Latnik 154 by LATNIK

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Center za razgradnjo vozil

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 5. september 2014, številka 154, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

latnik

Nova pridobitev tabornikov na Kovku

Koalicija projektov

V soboto, 30. avgusta, je pred taborniškim domom na Kovku potekalo slavnostno odprtje novega, pomožnega objekta, v katerem so urejene sanitarije, shramba in pokrita zunanja terasa.

lavna pridobitev objekta v ekološkem smislu je čistilna naprava, s katero bo na najsodobnejši način urejeno čiščenje odpadnih vod. Občina Ajdovščina je za izgradnjo omenjenega objekta preko javnega razpisa pridobila zaprošena nepovratna sredstva od države in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, preostala sredstva pa je dodala iz lastnih občinskih virov. Dom Praprot, ki ga ajdovski taborniki redno obiskujejo, uporabljajo pa ga tudi druge organizacije, predvsem tiste, ki se ukvarjajo z vzgojo mladih v ajdovski občini, je z novim objektom pridobil še več

prostora za kakovostno preživljanje prostega časa v naravi. Novo pridobitev so simbolno predali svojemu namenu župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak, načelnik Zveze tabornikov Slovenije in dolgoletni član Roda Mladi bori Tadej Beočanin ter starešina Roda Mladi bori Ana Velikonja in sicer s tem, ko so v taborniškem duhu razvezali vozle na vrvi. Program so v celoti pripravili člani društva ajdovskih tabornikov. AKK

Šolski zvonec pa spet doni

novo šolsko leto je na Vipavskem šolarje letos pospremila burja, nič posebnega sicer – le prvošolčki so bili morda prikrajšani za bolj ponosne prve korake do svoje šolske stavbe. Rumenih rutic je bilo letos seveda največ na največji šoli v občini, OŠ Danila Lokarja - kar, 73, podružnice OŠ Dobravlje so sprejele 60 malih učencev, OŠ Šturje ima 44 prvošolcev, Col 13, prag otliške

šole pa je jih je prestopilo 8. Skupaj torej 198 'prvčkov', ki so številko vseh šolarjev v občini pomaknili na 1667. Ajdovska šola nadaljuje pouk v vseh treh stavbah, pa tudi ob letu osorej učenci ne bodo zgolj v eni stavbi – zdaj je že jasno, da bo nova šola premajhna za vse! rl

Zadnjič se je Tadej Beočanin, kandidat za župana, razpisal o tem, da osnovni skupnosti ljudi, lokalni skupnosti, občini 'politika' bolj škodi kot ne. Trdil je, da če ima župan (kot Poljšak ) večino v občinskem svetu, ki odloča sama, brez opozicije, so odločitve slabše, kakor bi bile, če bi pri tej raboti sodelovali vsi svetniki. Če se ne bi delili. Če bi bili vsi povabljeni k delu in če bi vsi lahko kaj pomagali. Tadej Beočanin ima prav. Pa ne govorim na pamet. Primer Osnovne šole Ajdovščina. SD – Socialni demokrati smo bili v občinski opoziciji, ampak, tedaj je bil minister za šolstvo naš kasnejši predsednik SD-ja tovariš dr. Igor Lukšič. Vedelo se je, da država razpisuje denar za gradnjo osnovnih šol. In ker smo v SD-ju vedeli, kako vladajoči ajdovski župan s svojo koalicijo ne zna pridobiti denarja iz Ljubljane, sva tedaj, na podlagi študije ZRMK o kvaliteti gradnje osnovne šole, ki mi jo je prinesel predsednik sveta staršev Sandi Ivanič, češ naj jo objavim v časopisu, odšla, skupaj z Milošem Bizjakom, tedaj šefom kabineta ministrice za obrambo Jelušičeve, na sestanek k tedanji sekretarki na ministrstvu za šolstvo Alenki Kovšca. V desetih minutah sva ji razložila, da stara osnovna šola Ajdovščina ne odgovarja današnjim protipotresnim kriterijem. Ta kriterij je potem sekretarka uvrstila v razpis in takrat je Občina Ajdovščina prvič v zgodovini zasedla prvo mesto na razpisih. In s sklepom 'dobila' 2,8 milijona evrov za gradnjo OŠ Ajdovščina. Toda čez nekaj mesecev je vlada padla in mandatar Ivan Janša je prevzel vajeti. Ker gradnja OŠ Ajdovščina ni šla z mesta, so mame v svetu staršev na sestanku, na katerega sva bila povabljena poleg župana in tajnika Furlana še vodja SDS Klemenčič in jaz, kot vodja svetniške skupine SD, uprizorile pravo prvosvetovno kanonado. Upravičeno. Zagato je tedaj lahko rešil zgolj gospod Alojzij Klemenčič iz SDS. Obljubil je, da bo na mojo pobudo in s poslanko Evo Irgl ter občinsko delegacijo obiskal Ministrstvo za šolstvo in nekako podaljšal sklep prejšnje vlade. V delegaciji za rešitev tedaj težkih 2,8 milijona župana Poljšaka ni bilo. Še bolje tako, saj so tajnik Furlan, svetnik SDS Klemenčič, poslanka Irglova, občinska referentka Ambrožičeva ter ravnatelj Vladimir Bačič pri novi sekretarki Mojci Škrinjar uspeli sami. To je bil edini tovrstni sklep Pahorjeve vlade, ki ga je Janševa vlada spremenila v pogodbo. V realizacijo. To je sodelovanje na projektu. Ko vsi, ne glede na barvo, pomagajo. Ko prinašajo. Ko olajšajo pogoje življenj naših občank in občanov. In četudi mi bo kdo iz naših vrst SD- ja kdaj očital te vrstice, češ da hvalim SDS, mu bom povedal, kar sledi: samo skupaj smo zmogli pomagati Ajdovščini. To je koalicija projektov in ta glas naj drži! Verjemite, bo bolje tako! Mitja Tripković

Latnik 154, 5. september 2014

Županski kandidat Občine Ajdovščina

PRAVA STVAR, KORAK NAPREJ

Tino Mamič

Pred našo dolino pod Čavnom in okolico, ki se povezuje z Ajdovščino, je zelo pomembna odločitev. 5. oktobra bomo odločali, kdo bo vodil občino, ki je zašla v velike težave. Propad velikih podjetij, porast nezaposlenosti, zlasti med mladimi, razraščanje malodušja in brezperspektivnosti so žalostne teme o katerih neradi govorimo. Vendar bomo na volitvah dobili priložnost, da tudi s svojim glasom razmere odločno spremenimo. Sedanja občinska oblast na čelu z županom se je z zgrešeno politiko investicij brez vizije, tajkunskimi povezavami in birokratskimi ovirami zapletla v klopčič samozadostnosti in netenja sporov. Nekatera naša najboljša zasebna podjetja, ki bi lahko ustvarjala nova delovna mesta, odhajajo v sosednje občine ali celo v tujino. Vsi čutimo, da je vzdušje v Ajdovščini slabo. A še je čas, da se izognemo katastrofi. Čas je za pogumen korak naprej, v drugo smer, kjer bo priložnost dobila mlajša generacija poštenih in zagnanih ljudi, ki se niso prodali nobenemu tajkunu ne politiki. Lista Čaven obljublja prav to; absolutna prioriteta je nov podjetniški pristop, ki bo iskal hitre rešitve za številne, ki so podjetni in imajo možnosti za nova delovna mesta. V vrhu aktivnosti je program za mlade. V preteklih desetletjih je naša dolina poslala v svet številne najboljše posameznike na različnih področjih - in jih ogromno veliko izgubila. Skrajni čas je, da ta trend ustavimo in ga obrnemo tako, da bodo mladi ostajali, si ustvarjali družine in selitev iz občine ne bo edina perspektiva za boljše življenje. Dobro se zavedamo, da živimo na enem najlepših delov sveta, kjer se prepletajo bogata kulturna, zgodovinska in naravna dediščina. In kjer živi naš premalo cenjen vipavski človek, povečini še vedno odprt, kulturen, delaven, vesel in narodno zaveden. Našo dolino, z največ sonca in čistega zraka v Sloveniji, nam zavidajo mnogi. Lista Čaven želi ustvariti povsem nov koncept ponosne zavesti o naši kulturni krajini med prebivalstvom in širše. Ne pa, da po prepoznavnosti močno zaostajamo za Krasom, Brdi, Posočjem ... V dolini ni vse slabo. Veliko je bilo narejenega tudi dobrega, vendar je razvoj zašel v slepo ulico. Nadaljevati je potrebno drugače. Brez novega zagona bomo še naprej, ne le stopicali na mestu, ampak zaostajali. Se zapirali vase. Praznile se bodo naše vasi in čedalje bolj turobna bo tudi Ajdovščina. Dajmo to vendar preprečit! Odprimo se svetu, povežimo se z domovino in Evropo, ki v razpisih ponuja izjemno veliko priložnosti za razvoj našega vipavskega podjetniškega duha. Številne sosednje občine so to znale storiti, zakaj ne bi tudi Ajdovščina? Veliko priložnosti ponuja Evropska Unija za razvoj turizma in zlasti kmetijstva. Kako je mogoče, da je Vipavska dolina, slovenski vrt, postala kmetijsko tako opeharjena, ponekod že zanemarjena? Velika je tu odgovornost župana Poljšaka, ki je za tuje interese pomagal sesuti stoletno vipavsko zadrugo, ker je sprožilo največjo agonijo kmetijstva v tisoč letih. Res so potrebne spremembe. Jamstvo razvoja ni le močna prisotnost Liste Čaven v novem občinskem svetu, ampak je po 14 letih tudi čas za nov obraz ajdovskega župana. Predlagamo, da to postane Tino Mamić. Njegove sposobnosti vodenja, iskrenost, poštenost, odločnost in delavnost so jamstvo za bodoči razvoj naših krajev. Vse to v duhu socialnega čuta in napredka, ki bo prilagojen mladim in ne bo izključeval socialno šibkih.

PODPISNIKI: Jože Možina, režiser in novinar, Dobravlje Anton Kobal, direktor podjetja Siltoni, Ajdovščina Jožef Bovcon, direktor in lastnik podjetja Enoop, Selo Zdravko Perger, operni pevec, Lokavec Zmago Petrič, lastnik podjetja Petrič, d.o.o., vinarstvo Guerila, Planina Aleš Štrancar, direktor podjetja BIA Separations, Planina Damjan Štokelj, podjetnik, vinarstvo Štokelj, Planina

- rojen v Šempetru (1972), odraščal v Šturjah - osnovna šola v Ajdovščini, gimnazija v Vipavi, univerza v Ljubljani - 4 otroci in 1 žena - predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) - podjetnik in samostojni novinar - prej: urednik (Ognjišče, Primorske novice) - prej: uslužbenec Evropske komisije (Luksemburg in Bruselj) - nacionalni poročevalec za Eurobarometer (2005-2006) - dvakrat izvoljen v Študentski parlament - član Programskega sveta RTVS (2005-2009) - Meškova nagrada za novinarsko delo (20012) - kot raziskovalni novinar objavil celo vrsto člankov v različnih medijih - avtor knjige Protestantino

Latnik 154, 5. september 2014

Nadja UŠAJ PREGELJC za županjo Ajdovščine

• rojena leta 1968, živim v Ajdovščini, v Šturjah; • po izobrazbi inženirka kemijske tehnologije ter magistrica religiologije in etike; • poročena in mati štirih otrok; • zaposlena na Škofijski gimnaziji Vipava; • aktivna v svetu zavoda Glasbene šole Vinka Vodopivca; • občinska svetnica (2010 – 14); • dobitnica Tomaževe nagrade 2013 na TEOF v Ljubljani za diplomsko delo o Filipu Terčelju; • fotografiram in pišem za časopise Latnik, Vipavski glas, Ajdovske novice, tednik Družina in urejam zbornik Vinograd; • organizatorka prireditev Terčeljevega odbora.

ZAKAJ SEM SE ODLOČILA ZA KANDIDATURO?

KJE VIDIM PRILOŽNOSTI?

V to zgodbo grem zaradi ljudi. Vem, da lahko kot županja z drugačnim pristopom vrnem upanje v boljšo prihodnost. Gospodarska in socialna situacija v Ajdovščini ni dobra in potrebno je ukrepati. Porazne in žalostne številke o propadlih podjetjih, brezposelnih Ajdovcih in odhajanju mladih v razvitejše centre in tujino so glavni razlog, da sem se odločila kandidirati za županjo.

Občina mora biti do podjetništva mati in ne mačeha. Na ta način lahko v Ajdovščino pritegnemo slovenske in tuje investitorje. Naša občina mora postati priložnost za razvoj malih in srednje velikih podjetij, družinskih in turističnih kmetij.

KAKO VIDIM STANJE V OBČINI AJDOVŠČINA?

Mladim družinam moramo ponuditi več občinskih stanovanj za reševanje prvega stanovanjskega problema. Občanom izven mesta želim omogočati kvalitetno bivanje, ohranjati običaje in podeželsko okolje ter povečati turistično ponudbo njihovih lastnih izdelkov in storitev.

Danes je v naši občini brez dela okrog 1300 delovno aktivnih. Brezposlenost v Sloveniji se giblje okrog 13%, v Ajdovščini pa zaradi propada več velikih in nekaj malih podjetij okrog 15%. Zaskrbljujoče! Kot županja želim zaustaviti ta trend padanja in ljudem povrniti dostojanstvo.

Potrebno je načrtovati projektno dokumentacijo za novogradnjo Glasbene šole Vinka Vodopivca, pokrito tržnico in razširitev Doma starejših občanov.

KAJ ŽELIM SPREMENITI?

NAJ SKLENEM ...

Ajdovščina potrebuje gospodarski in miselni preboj! Z drugačnim pristopom se bo Ajdovščina gospodarsko in kot skupnost bolje razvijala, s tem pa se bodo v našo dolino vrnili optimizem in boljši pogoji za bivanje v naši občini.

Občinski politiki želim povrniti poslanstvo za javni blagor, delovati v prid občanov za prijetno in mirno bivanje ter varno življenje v občini Ajdovščina.

Latnik 154, 5. september 2014 PROGRAM LOKALNE VOLITVE 2014 Občina Vipava na pravi poti

Jožko Andlovic ZA župana Rojen sem 30. 9. 1983, doma z Gradišča pri Vipavi. S soprogo Martino imava sina Patrika. Po značaju sem preprost – oseba, ki združuje in povezuje ljudi med seboj. Kot poznavalec aktualnih razmer v občini se zavedam, kje in kako bi lahko naredili še veliko več. Program usmerjam predvsem in najprej k občankam in občanom. Zavedam se, da je občina dolžna v prvi vrsti skrbeti za naše potrebe, predvsem pa za to, da bomo bolje živeli.

Cilji in usmeritve programa: 1. Črpanje evropskih sredstev – priprava novih projektov na podlagi želja občank in občanov 2. Pospeševanje razvoja turizma in povezovanje kulturne, družabne in športne dejavnosti. 3. Z dogovorjeno akcijo »Kupujmo vipavsko« bomo omogočili dvig prepoznavnosti in cene vipavskega vina, sadja, zelenjave in mesnin. Dokončali bomo dobre, že začete projekte (Lanthierijev dvorec, kanalizacija, javna razsvetljava). Moramo pa začeti postopek za nov občinski prostorski načrt (OPN), ki bo odprt za vse pobude občank in občanov. Obljubim pa, da bomo z vsako dejavnostjo mislili na naše potomce, na našo mladino. Kar je prav za naše otroke, je prav za vse. Občina Vipava na pravi poti !

PREDSTAVITEV KANDIDATA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE ZA ŽUPANA OBČINE AJDOVŠČINA Občinski odbor SDS je na svoji konferenci kot kandidata za župana občine Ajdovščina potrdil gospoda Štor Radovana iz Velikih Žabelj. Ob potrditvi kandidature je kandidat na kratko predstavil svojo kandidaturo: ZAKAJ SEM SE ODLOČIL ZA KANDIDATURO?

Moje življenje je od nekdaj zraščeno s to dolino in ves moj razvoj je vpet v to domače okolje. Rasel sem v različnih dejavnostih - od aktivnega športnika v NK Primorje, mojstra v Tekstini, gostinca in obrtnika do sadjarja. Ves čas tudi aktivno sodelujem v delu lokalnih skupnosti tako na nivoju krajevne skupnosti kot tudi na nivoju občine, kjer sem deloval zadnja dva mandata kot občinski svetnik v opozicijski SDS. Na podlagi izkušenj, pridobljenih z delom na teh raznovrstnih področjih, lahko trdim, da so mi poznani glavni problemi, s katerimi se sooča naše okolje, predvsem pa vidim, da se nekatere probleme lahko sorazmerno hitro in učinkovito reši. To spoznanje me je vodilo, da sem se po tehtnem razmisleku odločil, da poskušam s kandidaturo spremeniti določene stvari, za katere menim, da bi jih bilo možno napraviti bolje.

KAM BOM KOT BODOČI ŽUPAN VLOŽIL SVOJO ENERGIJO?

• oblikovanje in izvedba programov, ki bodo nudili možnosti novih zaposlitev, • ustvarjanje pogojev za razvoj kmetijstva in turizma, ki bodo vključevali tako promocijo doline kot možnosti predstavitve in prodaje lokalnih izdelkov, • intenzivno črpanje evropskih in državnih sredstev, • skrb za kulturno in športno rast vključno z izgradnjo ustreznega kulturnega hrama, • ljudem prijazno in učinkovito občinsko upravo.

Kar obljubimo, to naredimo. Poznamo cilj in vemo za pot. Skupaj zmoremo vse!

Kandidat za župana stranke

Goran Velikonja

ZačelPantone bom 185 z enim stavkom. Ajdovščina je lepa. C Pantone 7687 C Leži na odK0najlepših koncevC100 našeM78 Slovenije. C0 enem M100 Y85 Y0 K0 R201 G21lepot, B55 kot si jih marsikatrera R50 G64 B154 Ima toliko občina Rdeča Modra samo želi. Ima zgodovino, katera nas postavlja v evropski vrh. Bogastvo zemlje, naravne lepote, geostrateški položaj in vse znamenitosti krajev v ajdovski občini, dajejo možnost za nesluten razvoj centra, podeželja, gospodarstva in turizma. Morali bi biti na to ponosni, vendar nismo. Pred četrt stoletja me je pot s trebuhom za kruhom peljala v Koper. Doživel sem, kako je Koper v teh letih zrastel iz majhnega, starega – da ne rečem socialističnega mesta, ki je bil pomemben samo zaradi luke, v enega najlepših in najmodernejših mest v Sloveniji. Občina Koper je edina občina v Sloveniji, ki praktično ne pozna recesije. Zrastlo je mesto in zrastlo je podeželje. Interes za turistično destinacijo se je povečal za dvestokrat, industrija se je povečala, mladi ne bežijo iz podeželja v mesto, ker vidijo perspektivo v svoji rodni vasi. Brezposelnosti v Kopru skoraj ne poznajo. Ko sem se pred štirimi leti vrnil v rodno Vipavsko dolino, sem doživel majhen šok. Gospodarstva ni, turizma skoraj ni, šport stagnira, apatija nezaposlenih se odraža povsod. Jasnega plana razvoja ni. Zato sem se odločil, da kandidiram za župana, ker želim to spremeniti. Nimam čarobne paličice, čudeže ne znam delati. Vem pa, da je to možno, ker sem to že enkrat doživel. Zgodbo o uspehu Kopra, je potrebno prenesti v Ajdovščino. Ajdovščino je potrebno dograditi. Ji dati dušo. Vliti upanje ljudi v bodočnost. Navdušiti mlade, da ostanejo doma. Pokazati celemu svetu, da je Ajdovščina lepa, čista, bogata, Zato sem s sodelavci in strokovnjaki sestavil program, v katerega verjamem in vem da je s skupnimi močmi vseh nas uresničljiv.

Latnik 154, 5. september 2014

Občina je družina in župan je gospodar, ki poskrbi za vse člane družine:

1. Za Svoje Otroke: Našim otrokom moramo nuditi vse, kar je možno, da ostanejo doma. Na mladih je prihodnost. Ne zamudimo priložnosti, ki nam je dana, da jih zadržimo. Moramo jim dati nov velik vrtec, tudi druge vrtce obnoviti – povečati, ker bodo drugače že čez par let premajhni. Zgradimo jim veliko šolo z novo telovadnico, popravimo stare in podružnične šole. Uredimo celotno severozahodno področje Ajdovščine v moderen športno-rekreacijski center, kjer se bo odvijalo padalstvo, atletika, avtomobilizem, kolesarstvo, adrenalinski športi, pohodništvo. Dajmo jim skupinski inkubator, kjer se bodo ob pomoči profesionalnih mentorjev kalili v prave podjetnike – nosilce naše prihodnosti. Dajmo mladim vse, kar jim lahko, saj oni so naš up! 2. Za Svoje Starše: Spoštovanje in skrb za svoje starše je vrlina. Polepšajmo jim življenje. Vsem starejšim od 68 let, kateri imajo penzijo nižjo od 350 €, jim subvencionirajmo življenske stroške do višine 100 €. Povežimo jih med sabo na enem mestu, da se bodo lažje družili, še bolj uživali. Dajmo jim možnost, da se srečujejo z mlado Y generacijo, ki jim bo pokazala veščine modernega življenja. Poskrbimo za tiste nebogljene z e-socialo, sistemom Mali Princ in Rdeča tipka, da se bodo počutili varne. Povejmo jim, da jih imamo radi. 3. Zase: Zase rabimo finančno sigurnost, socialno varnost in brezskrben jutri. Združimo industrijsko cono . ponudimo prostor podjetjem po najnižji možni ceni, da bodo odpirala nova delovna mesta. Izkoriščajmo evropska sredstva za razvoj in zgradimo Najlepše mesto v Sloveniji in najlepše vasi daleč naokoli. Postavimo značko »Vipavsko« in dvignimo s tem naše kmetijske proizvode na najvišjo raven. Pomislimo na Castrum at fluvium frigidum in jo ponudimo svetu na vpogled. Vsaka vas v občini mora imeti svojo zgodbo, da jo združimo v celoto in pokažemo v kako lepih krajih živimo. Tako bomo dobili nova delovna mesta, nove prihodke za vsakogar. 4. Za Svojo Hišo: Ajdovščina nujno rabi lep center, nov kulturni dom z moderno glasbeno šolo, stanovanja za mlade družine, urediti je treba vse rimske objekte v občini za izvedbo programa Castrum at fluvium frigidum, sprehajalne poti, kolesarske steze, polepšati vsa stara vaška jedra, obnoviti Vipavski križ in mu dati zgodbo, polepšati mesta iz I. sv. Vojne. Znižati dajatve za komunalne priključke pri novogradnjah. Predvsem pa mora občinska uprava postati prijazna uprava, ki je resnično v službi ljudi in ne obratno. 5. Za Svojo Okolico Moderen in srečen človek proizvede dosti smeti. To bo eden od perečih problemov v prihodnje. Kam z njimi? Doseči je potrebno pameten dogovor s sosednjimi občinami za skupno odlagališče. Spodbujati je treba izkoriščanje alternativnih virov energije za kurjavo, urediti strugo reke Vipave, zaščititi avtomobile pred sunki burje, začeti aktivnosti za umestitev podzemnega namakalnega jezera, da bo naša dolina še vedno zelena in lepa. Poglavitni cilj je urediti občino Ajdovščino po meri ljudi, z prijazno občinsko upravo, občino, ki ne pozna recesije, občino, v kateri so ljudje nasmejani in brez političnih zdrah, občino, v kateri je lepo živeti in katero se splača obiskati.

