Latnik 156 oktober by LATNIK

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Center za razgradnjo vozil

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 17. oktober 2014, številka 156, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Vinski pisci dvigujejo vinsko kulturo

latnik Castrum ad Fluvium Frigidum

Vipavska klet gostila slovenske vinske novinarje

Vipava 1894 je v imenu skupine 36 pridelovalcev vipavskega vinorodnega okoliša gostila okroglo mizo z naslovom ‘Ali znamo s pisanjem vino približati potrošnikom?’, na kateri so sodelovali slovenski vinski novinarji, pisci o vinu in drugi, ki aktivno spremljajo vinsko sceno.

deleženci dogodka so ugotavljali, da je zanimanja za vina vse več, obenem pa vse manj medijskega prostora in posluha za predstavljanje tovrstnih vsebin javnosti. So si bili pa enotni v oceni, da pisanje o vinu ni enostavno poslanstvo. Zahteva poglobljeno znanje o vinu, zaznavanje trendov in ustvarjanje širših zgodb, ki vino povežejo v celoto in ga s tem približajo potrošnikom. Vloga vinskih piscev je torej izobraževanje bralcev in s tem dvigovanje vinske kulture. Sodelujoči na okrogli mizi mag. Darja Zemljič, Staša Cafuta Trček, odgovorna urednica spletnega bloga »Thethirdwine«, Jože Rozman, , Tomaž Sršen,. Jože Rozman, vinski publicist, sodelavec revije Vino in Slov-

enskih novic, je na okrogli mizi predstavil, kako se je pisanje o vinu v preteklosti spreminjalo v smeri bralcem prijaznega predstavljanja, pri čemer še zmeraj ohranja izobraževalno in strokovno vlogo. Izpostavil je, da je dolžnost piscev doslednost in iskrenost pisanja, ki vključuje tudi kritiko. Darja Zemljič, vinska publicistka in novinarka Kmečkega glasu, je poudarila pomen dobrega poznavanja vsebine, ki vključuje delo na terenu, pri tem pa izpostavila izobraževalno vlogo stroke. Naloga piscev o vinu je po njenem mnenju zaznavanje trendov, ki jih preko pisanja prenašajo bralcem, ter razvoj vinske kulture in kulture uživanja v vinu. Tomaž Sršen, odgovorni urednik revije Dolce Vita, je ob tem dodal, da je vpetost vina v zgod-

be tista formula, ki bo pritegnila tudi zahtevnejše bralce, obenem pa bodo pozornost bralcev pritegnile predvsem koristne informacije o tem, kje, kdaj, kako vino pravilno servirati. Thethirdwine je nastal v slovenskem medijskem prostoru kot neodvisen vinski blog, ki kot protiutež tradicionalnim medijem ustvarja novo obliko medija z odkritimi komentarji. Urednica bloga Staša Cafuta Trček je poudarila, da je pri pisanju o vinu veliko odvisno od samoiniciative novinarjev, koliko vlagajo v svoje znanje in kako ga uporabljajo. Udeležence okrogle mize je v imenu skupine pridelovalcev vinorodnega okoliša Vipa-

Dogodka se je udeležila tudi novopečena vipavska vinska kraljica Anja Kodele, ki vidi poslanstvo promocije vina predvsem v njegovem umeščanju v regijo, kjer je nastal, in s tem promocijo celotne vinske destinacije. Okrogla miza o vinski publicistiki predstavlja že tretji dogodek v nizu predvidenih desetih, ki jih v letošnjih jesenskih mesecih organizira Vipava 1894 v imenu skupine 36 pridelovalcev vinorodnega okoliša Vipava. Skupaj so namreč uspeli s kandidaturo na razpisu za ukrep 133 (triletni projekt informiranja in pospeševanja prodaje vin skupine proizvajalcev vinorodnega okoliša Vipava za kakovostna in

va uvodoma pozdravil Boris Jež, predsednik uprave Vipava 1894, na okrogli mizi pa sta sodelovala še Uroš Bolčina, glavni enolog vinske kleti Vipava 1894, in Igor Černčec, direktor prodaje. Bolčina v slovenskem medijskem prostoru pogreša več pozornosti različnim mnenjem ter dodaja, da je vino še neizkoriščena niša tudi za najbolj brane medije. Igor Černčec je ob tem povedal, da so tudi dobronamerne kritike v medijih dobrodošle, saj nakažejo prostor izboljšav: »V Vipavi 1894 smo s prenovo blagovne znamke in okusov zagotovo kreirali dodano vrednost za samo vinsko klet in za vipavsko regijo. Naš cilj je s prenovo prepričati slovensko javnost, obenem pa prodreti tudi v tujino.«

vrhunska vina zaščitenega geografskega porekla). Vrednost projekta, znaša 342.000 evrov, od česar Republika Slovenija in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispevata 70 odstotkov. Glavni cilji dogodkov, ki so namenjeni različnim javnostim, so informiranje o vinorodnem okolišu Vipava in pomenu shem kakovosti v pridelavi vina, promocija kakovostnih in vrhunskih vin ZGP okoliša Vipava ter dvigovanje prepoznavnosti in ugleda vipavske regije kot vinorodnega okoliša in turistične destinacije. rl

Ajdovščina je zelo zanimiv kraj. V preteklih državah so tu ljudje razvili industrijo, na katero bi bili tudi v današnjih modernih časih lahko ponosni. Kmetije z doma pridelanimi surovinami za prehransko industrijo, domač les in pohištvena industrija in kot se spodobi za zraven še kovinarstvo, gradbeništvo in tekstilna industrija. Osamosvojitev Slovenije Ajdovščini ni prinesla težav, ki bi jih pričakovali zaradi izgube glavnih trgov. Domači, delavni ljudje so večino industrije potegnili naprej. Nismo se pa znali upreti politiki plenjenja, ki je žal porušila prihodnost utrdbe ob mrzli reki. Ajdovščina ni znala preprečiti tajkunizacije svoje industrije. Tako je po naših sončnih krajih zavela preveč hladna prihodnost. Predvsem za mlade. Zaradi napačnih odločitev v preteklosti jim je ukradena prihodnost. Zato, dragi gospod župan Poljšak: v preteklosti sem vas podpiral. Z vsem dolžnim spoštovanjem do vsega dobrega, kar ste pustili v teh krajih, bile pa so tudi napake, mislim, da je čas za spremembe. Pustimo mladim, da si sami uredijo prihodnost, ki jim je ukradena. Brez svetle prihodnosti mladih, tudi starejši ne bodo mogli v miru in zasluženo užiti svoje starosti. Erik Brecelj

VOLITVE

Zavezan Ajdovscini

Latnik 156, 17. oktober 2014

Tadej Beocanin

kandidat za zupana obcine Ajdovscina

Obljubim … … tristo novih trajnih delovnih mest - podjetniški inkubator - novo javno podjetje: lesna biomasa - subvencije direktnih zaposlitev podjetnikom - evropska institucija v Podreccovi upravni stavbi Primorja - investitorji za ponovni zagon prostih proizvodnih kapacitet (tovarna Lipa in druge kapacitete) … urbano prenovo mesta Ajdovščina - vsebinska in urbanistična prenova Lavričevega trga in grajskega obzidja s širšo okolico - tri nova krožišča na Goriški cesti - ureditev površin za šport in rekreacijo - mostovi in brvi čez Lokavšček in Hubelj - kolesarske steze … devetdeset novih stanovanj za neprofitni najem ali odkup - neprofitni občinski stanovanjski sklad - trideset vrstnih hiš - trideset stanovanj - obnova tridesetih bivalnih enot v zapuščenih hišah po vaseh … razvoj turizma na podeželju, dediščinskega ter adrenalinskega in športnega turizma - oblikovanje skupne turistične ponudbe Vipavske doline in Gore: rimska in tehniška dediščina, vino in kulinarika, burja in neštete možnosti za gibanje v naravi - trg Vipavske doline - turistična infrastruktura (interaktivne turistične točke in poti, nove nočitvene kapacitete, kolesarske poti, ureditev vzletišč na Gori, ureditev poti za pohodnike, kolesarje, tekače na smučeh ter konjenike) - kamp ob reki Vipavi … razvoj kulture, športa in društvenih dejavnosti - Ajdovščina v maju ter drugi glasbeni in kulinarični festivali - povečanje podpore športnim, kulturnim, mladinskim, gasilskim, upokojenskim in drugim društvom - kulturni center in glasbena šola - trim steza, kolesarske poti - ureditev območja Pal v športno – mladinski center (skakalnica, proga za kolesarje …) … razvoj kmetijstva - namakalni sistemi - zavarovanje obdelovalnih površin pred naravnimi nesrečami (poplave, toča) - pridelovalno – prodajna veriga ekološko pridelane zelenjave in sadja … transparenten in demokratičen način dela - oblikovanje skupne vizije občine Ajdovščina do leta 2025 s Strategijo razvoja občine - projektna koalicija v občinskem svetu - transparentna in demokratična priprava aktov in predpisov - občinska uprava kot kvaliteten servis občankam in občanom - polna podpora pobudam občank in občanov - večja vloga krajevnih skupnosti - posvetovalna telesa strokovnjakov na področjih gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, turizma, družbeno-kulturnih in društvenih dejavnosti - participativni proračun od leta 2017, ko občanke in občani sami razporedijo del denarja v občinskem proračunu - zlato pravilo: enemu občinskemu evru za investicije dodati en evro iz Evrope ali države

Kar smo zapisali, bomo naredili. Vabljeni na volitve!

Sodoben.

Latnik 156, 17. oktober 2014

VOLITVE

Utrinki iz kampanje Spoštovane občanke in občani, hvala za izkazano podporo v prvem krogu županskih volitev. Vabim vas, da se udeležite tudi volitev v nedeljo in oddate svoj glas zame. To bo glas za sodelovanje, povezovanje in delo v dobro vseh nas. Tadej

Vabim vas, da z mano preživite tudi zadnji večer voline kampanje. Srečanje z glasbo, golažem in kozarčkom domačega bo v petek ob 19. uri pred kavarno Ave na placu. Se vidimo!

VOLITVE

Zahvala ob zmagi na volitvah v občinski svet Občine Ajdovščina

OO NSi Ajdovščina in županska kandidatka Nadja Ušaj Pregeljc se zahvaljujemo volivkam in volivcem za glasove, ki so NSi – krščanske demokrate uvrstili na 2. mesto med strankami in listami; to pomeni 4 svetnike v občinskem svetu občine Ajdovščina. Zahvaljujemo se vsem kandidatom za razpoložljivost na listah NSi, članom in simpatizerjem stranke za pomoč na terenu; predsednici Ljudmili Novak, državnozborskima poslancema Jerneju Vrtovcu in Mateju Toninu, evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu ter tajništvu stranke za podpore in spremljanje v volilni kampanji.

ODGOVOR ZA PRIHODNOST.

Še naprej si bomo prizadevali za napredek in blaginjo naše občine. Računamo na Vašo podporo in sodelovanje tudi v prihodnje, da dosežemo zastavljene cilje in uresničimo realne programe. Slogana »Blizu ljudem« in »Odgovori za prihodnost« bosta naši vodili tudi v prihodnje, da bi naša občina postala prepoznavna in občanom prijazna. Naročnik: Nova Slovenija

Zaveza za prihodnost Več kot 1000 glasov pomeni za Čavence in zame veliko zavezo za prihodnost. Iskrena hvala! Čeprav je bilo glasov manj, kot smo pričakovali, je to vendarle jasen signal ljudi, da si želijo sprememb; predvsem pa obračun s korupcijo. Vaše zaupanje nam je v čast in ponos. Ti glasovi za nas pomenijo zavezo za prihodnost, zato se Vam ne bomo izneverili. V novem občinskem svetu bo Marija Trošt podpirala vse dobre projekte in zavračala vse slabe. Ne glede na to, kdo bo predlog podal. To držo Čaven obljublja od začetka. Nadaljevali bomo tudi z Večeri pod Čavnom in z drugimi dejavnosti. Vse v želji, da (p)ostanemo ponosni ljudje pod Čavnom. Ne pozabimo, skupaj smo močnejši! Tino Mamić

Dragi vsi. Najprej zahvala vsem, ki ste zavestno volili za mene in našo listo. Hvala tudi tistim, ki ste pomotoma volili za mene in našo listo.Hvala tudi vsem vam, ki ste zavestno volili za katerokoli drugo stranko oz. listo. Hvala vsem, ki ste šli na volišča, pa za kogarkoli ste že volili. Vi ste tisti, ki se zavedate, da si sami krojimo svojo usodo, kako bomo imeli urejeno dvorišče, hišo, okolico ... Več Zaupajte nam vaš glas, ker: kot polovica je namreč takih, ki Velikonja jih ne zanima nič v zvezi Goran ZA SVOJE OTROKE BOMO s politiko, ne gredo na volitve, vendar potem kričijo za pa župana • Povečali kapacitete vrtcev • Dogradili osnovno šolo s telovadnico marsikaj, čeprav nimajo pravice. • Ustanovili »skupinski inkubator« za razvijanje idej mladih – valilnico novih podjetij pod mentorstvom strokovnjakov • Severozahodni del Ajdovščine bomo uredili v športno rekreacijski center. Združili avtomobilizem, kolesarstvo, padalstvo, pohodništvo, tek in ga postavili na evropsko raven Žal smo bili za te volitve malo prikrajšani zaradi višje • Pospešili druge projekte, ki so že v nastajanju in pomagali mladim v izpeljavi le-teh • Pomagali društvom in organizacijam pri izpeljavi svojih projektov in jihsile. navdihnitiAmpak, za nove predstavili smo se, povedali smo, kdo in • Uredili zastonj WI-FI po celi Ajdovščini in okolici kaj smo. Povemo pa vam še to - računajte na nas tudi v ZA SVOJE STARŠE BOMO • Vsem upokojencem, ki so starejši od 68 let in imajo penzijo nižjo od 350 €, bo občina subvencionirala življenjske stroške do višine 100€ prihodnje! • Pomagali društvom pri svojih aktivnostih, jih povezali in njihove aktivnosti pospeševali • Zgradili ali obnovili večnamenski prostor ZaMalidrugi volitev pa gre naš glas g. Tadeju • Uredili e-socialo, skrb starejših ljudi in oskrbo občanov na domu, sistem Princ rdeča krog tipka, združili že obstoječe podobne projekte ZASE BOMO Beočaninu. Mislimo, da sta njegov program in • Prevetrili občinsko lastnino in jo ponudili pod subvencioniranimi pogoji podjetjem iz drugih občin in držav, ki imajo tendenco širjenja • Pospešeno pričeli s črpanjem državnih in evropskih sredstev za izpeljavo projektovrazvoja Ajdovščine zelo podobna našima. Ta vizija • Odpirali možnosti za nova delovna mesta s področja turizma, kmetijstva, ekologije • Spodbudili privatno iniciativo za razvoj malega in srednjega podjetništva kompatibilnost pa zasluži našo podporo, zato bomo 19. • Ustanovili značko »VIPAVSKO«, jo spromovirali in v njo aktivno vključili kmetije in ostale zainteresirane – projekt prof.Bogataja • Ustanovili distribucijski center »VIPAVSKO« s prostorom za šolanje, lastno promocijsko-prodajno službo, prireditveni prostor oktobra obkrožili ime Tadej Beočanin in pozivamo vse Združili dosedanje projekte v enega in ga razširili • Ustanovili značko »CASTRUM at Fluvium Frigidum«, jo spromovirali in v njo aktivno vključili društva, da izpeljejo značko na visoko raven interesantne turistične destinacije • Vsako vas posebej vključili v mednarodne povezave in z »zgodbo« vasivolivke privabili agroturizem in volivce, da storijo enako. • V vsaki vasi in v Ajdovščini ustanovili t.i. »RAZTROSENI HOTEL« Goran Velikonja ZA SVOJO HIŠO BOMO

• • • • • • •

Latnik 156, 17. oktober 2014

Prevetrili občinsko upravo, ki MORA postati prijaznejša ljudem Uredili Ajdovščino – center z okolico, ker je to ogledalo vsakega mesta, zgradili kolesarske in sprehajalne poti Ustanovili svete vseh KS, upopštevali njihove predloge in jih obveščali o dogajanju na občini. Na ta način zagotovili transparentnost občine Uredili stara vaška jedra in jim vdahnili »dušo« Zgradili stanovanja za mlade družine in se dogovorili z ministrstvom za obrambo za uporabo njihovih v te namene Zgradili kulturni dom z glasbeno šolo Uredili objekte za izpeljavo projekta »Castrum ad...« in jih vključili v že narejene projekte (pot k fužinam, center Pale, izvir Hublja ...)

Volivkam in volivcem, ki ste mi omogočili, da Vas zastopam v občinskem svetu, se za izkazano zaupanje zahvaljujem. Prav tako gre iskrena zahvala ostalim kandidatom na listi SD. Pripomogli ste k izrednemu uspehu stranke na lokalnih volitvah ter dokazali da smo zmagovalna ekipa. Še posebej pa bi se rada zahvalila Branku Štoru, s katerim sva si zamenjala mesto v občinskem svetu zaradi napake, za katero nisva bila kriva sama. Branc, v čast mi je biti v ekipi s tabo! Drage volivke, dragi volivci, v nedeljo se v čim večjem številu udeležite volitev ter oddajte svoj glas za Tadeja Beočanina, za zmagovalno ekipo, za spremembe, ki jih Ajdovščina nujno potrebuje. Polonca Volk Povežimo Primorsko - Povežimo Slovenijo

ZA SVOJO OKOLICO BOMO • Prizadevali si najti rešitev s sosednjimi občinami o skupnem odlagališču za smeti • Začeli aktivnosti za izpeljavo inovativnega projekta podzemnega akumulacijskega namakalnega jezera • Uredili zaščite prometnih povezav med kraji, ki so preobremenjene z burjo • Uredili izkoriščanje alternativnih virov energij za ogrevanje in hlajenje za vse javne institucije (biomasa...) • Prevetrili, sprejeli ali popravili občinske odloke za ohranitev zelene doline, ohranitev obdelovalne površine • Začeli z urejanjem struge reke Vipave in jo postavili na višjo raven turističnega interesa

Spoštovane občanke, cenjeni občani Na letošnjih lokalnih volitvah v občini Ajdovščina smo zmagali SD – Socialni demokrati. Kot edina stranka smo osvojili pet svetniških mest, torej dve mesti več kot leta 2010. Vsem našim volivkam in volivcem izrekamo iskreno zahvalo za izkazano zaupanje. To zaupanje vzamemo kot obvezo za še bolj predano in vztrajno delo v dobro vseh občank in občanov naše občine. Ob tem čestitamo tudi vsem ostalim strankam, ki so osvojile mandate v občinskem svetu. Veselimo se tvornega sodelovanja z vsemi, v t.i. projektni koaliciji, katere osnova bo naš smeli program, ki ga pooseblja naš kandidat za župana Tadej Beočanin. Seveda je za spremembo v načinu dela občine, občinskega sveta izredno pomembna tudi zmaga našega kandidata Tadeja Beočanina, zato pozivamo vse naše člane, simpatizerje, volivke in volivce da se udeležijo nedeljskega drugega kroga in s svojim glasom, ne samo pripomorejo, pač pa da ustvarijo potrebno spremembo. Koliko zmore bivša občinska politika, smo že videli. Priložnost moramo dati sodobnosti, koordiniranemu in povezanemu delu s sosedi in državo. Občina je v velikem zaostanku in prav vsi moramo stopiti skupaj in prav vsak mora in zmore pomagati naši lokalni skupnosti. Že videne delitve na koalicije in opozicije, na naše in vaše, manjšajo sposobnost preživetja in razvoja skupnosti. Prepričani smo, da bodo tudi tisti, ki morda sedaj v projektno koalicijo dvomijo, čez čas spoznali pravo moč le-te in da bodo po svojih močeh, na projektih, ki jih bodo vzeli za svoje, sodelovali. Mi bomo na svojih obljubah namreč vztrajali in jih izpolnili. OO SD – Socialni demokrati Ajdovščina

Kazimir Čebron - zahvala Najprej bi se rad zahvalil prav vsaki volivki in vsakemu volivcu posebej za oddani glas na volitvah. Vaša volja je pripeljala do tega, da imamo Brejci zopet mandat v občinskem svetu občine Ajdovščina. Veseli me, da smo skupaj zmogli toliko razsodnosti, ki smo jo za ta mandat nujno potrebovali. Vaša volja mi pomeni veliko spodbudo in tudi zavezo po nadaljnjem predanem delu v dobrobit vasi in cele občine. Še posebej bi se zahvalil tudi kandidatkam in kandidatom naše stranke v peti volilni enoti: Marceli Čermelj iz Kamenj, Mojci Volk iz Dobravelj, Dejanu Pišotu iz Sela in Radu Jejčič iz Vrtovina. Tovarišici in tovariša, brez vas bi nam ne uspelo. A sedaj smo šele na pol poti. Naprošam vas, da se nedeljskih volitev udeležite v čim večjem številu in da oddate svoj glas Tadeju Beočaninu. V obratnem primeru sprememb ne bo. Še enkrat hvala in toplo vabljeni na volitve !

