Zg 9 ucbenik 1 poglavje by Izobraževalno založništvo DZS

6,5 mm

ISBN 978- 961- 02- 0347- 6

9 Aleš Gabrič Marjan Rode Tadeja Galonja Ervin Dolenc

e-gradiva

delovni zvezek

9 KORAKI V ČASU 9 e-gradiva

za zgodovino v 9. razredu osnovne šole

učbenik

KORAKI V ČASU 9

učni komplet za zgodovino v 9. razredu osnovne šole

Učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole 2. del

17,50 eur

KORAKI V ČASU 9 Učbenik

za zgodovino v 9. razredu osnovne šole

9 Aleš Gabrič Marjan Rode Tadeja Galonja Ervin Dolenc

KORAKI V ČASU 9 Učbenik

za zgodovino v 9. razredu osnovne šole

dr. Aleš Gabrič, Marjan Rode, Tadeja Galonja, dr. Ervin Dolenc

Koraki v času 9

Učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole Strokovni pregled: dr. Bojan Balkovec, Vesna Robnik Jezikovni pregled: Sabina Tamše Fotografije: Corbis, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Shutterstock in drugi viri (glej stran 120) Zemljevidi: Vasja Kožuh Urednik: Vasja Kožuh Glavni urednik: Vasja Kožuh Izvršna direktorica Divizije založništev: Ada de Costa Petan Izdala in založila: DZS, založništvo in trgovina, d. d. Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana Za založbo: Bojan Petan

Učbenik Koraki v času 9 je Strokovni svet za splošno izobraževanje na svoji 160. seji septembra 2013 s sklepom 613-1/2013/102 potrdil kot ustreznega za pouk zgodovine v 9. razredu osnovne šole.

Brez pisnega dovoljenja DZS je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2) KORAKI v času 9. Učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole / Aleš Gabrič ... [et al.] ; [fotografije Corbis ... [et al.] ; zemljevidi Vasja Kožuh]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2013 ISBN 978-961-02-0347-6 1. Gabrič, Aleš, 1963268199936

1 POLITIČNO DOGAJANJE v prvem delu 20. stoletja

1 2 3 4 5 6 7 8

Svet na začetku 20. stoletja Bojišča prve svetovne vojne Nezadovoljstvo in upori Konec vojne in mirovne pogodbe Kriza demokracije in pojav diktatur Vzpon totalitarizmov Sovjetski totalitarizem – stalinizem Pot v novo vojno

8 10 12 14 16 18 20 22

2 POLITIČNO DOGAJANJE od 2. svetovne vojne do danes

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Nova vojna se začenja Spopad preraste v drugo svetovno vojno Za frontnimi črtami Zmaga protifašistične koalicije Urejanje vojnega razdejanja Hladna vojna Sovjetska zveza in vzhodnoevropske države Tretji svet se prebuja Politično povezovanje Evrope in sveta

26 28 30 32 34 36 38 40 42

3 GOSPODARSKE SPREMEMBE v 20. in 21. stoletju

1 2 3 4 5

Gospodarstvo na začetku 20. stoletja Gospodarstvo med obema vojnama Gospodarska ureditev v Sovjetski zvezi Okrevanje gospodarstva po drugi svetovni vojni Gospodarstvo v drugem delu 20. stoletja

46 48 50 52 54

4 SLOVENCI v prvem delu 20. stoletja

1 2 3 4 5 6

Slovenci se odločijo za novo državo Nova evropska država Jugoslavija Parlamentarna demokracija v Jugoslaviji Diktatura v tridesetih letih Gospodarski razvoj slovenskega dela države Razvoj slovenske znanosti in kulture

58 60 62 64 66 68

5 SLOVENCI med drugo svetovno vojno

1 2 3 4 5

Razbitje Jugoslavije in okupacija Slovenije Osvobodilna vojna Slovenec proti Slovencu Osvobodilno gibanje – del protifašistične koalicije Konec vojne v Evropi

6 SLOVENCI od druge svetovne vojne do danes

1 2 3 4 5 6 7 8

Oblast prevzame Komunistična partija Prva povojna leta Jugoslovanska inačica komunistične ureditve Gospodarski razvoj Spreminjanje slovenskega vsakdanjika Politična kriza v Jugoslaviji Zadnja leta v Jugoslaviji Osamosvojitev Slovenije

IZBIRNE TEME

A Vojne v 20 in 21. stoletju B Življenje v 20. in 21. stoletju C Znanost v 20. in 21. stoletju

72 74 76 78 80 84 86 88 90 92 94 96 98 102 108 114

Vznemirljivo potovanje skozi čas Pred tabo je vznemirljivo potovanje skozi 20. in začetek 21. stoletja. To je obdobje velikih dogodkov in sprememb – ljudje so bili priča dvema svetovnima vojnama, številnim gospodarskim krizam, vzponu diktatorskih režimov, spreminjanju meja na stari celini, osamosvajanju kolonij, velikim znanstvenim odkritjem, hitremu spreminjanju življenja v razvitem svetu in še bi lahko naštevali.

Zasnova učbenika

Ta učbenik smo pripravili z namenom, da bi bilo tvoje popotovanje skozi novejšo zgodovino čim bolj prijetno, zanimivo in vznemirljivo. Ob učitelju bo tvoj nepogrešljivi sopotnik, ki ti bo v vsakem trenutku nudil pomoč in ustrezno razlago. Zato si, preden odpotuješ v preteklost, odtrgaj nekaj minut, da se podrobneje seznaniš z učbenikom in njegovo zasnovo.

uvodna fotografija simbolizira vsebino celotnega poglavja

barve poglavij so različne, da se poglavja zlahka loči

poglavje

�.

Politično dogajanje v prvem delu 20. stoletja 1 Svet na začetku 20. stoletja

2 Bojišča prve svetovne vojne

3 Nezadovoljstvo in upori

4 Konec vojne in mirovne pogodbe

5 Kriza demokracije in pojav diktatur

6 Vzpon totalitarizmov

7 Sovjetski totalitarizem

8 Pot v novo vojno

Med prvo svetovno vojno je bilo mobiliziranih 70 milijonov ljudi. Na bojišču je umrlo ali izginilo več kot 17 milijonov vojakov, več kot 20 milijonov je bilo ranjenih. Vojna se je odvijala v štirinajstih državah, opustošene so bile cele pokrajine in izbrisane številne vasi. Gospodarska škoda je bila ogromna.

jan.–okt. 1919 mirovna konferenca

sept. 1938–mar. 1938 Nemčija okupira Českoslovaško

avg. 1914–nov. 1918 prva svetovna vojna 1900

1910

1920 jul. 1914 atentat v Sarajevu

nov. 1917 oktobrska revolucija

1930 jan. 1922 Mussolini prevzame oblast

jan. 1927 Stalin prevzame oblast

kazalo poglavja za lažje iskanje in pregled vsebine

uvodno besedilo kot napovednik novega poglavja

sept. 1939–maj 1945 druga svetovna vojna 1940

jan. 1933 Hitler prevzame oblast

1938 Nemčija pripoji Avstrijo in Sudete

sept. 1939 Nemčija napade Poljsko

časovni trak poglavja zajema vse ključne dogodke posameznega poglavja

Zgradba poglavja

Vsebina učbenika je razdeljena na šest poglavij in dodatne izbirne vsebine. Različne barve poglavij omogočajo večjo preglednost. Na začetku poglavja sta uvodna fotografija in kratko besedilo, ki prikazujeta bistvo poglavja. Na spodnjem robu je časovni trak z najpomembnejšimi dogodki obravnavanega obdobja. Natančno si ga oglej! Iz kazala poglavja na desnem robu lahko razbereš vsebino in bistvo poglavja.

Zgradba učne teme

Vsako poglavje je razdeljeno na več podpoglavij oziroma učnih tem, ki so predstavljene na dveh straneh. Na začetku je uvod, ki predstavi obravnavano tematiko. Ključni pojmi na levi so pomembni izrazi in dogodki, ki jih moraš poznati in ti bodo v pomoč pri uporabi drugih virov (posebej spletnih). Sledi osnovno besedilo, skozi katerega se prebijaj počasi in zbrano. Osnovno besedilo dopolnjujejo različni viri, ki so zelo pomembni in jih nikar ne izpusti. Na koncu je slovarček besed, ki jih morda ne poznaš ali ne razumeš. Če kakšne besede ne najdeš v slovarčku, poišči njeno razlago v drugih virih. Temo zaokroži nabor vprašanj, s katerimi lahko ponoviš bistvo učne teme in utrdiš svoje znanje. Večina vprašanj vključuje tudi uporabo virov. Naj se z učbenikom tvoje raziskovanje preteklosti ne konča – veliko zanimivega o 20. stoletju prinašajo tudi številni drugi viri, med njimi delovni zvezek.

barvni vogali številka in barva učne teme za lažje iskanje

uvod učne teme kratek napovednik ali povzetek učne teme

osnovno besedilo zapisano preprosto, razumljivo in zanimivo

Svet na začetku 20. stoletja Vojaška zavezništva

Za Evropo je bilo uspešno 19. stoletje – prenehale so se velike lakote, podaljšala se je življenjska doba, industrija je bila v polnem pogonu, novi izumi so olajšali življenje, ljudstvo je začelo prevzemati oblast. Istočasno pa so se nekatere države počutile prikrajšane pri delitvi sveta, začela se je uveljavljati miselnost o večvrednosti velikih narodov, generali so se zavzemali za vojaška posredovanja ...

ključni pojmi za iskanje vsebin v drugih virih

Evropi gre dobro

Ključni pojmi: → parlamentarna demokracija → kolonializem → antanta → centralne sile → atentat na prestolonaslednika

Evropo so v 19. stoletju zaznamovali hiter industrijski in znanstveni razvoj ter daljše obdobje brez večjih vojn in lakot. Po letu 1870 je bila v večini držav zahodne in srednje Evrope uvedena parlamentarna demokracija. Ljudje so od vladarjev izsilili ustavo, zakonodajno oblast je prevzel izvoljeni parlament, izvršno pa vlada. Uvedena je bila splošna moška volilna pravica.

Nezadovoljstvo z »nepravično« razdelitvijo ozemelj je povzročalo vse večje napetosti. Do resnih sporov je prihajalo zaradi delitve kolonij, največje krizno žarišče v Evropi pa je bil Balkan. Osmansko cesarstvo, ki je dolgo vladalo na tem območju, je izgubljalo moč, hkrati sta se za to ozemlje močno zanimali Rusija in Avstro-Ogrska. Napetosti med velesilami so bile leta 1914 že tako močne, da je bil začetek vojne le še vprašanje časa.

