BODI KAR SI BODI VEGAN
TRIJE ODLIČNI RAZLOGI, DA POSTANETE VEGANI
1 REŠILI BOSTE ŽIVALI
Prehrana z mesom povzroča grozljivo trpljenje živali in zahteva pokol več milijard živih bitij na leto. Veganstvo je najboljši način prehrane, s katerim ne povzročamo suženjstva, mučenja in smrti drugih bitij.
2 BOLJ ZDRAVI BOSTE
Izključite iz prehrane živalske maščobe. Ko postanete vegan, zmanjšate tveganje za razvoj mnogih bolezni, kot so srčne bolezni, sladkorna bolezen, rak na črevesju, debelost, osteoporoza in visok holesterol. Tak pozitiven način življenja vam bo zagotovil več energije, zanosa in dobrega zdravja.
3 ZEMLJA BO BOLJ ČISTA
Reja živali za pridobivanje mesa in mleka ter odpadki iz živinoreje povzročajo veliko onesnaževanja in podnebne spremembe. Z veganstvom boste vsak dan in z vsakim obrokom prispevali k bolj čistemu in prijaznemu svetu.
Adalita
rock pevka veganka od 1999 veganka sem … Ko sem izvedela, kaj doživljajo krave in telički v mlečni industriji, sem bila šokirana in užaloščena.
SPOZNAJTE NEKAJ VEGANOV
Philip Wollen OAM
finančni posrednik človekoljub vegan od 2000 vegan sem … Ljubim življenje v vseh njegovih oblikah. Meso in mleko se začneta na črko M z dobrim razlogom. Povzročata masaker.
Jo Osborne
zaposlena v izobraževanju veganka od 2008 veganka sem … Ni prav, da uporabljamo in zlorabljamo živali; svet bi bil veliko lepši, če bi nehali izkoriščati druge
Leo
prijatelj vsakogar vegan sem … Razen, če najdem jajca kakšne rešene kokoši.
Sharon Scott
gasilka veganka od 1994 veganka sem … Prav nič se mi ni treba spremeniti, da bi bila srečna, zdrava in da bi uživala življenje!
Anita Frank
fotografinja veganka od 2009 veganka sem … Ko sem se podučila o mlečni industriji, sem spoznala, da ne morem biti ljubiteljica živali in hkrati uživati mleko in mlečne izdelke.
Dr. John Green
zdravnik vegan od 1999 vegan sem … Kot je rekel Gandhi: »Bodi sprememba, ki jo hočeš videti v svetu.«
Yavinah Morris
veganska kuharica (v 9. mesecu nosečnosti) veganka od 2000 veganka sem … Meso se mi gnusi. Poleg tega pa ne morem opravičevati krutosti in negativnih posledic reje živali niti zanikati koristi veganstva.
Azai Morris
otrok vegan od rojstva vegan sem … Ker je hrana, ki jo uživam, zdrava in hranilna.
Jonathan Tosio študent/čelist vegan od 2005 vegan sem … Nikoli nisem našel opravičila za živalsko industrijo. Ker želim, da se svet spremeni, sem se najprej spremenil sam.
Nick Perry
študent vegan od rojstva vegan sem … Starši so me vzgojili kot vegana in več od tega si ne bi mogel želeti!
Ivan Zovlo
osebni trener vegan od 2004 vegan sem … Kot pravi Moby: »Mislim, da je narobe komurkoli nasilno vsiljevati svojo voljo.« Veganstvo je logična odločitev.
DISKRIMINACIJA STAREJŠIH HOMOFOBIJA SEKSIZEM RASIZEM SPECIZEM Vsem sta nam poznana rasizem in seksizem ter trpljenje in nepravičnost, ki ju povzročajo ti predsodki. Namen fotografije s človeškim mesom je soočiti ljudi z nečim, kar je enako grozljivo kot bi bila kolona vklenjenih človeških sužnjev na dražbi. Naša družba se opredeljuje proti rasizmu in seksizmu in čas je, da ustavimo tudi specizem. Živali niso naša last. Pripadniki katere koli rase, spola in vrste so edinstvena, čuteča bitja. Ne glede na barvo naše kože, ne glede na naš spol in ne glede na to, ali imamo krzno, perje, luske ali kožo. Prav vsi čutimo bolečino in užitek.
