Latnik 159

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Center za razgradnjo vozil

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 19. december 2014, številka 159, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

latnik

Voščimo čarobne Praznik skoraj vsak dan zadnjebožične praznike, gaUvodnika Latnika v tem ne pišem zato, da bi se v vsakem letu da bi povečal kolisvojih časnisrcu prižgalo na čino karskih umotvorov, bi enkrat lahko tisoče lučk, ki bi kiugledali luč sveta v knjižici. v mrzlih in sivih samostojni Pač pa preprosto za to, da razbremenim urednika ob nastodneh sijale na pu njegovega podžmandadruge in s toplino upanskega ta. Ker obljuba dela dolg, je zdaj to moja grele vse okoli obveza, naloga, delo.

Pisanja novoletne poslanice tudi ne dojemam za neko vas. posebno poslanstvo, to je premočna beseda. Tudi hobi ali konjiček ni, ker bi sicer raje šel rezat trte. Ali na pevske In srečno novo vaje. Je le delo, obrt. Saj veste – uvod, jedro in zaključek, z voščilom ob novem letu. Kar pa ne velja za vse bolj številleto, ki bo ne dopisovalce v Latnik. Ki tudi imajo druge obveznosti in konjičke, pa se potrudijo in vestno beležijo dogajanje v svojih okoljih. In zato lahko bralstvo po Vipavski dolini pozabilo na vse spoznava, koliko najrazličnejših društev deluje in se trusvojih močeh ustvariti pogoje za znosnejši danes. Za slabe dogodke in ditisto,po kar nas bogati, če nas že gnanje za vsakdanji kruhek bolj razoseblja. Ne samo v društvih, tudi po šolah, zav spominu držalo vse vodih, vaseh se marsikaj zanimivega dogaja, kar osrednji mediji v lovu za senzacijami praviloma spregledajo. Po zale lepe. slugi požrtvovalnih dopisnikov lahko Latnik verno beleži

Nabor prazničnih prireditev V Vipavskem Križu bodo v soboto, 20. decembra ob 17. uri, v Domu krajanov odprli razstavo jaslic. Jaslice bodo na ogled tudi na prostem po vasi. V petek, 26. decembra bo v samostanski cerkvi po maši še božični koncert (ob 18.00).

Na Trgu prve slovenske vlade v Ajdovščini bo v soboto, 20. decembra, potekal božični sejem Mladinskega centra Hiša mladih iz Ajdovščine. Praznični dogodki se bodo vrstili ves dan, ob 17. uri pa bo Mladinski svet Ajdovščina razglasil Naj prostovoljca / prostovoljko in Naj mladinski prostovoljski projekt občine Ajdovščina v sezoni 2013 / 2014.

Pihalni orkester iz Vrhpolja prireja v soboto, 20. decembra ob 19.00 uri, v dvorani Škofijske gimnazije Vipava tradicionalni božično novoletni koncert, tokrat so izbrali filmsko glasbo.

Pod taktirko dirigenta Matjaža Medena bo obiskovalce pot notnega črtovja ponesla v filmske zgodbe Titanica, Gospodarja prstanov, znamenitega Kekca in drugih filmski uspešnic. Koncert bo popestril znani slovenski kantavtor Adi Smolar.

Na god sv. Štefana bo dopoldne v Vipavi že 15. žegnanje konj. Povorko bo blagoslovil škof Metod Pirih. Sodelovali bodo tudi pritrkovalci iz Lokavca.

Dan samostojnosti in enotnosti bo občina Ajdovščina počastila v petek, 26. decembra ob 18. uri, s koncertno prireditvijo v Dvorani prve slovenske vlade. Natopili bodo mladinski pevski zbor ajdovske šole pod vodstvom Petre Habjanič in solisti pianist Jaka Močivnik, violistka

Barbara Grahor in tolkalec dejan Štemberger. Slavnostni nagovor pripada županu Tadeju Beočaninu.

V cerkvi sv. Jurija v Šturjah bo v soboto, 27. decembra ob 17. uri, koncert božičnih napevov Mešanega zbora župnije Šturje. Kot gostja bo nastopila sopranistka Pia Brodnik.

V nedeljo, 28. decembra ob 17.00, bo na velikem odru velike dvorane na Policah zaživel Seviljski brivec, čisto prava opera v režiji Zdravka Pergerja in s številnimi domačimi solisti in zboristi.

Slovo starega in prihod novega leta bo letos moč doživeti na prostem, na Lavričevem trgu. Za žur bo skrbela skupina Zvita feltna. Nebo nad Ajdovščino bo razsvetlil ognjemet. Vstopnine ni.

Množično silvestrovanje v Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu se je lepo prijelo. Kako tudi ne, saj za prijetno pričakovanje novega leta ne potrebujete denarja, le dobro voljo in nekaj hrane. Dvorano in glasbo namreč 'časti' KS Lokavec. Predhodna prijava ni potrebna.

Društvo Trillek s Cola že od leta 1986 prireja na zadnjo nedeljo starega leta novoletno zabavo. Tokrat jo bodo prvič izvedli na prvo nedeljo novega leta (4. januarja ob 17.00 v šolski dvorani) – vsebina in posadka, ki jo pripravlja, ostajata isti. Skeči, satirične zgodbe, prepletene z domišljijo in utrinki iz realnosti, se bodo prepletala s tematsko glasbo. Z novim programom se bo predstavil še Trofenfeld jazz band. Podelili bodo krajevno priznanje – Colsko gartrožo in v branje ponudili novo številko Colskega časnika.

družbeni utrip doline. Temu pa se že lahko reče poslanstvo. Vsem iskrena hvala!

Pred petnajstimi leti sem si ogledal malo kanadsko mestece, nekje med Torontom in Niagarskimi slapovi, katerega glavna znamenitost je bila trgovinica, v kateri so prodajali zgolj novoletne okraske in to čez celo leto. Kasneje sem na podobno trgovino naletel še v Innsbrucku, tudi po gasah in trgcih starega dela Neaplja so mi na vsakem koraku, sredi poletja, ponujali umetelno izdelane jaslice. Mnogi tudi pri nas novoletnega okrasja sploh ne umaknejo. K temu nas podžigajo trgovci, ki veseli december začenjajo globoko v novembru in sploh je zanje celo leto nek praznik, akcija, popust, 'ugodnost'.

Priznam, tudi sam sem vsej tej bleščavi letos podlegel in smrečica tudi pri nas že stoji, umetna. Ni je bilo treba na sveti večer na skrivš požagati nekje na Nanosu in spotoma napraskati z osojnih skal tistih dveh kilogramov maha in potem s posebnim pričakovanjem doma krasiti. Novim generacijam bo najbrž smrečica že lahko prispela po elektronski pošti ali pač ustrezni tehnološki podlagi in bodo praznike pač dojemali in doživljali drugače.

In se morda sploh ne bodo ubadali z novim letom kot neko prelomnico, ko naj bi (letos pa za prmej) spremenili način življenja in resnično upali, da se lahko v novem letu kaj zares spremeni.

Za voščilo bi vam kot p(P)evec lahko odpel znan refren Tomaža Domicelja 'Saj po novem letu boljše bo'. Vendar nekako čutim, da bi našemu lokalnemu razpoloženju bolj ustrezala skladba Mladih levov iz leta 1971 z naslovom 'Odprite okna, vojna je končana'.

Martin Pevec

VRTNI CENTER KALIA

2

Latnik 159, 19. december 2014

Ugodni nakupi za člane kluba Kalia!

Informacije o članstvu so na voljo na vseh prodajnih mestih Kalia ali na www.kalia.si

Ajdovščina

Ponudba velja od 30.11. do 31.12.2014.

Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku Ficus Ginseng v okrasnem loncu p. 12 cm Art: 185670

Redna cena: 15,99 Cena klub Kalia:

10,99 Gnojilne palčke za orhideje Substral

Ficus Kinky v okrasni skledi p. 22 cm

Art: 44500

Redna cena: 3,69 Cena klub Kalia:

Art: 183624

Redna cena: 12,99 Cena klub Kalia:

2,95

8,99

Ideja za dar

ilo

Tekoče gnojilo Plantella list, 500 ml

Phalaenopsis 3-4 stebelna v okr. lončku p. 6 cm

Art: 42952

Redna cena: 4,39 Cena klub Kalia:

Art: 185669

Redna cena: 14,99 Cena klub Kalia:

3,49

10,99

Tekoče gnojilo za orhideje Substral, 250 ml

BRESKVE, ČEŠNJE, HRUŠKE, JABLANE, KAKI, KOSTANJ, LESKA, MANDELJ, MARELICE, MURVE, NAŠI, NEŠPLJE, NEKTARINE, OREH, SKORŠ, SLIVE, VIŠNJE, ŽIŽULE

Art: 43212

Redna cena: 4,49 Cena klub Kalia:

Pvc smreke, različni modeli in višine

3,59

Morska sol 25 kg Art: 25132

Božična zvezda velika p. 13 cm

4,75

Art: 30805

Lopata za sneg pvc, 39 cm nasajena, alu profil Art:197244

Redna cena: 7,50 Cena klub Kalia:

5,99

Hrana za zunanje ptice Bonami, 5 kg Art: 63093

Redna cena:7,99 Cena klub Kalia:

Od 2. 10. do 31. 12. 2014

5,59

Lojne pogače Bonami, 20 kos Art: 160047

Redna cena: 5,29 Cena klub Kalia:

3,69

Ptičja hišica lesena barvna streha Art: 69440

Redna cena:7,92 Cena klub Kalia:

5,99

za keramični lonec ustrezne velikosti.

Popust lahko uveljavljate na izbrane in posebej označene keramične lonce. Popusti se ne seštevajo. popust velja do prodaje zalog. Popust se obračuna na blagajni.

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 30.11.do 31.12. 2014 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si

Latnik 159, 19. december 2014

DOGODKI

Sodelovanje, povezovanje in dobra podjetniška logika so ključ do uspeha

Vino kot možnost turistične promocije Vipavske doline V imenu skupine 36 pridelovalcev vinorodnega okoliša Vipava je vinska klet Vipava 1894 organizirala okroglo mizo z naslovom ‘Vino kot možnost turistične promocije Vipavske doline’.

N

a okrogli mizi so nastopili Boris Jež, predsednik uprave Vipava 1894, Mojca Jakša iz Direktorata za kmetijstvo, MKGP, doc. dr. Mihael Kline s Fakultete za družbene vede, Bojan Meden iz Javne agencije SPIRIT Slovenija, Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije severne Primorske, in Jordan Cigojs turistične kmetije Arkade iz Črnič.

Vsi sodelujoči so si bili enotni, da je Slovenija premalo prepoznavna kot turistična destinacija, s povezovanjem in pravimi strategijami pa bo lahko hkrati potekala promocija celote, regij in vinorodnih pokrajin. Tradicijo je potrebno preplesti z inovacijami, novimi trendi in tako izkoristiti konkurenčne prednosti, ki jih imata vinarstvo in vinogradništvo. Vsi govorci so tako med seboj odprli vrata za kreiranje novih priložnosti.

Turizem je pomembna gospodarska panoga, ki ima svoje zakonitosti, so poudarili in izpostavili, da je treba izkoristiti vsak element potenciala vipavske regije, njene naravne

danosti, kulturno zgodovinske znamenitosti, kulinariko in vinorodni okoliš, ki se v svojih okusih in zemljepisni širini lahko kosa s priljubljenimi destinacijami, kot sta kalifornijska dolina Napa Valley in francoski Bordeaux. Takšni primeri dobre prakse dokazujejo, da je z idejami in večjim obsegom storitev

moč navdušiti obiskovalce, da v dolini ostanejo in se vedno znova vračajo. Doživetje, zgodba, oseben pristop in samozavest posamezne ponudbe ter intenzivno povezovanje različnih panog pa so ključne sestavine za uspešno promocijo tako doma kot v tujini.

Okrogle mize se je udeležila tudi vipavska vinska kraljica Anja Kodele, ki v Vipavski dolini vidi potencial ponudbe in okusov, ki lahko zadovoljijo še tako zahtevne goste.

Okrogla miza o vinu kot povezovalnem členu turistične promocije Vipavske doline je deveti dogodek v nizu predvidenih desetih, ki jih organizira Vipava 1894 v okviru projekta informiranja in pospeševanja prodaje vin skupine pridelovalcev vinorodnega okoliša Vipava.

Cilj tovrstnih srečanj je promocija kakovostnih in vrhunskih vin ZGP okoliša Vipava ter dvigovanje prepoznavnosti in ugleda vipavske regije kot vinorodnega okoliša in turistične destinacije.

PR

3

Orodja jasnejšega razmišljanja za mlade parlamentarce V četrtek, 11. decembra 2014, je udeležence letošnjega otroškega parlamenta prijazno gostila Osnovna šola Danila Lokarja iz Ajdovščine. Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina je organiziralo delavnice za mlade parlamentarce, ki letos razmišljajo in debatirajo na temo ‘Izobraževanje in poklicna orientacija’.

M

entorji Otroškega parlamenta so izpostavili, da imajo učenci na voljo veliko informacij o izobraževalnem sistemu ter o različnih možnostih nadaljevanja šolanja, vendar pa vidijo problem prav v tem. Učenci se v poplavi informacij izgubijo, zato je ključno, da usmerimo učence, da razmišljajo o sebi, o svojih interesih, talentih, oziroma, da spoznajo sami

sebe. V ta namen smo v goste povabili izkušeno predavateljico Nastjo Mulej, ki ima licenco za poučevanje de Bonovih metod razmišljanja.

Trideset učencev iz šestih osnovnih šol je opremila z uporabnimi, preprostimi orodji za jasnejše razmišljanje, ki jim bodo pomagala tako pri odločitvi in izbiri srednje šole kot v vsakdanjem življenju.

Mojca Ferjančič, MDPM Ajdovščina

Izdelovanje nagrobnih ikeban v Podnanosu Zadnji torek v oktobru, pred dnevom vseh svetih, je Turistično društvo Podnanos organiziralo delavnico, na kateri se je izdelovalo ikebane in šopke pod mentorstvom cvetličarske mojstrice Vide Fabčič.

N

ajprej nas je gospa Vida poučila o pravi izbiri zemlje za grobove in ustreznosti posamezne vrste zemlje za čim bujnejšo rast sadik od spomladi do jeseni.

Gospa Vida nas je seznanila s pravilnim potekom izdelovanja ikeban, od postopka namakanja ikeban v vodi, do pravilnega rezanja cvetja in zelenja ter začetka razvrščanja zelenja in dokončanja s cvetjem ter dopolnjevanja z zelenjem.

Izbrala je primerno cvetje in gobe

za ikebane ter priskrbela različno zelenje. Tudi vsak udeleženec je prinesel nekaj zelenja (vejice cipres, bršljan, okrasne liste, ruj ...).

Poudarila je, da moramo pred pričetkom izdelovanja ikebane točno vedeti, kam jo bomo postavili, ker je od tega odvisna oblika in sistem razvrščanja cvetja in zelenja.

Vsak udeleženec je izdeloval svojo ikebano s pomočjo nasvetov cvetličarske mojstrice in z njo okrasil na pokopališču grob svojih pokojnih.

Turistično društvo Podnanos

DRUŠTVA

4

Latnik 159, 19. december 2014

Planinski podmladek iz Kočevja Z ustvarjanjem do na Mali gori novega znanja V maju letos smo se Kamenjci prvič srečali s planinci iz Kočevja. Takrat smo jim pomagali izpeljati izlet mladih osnovnošolskih planincev na Matajur. Izlet je lepo uspel. Še najbolj pa se jim je vtisnil v spomin obisk češnjevega sadovnjaka v Lokavcu. Sladki rdeči plodovi so jim še polepšali že tako lepo preživeti dan.

T

akrat smo jih povabili, naj kdaj obiščejo tudi našo Malo goro. Spomini na prejšnje srečanje so ostali živi in najavili so nam obisk Male gore za trinajsti december. Skupno smo se dogovorili

za potek pohoda. V soboto, 13. decembra, smo jih pričakali v Ajdovščini in skozi Lokavec smo se zapeljali proti Predmeji. Pri peskokopu se je začel naš pohod. Četa petinosemdesetih mladih planincev je krenila

po srednječavenski poti. Otroci so z zanimanjem opazovali okolico in prepadne stene Čavna. Nad nami je lebdel meglen klobuk, spodaj pa se nam je odpirala Vipavska dolina. Po dobrih dveh urah hoje smo prisopihali do koče na Mali gori, kjer smo pohodnike pogostili s toplim čajem in sladkimi dobrotami. Po malo daljšem počitku smo krenili mimo lovskega bivaka Črna peč v Kamnje, kjer smo si v šoli ogledali še razstavo ‘Mala gora nekoč in danes’ ter razstavo fotografij z naših gora.

Pri mizi pod mogočnim hrastom na začetku Kamenj se je naš pohod končal. Tudi tu so bili pohodniki deležni okrepčila s toplim čajem in sladkarijami ter posušenim kakijem.

Zadovoljni nad lepo in srečno izpeljanim pohodom smo se poslovili in Kočevarjem zaželeli še veliko lepih pohodov.

J. V.

PE Koper

S

rečanja potekajo v mesecu decembru ob torkih zvečer. Udeležencem tečaja so mentorice članice šembijske ustvarjalnice, ki se srečujejo že od oktobra.

Mentorice so zelo izvirne in jim ne zmanjka raznovrstnih idej in spretnosti. Svoje znanje so pripravljene prenašati tudi mlajšim in vsem zainteresiranim. Mlajše udeleženke se učijo osnov kvačkanja, starejše pa obujajo svoje znanje pletenja in ga nadgrajujejo.

Udeleženke tečaja ročnega dela bodo svoje izdelke cenile, ker bodo vanje vložile veliko truda in energije. S ponosom bodo lahko marsikoga razveselile s svojim darilom.

Upam, da kljub vsej tej moderni tehnologiji, ne bomo pozabili na ročna dela. Turistično društvo spodbuja mlade, da bi si znali sami izdelati čim več raznovrstnih predmetov.

Cecilija Vitežnik, foto Laura Vitežnik

Pesem v Domu starejših občanov

njo in ž o v o Varn čno novo sre 2015! leto OB NAKUPU 4 ZIMSKIH PNEVMATIK VAM PODARIMO HRAMBO LETNIH PNEVMATIK

Smo v mesecu decembru, času nakupovanja in obdarovanj.

Marsikomu je težko, ker je izgubil delo zaradi težke gospodarske situacije in nima denarja za nakup daril. Najbolj cenjena so darila, ki jih sami izdelamo. S tem namenom je Turistično društvo Podnanos organiziralo medgeneracijski tečaj ročnega dela. Vaščanom Podnanosa je bila dana možnost pridobiti oz. utrditi svoje znanje ročnih spretnosti.

Decembrski dnevi, ko prazniki že dihajo v deželi, so polni skrivnostnih čustev pričakovanja in veselja. Če poiščemo še moč ljubezni do sočloveka, do pomoči in solidarnosti, so ti popolnejši, lepši, bogatejši.

BLIZZAK LM-001

SMO SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PRODAJO MATERIALOV ZA OGREVANJE, HLAJENJE, VODOVOD, SONČNIH SISTEMOV TER TOPLOTNIH ČRPALK.

