Vaš mesečnik december 2012 by Vaš kanal/Vaš mesečnik

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izvod - št. 90 - december 2012

www.kolpa.si

Čistilnica in pralnica

Vavta vas, novo mesto

Srečno 2013!

www.triglav.si

Srečno 2013!

Srečno 2013! TELEVIZIJA

500. oddaja dolenjske Oprah več na str. 7-11

Sreče ne spoznaš z glavo, ampak s srcem. (slovenski pregovor)

Vse lepo v letu 2013!

www.krka.si

895-B-2012_NY_VasMesecnik_Ad-190x131_SI.indd 1

12/11/2012 2:28:53 PM

Srečno 2013! Revoz d.d., Novo mesto DRIVE THE CHANGE

Vaš mesečnik

št. 90, december 2012

Petek, 21. december 2012 - magični datum izida današnje jubilejne številke Vašega mesečnika. Datum, za katerega verjamem, da kljub temnim napovedim mnogih zgodb o koncu sveta in o neki drugi dobi … prinaša več dobrega in več svetlobe. Ne zgolj koledarske, temveč tiste samosvoje, ki nas vodijo do novih in svetlejših zgodb. Ja, dve dobri, svetli in naj zgodbi sije sneženi gruden tudi v naši medijski hiši. Televizijsko in časopisno. Drugačni, a prepleteni. Prva s kamero in živo sliko. Druga s pisano besedo in izbrano fotografijo. Obe z dobrimi nameni in svetlimi utrinki. Regionalni televizijski program Vaš kanal je z veličastno petstotico okronal oddajo »Vaš krog«. Vaš mesečnik, ki med vas prinaša zanimive utrinke, pa beleži že devetdeseto izdajo.

Piše: Irena Vide

Ne ene in ne druge »zgodbe« bi v spletu kriznih okoliščin več ne bilo, če ne bi trdno verjeli in iskreno zaupali. Najprej drug drugemu, ki ustvarjamo in delamo v dobrobit vseh vas, med katere prihajamo. In zaradi vseh vas, ki ste v kolesju množičnih medijev prepoznali našo drugačnost in bili z nami. Svetle zgodbe vam na Vašem kanalu prinašamo tudi na božični in silvestrski večer. V slednjem se bomo obrnili v izbrano zakladnico domačih dogodkov, ki jih je vredno videti še enkrat. Skozi praznično televizijsko zgodbo z dvanajstimi poglavji vaših zgodb. V oddaji »Od Silvestra do Silvestra«. Še zadnjič v tem letu bomo zavrteli novoletni krog. Novo poglavje zgodbe 2013 pa bomo odprli z veliko dobre volje, razvedrila in optimizma. Tako kot se za praznični december spodobi.

Dobre, svetle in naj zgodbe. Pojdite naprej in bodite del njih. Dr. Phil McGraw

Mnoge zgodbe neprijaznih lekcij nam je »podarilo« to krizno leto. Svet in naš pogled nanj se dramatično spreminjata. A v ozračju ostaja čarobnost decembra. Ne dovolimo, da bi zbledela in šla v pozabo podoba prazničnih želja. Saj še vedno nosimo otroka v sebi in drobne radosti, ki nas v spominu napolnijo s srečo, kajne? Se spomnite zgodb, ki so nam jih pripovedovali očetje in mame, dedki in babice? Ko smo še verjeli, da dobro zmaga nad zlim(!). Ko smo še trepetali pred parklji in pisali pisma dobrim možem. Pa saj to še vedno lahko počnemo, mar ne. Dovolimo si napisati pisemce. Zaprositi … karkoli že, nekaj, kar nas bo osrečilo. Nekaj, kar se ne meri z denarjem in dragimi predmeti. Nekaj, kar se preprosto začuti, se zgodi in osreči. Pa četudi le v želji, da bi se zgodilo. Nekoč se bo. Ne verjamete? Poizkusite. Naj bo to začetek vaše zgodbe. Nove zgodbe. Ob novem letu. Ob koncu, »ne sveta, ki se, če danes berete te vrstice, ni zgodil«, pač pa leta, ki se izteka, izrekam sodelavcem, prijateljem in poslovnim partnerjem preprosto hvala. Za izjemno tvorno sodelovanje, dane spodbude in dejanja, ki so botrovala, da ostajamo, kljub vsemu navkljub, medijska hiša vaših novic, dobrih in svetlih zgodb. Pojdite vedno naprej. Upajte si in storite vse, da boste del dobrih zgodb. Kar najbolj iskrivo leto 2013 vam želim.

Izdajatelj: Televizija Novo mesto, d. o. o. Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 90 - december 2012

Odgovorna urednica: Irena Vide Glavna urednica: Živa Zakšek Uredniški odbor: Mojca Kren, Marko Mesojedec, Vesna Lakner Sofrić, Petra Prijanovič, Živa Zakšek

www.kolpa.si

šolSki center Novo mesto

07/39 32 100 www.sc-nm.com

www.triglav.si

Srečno 2013!

Srečno 2013! TELEVIZIJA

500. oddaja dolenjske Oprah več na str. 7-11

Lektoriranje: Živa Zakšek

Naslov uredništva: Podbevškova 12, 8000 Novo mesto Telefon: 07/39 30 860, faks: 07/39 30 870 www.vaskanal.com Marketing in oglaševanje: tel. 07/39 30 876, 39 30 867, faks: 07/39 30 877 e-mail: marketing@tv-nm.si

Oblikovanje in grafična priprava: Fotografika, Boštjan Colarič, s. p. Tisk: SET d. o. o., Ljubljana - Polje Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Št. vpisa v razvid medijev: 803 Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in objava vsebin ali delov vsebin ter oglasov brez dovoljenja uredništva Vašega mesečnika.

Foto: Živa Zakšek št. 90, december 2012

Vaš mesečnik

obzornik

40 let proizvodnje renaultov v Novem mestu Častitljivi jubilej so v Revozu obeležiti nekoliko drugače. Pogled v bogato preteklost, ki jo je 28. novembra v Revozu predstavil predsednik uprave Revoza Aleš Bratož, so nadgradili s pogledom v prihodnost. Okroglo mizo z naslovom “Ali ima avtomobilska industrija v Sloveniji prihodnost” je vodila Vida Petrovčič, z njo pa so o ključnih vidikih poslovanja razpravljali Bratož,

dolgotrajni birokratski postopki in težko dostopno financiranje. Velik poudarek je bil na projektu Edison, ki obeta razvojni zagon ne le Revozu, pač pa širšemu okolju. Bratož

in zamudne postopke pridobivanja potrebne dokumentacije. Če bodo zagotovljeni ti pogoji, bodo lahko tudi podjetja, ki so doslej že velikokrat pokazala, da znajo in zmorejo,

Christof Droste, Hella Saturnus, Iztok Seljak, Hidria, Vladimir Bahč, TPV, in Dušan Bušen, Slovenski avtomobilski grozd. Obiskovalci so si ogledali tudi del proizvodnje ter se prepričali o naložbenih delih za nov projekt in priložnostno zgodovinsko razstavo. V okviru okrogle mize so opozorili na več ovir, ki slovensko avtomobilsko industrijo onemogočajo pri razvoju in negativno vplivajo na njeno konkurenčnost: togost delovne zakonodaje, visoki prispevki,

je poudaril, da je bilo doslej projektu namenjenih 40 milijonov evrov, in sicer 29 milijonov evrov za gradbena dela, ki so v celoti pripadla slovenskim izvajalcem, ter 11 milijonov evrov za opremo. Udeleženci so se strinjali, da bi slovenska vlada in lokalne oblasti morali pokazati več odzivnosti in odločnosti pri sprejemanju sprememb zakonodaje ter imeti več posluha pri uresničevanju ambicioznih projektov. S tem so mislili predvsem na oderuške prispevke lokalnim skupnostim

zagotovila, da bomo praznovali še mnoge jubileje.

Reportažo ob visokem Revozovem jubileju si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj Smo dobri gospodarji?

Galeb svet perila

en svet, dva vhoda. - VAŠ SVET. Zahvaljujemo se vsem zvestim kupcem za letošnje zaupanje. Želimo vesele praznike ter veliko prijaznih trenutkov v novem letu 2013

Galeb • Triumph • Lisca Calida • Pounje • Snelly Glavni trg 29, Novo Mesto, Tel: 07 3323 545, www.galeb-trade.si 4

Vaš mesečnik

Stene »zadihale« v svežih nežnih barvah Ginekološko-porodniški oddelek Splošne bolnišnice Novo mesto je zasijal v svežih nežnih barvah. V zgolj enem dnevu, in to po zaslugi več kot 100 slikopleskarjev prostovoljcev iz domala vse Slovenije, ki so v nekaj urah prepleskali 5000 kvadratnih metrov zidov in opravili več kot 1100 ur prostovoljnega dela. Vsekakor posnemanja vredna dobrodelno tekmovalna akcija, ki je letos potekala že 14. zapored in sploh prvič na Dolenjskem. 1350 otrok, kolikor jih na

leto povprečno pride na svet v novomeški porodnišnici, in njihovih mamic bo zdaj bivalo v boljših pogojih. Kot je izpostavila direktorica ustanove Mira Retelj, bi bolnišnica za takšen podvig potrebovala več tednov in več kot 60 tisoč evrov, ki jih v letošnjem, pa tudi v prihodnjem proračunu zagotovo še ne bi mogli zagotoviti. Stene pa so vsekakor že bile dodobra utrujene, saj 15 let niso videle sveže barve. A zdaj so jo – po zaslugi sekcije slikopleskarjev in črtoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki bdi nad tekmovanjem, ki si ga je v obliki humanitarne akcije leta 1999 zamislil Branko Goričan, predsednik organizacijskega odbora, ter sponzorjev in donatorjev. Več pa v prihodnjem Dolenjskem obzorniku. M. K.

