Latnik 160 januar by LATNIK

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Center za razgradnjo vozil

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 30. januar 2015, številka 160, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Naši zbori pojo

latnik

Vsaj za petje se na Vipavskem ni bati

Razkuštrana kultura

Pretekli konec tedna je v Ajdovščini in Vipavi izzvenela že tradicionalna revija pevskih zborov obeh občin. Predstavilo se je kar 17 pevskih sestavov, tako da se za zborovsko petje v dolini res ni bati.

Komorni zbor Ipavska, foto Nevenka Vidmar

evija, ki je postala, lahko rečemo, kar obvezna za vse pevske sestave v občinah, saj je ocena, ki jo poda strokovni spremljevalec revije (tokrat je bil to skladatelj in dirigent Walter Lo Nigro), pomembna za vsak pevski sestav in njihovega umetniškega vodjo, da lahko ugotovijo svoje zmožnosti, želje in tudi pomanjkljivosti, ki jih morajo s še večjo zavzetostjo na vajah odpraviti. Sama strokovna ocena pa je tudi namig in priporočilo zborom, na

kakšnih tekmovanjih v regiji, na državnem ali mednarodnem nivoju se lahko preizkusijo. V soboto v Ajdovščini se je tako polni dvorani ljubiteljev zborovskega petja predstavilo osem pevskih sestavov, v nedeljo v prav tako polnem vipavskem kulturnem domu pa še devet. Prav vsi zbori so se na revijo več kot zgledno pripravili in po svojih zmožnostih tudi navdušili številne poslušalce. Mirno lahko zatrdimo, da je revija prav

gotovo kvalitetnejša od pri nas najbolj množične revije Primorska poje, še posebej pa razveseljuje dejstvo, da se pojavljajo novi pevski zbori in manjše skupine, ki jih sestavljajo predvsem mladi pevci, ki jim je pri srcu slovenska narodna in umetna pesem, posegajo pa tudi po zahtevnejši zborovski literaturi, za svojo dušo pa po priredbah lahkotnejših slovenskih popevk. Petje združuje, saj že pregovor pravi, da kdor poje zlo ne misli, zato se vsi skupaj lahko le veselimo množičnosti amaterskega pevskega ustvarjanja v naši dolini. Revijo je tudi letos zgledno organiziral Javni sklad kulturnih dejavnosti, območna izpostava Ajdovščina, zbori pa se bodo spet lahko srečali pred poletnimi počitnicami na že deseti tradicionalni prireditvi ‘Kultura pod modrim nebom’, ki bo v mesecu juniju v Vrtovinu, v organizaciji domačega pevskega zbora Vinograd in Zveze kulturnih društev Ajdovščina. Naj bo to tudi povabilo, da tudi v Vrtovinu prisluhnete našim zborom v čim večjem številu. Naša pesem je namenjena vsem. Vam in nam, pravijo pevci. MaK

Srebrno priznanje Miranu Rustji Javni sklad za kulturne dejavnosti je pred slovenskim kulturnim praznikom v Slovenski filharmoniji podelil priznanja za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Med prejemniki srebrnega priznanja je tudi zborovodja, skladatelj in pesnik Miran Rustja z Brji.

iran Rustja je vsestranski kulturni delavec s širokim razponom znanj, predvsem pa človek širokega srca, katerega življenjska pot je bila vselej zaznamovana z ljubiteljsko in profesionalno kulturo.

Danes ga poznamo kot pomembnega primorskega zborovodjo, ki vodi kar sedem pevskih sestavov. Uspešno se predstavlja tudi kot pesnik in pisatelj. Izdal je pet samostojnih pesniških zbirk, tri knjige proznih del in dve pravljici ter uglasbil nekaj del za otroke. Kot skladatelj se pretežno predstavlja v zborovskih delih, pa tudi instrumentalnih. Pevski zbori ga pogosto izvajajo tako na revijah, kakor na festivalih in tekmovanjih. Rustja je vzpostavil prijateljstva z našimi rojaki po svetu. S svojimi pevskimi zbori je obiskal Slovence po Evropi, Južni Ameriki in Avstraliji. Zanj je značilna organizacijska žilica, pri čemer velja omeniti pobudo za izvedbo Zborovskih srečanj v Šempasu.

»Sodelovanje Mirana Rustja s kulturnimi društvi ter z drugimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami, tvorno sooblikovanje programov na različnih področjih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter vodenje upravnega odbora zveze je izjemnega pomena, zato mu Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje srebrno plaketo za ustvarjalno in organizacijsko delo,« je še zapisano v obrazložitvi nagrade. rl

Miran Rustja z Večernicami

Že navsezgodaj sem začela razmišljati o introvertiranosti in ekstrovertiranosti ljudi. Mogoče zato, ker sem se po telefonskem klicu, še v napol spanju, spomnila samo teh besed. Svet potrebuje obe verziji, vendar je za novinarja resnično priporočljivo, da je odprt in komunikativen, torej drugo. Neprestano smo obkroženi z ljudmi, s katerimi vodimo pogovore, jih analiziramo, se jim posvečamo, zapisujemo, jih razumemo, obsojamo, obračamo, spodbujamo. Komaj, ko moraš o nekom nekaj napisati, začneš temeljito razmišljati o tem, kdo so, kako so ti odgovarjali, kaj so mislili in čutili, kaj mu bo napisano pomenilo in kako bo to vplivalo na ljudi, ki bodo brali. Nehote vstopam v njihovo zgodbo in jo primerjam s svojo. Ko pišeš o ljudeh, jih tudi spoznavaš, vsak dan, enega po enega in prav kmalu ugotoviš, da ne spoznavaš samo njih, posameznikov, temveč tudi odnose do drugih, okolja, nenazadnje do mene. Skozi preplet vseh teh odnosov spoznavam še bistveno več, vse kar nas zaznamuje in pogojuje, kar lahko, dokaj ohlapno sicer, označujemo s kulturo. Učiteljico, ki se trudi z otroki, medtem ko se menjujejo sistemi, kmeta, ki po novem prideluje bio zelenjavo, vinarja, ki mu vreme ni prizaneslo, študentko, ki je diplomirala že zdavnaj, pa se ji službe iz dneva dan odmikajo, upokojenko, ki prepleta niti in razpleta družinske odnose, delavca, ki še vedno čaka plačo, kulturnika, ki ni dobil honorarja, in mestnega posebneža, ki je slaven na youtube-u. Razkuštrana ajdovska kultura! Ki pa ni prav veliko drugačna od drugih, vendar je samo naša. Gotovo se nad njo včasih zjočemo, velikokrat jo grajamo in preklinjamo, jo pa tudi sprejmemo in smo do nje nadvse dobrodušni. Četudi bomo kulturni praznik praznovali bolj borno, lahko našo kulturo doživljamo in praznujemo vsak dan. Živela burja in ajdovski ljudje. Ana Krečič

VRTNI CENTER KALIA

Latnik 160, 30. januar 2015

Ugodni nakupi za člane kluba Kalia!

Informacije o članstvu so na voljo na vseh prodajnih mestih Kalia ali na www.kalia.si

Ajdovščina

Ponudba velja od 5.2. do 17.2.2015.

Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku

Domača vzgoja sadik čebule Ptujska rdeča, Tera, Belokranjka.

V tem času na svetli okenski polici lahko zelo uspešno gojimo zelišča, kot so majaron, origano, timijan, rožmarin in druga.

Povešava mačica Salix caprea 'Kilmarnrock' na deblu višine 40 cm Art: 38069

Redna cena:10,99 Cena klub Kalia:

Zelišča mix p. 14 cm

8,79

Seme avtohtonih sort čebule v vrečkah Semenarna Ljubljana Tera, Ptujska rdeča, Belokranjka

Art: 36420

Redna cena: 2,99

2,39

Art: več šifer

0,99

RAZNOVRSTNA SORTNA PONUDBA SEMENSKEGA KROMPIRJA Primula

Mačice prinašajo pomlad! Povešavo mačico posadimo na vrt ali v lonec. Dodamo ji še nekaj primul (trobentic) in čakanje na pomlad je krajše!

Slovenske avtohtone sorte ČEBULE

Art: 559

Redna cena: 0,79

NO V VZGOJE JI I SLOVEN

Čebula Belokranjka 250 g

0,69

10 % popust za upokojence, vsak četrtek, celo leto.

Art: 38385

1,86

NO V A L E D I PR JINI A R K I L BE Valentin zemlja za setev in pikiranje 20 l Art: 45180

Redna cena: 4,69 Cena z obračunanim popoustom

Popust ne velja za izdelke iz Kluba Kalia. Popusti se ne seštevajo.

Mini sobni rastlinjak 38x24x18 cm, zelen, rumen Art: 210845

Redna cena: 7,99

5,99

Phalaenopsis 2-stebelni v okrasnem lončku p. 9 cm Art: 180446

Redna cena:16,99

12,99

Rešitev težav s strunami in nekaterimi drugimi talnimi škodljivci v krompirju za večje pridelovalce.

Sredstva za predspomladansko škropljenje, v naši kmetijski lekarni.

Force 1,5 G 20 kg 12 kg

2,69 Plato stiropor 40 lukenj

Organsko gnojilo Biogrena super 25 kg

Art: 198835

Redna cena: 1,79

1,29

Art: 40767

Redna cena: 24,99

Setveni plato pikirni zaboj Art: 11987

Redna cena: 4,99

3,99

Vrtna tkanina Valentin 15 m2, 17g/m2 Art: 84679

Za zanesljivo in enostavno vzgojo sadik na večji okenski polici ali v rastlinjaku. Primeren je za profesionalne vrtnarje kot tudi za domačo rabo. V platoju je prostora za 40 sadik. Material: stiropor.

Redna cena: 3,95

2,49

19,99

Organsko gnojilo, ki vsebuje vsa glavna hranila za življenje rastlin ter mikroorganizme, ki biološko aktivirajo tla.

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 5.2. do 17.2.2015 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si

Latnik 160, 30. januar 2015

DOGODKI

SD Socialni demokrati z novim lokalnim vodstvom

V torek, 20. januarja, so ajdovski in vipavski socialni demokrati na Zborih članstva izvolili nova vodstva. Tako bo Občinsko organizacijo SD Ajdovščina po novem vodil ajdovski podžupan Mitja Tripković, Občinsko organizacijo SD Vipava pa Matjaž Premrl. Ti dve občinski organizaciji tvorita Območno organizacijo SD Ajdovščina, ki jo bo v naslednjem štiriletnem mandatu vodil mag. Miloš Bizjak, sicer ‘podminister’ oz. sekretar na MORS-u – Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije.

Tripković, Bizjak, Premrl, foto bt

olgoletni predsednik OO SD Ajdovščina Edvard Krapež pa še ne bo šel v ‘penzijo’, saj so člani SD-ja izglasovali dodaten člen v statutu, po katerem so predvideli tudi mesto častnega predsednika ter na to mesto postavili prav Krapeža, ki je član stranke že več kot dvajset let. Zanimivost – čeprav je SD naslednica ZKS – Zveze komunistov Slovenije, častni predsednik ni bil nikoli njen član. Kolegij predsednika bo ‘generacijsko’ zaokrožil še novoizvoljeni tajnik Občinske organizacije mag. Andraž Mavrič, svetnik v ajdovskem občinskem svetu, sicer pa mlad raziskovalec in bodoči doktor kemijskih

znanosti. Novi tajnik območja pa je postal Ivan Pavlič s Slapa pri Vipavi. »Zadovoljen sem, da smo že sedaj izvedli obljubljene volitve v stranki. Tako na državnem nivoju v Celju 10. januarja, kot tudi sedaj v Ajdovščini na lokalni ravni. Saj veste, novi časi, novi izzivi. Temu mora slediti tudi organizacijska struktura in prilagojen program. Kot vodja območja SD-ja sem še posebej zadovoljen s stanjem v Ajdovščini, kjer vidim izredno zagnanost stranke in delavnost novega župana,« je povedal Miloš Bizjak. Na zborih članstva so socialni demokrati sprejeli tudi lokalni plan dela oz. letnih aktivnosti. O samem

programu dela Mitja Tripković pravi: »Stanje se je po lokalnih volitvah v strankarskem smislu obrnila. Nismo več opozicijska, pač pa vodilna stranka. To nam nalaga veliko odgovornost, navsezadnje smo obljubili veliko in obljube bomo izpolnili, o tem ne dvomim. V ta namen bomo izboljšali komunikacije med občani, stranko in občino. Na terenu bomo zbirali pobude, kritike in pohvale. Prav vsaka posebej bo dobila primerno obravnavo. V ta namen uvajamo uradne ure stranke ter najmanj tri letna srečanja vseh članov SD-ja. Enkrat z županom Beočaninom, drugič s predsednikom SD-ja Židanom, tretjič pa za 1. maj – praznik dela. Uredili bomo tudi evidence ter povabili k sodelovanju nove člane. Želimo podvojiti število članov, tako da nas bo konec leta 200 aktivnih, takih s plačano članarino. Potrebujemo ljudi, ki so pripravljeni delati na raznih področjih, po vseh krajih, naseljih, vaseh. Potrebujemo socialne demokrate vseh znanj in izobrazbe, vseh starosti. Da ne govorim o tem, da je nežnejši spol že itak in posebej zaželen.« Socialni demokrati so odprti za pogovore z občani vsako sredo od 16.00 do 18.00 v prostorih stranke na Goriški 17 ( Rizzatova vila, prvo nadstropje levo). Telefon 36 61 111. mt

Petrol namenil pomoč družinama Nova začasna lokacija iz Ajdovščine in Vipave za odvzeme krvi v Šempetru Zaposleni v dveh Petrolovih bencinskih servisih v Ajdovščini in dveh v Vipavi so se v okviru Petrolovega projekta ‘Naša energija povezuje’ odločili pomagati socialno ogroženima družinama, eni iz ajdovske in eni iz vipavske občine. Vsaka družina je prejela 400 evrov.

‘Naša energija povezuje’ je Petrolova akcija, katere namen je povezovanje zaposlenih preko dobrodelnega projekta, v okviru katerega zaposleni polepšajo življenje pomoči potrebnim v lokalnem okolju. Petrol je sredstva za nakup poslovnih daril v letu 2014

že četrto leto namenil za družbeno odgovorne projekte, v katere so se lahko vključijo vsi zaposleni na Petrolovih bencinskih servisih. Poslovodje štirih lokalnih Petrolovih bencinskih servisov Živko Cotič, Martin Jerkič, Nikola Berlot in Andrej Valič ter direktor

območne enote maloprodaje Primorska - Novo mesto Andrej Tomplak so predsedniku RKS Območnega združenja Ajdovščina Rajku Trohi 22. januarja 2015 na sedežu združenja v Centru za tretje življenjsko obdobje slovesno predali bone v skupni vrednosti 800 evrov. Predaje so se udeležili in s tem podprli plemenito gesto zaposlenih tudi župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin, podžupan občine Vipava Bogdan Godnič in strokovna sodelavka na občini Vipava Majda Sever. Na željo zaposlenih v Petrolovih bencinskih servisih je RK polovico sredstev namenil socialno ogroženi družini iz Ajdovščine in polovico sredstev socialno ogroženi družini iz Vipave. Za njihovo solidarnost se jim tudi v imenu družin, ki so jim pomagali, najlepše zahvaljujemo! Irena Žgavc

aradi prenove se je transfuzijski oddelek iz šempetrse bolnišnice preselil na novo začasno lokacijo, in sicer v bivšo stavbo ICIT, Polje 12, Šempeter, nasproti podjetja Letrika.

V letu 2015 pa do selitve na staro lokacijo pa vsak torek in petek od 7.30 do 11. ure. Na dneve praznikov ni odvzemov. Irena Žgavc

DOGODKI

Latnik 160, 30. januar 2015

Jaslice in štefanovo v Spoznajmo soseda - VI. del društvu DOLI

Sreče, zdravja in zadovoljstva so bile najpogostejše besede, ki so si jih ob toplih stiskih rok izrekali pohodniki, ki so se v sončnem in ne preveč mrzlem jutru, prvo nedeljo v letu 2015 zbirali na začetku že šestega pohoda Spoznajmo soseda.

Prazniki so mimo, vse se je že utirilo v običajne delovne tirnice, mi smo pa še kar malo pod vtisom božičnih jaslic in žegnanja konj.

Društvu DOLI smo se že drugo leto odločili, da smo v Batičevi hiši naredili jaslice, tako kot so jih delali nekoč, tja daleč pred sto leti. Namesto današnje novoletne jelke so imeli brin in namesto balončkov so na brinu viseli orehi, pastirčki pa so bili iz lesa. Moška družba je poskrbela, da je bilo v hiši prav prijetno, saj je na ognjišču prasketal ogenj, skuhali so čaj in pripravili kuhano vino, zato smo zvečer kar malo posedeli okrog ognjišča in čakali na polnočnico. Še bolj praznično vzdušje je pripravila Loredana Zega, ker nam je ob ognjišču prebirala Lokavške pravljice iz knjige, ki jo je napisala v različnih kaligrafskih pisavah. Knjiga je umetniška mojstrovina, o kateri bomo še pisali.

Loredana je iz te, ročno napravljene knjige, prebirala pravljice dva dni pred božičem tudi lokavškim otrokom. Za božič pa smo se odpravili kar h kapelici svetega Krištofa, ki stoji ob stari Ressljevi cesti nad Slokarji in si tudi tu ogledali jaslice, ki sta jih postavila Alenka in Branko. In že je tu 26. december, dan sv. Štefana – zavetnika konj, ko v Društvu DOLI že vrsto let organiziramo vse potrebno za obred ‘žegnanja’ v Vipavi - ob cerkvi sv. Štefana. Konjeniki so se začeli zbirati že kmalu po deveti uri, zbralo se jih je več kot 60 in po maši je upokojeni škof Metod Pirih poskrbel za obred ‘žegnanja’. Po običaju konjeniki tri

program so z glasbo popestrili Pritrkovalci Lokavec, tako da so ljudje kar dvojno uživali. Praznik sv. Štefana je imel včasih večji pomen, saj prav tako kot božič prinaša med ljudi sporočilo miru, veselja, upanja, želje po dobri letini, zdravje živine in ljudi.

L Ker smo v mislih še vedno v prazničnih dogodkih, želimo tudi bralcem Latnika veliko miru, veselja, upanja in zdravja. V Društvu DOLI smo zelo aktivni, zato bi vam radi sporočili, da bomo konec januarja 2015 nastopali tudi na sejmu Alpe - Adria v Ljubljani, kjer se bo pod našim okriljem predstavila Vipavska dolina. Obeležili bomo tudi praznik kulture – 8. februar, ko bomo 7. februarja v dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu pripravili proslavo

etos je bil namen pohoda spoznati vasi in prebivalce Kamenj, Potoč in Vrtovina. Pisana množica pohodnikov je po okrepčilu, ki so ga pripravili domačini, prisluhnila pozdravu organizatorjev in krajši predstavitvi zgodovine in utripa vasi Kamnje in Potoče. Vesela druščina je krenila skozi Brith mimo cerkve na Hrib in nato v zaselek Poki – Batagelji ter se po ozki stezi razpotegnila po Zamalnu v Pirjevče in naprej v Vodopivško vas, kjer se je skupina zopet strnila. Pohodniki so bili navdušeni

nad urejenostjo kraja. Z zanimanjem pa so opazovali nadomestne gradnje stanovanjskih objektov v strnjenem vaškem jedru, ter nadaljevali pot proti Kukanjam. Tu se je pohodnikom ponujal lep razgled na Kamnje, Stomaž in mogočno kuliso zasneženega Čavna in Gore, bili pa so tudi deležni okrepčila in prijaznega sprejema domačinov. Po krajšem počitku so pohodniki krenili na južno stran Kukanj in se spustili do ceste ter ob potoku Kamenjšček prišli v Potoče, kjer je sledil daljši počitek in predstavitev kraja. Domačini

so pohodnikom ponudili sladke dobrote in razne okrepčilne pijače. Bilo je tako prijetno druženje, da ja kar prehitro prišel trenutek, ko so pohodniki krenili skozi zaselek Čehovi čez potok Malenšček, kjer so vodenje pohoda prevzeli Vrtovinci. Skozi zaselek Grželji so se pohodniki ob vznožju Vrtovinskega brda, mimo vinogradov in njiv podali v Vrtovin, kjer so domačini pri spomeniku žrtvam II. svetovne vojne predstavili kraj in njegove zanimivosti. Sledil je ogled vaške cerkve in počitek pri osnovni šoli . Tudi tu so domačini pohodnikom ponudili razna okrepčila. Od tu pa je dolga vrsta pohodnikov krenila proti Kamnjam in si z zanimanjem ogledala slap Malenšček. Na igrišču v Kamnjah je pohodnike čakal zaslužen topli obrok – okusna jota s klobaso. Organizatorji so pohodnike povabili na naslednji pohod Spoznajmo soseda, ki se bo naslednje leto začel v Vrtovinu in bo čez sv. Pavel zavil v Gojače in se nato zaključil v Vrtovinu. G. V., foto Denis Šušmelj

Silvestrovanje v Lokavcu Ljudje smo si po naravi silno različni in temu primerne so tudi naše navade preživljanja najdaljše noči v letu. V Lokavcu smo letos že četrtič zapovrstjo poskrbeli za vse tiste, ki novo leto radi pričakajo v družbi prijateljev in znancev ob dobri glasbi in, kar je bilo še posebej letos zelo pomembno, v toplem zavetju dvorane Edmunda Čibeja.

S Jaslice v Batičevi hiši

z naslovom ‘Kultura malo drugače’ - v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih iz Nove Gorice, otroki iz OŠ Danila Lokarja – podružnica Lokavec, KS Lokavec in slavnostnim govornikom dr. Evgenom Bavčarjem.

ilvestrovanje Lokavec je vedno bolj priljubljeno, saj vsako leto beležimo večji obisk. To je vsem nam, ki prireditev pripravljamo, v veliko veselje, saj prav za takšne priložnosti še posebej velja, da nam je toliko lepše, kolikor več nas je in kolikor bolj smo medgeneracijsko povezani. Krajevna skupnost Lokavec se zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da nam je bilo v zadnji noči minulega leta lepo skupaj, vsem Zgornjevipavcem pa seveda želimo vse dobro v letu 2015. Krajevna skupnost Lokavec, foto Nevenka Vidmar

SMO SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PRODAJO MATERIALOV ZA OGREVANJE, HLAJENJE, VODOVOD, SONČNIH SISTEMOV TER TOPLOTNIH ČRPALK.

PE Koper Šmarska cesta 4

tel.: 08 205 65 37 ZRAK/VODA

RADIATORJI

Loredana s svojo unikatno knjigo »Lokavške pravljice«

krat v sprevodu obkrožijo cerkev; najprej dobijo blagoslov, nato kruh in sol. Konjeniki pa dobijo vino. Obiskovalcev je bilo veliko, kar je normalno, saj je videti toliko konj v povorki prava paša za oči. Kulturni

Prav vse vabimo, da se nam pridružite v Ljubljani in v Lokavcu. Nada Blažko TOPLOTNA ČRPALKA

EVROPSKEGA PROIZVAJALCA!

SODOBNI PELETNI KOTEL Z VISOKIM IZKORISTKOM!

Latnik 160, 30. januar 2015

DOGODKI

Marijan Furlan – Tudi po 70 letih je spomin še živ dobitnik odličja zlati znak NSi

V nedeljo, 21. decembra 2014, se je na Planini odvijala slovesnost ob 70. letnici poboja moje družine ter požiga zaselka Koboli in domačije pri Pepetovih. Zahvaljujem se tudi mojemu vnuku Žanu, ki je prebral moje spomine na tisti dan pred 70 leti, ko sem star 9 let izgubil svoje starše, oba brata in sestro. Hvala vsem prisotnim, da so počastili spomin na mojo mrtvo družino v upanju, da tudi mlada generacija ne bo pozabila na vse grozote, ki so se dogajale med vojno. In da ne bomo pozabili, da smo Slovenci, da smo danes svobodni in da živimo v miru. Ta slovesnost je pokazala tudi, da v vasi Planina še živi solidarnost in prijateljstvo. Z lepimi pozdravi, (edini preživeli) Jožef Marc

Stranka NSi – krščanski demokrati je na svojem 8. kongresu na Vrhniki podelila najvišje odličje izredno zaslužnemu članu OO NSi Vipava, Marijanu Furlanu iz Poreč pri Podnanosu.

svojem dolgoletnem požrtvovalnem in uspešnem delu za blaginjo občine

Vipava in njenih prebivalcev je kot predstavnik občinskega odbora in svetnik NSi bistveno pripomogel k prepoznavnosti in ugledu stranke v domačem okolju.

