Zg 9 - DZ -1 pog.

Page 1

9 Marjan Rode Tadeja Galonja

KORAKI V ČASU 9 Delovni zvezek

za zgodovino v 9. razredu osnovne šole


Marjan Rode, Tadeja Galonja

Koraki v času 9

Delovni zvezek za zgodovino v 9. razredu osnovne šole Jezikovni pregled: Sabina Tamše Fotografije: Corbis, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Shutterstock in drugi viri Zemljevidi: Vasja Kožuh Urednik: Vasja Kožuh Glavni urednik: Vasja Kožuh Izvršna direktorica Divizije založništev: Ada de Costa Petan ISBN 978-961-02-0348-3 Izdala in založila: DZS, založništvo in trgovina, d. d. Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana Za založbo: Bojan Petan Prva izdaja, prvi natis Naklada: 2000 izvodov Tisk Grafika Soča d.o.o. Ljubljana, 2013 Pisni viri so povzeti po: Borak, N. et al.: Slovenska novejša zgodovina 1848-1992. Inštitut za novejšo zgodovino in Mladinska

knjiga, Ljubljana 2005; Weber, T., Novak D.: 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah. DZS, Ljubljana 1996; Figes, O.: Šepetalci. Modrijan, 2007; Rode, M.: Koraki v času. 20. stoletje, Delovni zvezek za 9. razred devetletke. DZS, Ljubljana 2011; Dolenc, E. et al.: Koraki v času. 20. stoletje, Zgodovina za osmi razred. DZS, Ljubljana 1997; Dolenc, E., Gabrič, A.: Zgodovina 4, Učbenik za 4. letnik gimnazije. DZS, Ljubljana 2002; Gandhi, M.: Zgodba o mojih eksperimentih z resnico. Modrijan, Ljubljana 2010; Farmer, A.: An Introduction to Modern European History 1890-1990. Hodder Education, London 2005; Kronika materne hiše šolskih sester v Mariboru. 1864, 1919, 1914-1922 in 1939-1941. Ljubljana 2007; Zadnik, Š.: Zbirka zgodovinskih virov. DZS, Ljubljana 1982; Morris, T. A. European History. 1949-1945. Collins Educational 1997; Prepeluh, A.: Pripombe k naši prevratni dobi. Sodobnost, 1938; Škerbec, M.: Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja, II. del. Samozaložba, 1957; Gosar. A: Slovenci in sporazum. Tiskano kot rokopis, Ljubljana 1939; Mlakar, B.: Slovensko domobranstvo. Slovenska matica, Ljubljana 2003; Jože Pirjevec: Tito in tovariši. Cankarjeva založba, Ljubljana 2011; Weber. T., Novak, D.: 20. stoletje v virih, besedi in slikah, Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji. DZS, Ljubljana1998; Kolar, V.: Lačni, toda pogumni. Borec, Ljubljana1972; Griesser Pečar, T., Razdvojeni narod, Slovenija 1941-1945. Mladinska knjiga, Ljubljana 2007; Šorn, M.: Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2007; Repe, B.: Mimo odprtih vrat. Založba Borec, Ljubljana1988; Pirjevec, J.: Jugoslavija – nastanek, razvoj in razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije. Založba Lipa, Koper 1995

© DZS, založništvo in trgovina, d. d., 2013. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja DZS je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.1) RODE, Marjan, 1950Koraki v času 9. Delovni zvezek za zgodovino v 9. razredu osnovne šole / Marjan Rode, Tadeja Galonja ; [fotografije Corbis ... [et al.] ; zemljevidi Vasja Kožuh]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2013 ISBN 978-961-02-0348-3 1. Galonja, Tadeja 268737536


Vsebina 1 POLITIČNO DOGAJANJE v prvem delu 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

A B C Č

Vzroki za prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Rusija na začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Pariška mirovna konferenca. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Totalitarizmi in mladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

2 POLITIČNO DOGAJANJE od druge svetovne vojne do danes. . . . . . . . . 16

A Blokovsko razdeljen svet. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 B Dekolonizacija tretjega sveta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

3 GOSPODARSKE SPREMEMBE v 20. in 21. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

A Industrializacija kot gibalo razvitega sveta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 B Gospodarstvo med obema vojnama. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 C Gospodarstvo v drugi polovici 20. stoletja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