SEV RNO L ENO DEMORJ N O EMOR J E SEVEERNO L E DE

A Z I J A

TIHI

L ANTSKII ATLAT ANTSK

O CE A N

TIHI TI HI

O CE AN

O CEAN

O C E AN

TIHI

AFRIKA

O CEAN

britanska posest

J U Ž NA

francoska posest španska posest

O CEAN

O C E AN

belgijska posest

OCEAN

italijanska posest

→ neenakomerna razdeljenost kolonij → hiter razvoj Nemčije, Avstro-Ogrske in Italije → razpihovanje nacionalizma → sistem zavezništev → miselnost velikih narodov, da imajo pravico do prevlade nad majhnimi → vpliv vojske na politiko v Nemčiji in Avstriji

Rusija ZDA

Vir A: Svet na začetku 20. stoletja

Nemčija in Italija hočeta več

št. kolonij

Velika Britanija

Francija

Nizozemska

Nemčija

Vir B: Najpomembnejše evropske kolonialne sile 1914

1900–1910

Hiter industrijski razvoj v zahodni in srednji Evropi je zahteval nov tip svetovne gospodarske ureditve – kolonializem. Kolonije so razvitim državam zagotavljale poceni surovine in trg za industrijske izdelke. V tistem času je veljalo, da so do svetle prihodnosti upravičeni le najmočnejši narodi, podjarmljanje in izkoriščanje šibkejših pa sta bili sprejemljivi obliki uveljavljanja moči. Največ kolonij sta imeli pomorski velesili Velika Britanija in Francija. Italija in Nemčija, ki sta se pozno združili v enotni državi, sta pri delitvi kolonij zaostajali. Predvsem Nemčija, ki je po gospodarski moči začela prehitevati Veliko Britanijo in Francijo, se je počutila prikrajšano. Neravnovesje pri razdelitvi kolonij je postalo glavni vzrok za prvo svetovno vojno. 1910–1920

1920–1930

1930–1940

1940–1950

časovni trak prikaže, katero obdobje zajema učna tema

Prva svetovna vojna

Vojaška tehnika

V prvi svetovni vojni so bila prvič kot orožje uporabljena letala, ki so jih začeli množično izdelovati le nekaj let pred začetkom vojne. Velik razvoj je ob pripravah na vojno in med njo je doživelo topništvo. Prvič so bili v boju uporabljeni strupeni plini, ki so jih ob ugodnem vetru izpuščali iz jeklenk ali pa so z njimi polnili topovske granate. V boj pehote so posegli prvi tanki, ki so bili še zelo ranljivi. Med lažjim pehotnim orožjem se je uveljavil mitraljez, ki so ga razvijali zadnjih petdeset let, zares pa so ga uporabili šele v rusko-japonski vojni leta 1905. Veliko vlogo na morju so prvič odigrale podmornice, ki so se lahko neopazno približale ladji in jo s torpedi potopile.

Poglaviten vzrok prve svetovne vojne so bila kolonialna nasprotja, povod pa sarajevski atentat. Avstro-Ogrska je 1914 napovedala vojno Srbiji. Pričakovanja, da bo vojna kratka, so se izkazala za napačna. Vojna je kar trajala in šele vstop ZDA v vojno na strani antante ter izčrpanost centralnih sil sta privedla k njihovi kapitulaciji leta 1918. Na slovenskih tleh je bilo eno izmed velikih bojišč.

V prvi svetovni vojni so bili prvič uporabljeni tudi bojni plini.

Vojna je potekala je predvsem na evropskih tleh. Na Balkanu je Avstro-Ogrska odprla balkansko fronto. Protiudarec antante je odprl solunsko fronto. V zahodni Evropi je potekala zahodna fronta, v vzhodni vzhodna, med Italijo in AvstroOgrsko pa soška fronta.

Vstop ZDA v vojno Za prvo svetovno vojno je bilo značilno pozicijsko bojevanje, pri katerem se bojna črta tudi po več mesecev skoraj ni premaknila.

Začetek vojne

Zločinec nisem, saj sem odstranil nekoga, ki je delal zlo. Dobro sem mislil, /…/ Jugoslovanski nacionalist sem in si prizadevam, da bi se vsi Jugoslovani združili v kakršnokoli obliko in da bi se osvobodili Avstrije. /…/ Mnenja smo bili, da bi se vsi Jugoslovani združili. Seveda bi Srbija kot svobodni del Jugoslovanov imela moralno dolžnost pomagati k temu zedinjenju /…/. Izjava Gavrila Principa na zaslišanju, junij l9l4

Avstro-Ogrska je Srbiji, ki je stala v ozadju atentata na prestolonaslednika, postavila enomesečni ultimat z za Srbijo nesprejemljivi pogoji. Ker Srbija ulitmata ni izpolnila, ji je Avstro-Ogrska 28. julija napovedala vojno. Vojne napovedi so si izmenjale tudi druge države in Evropa je vstopila v vojno.

102

Glavni vzroki za vojno

O CE AN

nemška posest

Stare, industrijsko razvite države Evrope so na začetku 20. stoletja imele precejšen del sveta v svoji kolonialni lasti. Razvijajoče se evropske države, predvsem Nemčija in Italija, ki sta nastali šele v drugi polovici 19. stoletja, tega bogastva niso imele. Tako se je rojeval glavni vzrok prve svetovne vojne. Povod za vojno je bil sarajevski atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, 28. junija 1914.

Dunaj, 28. julija l9l4

Ker srbska kraljeva vlada ni dala zadovoljivega odgovora na noto, ki jo je izročil avstro-ogrski poslanik v Beogradu dne 23. julija l9l4, je cesarska in kraljevska vlada prisiljena, da sama poskrbi in zavaruje svoje pravice in koristi in da se zato zateče k sili orožja. Avstro-Ogrska se ima torej od tega trenutka naprej v vojnem stanju s Srbijo. Ministrstvo za zunanje zadeve Avstro-Ogrske, Grof Berchtold

Pozicijska vojna

Tako države antante kot države centralnih sil so bile prepričane, da bo vojna kratkotrajna. Prostovoljci so se navdušeno vpisovali v enote posameznih vojska. Dogodki pa so razočarali bojujoče se strani. Približno enakovredne sile niso mogle odločilno poraziti nasprotnika. Zato so se začele armade vkopavati in nastala so do tega časa največja bojišča, ki so se raztezala po več sto kilometrov daleč. Izoblikoval se je frontni način bojevanja, pri katerem so precej dobro razločevali med bojiščem in ozemljem, kjer ni bilo spopadov. Z bodočih bojišč so izselili civiliste, nato pa so se razvneli boji, ki so trajali tudi več mesecev.

Francija antanta

Vel. Britanija

Rusija

Vir C: Zveze med evropskimi državami na začetku 20. stoletja

AVSTR ALI JA

AT L ANTSK I ATL ANTSK I

nizozemska posest

Italija

Junija 1917 so vstopile v vojno na strani antante ZDA. To dejstvo in vse večja gospodarska in vojaška izčrpanost centralnih sil sta povečala moč antante. Kljub temu, da je Rusija nekaj mesecev zatem podpisala premirje s centralnimi silami, jim to ni pomagalo do končne zmage. Avstro-Ogrska je podpisala kapitulacijo 3. novembra, Nemčija pa 11. novembra 1918.

Vojna na slovenskem ozemlju

Na slovenskem ozemlju je potekala ena izmed štirih evropskih front, soška fronta. Segala je od švicarske meje čez Posočje do Tržaškega zaliva. Prvi boji so se začeli junija 1915, končali pa so se z 12. bitko, čudežem pri Kobaridu, novembra 1917. leta. Kljub porazu italijanske vojske je ob koncu vojne Italija kot ena od zmagovalk prodrla skoraj do Logatca.

Letala so bila sprva uporabljana v izvidniške namene.

Vojne žrtve

Prva svetovna vojna je med vojaki in civilisti zahtevala več kot 16 milijonov življenj. Več kot 20 milijonov ljudi je bilo ranjenih. Čeprav se je zaradi majhne neposredne udeležbe civilnega prebivalstva prve svetovne vojne prijela oznaka zadnja viteška vojna, so njeno krutost kljub vsemu občutili tudi številni civilisti. antantne sile Britanski imperij Francija

civilisti

vojaki

skupaj

111 000

1 110 000

1 220 000

300 000

1 400 000

1 700 000

650 000

1 240 000

2 000 000

3 500 000

Italija

590 000

Rusija

1 500 000

ZDA

Raziskuj naprej Če te tema zanima, jo lahko podrobneje raziščeš sam s pomočjo drugih virov. Obišči spletni strani: sl.wikipedia.org/wiki/Prva_svetovna_vojna www.svarog.si/zgodovina/4 Lahko se osredotočiš na dogajanje na slovenskih tleh. V tem primeru obišči kraje v Posočju, kjer so potekali boji, in Kobariški muzej.

druge države

115 000

116 000

1 200 000

425 000

1 625 000

470 000

750

1 100 000

1 570 000

centralne sile Avstro-Ogrska Nemčija Turčija Bolgarija skupaj

425 000 2 150 000

2 050 000 770 000

2 430 000 2 920 000

435 000

87 500

523 000

6 841 000

9 723 000

16 564 000

Vse vrednosti so zgolj ocene, natančne številke niso znane.

103

viri informacij so fotografije, karikature, zemljevidi, preglednice, pričevanja, dokumenti ...

Avstro-Ogrska je v atentatu videla priložnost za začetek vojne in zanj obtožila Srbijo. Srbiji je poslala ultimat, ki ga Srbija ni mogla sprejeti in Avstro-Ogrska ji je mesec dni po atentatu napovedala vojno. Atentat je bil povod za začetek prve svetovne vojne.

INDIJSKI I NDI JS KI

A M E R I KA

portugalska posest

država

trozveza

Avstro-Ogrska

Atentat v Sarajevu

SE V E R NA A M E R I KA

viri informacij kot dopolnitev osnovega besedila

Nemčija

1950–1960

Vir Č: Atentat na Franca Ferdinanda Avstro-ogrskega prestolonaslednika in njegovo ženo je v Sarajevu ustrelil Gavrilo Princip, član Mlade Bosne. Aretirali so ga takoj po napadu, čeprav je poskušal narediti samomor. Ker še ni bil polnoleten, ga niso obsodili na na smrtno kazen, ampak na 20 let težke ječe. Umrl je za tuberkulozo leta 1918 v ječi.

Ponovi & razmisli 1 2 3 4 5 6 7

Vprašanja Katera država je imela okoli leta 1900 največji imperij? (vira A in B) Katere velike sile okoli leta 1900 niso imele nobenih kolonij? (vira A in B) Razloži, zakaj so bile kolonije za evropske države tako pomembne. Katera vojaška zavezništva so nastala in zakaj? (vir C) S svojimi besedami pojasni pojme imperij, kolonije, vzrok in povod. Ali je bil atentat v Sarajevu pravi vzrok za začetek vojne? (vir Č) Razmisli, ali je »pravična delitev sveta« sploh mogoča.

