Vaš mesečnik avgust 2012 by Vaš kanal/Vaš mesečnik

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izvod - št. 86 - AVGUST 2012

www.art-pe.si

www.kolpa.si

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje

www.ciktrebnje.si

Prikljuèi se tudi ti!

www.fe.uni-mb.si

PLINSKI Center NOVO MESTO

brezplačna številka

080 22 06

TELEVIZIJA

Zapirajmo pipe, vode primanjkuje!

Akcijska prodaja kopalniške opreme, do konca meseca septembra!

www.kolpa.si

V razstavno-prodajnem salonu Kolpa, d.d. Metlika, bo do konca meseca septembra potekala akcija »vse za kopalnico«! Zelo ugodna ponudba: • • • • • • • •

kopalniškega pohištva kopalnih in tuš kadi masažnih kabin in masažnih kadi sanitarne keramike ploščice vseh vrst armature odprodaja razstavnih eksponatov svetujemo vam in izrišemo vašo kopalnico Razstavno-prodajnoizobraževalni salon Cesta XV. brigade 49, 8330 Metlika, Slovenija tel.+386/7/36-92-700 salon@kolpa.si BREZPLAČNA ŠTEVILKA

080 23 53

Jaz zate, ti zame.

Za večjo varnost otrok in mladostnikov. Za otroke je življenje ena sama igra. Opremite jih s pravim zavarovanjem za njihove dogodivščine. Od vsakega sklenjenega zavarovanja podarimo 1 EUR za nakup šolskih potrebščin socialno ogroženih otrok. Naredimo skupaj nekaj dobrega.

Vzajemko vam ob sklenitvi zavarovanja podari banjico sladoleda. Kliknite na www.vzajemna.si in si prihranite skrbi in stroške pred začetkom novega šolskega leta.

PE NOVO MESTO Trdinova 4 tel.: 07/ 393 53 60

Oglas Nezgode 191x131_(16-08-2012)-PE NG.indd 2

Vaš mesečnik

16.8.2012 11:58:07

št. 86, avgust 2012

Voda! Zaznamovala je moje otroštvo. Ni bilo lepšega poletja kot prijateljevanje s čudovitimi vibracijami lahkotne reke Krke, ki je tekla mimo moje domače hiše. V njej sva z bratom že zarana lovila ribe; rdečeoke, platice, klece ... Ali pa za Obrhom, bistrim potokom za kostanjeviškim gradom, občudovala množico prelestnih postrvi in delila mnenje: naj uživa svobodo v biserno čistem in bistrem potoku ali midva ob njenem slastnem obroku? Včasih sva nahranila njih, včasih pa one naju. Ko sva to nedeljo, od tedaj je minilo že mnogo let, tam obujala spomine, je bilo najinih vodnih prijateljic le še za vzorec. A vendarle so bile in še vedno so. Tudi vodo sva zajela v dlani kot nekoč in jo pila. Bolj v želji srkniti trenutek vrnitve v tisti čarobni čas brezskrbnosti in otroške radoživosti kot pa zaradi žeje. »Mmm, dobra je,« sva dahnila v en glas in se nasmejala … Potem pa se s kanistri odpravila do bližnjega izvira in jo natočila za domov. Kot že ničkolikokrat …

Piše: Irena Vide

»Največja dota, ki jo bodo pustili našim otrokom in vnukom, je kvalitetna voda.« Dr. Dušan Plut, okoljevarstvenik v oddaji Pravi ključi na Vašem kanalu

Voda! V njej sem slutila in iskala rešitev. V strastnem objemu ognjenih zubljev doma, pri sosedih in po svetu. V tej igri življenja je vsaka voda dobra, da je je le dovolj. Bila sem priča, ko še tako pridne roke pogumnih gasilcev in gasilk niso več zmogle gasiti, ko se je ozračje sredi belega dne stemnilo in so pljuča žejno hlastala za zrakom. In bila sem tudi nedaleč stran, ko je v srčni želji in zavezi pomagati celo ugasnilo človeško življenje. Pa morda ne bi, če bi ognja in vode, ki je bila v smrtonosni vojni z njim, ne usmerjal premočan veter drugam. Tudi jeklene ptice pod nebom, ki so sejale slan dež pod oblaki, so morale tedaj priznati premoč krute narave. Pa vendarle. Brez vode bi bile posledice, verjetno tudi nezavednih, a usodnih človeških dejanj, še veliko, veliko hujše. Voda! Zdi se, kot da zrcali prispodobo našega življenja. Pretaka se po strugah, rekah in potokih, ceveh in ljudeh. Je kot življenje. Teče in teče, a tudi presahne. Te dni, ko zlasti zdrave pitne vode zelo primanjkuje, bi morali glasneje potrkati vsak na svoja vrata vesti in z zgledom in dejanji odgovoriti na vse bolj pereče vprašanje: »Bo kakovostne, zdrave pitne vode dovolj za vse bolj skomercializiran, neodgovoren in natrpan svet? Bomo pripomogli, kot je dejal okoljevarstvenik dr. Dušan Plut v televizijski pomladni oddaji Pravi ključi (www.vaskanal.com), in prispevali k doti, da bodo imeli naši otroci in vnuki kakovostno pitno vodo? Bomo? Morali bi. Moramo! Pred celotno verižno pogubo. Dodajmo svojo »kapjo« v tekoči potok glasno vpijočih sprememb človeških vrednot in etično moralnih načel. Voda! Moja. Tvoja. Naša. Naša skupna odgovornost. Hvala Bogu, poreče moja soseda Marija, ko pri svojih dvainosemdesetih obuja spomine, kako je na svitku na glavi kot mlado dekle pokončno nosila vodo skozi vas. Glavno zbirališče, se spominja, je bilo pri vodnjaku. Tam je zadonela pesem in sklepala so se prijateljstva … Voda. Nikar ne izigrajmo darežljivost Zemlje. Ne izigrajmo prijateljstva. Naj voda ostane naše skupno dobro.

Izdajatelj: Televizija Novo mesto, d. o. o. Odgovorna urednica: Irena Vide Glavna urednica: Živa Zakšek Uredniški odbor: Mojca Kren, Marko Mesojedec, Vesna Lakner Sofrić, Petra Prijanovič, Živa Zakšek

Foto: Simon Hočevar MEGAfoto št. 86, avgust 2012

Lektoriranje: Irena Potočar Papež (Oglasov v uredništvu ne lektoriramo.)

Naslov uredništva: Podbevškova 12, 8000 Novo mesto Telefon: 07/39 30 860, faks: 07/39 30 870 www.vaskanal.com Marketing in oglaševanje: tel. 07/39 30 876, 39 30 867, faks: 07/39 30 877 e-mail: marketing@tv-nm.si

Oblikovanje in grafična priprava: Fotografika, Boštjan Colarič, s. p. Tisk: Delo-TČR, d. d., Ljubljana Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Št. vpisa v razvid medijev: 803 Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in objava vsebin ali delov vsebin ter oglasov brez dovoljenja uredništva Vašega mesečnika.

Vaš mesečnik

aktualno

Zapirajmo pipe, vode primanjkuje! Voda je življenjsko pomembna dobrina. Pa se tega zavedamo vsi? Ali nam bo to prišlo v zavest šele takrat, ko je bo zmanjkalo? Stanje na področju vodooskrbe je izredno pereče po vsej državi. Suša oziroma pomanjkanje padavin pušča posledice tako na pridelku kot na izdatnosti vodnih virov. Nista bili zaman dvakratni opozorili Komunale Novo mesto o tem, da naj z vodo ravnamo skrbno, torej varčno. Vesna Lakner Sofrić Simon Hočevar - MEGAfoto Žal pa pri približno 60.000 uporabnikih v osmih občinah, kjer komunalno podjetje upravlja z vodovodnimi sistemi, vsaj v juliju niso zalegla. Poraba vode se je namreč celo zvišala za deset odstotkov, pravi direktor Rafko Križman. Zato so ljudi prek medijev vnovič pozvali, naj ne zalivajo vrtov, polni-

Istok Zorko, vodja sektorja vodooskrba

Rafko Križman, direktor Komunale Novo mesto

jo bazenov in perejo avtomobilov. Kot pravi Križman, bo zadnji poziv menda vendarle zalegel, saj naj bi konec avgusta poročali o boljših rezultatih, torej o manjši porabi vode. Zmanjšana izdatnost vodnih virov, premajhne vodohranske zmogljivosti za zagotavljanje koničnih potreb, velika poraba vode v poletnih

Delavci novomoške komunale popravljajo cevi. mesecih in nezmožnost redukcije vode v našem vodovodnem sistemu lahko povzročijo to, da bo vode enostavno zmanjkalo. Za vse, po-

udarja Istok Zorko, vodja sektorja vodooskrba v novomeški komunali. Ta sicer upravlja z 900 kilometri vodovodnega omrežja, ki ima

18.300 priključkov. Vodnih virov je zaenkrat 18, a iščejo nove, saj bodo glede na vremenske razmere v zadnjih letih in vse večjo sušo v prihodnje gotovo nepogrešljivi. Kot pravi Zorko, bi trenutne količine vode, ki jih načrpajo, zadostovale, če bi imeli dovolj velike vodohrane in bi s tem lahko pokrivali konične potrebe. Tako pa obstaja bojazen, da bo nadaljevanje sušnega obdobja povzročilo dodatne težave

Oddajo Varčna raba vode si lahko ogledate na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj v rubriki Priložnostne oddaje.

pri oskrbi s pitno vodo, ki bi jih občutili tako prebivalci kot industrija. Najprej se pokažejo na višje ležečih predelih, kot je na primer Javorovica v šentjernejski občini, kjer tamkaj živečim zdaj dovažajo vodo. Prav tako na Ajdovski planoti v občini Žužemberk, kjer je sedem vasi brez vodovoda. »Najprej smo zaznali problematiko na območju Gorjancev, kjer se je vodnima viroma zmanjšala izdatnost za polovico. To pa je dodatno obremenilo naš največji vodni vir Jezero, kjer načrpamo 48 odstotkov vode,« pojasnjuje Zorko. Križman pa vnovič opozarja: »Znižanje ravni podtalnice in izdatnosti virov na najpomembnejših črpališčih je ta hip že alarmantno. Če vode ne bomo uporabljali bolj varčno, se lahko zgodi, da je ne bo več za nikogar.«

Vaš mesečnik

št. 86, avgust 2012

Pokličite župana!

Črpajo vodo za sedem občin Predsednik republike dr. Danilo Türk je ob obisku občine Šmarješke Toplice obiskal vodarno - napravo za čiščenje pitne vode na izviru Jezero, kjer so mu predstavili projekt nadgradnje sistema pitne vode na območju Dolenjske. "Vodarna Jezero je največji vodni vir na področju Dolenjske. Tukaj na sekundo načrpamo 110 litrov

Še v mesecu avgustu se bosta na televiziji Vaš kanal predstavila:

Anton Maver, župan Občine Mokronog-Trebelno, premierno v sredo, 29. avgusta, ob 20. uri, in

vode, s katero oskrbujemo sedem dolenjskih občin. Če ta vir izpade iz sistema, v eni uri že čutimo probleme z vodooskrbo v Novem mestu," je ob tem poudaril direktor novomeške komunale Rafko Križman.

Foto: Občina Šmarješke Toplice

Učilnica v naravi Na Ruperč Vrhu pri Novem mestu so to poletje odprli naravoslovno učno pot, ki bo omogočala izkustveno učenje v neposrednem stiku z rastlinjem in živalmi. Obora je namenjena predšolskim otrokom, učencem in dijakom za izkustveno življenje v naravi. »Izobraževali se bodo o lovskem turizmu in lovstvu ter spoznavali gozdne živali in gozdove,« je prepričan novomeški župan Alojzij Muhič, ki ob tem izpostavlja, da so z oboro obogtili tako turizem kot učne metode učenja v naravi.

Velja za relacijo: Zagradec - Žužemberk (ura odhoda 6.12 in 6.39) - Dvor (6.15 in 6.43) - Dolnji Kot - Soteska - Straža Novo mesto - Sevno in obratno

E-pošta: info@kastigar.si

št. 86, avgust 2012

Alojz Knafelj, župan Občine Straža, premierno v četrtek, 30. avgusta, ob 20. uri. V mesecu septembru bodo gledalke in gledalci Vašega kanala svoja vprašanja lahko zastavljali še dvema županoma, saj bosta gosta oddaje Dušan Strnad, župan Občine

Ivančna Gorica, premierno v četrtek, 13. septembra, ob 20. uri, in

Mojca Čemas Stjepanovič, županja Občine Črnomelj, premierno v četrtek, 20. septembra, ob 20. uri. Gledalke in gledalci imate možnost, da med oddajo pokličete in župane oziroma županjo sami povprašate o zadevah, ki vas v vaši občini zanimajo. Lahko pa vprašanja, mnenja in komentarje pošljete tudi po elektronski pošti na naslov uredniki@tv-nm.si najkasneje do 17. ure tistega dne, ko bo vaš župan ali županja gost oziroma gostja v našem studiu. Vse letošnje oddaje so sicer na ogled tudi na spletni strani www. vaskanal.com v arhivu oddaj. Vaš mesečnik

gospodarstvo

Optimistično med kupce V Adrii Mobil z optimizmom pričakujejo premierno predstavitev novosti kolekcije sezone 2013 svojim kupcem, ki se bo začela zadnji teden avgusta na največjem panožnem sejmu v Düsseldorfu. V prvem polletju letošnjega leta je Adria Mobil sicer s prodajo več kot

4.800 produktov s skupnimi prihodki iz prodaje v višini 127 milijonov evrov in čistim poslovni izidom v višini 5,6 milijona evrov poslovala uspešno. Ključno vlogo pri zagotavljanju uspešnega poslovanja družbe pa ima zagotovo odlična ekipa zaposlenih, ki s svojim strokovnim, predanim, inovativnim in zavzetim delom vsakodnevno uresničuje poslovne strategije družbe, pravi generalna direktorica Sonja Gole (na fotografiji), ki so jo prejšnji mesec imenovali tudi za generalno direktorico družbe ACH, katere največji del je Adria Mobil.

Gradijo doma in po svetu Novomeška Krka je v prvih šestih mesecih prodala za več kot 565 milijonov evrov izdel-

kov in storitev oziroma sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani ter ustvarila dobiček v višini 90 milijonov evrov. V Sloveniji med ponudniki ohranjajo največji tržni delež, največji trg pa ostaja Vzhodna Evropa. V Rusiji nadaljujejo z najpomembnejšo naložbo, junija so uradno začeli graditi 200 milijonov evrov vredno naložbo v Notol 2 v novomeški Ločni, julija pa so stroji zabrneli še v Krškem. »Narediti je treba infrastukturo, potem novo tovarno. Tri leta bo to trajalo. Nekaj deset sodelavk in sodelavcev bo dobilo v začetku tam delo,« izpostavlja predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič.

AGROSERVIS Vode

image 93 x42mm

12. junij 2012 16:41:13

PRODAJA - SERVIS - REZERVNI DELI 01/563-93-20 l www.agroservis-vode.si

Traktor Labinprogres TUBER 40 4x4, moč 40 KM, EU in SLO homologacija

Nadomestni motorji Subaru različnih moči za motokultivatorje in kosilnice V času Radgonskega sejma (25.-30.08.2012) vam nudimo izreden popust. Akcija velja le na sedežu AGROSERVIS-a Vode, Osredke 44, 1262 Dol pri Ljubljani. Vabljeni!

Vaš mesečnik

Novo mesto v gradnji CGP Novo mesto je tačas največji gradbinec v državi. Poslujejo stabilno, vpeti pa so v številne in manjše projekte. Tudi po njihovi zaslugi se v Novem mestu obetajo novosti. Tako med drugim gradijo osrednjo čistilno napravo, raste pa tudi nov Mercatorjev center v Bršljinu. Gre za njihovo največjo naložbo v tem času, hkrati pa bo to največji center, ki ga bo no-

vomeško podjetje zgradilo v lastni režiji. "Glede na to, da so razmere zahtevne na trgu gradbenih izvajalcev in podizvajalcev, dela tečejo zelo dobro in v skladu s kratkim terminskim planom," je zadovoljen Marjan Pezdirc, predsednik uprave. Trgovsko središče bodo odprli v začetku decembra.

Novi dirkalnik twingo RS R2 EVO uspešno upravil prve preizkušnje Avto Klub V-Racing v Revozu je predstavil svoj novi dirkalnik renault twingo RS R2 EVO, s katerim bo v nadaljevanju sezone slovenskega državnega prvenstva nastopal Matej Grudnik. Predstavitev je potekala v Revozu, od koder izhajata tako vozilo kot voznik, podjetje pa je obenem tudi pomemben partner in sponzor projekta. Glede na 100 to, da gre za prvi takšen av95 tomobil v Sloveniji, je požel 75 veliko zanimanja tako med obiskovalci kot v širši javnosti. 25 Ekipa V-Racing je s tem dobi5 la sodoben in konkurenčen Twinga RS R2 EVO sta premierno razkrila voznik Matej Grudnik dirkalnik, ki bo 0 lahko enakoin predsednik Uprave Revoza Aleš Bratož. vredno nastopal v diviziji II slovenskega državnega prvenstva. Premierni nastop je bil 23. in 24. junija na Gorski hitrostni dirki Gorjanci slovenskega državnega prvenstva, ki ga je Revoz prav tako sponzorsko podprl in je štela tudi za mednarodni FIA evropski pokal. Matej in twingo sta že na svojem prvem nastopu posegla v sam vrh. Ob progi so ju navdušeno pozdravljali številni gledalci, še posebej sodelavci iz Revoza, ki so bili zelo veseli premiernega nastopa novega dirkalnega twinga.

Smo dobri gospodarji? V oddaji Smo dobri gospodarji?, ki bo na , v torek ra, sporedu TV Vaš kanal ponovno v torek, 4. b m septembra, ob 20. uri, bomo med drugim 4. septe .00 pogledali, kako je poslovala novomeška Krka ob 20 v prvi polovici leta, govorili bomo o gradnji vodovodnega sistema v Občini Šentjernej (del so odprli ob občinskem prazniku – Jernejevem), bili pa smo tudi na odprtju nove sortirne linije za avtomatsko mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v Spodnjem Starem Gradu v krški občini.

št. 86, avgust 2012

Šolske potrebščine na izbranih poštah Toplo poletje in čas brezskrbnih počitnic se bosta kmalu poslovila in šole bodo ponovno na stežaj odprle svoja vrata. Da bo tudi za starše začetek novega šolskega leta čim manj stresen, v denarnici pa bo ostal še kakšen evro, predlagamo, da obiščete pošto. Na izbranih poštah po vsej Sloveniji smo pripravili pester in cenovno ugoden nakup šolskih potrebščin. 25-% popust na vse zvezke in šolske komplete podjetja Eurocom V avgustu in septembru smo pripravili pestro ponudbo zvezkov in šolskih kompletov po izredno ugodnih cenah. Izbirate lahko med različnimi motivi za deklice in fante. Komplet vsebuje: zvezek A 4, peresnico in etikete za zvezke.