Latnik 156, 17. oktober 2014

VOLITVE

Premiki v ajdovskem Se obeta poligon varne vožnje? občinskem svetu Minister za obrambo na obisku

V ponedeljek, 13. oktobra, se je na povabilo kandidata za župana Tadeja Beočanina v Ajdovščini, v Domu krajanov, s predstavniki gasilcev, civilne zaščite in reševanja, sestal minister za obrambo Republike Slovenije Janko Veber.

nedeljo, 5. oktobra, smo volili tudi predstavnike strank in list, ki bodo štiri leta s svojimi predstavniki zasedali najvišji občinski organ in sicer 26 članski Občinski svet. In kaj nam povejo rezultati ? Prišlo je do velikih sprememb, saj je svoj mandat uspelo ponoviti zgolj enajstim od šestindvajsetih svetnikov. Stranke in liste, ki so sestavljale dosedanjo Poljšakovo koalicijo, so izgubile 6 od 15-ih mest. Pri svojem številu mandatov je ostala županova NSD (Narodna stranka dela), saj je zadržala dve svetniški mesti. Ob Igorju Česniku, ki je že večletna svetniška stalnica, bo sedel vstajnik iz Vrtovina, Vilko Brus. Za ZZP - Zvezo za primorsko bosta v svetu sedela povratnik Aleksander Lemut ter prestopnik Ivan Krašna iz Budanj, ki je pred volitvami prestopil iz SLS (ki je tako ostala brez mandata) k ZZP. Desus je izgubil eno svetniško mesto in padel s treh svetnikov na dva. Tako se je svetniška trojica Vidrih, Vidmar, Kreševec skrčila na dvojico Vidmar, Kreševec. Enako se je zgodilo listi Srce. Namesto Zelinška iz Batuj, ki ni kandidiral, je postal novi svetnik Ivan Vodopivec, Matjaž Bajec s Cola je svoj mandat ponovil, Vales iz Gaberij pa je izpadel. Verjetno sedaj vodstva omenjenih strank analizirajo, zakaj je padla podpora njihovim strankam, v LDS-u, ki ga je zastopal Anton Žagar, in Zaresu (Suzana Krašna) pa to najbrž že vedo, saj omenjeni stranki nista vložili svojih kandidatnih list. Tudi Lista obrti in podjetništva, ki je bila del Poljšakove koalicije, je

izgubila en mandat iz dveh na enega. Njene barve bo še naprej zastopal Igor Furlan iz Sela. In kaj se je zgodilo s strankami, ki so zadnja štiri leta sedele v opoziciji ? Dosedaj najmočnejša stranka SDS je zdrsnila s prvega mesta na tretje, saj je osvojila prej šest, sedaj štiri mandate; Alojz Klemenčič iz Stomaža in Valentin Krtelj iz Ajdovščine sta mandat ponovila in bosta delala družbo novincema Mateju Furlanu iz Kožmanov ter Jožetu Tratniku s Cola. Dosedanji svetnik Marjan Božič iz Žapuž ni kandidiral, kakor tudi ni kandidirala dosedanja svetnica Sonja Žgavc iz Ajdovščine. Mandata nista ponovila svetnika Radovan Štor iz Velikih Žabelj ter Josip Troha iz Lokavca. Svoj rezultat je podvojila NSi - Nova Slovenija, saj ima sedaj štiri mandate. Dosedanjemu svetniku Dušanu Mikužu iz Višenj se bodo pridružili povratnik Miran Gregorc iz Ajdovščine ter novinca Boris Šapla iz Šturij ter Mateja Jerkič s Ceste. Zmagovalka volitev je SD - Socialni demokrati, ki so pridobili dva sedeža. Iz tri na pet. Kakor dosedaj bosta skupaj sedela Kazimir Čebron z Brij in Mitja Tripković iz Ajdovščine, barve SD-ja pa bodo branili še trije novinci: Polonca Volk iz Plač, Bogdan Slokar iz Lokavca ter Andraž Mavrič iz Ajdovščine. Dosedanji tretji svetnik SD-ja Tadej Beočanin ni kandidiral za svetniško mesto, saj verjame da bo zmagal v županski tekmi. In kdo so novinke v občinskem svetu? Poleg svetnice ZL - Združene levice Nine Štrancar iz Ajdovščine še Marija Trošt iz Liste Čaven. Dober rezultat je dosegla tudi SMC - Stranka Mira Cerarja. Dva mandata sta zasedla Vesna Uršič in Jordan Polanc, oba iz Ajdovščine. V Občinski svet se niso uvrstile PS Pozitivna Slovenija, Slovenija za vedno, dijaško - študentska Lista prihodnosti ter, kot že rečeno, SLS - Slovenska ljudska stranka. mp

ajprej je minister orisal razmere na področju varnosti, kakor tudi sistem zaščite in reševanja v državi. Poznal je razmere v Vipavski dolini, saj je dejal, da poleg potresnih, poplavnih in viharnih nevarnosti našo dolino ogrožajo tudi plazovi in neeksplodi-

jski reševalni center na letališču, za katerega je državni sekretar MORSa, bivši podžupan Ajdovščine Miloš Bizjak (SD) dejal, da ni nujno, da je projekt, po katerem bi se aj-

rana ubojna sredstva. Predstavniki gasilnih društev, poklicne gasilske enote, CZ in letališča so predstavili svoje težave, potrebe in želje. Tako je zopet prišel na dnevni red regi-

dovska policija in gasilci preselili v nove stavbe na letališču, definitivno mrtev. Ena stavba v ta namen namreč tam že stoji in to logistični center civilne zaščite, za katero pa so

Na ogledu Mlinotesta

upanski kandidat Tadej Beočanin se je v torek, 14. oktobra, prišel zahvalit predsedniku uprave Mlinotesta d.d. Davidu Nabergoju za izkazano javno podporo v Latniku pred lokalnimi volitvami. »Gospodarstvo in delovna mesta morajo biti na prvem mestu. Šele ko nekaj ustvarimo, lahko delimo!« je poudaril Nabergoj ter ga povabil na ogled proizvodnje skozi testeninko, tortelinko, proizvodnjo kruha, krofov, vlečenega testa. Mlinotest je ob stalnem vlaganju v tehnologijo in posodobitve mod-

se navzoči strinjali, da je premalo v uporabi predvsem za učne namene in da bodo to dejstvo v kratkem popravili. Spomnimo, če se omenjeni policiji in gasilcem na letališču doda še carinska pisarna in oddelek prve pomoči, lahko ajdovsko letališče postane mednarodno letališče, kar bi nedvomno spodbudilo razvoj gospodarstva in turizma v dolini. K temu bi nedvomno pripomogel tudi poligon varne vožnje, za katerega na zemljišču Ministrstva za obrambo nad letališčem proti Lokavcu že obstajajo načrti. »Ne vidim ovir, zakaj država ne bi pomagala občinam,« je dejal minister Veber, ki je bil tudi sam župan Kočevja tri mandate. Kandidat za župana občine Ajdovščina Tadej Beočanin pa je zaključil: »Naša želja je zagnati investicijske projekte

na več področjih, pri tem se bomo prav gotovo ozirali tudi na evropska sredstva ter več in bolje sodelovali z državnimi organi kot dosedaj.« mt

erno, produktivno podjetje in edino od včasih velikih ajdovskih podjetij, ki je preživelo lastninjenje tako, da je ostalo v domači lasti. »Naš program na prvo mesto postavlja prav delovna mesta,« je dejal Tadej Beočanin. »Zato si bomo prizadevali, da se že obstoječa ohranijo, so pa krvavo potrebna tudi nova, predvsem na področjih, kjer bi svojo izobrazbo in znanje lahko izkoristili čakajoči na zaposlitev,« je ogled navdušeno zaključil Tadej. mt

DOGODKI

Latnik 156, 17. oktober 2014

Za nami je Teden otroka 2014, pred nami jesenske počitnice

33. spominski pohod na Golake

Pestro dogajanje v tednu otroka je za nami, vrsta ustvarjalnih, glasbenih in gibalnih delavnic dokumentirana, oči sodelavcev Medobčinskega društva prijateljev mladine v Ajdovščini pa so že uprte v prihodnost – pripravljamo dejavnosti, s katerimi se bomo z otroci kratkočasili v času krompirjevih počitnic.

Prva oktobrska nedelja je za ajdovske planince in druge pohodnike že več desetletij rezervirana za pohod na Golake. Tudi letos ni bilo drugače, vendar je bil letošnji pohod izjemen. Izstopal je v dveh stvareh - po čudovitem jesenskem vremenu in po številu pohodnikov.

reme je bilo podarjeno. Narava se je želela oddolžiti za mokro poletje. Čas je že pobarval listje na bukvah in macesni so spremenili barvo. Iztokova koča pod Golaki pa se je že v zgodnjih urah sončila v jesenskem soncu. To je gotovo izjema, kajti pohod na Golake je bil pogosto moker. Izjema je bilo tudi število pohodnikov. Veliko nas je bilo, od vsepovsod, tudi iz sosednjih držav. Vrh Malega Golaka, to je 1495 m visoko, se je skrival v zastavi, ki jo je od časa do časa pretrgalo sonce. Sončni Piran je vabil k ustvarjanju

evetošolce v Dobravljah smo že v septembru postavili pred izziv, v katerem so se preizkusili v skupinskem delu in sodelovanju in se spopadli s preživetjem v puščavi. Dejan Štemberger iz Hiše Sadeži družbe Vipava je poleg te izjemne delavnice pripravil še več glasbenih delavnic

bo tvoj’ z rajanjem pridružili tudi otroci. Na likovni ex tempore smo se odpravili na obalo. Slikoviti Piran nas je pričakal obsijan s soncem in kar vabil k ustvarjanju. Svinčniki, pasteli, tempere, predvsem pa obilo domišljije so pričarali vrsto del, na katerih so otroci in mladostni-

izjemen animator predstavil poklic peka, zdravnika in poštarja in na koncu skupaj z otroki ugotovil, da je čisto vsak poklic po svoje lep. Teden otroka se je iztekel, naše delovanje pa je uprto naprej. Med jesenskimi počitnicami bomo skupaj z MC Hiša mladih ponudili brezplačno celodnevno varstvo otrok – varstvo bo ob predhodni prijavi možno od 7:00 ure do 16:00 ure. Za doplačilo bo na voljo kosilo (3,5 eur) ali pa kar trije obroki – zajtrk, kosilo in malica (5 eur). Skupaj s pridnimi prostovoljci bomo počitnice obogatili z ustvarjalnimi in športnimi delavnicami, slednje bodo potekale v sklopu programa ‘Hura, prosti čas – jesenske počitnice’. Ustvarjalne delavnice bodo 27. in 28. oktobra v okviru projekta ‘Ustvarjam, torej sem’ potekale tudi v dvorani KS Gojače Malovše – vabljeni!

Takrat se je odprl širok razgled. V jesenskih barvah se je bleščalo Cerkljansko, Nanos, Kucelj in Čaven, pod nami se je odpirala Vipavska dolina in Kras na drugi strani. Alpe s Triglavom so bile že pobeljene. Pohodniki so vztrajno premagovali vzpetine, se veselili svojih dosežkov in poklepetali z znanci o tem in onem. Gostoljubje v Iztokovi koči je bilo zaključek čudovitega dne. Irena Šinkovec

Knjižni kotiček v Pristanu Knjige so prijateljice, ki nikoli ne razočarajo. So večne, zabavne, tolažeče, zaupne, iskrive in vedno na voljo. Popeljejo nas v svet domišljije, kjer ni nikoli dolgčas. Čeprav knjige na splošno v današnjem času izrivajo modernejši mediji, zlasti pri starejših ne izgubljajo pomena. V Centru starejših Pristan smo v sredo, 15. oktobra, proslavili odprtje novega prostora, posvečenega prav knjigam.

redili smo prijeten kotiček, kjer si bodo stanovalci lahko izbrali knjigo, prebirali revije, poklepetali s sostanovalci,

Srečanja, ki potekajo v sodelovanju z Lavričevo knjižnico iz Ajdovščine, že skoraj od začetka delovanja Centra starejših Pristan, vodi Zdenka

se sproščali na masažnih stolih in se prepustili pisanim besedam, da jih odnesejo v svoj čarobni svet. Da se knjižne police pridno polnijo, gre zahvala številnim posameznikom, ki so podarili zanimive knjige in revije. Nov družabni prostor je opremljen z računalnikom z dostopom do interneta, v njem pa bodo potekale tudi razstave ročnih del stanovalcev. Približno enkrat mesečno bo v knjižnici še posebej živahno, ko bodo na vrsti Bralne urice.

Žigon. Bralne urice so namenjene vsem stanovalcem Pristana, ki so ljubitelji dobrih knjig, zlasti pa tistim, ki težje berejo in jim je knjiga zaradi zdravstvenih razlogov težje dostopna. Skupno branje in pogovor poglablja medsebojne odnose, nas ohranja duševno sveže in omogoča kvalitetno preživljanje prostega časa. Mojca Trdan

Nagajive škatle znanja

‘Tolkala sveta’, s katerimi je obiskal in navdušil skupine otrok v Podkraju, Lokavcu in na Gočah. Pod vodstvom Željke Černjavski iz Hiše Sadeži družbe Vipava so čudovite in barvite jesenske slike ustvarjali otroci v Vipavskem Križu, Taša Turk pa je otroke v Črničah, Ajdovščini in na Colu izzvala z delavnico ‘Nagajiva škatla znanja’. Ustvarjanju so otroci dodajali znanja različnih predmetov in iz čisto navadnih škatel za čevlje ustvarjali tridimenzionalne umetnine. Za zabavno razgibavanje otrok v Podnanosu, na Otlici in v otroškem vrtcu Ajdovščina sta poskrbeli zvezdici Stella in Star, saj so se njunemu nasvetu ‘Pleši, igraj, poj in ves svet

ki ustvarjalno prikazali otroško razigranost in ustvarjalnost, mi pa jih bomo prikazali na razstavi, ki bo postavljena v Mercator centru v Ajdovščini. Aleksandar Blaževski, EVS prostovoljec, ki prihaja iz Makedonije, je z ‘Makedonskimi uricami’ obiskal otroke v Vrtovinu, v Lavričevi knjižnici pa pripovedoval pravljice o Kraljeviču Marku. Papirno lutko pogumnega junaka na konju pa so si otroci lahko na koncu tudi sami izdelali in odnesli domov. Dogajanje v Tednu otroka je popestril še Sten Vilar, Studio Anima Gledališče, s predstavo ‘Ko bom velik, bom...’, ki jo je donirala Pošta Slovenije. Na zelo zabaven način je

Ko otroci ustvarjajo v prostoru

Prijave že sprejemamo v pisarni MDPM Ajdovščina v MC Hiša mladih in po telefonu 05 368 91 40 in 031 490 360 v času uradnih ur, ali na info@mdpm-ajdovscina.si. Prijavite se lahko tudi v Mladinskem centru Hiša mladih, na telefon 05 368 93 83 ali na info@mc-hisamladih.si. Gordana Maroh, MDPM Ajdovščina

Latnik 156, 17. oktober 2014

DOGODKI

Kristina Rutar v Lični hiši Tečaj prve pomoči na Lozicah Sobotno odprtje razstave, pete v nizu šestih letošnjih načrtovanih razstav v galeriji Lična hiša, nam je postreglo s prefinjenostjo ustvarjanja v keramiki in grafiki avtorice Kristine Rutar.

lada umetnica, diplomantka na Oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Kristina Rutar svoje umetniško delo snuje na raziskovanju med vrtenino in skulpturo. Posveča se raziskovanju možnosti, ki jih vreteno ponuja kot pripomoček za likovno izražanje. Rdeča nit njenih del je likovno komponiranje posameznih vrtenin v likovno funkcionalno celoto. Vrtenine oblikuje, preoblikuje, postavlja jih v prostor, funkcionalnost odstopa prostor kiparskemu objektu. Umetniška dovršenost in

estetika dajeta močan pečat njenim delom. Tudi njene grafike v globokem tisku stopajo v STIK s celotno razstavo in prav tak naslov je umetnica dala razstavi. Razstava je zares vredna ogleda in bo odprta do 8. novembra, potem pa Kristina že odhaja na specialistični podiplomski študij grafike na umetniško akademijo v Wroclav na Poljsko. Odprtje razstave sta glasbeno obogatila Polona in Oskar Ličen, v pogovoru z umetnico smo spoznali potek ustvarjanja njenih del in motive, ki jo k temu vodijo. Niko Ličen

V soboto, 27. septembra 2014, je v Domu krajanov na Lozicah potekal tečaj prve pomoči, ki sta ga izvedla Jure Pahar in Robert Vrtič, diplomirana zdravstvenika Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Tečaj je potekal v okviru projekta ‘Stisni me močno’.

