novi vasi, kjer tudi deluje enota grafike in tiska. Samolepilne etikete, kartončki, kartice, vstopnice, termo transfer in termo trakovi ter enojni in dvojni računski trakovi, pove operativna direktorica podjetja Petra Ožbolt, so naše poglavitne dejavnosti. Pri izdelavi samolepilnih etiket se lahko pohvalimo s tradicijo kot tudi s kakovostjo. Ponujamo tudi celovit servis oskrbe s tiskanimi in blanco sa-

Metka Jenc, Slavko Baraga, Simon Baraga, Adrijana Kržič in Jernej Dolenc pa v podjetju poskrbijo za izdelke visoke kakovosti. molepilnimi etiketami v rolah ali želenih formatih z dodatno perforacijo in razrezi. Označevalni kartončki so v proizvodnji kot tudi v trgovini nepogrešljivi spremljevalci vsakega izdelka, ko pa na kartonček odtisnemo še črtno kodo, postanejo nepogrešljivi za slehernega trgovca. Kljub vsej sodobni tehnologiji pa si ljudje še vedno ne moremo predstavljati sodobnega načina življenja brez vstopnic in kartic iz termo papirja, ki jih potiskamo po željah naročnika, pove Petra Ožbolt, in v posebnem predstavitvenem katalogu opozori na termo transfer in termo trakove, ki so nedvomno ključni elementi pri dotisku spreminjajočih se podatkov na blanco, ali tiskanih etiketah, ki jih v podjetju potiskajo po naročilih in zahtevah kupca.

Petra Ožbolt

Termo transfer trakovi so ključni element pri dotisku spreminjajočih se podatkov na blanco ali tiskanih etiketah. Ti trakovi so antistatični

in antilepljivi z visoko stopnjo premaza, s čimer nedvomno povečujejo kakovost in obstojnost odtisa in podaljšujejo delovno dobo tiskalnika. Na trgu pa so tudi iskani termo trakovi za vse registrske blagajne in POS tiskalnike v rolicah, tudi različnih dimenzij. Enojni računski trakovi so izdelani iz velum papirja. Med širokim izborom standardnih širin in dolžin traku, po željah naročnikov, v podjetju v Novi vasi izdelajo trakove nestandardnih razsežnosti. Če pa naročnik želi poleg originala na igličnem tiskalniku ali računskih napravah hkrati natisniti tudi kopijo računa, je prava izbira dvojni računski trak. Pod krovom Kovinoplastike v Novi vasi sem se pogovarjal, fotografiral in napisal: Tone Urbas

iz naše preteklosti

april 2017

Izidor Modic Enota knjižnice Ivana Čampa je v sodelovanju s skupino Stareslike pripravila prireditev o življenju in delu Izidorja Modica. V svojem magistrskem delu Analiza notranjskih pravljic Izidorja Modica iz Štrekljeve zapuščine ga je obravnavala Eva Petan ter nam tako približala domačina in rojaka z Blok in njegovo veliko delo na področju bloške kulturne dediščine.

Izidor Modic se je rodil 10. februarja 1884 na Lahovem na Blokah kot peti od osmih otrok očetu Francu in materi Uršuli Modic. Družina Modic je veljala za napol meščansko družino. Njihovo posestvo je bila kmetija z več gospodarskimi poslopji, imeli so zaposlene hlapce in delavce, zato otrokom ni bilo potrebno opravljati težkih kmečkih del. Starša sta bila za tiste čase precej izobražena in svetovljanska, kar sta prenašala tudi na svoje otroke. Izidor Modic je šolo obiskoval v Novi vasi, nato pa šolanje nadaljeval na II. državni gimnaziji - nižje razrede in višje razrede na I. državni gimnaziji v Ljubljani, kjer je leta 1903 maturiral. Na dunajski univerzi je študiral slavistiko in germanistiko ter opravil profesorski izpit. Leta 1910 se je v Trnovem v Ljubljani poročil z Marijo Čepin. Rodili so se jima otroci Roman, Lev, Ivan in Izidora. Kot nadomestni učitelj nemščine in slovenščine je služboval na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Bil je tudi rezervist oz. poročnik v rezervi pri 2. bosanskem pešpolku. Nato se je zaposlil na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani. Študiral je tudi pouk jezikovnih predmetov v kurzu za meščanske izpite. Delna mobilizacija 1912/13 v Bosni in Hercegovini in svetovna vojna sta oteževali njegovo znanstveno delo. Leta 1914 je bil vpoklican v vojsko. Star komaj 31 let je 19. decembra 1915 padel v Renčah na Goriškem. Iz objavljenih memorialov je razbrati, da je bil zelo cenjen in spoštovan med kolegi, saj je s svojimi znanstvenimi razpravami postal uveljavljeno ime v svoji stroki.

Izidor Modic je bil eden izmed 342 znanih zbiralcev, ki so pri zbiranju narodnega blaga pomagali Karlu Štreklju. Gradivo mu je pošiljal že kot študent slavistike in germanistike in tudi kasneje kot profesor na učiteljišču. Štrekelj se mu je v sklopu Slovenskih narodnih pesmi zahvalil za 11 pravljic, 35 vraž, nekaj pregovorov in rekov z Blok ter 154 pesmi, med katerimi je največ pivskih in veselih. Izidor Modic je gradivo zbiral od domačinov, ki so pravljice priredili v skladu s časom in okoljem, v katerem so živeli. Zbrano gradivo je zapisoval v tedanjem knjižnem jeziku in, žal, ni sledil navodilom, da bi se pravljice zapisovale v narečju. Samo dve pravljici sta zapisani v bloškem narečju in eno izmed njih smo slišali na prireditvi v knjižnici, ki so jo popestrili tudi spomini obiskovalcev na družino Modic. Na Inštitutu za slovensko narodopisje, kjer se hrani njegova zapuščina, je še veliko gradiva, ki ga je zbral Izidor Modic in čaka na nadaljnjo obravnavo. Zapisala Martina Zakrajšek

Viri: Eva Petan

Petan, E. (2016). Analiza notranjskih pravljic Izidorja Modica iz Štrekljeve zapuščine, 67—82.

iz naše preteklosti

april 2017

Spomin na gasilsko slavje v Velikih Blokah 1975

malu bo poletje in v mnogih gasilskih društvih na Notranjskem bodo organizirane svečanosti ob obletnicah, novih pridobitvah v opremi in obnovi ali celo novogradnjah gasilskih domov. Tako je tudi prav, saj je gasilstvo organizacija, ki ji po mnogih anketah Slovenci najbolj zaupamo. PGD Velike Bloke je leta 1975 praznovalo 45. obletnico ustanovitve. Tistega leta so bloški gasilci obnovili stari gasilski dom in ob njem zgradili nov zidan stolp za sušenje cevi in postavitev sirene. Kupili so tudi nekaj prepotrebne opreme in 15 novih svečanih uniform. Na ta način so, kot je zapisano v arhivih, počastili tudi 30. obletnico zmage v 2. svetovni vojni. V juliju 1975 je bilo tako vse pripravljeno za gasilsko slavje. Da ne bi bilo vsega lepega preveč v enem dnevu, so se gasilci odločili, da najprej v soboto, 12. 7., zvečer na vrtu Doma JLA organizirajo veselico. Šef Doma oficir Maksić je dal vrt in prostore zastonj, vse ostalo pa so organizirali gasilci. Najeli so kar dva ansambla – Trio Doles iz Loške doline in vojaški ansambel imenovan Grupa 105. Čisti dobiček od veselice je bil namenjen v sklad za nabavo nove črpalke Rosenbauer. Zaradi slabih izkušenj ob prejšnjih gasilskih veselicah je bilo sklenjeno, da se posebna pozornost posveti redu na veselici, saj so ve-

deli, da se – kot so zapisali: “vedno po polnoči dogajajo neprilike, ker pride precej ljudi vinjenih”. Veselica je vsestransko uspela in društvu prinesla 400.000 din čistega. V nedeljo 20. 7. popoldne pa je bil čas za svečani del praznovanja. Okoli gasilskega doma je bil urejen in okrašen prireditveni prostor, visele so zastave in slika maršala Tita, gasilci so se oblekli nove svečane uniforme, prišli so gostje iz sosednjega PGD Nova vas, Občinske gasilske zveze Cerknica, Krajevne skupnosti Bloke, lokalnih podjetij in vojske. Ob novem stolpu in obnovljenem domu se je zbralo vse članstvo društva, od pionirjev do veteranov in tudi ostali vaščani. Svečani govor je imel predsednik društva Miroslav Doles, ki je opisal zgodovino društva in posebej aktivnosti ob gradnji stolpa. Vsi stroški gradnje so bili skrbno zabeleženi in jih je bilo za 5.304.200 din. Gasilci so opravili 900 prostovoljnih ur, ki so se izključno evidenčno beležile po 3.000 din. Pohvaljeni so bili vsi gasilci, ki so pomagali pri gradnji, podeljenih je bilo kar 55 gasilskih priznanj. Posebna priznanja sta prejela veterana 87-letni Jože Ponikvar – Ulčar iz Velikih Blok za 70 let dela v gasilstvu in 75-letni Anton Srnel – Srnelov iz Velikih Blok za 50 let dela v gasilstvu. Sledilo je še skupinsko slikanje pri domu ob “štirni” in nato najprijetnejši del praznovanja – gasilski piknik. Piknik je bil organiziran na Gričah za Malensko hišo. Gasilci so prispevali po 2.000 din na osebo, za kar je vsak

iz naše preteklosti

april 2017 dobil pol litra vina in porcijo srnjakove pečenke. Pol litra vina na osebo je bilo za začetek, naprej se je pijača prodajala po nabavni ceni. Piknik je vsestransko uspel in se zavlekel dolgo v poletno noč. Že teden dni po praznovanju se je sestalo vodstvo društva, analiziralo celotno praznovanje in finančni rezultat, pa tudi odgovorilo na neupravičene kritike, ki so se pojavile ob koncu piknika, ko je “vinček spregovoril”.

Delovno zmago in obletnice so proslavili gasilci in gostje:

Vmes stojijo: Milan Vučenovič – Tončetov, za njim preds. GZ Cerknica Andrej Šilc – Žerovnica, Ule Janez – GZ Cerknica, z odlikovanji Franc Mivec – tajnik GZ Cerknica, blagajnik društva Lojze Škrabec – Malizijev, predsednik društva Mirko Doles st. – Randolcov, Tone Modic – Bregarjev, Stane Truden – Lončar, Lado Štrukelj – PGD Nova vas, poveljnik društva Franc Marolt – Gregorjev, Viktor Meden – Marentov. Sedijo: Jakob Lužar – Krovčkov, odlikovanca Anton Srnel st. – Srnelov in Jože Ponikvar – Ulčarjev, Tone Anzeljc – Blažov, Franc Dobravec – Klančarjev. Čepijo pionirji: Rajko Zakrajšek – Koščakov, Drago Bregar – Enžakov, Slavko Modec – Gorupov, Franci Hrbljan ml.- Jeršanov, Mirko Doles ml. – Randolcov, Marjan Truden – Lončarjev.

Za pionirje sta bila najbolj zanimiva odlikovanca in njune medalje.

Zadnja vrsta stojijo od leve: Jože Hiti ml. – Zogarjev, Jože Modic st. – Joškotov, Franc Modic – Tonov. Vmes stojijo: tajnik društva Tone Rudolf – Jožlov, s praporom, Tone Pirc – Mazejev, Anica Doles – Randolceva, Lado Kovačič – Slugov, Radlek, Milka Bahunek – Gočeva, Janko Kraševec – Jernejčkov, Ulaka, Zvone Marolt – Jožinov, Ulaka, Jože Jakopin ml. – Pajkov, za njim nepoznan, Tone Srnel ml. – Srnelov, France Modic – Janezonov. Sedita: Marjetka Marolt – Jožinova, Ulaka in Mara Anzeljc – Petronova. Pred njima čepi Zdravko Modic – Bregarjev.

Stojijo: Ivan Škrabec – PGD Nova vas, Franc Intihar – Zimcov, Hribarjevo, Jože Mazij st. – Matevžev, Ivan Škrlj – Šokotinov, Sleme, Jože Jakopin st. – Pajkov, Franc Hrbljan st. – Jeršanov, Jože Modec – Gorupov, Lojze Mazij st. – Lojzetov, s praporom Tone Križ – PGD Nova vas. Sedita: Andrej Hiti – Kovačev in Jože Hiti st. – Zogarjev. Čepita pionirja: Vilko Drobnič – Gočev in Jože Modic ml. – Jožkotov. Odlikovanca Ulčar in Srnel sta umrla leta 1977. Ulčarja smo k Fari peljali z vozičkom še po makadamu, Srnel pa se je na zadnji poti že peljal po asfaltu. Da smo v tistem času na Blokah prvorojenci še vedno po pravilu dobili ime po očetu, se vidi iz pogostih dodatkov “starejši” oz. “mlajši”. Zapisal Lojze Mazij Zapis s slikami je bil objavljen na http://cerknica.org/stare slike

Zadaj: Lojze Mazij ml.- Lojzetov, Anton Modic – Janezonov, Franc Modic – Gorupov, Studeno, Aleksander Modic – Glinščkov, Rožanče.

Slovarček: Grupa 105: ansambel poimenovan po havbicah 105 mm, ki so bile nameščene v vojašnici Velike Bloke

Viri: Mirko Doles st., Velike Bloke in arhiv PGD Velike Bloke Kraj: Velike Bloke Datum: 20. 7. 1975 Avtor: Jože Žnidaršič, Cerknica Zbirka fotografij: Alojz Mazij Skenirano: 26. 10. 2016 Oblika: fotografija

šola

april 2017

Bralna značka v skupini Čebel Vsi se zavedamo, kako velikega pomena je govor, medsebojno sporazumevanje, razumevanje in pogovarjanje. Otrok vse to počne doma v svoji družini, s starši, bratci ali sestricami, med prijatelji.

