Latnik 158 by LATNIK

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Center za razgradnjo vozil

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 28. november 2014, številka 158, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Predsedniški obisk ob jubileju Pipistrela

latnik

Boscarolovi 'netopirji' letijo že četrt stoletja

Svetova sta (najmanj) dva

Predsednik RS Borut Pahor se je v tednu kar dvakrat mudil v Ajdovščini, obakrat v Pipistrelu. V sredo je namreč na ogled tovarne letal pospremil predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka, prejšnji četrtek pa se je udeležil praznovanja ob 25. letnici delovanja Pipistrela.

rečanje ob jubileju je na zabaven način predstavilo prehojeno pot Iva Boscarola in podjetja Pipistrel, kot si ga je omislil Sandi Škvarč s svojo ekipo iz colskega društva Trillek. Boscarol je svojo podjetniško žilico pokazal že kot študent ekonomske fakultete v Ljubljani, se resno ukvarjal s fotografijo in sitotiskom, velik preboj pa mu je omogočila izdelava priponk, s katerimi je zalagal celo Jugoslavijo. Toda kasnejša letalska dejavnost se je porodila iz hobija – modelarstva in želje po letenju. Ker so prvega motornega zmaja po delih prešvercali iz Italije in ga v Ajdovščini doma ponovno sestavili, je vzniknila ideja, da bi to izkušnjo unovčili in zmaje izdelovali kar sami. Iz Prpotokove dalavnice v Šturjah je kasneje izšlo več kot 500 zmajev. Hobi je prerasel v obrt, obrt v podjetje, s sodobno tovarno na ajdovskem letališču. Pipistrel se je doslej podpisal že pod 1300 zračnih plovil. Samo ultralahkih letal iz družine Sinus/Virus bodo do konca leta izdelali že 700. Ajdovsko tovarno zapusti novo letalo skoraj vsak

drugi delovni dan oziroma deset na mesec. Pipistrelova letala letijo v 85-ih državah sveta, v 40-ih ima svoja zastopstva. »Leto 2013 je bilo najboljše doslej - dosegli smo 21-odstotno rast prihodkov in nadaljevali tradicijo vsakoletne pozitivne rasti prihodkov in dobička, zaposlili 11 novih sodelavcev,

tako da podjetje zagotavlja vsakodnevno delo in kruh za kar 150 slovenskih družin,« pove Boscarol. S proizvodnjo v Gorici Pipistrel ne zapušča Ajdovščine, postaja le bolj globalno podjetje, saj postavljajo proizvodnjo tudi v Indiji. Ob jubileju, ko je sicer čas za pogled na prehojeno pot, pa so v Pipistrelu zazrti tudi v prihodnost. V inštitutu, ki ga vodi Tine Tomažič, razvijajo sistem letalnikov oziroma kapsul, ki naj bi pripomogli k učinkovitemu 'zračnemu' prometu po svetovnih velemestih, kjer je obstoječi cestni promet bolj ali manj kaotičen. rl

Po štirih ali petih politično zasoljenih uvodnikih (hvala gostujočim piscem) si bomo danes oddahnili oči in upam razbistrili misli ob navadnem pisanju. Neka mati je bila jezna na trinajstletnega sina, ker se ji ni vedno javljal na klice, in sicer do te mere, da je spisala računalniški program (aplikacijo) za mobilne telefone, ki zaklene računalniške igrice v telefonu takoj za tem, ko se imetnik telefona (sin), dvakrat zaporedoma ne javi (materini) številki. Jasna stvar - da je aplikacija prodajni hit in da mulci zastran pol ure igric potrpijo tudi tri minute mame. Najbogatejši slovenski par, zakonca Iza in Samo Login, ustanovitelja in večinska lastnika podjetja OUTFIT 7, ki je postalo vredno več kot 1.000.000.000,00 (milijardo) evrov (za toliko se Slovenija dodatno zadolži na leto) in posluje v ZDA, sta obogatela z računalniško igrico, aplikacijo za mobilne telefone Talking Tom (govoreči maček Tom). No, in kaj počne prijazni Tom v telefonih najstnikov ? Nič posebnega. Tom se kopa, striže nohte, govori, ponavlja za teboj, pije mleko, se poškoduje, kuha in ko se mu pridruži še mucka (govoreča) Angela, se Tom obrije, postane gasilec, pripravi na valentinovo, obišče zdravnika, začne se poljubljati ter se kajpak čez čas v pocukranem obredu poroči. Račun za aplikacijo, dejstvo, da se mačji par naseli v bližino otrok, v njihove mobilnike, poravnajo seveda njihovi starši, ki tako oddajo nekaj svojih primarnih funkcij. Zaradi pomanjkanja časa, modnega pritiska vrstnikov, zapletenosti življenja, razvoja civilizacije? Kdo ve? Vemo pa, da tako nastajajo novi svetovi in novi odnosi. Poleg klasičnega, literarnega, še digitalni. In čeravno so vsebine vedno človeške, je tehnološka oblika druga. Otrokom pisana na kožo, za nevajene pa nevarna. O tem sta lahko še najbolj prepričana ravnatelj in profesorica matematike iz Maribora … Mucek Tom in mačka Angela. Mitja Tripković

VRTNI CENTER KALIA

Latnik 158, 28. november 2014

Ugodni nakupi za člane kluba Kalia!

Informacije o članstvu so na voljo na vseh prodajnih mestih Kalia ali na www.kalia.si

Ajdovščina

Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

Ponudba velja od 30.11. do 31.12.2014.

Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku Mreža za zaščito dreves višina 110 cm, p. 6 cm Art: 196527

Redna cena:1,49 Cena klub Kalia:

Mreža za zaščito pred voluharji p. 35 cm Art: 14320

Redna cena: 6,20 Cena klub Kalia:

0,89

4,69

Zimska agrokoprena Valentin, 21m2 30g/m2 Art: 84682

Redna cena: 6,20 Cena klub Kalia:

Breskev sadika sadnega drevesa

3,99

Art: 601

Redna cena: 7,80 Cena klub Kalia:

Božična zvezda srednja v lončku p. 11 cm

6,29

Art: 30801

Popusti se ne seštevajo. Popust velja za posebej označene artikle. Popust se odšteje na blagajni in traja do prodaje zalog.

-50 ajdovscina grmovnice.indd 1

15.10.2014 8:26:26

Jagodičevje maline, robide, ribez, josta, kosmulja ..., v loncih 2 l

BRESKVE, ČEŠNJE, HRUŠKE, JABLANE, KAKI, KOSTANJ, LESKA, MANDELJ, MARELICE, MURVE, NAŠI, NEŠPLJE, NEKTARINE, OREH, SKORŠ, SLIVE, VIŠNJE, ŽIŽULE

Art: več šifer

Redna cena: 5,49 Cena klub Kalia:

4,99

Kitajski stebrasti brin Juniperus chinensis 'Stricta' v okrasnem loncu, z dekoracijo, 2 l

Pvc smreke, različni modeli in višine

Božična zvezda velika p. 13 cm Art: 30805

Briketi za pse Simba 10 kg, z govedino

Art: 185640,

Redna cena:13,99, Cena klub Kalia:

Art: 160758

10,99

6,99

Ptičja hišica lesena barvna streha Art: 69440

Redna cena:7,92 Cena klub Kalia:

5,99

Morska sol 25 kg Art: 25132

Od 2. 10. do 31. 12. 2014

4,75

Pisane sončnice 1 kg + 0,5 kg GRATIS Art: 160549

1,69

za keramični lonec ustrezne velikosti. Popust lahko uveljavljate na izbrane in posebej označene keramične lonce. Popusti se ne seštevajo. popust velja do prodaje zalog. Popust se obračuna na blagajni.

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 30.11.do 31.12. 2014 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si

Latnik 158, 28. november 2014

DOGODKI

Po Vertovčevih poteh v kronani družbi Letošnji 14. Pohod po Vertovčevih poteh je bil ob obeleževanju 230-letnice rojstva Matije Vertovca prav posebej slavnosten. Na Vertovčevi domačiji v zaselku Jakulini sta pohodnike namreč pričakali vinska kraljica Slovenije Špela Štokelj in vipavska vinska kraljica Anja Kodele ter igralec Vasilij Starc v vlogi Matije Vertovca.

etošnji pohod je znova dokazal, da vremenskim napovedim ne gre kaj preveč zaupati. Po najprej zastrašujočih napovedih vremenoslovcev za nedeljo, o količini padavin, se je nad vipavskimi griči zarisal prečudovit jesenski dan, ki je kar vabil k odkrivanju korakov duhovnika in strokovnega pisca Matije Vertovca (1784 - 1851), v čigar spomin je Društvo za odkrivanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovec letos organiziralo že 14. pohod. Številni so se napovedi ustrašili, vse ostale pa je vreme nagradilo s prečudovitimi vtisi in doživljaji ob poti. Tudi letos so pohodniki v dobrodošlico dobili kavo ali čaj že pri mogočnem hrastu pred Ustjami, od koder se jih je okrog 2.500 na pot

odpravilo tekom dopoldneva. Preko travnikov do Dolenj se je njihova pot vila do prenovljene cerkvice svete Marjete, ki je s kamnitim križevim potom in razgledno točko prva paša za oči. Le malo naprej se je obiskovalcem ponudil razgled s Planine, kjer so v prostorih stare šole pripravili razstavo intarzij in rezbarij ter letos prav posebno filatelistično razstavo domačega društva zbiralcev. To je namreč ob letošnjem obeleževanju Vertovčevega leta izdalo priložnostno znamko ter razglednico z motivom Matije Vertovca, na voljo pa je bil tudi spominski poštni žig. Skozi zaselke Planine je pot najbolj zavzete peljala do najvišje točke pohoda - Ostrega vrha, vsi ostali pa so se počasi med vinogradi in travniki

spuščali proti zaselku Potok. V tej idilični vipavski vasici ni manjkalo zanimivih prigrizkov z vseh vetrov, posebna nagrada pa je čakala tiste, ki so tu zavili levo in se med vinogradi povzpeli do zaselka Jakulini. Na Vertovčevi domačiji sta jih namreč pričakali slovenska vinska kraljica Špela Štokelj in vipavska vinska kraljica Anja Kodele ter amaterski igralec Vasilij Starc v vlogi Matije Vertovca. Za prisrčen obisk in ogled razstave Vertovčevih del iz spominske zbirke pokojnega Stanislava Bačarja je poskrbela še družina Krapež, ki bdi nad domačijo, na široko pa so odprli tudi vrata več stoletij starega Vertovčevega hrama. Od tu je le še streljaj do Šmarij, kjer je bila na voljo topla malica, v

tamkajšnji cerkvi Marijinega imena pa je domači župnik Sašo Mugerli daroval sveto mašo, ki se je tradicionalno udeležijo tudi številni pohodniki. Po maši je v organizaciji domačega TD Vinoreja Šmarje potekala osrednja proslava, na kateri sta zbrane pozdravila predsednik TD Vinoreja Šmarje Darko Poljšak, predsednik društva Matija Vertovec Marijan Lozej ter obe vinski kraljici in Matija Vertovec, ki so se iz Jakulinov v Šmarje slovesno pripeljali na vozu s konjsko vprego. Zbrane je prvič javno nagovoril tudi novoizvoljeni ajdovski župan Tadej Beočanin, ki se je obenem podal po celotni trasi in obljubil nadaljnjo podporo najbolj množičnemu pohodu na Vipavskem. Posebna zahvala gre

članom MPZ Matija Vertovec iz Podnanosa, ki so poskrbeli za glasbeno popestritev slovesnosti. Od Šmarij so pohodniki pot nadaljevali na Vrtovče, kjer jih je tamkajšnje TD Vrtovče pričakalo s prikazom osmice, ogledali pa so si lahko tudi novo turistično informativno tablo sredi vasi. Spust proti Tevčam je ob občudovanju čudovitih razgledov na Vipavsko dolino vedno posebno doživetje, ob čemer pohodniki prečkajo tudi nekdanjo mejo med Kranjsko in Goriško. Mimo Uhanj in Ustij so pohodniki pot tradicionalno zaključevali ob kmečki tržnici, ki je bila letos prav posebej obložena z vsakovrstnimi domačimi dobrotami, ob katerih so se marsikomu pocedile sline ali zgolj napasle oči. Za posebno popestritev so ob tem poskrbeli še ljubitelji starodobnih Tomosovih motorjev, ki so po obisku Šmarij svoje lepotce parkirali pod mogočnim hrastom. Ko se je dan že prevešal v prelepo rdeče obarvano nebo, je bil pod hrastom še vedno živahen vrvež, ki je dal vedeti, da so pohodniki vsem napovedim navkljub domov odhajali zadovoljni, s čimer je bil poplačan ves trud množice ljudi, ki vsako leto pomagajo pri organizaciji tako obsežne prireditve. Že sedaj vas vabijo na jubilejni 15. pohod v novembru 2015. Mateja Poljšak

Martinovanje ob zbirki stare kletarske opreme V Vinski kleti Vipava 1894 so ob martinovem odprli razstavo ‘Vinarske podobe’, ki predstavlja dolgoletno tradicijo vinarstva na Vipavskem. Razstava je postavljena na ogled v vinski kleti in bližnjem hramu, kar pomembno prispeva k njeni pristnosti in doživljanju predstavljenih vsebin.

ovo stalno razstavo, ki z risbami in drugimi predmeti slavi tradicijo vinarstva in vinogradništva v Vipavski dolini je ob jubileju kleti pripravila kustosinja Tanja Rijavec v sodelovanju z Goriškim muzejem. Leto 2014 zaznamuje 120. obletnica ustanovitve prve vinarske zadruge pri nas. V prelomnem letu 1894 so vipavski vinogradniki ustanovili prvo vinsko klet na Slovenskem in tako vpeljali temelje, na katerih Vipava 1894 piše svojo zgodbo in ustvarja odličnost vinskih okusov še danes. Častitljivo obletnico so v Vipavi 1894 zaokrožili z novo celostno podobo, ki je še poudarila prenovljen slog vin, v smeri svetovnih vinskih trendov in želja potrošnikov ter s poudarkom na posebnostih vipavske regije.

Kustosinja Tanja Rijavec

steklenic, vinarskega in vinogradniškega orodja ter strojev, nekateri so predstavljeni tudi na tokratni razstavi. Ob 120-letnici so osvežili tudi Slovenski vinarski list, ki je izšel ob 100-letnici Vipave 1894 in je ob postavitvi razstave leta 1995 nadomestil katalog oziroma zloženko. V njem so predstavljeni različni sestavki o vinarstvu: stare gospodarske skušnje, strokovni vinarski nasveti, svarila, poročila, pisma bralcev, smešnice, šaljive zgodbe, obvestila in oglasi. PR Predsednik uprave Vipave 1894 Boris Jež

Nova stalna zbirka predstavlja izbor razstave, ki jo je že ob 100-letnici Vipave 1894 postavil lani preminuli etnolog in nekdanji direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. Razstava je leta 1995 gostovala po različnih krajih, vendar nikoli v Vipavi. Razstavljene risbe govore o nekdanjem kletarskem znanju, od sredine 19. do začetka 20. stoletja, natisnjene pa so bile v slovenskih, nemških, italijanskih, francoskih in hrvaških vinarskih knjigah in nekaterih slovenskih kmetijskih časopisih. Z risbami pisci na jasen in razumljiv način podučijo bralca o naprednem kletarstvu. Po Malničevi zaslugi ima Goriški muzej tudi bogato zbirko vinskih in drugih

OB NAKUPU 4 ZIMSKIH PNEVMATIK VAM PODARIMO HRAMBO LETNIH PNEVMATIK

BLIZZAK LM-001

DOGODKI

Latnik 158, 28. november 2014

Okrogla miza o turizmu

Vipavska dolina kot enotna blagovna znamka V Vipavski dolini je veliko možnosti in neizkoriščenih potencialov za razvoj turizma. Opažamo tudi, da je med mladimi precej zanimanja in povpraševanja za zaposlitev v turizmu. Zato smo se v Mladinskem svetu Ajdovščina odločili, da organiziramo okroglo mizo z naslovom ‘Vipavska dolina – enotna turistična destinacija’. Potekala je v okviru Festivala Hiše mladih, 18. novembra, v Palah.

ema pogovora je bil turizem s poudarkom na razvoju Vipavske doline kot enotne turistične destinacije in sodelovanju glavnih akterjev v tem procesu. Kot govorci so na okrogli mizi sodelovali: župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin, predstavnica Občine Vipava Vida Babič, predstavnica Zavoda za turizem TRG Vipava Urška Grmek, predstavnica Turistično informativnega centra Ajdovščina Kristina Pelicon ter direktor Razvojne agencije ROD Ajdovščina David Bratož. Primer dobre prakse pa je predstavila Erika Kovačič Marinič,vodja TIC-a iz Brd, ki so se

v zadnjem obdobju turistično zelo razvile. Prijetno je presenetil velik obisk dogodka, kar kaže, da je razvoj turizma zelo zanimiva tema na Vipavskem. Govorniki so se strinjali, da je turizem pomembna gospodarska panoga, ki je bila v dolini v preteklosti neizkoriščena, in da je ključ do uspeha sodelovanje. Čeprav je bilo na tem področju že kar nekaj narejenega, oblikovanih je bilo tudi že več turističnih blagovnih znamk, tako enotnih, kot posameznih, sta zelo pomembna skupna promocija in skupno trženje.

Že pred desetletjem so turistične organizacije iz zgornjega dela doline zasnovale enotno blagovno znamko, vendar ta nikoli ni v polnosti zaživela. Po mnenju govornikov je za to kriva nezainteresiranost politike, da bi se tako ponudniki kot politiki med občinami povezovali. Novoizvoljeni župan občine Ajdovščina pa pravi, da v prihodnje ne bo več tako - Tadej Beočanin namreč turizem postavlja med prioritete, čeprav hkrati poudarja, da je bistvenega pomena tudi zasebna pobuda. Glede na danosti pa verjame v uspeh. Razvoj turizma vidi predvsem v treh produktnih področjih – dediščinski turizem, podeželski turizem ter športni in adrenalinski turizem. Sam pričakuje, da se bo v naslednjih štirih letih na območju občine, tudi na račun združevanj in skupne promocije, bistveno povečalo število nočitev. Bodo pa potrebna vlaganja, predvsem v turistično infrastrukturo, kjer na prvem mestu izpostavlja pomanjkanje nočitvenih kapacitet za različne ciljne skupine gostov. Na področju razvoja kolesarskih in pohodnih poti vidi velike možnosti za povezovanje s sosednimi občinami. Pomembna točka v njegovem razmišljanju pa je Trg Vipavske doline, pokrita tržnica v obliki avtocestnega

počivališča, ki bo ponujala pridelke in izdelke iz doline ter v nadaljevanju vabila tudi na doživetja. Cilj tega projekta je »zaustaviti vso to pločevino, ki se vali skozi dolino, in jo navdušiti nad našimi produkti«. Občini Ajdovščina in Vipava sta se letos povezali v skupnem projektu za razvoj turističnega območja Vipavska dolina. Kot je povedal direktor Razvojne agencije Rod David Bratož, želijo pripraviti strategijo razvoja turizma za celotno območje doline, ne zgolj zgornjega dela. Občine same pa se bodo opredelile, če se sploh vidijo v Vipavski dolini ali se vidijo v Goriški.