omenjenim projektom, ki so ga pripravili na SNMP-ju, želijo okrepiti mrežo prvih posredovalcev, torej izobraženih laikov, ki pristopijo k bolnemu/ poškodovanemu in mu po svojih najboljših močeh nudijo pomoč. Gre za obnovitveni tečaj temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) za laike. Če izvajamo TPO in uporabimo AED v treh do petih minutah po srčnem zastoju izven bolnišnice lahko povečamo delež preživetja celo več kot 50 %. Vsaka zamujena minuta pred defibrilacijo (uporabo AED) zmanjša verjetnost preživetja do odpusta iz bolnišnice za 10 %. Prav zato ima očividec ključno vlogo pri preživetju bolnika ob srčnem zastoju. V začetku letošnjega leta so ob finančni pomoči Mestne občine Ljubljana začeli poučevati osmo- in devetošolce ljubljanskih osnovnih šol. Želijo si, da bi Ministrstvo za zdravje uvidelo smiselnost učenja za vse generacije TPO, da bi projekt ‘Stisni me močno’ in številne druge projekte, ki delujejo po Sloveniji, tudi finančno podprlo, saj menijo, da bi lahko z učenjem prvih posredovalcev bistveno izboljšali preživetje bolnikov po srčnem zastoju. Tečaj je bil sestavljen iz predavanj (TPO za laike pri odraslih in otro-

cih, uporaba AED, prepoznavanje in ukrepanje ob življenje ogrožajočih stanjih, prva pomoč ob poškodbah, krvavitvah, opeklinah, omrzlinah) in delavnic (učenje TPO in uporaba AED na lutkah ter simulacija dogodkov). Tečajniki so obnovili osnove prve pomoči, novost zanje pa je bila naprava AED, s katero so se naučili tudi upravljati. Uporaba same naprave je zelo enostavna, saj nas le-ta z jasnimi navodili v slovenskem jeziku vodi skozi postopek, ki ga moramo opraviti pri osebi, ki ima srčni zastoj. Če v prvih desetih minutah temu človeku ne pomagamo, pride do tako obsežnih možganskih poškodb, da je kvalitetno preživetje skoraj nemogoče. Zato

je zelo pomembno, da so z AED opremljeni kraji, ki so časovno najbolj oddaljeni od baze NMP. Številni kraji v okolici to napravo že imajo in zagotovo bi bila pomemben prispevek tudi za prebivalce našega kraja. Glede na to, da čakanje na prihod strokovne pomoči traja dlje, kot bi si želeli, je ključnega pomena naša prva pomoč ponesrečencu/bolniku tudi s pomočjo AED-ja. Predavatelja, ki sta na privlačen način predstavila omenjeno tematiko, sta izrazila zadovoljstvo ob dejstvu, da je bila na tečaju zastopana celotna starostna struktura udeležencev. Presenetila sta ju njihova vedoželjnost in aktivno sodelovanje, kar je pripomoglo k temu, da se je načrtovani čas tečaja za dobro uro podaljšal. Dobra volja, obilica smeha in dobro razpoložena predavatelja so bili gotovo zadosten razlog, da nam ni bilo žal sončne jesenske sobote, ki smo jo preživeli na tak način. V imenu društva Zdravljica se zahvaljujem SNMP-ju Zdravstvenega doma Ljubljana, da so se odzvali našemu povabilu in na tak način prispevali k zdravstveni ozaveščenosti krajanov. Največja dobrina, ki smo jo dobili z rojstvom, je življenje. Prav je, da ga varujemo ter v življenju izkoristimo vse potenciale, ki jih imamo. Mojca Vrtič

Novinarki vodiča Rough Guides obiskali Vipavsko dolino Prve dni oktobra sta v sklopu obiskov ‘Four seasons of Slovenia’ Ajdovščino in Vipavsko dolino obiskali novinarki popotniškega spletnega portala Rough Guides. K nam sta prišli iz Vipave, nato pa sta pot nadaljevali v Novo Gorico in Brda.

ljub omejenemu času, ki sta ga imeli na voljo in osredotočenosti predvsem na kulinariko in vino, sta o Ajdovščini in njeni bogati dediščini izvedeli veliko. Med sprehodom po Ajdovščini sta obiskali Faladur, kjer je Matej Lavrenčič poskrbel za odlično predstavitev vipavskih dobrot, lokalnih pridelkov in predvsem domačih vin. Mateju se je pridružila tudi Anita iz Pivovarne Pelicon, ki je podrobneje predstavila njihovo butično proizvodnjo in odlična piva. Vipavsko dolino sta zapustili izredno zadovoljni in obljubili, da se k nam še vrneta. TIC Ajdovščina

DOGODKI

Lokavšku kulturni dnevi 2014

V Lokavcu se je od petka, 10., do nedelje, 12. oktobra zvrstil niz, po večini s kulturo obarvanih dogodkov, tokrat v znamenju 20-letnice projekta Lokavec in čas ter pomembne pridobitve za Lokavec, nove poslovilne vežice.

projektu ‘Lokavec in čas’, ki se je pred dvema desetletjema začel v sodelovanju z Goriškim muzejem, Društvom DOLI iz Lokavca in podružnično šolo iz Lokavca, je tekla beseda v petek. Ob letošnjem projektu v znamenju poroke in družine sta nastali dve razstavi: prvo so pripravili učiteljice in učenci lokavške šole, druga razstava, z naslovom ‘Ta veseli dan’, pa je avtorsko delo Tanje Gomiršek ter se osredotoča na briške šege in navade ob poroki. Ob odprtju obeh razstav je spregovorila Inga Brezigar Miklavčič in se ob poudarjanju pomena domoznanstva in predvsem jubilejnega projekta spomnila svojega sodelavca, veliko prezgodaj umrlega direktorja Goriškega muzeja, Andreja Malniča. O njem so spregovorili tudi udeleženci okrogle mize: Maro Obed, Marto Benko, Vladimirja Bačiča, Ingo Brezigar Miklavčič in Borisa Blažka so skozi spomine na prve korake pri nastajanju časopisa ‘Lokavec in čas’ vodile skrbno izbrane besede nekdanje ajdovske ravnateljice Ivane Slamič. Osrednje dogajanje ‘Lokavških kulturnih dni’ pa je že tradicionalno sobotno. Tokrat je bilo še posebej slovesno, saj smo popoldne svojemu namenu predali novo poslovilno vežico. Izgradnjo je v celoti finančno podprla Občina Ajdovščina, v imenu katere je vse navzoče pozdravil župan Mar-

toliko bolj ponosni, saj je tako rekoč rezultat domačega dela: domačina sta tako izvajalec, podjetje Velrad inženiring, kot tudi avtor idejne zasnove, arhitekt Andrej Čopič. Slednji je poudaril, da ga je pri vizualni podobi in umestitvi novega objekta v prostor vodila želja slediti Fabijanijevi cerkvi, dva kubusa, vpeta v navzgor uprta zidova, pa naše poglede in misli usmerita v presežno. Prav v zavedanju tega presežnega

jan Poljšak. Predsednik Krajevne skupnosti Lokavec Stojan Stopar je poudaril, da smo na novo, zelo lepo zasnovano pridobitev Lokavčani še

vodstvom Petra Avbarja predstavili učenci OŠ Danila Lokarja, tako njenega matičnega kot podružničnega dela. Skozi zgodo-

vino Ajdovščine z okolico, seveda predvsem Lokavca, so nas vodili mladinski zbor z zborovodkinjo Petro Habjanič, otroci v dramskih prizorih in domačini Lokavca. V okviru prireditve pa smo podelili tudi letošnji priznanji Edmunda Čibeja. Priznanje Edmunda Čibeja za leto 2014 je ob jubileju zlatomašništva prejel domači župnik Jože Ličen za ves trud pri ohranjanju sakralne zapuščine Lokavca in odprt dialog z vsemi ljudmi dobre volje. Priznanje Edmunda Čibeja za življenjsko delo pa je KS Lokavec letos prvič podelila postumno, in sicer že prej omenjenemu Andreju Malniču za izjemen doprinos k ohranjanju kulturne dediščine Lokavca, še posebej v 20-letnem projektu ‘Lokavec in čas’. V njegovem imenu je priznanje prejel njegov brat Aleksander Malnič. Čeprav je pri nas v Lokavcu v okviru ‘Lokavških kulturnih dni’ vedno kaj novega, pa ostajajo nekateri dogodki vpeti v svoje kolesnice. Tako je bila tudi letos nedelja rezervirana za pohod po zaselkih Loka-

Latnik 156, 17. oktober 2014

TIC Ajdovščina na borzi v Riminiju Med 9. in 11. oktobrom je v Riminiju potekala turistična borza, ki postaja vsako leto večja, tako v smislu pomembnosti in kakovosti razstavljavcev ter obiskovalcev kot v velikosti in priložnostih, ki jih nudi.

etos se je v tem mondenem italijanskem letovišču predstavilo več kot 130 turističnih destinacij. Na 128 m2 veliki slovenski stojnici se je pod okriljem Sektorja za turizem javne agencije SPIRIT Slovenija predstavilo 23 slovenskih turističnih organizacij in turističnih podjetij, med njimi tudi s Primor-

ske: HIT Nova Gorica, Postojnska jama, Slovenska Istra, hoteli z obale pa tudi Fundacija Poti miru v Posočju. Vlogo informatorja v okviru Fundacije Poti miru je tokrat prevzel TIC Ajdovščina. TIC Ajdovščina

Fama odslej tudi v Hrpeljah

je skupaj z domačim župnikom Jožetom Ličnom vežico blagoslovil upokojeni koprski škof Metod Pirih. Zvečer pa je bil čas za pesem in lepo besedo. S projektom ‘Kje s’pa ti doma?’ so se nam pod režijskim

vca; tokrat so člani Društva Doli z etnološkim prikazom pod naslovom ‘Whcet bo’ obudili nekdanje (pa tudi še današnje) običaje ob poroki. Letošnje oktobrsko dogajanje v Lokavcu je rezultat sodelovanja KS Lokavec z domačima društvoma ŠD Slano blato in Društvom DOLI, OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine in Podružnico Lokavec ter Goriškim muzejem. Za pomoč se zahvaljujemo tudi KID Teodozij iz Vrhpolja, seveda pa prireditve ne bi bile to, kar so, brez krajank in krajanov Lokavca. Bojana Pižent Kompara

rgovsko podjetje Fama Vipava ima po celotni Primorski že več kot dvajset podeželskih marketov in dva nakupovalna centra v Sežani in Vipavi. Končno se je ponudila prava priložnost in v začetku septembra so odprli market tudi v Hrpeljah. V delu poslovnega objekta na Reški cesti 43 so na 150 m2 uredili sodoben market z delikateso in vinotočem. Tako se je dopolnila celotna ponudba na tej lokaciji, ki sedaj obsega restavracijo, pivovarno in prenočišča. V marketu je kupcem

na razpolago med 3.500 in 4.000 različnih prehrambenih in galanterijskih izdelkov. V ‘Marketu Fama Hrpelje’ so zaposlitev našle štiri prodajalke. Fama je že sedaj poznana po domačih proizvodih, ki jih kupci vse bolj iščejo. Prav tako ponuja proizvode multinacionalk originalne kvalitete, saj jih nabavlja na italijanskem tržišču. V podjetju so izjemno veseli prihoda na novo lokacijo in obljubljajo konkurenčno ponudbo ter prijazno postrežbo. rl

Latnik 156, 17. oktober 2014

DOGODKI

Mladi, pejte na volitve!

Po Beli krajini

Mladinski svet Ajdovščina mlade redno spodbuja k aktivni participaciji v družbi. V letu 2014 izvaja projekt ‘S sosedi za skupno prihodnost’, v okviru katerega posveča posebno pozornost tematikam, ki se tičejo mladih in tako vplivajo na kakovost njihovega življenja v lokalni skupnosti.

V soboto, 20. septembra, smo se člani Kluba krščanskih izobražencev iz Ajdovščine še z nekaterimi drugimi udeležili kulturno duhovne ekskurzije v Belo krajino. Bele breze, vinogradi, pisanice, zeleni Jurij, prijazni ljudje, vse to in še kaj daje pečat tej deželi med Kolpo in Gorjanci.

da ste aktivni vsak dan, da prispevate k odločitvam, ki se vas tičejo in soodločate o vaši prihodnosti, ter tako spreminjate svet na bolje. Vse je mogoče, če se le hoče. Bodite del družbe, v kateri živite in poskrbite za njeno svetlo prihodnost sami. Ne dovolite, da drugi odločajo namesto vas in krojijo vaša življenja! Mladi in tudi ostali - pejte na volitve, vsak glas šteje! Mladinski svet Ajdovščina

Soočenje pred prvim krogom volitev

esec september je mesec participacije, zaznamovan z županskimi volitvami in kampanjami kandidatov. Z namenom predstavitve kandidatov in njihovih programov tako mladim kot tudi širši javnosti, smo na Mladinskem svetu Ajdovščina v Hiši mladih, konec meseca septembra organizirali soočenje, ki se ga je udeležilo rekordno število ljudi. S tem pa smo mlade, kot tudi vse ostale volilke in volilce, spodbudili k udeležbi na volitvah ter sodelovan-

ju pri odločanju o tem, kdo bo vodil našo občino prihodnja štiri leta, kot jih spodbujamo tudi danes, ko se nam bliža drugi krog volitev za župana občine Ajdovščina. Mladi sami nosite odgovornost za svojo prihodnost in prihodnost lokalne skupnosti, v kateri živite. Volitve so trenutek, ko lahko prispevate in sooblikujete svojo prihodnost in prihodnost svoje občine, vendar morate stopiti iz cone udobja in v nedeljo, na volitvah, oddati svoj glas. Še bolj pomembno pa je,

ajprej smo obiskali župnijsko cerkev sv. Križa v Vinici. V osnovi je gotska stavba iz začetka 16. stoletja in je bila v prvi polovici 18. stoletja prezidana v baročnem stilu. Slika na glavnem oltarju – povišanje sv. Križa je delo našega rojaka Antona Cebeja. Po sv. maši smo si ogledali spominsko sobo slovenskega pesnika in prevajalca Otona Župančiča. V viniškem narečju smo prisluhili zanimivemu prizoru iz vsakdanjega življenja ter interpretaciji Župančičeve pesmi Ciciban in čebela. Sledil je krajši vzpon na 334 visok hrib Žeželj, kjer stoji božjepotna cerkev Marijinega imena z eno najlepših baročnih oprem. Glavni oltar ima kar tri nadstropja z nišami, iz katerih nas pozdravljajo najbolj znani ljudski svetniki in priprošnjiki. Kraj, kjer stoji cerkev, je bil naseljen že v prazgodovini. Tu je dobra razgledna točka po vsej pokrajini ob Kolpi. Pravijo, da je bila cerkev zidana v davnih časih po zaobljubi. V času turških vpadov so ljudje iskali pomoč pri žeželjski Mariji.

Po dobrem kosilu v domači gostilni Lanterna smo se odpeljali v znamenito romarsko središče Tri fare v naselje Rosalnice pri Metliki. Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja. Cerkve stojijo vzporedno ena zraven druge: severna cerkev je posvečena Žalostni Materi božje iz konca 14. stoletja, srednja je cerkev Glej človek s konca 15. stoletja, južna pa cerkev Lurške Matere božji iz začetka 16. stoletja. Belokrajnci, kot sami pravijo pozabljeni in oddaljeni od državnega centra, so gostoljubni ljudje, ponosni na svojo pokrajino, so nam polepšali sobotni dan. Mi pa smo spoznali nove naravne in kulturne bisere naše domovine. Niko Ličen

Pogled na Slovenijo je vse bolj mladim prijazen Inštitut za mladinsko politiko in Mladinski svet Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja sta septembra letos podelila že tretje certifikate Mladim prijazna občina.

lovenija je tako bogatejša za 8 novih mladim prijaznih občin. Laskavi naziv so si letos prislužile Mestna občina Celje in občine Grosuplje, Idrija, Kamnik, Ljutomer, Trbovlje, Trebnje in Vojnik. Tako je v Sloveniji 21 občin s certifikatom Mladim prijazna občina. Ideja o certifikatu Mladim prijazna občina je leta 2011 nastala na Mladinskem svetu Ajdovščina kot odgovor na pereče težave, s katerimi se srečujejo mladi v Sloveniji. Med najpogostejšimi težavami se pojavljajo visoka stopnja brezposelnosti med mladimi, vse kasnejše vstopan-

je mladih na trg dela kot posledica podaljševanja študija, nestalnih oblik zaposlitve ter splošne negotove prihodnosti mladih in vse težje reševanje stanovanjske problematike med mladimi. Certifikat spodbuja lokalne skupnosti, da po svojih močeh zagotavljajo mladim prostor, v katerem razvijajo svoje kompetence ter odraščajo v odgovorne odrasle posameznike. Ukrepi s področja identificiranih lokalnih mladinskih politik spodbujajo tako mlade same kot lokalne skupnosti, da se aktivno odzovejo na posledice, ki jih nosi kriza tako na sedanje kot prihodnje mlade in odrasle generacije. »Certifikat občine usmerja k sistematičnemu obravnavanju področja mladine in izvajanju povezanih ukrepov, ki mlade spremljajo na poti v odgovorne odrasle državljane. Danes je v Sloveniji 10 % mladim prijaznih občin. Podatek kaže, da naš čaka še veliko dela. Pot, ki smo jo ubrali, pa je nedvomno prava,« ugotavlja Tadej Beočanin, idejni vodja programa, in nadaljuje: »Neaktivnost v času mladosti,

odvisnost mladih od staršev in posledično vse kasnejše odločanje za družino so težave, ki se ne tičejo izključno mladih, ampak negativno vplivajo na vse generacijein celotno družbo. Certifikat ne predstavlja rešitve za nastalo situacijo. Je pa konkreten odziv na nezadovoljivo stanje, ki terja takojšnje ukrepanje.« Program je podprlo tudi ajdovsko podjetje Petrič d.o.o., katerih table ‘Mladim prijazna občina’ bodo občanom in obiskovalcem naznanjale prijaznost občin dobitnic certifikata do svojih mladih občank in občanov. V letu 2014 program sofinancira Zavod Movit s programom Mladi v Akciji. Rozana Mužica

MNENJA

Latnik 156, 17. oktober 2014

Marijan Božič

Dušan Krečič

Na mladih je bodočnost!!!

Mi bi drugače, mi bi ‘zrezek’!

… tako se ponavadi reče. Dajmo jim torej sedanjost!!! … sicer bodo odnesli svojo bodočnost s seboj s trebuhom za kruhom nekam v tujino. Našo pa tudi?! Narod, ki ni spo-

soben zadržati svoje mladine doma, je obsojen na pospešeno asimilacijo - in s tem na propad! Ker ni služb, začne najprej zmanjkovati denarja za pokojnine, za zdravstvo, višajo se komunalne storitve ... Pa, ali se vse to že ne dogaja? Kaj pa je na nas starejših? Da bomo jutri še starejši. In brez mladih! Jaz hodim vedno na volitve. Če se na dan nedelje lahko sprehajam nekaj kilometrov daleč, zakaj se ne bi mogel sprehoditi do bližnjega volišča? Narod, ki ne hodi na volitve, dokazuje, da še ni zrel za to, da bi imel svojo državo. Bodimo torej zreli! Ali lahko kaj spremeniš? Sam ne, vsi skupaj pa lahko! Čas je za mlade. Zmeraj je čas za mlade! Za njih se ponavadi reče, da

so še pošteni. Vključimo jih torej v našo družbo, da svoje poštenosti ne bodo odnesli služiti v tujino. Upanje je v zaupanju! Brez tega ni napredka. Kriza je čas za enotnost in sodelovanje, ne pa za razprtije! Brez sodelovanja nam ni rešitve! Ni res, da volitve nič ne spremenijo. Nacizem je prišel z demokratičnimi volitvami na oblast in kasneje potegnil cel svet v vojno. Po njej so v isti državi z demokratičnimi volitvami prišli na oblast tudi vsi tisti, ki so Nemčijo v nekaj desetletjih iz ruševin spremenili v eno najbolj razvitih držav na svetu. Čas je za spremembe, za sodelovanje, za nove ljudi! Je čas volitev. Izkoristimo ga!