Foto: Peter Jenko

Dolenjski obzornik vsak torek ob 20.30 št. 90, december 2012

obzornik

Grad Rajhenburg

Zasijal v nekdanji veličini V občini Krško so končali obnovo gradu Rajhenburg, kulturnega in zgodovinskega spomenika državnega pomena. S tem je konec več desetletij trajajočih naporov in prizadevanj tako lokalne skupnosti kot strokovnjakov za revitalizacijo te pomembne znamenitosti, ki velja za najstarejši v pisnih virih omenjeni grad na Slovenskem. Gradnja, ki so jo izvedla podjetja Kostak, SL Inženiring, Givo in Amoret, je stekla lanskega aprila in bila končana letošnjega junija. S prenovo so sicer gradu vrnili podobo

Smučarska sezona na smučišu Bela stekla Na belokranjsko-dolenjskem smučišču Bela so pognali naprave in odprli smučišče. V investicijsko vzdrževanje so vložili več kot 50 tisoč evrov, kar pomeni, da bi v letošnji zimi potrebovali okrog 50 smučarskih dni, da bi pokrili te stroške, pravi Martin Sever, direktor Iskre Turizem, ki je lastnik smučišča. Kljub temu pa cene smučarske karte ne bodo podražili. Minulo smučarsko sezono so sicer začeli šele 11. februarja in zabeležili le 19 smučarskih dni. Kaj si obetajo od zdajšnje smučarske sezone, si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj Belokranjski obzornik. Foto: David Potočar

neosvojljive utrdbe, kakršno je imel od nastanka pa vse do 19. stoletja, ključnega pomena pa so tudi prenovljene in na podlagi grajskih zgodb oblikovane vsebine gradu. Kaj so med obnovo gradu odkrili in katere vsebine bodo oživele ta srednjeveški spomenik, si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj Posavski obzornik. Ž. Z., foto: Boštjan Colarič

št. 90, december 2012

Posavski in Belokranjski obzornik vsak drugi četrtek ob 20.30

Vaš mesečnik

h i n t n a k i P

Za nasmeh na obrazu najmlajših Letos minevajo natanko tri desetletja, odkar je Društvo prijateljev mladine Mojca obleklo našega Silvestra Polaka v kostum Dedka Mraza, ki mu še danes pristoji kot ulit. Tistega mrzlega decembrskega dne leta 1982 je

Dedek Mraz razveselil marsikaterega otroka, ki je danes kot starš pripeljal svoj podmladek po sladko presenečenje. In čeprav je na Glavnem trgu obisk precej manjši kot v najboljših dneh, pa stari dobri mož to počne za sleherni nasmeh na obrazu najmlajših. Tudi letos bodo obdarili ogromno otrok iz dolenjske regije, skoraj pet tisoč. Otrokom bo zopet lepo in tako je tudi prav. J. M.

Naj živi kultura Okoli petdeset tisoč ljudi. To je groba ocena števila tistih, ki so si v tem letu v Novem mestu, partnerskem mestu Maribora 2012 – Evropske prestolnice kulture, ogledali prireditve, ki

so bile povezane s tem projektom. Začelo se je s predstavo za otroke Sneguljčico, sklenilo pa se z Uporom zemlje novomeškega rojaka Igorja Lumperta v koprodukciji s KC Janeza Trdine. Zgodba s tem še ni zaključena, saj vse vpletene strani verjamejo, da se bodo učinki letošnjih poglobljenih kulturnih prizadevanj poznali tudi v naslednjih letih. J. M.

Prejeli smo

Za nekatere zabava, drugim krajša spanec Tokrat odgovarja Dušan Harlander, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto.

 se vam je zgodila?

Najbolj nora stvar, ki

Prihajajoči referendum, definitivno. Ne samo najbolj nora, tudi najbolj nezaželena.

 nost bi si želeli spo-

Katero znano oseb-

znati in zakaj? O tem nisem nikoli razmišljal in nikoli imel takšne želje. Morda kakšno seksi filmsko zvezdo, zanimiv bi bil Nikola Tesla (če bi bilo možno) ali kakšen E. T.

 začeti dneva?

V času veselega decembra se po vsej Sloveniji odvijajo številni dogodki, tudi Novo mesto pri tem ni izjema. Pestro je predvsem na Glavnem trgu, kjer se sicer tudi skozi leto odvije več prireditev. Zabavno dogajanje, ki se velikokrat zaključi šele v zgodnjih jutranjih urah, je marsikomu v veselje, povsem drugače pa to občutijo okoliški prebivalci. Marsikdo izmed njih zato nad zamislijo Zavoda za turizem Novo mesto o oživitvi Glavnega trga ni navdušen. Objavljamo pismo enega izmed Novomeščanov, naslovljenega direktorju zavoda Ivu Kuljaju, in odgovor slednjega. Oživljanje ulice le za nekaj uric Glavni trg res že dolgo zamira in bo kljub Vašemu oživljanju na način, o kakršnem razmišljate, vseeno za-

mrl. S tem ne oživljate mesta, ker so vse te prireditve le oživljanje ulice za nekaj uric in veliko popivanja naše mladine. Proti temu popivanju se v veliko mestih borijo, Vi pa ga s tem samo podpirate. Nas, prebivalcev je na Glavnem trgu res malo. Iz vašega razmišljanja je sklepati, da Vam je vseeno, tudi če nas ne bi bilo. Ves ta hrup do zgodnjih jutranjih ur je za nas neznosen glavobol. Ob taki prireditvi ste Vi daleč stran in mirno zaspite. Da bi izvedeli, kako je to, Vam za tisto noč odstopim svoje stanovanje. Zanima me, ali bi prireditev doživeli kot nekaj lepega. Sicer pa je manj prebivalcev na Novem trgu, ki bi bil zato primernejši prireditveni prostor. Oživeti mestno jedro pomeni zasesti prazna stanovanja na Glavnem trgu in v bližnji okolici. Za tak projekt bi se dalo pridobiti ogro-

Takšne stvari ni. Je pa fino, če je kava čim prej ...

 Pastir, starost kakšnih Vaša prva služba?

šest let, štiri krave. Delavec v tovarni vodovodnih pip Hansa, Stuttgart, Nemčija, med počitnicami pri 17 in 18 letih. Prek "študenta" karkoli.

 Včasih marsikaj, danPikantno je za vas ...

danes ne verjamem, da kaj takšnega še zares obstaja.

Vaš mesečnik

w w w. ek on it. si

Brez česa ne morete NIT pranje tekstilij, šivanje in druge storitve Dubravka Žunič s.p. Žuniči 3a, 8341 Adlešiči Tel.: 040 376 472

ASTMAT IK in alerg OM ikom prijazno

PRANJE in okolju prijazno mokro ČIŠČENJE • merino posteljnine, posteljnih pregrinjal, odej, zaves in dekorov ter lamelnih zaves • uniforme in svečana oblačila • vzdrževanje in barvanje usnja

Odjemna mesta: • Žuniči – od pon. do petka od 6. do 14. ure • Podzemelj – trgovina s konfekcijo Irena • Metlika – modni studio Sonia • Črnomelj – butik Krojaček (od 13. do 18. ure)

Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje. Vesel božič in srečno novo leto 2013!