4 SLOVENCI v prvem delu 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

A Slovenci se odločijo za novo državo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 B Slovenska politika med vojnama. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 C Gospodarski razvoj slovenskega dela države. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

5 SLOVENCI med drugo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

A Vojna zajame Slovenijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 B Osvobodilna in državljanska vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 C Bliža se konec vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

6 SLOVENCI od druge svetovne vojne do danes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

A Oblast prevzame Komunistična partija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 B Slovenci v socialistični Jugoslaviji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 C Slovenska pot v samostojnost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

Zasnova delovnega zvezka

Ta delovni zvezek ni običajen delovni zvezek, namenjen zgolj ponavljanju in utrjevanju nove snovi, temveč je v prvi vrsti namenjen urjenju spretnosti preprostega zgodovinskega raziskovanja ob delu z raznimi zgodovinskimi viri iz različnih medijev, iskanju dokazov in argumentov, oblikovanju pogledov, mnenj ter stališč. V delovnem zvezku je enako zaporedje poglavij kot v učbeniku (za lažje iskanje so uporabljeni barvni vogali – številka pove, na katero poglavje se nanaša določena tema). Vse teme iz učbenika niso zajete v delovnem zvezku, izbrali smo le nekatere, ki so se nam zdele posebej primerne za zgodovinsko raziskovanje. Naloge se po zahtevnosti ločijo na tri ravni, ki so označene z barvo številke naloge:

1 Naloge prve ravni preverjajo znanje in poznavanje zgodovinskih dogodkov, pojavov, dejstev, pojmov, procesov ter kronološko zaporedje in zgodovinsko terminologijo.

2 Naloge druge ravni vključujejo izkazovanje razumevanja vzrokov in posledic ter znanja v novih situacijah ob zgodovinskih virih in uporabo znanja ob konkretnih primerih.

3 Naloge tretje ravni zahtevajo analizo elementov in odnosov ter sintezo, argumentacijo,

interpretacijo, večperspektivnost in vrednotenje zgodovinskih virov, dogodkov in pojavov, pa tudi prepoznavanje kontinuitete in diskontinuitete v zgodovinskih procesih.

Kljub temu, da je poudarek na razvijanju zgodovinskih kompetenc, nismo pozabili na ponavljanje, utrjevanje in povzemanje – temu so namenjena vprašanja na koncu vsake teme.


Barentsovo morje

A | Vzroki za prvo svetovno vojno ISLANDIJA

Norveško morje

3

Odnosi med evropskimi državami so bili leta 1914 napeti. Upi in želje ene države so predstavljale strah druge. Napetost med njimi je rasla več let. Veriga dogodkov sega v 19. stoletje. NORVEŠKA

Za Nemčijo je trenutno najnevarnejši sovražnik Velika Britanija, zato moramo kar najhitreje okrepiti mornarico.

ŠVEDSKA

VELIKA

Severno morje

BRITANIJA

DANSKA

Baltsko morje

Vir B: Tajno sporočilo nemškega admirala Tirpitza cesarju Viljemu II. leta 1887

NIZOZEMSKA Rokavski preliv

BELGIJA

R U S I J A

NEMČIJA

LUKSEMBURG

FRANCIJA

Biskajski zaliv

ŠVICA

dr

an

o

sk

ITALIJA

Korzika

B a lea r i

Gibraltarski

ROMUNIJA

Ja

ANDORA

ŠPANIJA

Kaspijsko jezero

AVSTRO-OGRSKA

m

or

ČRNA GORA

je

SRBIJA

Čr no mor je

BOLGARIJA

ALBANIJA

Sardinija

Bitola

GRČIJA

preliv Sicilija

Vir A: Evropa 1914 ( države antante,

MALTA

centralne sile,

nevtralne države) Kreta

1 Dopolni s pomočjo virov A, B, C in Č. 1. Srbski nacionalisti so dne

Vir C: Karikatura Veriga prijateljstva nazorno prikazuje, kako se je začela prva svetovna vojna (zadnji mož v verigi je Anglež John Bull).

umorili avstro-ogrskega prestolonaslednika.

