Uživajte v naravi brez strahu pred klopi

Page 1



Preverjene naravne rešitve

Uživajte v naravi

brez strahu pred klopi


Naslov zbirke: Preverjene naravne rešitve, 1 - Uživajte v naravi brez strahu pred klopi Izdajatelj in založnik: Jasno in glasno, d.o.o. Ulica bratov Učakar 128, 1000 Ljubljana, tel.: 051 444 355; info@jasnoinglasno.si; V sodelovanju s Projektom Skupaj za zdravje človeka in narave [www.zazdravje.net] Avtorice: Sanja Lončar, Frančiška Pirnar, Sabina Topolovec Glavna in odgovorna urednica: Sanja Lončar Jezikovni pregled: Sinja Leskovec Oblikovanje in prelom: Saša Vučina [opa:celica] Fotografije: Sanja Lončar, Fotolia Ilustracija: Sebastjan Kurmanšek [opa:celica]

Ljubljana, maj 2013


Skupaj za zdravje človeka in narave

Preverjene naravne rešitve

Uživajte v naravi

brez strahu pred klopi

Sanja Lončar Frančiška Pirnar Sabina Topolovec

www.zazdravje.net


KAZALO Predgovor - Zakaj priročnik o klopih?. . . . . . . . . . . . . . . 8

1. poglavje Spoznajmo jih, da bi z njimi lažje shajali. . . . . . . 12

Kaj so klopi?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Zakaj so klopi človeku morebitno nevarni?. . . . . . . . . 13 Okuženost območij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

2. poglavje Kako se varno podati v gozd?. . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Kaj klopi ljubijo?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Primerna oblačila. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 V gozd s psom. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Izbirajte uhojene poti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Repelenti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Po prihodu domov pod tuš. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Cepljenje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Klopi niso zveri. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Miti in resnice o varnem odstranjevanju klopov. . . . . 26

3. poglavje Učinkovitost sredstev za zaščito pred klopi. . . . . 34


Kako učinkoviti so repelenti v resnici? . . . . . . . . . . . . . 35 Glavne učinkovine v repelentih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Prijazni napisi na embalaži. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Ali so naravni repelenti učinkoviti?. . . . . . . . . . . . . . . . 37 Nevarnost kemičnih repelentov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Končno pojasnjen mehanizem delovanja. . . . . . . . . . . 38 Ali potrebujete živčni strup in nevaren pesticid?. . . . 39 Posledice uporabe kemikalije DEET. . . . . . . . . . . . . . . . 39 Opozorila pri uporabi repelentov:. . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Preverjene domače rešitve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Orehovi listi, kis, česen in pelinkovec. . . . . . . . . . . . . . 41 Vitamini skupine B. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Bolhač. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Neem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Eterična olja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

4. poglavje Borelioza – kuga današnjega časa?. . . . . . . . . . . . 48 Zakaj potem o njej tako malo vemo?. . . . . . . . . . . . . . . 49 Nalezljvost borelije o kateri vsi molčijo. . . . . . . . . . . . . 50 Osebna izkaznica bakterije Borrelia burgdorferi . . . . 51 Kako diagnosticiramo boreliozo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Kako prepoznati faze bolezni?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Kako celostno pozdraviti boreliozo?. . . . . . . . . . . . . . . . 62


Kako izdelamo pripravke iz ščetice. . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Kako odmerjamo pripravke iz ščetice? . . . . . . . . . . . . . 71 Kako izdelamo pripravke iz japonske stebelne dresni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Uporaba homeopatskih pripravkov pri boreliozi. . . . . 75 Uporaba koloidnega srebra pri boreliozi. . . . . . . . . . . . 76 Uporaba bioresonančne terapije pri boreliozi. . . . . . . . 77 Tri osebne zgodbe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

5. poglavje Klopni meningitis. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Kako poteka bolezen? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Posledice bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Zdravljenje bolezni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Kako boste vedeli, da ste KME že preboleli? . . . . . . . . 98 Ali potrebujete cepljenje proti KME?. . . . . . . . . . . . . . . 98 Ali bi lahko vse to uredili s cepljenjem, kot nam navajajo s primerom Avstrije?. . . . . . . . . . . . . 99 Cepivo v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Ostale sestavine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Kako pretehtati tveganja in koristi?. . . . . . . . . . . . . . . 103 Možnosti diagnosticiranja okužbe z Bb. . . . . . . . . . . . 106