Marčevsko druženje s starši Mesec marec je prvi pomladni mesec. Zvončki, kronice in trobentice že kukajo na plan, tudi zime in snega si ne želimo več.

V vrtcu je vključen med vrstnike, jih posluša, z njimi sodeluje, se pogovarja. Otrokov besedni zaklad je iz dneva v dan večji in bogatejši. Vsako leto otroci iz vrtca sodelujejo v programu Bralne značke. Letos sem se odločila, da sodelovanje s starši in otroki malo spremenim. Tako bodo starši in otroci sestavljali novo pravljico – slikopis. Že na uvodnem roditeljskem sestanku sem starše seznanila s tem načinom dela, potem pa smo kmalu začeli to tudi uresničevati. S pomočnicama Romano in Darjo smo izrezali različne sličice iz otroških revij. V vsako ovojnico sem dala kar nekaj sličic. Otroci so izbrali ovojnico. Nahrbtnik, mapo z navodili in ovojnico s sličicami so odnesli domov. Otroci so se veselili te naloge in tudi z navdušenjem »prebrali« novo pravljico vsem otrokom v skupini. Nastala je nepozabna knjiga novih pravljic, pravljic, ki so jih sestavljali otroci in pisali starši. Mislim, da je bila to dragocena izkušnja za vse sodelujoče. Tako smo že majhni postali veliki ustvarjalci novih, zanimivih vsebin. Otroci iz skupine Čebel z Ivico in Romano

Gledamo, kako se prebuja narava! V mesecu marcu je veliko trenutkov namenjenih našim družinam, predvsem mamicam. V skupini Čebel smo se odločili, da za mamice ob njihovem prazniku – materinskem dnevu, pripravimo posebno darilo. Na vrečke iz blaga smo potiskali različne motive – rože in hiše v različnih barvah, tudi metuljčki so dobili svoje mesto skoraj na vsaki vrečki. Samo še darilna škatlica, pa seveda primeren trenutek, da pokažemo staršem, kaj znamo. Starše smo povabili v vrtec, tudi bratce in sestrice, se predstavili v vlogi igralcev in instrumentalistov v pravljici Rokavička. Majhni smo še, a dovolj pogumni, da smo staršem pričarali kratko zgodbico. Po končani predstavi smo še poklepetali v igralnici, kjer otroci bivajo dnevno, se igrajo in odkrivajo nova spoznanja. Lepo smo se imeli, ne samo danes, ampak vsak dan, celo leto!! Otroci skupine Čebel z Ivico in Romano

Zaigrali smo predstavo Rokavička.

Maliq rad izdeluje origame Maliq Gashi je učenec 8. razreda, ki si je za hobi izbral izdelovanje origamijev. Gre za tradicionalno japonsko umetnost oblikovanja papirja s pregibanjem, pri čemer nastanejo raznorazne tridimenzionalne skulpture. Ideje za svoje izdelke Maliq najde na spletu, potem pa izbere primeren papir in začne se zahtevno, večurno zgibanje papirja, dokler z zadovoljstvom ne drži v rokah pričakovanega izdelka. Je pa tudi zelo inovativen, saj je kar nekaj izdelkov izdelal brez predhodnih načrtov, popolnoma samostojno. Zapisala Anica Zabukovec in Maliq Gashi iz Nove vasi

Maliq Gashi

Nekaj Maliqovih mojstrovin

šola

april 2017

Likovna pomlad v prvem razredu Ste že kdaj risali z limoninim sokom? V prvem razredu smo risali z limoninim sokom. Počakali smo, da se je risba posušila in tako postala nevidna. Z zelo vročim likalnikom smo jo nato prelikali in navdušeno opazovali, kako postaja vedno bolj vidna, vse dokler se ni prikazal MALI ZVONČEK. Naravni sladkor v soku je namreč zgorel v rjavo snov.

Ajda

Vid

Jan Š.

Krištof

Domen

Tulipani - Akvarel

Preizkusili smo se tudi v slikarski tehniki – akvarelu. Pred tem smo si ogledali nekaj del enega izmed najbolj znanih akvarelistov Emila Noldeja – nato pa sami prijeli v roke čopiče … Pa recite, če nam ni uspelo.

Larisa

Lars

Matevž

Jan Z.

Odtisi velikonočnih jajc

Učenci so od doma prinesli odpadno blago različnih tekstur, iz katerega so izdelali matrico. Počakali so, da se je blago dobro prijelo na podlago. Vsak učenec posebej je premazal matrico s tiskarsko barvo, nato pa zavrtel vreteno stiskalnice. Občudovali smo vsak odtis posebej.

Ažbe

Tilen

Mentorici: Barbara Širaj in Martina Ivančič

Zoja

Nikita

Leo

Anej

šola

Zimska turneja vokalne skupine Diva Dekleta Vokalne skupine Diva tudi to zimo nismo spale, temveč smo svoj glas in stas ponesle širom naše deželice. Siva pot nas je preko domačih logov in Cerknice vodila prav tja. Na Gorenjsko! O, kako dober občutek je, ko te nepoznani ljudje sprejmejo z odprtimi rokami, se s tabo poveselijo, nazdravijo in zapojejo iz dna srca. No, mogoče nam je pri tem pomagala naša zborovodkinja Irena, ki je še vedno lepo zapisana pri svojih Bohinjcih. Mimogrede smo preverile tudi tisti znani rek o gorenjski »škrtosti« in ga odločno ovrgle. Očitno smo izbrale pravi čas v letu za obisk, ko se mize šibijo od vseh prazničnih dobrot in kuhanega vina.

Pa pojdimo lepo po vrsti.

april 2017

Bločani bodo še smučali V mesecu januarju smo v šoli izvedli kar tri akcije, ki bodo pripomogle k temu, da na Blokah smučanje ne bo izumrlo. Najprej nas je narava razveselila in obdarila s snežno odejo, ki so jo pridni člani športnega društva uredili v odlično tekaško progo. Te danosti smo s pridom izkoristili in skoraj vse šolarje vsaj za nekaj ur postavili na tekaške smuči, da so osvojili vsaj osnove hoje, večina pa tudi teka na smučeh. Učenci višjih razredov so preživeli vsaj 4 ure pouka športa na tekaških smučeh.

Prvi koncert v okviru božično-novoletne turneje je bil 23. decembra 2016 v cerkvi na Taboru v Cerknici. Bile smo gostje mešanega mladinskega zbora in orkestra župnije Cerknica pod vodstvom Tadeja Zalarja. Predstavile smo se s petimi božičnimi pesmimi, med njimi z vokalno-instrumentalno skladbo The snow, ki je predstavljala velik izziv in kvaliteten preskok v programu skupine.

Tudi letos smo se z učenci 4. in 5. razreda udeležili akcije Šolar na smuči, ki jo organizirata zveza slovenskih žičničarjev in zveza smučarskih učiteljev. V tej akciji dobijo učenci brezplačno celodnevno smučarsko vozovnico, začetniki pa še brezplačne smučarske učitelje. Šola mora organizirati prevoz, poskrbeti, da se akcije udeleži vsaj 90 % učencev določenega razreda, poskrbeti, da imajo vsi primerno

Drugi je bil – že zgoraj omenjeni – samostojni koncert 7. 1. 2017 v župnijski cerkvi v Bohinjski Bistrici, od koder, poleg Irene, prihaja tudi naša Urška. Tja smo se odpravile s skupnim prevozom, se pred koncertom dodobra najedle v lokalni gostilni ter se nato intenzivno pripravljale v prostorih Centra TNP v Stari Fužini. Po doživetem koncertu je sledilo še bolj čudovito druženje s pevci tamkajšnjega župnijskega zbora in skavti, s katerimi smo ob zvokih harmonike pričarali pravo malo vokalno-instrumentalno veselico, prostor za plesišče pa so žal zasedale bogato obložene mize. Tretji koncert, na katerem smo sodelovale, pa je bil božično-novoletni koncert bloških zborov in gostov 15. 1. 2017 v cerkvi sv. Mihaela pri Fari. Organizatorji si zaslužijo vse pohvale. Tako veliko število zborov, pevk in pevcev je dovolj zgovorno že samo po sebi. Nastopajoči si verjetno delimo mnenje, da bi tako srečanje na Blokah veljalo ohranjati kot tradicionalno. Mraz je popustil, ptički se že oglašajo, rožice kukajo na površje, Dive pa se ta čas bogatimo z ljubezensko navdahnjenim repertoarjem, saj je tudi v naše konce prišel čas porok. Kaj več pa zagotovo izveste v našem naslednjem prispevku. Katja Zgonc

Diva v bohinjskem koncu

Bloške smučarke – devetarke

Miting Notranjsko-kraške atletske lige v dvorani Bloški smučar V četrtek, 17. 2. 2017, se je v dvorani Bloški smučar zbralo okrog 130 mladih atletov iz Borovnice, Cerknice, Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, Sežane in Nove vasi. Pomerili so se v skoku v daljino z mesta, sprintu na 30 metrov, teku na 30 metrov, suvanju težke žoge in v teku štafet. Tekmovanje je potekalo v petih starostnih kategorijah, ločeno po spolu. Da je vse potekalo po pravilih, so poskrbeli atletski sodniki iz postojnske regije pod vodstvom gospoda Stojana Šegrta. Vse tekmovalce, trenerje in gledalce je pred začetkom

pozdravila gospa ravnateljica Milena Mišič in vsem zaželela veliko športnih uspehov. Pri organizaciji so pridno pomagale učiteljice: Martina Kočevar kot napovedovalka, Alma Kandare, Jerneja Kovšca, Ksenija Brus, Anica Zabukovec Indihar in Pavla Ponikvar, ki so poskrbele za zapisnike in pisanje diplom. Pomagali sta še učenki 9. razreda Špela Zakrajšek in Polona Zbačnik. Na pomoč nam je priskočil tudi gospod Jaka Šraj, za zdravstveno varstvo je poskrbela gospa Marica Ponikvar, ozvočenje in druge

šola

april 2017

je vsak dan potekal še pouk, naredili smo tudi nekaj spustov z adrenalinskimi sankami, dobili nekaj novih informacij o življenju konj in ob zaključku tudi zaplesali. Na Rogli smo preživeli pet dni, ki bodo za vedno ostali v našem spominu, ostalo pa nam bo tudi osvojeno smučarsko znanje, ki nam ga nihče ne more vzeti. 8. marca pa smo imeli zimski športni dan za učence od 6. do 9. razreda. Petindvajset učencev se je udeležilo smučanja na Krvavcu. Smučali smo v krasnem sončnem vremenu. Obnovili smo smučarsko znanje in se zadovoljni in nepoškodovani vrnili domov. Nace Farkaš

Četrtarji in petarji med udeleženci akcije Šolar na smuči smučarsko opremo in zagotoviti spremljevalce za tiste, ki znajo smučati. V sredo 18. januarja so se vsi naši učenci 4. in 5. razreda udeležili akcije Šolar na smuči na smučišču Cerkno (ta dan smo izkoristili zimski športni dan) in se spoznali z osnovami alpskega smučanja. Naučili so se uporabljati smučarske naprave in se seznanili s pravili obnašanja na smučišču. Tako bodo sedaj lažje svoje znanje izpopolnili v zimski šoli v naravi v 6. razredu. Tudi zimska šola v naravi je potekala v januarju (9.—13.) na

Rogli, kjer že več kot 20 let za nas skrbijo v domu na Pesku. Čeprav letošnja zima ni bogata s snežno odejo, smo imeli idealne pogoje za učenje smučanja. Z nami so bili tudi učenci 6. razreda iz Loškega Potoka, s katerimi so se naši učenci dobro razumeli in so postali dobri prijatelji. V petih dneh so pridobili veliko smučarskega znanja in tako so sposobni varno presmučati vse proge. Naučili so se tudi uporabljati smučarske naprave in pravila obnašanja na smučišču. Seznanili smo jih tudi, kako izbrati smučarsko opremo in kako jo vzdrževati. Ob smučanju

Zimska idila na Krvavcu tehnične stvari je imel na skrbi gospod Vinko Otoničar. Ker so se vsi sodelavci dela lotili resno in zavzeto, je tekmovanje potekalo hitro in brez zapletov. Na tekmovanju so bili zelo uspešni tudi domači učenci in učenke, saj so osvojili veliko diplom za prva tri mesta. Za uspešno izpeljano tekmovanje bi se rad zahvalil vsem prej naštetim, tekmovalcem pa iskrene čestitke za športne boje in dosežene rezultate. Nace Farkaš

šport | študent naj bo

Bločani so tekmovali v Planici vendar ne v smučarskih poletih in ne na tako visoki ravni, kot smo spremljali tekmovanja predzadnji teden v marcu.

Tudi tokrat je bilo nekaj presežnikov tako v organizaciji kot pri tekmovalcih. Med »prekaljenimi« tekmovalci, ki so nastopili v dresu Olimpije, je bil Luka Milavec prvi v svoji kategoriji, ostali pa blizu najboljšim. Pohvaliti moramo tudi novo, mlado generacijo tekmovalcev in tekmovalk Olimpije, ki šele

Magister

Rok Meden Na zadnji dan letošnjega januarja je magistriral Rok Meden. Zaključil je študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, smer Telekomunikacije. Naslov njegove magistrske naloge je Rudarjenje bitcoinov s podatkovno pretočnim računalnikom Maxeler. V svoji nalogi je raziskoval, kaj in kako računalniška strojna oprema (bolj znani procesorji in grafične kartice ter manj znani FPGA in ASIC) pravzaprav računa za »rudarjenje« vse bolj poznane digitalne valute bitcoin. Sprogramiral je superračunalnika Maxeler za »rudarjenje« in ga primerjal s prej našteto računalniško strojno opremo.