1960–1970

1970–1980

1980–1990

1990–2000

2000–2010

Slovarček → parlamentarna demokracija – (glej str. 16) → atentat – umor vidnejšega člana družbe → ultimat – zadnji, svarilni poziv → nacionalizem – družbeno gibanje za uveljavitev pravic svojega naroda (lahko vključuje tudi nadvlado svojega naroda)

2010–2020

slovarček zajema manj znane izraze

vprašanja za ponovitev in razmislek (pogosto so vezana na vire)

Izbirne vsebine Ta dodatek bolj poglobljeno predstavlja vojne, življenje in znanost v 20. in začetku 21. stoletja. Te teme so zasnovane kot poljudoznanstveni članki v revijah ali na spletnih straneh. Čeprav prinašajo številne dodatne informacije, so zamišljene predvsem kot spodbuda za nadaljnje raziskovanje s pomočjo drugih virov. Pri tem ti bodo v pomoč napotki v razdelku Raziskuj naprej.

jan.â&#x20AC;&#x201C;okt. 1919 mirovna konferenca avg. 1914â&#x20AC;&#x201C;nov. 1918 prva svetovna vojna 1900

1910

1920 junij 1914 atentat v Sarajevu

november 1917 oktobrska revolucija

Mus o

poglavje

Politično dogajanje v prvem delu 20. stoletja 1 Svet na začetku 20. stoletja

2 Bojišča prve svetovne vojne

3 Nezadovoljstvo in upori

4 Konec vojne in mirovne pogodbe

5 Kriza demokracije in pojav diktatur

6 Vzpon totalitarizmov

7 Sovjetski totalitarizem – stalinizem

8 Pot v novo vojno

Med prvo svetovno vojno je bilo mobiliziranih okoli 70 milijonov ljudi. Na bojišču je umrlo ali izginilo več kot 17 milijonov vojakov, več kot 20 milijonov je bilo ranjenih. Vojna se je odvijala v štirinajstih državah, opustošene so bile cele pokrajine in izbrisane številne vasi. Gospodarska škoda je bila ogromna.

sept. 1938–mar. 1939 Nemčija okupira Českoslovaško 1930 januar 1922 Mussolini prevzame oblast v Italiji

januar 1927 Stalin prevzame oblast v SZ

sept. 1939–maj 1945 druga svetovna vojna 1940

januar 1933 Hitler prevzame oblast v Nemčiji

1938 Nemčija pripoji Avstrijo in Sudete

september 1939 Nemčija napade Poljsko

Svet na začetku 20. stoletja Za Evropo je bilo uspešno 19. stoletje – prenehale so se velike lakote, podaljšala se je življenjska doba, industrija je bila v polnem pogonu, novi izumi so olajšali življenje, ljudstvo je začelo prevzemati oblast. Istočasno pa so se nekatere države počutile prikrajšane pri delitvi sveta, začela se je uveljavljati miselnost o večvrednosti velikih narodov, generali so se zavzemali za vojaška posredovanja ...

Evropi gre dobro

Ključni pojmi: → parlamentarna demokracija → kolonializem → antanta → centralne sile → atentat na prestolonaslednika

SE V ERNA

A Z I J A

A ME RI KA TI H I

ANT SKI AT LAT A LNT SK I

O CEAN

OCEAN

TIHTII H I

O CEAN

O C EA N

O CEAN

TI HI

AFRIKA

O CE A N

JU Ž NA britanska posest francoska posest portugalska posest španska posest belgijska posest nizozemska posest nemška posest italijanska posest Rusija ZDA

I NDI JSKI I NDI JSKI O CE AN

A M ERI KA

O C EAN

AVSTR AL IJA

AT SKI SKI ATL ALNT ANT O CE AN

O C EAN

Vir A: Svet na začetku 20. stoletja A N T A R K T I K A

Nemčija in Italija hočeta več

država

št. kolonij

Velika Britanija

Francija

Nizozemska

Nemčija

Vir B: Najpomembnejše evropske kolonialne sile 1914

1900–1910

1920–1930

1930–1940

1940–1950

1950–1960

Vojaška zavezništva

Zaradi sporov pri delitvi ozemelj so začele velesile sklepati zavezništva. Tri zamudnice pri delitvi sveta – Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija – so leta 1882 sklenile trozvezo, uperjeno proti Franciji in Rusiji. Ti dve sta se povezali z Veliko Britanijo in leta 1894 je nastala antanta. Nastajala so še druga zavezništva, npr. med Nemčijo in Osmanskim cesarstvom ter Veliko Britanijo in Japonsko. Oblikovala sta se dva tabora – antanta in centralne sile. Članice zavezništev so druga drugi pogosto obljubljale pomoč v primeru napada. Nezadovoljstvo z »nepravično« razdelitvijo ozemelj je povzročalo vse večje napetosti. Do resnih sporov je prihajalo zaradi delitve kolonij, največje krizno žarišče v Evropi pa je bil Balkan. Osmansko cesarstvo, ki je dolgo vladalo na tem območju, je izgubljalo moč, hkrati sta se za to ozemlje močno zanimali Rusija in Avstro-Ogrska. Napetosti med velesilami so bile leta 1914 že tako močne, da je bil začetek vojne le še vprašanje časa.

Nemčija trozveza

Avstro-Ogrska

Italija

Francija antanta

Vel. Britanija

Rusija

Vir C: Zveze med evropskimi državami na začetku 20. stoletja

Atentat v Sarajevu

Vojni vrtinec se je začel, ko se je avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand odločil za obisk Sarajeva. Bosno si je Avstro-Ogrska leta 1908 samovoljno prisvojila in s tem prekrižala srbske načrte o širitvi na ozemlje Bosne. Srbe je razburil tudi datum obiska – 28. junij, ki ima poseben pomen v njihovi zgodovini. Tajna srbska nacionalistična organizacija Mlada Bosna, ki se je borila za priključitev Bosne h Kraljevini Srbiji, je pripravila in izvedla atentat na prestolonaslednika. Avstro-Ogrska je v atentatu videla priložnost za začetek vojne in zanj obtožila Srbijo. Srbiji je poslala ultimat, ki ga Srbija ni mogla sprejeti in Avstro-Ogrska ji je mesec dni po atentatu napovedala vojno. Atentat je bil povod za začetek prve svetovne vojne.

Glavni vzroki za vojno

Vir Č: Atentat na Franca Ferdinanda Avstro-ogrskega prestolonaslednika in njegovo ženo je v Sarajevu ustrelil Gavrilo Princip, član Mlade Bosne. Napadalca so aretirali takoj po napadu, čeprav je poskušal narediti samomor. Ker še ni bil polnoleten, ga niso obsodili na smrtno kazen, ampak na 20 let težke ječe. Umrl je za tuberkulozo leta 1918 v ječi.

Ponovi & razmisli Vprašanja 1 Katera država je imela okoli leta 1900 največji imperij? (vira A in B) 2 Katere velike sile okoli leta 1900 niso imele nobenih kolonij? (vira A in B) 3 Razloži, zakaj so bile kolonije za evropske države tako pomembne. 4 Katera vojaška zavezništva so nastala in zakaj? (vir C) 5 S svojimi besedami pojasni pojme imperij, kolonije, vzrok in povod. 6 Ali je bil atentat v Sarajevu pravi vzrok za začetek vojne? (vir Č) 7 Razmisli, ali je »pravična delitev sveta« sploh mogoča.

1960–1970

1970–1980

1980–1990

1990–2000

2000–2010

2010–2020

Bojišča prve svetovne vojne Vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo bi bila lahko le ena izmed manjših in kratkotrajnejših vojn, kot jih je bilo v Evropi že nič koliko. Namesto tega so si vojne napovedi sledile druga za drugo in spopad je hitro prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Kmalu se je pokazalo, da napovedi o nekajmesečni vojni ne bi mogle biti bolj zgrešene.

Ključni pojmi: → prva svetovna vojna → antantne sile → centralne sile → zahodna, vzhodna in balkanska fronta → londonski sporazum → soška fronta

Začetek vojne

ISLANDIJA ISLANDIJA

Ob vojni napovedi in napadu avstro-ogrske vojske na Srbijo so začeli delovati sistemi političnih zvez. Države so večinoma spoštovale dane zaveze in hitro so si sledile številne vojne napovedi. Avgusta 1914 Norveško morje morje je Nemčija napovedala vojno Rusiji in Franciji, ki sta podpiraliNorveško Srbijo. Velika Britanija je v vojno vstopila ob nemški zasedbi nevtralne Belgije. Nemčiji in Avstro-Ogrski sta se pridružili Bolgarija in Turčija, ki sta bili nezadovoljni z mejami na Balkanu. Italija ni spoštovala svojih obljub trozvezi in je razglasila nevtralnost. V nekaj tednih je bil velik del sveta v vojni, v kateri so si nasproti stale centralne sile (Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija) in antantne sile (Srbija, Francija, Rusija, NORVEŠKA NORVEŠKA Velika Britanija). Vir B: Zemljevid evropskih bojišč 1917

Zahodna fronta

Takoj po vojni napovedi so Nemci hitro prodrli čez Belgijo v Francijo in skoraj dosegli Pariz, preden so jih ŠVEDSKA ŠVEDS Francozi ob pomoči Britancev zaustavili. Bojna črta se VELIKA DANSKA je kljub velikim bitkam in ogromnim človeškim žrtvam VELIKA Severno Severno DANSKA do poletja 1918 le malenkostno premikala. Bitka pri morje morje Verdunu je bila največji spopad v prvi svetovni vojni, BRITANIJA BRITANIJA ki je trajal skoraj vse leto 1916 in je zahteval več kot London London milijon žrtev, tj. mrtvih, ranjenih in pogrešanih. NIZOZEMSKA NIZOZEMSKA Rokavski Rokavski preliv preliv

Berlin Berlin

Ypres Ypres

Somme Somme BELGIJA BELGIJA

centralne sile 1918 antantne in pridružene sile 1918 frontne črte

Pariz Pariz

večje bitke

Biskajski Biskajski zaliv zaliv

1900–1910

LUKSEMBURG LUKSEMBURG

Marna Marna Verdun Verdun

FRANCIJA FRANCIJA

ŠVICA ŠVICA

Avstrijsko-italijanska fronta ANDORA ANDORA

Spomladi 1915 je Italija Avstro-Ogrski napovedala ŠPANIJA ŠPANIJA vojno. S tem se je odprla avstrijsko-italijanska fronta, ki je deloma potekala tudi na slovenskem ozemlju (soška fronta). Na tej fronti je najbolj znana bitka pri Kobaridu B a lea B a rlea i ri leta 1917, v kateri je italijanska vojska doživela popoln poraz. V vseh bitkah skupaj je avstrijsko-italijanska fronta na obehpreliv straneh Gibraltarski Gibraltarski preliv zahtevala okrog 700 000 žrtev.

Korzika Korzika

Kobarid Kobarid

AVA

sk an k dr s Ja ran d Ja

Vir A: Bojevanje v strelskih jarkih Pozicijsko bojevanje je glavna značilnost prve svetovne vojne. V utrjenih jarkih so si nasproti stali vojaki nasprotnih taborov, med njimi je bilo nikogaršnje ozemlje in pasovi bodeče žice. Med prvo svetovno vojno so prvič uporabili nekatera nova sredstva, smrt pa so sejali še puške, strojnice in topovi velikega kalibra. Zaradi novega orožja je stara in preživela taktika frontalnega napada na utrjene obrambne črte povzročala veliko število žrtev.