7,90 € 5,92 € CENA ZA KOMPLET

Motivi na zvezkih za dekleta in fante

Akcija ob nakupu izdelkov iz linije Poštar Pavli

Velikokrat se zgodi, da so pri pisanju s flomastrom vidne sledi zapisa tudi na drugi strani lista, kar onemogoča nove zapise. Ker moramo izpuščati strani, so takšni zvezki seveda potratni in neekološki. Večina naših zvezkov ima liste iz 80 g papirja, ki so primerni za pisanje z vsemi vrstami pisal. Da bi zvezki ostali lepi in nepoškodovani čim dlje časa, pa so platnice zvezkov praviloma plastificirane.

Za mlade prijatelje Poštarja Pavlija je na izbranih poštah na voljo tudi linija izdelkov Poštar Pavli. Novo šolsko leto si tako lahko popestrite z zvezki, barvicami in vrečko za copate oz. športno opremo z motivom Poštarja Pavlija. Izberite kresničko z motivom Poštarja Pavlija, s katero bo vaš šolar jeseni na cesti viden in s tem tudi bolj varen.

Zvezki Holly Hobbie, A 4, 42-listni, črte z robom 2,13 € 1,59 € (CENA ZA KOS) Barvice 12 lesenih barvic v kartonskem tulcu 1,73 € (CENA ZA KOS)

A 5, 42-listni, črte z robom 1,13 € 0,84 € (CENA ZA KOS) Zvezki Danze A 4, 42-listni, črte z robom ali malo karo 1,71 € 1,28 € (CENA ZA KOS) Zvezki Red Bull A 4, 42-listni, črte z robom ali mali karo 2,33 € 1,74 € (CENA ZA KOS) Obiščite nas in izberite tudi razna pisala, radirke, šilčke, ravnila, projektne mape … Projektna mapa A 4 100-listna, tudi v rožnati barvi 15,99 € 12,80 € (CENA ZA KOS)

Ob nakupu dveh izdelkov iz linije Poštar Pavli prejmete v avgustu in septembru 2012 DARILO – blokec z motivom Poštarja Pavlija.

št. 86, avgust 2012

Vrečka za copate ali športno opremo velikost 33,5 x 44,5 cm 4,60 € (CENA ZA KOS)

Otroški komplet Disney Princess Komplet vsebuje: vsebuje svinčnik, ravnilo, peresnico in radirko. 2,43 € (CENA ZA KOS)

Zvezek A 4 48-listni, črte z robom ali brečrtni 1,59 € (CENA ZA KOS)

Kresnička 6 cm, z oznako CE in zakonsko predpisano odbojno površino 1,51 € (CENA ZA KOS) P.s. : Dragi otroci in starši. Na vseh poštah vas čakajo šolski urniki z obešanko za vrata ZNAMKAJ SE z motivom Poštarja Pavlija. Obiščite nas! Ponudba je na voljo na izbranih poštah do odprodaje zalog. Akcija traja od 1. avgusta do 30. septembra 2012 oz. do odprodaje zalog, če bodo te prej razprodane. Seznam prodajnih mest je na voljo na www.posta. si. Slike so simbolične. Cene so v EUR z DDV.

Vaš mesečnik

intervju

PANONIKA HARMONIKA, festival rekordov

„Tri dni pa pol, ne gremo še domov …!“ Tako pravi znana skladba. In tri dni kakovostne domače glasbe, harmonike, pozitivne energije, pristne kulinarike in vrhunskih vin iz dežel Panonske nižine ter domače in tuje harmonikarske mojstre obljubljajo organizatorji letos že tretjega festivala Panonika Harmonika.

Od kod ideja za ime Panonika Harmonika? Ime je nastalo povsem naključno. Ob poslušanju nekih konjskih dirk in harmonike v šentjernejski dolini, kjer sem nekoč živel. Takrat se mi je utrnila misel, da je bilo tu nekoč Panonsko morje. In v glavi je avtomatično nastala rima Panonika Harmonika. To idejo sem negoval 10 let. Na koncu se je izkazalo, da je bila zanimiva tudi vsem ostalim, ki so želeli pristopiti k projektu. Prav tako je prav, da ostanemo zvesti Posavju, čeprav smo imeli ponudbe za druge lokacije.

Mojca Kren Panonika Harmonika Vse na enem mestu s skupnim namenom: druženje s harmoniko in promocija tega priljubljenega inštrumenta. In če so lani podrli Guinnessov rekord z največ harmonikarji, zbranimi na enem mestu, so letos v načrtu štirje: po dva kulinarična in glasbena. Kuhali bodo največjo obaro in slovensko nedeljsko kosilo, pričakujejo pa tudi padec rekorda v najdaljšem neprekinjenem igranju na harmoniki in igranju največ ženskih harmonikark na enem mestu. Vse to pa je letos prvič pospremila mednarodna harmonikarska delavnica, ki poteka že ves teden. Kje? V središču mesta ob Savi – Brežic. O vsem tem z velikim navdušenjem pred začetkom festivala pripoveduje Tomaž Zorko, idejni oče projekta, ki mu načrtov tudi za prihodnje ne manjka. Začenja se letošnji, tretji festival Panonika Harmonika. Kakšne so novosti tega edinstvenega festivala? Novost, na katero smo najbolj ponosni, je vsekakor mednarodna glasbena delavnica. Za denar zanjo smo zaprosili Bruselj in bili izbrani med številnimi projekti. Na roke nam je šla Občina Brežice, s katero smo k sodelovanju pritegnili še partnerja s Hrvaške in iz Srbije. Vsekakor pa je treba omeniti izvrstne mentorje iz teh držav, ki bodo poučevali najbolj perspektivne mlade glasbenike. Je pa cilj širši, ne le učenje znotraj delavnic? Iz tega želimo narediti največji panonski harmonikarski orkester, ki bi štel 150 članov in bi gostoval po velikih evropskih mestih. Ker projekt traja eno leto, bi začeli prihodnje leto z gostovanji v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu. Zbrati 150 harmonikarjev naj-

Vaš mesečnik

Letos bo festival potekal v Brežicah. Zakaj? Mislim, da so Brežice izredno primerne, ker je mestna struktura z gradom in s parkom v ozadju izredno lep ambient. Verjamem, da bo letos tudi mnogo več obiskovalcev kot doslej, saj sem prepričan, da počasi stopamo v srca ljudi. Lahko povem, da je za nami izredno težka prehojena pot, da smo se vmes soočali tudi z določenimi težavami. A vztrajamo na tej poti, saj želimo dokazati, da dobri projekti v bistvu ne glede na to, da so idejno dobro zasnovani, potrebujejo daljši čas, da se primejo in rodijo dobre rezultate.

brž ne bo lahka naloga? Nemogoče je pričakovati, da bi se tak orkester lahko sestajal tedensko, mesečno ali kakor koli, ampak se lahko sestane samo tik pred izvedbo. Tako da mora biti vse izredno dobro načrtovano in strokovno pripravljeno. Te delavnice so v bistvu odlična začetna osnova, iz katere potem pridobimo dolg seznam še vseh ostalih, ki se delavnic ne bodo mogli udeležiti. Kakovost delavnic dokazujejo tudi mentorji. Kako vam jih je uspelo pridobiti? Še sam sem bil presenečen, ker se pravzaprav ni bilo treba veliko truditi. Predvsem jim je bila všeč ta naša ideja. Nato smo se srečali, da sem jim podrobneje pojasnil, kaj želim s tem doseči, in bili so navdušeni ter pripravljeni sodelo-

vati. In hvaležen sem jim, saj imaš lahko še tako vrhunsko idejo, a če je nihče ne podpre, ti to nič ne pomaga. Lahko bi rekli, da je Panonika Harmonika tudi festival rekordov. Lani ste podrli tistega z največ harmonikarji na enem mestu, letos pa se lotevate novih. Zakaj? Letos se lotevamo štirih. Najdaljše igranje posameznika na harmoniki, ki ga bo podiral Zoran Zorko, največ žensk harmonikark na enem mestu, med katerimi bomo izbrali tudi miss Panonike Harmonike, harmonikarko, ki bo najbolj atraktivna. V nedeljo bomo kuhali največje slovensko kosilo, v soboto pa največjo obaro. S pestrim dogajanjem smo poskušali zajeti ogromno maso in široko ciljno občinstvo.

Pa je recimo srž ali rdeča nit tega festivala podiranje rekordov? Lani ste podrli enega, letos podirate štiri ... Ugotovili smo, da smo Slovenci izjemno podvrženi temu, da poskušamo na nek način pokazati ostalim, da smo ne glede na to, da smo majhni po številu prebivalcev, sposobni dosegati visoke rezultate tako v športu, kulturi ... Kar zadeva harmoniko, smo pa največji in iz tega je izšla ideja, da bi poskušali podreti rekord. In že prvo leto se je zbralo 234 harmonikarjev, naslednje leto smo rekord že podrli in ugotovili, da rekordi temu festivalu pristojijo. Ni rečeno, da bomo vsako leto delali na nekih presežkih v številu rekordov, vsekakor pa bomo poskušali ponujati takšne vsebine, ki bodo všečne ljudem. Pri njih želimo vzbuditi neko pripadnost, da se enkrat na leto na festivalu vsi, ki globoko v srcu čutimo enako ljubezen do glasbe, harmonike, poveselimo in izmenjamo izkušnje. Kaj pa vam osebno pomeni slogan festivala Brez meha ni smeha? Slogan pove vse. Ljudje so se že od nekdaj znali poveseliti ob harmoniki. Res je, da je bila včasih prisotna tudi ob bolj žalostnih dogodkih. Načeloma je to vedno inštrument, ki ljudi povezuje in združuje. Je unikatna, ker lahko eden igra na harmoniko, poleg pa se jih 100 zabava. št. 86, avgust 2012

Zoran Zorko. Samouk v igranju na harmoniko, virtuoz, katerega početje se marsikomu zdi nenavadno. Takšen je tudi njegov izziv, ki se ga loteva v sklopu letošnjega festivala Panonika Harmonika. 24 ur na dan brez predaha bo njegova spremljevalka deset kilogramov težka diatonična harmonika. In to 32 ur ali več. Vsaj tak je načrt, saj želi podreti rekord v neprekinjenem igranju na harmoniko. Mu bo uspelo? Sam verjame, da ne bo igral le toliko časa, ampak precej dlje. Mojca Kren Panonika Harmonika Podirali boste rekord na letošnji Panoniki Harmoniki. Kako to, da ste se odločili za ta podvig? Ni bilo lahko. Podiranje rekorda sem vzel kot neko fizično aktivnost, nobenega umetniškega ustvarjanja, ampak na koncu, ko sem začel malo bolj detajlno sestavljati kocke, sem prišel do tega,

Reportažo s festivala Panonika Harmonika si lah ko pogledate v septembrs kem programu Vašega kanala .

da je podiranje takega rekorda res močan izziv - v smislu, ko daš v ta projekt sebe tako v fizičnem kot psihičnem smislu. Seveda vse skupaj podkrepljeno z znanjem, ki ga imaš. Gre za koordinacijo rok, prstov in glave. Mislim, da sem se odločil prav, in upam oziroma vem, da se mi, ko končam, morda čez teden dni (smeh, op. a.), harmonika ne bo zamerila. Pa ste se že kdaj soočili s kakšnim rekordom? Ne. Sem pa imel pred leti podobne ideje (krajši premor, op. a.). Če dobro pomislim, lahko rečem, da imam svojevrsten rekord. S svojo ekipo sem bil proglašen za najvišji živi glasbeni stolp na svetu, ker sem na hrbtu nosil dva glasbenika in smo igrali na odrih, večinoma v tujini. Moj svojevrsten rekord je tudi, da sem pred 15 leti začel harmoniko igrati stoje na glavi. To je dosežek/izziv, ki ga nekateri poskušajo posnemati, a jim ne uspeva. Torej ste na tem področju posebnež, kot je na primer Martin Strel v plavanju? Harmonika je zame medij in hkrati orodje izražanja moje notranjosti. Po eni strani verjamem, da dajem kakovostno informacijo skozi svoje igranje, po drugi strašt. 86, avgust 2012

ni pa uprizarjam, kaj je možno ob harmoniki še dodatno početi in se ob tem zabavati. Nenavadno pa bo tudi to podiranje rekorda ... Ko sem razmišljal o tem, še sploh nisem vedel, kaj vse potrebujem poleg. Res je, vsaj 32 ur, kolikor znaša sedanji rekord, je treba zagotoviti nemoteno funkcioniranje; da nisi žejen, lačen, da se počutiš „fit“ in da nisi utrujen, da lahko vseskozi funkcioniraš. Potem je tu še seznam skladb. Če jih imam 150, 200 ali 300, jih ne morem igrati po enem in istem vrstnem redu, zato mi jih mora nekdo sproti prilagajati ... Ne bo pa šlo zgolj za igranje v nekem zaprtem prostoru, kjer bi igrali neprekinjeno samo zato, da bi podrli rekord, ampak ste si zamislili nekoliko drugačno zgodbo. Kakšno? Z Guinnessom promovirati Slovenijo. Tu je dodatno breme, kjer moraš biti drugače osredotočen, ker se potuje. Čez noč se bo zadeva umirila in bom na avtobusu verjetno sam. Sicer pa je namen promovirati tako diatonično harmoniko kot tudi igranje na harmoniko. To bo tudi preizkus, koliko lahko zdržim. Hkrati pa bo to druženje vseh harmonikarjev, ki se mi bodo pridružili in se zabavali ob podiranju rekorda.

dotočiti na veliko več in potem malo manj doseči. Ne osredotočam se na 32 ur, na koliko se, bom pa za zdaj

še skrivnosten. Če boste imeli čas, voljo in veselje, se mi pridružite in boste videli (smeh, op. a.).

Pri podiranju rekorda so določena tudi pravila. Med njimi tudi, da štiri ure ne smete zaigrati iste skladbe. Je bilo težko pripraviti seznam? Skladba tudi ne sme biti krajša od dveh minut in jasno mora biti, da jo igraš pravilno. Prvič po dolgih letih sem spet prišel do tistih skladb, ki sem jih začel igrati pred 25 leti, čeprav to nerad igram, ker je preveč enostavno, a jih za ta rekord potrebujem. Igral bom pa tudi, kar pač trenutno počnem, od rocka, jazza, funka, jazz rocka in narodno zabavno glasbo. Koliko ur pričakujete, da boste igrali? Okrog 32 ur je sicer zdajšnji rekord, verjetno pa ni cilj samo za nekaj minut preseči rekord ... Načrt je veliko več. Bolje se je osreVaš mesečnik

intervju

Svojevrstnež, ki se ne boji izzivov!

V Novem mestu spet odmeval jazz Naj bo trinajst tokrat srečna številka. Tolikokrat zapovrstjo namreč Novo mesto sredi avgusta postane slovenska glasbena metropola. Jure Marolt Tomaž Kos Razlog? Mednarodna glasbena delavnica in festival Jazzinty, ki je že dolgo tega prerasel ne le lokalne, temveč tudi državne okvire. Tudi tokrat so se na festivalu zbrala nekatera največja domača in tuja jazzovska imena. »Kot vedno bo tudi letos na sporedu zelo zanimiva glasba. Spet imamo zelo mednarodno in raznoliko zasedbo ljudi. Pričakujemo nekaj zelo lepih koncertov in kot vedno bomo tudi letos gostili veliko slovenskih avtorjev,« je dejal Andy Middleton, umetniški vodja Festivala. Koncertno dogajanje je odprl čudežni deček slovenske jazz glasbe Vid Jamnik s svojim kvartetom, svoj projekt je

dan kasneje predstavil tudi Andrej Hočevar. Tradicionalno so podelili Jazzon; tistega za najboljšo kompozicijo in nagrado občinstva je prejel Žan Tetičkovič sextet, med-

tem ko je Jazzon za najboljšo živo izvedbo prejel Črt Remic Trio. Dogodka sta se udeležila tudi predsednik

Republike Slovenije, dr. Danilo Turk, sicer velik ljubitelj jazzovske glasbe, in novomeški župan Alojzij Muhič. V Galeriji Simulaker je svoj dualni projekt z naslovom Fluidna partitura jazza predstavil Lado Jakša, medtem ko so na Muzejskih vrtovih za žur poskrbeli Raphael Wressnig & Big Boogaloo Horns. Eden vsakoletnih vrhuncev je tudi mentorski koncert Jazzinty Ensemble, katerega posebni gost je bil tokrat legendarni basist Miroslav Vitouš iz Češke. Na Glavnem trgu je bilo medtem moč slišati prelepi glas Alenke Godec, ki jo je spremljal jazz kitarist Teo Collori. Sklepno dejanje Jazzintyja je bil sobotni zaključni koncert udeležencev delavnic. Kot je dejal Ratko Zajca, mentor tečaja etno–improvizacije za vse inštrumente, se najverjetneje niti ne zavedamo, kako pomemben in velik je v bistvu ta festival. In to v svetovnem merilu. All that jazz …

• Slikopleskarstvo • fasaderstvo • montaža mavčnih plošč

Boris Pakar s.p.

Gorenje sušice 17a, 8323 Uršna sela

srecko.simec@gmail.com

T: 07/39 35 420 M: 041 274 231 E-pošta: info@integral-voznik.si Ljubljanska cesta 26 8000 Novo mesto

www.integral-voznik.si

DIJAKI, ŠTUDENTJE

Tel.: 041 803 411

Najve~ja in najugodnej{a ponudba kvalitetnih kovinskih ograj in gara`nih vrat v Sloveniji

KOVINSKE OGRAJE AW: drsna vrata, dvokrilna vrata, osebni prehod, ograjni paneli - 54 vzorcev ograj - vroče cinkano in prašno barvano - možne vse barve iz RAL lestvice

V šolskem letu 2012/2013 velja enotna cena mesečne vozovnice, že od 20 euro/mesec dalje. Za več informacij o nakupu pokličite ali obiščite našo spletno stran. Obveščamo vas, da je podjetje Franbus d. o. o. prenehalo z opravljanjem prevozov na relaciji Studenec - Novo mesto - Studenec. Prevoze bo od 01. 09. 2012 dalje po enakih voznih redih opravljalo naše podjetje INTEGRAL VOZNIK d.o.o.