V novem mandatu 2014 – 2018 zastopajo NSi v občinskem svetu vipavske občine naslednji svetniki: Orjana Curk s Slapa, predsednica odbora za finance; Magda Terčelj iz Vipave deluje v komisiji za mandatna vprašanja in imenovanja ter v odboru za gospodarstvo; Jernej Mikuž iz Vipave deluje v odboru za turizem in v komisiji za vloge in pritožbe. Ostali predstavniki NSi v delovnih

telesih občine so: Alojz Durn v odboru za finance, Marijan Furlan v odboru za gospodarstvo in Primož Lavrenčič v odboru za turizem. Nadja Ušaj Pregeljc

Novo vodstvo Rdečega križa Zbor članov Rdečega križa Ajdovščina je dne 16. decembra za novega predsednika združenja izvolil Rajka Troho in za podpredsednico Polonco Bačar. Prav tako je izvolil nove člane v organe združenja.

ajko Troha je pretežni del delovne dobe delal na socialnem področju. Sprva je bil več let vodja izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Ajdovščini, nato pa je bil 25 let zaposlen na Centru za socialno delo Ajdovščina. Vrsto let je bil vpet v delo Rdečega križa in dobro pozna njegovo delovanje. Polonca Bačar je bila več let sekretarka direktorata za plače v javnem sektorju ministrstva za javno upravo, sedaj pa je načelnica Upravne enote Sežana in bo s

b tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem Planincem za vzajemno pomoč pri organizaciji prireditve, Društvu gospodinj in dramski skupini Planina, oktetu Castrum, recitatorkama Kosovelovih pesmi Daši in Nataliji, predsedniku Zveze borcev Ajdovščina - Vipava Božu Novaku, slavnostnemu govorniku, državnem sekretarju na Ministrstvu za obrambo mag. Milošu Bizjaku, županu občine Ajdovščina Tadeju Beočaninu, predsedniku krajevne skupnosti Planina Eriku Curku, kvintetu trobil Slovenske vojske, častni straži Slovenske vojske, nosilcem praporov ter povezovalcu prireditve Jerneju Česnu.

Spalni studio Lineaflex Lavričev trg 3, Ajdovščina T: 08 20 56 820

Jože Marc in hči Ana

www.lineaflex.si

M: 041 497 170

Info@lineaflex.si

za plačilo z gotovino

svojimi izkušnjami gotovo lahko veliko pripomogla pri delu območnega združenja. Za člane območnega odbora so bili izvoljeni Darja Pangerc Bratina, David Premrl, Irena Vidmar, Miro Gorup in Tanja Turk. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Ivo Krušec, predsednik, Artur Lipovž in Ivan Valič. Člani častnega razsodišča so postali Ljubica Ivanov, predsednica, Anica Peljhan in Martina Repič. Irena Žgavc

ki i n v a vzgl

a n d a tven

DOGODKI

25 sladkih let Pekarne Ježek

V več kot sto let stari in s tradicijo prepojeni hiši v Lokavcu živi družina Jež, ki je leta 1990 zasnovala prvo zasebno pekarno v Vipavski dolini, pekarno Ježek.

koraj ni občana, ki je ne bi poznal oziroma njihovih slastnih pekarskih in slaščičarskih izdelkov, s katerimi osrečujejo ljudi iz daljne in bližnje okolice. Alenka Jež razloži, da je bila njihova prvotna zamisel in želja trgovina. Tedaj so tovrstni posli cveteli in hiša je imela, poleg opreme, tudi 80 - letno trgovsko tradicijo. Ko jim obči-

na Ajdovščina ni izdala dovoljenja, so se njihovi načrti porušili, vendar niso obupali. Začele so se rojevati nove zamisli in na pobudo starega prijatelja in slaščičarja, so se odločili odpreti pekarno. Po prenovi

prostorov in s pomočjo starejših mojstrov so v stari peči na drva spekli svoj prvi kruh. Omamni vonj se je takrat prvič razširil po Lokavcu in še danes privablja kupce od vse povsod. Povpraševanje se je kaj hitro razširilo. Naročila so začela prihajati iz Ajdovščine, Goriške, Sežane in Idrije, tako da so kmalu pekarno tehno-

loško posodobili in dejavnost razširili s slaščičarstvom. Alenka pravi: »Vedno sem rada pekla kruh, vendar sem neprestano razmišljala tudi o slaščicah in tako smo se razvijali …«.

Skozi vsa leta delovanja se redno izobražujejo in izpopolnjujejo na tečajih doma in v tujini. Sami pravijo, da želijo ohranjati tradicionalne recepte in okuse s pridihom sodobnosti in tako nam danes lahko ponudijo široko paleto raznovrstnih kruhov, pekarskega peciva in slaščic. Izberete lahko med najrazličnejšimi tortami, mehkim pecivom, piškoti, poticami, šarklji, zavitki, pitami, slanim pecivom … Alenka poudari: »Poseben čar je tudi v tem, da vse svoje izdelke oblikujemo ročno, poleg tega pa poskušamo delati čim bolj naravno, brez kakršnih koli praškov in umetnih dodatkov. Za trgovine spečemo tako, kot bi spekli za svoje domače, zase.« Za dobrote in svoje delo so preje-

Latnik 160, 30. januar 2015

Kamnje: ‘Kej smo nardili v lejti 2014’ Vsako leto naredimo v Kamnjah inventuro narejenega v letu, ki se poslavlja, in ugotavljamo, česa nam ni uspelo realizirati. Mimogrede pa se kot rdeča nit prireditve dotaknemo aktualnih družbenih ali političnih razmer. Organizatorji so naši simpatični mladinci Žiga, Andrej, Klemen in Patrik, ki skozi pravo gledališko predstavo gledalcem prikažejo delo društva in krajevne skupnosti. Športno kulturno turističnega društva na čelu z novim predsednikom Gregorjem Vodopivcem. Kot vsako leto smo izbrali športnika leta v naši krajevni skupnosti. Letos je to postal Patrik Komel,

P li skozi leta več nagrad in priznanj. Butični način proizvodnje, prodaja v lastnih prodajalnah in na tržnicah jim omogočajo tudi vsakodnevni stik s kupci, katerim se posvetijo in prilagodijo njihovim željam. Prav ta mesec pa pekarna Ježek praznuje že 25-letnico delovanja in v ta namen boste lahko naslednje tri sobote njihove izdelke, tiste ne naročene, kupovali 25 odstotkov ceneje. Ker je konec januarja, ste gotovo počasi že začeli pozabljati na novoletne zaobljube o dietah in ker je bil božič res že daleč nazaj, sem prepričana, da si lahko sedaj brez slabe vesti dovolite polepšati kakšno soboto s čim sladkim. Ana Krečič

Prednovoletna prireditev v Šmarjah

rireditev ‘Kej smo nardili v lejti 2014’ se je letos odvijala zadnjo soboto v letu. Ker je na minulih občinskih volitvah za svetnike kandidiralo kar pet krajanov iz naše KS, je bila to letos zgodba večera. Skozi smeh smo se gledalci seznanili z delom volilne komisije in z opravljenim delom v KS. Prireditev je bila tudi priložnost, da se je predstavilo novo vodstvo

kolesar, ki si je to priznanje prislužil z napornimi treningi in uspehi na tekmovanjih. Ob koncu prireditve je naš župnik izžrebal nagrajeno vstopnico, njena lastnica Mateja je dobila košarico dobrot. Z zabavo in druženjem krajanov smo se tako poslovili od starega leta in se pogumno odpravili novemu nasproti. M. Č.

Novoletno srečanje društva KZA Ajdovščina - Vipava Društvo se je 15. 12. 2014 v Budanjah poslovilo od starega leta. Na rednih tedenskih srečanjih zbira člane in njihove svojce v sejni sobi Zdravstvenega doma Ajdovščina. Po abstinenčnem stažu najstarejši člani ostajajo zvesti dani obljubi že več kot 35 let.

Učenci Osnovne šole Dobravlje, podružnice Šmarje, so decembra sodelovali na prednovoletni prireditvi v Šmarjah. Prireditvi, s številnimi nastopajočimi, so učenci dodali otroško iskrivost s pesmico Ob novoletni jelki ter dramsko igrico Vesel božič, mišek Matiček.

čenci so bili veseli in ponosni, da so lahko tudi tokrat sodelovali na krajevni prireditvi, še posebej zato, ker je bila tudi dobrodelna. Organizatorji so namreč zbirali prostovoljna sredstva za nakup defibrilatorja, namenjenega prebivalcem Šmarij ter okoliških vasi. Tako smo na podružnici zaključili koledarsko leto, ki je bilo tudi v prazničnem decembru pestro in igrivo, z zavedanjem, da lahko kljub svoji majhnosti, pomembno prispevamo h krajevnemu dogajanju. Petra Koncut in Mateja Kompara

redsednik Ivan Ličen in člani društva so se na srečanju s spominsko plaketo zahvalili Tomažu Makovcu za desetletno terapevtsko delo, pri katerem ga je nasledila Rosana Harej. Direktorica Zdravstvenega doma Ajdovščina,

Boža Ferfolja, je pozdravila navzoče in jim obljubila nadaljnjo podporo ustanove. Družabno srečanje je vsem dalo poguma za vztrajanje na zastavljeni poti. Nadja U. Pregeljc

DOGODKI

Latnik 160, 30. januar 2015

Naš večer na Škofijski gimnaziji Vipava z vinskimi kraljicami Špelo Štokelj, Majo Benčina in Karolino Kobal

Biti slovenska vinska kraljica V sredo, 7. januarja, smo na Škofijski gimnaziji Vipava pripravili prvi Naš večer v letu 2015 in v goste povabili tri nekdanje dijakinje naše gimnazije, ki jih druži skupna izkušnja biti slovenska vinska kraljica. V pogovoru z dijakinjo Nino Kobal in dijakom Matevžem Ferjančičem so Maja Benčina, Karolina Kobal in aktualna kraljica Špela Štokelj pred nami razgrnile mnogo zanimivega o tej za vse tri izjemni izkušnji. nje, predvsem pa je Špela pohvalila vzdržljivost obleke, v kateri se ni zgolj udeleževala sprejemov, ampak tudi sadila trte, trgala grozdje in ga v Slovenskih Konjicah (tako kot vse ostale) tlačila po starem z bosimi nogami. Karolina se je s svojo obleko »prepirala« cel mandat in jo morala ves čas popravljati, Maja pa ima na svojo, vinsko rdečo obleko, zelo lepe spomine. Bila je prva v vrsti kraljic, ki ni več nosila narodne noše, oblikovalko Stanko Blatnik iz Slovenj Gradca si je izbrala sama in z njo zelo lepo sodelovala.

Posebno leto, ki da veliko pozitivnega

Pogost in pomemben motiv za sodelovanje na izboru je za dekleta iz večjih vinarskih posestev promocija domačega vina, kar pa še zdaleč ni najpomembnejše. Vsaka od njih ima še dodatne motive,

Vino vinske kraljice

Vsaka vinska kraljica izbere tudi vino, s katerim se predstavlja. Tako Špela kot Karolina sta izbrali pinelo, le da je Špelina iz domače kleti, Karolinina pa Pinela 2009 iz Kleti Vipava 1894. Maja pa se je

O sebi so povedale

Naš večer je, kot se spodobi, odprla Maja Benčina iz Lož, ki je od trojice prva sedla na slovenski vinski tron, in sicer v letu 2007. Po končani gimnaziji se je leta 2006 vpisala na farmacijo in jo tudi uspešno zaključila. Danes z možem živi na Dolenjskem. Že dve leti za njo, leta 2009, je slovenska vinska kraljica

Foto Matic Slemič

postala Karolina Kobal iz Vrhpolja, kjer je ostala tudi po poroki. Karolina je ŠGV obiskovala v letih od 1999 do 2003 in zaključila študij razrednega pouka na pedagoški fakulteti. Najmlajša med njimi, Špela Štokelj s Planine, pa je trenutno študentka

na magistrski stopnji krajinske arhitekture, usposablja pa se tudi kot somelje. Tisto sredo sta jo kot aktualno vinsko kraljico za leto 2014 ločevala le še dva dneva do predaje krone 19. vinski kraljici Slovenije.

Foto Tomo Jeseničnik

med katerimi je zelo pomembna promocija vinske kulture, vse tri naše gostje pa so v šali povedale, da tudi enoletno sponzoriranje avtomobila ni zanemarljivo (Maja je vozila mitshubishija, Karolina Ukmarjevega hyundaija in Špela Fordovo fiesto). Od vsega pa so največ vredni prilagodljivost, javno

Projekt Slovenska vinska kraljica

Vinska kraljica Slovenije, ‘plemenita glasnica slovenskih vin in vinske kulture’, je naziv, ki ga od leta 1996 podeljujejo v okviru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Na osnovi javnega natečaja jo izbere posebna komisija, sestavljena pretežno iz vinarjev in sponzorjev. Na natečaj se lahko prijavijo slovenska dekleta, stara od 18 do 25 let, kandidatka pa mora biti samska, obvladovati mora vsaj en svetovni jezik in imeti vozniško dovoljenje. Pri izboru pa odloča marsikaj – predvsem morajo dekleta pokazati zelo veliko znanja o vinogradništvu in vinarstvu, zelo pomembni pa sta tudi komunikativnost in odprtost. V osemnajstih letih izbora je komisijo prepričalo že sedem Primork, od tega kar pet iz Vipavske doline in od teh kar tri ‘škofijke’.

Znaki slovenske vinske kraljice

Duplje 19a, 5271 Vipava

tel.: 05 36 45 109, gsm 041 405 911

Foto Nadja Ušaj Pregeljc

Najpomembnejši razpoznavni znak vinske kraljice je prenosljiva krona, ki jo vsaka kraljica preda svoji naslednici. Vsaka kraljica ima tudi posebno obleko. Izkušnje z oblikovanjem in šivanjem oblek so zelo različne. Špelino obleko je oblikovala Tamara Vogrin Tara, zadnjih pet let oblikovalka oblek vinskih kraljic, šivala pa Vipavka Martina Lavrenčič. Špela je povedala, da se na začetku z obleko »nista najbolj ujeli«, predvsem se ni našla v zeleni barvi, ki pa je po oblikovalkinih besedah barva Vipavske doline. Seveda pa je postala, tako Špela, po enem letu del

NOVO V PONUDBI

najem kombija za prevoz oseb 8+1.

+386(0)40-293-866 (Matej)

AKCIJA FEBRUARJU in MARCU, ob servisu vašega vozila

izpo

soja

/n 040 ajem ko -293 m -866 bija

Matej

040-293-866

2 litra olja GRATIS. akcija od 1.2. do 31.3. 2015

servis osebnih in kombiniranih vozil - diagnostika - test akumulatorjev

odločila za domače rdeče vino iz caberneta sauvignona in modrega pinota. Naziv vinske kraljice je tako seveda tudi izjemna priložnost za predstavitev in prodajo vin domače kleti, kar je za dekleta tudi eden pomembnejših motivov za sodelovanje – Špela bo svoje kraljičino vino še naprej tržila pod znamko Špela pinela.

Vsaka posamezna kraljica lahko prispeva tudi veliko svojega

Čeprav je izbor vinske kraljice precej utečen postopek, pa lahko, tako pravijo dekleta, prav vsaka pusti svoj pečat. Lahko se držiš zgolj prireditev, ki jih pripravi Pomurski sejem, lahko pa dodaš še veliko svojega. Karolina se je veliko naučila od Maje in od nje ‘prevzela’ tudi prijateljstvo z ‘gospodom Mirkom’ iz Bazovice, slovenskim zamejcem, ki vedno poskrbi, da se aktualna vinska kraljica spozna s tem delom slovenskega avtohtonega ozemlja. Poznanstva, ki iz tega izhajajo, so izjemna. Kar vse tri pogrešajo, je večja odprtost v tujino, kar je seveda povezano z denarnimi sredstvi. Maja je na tem področju orala ledino in uspelo ji je obiskati tudi ZDA, kjer so jo na Floridi in v New Yorku gostili slovenski izseljenci. Na tem področju, po besedah deklet, manjka tudi večja povezanost s turistično organizacijo – tako na lokalni kot državni ravni.

Foto Primož Žgavec

nastopanje, dvig samozavesti in izkušnje, ki jih v tem letu pridobiš, vključno z vsemi novimi poznanstvi in spoznavanjem Slovenije. Po izteku ‘mandata’ nekdanje kraljice nimajo več pravih obveznosti, jih pa pogosto vabijo na prireditve. Še posebej lepo se je vsako leto ob kronanju nove vinske kraljice srečati z nekdanjimi kolegicami – vse tri, Maja, Karolina in Špela so se v petek, 9. januarja., odpravile v Gornjo Radgono, kjer je Špela predala krono svoji naslednici, 19. vinski kraljici Slovenije, Sandri Vučko s Cvena pri Ljutomeru. Vsemu, kar so dekleta pred nami razgrnila v skoraj dvournem izjemno zanimivem in sproščenem pogovoru, lahko dodamo le še to, da glede na statistiko ne bo treba prav dolgo čakati, da bo slovensko vinsko kulturo zopet širilo dekle iz naše doline. Pogovor povzela Bojana P. Kompara

KULTURA

Latnik 160, 30. januar 2015

Ana Košir razstavlja Zrele breze Vande Žvanut ilustracije v Lični hiši “V zrnu peska je moj svet

V soboto, 17. januarja, je bilo v Lični hiši odprtje prve razstave v nizu šestih načrtovanih letošnjih razstav. S svojimi ilustracijami iz številnih knjig in revij za otroke in mladino se nam predstavlja avtorica Ana Košir.

in je nebo

v roži na poljani.”

V lanskem novembru je v desetih letih izšla že četrta knjiga Vande Avtorica razstave Ana Košir Foto: David Ličen Žvanut. Po pesniških zbirkah Le trave vedo ( 2004) in Pride dan, ko na Košir živi in dela v Lju- je bila ilustrator in karikaturist gokostanj zacveti (2007), kratki prozi bljani. Slikarstvo je diplo- spodarske redakcije časopisa Delo. Stopinje, koraki (2011), nam Vanda mirala na Akademiji za Trenutno največ ilustrira za revije Žvanut tokrat ponuja v branje spet likovno umetnost v Ljubljani. Že Ciciban, Cicido in Mavrico ter prinovo pesniško zbirko Breze zorijo. med študijem se je začela ukvarjati pravlja slikanico Čarobna omara piOsrednja pesniška teme zbirke je z ilustracijo, po diplomi tudi po- steljice Jane Bauer. V zadnjem času narava. Ivana Slamič je v spremni besedi zapisala, da se v avtoričinih pesmih kaže spoznanje, »da je samo del narave, enako pomemben kot trave, ruj, drobna marjetica, kot breze, ki jih gleda skozi okno dan za dnem, enako stare kot njeno bivanje ob njih, njene sogovornice, poslušalke in zaupnice ... Cela knjiga je pripoved in izpoved o njenem potovanju, njenem zorenju. O poti od jutra, njenega rojstva, prek poldneva do večera in pozne noči, ki jo čaka na koncu dneva. O njem in o drugih, ki so polnili in bogatijo, danes, njeno življenje, o Bogu in njeni poti do njega, o vsem, kar je okrog nje in kar je ona sama, o zemlji, domovini, ki ji pripada, o radostih, žalostih, sreči in nesreči, Odprtje razstave ki so bile in so bogastvo ur njenega življenjskega dneva. Vse njene ljubezenske pesmi v tej zbirki so klicno. Sama pravi, da je ilustracija pa se vrača k svoji priljubljeni likovprepojene z zavestjo odhajanja, a zanjo izziv. Ne vidi bistvene razlike ni zvrsti - portretu. odhod je nujen in z njim se sklepa med ilustracijo in ‘resno’ umetnoAvtorico je predstavila mag. naravni življenjski krog.« stjo. Meni, da so ilustratorji ume- Polona Kunaver Ličen, glasbeno tniški proletariat. Kot ilustrator se pa sta odprtje razstave obogatila moraš znati približati naslovniku, Matija Marc in Oskar Ličen. biti moraš malo psihologa, zato pa Na razstavi lahko občudujemo nič manj avtorski. Koširjeva je ilu- avtoričin bogat ilustratorski opus, ki strirala številne knjige za otroke je rezultat njenega vztrajnega dela in mladino, med drugim knjižno v že sorazmerno dolgi ilustratorski serijo Anica pisateljice Dese Muck. kilometrini. Napisala in ilustrirala je avtorsko Razstava, ki vas bo navdušila, je v slikanico o astronomiji za otroke z Lični hiši na ogled do 14. februarja. naslovom Zvezdogled Dore. Šest let Niko Ličen

krožkih v knjižnici in krožku ustvarjalnega pisanja pri MOST-u. Njeno pesem Knjiga smo izbrali za uvod v eno od poglavij zbornika Kjer knjige najdejo dom, ki smo ga izdali ob 150-letnici knjižničarstva v Ajdovščini in Vipavi. Njene misli in utrinki so objavljene v glasilih naših krožkov, najdemo pa jih tudi v vsakoletnem glasilu društva MOST in v zborniku Beseda je most, ki so ga leta 2009 pripravile članice krožka ustvarjalnega pisanja pod mentorstvom profesorice Ivane Slamič. Izbor kratkih zgodb iz zbirke Stopinje, koraki smo v Lavričevi knjižnici priredili v večjem tisku tudi za potrebe starejših v obeh domovih Predstavitev pesniške zbirke je vodila profesorica Ivana Slamič, Vandine pesmi in odlomke iz kratke proze je prebiral Boris Jež, vnukinja Živa Žvanut je predstavitev pospremila z violino, pevski zbor Večernica pa ji je, kot presenečenje, zapel pesem Slovenija, moja dežela. Na njeno besedilo jo je uglasbil pevovodja Miran Rustja. Vanda Žvanut, rojena v Podragi, živi v Ajdovščini. Svet njenega otroštva je bila Podraga. »Saj drugega sveta niti nisem poznala,« je bila iskrena. O sebi pove, da je čustvena, a močna, mati in žena. Ljubiteljica pisane besede, upajoča, da bi njeni zapisi (in pesmi) bili v veselje vsem, ki jih bodo prebirali. Že v mladosti je rada zapisala kakšne vrstice, pa tudi verze, ohranjene pa jih ima od leta 1987. Tudi sicer je zelo aktivna gospa, vedno nasmejana in sončna, s prijazno besedo do vsakega, vedno polna energije, želja in zamisli, kako jih uresničiti. O njeni priljubljenosti priča tudi obisk predstavitve njene pesniške zbirke v naši knjižnici, saj je bil naš prireditveni prostor pretesen za vse obiskovalce. Vanda poje pri pevskemu zboru Večernica, zelo rada odigra tudi kakšno vlogo v priložnostnih krajših gledaliških prizorih, je aktivna pri bralnih

v Pristanu v Vipavi in Domu starejših občanov v Ajdovščini, kjer jih zelo radi prebirajo. Ne samo, da gospa Vanda piše pesmi, jih, najboljše, pogumno v samozaložbi tudi izda v tiskani obliki. knjige tudi sama ilustrira. Za pesniško zbirko Breze zorijo pa je naredila izjemo in je tokrat naslovnica delo Nataše Ferjančič. Vanda Žvanut je res gospa mnogih talentov in želimo ji, da bi poleg pesmi v prihodnje našla čas še za zapis kakšnih kratkih zgodb iz njenih spominov. Z veseljem jih bomo prebirali. Zdenka Žigon

TRGOVINA ZELENI VRT tel.: 05 368 52 36 gsm 041 719 333

Gradiška 13, 5271 Vipava

ŠIROKA PONUDBA SADNIH SADIK

Široka ponudba vseh vrst sadnih sadik, kakija, žižule, asimine, goji jagod, aronija, malina, ribez ...