NEMČIJA NEMČIJA

ITALIJA ITALIJA o moo m RimRim

Sardinija Sardinija

Sicilija Sicilija

1910–1920

1920–1930

1930–1940

1940–1950

MALTA MALTA 1950–1960 1

Štiri fronte

Vojna v Evropi je sprva potekala na treh frontah – balkanski, zahodni in vzhodni fronti. Leta 1915 so antantne sile z Italijo sklenile londonski sporazum, s katerim je Italija stopila na stran antante, v zameno pa naj bi ob zmagi dobila avstro-ogrska ozemlja. Po vstopu Italije v vojno se je Barentsovo Barentsovo morje morje odprla še četrta fronta, ki je potekala tudi čez zahodni del slovenskega ozemlja (soška fronta). Večji kopenski boji so potekali tudi na območju Turčije. Zaradi velikih denarnih posojil antantnim državam so se aprila leta 1917 antanti v vojni pridružile ZDA in do začetka leta 1918 v Evropo poslale več kot dva milijona vojakov. Če bi antanta vojno izgubila, bi ZDA ostale brez svojega denarja.

Vzhodna fronta

Nemčija in Avstro-Ogrska sta skupaj napadali Rusijo. Uspešnejši so bili Nemci, zlasti po oktobrski revoluciji, ko je ruska vojska popolnoma razpadla in je nova sovjetska vlada marca 1918 podpisala premirje v Brest-Litovsku. S tem so se zaključili boji na vzhodni fronti, v katerih je umrlo več kot dva milijona vojakov, Rusija pa je izgubila veliko ozemlja.

ŠKA A

ŠVEDSKA ŠVEDSKA

233

krimska vojna (1854–1856)

1075

ameriška državljanska vojna (1861–1865)

518

francosko-pruska vojna (1870–1871)

876

burska vojna (1899–1902) rusko-japonska vojna (1904–1905)

10 292

balkanski vojni (1912–1913)

1941

prva svetovna vojna 1914–1918

5509

Vir C: Število vojaških žrtev Primerjava dnevnega števila vojaških žrtev med prvo svetovno vojno in vojnami pred njo

Moskva Moskva

Mazurska Mazurska jezera jezera Tannenberg Tannenberg

Ponovi & razmisli

R RU US SI JI A J A

Galicija Galicija Dunaj Dunaj

AVSTRO-OGRSKA AVSTRO-OGRSKA

sk an k dr s Ja ran d

ROMUNIJA ROMUNIJA Balkanska in solunska fronta ČrČr nono mor mor je je Spopadi so sprva potekali na meji AvstroSRBIJA SRBIJA -Ogrske in Srbije, vendar so Srbi avstro-ogrsko ČRNA ČRNA BOLGARIJA BOLGARIJA GORA A IJA o moo m o GORA vojsko do konca leta 1914 pregnali čez svoje rj rj im e e meje. Nemško-avstrijske enote so napadle ALBANIJA ALBANIJA jeseni 1915 in ob pomoči Bolgarije porazile Bitola Bitola srbsko vojsko. Poleti 1916 so Francozi in Britanci z ostanki srbske vojske odprli novo GRČIJA GRČIJA fronto na jugu Balkanskega polotoka. Solunsko fronto (imenovano po mestu icilija a Solun) so antantne sile prebile šele leta 1918.

napoleonske vojne (1790–1815)

dnevne žrtve

Baltsko Baltsko morje morje

nrlin

obarid rid

vojna

MALTA MALTA

Beograd Beograd

1960–1970

1970–1980

Kreta Kreta

1980–1990

1990–2000

2000–2010

Vprašanja 1 Razloži pojem pozicijska vojna. (vir A) 2 Katere države so si stale nasproti v prvi svetovni vojni? (vir B) 3 Presodi učinkovitost Kaspijsko Kaspijskoorožij med prvo svetovno vojno. (vira A in C) jezero jezero 4 Zakaj se ta vojna imenuje svetovna vojna? 5 Kje na Primorskem so sledi soške fronte? Slovarček → oktobrska revolucija – glej str. 13, kjer je podrobneje opisana → nevtralna država – država, ki se ne namerava vpletati v noben oborožen spopad → fronta – prednja, neprekinjena bojna črta, bojišče → premirje – začasno ali trajno prenehanje sovražnosti

2010–2020

Nezadovoljstvo in upori Vojna se je kljub drugačnim napovedim vlekla in vlekla, bojne črte se niso premikale, število žrtev je iz dneva v dan naraščalo. Vojna je močno vplivala na življenje vseh ljudi, ne le na življenje vojakov na frontah. Najhujše razmere med civilnim prebivalstvom so bile v Rusiji, kjer je nezadovoljstvo privedlo do revolucije.

Ključni pojmi: → zaledje → februarska revolucija → boljševiki → oktobrska revolucija → državljanska vojna v Rusiji

Vse je podrejeno vojni

Ob začetku vojne so bili vsi prepričani, da bo vojna kratka, zato je povsod vladalo navdušenje. Mladeniči so se prostovoljno prijavljali k vojakom v bran domovine. Ko pa se je hitro vojaško napredovanje ustavilo in so bitke zahtevale veliko življenj, se je navdušenje začelo spreminjati v nezadovoljstvo. To se je kazalo v delavskih stavkah v zaledju in v uporih naveličanih vojakov. Številne žrtve in nemoč, da bi se klanju izognili, so pri ljudeh povzročile globok duhovni pretres. V zaledju so dela prevzele ženske, saj so bili moški na fronti. Industrija je izdelovala v glavnem orožje in vojaško opremo, zato je začela šepati preskrba prebivalcev. Vedno večje pomanjkanje je bilo najhujša vojna nadloga civilnega prebivalstva. V večnacionalnih državah (Avstro-Ogrska, Rusija in Turčija) se je nezadovoljstvu zaradi pomanjkanja pridružilo še nezadovoljstvo zaradi kratenja človekovih, političnih in narodnih pravic. Tudi Slovenci so med vojno izgubili zaupanje v avstrijsko državo.

Vir A: Socializem in komunizem Ideje socializma in komunizma temeljijo predvsem na teoretičnih zamislih Karla Marxa (desno) in Friedricha Engelsa (v sredini). Njihov velik zagovornik je bil Vladimir Iljič Lenin (levo).

Februarska revolucija v Rusiji

Rusija je bila na začetku 20. stoletja gospodarsko ena najbolj zaostalih evropskih držav, kjer je imel car skoraj absolutno oblast. Revne množice so bile zelo nezadovoljne, vojna pa je razmere še poslabšala. Delavce v takratni prestolnici Petrogradu (danes Sankt Peterburg) so nevzdržne razmere februarja 1917 pognale v upor. Car je razpustil dumo (parlament), nad demonstrante pa poslal vojsko in policijo, a so se začeli vojaki pridruževati upornikom. Delavci, vojaki in kmetje so začeli pod vplivom ruske socialdemokratske stranke ustanavljati sovjete (svete), ki so delovali po svoje, mimo državne uprave. V sovjetih so bili najbolj vplivni predstavniki revolucionarnega dela socialdemokratske stranke, ki so se imenovali boljševiki. Zagovarjali so komunistične ideje. Predstavniki razpuščenega parlamenta in sovjet v Petrogradu so prevzeli oblast in ustanovili skupno vlado, car je moral odstopiti.

Socializem je teorija zasnove družbe in družbeno gibanje. Njegove ideje izvirajo iz časa francoske revolucije in zahtev po ukinitvi zasebne zemljiške lastnine. Marx ga je imel za prehodno obdobje med kapitalizmom in komunizmom. Zasebna lastnina je podržavljena – bogastvo ni več v rokah posameznikov, temveč preide v roke ljudstva. Iz skupnega bogastva oblast omogoči vsem brezplačno šolanje, zdravstvo, stanovanja idr. Komunizem je brezrazredna družbena ureditev, v kateri zasebna lastnina, politične stranke in država ne bi več obstajale. Ljudje so se v prehodnem obdobju socializma naučili kolektivnega dela v dobro vseh, izgine celo pohlep. Vsi so si enaki in svobodni in vsak ima toliko, kolikor potrebuje.

1900–1910

1910–1920

1920–1930

1930–1940

1940–1950

1950–1960

Že pred vojno so se boljševiki pod Leninovim vodstvom organizirali v disciplinirano tajno organizacijo poklicnih revolucionarjev. Delavska politična stranka v Rusiji ni imela možnosti za prevzem oblasti z volitvami, ker je bilo delavcev premalo. Lenin je delavce in kmete pozival, naj nadaljujejo z revolucijo in sami prevzamejo oblast. V mestih je bilo vse več brezposelnih. Zaradi neuspehov na fronti so se upirali vojaki, zaradi neizpolnjenih obljub o delitvi zemlje in umiranja na fronti pa kmetje, najštevilnejši sloj ruskega prebivalstva.

Oktobrska revolucija

Javno mnenje se je približevalo zahtevam boljševikov. Na začetku novembra 1917 (po pravoslavnem koledarju oktobra) so boljševiki začeli na silo prevzemati oblast. Njihove bojne enote so zasedle urade in javne stavbe v Petrogradu. V naslednjih dneh so zasedli tudi Moskvo. Kongres delavskih, vojaških in kmečkih sovjetov je sprejel odloka o takojšnji prekinitvi vojskovanja in o razlastitvi veleposestnikov v korist kmečkih sovjetov. Novo oblast je pred političnimi nasprotniki »varovala« politična policija s posebnimi pooblastili. Zapirali ali streljali so tiste, ki so nasprotovali oblasti, stavkali ali se s politiko boljševikov niso strinjali.

Vir B: Nasilje na ulicah Petrograda Policija strelja na demonstrante v času negotovosti med februarsko in oktobrsko revolucijo.

Državljanska vojna v Rusiji

Da bi se boljševiki lahko utrdili na oblasti, so morali končati vojno. Tako so marca 1918 v Brest-Litovsku podpisali mir z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, s katerim je Rusija izgubila 54 % industrije, 34 % prebivalstva in kar 89 % premogovnikov. Plačati je morala šest milijonov mark odškodnine. Boljševiki so zatiranim narodom v Rusiji obljubili narodne, verske in kulturne pravice, da bi pridobili njihovo podporo pri utrjevanju oblasti. Diktatura boljševikov in nasilje, s katerim so jo uveljavljali, sta porodila odpor oziroma protirevolucijo – začela se je državljanska vojna. Plemstvu in buržoaziji se je spomladi 1918 v boju proti boljševiški oblasti pridružilo tudi mnogo socialdemokratov. Po koncu prve svetovne vojne so protirevolucionarni vojski pomagale mnoge evropske države, saj je bila oktobrska revolucija grožnja obstoječemu sistemu oblasti v Evropi. Poleg tega, da so reveži s silo prevzeli oblast v državi in bili s tem drugim revežem po Evropi zgled, so premožnejše državljane razlastili. Državljanska vojna je bila zelo kruta. Zahtevala je osem milijonov žrtev, kar je štirikrat več kot celotna vzhodna fronta. Zelo je trpelo civilno prebivalstvo. Z zmago revolucionarne Rdeče armade se je v evropskem delu države državljanska vojna končala leta 1920, na vzhodu pa leta1922.