Ssrečn ov 2015! letu

Šmarska cesta 4

tel.: 08 205 65 37

OBČINA AJDOVŠČINA SUBVENCIONIRA NAKUP IN VGRADNJO MALIH ČISTILNIH NAPRAV V velikosti do 50 populacijskih ekvivalentov na območju Žagolič, Predmeja, Otlica, Višnje, Zavino, Vrtovče, Skrilje, Tevče, Ravne, Podkraj, Hrušica. Potrdilo o tem, da vas v naslednjih štirih letih ni možno priklopiti na javno kanalizacijo izda občinska uprava.

Višina subvencije za male čistilne naprave je do 30 % upravičenih stroškov, oziroma največ 1.000,00 € za posamezno enostanovanjsko stavbo, oziroma največ 1.500,00 € za večstanovanjsko stavbo.

V primeru dobave in vgradnje MKČN za več stanovanjskih objektov različnih upravičencev so do subvencije upravičeni vsi upravičenci skupaj v višini do 30 % upravičenih stroškov, vendar največ 2.000,00 EUR za posamezno MKČN. Vlagatelji se na javni razpis prijavijo s pisno vlogo. Vloga se poda na obrazcih razpisne dokumentacije na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina.

ZA NASVET IN NAKUP POKLIČITE MEGATERM

T

ako moč, občudovanja vredno, pogosto najdeta sestri Jasna in Nataša, glasbeni učiteljici, ki poučujeta učence v glasbeni delavnici v Ajdovščini. Z njimi pogosto obiščeta stanovalce v Domu starejših občanov v Ajdovščini.

Tudi v četrtek, 11. decembra 2014, sta svoje učence pripeljali v dom.

Kitaristi in harmonikarji so zaigrali v praznično okrašeni avli. Poskočna pesem se je širila po domu in prinašala topel dih tudi v jesen življenja. Prinašala pa je še več; prinašala je mladost, toplino - povezovala je. Stanovalci doma, ki jih je delovna

terapevtka Mojca povabila v preddverje, so bili navdušeni, z močnim aplavzom so nagradili mlade glasbenike, ki so si vzeli čas in jih obiskali.

Nekateri so jim z mrmranjem pritegnili, drugi so z njimi v ritmu ploskali, nekateri so z mimiko spremljali takt, vsi obrazi pa so izražali veselje, toplino, zahvalo.

Prepričana sem, da bosta učiteljici znali tudi v prihodnje povezati pesem z ljubeznijo in z vzgojo, da bomo njihove učence srečevali na podobnih obiskih.

Irena Šinkovec

Latnik 159, 19. december 2014

DRUŠTVA

5

Folklorno društvo Vipava

Začelo se je pred dvajsetimi leti Vipavski skavti smo v poletju leta 1994, peš in z nahrbtniki raziskovali Belo krajino. Med tamkajšnjimi vinogradi smo se srečali z Judito Podgornik, etnografinjo in Vipavko, ki je že nekaj let živela v teh krajih. Podrobno nam je predstavila kulturno dediščino tega koščka Slovenije in pomembnost tamkajšnjega folklornega društva. Na terasi ene izmed stotih semiških zidanic se nam je iz njenih besed in korakov nekaterih belokranjskih plesov porodila zamisel, da bi vendar tudi Vipavci morali obujati in ohranjati stare šege in navade.

T

a ideja je takrat dozorevala v nas mladih skavtih kot odmev poletnih dni. Postavljeni smo bili pred težavo; nekateri med nami še niso bili polnoletni, zato uradno niso mogli podpisati dokumentov za ustanovitev društva.

Počakali smo vse nujno potrebne rojstne dneve ter začeli zbirati potrebno dokumentacijo.

Bil je lep in topel pozno jesenski dan. Gospa na okencu je bila presenečena: »Ma kej je votruoci, pej kej boste delali u tem društvi?« »Mi bomo pljesali, taku kukr so naše none in nonoti ...« Bili smo tako zelo ponosni sami nase. Pravkar smo postali ‘odrasli’ in že smo ustanavljali društvo. Čez tisti dve stopnički, pred vhodnimi vrati urada, smo kar poleteli v sončen dan, kot ptički iz gnezda, življenju naproti. Začenjalo se je nekaj novega. Naredili smo nekaj velikega. Ustanavljali smo društvo, ki bo odkrivalo, raziskovalo in predstavljalo življenje naših prednikov, na področju Vipavske doline.

Decembra smo sklicali ustanovni sestanek in tako se je začelo. Začeli smo urejati uradne formalnosti. Deset polnoletnih članov je s pismeno izjavo ustanovilo društvo. To so bili Mirjam Goričan, Marija Koren, Kristina Furlan, Nataša in Irena Nabergoj, Štefan Rehar, Ivo Prelc, Andrej Koren, Martin Furlan in Sašo Marc.

Izbrali smo tudi tajnico društva, učiteljico Romano Prelc. Umetniški vodja je bila seveda Judita Podgornik, dokumentacijo in računovodstvo nam je vodila Lilijana Furlan,

predsednik pa kar oče dveh mladih plesalk, ker je bil ravno pri roki, Anton Goričan. Anton je kot izkušen oče vodil ves postopek ustanavljanja in hkrati izpolnjevanja naših želja v društvu. Kot prvi predsednik nam je skupaj s tajnico pomagal sestaviti statut društva. Začeli smo z rednimi tedenskimi vajami, postali smo člani Folklornega društva Vipava.

Judita Podgornik je bila potrpežljiva mentorica. Zagnan harmonikar Marko Fabčič je raztegnil meh in nas plesalce so že srbele pete. Bili smo zelo neučakani, zelo klepetavi, polni energije in mladostniških muh. Nemalokrat nas je Judita opozorila, naj malo bolj mislimo na korake in malo manj na simpatije, ki so se ustvarjale med nami. Vaje so bile seveda tudi družaben dogodek.

Nanje smo radi prihajali, včasih smo zraven povabili še prijatelje in bilo nas je vedno več.

Judita se je dolgih deset vozila

Spalni studio

Lineaflex Lavričev trg 3 Ajdovščina T: 08 20 56 820 M: 041 497 170 Info@lineaflex.si, www.vzmetnica.com

Razveselite in poklonite darilni bon v poljubni vrednosti!

Veliko sreče in lepih sanj, naj Vam prinese božični dan.

Novo leto pa naj zaživi, radosti polno brez solza in skrbi.

Vaš Lineaflex

vsak vikend iz Novega mesta v Vipavo. Z gotovostjo lahko rečemo, da brez požrtvovalnega dela gospe Judite Podgornik v Vipavi folklore ne bi bilo. Neprecenljiva je njena vloga pri tem društvu, vzgojila je mnogo dobrih plesalcev, pa tudi nekaj odličnih mentorjev.

Mladi plesalci, bilo nas je dvanajst parov, smo vadili v dvorcu Lanthieri. V ta veliki dvorani je naš predsednik že zjutraj zakuril veliko lončeno peč. Čez dan smo pridno nalagali, da se je dvorana malo segrela. Najbolj pa sta nas ogrela na vajah harmonikarja Aleksej Rutar in Marko Fabčič ter vsi heci in šale, ki smo si jih mimo Juditinih strogih pogledov zaupali in se ob tem družno smejali. Čez zimo smo plesalci naštudirali nekaj plesov in koreografij in že v maju leta 1995 imeli prvi nastop, ki je bil res posebno doživetje. Nanj smo povabili tiste starejše Vipavce, ki so plesali po drugi svetovni vojni in ki so takrat delovali nekaj let kot folklorna skupina.

Doživeli smo veliko pohval in ogromno podpore. Odslej smo še bolj intenzivno vadili. Postali smo prijetna družba. Večkrat smo šli po vajah še na pijačo, v takratno Adrijo. Med nami so se tkale prijateljske vezi, med nekaterimi pa še kaj več.

Vabil za nastope je bilo vedno več.

Nastopali smo na različnih prireditvah v bližnji in daljni okolici. Mladi smo odraščali, vendar smo ves čas držali skupaj. Prenekatera simpatija je prerasla v pravo ljubezen. Plesali smo si drug drugemu na porokah, peli na rojstnih dnevih ali praznovali mature in diplome. Prenekateri plesni par se je prelevil v poročni par … Leta so tekla in mi smo odrasli.

Svojo mladostno razigranost smo tako usmerili v nekaj čudovitega, v nekaj, kar je nam in še mnogim spremenilo življenje. Folklora nas je takrat ohranjala v zdravi družbi, nam oblikovala vrednote ter nas gradila v samozavestne odrasle, ponosne na svoje korenine, ponosne na slovensko kulturo. Tudi zaradi folklorne skupine smo danes to,

kar smo - kleni Vipavci, zvesti svojim koreninam.

Mladinska skupina je postala močan steber Folklornega društva Vipava. Z leti so se vanjo vključevali novi plesalci in društvo se je večalo.

V letu 1997 smo ustanovili še otroško plesno skupino, ki so jo vodili takrat že izkušeni plesalci mladinske skupine. Vnema po druženju in ljubezen do starih ljudskih običajev sta botrovali k temu, da smo leta 2001 ustanovili še plesno skupino odraslih plesalcev.

To so bila najbolj plodovita leta na vseh ravneh delovanja. Društvo je

štelo več kot 130 članov, imeli smo dve otroški skupini, zelo veliko mladinsko skupino, odraslo plesno skupino, skupino muzikantov in skupino ljudskih pevk z Gradišča nad Vipavo.

Udeleževali smo se različnih prireditev in tekmovanj po celi Sloveniji in zamejstvu. Največji projekt pa je bilo nedvomno enotedensko gostovanje mladinske skupine po Franciji, kjer so obiskovali naše rojake.

Nadaljevanje sledi Folklorno društvo Vipava

www.izolacijskipaneli.si paneli@karimpex.si

KAR IMPEX d.o.o. Goriška cesta 3, 5271 Vipava

041 625 423, 031 338 855

n

bru u decem v mesec

IJ A C K A

-10%

i ike n z pra o e n t ožič ovo le b ele čno n ! s e 5 V sre 201

POLIKARBONATNE PLOŠČE Vabimo vas, da nas obiščete v Vipavi, kjer vam bomo tudi svetovali!

DRUŠTVA

6

Latnik 159, 19. december 2014

Miklavževa delavnica v Podnanosu

Obisk Miklavža v DSO Ajdovščina

Na miklavževo soboto, 6. decembra 2014, smo v Podnanosu organizirali delavnico, na kateri so otroci izdelovali božično novoletne voščilnice. Prvič je potekala delavnica v organizaciji kar treh društev, in sicer Turističnega društva, Planinskega društva in Prostovoljnega gasilskega društva, ki že dolga leta med seboj dobro sodelujemo. Skupaj z otroki smo ustvarjali v Gasilskem domu in sicer pod vodstvom mladink imenovanih društev.

Spet je prišel ta čudežni čas, mesec december in z njim tudi prvi sveti mož Miklavž. Tudi letos, se je odpravil na pot in obiskal dom starejših v Ajdovščini.

V

oščilnice smo izdelovali iz različnih materialov in na različne načine. Nekateri otroci so izdelovali voščilnice po naših navodilih, nekateri pa so bili zelo izvirni in so se izkazali z zanimivimi motivi.

Najmlajši udeleženci delavnice – predšolski otroci so izdelovali

palčke in barvali rokavičke. Osnovnošolski otroci pa so šivali božična drevesca in izdelovali božične zvezde iz lepenke. Nekateri pa so s pomočjo riževega papirja in lepenke izdelovali zvončke. Rižev papir smo uporabili tudi pri izdelovanju voščilnic v obliki angelčkov. Pri okraševanju voščilnic smo si pomagali

tudi z različnimi barvnimi flomastri.

Otroci so nekaj svojih izdelkov odnesli domov, da jih bodo lahko poslali svojim prijateljem.

Namen delavnice je bil tudi izdelovanje vizitk za organizatorje delavnice - društva, da jih bodo uporabili za pošiljanje božično novoletnih voščil. Čeprav je Miklavž obdaroval večino otrok že v petek zvečer ali pa jih razveselil v soboto zjutraj, se je spomnil na nas tudi na delavnici. V gasilskem domu nas je čakal velik paket sladkih dobrot, da smo se med izdelovanjem voščilnic vsi skupaj tudi posladkali.

Cecilija Vitežnik

P

Društvo sladkornih bolnikov ob novem letu Kar nekaj časa se društvo sladkornih bolnikov Ajdovščine in Vipave ni oglasilo v medijih, kar pa ne pomeni, da nismo aktivni in da zanemarjamo delo znotraj društva.

M

esečno imamo na programu srečanja, enodnevne obiske toplic in predavanja. Enkrat na leto se srečamo s prijateljskim društvom iz Tolmina, poleg tega pa imamo tudi športna srečanja diabetikov - vsako leto v drugem kraju. Povezali smo se z društvom upokojencev Vipava in društvom invalidov Ajdovščina.

Skupaj smo kvalitetnejši in doživljamo lepo obiskane kulturne dogodke, ki nas bogatijo, saj spoznavamo, kako lepo in dragoceno je življenje, ki ga živimo in ga znamo bogatiti na način, ki se mu reče prijateljstvo in medsebojno razumevanje.

Družina Markovič iz Vipave (gozdarstvo in prevozništvo) nam je

letos podarila majice z našim emblemom ter napisom ‘Sladki in srečni’.V tem napisu je veliko resnice, ker nam vsak dan, ki ga kljub bolezni lepo preživimo, prinese srečo in upanje na dolgo življenje brez hudih zapletov.

Tudi podjetje Škrlj iz Vrhpolja nam že več let ob novem letu donira nekaj sto evrov. Izjemno smo jim hvaležni, saj znamo vsak evro pametno porabiti.

Namen mojega oglašanja je, obvestiti vas, da smo imeli pred kratkim dve kvalitetni predavanji, dobro obiskani, toda glede na aktualnost teme, še premalo.

Dr. Franc Koren je našemu razumevanju primerno pripravil

predavanje na temo ‘Inzulin, moj prijatelj’. Bil je tako izčrpen, da nam je vsem za vedno razširil razumevanje o diabetesu in inzulinu. Bili smo več kot zadovoljni in hvaležni podjetju za distribucijo inzulina in drugih zdravil za diabetike Sanofi–Aventis iz Ljubljane, ki je sponzoriralo predavanje in nam pripravilo pogostitev. V drugem delu pa nam je veliko pametnega in nujnega za naše odnose z zdravniki, bolnišnicami, zavarovalnicami in zdravili predstavila varuhinja pacientovih pravic za zahodno Primorsko Jožica Trošt Krušec. Zelo smo ji hvaležni in odločni, da jo bomo čez čas ponovno povabili.

Te dni nas čaka še veseli dogodek in sicer novoletno srečanje za člane društva. Poleg večerje, sproščenega druženja in nekoliko glasbe, pripravimo še skromna darila, ki nas razveselijo in potešijo radovednost ob našem pogledu v vrečko. Saj nismo zahtevni, lepo pa je.

Za konec naj še povem, da smo v društvu dokaj aktivni in zelo prijateljski. Naša srečanja so osrečujoča, saj nas druži enaka nadloga - diabetes. V imenu upravnega odbora društva želim srečno novo leto 2015 vsem diabetikom in vas vabim, da se nam pridružite, ker bomo skupaj močnejši.

Sonja Groznik, predsednica društva sladkornih bolnikov Ajdovščine in Vipave

rišel je v spremstvu pravih angelcev in prinesel s seboj dobro voljo, sladkarije in lepe trenutke. Vzdušju, ki ga je bilo čutiti med stanovalci, so doprinesle melodije tamburic, na katere so brenkali angelci, in stanovalcem pričarale čudovite trenutke iz otroških dni. Čutiti je bilo srečo in zadovoljstvo na njihovih obrazih in lesk v očeh,

saj so se vrnili v svoje otroštvo. Vesele trenutke je popestril nagovor sv.

Miklavža in stisk roke s stanovalci - privabil je smeh in radoživost na njihova usta.

V spremstvu angelov je pomahal v slovo in dal obljubo, da drugo leto ponovno pride.

Ksenija Blazetič

DRUŠTVA

Latnik 159, 19. december 2014

Obletnica društva za psihosocialno pomoč Pluton

Društvo upokojencev Vipava

V soboto, 6. decembra, smo v Kulturnem domu v Vipavi praznovali 10. obletnico društva za psihosocialno pomoč Pluton. Srečanja so se udeležili člani klubov in društev iz notranjske, ljubljanske in primorske regije, člani kluba ACAT iz Trsta, predstavniki svetovnega združenja klubov zdravljenih alkoholikov WACAT iz Italije, Društvo Žarek upanja iz Ljubljane, Aleksander Može, upokojeni terapevt in avtor več knjig na to tematiko, župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin in podžupan občine Vipava Bogdan Godnič. pa pogosto opažamo pri ljudeh in družinah, da si dajo zelo malo možnosti za popravek in preobrat v življenju. Že Grki so vedeli: junak drame je tisti, ki je šel po napačni poti, a se mu je uspelo soočiti s svojim škodljivim vedenjem in napraviti preobrat.

Zato je pomembno, da so naše podporne skupine takšne, da lahko tudi odpustijo. Da človeka podprejo v poskusu zaživeti na novo, tudi če ni popoln in ima napake, ne da beži od odgovornosti.

V društvu nas povezuje dobra volja in optimizem, predvsem pa želja

7

svetovni vojni, zgodovinar Matjaž Bizjak, pa je slikovito orisal vojno dogajanje. Župan Tadej Beočanin in podžupan Bogdan Godnič sta izrazila priznanje in podporo naši dejavnosti za dvig kakovosti življenja svojih občanov.

V naše društvo prihajajo po pomoč tudi posamezniki, ki nimajo problemov s prekomernim uživanjem alkohola, a jim je življenje postavilo na pot podobne težave - v odnosih, močne čustvene stiske, življenjske krize, torej nekaj, s čimer se vsak človek kdaj sreča v življenju.

Pomagamo ljudem, ki problemov

Po novoletno okrašeni prestolnici Na pobudo udeležencev poletnega obiska prestolnice in vožnje po reki Ljubljanici smo se v Društvu upokojencev Vipava odločili, da jo obiščemo tudi v decembru in si ogledamo osvetljene fasade hiš tudi iz rečnega korita. Žal nam to ni bilo namenjeno. Močno deževje je povzročilo previsok vodostaj reke in tako je bila vožnja vseh plovil, zaradi varnosti, prepovedana.

Terapevtka Miranda Krašna

P

raznovanje smo začeli s predstavitvijo zgodovine in dela društva, terapevtka Miranda Krašna je govorila o ovirah, s katerimi se človek sreča, ko se odloči, da bo spremenil svoje življenje. Alkoholizem je nekaj, s čimer se noče nihče prav zares ukvarjati. Odvisnik noče priznati, da ima težave, svojci se oklepajo svojih predstav, družba pa bi najraje videla, da tega ne bi bilo, ali vsaj ne tako vidno, da bi bilo moteče. Tudi strokovnjaki neradi delajo na tem področju.

V družbi pogosto slišimo: »Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne!« Če človek naredi napako, je za vekomaj uničen. Takšno mišljenje je ovira.

