Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izvod - št. 59 - september 2009
elektronsko brezpapirno poslovanje www.biro-bonus.si
w w w. a r m a t . s i
TELEVIZIJA
MIRA RETELJ: Z operacijskimi MILENA mizami smo se KRAMAR ZUPAN: navadili živeti! Ženske se v kriznih časih dobro obnesemo!
BORUT PETERLIN: Pahorja je prijetneje fotografirati kot Janšo!
Zastopnik za Dolenjsko, Belo krajino, Kočevje in Posavje
• toplozračni kamini • kamini s centralnim ogrevanjem • klasične lončene peči • krušne peči • pizza peči • zidani štedilniki • peči na drva in pelete
Razstavni salon na sedežu podjetja, Jurka vas 21, Straža. Svetovanje, prodaja in montaža litoželeznih kurišč in kaminskih oblog francoskega proizvajalca Cheminées Philippe cuisines bains in španskega proizvajalca Ferlux. V prodajnem programu pa tudi klasična kurišča s centralnim ogrevanjem in ostali prodajni program italijanskega proizvajalca Nordica extraflame in Edil kamin. Euroline, Mede Janez s.p., Jurka vas 21, 8351 Straža Tel./fax: 07/30 84 153, gsm: 040/757 876 e-pošta: euroline.mede@gmail.com www.euroline-mede.com
AZUR TRADE d.o.o. Vrhpolje 170,1241 Kamnik tel. 01 83 92 800, fax: 01 83 91 566 info@azurtrade.si, www.azurtrade.si
modri kavč
Občudovala sem ga, odkar sem vedela zanj. In še danes je moj velik vzornik. Ne da bi vedela drug za drugega, sva se sobotno popoldne srečala v Jakčevem domu, kjer sva želela nahraniti svojo dušo. Na svoj način. Ob Jakčevih »spominih na železni svet« - Ameriko, v kateri je veliki likovni ustvarjalec občutil in izrazil nostalgijo po domačem svetu. In tudi midva sva pokramljala na to temo. Izrazil je priznanje televiziji Vaš kanal za odličen prispevek, ki ga je ob odprtju pričujoče razstave ponesla v širni svet in za številne prispevke, ki odsevajo vse plati življenja tukajšnjih ljudi. A bil je vidno ganjen, ko sem mu izpovedala skrb, da verjetno ne bo več dolgo tako. Res je, kamere Vašega kanala še vedno budno beležijo dogodke. Novinarji, poročevalci in voditelji jih poskušajo z izbrano besedo in kritično presojo čim bolj približati gledalcem,... a denarja v kosu tržnega kolača praktično ni več. Malhe v lokalnih skupnostih so že dodobra preluknjane, država pa je tudi letos prelomila svoje lastne obljube… Starosta dolenjskega novinarstva je vlival optimizem: »Vztrajajte, rotim vas. V imenu ljudi, ki ne poznajo ozadja in imajo, imamo radi našo televizijo. Bili so že težji časi, pa smo jih prebrodili, tudi vi jih boste…« Še isti večer sem iz mape, kjer hranim meni drago pošto, vzela njegovo, na pisalni stroj natipkano pismo, katerega delček povzemam:
Piše: Irena Vide
Življenje se vrača domov. Lokalci (v plemenitem pomenu te besede) postajajo kralji medijskega sveta. Tone Gošnik
»Vsak dan znova zvečer spet odprem sprejemnik in na televiziji z veseljem poiščem TV Vaš kanal. Pred leti sem skromno sodeloval pri njegovem rojstvu in zdaj z veseljem spremljam ugodno rast neugnanega »lokalnega obveščevalca«. Vem, da si prizadevate pridobiti tudi sredstva za njegovo redno oddajanje in širitev, posodabljanje in modernizacijo. Pri tem vas spremljajo želje deset in deset tisočih zvestih gledalcev po širši dolenjski pokrajini, a tudi izven nje. Naj ob tej resnici zapišem nekaj misli. Življenje se vrača domov. Lokalci (v plemenitem pomenu te besede) postajajo kralji medijskega sveta. Ljudje so se zasitili »velikih« dogodkov, obrazov, številk in ponavljajočih se vesti, ki jih sproti pošiljajo »velike hiše«. Zanima pa jih čedalje bolj, kar se dogaja pred domačimi vrati – a o tem ne bi zvedeli skoraj ničesar, če jim s tem ne bi stregla domača lokalna TV postaja. V oddajah TV Vaš kanal spremljamo neugnani tek, razvoj, težave, vzpone in padce vsega, kar sodi v »naše javno življenje«. Zato je domača TV postaja tako privlačna, priljubljena in tudi potrebna. Ljudem je najbližja, najbolj jim je pri srcu, saj dela zanje, je res naša ...« Shranila sem pismo nazaj v mapo. Energija, ki sem jo ponovno začutila v njegovih vrsticah, pa je ostala. Spomnila me je na množico ljudi pred vrati televizije Vaš kanal, ko smo zbirali podpise v podporo zgolj treh odstotkov od RTV naročnine za delovanje medijev s statusom posebnega pomena. Tedaj bi referendum uspel. Zagotovo! A smo skupaj s kolegi slepo verjeli v dano obljubo države o zagotovitvi sredstev iz medijskega sklada. A vse se vrača na začetek…
Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 59 - september 2009
Izdajatelj: Televizija Novo mesto d.o.o.
Naslov uredništva:
Oblikovanje in grafična priprava:
Odgovorna urednica: Irena Vide
Podbevškova 12, 8000 Novo mesto
Fotografika, Boštjan Colarič s.p.
Telefon: 07/39 30 860, fax: 07/39 30 870 Uredniški odbor: Slobodan Jovič,
www.vaskanal.com
e-mail: grafika@tv-nm.si
Marketing in oglaševanje:
Tisk: Delo-TČR d.d., Ljubljana
Tanja Sluga, Mojca Kren, Tatjana Petrič, Tjaša Pureber
elektronsko brezpapirno poslovanje www.biro-bonus.si
w w w. a r m a t . s i
TELEVIZIJA
MIRA RETELJ: Z operacijskimi MILENA mizami smo se KRAMAR ZUPAN: navadili živeti! Ženske se v kriznih časih dobro obnesemo!
BORUT PETERLIN: Pahorja je prijetneje fotografirati kot Janšo!
Foto: Foto Asja Montaža: Dušan Vukčević
Tel. 07/39 30 876, 39 30 867, Lektoriranje: Jerca Božič Kranjec
fax: 07/39 30 877
Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.
(Oglasi so lektorirani s strani naročnika)
e-mail: marketing@tv-nm.si
Št. vpisa v razvid medijev: 803
Vaš mesečnik
3
obzornik
Četrta obletnica rasti Deklice z rastočo knjigo
Začetki elektrifikacije Dolenjske in Bele krajine Mineva natanko 100 let, odkar je novomeški posestnik in trgovec Franc Seidl z električno energijo oskrboval uporabnike v centru Novega mesta. Pričetek elektrifikacije Bele Krajine sega v 30-ta leta prejšnjega stoletja, a skokovit razvoj se je zgodil po II. svetovni vojni.
»Za Elektro Ljubljana sta Dolenjska in Bela krajina pomemben partner pri oskrbi gospodarstva in drugih po-
Danfoss, Livar Črnomelj, Kolpa, Trimo, Adria-Mobil, Beti, Novoles, CGP, TPV, Arex, Plastoform. »V Elektru Ljubljana namenjamo veliko pozornosti nadaljnjemu razvoju srednje in nizko napetostnega omrežja. Predvidena vrednost načrtovanih naložb znaša 40 milijonov evrov, realizirali pa jih bomo v prihodnjih desetih letih,« je smele naložbene načrte razkril mag. Mirko Marinčič, predsednik uprave. Zgraditi nameravajo RTP Ivančna Gorica, RTP Ločna, RTP Dobruška vas, RTP Žužemberk, 110kV zanko okoli Novega mesta ter 110kV daljnovod Ivančna Gorica – Trebnje in Kočevje – Črnomelj. V počastitev 100 letnice elektrifika-
rabnikov z energijo,« je povedal mag. Mitja Brudar, direktor Poslovne enote Novo mesto. Največji odjemalci električne energije na Dolenjskem in v Beli krajini so Revoz, Krka, Ursa,
cije Dolenjske in Bele krajine bodo v sredo, 30. septembra, odprli obnovljeno RTP postajo v Gotni vasi. Ta bo prispevala h kakovostnejši oskrbi področja z energijo.
mag. Mirko Marinčič, predsenik uprave
Novomeščanu dr. Janezu Gabrijelčiču se je na prelomu stoletja porodila zamisel o Rastoči knjigi, projektu, ki bi ščitil odličnost slovenskega duha, in s katerim bi kultura tudi v prihodnje ostala naša prepoznavnost, naša pot v svet. S somišljeniki, ki so se zavedali, da sta knjiga in znanje bistvo razvoja našega naroda, je oblikoval nacionalni projekt, ta pa danes združuje vse Slovence, kulturno in gospodarsko sfero. Srž Rastoče knjige je kip deklice z rastočo knjigo, ki so ga leta 2004 postavili v Župančičevi jami v Ljubljani. 23. septembra so slovesno obeležili 4. obletnico rasti deklice, ki opozarja na pomen knjige, kulture in znanja. Kip so odkrili Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS, Cvetka Selšek, predsednica Društva Rastoča knjiga, Igor Teršar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in prof. dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Vesna Lakner Sofrić
http://www.sc-nm.si Šolski center Novo mesto e-pošta:info@sc-nm.si Šegova ulica 112 tel.: (07) 39-32-100 8000 Novo mesto fax: (07) 39-32-124
Dan odprtih vrat
je na Šolskem centru Novo mesto že tradicionalni dogodek za uèence osnovnih šol, njihove starše in uèitelje ter druge zainteresirane obiskovalce. Prijazno vabljeni v Športno dvorano Leona Štuklja v sredo, 14. oktobra 2009, od 9.30 do 11.30 in od 15.00 do 16.30, kjer bo potekala predstavitev programov in poklicev s podroèja strojništva, raèunalništva, elektrotehnike, gradbeništva, lesarstva, zdravstvene nege, kemije, farmacije, kozmetike, predšolske vzgoje ter tehniške gimnazije. SREDNJA STROJNA ŠOLA
4
Vaš mesečnik
SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA
SREDNJA GRADBENA IN LESARSKA ŠOLA
SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA
SREDNJA ŠOLA METLIKA
št. 59, september 2009
Večkratna dolenjska Gazela in svetovno priznano podjetje s področja proizvodnje posebnih strojev za obdelave površin FerroČrtalič iz Sel pri Dolenjskih Toplicah je v petek, 11. septembra, obeležilo 45-letnico poslovanja. Slobodan Jovič Robert Kokol – Foto Asja Zgodbo družinskega podjetja je pred 45. leti v majhni ključavničarski delavnici začel Jože Črtalič. Danes njihovi peskalni stroji, ki so plod lastnega
obzornik
45 letnica podjetja Ferročrtalič
Tri generacije družine Črtalič znanja in razvoja, podjetje uvrščajo med pet vodilnih evropskih podjetij na tem področju. Trenutno zaposlujejo 35 ljudi, že več kot desetletje se lahko pohvalijo s certifikatom ISO 9001. “Že vrsto let smo dejavno prisotni na Bližnjem vzhodu in severni Afriki, kjer se napredek v razvoju stopnjuje hitreje kot v starem svetu in Ameriki, začetim
dejavnostim v Rusiji intenzivno sledimo. Zelo pomembno in perspektivno tržišče je za nas trenutno Egipt, imamo odprta vrata v Alžirijo, pripravljamo se za vstop v Libijo. V naslednjih letih načrtujemo zgraditi novo proizvodno – montažno halo v neposredni bližini sedanjega objekta in v treh letih prihodek najmanj podvojiti,« je povedal Bojan Črtalič, direktor družbe. Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je dejal, da je družinsko podjetje Ferro Črtalič primer, kako se odgovarja na poslovne izzive današnjega časa.
Varčevanje po vašem okusu! NLB Družinski varčevalni paket
Bojanu in Slavojki Črtalič je čestital tudi Ahmed Farouk, veleposlanik Arabske republike Egipt v Sloveniji.
NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana
Sestavite čisto svoj recept za varčevanje, sestavine po okusu vaše družine pa poiščite v NLB Družinskem varčevalnem paketu. Znotraj njega lahko izbirate med različnimi vrstami dolgoročnega postopnega varčevanja
in širokim naborom ostalih storitev NLB, deležni pa boste tudi dodatnih ugodnosti. Za več informacij obiščite najbližjo NLB Poslovalnico, spletno stran www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket ali pokličite na 01 477 20 00.
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
št. 59, september 2009
Vaš mesečnik
5
obzornik
Dejavni kadrovski delavci
Mobing in kompetence Člani Društva za kadrovsko dejavnost Ljubljana so se 18. septembra na povabilo Društva za kadrovsko dejavnost Dolenjske in Bele krajine ter Sekcije za ravnanje s človeškimi viri pri Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele Krajine srečali s stanovskimi kolegi na Forumu kadrovske prakse.
Udeležence Foruma je nagovorila Tatjana Fink, glavna direktorica Trima.
62 zbranim udeležencem je na tokratnem Forumu svojo prakso predstavilo v svetu ugledno in uspešno podjetje Trimo iz Trebnjega. Kadrovske
bili tudi v vlogi moderatorja delovnih skupin, ki so na okroglih mizah – delavnicah – ločeno obravnavali vsebini tokratnega Foruma. Skupna ugotovi-
izkušenj je velik prispevek pri delu vseh, ki se ukvarjajo z ljudmi. Foruma v Trebnjem so se udeležili tudi predstavniki šol, sindikatov in zavodov ter
način, da bomo lahko še v večjo oporo najvišjemu vodstvu pri reševanju izzivov v turbulentnem okolju, kjer delujemo. Ne nazadnje bomo med
tev je bila, da morajo biti pomembna sestavina kompetenc tudi veščine, ki bodo omogočale takšno podjetniško kulturo in okolje, v katerem ne bo prihajalo do mobinga oziroma da ga bodo zaposleni – če že do njega pride – sposobni reševati že na neformalni ravni. Praktična izmenjava mnenj in
državnih ustanov. Dolenjci so svojo gostiteljsko vlogo oplemenitili tako, da so stanovsko druženje zaključili na Otočcu. Ob vodenem ogledu enega najlepših golf igrišč pri nas so udeleženci Foruma uživali v prijetnem programu animatorjev Gradu Struga ter prisluhnili starodavnim pesmim, ki jih je ob spremljavi lutnje zapela grajska gospa Eleonora. »Če vezi med ljudmi dajejo življenju smisel, potem smo vsi, ki delamo z ljudmi, osmislili naše povezovanje na
svojimi sodelavci gradili in krepili takšen medsebojni odnos, da bomo lahko zatrdili: mi smo kolektiv brez mobinga,« je ob zaključku misli strnila Marija Jurekič, vodja splošne službe v podjetju Kovinotehna MKI. So pa kadrovski delavci, ki so na našem območju organizirani v dveh stanovskih sekcijah, zelo dejavni; tako so pred poletnimi počitnicami obiskali idrijsko korporacijo Hidria, kjer so se seznanili z dobro prakso na področju izobraževanja in razvoja zaposlenih.
Gasilska za spomin, kdo je bil v Idriji. delavce je uvodoma nagovorila prva dama Trima Tatjana Fink ter podala iztočnice za delo. Sodelavci podjetja Trimo so predstavili lastni model kompetenc, članica Društva za kadrovsko dejavnost iz Ljubljane pa je govorila o modelu reševanja mobinga v delovnem okolju. Predavatelji so
6
Vaš mesečnik
Slobodan Jovič
št. 59, september 2009
Slovenija na področju odpadkov padla na izpitu Prvi poskusi ločevanja komunalnih odpadkov v občini Novo mesto segajo v leto 1990, ko so v podjetju Komunala Novo mesto uvedli zbiranje odpadkov s celotnega območja takratne skupne novomeške občine. Danes, po devetnajstih letih, se tega spomnijo samo še tisti, ki so v tem pionirskem projektu sodelovali. Ni bil mačji kašelj v tistih časih v manj kot letu dni vključiti v sistem zbiranja več kot 60 tisoč prebivalcev. Danes so razmere popolnoma drugačne, pravi Simon Štukelj, vodja Sektorja splošne komunale. Pogovarjali smo se o trenutnih razmerah na področju ločevanja komunalnih odpadkov. Kako so se pred devetnajstimi leti prebivalci odzvali na poziv, da je komunalne odpadke potrebno ločevati? Prvi odzivi niso bili prijetni. V mnogih sredinah so bili skrajno odklonilni in niso bili redki pojavi, kot so povezovanje zabojnikov z bodečo žico, polnjenje s hlevskim gnojem, potiskanje in prevračanje zabojnikov po brežinah in nabrežjih potokov. Seveda si takih pojavov in odnosa do ravnanja z odpadki danes ne znamo več predstavljati, prav pa je, da
Simon Štukelj, vodja Sektorja splošne komunale na to še opozorimo, kajti že v naslednjih letih smo želeli narediti korak naprej v smislu ločevanja odpadkov. Že od leta 1993 smo začeli postopno uvajati ločeno zbiranje odpadnega papirja, leta 2003 pa smo sistem nadgradili z zbiranjem še preostalih frakcij, stekla in ostale mešane embalaže.