črna aronija domači radič sadike vrtnic v lončku 4,90 € jabolka 0,79€/kg na zaboj krompir 2,50€/10 kg semena sončnic, japonski javorji

CIPRESA THUJA 'SMARAGD'

urnik: pon-pet 8.30 - 12.00 in 12.30 - 16.30 sobota 8.30 - 12.00

Latnik 160, 30. januar 2015

KULTURA

Teden kulture v Podnanosu

Tradicionalni Teden kulture v Podnanosu, ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika, se bo začel v petek, 30. januarja 2015, z odprtjem razstave ‘Zdravljica 1844 2014’. Razstava v prostorih Krajevne skupnosti Podnanos bo na ogled do konca februarja. V soboto, 31. januarja, bo organiziran 12. zaporedni pohod ‘Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne’. Niz kulturnega dogajanja se bo nadaljeval v nedeljo, 1. ferbruarja, s premierno uprizoritvijo filma ‘Tistega lepega dne, 50 let pozneje’, ki je nastajal pred dobrima dvema letoma, ob počastitvi 50-letnice snemanja kultnega filma Tistega lepega dne. Učenci OŠ Vipava, podružnice Podnanos, bodo v četrtek, 5. februarja popoldan, v avli OŠ Podnanos, pripravili prireditev Knjižna menjalnica za vse generacije, s krajšim kulturnim programom. V soboto, 7. februarja, bo sledilo petje na vasi, pri katerem sodelujeta Oktet Vidus in MoPZ Matija Vertovec. Pesem bo zadonela na Lozicah, v Podragi, Podnanosu, Porečah, Orehovici in Podbregu. Teden kulture se bo v dvorani Kulturnega doma Podnanos zaključil na praznični dan, v nedeljo, 8. februarja, z Ur’co smeha v izvedbi domače dramske skupine Ga Pihnemo.

Letos bo že 12. pohod iz Šmarij do Podnanosa - Foto arhiv TD Podnanos

Razstava ‘Zdravljica 1844 – 2014’

Podnanos je tesno povezan z rojstvom slovenske himne. Letos obeležujemo 50. letnico smrti domačina in skladatelja Stanka Premrla, ki je himno uglasbil. Matija Vertovec, nekdanji duhovnik in vikar v Podnanosu, takrat Št. Vidu, pa je leta 1943 v Bleiweisovih Novicah objavil članek ‘Vinske trte hvala’ in na koncu članka pozval »prvega pesnika med nami, pevca ljubezni«, da trti napiše hvalnico. Leta 2014 je minilo 170 let, odkar je France Prešeren okoli Martinovega začel pisati svojo Zdravljico. Napitnica, ki kljub navidezni izrazni preprostosti in domačnosti nosi v sebi veliko artistično zmogljivosti, je mojstrovina, ki ne deluje samo z idejami, temveč tudi s svojo umetniško sugestijo. V okviru slovenskega kulturnega praznika bomo v Podnanosu te dogodke posebej obeležili in gostili razstavo Gorenjskega muzeja, ‘Zdravljica 1844 – 2014’. Odprtje razstave,

januarja, bo razstava odprta od 15. do 19. ure, v nedeljo, 1. februarja, od 11. do 20. ure, na praznik pa

slišati, da bi Štefucu za ženo dala še tretjo hčer? Zato so se domačini odločili jubilej primerno obeležiti. Podnanoške ‘gase’ so se od 22. do 24. junija 2012 prelevile v filmsko in gledališko prizorišče. Na štirih

Igran prizor iz kultnega filma - Foto Dinko Bizjak

posebej izbranih krajih, kjer so bili posneti ključni kadri, je kar 52 domačih gledališčnikov v živo kar 33-krat odigralo prizore po filmski predlogi. V filmu ‘Tistega lepega dne, 50 let pozneje’ gre za preplet prizorov iz Tistega lepega dne, z igranimi kadri, ki so nastali tistega junija, leta 2012.

v Podragi, ob 18.30, v Podnanosu pri ‘Johanovih’ (pred rojstno hišo skladatelja Stanka Premrla) ob 19.00, v središču Orehovice ob 20.00, Podbregu ob 20.30 ter nazadnje, ob 21.00 še v Hraščah.

Ur’ca smeha

Teden kulture v Podnanosu se bo zaključil v nedeljo, 8. februarja ob 16.30, v Kulturnem domu Podnanos, v veselem in hudomušnem ozračju

Knjižna menjalnica in petje na vasi

gran prizor iz kultnega filma - Foto Dinko Bizjak

od 15. do 19. ure. Vse ostale dneve je možen voden ogled razstave po predhodnem dogovoru pri predstavnici TD Podnanos Joži Kodre, na telefonski številki 070 799 309.

Petje na vasi - Foto arhiv TD Podnanos

ki smo jo v Podnanos pripeljali v sodelovanju z Lavričevo knjižnico Ajdovščina, bo v petek, 30. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu Podnanos. Uvodni predstavitvi razstave, v kateri bo sodelovala tudi njena avtorica Monika Rogelj, obogateni s kulturnim programom, bo sledil ogled razstave v prostorih krajevne skupnosti Podnanos. Razstavo si bo mogoče ogledati do 28. februarja. V soboto, 31.

griči od Šmarij do Podnanosa. Ker trasa pohoda ni krožna, bo organiziran prevoz šoferjev iz Podnanosa po svoja vozila v Šmarje. Čas hoje je od 3 do 4 ure, dolžina trase pa 16 km. Tura ni zahtevna in je tako primerna za vse starostne skupine. Zbor pohodnikov bo ob 8. uri na domačiji ‘Poljšakova brajda’ v Šmarjah. Pot vodi mimo Erzelja, kjer bo v cerkvi Sv. Mihaela ob 10.30 sv. maša, ki jo bo daroval župnik z Goč, g. Ivan Furlan. Za petje pri maši bo poskrbel moški pevski zbor iz Podnanosa, ki nosi ime po duhovniku Matiji Vertovcu. Po maši sledi degustacija vin pri družini Volk na Erzelju. Pohod se bo nadaljeval proti Gočam, kjer bodo za toplo malico poskrbeli na Frlanovi kmetiji. Pohod se zaključi v Podnanosu oz. njegovem

Dvanajsti pohod ‘Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne’

V spomin na duhovnika, poljudnoznanstvenega pisca, rojaka in učitelja vipavskih vinogradnikov, bo TD Podnanos v soboto, 31. januarja, organiziralo tradicionalni, že dvanajsti pohod ‘Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne’, ki se vije med vipavskimi vinorodnimi

zaselku Podbreg, s krajšo kulturno slovesnostjo v kleti ‘Vidus’, kjer bo sodelovala tudi aktualna Slovenka vinska kraljica Sandra Vučko, s Cvena pri Ljutomeru.

‘Tistega lepega dne, 50 let pozneje’

V nedeljo, 1. februarja, bo ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Podnanos premierna uprizoritev filma ‘Tistega lepega dne, 50 let pozneje’, ki je nastal ob 50-obletnici snemanja kultnega filma Tistega lepega dne, ki še danes velja za izstopajočo mojstrovino v zgodovini slovenske filmske umetnosti. Še posebej so na film čustveno navezani domačini iz Podnanosa, saj je bil skoraj v celoti posnet prav v Podnanosu, ki se je poleti leta 1962 spremenil v filmsko vas, v velik studio na prostem. Film je tako pomemben del krajevne identitete, saj vam bo skoraj vsak starejši domačin znal obuditi spomine in izbrskati zanimive anekdote, ki jih je doživel bodisi kot statist ali zgolj kot zvedavi opazovalec dogajanja. Spomini na snemanje filma so po pol stoletja še vedno živi. Le kako bi pozabili na Štefuca, dvakratnega vdovca, ki mora med italijansko okupacijo skrbeti za štiri otroke, ki jim obljubi novo mamo? Ali na mamo Pečanko, ki noče niti

Otroci OŠ Vipava, podružnica Podnanos, bodo pod mentorstvom učiteljic v četrtek, 5. februarja ob 17.00, v avli OŠ Podnanos pripravili Knjižno menjalnico za vse generacije in jo zaokrožili s krajšim kulturnim programom. Svoje prebrane knjige, slikanice, stripe različnih vsebin in starosti boste lahko zamenjali s takimi, ki so ostale še neprebrane. Poleg knjig, ki so v preteklosti pogosto delale družbo v dolgih večerih, je vaško življenje nekoč bogatilo petje na vasi in je predstavljajo pomemben del kulture posameznega kraja. V Podnanosu in njegovih zaselkih bodo petje na vasi obudili na predvečer kulturnega praznika, v soboto 7. februarja. Sodelovala bosta MoPZ Matija Vertovec in Oktet Vidus. Pesem bo zadonela na Lozicah ob 18.00,

Nova vinska kraljica Sandra Vučko - Foto Nik Jarh, AV studio

z Ur’co smeha. Dramska skupina Ga Pihnemo, ki že več let združuje amaterske igralce iz Podnanosa in okolice, bo skeče z raznoliko vsebino, od iskanja službe, inteligence in hemoroidov, nanizala v zabavno celoto. TD Podnanos

KULTURA

Skupina ‘Ga pihnemo’ iz Podnanosa v Kamnjah

V nedeljo, 21. decembra 2014, je na povabilo ŠKTD Kamnje – Potoče in KS Kamnje – Potoče v dvorani v Kamnjah gostovala igralska skupina Ga pihnemo iz Podnanosa s pestrimi prigodami v gledališki igri Snaha, avtorja D. H. Lawrenca, ki jo je napisal pred 155-imi leti in jo postavil v rudarsko mestece na Irskem. Igralci so jo dobro naštudirali in jo predstavili v domačem jeziku.

ozdravne besede obiskovalcem in predstavitev gostov večera je prebrala članica Kulturne sekcije ŠKTD-ja Lucija Lozar. V okviru Turističnega društva Podnanos je bila leta 2008 ustanovljena dramska skupina Ga pihnemo, ki ima po razlagi članov dvojni pomen, saj v ‘šembiskem’ žargonu »ga pihnemo« pomeni burjo in da jim je lepo – se imajo »fajn« - torej »ga pihnejo«. V času svojega delovanja so naštudirali že kar nekaj predstav in z dvema gostovali v naši

dvorani in sicer s predstavo Za nacionalni interes 19. marca 2011 in s Partnersko poroko 9. marca 2013. Najbolj so ponosni na poletje 2012, ko so ob 50 letnici snemanja filma Tistega lepega dne pripravili posebno predstavo z mnogimi sodelujočimi (vseh skupaj 52) in jo odigrali na lokacijah snemanja filma v Podnanosu tri dni zapored po 10krat na dan. Od 19. julija 2013 so po težki bolezni kljub izredno močni volji do življenja ostali brez režiserske in materinske roke Mare Bratuž.

A igralska ekipa ni ‘obupala’ in se je iz spoštovanja do pokojne in ljubezni do dramskih, igranih besedil tako rekoč vrgla na delo pod režijskim vodstvom Ljuba Freliha. Naštudirali so novo predstavo Snaha, pripravljene imajo krajše skeče in tako bogatijo svoj repertoar še z mnogimi nastopi. Ob tokratni predstavi Snahe na odru v Kamnjah so obiskovalci zelo pozorno spremljali pestro dogajanje o socialnih problemih, ločitvi sinov od matere, njuni navezanosti in obratno, pa odnosih med taščo in snaho, med zakoncema … Za še večje zaplete je poskrbela gospa iz sosednje vasi s šokantno novico in zapletom ni bilo videti ne konca ne kraja ... Predstava ponuja veliko življenjskih resnic o medsebojnih odnosih, sobivanju in se lahko kdo ‘najde’ v takšni ali podobni situaciji tudi v današnjem obdobju. Močan aplavz in večkratni poklon igralcev ter zahvala gostujočim je bila ob koncu predstave iskrena in podkrepljena z dobrimi željami ob božično-novoletnih praznikih ter da se ob primerni priložnosti zopet srečamo. Lučka L., foto: Bogdan L.

Benjamin Boben med zmagovalci natečaja Zaključil se je četrti umetniški natečaj za otroke ASTRA Talent, ki ga je podjetje SES organiziralo v devetih državah srednje Evrope (v Sloveniji, Bolgariji, Romuniji, Srbiji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem in Poljskem). Žirija, ki so jo sestavljali umetniki in predavatelji umetnosti, je izmed vseh prejetih del izbrala 12 zmagovalnih prispevkov.

Latnik 160, 30. januar 2015

Pihalni orkester Vrhpolje navdušil s filmsko glasbo Za letošnji tradicionalni božično-novoletni koncert so člani Pihalnega orkestra Vrhpolje združili moči s priznanim slovenskim kantavtorjem Adijem Smolarjem in skupaj poskrbeli za nepozaben večer.

ožični in novoletni prazniki so priložnost, da se za kratek čas umaknemo v zasebnost ter pozabimo na manj prijetne skrbi in težave, s katerimi se moramo vse pogosteje soočati in spopadati v našem vsakdanjiku. Je pa to tudi čas za oceno in presojo vsega doseženega v preteklem letu.

povedal:»Zahvaljujem se našemu dirigentu, ki nad nami nikoli ne obupa in nas s svojo predanostjo in optimizmom vodi od koncerta do koncerta. Hvala tudi vsem godbenicam in godbenikom, ki svoj prosti čas nesebično razdajajo naši godbi. Letos imamo veliko razlogov za veselje, saj nam je uspelo vzpostaviti godbeniško šolo,

Mladi glasbeniki Pihalnega orkestra Vrhpolje so tudi letos pod taktirko dirigenta Matjaža Medena organizirali božičnonovoletni koncert, ki se je odvijal v soboto, 20. decembra 2014, v športni dvorani Škofijske gimnazije v Vipavi. Program so začeli z Lux Aurumque (Luč in zlato) in z melodijami iz filmov Gospodar prstanov, Most čez reko Kwai in Zvezdne steze ogreli občinstvo za prihod Adija

kijo obiskuje 15 mladih ljubiteljev godbeništva. Delo z mladimi je temelj, na katerem gradimo in ki nam zagotavlja kakovostno delo tudi v prihodnosti.« Sledile so še znane melodije iz filmov Sam doma, Polarni vlak, Predbožična mora, Kekec, Bratovščina sinjega galeba in Sreča na vrvici. Pihalni orkester Vrhpolje, ki se je v letošnjem letu udeležil mednarodnega tekmovanja v Rivi del Garda in v hudi konkurenci

Smolarja. S svojimi uspešnicami je dodatno spodbudil šeststoglavo množico k smehu, ploskanju in prepevanju. V drugem delu koncerta je orkester z izvajanjem glasbe in animacijo filma, ki sta jo pripravila Jan in Danijel Skočaj, popeljal dvorano dobrih sto let nazaj, ko se je na svoji plovbi iz Evrope v Ameriko potopila vsem poznana ladja Titanik. Zatem je predsednik KD Pihalne godbe Vrhpolje, Vipava Janez Groznik v svojem govoru

zasedel peto mesto v svoji kategoriji, je koncert ob bučnem aplavzu zaključil s tremi dodatki, in sicer s tradicionalnim Radetzkyim maršem ter koračnicama San Carlo in Kranjsko dekle. jg, foto Jurij Lavrenčič

ed zmagovalci tokratnega natečaja je tudi Benjamin Boben, učenec OŠ Draga Bajca Vipava, ki je žirijo prepričal z risbico in jo poimenoval ‘Zgodba o satelitu’. Nagrajenih je bilo tudi šest otrok, čigar umetniška dela so prejela največ glasov v javnem glasovanju.

Cilj natečaja je bil spodbuditi sodelovanje in kreativnost otrok, ki so lahko ustvarjali na katerokoli temo, povezano s sateliti. Tokratni natečaj za otroke, stare od 8 do 15 let, je potekal od 1. oktobra do 30. novembra 2014. K natečaju je bilo povabljenih 944 šol iz omenjenih držav. Za vsako risbo, naloženo na spletno stran natečaja, pa bo podjetje ASTRA namenilo 1 evro v sklad hrvaškega Rdečega križa in tako prispevalo k

izobrazbi osnovnošolskih otrok na območjih Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki so jih prizadele lanskoletne poplave. Mednarodni natečaj ASTRA Talent je bil leta 2011 vzpostavljen z namenom zagotavljanja pomoči izbranim neprofitnim organizacijam ter spodbujanju osnovnošolskih otrok k spoznavanju tehnoloških napredkov s pomočjo umetnosti. Anja Rejc

Latnik 160, 30. januar 2015

Dogodki in prireditve v mesecu kulture

KULTURA

Ajdovščina, torek, 10. februarja ob 18.30

Celodnevna likovna delavnica za otroke Konec decembra je slikarka Breda Čuk v prostorih nekdanje trgovine Pri jagru v Podkraju pripravila še zadnjo likovno delavnico za otroke.

Posebej zanimiv avtorski večer bo oblikoval BOJAN BIZJAK - pisatelj, pesnik, urednik in kolumnist, tudi izjemno dober fotograf iz Ajdovščine. Podpisuje kar 23 knjig, ki so izšle med leti 1992 in 2015. Leta 2014 je izdal pesniško zbirko Nirvana poletja, že v začetku letošnjega leta pa je izšla njegova zadnja knjiga Šepet tišine. Zelo samosvoj avtor, ki se skozi pisanje poigrava z besedami, njihovim zvenom in pomenom, pravi, da je ravno v gnetenju besed njihov poseben čar. Sam poudarja, da išče v kratki prozi besedno ravnovesje z močno sporočilnostjo. V počastitev Dneva kulture bo Bojan Bizjak, ki je tudi urednik zgodb, nastalih v literarni delavnici Besedovalnica, in zgodb, ki so jih avtorji iz vse Slovenije poslali na literarni natečaj Lavričeve knjižnice, pripravil večer poezije in proze. Poseben poudarek bo dan njegovima zadnjima knjigama.

Ajdovščina, torek, 17. februarja ob 18.30

DNEVNIK SARDINCA FRANCA je zapis FRANCA PRAČKA (1903-1976) iz Dolge Poljane pri Ajdovščini. Marca 1943 so ga Italijani poslali v »posebne bataljone«. V tem času je vestno pisal dnevnik, ki razkriva, kako so živeli, kaj so delali, v kaj so upali in nad čim so obupovali Primorci, ki jih je usoda združila v teh taboriščih posebne vrste. Poleg dnevnika so v knjigi objavljena t.i. »mutasta pisma«, ki jih je Praček pisal v zvezek v času po razpadu Italije, ko od doma ni dobil nobene vesti, razmere pa so bile take, da ni mogel odposlati nobene pošte. V dnevniku so objavljene tudi njegove pesmi, ki jih je pod psevdonimom Klančar objavljal v časopisu Naša zvezda. Domov se je vrnil novembra 1945 po bivanju na Sardiniji, Korziki in Franciji. Knjiga je bogat dokument časa iz obdobja druge svetovne vojne!

Ajdovščina, torek, 24. februarja ob 18.30

DANILO LOKAR IN VELIKA VOJNA smo poimenovali razstavo, ki jo je avtorica, IVANA SLAMIČ, naslonila na zapuščino ajdovskega Prešernovega nagrajenca dr. Danila Lokarja. V pisateljevi ajdovski zapuščini so ohranjena pisma družinskih članov, prijateljev in mnogih drugih dopisovalcev. Razstava predstavlja pisma, zalepke in dopisnice, ki so nastale v letih 1914-1918, to je v letih 1. svetovne vojne, razkriva podobo zaledja Soške fronte, naraščajoče pomanjkanje, strah, življenje v Ajdovščini. Dopisnice in pisma, ki sta jih pisala Adolf Ivančič in Ivan Lulik, pa so nastajala sredi vojnega viharja. Ob tem boste spoznali tudi Lokarjev roman Leto osemnajsto, novelo Ples in kratko zgodbo Bela lisa, Izin konec. Časovno izhodišče vseh treh del je (prva) velika vojna.

Vipava, ponedeljek, 2. februarja ob 18.30

Ob svetovnem Dnevu mokrišč, 2. februarju, v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave iz Nove Gorice pripravljamo v vipavski knjižnici zanimiv večer, ki smo ga naslovili DRAGOCENA MOKRIŠČA. Letošnje geslo »Mokrišča za našo prihodnost, pridruži se nam!« poudarja izjemen pomen tega posebnega življenjskega okolja, o katerem bo pripovedoval krajši film, ki je nastal v okviru nacionalnega projekta Wetman. Film razlaga povezanost živega sveta z neživim in predstavlja nekatera slovenska mokrišča. Po ogledu bo KLAVDIJ BAJC, biolog in naravovarstveni svetovalec na ZRSNV predstavil zanimiva Mlake -mokrišče ali strelišče mokrišča Vipavske doline: ta so ostanki nekdanjih obsežnih mokrišč ob reki Vipavi ali pa so nastala na območju nekdanjih glinokopov.

BRALNA SREČANJA

VSAKO SREDO ob 10.30, bralno srečanje s ŠENT-om, LAVRIČEVA KNJIŽNICA Ajdovščina PONEDELJEK, 9. februar ob 11.00, DSO - Dom starejših občanov Ajdovščina SREDA, 11. februar ob 13.30, Center starejših PRISTAN Vipava, PONEDELJEK, 16. februar ob 10.30, VDC – Varstveno delovni center Ajdovščina TOREK, 17. februar ob 9.00 - KNJIŽNA SREČANJA OB KAVICI, LAVRIČEVA KNJIŽNICA Ajdovščina

URE PRAVLJIC

Pravljice v izvedbi Lavričeve knjižnice so na vrsti po naslednjem razporedu: AJDOVŠČINA: vsak četrtek ob 17.00. VIPAVA: vsako sredo ob 17.00 PODNANOS: vsako sredo ob 11.00 POTUJOČA KNJIŽNICA po razporedu Pravljica po waldorfsko Tudi letos v prostorih knjižnice v Ajdovščini in v Vipavi gostuje vrtec Zlata ptica z waldorfsko pravljico, v februarju ji bodo otroci lahko prisluhnili v naslednjih dnevih: VIPAVA: PONEDELJEK, 9. februar ob 17.00 AJDOVŠČINA: TOREK, 10. februar ob 17.00

eprav je bilo tokrat manj otrok kot običajno, pa je bila voditeljica zadovoljna, saj se je tako lahko bolj posvetila vsakemu posebej, predvsem mlajšim od pet let, ki pri delu potrebujejo več pomoči. V prvi polovici dneva so ustvarjali koledar za leto 2015. Vsak je naslikal dvanajst slik, za vsak mesec eno. V drugem delu pa so praznovali zaključek leta in si ob skodelici toplega čaja ter prigrizka ogledali animirani film. Otroci so nato izdelke z velikim veseljem odnesli na svoje domove. Urška Testen

Čaven podaril knjige

Knjigobežnica obdarjena Civilna iniciativa Čaven je za knjigobežnico v ajdovski Hiši mladih pripravila paket knjig.

njigobežnica v ajdovskih Palih ima na voljo zastonj knjige, ki jih ljudje podarijo. Projekt Knjigobežnice ljudi spodbuja k branju in medsebojnemu izmenjavanju knjig. Obiskovalce tako spodbujajo k branju in medsebojnemu izmenjavanju knjig, kar je tudi vodilo projekta Knjigobežnice ‘Oddaj knjigo, vzemi knjigo!’ Civilna iniciativa Čaven je zato zbrala okoli 40 knjig in jih pred božičem podarila v ta namen. »Ideja knjigobežnice je odlična. Prav je, da to podpremo, saj je bralna kultura na Vipavskem in drugod po državi že leta upada. Prav knjige pa so bogastvo, ki nam pomaga za izhod iz vsake krize,« je po izročitvi knjig povedal član iniciative Tino Mamić. Marko Rovtar

URNIKI AJDOVŠČINA Ponedeljek, torek, sreda, petek Četrtek Sobota VIPAVA Ponedeljek Sreda

9.00 do 18.00 10.00 do 18.00 8.00 do 13.00 12.00 do 18.00 15.00 do 18.30

Petek PODNANOS Sreda Petek DOBRAVLJE Sobota

12.00 do 16.00 11.00 do 14.00 17.00 do 19.00 9.00 do 11.30

Goriška cesta 12, 5270 Ajdovšcina

T: 059 211 656 info@dezis.si

www.dezis.si

Paket knjig za knjigobežnico

mejnik tjrm n konfin palin piket tondin 'z njimi zamejičimo parcelno mejo'

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

TUDI TO SEM

VUGIN KOTIČEK

KDO: TONE JERONČIČ Dijakom ste bili v aktivnem času učiteljevanja poznani kot predan zgodovinar, čeprav ste po izobrazbi tudi geograf. Je bila zgodovina vedno prioriteta na vaši poklicni poti ali vas je morda vrtinec naključij porinil na to področje? Pred vpisom na Filozofsko fakulteto sem najprej razmišljal o študiju nemščine in latinščine, vendar sem se bal, da bom imel težave z zaposlitvijo. Ko sem se leta 1971 vpisoval na Filozofsko fakulteto, sem bil nekoliko bolj naklonjen geografiji kot zgodovini, vendar sem zaradi pridobitve štipendije navedel, da bom študiral zgodovino pod A in geografijo pod B. Tega potem nisem hotel ali smel spreminjati. Leta 1976 sem diplomiral. Tedaj so na ajdovski gimnaziji in poklicni gradbeni šoli razpisali mesto zgodovinarja in učitelja predmeta Samoupravljanje s temelji marksizma. V Ajdovščini je bila moja prva in zadnja zaposlitev. Tehnike poučevanja so se v zadnjih 50 letih korenito spremenile. Kako ste sami doživljali spremembe na tem področju?