V resnici so hude življenjske napake in bolečine lahko priložnost za preobrat, če to tako razumemo. Žal

V

predsednik društva Pluton Branko Batagelj in ajdovski župan Tadej Beočanin

pomagati še komu. Ta naša redna ponedeljkova srečanja pomenijo nekakšno zatočišče, kjer si ljudje s podobnimi težavami ponudijo roko in se spodbujajo na življenjski poti.

Aleksander Može je spregovoril o svojih izkušnjah, Nataša Sorko iz društva Žarek upanja je predstavila raziskavo Alkohol in mladi. Nadaljevali smo s filmom Marjana Batagelja in Uroša Velikonje o prvi

sami ne obvladujejo več in potrebujejo strokovno pomoč.

Poleg okrogle obletnice smo še posebej ponosni na to, da smo letos pridobili status humanitarne organizacije. Kar pomeni, da smo se uvrstili na seznam upravičencev do 0,5 % dohodnine. Kdor bi želel podpreti našo dejavnost, dobi podatke na: http://psihoterapija.e-vizitka.biz/ Miranda Krašna

erjamem, da se je marsikdo za izlet odločil prav zaradi plovbe po Ljubljanici in ob tej priložnosti se vam iz srca opravičujem, čeprav smo v takih situacijah nemočni. Ljubljano smo kljub temu obiskali, videli lepo okrašeni center mesta, stojnice, ki so nas vabile z vsemogočo robo, v zraku je lebdel vonj po kuhanem vinu in pečenih kostanjih - skratka mesto z veliko priložnosti, v katerem lahko najde vsak nekaj zase.

Po sprehodu ob Ljubljanici, kozarčku kuhanega vina in klepetu s prijatelji smo se odpravili z avtobusom v Gorjušo, kjer so nas pričakali v prečudovito novoletno okrašenem gostišču Jamarski dom z večerjo. Ob glasbi se nas je večina tudi zavrtela

in večer nam je prehitro minil. Kot se za takšno, že praznično potovanje spodobi, smo udeležence obdarili z boni naših sponzorjev (Fama Vipava in MedBiro Vipava, Glavni trg 5).

Naj zaključim s starim slovenskim pregovorom, v katerem je veliko resnice: »Če zapustiš praznike, zapustijo prazniki tebe.« Prazniki imajo svoj namen in pomen, svoje obrede in navade. Po tem se tudi razlikujejo od ostalih dni. Prav je, da jih spoštujemo in mi se tega držimo.

V spomin na druženje smo članom po večerji razdelili tudi balončke in jim obljubili, da se z ladjo zapeljemo po Jadranu v mesecu maju.

Mirjam Graovac, koordinatorka potovanja

Breda Čuk razstavlja v Vipavi V Lanthierjevem dvorcu v Vipavi je 8. decembra odprla razstavo slikarka Breda Čuk iz Podkraja.

Vojkova cesta 61, 5000 Nova Gorica

NOVA SPLETNA TRGOVINA www.e-kamini.si

Vese srečn l božič o 20 in 15!

Ne zamudite božičnih ugodnosti!

t+386 / 5 366 49 47 trgovina@norbit.si

www.norbit.si

R

azstava, ki bo predvidoma odprta do konca leta, nosi naslov Corpus II in predstavlja nadaljevanje umetničine razstavne poti iz preteklih let. Kot pove likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, je Čukova angažirana likovna

ustvarjalka in zato verjetno ni naključje, da je v središče svojih zanimanj postavila lik človeka, s katerim pripoveduje, se izpoveduje, opozarja in daje v razmislek.

Urška Testen

KULTURA

8

Azad Karim v Lokarjevi galeriji

V začetku decembra je bilo v Lokarjevi galeriji odprtje zadnje razstave – projekta Azada Karima z naslovom ‘Posebno umetniško poslanstvo’, s katerim se je pred razstavo v Ajdovščini predstavil tudi v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu (v manjšem obsegu).

T

a njegov velik projekt je tako zaključil dvoletno potovanje, ki se je začelo na Nizozemskem v Rijksmuseumu van Oudheden iz Leidna. Ciklus, ki ga je poimenoval ‘Izgubljeni artefakti’ in je v tem času gostoval še v razstavišču Monfort v Portorožu in Miheličevi galeriji na Ptuju, obiskovalcu nudi večplasten pogled na njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje: sprehaja se med skulpturami - avtorsko interpretiranimi asirskimi obeliski

iz 8. stoletja pr. n. št. z asociacijami na človeške figure, sprehaja se mimo njegovih prepoznavnih slik, na katerih slutimo stene in fasade zapuščenih hiš, poškodovanih in preluknjanih v vojnih spopadih ter popisane z grafiti in starimi klinopisnimi znaki.

Na stenah lahko opazujemo povečane fotografske dokumentarne posnetke z njegovih potovanj po rodni deželi, ki asocirajo na grozote, ki sovedno aktualne za vse čase in za vse kraje tega sveta. Na koncu si lahko ogledamo video, o katerem je Karim zapisal: »Uničenje - izgubo artefaktov starih civilizacij želim rekonstruirati na svoj, oseben način. Čutim potrebo, da preigram bolečino trenutka, ko se moje lastno telo raztrešči na drobne koščke. Odzvanjam s pokom, ki se zgodi, ko moje lastno delo pade na trda, prašna tla ... Žrtvovanje. Šok. Smrt. In potem

klečim in skrbno poberem košček za koščkom, vse do zadnjega. Na njih so delčki znakov, spomina na mezopotamske civilizacije, ki sem jih na svoj način reinterpretiral. Ne, ne bom zavrgel teh koščkov. Razstavil jih bom. Ob videu, ki sem ga posnel takrat, ko so moji keramični reliefi padali v prah. In ob originalnih mezopotamskih artefaktih, takšnih, ki so shranjeni (in ohranjeni) v nekaterih muzejih. Ali pa ob njihovih fotografijah.« Karimova razstava ‘Posebno umetniško poslanstvo’s svojim sporočilom presega zgolj ta čas in prostor ter gledalcu odpira poglede v nove mentalne in duhovno izzivalne dimenzije.

Razstava bo na ogled do 9. januarja.

Vladimir Bačič

Latnik 159, 19. december 2014

Likovne delavnice v Domu starejših Ajdovščina Pred dnevi smo na pobudo Ljudske univerze Ajdovščina in na željo stanovalcev ter delavcev doma organizirali likovno delavnico. Vodil jo je akademski slikar in animator Peter Mignozzi.

N Branje slovenskega leposlovja se Primorci beremo

obrestuje in nagrajuje

V Lavričevi knjižnici smo uspešno zaključili že osmo sezono bralne značke Primorci beremo. Gost svečane podelitve priznanj je bil tržaški pisatelj, novinar, popotnik, alpinist Dušan Jelinčič. Da so njegove knjige dobro brane, kaže tudi to, da so bili njegovi romani letos že četrtič uvrščeni v bralni seznam.

V

sproščenem pogovoru s pisateljem smo izvedeli, kako nastajajo njegove knjige, o nagradah, ki jih je zanje prejel, o njegovih popotovanjih, o njegovih treh odpravah v Himalajo. Sam pravi, da je »Himalaja samo višji nivo mojega popotništva«. Leta 1986 se je kot prvi alpinist iz dežele Furlanije - Julijske krajine povzpel na vrh himalajskega osemtisočaka Broad Peaka (8047 m), se leta 1990 z mednarodno odpravo Alpe - Jadran podal na Mount Everest (8848 m), leta 2003 pa je osvojil 8035 m visok Gašerbrum II. Dušan Jelinčič pravi, da je pisatelj, ki je tudi alpinist. Sicer pa so njegovega dela različnih žanrov od ljubezenskega in eksistencialnega romana do pravljično mitološke Bele dame Devinske, spominskih povesti in zgodovinskega romana.

Spomnili smo se njegovega očeta Zorka Jelinčiča, ki je bil poznan narodno buditeljski, kulturni in planinsko organizacijski delavec (po njem se imenuje koča na Črni prsti) in med ustanovitelji in voditelji TIGR-a. Tudi njegovo delovanje na

različnih področjih je sin, nekatero bolj literarno, drugo bolj dokumentarno, opisal v svojih delih.

Letos so lahko bralci v okviru projekta Primorci beremo 2014 izbirali kar med 64 knjižnimi deli, za zaslu-

ki je prebrala vseh 64 knjig. Šopek cvetja pa je prejela tudi najstarejša bralka, gospa Mima Stibilj, ki je povedala, da ji je bila najbolj všeč knjiga o Gregorčiču Planinska roža, ker je sedaj končno zvedela, kdo je bila ta Gregorčičeva planinska roža, in pa knjiga Cirila Zlobca.

Tudi letos so bralci Lavričeve knjižnice na vrhu po številu bralcev, ki so sodelovali in tudi zaključili ta bralni projekt, in po številu prebranih knjig. Prav gotovo je to tudi zasluga zaposlenih v izposoji, ki spodbujajo k prebiranju del avtorjev, ki so na letnem seznamu. Bralno značko je letos osvojilo kar 125 bralcev, skupaj so prebrali 1172 knjig. Po posameznih oddelkih naše knjižnice pa so številke naslednje: šola

učencev

knjig

Ajdovščina

59

656

Vipava

23

204

Podnanos

10

85

Potujoča

11

164

Dobravlje

8

63

125

1172

Skupaj

Milojka Lemut in Dušan Jelinčič

ženo priznanje in knjižno nagrado pa je bilo potrebno prebrati pet proznih del in eno pesniško zbirko. Kot knjižna nagrada je bila letos knjiga, roman gostujočega pisatelja Bela dama Devinska, ki jo je vsem nagrajencem avtor tudi podpisal. Posebno nagrado, članarino za leto 2015, si je prislužila gospa Milojka Lemut,

Prvič smo letos sodelovali tudi z Vitadomom - domom za starejše v Črnem Vrhu, kjer je študentka bibliotekarstva, naša praktikantka Ines Tominec, med bralnimi uricami za sodelovanje navdušila kar šest varovancev. Priznanja bodo dobili na slovesnosti v domu.

Vabljeni, da se nam 23. aprila 2015, ki je svetovni dan knjig, spet pridružite v bralni znački Primorci beremo 2015.

Zdenka Žigon

ajprej je s svojimi sodelavkami opravil pripravo; dogovorili smo se o prvem stiku z likovno umetnostjo in se odločili za risbe v tehniki s svinčnikom. Prikazali in narisali smo motive iz narave, kot tudi preslikave predmetov, ki nam jih je postavil za risanje. Vseh dvanajst udeležencev je uspelo narisati zaželene motive.

Risbe so bile že pohvaljene. Med delom smo si izmenjali tudi spomine na prvo risanje v življenju, ki je bilo največkrat v osnovnih šolah.

Prvi delavnici je 24. novembra sledila tudi druga. Namen in cilj:

uporaba vodenih barvic, razumevanje barvne tehnike v sliki, da se prikaže globino prostora. Vse dogajanje je bilo tudi fotografirano z namenom priprave razstave v domu. Razstavo bomo po zaključku delavnic pripravili za vse stanovalce, svojce in druge obiskovalce našega doma.

Ugotovili smo našo potrebo in željo za nadaljnja druženja in zato kličemo si – Peter, še pridi med nas. Štefan Čičigoj, stanovalec Doma starejših občanov Ajdovščina

Robert Ferjančič s.p. Slap 41, Vipava

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2015!

Latnik 159, 19. december 2014

Veseli december na MDPM Ajdovščina

O

b zaključku koledarskega leta se na MDPM Ajdovščina, kljub celoletnemu delovanju, z veseljem odzovemo različnim vabilom za sodelovanje v akcijah obdarovanja otrok, mladostnikov in družin in jim s tem polepšamo praznični mesec. Za redno in odlično celoletno sodelovanje se zahvaljujemo ZPMS in ZPM Ljubljana Moste Polje, zahvala pa gre tudi vsem, ki pomagajo pri posamičnih akcijah.

Za sladek december je tudi letos z donacijo bonbončkov poskrbelo podjetje Šumi iz Ljubljane. Bonbončki so že bili na voljo otrokom, ki so se udeležili ustvarjalnih delavnic na letošnjem miklavževanju v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini, na delavnicah pa smo skupaj z MC Hiša mladih iz Ajdovščine ustvarjali bele snežinke iz vate, obeske za novoletno jelko.

Ogled lutkovne predstave Lalanit v Lutkovnem gledališču Ljubljana sta donirala Zavarovalnica Triglav in Telekom Slovenije. Za cel avtobus otrok in njihovih staršev je bilo na voljo okrepčilo, po predstavi jih je obiskal dedek Mraz, ki je otroke nazadnje še obdaril, pika na i pa je bil ogled pravljično osvetljene Ljubljane.

Za božično novoletne obdaritve otrok iz socialno ogroženih družin smo prevzeli darila, zbrana na Ministrstvu za zunanje zadeve, darila iz akcij Božiček za en dan, 3 botre in dedek Mraz 2014, zbiranju darilc se je pridružila tudi zdravnica Ardea, vsako leto nas pokliče tudi kakšno podjetje ... Za fotoutrinke druženja z dedkom Mrazom in obdaritvijo otrok pa bo treba počakati na januarsko številko časnika.

Rabljene igrače so zbirali dijaki Srednje šole Veno Pilon, pri tem pa še enkrat polagamo na srce vsem dobrotnikom – prosimo, ne

RAZNO

9

Oskrba s pitno vodo v Vipavski dolini Področje, bogato s pitno vodo

Na pobočju Nanosa in Čavna je mnogo izvirov, količinsko bogatih z vodo. Največja izvira, ki se uporabljata za oskrbo s pitno vodo, sta Hubelj in Podlipa v Vipavi. Žal sta oba hudourniškega značaja, kar pomeni, da postane voda ob večjem deževju motna in za uživanje neprimerna. Ugotovitve kažejo, da se ob nalivih na vodozbirnem področju Hublja, ki sega tudi v sosednjo – idrijsko občino, že po šestih urah po padavinah poveča pretok na izviru. To pomeni, da je zadrževalni čas, oziroma čas filtracije vode v vodonosniku, izredno kratek. Vode, ki pritekajo iz naših izvirov, so zelo bogate z minerali, kar daje vodi tudi okus. Za izkoriščanje vodnih virov za oskrbo s pitno vodo je pomembno, da je izdatnost vodnega vira dovolj velika čez celo leto in da je poleg odvzema za oskrbo v vodotoku še dovolj vode za biološki minimum. Poleg tega pa je pomembna kvaliteta vode oz. sestava nečistoč, ki jih voda prinese na površje.

Čiščenje vode za prehrambene namene poklanjajte plišastih igrač, saj je med otroki vse več alergij in astme. Želja po družabnih igrah in didaktičnih igračah ni stvar prestiža, ampak izrazito praktičen razlog, saj otrok s tako izbiro od darila največ pridobi za svoj razvoj.

Nekoliko užalosti dejstvo, da se družine vse bolj razveselijo hrane z daljšim rokom trajanja, sploh otroške in dietetične (diabetična, brezglutenska ... ), otroci pa si vse večkrat zaželijo nutelo, čokolino, piškote ali pa le makarone – ker jih sicer nimajo.

Z združenimi močmi bomo letos dosegli več kot sto otrok, v sodelovanju z drugimi društvi pa bo številka zagotovo presegla dve sto.

Vabimo vas, da nam pomagate tudi vi – način, ki vas prav nič ne stane, je namenitev 0,5% dohodnine našemu društvu. Obrazce lahko dobite na spletni strani www.mdpm-ajdovscina.si – za vse informacije smo vam v času uradnih ur na voljo v naši pisarni ali na številki 05 368 91 40 in 041 490 360. Želimo vam pravljičen december, odprto srce in vse dobro v letu 2015!

Gordana Maroh, MDPM Ajdovščina

Zimski bazen Police

Ob močnih padavinah je porast vodotokov povezan tudi s povečano koncentracijo nečistoč, ki so v pitni vodi seveda nezaželene. Nečistoče so lahko mikrobiološke ali pa fizikalno-kemijske narave. Na našem področju imamo srečo, da voda ni obremenjena s slednjimi. V glavnem je njihova količina precej pod mejami, kot jih dovoljuje pravilnik o pitni vodi. Fizikalno-kemijsko onesnaženje imamo predvsem zaradi mehanskih delcev, ki jih voda skozi pore v kamninah izpira pri hitrem pretoku. Žal sta ob večjih nalivih oba izvira, tako Hubelj kot Podlipa, temu zelo podvržena. Mehanskih nečistoč se znebimo s filtracijo vode, preden vstopi v sistem. Vipavski sistem ima tlačno peščeno filtrirno napravo, ki je bila zgrajena za zmogljivost 60 l/sek.

Sistem Hubelj, ki oskrbuje tudi del novogoriške občine, pa je opremljen z moderno ultrafiltracijo.

Zanimivo je primerjati izvire z njihovo izdatnostjo in onesnaženostjo. Oba omenjena velika izvira sta izrazito hudourniškega značaja in ob močnih padavinah zelo obremenjena. Srednji izviri, kot so Šumljak Lozice, Močila, Šumljak Budanje, Skuk in Stomaž, pa so dokaj stabilni in se motnost le redko pojavi. Ti izviri, ki se koristijo lokalno, so za oskrbo s pitno vodo ugodnejši, vendar za potrebe prebivalcev premalo izdatni. Vsi vemo, da je vode v poletnih mesecih malo, torej prav takrat, ko je največ potrebujemo. Za prehrano je potrebna tudi mikrobiološka neoporečnost vode. Ultrafiltracija zagotavlja popolno odstranitev vseh škodljivih mikroorganizmov. Ker so vodovodni sistemi zelo dolgi in ker je potrebno zagotavljati enako kvaliteto tudi na koncu sistema, se vodi dodaja minimalno dezinfekcijsko sredstvo – klor. Za manjše sisteme, kjer je motnost minimalna, se uporablja dezinfekcija tudi z UV žarki.

Nekaj nasvetov pred zimo

Pred dvema letoma nas je presenetil zelo hud mraz v zimi brez snega, kar je povzročilo mnoge poškodb na vodovodnih napeljavah. Najslabše, kar se nam lahko zgodi v zimskem času je to, da ostanemo brez pitne vode. Iz izkušenj lahko rečemo, da je potrebno vodomerne jaške zaščititi pred mrazom, ki prihaja s površine v notranjost jaška. Najboljša je notranja –nalepljena toplotna izolacija celotnega pokrova s pet centimetrsko ploščo stirodura. Na področju Gore so zimske razmere ostrejše, zato je priporočljivo izolirati tudi stene jaška. Za začasno zavarovanje pred zmrzaljo je zelo učinkovito, da ploščo stirodura namestimo čez cel jašek, nad pokrov, ter ga obtežimo. Po prenehanju nevarnosti se plošča odstrani. Nameščanje raznih kosov izolacije v jašek otežuje dostop in tesnjenje, zato zmrzal kljub vsemu lahko seže tudi do vodomera.

Pripravil Aleš Brecelj, univ. dipl. inž. stroj.

www.ka3.si 24.12. od 16.00 do 20.00 25.12. zaprto 26.12. od 10.00 do 18.00 27.12. od 14.00 do 21.00 28.12. od 10.00 do 18.00 29.12. od 10.00 do 21.00 30.12. od 10.00 do 21.00 31.12. od 10.00 do 14.00 1.1. od 10.00 do 18.00 2.1. od 10.00 do 21.00 3.1. od 14.00 do 21.00 4.1. od 10.00 do 18.00 Vse omenjene dni je praznična cena bazena enotna in sicer 2,5€/osebo.