naročena objava
Kakšni so bili prvi odzivi? Četudi prvi poskusi ločevanja segajo vse od leta 1993, bi bilo realneje ocenjevati stanje od leta 2003, ko je bil sistem vzpostavljen celoviteje. Postavljenih je bilo prvih sto eko otokov in kmalu zatem je začel z obratovanjem prvi zbirni center na Podbevškovi ulici. Delež ločeno zbranih odpadkov se je povečeval za približno odstotno točko na leto in bo, kot kažejo letošnje projekcije, dosegel dobrih deset odstotkov. Računsko sodišče, ki je ločevanje preverilo v šestih slovenskih komunalnih podjetjih, je to ugotovilo, da smo kot država na področju ločevanja komunalnih odpadkov neuspešni. Kje so vzroki, da sistem ne deluje? Seveda si moramo priznati, da tudi teh deset odstotkov izločenih frakcij z vidika učinkovitosti ni št. 59, september 2009
dober rezultat, upoštevaje realne možnosti, pa tudi ne tako slab. Trditev, ki si je sama po sebi nasprotujoča, vendar moramo biti realni, zato lahko trdimo, da glede na vložena sredstva v infrastrukturo dosegamo optimalne dosežke. Zelo radi se primerjamo z razvitimi sistemi v drugih evropskih državah in tudi Slovenija se je v postopkih pridruževanja v EU zavezala k doseganju teh ciljev v določenih prehodnih rokih. Na področju odpadkov nobeden cilj ni bil dosežen. Več kot očitno je, da gre za sistemsko pomanjkljivost. Vodilo (sprejeta strategija v EU) je prednostno upoštevanje petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki, ki si sledijo od prvega ukrepa za preprečevanje nastajanja odpadkov, priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave (vključno z energetsko izrabo) do zadnjega kot najbolj neprimernega, to je odlaganje. Da lahko usmeriš snovni tok odpadkov skozi vseh pet korakov, je poleg visoke stopnje okoljske ozaveščenosti potrebno še veliko infrastrukture. Pri tem moramo ugotoviti, da ne dosegamo zadostnega oskrbovalnega standarda eko otokov, da večina občin še ni zgradila zbirnih centrov, da ni zgrajenih sortirnic odpadkov, od prvotno petnajstih načrtovanih regijskih centrov je trenutno v celoti dokončan le eden (v Celju), v Sloveniji nimamo niti ene sežigalnice komunalnih odpadkov. Le majhen delež komunalnih odpadkov se nameni energetski izrabi, za sežig v cementarnah in celjski toplarni. Pri tako pomanjkljivi komunalni infrastrukturi torej ne more biti presenečenje, zakaj v Sloveniji še vedno odložimo preveč komunalnih odpadkov. Vsi navedeni razlogi daleč presegajo pristojnosti lokalnih skupnosti, kaj šele izvajalcev javne komunalne službe. Najslabše smo se odrezali na področju zbiranja
Bojan Kekec, direktor Komunale Novo mesto: »V Sloveniji nimamo ustreznih sistemskih rešitev za področje ravnanja z odpadki.«. bioloških odpadkov. Kdaj in kako smo jih začeli zbirati pri nas? Res je, da smo najslabše učinke dosegli na segmentu ravnanja z bio razgradljivimi odpadki, ki pa so glede na utežni delež najbolj zastopani (tudi do 26 odstotkov). Vzrok je predvsem v tem, da smo se reševanja tega področja lotili nazadnje, za kar obstajata dva ključna razloga. Prvi je, da v našem regijskem centru (Cerod) še ni vzpostavljena mehansko biološka obdelava odpadkov, drugi razlog je specifičnost našega okolja. Na vseh območjih zbiranja je celo manj kot tristo enot blokovske poselitve, za katere smo tudi vzpostavili zbiranje in odvoz bioloških odpadkov. Vse ostalo je individualna poselitev, prevladujoči del celo v ruralnem okolju. In če se zopet vrnemo k že zgoraj navedenim vodilom petstopenjske hierarhije, želimo spodbujati predelavo bioloških odpadkov na lastnem vrtu. Iz tega izhaja tudi naša akcija brezplačnega podeljevanja kompostnikov. Je pač tako, da ti ukrepi pri ocenjevanjih in revizijah niso bili ovrednoteni, so pa zanesljivo zelo pomembni. Smo za ločevanje odpadkov prebivalci dovolj izobraženi in osveščeni? Osveščanje in sistematično okoljsko izobraževanje je zelo dolgotrajen proces. Tudi izkušnje razvitih držav potrjujejo, da ta preobrazba družbe traja od devet do dvanajst let, lahko tudi več, odvisno od aktivnosti kampanij. Za družbo kot celoto bi težko ocenili, kdaj je dovolj osveščena, kajti zgornjih mejnikov praktično ni. Potrebno je tudi vedeti, da določen krog ljudi to sploh ne zanima ter si ustvarja mnenje, da je to problem, ki ga pač morajo pristojni reševati. Premalo je razumevanja, da je izvirna težava ravno tam, kjer odpadki nastajajo, in ravno na tem mestu so problemi najlažje rešljivi. Ta veriga mora biti sklenjena od prvega člena, ki ga predstavlja sleherni občan, do najvišjih državnih ustanov. Vaš mesečnik
7
Podjetniški inkubator Podbreznik vseljiv februarja 2010 Podjetniški inkubator Podbreznik, projekt Gospodarskega središča JV Slovenije, postaja resničnost. Prvi člani se bodo v podjetniški inkubator namreč lahko vselili že februarja prihodnje leto. Cilj projekta je vzpostavitev podjetniške razvojne infrastrukture na Dolenjskem za mikro in majhna podjetja ter podjetnike, ki bo članom nudila potrebne delovne prostore za zagon podjetja in podporne storitve. ČLAN PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA PODBREZNIK LAHKO POSTANE PODJETJE, KI:
Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega centra, kdo vse sodeluje v projektu podjetniškega inkubatorja Podbreznik? Poleg novomeškega Razvojnega centra pri njegovem uresničevanju sodelujeta še podjetje IMOS holding in Mestna občina Novo mesto. Skupaj smo sklenili Pogodbo o sodelovanju pri izgradnji ter vzpostavitvi Podjetniškega inkubatorja Podbreznik, s katero smo prevzeli vsak svoje naloge, pristojnosti in odgovornosti za izvedbo projekta.
naročena objava
Kako je pravzaprav prišlo do sodelovanja? Dogovori z Mestno občino potekajo že nekaj let, pravzaprav od leta 2006, ko je bil naš projekt Gospodarsko središče Jugovzhodne Slovenije sprejet kot resolucijski projekt. V Razvojnem centru smo izdelali študijo izvedljivosti in pripravili vse potrebno, da se je v nadaljevanju privatni partner prijavil na razpis. Podjetje IMOS holding d.d. kot nosilec projekta je tako v sodelovanju z našim Razvojnim centrom uspel na Javnem razpisu za sofinanciranje projektov izgradnje tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev v okviru gospodarsko razvojno logističnih središč. Konec leta 2008 je z Javno agencijo Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije sklenil Pogodbo o izvajanju in sofinanciranju projekta Podjetniški inkubator Podbreznik s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kakšno je zanimanje med podjetniki, ob vselitvi mora imeti namreč inkubator najmanj pet podjetij? Že sedaj imamo več kot sedem podjetnikov, ki so po predstavitvi poslovnega načrta in delovanja podjetja pridobili pozitivno mnenje za članstvo in jim je bil izdan sklep o odobritvi vloge za članstvo v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik. Več kot deset podjetnikov pripravlja vlogo in poslovni načrt, ki jih bo Strokovni svet obravnaval že v naslednjem mesecu. Trenutno smo z dejavnostjo v tako imenovanem obdobju pred inkubacijo, ko Razvojni center evidentira potencialne člane podjetniškega inkubatorja, skupaj z njimi ocenjuje poslovne ideje, pripravlja poslovne načrte, pomaga pri izvedbi postopkov za ustanovitev podjetij ter koordinira z investitorjem pripravo prostorskih in drugih pogojev za delo in poslovanje članov. V tej fazi potencialnim članom pomaga z vključevanjem v podjetniške programe, kot vavčersko svetovanje, VEM, možnosti financiranja opreme in delovnih mest, ipd. V času inkubacije pa bo Razvojni center kot upravljavec inkubatorja članom zagotavljal najem poslovnih prostorov pod ugodnimi pogoji, skupno poslovno pisarno, upravljanje in nudenje pomoči članom pri kandidiranju za subvencije za
8
Vaš mesečnik
• bo novo (mlado) podjetje, • bo imelo inovativen poslovni program v razvojni fazi, • bo ustvarjalo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, • bo imelo vsaj enega zaposlenega ob vstopu v podjetniški inkubator, • bo razvijalo poslovni program, ki se bo tržil tudi na tujih (globalnem) trgih, • bo razvijalo poslovni program, ki je lahko zanimiv tudi za druge člane, • bodo s svojimi rezultati prispevala k realizaciji ciljev za pridobitev sredstev sofinanciranja izgradnje podjetniškega inkubatorja (do leta 2015 bo inkubiranih najmanj 30 podjetij v katerih bo najmanj 53 zaposlenih, 20 odstotkov inkubiranih podjetij pa bo tudi izvažalo).
Mag. Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto zagon inovativnih inkubiranih podjetij, izvajanje skupnih storitev v interesu inkubirancev, izvajanje promocije in informiranja strokovne in širše javnost o dejavnosti, ki jo izvaja podjetniški inkubator in njegovi člani. Kaj pa po obdobju inkubacije? Po inkubaciji oziroma izteku časa, ki bo določen za zagon podjetij, to je tri leta, bodo člani inkubatorja lahko postali pridruženi člani inkubatorja. Pridruženi člani bodo lahko pod določenimi pogoji, če bo to potrebno za dokončanje razvojnega načrta, nadaljevali z delom v podjetniškem inkubatorju še dve leti. Tudi v tem času jim bo na razpolago poslovni prostor in potrebna infrastruktura pod ugodnejšimi pogoji od tržnih, skupne storitve, pomoč pri iskanju prostorskih rešitev in povezovanje podjetij z okoljem. Cilj Podjetniškega inkubatorja Podbreznik pa je tudi, da se zagotovijo pogoji za vpis v evidenco subjektov inovativnega okolja in tako omogoči članom kandidiranje za sredstva Slovenskega podjetniškega sklada, namenjena subvencijam za zagon inovativnih inkubiranih podjetij. Katera podjetja ne morejo postati člani inkubatorja? Člani podjetniškega inkubatorja ne morejo postati podjetja, ki so prejela državno pomoč in niso izpolnila svoje obveznosti, ki izvajajo program prestrukturiranja, ki poslujejo z izgubo oz. težavami, nimajo poravnanih davčnih obveznosti, katerih soustanovitelj ali ustanovitelj je investitor in podjetja, ki nimajo inovativnega in perspektivnega programa. Podrobnejši pogoji za članstvo so določeni s Pravili podjetniškega inkubatorja Podbreznik.
ČLANI PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA BODO IMELI UGODNOST NAJEMA POSLOVNIH PROSTOROV Časovno obdobje najema
Cena/m2 v EUR (ne vključuje DDV)
prvo leto
2,5
drugo leto
3,0
tretje leto
3,5
četrto leto
70% primerljive tržne cene
peto leto
85% primerljive tržne cene
po petem letu
tržna cena
Član bo plačeval tudi skupne stroške, ki zajemajo stroške upravljavca-receptorja, komunalne stroške in stroške električne energije v višini 2,0 EUR/m2, v kar ni vključen DDV, v začetnem obdobju poslovanja v inkubatorju. Popolne vloge za članstvo sprejemamo do zapolnitve kapacitet inkubatorja. Obravnavane bodo po Pravilih Podjetniškega inkubatorja Podbreznik. Podrobnejše in dodatne informacije lahko dobite v Razvojnem centru Novo mesto d.o.o., kontaktna oseba je Igor Vizjak, tel. 07 33 72 986, mobilni tel. 031 657 604, e-naslov: igor.vizjak@rc-nm.si oz. inkubator@rc-nm.si ali www.rc-nm.si. Izvajanje projekta delno sofinancira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Javni razpis se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, 2. Razvojne prioritete: »Gospodarska razvojna infrastruktura«, prednostne usmeritve 2.1. »Gospodarsko-razvojno-logistična središča.« št. 59, september 2009
in vinski laboratorij Novo mesto, 07/302 31 99
ovratnica proti lajanju
AGRO NASVET d.o.o., Smrečnikova ulica 45 (Pri vrtnariji v Šmihelu)
daljinski upravljalec kot pomoč pri šolanju psa
»» 15 vrst kvasovk »» hrana za kvasovke, encimi za boljše prešanje, za izlužanje barve in za izlužanje arome, čistila, barvila ... »» sredstva za kletarjenje »» refraktometri »» analize vina
Ali vaš pes neprestano laja? Rešitev je ovratnica proti lajanju! Ko pes zalaja, se iz ovratnice sprosti sprej z vonjem po limoni. Sprej je neškodljiv za psa in okolico, psu ne prizadene bolečine, ampak ga preprosto preseneti. Že v nekaj dneh se pes odvadi lajanja. Nič več težav s sosedi!
IZKORISTITE NASVET AGRONOMA Delovni čas: pon. - pet: 8.-18. ure, sobota: 8.-12. ure
LOKI IN SAMOSTRELI
obzornik
Kombinirane peči za centralno ogrevanje na trda goriva in olje
1000 f/s - 250 bar
Kmetijska apoteka
ZRAČNE PUŠKE 12,7 mm / 15,1 g
• zelo visok izkoristek • majhne dimenzije • 30 letna tradicija • izdelava po naročilu • prodaja kombiniranih bojlerjev • možnost ogrevanja na lesne sekance (biomaso)
9 mm / 5,1 g
6,35 mm / 3,4 g
Vreček agro d.o.o., M. Vadnova 22, 4000 Kranj , T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si
Novo v Novem mestu!
Salon keramike
LOKAR RADO s.p.
MOZAIK
Novi salon keramike Mozaik vam nudi veliko izbiro keramike za notranje prostore, kvalitetno keramiko za terase in balkone, kopalniško pohištvo, kopalne kadi in tuš kabine, pipe.
NOVO! dobava in montaža toplotnih črpalk
jemo Izdelu nice kopal uč! na klj
Salon keramike MOZAIK, Foesterjeva 10 (prostori nekdanje tovarne Novoteks v Bršljinu) Tel./Fax: 07 33 21 202, 051 634 631, E-pošta: mozaik.nm@gmail.com
št. 59, september 2009
• inštaliranje vodovodnih in plinskih napeljav • toplotne oz. centralne inštalacije in vzdrževanje • inštalacije talnega ogrevanja • diamantno vrtanje • čiščenje hišnih in večjih kanalizacij Dolnja Prekopa 20, 8311 Kostanjevica na Krki tel.: 07/49 87 310, gsm: 041 630 456 e-mail: instalacije.lokar@volja.net www.instalacije-lokar.informacija.net
Vaš mesečnik
9
obzornik
Novomeška ortopeda v svetovnem vrhu Priznani slovenski ortopedi: Mohsen Hussein in Martin Mikek iz novomeške bolnišnice ter Boris Poberaj in Bogdan Ambrožič iz bolnišnice Valdoltra, so v Portorožu že tretjič pripravili kongres, ki se ga je udeležilo 223 ortopedov iz 25 držav. Slobodan Jovič Robert Kokol – Foto Asja V času trajanja kongresa so svetovno priznani ortopedi izvedli 28 operacij, ki so jih v Portorož prenašali v živo, od tega polovico v Splošni bolnišnici
Novo mesto. »Lahko smo ponosni, da smo v Novo mesto uspeli pripeljati svetovno priznane ortopede, ki so bili nad strokovnostjo osebja in opremljenostjo operativnega bloka v novomeški bolnišnici navdušeni. To je veliko priznanje za našo bolnišnico,« je ob koncu kongresa povedal Husse-
Vrhunska ortopeda Mohsen Hussein in Martin Mikek, sta zaposlena v novomeški bolnišnici in, ki je s kolegom Mikekom opravil nekaj odmevnih operativnih posegov. Kongres je potrdil, da je v majhni Sloveniji kljub gospodarski krizi moč organizirati vrhunski strokovni dogodek svetovnega slovesa, pa tudi to, da je ortopedija kot veja medicine pri nas zelo razvita, v nekaterih segmentih celo vodilna na svetu. Or-
Na povabilo Mohsen Hussein se je kongresa udeležil tudi prof Freddie Fu, predsednik Svetovnega združenja za artroskopijo in športne poškodbe
Operativni poseg, ki ga je izvedel Martin Mikek v novomeški bolnišnici so udeleženci kongresa lahko v Portorožu spremljali v živo topedi iz vsega sveta so v Portorožu jasno nakazali, da je povezovanje in strokovno sodelovanje med zdravniki nujno, saj le bo le tako lahko preseči nove mejnike v medicini. Kongres so pripravili pod pokroviteljstvom Slovenskega združenja za artroskopijo (SSAST), Evropskega združenja za artroskopijo in športne poškodbe (ESSKA), ter Svetovnega združenja za artroskopijo in športne poškodbe (ISAKOS). Zdravniki so bili nad organizacijo kongresa navdušeni, za kar imata veliko zaslug tudi novomeška strokovnjaka Hussein in Mikek. Slovenija bo naslednji kongres ortopedov gostila ponovno leta 2011.
Nova generacija profila Rehau-Geneo Nove dimenzije v okenski tehniki, polno armiran okenski sistem iz novega materiala Rau-Fipro, kar pomeni ojačanost s steklenimi vlakni, ki je prirejen višjim zahtevam po nižji toplotni izgubi elementov. Izkoristite ugodne cene in kratke dobavne roke.
PVC Nagode d.o.o., Tržaška 87a, 6230 Postojna, t [05] 720 35 55, f [05] 720 35 56, info@pvcnagode.si, www.pvcnagode.si
Moj dom_203x271_4.indd 1
10
Vaš mesečnik
1/13/09 8:57:53 PM
št. 59, september 2009
V sporedu Vašega kanala boste v zadnjih dneh septembra in oktobra lahko izbirali tako med oddajami, ki so uvrščene med stalnice Vašega kanala, kot tudi vsebinami, ki se bodo pred očmi gledalcev odvrtele kot enkraten projekt. V polnem zamahu so pogovorne oddaje Pokličite župana!, kjer lahko z župani s klicem v studio vzpostavite neposreden stik. V ostalih studijskih oddajah, predvidenih za oktober, boste našli informacije o kulturni ponudbi v mestu, o Projektnem učenju mlajših odraslih, o priložnostih, ki jih prinaša podjetniški inkubator in še čem. Septembra je s prvo oddajo na temo zlate trsne rumenice v program Vašega kanala uspešno vstopila oddaja Agroklub, katere osnovno poslanstvo bo s sogovorniki, strokovnjaki z različnih področij, v studiu obelodaniti težave in zagate, s katerimi se kmetje srečujejo v vsakdanjem življenju. Petkove večere pa bo tudi v prihodnje narekovala mladinska kultura. Po oddaji Brez panike! si lahko še ta petek, 25. septembra, ogledate študijski igrani film Novomeščana Žige Virca, Nebo nad blokom.