2. Avstro-Ogrska se je bala, da bo zaradi rastočega nacionalizma

. (vir Č)

3. Kraljevina Srbija je želela združiti vse Srbe v okviru svojih meja, čeprav so ti živeli v . (vir A) 4. Zapleten sistem je vse velike sile potegnil v vojno pred jesenjo 1914. (vir C)

med evropskimi državami

5. Srbiji je pomagala antanta, ki je povezovala . (vir A) 6. Članice centralnih sil so bile . (vir A) 7. Rusija se je trudila, da bi na povečala svoj vpliv in pridobila prijatelje in zaveznike, zato je pomagala tamkajšnjim narodnim gibanjem. (vir C) 8. Velika Britanija je krepila svojo nadzorovala pomorske poti do svojih kolonij. (vir C) 9. Nemčija je vložila veliko sredstev v razvoj svoje

, da bi , da bi ujela britansko. (vir Č)

10. V letih 1913–14 so vse velike sile

svoje mornarice in vojsko. (vir Č)

11. Nemčija je bila prepričana, da jo obdajajo

, največji med njimi

pa naj bi bila

. (vir B in Č)

12. Francozi so se želeli Nemcem

za poraz leta 1871. (vir Č)

4


2 V nalogi 1 je zapisanih 12 vzrokov za vojno. Razvrsti jih v tri skupine. medsebojna zavezništva

št. vojakov

število vojakov in vojaški izdatki

nacionalizem

Francija

Velika Britanija

Nemčija

Rusija

Avstro-Ogrska

1,25 milijona

0,7 milijona

2,2 milijona

1,2 milijona

0,8 milijona

št. bojnih ladij

28

64

40

16

16

vojaški izdatki (1913–14)

37 milijonov funtov

50 milijonov funtov

60 milijonov funtov

67 milijonov funtov

22 milijonov funtov

Želela se je maščevati za poraz v vojni z Nemčijo leta 1871 in povrniti ozemelja, ki so takrat pripadla Nemčiji. Bala se je poraza, če se ne bi povezala z močnimi zavezniki. Odločena je bila, da zadrži velik kolonialni imperij v Afriki in Aziji.

Obvladovala je mogočen kolonialni imperij v Afriki, Avstraliji, Kanadi in Indiji. Z močno mornarico je nadzorovala pomorske poti, posebno Rokavski preliv. Upala je, da bodo imele evropske države toliko dela druga z drugo, da ne bo nobena ogrozila njene premoči.

ozadje priprav na vojno

Nastala je precej pozno in je poskušala dohiteti britansko moč in bogastvo, zato je razvila močno industrijo in okrepila vojno mornarico. Cesar Viljem II. je načrtoval svetovni imperij. Bal se je, da je Nemčija obkrožena s sovražnimi državami.

Želela je večji vpliv v jugovzhodni Evropi in lažjo oskrbo po Sredozemskem morju. Gospodarske in družbene razmere so bile težke, car nepriljubljen. Rusija je bila tradicionalno naklonjena Srbiji, zato jo je podpirala v boju proti avstro-ogrskemu vplivu.

Vključevala je zelo različne narode, mnogi med njimi so želeli več narodnih pravic in večje samostojnosti. Bala se je, da bo rastoči nacionalizem malih narodov pripeljal do njenega razpada. Bala se je tudi rastočega vpliva Rusije na Balkanu.

Vir Č: Priprave evropskih velesil na vojno

3 S pomočjo naloge 2 razloži, zakaj je Nemčijo skrbelo zaradi zveze med Francijo in Rusijo. Pomagaj si tudi z virom A.

4 Oceni, kateri tabor je imel glede na oborožitev, število vojakov in geografsko lego leta 1914 prednost. Pomagaj si z viroma A in Č.

5


3

5 Z uporabo virov A–Č razloži, kako in zakaj so na zaostrovanje odnosov med državami vplivali:

a) nacionalizmi

b) tekmovanje za kolonije

c) militarizem

č) sistem zavezništev

6 Katera država se je še posebno bala krepitve narodnih gibanj na Balkanu in zakaj? Pomagaj si z virom Č.

7 Katera država je upala, da bo s pomočjo slovanskih narodnih gibanj okrepila svoj vpliv na Balkanu? Pomagaj si z virom Č.