URNIK:

Vipavska cesta 6A, 5270 Ajdovščina od pon. do pet.: 8h - 19h (nasproti Mercator centra) sobota: 8h - 13h

tel.: 059 954 965 gsm: 041 703 560 trgovina@ka3.si

TRGOVINA z AVTODELI AKUM ULAT OR JI TOPL V ME A DECE S ECU MBER -25% POPU STA

Akcija za akumulatorje velja 31.12. 2014.

ZA VARNO ZIMSKO VOŽNJO SMO VAM PRIPRAVILI POSEBNO PONUDBO

- SNEŽNE VERIGE - SNEŽNE NOGAVICE - ODMRZOVALCI KLJUČAVNIC - ZIMSKE TEKOČINE ZA VETROBRANSKA STEKLA - HLADILNE TEKOČINE - NOSILCI ZA SMUČI - STRGALA ZA LED - ODMRZOVALCI STEKEL

Želimo vam varno vožnjo in srečno v novem letu 2015!

MOTORNA OLJA ● AVTOKOZMETIKA ● REZERVNI DELI ● DODATNA OPREMA ● ROČNO ORODJE

10

Latnik 159, 19. december 2014

Latnik 159, 19. december 2014

MNENJA

NSi krščanski demokrati – okrepljeni v novo leto 2015

Za občinskim odborom NSi Ajdovščina je uspešna politična jesen. Na lokalnih volitvah so volivci namenili stranki NSi 1040 glasov (13,2 %), kar jo uvršča na drugo mesto med strankami v občinski politiki.

V

občinskem svetu tako zastopajo NSi štirje svetniki: Mateja Jerkič s Ceste (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja), Miran Gregorc iz Ajdovščine (Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe), Boris Šapla iz Šturij (Odbor za finance in premoženjske zadeve) in Dušan Mikuž iz Višenj (Odbor za družbene zadeve). Poleg omenjenih pa sodeluje v Komisiji za kmetijstvo tudi Dragotin Štokelj iz Velikih Žabelj

in Nadja Ušaj Pregeljc iz Ajdovščine v Odboru za urejanje prostora in varstvo okolja. V nadzorni odbor je predlagana Marjana Kobal iz Dolge Poljane.

14. novembra je potekal volilni zbor članstva. Ob tej priložnosti smo podelili zlato priznanje

občinskega odbora dolgoletni članici Mariji Marc iz Ajdovščine ter priznanje občinskega odbora najstarejšemu, 93 - letnemu Jožetu Breclju iz Žapuž.

11 Pismo iz parlamenta

Nemški predsednik na dvorcu Zemono

V

zadnjih dneh meseca novembra je dvorec Zemono gostil nemškega predsednika Joachima Gaucka.

Gauck, nekdanji luteranski duhovnik, se je neumorno boril za odprtje arhivov, da bi na dan prišli zločini komunističnega režima v vzhodni Nemčiji ter da bi krivci in kršitelji človekovih pravic za te zločine tudi odgovarjali. Moč za borbo proti bivšim pripadnikom tajne politične policije Stasi in uveljavitev demokracije je črpal tudi iz tragedij, ki jih je osebno doživel pod totalitarnim režimom. Pri nas žal nikoli nismo imeli organizacije ali telesa, ki bi se tako kot v Nemčiji ukvarjalo z zločini bivšega režima, zato se s tem pogosto srečujemo in ukvarjamo prav na Komisiji za človekove pravice. To je pravzaprav edino telo, ki opozarja tudi na kršitve človekovih pravic v času komunizma, in dela v smeri, da bi Slovenci poznali lastno zgodovino v celoti. Kajti le tako bomo lahko v prihodnosti zadihali s polnimi pljuči in končno dosegli prepotrebno spravo.

Na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja sem imela čast, da sem sekot predsednica Komisije za človekove pravice udeležila kosila z nemškim predsednikom na Zemonu, kjer sem imela tudi priložnost, da mu v neformalnem pogovoru na kratko orišem situacijo v Sloveniji in delo naše komisije. Joachim Gauck je človek z neprecenljivimi izkušnjami in razumevanjem za naše trenutno stanje, pogovor je osvetlil tako naše pomanjkljivosti kot tudi velik napor, ki smo ga že vložili, in uspehe, ki smo jih že dosegli.

Iz Državnega zbora 29. novembra smo se v velikem številu udeležili 8. kongresa NSi na Vrhniki. Albert Kravos je za dolgoletno prizadevno delo prejel odličje srebrni znak NSi. Še posebej pa smo ponosni na priznanje za najboljši občinski odbor leta.

Okrepljeni z novimi močmi in velikim zaupanjem, ki so nam ga izkazali občani, bomo še bolj aktivni pri zagotavljanju boljših možnosti in priložnosti za Ajdovščino.

Nadja Ušaj Pregeljc

V poslanski skupini SDS spremljamo aktualna dogajanja, dajemo predloge in ponujamo rešitve tako na področju gospodarstva kot pravosodja, socialne države, okoljevarstva, mladih …

In prav za slednje smo v poslanski skupini SDS v zakonodajni postopek vložili spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih, s katerimi želimo: 1. Zagotovili plačilo za vse oblike pripravništva tako, da se dosedanje volontersko pripravništvo nadomesti s sistemskim ukrepom za zaposlovanje pripravnikov;

2. Da se dosedanji ukrep, da so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za zaposlitev osebe, mlajše od 30 let, razširi na vse pripravnike, ki se zaposlijo po končanem šolanju, za čas pripravništva. Namen takega ukrepa je stimulirati delodajalce za zaposlovanje pripravnikov tako v zasebnem kot javnem sektorju; 3. V zakonu nalagamo Vladi RS, da sprejme politiko izvajanja pripravništva in financiranje le-tega s konkretnimi ukrepiv posebnem dokumentu.

Z omenjenimi spremembami sledimo tudi svojemu predvolilnemu programu za gospodarsko rast, pravičnost in delovna mesta in izpolnjujemo obljube, ki smo jih dali volivkam in volivcem.

Lokalna problematika

Zelo dobro se zavedam tudi pomena lokalne problematike, zato sem med drugim ministrici za okolje na decembrski seji DZ postavila ustno poslansko vprašanje v zvezi s sanacijo plazu Slano blato, ki se vleče že predolgo in kjer bi država morala poskrbeti za varnost ljudi, ki tam živijo.

Seveda opozarjam tudi na ostale probleme, ki pestijo Vipavsko dolino in na katere me opozarjate, ko prihajate na pogovor v poslanski pisarni v Ajdovščini in Vipavi.

Eva Irgl, poslanka SDS in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti

Spoštovani občani občin Ajdovščina in Vipava,

želim vam srečen, vesel in miru poln božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter obilo uspehov v letu 2015.

Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu.

Srečno!

V upanju na boljše čase ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti.

Občinska odbora Nove Slovenije Ajdovščina in Vipava

Goriška cesta 12, 5270 Ajdovšcina

T: 059 211 656 info@dezis.si

www.dezis.si

MNENJA

12 Dušan Krečič

'Okna' v 2015!

»Vsak je svoje sreče kovač!« »Če hočeš biti srečen, bodi!« Živimo v državi, ki že pregovore dnevno postavlja na laž. Kako si lahko sam svoje sreče kovač, če ti država jemlje delo - orodje iz rok, in kako si lahko srečen, če te država izbriše ali te zanjo ni?

Smo ujetniki neumnih, izprijenih ali naivnih politikov in birokratov, v službi rasti kapitala, izbranih domačih in tujih 10 %! Če bi si demokracije ne izmislili stari Grki, bi si jo evropski in naši birokrati!

Ker z njo politiki, ki bi birokraciji morali narekovati in jo nadzirati, priročno rotirajo. Ko še pošteni in najbolj pronicljivi politiki, proti koncu mandata, začnejo dojemati, 'kdo v resnici vlada', le te po volitvah zamenjajo novi idealisti, naivneži ali popolni nepoznavalci, 'naši' in 'pravi' lahko ponovno kandidirajo in zmagajo, birokrati pa ostajajo, za nedoločen čas.

Smo ujetniki birokratov, ki niso v službi ne nas ne države. So v službi samih sebe, za ohranitev pridobljene moči, za pridobivanja vedno novih priložnosti za še več vpliva, zaslužka in ugodnosti.

Vsak poskus poseganja v 'njihove' pridobitve v kali in za vsako ceno zatrejo.

Vsak poskus, da bi v imenu, za ostale prisilnega varčevanja, karkoli spremenili, nemudoma onemogočijo. Potem ko so se tudi politiki na poziciji in v 'opoziciji' prodali istemu kapitalu, pa jim še tega ni treba. Nekompetentni 'jadralci' in 'poznavalci' za nedoločen čas si z veseljem pomagajo. Da bi ostalo za privilegije prvih in plače drugih ščuvajo brezposelne mlade proti 'bogatim' upokojencem (otroke proti staršem), nižajo plače, krčijo socialne pravice, zamrznejo pokojnine, za 'nedoločen' čas odlagajo za gospodarstvo in večino državljanov pomembne investicije …

Smo ujetniki 'najboljših našega naroda' nekompetentnih pravnikov, ekonomistov in politikov, 'osamosvojiteljev' in avtorjev meglene in dvoumne zakonodaje. Birokrati so jo, za ohranitev lastnih pozicij, 'nadgradili' do take mere, da se tudi drobne težave zapletejo v 'absurd – absurda'. Ne bi se niti reorganizirali ali

prestrukturirali. Ne bi se prilagodili potrebam državljanov in gospodarstva. Vidijo, v kaj so njih zavezniki ekonomisti in pravniki (bankirji, tajkuni, krizni menedžerji, advokati, stečajni sodniki in upravitelji ...) 'dosledno'po zakonih prestrukturirali gospodarstvo. V poceni stečajno maso za domače in tuje mrhovinarje in deset tisoče nezaposlenih, ponižanih in 'odvisnih' od drobtin z bogatinove mize. Zakaj bi 'Kitajci' lovili 'evropske' in naše plače. Za izbrance - kapital, ki je iz razvitih gospodarstev in nam stroje - delo odpeljal na 'Kitajsko', je bolj dobičkonosno, če z višino plač 'počakamo' na 'Kitajce' ali jim gremo z 'višino' teh naproti. Po stoletju in pol bolj uravnotežene 'pravičnejše' delitve ustvarjenega množice brezposelnih, socialno ogroženih in že lačnih rastejo, dobički izbranih 10 % strmoglavo rastejo!

Ne žalite snažilk, negovalk, policistk in vojakov, vzgojiteljic in učiteljev … z javnim uslužbencem. Za te so jih naredili najvišji državni birokrati, njih nalogodajalci (pre)zavarovani 'medvedi in medvedke' iz nikoli pretoplih pisarn brezštevilnih sekretariatov, direktoratov, agencij, zaposleni za nedoločen čas.

Da bi se za njimi skrivali in jih zaradi varovanja predvsem lastnih interesov pošiljali na cesto. V 'štrajk' ali, če že kdo mora, potem naj bodo to oni - fizikalci, v brezposelnost.

Ker vrag jemlje šalo, ni več kje ali je vse težje jemati, politiki pa so negotovi zavezniki, so se 'birokrati birokratov' podali v politiko. Že na drugih državnozborskih volitvah so zmagali. Žal. '(Pre) virante' so nasledili 'C(m)eravci'. Spomnite se njihovih predvolilnih obljub in jih primerjajte z 'ukrepanjem' po volitvah, spomnite se Virantove reforme plačnega sistema v javnem sektorju, svežih groženj Cerarja z novimi dajatvami gospodarstvu, potem ko so ga bivši kolegi iz 'javnega sektorja', zaradi napovedi varčevanja, dali na čevelj. Za snažilke in policiste skriti večni 'sindikalisti' so jih podprli. Niti skrivajo ne več, da so prišli varovat birokrate in streči kapitalu.

Tako kot v parlament izvoljeni naivneži ali izprijenci ne bodo onemogočili lopovom kandidirati in biti izvoljen, včeraj birokrati, danes politiki ne bodo storili ničesar, da bi ogrozili svoje. Aktualni vladi predseduje ugleden pravnik, izumitelj ocene 'povprečno pošten', ki da je dovolj tudi za kadrovanje na najodgovornejša mesta. Tako izprijeni, butasti ali samozavestni so, da so to sposobni zapisati tudi v ustavo. Kot so si njim enaki, pred četrt stoletja v ustavo in zakone zapisali, da se bo v korist

'države' olastninilo - privatiziralo vsaj 60 % prej družbenega – dali dovoljenje za krajo. Ustavni sodniki se že strinjajo, da bi 'zadrževanje' pravnomočno obsojenega v zaporu (seveda ne kogarkoli) ogrožalo našo demokracijo!

Prve službene poti, katerih koli izvoljenih po letu 1990, vodijo v Nemčijo in Vatikan. V Nemčijo po usmeritve kapitala - molči, delaj in varčuj - in v Vatikan po podporo pri tem – 'Ora et labora'- moli in delaj. Naši 'suvereni' državi lahko že javno grozi in jo izsiljuje tujec, bankir in birokrat v službi mednarodnega kapitala. V za to organizirani instituciji - slabi banki, s katero bomo 'demokratično' poplačali na kredit ukradeno in zakockano in pometli pod preprogo zločine 'izbranih in najboljših našega naroda'. Človekove pravice bodo kmalu le še na prodaj. Po tarifah advokatov.

Ne mečite kamenja. Niso kriva okna. Že tretje desetletje nas 'nategujejo' pred leti še skriti, sedaj vsem znani obrazi za njimi. Izvoljeni, imenovani in njih serviserji - birokrati zaposleni za nedoločen čas. Še tako varčni, solidarni in odgovorni do soseda ter skupnost se bomo tudi Ajdovci in Vipavci težko izkopali. Predolgo smo bolj ali manj molče pristajali na v imenu 'zbranih' in kapitala narekovano od 'naših'. 'Neverjetnim' novicam nismo verjeli, kljub dvomom smo jim še naprej zaupali.

Za nobeno ceno ne smemo več pristajati, da bi naša zavestna in pogumna odločitev za DRUGAČE izzvenela v: »Tiho, sklonjenih glav in križem rok po starem, NAPREJ V PRETEKLOST!!« »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal« zveni kot zapisano za brezobzirne individualiste, pohlepneže.

Stopimo skupaj, pomagajmo si in tudi bogovi nam bodo pomagali!

Veliko, veliko zdravja, zadovoljstva, sreče … »Sreča je opoteča«! Brez nas ne bo šlo.

AVTOPRALNICA

GO WASH o

by Lup

Srečno v letu 2015!

AJDOVŠČINA

041 844 152 Lucijan Vovk s.p. Ustje 39 d, 5270 Ajdovščina

V zavetju besede 2014

Dragica Čuk Novak med finalisti

J

avni sklad RS za kulturne dejavnosti (Jskd) je letos izpeljal razpis za seniorske literate. Odziv je bil množičen, saj je prispelo več kot 150 literarnih besedil (poezije, proze in dram), ki so jih posredovali literati seniorji iz vse Slovenije.

Pisci so se junija in septembra udeležili regijskih srečanj, na katerih so brali svoja dela, žirija strokovnih spremljevalcev v sestavi Lela B. Njatin, Barbara Korun, Liljana

Klemenčič, Marjan Pungartnik, Marica Škorjanec, Ana Porenta, Patricija Dodič in Tomaž Mahkovic pa je med poldrugo stotnijo izbrala 22 avtorjev za državni nivo. Finaliste je med temi izbral državni selektor David Bedrač, pesnik, kritik, pedagog in urednik. Na njegovem situ je med osmimi finalisti ostala tudi kolumnistka Latnika Dragica Čuk Novak. Čestitamo!

Sredi novembra se je Dragica udeležila državnega srečanja literatov seniorjev s celodnevnim druženjem, literarno delavnico in literarnim večerom in seveda s podelitvijo priznanj najboljšim literatom, kar tudi opisuje v tokratni kolumni.

Uredništvo Latnika

Latnik 159, 19. december 2014

Dragica Čuk Novak

Tatovi duš

S

koraj tri desetletja so mimo od takrat, ko sem se nekaj let trmasto vozila v službo v Ljubljano. Povezave so bile počasnejše, avtobusi polni potnikov, postaj nisem niti štela, tudi vseh levih in desnih zavojev na cesti ne, vasi in hiš ob cesti, le kdaj sem pogledala iznad knjige ali pletilk, največkrat pa še tega ne, ali klepetala, če je bil na sedežu poleg zanimiv sopotnik. Pot se je zjutraj končala na glavni postaji in s hitro hojo v center, žigosanjem prihoda in tekom po stopnicah do pisarne, popoldne se je zgodba ponovila v obratni smeri, le kdaj s kratkim postankom v kateri izmed trgovin, če je katera izmed sosed rabila kakšno malenkost, ki jih v bližnjih krajih ni bilo na trgovskih policah. Če času vsakodnevnih prihodov in odhodov prištejem še leta, ki sem jih preživela v naši prestolnici, se jih je nabralo za polovico mojih let. Ko sem bila slab mesec nazaj povabljena na neko podelitev, sem se tudi iz nostalgije odločila, da se v naše glavno mesto zopet odpravim z avtobusom. Čas, ki ga bom imela na razpolago do začetka prireditve pa izkoristila za sprehod po ulicah, po katerih me je vodila pot skoraj vsak dan.

Ko sem tistega oblačnega jutra stopila z avtobusa na končni postaji, ta res ni bila nič drugačna, tudi semafor na vogalu in prehod za pešce sta bila kot takrat, le na drugi strani ceste na robu parka se še ni nad mimoidočimi na visokem podstavku dvigal bronast kip generala Maistra.