Vir C: Boljševistična propaganda Napis na plakatu pravi: »Tovariš Lenin bo očistil zemljo smeti.«

Ponovi & razmisli Vprašanja 1 Razloži pojma socializem in komunizem. (vir A) 2 Zakaj je med ruskim prebivalstvom vrelo od nezadovoljstva? 3 Kakšna je bila reakcija oblasti na izražanje nezadovoljstva? (vir B) 4 Kakšne posledice je imel mir v Brest-Litovsku za rusko gospodarstvo? 5 Razloži odnos, ki so ga imeli boljševiki do nasprotnikov? (vir C) 6 So imeli boljševiki namen prevzeti oblast samo v Rusiji ali so upali, da bodo komunisti izvedli revolucijo tudi drugod po svetu? (vir C)

1960–1970

1970–1980

1980–1990

1990–2000

2000–2010

Slovarček → boljševiki – ruski socialni demokrati, ki so podpirali idejo o komunistični revoluciji → proletariat – delavski razred → državljanska vojna – vojna med nasprotujočimi si skupinami znotraj iste države → Rdeča armada – sovjetska vojska

2010–2020

Konec vojne in mirovne pogodbe Vstop ZDA v vojno je pomembno pripomogel k zlomu centralnih sil, ki so bile povsem izčrpane, vojaki so dezertirali in se upirali nadaljevanju vojne. Avgusta 1918 so antantne sile začele ofenzivo na zahodni fronti in hitro prodirale proti nemškemu ozemlju. Avstro-Ogrska in Nemčija sta novembra kapitulirali.

Poraz centralnih sil

Ključni pojmi: → razpad Avstro-Ogrske → nastanek Kraljevine SHS → mirovna konferenca → samoodločba naroda

Najpomembnejša preobrata v vojskovanju sta bila vstop ZDA v vojno spomladi 1917 in premirje med centralnimi silami in Rusijo zaradi oktobrske revolucije decembra 1917, ki je centralnim silam omogočilo, da so okrepile svoje sile na zahodu. Zadnja velika ofenziva nemške vojske spomladi 1918 ni prinesla želene zmage. Zaradi vojne so bile zlasti centralne sile izčrpane. Iz avstro-ogrske in nemške vojske so vojaki množično dezertirali in se upirali nadaljevanju vojne. Zaradi protiavstrijskega razpoloženja so se upirali tudi slovenski Barentsovo morje vojaki v avstrijski vojski (upori v Judenburgu, Radgoni in upor mornarice v Boki Kotorski). V Nemčiji so po vojaških uporih in delavskih nemirih novembra 1918 cesarja odstavili in razglasili republiko. Avstro-Ogrska je kapitulirala 3. novembra, Nemčija pa 11. novembra 1918.

ISLANDIJA

Norveško

Vir A: Evropa po prvi svetovni vojni morje (za politično podobo Evrope pred in med vojno glej zemljevid na straneh 10 in 11)

predvojne meje Nemčije,

Avstro-Ogrske in Rusije

VELIKA BRITANIJA

Vojna je imela poleg neposrednega uničenja in številnih žrtev tudi politične posledice. V Evropi sta razpadli Avstro-Ogrska in Turčija. Rusija je izgubila veliko ozemlja in doživela notranji zlom – revolucijo. Zaradi novih držav in meja se je veliko ljudi preselilo v svoje nacionalne države, marsikdo je ostal doma in postal del narodne manjšine na tujem ozemlju. Na prostoru bivših velikih držav so Kaspijsko nastale nove manjše jezero države, v katerih so šele vzpostavljali nove oblike vladavin. Notranje težave in nasprotja med novimi sosedami so bila gojišča nove nestabilnosti.

ESTONIJA

ŠVEDSKA IRSKA

Razpad večnacionalnih držav

FINSKA

NORVEŠKA

LATVIJA

Severno DANSKA morje

Baltsko morje LITVA

RUSIJA

NEMČIJA

NIZOZEMSKA

ATL ANT SKI O CEAN

Rokavski preliv

FRANCIJA

MADŽARSKA

TURKMENISTAN

JUGOSLAVIJA

MONAKO

SAN MARINO

B a l ea r i

Sardinija

S r e d o z e m ALŽIRIJA

ITALIJA

Korzika

ŠPA NI JA

MAROKO

AVSTRIJA

ŠVICA

ROMUNIJA ANDORA

preliv

POLJSKA

LUKSEMBURG

Biskajski zaliv

Gibraltarski

NEMČI JA

BELGIJA

BOLGARIJA or

TUNIZIJA

GRUZIJA

ARMENIJA

AZERBAJDŽAN

ALBANIJA

TURČIJA

GRČIJA

s k o

Čr no mor je

IRAN

Versajska ureditev Evrope

Sicilija

Na začetku leta 1919 je bila v Parizu sklicaIRAK na mirovna konferenca, na kateri naj bi razrešili nasprotja med udeleženkami prve svetovne vojne in na novo uredili Evropo. Glavno besedo so imele zmagovalke: ZDA, Velika Britanija, Francija in Italija (Rusija zaradi revolucije ni bila povabljena). Ureditev, ki jo je začrtala mirovna konferenca, ni razrešila nasprotij, temveč jih je še poglobila, saj so morale poraženke, predvsem Nemčija, sprejeti zelo stroge pogoje. Nezadovoljni so bili tudi Italijani, saj niso dobili vseh obljubljenih ozemelj. SIRIJA

MALTA

m o r j e

CIPER

Kreta

LIBANON

JORDANIJA

l. Javna diplomacija in nobenih tajnih mednarodnih pogodb. 2. Svobodna pomorska trgovinska plovba v vojni in miru. 3. Enakopravni trgovski odnosi med narodi. l0. Avtonomija za avstro-ogrske narode. l2. Avtonomija za narode v osmanskem imperiju. l4. Ustanoviti se mora splošno združenje narodov, ki bo poroštvo za politično neodvisnost in nedotakljivost velikih in malih držav. Vir B: Izvleček iz programa 14. točk presednika Wilsona

1900–1910

1910–1920

1920–1930

1930–1940

1940–1950

1950–1960

Ponižana Nemčija

Za glavnega krivca za vojno je bila razglašena Nemčija. Odpovedati se je morala kolonijam in delu svojega ozemlja. To je na vzhodu pripadlo Poljski in Litvi, na severu Danski in na zahodu Franciji. Za povzročeno vojno škodo naj bi Nemčija zmagovalkam vojne 50 let plačevala izjemno visoko vojno odškodnino. Njeno vojsko so številčno močno omejili in ji odvzeli veliko težkega orožja. Nemci so versajsko mirovno pogodbo občutili kot krivico in ponižanje.

»Danes je bila v zrcalni dvorani podpisana sramotna pogodba. Tega nikoli ne pozabite. Sramota l9l9 bo maščevana.« Deutsche Zeitung, 28. junij l9l9

Septembra 1919 je mirovno pogodbo podpisala republika Avstrija in s tem potrdila razpad Avstro-Ogrske. Mirovne pogodbe so podpisale še Bolgarija, Madžarska in Turčija. Vse so izgubile veliko ozemlja.

Vir C: Nemški odziv na mirovno pogodbo

Na pariški mirovni konferenci so poskušali doseči dogovor o meji med Kraljevino SHS in Italijo. Ker sta obe spadali med zmagovalke, niso uspeli nobeni vsiliti enostranske odločitve. Dogovorili so se, da Kraljevina SHS in Italija to uredita sami.

Društvo narodov

Samoodločba narodov, ki jo je kot temelj nove ureditve v eni izmed točk svojega programa zagovarjal ameriški predsednik Wilson, v versajski ureditvi Evrope ni bila dosledno upoštevana. Da bi se izognili novim vojnam, je bilo ustanovljeno Društvo narodov s sedežem v Ženevi, ki naj bi varovalo mir in reševalo spore med državami. K podpisu ustanovne listine niso povabili poraženk in Rusije, ZDA so članstvo zavrnile. Društvo je bilo sicer dobro zamišljeno, a je bilo neučinkovito, saj ni imelo nobene moči. Podorganizacije društva (mednarodna organizacija dela, mednarodno sodišče, zdravstvena organizacija) so dosegle pomembne dogovore o delavski zakonodaji, zdravstveni in socialni zaščiti, večjih sporov med državami pa društvo ni moglo reševati. Zlasti velike sile se na dogovorjena pravila, če jim niso ustrezala, niso preveč ozirale. Še vedno je prihajalo do manjših osvajalnih vojn. V Društvu narodov se je začelo mednarodno sodelovanje, ki se je po drugi svetovni vojni bolj učinkovito nadaljevalo v Organizaciji združenih narodov.

Vir Č: ZDA – manjkajoči vezni kamen v Društvu narodov Čeprav je bilo Društvo narodov ustanovljeno na pobudo predsednika Willsona, se po njegovem odhodu z oblasti ZDA niso vključile v to organizacijo.

Ponovi & razmisli Vprašanja 1 Kaj se je zgodilo z večnacionalnimi državami? (vir A) 2 Katere nove države so po prvi svetovni vojni nastale v Evropi? (vir A) 3 Povzemi ideje 14. točk predsednika Willsona. (vir B) 4 Katerim narodom je Willsonovih 14 točk obljubljalo samostojnost? (vir B) 5 Ali bi članstvo ZDA v Društvu narodov okrepilo njegovo vlogo? (vir Č) 6 Ali bi bila lahko versajska mirovna pogodba vzrok kasnejših političnih težav v Evropi? (vir C)

1960–1970

1970–1980

1980–1990

1990–2000

2000–2010

Slovarček → kapitulacija – vdaja, prenehanje oboroženega odpora → dezertirati – pobegniti iz vojske → večnacionalna država – država, v kateri prebivalstvo sestavljajo pripadniki različnih narodov → samoodločba – svobodna odločitev kake skupnosti o svoji usodi

2010–2020

Kriza demokracije in pojav diktatur Zaradi zelo slabih razmer v prvih letih po vojni: pomanjkanja in brezposelnosti ter razočaranja nad državniki, ki so vodili tako nesmiselno vojno, je v Evropi naraščalo nezaupanje v demokracijo. V srednji in vzhodni Evropi, kjer so nastale številne nove države in prave demokratične tradicije še ni bilo, so začeli vznikati različni diktatorski režimi.

Uveljavljanje parlamentarne demokracije

Ključni pojmi: → parlamentarna demokracija → diktatura → avtoritarni režim → totalitarni režim → kult osebnosti

Po prvi svetovni vojni je v večini evropskih držav vladala parlamentarna demokracija. Delovanje države je določala ustava, izvoljeni parlament je imenoval vlado in sprejemal zakone. Nekatere izmed teh držav so bile republike (npr. Francija, Nemčija), nekatere pa parlamentarne monarhije (npr. Velika Britanija, Belgija). Vrednote demokracije so bile najbolj uveljavljene v zahodni Evropi.