V razvojni agenciji na pobudo ajdovske občine že pripravljajo enotno blagovno znamko za turistično ponudbo in proizvode iz doline. Z določenimi spremembami in dodatnimi finančnimi sredstvi ter idejami in sodelovanjem zasebnikov ima Vipavska dolina realne možnosti, da v letu 2015 začne promovirati in prodajati svoje izdelke pod enotno turistično blagovno znamko Vipavska dolina. Mladinski svet Ajdovščina

Latnik 158, 28. november 2014

DOGODKI

Umetniki za karitas na dvorcu Zemono

V petek, 21. novembra, sta si na dvorcu Zemono pri Vipavi podala roko lepo in dobro. Ta večer je že tradicionalno potekala svečana akademija Škofijske karitas Koper pred začetkom Tedna karitas. Letošnji nosi naslov ‘V družini sem doma’.

tem geslom želi Karitas v slovenski prostor sporočiti, da je družina tista varna skupnost, kjer se najprej rojevajo ljubezen, solidarnost in pomoč. Vzorci v družini so za vsakega človeka iztočnica za življenje in solidarnost v družbi. Glavna vsebina prireditve na Zemonu je bila odprtje prodajne razstave likovnih del, ki so nastala v 20. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Okrogli jubilej sovpada s praznovanjem, prav tako 20-letnice, Radia Ognjišče, zato smo praznovanje pripravili skupaj. Glasbeni program so vrhunsko izvedli sodelavci radia Ognjišče in sicer Urša in Jure Sešek, Marijan Bunič, Petra Gorše in Andrej Jerman. Povezoval je kulturni urednik na radiu in strokovni sodelavec kolonije Umetniki za karitas Jože Bartolj. Sodelovanje Karitas in radia Ognjišče je z roko v roki že vsa leta, zato smo bili počaščeni, da je razstavo odprl glavni in odgovorni urednik radia msgr. Franci Trstenjak, ki je v nagovoru, med drugih, povedal: »Kako močna je naveza Umetniki za Karitas in Radio Ognjišče se je odlično pokazalo konec meseca septembra, ko smo skupaj romali v Rim, na grob apostola Petra … Vsak si na svoj način prizadevamo blažiti stisko ljudi. Skozi vse leto radijci pripravljamo 20. v mesecu akcijo Dobro delo dobro dene. Želim si, da se nikoli ne bi naveličali delati dobro. S tem obračamo svet na boljše. Tudi z likovno kolonijo Umetniki za karitas se svet obrača na boljše. Umetnost je v službi dobrega. Vsako umetniško delo je namreč rezultat notranjega duhovnega bogastva ustvarjalcev.« Škof Metod Pirih se je zahvalil radiu Ognjišče, umetnikom in sodelavcem karitas za njihov delež na področju dobrodelnosti. Ravnatelj Škofijske karitas Koper Matej Kobal pa je povedal, da je na področju celotne škofije 1.100 stalnih in še enkrat toliko občasnih prostovoljcev, ki za ljudi v stiski darujejo svoj čas in talent. Kljub izrednim naporom, ki jih sodelavci vlagajo v pomoč ljudem v stiski, se moramo vsi zavedati, da teh ne bomo v celoti odpravili, saj uboge bomo vedno imeli med sabo. Glede kolonije Umetniki za karitas pa je dejal, da si nikoli ni misli, da bo mala, butična ideja, dobila take razsežnosti.

Prisotne je pozdravil tudi novi ajdovski župan Tadej Beočanin, ki je med drugim poudaril: »Občina Ajdovščina, na področju katere deluje Karitas vipavske dekanije, podpira programe Karitas in jih bo podpirala tudi v prihodnje, ampak želim si, da to ne bi bilo potrebno. Naša družba je pred mnogimi izzivi, na katere odgovarja tudi Karitas s svojimi programi. Pomagate 400 družinam, pa si želim, da to ne bi bilo potrebno, pomagate tudi 100 posameznikom, pa si želim, da to ne bi bilo potrebno, razdelili ste 64 ton hrane, pa si želim, da to ne bi bilo potrebno. Žal smo v situaciji, ko so taka nesebična dejanja potrebna, v

našem skupnem interesu mora biti, da bomo imeli čim manj ljudi v stiski, da bomo imeli čim večjo stopnjo blaginje, ampak do takrat si bomo skupaj prizadevali, da olajšamo stiske posameznikov, ki so čedalje hujše.« Župan občine Vipava Ivan Princes se je zahvalil sodelavcem Karitas in umetnikom za darovanje časa in talenta. Razmišljal je o geslu kolonije ‘Tujec sem bil in ste me sprejeli’ v smislu, da je lepo pomagati popolnim tujcem, toda zavedati se moramo, da je najtežje biti tujec doma, kar je hujše, kot to kar nocoj govorimo. Biti tujec doma pomeni tudi to, da imamo veliko možnosti, pa jih nočemo ali ne znamo sprejeti.« Razstavljene so bile slike udeležencev kolonije – slikarskih zakonskih parov - iz Slovenije: Irena Jeras Dimovska - Boge Dimovski, Silva Karim - Azad Karim, Marta Jakopič Kunaver - Matej Kunaver, Polona Kunaver Ličen - David Ličen, Maša Bersan Mašuk - Nikolaj Mašukov, Klementina Golja - Klavdij Tutta. Iz tujine: Sumyiko Kyohara - Jože Stražar (Švedska), Susanne Gimbel

Kortan - Helmut Kortan (Avstija), Ana Marija Botteri Peruzović - Hrvoje Marko Peruzović (Hrvaška). Razstavljena bodo tudi likovna dela strokovnih sodelavcev in drugih darovalcev. Jožica Ličen je predstavila dvajsetletno pot kolonije, v kateri je zapisanih 1.381 imen sodelujočih avtorjev in kjer je nastalo 2.132 likovnih del. Zanimivo, da so udeleženci dosedanjih kolonij prišli že z vseh petih celin. Tudi pot prodajnih razstav je dolga, saj je razstava gostovala v številnih razstaviščih v Sloveniji, Trstu in Gorici, v zadnjih letih pa je bila povabljena v Sarajevo, na Dunaj, v Bruselj in septembra letos v Rim. Anamarija Stibilj Šajn je likovna kritičarka, ki spremlja kolonijo in razstave od samega začetka. Izračunali smo, da bi s potovanjem razstav prišla okrog zemlje, saj je prevozila 40.000 km. Povedala je, da je v družbi, ki je zelo materialno usmerjena, včasih umetnost odveč. Posamezniki mislijo, da je umetnost rezervirana za izbrance. Prav zato posamezniki težko prestopijo prag galerijskih prostorov. Dela Umetnikov za karitas stopajo iz galerij med ljudi. Kolonija je znana v svetu

v dveh smereh, na eni strani prihajajo avtorji iz celega sveta, po drugi strani pa tudi razstave dobivajo mednarodno razsežnost. Umetniki čutijo osebno pripadnost temu projektu in tudi odgovornost do ljudi v stiski, zato nenehno ostajajo s tem projektom povezani in verjamejo v ta projekt ter so počaščeni, da so njegov del. Dokaz temu je letošnja udeležba devetih zakonskih parov iz mednarodne likovne scene. Če smo prireditev začeli s slovensko himno Zdravljico, smo jo zaključili z Nebeškim Jeruzalemom. Obiskovalci so si ogledali slike, od katerih jih je 21 že dobilo svojega lastnika. Naslednja postaja razstave je sosednja Gorica, galerija Ars na Travniku, v januarju pa v galeriji Družina v Ljubljani in v avli Državnega zbora. Ob kulturnem prazniku pa se dela ponovno vrnejo v Lokarjevo galerijo v Ajdovščino. V imenu vseh sodelavcev Karitas vam kličem: Dobrodošli vsi, ki pomoč potrebujete in hvala vsem, ki pomagate. Jožica Ličen

God sv. Martina v Vrtovinu Deželica sonca in grozdja ti meni najdražji si kraj. Vedno, ko daleč bom z doma, rad se bom vračal nazaj.

eželica sonca in grozdja (pesem - Fantje s Praprotna) velja tudi za Vrtovin. In ravno to pesem je MPZ Vinograd zapel in z njimi vsi gostje. Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa je dan, na katerega se evrop-

poseben martinov meni, prijetna glasba in pester kulturni program. Za kulturni program je poskrbel MPZ Vinograd pod vodstvom Stojana Korena z zapetimi pesmimi o rujni kapljici - ob spremljavi mladega harmonikaša.

ske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino. V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Martinovo smo v Vrtovinu tudi letos počastili v veselje vseh krajanov in v veselje tistih, ki radi prihajajo v Vrtovin znova in znova. Razigrano družbo je povezal kozarček mošta,

Skupina TAKT je pripravila glasbeno poslastico, ob kateri smo vsi zaplesali. Zabavili so nas z narodnozabavno glasbo, niso manjkale niti dalmatinske pesmi, rock, pop…. vse to so povezali v glasbene mikse. Bistvo Martinovanja v Vrtovinu ostaja vedno isto - prvinski užitek ob jedi, omamnost doživetja domače kapljice in nepozabnost veselega druženja. Nevenka G

www.izolacijskipaneli.si paneli@karimpex.si

KAR IMPEX d.o.o. Goriška cesta 3, 5271 Vipava

041 625 423, 031 338 855

POLIKARBONATNE PLOŠČE ru decem b u c e s e vm

A J I C AK

-10%

Vabimo vas, da nas obiščete v Vipavi, kjer vam bomo tudi svetovali!

DOGODKI

6 Da spomini ne zbledijo

Gravirani portreti s posvetili iz Morfeja Ob bližajočih se decembrskih praznikih smo se odpravili na obisk na Predmejo, kjer se Mitja Velikonja v popoldanskem času, poleg redne službe, ukvarja še z graviranjem in izdelovanjem unikatnih daril iz različnih materialov (MORFEJ Mitja Velikonja s.p.).

ajvečje zanimanje je trenutno za darilni program. Pri tem je vir idej žena Valentina, ki je prepoznala, da postajata pri izboru ali naročilu darila izvirnost in osebna nota vse pomembnejša. Nabor njunih unikatnih daril je seveda obsežnejši, posebno povpraševanje pa je po pozornostih, v katerih nastopa obdarovanec kot ključna oseba, denimo graviranje portretov s posvetili. Darilo ob okroglo-letnicah, porokah in obletnicah, rojstnih dnevnih in drugih dogodkih na ta način ostane zelo oseben spomin. Poleg tega izdelujeta tudi drobna poslovna darila, kot so obeski, lesene ure z logotipi ali drugimi motivi in posvetili ... Ukvarjata se z izdelavo označevalnih tabel z logotipom, različnih označevalnih tablic

za pisarniška vrata ter druge poslovne prostore, graviranjem cenikov na les ipd. Čeprav v športu velja, da lesena medalja ni zelo zaželena, saj pogovorno označuje nehvaležno četrto mesto, pa sta Mitja in Valentina želela temu toplemu materialu dati mesto tudi na zmagovalnem odru. Lično izdelane medalje ali pokali iz lesa so lahko lepa nagrada za najboljše tri. Če pa je za koga urok

‘lesene medalje’ vendarle premočan, ponujata tudi zmagovalno inačico (medalje, pokali) iz akrilnega stekla. Steklene pokale lahko gravirata. »Gravirava lahko na les, steklo, akrilno steklo, plastiko, pločevino, eva peno, usnje, kožo, marmor, kamen, prav tako pa nudiva laserski razrez nekaterih materialov: lesa, akrilnega stekla, eva pene, plastike, kože, usnja … Pač, poskušava se prilagajati potrebam strank in jih na ta način zadovoljiti, da se še vrnejo. Če je stranka zadovoljna, sva midva tudi,« pravi Mitja. Delujeta predvsem v lokalnem okolju. Njuni načrti za prihodnje leto so, da postaneta v tem okolju poslovno še bolj prepoznavna, saj je čutiti pomanjkanje tovrstne ponudbe, predvsem darilnega programa. »Prav tako ciljava na sodelovanje z večjimi podjetji v ožjem in širšem okolju, svojo prisotnost pa želiva utrditi tudi pri oblikovanju priložnostnega programa ob športnih, kulturnih in spominskih dogodkih, ki potekajo pod okrijem občine, društev in klubov,« še dodajata. mt

Latnik 158, 28. november 2014

Prispevek tabornikov k obnovi gozdov Tudi ajdovski taborniki so sodelovali v projektu Obnovimo slovenskegozdove, ki sta ga pripravila Zveza tabornikov Slovenijein Zavod za gozdove Slovenije. žledoloma v februarju. Člani roda Mladi bori so, skupaj s člani roda Kranjskega jegliča iz Spodnje Idrije, pogozdovali po Križni gori. Skupaj so posadili približno 800 sadik smreke. Osveščanje o projektu pa je potekalo že v tednu od 10. do 14. novembra. Mlajši člani so v Ajdovščini pred Hoferjem obiskovalcem razdelili 600 značk ‘Obnavljamo slovenske gozdove’. Značke z motivi živali in rastlin je pripravila trgovska veriga Hofer skupaj z Zvezo tabornikov Slovenije. Maja Turk, RMB

rojekt je potekal v soboto, 15. novembra2014, na površinah, poškodovanih zaradi

Po sledeh soške fronte V torek, 11. novembra 2014, smo člani študijskega krožka ‘100 - let od začetka prve svetovne vojne’ odšli na izlet.

Martinovanje v Pristanu

artinovo je praznik, ko se mošt simbolno spremeni v pravo vino. In ker nas

na Vipavskem obkrožajo nasadi trt in smo obdani s kletmi, polnimi dobrega vina, je prav, da ta praznik

praznujemo še bolj doživeto in veselo. In smo ga! Letošnje martinovanje v Centru starejših Pristan je bilo res nekaj posebnega. Udeležilo se ga je veliko število stanovalcev, ki so se prepustili okusom dobre hrane in zvokom dobre glasbe. S pomočjo zaposlenih je lahko zaplesalo tudi veliko tistih stanovalcev, ki tega sicer ne bi zmogli. V tako veselem vzdušju je čas kar prehitro minil. Upamo, da bo naslednje leto martinovanje prav tako veselo kot je bilo letos. Mojca Trdan

biskali smo tri kraje, ki so povezani s soško fronto. Bili smo v vasi Osek, kjer je delovala bolnišnica. To je bila ena od zalednih bolnišnic na soški fronti. Pokrivala je odsek fronte Škabrijel - Vrtojba. Po padcu Gorice se je znašla preblizu fronte in so jo zato premaknili v Ajdovščino. Pot smo nadaljevali k spomeniku braniteljem

! e 25 let . Z Vami ž m mestu e n e a n Vse NOTRANJA VRATA

slovenske zemlje na Cerje. Ob vodenem ogledu smo videli in izvedeli marsikaj novega. Nato pa nas je pot vodila še na Gorjansko, kjer je največje avstro-ogrsko pokopališče na območju Slovenije - pokopanih je več kot 10.000 vojakov različnih narodnosti, ki so živeli v Avstro-Ogrski monarhiji. Petra Trošt, mentorica ŠK

RASPOR

MIZARSTVO - MONTAŽA 041 868 138 info@raspor.si - PVC okna Kommerling z ALU masko - komarniki in rolete - lesena okna z EKO subvencijo - ALU polkna Masivni podboji

Vabljeni v naš razstavni salon !

Latnik 158, 28. november 2014

ŠOLSKA

Jesenske delavnice na Medgeneracijsko druženje na vipavski šoli ŠGV Tako kot lani smo se tudi letos profesorji Škofijske gimnazije Vipava odločili, da bomo prvi dan jesenskih počitnic odprli šolo učencem zadnje triade osnovne šole in zanje organizirali delavnice. Iz lastnih izkušenj vemo, da precej učencev ostaja med počitnicami doma in da so takrat pripravljeni koristno uporabiti svoj prosti čas. Poleg tega pa se nam zdi tudi primerno, da profesorji del svojega prostega časa in znanja podarimo okolici.

etos smo razpisali šest delavnic. Zaradi lažje organizacije smo povabili učence, da so se nanje prijavili preko ankete, objavljene na spletni strani šole. Vse delavnice so bile dobro obiskane. V delavnici ‘Prebujamo možgane’ so učenci ob raznih miselnih igrah izboljševali svojo sposobnost koncentracije. Tudi na naši šoli ugotavljamo, da se pri otrocih mlajših generacij zmanjšuje sposobnost osredotočanja, zato je dobro, da z miselnimi vajami krepimo to sposobnost. Najbolj atraktivna je bila kemijska delavnica ‘Od snega do ognja’, v kateri so s poskusi odkrivali zgradbo snovi in barve svetlobe. Za tiste, ki jim tudi med počitnicami ni tuja logika, je bila na kožo pisana delavnica ‘Kako pišejo Inuiti?’, v kateri so poleg inuitske pisave spoznali nekaj manj znanih jezikov skozi reševanje nalog iz matematične lingvistike. Ljubiteljem fotografije

je bila namenjena delavnica ‘Pogled skozi objektiv’, v kateri so iskali zanimive fotografske motive v Vipavi in jih fotografirali. Fotografije so nato pod strokovnim vodstvom pregledali in se pogovorili o tem, kaj bi lahko še izboljšali. Ljubiteljem lahkotne matematike je bila namenjena delavnica ‘Možgančkanje’. Otroci so reševali praktične matematične uganke, sestavljali like in prostorska telesa ter se spopadli z znanimi japonskimi številskimi igrami. Vsem pa je bila namenjena športna delavnica ‘Hop hop, gor in dol’, ki se je dogajala v šolskem fitnesu. Lep odziv tako lani kot letos kaže, da se je dan počitniških aktivnosti na Škofijski gimnaziji Vipava za osnovnošolce prijel in zato kličemo: “Nasvidenje naslednje leto prvi dan jesenskih počitnic s še večjo izbiro počitniških aktivnosti.” Alojz Grahor

Obisk frizerskega salona

V sklopu projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti – SKK in Simbioze giba (vseslovenskega projekta) so na OŠ Draga Bajca učenci razredne stopnje od 1. – 5. razreda migali skupaj s svojimi starimi starši. sodelovanju. Druženje je bilo prijetno in zanimivo. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem učiteljicam in učiteljem za sodelovanje in vodenje aktivnosti. Ne nazadnje se moram zahvaliti starim staršem, da so se na povabilo odzvali, si vzeli čas in presenetili s številčno udeležbo. Ker je bil odziv udeleženih pozitiven, si želimo takega medgeneracijskega sodelovanja še v prihodnje. Silvija Makovec, koordinatorica projekta na OŠ Draga Bajca Vipava

erjamemo, da je šola pomemben družbeni prostor, kjer lahko ustvarimo priložnost za sodelovanje in medgeneracijsko povezanost. Tako so učiteljice razrednega pouka in športna pedagoginja v okviru ure športa poskrbele, da so lahko stari starši in njihovi vnuki in vnukinje v okviru svojih zmožnosti sodelovali, si pomagali in se družili na malce drugačen način, ki je vsem prinesel novo in pozitivno izkušnjo. Tako se je športnih aktivnosti udeležilo 15 oddelkov iz matične ter podružnične šole Vrhpolje in Podnanos. V projektu je sodelovalo več kot sto starih staršev in več kot 150 učencev naše šole.