mna sredstva iz Evropskih skladov. Pogovarjal sem se z več sosedi, ki se prav tako strinjajo z zgoraj napisanim. Lepo je, da se nekaj dogaja, vendar naj bo v mejah znosnega. Vsakokrat je prekoračeno onesnaževanje s hrupom, in to še dolgo v noč, do jutranjih ur. Ljudje, ki smo direktno prizadeti s tem hrupom, tudi potrebujemo nočni počitek, za katerega Vi niste prikrajšani. Imejte več posluha za nas, ki tukaj živimo, čeprav nas je malo, kajti brez nas bi bilo to mesto duhov. Š. Mujić Spoštovani g. Mujić, se povsem strinjam z vami. Popivanje in razgrajanje v zgodnje jutranje ure prav gotovo ni model oživljanja mestnega jedra. Strinjam se tudi z vami, da bo jedro živelo, ko bodo v njem živeli ljudje. Se pravi, da potrebujemo načrtno politiko naseljevanja mestnega jedra z ostalimi infrastrukturnimi prvinami, ki bodo omogočale, da bo to življenje prijazno. Zavod za turizem Novo mesto žal nima vzvodov, na podlagi katerih bi lahko več prispeval k izvedbi takšne vizije, sem pa prepričan, da bi bilo naseljeno mestno jedro v kombinaciji z bogato stavbno in kulturno dediščino skupaj z mestnimi znamenitostmi že dovolj za povečan turistični obisk. Vam pa tudi obljubim, da v mestnem jedru že prihodnje leto ne bomo organizirali niti ene prireditve, ki bi vam povzročala neljube nočne dogodke. Z lepimi željami v letu 2013! Ivo Kuljaj št. 90, december 2012

ja a d d o . 0 0 5

dolenjske Oprah

500 zgodb, 500 imen, 500 usod, ki so jih na TV Vaš kanal strnili v 500 pogovornih oddaj Vaš krog. Jubilejna 500. oddaja je bila na sporedu v živo na ta veseli dan kulture, v njej pa se je voditeljica Verica Marušič sprehodila skozi arhiv, pokukala v zakulisje in se pogovarjala z gosti, tokrat kar s petimi: pevko Nušo Derenda, ki je bila sicer tudi gostja v prvi oddaji, košarkarjem Matjažem Smodišem, gledališko igralko in svobodno umetnico Violeto Tomič, direktorjem Skupine Novoline in Razvojnega centra IN.Medica Dušanom Plutom ter novinarjem, fotografom in svetovnim popotnikom Zvonetom Šerugo. Za posebno presenečenje pa so poskrbeli Vodomci. Ko se je pred dobrimi enajstimi leti odvila prva v nizu pogovornih oddaj takrat Klepeta z ..., nato V Tomovi dnevi sobi, danes pa Vašega kroga, nihče ni upal napovedati, kako dolgo se bo obdržala. Volje in energije pa ustvarjalcem do danes še ni zmanjkalo. Tako je oddaja v skoraj 12 letih ustvarjanja postala odmevna v širšem slovenskem prostoru. Če so se z leti spreminjala ime oddaje, scena in ekipa, pa sta ves čas ostala ista voditeljica in cilj oddaje, to je v sproščenem pogovoru predstaviti zgodbe uspešnih in zanimivih ljudi. In tudi v prihodnje zagotovo ne bo zmanjkalo zanimivih gostov, ki bodo z dolenjsko Oprah odkrivali svoje življenjske kroge.

Sladko presenečenje ... ogromna torta, za katero je poskrbela Štefica Dežmar, Verica pa se je izkazala pri rezanju in ni bila mačehovska: vsak je lahko dobil več kot en kos.

500. oddajo Vaš krog si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj Vaš krog. Ponovitev oddaje bo na sporedu TV Vaš kanal 23. decembra ob 20. uri in 1. januarja ob 16. uri.

generalna pOKROVITELJA oddaje:

Živa Zakšek, Foto: TV Vaš kanal, Robert Kokol

št. 90, december 2012

Vaš mesečnik

Zaupnemu pogovoru med Belokranjcema Dušanom Plutom in Violeto Tomič nismo prisluškovali. Morda sta se dogovorila za kakšno skupno sodelovanje.

Sceno so polepšali cvetlični aranžmaji cvetličarne Artiris iz Novega mesta.

Priprave na oddajo so potekale kar nekaj časa, saj je bilo treba poskrbeti za marsikaj. Fantje so pljunili v roke in postavili tudi posebno sceno.

. oddaja 50do0 lenjske Oprah

Je Zvone Šeruga našo Anito Frlan zvabil na kakšno od svojih potovanj? Zvone, ne damo je!

Nina Čuk vsak dan dobro skrbi za urejenost pisarne Vašega kanala. Tokrat se je preizkusila še v drugi vlogi.

Še dobro, da je Nuša Derenda nosila visoke pete. Kot vidite, pa so vrata naše medijske hiše prenizka za Smokija. Zvonetu Šerugi pa ni mar. Da je le v družbi lepih žensk.

Manjkrat so na televizijskih zaslonih vidni režijci, a brez njih in njihove zbranosti oddaje pravzaprav sploh ne bi bilo. Kot pravijo, režija je srce televizije.

Matjaž Smodiš je vsekakor vajen stresnih trenutkov na košarkarskem parketu. Takšne priložnosti, ko zanj poskrbijo nežne roke maskerke, pa so gotovo odlična priložnost za sprostitev.

Za dober zvok v studiu je treba vedno poskrbeti. Včasih so poti tudi zapletene, a Blaž Usenik se vedno znajde.

Še zadnji podrobni pregled scenarija in napotki pred oddajo ter preigravanje različnih možnosti, če bi šlo kaj narobe. Dobra priprava je za uspeh oddaje ključna!

pOKROVITELJI ODDAJE:

Vaš mesečnik

št. 90, december 2012

Novinar Marko Mesojedec, sicer tudi evrovizijski navdušenec, je Nušo Derenda prepričeval, naj vnovič nastopi na evrovizijskem odru. Kaj mu je odgovorila, naj zaenkrat ostane še skrivnost.

Da bi Verici pripravili pravo presenečenje, so Vodomci za vajo izkoristili vsak kotiček. Prav jim je prišla tudi pisarna. »Najbolj smo veseli, ko se dobimo na kupu, malo zaigramo in podebatiramo. Če zraven zabavamo še ljudi okoli nas, pa toliko boljše,« so Verici zaupali Vodomci in zaigrali nekaj pesmi. »Hvala za zgodbe, ki niso komercialno usmerjene, ampak so predvsem srčne zgodbe,« se je Verici, ki se je razveselila unikatnega darila, ki ga je izdelalo steklarstvo Valma iz Novega mesta, pred kamero zahvalila Irena Vide.

Po koncu oddaje niso skrivali zadovoljstva Irena Vide, direktorica in odgovorna urednica TV Vaš kanal, Dušan Plut, direktor Skupine Novoline in Razvojnega centra IN.Medica, in njegova sodelavka Katja Bahor.

Za dobre posnetke gredo snemalci tudi na kolena in še kam ...

»Izzivov imam še toliko, ne manjka mi energije, ne manjka mi volje,« je priznal Zvone Šeruga, ki sicer zadnja leta po svojih odmaknjenih poteh Afrike in Azije vodi tudi turiste.

št. 90, december 2012

»Iščemo tržne niše, ki so zanimive po vsem svetu,« je Verici povedal Dušan Plut. Razkril je tudi recept za uspeh in poudaril pomen sodelovanja tako z domačimi kot tujimi strokovnjaki.

Takoj po koncu oddaje je Verico v studiu s šopkom rož presenetil »njen« snemalec Vinko Papež.

Ve rico je presenetil tudi priznani fotograf Robert Kokol iz Foto Asja. Podaril ji je okvir s petimi slikami, na katerih je njo in snemalce ujel med akcijo na terenu.

»Vedno znova se moraš dokazovati,« je v oddaji poudarila Nuša Derenda. Prihodnje leto bo praznovala 15 let samostojne kariere, minilo pa bo tudi 30 let, odkar je začela prepevati, je zaupala Verici.

»Vedno v življenju prideš do točke, ko moraš biti hraber,« je med drugim razložila Violeta Tomič. Svoj pečat je jubilejnemu Vašemu krogu dala z zaigranim odlomkom iz monodrame Kurba.

»S tem bom postavil piko na i eni lepi življenjsk zgodbi,« je o tem, da bo kariero zaključil v svojem domačem dresu, to je dresu novomeške Krke, v oddaji izpostavil Matjaž Smodiš.

Vaš mesečnik

intervju

Pogovor z Verico Marušič

»Trema je odnos do dela« Vašemu krogu daje pečat Belokranjka Verica Marušič, ki na TV Vaš kanal poleg voditeljskega opravlja tudi novinarsko in uredniško delo. Je srce Belokranjskega obzornika, občasno vodi oddajo Pokličite župana, z veseljem pa tudi priložnostne oddaje. Izzivov se ne brani. Zaupala nam je, kako je ustvarjati Vaš krog, ali ji bolj leži voditeljstvo ali novinarstvo in s kakšnimi težavami se srečuje pri izbiri voditeljskih oblek. Živa Zakšek Petra Prijanovič Kako uspevaš po skoraj 12 letih vodenja oddajo ohranjati »svežo«, da ostaja zanimiva tudi tebi? Predvsem iz tega razloga, ker mi je vsaka oddaja izziv. Na začetku sem imela precej gostov, ki sem jih poznala. Ker takrat še nisem uporabljala interneta, sem morala kaj dodatnega o njih odkrivati po časopisih in revijah, o njih spraševati še koga. In mi je bilo to na nek način izziv. Zadnja leta pa vedno brskam po spletu in tako dejansko spoznavam človeka. Vedno odkrivam kaj novega o gostih. Vsaka oddaja je drugačna, ker je gost drugačen. Si si kdaj v teh dolgih letih vodenja oddaje rekla, da imaš vsega dovolj? To sem rekla nekajkrat v tem času. A kot da bi bila neka višja sila vedno mi je potem prišel na pot