8 Iz vira D razberi, kdo tišči pokrovko na balkanskem kotlu. Kakšno je sporočilo karikature?

Vir D: Karikatura iz britanskega časopisa Punch je že leta 1912 prikazovala vpliv velesil na Balkanu.

Ponovi glavna dejstva te teme. a) Kateri vzroki so pripeljali do izbruha prve svetovne vojne? b) Na katere tabore so se delile udeleženke? c) Kdaj in kje se je začela prva svetovna vojna?

6


B | Rusija na začetku 20. stoletja Ozemlje carske Rusije je na začetku 20. stoletja obsegalo eno šestino zemeljskega površja, velik del ozemlja je bil nenaseljen. Večina ruskega prebivalstva se je preživljala s kmetijstvom, živeli so zelo revno.

1 Kakšne posledice za nacionalno sestavo ruske države je imelo njeno širjenje iz Evrope proti Pacifiku in Srednji Aziji? Ali bi to lahko povzročalo težave pri vodenju države?

2 Opiši življenjske razmere večine prebivalstva Rusije. Pomagaj si z viroma C in Č.

Vir A: Širjenje ozemlja Rusije do leta 1914 ( do 1613, do 1725, do 1796, do 1914)

0

20 40 60 80 100 120 140 Vir B: Prebivalstvo carske Rusije okoli leta 1900 ( mestno in podeželjsko) v milijonih.

3 S pomočjo vira B oceni, kolikšen odstotek ruskega

prebivalstva je živel v mestih in kolikšen na podeželju?

4 S podatki iz vira D

Vir C: Večina ruskega prebivalstva se je preživljala s kmetijstvom. Za težko delo so bili slabo plačani. Živeli so revno in večinoma niso imeli svoje zemlje.

nariši krožni prikaz strukture ruske družbe.

5 Iz katerih podatkov v virih B in D lahko sklepamo, da je bila Rusija kmetijska država s slabo razvito industrijo? Razloži.

Vir Č: Število delovnih mest je v tovarnah raslo, plačilo pa je bilo nizko in življenjski pogoji slabi. Delavci so pogosto živeli v skupnih prostorih.

Plemstvo in vladni uradniki l,5 % Duhovščina 0,5 % Srednji sloj l0,0 % Kmetje 78,0 % Delavci l0,0 % Vir D: Struktura ruske družbe okoli leta 1900

7


6 S pomočjo vira E opiši življenjske razmere ruskega plemstva.

7 Kolikšen delež ruskega prebivalstva si je lahko privoščil bivanje, kot ga prikazuje vir E? Pomagaj si z virom D.

3 Vir E: Notranjost enega od ruskih dvorcev

8 S pomočjo vira F opiši, na kakšen način je car Nikolaj II. poskušal onemogočati upornike.

9 Kdo je glavna oseba vira G in kdo sta manjši osebi? Vir F: Car Nikolaj II. se je bal upora, zato je vzpostavil sistem strogih zakonov in tajno policijo, ki je iskala nasprotnike oblasti in po potrebi tudi obračunala z njimi.

10 Rasputina so ubili v zaroti leta 1916, revolucija pa je izbruhnila februarja 1917. Rasputin torej ni mogel biti eden od vzrokov za revolucijo. Se strinjaš s to izjavo? Utemelji svoj odgovor.

Vir G: Potem ko je menih Rasputin uspel ustaviti krvavitev hemofiličnega carjeviča Alekseja, je postal ključni svetovalec carskega para. Mnogi ga niso marali, saj je bil vpleten v različne škandale. Sporen je bil tudi njegov velik vpliv na carico.

8


Med prvo svetovno vojno je ruska vojska že na začetku doživljala poraze. Ni bila dovolj dobro oborožena, oskrba je bila slaba, izgube v bojih so bile velike. Vojna je povzročila hudo pomanjkanje tudi v zaledju, posebno v mestih, in nezadovoljstvo z vodenjem vojnih operacij in države. Vir H: Razmere v ruski vojski in zaledju med prvo svetovno vojno

11 Dopolni preglednico. V prvi stolpec zapiši najpomembnejša dejstva iz navedenih virov. Druga polja izpolni s pomočjo vseh predstavljenih virov. dejstva

Je to lahko vzrok za revolucijo?