Potem pa … potem pa, šok, od prijetne slaščičarne so v pritličju ostala samo prašna stekla in prazen lokal z nekaj nametanega pohištva, v knjigarni na vogalu je v izložbah le nekaj knjig in precej druge kičaste navlake, ki kar ne sodi vanjo, nato pa prazna prašna okna lokalov. Niti sledu ni več o trgovinah, v katerih si lahko kupil prav vse. Od cvetličarne, ki je bila vedno dobro založena s svežim cvetjem, je ostal le značilen vhod, delikatesa na vogalu je prazna, na drugi strani ulice prazne zanemarjene izložbe trgovin, v katerih si lahko kupil čevlje ali torbico, vse do prodajalne bureka. Za vhodom v Kinoteko zaprt frizerski salon, v njemu si lahko uredil pričesko še pred začetkom službe in do večernih ur, vse do nekdanje trgovine s čevlji, v kateri so za bleščečimi stekli na obešalnikih kosi garderobe vrhunske blagovne znamke. Hotel čez ulico ima nad vhodom nov nadstrešek, na vogalu so med kockami stebrički, ki določajo peš cono. Sveže obnovljeno fasado prezbiterija frančiškanske cerkve kazijo črni grafiti, knjigarna ponuja knjige neke druge založbe, ob vhodu z napisom Karitas čakajoči sklonjenih glav stojijo v vrsti. Nekaj korakov naprej še vztraja cvetličarna, trgovina s tekstilom in zelenjavo, na desni na vratih steklene stavbe Modne hiše je prilepljeno obvestilo, da se je lokal preselil na nov naslov. Na začetku gledališke pasaže sta na ulici dve mizi in stoli, prehod je temen, deluje zanemarjeno. Ko stopim na sosednjo ulico, se zgodba praznih izložb in črnih packarij pa fasadah ponovi do vogala pošte in Name. Cankarjeve brez Petrička in Daj-dama

skoraj ni mogoče prepoznati. Sprehodim se po pasaži nebotičnika, o cvetličarni in butični prodajalni bohinjske zadruge, v kateri si lahko kupil nepozabno dober bohinjski sir, ni niti sledu, le prodajna galerija ima več izložb. Razočarana sem se sprehodila mimo Naminih izložb, mimo cvetličarne in knjigarne do naslednjega vogala, zgodba se je ponovila, prazne izložbe, polne prahu. V slaščičarni Maxija sem naročila kavo in rezino, poznala sem slaščičarja, ki jo je prvi začel pripravljati, plast, ki bi morala biti polna orehov je bila presladka, narejena iz karameliziranega sladkorja, ni mi teknila. Hotela sem stopiti v trgovino in kupiti darilo moževi vnukinji za rojstni dan, na vhodu sem se obrnila, ko sem zagledala uniformiranega varnostnika, počutila sem se nezaželena, hotela sem nekaj kupiti in ne, saj veste kaj.

Gostitelji so našo majhno skupino popeljali ob Ljubljanici, Starem in Mestnem trgu, čez Tromostovje in po Trubarjevi, trgovin in lokalov, ki sem se jih spominjala in so naši prestolnici dajali dušo, sem naštela manj kot prstov ene roke, angleška in drugojezična imena so krasila posamezne vhode, na fasadah pa zopet črne packarije brez sporočila.

Na tatove duš sem pomislila, ko sem pred nekaj dnevi videla prispevek o novoletni okrasitvi prestolnice, v katerem je bil tudi podatek o številu žarnic in strošku, ki ga bo iz davkoplačevalskega denarja plačala mestna občina. Vključen je bil, verjetno arhivski posnetek stojnic, ki v mesecu najdaljših noči skrivajo praznino za njimi. Številni obiskovalci, ki v temnih dnevih decembra prihajajo v naše glavno mesto občudovat kilometre žarnic, od umetne bleščave ne vidijo praznine, ki jo ta skriva. Če hočemo videti kaj podobnega, nam res ni potrebno oditi v prestolnico, le ozreti se moramo okrog sebe, v vseh naših mestih, kje tudi na vasi, najdemo posnemovalce, ki znajo prepričati ljudi, da so pripravljeni odpreti denarnice in plačati nekaj prestižnega in pristati na rokohitrsko uničenje dediščine prednikov. Saj naročilo je sprejel umetnik, bodo rekli pobudniki tovrstnih posegov. Res je, vendar tudi umetnik, bolj ali manj znanega imena, »dela za ljubi kruhek«, če si sposodim Menarta. Drži pa tudi, za prmej drži, o posegu in prostoru vedno odloča naročnik.

Kdo se še spominja nežne svetlobe majhnih izložb v Ljubljani in pogleda na zimsko nebo polnih zvezd, sija luninih žarkov po zasneženih strehah in ulicah, vznemirljivih pričakovanj, iskrenih želja in topline decembrskih dni, le redki, zato ne pustimo tatovom, da nam s pomočjo bleščavih nič vrednih nadomestkov ukradejo duše, tistim, ki jih še imamo.

13

Latnik 159, 19. december 2014

MARKETI FAMA VIPAVA

Vesele Božične praznike!

Ponedeljek, 22.12.

BOŽIČNI

15%

POPUST OB NAKUPU NAD 40€

Božič, 25.12. - ZAPRTO Petek, 26.12. - od 7.30 do 13.00

Srečno Novo leto!

Ponedeljek, 29.12.

NOVOLETNI

15%

POPUST

OB NAKUPU NAD 40€

Silvestrovo, 31.12. - od 7.00 do 17.00 Četrtek, 01.01. - ZAPRTO

V 31.12. soboto, 29.11.

Do 2014 20% NA VSEpopust IGRAČE na vse

20%igrače.

POPUST

POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO - UPOŠTEVA SE NAJVIŠJI POPUST

14

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

TUDI TO SEM

VUGIN KOTIČEK

KDO: TINA VRČON, dipl. socialna pedagoginja DELOVNO MESTO: vzgojiteljica v dijaškem domu Vzgoja odraščajočih najstnikov je zelo zahtevna. Če so starši odgovorni le za svoje otroke in smo učitelji za mladostnike odgovorni le v času pouka, ste vzgojitelji za svoje varovance odgovorni štiriindvajset ur na dan. Kateremu vidiku vzgoje se pri svojem delu z mladimi največ posvečaš? Kaj ti je pri tvojem delu v največje zadovoljstvo?

Delo vzgojitelja v dijaškem domu je večplastno, od vsakodnevnih opravil, za katere skrbimo vzgojitelji in dijaki, pa vse do strokovne plati, ki od vzgojitelja zahteva mnogo znanja ter senzibilnosti, kako to znanje uporabiti v vsakdanjem delu.

Največjo pozornost seveda posvečamo temu, da dijaki uspešno opravijo šolanje. Poleg tega, da je želja dijaka, staršev in nas, ki z njimi delamo, da bi vsak posameznik opravil letnik, maturo, pa menim, da zgolj lepe ocene ne povedo veliko. Sama sem zadovoljna, ko vidim, da je dijak za svoj uspeh pripravljen vložiti čas, energijo, svoj trud. Včasih se je treba tudi čemu odpovedati in šolsko delo sprejemati kot svojo obveznost ter odgovornost. Učni uspeh je namreč relativna stvar. Težko priučena dvojka je lahko več vredna kot štirica, ki je »prišla sama od sebe«.

Drugi vidik življenja v domu, ki se mu vzgojitelji kar veliko posvečamo,

ZA VAS ...

pa je kakovostno preživljanje prostega časa. Tako dijakom ponujamo vrsto aktivnosti, ki se jih lahko udeležujejo. To so športne ali pa kulturno-ustvarjalne dejavnosti, pri katerih sem tudi sama dejavna.

Obenem pa se trudim, da se odpiramo tudi navzven. Nekajkrat letno gremo z dijaki na ekskurzijo in se povezujemo tudi z ostalimi dijaškimi domovi. Sodelujemo v nekaj odmevnih projektih, ki jih bodo letošnje četrtošolke predstavile na 5. mednarodnem kongresu v organizaciji Društva vzgojiteljev dijaških domov Slovenije, katerega predsednica sem. V največje zadovoljstvo mi je videti dijake, ki niso le storilnostno naravnani, ampak jih izpolnjuje ustvarjalno delo, ki prinaša zadovoljstvo, utrjuje vezi ter jim nudi izkušnje za njihovo nadaljnje življenje.

Vzgojiteljica v našem dijaškem domu si že vrsto let. Ali so današnji najstniki drugačni, kot so bili na začetku tvojega službovanja?

Težko ocenim, ali so današnji najstniki drugačni, prepričana pa sem, da sem drugačna sama. Nabralo se mi je že kar nekaj let izkušenj, ki vsakogar nedvomno učijo, spreminjajo in bogatijo. Res pa je, da zaznavam spremembe tudi pri mladih. Zelo so namreč navezani na medmrežje, kar

se mogoče že preveša v odvisnost.

Zdi se, kot da brez povezave ne obstajaš. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da so raje povezani preko omrežja kot z živo besedo in osebnim stikom.

Pristen odnos v konkurenci z medmrežjem očitno izgublja.

Večina mladih misli, da se jim za uspeh ni potrebno potruditi. Poznajo svoje pravice, ne čutijo nikakršne odgovornosti. Skrbi me tudi pomanjkanje sočutja med ljudmi. Vse več je neobčutljivosti za težave ljudi.

Opažamo predvsem porast dijakov iz socialno šibkejših družin, ki ne bi smeli nositi bremen današnjega časa. Kot vodja šolskega sklada si prizadevam, da ne bi tako hudo občutili socialnega primanjkljaja v primerjavi z drugimi. Končno bi morali vsi dojeti, da je važno tisto, kar nosimo v sebi, ne pa tisto kar imamo na sebi.

Poznamo te kot zelo ustvarjalno sodelavko. Na katerih področjih deluješ in kako prenašaš svoje bogate izkušnje na mlade? Že od osnovnošolskih let je ples moja strast, le da sem od standardnih in latinskoameriških plesov zašla v orientalske ritme. To je moja vsakodnevna sprostitev in obveza, saj spomladi kar veliko nastopamo in si postavljamo vedno nove izzive in cilje. Z našo plesno skupino smo

Zelo sem se razveselila novice, da je moja dijakinja Kristina Le Ulaga na literarnem natečaju ob 170-letnici rojstva Simona Gregorčiča »Tu rod je moj, tu moj je kraj« osvojila prvo mesto v svoji kategoriji. »Goriški slavček« je bil zaradi prepovedane ljubezni do učiteljice Dragojile Milekove premeščen » dolino«, kjer je trpel dvojno bolečino zaradi neuresničljivega ljubezenskega hrepenenja in domotožja po svojih planinah, sredi katerih si je utrla pot njegova Soča.

Tako kot on se tudi Kristina v pesmi sprašuje, kdo je, kje je njen pravi dom. Iz pesmi veje iskrenost, ko spregovori o dveh domovinah, ki jima je zavezana, in se ne more odločiti, kateri bi dala prednost. Obe sta njeni. Enako močno sta jo zaznamovali. Ljubezen do obeh nosi v sebi. Iz pesmi je čutiti razdvojenost, ki jo bega ob spraševanju o lastni istovetnosti, pa tudi že odgovor, da je zaradi svoje večdomovinskosti bogatejša od drugih.

Pleše z vetrom in prisluškuje utripu narave, vendar nosi v sebi tudi dinamiko mesta in njegove govorice.

Pesem, ki jo odlikuje skrajno zgoščen in izčiščen izraz ter občutek za ritem, je vsekakor vreden poskus ustvarjanja na domoljubno temo. Kristini pilonovci čestitamo.

že nekaj let državne prvakinje v svoji kategoriji.

Moje drugo področje ustvarjanja so razne ročne spretnosti. Nekaj časa sem svoje stvaritve predstavljala tudi na ajdovskem in novogoriškem Art marketu; ne toliko zaradi zaslužka kot zaradi barvitosti in prijetne družbe, ki jo taki dogodki prinašajo. Najraje delam z naravnimi materiali, pri srcu mi je volna (polstenje, pletenje), tekstil, kot mama dveh ustvarjalnih deklic pa se moram priučiti tudi kakšni sodobnejši tehniki.

Svojo strast do plesa in ročnega dela prenašam tudi na dijake v domu. Že vrsto let vodim »Ustvarjalnice«, v letošnjem šolskem letu pa tudi plešemo. Res je sicer, da je motivacija pri mladih nekoliko nizka, so pa tisti, ki sodelujejo, toliko bolj zagnani. Dragoceno se mi zdi, da udejanjajo svoje ideje, jaz pa jim to omogočam in se zraven učim.

DOM Ples z vetrom. Šepetanje grmov in dreves.

Nedokončani ples.

Moja domovina, mesto rojstva.

Iščem bistvo.

Njena domovina, dom otroštva.

Kdo sem?

Neskončen hrup.

Ljudi vrvenje.

Valovi mesta.

Ljubezen do obeh v meni.

Kot mati sem.

Iščem korenine.

Kamor me peljejo noge.

Pisanje pisem.

Neločljivo prijateljstvo.

Povsod po svetu.

... OD PILONOVCEV SREDNJA ŠOLA VENO PILON

ROSETTA IN Z NJO POVEZANE AKTIVNOSTI NA SŠ VENO PILON AJDOVŠČINA

Rosetta je raziskovalna sonda Evropske vesoljske agencije ESA, ki s seboj nosi tudi pristajalno sondo Philae. Naloga Rosette je kroženje okrog jedra kometa na razdalji 10 km in zbiranje informacij o kometu ter fotografiranje njegovega površja. Njen cilj je komet z imenom 67P/ Čerjumov-Gerasimenko.

Cilj Rosette je preučevanje

sprememb na kometu med njegovim potovanjem okoli Sonca, v času, ko bo Soncu najbližje. Na podlagi fotografij in drugih podatkov bodo znanstveniki lahko natančno preučili spremembe in dogodke, ki se bodo v tem času zgodili na kometu.

Rosetta je do kometa potovala kar 10 let. Izstrelili so jo 2. marca 2004 ob 7.17 iz izstrelišča v Kouruju v

Francoski Gvajani. V tem času je doživela že veliko dogodivščin. Potovala je mimo Marsa, trikrat mimo Zemlje, mimo asteroidov Tainsa in Lutiše ... Zadnji dve leti in pol pa je preživela v hibernaciji, znanstveniki so izklopili skoraj vse sisteme na njej. Iz hibernacije se je prebudila januarja letos. V ta namen smo na naši šoli posneli tudi video na temo prebujanja Rosette. Rosetta je komet več mesec opazovala od daleč, nato pa se je najprej utirila v visoko, nato pa še v nizko orbito, v kateri je krožila okrog jedra kometa do konca misije. 12. novembra 2014 se je na pot proti površju jedra kometa podala raziskovalna sonda Philae.

Skupaj z mentorjem astronomskega krožka, prof. Andrejem Rutarjem, smo dobili idejo, da bi na ta dan pripravili krajšo predstavitev o kometih, Rosetti in Philaeu za ostale dijake. V projekt smo vključili še osnovnošolce iz OŠ Danila Lokarja Ajdovščina. Preučili smo Rosetto in Philaea ter celotno misijo, izdelali predstavite, prevedli nekaj videov o Rosetti, Philaeu in kometih … Pri tem pa smo se ves čas tudi zabavali.

Vzporedno s pripravami v okviru krožka smo dijaki na skrivaj tudi gradili model Rosette in Philaea. Sprva smo načrtovali izgradnjo manjšega modela v velikosti 1 metra, ki pa je rasel iz dneva v dan in se na koncu ustavil pri 8 metrih.

11. novembra smo se zbrali po pouku in dokončali zadnje detajle predstavitve. Nato pa smo se lotili še zadnjih podrobnosti na modelu. Z delom smo končali 12. novembra ob 3.30. Ob 8.45 naslednjega dne smo se zbrali na SŠ Veno Pilon Ajdovščina ter izvedli še zadnjo vajo. Ob 9.35 smo si ogledali ločitev Philaea od Rosette ter dvakrat izvedli predstavitev za dijake in osnovnošolce. Ob 17.00 pa še predstavitev za starše, ki smo jo pričeli z ogledom pristanka Philaea. Ves čas smo močno stiskali pesti, saj se je Philae kar dvakrat odbil od površja, preden je dokončno pristal.

S tem se je Philae vpisal v zgodovino kot prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na površju kometa. Kljub nepričakovanemu mestu pristanka je svojo nalogo opravil več kot odlično. Na Zemljo je poslal cel kup

rezultatov analiz in fotografij kometovega površja. Trenutno je v hibernaciji ter čaka, da se mu ponovno napolnijo baterije.

Hvala vsem osnovnošolcem, ki so uspešno izvedli predstavitev, prof.

Andreju Rutarju za vso podporo pri tem projektu, vsem staršem, ki so nas večkrat morali prenašati do zgodnjih jutranjih ur in nam pomagali pri uresničitvi projekta.

Rok Kete 2. c Blaž Černetič, 3. a

VOŠČILO

V novem letu pilonovci bralcem Latnika želimo veliko ustvarjalnega nemira, notranjega iskrenja in izpolnjujočega miru.

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

15

LAČNI ENERGIJE?

DAN ODPRTIH VRAT SREDNJE ŠOLE VENO PILON AJDOVŠČINA dijakinj in dijakov smo dogodek slovesno otvorili in hkrati ugotovili, da za tako veliko množico nimamo na šoli najbolje prilagojenega prostora, ki bi vsem omogočil dober ogled in poslušanje takega nastopa.

Z namenom predstaviti šolo, ki si jo bodo obiskovalci zapomnili po pestrosti, po medpredmetnem povezovanju in po prenovljenih programih, smo prav vsakemu obiskovalcu omogočili, da si je ogledal tudi predstavitve gimnazijskega programa, programa predšolske vzgoje in programa dijaškega doma, tudi večkrat v času V torek, 9. 12. 2014, smo odvili še nekaj metrov klopčiča z rdečo nitjo prepoznavnosti Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Devetošolcem in njihovim sorodnikom smo odprli vrata naših učilnic, kjer so se dogajale različne kratke, tematske aktivnosti, s katerimi smo pokazali sodobne pristope k poučevanju,učenju in pridobivanju novih znanj, veščin in kompetenc srednješolskega izobraževanja.

Za več kot dvajset odprtimi vrati, oštevilčenimi in označenimi z nazivom, ki obeta, so si obiskovalci lahko ogledali, prisluhnili ali sodelovali v aktivnostih s področja materinščine in veščin sporazumevanja, tujih

jezikov in kultur, matematike, družboslovja, naravoslovja, področja vzgoje predšolskega otroka, področja ustvarjalnosti v glasbi, gibu in likovnem izražanju, dogajanja v športu na šoli in v dijaškem domu in trajnostni naravnanosti projektnega dela v dijaškem domu. Učitelji in vzgojitelji so z dijaki pripravili nekajminutne aktivnosti, ki so jih večjim in manjšim skupinam ves čas dogodka tudi predstavljali. Obiskovalcem smo dali možnost proste izbire, kar so lahko storili s pomočjo načrta dogodka, ki so ga prejeli ob prihodu. Že uvodna prireditev je pokazala, da bo obiskovalcev veliko. Z energičnim nastopom

Izjemna izkušnja je mladim predajati znanje in predstavljati dosežke naše šole v preteklih letih. Šolo smo predstavili, kot jo tudi sami doživljamo. Obiskovalcem smo predstavili praktično delo določanja nevretenčarjev po ključu, ki so ga izdelali dijaki v preteklem šolskem letu. Avtorji ključev so predstavili, kako je izdelava tega ključa potekala.

Barbara Blokar, Mojca Brecelj, Katarina Medved, sodelujoče pri predstavitvi predmetov biologija ter študij okolja

Stala sem na informacijski točki in usmerjala obiskovalce, če so potrebovali pomoč. Sicer pa so imeli zemljevide z natančnimi informacijami in so se kar dobro znašli. Dogodek je bil zelo dobro organiziran. Všeč mi je bilo, čemu podobnemu se bom zagotovo še pridružila.

Lara Žnidarčič, hostesa

December na šoli v Šmarjah Naša podružnična šola je zelo majhna in pouk obiskuje le 6 učencev, vendar se učiteljici skušava približati vsemu dobremu in lepemu, kar dobijo učenci na velikih šolah. Pouk je pester in dinamičen, imamo veliko sodelovanja z ostalimi podružnicami in s krajevno skupnostjo.