Parlamentarna demokracija je politična ureditev, v kateri ima oblast ljudstvo. To jo lahko izvršuje neposredno (npr. na referendumu, na plebiscitu) ali posredno preko izvoljenih predstavnikov. Polnoletni državljani na volitvah izvolijo svoje predstavnike v parlamentu in v mnogih državah tudi predsednika republike. Parlamentarna demokracija temelji na delitvi oblasti na tri neodvisne veje: zakonodajno (parlament), izvršno (vlada) in sodno (sodišča).

sodna veja oblasti

zakonodajna veja oblasti imenuje

sodišča

izvršna veja oblasti nadzira

parlament

vlada

voli

ljudstvo

Najdaljšo tradicijo parlamentarnega življenja je imela Velika Britanija. Zaradi vse večjih zahtev delavskih slojev po soodločanju in socialni pravičnosti je tam nekajkrat prišla v vlado delavska (laburistična) stranka. Britanski delavci so si izborili takšne ugodnosti, da se je strokovno izšolan delavec štel v razmeroma dobro preskrbljen srednji sloj prebivalstva.

Vir A: Demokratična oblast

Francija se je z dobro socialno zakonodajo izognila večjim delavskim nemirom. Sredinske in levičarske politične stranke so v tridesetih letih prvič v zgodovini uzakonile 40-urni delavnik, plačan dopust in višje delavske plače. Zaradi naraščajoče nemške nevarnosti je rasel vpliv nacionalističnih in protidemokratičnih organizacij. Barentsovo morje

Barentsovo morje

ISLANDIJA

morje Vir B: Politični sistemi Norveško po prvi svetovni vojni in  v tridesetih letih 20. stoletja

Norveško morje





FINSKA

NORVEŠKA

ESTONIJA

ŠVEDSKA IRSKA

VELIKA BRITANIJA

Baltsko morje

DANSKA

Rokavski preliv

NEMČIJA

BELGIJA

BRITANIJA

SOVJET SKA

NIZOZEMSKA

AT L A N T SK I OCEAN

VELIKA

IRSKA

LITVA

NEMČIJA

POLJSKA

FRANCIJA

Rokavski preliv

Biskajski Kaspijsko zaliv

AVSTRIJAMADŽARSKA

ŠVICA

SOVJET SKA

ARMENIJA

ŠPANIJA

MONAKO

Korzika

je Balea ri

ALBANIJA

TURČIJA

GRČIJA o

ANDORA

Sicilija

Gibraltarski

preliv

parlamentarna demokracija IRAK MAROKO diktatura totalitarizem

SAN MARINO

ITALIJA

SIRAN r e d o z e m

s k

m o r j e

Kreta

CIPER

ALŽIRIJA

TUNIZIJA

1900–1910

1910–1920

1920–1930

ARMENIJA

BOLGARIJA

AZERBAJDŽAN

je ALBANIJA

Sardinija

SIRIJA

MALTA 2004

GRUZIJA

Čr no mor je

JUGOSLAVIJA

BOLGARIJA

AZERBAJDŽAN

ROMUNIJA an

TUNIZIJA

GRUZIJA

Kaspijsk jez

AVSTRIJAMADŽARSKA

ŠVICA

s k

TURKMENISTAN

TURČIJA

GRČIJA o

Sicilija

SIRIJA MALTA 2004

m o r j e

Kreta

CIPER

LIBANON

IRAK

JORDANIJA

ZVEZ A

POLJSKA

ALŽIRIJA

ITALIJA

Sardinija

S r e d o z e m

NEMČIJA

BELGIJA

FRANCIJA

jezero

Čr no mor je

JUGOSLAVIJA

MAROKO

preliv

SAN MARINO

Balea ri

Gibraltarski

MONAKO

Korzika

LITVA

LUKSEMBURG

ŠPANIJA

Baltsko morje

DANSKA

NEMČIJA

ROMUNIJA ANDORA

LATVIJA

Severno morje

NIZOZEMSKA

AT L A N T SK I OCEAN

ZVEZ A

LUKSEMBURG

Biskajski zaliv

ESTONIJA

ŠVEDSKA

LATVIJA

Severno morje

FINSKA

NORVEŠKA

1930–1940

1940–1950

1950–1960

Kriza demokracije

Sistem parlamentarne demokracije je precej zapleten ter počasen in zato pogosto neučinkovit, še posebej v kriznih časih, kakršni so vladali po prvi svetovni vojni. Zato se je demokracija obdržala predvsem v državah z najdaljšo parlamentarno tradicijo. Češkoslovaška je bila od novonastalih držav edina, ki je vzdržala z demokratičnim sistemom skoraj do druge svetovne vojne (natančneje do nemške zasedbe marca 1939). V srednji in vzhodni Evropi, kjer so bile življenjske razmere in politična kultura najslabše, so se ljudje začeli namesto k parlamentarni demokraciji zatekati k skrajnim idejam in hitrim rešitvam. V večini evropskih držav so v letih po prvi svetovni vojni parlamentarno demokracijo izrinili različni diktatorski režimi.

Vir C: Diktatura

diktator določi

vlada nadzira

uprava

vojska

policija

nadzira

ljudstvo

Uveljavljanje diktatur

Takoj po vojni so bile posebno slabe razmere v poraženih državah, zato je bil tam vpliv oktobrske revolucije najmočnejši. Na Madžarskem je takoj po vojni izbruhnila komunistična revolucija, ki so jo antantne sile s pomočjo sosednjih držav zatrle. Nevarnost komunistične revolucije je pretila v Nemčiji, vendar jo je vojska preprečila. Vojna je zahtevala visoko ceno tudi pri nekaterih zmagovalkah. Zaradi revščine in nevarnosti revolucije ali velikih delavskih stavk so zmagali razni diktatorski režimi že v dvajsetih letih v Italiji, Španiji, Bolgariji, na Poljskem in tudi v Jugoslaviji. Nestabilne razmere zaradi socialnih ali nacionalnih problemov so bile tudi v drugih manjših, večinoma kmetijskih državah. Veliko jih je v času gospodarske krize v tridesetih letih izgubilo demokratične ustanove. Vir Č: Diktatorji  Benito Mussolini,  Adolf Hitler in  Stalin Bili so dobri in prepričljivi govorci, ki so znali pridobiti množice za svoje ideje.





Diktatura je politična ureditev, v kateri ima nek posameznik (npr. kralj) ali družbena skupina (npr. politična stranka) neomejeno oblast. Zato takega dikatatorja ni mogoče zamenjati na demokratičen način. Diktatorski režim je lahko avtoritaren ali totalitaren. Avtoritarni režim brani svojo oblast, se praviloma ne vpleta v zasebnost in, če se mu posameznik ne upira, dopušča različna mnenja. Totalitarni režim temelji na ideologiji in karizmatičnem voditelju. Vse državljane skuša prepričati, da bi oblast javno in zasebno podpirali. Posamezniku v totalitarni državi oblast ne priznava najosnovnejših pravic in svoboščin. Za tako državo je pogosto značilen kult osebnosti – čaščenje voditelja. Tipični primeri kulta osebnosti so voditelji, ki so med obema svetovnima vojnama vodili Italijo, Nemčijo in Sovjetsko zvezo (glej vir Č).

Ponovi & razmisli Vprašanja 1 Razloži, kako je urejena parlamentarna demokratična država. (vir A) 2 Naštej države, ki so v letih prvi svetovni vojni ohranile parlamentarno demokracijo, in tiste, ki so uvedle diktaturo. (vir B) 3 Zakaj so demokracije zamenjevali diktatorski režimi? 4 Kako sta Velika Britanija in Francija reševali položaj delavcev? 5 Kakšen vtis naredijo nate voditelji, ki jih prikazuje vir Č? 6 Primerjaj parlamentarno demokracijo in diktaturo. (vira A in C)

1960–1970

1970–1980

1980–1990

1990–2000

2000–2010

Slovarček → ideologija – zamisli o družbenih problemih, gospodarski ureditvi, o kulturi → totalitarizem – politična ureditev, v kateri vladajoče stranke svojo ideologijo o družbeni ureditvi skušajo uveljaviti v vseh delih družbe

2010–2020

Vzpon totalitarizmov Ljudje so se bili v povojni bedi in obupu pripravljeni odreči osebni svobodi za močno in stabilno državo, ki bi jim omogočila na videz boljše življenje. S takimi obljubami je Mussolini že nekaj let po vojni Italijo spremenil v prvo totalitarno državo. Kmalu zatem sta mu na podoben način sledila še Stalin v Rusiji in Hitler v Nemčiji.

Ključni pojmi: → populizem → fašisti in fašizem → načrtno gospodarstvo → nacisti in nacizem → antisemitizem

Čas ideologij

Velike spremembe na začetku 20. stoletja so med ljudi vnašale zmedo. Porajale so se nove ideje o ureditvi sveta, ki so jih novi voditelji širili z govori na ulicah. Le politiki z množično podporo so postali dovolj močni, da so vplivali na oblast. Ideje so poenostavili, da so bile razumljive in všečne kar največ ljudem. Taki politiki pravimo populizem, ki je navadno uspešen v kriznih časih (npr. takoj po vojni in v času gospodarske krize). Poleg komunističnih idej o brezrazredni družbi, ki so se jih premožni sloji bali zaradi razlastitve oziroma podržavljenja zasebnega premoženja, je bila v tem času popularna fašistična ideologija. Fašizem se je predstavljal kot branilec pred komunistično nevarnostjo, saj je puščal zasebno lastnino nedotaknjeno. Oba tipa diktatur, komunistični in fašistični, sta bila totalitarna.

Vir A: Črnosrajčniki so dobili ime po črni uniformi, podobni uniformi italijanskih elitnih enot iz prve svetovne vojne. Pretepali so nasprotnike in požigali strankarske urade ali časopisne hiše, ki so o njih kritično pisale. Vir B: Fašistična gesla

Verjemi! Ubogaj! Bori se! Vse za državo, nič proti državi, nič mimo države! Kdor ima jeklo, ima kruh! Bolje živeti en dan kot lev kot tisoč let kot ovca! Vojna je za moškega to, kar je za ženske porod! Minuta na bojišču je vredna več kot življenje v miru!

Vir C: Fasces – simbol fašistične stranke Izvira iz antičnega Rima. Povezane šibe simbolizirajo moč skupnosti (vsaka šiba zase je šibka, povezane so močne). Sekira predstavlja državo, ki zagotavlja pravico in kaznuje vsakogar, ki bi državo poskušal oslabiti.