Mlada generacija tekmovalcev Olimpije BLOKE Konec februarja je Tekaško smučarsko društvo Olimpija BLOKE v Planici organiziralo tekmovanje v smučarskem teku za slovenski pokal – Pokal Geoplin v klasični tehniki – sprint. Podpornika tekmovanja sta bila Občina Bloke in Nordijski center Planica oz. njihovi sponzorji.

april 2017

okušajo tekmovalni ritem slovenskega pokala. V posebni kategoriji najmlajših (cicibanke) sta bili zelo solidni Lena Lah Majkić (peto mesto), Karin Bačnik (sedmo mesto), nekoliko slabše, pa vendar še solidno Premerl Ema in Manca Milavec. Pri cicibanih je izstopal Aljaž Ris (četrti), nekoliko slabši je bil Jan Premerl. Pri mlajših deklicah in dečkih se je v kvalifikacijskem teku uspela uvrstiti v izločilne teke Eva Ambrožič, Ris Lea pa žal ne.

V nadaljevanje študija na podiplomski stopnji so ga prepričali starši in profesorji. Pravi, da so bili predmeti in izpiti na magistrskem programu lažji, zato je imel malo več prostega časa. Kljub temu se je kar težko lotil pisanja magistrske naloge, pa tudi pred zagovorom je bil brez potrebe živčen.

F. MATJAŽ Foto: Rado Ponikvar

Pred startom Prvi

Roku se na fakulteti ponuja možnost, da si pridobi status mladega raziskovalca, vendar je eden od pogojev za to nadaljevanje študija. Ni se še dokončno odločil, saj so stroški izrednega študija visoki, pa tudi samega študija je že kar malce naveličan, zato si bo mogoče raje poiskal službo. Čestitke! Tudi starši sodelujejo.

Brez dobrega servisa ne gre.

Alenka P. Gornik

študent naj bo | društvene strani

april 2017

Magistrica

Lucija Lužar (Lah) Lucija Lužar (Lah) z Volčjega je 14. septembra 2016 z magistrsko nalogo, v okviru katere je ugotavljala nivo znanja osnovnošolcev o evoluciji človeka, uspešno zaključila študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, in sicer predmetno poučevanje biologije in gospodinjstva. Z nadaljevanjem študija je pridobila ustrezno izobrazbo, ki ji omogoča, da lahko omenjena predmeta poučuje v osnovnih šolah in tistih srednjih šolah, kjer biologija in gospodinjstvo nista maturitetna predmeta. Všeč ji je bilo, da je lahko na podiplomski stopnji večino predmetov opravila preko različnih nastopov in seminarskih nalog ter tako pridobila dodatna znanja , ki ji bodo prišla pri poučevanju radovednih šolarjev še kako prav. Kljub temu pa je včasih dobila občutek, da je to eno leto, kolikor časa traja magisterij, kar malo nepotrebno, saj se je žal zelo veliko stvari, ki so jih obravnavali že na dodiplomski ravni, ponavljalo. Premalo je bilo novih vsebin, zato se včasih zdi, da je to dodatno leto le zato, da pridobijo naziv magister, ki je enak starim diplomantom oz. doseženi stopnji izobrazbe pred uvedbo bolonjske reforme.

Mladi kuharji ustvarjali V petek 3. 3. 2017 je v sodelovanju med Medgeneracijskim društvom Bloški prstki in Dobro žlico zaživela prva počitniška kuharska delavnica za otroke med 4. in 8. letom, kjer smo ustvarili priljubljene sladke dobrote – tortice na palčki. Zaradi prostorskih omejitev, načina izvedbe in starosti otrok je bila delavnica številčno omejena na 12 udeležencev. Pred začetkom ustvarjanja sta otroke motivirali in animirali Mateja in Špela, kuharica Klavdija Hiti pa jih je porazdelila v manjše delovne skupine. Na ta način je lahko vsak otrok sodeloval pri celotnem postopku priprave jedi, od srečanja pa odnesel kar največ.

Sama delavnica je potekala v dveh sklopih, saj se je sladica med postopkom priprave morala ohladiti. Za zabavo med odmorom je poskrbela Mateja Urbančič, ki je otroke animirala s pripovedovanjem in barvanjem kulinarične zgodbice o nerodni kuharici Špeli. Zgodbo, ki otrokom na zanimiv način približa recept tortice na palčki in kulinarično ustvarjanje, je prav za namen izvajanja otroških delavnic napisala kuharica Klavdija. Delavnična ura je hitro minila, v zadnjem delu so se nam pridružili tudi starši, ki so skupaj z mini slaščičarji z veseljem preizkusili nastale izdelke. Vabimo vas, da spremljajte programe Medgeneracijskega društva Bloški prstki in se nam pri podobnih dejavnostih pridružite tudi vi. Klavdija Hiti in Špela Modic

Spretni bloški prstki in Dobra žlica

Zavihajmo rokave in uporabljajmo dlani!

Lucija si želi najprej opraviti pripravništvo, nato pa upa na čimprejšnjo zaposlitev. Vesela bi bila, če bi jo našla v bližini domačega kraja.

Zgodba o nerodni kuharici Špeli, ki je po sreči izumila tortico na palčki

Dobra žlica je dve leti in pol staro podjetje nadobudne kuharice, ki je svoje veselje do kuhanja spremenila v poklic. Kuhanje želi približati vsem, ki jim to delo ni všeč ali jim je odveč, zato izvaja delavnice za otroke, za odrasle in družine.

Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljuje Jerneji Kovšca za lektoriranje magistrske naloge in družini, ki jo je med študijem nesebično podpirala ter verjela vanjo. Iskrene čestitke! Alenka P. Gornik Tortice na palčki

Če jo želite povabiti, da vam izpelje kuharske delavnice pri vas doma ali na drugi lokaciji, jo najdete na mobi: 041 933 064, email: klavdija.hiti@gmail.com ali kuhajmovsi@gmail.com

šola

Naši najmlajši uživajo v pomladnem prebujanju

april 2017

druĹĄtvene strani

društvene strani

april 2017

Delavnica mozaikov V enoti knjižnice Ivana Čampa smo med zimskimi počitnicami organizirali brezplačni tečaj izdelovanja mozaikov za najmlajše člane knjižnice. Za idejno zasnovo, pripravo in izvedbo je poskrbela Eva Ule, ljubiteljska mojstrica izdelovanja mozaikov. Mladi ustvarjalci so na leseno podlogo narisali motiv in ga dopolnjevali s keramičnimi koščki in drugimi različnimi materiali ter barvami, da so nastale čudovite unikatne umetnine, ki najbrž že krasijo stene njihovih otroških sobic. Martina Zakrajšek

Počitniški izdelovalci mozaikov

Vsi smo danes, brez izjeme, prave pustne šeme! Prav na letošnji pustni torek sva se s predsednikom Društva upokojencev Martin Krpan – Bloke, Tonetom Perčičem, srečala na dogovorjenem mestu v dvorani nad Knjižnico Ivana Čampa v Novi vasi. Kaj kmalu sta se nama pridružila še Irena Elsner in Ivan Korelc, organizatorja in voditelja plesne rekreacije za seniorje. V veliki dvorani pa so se že začeli zbirati člani in članice te skupine. Zavedali smo se, da je ta pustni čas, čas, ko tudi norci znorijo, čas, ko se spametujejo Butalci in čas, ko še ti znorijo, zato smo se tem pustnim butalskim dogodivščinam v sosednji občini ognili. Toda ne povsem. V dvorani so nas pričakali člani in članice plesne rekreacije, čakajoči pred vajo plesnih veščin v maskah. Po krajšem uvodnem nagovoru jih je Ivan Korelc, izkušeni ljubiteljski plesalec, prijazno spomnil, da smo danes, brez izjeme, prave pustne šeme. In že so se v ritmu prijazne glasbe lotili prvih korakov do popolne izpopolnitve plesnega znanja, saj še vedno velja načelo, kjer se dva razumeta v plesu, se tudi v življenju. Vsi v druščini plesne rekreacije so kaj hitro spoznali moč sodelovanja, kajti le tako postane skupna moč veliko večja, kot bi bila, če bi delal in se trudil vsak zase.

Letošnji pustni torek so se vsi člani in članice plesne rekreacije, času primerno, pripravljali na nastope, ki jih še čakajo. Mnoge med njimi bi še domači težko prepoznali.

Prav v prvih dneh letošnjega leta je Pija Kapitanovič v eni izmed številnih Delovih edicij med drugim zapisala, da je plesna kultura v upadu, da tam, kjer plese še prirejajo, manjka plesnega lepega vedenja in da se marsikdo ne zna primerno niti oblačiti. Ivan Korelc pa dodaja, da ples ni samo priložnost za gibanje in kakovostno preživljanje prostega časa, ampak ponuja veliko več. Človeka oblikuje, ga spreminja, krepi zaupanje vase in mu daje samozavest. Zaupanje in vera vase pa z lahkoto premagata ovire k dobremu sožitju in uspešnejšemu življenju! Bistvo plesa je lepota, ta pa sama po sebi navdihuje in plemeniti ljudi.

društvene strani

april 2017

Od sejanja pšenice do domačega kruha V knjižnici v Novi vasi je bila predstavitev dokumentarnega filma Od sejanja pšenice do domačega kruha. Ideja za video projekt je nastala na pobudo Društva žena in deklet na podeželju Klasje Cerknica in Borisa Perka, ki je film tudi režiral in ga posnel. S filmom želijo prikazati nastanek kruha od trenutka, ko je potrebno pripraviti zemljo, posejati in požeti žito, pa vse do peke. Prikazano je delo in nekateri običaji, ko so ljudje delali brez pomoči traktorjev, kmetijskih strojev in elektrike, le s kmečkim orodjem in vprežno živino. Žito so odnesli v mlin, ki je delal s pomočjo vodne energije. Danes je za večino ljudi nedojemljivo, koliko dolgotrajnega in napornega dela je bilo

potrebno vložiti v posamezno opravilo, da so iz posejanega pšeničnega zrnja na mizo dobili dišeč hlebec domačega kruha. Prikazane so stare šege, običaji in navade, ki so spremljale težaško kmečko delo. Ob ogledu filma so spomini marsikoga popeljali v mlada leta in otroštvo. Martina Zakrajšek

Boris Perko in Ana Ivančič

Za začetek spodbudno Novembra lani, pove predsednik Društva upokojencev Martin Krpan – Bloke Tone Perčič, smo organizirali dan odprtih vrat za vse naše članstvo, ki vidi v plesni rekreaciji nekaj več. Za tovrstno rekreacijo se je že takoj na začetku odločilo kar 17 plesnih parov. Tem so se pridružili tudi mlajši. Z njimi bomo začeli vaditi ob ponedeljkih med 19. in 21. uro, starejši pa že marljivo vadijo v prostorih Bloškega smučarja vsak torek zvečer. Obe skupini strokovno vodita Irena Elsner in Ivan Korelc. Sam predsednik Društva bloških upokojencev je z bogato vsebino dela plesne rekreacije sez-

Miljana in Rafko Kraševec: Kjer se dva razumeta v plesu, se tudi v življenju. nanil tudi župana občine Bloke Jožeta Dolesa in dobil soglasje za brezplačno koriščenje vadbenega prostora. Voditelj plesne rekreacije Ivan Korelc, dolgoletni član LPK (Ljubljanskega plesnega klubaklub seniorjev), meni, da ples ni samo gibanje, ampak človeka tudi preoblikuje, ga spreminja, mu daje samozavest … Zato je plesna rekreacija priporočljiva vsem, ki se zavedajo koristi vseživljenjskega učenja kot tudi ohranjanja odnosov med ljudmi.

Predsednik Društva upokojencev Martin Krpan-Bloke Tone Perčič. S soprogo Silvo sta izredna organizatorja in povezovalca skupnih ciljev in želja svojega članstva.

Organizirana plesna rekreacija je namenjena in primerna za vse člane Društva upokojencev Martin Krpan in tudi druge. Temelji pa na spoznanju, da je ples najučinkovitejše sredstvo za razvijanje medsebojnih odnosov med partnerji. Da ples tudi ohranja zdravje in podaljšuje mladost, blagodejno vpliva na počutje, ohranja telesno kondicijo in razvija samozavest, sem zvedel med plesalci.

Mira in Tone Novak iz Loškega Potoka: Druži nas ples in z njim tesnejše prijateljske vezi.