DOGODKI

Latnik 154, 5. september 2014

Nadgradnja taborniškega doma Županski kandidat Praprot na Kovku SDS predal donacijo Karitasu

om Praprot na Kovku je skozi vse leto dobro zaseden, poleg tabornikov ga uporabljajo tudi druge organizacije: šole, športna in kulturna društva iz občine, Slovenije in celo tujine, odvijajo se tekmovanja, zimovanja, tečaji, tabori, astronomske noči, humanitarni dogodki, šole v naravi in še in še. »Je idealen prostor za pridobivanje novih znanj in hkrati postavljen v osrčje narave, kar nam tabornikom seveda največ pomeni,« je v slavnostnem nagovoru dejala Ana Velikonja, starešine Roda Mladi bori, in nadaljevala: »Otroci so v današnjem času stalno izpostavljeni različnim zahtevam družbe. Šola in starši od otroka zahtevajo najboljše ocene, najlepše vedenje, udeleževanje vseh možnih krožkov in športov. Na drugi strani čutijo pritisk vrstnikov, katero zvrst glasbe poslušati, kakšen način oblačenja je pravi in kakšne telefone, kolesa, računalnike je potrebno imeti. Vrednote, ki bi morale biti temelj vsake osebnosti, ki oblikujejo samostojno, razmišljujočo in preudarno osebnost, so vse bolj postavljene na rob, na žalost tudi v šolskem sistemu, ki ga imamo. Kaj se torej zgodi, ko postavimo takega, povprečnega, otroka v drugačno okolje - med tabornike … na taborjenje na primer? Najprej mu poberemo najbolj pameten telefon in vse vreče sladkarij, v parih urah se umažejo najlepše obleke, nato odloži vse najboljše igrače, ker mora prijeti sekiro in nabrati drva. Kar naenkrat ni več pomembno, koliko je imel zaključeno matematiko,

temveč to, da zna skupaj s člani svojega voda zakuriti ogenj, skuhati kosilo v naravi, si postaviti bivališče, peti na glas čim več pesmi, pomagati pomiti goro posode, vzdrževati red in disciplino v taboru, si izmisliti skeč in ga zvečer ob ognju ponosno predstaviti celotnemu rodu. Ta

otrok ve, da vsega tega ne bi uspel narediti sam, temveč le s skupnimi močmi svojih vrstnikov in vodnika. Vedoželjnost, delavnost, iznajdljivost, ustvarjalnost, odgovornost, sodelovanje, spoštovanje človeka in narave so vrednote, ki jih pri tabornikih želimo videti pri svojih članih.« Velikonjeva je obljubila, da bodo taborniki še naprej lepo skrbeli za dom in novo poslopje ter ga

na najboljši možni način izkoristili, da bo to zibelka učenja neformalnih znanj, v upanju, da nekoč postanejo formalna. Anino razmišljanje je dopolnil Tadej Beočanin, načelnik Zveze tabornikov Slovenije in dolgoletni član Roda Mladi: »Kovk je odlična lokacija za taborniški dom. Kljub temu, da se reden program taborniških skupin redno izvaja predvsem v Ajdovščini, nam taborniški dom na Kovku omogoča večdnevne aktivnosti v naravi, ki nadgrajujejo pridobljena znanja v mestu, predvsem pa omogoča učinkovito doseganje poslanstva taborništva. Narava bo za tabornike vedno drugi dom, to nam vsi priznavajo. Veliko več napora je treba vložiti v razlago, da smo taborniki še veliko več. Narava, v katero je postavljen taborniški dom je okolje, v katerem taborniki vzgajamo voditelje za prihodnost. Morda zveni nekoliko visoko leteče, še posebej danes, ko se tako pogosto sprašujemo, kdo bo sposoben voditi našo družbo iz krize, v boljšo prihodnost. Pa vendar je povsem preprosto. Taborništvo omogoča mladim, da vsakodnevno skozi raznovrstne dejavnosti prevzemamo iniciativo in pri sledenju družbeno pomembnim ciljem razvijamo veščine vodenja. Vse od vodenja skupine otrok, lokalnih enot, večtedenskih taborjenj in drugih aktivnosti še veliko dlje – vse do vodenja podjetja, občine, države. Pomembno je, da taborništvo mladim ne nudi le izkušnje v tehnikah vodenja, ampak skozi taborniški pristop mladim privzgoji odgovornost do celotne skupnosti. Zato je pomembno, da čim več mladih izkusi taborništvo - ne le kot prostočasno dejavnost v naravi, ampak kot gibanje, ki mlade usposobi za boljše življenje – zase, za svoj bližnje in za družbo v celoti. Predvsem zaradi vrednot, ki jih skozi gibanje privzgojijo!« Tudi župan Marjan Poljšak je zadovoljen s taborniki: »Vi ste ena od organizacij, ki pripomore k pozitivnemu družbenemu vzdušju in aktivnosti,« in dodal, da občina podpira duh taborništva. rl

ponedeljek, 1. septembra, je kandidat Slovenske demokratske stranke za župana občine Ajdovščina Radovan Štor predal predstavnici Karitas gospe Jožici Ličen donacijo v višini 500 evrov. Ob predaji donacije je povedal, da so se v občinskem odboru stranke odločili, da bodo del

Spremenjen urnik centra za transfuzijo v Šempetru Krvodajalke in krvodajalce obveščamo, da v Centru za transfuzijsko dejavnost v Šempetru, ki se nahaja v stari stavbi šempetrske bolnice, zaradi prenove do nadaljnjega oziroma vsaj do konca leta 2014 ne bo popoldanskih odvzemov krvi.

D Bogati izbor izdelkov 1 Kvaliteta 2 Podjetje z širokim programom 3 Vse kar potrebujete za vaš dom 4 Posredovanje pri montaži 5 Dolgoletne izkušnje 6 Strokovno svetovanje 7

Š VA

sredstev, namenjenih za predvolilno kampanjo, namenili v dobrodelne namene. Po skrbnem premisleku so se odločili, da bodo sredstva v višini 500 evrov namenili Karitasu, ki bo s tem denarjem poplačal položnice najbolj ogroženim občanom. PR

opoldanski urnik pa ostaja nespremenjen. Odvzemi bodo tako še naprej vsak torek in petek od 8. do 12. ure. V primeru, da je odvzemni dan praznik, pa odvzemov ni. Krvodajalke in krvodajalce lepo prosimo za razumevanje in upamo, da jim bo ustrezal tudi dopoldanski urnik. Prenova oddelka je potrebna in prepričani smo, da bomo v lepše prostore še raje stopali. Vse, ki se boste odločali za darovanje krvi, vabimo, da si pred tem

ogledate spletno stran www.daruj-kri.si, kjer so dnevno osveženi podatki o zalogah krvi po krvnih skupinah v obliki polnih, manj polnih ali praznih epruvet. Tako boste lahko seznanjeni, kakšne so potrebe po vaši krvni skupini. Na spletni strani najdete tudi povezavo do mobilne aplikacije, ki vas opozarja, kdaj lahko ponovno darujete kri, vas seznanja s krvodajalskimi akcijami, ki trenutno potekajo, in stanjem zalog krvi. Irena Žgavc

Latnik 154, 5. september 2014

Židane volje

Deževnemu poletju navkljub T svarijo pred sušo v Vipavski dolini Razprava med javnostjo in znanostjo o upravljanju porečja reke Vipave

rojekcije podnebnih sprememb v Sredozemlju kažejo na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave, kot so suše in poplave. Glede na podatke Agencije

količina padavin v topli polovici leta zmanjšala za približno 5 %, medtem ko se bo povprečna količina padavin v hladni polovici leta povečala za približno 2 %. Strokovnjaki ocenju-

različnih procesov posvetovanja in soodločanja vključujemo zainteresirano javnost v pogovore o rabi vode v porečju Vipave ter o oblikovanju načrta upravljanja voda v luči prilagajanja na podnebne spremembe. Predstavniki Inštituta za vode RS smo skupaj s predstavniki podjetja Prospex iz Belgije organizirali prvo delavnico z deležniki evropskega projekta BeWater. Delavnice, ki je potekala v prostorih Območno obrtno-podjetniške zbornice v

akole sta se v petek 29. avgusta, na kotalkališču v Solkanu, dogovorila in z rokovanjem sklenila, Dejan Židan, predsedujoči SD - Socialnih demokratov in kandidat za župana Ajdovščine - Tadej Beočanin, da bo Tadej kandidiral za župana v občini Ajdovščina na listi SD. Minister Židan je ob tem dejal, da je Vipavska dolina polna potenciala,

ki bi ga bilo vredno izkoristiti, Tadej pa je dodal, kaj vse bi lahko naredili z Vogrščkom, breskvami, vinom ... Da potrebujejo kmetje in predelovalna industrija prijaznejšo pot do kupcev, kot je polica Mercatorja, sta se strinjala oba. Da se bo delalo v tej smeri, je prepričan tudi Odbor SD Ajdovščina. rl

Ajdovščini, se je udeležilo 32 deležnikov iz različnih sektorjev, katerih skupna točka je porečje reke Vipave. Po kratkem uvodnem pozdravu Davida Bratoža, direktorja Razvojne agencije ROD iz Ajdovščine ter dr. Nataše Smolar - Žvanut, strokovne vodje projekta BeWater, je sledila predstavitev prisotnih deležnikov ter namena in glavnih ciljev projekta BeWater, ki jih je predstavila dr. Aleksandra Krivograd Klemenčič, vodja projekta za Slovenijo. V nadaljevanju delavnice je bilo prikazano obstoječe stanje porečja Vipave ter projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji s poudarkom na območju porečja Vipave. Drugi del delavnice je bil namenjen aktivnemu sodelovanju udeležencev z namenom izpostavitve problemov, potreb in omejitev v porečju reke Vipave, kar je predstavljal ključni korak k opredelitvi željenega stanja porečja in k opredelitvi različnih možnosti upravljanja voda v porečju. V prvem koraku so udeleženci z delom v skupinah izpostavili ključne probleme v porečju Vipave, sledila je identifikacija želenega stanja porečja do leta 2030. Zadnji del

delavnice je bil namenjen oblikovanju različnih možnosti upravljanja s porečjem Vipave glede na željeno stanje. Udeleženci so izpostavili skupna izhodišča upravljanja voda v porečju z namenom zmanjšanja oziroma preprečitve suš v zgornjem delu porečja ter poplav v spodnjem delu porečja. Večina udeležencevje izpostavila pomembnost vključevanja deležnikov v načrtovanje upravljanja voda, saj je sodelovanje prebivalcev na območju porečja ter lokalnih, regionalnih in državnih inštitucij ključnega pomena za uspešno reševanje problemov. Delavnica je prva v sklopu treh delavnic organiziranih v okviru projekta BeWater in predstavlja prvi korak k izdelavi prilagoditvenega načrta upravljanja voda v porečju Vipave. Namen prilagoditvenega načrta bo ustreznoupravljanje vode v porečju Vipaveob upoštevanju izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe. PR

Goriška cesta 29/E, 5270 Ajdovščina

051 883 882 - 041 548 520 altrade3@gmail.com

RS za okolje se bo na območju porečja Vipave (Bilje) povprečna letna temperatura do leta 2030 dvignila za 1,3°C, kar bo imelo za posledico spremembe v padavinskem režimu v obliki manjših količin padavin poleti ter večjih količin padavin pozimi. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo na območju porečja reke Vipave (Bilje) do konca leta 2030 povprečna

jejo, da bodo vplivi tako imenovanih ekstremnih vremenskih pojavov v prihodnosti povzročili socialno-ekonomske izgube in pomembno vplivali na okolje. V okviru projekta BeWater aktivno sodelujemo z deležniki tako na območju porečja Vipave kot tudi na območju ostalih treh pilotnih porečij (Španija, Ciper, Tunizija). Preko

www.altrade.si

DOGODKI

Latnik 154, 5. september 2014

DOGODKI

Dvajset let obujene šagre sv. Mihaela v Kamnjah

Sliši se lepo, a kaj ko praznovanj v resnici ni bilo 20. Še sami ne vemo, koliko jih je bilo. Praznovanje se je vsa leta odvijalo zadnji vikend v septembru ali pa prvi v oktobru. In takrat je vreme še posebej muhasto. ta večer izkoristili za klepet …mogoče z nekom, ki ga že dolgo nismo srečali. V nedeljo dopoldan bo sv. maša, popoldanski program pa se

ekajkrat je že ves teden prej deževalo, šagro smo že odpisali, potem pa je v nedeljo zjutraj posijalo sonce in prizadevni organizatorji so uspeli do večera pripravit prizorišče. Včasih je bil vroč in sončen teden, v nedeljo popoldan pa so se od Gorice prignali oblaki in deževalo je kot za stavo. Pa je vse skupaj odpadlo oz. odteklo. Ja, mnogo smešnih ali pa žalostnih dogodkov nas spominja na ta leta. Pri nas se je zvrstilo veliko glasbenih skupin. Največkrat so nas zabavali Kalamari, pa tudi Slapovi so nam lepšali prireditev. Največ obiskovalcev smo imeli tista leta, ko smo organizirali rally iz Potoč v Kamnje. Pa kolesarski vzpon. Tekmovanje v streljanju z zračno puško. In seveda tradicionalne igre, kot je met kamna in žaganje hloda s ‘šajonom’. V tistih letih, še posebej na začetku, smo bili v delo vpreženi skoraj vsi krajani. Organizacija nas je povezovala in po uspešno izvedeni prireditvi nas je čakal skupni piknik, kjer smo analizirali opravljeno delo in se že dogovarjali za naslednje leto. Na žalost pa se časi spreminjajo, vsak ima svoje probleme, tudi na vasi ni več toliko druženja kot včasih.

Zato nas posebej veseli, da so k letošnji organizaciji šagre pristopili mladi. Določili so, da bo šagra v nedeljo, 28. septembra. Že v soboto popoldan se bo na igrišču (v primeru slabega vremena pa v dvorani bivše OŠ) odvijal otroški živ-žav, na katerega so povabljeni tudi otroci iz sosednjih vasi. Nadaljevalo se bo s športnim druženjem krajanov. Mladi se bodo pomerili v različnih športih, starejši pa bomo navijali in

bo začel ob 15-ih. Tradicionalni met kamna in žaganje, razstava domačih dobrot, razstava starodobnikov in seveda ples ob zvokih ansambla Hram. Pa še kaj si bo naša mladina gotovo izmislila. Starejši pa jim bomo po svojih močeh pomagali. Ostane nam samo še želja, da bi bilo po dolgem času tisti vikend lepo vreme. M. Č.

Do Muzejske zbirke na Nanosu s pomočjo evropskih sredstev Dva meseca je že tega, kar je v RTV oddajnem centru na Nanosu na ogled Muzejska zbirka analogne oddajne tehnike. Zbirka predstavlja tudi za Občino Vipava veliko pridobitev, saj je Nanos postal bogatejši za nov turistični produkt. Hkrati je muzejska zbirka dokaz, da je s skupnimi močmi in partnerskim sodelovanjem mogoče uresničiti dobre ideje, ki prinašajo koristi širšemu krogu ljudi.

red leti se je članom Turističnega društva Podnanos in delavcem RTV-ja porodila ideja, da se na RTV oddajnem centru Nanos ohrani analogne oddajnike in se jih v obliki muzejske zbirke postavi na ogled javnosti. Ideji je prisluhnila Občina Vipava, ki je kot nosilka projekta v partnerstvu s TD Podnanos in RTV Slovenija uspešno kandidirala na razpisu Lokalne akcijske skupine (LAS) Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa in

za ureditev zbirke pridobila nepovratna sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (os LEADER) v višini 61.000 EUR. V letu 2010 so na RTV oddajnih centrih izključili oddajnike za analogno oddajanje TV signala in začeli oddajati televizijski signal izključno v digitalni tehniki. Veliko analognih

aparatur je bilo odpeljanih na smetišče. Muzejska zbirka na Nanosu je tako edina tovrstna zbirka tehnične dediščine v Sloveniji, ki je na voljo na ogled širši javnosti. Zbirka še ni dokončana, saj še vedno iščejo ek-

sponate, ki so zanimivi za ogled in bodo omogočali lažje razumevanje razvoja televizije in radia od njunih začetkov do današnjih dni. Pohodniki po Nanosu so se od nekdaj radi ustavili ob ograji oddajnega centra z željo, da bi si ogledali notranjost objekta. Do nedelje, 6. julija, te možnosti niso imeli. Z odprtjem Muzejske zbirke analogne tehnologije pa lahko radovedno oko planinca pokuka tudi v notranjost objekta. Trenutno si je zbirko možno ogledati po predhodnem dogovoru s Turističnim društvom Podnanos (tdpodnanos@hotmail.com). Cecilija Vitežnik, foto Jan Čermelj

DOGODKI

Izmenjujmo spretnosti

Prost dostop

Slovenska Filantropija, organizacija, ki v svoje delovanje vključuje veliko mladih prostovoljcev, je z 8. avgustom zaključila mednarodno mladinsko izmenjavo, z naslovom ‘Izmenjujmo spretnosti’. Izmenjava, ki se jo je udeležilo 30 mladih iz držav Španije, Nemčije in Slovenije, je v okviru programa Erazmus+, potekala v Zapotoku blizu Iga. Tovrstne izmenjave premikajo meje tako lokalno, nacionalno in tudi globalno, hkrati pa povezujejo mlade iz različnih držav.

sredo, 6. avgusta, se je v Vipavi, na Trgu Pavla Rušta, izpred Hiše Sadeži družbe Vipava ob 17. uri zgodil prikaz vseh spretnosti, ki so jih mladi osvojili od 28. julija. Skupaj s pomočjo mentorjev so pripravili glasbeno točko, teater, bruhanje ognja, hojo s hoduljami, cirkuške vragolije, izdelovanje zapestnic in izdelkov iz volne ter še mnogo drugih spretnosti. Vse to so predstavili pred zahtevnim občinstvom. Prišlo je okoli sto ljudi, med njimi tudi župan Vipave, mag. Ivan Princes, ki je bil izjemno navdušen nad predstavljenim. Po slikah sodeč pa so uživali tudi drugi. Vipava v svoji bogati zgodovini še ne beleži take mednarodne mladinske predstave.

Čeprav že izkušen, se je ravno tako veliko naučil, izboljšal svoje znanje angleščine ter se naučil nekaj španskih besed. Razvil je tudi nove socialne veščine, kako delati z otroki, saj ni bil le udeleženec delavnic, ampak je že nekatere tudi sam vodil. Ima veliko željo, da bi se tovrstnih izmenjav udeleževal še v prihodnje. Lucii Cacereno Rodriguez, 16 letni punci iz Španije, za katero je to že druga mladinska izmenjava, je bila najbolj všeč narava Slovenije, še posebej delati v prelepi naravi, kamor se je naša hiša, v kateri smo bivali, nahajala. Naučila se je nekaj besed slovenščine in nemščine, predvsem pa je izboljšala znanje angleščine, ki ji bo še posebej koristilo v prihoFerdi Sadiki iz Ljubljane, 16 letni fant, ki se je prvič udeležil mednarodne izmenjave, nam je povedal, da si je na začetku predstavljal, da bo izmenjava kot počitnice s starši na morju (dolgčas), a je že v prvih dneh videl, da je vse prej kot to. Hitro je začel spoznavati ljudi in sklepati nova prijateljstva ter simpatije. Ko je videl, kakšen je program, je postal navdušen. Takoj se je vklopil v skupino nemškega mentorja, ki je učil bruhati ogenj. Za Ferdija je bilo to prvič v življenju, ampak zagotovo ne zadnjič. Za Karla Konrada Wetzela, 18 letnega fanta iz organizacije Otroško avanturistično igrišče v Berlinu, pod imenom Moorwiese, je to že četrta mladinska mednarodna izmenjava.

Latnik 154, 5. september 2014

dnje. Sklenila je nova prijateljstva in simpatije ter je prepričana, da če se ji bo le ponudila priložnost, se bo v Slovenijo vrnila kot prostovoljka Evropske prostovoljne službe-EVS, Erazmus+. Napisal Dejan Štemberger, s pomočjo udeleženk izmenjave Anje Klepec in Aishe Maige

Kako do interneta v tvojem mestu? Tudi ti lahko pripomoreš pri izgradnji omrežja od ljudi za ljudi, ki bo vsem nam omogočil dostop do informacij, ki jih potrebujemo od kjerkoli.

Souporaba

A bi bil/-a vesel/-a, če bi lahko od kjerkoli v mestu ali na vasi prosto dostopal/-a na wifi in pogledal/-a npr. za prevoz.org? A si vesel/-a, ko prideš na obisk k prijatelju/ ici, ki ima wifi, in lahko v tem času pogledaš na internet za kakšno malenkost? Tako bi bil vesel tudi tvoj prijatelj/-ica, če bi enako lahko storil/-a na obisku pri tebi. To pomeni, da četudi nisi doma, lahko prosto uporabljaš internet. Predstavljaj si, da podobno storijo še vsi tvoji sokrajani - vsi skupaj bi lahko uporabljali dostop od kjerkoli. Internet je poln koristnih informacij; od navodil kako si kaj izdelati, popraviti, pa raznovrstnih izobraževalnih vsebin, receptov ... ti povej. Te informacije so nam na dlani, niso pa vedno dostopne. V Sloveniji se je tako zbrala skupina, ki hoče temu narediti konec. Dostop do informacij je zelo po-

sevanja glede na tisto, ki bi zagotovilo nemoteno delovanje. Zato potrebujemo omrežje v skupni rabi s souporabo virov. Tako omrežje je lahko wlan slovenija.

Nove točke

Poleg MC Hiša mladih in več posameznikov sta med zadnjimi pridruženimi tudi Ljudska univerza Ajdovščina in Faladur s trgovino ter degustacijskim prostorom. Svoj dostop so ponudili tudi v SiMobil centru v Ajdovščini.

Winfo.si z novo podobo in bogatimi vsebinami Po enoletnem uspešnem delovanju spletnega portala winfo.si – prvega celostnega informatorja ajdovske mladine - je winfo.si dobil novo, bolj svežo in mladostno podobo.

info.si že eno leto omogoča ajdovski mladini enostavno pridobivanje aktualnih informacij z vseh področij, ki bogatijo njihovo življenje v občini Ajdovščina: izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjska problematika, zdravje, socialna varnost, prostočasne aktivnosti, natečaji in razpisi. Mladim Ajdovcem tako prav nobena informacija ne uide.

Spletni informator, ki mlade obvešča o dogodkih in priložnostih za mlade v ajdovski občini, v Sloveniji in tudi v tujini, je nastal na podlagi izražene potrebe mladih po pridobivanju verodostojnih in aktualnih informacij z različnih področij življenja. Z informatorjem za mlade Mladinski svet Ajdovščina (MSA)

nadaljuje z realizacijo ukrepov, predvidenih v Strategiji za mlade v občini Ajdovščina 2013 – 2018, ki jo je občinski svet Občine Ajdovščina sprejel januarja 2013. Pomembno zaslugo za prenovljeno podobo informatorja imajo ravno mladi, ki so Mladinskemu svetu Ajdovščina (MSA) podali svoje predloge za vsebinsko in grafično izboljšavo spletne strani. Stran je sedaj bogatejša, preglednejša in privlačnejša. Za ažurnost in verodostojnost informacij poleg Mladinskega sveta Ajdovščina skrbijo tudi druge organizacije oz. ustanove v občini: Občina Ajdovščina, Zavod RS za zaposlovanje, Razvojna agencija ROD, Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina, Klub ajdovskih študentov in dijakov, Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Ljudska univerza Ajdovščina in Pilonova galerija Ajdovščina. MSA si v prihodnosti obeta sodelovanje tudi z ostalimi lokalnimi in drugimi akterji, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja mladih Ajdovcev.

Vse mlade iz občine Ajdovščina, ki še niso naročeni na Winfo e-novice, vabimo, da portal obiščejo in postanejo vedno na tekočem z dogajanjem v občini, Sloveniji in tujini. Vse aktualne in redno ažurirane informacije lahko sprepljate neposredno na portalu winfo.si, lahko pa se tudi prijavite na redno prejemanje aktualnih e-novic s področij, ki vas najbolj zanimajo. Mladinski svet Ajdovščina

memben za razvoj na vseh področjih: omogoča nam sproščeno samoizobraževanje tudi v parku; obogati izkušnjo turistov; zmanjšuje konflikte, ker lahko dejstva preverimo; delali bi lahko tudi izven pisarn, zunaj, v naravi. Skupini je prost dostop do informacij vrednota, za katero so pripravljeni tudi nekaj storiti. Tako so se odločili, da bo vsak pri sebi ostalim omogočil dostop - in še naprej - da bodo na tak način zgradili svoje omrežje. Začeli so v Ljubljani, a kot se za tako odlično idejo spodobi, se je razširila po vsej državi. Začeli so graditi Odprto brezžično omrežje Slovenije wlan slovenija (open.wlan-si.net). Dejstvo je, da od svoje zakupljene pasovne širine pri internetnem ponudniku v povprečju uporabljamo zgolj 10 %, vse ostalo bi lahko ponudili v souporabo ljudem v okolici. Predstavljaj si pet ponudnikov gsm ali drugih wifi storitev, kjer bi vsak ponudnik/operater imel svoje enako omrežje. Ker bi ti ponudniki lahko souporabljali infrastrukturo, bi to pomenilo kar 4 x preveč

V bližnji okolici pa dostop do interneta mogoč tudi ob igrišču na Slapu, za kar je poskrbelo Športno kulturno društvo Hiša nasproti sonca.