6. poglavje Koristne informacije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Ostali naravni pripravki ob morebitni okužbi. . . . . . 106 Seznam testiranih repelentov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Možnosti diagnosticiranja okužbe z Bb . . . . . . . . . . . 118 Seznam možnih napačnih diagnoz . . . . . . . . . . . . . . . 120 Česa se iz zgodovine nismo naučili . . . . . . . . . . . . . . . 121 O projektu Skupaj za zdravje človeka in narave. . . . 128

Opozorilo Avtorji v priročniku ne dajejo medicinskih nasvetov in ne svetujejo uporabe ali opustitve katerega koli zdravila brez posveta z izbranim zdravnikom. Vse napisano je plod osebnih in strokovnih izkušenj avtorjev. Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja na lastno odgovornost. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano razmnoževanje, distribuiranje, javna objava, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.


PREDGOVOR

Zakaj priročnik o klopih? Vse več ljudi si želi nazaj k sebi in nazaj k naravi. Mnogi ugotavljajo, da pohajkovanje po nakupovalnih središčih ne prazni zgolj denarnic, temveč tudi izčrpava telo in duha. Obisk gozda, hribov, delo na vrtu pa je nekaj povsem drugega. Kdor je poskusil, že ve, da ni hitrejšega načina, da se umirimo, obnovimo svoje moči in znova začutimo sebe in svet okrog sebe.

8

{ Preverjene naravne rešitve }


Seveda vsega navedenega ni, če se v gozd odpravimo polni strahu zaradi vseh „pošasti“, ki tam prežijo na nas. Sodobni človek se vse pogosteje na „obisk narave“ pripravlja bolj, kot bi se na obisk drugega planeta. S seboj mora imeti vodo, hrano, prvo pomoč, posebna oblačila in obutev, ki ga bodo obvarovali pred dežjem, soncem, vetrom. Ptice preletijo polovico planeta, pa s seboj ne nosijo nobene prtljage – preprosto zaupajo, da bo za vse poskrbljeno. Človekov odnos do narave pa vse bolj izžareva kronično nezaupanje v vse, kar nas obdaja. Povsod raje vidimo sovražnike kot prijatelje in zato tudi ne preseneča, da te uspešno prikličemo. Klopi so le eni v nizu „pošasti“, s katerimi nas strašijo in na ta

način vse prevečkrat dosežejo, da mnogi nikoli ne bodo spoznali, kakšne zaklade skriva prijateljevanje z gozdom. Nevarnosti seveda obstajajo – le da je velika razlika, ali se tveganj zavedate ali pa ste zaradi njih prestrašeni. V projektu Skupaj za zdravje človeka in narave smo se zato odločili, da se bomo poglobili v problematiko klopov in tveganja, ki ga predstavljajo. Veliko tega smo že vedeli, vendar pa nas je kljub temu marsikaj presenetilo. Prepričani smo, da vam bo ta knjižica v pomoč, da boste brez strahu odkrivali lepote, zaklade in moč gozda. Sanja Lončar, urednica

{ Uživajte v naravi, brez strahu pred klopi }

9


46 { Preverjene naravne rešitve }


4.

poglavje

Borelioza – kuga današnjega časa? »Zdravniki so ljudje, ki predpisujejo zdravila, o katerih vedo zelo malo, zdravijo bolezni, o katerih vedo še manj in na ljudeh, o katerih ne vedo nič.« Voltaire

{ Uživajte v naravi, brez strahu pred klopi }

47


4.

poglavje

Borelioza – kuga današnjega časa? O nekaterih boleznih se veliko piše, kljub temu da za človeka predstavljajo relativno majhno tveganje. O drugih pa slišimo in beremo bore malo, kljub temu da so zelo razširjene in lahko resno ogrozijo naše življenje. Borelioza sodi med slednje. Verjetnost, da boste imeli z njo opravka, je stokrat večja od možnosti, da se boste okužili z virusom HIV, tridesetkrat večja od tega, da se boste okužili s hepatitisom B ali C, 23-krat večja od možnosti, da dobite melanom (o katerem se poleti tako veliko piše!), in vsaj 50 % večja od možnosti, da vas doleti možganska kap.