Vsa živa bitja smo medsebojno povezana in če pripadniki določene vrste zaradi lastnih koristi pobijajo milijarde pripadnikov drugih vrst, se poruši biološka raznovrstnost in naravno ravnovesje. V zdravem in celovitem svetu je spoštovano vsako življenje. Vse dokler si bomo lastili in izkoriščali živali, bomo ostali v srednjem veku. Prečrtajte še en nepravičen predsodek z vašega seznama
SPREVRAČANJE ŽIVALI V HRANO
ŠTEVILO SMRTI: 58 MILIJARD VSAKO LETO IN ŠE NARAŠČA (NISO VKLJUČENI BILIJONI VODNIH ŽIVALI) Ljudje smo neverjetna in inteligentna vrsta z mnogimi sposobnostmi. Letimo na Luno, razvijamo računalnike, gradimo nebotičnike, beremo, pišemo, slikamo, zdravimo bolezni in skladamo mojstrovine. Kljub temu pa smo brez dvoma še vedno najbolj krvoločna in nasilna vrsta na planetu. Na svetu je okoli 7 milijard ljudi in vsako leto za hrano vzredimo in ubijemo 58 milijard kopenskih živali. Poleg tega ropamo tudi oceane. Vsako leto namreč ulovimo in pobijemo 1–3 BILIJONE rib in s 30 % ulova hranimo kopenske živali, namenjene naši prehrani. Kako čudovito je, da nam ni potrebno čakati niti sekunde, da bi lahko pripomogli k lepšemu svetu. Anne Frank, žrtev nacističnega holokavsta Ljudje smo edina vrsta na svetu (izmed 1,4 milijona drugih), ki načrtuje, gradi in vodi gromozanske morilske centre, imenovane klavnice, v katerih se rutinsko ubija milijarde živali. Vse prestrašene morajo stati ali viseti, gledati in čakati, da pridejo na vrsto.
Ta majhna ovca je bila rojena v klavnici, medtem ko je njena mati čakala na zakol. Običajen pojav.
NITI KOKOŠ NITI JAJCE NISTA BILA PREJ Narašča proizvodnja piščancev, ne pa tudi ptičev. Na Zemlji še nikoli ni bilo toliko piščancev kot danes. Kar 90 % vseh kopenskih živali, ki jih vsako leto ubijemo za hrano, so kokoši. Poznamo dve vrsti
kokoši, ki jih ljudje danes množično redimo: kokoši nesnice, ki se jih redi zgolj zaradi jajc, in piščanci pitanci, ki se jih redi samo zaradi njihovega mesa. Letna poraba perutninskega mesa na prebivalca Slovenije se giblje okrog 29 kg, vsaka kokoš nesnica pa letno izleže 320 jajc namesto 20, kolikor je naravno.
KOKOŠ NESNICA
PIŠČANEC PITANEC
IN Kokoši nesnice živijo v kletkah, lopah ali napol na prostem (kar se imenuje prosta reja). Kokoši in petelini, starši teh nesnic (industrija jih imenuje ,rejci’), so natlačeni v zaprte prostore, kjer kokoši zaradi nenehnega parjenja postanejo rdeče in poškodovane do kosti. Svojih potomcev nikoli ne vidijo, saj se umetno izvalijo v industrijskih inkubatorjih. Polovica potomcev je moškega spola in ni sposobna znesti jajc, zato jih že takoj po izvalitvi zadušijo ali še žive zmeljejo. Kokoši nesnice po 18 mesecih niso več dobičkonosne, zato jih tedaj pobijejo. Sicer bi živele 8–10 let, kolikor znaša njihova normalna življenjska doba. Njihova osiromašena telesa uporabijo za hrano domačih živali, jušne kocke ali gnojila.