Sodeluj tudi ti!

Del te skupine lahko zelo enostavno postaneš tudi ti. Pri sebi postaviš napravo, usmerjevalnik, ki mu namestimo v naprej pripravljeno programsko opremo, da ta postane točka omrežja. To pa najlažje storiš, da kontaktiraš lokalnega koordinatorja in se za točko dogovoriš z njim, lahko pa jo naročiš preko spleta (na wlan-si.net > Postavi točko). Če že imaš kakšno tako napravo in dovolj znanja, lahko točko pripraviš tudi sam/-a. Tvoj točka bo v tvoji lasti, tako bo tudi del omrežja tvojega in ti boš del omrežja. Nikar ne pozabimo: Omrežje smo ljudje! Prispevek zaključujem z vprašanjem: Kaj si pripravljen/-a storiti za svoj kraj? Mitja Jež

VRTNI CENTER KALIA

Latnik 154, 5. september 2014

Ugodni nakupi za člane kluba Kalia!

Informacije o članstvu so na voljo na vseh prodajnih mestih Kalia ali na www.kalia.si

Ajdovščina

Ponudba velja od 11. 9. do 30. 9. 2014

Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku Calocephalus brownii

Zemlja za setev in pikiranje Valentin Optimum, 20 l

Art:37554

Art:45180

Redna cena: 2,19 Cena klub Kalia:

Redna cena: 4,56 Cena klub Kalia:

Krizantema Chrysant indicum, različne barve, v lončku p. 9 cm Art:38879

Redna cena: 1,29 Cena klub Kalia:

1,39

2,99

Nepogrešljiv v jesenskih nasaditvah.

0,99

CallunaGarden Girls ® vresa v lončku fi 10 cm Art:185445

Redna cena: 1,59 Cena klub Kalia:

1,29

Krizantema različne barve, v loncu 3 l Art:182850

Za cvetočo pomlad! Dvojni paket čebulic tulipanov HELMAR & YOKOHAMA, OLLIOULES & IMPRESION

Redna cena: 5,39 Cena klub Kalia:

3,99

Art:39846, 39847

Redna cena:2,99 Cena klub Kalia:

Krizanteme za okrasitev domov za še lepšo jesen.

2,40

Hebe Green Globe in James Strling

1,29

6,99

Kultipaki z rastlinami za jesenske nasaditve v posodah, na gredicah in grobovih.

Enološka sredstva in pripomočki za kletarjenje Bogata ponudba enoloških sredstev in pripomočkov za kletarjenje (kvasovke, hrana za kvasovke, encimi, kalijev metabisulfit, citronska kislina, parafinska olja, merilni inštrumenti, refraktometri, sredstva za čiščenje vinske posode) in ostalega materiala, potrebnega v času trgatve in po njej.

Art:194085

Redna cena: 0,50 Cena klub Kalia:

Redna cena: 2,50 Cena klub Kalia:

0,38

1,79

Art:159099, 159100

Redna cena: 2,89 Cena klub Kalia:

Prezimne hebe za okrasitev gredic, grobov.

Redna cena: 9,90 Cena klub Kalia:

Art:118078

Škarje za trgatev zavito rezilo 6B, ravno rezilo 7B

Redna cena: 1,89 Cena klub Kalia:

Art:184634

Pokrovčki z steklenice za sok fi 43mm

Art:7296

Različni kultipaki 6/1 (6 rastlin v kultipaku) z iglavci, prezimnimi hebami, pisanolistnimi trdoleskami in barvitimi grmovnicami

Steklenica za sok 1l z navojem fi 43mm

1,79 Komplet dišavnic lonček+šotna tableta+seme

Sadike ameriške borovnice Art:32716

Art:184623

Redna cena: 8,00 Cena klub Kalia:

Redna cena: 2,99 Cena klub Kalia:

6,00

2,40

Sadike - jagode Art:1048

Redna cena: 1,09 Cena klub Kalia:

0,87

Enostavno za uporabo in vzgojo na okenski polici. Z vitamini v jesen. Limone rodijo ves čas, tudi pozimi.

Bon je unovčljiv pri nakupu nad 40 €. Bon lahko unovčite v vrtnih centrih in prodajalnah Kalia po Sloveniji

do 31.10. 2014 Limone s plodovi višina 60-70 cm

Bona ni možno zamenjati za gotovino. Pri posameznem nakupu je vnovčljiv en bon. Bon ne velja pri nakupu večjih pakiranj mineralnih gnojil, sredstev FFS in poljščin.

Art: 36827

Redna cena: 29,90 Cena klub Kalia:

23,10

www.kalia.si

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 11. 9. do 30. 9. 2014 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si

DRUŠTVA

Vipavski upokojenci obiskali prestolnico

Letošnje leto zaznamuje Ljubljano in nas Slovence kar nekaj okroglih jubilejev - 100 let začetka 1. svetovne vojne, 200 let jezuitskega reda, 2000 let Emone.

udi zaradi tega smo se Vipavci odločili, da obiščemo našo prestolnico, spregovorimo nekaj o njenem nastanku - od mostiščarjev živečih 2000 let pred našim štetjem na ozemlju med Ljubljano, Vrhniko in Igom, ko se tu prvič pojavi človek in ko od takrat teče neprekinjen človeški razvoj, do dogodkov, ki so zaznamovali naše pretekle rodove in s tem tudi našo prestolnico. Najprej smo se odpravili na ogled Arboretuma v Volčjem potoku, ki nam daje v vsakem letnem času svojo podobo. Prostran krajinsko oblikovani park v izmeri 85 ha s peščenimi potmi ponuja različne možnosti - od sprehodov do sproščenega uživanja ob poslušanju ptičjega petja. Z vodičko parka smo si najprej ogledali zanimive zvrsti dreves in grmovnic, ki jih park ponuja; ne smemo pa prezreti niti rožnega vrta z 200 sortami vrtnic. Po enournem ogledu smo se zapeljali tudi z vlakom okrog Grajskega griča, ki nam odpira čisto nov

pogled na okolico parka. Zanimive za ogled so tudi zbirke metuljev, kaktusov in orhidej. Ob 13.00 smo bili dogovorjeni s kapitanom ladjice Rečni pirati. V okviru triurne vožnje po reki Ljubljanici smo se zapeljali do centra mesta, kjer smo iz rečnega korita občudovali Plečnikovo arhitekturo,

tržnico in mostove. Odpirali so se nam čisto novi pogledi, presenetili številni detajli, kjer se zgodovina in sedanjost prepletata v večni igri. Zapeljali smo se tudi do romantičnega Barja in občudovali lepote narave. Žar se je pripravljal in mi smo čakali, da napolnimo lačne želodčke. Hrana je bila odlična, za konec pa smo se posladkali še s palačinkami. Približno ob 17. uri smo izstopili pod Mesarskim mostom in se peš odpravili na Krekov trg, kjer smo vstopili na vzpenjačo in se popeljal na Ljubljanski grad, da pogledamo našo prestolnico in obrise Emone še s stolpa. Vreme nam je bilo kljub slabi napovedi naklonjeno in pogled z gradu je bil prečudovit. Po ogledu kapele Sv Jurija in muzeja smo še malo poklepetali ob kavici ter se vrnili z vzpenjačo na Krekov trg, kjer nas je pričakal avtobus. Kljub rahli utrujenosti smo že snovali načrte za obisk novoletne Ljubljane. Upam, da nam bo uspelo! Mirjam Graovac

Latnik 154, 5. september 2014

Teden otroka Tudi letos bomo med 6.- 12. oktobrom slavili Teden otroka. Letošnjo pozornost bomo namenili igri in vsem tistim dejavnostim, ki jih otroci svobodno izbirajo, v njih radi sodelujejo ter so pomembne za razvoj kompetenc otroka za kasnejšo življenjsko poklicno orientacijo.

časih dobim občutek, da pozornost namenimo le formalnim oblikam izobraževanja. Pozabljamo pa na neformalne oblike izobraževanja, ki pomembno vplivajo na razvoj socialnih, intelektualnih in spoznanih sposobnosti otroka. Otrok je nenehno v procesu raziskovanja in preizkušanja lastnih sposobnosti. Ne le za šolsko klopjo, temveč tudi izven razreda. Zato jih moramo kot mentorji, starši, učitelji

nenehno voditi ter jim omogočiti brezkrbno otroštvo. Vsakdo se zaveda, da je prosti čas, igra in rekreacija pomembna za otrokov razvoj. Vendar pa se nam tu pojavlja vprašanje, ali so vsem otrokom zagotovljene enake možnosti pri uživanju teh pravic? Zato se bomo tudi letos na MDPM Ajdovščina potrudili, da bo Teden otroka, teden vseh otrok. Andreja Jamšek, MDPM Ajdovščina

Jubilejni 30. planinski tabor V zadnjem tednu julija je v bližini Čezsoče pod okriljem Planinskega društva Podnanos potekal že jubilejni 30. planinski tabor. Udeležilo se ga je 35 otrok in 20 odraslih. Letošnji tabor je precej zaznamovalo vreme. Iz dneva v dan je bila napoved neugodna, kasneje pa se je izkazalo, da je bila le-ta napačna, saj je bilo dežja zelo malo.

troci so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Ture, ki so jih opravili, so bile prilagojene sposobnosti skupin. Največja skupina je osvojila Krn, planino Golobar in Javoršček, se povzpela na vrh slapa Boke in na Čuklo pod Rombonom, zaključila pa na kratki, a zahtevni ferati pri PUS Bavšica. Druga skupina se je povzpela do Krnskih jezer, na Koto 1313, mimo slapa Boke so odšli v Plužno in na Skutnik. Najmlajši udeleženci so prvi dan odšli k slapu Boka in v Bovec, s planine Bož(i)ca na Kobariški Stol, kasneje še v Čezsočo ter se v četrtek odpravili na ogled korit reke Soče. V taboru so čez teden potekale različne igre in ustvarjalne delavnice ter tekmovanje v orientaciji. V ponedeljek smo tradicionalno krstili nove udeležence, letos jih je bilo kar 12. V torek nas je obiskal domači

župnik in za nas daroval mašo. V petek smo se odpravili na prodišča Soče, kjer smo izvedli vodne igre in igro ‘kdo bo najbolj moker brez da bi šel plavat v Sočo’, ki je bila te dni ledeno mrzla. Tabor smo zaključili v petek zvečer ob tabornem ognju s torto in šampanjcem, ki se za 30. obletnico tudi spodobi. V soboto je sledilo pospravljanje tabornega prostora in pot domov. Otroci so bili s taborom zelo zadovoljni, saj je spanje v šotorih in sožitje z naravo vedno zelo zanimivo in razburljivo. Tudi vodstvo tabora je kazalo obilo zadovoljstva in prejemalo pohvale staršev in ostalih članov društva, kajti tabor je uspel točno tako kot so ga planirali že nekaj tednov prej. Uspešna izvedba taborjenja že napoveduje in kliče novo zgodbo, 31. planinskega tabora prihodnje leto v prvem tednu avgusta. Miha Božič

Latnik 154, 5. september 2014

DRUŠTVA

S konjsko vprego in topom 21. letni pohod na obeležili začetek 1. svetovne vojne Čaven Letos poteka mnogo prireditev, s katerimi se spominjajo 1. svetovne vojne, ki se je začela pred 100 leti. Na furmanskem prazniku v Postojni so člani konjeniškega društva sv. Štefan iz Vipave zaznamovali to obletnico s prevozom pravega topa iz te vojne.

op, težak okrog pet ton, ki so ga pred nedavnim potegnili iz Soče pri Kobaridu,

so opremili z novimi lesenimi kolesi ter se podali s tremi pari konj na povorko. Iz muzeja so si izposodili

vojaške uniforme in predstavili pravi transport iz takratnih časov. Spremljevalna ekipa je sicer v toplem popoldnevu, ko je termometer kazal 35 ° C, morala v debelih volnenih uniformah hladiti notranjost s hladnimi napitki. Požrtvovalnost ter lep prikaz furenge je nagradila tudi komisija postojnske prireditve, saj jim je dodelila drugo mesto med 16-imi vozovi. Na prvo mesto so sicer postavili dolgo vprego s 16 konji, ki so prevažali repliko svetogorskega zvona in jo je pripravilo društvo Doli iz Lokavca. Aleš Brecelj

Počastili smo Marijo na jezeru Vipavci so že od nekdaj zelo radi poromali k Mariji na jezeru na Pivškem. Tja gor so hodili moški kosit in spravljat seno, ob raznih velikih praznikih in nesrečah pa prosit za zdravje in pomoč Marijo na jezeru.

godovinski viri pravijo, da je bilo nekoč na tem kraju jezero z otočkom na sredi, kjer so ob večerih videli svetiti majhno luč. Ovdovela graščakinja z bližnjega gradu Tabor se je zaobljubila, če jezero ponikne, bo dala zgraditi svetišče na tem otoku. Jezero je res

poniknilo in grofica je zaobljubo izpolnila. Cerkev so pozneje večkrat prenovili in povečevali, današnja triladijska mogočno stoji na hribčku sredi vasi Slavina. Osrednji krajevni praznik slavijo na dan Velikega šmarna, cerkev je posvečena Marijinemu vnebovzetju

in tega praznovanja smo se udeležili vipavski folklorniki. Tako kot naši predniki pred davnimi časi smo tudi mi počastili Marijo na jezeru, danes Slavina pri Postojni. Ta večer na Slavini je bil zelo pester in kulturno bogat. Veliko ljudi se je zbralo v počastitev praznika. Kljub temu da je vasica majhna, nam je lahko za zgled, kako lepo je urejena. Premorejo veliko raznih društev, ohranili in prenovili so staro Ljudsko šolo v lep kulturni dom. Tu so doma zelo pridni in topli ljudje. Gostoljubje vaščanov pa smo doživeli tudi mi po prireditvi, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Takšni prazniki nas bogatijo, kulturno medsebojno povezujejo in združujejo, primer dobre prakse tudi za nas Vipavce. Vipavski folklorniki, foto Atelje Postojna

Prva avgustovska nedelja je določena za pohod ajdovskih planincev na Čaven. Že 21. letni pohod je bil letos. Potekal je sicer v senci lanskega praznovanja, ko je bil na začetku avgusta bogat planinski praznik na Čavnu, vendar se je tudi letošnjo nedeljo zbralo veliko ljudi.

ekateri se vpišejo pri kontroli, drugim niso pomembni žigi, saj so prišli na Čaven zaradi sebe. Vremenska napoved je sicer strašila, vendar je dež počakal do večera. Planinci, tudi pohodniki iz drugih delov Slovenije, so poromali na naš Čaven, ki nudi posebno doživetje, posebno veselje in energijo. Tako ga doživljamo mi, ajdovski planinci, ker je naš. To posebno ljubezen in naklonjenost želimo s pohodi prenesti tudi na druge. Ali nam uspe ali ne, tega ne vemo, sklepamo pa, glede na število pohodnikov iz drugih delov Slovenije in iz zamejstva, da smo uspešni. Na letošnji planinski praznik je planince na Čavnu pozdravil

podpredsednik ajdovskega društva Vladimir Lemut. S planinci je vedno praznoval tudi ajdovski župan Marjan Poljšak, navdušen planinec in pohodnik. Za veselo razpoloženje je poskrbel pevski zbor Šumljak. Njihovi ubrani glasovi so zapeli planinsko in državno himno ter nekaj ljudskih pesmi, ki jim vedno radi prisluhnemo. Za poskočne viže, ki zasrbijo pete, čeprav so na nogah težki čevlji, je poskrbel glasbenik Simon. V lepem razpoloženju, veselju in druženju je izzvenel tudi letošnji planinski praznik na Čavnu. Irena Šinkovec

EU prostovoljec: »Time of my life« Mineva mesec dni od moje vrnitve z otroškega letovanja v Nerezinah, ki sem ga preživel skupaj z ostalimi vzgojitelji in otroki. Tovrstne izkušnje ne bom nikoli pozabil, saj me na letovanje vežejo prekrasni spomini.

Letovanje je bilo po zaslugi pedagoške vodje in ostalih vzgojiteljev izpeljano odlično. Seveda pa ne smemo mimo dejstva, da so tudi otroci tisti, ki so zaslužni, da je letovanje res uspelo. Dnevi so minevali hitro, prehito. Če nam je bilo vreme naklonjeno, smo ga pričeli z

jutranjo telovadbo, kar je med otroci povzročilo rahel nemir. Vendar pa osebno podpiram tovrstno aktivnost, saj je šport pomemben za otrokov razvoj. Otroci so večino časa preživeli na plaži, v vodi, na igrišču ... V zgodnjem popoldanskem času so sodelovali v ustvarjalnih delavnicah, v večernem času pa pri večernih aktivnostih. Skratka ni nam bilo dolgčas. Tovrstna letovanja pa niso le brezskrbno preživljanje prostega časa. Otrokom ponujajo veliko več; doprinesejo k razvoju otrokove identitete. Za konec bi se rad zahvalil MDPM Ajdovščina, da sem lahko del te krasne ekipe, ki mi je dala možnost, da izkusim vse radosti njihovega poslanstva, ki ga tako zelo dobro opravljajo že vrsto let. Aleksandar Blaževski, MDPM Ajdovščina

DRUŠTVA

Latnik 154, 5. september 2014

Planinski dan društev invalidov Podnanoška gasilska na Kopah mladina letovala v Izoli Po uspelem tradicionalnem srečanju invalidov na Nanosu smo se odločili, da se udeležimo tudi srečanja invalidov na Pohorju, ki ga je letos že 30. organiziralo DI Slovenj Gradec.

lepem avgustovskem jutru, 2. avgusta 2014, smo se zbrali na avtobusni postaji in se veselo razpoloženi odpravili proti Koroški. V prijetnem klepetu je pot hitro minila in že smo bili v Velenju, nato skozi Slovenj Gradec in naprej na Kope k Grmovškovemu domu. Zbrali smo se z vseh koncev Slovenije, saj smo prišli iz 27 društev z 38 avtobusi, tako da je bila družba res velika, približno 3000 udeležencev. Po krajšem kulturnem programu je vsako društvo prejelo priznanje za udeležbo na jubilejnem srečanju, prav tako pa je priznanje prejel tudi najstarejši udeleženec ali udeleženka iz vsakega društva. Zelo dobro

je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo. Sledilo je družabno srečanje

ob zvokih narodno-zabavnega ansambla. Ljubitelji narave so uživali v sprehodu in nabiranju zdravilnih zelišč in borovnic. Veliko invalidov se je udeležilo maše pri kapeli sv. Ane, ki jo je daroval upokojeni mariborski pomožni škof in letošnji železomašnik dr. Jože Smej. Kar prehitro je prišla ura štiri, ko je bil napovedan odhod. Na poti proti domu je sledil še tradicionalni postanek na Trojanah, sklepna misel vseh udeležencev je bila: Naslednje leto gremo spet na Kope! DI Ajdovščina - Vipava

Mladinska sekcija Prostovoljnega gasilskega društva Podnanos je prvič organizirala letovanje za aktivne mlade gasilce v Izoli, in sicer od četrtka 21., do nedelje, 24. avgusta 2014. Letovali smo v koči (v lasti Roda jadranskih stražarjev) na vzpetini nad Izolo, od kjer je čudovit razgled na morje in mesto.

Foto Mateja Poljšak

deleženci letovanja smo kreativno izkoristili zadnje počitniške dni v morskem duhu, obogatenem z gasilskimi veščinami. Sončne dneve smo preživeli na plaži pri svetilniku. Vodja in pobudnik letovanja je bil Denis Bratož, ki je mentor članicam A, katere smo mu pomagale pri izpeljavi programa letovanja. Pri sami organizaciji so nam priskočili na pomoč še trije aktivni člani. Prvi dan so otroci najbolj uživali v morju. Takoj so preverili, kakšna je temperatura vode - s skokom v

delom poklicnih gasilcev. Nad obiskom Gasilske brigade so bili najbolj navdušeni fantje. Posebno pozornost so posvetili gasilski opremi. Čeprav so še osnovnošolci, je bilo opaziti, da bi želeli tako opremo tudi v domačem društvu. Isti dan so si otroci ogledali tudi Akvarij v Piranu, kjer so opazovali morske rastline in živali. Tudi popoldan so kreativno preživeli, saj so potekle različne miselne igre. Po večerji pa smo se vsi skupaj odpravili še na sprehod po mestu Izola. Nedeljsko jutro je bilo obsijano s

Foto Cecilija Vitežnik

morje. Dekleta so uživala v iskanju školjk pod morsko gladino. Na kopnem so bile školjke tudi zelo aktualne, saj so jih izvirno uporabile v igri. Najmlajši udeleženci pa so uživali v morju. V popoldanskih urah smo animatorji otroke učili tudi različnih veščin, npr. vezanje vozlov, kar so kasneje uporabili pri ‘gasilskih’ igrah. Pripravili smo jim tudi krajši kviz, kjer so mladi gasilci obnovili svoje znanje. Kljub temu, da je bila deževna sobota, smo otrokom pripravili zelo pester program. Najprej so obiskali Gasilsko brigado v Kopru. Pod strokovnim vodstvom so se seznanili z

toplimi sončnimi žarki, zato smo se že dopoldan odpravili na obalo. Animatorji smo otrokom pripravili zanimivo igro, in sicer Lov na lisico, kjer so se izkazali, kako so spretni pri iskanju skritih ‘zakladov’. Vsi udeleženci tabora, tako otroci kot tudi animatorji, se bi radi najprej toplo zahvalili gasilskemu društvu Podnanos in Občini Vipava, ki sta nam omogočila letovanje. Hvaležni smo tudi vsem sponzorjem, ki so nam pomagali, da smo v Izoli preživeli nepozabne dni. Na doživetja s prijetnega letovanja bomo radi obujali spomine. Cecilija Vitežnik

Latnik 154, 5. september 2014

KULTURA

Umetniki za karitas jubilejno

V organizaciji Škofijske karitas Koper je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino od 18. do 22. avgusta 2014 potekala 20. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas. Geslo kolonije in prodajnih razstav 2014/2015 je: »Tujec sem bil in ste me sprejeli!« (Mt. 25/35) Izkupiček prodanih del bo namenjen pomoči tujcem.

20. koloniji so ustvarjali slikarski zakonski pari, ki so sodelovali v preteklih kolonijah: iz Slovenije: Irena Jeras Dimovska in Boge Dimovski; Silva Karim in Azad Karim; Marta Jakopič Kunaver in Matej Kunaver; Polona Kunaver Ličen in David Ličen; Maša Bersan Mašuk in Nikolaj Mašukov; Klementina Golija in Klavdij Tutta; iz tujine: Sumyko Kyohara in Jože Stražar iz Švedske, Susanne Gimbel Kortan in Helmut Kortan iz Avstrije; Ana Marija Botteri Peruzović in Hrvoje Marko Peruzović iz Hrvaške. Iz tega druženja je nastalo 48 slik v vrednosti 36.000 evrov.Med samo kolonijo in ob dnevu odprtih vrat so se pridružili še strokovni sodelavci, udeleženci preteklih kolonij in ljubiteljski slikarji, ki so darovali 110 likovnih del.