Po končanih aktivnostih so stari starši izrazili željo po ponovnem

Ni nam vseeno, kaj jemo Med jesenskimi počitnicami smo na OŠ Draga Bajca Vipava za vrtec oblikovali jedilnik, s sestavinami kmetije Semenič. Skoraj vsaka jed je vsebovala zelenjavo, ki je rastla na območju Manč in Goč.

nakupom lokalno pridelanih živil omogočamo otrokom, da jedo hrano, ki ni pripeljana od daleč in dolgo skladiščena. Zaradi tega je bolj hranljiva in neobdelana s kemikalijami. Naročanje živil na vipavski kmečki tržnici je naš majhen prispevek za ohranjanje delovnih mest na podeželju, vračanje k svojim koreninam ter bolj preprostemu načinu življenja. Barbara Kodelja Pavlin

www.ka3.si

URNIK:

Vipavska cesta 6A, 5270 Ajdovščina od pon. do pet.: 8h - 19h (nasproti Mercator centra) sobota: 8h - 13h

tel.: 059 954 965 gsm: 041 703 560 trgovina@ka3.si

TRGOVINA z AVTODELI ZA VARNO ZIMSKO VOŽNJO SMO VAM PRIPRAVILI POSEBNO PONUDBO

čenci 6. stopnje posebnega programa Cirius Vipava spoznavamo društva, podjetja in poklice v naši okolici. Frizerka Tjaša iz Ajdovščine se je odzvala na našo prošnjo,da nam predstavi poklic frizerke. To je storila na

najbolj praktičen način - tako,da nas je polepšala; umila, postrigla in naredila pričesko. Za nas si je vzela čas in se nam posvetila. Za to se ji iz srca zahvaljujemo Patricija Fatur

AKUM ULAT OR J V MESE I TOPLA DECE CU MBER -25% POPU STA

Akcija za akumulatorje velja 31.12. 2014.

- SNEŽNE VERIGE - SNEŽNE NOGAVICE - ODMRZOVALCI KLJUČAVNIC - ZIMSKE TEKOČINE ZA VETROBRANSKA STEKLA - HLADILNE TEKOČINE - NOSILCI ZA SMUČI - STRGALA ZA LED - ODMRZOVALCI STEKEL

MOTORNA OLJA ● AVTOKOZMETIKA ● REZERVNI DELI ● DODATNA OPREMA ● ROČNO ORODJE

ŠOLSKA

Ocena jesenskih tekmovanj na ŠGV: odlično!

Latnik 158, 28. november 2014

Gledališka predstava Frankenstein

Čeprav so od začetka šolskega leta 2014/15 minili šele trije meseci, se je končalo že kar nekaj tekmovanj, med njimi v novembru tudi tekmovanje iz logike, dva fotografska natečaja in literarni natečaj, na katerih so dijakinje in dijaki ŠGV dosegli izjemne uspehe.

soboto, 8. 11., so se v Ljubljani na državnem tekmovanju pomerili najboljši slovenski logiki. Udeležilo se ga je 15 tekmovalcev naše šole, od tega jih je 8 prejelo zlata priznanja. Poleg tega skupnega uspeha pa lahko izpostavimo tudi uspehe posameznikov: Martina Lokar in Aljaž Bratina sta v kategoriji 2. letnikov postala državna prvaka z enakim številom

točk, izjemno pa je tudi 4. mesto Marije Krečič. Poleg njih je na državnem tekmovanju ŠGV zastopal tudi Matic Fučka iz 3. letnika, ki je tekmoval v kategoriji študentov in dosegel 9. mesto in s tem zlato priznanje. Omeniti velja tudi srebrna in bronasta priznanja; skupno so jih dijaki nabrali kar 52.

V novembru pa smo prejeli tudi rezultate sodelovanja na dveh srednješolskih fotografskih natečajih. Na natečaju ‘Fotografiram, torej sem’ v Celju je šolo zastopalo 16 dijakinj in en dijak. Med 47-imi srednjimi šolami je ŠGV dosegla odlično 3. mesto. Vseh tekmovalcev na natečaju je bilo 132, od tega so bile za razstavo izbrane fotografije kar enajstih fotografov naše šole. Center za mlade Domžale pa je organiziral fotografski natečaj ‘Pogled’, na katerem so sodelovali štirje škofijci. Ivana Žigon in Tadej Uršič sta za svoji fotografiji prejela diplomi. Naši dijaki pa so sodelovali tudi na literarnem natečaju za mlade pesnike, ki ga je ob 170-letnici rojstva goriškega slavčka organiziral JSKD OI Tolmin. Na natečaju z naslovom ‘Tu rod je moj, tu moj je kraj’ je dijak prvega letnika Benjamin Žbogar prejel nagrado za pesem V svoji sobi. Vsem dijakinjam in dijakom iskreno čestitamo. Bojana P. Kompara

Skupaj se zelo dobro razumejo Ideja Centra medgeneracijskega učenja – CMU gradi na povezovanju, sodelovanju, vključevanju in prostovoljstvu. V partnersko mrežo povezane organizacije vključujemo vse generacije. Združujemo ljudi različne starosti z namenom, da bi se skupaj učili in razvijali medsebojno spoštovanje in razumevanje.

Medgeneracijsko druženje na ŠENT-u

edgeneracijsko učenje je bilo del naših dejavnosti že veliko pred letom 2013, ko smo ustanovili CMU. Že pred štirimi leti smo izdali priročnik za medgeneracijsko učenje Izobraževanje - most med generacijami. Takrat smo bili vključeni tudi v mednarodni projekt Tandems GO, ki je temeljil prav na medgeneracijskem učenju. Mladi so starejše učili računalništva, starejši pa so svoje življenjske zgodbe in izkušnje delili z mladimi. Dobre prakse želimo ohranjati in širiti v okolje, kjer delujemo. V sredo, 19. novembra, je po vsej Sloveniji potekal Dan medgeneracijskega učenja, s katerim smo obeležili prvo leto delovanja CMU. Pripravili smo kar nekaj medgeneracijsko obarvanih dogodkov. Pod mentorstvom akademskega slikarja Petra

Mignozzija in ob sodelovanju prostovoljk so stanovalci Doma starejših občanov ustvarjali risbe s svinčnikom. Na Šent-u je nastal prav zanimiv kolaž iz papirja, ki bo končno podobo dobil na naslednjem skupnem druženju že v tem tednu. V Centru starejših Pristan v Vipavi so mladi prostovoljci skupaj s starejšimi izdelovali novoletne voščilnice. Dnevu medgeneracijskega učenja so se priključili tudi v Mladinskem centru Hiša mladih. Člani fotografskega društva Veno Pilon pa so v Mercator Centru postavili na ogled razstavo fotografa Marka Makovca z naslovom Moje vrtnice. V Waldorfskem vrtcu Zlata ptica, ki deluje v vasi Ustje, so se učili tehnike polstenja. “Srce se ti ogreje, ko vidiš starše in otroke z roko v roki. Delajo in se sproti, brez besed učijo,” pravi vzgojiteljica Urška Dugulin. Sicer pa

so medgeneracijski dogodki v vrtcu postali kar stalnica: ličkali so že koruzo, kisali repo in obirali mandarine s sosedo Sandro. Vodja vrtca Darja Brecelj ugotavlja, da so sosedje polni starih vedenj, veščin, predvsem pa so tesno povezani s svojimi otroki, starši ... med katerimi se izročilo prenaša. Prepričani smo, da smo dosegli glavni namen, da se različne generacije skupaj učijo, povezujejo in družijo. V zadnjem letu smo začeli ali razširili kar nekaj dejavnosti. Na široko smo odprli vrata učenju računalništva, za katerega je zelo velik interes zlasti pri starejših generacijah. Organizirali smo ustvarjalne delavnice, ki so prijetno povezale mlado in staro in prispevale k večjemu razumevanju in sprejemanju. Na prvi pogled se sicer zdi, da je razkorak med generacijami velik, ko pa pridejo skupaj, se zelo dobro razumejo. Zadovoljni so tako starejši kot mlajši, saj dobijo neko izkušnjo, ki je sicer morda ne bi. Med načrti in izzivi, ki si jih postavljamo za naprej, je širjenje partnerske mreže in večje povezovanje s šolami in vrtci. Z vipavsko osnovno šolo se že dogovarjamo o študijskem krožku, ki bo povezal otroke, starše in stare starše. Tudi sicer si želimo, da bi se vzpostavila trajnejša delovanja in da bi lahko dejavnosti organizirali redno. Eva Mermolja

smošolci in devetošolci OŠ Draga Bajca Vipava in njihove učiteljice angleščine se že več let zapovrstjo udeležujemo gledaliških predstav v angleščini v Gorici. Te predstave so adaptacija del klasične in moderne angleške, francoske in nemške literature. Letos novembra smo z nestrpnostjo pričakovali igro 'Frankenstein ali Sodobni Prometej' v izvedbi potujoče gledališke skupine TNT TheatreBritain. Režiser Paul Stebbings je navdih za to 'resno' gotsko komedijo našel v romanu Frankenstein angleške pisateljice Mary Shelley in pa v istoimenskem ameriškem filmu. V tej igri je povezal resno znanstveno raziskovanje (kloniranje človeka), osamljenost človeka v njegovem trpljenju in nesprejetosti, zabavo in ljubezensko zgodbo. Štirje nastopajoči igralci (nekateri so igrali več vlog) so bili odlični in nas niso pustili ravnodušnih.Po končani predstavi, ki je trajala devetdeset minut, smo obsedeli v gledališču in bi si jo najraje še enkrat ogledali. Pogovor o Frankensteinu se je nadaljeval tudi med potjo domov. In kakšno je bilo mnenje naših učencev o tej predstavi? »Predstava se mi je zdela smešna, zanimiva, osebno mi je bila zelo več. Najljubši prizor mi je bil, ko je

človek 'ponovno' oživel.« (Mark) »Predstava je bila zelo zanimiva in živahna. Štirje igralci so naredili vse in so bili zelo dobri, veliko smo se nasmejali.« (Jan) »Najboljše je bilo, ko se je Frankenstein usedel med publiko in začel kričati, vsi smo se počutili, kot da tudi mi igramo. Bilo je odlično.« (Urban) »Predstava mi je bila všeč, ker je bila zelo zanimiva in napeta ter je domišljijsko napolnila dvorano. Najlepši in najzanimivejši prizori so mi bili prizori igralca Igorja, ker je igral smešne in zabavne vloge.« (Nika) »Predstava Frankenstein je bila zelo v redu. Na trenutke je bilo smešno, bilo pa je tudi malo srhljivo. Zelo sem užival, ko sem gledal predstavo, kjer so igralci obvladali več različnih vlog.« (Miha) »Bilo je zelo lepo. Čeprav so govorili v angleščini, sem razumela, saj so zelo lepo igrali in uporabljali tudi mimiko in veliko so kazali z rokami, kar je pomagalo pri razumevanju igre.« (Maruša) Vsi skupaj si želimo še več takih predstav, ker smo tako ne le v stiku z angleškim jezikom, pač pa tudi s tujo literaturo. Dora Č. Makovec

Zakaj in kako postati

OBLIKOVALKA TEKSTILNIH IZDELKOV

z elementi tradicionalne tekstilne dediščine? Ste brezposelni in imate znanje šivanja? Vas zanima razvoj, izdelava, aranžiranje in prodaja tekstilnih izdelkov, ki bodo tržno zanimivi za kupce iz različnih področij? Kje dobiti ideje, kako povezati tradicijo in modne trende? Kako začeti svojo podjetniško pot, zagotavljati kakovost in ekonomičnost dela ter zadovoljiti kupce, ki želijo nekaj več? S kom in kako se povezati?

V torek, 16. 12. 2014, ob 16.30

vas vabimo na predstavitev programa Oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne tekstilne dediščine.

Telefon: 05 3664 750, info@lu-ajdovscina.si

Latnik 158, 28. november 2014

ŠOLSKA

Dijaki ŠGV raziskovali prisilno delo v času nacizma V začetku oktobra je skupina dijakov Škofijske gimnazije Vipava skupaj z mentoricama Martino Podbersič Smrdel in Natašo Sever v okviru izmenjave teden dni preživela pri svojih vrstnikih v Berlinu.

lanskem šolskem letu smo na spletni strani fundacije EVZ naleteli na razpis, ki je preko programa EUROPEANS FOR PEACE omogočal povezavo evropskih šol in drugih evropskih organizacij. Odločili smo se, da bomo temo projekta, diskriminacijo, raziskovali z zgodovinskega vidika in skupaj z nemško šolo Max Beckmann Oberschule iz Berlina prijavili projekt raziskovanja prisilnega dela med drugo svetovno vojno. Glavni cilj raziskovanja, ki bo potekalo v dveh delih, bo poiskati ljudi, ki so bili v času nacizma odpeljani na prisilno delo, in zbrati njihova pričevanja. (Ob tej priložnosti toplo vabimo tudi vse, ki bi bili pripravljeni podati svoja pričevanja, da pokličejo na šolo.) Oktobra smo izvedli prvi del izmenjave in obiskali Berlin. V sklopu projekta smo si ogledali razne ustanove, povezane z 2. svetovno vojno. Obiskali smo tudi dokumentacijski center Schöneweide, ki ima prostore prav v (danes preurejenih) barakah, kjer so nekoč živeli prisilni delavci. Seveda pa smo si tudi sam Berlin v sedmih dneh ogledali po dolgem in počez. Tema projekta je za obe strani, tako nemško kot slovensko, zelo zanimiva. Poleg znanja o zgodovinskem času, ki je obema narodoma pustil ogromno ran, pa ponujajo

tovrstne izmenjave dijakom še mnogo pozitivnega. »To je dobra izkušnja predvsem zato, ker spoznaš nove ljudi, z njimi navežeš stike, ki se lahko ohranijo celo življenje. Poleg tega pa spoznaš nove kraje in njihove znamenitosti, s tem pa razširiš svoja obzorja,« pravi Anika, njena sošolka Klara pa, da je imela v tem tednu priložnost spoznati »novo kulturo, nov način življenja in nove ljudi. Več kot teden smo preživeli v

prisilnem delu: o pogojih, v katerih so delali, zakaj je prišlo do tega, kaj se je z njimi zgodilo po vojni ... Najbolj pa so se me dotaknile osebne zgodbe teh ljudi.« Tjaš pa dodaja, da je ob vsem tem lahko utrjeval znanje nemščine, ki se jo uči na ŠGV. Vsem je velik pečat pustil Berlin, ki je po Klarinem mnenju »mesto, ki v marsičem preseneča, med drugim z veliko količino dreves in zelenih površin, pa tudi raznolikostjo kultur in ljudi.« Ob tem pa, kot ugotavlja Tjaš, ulice kljub temu niso ‘nabite’, kar je, po njegovem mnenju, značilno za ostale evropske prestolnice. Dijaške in študentske izmenjave so postale v zadnjem času pomemben del učenja, saj uspejo njihovi udeleženci brez pretiranih dodatnih motivacij in spodbud vsrkati veliko znanja. Enako velja tudi za ‘berlinsko izkušnjo’ skupine dijakinj in dijakov ŠGV, ne glede na to, ali je prinesla pozitivna ali negativna spoznanja o različnosti slovenske in nemške kulture, o odnosu do tujih jezikov, organizaciji tovrstnih dogodkov in medosebnih odnosih. Priložnost za utrjevanje vsega našte-

velemestu, ki je za običajnega dijaka, Slovenca nekaj nepredstavljivega – toliko različnih ljudi na enem mestu. To je zanimiva izkušnja tudi, ker smo se v tem velikem mestu morali znajti – imajo zelo dobro razvit javni promet in tega mi nismo navajeni. Veliko sem izvedela tudi o

tega bo že marca 2015, ko bo ŠGV gostila nemške dijake in, upamo, tudi pričevalce, ki so jih pred več kot sedemdesetimi leti odpeljali v neznano, na prisilno delo v Nemčijo – stare toliko, kot so danes ti naši dijaki in dijakinje. Bojana P. Kompara in Martina P. Smrdel

9 Všečkajmo prostovoljstvo

Prostovoljstvo je veter v jadra sreče OŠ Draga Bajca Vipava se je v letošnjem šolskem letu prijavila na razpis za projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti – SKK, v katerega so se vključile tudi OŠ Col – vodja Nives Žibrik, OŠ Otlica – vodja Ana Trošt in OŠ Dobravlje – Maja Štefin (v nadaljevanju: mreža šol). Razpisan projekt je bil odobren.

amen projekta je, da šole in vrtci gradijo socialni in kulturni kapital tako, da vzpostavljajo medsebojno zaupanje in spodbujajo kulturo dialoga z raznolikimi dejavnostmi znotraj šole ter dejavnostmi, ki povezujejo šolo z okoljem. Tako bomo strokovni delavci, ki smo določeni za delo na projektu na posameznih šolah članicah, do avgusta 2015 v okviru projekta načrtno spodbujali dvig socialnega in kulturnega kapitala pri otrocih, učencih, pa tudi v svojem okolju, pri starših, starih starših in krajanih. V okviru projekta, ki ga financira Evropski socialni sklad, Ministrstvo za izobraževanje in šport in vodi Šola za ravnatelje, so predvidene aktivnosti, ki jih šole med seboj določijo v okviru mreženja šol. Predvsem pa bodo v ospredju sledeče