V

ta namen smo v petek, 12. decembra, povabili medse dijakinje 4. letnika Srednje vzgojiteljske šole Ajdovščina, ki so nam zaigrale dramsko igrico ‘Burja v zajčkovi deželi’. Učenci so povabili na predstavo tudi svoje starše in stare starše. Predstava nam je bila lepa in smo hvaležni vzgojiteljicam in mentorici, da nam je bilo to omogočeno. Učenci so uživali v ‘zajčkovi

dogodka.

Vrvež radovednih obiskovalcev se je razpršil po celotni stavbi. Morebitno zadrego kam in kako so reševale hostese, ki so bile na informacijskih točkah pripravljene prijazno pomagati.

Izžrebani v nagradni igri, v kateri so devetošolci sodelovali pri stojnici Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina, na zaposlitvenem bazarju v novembru, so lahko prevzeli nagrade.

Prisedla sem k skupini staršev, ki so se po uri ogleda zadovoljni usedli na fotelje, preoblečene v predelane kavbojke, izdelane v enem izmed zelo

deželi’ in so se identificirali z junaki.

Med malico smo posladkali tudi obiskovalce ter z njimi poklepetali.

Potem pa smo starše in stare starše vključili v izdelavo novoletnih okraskov iz filca. Sešili smo rumene zvezdice, ki krasijo razredno drevesce in nas spominjajo na ta dan in nam pričarajo praznično vzdušje.

Mateja Kompara in Petra Koncut

uspešno izpeljanih projektov v okviru interesnih dejavnosti dijaškega doma.

Njihovi radovedni devetošolci so sledili aktivnostim po šoli, sami pa so na čajanki z bivšimi pilonovci, sedanjimi študenti, spraševali o prijetnostih in tegobah, ki jih dijak doživlja med šolanjem. Klepet je bil iskren in tako spontan, da se je med vsemi aktivnostmi neopazno končal zadnji.

Pri izhodu smo se z obiskovalci pozdravili nasmejani in zadovoljni in jih povabili na informativna dneva, 13. in 14. februarja 2015, ko se bo rdeča nit prepoznavnosti Srednje šole Veno Pilon pretežno odvila iz klopčiča in napletla skupnost novih članov – pilonovcev.

Karmen Lemut, mag.org. koordinatorica pri organizaciji dogodka

Najbolj me je presenetilo število devetošolcev, in to v dobrem smislu. Popoldan je minil v zelo prijetnem vzdušju, sama pa sem se naučila pomembnih veščin komuniciranja. Bilo mi je tako zelo všeč, da se bom na kaj podobnega naslednjič zagotovo še prijavila. Špela Škoberne, hostesa

ŠOLSKA

16

Latnik 159, 19. december 2014

Usposabljanje brezposelnih z znanjem šivanja

Oblikovanje tekstilij z vizijo in dodano vrednostjo V novembru smo se v prostorih Ljudske univerze Ajdovščina pogovarjali z gospo Vido Ipavec z Ustij, ki je po poklicu tekstilno obrtni konfekcionar in je morda njen primer lahko zgled tudi drugim brezposelnim šiviljam, saj se je po izgubi zaposlitve na Tekstini d.d. odločila za samozaposlitev.

Tekstilni izdelki iz Črnomlja z elementi tradicionalne dediščine in vizijo

K

o so se v Sloveniji začela tekstilna podjetja zapirati in so šivilje postale brezposelne, je Ljudska univerza Murska Sobota pod vodstvom Andragoškega centra Slovenije razvila program Oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne tekstilne dediščine.

Program, ki so ga do sedaj izvajali v Murski Soboti in v Črnomlju, je na-

Tekstilni izdelki z elementi tradicionalne dediščine in vizijo

menjen osebam z znanjem šivanja, čutom za estetsko oblikovanje ter željo po podjetniškem delovanju.

Brezposelne osebe z znanjem šivanja spodbuja k samoiniciativnosti in podjetnosti, k ohranjanju kulturne dediščine in razvoju turizma.

Ljudska univerza Ajdovščina je vpisana v register zunanjih izvajalcev programov Zavoda RS za zaposlovanje in kot edina na Primorskem ponuja omenjeno usposabljanje ter

nova znanja brezposelnim v širšem okolju.

V novembru smo se v prostorih ljudske univerze pogovarjali z gospo Vido Ipavec z Ustij, ki je po poklicu Tekstilno obrtni konfekcionar in je morda njen primer lahko zgled tudi drugim brezposelnim šiviljam, saj se je po izgubi zaposlitve na Tekstini odločila za samozaposlitev.

Povedala nam je, da ima dolgoletne delovne izkušnje šivanja in si je že več časa želela šivati tekstilne izdelke za hišne ljubljenčke. Ko je postala brezposelna, je vztrajno iskala možnosti za zaposlitev, informacije in nova znanja. Udeležila se je različnih izobraževanj, tudi na Ljudski univerzi Ajdovščina, saj pravi, da znanja ni nikoli preveč. Pred letom dni se je odločila, da izkoristi možnost finančne pomoči na Zavodu RS za zaposlovanje in je odprla Šiviljstvo Tačka šiv s.p., ki poleg šivanja za hišne ljubljenčke, nudi šivanje po meri, šiviljska popravila, dekorativno šivanje in še marsikaj, kar si lahko ogledate na njeni FB strani.

Gospe Vidi smo predstavili naš program za šivilje in ji pokazali film, objavljen na spletni strani www.lu-ajdovscina.si/za_brezposelne, ki prikazuje zgodbo udeleženk

iz Prekmurja, njihov pogum na novi poti in ustvarjalne ideje. Vprašali smo, jo kaj meni o znanjih, spretnostih, izkušnjah, ki jih potrebuje oseba - oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne tekstilne dediščine?

Prepričana je, da bi bila njena samostojna pot veliko težja, če ne bi imela zelo raznolikih znanj in izkušenj. Marsikatera šivilja, ki ima strokovno izobrazbo, znanja šivanja, smisel za oblikovanje, nima dovolj idej ali podjetniških ter prodajnih veščin. Zato meni, da bodo zanje gotovo dobrodošla vsa znanja, ki jih bodo v programu Oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne tekstilne dediščine podajali strokovnjaki s področja tekstilstva, oblikovanja, etnologije, ekonomije … Predvsem pravi, da tekstilni izdelki, v povezavi z lepoto, zanimivostmi Vipavske doline in s kulturno dediščino, lahko postanejo umetnost, blagovna znamka z dodano vrednostjo, ki bo zanimiva za bolj zahtevne kupce. Tudi sama skrbi za lasten razvoj in skuša svojim strankam ponuditi vedno kaj novega. Nekaj izkušenj vodenja, organiziranja dela je pridobila kot vodja izmen v konfekciji, zato ve, kaj pomeni skrbeti za kakovost in ekonomičnost dela. V preteklem letu se je srečala z marsikaterim izzivom, kot je nabava ustreznih strojev, ureditev prostora glede na zahteve zakonodaje … Vedno razmišlja o tem, kako uskladiti stroške dela, materialov pa še česa z željami stranke, da bo izdelek tudi cenovno privlačen. Na njeni poti so ji pomagali nasveti različnih strokovnjakov iz Zavoda RS za zaposlovanje, Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina, iz Inštituta za varnost Lozej d.o.o.

Ajdovščina, iz Trgovine Polonca Ajdovščina, pa še kdo. Prav ji je prišla tudi pomoč hčerke, ki ji pomaga pri oblikovanju zunanje podobe in

promocijskih materialov. Prav zato vsem, ki jih veseli razvoj različnih tekstilnih izdelkov, šivanje, aranžiranje in prodaja priporoča, da poiščejo znanja, ki jim bodo olajšala sa-

se ne ustraši novih izzivov, saj uživa v nalogah, ki jih je na prvi pogled morda nemogoče izpeljati. Vse, ki ste ji podobni in ki v omenjenem programu vidite priložnost za novo

Tekstilni izdelki z elementi tradicionalne dediščine in vizijo

mostojno pot. Meni, da je smiselno tudi povezovanje šivilj v obliki socialnih podjetij, saj je tako laže šivati, iskati stranke, voditi računovodstvo, …

Ugotovili smo, da je gospa Vida dinamična, ima zanimive ideje in

pot, vabimo, da se oglasite na informativnem dnevu, ki bo na Ljudski univerzi Ajdovščina v torek, 16. decembra ob 16.30 uri.

Helena Furlan

Latnik 159, 19. december 2014

ŠOLSKA

Posadili smo naše drevo

Smo otroci iz skupine ‘Metulji’ v vrtcu ob Hublju. V mesecu novembru smo se veliko pogovarjali o gozdu, drevesih, gozdnih živalih. Otroke je tema zelo zanimala, veliko so spraševali, gledali knjige.

U

gotavljali smo pomembnost dreves za planet Zemljo in razmišljali, kako, kdo in zakaj skrbimo za drevesa.

Imeli smo domačo nalogo: kako dobimo papir? In v vrtcu to povedali ostalim otrokom. Spoznali smo, da lahko že najmlajši pomagamo ohranjati drevesa tako, da zbiramo star papir. In prav v tem času je bil pred vrtcem kontejner - potekala je akcija ‘zbirajmo star papir’. Vsak otrok je prispeval nekaj starega papirja, ki ga

je prav sam odvrgel v kontejner.

Ker pa smo želeli še več, sem poklicala ajdovsko komunalo in jih presenetila z idejo, da si z otroki želimo posaditi drevo. Lepo se zahvaljujem Dragotinu Štoklju, ki je bil zelo prijazen, nam nesebično pomagal ter brez kakršnih koli težav priskrbel drevo - platano.

In v ponedeljek, 24. novembra 2014, smo se ob 16.00 zbrali: 18 otrok in njihovi starši. Ko smo drevo z otroki pripeljali na igrišče, so bili

vsi zelo presenečeni. Seveda, saj jim nismo povedali, zakaj smo se zbrali.

Nekaj staršev - očetov pa je takoj poprijelo za delovno orodje in luknja za drevo je bila hitro pripravljena.

Otroci so pomagali s svojimi lopatami in poskrbeli, da je naše drevo tam, kjer smo želeli. Da pa bodo vedeli še drugi, smo naše drevo označili z imenom in kdo ga je posadil.

Za to dobro delo so vsi otroci dobili medaljo, saj je res, da ne sadiš drevesa vsak dan.

Ob našem drevesu smo prižgali bakle, zapeli in želeli našemu drevesu dobro počutje na igrišču in v družbi otrok ter da bi zraslo veliko in visoko. Obljubimo, da bomo zanj dobro skrbeli! In kdo ve, mogoče bo tukaj z nami še veliko, veliko let, tudi ko bodo otroci že v šoli ali v službi.

Poslovili smo se v temi, a vsi zelo dobre volje in razigrani. In vsak dan, ko bomo pogledali naše drevo, bomo vedeli, da smo ta dan naredili dobro delo, da smo se družili in se imeli zelo, zelo lepo. Naše drevo pa že raste in kljubuje ajdovski burji!

Jožica Hočevar, vzgojiteljica skupine ‘Metulji’

17

Tradicija adventnih venčkov v Podnanosu Na podružnični šoli v Podnanosu smo se kot že vsa zadnja leta tudi letos učenci, starši in učitelji zadnji teden v novembru družili ob kreativnem ustvarjanju adventnih venčkov. Po končani delavnici smo se znova čudili, koliko izvirnih idej je mogoče uresničiti z nekaj dobre volje ter veliko domišljije.

O

b ustvarjanju se vedno tkejo prijetne vezi med starši, otroci žarijo od ponosa na svoje ustvarjalne mame, učitelje pa navdaja prijeten občutek podpore in sodelovanja. S tako toplo popotnico, veliko pozitivne energije in složnosti vsako leto vstopamo v čarobni čas decembra.

Na sejmu se ponuja še veliko drugih otroških izdelkov, iz katerih

odseva ogromno radoživosti, igrivosti in optimizma. Z venčki smo tudi s pomočjo Karitasa prižgali upanje v marsikaterem domu, kjer je razigranost že skoraj ugasnila.

Z veliko vero v složnost, sodelovanje in optimizem tako vstopamo v novo prihajajoče leto. S čarobnimi izdelki otrok širimo povsod pozitivni naboj.

Mirjam Štimec

Decembrska dobrodelnost na ajdovski šoli

N

a OŠ Danila Lokarja se v okviru rednega in razširjenega programa učence spodbuja k razmišljanju in ukrepanju na področju reševanja socialne problematike v našem okolju. Na šoli potekajo mnoge dobrodelne akcije, s katerimi učenci sodelujejo z dobrodelnimi ustanovami v okolici. Ena od takšnih akcij je pobuda za zbiranje igrač. V šoli se pred decembrom zbira ohranjene in uporabne igrače, ki jih v začetku 'meseca obdarovanj' učenci predajo organizaciji Rdeči križ. S tem poskrbijo, da so lahko v decembru deležni daril prav vsi otroci v naši občini. Na šoli že vrsto let deluje tudi dobrodelni krožek 'Ker nam ni vseeno', kjer učenci preko različnih akcij zbirajo sredstva za pomoči potrebne.

Poleg akcij za pomoč ljudem iz širše okolice pa se na šoli izvajajo tudi tradicionalne prireditve z namenom zbiranja sredstev za učence šole.

V začetku decembra se je v Dvorani prve slovenske vlade izvedla prireditev z naslovom 'Novoletni bazar'. Dvorana je bila polna obiskovalcev, ki so si lahko ogledali pester nabor nastopov učencev OŠ

Danila Lokarja Ajdovščina, se v avli pogostili s toplim čajem in pecivom, poleg tega pa napolnili svoje decembrske darilne vrečke z unikatnimi izdelki učencev.

Pri pouku, interesnih dejavnostih, na dnevih dejavnosti ali v podaljšanem bivanju so učenci pod mentorstvom učiteljev pripravili izdelke, ki

so jih na tržnicah ponujali za 'srčno ceno'. Prispevki, zbrani na tržnicah, bodo s pomočjo skrbnikov šolskega sklada usmerjeni k pomoči potrebnim učencem.

Dogodek so zaznamovali solidarnost, sočutje, dobra volja, upanje in vera v soljudi ter boljši jutri, druženje in prijaznost na vsakem koraku, srečevanje prijateljev in znancev ter obilica pozitivne energije, kar so dokazali številni prisotni in zbrana sredstva.

OŠ Danila Lokarja tako še naprej spodbuja in navaja svoje učence na nesebična in socialno usmerjena dejanja. S podobnimi akcijami želijo pri učencih in posledično tudi njihovih družinah uzavestiti 'socialni čut in dolžnost', z namenom lažje in lepše prihodnosti vsakega posameznika v našem okolju. S šole sporočajo, da je kljub izrednemu obisku dobrodelne prireditve nekaj izdelkov s tržnic še na voljo. Do konca meseca decembra vas vabijo v avlo stavbe 1, kjer lahko za 'srčno ceno' naberete darila svojim najbližjim, obenem pa prispevate za lepši jutri ajdovskih otrok.

Vsem, ki ste že prispevali in tudi tistim, ki še boste, se učenci in zaposleni na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina iskreno zahvaljujejo in vam voščijo, mirne, lepe in srčnosti polne praznike! ab Ajdovščina: Goriška cesta 62, 5270 Ajdovšcina t: (05) 36 64 180, (05) 36 64 184, f: (05) 36 64 190 www.lozej.si

18

ŠOLSKA

Latnik 159, 19. december 2014

Teodor Ličer bronast v Spoznaj svojega evropskega pokalu Slovenije poslanca (Meet My EMP)

Dijakinja Škofijske gimnazije Vipava na obisku pri slovenskem evropskem poslancu v Bruslju

Mladi letalski modelar Teodor Ličer, član Aerokluba Josip Križaj iz Ajdovščine, je osvojil bronasto odličje v skupnem seštevku tekmovanja za pokal Slovenije. Njegov uspeh je s petim mestom dopolnil še Maj Novaković.

V

kategoriji F1H za mladince naj bi za pokal štelo 7 tekmovanj, vendar pa so zaradi vremenskih in drugih razlogov izpeljali le tri in sicer v Murski Soboti, na Ptuju in v Novem mestu. V skupnem seštevku je zmagal Luka Bitežnik z 80 točkami, Urban Terlep jih je osvojil 47, Teodor Ličer pa 38. Le malo za stopničkami je zaostal Maj Novaković s 34 točkami.

Ajdovska modelarja delujeta pod mentorstvom Vanje Pergerja. rl

Štirim dijakom iz slovenskih katoliških gimnazij (Ani, Luciji, Klemnu, Neži) je bila ponujena možnost za izkušnjo, ki se je bomo še dolgo spominjali. Izbrali so nas za udeležbo v projektu ‘Spoznaj svojega evropskega poslanca’, ki je potekal pod okriljem poslanske pisarne Lojzeta Peterleta v Bruslju. V belgijsko prestolnico smo odleteli v ponedeljek, 1. decembra, in tam ostali do četrtka, vendar je bil naš obisk vse prej kot turistične narave. Obiskali smo srce Evropske unije, Evropski parlament, a še pomembneje – srečali smo se z ljudmi, ki omogočajo delovanje EU.

V

svojo pisarno in na pogovor nas je sprejel evropski poslanec Lojze Peterle s svojimi asistenti. Za pogovor z nami so si vzeli čas, ki jim ga sicer primanjkuje.

Sprejel nas je tudi najmlajši evropski poslanec Tom Vandelkendelaere iz Belgije. Prisostvovali smo zaključni seji Evropske konference mladih, kjer so mladi dobili besedo in s poslanci soodločali o aktualnih temah, npr. brezposelnosti mladih. Sprejeli so nas tudi v Berlaymontu, glavni stavbi Evropske komisije.

Obiskali smo Slovence, ki so zaposleni v raznih institucijah EU: Filip Majcen (direktor direktorata za prevajanje v Evropski komisiji), Klemen Žumer (vodja informacijske pisarne EP), Rok Tuš (predstavnik podmladka Evropske ljudske stranke (YEPP), Marta Osojnik (svetovalka za tisk v poslanski skupini

ELS). Sprejela sta nas Goranka Krošelj (stalno predstavništvo RS pri EU) in Jean-Pierre Vonarb na veleposlaništvu RS, kjer so ravno potekali svetovni dnevi slovenskega jezika. Tam smo prisostvovali predstavitvi slovarja Žepna slovenščina, ki so ga pripravili belgijski in francoski študentje slovenskega jezika, ter imeli priložnost za srečanje in pogovor z Rokom Bičkom, režiserjem filma Razredni sovražnik. Njegov film se poteguje za prestižno filmsko nagrado Lux, ki jo podeljuje Evropski parlament.

Lobiranje (vplivanje na odločitev parlamenta) ima v politiki in medijih nekoliko negativen prizvok, vendar smo z obiskom nekaterih tovrstnih organizacij spremenili naš pogled. Srečali smo se tudi z Nušo Urbančič pri organizaciji Transport&Environment, ki se

zavzema za preprečitev podnebnih sprememb, in sicer z reguliranjem porabe goriv v prometu. S predstavniki organizacije World Youth Alliance smo kar celo popoldne debatirali o svobodi, človekovih pravicah in dostojanstvu, za kar se tudi zavzemajo.