Novice Osrednja dnevno-informativna oddaja, na sporedu od ponedeljka do petka ob 18.45, ostaja ažuren zapis o aktualnih dogodkih na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini. V izboru dogodkov, ki bodo tako ali drugače zaznamovali življenje na JV Slovenije, bo posebno mesto zasedla za 1. oktober napovedana zobozdravniška stavka, s kamerami pa bodo televizijske posadke med drugim ovekovečile začetek novega študijskega leta.
Šport Oktobra se začenja nov niz rubrike Šport, ki bo na sporedu vsak ponedeljek ob 21.15. Dosežke in uspehe tukajšnjih športnikov si boste lahko v strnjeni obliki ogledali še v Športnem utripu tedna, na sporedu vsako soboto ob 17.45. V prvi tovrstni oddaji, 5. oktobra, bomo razkrili načrte
V Tomovi dnevni sobi Pogovorna oddaja V Tomovi dnevni sobi bo zadnji septembrski ponedeljek ob 20.00 ponudila vpogled v življenje in delo semiškega vinogradnika ter sadjarja Samuela Malna-
enega najuspešnejših slovenskih kolesarjev Belokranjca Janija Brajkoviča. Ta v prihodnji sezoni ne bo več vrtel pedal za kazahstansko Astano, ampak se bo pridružil enemu najuspešnejših kolesarjev vseh časov Lanceu Armstrongu, ki ustanavlja svojo ekipo.
Zapoj, zapleši, zaigraj Pod zgovornim naslovom Zapoj, zapleši, zaigraj se skriva posnetek celovečerne prireditve, ki je predza-
riča. Teden dni kasneje bo osrednja tema te pol urne oddaje slikarstvo. Voditeljica Verica Marušič bo namreč gostila Topliškega slikarja Jožeta Kumra (na fotografiji).
POKRAJINSKI
OBZORNIKI
V prvi oktobrski oddaji se bo ekipa Brez panike zabavala z novomeško skupino 4play, ki predstavlja svoj najnovejši videospot. Raziskovala bo,
kako mladi sodelujejo v nevladnih organizacijah ter z Alenko Godec preverila, ali so bile najlepše pesmi res že napisane. V drugi polovici oktobra pa bodo odšli na noro rolkarsko potovanje - tokrat zgolj v filmu, žurali bodo tudi s Trkajem in najlepšim prebivalcem Slovenije.
Turizem in mi V oddaji Turizem in mi, ki bo v programu Televizije Vaš kanal na sporedu 6. oktobra, ob 21.30, bomo predstavili zaključek devet mesečnega projekta Turizem v zidanicah Dolenjske in Bele krajine, ki kot nov turistični produkt odpira številne možnosti in priložnosti. Znani so prvi ponudniki zidanic, prvi gostje naj bi organizirano dopustovali v zidanicah že spomladi prihodnje leto.
Obiskali smo tudi center dobrega počutja Vitarium v Krkinih termah v Šmarjeških Toplicah, kjer so predstavili novosti, s katerimi lahko okrepimo zdravje in izboljšamo počutje.
Pokrajinski obzorniki
TELEVIZIJA
št. 59, september 2009
Brez panike!
Dolenjski, Belokranjski in Posavski obzornik so se septembra, po kratkem predahu, na male zaslone vrnili v novi podobi. Grafična podoba, ki je te informativne oddaje spremljala tako rekoč od samih začetkov, je celostno prenovljena. Osnovna rumena barva kot simbol sonca, tonečega za obzorje, se, vključujoč različne grafične elemente, pojavlja ne le v sklopu vsakokratne oddaje, temveč osmišlja tudi napovednike (televizijske in spletne). Voditelji Silvester Polak, Verica Marušič in Danijela Radjen bodo v novi sezoni vnovič nizali zgodbe, ki so še posebej blizu malemu človeku in zgovorno pričajo o razgibanem lokalnem življenju. Pokrajinske zgodbe vas pred televizijske sprejemnike vabijo vsak drugi torek in vsak četrtek ob pol devetih zvečer. Vaš mesečnik
11
vaš kanal
Iz programske podobe TV Vaš kanal
dnjo septembrsko soboto potekala v Šmartnem pri Litiji. Večer ljudske pesmi je zakrivil eden najstarejših tamburaških orkestrov pri nas, Tamburaški orkester Šmartno, ki letos beleži 117 let delovanja. V prvem delu koncerta so tamburaši premierno predstavili priredbe venčkov slovenskih ljudskih pesmi iz različnih slovenskih pokrajin. Drugi del koncerta so oblikovali gostje iz Bosne in Hercegovine, iz Trebižata, ki so z vokalno skupino Lira predstavili njihovo ljudsko pesem, za celostni vtis pa so s hercegovskimi ljudskimi plesi poskrbeli še plesalci folklorne skupine. Ljudska glasba in ples vas bosta na Vašem kanalu nagovarjala v nedeljo, 27. septembra, ob 19.50.
1
4
7
2
3
5
6
8
9
Proizvajamo, svetujemo, projektiramo in montiramo vse vrste lončenih peči in kaminov, gotovih prenosnih peči, štedilnikov, pizza peči, toplozračnih peči in kaminov, krušnih peči, popravilo in vzdrževanje peči
Podbevškova 18, Novo mesto, Tel.: NC: 07/393 57 50, Prodaja: 07/393 57 60, www.peci-keramika.si El. pošta: peci-keramika@peci-keramika.si
kaminov in kurišč za Slovenijo
PROIZVODNJA KERAMIČNIH d.o.o.mesto Proizvodnja keramičnih pečnic PEČNIC, d.o.o. Novo
Pooblaščeni prodajalec in montažer
Obdobje od zgodnje pomladi do pozne jeseni je čas, ko imajo psi največ težav z vnetjem kože. Lastniki pripeljejo psa k veterinarju, ker se pes praska, ima na koži rdeče lise s krastami, koža ima neprijeten vonj. Površinsko vneta koža je rdeča, vzdražena, raspraskana, s privzdignjenimi krastami. Pri vnetju srednjega sloja kože pride do izločanja sokrvice, koža je rdeča, privzdignjena in zadebelela s krastami. Pri globokem vnetju kože pa je spremenjeno tudi splošno zdravstveno stanje živali, samo vnetno mesto ima zgoraj navedene spremembe, je zelo boleče, močno zagnojeno z neprijetnim vonjem, prisotno je tudi vnetje dlačnih foliklov, lahko tudi vnetje podkožja. Določeni deli pasjega telesa so bolj občutljivi za vnetje: koža med prsti šap, sluhovodi, stranski del glave, koža nad repom. Najpogostejši vzroki za vnetje kože
so alergije na bolšji pik, (70 do 80 odstotkov vnetij), ostalih 20 odstotkov pa predstavljajo lahko alergija na sestavine v prehrani in atopije (alergija na vdihane alergene). Prav tako so določene pasme bolj kot druge podvržene k bakterijskemu vnetju kože (nemški ovčarji zaradi prirojene slabše odpornosti na stafilokokne okužbe, bernski planšarski psi, zlati prinašalci in labradorci). Med manj pogostimi vzroki so poškodbe, slaba nega kožuha… Ko lastnik opazi zgoraj omenjene znake vnetja kože, naj odpelje psa k veterinarju. Ta bo lastnika povprašal o trajanju sprememb, kakšno zaščito proti bolham uporablja, morebiti se bo odločil za dodatne preiskave (odvzem in pregled kožnega brisa ali tudi ostružka) ter predpisal terapijo. Ta običajno obsega uporabo medicinskega razkužilnega šampona in antibiotike. S kontrolnimi pregledi tekom zdravljenja se veterinar odloča o trajanju zdravljenja in morebitnih dodatnih preiskavah.
ugodni plačilni pogoji: gotovinski popusti, krediti (1-3 leta), trajniki nlb
Piše: Lucija Baznik, dr.vet.med.
031 770 100
PIODERMIJA ALI GNOJNO VNETJE KO@E PRI PSIHM
k o t i ^ e k
De`urni GSM:
v e t e r i n a r s k i
+ JANG, veterinarska ambulanta, d.o.o. naročena objava
Kandijska cesta 27, 8000 Novo mesto t 07 33 41 080 f 07 33 41 081 www.jangvet.si, e-mail: jangvetÐsiol.net Delovni ~as: ponedeljek-petek 8-19 h, Sobota 8-12 h
12
Vaš mesečnik
št. 59, september 2009
tel./fax: 07/33 44 220, mob.: 041 649 277 izdelava strokovnih podlag za izjavo o varnosti pregled in preizkus delovne opreme (strojev) usposabljanje za varno delo in varstvo pred požarom (izpiti) izdelava požarnih redov izdelava navodil za varno delo opravljanje nalog pooblaščenega strokovnega delavca organizacija raznih meritev izdelava varnostnih načrtov koordinator za gradbišča PARMA , Rudi Ivančič s.p.
Mala Cikava 17 c, 8000 Novo mesto, e-mail: rudi.parma@siol.net
• PVC OKNA • VRATA • SENČILA Roletarstvo bayer d.o.o. Košenice 34, Novo mesto Tel.: 07 3080210 GSM: 040 202 868 e-pošta: info@roletarstvo-bayer.si www.roletarstvo-bayer.si
št. 59, september 2009
CENTER ZA RAZVAJANJE Vse bolj hiter in naporen način življenja nam narekuje vse večjo skrb zase in za naše telo. Masaže nam dajejo ravno to, po čemer čezdalje bolj hrepenimo: fizično in psihično razbremenitev. Z masažami istočasno sproščamo telo in duha, lajšamo bolečine in preprečujemo resnejše težave. Kot vsako razvajanje masaža pozitivno vpliva na naše čustvovanje, krepi samozavest in naš imunski sistem, vrne pa nam tudi voljo do življenja in dela, pozitivizem in energijo. Naredite zase nekaj prijetnega in koristnega.
o41 242 688 - o31 784 3oo Tomaž Dimič Dolenc s.p., Cesta brigad 8, 8ooo Novo mesto
Vaš mesečnik
13
intervju
Popolnoma zaupam svojim zdravnikom!
MIRA RETELJ:
Z operacijskimi mizami smo se navadili živeti! Mira Retelj je v zadnjem desetletju, odkar je na čelu Splošne bolnišnice Novo mesto, postala sinonim za prvo damo dolenjskega zdravstva. Bolnišnica se lahko pohvali s številnimi uspehi, tudi na mednarodnem področju, saj se zdravniki redno izobražujejo in poglabljajo svoje znanje na različnih specialističnih področjih. A se je bolnišnica soočila tudi z nekaj aferami. Med najbolj odmevne je sodila tista z operacijskimi mizami, ki so se pokvarile še preden so dobro začele delovati. Bolnike še vedno razburja tudi kaos na urgentnem in internem oddelku, za katerega Retljeva priznava, da je popolnoma zastarel. Njuna izgradnja zato ostaja med prioritetnimi nalogami tudi v prihodnje. Retljeva se je sicer poizkusila tudi v politiki, nazadnje je na lanskoletnih državnozborskih volitvah kandidirala za poslanko. Politika, pravi, je ne zanima več, sedaj se želi posvečati zgolj še vodenju bolnišnice. Slednje ji vzame ogromno časa, prosti čas pa najraje preživlja na zelenicah ob igranju golfa. 14
Vaš mesečnik
Tjaša Pureber Matej R. Škof in osebni arhiv Mire Retelj
Ste kdaj uporabili storitve kakšne druge bolnišnice razen novomeške? Na srečo do sedaj še nikoli nisem potrebovala storitev drugih bolnišnic, vse moje dosedanje potrebe po zdravstvenih uslugah so mi nudili pri nas. To namreč sprašujem zato, ker me zanima ali zaupate svojim zdravnicam in zdravnikom? Da, popolnoma jim zaupam v nudenju zdravstvenih storitev, ki jih lahko ponudi regionalna bolnišnica. Upam si trditi, da so storitve v
Ne moti me plača strokovnega direktorja! naši bolnišnici kakovostno na zelo visoki ravni in v ničemer ne zaostajajo v storitvah, ki jih izvajajo v drugih regijskih bolnišnicah in tudi ne v terciarnih ustanovah. Izjema so le določene storitve, ki jih v naši bolnišnici ne opravljamo.
Kakšna je najdaljša čakalna doba v novomeški bolnišnici? Najdaljše čakalne dobe so še vedno za endoprotezo kolka in operacijo varic, ki znašata št. 59, september 2009
zadevanju zdravstvenega osebja. Prostorov, kjer se mora izvajati funkcionalna diagnostika, je premalo, tisti, ki pa so, so bistveno premajhni. Primanjkuje nam delovnih prostorov za zaposlene, da sploh ne govorimo o njihovi kakovosti, saj že na zunaj kažejo, v kakšnem stanju je več kot 100 let stara stavba, ki jo iz leta v leto bolj načenja zob časa in dejstvo je, da je svoje poslanstvo že zdavnaj opravila. Nova stavba internega oddelka in urgen-
vedene terapije kot samoplačniške storitve smo uvedli v primerih, ko ne obstajajo ustrezne medicinske indikacije za izvedbo terapije in porodnica sama izrazi željo, da bi imela porod brez bolečin.
Vas moti, da ima strokovni direktor bolnišnice za okoli 3.000 evrov boljšo plačo od vas? Ne, ne moti me plača strokovnega direktorja, ker le-ta ni nobena posebnost med plačami zdravnikov, ki poleg rednega dela opravljajo tudi dežurno službo pet do sedemkrat na mesec. V skladu s sklepom Vlade in sklenjeno pogodbo o zaposlitvi strokovni direktor opravlja tudi delo zdravnika in glede na pomanjkanje zdravnikov tudi dežurstva. Kakšna je vaša vizija bolnišnice za prihodnja leta? Vizija Splošne bolnišnice Novo mesto je biti uspešna regijska bolnišnica, ki svojim upo-
Stavba internega oddelka je svoje poslanstvo že zdavnaj opravila!
nje zdravnikov, pa tudi omejene količine programov, ki jih bolnišnica dobi od Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Kako trenutno delujejo operacijske mize? Z operacijskimi mizami smo se navadili živeti in jih uporabljamo v obsegu njihovih zmogljivosti. Večina težav in okvar na mizah je bila odpravljenih v garancijskem roku. Za odpravo manjših okvar in redne tedenske servise poskrbijo naši delavci v vzdrževalni službi, letne servisne preglede pa opravlja dobavitelj opreme.
Kakšna škoda je vsak dan povzročena bolnikom, ker država zamuja z gradnjo Šmihelske ceste, posledično pa bolnišnica še vedno nima novega internega in urgentnega bloka? Zamikanje z gradnjo Šmihelske ceste zagotovo najbolj občutijo naši bolniki internega oddelka in zaposleni v tej stavbi. Težko rečemo, da je danes namestitev pacienta v bolniško sobo s šestimi do osmimi posteljami kakovostna in sodobna storitev, kljub velikemu prišt. 59, september 2009
tnega bloka bo zagotovo bistveno izboljšala pogoje teh dejavnosti, zato upravičeno pričakujemo, da bi se izgradnja nove Šmihelske ceste zaključila konec leta 2010, kar bi nam omogočilo takojšen začetek gradnje.
rabnikom omogoča kakovostne storitve na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva. Seveda je to tudi moja vizija, ki jo bomo uresničili le z izpolnitvijo naših temeljnih ciljev kot so cilji na področju ohranjanja programa dela, razvoja novih storitev, pridobivanja novih zdravniških kadrov, obvladovanja stroškov in uresničitvijo začrtanih naložb.
Kdaj bi se bolniki lahko torej preselili v
V prostem času ste golfistka. Kaj vas
nove prostore? V roku treh do štirih let.
pri tem športu najbolj navdušuje? Golf je res čudovit šport, ki me navdušuje. Pri udarjanju s palico po beli golfski žogici, na prečudovitem travnatem terenu gre za usklajenost misli, duha in telesa, če tega ni, žogica pač ne leti tja, kamor si želiš. Golf mi predstavlja sprostitev, notranji izziv ter tekmo samo s seboj. Pomembno pri tem pa je tudi druženje in zabava s čudoviti ljudmi.