1900–1910

Italijanski fašizem

Po vojni sta v Italiji zavladala brezposelnost in pomanjkanje, vrstili so se stavke na severu in kmečki upori na jugu. Italijani so bili nezadovoljni z mirovno pogodbo, saj niso dobili toliko ozemlja, kot so ga želeli. V takih razmerah je Benito Mussolini ustanovil Zvezo bojevnikov (Fasci di combatimento), ki se je z orožjem in pretepanjem bojevala proti stavkajočim in levičarskim organizacijam. S svojo ideologijo in z izpiljenimi govori je prepričal množice, podprli so ga industrialci, veleposestniki in vojska. Veliko splošno stavko leta 1922 je izkoristil za organizacijo pohoda na Rim. V zmedenih političnih razmerah je kralj Mussoliniju zaupal sestavo vlade. V nekaj letih so prepovedali vse politične stranke razen fašistične. Z vzdrževanjem ozračja strahu in vsiljevanjem svoje ideologije v vse pore življenja so fašisti vzpostavili totalitarni režim. Fašisti so oživili italijansko gospodarstvo – utrdili so vrednost denarja, izboljšali preskrbo in z javnimi deli zmanjšali brezposelnost. Nadzirali so cene in usmerjali gospodarske naložbe ter tako ukinili svobodni trg in konkurenco. Vzpostavili so načrtno gospodarstvo. Italija je zato dokaj dobro prebrodila gospodarsko krizo iz tridesetih let. Fašistična ideologija je temeljila na poudarjanju žrtvovanja posameznika za italijansko skupnost in na uveljavljanju Italije na račun drugih narodov. Pripadnike manjšin (tudi Slovence) so preganjali, antisemitizem pa ni bil tako močan kot v Nemčiji. Zaradi namere po obnovitvi antičnega rimskega imperija je bila Italija napadalna do sredozemskih držav: Jugoslavije, Albanije, Grčije in severnoafriških dežel. Šole so postopoma prišle pod vpliv fašistov. Italijane naj bi vzgojile v pogumne, bojevite in disciplinirane ljudi. Mladinske organizacije, v katere so se mladi vključevali v prostem času, naj bi jih pripravile na vojaško življenje. Podobne organizacije so bile vzpostavljene tudi za odrasle. 1910–1920

1920–1930

1930–1940

1940–1950

1950–1960

l. Zahtevamo združitev vseh Nemcev /…/ oblikovanje Velike Nemčije. 2. Zahtevamo izničenje versajske pogodbe. 3. Zahtevamo življenjski prostor in ozemlje, da prehranimo ljudstvo in ga naselimo. 4. Samo Nemec je lahko tudi državljan Nemčije. Samo tisti nemške krvi so lahko del naroda. Noben Jud torej ne more biti del naroda.

Nemški nacizem

Veliko nezadovoljstvo Nemcev s ponižujočimi versajskimi mirovnimi pogoji je pospešila revščina, ki jo je prinesla gospodarska kriza na začetku tridesetih let. V takih razmerah je vse več ljudi verjelo nacionalsocialistom (nacistom), ki jih je vodil Adolf Hitler. Ta je obljubljal hitro rešitev iz krize in zagovarjal 6. Volilna pravica pripada samo državljanom /…/ Vse javne službe /…/ lahko opravljajo le državljani. zaščito delavcev in srednjih slojev. Hkrati se je dogovarjal tudi z največjimi podjetniki in predstavniki 8. Priselitev Nenemcev je treba preprečiti. vojske. Hitler je želel zgraditi nacistični imperij – rajh, ki bi trajal tisoč let. Menil je, da so Nemci rasa Vir Č: Izvleček strankarskega programa Nacionalsocialistične gospodarjev – arijska rasa, ki bo nekoč vladala svetu. delavske stranke Nemčije (nacistov) iz leta 1925 Nacistična stranka je zmagala na volitvah in Hitler je leta 1933 sestavil vlado. Naslednje leto je zmagal še na volitvah za predsednika republike in tako po načelu Ena država, en narod, en vodja! združil vso oblast v svojih rokah. Nacistični bojni oddelki so nasilno obračunavali z nasprotniki. Prepovedali so vse druge stranke, politične nasprotnike so zapirali v koncentracijska taborišča. Poleg nasilja in ustrahovanja so pomembno vlogo igrale politična propaganda, šola in vzgoja mladine. Hiter je v mladini videl bodoče voditelje rajha. Vzpodbujali so njihovo članstvo v organizaciji Hitlerjeva mladina. Fantom so privzgajali pogum in trpežnost, dekleta pa so vzgajali v bodoče matere čistokrvnih Arijcev. Nacisti so nadzorovali izobraževalni sistem od vrtcev do univerz. Vse učitelje, ki se niso strinjali z nacističnimi idejami, so odpustili. Učbeniki so morali upoštevati nacistične ideje. Vse medije so nadzorovali nacisti in s propagando močno vplivali na javno mnenje in mnenje posameznih Nemcev. Hitler je sovražil Jude. Čeprav so predstavljali le okoli 1 % nemškega prebivalstva, naj bi bili krivi za vse težave. Nacistična stranka je antisemitizem vključevala v svoj program od samega začetka. Takoj po prevzemu oblasti so nacisti uveljavili protijudovsko zakonodajo. Številni Judi so se izselili iz Nemčije. Tisti, ki so ostali, so bili izpostavljeni vse hujšemu nasilju, ki je doživelo vrh med drugo svetovno vojno. Nacistična ideologija je na vrednostni lestvici najnižje razvrstila Jude in Rome, ki so bili zapisani uničenju, Slovani pa naj bi postali cenena delovna sila. Nacisti so uvedli načrtno gospodarstvo in Nemčija je hitro okrevala. Industrijska proizvodnja je naraščala, brezposelnost pa upadala.

Vir D: Zborovanje nacistov Nacisti so uporabljali najsodobnejše tehnike komuniciranja. Gesla in znaki so bili preprosti in učinkoviti, Hitlerjevi govori so bili do potankosti naštudirani.

Vir E: Bojkot judovskih trgovin Napis na trgovini pravi: »Nemci! Branite se. Ne kupujte pri Judih!«

Ponovi & razmisli Vprašanja 1 Kakšno vlogo so imele črne srajce? (vir A) 2 Pojasni ideje za posameznimi fašističnimi gesli. (vir B) 3 Katera fašistična gesla imajo isto sporočilo kot fašistični simbol? (vira B in C) 4 Iz vira Č izberi točke, ki so usmerjene protijudovsko in tiste, ki bi lahko bile všeč nekomu z močnimi nacionalističnimi občutki. 5 Kako so se Nemci počutili ob udeležbi na velikih zborovanjih? (vir D) 6 Kakšna bi bila tvoja reakcija, če bi pred trgovino naletel na podoben poziv? (vir E) 7 Poišči skupne točke med fašizmom in nacizmom. (viri B, C, Č in E)

1960–1970

1970–1980

1980–1990

1990–2000

2000–2010

Slovarček → javna dela – dela, ki jih organizira in plačuje država, da zmanjša brezposelnost → antisemitizem – protijudovstvo, sovraštvo do Judov → rajh – Reich, veliki nemški imperij → propaganda – načrtno razširjanje različnih nazorov, da bi tako vplivali na javno mnenje

2010–2020

Sovjetski totalitarizem - stalinizem Prva »delavska« država je imela sprva velike težave. Rodila se je sredi vojne in je sebi v škodo podpisala premirje, da bi končala vojskovanje. Oblast sovjetov je morala zmagati še v državljanski vojni proti nasprotnikom revolucije, ki so jim pomagale antantne države. Revolucije v drugih evropskih državah so bile zadušene in Sovjetska zveza je ostala politično in gospodarsko osamljena.

Ključni pojmi: → Sovjetska zveza → stalinizem → čistke

Prihod Stalina na oblast

Lenin je bil glavni vodja oktobrske revolucije in potem tudi sovjetske države. Rusija se je od leta 1923 imenovala Zveza sovjetskih socialističnih republik (pogosto kar Sovjetska zveza), v kateri so neruski narodi dobili več nacionalnih pravic. Po Leninovi smrti leta 1924 se je začel med njegovimi ožjimi sodelavci iz revolucije prikrit boj za oblast. V nekaj letih, ko je onemogočil glavne tekmece, ga je nasledil Stalin. Ta je bil prepričan, da bodo druge države prej ali slej napadle Sovjetsko zvezo zaradi strahu pred komunizmom. Menil je, da Sovjetska zveza ne bo preživela takega napada, če ne bo postala industrijsko ravno tako razvita kot nasprotnice. »Ne, tovariši, tempo se ne sme upočasniti. /…/ Če upočasnimo, bomo zaostali in bili poraženi /…/ Rekli bodo, vi ste zaostali, vi ste šibki, torej se motite in boste poraženi. Ali pa bodo rekli, vi ste mogočni in imate prav, zato se vas moramo bati. Petdeset ali sto let zaostajamo za razvitimi državami. Ta prepad moramo premostiti v desetih letih ali pa nas bodo strli.« Vir A: Iz Stalinovega govora direktorjem industrijskih podjetij, februar 1931

V tem času je Sovjetska zveza kljub svetovni gospodarski krizi postala tretja industrijska sila sveta (za ZDA in Nemčijo), vendar na račun svojih državljanov. Načrtovani industrijski razvoj je bil usmerjen predvsem v težko industrijo (elektrarne, železarne, strojna industrija), primanjkovalo pa je obleke, hrane in stanovanj. Vso zemljo so nacionalizirali in jo vključili v velika državna posestva. Kmetje so se temu upirali, niso hoteli sodelovati na posestvih, namerno so klali živino. Razen višjih uradnikov in funkcionarjev komunistične stranke so vsi živeli zelo revno. Ker so po revoluciji državno upravo prevzeli novi, strokovno nesposobni ljudje, je bila državna organizacija slaba. Vir B: Žrtve lakote na ulicah Harkova Gladomor je bila umetno ustvarjena lakota v sovjetski Ukrajini, severnem Kavkazu in območju gornjega toka reke Volge med letoma1932 in1933. Samo v Ukrajini je zahteval skoraj sedem milijonov smrtnih žrtev. Stalin je z lakoto zlomil ukrajinski nacionalizem in počistil z »nasprotniki« v ukrajinski komunistični partiji.

Zaradi nekaj slabih letin je med letoma 1931 in 1933 več milijonov ljudi pomrlo od lakote. Lakota v Ukrajini, v kateri je umrlo približno četrtina tamkajšnjega prebivalstva, pa je bila celo umetno ustvarjena. Stalin je izgubil pipo. Takoj je poklical NKVD (tajno policijo) in zahteval, naj pipo poiščejo. Dve uri pozneje je pipo našel sam – padla je v enega njegovih škornjev za kavčem. Spet je poklical NKVD in vprašal, kako napreduje iskanje. »Deset smo jih že aretirali in preiskavo nadaljujemo.« »Pravzaprav sem pipo že našel,« je rekel Stalin. »Takoj jih izpustite.« »Toda tovariš Stalin, sedem jih je že priznalo!« Vir C: Sovjetska šala o čistkah

1900–1910

1910–1920

1920–1930

1930–1940

1940–1950

1950–1960

Totalitarna diktatura

Večletna državljanska vojna proti nasprotnikom revolucije je sovjetsko državo že na začetku prisilila v strog nadzor nad državljani. Upravičeno se je bala tako imenovanega »notranjega sovražnika« – ljudi, ki se z novo oblastjo niso strinjali in so prikrito delovali proti njej. Ustanovili so policijo, ki je iskala politične nasprotnike in jih samo na podlagi suma, brez dokazov, zapirala in pošiljala na dolgoletno prisilno delo v taborišča mrzle, neobljudene Sibirije. Tudi ko so izredne razmere zaradi državljanske vojne minile, so strogi ukrepi večinoma ostali v veljavi. Večji del državnih voditeljev je bil prepričan, da je to najprimernejša in najkrajša pot do nove brezrazredne družbe – komunizma. To mnenje se je okrepilo po letu 1927, ko je vso oblast združil v svojih rokah Stalin, po katerem je ta oblika totalitarizma dobila ime stalinizem. Ker bi z njim lahko najlažje tekmovali za oblast sodelavci iz revolucije, je s spletkami in z lažnimi obtožbami najprej obračunal z njimi. Sumničenje in iskanje notranjih sovražnikov je doseglo vrhunec v čistkah sredi tridesetih let. Najbolj značilni so bili montirani sodni procesi proti vodilnim politikom, ki bi lahko ogrozili Stalinovo oblast. Splošno sumničenje je doseglo take razsežnosti, da je bilo zaprtih na desetine milijonov ljudi. Zelo veliko, več kot 20 milijonov, jih je zaradi nevzdržnih razmer (lakote, mraza, nasilje) in izkoriščanja, zaprtih kot suženjska delovna sila, umrlo.