Višek našega evropskega obiska je bila udeležba na Evropskem molitvenem zajtrku, kjer so se zbrali mnogi evropski poslanci, asistenti, komisarji, nekateri člani belgijske kraljeve družine in drugi. Bilo nam je v čast, da smo se kot obiskovalci poslanca Peterleta smeli udeležiti tega edinstvenega dogodka. Navdušilo me je to, da so se ljudje različnih narodnosti, političnih in tudi verskih prepričanj združili v znamenju sodelovanja, prijateljstva in molitve za skupno dobro.

Vseh dogodkov, vtisov, in spoznanj seveda nisem mogla strniti v ta članek, gre pa vsa zahvala asistentu Andreju Černigoju, ki nam je omogočil to izjemno priložnost za širjenje obzorij prek meja naše države.

Možnost, da sem osebno spoznala ljudi, ki vodijo politiko in krojijo standarde, po katerih živimo, mi je dala preprosto zaupanje v Evropsko unijo. Iz pogovorov z njimi sem spoznala, da so to ljudje, ki jim je mar, ki si želijo stvarnost spreminjati na bolje in se zavzemajo za dobro vseh.

Vemo, da so take edinstvene izkušnje deležni le redki. In veseli smo, da smo tudi mi štirje bili med njimi.

Neža Medvešček

Vesel bozic in srecno novo leto 2015!

Merry Christmas and Happy New Year 2015!

GARAŽNA VRATA

INDUSTRIJSKA VRATA

HITROTEKOČA VRATA

POŽARNA VRATA

NAKLADALNI SISTEMI

INDUSTRIJSKI IN ŠPORTNI ŠOTORI

Latnik 159, 19. december 2014

ŠOLSKA

19

Dijaki Škofijske gimnazije Vipava Dan odprtih vrat na ŠGV v Evropskem parlamentu Na pobudo našega razrednika Alojza Grahorja smo se dijaki 3. a odločili za sodelovanje na Eurošoli, ki v Strasbourgu poteka že od leta 1989. Tako smo kar nekaj časa posvetili pripravi na regijsko tekmovanje, ki je 20. novembra 2014 potekalo na naši šoli. Skupaj z dijaki 3. c in dijaki gimnazije Ilirska Bistrica smo se na različne načine pomerili v znanju o Evropski uniji. Vloženo delo se je obrestovalo in kot zmagovalni razred smo si zaslužili brezplačen izlet v Strasbourg, kjer se nahaja Evropski parlament.

V

torek, 2. decembra 2014 pozno zvečer smo se z avtobusom, skupaj z razrednikom Alojzem Grahorjem ter spemljevalkama Emilijo Grahor in Tjašo Arčon odpeljali izpred šole proti Strasbourgu.

Po nočni vožji smo na cilj prispeli okoli devetih zjutraj. Najprej smo si skupaj ogledali pomembnejše znamenitosti mesta. Tako smo poleg drugega obiskali katedralo Notre-Dame, ki je z višino 142 m od leta 1647 do 1874 veljala za najvišjo zgradbo na svetu. Po dolgem sprehodu skozi mesto smo si privoščili nekaj ur samostojnega ogleda mesta. Tako smo se sprehodili mimo vseh božično okrašenih stojnic in se naužili predbožičnega vzdušja. Dodobra premraženi smo se proti večeru odpravili v mestece Bühl, tik ob nemško-francoski meji, kjer se nahaja samostan Maria Hilf, kjer smo tri dni bivali. Druženje celotnega razreda v eni izmed sob hostla in prepevanje pesmi ob kitari je dalo dogajanju še poseben čar. Četrtek je bil namenjen obisku Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Okoli osmih smo prispeli v zgradbo ‘Louise Weiss’, kjer so nas po varnostni kontroli, zajtrku in vročitvi priponk zaposleni vodili v veliko dvorano parlamenta. Na dogodku je sodelovalo več kot 500 dijakov ter profesorjev iz Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Finske, Grčije, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Latvije, Malte, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Španije, Švedske in Slovenije. Program

je potekal v angleščini, udeleženci pa so lahko govorili tudi v francoščini, nemščini, italijanščini ali španščini. Program se je začel s pozdravi uslužbencev in predstavitvijo Evropskega parlamenta ter delovanja same Evropske unije. Sledila je predstavitev vsake države udeleženke, kjer je našo šolo in Slovenijo uspešno zastopal Martin Praček.

Izpolnili smo uprašalnike o EU in imeli uslužbencem možnost zastaviti vprašanja o delovanju ter prihodnosti Evropske unije. Pogum je zbral tudi Matej Stanič in zastavil dobro vprašanje s področja jedrske energije in obnovljivih virov.

Po kosilu smo morali udeleženci sestaviti internacionalne skupine štirih dijakov in skupaj rešiti vpra-

šalnik, ki je bil sestavljen iz vprašanj v vseh uradnih jezikih EU. Popoldne smo se razdelili v večje skupine in razpravljali o različnih temah. Tako smo lahko izrazili svoje mnenje o okolju in obnovljivih virih energije, svobodi obveščanja in

Srečno 2015!

državljanski kulturi, boju proti nastajanju živilskih odpadkov, prihodnosti Evrope, priseljevanju in vključevanju tujcev ter zaposlovanju mladih. Svoja načela je bilo dokaj težko zastopati, vendar nam je uspelo. O predlogih in ukrepih smo nazadnje razpravljali in glasovali še vsi skupaj. Na koncu je potekal finale Eurogame, podelitev diplom, ob nošenju zastav držav članic pa smo prisluhnili tudi evropski himni.

V petek zjutraj smo pospravili svoje stvari in se po zajtrku odpravili proti domu. Na poti smo se ustavili v Münchnu. Z avtobusom smo se tako peljali mimo Allianz Arene, muzeja BMW, olimpijskega stolpa ter si po želji ogledali svetovno znani tehnični muzej. Imeli smo še nekaj uric časa za samostojen ogled mesta, fotografiranje, nakupe in druženje. Okoli šestnajste ure smo se končno odpravili proti Sloveniji, kamor smo prispeli okoli polnoči.

Izlet je bil za vsakega izmed nas vsekakor nepozabna izkušnja, vsak namreč nima možnosti sedeti v Evrop-

skem parlamentu in deliti mnenj ter izkušenj z mladimi iz celotne Evrope. Z medkulturnim sodelovanjem se lahko drug od drugega marsikaj naučimo. Ugotovili smo, da so podobna zasedanja mladih iz celotne unije zelo pomembna. Komunikacija v tujem jeziku, kulturna različnost mladih in različne izkušnje lahko veliko doprinesejo k skupnemu dobremu in boljši prihodnosti nas vseh. Pri usklajevanju želja in ciljev je pomembno mnenje vsakega posameznika, vsake države. V mozaik prihodnosti tako lahko vsak prispeva svoj delček, ki je nenadomestljiv.

Hvaležni smo, da smo imeli možnost prispevati svoj delček. »Kdo, če ne mi, in kdaj, če ne zdaj?« Čas je, da poskrbimo, da bo tudi doma naše mnenje slišano in upoštevano, na mladih namreč svet stoji.

Neža Rudolf, foto Nastja Bizjak in Neža Faganelj

Že tradicionalno je na Škofijski gimnaziji Vipava druga sobota v decembru rezervirana za Dan odprtih vrat, na katerem obiskovalcem predstavimo utrip naše šole. Letos smo vrata ustanove in učilnic odprli v soboto, 13. decembra.

D

an odprtih vrat v decembru sovpada tudi z miklavževanjem, ki ga okrog sv.

Miklavža vsako leto pripravijo naši četrtoletniki. Letos so vse prisotne navdušili z dovršeno pripravljeno in zabavno prireditvijo ‘Moja Škofijska’, zato smo del tega dogajanja predstavili tudi na dnevu odprtih vrat: pozdravila sta nas voditelja

Pred odhodom v razrede, kjer so obiskovalci lahko v skrajšanih urah sledili izbranim predmetom, pa sta jih Klara in Anika seznanili z vsem, kar na naši šoli spremlja redni pouk. Zavedamo se, da bo klasična oblika pouka vedno predstavljala temelj izobraževanja, vendar vedno pomembnejše mesto zavzema tudi t. i. avtentični pouk, torej pridobivanje

Jana in Matevž ter šolski bend. Za dobro razpoloženje na uvodnem pozdravnem delu pa so poskrbeli še prvoletniki s svojo glasbeno točko ter dekliški in fantovski zbor pod vodstvom dijakinje Klementine Medvešček in dijaka Mateja Marca.

Vse navzoče so pozdravili tudi vsi, ki na ŠGV skrbijo za nemoten potek: ravnatelj Vladimir Anžel, rektor Slavko Rebec, vodja dijaškega doma Ivica Čermelj in predsednik dijaške skupnosti Boštjan Dolinšek.

znanja v stvarnih, pristnih okoliščinah. Prav pri tem pa igrajo mnoge obšolske dejavnosti izjemno pomembno vlogo. Svoje znanje peke palačink (vsekakor pridobljeno v avtentičnih okoliščinah domače kuhinje) so v soboto pokazala tudi dekleta 4. letnikov, ki so obiskovalce postregla s to kulinarično dobroto.

Bojana Pižent Kompara

Tovarniška 2b, 5270 Ajdovščina (C3)

e n č i ž o b e l e s Ve aznike in o pr novo let srečno2015!

Mako odpravi napako vsako!

Za vaš računalnik vse na enem mestu.

05 368 11 10

ŠOLSKA

20

Naše zvezde in zvezdice 2014

V četrtek, 4. decembra, smo na Osnovni šoli Draga Bajca v Vipavi pripravili dobrodelno prireditev Naše zvezde in zvezdice 2014.

O

d 16.30 dalje je bil v avli dobrodelni sejem s srečelovom. Izdelke za sejem so izdelali učenci s svojimi starši doma ali pa pri pouku (dnevih dejavnosti in izbirnih predmetih) skupaj z učitelji. Že ob začetku sejma so šolsko avlo napolnili številni obiskovalci, ki so si z navdušenjem ogledovali in kupili izdelke iz lesa, koledarje, voščilnice, raznovrstno domače pecivo … Svoje izdelke so prispevali tudi otroci iz skupin Smrkci in Škratki, ki imajo svoje prostore v osnovni šoli. Na srečelovu so bili dobitki izdelki in storitve, ki so nam jih podarila podjetja, trgovine in obrtniki iz naše okolice. Šolsko avlo so zajeli sejemski živžav, dobra volja in veselje ob

druženju ljudi, ki cenijo sodelovanje, solidarnost in dobrodelnost.

Ob 18.00 se je v telovadnici začela prireditev, na kateri so nastopili otroci vseh starosti – od vrtca do devetošolcev. Predstavili so se s petjem, plesom in igranjem na različna glasbila. Po Sloveniji so nas s petjem in plesom popeljali učenci 4. a razreda. Tudi prireditev je bila odsev ustvarjalnosti in nadarjenosti otrok.

Zbrani denar bo šolski sklad namenil za kritje stroškov tistih dejavnosti učencev, ki jih država ne financira, ter za pomoč učencem naše šole, katerih družine so se znašle v finančni stiski.

Najlepša hvala vsem, ki ste s svojim prispevkom obogatili sejem, srečelov ali program prireditve Naše zvezde.

Janja N. Nedeljkovič

Latnik 159, 19. december 2014

Obisk ameriškega diplomata na šoli v Dobravljah V torek, 25. novembra 2014, nas je obiskal ameriški diplomat po imenu Stephen Strickland. Predaval nam je o svojem delu, kje je že bil kot diplomat ter kakšno sta življenje in kultura ljudi v ZDA.

N

jegovo predavanje se je zdelo učencem zelo zanimivo, zato smo ga dve šolski uri vsi zavzeto poslušali. Meni je bilo najbolj zanimivo, ko je pripovedoval zgodbo o tem, kako so aretirali nekega zločinca. Izvedeli smo tudi nekaj novega o najbolj priljubljenih športih in osebnostih v ZDA. Na koncu predavanja nam je zabavni diplomat pripravil kviz o ZDA, v katerem je naravnost blestel Maks Rodman. Vsak, ki je pravilno

odgovoril na vprašanje, je prejel nekakšen kovanec z natisnjeno značko gospoda Stricklanda.

Ob odhodu iz razreda je vsak učenec prejel majhno značko z ameriško in slovensko zastavo ter magnetek, na katerem so bili napisani vsi podatki o ameriški ambasadi. Mislim, da smo se vsi zelo zabavali in tudi naučili nekaj stvari več o poklicu diplomata ter o Združenih državah Amerike.

Jure Podgornik, 9. c

Spoštovani, ajdovski in vipavski socialni demokrati vam želimo veliko uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 2015. Naj v prihajajočem letu premagamo izzive, ki so nam prišli na pot!

Srečno!

L j u b l j a n a M a r i b o r Ko p e r N o v o m e s t o K ra n j C e l j e Ve l e n j e M u r s k a s o b o t a A j d o v š č i n a

Srečno v letu 2015!

PE Ajdovščina, Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina, T: 041 400 367, 01/58 99 398

Solidarnost.

Enakost.

Tovarištvo.

Pizzeria in špageterija, se iskreno zahvaljuje vsem za izkazano zaupanje.

Tudi v prihodnjem letu vam bomo na voljo z: - samopostrežnimi kosili - pizzami - testeninami - jedmi po naročilu - catteringom Sproščeno in mirno preživite božične praznike.

V novem letu pa veliko sreče, zdravja in optimizma, vam želimo.

ZVONOVI

Latnik 159, 19. december 2014

21

Adventni večeri v spomin na prvo Oratorijski dan v svetovno vojno Budanjah

Ž

e 24. Adventni večeri so bili letos osredotočeni na fronte: da se ne bi začele in naj se končajo. Z njimi je organizator - Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina obeležil stoletnico začetka prve svetovne vojne.

Na prvem adventnem večeru v Škofijski gimnaziji Vipava je gostja docentka dr. Vanja Kiswarday na temo 'Fronta med pomoči potrebnimi in pomoči dajajočimi' odpirala vprašanja: Kdo je na kateri strani?

Kdo dobiva in kdo daje? Priložnost za nov pogled na skupno pot?

Govora je bilo o inkluziji (sprejemanju, vključevanju) otrok, mladostnikov in odraslih – ljudi s posebnimi potrebami v življenje. Ti ljudje potrebujejo veselje in sprejemanje.

Vzgojiteljem, učiteljem, duhovnikom in drugim pastoralnim delavcem se za delo na tem področju odpirajo številni izzivi. In ker smo vsi občestvo z nebeškim Očetom in ker on ne poskrbi samo za minimum, od daje več, smo tudi mi dolžni narediti za druge nekaj več. Problematika je vidna, je tu med nami, pred nas so postavljeni številni izzivi, ki terjajo rešitve.

Gost drugega adventnega večera je bil prim. dr. Vasja Klavora, znani kirurg, nekdanji primorski poslanec Desusa in nekdanji podpredsednik Državnega zbora, ki ga uvrščajo med najboljše poznavalce soške

Goriška cesta 23b

fronte. O njej je izdal že pet knjig.

Vasja Klavora je orisal ključne dogodke, ki so pripeljali do fronte na Krasu. Orisal je potek dogajanj ter nas spomnil na nekatera človekoljubna dejanja nasprotnih strani.

Kot zdravnik in humanist ima odklonilen odnos do vojne in trpljenja in zato je njegov način pisanja nekoliko drugačen od pisanja zgodovinarjev. Soška fronta in Kras sta bili zelo težki bojišči. Trpljenje vojakov ene in druge strani je bilo v izrednih težkih geografskih in vremenskih razmerah izredno hudo. Osnovni motiv vojakom je bilo preživetje in preprečitev tujcu prehod na slovensko ozemlje, pa čeprav so takrat ti kraji spadali pod Avstro-Ogrsko monarhijo. Vojna ni prizadela samo vojakov, ampak tudi civilno prebivalstvo, ki je v večini preživelo v begunskih taboriščih.

Poslušalci ob njegovi pripovedi nismo mogli ostati ravnodušni in spomin na te dogodke ne more in ne sme zbledeti.

V tretjem adventnem večeru je fronto odpiral jezuit dr. Viljem Lovše v predavanju z naslovom 'Demoni me hočejo ločiti od Boga' .

Vse, kar človek počenja navzven, ima svoj izvor v njegovi notranjosti - v človeškem srcu. Smisel krščanstva je, da odgovorimo na Božji dar.

Sodelovanje z Bogom pa nam skuša onemogočiti hudi duh. Bog nam

tel.: 05 36 62 099

AJDOVŠČINA

(C2)

vse moje, kar se v mojih mislih plete. Demoni skušajo moje misli preobrniti v njihovo korist. V človeka vcepljajo strahove, jezo, sovraštvo in potrtost. Edini, ki daje pravo tolažbo, je Bog. Orožje za borbo proti hudemu duhu je Jezus Odrešenik, ki je s svojo smrtjo na križu premagal greh in nas s tem odrešil. Človek pa v svoji egoistični drži hrepeni po samoodrešenju. Bistvo današnjega potrošništva je v tem, da mi preprečuje tišino, v kateri se lahko v meditaciji ali molitvi povežem z Bogom in se zavem, da me On neizmerno ljubi, ne glede na mojo grešnost. Cilj delovanja hudega duha pa je, da me osami in mi vsiljuje misli, ki me v začaranem krogu skušajo odvračati od molitve in s tem od povezanosti z Bogom. Božja ljubezen pa je tista, ki premaga vse in nas napolnjuje z mirom, veseljem in resnično srečo.

Prav ta mir in veselje želimo člani Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina v teh prazničnih dneh podeliti vsem ljudem dobre volje.

Niko Ličen

Oratorijski duh v Budanjah nikoli ne ugasne! To smo otroci in animatorji dokazali v soboto, 15. novembra, ko smo se zbrali na oratorijskem dnevu.

M

ed zanimivo zgodbo smo spoznavali življenje in delo Antona Martina Slomška, duhovnika, kulturnika in pisatelja, ki je za naš narod, predvsem pa za vernike v Sloveniji, naredil res veliko dobrega. Ugotovili smo, da je bil razgledan, pameten in trden mož ter sklenili, da postanemo taki tudi mi. Vsak otrok je narisal svojo trto, v katero je vpisal

lastnosti in osebe, ki mu dajejo moč.

Ves dan smo veliko peli, preplesali mnogo bansov in se preizkušali v različnih izzivih med veliko igro.

Manjkalo ni niti ustvarjalnosti. Skupaj smo namreč izdelali velik grozd, na katerem je vsaka jagoda predstavljala enega izmed nas. Položili smo jo v cerkev pred oltar, kjer smo dan zaključili z molitvijo.

Aljaž Bratina

V Pristanu nas je obiskal Miklavž Komaj smo zakorakali v veseli december, že je na naša vrata potrkal prvi izmed dobrih mož. Letos smo se ga v Centru starejših Pristan razveselili 8. decembra.

ZABAVE

PIROTEHNIKA - ognjemetne baterije - ognjemetne baterije - rakete - vrtavke - fontane - helikopterji - vulkani - ...

daje svobodo, ki pa nam jo demoni skušajo odvzeti in s tem nas ločiti, ne samo od Boga, ampak tudi od samega sebe in od ljudi, s katerimi živimo. Zavedati se moram, da ni

5!

1 0 2 no Sreč

Slike so simbolične.

