Tanja Batistiœ, Saša Batistiœ Ekonomika 2, uœbenik Uœbenik za modul Materialno knjigovodstvo (vsebinski sklopi Denarno poslovanje, Evidentiranje blaga in storitev in Raœunovodenje proizvodnje) za izobraževalni program Ekonomski tehnik
Tanja Batistiœ Ekonomika 2, delovni zvezek Delovni zvezek .............
uœbenik
EKONOMIKA 2
2
Uœno gradivo
Tanja Batistič • Saša Batistič
EKONOMIKA
Tanja Batistiœ • Saša Batistiœ
uœbenik za modul Materialno knjigovodstvo (vsebinski sklopi Denarno poslovanje, Evidentiranje blaga in storitev in Raœunovodenje proizvodnje) za izobraževalni program Ekonomski tehnik CENA: 00,00 EUR ISBN 978-961-02-0166-3
EKONOMIKA
INFORMACIJA
Vsebina 1 DENARNO POSLOVANJE 1.1 VRSTE IN OBLIKE DENARJA 1.2 BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE 1.3 NEGOTOVINSKI PLAČILNI PROMET 1.4 RAZVIDI – EVIDENCE ČEKOV IN MENIC 1.5 DAVKI POVZETEK POGLAVJA KLJUČNE BESEDE VPRAŠANJA IN NALOGE ZA PONAVLJANJE 2 EVIDENTIRANJE BLAGA IN STORITEV 2.1 NABAVNA KALKULACIJA 2.2 KNJIGOVODSKE LISTINE IN RAZVIDI BLAGA IN MATERIALA 2.3 KNJIŽENJE NABAVE MATERIALA 2.3.1 Nabava materiala po neposredni metodi 2.3.2 Nabava materiala po posredni metodi 2.3.3 Vračunavanje neposrednih stroškov nabave 2.4 PORABA MATERIALA 2.4.1 Metoda povprečnih cen 2.4.2 Metoda zaporednih (prvih) cen – metoda FIFO 2.4.3 Metodi zadnjih cen – metoda LIFO 2.4.4 Metoda stalnih (ocenjenih, standardnih) cen 2.5 MATERIAL V OBDELAVI, DODELAVI 2.6 POPISNE RAZLIKE SUROVIN IN MATERIALA 2.6.1 Presežek materiala 2.6.2 Primanjkljaj materiala 2.7 ZALOGE BLAGA V SKLADIŠČU 2.7.1 Prodajna kalkulacija 2.7.2 Nabava blaga neposredno na konto blaga v skladišču 2.7.3 Nabava blaga posredno preko kontov skupine 65 2.7.4 Vračunavanje neposrednih stroškov nabave 2.8 NAČINI VODENJA ZALOG BLAGA V TRGOVSKEM PODJETJU 2.8.1 Vodenje blaga v skladišču po prodajni vrednosti 2.8.2 Vodenje blaga v prodajalni po prodajni vrednosti z DDV 2.8.3 Presežki in primanjkljaji blaga 2.9 PRODAJA 2.9.1 Knjiženje prodaje 2.9.2 Poravnava prodaje POVZETEK POGLAVJA KLJUČNE BESEDE VPRAŠANJA IN NALOGE ZA PONAVLJANJE
9–10 10 13 23 30 37 47 47 48 55–56 56 58 61 61 64 67 71 72 73 74 75 78 79 79 80 84 84 86 87 86 93 95 99 105 107 108 111 118 118 119
INFORMACIJA
3 RAČUNOVODENJE PROIZVODNJE 3.1 VRSTE STROŠKOV V PROIZVODNEM PODJETJU 3.1.1 Stroški po naravnih vrstah 3.1.2 Stalni in spremenljivi stroški 3.2 STROŠKOVNA MESTA IN STROŠKOVNI NOSILCI 3.2.1 Vrste stroškovnih mest 3.2.2 Neposredni in posredni stroški 3.2.3 Proizvajalni in neproizvajalni stroški 3.3 R AZPOREJANJE STROŠKOV PO STROŠKOVNIH MESTIH IN STROŠKOVNIH NOSILCIH 3.4 ČASOVNO RAZMEJEVANJE 3.4.1 Aktivne časovne razmejitve 3.4.2 Pasivne časovne razmejitve 3.4.3 Dolgoročne časovne razmejitve 3.5 OBRAČUN STROŠKOV 3.6 METODE VREDNOTENJA POSLOVNIH UČINKOV 3.7 POSLOVNI IZID IN METODE VREDNOTENJA POSLOVNIH UČINKOV POVZETEK POGLAVJA KLJUČNE BESEDE VPRAŠANJA IN NALOGE ZA PONAVLJANJE LITERATURA IN VIRI
125–126 126 126 127 129 131 134 138 140 143 145 147 153 154 156 166 169 169 170 179
DENARNO POSLOVANJE
1
V tem poglavju boste spoznali in se naučili: • 1. Vrste in oblike denarja 2. Denarno poslovanje 3. Plačilni promet in obrazci 4. Evidentiranje čekov in menic 5. Obračunavanje DDV Slovenci smo v preteklih sto letih kar šestkrat menjali državni denar – od avstro-ogrskih cesarskih kron do evropskega evra. Med 2. svetovno vojno smo imeli edino svobodno emisijsko banko na evropskem okupiranem ozemlju, ki je tiskala tudi prvi slovenski denar. 