Ob koncu plesne sezone pa se bodo plesalci plesne rekreacije predstavili tudi gledalcem s posebnim slavnostnim plesom, ki jim gre že dobro od nog. Tekst in foto Tone Urbas

Voditelja plesne rekreacije na Blokah Irena Elsner in Ivan Korelc

društvene strani

april 2017

Bloški upokojenci smo na občnem zboru društva razvili nov prapor Prvo soboto v mesecu marcu so se bloški upokojenci zbrali na rednem letnem občnem zboru Društva upokojencev Martin Krpan-Bloke. Udeležba je bila zelo velika, saj se ga je udeležila več kot polovica članic oziroma članov, tako da je bila dvorana PGD Nova vas kar premajhna. Nastopajoči v kulturnem programu so morali počakati kar na hodniku. Po pozdravu predsednika je sledilo razvitje novega prapora društva. Prapor je razvil župan občine Bloke Jože Doles, saj je bila Občina Bloke največji donator pri tem. Nato so na drog pripeli spominske trakove, in sicer Jože Doles v imenu Občine Bloke, Marjan Sedmak v imenu MZU Ljubljana in Vladislav Puc v imenu OZDU Notranjske. Župan Občine Bloke je nato prapor izročil predsedniku društva, ki se je za to zahvalil in obljubil, da ga bodo člani društva nosili s ponosom in ga varovali. Predsednik društva je prapor izročil praporščaku Francu Modicu, ki se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo s praporom ravnal spoštljivo in ga skrbno varoval. Predsednik društva je nato predstavil razloge, ki so društvu narekovali, da se je odločilo za nov prapor. Zahvalil se je vsem donatorjem za njihovo finančno pomoč. V imenu Društva upokojencev Martin Krpan-Bloke in v svojem imenu bi se rad še enkrat zahvalil vsem največjim donatorjem. To pa so: Občina Bloke, družba ZAMET d.o.o. Nova vas, družba FRAGMAT d.o.o. Sodražica, družba DEMIRA d.o.o. Ravne, MZU Ljubljana, DU Loška dolina, družba NOVOHLAD d.o.o. Nova vas, Kmetija Knavs Runarsko. Donatorji pa so tudi: Gostilna Miklavčič Velike Bloke, HIJA d.o.o. Andrejčje, Kava Tanja bar Nova vas, Športno društvo Baron Logatec, Trgovina Bločanka Nova vas, DU Cerknica, DU Rakek, DU Vrhnika, DU Rovte, DU Logatec. Hvala pa tudi 48 članicam in članom društva. V kulturnem programu, ki je sledil, so učenci OŠ Toneta Šraja Aljoše pod mentorstvom Martine Kočevar z recitiranjem, petjem in igranjem na harmoniko izvedli zelo lep in doživet program, ki ga je nato v nadaljevanju z lepim petjem nadgradil lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke pod vodstvom zborovodkinje Vite Mekinda. Sledila je izvolitev organov občnega zbora, in sicer delovnega predsedstva v sestavi: France Hiti – predsednik, Milena Škrabec in Marica Ponikvar – članici, zapisnikarica Silva

Perčič. V verifikacijsko komisijo so bile izvoljene Majda Zakrajšek, Majda Klun in Dragica Modic, za overovatelja zapisnika pa Janez Kotnik in Rado Ponikvar. Poročilo o delu društva v letu 2016 je podal predsednik Anton Perčič. Društvo je o izvajanju posameznih aktivnosti že med letom seznanjalo svoje članice in člane s članki v Bloškem koraku. V letu 2016 je izvedlo dva izleta – v maju izlet po Gorenjski in v septembru izlet na Goli otok in otok Grgur. Petdnevnega letovanja v začetku meseca aprila in v prvi polovici meseca novembra ter enodnevnih kopanj v juniju, juliju, avgustu in septembru v hotelu Delfin v Izoli se je udeleževalo med 20 in 30 članic oziroma članov.

Telovadba pod vodstvom fizioterapevtke je od začetka leta pa do konca aprila potekala vsak torek in se jo je udeleževalo 20 udeležencev. V mesecu maju so bili udeleženci telovadbe na izletu v Strunjanu. Telovadba je namenjena vsem generacijam, ki takšno vadbo potrebujejo, zato smo v to skupino v jesenskem delu sprejeli še preko 10 mlajših udeležencev. V novembru smo začeli v dvorani nad knjižnico v Novi vasi z novostjo, ki smo jo poimenovali medgeneracijska plesna rekreacija, saj so veliko zanimanje za tovrstno rekreacijo poleg članov društva izkazali tudi mlajši. Skupina seniorjev je na občnem zboru z enim skupinskim plesom prikazala delček vsebine te plesne rekreacije. O njenem pomenu in vsebini lahko preberete poseben članek v tem glasilu.

Razvili smo nov prapor društva. Med 10 in 15 pohodnikov se je skoraj vsako sredo odpravilo na dve- do triurne pohode po bližnji in daljnji okolici občine in sosednjih občin. Udeleženci krajših izletov s pohodi v nižje hribe pa so prehodili slovensko obalno pot od Opčin do Križa, se povzpeli na Polhograjsko Grmado skozi Mačkov graben, na Nanos s spustom v Strane, na Slavnik iz Markovščine, obiskali dolino Glinščice pri Trstu in se na dan pohodništva peš podali na Travno goro, nato do Nove Štifte.

Srečanje jubilantov, to je tistih članic oziroma članov, ki so v letu 2016 imeli 70, 80 oziroma 90 let starosti, je zelo uspelo in je bilo zelo dobro sprejeto. V sodelovanju z Občino zato v letošnjem letu tudi načrtujemo tovrstno srečanje, ki pa naj bi se ga udeležili tudi drugi občani – jubilanti. Moška in ženska balinarska ekipa sta od aprila pa do pozne jeseni redno trenirali enkrat tedensko, udeležili pa sta se tudi tekmovanj v

društvene strani

april 2017 Logatcu, Cerknici in Dragomerju. V letu 2016 smo organizirali tri predavanja, in sicer o raku debelega črevesja in danke, o temeljnih postopkih oživljanja in o tem, kako preprečiti poškodbe pri starejših. V avgustu smo si ogledali gledališko predstavo Charleyeva teta v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah.

Bili smo v Stuttgartu Če se spomnite, smo v enem izmed prejšnjih Bloških korakov brali članek, v katerem je bil predstavljen naš občan, ki že 55 let živi v Nemčiji, France Ivančič – Mrtin iz Runarskega. Remseck pri Stuttgartu je sedaj njegov drugi dom.

Ljubiteljice ročnih del so se vsak zadnji četrtek v mesecu udeleževale delavnic, kjer so kvačkale, vezle, se učile izdelovanja ikeban, adventnih venčkov, voščilnic in raznih drugih ročnih spretnosti. V prvi polovici meseca novembra smo se odpravili na martinovanje v Brje na Vipavskem. Na poti smo se ustavili v Vipavskem Križu, kjer smo si ogledali samostan in samo mestno jedro. Nismo pa pozabili na člane društva, ki so starejši od 80 let in tiste, ki živijo v domovih za starejše, saj smo jih v decembru obiskali, jih skromno obdarili in jim izročili novoletne voščilnice. Leto 2016 smo zaključili s prednovoletnim srečanjem v gostilni Miklavčič v Velikih Blokah, kjer smo po kosilu ob živi glasbi tudi zaplesali. Poročilu o delu društva je sledilo blagajniško poročilo, ki ga je podala Irena Mazij, nato je Nataša Zakrajšek predstavila poročilo o izvajanju programa »Starejši za starejše«, na koncu pa Franc Modic še poročilo nadzornega odbora. Na podana poročila ni bilo podanih pripomb in jih je občni zbor društva soglasno sprejel. Predsednik društva je nato na kratko predstavil program dela za leto 2017, saj so vsi vabljeni prejeli njegovo vsebino z vabilom na občni zbor. Na predstavljeni program dela tudi ni bilo pripomb in ga je občni zbor soglasno potrdil. Celoten program dela je objavljen na spletni strani društva, Facebook-u in na novi oglasni deski, ki je na vogalu trgovine KGZ Krpan v Novi vasi.

Vse najboljše, France! Tokrat se želimo predvsem zahvaliti Francetu, ker je povabil na praznovanje svojega 80. rojstnega dne k sebi v Stuttgart kar vse vaščane Runarskega. Vabilu smo se z veseljem odzvali in se v velikem številu – kar osemindvajset nas je bilo, od 1. do 3. julija odpeljali v Nemčijo. Z nami je šel tudi Škilarjev France iz Raven, ki je še edini Francetov bratranec. Trije dnevi druženja so minili v veselem in sproščenem vzdušju. Za občutek domačnosti v tujem kraju je poskrbel tudi naš harmonikar Blaž z lepimi slovenskimi zvoki. France s svojo

Vsi povabljeni gosti so pozdravili vse prisotne in podali čestitke ob dnevu žena in dnevu mučenikov. Pohvalili so delo našega društva v preteklem letu, saj po njihovem mnenju vsekakor spadamo med najbolj aktivna društva upokojencev v Sloveniji. Izrazili so tudi prepričanje, da bomo tudi v letu 2017 uspešno izvedli zelo raznoliko in obsežno zastavljen program. Občni zbor smo zelo uspešno zaključili z okusno domačo bloško klobaso in okusnim pecivom, ki so napekle članice društva. Anton Perčič Foto: Rado Ponikvar Vsaj malo domovine v tujini

družino je bil čudovit gostitelj. Povsod smo bili dobrodošli in zelo lepo sprejeti. To je bilo doživetje, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Zato se mu za vse še enkrat lepo zahvaljujemo in mu želimo še veliko zdravih let, da se bo lahko pogosto vračal v svoj rojstni kraj. Ob tej priložnosti pa se zahvaljujemo tudi našemu neutrudnemu godcu Blažu in prijaznemu šoferju Vojku v upanju, da bomo tako prijetno potovanje še kdaj ponovili. Hvaležni vaščani Runarskega

društvene strani

april 2017

Redni letni občni zbor PGD Nova vas V soboto, 4. februarja 2017, smo se člani PGD Nova vas v lepem številu zbrali na rednem letnem občnem zboru. Poleg rednega dela protokola občnega zbora smo največ pozornosti posvetili društvenim načrtom za leto 2017. Večer pa smo prijetno končali s klepetom z našimi gosti ob večerji in živi glasbi. Nepričakovano so ga popestrili tudi naši gostje iz PGD Nova vas pri Markovcih, ki so nam

Veseli smo, da letos ponovno gostimo Ansambel Saša Avsenika, ki bo s seboj pripeljal tudi folklorno skupino kanadskih Slovencev. Prepričani smo, da nas čaka zabaven in nepozaben večer ob odlični glasbi tega priznanega ansambla. Občane Blok pa bomo tudi letos zaprosili za kakšen prispevek za naš srečelov.

Prisluhnili smo poročilom. pripravili pravi zabavni program. Tudi letos bomo veliko dela in pozornosti posvetili našim najmlajšim članom. Z ekipami se bomo udeležili več tekmovanj v organizaciji GZ Cerknica. Že tradicionalno pa bomo 24. junija v Novi vasi organizirali tekmovanje za pokal “Martina Krpana”. V mesecu juliju, prav tako že tradicionalno, pripravljamo tekmovanje s starimi brizgalnimi črpalkami, ki mu bo sledila velika veselica.

Datum veselice se letos “pokrije” s srečanjem Novih vasi, ki ga bo gostila naša Nova vas. Potrudili se bomo, da s svojim delom prispevamo svoj delček k mozaiku uspešno izvedenega srečanja, ki nedvomno prispeva tudi k prepoznavosti našega kraja.

Večgeneracijski center

Za manj socialne izključenosti na Blokah Večgeneracijski center Bloke je postal s 1. 1. 2017 del projekta TOČKE MOČI, večgeneracijski centri Primorsko-notranjske regije. Namen projekta je celovito opolnomočiti ranljive skupine za boljše in kvalitetnejše življenje. Točke moči so razporejene po celotni regiji: Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka, Cerknica, Loška dolina in Bloke. Predstavljajo lokalne točke, kamor uporabniki pridejo po novo moč, pa naj si bo to dobra družba, po informacije, znanje, oporo ali podporo in pa motivacijo. To je točka v lokalni skupnosti, ki združuje in kamor se ljudje radi vračajo. Večgeneracijski center Bloke deluje v dvorani nad knjižnico v Novi vasi in je za uporabnike odprt ob četrtkih in petkih med 10. in 14. uro. Center na Blokah koordinira in vodi Sanja Ivić. V okviru centra se bodo odvijale dejavnosti in aktivnosti s področja zdravja, zmanjševanja stresa, medgeneracijskega povezovanja, tujih jezikov, študijskih krožkov, gospodinjskih delavnic, počitniških aktivnosti ipd. Tekst in foto: Sanja Ivić

Največji projekt društva v letu 2017 pa je začetek izgradnje večnamenskega prostora. Objekt bo s svojo podobo primerno umeščen v podeželsko okolje; zgrajen bo v kombinaciji lesa in betona. Polovico sredstev bo zagotovila Občina Bloke, del sredstev pa PGD Nova vas; seveda se bomo za pomoč ponovno obrnili tudi na vse občane Blok. Veseli bomo prostovoljnih prispevkov in prispevkov v obliki gradbenega materiala, še posebej lesa. Novi objekt bo služil tako gasilcem kot tudi ostalim društvom in prebivalcem Blok. Za vsako najmanjšo pomoč vam bomo zelo hvaležni. Kot ponavadi pa je to le kratek oris naših pogumnih letošnjih načrtov. Potrudili se bomo, da bomo poleg dela našli čas tudi za medsebojno sproščeno druženje, praznovanja in strokovno izobraževanje. Za PGD Nova vas:

Poročilo predsednika

Petra Kogej

Druženje s člani DU Martin Krpan Bloke

društvene strani

april 2017

Ekoturizem kot priložnost za podeželje

Vabimo vas, da nas spremljate na Facebook strani Večgeneracijski center Bloke, dosegljivi pa smo tudi v času, ko je center odprt, in po elektronski pošti na naslov sanja.vgc@gmail.com.

Na Blokah nas narava obdaja na vsakem koraku in včasih se niti ne zavedamo, kako pomembno prispeva h kakovosti našega življenja. Za mnoge prebivalce Evrope, danes jih v mestih živi že več kot tri četrtine, pa je narava redka dobrina. Prav zato delež turistov, ki želijo počitnice preživeti na deželi, v zadnjih letih hitro narašča. Ekoturizem, oblika odgovornega potovanja v naravna območja, pri katerem se ohranja okolje in krepi dobrobit lokalnih prebivalcev, pa je najhitreje razvijajoča se zvrst v turizmu.