Dragica Čuk Novak

Lepo vas prosim, ne me ‘farbat’

spomini in spominom so vedno težave, lepimi in tistimi bolečimi, z dobrimi in slabimi. Če samo pomislim na svojce tistih, ki se pri svojih najdražjih srečujejo z Alzheimerjem in jih je prizadela demenca. Zelo boleča izkušnja, ko jih njihovi najbližji znova in znova sprašujejo iste stvari, se z njimi pogovarjajo ure in ure, ter jih ob slovesu sprašujejo: »Gospa, gospod, kdo pa ste vi, vas pa ne poznam?« Za učeče vseh generacij je dober spomin velikokrat rešilna bilka pri testih, nalogah in izpitih, v poslovnem svetu alarm, ki nas obvaruje pred slabimi odločitvami, za vsakega izmed nas je spomin orodje, ki nam pomaga preživeti. Kolikšno je spoštovanje našega, ljudskega spomina med našimi politiki? Kaj naj rečem, od županov do poslancev in ministrov, niso redki med izvoljeni predstavniki ljudstva, ki se obnašajo tako, kot da smo vsi volivci že spominčice. Na nas se spomnijo le vsaka štiri leta, kdaj tudi pogosteje; s trditvami, te ne pijejo vode, prepričati državljane, ki imajo volilno pravico in so njihovi zvesti podporniki, da odidejo na volišča, vse ostale, besne in razočarane, pa v čim večjem številu pripraviti do tega, da ostanejo doma v prepričanju, da so že vse kravje kupčije sklenjene vnaprej in pod mizo, daleč od oči javnosti in odgovornih davkoplačevalcev. Vsem, ki imajo težave s spominom in vsem tistim pripadnikom mlajših generacij, ga bom poskušala malo osvežiti.

Prva žrtev novih časov je bila družbena lastnina, čez noč je postala nebodigatreba, podjetja so se spremenila v delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo za takratnih dva tisoč tolarjev so se ustanavljale po tekočem traku. Stanovanja v lasti novonastalih gospodarskih družb, v katerih so živeli zaposleni s svojimi družinami, so se prodajala, bolj prav bi napisala razprodajala, velikokrat so bili lastniki stanovanjske pravice brez potomcev le slamnati kupci. Počitniški domovi na morju v toplicah in planinah, v katerih so vsi zaposleni s svojimi družinami preživljali dopust v lasti istih d.d. in d.o.o., so postali poslovno nepotrebna sredstva, obrati družbene prehrane so se zapirali ali dajali v najem. V imenu popravljanja krivic se je vračalo nacionalizirano premoženje v naravi, katerega so nekateri upravičenci hitro prodali in kupnino odnesli s seboj v tujino, drugi pa nimajo sredstev in znanj, da bi z njim gospodarili in ga ohranjali. Srečali smo se s pojmom divje privatizacije, pojavom, ki ga takratni organi pregona niso znali ali hoteli preganjati - prednost so dajali obnavljanju starih sodnih procesov in rehabilitacijam in zanemarjali preprečevanje legalizirane kraje. Druga žrtev je bil sistem kontrole denarnih tokov in plačilni promet preko Službe družbenega knjigovodstva, ali krajše SDK, cena plačilnega prometa, provizija, je na poslovnih bankah poskočila za sto odstotkov, kontrola plačevanja davkov in prispevkov pa je z blagoslovom države ušla vsakemu nadzoru, dokler o tem ni izvedela tudi javnost, da posamezni zaposleni nimajo poravnanih prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. To se še vedno dogaja, tudi v podjetjih v državni lasti. Da ne bom predolga, tretja žrtev iz mojega seznama je nacionalni interes, v imenu katerega so se kupovale gospodarske družbe z

izposojenim denarjem, dobiček in denarni tok, ki naj bi ga te porabile za svoj razvoj in širitev, za odpiranje novih delavnih mest, je končal v bankah. Predsedniki uprav in njenih najožjih članov so čez noč postali tajkuni, papirnati lastniki še včeraj uspešnih gospodarskih družb, dejanski lastniki le teh pa banke, ki so ob poplavi cenovno nizkega tujega denarja in v lastnem neodgovornem hlastanju za čim večjim dobičkom berite: za čim večjim nagradam upravam bank - te uprave in njihove predsednike v to prepričale. Nacionalni interes, lepo vas prosim, kakšen nacionalni interes je to, da se danes nepremičnine in blagovne znamke prav teh gospodarskih družb neuspešno prodajajo za v najboljšem primeru polovico, četrtino ali celo manj njihove ocenjene vrednosti. Obenem pa ne smemo pozabiti na armado brezposelnih državljanov, ki so s svojim poštenim delom preživljali sebe in svoje družine in polnili proračun, danes pa so preko socialnih transferov in pomoči humanitarnih organizacij njegovi porabniki, ponižani in osramočeni. Privatna lastnina, dobiček, donosnost, mantra novopečenih neo liberalnih ekonomistov, je mantra odstotka bogatih. In kje je tu dostojanstvo posameznika, prihodnost sedanje in vseh prihajajočih mladih generacij, varna starost starejših? V naši mladi državi obstajajo tudi zelo uspešne gospodarske družbe, za katere zgoraj napisano ne velja, ki imajo odgovorne uprave, so kljub krizi uspešne, zaposleni v njih ne trepetajo za svoj jutri, a o njih se na žalost, kot o primerih dobre prakse, ne piše in ne govori. Ker imam, kljub zrelim letom še zelo dober spomin, oprostite mi vsi, ki si boste vzeli nekaj minut za to moje pisanje - lepo vas prosim, ne me ‘farbat’.

S(m)o se v veliki večini odločili že v prvem krogu. Hvala za ‘golaž’! Tistega serviranega že desetletje in več in tega, s katerim nas na vseh koncih in krajih poskušate prepričati tudi tokrat. Očitno je že pretirano postan, po že videnih receptih, vse smo že ‘pokušali’ in na srečo preživeli. Komaj in vedno težje preživljamo. Mi bi drugače, mi bi ‘zrezek’! Kljub temu, da je ta pred drugim krogom volitev le ‘golob na strehi’, samo zagotovilo, lahko le obljuba kandidata, in da nam je stregel in nam pred drugim krogom z ‘golažem’ streže lahko le kandidat pri štedilniku. Z že plačanim ‘golažem’ za naš denar. Pogumna in prepričljiva (toda ne še dokončna) odločitev. Ne samo za nekaj odstotnih točk kot na prvi pogled govorijo številke. Tri četrtine vas(nas) je, ki ne bi več …, ki smo še pripravljeni zaupati, verjeti v verodostojne in utemeljene programe, ki ponujajo rešitve in odpirajo možnosti, da se izkopljemo iz težav. Prepričljiv NE za ‘golaž’. Prepričljiv ZA za drugače že v prvem krogu, za programe, za obljube kandidatov, ki pred volitvami objektivno ne morejo več kot to – OBLJUBITI, za ‘zrezek’, tudi če ne še danes, za mlade, za otroke, vnuke, za jutri, ste glasovali tudi vsi, katerih izbranci se niso uvrstil v drugi krog. Normalno je, da ste razočarani, toda tudi za vas ni še nič izgubljenega. Programi kandidatov, tako zmagovalca kot poražencev, so si bili zelo podobni, če že ne enaki, ker kot sem tudi že zapisal, različni niti ne morejo biti. Pestijo nas bolj ali manj enake - če že ne iste težave. Pa tudi tistim brez ne more biti vseeno za soseda v stiski …

In v tako negotovih časih nikoli ne veš, kdaj in kaj te lahko prizadene. NE, za ‘golaž’, ne za neučinkovito porabo ustvarjenega, ne za škodljivo ‘ziheraštvo’, ne za ‘varčevanje’ v korist množice odkritij in otvoritev pridobitev in ‘pridobitev’ (novih neproduktivnih bremen – stroškov) pred volitvami za naslednji mandat, ne za napredovanje po načelu ‘dva koraka naprej tri nazaj’, ne za lepotne popravke, ne za delitve na bolj in manj prave, bolj in manj naše, vredne; ne za vseenost in oportunizem pri demontaži in razkroju ajdovskega gospodarstva, ne za … Polovico priložnosti za drugače smo v prvem krogu izkoristili. Tudi za drugo polovico brez našega zaupanja, vere v in truda ne bo šlo. Res je, izbira je manjša. Toda možnost izbire med ‘golažem’ (ali) in obljubami - ZA drugače, za ‘zrezek’ nam je ostala. Že zato je vredno iti ponovno na volitve. Ponovno glasovati. ZA ali ZA. Nič več in samo to! Glasovanje – odločanje v drugo nam bo(?), bi moralo biti veliko lažje. Vemo, za katero od možnosti se je že v prvem krogu odločila velika večina, naših sosedov, sodelavcev, znancev, prijateljev … predvsem mladih. Občani ajdovske občine, očitno predvsem mlajši, ste in s(m)o odrasli. Veliko hudega in slabega tako za posameznika kot skupnost se je moralo zgoditi, da nas je izučilo. Na ali skoraj na dnu, toda v času, ko se le kaže luč(ka) na koncu predora, smo si v prvem krogu izglasovali možnost za drugače. Tam kjer smo, pristanemo na ‘vrabca v roki, golaž’. Lahko vsaj poskusimo svoje osebne in skupne potrebe in želje uresničevati drugače. Z več elana, ambicij, samozavesti, znanja, sodelovanja, vere, upanja … Z odločitvijo ZA ali ZA dajemo vsaj mlajšim (če ne že sebi) možnost, da se danes samo prepričljivi program(i), zagotovila, obljube, ob naporih vseh, predvsem njih, mladih uresničijo v pravičnejšo slehernemu posamezniku prijaznejšo in varno družbo. Pojdimo na volitve.

Latnik 156, 17. oktober 2014

VRTNI CENTER KALIA

Ugodni nakupi za člane kluba Kalia!

Informacije o članstvu so na voljo na vseh prodajnih mestih Kalia ali na www.kalia.si

Ajdovščina

Ponudba velja od 2.10. do 31. 10. 2014,

Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

za nekatere izdelke do 31. 12. 2014

Na praznik 31. 10. 2014 - ODPRTO Calocephalus brownii v lončku p. 12 cm

Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku Pesek za grobove Carrara 25 kg, bel, 8-12mm

Art: 37554

Redna cena: 2,19 Cena klub Kalia:

1,39

Art: 45595

Redna cena: 5,98 Cena klub Kalia:

3,99

Sveča set 6/1 4x Kapela mala + 2x Srce srednja

Pesek za grobove Carrara 10 kg, bel, 8-12mm

Art: 210273

Art: 110498

Redna cena: 2,11 Cena klub Kalia:

Redna cena: 7,90 dobra Cena klub Kalia: cena

Art: 45594

Redna cena: 3,49 Cena klub Kalia:

2,49

Sveča Piramida super

5,90

Calluna vulgaris vresa v lončku p. 10 cm

1,49

Art:185445

Redna cena: 1,59 Cena klub Kalia:

1,29

Sveča Vita mala

Calluna barvana mix v lončku p. 12 cm Redna cena: 3,79 Cena klub Kalia:

2,89

Redna cena: 1,30 Cena klub Kalia:

Art: 43007

Okrasne čebulice za pomladno cvetenje Art:več šifer

Japonski javorji različne sorte, v loncu 3 l

Art: 155782

Zemlja za grobove Terra Brill, 20 l

Art: 184754

v ponudbi od 8. 10.

0,79

Redna cena: 5,36 Cena klub Kalia:

3,19

od 8.10.

Art: 39202

Redna cena: 19,90 Cena klub Kalia:

15,90

Okrasno zelje v lončku p. 13 cm Art: 34986

Pritlikava sadna drevesa slive, marelice, jablane, hruške, breskve, češnje

Redna cena: 2,49 Cena klub Kalia:

1,79

Rastline zelene - mix Dracena mix, Ficus mix, Schefflera, v loncih p. 24 cm

Art: 185139

Art: 185554

Redna cena: 18,90 Cena klub Kalia:

Redna cena: 19,99

Grablje za listje nastavljive, pocinkane, z ročajem Art: 199468

Redna cena: 16,95 Cena klub Kalia:

11,90 Popusti se ne seštevajo. Popust velja za posebej označene artikle. Popust se odšteje na blagajni in traja do prodaje zalog.

-50 ajdovscina grmovnice.indd 1

11,99

Od 2. 10. do 31. 12. 2014

Aronija Aronia melanocarpa, v loncu 3 l

Škornji nizki Brierre zeleni, št. 37- 45 Art: več šifer

Art: 36208

Redna cena: 13,20 Cena klub Kalia:

Redna cena: 10,90 Cena klub Kalia:

8,90

15.10.2014 8:26:26

15,49

6,90

Jagodičevje maline, robide, ribez, Briketi za pse josta, kosmulja ..., Bonami, 20 kg; govedina in žitarice v loncih 2 l Art: 67005

Redna cena: 23,59 Cena klub Kalia:

16,59

Art: več šifer

Redna cena: 5,49 Cena klub Kalia:

4,99

Bon je unovčljiv pri nakupu nad 40 €. Bon lahko unovčite v vrtnih centrih in prodajalnah Kalia po Sloveniji

za keramični lonec ustrezne velikosti.

do 31.10. 2014

Popust lahko uveljavljate na izbrane in posebej označene keramične lonce. Popusti se ne seštevajo. Popust velja do prodaje zalog.

Bona ni možno zamenjati zagotovino. Pri posameznem nakupu je unovčljiv en bon. Bon ne velja pri nakupu večjih pakiranj mineralnih gnojil, sredstev FFS in poljščin.

www.kalia.si

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 2.10. do 31. 10. 2014 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si

MNENJA

Latnik 156, 17. oktober 2014

Manja Skočir

Država kot pedagoško sito (Platon 3. del)

aj na hitro povzamem prejšnje besedilo: razmislek pravičnosti človeške duše se na začetku Platonove Politeje pokaže kot hudo naporna naloga, ki ne obeta hitre in enostavne rešitve. Sokrat si bo zastavljen izziv, v filozofsko razpoloženi družbi, poskušal olajšati z mikavno analogijo: prav tako kot pravičnost zadeva človeka, zadeva tudi skupnost, v kateri ta živi in deluje – torej državo. Če bi vedeli, kako doseči pravičnost znotraj države, bi težavno vprašanje razrešili s povsem preprosto izpeljavo, saj se zdi, da je država le posebna in zelo velika različica duše. Platonova Politeja je tako dialog o pravičnosti na državnem nivoju, ki v isti sapi odgovarja na večno aktualna politična (Kako organizirati ljudi v pravično skupnost? Kdo naj bo njen vladar? Kako naj pride na oblast? …) in etična vprašanja (Kako naj živim, da bom dobro živel? Zakaj naj težim k pravičnosti? Kako naj to počnem? …). Ker pa je Politeja še bolj kot

politična - filozofska razprava, bo najprej treba razmisliti, zakaj država sploh nastane in ali je res nujno potrebna. Sledeč Platonu ta nastane zato, ker se mora človek, da bi lahko preživel, odpovedati samotarstvu in izolaciji ter se povezati z drugimi ljudmi. In brž ko človek ni sam s svojim imetjem in ozemljem, ampak vse to deli s skupnostjo, ki ji pripada, je za voljo miru, učinkovitosti, varnosti, uspeha in lepega življenja nujno vzpostaviti pravila igre, ki bodo to skupnost urejala. Prav ta ‘pravila igre’, ki jim danes rečemo zakoni, skupku le-teh pa ustava, so, sicer veliko bolj okorna in luknjasta, pred približno šest tisoč leti stari vek ločila od prazgodovine, civilizacijo od ne-civilizacije. Z drugimi besedami: brezsmiselno je razmišljati o ‘etiki posameznika’, saj etična vprašanja posameznika zadevajo le toliko, kolikor ta zadeva druge ljudi. In tako je neizogibno, da človek - družbeno bitje, trči ob vprašanje ‘Kako naj uredimo medčloveške odnose?’ – ki pa je prvo in glavno vprašanje politike. Urejanje medčloveških odnosov se prav hitro zatakne: znotraj skupnosti ljudi je neučinkovito, če vsak posameznik posebej opravlja vsa tista opravila, ki jih pač mora, da bi preživel: prideluje hrano, izdeluje orodje, popravlja čevlje, trguje, varuje ozemlje, vzgaja otroke in zdravi bolezni. Učinkovitost se vzpostavi šele z delitvijo dela, saj je delo opravljeno veliko bolje, če vsak opravlja le en poklic in to ne katerikoli, ampak prav tisti, v katerem je najboljši. Prepoznavanje posamezniku pripadajočega poklica je torej tisti ključen faktor, na katerem pravična in učinkovita država stoji – ali pa pade. Če bi vsak človek opravljal delo, za katero je najprej nadarjen in potem še izobražen,

bi skupnost brezhibno delovala. Težavi sta tako dve: najprej je treba prepoznati poklic, ki naj ga vsak posameznik opravlja, potem pa zagotoviti, da bo kar se da dobro opravljal le ta svoj poklic in se ne vtikal v vse ostale, za katere ni usposobljen. Pri delitvi dela izhaja Platon iz predpostavke, da se ljudje med seboj v marsičem razlikujemo. Nismo si enaki v telesnem, kaj šele v duhovnem smislu. Tem človeškim lastnostim in predispozicijam bi zato bilo ne le koristno, ampak celo nujno, prilagoditi tisto dejavnost, ki na razvoj in izobrazbo posameznika zelo pomembno vpliva - vzgojo. Prav tej dejavnosti v vlogi ustvarjalca države

ki prevzemajo odgovornost za posameznika in posledično za celo državo. Če želimo državljane vzgajati glede na njihove sposobnosti in jim znotraj skupnosti dodeliti njim najbolj primeren poklic, moramo njihove sposobnosti in talente najprej prepoznati in jim dati možnost, da se razvijejo. Začnemo na samem začetku – vsem otrokom zagotovimo enake štartne pogoje in tako nevtraliziramo tisto moč, ki se je skozi zgodovino izkazala za zavirajočo in škodljivo: moč družine in tako imenovani nepotizem, ki otrokom uglednih staršev nudi radikalno drugačne pogoje kot otrokom revežev. Naš cilj je, kot rečeno, da določeno delo opravlja tisti, ki

namenja Platon največ svoje pozornosti in ob strani pušča vse tiste dejavnosti, s katerimi se sicer ukvarjajo politiki. Vzgoja (paidea) kot najpomembnejša med vsemi vedami nikakor ne sme biti prepuščena komurkoli, ampak samo tistim, ki so za to kompetentni – se pravi skrbno izbranim in dobro izobraženim učiteljem,

bo v tem delu najboljši. Pri čemer ni pomembno čigav sorodnik je, kolikšno je premoženje njegove družine, kakšen poklic njegovih staršev. Če malo aktualiziramo, se nam v luči tega pomisleka W. A. Mozart, pogosto imenovan kot ‘čudežni deček’, pokaže kot bolj ali manj ‘čudežno naključje’, saj ne smemo pozabiti, da je bil

Mozart sin priznanega skladatelja in violinista, ki mu je omogočil najboljšo izobrazbo in državno prepoznavnost. In neizbežno se je treba vprašati, ali bi danes sploh vedeli za Mozarta, če bi se ta rodil v revni delavski družini, kjer ne bi imel bogatega očeta, ki bi sinu plačeval ure klavirja in ga seznanjal z najpomembnejšimi glasbeniki države? Obrnimo vprašanje še malo drugače: smo kdaj pomislili, koliko otrok s podobno čudežnim talentom, kot ga je imel Mozart, sploh nikoli ne sede za klavir? Koliko malih ‘Shakespeare-ov’ se nikoli ne nauči pisati? Koliko ‘Stenmarkov’ si ne more privoščiti treningov smučanja? Koliko ‘Periklejev’ nima možnosti, da bi s svojo modrostjo vodili državo? V želji, da bi vsako delo opravljal tisti, ki je za to najbolj primeren in da bi ne zapravili ali spregledali kakšnega talenta, Platon predlaga, naj bodo vsi otroci last države, ki jih bo vzela pod svoje okrilje. Najprej bo čisto vse, ne glede na družinsko poreklo, vzgajala enako in jih pri tem nadvse pazljivo opazovala. Skozi procese opazovanja in primerjanja bo tako država delovala kot nekakšno sito, ki bo glede na naravne sposobnosti otroke ločila med sabo. Tistim, ki bodo prepoznani kot najsposobnejši za težavno urjenje in naporno učenje, bosta omogočeni najboljša in najdaljša vzgoja in izobrazba, tisti, ki so za takšno učenje manj nadarjeni, pa bodo deležni nekoliko drugačnega procesa izobraževanja, ki jih bo usposobil za neke druge, seveda nič manj nujne poklice. Glede na naravne sposobnosti in danosti bo tako znotraj Platonove Politeje vsak dobil sebi pripadajoči poklic. Kakšen je rezultat tega pedagoškega sita bomo videli prihodnjič.