8. oktobra 1991 je v samostojni Sloveniji začel veljati nov denarni sistem s starim imenom tolar. Banka Slovenije je izročila v obtok vrednostne bone kot začasen, nov denar samostojne države. Najmanjši bon je veljal 1 slovenski tolar, največji pa 1.000. Maja 1992 je izdala še bon za 5.000 tolarjev. Septembra 1992 so bili v obtok izročeni prvi bankovci Republike Slovenije, najprej tisti z vrednostjo 1.000, 500 in 100 SIT. Veljajo za izjemno lepo oblikovan denar avtorjev Miljenka Licula in Zvoneta Kosovelja, portrete na bankovcih je izdelal Rudi Španzel. Bankovci nosijo datum 15. januar 1992 dan, ko so Slovenijo priznale številne države. Reliefne podobe živali na kovancih je izdelal kipar Janez Boljka. Od 1. januarja 2007 tudi v Sloveniji plačujemo z evrskimi bankovci, ki so enaki v vseh državah in so izdani v sedmih apoenih (5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov), ter z evrskimi kovanci, ki so izdani v osmih apoenih (1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov ter kovanca za 1 in 2 evra) in se od države do države razlikujejo.
1 DENARNO POSLOVANJE Denarno poslovanje podjetja se v poslovnih knjigah evidentira v razredu 1 kontnega načrta. Denarna sredstva, ki jih uporablja podjetje, so opisana v Slovenskem računovodskem standardu 7. Med podjetji poteka plačilni promet, ki ga izvajajo poslovne banke. Sodoben način poslovanja in komunikacije zahteva nenehne spremembe v deINTERNET narnem poslovanju, kot npr. uvajanje novih načinov elektronskega poslovanja, novih obrazcev plačilnega Denarna sredstva obravnava SRS 7. Dostopen je na spletnem naslovu: prometa ipd. http://www.racunovodja.com/clanki. asp?clanek=561
Slika 1: Evrski kovanci in bankovci.
Denarno poslovanje ureja Zakon o plačilnih sistemih in storitvah (UL RS 58/2009). Dostopen je na spletnem naslovu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid= 200958&stevilka=2864 Zanimiv video o tem, kako se je razvila blagovna menjava, je dosegljiv na spletnem naslovu: http://www.youtube.com/ watch?v=TLVoV6gK8mE Vir: Evropska centralna banka.
Denar pravzaprav ni slovenska beseda. Beseda izvira iz latinščine ‘denarius’. To je bil starorimski srebrnik. Je posebna vrsta blaga, ki ima vlogo menjalnega posrednika, merilca vrednosti, hranilca vrednosti in plačilnega sredstva. Več o funkcijah denarja boš spoznal pri modulu sodobno gospodarstvo.
1.1 VRSTE IN OBLIKE DENARJA Nekateri ekonomisti trdijo, da je denar najpomembnejša inovacija, ki omogoča menjavo. Pri menjavi je samo posrednik. Denar lahko nastopa v naslednjih oblikah: • Blagovni denar je denar v obliki blaga, ki lahko opravlja vse funkcije denarja, ki smo jih zgoraj opisali. Pri tem velja, da ima blago samo po sebi tudi uporabno vrednost. Blagovni denar je bil včasih žito, živina … • Kovinski denar je denar iz kovine, npr. zlata ali srebra, in je širši pojem od kovanca. • Papirni denar je denar iz papirja, ki ga izdaja osrednja ali centralna banka. Je širši pojem od bankovca. Knjižni denar so vsa dobroimetja na računih pri finančnih inštitucijah in bankah. S pomočjo knjižnega denarja poteka brezgotovinski plačilni promet. Pogoj, da lahko poteka negotovinsko plačevanje, je, da imajo udeleženci transakcijske račune. Denar pri fizični ali pravni osebi lahko nastopa v obliki gotovine in kot knjižni denar. Gotovina je denar, s katerim lahko vsak trenutek razpolagamo. Dobro si je zapomniti, da je gotovina najpomembnejša materialna dobrina. Gotovina lahko nastopa v obliki bankovcev in kovancev. Cash 10
DENARNO POSLOVANJE
zelo pogosto uporabljamo v pogovornem jeziku namesto izraza gotovina. Izogibajmo se ga in raje uporabljamo izraz gotovina. Kovanec je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime). Največkrat je okrogle oblike. Na eni strani kovanca je napisana njegova vrednost, druga stran je prilagojena in jo države, ki so prevzele evro, same določajo. Bankovci so papirni denar, ki ga izdaja osrednja banka.
