iz zgodovine medicine borila zdravnika dr. Alojz Valenta (1830–1918) in dr. Janez Bleiweis – vitez Trsteniški (1808–1881).
Znanost je nenehno napredovala, porajala so se nova in nova spoznanja in odkritja, ki so vplivala tudi na razvoj porodništva, manjšo umrljivost otrok in porodnic ter višjo kakovost življenja.
Pogled na »rdečo hišo« in Leonišče, ki sta predstavljala ljubljansko ginekološko-porodniško kliniko po 2. svetovni vojni (foto Vlastja Simončič, 1967). tudi popisal v svoji knjigi. Šele bakteriološka odkritja so potrdila Semmelweisova spoznanja, pomembnost higiene rok in upoštevanje antiseptičnih načel v vseh bolniških in porodniških prostorih ter s tem uspešno preprečevanje poporodnega umiranja mater. Proti poporodni sepsi sta se na Kranjskem prva
Ginekolog in porodničar prim. Alojz Zalokar (1887-1944), ravnatelj Bolnice za ženske bolezni in porodništvo v Ljubljani od leta 1922 do smrti leta 1944, je zaslužen, da je Ministrstvo za ljudsko zdravstvo v Beogradu kupilo veliko stavbo s posestjo, ki je pripadala azilu za neozdravljivo bolne, za žensko bolnišnico (fotoarhiv Inštituta za zgodovino medicine MF UL). 48
Revija ISIS - November 2012
Prosvetljeni zdravniki so se zavedali problemov porajanja in so svoje izkušnje zapisali v svoja zgodnja dela o porodu. Med zgodnjimi pisci o porodu je angleški zdravnik Thomas Raynalde, ki je leta 1540 prvi temeljito popisal porod in knjigo naslovil The Birth of Mankynde (Rojstvo človeštva). Dobro stoletje kasneje, leta 1668, je francoski zdravnik François Mauriceau izdal temeljno knjigo o porodu Traité des Maladies des Femmes Grosses (Obravnava pomembnih ženskih bolezni). Zaradi strokovnosti in praktične uporabnosti je bila knjiga široko sprejeta in prevedena v številne svetovne jezike.
Porod so praktično v vseh kulturah skozi stoletja vodile ženske (babice), za moškega je bilo porajanje tabu in njegova prisotnost moralno sporna. Moški se pojavi v porodni sobi šele v renesančnem času, in to najprej pri Francozih. Dolgo je trajalo, preden je bil sprejet zdravnik ginekolog in porodničar, v 18. in 19. stoletju pa se je pojavljal že vse pogosteje. Še proti koncu 19. stoletja so v razvitih deželah stare celine nosečnice iz premožnejših slojev porajale doma ob »slepi asistenci« porodničarja, ki se je ženske med porodom dotikal pod obleko. Demistifikacija
Prim. Alojz Zalokar s sodelavci pri carskem rezu v tridesetih letih 20. stoletja (foto Rudolf del Cott).