Pitanci so slabotni, pohabljeni in/ali bolehni piščanci, ki jih ubijejo pri 6–8 tednih starosti. Tedaj tehtajo že več kot povprečna odrasla kokoš nesnica. Namenjeni so za hitro rejo, zato jih vsakodnevno hranijo z antibiotiki, tako da jih ohranjajo žive in pospešujejo njihovo rast. Njihove kosti ne morejo dohajati te hitre rasti, saj gre za enako razmerje kot če bi malček moral nositi težo najstnika. Natrpani so v industrijske kletke s 40000– 65000 piščanci. Njihovi iztrebki se samo nalagajo, zato živijo v neznosnem smradu in amoniak jim žge oči. Tudi njihovi starši nikoli ne ugledajo dnevne svetlobe, njihovo trpljenje pa traja kar 60 tednov.
KRAVE – PREŽVEČENE IN IZSUŠENE Krave so inteligentne živali, ki sklepajo doživljenjske medsebojne vezi, njihova naravna življenjska doba pa je 25 let. Krave, ki se jih redi zaradi mesa, ubijejo po enem ali dveh, krave mlekarice pa po treh letih življenja.
Pot, ki jo živali prestanejo na poti v klavnico, je dolga in travmatična. Biti morajo brez vode in hrane. V vrsti za zakol se popolnoma zavedajo, kaj jih čaka in zato prestrašeno brcajo in tulijo. Ko klavec nameri med njihove oči, se od strahu začnejo peniti. Krave, ki so preveč poškodovane ali bolne, da bi lahko stale na nogah, odvlečejo z verigami ali pa pustijo, da počasi umirajo.
vi
r:
VI
VA !
Življenja krav so polna bede. Rutinsko jim odstranijo razmnoževalne organe, rogove in jih označujejo z vročimi železnimi palicami brez kakršnikoli sredstev za lajšanje bolečin. Pitališča za krave, rejene zaradi mesa, in krave mlekarice so danes zelo razširjena. Živali so velikokrat prostorsko omejene in živijo v lastnih iztrebkih ali pa v prašnih prostorih, polnih muh in na neznosni vročini sonca.
krutost smrt
bolečina obup
suženjstvo žalovanje
MLEKO – MORILSKA INDUSTRIJA Krave proizvajajo mleko samo, kadar imajo telička. Krave mlekarice so umetno oplojene, da proizvajajo mleko za ljudi, njihove mladiče pa ubijejo.
Krave proizvajajo mleko samo, kadar imajo telička. Krave mlekarice so umetno oplojene, da proizvajajo mleko za ljudi, njihove mladiče pa ubijejo.
Krave mlekarice so prisiljene v neizprosen krog nosečnosti, rojevanja in proizvodnje mleka. Trpijo zaradi kroničnih vnetij vimen, paralize nog, hudih poškodb jeter in bolečih prebavnih motenj.
Telički in presežek samic se redi za teletino ali pa takoj pošlje v zakol. Vsako leto je umorjenih več milijonov krav in njihovih teličkov samo zato, da lahko ljudje uživajo mleko in mlečne izdelke.
ČAKANJE NA SMRT Ta prašička je zlomljena, premagana, izčrpana, ponižana, pohabljena in čaka na smrt.