48 { Preverjene naravne rešitve }


Če klopi dobijo kaj prostora v medijih, se piše pretežno o nevarnostih klopnega meningoencefalitisa (KME), kjer imamo letno 250–350 registriranih obolelih. Borelije pa na leto uradno odkrijemo od 5.000 do 6.000 primerov.

Zakaj o boreliozi tako malo vemo? Borelioza je bakterijska okužba, ki jo prenašajo klopi in, kot kaže, tudi druge žuželke. Verjetno obstaja dlje od našega poimenovanja te bolezni. Kot bolezen so jo prvič prepoznali leta 1975, ko je v ameriškem mestecu Old Lyme v zgodnjem poletju izbruhnila epidemija „revmatoidnega artritisa“. Ko so ugotovili, da je imela večina obolelih pred tem vbode klopov, so začeli to povezovati in od tod ime Lymska borelioza.

Danes vemo, da je borelioza zoonoza, kar pomeni bolezen, ki jo prenašajo živali (predvsem miši in drugi glodavci, srnjad, govedo, ovce, konji in psi). Pri večini navedenih živali poteka okužba brez bolezenskih znakov. Tudi te živali pa so morebitni vir okužbe, če npr. uživamo mleko okužene krave ali ovce, ki ni bilo termično obdelano. Najbolj pogost način, kako pride borelioza od živali na človeka, je „posredovanje“ klopa. Razširjena je povsod tam, kjer so razširjeni ščitasti klopi, to pa je po vsem svetu med 33° in 65° severne geografske širine. V Evropi jo prenaša predvsem I. ricinus, v Aziji I. persulcatus, v ZDA pa I. scapularis in I. pacificus. V Sloveniji so okuženi klopi stalnica. Odvisno od virov podatkov, ki jih upoštevamo, lahko sklepamo, da je na našem območju z bakterijo borelije

{ Uživajte v naravi, brez strahu pred klopi } 49


okuženih od 41 % do 60 % vseh klopov. V luči teh podatkov pridemo do srhljivega spoznanja, da se je boreliji zelo težko izogniti. Zato menimo, da je bolje nevarnost dobro spoznati, kot pa od nje bežati.

Nalezljvost borelioze, o kateri vsi molčijo. Profesorica biologije in bakteriologinja Lidi Mattman, avtorica knjige Prikriti patogeni (Cell Wall Deficient Forms: Stealth Pathogens), ki se je ukvarjala z borelijami, ugotavlja, da so te bakterije veliko lažje prenosljive od prepričanja, ki velja v strokovni javnosti. Ne prenašajo jih zgolj klopi, temveč tudi druge živali, ki prihajajo v stik s krvjo okuženih živali ali ljudi. To zlasti velja za bolhe, komarje in pršice. 50 { Preverjene naravne rešitve }

Navedena znanstvenica je uspela dokazati, da se bakterije nahajajo tudi v solzah, urinu in mleku (živali ali doječih mater). Torej lahko v stik z njimi pridemo na različne načine. Okužijo se lahko celo dojenčki, ki se dojijo (če niso bili že okuženi s krvjo matere). Glede prenosljivosti s krvjo od naših zdravnikov do zdaj nismo slišali prav ničesar. Do takšnih podatkov je zelo težko priti, saj zaenkrat „ni interesa“, da bi se okrog tega dvigalo veliko prahu. Verjetno bi bilo povsem drugače, če bi farmacija ob informacijah lahko še kaj iztržila. Po izjavah odgovornih v krvni banki v kalifornijskem Sacramentu ter v Centru za nadzor bolezni v Atlanti (Georgija, ZDA) so prepričani, da se lymska borelioza lahko prenaša tudi s krvno transfuzijo. Ker so testi, s katerimi se


kri testira, pogosto neobčutljivi na borelije (oziroma se te znajo skriti), lahko začne kri okuženih krožiti v obliki različnih pripravkov, ki jih izdelujejo zavodi za transfuzije. Profesorica biologije in bakteriologinja Lidi Mattman je bakterijo Bb izolirala in prišla do spoznanja, da je ta bakterija zelo nevarna, saj ji uspe preživeti tudi brez celične stene. Ker številni antibiotiki delujejo tako, da zavirajo nastanek celične stene, to pomeni, da pri borelijah ne bodo nujno uspešni.