športne igre, branje pravljic mlajšim otrokom (prostovoljci). To je nekaj naštetih aktivnosti, ki se bodo v tem šolskem letu odvijale, našlo pa se bo še kaj. Doslej smo k sodelovanju povabili VDC v Ajdovščini in Vipavi, CIRIUS, Slovensko vojsko, Hišo sadeži družbe in društvo upokojencev. Želimo se povezati s širšo lokalno skupnostjo. Nekatere akcije so že stekle (medgeneracijsko druženje v Zavodu Pristan v Vipavi v sodelovanju s Hišo Sadeži družbe, medgeneracijsko druženje pri uri športa-Simbioza@ giba, prostovoljno delo osmo in devetošolcev, ustvarjalnice v podaljšanem bivanju), nekatere še bodo. Predvsem želimo spodbuditi lokalno skupnost k mreženju, medsebojnemu sodelovanju in k prostovoljnemu delu. Rdeča nit projekta je prostovoljstvo učencev na šolah čla-

aktivnosti: prostovoljno delo učencev, obisk starejših krajanov (mesečni obiski v obliki druženja, nastopi učencev, ustvarjalne delavnice), učenci se bodo vključevali v delo nevladnih organizacij, nekateri bodo pripravili dobrodelni sejem, učna pomoč (tutorstvo) starejših učencev mlajšim na vseh šolah članicah, popestritev trenutkov otrokom s posebnimi potrebami, likovne delavnice za najmlajše, ustvarjalni tabor za prostovoljce, humanitarne dejavnosti, delavnice za dvig samopodobe ‘To sem jaz’ po partnerskih šolah za učence devetošolce, računalniško opismenjevanje – medgeneracijsko povezovanje, medgeneracijske

nicah z delovnim naslovom ‘Všečkajmo prostovoljstvo J’. Če bodo posamezniki ali skupina sposobni pridobiti si sodelovanje in podporo, bomo govorili o visoki stopnji socialnega kapitala. In to bomo skušali doseči. Če se bodo akcije izkazale kot primeri dobre prakse, pa bomo skušali te akcije obdržati še v prihodnje. In še misel za konec: »Nihče ni tako velik, da ne bi potreboval pomoči in nihče ni tako majhen, da je ne bi mogel nuditi.« (kralj Salomon). Silvija Makovec, koordinatorica mreže šol projekta SKK

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

TUDI TO SEM

VUGIN KOTIČEK

KDO: Sonja Škvarč, prof., in Samuel Farsure, prof. DELOVNO MESTO: profesorja Sonja in Samuel, vidva sta zgled simbioze medgeneracijskega in medkulturnega sodelovanja. Kako vama kljub mnogim osebnostnim razlikam uspeva usklajevati delo? Projekt sam po sebi temelji na timskem delu v vseh fazah pouka, zato je že v začetnem obdobju predvidel določen čas za medsebojno spoznavanje, usklajevanje in zbliževanje konceptov in razumevanja poslanstva učitelja, ciljev pouka in poučevalnega sloga. Temu so bile namenjene tudi najine začetne dejavnosti in ne samo pripravi na pouk. Dodobra sva se spoznala, pridobila mnogo izkušenj in teoretičnih znanj in postala nekakšna strokovnjaka v timskem poučevanju. V vsakem trenutku pripravljava pouk z mislijo, kaj lahko skupaj narediva bolje, kot bi to naredil en sam. Meniva, da nama uspeva, saj razliko vidiva takoj, ko se iz različnih vzrokov znajdeva sama v razredu in za to ne potrebujeva obširnih evalvacij. Timsko delo nam seveda ni položeno v zibko in tudi nama ni. Je trdo delo in prinaša veliko težav, vendar nama gre vedno bolje, oziroma manj časa potrebujeva, da se uskladiva, saj že vnaprej veva, kdo lahko bolje kaj pripravi. Timsko delo namreč temelji na izkoriščanju močnih področij posameznika in tudi pri naju je tako. Samuel, na primer, zelo rad piše na tablo, in je pri tem zelo sistematičen, kar pa je moja šibka točka. Meniva, da nama gre dobro zaradi številnih skupnih točk – oba imava rada francoščino, angleščino in

ZA VAS ...

slovenščino. Samuel je navdušen učenec slovenščine. Piše zapisnike sestankov aktiva romanskih jezikov, ker hoče pravilno zapisovati, njegova poročila o izvajanju projekta ne potrebujejo več veliko lektoriranja. Šola in dijaki obema pomenijo več kot le služba. Informacijska tehnologija nobenemu od naju ne predstavlja problema. Razlike med nama pa še zdaleč ne pomenijo ovir. Razlika v letih pa je celo dodana vrednost. Samuelova mladost izraža energijo, karizmo pa tudi odgovornost za svoje poslanstvo. Moje izkušnje pa tudi niso zanemarljive. Drug od drugega se učiva, oba skupaj pa se učiva tudi od dijakov. Sonja, zaslužna si za to, da na naši šoli že vrsto let poteka projekt Obogateno učenje tujega jezika. Tudi ti, Samuel, si kot tuji učitelj sestavni del ekipe tega projekta. V čem so naši dijaki zaradi vajinega sodelovanja bogatejši od tistih, ki te izkušnje nimajo? V omenjeni projekt sem se vključila zato, ker se mi zdi znanje francoščine danes pomembno, ne samo zaradi Evropske Unije in sodelovanja Slovenije s Francijo, pač pa kot nek nadomestek nekdanje klasične gimnazije, saj naj šola vzgaja dijake v humanističnem duhu. Ni vse samo materija in tehnika (čeprav sva oba tehnično pismena)! S francoskim tujim učiteljem lahko dijaki pridejo v stik z živim jezikom, sem razmišljala takrat. Vendar je ta projekt mnogo več kot to! Ni pomembno le to, da dijaki slišijo pravo francosko francoščino in spoznajo francoski pogled na določene

... OD PILONOVCEV

teme tudi izven pouka francoščine: na francosko revolucijo in Baudelaira, na primer, in na pereča dogajanja v naši in francoski družbi. Primerjave se ponujajo na vsakem koraku in lahko dijakom odstirajo nove dimenzije. Tudi gradiva za pouk v glavnem pripravljava sama na osnovi avtentičnih virov, učbenik nama predstavlja samo pomoč pri slovničnih temah. Nemogoče je na kratko predstaviti kompleksnost najinega početja in dejavnosti, ki jih opravljajo dijaki. Naj poiščejo, na primer, kdo so letošnji nobelovi nagrajenci! Naj s svojim jezikovnim znanjem opišejo njihovo življenje in delo! Naj se povežejo z dijaki drugih letnikov in razredov, ki so si izbrali istega nobelovca, naj drug drugega obogatijo in pripravijo lepo, čeprav ne preveč obširno predstavitev. Vse to seveda pod najinim skrbnim, a ne avtoritativnim vodstvom. Neverjetno kompleksne cilje lahko dosegamo na ta način! Poleg tega pa omogočamo dijakom, da opravljajo izpit za mednarodno veljavni certifikat DELF, ki opisuje njihovo znanje po stopnjah, ki jih predpisuje Svet Evrope. Ta izpit jim daje primerjalne prednosti pri nekaterih zaposlitvah in je na stopnjah B1 in B2 obvezen za študij v Franciji. V lanskem šolskem letu je ta izpit na različnih stopnjah opravljalo 44 dijakov, priprave pa je izvajal Samuel. Meniva, da je najino delo dober primer in dokaz, da dobra komunikacija med ljudmi in timsko delo omogočata doseganje bolj kvalitetnega, edinstvenega in bogatejšega rezultata tako za dijake kot za učitelje.

»Bravo mladina in vsi, ki delate z njo, « je v zadnjih Ajdovskih novicah na koncu članka Vzgojiteljada 2014 zapisala Mateja Kete Černe, predstavnica Ciriusa iz Vipave, ki je s svojimi gojenci tudi sodeloval na letošnji prireditvi v organizaciji SŠ Veno Pilon Ajdovščina. »Želim se vam zahvaliti za zelo prijetno doživetje na eni od najboljših Vzgojiteljad. Bilo je super, kar so izrazili tudi dijaki s prisrčnim rajanjem na odru ob koncu prireditve. Si lahko želite še kaj lepšega?« je v zahvalnem pismu pilonovcem zapisala Anica Justinek, višja svetovalka s Centra RS za poklicno izobraževanje. To je le nekaj odzivov, ki so jih na organizatorje in izvajalce dogodka naslovili navdušeni obiskovalci in tako izrazili občutke, ki sem jih tudi sama doživljala ob spremljanju dogajanja, predvsem pa zaključne prireditve. Bila sem ponosna, da sem del ustvarjalne klime tega kolektiva, ki je tudi s to prireditvijo dokazal svojo odličnost, kar je poudaril tudi v. d. ravnatelja Andrej Rutar v svoji zahvali mentorjem in dijakom: »Glas o odlični SŠ Veno Pilon se tako sliši vse od Obale do Prekmurja.« Žal mnogi Ajdovci tega ne slišijo. Kot ostali Slovenci menijo, da je kvalitetno samo tisto, kar je zraslo na tujih tleh. Šele priznanje tujcev je potrebno, da uvidijo svojo duhovno omejenost. Pomilujem tiste, ki so pozabili, koliko dobrih delavcev in vrhunskih strokovnjakov je izobrazila in vzgojila ajdovska srednja šola v več kot šestdesetih letih svojega obstoja. To pa je prava zgodba, ki jo piše SŠ Veno Pilon. Zgodba o uspehu. Zgodba naše prihodnosti.

Vajin skupni konjiček je glasba. Sonja, že vrsto let si strastna tamburašica, ti, Samuel, pa rock kitarist. Vama prav glasba daje potrebno energijo za naporno timsko poučevanje in premagovanje življenjskih preizkušenj? Sonja: Čeprav sem »starosta« tudi pri Daníci, saj sem med ustanovnimi člani orkestra, je »strastna« malo premočna beseda, saj na žalost premalo vadim in nimam prav nobenih ambicij po vrhunskem igranju. A na vaje hodim, če le morem, in uživam v skupnem igranju. To je čisto drug svet, drugi ljudje, druge skrbi. Napake si z lahkoto oprostim. Igranje v orkestru je sicer tudi timsko delo, a ima terapevtski učinek. Uživancija! Nikoli si ne bi mislila, da je tamburica tako lep instrument! Moj brač ima tako mehak, božajoč, topel zven, moji tamburaši pa mi resnično dajejo energijo tudi za delo v

razredu. Upam, da tudi jaz njim! Samuel: Jaz sem pri učenju kitare samouk in prav iz tega vidika (kot kitarist in učitelj) mi daje ta proces velikokrat misliti o pomenu avtonomije pri učenju. Če ti je nekaj všeč in če si lahko postaviš cilje in pridobiš orodje za učenje, se boš uspešno učil, učitelj pa ti bo pomagal razviti prav to avtonomijo. Mislim, da je glasba neverjeten vir energije in te uči timskega dela. Kot učitelju tujega jezika se mi zdi, da svoje dijake učim novo melodijo: posluha, tišine, ritma … so elementi, ki so prisotni tako v glasbi kot v jeziku. Rokenrol oz. metal glasba mi pomeni veliko in ponuja različne stvari: potovanje v drugem svetu, ustvarjalnost, drugačen način komunikacije in preprosto velik užitek … s tem dobiš veliko pozitivne energije in zagon za druge stvari.

RIM – VEČNO MESTO

Pravijo, da vse poti vodijo v Rim. In tudi naša je, vsaj za nekaj dni. Dijaki 3. letnikov Gimnazije SŠ Veno Pilon, ki smo si za drugi tuj jezik izbrali italijanščino, smo se med 6. in 9. novembrom potepali po večnem mestu, si nabirali nove izkušnje in si ogledovali znamenitosti. Že prvi dan smo se zaspani (saj smo vstali že ob štirih in se z vlakom odpeljali v Rim) podali v mesto in videli vse od Panteona do Fontane di Trevi, ki jo renovirajo in smo jo žal lahko le od daleč videli. Sprehodili smo se tudi po Vatikanu in baziliki sv. Petra, se povzpeli po španskih stopnicah in se sprehodili po Koloseju. Seveda nismo izpustili vedno prekrasne Sikstinske kapele z Michelangelovo Poslednjo sodbo in impresivnim stropom v Vatikanskih muzejih, obiskali pa smo celo slovensko ambasado pri Svetem sedežu, kjer nam je veleposlanica razložila delovanje ambasade. Dežniki so

bili naši stalni spremljevalci prvi in drugi dan, vendar nas to ni zmotilo pri uživanju. Ena najbolj vznemirljivih izkušenj pa je bil rimski metro. Ta je bil za nas nekaj povsem novega – od dolgočasnega čakanja in strahu pred tem, da ne bi prišli na vagon, pa vse do razmišljanja o končni postaji, na kateri moramo izstopiti. Tega gotovo ne bomo nikoli pozabili. Poučno in koristno pa smo po načelu reka dolce et utile dopolnili tudi s tiramisujem iz slavnega Re di Roma, vsak dan pokusili drugačno pico in večere preživljali v restavracijah v okolici hotela. Imeli smo celo prosti čas za nakupovanje na slavni Vii del Corso. Po štirih napornih dnevih, treh nočeh zanimivih pogovorov in neštetih prehojenih stopnicah smo se vrnili domov z lepimi spomini, norimi slikami in obilico novega uporabnega znanja. Erika Stanković

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina 16. Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni

14. novembra praznujemo Svetovni dan sladkorne bolezni in vsako leto v tem mesecu Zveza društev diabetikov Slovenije organizira državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Poleg Šolskega centra Velenje in Škofijske klasične gimnazije Ljubljana je letos pri izvedbi tekmovanja sodelovala tudi naša šola, Srednja šola Veno Pilon. Danes je v svetu preko 240 milijonov sladkornih bolnikov, tako bolezen že dosega epidemiološke razsežnosti, v Sloveniji ta številka presega 130 tisoč bolnikov. Namen tekmovanja je širjenje znanja o sladkorni bolezni med mladimi. Dijaki spoznajo vzroke, ki privedejo do razvoja bolezni, tipe sladkorne bolezni, potek bolezni in možne zaplete, ki se pojavijo pri dolgotrajno bolnih, ter zdravljenje. Naučijo se, kako reagirati v situacijah akutnih stanj sladkornega bolnika, kako živeti s sladkorno boleznijo in predvsem razumeti in pomagati tistim, ki se soočajo z njo. Med pripravo na tekmovanje spoznavajo zgradbo in delovanje svojega telesa. Eden pomembnejših ciljev tekmovanja je tudi razvijanje zdravega življenjskega sloga mladih, kar je učinkovita preventiva v smeri zmanjševanja števila obolelih za sladkorno boleznijo. V mesecu oktobru je na šolah potekalo tekmovanje na šolskem nivoju, ki se ga je na naši šoli udeležilo 99 tekmovalcev, 37 jih je doseglo bronasto priznanje. Državnega tekmovanja pa so se udeležili le trije tekmovalci s posamezne šole. Omejitev je potrebna zaradi množičnosti udeležbe

učencev OŠ in dijakov SŠ. Letos je na šolskem nivoju sodelovalo preko 10 000 tekmovalcev, na državnem pa več kot 1000. S pripravami na tekmovanje smo pričeli že v začetku meseca. V petek, pred tekmovanjem, pa smo pripravili simbolna darila za udeležence, učilnice, prijavne pulte s seznami udeležencev, v šolski kuhinji pa so v soboto pripravili malico in pogostitev. Tako se je v soboto, 22. 11. 2014, na Srednji šoli Veno Pilon zbralo 380 udeležencev tekmovanja, tekmovalcev in mentorjev spremljevalcev s celotne Primorske, dela Go-

najprej pozdravila in nagovorila v. d. ravnatelja, g. Andrej Rutar, in podžupan občine Ajdovščina, g. Mitja Tripković, ga. Ksenja Šperanda Vidoševič, predstavnica Zveze društev diabetikov Slovenije, ga. Sonja Groznik, predsednica Društva diabetikov Vipava-Ajdovščina in g. Franc Koren, dr. med. spec. pul. int.. Dijaki SŠ Veno Pilon so program popestrili z recitalom »Burja« in glasbeno plesno točko »Metle«. Ob 11.00 uri se je pričelo tekmovanje, nadzorni učitelji so po njem pregledali tekmovalne pole. Uradni rezultati bodo objavljeni šele v naslednjih dneh na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije, po neuradnih rezultatih pa so naši trije tekmovalci, Ana Kovač, Erika Stanković in Rok Kete, dosegli dve zlati in eno srebrno priznanje. Čestitamo. Tekmovanje smo izpeljali odlično, kar je rezultat timskega dela ekipe učiteljev, dijakov in drugih delavcev šole, ki so pri organizaciji in izvedbi sodelovali. Več o dogodku si lahko ogledate na spletni strani SŠ Veno Pilon Ajdovščina: http://797.gvs.arnes.si/ SrednjaSolaVenoPilon/ .

ZAPOSLITVENI BAZAR NADOBUDNI ISKALCI PRILOŽNOSTI

V torek, 11. novembra, smo se pilonovci v Dvorani prve slovenske vlade zelo motivirani in z energijsko nabitim pristopom predstavili na zaposlitvenem bazarju Hiše mladih iz Ajdovščine. Dijaki so na stojnici Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina prikazali povsem sveže fotografije iz ekskurzije v Rim in ob tem omenjali prijetne dogodivščine iz drugih ekskurzij, ki jih šola ponuja kot nadgradnjo učenja tujega jezika in spoznavanja evropskih kultur. Devetošolci iz zgornjega dela Vipavske doline so se radovedno ustavljali pri dijakih, ki so na tablicah predstavljali ključ za določevanje nevretenčarjev v

potoku Lokavšček, reševali so nagradna vprašanja na udobnih foteljih, ki so jih v kavbojke preoblekle dijakinje iz dijaškega doma v enem izmed odmevno uspešno izpeljanih projektov trajnostnega razvoja, poimenovanem Re-akcija. Energijo smo delili z izdelkom domačega proizvajalca, ker nam je mar za lokalno. Predstavili smo se kot šola, ki sobiva in deluje z okoljem in hoče pokazati svojo dodano vrednost kot priložnost novim pilonovcem. Pričakujemo jih tudi na dnevu odprtih vrat, 9. decembra 2014, v matični stavbi v Ajdovščini. Karmen Lemut

DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ LOGIKE

renjske, Dolenjske in nekaj šol iz okolice Ljubljane. V veliki dvorani Športnega centra Police smo tekmovanje otvorili s krajšim kulturnim programom, ki ga je povezovala Monika Marc, dijakinja 2. b razreda. Tekmovalce sta

Šolska in državna tekmovanja iz znanja so dijakom prijazen in motivirajoč način širjenja znanja, zato tudi na naši šoli vzpodbujamo dijake k sodelovanju in bomo s tem nadaljevali tudi v bodoče. Sonja Marušič, prof. biol.