Dolgoročen ali trenuten vpliv na nezadovoljstvo?

Vir A: Rusija si je priključila

mnoge, prej samostojne predele. Da bi preprečili upore in zadušili želje po odcepitvi, so vsiljevali rusko identiteto. Vir C:

Vir Č:

Vir D: Prebivalstvo se je delilo

na razrede (plemstvo, kmetje, delavci …). Prehajanje med razredi je bilo skoraj nemogoče. Vir G:

Vir H:

Ponovi glavna dejstva te teme. a) Kakšne so bile življenjske razmere v Rusiji na začetku 20. stoletja? b) Kdo in kako je vodil carsko Rusijo? c) Kaj je povzročalo ljudsko nezadovoljstvo?

9

utemeljitev trditve


C | Pariška mirovna konferenca

3

Natančno pet let po sarajevskem atentatu so se najpomembnejši svetovni politiki in njihovi svetovalci srečali v Versaillesu, da bi obnovili mir in varnost v svetu.

1 S pomočjo vira A ugotovi, kakšne posledice za gospodarstvo (zlasti kmetijstvo) je imela vojna.

2 Zakaj so ljudje po vojni prisluhnili komunističnim idejam? Pomagaj si z virom B.

Vir A: Vojna je povzročila hudo opustošenje (zlasti kmetijske zemlje v Franciji), uničenih je bilo tudi mnogo stanovanjskih in industrijskih zgradb ter prometnih povezav.

3 Grafično prikaži število padlih v prvi svetovni vojni. (vir C)

Vir B: Komunistične ideje so se po oktobrski revoluciji širile po Evropi. Mnogi, ki jih je vojna potisnila v še večjo revščino, so jim radi prisluhnili.

4 Na pariški mirovni konferenci so skušali rešiti štiri velike

probleme. Iz virov A, B in C sklepaj, kateri so ti problemi (eden, ki v teh virih ni zajet, je že zapisan).

Rusija

Nemčija Francija

A-O

V. Britanija ZDA

Vir C: Število padlih v prvi svetovni vojni

1. Zahteva narodov po samoodločbi 2. 3. 4.

5 Oceni, katerega od naštetih problemov (naloge 1–4) bi bilo treba najprej reševati. Svojo izbiro utemelji.

10


Woodrow Wilson

David Lloyd George

Georges Clemenceau

Tajne pogodbe med državami so eden od vzrokov za vojno, zato jih moramo prepovedati.

Nemčija mora povrniti škodo, ki jo je povzročila (a paziti moramo, da je ne bomo pretrdo kaznovali).

Prisiliti moramo Nemčijo, da bo poravnala vse stroške obnove Francije.

Omejiti je treba količino orožja, saj nas je oboroževalna tekma potegnila v vojno.

Hitro moramo obnoviti prekinjeno trgovanje z drugimi državami – tudi z Nemčijo.

Nemčija mora prevzeti vso krivdo za vojno.

Vsi narodi imajo pravico do samoodločbe.

Vsak od narodov v razpadli Avstro-Ogrski in v nemškem cesarstvu ima pravico, da si svobodno izbere, v kakšni državi želi živeti.

Ustanoviti moramo organizacijo, ki bi urejala spore med državami na miren način. Društvo narodov bo pomagalo sprtim rešiti težave.

Ohraniti moramo britanski imperij in ga dobro zavarovati.

Nemčiji se moramo maščevati za vsa ponižanja v preteklosti (tj. izgubljene vojne) in za trpljenje v tej vojni. Nemčijo moramo tako oslabiti, da si ne bo nikoli več upala napasti Francije.

Vir Č: Stališča, ki so jih zastopali voditelji zmagovitih držav prve svetovne vojne

6 Zapiši, katere države so vodili možje, našteti v viru Č. Woodrow Wilson David Lloyd George Georges Clemenceau

7 S pomočjo vira Č ugotovi, kje vidijo posamezni voditelji krivdo za vojno. Woodrow Wilson

David Lloyd George

Georges Clemenceau

8 Kateri voditelji gledajo v prihodnost sveta pozitivno? Svojo trditev argumentiraj s pomočjo vira Č.

9 Primerjaj stališča posameznih voditeljev in razloži, zakaj govori predsednik Clemenceau predvsem o Nemčiji, Wilson in George pa o različnih temah.