Na začetku moje poklicne poti smo bili učitelji predvsem predavatelji, kasneje pa je prevladalo stališče, da morajo dijaki postati aktivni soudeleženci pouka, kar smo dosegli z uvajanjem aktivnih metod dela. Priznam, da je bilo težko začeti z novim načinom, ker smo na Filozofski fakulteti dobili premalo pedagoškega in didaktičnega znanja. Hkrati pa so tudi izkušnje pokazale, da nove metode ne prinašajo pričakovanega učinka. Pri zgodovini je zanimiva pripoved učitelja pritegnila dijake bolj kot skupinsko ali individualno delo ali delo s tekstom. Ponovne uvedbe mature leta 1995 sem se veselil, ker se mi je zdelo, da se mora gimnazija zaključiti z maturo kot končnim rezultatom štiriletnega izobraževanja. Žal se je pokazalo, da ima matura, kot je bila zamišljena po usmerjenem izobraževanju, tudi veliko pomanjkljivosti. Vaši najožji sodelavci vedo povedati, da ste strasten bralec. Kakšno mesto zaseda literatura v vašem življenju? Po kateri literarni zvrsti radi posegate?

Berem več kot pred leti, ko so bili otroci še majhni. Kaj najraje berem? Najraje romane z zgodovinsko, pustolovsko in znanstvenofantastično tematiko. Všeč so mi potopisi, biografije in ljubezenski romani. Prebiram dnevno časopisje, da bi bil na tekočem z gospodarstvom, politiko in kulturo. Poglabljam se v strokovno literaturo, vendar zdaj v pokoju že malo manj. Všeč so mi tudi dela z razmišljujočo tematiko: o problemih človeštva, človeškem značaju, okoljski problematiki in duhovnosti. Ob upokojitvi so mi kolegi iz zgodovinsko-geografskega aktiva kupili zelo zanimivo knjigo Sapiens – kratka zgodovina človeštva, ki me je zelo navdušila, saj obravnava razvoj človeštva na filozofski način. Zato bi jo priporočal v branje. Odmik od aktivne redne zaposlitve prinaša kar nekaj sprememb, zagotovo pa se človek lahko končno ukvarja z dejavnostmi, za katere mu je prej zmanjkovalo časa. Katerim stvarem se boste bolj posvečali v prihajajočih letih? Spoštujem načelo »zdrav duh v zdravem telesu«, zato se posvečam

... OD PILONOVCEV BOŽIČNO-NOVOLETNA PRIREDITEV

Še v prazničnem decembru, 19. 12. 2014, je bila v dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini božično-novoletna prireditev dijakov Srednje šole Veno Pilon, ki jo vsako leto ponovimo trikrat. Jutranji prireditvi sta namenjeni dijakom, večerna pa staršem. Vsebina predstave je bila vezana na pravljice in pesmice, ki kmalu po začetku šolskega leta začnejo nastajati v vsakem od oddelkov 4. letnikov Predšolske vzgoje. Dijaki in dijakinje pesmice sami tudi uglasbijo. Letos je skozi vse pravljice »pihala burja« – to je bila izbrana tematika, ki so ji dijaki sledili. In tudi predstava se je začela z burjo, jo počastila in ji priznala mesto tu, v Vipavski dolini

ZA VAS ...

in Ajdovščini. Burja je odnesla pike pikapolonici in nagajale zajčkom, da se niso mogli igrati, prinesla je tudi sneg v dolino in snežaka, ki je oživel

in zaplesal. A burja je ponovno zapihala in ga odnesla. Zmedo je naredila tudi med knjigami v knjižnici … vsemu navkljub pa vseh črk ni premešala in ne odnesla vseh knjig. V rokah dijakinj se je znašla knjiga, ki se je začenjala z letnico 1914; o Slovencih v vojni za časa Avstroogrske, hotenju bridke usode, da se slovenski vojaki niso vrnili domov že v jeseni istega leta, kot so sprva pričakovali. Jesen se je prevesila v zimo tudi za vojake na zahodni fronti in prišel je božič s spontanim božičnim premirjem leta 1914. Nastopajoči dijaki so si med drugim zaželeli tudi, da ne bi bilo več vojne … In praznične pesmi, kar nekaj jih je bilo, so nas odnesle praznikom naproti. Skozi predstavo so nas popeljali dijaki kot recitatorji, pevci, plesalci in instrumentalisti. Vsi po vrsti so bili čudoviti in skupaj smo ustvarili to, kar smo na začetku poimenovali božično-novoletna prireditev. Mi verjamete? Še vedno se lahko o tem sami prepričate, saj si prireditev lahko ogledate na You Tube (… prireditev vp …). Vsem nastopajočim, njihovim mentorjem ter tehnični ekipi se zahvaljujem. Metoda Malik, prof. glasbe

» Dobro jutro,« so me pred kratkim pozdravile lepe modre oči na poti v šolo. »Ali se me še spomnite?« me je ogovorila mlajša ženska in nadaljevala: »Ko sem Vas srečevala, sem vedno premišljala, ali naj pristopim in Vam povem, kako sem Vas doživljala, ko ste me v petem razredu osnovne šole učili slovenščino. Vedno sem se strahopetno umaknila, danes pa se ne bom.« V hipu sem se spomnila, kako sem pred mnogimi leti na Osnovni šoli Danila Lokarja dopolnjevala ure, ki so mi manjkale do polne obveznosti na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina. »Rada bi se Vam zahvalila, ker ste v meni vzbudili ljubezen do slovenščine, ki sem jo prenesla tudi na svojega sina,« mi je zatrdila. Kako lepo mi je zaigralo v srcu. Moje pedagoško poslanstvo je namreč tudi to, da kot profesorica materinščine navdušim otroke za lepoto našega jezika in jih skozi pogovor o ravnanju literarnih likov v obravnavanih besedilih vzgajam v sočutne in odgovorne posameznike. Seveda so pedagoški načini za doseganje tega cilja v petem razredu osnovne šole drugačni kot v četrtem letniku srednje šole. Spomnim se, kako mi je bilo težko miselno preklopiti iz poučevanja v četrtem letniku srednješolske družboslovne usmeritve na peti razred osnovne šole, ki sem ga takrat tudi poučevala. Bila sem v »posvečenem stanju« in moj otrok je zaradi živahnosti petošolcev, ki sem jih težko »krotila«, protestiral z močnim brcanjem. »Dobro se Te spomnim,« sem ji zagotovila in ji povedala, kako mi je s svojimi besedami polepšala dan. Z novo energijo sem nadaljevala pot proti šoli z mislijo, da moje pedagoško delo ni zaman, čeprav se mi včasih zdi »sizifovo«.Topel stisk roke bivšega dijaka, iskren nasmeh na obrazu in tople besede, ki mi jih nameni, mi dokazujejo, da »vuga« ni le ptica, ki v tem trenutku je, v naslednjem pa je ni več, ampak beseda, ob kateri se vzbudijo spomini … To pa je mnogo. Hvaležna sem za to.

telovadbi v fitnesu, pohodom v hribe ali teku. Tudi sedaj imam svoje vsakodnevne zadolžitve: prevoze otrok v šolo, domov in k popoldanskim aktivnostim, pomoč v gospodinjstvu in pri urejanju doma ter okolice. Obdelujem manjši vrtiček in pridelujem eko zelenjavo. Svojo »profesijo« sem obesil na klin in jo zamrznil za nedoločen čas. Sicer svoje zgodovinsko, geografsko in

drugo znanje uporabljam za pomoč svojima osnovnošolskima otrokoma. Ni mi dolgčas, vstajam enako zgodaj kot prej in tudi spat grem ob istem času. Lahko se posvečam reševanju križank, rebusov in sudokujev. V načrtu pa imam tudi učenje tujih jezikov in izpopolnjevanje že osvojenih. Gotovo se bo našlo še kaj.

DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA ASTRONOMIJE

V soboto, 10. 1. 2015, se je na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina odvijalo državno tekmovanje iz znanja astronomije za osnovnošolce in srednješolce. Štirje dijaki so na tekmovanju dosegli srebrno priznanje in s

tem dokazali, da sodijo med dijake z zelo obsežnim znanjem s področja astronomije. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije nas je pohvalilo kot odlične gostitelje. Na dan tekmovanja smo odprli tudi razstavo fotografij astronomskih objektov, ki so nastale v zadnjih treh letih ukvarjanja z astrofotografijo na naši šoli. Občanom sporočamo, da si razstavo lahko ogledate v pritličju naše šole. Andrej Rutar, prof.

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina KO SREDNJEŠOLSKA BURJA PIHA PO VRTCIH

Projekt prazničnih igric po vrtcih je postal prepoznavni način dobrega povezovanja šole z lokalno skupnostjo in vrtci, ki četrtošolcem izobraževalnega programa Predšolska vzgoja omogočajo opravljanje praktičnega usposabljanja z delom v času njihovega štiriletnega šolanja. Projekt prazničnih igric na šoli izvajamo že vrsto let. Vsako leto ga nekoliko spremenimo z namenom,

da dijaki pokažejo usposobljenost za dramatizacijo, scenografijo, igro

in uglasbenitev umetnostnega dela. Novoletne igrice so avtorska dela dijakov pod mentorstvom učiteljic strokovnega modula Ustvarjalno izražanje otrok in drugih izbirnih modulov. Projekt je precejšen organizacijski zalogaj za SŠ Veno Pilon Ajdovščina. Zahteva prilagoditev šolskega

NOVOLETNA IGRICA ZA PREDŠOLSKE OTROKE

urnika, sodelujočih spremljevalcev in dijakov. Letos smo izpeljali kar 125 nastopov v različnih vrtcih in razredih prve triade osnovne šole po Vipavski dolini, Notranjski, Krasu, zamejstvu, Goriški, Soški dolini, na Idrijskem in tudi po škofjeloškem koncu. Dnevno so dijaki odigrali tri različne igrice: Pikapolonica išče pike, Burja v zajčkovi deželi in Burja reši zmedo. O uspešni izvedbi so nas najbolj prepričali malčki v vrtcih, ki so na koncu nastopov obsedeli in čakali, da se bo dogajanje kar nadaljevalo. Ob zaključku letošnjega projekta prazničnih igric smo mentorice zadovoljne ugotovile, da smo na pra-

vi poti k doseganju poglavitnega cilja: dijakovega celostnega doživljanja tovrstne izkušnje s strokovnega področja in pridobivanja poklicne kompetence. Karmen Lemut, mag. org. Organizatorica projekta

BURJA REŠI ZMEDO

»Burja nam je pomagala, dim iz mesta je pregnala, zdaj veseli smo prav vsi, burja, burja hvala ti!«

Tako smo skupaj z otroki prepevali po vrtcih, kjer smo dijaki 4. e razreda Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina opravljali delovno prakso. Na igriv način smo z igrico Burja reši zmedo otrokom prikazali, da ni le mrzla in neprijetna, ampak prinaša tudi koristi … … Zapihala je močna burja, ki je pripihala knjižničarko na oder. Nagovorila je otroke in jih pritegnila k spremljanju predstave: bratec in sestrica živita v velikem, sivem mestu. Najraje zahajata v knjižnico, ki je na koncu mesta, obdana s čisto naravo. Nekega dne se odločita, da bosta izposojeno knjigo prebrala na bližnjem travniku. Vendar jima vreme ponagaja. Naenkrat zapiha močan veter in odpihne besede iz knjige. Otroka jih ulovita in narobe razvrstita v knjigo. Medtem ko se čudita svoji zmedenosti, izza gora zapiha močna burja in reši zmedo v knjigi. Iz mesta pa odpihne umazan smog. Nam dijakom burja ni prav nič pomagala, ko smo ustvarjali igrico. Slikanico z istim naslovom sem napisala že lansko šolsko leto in zanjo prejela tretjo nagrado na literarno- likovne natečaju v okviru Vzgojiteljade 2014, ki je letos potekala v Ajdovščini. Napisana je v verzih in ima poučno vsebino. Služila nam je kot podlaga za dramatizacijo. Scenarij, kostume in sceno smo oblikovali ves oktober in november. Najmanj dela smo imeli pri izdelavi kostumov, saj v igrici večinoma nastopajo ljudje. Veliko več časa smo porabili za oblikovanje scene in rekvizitov. Posebne preglavice nam je povzročila izdelava meter visoke

knjige, ki so jo otroci kasneje najbolj občudovali. Da bi bila vsebina igrice še bolj razigrana, smo napisali in uglasbili tri krajše pesmice ter jih vključili v igrico. Imeli smo različna mnenja in veliko smo se usklajevali, zato nam je na koncu skoraj zmanjkalo časa za dovršeno odrsko uprizoritev. Bližajočih nastopov smo se zelo veselili, zato smo se potrudili in pravočasno izdelali zanimivo sceno. Komaj smo čakali, da stopimo pred otroke in jim zaigramo. Pred prvim nastopom, ki smo ga imeli v vrtcu Sovodenj blizu Gorenje vasi v Poljanski dolini, smo se dobro pripravili. Zaupali smo vase in verjeli, da nam bo uspelo zaigrati odlično predstavo. Vedeli smo, da moramo biti prepričljivi, saj igrica zahteva obojestransko sodelovanje. Uspelo nam je. Otroci so z nami prepevali in odgovarjali na vprašanja, s katerimi smo jih nagovorili. Bili so navdušeni nad predstavo, mi pa nad njihovim sodelovanjem. V vsakem vrtcu so nas na koncu pogostili in nam v spomin dali darila, ki so jih sami izdelali. Nekaj utrinkov iz naših novoletnih igric smo zaigrali tudi na novoletni prireditvi, ki jo vsako leto organizira srednja šola Veno Pilon in je namenjena dijakom ter domačinom. Tako jim predstavimo naše delo in jim hkrati popestrimo praznike. Vesela sem, da sem z igrico razveseljevala otroke. Te izkušnje ne bom nikoli pozabila. Vodila me bo na moji nadaljnji poklicni poti. Mihela Marc, 4. e

POSKRBIMO ZA UREDITEV VEGETACIJE OB CESTAH IN S TEM PRISPEVAJMO K VEČJI VARNOSTI UDELEŽENCEV V PROMETU Spoštovani občani, s ciljem zagotovitve čim večje varnosti udeležencev v prometu vas želimo ponovno opozoriti na obvezno upoštevanje določb 21. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki govorita o vzdrževanju vegetacije: »Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno. Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.« V skladu s 14. točko 2. člena Zakona o cestah je cestišče definirano kot »del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča. V praksi to pomeni, da: - da je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost cestišča, - zaradi preglednosti višina žive meje ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča, - morajo biti drevesa, ki rastejo ob omejenih cestah, obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m (slika). - mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste (slika). Obenem vas opozarjamo tudi, da je prepovedano: - po cesti vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge, brane in ostalo kmetijsko orodje ter druge dele tovora, - na ali ob cesti nameščati ali odlagati les, opeko, odpadne in druge materiale ali predmete, ki lahko poslabšajo ali onemogočijo preglednost ceste oziroma ovirajo ali ogrožajo promet, poškodujejo cesto ali poslabšajo njeno urejenost, - orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina

ŠOLSKA

Veseli december na OŠ Šturje Ajdovščina Kot vsako leto je prednovoletni čas na naši šoli povezan z druženji in dobrodelnostjo.

a podružnici v Budanjah so 25. novembra 2014 povabili starše in stare starše na skupno druženje z delavnicami. Učenci prve triade so skupaj z njimi izdelovali adventne venčke, učenci 4. in 5. razreda pa novoletne voščilnice. Venčke in voščilnice so nato po simbolični ceni prodajali, sredstva pa namenili v šolski sklad. S tem denarjem bodo lepše trenutke v šoli doživeli tudi otroci iz socialno šibkejših družin. V ponedeljek, 15. decembra 2014, so učenci podružnične šole skupaj z otroci iz oddelkov vrtca nastopali na novoletni prireditvi. Zahvalili so se staremu letu in pripravili dobrodošlico novemu. Obiskovalcem so se predstavili z recitacijami, pesmimi in igrico Sneženi mož. Naši učenci so bili v decembru dejavni tudi na različnih prireditvah, ki so jih organizirala društva in ustanove v Ajdovščini. Tako so člani folklornega krožka in otroškega pevskega zbora 6. decembra nastopali na proslavi ob 100-letnici

Planinskega društva Ajdovščina, člani lutkovnega krožka so dan prej z igrico Buča Debeluča razveseljevali otroke delavcev tovarne Tekstina. Učenci, ki obiskujejo dramski krožek na predmetni stopnji, so nastopali na prireditvi Vsi drugačni, vsi enaki, recitatorji z razredne stopnje pa skupaj s člani mladinskega pevskega zbora na miklavževanju.

Na matični šoli v Šturjah smo imeli v torek, 9. decembra, že tradicionalno novoletno prireditev z dobrodelnim sejmom. Nastopajoči so nas popeljali skozi zimsko pravljico petja, plesa in razigranih besedil. Po prireditvi so lahko obiskovalci na sejmu kupili izdelke učencev, ki so jih izdelovali na tehniških dnevih. Ves zbrani denar smo namenili šolskemu skladu. Že zjutraj, 24. decembra, pa smo se v telovadnici šole zbrali na proslavi v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Devetošolci Maja, Nika, Jakob, Bor in Gregor so skozi besedilo, pesem in projekcijo pokazali pot do samostojne Slovenije skozi čas. Po himni je ravnateljica vsem zaželela mirne, vesele in zdrave božično novoletne praznike. Še enkrat hvala vsem, ki v tako velikem številu obiskujete naša skupna druženja in prispevate, da lahko pomagamo tistim, ki našo pomoč potrebujejo. OŠ Šturje

Obisk frizerskega salona v Ajdovščini V Centru za rehabilitacijo, izobraževanje in usposabljanje Vipava poteka projekt program dodatnega usposabljanje odraslih. Tako smo v ponedeljek, 1. decembra, odšli na ogled frizerskega salona. Tam nas je čakala frizerka Marija Stibilj, ki je letos praznovala 40 let dela v salonu. Najprej se je sfrizirala Lea, ki se je odločila, da si bo ostrigla lase. Nato je bila na vrsti Ema, ki je hotela imeti kodraste lase. Saša si je oprala in sfenirala lase. Vse to je delala gospa Marija. Dekleta smo ji pri tem pomagala. Poskusile smo oprati glavo, sušiti in navijati lase s krtačo ter s kodralnikom las. Meni je bilo to delo zelo zanimivo in sem pri tem zelo uživala in pomagala. Zmenili smo se, da v januarju ponovimo obisk salona. Hvala gospe Mariji Stibilj, da nas je sprejela in predstavila njeno delo. Vanessa Barič

ospa Marija nam je predstavila njeno delo in pripomočke, ki jih potrebuje pri

urejanju strank. Potem se je odločila, da nam uredi pričeske in da pri tem tudi vsi pomagamo.

Latnik 160, 30. januar 2015

Socialne oskrbovalke na domu prejele certifikate Trimesečni program usposabljanja socialnih oskrbovalk na domu se je zaključil s preverjanjem in potrjevanjem NPK. Vseh deset kandidatk je uspešno opravilo preizkus in pridobilo certifikat NPK Socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu.

Skupinska fotografija s podelitve certifikatov

sposabljanje je potekalo pod vodstvom odličnih predavateljev Alenke Naglost, Petra Kompare in Tamare Kofol. Prvi del programa je ponudil teoretične osnove, drugi del pa njihovo uporabo in nadgradnjo skozi praktično usposabljanje. Udeleženke so povedale, da so pridobile veliko novih znanj, ki jih bodo lahko uporabile pri svojem delu in da so bila predavanja zelo zanimiva in dinamična.»Velika zahvala Ljudski univerzi Ajdovščina in strokovnem kadru, da jim uspe organizirati tako kvalitetna predavanja in predvsem poiskati odlične predavatelje. Zase lahko trdim, da je bil vsak trenutek

v programu polno izkoriščen in predvsem poln pozitivne energije,« je ob zaključku povedala udeleženka programaTatjana Ivančič. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim predavateljem, ki so zgledno opravili svojo nalogo. Zahvala gre tudi Zavodu Pristan Vipava, ki je odstopil prostor za opravljene izpita, in vsem institucijam, ki so omogočile brezplačno opravljanje prakse, s katero so udeleženci dobili dodatne izkušnje. Vsem socialnim oskrbovalkam iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha na novi poklicni poti. Eva Mermolja

Latnik 160, 30. januar 2015

Matematični tabor dijakov Škofijske gimnazije Vipava in Gimnazije Želimlje

Matematične viže Od srede, 7. januarja, do petka, 9. januarja, se je na Škofijski gimnaziji Vipava odvijal projekt Matematične viže. Že iz naslova je razvidno, da gre za sodelovanje med našo, vipavsko gimnazijo (vi-) in sestrsko gimnazijo Želimlje (-že).

ako kot se melodija najlepših viž vtisne v srca ljudi in med njimi nikoli ne utihne, se za spopadanje z zanimivimi matematičnimi izzivi vedno najde čas v življenju tistih navdušencev nad aritmetiko, algebro in geometrijo, ki smo se tabora udeležili.

Vse tri dni smo se spoznavali z različnimi vejami matematike. Ogledali smo si reševanje diofantskih enačb, utrdili svoje znanje geome-

programiranja fraktalov podali v širen svet vzorcev. »Zelo zanimivo je bilo opazovati simetrijo v naravi, navdušen pa sem tudi nad fraktali in programiranjem,«je bil eden od odzivov na izbrane teme. Nikakor pa časa ni zmanjkalo za »nematematične« vsebine. V četrtek

ŠOLSKA

Obisk CIRIUS-a in poklon objemčkov Na podružnični šoli Šmarje smo se v mesecu novembru preko spleta priključili slovenski akciji Objemčki, ki je že več let prisotna na naših tleh, s sponzorjem bonbonov Pez. zavoda CIRIUS v Vipavi. Z ravnateljico Erno Žgur sva se domenili, da jih obiščemo v zadnjih decembrskih dneh. V ponedeljek, 22. decembra, smo prišli v CIRIUS. Vsi so nas zelo lepo sprejeli in učenci so bili nadvse veseli toplega sprejema, nasmejanih otroških lic in iskrenega smeha. Učiteljice so nam predstavile zavod in nas odpeljale v dnevne prostore. Najprej smo se spoznali, se malo poigrali, pojedli sladko malico ter jim zaigrali kratko dramsko igrico. Ob koncu srečanja smo jim poklonili svoja darila. Otroci so bili zelo veseli, niso pričakovali daril,

Predstavili smo se jim s kratko dramsko igrico

dločili sva se, da sešijeva mehke in nežne, iz filca narejene rožice, ki bodo namesto listov imele roke, kot bi objemale obdarovance, katerim je namenjen objem. V petek, dan pred Miklavževim prihodom in obdarovanjem, smo začeli šivati objemčke tekom pouka pri likovni umetnosti. Preko obeh ur so postali objemčki polni, mehki in nasmejani. Tako, da sva jih midve le dopolnili in popravili, kjer je bilo potrebno. Naslednji teden smo s starši in starimi starši imeli novoletno srečanje in z njimi smo izdelali

Skupna fotografija po poklonu objemčkov

še posebno takšnih ne, zato je bila njihova zahvala resnično iz srca. Naši učenci so bili pa deležni spoznanja, da je resnično srečen le tisti, ki nekaj podari. Kajti dajati nekomu je nekaj najlepšega, kar lahko storiš sebi in njemu. Hkrati pa so spoznali pravi smisel prazničnih božičnih dni. Ob prihodu nazaj na podružnico smo v Vipavo poslali nekaj kratkih sporočil o našem obisku pri njih ter se jim zahvalili za prijaznost in gostoljubnost. Mateja Kompara in Petra Koncut

popoldne smo se odpravili na pohod po Vipavi in Zemonu, ogledali smo si tudi mozaik v vrhpoljski cerkvi, zvečer pa smo se v dijaškem domu

Igrali smo se nekaj igric

rumeno zvezdico iz filca, katero smo namenili tudi podariti. Učenci so se akcije zelo razveselili, kot tudi sladkega presenečenja, ki

trije, opazovali zanimivo simetrično strukturo organizmov, doživeli vektorski pozdrav in se s pomočjo

nasmejali ob ogledu dramske igre, ki jo je pripravil domski dramski krožek. Tridnevno druženje, prepleteno z usvajanjem novih matematičnih znanj, druženjem in tkanjem novih prijateljskih vezi je bilo za vse nas poučna in zabavna izkušnja, ki nam bo za vedno ostala v lepem spominu. Kot so pred odhodom dejali Želimeljčani: »Bilo je zelo fajn, veselimo pa se že našega naslednjega druženja!« Aljaž Bratina

jim ga je podaril pokrovitelj - dobili so bonbone s figurico in lizike. Po razmisleku sva se odločili, da objemčke poklonimo varovancem

Spoštovane partnerje in stranke obveščamo, da smo s 1. 1. 2015 spremenili sedež, ki je odslej Vipavska cesta 58, Rožna Dolina, Nova Gorica. Odvetniška pisarna Polanc d.o.o.