Na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina smo se dijaki preizkusili tudi v znanju logike. Šolsko tekmovanje

je služilo izboru tekmovalcev za državno tekmovanje, ki je potekalo v soboto, 8. 11. 2014 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Na državno tekmovanje se je uvrstilo šest dijakov naše šole, in sicer Polona Fajdiga iz 1. letnika, Neja Česnik iz 2. letnika, Erika Stanković iz 3. letnika ter Tomaž Črnigoj, Staša Brecelj in Mariša Tripković iz 4. letnika. Najbolje se je odrezal Tomaž Črnigoj, ki je za svoj dosežek prejel srebrno priznanje.

Krompir junak

Samo pri Borisu in Vesni v Borštu tak junak uspe, tudi če dežuje ali suša je.

Latnik 158, 28. november 2014

CENTER FAMA VIPAVA VABI ČAROBNI KAMION

V CENTRU FAMA VIPAVA DARILNO PAKIRANJE 14 BALONČKOV

V soboto, 29.11. 20% popust na vse igrače.

9,99 €

V CENTRU FAMA VIPAVA tel.:368 52 10 MESNICA FAMA

Janja Bizjak

PRAZNIČNE DOBROTE

05 366 51 71

V CENTRU FAMA VIPAVA tel.št.: 05/364-74-00 NE SPREGLEJTE POLICE

¨ČISTIMO ZALOGE¨

05 368 72 63

V PONUDBI!

- vse za koline - vinogradniški pocinkani koli in žice AGRIPAL (po prednaročilu)

CEPILNIKI DRV TRAKTORSKI VITLI PELETI IZREDNA S CERTIFIKATOM

BRIKETI

(bukovi) pak. po 10kg

AKCIJA GNOJIL! KAN 50kg..............samo 13,39€

(cena velja za kos pri nakupu cele palete ali več)

KAN 50kg........................14,20€ (cena velja za nakup po vrečah)

NA ZALOGI TUDI: NPK 15-15-15 50kg NPK 7-20-30 50kg UREA 40kg

DECEMBERSKA PRAZNIČNA PICA (KISLA SMETANA, PRŠUT, ŠTIRJE SIRI, KRHLJI JABOLKA, ROŽIČEVA MOKA, MED IN CIMET)

Latnik 158, 28. november 2014

MNENJA

Aleksander Lemut

Je čas 'velikih' besed in je čas …?

rejšnji teden je potekala seja novoizvoljenega ajdovskega občinskega sveta. Seja tradicionalno zaključi volilno kampanjo ter zakoliči nova razmerja moči v občinskem svetu in občinski politiki. In letos seveda ni bilo prav nič drugače! Šele z imenovanjem obeh podžupanov ter predsednikov in članov odborov občinskega sveta, se jasno pokaže, kdo bo 'komandiral' in kdo bo 'lajal' v luno. Treba je namreč vedeti, da je čas volilne kampanje in vse izrečene besede potrebno jemati z veliko rezerve. To je lahko tudi zelo neresen čas. To je čas 'velikih' besed in še večjih obljub, ki seveda pogosto nimajo nobene realnosti v razpoložljivih sredstvih občinskega proračuna. Strankarski 'piar' mora pač poiskati tisto, kar želijo volivci slišati in kar jim nežno poboža 'zlato žilo'? Da se odpravijo na volišče in oddajo svoj glas najprepričljivejšemu! In volivci so se odločili. Rezultati so že dalj časa znani in so nedvoumni. Volivce je tokrat prepričala

dosedanja 'opozicija', dobili smo tudi novega župana. Gre torej za zelo jasno sporočilo, da so si naši občani želeli spremembo in drugačno vodenje občine. In prav je tako! Možnost zamenjave oblasti je namreč temelj demokracije in le zakaj se to ne bi zgodilo tudi pri nas. Novi župan je v svoji volilni kampanji sicer obljubljal nov način dela in da ne bo deloval po sistemu pozicija – opozicija. Kot rečeno, eno je volilna kampanja, nekaj povsem drugega pa je kruta realnost, ko te ob zid potisnejo 'podporniki'. Vse se vrača, vse se plača in za politiko to še kako velja. Dobri nameni, da bo štela strokovnost, znanje, izobrazba, izkušnje ali 'veze' v Ljubljani, se kaj hitro razbijejo ob zidu strankarske računice zmagovalcev. In le kaj se je pokazalo na seji Občinskega sveta? Recimo bobu bob, naj se jasno ve, kdo prevzema odgovornost za vodenje občine, je predlagal svetnik Angel Vidmar. Na odgovor ni bilo potrebno prav dolgo čakati. To je dvojec SD – SDS in to se vidi že na zunaj, saj obe svetniški skupini sedijo tik ob županu. Tradicionalno pa sta na čelu oba nova podžupana, Lojze Klemenčič iz SDS in Mitja Tripkovič iz SD. Vladajočo 'četvorko' nadaljujeta stranki N.Si in SMC, ki sta tudi dobili ostala predsedniška mesta od petih res pomembnih občinskih odborov. In to je to! Pod županom Marjanom Poljšakom se je sicer točno in jasno vedelo, kdo je v poziciji in kdo v opoziciji. Le zakaj bi bilo to potrebno sedaj skrivati in se sprenevedati, da smo vsi enaki, če pa nismo. In prav je, da se to ve. Osebno sem seveda to pričakoval in se mi zdi to popolnoma normalno. Po tihem sem sicer pričakoval, da bo župan imenoval oba

podžupana iz vrst svetnikov obeh največjih državnih vladnih strank. Na teh mestih sem videl dr. Polanca iz SMC in g. Vidmarja iz DESUS-a, da bi tako lažje hodili v Ljubljano po podporo in dodatna sredstva. Prav to pa je bila rdeča nit vseh predvolilnih strankarskih programov. Vsi se razveselimo lepih barv mavrice, ko se le-ta pojavi na nebu. In želel bi si, da bi nas razveselila tudi ta mavrična koalicija. Predvsem pa, da bi se obdržala skozi celoten mandat in ne bi razpadla na polovici mandata, kot pred osmimi leti. Časi so namreč težki, denarja ni in potrebujemo učinkovit občinski svet, ki se ne bo ukvarjal sam z sabo!. Zveza za Primorsko bo dobila mesto predsednika nadzornega odbora Občine Ajdovščina. To mesto pa običajno dobi največja opozicijska stranka. V ZZP seveda ne vidimo razloga, da bi zganjali neko opozicijo oziroma jo celo vodili! Osebno za to še ne vidim razlogov, pa tudi časa za to nimam. Naše podjetje Fama trenutno vodi toliko pomembnih projektov, da sem že tako ali tako moral podaljšati svoj delovnik na dvanajst do petnajst ur. V tej politiki sem že skoraj štirideset let in mi je marsikaj hitro jasno. Novoizvoljeni župan si ne zasluži samo sto dni miru, moramo mu ga dati kar celo leto. Proračun za naslednje leto je namreč dejstvo, na hitro se kaj veliko tu ne da narediti. Pravo 'težo' bo tako novi župan in koalicija pokazala šele s proračunom za leto 2016. Osebno pričakujem, da bodo višino proračuna ponovno dvignili na 25 milijonov, kot je že znal biti v najboljših letih dosedanjega župana Marjana Poljšaka in dosedanje koalicije. Pa vse najboljše!

Dušan Krečič

In beseda bo meso postala? Želimo, znamo, zmoremo, hočemo?

ako zelo si želimo DRUGAČE in kaj zares in nujno potrebujemo, so pokazale volitve! Občinskega sveta in župana. Neoporečno. V številkah! Občinski svet se je brez zapletov konstituiral, župan prisegel in prevzel posle. Zrak se je zgostil od naših pričakovanj. Vsi čakamo na prve poteze - dejanja. Obljubljene pričakovane, drugačne za DRUGAČE ali ...? Za nekatere ni veliko manevrskih možnosti, saj so z akti predpisane - omejene, prve, že povlečene, med obveščenimi in 'obveščenimi'

bolj in manj pričakovane, nekatere (tudi zlonamerne) že utrjujejo v prepričanju, da se zastavlja 'isti k…, drugo pakovanje'. Bolj zaupljivim (ne naivnim) in manj posvečenim v manipuliranja javnosti s 'teorijami zarot in strici iz ozadja' poteze sveta in izjave župana vlivajo upanje. Odprtost za dialog, iskanje vsebinsko skupnega, projektne koalicije, NE vnaprejšnji politični delitvi, svetniki so občinski in naj ne bodo 'navijači' svojih KS, potrebe občanov dobivajo prioritete, težavam se bo določil vrstni red odpravljanja, reševanje in ne zaostrovanje odprtih vprašanj v primeru razhajanj, ohranjanje dobrih 'starih' rešitev... Po tako plebiscitarno izraženi odločitvi za DRUGAČE, kljub podobnosti programov strank s programom, občinskemu vetu in županu ne bo lahko. Če že niso, minevajo časi, ko so se zaradi danih obljub – zagotovil volilcem izvoljeni, postavljeni pred dejstvo, lahko zatekli v

sprenevedanje, izgovarjanje in blefiranje. Številna so tveganja, ki jih volilci sprejemamo na volitvah. Vnaprej, na besedo, damo glas in izrazimo zaupanje kandidatu, ki nas je prepričal. Ko so se zmagovalci odločali za kandidaturo, so očitno uspešno registrirali potrebe večine, ocenili stanje duha med nami in temu primerno oblikovali dane obljube - zagotovila. So jih, prepričani vase, v svoje znanje in sposobnosti, dali in nam javno zagotovili uresničenje, zato, da jih skupaj z nami tudi uresničijo, zato da bi nam 'ustregli' za naš glas, da bi zmagali, ali se, v najslabšem primeru za nas volilce, prikopali do korita? Bo 'naš' izbran kandidat poražen ali bo zmagal? Bodo zmagovalci spoštovali poražene? Jim bodo po volitvah ponudili roko sodelovanja, jim, ko bodo imeli prav, prisluhnili - ali jih 'pijani' zmage odrinili stran od soodločanja? Bomo za

Spoštovane bralke in bralci Latnika, pisal sem že, da uvedbe novih davkov niso doprinos k uspešnejšemu slovenskemu gospodarstvu. Višji in novi davki le dušijo podjetja, česar pa se sedanja slovenska vlada očitno ne zaveda. Pod pretvezo, da se zmanjša debelost otrok in mladostnikov, se vlada te dni odloča o uvedbi davka na sladke pijače. Kaj to pomeni za podjetništvo v naši dolini? Napovedi so zelo črnoglede. Fructal, ki je imel leta 2013 1,6 milijona evrov dobička, bo ob uvedbi davka na sladke pijače v proračun moral primakniti dva milijona evrov. Ker bo v tem primeru verjetno posloval z izgubo, je pričakovati odpuščanja ali celo selitev proizvodnje, zaradi česa brez dela lahko ostane 270 zaposlenih v Fructalu. Ker se zavedam, da je davek na sladke pijače lahko nova socialna bomba za Vipavsko dolino, sem se odločil, da z vsemi močmi poskušam preprečiti namero vlade. V NSi pripravljamo sklic nujne seje treh parlamentarnih odborov, na katerih bomo pristojne ministre argumentiramo posvarili, da bo davek na sladke pijače le še dodatno ohromil slovensko gospodarstvo, debelost otrok in mladostnikov pa tudi po mnenju poznavalcev ne bo nič manjša. Državni proračun bo z uvedbo tega davka predvidoma debelejši za okoli osem milijonov evrov, vendar lahko za to ceno na drugi strani v Slovenija ostane brez dela več kot 700 ljudi. Kje je računica? V začetku poslanskega mandata sem se zavezal, da bom pri svojem delu posebno pozornost namenil izboljšanju gospodarskih razmer v Vipavski dolini. Svoje naloge in odgovornosti se zavedam tudi v primeru, ko bi vlada z novim davkom lahko ohromila Fructal. Naj še spomnim, da je Nova Slovenija tik pred volilnim kongresom. Krščanski demokrati imamo možnost in tudi vizijo, da postanemo ena najmočnejših političnih sil v Sloveniji. Države, v katerih so krščanski demokrati največja stranka, so zelo uspešne. Ozrimo se na primer na Nemčijo. Zato sem še posebej pred tokratnim kongresom prepričan, da je le močna Nova Slovenija porok za zmago desnice na naslednjih parlamentarnih volitvah. Jernej Vrtovec, poslanec NSi

izkazano zaupanje nagrajeni z uresničitvijo naših potreb ali še enkrat več izigrani in opeharjeni? Izvoljeni ne bi bili to, kar so, in tam kjer so, če nam ne bi javno obljubili – se zavezali, da bodo naše potrebe - dane obljube z nami uresničili. Dali smo glas za dano besedo! BESEDO ali 'besede, besede, besede, ki nič ne …' Z izvolitvijo se je za izvoljene pravo delo šele začelo, občani - volilci pa se z glasom, danim zmagovalcem ali poražencem (vseeno), nismo za štiri leta otresli skrbi in odgovornosti za svojo prihodnost. Izvoljenim smo le zaupali iskanje rešitev in vodenje pri dogovorjenem, usklajenem, solidarnem, odgovornem … reševanju in uresničevanju naših skupnih potreb, potem ko so nam javno zagotovili, da to, tudi zaradi nas hočejo, znajo, zmorejo … Vsakemu posebej in vsem skupaj - javnosti - ostaja odgovornost, da pozorno in kritično spremljamo uresničevanje skupnega. Tako kot iz lastnega žepa 'financiramo' osebne potrebe, tako se iz samo od nas ustvarjenega 'financirajo' skupne potrebe. 'Briga me …' ni samo beg pred odgovornostjo - je tiho pristajanje na plačevanje

računov za ne ali slabo opravljeno, zapravljeno, ukradeno in ne nazadnje zakockano. Skrajni čas je takemu početju enih in držanje 'križem rok' velike večine drugih narediti konec. Zmanjkuje časa, ni več skritih rezerv niti kreditov za vračilo kreditov, kot ne opravičila našim otrokom za četrt stoletno tiho pristajanje 'križem rok'! Prav nič nas od te 'krivde'potomcem ne odvezuje. Vsem, izvoljenim, načrtovalcem, voditeljem in nam uresničevalcem bo veliko lažje, če bomo o stvareh, ki nas zadevajo, sproti, korektno in objektivno obveščeni. Tudi o drugačnih mnenjih, pomislekih, vedenjih, dobrih in manj dobrih izkušnjah … Kam, za kaj in kako učinkovito se troši naš denar? Iz prve, verodostojno, sproti, aktualno. Prostora za ugibanja, namige, govorice, podtikanja … bi bilo tako vedno manj, zlonamerneži in 'strici' ne bi prišli do besede ali pa bo bili sproti postavljeni na laž.

latnik

Dragica Čuk Novak

O žabji volni in ptičjem mleku

o mi je v moj poštni predal nekdo poslal primer 'aktualne slovenske slovnice', sem se nehote spomnila na star vzgojni ukrep, o katerem mi je kot otroku pripovedovala mama. Pogosto ga je uporabil njen oče, v njegovi veliki družini, ko so bili otroci preveč radovedni in jezikavi. »Otroci morajo biti tiho, ko odrasli govorijo, oglasijo se lahko le takrat, ko so vprašani in takrat, ko bodo žabe imele volno in ptiči mleko!« Ob svetem nikoli, bi temu lahko rekla. V svoji otroški domišljiji sem si skušala predstavljati žabe v lokvi na koncu vasi z volnenimi kožuhi, podobnimi ovčjim. Kako bi ptice z mlekom hranile svoje mladiče, ne, do tam moja predstava ni segla, na potepanjih po senožetih smo večkrat odkrili gnezdo polno mladičev, ti so vztrajno odpirali kljune,

Q_zima_ogl_Latnik275x190o.indd 1

v katere so starši nosili mušice, gosenice in podoben mrčes, nikdar pa mleka. Otroci morajo biti tiho, ko odrasli govorijo, je v časih, ko je bila avtoriteta očeta, kdaj tudi matere, župnika, učitelja in župana in še koga navzgor po lestvici do samega cesarja, nesporna - po takratnem prepričanju - dana od samega boga. Časi so se medtem tudi malo spremenili, vsaj za nekatere, ki sprejemajo tudi kritične misli. Vsi ravno ne, nekateri imajo rajši enoumje, ki pa ima veliko barv in je izključujoče. Ne oporekam jim te pravice, dovoljujem pa si nestrinjanje z njimi. Malo sem zašla v spomine, da sem kar pozabila, o čem sem vam hotela napisati nekaj besed; o slovnici, pa ne kar neki slovnici, ampak o tisti aktualni slovenski, bom kar citirala: jaz sem tiho, ti si tiho, on je tiho, midva sva tiho, vidva sta tiho, onadva sta tiho, mi smo tiho, vi ste tiho, oni pa… - saj ni nobene potrebe, da dokončam tretji sklon množine, lahko ga končate po svoji izbiri, lahko pa tudi tako, kot je končal pošiljatelj - … oni pa kradejo. Če povzamem nauk vzgojnega ukrepa - govorite takrat, ko ste vprašani - smo bili v letu, ki se izteka, vprašani kar štirikrat. Ob prvi možnosti, ki nam je bila dana, se je večina odločila za molk, v ostalih

treh pa se je v povprečju manj kot polovica odločila, da izkoristi svojo pravico odgovoriti na zastavljeno vprašanje, komu zaupati in koga pooblastiti, da v našem imenu v naslednjih štirih letih sprejema odločitve. Upam, da bo vzdržalo, tudi zato, ker verjetno velika večina vprašanih skupaj z molčečimi zelo težko čaka, da se začne kaj delati na tem, da se stvari tudi v naši lepi pričnejo obračati na bolje. Pošteno bi bilo, da dobijo možnost in dokažejo svoje državniške sposobnosti. Sedaj, ko se dnevi krajšajo in čakamo, kdaj bo zapadel sneg, je pisanje o lastovkah in pomladi nekaj, kar nekako ne sodi v ta čas. O nastopu gospe Violete Tomič v našem parlamentu govorim - kot o prihodu prve lastovke, ki še ne prinaša pomladi, vendar pa daje upanje, da bodo za njo priletele še druge in pomlad bo prišla. Ne bom ocenjevala njene dikcije, samozavestnega nastopa in jedrnatega izražanja, bom ji pa zaploskala za pogum in izrečene trditve, citiram: »Svet ni črno bel. Svet ima na tisoče barv. Mi preprosto ne kupimo tega, da je nekomu vse dovoljeno.« Stari rek zaprmej drži, po prihodu prve lastovke lahko še krepko sneži in slana pobeli že cvetoče sadovnjake in mlade brste na drevesih. In spet smo se razdelili, med črne in bele in mogoče še tistih

Latnik 158, 28. november 2014 nekaj vmes, ki vidijo še kakšno barvo. Nekaterim je bil nastop gospe Tomičeve zelo všeč in so ga pozdravili: »Bravo Violeta«, nekateri so se z njo strinjali le delno, nekatere, ti so najglasnejši, jih je njen nastop tako strašno zmotil, da na portalih različnih internetnih strani pod xyz psevdonimi pišejo komentarje, ob branju katerih bi verjetno zardel tudi nekdanji poslanec državnega zbora in župan. Ta si je dovolil svojo poslansko kolegico, pred očmi javnosti, pošiljati na zdravniški pregled določenih delov telesa, pa je bilo za nekatere vse dobro in prav, ker je bil naš, našim pa je vendar to dovoljeno. Urednikom navedenih medijev bi čisto po amatersko svetovala, da naj malo preverjajo, koliko teh komentarjev je že prestopilo mejo dobrega okusa in v kolikšni meri se približuje sovražnemu govoru. Konec preteklega in začetek tega meseca smo praznovali dva praznika, Dan reformacije in Dan spomina na mrtve. Če pozabimo na bolj ali manj bleščeče nagrobnike, na

tone sveč in cvetja, imata oba praznika veliko sporočilno vrednost za vse nas žive. Dediščina Trubarja, Dalmatina, Bohoriča in Krelja ni samo v njihovih knjigah, ki so se ohranile v redkih primerkih, dediščina je pismenost, ki je skozi stoletja ohranjala naš jezik, kulturo in našo indetiteto. Dediščina, ki smo jo prejeli od naših prednikov in svojcev pa je vredna toliko, kolikor smo mi vsi skupaj danes humanejši do vsega, kar nas obdaja in do nas samih. Precenjena dediščina, ki nam daje varljiv občutek varnosti in večvrednosti. Hiša, lahko nam jo odnese plaz in povodenj, da o potresih niti ne govorim, stanovanje ali skladišče blaga uniči požar, denar in dragocenosti nekdo ukrade, delnice v hipu izgubijo svojo vrednost, avtomobil se pokvari - v takih trenutkih spoznamo pravo vrednost dediščine naših prednikov, v hitri pomoči soseda, sorodnika, prijatelja, prostovoljnega gasilca, krvodajalca - seznam je dolg, kar sami nadaljujte z njim …

Novo v Ajdovščini TOVARNIŠKI OUTLET KERAMIČNIH PLOŠČIC

RAZPRODAJA KERAMIČNIH PLOŠČIC KERAMIČARJI Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI vam keramiko hitro in kvalitetno tudi položijo Keramika Fikus se nahaja na koncu Ajdovščine (pred krožiščem za Vipavo)

Keramika Fikus s.p.