V Zavodu Symbiosis smo se več kot desetletje ukvarjali z izrazito naravovarstvenimi projekti, v letu 2016 pa je nastopil čas, da uresničimo dolgoletno vizijo. Pridobili smo status socialnega podjetja ter licenco za turistično agencijo in začeli razvijati produkte ekoturizma, ki jih tržimo pod znamko Narava v barvah (Nature in colour). Za začetno fazo naših aktivnostih smo pridobili tudi projektna sredstva. Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ker smo trenutno v fazi spoznavanja uporabnikov, vas lepo vabimo, da se ob četrtkih ob 10. uri pridružite naši medgeneracijski skupini, v kateri vedno obravnavamo zanimive teme. Prav tako pa ste lepo vabljeni na naša predavanja in ostale delavnice; 10. aprila ob 17. uri nas bo obiskal Nara Petrovič, 20. aprila ob 9. uri pa bomo izdelovali in se nato sladkali s presnimi sladicami. Dobrodošli!

Želimo si, da se tudi lokalni prebivalci za en dan postavite v vlogo ekoturistov in se z nami podate na spoznavanje rastlin in živali ob Bloščici, zato vas vabimo na

Naravoslovni pohod ob Bloščici, 20. maja 2017 s pričetkom ob 9. uri pred dvorano Bloški smučar. ki bo v soboto

Od tam se bomo peš odpravili prek Velikega Vrha v dolino Bloščice. Vodnemu toku bomo sledili vse do Bloškega jezera, kjer nas bo pričakalo kosilo. Od tam se bomo prek Nemške vasi vrnili nazaj na izhodišče. Na izlet se je potrebno prijaviti na telefon 031 502 566 (Jana), najkasneje do 15. maja 2017. Izlet za lokalne prebivalce je brezplačen (vodenje in kosilo na žlico). Število udeležencev je omejeno, zato s prijavami ne odlašajte. V primeru zelo slabega vremena bomo izlet prestavili na drug termin.

društvene strani

april 2017

Dete je rojeno Božični čas je čas, ki v človeških srcih budi občutja miru, povezanosti, domačnosti in topline. K tovrstnemu doživljanju prazničnega časa pomembno prispeva tudi umirjena božična glasba. Ker smo želeli podeliti sporočilo božične noči z vsemi ljudmi dobre volje, smo se pevci vseh bloških pevskih zborov z gosti v nedeljo, 15. januarja, popoldne v naši župnijski cerkvi zbrali na božičnem koncertu. V glasbeni literaturi je veliko lepih božičnih skladb in nekatere izmed njih so v različnih zasedbah zazvenele tudi na omenjenem koncertu. V začetku so se predstavili najmlajši – pevci župnijskega Otroškega pevskega zbora.

Čeprav se srečujejo na vajah šele od jeseni, so vzneseno in navdušeno zapeli pod vodstom Mete Drobnič. Tudi mešani pevski zbor Kulturnega društva Bloke pod vodstvom zborovodkinje Tanje Avsec se je z veseljem odzval vabilu na kon-

župnije Sveti Gregor, ki jih vodi zborovodkinja Valerija Žabkar. Njihov nastop nam bo ostal v spominu po temperamentni španski božični pesmi ter angleški božični skladbi, ki so jo zapeli ob spremljavi pianista Toneta Kersniča. Mešani pevski zbor pri Sveti Trojici obsta-

Skupni nastop vseh zborov cert. S svojim doživetim petjem ljudskih pesmi so nas ponesli na Koroško h koreninam našega naroda in vere.

Vsem upokojencem nudimo brezplačen vpis v knjižnico v

Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica. vseh enotah

Enota Ivana Čampa Nova vas torek: 13.00 – 19.00 sreda: 10.00 – 14.00 www.kjuc.si

V nadaljevanju smo slišali tudi pevce Lovskega pevskega zbora Martin Krpan Bloke, ki so se prav za naše tokratno pevsko druženje naučili nove božične skladbe. Trenutno prepeva v zboru deset pevcev, ki jih povezuje veselje do petja, prijateljstvo in druženje, že nekaj let pa je njihova zborovodkinja Vita Mekinda. Ubranemu moškemu petju je sledila dekliška Vokalna skupina Diva pod vodstvom Irene Cundrič Iskra. Njihovo petje nas je ob spremljavi pianistke Karmen Zabukovec in violinistke Ane Šolar poneslo v čas romantike, ko so se skladatelji osredotočali na izražanje čustev in opisovanje narave. Na koncertu so se nam kot gostje nato pridružili pevci Mešanega pevskega zbora

ja že vrsto let. Kljub številčno najmanjši sodelujoči zasedbi na koncertu so nam pevci pod vodstom Majde Zalar korajžno zapeli svoj koncertni program ob klavirski spremljavi Tamare Kraševec. Koncert so s svojim nastopom sklenili pevci domačega župnijskega pevskega zbora Sveti Mihael pod vodstom Valerije Žabkar in ob spremljavi pianista Toneta Kersniča. Iz njihovih grl so občuteno zazvenele tri slovenske božične pesmi, ki so zaokrožile božično sporočilo našega srečanja. Preden smo se razšli na svoje domove, je po cerkvi mogočno zadonela najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem Sveta noč, brez katere si ne moremo predstavljati božiča. Hvala vsem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi koncerta in pogostitvi vseh pevcev. Valerija Žabkar Foto: Stane Jakopin

svet in ljudje

april 2017

Zaključek študijske izmenjave v Durhamu V zimski izdaji Bloškega koraka sem opisala svojo izkušnjo s študijsko izmenjavo v Veliki Britaniji v Durhamu. Sedaj, po vrnitvi, bi vam na kratko orisala še zaključek. Vrnitev domov sem proti koncu izmenjave že malo nestrpno pričakovala, z veseljem sem se vrnila v sončne in ne tako deževne kraje po Alpami. Pisanje teh vrstic je že v podaljšanem izdihu, pisanje esejev in priprava različnih izdelkov sta v večini za mano. Sredi decembra sem zakorakala že v drugo polovico trajanja izmenjave. To pa je pomenilo tudi čas malo bolj intenzivnega študijskega dela, večino časa po predavanjih sem namenila knjižnici in potepom v naravo, nujno na podeželje. Izkušnjo, spremembo študijskega in bivalnega okolja, bi umestila v blagodejno in dragoceno merjenje in vrednotenje razlik, primerjanje dveh držav, krajev in nenazadnje branje dveh mikrolokacij. Vsi se najprej le kot simbolni bralci neke krajine kasneje udeležujemo tudi pisanja svoje ali tuje krajine in ji pripisujemo vrednosti in pomene. S svojim delovanjem, izražanjem in čustvovanjem jo ponekod začnemo tvoriti, spet drugje zaključenih in utrjenih pomenov ne moremo upogibati in drugače interpretirati. Oblikujejo se krajine, napolnjene s simboli. Branje pa je postopek, ki se, kot bi rekel Manguel, sešteva in geometrično napreduje, vsako novo branje gradi na tem, kar je bralec že prebral. Vtisi se shranjujejo tako na telesnem kot tudi na miselnem nivoju. Na tujem sem si vtisnila opazovanje in primerjanje dveh krajev skozi prizmo družbene organizacije, lokalnih oziroma vaških skupnosti, ki sem jih nekako zaman poskušala najti v daljni

in bližnji okolici Durhama. Sama sem že nekako celo življenje v stiku in spremljanju delovanja in oblikovanja lokalnih skupnosti, ki tako ali drugače urejajo in tvorijo drubeno življenje nekega kraja ali vasi. Prepričana sem, da jih prav vsi dobro poznate in ste tudi sam del ene izmed tovrstnih skupnostnih oblik bivanja na podeželju. Prav ta manjko lokalnih skupnosti je bila največja razlika opazovanja in dojemanja podeželja v Angliji v primerjavi s podeželjem pri nas. Med opazovanjem vasi in sestave podeželja sem torej pogrešila tovrstno organizacijo skupnosti, ki vzdržuje neformalno obliko solidarnosti, medsebojne pomoči pri opravilih in organizaciji, skupnem praznovanju določenih praznikov in obeležij. Ko takole brkljam po vtisih, je očitno, da smo ob srečanju z zunanjim svetom pod vtisom pripadnosti domače skupnosti in ureditve. Vsekakor vas želim, študente in bodoče študente, vzpodbuditi k odločitvi za študijsko izmenjavo. Le kakšno leto prej morate biti odločeni zanjo, lotite se je odločno in premislite o študijskih zanimanjih in usmeritvah, ki jih želite spoznavati in odkrivati na tuji univerzi. Novo vzpostavljeni stiki in navezana prijateljstva, dvomi in predsodki se tako nalagajo in bogatijo interpretacijo našega bralnega postopka.

Gimnazija Želimlje

Izrael – uspeh na mednarodnem tekmovanju v odpiranju fizikalnih sefov

Bločan Martin Drobnič (tretji z leve) v želimeljski ekipi 28. in 29. marca 2017 je v Izraelu potekalo 22. mednarodno tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov. Sef se odpre samo na tak način, da se reši enega ali največ tri fizikalne probleme, ki ga varujejo pred vdorom. Tekmovalci vdirajo v sefe drugih, pri čemer se opirajo na zakone fizike. Točke dobijo tudi, če je njihov sef odporen, zanimiv in ga organizatorji ter ostali tekmovalci dobro ocenijo. Svoj izdelek morajo zagovarjati in pri tem poznati fizikalno teorijo. Ekipi iz Želimelj in Novega mesta sta letos zastopali Slovenijo na

Ana Jakopin

Podelitev priznanj

22. mednarodnem tekmovanju na Weizmannovem inštitutu v Rehovotu, kjer je ekipa iz Želimelj osvojila prvo mesto! V njej je sodeloval tudi Martin Drobnič, dijak tretjega letnika iz Velikih Blok. Vsem tekmovalcem čestitamo in jim želimo uspeha tudi v prihodnjem letu, ko bodo imeli zaradi letošnjega uspeha že kar zagotovljeno udeležbo na mednarodnem tekmovanju. Mihaela Drobnič Foto: Veleposlaništvo RS v Tel Avivu, 29. 3. 2017

svet in ljudje

april 2017

Devetdesetletnik

Anton Knavs iz Nove Vasi 15. januarja letos je visok življenjski jubilej praznoval Anton Knavs iz Nove vasi. Ko smo se oglasili pri njem, sta nas z ženo Marijo prijazno sprejela v svoji hiši in se živahno zapletla v pogovor. Anton se je rodil v Metuljah, poleg njega sta bili v družini še dve sestri, starši in teta. Od mladosti ni imel veliko, saj se je kmalu začela vojna, leta 1946 se je vrnil na požgano domačijo. Dve leti je delal v zadrugi v Novi vasi, a tudi na domačiji so potrebovali pridne roke, da so jo lahko obnovili.

obnovila, tako da so se lahko preselili tja. Ker smo bili na obisku sredi zime in so po snežnih planjavah švigali tekači na smučeh, je tudi naš pogovor kmalu zašel v to smer. Anton je povedal, da sta iz Metulj kar na smučeh hodila v službo. Šla sta na breg nad Pirčevo hišo v Metuljah, da ju je čim dlje neslo. Včasih so bloške zime nasule veliko snega, tudi do pol metra ga je zapadlo na noč. Pa so se zbra-

tekmovat v Cerknico, Loško dolino, na Rakek, celo v Log – Dragomer. Dvakrat smo osvojili zlati pokal v okraju, večkrat smo bili pa drugi.« Danes rad rešuje križanke in bere različne revije, ki mu jih prinese vnuk Borut. Večkrat se oglasi pri njiju, prinese drva in naredi vse okrog hiše. Žena Marija ponosno doda, da je res priden, vnukinja Jana pa je pred kratkim

»Časi so bili težki, ni bilo elektrike, denarja tudi ne,« se spominja Anton. Ker je bil član krajevnega odbora v Novi vasi, je vaščanom Metulj predlagal, da bi posekali hoje, saj so imeli vaški gozd. Podrobno jim je razložil, da bodo les lahko prodali in tako prišli do denarja za napeljavo elektrike. »Iz vsake družine je šel po en član, posekali smo okrog osemdeset kubikov lesa. Les smo prodali in dobili denar za elektriko.« Spomni se tudi naslednjega vaškega projekta, ko so s skupnimi močmi in denarjem, ki ga je krajevnemu odboru dal okraj, obnovili ceste. Zbral je mlade iz Metulj, Hudega Vrha in Topola ter projekt vodil nekaj mesecev. Ob koncu del so organizirali še zaključno pogostitev, na katero je povabil vse delavce v večjo hišo v Metuljah. Prijatelj iz Velikega Vrha je prišel igrat na harmoniko, da so lahko še zaplesali, zabava pa je trajala kar celo noč. Tudi žena Marija prihaja iz Metulj. Vprašanje, kdaj je med njima preskočila iskrica, sta oba kar preslišala in se le ljubeče pogledala. Povedala sta, da sta se poročila leta 1954 in odšla v Postojno, kjer je Anton dobil službo. Tam sta ostala štiri leta, rodil se jima je sin Zvone. Na domačiji v Metuljah pa so potrebovali delavce, saj je bilo na kmetiji veliko dela, in so klicali Toneta, naj se vrne domov. Tako se je mlada družina vrnila v Metulje, kjer so ostali nekaj let, sinu Zvonetu se je pridružila še hčerka Olga. Vsak dan so se peš napotili v Novo vas; otroka v šolo, Tone in Marija pa v službo na Novolit. Včasih je bila dolga pot iz Metulj v Novo vas, sploh v dolgih bloških zimah. Šola je imela takrat pouk organiziran tako, da so otroci prvih treh razredov imeli pouk popoldne. Zvoneta in Olgo je iz Metulj v Novo vas hodila iskat žena Marija, saj se je bala, kako bosta sama prišla do doma. Ko se je ponudila priložnost, sta se preselila v Cvetkovo hišo v Novi vasi. Takrat se jima je zdelo, kot da sta prišla v nebesa, saj je bila šola njihova soseda, pa še službo sta imela blizu. Kmalu je bila naprodaj hiša v bližini, ki je bila potrebna popravila in obnove. Kupila sta jo in