Vaš mesečnik

GARAŽNA VRATA AW: dvižna, dvokrilna, sekcijska in rolo vrata ročno ali daljinsko upravljanje - barve iz RAL lestvice CONECT d.o.o., Efenkova 61, VELENJE, GSM 031 630 545; Tel: 03 898 57 70; E-mail. Conect @siol.net, WWW.OGRAJE-VRATA-AW.SI št. 86, avgust 2012

Odkrival skrivnosti medijev

Že sedmo leto zapored je študent Fakultete za družbene vede iz Novega mesta poletje preživel delavno. Preizkusil se je že v številnih različnih poklicih, saj se vedno rad česa novega nauči in spoznava

Predstavljamo ustvarjalce Vašega kanala - Branka Dernovšek

Razočarana nad razvojem novinarstva Posavski obzornik je informativna oddaja, ki je na sporedu vsak drugi četrtek. Prispevki so osredotočeni na dogajanje v Posavju, ki so pomembni za tamkajšnje okolje in ljudi, hkrati pa tudi izobražujejo in izpostavljajo različna področja – od gospodarstva do kulture. Oddajo pripravlja in ureja Branka Dernovšek. Že vrsto let si predana novinarskemu poklicu. Se je tvoj odnos do njega v tem času kaj spremenil? V novinarstvu sem 30 let in to je način življenja, saj moraš zasebne aktivnosti podrejati službi. Več ko je izkušenj, večje je zavedanje o novinarjevi odgovornosti do javnosti. Zelo sem razočarana nad »razvojem« te dejavnosti v samostojni državi. Namesto dvigovanja standarda je novinar lahko vsak, kdor obvlada abecedo, zato je ta poklic popolnoma razvrednoten k, v četrte bra, in finančno podcenjen. m

reva iskrenost. Ne sramuje se kmečkih korenin, saj iz njih črpa delovne navade in vztrajnost, še posebej potrebne za garaško športno disciplino.

te 13. sep .30 2 b o 0

nove ljudi. Letošnje poletje ga je zamikalo delo v medijih. Tako je dva tedna preživel na Vašem kanalu. Pobližje se je seznanil predvsem z delom na terenu. "Spoznal sem, na kaj moraš paziti pri snemanju – tudi z etičnega vidika, da koga ne užališ ali osmešiš," pravi. Naučil se je tudi osnov montiranja. "Na pogled je to videti enostavno, a ni. Ugotoviš, da je en kup pravil, zakaj nek kader nekam paše in zakaj drugi ne, zakaj se kadri ne smejo ponavljati in tako naprej," pojasnjuje. Čeprav je še pred počitniškim delom na naši televiziji menil, da medije razume, se mu je zdaj odprl drugačen pogled na njihovo delovanje. "V porastu monopolizacije medijev novinarska objektivnost upada, saj se medije uporablja za prikaz ideologij tistih, ki imajo te medije v lasti. Pozitivno me je presenetilo, kako na Vašem kanalu poskrbite za čim bolj objektivno poročanje," poudarja. Sam se sicer ukvarja s produciranjem elektronske glasbe, zelo rad pa posega tudi po knjigah. "Če bi ljudje več brali in manj gledali filme, bi bilo mogoče danes stanje v svetu drugačno," še dodaja skrivnostnež, ki ni želel biti imenovan.

Živa Zakšek

št. 86, avgust 2012

Kateri dogodek v letu 2012, pri katerem si bila kot novinarka prisotna tudi ti, se ti je najbolj vtisnil v spomin? Sprejem za olimpionika Primoža Kozmusa v Brežicah. Ljudje so prišli tudi iz drugih krajev Slovenije, ne le iz Posavja. Ta čustveni naboj, ki ga je prispevalo dva tisoč ljudi, mi je dvignil voljo do dela. V zraku je bil občutek, da se trud obrestuje in dobro delo nagrajuje. Vse to je zabeležila kamera Vašega kanala. Če ste zamudili predvajanje reportaže, si jo lahko ogledate na spletni strani novomeške televizije. In kakšen je olimpijski podprvak v živo? Preprost in prijazen. V očeh izža-

Kaj lahko gledalci Posavskega obzornika pričakujejo v prvi septembrski oddaji? Govorili bomo o obnovi cest in gradnji sekundarne kanalizacije v Sevnici, o novi fakulteti v Brežicah, o arhitekturni dediščini Kostanjevice in o knjigi nekoč značilnih posavskih jedi, ki je izšla s pomočjo društva Terica z Jelenjeka pri Raki. Iz Sveta energije pa bomo prikazali delavnico za otroke, ki bodo v zanimivih poskusih pokukali v svet znanosti.

Dolenjski obzornik Poletje je minilo, kot bi mignil, in le nekaj dni nam je v uredništvu Dolenjskega obzornika še ostalo, da vam predstavimo zanimivosti tega po-

letja, ki so nam , ostale v torek ra, in bi mb 4. septe .30 jih bilo ob 20 š ko d a spregledati. Med zadnjimi bo tudi vsakoletno dogajanje ob reki Krki, ki je letos zaradi suše in vročine zelo nizka, a to ne bo ustavilo pripravljalcev "Noči na Krki", ki obljubljajo obilico kulturnih in športnih dogodkov. Tako kot vsako leto tudi letos pričakujejo veliko obiskovalcev, še posebej otrok, ki bodo spuščali lučke po reki. Torej, velja povabilo, da ste tudi tokrat z nami v torek, 4. septembra, zvečer.

Belokranjski obzornik bo z vami ponovno 6. septembra ob 20.30

Hladnikova 1, Novo mesto, Tel.: 07/384-44-33, e: naslov:knjigarna-kapitelj@siol.net

darila • sveče • CD-ji/DVD-ji • jaslice, • križi in kipi, • rožni venci, • voščilnice, • slike

knjige • sveta pisma, • molitveniki, • kuharice • priročniki, • leposlovje, • duhovnost, • otroške knjige

Lepa darila in knjige za vse praznične priložnosti! Obiščite nas! Vaš mesečnik

vaš kanal

Študent iz Novega mesta

šport

Na sprejemu za Primoža Kozmusa

»Družina je nekaj najlepšega, kar imam« »Pred tekmo sem prejel veliko spodbudnih besed, kar mi je dalo samozavest in navdih, pa sem vrgel to kladivo čim dlje od sebe,« je Primož Kozmus na sprejemu v Brežicah komentiral osvojeno srebrno medaljo na olimpijadi v Londonu. Z največjih tekmovanj se je s kolajno vrnil petkrat: leta 2007 s srebrno s svetovnega prvenstva v Osaki, leto kasneje z zlato z olimpijade v Pekingu, šampionski naslov je ubranil tudi na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Berlinu, lani v Daeguju pa je osvojil bron. Branka Dernovšek Nika Bratkovič, Nataša Kalin Zlatu iz Pekinga ste v Londonu dodali srebro. Kaj načrtujete po tem uspehu? Najbrž je vaš cilj, da čez štiri leta v Riu spet stopite na najvišjo stopničko? Če bo zdravje dalo, zagotovo štartamo na zlato. Tudi če bo bron, bo v redu. Vsekakor pa nekaj moramo prinesti v Brežice, da imamo potem takšen sprejem! Kdo iz Slovenije vam je najprej čestital ob osvojitvi medalje? Žena - z njo sem se slišal še isti večer, pa tudi ostali na stadionu. To so bile za vas že četrte olimpijske igre. Kako bi opisali vzdušje v primerjavi s prejšnjimi igrami? Angleži vedo, kaj je atletika. Super je bilo že zjutraj na kvalifikacijah stopiti na stadion z 80 tisoč gledalci. Vzdušje, ki ga je težko opisati. Nastopati pred polnim stadionom je želja vsakega športnika. Jaz se tega vedno veselim in mi da še dodaten zagon. Bilo je res fantastično. Letos je bil Madžar Pars izraziti favorit za zmago v Londonu, kar so napovedovali njegovi meti med sezono. Je bilo zlato za vas sploh dosegljivo? Pars je bil absolutni favorit, vsekakor pa sem jaz ciljal na zmago. Na takšni tekmi ni druge izbire. Cilj je bil dosegljiv z dobrim metom, bilo pa je mogoče malo nerealno pričakovati, da bi jaz dobro metal, on pa slabo. Bil je dobro pripravljen za osvojitev naslova prvaka, jaz pa sem vesel srebrne medalje. Vam je zdaj težje trenirati, ko imate odgovornost do družine? Odgovornost do družine je najlepša med vsemi odgovornostmi in

Vaš mesečnik

družina je nekaj najlepšega, kar imam. Ta kolajna je tudi plod želje po dosežku, da lahko nekaj podarim družini, ki se mora prilagajati. Podarjam jo ženi in hčerki. Kako je s sponzorji? Jih je težko pridobiti, sploh po tem, ko ste se že poslovili in nato vrnili na tekmovalno prizorišče? Sponzorji so zvesti. Takoj so odreagirali in nadaljevali smo sodelovanj, s to medaljo smo to samo še potrdili. Vesel sem, da me spremljajo na moji poti. Imate hostel v Brestanici in načrte za šolo atletike. Se vam to lahko poslovno izide brez sponzorskih sredstev? Brez sponzorskih sredstev tak projekt ne gre, zato računam nanje. Seveda pa moramo najprej zgraditi igrišče, da bi sploh lahko začeli s šolo. Kako ocenjujete Barbaro Špilar? Letos se ji sicer še ni uspelo uvrstiti v olimpijski finale. Kaj ji napovedujete čez štiri leta? Pokazala je zrel nastop in bila za devet mest boljša od mene na mojih prvih olimpijskih igrah. Njenih 67 metrov je realen rezultat glede na letošnje izide, mora pa še delati na pridobivanju mišic. V Rio bova oba šla po medaljo, ampak ... Ni ji lahko, ker prihaja za mano, zato ji ne nalagajmo še bremena prevelikih pričakovanj. Spodbujajmo jo, stojmo ji ob strani in prepričan sem, da nas bo marsikdaj razveselila. Športno lepo raste, ima odličen odnos do športa in prepričan sem, da bo šampionka.

malo športnikov? Kladivo ni ravno razširjeno, ker ni dovolj strokovnjakov za to disciplino. Je tehnično zelo zahtevna disciplina. Veliko dela je potrebnega, da prideš na vrh, ko pa si tam, si glede na kakšne druge discipline medijsko zapostavljen. To zagotovo botruje temu, da je manj zanimanja za ta šport. Ampak kljub temu mislim, da v Sloveniji lahko naredimo nov rod uspešnih metalcev kladiva, diska in krogle.

ubogljivi, saj vas mama menda ni nikoli okoli ušes? Mama me ni ravno tepla (smeh, op. a.). Lahko rečem samo hvala, da me je tako vzgojila. Jaz sem zadovoljen, verjamem, da je tudi ona. Imel sem lepo mladost, imam lepo življenje in verjamem, da bo taka tudi starost.

Ste eden najbolj izpostavljenih športnikov, ki jasno in glasno povejo, kaj bi po končani karieri pričakovali od države. Mislimo na rento. Se boste še borili za to? Mislim, da se bom tokrat držal malo nazaj, saj sem eno lekcijo že dal skozi. Vsekakor pa bomo športniki držali skupaj, delali naprej in razveseljevali ljudi. To je naše delo, sproti pa se bomo borili tudi za svoje pravice. Otroštvo ste preživeli v rodnem Presladolu. Gotovo s t e bili

Met kladiva je fizično zelo naporna disciplina. Je to po vašem mnenju edini razlog, da se mu posveča tako št. 86, avgust 2012

šport

Sprejem srebrnega Kozmusa na Brniku in v Brežicah

V objemu hčerke Marije Rose

Najzvestejši navijači so olimpijskega podprvaka pričakali že na Brniku.

Primožu so v Brežicah vnovič pripravili bučen sprejem. Pričakala ga je 2000-glava množica, ki so jo do njegovega prihoda ogrevali harmonikarji Tonija Sotoška, Big band Krško, Peter Dirnbek in Nuša Derenda. Olimpijskemu podprvaku in njegovemu trenerju Primožu Četrtiču je med drugim čestital tudi brežiški župan Ivan Molan.

Uvrstitve ostalih dolenjskih in posavskih športnikov v Londonu Še zdaleč pa ni bil brežiški as Primož Kozmus edini uspešen špor-

tnik jugovzhodne regije Slovenije v Londonu. Metličan Jani Brajkovič, ki je takoj po zaključeni dirki št. 86, avgust 2012

po Franciji že odletel na prizorišče Olimpijskih iger, se je v cestni dirki znašel v skupini kakovostnih kolesarjev, ki je pobegnila glavnini in v kateri so tempo narekovali britanski kolesarji. Ubežniki so prednost pred glavnino zadržali vse do cilja. Brajkovič je v cilj prišel kot 21., v času tretjeuvrščenega, zmagal pa je legendarni kazahstanski kolesar Aleksander Vinokurov. Nekaj dni kasneje je bil na vrsti tudi kronometer - Metličan je na 44 kilometrov dolgi progi zasedel deseto mesto. Za zmagovalcem Britancem Bradleyjem Wigginsom je zaostal tri minute in pol. V metu kladiva se je na prvem večjem tekmovanju med članicami pomerila tudi Brežičanka Bar-

bara Špiler, ki že nekaj časa velja za naslednico Primoža Kozmusa. 20-letnica, ki je sicer bila že tako evropska kot svetovna mladinska prvakinja, je kladivo zalučala 67 metrov in 21 centimetrov daleč, kar je zadostovalo za končno trideseto mesto. Njen glavni cilj pa so Olimpijske igre v brazilskem Riu čez štiri leta, kjer naj bi že krojila sam svetovni vrh.

Srebrnemu olimpijcu je čestitke ekipe Vašega kanala prenesel novinar Jure Marolt.

Reportažo Primož Kozm us s srebrom okoli vratu si lahko ogledate v rubriki Z vami - za vas na www.vaskanal.com

Zadnji dan Olimpijskih iger v Londonu pa je nastopil tudi Novomeščan, maratonec Primož Kobe, ki je 42 kilometrov pretekel v času dobrih dveh ur in 19 minut. To je bilo dovolj za 46. mesto v disciplini, kjer premočno prevladujejo afriški atleti. Čestitke vsem!

Jure Marolt

Vaš mesečnik

Moja sLOVEnščina V okviru jesenske programske bere začenjamo z izobraževalno oddajo Moja sLOVEnščina. Vsakih 14 dni se boste seznanjali z jezikovnimi pravili in v različnih rubrikah spoznavali pravopisna in pravorečna pravila ali pa le utrdili tovrstno znanje, izvedeli za izvor nekaterih zanimivih besed in pomen slengovskih izrazov. Različnim jezikovnim namigom bomo v rubriki Klub knjigobub dodali tudi naslove knjig za različne bralne okuse in razpoloženja. Občasno vas bomo povabili k sodelovanju v nagradnih igrah. Oddajo bo vodila Irena Potočar Papež, univ. dipl. pedagoginja in prof. slovenščine, ki razkriva jezikovna pravila na številnih seminarjih in de, v sredo bra lavnicah ter v časopisnih rubrikah. m Pridružite se nam v torek, 25. septembra te 25. sep . 00 2012, na predvečer svetovnega dneva jezikov, 1 2 ob ko bomo na Vašem kanalu ob 21. uri v eter pospremili prvo oddajo Moja sLOVEnščina. Z ljubeznijo do maternega jezika. Bodite z nami na uvodnem izobraževalnem popotovanju tudi vi. Vstopnine seveda ni.

T: 07 33 26 361 M: 041 445 595 E: mihaban@mejnik.si www.mejnik.si

Miha Ban, geodetske meritve, d.o.o. Pod Trško goro 10, Novo mesto

»» svetovanje s področja geodetske dejavnosti »» izdelava geodetskih načrtov »» ureditev in izravnava meje »» parcelacije »» izvedba postopkov za pridobitev hišne številke »» sprememba katastrske kulture »» vpis objektov v uradne evidence »» zakoličbe objektov

PODOPUSTNIŠKA NEGA OBRAZA Piše: Anamarija Janežič- kozmetik S počasnimi koraki, vendar neizbežno prihaja v deželo jesen. Lepi in topli dopustniški dnevi, letos tako bogato obdarjeni s soncem in vročino, se umikajo megli in vlagi. Kako pa je poletje prenesla vaša koža? Ali se že oglašajo posledice pretiranega sončenja in premalo vestnosti? Kakor že, sedaj je čas, ko se moramo prav skrbno posvetiti negi kože na obrazu in telesu. Kakor sem že pisala v prejšni številki časopisa, sončenje kožo kaj hitro poškoduje. Letos je bilo sonca poleti dovolj. Prepričana sem, da se že pri marsikomu kažejo posledice preintenzivnega izpostavljanja soncu. Med najpogostejšimi znaki opažamo srbenje kože, predvsem po telesu, vratu in dekolteju. Sončni žarki oziroma energija UV žarkov se vsrka v kožo, kjer se delno spremeni v toplotno energijo, ki se zaradi delovanja IR žarkov še poveča, ti pa zaradi valovne dolžine dosežejo tudi globje plasti kože. Posledično je povečana toplota v koži, kar vodi k izsušitvi, poškodbam vezivnih vlaken v usnjici in izrazitejšim gubicam. Izsušenost kože povečajo še izjemni klimatski vplivi, kot na primer veter in slana voda. Zaradi delovanja sonca se poveča izločanje vode, sicer pa sonce ne vpliva na delovanje žlez lojnic. Tako se poruši in spremeni naravna zaščita, imenovana hydrolipidni plašč. Vse to izzove v koži porušene naravne funkcije, predvsem naravno zaščito. Zelo priporočljiv je obisk kozmetičnega salona, kjer vam ocenijo stanje kože in svetujejo nadaljnjo nego doma. Najprej je treba kožo skrbno očistiti. Priporočam uporabo blagih čistilnih sredstev, saj bo lahko samo pravilno očiščena koža sprejela kvalitetne učinkovine v kozmetičnih proizvodih ... Nadaljevanje prihodnjič ... Lepo vabljeni v naš Beauty spa center!

NAJNOVEJŠI TREND KOZMETIKE THALGO SONČNI PUDER ZA ČUDOVITO POLT • ultra naraven ten kože • podari lepo polt preko celega leta • omogoča hiter, estetski in naraven make up • popravi vse nepravilnosti z enim samim nanosom

NAJNOVEJŠI TREND V SVETU KOZMETIKE THALGO Pokličite nas!