MNENJA

Urnik: od 8. do 16. ure ali po naročilu 041/537 950, Klavdija

25/11/14 00:44

Latnik 158, 28. november 2014

RAZNO

So stroški vašega ogrevanja Gašenje začetnih postali preveliki? Iz dneva v dan požarov in izvajanje večji? evakuacije

rva izmed rešitev za vašo denarnico je prodajna uspešnica slovenskega proizvajalca, kotel Pellson X3. Za izgorevanje se uporabi pelete in tako zahvaljujoč izkoristku čez 90 odstotkov pri gorenju prihranimo vsaj polovico denarja kot pri kurilnemu olju. Ob tem dejstvu pa je pomemben podatek tudi, da dosežemo isto raven udobja kot pri oljnih ali plinskih kotlih. Delovanje kotla je namreč povsem avtomatsko, elektronika pa omogoča krmiljenje kotla tako, da hranilnik vode ni potreben. Deluje na petih stopnjah, o katerih nas redno obvešča na preglednem displeju. Glede na potrebe po ogrevanju tako kotel niha med stopnjami delovanja. Elektronska regulacija obenem ponuja zelo visoke izkoristke izgorevanja, kar se odraža ob majhnih izpustih v okolje ter seveda pri zelo majhni količini pepela. Prednost pred konkurenčnimi izdelki daje družini Pellson prav gotovo tudi avtomatsko odvajanje pepela v posebno posodo, ki se nahaja na prednjem delu kotla. Odstranjevanje posode je enostavno in jo je potrebno očistiti le enkrat do dvakrat mesečno.

Gorenje poteka v posebnem gorilniku iz visoko odporne inox pločevine. Ob avtomatskem dovajanju pelet v gorilno posodo regulacija

krmili še dovod primarnega in sekundarnega zraka, rezultat pa je gorenje z visokim izkoristkom. Proizvajalec nudi kotle od 2,5 pa vse do 50 kW toplotne moči, pač odvisno od potreb vsakega posameznika. V primeru, da imate lastna drva in se želite ogrevati z njimi, pa vam

tako dosegamo visok izkoristek izgorevanja, kar se odraža tudi v nizki temperaturi dimnih plinov. Obenem pa je tudi obremenitev za okolje manjša. Da sistem popolno avtomatiziramo, skrbi zalogovnik, v katerega se shranjuje energija, ki jo ne porabimo ob kurjenju kotla. V praksi

P lahko ponudimo sodoben uplinjevalni kotel. Raven udobja je podobna kot pri peletnih kotlih, le s to razliko, da je potrebno kurjenje oziroma polnjenje peči z lesom enkrat do dvakrat dnevno oziroma na približno osem ur.

Ogrevanje oziroma kurjenje poteka z uplinjevanjem polen ter nato izgorevanjem lesnih plinov. Pri kakovostnem kotlu, kot je Viva Extreme,

to pomeni, da v peč vstavimo večjo količino drv, ki ob izgorevanju dajejo energijo, v prvi vrsti za ogrevanje objekta, preostala energija pa se shrani v zalogovnik in jo koristimo v času, ko v peči drva že pogorijo. Izgorevanje ter regulacija temperature kotla sta popolnoma avtomatizirana, saj je osnovni modul regulacije že v paketu peči. Opisana sistema obenem spadata tudi v seznam Ekosklada, za katere je mogoče pridobiti do 25 % subvencije za naložbo pri zamenjavi kurilnega sistema. V Megatermu smo vam pripravljeni tudi svetovati na vašem domu ter nato pomagati pri izbiri izvajalca in seveda pripravi vse dokumentacije za subvencijo Ekosklada. Obiščite torej Megaterm v Novi Gorici ali Postojni in se prepričajte o široki ponudbi materiala za ogrevanje ter vodovodne instalacije. Torej Megaterm – kraj, kjer dobite vse na enem mestu! Bojan Ambrožič, univ.dipl.inž.str.

SMO SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PRODAJO MATERIALOV ZA OGREVANJE, HLAJENJE, VODOVOD, SONČNIH SISTEMOV TER TOPLOTNIH ČRPALK.

PE Koper Šmarska cesta 4

tel.: 08 205 65 37 ZRAK/VODA

TOPLOTNA ČRPALKA

RADIATORJI

SODOBNI PELETNI KOTEL Z VISOKIM IZKORISTKOM!

EVROPSKEGA PROIZVAJALCA!

NOVO V PONUDBI - VISOKOKAKOVOSTNI PELETI SLOVENSKEGA PROIZVAJALCA

ravilnik o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v 2. členu določa vrste usposabljanj za varstvo pred požarom, katerih namen je usposobiti zaposlene in odgovorne osebe za preventivno delovanje na področju varstva pred požarom ter za ustrezno ukrepanje v primeru nastanka požara. Eno takih usposabljanj je usposabljanje oseb, odgovornih za gašenje in izvajanje evakuacije. Usposabljanja se lahko udeležijo polnoletne osebe, ki že imajo opravljeno osnovno usposabljanje za varstvo pred požarom za zaposlene in nimajo psihofizičnih ali drugih omejitev, ki bi jih ovirale pri opravljanju operativnih nalog gašenja začetnih požarov ali izvajanja evakuacije. Začetno gašenje požara in hitro ukrepanje je pomembno, ker se začetni požar lahko pogasi dokaj enostavno z uporabo gasilnikov ali notranjih hidrantov. Vsako čakanje na gašenje pomeni razvoj požara do faze, ko je požar nemogoče pogasiti s priročnimi sredstvi in je potrebno posredovanje gasilcev. Oseba, ki je odgovorna za začetno gašenje, tako organizira prinašanje ustreznih gasilnikov ter gasi oz. pogasi začetni požar. V primeru nastanka požara v objektu je potrebno poskrbeti tudi za evakuacijo, zato se pri usposabljanju poudari tudi poznavanje

načrta evakuacije, obveščanje prisotnih o nastanku požara ter javljanje požara na center za obveščanje. Ko se v objektu zgodi požar, je potrebno objekt zapustiti po najbližji varni poti na prosto. Naloga odgovorne osebe je obveščanje ter usmerjanje prisotnih iz objekta na zbirno mesto, kjer prešteje evakuirane osebe in po potrebi organizira iskanje po-

grešanih oseb. V družbi POŽARNI SEKTOR d.o.o. smo vam na voljo tako pri načrtovanju v fazi priprave projektne dokumentacije kot tudi v fazi uporabe objekta pri pripravi požarnega reda in usposabljanja zaposlenih za varstvo pred požarom. Usposabljanja prilagodimo specifičnim razmeram naročnika in jih izvedemo na lokaciji naročnika, kar omogoča, da udeleženci usposabljanja spoznajo svoj objekt in se naučijo potrebnega ukrepanja za dejanske razmere kjer delajo. Simon Makovec Kržišnik (PR)

KULTURA

Latnik 158, 28. november 2014

V Lokarjevi galeriji prva od petih Folkloristi oživeli stari razstav Slovenija odprta za plac v Podnanosu umetnost

Turistično društvo Podnanos je 19. Novembra, s pomočjo TIC-a Podnanos in JSKD Sežana, organiziralo nastop folklorne skupine iz Karlovca.

V Lokarjevi galeriji je bil v novembru na ogled del iz produkcije 22. Mednarodnega likovnega simpozija Slovenija odprta za umetnost, ki se je ob koncu junija odvijal na Sinjem vrhu z naslovom ‘Pogled od zgoraj’.

Utrinek z razstave

edindvajset mednarodnih udeležencev je ‘svoj pogled od zgoraj’ na slikarska platna projeciralo v zadnjem tednu junija na že 22. tradicionalni koloniji Slovenija odprta za umetnost na Sinjem vrhu. Dela malega formata so bila že v času simpozija razstavljena v galeriji Lična hiša v Ajdovščini. V katalogu, ki spremlja razstavo je likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajnk pričujoči razstavi med drugim zapisala: »Likovna dela ustvarjena na simpoziju se razpenjajo od bolj ali manj klasičnih, s katerimi se

razkriva izrazna moč slikarstva kot trajne zgodovinske umetniške discipline, pa do stvaritev, ki predstavljajo pisani svet izmov in predvsem intizmov. Zaokrožuje se kalejdoskopski mozaik podob. Med njimi so tiste, ki potrjujejo, da je bistvo slikarska barva, in tiste, ki sliko pojmujejo kot najbolj prvinsko. Neustavljivi kreativni nemir, ki posameznika sili v akcijo, ki ga priganja k neštetokrat preverjenemu in ga sili k novemu, še ne odkritemu, je postregel s pestro paleto pisanih stvaritev. Umetniki so v likovnih

delih povezali svoje ustvarjalne izkušnje in sproščenost, ki so jo prinašali neposredni izzivi.« Letošnjih 25 sodelujočih avtorjev iz domačega in mednarodnega prostora so izbrali so jih različni selektorji: Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske, likovni kritiki (Olga Butinar Čeh, Monika Ivančič Fajfar …) likovni umetniki (Klavdij Tutta, Črtomir Frelih …) in galeristi (Leszek Żebrowski). Na letošnjem simpoziju so sodelovali Herman Gvardjančič (častni gost), Aleksandra Zalokar, Andrej Brumen – Čop, Azad Karim, Beti Bricelj, Borut Grce – Brut, Črtomir Frelih, David Ličen, Evgenija Jarc, Lovro Inkret, Lucijan Bratuš, Lučka Šparovec, Polona Kunaver Ličen (vsi Slovenija), Rudi Benétik (Avstrija), Gerit Loeschnig (Avstrija), Ulrich Plieschnig (Avstrija), Đanino Božić (Hrvaška), Željko Mucko (Hrvaška), Tanja Tanevska (Makedonija), Gerard Extra (Nizozemska), Ron Weijers (Nizozemska, častni gost), Jerzy Tyburski (Poljska), Zbigniew Sawaryn (Poljska), Gala Čaki (Srbija) in Ahmet Özel (Turčija). Iz Lokarjeve galerije se razstava v decembru seli v Veliko galerijo Ivana Varla v Kosovelov dom v Sežano. Niko Ličen, Vladimir Bačič

redstavilo se nam je kar 40 folkloristov iz sosednje Hrvaške. Zanimivo je, da so v njihovo skupino vključene prav vse generacije. Predstavili so se nam z tradicionalnimi plesi, značilnimi za njihovo pokrajino. Vse to je bilo obogateno tudi s petjem in narodnimi nošami, spremljala pa jih je tudi tamburaška

skupina, ki je dogodek obogatila z zvoki brenkal. Izkoristili smo tudi ugodne vremenske razmere s toplimi sončnimi žarki, zato smo prireditev izpeljali kar na starem placu pod zvonikom. V družbi folkloristov smo preživeli čudovito nedeljo dopoldne. Cecilija Vitežnik, foto Franko Vitežnik

Beremo v naročju staršev

Kako spodbujati otrokovo radovednost?

tarši želimo, da bi bili naši otroci v šoli kar najboljši. Želimo, da bi bili tudi v življenju kar najbolj uspešni. V pomoč za opismenjevanje otrok so pedagoški strokovnjaki pripravili posebne programe za razvoj tako imenovane družinske pismenosti. Eden takih programov je tudi študijski krožek za mlade starše Beremo v naročju staršev, ki ga enkrat na leto že vrsto let pripravljamo v Lavričevi knjižnici. V sodobni družbi se pismenost vse bolj označuje kot spretnost, da lahko posameznik dovolj hitro bere,

razume, kar bere, piše in računa in da za svoje potrebe obvladuje najrazličnejše pisne vire. Za aktivno sodelovanje posameznika v družbi je vedno bolj pomembna razvita bralna pismenost, ki vključuje branje, razumevanje prebranega in ovrednotenje. Pa najsi bo to knjiga, članek v časopisu ali pa navodilo za uporabo neke naprave ali izpolnitev zahtevanega obrazca. Otrokov razvoj pismenosti je večplasten, sega od rojstva dalje, vedno pa začne v družini. V študijskem krožku Beremo v naročju staršev seznanimo starše, kako pri

otroku z igro razvijamo tiste aktivnosti, ki so primerne za zgodnji razvoj spretnosti, potrebnih za pisanje, in tudi predmatematičnih spretnosti. Krožek je namenjen spoznavanju prvih korakov v svet pravljic in slikanic, v glasbeni, likovni in gledališki svet. Kako napraviti te prve korake, so predstavile različne pedagoginje. Osnova je seveda jezik, saj je najpomembnejše orodje našega sporazumevanje in sodelovanja z drugimi. Logopedinja Hermina Bavčar je predstavila razvoj govora pri otroku in mladim staršem ponudila vrsto praktičnih nasvetov, kako otroku pomagamo do pravilnega izgovora. Likovna pedagoginja in ilustratorka Silva Karim je predstavila razvoj otrokovega likovnega izražanja in kako ga spodbujamo. Glasbena pedagoginja Bernarda Paškvan je mlade starše z malčki povabila v čudoviti svet glasbe. Novost letošnjega programa je bilo srečanje z gledališko igralko Natašo Konc Lorenzutti, ki je predstavila prve korake v svet gledališča in predstav, torej kako otroka, in sebe, pripravimo na doživljanje gledališke predstave. Ogledali smo si tudi štiri DVD pod skupnim naslovom Z igro do

pismenosti, ki vključujejo kratke filme: Kaj lahko družine storimo za pismenost svojih otrok, Povej mi zgodbo, Naš malček šteje in Moje prve črke. Naš krožek je tudi priložnost za srečanje z drugimi starši, s katerimi lahko izmenjate izkušnje in spoznanja. Za zaključek pa vas v sredo, 10. decembra, ob 18.30, skupaj z Zavodom

za razvoj waldorfskih šol in vrtcem Zlata ptica vabimo v Lavričevo knjižnico v Ajdovščini na predavanje waldorfskega pedagoga Godija Kellerja z naslovom Umetnost prebujanja radovednosti. Predstavil bo tudi svojo knjigo S srcem v šoli: učbenik pedagogike za starše. Zdenka Žigon

KULTURA

Latnik 158, 28. november 2014

Figaro bo ‘bril’ na Policah

Zdravko Perger, lokavški operni pevec, si tudi v pokoju ne da miru. Ob svoji 60 – letnici si je omisli še en spektakel, ki se bo zgodil v Ajdovščini tik pred novim letom, v nedeljo, 28. decembra. To bo operna predstava Seviljski brivec.