Anton s svojo ženo Marijo li vaščani, ki so morali v službo v Novo vas: »Mislila sva, da bodo šli ta mladi naprej, pa sva morala kar midva narediti gaz s smučmi. Sva bila pa hitra,« se hudomušno nasmeje Anton, žena Marija pa doda, da jo še zdaj zamika, da bi se podala s smučmi na sneg. Za svojo 80-letnico je od otrok dobila novo tekaško opremo in se še nekaj let hodila smučat. Zdaj pa tekače raje opazuje skozi kuhinjsko okno. Spomini jo takrat zagotovo ponesejo v tiste čase, ko so bile zime še zime, snega pa kar nekaj mesecev dovolj. Anton se spomni, da je kot otrok imel široke smuči z jermenom, ki mu jih je naredil oče. Takrat so znali smučati tudi z eno samo smučko. »To je šlo po metuljskih strminah! Ja, na to imam pa res lepe spomine,« pripomni. V upokojenskih letih je hodil balinat k »Lipovcu«, potem pa še na balinišče lovske družine. »Bilo je to fino balinarsko društvo; hodili smo

dokončala študij arhitekture. Anton rad pogleda televizijo; ker slabše sliši, gleda filme, nadaljevanke in bere podnapise. Rad prebere Bloški korak in pohvali vsebino, saj se mu zdi, da o vsem nekaj izve. Anton poskrbi tudi za vsakodnevne nakupe in se do trgovine odpelje kar s kolesom. Z ženo še vedno skrbno obdelujeta vrt pred hišo in pridelata zelenjavo. Najbolj pa se razveselita obiska svojih dveh otrok in štirih vnukov, ki pripeljejo že svoje otroke. »Že šest pravnukov imava,« ponosno povesta. Za konec je Anton bralcem Bloškega koraka svetoval: »Ni se treba za vsako stvar sekirat. Človek mora biti miren, pa bo vse v redu.« Verjetno je v tem hitrem svetu to prava popotnica za dolgo življenje. Veliko zdravih in umirjenih dni želimo Antonu in Mariji tudi na Bloškem koraku. Katja Lah Majkić

svet in ljudje

april 2017

Devetdesetletnici

Dvojno slavje Pepce Palčič in Francke Mišič Devetdesetletnica je lep in ne ravno pogost življenjski praznik, dvojno praznovanje pa je še redkejše in slovesnejše. Sestri dvojčici Pepca Palčič, Kraševčeva iz Metulj, in Francka Mišič, Matičkova s Hudega Vrha, sta 90. rojstni dan praznovali 6. marca letos. Ob obisku v njuni rojstni hiši v Metuljah se gospa Francka pošali: »Kdo bi si mislil, da bom tako dolgo živela. Mogoče bom celo sto let dočakala.«

ga snega in snežnih zametov. V hudih bloških zimah so morali otroci večkrat gaziti ali se prebijati po ozki gazi do šole v Novi vasi, tako da so tja prišli vsi mokri. Oče jima je večkrat prišel naproti, ko sta se vračali iz šole, saj se je bal, kako bosta tako majhni in drobni v snegu prišli domov. V družini so morali vsi delati, kmečkih opravil ni zmanjkalo, vsak je imel svojo nalogo doma ali na polju. Spomnita se, da so pridelovali ajdo, pšenico, soršco in ječmen. Na kmetiji so redili do sedem glav živine, za katero je bilo potrebno pripraviti krmo, redili so tudi tri do štiri prašiče. Delo je bilo med dekleti razporejeno; starejša Mima je znala dobro kositi, rada je delala zunaj na polju, šla zasadit ostrnice in opravljala vsa moška dela. Pepca je doma prala, nakrmila živino in pomagala Mimi pri

rad šival, sta se pa pri svojem delu lepo dopolnjevala. Mož Elo je veliko raje prepeval, bil je namreč odličen tenorist in vnet pevec, ki je pel na koru, v pevskem zboru pa petdeset let. V zakonu sta se jima rodila hčerka Marta in sin Janez, ki za mamo in teto prav lepo skrbi. »Včasih smo morali več potrpeti kot danes, ko ne zna nihče več ne potrpet ne ubogat,« pove Francka in doda, da je bilo po družinah včasih drugače. Na Hudem Vrhu je bila glavna stara mama, ki ji je kar povedala, da je bila ona ta prva pri hiši. Sestra Pepca je več let preživela na Klancu pri Kozini, kjer je pomagala sestri Malči pri vzgoji otrok in hišnih opravilih. Malči, najmlajša od Kraševčevih deklet, je na Primorskem delala kot učiteljica. Pepca se spominja, da so jo imeli nečaki res radi pa tudi ona se je rada ukvarjala z njimi. Sestri dodata, da sta res hvaležni Franckinima otrokoma in nečakom, da jima preskrbijo vse potrebno in ju odpeljejo, kamor potrebujeta. Vsako nedeljo se sestri dobita pri maši, potem pa ju Franckin sin Janez odpelje na Hudi Vrh, kjer si pripravijo kosilo in se o vsem pogovorijo, po telefonu pa se jim v nedeljskem pomenku pridruži še sestra Malči.

Sestri dvojčici, Francka in Pepca v mladosti

Sestri dvojčici, Francka in Pepca danes – pri devetdesetih

Spomine na družino, mladostna leta in življenjske izkušnje si pomagata priklicati na dan, med pogovorom se ves čas dopolnjujeta. Besede ene se povežejo z besedami druge, nedokončana misel pri eni sogovornici najde dopolnitev v besedah druge. Na družino, v kateri so bila štiri dekleta, imata lepe spomine. »Vedno je vladala sloga, veliko smo se pogovarjali, kregali se nismo nikoli, smo si vse na glas povedali.« V zimskih večerih so šli vsi skupaj na krušno peč, dominali in si kaj zapeli. Glede učenja in šole sta imeli doma vedno podporo, mama in oče sta otroke vedno spodbujala, naj se učijo. Kako pomembna je bila podpora staršev, pove njun podatek, da je bilo v prvem razredu kar 63 otrok, v osmem pa le še devet učencev; šest deklet in trije fantje. V šolo sta radi hodili, saj sta se radi naučili kaj novega, predvsem pa brali. Spomnita se, da ju nekoč en mesec ni bilo v šolo zaradi visoke-

zunanjih opravilih, Francka pa je doma kuhala in šivala. Kljub težkemu delu, v katerega so bili od zgodnjih otroških let vpeti tudi otroci, so spomini na preteklost lepi. »Vaščani so si včasih veliko bolj pomagali med seboj. Zgodaj zjutraj so se odpravili kosit v kordjo. Danes otroci ne vejo, da živijo, saj jim ni treba nič narediti. Primerjave z današnjo mladino ni,« sta zaključili. Francka se je pri Dubči Malki v Novi vasi priučila šivanja in ročna opravila opravljala tudi doma. Spomni se, da nikoli ni bila zares »frej«. Kadar je bilo vreme lepo, je bilo delo na polju, ob deževnih dneh pa so se pri njej zbrale ženske z vasi in ji predlagale svoje želje za obleke. Leta 1952 se je omožila k Matičkovim na Hudi Vrh. Tudi njen mož Elo je bil izučen krojač, tako da ji je večkrat pomagal urezati blago ali prišiti žepe. Sam ni preveč

Za konec sestri omenita, da ju je res prizadelo, ko se jima je pred leti močno poslabšal vid. Prej sta namreč res radi brali, sedaj pa lahko televizijo samo še poslušata,

zaradi slabih novic pa še to neradi. Najbolj pogrešata branje, s katerim sta si prej lahko krajšali čas. Tudi če jima bere kdo drug, to ni isto, kot če si prebereš sam. Kako doseči tako lepo starost? »Kakšenkrat kaj potrpet in delat, mi smo bili vajeni vedno poprijet za delo,« je za konec pogovora povedala Francka, z njo se je strinjala tudi Pepca in dodala, »vedno kaj delat, to je recept.« Obema želimo še veliko zdravja in lepih dni v krogu svojih najbližjih. Pomenek s prijetnima slavljenkama je minil in pustil vonj in okus po preteklih časih, ko so bila polja proti Metuljam prekrita s sivo ajdo in poleti z ostrnicami, in ljudeh, ki so težje živeli, a si raje pomagali. Katja Lah Majkić Foto: Janez Mišič

v spomin | pa še to

april 2017

Vremenska pratika za Bloke Maj – veliki traven Kar nekaj starih slovanskih imen je mag. Dušan Kaplan za mesec maj zapisal v svoji bogati zbirki ljudskih izročil. Za maj vemo, da je to veliki traven, v preteklosti pa so ga poimenovali še majnik, pa petnik, sviben, cvetnik, rožni cvet, cvetnar, šentlipušnik, pa tudi Marijin mesec. Letošnji maj bo dokaj miren in stanoviten, nekaj motenj bo le ob polni luni v začetku meseca (10.), že sredi meseca pa nam bo začelo zmanjkovati moči. Obeta se nam torej hladen začetek maja z dežjem. Ledeni možje bodo že po tradiciji hladni in tudi Zofka se ne bo izneverila svoji navadi. Kajti če Zofija zemlje ne poškropi, poleti vreme prida ni.

nagaja.

lepe žetve kaj.

Če velikega travna pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli.

Če Barbara deži, bodo jeseni grozdja polne kadi. Vid je češenj sit.

Junij - rožnik

O svetem Vidi se skozi noč vidi.

Za mnoge je najlepši mesec v letu. Zato tudi rožnik imenovan. 21. se začenja poletje z najdaljšim dnevom v letu, saj traja kar 15 ur in pol. Ljudske izkušnje in njene modrosti povedo, da je več vredno eno poletje kot sto zim. Vroče poletje, dobro vino. Kakršno poletje, taka zima. Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje.

O kresi (24.) se dan obesi. Mož do kresa suknjo oblači, potem pa jo s sabo vlači. Če sta Peter in Pavel (29.) jasna, bo letina krasna. Sever, ki ta mesec vleče, obilo žita privleče. Lepo vreme prvega dne, kmetje se letine vesele. Barbara (11.) dežja ne daj, da bo

Za bloško vremensko pratiko je podatke zbral mag. Dušan Kaplan, za Bloški korak pa pripravil Tone Urbas

In kaj pravijo ljudske modrosti za ta mesec? Če se maj z vročino začenja, mraz še po Urbanu ne jenja. Maja mora biti tri dni mrzlo, če ne na začetku, bo pa na koncu. Če Pankraca sonce peče, sladko vince v sode teče. Če je na Urbana (25.) lepo, rado suši se poleti seno. Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Majnika dosti dežja, jeseni dosti vsega. Slana na začetku maja sadju zelo

mlajšim, manj izkušenim članom je bil pripravljen dati, kadarkoli je bilo mogoče. Trdo življenje, ki ga je skusil v mladih letih, ga je naučilo, da je v slogi in z medsebojno pomočjo mogoče narediti skoraj vse. Za svoje delo je dobil zlati znak ČZS, na kar je bil zelo ponosen.

V spomin

Vladu Krašovcu V vročem poletnem dnevu smo se na Žalah poslovili od zadnjega ustanovitelja ČD Nova vas – Bloke leta 1977 Vlada Krašovca. Pred osemdesetimi leti se je rodil v trdni notranjski družini in mlada leta preživel v Velikih Laščah. Na

Bloke se je družina vrnila 1968. leta. Prva stvar, ki jo je poleg obnovljene hiše postavil, je bil seveda čebelnjak. Služboval je na carini, kjer je spoznal tudi soprogo Ladko, ki mu je povila sina Jako in hčerko Vido. Srečno življenje mu je teklo v ubranem družinskem krogu in med njegovimi čebelami.

Vlada smo člani društva poznali kot imenitnega čebelarja. Za dobro in sodobno čebelarjenje s pridihom dobrih starih navad je bil pripravljen storiti vse. Pomoč

Hvaležni smo se od njega poslovili člani ČD Nova vas Bloke. mag. Dušan Kaplan

pa še to

april 2017

Lucija in Boštjan 26. novembra 2016 sta se na gradu Snežnik poročila Lucija Lah z Volčjega in Boštjan Lužar z Lužarjev. Ženin je vrsto let živel pri Fari, sedaj pa se je spet vrnil na Bloke in si z nevesto ustvaril dom na Volčjem. Poročno slavje je potekalo v gostilni En krajcar v Podskrajniku.

Zahvala družine Zakrajšek Toplo in globoko se zahvaljujemo občanom in občankam občine Bloke, ki ste se nesebično odzvali in nam priskočili na pomoč. Po nesreči, konec leta 2016, ko nam je poginila živina v hlevu, ste skupaj zbrali 3.820,00 EUR. Ker se zavedamo, da živimo v času, ko vsak temeljito načrtuje svoje izdatke, je finančna pomoč iz vaše strani še toliko bolj dragocena in vredna spoštovanja. Posebna zahvala pa gre pobudnici zbiranja denarja Olgi Poljanšek in njenim pomočnicam, Marjeti Zakrajšek, Berti Anzeljc ter Cvetki Rigler, ki so omogočile to plemenito dejanje. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Družina Zakrajšek, Hudi Vrh

Okna in vrata so vir svetlobe. Svetloba je vir življenja.