Vaš mesečnik

št. 86, avgust 2012

Vaša poletna zgodba V prejšnji številki Vašega mesečnika smo vas povabili k sodelovanju na natečaju Vaša poletna zgodba. Med različnimi kratkimi zgodbami, ki se nam jih pridno pošiljali vse poletje, se je uredniški odbor Vašega mesečnika solgasno odločil, da objavi in s paketom Vašega kanala nagradi eno. To je zgodba Volkovi in poletne noči, ki jo je napisala Manca Pajk. VOLKOVI IN POLETNE NOČI Veter je nežno premikal veje in tema je dokončno prekrila njeno okolico. Dvignila je glavo in se ozrla naokoli. Ob šuštenju se je sunkoma skrila nazaj v grmovje in stopila na vejico, ki je glasno počila. Zaklela je in se pognala iz skrivališča. „Našel sem te!“ Stekla je na drugo stran velikega drevesa in mu pokazala jezik. „To pa še ne pomeni, da me boš ujel.“ Oči so mu zažarele. „Greš stavit?“ Glasno se je zasmejala

in zbežala, ko se je zapodil proti njej. Kako zelo ima rada lovljenje po gozdu, ko ni nevarnosti, da naletiš na lovce in podobne primerke človeške vrste. Noči s polno luno pa je preprosto oboževala. Tuljenje – nič ni lepše od tega! Še posebej, kadar se jih zbere manjša skupina in potem tekmujejo, kdo ima najdaljšo sapo in kdo je najglasnejši. Veselo je zabevskala. Aaah, življenje je lepo. „Pa te imam!“ Skočil je nanjo in skupaj sta se zakotalila po rahlem pobočju in pristala tik pred nogami njune mame. Ta je naveličano kihnila. „Otroka, kolikokrat vama moram še reči ...“

„Ne tekajta naokoli brez nadzora.“ „In obnašajta se kot normalna volkova!“ Spet veselo bevskanje. Volkulja je samo zmajala z glavo. Otroci dandanes! Onadva pa še nista imela dovolj, kje pa! Zdaj je bilo na vrsti ravsanje! Veliko pozneje je ona zadovoljno zavzdihnila v spanju. Komaj čakam, da se začne nov dan, je utrujeno pomislila. In komaj čakam, da zopet napoči noč. Naslednjič bi lahko šla na drugo stran hriba in se kotalila po travniku ali pa šla čofotat v ribnik. Ustnice so ji trznile v nasmeh. Poletne noči so preprosto najboljše. Manca Pajk

VPIS V IZREDNI ŠTUDIJ POTEKA OD 14. DO 30. 9. 2012.

VABIMO VAS NA JESENSKI INFORMATIVNI DAN, ki bo 10. 9. 2012 ob 17. uri v prostorih VSŠ.

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN (07) 33 70 200 -

NON STOP

Nudimo vam vse storitve na enem mestu. Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši. Oklešen d.o.o., K Roku 26, Novo mesto

št. 86, avgust 2012

INŠTALACIJE Samo Krušič

Hrušica 51 a 8000 Novo mesto

GSM: 040 769 152

samokrusic@gmail.com Vaš mesečnik

Oddamo poslovne prostore v izmeri 125 m 2

HLADILHE in KLIMA NAPRAVE ter TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE HIŠ in SANITARNE VODE

ART optika na novi lokaciji! PE Novo mesto, Seidlova cesta 16 (Ločna - nekdanji Autocommerce)

Tel.: 07/332 3110 Prepolovite stroške ogrevanja s toplotno črpalko

• opravljamo okulistične preglede s koncesijo (zdravstveno kartico in urejenim zavarovanjem) stroške krije ZZZS • pregledi vsak torek popoldan, naročite se na: 07/33 23 110 • pestra izbira sončnih očal in korekcijskih okvirjev • kontaktne leče Safilens (med vodilnimi proizvajalci v Evropi) • kontaktne leče Johnson-Johnson ter pripomočki za nego ...

AKCIJA!

AVGUST - SEPTEMBER

TOPLOTNE ČRPALKE

s subvencijo EKO SKLADA

Art optika d.o.o. Goriška cesta 78 Ajdovščina

Del. čas: od 8. do 19. ure; sobota od 9. do 12. ure Šolski center Novo mesto Višja strokovna šola Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto Playy

Playy

strokovni naslov: diplomirani/-a inženir/-ka strojništva

Playy

KOZMETIKA

Vaš mesečnik

št. 86, avgust 2012

Očesni stik Sestavni del prvega vtisa, ki sodi k nebesednemu sporazumevanju, je očesni stik. Pomemben je pri vsakokratnem srečanju z drugimi (pri rokovanju, pozdravljanju in kasneje). Še več – medsebojni stik najprej ustvarimo prav z očmi. Mnogokrat z očmi povemo več kot z besedami. V starem Rimu je bilo branje z obraza častivreden poklic. Na podlagi tovrstne analize so si ustvarjali mnenje o sogovorniku; njegovem značaju in namerah. In še danes mu upravičeno pripisujemo velik pomen. Očesni stik je namreč tako v poslovnem kot zasebnem okolju zelo pomemben. Nanj nikoli ne smemo pozabiti, saj si sogovornik tudi po tem, ali ga pogledamo pri srečanju v oči, ustvarja vtis o nas. Z očmi izražamo marsikaj: veselje, prijaznost, toplino, naveličanost, zasmehovanje, ironijo … Pomembna je že velikost zenic, saj ta izda pomembna nebesedna sporočila, kot so iskrenost, veselje, zaskrbljenost, sovražnost…, a jih ne moremo nadzorovati. Zato je pomembno, da je tudi naše počutje pozitivno in da imamo prave, poštene namene ob srečanju in pozdravljanju z drugimi. Z usmeritvijo pogleda in odprtostjo oči povemo tisto, kar mislimo … Za večjo zgovornost pa poskrbimo z dvigovanjem in spuščanjem obrvi. Pri srečanju in nato pogovoru z drugimi ljudmi torej usmerimo pogled v oči. Pri tem gre za t.i. širši pogled, ko lahko poleg sogovornikovih oči v vidnem polju zaznavamo tudi njegov celoten obraz. Takemu pogledu pravimo tudi mehki pogled. Pri predstavljanju poglejmo osebo v oči. To pomeni v nosni koren, saj tako s pogledom zaobjamemo obe očesi. Ta pogled naj bo torej prijazen, topel in naj traja nekaj sekund. Predolgo usmerjen pogled v eno točko na obrazu ali kam drugam je moteč in ima negativno sporočilno moč. S pogledom v oči sogovorniku sporočamo, da smo oseba, na katero se lahko zanese ter ji zaupa. S takšnim pogledom v oči nam drugi priznavajo pozitivno avtoriteto in so do nas spoštljivi. Pri tem res pazimo, da ne bomo v sogovornika stremeli, saj bi s tem izražali željo po spopadu oziroma konfliktu. Tudi s pogledi v strop ali z beganjem z očmi naokrog izražamo strah, nesamozavest, naveličanost … Očesni stik je treba tudi med pogovorom ohranjati, s tem dajemo vtis zbranosti, poslušanja, samozavesti, razumevanja … Ob srečanju naj bo torej očesni stik kratek, mehak in usmerjen v št. 86, avgust 2012

Piše: Irena Potočar Papež nosni koren. Če pa imamo pred seboj več kot eno osebo, bodimo pozorni na to, da svojo pozornost obema oziroma vsem namenjamo približno enakomerno. Ko nekdo govori, se seveda osredinimo nanj, a tu in tam pogled usmerimo tudi na ostale v družbi. In tudi če smo pred večjo skupino ljudi (npr. kot predavatelj, ko gre predvsem za enosmerno besedno komuniciranje), pazimo, da si ne izberemo le nekaj poslušalcev, ampak s pogledom »potujemo« po vseh prisotnih. Seveda ne ves čas, saj bi to delovalo zbegano in bi nas bo oviralo pri zbranosti.

Kaj pa sončna očala?

Ko se z nekom srečamo (še posebej to velja ob prvem stiku), snemimo očala oziroma si jih dvignimo na glavo. Naš pogled mora biti odkrit in razkrit, očala pa to onemogočajo. Če se pogovarjamo v poslovnem okolju s sončnimi očali na obrazu, to pomeni, da smo nevljudni in da kaj prikrivamo. Očala pospravimo takoj, ko prestopimo prag katere koli stavbe. Če svojemu sogovorniku ob pogovoru namreč ne dovolimo oziroma onemogočimo, da nam lahko pogleda v oči, zbujamo vtis, da nekaj skrivamo in da nismo iskreni. Očala zato snemimo tudi v pogovoru izven pisarne, medtem ko jih znotraj nje pravzaprav nikoli ne nosimo. Sploh pa ne takrat, ko se pogovarjamo z nadrejenimi. Ko smo v delovnem oziroma poslovnem okolju, očala naj ne bi bila na vidnem mestu. To pomeni, da jih ne smemo odložiti na pisalno mizo, prav tako pa jih seveda ne smemo imeti na glavi ali okoli vratu.

Kamnoseštvo Plut Otovec 15, 8340 Črnomelj Tel./fax: 07/ 30 56 380 GSM: 040 517 517 GSM: 040 507 507

Izdelava in montaža: polic, stopnic, tlakov, stebrov, nagrobnikov, nagrobnih napisov lokacija: Industrijska cona Kanižarica

www.kamnosestvoplut.si, kamnosestvo.plut@volja.net

Zanimivost

Neka ameriška raziskava je pokazala, da se ljudje kmalu po tistem, ko si nataknejo očala, pričnejo obnašati precej bolj egoistično in ošabno kot takrat, ko očal ne nosijo. Dejstvo, da imajo zatemnjene oči, jim namreč zbuja občutek anonimnosti in s tem zmanjša tudi moralno odgovornost posameznika.

Vaš mesečnik

vaš kanal

Nika Bratkovič

Fotoaparat njen stalni spremljevalec Medijske izkušnje je dva tedna na Vašem kanalu nabirala tudi 17-letna Novomeščanka Nika Bratkovič, sicer dijakinja tamkajšnje gimnazije. Najsi bo na terenu ali v uredništvu je brez fotoaparata v rokah skorajda ne bi spoznali. Vseskozi je bila v nizkem štartu za kakšen dober posnetek. Tudi zato, ker se je v tistem tednu udeležila Fotopuba in si za temo izbrala produkcijo Vašega kanala. „Delo na televiziji je včasih naporno, pa tudi sproščeno,“ govorijo njene izkušnje. Delala je različne stvari, med drugim se je preizkusila tudi v pisanju članka, čeprav jo bolj zanimata fotografija in montaža. „Vzdušje na televiziji je pozitivno, sproščeno, odprto,“ z nasmehom na obrazu razlaga Nika. Čeprav je že od 12. leta zaljubljena v fotoaparat, najde čas tudi za kolesarjenje in trening tenisa, Navija pa za Andyja Murrayja, Novaka Đokovića in Marijo Šarapovo. Rada tudi potuje. Tako je že obiskala številne evropske države, najbolj pa so jo prepričali kultura in ljudje na Nizozemskem. Izven Evrope je pot še ni zanesla, a to ne pomeni, da je tja ne vleče. Najbolj si želi v Avstralijo, na Novo Zelandijo in v Kanado. Da pa je spretna tudi s predpasnikom in kuhalnico, dokazuje s peko tort vseh vrst in okusov.

Mojca Kren Foto: Goran Badovinac

Katja Špoljar

Voditeljstvo želja iz otroštva V poletnih mesecih, ko ni učnih skrbi, si marsikateri študent, študentka ali dijak, dijakinja poskuša pridobiti izkušnje za morebitni bodoči poklic. Kakšno je delo na televiziji Vaš kanal, je spoznavala 19-letna bodoča študentka novinarstva iz Smolenje vasi pri Novem mestu Katja Špoljar. Preden namreč oktobra odpre vrata fakultete za družbene vede, je želela preveriti, kaj jo čaka. In bila zadovoljna. Delo je razgibano, vsak dan se nekaj dogaja, je navdušena. „Vseeno pa si nisem mislila, da je vsaka novica naštudirana praktično do sekunde natančno, da je treba izjave rezati na ta način,“ razlaga. Na televiziji se je preizkusila v pisanju prispevka, sama je naredila anketo, ki je bila tudi objavljena, pomagala v uredništvu in še kaj. Že iz otroštva je njena želja novinarstvo oziroma predvsem vodenje informativnih oddaj. „Novinar mora biti zgovoren, ravno prav samozavesten, včasih tudi vsiljiv,“ meni 19-letnica, ki si bo čim več izkušenj v novinarskih vodah skušala pridobiti že med študijem, da bi kasneje lažje dobila zaposlitev. Sicer pa se mlada Novomeščanka a n Nik i ukvarja tudi s fotografijo, v prostem a j t a K času s fantom obiskujeta različne kraje in se družita s prijatelji. Proste trenutke preživlja tudi z mešanko Lano, po novem pa ima tudi hrčka. In dan je hitro naokoli.

Mojca Kren

Pokličite: 041/683-929

pvc ograje za dvorišča in vrtove, za balkone, terase ter stopnišča

leskovplast Tomaž Škrlec s.p., Cesta ob barju 40, Škofljica Kontakti: gsm 041/683-929, tel 01/36 63 506 E-mail: leskovplast@siol.net, www.leskovplast.si

Vaš mesečnik

št. 86, avgust 2012

vaš kanal

Enajst let nepozabnih zgodb 19. februarja je minilo natanko enajst let, odkar je v programu Televizije Vaš kanal stekla redna tedenska oddaja, ki je z leti spreminjala sceno in naslove, a njen namen je ostal enak: v sproščenem pogovoru predstaviti življenje in delo uspešnih posameznikov. In bilo jih je veliko, ki smo jih že strnili v Klepet z ..., V Tomovo dnevno sobo in v Vaš krog. Konec leta pa bomo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu snemali 500. oddajo. Vsa leta oddajo pripravlja in vodi Verica Marušič. Saj ni res, pa je približujemo se 500. oddaji! A še vedno se dobro spominjam prve, prvega Klepeta z Nušo De-

Verica Marušič renda, ki se je takrat pripravljala na Emo. Zaželela sem ji, da zmaga. Sladko se je nasmejala in dejala: »Lepo bi bilo!« In je zmagala ter odlično zastopala Slovenijo na Evrosongu.

Zato nič čudnega, da je bila prav Nuša prva, ki je obljubila, da bo zapela na snemanju 500. oddaje.) Na modrem kavču, v soju studijskih luči, se je že v prvem letu oddaje zvrstilo veliko gostov. Klepetali smo o zdravju, športu, kulturi, novinarstvu, potovanjih ... Zanimive zgodbe uspešnih Dolenjcev, Belokranjcev in Posavcev smo strnili v polurni Klepet. Ko tako listam po več kot enajst let starih papirjih, razmišljam, koliko predstav je od takrat odigrala Violeta Tomič, koliko del naslikal Janko Orač, knjig napisal Toni Gašperič, držav prepotoval Zvone Šeruga ... Dr. Marko Marin je v tem času obnovil svoj grad, Matjaž Vrhovnik končal uspešno smučarsko kariero, novinar Marjan Jerman premagal raka ... Nekaterih pa ni več med nami. Vendar so njihove življenjske zgodbe ostale žive v našem arhivu, pa tudi v mojem spominu. Zanimivo je bilo klepetati s Silvestrom Mihelčičem, Nikolo Padevskim, Mirjano Vovk, Stanetom Lozarjem, Brendijem ... Še posebej pa sta se mi vtisnila v spomin velikana Lojze Slak in Tone Pavček.

Še slišim Pavčkov glas, kako mi obljublja, da se bo naučil plesati in da bova zaplesala za njegov stoti rojstni dan, ko bo meh harmonike raztegnil Lojze Slak ... Ja, veliko lepih spominov je ostalo in veliko ži-

Nepozabno ... Koliko adrenalina se je pretakalo po mojih žilah, koliko pozitivne energije je bilo v dvorani! Čutili so jo tudi gledalci Vašega kanala. Zagotovo bo tako tudi konec leta, ko bomo snemali 500. oddajo.

Nuša Derenda in Verica Marušič radi obujata spomine na prvo oddajo. vljenjskih modrosti so mi dali moji gostje. Pa šele do stote oddaje sem prišla pri listanju mojega arhiva. Večino med njimi sem ponovno srečala leta 2003, ko smo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu posneli 100. oddajo, v kateri je bil gost takratni prvi mož novomeške Krke Miloš Kovačič.

V ponedeljek, 10. septembra, se po poletnem predahu oddaja Vaš krog vrača v program Televizije Vaš kanal. Gostilil bomo slovensko vinsko kraljico Martino Baškovič, ki je nedavno na gradu Mokrice v družbi številnih prijateljev in sorodnikov proslavila četrt stoletja.

"Zadetek v polno" na Vašem kanalu

»In jaz mislim, da bomo danes poskusili potegniti Hrvate v Evropo.« – VINKO FUGINA ŠLAJSAR, humorist iz Poljanske doline, v izjavi za Vaš kanal na prireditvi v Sodevcih, na kateri so Slovenci in Hrvatje tekmovali v vleki vrvi čez Kolpo

št. 86, avgust 2012

»Odhod opozicije je zelo skrajšal današnjo sejo in glede na to, da je počitniška seja, mi tudi paše.« – ALOJZIJ KASTELIC, župan Občine Trebnje, v izjavi za Vaš kanal potem, ko so občinsko sejo zapustili opozicijski svetniki, ker je pri neodločenem izidu glasovanja o nadomestnem članu Nadzornega odbora Občine Trebnje prišepnil enemu izmed svetnikov, kako naj glasuje.

„Upam, da je slišal in je bil vesel, tam zgoraj nekje.“ – ANDREJ BERGANT, član Fantov s Praprotna, ob spominski maši in priložnostnem koncertu na Trški gori ob 80. obletnici rojstva Lojzeta Slaka

»Novo mesto je bilo, je in bo ostalo mesto duha.« – IVO KULJAJ, direktor Zavoda za turizem Novo mesto, v izjavi za Vaš kanal na koncertu ansambla Gaudeamus v Novem mestu

»Plačila, kot ste že ugotovili, ne bo dobil. Dobil bo eno malico, in to je z naše strani vse. Smo pa veseli, da se je oglasil pri nas.« – MARJAN TURK, lastnik zavetišča za živali na Zajčjem Vrhu, o predsedniškem kandidatu Borutu Pahorju, ki je osem ur pomagal v zavetišču (Foto: Novice, 1. 8.)

