Iz evrope
Kiborgoetika Kiborg (cyborg, iz angleške skovanke cyb – kibernetičen in org za organizem) je organizem, sestavljen iz organskih in sintetičnih delov. Nekatere poznamo in smo jih že sprejeli (srčni spodbujevalnik, umetna kolk in koleno, umetna kohlea), nekateri so že korak naprej (finski računalniški programer na primer, ki je ob nesreči izgubil prst na roki in so mu v krn vgradili USB-ključek, s katerim se lahko vsak hip preko računalnika poveže z bazo podatkov), nekateri so še v frankenštajnovskih sferah, v katerih se razmišlja o popolni spremembi psihičnih in čustvenih lastnosti in ustvarjanju novega človeka, ki bo zasenčil Prometeja. Razumljivo, da že pri prvih začetkih naletimo na probleme, ne le tehnične, temveč tudi etične, ki jih do sedaj nismo ne poznali ne pričakovali. Kako na primer uskladiti vgradnjo radiofrekvenčnih identifikacijskih čipov, ki spreminjajo človeško naravo? Kako voditi razvoj robotskih humanoidov, ki se bodo oz. se že razlikujejo celo in tudi po spolu (androidi – moški in ginoidi – ženske). Kako je mogoče zagotavljati svobodo volje, razmišljanja in empatije, če ima nekdo drug oblast in nadzor nad tistim, kar opredeljuje človeka, kot ga poznamo danes. Kadar bo uspelo integrirati računalnik v človeški organizem in ga povezati v obstoječo mrežo, je konec individualnih organizmov. Človeštvo bi postalo družba kiborgov, morda bolj uporabna za preselitev in bivanje na nekem drugem planetu kot pa za življenje na Zemlji...
Kako potegniti zavoro ob teh mrakobnih (morbidnih?) razmišljanjih? Kako razmišljajo avtorji? Ugotoviti, kaj je koristno preoblikovanje in izpopolnjevanje in kaj ne. Preveriti biološke meje vzdržljivosti pri nadomestkih in ugotavljati nevarnosti vseobvladujočih nevrotehnik, biotehnik in nanotehnik.
Določiti namen implantiranega dela ali organa (pomoč bolnemu delu telesa versus ustvarjanju novega človeka).
Potegniti mejo med dovoljenim in nedovoljenim, vodeno s presojo javnosti preko ustreznega multidisciplinarnega centra. Vse navedeno vgraditi v čvrsto zakonsko podlago.
P.S. Večina se bo verjetno bolj navduševala za živo lepotico kot tisto, iz katere gleda polno žic. Vir: Liječničke Novine, 3, 2013 Prevod in priredba: Boris Klun
E-naslov: boris.klun@gmail.com
Štirideset let transplantacij v KBC Zagreb KBC Zagreb je praznoval štirideset let presaditve organov.
Leta 2009 je bil proglašen za šesti evropski transplantacijski center, upoštevajoč kakovost dela in število bolnikov, ter promoviran kot mentorski center za jugovzhodno Evropo. Leta 1012 so presadili 122 ledvic, 25 src in 9 jeter.
Čakalne dobe se znižujejo, med leti 2007 do 2011 so se zmanjšale za skoraj 39 odstotkov. Eden razlogov je tudi ta, da je Hrvaška po številu darovalcev na drugem mestu (za Španijo). Vir: Liječničke Novine, 2, 2013 Prevod in priredba: Boris Klun
E-naslov: boris.klun@gmail.com Revija ISIS - Junij 2013
31