Medicina opredelitve minimalnih standardov na področju dodiplomskega izobraževanja, da bi se nato lahko tudi mi posvetili temu, kako omogočiti individualen razvoj in raznolikost glede na interese posameznih študentov. Zelo naravno in smiselno se zdi zaporedje praktičnega izobraževanja: vaje na osnovnih simulatorjih, vaje na kolegih študentih (predvidoma zdrava populacija), vaje na naprednejših simulatorjih s patološkimi simulacijami primerov, na standardiziranih bolnikih in nato v vsakodnevni praksi, torej v realnem delovnem okolju zdravnika.
Začetki OSKI v Mariboru Potem ko smo vzpostavili laboratorij za učenje kliničnih veščin, smo v študijskem letu 2010/2011 pričeli z izvajanjem izbirnega predmeta izbrane vsebine in novosti v propedevtiki, pri katerem študenti: 1. Osvojijo veščine jemanja anamneze in izvedbe kliničnega pregleda, preden pristopijo k bolniku. 2. Vadijo izvedbo več praktičnih posegov na simulatorjih.
3. Pridobivajo pedagoške izkušnje, saj so v proces poučevanja aktivno vključeni študenti zaključnih letnikov. Vsi trije cilji so odraz vestnega sledenja trendom na področju izobraževanja v medicini.
Pred pričetkom študijskega leta 2010/2011 je potekal izbor tutorjev študentov in njihovo izobraževanje, ki so ga izvedli prof. dr. Radovan Hojs, doc. dr. Sebastjan Bevc, doc. dr. Robert Ekart, asist. Viljemka Nedog, asist. dr. Iztok Holc in koordinator tutorjev Marko Zdravković. Povsem upravičeno je bilo vprašanje, ali so tutorji študenti primerni in sposobni učiti mlajše kolege? Opravili smo raziskavo, v kateri so tutorji opravljali enak OSKI kot njihovi študenti, seveda brez vednosti o nameri primerjave rezultatov med skupinama. Ugotovili smo, da so bili tutorji statistično značilno hitrejši pri izvedbi posameznih nalog (p = 0,03), te razlike pa ni bilo zaznati v seštevku doseženih točk (p = 0,19). Vsi študenti so se strinjali, da rezultat OSKI objektivno odraža stopnjo obvladanja testirane spretnosti, 94 odstotkov se jih je popolnoma strinjalo s trditvijo: »Čutim se dovolj dobro usposobljenega/-o za izvedbo priučenih veščin tudi na bolnikih.« Delo, usposobljenost in znanje tutorjev pa so ocenili kot odlično. Tudi mentorji so opazili pomembno razliko v znanju na kliničnih vajah med študenti, ki so opravljali izbirni predmet, in tistimi, ki ga niso. Zaključili smo, da so naši tutorji študenti sposobni uspešno prenašati klinične veščine na mlajše kolege (8). Rezultati in zaključki naše raziskave sovpadajo s tistimi v že objavljeni literaturi (9, 10). Študenti so se tako uspešno naučili usmerjenih kliničnih pregledov in jemanja anamneze s štirih izbranih področij interne medicine: srčno-žilno, dihalno, trebušno in lokomotorno. Naučili so se tudi več praktičnih posegov: merjenje krvnega tlaka, nastavljanje in odstranjevanje infuzije, jemanje venske krvi, vstavljanje in odstranjevanje trajnega urinskega katetra, izvedbe rektalnega pregleda in za hiter osnovni pregled trebušne votline uporabiti tudi prenosni ultrazvok.
Po uvedbi novih učnih metod smo preverili tudi dinamiko pozabljanja osvojenih veščin, zato smo dva meseca po OSKI študente še enkrat nenapovedano ocenili na dveh postajah (odvzem venske krvi in nastavljanje infuzije). Primerjava rezultatov obeh ocenjevanj ni pokazala statistično pomembnih razlik niti v točkah niti v času, porabljenem za izvedbo nalog (11).
Razvoj OSKI v Mariboru
Danes je izvajanje izbirnega predmeta v svojem drugem letu obstoja. OSKI z desetimi postajami je tako letos uspešno zaključilo kar 40 študentov, kar je skoraj 50 odstotkov vpisanih v 3. letnik. Naša želja je, da bi ob izboljšanih prostorskih zmožnostih v novi stavbi Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ustrezno vključili vsebine, ki se obravnavajo danes še pri izbirnem predmetu, v učni načrt interne medicine s propedevtiko v 3. letniku. S tem bi dosegli želeni cilj, da bi bili vsi naši študenti ustrezno usposobljeni na simulatorjih pred stikom z bolniki, katerih varnost je nedvomno na prvem mestu. Tako bi na področju praktičnega usposabljanja študentov medicine zabeležili prave minimalne standarde in začetek jasnega razvoja usposobljenega diplomanta za točno določene vsebine. Ustrezno opremljen simulacijski laboratorij je seveda ključen za učinkovito izvedbo naših prizadevanj. Zraven nenehnega usposabljanja osebja, študentov tutorjev in učiteljev mentorjev si tako prizadevamo za vzpostavitev vrhunsko opremljenega Simulacijskega laboratorija Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.
Teoretični primer integracije različnih kliničnih veščin v učni načrt
V primeru uspešne integracije različnih veščin v predmete različnih letnikov študija bi lahko dosegli višjo stopnjo prepletenosti predmetov in smiselne povezanosti. Naj zadevo ilustriramo s teoretičnim primerom: 3. letnik na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru med drugim zajema tudi predmete interna medicina s propedevtiko, kirurgija, anesteziologija, radiologija in klinična biokemija. Integracija različnih veščin v ta letnik bi bila torej lahko videti takole: pri interni medicini bi študenti prvi mesec vadili jemanje anamneze in izvedbo usmerjenih kliničnih pregledov s simuliranjem drug na drugem, vzporedno pa bi se izvajala predavanja iz propedevtike. Sledili bi dve ocenjevanji, in sicer klasično z izbirnimi vprašanji, ki bi preverjalo samo stopnjo znanja propedevtike (teorijo), ter OSKI z osmimi postajami, ki bi ocenil uporabo kliničnih veščin: jemanje anamneze, štirje usmerjeni pregledi, poslušanje patoloških srčnih in dihalnih fenomenov, rektalni pregled in merjenje krvnega tlaka. Po uspešno zaključenih preverjanjih znanj in veščin bi študenti pričeli s kliničnimi vajami, kjer bi te veščine in znanja varno utrjevali na bolnikih in pripravili dva primera zapisa anamneze in kliničnega pregleda, prav tako za oceno. V drugem semestru bi te veščine nadgradili z uporabo tehnično naprednejših simulatorjev: ultrazvok trebuha, primer obravnave bolnika z akutnim koronarnim sindromom in eno izmed metod invazivne diagnostike (koronarografija, bronhoskopija,
Revija ISIS - November 2012
77