Sklepamo, da je na našem območju z bakterijo borelije okuženih od 41 % do 60 % vseh klopov.

Osebna izkaznica bakterije Borrelia burgdorferi Borelija, bakterija svedraste oblike, podobna spiroheti, ki povzroča sifilis, je dobila ime po bakteriologu Amédéeju Borrellu, ki jo je odkril leta 1905. Borelij je okrog 300 vrst in so zelo zapleteni ter, kot kaže, tudi zelo inteligentni organizmi. Borrelia burgdorferi (ta je ime dobila po raziskovalcu Willyju Burgdorferju), ki jo poznamo kot povzročiteljico borelioze, je bila izolirana šele leta 1982. V Evropi bakterijo Borrelia burgdorferi najdemo predvsem v vseh stadijih klopa. Gre torej za zelo zapleteno bakterijo, s katero se znanstveniki ukvarjajo relativno kratek čas. O njej vemo, da je po Gramu negativna bakterija iz družine spirohet.

{ Uživajte v naravi, brez strahu pred klopi }

51


Posebnost te bakterije je v tem, da je ena redkih bakterij, ki lahko preživijo brez železa. Vsi njeni encimi, ki bi za svoje delovanje potrebovali železo/žveplo, so pri njej nadomeščeni z encimi, ki izrabljajo mangan. S pomočjo genske informacije svojih plazmidov (samostojni zunaj kromosomski obročasti del nukleinske kisline, ki lahko prehaja iz celice v celico in s tem omogoča prenos genov iz bakterije na bakterijo, tudi nesorodno – Slovar tujk) analizirajo pritekajočo kri ter svojo presnovo in celično membrano prilagodijo novemu organizmu. Spremenijo površino beljakovinske ovojnice, da prelisičijo imunske celice. Tako pripravljene potujejo borelije iz črevesa klopa do klopove slinavke, da od tam preidejo v nov organizem. Za to potrebujejo nekaj časa in čim dlje je klop prisesan, tem večja je možnost okužbe. 52 { Preverjene naravne rešitve }

V celičnih stenah spirohet se nahaja 21 plazmidov, ki so sposobni ugotavljati in posredovati odpornost na antibiotike. Toliko plazmidov nima nobena druga znana bakterija. Imajo tri ovojnice, zunanja celična stena je sestavljena iz sluzaste plasti površinskih proteinov (bakterijski lipoproteini BLP), ki jih ščiti pred celicami imunskega sistema. Celice „požiralke“ jih ne morejo prepoznati kot tujek. Glede na pogoje okolja lahko borelije spremenijo svojo obliko. Zraven svoje spiralne oblike lahko v prisotnosti antibiotika v eni minuti odvržejo celično ovojnico in se spremenijo v kroglico. V tej obliki lahko preživijo brez presnove in razmnoževanja najmanj deset mesecev. Lahko se prilepijo na druge celice, s pomočjo encimov naredijo luknjo v celično steno,


Opravka imamo z zelo inteligentno bakterijo, ki ji uspe izkoristiti vsako luknjo v naši obrambi. ubijejo jedro in v novi „preobleki“ prelisičijo imunske celice. Najraje se zadržujejo v medceličnih prostorih. V koloidni, zdrizasti substanci (hrustanec, sklepno mazivo, očesna tekočina, v celicah endotela) se počutijo bolje kot v redki tekoči krvi ali limfni tekočini. Zaradi tega so v serumu težko dokazljive. Borelije so s pomočjo bičkov hitro gibljive. V nekaj dneh prodrejo globoko v tkivo, kjer jih antibiotiki ne dosežejo. V desetih dneh prodrejo skozi vsa tkiva, od žil do možganov. Za preživetje potrebujejo malo kisika, zato