Je tipična prašičja mati, ki vsako leto rodi potomce za zakol. Prašičke zakoljejo pri 5 mesecih starosti, dolžina življenja njihovih mater pa je odvisna od tega, koliko časa lahko zdržijo nenehne nosečnosti, porode, depresije in prikrajšanosti. Prašiči so socialna, vdana bitja z močno voljo, ki (podobno kot ljudje) tvorijo globoke vezi z družino in prijatelji. »Opazovanje ubijanja prašičev iz proste reje v klavnicah je bilo posebej boleče. Neka prašička je bila popolnoma prestrašena, kričala je in se penila okrog ust. Videla je druge prašiče, ki so izkrvaveli pred njenimi očmi. Zasukala se je in obupano obrnila proti izhodu, da bi pobegnila. Klavec se je ustrašil, zato ji je na glavo nameril tako močan električni tok, da se je zakadilo. Njen pogled se je srečal z mojim, v njenih očeh sem videla grozo in bolečino, bolj kot kar koli sem si želela, da bi jo lahko spravila stran.« Patty Mark, ustanoviteljica Animal Liberation Victoria
RIBE – ŽRTVE, KI NE KRIČIJO Znanstveniki poročajo, da je kar 90 % velikih rib, med njimi tudi tune, mečarice, polenovke, morski listi in druge, že IZGINILO iz ocena. Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov opozarja, da je skoraj 80 % svetovnih ribolovnih področij izkoriščenih, osiromašenih in v stanju propada. Ravno toliko smo gluhi za krike rib, kot smo slepi za nenadzorovano opustošenje njihovega doma – morja. Ribe so bitja in ne stvar za plenjenje. Trenutna ocena prekomernega ribolova kaže, da čez 40 let ne bo nič več rib v oceanu. Science magazine Sylvia Earle, ugledna znanstvenica in oceanografinja, je bila v ospredju globokomorske odprave preteklih 40 let. Sylvia je zmagovalka TED-a 2009 za svoje delo reševanja oceanov. Njeno spodbudno predstavitev si lahko ogledate na www.alv.org.au/issues/fish.php Ribe čutijo bolečino, strah in stres. Samo zato, ker ne kričijo, kot bi to počeli mi, če bi nam nekdo raztrgal čeljust s trnkom in nas povlekel v smrt, še ne pomeni, da ne trpijo.
ZEMLJA JE V KRIZI
EKOLOŠKA VEGANSKA PREHRANA USTVARI 94 % MANJ IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV V PRIMERJAVI S POVPREČNO PREHRANO Z MESOM, MLEKOM IN MLEČNIMI IZDELKI. POROČILO FOODWATCH (NEMČIJA, 2009)
VEGANSTVO – BOLJ ZELENO NE GRE Živinoreja ustvari več toplogrednih plinov kot celoten svetovni transportni sistem, porabi največ vode in uničuje največ prsti. Ogljikov dioksid potrebuje za razgradnjo in izginotje iz atmosfere več sto let, medtem ko ima metan kratko razpolovno dobo in se v atmosferi razgradi v 8–10 letih. Zmanjšanje metana je ključ za do hitro hitre ohladitve planeta. CSIRO Perfidy (Russell 2009)
Združeni narodi pozivajo h globalnemu premiku k veganski prehrani, da bomo ohranili obnovljivost, saj se bo svetovna populacija do leta 2050 povečala do 9,1 milijarde ljudi.
Assessing the Environmental Impact of Consumption and Production. United Nations Environment Program (2010)
Vegan, ki se vozi s terenskim avtomobilom, je odgovoren za izpust manjše količine toplogrednih plinov kot mesojedec, ki se vozi s kolesom.
ZDRAVJE VEGANOV
»... veganski način prehranjevanja je zdrav, vsebuje vsa potrebna hranila in je koristen za zdravje, še posebno pa pripomore k preprečevanju in zdravljenju določenih bolezni. Je primeren za vsakega posameznika v vseh življenjskih obdobjih, tudi v nosečnosti in med dojenjem, za malčke, otroke, mladostnike in športnike.« Ameriško združenje za prehrano, julij 2009
Ne bodite okosteneli. Mleko ni dobro za vas.
Zmanjšajte tveganje za raka
SLABA NOVICA: Živalske beljakovine, ki so v mleku, povzročajo izgubljanje kalcija iz kosti, kar poveča tveganje za zlome in osteoporozo. Na harvardski univerzi so izvedli 12-letno študijo na 78000 medicinskih sestrah in ugotovili, da so si tiste, ki so zaužile največ kalcija iz mleka, zlomile kosti večkrat kakor tiste, ki so redko pile mleko.
SLABA NOVICA: Različne vrste raka, vključno z rakom na prsih, črevesju, jajčnikih, mehurju in pljučih, so povezane z uživanjem mesa in mleka.