Tako je v celotnem dogajanju nastalo 158 likovnih del v skupni vrednosti skoraj 50.000 evrov. Projekt Umetniki za karitas je sestavljen iz treh delov: Mednarodna likovna kolonija, kjer se zadnji teden v avgustu na Sinjem vrhu nad Ajdovščino zbere 10 akademsko izobraženih ali drugače uveljavljenih likovnih ustvarjalcev iz Slovenije in tujine. Ob dnevu odprtih vrat se jim pridružijo še udeleženci preteklih kolonij in likovni ustvarjalci, ki želijo za namen kolonije podariti svoje likovno delo. Izbor likovnih ustvarjalcev opravi strokovni svet kolonije. V katalogih dosedanjih kolonij je zapisanih že 1377 imen avtorjev, nastalo je 2.138 likovnih del, od katerih je dve tretjini že prodanih. Potujoče prodajne razstave imajo namen ozaveščanja ljudi o umetnikih današnjega časa, prinašati

mednje sporočilo lepote, obenem pa tudi opozarjati na stiske, ki jih pri Karitas zaznavamo kot najbolj aktualne, torej prinašati sporočilo dobrote. Vsako leto je približno 10 do 12 prodajnih razstav. V vseh teh letih jih je bilo že več kot 200, poleg slovenskih krajev redno obiskujemo še Trst in Gorico, obiskali pa smo tudi Sarajevo, Dunaj in Bruselj. Namen prodaje likovnih del je tretja faza dogajanja, vsako leto je izkupiček namenjen blažitvi neke stiske (matere, otroci, družine, brezposelni, brezdomci, zasvojeni …), pomemben je moto kolonije, ki prenaša med ljudi sporočilo določene problematike in vabi k čutenju. Ob dvajseti koloniji smo se odločili, da pozornost namenimo tujcem, ki so v celem svetu najbolj ogrožena populacija. Izziv za to so bile besede papeža Frančiška ob obisku Lampeduse, zato tudi moto kolonije in prodajnih razstav: »Tujec sem bil in ste me sprejeli«. Likovna dela bodo na Sinjem vrhu razstavljena do 15. septembra, kjer bo tudi možnost nakupa ali rezervacije, potem pa se začne njihovo potovanje. Naslednja razstava je predvidena 30. septembra v Kapucinskem samostanu v Rimu, 21. novembra na dvorcu Zemono pri Vipavi, decembra 2014 pa v galeriji Ars v Gorici. Jožica Ličen, voditeljica projekta Umetniki za karitas

15 Predstavitev usposabljanja za zeliščarja Ljudske univerze Ajdovščina

Naši zeliščarji so bili na PLANET TV V juliju nas je poklicala Suzana Kozel, novinarka televizije PLANET TV in nas povabila v oddajo DANES, da predstavimo usposabljanje za zeliščarje, ki ga izvaja Ljudska univerza Ajdovščina.

Tako sta v televizijskem studiu v petek, 25. julija 2014, naša udeleženca Petra Modic in Milan Zemljič odgovarjala na vprašanja voditelja oddaje Mirka Mayerja in gledalcem pojasnila, kako je bilo na usposabljanju, zakaj sta se zanj odločila ter kaj sta se naučila. Iz fotografij vidimo, da je bila to gotovo lepa in zanimiva izkušnja. Z njima je bila v Ljubljani tudi

udeleženka programa Ester Fabiani, ki je po besedah Petre Modic prevzela vlogo taksista, nosača opreme, zelišč, fotografa in kar je najpomembneje ‘ukradla’ jima je tremo ter ju motivirala ... Vsem trem se zahvaljujemo, ker so nas zastopali v oddaji, prav tako hvala Suzani Kozel za povabilo. Helena Furlan

Ipavska na grand prixu v Arezzu Meseci priprav in intenzivnih vaj v avgustu so se Ipavcem obrestovali. Med 28. in 31. avgustom so se udeležili prestižnega zborovskega tekmovanja v Arezzu, pred tem pa so se predstavili občinstvu na koncertih v Vipavi, v Nabrežini in na Opčinah. V Gradišču ob Soči so 23. avgusta nastopili kot gostje na 1. Mednarodnem zborovskem festivalu.

rezzo, mesto, v katerem se je rodil Gvido Areški, ki je prvi dal glasbi obliko in velja za izumitelja sodobne, konvencionalne glasbene notacije, je eno izmed šestih evropskih mest, poleg Debrecena

(Madžarska), Toursa (Francija), Varne (Bolgarija), Tolose (Španija) ter Maribora, kjer svojo glasbo širijo najboljši zbori, ki so izbrani po posebnem ključu. Po predhodni selekciji, kjer so pomembni uspehi in nagrade

in s tem kvaliteta zbora, se v ožji izbor uspe prebiti le najboljšim. V kategoriji glasba 20. stoletja so se Ipavci v hudi konkurenci uvrstili med pet najboljših zborov ter se predstavili še v ljudski pesmi in kategoriji mešanih zborov. Tekmovanja se je udeležilo 16 zborov iz celega sveta, Indonezije, Francije, Ukrajine, Estonije, Češke, Poljske, Italije, Španije, Madžarske in Hrvaške. Med številnimi zbori glasbenih akademij in šol iz Evrope ter širše so Ipavci nadvse zadovoljni, ker so ponovno dokazali, da je njihova glasba nekaj posebnega. Interpretacija pod taktirko dirigenta Matjaža Ščeka pa je na tekmovanju v prelepi gotski baziliki San Domenico v Arezzu požela velik aplavz in občudovanje. Ipavci se zavedajo, da so danes tekmovanja nujnost za napredek in rast zbora ter spodbuda za nadaljnje delo, z nastopom v Arezzu pa so ponovno dokazali, da spadajo v sam vrh mednarodne zborovske glasbe. Po obisku prelepe Toskane, ki jih je navdušila s svojo gostoljubnostjo, že kujejo načrte za novo pevsko sezono 20. septembra se bodo predstavili občinstvu v Brežicah, 22. septembra pa v katedrali sv. Justa v Trstu. Nives Derman

Z VAMI ŽE 20 LET ZAKLJUČNA DELA

DEAN VOLK s.p.

Plače 28d 5270 Ajdovščina Tel. 041 773 849

POPOLNA PRENOVA KOPALNIC - polaganje keramike, ogrevanje - vodovodne instalacije - elektro instalacije - montaža kopalniške opreme

GLAJENJE IN BELJENJE STEN IN STROPOV

DNO O G U

“NAJ JESEN V VAŠ DOM PRINESE SVEŽINO”

MONTAŽA GIPS STEN IN STROPOV - spuščeni stropovi - predelne stene - obloge zidov - armstrong stropovi - mansardni stropovi

Latnik 154, 5. september 2014

MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO PONUDBA VELJA OD 11. DO 27. 09. 2014

Kdo je najcenejši 0,79 € 1 liter

1,19 €

2,19 € 2 x 750 ml

1 liter

OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG PO P.E.

5,39 € 1kg

3 x 25 MERIC

14,99 €

100g

1kg

0,39 €

0,85€

6,99 € / kg SLADKOR V VREČI 25 kg - 0,58€/kg

V CENTRU FAMA VIPAVA tel.:368 52 10

MESNICA FAMA

VSE ZA B'NDIMO!

Cvetlični aranžmaji za vse priložnosti!

KOSILA - MALICE PICE IZ KRUŠNE PEČI

UGODNO: * SLADKOR

SAMO

V CENTRU FAMA VIPAVA

tel.št.: 05/364-74-00

25kg

13,95€

05 368 72 63

(OB NAKUPU NAD 500kg SAMO 13,25€/kg)

* VRHUNSKA ENOLOŠKA SREDSTVA * KORUZNA MOKA 40kg

SAMO 199€/tona (ob nakupu nad 500kg)

PECLJALNIKI IN MLINI ZA GROZDJE MORI IN GRIFO GAJBICE ZA

TRAKTORSKI VITLI

IL CEP

VITL

0,40€

TRGATEV

NE SPREGLEJTE POLICE

¨ČISTIMO ZALOGE¨

1dl VIPAVSKEGA VINA (VRTOVČAN, SAUVIGNON) do 14.09.2014

Latnik 154, 5. september 2014

MNENJA

Alojzij Klemenčič*

Aleksander Lemut

Ali veste?

Zadolžiti in deliti, deliti, deliti ...?!

Da je lansko jesen zasedal v Ajdovščini vseevropski kongres stranke (gibanja) HITLERJUNG (Hitlerjeva mladina)? Ne veste?! Tudi župan je na zadnji seji Občinskega sveta zatrjeval, da ne ve. Po zagotovilu komandirja policije je bil shod uradno in pravilno prijavljen z vsemi potrebnimi dokumenti in dovoljenji. Predstavniki Hitlerjunga so baje v svojih paradnih uniformah na nekaterih križiščih v Ajdovščini celo usmerjali udeležence. Težko razumem, zakaj ravno Ajdovščina. Ali ima organizacija v Ajdovščini tako vplivne člane, da lahko pripeljejo shod v domače mesto? Minister Gregor pa nič! Da je nova šola v Ajdovščini, še preden je končana, že premajhna?

Nekateri to vejo že dalj časa. Javnost je zvedela šele po burnem protestu zaposlenih na Osnovni šoli Ajdovščina. Naenkrat je postala stavba 1

AVTOPRALNICA

GO WASHo by Lup

AJDOVŠČINA Goriška cesta 75

(pri tehničnih pregledih Gopet)

BNA A O D SO N IC L A R P AV TO

041 844 152 Lucijan Vovk s.p. Ustje 39 d, 5270 Ajdovščina

dovolj dobra za nadaljevanje pouka v njej, čeprav je bilo v vseh dokumentih za investicijo v novo šolo navedeno, da je novogradnja potrebna prav zaradi tega, da bo pouk končno v eni stavbi, da bodo otroci obvarovani pred burjo, ko gredo v telovadnico, da bo malica … Po mojem so krivi starši, ker so si umislili preveč otrok. Kdo pa drugi … Da je občina porabila 228.000 EUR dobička Lekarne Ajdovščina? Namenila ga je v investicijo osnovne šole v Ajdovščini. Obenem je razveljavila sklep o vlaganju v novo lekarno na Ribniku. Svetniki SDS smo ugotavljali, da so dobiček prav za prav ustvarili bolniki in je torej edino sprejemljivo, da se denar porabi v njihovo korist. Predlagali smo, da se celotna vsota porabi za nabavo avtomatičnih defibliratorjev srca. Te naj se razvrsti v najbolj oddaljene zaselke. Če bi s tem rešili eno samo življenje, bi bilo poplačano vse naše in vaše politično prerivanje. Župan našega predloga ni dal niti na glasovanje. Koalicijski svetniki, kot (pre)pogosto pa brez besed! Da se je okrog imenovanja ravnatelja srednje šole Vena Pilona odvijala prava kriminalka? Samo zato, ker je kazalo, da bo podporo dobil kandidat, ki je 'desni'. K vragu program in minulo delo. Če ni naš, pač ne gre!

Na Ministrstvo za šolstvo je prišla celo izjava v imenu sveta staršev, ki je ta ni nikoli obravnaval. Torej ponaredek. Z matematično natančnostjo je zavlačeval sklicevanje sej tudi predsednik sveta zavoda in na koncu vodenje zavoda prevzel sam. Vmes je morala vlada v odhajanju pod nujno zamenjati dva člana sveta zavoda, ker sta bila 'desna'. Dogajanje baje preiskujeta Komisija za preprečevanje korupcije in Ministrstvo za šolstvo. Vpis v nekatere programe pa se zmanjšuje. Pa kaj za to! Da Občina Ajdovščina letno nameni za obveščanje občank in občanov čez 50.000 EUR? V enem mandatu župana najmanj 200.000 evričev. Lahko pretvorite to v dve stanovanji, v dve športni igrišči, v odplačilo kredita za kulturni dom, itd. Pa vsega tega, kar sem napisal, vseeno najbrž niste vedeli!? *Alojzij Klemenčič je svetnik SDS

ova vlada je praktično oblikovana. V tem tednu se bo samo še neusmiljeno delil vojni plen zmagovalcev. Za mene osebno je zasedba treh bodočih vladnih strank najslabša možna varianta, ki nas je lahko doletela. Sedaj je že popolnoma jasno, da se bomo še naprej samo zadolževali ter uvajali nove in nove davke. Ter seveda delili, delili, delili …?! Do kdaj? Le do kdaj? Škoda, res škoda, da je iz koalicije izpadla NSI, ki je imela tokrat dober gospodarski program in bi lahko bila na braniku interesov gospodarstva ter dolgoročne sanacije Slovenije. Njihova poteza je seveda logična in pričakovana. Nihče pač noče biti ‘Don Kihot’ v boju z mlini na veter. In so ostali več ali manj, pravniki, profesorji in kriminalisti. Nihče, če se ne motim, še nikoli ni ustvaril novega delovnega mesta in seveda zagotovil ‘plače’ kakšnemu svojemu delavcu na trgu. Časopis Finance ter seveda vsi mi ‘poslednji Mohikanci’ iz vrst gospodarstva, pa čakamo in čakamo, da bo profesor Cerar kaj povedal? Pa mi je že od začetka jasno, da ne bo povedal nič. Še najbolj pošteno bi bilo, da bi na vprašanje odgovoril z nasprotnim vprašanjem: »Ne vem, o čem me sprašujete, pa kaj je že to vaše gospodarstvo?« Če SMC dodamo še DESUS, je prihodnost še bolj črna. Karel Veliki je mandat namreč zaključil, še preden ga je sploh začel. On je že zmagal,

upokojencem je že zagotovil regres za rekreacijo. In to navdušeno ter s prešernim nasmehom pove v kamere osrednjega dnevnika. Pa kdo jim je regres vzel, če ne Karel Veliki sam, saj je bil skozi v vladi! Da te kap zadene! Enostavno ne moreš verjeti! Še posebno, če dodamo tretjega ‘mušketirja’ in sicer stranko SD. Po mojem mnenju povsem izgubljeno po volilnem porazu. Le kdo bo odpiral nova delovna mesta? Kdo bo še tak norec, ki bo zbral pogum in v tako ‘sovražnem’ okolju šel skozi vse prepreke, ovire in ‘minska polja’ zakonov, predpisov, inšpektorjev in državnih uradnikov? Kaj pa je, če moraš devet let čakati, da ‘armada’ državnih uradnikov v Ljubljani le potrdi občinski prostorski načrt. In končno lahko začneš graditi novo halo skladišča. In bolj kot čakaš, bolj si potem vesel. To pa tudi ni kar tako. Šalo na stran. Verjemite, ni lahko biti v tej državi obrtnik, podjetnik, gospodarstvenik. Vsaj za take, ki se gremo resno zgodbo in plačujemo davke ter mislimo dolgoročno, ne! In to se bo moralo spremeniti, čim prej, tem bolje. Žal sem za ta mandat in to vladno sestavo pesimist. Pa kljub temu človeka nekaj žene naprej. Črviček ne da miru in melje, melje ... Dokler se vedno znova ne odločiš in greš v nove projekte. Pa tega osebno res ne potrebuješ. Veš, da boš imel same težave, obilico dodatnih stroškov, da boš v naslednjem obdobju garal dan in noč. In greš, ker ti ‘črviček’ ne da miru! Škoda le, da je takih premalo. Mnogo jih je obupalo, še več jih sploh ne začne. Žal sem sam že med temi ‘norci’. Trenutno smo praktično s celotno ekipo od jutra do večera v Hrpeljah. Po nepričakovani smrti gospodarja smo prevzeli v upravljanje večji večnamenski poslovni prostor. V njem bomo zadržali vse dosedanje dejavnosti: restavracijo, pivovarno in prenočišča ter v objekt še dodatno umestili prehrambeni market, ki ga Hrpelje trenutno nimajo. Projekt je

finančno zelo zahteven in tveganje za uspeh zelo veliko. Tudi v tem trenutku se sprašujem, le kaj mi je bilo tega treba? Edina stvar, ki mi lajša dušo, pa je vera v mojo srečno zvezdo na nebu. Do sedaj me še ni zapustila. To pa bo tudi pomenilo, da bo deset ljudi ohranilo oziroma našlo delo. In zato pravzaprav gre. Za delo! Po mojem mnenju ga je tudi v Sloveniji kolikor hočeš. Vsaj jaz ga vidim na vsakem koraku, praktično kamorkoli pogledam. Delo, ne službe! V ustvarjanje stimulativnega in prijaznega gospodarskega okolja pa bi se morale angažirati tudi naše občine. Pred nami so lokalne volitve in trenutek je prelomen. Ali bomo znali prepoznati zrno od plev in v občinske svete izvoliti ljudi, ki vidijo v prihodnost? Ki znajo presegati svoje osebne ali ozke lokalne interese. Ki vidijo gozd in ne samo najbližje drevo. Pa se bojim, da ne bo tako? Vsak dan slišim, da se ustanavljajo nove in nove liste. Nekateri priznajo, da jih mikajo samo sejnine. Drugi priznajo, da se bodo borili za interese svoje KS ali interesnega združenja. Sejnine bi po mojem mnenju morali seveda takoj ukiniti! Članstvo v občinskem svetu mora postati častna funkcija tistih, ki so sposobni in pripravljeni delati v dobrobit občine. V Zvezi za Primorsko – ZZP smo pripravili temeljit program razvoja naših dveh občin za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Program temelji na prihodkovni strani proračuna, saj ne moreš deliti tistega, kar ni! Prav tako bomo ponudili kandidate za občinske svete, ki si to zaslužijo in so pripravljeni resno poprijeti za delo v dobrobit celotne skupnosti. Tokrat bomo v Ajdovščini ponudili tudi svojega županskega kandidata. Naš kandidat je Erik Štrukelj, izjemno delaven ter uspešen predsednik KS Cesta s pravimi predispozicijami za funkcijo župana. Na volivcih pa seveda je, da se odločijo. In odločili se bodo, kot mislijo, da je prav.

MNENJA

Latnik 154, 5. september 2014

Dušan Krečič

Dragica Čuk Novak

'Socialna' kapica

»Zapoun si, prazn klas pokonc staji, poln se pa prklon«

ocialna kapica (brez navednic) je od Kapitala izumljeno in izprijenih ali neumnih politikov ponavljano, všečno ime za že dolgo s surovo močjo uresničevano 'solidarnost – pomoč' več ali manj ubogih z že bogatimi! Zato, da bi dedni kapitalisti in novodobni povzpetniki, ki so z blagoslovom in zaščito politike strank, izčrpali gospodarstvo in zakockali banke, vsaj ohranili, če že ne povečali podedovanega ali ukradenega. Z določitvijo zgornje meje dohodka (cca 40.000 eur/letno) nad katero bi plačali prispevek za skupne potrebe v enakem znesku (ne v % kot do te meje) - ne glede na višino zasluženega ali 'zasluženega' najbolje plačanih. Priliv v državno blagajno bi bil zaradi tega manjši, za ohranitev doseženega bi tudi delavci na minimalnih plačah ali upokojenci z mizernimi pokojninami morali prispevati (v % od prejetega) več. Kapitalu s peščico domačih revanšistov, izbrancev in posvečencev je samo v nekaj desetletjih uspelo poteptati skozi dvesto let realnega kapitalizma in socializma pridobljene socialne pravice večine -pravičnejšo delitev ustvarjenega in zatreti vrednote, ki naj bi bile vodilo razvoju posameznika in vsake civilizirane družbe. Svoboda, enakost, solidarnost - ne laži, ne kradi, ne želi … Kapital si je z denarjem podredil politiko. Nič več ne bodo od državljanov izvoljeni poslanci z v parlamentih sprejetimi zakoni, brzdali želja kapitala in uravnavali vsaj pogojno 'pravično' ali socialno razporejanje dobičkov, ki so rezultat predvsem naravi iztrganega in od večine izkoriščanih ustvarjenega. Kapital je izkoristi samo človeški lastnosti, ki sta se skozi tisočletja razvoja ukoreninili na vseh ravneh človeške družbe, v proizvodnji, šolstvu, znanosti, športu, kulturi. Lastnosti, s katerima je človek 'presegel' žival,

ki ji zadostuje ujeti ali nabrati dovolj za preživetje in nadaljevanje vrste. Ko so ju naši predniki že pred tisočletji zaznali, so ju spoznali za slabi, škodljivi in destruktivni. Ko so se naučili govoriti, so ju poimenovali POHLEP in LAKOMNOST in v vseh verovanjih in religijah razglasili za nemoralni in greh. Ker pa prepovedano privlači (v SDS, NSi, SLS pa še kje in s prižnic so in še vedno pridigajo, da hudobec ne miruje), ti lastnosti v človeku nista odmrli (kot so nam rep, dlake ….), pač pa sta se razvijali in preimenovali v zveneče in pozitivno: rast, več, višje, hitreje, močneje, kopičenje, vse za vsako ceno … Preimenovani sta se razcveteli in dajati 'neverjetne' rezultate. Razvoj človeka v primerjavi z vsem ostalim stvarstvom je bil in je še vedno bliskovit. Morski psi, glavni v oceanih, se v štirih milijonih let niso niti za dlako spremenili – napredovali –razvili. Še vedno znajo le plavati, se hraniti in zagotavljati nasledstvo. Niti govoriti se še niso naučili. Človek je v samo dobri četrtini njihovega časa shodil, izgubil rep in dlake, se naučil pisati in brati, v imenu rasti in razvoja pobil milijone bitij drugih in svoje vrste, izropal naravo, vrgel iz ravnotežja planet, na katerem živi, in na hrbtih večine financira iskanje možnosti za preselitev na drugega. Ne milijard vseh, samo izbrane peščice. Vsi pa še vedno , 'lajnamo' kako radi da imamo svoje otroke. Planet zemlja je okrogla zaključena celota. Količine vsega, kar zlasti zadnja stoletja brezglavo trošimo, so omejene, vse kar zavržemo ostaja z nami, vse uničeno za večno izgubljeno. In tudi tega se Kapital še kako zaveda. Veliko bolj kot v rast, za vsako ceno, vzgajane ter v smeri 'razvoja človeštva' neposvečene množice. Takoj zajeziti brezglavost kopičenja nepotrebnega pa Kapitalu in kupljeni politiki ne pade niti na kraj pameti. Več in zdaj! Za vsako ceno! S pozivanjem k vsem oblikam varčevanja, nujnega za preživetje nas vzgajajo v vedno manj zahtevne in odvisne robote, ki že varčujejo pri potrebnem za preživetje, da lahko potrošijo za nepotrebno- extra profit Kapitala -navidezni standard. Pravkar nas javno navajaj na možnost, da bodo dovolj ubogi lahko skoraj zastonj kupovali hrano s

pretečenim rokom uporabe. Ideja, lačnemu (so)človeku dati možnost kupiti si hrano s pretečenim rokom uporabe, da preživi ( ali zboli in celo umre), biti iz življenske nuje poskusni zajček se lahko utrne le brezvestnemu Kapitalu, podprejo in uresničujejo pa jo lahko le izprijeni in bedasti politiki ter naivni dobronamerneži, ki so za ceno pomagati-preživeti sočloveku zanemarili njegovo človeško dostojanstvo. Že živimo v državi sprenevedanja. Državi kjer se s politiko zlizana »stroka« prereka ali je zakonito lopova pregnati iz banke, ker tega tako v zakonu ne piše in kjer so pred volitvami načelni, odgovorni in kompetentni kandidati, kot izvoljeni poslanci ujetniki prodanih vodstev strank, očitno ostali brez jajc. Če bi jih ohranili in se ne podredili »višjim ciljem« bi udarili po mizi zakon sprejeli in lopova izgnali. Živimo v državi, kje so med plenjenjem države in kockanjem s prihodnostjo, v letih debelih krav, predsedniki vlad molčali, potem, ko se je zalomilo nam je takrat predsednik danes zapornik privoščljivo grozil, predsednica z nami pa z nami na videz sočustvovala. Za tistega vmes je za opravljeno takrat in na sedanji dolžnosti škoda besed. Videz in sprenevedanje. Aktualni mandatar pa je aktivno sodeloval pri pisanju zakonov vseh! Njegovi nas že navajajo na tisto (korist Kapitala) kar so pred volitvami odločno zavračali ( zato so zmagali) in bodo kot vlada »s težkim srcem« začeli na nas uresničevati. Obljube v korist gospodarstva in s tem velike večine tonejo v pozabo. Da le ostane za njihove plače in plače Države. Pojdite na volitve. Če po volitvah z izvoljenimi tudi sami nimate kakšne »računice« (Taki s(m)o!) izberite in obkrožite preverjeno poštenega in kompetentnega kandidata, ki stavi na dobrobit velike večin. Da pa bi kot posamezniki in družba lahko ohranili upanje v spremembe (na bolje za večino) žal našteto ni dovolj. Biti mora dosledno načelen-nezlomljiv. Rasti v korist peščice za vsako ceno se lahko uspešno postavijo po robu le ne (pod)kupljivi in nezlomljivi, za nobeno ceno. Veliko sreče.