Latnik 160, 30. januar 2015

FAMA VIPAVA VABI

PUSTOVANJE 2015

Ptujski kurenti bodo na poti po naših krajih letos obiskali: PETEK, 13. februarja: 09.30 - Obisk KS in ŠOLE v Vrhpolju

11.00 - Glavni trg Vipava – sprejem pri županu 16.00 - Tradicionalno pustovanje z kurenti in izbor najboljših pustnih mask

v trgovskem centru FAMA Vipava. V šotoru na notranjem parkirišču centra FAMA. 17.00 - Obisk KS Slap in vipavske vinske kraljice.

SOBOTA, 14. februarja:

Občina VIPAVA

9.30 - Ajdovščina Market FAMA “NA PLACU” Lavričev trg

DAM - FEST

11.00 - Šempas FAMA MARKET ZAN

21.00 - Pustovanje za staro in mlado v šotoru na notranjem parkirišču Centra Fama Vipava. Lepe nagrade za najboljše maske.

ROCK'N BAND in ORLEK

tel.št.: 05/364-74-00 TRAKTORSKI MULČERJI

V PONUDBI! - SEMENSKI KROMPIR - SEMENSKA ŽITA - FUNGICIDI (za predspomladansko škropljenje sadnega drevja)

- TRAKTORSKI AKUMULATORJI - TRAKTORSKE GUME IN OLJA

UGO

PELETI S CERTIFIKATOM

D NO !

BRIKETI

(bukovi) pak. po 10kg

NA ZALOGI GNOJILA! NPK 15-15-15 kappa ORG.GNOJILO SUPERSTALATICO 25/1kg

VSAKO SOBOTO in NEDELJO V FEBRUARJU

OB HRANI RADLER LIMONA GRATIS Nudimo vam : malice, pice, kalamere, testenine, njoke, žlikrofe, solate in sladice.

INFO: 040 166 932, 041 951 039 www.facebook.com/picerija na placu

MNENJA

Latnik 160, 30. januar 2015

Marijan Božič

Dragica Čuk Novak

Tema meseca Luka Mesec

Bumerang

uka Mesec je star 27 let in je po poklicu politolog. Bil je eden vodilnih organizatorjev protestniških (vstajniških) gibanj. Kot prvak stranke Združena levica (ZL) ter njen poslanec v državnem zboru precej javno nastopa ter seveda razglaša svoje levičarske poglede na našo in svetovno družbo. Verjetno je fejst fant, vendar vidim na njem eno veliko napako. Rodil se je namreč približno sto let prepozno.

Takrat so bile ideje, ki jih razglaša, zgodovinsko še kako upravičene. Ideja komunizma je bila namreč nezakonski otrok brutalnega prvobitniškega kapitalizma buržoaznih slojev osemnajstega in devetnajstega stoletja. Ta otrok, rojen iz posilstvenega razmerja kapitalizma in revščine, je nato odšel s trebuhom za kruhom, ter našel svoj krušni dom v Rusiji. Samorastniški, in brez staršev zgodovine kot je bil, je seveda delal napako za napako in nazadnje poniknil v samoizničenje. Imel je svoj čas, svoj teren, ki si ga je do potankosti, ideološko pa tudi fizično z nasprotniki svoje ideje vred, počistil (do tal). Zgodovinsko gledano torej na tem planetu nima več bivanjske pravice. Istočasno so namreč

nekatere države z demokratično ureditvijo ter kapitalističnim pristopom izoblikovale mnogo bolj socialno, urejeno in varno družbeno okolje. Zakaj kapitalizem kot osnova? Ker je tudi egoizem kot osnova bivanja na tem planetu. Začne se s prerivanjem spermijev v borbi za zmago in življenje. Nato se ta 'zmagovalec' na ves glas dere v zibelki za vsako najmanjšo stvar, ki mu ni po godu. Nato hoče zmagati med vrstniki in na koncu še uspeti v družbi. Evolucija je namreč trajna revolucija. Če okrniš tisto, kar je prvobitno v njej, deluješ proti naravi, kar so poizkusi komunizma iz prejšnjega stoletja dokazali 'v živo'. Prevelika materialna in socialna varnost telesno in razumsko poleni človeka, ki na koncu samo še čaka, da mu bo država kaj dala. Toda vrnimo se nazaj k Luki Mesecu, ter njegovi teoriji (doktrini) demokratičnega socializma ter posledično socialnega podjetništva. Da stvar res deluje, bi njemu, Združeni levici, vsem sindikatom s pametnima Štrukljem in Semoličem na čelu predlagal, da vsak od njih odpre svoj s.p. ali d.o.o. ter zaposlijo po nekaj delavcev, seveda vse v duhu socialnega podjetništva. Kaj bodo ustvarjali prepuščam njihovi izbiri, saj ko jih poslušam, ugotavljam, da se razumejo prav na vse. Ko bodo uspeli na svetovnem tržišču kot naš Pipistrel, jih bodo hoteli posnemati po celem svetu. Tako ne bodo nikogar prizadeli, še več, v zgodovino civilizacije bodo odšli kot njeni odrešitelji. Če pa mislijo še enkrat eksperimentirati z nami, je bolje, da jim kupimo nepovratno karto za Severno Korejo ali morda Bolivijo - tam jih bodo gotovo sprejeli z odprtimi rokami. Pa srečno pot, kameradi!

ogoče pismo gospe iz Avstralije, s katero si zadnje leto dopisujeva, ali pa kaj povsem drugega je v meni obudilo spomin na materino belo javorjevo skrinjo z dvema velikima kovanima ročajema na konceh in ključavnico na sredi, na predal pod pokrovom na levi strani in na Bogoljub, cerkveni list za Slovence, ki je začel v Ljubljani izhajati leta 1903, ki je po spletu naključij preživel in ni končal na grmadi, ki so jih zažigali Mussolinijevi prinašalci dvatisočletne kulture v naše vasi na Primorskem. Ko sem materi, neke nedelje skoraj pred šestdesetimi leti, pomagala pospravljati stvari v skrinjo, sem v njej zagledala nekaj številk Zamorčka in izvod Bogoljuba. Od revije mi je ostal v spominu samo naslov na ovitku z značilno secesijsko obliko črk in članek slovenskega misijonarja, nekaj fotografij avstralskih domorodcev pod visokimi drevesi ter precej natančen opis prvih avtorjevih kontaktov z njimi. Bil je poln predsodkov o domorodcih in brezkompromisnega prepričanja o njegovem poslanstvu širiti vero in omiko med divjaki. Skupina Aboriginov na fotografijah je delovala tudi name precej nenavadno - moški bujnih kodrastih las in brad, po telesih poslikani z belimi črtami in krogi, ženske in otroci, dva izmed njih sta se naslanjala na kopji, verjetno s kamnito konico, so zrli začudeno v fotografa. V tekstu je bilo veliko pavšalnih trditev in nekaj dobrih opisov načina prižiganja ognja, oblačil, orodja in orožja. Kopje je komaj omenil, razpisal pa se je o bumerangu, orožju domorodcev, ki se vrne k metalcu, če z njim ne zadene cilja. Opis je bil poln predsodkov, trdil je celo, da so domorodci kanibali. 2015-01-27_Cerkno.pdf 1 27.1.2015 10:01:01



 

CMY

Na koncu je razočarano priznal, da je bilo njegovo poslanstvo neuspešno, stiki z domačini omejeni, le nekaj otrok je skrivaj krstil in s tem rešil nedolžne duše, po nekaj srečanjih z njim so obiskovalci misijona izginili v divjini. Ko je bil članek napisan, verjetno nekje v letih pred I. svetovno vojno, je bila Avstralija za večino takratnih slovenskih bralcev neosvojena divjina, daleč tam spodaj po njihovimi nogami, domorodci pa divjaki, ki jih je potrebno spreobrniti. Od takrat do danes se je večina avtorjevih trditev izkazala za neresnične. Celo tista, da se bumerang vrača metalcu, ne drži povsem, vendar se je prispodoba o vračanju tako zelo usidrala v naš način razmišljanja, da je nihče ne preverja in je postala že sinonim v prenesenem pomenu. Pred nekaj leti sem videla in imela v rokah originalni avstralski bumerang. Zelo lepo obdelan kos lesa, ki spominja na obliko črke L, s to razliko, da sta obe njegovi stranici enaki. Ko sem držala v rokah lepo okrašen predmet z ornamenti, ki so za izdeloval-

imamo v rokah najmočnejše orožje, ki ne rani in ne ubija. Veliko bumerangov bi rada razdelila med vas, ne tistih lesenih avstralskih staroselcev, spominkov s potovanj v daljne dežele, ampak bumerangov, ki se jim reče: iskrenost, poštenost, toleranca, spoštovanje,

ca imeli neki globlji pomen, me je spomnil na risbice, na katerih otroci rišejo razširjene roke v pozdrav. Kdaj ste si nazadnje pozorno ogledali otroške risbe, v svoji navidezni enostavnosti so zelo sporočilne. Ste kdaj pogledali v mislih sebe iz ptičje perspektive, kako pozdravljate nekoga, ki vam veliko pomeni in ste ga srečali po dolgem času - ali ne spominja drža vaših razširjenih rok na bumerang, na črko L z enakima stranicama. Ko se ob tem še nasmehnemo, pogledamo sogovornika v oči,

in skrbi našega vsakdana, vam želim, da v tišini teh zimskih in vseh dni, ki so pred vami, ne ugasne vaš smeh, edino nepremagljivo obzidje nas vseh majhnih velikih ljudi, od katerega se odbija vse. Nočem naštevati bumerangov našega početja, ki nam niso in ne smejo biti v ponos, prej kaj drugega, ko v slepi veri in nekritičnem sprejemanju resnic, ki so vse kaj drugega kot to, ne znamo pogledati podobe na drugi strani kovanca in si priznati, da je drugačna.

prijateljstvo, sprejemanje, empatija … prosim, naštevajte skupaj z menoj. Ko bo to moje razpredanje prišlo v vaše nabiralnike in bodo dnevi pričakovanj in daril, praznovanj in obljub, iskrečih ognjemetov, že zbledeli pod pritiskom neštetih stisk

MNENJA

Latnik 160, 30. januar 2015

Dušan Krečič

Umaknimo politiko iz gospodarstva V zadnjih tednih poteka žgoča razprava o privatizaciji, ob tem pa smo priča demagoškim razpravam, populizmu in politikantstvu. Privatizacijo se največkrat predstavlja kot krajo državnega premoženja, ne pa kot iskanje odgovornih lastnikov in umik politike iz gospodarstva. V Novi Sloveniji – krščanskih demokratih privatizacijo razumemo kot iskanje odgovornih lastnikov. Država slabo gospodari s podjetji, ki jih ima v lasti, temu pritrjujejo tudi številke. Slednje kažejo, da državna podjetja poslujejo slabše kot zasebna. Razumljivo, saj s svojo lastnino človek ravna bolj odgovorno kot s tujo. Po uradnih podatkih Ajpesa so v letu 2013 državna podjetja ustvarila za 140 milijonov evrov izgube. Zakaj država ni dober lastnik podjetji? Zato, ker vanje kadruje politika - nastavlja nadzorne svete ter uprave, posledično pa so ta podjetja mnogokrat bankomat za določene posameznike, vplivne lobije in omrežja. Če želimo nov gospodarski razvoj in nova delovna mesta, moramo politiko nujno umakniti iz gospodarstva. Ker si sam želim novih in dobro plačanih delovnih mest za naše državljane, privatizacijo podpiram. Še nekaj besed o minulem delu. Vlada je decembra predlagala uvedbo davka na sladke pijače, čemur sem ostro nasprotoval. Uvedba tega davka bi proizvajalce sladkih pijač, med drugim tudi Fructal, pospremila v poslovanje z izgubo, sledila bi lahko odpuščanja delavcev ali celo selitev proizvodnje. Predlagal sem sklic nujne seje odbora za gospodarstvo, na kateri bi morali odločati o tem davku. A uvedba davka ni imela podpore, zato je vlada predlog davka na sladke pijače umaknila in do seje sploh ni prišlo. Poslanci smo v službi ljudi. Bil sem izvoljen v Vipavski dolini, zato je moja dolžnost, da pomagam pri reševanju tukajšnje problematike. Vabim vas k sodelovanju. Za vprašanja, pobude in predloge ali le prijateljsko srečanje sem na voljo vsak ponedeljek v mesecu med 8. in 9.15 uro v Stari šoli v Vipavi, med 9.30 in 11. uro pa v Domu Krajanov v Ajdovščini. Jernej Vrtovec poslanec NSi

Pohod z baklami s Slapa na Planino Letos smo se člani Vinarskega turističnega društva Slap odločili, da po vseh prazničnih pregrehah priredimo nočni pohod z baklami.

ako smo se že 2. januarja zvečer zbrali na vaškem ‘placu’ in kmalu ugotovili, da bo število pohodnikov res presenetljivo. Po prisrčnem stisku rok in vseh željah smo jo mahnili proti cerkvici sv. Pavla na Planino. Vreme nam je bilo res naklonjeno, saj smo ob hoji v hrib kmalu morali sleči kakšen kos oblačila, tudi nahrbtniki so bili dokaj težki, zato pa smo pripravili postanek, kjer smo izpraznili naša

bremena. Ob prihodu na cilj so nas pogostili prijatelji iz Fortunatovega hrama, sami pa smo z ognjemetom in petjem našega zborčka popestrili prijetno vzdušje pod milim nebom. Ob povratku na vaški plac smo se pogreli ob kuhanem vinu, vsi zadovoljni in polni vtisov pa smo bili istega mnenja, da mora ta dogodek postati tradicionalen. MP

(Ni)sem vedel! Me(ne) briga! Od 1945 do 2015!

o kot lajne ponavljali prebivalci nemških vasi in mest, ko so jih zavezniški vojaki maja 1945 nagnali na 'oglede' koncentracijskih taborišč v njihovi soseščini. Leta in leta niso nič vedeli in jih ni brigalo. Ne kolon internirancev, ne črnega dima iz krematorijev, ne sveže poravnane zemlje na množičnih grobovih, ne za kalkulacije nacističnih ekonomistov s čim in koliko časa se 'splača' hraniti in izkoristiti za delo milijone internirancev, da se bodo z delom, osebnim imetjem, zlatimi zobmi, produkti iz las, kože in maščob (milo) stroški za hranjenje povrnili. So (ste) nam zagotavljali še v sedemdesetih letih, ko smo po vojni rojeni izvedeli za in začeli dojemat informacije o grozljivih povojnih pobojih. Krivih, ki so bežali pred kaznijo, in nedolžnih, ki so bežali z njimi, prestrašenih od svojih ali zmagovalcev ter premnogih, ki so prepričani v svojo nedolžnost in 'pravico' v novi državi ostali doma. Slovenci smo socialno in politično razklanost na liberalce in klerikalce, zastavljeno konec 19. stoletja, med 1941 in 1945, s krvjo nadgradili ter s brezumnimi poboji za desetletja zapečatili. S krvjo krivih in nedolžnih, iskrenih in preračunljivih, rdečih in belih, partizanov in domobrancev, izdajalcev in borcev NOB, revolucionarjev in reakcionarjev, zmagovalcev in poražencev. Desetletja smo pristajali na interpretacijo 'zgodovine' zmagovalcev, tlenje sovraštva in sle po maščevanju poraženih. Generacijo, dve. Usmerjeno 'izobraženih' , načrtno zavajanih - ker nihče ni nič vedel ali pa (nas) vas ni brigalo. Toda tako kot je tisočletni 'reich' leta 1945 izpuhtel skozi dimnike in končal v ruševinah Evrope, se je tudi za Slovence, leta 1945 zastavljeno 'novo štetje', končalo leta 1990. Za ohranitev nacionalne svobode in suverenosti, uveljavitev demokracije, hitrejše rasti in napredka smo se osamosvojili od Beograda za Bruselj in zakorakali v ponovno 'novo štetje'. Takrat, leta 90, s(m)o vsi vse vedeli, videli, govorili in pisali, krivili in klicali na odgovornost za storjeno in 'zamujeno' skozi pol stoletja. Istočasno pa ne vedeli, videli in se brigali za v ustavo zapisano spremembo družbene ureditve, denacionalizacijo, rehabilitacije, lastninjenje, popravljanje starih krivic z novimi, načrte pred desetletji poraženih, ki so začutili priložnost in podprti z domačim in tujim kapitalom zastavili vrnitev na oblast, v ureditev,

primerljivo s stanjem duha leta 1900 in temu primerno odvisnostjo naroda od volje mednarodnega kapitala. Dvomljivci so veljali za izdajalce. 25 let s(m)o očitno le redki vedeli, videli in jih(nas) je brigalo. Za SOD in KAD, za PID-e, certifikate, by pas podjetja, in slamnate lastnike, za EU, EUR-o, NATO, na zlizanost strankokracije vseh barv, tajkunov in vrhov Cerkve z domačimi bankirji, institucijami kapitala najmočnejših, IMF, EB, evropska komisija. Leta 2015, ko so se zadeve zbistrile, ko je ogromni večini, če že ne vsem jasno, kam je in kam pes taco moli, se je najlažje in že zopet izmotati z: » Nisem vedel, me ni ne briga.« Zato se zastavljeno še vedno in brez težav odvija in razvija. »Za nami potop« so napisali piloti zmagovalcev na letala, s katerimi so ru-

razgrajujejo pravno državo, spolitizirano ustavno sodišče, ki da ni psihiatrija za zdravljenje 'norosti' politikov, jim tudi z zanikanjem ustave in lastnih odločitev drži svečo, ustanavlja občine in v imenu demokracije osvobaja pravnomočno obsojene. Ne vemo in nam ni mar za tisoče objavljenih dokumentov o preprodaji orožja. Ni se še oglasil kdo od TO, ki je orožje nakladala, policije, ki je konvoje varovala, ali carine, ki je mižala. Res nič ne vedo, jih res nič ne briga? Niti nekaznovano sprevračanje zgodovine, ki so jo živeli. Niso se oglasile niti posamezniki, postrojeni leta 1990 pod kapami, s katerih so 2014 zbrisali zvezde. Prvi med slovenskimi manekeni je izkazal čast 'vojaški strankarski enoti'. Tudi v SV nič. Niso vedeli, jih ne briga ali zato, ker so mu podrejeni?

šili jezove akumulacijskih jezer v nedrih nemške vojne industrije. Za nami potop si bo lahko zapisalo nekaj sto 'zaslužnih sinov slovenskega' naroda (toda šele na nagrobnike, ne na jetniške zidove), ki so podprti z maščevalno politiko začutili svojo priložnost in izkopali grob generacijam politično razklanega in socialno razslojenega naroda. Nihče, tudi od odgovornih in poklicanih, ni vedel za nastajajočo bančno luknjo, za dovolj globoko so nas obvestili in zavezali k polnjenju. Strankokrati se glede na volilne rezultate in položaj med sabo spotikajo in mečejo polena pod noge. Z vlado in večnimi sindikalisti skrbijo za svojo in plače svojih 'medvedkov' (naših in vaših) v ljubljanskih centralah, direktoratih, agencijah ... ropajo operativo javnega šolstva, zdravstva, znanosti, kulture. Sploh jih ne briga gospodarstvo. Tudi če še državno-njihovo, pomolzeno kravo bodo prepustili poginu ali za drobiž prodali. Nekompetentni, neumni ali izprijeni pravniki na vseh nivojih (tožilci, sodniki, odvetniki, stečajniki)

G. 'predsednik' Pahor: Nas je osamosvojilo krdelo strankarskih vernikov ali dobro organizirane in usposobljene enote policije in TO, podprte s sto tisoči državljanov? Je že tudi vaša interpretacija zgodovine, da smo se osamosvojili izključno po zaslugi prvega med osamosvojitelji? Če lahko obešalnik zamenja manekena, lahko organizirano vojaško enoto očitno lahko zamenja krdelo vernikov stranke, ki je takrat še ni bilo in javni tožilec preganja novinarko, ki je razkrila zlizanost skupine neonacistov s stranko. Nemočen in globoko razočaran (v iskreni poštenosti verjetno nekoč tudi izkoriščen) prvi predsednik parlamenta Bučar prostodušno ugotavlja, da smo državljani, taki kot smo (večina), nevredni države in je zato Slovenija že od kapitala okupirana država. V 19. stoletju 'za hlapce Dunaju rojeni' se v 21. stoletju dnevno dokazujemo upogljivi podložniki Bruslja in domačih 'elit'.

Latnik 160, 30. januar 2015

DRUŠTVA

Latnik 160, 30. januar 2015

Decembrska dogajanja pod okriljem MDPM Ajdovščina

Otroke v Žapužah je obiskal Božiček

Kljub celoletnemu pridnemu in uspešnemu delu sodelavk in sodelavcev Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina je december nekako drugačen, poseben - in vsako leto po svoje uspešen.