Vaš mesečnik

TIM-S Robert Lovše s.p., ŠENTRUPERT 69 TEL:+386 7 30 40 788, MOBI: 031 788 032

www.tims.si

na pol iet

oa r 25 l e rv

»»Biološke čistilne naprave »»Greznice »»Zbiralniki za vodo

gar anc tna

i ja

nsk i reze ile

info@tims.si

GLOBUSS PAPIRNICA

Še zadnjič pod vodstvom priljubljenega Nizozemca Dolenjska prestolnica že tradicionalno konec julija preživi s prstom na fotografskem sprožilcu, saj je na sporedu festival dokumentarne fotografije Fotopub. Tokrat že dvanajstič zapovrstjo, osrednja tema pa je bila Evrovizija. Jure Marolt Borut Peterlin, Simone de Greef »Imamo veliko razstav o Evropi, prihaja veliko ljudi, različne delavnice in udeleženci, vse bo tako ali drugače govorilo o Evropi,« je ob začetku festivala dejal njegov ume-

impresivno,« je o zmagovalnem projektu povedala članica žirije Ann Stevens. Tradicionalno se je festival sklenil s projekcijo projekcij in podelitvijo diplom udeležencev. Grenak priokus zaključku festivala pa je predstavljalo bridko slovo umetniškega vodje in izjemno priljubljenega

Cirila Adja Muhič s.p., t.073380145, f.073380147

Nudimo vam pester izbor kakovostnih šolskih in pisarniških potrebščin. Rozmanova 15, Novo mesto

MONMETAL Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežice tel/fax: 07 496 42 75, gsm: 041 636 585 e-mail: monmetal@siol.net Pridružite se našim zadovoljnim strankam.

voda • plin • ogrevanje • vse vrste toplotnih črpalk • sončni kolektorji • talno, zidno, stropno hlajenje in gretje

tniški vodja, Nizozemec Chris de Bode. Letošnja četrtkova nagrada za naj-

Vse inštalacije izdelamo na ključ.

tlakovci, robniki, palisade, škarpnice, plošče ...

CEMENTNI IZDELKI 01 361 79 36 20

Vaš mesečnik

Vodja festivala in umetniški vodja Chris de Bode. boljšo dokumentarno fotografsko zgodbo, ki jo na Fotopubu predstavijo v obliki projekcije oziroma kratkega filma, je šla tokrat v roke Simonu Changu za fotografsko zgodbo o prvih dneh starševstva z naslovom Midva 2010 – 2028. »To je bil res film mednarodne kakovosti. Vidim veliko multimedije in na inovativen način uporabljene veščine, vse to skupaj je bilo res

Chrisa de Boda, ki po petih letih zapušča Fotopub. »Še bom prišel v Novo mesto. Kraj me je res odlično sprejel. Veliko sem vložil v ta festival, navezan sem nanj, to je moj mali otrok, ampak čas je, da otroci odrastejo in da jim pokažemo svet,« je misli sklenil simpatični Nizozemec. Polno mesto fotografov in radovednih pogledov, zanimivih ljudi in predavanj, raznolikih delavnic ter dogodkov so vnovičen dokaz, da Novo mesto Fotopub potrebuje skoraj tako srdito, kot Fotopub potrebuje Novo mesto. Eden brez drugega sta domala že nepredstavljiva.

Televizija Vaš kanal je bila medijski pokrovitelj fes tivala. Pripravili pa smo tud i reportaže, ki si jih lahko ogl edate na www.vaskanal.co m v rubriki Iz sveta kulture. št. 86, avgust 2012

Zakaj cela Slovenija želi Zeleno? Samo Zeleno jeklenko lahko zamenjate tako udobno, varno in enostavno. Vedno tudi v vašem kraju. Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujete. Po njo lahko skočite mimogrede, saj vam je na voljo že na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Najbolj dostopna jeklenka, ki je vedno pri roki, kjerkoli že ste. Če želite, vam jo lahko v vaš kraj in na vaš prag enostavno in hitro prinese tudi uslužni dostavljavec.

Razvejana mreža urejenih prodajnih mest Zelene jeklenke, vam omogoča zanesljiv ter varen nakup plina, kjerkoli že ste. Po vsej Sloveniji vas pričakujejo številna prodajna mesta, ki vam bodo bistveno skrajšala

Edina tako varna Samo Zelene jeklenke imajo na ventilu nameščeno zaščitno folijo. To je trdno zagotovilo, da je bila jeklenka pregledana, očiščena ter pravilno polnjena. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnim varnostnim tesnilom, ki ob vsakem priklopu poskrbi za vašo dodatno varnost.

Edina zelene barve Zelena jeklenka se po barvi in obliki razlikuje od vseh ostalih. Izdelana je iz posebnega jekla, zato je ob enaki količini plina občutno lažja. Zaradi prepoz-

navne oblike pomeni za vas tudi manjšo porabo prostora znotraj kuhinjskega elementa, z dvojnim ročajem pa je odslej še udobnejša. Vsaka Zelena jeklenka je tudi posebej očiščena, zato ne oddaja slabega vonja.

Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www. butanplin.si, kjer pa vas čaka tudi Svet ugodnosti in številne nagradne igre.

zelena jeklenka

VEDNO PRI ROKI, KJERKOLI ŽE STE Zelena jeklenka za vas na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji.

www.butanplin.si |

naročena objava

Edina vedno pri roki, kjerkoli že ste

pot. Sebi najbližje poiščite na www.butanplin.si.

Butan oglas 190x131.indd 1

št. 86, avgust 2012

8/17/2012 9:13:52 AM

Vaš mesečnik

Posebnost v svetovnem merilu Prvi korak pri ohranjanju kozolcev - v zadnjih letih jih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 odstotkov - je muzej na prostem s kozolci v Šentrupertu, ki je sploh prvi tovrsten muzej na svetu. Živa Zakšek Živa Zakšek Območje bodo še hortikulturno uredili, potem pa bo Dežela kozolcev nared, da jo prihodnje leto ob prazniku Občine Šentrupert tudi uradno predajo namenu. V muzeju bo na ogled 19 tako imenovanih sušilnih naprav. »Od tega je 17 kozolcev, na začetku predstavitvene poti so še ostrvi in mini kozolček. V logičnem sosledju si nato sledijo kozolci - od najpreprostejšega do najzahtevnejših toplarjev. Pot je dolga natančno en kilometer,« je povedal vodja projekta dr. Iztok Kovačič. Celoten projekt, od katerega si veliko obetajo tudi domača društva, je sicer vreden več kot 700 tisočakov in je sofinanciran iz evropskega sklada za regionalni razvoj.

Šentrupertski župan Rupert Gole se veseli, da je projekt pripomogel tudi k temu, da so se lastniki kozolcev začeli zavedati njihovega izrednega pomena.

Da gradnja kozolcev ne bi šla v pozabo, skrbijo člani Etno družabnega društva Draga pri Šentrupertu.

Vstop v Deželo kozolcev predstavlja Simončičev toplar na Bistrici pri Šentrupertu, ki velja za enega najlepših kozolcev v Sloveniji.

Vaš mesečnik

Reportažo o Deželi kozolc ev si lahko pogledate na spl etni strani www.vaskanal.co mv rubriki Z vami za vas.

Za promocijo muzeja so v Društvu podeželskih žena in deklet Šentrupertske šmarnice spekle piškote z vzorcem kozolcev, ki so navdušili tudi Andrejo Jernejčič, direktorico podjetja za svetovanje in izobraževanje Lin&Nil (druga z leve). št. 86, avgust 2012

Živinski sejem vnovič vabi Najpomembnejši projekt, ki so ga po dolgoletnih pogajanjih uresničili v Občini Šentjernej, je zagotovo izgradnja nadstrešnice za živali na tamkajšnjem sejemskem prostoru. Vesna Lakner Sofrić V. Lakner Sofrić, L. Markelj Šentjernej je bil dolga leta poznan po bogati sejemski tradiciji, pred-

za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo nadstrešnice za živali in tako za vnovično oživitev živinskega sejma, ki je bil eden najmočnejših, dolgo časa pa sploh edini v tem delu Slovenije. Kot je

vrednosti dobrih 150 tisoč evrov je občina prejela sklep o sofinanciranju iz sredstev Leader in Lokalne akcijske skupine Dolenjska in Bela krajina (LAS DBK) v višini 90 tisoč evrov. Preostanek bo morala pokri-

dnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je poudaril, da je sejem odlična priložnost za predstavitev živinorejskih dosežkov, hkrati pa tudi za sklenitev poslov. „Živinoreja je namreč pomembna gospodar-

Trak ob odprtju živinskega sejma so slovesno prerezali Stanislav Galič, direktor Občinske uprave Občine Šentjernej, Franc Hudoklin, župan Občine Šentjernej, Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, in Majda Kavšek, direktorica JP EDŠ. vsem po prodaji domačih živali. Po štirih letih premora bo tako živinski sejem vsako 2. in 4. soboto v mesecu vnovič privabljal obiskovalce ter rejce od blizu in daleč. Poleg sejma pa naj bi med letom pripravili tudi številne razstave živali. Pred štirimi leti je živinski del sejma z odločbo prepovedala veterinarska inšpekcija. Obiskovalci iz bližnje in daljne okolice, ki so re-

Reportažo Jernejevo po Jernejevem si lahko ogledate na Televiziji Vaš kanal v četrtek, 30. avgusta, ob 20.30

dno prihajali na sejem, so bili nad opustitvijo živinskega sejma razočarani. Zato se je pojavila želja, da živinski sejem vnovič zaživi. Z vstopom v Evropsko unijo je morala Občina Šentjernej upoštevati vse predpise s področja veterinarske uprave. Konec minulega leta je pridobila vso potrebno dokumentacijo št. 86, avgust 2012

na odprtju sejma v sklopu občinskega praznika Jernejevo 2012 povedal župan Franc Hudoklin, bi sejem lahko zaživel že pred dvema letoma, če ne bi imel v neposredni bližini soseda, ki se je pritoževal na vse odločbe o gradbenem dovoljenju. A vendarle je občini uspelo, da je uredila prostor po vseh standardih in normativih. Nadstrešnica s površino 225 m2 ima bokse s privezi za konje in govedo, prostor za drobnico, za vozila s prikolicami za živali, za izolacijo bolnih živali ter za krmo, steljo in gnoj. Poleg nadstrešnice so zgradili nakladalno-razkladalno rampo in postavili montažni objekt za delo veterinarja in dežurnih delavcev. Vstop na živinski del sejma je tako možen zgolj prek novozgrajenega razkuževalnika koles vozil in obutve obiskovalcev. Za naložbo v

ti iz občinskega proračuna. Slavnostni govornik na odprtju živinskega sejma Cvetko Zupančič, predse-

ska panoga, od katere moramo nekaj iztržiti, in v Šentjerneju bo priložnost za to.“

Vaš mesečnik

Se želite za vedno znebiti nadležnih dlačic? Čudimo se, kako kompleksno je sestavljeno človeško telo in kako zelo premišljeno, kako dobro deluje in kako je vse na svojem mestu, točno tam, kjer mora biti. Po drugi strani pa so malenkosti, ki nas vržejo iz tira, še posebej takšne, ki se ponavljajo v nedogled. Seveda imamo v mislih nadležne dlačice, ki se pojavljajo na predelih telesa, kjer kvarijo naš izgled, hkrati pa zmanjšujejo čistočo. In včasih povzročajo celo zdravstvene težave. Verjetno smo prav zaradi tega razvili rek »Za lepoto je treba potrpeti!«. Toda kmalu ga bomo lahko opustili. Nadležno britje, voskanje in ponavljajoče se depiliranje je postalo preteklost. Vedno bolj razširjena in uporabljena je namreč »laserska« tehnologija IPL (intense pulse light, v prevodu pomeni intenzivna pulzna svetloba). Laserska v narekovaju zato, ker je izraz redno

TRI GLAVNE PREDNOSTI DIODNEGA LASERJA PRED IPL LASERJEM:

Diodni laser v praksi

naročena objava

pogovorno v uporabi, ni pa pravilen. Več o razlikah med laserskimi in IPL napravami si lahko preberete na spletni strani www.art-pe.si.

Tretma z diodnim laserjem

Epilacija ali trajno odstranjevanje dlačic z IPL laserjem je povsem neboleč, v celoti varen in, kar je daleč najlepše, postopek, ki prinaša trajne rezultate. Epilacija z IPL laserjem namreč prinaša trajno odstranjevanje dlak. Tehnologija deluje tako, da s pomočjo svetlobnih žarkov in energije teh žarkov trajno uničimo celotno strukturo posamezne dlake. Pri tem je ključnega pomena to, da so uničene tudi tiste celice, iz katerih rastejo dlake. Na takšen način lahko uničimo vse dlačice, ki so v fazi rasti. Sicer rastejo dlačice v treh fazah: anagena faza ali faza rasti – v tej fazi je dlačica najbolj občutljiva in tako najbolj primerna za trajno odstranitev; druga faza je katagena faza – ta traja le nekaj dni, nakar se rast dlačice ustavi; tretja faza je telogena faza – v tej fazi dlačice spontano in samodejno izpadejo. Naenkrat je v fazi rasti le približno 10–20 % vseh dlačic, zato je potrebno postopek tretmaja nekajkrat ponoviti.

399€

PLAČAJ SAMO za trajno depilacijo z DIODNIM LASERJEM v vrednosti

1000€

Število tretmajev in predele izberete po izbiri Kupon velja do 12.9.2012 za bralce Mesečnika

Vaš mesečnik

1. Diodni laser je primeren za vse tipe kože, ne glede na porjavelost. 2. Vsak pulz je pri diodnem laserju popolnoma enak, zato se termična energija akumulira v celicah dlačice. 3. Hitrost delovanja je pri diodnem laserju do petkrat hitrejša od klasičnega IPL laserja.

DIODNI LASER – zlati standard trajne odstranitve dlak Diodni laser je najnovejši in najboljši način za trajno odstranjevanje dlak. Trajna depilacija z diodnim laserjem je izredno hitra, neboleča, primerna za vse tipe kože. Diodni laser je poznan kot zlati standard za odstranjevanje dlak zaradi velike moči prodora do korenine dlačice. V podjetju ART-PE, kjer

Diodni laser je primeren tudi za moške tudi prodajajo visokokakovostne kozmetične in medicinske naprave, so nabavili diodni laser izrednih sposobnosti. Kot se vedno potrudijo za svoje stranke, so tudi tokrat nabavili najsodobnejši diodni laser za odstranjevanje dlačic. Novost je SHR metoda (super hair removal), ki pomeni hitro metodo, ki je do petkrat hitrejša od klasične IPL metode, bolj varna in bolj učinkovita. V Hiši lepote ART-PE v Novem mestu so s to pridobitvijo spet poskrbeli za najvišjo raven zadovoljstva svojih strank. Če je kdaj pravi čas, je to SEDAJ! št. 86, avgust 2012

Preventiva ključ do uspeha Bliža se začetek novega šolskega leta. Ceste in šolske poti bodo spet preplavili šolarji. Da bi bili na poti do šole in iz nje čim bolj varni, smo se o nasvetih za udeležence v prometu pogovarjali z Borutom Šuštaršičem, prvim možem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

že 20 let z vami

Naj računovodski servis 2010!

;; vodenje poslovnih knjig za zdravnike, odvetnike, sindikate, društva, podjetja, sp-je, kmete, za cerkev ... ;; pomoč od ustanovitve do registracije podjetja MIRA LALIČ, s.p., Danila Bučarja 22, Novo mesto tel.: 07 33 73 380, GSM: 041 682 470 e-mail: oriks@volja.net

podružnica Žužemberk: tel.: 07 30 88 606

www.oriks.si

Kmetijska apoteka

in vinski laboratorij Novo mesto, 07/302 31 99

AGRO NASVET d.o.o., Smrečnikova ulica 45 (Pri vrtnariji v Šmihelu)

Letos so priznanja Agencije za varnost prometa za delo v prometni preventivi prejeli (z leve) Damjan Skok – srebrno priznanje, Marjeta Ferkolj Smolič – bronasto priznanje in Matija Blatnik – zlato priznanje. Priznanja je podelil predsednik SPV Novo mesto Borut Šuštaršič (na fotografiji desno). Živa Zakšek SPV Novo mesto Kaj lahko vozniki sami storijo za večjo varnost v prometu? Najvažnejše je, da vozniki upoštevajo prometna pravila, da predvidevajo in da so strpni do drugih udeležencev v prometu. Kaj glede varnosti na cesti predvsem najmlajših šolarjev svetujete njihovim staršem? Starši morajo biti s svojim ravnanjem v prometu vzor svojim otrokom. Ti potrebujejo pomoč pri vzgoji, učenje mora potekati postopoma, ravnanje v prometu morajo ponavljati. Morajo pa otroke pripraviti na samostojno udeležbo v prometu. V zadnjem času je ugotovljeno, da imajo nekateri otroci veliko težav, ko se pojavljajo v prometu kot pešci, ker jih starši v glavnem prevažajo z avtomobili. Zelo pomembno je, da ne pozabijo na slogan Videti in biti viden. Torej naj otroke oblačijo v vidna oblačila živahnih barv, ne smejo pa pozabiti tudi na uporabo svetlobno odbojnih teles, kot so kresničke, odbojni trakovi, odsevniki na torbicah, obleki in podobno. št. 86, avgust 2012

Kakšno vlogo pri večji varnosti v prometu igra Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu? Varnosti v prometu ni mogoče gledati kot posamično kategorijo, kajti na eni strani vključuje posameznega udeleženca v prometu, na drugi strani pa številne organizacije, kot so na primer policija, šolstvo, promet, civilne iniciative, združenja in vrsta drugih. Namen SPV-jev je ravno uskladitev delovanja vseh subjektov, da bi tako vsi čim več prispevali k varnosti cestnega prometa.

Prometna varnost se v zadnjem obdobju izboljšuje iz leto v leto. V zadnjih desetih letih se je število mrtvih na slovenskih cestah prepolovilo. Sta pa za hude prometne nesreče še vedno po vzroku na vrhu prisotnost alkohola v krvi in prevelika hitrost. Še vedno pa je naš končni cilj »vizija nič«, to pomeni nič smrtnih žrtev v prometu.

Kaj bi bilo še treba narediti za boljšo prometno varnost vseh udeležencev? Poleg zakonov in ostalih predpisov, Se septembra zaradi začetka ki vplivajo na prometno varnost, šolskega leta in s tem povezanim je seveda še veliko dejavnikov, ki večjim številom otrok na cesti vplivajo na varnost v prometu. Izzgodi več prometnih nesreč kot v obraževanje otrok in mladine je drugih mesecih? zelo pomemben dejavnik. Vsak se Z veseljem lahko povem, da ne. mora zavedati, da lahko kot posaTudi nesreč z udeležbo otrok ni meznik največ naredi za svojo varveč kot v ostalih mesecih. K temu nost. Potem so tu še vozila, ki so pripomorejo akcije, ki potekajo ob s tehničnimi novostmi bolj in bolj začetku šolskega leta. Na našem varna. Pomembna je tudi cestna območju že več let ni bilo hude infrastruktura, se pa bojim, da bo prometne nezgode, ki bi se zgo- na tem področju zaradi pomanjdila na poti otrok v šolo oziroma kanja sredstev največji problem, iz nje. ceste se slabše vzdržuje, gradnjo novih in obnovo slabih pa se pre Ali glede na opozorila voznikom stavlja iz iz leta v leto. beležite izboljšanje prometne varnosti?