se skrijejo v slabo prekrvavljenih delih, kot so brazgotine, očesna tekočina, živčne ovojnice. Sposobne so zavajati z lažnimi serološkimi vzorci: skrijejo se v slabo prekrvavljenih tkivih, zakrijejo svoje antigene (snov, ki sproža imunski odziv), zaradi česar se protitelesa ne razvijejo. Če se protitelesa prilepijo na bakterijske antigene, da bi jih nevtralizirala, jih s testi ni mogoče več prepoznati kot protitelesa, saj so sedaj angažirana kot del kompleksa (antigen-protitelesa). Če je v telesu prisotnih veliko antigenov, lahko to angažira veliko naših protiteles, ki se kot del obrambe vežejo na te antigene. Zato se lahko zgodi, da imajo bolniki z najhujšo okužbo v testih nizke vrednosti protiteles. Zaradi tega se stanje protiteles nenehno spreminja in nadvse otežuje ugotavljanje oziroma določanje dejanskega stanja.

{ Uživajte v naravi, brez strahu pred klopi }

53


Borelije se razmnožujejo precej počasi. Nekateri avtorji navajajo, da za en ciklus potrebujejo od 7 do 20 ur. Drugi celo pravijo, da se večina borelij razmnožuje v lunarnem ciklu 28 dni. V vsakem primeru so pri tem veliko bolj počasne od večine bakterij, ki se razmnožujejo na 20 minut. Ker antibiotiki najbolj delujejo na bakterije v času razmnoževanja, potrebujejo za navadne bakterije od enega do dva tedna. Pri borelijah bi bilo za to potrebnih nekaj mesecev. Tako dolgo obdobje uporabe antibiotikov pa bi zelo škodovalo telesu. Kot lahko vidimo, so bakterije borelije prave mojstrice prikrivanja. Z našim imunskim sistemom se dobesedno gredo igro „mačke in miši“. Opravka imamo namreč z zelo inteligentno bakterijo, ki ji uspe izkoristiti vsako luknjo v naši obrambi. Toda ali smo pred njo zares povsem nemočni? Že dejstvo, da večina 54 { Preverjene naravne rešitve }

ljudi uspe opraviti z borelijo in pri njih nikoli ne uspe ustvariti večjega razdejanja, okužbi navkljub, nam je lahko v veliko pomoč. Ni nam treba biti super junak, da bi ji preprečili, da nas obvlada. Zagotovo pa moramo tesno sodelovati z lastnim imunskim sistemom, če jo želimo omejiti in premagati. Podatki, ki nam lahko pomagajo pri iskanju naravnih strategij obrambe: 1. Med Gram negativne bakterije uvrščamo tudi Salmonelle, Shigelle, Echerichie coli, Yersinio pestis, Vibrio cholerae in Helicobacter pylori. Tudi te so poznane kot zvite, zmogljive in izmuzljive bakterije, ki lahko v svojih patogenih oblikah naredijo veliko razdejanje v telesu. Navajamo jih predvsem zato, ker je za te vrste bakterij poznanih veliko preverjenih naravnih rešitev.


Kljub temu da borelije poznamo relativno kratek čas, bi morda tudi pri boreliji pomagala sredstva, ki so učinkovita pri drugih, podobnih bakterijah. 2. Dobro je vedeti to, da čas, ki ga bakterija borelije potrebuje, da iz ene bakterije nastaneta dve hčerinski celici, pri boreliji znaša med 7 in 20 ur (ali celo 28 dni). To pomeni, da je potrebna terapija veliko daljša kot pri drugih bakterijah, ki se praviloma razmnožujejo na vsakih 20 minut. 3. Bakterija borelija ne prenaša temperature nad 42 stopinj. Ta podatek nam je večkratno koristen, zato bomo o njem v nadaljevanju še veliko povedali.