»Povezava med uživanjem živalskih beljakovin in pogostnostjo zlomov kosti je enako verjetna kakor med kajenjem cigaret in rakom na pljučih.« Dr. T. Colin Campbell, Kitajska študija (2006) DOBRA NOVICA: Da bi imeli močne kosti in zdravo telo, potrebujemo gibanje, sončno svetlobo in dovolj določene rastlinske hrane, npr. fižola, brokolija, zeleno listnate zelenjave, neoluščenih sezamovih semen in tofuja. Vsi našteti so dobri viri kalcija.
Bolj zdrava srca SLABA NOVICA: Holesterol najdemo samo v živalskih izdelkih in višek se odlaga na naših arterijah, v koži, kitah in ostalih tkivih. DOBRA NOVICA: »Ne samo, da rastlinska in nemastna prehrana preprečujeta in ustavita napredovanje srčno-žilnih bolezni, ampak tudi ublažita njihove posledice.« Dr. Caldwell B. Esselstyne ml. (z njegovo dieto je okreval Bill Clinton)
Vegani lahko v svojo prehrano vključijo zanesljive vire vitamina B12, na primer z uživanjem multivitaminskih dodatkov z B12 ali pa z B12 obogatenimi živili.
DOBRA NOVICA: Veganski način prehranjevanja vsebuje manj maščob in več vlaknin kakor prehranjevanje z mesom. Poleg tega rastline vsebujejo t.i. fitokemikalije, snovi, ki pomagajo v borbi proti raku.
Zdravi otroci SLABA NOVICA: Kravje mleko je na prvem mestu med vzroki alergij pri otrocih in raziskave povezujejo uživanje mlečnih izdelkov s krči, avtizmom, kroničnimi vnetji ušes, sladkorno boleznijo tipa 1, aknami, debelostjo, napihnjenostjo, zaprtostjo, povečanim izločanjem sluzi in z vrsto drugih bolezni. DOBRA NOVICA: Zelenjava, žitarice, sadje, stročnice in oreški so najbolj primerna hrana za otroke. Bogata s kompleksnimi ogljikovimi hidrati, beljakovinami, vlakninami, vitamini in minerali tvori osnovo prehranjevalnih navad in pripomore k zdravju do konca življenja.
4 SKUPINE ŽIVIL 4 skupine živil, prikazane tu, spodbujajo k okusnemu in nizkomaščobnemu načinu prehranjevanja, ki pokriva vse dnevne potrebe, tako da lahko živimo srečno in zdravo! Znanstveno je jasno dokazano, da prehranjevanje z rastlinsko hrano pripomore k precej manjši pojavnosti srčno-žilnih bolezni, raka, kapi in debelosti.
Polnozrnate žitarice (najmanj 5 porcij na dan)
Zelenjava (najmanj 4 porcije na dan)
Sadje (najmanj 3 porcije na dan)
Stročnice (najmanj 2 porciji na dan)
Žitarice so bogate z vlakninami in ostalimi kompleksnimi ogljikovimi hidrati, prav tako pa tudi z beljakovinami, B vitamini in cinkom. Izberite polnozrnato pšenično moko ali polnozrnate različice kruha, piškotov, riža, testenin, kosmičev, muffinov in kuskusa.
Zelenjava je polna hranil in vas oskrbi z vitaminom C, betakarotenom, riboflavinom, železom, kalcijem, vlakninami in drugimi vitamini. Na voljo so vse mogoče vrste zelenjave, vključno z brokolijem, blitvo, kitajskim zeljem, špinačo, korenjem, različnimi vrstami paprik, čebulo, zeleno, sladkim krompirjem in bučami.
Sadje je bogato z vlakninami, vitaminom C in betakarotenom. Na voljo imamo jagode, borovnice, melone, ananas, hruške, grozdje, pasijonke, banane, pomaranče, mandarine, jabolka, kokosov oreh, breskve in slive.