»Če si od vsakega gosta zapomnim en stavek življenjske modrosti, je to do zdaj že 500 stavkov in sem zelo bogata.« nekdo, ponavadi nekdo preprost, s preprostimi in iskrenimi besedami, ki so mi dale novo energijo. Ponavadi grem potem iskat gosta s popolnoma drugega vsebinskega in tematskega področja. In gremo dalje. V svojih oddajah si gostila goste z mnogih področij. Je še kakšno, ki se ga še nisi dotaknila, pa si ga želiš? Mislim, da smo se lotili več ali manj vseh področij. Tisto, kar je meni najbližje, kar imam najraje, so preprosti ljudje z življenjskimi zgodbami. Ljudje, ki niso navajeni televizijske kamere in televizijske-

Vaš mesečnik

ga studia, ampak so tako pošteni in iskreni v vsem. Z njimi mi je najlepše klepetati. Zadnje obdobje imam zelo rada stare ljudi - morda zato, ker se sama staram, po drugi strani pa mlade. Ker sama vedno bolj cenim zdravje, se mi tudi zdi, da je na tem področju še veliko specialistov, ki imajo kaj povedati. Kateri izmed gostov se ti je s svojo zgodbo najbolj vtisnil v spomin? Kar nekaj življenjskih zgodb se spominjam. Spominjam se gostje, ki je imela tako nesrečno življenje, a s takim srečnim koncem, kot bi pisali pravljico. Ta pravljica je sicer strašno kruta in groba tri četrtine življenja, potem pa se lepo konča. Fascinirajo me 85, 90 let stari ljudje, ki so z optimizmom gledali naprej. Praviloma so vsi imeli težko otroštvo, življenje - morda je ravno to razlog, da je nekaj nastalo iz njih in da imajo pozitivna življenjska sporočila. Če bi bila gostja svoje oddaje in bi dobila vprašanje, kdo je Verica Marušič, kaj bi odgovorila? To bi bilo bistveno težje kot spraševati druge. Dejansko ne vem, kje bi začela in kje končala. Moje otroštvo je bilo lepo, preprosto, enostavno. K sebi me je posrkala politika zaradi dela v Organizaciji združenih narodov, obiska pri Titu, Dolancu, Vratuši ... Osnovnošolska leta sem preživela v visokih političnih krogih, v srednješolskih letih sta me zaznamovali moja strahovita zagnanost v mladinski organizaciji in trma, ker smo želeli na silo spremeniti svet, pozneje turizem. Do turizma imam še vedno neizmerno veselje in si še vedno želim narediti kaj v Beli krajini, kajti še vedno mislim, da ima absolutno neizkoriščene možnosti na tem področju. In potem je prišla prelomnica v mojem življenju - padec iz drugega nadstropja, pristanek na invalidskem vozičku, pristanek na berglah ... Ta padec mi je in mi še vedno veliko pomeni, ker mi je spremenil vrednote, pogled na svet, nenazadnje tudi smer mojega življenja - če se to ne bi zgodilo,

bi bila danes turistična delavka v turistični agenciji, kar sem načrtovala, tako pa so šle moje poti v drugo smer. Osebno smatram, da rek »Vsaka slaba stvar je za nekaj dobra« absolutno drži. Zelo veliko zelo različnih stvari sem počela v življenju: od prve službe v otroškem vrtcu do nadaljevanja v profesionalni politiki, v turizmu, v medijih ... Tako rekoč na stara leta sem prišla pred televizijsko kamero - v letih, ko ženske odhajajo s televizijskega ekrana, sem jaz začenjala. Ampak me veseli, da, kot kaže, ne grem ljudem na živce kljub mojim letom.

gotovo doživela marsikaj. Nam zaupaš kakšno anekdoto? Vsega je bilo dovolj. Tudi to, da sem v oddaji spremenila priimek gostu. Vneto sem ga imenovala in tudi podpisovali so ga po mojem

Če bi imela možnost gostiti katerokoli svetovno osebnost, katera bi to bila? O tem nisem nikoli razmišljala. Zelo rada potujem - v zadnjem obdobju žal zelo malo, včasih pa sem zelo veliko potovala. Kot turistični vodnik sem prekrižarila vso Evropo, potovala sem od Afrike do Amerike, ampak vedno s e m s e najraje vračala domov. Od svetovnih politikov se mi ne zdi nihče takšen vzornik, da bi ga želela spoznati, šport ni ravno moje področje, na glasbenem področju pa tudi nisem navdušenka kakšnih pevcev, tudi spoznati, na primer, papeža nimam neke posebne želje. V Sloveniji imamo dovolj domačih ljudi, ki bi jih gostila v oddaji. Pri ustvarjanju in vodenju oddaje si zašt. 90, december 2012

Pri voditeljih ne moremo mimo obleke. Temu verjetno posvečaš veliko časa ... Moški zamenja srajco, zamenja kravato, pa je že v redu. Ženske pa smo obsojene na to, da nas ljudje najprej pregledajo od pet do glave, od čevljev do frizure in do obleke. Finančno ne znese vsak teden nova obleka, pa tudi kadar razmišljam o tem, kaj bom obleka, razmišljam, kako bom skrila tisto, kar je na meni najbolj kritično. Nikoli v življenju nisem bila pri tistih suhih, ki dajo lahko vse na sebe, torej je treba skrivati kilograme. Glede na to, da imam v levi nogi kup plošč in vijakov kot posledico padca, tudi krila niso najbolj zame, ker bi kdo mislil, da imam strgane nogavice. Tako da je veliko stvari, zaradi katerih sem omejena. Tudi televizija ima tudi cel kup svojih pravil: ne kockastko, ne pisano, ne živo rdeče, ne snežno belo ... Vse to upoštevati ni enostavno. Vedno kombiniram stare z novimi stvarmi. Ker mi je v omari zmanjkalo prostora, sem pred leti začela stvari nositi k mami, ki ima veliko prostora v hiši. Potem sem čez leta slučajno začela brskati po omari in zdaj te stvari spet kombiniram s čim novim. Vedno razmišljam, kako bo gost oblečen. Če menim, da bo gost športno oblečen, ne potrebujem kostima. Če menim, da bo prišel v obleki, beli srajci in kravati, moram biti v št. 90, december 2012

kostimu. Zelo velikokrat se zgodi, da sva z gostom barvno usklajena, kot da bi se glede tega dogovorila. Praviloma takrat oddaja zelo dobro teče. Morda se bolj začutiva, če se celo barvno uskladiva. 500 oddaj je zdaj za teboj. Si razmišljala o tem, da bi oddajo kako spremenila? Pravijo, da je sprememba vedno dobrodošla, da ni dobro, če se nekaj vleče. Razmišljala sem tudi o tem. Lahko bi popestrili oddajo, ampak to bi pomenilo bistveno več dela in s tem več denarja.

»Zelo velikokrat se zgodi, da sva z gostom barvno usklajena, kot da bi se glede tega dogovorila. Praviloma takrat oddaja zelo dobro teče.« Pa ne mislim s tem plačilo mojega honorarja, ampak podražitev produkcije, če bi z gostom še kaj posneli na terenu ali koga o njem vprašali. Zdaj, ko se borimo za preživetje, se bojim, da oddaje v to smer ne bi mogli širiti, tako da bomo poskušali še naprej iskati res zanimive goste, ki bodo morda prinesli kaj v studio: morda kaj iz njihovega življenja ali dela, fotografije, predmete ... Vsekakor bomo ostali pri tem, da bodo gostje ljudje s pozitivnimi zgodbami - ne bomo se prerekali v studiu. Morda bodo prišli boljši časi, pa bomo lahko še kaj dodali. Kako te je pot iz turističnih zanesla v voditeljske in novinarske vode? Na odru sem bila vse življenje, že od osnovne šole dalje. O radiu in televiziji nisem nikoli razmišljala. Na radio sem prišla čisto po naključju, ko sem mislila, da grem na sestanek, pa sem prišla na avdicijo za radio. In so me sprejeli. Tako sem soustvarjala na Studiu D, prvem regionalnem radiu Dolenjske in Bele krajine. In sem bila z Leo Šober dejansko prvi glas, ki se je slišal na tem radiu. Ampak z leti mi je postalo dolgočasno biti moderator, zato sem počasi nehala. O televiziji v življenju nikoli nisem razmišljala. K sodelovanju me je povabila Irena Vide, ki je takrat postala v. d. direktorice na Vašem kanalu - poznali sva se še z dela na radiu, kjer je bila tudi sama nekaj časa. To mi je bil izziv. Lotila sem se polurnega dokumentarnega filma Moj kraj Črnomelj. Kaj pa