11


3

Mirovna pogodba z Nemčijo

Členi od 3l-ll7 (ozemeljske omejitve Nemčije): Nemčija odstopi Alzacijo in Loreno Franciji, Moresneto in Eupen Melmedy pa Belgiji. Skoraj vsa zahodna Prusija in deli Pomorjanske pripadejo Poljski, koridor do svobodnega mesta Gdansk bo pod nadzorom Društva narodov. Provinci Poznanj in zgornja Šlezija dobi Poljska. Posarje se bo lahko po l5-ih letih odločilo za pripadnost s plebiscitom, Schleswig-Holstein se razdeli med Dansko in Nemčijo. Nemčija izgubi vso kolonialno posest. Prepovedana je kakršnakoli priključitev nemške Avstrije k Nemčiji. Členi l60-2l3 (omejitev nemške vojske): Nemška armada ima lahko največ l00.000 mož kopenske vojske, mornarica pa 6 linijskih ladij, 6 malih križark, l2 rušilcev in l2 torpedovk. Člen 23l (povračilo vojne škode): Vojna škoda znaša l00 milijard zlatih mark, od katerih je treba plačati 20 milijard takoj, ostalo pa v 30-ih letih. Členi 32l-440 (ekonomska določila): urejajo obvezne dobave premoga in barvnih kovin, internacionalizacijo plovbe po nemških rekah, zaplembe nemškega premoženja, demilitarizacijske cone ipd. Vir D: Izvleček iz versajske mirovne pogodbe z Nemčijo (iz knjige 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah)

10 Katere države so po versajski pogodbi pridobile posamezna nemška ozemlja? Pomagaj si z viroma D in E.

11 Kateri od vodilnih politikov (glej vir Č) je z versajsko pogodbo dosegel največ svojih ciljev? Utemelji svojo trditev.

12 S pomočjo vira E ugotovi, kakšen odnos so imeli do mirovne pogodbe v Nemčiji.

13 V viru D poišči vsaj tri določila, zaradi katerih so se Nemci počutili ponižane.

Vir E: Nemška razglednica iz časa podpisa pogodbe prikazuje ozemlja, kjer žive Nemci, pa jih je Nemčija po pogodbi izgubila in ozemlja, ki jih je izgubila Avstrija (z rjavo barvo). Pesem pod zemljevidom pravi: »V srce si kot v kamen vklešite – kar smo izgubili, bomo spet pridobili!«

14 Razmisli, ali je pariška mirovna konferenca izpolnila svoj namen – vzpostaviti tako ureditev v Evropi in svetu, ki bi zagotavljala trajno ravnovesje sil in preprečevala nove vojne.

12


Č | Totalitarizmi in mladi Totalitarni režimi so v mladinskih organizacijah videli enkratno priložnost za širjenje svoje ideologije. Otrokom in mladostnikom so obljubljali zabavo, tovarištvo in lepo prihodnost, zahtevali pa brezpogojno predanost režimu.

Fašistična Italija organizacija

starost

uniforma

Sinovi volkulje

4 do 8

Črna srajca

Balilla

8 do 14

Črna srajca in kapa, kratke hlače, sive dokolenke

Avantgardisti

14 do 18

Enako kot Balilla, kratke hlače pa so zamenjali s pumparicami

Vir A: Organizacije, v katere so bili (obvezno) vključeni mladi vseh starosti v fašistični Italiji.

1 S pomočjo vira A ugotovi, v kateri starosti so otroke vključili v organizacije, ki so močno vplivale na njihovo vzgojo.