»» vse za trgatev »» 20 vrst kvasovk »» hrana za kvasovke, encimi, čistila, barvila ... »» sredstva za kletarjenje »» refraktometri, škarje za trgatev »» analize vina

IZKORISTITE NASVET AGRONOMA Delovni čas: pon. - pet: 8.-18. ure, sobota: 8.-12. ure

LOKAR RADO s.p.

dobava in montaža toplotnih črpalk • inštaliranje vodovodnih in plinskih napeljav • toplotne oz. centralne inštalacije in vzdrževanje • inštalacije talnega ogrevanja • diamantno vrtanje • čiščenje hišnih in večjih kanalizacij Dolnja Prekopa 20, 8311 Kostanjevica na Krki tel.: 07/49 87 310 gsm: 041 630 456 e-mail: instalacije.lokar@volja.net

Vaš mesečnik

Program 26. straške jeseni

Četrtek, 6. september 2012 19.00 Predavanje z naslovom – Priprava na trgatev Petek, 7. september 2012 18.00 »Snočkaj so se fantje stepli« - 9. srečanje ljudskih pevcev in godcev (kraj dogodka Prečna - stara osnovna šola) 19.00 Praznik kruha, vina in salam • nagovor Kralja in Princese cvička • degustacija vin • podelitev priznanj domačim vinarjem

20.00 Spust lučk po reki Krki (»govejak v Straži«) 20.00 Veseli večer z ansamblom Dolenjski zvoki Sobota, 8. september 2012 07.40 Sprejem ultramaratonca Radovana Skubica Hilarija 08.30 Pohod do jame Velika Prepadna: odhod iz avtobusne postaje v Straži (malica iz nahrbtnika) 15.30 Vožnja z »lojtrnikom« in jahanje konj

16.00 Otvoritev razstave šarkljev TD Straža in ročnih delo DU Straža (sejna soba občine Straža) 17.00 Finalno tekmovanje za Slovenskega Martina Krpan 2012 20.00 Veseli večer z ansamblom Rok 'n' band Nedelja, 9. september 2012 08.00 – 10.00 Zbiranje naj pridelkov iz občine Straža 09.00 Odhod konjenice po meji občine Straža – odhod iz naselja Prapreče

10.00 Sveta maša, ki jo bo vodil duhovnik Robert Friškovec 14.30 V križišču v Straži osrednja prireditev, POVORKA: »Pridelano doma« 16.00 do 18.00 KGZS Novo mesto – delavnica o lokalni predelavi hrane in načinu trženja Po povorki sledi gasilska veselica z bogatim srečelovom in ansamblom NOVI SPOMINI Večina dogodkov se odvija v Straži pod šotorom.

Trgovina Mike, prinašalcu izrezanega oglasa iz Mesečnika, zagotavlja 50% popust za blago iz zaloge, ob nakupu v znesku nad 100 €. Ponudba velja za kompletno ribiško in lovsko opremo (razen za orožje in strelivo), do konca novembra 2012.

Mike d.o.o., Brod 74, Novo mesto

Telefon: 07 33 22 405

Delovni čas:

Ob delovnikih od 9.00 do 18.00. Sobote od 9.00 do 13.00.

Vaš mesečnik

št. 86, avgust 2012

Kam gredo sirote? V času »recesije« se v nekaterih panogah spremembe dogajajo hitreje kot sicer. Podjetja tudi propadajo. To samo po sebi ni nič slabega, tisto, kar ne deluje dovolj dobro, mora (tako kot je to v naravi) umreti. Zato, da se rodi nekaj novega, hitrejšega, močnejšega, spretnejšega. Ko propade katero koli podjetje, za sabo pusti »sirote«. Sirote so kupci, ki so kupovali pri tem podjetju, pa sedaj ne morejo več. Jaz na primer vozim saaba. Lastniki saabov s(m)o bili tradicionalno zelo zvesti blagovni znamki. Ampak podjetje je letos dokončno bankrotiralo in novega tovrstnega avta ne mo, rem kupiti, tudi če bi ga v sredo ra, hotel. m te b

seveda odvisno od aktivnosti tistih, ki še vedno poslujejo. Priložnosti je v krizi morda še več kot sicer. Tudi jeseni bo na televiziji Vaš kanal mag. Aleš Lisac ustvarjal in vodil oddajo Kako kupiti, prodati in dobro zaslužiti. Tokrat bo med drugim odgovarjal na vprašanja: Katere so 3 najpomembnejše točke, če želi podjetje povečati prodajo in dobiček? Kako izbrati in kje najti dobrega prodajalca? Je dovolj, če ponudbo pošljemo po elektronski pošti, ali moramo tudi poklicati, poslati klasično pismo? Vabljeni h ogledu!

12. sep .30 ob 20

Ključno vprašanje je, kdo bo poskrbel za vse »sirote«. Je v vaši panogi kdo propadel, zapustil stranke? Če je to tako ali če se kaj takšnega morda pripravlja, morate biti na to pripravljeni. Zadeve ne smete prepustiti naključju. Pripravite poseben program za sirote, ki bodo prišle od nekod drugje. Današnji nasvet za vse podjetnike je enostaven. Kriza pomeni spremembo, kriza pomeni, da bodo stranke od propadlih podjetjih šle nekam drugam. Kam bodo šle, je

Prijavni roki za vpis v študijske programe Fakultete za energetiko v Krškem: Študijska programa I. bolonjske stopnje:

Visokošolski strokovni študijski program Energetika Univerzitetni študijski program Energetika

2. prijavni rok: 22. do 29. avgust 2012

Študijska programa II. in III. bolonjske stopnje:

Magistrski študijski program Energetika Doktorski študijski program Energetika

prijavni rok: 3. september 2012

Prikljuèi se tudi ti!

www.fe.uni-mb.si akcija!

• m2 že od 5,04 € • strešnik svetlo siv, dvakrat lakiran, promocijsko 5,99 €/m2

• UGODNE CENE DODATKOV • UGODNA DOSTAVA • POKLIČITE ZA BREZPLAČNO PONUDBO

Servis Nino

www.servis-nino.si

email: info@servis-nino.si

Servi s g ospod i n js k i h a pa r atov i n bel e t ehni ke

Dančulovič Ninoslav s.p., Vorančeva 5, Novo mesto Tel: 07 3375 080, mobitel: 041 236 375; 041 612 070

št. 86, avgust 2012

Vaš mesečnik

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje

Vabilo k vpisu

2012/2013

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

delovni čas: pon. - pet. od 7.00 - 19.00 ure sob. od 7.00 - 11.00 ure Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751 www.veterina-nm.si izven delovnega časa e-mail:vetnm@siol.net pokličite 112

• Osnovna šola za odrasle (brezplačno)

VETERINARSKA LEKARNA

Srednje poklicno izobraževanje • ADMINISTRATOR (spi) • TRGOVEC (spi) • GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE (spi) • GASTRONOMIJA (pti) • EKONOMSKI TEHNIK (pti in ssi) • GASTRONOMIJA IN TURIZEM (ssi) • PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi)

delovni čas: pon. sreda: od 7.00 - 18.00 ure tor., čet., pet.: od 7.00 - 15.00 ure sobota: od 7.00 - 11.00 ure

Višješolski strokovni programi, ki jih kot študij na daljavo izvaja ERUDIO izobraževalni center • ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE • EKONOMIST • LOGISTIČNO INŽENIRSTVO Informativni dan: 28.8., 11.9. in 25.9.2012, ob 16.00 uri Preverite tudi ponudbo TEČAJEV, programov USPOSABLJANJ in drugega SPLOŠNEGA izobraževanja na: www.ciktrebnje.si. Info in prijave

CIK Trebnje, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje T: 07/ 34 82 100 | E: info@ciktrebnje.si

CIKoglas_Mesecnik_93x131mm_08-2012.indd 1

www.hisa-arhitekture.si info@hisa-arhitekture.si Tel.: 041/527-101

20.8.2012 7:39:58

ENOTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

Vpis v izredno izobraževanje

Predhodni vpis v izobraževanje za šolsko leto 2010/2011 odraslih za šolsko leto 2012/2013 Vpis bo 16. 09. 2010 ob 17. uri na šolskem centru Programi poklicno tehniškega in srednjega strokovnega izobraževanja: Strojni tehnik, avtoservisni tehnik, elektrotehnik, tehnik raèunalništva, gradbeni tehnik, lesarski tehnik, zdravstvena nega, logistièni tehnik, predšolska vzgoja, kemijski tehnik, farmacevtski tehnik, kozmetièni tehnik, tehnik mehatronike.

Programi srednjega poklicnega Prekvalifikacije: ENOTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH izobraževanja:

Vpis v izredno izobraževanje

Avtokaroserist, razliènih poklicev za šolsko leto Iz 2010/2011 avtoserviser, v vse navedene Vpis bo 16. 09. 2010 ob 17. uri na šolskem centru inštalater strojnih inštalacij, programe Programi klepar krovec, Programi poklicno tehniškega in srednjega poklicnega Prekvalifikacije: srednjega strokovnega mehatronik operater, izobraževanja: izobraževanja: oblikovalec kovin-orodjar, Vse informacije, priznavanje predhodne bolnièar -negovalec, Strojni tehnik, Avtokaroserist, razliènih poklicev izobrazbe, ocenoIz trajanja izobraževanja in avtoservisni tehnik, avtoserviser, v vse navedene elektrikar, elektrotehnik, stroškov dobite na tel.št. (07) 39 32 202, inštalater strojnih inštalacij, programe raèunalnikar, tehnik raèunalništva, klepar krovec, GSM (031) 396-340, še bolje pa osebno na gradbeni tehnik, mehatronik operater, zidar, Šolskem centru Novo mesto v pisarni EIO lesarski tehnik, oblikovalec kovin-orodjar, Vse informacije, priznavanje predhodne tesar, zdravstvena nega, bolnièarvsak -negovalec, delovni dan odizobrazbe, 9.00 do 17.00. oceno trajanja izobraževanja in logistiènikeramiènih tehnik, elektrikar, (07) 39 32 202, stroškov tudi dobitena na tel.št. peèar-polagalec Kontaktirate nas lahko elektronski predšolska vzgoja, raèunalnikar, GSM (031) 396-340, še bolje pa osebno na oblog, kemijski tehnik, zidar, naslov zlatko.zepan@guest.arnes.si Šolskem centru Novo mesto v pisarni EIO farmacevtski tehnik, tesar, vsak delovni dan od 9.00 do 17.00. mizar kozmetièni tehnik, peèar-polagalec keramiènih tehnik mehatronike.

Vaš mesečnik

Pripravili vam bomo priznavanje, izračunali stroške izobraževanja, vam zagotovili prostor v izbranem programu, ter vas obvestili na dom o podrobnostih vpisa, ki bo predvidoma 12.9.2012, ob 17. uri.

oblog, mizar

Kontaktirate nas lahko tudi na elektronski naslov zlatko.zepan@guest.arnes.si

št. 86, avgust 2012

Inovativnost, hitrost in timsko delo

„Naš cilj: Biti vodilen na trgu!“ Kostanjeviško podjetje Resistec je eno tistih podjetij, ki v času krize vlaga v razvoj in se širi, saj se zaveda, da le to prinaša uspeh na dolgi rok. Pred dvajsetimi leti v Ljubljani nastalo podjetje, ki proizvaja pretežno dele za avtomobilsko proizvodnjo, je pred novimi izzivi. V Kostanjevici na Krki načrtujejo širitev obstoječih poslovnih prostorov, ki naj bi jo predvidoma zaključili februarja 2013. Trenutne načrte in vizijo nam je razkril direktor Resisteca Anton Gubenšek. Vaše podjetje deluje znotraj skupine Krah iz Nemčije. Katera je vaša poglavitna dejavnost in kakšno vlogo imate v celotni skupini? Nemška skupina Krah je vodilna proizvajalka delov za upravljanje sistema klimatizacije motorja in

Anton Gubenšek, direktor Resisteca

naročena objava

notranjosti vozila. Poleg teh izdelkov za avtomobilsko industrijo, ki tvorijo pretežni del celotne tržne realizacije, proizvaja še širok spekter žičnih uporov za uporabo v industrijske namene in kabelske ter cevne navijalce. Skupina je v zasebni lasti treh lastnikov, ki tudi operativno vodijo skupino. Poleg proizvodnih lokacij v Nemčiji, kjer je tudi sedež skupine, in v Sloveniji ima v Evropi še podjetja na Češkem, v Italiji in Turčiji. Izven meja Evrope so podjetja še v Braziliji, na Kitajskem, v Južni Koreji in Indiji. V Sloveniji je krovno podjetje skupine Resistec, ki je pretežno proizvajalec delov za avtomobilsko industrijo. Svoje izdelke dobavlja pretežno evropskim kupcem in kupcem v ZDA. Poleg Resisteca je v Sloveniji še podjetje Metaltec, ki je proizvajalec izsekovanih delov za potrebe skupine in podjetje Athos, ki je vodilni proizvajalec kabelskih in cevnih navijalcev. Resistec je v skupini Krah največja proizvodna lokacija in hkrati kompetenčni center za razvoj tehnologij in opreme za celotno skupino podjetij Krah. Delujete na dveh lokacijah, v Krškem in Kostanjevici na Krki. Zaradi prostorske stiske v Krškem načrtujete širitev. Kje boste širili svojo dejavnost in ali še vedno ostajate na obeh dosedanjih mestih? Glede na omejene možnosti širitve na lokaciji v Krškem zaradi št. 86, avgust 2012

nesprejetega občinskega prostorskega načrta smo se zaradi pomanjkanja prostora in širitve dejavnosti z novim programom brizganja plastičnih delov odločili, da bomo širitev poslovnih prostorov izvedli v Kostanjevici na Krki. Še vedno ostajamo tudi v Krškem, saj v Kostanjevici ni možna širitev v tolikšnem obsegu, da bi pridobili še dodatnih 6000 m2 površin, kolikor jih imamo trenutno v Krškem. Kolikšen je finančni vložek v širitev dejavnosti in kaj boste proizvajali v novih prostorih? Naložba v proizvodne in skladiščne prostore bo stala približno 1,7 milijona evrov, naložba v nov proizvodni program brizganja plastičnih delov pa 2,5 milijona evrov.

Resistec v Krškem seveda Resistec, ki za vsa podjetja zagotavlja tudi vso strokovno in administrativno podporo. Širitev proizvodnega programa je nuja, saj je v sedanjih kriznih časih mogoče le na ta način kompenzirati izgube delovnih mest, ki so posle-

V Kostanjevici na Krki bo po zaključku naložbe celotna proizvodnja Athosa, proizvodnja brizganih delov in iz Krškega preseljena proizvodnja izsekovanih delov. Celotna naložba, tako kot vse dosedanje, bo financirana z lastnimi sredstvi. Po sofinanciranju s strani države nismo posegli, ker so razpisi za sofinanciranje neživljenjski. V Kostanjevici na Krki bo po zaključku naložbe - predvidoma bo to v februarju 2013 - celotna proizvodnja Athosa, proizvodnja brizganih delov in iz Krškega preseljena proizvodnja izsekovanih delov. Poleg tega bo v novih prostorih še osrednje vzdrževanje orodij za izsekovanje in brizganje ter strojegradnja. Kaj bo s prostori v Krškem? Sproščeni del prostorov v Krškem bo služil širitvi utesnjene proizvodnje Resisteca. Koliko zaposlenih je trenutno v Resistecu in ali glede na širitev dejavnosti pričakujete, da boste potrebovali več sodelavcev? Podjetja skupine v Sloveniji zaposlujejo 409 delavcev, pretežni del

dica avtomatizacije proizvodnih procesov. V avtomatizacijo smo prisiljeni zaradi visokih stroškov dela v primerjavi z našimi sestrskimi podjetji na Daljnem vzhodu. Kljub temu pa bomo zagotovili tudi dodatne zaposlitve predvsem na področju strojegradnje in vzdrževanja. Pričakujemo, da bomo zaposlili najmanj 20 dodatnih delavcev. Kateri so vaši ključni kupci oziroma kateri trgi so za vas najzanimivejši? Ključni kupci Resisteca so dobavitelji sklopov hlajenja motorja in klimatizacije notranjosti vozila. Največji so Denso, Valeo, Bosch in Delphi. Naše izdelke boste našli skoraj v vsakem evropskem vozilu in v polovici ameriških. Athosove kabelske navijalce boste kupili z vsakim sesalcem Boscha oziroma Siemensa, pa tudi z Gardenino zalivalno cevjo na navijalcu.

Kako pa je s konkurenco? Kot vsi drugi smo tudi mi soočeni s konkurenco, tako s tisto, ki jo predstavljajo podjetja z nizkimi stroški dela znotraj skupine, kot z zunanjo. V bitki s konkurenco odločajo inovativnost, tako pri razvoju izdelkov kot njihovi proizvodnji, sposobnost hitrega odzivanja in timsko delo. To so tudi elementi, ki jih spodbujamo pri sodelavcih. Na ta način nam je doslej uspevalo ohraniti konkurenčne prednosti. Ali je gospodarska kriza povzročila upad povpraševanja po vaših proizvodih? Kako se odzivate na nepredvidljive razmere na trgu? Leta 2012 beležimo upad prodaje, ki pa ni kritičen in ne ogroža podjetij. Upad je bil tudi pričakovan, saj smo se zavedali, da se bo avtomobilska industrija glede količin ustalila na nivoju, ki je nižji od tistega, ki smo ga imeli v letu 2010 in 2011. Na razmere na trgu, ki bi jim težko rekel nepredvidljive, se odzivamo s stalno krepitvijo konkurenčnosti, ki jo dosegamo z nižanjem vseh vrst stroškov in boljšim izkoriščanjem vseh virov. Kakšna je vizija nadaljnjega razvoja Resisteca? Vizija podjetij v Sloveniji je sestavni del vizije celotne skupine, ki jo najbolje odraža ključni cilj skupine. To je zadovoljen kupec. Ta pa je zadovoljen, če mu ponudimo v vseh pogledih optimalen izdelek, ki zadovoljuje vse njegove želje in nastane v tesnem sodelovanju z njim. Naročila sprejemamo z zavezo kupcu dobaviti popoln izdelek. Samo s takšnim produktom lahko dosežemo tudi svoj podjetniški cilj, to je biti vodilen na trgu. Vaš mesečnik

Globoki udarni valovi pri bolečini v peti ali plantarnem fascitisu V prejšnjih številkah smo opisali globoke udarne valove kot zelo uspešne pri zdravljenju težav zaradi kalcinacij v rami in bolečinah v križu z išiasom. Tokrat pa vam predstavljamo omenjeno terapijo kot zelo uspešno pri odpravi težav z bolečino v peti ali pri plantarnem fascitisu. Plantarni fascitis je zelo pogost pojav, kadar govorimo o bolečinskih stanjih ali poškodbah v področju stopala. Največkrat prizadane ljudi, ki se ukvarjajo s tekom, s športi z žogo in tudi

in se narašča na prve falange prstov. Naloga te strukture je, da vzdržuje vzdolžni stopalni lok in nudi oporo celotnemu stopalu. Ker je stanje povzročeno s ponavljajočimi mikrotravmami, večina

povzročajo zelo škodljive strukturne spremembe ovojnice in tetive in lahko privedejo celo do strganja plantarne fascije.