Goli otok Poletje, kakršnokoli je pač bilo, se je prevesilo v jesen. Društvo invalidov Ajdovščina – Vipava se je odločilo, da svoje člane povabi še na en izlet in sicer na Goli otok. Po prijavah sodeč je bila odločitev prava, saj se je v kratkem času prijavilo 110 članov.

soboto, 4. oktobra, smo se zbrali na ajdovski avtobusni postaji in krenili proti mestu Krk, kjer smo se vkrcali na ladjo.

Vzdušje je bilo čudovito. Med plovbo smo klepetali, jedli, si ogledovali čudovite plaže in celo zaplesali ob zvokih harmonike. Nato je sledil

ogled Golega otoka. Sprehodili smo se med razpadajočimi stavbami, kjer je bilo od leta 1948 do 1988 taborišče za politične zapornike. Ob povratku

smo se ustavili še na otoku Grgur, kjer so se nekateri pogumneži celo kopali. Vsi udeleženci smo bili z izletom

izredno zadovoljni in si v bodoče želimo še veliko takih druženj. DI Ajdovščina - Vipava

Latnik 156, 17. oktober 2014

CENTER FAMA VIPAVA

Bazar OD PETKA 17.10. DO NEDELJE 20.10.2014

VIKEND POPUST NA VSE STEKLO IN POSODO

-20%

KLEPET POD LATNIKOM

Latnik 156, 17. oktober 2014

Danijela Svetik z zlatom dosanjala svoje sanje

Trmasta mamica z majico svetovne prvakinje Kot smo obljubili v eni prejšnjih številk, se nam bo tokrat predstavila Danijela Svetik, uspešna amaterska kolesarka, letos tudi svetovna amaterska prvakinja v vožnji na čas. Iz domačih Plač jo je življenjska pot popeljala na Hum v Goriških Brdih, kjer sta si s partnerjem Markom ustvarila družino. Je mamica dveh simpatičnih otrok, sina Tjaša in hčerke Leje.

Danijela, najprej se nam na kratko predstavi ter povej nekaj osnovnih podatkov o sebi! Rodila sem pred skoraj 34-imi leti kot najmlajša od štirih otrok mame Klare in očeta Gabrijela. Ob njiju sta bili v družini še dve sestri (Mateja in Andreja) ter brat Robert. Otroštvo in mladost sem preživela v domačih Plačah, kjer je bilo ob šolskih obveznostih ter opravilih na in okoli domačije težko pomisliti na kakšen šport. Seveda bi se bilo treba tudi voziti, saj so bili klubi le v Ajdovščini ali pa v Novi Gorici. To pa je bilo seveda povezano tudi s stroški, ki si jih starša nista mogla privoščiti. Pa vendar, tudi takrat le ni šlo brez športa! Seveda ne, konec koncev je bilo tudi življenje na vasi en sam šport (smeh). V atletiki sem predstavljala osnovno šolo Ajdovščina na več tekmovanjih. Tako v teku na 60 m s pol prevelikimi ‘šprintericami’ ter na krosih in krajših maratonih. A to pa je bilo tudi vse. Življenje je šlo

svojo pot naprej. Kako pa si nato sploh začela s kolesarstvom? Po drugem porodu sem se kot skoraj vse mlade mamice precej zredila. Ko sem šla nazaj v službo, sem sprva ob popoldnevih le občasno tekla za sprostitev, največkrat kar na bližnji hrib Sabotin. A to ni bilo nekaj, kar bi me zadovoljilo. Bilo je preveč dolgočasno. Tako sem Marku predlagala, da greva na kolo. Po nekaj krajših turah sva šla maja 2010 (15 mesecev po porodu) na Maraton češenj. Vozila sem 15 let staro treking kolo, Marko pa običajno gorsko kolo. Ta najin prvi podvig naju je tako navdušil, da sva se že naslednji teden udeležila še znanega maratona Franja (97

km). Večina kolesarjev je imela specialna cestna kolesa, jaz pa sem s tistim mojim starim Scottom in kljub dvema daljšima počitkoma na okrepčevalnicah dosegla čas 2 uri in 45 minut, kar sploh ni bilo tako slabo. Tisti dan je padla odločitev, da si kupim ‘specialko’, se pravi cestno kolo, namenjeno dirkanju. Že naslednji dan sva šla z Markom v znano kolesarsko trgovino v stari Gorici in kupila kolo. To se je pokazalo kot zlata vredna odločitev. Torej se je začelo tedaj bolj zares? Od začetka seveda ne! Z Markom sva trenirala bolj po občutku. Ob torkih sva imela trening z uro in pol vzpona, ob četrtkih pa uro in pol lažje ture. Ker pa sem v športu precej tekmovalna, sem se odločila, da se poskusim tudi na pravih amaterskih tekmah za Pokal Slovenije. Zato pa sem morala pridobiti tekmovalno licenco. Z Markom sva zato obiskala gospoda Jožeta Blažiča iz Kolesarskega društva Brda, se včlanila v društvo, čez nekaj dni pa sva že dobila licenco. V letu 2010 sem se udeležila kar nekaj dirk, sotekmovalke so me na vzponih na Predmejo, Nanos in Drežniške Ravne prehitevale kot za šalo. A to me ni potrlo, temveč mi dalo nov zagon za trening. Sezona 2011 je pa bila prelomnica na tvoji športni poti? Točno tako. Že v zimskem premoru sem prebirala strokovne revije in brskala po internetu, da bi se čim več naučila o bazični in specialni kolesarski kondicijski pripravi. To sem nato počasi vključevala v svoje treninge. Veliko so mi pri tem pomagali tudi izkušenejši klubski kolegi. Tako se je leta 2011 začela moja prva uradna tekmovalna sezona. In že v tej sezoni sem zmagala tako v skupnem seštevku za Pokal Slovenije kot v vožnji na čas (kronometru) in vzponu, v cestni vožnji pa sem bila druga, saj sem se udeležila le treh dirk in na vseh treh zmagala. To mi je dalo dodatni zagon in motivacijo za naprej. Tudi v naslednji sezoni so bili rezultati podobni, saj sem zmagala v vseh kategorijah Pokala Slovenije, le v kronometru sem si prvo mesto razdelila z Andrejo Jagodic. V sezoni 2013 pa sem se udeležila

le štirih tekem in vse štiri zmagala. V skupnem seštevku sem vseeno osvojila 4. mesto. In prišla je letošnja, verjetno sanjska sezona? V letošnjem letu sploh nisem imela posebnih ciljev, izzivov, želela sem kolikor toliko ohranjati dobro formo na kolesu. Zato sem hodila le na skupinske treninge ob sobotah ali nedeljah skupaj s partnerjem Markom. Če je bil čas in prava volja, sem šla tudi sama med tednom malo zavrtet pedala in si ‘spucat’ glavo. Marko mi je sicer večkrat positnaril, zakaj se ne odločim za kronometer, ki letos šteje za svetovno prvenstvo, gosti ga Ljubljana in je zato blizu, pa še kot disciplina (ravninski kronometer) mi je pisana na kožo. Ampak nisem bila ravno odločena, nekako sem v tistem obdobju premalo delala na specifični vožnji na treningu. Ampak ko smo se po končanem Maratonu češenj veselili na Dobrovem, me je druščina prepričala, naj se prijavim na kronometer, ki je bil v okviru Maratona Franja v juniju in ki je štel tudi kot kvalifikacije za udeležbo na svetovnem prvenstvu. Tako sem se čez teden dni že potila na kronometru Franja in se z zmago uspešno kvalificirala. Verjetno sta nato sledila dva naporna meseca? Bolj intenzivna, kot naporna. Ko se usedem na kolo, grem vedno tudi zaradi sprostitve in užitka, nikoli ne grem z odporom. Ker nisem polovičarska, sem vedela, da moram poletje izkoristiti za čim boljšo pripravo. Celo vreme mi je bilo pisano na kožo, saj ni bilo prave vročine, tistega pravega poletja. Vožnja na čas je specifična disciplina, kjer nisi odvisen le od svoje pripravljenosti, ampak je zelo

je na pistah, ki se jim strokovno reče velodromi. Kot profesionalni velodromist, ki tekmuje v Italiji, se mi je zdel pravi naslov za moja vprašanja, saj je tudi v njegovih disciplinah položaj na kolesu izredno pomemben. Zadela sem tombolo ! Kristjan je bil takoj za to, je zelo odprt, prijazen, poln življenja in pripravljen pomagati. Imel je ravno nekaj časa in mi je pomagal z vsemi nasveti, ki sem jih rabila. Sicer sem bila v časovni stiski, vmes sem šla še na morje, ampak očitno sva, kot se je pozneje izkazalo, delala dovolj dobro in intenzivno. Zato se mu iz vsega srca zahvaljujem. Prišel je dan D, kronometer na svetovnem amaterskem prvenstvu v Ljubljani. Kaj se ti je podilo po glavi pred startom, je bilo kaj treme ?

so bile razmere na progi? Ko sem zavrtela pedala, sem se osredotočila le na progo in tehniko vožnje. Trema je kar izpuhtela, želela sem le čim prej skozi cilj. O rezultatu in času sploh nisem razmišljala. Tako težkih pogojev kot so bili tokrat, pa na tej progi še nisem imela. Pihal je namreč kar močan veter. Ker je bil kronometer ravninski, je bilo treba poganjati pedala na vso moč cel čas tekme. To mi je uspelo, saj sem kljub težkim pogojem svoj rekordni čas s te trase popravila za 18 sekund. Kot se je pokazalo, je bilo to dovolj za zmago v svoji kategoriji (19 - 34 let) in za drugo mesto v skupnem seštevku. Občutki na cilju, ko si izvedela za rezultat? Občutki so bili nepopisni, najprej

Seveda sem imela tremo, a tisto pozitivno. Ne vem, kako mi je to uspelo, ampak sem že ob kvalifikaciji sklenila, da bom tekmo na ‘dan D’ vzela čisto drugače kot vse doslej - s čim manj straha in še bolj sproščeno ...Strah mi samo škodi. Vzela sem jo kot ponovitev še ene ravninske dirke. Nisem hotela pompa, res sem se dobro psihično pripravila. Sama pa sploh nisem

pomembno tudi kolo in ostala oprema. Prav tako je zelo pomemben tudi aerodinamičen položaj na kolesu. Letos sem bila bolj aerodinamična, lepše sem se ujela s kolesom, tudi več treningov sem delala na tem ‘krono’ kolesu. Kljub temu, da sem sedaj že kar izkušena, sama toliko znanja vseeno nimam. Sklenila sem, da moram nekoga dobiti in ga povprašati za kak specifičen trening. Stik sem vzpostavila s Kristjanom Gregoričem, doma z Vogrskega. On je kolesar, ki se je specializiral za dirkan-

vedela, kaj naj pričakujem pri tako močni konkurenci iz celega sveta. Sicer sem imela dobre občutke, saj sem na kvalifikacijah na Franji prehitela tudi srebrno s prejšnjega svetovnega prvenstva Tejo Gulič. Prav tako sem vedela, da sem po specialnem treningu s Kristjanom veliko bolje pripravljena. Velik plus je bil tudi, da sem to isto progo dobro poznala, saj sem jo prevozila že trikrat. V bistvu sem komaj čakala, da štartam. Ali je trema popustila, ko si se pognala s startne rampe? Kakšne

sem jih delila z mojimi navijači v samem ciljnem prostoru. Ko sem se malce osvežila, sem poklicala mamo. Skupaj sva jokali po telefonu, ko sem ji sporočila to sanjsko novico. Tudi tata je bil zelo zadovoljen. Na podelitvi so mi najprej oblekli mavrično majico, ki pripada vsakemu svetovnemu prvaku. Na podelitvi zlate medalje, ko so mi igrali slovensko himno, sem prav tako potočila solze radosti. Kaj bi še povedala za konec? Predvsem se zahvaljujem partnerju Marku, ki mi je skozi in skozi sitnaril, naj se le udeležim tega prvenstva, me bodril in spodbujal, ko je bilo najtežje. Hvala tudi mojim in partnerjevim staršem za varstvo otrok. Zahvala gre seveda tudi Kristjanu, ki mi je pomagal, kolikor je pač upal in znal. Bilo je lepo poletje! Moje sanje so tako uresničene! Sanje, ki sem jih že od končane osnovne šole sanjala. Cilj, da bi rada nekoč, nekje uspela, sem dosegla. V sebi sem sedaj pomirjena in sproščena. Košček moje mavrične majice pa poklanjam staršema. Dala sta mi močne gene in trmo, da uspem. Ta trma je očitno rabila 33 let, da je uspeh prišel na površje. Še enkrat hvala vsem ! Danijela, hvala za ta zanimiv pogovor. V imenu bralcev Latnika ti želim še veliko uspehov tako na športnem področju, kot v zasebnem življenju. Drago Brecelj

Latnik 156, 17. oktober 2014

KULTURA

Tudi na Colu defibrilator

Ne zaradi volitev in pridobivanja volivcev z raznimi obljubami, temveč čisto drugače smo tudi na Colu prišli do naprave, ki lahko rešuje človeška življenja.

e več let smo se člani gasilskega društva pogovarjali, kako bi tudi na Colu prišli do defibrilatorja – naprave, s katero je že mnogo vasi opremljenih. Nekateri kraji, kjer je več posluha odgovornih ljudi, pa jih imajo celo več. Kljub temu, da smo naleteli na razumevanje in tudi obljube,

si bili edini, da se na obljube ne gre zanašati in da si bomo morali sami pomagati - kot že tolikokrat! Toda na kakšen način in kje zbrati kar lepo vsoto denarja, ki je za nakup potreben? Kazalo je, da bomo spet ostali na začetni točki ponovno čakali na boljše čase. Tedaj pa se je oglasil naš zvesti član - vojaški kaplan g. Milan Pregelj in pribil: »Letos bo zagotovo tudi na Colu defibrilator, to vam jaz zagotavljam!« Vsi smo ga začudeno pogledali, on pa je nadaljeval: »Letos imam srebrno mašo in ob tej priložnosti bo tudi ofer (darovanje). Sigurno se bo dovolj nabralo, da nabavimo defibrilator in ne bo potrebno prosjačiti po občini.«

pa od tega ni bilo nič. Defibrilator je naprava, ki človeku ob trenutnem zastoju srca s pomočjo električnega sunka reši življenje, ko ponovno zažene delovanje te važne življenjske funkcije. To se je izkazalo že v neštetih primerih. Ponovno smo se o tej temi pogovarjali letos na eni od rednih sej društva - predvsem kako priti do denarja zanj. Na koncu smo

Tako se je tudi zgodilo. Na Colu je g. Milan 29. julija obhajal srebrno mašo, kar pomeni 25 let duhovniške službe. Duhovnik Milan Pregelj je že 10 let vojaški kaplan, ki z drugimi člani v vojaškem vikariatu skrbi za duhovno oskrbo vojakov slovenske vojske doma in tudi na misijah po tujini. Slavja se je udeležilo veliko število ljudi - od duhovnikov,

Srebrnomašnik Milan Pregelj

članov vojaškega vikariata z vikarjem dr. Jožetom Plutom na čelu, članov policijskega vikariata, veteranov vojne za Slovenijo, članov društva sv. Modesta, slovenskih narodnih noš in ne nazadnje gasilk in gasilcev domačega društva in sosednjih društev iz Podnanosa in Črnega Vrha. V lepem vremenu smo se navedenega dne vsi uniformirani, v spremstvu številnih praporov, v veličastnem ešalonu podali v domačo cerkev sv. Lenarta in prisostvovali srebrni maši. Po maši je sledilo darovanje, nato pa še prijetno druženje vseh udeležencev v šotoru pred zadružnim in gasilskim domom. Veterani vojne za Slovenijo pa so pripravili še krajši kulturni program. S sredstvi, ki so jih prisotni darovali po maši, je bil kupljen avtomatski eksterni defibrilator AED s pripadajočo opremo, to je omarico z ogrevanjem, kar je stalo več kot 2.000 €. Defibrilator je že montiran na gasilskem domu na Colu. Da bo naprava tudi optimalno funkcionalna, se dogovarjamo še za usposabljanje, za kar je med člani gasilskega društva veliko zanimanja. Prodajalec bo poskrbel tudi za pred-

Večer pod Čavnom v Črničah

Štrudlju je vzel mere Na sproščenem literarnem Večeru pod Čavnom je precej smeha požela pripoved Tina Mamića, kako je vzel mere gigantskemu štrudlu.

Tino Mamić in Zlata Krašovec

XIII. Večer pod Čavnom na turistični kmetiji Kosovel v Črničah je gostil znana slovenska kolumnista in publicista. Zlata Krašovec, kolumnistka Reporterja in avtorica tedenske politično-satirične oddaje Ob petkih pospravljamo podstrešje, je predstavila knjigo Protestanti-

no Tina Mamića. Povedala je, da besedila v knjigi niso politična, ker Mamiću političnih kolumen niso pustili objavljati. Vseeno pa so zelo dragocene, saj posegajo v neobičajne teme, ki se jim mnogi mediji tudi povsem izogibajo, je rekla Krašovčeva. Opisala je tudi, kako sta se spoznala in kako ji je kot urednik koprskega studia Radia Ognjišče dal možnost prve politično-satirične oddaje. Mamić pa je opisal nekaj zanimivih in hudomušnih prigod, ki jih je opisal tudi v knjigi: o ‘Dedku Miklavžu’, neobstoju gospodarske krize v Sloveniji in o ledeni dobi zaradi pretiravanja s kockami ledu. Prebral je kolumno Sladki greh, v kateri sočno opisuje, kako je v znani gostilni za sladico dobil velikansko sladico in v ‘novinarski žlehnobi’ le-to izmeril: 12 centimetrov v širino, 12 v dolžino in pet v višino.