(»Zapomni si, prazen klas pokonci stoji, poln se pa prikloni« )

letih mojega otroštva je nekje med koncem julija in začetkom avgusta nastal kratek predah, seno je bilo varno pospravljeno na hleve in kozolce, pokošene so bile še zadnje senožeti, bitka s plevelom v zelnikih in njivah končana, krompirjeve njive so izgubile svoje bogastvo cvetov, njive na katerih so rasli pšenica, ječmen in oves so spreminjale svojo barvo iz zelene v zlato rumeno. Žitno klasje se je počasi upogibalo pod težo semen, le tu in tam je še kakšen redek prazen klas štrlel. Moja stara mama, mati smo ji rekli, si je lastila pravico, da edino ona lahko oceni, kdaj je žito dovolj zrelo za žetev. Koliko sta moja starša upoštevala njeno mnenje, se ne spominjam, verjetno sta se o tem, kdaj bomo želi odločila sama, z materjo o tem nista imela navade razpravljati. Pri nas smo sejali samo ječmen - ker je mati zelo težko hodila, sem ji morala prinesti nekaj žitnih klasov, ki jih je pomela med dlanmi, odpihnila rese in pleve, preštela število zrn in z nohtom preizkusila njihovo trdoto. Njenih ocen letine se ne spominjam več, dobro pa se spominjam soseda, ki je bil bil na dopustu pri svojih starših, kako se je s karjolo, koso in grabljami po poti mimo nas odpravljal kosit deteljo, se vedno za hip ustavil in prijazno pozdravil. Ko je bila mati prepričana, da je ne more več slišati, je vedno sledil nauk:»Le poglej si ga, take visoke šole ima, pa se vsazga dela lot, in vsazga pozdrav. Zapoun si, prazn klas pokonc staji, poln pa se prklon«. Gospod, ki mi ga je mati dajala za vzor pred nekaj več kot šestimi desetletji, je bil profesor na takratni gimnaziji v coni B v Šempetru, to je bilo v tistih časih, ko v marsikateri družini starše ni nič skrbelo, če njihovim otrokom ni uspelo končati takrat štiriletne osnovne šole le zelo redki in najbolj nadarjeni in pridni so nadaljevali šolanje na višji gimnaziji ali učiteljišču, še redkejši na univerzi. Gospod, katerega mi je mati dajala za vzor, se je čez nekaj let z družino izselil v Kanado, ker se v sistemu, v katerem so imeli moč in vpliv tisti posamezniki, ki so se znali ne glede na svoje znanje in sposobnosti dovolj hitro prilagoditi in za svoje cilje izkoristiti na novo nastale

razmere, ni znašel. V domačo vas se je vračal le na daljše ali krajše obiske, ki si jih je lahko kljub veliki oddaljenosti privoščil. Država, ki ga je sprejela, je znala ovrednotiti in nagraditi njegovo delo. Zgodbo o praznih in polnih klasih sem velikokrat povedala v kolektivih, v katerih sem delala, vedno se je kje našel kdo, ki je od začetka do konca delovnega časa vsakemu, ki mu ga je uspelo pripraviti do tega, da mu je prisluhnil, razlagal, koliko obveznosti ima, kdo od sodelavcev dela napake, kdo in kaj … dan za dnem. Poleg vsega početja so bili ti posamezniki še vrhunski mojstri mobinga, tisti, ki ste se kdaj srečali s takim početjem, dobro veste o čem govorim. Žita, ki danes rastejo po poljih, nimajo več tako visokih stebel. Že dolgo nisem videla njive z jarim ječmenom in dolgih dvovrstnih klasov z ostrimi resami, s katerimi se, ko so še zeleni in pokončni, igra veter, ko pa se zrna napolnijo se vrh stebla zvije pod težo, zrnje, rese in slama dobijo žlahtno zlato rumeno barvo. Srpi žanjic verjetno rjavijo po podstrešjih, razen tistih, ki so končali v muzejskih vitrinah. Zelo redke ženske znajo še žeti in vezati snope, kozolci in latniki, v katerih so se sušili žitni snopi, izginjajo, geple in mlatilnice, ki jih je poznala vsaka vas, rešujejo pred pozabo ljubitelji starih strojev. Po njivah, ki jih je vedno manj, brnijo kombajni, kašče so prazne, mlinov ob potokih ni več, moko vseh vrst, še pogosteje pa kruh in že gotove izdelke v zelo vabljivih embalažah iz vseh koncev sveta kupujemo v številnih trgovskih centrih. V zelo redkih kuhinjah kdaj zadiši po sveže pečenem kruhu iz domače peči. Od hrupa praznine ne slišimo, od bleščave ponaredkov smo slepi kdaj imam občutek, da so vsi tisti, ki se v svoji veličini znanja in sposobnosti zavedajo svoje majhnosti, porinjeni nekam na rob in v pozabo, s sadovi njihovega dela pa šopirijo drugi … Saj se spomnite tiste basni o sraki in pavjem perju. Prepričana sem, da je danes še bolj aktualna kot takrat, ko je nastala. Ura, ki je ne slišimo ali pa je tudi nočemo, še vedno neusmiljeno tiktaka in meri naš čas, čas vsakega posameznika - koliko poln ali prazen bo naš klas ob žetvi, bodo preštevali drugi, če bodo v njem le rese in pleve naše pretirane samozavesti, neznanja, nepoštenja in precenjenih samopodob, bo na njivah duhovnih vrednot le plevel. Ne vem, koliko zrn bo v mojem klasu, še veliko stvari moram narediti in še veliko stvari se moram naučiti, upam, da ne bodo samo pleve in rese.

Latnik 154, 5. september 2014

MNENJA

Latnik 154, 5. september 2014

Manja Skočir

Nadja Ušaj Pregeljc*

Platon - II. del

Najti pogum za nove priložnosti

ogati trgovec Kefal se v Sokratovi družbi na večer svojega življenja ozira na svojo doslej prehojeno pot, jo poskuša ovrednotiti, utemeljiti in jo mirno in zadovoljno skleniti – ali v spokoju smrti, ali pa v tistem, kar ji utegne slediti. Starec, ki je z eno nogo že v Hadu, svoj nenavadni mir utemeljuje na svojem dobrem življenju, v katerem si je prislužil veliko premoženje in izplačal svoje dolžnike. Njegovi računi so poravnani, sam sebi se zdi pravičen zato se mu Hada ni treba bati. A ker se zdita Sokratu takšna samozadovoljnost in pravičništvo nekoliko sumljiva, se pogovor hitro zaplete in preraste v analizo pravičnosti kot take, katere rezultat je deset knjig Platonovega najznamenitejšega dialoga in ene najpomembnejših knjig vseh časov – Politeje. To temeljno delo zahodne civilizacije si želim na tem mestu skupaj z vami nekoliko bolj natančno ogledati. Sporni nista niti njeno mojstrstvo, niti njen neznanski vpliv, ampak sam koncept državne ureditve, ki ga Platon v njej ponudi – in ki že vse od svojega nastanka buri duhove in sproža vse mogoče odzive – tudi diametralno nasprotne. Tako imamo recimo na eni strani Platonove goreče privržence, zagovornike in častilce, ki trdijo, da Politeja razpravlja o vseh najbolj relevantnih vprašanjih, ki jih je znotraj filozofije sploh mogoče zastaviti; in na drugi sovražnike, ki ji očitajo antidemokratičnost, elitizem in celo protofašizem. Nekje vmes so tudi vsi tisti, na katerih življenje ta, dva tisoč petsto let star, tekst vpliva, čeprav se tega sploh ne zavedajo. Temeljni zaplet knjige sproži Sokratovo nezadovoljstvo nad opredelitvami pravičnosti, ki mu jih ponudi najprej Kefal in potem še njegov sin Polemarh, kar seveda ni zgolj starčevska kaprica, ampak povsem upravičena zahteva po previdnosti in natančnosti pri uporabi besede 'pravičnost'. Kefalova opredelitev, po kateri je bistvo pravičnosti v vračanju izposojenega, hitro pade, saj si ni težko predstavljati situacij, v katerih ne bi mogla vzdržati: Mar naj poblaznelemu prijatelju vrnem orožje, ki mi ga je nekoč posodil, če pa

vem, da namerava z njim nekoga ubiti – samo zato, da bom veljal za pravičnega, ker sem vrnil, kar sem si izposodil? Luknje v argumentaciji svojega očeta skuša zakrpati njegov sin Polemarh s trditvijo, da je pravično vsakemu vrniti tisto, kar mu gre. In ker prijateljem dolgujemo dobro, sovražnikom pa slabo, je pravično prijateljem koristiti, sovražnikom pa škodovati. Sokrat ni navdušen, saj si ne upa soditi o tem, kaj pomenita besedici 'prijatelj' in 'sovražnik' in zato ne ve, kdo mu je res prijatelj in kdo res sovražnik. Še več: prepričan je, da pravičen človek ne more škoditi svojemu bližnjemu – niti sovražniku. Če namreč že tako počasnim in okornim konjem škodimo, ti postanejo le še slabši, in če bolnikovo bolezen potenciramo, ta še bolj bolan. Ker pa je pravičnik dober, ne povzroča škode, saj

takšno početje očitno ni koristno in zato tudi ne pravično. Nato se v pogovor vključi Sokratov glavni in najmočnejši nasprotnik – sofist Trazimah. Njegove polemike so celo za modrega Sokrata trd oreh in prepričljivost Sokratovih protiudarcev je precej vprašljiva. Trazimahovo opredelitev, da je pravica tisto, kar koristi močnejšemu (torej vladajočemu) Sokrat uspešno ovrže, saj opozori na pomembno težavo: vladarji so zmotljivi in nemalokrat postavijo zakone, ki dolgoročno škodijo ne le podložnikom ampak tudi njim samim. Je torej pravično, da podložniki delajo nekaj, kar vladarju škodi? A veliko več težav ima Sokrat z odgovorom na naslednje vprašanje: Zakaj biti pravičen, če je krivičnikovo življenje boljše od pravičnikovega? Krivičnik sklepa boljše in donosnejše posle, od enakega dohodka plačuje manj davkov, okorišča se z javnim denarjem, prejema finančna sredstva in podporo, ki mu sploh ne pripadata, s silo in zvijačo se polašča tujih dobrin in uživa v njih sijaju. Nasploh se zdi, da kdor blati krivičnost, to počne samo iz strahu, da bi krivica prizadela njega, ne pa iz strahu, da bi krivico komu prizadel on sam. Skratka: splača se lagati, krasti in ubijati. Trazimah krivičnost predstavi kot krepost, pametnost in modrost, pravičnost pa kot naivnost, dobrodušnost in nesposobnost. Krivičnost je donosnejša od pravičnosti in Trazimah je prepričan, da so ljudje pravični samo zato, ker si ne upajo bili krivični.

Sokrat je postavljen pred nehvaležno nalogo: pokazati mora, da je pravičnost in ne krivičnost tista, ki je koristna, čeprav Trazimah trdi nasprotno. Dokaz za to, da je krivičnost slaba in nekoristna, Sokrat vidi v tem, da mora tudi skupina krivičnikov vzpostaviti mehanizme pravičnosti, če želi biti uspešna v tej svoji krivičnosti. In če krivičnost spre in razdre neko skupnost, spre in razdre tudi posameznika. Notranje sprt in napet posameznik pa ne more delovati in živeti dobro, niti ne koristno. Sokrat se nato vrne k vprašanju, ki si ga je že prej zastavil, a ga verjetno namenoma pustil ob strani: v kakšnem poslu oz. v kateri stvari je pravičnost uporabna? Za katero dejavnost je pravičnik usposobljen, tako kot je za igranje kitare usposobljen kitarist? Vsako orodje, vsaka stvar imata svojo posebno nalogo: oči, da gledajo; pisalo, da piše; telefon, da kliče; računalo, da računa … Vsaka od teh stvari pa ima tudi ustrezno sposobnost – sicer bi ne opravljala naloge, za katero je usposobljena. Sposobnost oči je gledanje, pisala pisanje, telefona klicanje, računala računanje. Vse to, kar velja za oči, pisalo, telefon in računalo velja za vsako drugo orodje in vsako drugo stvar – tudi za dušo. Duša ima svoje posebne naloge, na primer mišljenje in čutenje. Katera pa je sposobnost duše, ki omogoča opravljanje teh nalog? Verjetno prav pravičnost, ki hodi z roko v roki s slogo, modrostjo in preudarnostjo. In kako naj duša svoje posebne naloge dobro opravlja, če nima ustrezne sposobnosti? Nesposobna, krivična duša vlada slabo, sposobna, pravična pa dobro. Pravičnik je tako mojster najlepših in najpomembnejših nalog – nalog duše. S svojimi argumenti je Sokratu uspelo (vsaj na videz) utišati Trazimaha, ni pa mu uspelo zadovoljiti Glavkona, svojega učenca. Ta mlad filozof ima dovolj ovinkarjenja in besedičenja in sedaj od svojega učitelja pričakuje, oziroma, kar zahteva, da mu natančno in jasno odgovori na eno samo vprašanje – kaj je bistvo pravičnosti? Šele z odgovorom na to vprašanje bo mogoče najti zmagovalko večnega boja med pravičnostjo in krivičnostjo. Delo ni ne majhno in ne enostavno, zato Sokrat predlaga naslednje: takšno kot je bistvo pravičnosti v duši vsakega posameznika, je tudi v celi državi, saj je slednja le povečana enačica prve. In ker je država toliko večja in je v njej nemara več pravičnosti, si delo nekoliko olajšamo, če najprej razpravljamo o bistvu držav in se šele potem spet vrnemo k posamezniku. Tako nas Sokrat pusti čakati in nas pelje po devet knjig dolgem razmisleku o tem, kakšna naj bo pravična državna ureditev, kar pa je samo njegov genialen način kako odgovarja na še pomembnejše vprašanje - kakšen naj bo človek, kakšna naj bom jaz?

»Občine, zlasti občine v današnjih dneh, rabijo poštenih, zmožnih in delovnih mož. Še bolje bi zapisal: značajnih mož. Kakšna odgovornost!« Tako piše Filip Terčelj že davnega leta 1925 v svoji rubriki Pomenki takratnega mesečnika Naš čolnič. Podobno kakor mi danes je razmišljal o pomenu delovanja družbeno angažiranih. Ob branju njegovih resnih ali hudomušnih, vendar pomenljivih člankov, najdemo

veliko miselnih spodbud tudi za naš prostor in čas. Apeliram namreč na vse občanke in občane, ki nočete slišati za politiko; ste morda obupali, ker ste v Sloveniji že dve desetletji priča zlorabam političnih položajev za osebne koristi? Politična kultura se ne more spremeniti čez noč; potrebno je vzgajati naše otroke in mladino za domoljubje in jih okrepiti za nesebičen in kritičen odnos do skupnih družbenih vprašanj. V volilni tekmi naj zmagajo resnica in pravica, poštenje in pristni dialog v iskanju najboljših rešitev na pereča vprašanja ter priložnost za vsestranski napredek naše skupnosti. Zaradi truda naših prednikov smo dolžni ustvariti takšne pogoje, da bodo ljudje zopet vzljubiti svojo občino, v njej našli pogum za nove priložnosti. *Nadja Ušaj Pregeljc je kandidatka NSi za županjo občine Ajdovščina

Peter Lemut*

Komu služijo uradniki oblasti?

o vprašanje si vse bolj postavljamo mali državljani, ko tudi v primeru, po njihovem mnenju, brezvestne gradnje oddajnika sredi vasi Cesta naletijo na popolno nerazumevanje uradnikov, ki iz oddaljene bele Ljubljane potrjujejo milijonske projekte nekakšnega skupnega interesa. Odnos do državljanov na pišmeuhovski način mnogim ni nov - da pa kot iz ciklostila prihajajo trditve, kako 30 m visoka mikrovalovka sredi naselja po njihovem manj podučenim podeželanom že ne more bistveno pokvariti zdravja in sploh ne vpliva na življenje ljudi, presega vse meje. Civilna iniciativa proti gradnji oddajnika v naselju Cesta je zatem, ko pri prvoodgovornih za to gradnjo ni dobila nobenega razumevanja na svoj apel (po razumni preselitvi oddajnika izven naselja) pozvala svojo občino, naj pomaga. Občina in župan sta zahtevala zaustavitev gradnje, peticijo Proti pa je od vidnih podpisal le podžupan in kolektivno CI Čaven. Ostale družbene institucije, občinski svetniki , politične stranke in pomembneži niso smatrali, da je treba svojim občanom priskočiti na pomoč, ko jo ti potrebujejo. Civilna iniciativa je seveda prepričana, da v evropski državi Sloveniji kapital ne more tako sporne gradnje med hišami izvesti mimo volje ljudi in zato se je obrnila na vsa pristojna ministrstva, inšpekcije in celo na Svet za okolje v Evropi, ki večinsko financira gradnjo baznih postaj. Ker imajo enake težave kot mi tudi v nekaterih drugih naseljih, smo začeli povezovati ljudi in sedaj imamo že preko 15

CI povezanih v CI Slovenije proti takim gradnjam oddajnikov v naseljih. Skupaj smo močnejši in med nami so ugledni pravniki, znanstveniki, okoljevarstveniki ... skratka ljudje, ki jim je mar za naš jutri. Krajanom Ceste pa spričo gluhih nameščencev investitorja, ki hočejo mimo ljudi vseeno izvesti 'strokovno' pripravljeno gradnjo, ostane le ponavljanje legitimne zahteve, da naj od nas plačani strokovnjaki svojo strokovnost usmerijo v selitev oddajnika iz naselja - nekam, kjer ne bo kvaril izgleda in 'cvrl' ljudi v naselju. Da se to dandanes da, vemo tudi nevedni podeželani. *Peter Lemut je predstavnik CI proti gradnji kakršnihkoli oddajnikov v naselju

RAZNO

Latnik 154, 5. september 2014

Priimki pod Čavnom (V) - Batagelj ‘Pomidor velikan od Stomažev’ Tokratno zgodbo o priimku Batagelj bomo začeli z zakladom, ki je bil izkopan na najstarejši domačiji pri Stomažih, Badgelovih.

Vipavski vrtičkarji si bomo letošnjo sezono zapomnili po obilni letini krompirja, kumar in cuket, a tudi po mizernem pridelku paradižnika. Vsaj večini je v deževnem poletju enormno namnožena krompirjeva plesen ekspresno, v dnevu ali dveh, odnesla letino. Ne pa tudi vsem. pognali čez kilogramsko mejo, med njimi je bil rekorder lepotec s fotografije, ki ga je v redakcijo Latnika prinesel Klavdijo. Komisijsko tehtanje je pokazalo, da ‘vaga’ natančno 1056 gramov. »Seme je bilo domače, ko smo sadike presadili na vrtno gredo, smo nekaj časa še zalivali, potem pa skorajda ni bilo več potrebno. Pač pa sem jih vsak teden škropili z modro galico,« pojasnjuje Klavdijo ključ do uspeha in dodaja letošnjo kruto resnico: »Tisti, ki ni škropil, jih ni imel!« Pa ta velikan ni končal v kakšni omaki ali solati – določen je bil za nadaljevanje vrste – semena bo Marta skrbno shranila – morda za ponovno rekordno bero. rl

Tržaški državni arhiv hrani zemljevid iz 1822, ko so pri Stomažih v zaselku ‘Bataghel’ stale tri hiše v nizu

dolf Bratina, moj nono, je enkrat v letih po koncu druge svetovne vojne med prenavljanjem domačije našel zakopane novce. Rimske zlate novce. O izjemni najdbi je obvestil oblasti, a policija mu je zlatnike zaplenila brez vsakega potrdila. Dolfe je o dogodku molčal. Nič čudnega za tiste čase – ne molk ne zaplemba. Zato arheologi o najdbi ne vedo ničesar. Zato v ajdovskem muzeju danes ni posebne sobe, ki bi predstavljala te zlate spomine na čase, ko so v Vipavski dolini živeli Rimljani. Ne znamo si predstavljati, kako bi tak zaklad obogatil Ajdovščino, ki se že ponaša z najvišjo rimsko zgradbo v državi, in koliko turistov bi to privabilo. Po ustnem izročilu naj bi mimo hiše tekla rimska cesta in tam naj bi stala celo rimska stavba. Prav iz te hiše izvirajo mnogi Batagelji, ki jih danes najdemo po vsej državi, tudi med znanimi osebnostmi. Trenutno je uradno registriranih ljudi, katerih predniki so Ba-

rimsko pot in ustno izročilo nekateri strokovnjaki domnevajo, da gre za toponim, ki je starejši od priimka Batagelj. Jezikoslovec dr. Pavle Merku pravi, da gre za endemičen vipavski priimek. Italijanski jezikoslovci trdijo, da gre za isti priimek kot sta italijanska priimka Battigelli ali Mattigelli.

Družina Batagelj, ki je živela v hiši Stomaž 1 v začetku 19. stoletja

Drugi ugledni jezikoslovec dr. Marko Snoj pa mi je na vprašanje o priimku odgovoril, da gre nedvomno za romanski priimek, isti kot

Pesnik Tone Batagelj je bil rojen v Šturjah kot sin Franca Batagelja iz Kamenj in Stomažanke Jožefe Bratina

tagelji iz Stomaža 1, 250. A to je le delček končne številke. Drugo ‘gnezdo’, ki je dalo še več Batageljev, je v Kamnjah. Za enkrat še ni raziskano, kateri zaselek Badgelji je starejši. V prihodnjih letih bo zgodovina gotovo odgovorila tudi na to vprašanje. Neznan izvor in pomen Kako je nastal priimek in kaj pomeni, še vedno ni jasno. Glede na

! e 25 let . Z Vami ž m mestu e n e a n Vse NOTRANJA VRATA

substratnih jezikov že asimilirali. Predslovanske prvine bi se v priimkih lahko odražale le prek predslovanskih krajevnih imen, kar pa v danem primeru ni dejstvo, saj je kraj Batagelji nedvomno poimenovan po prebivalcih, kar dokazuje njegova množinska oblika.« Stomaški Batagelji

Battagello in Battagelli. »Priimek je k nam prišel prek pisane oblike, zato se g pri nas izgovarja po naše, ne po romansko kot dž. Morda, ampak res samo morda, je v prvem delu isti koren kot v glagolu battere ‘tolči, tepsti, biti’. Predslovanskih prvin vsaj neposredno v priimkih ni, saj so priimki nastali po letu 1090, ko jih je uzakonila Beneška republika, torej davno po tem, ko so se govorci

RASPOR

MIZARSTVO - MONTAŽA 041 868 138 info@raspor.si - PVC okna Kommerling z ALU masko - komarniki in rolete - lesena okna z EKO subvencijo - ALU polkna Masivni podboji

Vabljeni v naš razstavni salon !

Znanih Batageljev je cela vrsta. Iz hiše mojih prednikov pri Stomažih je rodbina znanega politika in predsednika društva Tigr Franja Batagelja (1939 - 2006) iz Dobravelj in njegovih potomcev, ki jih poznamo iz sveta športa. Priimek je po novogoriškem atletu Andreju Batagelju dobila tudi njegova soproga Jolanda, ki jo sicer bolj poznamo po priimku Čeplak in bronasti medalji na olimpijskih igrah. Prednikom te rodbine lahko sledimo dobrih 300 let v zgodovino, ko se je v zgoraj omenjeni hiši rodil Andrej Batagelj, pra-pra-pra-pra-praded atleta Andreja in pra-pra-pra-pra-pra-praded moje malenkosti. Prvega Batagelja, ki je skoraj gotovo naš skupni daljni prednik, pa najdemo v urbarju iz leta 1523, kot podložnika svetokriškega gospostva. Kamenjski Batagelji Najbolj znan Batagelj, Marjan, uspešni podjetnik in direktor Postojnske jame, pa ima prednike v Kamnjah. Iz istega gnezda sta tudi znana brata Batagelj (Marjan in Branko) iz Šturij. Franc Batagelj (1893 -1942) je nosil vojaško suknjo Avstro-Ogrske, nato Srbije in slednjič Sovjetske zveze. Stotnik Batagelj je doživel Stalinovo čistko, a preživel in nato padel kot vojak Rdeče armade med drugo svetovno vojno. Njegov brat, pesnik Tone Batagelj (1894 -1974) je bil tudi prostovoljec na Solunski fronti, a je po vojni šel študirat pravo. Kot tigrovec je bil v obsojen na 1. Tržaškem procesu, vendar je prej pobegnil. Tino Mamić (zgodovinar in podjetnik, ki izdeluje družinska drevesa www.tinomamic.eu)

arta in Klavdijo Volk iz Stomaža letine skorajda ne moreta prehvaliti. Na vsega 15 steblih paradižnika sta pridelala kakšnih sto kil lepih rdečih plodov, pa še katerega bosta lahko obrala. Med obranimi paradižniki je bilo vsaj deset takšnih, ki so tehtnico

ŠOLSKA

Latnik 154, 5. september 2014

Angleščina v akciji v Vipavi

Se v osnovnih šolah obeta filmska vzgoja?

Na Osnovni šoli Draga Bajca Vipava smo ponovno imeli angleščino v akciji, oziroma English in Action. Zadnji teden v avgustu so na šolo prišli učenci od 4. do 9. razreda, da bi izpopolnili znanje angleščine. »Ali se je pouk začel prej?« boste vprašali. Ne, vsaj ne običajen pouk.