Fižol, soja, grah in leča so stročnice in prav vse vsebujejo vlaknine, beljakovine, železo, kalcij, cink in B vitamine. V kategorijo stročnic spadajo tudi pečen fižol, sojino mleko, sojin sir, tempeh, tofu in pripravljeni proizvodi iz rastlinskih beljakovin, ki jih najdemo v mnogih supermarketih.
Kaj pomeni ena porcija, izveste na pcrm.org Four Food Groups.
NEKAJ NAJBOLJ POPULARNIH VEGANSKIH JEDI
Zajtrk
Kosilo
Kaša ali kosmiči s sojinim mlekom ali riževim Mineštra s hrustljavim kruhom mlekom ali mlekom iz oreškov ter svežim sadjem Frtajla (omleta) z zelenjavo Umešan tofu s pečenimi paradižniki in gobami ter žemlja ali kruh Burger iz tempeha ali fižola
Večerja
Veganske lazanje ali peresniki z omako iz brokolija in česna
Tofu z žara ali zelenjavna nabodala in pečena koruza
Polnozrnat toast s kvasnim namazom ali avokadom ali džemom ali pečenim fižolom
Obilna solata, npr. iz leče, fižola, krompirja, riža ali testenin
Zelenjavni kari ali dal z indijskim česnovim roti kruhom
Sveža sadna solata in sojin jogurt
Sendvič ali tortilja s katero od solat, vegansko majonezo, gorčico, humusom, pečeno zelenjavo, falaflom, hrustljavim tofujem, rezinami rastlinskih nadomestkov mesa ali veganskih zrezkov
Rezanci po tajsko z omako iz arašidov in tajske bazilike
Avokadov ali drug veganski suši
Veganski čili z zeleno solato in guacamole
Zeleni smoothie Borovničevi, hruškovi ali jabolčni muffini
Mešana zelenjava iz voka s tofujem ali tempehom in rižem ali rezanci
Veganske palačinke z javorjevim sirupom Pečen krompir, prekrit z mešanimi stročnicami, veganska solata in veganski kremni sir
Rižota z gobami
OBRNITE STRAN, DA NAJDETE NEKAJ ODLIﾄ君IH RECEPTOV
ZELENI SMOOTHIE Smoothiji so hiter in lahek način, da dobite svoje zelenje! Naj vas barva ne odvrne, v resnici so zelo okusni. Mešanica zelenja in sadja je odličen in nadvse zdrav začetek dneva. Zelenje je polno železa, kalcija in vsebuje cel kup drugih mineralov in vitaminov. Z dobrim mešanjem jih telo lažje izkoristi. Smoothie na sliki je bil narejen iz banane, soka dveh pomaranč in ene pesti špinače. Mlada špinača je dobra za začetek, vendar pa lahko uporabite katero koli zelenje. Poskusite solato (vendar ne ledenke), blitvo, kitajsko zelje, kodrolistni ohrovt, peteršilj, zeleni del korenja, zelenje rdeče pese ... Dodajte svoje najljubše sveže sadje, da bo dovolj sladko, in dobro zmešajte. To je dober način, da tudi otroci jedo zelenje! Naš moto je: »Zeleni smoothie na dan odžene zdravnika stran!«
UMEŠAN TOFU
Odličen zajtrk, za katerega ni bila potrebna krutost do živali. Na fotografiji je postrežen s popečeno žemljo ali kruhom, gobami in rezinami paradižnika.
POSTOPEK
Na ponvi segrejte malo olja. Približno eno minuto pražite čebulo in tofu. Dodajte tamari, kvasove kosmiče in kurkumo, nato pa še vodo in pražite eno minuto. Odstranite z ognja in vmešajte sveža zelišča ter poper.