Vir Č: Zaporniki gradijo »cesto kosti« Z zapiranjem velikega števila ljudi je komunistična oblast reševala pomanjkanje delavcev za najtežja dela pri izkoriščanju rudnih bogastev. Pri ljudeh je tako sejala strah in poslušnost, saj je bila najmanjša napaka ali izraz nezadovoljstva dovolj za obsodbo. Zapirali so jih v taborišča, imenovana gulagi.

Rusko pravoslavno vero so razglasili za »opij ljudstva« in jo povsod nasilno zatirali. Med delavci so spodbujali so delovno tekmovalnost in širili kult o Stalinovi genialnosti in nezmotljivosti.

Vir E: Kult Stalinove osebnosti K širjenju kulta osebnosti je pripomoglo tudi upodabljanje genialnega vodje na plakatih. Napis na plakatu pravi: »Kapitan Sovjetske zveze Stalin nas vodi od zmage do zmage.«

Vir D: Politična propaganda Ljudi so na vsakem koraku prepričevali, kako dobro jim gre. Napis na plakatu pravi: »Življenje je vsak dan lepše.«

Ponovi & razmisli Vprašanja 1 Zakaj je Stalin zagovarjal razvoj težke industrije? (vir A) 2 Kako so sovjeti opravili s svojimi nasprotniki? (viri B, C in Č) 3 Kakšen je bil namen politične propagande in politične umetnosti? (vir D in E) 4 Iz vira C razberi, kako je delovala tajna policija. 5 Poišči skupne točke med fašizmom, nacizmom in stalinizmom.

1960–1970

1970–1980

1980–1990

1990–2000

2000–2010

Slovarček → brezrazredna družba – glej vir A na strani 12 → montirani sodni procesi – sodni proces v katerem je obtožba izmišljena in dokazi podtaknjeni; tožilec, sodnik in policija pa na skrivaj sodelujejo → čistka – zapiranje ali ubijanje političnih nasprotnikov, ali tistih, ki so tega le osumljeni

2010–2020

Pot v novo vojno Gospodarska kriza je okrepila zahteve po spremembi ureditve, ki jo je postavila mirovna konferenca. Te so bile najglasnejše v Nemčiji, Italiji in na Japonskem, v deželah, ki niso prikrivale ozemeljskih teženj do sosednjih držav. Nasproti so jim stali Društvo narodov brez pravih vzvodov moči in zahodne demokracije, ki so se želeli za vsako ceno izogniti novi vojni.

Japonska želi vladati vzhodni Aziji

Ključni pojmi: → trojni pakt → življenjski prostor → obnova rimskega imperija → španska državljanska vojna

Japonska je bila po prvi svetovni vojni med državami zmagovalkami, zato je lahko obdržala vpliv v Koreji in nekaterih kitajskih pokrajinah, vendar ji ZDA niso dovolile, da bi si podredila vso Kitajsko. V času svetovne gospodarske krize sta se japonsko plemstvo in vojska uprla naraščajočemu vplivu ZDA na Tihem oceanu. Leta 1931, ko so bile ZDA sredi velike gospodarske krize, je Japonska napadla severno kitajsko provinco Mandžurijo. Društvo narodov je napad »Nesposobnost Društva narodov, da bi obsodilo in zahtevalo umik japonske vojske, česar ta ni ustavilo agresijo na Mandžurijo, je imela pogubne posledice tudi za Evropo. upoštevala. Ker Društvo narodov ni ukrepalo, je Japonska /…/ Nauk je bil preprost; na svetu nadaljevala z zasedbo Kitajske. ni bilo sile, ki bi lahko zaustavila odločnega napadalca.« Vir A: izjava Johna Robottoma v knjigi Sodobna Kitajska (Modern China)

Japonska nacionalistična ideologija je temeljila na večvrednosti japonskega naroda, ki naj bi vladal vsej vzhodni Aziji. Septembra leta 1940 je Japonska sklenila trojni pakt z Nemčijo in Italijo (os Rim–Berlin–Tokio).

Hitler si želi podrediti celotno Evropo

Hitlerjeva Nemčija je izstopila iz Društva narodov in začela očitno kršiti versajsko mirovno pogodbo. Hitler si je zamislil Veliko Nemčijo, v kateri bi bili združeni vsi Nemci. Ker bi to lahko uresničili le s silo, se je Nemčija začela oboroževati in pripravljati na vojno. Temu sta bila podrejena načrtovanje gospodarskega razvoja in vzgoja mladine, vse pa je spremljala propaganda o ogroženosti nemškega naroda. Nacizem se je širil tudi med številne nemške manjšine v Franciji, Češkoslovaški in Jugoslaviji. Leta 1935 so se prebivalci Posarja na plebiscitu odločili za priključitev k Nemčiji, sledila je zasedba Porenja. Nemčija si je pod pretvezo združenja ozemelj, na katerih živijo Nemci, začela priključevati ozemlja drugih držav. Spomladi 1938 si je priključila Avstrijo (anšlus).

Vir B: Münchenski sporazum Ko se je britanski ministrski predsednik Neville Chamberlain iz Münchna vrnil v London, je že na letališču javnosti pokazal podpisan sporazum. Prepričan je bil, da je z njim pridobil »mir za naš čas«. Nekateri (npr. Winston Churchill) pa so menili, da je bilo s tem uničeno ravnotežje sil v Evropi.

1900–1910

Kmalu zatem je Nemčija zase zahtevala Sudete, zahodni del Češkoslovaške, kjer je živela številna nemška manjšina. Napad na Češkoslovaško bi lahko sprožil novo vojno. Zahodne demokracije so ob zagotovilu, da to pomeni konec širjenja nemškega ozemlja, za ceno miru dovolile zasedbo. Münchenski sporazum septembra 1938 je Češkoslovaški odvzel Sudete. Hitler je že spomladi 1939 prelomil obljubo in Nemčija je okupirala preostali del Češkoslovaške. Da bi se izognili vojni, so Britanci in Francozi tudi tokrat popustili. Verjeli so, da se bo po združitvi vseh Nemcev umiril. Toda Hitler je v rodovitnih ravnicah vzhodne Evrope želel Nemcem zagotoviti nov življenjski prostor. Vse bolj jasno je postajalo, da se Hitler ne bo ustavil in je nova velika vojna le še vprašanje časa. 1910–1920

1920–1930

1930–1940

1940–1950

1950–1960

Italija želi obnoviti rimski imperij

Mussolini je Italijanom obljubljal obnovo rimskega imperija. Leta 1935 je Italija napadla Abesinijo (danes Etiopija), ki je bila takrat poleg Liberije edina samostojna država v Afriki. Društvo narodov je izglasovalo sankcije proti Italiji, a jih ni izvajalo. Italija je leta 1936 sklenila politično zavezništvo z Nemčijo, imenovano os Rim–Berlin. Opogumljena zaradi popustljivosti zahodnih velesil do nemških osvajanj je Italija spomladi 1939 zasedla Albanijo.

l93l l935 l937 l938 l938 l939 l939 l939

mar. okt. mar.

Japonska zasede kitajsko pokrajino Mandžurijo Italija napade Abesinijo (Etiopijo) Japonska napade ostalo Kitajsko Nemčija priključi Avstrijo Nemčija zasede Sudete Nemčija zasede še preostalo Češko in Moravsko, Slovaška postane njen protektorat mar. Madžarska si priključi Rutenijo, Nemčija si priključi del Litve (Memel) apr. Italija zavzame Albanijo

Vir C: Predvojna osvajanja Nemčije, Italije in Japonske

Španska državljanska vojna

V Španiji je na volitvah leta 1936 zmagala Ljudska fronta (anarhisti, socialisti, komunisti, republikanci). Zaradi reform v korist delavcev in omejevanja moči vojske in katoliške cerkve (v lasti je imela velika posestva) se je zakonito izvoljeni republikanski vladi uprl del vojske. Fašistično gibanje, razširjeno zlasti med oficirji, je vodil general Franco. Upornike so podprli industrialci in veleposestniki (tudi Cerkev), vojaško pa sta jim pomagali Nemčija in Italija. Francija in Velika Britanija se v špansko državljansko vojno nista hoteli vmešavati. Vladi Ljudske fronte je pomagala Sovjetska zveza, ki je organizirala mednarodne brigade prostovoljcev iz vse Evrope (30 000 borcev, od tega 500 iz Slovenije). Po treh letih vojskovanja je leta 1939 zmagal general Franco in uvedel fašistično vladavino. Španija se po pravkar končani državljanski vojni ni vključila v drugo svetovno vojno, zato je fašizem v Španiji preživel vse do Francove smrti leta 1975.

Vir Č: Guernica, Pablo Picaso Ena najbolj znanih slik španskega slikarja Pabla Picasa, ki je z umetniškim delom izrazil svoj protest proti grozotam vojne. Za Nemčijo in Italijo je bila španska državljanska vojna dober poligon za preizkušanje novega orožja. Z bombardiranjem baskovskega mesta Guernica leta 1937 so nemška letala prvič uničujoče napadla civilni (nevojaški) cilj.

Ob španski državljanski vojni se je večina evropskih političnih strank, gibanj, izobražencev in organizacij (npr. katoliška cerkev) opredelila za eno ali drugo stran. Ljudje v Evropi so bili vse bolj razdeljeni ob vprašanju ali večjo nevarnost predstavlja komunizem ali fašizem. Večina izobražencev se je opredila proti fašizmu.

Ponovi & razmisli Vprašanja 1 Kako je neučinkovitost Društva narodov vplivala na svetovno politiko? (vir A) 2 Oceni münchenski sporazum. Upoštevaj naslednje točke: britanska in francoska javnost je lahko ocenila, koliko lahko zaupajo Hitlerju, Velika Britanija in Francija sta se lahko bolje pripravili na vojno, britanska in francoska javnost nista hoteli podpreti politike, ki bi pripeljala do vojne. (vir B) 3 Iz vira C sklepaj, kako je rasla samozavest sil osi pri osvajanju tujih ozemelj. 4 Iz vira Č sklepaj, na kakšen odziv je naletelo bombardiranje Guernice v javnosti. 5 Razmisli, ali bi se dalo preprečiti začetek druge svetovne vojne.

1960–1970

1970–1980

1980–1990

1990–2000

2000–2010

Slovarček → trojni pakt – zveza Italije, Nemčije in Japonske, imenovana tudi os Rim-Berlin-Tokio → sankcija – posledica za protipravno ravnanje, kazen → anarhizem – gibanje, ki ne priznava oblasti in družbene ureditve → protektorat – izsiljeno ali prostovoljno skrbništvo države

2010–2020