Kako diagnosticiramo boreliozo?

stanja okuženosti organizma ni preprosto ugotoviti. Dolgo so menili, da je rdeči kolobar (erythema migrans), ki se pojavi nekaj dni po vbodu in se širi v koncentričnih krogih, najbolj zanesljiva metoda postavljanja diagnoze. Bolj sistematično proučevanje borelije pa je pripeljalo do spoznanja, da rdeči kolobar ni nujen – ta se namreč pojavi le v približno 50 % primerih okuženih, druga polovica pa se znajde pred težavami, ki si jih pogosto ne znajo razložiti. Tudi vbod klopa ni nujen. Kot ste lahko prebrali, lahko bakterijo borelioze dobimo tudi z vbodom nekaterih drugih žuželk, ki sesajo kri (mušice, obadi, komarji), ali z uživanjem mleka okužene živali. To je sicer zelo redko, se pa dogaja.

Zaradi že navedenih sposobnosti skrivanja dejanskega { Uživajte v naravi, brez strahu pred klopi }

55


Nezanesljivost krvnih testov Uradno boreliozo potrjujejo s testi po metodi Elisa in Western Blot, s katerimi ugotavljajo stanje protiteles. Zaradi različnih mehanizmov, s katerimi lahko bakterija borelije vpliva na stanje naših protiteles, test pogosto ne pokaže dejanskega stanja, kljub temu da so simptomi zelo močni. Zato ne preseneča, da je supervizija testov pokazala 55 % napačnih rezultatov, kar pomeni, da je verodostojnost testa enaka metanju kovanca. Protitelesa IgM se razvijejo šele v tretjem tednu po vbodu klopa, dosežejo najvišjo vrednost v četrtem do šestem tednu, po osmem tednu pa izginejo. Kdor ima srečo, da mu odvzamejo kri v obdobju od četrtega do sedmega tedna (od trenutka okužbe), ima možnost, da mu bodo postavili pravo diagnozo. Protitelesa 56 { Preverjene naravne rešitve }

IgG se razvijejo pozneje in ostanejo v krvi, četudi bolnik nima več bakterij v telesu, zato tudi njihovo število ne odraža dejanskega stanja v telesu. Stanje protiteles se nenehno spreminja, zato je z metodami, s katerimi razpolaga uradna medicina, zelo težko ugotoviti dejansko stanje. Zavajajoči simptomi Borelija ima sto obrazov. Čutimo jo kot bolečine, ki se selijo po sklepih in mišicah, šumenje v ušesih, izgubo sluha, motnje vida, motnje srčnega ritma, utrujenost, hromljenje obraznih mišic, motnje spomina, strah in veliko drugih motenj. Ker je naše zdravstvo preveč specializirano in vsak specialist išče težavo zgolj na svojem segmentu, ne preseneča, da bomo, v odvisnosti od tega, na koga se bomo obrnili, dobili vrsto različnih diagnoz. Najbolj pogosto boreliozo napačno diagnosticirajo kot


multiplo sklerozo, fibromialgijo, kronično utrujenost, lupus, Parkinsonovo bolezen in revmatoidni artritis. Znaki so tako zavajajoči, da so zmote pogoste. Zdravljenje po teh diagnozah pa stanje še dodatno zaplete. Pogosto se za takšna stanja predpisujejo močna zdravila, ki dolgoročno slabijo imunski sistem in povečajo toksično obremenitev telesa. To pa razvoju borelije le pomaga. Že tako zapleteni simptomi v kombinaciji s simptomi, ki jih lahko povzročijo zdravila, postanejo koktajl, ki ga je zelo težko razvozlati.

Aktualne možnosti diagnostike lahko preberete v poglavju Koristne informacije.

Kako prepoznati faze bolezni? 1. faza – vdor Slina, ki spremlja borelije, ki pridejo v našo kožo, vsebuje snovi, ki zavirajo imunski odziv na mestu vboda. To pomeni, da vboda klopa večina ljudi ne čuti. Obenem to pomeni, da je zavrt tudi imunski sistem in ne more opraviti svoje naloge. Zato ima bakterija priložnost, da se razmnožuje. (Če imate srečo in ste tako senzibilni, da vbod klopa čutite, je to dober znak, saj pomeni, da tudi vaš imunski sistem ne spi.) ▶▶ Kaj lahko storimo v tej fazi: Če klopa vidimo in ga nevtraliziramo s toploto, bomo nevtralizirali tudi bakterije, ki so zelo termolabilne. (Ali se spomnite: borelije ne prenesejo temperature nad 42 0C!