SESTAVINE (ZA 2 OSEBI)
200 g razdrobljenega tofuja 2 mladi narezani čebulici 2 žlički tamarija ali sojine omake 2 žlički kvasovih kosmičev pol žličke kurkume v prahu 2–3 žlice vode 1 žlica sesekljanega peteršilja ali drobnjaka ščepec sveže mletega popra olje za cvrtje
PICA
Vsi obožujejo pico in tudi vam bo všeč takšna brez mastnega sira! Kupili smo že narejeno testo, vendar pa lahko, če obožujete kulinarične pustolovščine, naredite tudi domačega. Najprej ga prekrijte z vegansko paradižnikovo omako, nato pa dodajte npr. čebulo, gobe, rdečo papriko, popečeno bučo, česen, paradižnike in olive. Kaj pa, če bi dodali še vegansko salamo in veganski sir?
KROMPIRJEVA OMLETA Z BUČO IN BELUŠI
Kdo je rekel, da ne smete jesti omlete, če ste vegan? Poskusite jo s papriko, gobami, bučkami ali špinačo. Postrezite jo s hrustljavim kruhom in zeleno solato.
POSTOPEK
Pecite krompir in bučo, dokler nista zlato rjava. Dodajte čebulo, česen in suha zelišča ter kuhajte, dokler ni čebula rjava in mehka. Začinite s soljo in poprom. Dodajte beluše in kuhajte dodatne 2 do 3 minute. Razporedite zelenjavno mešanico v okroglo plast s premerom približno 20 cm in debelo centimeter ali dva.
SESTAVINE
(ZA 4 DO 6 OSEB)
400 g krompirja, narezanega na kocke 250 g muškatne buče, narezane na kocke 1 šopek belušev, narezanih na tretjine 1 velika čebula, sesekljana na debelo 2 stroka česna, sesekljana 1 žlička suhih zelišč 250 g tofuja pol skodelice vode 1 žlica kvasovih kosmičev 1 žlička mlete sladke paprike 1 žlička dijonske gorčice 1 žlička veganske margarine 1 žlica veganskega kremnega sira 1 pest peteršilja ali drobnjaka, sesekljanega
Vse preostale sestavine razen peteršilja/drobnjaka dajte v mešalnik in zmešajte v gladko maso. Dodajte peteršilj/drobnjak in previdno vlijte na pečeno zelenjavno mešanico. Če se ne razporedi dobro, si pomagajte z nožem. Pecite v srednje vroči pečici 30 do 40 minut.
BURGERJI Z ADZUKI FIŽOLOM
Namesto mastne mesne in holesterola polne pleskavice poskusite ta okusen in zdrav fižolov burger. Če pa se vam mudi, namesto tega vzemite že pripravljen veganski polpet.
POSTOPEK
Fižol čez noč namočite v vodi. Vodo odcedite, fižol sperite, dodajte svežo vodo in zavrite. Vre naj 40 minut. Nato ga odcedite, ohladite in zmečkajte. Pražite čebulo in česen, dokler nista zlato rjava. Dodajte ju fižolu skupaj z začimbno mešanico za govedino/jušno osnovo, suhimi zelišči, drobtinami, moko in sojino omako in dobro premešajte. Mešanico razdelite na dva dela in oblikujte burgerja. Popecite ju na obeh straneh.
SESTAVINE
(ZA 2 OSEBI)
pol skodelice fižola adzuki 1 rdeča čebula, sesekljana 2 stisnjena stroka česna 1 žlička začimbne mešanice za govedino ali jušne osnove* pol žličke suhih zelišč pol skodelice krušnih drobtin 1 žlica moke 1 žlička sojine omake
Postrezite ju v žemljah skupaj s svojimi najljubšimi dodatki. Mi smo uporabili solato, rdečo čebulo, kumarico, rezino veganskega sira, paradižnikovo omako, gorčico in vegansko majonezo.
SOLATA S HRUSTLJAVIM ,PIŠČANCEM’
Nadomestki mesa so dobra prehodna hrana, ko nekdo šele začenja z veganstvom. V vseh supermarketih, na spletu ali trgovinah z azijsko hrano se najde pestra ponudba takih nadomestkov. Vaša družina in prijatelji sploh ne bodo verjeli, da se prehranjujete vegansko!