Kako prepoznati plantarni fascitis? Bolečina v peti je tipično močnejša pri prvih korakih zjutraj po spanju ali pri stoji po daljšem sedenju. Pogosto se pojavi zelo ostra bolečina v predelu sredine pete in tudi vzdolž stopalnega loka, veliko prizadetih jo opiše, kot da bi stopili na steklo. To boleče stanje se praviloma zmanjša po nekaj minutah ali celo izgine in se lahko

Prikaz bolečega predela na peti

Pogost način raztezanja za zmanjšanje bolečin

manj aktivne ljudi. Izvira iz kombiniranih dejavnikov, kot so biomehanske nepravilnosti, pretreniranost, prevelika telesna teža (BMI>30) itd. Ob morebitnem pojavu imenovanega stanja bolečina, povezana z njim, postane zelo nadležna in utrujajoča. Pogosto se misli, da je zanjo vzrok trn v peti, ki pa je samo posledica nastajanja plantarnega fascitisa. Pravzaprav gre za lokalizirano degenerativno stanje strukture v podplatu, ki se imenuje plantarna aponevroza. To je gosta, z vezivom prepojena membrana, ki se razteza prek celotne dolžine stopala. Izvira iz izrastka petnice

ljudi doživlja bolečino v peti kot del sindroma preobremenitve po spremembah v protokolih treningov ali aktivnostih, pa tudi celo v naglem porastu telesne teže. V večini primerov lahko traja od 6–18 mesecev in se lahko ponavlja. Vse konzervativne metode zdravljenja so v večini primerov neuspešne in stanje lahko celo poslabšajo. Ljudje iz obupa tudi poskušajo z jemanjem različnih protibolečinskih in protivnetnih zdravil, ki bolečino redko samo omilijo in so v večini neuspešna. Potem so tu še blokade s kortikosteroidi, za katere je v sodobni medicini vse manj prostora, kajti

Vaš mesečnik

Prikaz terapije z globokimi udarnimi valovi vrne kasneje čez dan, ko mišična utrujenost povzroči nezmožnost podpore stopalnega loka. Posebno problematična je lahko tudi

Izidor Ivanović, dipl. fizioterapevt daljša stoja. Pri tekačih pa je znano, da se pojavi na začetku teka, se med tekom izboljša in se zopet pojavi proti koncu obremenitve. Zelo značilna je kompenzacija obremenjevanja na zunanji predel stopala ali celo na prste, da se izognejo neposrednemu pritisku na peto. Kar zadeva zdravljenja bolečin v peti, ki jih povzroča plantarni fascitis, je zelo uspešna metoda z aplikacijo globokih udarnih valov, ki v sodobni znanosti fizioterapije in medicine velja za najbolj učinkovito in pravo izbiro pri tovrstnih težavah. Ti valovi vplivajo na mikropoškodbene brazgotine v plantarni fasciji, ki so največkrat vzrok za bolečino, in jih dobesedno uničijo oziroma »razbijejo«. Tako omogočijo, da se dražeče snovi hitro in uspešno resorbirajo v ekstracelularni prostor in jih povečana globoka cirkulacija odplavi stran od poškodbenega predela. Posledično pride do nalaganja novih mikrostruktur, predel se regenerira in postane pripravljen za nadaljno rehabilitacijo, ki je vsekakor sestavni in nujni del dobre fizioterapije. Če imate podobne ali opisane težave, se ne obotavljajte in nas pokličite, ker vam bomo z zagotovostjo in z veseljem pomagali.

št. 86, avgust 2012

Darja Predovič s.p., Bereča vas 15 a, Suhor

Tel.: 07/30 50 153 Gsm: 041 649 872 • velika izbira materialov za zavese • roloji, panelne zavese, karnise • klasično gubane zavese, namizne prte ...

Računovodstvo, knjigovodstvo, finančne storitve za s.p. in d.o.o. KONTO, Jožica Piškur s.p., Rakovnik 29, Šetrupert

Največ za vašo varnost!

Tel.: 07 3434 710, GSM: 041 451 897 že 16 let z vami

telefon: 07 30 20 000, splet: www.gvs.si

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje

Vabimo vas k vpisu v brezplačne programe splošnega neformalnega izobraževanja za odrasle (SNIO). Projekt SNIO zajema 14 različnih izobraževalnih programov, za različne ciljne skupine: zaposleni v starosti od 25. do 55. leta, brezposelni, starejši odrasli (nad 55. letom), prebivalci podeželja, Romi in zaporniki. Več o programih, pogojih za vključitev in urnikih na:

Vabljeni.

www.ciktrebnje.si/projekti/item/snio T: 07 34 82 103 | info@ciktrebnje.si

informativni dan za vpis 2012/2013 za višješolska programa

POSLOVNI SEKRETAR in ekonomist (računovodja)

IZREDNI ŠTUDIJ v četrtek, 6. septembra 2012, ob 16. uri Duga prijava za vpis do 1. oktobra 2012! Informacije: tel.: 07/39-33-267 spletna stran: http://www.esnm-visja.si E-pošta: referat@esnm.si

št. 86, avgust 2012

CIKoglas_Mesecnik_93x131mm_08-2012.indd 2

20.8.2012 7:39:58

Vaš mesečnik

• izdelava brunaric • lesenih hiš • kozolcev • ut • ostrešij ...

Tel.: 07/30 81 448 Gsm: 041 651 435

Irma Ogorevc

Igor Ogorevc

Zdrav človek ima nešteto želja, bolan pa eno samo Tema skoraj vseh naših pogovorov je naše zdravje. Verjetno zato, ker ga je v nas samih čedalje manj. To nam govorita dejansko stanje in statistika. Bistveno vprašanje je, zakaj je splošno zdravstveno stanje naroda v celoti iz leta v leto slabše. V strmem porastu so bolezni že pri majhnih otrocih, pri odrasli populaciji pa že težko najdemo človeka, ki ne bi imel vsaj enega od zdravljenih in nikoli ozdravljenih bolezenskih stanj. Tudi Evropska komisija in Evropski parlament bijeta plat zvona. Če ne bo izboljšav zdravstvenega stanja, bo vsak tretji Evropejec zbolel za rakavim obolenjem, pogostnost kroničnih bolezni je še bistveno višja. Komu ustreza takšno alarmantno stanje? Nobenemu, ki mu je zdravje v osebnem ali širšem družbenem interesu. Kako učinkoviti kot družba smo pri ohranjanju zdravja? Lahko trdim, da gre trend strmo navzdol. Opažam, da si kot družba in kot posamezniki raje zakrijemo oči in odgovornost za zdravje naprtimo drugemu češ, on je odgovoren za nas in zame. Raje plačujemo zelo visoke dajatve za zdravstvo. Rezultat je, da vsak dan plačujemo višje zneske in vsak dan je več bolezni. Opažam, da smo tu popolnoma neučinkoviti, če ne kar kronično neracionalni. Dejstvo je, da smo edino mi sami odgovorni za svoje zdravje in posledično tudi za zdravje družbe kot celote. Majhni delčki sestavljajo celoto. Osnova za naše zdravje je prav gotovo način prehrane. Neštetokrat je dokazano, da je rastlinska hrana edina zdrava hrana za ljudi. Neštetokrat je dokazano, da umetni konzervansi povzročajo bolezni. Neštetokrat je dokazano, da preveč hrane živalskega porekla dobesedno uničuje zdravje. Dokazano dejstvo je, da že samo izločitev živalskih beljakovin pri diabetikih zmanjša potrebo telesa po inzulinu za kar 40%. Zakaj nam tega ne pove naš zdravnik? Ne sme ali noče vedeti? Resnica je, da je edina res učinkovita medicina, preventivna medicina. Najcenejša in najbolj učinkovita in v tem okviru je način prehranjevanja odločilen faktor. Dokazano. Ali smo pripravljeni slišati to resnico? Planet Zdravja trgovine in svetovalnice Lokacije in telefoni za obisk in naročilo na osebni posvet pri svetovalcu 32

Vaš mesečnik

• izmere in ponudbe • brezplačno svetovanje

Novo Mesto 07 332 50 17 Ljubljana 01 518 76 10

UGODNI POPUSTI!

Notranja vrata

Informacije na: 041/694 871

izmera •dostava •montaža

• • • • •

predšolski otroci, mladina, odrasli, maturanti, valetanti.

Andrej Šilc s.p., Zamostec 31, 1317 Sodražica

Gornja Prekopa 8, Kostanjevica na Krki, kt.trsinar@siol.net

Vse, ki zahajajo v plesno šolo Urška Novo mesto družijo ljubezen do plesa, dobra glasba in prijetna družba. Če se želite naučiti kako se obvarovati pred tujimi nogami in da bodo drugi varni pred vašimi potem pokličite

041 625 949 ®

Dol. Sušice 17 8350 Dolenjske Toplice

ROLES

d.o.o.

Dolgoletna tradicija.

tel.: (07) 39 37 530, faks: (07) 39 37 531, e-pošta: roles.doo@siol.net

Dolgoletne izkušnje Dol. Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, tel.: (07) 39 37 530 f a k s : (07) 39 37 531 ® e-pošta: roles.doo@siol.net

ROLES

d.o.o.

PONUDBA: izdelovanje lesenihostrešij ostrešij• •lesene lesene brunarice brunarice •• nadstreški PONUDBA: izdelovanje lesenih nadstreški • • prekrivanje streh s kritinami Bramac,Creaton, Creaton,Tondach, Tondach, Salonit, Salonit, Tegola... prekrivanje streh s kritinami Bramac, Tegola...

ZASTOPANJE IN PRODAJA »VELUX« STREŠNIH OKEN

št. 86, avgust 2012

Poletni utrinki Poletne počitnice preživljamo na različne načine: večina se sicer vsaj za kakšen dan odpravi na morje, mnogi gredo v gore, nekateri pa brezskrbne dni preživljajo ob rekah in jezerih. So pa tudi takšni, ki dopustniške dni izkoristijo za raziskovanje bližnjih in daljnih dežel. Ustvarjalci televizijskega programa Vaš kanal in časopisa Vaš mesečnik so imeli zelo pestre počitnice; nekatere poletne utrinke tokrat tudi objavljamo.

POTEPANJE PO SICILIJI - "Moj letošnji osrednji dopust – kar pa še zdaleč ne pomeni, da kmalu ne posežem po novem oddihu – je bil tedenski obisk Sicilije med prvomajskim odmorom," pravi naš novinar Jure Marolt. Peterica junakov se je podala z nizkocenovnim letom in temu primernem tveganju na zavidanja vredno dogodivščino, prepleteno s čudovitimi naravnimi danostmi, prijaznimi ljudmi in kulinaričnimi pregrešnostmi. Z izposojenim avtomobilom so prečesali celotno čudovito sicilijansko obalo in se, takrat še nizkim temperaturam morja navkljub, tudi veselo namakali v čistem morju. Ocena: "Za prste obliznit. Priporočam." POTEPANJE PO POLJSKI - Naša novinarka Katja Cimermančič se je s prijateljico z vlakom odpravila na potepanje po Krakovu in Varšavi. Obiskali sta tudi eno največjih delovnih taborišč, ki so ga na Poljskem med drugo svetovno vojno postavili Nemci. Dekleti sta na Poljskem preživeli osem dni, doživeli pa vse: od napol podrtega hostla do magičnih trenutkov v starem delu Varšave, zabave, tipične poljske jedi in še marsikaj. Se je pa Katja kasneje odpravila še na nekoliko bolj lenobne počitnice. Teden dni je namreč preživela na Rabcu. št. 86, avgust 2012

NAJRAJE V KAMP - »Letošnje poletne počitnice smo drugo leto zapored preživeli v Loparju na Rabu. Ta zelen hrvaški otok se nam je že lani izredno priljubil, prav tako mestece, kjer smo 2 tedna preživeli v kampu,« pravi naša novinarka Vesna Lakner Sofrić. Mivkasta plaža je bila idealna igralnica za hči Milo in sina Alekseja, malo manj za mamico, ki obožuje plavanje, a je do globoke vode treba hoditi in še kar hoditi. Počitnice v kampu so zanimive tudi zato, ker so otroci vselej zunaj, na svežem zraku, ponavadi srečajo prijatelje in se skupaj igrajo ob prikolici. Starši pa lepo pečejo zunaj na žaru in se ne potijo v zaprtem apartmaju. In nenazadnje se jim ni treba urejati in lišpati kot v hotelu. »Ker sta tudi otroka navdušena nad kampom, bomo prav gotovo tudi v prihodnje dopust preživljali na tak način. Če ne drugače, bomo kupili velik šotor. Kajti kampa ne zamenjamo več za noben apartma,« poudarja Vesna.

Sprehod skozi zemeljski raj - »Mor-

da nekoliko nenavaden naslov, a ko se sprehajaš med Plitvičkimi jezeri, človek dejansko dobi občutek, da se sprehaja v raju,« pravi naš novinar Marko Mesojedec. Ker njegov letošnji glavni dopust poteka ravno v času, ko prebirate te vrstice, je tu junijski utrinek z izleta na Plitivčkih jezerih, ki so svoje mesto našla tudi na Unescovi svetovni dediščini.

POTEPANJE PO DUNAJU Naše novinarke Živa Zakšek, Mojca Kren in Tjaša Pureber so dopust izkoristile za nekaj skupnih dni na Dunaju. Odkrivale so čare avstrijske prestolnice in skrivnosti habsburške dinastije. Tjaša in Mojca sta sicer dopust preživeli tudi na morju, Živa pa se te dni potepa po Nemčiji. Vaš mesečnik

Udeležba na Rock Otočcu je pač obvezna! Konec julija je na jasi na Otočcu tudi letos potekal festival z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, Rock Otočec. Letos je bil sicer nekoliko drugačen, saj je prva dva dni gostil predstavo Anton Podbevšek Teatra ČlovekA z bombami. Po malo manj tradicionalnem delu Rock Otočca se je v četrtek začelo tisto pravo otoško dogajanje. Katja Cimermančič Črt Jaklič Na glavnem odru so med drugim nastopili švedski Movitsi, šestjezična zasedba Kultur Shock, britanski

New Young Pony Club, italijanski Passogigante, makedonski skladatelj in producent Kiril Džajkovski in drugi. Pred oder so največ publike privabile predvsem domače uveljavljene skupine. Obiskovalci raja so namreč na ves glas, skupaj z MI2 prepevali Magdaleno in Pojdi z menoj v toplice, Orleki so jih tudi

tokrat prepričali z izvirno mešanico rock'n'rolla, folka in etno glasbe, seveda pa je tisto črno kitaro na Rock Otočec prinesel tudi Vlado Kreslin. Najbolj glasna sta bila zagotovo nastopa čudežnega dečka ex Yu rocka Bajage in instruktorjev

ka na mivki, nogomet na milnici, nočna DJ zabava v velikem šotoru, kopanje v Krki in blatne aktivnosti. Letos je Rock Otočec sicer obiskalo nekoliko manj ljudi, tudi zaradi številnih drugih festivalov, ki so se v zadnjih nekaj letih množično razširili. Številni, vsaj takšen občutek smo dobili, ko smo se s kamero sprehajali po prizorišču Rock Otočca, na festival pridejo zaradi ustaljenosti in tradicije. Udeležba na najstarejšem festivalu v Sloveniji, katerega korenine segajo že v leto 1976, je pač obvezna.

Reportažo z letošnjega Ro ck Otočca si lahko pogled ate na www.vaskanal.com. Za vas smo namreč prip ravili posebno polurno oddajo Brez panike, ki je v celoti nam enjena dogajanju v otoške m raju. Izbrali smo najbolj nor e, glasne, zabavne in koč ljive trenutke Rock Otočca.

ter zasedbe Gogol Bordello, ki je s svojim eksplozivnim nastopom prepričala otoško publiko. Rock Otočec pa tudi letos ni minil brez spremljevalnega programa. Na malem odru so si obiskovalci lahko ogledali Improleptiko in številne stand up nastope. Vse dni Rock Otočca je potekala še odboj-

Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T.: 04/204 14 79 M: 040/831 441 E: vrecek@vrecek-agro.si

PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE HITOP OPREMA ZA HIŠNE LJUBLJENČKE

ŠKROPILNICE/ NAMAKALNI SISTEMI

• na trda goriva KOMBINIRANE PEČIinZAolje CENTRALNO • na pelete OGREVANJE NA TRDA GORIVA IN OLJE • na lesne sekance škropilnice

• proti lajanju • za trening • nevidne, vkopane ograje • avtomatski hranilniki, pitniki • vrata za mačke in pse • lokator za iskanje psa, doseg 16 km

črpalke z elektro in bencinskim motorjem

pravo in zračno orožje, loki, samostreli

 zelo visok izkoristek  majhne dimenzije izdelava po naročilu  prodaja kombiniranih bojlerjev • zelo visok izkoristek samokolnice  možnost ogrevanja na lesne sekance in pelete • prodaja kombiniranih 40-letna tradicija (začetki izdelovanja pečibojlerjev v Britofu pri Kranju) 



pršilniki

• 40 letna tradicija

www.vrecek-agro.si

traktorske črpalke za namakanje

črpalke za pretok gnojevke

Vreček agro d.o.o., M. Vadnova 22, 4000 Kranj , T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si 34

Vaš mesečnik

"Partnerstvo ni za lenuhe" Septembra začenjamo novo serijo oddaj, ki se bodo imenovale Imago – nova pot k ljubezni. O ljubezni se bomo pogovarjali z Imago partnerskima terapevtoma Meto in Rudijem Tavčarjem, ki sta poročena že 32 let in imata štiri odrasle hčere. V oddajah, ki bodo temeljile tako na Imago teoriji, predvsem pa na bogatih osebnih izkušnjah gostov, bomo pogledali, kako se odnosi razvijajo, kako se zalomi in kako priti do srečne in trajne ljubezni. Ker pa je to dolga in včasih tudi naporna pot, smo pripravili kar dvanajst odnova kmalu ja daj. V prvi se bomo odda posvetili Razvoju odnosov. Govorili bomo o tem, kako se odnos razvija od svojega rojstva – to je zaljubljenosti – pa do zrele ljubezni. "Cikel ljubezni gre od zaljubljenosti ali romantične faze prek faze boja. Večina parov preživi svoje življenje v bolj ali manj intenzivni fazi boja. Nekateri do »srečne« ločitve, drugi pa do »srečne« smrti. Tisti, ki se ločijo in ne ugotovijo, zakaj so se ločili, običajno naletijo na partnerja, ki je zelo podoben prejšnjemu. Kmalu zaidejo v podobno fazo boja tudi z njim. Nekateri pa se k sreči zavedo, da pač ne želijo preživeti življenja na tak način, obenem pa vedo, da ljubijo tega človek, s katerim so in želijo z njim preživeti preostanek svojega življenja. In tu nastopi faza zavedanja, odločitve … Nato pa učenje in trdo delo spoznavanja sebe, odnosa in partnerja, ki lahko traja več let. In celo po tem, ko misliš, da vse veš in znaš, občasno pride do boja," pravita zakonca Tavčar o tem, da tisti, ki se ločijo, pogosto naletijo na novega partnerja, ki je zelo podoben prejšnjemu. "Zveza je podobna vožnji z avtom. In vse to ne glede na to, ali ta zveza traja eno ali pa štirideset let. Partnerstvo pač ni za lenuhe," sta prepričana.