Ljudje se bojijo, da je nedavna uvedba plačljive epiduralne analgezije prvi korak do privatizacije novomeškega zdravstva. Ne morem se strinjati s tem razmišljanjem. Porodna epiduralna analgezija se v porodnišnici v Postojni in v Kranju porodnicam zaračunava že več let, vse od uvedbe te storitve. Epiduralna analgezija kot protibolečinska terapija je sicer pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar le, ko o njeni strokovno-medicinski upravičenosti presodi zdravnik skladno z veljavno doktrino, kar pomeni, da navedene terapije ni moč izvesti izključno na željo zavarovane osebe, temveč morajo za navedeno terapijo obstajati ustrezne medicinske indikacije. Zaračunavanje na-
Lahko tudi menedžerji vodilnih javnih zavodov na golfu spletajo koristne poslovne vezi? Jaz nimam prakse, da bi igrala golf v službenem času in za namen sklepanja poslovnih poslov, seveda pa imam priložnost spoznati veliko zanimivih ljudi, ki oblikujejo mojo socialno mrežo. Vaš mesečnik
15
intervju
več kot leto dni. Zelo se podaljšuje število čakajočih na endoprotezo kolena, za kar se na operacijo čaka že več kot dve leti. V specialističnih ambulantah pa so najdaljše čakalne dobe za nenujne CT preiskave, ki trajajo 120 dni in za preglede v specialistični kardiološki ambulanti, ki je trenutno 90 – 180 dni, odvisno za katerega zdravnika se pacienti odločijo. Posledica dolgih čakalnih dob, ki niso nič daljše kot v drugih bolnišnicah, je pomanjka-
že 19 let z vami Ksenija Levičar s.p., Podbevškova 4 (Mercator Center Cikava) Novo mesto tel.: 07/33 76 485
Salon lepotnih ritualov
Slovenska vas tel.: 07/45 74 660
VelaSmooth in IPL z Elos tehnologijo ODPRAVLJANJE CELULITA (z aparatom VELASMOOTH) TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAK ZMAJŠEVANJE GUB IN UČVRSTITEV KOŽE
• ogled in svetovanje za skladnost vašega ambienta • izmera in montaža železnih karnis • izdelava zaves
POMLAJEVANJE (OBNOVA) KOŽE
Delovni čas: pon.pet. od 12. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure
AQUA DETOX
ODPRAVLJANJE ŽILNIH NEPRAVILNOSTI ODPRAVLJANJE PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI ZDRAVLJENJE AKEN
I! DARILNI BON
Popusti: odpravljanje celulita: enajsti tretma - 30% popust ostale storitve: vsak peti tretma - 10% popust študenti: 10% popust na vse storitve P o s to
p k i te m e l j ij o na upor ! a b i l a s e r s ke te h n o l o g i j e
Salon lepotnih ritualov, Obrtniška 33, 8210 Trebnje, tel: 051 63 68 69, www.salon-lepotnih-ritualov.si
;;vodenje poslovnih knjig za zdravnike, odvetnike, sindikate, društva, podjetja, sp-je, kmete, novo - za cerkev ... ;;pomoč od ustanovitve do registracije podjetja MIRA LALIČ, s.p., Danila Bučarja 22, Novo mesto tel.: 07 33 73 380, GSM: 041 682 470 e-mail: oriks@volja.net
podružnica Žužemberk: tel.: 07 30 88 606 upoštevamo kartico “OBRTNIK - OBRTNIKU”
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA
USLUGA Tržiška ulica 10, Novo mesto Tel/fax: 07/33 72 420 usluga.nm@gmail.com
Dodatno: pranje in čiščenjem prešitih odej in odej iz merino volne. PE CIKAVA
HIPERMERKET MERCATOR PODBEVŠKOVA ULICA
PE TREBNJE
HIPERMARKETMERCATOR STARI TRG Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure in sobote od 08. do 14. ure A si zavarovana?
Zdravja ne prepušËaj nakljuËju - skleni paket Vzajemna Mladi. Se splaËa! Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
»e skleneš paket Vzajemna Mladi, prejmeš: - dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje, - darilni bon v vrednosti 20 €,
A si ti?
- majico Vzajemne in - ugodnosti za zavarovance Vzajemne. Paket Vzajemna Mladi lahko skleneš do 31. 12. 2009. VeË o darilih in zavarovanju v vseh poslovalnicah Vzajemne, na www.vzajemna-mladi.si ali na brezplaËni telefonski številki 080 20 60.
PE Novo mesto Prešernov trg 5 Tel: 07/393-5360
26
16
Dodatna ponudba na lokaciji Tržiška ulica 10
Vaš mesečnik september 2009
Črnomelj, Zadružna 33 Krško, Bohoričeva 9
Kočevje, Ljubljanska 25 Brežice, Černelčeva 3a
Štirikolesnik Bashan 1.990 EUR Skuter JONWAY 900 EUR
št. 59, september 2009 številka 9
www.peugeot.si
MONMETAL Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežice tel/fax: 07 496 42 75, gsm: 041 636 585 e-mail: monmetal@siol.net Pridružite se našim zadovoljnim strankam.
voda • plin • ogrevanje • vse vrste toplotnih črpalk • sončni kolektorji • talno, zidno, stropno hlajenje in gretje Vse inštalacije izdelamo na ključ. »» 5 let garancije na peči »» možna kurjava z lesenimi peleti »» Avtomatsko doziranje »» bojlerji iz nerjaveče pločevine peč na trda goriva
Novi peugeot 207. Ostani mlad!
Poraba goriva (L/100 km): mestna vožnja: 5.7 do 9.9, relacije: 3.7 do 5.7, kombinirana: 4.4 do 7.2. CO2 emisije (g/km): 117 do 165.
peč za pelete
bojlerji
e-pošta: janez_vrecek@t-2.net www.vrecek-peci.com
peč na olje in plin
Zg. Brnik 143, 4207 Cerklje tel.: 04/252 66 50 fax: 04/252 66 55 gsm: 041/734 018
PeugeOt 207: DObre NOviCe! Dobra novica za okolje: zahvaljujoč dizelski tehnologiji motorjev 1.4 HDi s 70 KM in 1.6 HDi z 90 KM, ima novi peugeot 207 količino izpuha zmanjšano na samo 117 g CO 2 /km. Dobra novica za vas: Obiščite salone Peugeot, pustite se razvajati in domov boste zagotovo odšli dobre volje in mlajši – eden od obiskovalcev pa bo nagrajen celo s čisto novim prenovljenim peugeotom 207.
Novi
207
AVTO VELKAVRH, Prečna 91, Novo mesto 07 334 - 85 18, 041 609 - 159
OKREPČEVALNICA lovec Marko Fortuna s.p., Bršljin 41, 8000 Novo mesto gostilna.cefidelj@siol.net Tel.: 07/33-22-642, Gsm: 040/225-135
NOVO!
• letni vrt pod kostanji • velika izbira izvrstnih tort Delovni čas: ponedeljek - petek od 6. - 22. ure, sobota od 7. - 22. ure, nedelja od 11. - 21. ure, ob praznikih zaprto
št. 59, september 2009
Pionirska cesta 2, 8350 Dolenjske Toplice fortuna.marko@siol.net Tel. 07 30 65 638, Gsm 040 225 135
NOVO!
• specialitete iz odprtega žara • torte • pizze različnih vrst Delovni čas: Od ponedeljka do četrtka od 7. do 23. ure petek od 7. do 24. ure, sobota od 8. do 24. ure, nedelja od 8. do 23. ure
Vaš mesečnik
17
intervju
Javno zdravstvo pri nas ni ogroženo!
MILENA KRAMAR ZUPAN:
Ženske se v kriznih časih dobro obnesemo! Dr. Milena Kramar Zupan se je na čelo Zdravstvenega doma zavihtela pred dvema letoma. Pred tem je devet let (do leta 1999) vodila novomeški Novoteks, nato je sedem let preživela na odgovornih mestih v Telekomu Slovenije. Menjava na čelu zdravstvenega doma je bila kontroverzna, a je Kramar Zupanova kritike kmalu utišala s finančno sanacijo zavoda. Odkrito priznava, da je kaos okoli Zdravstvenega doma zaradi pomanjkanja parkirišč velik, zato je prizadevanje za izgradnjo parkirne hiše med njenimi prioritetami. V zadnjem letu je medijski prostor napolnjevala predvsem s humanitarno akcijo za nov mamograf. Lani je doktorirala na ljubljanski Ekonomski fakulteti, študij sedaj nadgrajuje z docenturo. Je mati dveh odraslih otrok, njen mož je znani dolenjski poslovnež in politik Adolf Zupan. Prostega časa nima veliko, večinoma ga preživlja v naravi. Njen delavnik traja tudi po dvanajst ur. Na delo, pravi, se čustveno naveže. 18
Vaš mesečnik
Tjaša Pureber Matej R. Škof in osebni arhiv M. K. Zupan
Kako bi označili stanje v Zdravstvenem domu, ko ste pred dvema letoma prevzeli njegovo vodenje? Razmere so bile kritične in zaskrbljujoče tako na finančnem, organizacijskem kot na kadrovskem področju. Tudi klima in odnosi med zaposlenimi ter med Zdravstvenim domom in koncesionarji – zasebniki so bili izjemno slabi.
Ste se na začetku soočili s kakršnimkoli nasprotovanjem znotraj kolektiva? Vemo, vaše imenovanje ni potekalo povsem gladko. K mojemu imenovanju je moralo dati soglasje devet občin. Ena izmed njih je želela dodatna pojasnila. Ko so jih občinski svetniki dobili, so me vsi podprli. Zaposleni so se morda na začetku bali, da bom kot nekdo od zunaj podpirala nadaljnje razgrajevanje desetletja grajenega kolektiva. Na srečo so spoznali, da je moj cilj krepitev kolektiva v korist pacientov. Tako smo zelo hitro vzpostavili pozitivno komunikacijo in medsebojno zaupanje, kar je bila osnova za uspešno izpeljano sanacijo zavoda. Kot direktorico me vodi misel, ki sem jo zapisala ob prijavi na to delovno mesto: »Vse, ki bodo prišli v Zdravstveni dom, bomo obravnavali, kot da so naši najdražji, naši starši, naši otroci, naši prijatelji…«.
Ste kdaj izkoristili možnost in kakšno od storitev opravili pri zasebnem zdravništ. 59, september 2009
V novomeški občini smo v slovenskem vrhu po številu zasebnih zdravnikov. Čemu pripisujete to dejstvo? Eden izmed bistvenih vzrokov za pospeševanje zasebništva in s tem razgrajevanje zdravstvenih domov je v rigidnem in neprilagojenem zdravstvenem sistemu, ki ne omogoča (de)stimulativnega nagrajevanja po opravljenem delu zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ampak vztraja na preživeli uravnilovki in že zdavnaj zastarelih zdravstvenih
sežen odhod v zasebništvo ni bil pripravljen niti organizacijsko, niti kadrovsko, še manj mentalno. In zgodila se je kriza, ki je rezultirala v veliki finančni izgubi, notranjemu nezadovoljstvu, konfliktu z zasebniki. Če nam lani ne bi uspelo obrniti krmila zavoda navzgor, bi se resnično lahko soočili z resnimi težavami pri izvajanju osnovne zdravstvene dejavnosti naših občanov. Na srečo nam je uspelo sanirati težko situacijo in danes lahko trdim, da izvajanje osnovnega zdravstva ni ogroženo. Nasprotno, kar nekaj stvari nam je uspelo celo bistveno izboljšati.
Koliko klicev na dan dobite od jeznih uporabnikov zdravstvenega doma, ker bolniki nimajo kje parkirati svojih vozil? Parkiranje pred Zdravstvenim domom je velika in kronična težava in pri naših pacientih povzroča največ nezadovoljstva. Veliko je pripomb, tudi jeznih klicev. Sicer se zelo trudimo, vendar trajne rešitve ni. Dokončno bo problem rešen z izgradnjo parkirne hiše. Po zagotovilih občine naj bi bilo to že naslednje leto. Sedaj, ko se je začela gradnja Šmihelske obvoznice, je celotna situacija še
Zdravstveni dom na tako obsežno zasebništvo ni bil pripravljen!
minizirano. Prevladuje ženska delovna sila. Sama večkrat rada rečem, da tam, kjer je potrebno veliko dela, potrpežljivosti, vztrajnosti in sočutja, nastopijo ženske. Pa tudi tam,
Vse, ki pridejo v Zdravstveni dom, obravnavamo, kot da so naši najdražji! kjer je precej hudo in se ne da hitro in veliko zaslužiti. Sploh v kriznih časih se ženske na vodilnih in vodstvenih položajih zelo dobro obnesemo.
Pred kratkim ste z akcijo Društva Julija dobili najsodobnejši mamograf; pri akciji je s posnetkom koncerta sodelovala tudi televizija Vaš kanal. Koliko življenj je bilo s tem nakupom rešenih? Hvala veliki vlogi in podpori vaše hiše. Rak dojke je najpogostejši rak žensk in je v velikem porastu tudi pri nas. Pri zgodnjem odkrivanju, ki je osnova za uspešno zdravljenje, je mamograf nepogrešljiv. V našem zavodu z mamografijo letno odkrijemo že blizu 100 primerov te zahrbtne bolezni. Z dobrodelnostjo smo omogočili, da se bodo naše ženske še naprej lahko mamografsko slikale doma in jim ne bo potrebno v Ljubljano, kjer so čakalne vrste tudi po dve leti. Ženske iz naše vse prevečkrat zapostavljene Dolenjske si to zaslužijo. Še enkrat hvala vsem dobrim ljudem.
V primeru pandemije nove gripe bi na
standardih. V novomeški občini je bil dodaten razlog odsotnost vsakršne vizije in strategije osnovnega zdravstva v občini, kar je povzročilo divje, brezglavo podeljevanje koncesij, brez da bi občinska oblast pomislila, kaj šele analizirala in izračunala, kaj bo tako velik obseg koncesij za dolgoročni razvoj osnovnega zdravstva v občini oziroma na območju kar osmih dolenjskih občin pomenil.
slabša, čeprav se trudimo zagotavljati začasna nadomestna parkirišča. Nekaj smo jih že zagotovili, nekaj jih še bomo. Je pa tudi res, da veliko parkirnih mest zasedejo ljudje, ki parkirajo pred našim zavodom, a niso njegovi uporabniki. Zato razmišljamo o zapornici in plačljivem parkiranju. Zgolj zato, da bi našli prost parkirni prostor tisti, ki pridejo v Zdravstveni dom, in ne zaradi zaslužka.
Računsko sodišče je v svoji reviziji tega
Celotno vodstvo Zdravstvenega doma
pojava opozorilo, da bi se lahko Zdravstveni dom kmalu soočil s težavo pri izvajanju javnega zdravstva. Se to že dogaja? Dejstvo je, da Zdravstveni dom na tako ob-
sestavljajo ženske. Gre za naključje ali ste okrog sebe načrtno zbrali žensko ekipo? Nobenega posebnega načrta ni bilo. Dejstvo je, da je zdravstvo tako kot šolstvo zelo fe-
št. 59, september 2009
območju, ki ga pokrivate, zbolelo okoli 15 tisoč ljudi. Ste pripravljeni na tak scenarij? Uvedene imamo vse potrebne ukrepe za primer pandemije. Izdelan imamo skrben načrt izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki natančneje opredeljuje organizacijsko, prostorsko in kadrovsko področje delovanja v primeru pandemije.
Kako komentirate govorice, da se boste naslednje leto potegovali za župansko mesto? Sama tega nisem nikoli in nikjer izjavljala. Res je, da me moti, da smo v času, ko se vse preveč dela zgolj in samo za osebne koristi in vse premalo za naše skupno dobro. In res me kdaj v jezi prime, da bi imela mehanizme, da bi to preprečevala. To pa ne pomeni, da o tem konkretno razmišljam. Vse napore vlagam v čim boljše vodenje zdravstvenega doma in tako zaenkrat nameravam tudi vnaprej. Vaš mesečnik
19
intervju
ku? Ali, če vprašam drugače: vam je ljubše javno ali zasebno zdravstvo? Med zdravnike zasebnike je odšla tudi moja osebna zdravnica, za katero sem se opredelila že zdavnaj. Z njeno kakovostjo zdravljenja in odnosom do mene kot pacientke sem zelo zadovoljna. Mislim, da so tako javni kot zasebni zdravniki enako dobri in osebno nimam nič proti zdravnikom zasebnikom. Sem pa pristašica javnega zdravstva kot sistema in mi je resnično žal, da je toliko zdravnikov v našem zavodu odšlo med zasebnike. S pospeševanjem zasebništva se zmanjšujejo razvojne možnosti v Zdravstvenem domu.
kultura
Ob 110 letnici rojstva
Jakčev “železni svet” Da se leto 2009 lahko upravičeno imenuje Jakčevo leto, nakazuje vrsta obletnic. 16. julija je minilo 110 let od njegovega rojstva, 12. novembra bomo zabeležili 20 let njegove smrti, mineva pa tudi 80 let, odkar je eden najvidnejših tvorcev novomeške kulturne zgodovine prvič odpotoval onkraj velike luže. Tanja Sluga
arhiv Dolenjskega muzeja Božidar Jakac se je v občo slovensko zgodovino zapisal kot eden najplodovitejših likovnih ustvarjalcev, katerega dela štejejo v tisočih kosih. Je eden redkih avtorjev, ki ga 20 let
opozarjajo stalne zbirke v Kostanjevici na Krki in Novem mestu. Prav dolenjska prestolnica z Jakčevim domom, dislocirano enoto Dolenjskega muzeja, velja z zbirko 828-ih del za avtorjevega ambasadorja. Prav tu so z zadnjo postavitvijo v letošnjem programskem letu osrednje mesto namenili likovnemu izkupičku prve-
Božidar Jakac - Spomini na železni svet po smrti še vedno najdemo v večini prodajnih galerij po Sloveniji. Da je njegova likovna veličina brezčasna,
ga potovanja v Ameriko, ki je bilo v marsičem prelomno. Kot je v zapisu ob odprtju razstave v začetku sep-
Razstavo sta odprla dr. Stojan Pelko, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo RS in Alojzij Muhič, župan mestne občine Novo mesto. tembra izpostavila Jasna Kocuvan, avtorica razstave in vodja programa Jakčevega doma, se je Jakac na potovanju med letoma 1929 in 1931 izpopolnil kot portretist in slikar trenutnih vtisov, dozorel pa je tudi duševno. Naslov razstave 45-ih del Spomini na železni svet je avtorica izbrala na podlagi Jakčevih zapisov v pismih in dnevnikih, kjer Ameriko poimenuje železni svet. Dr. Stojan Pelko, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo RS, je izpostavil študijski značaj razstave, saj po njegovem ne gre le za to, da ja Jakac v Ameriki izkusil drugo civilizacijo in hkrati občutil nostalgijo po domačiji. Namreč prav iz tega stika je zrasel impulz, ki je temeljno vplival na Jakčevo prihodnje delo, je še dodal.
Poleg obsežnega likovnega gradiva je Jakac v Ameriki vtise in dogodke zabeležil tudi s filmsko kamero ter fotoaparatom. A tu se že začenja zgodba Jakčevega pionirskega prispevka k slovenskemu filmu. Posebno težo njegovi celoviti osebnosti daje tudi dejstvo, da je Jakac, sicer eden od pobudnikov Novomeške pomladi, soustanovitelj Akademije za upodabljajočo umetnost, njen prvi rektor in profesor za grafiko. Kot je izpostavil Zdenko Picelj, direktor Dolenjskega muzeja, je tako vrata na evropska in svetovna likovna prizorišča odprl številnim domačim ustvarjalcem. Razstavo, ki bo na ogled do 2. maja 2010, sta odprla Stojan Pelko in Alojzij Muhič, župan mestne občine Novo mesto.