{ Uživajte v naravi, brez strahu pred klopi }

57


2. faza – obmejni spopad Ko se borelije lokalno razmnožijo, potujejo navzven v globlje plasti kože – v usnjico. Takrat ponavadi pride do našega vnetnega odziva, ki ga prepoznamo po rdečem kolobarju. Tega lahko spremljajo slabo počutje, glavobol, bolečine v sklepih in včasih povišana telesna temperatura. Vsi navedeni simptomi pomenijo odziv našega imunskega sistema. ▶▶ Kaj lahko storimo v tej fazi: Tisti, ki bodo uživali protibolečinska sredstva ali zniževali telesno temperaturo, bodo s tem na stežaj odprli vrata bakteriji borelije, da nemoteno nadaljuje svoj pohod. In obratno, če telesu pomagamo s tem, da pustimo vročini prosto pot, če zaužijemo snovi, ki bodo optimizirale našo obrambo (npr. tinkturo 58 { Preverjene naravne rešitve }

ameriškega slamnika, antioksidante itd.), in če telesu privoščimo počitek, da se lahko posveti le tej nalogi, bomo morda z bakterijo opravili že v tej fazi. 3. faza – okupacija Če borelijam uspe prebiti našo obrambo, se bodo nemoteno razmnoževale in potovale v različne dele telesa. Ponavadi traja vsaj nekaj dni do nekaj tednov, da se prek krvnega in limfnega obtoka razsejejo do drugih organov. Ponavadi so njihove tarče srce, sklepi, osrednje in periferno živčevje, kjer se nato pojavi novi val odziva našega imunskega sistema, ki ga prepoznamo po novih simptomih. Specifični mehanizmi delovanja bakterije pomagajo boreliozi, da zmede naš imunski sistem in s tem pridobi čas za svoj invazivni razvoj. Kot smo že napisali,


začne telo proizvajati protitelesa s precejšnjo zamudo. Protitelesa IgM pospešeno nastajajo predvsem od tretjega do šestega tedna. Protitelesa IgG pa se postopno razvijejo v obdobju nekaj mesecev. Če se nad bakterijo ne spravimo z antibiotiki ali naravnimi antibiotiki, bo telo verjetno uspelo premagati večji del borelij v obdobju nekaj mesecev. Težavo pa predstavlja tisti del bakterij, ki se znajo zabubiti in skriti v brazgotinah, sklepih, koži in živčevju. Borelije se izogibajo neposrednemu spopadu in so dobro pripravljene na izčrpavajočo gverilsko vojno. Našemu imunskemu sistemu se poskušajo izogniti s pomočjo zmanjšanja izražanja površinskih beljakovin, na katere se želijo vezati naša protitelesa. Povedano drugače, znajo se našemiti tako, da jih naš imunski sistem zmotno

oceni kot normalno tkivo. Znajo tudi sabotirati naše imunske komponente, tako da jih deaktivirajo. Če ne gre drugače, se odločijo za igro skrivalnic v zunajcelični matriki – tam pa jih imunski „policisti“ praviloma ne znajo najti. Po 3–8 mesecih se lahko pojavijo dobro omejeni vozliči živo rdeče barve. Opazili so jih predvsem na uhlju in na obrazu. Opazne so tudi poškodbe živcev. ▶▶ Kaj lahko storimo v tej fazi: Če vemo, da gostimo borelijo v tej fazi, je splošna kura z antibiotikom edino, kar nam lahko ponudi uradna medicina. Zdravijo jih praviloma s tetraciklini (npr. doksiciklin). ▶▶ Tej kuri naj bi sledila takojšnja akcija regeneracije črevesne flore s probiotiki in takoj za tem tudi razstrupljanje telesa kislih