Večer, ki ga je kot vedno organizirala Civilna iniciativa Čaven, se je nato razvil v živahno debato, ki je posegala tudi na področje politike. Zlata Krašovec je tako rekla, da bi se takoj odpovedala polovici svoje nizke pokojnine, če bi le mladi lahko potem dobili službe. A se to ne bo zgodilo, je poudarila in s prstom pokazala na sindikate, ki jih mladi v resnici ne brigajo. Glede govorjenja o zgodovini, ki po mnenju nekaterih obremenjuje politiko, pa je rekla, da v resnici ne gre za pogrevanje starih in nepomembnih tem, ampak za naš odnos do zgodovine. Ne moremo samo zamahniti z roko, da nas to ne briga, ampak jasno povedati, da je zločin nekaj slabega. Marko Rovtar

stavitev naprave. Čas bo pravočasno objavljen. Našemu članu srebrnomašniku g. Milanu pa smo gasilci v imenu vseh krajanov iz srca hvaležni za sredstva, ki so bila darovana njemu osebno, vendar jih je namenil v korist drugih. Upam, da bo enkrat prišel tudi čas, ko bo kateri od novinarjev tudi to opazil in tudi o takih plemenitih dejanjih kaj objavil. Veliko so se razpisali namreč, ko se je naš Milan udeležil proslave v Rovtah v vojaški uniformi, vendar se je kasneje izkazalo, da je bilo njihovo pisanje namenjeno iskanju še ene afere in povsem zlonamerno. Če bi danes še živel naš poet Prešeren, bi verjetno napisal nekaj podobnega tudi o novinarjih kot je o Kopitarju. Gasilci smo ponosni na našega Milana, ki je dal veliko in to iz svojega

in ne tako kot daje katerikoli župan, ki nam vedno daje iz našega. Moti pa nas razlika, ki je vedno očitna, saj je slednji takoj z veliko hvale povsod zapisan in objavljen z velikimi črkami, medtem ko se drugega spregleda in pozabi. Prostovoljni gasilci se bomo trudi-

li, da ne bomo nikogar, ki dela dobra dela, pozabili in se ga z vsaj s skromno besedo zahvale spomnili. Zato še enkrat hvala našemu Milanu in vsem, ki kljub temu, da od

njih nihče ne zahteva določenih nalog, sami spoznajo potrebe svojega okolja in jih brez velikih obljub in pričakovanj raznih ugodnosti tiho, pogumno in dosledno izpolnijo. Ivan Škvarč v imenu Gasilskega društva Col

Zlatoporočenca Makovec z Vrtovč Anica in Klavdij Makovec z Vrtovč sta 27. septembra v družbi sorodnikov in prijateljev proslavila zlato poroko. V to čast sta imela tudi zahvalno mašo v Šmarjah, ki jo je daroval župnik Sašo Mugerli.

nica je bila rojena 14. julija 1940 na Planini, po končani osnovni šoli se je zaposlila v tovarni Tekstina, kjer je ostala vse do rojstva hčera. Klavdij pa se je rodil 3. maja 1939 v Franciji, a se je že v otroških letih s starši preselil na Vrtovče. Svojo bodočo ženo je spoznal na Planini, kjer sta 26. septembra 1964 svojo ljubezen kronala s poroko. Po poroki se je Klavdij

zaposlil v Fructalu, kjer je ostal do upokojitve. V zakonu sta se jima rodili hčerki Klavdija in Katja, ki sta ju razveselili z dvema vnukinjama Petro in Tonjo ter vnukom Rokom. Petdeset let skupnega življenja sta praznovala doma na Vrtovčah, kjer ni manjkala niti penina niti odlična torta. as

DRUŠTVA

Latnik 156, 17. oktober 2014

KAŠev izlet v Gardaland

Pohod v Reber

»Rezerviraj si 20. september, ker si vabljen/a, da greš z nami v Gardaland!« je pisalo na vabilu Kluba Ajdovskih študentov in dijakov, ki je tako člane kot nečlane pozival k enodnevnemu izletu.

Že 15 let je minilo, kar so se vinogradniki z Lozic domislili, da bi čas med trgatvijo in martinovim popestrili z družabnim srečanjem v njihovem vinorodnem raju – Rebru.

n res, v soboto, v zgodnjih jutranjih urah se je avtobus poln mladih željnih zabave in dogodivščin, izpred avtobusne postaje v Ajdovščini, odprav-

Udeleženci so med potjo izvedeli, da se park, ki je bil odprt leta 1975, danes razprostira na 46 hektarjih ozemlja, na področju ocenjevanja tematskih parkov pa je bil na petem

mestu v svetovnem merilu. Po slabih štirih urah vožnje so udeleženci na vhodu prejeli karte ter se odpravili dogodivščinam naproti. Izbirali so lahko kar med 32imi atrakcijami, med katerimi so najbolj znani kompleksi Blue tornado, Magic mountain, Sequoia adventure, Orto bruco in Fuga da Atlantide. Časa so imeli seveda dovolj, saj se je park zaprl ob šele ob 18.00, uro kasneje pa je avtobus že krenil nazaj proti Ajdovščini. In kam se ajdovski študentje odpravljajo naslednjič? Sledi Kaševim novicam - bliža se namreč vsakoletno Kaševo silvestrovanje, ki bo letos potekalo v prestolnici Bosne in Hercegovine, Sarajevu! Živa Vidic

Obeležje s posvetilom vinogradnikom so v Rebru postavili leta 2002

a pa ne bi vse skupaj izpadlo le kot postbendimski piknik, so se do Rebra podali peš, sčasoma pa so srečanju dodajali še nove vsebine. Pohod v Reber je potem v svoj vsakolet-

ni program dela vključilo tudi pred desetletjem ustanovljeno društvo Zdravljica, ki tudi letos drži pod svojim okriljem organizacijske niti. Letošnji pohod bo v nedeljo, 19. oktobra, po običaju se ob 11. uri začne pred cerkvico Božjega groba sredi Lozic, pot pa se potem vije čez Loški hrib do Rebra in še nekoliko naprej do cerkve sv. Trojice, kjer bo domači župnik daroval mašo. Mojstri kuhalnic bodo med tem na slemenu med vinogradi pripravili za pohodnike golaž. Ker so Lozice znane po odličnih pevskih glasovih, tudi ubranega petja ne bo manjkalo – tokrat v ženski zasedbi, pa tudi nekaj instrumetalistov se bo predstavilo. Zbrane bo nagovorila še slovenska vinska kraljica Špela Štokelj. Seveda pa ne bo manjkalo rujne kapljice, ki jo umejo pridelati loziški vinogradniki iz sladkega grozdja na flišnem gričevju v zavetnih južnih legah nad dolino Pasjega repa rl

il proti največjemu italijanskemu zabaviščnemu parku, ki je dobil ime po znanem Gardskem jezeru.

Izlet planinske sekcije Kamnje na Soriško planino Kam pa letos, smo se spraševali, ko smo določili datum za izlet. Predlogov je bilo veliko. V želji, da bi vsakemu udeležencu izleta ponudili nekaj za svojo dušo, smo se odločili za Soriško planino.

tekle so priprave in bližal se je dan izleta. Vremenska napoved je bila v kalupu vremena letošnjega poletja in spet se je za vikend obetalo slabo vreme. Pogumno smo se odločili, da izlet vseeno izpeljemo. Dokaj hitro smo privozili do Mosta na Soči in nato zavili v Baško grapo. Vijugasto in ozko cesto je večji del spremljala reka Bača, mi pa smo opazovali prijazne vasice in mojstrovine avstrijskih gradbincev, ki so pred več kot sto leti po tej dolini speljali železniško progo. Predori, mostovi, nasipi, mimo katerih smo se vozili, so nam postavljali vprašanje, kako so to znali in zmogli že takrat narediti. Vzpeli smo se do Podbrda in sledil je prvi krajši postanek, pa tudi razočaranje, da si v tem kraju ni mogoče ‘privezati duše’

vse do devete ure. Toda v nahrbtnikih se je vseeno našlo nekaj za pod zob ter za poplakniti grlo. Nadaljevali smo vzpon do Petrovega Brda ter naprej proti Soriški planini, ki nas je prijazno sprejela. Tu je bilo že precej živahno, saj se je ta dan tu odvijala tekma v kolesarskem spustu. Zapustili smo avtobus in se odpravili do Litostrojske koče, kjer smo si privoščili nekoliko daljši postanek in se razdelili v dve skupini. Prva je krenila na pohod, v drugi skupini pa so ostali tisti, ki so si želeli dan preživeti v iskanju gob, krajših sprehodih in v spodbujanju mladih kolesarjev v vratolomnih vožnjah. Cilj ostalih pohodnikov pa so bili vrhovi nad Soriško planino. Prvega smo izpustili ter se tako ob smučišču najprej povzpeli na Lajnar, po delu rapalske meje pa smo nadaljevali proti Slatniku. Med potjo smo opazovali objekte, ki so jih postavili za obrambo meje. Koliko dela, naporov - zakaj? Ponujali so se nam lepi razgledi proti Baški grapi, na

smučišče in na bohinjsko stran. Na enem izmed vrhov smo z zanimanjem ter s svetilko na glavi raziskali utrdbo, izkopano v živo skalo ter z železno razgledno kupolo na vrhu. Pozdravilo nas je tudi sonce, ki se je prebijalo skozi oblake. Sledil je čas za skupinsko fotografijo in spust po dokaj strmi ter skoraj zaraščeni stezi na severno stran do opuščene planine z že dokaj razpadlimi stajami. Kmalu zatem smo prispeli do gozdne ceste, ki nas je pripeljala nazaj na naše izhodišče. Med potjo smo pridno zobali maline, ki so se nam ponujale ob cesti. Prijetno utrujeni in polni novih vtisov smo si ogledali še zaključek dirke in se nato z avtobusom odpravili v Spodnjo Sorico, kjer nas je čakalo zasluženo kosilo. Dišeča in lepo pripravljena hrana na pladnjih, je kar vabila, da si napolnimo lačne želodčke. Po kosilu je sledil še ogled Groharjeve rojstne hiše. Udeležili smo se še glasbene delavnice, v kateri je mentor v slabi uri iz nas naredil pravi tolkalni orkester. Doživetje je bilo enkratno in tisti, ki smo se te delavnice udeležili, smo bili tako navdušeni, da bi si to želeli še kdaj ponoviti. Zadovoljni, da je izlet lepo uspel, smo se s temo vrnili domov. G. V., Foto Gregor Vodopivec

Tipična vinogradniška 'bajta' v Rebru

Kako skozi križišča? Poleg številnih kulturnih prireditev, izletov, rekreacije, kopanja smo se v Društvu upokojencev Vipava odločili, da našim članom ponudimo v letošnjem letu tudi eno izobraževalno temo. Tokrat je bila namenjena članom – voznikom z daljšim vozniškim statusom.

ečina izmed nas ima vozniško dovoljenje B kategorije že desetletja, zakonodaja pa se, kot vemo, dopolnjuje in mi smo o tem dokaj malo obveščeni. Prav zaradi tega in ker nam ni vseeno, kaj se z našimi člani dogaja, smo zaprosili Šolo vožnje POB iz Nove Gorice, ki ima podružnici tudi v Tolminu in Ajdovščini, za pomoč pri izvedbi te izobraževalne teme. Odzvali so se in eden izmed nji-

hovih predavateljev nam je predstavil novosti, ki jih, v kolikor se odpravimo z vozilom na cesto, moramo poznati. Šola poleg izobraževanja opravlja tudi izpite A, B, C, D in E kategorije, zbira prijave za kandidate za voznike za pridobitev TPK in podaljšanje kode 95, izvaja javne prevoze tudi oseb s posebnimi potrebami. Za nas upokojence pa je zanimivo to, da je edina šola z licenco na severnem Primorskem, ki izvaja varno vožnjo. Kar je za nas organizatorje še posebej vzpodbudno, je bila udeležba na predavanju, ki je bila nad pričakovanji. Naši člani si očitno želijo izobraževanja in to nam bo tudi vodilo ob pripravi programa za naslednje leto. Mirjam Graovac

Latnik 156, 17. oktober 2014

ŠOLSKA

18 OŠ Šturje Ajdovščina

Simbioza giba Učenke in učenci ter učitelji na Osnovni šoli Šturje Ajdovščina že vrsto let medgeneracijsko sodelujemo. Tudi letos se bomo vključili v različne dejavnosti, ki bodo povezale mlade in starejše med seboj.

no takih smo izpeljali v tednu od 13. do 17. oktobra. Vključili smo se v projekt Simbioza, ki gradi most med generacijami na vseživljenjskem učenju, medsebojnem spoštovanju, pomoči sočloveku, prostovoljstvu in dobrodelnosti. V zadnjih treh letih je ta vseslovenski projekt s temi vrednotami povezal skoraj 25.000 mladih in starejših po vsej Sloveniji.

Letos so se v Simbiozi odločili, da bodo gibali. Šole smo bile povabljene k sodelovanju. Tako smo v ponedeljek in petek odprli svoja vrata starim staršem, ki so se pridružili vnukinjam in vnukom prvih dveh dekad pri urah športa. Medgeneracijsko ‘žoganje’ je bilo svojevrstno doživetje, ‘starejšim učencem’ prav prijetno in, kot so povedali, nadvse koristno. Kolektiv OŠ Šturje Ajdovščina

Latnik 156, 17. oktober 2014

Državno orientacijsko tekmovanje Orientacijski tek združuje tek v naravi z razmišljanjem ter hitrim sprejemanem odločitev. V pravilnem vrstnem redu in v najkrajšem možnem času je treba poiskati vse kontrolne točke. izkušeni orientacisti, vmes pa je bilo tudi nekaj začetnikov. Državna tekma je bila zanje prva priložnost, da svoje znanje preizkusijo na neznanem terenu. Šola je tekmovalcem omogočila brezplačen prevoz z avtobusom, zato so se tekmovanja lahko udeležili vsi člani krožka, ki so si tega želeli. Udeleženci tekmovanja so se pomerili na treh različno dolgih in tehnično zahtevnih progah po starostnih kategorijah in ločeno po spolu. Trenutno naša najboljša orientacijska, Daša Harej iz devetega razreda, je na najzahtevnejši progi med dekleti dosegla drugo mesto in si priborila srebrno medaljo. V konkurenci 80-ih tekmovalcev na najdaljši progi sta bila med posamezniki najboljša devetošolec Matic Soban, ki je osvojil 5. mesto, in osmošolec Jan Marc na 7. mestu. V skupni razvrstitvi so starejši fantje osvojili 3. mesto, enaka razvrstitev pa je starejšim dekletom prinesla 2. mesto. Ekipno so starejša dekleta prejela pokal za osvojeno 3. mesto.

Srebrna Daša Harej

Evropski dan jezikov na OŠ Vipava Na osnovni šoli Vipava že nekaj let zapovrstjo obeležujemo 26. september, Evropski dan jezikov. Letos smo mentorji, učiteljice tujih jezikov v sodelovanju s prostovoljci iz vipavske Hiše sadežev pripravili delavnice za učence 6. razredov.

Srebro tudi za starejša dekleta

Pokal za skupno tretje mesto deklet

Bronasti starejši fantje

odelovalo je 43 učencev, ki so bili razdeljeni v 6 skupin. Vsaka skupina je izdelovala del koledarja za leto 2015 v enem izmed evropskih jezikov, ena izmed skupin pa je imela še posebej zahtevno

nalogo, saj je izdelala del koledarja v japonščini. Kljub temu, da 26. septembra praznujemo Evropski dan jezikov, smo se na OŠ Vipava odločili, da nekaj pozornosti namenimo tudi enemu izmed azijskih jezikov. Učenci so tako z velikim zanimanjem izdelali del koledarja v angleščini, francoščini, hrvaščini, italijanščini, japonščini in španščini. V vsaki skupini so se naučili tudi imena mesecev in imena dni, pa tudi o glavnih mestih, prebivalcih, pisavi, kulturi in kulinariki teh šestih narodov. Koledar si lahko ogledate v naši šolski avli, kjer že čaka na naslednje koledarsko leto. vg

sako leto se orientacisti osnovnih in srednjih šol Slovenije pomerijo na državni tekmi. Letos se je ta dogodek odvijal na terenu po vzpetini Golovec pri Ljubljani, v četrtek, 2. oktobra. Teren je zelo težaven, prepreden s številnimi grapami in strmimi pobočji ter mestoma celo neprehoden zaradi posledic žledoloma. Pred državnim tekmovanjem smo imeli vsakodnevne intenzivne dodatne treninge na domačem terenu v bližnji okolici šole med Dobravljami, Potočami, Kamnjami in Skriljami. Da bi bili na tekmovanje še bolje pripravljeni, smo organizirali treninge tudi na Školu nad Ajdovščino. V zadnjem tednu septembra smo se udeležili akcije Razgibajmo Ljubljano, kar je bilo za naše učence zelo zanimivo in prijetno doživetje.

Na državni tekmi je bilo okrog 400 tekmovalcev iz cele Slovenije. Osnovno šolo Dobravlje je zastopala 20-članska ekipa učencev od šestega do devetega razreda. Nekateri so že

In to še ni vse! Najboljši imajo možnost udeležbe na svetovnem šolskem orientacijskem tekmovanju, ki bo od 18. do 24. aprila prihodnje leto v Turčiji. Daša se tega tekmovanja žal ne bo mogla udeležiti, Matic Soban in Jan Marc pa se že aktivno pripravljata. Udeležila se bosta trening kampa v okolici Črnega Vrha nad Idrijo. Vsem orientacistom iskrene čestitke za zelo dober nastop na tekmovanju in dosežene zavidljive uspehe ! mk

Latnik 156, 17. oktober 2014

ŠOLSKA

Naravoslovni dan o Trajnostna mobilnost na osnovni gozdu šoli Šturje Ajdovščina Izdelali prototip električnega vozila

V okviru dejavnosti povezanih z Ekošolo, smo v šolskem letu 2013/14 sodelovali na razpisu z naslovom Trajnostna mobilnost. Odločili smo se preučiti delovanje električnih vozil in sončnih elektrarn. Kot je bilo v projektu načrtovano, smo postavili sončno elektrarno in glavnino postavili v učilnico tehnike in tehnologije.

ripomoček nam služi kot učilo, saj merimo količino električne energije, ki jo elektrarna proizvede, del električne energije napaja direktno šolsko omrežje, del pa shranjujemo s pomočjo akumulatorja in uporabljamo za napajanje luči v učilnici ter za poskuse z enosmerno električno energijo. Prototip električnega vozila nam služi kot prikaz delovanja električnih avtomobilov, učenci lahko vozijo avtomobil po šolski telovadnici in na šolskem igrišču in s tem pridobivajo izkušnje. Pri projektu je sodelovalo večje število podjetij in posameznikov, ki so vsak v svojem segmentu prispevali pri izdelavi. Elektrarno so nam glede na zahteve prilagodili in konfigurirali pri podjetju Kontiki Solar Kamnik. Skupna moč elektrarne je 500 W. Od začetka marca smo

tako proizvedli že okrog 200 kWh električne energije. Skupaj s konstruktorjem Davidom Jamškom iz Šentjerneja smo zasnovali unikatno vozilo, ki je v celoti izdelano v domači delavnici, saj posameznih komponent nismo kupovali namensko.Vsi sestavni deli (okvir, sedež, volan) so unikatni. Vozilo je zasnovano kot učilo in ga je možno razstaviti in ponovno sestaviti, kar bomo izvedli v prihodnjem šolskem letu. Celoten okvir je izdelan iz aluminija in vijačen skupaj. Električni regulator, ki pulzno krmili elektromotor moči 500 W, je dodatno hlajen, da ne pride do pregrevanja. Precej poudarka smo posvetili varnosti, saj smo ocenili, da vozilo ne sme prekoračiti hitrosti 25km/h. Hitrost smo nato omejili mehansko z nizkim prestavnim razmerjem. Posledično pa je pospeševanje kar občutno tudi za izkušene voznike. Predvideli smo situacije, ko se elektronika sama izklopi, če voznik hkrati zavira in pospešuje (v paniki); brez varnostnega pasa seveda en gre. V prihodnje pa razmišljamo še o varnostnem loku, v primeru prevračanja S tem projektom smo želeli smo spodbuditi uporabo električnih vozil in proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Opozoriti smo hoteli na veliko razliko v izkoristkih vozil z motorji z notran-

jim izgorevanjem in elektromotorji. Ker je v javnosti pred novostmi prisoten strah, smo želeli spodbuditi razmišljanje o rabi alternativnih virov energije. Ugotovili in predstavili smo alternative v obliki električnih in hibridnih vozil. Največ so s tem projektom pridobili učenci, saj lahko nove ideje preizkušajo in preverijo v živo v šoli. Glavnina dela nas čaka v prihajajočem šolskem letu, ko bomo

P izpopolnili metodologijo merjenja vremena in računanje izkoristkov ter opravili preizkuse vzdržljivosti električnega pogona ter predvsem avtonomije baterij. Podrobno bomo spremljali odvisnost proizvedene električne energije - glede na razmere in mikrolokacijo. Poskušali bomo dimenzionirati elektrarno, ki bi zadoščala šoli za avtonomno delovanje in ocenili smotrnost take investicije. Erik Černigoj, mentor

Podelitev Nacionalnih poklicnih kvalifikacij zeliščar/zeliščarka na Ljudski univerzi Ajdovščina

Štirinajst novih zeliščarjev V četrtek, 2. oktobra 2014, smo na Ljudski univerzi Ajdovščina podelili 14 certifikatov Nacionalne poklicne kvalifikacije zeliščar/zeliščarka. Kandidati so bili stoodstotno uspešni – vsi prijavljeni v postopek so certifikat pridobili! Vsem iskreno čestitamo!