V tednu pred začetkom pouka so se v Dvorani Prve slovenske vlade zbrali vsi osnovnošolski učitelji in učiteljice iz občin Ajdovščina in Vipava na skupnem izobraževanju na temo Filmska vzgoja in delo z nemirnimi otroki. kinematografih, ki so vključeni v Artkino mrežo Slovenije (nam najbližji so v Novi Gorici, Sežani, Tolminu in Kinodvor v Ljubljani), ogledajo raznovrstne visoko kvalitetne filme v okviru programa Kinobalon, ki ga pripravlja Kinodvor. Posebnost programa je, da so filmi izbrani glede na starost otrok, staršem in pedagoškim delavcem so na spletnih straneh Kinodvora v veliko pomoč za pogovor pred in po ogledu filma na voljo izčrpna pedagoška gradiva, šola se za pogovor o filmu lahko dogovori z zunanjim poznavalcem filmov ali celo ustvarjalcem, možne so razne delavnice. O pomenu filmske vzgoje, pogovora pred in po filmu, izbiri ustreznega filma, filmskem izrazu in doživljanju filmskih vsebin s strani otrok je zbranim predavala medijska psihologinja z RTV Slovenija, Martina Peštaj. Srečanja se je udeležil tudi Avtor Lipovž, predsednik Zveze kulturnih društev Ajdovščina, ki je zbranim povedal, da je vesel pobude s strani šol glede sistematičnega uvajanja filmske vzgoje. Poudaril je, da ZKD na tem področju želi v bodočnosti nuditi šolam podporo v obliki filmskega programa, ki se bo postopoma bogatil s ponudbo raznih delavnic.

Martina Peštaj, foto Peter Valič

rganizacija English in Action, ki ima sedež v Canterburyju v Veliki Britaniji, že več kot 25 let izvaja tečaje po šolah v Evropi in Aziji. V Vipavi je bil letošnji intenzivni tečaj angleščine že četrti po vrsti in tudi ta je bil dobro obiskan. Udeležilo se ga je 73 učencev iz celotne Vipavske doline, pa tudi izven nje. Poučevalo jih je

pet učiteljev – maternih govorcev angleškega jezika, ki niso znali slovensko, tako da je ves pouk potekal v angleščini. Tečaj je trajal od ponedeljka do petka, vsak dan po šest šolskih ur, na koncu pa so pripravili še prireditev za starše in prijatelje, kjer so nastopali v angleščini.

Pouk pri tečaju English in Action se seveda razlikuje od običajnega pouka angleščine. V skupinah je od 10 do 15 otrok, ki sodelujejo v zabavnih in poučnih dejavnostih, kvizih, projektnem delu in gledališki igri. Nimajo domačih nalog in testov. V vsaki skupini imajo svoj učbenik, ki je nastal v sodelovanju ekipe English in Action in koordinatorice Sonje Simonič Puc iz vipavske osnovne šole. Delno torej pouk sledi pripravljenemu gradivu, učenci pa pripravljajo tudi projekte po lastni izbiri. Vsak dan nekaj časa posvetijo tudi pripravi na zaključni nastop. Letos so nam pripravili ogled Londona z rdečim angleškim avtobusom, zabavo s palačinkami, zabavne televizijske programe, požar na šoli in neuspel rop draguljev. Učenci tečaj English in Action radi obiskujejo, nekateri so se ga že večkrat udeležili. Pravijo, da je tako učenje angleščine zabavno in koristno. Torej lahko rečemo le še: »Seeyounextyear!« S. S. P.

akaj prav filmska vzgoja? Učenci vidijo ogromno filmov, vendar je veliko teh vprašljive kvalitete. To bi želeli v šoli s pomočjo postopnega uvajanja filmske vzgoje v času pouka in dnevov dejavnosti spremeniti. Film je medij, ki je otrokom blizu in zato več kot primeren, da z njegovo pomočjo spregovorimo o različnih vrednotah, medosebnih odnosih, odraščanju, družbenih problemih in še bi lahko naštevali. Hkrati pa na ta način učencem približamo tudi filmsko govorico in pojasnimo, zakaj nekemu filmu pripisujemo umetniško vrednost. V zadnjem času si otroci lahko v

Darja Bricelj, foto Peter Valič

Po ogledu filma Navihani Bram je sledilo predavanje na temo delo z nemirnimi otroki. Specialna pedagoginja Darja Bricelj iz Bolnišnične šole Ledina je v teoretičnem delu predstavila sliko nemirnih otrok v razredu, nato pa iz lastnih dolgoletnih izkušenj podala nekaj konkretnih napotkov za delo. Kot zanimivost je navedla, da glede na statistične podatke najdemo lahko že v vsakem razredu otroka, ki bolj ali manj intenzivno kaže simptome nemirnega učenca. Pri tem je poudarila pomen sodelovanja s starši in postavljanja mej, saj nemirnost lahko otroke vodi v različne oblike odklonskega vedenja, ki slabo vplivajo na njegovo bodočnost. Izvedbo skupnega izobraževanjaje podprla tudi Občina Ajdovščina, ki je šolam omogočila uporabo dvorane. Tako srečanje ni minilo brez uvodnega pozdrava župana, Marjana Poljšaka, ki je zbranim zaželel uspešen pričetek novega šolskega leta. Mirjam Kalin, ravnateljica Osnovne šole Dobravlje

Najnižja cena! ! O N A R I T N GARA

Pomoč otrokom na poti do znanja Rdeči križ Ajdovščina je tudi letos otrokom iz socialno ogroženih družin pomagal pri pripravi na novo šolsko leto.

akup učbenikov, delovnih zvezkov in šolskih potrebščin za šolarje predstavlja številnim družinam precejšen finančni zalogaj, zato RK Ajdovščina že vrsto let pomaga otrokom na njihovi poti do znanja in lepše prihodnosti. Družinam z enim otrokom je podaril bon v vrednosti 20 evrov, družinam z dvema otrokoma bon v vrednosti 40 evrov ter družinam s tremi ali več otroki bon v vrednosti 60 evrov. Bone so družine lahko izkoristile v lokalnih papirnicah, knjigarnah oz. trgovinah s šolskimi potrebščinami. V RK smo bone v skupni vrednosti 2610 evrov razdelili 140 otrokom. Pomoči jim ne bi mogli nuditi brez

Garantiramo najnižjo redno in akcijsko ceno bele tehnike! Najdite izdelek po nižji ceni in povrnemo vam razliko + 10 €* podpore številnih posameznikov, ki ste nam v ta namen podarili 580 evrov. Prav tako ste nam mnogi podarili šolske torbe, zvezke in druge potrebščine. Vse oblike pomoči so bile več kot dobrodošle in vsem se iskreno zahvaljujemo! Irena Žgavc

* več o akciji na spletni strani www.ga.si

Ponovno odprta trgovina

GA Ajdovščina kuhinje in aparati na enem mestu

najugodnejše cene

Gaajdovscina_2.indd 1

Vse na enem mestu - Obiščite nas GA AJDOVŠČINA, Župančičeva ulica 8

T.:(05) 99 62 530, M.: (041) 506 442 Ponedelje - petek: 08:00 - 18:00 Sobota: 08:00 - 12:00 4.8.2014 14:39:19

Latnik 154, 5. september 2014

ŠOLSKA

Udeleženci programa predstavili glinene izdelke in tematske fotografije

Otvoritev razstave Samooskrba Ljudske univerze Ajdovščina Ljudska univerza Ajdovščina je v četrtek, 28. avgusta, z razstavo Samooskrba v Frnaži v Novi Gorici zaokrožila program ‘Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev oziroma ponovni vstop na trg dela s poglobljeno individualno in skupinsko obravnavo’. Namenjen je osebam, ki so oddaljene od trga dela in niso prijavljene v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Operacijo delno financira EU iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

a razstavi se je vila rdeča nit – narava, samooskrba, pridelava zelišč, razvijanje spretnosti in hobijev. Udeleženci so se predstavili z glinenimi izdelki, nastalimi na delavnicah, ki jih je vodila kiparka Nika Šimac ter tematskimi fotografijami, nastalimi pod mentorstvom Petra Mrharja. Pod mentorstvom slikarja Petra Mignozzija pa so odkrivali, kakšno vlogo imajo zelišča pri razstrupljanju in čiščenju telesa. Vodja programa, Alenka Magajne, je skozi štiri module spremljala skupino. Glavni poudarek je bil na krepitvi moči, »saj sami vemo, da brez smisla in notranje moči težko pripravimo kogarkoli, da bi naredil kakšen korak k zaposlitvi, ipd,« je

Ajdovščina zlili na papir v tri avtorska dela. Ljubo Divljak je košček svoje življenjske zgodbe delil v knjigi Hamovi šotori, Milan Vujaković pa s pravljico Škratenburg – Paralelni svet. Vsi skupaj, z obiskovalci vred, so zapeli pesem, ki je nastala v uricah druženja skozi delavnice. Matej Faganel, prava pesniška duša, pa je v zbirki pesmi Leta teko skozi

pojasnila Alenka. Poleg tega so pozornost namenili opismenjevanju in

čas odstrnil plasti človeške duše in svoje tenkočutno dojemanje življenja, ki ga je pospremil s kitarsko spremljavo. Razstava je obiskovalce potegnila v svet, ki ga prevečkrat zapostavljamo in potiskamo ob stran. Na ogled bo do 10. septembra 2014. Nives Derman

pridobivanju ključnih kompetenc ter telesni aktivnosti, saj se velika večina udeležencev premalo giba. V program so zato vključili gibanje, praktično delo ter socializacijo. »Zavedali smo se, da bodo udeleženci želeli ostati aktivni tudi, ko prenehamo z našim programom, zato smo jim skušali predstaviti čim več institucij v lokalnem okolju, kjer je mogoče aktivno preživeti prosti čas,« je še dodala. Teme programa se prilagajajo udeležencem, njihovim željam in potrebam, tako so udeleženci izrazili željo po spoznavanju zelišč. Posebno vzdušje so na razstavi ustvarili udeleženci sami, s predstavitvijo pesmi in zgodb, ki so jih pod okriljem Ljudske univerze

Poštar Pavli pohvalno Poletna ustvarjalnica napolnil šolske torbe v Podnanosu Zveza prijateljev mladine in Pošta Slovenije sta tudi letos organizirali skupno akcijo ‘Poštar Pavli polni šolske torbe’.

obrodelna akcija v obliki materialnih potrebščin je potekala od 1. julija do 14. avgusta 2014, v obliki finačnih sredstev pa bo dobrodelna akcija poteka še vse do 9. oktobra 2014, ko obeležujemo Svetovni dan Pošte. V omenjeno akcijo smo se vključili tudi v Medobčinskem društvu

prijateljev mladine Ajdovščina, kjer smo družinam razdelili širok izbor šolskih potrebščin v obliki zvezkov, ravnil, svinčnikov, barvic ipd. Akcija je bila zelo uspešna, odziv ljudi je izjemno dober; razveselili oz. obdarili smo kar 32 družin v obliki dobrodelnih paketov in finančne pomoči. V sodelovanju z ZPM Ljubljana Moste Polje smo izvedli dodatno akcijo in sicer smo trinajstim družinam podarili darilne bone za nakup delovnih zvezkov, ki sta jih podarili Zavarovalnica Triglav in Mladinska knjiga. Tudi letos smo ponosni, da smo razveselili veliko število otrok in njihovih družin ter obljubljamo, da bomo v prihodnje s podobnimi akcijami nadaljevali. Katja Krkoč, MDPM Ajdovščina

Turistično društvo Podnanos je organiziralo že tradicionalno poletno ustvarjalnico za otroke. Kot običajno smo se tudi tokrat družili in ustvarjali v predprostoru kulturnega doma v Podnanosu, in sicer v sredo, 27. avgusta.

ovost poletnega ustvarjanja je bila, da so se predšolski otroci lahko udeležili tudi Ure pravljic, ki je kot vsako sredo v času poletja potekala v oddelku Lavričeve knjižnice v Podnanosu. Tokrat smo otrokom predstavili, kako lahko koristno uporabijo odpadni papir. Preizkusili so lahko različne načine izdelave embalaže iz

materialov, ki so vedno pri roki. Iz tulcev od papirnatih brisač in toaletnega papirja so ob pomoči Urše in Mateje Vitežnik izdelali simpatične škatlice s pokrovom in jih okrasili z riževim papirjem. Bolj ustvarjalni otroci so svoje škatlice celo obogatili z različnimi vrvicami. Dekleta so bila navdušena nad izdelovanjem unikatnih darilnih vrečk iz starih koledarjev in plakatov po navodilih Vide Valič Fabčič. Naučili so se tudi izdelati preprosto majhno vrečko za drobno darilce. Pri vsakem izdelku se je bilo potrebno posebej potruditi in izkazati svojo ustvarjalnost in spretnost. Animatorji smo morali nekatere mlajše otroke tudi motivirati, da so dokončali svoje izdelke, a naš namen smo dosegli. Delavnica je nam vsem popestrila zadnje počitniške dni in vsi smo se nekaj naučili. Udeleženci bodo lahko s svojimi ročno izdelanimi izdelki

obdarili svoje prijatelje in sorodnike. Otroci so bili nad svojim ustvarjanjem zelo zadovoljni in so ponosno odnesli svoje darilne vrečke in škatlice domov. Turistično društvo Podnanos želi vsem otrokom prijeten in ustvarjalen začetek šolskega leta. Tekst in foto Cecilija Vitežnik

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

TUDI TO SEM

VUGIN KOTIČEK

KDO: mag. Alojz Likar DELOVNO MESTO: ravnatelj Študirali ste geografijo in zgodovino ter svoje znanje prenašali na mlajše rodove. Kaj je vplivalo na Vašo odločitev o izbiri študija? Lahko naštejem kar nekaj vidikov, ki so vplivali na mojo odločitev o izbiri študija. Izpred mojega doma na Gori je ob lepem vremenu čudovit razgled tja do Benetk, po Furlaniji, Istri. Kot otroka me je zanimalo in burilo domišljijo, kaj je tam, kako ljudje živijo, kaj delajo. Zelo rad sem tudi bral, zlasti zgodovinske in pustolovske romane, povesti in potopisne zgodbe, kar mi je širilo do tedaj le vidna obzorja. Ob večerih, zlasti v zimskem času, so prihajali na obisk sosedje, ki so pripovedovali o šegah in navadah, o lepih časih, pa tudi o prvi in drugi svetovni vojni, ki sta pustili velik pečat tudi na Gori. Pripovedi so vedno začinili z dobro mero optimizma, ko je šlo za življenje in preživetje. Šola na Otlici mi je potrdila marsikatera predhodna vedenja in znanja ter mi dala mnogo novih. Na Otlici je bila tedaj nepopolna osnovna šola, brez tujega jezika, ki je bil pogoj za šolanje na gimnaziji, zato sem šolanje od petega razreda dalje nadaljeval v Novi Gorici. Bival sem v dijaškem domu. Ob koncu osmega razreda sem se že odločil za študij geografije in zgodovine, kar je tudi zasluga tedanjih profesorjev. Na svoji poklicni poti ste odigrali vloge učitelja, razrednika in ravnatelja. Katera od teh treh vlog se Vam je zdela najzahtevnejša? Vsaka od teh vlog je bila zanimiva, pestra in zahtevna.

ZA VAS ...

Danes, 1. 9. 2014, ko pišem ta prispevek, je štirideset let, odkar sem prišel na našo šolo. Vmes je bilo še enoletno služenje vojaškega roka. V začetku mojega poučevanja sem dijakom poskušal dati čim več akademskega znanja. Kmalu sem ugotovil, da je potrebno to znanje osmisliti in približati dijakom. Danes temu rečemo profesionalni razvoj učitelja. Ni bilo lahko. Morebiti prav iz tega izhaja izrek, da učiteljevo delo ni lahko, je pa lepo. Tudi sam sem doživljal to lepoto in bil ponosen na odzivnost in znanje svojih dijakov v razredu, na maturi, pri projektih Gibanje znanost mladini. Zame je delo razrednika še vedno najpomembnejše na šoli, saj od vsega začetka vodi in usmerja dijake ter jim svetuje. Mnogokrat prevzame vlogo odvetnika v zbornici. Ima neposreden stik z dijaki, starši in ostalimi učitelji, zato je pomembno, da zna koordinirati te odnose. Že prvo leto poučevanja sem postal razrednik. Od svojih dijakov sem se mnogo naučil in spremljal njihov razvoj od prvošolcev do zrelih maturantov. Bilo je mnogo lepih in veselih trenutkov, pa tudi bridkih izkušenj. Vedno se veselim srečanj z njimi na obletnicah mature. Ravnatelj je odgovoren za vsakega posameznika in za šolo kot celoto. Delo je tako pestro, da ga je potrebno voditi k zastavljenim ciljem z veliko mero diplomacije in politične spretnosti, s pogumom in vztrajnostjo. Kot ravnatelj ste se gotovo kdaj znašli v situaciji, ko je srce želelo ukrepati drugače, kot so veleli papirji. Ali se spomnite kakšnega takšnega dogodka?

Mnogo je bilo takih situacij, zlasti administrativnih prepovedi in zapovedi, ki so me omejevale pri delu ravnatelja, na primer ukinitev nagrajevanja delovne uspešnosti, uvajanje evidenc zaposlenih … Najtežje pa je bilo dijakom izrekati najstrožje vzgojne ukrepe. Teh k sreči ni bilo mnogo. Prav tako je bilo boleče ugotavljati presežke dobrih in uspešnih strokovnih sodelavcev ob ukinitvi tekstilnega programa. Kot učitelj ste bili znani po tem, da so morali dijaki slediti dogajanju doma in po svetu v sredstvih javnega obveščanja, ker je bilo eno izmed vprašanj pri spraševanju vezano na to tematiko. Med odgovori, ki smo Vam jih nekdanji dijaki vztrajno ponujali, so bili: lakota v Afriki, potres na Japonskem in vojna na Bližnjem vzhodu. Ali so odgovori današnjih dijakov na to tematiko kaj izvirnejši? Profesor Ilešič, ki ga globoko spoštujem in cenim, nam je privzgojil, da smo študentje redno spremljali dogajanja po svetu in v domovini, kar je nujno potrebno za razvoj in razumevanje geografske in zgodovinske stroke. To spoznanje sem prenesel tudi v razrede, kjer sem poučeval. Žal so, vaši, zgoraj navedeni primeri še vedno aktualni. Kriza se ni zmanjšala, kvečjemu povečala. Zame pa je bilo pomembno, da se je iz vaših odgovorov iskrila bistrost, duhovitost in iznajdljivost. V višjih letnikih ste že znali brati med vrsticami, slišati tisto, kar ni bilo povedano, predvsem pa kritično razmišljati in presojati. S tem je bil moj cilj dosežen in je bil potrjen na mnogih obletnicah mature.

Prvi šolski dan. Eden izmed mnogih na moji učiteljski poti. V amfiteatralni učilnici naše šole smo se zbrali razredniki prvih letnikov in bodoči dijaki SŠ Veno Pilon Ajdovščina, da bi prisluhnili vzpodbudnim besedam v. d. ravnatelja Andreja Rutarja. Zrem v zvedave, nekoliko prestrašene oči prvošolcev, in se sprašujem, ali še imam dovolj moči in energije, da mi bodo petnajstletniki sledili in zasledovali vrednote, ki jih spoštujem, čeprav včasih niso v skladu s splošnim stanjem duha naše družbe. Ob meni mlada kolegica, ki bo prevzela razredniške posle paralelke. Pomislim na besede svoje letošnje maturantke, ki mi je ob koncu prvega letnika v zahvalnem govoru napisala, da so bili nekateri njeni sošolci razočarani, ker so za razrednika dobili Bruno Vuga (dinozavra ali sivega panterja ali lipicanca po Šifrerjevo) namesto »čupavega« mladega profesorja, ki je sedel poleg mene in postal razrednik paralelke. Koliko pedagoškega erosa še premorem? Bom dijake še sposobna povezati v celoto, doseči, da bodo dihali kot kolektiv in zasledovali skupni cilj? Biti kritična in jih vendar vzgajati v veri, da so sposobni uresničiti vsak cilj, ki si ga zadajo, če so vztrajni in dovolj delavni? Upam, da mi bo uspelo. Da bodo tudi letošnji prvošolci v četrtem letniku na vprašanje, kdo so, s ponosom odgovorili, da so »uni razred wd Vuge«.

Vemo, da obnavljate svojo rojstno hišo. To verjetno pomeni, da se še vedno čutite Gorjana in Vas vleče nazaj h koreninam, kar navsezadnje dokazuje tudi Vaša neprestana vpetost v življenje na Gori. Rojstno hišo obnavljamo že štirideset let. Ne gre samo za obnovo stavbe, pač pa za obnovo doma, ki so ga moji predniki s trudom zgradili, izkrčili obdelovalne površine za njivice in travnike in nam tako postavili trdno osnovo za življenje in delo. To je tudi danes glavni smisel in namen ohranjanja kulturne pokrajine, ko se človek spočije ob dobro opravljenem delu. Ko smo mlade mamice pripeljale svoje otroke v zbornico, ste jim vedno izkazovali toplino in naklonjenost. Pred nekaj meseci pa ste tudi sami že drugič postali »nono«. Kako se znajdete v tej vlogi? Imam že štiriletno uvajalno obdobje. Dogovor je, da imajo starši glavno skrb in delo. Moja obljuba je bila, da jih bom le »tu pa tam« zaposlil z delom na vrtu, pri pospravljanju okoli hiše in drugih velepomembnih

opravilih. Pa je ta »tu pa tam« postal kar vsakdanja praksa. K sreči mlajši zaenkrat iz vozička le zvedavo opazuje svet okoli sebe. S 1. septembrom ste zaključili ravnateljevanje na naši šoli. Pred Vami je nekaj mesecev svetovanja in pomoči Vašemu nasledniku, nato pa se boste upokojili. Ali ste pripravljeni na »lagodje« prihajajočega življenjskega obdobja? Vsako življenjsko obdobje je zanimivo. Imel bom več časa za zidanje zidov okoli hiše, urejanje tlakov, odpravo posledic žleda, delo na vrtu in še kaj podobnih del za vzdrževanje fizične kondicije. Dobil sem tudi že vabilo za pomoč v domači krajevni skupnosti, čaka pa me še velika obveza, to je obsežnejši zapis o zgodovini Gore. Udeležba na ekskurzijah in smučanje mi bosta za razvedrilo, prav tako obiski sorodnikov, prijateljev in znancev. Veselim se tudi srečanj z nekdanjimi in sedanjimi kolegi na naši šoli.

... OD PILONOVCEV

Maturantska ekskurzija - koktejl učenja, odgovornosti, strahu in zabave Vsako leto smo najbolj zadovoljni, ko nasmejane in razigrane bodoče maturante naše šole varno pripeljemo domov. In letos nam je to ponovno uspelo, saj je 98 dijakov in 7 profesorjev v zgodnjih jutranjih urah 13. julija tradicionalno plesalo sirtaki na parkirišču Športnega centra Police v Ajdovščini, kar je staršem sporočalo, da smo se imeli resnično lepo; oboji, dijaki in profesorji. Matjaž Trošt, organizator maturantske ekskurzije

Čeprav imajo maturantske ekskurzije v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo, se v zadnjih letih mnoge šole ne odločajo za organizacijo le-teh, saj je odgovornost spremljevalnih profesorjev izjemno velika, dijaki pa velikokrat ne upoštevajo njihovih navodil. Na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina vseeno našim dijakom vsako leto ponudimo vsebinsko bogato in

organizacijsko odlično pripravljeno maturantsko ekskurzijo v Grčijo, na kateri je dovolj časa za spoznavanje dežele in zabavo. Vsako leto se spremljevalni učitelji trudimo vzpostaviti osebnejši stik z dijaki ter najti ravnotežje med dovoljevanjem in omejevanjem. To je namreč odločilnega pomena za izvedbo sproščene, vendar varne maturantske ekskurzije.