{ Uživajte v naravi, brez strahu pred klopi }

59


presnovkov, ki jih bo za seboj pustila antibiotična vojna. ▶▶ Če tudi po kuri antibiotikov opazimo simptome, potem je zelo verjetno, da se je naša borelija že prebila do 4. faze. To je, na žalost, veliko bolj pogosto, kot priznavajo uradno. 4. faza – razdejanje Ko se bakterija enkrat udomači in prevzame oblast v različnih organih, začne ustvarjati vrsto težav. V možganih lahko borelije sprožijo proliferacijo astrocitov, ki ji sledi apoptoza. Povedano bolj preprosto, borelija napada zelo pomembne celice (astrocite), ki predstavljajo 50 % celic v našem osrednjem živčevju ter so zadolžene za vodenje in usmerjanje rastočih nevronov, tvorbo sinaps, ohranjanje ravnovesja (homeostaza), … Bakterije 60 { Preverjene naravne rešitve }

borelioze sprva sprožijo pokanje in deljenje teh celic, kar povzroči odebelitve in s tem „motnje v zvezah“, v drugi fazi pa začnejo propadati, kar močno prizadene živčni sistem. Zraven tega lahko bakterije borelije vplivajo na gostiteljske celice, da začnejo izločati kvinolinsko kislino in različne citokine, kar ima za posledico občutek kronične utrujenosti in slabosti. Citokini verjetno vplivajo tudi na slabljenje kognitivnih sposobnosti, kar se odraža v izgubi koncentracije. Ker je telo v nenehnem stresu in poskuša obvladati izredno stanje, ki ga borelije ustvarjajo, prihaja do kroničnega izločanja stresnih hormonov. Ti verižno delujejo po vsem telesu, ga izčrpavajo in slabijo imunski sistem. To vodi v različne nevropsihiatrične simptome, ki so prisotni pri nekaterih bolnikih z Lymsko boreliozo.


Če uspe borelija s posnemanjem normalnih celic zmesti naš imunski sistem, lahko sproži avtoimunski odziv. Imunski sistem ne uspe več ločiti, katere celice so zares naše, katere pa so le krinka za borelijo, in začne napadati tudi zdrava tkiva. V medicini to imenujejo „s patogenom sprožena avtoimunska bolezen“. Težava je v tem, da lahko avtoimunski odziv ostane tudi po tem, ko je telo premagalo borelijo. Tako razlagajo, da se pri bolnikih po zdravljenju z antibiotikom, kljub temu da so borelijo premagali, pojavlja kronični artritis. Možna je tudi razlaga, da borelije v resnici niso premagali (težko jo je namreč diagnosticirati) in se oglaša prek težav s sklepi. Kar koli od tega je že vzrok bolečinam – ko napada naše sklepe, nas bolj zanima rešitev. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da številna vnetja

povzročajo izločki borelij, nevrotoksini, ki v sinergijskem delovanju s težkimi kovinami in z okoljskimi strupi sprožajo alergijske avtoimune odzive. Nevrotoksini se nahajajo v maščobi, pri presnovi maščob v žolču jih črevo ponovno vsrka in tako nenehno krožijo po telesu ter sprožajo vnetne odzive. Nevrotoksini

Če uspe borelija s posnemanjem normalnih celic zmesti naš imunski sistem, lahko sproži avtoimunski odziv. Imunski sistem ne uspe več ločiti, katere celice so zares naše, katere pa so le krinka za borelijo, in začne napadati tudi zdrava tkiva.

{ Uživajte v naravi, brez strahu pred klopi }

61


Vas zanima še več? ▶▶ Želite prebrati kateri naravni pripravki so se izkazali kot najboljši za odganjanje klopov, za preprečitev okužbe ali za zdravljenje že nastale okužbe? ▶▶ Želite natančne napotke za izdelavo pripravkov iz ščetice in japonske dresni? ▶▶ Želite izdelati lastne repelente? Priročnik lahko naročite na elektronskem naslovu: preverjene.resitve@gmail.com ali po telefonu 041 770 120 (vsak delovnik od 9. do 13. ure). Na istih naslovih boste dobili tudi informacije o prodajnih mestih in o pogojih za kolektivna naročila za društva.

Cena: 12 EUR

Z nakupom priročnika donirate 2 EUR za novičke projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Skupaj za zdravje človeka in narave




Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.