Vir B: Člani Balille

Verjamem v večni Rim, mati moje domovine /…/, verjamem v Mussolinijevo genialnost /…/ in v vstajenje Imperija. Vir C: Besedilo, ki so ga morali člani Balille znati na pamet

2 Iz virov B, C in Č razberi, na kakšno življenje so pripravljali fante v fašistični Italiji.

3 Kakšen namen je imela naslovnica iz vira Č?

4 Zakaj je država nadzorovala učbenike? Pomagaj si z virom D.

5 Razloži, kakšen vpliv so imele besede iz vira C na otroke.

Vir Č: Naslovnica učbenika Mladina na pohodu iz časa fašistične Italije

Učbeniki so postali državni monopol; število odobrenih zgodovinskih besedil so skrčili s 317 na enega, osemletnike pa so poučili, da ‘Ducejeve oči vidijo vsakega od vas’. Vir D: Pričevanje zgodovinarja Leeja

13


3

Nacistična Nemčija starost

dečki

deklice

10 do 14

Deutsches Jungvolk (Nemška mladina)

Jungmädelbund (Zveza deklic)

14 do 18

Hitler Jugend (Hitlerjeva mladina)

Bund Deutscher Mädel (Zveza nemških deklet)

Vir E: Organizacije, v katere so bili (obvezno) vključeni mladi v nacistični Nemčiji.

6 S pomočjo vira E ugotovi, v kateri starosti so otroke vključili v organizacije, ki so jih nadzorovali nacisti.

7 V viru F podčrtaj dele besedila, iz katerih lahko sklepamo o predanosti mladih Hitlerju.

V prisotnosti tega prapora, ki predstavlja Fȕhrerja, prisežem, da bom z vso svojo energijo in močjo pomagal rešitelju naše države, Adolfu Hitlerju. Pripravljen sem dati svoje življenje zanj, tako mi Bog pomagaj. Vir F: Prisega ob vstopu v Nemško mladino

8 Zakaj so Hitler in nacisti od mladih pogosto zahtevali ponavljanje prisege? Svoje mnenje utemelji s pomočjo vira F.

9 S pomočjo virov G in H opiši uniformo članov Hitlerjeve mladine in članic Zveze nemških deklet.

Vir G: Napis na plakatu Hitlerejeve mladine pravi: »Oficir jutrišnjega dne«.

10 S pomočjo vira G pojasni, kakšno prihodnost je nacistična oblast načrtovala za fante.

Vir H: Plakat zveze nemških deklet

14


Komunistična Sovjetska zveza organizacija

starost

Mali oktobristi

7 do 9

Pionirji

10 do 15

Komsomolci

uniforma značke rdeče zvezde s sliko Lenina v otroštvu rdeča ruta okoli vratu, članska značka, bela srajca / bluza, modre kratke hlače / krilo

14 do 28 ni predpisane uniforme

Vir I: Organizacije, v katere so bili (obvezno) vključeni mladi v Sovjetski zvezi.

11 S pomočjo vira I ugotovi, v kateri starosti so otroke vključili v organizacije, ki jih je nadzorovala država.

12 Ali so iste organizacije vključevale otroke in mladino, ne glede na spol?

13 V viru J podčrtaj besedilo, ki govori o navezanosti otrok na njihove organizacije in na Stalina.

14 Pojasni sporočilo vira K.

Otroci brez staršev smo imeli v primeri z običajnimi otroki osiromašeno predstavo o življenju. Prikrajšani smo bili za družinske dogodke, pogovore pri kuhinjski mizi /…/ Naša »okna v svet« so bili učilnica, pionirska organizacija, radio, rdeči kotiček in (časopis) Pionirska pravica. Vsi ti viri so prinašali iste informacije, ki si jih je bilo mogoče razlagati samo na en način. Vir J: Pričevanje ruskih sirot (iz knjige Šepetalci)

Pionir Mihail je verjel, da zanj očetovsko skrbi Stalin in da vse dobro prihaja od njega: »Dejstvo, da so nas hranili in oblačili, da smo se lahko šolali, da smo hodili na pionirske tabore, celo to, da smo imeli novoletno jelko – prepričan sem bil, da je to zasluga tovariša Stalina.«

15 Kaj so želeli v vseh treh totalitarizmih doseči z vzgojo in organiziranostjo otrok in mladine? Pomagaj si z vsemi viri v tem poglavju.

Vir K: Napis pravi: »Naj živijo pionirji, bodoči člani leninistično-stalinističnega komsomola«.

Ponovi glavna dejstva te teme. a) Kdaj so v Italiji, Nemčiji in Sovjetski zvezi oblast prevzeli totalitaristični režimi? b) Kakšne ideje so navdihovale fašiste, naciste in staliniste? c) Kako so totalitaristični režimi vplivali na življenje ljudi med obema vojnama?

15


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.