Združeni čopiči - nova likovna moč Zgodba o povezovanju, izmenjavi izkušenj in skupnemu nastopu likovnih ustvarjalcev različnih pogledov ter zvrsti pravzaprav ni nič novega. Bogato tovrstno izročilo, ki na tleh širše Dolenjske tli tako rekoč od nekdaj, je umetnike v preteklosti že združilo v krovno društvo, ki mu je po drugi svetovni vonji predsedoval Božidar Jakac. Potem ko je leta 1974 ustanovljena Likovna skupina Vladimirja Lamuta Novo mesto v 21. stoletju že tonila v pozabo, je bila 8. junija 2007 spisana prva črka v novi zgodbi združenih ustvarjalcev. Tanja Sluga Takrat je namreč šest likovnikov, trije še iz vrst zgoraj omenjene Likovne skupine, ob podpori Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije osnovalo Društvo likovnih umetnikov Dolenjske. Da bo njihov domet presegel že v imenu zapisano ozemeljsko omejitev, je potrdilo sodelovanje z Galerijo Božidarja Jakca, ki je ponudila roko kot domicilni partner organizirane skupine posameznikov. Po dveh letih delovanja se je članstvo podvojilo. Tako društvo danes šteje 12 priznaČlani Društva likovnih umetnikov Dolenjske (po abecedi): Hamo Čavrk, Mojca Lampe Kajtna, Simon Kajtna, Jože Kumer, Roman Makše, Jože Marinč, Jožica Medle, Nataša Mirtič, Janko Orač, Jože Slak, Gorazd Šimenko, Uroš Weinberger.
Na odprtju razstave v Ljubljani (z leve proti desni): akademski slikar Jože Kumer, akademski slikar Jože Marinč, predsednik ZDSLU Peter Vernik, predsednica DLUD Jožica Medle, povezovalka Ines Jerele Medle, diplomirani slikar Janko Orač, akademska slikarka Nataša Mirtič, kustos Galerije Božidarja Jakca Goran Milovanovič in župan Kostanjevice na Krki Mojmir Pustoslemšek. nih in obči javnosti poznanih tvorcev lokalnega kulturnega življenja. Prva skupinska postavitev je v začetku avgusta postregla z revialno razstavo v ljubljanski galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, za katero je vsak od ducata likovnikov iz-
bral delo, ki pomeni izrazito avtorski pristop. Septembra je sledila še skupinska razstava v lokalnem prostoru, topliškem Kulturno kongresnem centru. Vsa nadaljnja poglavja bo tudi v prihodnje narekovalo osnovno poslanstvo društva, ki je po besedah
predsednice Jožice Medle »srečevanje ob različnih kulturnih dogodkih, organizacija likovnih razstav, izmenjava izkušenj, iskanje možnosti za skupne nastope in predvsem želja, da kakovostno likovno ustvarjalnost prepozna širša javnost.«
kultura
Društvo likovnih umetnikov Dolenjske
iz Clio ne vliva za kompaktnim d razredu. Voznik Tu je še oprema (ka z no in natančno nom, udobno je Clio sljivih modelov v P zvezdic. Njegovo prostoročno upravljanje, samodejna in prilagodljivo notranjostjo, ter kompaktnim dizaj eden najbolj zane že tretjo generacijo z vseh 5 EuroNCA ter oprijem s po višini nastav- dinamično vožnjo, ki jo ponujajo v v svojem in prilagodljivo notranjostjo, ter . izboljšano podvozje svojem segmentu klimatska naprava, relejših avtomobilo je Clio prepričal s dinamično vožnjo, ki jo ponujajo cestiščem zagotavljata odlično lego ljiv volan itd.), ki prav tako prispeva zmogljivi in varčni motorji. tretjo generacijo že Z u. Voznike je sta ča motorja obilov v svojem ovito zaviranje. , udobno zmogljivi in varčni motorji. udobju. Najbolj navdušujo na cesti in učink eden zrelejših avtom prepričal s h kar največjemu aktnim dizajnom je jo, ter z je kompaktni Clio dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje ušujoča motorja sta Regulator in omejevalnik hitrosti, ike njost jim navd ki Vozn olj notra tiste, du. Najb ljivo Za lagod ena razre nom, udobno jo ponujajo dva. Prvi je 1.2 TCE, ki združuje dodatna žarometa za optimalno kljub vsemu premajhen, je tu še zmogljivost, nizko porabo in kompaktnim dizaj mično vožnjo, ki njostjo, ter z porabo in ena zavorni sistem r. Clio Grandtour najnižjih stopenj izpustov CO2 med rji. zmogljivost, nizko osvetlitev ovinka, in prilagodljivo notra jo ponujajo različica Grandtou ljivi in varčni moto s rji. Tu je še motor jo, ki Novak_curves.pdf 23.11.2007 13:36:20 motorja sta najnižjih stopenj izpustov CO2 med ABS in sistem proti zdrsu pogon- predstavlja inteligenten kompromi Prevozi bencinskimi moto ajbolj navdušujoča - dinamično vožn r za vbriz njemoto jo in še skrbi je rji. ologi to žuje Tu orom tehn vse rji. zdru moto s i prost – ki 1.5 dCi 105 KM bencinskimi moto skih koles ESP zmogljivi in varčn med radodarnim Prvi je 1.2 TCE, osiki (Com vbriz k jo potn užite vodu vsi ena motorja sta r ologi ča in nem tehn bo pri čeme praktičnostjo. Tako Najbolj navdušujo gavanja po skup 1.5 dCi 105 KM s gljivost, nizko pora - varno vožnjo, s 6-stopenpripomore govo ki združuje tov CO2 med gavanja po skupnem vodu (Com Rail), ki je povezan Prvi je 1.2 TCE, neokrnjen. K temu mon taja dva. ižjih stopenj izpus ja penponu zato porabo in ena je še motor je povezan s 6-sto jskim menjalnikom, zmogljivost, nizko tov CO2 med inskimi motorji. Tu jo vbriz- mon Rail), ki navora in moči ologi optimalne stopnje najnižjih stopenj izpus je še motor dCi 105 KM s tehn rji. Tu vodu (Comvarčno porabo. moto no nem mi izjem skup inski ter po benc anja anja le zaradi tehnologijo vbrizs 6-stopenClio ne vliva zaup 1.5 dCi 105 KM s n Rail), ki je povezan (Comzvezdic. Njegovo zato ponuja ja po skupnem vodu penvseh 5 EuroNCAP m menjalnikom, ter oprijem s gavan zan s 6-sto ra in moči izboljšano podvozje odlično lego mon Rail), ki je pove imalne stopnje navo zato ponuja ta tavlja bo. cestiščem zago jskim menjalnikom, izjemno varčno pora le zaradi anje. moči zavir in ra ovito navo anja na cesti in učink optimalne stopnje Clio ne vliva zaup bo. evalnik hitrosti, ic. Njegovo izjemno varčno pora Regulator in omej eh 5 EuroNCAP zvezd oprijem s za optimalno ter že tretjo generacijo je Clio ter Z dodatna žarometa m boljšano podvozje siste v v svojem zavorni ta odlično lego zrelejših avtomobilo ričal s osvetlitev ovinka, stiščem zagotavlja zdrsu pogon- eden je prep zaviranje. ABS in sistem proti to skrbi za razredu. Voznike cesti in učinkovito hitrosti, nom, udobno – vse ik dizaj ESP evaln im koles omej aktn in skih C komp egulator njostjo, ter z čemer užitek osza optimalno varno vožnjo, pri in prilagodljivo notra jo ponujajo odatna žarometa temu pripomore M zavorni sistem ično vožnjo, ki taja neokrnjen. K svetlitev ovinka, a notranjost. dinam in varčni motorji. zdrsu pogontudi všečna in svetl BS in sistem proti kakoY - zmogljivi za za motorja sta rbeli ča skrbi posk eto ušujo so vse Najbolj navd Pri Renaultu kih koles ESP – žuje nčno pomočjo razv natančno končno r užitek osCM 1.2 TCE, ki zdru vostne materiale, letošnjo pomlad s fina le. dva. Prvi je arno vožnjo, pri čeme pripomore bo in ena ber - Potem ko so čilo, da pripravi obdelavo in skrbno izdelane detaj temu tem odlo a ljivost, nizko pora sep enij zmog 15. a, Slov MYza aja neokrnjen. K ult ljan med ault . Rena Ljub jetje Ren a notranjost pod stopenj izpustov CO2 je še oprema (kartica je se tako žjih a il, Tu najni voz enij ih udi všečna in svetl dejna Slov je, samo CY rji. Tu je še motor ilne kupce nov rbeli za kakoEUR*. Renault prostoročno upravljan v- bencinskimi moto Pri Renaultu so posk čno končno selili štev v višini 1.000.000 oči il. ava, po višini nasta s tehnologijo vbriz pom voz napr KM e ih natan tska 105 nčn nov riale, dCi klima fina 1.5 mate upu j eva vostne svežen tako prispCMY kupcem ob nak nem vodu (Como izdelane detajle. dodaten ljiv volan itd.), ki prav ju. gavanja po skup obdelavo in skrbn s finančno pomočjo udo s 6-stopenult za zan pob udob u a Rena pove ica je čjem zem ki , K (kart najve a prev h kar ponovno Tu je še oprem aktni Clio mon Rail) zato ponuja je, samodejna Za tiste, ki jim je komp je tu še jskim menjalnikom, prostoročno upravljan ajhen, navora in moči po višini nastavkljub vsemu prem optimalne stopnje klimatska naprava, r. Clio Grandtour o porabo. tako prispeva različica Grandtou s ter izjemno varčn ljiv volan itd.), ki prav ju. romi le zaradi komp en anja udob Clio ne vliva zaup predstavlja inteligent orom in njeh kar največjemu ic. Njegovo prost aktni Clio 5 EuroNCAP zvezd med radodarnim Za tiste, ki jim je komp je tu še em s vsi potniki vseh ajhen, podvozje ter oprij praktičnostjo. Tako jšano govo izbol nem kljub vsemu prem jo v izjem ta odlično lego r. Clio Grandtour spredaj in zadaj uživa or pa lahko cestiščem zagotavlja različica Grandtou ovito zaviranje. žni prost kompromis učink en prtlja v in igent ju, cesti intel udob ja na predstavl ik hitrosti, ge. Poleg tega prostorom in njelator in omejevaln prejme kar 439 l prtlja med radodarnim optimalno opnimi sedeži Regu Tako vsi potniki tna žarometa za lahko prostor s prekl govo praktičnostjo. dnom obliku- doda zavorni sistem jo v izjemnem in ravnim pomičnim ima res vse, osvetlitev ovinka, spredaj in zadaj uživa or pa lahko pogonzdrsu Clio . proti meri prost jete po svoji ABS in sistem viudobju, v prtljažni ve skrbi za njiho n to tega Raze vse ge. Poleg kar imajo veliki. skih koles ESP – prejme kar 439 l prtlja kov vzdrževanja. čemer užitek osopnimi sedeži soke cene in stroš varno vožnjo, pri , lahko prostor s prekl 1990 leta a upripomore dnom oblik Saga o Cliu se je začel uspeh za taja neokrnjen. K temu in ravnim pomičnim ima res vse, a notranjost. nizati . Clio ko je model začel tudi všečna in svetl jete po svoji meri drugim je v Sloveniji Pri Renaultu so poskrbeli za kako n njihove viMed . Raze i. hom velik uspe kar imajo lje prodajan čno končno kov vzdrževanja. že dolga leta najbo rekoč nacio- vostne materiale, natan soke cene in stroš ane detajle. 1990, tako izdel l leta o a posta skrbn začel je in je in l se lavo mode obde Saga o Cliu ica Renault za Novi Renault Clio nizati uspeh za nalni avtomobil. Tu je še oprema (kart samodejna ko je model začel mnogostranskimi im je v Sloveniji oročno upravljanje, izstopa s svojimi uspehom. Med drug ostmi, ki pov- prost višini nastavlje prodajan uravnovešenimi lastn i katerih je klimatska naprava, po že dolga leta najbo rekoč naciozarad tako zemajo vse odlike, model in je postal Novi Renault Clio nalni avtomobil. mnogostranskimi izstopa s svojimi ki združuje ostmi, ki povPrvi je 1.2 TCE, uravnovešenimi lastn i katerih je enako skrb- dva. porabo in ena zarad cesti, prav tako pa zmogljivost, nizko tov CO2 med zemajo vse odlike, a leta 1990, na avo, je postal anje »Avtomobil prizn stopenj izpus Saga o Cliu se je začel uspeh za no in natančno izdel Clio III prejel lov v najnižjih stjo i mode je še motor h orno Tu nizat oč. sljivi prost rji. pom začel no zane l ko je mode eden najbolj bencinskimi moto nate na finančno leta 2006«, Z izjem im je v Sloveniji tehnologijo vbrizRenault lahko raču , udobjem in lego m segmentu. uspehom. Med drug pogajanj s trgovcem. 1.5 dCi 105 KM s kabine, varnostjo novega avtomobila (Comlje prodajan svoje Slovenija je v se od pomlaracijo je Clio pa enako skrb- Ob nakupu Podjetje Renault ja po skupnem vodu penTokratni ukrep pa Z že tretjo gene že dolga leta najbo rekoč naciogavan , na cesti, prav tako leta m itvijo razlil njega svoje v odloč liko v posta z letoš o avo, je avtomobilo , ki je povezan s 6-sto V začetku marca kega vendarle neko namreč model in je postal tako teh dneh presenetil no in natančno izdel h modelov v Clio eden zrelejših ričal s mon Rail) alnikom, zato ponuja vozil zago- dans presenetil slovč bo sljivi obil. Novi Renault Voznike je prep avtom menj du. je Renault Slovenija trg, ko je na- da bo kupcem novih .000 EUR kuje. Finančna pomo nalni razre jskim eden najbolj zane imi kot no za osebna, itični nom, udob mnogostransk je navora in moči ten 1.000 . enski avtomobilis izstopa s svojimi odslej veljala tako kompaktnim dizaj ob tovilo doda svojem segmentu z optimalne stopn porabo. ka vozila Renault. lastnostmi, ki povči. Tudi ta bo velracijo je Clio povedal uvedbo finančne pomoči notranjostjo, ter no varčno Z že tretjo gene so finančne pomo rabljenega vozila, tudi za gospodars torej v Renault- uravnovešenimi zaradi katerih je in prilagodljivo ponujajo ter izjem vliva zaupanja le zaradi vozil. Kot je znano, obilov v svojem jo vse odlike, ično vožnjo, ki jo njo jesen lahko Clio ne jala ob unovčitvi eden zrelejših avtom prepričal s nakupu novih imi kupci zema r bo ukrep Letoš »Avtomobil dinam in varčni motorji. prihajale iniciaušen čime u s anje navd let, P zvezdic. Njegovo ukrep je 8 prizn l med od NCA ike ih bnem preje jšega ljivi 5 Euro o podo razredu. Vozn v. Clio III tem, stare ega ovih salon prostornostjo zmog olj navdušujoča motorja sta vseh nom, udobno tive iz različnih krogov že pred l k obnovitvi vozn u. pričakujemo tudi veliko podjetniko 2006«, Z izjemno Najb kompaktnim dizaj nato pripomoge p novega leta jo, ter naku Slovenija pa jePoraba , udobjem in lego njostvelja k čistej *Akcija priznakupu z Renaultultfinanciranjem. pri mešanem ciklu: 4,4 šemu – 8,2 okolj l/100 km.Vsi, Emisija : 117 g/km. ate–za195 zanim ki seCO 2 kabine, varnostjo in prilagodljivo notra jo ponujajo podjetje Rena em parka in s tem ultu rete kupc Rena m prebe pri svoji tem ladi in o ki spom pobudo kotLjubljana. simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22,bno 1511 prevzelo vozila, si lahko več dinamično vožnjo,Slika je EUR finančne Podo je odkup rabljenega na www.financnapomoc.si i motorji. zagotovilo 1.000.000 z dodajajo, da zmogljivi in varčn et poslovanja in ča motorja sta pomoči. Kupci so pomoč sprejeli avtomobila predm Najbolj navdušujo TCE, ki združuje navdušenjem. dva. Prvi je 1.2 porabo in ena zmogljivost, nizko tov CO2 med najnižjih stopenj izpus je še motor rji. Tu bencinskimi moto ologijo vbriztehn s 1.5 dCi 105 KM no in prilagodljivo nem vodu (Comnim dizajnom, udob gavanja po skup zan s 6-stopenje prepričal s kompakt mon Rail), ki je pove zato ponuja m razredu. Voznike jših avtomobilov v svoje zrele eden jskim menjalnikom, rji. Clio tu še je moto o moči ni in navora u premajhen, je Z že tretjo generacij jajo zmogljivi in varč optimalne stopnje more kljub vsem dtour. Clio Grandtour o vožnjo, ki jo ponu o porabo. rnjen. K temu pripo Gran njostjo, ter z dinamičn ter izjemno varčn le zaradi taja neok a in svetla notranjost. različica inteligenten kompromis racijo je Clio notra ne vliva zaupanja ja všečn stavl Clio tudi pred Z že tretjo gene sta in njeza kako ča motorja zvezdic. Njegovo obilov v svojem darnim prostorom ultu so poskrbeli Najbolj navdušujo vseh 5 EuroNCAP eden zrelejših avtom prepričal s em s Pri Rena končno med rado potniki TCE, ki združuje je podvozje ter oprij tičnostjo. Tako vsi materiale, natančno dva. Prvi je 1.2 razredu. Voznike ena izboljšano no lego vostne detajle. govo prak v izjemnem nom, udobno zmogljivost, nizko porabo in zagotavljata odlič in skrbno izdelane aj in zadaj uživajo kompaktnim dizaj CO2 med cestiščem in učinkovito zaviranje. obdelavo pa lahko ter z Renault za spred tov or jo, ica izpus prost nj (kart njost žni a stope notra prtlja oprem ju, v najnižjih Tu je še r na cesti in prilagodljivo je, samodejna udob e kar 439 l prtljage. Poleg tega evalnik hitrosti, ki jo ponujajo bencinskimi motorji. Tu je še moto Regulator in omej prostoročno upravljan prejm dinamično vožnjo, mi sedeži tehnologijo vbrizeta za optimalno klimatska naprava, po višini nastavi motorji. prostor s preklopni 1.5 dCi 105 KM s - dodatna žarom zmogljivi in varčn tako prispeva lahko m pomičnim dnom oblikuzavorni sistem ča motorja sta gavanja po skupnem vodu (Com volan itd.), ki prav ravni osvetlitev ovinka, ljiv in Najbolj navdušujo npenpogo 6-sto res vse, s žuje TCE, ki zdru svoji meri. Clio ima Rail), ki je povezan in sistem proti zdrsu največjemu udobju. po kar mon ABS h jete ja dva. Prvi je 1.2 za Clio i ponu skrbi aktn porabo in ena alnikom, zato ESP – vse to Za tiste, ki jim je komp zmogljivost, nizko tov CO2 med jskim menj moči skih koles r užitek osstopnje navora in o vožnjo, pri čeme varn najnižjih stopenj izpus je še motor optimalne o porabo. rji. Tu ter izjemno varčn bencinskimi moto tehnologijo vbriz1.5 dCi 105 KM s nem vodu (Comgavanja po skup pen6-sto s zan pove mon Rail), ki je zato ponuja jskim menjalnikom, navora in moči optimalne stopnje o porabo. ter izjemno varčn
• PREVOZI Z MODERNIMI VISOKOTURISTIČNIMI AVTOBUSI • ORGANIZACIJA IZLETOV
et aktualna
kupu novih vozil sp
na Finančna pomoč ob
EUR NOVIH 1.000.000AULT Ž E Č A K A N A RE N KUPCE! Uje ite priložm nost!