V soboto, 5. 7. 2014, smo se dijaki 3. letnikov gimnazije in predšolske vzgoje Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina odpravili na maturantski izlet v Grčijo. Prve dni nas je očarala predvsem antična Grčije s svojo bogato mitologijo in zgodovino. Obiskali smo pomembnejša arheološka najdbišča: samostan Meteora, ostanke svetišča v Delfih, glavno mesto Grčije z akropolo, parlamentom, starim olimpijskim stadionom in Zeusovim templjem, Korintski prekop, Mikene

ter Epidaver. Poleg bogate kulturne dediščine pa nas je Grčija navduševala tako s kulinariko, folkloro kot čudovito mediteransko pokrajino. Drugi del naše ekskurzije je bil bolj sproščen. Na Zakintosu so se dnevi zlili z nočmi, mi pa smo lahko bili mladostno razigrani in brezskrbni. Tudi profesorji so se sprostili in skupaj smo skovali nepozabne spomine, ki nas bodo še dolgo spremljali. Kaj vse se je še dogajalo v Grčiji, pa naj ostane v srcih tistih, ki smo bili tam. Četrtošolci 2014

ŠPORT

Latnik 154, 5. september 2014

Skupaj s slovenskimi kolesarji do novega okusa Frutabele Fructalova sadna rezina Frutabela je junija s podpisom sponzorske pogodbe s Kolesarsko zvezo Slovenije (KZS) tudi uradno postala sopotnica slovenskega kolesarstva. Delegacija KZS je v sklopu partnerstva obiskala sedež podjetja v Ajdovščini in pomagala narediti nov odločen korak k razvoju ‘kolesarskega’ okusa priljubljene Frutabele. so bili selektor reprezentance Gorazd Štangelj ter profesionalna kolesarja Kristijan Koren in Jan Polanc — so si med drugim pod vodstvom predsednika

Brankom Kodeljo. »Zelo smo ponosni, da je na dresih slovenske kolesarske reprezentance tudi naša Frutabela,« je povedal Kodelja in izpostavil dolgo tradi-

Koren in Polanc s predstavniki Športnega društva Fructal, predsednik Kodelja je skrajno desno

»Vsi slovenski kolesarji svojo pot začnejo s Frutabelo, zato so Fructalovo pobudo, da skupaj naredimo novo sadno rezino, sprejeli z največjim veseljem,« je po obisku povedal generalni sekretar KZS Aleš Kalan, medtem ko je skrbnica blagovne znamke Frutabela Neli Sulič dodala: »Blagovno znamko Frutabela želimo v prihodnje še nadgraditi,

zato smo se dobili na delovnem sestanku, na katerem smo prevterili ideje in smernice. Razviti želimo sadno rezino, ki bo čim bolj zadovoljila potrebe rekreativnih športnikov in vseh, ki aktivno preživljajo prosti čas. Pridobili smo veliko novih informacij, ki bodo zelo pomagale našim razvojnim tehnologom.« Predstavniki KZS — med njimi

Vodstvo Kolesarske zveze Slovenije na obisku v Fructalu.

uprave Luke Jejčiča ogledali proizvodne prostore ter se srečali s predstavniki Športnega društva Fructal na čelu s predsednikom

cijo Fructalovega sodelovanja s športom in športniki. Frutabela je nenazadnje letos poleti postala tudi uradni partner

profesionalne dirke Po Sloveniji ter največjega slovenskega rekreativnega kolesarskega dogodka, Maratona Franje. Na obeh dogodkih je bila prisotna s Frutabela Labom: prostorom inovacij, testiranj in zabave, v katerem so lahko obiskovalci preizkusili svoje kolesarske sposobnosti ter dobili vpogled v zanimivi svet njihove najljubše sadne rezine. PR, foto FB stran FRUTABELE

... OD PILONOVCEV

Srednješolski profesor – le učitelj In kaj so ob sprejemu prvošolcev Kako pa so se ob tem počutili ali tudi vzgojitelj? medse dejali četrtošolci? prvošolci? Verjetno velika večina laičnega ljudstva vidi srednješolskega profesorja predvsem kot suverenega poznavalca svojega področja, veliko manj pa morda kot pedagoga. V praksi pa povsem tako. Pedagoški in strokovni del morata podpirati drug drugega, da lahko govorimo o dobrem profesorju. Pedagoška naravnanost posameznika ter njegov čut za mladostno razigranost pridejo v ospredje predvsem na začetku novega šolskega leta. Takrat si dijaki tudi ustvarijo mnenje o tem, ali je nekdo »dober« ali ne. Skoraj isto velja za šolo. Prvi šolski dan prvega letnika se marsikateremu dijaku tako globoko usidra v spomin in občutenje, da si po njem oblikuje svojo podobo o šoli. Prav zato nam je zaposlenim na SŠ Veno Pilon tako pomembno, da prvošolci doživijo kulturen, prijazen in spoštljiv prvi dan svojega bivanja med nami. Tak sprejem je ponujen četrtošolcem v razmislek kot alternativa popisovanju, šikaniranji in izživljanju nad prvošolci, ki je v Sloveniji prepogosto sprejeto kot samoumevno oz. celo del tradicije. V letošnjem šolskem letu so naši najstarejši, najmodrejši in najizkušenejši dijaki – četrtošolci letnika 2014/15, ob stisku roke in želji po dobrem dijakom prvih letnikov okoli zapestij zavezali še zapestnice iz gline s simbolom neskončnosti ter jih sprejeli medse. Obljubili so jim pomoč, sodelovanje in oporo. Sedaj pa je na »dobrem« profesorju, da spremlja sodelovanje teh dveh generacij ter tako tudi sam doprinese k dobri šoli. mag. Melita Lemut Bajec, vodja projekta Kulturen sprejem dijakov 1. letnikov

Mi, sedaj že izkušeni borci, se še vedno prav dobro spominjamo prvega dne, ko smo stopili skozi vrata Pilona. Z mešanico navdušenja in strahu smo čakali na obsodbo četrtih letnikov, saj smo s tem pridobili neko navidezno pripadnost. A časi se spreminjajo in šola nam ne dovoli več izživljanja nad našimi zanamci, vsaj ne v taki obliki kot je bilo dovoljeno našim predhodnikom. Kljub vsemu smo našim 3 leta mlajšim otročičem pripravili malo presenečenje v veliko milejši in kulturnejši obliki. Ko smo stopili v 1. č razred smo takoj opazili, kako nas s spoštovanjem, pa tudi strahom gledajo. In če smo hoteli ali ne, smo lahko podoživeli, kako je biti nov, zelen, prestrašen ... Zato nam je bilo tako pomembno povedati jim, da se lahko na nas vedno obrnejo. Dragi fazani, vedno smo vam na voljo. Naj gre za kakšen nasvet ali le za opravljanje profesorjev. Vedno nas lahko vprašate za pomoč, saj smo bili še nedavno tega tudi mi prestrašeni fazani. Urška Kovšca , 4. č

- Bilo je zanimivo, nekaj drugačnega, saj so nam profesorji in dijaki pripravili določen program. - Zabavno, čeprav ne vem, zakaj me ni nihče popisal. - Živčno in neučakano, a sem se po sprejemu sprostila. - Bilo je dolgočasno, saj se ni zgodilo skoraj nič. V razred so prišli dijaki četrtih letnikov in nam izročili zapestnice. - Občutki so bili nepozabni. Vse se je odvijalo precej hitro. Domiselno se mi je zdelo, da so nas četrtošolci sprejeli medse nekoliko drugače kot je ponekod v navadi.

ŠPORT

Latnik 154, 5. september 2014

V skupnem seštevku celo pred Krimom

Ženski rokometni klub Mlinotest najboljši v Sloveniji Ženski rokometni klub Mlinotest Ajdovščina je dobil še eno priznanje, ki dokazuje, da v klubu delajo v smeri, ki bo omogočala napredek ajdovskega ženskega rokometa. v Ilirski Bistrici. Ob tem gre seveda zahvala in priznanje za delo vsem trenerjem, ki so v sezoni 2013/2014 vodili posamezne selekcije. To so bili: strokovni vodja kluba Branko Leban, hkrati tudi trener članske in mladinske ekipe, Jurko Pergar (mlajše deklice A in B, starejše deklice B), Dušan Vidmar (starejše deklice A) ter Mirko Žvokelj (kadetinje). Prav tako si pohvalo in čestitke zaslužijo tudi vse igralke mlajših selekcij v našem klubu. Pravila točkovanja so preprosta, avtor točkovanja pa je Marjan Potokar, predsednik združenja tekmovanja mladih. Točkujejo se

okometna zveza Slovenije je že drugič razglasila najboljše za preteklo sezono. Pobuda združenja klubov tekmovanja mladih je torej padla na plodna tla. V sezoni 2013/14 je v ženski kategoriji v tekmovanju mlajših najuspešnejši ŽRK Mlinotest Ajdovščina, na kar smo izredno ponosni, saj smo letos prehiteli lanskega zmagovalca Krim Mercator ter lani drugouvrščene Celjske mesnine.

Gre za zamisel združenja klubov tekmovanja mladih, ki že prinaša dodatno motivacijo klubom za delo in vzgojo mladih igralk in igralcev. Obenem je to zanimiv pregled dogajanja in stanja v izjemno pomembnem segmentu slovenskega rokometa. S tem se potrjuje vizija ženskega rokometnega kluba Mlinotest: delovati kot sodoben klub z lastno rokometno šolo, vizijo, strategijo in dodelano prakso

selekcioniranja ter izgradnje ekipe. Klub sledi prepričanju, da se lahko kakovostna ekipa gradi na sobivanju, izmenjavi izkušenj in konkurenci več generacij igralk. Tak pristop zagotavlja stalno obnavljanje ekipe in vzgajanje domačih igralk, sposobnih prevzeti odgovornost za doseganje uspehov. Podelitev za sezono 2013/14 bo potekala v okviru slovenskega superpokala za ženske 6. septembra

Tretjeligaški derbi v Ajdovščini

Spalni studio Lineaflex Lavričev trg 3, Ajdovščina T: 08 20 56 820

M: 041 497 170

Info@lineaflex.si www.vzmetnica.com

jdovski nogometni predstavnik v 3. ligi v prvih dveh kolih ni veliko zapravil za potne stroške. Igralci so se zapeljali le do Bilj in Mirna. In seveda nazaj v Ajdovščino, kamor so skupno pripeljali 4 točke. Za dve gostovanji to ni niti slaba bera, če ne bi bili celo blizu popolnemu izkupičku, saj so

Vzglavniki

V kompletu: ortopedsko ležišče + letveno dno

spominska pena

+ vzglavnik

160x200 za 288,00 € samo

29,00 €

uvrstitve ekip v vseh starostnih kategorijah v tekmovanju mladih. Ekipa zmagovalka dobi toliko točk, kot je bilo ekip v samem tekmovanju, medtem ko zadnjeuvrščena prejme eno točko. V ženski kategoriji je bil lani vrstni red na vrhu naslednji: 1. Krim Mercator, 2. Celje Celjske mesnine, 3. Mlinotest Ajdovščina. Letos smo bili najuspešnejši v Ajdovščini (89 točk), ljubljanski klub je padel na drugo (86 točk), celjski pa na tretje mesto (81 točk). Drago Brecelj

90x200 za 159,00 €

izkupičkom. Sicer nastopa letos v zahodni skupini 3. lige deset ekip, z izjemo Cerknice so vse s Primorske, igrali pa bodo po trikrožnem sistemu, se pravi 27 krogov. Škou načrtuje uvrstitev v zgornji del lestvice. Moštvo je v poletnem premoru doživelo nekaj igralskih sprememb, predvsem pa v

do odprodaje zalog Jan Vidic in Peter Kalin, ko sta igrala za Primorje

v prvi temi v Biljah celo vodili, a je veteran Tomaž Žniderčič ponovno dokazal, zakaj je leta nazaj igral v prvoligaškem Primorju. Tako je Škou po dveh krogih s štirimi točkami na tretjem mestu in v nedeljo pričakuje vodilno Izolo, edino s popolnim

strokovnem vodstvu, ki jo je uprava kluba zaupala mlademu domačemu dvojcu Jan Vidic – Peter Kalin. rl

Latnik 154, 5. september 2014

ŠPORT

Ajdovščina na zemljevidu Danijela Svetik slovenskega ženskega nogometa svetovna amaterska prvakinja Kolesarka iz Plač najboljša v vožnji na čas

Ko se je pred dvema letoma v Lokavcu na nogometnem treningu srečala prva skupina deklet, nismo veliko razmišljali o prihodnosti. A ta redko daje možnost mirovanja in stagniranja.Tudi dekleta iz Lokavca so se kmalu s treningov ozrla po prvih tekmovanjih, krajev Vipavske doline, iz katerih so prihajala, je bilo vedno več, tudi starostni razpon se je večal in tako je v lanskem tekmovalnem letu 2013/14 ekipa deklet, starih do 17 let, pod okriljem Nogometne šole Ajdovščina že orala ledino na prvoligaških nogometnih zelenicah. Letos se jim pridružujejo tudi starejše kolegice.

Ajdovske nogometašice

si, ki smo po takšnem ali drugačnem ključu ‘padli’ v oblikovanje ali spremljanje razvoja ženskega nogometa Vipavske doline, smo lahko spremljali izjemen razvoj deklet U17. Če je jesenski del zanje dobesedno pomenil nabiranje izkušenj, tako v fizičnem kot psihičnem smislu, saj porazi za ekipo nikoli niso spodbudni, pa smo že v spomladanskem delu lahko uživali v lepih, tudi zmagovitih pred-

moški nogomet, spremljamo ligo prvakov, takšna in drugačna prvenstva. Ženski nogomet je, nasprotno, večini velika neznanka. Zato se marsikdo sprašuje, zakaj gredo dekleta kar v prvo ligo. Odgovor je enostaven: ker drugih lig za igranje nogometa za ženske v Sloveniji ni. Gotovo bi tudi ajdovske nogometašice raje nabirale izkušnje najprej v regijski ligi, nato v tretji, če bi šlo po sreči v drugi … To je pač realnost špor-

nogometa na Slovenskem popolnoma razumljivo. Naj zveni še tako obrabljeno, prepričana sem, da bodo dala naša dekleta vse od sebe. In da bo z vsako tekmo lažje in bolje. V dvajsetih letih poučevanja sem se marsičesa naučila, tudi tega, da še kako veljajo svetopisemske besede: »Očetje, ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodušje.« Zato dekleta namesto opazk ob porazih raje pospremimo s kakšno spodbudno besedo. Prav verjetno je, da se bodo o teh dekletih nekoč pogovarjali z enakim spoštovanjem, kot se mi danes o začetnikih posameznih športnih panog v naši dolini. Vsi pa se zavedamo, da je za uspešno nadaljevanje ajdovskega ženskega nogometa potrebno začeti delati z mlajšimi. Zato Nogometna šola Ajdovščina vabi v svoje vrste tudi deklice, od 7 do 13 leta, da se pridružijo treningom te lepe ekipne igre. Prvo, spoznavno in tudi že vadbeno srečanje bo v petek, 12. septembra ob 15.30 na travnatem igrišču v Lokavcu. Lepo vabljena! Bojana P. Kompara

Danijela je prepričljivo zmagala v svoji kategoriji od 19 do 34 let ter zasluženo oblekla dres mavričnih barv, namenjen najboljši na svetu. To je izreden uspeh naše amaterske kolesarke, doma iz Plač, ki je poročena na Hum v Goriških Brdih.

a je dobro pripravljena na dirko, je pokazal že 32. Maraton Franja, kjer je bila na 156 kilometrov dolgi preizkušnji absolutna zmagovalka v ženski konkurenci. A kot je sama dejala, tako velikega uspeha na svetovnem prvenstvu ni pričakovala. Zato pa je bilo toliko slajše. Iskrene čestitke! V absolutni ženski konkurenci je bila zmagovalka kronometra Američanka Molly Van Houweling s časom 25:31.7. Daniela Svetik, si je s časom 26:35.8 priborila skupno

BANDELLI GM d.o.o. Goriška cesta 19, 5271 Vipava tel.:05 366 50 33, www.bandelli.si info@bandelli.si

Prva ekipa pred tekmo z Radomljami

stavah mladih nogometašic.Gotovo je bil eden lepših dogodkov zadnja tekma sezone na ajdovskem mestnem stadionu, kjer so dekleta pred lepo napolnjeno tribuno zvestih in naključnih gledalcev visoko premagala nasprotnice.Toliko veselja in pristnega užitka v nogometni igri že dolgo nismo videli.

Letos gre zgodba naprej. Mladinke jo nadaljujejo uspešno, saj so začetek jesenskega dela že kronale s prvo, visoko zmago, napadalka Zala Kuštrin, ena najboljših strelk lanske sezone, pa je že zaigrala v dresu slovenske reprezentance U 17. Ko smo razmišljali, ali gremo v prvo slovensko ligo tudi s starejšimi, so bila mnenja zelo deljena. Vsi poznamo

drugo mesto, na tretje mesto pa se je uvrstila Juanita Venter iz Južne Afrike. Skozi cilj je v ženski kategoriji prikolesarilo 68 tekmovalk. Svetovno amatersko prvenstvo v kolesarstvu, ki je potekalo od 28. do 31. avgusta v Ljubljani, se je začelo z vožnjo na čas. Štart kronometra je bil na Ameriški aveniji pred Kristalno palačo v BTC City-u in nato je trasa potekala do prvega krožišča na Dolu, kjer je bil obrat in vrnitev na start oziroma na cilj v skupni dolžini dobrih 18 kilometrov. Na startu kronometra je bilo skupaj, tako v moški kot ženski kategoriji, okoli 450 tekmovalcev. Pogovor z našo svetovno prvakinjo boste lahko prebrali v eni naslednjih številk Latnika, kjer bo povedala kaj več o sebi in svoji športni poti. SR

ta, ki je svoje ligaško tekmovanje v Sloveniji začel šele v sezoni 92/93, slovenska ženska reprezentanca pa je skupaj zaigrala šele leto pozneje. Pred osamosvojitvijo je Slovenijo zastopal zgolj en ženski klub. Od tu naprej sta za ajdovske nogometašice odprti samo dve poti: upati si ali ne. Znotraj tega ‘upati si’ pa je vključeno vse: boriti se z reprezentantkami, ki trenirajo že od mladih nog, pripeljati sezono finančno skozi in še mnogo drugega. Tu pač ne gre za predrznost, naivnost ali celo neumnost, ampak za pripravljanje terena: če hočemo, da bo drugo leto kar 7 mladink, ki letos igrajo v ekipi U 17, še lahko igralo v NŠA, potem jim morajo pot odpreti starejše. Drugače nismo pri razvoju mladink naredili nič. Res je, lahko bi to naredili drugo leto, a potem bi orali ledino šele takrat. In smo spet na začetku. Prepričana sem, da je šla skozi enako ali podobno zgodbo večina ženskih ekip v Sloveniji, tudi Pomurke, ki so se letos uvrstile v Ligo prvakinj. A o tem velikem uspehu se ne govori v presežnikih, kot se govori o Mariboru – kar je glede na obstoječe stanje v slovenskem medijskem prostoru in glede na prej omenjeni, 100-letni razkorak z začetkom razvoja moškega

- proizvodnja betona - prevoz in vgradnja betona - betonski izdelki

Tel.: 05 36 65 500 VSE NA ENEM MESTU ZA VAŠ DOM

GRADITE - PRENAVLJATE - UREJATE OKOLICO

ŠPORT

Košarkarski klub Ajdovščina Priprave na tekmovalno sezono

Foto Boštjan Jerončič

očitnice so se iztekle in tudi te so bile, kot vsako leto, prekratke. Otroci se vračajo v šolske klopi, igralci pa na športna igrišča. V Košarkarskem klubu Ajdovščina pa so bile počitnice še krajše. Fantje (skoraj) vseh starostnih kategorij so s treningi začeli že v avgustu – najprej ekipa kadetov, teden dni kasneje fantje kategorije U-15, konec avgusta pa še ekipa U-13. Najmlajše kategorije bodo s treningi začele septembra. Ob tej priliki vabilo vsem nadobudnim in energije

polnim fantom, da se pridružijo svojim vrstnikom na košarkarskih igriščih. Članska ekipa pod vodstvom trenerja Sama Miške je s pripravami na novo sezono začela 11. avgusta. Nekaj igralcev je novih (Rajčič, Gverič, Grbac Velikonja), nekateri so klub zapustili (Strle, Volk, Maršič, Grgič, U. Bajc), veseli pa smo, da sta se vrnila dva domača igralca (Sluga, G. Kovšca). Vsi skupaj pa s(m) o postavljeni pred velik izziv – nastop v 2. slovenski košarkarski ligi. Naj spomnimo – članska ekipa je v

pretekli sezoni osvojila naslov prvaka 3. SKL Zahod in se pomerila v kvalifikacijah za 2. SKL. Na žalost so fantje kvalifikacije zaključili le z eno zmago. »Za letošnjo tekmovalno sezono je Košarkarska zveza Slovenije pripravila kar nekaj sprememb, med drugim tudi pravila o dvojni registraciji igralcev, pa tudi trenutna situacija v klubih po Sloveniji ni ravno rožnata, zato je prišlo do odpovedi nekaterih klubov za igranje v 2. SKL. Tako smo s strani krovne organizacije dobili povabilo za nastop v 2. ligi. Vsi, ki v klubu delujemo, smo se odločili, da povabilo sprejmemo, a pod določenimi pogoji, s katerimi smo se strinjali in zavezali, da jih v celoti izpolnimo. Osnovna naloga še vedno ostaja vzgoja domačih igralcev. Na žalost pa se pozna slabše delo z mladimi v preteklosti, zato moramo letos vrzeli zapolniti z igralci, ki prihajajo iz širše regije. Vsekakor pa si želimo, da bi ponujeno priložnost čim bolje izkoristili, pokazali vse svoje znanje in dokazali, da si nastop v višji ligi zaslužimo,« je povedal Boštjan Jerončič, direktor kluba. 10. oktobra se začne tekmovanje v 2. SKL. Prva tekma bo v domači telovadnici OŠ Šturje, v goste prihaja ekipa Slovana. Fantje, srečno! KK Ajdovščina

Latnik 154, 5. september 2014

Svetovno prvenstvo modelarjev F3J na Slovaškem

Jure Marc z bronom Član modelarskega društva Ventus Jure Marc se je kot član slovenske reprezentance udeležil svetovnega prvenstva v kategoriji F3J (radijsko vodeni jadralni modeli) in se domov vrnil z medaljo.

lovensko člansko vrsto sta zastopala še Bojan Gergič iz Maribora in Primož Rižner iz Slovenskih Konjic. Desetdnevno tekmovanje je potekalo na Slovaškem v mestu Martin. Naši fantje so se izvrstno odrezali, saj so v konkurenci 30 držav zasedli tretje mesto.

leti vidimo na vipavskem letališču, čeprav smo veseli tudi vseh drugih obiskov na našem letališču. Modelarsko društvo Ventus pa vsako leto organizira tudi zaključno tekmo za Evropski pokal v kategoriji F3J, ki bo 20. in 21. septembra. Pričakujemo udeležbo okrog sto tek-

Prvenstva se je kot mladinec udeležil tudi naš Tilen Marc in zasedel solidno 15. mesto, žal mu je višjo uvrstitev preprečil en ponesrečen let. Svetovno prvenstvo poteka vsake dve leti. Leta 2016 bo to prvenstvo organizirala Slovenija, v bistvu naše modelarsko društvo. Organizacijo smo dobili v konkurenci šestih držav prav mi, za kar gre zasluga našemu članu Marku Lemutu, ki je predstavitev v Švici pripravil tako dobro, da smo na glasovanju dobili 27 od 45 glasov - torej se čez dve

movalcev iz desetih držav. Vabljeni na ogled - bo zanimivo! DM

Lokostrelski krožek na osnovni šoli Dobravlje

Zakaj ravno lokostrelstvo? Pod lokostrelstvom si mnogi predstavljajo dejavnost, ki je komaj še šport, saj ni opaziti hitrosti, eksplozivnosti in dinamičnosti, ki jih vidimo pri ekipnih športih z žogo ali na primer pri atletiki. Naj vas prvi vtis ne prevara!