17 ‘Da ne bi pozabili II’

Gospodinje s Planine 10 let v društvu Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini obhaja že 10-letnico delovanja. Jubilej bodo Planinke počastile z nizom dogodkov.

na najbolj znanih in priljubljenih oper Seviljski brivec Gioacchina Rossinija se bo zgodila na velikem odru, ki ga bodo postavili v športni dvorani na Policah. Perger je zbral zanimivo zasedbo že prekaljenih opernih solistov in jim dodal nekatere domače ustvarjalce. Sam bo predstavo tudi režiral, nastopil pa bo tudi v vlogi navihanega brivca Figara – saj poznate njegovo najbolj znano arijo, ko poje ‘Figaro sem, Figaro tja …’ Figara je Zdravko prvič pel v ljubljanski operi pred približno 25 –imi leti in tedaj je tudi odprl podjetje z imenom tega priljubljenega lika – Figaro d.o.o., preko katerega organizira razne glasbene dogodke ‘večjega formata’. Pri tokratnem Seviljskem brivcu gre za koprodukcijo s festivalom Operainpiazza iz Oderza v Italiji, kjer sta bili letos že dve predstavi, na trgu in v dvorani, ki si ju je ogledalo 2.500 ljudi. Zdravko je v Oderzu pel drugo vlogo in sicer Fiorella (na fotografijah). Orkester je vodil Simon Krečič, sicer umetniški vodja mariborske opere, ki bo dirigentsko paličico držal tudi na Policah. Mimogrede, Krečičeve korenine

so v Vrhpolju. »Podobno kot že pri Gorenjskem slavčku sem k predstavi povabil izvajalce in našega lokalnega okolja, s tem se predstava lažje poistoveti s tukajšnjim občinstvom. Ne nazadnje je

Vipavska dolina stalen vir imenitnih pevcev, s katerimi se tradicionalno napajajo osrednja slovenska glasbena scena,« pravi Zdravko. Zboristi bodo

tokrat člani moškega zbora Napev iz Batuj, od koder prihaja tudi Luka Vetrih, ki bo pel Fiorella in bo to zanj prvi operni nastop. Luka obiskuje glasbeno šolo Vinko Vodopivec v Ajdovščini, kjer ga petja poučuje Pergerjeva hči

Katarina, ki bo na Policah nastopila v vlogi Rozine. Na odru se ji bo kot Berta pridružila še Barbara Sorč, stomaških korenin, pa Ajdovec Damjan Škvarč kot stražmojster, ljubitelji nogometa pa bodo v nepevski vlogi notarja lahko prepoznali uspešnega nogometnega trenerja Tomaža Kavčiča, ki mu je, po Pergerjevih besedah, nastopanje na odru konjiček. Ob Pergerju bodo glavne moške like odpeli še Franc Javornik, Andrej Debevec in Tomaž Štular, igral bo Komorni orkester Ljubljana. Opera bo seveda v slovenskem jeziku. Poleg glasbene poslastice Perger obljublja tudi za oči razkošno sceno in bogate kostume. rl, foto Carlo Bugna

L j u b l j a n a M a r i b o r Ko p e r N o v o m e s t o K ra n j C e l j e Ve l e n j e M u r s k a s o b o t a A j d o v š č i n a

PE Ajdovščina, Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina, T: 041 400 367, 01/58 99 398

ako bodo v nedeljo, 30. novembra, v domači dvorani premierno uprizorili avtorsko komedijo domačina Dušana Česna– Gospodinja in pol. Irena si vzame dan dopusta, da bi v miru pospravila po hiši in končala svoje zapiske. Ko mož odhiti v službo, otroka pa v šolo, z veseljem začne z delom. Po hiši je polno opravil, vendar pa tudi presenečenj. Tako se ji planiran miren dopust spremeni v razburljiv dan, poln preobratov, solz in veselja. Ker je za predstave planinske dramske skupine vedno veliko zanimanja, bosta prvi ponovitvi kar dve nedelji zapored - v Ajdovščini (7. decembra) in Vipavi (14. decembra). Ob obletnici pa bo izšla tudi nova knjiga, ki govori o šegah in navadah na Planini, podprta z recepti in bogatim slikovnim gradivom. »Knjiga je nadgradnja prve, ki je izšla ob začetku delovanja Društva, in tako predstavlja vsa znanja, ki smo jih planinske gospodinje pridobile ob desetletnem druženju. Deset let smo članice društva zbirale,

zapisovale ter raziskovale šege in navade ter kulinariko naših prednikov. Z enim samim namenom – da ne bi pozabili! Vse to smo zapisale v knjigi ‘Da ne bi pozabili II’, ki bralcu približa navade Planinca ob različnih prazničnih dneh, ko se družina zbere ob jedilni mizi in zaužije praznične jedi. Znanja, veščin in izkušenj naših prednikov pa ne smemo le obujati. Zato smo jih nadgradile z novimi znanji, idejami, živili

in pristopi,« je v imenu društva zapisala Mateja Rosa. Med drugim najnovejšo knjigo bogati poglavje o razvoju kuhinje na Vipavskem. V knjigi tako niso predstavljeni le stari recepti, temveč tudi sodobni, z novimi sestavinami. Vseh receptov je kar 230. Knjiga je nastala v tesnem sodelovanju domačink – gospodinj – in dr. etnologije ter prof. zgodovine Jasne Fakin Bajec. Oblikovanje in številne fotografije so avtorsko delo Blaža Rose. Poleg osrednjega dogodka v Domu krajanov na Planini bodo s pesmijo program popestrile tudi pevke zbora gospodinj pod vodstvom Ane Štokelj, na ogled pa bo tudi razstava ‘Spomini ostajajo’. rl

Latnik 158, 28. november 2014

DRUŠTVA

Srečanje gasilk v Bovcu

Na martinovo soboto, 8. novembra 2014, smo se članice iz Prostovoljnih gasilskih društev Podnanos in Vrhpolje (iz gasilske zveze Vipava) ter Ajdovščina in Selo (iz Gasilske zveze Ajdovščina) udeležile srečanja gasilk severno primorske regije v Bovcu. kjer smo se spomnili prve svetovne vojne ter si trdnjavo pod strokovnim vodstvom tudi ogledali. Naše prijetno, zanimivo in poučno druženje smo zaključili v gasilskem domu v Bovcu, kjer so nas pogostili ter nam pripravili zanimiv program. Članice prostovoljnega gasilskega društva Podnanos se zahvaljujemo Gasilski zvezi Vipava za povabilo na srečanje. Zahvaliti pa se moramo tudi vodstvu gasilskega društva Podnanos, ki nam je omogočilo nepozabno doživetje na tem srečanju. Vseh teh doživetji, dobrosrčnosti in odprtosti tako domačinov kot organizatorjev se bomo še dolgo spomi-

ajprej smo se zbrali v Srpenici, kjer so nas prisrčno sprejeli ter nam predstavili delovanje gasilskega društva ter razkazali gasilski dom. Pot smo nadaljevali proti Bovcu, kjer so nam predstavili zahtevno delo v razgibani okolici. Sledilo je poučno predavanje, kjer so nas seznanili s požari v visokogorju in z nudenjem prve pomoči. Bovški gasilci imajo opremljeno reševalno vozilo za nudenje prve pomoči na območju celotne občine. Prostovoljni gasilci skočijo na pomoč vsakemu ponesrečencu v občini Bovec, saj je od njihove občine nujna medicinska pomoč oddaljena najmanj pol ure (v Tolminu). Ogledali smo si tudi gasilski dom v Logu pod Mangartom. Peljali so nas na ekološko kmetijo Černuta, kjer se ukvarjajo s pridelavo

in prodajo bovškega ovčjega sira in skute. Predstavili so nam postopek dela od priprave ovc za ‘movžnjo’ pa vse do pridelave sira in skute. Ustavili smo se tudi ob trdnjavi Kluže,

Pohod po porečju Nanoščice Pohodniki iz Planinskega društva Podnanos in društva Zdravljica Lozice so se v nedeljo, 26. oktobra. 2014, odpravili na raziskovalni izlet po porečju reke Nanoščice. Nanoščica, ki izvira pod jugozahodnim robom Nanosa in vijugoma teče po postojnski kotlini skoraj do Postojne, kjer se izlije v reko Pivko, je našim krajem zeloblizu, pa vendar mnogim nepoznana. Zaradi počasnega toka ob njej nastajajo manjša močvirna območja, obdana je z značilnim močvirskim rastlinjem.

aša pot se je začela v vasici Velika Brda pri Hruševju. Šli smo mimo posestva Škule, kjer smo izvedeli, da je bil to prvotno dvorec, kasneje pristava, potem posestvo lipiške kobilarne in nazadnje kmetijska zadruga. Pred vasico Fara (Hrenovice) smo prvič prečkali Nanoščico, v sami vasi pa si ogledali cerkev sv. Martina. Pot smo nadaljevali mimo vasi Landol in po dobri uri hoda prišli v idiličen park ob reki Nanoščici v bližini Hrašč. Ob ribnikih, obdanimi z bujnim močvirskim rastlinjem in racami, ob plavajočih gnezdiščih, smo si vzeli čas za odmor. Reko Nanoščico smo zadnjič prečili pred vasjo Zagon preko kovinske brvi,ki se dobesedno skriva v grmovju in jo s težavo najdemo. Da je bil izlet raziskovalne in poučne narave, dokazuje tudi ogled

njale z gasilskim pozdravom ‘Na pomoč!’. Cecilija Vitežnik

Bi se pridružili ekipi prve pomoči? Čas v katerem živimo, je čas naraščajočih elementarnih in civilizacijskih nesreč. Vse večja je potreba po prostovoljnem pristopu k humanitarni dejavnosti oz. dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči. Letošnji led in žled je na primer po celi državi terjal veliko ljudi in časa, da smo zagotovili kar se da kvalitetno zaščito naših življenj in premoženja.

omoč bližnjim ob nerazrešenem statusu prostovoljca v državi se morda zdi utopija iz minulih časov, pa vendarle se v RKS – OZ Ajdovščina in obeh občinah trudimo, da bi prostovoljcem nudili vso podporo in možnosti za udejstvovanje. V RKS – OZ Ajdovščina delujeta dve ekipi prve pomoči, ena deluje na območju občine Ajdovščina, druga pa na območju občine Vipava. Ekipi sta vključeni v sistem zaščite in reševanja ter sta vedno pripravljeni, da se odzoveta na vpoklic v primeru večje naravne nesreče.Za običajne, vsakdanje

ali obvladljive situacije na področju prve pomoči namreč skrbi nujna medicinska pomoč. V Ajdovščini izvaja NMP Zdravstveni dom Ajdovščina oz. njihova ekipa reševalcev – zdravstvenih tehnikov in zdravnikov. Težave lahko nastanejo, ko je poškodovancev več. Ajdovska in vipavska ekipa prve pomoči RKS – OZ Ajdovščina sta se v preteklih petih letih večkrat izkazali v resničnih situacijah in na preverjanjih usposobljenosti ekip prve pomoči, ki jih organizirata Civilna zaščita in Rdeči križ. Vipavska ekipa je bila letos že drugo leto zapored

regijska prvakinja. Ponovno se je uvrstila na državno preverjanje in je med prvih deset najboljših ekip v državi. RKS – OZ Ajdovščina namerava v začetku januarja 2015 začeti z usposabljanjem novih članov ekip prve pomoči, ki bodo dopolnili vrste že obstoječih. Po petih letih nekateri dosedanji člani ne morejo več sodelovati v ekipah, zato RKS - OZ lepo vabi k sodelovanju nove kandidate. Ekipo prve pomoči sestavlja šest bolničarjev oziroma bolničark. Člani ne potrebujejo nobenega predznanja, potrebno pa je, da opravijo 70 pedagoških ur trajajoči tečaj za bolničarja, ki ga bo organiziral RKS - OZ Ajdovščina. Tečaj je za člane ekipe brezplačen, izvajal pa se bo v dela prostem času. Ker verjamemo, da bo ekipa ob naši podpori lahko učinkovito rasla in se razvijala, je tudi projekt zastavljen dolgoročno. Na tečaju se bodo člani ekipe najprej seznanili s temeljnimi postopki prve pomoči, svojo usposobljenost in pripravljenost pa bodo nato nenehno

Betalovega spodmola, ki je eno izmed najpomembnejših paleolitskih najdišč v Sloveniji. V jamo pračloveka so se z največjim navdušenjem podali prav najmlajši pohodniki. Med drugim in dvanajstim letom jih je bilo kar 9. Za konec pa smo se povzpeli še do koče Mladika, ki stoji malo pod vrhom Prečne rebri (763 m) nad Postojno. Vreme nam je bilo naklonjeno, tako smo od tu imeli čudovit razgled na Postojno, kotlino in na hribe, ki jo obdajajo, ter na prehojeno pot. Vodja izleta, katerega se je udeležilo 35 pohodnikov, je bil Marko Nabergoj, ki ga je tudi idejno zasnoval, pri sami izvedbi je pomagal Sandi Nabergoj. Med povratkom je na avtobusu potekal še nagradni kviz na temo videnega in slišanega na izletu. Sandi Nabergoj

NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK Goriška cesta 12, 5270 Ajdovšcina

T: 059 211 656 info@dezis.si

www.dezis.si

izpopolnjevali in ekipa se bo počasi pripravljala na morebitno aktivacijo v krizni situaciji. Pripravljenost ekipe bomo preverjali letno na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči, ki jih organizirajo izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje ter območna združenja Rdečega križa. Ekipa prve pomoči je opremljena z avtomatskim defibrilatorjem, tremi ustreznimi nosili in nahrbtniki s sanitetnim materialom. Vsak član bo prejel tudi obleko, obuvalo in drugo potrebno osebno opremo, kot so na primer čelne lučke in podobno.

V ekipo se lahko vključi vsak, ki je pripravljen sodelovanju nameniti nekaj prostega čas, je v dokaj dobri fizični kondiciji, ustaljen na našem območju in star od 18 do okrog 40 let. Prijave bomo zbirali, dokler ne bomo oblikovali skupine. Tako tečaj kot vse nadaljnje aktivnosti se bodo organizirale po dogovoru z ekipo. Če bi se želeli pridružiti oziroma imate še kakšno vprašanje, nas prosimo pokličite na 051 430 722, nam pišite na ajdovscina.ozrk@ozrks. si ali nas obiščite na našem sedežu Rdečega križa na Stritarjevi 1 a v Ajdovščini. Irena Žgavc

RAZNO

Latnik 158, 28. november 2014

Priimki pod Čavnom (VI): Ferjančič

Srečanje mizarjev na Notranjskem

Ferjančič je vipavski priimek, ki ima svoje gnezdo verjetno na Gočah. Tam smo našli pred skoraj 400 leti prvega Ferjančiča.

Letošnje že 17. srečanje učencev mizarske šole v Idriji, kamor so se njega dni po znanje podajali tudi mladi fantje z Vipavskega, se je letos dogajalo na Notranjskem.

Prve Ferjančiče v matičnih knjigah najdemo na Gočah

riimek Ferjančič je primorski priimek. V Sloveniji živi 490 Ferjančičev, od tega 341 na Goriškem (večinoma na Vipavskem). Nastal je iz moškega imena Florjan, ki so ga v zgodovini dajali moškim z imenom Cveto ali Cvetko. V državi živi 366 Florjanov in z leti jih je še vse več in več. Še več pa je Cvetkov in Cvetov: 818. Še več cvetja najdemo med ženskami: Cvetk in Cvet je skupaj kar 3872. Tu je še 199 Florjan in Florijan. Cvetkovi sinovi Priimek Ferjančič je nastal tako, da so otroci Florjana ali Cvetka dobili dodatek k imenu: Ferjančič ali Florjančič. Ali pa Florjan, Florjanc, Florijančič, Ferjan, Ferjanc, Flere. Na Vipavskem se je v naslednjih stoletjih uveljavila predvsem oblika Ferjančič. Florjančičev je na Goriškem samo 66, medtem ko jih v vsej državi najdemo kar 617 (največ na Gorenjskem in v Podravju). Ker je v srednjem veku, ko so nastajali priimki, na Slovenskem živelo veliko Cvetkov, si današnji Ferjančiči seveda niso vsi v sorodu. So si pa v sorodu nekateri Ferjančiči in Florjančiči. Ali celo s tistimi 979 prebivalci Slovenije, ki imajo priimek Cvetko. Na Vipavskem najdemo v najstarejših matičnih knjigah Ferjančiče v pražupniji Vipava, ki je obsegala večino sedanjih občin Ajdovščina in Vipava. V Kamnjah, ki so obsegale zahodni del sedanje ajdovske občine, pa Ferjančičev takrat, to je pred 400 leti, ne najdemo. Feranizhiz de Gotzhe V najstarejši matični knjigi, ki jo

skrbno hrani vipavski župnijski arhiv, najdemo prvo omembo tega

Hodili so namreč peš in so bile zato razdalje drugačne kot danes. Na Planini sami Jožefi Ferjančiči Okoli leta 1800 so Ferjančiči živeli v več hišah: Dolenje 15, Koboli 98 in Gorenja vas 77 in 83. Ko smo rekonstruirali vse takratne družine, smo imeli nemalo težav. Zakaj? V vseh štirih družinah se je mama imenovala Marija. Dve od teh sta bili Mariji Kobal, ena je bila Tronta, za eno pa priimka ne vemo. V treh hišah se je oče imenoval Jožef Ferjančič, v eni pa Marko. In vsi trije Jožefi Ferjančiči so imeli vsak svojega sina – Jožefa Ferjančiča. Leta 1811 tako najdemo dva krsta s povsem enakimi podatki: Leta 1811 se je rodil Jožef, sin Jožefa Ferjančiča in Marije. Kateri je kateri? Hvala Bogu (ja, pi-

Prva omemba priimka Ferjančič iz leta 1629

priimka 16. februarja 1629, ko je bil krščen »Georgiusfiliuslegitimusetnaturalis Marci Feranizhizeteuisuxoris Barbara de Gotzhe«. V prevodu:»Jurij, naravni in zakoniti sin Marka Ferjančiča in njego-

sano z veliko, ker ne gre za Peruna) je takratni duhovnik v knjigo vpisoval tudi hišne številke. In zato smo po nekaj urah lahko ugotovili, kateri Jožef je pra-praded znanega planinskega vinarja Petra Ferjančiča.

Ob spomeniku slikarja Maksima Gasparija

a Uncu pred gostiščem Portus smo se zbrali nekdanji sošolci s soprogami in tedanja učiteljica Radica Pahor iz Idrije. Po kratkem klepetu in pozdravnem nagovoru je besedo in vodenje prevzel zgovoren in dober poznavalec Notranjske Janez Košir, ki je tudi pripravil program srečanja. Najprej smo se pomudili ob spomeniku generala Rudolfa Maistra na Uncu. Z avtobusom smo nadaljevali do naravnega parka Rakov Škocjan, kjer smo si ogledali naravne in kulturne znamenitosti - razvaline cerkve Sv. Kancijana, Tkalca jamo, kraški izvir Kotliči, Mali most. V Cerknici smo si ogledali protiturški

tabor in gotsko cerkev Marijinega rojstva. V panoramski vožnji smo si ogledali Menešije s postankom v Selščku ob spomeniku slikarja Maksima Gasparija, kjer nas je prijazna domačinka pogostila in odžejala z pristnim domačim bezgovim sokom. Pot smo nadaljevali s panoramskim ogledom Cerkniškega jezera. Prijetno srečanje z dobrim vodenjem in lepimi vtisi smo zaključili ob poznem kosilu na turistični kmetiji z dogovorom, da se naslednje leto spet srečamo - nekje na Gorenjskem. Bernard Bučinel

Poroka Jožefa Ferjančiča pri 14. letih. Poročni obred je opravil duhovnik Matija Ferjančič, ki je takrat oskrboval Planino in Dolenje

ve žene Barbare z Goč«. V naslednjih mesecih in letih najdemo še več omemb Ferjančičev na Gočah, kar pomeni, da je mogoče prvotno gnezdo vseh Ferjančičev prav na Gočah ali v okolici. Precej Ferjančičev najdemo tudi na Planini, kamor so verjetno prišli prav z Goč. Planinci so v preteklih stoletjih imeli veliko stikov z ljudmi iz vasi Erzelj, Slap, Lože, Goče, Gaberje, Šmarje, Duplje in Budanje.