SESTAVINE
(ZA 4 DO 6 OSEB)
200 do 300 g veganskega ,piščanca’ ali začinjenega sejtana 50 g koruznih drobtin 1 žlica veganskega preliva za solato ali veganske majoneze s poljubnimi zelišči olje za cvrtje
POSTOPEK
,Piščanca’/sejtan narežite na trakove in dobro zmešajte z drobtinami. Segrejte olje in pecite trakove, dokler ne porumenijo. Vzemite jih iz olja in odlagajte na papir, da se vpije odvečna maščoba. Postrezite s svojo najljubšo solato in prelijte s prelivom/majonezo z zelišči.
DATLJEV PUDING Za ta recept in še mnogo podobnih obiščite veganeasy.org.* *Če vam angleščina dela težave, lahko veliko veganskih receptov v slovenščini najdete na veganskakuharija.blogspot.co.uk (op. prev.)
VEGANSKE SLADKARIJE Na voljo je že veliko veganskih sladoledov, kolačev, prelivov, pudingov, krem, piškotov, čokolad in posipov. Z malo kreativnosti jih lahko kombinirate s svežim sadjem in oreški. Rezultat bo slastna, dekadentna sladica, kakršna je banana split na spodnji sliki.
VEČ INFORMACIJ UPORABNE SPLETNE STRANI
PREDLAGANO BRANJE Kitajska študija dr. T. Colin Campbell
www.vegan.si veganski recepti, nasveti glede veganstva in več!
Hrana za mir dr. Will Tuttle
www.osvoboditev-zivali.org spletna stran Društva za osvoboditev živali in njihove pravice
Večna Treblinka Charles Patterson
www.veganstvo.net spletna stran Veganske iniciative
Mrha koščena Rory Freedman in Kim Barnouin
www.zazivali.org spletna stran društva Za živali!
PRIPOROČAMO OGLED
Lisi
Zemljani (Earthlings) www.zemljani.si Priča (The Witness) www.tribeofheart.org Neprijetna resnica o mesu (Meat the Truth) www.youtube.com/watch?v=2uTJsZrX2wI Povezovanje dejstev (Making the connection) www.ninamvseeno.net
ANIMAL LIBERATION VICTORIA PO Box 15 Elwood Victoria Australia 3184 telefon: 03 9531 4367 email: info@alv.org.au alv.org.au
Pravice živali spadajo med socialne pravice. Živali niso naša lastnina, posest ali sužnji.
Oblikovanje: Henry Fuller Fotografija: Anita Frank
platinasti pokrovitelj
častni pokrovitelji
zlati pokrovitelji
ŽIVITE VEGANSKO NAKUPUJTE! Obiščite trgovine z zdravo prehrano, trgovine z oddelki azijske hrane, specializirane prodajalne in spletne trgovine. Presenečeni boste tudi nad zanimivo raznolikostjo veganske hrane v vašem lokalnem supermarketu. POSEZITE po kakšni veganski kuharski knjigi. Na voljo je veliko okusnih receptov, od tradicionalnih do eksotičnih. Za začetek vam nekaj veganskih receptov predstavljamo na tem mestu, na spletni strani veganeasy.org/slovenia pa jih je še veliko več! NAVDUŠITE sebe in svoje prijatelje, pojdite v restavracije in kavarne z vegansko ponudbo v svojem kraju in odkrijte neskončno izbiro odlične hrane, v kateri uživajo vegani. POIŠČITE informacije o vplivu živalske industrije na živali in podnebje. Naučite se brati deklaracije, da boste vedeli, kaj je v hrani, ki jo jeste. Uživajte svežo in polnovredno hrano, ne pa živalskih maščob. VZTRAJAJTE in ne pozabite, čemu ste naredili to pozitivno spremembo. Veganstvo je najboljša pot do boljšega zdravja, čistejšega okolja in bolj srečnih živali. Ne obupajte, če se pregrešite, ampak vztrajajte, vsak grižljaj je pomemben. MOČ je v skupini … Družite se z drugimi vegani. Na voljo so številni forumi in skupine, kjer lahko spoznate podobno misleče ljudi.
www.vegan.si/EVI