Lucija in Boštjan sta se spoznala leta 2007 na vikendu Boštjanovega dedka, vendar pa sta potrebovala kar precej časa, da sta ugotovila, da drug brez drugega ne moreta. O poroki sta se pogovarjala že dalj časa, dokončna odločitev pa je padla šele v oktobru. S pripravami sta morala kar pohiteti, zato nista preveč komplicirala. Čim več sta skušala postoriti sama, seveda pa so jima prijatelji in sorodniki z veseljem priskočili na pomoč. Ob tej priložnosti bi se jim rada najlepše zahvalila, saj brez njih njun dan gotovo ne bi bil tako čaroben.

Poroka Luciji in Boštjanu pomeni potrditev njune zveze in obljubo, da si bosta v življenju stala ob strani ter si pomagala. Drug v drugem sta našla iskrenega in delavnega življenjskega sopotnika. Visoko na njuni lestvici vrednot je tudi družina, ki sta jo pred kratkim povečala za novega družinskega člana. Želita si, da bi delovne navade prenesla tudi na otroke. Iskrene čestitke! Alenka P. Gornik

TITE IZKORIS DANSKI SPOMLA T! POPUS

- panoramske stene - vhodna vrata - rolete, žaluzije, komarniki, polkna .

brezplačne izmere I lastna montaža I servis

Prodaja in proizvodnja Nova vas, salon Unec:

01 70 50 600, info@kl-fenstar.si, www.kl-fenstar.si

pa še to

april 2017

Program Svit rešuje življenja Ste morda prejeli vabilo za sodelovanje v Programu Svit, pa oklevate? Ne bojte se sveta tam znotraj – sodelovanje v programu vam lahko reši življenje! Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.

Kaj pa so presejalni programi? To so programi, pri katerih s preprostimi metodami (npr. preiskava blata, brisi, vprašalniki, ultrazvok …) med domnevno zdravimi prebivalci iščemo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bodo zboleli (npr. imajo predrakave spremembe) ali pa bolezen že imajo, se pa še ne kaže z značilnimi znaki. Pri pozitivnem presejalnem testu so potrebne nadaljnje preiskave, saj presejalni testi ne dajo končne diagnoze. Presejalni testi se izvajajo za tiste hude bolezni, ki so pogoste in ob pravočasnem odkritju ozdravljive. Med takšne sodi tudi rak debelega črevesa in danke. Eden izmed znakov, ki nam sporoča, da se v našem črevesu nekaj dogaja, je kri v blatu. Če v blatu opazite kri, se morate nemudoma posvetovati s svojim zdravnikom! Toda krvavitev je včasih tako majhna, da je s prostim očesom ne opazimo. Bolezen se lahko tako dolgo razvija potuhnjeno, brez očitnih znakov. Zaznavanje prav takšnih prikritih krvavitev pa nam omogoča program Svit.

Če ste vi ali vaši bližnji dobili vabilo za sodelovanje v Programu Svit, torej ne oklevajte lahko vam ali njim reši življenje!

Gospod Svit, ki je nekakšna maskota programa Svit, skrbi za svoje zdravje in želi zvedeti, ali se morda v telesu ne dogaja kaj takega, zaradi česar bi bilo potrebno ukrepati. Posnemajmo ga tudi mi!

Pribor za odvzem vzorčkov blata bomo prejeli po pošti in nato odvzeta vzorčka v priloženi kuverti tudi oddali na pošto. Natančno sledimo navodilom in upoštevajmo, da je potrebna količina vzorca blata zelo majhna!

V Program Svit, ki je brezplačen, smo vabljeni vsi prebivalci Slovenije med 50. in 74. letom starosti, ki imamo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Namenjen je ljudem, ki ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Namen programa je zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti za rakom debelega črevesa in danke, kar lahko dosežemo s pravočasnim odkrivanjem predrakavih sprememb ali začetne stopnje raka. Postopek sodelovanja v programu je precej preprost, potrebno pa je natančno upoštevanje navodil. Po pošti prejmete vabiPri kolonoskopiji zdravnik specialist z inštrumentom pregleda notranjost debelega črevesa. Če najde polip, ga lahko takoj odstrani in tako prepreči, da bi se razvil v raka.

Obolevnost za rakom debelega črevesa in danke (število novozbolelih oseb na 100.000 prebivalcev): Obolevnost je dolga leta naraščala, po uvedbi Programa Svit pa se je začela zmanjševati.

lo z izjavo o sodelovanju. Ko izpolnjeno izjavo vrnete, prejmete pribor za odvzem vzorcev blata. Priložena so tudi natančna navodila za odvzem. Če vam postopek odvzema kljub temu ni povsem jasen ali pa vas begajo kakšna druga vprašanja v zvezi z udeležbo v programu, vam svetujemo, da obiščete »Svitov kotiček« v svojem zdravstvenem domu, kjer bodo poskrbeli za odpravo vseh nejasnosti. Vzorca blata je treba odvzeti v dveh zaporednih odvajanjih in ju vrniti v priloženi ovojnici po pošti. V laboratoriju opravijo preiskavo, s katero ugotavljajo prisotnost krvi v blatu. Dosedanje izkušnje Programa Svit kažejo, da je bila kri v blatu ugotovljena pri 6 % preiskovancev. Za veliko večino je torej z oddajo

pa še to

april 2017 vzorcev blata postopek zaključen. V program bodo ponovno povabljeni čez dve leti. Je pa redno testiranje vsaki dve leti enako pomembno kot prvo, zato jih nikar ne opuščajte. Če se izkaže, da je v blatu prisotna kri, je potrebno odkriti vzrok krvavitve. Zato je potrebna preiskava črevesa – kolonoskopija. Vsaka kri v blatu seveda še ne pomeni raka ali predrakave spremembe, možen vzrok so npr. hemoroidi (zlata žila). V letu 2016 so ob kolonoskopijah v okviru Programa Svit odkrili predrakave spremembe pri 63 % preiskovancev, raka pri 3 %, pri 34 % pa ni bilo neoplastičnih sprememb. Velika večina odkritih rakov je bila še v zgodnji fazi, ko so povsem ozdravljivi z operacijo in ni potrebno nobeno drugo onkološko zdravljenje. Med raki debelega črevesa in danke, ki so jih odkrili pred uvedbo programa Svit, pa je bilo tako zgodaj odkritih le malo (12 %). Predrakave spremembe (polipe) lahko odstranimo že med kolonoskopijo in s tem odstranimo tveganje za razvoj raka.

Jutranja zarja Bloška planota, biser Notranjske! Še dobro, da postajam star. Tako imam čudovito priložnost, da se kdaj pa kdaj podam z upokojenci na pohod po naših čudovitih gričih: odkrivamo skoraj pozabljene poti, tiho občudujemo lepote in slikovitost gozdnih jas in se veselimo druženja ob Božji umetnini, ki ji pravimo narava. Imam še en dar – očala, zanje sem res Bogu hvaležen, ker je mnogo stoletij pred mano dal ljudem pamet in so odkrili to čudo –steklo. Tako smem in zmorem bolje opazovat te čudeže narave. Saj veste, da so sončni vzhodi v naši krajih res nekaj posebnega. Imam tudi dve nogi in včasih si privoščim palice, s katerimi lažje stopim na pot. V korak! Kako so potrebne!

pomembnim sporočilom dogodka! BOŽJA LJUBEZEN je tako velika, da se Bog ponovno odloči zame in zate in nama pokaže pot naprej proti večnosti. Samo zato, ker naju ima rad take, kot sva. Četudi falota. Zato je ta čudež vstajenja tako težko sprejeti v našem okolju. Težko sprejmem, še težje dopustim, da me Pravični objame, pogleda, sprejme, … ker že računam, preračunavam, splet-

Tako ocenjujemo, da lahko s Programom Svit vsako leto preprečimo najmanj 200 smrti. Da bi to dosegli, pa je pomembno, da ljudje izkoristijo možnost sodelovanja v programu. V letu 2016 se je na Svitova vabila odzvalo 64 % vabljenih, želimo pa si, da bi se jih v prihodnje še več. Za dodatne informacije o poteku Programa Svit ali pomoč pri sodelovanju v programu lahko pokličete klicni center Svit na tel. 01 62-04-521 ali pišete na e-naslov info@program-svit.si ali po pošti na naslov Program Svit, p.p. 241, 1001 Ljubljana. Več o programu pa izveste na http:// www.program-svit.si/. Program Svit že kaže lepe rezultate: število obolelih za rakom debelega črevesa in danke, ki je prej iz leta v leto naraščalo, se je začelo zmanjševati, saj odkrijejmo in odstranimo že predrakave spremembe. Za nekatere skupine bolnikov pa test na prikrito krvavitev ne zadošča, ker potrebujejo redne kontrole s kolonoskopijo. To so bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen), tisti, ki so jim pri kolonoskopiji že kdaj odstranili polip, in osebe, ki so že zbolele zaradi raka debelega črevesa. Če ste v izjavi o sodelovanju navedli katero od teh stanj, ne boste več vabljeni v program Svit, ampak se udeležujte rednih kontrolnih kolonoskopij. Po gradivu Programa Svit pripravili: Tjaša Jerman, dr.med., Kati Rupnik, dipl. org., Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Ljubljana

Kdaj pa kdaj se podam na pohod po naših čudovitih gričih … Zakaj je vse to pomembno? V Svetem pismu piše, da so šle žene navsezgodaj h grobu. Si predstavljate, žene, gotovo žalostne, prizadete, ranjene, … ko se svita nov dan, molče stopajo proti grobu, zagrnjene v svoje misli, … a tam zagledajo mladeniča, ki jim reče: »Ni ga tukaj, vstal je!« ter jih napoti k učencem. Oči in noge so pomembne in potrebne! Pa ne samo oči, pomembno je srce, ki gleda, vidi in celo spregleda. Kaj so videle? Koga so videle? In kaj so naredile? Hitele so in učencem povedale, kar so videle in doživele. Saj veste, kako so to novico sprejeli; niso jim verjeli, zato so zdaj tekli oni. Da se prepričajo, spoznajo resnico: … prazen grob z zloženim mrtvaškim prtom kot

karim, iščem izhod … Jezus pa pravi: “Micka, Polde, Tone, Janko, Nuša, …. rad te imam in želim s teboj naprej v ta svet.” Zato dragi/a ... te povabim, da odpreš oči srca, odpreš dlani srca in sprejmeš čudo Božje ljubezni ter Ga povabiš v svoje srce: »Pridi Vstali, pridi in preseneti me s svojim mirom, pogumom in gotovostjo, da si to Ti.« Blagoslovljeno veliko noč ti želim, ki pa naj se dogaja vsak dan tvojega življenja. Lepote Bloške planote naj te spominjajo na to, da je Nekdo, ki te ima rad tam, kjer si, in takega, kot si. župnik Tone

pa še to | pisma bralcev

april 2017

Bloške historije

Inšpektor Da je z inšpektorji velikokrat križ in da nihče nima rad opravka z njimi, je splošno znano. Nobene razlike ni, ali so to finančni, sanitarni, gradbeni ali katerikoli že. Tovarno Kovinoplastike Lož v Novi vasi je pred mnogimi leti obiskal inšpektor varstva pri delu. Če se prav spomnim, se je pisal Černčec in je veljal za zelo strogega moža. Vzrok njegovega obiska je bila poškodba delavke. Hvala bogu ni bilo nič hujšega, a na zagovor k inšpektorju so morali direktor Dušan, vodja proizvodnje Dore in tudi mojster Štefetov Stane od Sv. Duha. Prej so se lepo pripravili, a saj vemo, da se pred inšpektorjem rado kaj zaplete. Ko je svoj zagovor končal Stane, je prišel iz pisarne ves rdeč. »Kako je bilo?« so tiščali sodelavci vanj. »Je…ti mornarico, kaj to za en človek, saj še vem ne, kaj je hotel. Tako me je zmešal, da sem na koncu, ko je rekel, da lahko grem, tudi za ven potrkal, da ja ne bi bilo še kaj narobe!« Lojze Mazij