07/ 81 62 960 041 637 443
ABSOLUTNA NEGA - ABSOLUTNA MODA - ABSOLUTNO MI!
VELIK PO DUŠI, MA
JHEN PO CENI
ZAGOTOVITE SI SVOJ DELEŽ V NAŠEM SALONU RENAULT. ogljivosti lične zm
prilagodljivost in od
Udobje, WWW.FINANCNAPOMOC.SI
KI.10 81 BREZPLAČNA JO VELI080 IMAŠTEVILKA:
CLIO IMA VSE, K AR
Avtohiša Vrtin, Črnomelj, Ul. Kočevje 21 Prodaja vozil: 07/3566 101, 3566 102, www.avto.net/ahvrtin
friz e r s k i s tudio
Renata Blatnik s.p. Novi trg 10, Novo mesto tel: 07/33 22 777 gsm: 041/619 994
Poleg frizerskih storitev nudimo ličenje ter podaljševanje nohtov!
UPOKOJENCI IN DIJAKI! 10% popust na vse storitve!
Srednja šola za gostinstvo in turizem Ulica talcev 3, 8000 Novo mesto
Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija Sevno 13, 8000 Novo mesto
Četrtek, 15. oktobra 2009, od 9. do 14. ure
Četrtek, 15. oktobra in petek 16. oktobra 2009 od 9. do 17. ure
www.ssgt.nm
Inform Taj.: 0 acije: 7/ Sv. slu 33 21 527 ž.: 37 31 638
www.ksgrm.net
e: Informacij 17 7 4 07/39 3 18 7 4 07/39 3
Vabljeni! 22
Vaš mesečnik
št. 59, september 2009
SALON ZAVES (nekdanja tovarna Novoteks)
Foersterjeva ulica 11, 8000 Novo mesto Tel: 07 / 33 75 427; Email: kastil@kaaap.si; www.kaaap.si
• Velika izbira tekstilov za zavese (Velana) • Tapetniški materiali • Karnise odrežemo po meri • Dekoracije (prti, okras. blazinice, tabureji, posteljnina,…)
svetovanje izmera šivanje montaža
Tel.: 07/33 25 046, GSM: 040 664 022
Prodaja električnega orodja!
100 95 75
25 5 0
Otovec 15, 8340 Črnomelj
Tel./fax: 07/ 30 56 380 GSM: 040 517 517 GSM: 040 507 507 lokacija: Industrijska cona Kanižarica št. 59, september 2009
Izdelava in montaža:
profesionalna storitev!
Kamnoseštvo Plut
odpiralni cas 93x42mm 25. maj 2009 9:14:55
-
polic stopnic tlakov stebrov nagrobnikov nagrobnih napisov Vaš mesečnik
23
partnerstvo
Toruń in Novo mesto odslej tudi uradno pobrateni mesti Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto, in Michał Zaleski, predsednik poljskega mesta Toruń, sta zadnjo avgustovsko soboto v Novem mestu podpisala sporazum o sodelovanju med obema mestoma. Sporazum sta že junija letos podpisala tudi v Toruńu. leži ob stari jantarni poti na severu Poljske. Danes tu živi okrog 230.000 prebivalcev. Je tudi industrijsko mesto, saj se tu nahajajo tovarne plastičnih mas, sanitetnega materiala, televizorjev, prehrambena industrija. V tehnološkem parku delujejo številna nova podjetja. V 15. stoletju je Toruń poleg takšnih mest, kot sta Krakov in Gdansk, pridobil tudi status kraljevskega mesta. Toruń slovi že od srednjega veka kot izdelovalec tradicionalnih medenjakov »piernikov« in tradicija izdelave teh slaščic se je ohranila do danes. Piernik je eno od najbolj pogostih daril, ki jih kupujejo turisti. Kljub vojnim vihram je Toruń
ohranil gotski srednjeveški center mesta in sistem zazidave. Utrip in vzdušje mesta v veliki meri narekuje Univerza Nikolaja Kopernika, ki deluje od leta 1945, s svojimi 40 tisoč študenti.
Toruń vpisan na listo svetovne dediščine kulture UNESCA Toruń leži ob reki Visłi v severnem delu Poljske, je kulturno središče in drugo največje mesto Kujavsko-Pomorskega vojvodstva.
Župan Alojzij Muhič in predsednik poljskega mesta Toruń Michał Zaleski med podpisom sporazuma o sodelovanju med mestoma. Novo mesto in Toruń sodelujeta že od leta 2005, sporazum pa sta sklenila skladno z usmeritvami Sporazuma med Vlado Republike Poljske in Vlado Republike Slovenije o sodelovanju na področjih izobraževanja, kulture in znanosti z dne 14. februarja 1994 z namenom krepitve in razvoja prijateljskih odnosov ter sodelovanja med lokalnimi skupnostmi in v skladu z načeli medsebojnega spoštovanja in enakosti pravic. Namen sporazuma je vzpostavitev partnerskih odnosov med mestom Toruń in Mestno občino Novo mesto, razvijanje mednarodnega partnerstva ter vključitev prebivalcev, gospodar-
24
Vaš mesečnik
skih in izobraževalnih ustanov ter družbenih organizacij v proces sodelovanja med mesti. Obojestransko sodelovanje bo segalo na področja znanosti, izobraževanja, kulture, turizma, športa, zaščite naravnega okolja in ekološkega ozaveščanja, sociale, programov in projektov Evropske unije, gospodarskega sodelovanja, razvoja podjetništva in tudi sodelovanja z družbenimi organizacijami.
Toruń se predstavi Toruń je znanstveno-kulturni center Kujavsko-pomorskega vojvodstva in
Staro jedro Toruńa št. 59, september 2009
Toruń obišče okrog 2 milijona turistov letno
Toruń je poznan kot rojstni kraj velikega poljskega astronoma Nikolaja Kopernika, ustanovitelja heliocentričnega sistema. To je staro zgodovinsko
Toruń je tudi znana turistična destinacija, saj mesto obišče okrog dva milijona turistov letno, in športni center, znan po speedwayu, nogometu, hokeju, košarki, kolesarstvu, veslanju …
Novo mesto se predstavlja na Dnevih Toruńa
Kopernikova rojstna hiša mesto z lepo ohranjenim srednjeveškim jedrom, ki je od leta 1997 vpisano na listo svetovne dediščine kulture UNESCA. Staro mestno jedro med drugo svetovno vojno ni bilo uničeno, zato so vsi pomembnejši arhitekturni spomeniki izvirni. Toruń je v prejšnjem letu proslavljal 775-letnico. Nov speedway stadion
Kandidat za evropsko prestolnico kulture 2016 Toruń je skupaj s špansko Pamplono kandidat za evropsko prestolnico kulture v letu 2016. V Toruńu so poleg mnogih znamenitosti številni kulturni
objekti, muzeji, gledališča, galerije … Vsako leto tu potekajo različne kulturne prireditve (npr. gledališki festival, festivali narodnega plesa, petja, fotografske delavnice, športne prireditve itd.). Mesto uspešno pridobiva denar iz skladov EU za razvoj infrastrukture in kulturne projekte. Tako so v letu 2008 odprli Muzej modernih umetnosti, tre-
nutno gradijo novo koncertno dvorano za glasbene šole, letos spomladi so slovesno odprli novi stadion speedwaya. Partnerska mesta Toruńa so med drugimi Philadelphia (ZDA), Göttingen (ZR Nemčija), Leiden (Nizozemska), Hämeenlinna (Finska), Kaliningrad (Rusija), Čadca (Slovaška) in Swindon (Velika Britanija).
Alojzij Muhič: »Mesto Toruń nam je v marsikaterem pogledu lahko za zgled, še zlasti kar zadeva njegovih izkušenj na področju univerzitetnega študija, drobnega gospodarstva, turizma in odnosa meščanov do mesta. Ocenjujem, da se tudi Poljaki lahko kaj koristnega naučijo od nas, pri čemer mislim predvsem na industrijo in gospodarski napredek. Prav to pa sta ključni prvini, ki bosta v prihodnje podlaga za uspešno sodelovanje.«
Toruń ob reki Visłi
št. 59, september 2009
Vaš mesečnik
25
partnerstvo
Rojstni kraj astronoma Nikolaja Kopernika
intervju
Ljudje na mojih portretih padajo, visijo, letijo, sežigajo knjige, so pod vodo.
BORUT PETERLIN:
Pahorja je prijetneje fotografirati kot Janšo! Novomeškega fotografa Boruta Peterlina sem spoznala pred skoraj osmimi leti, ko sem začela za televizijo Vaš kanal spremljati Festival dokumentarne fotografije Fotopub. Slednji se je v nekaj letih tudi pod njegovo taktirko razvil v mednarodno prepoznaven fotografski dogodek, Borut (zaradi dolgoletnega sodelovanja se, tudi v tem intervjuju, tikava) pa v enega najbolj prepoznavnih fotografov mlajše generacije v slovenskem merilu. Na novinarskih konferencah ga lahko vidimo v energičnem iskanju nemogočih kotov in pozicij, kar se na koncu izraža tudi v prepoznavnem fotografskem jeziku, ki ga beleži njegov objektiv. Trenutno opravlja delo urednika fotografije na časniku Mladina, v preteklosti se je izobraževal v Pragi, Londonu in Italiji. Imel je številne samostojne in skupinske razstave, izdal nekaj knjig, svoje zgodbe redno objavlja v številnih priznanih tujih časopisih ter sodeluje s svetovno znanimi fotografi. Je strasten bloger, prosti čas pa namenja predvsem družini, s katero še vedno živi na Dolenjskem. 26
Vaš mesečnik
št. 59, september 2009
intervju
Tjaša Pureber Borut Peterlin Si jutranji človek? Ja, načeloma mi je jutro najlepši del dneva. Vstajam sicer ne toliko zgodaj, kot grem pozno spat (nasmeh, op.p.). Včasih sem celo delal serijo fotografij ob petih zjutraj, ko sem vstajal ob pol petih in fotografiral do pol šestih zjutraj po različnih koncih sveta. Sprašujem namreč zato, ker pravijo, da je zjutraj najprimernejša svetloba za fotografiranje. Si se zato določil, da narediš omenjeno serijo fotografij ob petih zjutraj? Povod je bil zelo pragmatičen. To je bilo v času, ko sem bil v italijanski Fabrici, v Benettonovi agenciji za raziskovanje vizualnih komunikacij. Ko je Oliviero Toscani, ki je bil tam ključni človek, zapustil Benetton, je zavladal velik vakuum v smislu vodenja in medosebnih vezi. Njegovo mesto so zavzeli birokrati in vsakič, ko sem hotel fotografirati, sem potreboval dovoljenje štirih ljudi. Na živce mi je šlo, da sem moral biti odvisen od njihove dobre volje, zato sem se odločil, da bom fotografiral ob petih zjutraj, ko sem svoboden in ne potrebujem nobenega dovoljenja. Lahko bi izbral kakšen drug del dneva, a sem izbral to uro, ker je tako zelo nedorečena. Dan se še ne začne, noč se še ne konča, delavci gredo v službo, žurerji gredo domov. Dan za dnem sem hodil po istih ulicah, a je bila vsakih deset minut druga svetloba in ta čas je bil zelo zanimiv. Svetloba pa je gotovo ključni element serije. Omenil si sodelovanje s Toscanijem, ki velja za enega najbolj znamenitih in kreativnih svetovno znanih fotografov, ki je v zadnjih 20 letih posnel nekaj najodmevnejših oglasov na svetu. Kako je bilo delati z njim? Kar je Picasso v slikarstvu, je on v fotografiji. Njegovo delo pozna vsak, tudi če ne ve, kdo je Oliviero Toscani. Do leta 2000 je delal za Benetton. Zadnja afera je bila, ko je v Ameriki na velikih obcestnih panojih portretiral ljudi, obsojene na smrt. Američani so se tako razburili, da je to potegnilo za seboj tudi finančne posledice in Benetton se je odločil, da ne bo več sodeloval z njim.
št. 59, september 2009
Toscani se je dotaknil tudi našega prostora. Razburil je recimo z oglasom, v katerem je fotografiral krvavo uniformo hrvaškega vojaka. Si se strinjal s takšnimi provokacijami? Ko je bila objavljena, sem bil tudi jaz zgrožen, s časovno distanco pa sedaj vidim, da je to genialno in izjemno pomembno dejanje. Takrat se je cel svet vznemiril, vsem se je zdelo neokusno. Zakaj je bilo neokusno? Ker je bil to vdor v naš svet, ki smo ga dobro zgradili, naredili smo medijsko blokado pred trage-
Ambrus ni bila zgodba o družini Strojan, ampak o človekovih pravicah.
da je bil njihov življenjski slog obarvan s kriminalom, imeli so svoje incidente in razumem nezadovoljstvo ljudi. A tudi ostali prebivalci Slovenije imajo nesocialne družine. Če se pri nas zgodi, da na primer najdejo dva kilograma heroina ne bodo napisali vsi Gorenjci tihotapijo heroin, ampak bodo napisali tihotapec Janez. Karkoli pa naredi en Rom, so potem kolektivno krivi vsi Romi. A če se vrnem k Strojanovim; na to sem gledal, kako se večina sooča z manjšino. In na ta način sem to tudi fotografiral. Ampak domačini so te potem začeli preganjati? Da. Z imenom in priimkom so me iskali, klicali, kleli mater in mi grozili. Ampak sem se pač s tem soočil in sem jim na eleganten način s pogovorom razložil situacijo. Zelo jasno sem povedal, kaj je še šala in kaj je že nezakonito in ko je bilo to med nami razjasnjeno, je bil mir brez kakršnikoli incidentov.
dijo, ki se je dogajala v naši bližini. Bili smo navajeni bolj grotesknih fotografij v časopisih, a nas to ni nič vznemirjalo, razburil nas je šele oglas, ki nas je kot potrošnike nagovoril na potrošniški način. Ko so delali dokumentarni film o Toscaniju, so se v Sarajevu pogovarjali z nekim delavcem, ki se je spomnil afere z uniformo. In je rekel, da cel svet nori zaradi te mikice, čeprav imaš v Sarajevu na tone takšnih uniform, pa ni nobenemu mar, da jih tam koljejo, bombardirajo in ubijajo.
Si še v stikih z družino Strojan? Pred kakšnim mesecem in pol sem jih na hitro obiskal. Kot sem rekel, jaz tega ne vidim kot zgodbe o družini Strojan, ampak kako večina ravna z manjšino. Pa tudi če bi bile vse govorice, ki so o njih krožile, resnica, to ne more biti povod za kolektivno obsodbo. Družina šteje okoli 37 članov, od tega šest oziroma sedem moških, ki bi kaj dejansko lahko zagrešili. Ne morejo pa biti krivi otroci, dojenčki, starke. Tukaj je treba biti zelo previden.