je pol ure, če gledaš z očmi radijca. In sem ga tudi naredila z očmi radijca. Marjan Moškon je takrat na sestanku rekel, da je to šolski primer, kako se ne dela. Ampak to mi je dalo novo energijo, da naredim Moj kraj Vinica in odpravim te napake, da vidim, ali to sploh znam. Potem sem spoznala, da to delo ni zame, ker je treba ure in ure presedeti v montaži. Irena je rekla, daj naj si zamislim kakšno oddajo. Razmišljala sem samo o tem, da ne bilo montaže in tako je nastal Klepet z ..., ki je improvizacija, kjer ni montaže, posnamemo ga, kot da bi šli v živo. Kako bi primerjala novinarsko in voditeljsko delo? Voditeljstvo je zanimivo, ker se dejansko učim skozi zgodbe teh ljudi, ki jih spoznavam. Če si od vsakega gosta zapomnim en stavek življenjske modrosti, je to do zdaj že 500 stavkov in sem zelo bogata. Pri novinarstvu pa še vedno mislim, da lahko nekaj spremenim. Tudi ko sem bila mlada, sem z glavo zid razbijala, ampak občutek je bil dober, da nekaj poskušamo spremeniti. Tukaj se mi zdi, da lahko naredim nekaj za mojo Belo krajino, ki jo imam tako rada - ne samo z informiranjem, ampak tudi z opozarjanjem. V kateri vlogi pa se bolje znajdeš? Mislim, da se bolj znajdem kot voditeljica. Ta vloga mi je na nek način lažja, ker mi dovoljuje zelo veliko improvizacije, trenutnega nadiha. Pri novinarstvu mi ni težko iti na teren, snemati in biti z ljudmi, težje je potem spraviti vse skupaj v minuto in pol ali dve minuti dolg prispevek, ker se mi zdi vse tako zelo pomembno. To mi vzame veliko moči in truda. V studiu pa ni treba, da imam vse vnaprej napisano, ni treba, da je premišljena vsaka beseda, vejica, pika ... Imam več svobode. Še posebej rada imam pogovorne oddaje - sploh, če mi je tema kolikor toliko blizu. Imaš dolgoletne izkušnje z vodenjem. Imaš še kaj treme, preden se na kameri prižge rdeča lučka? Vedno. Pa ne samo, ko se prižge lučka, ampak tudi nekaj minut prej. Vedno imam tremo tudi prvo, drugi, tretjo minuto. Če kdo dobro pogleda, se to na meni vidi. Uvod si vedno pripravim, potem pa ne vem točen potek oddaje, ker poslušam gosta in to oddajo popelje v svojo smer. Uvod pa si vedno pripravim - zamislim si, kako bom začela, potem pa začne kamerman v studiu odštevati ... In potem blokada, zaradi treme pozabim, kaj sem želela poveda-

ti, in potem odtavam čisto nekam drugam od pripravljena, ker vem, da ne smem utihniti. Ker ne snemamo v živo, si včasih rečem, da bom kar kaj narobe povedala in bomo ponavljali, ker res ne vem, kaj naj povem, čeprav sem minuto prej točno vedela, kako bom začela. Verjetno se mu mora kolcati, kajti neštetokrat sem že pomislila na besede, ki mi jih je povedala velika legenda televizije, Oliver Mlakar. Kot osnovnošolka sem z njim vodila neko slovensko-hrvaško prireditev na Kolpi. Ko mi je rekel, da ima tudi on tremo pred odhodom na oder, sem rekla, da ni možno, da bi imela takšna zvezda tremo. Rekel mi je: »Ko ne boš imela več treme pred nastopom, nehaj nastopati, ker boš podrla vse, kar si zgradila. Trema je odnos do dela.« S tem se vedno potolažim - če je Oliver Mlakar rekel, da je to normalno, je to potem normalno. In ko oddaja steče, res nimam več treme, počutim se dobro in suvereno. Omenila si, da za oddajo pripraviš samo uvod. Kako pa se pripraviš na preostanek oddaje? Najraje delam noč pred oddajo, drugače prebrano pozabim. Na spletu pregledujem vse, kar najdem o gostu, potem pa še tisto, kar sama vem, pišem in pišem

»»Ker ne snemamo v živo, si včasih rečem, da bom kar kaj narobe povedala in bomo ponavljali, ker res ne vem, kaj naj povem, čeprav sem minuto prej točno vedela, kako bom začela..«

in pišem. Že v šoli sem se s pisanjem učila, zato bi kot predmet predlagala pisanje plonkcev - tisti, ki bi ga napisal, ga sploh ne bi potreboval, ker bi se vse sproti naučil. Zamislim si, kako bom oddajo začela, kaj bom gosta vprašala. Vse to si zapišem na papir, ki ga prinesem s seboj na televizijo. Včasih ostane na sedežu poleg mene, včasih pa kar v torbici. Pred oddajo ga še preletim, ampak predvidoma sploh ne grem po tem vrstnem redu. Prvo, morda tudi drugo vprašanje še postavim, potem pa poslušam gosta, ki me zapelje tudi v kakšno drugo smer. Moraš pa vedeti oziroma predvidevati odgovore, da veš, kako spraševati. Vaš mesečnik

intervju

nareku drugače. Poslovili smo se od njega, vse je bilo v redu in šele ko je bila oddaja v programu, je poklicala njegova žena, da ona pa s tem gospodom ni poročena. Ko sem vprašala, zakaj ni na napako opozoril, je rekla: »On je pač takšen, njega nič ne moti.« Od takrat vedno, tudi kjer sem prepričana, preverjam priimke. Zgodilo se je, da smo težko dobili gosta - docenta z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ko sem potovala v Novo mesto, sem imela »gumi defekt«. Vsa nervozna sem prišla v zadnjem trenutku, tako da smo oddajo kljub vsemu uspešno izpeljali do konca. Marsikaj se je dogajalo, ampak nekako tako gre: vedno pozabiš negativne, ostanejo pa lepi in pozitivni trenutki.

Telemach prenovil pakete Totalni trojček, ki so na voljo po vsej Sloveniji Totalni trojček združuje storitve satelitske televizije Total TV ter interneta in telefonije preko omrežja ADSL Telekoma Slovenije. Je prava izbira za gospodinjstva, ki jim do sedaj zaradi lokacije paketi trojček niso bili na voljo.

skih in radijskih programov, prav tako pa vam bodo na voljo tudi številni dodatni televizijski paketi, kot so priljubljeni POP NON STOP, HBO ali paket HD, kjer si boste lahko športni navdušenci tekme španske lige La liga in angleške Premier League ogledali v najbolj ostri in čisti sliki.

Prav tako je namenjen tudi vsem, ki si želijo dobre in kakovostne televizijske slike ter večjega števila programov, ki jih strešne ali sobne antene ne omogočajo. Ker se televizijski signal ne prenaša preko omrežja ADSL, uporaba interneta ne vpliva na kakovost televizijske slike, kar v praksi pomeni, da televizijska slika ne bo zmrzovala. S paketom Totalni trojček boste lahko dostopali do številnih televizij-

Ponudba novega paketa Totalni trojček prinaša možnost ogleda 49 izbranih televizijskih programov in do 200 dodatnih prosto dostopnih satelitskih televizijskih in radijskih programov po lastni izbiri. V paket je vključena brezplačna storitev prenosne televizije D3 GO, ki omogoča spremljanje televizijskih vsebin na vseh napravah (računalnik, tablice, prenosnik ali mobilni telefon). V ponudbi so vključeni tudi brezplačni klici v omrežje Telemach in možnost najcenejših klicev v tujino, internet s hitrostmi do 10 Mbps/768 kbps, brezplačno brezžično omrežje WiFi ter digitalni sprejemnik. Polna cena paketa je 38 EUR, pri Telemachu pa sedaj novi paket Totalni trojček dobite v posebni akciji. Vsi, ki se boste do 31. januarja 2013 odločili za nov paket, boste prve tri naročnine plačevali 50 odstotkov ceneje ter izkoristili 50-odstotni popust pri priključnini. Več o ponudbi najdete na naslovu www.telemach.si.

Dolenjska in njeni ljudje V Ropasovi hiši Dolenjskega muzeja Novo mesto je na ogled prenovljena stalna razstava Dolenjska in njeni ljudje, ki je luč sveta sicer ugledala že leta 1986, to-

krat pa so jo kot del projekta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 temeljito spremenili in dopolnili. Kaj je o razstavi povedala avtorica razstave Ivica Križ, si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj Iz sveta kulture.

Iz sveta kulture vsak delovni dan ob 21.45

Ste zamudili vašo najljubšo oddajo? Najdete jo na www.vaskanal.com

"Zadetek v polno" na Vašem kanalu

"Polž je sicer počasen, vendarle se v določenem času tudi premakne, mi ga pa ne damo, zato je dobro, da je priklenjen." PAVEL GROZNIK, predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica, o tem, zakaj je simbol Višnje Gore priklenjen

Vaš mesečnik

"Končno se je uresničil moj sen in sen mnogih občanov Straže." ALOJZ KNAFELJ, župan Občine Straža, je tako pospremil odprtje prenovljenega kulturnega doma v Straži

"Jaz upam, da bo razum, pamet zrasla v pravo smer in da bomo prišli do končnih rešitev, predvsem zaradi naših občanov." FRANC HUDOKLIN, župan Občine Šentjernej, po izredni seji občinskega sveta o problematiki komunalnega prispevka

"Moški je kot parket: če ga dobro položiš, lahko vse življenje hodiš po njem." SLAVKO DRAGOVAN, v. d. direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, je tako namignil kmečkim ženam ob odprtju razstave kruha Društva podeželskih žena Tavžentroža

"Najmanj, kar potrebuje dobro gospodarstvo, je, da jih pustimo na miru." ZORAN JANKOVIĆ, predsednik Pozitivne Slovenije, ob ustanovitvi novomeškega odbora stranke

št. 90, december 2012

Vaš mesečnik

Dobrnič 13, 8211 Dobrnič Gsm: 041 651 548 031 725 515 Tel.: 07 346 54 50 07 346 52 60 Fax: 07 346 55 00 www.kastigar.si info@kastigar.si

AVTOBUSNI PREVOZI AVTOVLEKA TAXI - KOMBI GOSTILNA IN PICERIJA PR’ LUBČKU

Strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje, poslovnim partnerjem pa za dobro sodelovanje. Miren bozic, novo leto pa naj bo pot dobre volje, ljubezni in zdravja.