Tudi letos je dobri Božiček obiskal otroke v Žapužah. Na njegov prihod so se pripravili z ustvarjalno delavnico, kjer so pripravljali raznovrstne čestitke in okrasili božično drevesce.

oskrbeli smo za predpraznično ustvarjanje in na Miklavževanju v avli Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini skupaj z MC Hiša mladih pripravili delavnico, na kateri smo ustvarjali bele zvezdice, rožice ali snežinke. Preprosti, a lepi obeski so prepričali mnoge otroke in odrasle, da so se nam pridružili pri ustvarjanju. En avtobus otrok in njihovih staršev se je prvo decembrsko nedeljo podal v Ljubljano, na ogled lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer jih je obiskal in obdaril tudi dedek Mraz. Poskrbeli smo za različna izobraževanja. Za mlade parlamentarce, ki

Najlepši del pričakovanja praznikov pa vendarle pomenijo žareče otroške oči, ko se srečajo s katerim od dobrih mož. Letos smo ponovno sodelovali tako z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje in Tremi dobrimi možmi (Tremi botrami) kot z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, prevzeli smo darila, zbrana na Ministrstvu za zunanje zadeve, sodelovali v akciji Božiček za en dan, z zbiranjem knjigic pa nam je močno pomagala tudi zdravnica Ardea iz Ajdovščine. Med otroke smo darila razdelili s pomočjo društev Ortaona in Sonček za Goriško, KS Kamnje Potoče in DPM Skrilje, več organizatorjem prireditev pomagali, da dedka Mraza ni preveč zeblo, veliko daril pa se že petindvajseto leto pripravljajo na pomladni nastop v slovenskem parlamentu, smo pripravili izjemno zanimivo delavnico z Nastjo Mulej, ki so ji zavzeto prisluhnili tudi njihovi mentorji. Naš makedonski prostovoljec Aleksandar Blaževski, ki je od začetka januarja že v rodni Makedoniji, pa je sladke specialitete svoje domovine predstavil še več osnovnošolcem, med drugim se je podal tudi v Branik. Naše delo ni ostalo neopaženo in naša pridna sodelavka Andreja Jamšek je na prireditvi Naj prostovoljec, naj prostovoljka, prejela priznanje Mladinskega sveta Ajdovščina. je otrokom razdelil dedek Mraz, ki smo ga povabili na prireditev skupaj z zvezdicama Stello in Star. Skupno smo obdarili preko 200 otrok in upravičeno smo lahko ponosni na to. Da pa je bil december lepši, nam je pomagal še Telekom z zbrano hrano, ki smo jo razdelili med več kot dvajset družin. Začelo se je novo leto. Nove poti morda ne bodo najlažje, vendar pa bodo doseženi cilji vedno pomembni - in iskrice v otroških očeh bodo vedno razlog, da nadaljujemo. Gordana Maroh, MDPM Ajdovščina

rganizacijo je imela v rokah Maja Šeme,ki je z nasveti pomagala do lepih voščilnic. Poskrbela je tudi za napitke in prigrizek ‘delavcem’. Okrog dvajset otrok je lahko poslalo voščila na svojih voščilnicah.

podaril skromno, a uporabno hišico, v kateri so se skrivala darila. Skupaj so spili malo okrepčila in se odpravili nazaj. Med potjo je Božiček obiskal še najmlajšega izmed žepovskih otrok in sicer osemdnevnega Marka, prvorojenca Janje Blažič,

Ko so bili najbolj ustvarjalni, jih je opozoril rezget dveh vrancev, ki sta pripeljala Božička. Lepo jih je pozdravil in jim zaželel vesele praznike. Vsakemu izmed petdesetih otrok je

predsednice društva DEŠK. Ob želji, da bi se prihodnje leto še srečali, se je Božiček poslovil. Aleš Brecelj

Adventni Gradec Društvo invalidov Ajdovščina – Vipava je svoje člane povabilo še na en izlet v adventnem času in tokrat v praznično okrašeni Gradec. Da je bila izbira pravšnja, so potrdile prijave, saj se nas je hitro prijavilo za dva avtobusa. In smo šli!

obro razpoloženi smo se v sobotnem jutru zbrali in se odpeljali proti Mariboru in dalje do Gradca. Tam smo si v spremstvu vodiča najprej ogledali mestne znamenitosti, se z vzpenjačo povzpeli na grad, si ogledali ledene jaslice v mestni hiši in se sprehodili mimo praznično okrašenih stojnic.

Sledil je še čas za proste oglede, nakupe in pokušnjo dobrot s stojnic. Hitro je prišla dogovorjena ura za odhod proti domu, s postankom za večerjo in obveznimi krofi s Trojan. Delček praznično okrašenega mesta je odseval v vsakem izmed nas, ko smo se rob povratku razšli na svoje domove. nn

Latnik 160, 30. januar 2015

Pisan december

DRUŠTVA

Na Rdečem križu Ajdovščina so nas cel december obiskovali dobri možje in žene ter nam pomagali pomagati ljudem na našem območju.

ako so nam učenci Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina podarili igračke, ki so jih zbirali na šoli, in s katerimi smo razveselili naše otroke, ki jim starši ne morejo kupiti toliko igračk. Na pomoč so nam priskočili Migetalkarji, ki so za nas zbrali otroška in druga oblačila ter obutev. Podjetje Pam viličar iz Vipave nam je podarilo ročnega viličarja, ki ga doslej združenje ni imelo, zato smo vso pomoč sortirali ročno. Ob vse bolj številnih stiskah in povečanih potrebah po pomoči ter na srečo tudi večjih količinah pridobljenih dobrin, nam bo viličar močno olajšal delo. Zahvaljujemo se Fructalu d.o.o. za

donacijo dveh palet sokov, s katerimi smo naše prejemnike pomoči razveselili pred prazniki. Mlinotest d.d. nam je zanje pripravil ‘kuglofe’. Zahvaljujemo se podjetju Ultrapac d.d., ki nam je doniral večjo količino vrečk, da smo lahko pripravili pakete. Na nas ste se prav tako spomnili posamezniki in nam po svojih močeh s prostovoljnimi prispevki pomagali, da smo lahko plačali nekaj najnujnejših položnic socialno šibkejšim in jim tako polepšali božične in novoletne dni. Vsem iskrena, iskrena hvala! Prav tako se zahvaljujemo Zavodu za šport Ajdovščina in Plesnemu centru ADC za sodelovanje pri

izvedbi že tretjega Dobrodelnega zumba maratona in vadbe na kolesih. Zbrali smo 500 evrov in štirim družinam pomagali, da bodo bolj mirne pričakale praznike. Vsem, ki ste pomagali pri izvedbi maratona, in vsem, ki ste prispevali, se najlepše zahvaljujemo. Ob tem naj se še posebno zahvalimo plesalcem Plesnega centra ADC, ki popestrijo marsikatero našo prireditev in nas vedno znova osupnejo s svojim talentom. Veseli smo, da smo naše najmlajše osreči z darili, ki smo jih prejeli od Božičkov za dan. Zahvaljujemo se vsem krajanom, ki ste se vključili v akcijo in podarili paketek, čeprav ga niso prejeli naši otroci, saj se darila nato premešajo in potujejo na različne konce. Prav tako se najlepše zahvaljujemo navihanemu paru Stella in Star ter dobremu možu Valentinu Krtelju, ki so nam pomagali pripraviti prav poseben dogodek za otroke in razdeliti darila. Zahvaljujemo se vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki nesebično darujete svojo življenjsko tekočino zato, da bolnim, ki potrebujejo transfuzijo krvi, pomagate ozdraveti ali celo preživeti. Hvala prostovoljkam in prostovoljcem za vas čas, energijo in pozitivizem, ki ga širite. Ne nazadnje, čeprav ne najmanj pomembno, se zahvaljujemo Občinama Ajdovščina in Vipava za celoletno sodelovanje in podporo. Zahvaljujemo se Domu starejših občanov Ajdovščina in Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina, ki sta nam skozi celo leto vsak delovni dan namenjala vsak po tri kosila, ki jih je potem RK razdelil pomoči potrebnim. Vsem se za njihov posluh za stiske drugih in solidarnost zahvaljujemo tudi v imenu tistih, ki jih je vaša pomoč osrečila. RK Ajdovščina

Invalidi pripravili vesel zaključek leta Čas neizmerno beži in že se je na koledarju prikazal mesec december, zato smo se v Društvu invalidov Ajdovščina - Vipava odločili, da za svoje člane priredimo novoletno zabavo v Vipavskem hramu.

rijetno presenečeni nad velikim zanimanjem smo se 12. decembra zvčer zbrali v prijetnem ambientu restavracije. Večer smo preživeli ob dobri hrani, plesni navdušenci so se zavrteli ob zvokih ansambla Javor, ostali pa preživeli večer ob prijetnem klepetu med znanci. Že je odbila polnoč, ko smo si nazdravili s penino, si zaželeli zdravja in

vsega dobrega v novem letu, predvsem pa, da bi se še velikokrat skupaj poveselili. Člani socialne komisije so v decembru obiskali 130 članov, katerim zdravje ne dopušča skupnega srečanja. nn

Vera Kodrič: Otroci izdelovali Uresničile so se mi še zadnje želje novoletne voščilnice V avgustovski številki Latnika sem objavila prispevek s katerim sem na kratko podala poročilo o delu v organizaciji Rdečega križa, kjer sem bila predsednica v mandatnem obdobju od 2006 do 2014 in najavila slovo od te funkcije.

Denarna sredstva, ki smo jih zbrali na dobrodelni igri na šagri sv. Mihaela v Kamnjah smo člani ŠKTD-ja namenili razvoju otroške igre ter ustvarjalnim delavnicam.

menila sem, da je bilo največ dela in truda vloženega v reševanje prostorske problematike in da nestrpno pričakujemo dan, ko se bomo lahko preselili v nove prostore na isti lokaciji. Zato vas z veseljem obveščam, da se je to dokončno zgodilo v sredini letošnjega novembra. Prostori so novi, lepi in zaradi uporabe dvigala dosegljivi vsem, ki so se znašli v stiski in potrebujejo socialno ali drugačno obliko pomoči. Namenjeni pa so tudi za izobraževanje na tečajih prve pomoči za voznike in delovne organizacije. Nujne prostore pa so dobili tudi člani ekipe prve pomoči, da se lahko usposabljajo na enem mestu, saj je njihova prisotnost v primeru naravnih ali drugih nesreč zelo pomembna.

ajprej smo izpeljali delavnico, kjer so otroci svojo ustvarjalno žilico pokazali z izrezovanjem buč. Pred novoletnimi prazniki pa smo ponovno otroke razveselili z delavnico, kjer pa so tokrat izdelovali unikatne novoletne voščilnice. Otroško veselje ob izdelovanju voščilnic je bilo neizmerno,

Volilni zbor članov RKS OZ Ajdovščina je bil v torek,16. 12. 2014. Ta dan je bil izvoljen za predsednika OZ Rajko Troha. Ob tej priložnosti

se mu zahvaljujem za razumevanje in pripravljenost, da je na mojo pobudo prevzel to funkcijo, zato iskrene čestitke k izvolitvi. Njemu in vsem sodelavcem ter uporabnikom želim, da bi se v novih prostorih prijetno počutili in da bi imeli čim manj dela pri reševanju socialnih in drugačnih stisk občanov. Pred dokončnim odhodom in ob zaključku leta, mi dovolite, da se še enkrat iskreno zahvalim vsem bivšim in sedanjih krvodajalcem, prostovoljcem in donatorjem za njihova človekoljubna dejanja, v novem letu pa vse dobro in da bi doživeli še veliko lepih in nepozabnih trenutkov. Vera Kodrič

žal pa je bila tokrat udeležba otrok nekoliko slabša. Izdelane voščilnice so otroci namenili najstarejšim vaščanom Kamenj in Potoč, ki jih člani ŠKTD vsakoletno obiščemo, obdarimo ter z njimi poklepetamo. Želimo si, da bi na naslednjo delavnico, otroci prišli še v večjem številu. G. V., foto: Denis Šušmelj

GO WASH svoj avto!

RAZNO

Latnik 160, 30. januar 2015

Ajdovski študentje silvestrovali v Sarajevu Ajdovski študentje smo v organizaciji Kluba ajdovskih študentov in dijakov leto zaključili s štiridnevno ekskurzijo v bosanski prestolnici v Sarajevu.

a kavici v CC-ju se dobim z Lucijanom Vovkom, vodjo avtopralnice, in Alešem Samcem. Posrečena kombinacija, ki že dve leti skrbi, da se po Ajdovščini vozijo čisti in bleščeči avti, kombiji, pa tudi kamioni.

povzročili na avtu praske in poškodbe. Poleg mehanskega čiščenja s posebnimi mehkimi vileda krtačami ponujajo tudi ročno pranje, globinsko notranje čiščenje vozil, poliranje, obnovo žarometov, montažo parkirnih senzorjev in avtoradiev.

Foto arhiv Kristi Hodak

P Lucijan me poduči, da je osnova pri pranju avta dobro predpranje, da torej temeljito očistiš umazanijo in vse kamenčke, ki bi lahko

AVTOPRALNICA

GO WASHo by Lup

AJDOVŠČINA Goriška cesta 75

(pri tehničnih pregledih Gopet)

A OBN I CA D O S N PR AL O T AV

041 844 152 Lucijan Vovk s.p. Ustje 39 d, 5270 Ajdovščina

Aleš poudari tudi, da je vsako deseto pranje zastonj. Kompletno čiščenje, ki traja do 45 min, si lahko torej privoščite med-

tem, ko srkate kavico v sosednjem baru. Postopek pri žarometih je daljši, traja do ure in pol, a vam poleg tega brezplačno operejo avto. Vendar pa gredo fantje še dlje. V primeru, da nimate časa ali vas šef enostavno ne pusti iz službe, vam avto pridejo iskat, ga 'sfrizirajo' in vrnejo pred hišo ali pisarno. Preden zaključimo, pa se še pošalita, da v avtih dobita marsikaj, včasih tudi pozabljeno žensko spodnje perilo in v smehu pojasnita, da tudi tega vrneta opranega nazaj. Če v GO WASH avtopralnici še niste bili, pa si to sedaj želite, naj povem, da je med tednom odprta od 8. do 16. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. Ana Krečič

o pestri nočni vožnji smo dopoldne prispeli v Jajce, kjer se nahaja kar 27 nacionalnih spomenikov, ki pričajo o bogati zgodovini teh krajev. Najstarejši spomenik je Mitrej iz časov Rimskega cesarstva. Nad mestom se nahaja trdnjava iz 13. stoletja, ob njej pa edini ohranjen portal z grbom kraljeve družine Kotromanić. V času Bosanske Kraljevine je bilo mesto Jajce njena prestolnica do prihoda Otomanskega cesarstva. Iz srednjeveških časov se v centru mesta nahaja podzemna cerkev, grobnica Hrvatinićev in cerkev sv. Marije, kjer je bil kronan zadnji bosanski kralj. Po prihodu Turkov je bila grobnica predelana v džamijo. V Jajcu smo si ogledali še Etnografski muzej in Muzej drugega zasedanja AVNOJ-a. V poznih popoldanskih urah smo se nastanili v Sarajevu, kjer smo ostali naslednje tri dni. Drugi dan našega izleta smo si ogledali tunel, ki je bil zgrajen 1993 med obleganjem Sarajeva in je bil za prebivalce edini izhod v svet. Na dan ga je uporabilo okoli 4.000 ljudi, skozenj so pripeljali 20 ton materiala, kasneje pa so dovažali tudi nafto, napeljali so električne

in telefonske kable. Popoldne je bilo namenjeno obisku Baščaršije, zgodovinskega in kulturnega centra mesta, okrog katerega je bilo v 15. stoletju postavljeno mesto. Centra seveda nismo zapustili lačni, saj tamkajšnje ćevabdžinice kar kličejo po obisku. Novo leto smo pričakali na prostem, na enem izmed trgov, ob koncertu vrhunskih balkanskih glasbenikov. Prvi dan novega

Foto arhiv Kristi Hodak

leta smo v hostlu zaključili s tradicionalno bosansko večerjo in uživali v gostoljubju gostiteljev ter dobri domači glasbi, za katero sta med ekskurzijo skrbela Andraž Žvokelj in Erik Jež. Drugega januarja smo se pred odhodom še za nekaj časa ustavili v centru, popoldne pa polni lepih spominov krenili nazaj proti Sloveniji. Andreja Petrovčič in Andraž Mavrič.

RAZNO

Latnik 160, 30. januar 2015

Gorjanske 'špice'

Ob dnevu kulture

Društvo podeželskih žena Predmeja Na Predmeji so rekle si ženske tako: »Stopimo skupaj, nam lažje bo šlo!« Iz drobne ideje je društvo nastalo, ga štirinajsto je leto že zaznamovalo. (Alojzija Bratina) ki ne raste nikjer drugje na svetu in jo je leta 1819 na Čavnu prvi našel slovenski botanik Franc Hladnik. Da bi šle s svojim delom še dlje, so se začele kasneje učiti še od idrijske mojstrice Lidije, ki jih je vpeljala v izdelovanje nakita iz čipk z uporabo metaliziranega sukanca in kristalčkov. Danes so že prave mojstrice. Pri njih lahko kupite ali naročite vse vrste čipk najrazličnejših vzorcev, tematik, barv, pa tudi prtičke, zavese, zapestnice, ogrlice, pogrinjke, itd. Pohvalijo se, da njihov prt bogati kapelo v kliničnem centru v Ljublja-

P Pismo slikarki

e bi bil sanjač in pravljičar, bi te povabil in ti bi šla z menoj v kamnito hišo. Zakuril bi peč in močno zaprl vrata. Ko bi ogrelo ozračje in tudi stene, bi posedal ob mizi in prebiral stare romane. Ti bi poleg mene slikala tvoje hiške brez vrat, na štedilniku bi se kuhal krompir. Staro uro bi spravila v predal. Vsake toliko bi te pogledal, zasanjano lepo, s prirojeno tesnobo v prsih in neznano krivico v srcu. »Kaj se skriva v teh tvojih hiškah?« bi se vprašal. Vmes bi vstajal in dodajal polena. Vmes bi ti olupila krompir in ga polila z ocvirki. Pojedla bi. V miru,

skoraj v tišini. Odpeljal bi še zadnji vlak in odlajal bi še zadnji pes. Ko bi prala posodo, bi te napadel. Silno strašno bi privil telesa. Jedel bi te. V ognjenem plesu bi žarela in se smejala. Srečna, da srečno živiva v srečnem življenju. Naslednja tvoja hiška bi imela srečne barve. Nežne, tihe, zaljubljeno skrivnostne. Naslednje moje misli bi bile prav take. Kakor tvoje hiške. Z udomačenim mirom, z ukradenim koščkom neba, bi tam ostala. Zaklenjena, v stari kamniti hiški brez vrat. slika gm, tekst tm

redmejske ženske so nadvse vešče v klekljanju, ki je eden od načinov izdelovanja čipk. Pomeni prepletanje, križanje in pretikanje vsaj dveh ali več parov niti, ki so navite na podolgovate lesene, posebno oblikovane majhne palice, imenovane klekeljni. Za to so članice pred devetimi leti pridobile tudi certifikat Gospodarske zbornice Slovenije. Zlata Velikonja je vodja krožka in prepleta niti že 55 let. Pravi, da so na idejo prišle same, ker jih je združevala ljubezen do čipk, vendar so ugotovile, da jim osnove niso dovolj in bi se rade razvijale. Za pomoč

so najprej poklicale Ivico Vidmar, ki jim je pokazale razne tehnike; od

ribice, špice, slince … Z zadnjo so ustvarile tudi hladnikovko, ki je postala njihov zaščitni znak. To je roža,

ni, ter da so leta 2012 sodelovale pri akciji Slovenskih klekljaric za izdelavo prta v Lurdu. Zlata Velikonja še pove, da imajo lep običaj - klekljanje štorkelj ob rojstvu, tako da vsak dojenček dobi svojo prvo čipko. Poleg čipkarstva krožka pa je društvo aktivno tudi z dramsko skupino, pevskim zborom in s tem, da sodelujejo pri raznih prireditvah, kjer se oblečejo v tradicionalna 'gorjanska' oblačila in spečejo dobrote. Pozitivnost in entuziazem žena s Predmeje samo potrdita, da kreativnost pomlajuje duha. Ana K.

Extempore Zelena Idrija nagradil ajdovska slikarja Slikarski extempore Cinober 014 v Idriji je s 1. in 2. mestom nagradil ajdovska udeleženca: akademskega slikarja Azada Karima in ljubitelja slikarskega čopiča, Milana Ipavca.

KAMNJE, PETEK, 6. FEBRUAR 2015 OB 19.00 V. DVORANA

Vstopnina: 5€ Info.: www.kamnje.si Tel.:041 898 683

ematika zelene Idrije je privabila na srečanje 57 avtorjev iz 25 krajev zahodne Slovenije in dva iz zamejstva. V obrazložitvi nagrad so zapisali: »Milan Ipavec je z odlično tehniko olja na platnu in močno osebno zaznamovanim vzdušjem prikazal zeleno dolino Idrijce.« Prvonagrajenemu Azadu Karimu pa: »Z njemu lastnimi globokimi dojemanji in tehnično odličnimi likovnimi izrazili se je najuspešneje približal upodobitvi razpisane tematike.« Udeležencema čestitamo! Nadja U. Pregeljc

ZVONOVI

Latnik 160, 30. januar 2015

Nedelja Svetega pisma Škofijsko srečanje kolednikov v Vipavi V nedeljo, 25. januarja, smo v katoliški cerkvi že šestindvajsetič obhajali nedeljo Svetega pisma. Letošnje praznovanje je sovpadalo tudi s zaključkom molitvene osmine za edinost kristjanov in praznikom spreobrnjenja apostola Pavla. Po številnih krajih so bila srečanja članov bibličnih skupin in tistih, ki jim Sveto pismo veliko pomeni, marsikomu pa je tudi vodnik v življenju.

a našo koprsko škofijo je bilo tako srečanje v športni dvorani Škofijske gimnazije Vipava. Številni udeleženci smo lahko prisluhnili našemu škofu ordinariju dr. Juriju Bizjaku, velikemu poznavalcu Svetega pisma. Za izhodišče svojega izvajanja je vzel Jezusove besede: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in jo uresničujejo.« To je bilo tudi geslo letošnje nedelje Sveteg pisma. V letu med izredno in redno sinodo o družini je še kako prav, da je vzet stavek iz družinskega življenja. Če kdo na poti svojega bivanja kloni,

ga duh dvigne. Duhovne vezi so pomembnejše od vseh krvnih vezi. Tudi krvne in sorodstvene vezi nastanejo iz duhovnih vezi. Hrana je našemu telesu sicer potrebna, še potrebnejši je v človeku red prehrane duha. Za vsako človeško zvezo in skupnost velja, da ne bo razpadla, če se bo hranila z duhovno hrano. Polni Božjega duha so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in jo uresničujejo. Truditi se moramo odpirati jadra Božjemu duhu in delovali bomo manj zagrenjeno in manj zamorjeno. Od poslušanja in uresničevanja Božje besede je veliko odvisno naše življenje. Saj ta prinaša radost in veselje. Če resnično ljubimo Boga in spolnjujemo zapovedi, potem lahko ljubimo tudi bližnjega. Vse kar je rojeno iz Boga, premaga svet - to je naša vera. Ko čutimo, kako težko je poslušati in uresničevati glas duha, nas Gospod tolaži z besedami: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« V tem nam je zgled papež Frančišek, ki je razširil oznanjevanje in v tem oznanjevanju misli na vse ljudi. Niko Ličen

Misijonsko središče Slovenije vsako leto ob zaključku Trikraljevske akcije organizira škofijska srečanja mladih kolednikov, ki so v času od božiča do praznika svetih treh kraljev obiskovali domove in prinašali veselje. Zbrana sredstva omogočijo uresničitev več projektov slovenskih misijonarjev. poletje preživela na salezijanski misijonski postojanki v Mozambiku, kjer je skupina prostovoljcev prenovila šolo za tamkajšnje otroke. Misijonar Ivan Bajc pa je pokazal fotografije misijonske župnije, ki je nastala s pomočjo sredstev, zbranih s trikraljevsko akcijo leta 2009. Koledniki so sklenili svoje srečanje z misijonsko tombolo, ki sta jo pripravili bivši dijakinji ŠGV Eva Ule in Urša Marinšek. Nadja Ušaj Pregeljc

etošnje srečanje kolednikov v Vipavi se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval upokojeni škof Metod Pirih. Po njej so mladi prisluhnili potopisnemu predavanju Urše Marinšek, ki je lansko

Latnik 160, 30. januar 2015

ZVONOVI

Praznični december v Vrtovinu

December je poln nakupovalne mrzlice, božičnih in prednovoletnih zabav, okraševanja domov. Vendar si moramo ravno v tem času prizadevati za trenutke tišine in miru v naših srcih, v naših družinah. Naj se svet za hip ustavi in ljudje naj postanejo nekoliko bolj topli in prijazni. Je tudi čas, ko si lahko začrtamo smer svojega življenja in sklenemo, kako lahko postanemo boljši kot doslej.

Terčeljeva spominska maša v Šturjah

Vabljeni k ogledu!

Šest jaslic na Školju Sv. Pavla nad Vrtovinom

Na Školju sv. Pavla nad Vrtovinom je na pobudo kamenjskega župnika Rafka Klemenčiča okrog cerkvice postavljenih kar šest zunanjih jaslic, ki so jih pripravili Vrtovinci in prebivalci okoliških vasi. Minute novega koledarskega leta je veliko domačinov in prebivalcev okoliških vasi sprejelo iz božjih rok kar med mašo v cerkvici.