Ena tvojih odmevnejših zgodb je bila tista iz Ambrusa. Pravzaprav si bil edini novinar, ki je bil vseskozi z družino Strojan. Kako si doživljal njihovo tragedijo? Si jo sploh doživljal kot tragedijo? Vsekakor. A to ni bila zgodba o družini Strojan. To je bila zgodba o človekovih pravicah. To v bistvu nima veze z Romi. Prepričan sem,
Na katero fotografsko zgodbo si najbolj ponosen? Med novinarskimi na tisto o Strojanovih. Sicer pa na Striptiz portrete. Gre za serijo nesrečnega imena, podedoval sem namreč rubriko v časniku Mladina s tem imenom. Naredim namreč čisto lep portret brez kakršnekoli golote… Vaš mesečnik
27
Dejansko je bil zakopan v zemljo? Tam je bila luknja, namenjena za stopnice, on se je ulegel vanjo, prek njega sem položil vezano ploščo in nekaj kartona okoli vratu, nato pa nanj nametal ogromno peska. Na teh mojih portretih ljudje padajo, visijo, letijo, sežigajo knjige, so pod vodo, realizirati poskušam vse, kar se spomnim. Koliko pa digitalno obdeluješ fotografije? Včasih se zdi, da so računalniško obdelane. Računalniške obdelave se ne izogibam, včasih jo uporabim. Mislim, da sem le dve fotografiji res v celoti zmontiral. A digitalna montaža ni moje primarno orodje, čim več naredim brez tega. Se pa v postprodukciji glede barv in ostrin popolnoma ne izogibam računalnika. Je pa vprašanje na mestu, saj je v digitalni fotografiji veliko fotografov, ki naredijo dolgočasno fotografijo, ki jo nato z računalnikom naredijo zanimivo. A jaz tega niti približno ne počnem in se mi to zdi zelo cenen trik. Raje pri konceptu in organizaciji porabim več časa in naredim zadevo bolj zanimivo. Moraš biti kot fotograf vsiljiv? Ko se ukvarjaš s fotografijo imaš ogromno tehničnih priročnikov, a to je le osnova. To je potrebno znati, a se tu vse šele začne, ne pa konča. Fotograf mora biti psiholog, ker enkrat fotografira direktorja, drugič reveža, tretjič neko skupino, kjer po definiciji velja za vsiljivca. Skratka, vedno se mora za to, da naredi dobro fotografijo prilagoditi okolju. In tu je dejansko velik izziv, kjer se dober fotograf loči od slabega. Nekateri to bolj, nekateri pa manj obvladajo. Spomnim se začetkov Festivala dokumentarne fotografije Fotopub, ki velja za tvojega 'otroka'. Na začetku je bil zastavljen skromno, imel si občutek, da gre za projekt nekaj entuziastov. Devet let ka-
28
Vaš mesečnik
In to seveda skrbno dokumentiraš? Seveda. Začel bom tudi učiti na Višji šoli za fotografijo v Sežani. To se mi zdi nov korak v karieri in poseben izziv. Delam za različne naročnike. Moje delo je zelo raznoliko in večplastno. To je hkrati prekletstvo in blagoslov, ker moraš veliko stvari preklapljati, ti pa to hkrati obogati delovni ritem. Naučiš se marsikaj. Fotografiral si veliko znanih oseb. S kom je bilo najtežje delati? Zanimivo je to, da s tistimi, ki so res znani, ni težko delati, ker razumejo vloge. Najtežje je bilo z nekaterimi res obskurnimi ljudmi, ki hočejo biti zvezde. Hočeš imena? (smeh, op.p.)
Foto: Manca Jevšček
intervju
Razen svoje, sebe si za to serijo fotografiral golega? (smeh, op.p.) Ja, to je bila šala. Pri seriji pa gre za to, da fotografiram kreativnega ustvarjalca, on pa napiše nekaj o svojem delu. Te portrete ustvarjam že nekaj časa in predstavljajo poseben preboj v mojem delu. Tu sem našel nek notranji motiv, za to, da naredim res dober portret, dam vsakič absolutno vse od sebe in tako sem presegel nalogo, ki sem jo dobil. Moji portreti so nasičene barve, vloga portretiranca je še vedno enaka, se pravi če je slikar, bo na fotografiji nekaj v zvezi s slikarstvom, ampak je vse skupaj skorajda karikirano. Iztoka Hotka, nekdanjega kustosa novomeške Galerije Simulaker, sem, recimo, portretiral zakopanega v zemljo znotraj galerije.
sneje gre za festival s svetovno priznanimi mentorji. Kako vidiš ta razvoj? Leta 2000 se je v Novem mestu začel Jazzinty. Leta 2001 sem zaključil s Fabrico in porodila se je ideja o fotografski delavnici. Takrat je bilo videti preprosto in skromno, poklical sem kolege, s katerimi sem delal in so bili dobri fotografi in smo začeli. A že na začetku nam je takratni direktor Lokalpatriota Marko Zajc rekel, da če ne bomo vztrajali deset let, nismo naredili nič in je boljše, da kar takoj nehamo. Prva ekipa je delala nekje pet let, sedaj Fotopub vodi druga ekipa, stvar se odvija naprej, raste in je v niši dokumentarne fotografije kar pomemben igralec, še posebej na tem prostoru. Spremlja nas strokovna javnost, tudi v mednarodnem kontekstu. Veseli me, da ideja ne le da še vedno obstaja, ampak se tudi širi in raste. Čeprav imaš službo v Ljubljani in veliko potuješ, še vedno živiš v Novem mestu, veliko zgodb nastane prav v teh krajih. Zakaj? Vprašanje je zapleteno in hkrati enostavno. Sem bolj družinski človek. Vedno, ko sem bil v Straži, sem si govoril, joj, kaj bi dal, da bi bil v Londonu, če bi bil tam, bi se mi odprl svet. In ko sem bil tam, je bilo ogromno vsega, a je bilo zelo drago, in sem spet jamral, kaj bi bilo, če bi imel več denarja. In potem ugotoviš, da je vzorec frustracij identičen, le vzroki se zamenjajo. In ko sem to ugotovil, sem spoznal, da kjerkoli si, si lahko življenje urediš optimalno. Razmišljal sem, da bi ostal v Londonu in tam delal, a se za to nisem odločil, ker vem, da to ni pogoj za dobro ustvarjanje. Meni Novo mesto čisto ustreza. S čim se trenutno ukvarjaš? Trenutno gradim hišo (smeh, op.p.).
Ja. (smeh) Da Phenomena. Oni so zmagovalci v najbolj grozni fotografski izkušnji. Ne bom šel v podrobnosti, ampak ko sem ju fotografiral, sem si rekel ali pogoltnem in potrpim še deset minut in ju nikoli več ne vidim ali pa naredimo vojno. In potem sem pogoltnil in naredil fotografijo, jo oddal in ju nikoli več v življenju nisem fotografiral. Kaj pa najljubši portretiranec? Teh je pa ogromno. Boruta Pahorja je veliko prijetneje fotografirati kot Janšo, čeprav je bilo njega bolj zabavno, ker ga je bilo veliko težje ujeti. Notranjo politiko je zabavno fotografirati. Tam imaš recimo rokovanja, ki so delegirana s strani oseb za stike z javnostmi in potem imamo ultimativno fotografijo, ko se dva držita za roke in gledata v kamero. Meni je to največji dolgčas, zato poskušam narediti nekaj več. To poskušamo vsi, a redko uspe. Velikokrat si fotografiral pokojnega predsednika države Janeza Drnovška. Res je. Bilo mi je v veliko čast, ko je ob njegovi smrti njegova sestra klicala na Mladino in prosila, če je lahko ob žari njegov portret, ki sem ga izdelal. To je bil velik kompliment mojemu delu, ker je bil neštetokrat fotografiran, imel je tudi svoje fotografe. Kakšno je tvoje mnenje o paparacih? Misliš, da posegajo v človeško dostojanstvo? Mislim, da hoče biti veliko ljudi obleganih s strani paparacov. Ker to pomeni, da so slavni. Dokler se jim to ne dogaja, so nesrečni, ko se začne dogajati, so spet nesrečni, ker če niso nesrečni, ne pridejo v časopis. Mislim, da gre za igro mačke z mačko. Bolj kot to se mi zdi sporno, da je fotograf preveč vljuden in piarovski, da vse vzame na prvo žogo. Novinarji moramo biti vsiljivi, raziskovalni, včasih moramo iti tudi čez mejo, če presodimo, da je to potrebno. Na koncu pa o pravilnosti tega odločijo bralci. št. 59, september 2009
za popolno počutje • toplotne črpalke priznanih Švedskih proizvajalcev • zemeljski kolektorji • vrtine, zrak • sončni kolektorji • zalogovniki, kombinirani akumulatorji • bojlerji • klima in hladilne naprave • vodovod • talno gretje
mežme d.o.o. cbe 16 8330 Metlika 07/30 60 635 041/64 37 40 mezme@mezme.si www.mezme.si
Migajmo skupaj! Popoldanska rekreacija v Termah Šmarješke Toplice Vse, kar potrebujete, da boste to jesen in zimo (p)ostali zdravi, gibčni in vitki, je, da nas obiščete. Vadbam, na katere ste z veseljem hodili že lani, smo dodali tri nove: joga, plesna aerobika in delavnice sproščanja. Seveda se lahko odločite tudi za plavanje in na koncu prijetno sprostitev v savnah. Športna kartica Vitarium vam omogoča, da termin katerekoli vadbe izberete po svoji želji. Cena kartice, ki vključuje obisk 10-ih vadb, je 51 EUR. Vabljeni.
16.00-16.30 17.00-17.30 17.30-18.00 18.00-18.30 18.30-19.00 19.00-20.00 20.00-21.00
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
VODNA AEROBIKA PLESNA AEROBIKA ali KARDIOVADBA PLESNA AEROBIKA ali KARDIOVADBA
VODNA AEROBIKA
VODNA AEROBIKA
VODNA AEROBIKA
VODNA AEROBIKA
VODNA AEROBIKA
PILATES
KARDIOVADBA
VAJE SPROŠČANJA
VAJE SPROŠČANJA
KARDIOVADBA
VAJE SPROŠČANJA
PILATES
PACE VADBA
FITNES
PACE VADBA
PACE VADBA
FITNES
JOGA od 18.00 do 19.30
FITNES
FITNES
FITNES
posvet s trenerjem*
Ura
* individualno svetovanje, katero vadbo izbrati, spremljanje vašega napredka skozi celo sezono
T: 07/ 38 43 438, E: vitarium@terme-krka.si, www.terme-krka.si Oglas_TST_191x131mm.indd 1
št. 59, september 2009
9/22/09 10:12 AM
Vaš mesečnik
29
Nudimo: prevoze ter izdelovanje kakovostnih in trajnih betonskih barvnih stešnikov. Sterho varujejo pred močnimi sunki vetra, toče, nalivi.Stešniki so izdelani iz materialov, ki so prijazni okolju in so lepega videza, saj so prevlečni z dodatno akrilno barvo
NA B E S O P BA D U N PO 2009 Za vas smo pripravili posebno ponudbo, ki vsebuje: • brezplačno svetovanje za varovanje vašega poslovnega objekta • pripravo neobvezujoče ponudbe o izvedbi varnostne rešitve po vaši meri; • 10-odstotni popust pri nakupu protivlomne alarmno-varnostne tehnične opreme za poslovne objekte; • brezplačen dvomesečni priklop na varnostno-nadzorni center Skupine G7.
ŠETINC d.o.o., Brezina 15a, 8250 Brežice 07/49 61 068 041 631 431 torek - petek: 9 do 20h, sobota: 8 -14h nedelja, ponedeljek, prazniki: zaprto www.setinc.si info@setinc.si Alternativna medicina, šamanske tehnike, IFA, radiestezija, masaže, kozmetika, solarij, savna, pedikura
Vaš mesečnik
VETERINARSKA POSTAJA TREBNJE d.o.o., Pekel 8 07/34 82 120 - dosegljivi 24 ur! tel: 07/34 99 014 (Mokronog) ponedeljek - sobota: od 8. do 12.h Pop.: pon., sreda in petek: od 14. do 18. h, torek in četrtek: od 16. do 18.h Zdravljenje domačih živali v ambulanti, na domu (teren), lekarniška dejavnost. Novost: bogata izbira hrane za male živali!
ZAPOSLITEV DOBI Najboljše, kar lahko storite za varnost vašega poslovnega okolja … Vložki v vaše podjetje naj ostanejo varni z ustreznimi varnostno-tehničnimi rešitvami, ki jih nudi Skupina G7. Do 31. oktobra 2009 vam v Skupini G7 ponujamo priložnost, da z uporabo sodobne varnostne rešitve poskrbite za varovanje vašega poslovnega okolja. Nudimo vam nakup protivlomnega varnostnega sistema in priklop na varnostno-nadzorni center Skupine G7 pod ugodnimi pogoji.
Vabimo vas, da poiščete naše svetovalce.
Naročila in informacije tel: 07 337 10 00 e-pošta: info.dolenjska@g-7.si
30
veterinarska postaja
07/38 43 220 041 639 181
alternativna medicina
kam? za hišo in dom
cementninarstvo in prevozi novak, Radovlja 35, Šmarješke Toplice
PROIZVODNI DELAVEC (Novo mesto, okolica Trebnjega)
Za različna podjetja iz Dolenjske iščemo kandidate za delo v proizvodnji. Lahko boste izbirali med delom v 2 ali 3 izmenah. Pogoj za prijavo je najmanj končana osnovnošolska izobrazba.
IZMENOVODJA (oklica Trebnjega)
Iščemo kandidate z izkušnjami na podobnem delovnem mestu in končano tehnično izobrazbo.
INŽENIR TEHNIČNE STROKE (Novo mesto)
Pokličite, v kolikor želite delati na področju nabave ali prodaje in imate tehnično izobrazbo.
Z NAMI JE ISKANJE SLUŽBE LAŽJE IN HITREJŠE.
Adecco H.R. d.o.o., PE Novo mesto Kandijska 51, 8000 Novo mesto GSM 041 645 444
www.adecco.si
št. 59, september 2009
Nova tehnologija odstranjevanja celulita, maščobe in lifting obraza
naročena objava
Nova metoda Dermodynamic predstavlja liposukcijo brez skalpela in kot rezultat predstavlja tudi do dve konfekcijski številki manj v samo štirih tednih. Terapija Tri Active je kombinacija treh metod: lokalnega hlajenja, masaže z ritmično aspiracijo in globoke laserske stimulacije. Laser neposredno razbija maščobne celice, krepi limfni in krvni obtok (poveča cirkulacijo), ustvarja nastajanje kolagena in vezivnega tkiva ter eliminira toksine. Po laserskem tretmaju je celica oz. debelina celulita tako na bokih, zadnjici in stegnih kot tudi ob kolenih in na rokah bistveno manjša. Terapija s sistemom Tri Active je bila primarno osnovana za hitro in trajno reducirane celulita, pozitivni učinki pa so se pokazali tudi pri odstranjevanju gubic in drugih nepravilnosti kože. Vsako leto se vedno več žensk odloča za tovrstno terapijo, saj je
postopek neboleč, odlični rezultati pa govorijo sami zase. Prej omenjene metode, ki jih združuje terapija Tri Active, se medsebojno dopolnjujejo. Stimulacija krvnega mikro obtoka znotraj naših ven in arterij poveča limfatične sposobnosti.
sproščen izraz, gladko in čvrsto kožo ter želeno obliko z revolucionarno stimulacijo kolagenskih struktur, globokim efektom masaže in lasersko aktivirano okrepitvijo s kisikom. Ste tudi vi zainteresirani za lasersko terapijo? Za več informacij lahko kontaktirate Aktivitino franšizo na info@ vitalita.si ali pokličite na telefon 041 609 103 in se hkrati tudi naročite na predstavitev laserske metode.
Hlajenje edema stimulira vaskularno aktivnost. Masaža stimulira limfno drenažo, zagotavlja večjo elastičnost in fleksibilnost kože. Postopek globoke masaže in stimulacije povrhnice omogoča izločitev strupov in naredi kožo gladko, čvrsto in sijočo – pridobimo efekt liftinga. Hkrati pomaga pri oblikovanju problematičnih točk na telesu ( zadnjica, stegna, jahalne hlačke, trebuh). Sistem Tri Active tako telesu (in tudi obrazu) povrne
Izdelujemo: • INOX vinske pipe • INOX spojnice • INOX kroglične ventile • NOVOST: INOX kroglične pipe
Vabljeni na dneve odprtih vrat od 15. do 17. oktobra
št. 59, september 2009
Evrostroj d.o.o., Metlika, tel.: 07 30 63 490 www.evrostroj.si Vaš mesečnik
31
INŠTALACIJE Samo Krušič
Dolgoletna tradicija.
Kočevske Poljane 8350 Dolenjske Toplice 22
Telefon: 040 769 152 kemična čistilnica
s t r g a r Detelova 2, 8000 Novo mesto
(v centru za glasbeno šolo)
07/30 23 415, primoz.strgar1@siol.net Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, sobota - zaprto
Dol. Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, tel.: (07) 39 37 530 f a k s : (07) 39 37 531 ® e-pošta: roles.doo@siol.net
F
ROLES
d.o.o.
PONUDBA: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški • prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola... ZASTOPANJE IN PRODAJA »VELUX« STREŠNIH OKEN
Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
delovni čas: pon. - pet. od 7.00 - 19.00 ure Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751 sob. od 7.00 - 11.00 ure www.veterina-nm.si izven delovnega časa e-mail:vetnm@siol.net pokličite 112
VETERINARSKA LEKARNA
KOVINARSTVO LEOPOLD KOŠČAK s.p. Kamnje 7a, Šentrupert, tel.: 07/30 40 214 GSM: 041 754 051
delovni čas: pon. sreda: od 7.00 - 18.00 ure tor., čet., pet.: od 7.00 - 15.00 ure sobota: od 7.00 - 11.00 ure
izdelava kotlov za pripravo živinske krme
Katarina Mervar, s.p.
Na žago 39, 8351 Straža Tel./fax: 07/38 47 201, mobitel: 031/757 606 E-mail: knjigovodstvo.mervar@siol.net
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
OKLEŠEN (07) 33 70 200 -
NON STOP
Nudimo vam vse storitve na enem mestu. Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši. Oklešen d.o.o., K Roku 26, Novo mesto
32
Vaš mesečnik
RAÈUNALNIKI
NA ZALOGI PREKO 20 RAZLIÈNIH MODELOV PRENOSNIH RAÈUNALNIKOV-SUPER cene
SUPER CENE ZA VSO RAÈUNALNIŠKO OPREMO
VELIKI GOTOVINSKI POPUSTI HITER in KVALITETEN SERVIS - BREZPLAÈNI PREGLEDI Možnost plaèila do 24 obrokov. Skalna ul. 1, 8222 Otoèec BELBLED d.o.o. pon - pet : 9h-12h in 13h-18h tel.: 07/30-99-400, http://www.belbled.si email: info@belbled.si, belbled@belbled.si sobote: 9h do 12h
PARTNER VREDEN ZVESTOBE z vami že 15 let št. 59, september 2009
nagradna križanka Pravilno rešeno geslo julijsko – avgustovske križanke je PRESAD OKUS NARAVE. Srečni izžrebanci julijsko - avgustovske številke so: 1. Maja Malnarič iz Semiča 2. Marko Papež iz Trebelnega 3. Jelica Spasovski iz Novega mesta Nagrajenci nagrado prevzamejo v Presad, d.o.o., Pod Radovnico 3, v Mirni, z dopisom, ki ga dobijo po pošti. Sponzor nagradne križanke v mesecu september je: Trgovina Cefizelj Lubšina Tomaž s.p., Stari trg 32 b, 8210 Trebnje ki podarja naslednje nagrade: 1. nakup v vrednosti 40 €, 2. nakup v vrednosti 30 € in 3. nakup v vrednosti 10 €. Dopisnice z geslom nam pošljite do 16. oktobra 2009 na naslov: Televizija Vaš kanal, za Vaš Mesečnik, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto.