! 3 1 0 2 o n c e r S

zimsko-novoletni popusti

Vaš mesečnik

Nagrajenka novembrske nagradne igre Na nagradno vprašanje iz novembrske številke smo prejeli veliko odgovorov. Pravilni odgovor na vprašanje, kdo vodi pogovorno oddajo Vaš krog, je Verica Marušič. Izžrebanka nagradne igre je Branka Vogrinc, Trebež 25a, 8253 Artiče. Foto Asja ji podarja nagradni kupon za izdelavo 500 fotografij. Čestitamo.

Ste zamudili vašo najljubšo oddajo? Najdete jo na www.vaskanal.com

in Srečno o 2013! n uspeš

št. 90, december 2012

• Slikopleskarstvo • fasaderstvo • montaža mavčnih plošč

Boris Pakar s.p.

Gorenje sušice 17a, 8323 Uršna sela

Tel.: 041 803 411

Srečno, zdravo, uspešno in zadovoljno 2013!

Srečno in uspešno 2013!

e nar, zaupajt Ko gre za de nn! podjetju Pa

Tel.: 07/33 25 046, GSM: 040 664 022 SREČNO IN USPEŠNO 2013! Računovodstvo in podjetniško svetovanje Pann d.o.o.

Srečno 20

13!

INŠTA E L JNLOKAR RADO s.p. A

E IJ C

STR O

ra^unovodstvo po va[i meri

Dolnja Prekopa 20, 8311 Kostanjevica na Krki tel.: 07/49 87 310, gsm: 041 630 456 e-mail: instalacije.lokar@volja.net

vodovod

centralna

plin

Veliko sreče, veselja in lepih sanj, naj vam prinese božični dan, novo leto naj zaživi, radosti polno in brez skrbi. Srečno in zdravo leto 2013! št. 90, december 2012

• Za vas lahko opravljamo kompletno vodenje računovodstva, lahko pa nam prepustite v skrb samo določena področja dela. • Zagotavljamo davčno, finančno in splošno podjetniško svetovanje. • Smo visoko specializirani v pridobivanju (evropskih) nepovratnih sredstev z dolgoletnimi izkušnjami • Posebna ponudba za podjetnike začetnike do konca leta! PANN d.o.o., Foersterjeva 10, Novo mesto (bivši Novoteks) RA�UNOVODSTVO: Dana Malnarič (031 647 872) NEPOVRATNA SREDSTVA: Damjan Malnarič (040 504 249) E-MAIL: pann.dooÐsiol.net, www.pann.si

Srečno in uspešno leto 2013 Vaš mesečnik

intervju

Pogovor z Marjanom Pezdircem ob 50-letnici CGP Novo mesto

"Med najpomembnejšimi vrednotami je dana beseda" Začetki delovanja novomeškega podjetja CGP segajo v leto 1962, ko je bilo z združitvijo okrajnih in občinskih uprav za okraj Novo mesto ustanovljeno tedanje Cestno podjetje Novo mesto. V prvih letih obstoja je bila osnovna dejavnost vzdrževanje cest, kmalu pa so se začeli usmerjati v gradbeništvo. Že v zgodnjih letih delovanja so zaznali številne priložnosti, ki so začrtale smer razvoja družbe vse do današnjih dni, ko izvajajo tudi zelo zahtevne gradbene projekte. CGP je danes med vodilnimi gradbenimi podjetji v državi. Koliko napora je bilo za to potrebnega, nam je v pogovoru zaupal Marjan Pezdirc, predsednik uprave CGP. podjetja in Skupine CGP. To nam daje moč na trgu, da lahko verodostojno in referenčno oddajamo ponudbe in pridobivamo projekte.

Vesna Lakner Sofrić arhiv CGP V 50-letni zgodovini je bilo v vašem podjetju nedvomno veliko sprememb in prelomnic. Katero bi izpostavili kot najpomembnejšo? Prelomnic je nedvomno veliko, sam pa bi, predvsem zaradi pogleda v naprej, želel izpostaviti uspehe v delovanju v letošnjem letu, kajti v družbi smo dokončali ali so v končni fazi nekateri, tehnološko zelo pomembni projekti, ki nam dajejo odlično osnovo za prihodnost. Gre za naložbe iz različnih segmentov gradbene dejavnosti, kar je bil tudi cilj, ki smo si ga zadali pred leti. Iz podjetja, specializiranega za področje cest, smo se želeli preoblikovati v splošnega gradbinca, ki bi imel možnost nastopa v celotnem segmentu gradbene dejavnosti. In to smo z letošnjim letom dosegli. Kako ocenjujete svoj položaj na gradbenem trgu nekoč in danes? Postopoma smo rasli, čeprav nismo želeli ustvariti megalomanske družbe. Kot rečeno, začeli smo kot specialisti za vzdrževanje cest in izvajali manj zahtevne cestne projekte. Z načrtom gradnje avtocestnega programa je prišla tudi naša priložnost. V ta program smo se dejavno vključili, pridobili reference iz najzahtevnejših avtocestnih odsekov, vzporedno pa pospeševali in dvigovali obseg visoko gradbenih projektov. Tako je letos – kar zadeva izvedbo – struktura visoko gradbenih projektov večja od nizko gradbenih. Ta odločitev je bila strateško izjemno pomembna. Kakšno je današnje stanje na slovenskem gradbenem trgu? Kako občutite konkurenco v teh trdih, neizprosnih časih? Gradbeno področje je v zadnjih le-

Vaš mesečnik

Na katero vašo naložbo v zadnjih letih ste kot predsednik uprave najbolj ponosni? Lahko s ponosom izpostavim dosežke iz letošnjega leta, ker resnično pomenijo nov korak, novo razvojno stopnjo družbe CGP. Med njimi je v prvi vrsti nov Mercator center v Bršljinu, ki smo ga izpeljali v lastni režiji, brez napak in celo nekaj dni pred rokom. Tako celovit in težek projekt velja izpostaviti. Ponosen sem tudi na prve rezultate pri poskusnem delovanju čistilne naprave v Ločni v Novem mestu z najsodobnejšo tehnologijo čiščenja odpadnih voda, ki so izjemno dobri. Lahko pa izpostavim še podaljšanje vzletno pristajalne steze na letališču v Cerkljah ob Krki in dokončanje Hidroelektrarne Krško. Vse to so objekti, ki so tehnološko na najvišji ravni, in CGP jih danes ima v svojih referencah.

tih doživelo bistvene spremembe, opazen je predvsem upad naročil. Naši največji gradbeni konkurenti so žal zašli v težave oziroma stečajne postopke. Danes je tako ostalo le še za vzorec slovenskih gradbenih družb, ki se borimo za svoj prostor na trgu. Kolikor se ta prostor sprošča, pa vstopajo na trg tudi tuja gradbena podjetja. Če hočemo domači gradbinci preživeti, moramo dosegati evropsko gradbeno raven. To je edini način, da bomo v boju s temi podjetji uspešni. Kako vam je uspelo, da ste

se obdržali kot uspešno podjetje, medtem ko so druga podjetja propadala? Moram reči, da smo v pravem trenutku zaznali spremembe, ki so se potem odvile na trgu, in se jim prilagodili. Pravočasno smo sprejeli potrebne ukrepe znotraj podjetja, reorganizirali smo se, projektno smo se usmerili. Zastavili smo zelo strogo in načrtno obvladovanje fiksnih in drugih stroškov ter procesov v izvajanju naložb. Tako smo v zadnjih treh do štirih letih pospešeno delali na celi paleti obvladovanja poslovnih procesov znotraj

Naložba v novo nakupovalno središče Mercator v Bršljinu je od zamisli do izvedbe trajala pet let. Kako je potekala? Šlo je za pripravo projekta z lastnimi sredstvi CGP. Kot njegov nosilec – nenazadnje smo bili tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen novi center – smo zamisel Mercatorju predstavili pred petimi leti. Sledila so usklajevanja, vmes se je zgodila kriza, tako da so bili potrebni določeni popravki in racionalizacije. Izvedli smo celoten postopek, od potrebne spremembe prostorskega akta do pridobitve gradbenega dovoljenja, izvedbe, tehničnega pregleda in pridobitve uporabnega dovoljenja. Šlo je za zapletene postopke, za precej tvegano dejanje v teh nestabilnih časih, zato je zadošt. 90, december 2012

Kakšne izkušnje ste imeli z gradnjo nakupovalnih središč pred projektom Mercator? V CGP-ju smo v preteklosti že izvedli nekaj projektov za druge trgovske družbe v Sloveniji. Tako tehnična izvedba objekta v Bršljinu ni bila vprašljiva. Današnji centri so zelo sodobni, grajeni iz sodobnih materialov, ki zagotavljajo zelo visoko uporabnost in kakovost bivanja. Morda je težava danes v okoliščinah, ki so lahko neprijetne. Podizvajalci ter dobavitelji materiala in opreme imajo določene težave, ki smo jih občutili tudi mi. Največje breme pa je bilo, da je bil datum izgradnje vnaprej določen zelo zgodaj, že decembra 2010, in odstopov od tega datuma kljub veliko zahtevnih upravnih in drugih postopkov ni bilo, sicer bi sledile kazni za CGP. Katere naložbe so še zaznamovale leto 2012? Izmed večjih projektov lahko poleg že omenjenih izpostavim dokončanje navezave na Mirnsko dolino, poslovno-proizvodnega kompleksa Belimed v Grosupljem, poslovnega kompleksa Feniks v Ljubljani in Osnovne šole Mirna Peč.