Naštejte vrednosti evrskih kovancev in bankovcev. Kakšne barve so evrski bankovci? Poskušaj ugotoviti, kakšne so slike na slovenskih evrskih kovancih. Koliko držav uporablja evro? Poišči na spletu.
Ček je plačilno sredstvo. Čisto prava opredelitev se glasi: ček je pisni nalog, s katerim izdajatelj pooblasti banko, naj izplača prinašalcu določeno vsoto v breme njegovega računa. Prejeti ček je vrednostnica, s katerim nam izdajatelj čeka plača. Izdajatelj čeka da svoji banki nalog, da izplača določen znesek denarja na določenem kraju uporabniku ali osebi, ki je na čeku označena. Denar na poti je računovodski denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni inštituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej. Knjižni denar je denar v obliki vknjižbe v poslovnih knjigah finančne institucije, s katerim se lahko plačuje. Preprosteje je stanje na osebnih računih in transakcijskih računih. Plastični denar ali nadomestek denarja je iznajdba sodobnega časa, kamor sodijo razne plačilne in kreditne kartice, narejene iz plastike. S plačilno kartico imetnik plača blago ali storitev, za znesek plačila pa mu banka, izdajatelj kartice, takoj izstavi račun oz. obremeni njegov bančni račun. Debetna kartica je vrsta plačilne kartice, pri kateri je osebni račun imetnika za opravljena plačila s kartico obremenjen takoj po opravljeni obdelavi oziroma knjiženju potrdila o nakupu. Lahko rečemo, da nadomešča čeke.
Pametna kartica je kartica z vdelanim integralnim vezjem za hranjenje informacij. Pametne kartice so podobne kreditnim, vendar imajo lahko poleg pomnilnika tudi mikroprocesor. Generator gesel je naprava, ki ustvarja geslo za dostop do storitev elektronske banke. Naprava izpiše geslo, to je skrivni niz znakov, namenjen prepoznavanju (identifikaciji) uporabnika računalniškega sistema ali omrežja. Slika : Mikročip na kartici in čitalec pametne kartice.
11
DENARNO POSLOVANJE
Kreditna kartica sodi med plastični denar. Imetnik s kartico plača blago ali storitev, njegovo obveznost pa začasno prevzame banka. Imetnik kartice plača porabljeni znesek banki šele po preteku določenega časa in tako ga banka pravzaprav kreditira. Eden najnovejših bančnih izrazov in načinov plačevanja je tudi e-money, e-cash. Slovensko bi to lahko bil e-denar. To je elektronski denar. Denar kroži zunaj klasičnih bančnih poti. To je po novem lahko že majhna kartica z vgrajenim čipom, ki jo kupimo (najlaže si boš predstavljal to kartico, če se spomniš na kartice za mobilni telefon). Ta kartica ima že ob nakupu določeno vrednost. V Sloveniji lahko kupimo kartice naslednjih nominalnih vrednosti 10,00 EUR, 25,00 EUR, 50,00 EUR in 100,00 EUR. S to kartico oz. z dobroimetjem na kartici opravljamo vse finančne posle. Funkcijo kartice lahko opravljajo celo telefoni. PRIMER ZA RAZMISLEK
Janez Pohajač se odpravlja na izlet v London. V potovalni agenciji je prejel informacijo, da je cena letalske karte odvisna od časa nakupa do odhoda. Čas odhoda
Cena karte
1 dan
Ni na voljo
1 teden
361,22 EUR
2 tedna
164,22 EUR
8 tednov
99,22 EUR
12 tednov
99,22 EUR
Povečanje cene glede na najnižjo ceno
Povečanje cene glede na nakup vozovnice v predhodnem obdobju
Janez Pohajač naroči karto in jo po internetu plača s kartico.
Poglejmo, kaj je naredil Janez Pohajač: • Janez pogleda na internetnem iskalniku Google za letalske družbe, ki letijo v London (npr. Adria Airways, Easyjet, British Airways). • Na spletni strani posamezne družbe pogleda ceno za izbrani datum. • Po primerjanju ugotovi, da je najcenejši polet z Easyjetom iz Benetk. • Karte rezervira in doplača za prtljago kar na spletni strani Easyjeta. Plačilo opravi s kreditno kartico, pri tem zaradi varnosti zahteva avtentikacijo s čitalcem pametne kartice (vpis PIN-a in enkratno generirane številke). • Po opravljanjem nakupu vozovnico natisne s tiskalnikom in odšteva dneve do potovanja.
PIN (osebna identifikacijska številka) je skrivni niz številk, namenjen prepoznavanju uporabnika. PIN-koda omogoča uporabo e-denarja (dostop do transakcijskega računa). Oseba, ki pozna PIN-kodo, je lastnik transakcijskega računa in lahko v breme računa izvaja plačila, dokler račun ni prazen.
12