št. 59, september 2009
Vaš mesečnik
33
Dan odprtih vrat v ambulanti za estetsko kirurgijo v Splošni bolnišnici Novo mesto
Čeprav je koža tako posebna, se vseeno postara V estetski kirurgiji je danes v ospredju holistični pristop obravnave. Tako ima pacient na voljo celoten paket tretmajev, ki ublažijo vidne znake staranja: od standardnega kirurškega posega, neinvazivnih tehnik rejuvenacije, možnosti limfne drenaže in masaže do svetovanja o negi kože in ličenju ter zdravem načinu življenja. Koža je več kot samo lepa. Koža je osupljiva. Je koža, s katero pridemo na svet in z nami raste, ščiti ostale organe in telo pred strupi in infekcijami ter počne še nešteto drugih osupljivih stvari. Je človekov največji organ in predstavlja petnajst odstotkov njegove telesne teže. Čeprav je koža
Vodja ambulante Tea Jedlovčnik Štrumbelj, dr. med., spec. plastične kirurgije
34
Vaš mesečnik
tako posebna, pa se vseeno postara, postane zgubana, neenakomerno obarvana in groba. Na oblinah se nalagajo maščobne blazine,s svojim videzom nismo več zadovoljni. Nekaj lahko rešimo z gibanjem in s prehrano,včasih pa lahko do lepšega in mlajšega videza pomaga tudi estetski kirurg. Ko se odločate za estetski poseg, si morate vzeti čas, ko ne boste imeli družabnih in službenih obveznosti, tako da lahko v miru okrevate. Koliko časa boste potrebovali, je odvisno od tega, za kakšen poseg ste se odločili, in dejavnosti, h kateri bi se radi vrnili. Vsekakor se o tem pogovorite s svojim operaterjem. V okviru Splošne bolnišnice Novo mesto poteka tudi estetska dejavnost. Vse informacije o estetskih posegih na obrazu in telesu lahko dobite v ambulanti za estetsko kirurgijo, kjer izvajamo tudi manjše posege, kot so aplikacija botoksa in hialuronske kisline za povečavo ustnic in glajenje gub, ter pilinge, ki osvežijo utrujeno kožo. V sklopu te dejavnosti svetujemo tudi glede prezgodnjega staranja oziroma anti-aging medicine. Posege in ambulanto vodi Tea Jedlovčnik Štrumbelj, specialistka plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, ki se je izpopolnjevala v tujini in več let sodelovala z dr. Planinškom.
17. oktobra bo v Splošni bolnišnici Novo mesto dan odprtih vrat, kjer boste lahko na brezplačnih informativnih razgovorih izvedeli vse, kar vas zanima o posegih, ki jih izvajamo, lahko se odločite tudi za aplikacijo botoksa in hialuronske kisline. Naročite se lahko na torek ali četrtek dopoldan na telefonski številki 07/3916-402, več lahko preberete na spletni strani Splošne bolnišnice Novo mesto www.sb-nm.si
št. 59, september 2009
PREKO 90 STOJNIC - PREKO 200 NASTOPAJOČIH PREDAVANJA - DRUŽABNE IGRE - FOTOGRAFSKI EX-TEMPORE - ŠPORTNE AKTIVNOSTI - RAZSTAVE ŠPORTNE AKTIVNOSTI PREKO 90 STOJNIC PROGRAM ZA OTROKE VEČERNO DRUŽENJE nogometni turnir veteranov, jabolka, jabolèni sok, jabolèni
peš pohodi, rekreacijski tek kis, jabolèni „štrudl“, med, Večerno druženje trubači na grad Podsreda salame, vino, buèno olje, sir, z Velenjskimi in Veselimi Štajerkami. RAZSTAVE izdelki domaèe obrti PREKO 200 NASTOPAJOÈIH stare sorte jabolk, legende o harmonikarji, folklorne jabolku, razstava gob, pregled skupine, citrarji, ljudski pevci desetletnih aktivnosti, in godci Vindolandija, „Kje so tiste PREDAVANJA mejice, k’ so vèasih bile“ bolezni in škodljivci divjega PROGRAM ZA OTROKE tradicrisanje sadnega drevja ije poslikava lièk, lutke, DRUŽABNE IGRE in kvalitete na steklo najdaljši olup jabolka, vleèenje vrvi, uganke na temo VEÈERNO DRUŽENJE z jabolk Velenjskimi trubaèi in Veselimi FOTOGRAFSKI EX-TEMPORE Štajerkami
15 let
ÂÂ zaključna gradbena dela ÂÂ slikopleskarska dela ÂÂ izdelava izolacijskih fasad ÂÂ suhomontaža (predelne stene, stropi, armstrong) ÂÂ adaptacije (prevzem celotnega inženiringa)
Bezek d.o.o., Nad Sušico 10, 8330 Metlika, GSM: 041 644 921 Tel/fax: 07 305 8808, e-mail: bezek.doo@siol.net
št. 59, september 2009
Vaš mesečnik
35
v objektivu NOV SALON V novomeškem trgovskem centru Rialto sta Alojz Mazi, član uprave Kovinoplastike Lož, in Gregor Judež, direktor domačega podjetja Boplast, odprla nov razstavno prodajni salon stavbnega pohištva. V novem prodajnem salonu je potrošnikom na voljo strokovno svetovanje in kakovostna ponudba stavbnega pohištva.
NOVA GRIPA Strokovnjaki napovedujejo, da naj bi ob koncu leta našo državo zajela epidemija nove gripe. Po prvih projekcijah naj bi obolelo pol milijona Slovencev. Iz fotografije Urbana Štebljaja je razvidno, da je zaskrbljenost med Dolenjci popolnoma odveč: prvi mož Krke Jože Colarič je že pred poletnimi počitnicami pokazal zdravilo Daleron, s katerim naj bi se učinkovito zoperstavili napovedani epidemiji.
GLASBENA DRUŽINA Družina Šuler ima glasbo v genih in da to ni zapisano kar v en dan, potrjujejo številna dejstva: Šulerjeva Mira in Rajko ter Franc Vegel igrajo skupaj v ansamblu že od leta 1994. Z njimi je od začetka pela tudi hčerka Brigita, danes priznana pevka. Ker je Brigita Šuler zelo zasedena, bolj poredko pride domov na Bizeljsko, v Župelevec, zato je ni na tokratni fotografiji. Glasbi je zapisana tudi hči Marjetka, ki zelo uspešno igra violo v Slovenski Filharmoniji. Ne preseneča, da je Marjetkin mož Sebastijan Borovšak tudi glasbenik, v Policijskem orkestru igra klarinet. In upamo si napovedati, da bo po poti dedka in babice ter mamice in očka zakorakala najmlajša Šulerjeva: hčerka oziroma vnukinja Eva Julija. Mira in Rajko prosti čas, kadar ne nastopata seveda, najraje preživljata v obnovljeni hišici v bližini njunega doma, ki sta jo poimenovala Na kmetičevem.
Neomejeni pogovori/Neomejena sporočila SMS/Neomejena sporočila MMS/ Neomejeno brskanje po spletu/Neomejen pregled e-pošte/Neomejen klepet po spletu ... se nadaljuje
Komunicirajte brez omejitev
uhê}vsqvêzvê}htê{|kpê}yo|uzrpêtvip{lspê%lê hêzhtvê¡êl|y
k ê : ê ê¡ê£ê¢ªª©êj ê ê ê : ê : ê ê ê ê W ê ꪱ¡¤êE½ êj ê : êkk}êu ê ê ê ê : ê ê êt ê W êw ê ê êw ꧧê ê ê êt ê ê
36
Vaš mesečnik
199
w êêêêêêêêêêêêêêêêêêtvip{ls±ê ±ê¡¥£§ês êê
z ê ê ¸êu ê ê ê ê ê ¸êi ê ê ê ±ê ê ê ê ê ¸êy O ê ê O ¸êzê êw ꧧê ê ê O: ê ê ê ê O ê ê W ê ê ꧧê ê : ê { ê : ê ±êztz±êttzê êp ê ê ê ê ¾ O ê ê ê ê ê : ê êi i ê êp êw ê ê ê : ꢪªê ê ê ê ê ê W ê} ê ê : ê : ê ê ê ê ê ê êw ê ê ê ê ±ê ê êw ꧧê : ê ê êt®z ±ê ê ê êz ê ê êt ê ê ê ê ê ê ê¹ : ºê êw ê w ꧧê ê : ê ê ê ê ê ê ê ¾ ê s ê ê ê êO ê ¸ ê
VSE ZA ZDRAVJE V Krkinih Termah v Šmarjeških Toplicah se odslej lahko aktivno udeležujete popoldanske rekreacije. V centru Vitarium Spa&Clinique so predstavili različne vadbe, od joge, plesne areobike do delavnic sproščanja. Da je Vitarium večer v Termah Šmarješke Toplice uspel, so zaslužni direktor Gorazd Šošter, vodja centra Darja Rozman in simpatični Robi Erjavec, ki je hudomušno povezoval celoten večer. št. 59, september 2009
Zdravko je pripravil še Country večer V idiličnem okolju posestva Turistične kmetije Hervol v Bukošku je Zdravko Andželevski, ki ima v starem mestnem jedru Brežic manjšo gostilno in vinoteko Stara pravda, pripravil Country večer. Nanj je povabil številne goste, ki so lahko okusili štiri pripravljene menije s steaki in drugimi dobrotami z žara. Svoje penine je ob tem predstavila klet Istenič, Marjan Kelhar je pripravil izbor svojih vrhunskih vin Keltis, Šavleta iz slovenske Istre pa je v poskus ponudil izdelke iz tartufov. Za kavbojsko vzdušje so poskrbeli tudi konjeniki in legendarna hrvaška skupina Plava trava zaborava. Tako da veselega razpoloženja ni zmotil niti dež, ki je pregnal obiskovalce pod streho.
ODLIČEN VINOGRADNIK
Nuša Derenda je letos proslavila okrogli življenjski jubilej. Katerega, seveda ne bomo odkrili. Med številnimi prejetimi darili je bil tudi polet z balonom. Zaradi zasedenosti je s tem darilom odlašala, pred dnevi pa le našla čas in z balonarjem Marjanom Jereletom poletela v nebo. Seveda nista šla sama, ampak vsa njena družina, oba sinova in mož Frenk, v nebo pa so se dvignili kar pod njihovo hišo v Artičah in poleteli preko Krškega in Brestanice skoraj Blance. Tako si je po balonarskem krstu prislužila tudi naziv Baronesa Plemenita Roženska.
Trgatve so v teh dneh v polnem teku, zato je v vinogradih sila živahno. Zadnjo soboto v koledarskem poletju so trgali tudi v zidanici pri Smrketu v gorici Zemljica pri Čatežu. Jože Smrke se z vinogradništvom ukvarja že polnih 36 let in je član Vinogradniško – turističnega društva Čatež pod Zaplazom. Da Jože obvlada kletarjenje, dokazujejo številne medalje, ki jih vsako leto na ocenjevanjih dobi za cviček ali modro frankinjo. V vinogradu imajo 1.300 trt, od tega so na prvi letošnji trgatvi potrgali dobro polovico in to samo bele sorte. Ker pa je kletarjenje in donegovanje vina sklepno dejanje, pred tem je potrebno grozdje potrgati, se je Jože držal znanega reka: za uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Trgatev tako ni minila brez Jožetovih žensk: žene Cirile, hčerke Olge Perpar in sosede Majde Ambrožič. Po končanem delu so zadovoljno sedli pred zidanico, trgatev je bila resnično obilna; toliko grozdja kot letos, pri Smrketu že dolgo ni bilo.
Vas razpoke na asfaltu in betonu jezijo?
Mi jih saniramo in v popolnosti odpravimo!
parketarstvo - suha montaža (predelne stene) trgovina
sobe
knauf - rigips
Helena Štravs s.p., Podturn 26, 8350 Dolenjske Toplice tel./faks: 07/30 66 880, 30 66 881, gsm: 041 795 808, 041 678 036
BIN d.o.o., Zilje 30A, 8344 VINICA tel.: 07/36-46-561, gsm: 041/639-100, www.bin.si
SPLOŠNO ZIDARSTVO Splošna gradbena dela: zidarstvo fasaderstvo novogradnje gradbena sanacija gradbena
Tone Jalovec s.p., Velike Malence 17C, 8262 Krška vas
št. 59, september 2009
tel.: 07/49 595 30 gsm: 041/745 959
Računovodstvo, knjigovodstvo, finančne storitve za s.p. in d.o.o. KONTO, Jožica Piškur s.p., Rakovnik 29, Šetrupert Tel.: 07 3434 710 GSM: 041 451 897
• vodenje glavne knjige s saldakonti in enostavno knjigovodstvo • obračun osebnih dohodkov • obračun DDV-ja • izpisi virmanov • statistična poročila • vodenje osnovnih sredstev in drobnega inventarja • izdelava vseh obračunov in letnega poročila o poslovanju • izdelava investicijskega programa in poslovnih načrtov
ž e 1 4 l e t z va m i
REZANJE ASFALTA IN BETONA
Tršinar Sandi s.p. Gornja Prekopa 8 8311 Kostanjevica na Krki e-mail: kt.trsinar@siol.net
hitro • kakovostno • ugodno
Tel.: 07/498 61 40, Fax: 07/498 61 41, GSM: 041/651 435
Vaš mesečnik
37
v objektivu
Nuša poletela v nebo
v objektivu Trak Hrama vinskih šampionov so prerezali: Marjan Pezdirc, prvi mož gradbenega podjetja CGP, Renata Brunskole, poslanka Državnega zbora in metliška županja, dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Jožef Prus in sin Jože (z leve).
HRAM VINSKIH ŠAMPIONOV Družina Prus s Krmačine v Beli krajini, ki so jo na letošnjem radgonskem sejmu razglasili za Vinarja leta je v dobrih desetih letih na ocenjevanjih vin doma in v tujini prejela že 26 nazivov šampion, med njimi tri svetovne. Poslej bodo njihova vina zorela v novi sodobni vinski kleti, ki so jo poimenovali Hram vinskih šampionov. Naložba je vredna dobrih 800 tisoč evrov, tretjino sredstev jim je uspelo pridobiti iz evropskih in državnih skladov. Ob letošnjem obisku v Sloveniji je njihova vina poskusila tudi britanska kraljica Elizabeta II. Družina Prus obdeluje pet hektarjev vinogradov, v katerih je zasajeno 28 tisoč trt. Za v prihodnje imajo smele načrte: nameravajo razširiti kmetijo in se usmeriti na področje turizma. Ob gospodarju Jožefu, njegovi ženi Anici in mami Tereziji na kmetiji pridno delajo tudi otroci: Jože, Simona in Matjaž.
BO DOLENJKA LE ODPRTA? NOV PREDSEDNIK Namizno teniško zvezo Slovenije bo prihodnja štiri leta vodil Dolenjec Marjan Hribar, ki je temu športu zapisan že več kot tri desetletja. Marjan pravi, da je ping- pong njegov način življenja in kljub številnim obveznostim, ki jih ima kot prvi mož slovenskega turizma, najde čas za aktivno igranje. Pri vseh njegovih odločitvah – tako poslovnih kot športnih, mu ves čas stoji ob strani žena Simona.
»Storili bomo vse, da bo manjkajoči odsek dolenjske avtoceste končan do poletja prihodnje leto, je na Vašem kanalu v oddaji »Se Sloveniji obeta prometni infarkt«? povedal dr. Peter Gašperšič v.d. direktorja Direktorata za ceste na Ministrstvu za promet. Poslanec Državnega zbora in župan Mirne Peči Zvone Lah, je ponovno pojasnil da je občina storila vse, kar je v njeni moči za rešitev zapleta, ki ga ima država z lastnikom zemljišča, preko katerega bo šla trasa avtoceste. Franci Bratkovič, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine je ponovil stališče, da tukajšnje gospodarstvo potrebuje avtocesto takoj. Ponovitev oddaje si v programu televizije Vaš kanal oglejte to nedeljo, 27. septembra ob 16.10 in v ponedeljek 28. septembra, ob 21.25 uri.
Kulturno kongresni center Dolenjske Toplice Gregor Banič, direktor prodaje v Si.mobilu
NOV SI.MOBILOV CENTER V NOVEM MESTU
Tel.: 040 466 589 ali 07/ 30 65 150
www.kkc-dolenjske.si
38
Vaš mesečnik
Si.mobil je v soboto, 19. septembra, v Novem mestu odprl vrata novega prodajnega centra., ki je skupno deveti, ki ga ima Si.mobil v večjih slovenskih mestih. Poslovalnica odraža Si.mobilovo filozofijo Re.misli in usmerjenost k uporabnikom. Si.mobil z eko šik darilom nagrajuje vse uporabnike, ki v prodajni center v reciklažo prinesejo odslužene mobilnike, baterije in polnilnike. št. 59, september 2009
Novo!
Ustvarjamo pogoje za odlična vina
TM TARTAREX - univerzalno čistilo za objekte in opremo
Alkalen odstranjevalec vinskega kamna in univerzalno kletarsko čistilo za čiščenje sodov, čiščenje kleti, kletarsko opremo (stiskalnice, robkalnike, cevi, cisterne,…)
METROB d.o.o. Začret 20a, 3202 Ljubečna T.: 03 7806 330 F.: 03 7806 341 M.: 031 656 938 www.metrob.eu e-pošta: info@metrob.si
št. 59, september 2009
Vaš mesečnik
39