Danes se torej lahko lotite praktično vseh vrst gradenj, morda so izjema tunelogradnje. Ja, drži. Če gre za velike, zapletene projekte je treba združiti moči in nastopiti v širšem konzorciju, sicer pa bolj ali manj lahko konkuriramo v vseh segmentih. Kakšni so obeti za leto 2013? Tako kot doslej tudi v prihodnjem letu računamo na projekte po vsej Sloveniji in v vseh segmentih ter na naložbe v državah nekdanje Jugoslavije. Kje, kdaj in kateri projekti je danes še težko napovedati, ker je državni proračun šele sprejet, na finančnem področju tako na državni kot občinski ravni je veliko nepredvidljivosti. Zato je prezgodaj govoriti o konkretnih projektih ali številkah. Želje in načrti so, da del realizacije izvedemo v državah zunaj Slovenije in s tem razbremenimo del fiksnih stroškov, ki jih imamo doma. V CGP-ju in njegovih hčerinskih družbah je zaposlenih približno 580 ljudi. Za gradbena podjetja na splošno velja, da se poslužujejo tuje delovne sile, predvsem na gradbiščih. Ali je to uveljavljena praksa tudi pri vas?

no, saj bi bili z zagotavljanjem vseh potreb zgolj v lastni režiji okorni, neprilagodljivi in zaradi obsega fiksnih stroškov tudi nekonkurenčni. Kako skrbite za tuje delavce? Iz medijev so znane zgodbe o neizplačanih plačah in nadurah ter o neprimernih bivanjskih razmerah, v katerih živijo delavci, ki delajo na naših gradbiščih. Na naših gradbiščih v povprečju dela sto tujih delavcev, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Najamemo jih v sodelovanju z agencijami za posredovanje delovne sile. Kar zadeva odnos CGP-ja do teh delavcev, lahko rečem, da so vsi delavci za nas enaki, tako domači kot tuji. Oboji morajo upoštevati red, predpisan na naših gradbiščih, in navodila, pa tudi storilnost, ki jo zahtevamo pri delu. Če je to tako, v podjetju poravnamo vse obveznosti do delavcev, kot je opredeljeno v pogodbah. Doslej ni imel nihče težav z nami zaradi neplačevanja ali neprimernega odnosa. Kako zagotavljate dovolj strojev in druge tehnologije na tako velikem številu gradbišč? Imamo kritično maso strojev, predvsem tistih, ki so strateškega po-

izvede čim prej. Če je projekt prej končan, imamo s tem manjše stroške. Interes gradbinca ni, da bi delal počasi. Je pa res, da se dela dostikrat upočasnijo ali celo zaustavijo zaradi nerešenih vsebin s strani naročnika. Na katere vrednote stavite v podjetju? Vrednot je več: kakovost poslovanja, skrb za okolje, družbeno odgovorno delovanje, skrb za razvoj zaposlenih, varnost pri delu. Ena od tistih, ki jih v družbi postavljamo najbolj visoko, pa je “dana beseda”. Družbena odgovornost je pomemben del velikih in uspešnih podjetij. Nedavno ste podelili donacijo Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. CGP se zaveda svoje družbene odgovornosti v okolju, v katerem deluje. Po svojih močeh sodelujemo pri različnih projektih in vsebinah. Bodisi da gre za pomoč humanitarnim organizacijam bodisi društvom in klubom. Smo ponosen partner hokejistov Olimpije, košarkarjev Krke in Teniške zveze. Tako kažemo svojo vpetost v okolju, v katerem pridobivamo in izvajamo projekte. Za donacijo

Kako v CGP-ju končujete poslovno leto 2012? Letošnji rezultati so po obsegu poslovanja veliki. Na podlagi izvedenih notranjih ukrepov nam uspe poslovati pozitivno, s čimer zagotavljamo stabilnost podjetja in do neke mere tudi razvoj. Realizacija v letu 2012 kaže, da bomo presegli znesek 100 milijonov. Dobiček bo na ravni minulega leta – okrog 2 milijona evrov. Danes zagotavljate celovite storitve na področju nizkih in visokih gradenj, vzdrževanja cestnega omrežja in vodotokov ter proizvodnje gradbenega materiala in izdelkov. Kateri segment je za vas najpomembnejši? Vsebine teh segmentov so med sabo v veliki meri prepletene in je težko izluščiti najpomembnejšega. Za dobre rezultate in stabilnost poslovanja so pomembni prav vsi stebri delovanja družbe. Ta čas smo v fazi pridobivanja nekaterih večjih projektov za leto 2013, za katere sicer formalno pravno še nismo podpisali pogodb, a če nam bo uspelo, bomo v prihodnjem letu polno zasedeni. Dejavni bomo v segmentu čistilnih naprav, kanalizacijskih in vodovodnih sistemov ter stanovanjskih objektov. Vsekakor sem optimist, saj verjamem, da bo gradbeništvo spet postalo dejavnost, ki bo vlekla gospodarstvo naprej.

št. 90, december 2012

Novo nakupovalno središče v Bršljinu je ena najpomembnejših naložb CGP-ja, izpeljanih v lastni režiji. Zelo odvisno od strukture oziroma vsebine gradbišča. Predvsem na gradbiščih nizkih gradenj, kjer se odvija več navadnih gradbenih del, je treba angažirati več manj kvalificiranih delavcev, medtem ko je na projektih, kakršen je bil Mercator, treba opraviti kup obrtniških del. Te izvedejo obrtniki, ki so v našem sistemu podizvajalcev, in nastopajo s svojimi zaposlenimi. Splošna usmeritev CGP-ja je, da vsa osnovna dela opravimo v lastni režiji, vključno z delovodenjem in obvladovanjem ključnih gradbenih del, kot so betoniranje, armiranje in tesarska dela. Manj kvalificirane delavce iščemo na trgu glede na dinamiko projektov in njihovo vsebi-

mena za našo gradbeno operativo. Predvsem stroji iz segmentov asfalterstvo in gradbena dela so v naši lasti, druge glede na strukturo in potrebe najamemo na trgu. Na izvajalce gradbenih del, predvsem na področju cest, pogosto letijo očitki o prepočasni gradnji. Kako jih komentirate? Gre za pavšalne sodbe, ki so velikokrat neutemeljene. Vsaka pogodba ima opredeljen terminski načrt, ki ga izdela naročnik, in dela morajo napredovati v skladu s tem načrtom. Izvajalec si ne “hrani” del za naprej, kot dostikrat slišimo, ali pa da dela nalašč stojijo. Interes izvajalca je, da dela po pogodbi

omenjeni fakulteti smo se odločili, ker menimo, da gradbena panoga v Sloveniji glede na svojo bogato preteklost potrebuje razvoj in podporo na poti k pridobivanju znanja. Izvajalci bomo tudi jutri potrebovali kadre, ki jih zagotavlja fakulteta.

Ponovitev pogovora z Marjanom Pezdircem v soboto, 22. decembra, ob 17.15 na Vašem kanalu.