14-letni ženin Kot zanimivost pa naj omenimo, da se je eden od treh Jožefov Ferjančičev poročil že pri 14 letih. Na Planini je bila tako leta 1789 poroka14-letnega Jožefa Ferjančiča, doma s Slapa, in19-letne Marije Kobal iz Dolenj. Tino Mamić (profesor zgodovine in sodni izvedenec za rodoslovje)

V prazničnem Decembu vam DDV poravnamo mi! Splošni pogoji so navedeni na spletni strani www.modul-design.si

Latnik 158, 28. november 2014

RAZNO

Peti Terčeljev shod v Srečanja, ki opogumljajo Logu 2014

Društvo Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina – Vipava deluje v okrilju ZD Ajdovščina. Terapevtske skupine, ki se srečujejo enkrat tedensko z namenom rehabilitacije po zaključku zdravljenja, vodi terapevtka Rosana Harej.

Letošnji Terčeljev shod v Logu pri Vipavi smo obhajali 19. oktobra, na dan zaključka izredne sinode o družini.

b 15. uri smo se zbrali na molitveni uri za domovino, ob 16. uri pa je sv. mašo ob somaševanju še petih duhovnikov vodil vicepostulator, g. Bogdan Vidmar. Terčeljeve mašne pesmi je prepeval župnijski pevski zbor Angelski spev z Otlice, pod vodstvom Katarine Vidmar, ki je zbor tudi orgelsko spremljala. Bogdan Vidmar je v zadnjih petih letih raziskoval okoliščine poslednjih zemeljskih dni Filipa Terčelja, zato nam je z naslednjimi besedami predstavil svoje razmišljanje: “Čeprav je v času fašizma gorel za slovenski narod in simpatiziral z NOB, se je Filip Terčelj po vojni, na področju soriške in davške župnije pogumno zavzel za ljudi nemških korenin, ki so bili odvedeni neznano kam, ter za žene in otroke, ki so bili izgnani v Avstrijo. V Škofji

Loki, kjer je bil kaplan, so zmagovalci takoj po vojni mučili in pobijali svoje nasprotnike na škofjeloškem gradu, v Crngrobu ter drugih okoliških moriščih. V vasi Pevno so pobili okoli 250 hrvaških otrok, o čemer slovenska javnost ne ve skoraj nič. Je Filip Terčelj za vse to vedel in se je tudi zaradi teh dejstev odločno opredelil za zatirane?” Pri nagovoru je g. Vidmar še pozval zbrane, naj nam Filip Terčelj odpre oči in ušesa, razveže jezik ter nas opogumi, da si bomo prizadevali za ustvarjanje, ohranjanje in graditev naših družin; pa tudi za veliko človeško družino, ki temelji na pravičnosti, medsebojnem spoštovanju, ljubezni in priznavanju verske svobode. Terčeljev odbor, foto Nadja Ušaj Pregeljc

Študijski krožek risanja

V ponedeljek, 17. novembra 2014, so v terapevtski skupini gostili dolgoletnega odvisnika, ki je zdravljencem ter njihovim svojcem in znancem podelil svojo izkušnjo ozdravitve. fizičnih aktivnostih, ozdravil svoje vzroke zasvojenosti. Odrešitev prekletstva pekla zasvojenosti od drog je v njem počasi prebujala željo po novem življenju. Vsak dan ob branju Nove zaveze Svetega pisma razmišlja in prosi blagoslova za prave odločitve ter delovanje v svojem okolju. Tako se uspešno vključuje v družbo kot terapevt v koprskem in goriškem zaporu, kar ga osebnostno bogati in mu daje moč za življenje. Po iskreni osebni izpovedi so prisotni gostu zastavili veliko vprašanj, srečanje pa zaključili opogumljeni, da je ozdravitev mogoča v veri in lastni aktivnosti. Nadja Pregeljc

erapevtka je uvodoma razlikovala med pozitivno odvisnostjo od stvari, ki nam življenje omogočajo, gradijo in bogatijo, ter negativno zasvojenostjo, kar nas naredi nemočne in nam vzame življenjsko modrost, ki jo sicer z leti pridobimo, v kolikor nas zasvojenost ne ‘požre’. Gost klubskega srečanja je predstavil osebna spoznanja o problemih zasvojenosti, ki niso alkohol, cigarete ali droge, temveč napačen način razmišljanja, pogled na svet, nerazumna dejanja in reakcije. V komuni je počasi, po dolgotrajnih težkih osebnih pogovorih in v različnih

Adventni večeri v spomin na prvo svetovno vojno Že tradicionalni 24. Adventni večeri nosijo letos skupni naslov Fronte: da se ne bi začele in naj se končajo. Z njimi želi organizator Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina obeležiti stoletnico začetka prve svetovne vojne. najboljše slovenske poznavalce tega obdobja - prim. dr. Vasja Klavora. O soški fronti je pri Mohorjevi založbi Celovec izšlo že pet njegovih knjig. V predavanju bo orisal ključne dogodke, ki so pripeljali do fronte na Krasu, in spomnil na nekatera človekoljubna dejanja nasprotnih strani. Knjige o soški fronti bo mogoče kupiti.

temah. Z aktualno temo Demoni me hočejo ločiti od Boga bo obogatil tretji večer. Vsi večeri se začnejo ob 20. uri v Škofijski gimnaziji Vipava. Niko Ličen

AVTOPRALNICA

aslov lanskega druženja je bil 'Risanje malo drugače'. In ker je pri nas vedno vse vsaj malo drugače, se bomo letos ukvarjali s prostorom. Ustvarjali bomo na preprost, vendar izviren način. Pri tem bomo uporabljali nekaj znanj iz likovne teorije, predvsem pa svoj občutek. Postavljeni bomo pred majhne izzive in presenečeni nad sabo in nad svojimi rešitvami. V pozitivnem smislu, seveda! Naslov letošnjega druženja, ki bo

zajemalo 10 srečanj je 'Likovni prostor je ...' Sicer pa za vse udeležence velja: likovno predznanje ni potrebno. Potreben pa je smisel za izzive in za to, da si drznemo. Prijavite se lahko v pisarni Medobčinskega društva prijateljev mladine v Hiši mladih v Palah, na telefonski številki 05 368 91 40 ali 041 490 360 ali po elektronski pošti info@ mdpm-ajdovscina.si. Taša Turk, MDPM Ajdovščin

GO WASHo

rvi večer v četrtek, 27. novembra, nosi naslov Fronta med pomoči potrebnimi in pomoči dajajočimi. Kdo je na kateri strani fronte? Kdo dobiva in kdo daje? Priložnost za nov pogled na skupno pot? To temo nam je predstavila dr. Vanja Kiswarday, po osnovni profesiji defektologinja, ko kot docentka na Pedagoški fakulteti v Kopru poučuje študente predšolske vzgoje in razrednega pouka. Je tudi pomočnica na romanjih bolnikov in invalidov v Lurd. Drugi večer v četrtek, 4. decembra, bo o Fronti med narodi: ne vojnam spregovoril človek, ki ga štejemo med

by Lup

AJDOVŠČINA Goriška cesta 75

(pri tehničnih pregledih Gopet)

Tretji večer v četrtek, 11. decembra, pa bo z nami p. dr. Viljem Lovše, predstojnik skupnosti jezuitov pri Svetem Jožefu na Poljanah v Ljubljani. P. Lovše je voditelj duhovnih vaj, spovednik, ljudski misijonar, duhovni asistent skupine Srce in predavatelj o duhovnem življenju in vzgojnih

BNA A O D SO N IC L A R P AV TO

041 844 152 Lucijan Vovk s.p. Ustje 39 d, 5270 Ajdovščina

RAZNO

22 Veterani zbora Vinko Vodopivec

Klub starih vodopivcev Na martinovanju v Ajdovščini so vodopivci vseh generacij ustanovili svoj klub. Obnoviti želijo ubrano petje, ki je iz primorskih gostiln praktično že izginilo.

Latnik 158, 28. november 2014

Ana Štokelj tokrat v duetu z bratom Pevka Ana Štokelj je izdala novo nagajivo-živahno skladbo ‘Jaz potrebujem te’, ki jo je posnela v duetu z bratom Simonom. To je za mlado pevko prva skladba v duetu, zato se je izida pesmi še posebej veselila.

Aktualna zasedba zbora PAZ Vinko Vodopivec

akoimenovana ameriška generacija pevcev Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec, ki se dobi vsako martinovo, je tokrat medse povabil vse nekdanje in sedanje pevce. Gene-

Vodopivci na strehi zrušenih dvojčkov v New Yorku (WTC)

raciji, ki je ime dobila zaradi gostovanja v Kanadi in Ameriki (1993), so se pridružili še drugi ‘veterani’, saj petje v nekdanji druščini zelo pogrešajo.

Od besed k dejanjem: ustanovili so Klub starih vodopivcev, ki se bo sestajal enkrat mesečno. Dobili se bojo in ‘kašno rekli’. V obeh pomenih te fraze. Po vodopivsko se namreč reče, da ‘bomo kašno rekli’, ko se zapoje. V klub vabijo vse nekdanje člane vodopivske druščine: vsak drugi petek v mesecu v gostilnici pri Fonziju v Ajdovščini (za pošto). Prvo srečanje kluba bo že 12. decembra ob 20. uri. Na martinovanju v Ajdovščini so pevci prepevali krepko čez polnoč. V topli noči pod starim topolom ob pošti je najbolj odmevala priljubljena in nekoč prepovedana Bazovica. Brez nje in brez Žab namreč ameriška generacija težko zdrži. Tino Mamić

bratom sta moči združila ob prepevanju skladbe, ki govori o prijateljstvu in

razumevanju v odnosu med bratom in sestro. »Pesem govori o tem, da si z bratom v vsem nudiva podporo

in se spodbujava tudi takrat, ko gre komu od naju kaj narobe. Zelo sem navdušena, da je moj brat zapel z mano,« skladbo opisuje Ana. Po dobro vrtenih skladbah ‘Midva sva zaljubljena’ in ‘K tebi vleče me srce’ je Ana zopet sodelovala s priznano produkcijo Pancho, o kateri Ana pove: »Sodelovanje je bila tokrat posebna izkušnja, saj smo snemali duet. Veliko smo se nasmejali in hkrati vložili veliko truda v novo super skladbo.« Skladbi lahko prisluhnete na radijskih postajah in internetni strani. am

Srečanje starejše in mlajše generacije v Vipavi Rdeči križ Ajdovščina je letos ponovno organiziral srečanje občanov občine Vipava, starih 80 in več let. Kar 50 starostnikov se je 22. novembra zbralo v Osnovni šoli Draga Bajca Vipava, kjer so skupaj preživeli nekaj kratkočasnih uric. skupnosti se jim je zahvalil tudi podžupan občine Vipava Bogdan Godnič. V imenu RK jih je pozdravila članica območnega odbora Klementina Bizjak. Zbrani so si z veseljem ogledali in prisluhnili nastopom talentiranih učencev osnovne šole. Mladi glasbeniki in plesalci, ki sodelujejo tudi na mednarodnih tekmovanjih, kjer se uvršajo na najvišja mesta, so bili krasna popestritev dopoldneva. Sledilo je sproščeno druženje ob pogostitvi in ostala je želja, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Irena Žgavc

prva jih je pozdravila ravnateljica osnovne šole ga. Alenka Nussdorfer Bizjak, ki se

jim je zahvalila za njihove zgodbe o življenju nekoč, ki jih radi delijo z najmlajšimi. Za njihov prispevek

TRGOVINA ZELENI VRT Vipava Gradiška 13

tel.: 05 / 368 52 36, gsm 041 719 333

JESEN JE NAJUGODNEJŠI ČAS ZA SAJENJE!

Široka ponudba vseh vrst sadnih sadik, tudi sadike kostanja marona, kakija, žižule, asimine, goji jagod, razičnih vrst jagodičevja,...

Vse dobro v letu 2015 vam želi kolektiv Šotori Petre

domači radič

sadike vrtnic v lončku 4,90 € jabolka 0,79€/kg na zaboj krompir 2,50€/10 kg semena sončnic, japonski javorji

AKCIJA

v mesecu DECEMBRU CIPRESA THUJA 'SMARAGD'

urnik: pon-pet 8.30 - 12.00 in 12.30 - 16.30 sobota 8.30 - 12.00

ŠPORT

Latnik 158, 28. november 2014

Pokal Leone – druženje košarkarskega podmladka

V soboto, 22. novembra, se je v športni dvorani OŠ Draga Bajca v Vipavi odvijal prvi turnir za Pokal Leone. Srečali so se najmlajši košarkarji, člani košarkarskih šol Vipavske doline. Tekme so se odvijale v tekmovalnem in športnem vzdušju, za kar so poskrbeli tako igralci kot njihovi starši, ki so v velikem številu športno navijali za svoje otroke. metih, vse z namenom spodbuditi razvoj motoričnih/gibalih sposobnosti otrok. Ponosni pa smo tudi na tiste ‘ta najbolj majhne’. Tu se otroci (prvič) srečajo z žogo in osnovnimi gibanji z njo. Otroci kotalijo žoge naprej-nazaj, levo-desno, odbijajo jih na mestu z obema rokama. Da so treningi zanimivejši, vaditeljici dodata različne pripomočke (obroče, stož-

Foto Alojz Bolčina

o treh urah in pol tekanja za oranžno žogo so bili otroci zadovoljni in bogatejši za izkušnjo druženja, pridobivanja prvih izkušenj z igranjem košarke, pa tudi izkušnjo zmage oziroma poraza. Hvala vsem, ki ste se dogodka udeležili! Košarkarske šole KK Ajdovščina potekajo po osnovnih šolah v ajdovski občini (Ajdovščina, Šturje, Dobravlje, Črniče, Col) in so tudi letos

dobro obiskane. Ker si prizadevamo za razvoj košarke in s tem skrbimo za podmladek, smo se tudi letos pridružili projektu ‘Aktivni smo v vse smeri, migaj z nami tudi ti’, ki ga sofinancirajo Športna zveza Ajdovščina, Občina Ajdovščina in Fundacija za šport. Otroci pod vodstvom strokovno usposobljenih učiteljev – trenerjev spoznavajo osnove košarkarske igre. Treninge si popestrijo s teki štafet, tekmovanji v prostih

Foto Iris Batista

Vipavci jesenki prvaki V soboto je bil za člansko ekipo Nogometnega kluba Fama Vipava prav poseben dan. V Kortah se je igrala odločilna tekma za naslov jesenskega prvaka EPNL – enotne primorske nogometne lige. Po dramatični in izjemno težki tekmi so na koncu Vipavci slavili zmago z rezultatom 3:2 in se okronali z naslovom prvaka.

ipavska ‘lahka konjenica’ je v tej sezoni premagala prav vse svoje nasprotnike, razen ekipe NK Renče, s katero so igrali neodločeno. Očitno je, da je ekipa povsem dozorela in osvojila zmagovalno miselnost. Pozabljeno je tudi razočaranje, ko je ekipa v prejšnji sezoni, prav v zadnjem kolu, zapravila napredovanje v tretjo ligo. Vodstvo kluba in igralci so prepričani,

da se jim napredovanje letos ne more izmuzniti. Na povratku iz Kort so se nogometaši ustavili v novem poslovnem objektu Fama Hrpelje in naslov prvakov proslavili v restavraciji Sergej ter ga zalili z odličnim ‘Faminim’ pivom Sonček! al

ce, vrvi …). Seveda pa ne manjkajo niti koši – saj so vendar v košarkarskem vrtcu! In kaj počnejo košarkarji, ki tekmujejo v ligaških tekmovanjih? Vse rezultate in zanimivosti najdete na spletni strani http://www.kosarkaski-klub-ajdovscina.si/. KK Ajdovščina

Spalni studio Lineaflex Lavričev trg 3, Ajdovščina T: 08 20 56 820 , M: 051 246 062

Info@lineaflex.si, www.vzmetnica.com

Eksponat Postelja AGATA 160x200 635,40 € 190,62 €

GLASBENI ZADETEK LOKAVEC, 29. 11. 2014, 19.00 V

dvorana Edmunda cibeja

DOBRODELNI KONCERT Mogoče vaši bližnji potrebujejo novo

za razvoj zenskega nogometa na Vipavskem V

ležišče, posteljo ali vzglavnik? Razveselite jih in jim poklonite darilni bon v poljubni vrednosti!

Vili Resnik, Ansambel Sembidci in mnogi drugi

Vabljeni vstopnina 5 € Info: 040 383 168 (Bojana), 031 407 981 (Martina)

ZADNJA

Latnik 158, 28. november 2014

Martin je vino na Brjah 'delal' kar tri dni Med številnimi dogajanji, ki mošt pospremijo v vino po vinorodni deželi vipavski, ima posebno mesto martinovanje na Brjah, saj mu namenijo kar tridnevno slavje.

Ž fotoTina Furlan

e nekaj let predstavlja uvod v dogajanje petkov večer z dalmatinskim melosom, pač priljubljeno glasbo in trenutno uspešno tržno nišo. Tokrat je nastopila splitska klapa Šufit in s svojim nastopom krepko presegla zdaj že 'ostarelo', toda pri nas bolj znano klapo Maslina, ki je na Brjah nastopila lani. Splitski pevci, ob zdaj že nepogrešljivi glasbeni spremljavi vseh tržno naravnanih klap, so dokazali, zakaj so kar trikrat zapored zmagali na največjem tekmovanju klap v Omišu. Je pa bilo tokrat pod platneno streho na Brjah opazno manj ljudi kot prejšnja leta. Manjši obisk se zgodil tudi potem v soboto in nedeljo, po ocenah organizatorjev skupno kar za tisoč obiskovalcev – nekaj je prispevalo slabo vreme, nekaj kriza, nekaj ničpromilska

fotoTina Furlan akcija mož v modrem. Kakorkoli, zastavljen program je Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje izpeljalo v celoti, pri čemer je bilo v tako obsežno organizacijo vpeto pol vasi. Sobota

je tudi sicer namenjena mlajši generaciji, letos skupino Bohem, medtem ko je za etnološko bit prireditve in negovanje kulturne dediščine pomembnejša nedelja. Že dopoldne so s konjsko vprego od kmetije do kmetije pobirali mošt, opravilu pa sta se pridružili tudi slovenska vinska kraljica Špela Štokelj ter vipavska vinska kraljica Anja Kodele. Popoldne je zbran mošt blagoslovil domači župnik, iz soda pa je takoj nato, ko je najstarejši član vinogradniškega društva zabil pipo, priteklo rujno vince. V novo sezono so brejska vina (dvajset vzorcev je bilo v pokušini vse dni martinovanja) pospremili še pihalni orkester iz Vrhpolja, oktet Sotočje z napitnicami in posebni gostje, rimski legionarji Teodozijeve vojske. Nancy Vidmar

fotoTina Furlan

Vipavski hram Vinarska cesta 5, VIPAVA Info: 05 365 78 53, restavracijavipavskihram@gmail.com

Prednovoletna sreèanja fotoTina Furlan

SPREJEMAMO REZERVACIJE

info: 040 805 434

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com