št. 86, avgust 2012

Iz najbolj seksi zdaj še največji Pred petimi leti je ob Kolpi v Vinici potekal prvi Schengenfest. Po nekaj deset nastopajočih in nekaj tisoč obiskovalcih je ta festival letos prerasel v največji festival na območju Dolenjske in Bele krajine. Slogan, pod katerim je deloval pet let »Nismo največji, smo pa najbolj seksi«, sedaj ne velja več. Bela krajina, prijazni ljudje, Kolpa in odličen lineup so letos namreč privabili več kot 20 tisoč ljudi. Katja Cimermančič Rok Malek Petkov večer je na Schengenfestu popestril nastop Siddharte in legendarne finske skupine Leningrad Cowboys. Vrhunec pa je bil nastop

srbskih legend Ribje Čorbe, ki še danes v rokah držijo rekord najbolj prodajanega albuma v zgodovini jugoslovanske glasbe. Za številne je bilo sobotno koncertno dogajanja vrhunec letošnjega festivala. Na glavnem odru so najprej nastopili Novomeščani El Kachon, sledil je nastop zasedbe Tabu. Na vrsto pa so prišli tudi ljubitelji

trših ritmov, Goran Bare je z zasedbo Majke med drugim zapel tudi vsem poznano pesem Teške boje. Na glavnem odru so nastopili še Dan D-jevci, ki so zado-

voljili ljubitelje slovenske glasbe. Predvsem ženski del občinstva pa je skoraj ponorel, ko so na oder stopili člani zasedbe Parni valjak. S starimi uspešnicami in s komadi s plošče, ki je izšla lani, so tudi tokrat naredili dober žur. Nedeljsko koncertno dogajanje pa sta zaznamovala predvsem koncerta avstrijske

senzacije Parov Stelar in britanskih indie r o c ke r j e v Kaiser Chiefs. Že res, da Kolpa naredi svoje, vendar tudi na najbolj seksi festivalu ni šlo brez bogatega spremljevalnega programa. Sobotno in nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno kulturnemu izobraževanju, Schengenfest je namreč gostil predstavi Čefurji

Celotno dogajanje na Sch engenfestu smo ujeli v obj ektiv kamere. Reportažo z naj bolj seksi festivala si lahko premierno ogledate v petek, 24. 8. 2012, na Televiziji Vaš kanal, ki je bila medijski pokrovitelj festivala, v pos ebni izdaji mladinske oddaje Brez panike.

raus in Jamski človek. Oboževalci elektronske glasbe pa so se ob večerih lahko zabavali ob elektro odru.

Nagradno vprašanje: Za vse naše redne gledalce in bralce smo pripravili nagradno vprašanje, ki si zasluži posebno nagrado – bon za spa pedikuro na domu. Vprašanje se glasi: Ob koncu leta bo Verica Marušič vodila jubilejno pogovorno oddajo. Katero po vrsti? a) 200 b) 500 c) 100 Pravilni odgovor pošljite na naslov: Televizija Vaš kanal, Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto

št. 86, avgust 2012

Vaš mesečnik

v objektivu

V družbi tudi zapoje Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad sicer ne prepeva v nobenem zboru. Bolj ga mikajo športne vode, je pa tudi zaprisežen gasilec. A da se zna v družbi dobro sprostiti in na družabnem dogodku tudi zapeti, je dokazal na eni izmed prireditev v sklopu Aninega sejma v Višnji Gori. Takole smo ga v fotografski objektiv ujeli, ko je pritegnil ljudskim godcem – vinskim bratom.

Ko zasrbijo pete V okviru praznika Občine Dolenjske Toplice so pripravili kar nekaj dogodkov. Med drugim so namenu predali kanalizacijo Obrh-Suhor. Na slovesnosti seveda ni manjkala harmonika, v njenem ritmu pa se je zasukal topliški župan Jože Muhič in tako s plesom pospremil odprtje za tamkajšnje prebivalce velike pridobitve.

Jure in Parni Valjak Letošnji Schengenfest je bil zaradi glasbenih imen, ki so navduševala na odru v Vinici, pravi presežek. Eni od velikanov festivala – predvsem za jugonostalgike, kajpada – so bili legendarni hrvaški rokerji Parni Valjak, ki vztrajajo že 36 let. In to še kako uspešno. Na vaši desni je Hus, ki je krivec za vsa nepozabna besedila, na levi pa Aki, legendarni vokal benda, ki pravi, da dokler bo dovolj zdravja in moči, bodo s pomočjo takega občinstva, kot ga imajo, gotovo živeli večno. Med njima je naš novinar Jure Marolt, ki je dokaz, da ljudje delajo tudi ob za mnoge nemogočih urah.

Vročina ali pijača?

V vročih pole t be tnih dneh na hr , amdi lju o m sa že ne vr štirinožne prija pak tudi naše pe m te ke so vi telje. Takole so ačka Ficka. m e al rature zdel o pomisli, da je Lahko pa bi kd al tudi zaradi omag pijače, saj je obležal na sodu.

Uporabno še za kaj drugega Po napornem terenu prija kozarček piva. Če je miz premalo in kozarca nimaš kam odložiti, prav pride tudi stojalo kamere. Tako so ga za mizico uporabili naša snemalca Matej R. Škof in Srečko Jakše ter njegova Suzana.

Rudolfov splav za poroko ali koncert Kompas Novo mesto že šest let prevaža potnike z Rudolfovim splavom po reki Krki. Največkrat gre za turistične vožnje, v katerih si domači in tuji turisti ogledajo dolenjsko prestolnico z reke Krke. Na splavu je novomeški Kompas organiziral tudi ogled gledališke igre Županova Micka, kar nekaj parov pa je na tem novomeškem lepotcu že dahnilo svoj »DA«. Tokrat so se v Kompasu odločili popestriti dogajanje ob starem mestnem jedru z različnimi večernimi koncerti. Prvi je bil v okviru festivala Jazzinty, ko sta se na Rudolfovem splavu predstavila Sheila Cooper (vokal in saksofon) in Jeanfrancois Prins (kitara). Naravni amfiteater pod slikovitim novomeškim Bregom je predstavljal nepozabno kuliso, reka Krka pa je poskrbela za izjemno akustičnost glasbenega dogodka. Naslednji glasbeni dogodek na Rudolfovem splavu bo v četrtek zvečer, 14. septembra, ko se bosta predstavila vrhunska beograjska kitarista iz dueta Taurus.

Vaš mesečnik

št. 86, avgust 2012

V dolini tihi, Trška gora, Fantje s Praprotna. Le nekaj besed in sleherni Slovenec bo ugotovil, da govorimo o Lojzetu Slaku, legendi slovenske narodno-zabavne in ljudske glasbe, ki bi 23. julija 2012 praznoval 80 let. Ob tej priložnosti so na Trški gori, kamor je v Jordankalu pri Mirni Peči rojeni Slak tako rad zahajal in skrbel za svoj vinograd, pripravili spo-

Skrbi za Finžgarjevo kapelo Naš dolenjski rojak dr. Janez Gril, ekonom na novomeški škofiji, zelo rad zahaja v gore. Že več kot 15 let je skrbnik kapele Marije Snežne na planini Jasenje nad Gozdom Martuljkom, ki jo mnogi imenujejo kar Finžgarjeva kapela, saj je tja zahajal tudi slovenski pisatelj in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Po njegovi smrti je skrb za kapelo prevzel prav Gril, ki v kočici poleg kapele vsako leto preživlja tudi dopust. Avgusta ga je obiskal avtobus Novomeščanov. Vsi so bili nad lepotami naših gora navdušeni.

minsko mašo in priložnostni koncert Fantov s Praprotna. Sicer vremensko muhasta julijska nedelja je v Marijino cerkev na Trško goro privabila ogromno ljudi, ki se strinjajo, da je njegova glasbena zapuščina neprecenljiva. Dogodek sta v sodelovanju s Slakovo ženo Ivanko organizirala njegova mala bratranca Jožef Doblehar in Janez Kramar.

Če ste zamudili reportažo »Spominska maša ob 80 . obletnici rojstva Lojzeta Slaka na Trški gori« na naš i televiziji, si jo lahko ogleda te tudi na naši spletni stra ni vaskanal.com.

Nasmejani obrazi uspeh podjetja Kopanje in vragolije na plaži, večerni sprehodi po mestu, likovne, plesne in jezikovne delavnice ter športne aktivnosti. Tako je počitnice v Baški v okviru MIK-ove karavane otroškega smeha preživelo 95 otrok. Celjsko podjetje MIK, ki je sicer znano po proizvodnji in prodaji stavbenega pohištva, je namreč že sedmo leto zapored poskrbelo za brezskrbno uživanje na morju za otroke iz socialno šibkejših družin. »Nasmejani otroški obrazi, polni spominov na nepozabna doživetja in nova prijateljstva – to je tisto, kar štejem za največji uspeh našega podjetja. Samoumevno bi moralo biti, da doživi vsak otrok vsaj nekaj brezskrbnih počitniških dni, a žal je tako, da je vedno več takih, ki o tem le sanjajo. Zato bi želel videti še več podjetij, ki bi sledila podobnim akcijam, da damo mladim priložnost spoznati tudi lepe strani življenja,« je dejal Franci Pliberšek, lastnik in generalni direktor MIK Celje.

Ste zamudili vašo najljubšo oddajo? Najdete jo na www.vaskanal.com

Zeliščni čaji iz Mojčine dežele Mojčin tabor v Dolenjskih Toplicah je letos že dvajsetič postal počitniški kraj za skoraj 2000 otrok z vseh koncev Slovenije. Otroci na dopoldanskih delavnicah, ki letos potekajo na temo Mojčine deleže, spoznavajo zdravilna zelišča in življenje naših babic, vse pa je obarvano angleško. Popoldneve preživijo zdravo in aktivno s postavljanjem šotorov, peko palačink, kolesarjenjem, vožnjo s kanuji ... Največji glasniki tabora so zadovoljni starši in njihovi otroci, ki se vsako leto vračajo na počitnice. Vse pridobljeno znanje otroci ob koncu tedna predstavijo staršem na zaključnih prireditvah. št. 86, avgust 2012

Vaš mesečnik

v objektivu

Na Trški gori odmevala Slakova melodija

v objektivu

Obiskali »svoje« otroke Dolenjske otroke, ki so letovali v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič, so obiskali predstavniki Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto in novomeške enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter župani petih občin. Pridružila pa se jim je tudi metliška podžupanja, saj so takrat tam letovali tudi otroci iz Metlike. V organizaciji novomeškega Rdečega križa je sicer letos na Debelem rtiču skupaj počitnikovalo 350 otrok.

črnfest za mlade in stare Že peto leto zapored se v Črnomlju odvija Črnfest s sloganom »Dobro za vse«, kar je na nek način tudi posebnost festivala. Z otroškimi predstavami poskrbijo za najmlajše, nekoliko starejši pa uživajo v gledaliških predstavah, stand-up večerih in v bogatem koncertnem delu: Zlatko Ka-

Za prihodnost se jim ni treba bati

učič, The Bambi Molesters, Lolita, Cheshna, Incapsa, Niet, Dubzilla in Sportbilly krši imbargo. Novost na letošnjem festivalu je bil filmski večer, saj so belokranjski mladci premierno predstavili belokranjski celovečerni film Petek 13. – Maščevanje padlih, ki je s številnimi akrobacijami navdušil zbrane obiskovalce. Festival, katerega medijski pokrovitelj je med drugimi tudi Televizija Vaš kanal, se bo zaključil 25. avgusta z nastopom skupine Katalena. Foto: Borut Petric

Ujeti med delom Poleg ekip Vašega kanala se dogodkov na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju seveda redno udeležujejo tudi predstavniki drugih medijev. Takole smo ob ogledu Dežele kozolcev, ki jo bodo sicer uradno namenu predali šele prihodnje leto, v fotografski objektiv ujeli Janjo Ambrožič, Jožeta Grajžlja in Petro Držaj med pogovorom s šentrupertskim županom Rupertom Goletom.

Vaš mesečnik

S fotoaparatom smo zabeležili Boruta Jakšeta s soprogo in hčerko iz znane novomeške gostilne Jakše na Drski, ki že vrsto let slavi po odlični domači kulinariki, predvsem pa prijetni senci pod košatimi kostanji, ki še kako prija v vročih poletnih dneh. Ob nastanku te fotografije je bila mlada družina v polnem pričakovanju še enega družinskega člana. Bratca ali sestrice se najbolj veseli prav najmlajša članica družine, ki je že izredno spretna pri gostinski postrežbi. Ob našem obisku je namreč pokazala kar precej znanja in volje pri gostinski strežbi, tako da se jim za prihodnost tradicije očitno ni treba bati. Vsekakor pa mlada dama prisega na dekoracijo s cvetlico.

Arhiv oddaj Vašega kanala si oglejte na vaskanal.com

V NAJLEPŠI VASI OBNOVLJEN VODNJAK Gradišče, tako Gorenje kot Dolenje, je najlepše urejena vas v Občini Šentjernej. Tako je odločila tamkajšnja komisija v sklopu projekta „Moja dežela – lepa in gostoljubna“, ki je tretje leto zapored ocenjevala najlepše urejene stanovanjske hiše z okolico, kozolce in vasi. V Turističnem društvu Zvon iz Gradišča pa so se že pred časom odločili, da bodo uredili učno pot okoli vasi ter obnovili star vaški vodnjak. To so storili prav to leto, ko so poleti gostili srečanje Gradišč Slovenije in iz zamejstva. Vodnjak je med leti 1925 in 1929 zgradil Higienski zavod, saj so tedaj v teh vaseh razsajale kuga in kužne bolezni. Gradiški vodnjak so s prihodom vodovoda v vas opustili in je zapuščen propadal poleg ribnika sredi vasi. V sklopu občinskega praznika Jernejevo 2012 pa so ga odprli v novi, lepši podobi in bo poleg učne poti prava turistična zanimivost. št. 86, avgust 2012

Vzpon na Triglav Pod vodstvom Dušana Možeta so se na najvišji slovenski vrh v prvi polovici avgusta odpravili Marjan in Borut Cimermančič ter Janez Hrovatič in njegova sinova. Kot pravijo, sta prelep razgled in občutek ponosa, da so le prišli na vrh Slovenije, pregnala tudi bolečine v mišicah in misel na težak vzpon.

Le kdo v Temeniški in Mirnski dolini – pa tudi širše – ne pozna našega snemalca Janeza Janežiča? Letos mineva natanko 15 let, odkar je s kamero na rami začel beležiti dogodke za našo televizijo. Ta k o l e smo ga v fotografski objektiv ujeli pod Simončičevim toplarjem na Bistrici. Janez tudi sicer pridno beleži nastajanje muzeja kozolcev v Šentrupertu. Reportažo o tem si lahko pogledate na spletni strani www. vaskanal.com.

Mario in jelen V obori Ruperč Vrh pri Novem mestu so odprli naravoslovno učno pot, ki bo omogočala izkustveno učenje v neposrednem stiku z rastlinjem in živalmi. Začetki obore sicer se-

gajo v leto 1996, namenjena pa je predvsem učencem in dijakom ter tudi predšolskim otrokom, poudarek pa bo na avtohtonih živali. Na fotografiji naš Mario Murko z eno izmed njih, navadnim jelenom.

Napeto do konca Tudi to poletje je potekal tradicionalni dan TPV, ki se ga je letos udeležilo okrog 700 zaposlenih in upokojencev. Napeto je bilo predvsem pri športnih igrah, ki so potekale v duhu „Igraj močno, a pošteno“. Ekipe so bile namreč zelo izenačene, na koncu pa se je za najboljšo izkazala ekipa TPV Prikolice. Sicer pa so ob tej priložnosti podelili tudi priznanja za letošnje najbolj inovativne predloge.

Krkin kulturni večer Na šestem Krkinem kulturnem večeru, ki se je odvil v samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, so gostili ruski Komorni zbor katedrale Smolni. Predstavili so rusko cerkveno in narodno glasbo ter priredbe svetovno znanih uspešnic, zapeli pa so tudi nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Zbor iz St. Peterburga je bil ustanovljen leta 1991 in šteje 32 glasebnikov. Od leta 2004 ga vodi priznani ruski umetnik Vladimir Beglecov. V Krki sicer s tradicionalno poletno prireditvijo utrjujejo svoj odnos do kulture in skrb za kakovostno in bogatejše življenje. št. 86, avgust 2012

Kafol podprvak Slovenije V začetku avgusta je v Moravskih toplicah potekalo mednarodno prvenstvo Slovenije v golfu za mladince in mladinke do 21 let. Hkrati pa so organizatorji pripravili tudi tekmovanje za državnega prvaka. Udeležili so se ga tudi trije mladi dolenjski golfisti, vsi člani Golf kluba Otočec. V najmlajši kategoriji do 12 let sta tekmovala dva golfista in bila zelo uspešna. Aljoša Kafol je postal podprvak Slovenije, Lan Gašperin pa je delil 6. mesto. Njuna klubska sotekmovalka Nastja Banovec je v kategoriji mladink osvojila 3. mesto. Vaš mesečnik

v objektivu

Janezovih 15 let