Novi zeliščarji

kupaj smo se poveselili in se dogovorili, da se spomladi spet srečamo na kakšnem ‘zeliščnem predavanju’. Do takrat nas bo na udeležence spominjal krasen zeliščni šopek, njim pa bo dišal naš rožmarin, ki so ga prejeli za spomin! Usposabljanje te skupine je potekalo od marca do ju-

nija 2014 pod vodstvom odličnih predavateljev, biologov, zeliščarjev, ekonomistov, praktikov, ki jim gredo velike zasluge, da so udeleženci uspešno naredili izpit. Nekaterim udeležencem je program in certificiranje financiral Zavod RS za zaposlovanje s sredstvi Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega

Prvi naravoslovni dan tretješolcev OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine, ki je potekal 2. oktobra, je imel naslov Gozd. Prijazna gozdarska inženirja Dušan Prem in Mitja Turk sta nas peljala po gozdni učni poti ob Hublju. Spoznali smo veliko dreves in njihovih plodov.

sklada in s strani Republike Slovenije. Od leta 2013 smo izobraževali več kot 35 oseb za pridelavo, nabiranje, predelavo in trženje zelišč. Ker se niso vsi odločili za certificiranje, smo do sedaj podelili 33 certifikatov NPK zeliščar/zeliščarka. S pridobitvijo NPK-ja so si udeleženci pridobili več možnosti za (samo)zaposlitev tako pri nas kot tudi v tujini, saj je izpit mednarodno priznan. Napovedujemo novo usposabljanje od marca do junija 2015. Vabljeni! Helena Furlan

ri izviru Hublja smo se ustavili in malicali. Pot smo nadaljevali do igrišča in Vile Lavanda pri Čohih. Tam smo se razdelili v dve skupini; 3. a razred je odšel najprej na raziskovanje zelišč, 3. b je imel uro z lovcem Angelom Vidmarjem. Lovec nam je povedal veliko zanimivosti o živalih, ki živijo v naših gozdovih. Predstavil nam je vse, kar lovci potrebujejo za lov. Zvedeli smo, da lovci živali opazujejo, fotografirajo in hranijo. Streljajo le tiste

živali, ki so določene za odstrel. V Vili Lavanda nam je Urška Lemut Šušterič najprej pokazala nekatera zelišča. Všeč nam je bil njihov vonj. Zvedeli smo, za kaj se jih uporablja. Nabrali smo nekaj zelišč in jih odnesli sušit. Videli smo proces destilacije žajblja, priteklo je tudi nekaj eteričnega olja. Iz mešanice zelišč nam je skuhala odličen čaj. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pričarali ta dan. Lepo nam je bilo. Učenci in učiteljice 3. razredov

Športni dan z budanjskimi lokostrelci Četrtošolci OŠ Draga Bajca Vipava smo imeli zanimiv športni dan na Ravnah nad Budanjami.

okostrelec Marko Nardin nam je predstavil svoj šport. Seznanili smo se s pravili obnašanja na strelišču in streljali z lokom. Nekaterim je celo večkrat uspelo zadeti tarčo! Kar prehitro je minil čas in smo se morali vrniti v dolino. Damjana Černigoj

ZVONOVI

Latnik 156, 17. oktober 2014

Papežu Frančišku izročili portret

Umetniki za karitas v Rimu Likovna dela z 20. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas so šla na pot. Tokrat v večno mesto, v Rim. Sodelovanje z veleposlaništvom RS pri Svetem sedežu je lepo steklo in 30. septembra se je dogajalo odprtje prodajne razstave v prestižni vatikanski palači Palazzo della Cancellerija.

eliko pridnih ljudi je bilo potrebnih, da je razstava uspela. Vseh se ne da našteti, toda ‘prostovoljno in z veseljem’, ki spremlja vse kolonije in razstave je dokaz, da se da tudi vrhunske kulturne projekte izpeljati z minimalnimi stroški. Priprava slik, prevoz in postavitev razstave je bilo v rokah Toneta Seiferta, Lucijana Bratuša in br. Vlada Kolenka. Iskanje primernega prostora je trajalo kar nekaj časa, prve poti po Rimu je opravil br. Štefan Kožuh, nakar se je vse odvilo na ravni Veleposlaništva RS pri Svetem sedežu. Gospa Tina Kokalj je bila tista oseba, ki je vse uredila tako, da smo se vsi čutili sprejete in dobrodošle.

Dvajset let je za Cerkev kratka doba, toda za generacijo nekega občestva je to že nekaj. Ta jubilej praznujta letos Radio Ognjišče in projekt Umetniki za karitas, zato

smo šli v Rim, kot skupina, ki je vsa ta leta prinašala med ljudi sporočila lepega in dobrega. In prav je tako: Urša in Jure Sešek, Petra Gorše, Andrej Jerman in Marjan Bunič

so s svojimi glasovi navdušili obiskovalce. Z moderatorjem večera Jožetom Bartoljem sva Jožica Ličen in Anamarija Stibilj Šajn predstavili karitativni in umetniški vidik kolonije in razstav. Ob podatku, da je to 211. razstava in da je v katalogih zapisanih 1381 imen avtorjev iz domače in mednarodne scene, je celo slavnostni govornik, generalni tajnik Caritas Internationalis Michel Roy poudaril internacionalno razsežnost Umetnikov za karitas in se zahvalil škofu Metodu Pirihu, predsedniku Slovenske karitas, za sodelovanje. Razstavo je odprla veleposlanica RS pri svetem sedežu Maja Marija Lovrenčič Svetek. S svojo prisotnostjo so nas počastili številni ugledni gostje in diplomati, med njimi kardinal dr. Franc Rode in veleposlanik RS v Italiji Iztok Mirošič. Umetniki za karitas ne bi bili brez Irme in Hieronima Vidmar ja s Sinjega vrha to kar so. In tudi v Rimu sta poskrbela za okuse slovenske domačnosti, zdravico pa je prispevalo protokolarno vino občine Ajdovščina. Pred in po razstavi so se odvijali tudi drugi dogodki, ki bodo umetnikom, sodelavcem Radia Ognjišče in sodelavcem Karitas iz celotne Slovenije ostali v trajnem spominu. Posebna čast in privilegij je bilo somaševanje škofa Metoda Piriha, Mateja Kobala in Francija Trstenjaka s papežem Frančiškom pri jutran-

ji maši v domu Svete Marte. Ob tej prilolžnosti so mu izročili sliko portret, ki jo je v koloniji Umetniki za karitas ustvaril Bogdan Soban. Portret papeža Frančiška sestavlja 130.313 besed ‘fratelli, sorelle, buona, sera’, ki jih je takoj po izvolitvi sveti oče namenil ljudem sveta. Številka 130.313 pa predstavlja datum njegove izvolitve. V kripti cerkve Svetega Petra smo imeli skupno sveto mašo, pri kateri so s škofom Metodom Pirihom somaševali Matej Kobal, Franci Trstenjak, br. Vlado Kolenko, Branko Maček, diakon Imre Jerebic in br. Štefan Kožuh, ki je v pridigi nagovoril navzoče. Tudi tu so bogoslužju dodali svoje pevci radia

Ognjišče. Naslednja skupna sveta maša je bila v cerkvi Srca Jezusovega v kraju Rocco di papa, kjer smo tudi stanovali. Na sedežu Caritas Internationalis smo se sodelavci Karitas srečali z generalnim tajnikom in nekaterimi ključnimi ljudmi svetovne Kari-

tas. Tu sta vprašanja in pogovore vodila škof Pirih in generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic, zato, da smo se razumeli, pa je poskrbel urednik Novega glasa Jurij Paljk. Pogovor je tekel o svetovnih prob-

lemih revščine, kot so begunci, migranti, tujci, brezposelni. Pri rimski karitas so nam predstavili Dom za tujce, v katerem poleg strehe nad glavo dobijo še drugo pomoč, kot je iskanje službe, namestitve, učenje jezika. Veliko dela tu opravijo številni prostovoljci, kot so učitelji, zdravniki, pravniki. Skupno romanje je bilo sklenjeno na trgu sv. Petra v Vatikanu z navzočnostjo pri splošni avdienci pri papežu Frančišku. Lepo je bilo med množico iz celega sveta čutiti, da smo tudi karitativni sodelavci, umetniki in sodelavci radia Ognjišče del vesoljne Cerkve. Jožica Ličen

Vaško igrišče v Kamnjah po dveh letih ponovno prizorišče krajevnega praznika.

Šagra sv. Mihaela v Kamnjah Odlična vremenska napoved za zadnji vikend v septembru je organizatorjem dala še dodatno motivacijo za pripravo krajevnega praznika. Mladi iz vasi so tokrat združili moči, pripeljali sveže ideje ter se pod budnim, a ne preveč strogim očesom starejših, odločili za organizacijo dogodka.

ogajanje v vasi se je pričelo že v soboto, ko so v popoldanskem času najprej na svoj račun prišli otroci ter se zabavali v otroškem živ-žavu. Program sta povezovali vzgojiteljici in otrokom pripravili zabavno popoldne. V večernem mraku so na vaškem igrišču sklenili družabni pohod nekoliko starejši, ki so se s svetilkami podali na bližnji razgledni vrh. Ob dvajseti uri pa se je večer na odprtem nadaljeval s potopisnim predavanjem z naslovom ‘S padalom z Mont Blanca’. Ob spremljavi fotografij in videoposnetkov nam je svojo zgodbo o vzponu in poletu predstavil jadralni padalec Damijan Pregelj.

Nedeljsko jutro je običajno rezervirano za svečano sveto mašo in tudi

tokrat ni bilo nič drugače. Drugačno pa je bilo dogajanje po maši. Mladi so prijazno pripravili in postregli jutranjo kavo vsem tistim, ki so si je zaželeli. Sledil je čas kosila, a kaj kmalu je bilo v vasi že ponovno veselo. Pričele so se tradicionalne igre, kot so met kamna ter žaganje s ‘š’jonom’. Prevlado v prvi disciplini je še enkrat več potrdil Valter Grilanc, ki ga zaenkrat še nihče ni uspel resno ogroziti. Med ženskami pa je zmagala domačinka Metka Lisjak. V metu nekoliko lažjega kamna so se pomerili tudi otroci in staršem pokazali svojo moč.

Še nekoliko bolj napeto je bilo pri žaganju, saj so o zmagovalcu odločale desetinke. Omeniti velja, da je zmaga v obeh kategorijah ostala v vasi. Med moškimi sta najhitreje žagala Rok Ferjančič in Damjan Širok, med ženskami pa Katja Vodopivec in Marinka Antonič. Sočasno je v dvorani bivše šole potekala razstava peciva in domačih dobrot, ki so jo pripravile gospodinje iz krajevne skupnosti. V zgodnjih večernih urah se je na igrišču odvijala briškuljada, v kateri je svoje mojstrstvo prikazal par Črnigoj - Kompara ter osvojil glavno nagrado, pršut. Za vzdušje na plesišču ter za veselo razpoloženje vseh prisotnih

je več kot odlično skrbela glasbena skupina Hram. Obenem je tekom celega večera potekala tudi dobrodelna igra ‘šacanje’ stojala za pršut. Obiskovalci so ocenjevali težo unikatnega kamnitega stojala za pršut, ki sta ga izdelala domačina. Izmerjeni teži 19,26 kg se je najbolj približal Uroš Rustja ter za nagrado stojalo odnesel domov. Vreme je tokrat odigralo ključno vlogo in prav lepo je bilo videti v Kamnjah ponovno številne vesele in razigrane obiskovalce. Zagotovo bo to tudi mladim organizatorjem dalo spodbude za naprej! G. V., Foto Mihael Rijavec

Latnik 156, 17. oktober 2014

ŠPORT

Na Koroškem je ‘fajn’ Dekleta atletske ekipe Škofijske gimnazije Vipava v družbi najboljših Turistično društvo Vipavski križ vsako leto po trgatvi pripravi za svoje člane, pa tudi druge, dvodnevni izlet, bodisi po Sloveniji ali pa tudi v sosednje države. Gre za nekaj sprostitve in druženja po jesenskih kmečkih opravilih, predvsem pa da si ogledajo primere dobrih praks - kako to počnejo drugod in kaj bi se dalo uporabiti za domačo rabo.

V četrtek, 9. oktobra, se je v Celju odvijalo državno ekipno atletsko prvenstvo za srednje šole. V finale se je po rezultatih področnih tekmovanj uvrstilo dvanajst najboljših ekip iz cele Slovenije. Med njimi tudi dekleta Škofijske gimnazije Vipava.

Ena flosarska pred vkrcanjem na splav

udi tokrat, ko so izbrali Koroško, ni manjkalo uporabnih idej. Denimo turistični vagončki, ki jih je po za obiske skupin prilagojeni kmetiji blizu Slovenj Gradca vlekel kar traktor. Za krožno pot z ogledom znamenitosti Vipavskega Križa in pokušino pri okoliških vinarjih ne bi potrebovali prav velikega vložka, vprašanje je, koliko časa bi porabili za boj z občinsko in državno birokracijo. Morda bi tudi reko Vipavo lahko izkoristili za kaj več kot

Vogrščku, ki že celo večnost čaka odrešenja. Priljubljeno in dobro obiskano jezerce je primer, kako bi lahko (nekdaj že načrtovane) zadrževalnike na nekaterih pritokih Vipave izkoristili tako za (več kot nujno) namakanje in sočasno za rekreacijo oziroma turistično ponudbo. Kaj vse se lahko naredi iz medu, pa so vipavski obiskovalci lahko spoznali pri medičarju, svečarju in lectarju Hrabroslavu Pergerju v Slovenj Gradcu – umetelna lectova

Ivarčko jezero

(prvoaprilsko) ribičijo, denimo za kakšno čolnarjenje ob ustreznem vodostaju, zagotovo pa ne za splavarjenje, kot to počnejo na zajezeni, umirjeni in široki Dravi. Prav s ‘flosom so se Križani najprej zapeljali po Dravi, člani posadke

Evropska unija v lectu

pa so se v dveh urah prelevili iz veslačev in krmarjev v godce, igralce in še natakarje povrhu. Sicer majhno Ivarčko jezero pri Ravnah na Koroškem je urejeno v nulo, pravo nasprotje našemu

srca, energijske sveče, pa vedno mehke medenjake ali bonbone brez konzervansov … Njegove izdelke kot protokolarna darila prejemajo kronane glave s celega sveta. Vsem udeležencem izleta pa bo zagotovo ostala v spominu še vožnja z vlakcem, s katerim so se njega dni vozili na delo rudarji rudnika svinca in cinka v Mežici. V utesnjenih vagončkih v trdi temi se je zdelo, kot da vlakec drvi sto na uro, pa se je na koncu izkazalo, da zmore le borih 10 odstotkov te hitrosti. Rudnik so namreč po zaprtju priredili za turistične oglede, bodisi peš, pa tudi s kolesom ali celo rafti, saj so spodnja obzorja potopili. Skratka, Koroška lahko ponudi obiskovalcu marsikaj (zares v skladu z njihovim sloganom ‘Na Koroškem je fajn’), tudi kot izkušnjo, koristno za domačo rabo, le čez Razdrto se je treba kdaj pa kdaj zapeljati … mp

predtekmovanju je sodelovalo okrog 80 različnih srednjih šol. Na področnem atletskem tekmovanju v Novi Gorici, ki se je odvijalo 30. septembra, sta slavili tako fantovska kot dekliška ekipa ŠGV, na državno tekmovanje pa se je uvrstila ekipa dijakinj. V zadnjih 10-ih letih je to že šesta uvrstitev v finale med najboljše slovenske ekipe. Dekleta so tekmovala v teku na 100, 400 in 1000 m, v skoku v višino, daljino, suvanju krogle in štafeti 4 x 100 m. V ospredju so ponavadi ekipe gimnazij s športnimi oddelki, z atleti in vrhunskimi športniki. Uvrstitev med srednješolsko atletsko elito je prav zato izjemen uspeh za dekleta, ki se znajo srčno boriti ob boku športnic in športnikov, ki so vsak dan na stadionu.

Škofijsko gimnazijo Vipava so zastopale: Tina Bolko, Elizabeta Božič, Kaja Bratina, Ana Čufer, Neža Furlan, Maja Ipavec, Eva Jelerčič, Katarina Kobal, Polona Ferjančič, Andreja Miklavčič, Špela Pavlin, Tajda

Praček, Dominika Sedej, Maruša Sluga in Ema Marc. Suzana Kugonič

Miha Rijavec z ekipno zlato medaljo v spustu Kdo bi si mislil, da se lahko Ajdovščina pohvali z zlato medaljo državnega prvenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah. Pa čeprav Ajdovščina ima ‘divjo’ vodo, najbrž za resno športno dejavnost še preveč divjo, namreč Hubelj.

iha Rijavec, učenec šestega razreda šturske šole, vesla za klub Soške elektrarne iz Nove Gorice. S sotekmovalcema Janom Šušmeljem in Rokom Bezeljakom se je udeležil državnega prvenstva državnega prvenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah za mlajše kategorije, ki je letos potekalo na Savi. Za spust od Medvod do Tacna je trojka v kategoriji mlajših dečkov potrebovala manj kot četrt ure in dobesedno pometla s konkurenco, saj je drugouvrščeno trojko ugnala za kar 38 sekund, ostale posadke pa za dve minuti in več. V posamični konkurenci je Miha dosegel 6. čas. V nedeljo, 12. oktobra, pa se je Miha udeležil še tekme v kraju

Miha med vožnjo v Sacileju

Sacile v Italiji in v svoji starostni kategoriji z ostro mednarodno

udeležbo osvojil 8. mesto.