Tradicionalni božični koncert

V božični noči je božja ljubezen

Obisk dedka Mraza

Menda je letos dedek Mraz zbolel, ker je žalosten. Prepričan je, da ga otroci ne potrebujejo več, ker jim starši vse leto kupujejo bogata in draga darila, kakršnih on v njegovi skromni tovarni igrač ne more izdelati. Toda to ni res ... otroci ga še vedno potrebujejo. Za obdaritev otrok so dedku Mrazu pomagali Bolton Adriatic d.o.o., Mlinotest, Fructal, Zveza prijateljev mladine Ajdovščina, društvo Ortaona in KS iz Vrtovina ter seveda starši s svojim prispevkom. Zahvala gre tudi učiteljicam in otrokom podružnične šole iz Vrtovina, ki so pripravili vsem obiskovalcem in še posebno dedku Mrazu zanimivo igrico.

Jaslice v cerkvi Marije Vnebovzete v Vrtovinu avtor Miloš Lavrenčič

Ne vemo natančno, kdaj so začeli postavljati jaslica po cerkvah in hišah, eno je gotovo, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile, da brez njih ni božiča. Miloš Lavrenčič - postavljavec jaslic v vrtovinski cerkvi, sicer ni nikoli želel razstavljati svojih jaslic, saj jih je delal le za svojo dušo in so vsako leto krasile dom Lavrenčičevih v Vrtovinu. Figure svete družine, pastirjev, hiše, cerkvice in vse ostalo je narejeno ročno in iz (večinoma) naravnega materiala. Miloš pa se ni potrudil le pri zunanjem videzu, temveč je svoje zgradbe opremil tudi znotraj, cerkvica ima tako celo oltar. Za okras je po okoliških gričih

nabiral drevesne korenike in storže, ki so služili za korce kot kritino hišic. Za prihodnje leto obljublja večje jaslice, saj letos ni postavil vseh figuric, ker je bil omejen z razpoložljivim prostorom v cerkvi.

postala luč. Zdaj je naša stvar, da luč tiste noči nosimo naprej vse do zadnjih kotičkov našega sveta. S tradicionalnim božičnim koncertom so nam v cerkvi Marije Vnebovzete v Vrtovinu pevski zbori pričarali božični čas. Vabilu domačega MOPZ Vinograd sta se z veseljem odzvala PŽZ Marjetice iz Podkraja in oktet Castrum iz Ajdovščine. Tukaj je čas in čar božiča, so s pesmijo zapeli zbori, zato postanimo ljudje s sijajem v očeh. Za prijeten zaključek večera so vsi trije zbori zapeli skupaj s poslušalci nam vsem znano božično pesem Sveta noč, ki v svetovnem merilu velja za najbolj izvajano pesem vseh časov. Tekst in foto Nevenka G.

latnik

župniji Šturje se vsako leto v začetku januarja spominjamo poslednjih dni Filipa Terčelja. Letošnjo spominsko sveto mašo je 7. januarja daroval gospod Jožko Berce iz Dornberka, ki se je v pridigi spominjal pripovedi svojega očeta o Filipu Terčelju in njegovih prijateljih iz Dornberka. Pri maši in

po njej je Terčeljeve pesmi prepeval šturski mešani pevski zbor pod zborovodstvom prof. Marinke Šuštar ter večer zaključil pred spomenikom na Cankarjevem trgu s slovenskimi pesmimi in z molitvijo za Terčeljevo beatifikacijo. Nadja Ušaj Pregeljc

GLASBA

26 Novi single in videospot skupine Elvis Jackson

Latnik 160, 30. januar 2015

Pestri glasbeni dogodki v Centru starejših Pristan

Kam naj se dam (Any Glasba nas povezuje iz dneva v Place To Go) dan Primorsko štajerska zabavna punk rock naveza je poskrbela, da nam v naslednjih mesecih ne bo dolgčas. Pripravljajo namreč izdajo težko pričakovanega petega albuma, ki so ga šaljivo in malce provokativno poimenovali ‘Radio unfriendly’. Zakaj, boste morali počakati na izdajo albuma.

a začetek pa predstavljajo prvi single Any Place To Go, ki nakazuje, da bo tokrat glasbena usmeritev bolj punk rokerska, s primesmi melodije, hard cora in metala, kar so Elvis Jackson z odliko ponudili tudi na predhodnjem CD-ju ‘Against the gravity’.

se sprašujemo, kam se v določenem morda manj znanem mestu še lahko premaknemo. Razumemo pa besedilo lahko tudi širše, saj nakazuje, da bomo zaradi našega načina življenja primorani kmalu iskati druge, še nenaseljene kotičke na Zemlji ali pa celo daleč stran … Vsak naj si ustva-

Glasba nam ponuja možnost sprostitve, uživanja, doživljanja notranjega miru in sprostitve. Deluje kot zdravilo in brez posebnega znanja lahko to zdravilno moč podarjamo drugim. V Centru starejših Pristan nas raznolika glasba povezuje iz tedna v teden, še zlasti v zadnjih tednih starega leta.

onec novembra 2014 so nas obiskali mladi pevci Otroškega pevskega zbora Stanko Premrl Podnanos, ki so s svojimi glasovi popestrili dogajanje pri nedeljski sveti maši. Sledil je nastop članov Folklorne skupine iz Vipave. Ti so pod vodstvom Antona Goričana petju in igranju pridali še ples in nas z narodnimi nošami popeljali v njihov svet glasbe. Med novoletno zabavo, ki je v Centru starejših Pristan potekala 16. decembra, sta za vzdušje in sprostitev skrbela Dragica in Aleš. Člana dua Midva, ki že vrsto

Prva pesem z novega albuma je deležna tudi video upodobitve, preprostega in udarnega spota benda v akciji. Videospot je delo režiserja in scenarista Marka Dupliška, fantje pa so ga na sončni decembrski vikend posneli brez pretiranih priprav in filozofiranja na enem od parkirišč nakupovalnega centra v Celju. »Želeli smo prikazati bend, ki počne to, kar zna najbolje, brez odvečnih zgodb in nakladanja, čista akcija in žaganje,« je ob priložnosti spregovoril pevec Buda, ki vsakemu od nas podaja možnost lastne interpretacije pesmi. »Any Place To Go je sicer interna fora, ki jo imamo po uspešnih koncertih na turnejah, ko se dejansko adrenalin še ni polegel in

ri svojo interpretacijo in se prepusti hitremu ritmu pesmi. Mi uživamo, kot že dolgo ne, na polno!« Videospot je premiero doživel v ponedeljek, 19. januarja na regionalnem MTV-ju, svojo pot nadaljuje tudi na drugih TV postajah. Elvis Jackson pripravljajo v marcu tudi več atraktivnih promocijskih nastopov, kar bodo razkrili v prihodnjih tednih, pričakujete pa lahko, da bo pomlad resnično adrenalinsko barvita, udarna in punk rokerska! Pripravite se, prihajajo Elvis Jackson, glasnejši, kot ste jih bili vajeni v zadnjem obdobju! RVMP, foto arhiv Latnika

VHODNA VRATA V STANOVANJE - BOGATA IZBIRA IZGLEDA - VARNOSTNA KLUKA HOPPE - VARNOSTNE CILINDRIČNE KLJUČAVNICE - PROTIVLOMNO POLNILO (32DB ZVOČNE 0.24 W/MK - TOPLOTNE - MASIVEN PODBOJ

RASPOR

MIZARSTVO - MONTAŽA 041 868 138 info@raspor.si ROBUSTNI PANTI Z LEŽAJEM

DIGITALNO ALI KLASIČNO ŠIROKOKOTNO KUKALO

- CELOSTNA STORITEV (SVETOVANJE-IZMERA - MONTAŽA)

Vabljeni v naš razstavni salon !

obujali spomine na mladostne dni in drugačne čase.

Za vse ljubitelje nežnih melodij je bil 20. december pravi dan. Obiskala nas je klapa Vela Luka Proizd. Člani dalmatinske zasedbe z otoka Proizd pri Korčuli so nam izkazali to čast in med svojim nastopanjem po Sloveniji prostovoljno obiskali tudi naše stanovalce. Pri tem nastopu je bilo šele videti, kako lahko glasba let navdušujeta s svojim petjem in igranjem, sta pri nas požela še toliko več navdušenja zato, ker je Dragica tudi ‘naša’ medicinska sestra in nam vsak dan že tako prinaša ogromno pozitivne energije in veselja. Navdušenje stanovalcev pa je doživelo svoj vrhunec, ko je nastopil mladi harmonikaš Luka Bajc. Šele 10-leti Luka, doma s Cola, je presenetil s svojim znanjem igranja harmonike in sproščenim nastopom, čeprav se igranja uči šele dobrih 10 mesecev in je to bil njegov prvi javni nastop. S tem še zdaleč nismo zaključili našega glasbenega seznama. Tako kot vsak mesec smo tudi v decembru praznovali skupaj s tistimi, ki so slavili rojstni dan. Ob torti in pijači smo prepevali stare ljudske in ponarodele pesmi ter

seže v dno duše. Stanovalci so ‘pritegnili’ pri petju vsem znanih skladb ‘Ružo moja’ in ‘O, Marijana’. Za presenečenje pa so člani klape zapeli nekaj znanih slovenskih pesmi. Med prazniki so velikokrat za božično novoletno vzdušje skrbeli kar stanovalci sami in se v avli prepustili poslušanju božičnih pesmi in opazovanju jaslic, na predvečer božiča pa je sveta maša s petjem članic skupine Štirje letni časi dala čar temu velikemu krščanskemu prazniku. Z nastopom skupine Segno, 30. decembra 2014, ter z glasbo našega ‘hišnega’ DJ-a Ignacija Stibilja na petek, 2. januarja 2015, smo lepo in veselo zabeležili prehod starega v novo leto. Z nastopom Vipavskih

tamburašev pri nedeljski maši na prvo nedeljo v novem letu pa so prazniki ostali v še lepšem spominu. Glasba nam popestri vsakdan in doda čar posebnim priložnostim. Zato bo v Centru starejših Pristan glasba stalna spremljevalka tudi v letu 2015. Mateja Hlača

Blaž Praček o d v e t n i k

Lokarjev drevored 1, 5270 Ajdovščina

(poslovna stavba Vipa, 1. nadstropje) Uradne ure za stranke: Torek: 17:00 – 18:00 Petek: 9:00 – 11:00

oziroma po predhodnem dogovoru E: odvetnik.pracek@gmail.com T: 041 644 029 T: 041 601 267

Latnik 160, 30. januar 2015

GLASBA

Vokalna skupina Šumljak prepevala v Selu, Budanjah in Šturjah

Castrum v Lotmerku Ajdovski oktet Castrum je v skoraj petnajstih letih delovanja naštudiral zavidanja vreden nabor najrazličnejših zborovskih skladb. Med njimi so seveda tudi nabožne skladbe, še posebej so se posvetili božičnim, s katerimi pogosto obogatijo bogoslužja po vipavskih cerkvah.

prijateljstvo in ljubezen do slovenske pesmi. Zasedbo odlikujejo tudi izjemni solisti. Na prireditvi Veseli december v Selu so za predpraznično vzdušje poskrbela tudi dekleta društva Vokalna skupina Grlica in prepevala priredbe slovenskih popevk. Od leta 2008 pojo ob taktirki že zgoraj omenjene zborovodkinje Katarine Kodele Zadnikar. Nadja U. Pregeljc

ožično-novoletni čas si težko predstavljamo brez lepo zapetih božičnih pesmi. Slovenske narodne in umetne ter božične in koledniške pesmi so ubrano zvenele tudi v letošnjih prazničnih dneh iz desetih grl pevcev vokalne skupine Šumljak pod umetniškim vodstvom Katarine Kodele Zadnikar. Vokalna skupina od leta 2005 združuje može in fante iz Budanj in okoliških krajev, ki jih druži

Ajdovski pevci pred nastopom v cerkvi v Ljutomeru

etos pa so svoj repertoar delili tudi z verniki na drugem koncu Slovenije, saj so v začetku januarja gostovali v Ljutomeru. V tamkajšnji mogočni cerkvi, ki ima istega zavetnika kot ajdovska, namreč sv. Janeza Krstnika, so najprej na koru peli mašo, ki jo je daroval tamkajšnji kaplan Zoran Car, edini lanski novomašnik iz murskosoboške škofije, potem pa so krajši koncert božičnih pesmi odpeli še pred oltarjem v mogočnem gotskem prezbiteriju kasneje barokizirane

precej drugačna - z večjimi ostanki neprevretega sladkorja in z večjo vsebnostjo kislin. Čeprav veljajo kraji ob reki Muri v slovenskem prostoru za manj razvite, pa bi se lahko Vipavska dolina lahko marsikaj naučila glede ponudbe in trženja njihovih danost. Najbolj pa je ajdovsko pevsko delegacijo presenetila izjemno urejena in posodobljena ormoška klet, ki jo je (skupaj z ljutomersko) iz agonije rešil Vladimir Puklavec, domačin, ki je sicer s plinskim posli obogatel

cerkve. Ajdovskim pevcem se je po nastopu za doživeto zapete skladbe zahvalila tudi ljutomerska županja Olga Karba. Gostovanje v Prlekije pa so izkoristili tudi za ogled nekaterih znamenitosti te pokrajine, ki jo, podobno kot Vipavsko dolino, zaznamujejo številne ugodne vinogradniške lege in seveda vina, ki pa so za pivce, vajene vipavskih vin,

v Nemčiji. V sedem etažno klet z zmogljivostjo kar 9 milijonov litrov vina se steka grozdje z več kot dva tisoč hektarjev vinogradov. V globokih nedrjih z več milijoni evrov obnovljene kleti pa se skriva tudi vipavsko znanje - velik del nove tehnološke opreme namreč nosi podpis podjetja Škrlj iz Batuj. rl

POTOPIS

Latnik 160, 30. januar 2015

Rapallo, kraj Primorcem nesrečnega imena

preteklem letu smo se s številnimi dogodki in razstavami spominjali stoletnice začetka prve svetovne vojne, ki je za ceno osmih milijonov mrtvih in dvajsetih milijonov ranjenih (da o materialni škodi ne govorimo) na novo izrisala evropski zemljevid.

Med osmoljenci globalne visoke politike v kaotičnih razmerah po koncu vojne je bila zagotovo Primorska. Z mirovno pogodbo med Kraljevino SHS in Italijo so jo enostavno 'pre-

pisali' k Italiji. Pogodbo so podpisali 12. novembra 1920 – kraj Rapallo. Spomnimo, po čudežu pri Kobaridu so združeni narodi avstroogrske monarhije gonili italijansko soldatesko globoko v notranjost Italije, vse do reke Piave. Toda na drugih frontah centralnim silam ni šlo tako dobro in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo os zlomila. In se je, koncem leta 1918. Ječa narodov, Avstro-Ogrska, je pod novim cesarjem Karlom I., ki je nasledil celo pri neavstrijskih narodih priljubljenega Franca Jožefa, je pokala po vse bolj redkih šivih. Nacionalno

raznobarvna vojska, že tako povsem izmučena, je bila z mislimi pri svojih družinah in državah in 24. oktobra 1918 so Italijani spet prečili Piavo, kar je z na hitro podpisanim premirjem pri Padovi pomenilo tudi dejanski razpad Avstro-Ogrske. Medtem ko so se vojaki, kakor so vedeli in

znali, vračali proti domu in pobirali še tiso malega, kar je po letih vojne ostalo, se je zbudila tudi slovenska politična elita. Že 29. oktobra 1918 je Ivan Hribar kot podpredsednik Narodnega sveta za slovenske dežele v Ljubljani proglasil Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dva dni kasneje je bila imenovana Narodna vlada v Ljubljani, ki jo je takoj potrdil Narodni svet v Zagrebu. Imela je vsa

najvišja zakonodajna in izvršilna pooblastila, razen v tistem trenutku najpomembnejših - zunanjih in vojaških zadev. Sicer pa je bila Narodna vlada za Slovenijo popolnoma zgubljena in nesposobna obvarovati slovensko nacionalno ozemlje. Namesto da bi takoj uvedla splošno mobilizacijo, se je raje zanašala na obljube in antantne 'zaveznike' Srbe ter Američane in Francoze. Tako je opogumljena italijanska vojska začela že 5. novembra 1918 prodirati na slovensko ozemlje in 11. novembra prišla celo do Logatca, kjer jo je končno napodil manjši vojaški oddelek srbske (!) vojske. Italija-

ni so se nato sicer umaknili, vendar le do Planine oziroma do črte, določene s tajnim londonskim paktom.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (mišljeni so bili Srbi na Hrvaškem) je obstajala le 33 dni, saj je 1. decembra regent Aleksander Karađorđević razglasil zedinjenje Države SHS ter Kraljevine Srbije, s čimer je nastala Kraljevina SHS – vendar v obratnem vrstnem redu kratic narodov – torej Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot je znano, so zavezniki v Londonu (leta 1915) med drugim Italiji obljubili tudi tretjino slovenskega ozemlja, Istro, precej otokov in celo Zadar, če izstopi iz centralnih sil in se priključi Antanti. In od tega spretni italijanski diplomati niso po vojni odstopali, na pariški mirovni konferenci so zahtevali še več (kot

zunanji minister Ante Trumbić i finančni minister Kosta Stojanović, na italijanski strani pa Giovanni Giolitti, Carlo Sforza in Ivanoe Bonomi. Štiri dni so potekala pogajanja v impozantnem hotelu Imperiale nekaj kilometrov iz Rapalla, v območju St. Margarete, še danes najbolj mondenem kraju na celotni ligurijski obali. Na koncu so gostujoči pogajalci pristali prav na vse italijanske pogoje in odločilni papir podpisali v vili lučaj od hotela, le onstran ceste. Poenostavljeno rečeno – Kraljevina SHS, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo, je za lastno priznanje žrtvovala velik del ozemlja, seveda ne srbskega, pač pa sloven-

bi jim glede na njihov delež pri zmagi zaveznikov sploh pripadalo). Nazaj je Italijane držal le Predsednik ZDA Woodrow Wilson, ki ni

skega in hrvaškega etničnega telesa. Z rapalsko pogodbo je pod Italijo poleg 390.000 Italijanov (skupaj z Reko) prešlo še pol milijona slovanskih prebivalcev, večina Slovencev (320.000), od katerih jih je 210.000 prebivalo na izključno s Slovenci naseljenem območju. V SHS pa je ostala le peščica dalmatinskih Italijanov, ki pa so imeli že z rapalsko pogodbo zaščitne varovalke. Slo-

priznaval sramotnega londonskega sporazuma in poudarjal pravico narodov do samoodločbe. Po njegovi formuli bi Slovenci dobili vsaj izhod na morje, a kaj ko je izgubil na volitvah, italijanska pogajalska izhodišča pa je izboljšal pesnik Gabriele d'Annunzio, ki je s črnosrajčniki zavzel Reko, čeprav je bila pod protektoratom Antante. Mirovni sporazum v Parizu ni bil sklenjen, le dogovor, da Kraljevina SHS in Italija to uredita dvostransko – v bistvu Kraljevina Srbija, saj Kraljevina SHS sploh še ni bila priznana. Po daljših neuspešnih dvostranskih pregovarjanjih so zavezniki pritisnili na Srbijo, da vendarle podpiše mirovni sporazum z Italijo. Zgodilo se je to v tedaj znanem turističnem letovišču Rapallo na ligurijski obali. Glavni pogajalci Kraljevine SHS so bili premier Milenko Vesnić,

venci in Hrvati pa znotraj kraljevine Italije pač ne, kar se je tako usodno pokazalo kaj kmalu – z vzponom fašizma, ki je Primorsko zaznamoval tako rekoč za večno, saj se travme raznarodovanja še po skoraj sto letih prenašajo iz roda v rod, po drugi strani pa je italijanska zasedba Primorske po rapalski pogodbi močno vplivala tudi na kasnejšo svojstveno zgodovinsko in narodnostno preobrazbo ter samosvojo kulturno in psihosocialno identiteto primorskega življa. Rapalska meja je vsaj na slovenskem etničnem ozemlju zelo jasna

Latnik 160, 30. januar 2015

(in z nevtralnega zornega kota tudi logična – vse od Triglava striktno sledi razvodnici, črti, ki deli vodotoke na jadransko in črnomorsko porečje. No, le tam, kjer se ni točno vedelo, v katero morje se po zapletenem podzemeljskem kraškem svetu pretakajo vode, so mejo potegnili nekako čez palec. Rapallo, kraj Primorcem nesrečnega imena, danes šteje okrog 30 tisoč duš. Je še vedno priljubljena turistična destinacija, čeprav v maniri večine ligurijskih mest z razvpito Genovo na čelu ni prav bleščeče urejeno in se na pogled zdi, da je vendarle v ponudbi nekoliko zaspalo – mesto samo, medtem ko so na kakih šestih kilometrih obale, ki proti zahodu in jugu zaklepa rapalski zaliv, skrbno odstrli nekdanjo bleščavo. Še več, vijugava in ozka priobalna cesta (vzporedno s peš potjo) pripelje v pravi mali biser – Portofino. Slikovit zalivček je skrit v varnem zavetrju zalednega hriba, na prisojnih legah so v polkrogu nanizane tipične ligurijske hiše, visoke in ozke, s fasadami v živahnih barvah in umetelno izdelanimi detajli iz različnih stilnih obdobji. Mednje je umeščena barokizirana cerkvica sv. Martina, izvorno iz 12. stoletja. No, oči glavnine turistov so večinoma uprte na vodo, kjer se drenjajo prestižne jahte mogotcev s celega sveta, filmskih in estradnih zvezd … Večje barke v pristanišče niti ne morejo in so zasidrane pred zalivom. Portofino je štafetno palico priljubljene destinacije svetovnega jet seta prevzel od francoskega St. Tropeza in jo, vsaj tako se zdi, že tudi predal hrvaškemu Hvaru. Gostom prilagojeno je seveda vse na obali. Prti na mizah restavracij se bleščijo kot v reklamah za pralne praške, leskečejo se nizi dragih kozarcev s pogrinjki in priborom, ki čakajo na petičneže, ne verjamem, da je še kje na svetu v tako majhni

'normalnih' cenah. Je pa zasoljeno parkiranje - parkirne hiše, zvrtane v hrib, so donosna tržna niša, saj je

vasici toliko trgovin prestižnih blagovnih znamk. Toda, brez strahu – tudi za navadne firbce je poskrbljeno in je moč jesti ali nakupovati po

sv. Jurija (tudi zavetnika kraja) in utrdbi Brown ugnezdene posamezne vile, s prekrasnem razgledom na zaliv, jahte in vasico iz polptičje

zunanjih parkirnih mest le za vzorec. Sploh pa se do Portofina ne velja peljati z avtomobilom - pogosta je in cenovno ugodna vožnja z barko iz Rapalla, reden je avtobusni promet, ob že omenjeni peš stezi, ki v dobr-

POTOPIS perspektive. Na koncu rta je še ekstravaganten lokal, s pogledom na oddaljeno obalo ali odprto morje. Zaradi zavetne lege je bil zalivček poseljen že zelo zgodaj, uporabljali so ga tako feničanski kot tudi kasnejši trgovci, rimski zgodovinar Plinij pa naj bi ga poimenoval kot Delfinja vrata, najbrž zaradi množice delfinov. Navdih so v slikoviti ribiški vasici iskali pesniki in pisatelji, med njimi Maupassant, celo pevci so o njem prepevali, v kar nekaj filmih se kot resnična kulisa pojavlja Portofino, v nekaj kadrih celo v Scorsesejevem Volku z Wall Streeta. Portofino je samostojna občina, pa čeprav ne šteje niti 500 duš, pozimi še manj. Je pa celo območje zava-

rovano kot krajinski park. V Portofinu je seveda tudi Turistično informacijski center in ko se pozanimam za ogled vile, kjer je bila podpisana rapalska pogodba, mi prijazno dekle razloži, da s tem

Villa del Trattato

šnem delu nudi dobrodošlo senco bujnega sredozemskega rastja. Veliko turistov se povzpne tudi na hrib nad zalivom, kjer so ob cerkvi

ne bo nič, saj je vila danes v zasebni lasti in ni odprta za javnost, si pa jo lahko ogledam (in fotografiram) od zunaj, najlepši pa da je pogled z morja, sicer pa s parkirišča omenjenega hotela Imperiale. Da pa je tudi ne morem zgrešiti, zaradi poudarjene opečnate barve fasade. Rečeno storjeno. Glede notranjosti oziroma usodne mize pa se pač moram zadovoljiti s fotografijo s podpisa pogodbe, ki jo pogosto izvrže poizvedovanje na vsevednem spletu, ki tudi razkrije, da je tedaj hiša nosila ime družine Spinola, danes pa ji pravijo kar Villa del trattato. Pa v Rapallu ni bila podpisana le ena mednarodno pomembna pogodba, dve leti kasneje sta pogodbo podpisali še Nemčija in Sovjetska zveza. Po obisku že skoraj sterilno čistega Portofina je sprehod po središču samega Rapalla krepko nazadovanje v ekološkem smislu, kljub temu pa dovolj zanimivo. Sredozemski temperament veje s tržnice, pa z gostinskimi mizami posejanih ulic, ki tudi

29 v močnem soncu nudijo nekaj svežine. Posebnost so poslikane fasade. V zasnovi romanska cerkev, posvečena svetima Gervaziju in Protaziju, ki datira iz začetka 12. stoletja in je bila seveda večkrat prezidana, je z dominantnim zvonikom središče starega

Mimogrede si je moč v mestu ogledati še kar nekaj cerkva (pravkar celo gradijo eno novo), mestno hišo s stolpom, pa čipkarski muzej ... Na vzpetino Montallegro z graščino in Marijinim svetiščem turiste popelje vzpenjača.

jedra. Zanimiva vrata Salina, edini ostanek nekdanjega mestnega obzidja, ločujejo (ali pač spajajo) staro jedro od mlajše obalne promenade, na kateri je nanizanih brez števila restavracij, barov, hotelov. Pozornost sredi manjšega trga vzbuja paviljon, z glasbenimi motivi poslikanim svodom, saj je namenjen prav nastopom mestne godbe (pa tudi drugim izvajalcem). Denar so na začetku 20. stoletja prispevali izseljenci, ki so rojstnemu kraju želeli pokloniti nekaj posebnega in res je stilno povsem drugačen od prevladujoče ligurijske arhitekture.

