iz zgodovine medicine K naslovnicam Izide
Svetniki v medicini Zvonka Zupanič Slavec
Srednjeveški človek se srečuje s temnimi silami naravnih pojavov in si jih ne zna razložiti. Prizadenejo ga poplave in suše, viharji in požari, celo izbruhi vulkanov in predvsem nalezljive bolezni. Sprašuje se, kako nastajajo ti naravni pojavi, kdo stoji za njimi, kateri skriti elementi so soudeleženi. Ker ne dobi racionalnega odgovora, si razlaga stvari s čudeži. Srednjeveška legenda je pravzaprav odraz človekove sprave s silami narave, vera pa ima v življenju srednjeveškega človeka osrednje mesto in je zato tudi temelj te sprave.
Krščanstvo je na svojstven način, drugače kot poganstvo, gledalo na zemljo in nebo, na vodo, drevesa in cvetlice, kot posvečene svetnikom in ti jih varujejo. Tako je bilo recimo v Franciji ozvezdje Rimska cesta znano kot pot sv. Jakoba. Tudi številna imena rastlin so izhajala iz legend, npr. šentjanževko so v nemščini poimenovali Johanniskraut, v njenih povešenih cvetnih listih so namreč videli prispodobo odsekane glave sv. Janeza Krstnika, ki jo je zahtevala Herodova hčerka Salome.
Valentin Metzinger: Evangelist Luka, 1742; olje/les, 80 x 47 cm; Sv. Primož nad Kamnikom, podružnična in romarska cerkev sv. Primoža in Felicijana. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj). Luka je bil zdravnik in zavetnik zdravnkov, a tudi slikarjev, kiparjev in knjigovezov. Njegov atribut je vol. Goduje 18. oktobra.
Bolniki so na primer na svetnike prelagali trpljenje, strah in nebogljenosti. Svetniki so jim bili opora v premagovanju bolezni in spodbuda pri ozdravitvi. V verovanje v svetnike je vpletena kopica ljudskih elementov, ki so posledica ljudskega mišljenja in običajev. Ljudska vera v čudeže je prvotno neposredno povezovala svetnike z medicino, Cerkev pa je te svetnike blagoslavljala. Poveličevani so bili tudi v cerkveni umetnosti. Kako so nastali življenjepisi raznih svetnikov in kakšne povezave so imeli s človekovim zdravjem in boleznijo?
Prve zapise o življenju svetnikov najdemo v cerkvenih koledarjih. Od časa prvih kristjanov do konca srednjega veka jih je imela vsaka večja cerkvena skupina. V koledarju Depositio martyrum (Seznam mučenikov) nekega rimskega letopisca iz leta 354 je ohranjeno verjetno najstarejše pričevanje mučenikov. Koledarski zapisi so bili praviloma skopi, zato se je iz njih kmalu razvila posebna literarna vrsta, svetniške ali hagiografske legende. Te so se po svoji vsebini prilagodile obstoječi krajevni priljubljenosti
Valentin Metzinger: Marija pomočnica umirajočih, 1734; olje/platno, 314 x 159 cm; Ljubljana, župnijska cerkev sv. Petra. © Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj). Marija velja za priprošnjico vseh bolnikov. Marija pomočnica umirajočih in Marija zdravja so bile tudi istoimenske bratovščine, ki so zagotavljale milost srečne in z zakramenti predvidene zadnje ure. Revija ISIS - Februar 2013
27