RAZNO

22 In memoriam

Latnik 156, 17. oktober 2014

Lokavec in čas - 20 let

Zmaga Pergar Človek doživlja najtežje trenutke življenja, ko mu skrivnostna smrt iztrga prijatelja, sodelavca, človeka, s katerim deliš svoje popotovanje po tej zemlji. Tako nam je iztrgana Zmaga, kot prelep gorski cvet, živahen, vihrav, vzdržljiv, odporen na močne viharje v gorah, vztrajen in močan, ki dolgo živi, žal pa nepričakovano umre. Zmaga je bila najstarejša izmed štirih otrok v Sobanovi družini. Oče Vilibald je bil pogumen partizan XIV. divizije, ki je ob podpori svoje žene vzgojil otroke v velike domoljube. Zmaga je bila primer, kako mora otrok varovati in ščititi vrednote, za katere so se starši borili. Vedela je tudi, da domovino nosimo v sebi, da z njo živimo vsak dan ter z njo preživljamo svetle in temne trenutke, da je domovina v vsakem našem dihu, da je izročilo, da je svojevrstna vrednota, ki jo starši predajajo na mlajše rodove. Z globoko žalostjo v srcih sprejemamo smrt drage Zmage: člani Območnega združenja ZB NOB, člani Folklornega društva Vipava in člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Bila je osebnost odprtega značaja in iskrena v pogovoru, človek dobrega srca, izžarevala je človeško toplino z veliko pozitivne energije. Kot dobra plesalka in pevka je v folklornem društvu izkazovala svojo veliko ljubezen do slovenskega narodnega izročila. Zmaga je svoje prepričanje v veličino narodno osvobodilnega boja izkazovala na vsakem koraku. Vse to je javno tudi kazala tako, da se je udeleževala slovesnosti z domoljubno vsebino. Bila je dolgoletna članica združenja zveze borcev in zelo aktivna članica Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Bila je med prvimi ustanovitelji veteranskih pohodnikov pohoda z Nanosa na Triglav. Vseh svojih deset pohodov je posvetila spominu na očeta partizana in v opomin nam na pretekle vojne. Veliko stvari je, s katerimi bi lahko opisali Zmagino toplino, vedrost, predvsem pa skrbnost in iskrenost. Ob njeni prezgodnji smrti bomo še dolgo žalovali. Žalovali bomo ob spominu nanjo, na njena dela in ponos, da je bila velika Slovenka in Primorka. S temi skromnimi besedami se poslavljamo od naše drage in vdane članice Zmage. Zmaga, zelo te bomo pogrešali, v naših društvih je nastala velika praznina. Vsi člani društev Ti izrekamo hvala za vse, kar si storila, za vsako Tvojo idejo in rešitev, hvala Ti, za Tvojo veliko ljubezen do domovine. Za vedno boš ostala v naših srcih. Globoko in iskreno sožalje izrekamo vsem tvojim najdražjim. Tebi pa hvala za vsak prijazen nasmeh, lepo besedo in doživete trenutke, ki si nam jih podarila, draga Zmaga.

iše se leto 2014, ko društvo DOLI iz Lokavca, Goriški Muzej in OŠ Danila Lokarja Podružnica Lokavec proslavljajo, da so davnega leta 1994 stopili skupaj in začeli ustvarjati sodoben muzej, ki je za ljudi privlačen, zanimiv in živ. V petek, 10. oktobra, smo se zbrali v Dvorani Edmunda Čibeja, kjer so nam zapeli in zaigrali lokavški otroci pod vodstvom Petre Terbižan Slejko. Ko otroci stopijo na oder, je občutek vedno srčen, ko otroški nastop s svojimi idejami oplemeniti Petra, te preplavi občutek pripadnosti, prijateljstva, povezanosti. Tudi Lokavčani so morali biti teh 20 let povezani, da so lahko leto za letom raziskovali različna področja kulture in ugotavljali, da zgodovina ni nekaj, s čimer bi barantali. Da so se začeli zavedati, da vrednost cesarskega nakita nima nobene vrednosti, če ne poznamo vrednost kruha, vina in stanovanja navadnih ljudi. Ta mali človek daje vrednost življenju.

delo prijetno in sproščeno, povedala je o vrednotah in pomenu ljudske kulture in zaključila z globalizacijo. Rekla je, da smo skoraj po celem svetu enako oblečeni, jemo enako hrano (coca-cola, hamburgerji, pica …), vozimo se z enakimi avtomobili, le bivališča se malo razlikujejo, kar pomeni da izgubljamo svojo kulturo, svojo identiteto. In če je že tu globalizacijska kultura, naj nas vsaj v zahodnem delu zemeljske poloble združuje kot ljudstva sveta. Nadaljeval je ravnatelj OŠ Danila Lokarja Vladimir Bačič in povedal, da kje drugje kot v šoli je treba sejati seme ljubezni do svoje zemlje, rodnega kraja in običajev. Le tako bomo čez leta želi žito, imenovano ljubezen do svoje kulturne dediščine, tako duhovne kot materialne. Nastala je okrogla miza, kjer so o svojih spominih govorili učiteljici gospa Mara Obed in Marta Benko ter predsednik društva DOLI Boris Blažko. Bivša ravnateljica profesorica Ivana Slamič je to okroglo mizo vo-

Tako so se tudi lokavški otroci skupaj z učiteljicami, društvom DOLI in Goriškim muzejem začeli najprej spraševati ‘Zakaj velja raziskati zgodovino Lokavca’ in na to temo ustvarili prvo razstavo, nadaljevali so z raziskavami ‘Kruh, mlini in fotografija’, ‘Od steze do železne ceste – furmanstvo’, ‘Šola in ljudje’, ‘Fužinarstvo, kovaštvo in kotlarstvo’, ‘Vez med preteklostjo in sedanjostjo’, ‘Okolje in mi’ in še in še. Projekt je v letih 2009/2010 prerasel šolske in društvene okvire in postal krajevni praznik, ki so ga poimenovali ‘Lokavški kulturni dnevi’. Prireditve so se dogajale najprej maja ali junija, z Lokavškimi kulturnimi dnevi pa so se prenesle na oktober. Ko smo se letos zbrali, da obeležimo ta častitljivi dogodek, so nas najprej pozdravili lokavški otroci, nadaljevala je slavnostna govornica mag. Inga Miklavčič - Brezigar, ko je pozdravila vse nastopajoče in prisotne, se spomnila pokojnega direktorja etnologa Andreja Malniča, ki je nad projektom bedel z budnim očesom zaradi strokovnosti in bil hkrati hudomušen, da je bilo

dila tako, da bi človek kar sedel in poslušal in zaključila izredno častitljivo za Lokavške ljudi in lokavško šolo: »Šolski projekti so prerasli v vaške, sodelovanje šole in vasi je odlično, vas diha kot eden. Letos Evropa podpira projekt Dnevi evropske kulturne dediščine pod geslom Dediščina v šolo – Lokavec pa je Evropo prehitel, saj Dnevi evropske kulturne dediščine v Lokavcu trajajo že dvajset let.« Po močnem aplavzu nas je avtorica in zgodovinarka iz Goriškega muzeja Tanja Gomiršek povabila na razstavo ‘Ta veseli dan’, ki predstavlja ohcet v naših krajih, in na razstavo, ki so jo postavili lokavški otroci pod vodstvom učiteljic, in društvo DOLI v sodelovanju z Goriškim muzejem in krajani Lokavca. Otroci so raziskovali in predstavili ohcet skozi likovno dejavnost, šaljive poročne pesmi in zbirko otroških vozičkov. Razstavo si lahko ogledate do konca oktobra 2014. Dvajset letno delovanje je seveda ustrezno dokumentirano tudi v slavnostni številki časopisa Lokavec in čas. Nada Blažko, foto Miran Lokar

Naj ti bo lahka ta sveta primorska zemlja in v miru počivaj! V Lokavcu, 12. oktobra 2014 Območno združenje ZB NOB, Folklorno društvo Vipava in Območno združenje ZVVS

Čuferji na vztrajnostnem izzivu Ob obilici organiziranih tekov na soboto, 4. oktobra, se je 33 tekačev oz. pohodnikov odločilo, da se udeleži prvega šest urnega izziva na Slavnik. pa se je vil po skoraj 5 km dolgi položni poti nazaj v Podgorje. Kdo si upa opraviti čim več vzponov v šestih urah? Med udeleženci izziva so bili tudi Valentina, Damijan in Stanko Čufer. Absolutni zmagovalec Igor Alpner (Kamnik) je opravil sedem vzponov, drugo mesto s šestimi vzponi je pripadlo Stanku Čuferju iz Dobravelj, Damijan Čufer iz Vipave pa je bil šesti. Pri damah je s petimi vzponi zmagala Fani Alpner (Kamnik), na drugo mesto se je, prav tako s petimi vzponi, a s 17 minutnim zaostankom, uvrstila Vipavka Valentina Čufer. vč

tart je bil ob 10. uri v Podgorju (506 m), zaključek ob 16. uri na vrhu Slavnika (1028 m).

Za vzpon je bilo treba gristi kolena po strmi poti, kjer v dolžini 2,4 km premagaš dobrih 500 m višine, spust

Latnik 156, 17. oktober 2014

RAZNO

Kam z odpadki, ki jih ne zbiramo v ekološkem otoku? V ekološkem otoku ali zbiralnici ločenih frakcij odpadkov lahko gospodinjstva odlagajo ločeno zbrano embalažo (plastično, kovinsko in sestavljeno), papir in kartonsko embalažo, stekleno embalažo, biorazgradljive kuhinjske odpadke in ostanek komunalnih odpadkov. Občasno ali redno nastajajo v gospodinjstvih tudi odpadki, pri katerih so ljudje negotovi, kako z njimi pravilno ravnati oziroma kam jih odložiti. Predvsem so to POSEBNI IN NEVARNI ODPADKI, ki jih ni dovoljeno odlagati v zabojnike v ekoloških otokih. Potrebno jih je oddati v Zbirnem centru – ZC pod Dolgo Poljano ali v zbiralnih akcijah, ker zahtevajo poseben in okolju prijazen način odstranitve. Med takšnimi odpadki so: ZDRAVILA Zdravila spadajo med nevarne odpadke. Skupaj s stično ovojnino jih oddamo v zbiralni akciji, v Zbirnem centru ali v lekarni. Embalažo zdravil, ki je plastična, odložimo v rumen zabojnik, embalažo iz lepenke pa v moder zabojnik. Zdravil nikakor ne mečemo v straniščno školjko! INJEKCIJSKE IGLE Priporočljivo je, da uporabljene igle zaradi ostrine in s tem nevarnosti vboda in okužbe, zbirate ločeno – v posebnih zbiralnikih za ostre predmete ali v drugi primerni embalaži iz trde plastike s pokrovom (najbolje z navojem). Tako zbrane oddate v Zbirnem centru. Prazne injekcijske peresnike in injekcijske vložkeodvrzite v zabojnik za ločeno zbiranje embalaže. Če je v peresniku ali vložku še zdravilo, ki ga ne morete več uporabiti, ga odnesite v lekarno ali v Zbirni center oziroma ga oddajte v zbiralni akciji nevarnih odpadkov. ŽIVOSREBRNI TERMOMETRI Zaradi vsebnosti živega srebra spadajo med nevarne odpadke.Oddamo jih v Zbirnem centru ali v zbiralni akciji nevarnih odpadkov. VARČNE SIJALKE, NEONSKE SIJALKE Sijalke spadajo med odpadno električno in elektronsko opremo ter nevarne odpadke. Zaradi vsebnosti živega srebra je potrebno z njimi ravnati previdno, da se ne razbijejo. Oddamo jih v Zbirnem centru, v zbiralni akciji nevarnih

odpadkov ali v večjih trgovinah, kjer imajo v ta namen postavljene posebne zbiralnike. BATERIJE, AKUMULATORJI Zaradi vsebnosti težkih kovin ter jedkih snovi spadajo med nevarne odpadke. Oddamo jih v zbiralni akciji nevarnih odpadkov ali v Zbirnem centru. Brezplačno jih lahko oddamotudi na vseh prodajnih mestih (trgovinah) brez obveznosti nakupa novih. Prav tako so na več lokacijah (v Ajdovščini, v Vipavi …) postavljeni manjši zabojniki za zbiranje baterijskih vložkov. KARTUŠE, TONERJI Odpadne kartuše in tonerji so nevaren odpadek. Oddamo jih v Zbirnem centru, v zbiralni akciji nevarnih odpadkov ali v posebnih zabojnikih, ki so postavljeni poleg zabojnikov za baterije na več lokacijah (v Ajdovščini, Vipavi ...).

ODPADNA ELEKTRIČNA IN ELEKTRONSKA OPREMA OEEO zajema vso opremo, ki ima baterijo ali vtičnico – od mlinčka za kavo, mobitela do velikih zamrzovalnih skrinj ipd .. OEEO mora biti odstranjena na način, ki okolju ni škodljiv, zato ne sme biti zmečkana, zdrobljena ali drugače uničena. Le pri nepoškodovani opremi je mogoče izvesti odstranitev vsebovanih snovi ali materialov na predpisan način. OEEO oddamo v Zbirnem centru ali jo predamo vozniku komunale, ko nam prevzame kosovne odpadke na domačem naslovu. OEEO je možno brezplačno oddati tudi distributerju (trgovcu ali proizvajalcu) ob dobavi nove opreme, ki zamenjuje staro. PESTICIDI Odpadni pesticidi oziroma fitofarmacevtska sredstva so nevaren odpadek. Nepravilno ravnanje z njimi ima škodljiv vpliv na okolje, zato jih je potrebno oddati v Zbirnem centru, v zbiralni akciji nevarnih odpadkov ali v trgovinah kjer prodajajo fitofarmacevtska sredstva. JEDILNA OLJA Odpadno jedilno olje sicer ni nevaren odpadek, terja pa posebno ravnanje, da ne pride do onesnaženja okolja. Prepovedano ga je mešati z drugimi odpadki, prav tako ne sodi v straniščno školjko ali v vodovodni odtok. Oddamo ga lahko v Zbirnem centru, v zbiralni akciji nevarnih odpadkov ali vozniku komunale, ko nam prevzame kosovne odpadke na domačem naslovu. MOTORNA OLJA Motorna olja spadajo med nevarne odpadke. Oddamo jih v Zbirnem centru in v zbiralni akciji nevarnih odpadkov. AVTOMOBILSKE GUME Odpadne avtomobilske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Oddamo jih v Zbirnem centru komunalnega podjetja oziroma jih brezplačno prepustimo vulkanizerju.

Oddaja vseh ločeno zbranih odpadkov v Zbirnem centru je za občane brezplačna. Na e-naslov info@ksda.sinam pošljite vprašanje o odpadku, za katerega ne veste, kako z njim pravilno ravnati oziroma pravilno ločiti. Z veseljem vam bomo odgovorili, vaše povpraševanje pa uporabili pri sestavljanju abecednika odpadkov. Ločujmo odpadke in ravnajmo z njimi na okolju prijazen način. Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina

Nina Ukmar pleše proti svetovnemu vrhu Zelo uspešno plesno sezono je Nina Ukmar zaključila z vrhunsko uvrstitvijo na svetovnem prvenstvu v hip hopu, break danceu in electric boogieju, ki se je zadnji teden v septembru odvijalo v nemškem Bochumu.

lesalka plesnega kluba ADC iz Ajdovščine je 22. mesto z evropskega prvenstva na svetovnem prvenstvu še izboljšala in v konkurenci hip hop solo mladinke med več kot 100 dekleti z vsega sveta zasedla 17. mesto. To je vrhunski rezultat, ki Nino umešča v prvo petino najboljših mladinskih hip hop plesalk na svetu, za novo sezono, njeno zadnjo med mladinkami, pa potiho prinaša še višje cilje.

V domačem plesnem klubu so Nini pripravili prisrčen sprejem, saj se zavedajo, da tu rastejo dobri plesalci, kar sta na julijskem evropskem prvenstvu v Riminiju v Italiji dokazali tudi Sanja Stibilj in Lea Bajc, ki sta v članskih dvojicah med več kot sto pari osvojili 31. mesto. M.

ZADNJA

Latnik 156, 17. oktober 2014

Moški pevski zbor Srečko Kosovel praznuje 70 letnico

Razstava o prekomorcih, kosovelovcih in Radu Simonitiju v Lokarjevi galeriji V petek, 10. oktobra, je bilo v sklopu praznovanja 70. obletnice ustanovitve moškega pevskega zbora Srečko Kosovel odprtje razstave zgodovinskih dokumentov, ki se na določen način tičejo legendarnega zbora. Razstava v Lokarjevi galeriji je sestavljena iz treh delov.

spodnjih prostorih galerije je postavljena razstava z naslovom Prekomorci – gre za delček obsežne razstave iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani, kjer smo peli na odprtju (na fotografiji), peli pa smo tudi ob odprtju dela te razstave v Pokrajinskem arhivu v Kopru. O prekomorcih, mladih primorskih fantih, ki so po razpadu Italije pristali v zavezniških taboriščih severne Afrike in južne Italije in jih je združevalo tudi petje v priložnostnih skupinah, je govorila kustosinja razstave Irena Uršič. Doživeto jo je s svojimi spomini na te čase dopolnil 91. letni Bizjak iz Branika. Iz teh primorskih fantov je Rado Simoniti v taborišču v Gravi-

ni sestavil zbor, ki je svoj prvi koncert (za zavezniške vojake) odpel 11. septembra 1944 v Bariju. Prav Simonitiju so posvečeni razstavni prostori v nadstropju galerije, gradivo pa je iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ob stoletnici rojstva priljubljenega briškega skladatelja in dirigenta. Podrobneje ga je predstavila kustosinja Ivanka Uršič. Tretji, manjši del razstave, pa je vezan na novejše delovanje (plakete, priznanja, zgoščenke …) sedanje generacije pevcev zbor Srečko Kosovel, ki je seveda tudi pospremila dogodek. Odpeli so tri pesmi, tokrat pod vodstvom Vide Červ, kot vez med zgodovino in sedanjostjo tudi skladbo ‘Tam, kjer pisana

so polja’, ki so jo pod Simonitijem kosovelovci peli na znamenitem koncertu v Bariju. In kot zanimivost – koncertni list za nastop sredi medvojne Italije je bil napisan v slovenskem jeziku! Razstava, ki je vseka-

kor vredna ogleda, bo v Lokarjevi galeriji odprta do 24. oktobra. Pa naj vas vse skupaj še enkrat povabim na slavnostni koncert ob 70 letnici zbora Srečko Kosovel, ki jo bo zbor obeležil s premierno izvedbo kantate Primorska, skladatelja Andreja Missona, na besedila Primoža Krečiča, pod vodstvom Matjaža Ščeka. Zbor in solistko Ano Kodelja bo spremljal orkester Nova filharmonija iz Nove Gorice. Zbor pa se bo v drugem delu koncerta predstavil tudi s skladbami iz svojega ‘železnega’ repertoarja. Dogajanje bosta posnela tako TV kot Radio Slovenija, pokroviteljstvo nad obletnico pa je prevzel predsednik države Borut Pahor, ki je tudi napovedal prihod v Ajdovščino. Slavnostni koncert bo v soboto, 18. oktobra ob 19.00 uri v veliki dvorani športnega centra Police. Koncert bo zbor ponovil še 24. oktobra ob 20.15 uri v Kulturnem domu v Novi Gorici, 24. oktobra ob 18.00 uri v Festivalni dvorani v Ljubljani in 16. novembra na Opčinah. Pa še ena zanimivost – v šturski

Pravljične buče v knjižnici

e zakaj vse so uporabne buče? Od 20. do 30. oktobra 2014 bo v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini razstava buč, ki bodo polepšale mladinski oddelek. V četrtek, 23. oktobra ob 17h, so otroci skupaj s starši ter dedki in

babicami lepo vabljeni, da prisluhnejo pravljici o buči, se pridružijo ustvarjalni delavnici in poskusijo sladico iz buč. rl

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

cerkvi bo v torek, 21. oktobra ob 19.00, zahvalna maša za mrtve in žive kosovelovce, ki jo bo daroval avtor besedil kantate dr. Primož Krečič (peli bodo seveda kosovelovci). Za kosovelovce Marjan Krpan