Rapallo se ponaša z milo klimo in sredozemskim rastjem, lahnimi sapicami in veliko sončnih dni tudi pozimi, zato že več kot stoletje vanj prihajajo prebivalci severnoitalijanskih mest, ki imajo težave z dihali. Ob sprehodih so jim ponudili, tistim petičnim, tudi igranje golfa in tako je rapalsko golfišče iz leta 1930 med najstarejšimi v Italiji. Friedrich Nietzsche je v spominih zapisal, da se mu je ideja za Zaratustro prvič porodila prav med sprehodom okoli mesta. Ne glede na vse čare in lepote pa sem Rapallo vendar zapustil z meša-

Z bližjega parka z mogočnim Kolumbovim kipom, danes preurejenega v dobrodošlo parkirišče, je še vhod na urejeno kopališče, seveda s tipičnimi ležalniki in 'ombreloni' ter boksi za preoblačenje. Ob

nimi občutki. Ne samo zato, ker so me skušali gostinci pri večerji grdo opetnajstiti, pač pa najbrž zaradi genskega zapisa, ki ga nosim v sebi. Da po pogodbi, podpisani v Rapallu, za Primorce nič ni bilo več kot prej.

pristanišču poglede turistov privlači še manjša trdnjava (Castello sul Mare) iz leta 1551, ko so ga zgradili za obrambo pred plenilskimi pirati, ki so mesto pogosto napadali.

Kaj kmalu so občutili raznarodovalni pritisk čedalje močnejšega fašizma - začelo se je nasilno poitalijančevanje. Edvard Pelicon

RAZNO

30 Jože Praček

(Dolga Poljana 1936 - Ajdovščina 2014) Konec lanskega leta smo se poslovili od Jožeta Pračka, univerzitetnega diplomiranega pravnika iz Ajdovščine, ki je s svojim zavzetim delom pustil trajne sledi v življenju ajdovske občine. Očetu je ob zadnjem slovesu spregovorila hčerka Andreja. Tako je želela njegova družina in taka je bila tudi vsebina besed, ki mu jih je namenila - kot možu, očetu, nonotu in pranonotu, ali 'Nonču', kakor so ga vsi njegovi klicali po rojstvu prvega vnuka. Tople besede je posvetila očetovi veliki ljubezni do družine, ki mu je bila, kot je poudarila, najvišja vrednota in največja sreča. Čeprav smo pogrešali v tem poslovilnem nagovoru nekaj besed spomina tudi na Jožetovo zelo široko in razvejano življenjsko in delovno pot, smo razumeli, da nekako ne sodijo v tako intimno družinsko slovo. Zato smo se njegovi prijatelji in sodelavci dogovorili za ta zapis, ki naj predstavi Jožetovo življenje in delo tudi izven družinskega kroga. Nisem pričakoval, da bodo za to izbrali mene, ker je imel Jože iz svojih raznovrstnih dejavnosti nemalo sodelavcev, ki so mu bili blizu v delu in druženju. A potem sem pomislil, kako naju je v mladosti več vzporednic spremljalo na najini življenjski poti. Rodila sva se istega leta - 1936. Zaradi vihre II. svetovne vojne sva oba vstopila v osnovno šolo šele leta 1945. Starostna razlika v istem razredu osnovnih in tudi še srednjih šol je tedaj znašala celo do pet let (nikoli ne bom pozabil tvojega spominjanja, ki si ga zapisal ob 50-letnici svoje mature, kako sta šla skupaj v prvi razred s starejšim bratom, a njega so takoj dali naprej v drugi razred z vsemi, ki so se znali podpisati, ti pa se še nisi znal - seveda, staršem je bilo tedaj bolj pomembno, da so nas najprej naučili pasti živino in tudi že pripravljali za pomoč pri kmečkih delih). Nato sva šla vzporedno po isti poti: nižja in višja gimnazija v Ajdovščini, Pravna fakulteta v Ljubljani in nato, v začetku šestdesetih let, na delo v Ajdovščino - ti na občino, jaz v Tekstino. Po desetih letih sva z gradnjo družinskih domov postala še soseda na Zukčevem hribu nad Ajdovščino. Povratek maturantov prve ajdovske gimnazije v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja v Ajdovščino je bil, čeprav smo bili odsotni le pet let, povratek v poseben čas, ki smo ga čutili v sebi in izven nas, v vseobsegajočih presnavljanjih, ki so nastajala v naši ožji in širši domovini, tako v popuščanju doziranja demokracije kot tudi v rasti osebnega in družbenega standarda. Vstopali smo v ta čas in ga vdihovali s polnimi pljuči, tudi zaradi svoje pripravljenosti in želje, da damo temu vrenju čim več svoje moči in znanja. Oblast nas je sprejemala odprtih rok kot nove 'perspektivne kadre'. Poleg nalog na delovnih mestih so nas zalagali z vedno novimi in novimi zadolžitvami, tudi izven delovnega časa, največ v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih družbenih dejavnosti.

Jože je bil pri tem še posebej na udaru - zaradi svoje pridnosti in pripravljenosti sodelovati in zaradi izpostavljenega mesta v občinski upravi, v kateri je po vrsti, glede na potrebe, delal najprej kot vodja novoustanovljenega Zavoda za (brezplačno) pravno pomoč, nato kot načelnik oddelka za občo upravo, za družbene službe, za gospodarstvo, in kot tajnik občine. V teh službah si je nabral dovolj izkušenj za poznejše delo v gospodarstvu. Kot pravnik je bil med drugim zaposlen v Tekstini, v Splošnem kovinskem podjetju in v Agroindu. V obdobju tako imenovanih SIS-ov v 70-tih letih je vodil ajdovsko Samoupravno stanovanjsko skupnost ter strokovno službo samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti. V tem obdobju je bila zgrajena stanovanjska soseska Ribnik, Ajdovščina je dobila eno prvih sodobnih čistilnih naprav v Sloveniji in graditi se je začel Dom starejših občanov. Več kot deset let je bil direktor trgovskega podjetja Hubelj, ki je v tem obdobju navkljub različnim pritiskom po združevanju, vseskozi uspešno deloval kot samostojno podjetje. Obdobje 1965 - 1980, v katerem je Jože Praček segel tudi preko občinskih meja, saj je bil med drugim tudi poslanec Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije, član Skupščine Republiške skupnosti za ceste, pa funkcionar v območni vodni skupnosti Soča, pomeni vrh njegove prisotnosti in prizadevanj za razvoj družbenih dejavnosti v ajdovski občini in tudi širše. Zlasti si je neutrudno prizadeval za ponovno ustanovitev gimnazije v Ajdovščini in za zagotovitev materialnih in kadrovskih pogojev za njeno delovanje. V tem času je uspešno predsedoval tudi novoustanovljeni kulturni skupnosti Ajdovščina, Nogometnemu klubu Primorje, Krajevni skupnosti Ajdovščina, Moškemu pevskemu zboru 'Srečko Kosovel' in še marsičemu. Tedaj sem v šali dejal, da bi bil Jože Praček, če bi živel sto let prej, prvi mož čitalniške dobe. Jože Praček je bil prejemnik več odlikovanj in priznanj: najvišjega Občine Ajdovščina - Petomajskega priznanja, dveh jugoslovanskih za delovne uspehe in več

Latnik 160, 30. januar 2015

Smučanje v Zoncolanu Zadnje zimske dni v letu 2014 je narava dokazala, da zna marsikomu polepšati konec leta. Na božične dni je začelo snežiti, zato je TD Podnanos organiziralo smučanje v Zoncolanu, in sicer prav na predzadnji dan leta, torek, 30. decembra.

priznanj športnih organizacij iz občine Ajdovščina za svoje delo v njih. V tako razgibanem in raznovrstnem življenju, kot ga je živel Jože Praček, prihaja še hitreje tudi do kratkih stikov. Tudi med nama se je kdaj v mlajših letih zaiskrilo, a vendar sva znala te iskre pogasiti in živeti v medsebojnem spoštovanju, v pokoju pa sproščeno kdaj pokramljati o starih in novih časih. Ampak, Jože je bil tudi strelovod za dobro zamisel, za akcijo, in ko ga je prevzela, ji je bil pripravljen pokloniti vse najboljše iz svojega bistva. Tedaj je bil sogovorniku pripravljen najbolj iskreno odpreti svojo dušo do zadnje skrivnosti in resnice in tak tudi tankočutno prisluhniti drugačnosti. Sprejemal sem iskrenost te njegove lastnosti - tako kot njegovi domači, ko so mu, kot je povedala hčerka ob slovesu, ob njegovem nenehnem razmišljanju in načrtovanju, kdaj rekli, da sanja, a je vedno odgovarjal, da brez sanj ni ničesar, iz sanj pa da kdaj kaj nastane. Imel si prav, Jože: veliko zamisli in želja si dosanjal v svojem življenju. V zadnje slovo so ti zapeli kosovelovci: Slovenec sem, Bori in Imel sem ljubi dve. V grobni tišini smo razumeli njihovo sporočilo. Grozdan Šinigoj

adnji dnevi v letu so bili zelo mrzli. Zasnežilo nam je celo pokrajino. Tudi burja je pokazala svojo moč v naši dolini. Zadnji torek v letu pa nam je bil naklonjen in tako smo se navduše-

snežinke, ki so se nam prijemale na kape, šale in kapuce bund. Popoldan pa je skozi oblake posijalo tudi sonce, ki nas je malce segrelo, da smo se z boljšo voljo odpravili proti Podnanosu.

ni smučarji iz Podnanosa, Nanosa in Lozic odpravili v Zoncolan, na italijansko smučišče, kjer smo dan preživeli v prijateljskem in rekreativnošportnem duhu. Kljub nizkim temperaturam in primanjkljaju naravnega snega smo se vsi udeleženci nasmučali in se naužili svežega zraka. V dopoldanskem času so nas med spusti v dolino spremljale tudi

Dan smo preživeli v prijetnem vzdušju, ki smo ga ustvarili na samem smučišču in na poti proti domu. Turistično društvo Podnanos želi vsem v letu 2015 obilo zdravja, veliko smučarskih doživetij in doživetij v naravi. Tekst in foto Cecilija Vitežnik

Latnik 160, 30. januar 2015

ŠPORT

Deveta izvedba krosa v Kamnjah S KAŠ–em na končno v spodobnem vremenu smučanje v Forni di Sopra Po osmih poskusih je vreme končno ugotovilo, da se z nami ne gre šaliti. Da nam do živega ne prideta ne burja ne dež in tudi sneg ne. Zato nam je bil letos podarjen en prijeten zimski dan z malo sonca in nekaj več oblakov. Tudi proga je bila normalna, ne preveč blatna, toda vseeno težka.

obro razpoloženi tekači so se pomerili v desetih kategorijah na različno dolgih progah in sicer od 300 m do 8.000 m. Proga je bila speljana po travniku in se je kot vsako leto začela pri znamenitem vaškem hrastu, kjer je na koncu potekala tudi podelitev medalj in nagrad najboljšim. Med najmlajšimi sta 300 metrsko progo najhitreje pretekla Matevž Maver iz AK Pivka in Sara Kopatin iz ŠD Nanos Podnanos. Med starejšimi veterani sta bila zmagovalca Tea Bajc (ŠD Tekači Vipavske doline) in Miro Vogrič (DLT Filipides). V najbolj elitni skupini članov, ki tečejo na najdaljši progi, sta bila spet najhitrejša že lanska zmagovalca - Marko Tratnik je to razdaljo pretekel v času 29:10, kar je bilo 1:43 hitreje kot lani. Drugouvrščeni Nejc Lokar je s progo opravil v času 29:47, tretji je bil Anej Likar s časom

31:39. Vsi trije so člani ŠD Nanos Podnanos. Ostali zmagovalci po kategorijah so bili: Rok Kopatin, Lana Kokotec, Jan Franc Kopatin, Ema Rodman,

Pino Sekač, Lara Likar, Žiga Kravanja, Tanja Žgajnar, Jaka Grže, Petra Tratnik, Borut Malavašič, Metka Kenda, Simon Strnad, Nataša Aljančič. Veselilo nas je, da smo imeli letos iz naše krajevne skupnosti kar osem predstavnikov, šest je bilo mladih Miha Valič (3. mesto v kategoriji letnik 2008 in mlajši), Ema Rodman (1. mesto v kategoriji letnik 2005 in 2004), Anej Ferjančič, Sara Valič, Nina in Žana Breščak - ter dva odrasla: Mateja Breščak in Viktor Čermelj. Po končanem tekmovanju je tekače čakalo druženje ob čaju in drugih napitkih ter sadje in domače pecivo naših pridnih gospodinj. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi teka ter sponzorjem za nagrade. M. Č., foto Denis Šušmelj, uradni fotograf društva

Ajdovski študentje so bili vedno aktivni. Poleg napornega študija so poskrbeli tudi za fizično sprostitev. Že več let organizirajo smučarske enodnevne izlete.

ajvečkrat je bilo izbrano smučišče v Zoncolanu, ker je sorazmerno blizu in lahko zadovolji tudi zelo dobre smučarje. Pogosto so bili objavljeni izleti tudi odpovedani, bodisi zaradi pomanjkanja snega, ali pa slabega vremena. Vedno ponudijo prosta mesta tudi ‘starim študentom’, da se avtobus napolni. Preteklo soboto sem se tudi jaz študent izpred 30. let, pridružil ajdovskim smučarjem. Zanimalo me je smučišče v Forni di Sopra, kamor so tokrat peljali prvič. Že na avtobusu nam je ‘vodja odprave’ Matevž Brecelj povedal, da bomo zagotovo zadovoljni. Je sicer manjše kot v Zoncolanu, je pa manj gneče na smučišču. Proge imajo skupno 800 m višinske razlike in je smuka primerna tudi za bolj zahtevne.

Ob prihodu smo občudovali prekrasno naravo v jasnem dnevu, kjer je bil iz zgornje postaje (2066 mnv) videti zasnežene Dolomite daleč naokrog. Po zelo ugodni ceni smo kupili tudi smučarske karte, tako da je bila tudi za bolj ‘šparovne’ sprejemljiva smuka. Po celodnevni smuki smo se okrepčali še na končni postaji žičnice, kjer je KAŠ namočil naša suha grla. Med potjo nazaj so bili pa bolj sproščeni in zgovorni stari študentje, kljub temu, da so bili v manjšini, verjetno zato, ker jih niso več skrbeli izpiti in točke na faksu. Matevž nas je že povabi na naslednji izlet, ki se načrtuje za 7. februarja. S pomočjo spleta bo pripravil še anketo glede zadovoljstva s smučišči. Aleš Brecelj, foto Kevin Lulik

Prvi pohod ajdovskih planincev v letu 2015 Planinsko društvo Ajdovščina je prvi pohod v letu 2015 organiziralo na Hrvaško, in sicer v Istro, v Buzet, to je po Poti sedmih slapov. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali do Buzeta, kjer je bil pri Pivovarni Favorit začetek pohoda.

Buzetu nas je pričakalo nekaj planincev PD Buzet z vodnikom Silvanom Komarjem, ki je ustanovitelj Poti sedmih slapov. Med potjo se nam je pridružilo še nekaj planincev z obale, tako da se je zbrala skupina preko petdesetih pohodnikov iz več planinskih društev in iz kar treh dežel: Slovenije, Italije in Hrvaške. Vodniki Mirko, Bogdan in Silvano so nas vodili ob reki Mirni, ob kateri se nahaja vseh sedem slapov. Ti so oštevilčeni in poimenovani. Ko smo krenili na pot, nas je obdajala megla, ki smo jo z vsakim korakom odganjali. Kmalu nas je pozdravilo sonce in nas spremljalo ves dan. Pot smo začeli po desnem bregu reke Mirne, v katero se zlijeta potoka Mirna in Draga. Po krajši ravninski hoji smo prišli v gozd, prečkali smo majhen Komarjev most, poimenovan po ustanovitelju poti.

In že smo bili pri prvem slapu. Malo smo se dvignili do drugega slapa, ki leži pod previsnimi stenami, kjer imajo svoj kotiček tudi plezalci. Po krajši strmini, zavarovani z vrvjo, smo prišli do najvišje točke pohoda. Odprl se nam je lep pogled proti Buzetu, Čičariji z Žbevnico in Učko na vzhodu, mi pa smo pot nadaljevali po bolj ali manj ravnem terenu. Vsi slapovi, eni manjši, drugi večji, se zlivajo v jezerca in tolmune s čisto smaragdno vodo. Taka sta tudi tretji in četrti slap. Peti slap je v zapuščeni vasi Kotli, kjer skoraj ni več prebivalcev. Domačije služijo le kot vikendi. Na eni taki domačiji so nas lepo sprejeli in pogostili. Tu smo imeli daljši postanek za malico. Pot smo nadaljevali po kolovozu, ki je bil precej blaten. Taki smo bili tudi pohodniki ob koncu pohoda. Nadaljevali smo po kraškem terenu še do šestega in sedmega slapa. Med

potjo smo prečkali most, imenovan Napoleonov most. Z vrha je videti v razpadanju. Če se spustiš pod most, pa je lepo ohranjen in vidi se mojstrovina izdelave.

Pot je lahka, le z eno vzpetino, in je razgibana. Poteka po kamnitem kraškem terenu. Ob poti je teren poraščen z grmovjem in lobodiko. Ker je bilo v zadnjem času precej

dežja, so bili slapovi bogati z vodo, v sušnem obdobju tudi presahnejo. Pot smo premagali v šestih urah. Imeli smo še dovolj časa za ogled starega dela mesta Stari Grad, ki leži na vzpetini. Ogledali smo si cerkev in vodnjak iz 18. stoletja ter obzidje, od koder je lep razgled na okolico. Novejši del mesta se razvija okrog griča, o čemer pričajo novogradnje. Nato smo šli v vasico Kozare, v konobo Volte, na okusne istrske bobiče, kjer nam je gospod Silvano pripravil prijetno presenečenje s harmonikarjem. Ob domačih vižah smo tudi zaplesali. Z mrakom smo se poslovili, se zahvalili Silvanu za lep sprejem in se odpeljali proti domu. Za nami je bil poseben dan, poln lepih doživetij. Marjana S.

ZADNJA

Latnik 160, 30. januar 2015

GEODELA UGODNE geodetske storitve * GEODETSKI NAČRT za ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO * UREDITEV MEJE

kontakt: BREŠČAK Marko

* DELITEV PARCELE

tel. (041) 28-38-29 -

* ZAKOLIČBA * VRIS OBJEKTA V KATASTER * HIŠNA ŠTEVILKA...

pisarna: Goriška c. 25a, 5270 Ajdovščina e-mail: info@geodela.si internet: www.geodela.si

Mladi ajdovski nogometaši slavili v Medvodah V nedeljo, 25. januarja 2015, se je v Medvodah odvijal močan nogometni turnir za selekcijo U-10 (letnik 2005). Prijavljenih je bilo kar 17 ekip, ki so bile razporejene v štiri skupine. Nogometna šola Ajdovščina je nastopala v skupini A, kjer so bile še ekipe Save iz Kranja, Črnuč ter domača ekipa.

Vipavska dolina na sejmu v Linzu Vipavska dolina se je v januarju udeležila turističnega sejma Ferienmesse v Linzu. Na sejmu se je predstavilo 170 razstavljavcev iz kar 21 držav.

rav vse tekme skupinskega dela so naši fantje zmagali z minimalnim izidom 1:0. V četrtfinalu so se v boju za prva štiri mesta pomerili z ekipo Rakeka. V izenačeni in borbeni tekmi so o zmagovalcu odločali streli z bele točke, po katerih so bili uspešnejši prav naši igralci, ki so se tako uvrstili v polfinale. Tam jih je čakala ekipa Zarice iz Kranja, ki je v četrfinalu

o prvem finalistu spet odločali streli z bele točke. V zadnji minuti pa je s pravim evrogolom naši šoli finale priigral Žan-Luka Poljšak, ki je s strelom s sredine igrišča snel pajčevino z gola vratarja Zarice. Drugi finalist je postala ekipa z Medvod, ki je premagala Celjane. V finalu sta se torej pomerili ekipi, ki sta igrali že v skupinskem

Žan-Luka Poljšak je dosegel izjemen zadetek

Čestitke torej vsem igralcem in trenerju, pa tudi navijačem seveda!

V Vratar Luka Slokar je v finalu ubranil kar tri 'penale'

nekoliko presenetljivo izločila ekipo Kolpe, lanske zmagovalke turnirja. Polfinale so Ajdovci začeli zelo dobro. Že takoj na začetku so prešli v vodstvo, vendar se igralci Zarice niso predali in ob koncu izid poravnali na 1:1. Vse je kazalo, da bodo

delu. Redni del se je končal brez zadetkov in o zmagovalcu turnirja so odločali streli z bele točke. Tu so bili spretnejši in srečnejši prav naši fantje, še posebaj pa se je izkazal vratar Luka Slokar, ki je nasprotnim igralcem ubranil kar tri strele.

NŠA so zastopali: Luka Slokar (vratar), Nik Štrancar, Tadej Brecelj, Žan-Luka Poljšak, Anže Breščak, Miha Bratina, Žan Kobal in Tristan Vrtovec, trener Andraž Ivanovič. NŠA, foto Primož Brecelj

okviru razstavnega prostora SPIRIT Slovenija se je TIC Ajdovščina v tem avstrijskem mestu predstavil že drugo leto. Obiskovalce smo poskušali navdušiti nad lepotami naših krajev, v sodelovanju s Turistično agencijo Kompas iz Ajdovščine pa smo jih vabili v Vipavsko dolino na sproščene počitnice z uživanjem v vinsko-kulinaričnih doživetjih, adrenalinskih športih in raziskovanju naravne in kulturne dediščine. TIC Ajdovščina se te dni predstavlja tudi na največjem slovenskem turističnem sejmu Alpe - Adria: Turizem in prosti čas, ki poteka med 28. in 31. januarjem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sejma se udeležujemo v okviru skupnega nastopa celotne Vipavske doline, Trnovske, Banjške in Vojskarske planote, ki ga koordinira Društvo DOLI iz Lokavca.

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

V mesecu februarju pa se bomo za promocijo Vipavske doline trudili še na dveh sejmih in sicer na sejmu Expomego v italijanski Gorici in turističnem sejmu F.R.E.E. v Munchnu. TIC Ajdovščina