Zbranost pred strelom

okostrelski krožek se na OŠ Dobravlje pripravlja na svoje tretje leto delovanja. V dveh letih je na šoli popestril ponudbo športov in nekatere učence popeljal na tekmovanja, kjer so dosegli kar lepe uspehe. Na zadnjem državnem prvenstvu, ki je bilo 17. maja v Stožicah, so se pomerili tekmovalci s šestinšestdesetih osnovnih šol. Kar štirje naši učenci so prejeli medaljo kot posamezniki, od tega so tri zlate. Ekipa od 4. do 6. razreda pa se je uvrstila

na tretje mesto. Uspeh gre najbrž pripisati redni vadbi ter podpori na šoli in pri starših. Nič pa ne bi mogli niti brez ustrezne opreme. Za dobršen del le-te se moramo zahvaliti ŠKD Budanje in njihovi lokostrelski sekciji, ki veliko dela vloži v njeno izdelavo in vzdrževanje. Učencem, ki se bolj navdušijo nad tem športom, pa omogočijo dodatno vadbo, ko se sami za to odločijo. Razumljivo je, da si otroci želijo biti športno aktivni, saj jim to omogoča gibanje, ki je njihova naravna potreba, poleg tega pa živahno preživijo čas v družbi vrstnikov. In to si zanje želijo tudi njihovi starši. To pa ni tisto, kar si predstavljamo pod izrazom lokostrelstvo – družba že, ampak veliko gibanja? Zakaj bi se nekdo pridružil lokostrelstvu? Običajno je odločilna prva izkušnja z lokom. Slediš navodilom, napneš, izpustiš in … zadeneš. Nekaj. Morda tarčo, morda stojalo, morda travo za njim. Bodočim lokostrelcem je skupno to, da želijo poskusiti še enkrat in ustreliti bolje. Naslednjič pa še bolje. Če pa je zadetek popoln, ga hočejo ponoviti. In če se pri mnogih drugih športih trudijo za moč, hitrost in eksplozivnost, pri lokostrelstvu vadijo predvsem zbranost, osredotočanje, natančnost in vztrajnost. Zanimivo je videti otroka, ki v razredu komajda zdrži

minuto ali dve pri miru, kako sledi vsem navodilom, se ustavi, osredotoči, pravilno izvede strel in sledi puščici, dokler ni v tarči. Na tekmo se lokostrelci gredo pomerit s konkurenco, predvsem pa premagat sami sebe. Bolj kot drugod je tukaj pomembno, da si urediš misli in imaš tremo pod nadzorom. Drugače dobrih zadetkov s treninga ne moreš prenesti na tekmo. Ko meriš v tarčo, moraš ustreliti sam, pa vendar mora znotraj iste ekipe vladati pozitivno vzdušje, v katerem tekmovalci drug drugega podpirajo in spodbujajo, se veselijo uspehov sotekmovalcev in razumejo, kadar spodleti. Zato tudi treningi ne potekajo ves čas smrtno resno in v tišini, ampak med pogovorom in smehom, ki mora seveda potihniti, ko stopijo na strelno črto. Pa da ne bo pomote! Samo zbranost tudi pri lokostrelstvu ne zadostuje. Vsak trening mora lokostrelec začeti dobro ogret, vaditi mora tudi za koordinacijo in moč. Čisto v redu je streljati za razvedrilo, ker ti je to pač všeč. Če pa lokostrelec goji ambicije po večjih uspehih, mora dobro skrbeti tudi za svojo kondicijo in moč, da lahko v roke vzame tudi močnejši lok. Za najboljše lokostrelce sklece niso noben problem, naredijo pa tudi več sto strelov na dan. Danica Krapež

  

Latnik 154, 5. september 2014

‘Naj zvonovi zapojo’

ZVONOVI

Skupina Pritrkovalci Lokavec je v sodelovanju z društvom DOLI še enkrat dokazala svojo izrednost in izvirnost. Kaj vse so sposobni narediti mladi ljudje, če imajo dovolj podpore in ustvarjalnega duha!

Po koncertu

amišljeno je bilo, da bi bil koncert v starem vaškem jedru pri stari cerkvi, v Brithu. Ker je bilo vreme tako zelo muhasto in tudi letošnji avgust ni prav nič poleten, smo se odločili, da prireditev premestimo v dvorano Edmunda Čibeja. Tako se je koncert z naslovom ‘Naj zvonovi zapojo’ zgodil v soboto, 16. avgusta. Zvezda večera je bila skupina ‘Pritrkovalci Lokavec’ s svojimi šestimi miniaturnimi zvončki, pridružili pa so se jim še lovenskimi muzikanti in odličen harmonikaš Martin Kompara. Poleg primernega prostora je potrebno poskrbeti tudi za lepo sceno, ki smo jo na tem koncertu tudi imeli. Loredana Zega, ena izmed najboljših kaligrafistov na svetu, je poskrbela za napis, za oblikovanje scene Boris Blažko, za razporeditev cvetja Alenka Kompara in za svetlobne efekte Jani Kržič. Sceno je s povezovanjem koncerta polepšala

Hanca Blažko, Nada Blažko in Beti Babič pa sta poskrbeli za vse čestitke in zahvale. Kot se spodobi za pritrkovalce, smo prireditev začeli s Pritrkovalsko himno, ki jo je ubesedil ajdovski pritrkovalec Damjan Bone. Glasbeno priredbo sta ustvarili Eva Bras in Maja Bratina. Ti dve dekleti sta napisali priredbe za vse zaigrane in zapete komade. Mesec avgust je za Lokavčane prav poseben mesec, saj imamo kar dve šagri: sv. Lovrenca in sv. Marijo Vnebovzeto. Letošnji avgust pa je bil še bolj prazničen, saj je naš župnik Jože Ličen praznoval častitljiv jubilej - 50. obletnico maševanja. Ker takšnega jubileja ne moreš in ne smeš spregledati, so mladi

pritrkovalci župniku zaigrali skladbo ‘Zlatomašnik bod pozdravljen’, na zvonove in na trobento, dekleti v

Prvi del koncerta je bil namenjen narodnozabavni glasbi, ki govori o zvonovih. K narodnozabavni glasbi spada tudi diatonična harmonika. Naši miniaturni zvonovi so uglašeni v D-duru in tudi harmonika mora biti primerno uglašena, da glasba lepo zveni. Ker takšne harmonike nismo dobili, se je odločil Miran Lokar – nov izdelovalec harmonik, da bo napravil harmoniko, ki bo lahko pela z zvonovi. In res, pred nami je bil čudovit izdelek. Na to harmoniko sta igrala najprej Martin Kompara iz Lokavca in nato pritrkovalec Stane Lokar. Oba sta dokazala, da to ni samo na pogled čudovit izdelek, temveč je tudi kvalitetno izdelan in ima prekrasen zvok. Drugi del koncerta so zapolnili Slovenski muzikantje s svojo glasbo

listov.Ti mladi so res izjemni. Za dobro izveden koncert se moramo zahvaliti tudi Sebastijanu Fabčiču – članu ansambla Slovenski muzikanti, ki je v priprave na koncert

Kompara s.p., Batič Transport, Fotokopirnica Julka, Tiskarna Prograf Šempeter pri Gorici, snemalec Ivan Saksida in vsi aktivni člani društva DOLI.

vložil kar nekaj deset ur in s Pritrkovalci Lokavec sodeloval kot vokalist. Za izvedbo koncerta so nas podprli: Finančno: Občina Ajdovščina, Za-

Prostorsko: KS Lokavec in Turistična kmetija Černigoj. Hvala, hvala prav vsem, ki ste tako ali drugače pomagali, hvala vsem, ki ste prišli na koncert in ste nas

varovalnica Maribor, Val Zavarovalno zastopstvo Aleksander Valič s.p. in Žagarstvo Sebastjan Novinec s.p. Z materialom, prevoznimi sredstvi in delom: Jani Kržič s.p., Zidarstvo ZID Zdenko Štrukelj s.p., Ekstrem d.o.o., Mizarstvo Hrast Anton

podprli in napolnili dvorano, škoda je le, da je bilo gostov več kot Lokavčanov. Nada Blažko

Pred koncertom

lokavških nošah pa sta mu poklonili šopek cvetja in sliko - portret, ki jo je ustvaril Boris Blažko.

in Pritrkovalci Lokavec z jazz glasbo, da so pokazali, da so tudi brez zvončkov pravi muzikantje.Ta del je bil zelo živahen in je publiko kar dvignil, da so ploskali v ritmu. Tretji del je bil oblikovan s popevkarsko glasbo: Za Slovenijo živim, Rdečo rožo utrgal bom zate, ob zvoku trobent smo slišali Angeli živijo in za konec Imejmo se radi in prav za konec smo vsi skupaj zapeli Pod Čavnom visokim prebivam. Pritrkovalci so se izkazali tudi kot solisti: Stane Lokar na harmoniki, Eva Bras na trobenti in kitari, Anej Babič na trobenti in bobnih, Martina Stopar na klarinetu, Tina Bolko in Maja Bratina na klavirju in kot vokalistki. V ozadju pa sta se izkazala Urška in Stane Lokar kot oblikovalca plakatov, vabil in koncertnih

ZVONOVI

Latnik 154, 5. september 2014

Oratorij v Vipavskem Križu je nekaj posebnega

Prvi oratorij v Kamnjah

Oratorij v Vipavskem Križu je nekaj posebnega, kar lahko potrdi vsak, ki se ga je kdaj udeležil. Če bi pogledali le napisan program, se nam morda ne bi zdelo tako. A pod imeni dejavnosti, običajnih za oratorij - velika igra, dramatizacija, molitev - so voditelji (Ines Vodopivec, Neža Vermiglio, Urban Štrancar in Dejan Slokar), duhovni asistent (brat Vlado Kolenko) in vodja tehnikov (Matej Lozar), na temo svetega Petra, pripravili nekaj popolnoma svojega.

Letošnje počitnice smo v Kamjah začeli s prvim oratorijem. Ob pomoči župnika Rafka Klemenčiča smo mladinci več mesecev pripravljali program, ki je moral otroke polno zaposliti in jim predstaviti apostola Petra, ki je bil izbran za glavno osebo oratorija. Tako smo skozi igro in ustvarjalne delavnice spoznali njegovo delo in življenje.

V P

osebej je treba omeniti še nekatere animatorje; Niko Obed za delavnice, Petro Bajc in Moniko Semič za izredno energično kazanje koreografij, Matica Fučko in Jureta Slejka za velike igre ter Matijo Čuferja in Matjaža Simoniča za izlet. Tipičen dan se je začel ob sedmih z zbujanjem, telovadbo in zajtrkom za najstnike, nadaljeval z zbiranjem, dvigom zastave, molitvijo, dramatizacijo, katehezo, delavnicami, alabanso – krajše slavljenje, kosilom in veliko igro. Za tem se je oratorijski dan za otroke zaključil z mašo, ki so se ji pridružili tudi starši, za najstnike pa nadaljeval s katehezo, večerjo in večernim programom. Seveda pa je imel vsak dan tudi posebnosti. Ponedeljkov večer je minil v znamenju šova ‘Spet doma’, kjer so se predstavile skupine najstnikov in njihovih animatorjev, v torek je sledila posebna nočna velika igra, v sredo pa smo se odpravili na pot do Dobravelj, ki so jo popestrile številne točke – postavljanje Da Vincijevega mostu, popisovanje inventarja rogatega zajca, bežanje pred ledeno kraljico, veslanje po jezeru. Zvečer smo skupaj z zunanjimi obiskovalci prisluhnili bendu Vozel in Meti Horvat, ki so nam pripravili čudovit

slavilni koncert v samostanski cerkvi. Četrtkov večer so najstniki preživeli s služenjem po okoliških vaseh. Po tem pa smo si ogledali film Oktobrski otrok (October Baby), ki

soka. V soboto smo dežju navkljub uspešno zaključili z mašo v župnijski cerkvi, kjer smo se Bogu zahvalili za (relativno) lepo vreme in uspešno izpeljavo.

je odprl problematiko splava, o kateri je na kratko spregovorila Anja Kastelic iz zavoda Živim. Ponoči pa smo se po skupinah zvrstili na češčenju, ki si ga je vsaka skupina pripravila sama. Petek popoldan so nam popestrile vodne (če smo popolnoma iskreni bolj blatne) igre, zadnji večer pa so se nam predstavili raznovrstni talenti oratorija, od pevcev pa do profesionalnih pivcev

Ampak vse, kar ste prebrali do zdaj ne opiše, zakaj je ta oratorij tako poseben, ne zares. Gre za to, da so sorazmerno z našimi podočnjaki rasli tudi nasmeški; medtem ko je naš spanec postajal vedno bolj trden in ga je bilo vedno težje prekiniti, se je isto dogajalo z novimi prijateljstvi. Bolj kot so postajali naši glasovi hripavi, bolj glasno smo peli. Gre za male trenutke: ko tvoja skupina desetletnikov sama od sebe naredi to, kar si se jim trudil dopovedati že ves teden; ko se v solzah smeha konča pogovor z nekom, o komer si pred dobrim tednom komajda vedel kaj več kot ime; ko se ozreš po cerkvi in vidiš dvesto ljudi, ki navdušeno skačejo in prepevajo (kričijo) na isto pesem – celo fantje. In nenazadnje, ko smo se v soboto in nedeljo ob pici, sortiranju številnih izgubljenih predmetov in pometanju samostanskih hodnikov razhajali še zadnji animatorji, nas je tolažila le ena misel: »Sej pridmo drugu lejtu itak še!« Neža Fajdiga in Sara Ilc

sako jutro smo animatorji otroke pričakali s krajšo igro, ki je nosila misel, ki nas je vodila skozi dan. Ker nam prvi dan vreme ni bilo naklonjeno, je bilo dopoldne namenjeno ustvarjalnim delavnicam, kjer smo izdelovali ribiške palice in magnetne ribe. Popoldne pa smo namenili ‘Veliki igri’, sestavljeni iz več iger. Drugi dan oratorija je bil namenjen pohodu na bližnji sv. Pavel. Pot smo animatorji popestrili z igricami in bansi. Na vrhu pa so kosilu sledile

nove igre. Pot proti Gojačam, kjer smo se udeležili svete maše, je zaznamoval lov na zaklad. Tretji in zadnji dan oratorija smo dopoldan namenili različnim delavnicam. Sončno popoldne pa smo namenili težko pričakovanim vodnim im tudi blatnim igram na travniku za župniščem. Ob koncu smo si animatorji oddahnili in zadovoljno gledali na odlično uspeli prvi oratorij, za katerega pa vsi upamo, da ne bo zadnji. Andraž Rijavec

Latnik 154, 5. september 2014

ZVONOVI

Na pomoč priskočili družini Pastulović

Dijaki Škofijske gimnazije Vipava so 14. delovni tabor preživeli v Novi Topoli Nova Topola je majhen kraj, 35 km oddaljen od Banjaluke. Da si mladi lahko pridobijo tovrstnih izkušenj, gre zasluga gospodu Mateju Kobalu, direktorju koprske Karitas, ki že leta plete niti z banjaluško Karitas in išče priložnosti za pomoč ogroženim ter sodelovanje s sestrsko organizacijo v Bosni, v Banjaluki. obiskali Banjaluškega škofa Kumarice, ki je s svojim pevskim talentom izzval goste (to je nas, prostovoljce), in s tem dal Luki priložnost, da je zablestel z bogatim basom pri petju dalmatinskimi in slovenskih pesmi. Da dober glas seže v sosednjo vas, so dokazala tudi dekleta. Ana Stibilj, bodoča dijakinja ŠGV, je s seboj pripeljala prijateljici iz drugih šol – Terezo Rijavec iz Srednje kozmetič-

etošnje poletje so mladi, pretežno dijaki iz Škofijske gimnazije Vipava (v nadaljevanju ŠGV), ter iz treh drugih šol priskočili na pomoč pri gradnji manjše stanovanjske hiše 32-letnima bratoma Zdenku in Darju in njuni 63-letni, hudo bolni materi Veri. Tudi Zdenko ima za seboj številne operativne posege v predelu trebuha in človek se samo sprašuje, koliko časa bo še vzdržal ob težkem delu, kot je gradnja hiše, kopanje ... v upanju na boljšo prihodnost. Trenutno živijo v več kot sto let stari ‘potpuno prokisli’ (popolnoma namočeni) občinski hiši. Dvojčka preživljata družino s pomočjo drobnih priložnostnih del, ki jih opravljata v mestu in v domačem župnišču, vendar so tako priložnosti kot zaslužek borni. Njuna največja želja je imeti majhen traktor (čeprav 30 let star), s katerim bi lahko samostojno obdelovala zemljo in si pomagala pri vzreji prašičev, da bi lahko imeli dovolj hrane za vse leto. Traktor bi jima predstavljal tudi pripomoček za dodaten zaslužek. Velika večina naših mladih se iz dneva v dan prek medijev in drugih občil hote ali nehote srečuje z zgodbami o težkih življenjskih situacijah.

Dijaki Škofijske gimnazije Vipava želijo aktivno sodelovati v nudenju pomoči življenjsko ogroženim. Kristjan Stibilj, maturant ŠGV, bodoči študent biokemije, se je delovnega tabora udeležil že četrto leto in je na gradbišču pravi veteran. Če bi sešteli zidove, ki jih je sezidal, bi lahko imel postavljeno lastno hišico. Martin Marc (bodoči fizik), spreten kopalec jam in kanalov, in Tine Bensa, fotograf in snemalec (bodoči medijski tehnik), sta se tabora udeležila tretjič in nič ne kaže, da bi se mu naslednje leto odpovedala. Črt Demšar, dijak 2. letnika, je bil na taboru drugič in je znova doživljal lepoto občutka, ko narediš kaj dobrega za druge. Je rekorder v dvigovanju opeke na gradbišču brez dvigala. Jan Jamnik (bodoči študent Fakultete za šport) je pokazal izredno spretnost pri vožnji vražje težke samokolnice, polne sveže malte, v prvo nadstropje. Marko Bažec, Boris Klaus Kočar in David Adamlje so preskušali recepte pri mešanju malte, pomagali pri betoniranju stopnic in podajanju strešnikov in opeke. Med vsemi opravili se je spretno in skorajda popolnoma v tišini gibal Luka Klančar, dokler … nismo

Pritrkovalci v Kamnjah V Kamnjah na Vipavskem je od 16. do 22. avgusta potekala pritrkovalska šola in sicer v prostorih župnijskega doma.

deleženci so prišli iz celotne Slovenije, od Maribora pa do Kopra. Najštevilčnejši smo bili seveda domači pritrkovalci in iz sosednje črniške župnije. Prav kamenjski in črniški pritrkovalci smo združili moči in gostili 15

mladih pritrkovalcev, željnih znanja o zvonovih. Šola je potekala pod taktirko kolavdatorja - pedagoga Marka Česna. Da je potekalo vse po planu in programu, je skrbel Nejc Štucin iz Ljubljane. Zadnji dan so pritrkovalci opravljali izpite - tako smo dobili štiri nove pritrkovalce iz kamenjske ter tri iz črniške župnije. Pritrkovalci smo cerkveni glasbeniki ‘najbližje’ Bogu, ter najbolj glasni. Prav ta vrlina popestri marsikateri praznik in mu da še večjo slovesnost. Bernard Rijavec

ne šole in Loreno Rijavec iz Srednje ekonomske šole. Skupaj z dijakinjo 1. letnika ŠGV Aniko Božič (ki je

sanjala o tem, da bi bila ob 6h zjutraj na gradbišču s ‘ta pravimi’ zidarji, se pravi z g. Danilom Batičem in g. Ivom Pračkom, z br. Gregorjem Reharjem, br. Jurijem Slamnikom ter kaplanom ŠGV Primožem Erjavcem) so v Novi Topoli spletle prijateljske vezi z Anito, hčerko glavne kuharice gospe Radmile, in poskrbele, da je ‘21 žakljev’ stalo pokonci. Brez njihove odlične kuhinje ter barvanja letev in tramov bi celoten projekt težko spravili pod streho. Dekleta so namreč vztrajno, v

pripekajočem soncu, pripravljala letve za zadnji dan, ko smo s skupnimi močmi pokrili hišo. Enako pomembna je bila pomoč profesorice ŠGV Barbare Eisenzopf, ki je kljub poškodbi s svojim neutrudnim delom dajala zgled in skrbela, da je tudi v napornejših trenutkih vladalo prijetno vzdušje med dijaki in vsemi ostalimi udeleženci 14. delovnega tabora v Bosni. Polona Strnad Bensa, pedagoški vodja delovnega tabora

lu Kma no v pono i tud i. an v Sež

ZADNJA

Se zavedate minljivosti digitalnih posnetkov?

Latnik 154, 5. september 2014

Nekatera doživetja so nepozabna.

NLB Stanovanjski kredit

Foto Fantasy še s ponudbo mobilne telefonije

Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnine. Kredit lahko dobite do 100 % vrednosti investicije ob ustrezni kreditni sposobnosti in vrsti zavarovanja. Če gradite ali obnavljate, lahko na vaš osebni račun nakažemo tudi celoten znesek kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalci v NLB Poslovalnici Ajdovščina, Tovarniška cesta 1, ali pokličite na telefonsko številko 05 365 85 51.

www.stanovanjskikredit.si

Kontaktni center: 01 477 20 00

KURIVO GORICA

www.kurivogorica.si

trgovina d.d.

Bodimo okolju prijazni in poskrbimo za naravo tudi mi.

nova gorica, grčna 1

PE Šempeter

otografski atelje Foto Fantasy ima v Ajdovščini že dolgo tradicijo, saj se spogleduje z dvajseto obletnico. Na sedanji lokaciji, v pasaži kompleksa C3 v Ajdovščini (nasproti pošte), pa domuje zadnjih sedem let. Čeprav se v lokalu dobi tudi to in ono, denimo nakit, pa se osrednje dogajanje vendarle tako ali drugače povezano s fotografijo. Dolgoletni vodja poslovalnice Karlo Skočir se dobro zaveda pasti

možno 'brati'. Razni USB ključki se mimogrede izgubijo. Ko jih rabiš, jih ni nikjer … Adijo selfiji in podobno, če nam pade telefon v vodo … Tako lahko rečem, da vam samo klasična fotografija, se pravi na fotografskem papirju, lahko zagotovi, da si boste svoje spomine ogledovali še desetletja.« Zato v studiu izdelujejo fotografije z vseh digitalnih medijev. Pa tudi obratno, za današnje potrebe stare posnetke digitalizirajo, stare

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

Tel.: 05 / 330 50 96

PE Solkan

PE Ajdovščina

Tel.: 05 / 330 50 92 Tel.: 05 / 364 40 68

PE Vipava

Tel.: 05 / 364 40 64

PE Postojna

Tel.: 05 / 721 00 81

NAJVEČJI PRIMORSKI PRODAJALEC GRADBENIH MATERIALOV.

ETAŽNE PEČI NA PELETE IN DRVA

VSE ZA OGREVANJE

TOPLOTNE ČRPALKE

sodobne tehnologije, saj mu stranke pogosto potožijo, kako so ostale brez fotografij dogodkov, ki imajo za vsakega posebej neprecenljivo vrednost: »Mimogrede pride do okvare trdega diska na računalniku, reševanje fotografij je drago in zamudno, če je sploh možno, virusi lahko zradirajo vsebino diska itd. Tudi CD-ji in DVD-ji niso 'gvišni', vprašanje je, koliko časa jih bo še

fotografije obdelajo in jih lahko povečajo do zelo velikih formatov. Seveda ob tem ponudijo tudi spremljevalni program, okvirje za slike in albume, da spomine lahko ustrezno razporedite. Foto Fantasy je seveda tudi mesto, kjer vas fotografirajo za osebne dokumente, za kar boste čakali vsega 5 minut. No ja, kakšno minuto več bodo trajale priprave,

NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK Goriška cesta 12, 5270 Ajdovšcina

T: 059 211 656 info@dezis.si

www.dezis.si

SLIKE SO SIMBOLIČNE

KVALITETNI PELETI

PRODAJA BUKOVIH DRV NA PALETI

NO D O UG - KURIVO VAŠA TRGOVINA -

DOSTAVA NA DOM

da vas bo Karlo sprostil in nališpal, da bo 'nardilo še lepše, kar je vidlu'. Seveda se lahko nanj zanesete tudi, da boste imeli dobre družinske fotografije s pomembnih dogodkov, kot so poroke, obletnice, krsti, obhajila, birme … Od julija letos pa ima ajdovski Foto Fantasy še širšo ponudbo – ker so mobilni telefoni vse bolj zmogljivi in lahko vsak posnetek v hipu pristane na spletu in na ogled celemu svetu, so stopili v korak s časom in imajo na zalogi tudi vse najbolj popularne ročne pripravice. Pametne telefone prodajajo tudi v paketu z naročninami in sicer so zastopniki mobilnega operaterja Tušmobila. Torej lahko v Ajdovščini

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

www.kurivogorica.si

uredite vse formalnosti, vezane na ponudbo Tušmobila. Prav v sodelovanju z njim so zasnovali tudi nagradno akcijo, ki bo trajala do konca meseca. Vse podrobnosti o nagradni igri kot tudi o vsem ostalem v ponudbi vam bo Karlo Skočir z veseljem razložil, le obiskati ga morate. rl

latnik