S

eveda ni prišel sam, spremljali so ga tudi angelčki in parklji. Miklavžev obisk so začeli otroci, ki so odigrali igrico in nato Miklavža povabili med nas. To leto je bil obisk malo drugačen kot prejšnja, saj se je Miklavž dobro pripravil na obdarovanje stanovalcev in jih kar malo presenetil s precej natančnimi vprašanji o utripu vsakdana v Centru. Skupaj smo zapeli tudi nekaj pesmi. Po igrici in pogovoru

je sledilo obdarovanje, nato pa še skupinsko in posamično fotografiranje. Po končanem obdarovanju vseh tistih, ki so Miklavža dočakali v avli, je skupaj z angelčki obiskal in razveselil tudi stanovalce po sobah.

Bil je lep večer, tako kot mnogokrat, ko nas s svojim obiskom razveselijo nastopajoči, tokrat pa je bil tudi sladek, saj smo vsi pridni dobili okusna presenečenja.

Mojca Trdan

ŠPORT

Koncert Glasbeni zadetek – zadetek v polno

V Lokavcu smo v soboto, 29. novembra, pripravili prvi koncert v podporo razvoja ženskega nogometa na Zgornjevipavskem – polna dvorana Edmunda Čibeja je gotovo dokaz za to, da gresta ljubezen do glasbe in športa odlično skupaj.

Ž

enski nogomet ima na Zgornjevipavskem zelo kratko zgodovino. Tako rekoč v dveh letih je iz skupine deklet, ki je leta 2012 začela s treningi v okviru ŠD Slano blato Lokavec, zrasla dejavnost, ki pomembno soustvarja športni vsakdan v Ajdovščini in v svojih vrstah združuje že več kot 50 deklic in deklet. Lani so pod okriljem Nogometne šole Ajdovščina v prvi slovenski ligi zaigrala dekleta, stara do 17 let, letos pa so se jim pridružile tudi članice. Kar pa je za prihodnost te igre z žogo pri nas najpomembneje – jeseni so se z njo

začele spoznavati tudi deklice, mlajše od 13 let.

S čisto vsem na tem svetu pa je enako – začetki so najtežji. A kakor je to res, velja po drugi strani tudi to, da so vse težave premagljive. Zato smo se pri ženskem nogometu odločili, da svojo ljubezen do nogometa združimo z glasbo in pripravimo koncert, z izkupičkom katerega bi vsaj deloma finančno razbremenili starše nogometašic, saj igrati v prvi ligi ni prav poceni.

Na koncertu, ki sta ga sproščeno povezovala dva prekaljena ajdovska nogometaša Deni Stibilj in Erik

Kalin, so svoj glasbeni talent pokazale tudi nekatere nogometašice, nastopili pa so mnogi gosti, med njimi tudi Vili Resnik, ki je seveda zapel svojo znamenito ‘Na fuzbal me pust’ ter nam poleg venčka uspešnic predstavil še pesem Svet je lep – z nove zgoščenke, ki je izšla prav v teh dneh.

Koncert je v vseh pogledih lepo uspel, kar pa seveda ne bi bilo mogoče najprej brez vseh nastopajočih, brez vseh tistih, ki so nas podprli z nakupom vstopnice, vseh posameznikov, ki so na številne načine pomagali pri izvedbi koncerta, ter ustanov, ki so nam priskočile na pomoč: Krajevne skupnosti Lokavec, Škofijske gimnazije Vipava in Združenja Sazas. Vsem res iskrena hvala.

Ob različnih pozitivnih odzivih in spodbudah pa nam je najtopleje ob misli, da znamo v naši dolini stopiti skupaj, v dobrem in slabem, in tudi v zavedanju, kako pomemben je šport za celostni razvoj naših otrok in naše mladine.

BPK, foto Matej Kompara

Državno prvenstvo v športnem plezanju 2014

Neli Bratož državna podprvakinja Od 28. do 30. novembra 2014 je v Kranju, v dvorani Zlato polje, že 9. leto zapored potekalo finale državnega prvenstva v športnem plezanju, kjer so se pomerili najboljši slovenski športni plezalci.

D

ržavno prvenstvo je od meseca maja pa do novembra zajemalo kar 9 tekem: 6 v težavnosti (daljše smeri, kjer so tekmovalci varovani z vrvjo) in tri tekme v balvanskem plezanju (tekma je sestavljena iz več krajših smeri, pleza se brez varovanja).

Skozi celo sezono so tekmovale tudi štiri mlade plezalke Alpinističnega odseka Vipava, ki so se odlično odrezale!

V skupini mlajših deklic (2001/2002) si je Neli Bratož v težavnosti med 28 tekmovalkami priplezala skupno 2. mesto in tako postala državna podprvakinja. V

Neli Bratož v smeri

balvanskem plezanju je Neli osvojila skupno peto mesto. V isti starostni kategoriji je nastopala še Meta Velikonja, ki je bila v težavnosti skupno na 22. mestu,v balvanih pa le z eno tekmo na 24. mestu.

Pri starejših deklicah (1999/2000) je Greta Fabjan v plezanju po balvanih osvojila 7. mesto, v težavnosti pa se je med 24 tekmovalkami uvrstila na 10. mesto.

Odlično je pri kadetinjah (1997/1998) nastopala Larisa Fabjan, ki je v skupnem seštevku sezone v obeh kategorijah končala tik pod stopničkami - v težavnosti si je priplezala četrto mesto, v balvanskem plezanju pa peto!

NB

Latnik 159, 19. december 2014

Olimpija januarja v Ajdovščini

Kdo je jesenski prvak?

Zadnji krog jesenskega dela prvenstva v 3. nogometni ligi zahod ne bi mogel biti bolj zanimiv, saj je postregel z neposrednim obračunom dveh pretendentov za jesenski naslov. Pri dotlej neporaženi Izoli je gostoval ranjeni Škou, saj je pred tem nepričakovano klonil doma proti Sežancem na čelu s povratnikom Urošem Barutom.

D

erbi so nekoliko boljše odprli domači, imeli tudi lepo priložnost, vendar so se Ajdovci kaj kmalu znebili začetne negotovosti in z veliko tekanja povsem omrtvičili ribiče. Še več, domači vratar je imel kar precej opravka pri strelih Boruta Smajle in Denisa Berginca, vendar se je polčas končal brez zadetkov. Škou je tudi v drugi polčas vstopil odločno in vse bolj prevzemal pobudo, kar se je obrestovalo z zadetkom Berginca. Nekaj časa je bilo pestro tudi na tribunah, kjer se je kar pošteno iskrilo, vendar je gol Kadrije dal vedeti, da Izolani ne morejo več računati na kaj več kot poraz. Toda v tem primeru je postalo pomembno, kako visok bo ta poraz (na drugi strani zmaga). Ajdovci so namreč ob vodstvu že točkovno ujeli Izolane, prehiteli pa bi jih, če bi zabili še dva gola.

Ko je v 77. minuti za sinove burje zadel še Simčič, je ostalo še dovolj časa tudi za četrti gol, vendar so se domači proti koncu le sestavili in v izdihljajih tekme zadeli celo vratnico. Tako je Izola za las ohranila prvo mesto na lestvici in bo kot prva tudi vstopila v spomladanski del, ki se bo zares začel šele z nastopom koledarske pomladi.

Toda Ajdovci trdijo, da so jesenki prvaki oni in ne Izola. Sklicujejo se namreč na pravilnik tekmovanja, ki v primeru enakega števila točk odloča o naslovu (končnega) prvaka medsebojno srečanje in ne razlika v golih. Po tej analogiji so jesenski prvaki res Ajdovci. Toda jesenski

december 2014

22

prvak ni uradna titula in je prej kot ne novinarski umotvor oziroma danes prestižen naziv. »Ste kot jesenki prvaki zadovoljni?« pobaram predsednika kluba Marka Nagodeta: »Seveda smo, kako ne bi bili. Tudi nismo nič žalostni, ker smo ‘samo’ drugi na lestvici. Kdo si je pred začetkom tekmovanja mislil, da lahko krojimo vrh lestvice. So pa zato naši mladi igralci dokazali, da se z resnim in odgovornim pristopom daleč pride. Zavzeto vadijo pod vodstvom mladega trenerja Jana Vidica, ki si je s svojim strokovnim delom že zgradil trenersko avtoriteto.

Menim, da je to prava pot, da gradimo na mladih igralcih, za razliko od nekaterih tretjeligaških klubov, kjer igra sloni na sicer znanih vendar že odsluženih nogometnih imenih.

Zato mislim, da imamo možnost zmagati tudi na koncu. Težko sicer sodim, kako se bo razpletel prestopni rok, vendar ne pričakujem večjih prestopov pri konkurentih, saj klubi komaj napraskamo dovolj denarja za pokritje tekmovalnih stroškov, kaj šele za kakšne nakupe igralcev. Mi si bomo prizadevali vrniti v klub še kakšnega ‘našega’ igralca.« Čeprav je zimski premor dolg skoraj štiri mesece, pa bo Škou zavihal rokave že sredi januarja – za 24. januarja je namreč že dogovorjena prijateljska tekma z ljubljansko Olimpijo na stadionu v Ajdovščini.

Martin Pevec, foto Primož Brecelj

Vino veselje vrača in srečo prinaša!

Lepe božične praznike in srečno novo leto!

Latnik 159, 19. december 2014

ŠPORT

23

Zimska orientacijska liga in družinski tek v Dobravljah Na spletni strani Orientacijske zveze Slovenije je pred iztekom leta objavljen koledar tekem Zimske lige v orientacijskem teku. Vsak klub si po svoji želji izbere termin za izpeljavo vsakoletne tekme.

N

a OŠ Dobravlje, ki tekmuje pod okriljem PD Ajdovščina, smo po navadi izbrali jesenski ali spomladanski termin.

Pri odločanju o izbiri igra pomembno vlogo skrita želja po lepem, sončnem vremenu. Orientacijski tek je športna panoga, ki se odvija v naravi, neodvisno od vremena. Vsi pa vemo, da je prav vreme tisto, ki zvabi v naravo več ali manj tekmovalcev.

In letos se nam je pri izbiri datuma nasmehnila sreča. Nedelja, 23. novembra, je bil čudovito sončen in topel dan. Kot čudež sredi dolgega deževnega obdobja!

Napoved lepega vremena je na to tekmo privabila več kot osemdeset tekmovalcev od blizu in daleč, tudi iz zamejstva. Mnogi udeleženci iz osrednje Slovenije so prišli k nam

prav zaradi sonca, kajti pri njih se je tudi ta vikend obetala zoprna megla.

V sklopu te tekme zimske lige na OŠ Dobravlje že več let zapored organiziramo tudi posebno družinsko progo z željo, da bi za ta šport navdušili čim več mladih tekmovalcev.

Dogodek je priložnost za prijetno druženje, ko se družinski člani skupaj spopadejo z začrtano progo in si skupaj prizadevajo doseči čim boljšo uvrstitev.

Letošnja prireditev je pritegnila rekordno število družin, kar šestindvajset (26). Mnoge družine se vsako leto znova vračajo, saj nočejo zamuditi te enkratne priložnosti. Ker se dober glas širi, pa se dogodka vsako leto udeležijo tudi nove družinske ekipe. Vsi izražajo zadovoljstvo glede ideje in možnosti za

skupno rekreacijo. Kot radi rečemo, prijetno družijo s koristnim. Otroci najbolj uživajo ob iskanju kontrolnih točk, starši pa jih spodbujajo in usmerjajo na pravo pot. Spotoma beležijo nepozabna doživetja ob srečanju s splašeno srno ali zbeganim zajcem, ki prekriža tekmovalcem pot in ga lahko vidijo prav od blizu.

Tu pa tam naletijo tudi na odvržene smeti, ki jih na tej poti zmotijo, saj v stiku z naravo začutijo, da res ne sodijo tja.

Pri tem ne gre za tekmovanje z drugimi ampak za spletanje še trdnejših družinskih vezi, za nova poznanstva in tekmovanje s samim s seboj. Vsi so zadovoljni, če jim uspe poiskati vse kontrolne točke in priti srečno do cilja. Porodi se jim želja po ponovni preizkušnji na orientacijski tekmi naslednje leto. Mnogi otroci, naši učenci, se kasneje odločijo za trening v tej panogi. Zagotovo je to eden od razlogov za njihove uspehe, kajti nekateri posegajo po najvišjih rezultatih v državnem merilu. Že pretekla leta so se naši najboljši uvrstili na seznam kandidatov za svetovna šolska orientacijska tekmovanja po različnih evropskih državah. Letos sta se na to tekmovanje uvrstila osmošolec Jan Marc in devetošolec Matic Soban. Aprila prihodnje leto odpotujeta v Turčijo na preizkušnjo s svetovno elito osnovnošolcev in srednješolcev v orientacijskem teku.

Kot vsako leto, so imeli udeleženci orientacijske tekme tudi tokrat možnost tekmovanja na treh različno dolgih in zahtevnih progah. Proge sta trasirala izkušena orientacista, Ivo Kete in naš učitelj Stanko Čufer, za računalniško obdelavo podatkov pa je skrbel bivši učenec naše šole David Čufer.

Najtežja proga je tekmovalcem ponujala dve možnosti; bolj pogumni so se odločili za krajšo, vendar drznejšo pot do kontrolne točke, saj je bilo do tja treba preplezati steno dobravskega opuščenega kamnoloma.

Mnogim je bil ta izziv všeč in so idejo pohvalili.

In kakšen je bil izkupiček letošnjega tekmovanja?

Na družinski progi je prvo mesto osvojila družina Medvšček, drugo družina Kavčič, na tretje pa so se uvrstili Kodričevi.

V kategoriji A je bil najhitrejši Jan Dovči iz OK Tivoli, drugi je bil naš bivši učenec Nejc Kodrič, tretji pa Virgil Kos, prav tako iz OK Tivoli.

Na srednje zahtevni razdalji je svoje sposobnosti ponovno dokazal devetošolec Matic Soban, za njim je prišla v cilj zamejka Andrea Foschianin, tretja pa je bila Brina Foški iz OK Polaris.

Med začetniki se je izkazala Rebeka Dovč iz OK Tivoli, drugo mesto je osvojila Katarina Kušar, tretje pa Klemen Zabukovec, oba člana PD Ajdovščina.

Organizacija takega dogodka ni majhen zalogaj, saj je potrebno poskrbeti, da se udeleženci, ki prihajajo na tekmo, v vseh ozirih dobro počutijo. Le to je garancija, da se bodo naslednje leto ponovno vrnili in morebiti za tekmo navdušili še druge. Veseli smo dejstva, da se tekmovanja udeležujejo tudi naši bivši učenci, ki so se z orientacijo ‘zastrupili’ prav v osnovnošolskih klopeh.

Upamo, da bo navdušencev nad to športno panogo v bodoče še več, saj orientacijski tek povezuje človeka z naravo, krepi njegovo telo in duha, ponuja vedno nove izzive in je enkratna priložnost za druženje.

Marija Kovač, mentorica krožka, foto Peter Valič

ZADNJA

24

Prima I.E. Cesta IX korpusa 96, 5250 Solkan

www.primaie.si Tel.: 05 330 38 80

Latnik 159, 19. december 2014

Vipavski hram Vinarska cesta 5, VIPAVA Info: 05 365 78 53, restavracijavipavskihram@gmail.com

Srečno in uspešno 2015!

Prepih po planinskih hramih

Prednovoletna sreèanja SPREJEMAMO REZERVACIJE

info: 040 805 434

TRGOVINA ZELENI VRT Vipava Gradiška 13

tel.: 05 / 368 52 36, gsm 041 719 333

»To pa je res 'planinska' transverzala,« je zadovoljno ugotavljal eden od obiskovalcev iz notranjosti države, »le da bistveno bolj prijetna,« in zvrnil kozarček rujnega v zadnjem, desetem hramu transverzale. »Je pa tudi tu treba imeti dobro kondicijo,« se je pridušal.

no č e r s n i č i ž l bo leto e s e V novo !

2015 urnik: pon-pet 8.30 - 12.00 in 12.30 - 16.30 sobota 8.30 - 12.00

J

e pa vendarle nekaj razlike med vinsko transverzalo po Planini in klasično planinsko, ki se skorajda pokriva s tisto Kreslinovo 'Iz Goričkega v Piran'.

Planinski vinarji so tudi letos tradicionalno odprli svoje hrame in ker je Planina razpotegnjena vas z veliko zaselki, je med njimi tudi zares kar nekaj hoda, morda tri kilometre ali več. Toda nihče se zaradi tega

ni preveč razburjal, saj je bil povsod prijazno sprejet, trud pa je bil povsod brez izjeme nagrajen z imenitno kapljico letnika 2014. Zato se je tudi beseda, seveda že lepo podkrepljena, med obiskovalci in domačini sukala v okrog tega, da so vrli planinski vinarji tudi v izrazito neugodnih vremenskih razmerah znali iz grozdja iztisniti največ. Ali pa prav zato,

namreč, da so se zaradi negativističnih napovedih letnika toliko bolj potrudili, tako v vinogradu kot v kleti. Seveda so obiskovalci od drugod najprej povprašali po zelenu in pineli, domorodnih vinih, kar je tudi prav, vendar so bile tudi druge (svetovne) sorte deležne nedeljenih priznanj (laški rizling, sauvignon, pinot, barbera, merlot, muškat), prav tako razne vipavske mešanice, ki se jim uradno reče zvrst in jih večina planinskih vinarjev trži pod blagovnimi znamkami zanimivih imen.

Glede ne ta, da je bilo za kozarec kot vstopnico v vseh deset hramov treba odšteti 15 evrov (s polento in golažem), je veljalo pač vložek dobro izkoristiti. Če je vsak vinar v pokušino ponudil vsaj pet vzorcev, se jih je nabralo tudi 50! Da se brbončice pri svojem zahtevnem delu ne bi preveč utrudile oz. zmedle, so vinarji poskrbeli tudi za dobrodošle prigrizke.

In seveda se je iz ure v uro, iz hrama v hram razpoloženje dvigalo, še posebej, ko se je oglasila pesem (okteta Castrum), razpoloženjska glasba godalnega kvarteta, tu se je oglasila kitara, tam harmonika. Vse hrame sta s svojim prihodom počastili tudi njuni kronani veličanstvi, slovenska vinska kraljica Špela Štokelj in vipavska vinska kraljica Anja Kodele.

Martin Pevec

SREČNO 2015

Društveni izlet na prvaka Benečije Planinsko društvo Ajdovščina je v nedeljo, 23. novembra 2014, organiziralo izlet na Matajur (1642m).

V

zpon smo v jutranjih urah pričeli v vasi Montemaggiore (Matajur) ter se mimo 'Doma na Matajuru' povzpeli na sam vrh. Prekrasno vreme nam je z vrha ponujalo čudovite razglede na vrhove Julijskih in Karnijskih Alp, Dolomitov, Trnovskega gozda ter vse tja do meglene notranjske kotline. Prijatelji iz Planinske družine Benečije so nas v svojem domu lepo sprejeli ter nam pripravili odlično kosilo! Po prijetnem druženju ob domačih dobrotah ter kozarčku

rujnega smo sestopili na slovensko stran, v vas Avso. Pred odhodom domov smo si na Kolovratu ogledali še ostanke 1. svetovne vojne ter na

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

bližnjem vrhu pričakali sončni zahod! Veseli in polni lepih vtisov smo se vrnili v domači kraj.

G.V.