Pisma bralcev BOJ VRHOV ZA KRPANA Ilija Popit (1946 pravnik, novinar, upokojenec) in njegov brat Vasja sta kar nekaj šolskih počitnic preživela pri očetovem znancu – prijatelju Jožetu Baraga, po domače Sobotnik (1902–1972) v Zavrhu na Blokah. Med letoma 2004 in 2016 je objavil v časopisu, reviji »Slovstvena folkloristika« (=SF), ki izhaja pri sekciji za zbiranje in raziskovanje slovenske slovstvene folklore, pri Slovenski konferenci svetovnega slovenskega kongresa. Gre za zapise vestorij (=pripovedi) ljudi iz Zavrha nad Iško. Ena od njegovih enajstih vestorijpripovedi, ki jih bo v prihodnosti izdal tudi v knjižni obliki, nosi naslov »BOJ VRHOV ZA KRPANA«. Zgodbe so po mojem skromnem mnenju dobro napisane in kar zahtevne za branje. Za bralce Bloškega koraka se mi zdi še posebaj zanimivo, kaj je Jože Baraga – Sobotnik, povedal avtorju članka z

gornjim naslovom. (citiram str. 11) Večkrat mi je pravil, da so sicer ljudje rekli, da je bil Krpan doma v Zavrhu v hiši njegove sosede (tedaj Ane Jakič – Brinke). So hodili ( tuji) ljudje in spraševali, kje bi bilo (Krpanovo domovanje), pa so si (domači) izmislili, da tam (pri Brinki), a to ne drži. Povedal je, da tam pri njih doma »ni Vrh pri Sveti Trojici, ampak Zavrh. Krpan (pa) je bil doma, (tam) kjer je Vrh pri Sveti Trojici. To pa je (=kot se oni Vrh zdaj imenuje) Ostrožno, hiša (Ostrožnik v griču) nad Sveto Trojico (in nad zaselkom Hribarjevo). Tam se je reklo Vrh. Ljudje pa ne ločijo, kaj je Vrh, (in kaj) Zavrh. Jim je vseeno. Sedaj (13. febr. 1971) živi tam (na Ostrožnem) stara ženska z otrokom. Vsi so nezakonski. Hiša je že zelo slaba in se bo podrla. Klet ima vso velbano (=obokano)«. (konec citata) Iz samih tekstov je razvidno, da se je Ilija Popit tudi še poleti 1970 rad vračal k svojim Završčanom. V

zgoraj navedenem članku na strani 13 opisuje tudi razlago Antona Intiharja, po domače Jurmana, da je Martin Krpan živel nad Pajkovem v hiši pri Fajglu, ki pa je sedaj samo razvalina. Razgovor z Jurmanom je bil opravljen 21. avgusta 1981. Avtor članka »Boj Vrhov za Krpana« opisuje in navaja izjave dveh Završčanov, Sobotnika in Jurmana, ki sta na prvi pogled popolnoma različni. Če pa si ti dve različni izjavi malo bolj vsebinsko pogledamo, pa hitro ugotovimo, da nista tako različni. Sobotnik govori, kje je bila vas Vrh. Njegova trditev se ujema z dokumentom, objavljenim v Lavričevi knjigi. Tudi pripovedi Karla Štrukla in Marice Zupančič se ujemata s Sobotnikovo trditvijo, da je bila vas Vrh nad Sv. Trojico. Anton Intihar-Jurman pa pripoveduje, da je bil Krpan čuvaj – pomerkač na gradu Pajkovo in da je živel v Fajglovi domačiji nad Pajkovem. Iz Levstikove povesti nam je znano,

da je bil Krpan doma z Vrha pri Sv. Trojici. Znano nam je tudi, da je Krpanu umrla žena Marjeta. Prenašanje angleške soli s kobilico in pešačenje do Trsta in nazaj do Sv. Trojice in po kakšnem dnevu počitka naprej do Golega, ni dejavnost, ki bi bila pisana na kožo nekoliko starejšemu človeku. Tudi Krpanu so dnevi in leta hitro minevali. Tudi pošta in promet sta se hitro razvijala. Iznajden je bil parni stroj, začela se je gradnja prog po Evropi. Martin Krpan je bil moder in pameten Bločan, zato je bilo normalno, da si je poiskal mirnejšo in nekoliko bolj lahkotno zaposlitev kot grajski pomerkač-čuvaj, kot je povedal Anton Intihar- Jurman. Povsem normalno in razumljivo pa je, če je hotel delati kot pomerkač – čuvaj na gradu Pajkovo, da se je moral preseliti iz svojega Vrha nad Sv. Trojico v grajsko pristavo, Fajglovo domačijo nad gradom Pajkovo. Franc Hiti-Udinov

april 2017

pa ĹĄe to | oglasi

oglasi

april 2017

Agrocenter Nova vas NOVA VAS 6, 1385 NOVA VAS

TEL.: 01/7098 075

UGODNA PONUDBA SUBSTRAT ZA SAJENJE 50L

3,99 €

€

za 50L

€

Substrat GRAMOFLOR G8 Profesionalni substrat G8 je iz mešanice:

Bele šote, črne šote in vlaken. Vsebuje glino za vsrkavanje vode in hranil Ima dodano osnovno gnojilo za 3-4 tedne Ima dodane dolgoročne mikroelemente, ki delujejo več mesecev Vsebuje vlažnostni agent, ki preprečuje da bi se substrat presušil Faktor pH 5,5

€

8,50 € €

€

za 70L

Agrocenter Mlin Agrocenter Vrhnika Agrocenter Iga vas Agrocenter Nova vas Agrocenter Žabovca Agrocenter Vipava

Gerbičeva 37, 1380 Cerknica Jelovškova 7, 1360 Vrhnika Iga vas 4, 1386 Stari trg Nova vas 6, 1385 Nova vas Podgrajska 14, 6250 Ilirska Bistrica Goriška 15, 5271 Vipava

Slike so simbolične. Ponudba velja do razprodaje zalog. Cene so v EUR z DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo.

WWW.BLOKE.SI

BLOKE 23. 4. 2017

01/ 7071 627 01/ 7056 840 01/ 7071 640 01/ 7098 075 05/ 7118 180 05/3647 400

zahvale

april 2017

Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.

Zahvala

(Nejc Zaplotnik)

Zahvala ob slovesu

Antona Klučarja

(8. 12. 1934–14. 2. 2017) iz Velikih Blok. Tistega usodnega večera te je pot pripeljala do cilja. Zaspal si mirno in spokojno. Za vedno. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili. Še posebej velika zahvala moji teti Mimi. Premalo je besed, ki bi mogle izraziti mojo hvaležnost za vso podporo, nasvet in razumevanje. Hvala tudi družinama Meden in Govednik, očetovi sestri Anici Podržaj ter bratu Ernestu. V moji odsotnosti sta naredila vse, kar je bilo potrebno. Hvala tudi Marku in Nataliji Rautovič iz Kočevja. V težkih, odločilnih trenutkih sta mi stala ob strani in mi ponudila pomoč. Da je bilo slovo lepo, hvala gospe Mileni in pogrebnemu zavodu AVE, pevcem, gasilcem Velike Bloke, gospodu Lojzetu Maziju za izčrpen in doživet poslovilni govor ter domačemu župniku Antonu Marinku za obred. Hvala gospodinjam, ki so pripravile pecivo, tistim, ki so poskrbeli za zvonjenje, in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in mi na kakršenkoli način pomagali.

Ob izgubi strica

Edota Zupančiča

(1938–2016) po domače Matičetovega s Štorovega se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, zahvaljujemo se sosedu Antonu Perčiču za sočuten govor in drugim sosedom za spodbudne besede pri njegovi bolezni. Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri Tanji Mramor za pomoč, pogrebnemu podjetju AVE za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza žalosti in bolečina te zbudila ni.

In za konec. Hvala tudi tebi, dragi oče, za čisto vse. Zdaj si v svoji družbi, kjer že pripravljaš nov vic in beliš nebeške sobane.

Zahvala

Zbogom! Vsi njegovi

Ob nepričakovani izgubi

Terezije Mulc

Županove Rezke od Fare (1942–2016) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, z nami delili bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Hvala sosedom za nesebično pomoč in tolažbo. Posebna hvala gospodu župniku Antonu Marinku za lepo opravljen pogrebni obred in gospodu Alojzu Hostniku za somaševanje. Hvala pevcem in tudi vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni

pa še to

april 2017 BLOŠKI KORAK

JAVNA ORGANIZACIJA

PROPAGANDA

TERENEC DRUGA ZNAMKE NAJDALJDACIA ŠA EVROPSKA REKA

NICK CAVE

RIBJA JAJČECA

NAPAKA, POGREŠEK

NAŠA JUDOISTKA (PETRA)

IZVLEČEK IZ SUROVINE

PISARNIŠKI DELAVEC POLJSKI SKLADATELJ (KAZIMIERZ)

ROMAN KONČAR POMORSKI PREVOZNIK

LETOVIŠČE NA PAŠMANU MESTO V FRANCIJI POKOJNA SL. PISATELJICA

ANTON LAJOVIC NAIVNA UMETNOST OBRAT ZA IZDELAVO PIL

BLOŠKI KORAK

GRADBENI TEMELJ

UČITELJICA V PRVEM RAZREDU

SRBSKA IGRALKA (EVA)

SNOV, MATERIJA

JEZIKOVNI TERMIN

TABOR V GORAH KRISTIJAN UKMAR

STARO INDIJSKI PESNIK ZORAN THALER

NAVPIČNA PREMICA NEDOSTOPNI PROSTORI SAMOSTANA

PREVRETEK POGAN, VELIKAN

NAŠA TV NOVINARKA (NUŠA)

ŠPORTNI GOLMAN DEL OBLAČILA

REŠETKA ZA PEKO MESA VARČEN MOŠKI

ANDREJA MALI

PRIMES NAFTNIH DERIVATOV PIHALO

TUJA PLAČILNA SREDSTVA BIVŠI GLAVNI TAJNIK OZN (KOFI) PRVA POMOČ: EDUKT, SEROCKI

ŽALOST PLATNENA STREHA NAD TERASO

LEPILNI, TEKOČI, ŽALNI ? STROJNA OKVARA

NAŠ NEKDANJI PISATELJ (JANKO)

POLONA FURLAN PODZEMNA ŽIVAL

GORA V JULIJCIH DRAMATURGINJA RATEJ

NAJVEČJI TAROK PEVKA VRČKOVNIK

PRIPRAVA ZA REZANJE MOČVIROTO SKA PTICA, VRHOVNIK PRIBA

AVTOR ARIANE (CLAUDE) VODNA RASTLINA

NEKD NORVEŠKI SMUČAR SKAARDAL

MORSKA RIBA ROMBOIDNE OBLIKE

PODUK, NASVET

ŽITNE LUSKINE, MEKINE

RUSKI VLADARSKI NASLOV ?, TI, ON DANIEL ORTEGA LOJZE OBLAK

SIMBOL ZA LUTECIJ

ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA

AVTOR: MARKO DREŠČEK POLITIČNI VODJA

CILINDER

POVRATEK

AMER. PEVKA (LAURA) DIRKAČ ALESI

KATJA TRATNIK NEKD. SL. IGRALEC (BRANE)

VEČJA VODNA PTICA PORTUGALSKO OTOČJE V ATLANTIKU

— glasilo občine Bloke

Glavni in odgovorni urednik: Stane Jakopin | Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Katja Lah Majkić, Tone Urbas | Lektoriranje: Jerneja Kovšca Oblikovanje in prelom: Hiša oblikovanja Korenjak | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke | Naklada: 1300 izvodov Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini; za naročnike v domovini je predlagan letni prostovoljni prispevek 8 €, za naročnike v tujini 16 €. Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; bloski.korak@bloke.si

pa še to | oglasi

april 2017

Seznam dogodkov od 15. 4. do 30. 6. 2017 NAZIV DOGODKA

ORGANIZATOR

KRAJ (NASLOV)

DATUM IN URA

KONTAKT

Blagoslov konj

ŠD Studenec

Nogometno igrišče Studenec

23. 4. 2017 ob 10. uri

Luka Anzeljc

Kresovanje

Balinarsko športno društvo Lisec

Velike Bloke

30. 4. 2017 ob 12. uri

Dejan Otoničar

Pohod po Krpanovi poti

Turistično društvo Bloke

24. 4. 2017 ob 8. uri

040 127 774

otonicardejan@gmail.com Matej Pakiž 031 326 158 tic.bloke@gmail.com

Pohod na Slivnico

Balinarsko športno društvo Lisec

Velike Bloke

1. 5. 2017 ob 7. uri

Dejan Otoničar

Bloška liga v nogometu 2017

ŠD Studenec

Nogometno igrišče Studenec

Pričetek lige predvidoma 5. 5. 2017

Blaž Rot

Ringa raja, regijsko srečanje otroških folklornih skupin osrednjeslovenske regije

JSKD OI Cerknica in Občina Bloke

Dvorana Bloški smučar

12. 5. 2017 ob 18. uri

JSKD OI Cerknica in

Dvorana Bloški smučar

13. 5. 2017 ob 19. uri

10. 6. 2017 Rezervni termin 17.6.2017 ob 10. uri

Pojo naj ljudje, revija odraslih pevskih zborov

Občina Bloke

Nogometni turnir Studeno 2017

RC Studeno

Nogometno igrišče na Studenem

Veselica, Dražen Zečić

ŠD Studenec

ŠD Studenec Nogometno igrišče Studenec

10. 6. 2017 ob 20. uri

Nova vas

24. 6. 2017 ob 9. uri

Tekma za pokal »Martina Krpana«

PGD Nova vas

otonicardejan@gmail.com

041 971 808 Jožica Mlinar 031 781 975; 01 709 67 41 jozica.mlinar@jskd.si Jožica Mlinar 031 781 975; 01 709 67 41 jozica.mlinar@jskd.s

Jože Avsec 041 634 325

Luka Anzeljc 040 127 774 Miloš Kogej 041 631 844 kogejmilos@gmail.com

Vljudno vabljeni! Vse organizacije, vaške skupnosti, klube, društva in posameznike prosimo, da nam posredujejo podatke o dogodkih, ki jih nameravajo izvesti na področju občine Bloke, in sicer na elektronski naslov bloski.korak@bloke.si Z napovednikom dogodkov bomo obveščeni vsi občani in širša javnost, na ogled pa bo tudi na spletni strani občine Bloke. www.bloke.si

oglasi

april 2017

Proizvodnja in prodaja d.o.o. Nova vas 57 1385 Nova vas. Tel: 041 634-325, 041 910-370 www.novohlad.si,novohlad@gmail.com, davsec@gmail.com HLADILNICE, VRATA IN HLADILNIŠKA OPREMA, STROPNI IN STENSKI PANELI Podjetje Novohlad d.o.o. uspešno nadaljuje proizvodnjo hladilnih komor in hladilniške opreme. Hladilne in zamrzovalne komore za živila, Sušilne in zorilne komore za mesne izdelke, Termoizolacijska in hladilniška vrata v nerjaveči ter Zn barvni izvedbi, Termoizolacijski PU paneli za izvedbo sten, stropov in kritine Hladilni sistem za hlajenje prostorov