Vaš mesečnik

intervju

voljstvo danes toliko večje, da smo projekt dokončali celo tri dni pred pogodbenim rokom.

gospodarstvo

cerod vstopil v drugo fazo Projekt Cerod – Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske – vstopa v novo poglavje. Alojz Turk, direktor javnega podjetja CeROD, Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto, Blaž Mozetič, vodja sektorja za kohezijsko politiko in investicije na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, in Michale Schöeffel, direktor podjetja ROTREAT, so namreč 12. decembra na odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec svečano odprli čistilno napravo za izcedne vode. Vesna Lakner Sofrić Vaš kanal “S projektom sledimo razvojnim usmeritvam države s področja okoljske infrastrukture na področju ravnanja z odpadki. Projekt je zato uvrščen v operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije,” je poudaril Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto. Čistilna naprava je sestavni del približno 32,55 milijona evrov vrednega projekta Cerod II, ki ga v višini 18,97 milijona evrov iz Kohezijskega sklada sofinanci-

Alojz Turk, Alojzij Muhič, Blaž Mozetič in Michale Schöeffel so svečano odprli čistilno napravo za izcedne vode.

ra Evropska unija. Iz državnega proračuna bo namenjenih dobrih deset odstotkov ali 3,35 milijona evrov, medtem ko bodo dobrih 31 odstotkov ali 10,23 milijona evrov zagotovile občine naložbenice. Ce-

rod II je skupni projekt 15 občin (MO Novo mesto kot nosilna naložbenica in koordinatorka, Občina Šentjernej, Občina Žužemberk, Občina Dolenjske Toplice, Občina Škocjan, Občina Mirna Peč, Ob-

Vaš mesečnik

čina Šmarješke Toplice, Občina Straža, Občina Krško, Občina Brežice, Občina Sevnica, Občina Kostanjevica na Krki, Občina Črnomelj, Občina Metlika in Občina Semič) in je nadgradnja ter

posodobitev sedanjega sistema obdelave odpadkov CERO Dolenjske I. faza. Po zagonu čistilne naprave, ki je poleg okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje – tega so v Cerodu pridobili julija letos – najpomembnejši dogodek za javno podjetje Cerod in njegove družbenice, sledi nadaljevanje druge faze. Ta vključuje izgradnjo objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, infrastrukture za izrabo odlagališčnega plina za proizvodnjo električne energije, zunanjo in prometno ureditev ter vzpostavitev centralnega informacijskega sistema. Kot je poudaril Alojz Turk, direktor Ceroda, je njihov cilj za prihodnjih 30 let rešiti problematiko predelave in ustreznega odlaganja odpadkov za več kot 160.000 prebivalcev na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Količina odloženih odpadkov naj bi se namreč z dozdajšnjih 55.500 ton na leto zmanjšala za 17.030 ton. Poleg tega naj bi zmanjšali izpuste plinov, omogočili pridobivanje sekundarnih energentov, zmanjšali obremenjevanje voda in omogočili optimalno rabo razpoložljivih odlagalnih površin. Poleg čistilne naprave so sicer predali namenu tudi napravo BACOM za predelavo biološkega blata. V sklopu odprtja obeh naprav so na Sevnem pripravili poslovno konferenco, kjer so udeleženci projekta – naložbeniki, izvajalci in drugi vpleteni – ob predavanjih izmenjali mnenja, izkušnje in znanja glede delovanja obeh tehnoloških pridobitev. Navzoči pa so si ogledali tudi predstavitveni film s kronološkim pregledom zgodovine Ceroda, ki ga je posnela TV Vaš kanal.

št. 90, december 2012

Projekt Ločujem, zemljo varujem je upravičil predhodna pričakovanja, menijo v podjetju Danone Slovenija kot njegovem nosilcu in na Komunali Novo mesto, ki je njegov partner že drugo leto. V izzivu so letos sodelovali učenci treh šol, novomeškega Grma in Centra s podružnico Mali Slatnik ter šentjernejske s podružnico v Orehovici. Odpadke je štiri tedne ločevalo in s tem zbiralo nalepke 2.075 otrok ob pomoči staršev in učiteljev. Vesna Lakner Sofrić OŠ Center, TV Vaš kanal V tretji sezoni projekta so se v štiritedenskem izzivu najbolje odrezali učenci OŠ Center, s čimer so si prislužili posebno presenečenje – obisk čistilke Fate. Le kdo bi pozabil simpatični televizijski lik iz priljubljene nanizanke TV Dober dan izpred več kot desetletja? Igralka Lucija Ćirović se je letos pridružila ekipi Danoneja pri promociji ločevanja odpadkov, saj je posnela spletno serijo petih nadaljevanj, v katerih Fata s pomočjo svojih starih in novih znancev – moža Sulja in njegovih sodelavcev ter psičke Jutte – odkriva križe in težave lju-

di pri ločevanju odpadkov in vplivov na okolje. Učenci OŠ Center so si z zanimanjem ogledali njen komičen nastop. Nato je 8. b. razred,

Posebno reportažo o projektu Ločujem, zemljo varujem si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu oddaj Z vami – za vas. št. 90, december 2012

direktor Rafko Križman. Po mnenju Urške Moretti, vodje projekta v Danoneju Slovenija, sta Novo mesto in Šentjernej pokazala, kako velik

vpliv imajo lahko otroci doma, če jih znamo navdušiti in pohvaliti za njihovo delo. Doslej jih je v projektu sodelovalo že prek 2400. So pa otroci v sklopu projekta poleg ločevanja odpadkov tudi gradili zemljo. Model zemlje je nastajal iz odpadnega časopisnega papirja, jajčnih embalaž in drugih materialov. »Že enajst let delujemo na ekološkem področju, projektov in dejavnosti, s katerimi potrjujemo, da smo ekologi na Grmu doma, pa je bilo zelo veliko,« pravi Lili Vavžig, eko koordinatorka na OŠ Grm. Ločeno zbiranje odpadkov po šolah se bo sicer nadaljevalo prihodnjo jesen, do konca letošnjega šolskega leta pa bodo otroci kot ambasadorji z ločevalnimi zavezami ozaveščali bližnje o pomenu ločevanja odpadkov ter s tem ohranjanja narave in okolja.

ki je zbral največ nalepk na učenca na šoli, prevzel glavno nagrado: izlet v pustolovski park. Letošnji rezultati akcije so zelo dobri. V Komunali Novo mesto so namreč izmerili tudi uspešnost ločevanja odpadkov na ekoloških otokih. V primerjavi z letom 2011 so v 2012 – analizirali so podatke od avgusta do oktobra – otroci s svojim znanjem prispevali k izboljšanju tako v Novem mestu kot v Šentjerneju. V slednjem so poleg projektnih dejavnosti povečali število zabojnikov, občina pa je s pomočjo otrok dosegla povečanje za kar 185 odstotkov, je poudaril Vaš mesečnik

gospodarstvo

Ločujem, Novo mesto varujem!

Srečno in uspešno 2013!

www.denig.si

deni.guculovic@gmail.com

Zaključna dela v gradbeništvu slikopleskarstvo, fasaderstvo, suhomontažni sistemi Deni Guculović s.p. Trška gora 94, Novo mesto

Tel./fax: 07 30 75 778 gsm: 031 689 944

D A R O

BIRO Velika Cikava 12B

Računovodske in knjigovodske storitve Irma Ogorevc

Igor Ogorevc

Limfni sistem - sekundarni ali primarni cirkulatorni sistem v telesu? Limfni sistem je enako ali celo bolj pomemben del telesa kot krvni sistem. S pretokom limfe človeško telo ustvarja energijo. Pravilna količina energije pa je osnovni pogoj za pravilen metabolizem vsega telesa. Z limfnim sistemom se medicina praviloma skoraj ne ukvarja in ga zanemarja. Je sploh mogoče, da medicina ne raziskuje in ne upošteva tekočine, ki jo je nekajkrat več v telesu kot krvi?! Tudi zato je učinkovitost medicinske znanosti na tako poraznem nivoju. Če želimo uspešno pomagati telesu, je treba poznati vse njegove funkcije. Limfni sistem je odgovoren za pravilen pretok vseh telesnih tekočin, tudi krvi. Pri zožitvi ven se limfa pretoči v kri, pri razširitvi ven pa preide nazaj v medcelično tekočino. Zastoj krvi v venah pomeni tudi zastoj limfe, zato je limfa vezana na venozni sistem, torej na sistem, ki je umazan in ga čisti. To pomeni tudi, da limfa teče v nasprotni smeri kot arterijski sistem. Prav zaradi teh fizičnih značilnosti je od limfnega sistema odvisna cirkulacija vsega telesa. Limfol predstavlja vrhunec znanja o delovanju limfe. Limfol je oljna emulzija, ki jo nanašamo na kožo vsega telesa. Limfol je učinkovita pomoč pri ponovnem vzpostavljanju pravilne cirkulacije limfe v vsem telesu. Uporaba Limfol-a zagotavlja pravilen pretok limfe v kri in s tem onemogoča limfne in venozne zastoje. Bolečina pomeni zastoj limfe in ko odpravimo limfni zastoj, odpravimo tudi bolečino. Limfol je učinkovita pomoč pri zmanjšanju bolečin, pri težavah z dihanjem ... Limfol izredno hitro in učinkovito popravlja delovanje in izgled kože. Z uporabo Limfola se v koži ponovno prične ustvarjati elastin, koža se napne, majhne gube izginejo, večje se zmanjšajo. Limfol predstavlja zaradi svojih učinkov nov mejnik in izziv tudi za kozmetično industrijo. Planet Zdravja trgovine in svetovalnice Lokacije in telefoni za obisk in naročilo na osebni posvet pri svetovalcu 20

Vaš mesečnik

Rozalija Judež s.p. tel.: 07/33 72 931 mobitel: 031/293 661 e-mail: daro.biro@siol.net

DA@MA Damjan Judež s.p. mobitel: 041 852 329 e-mail: damjan.judez@da-ma.si

Vesel božič in srečno novo leto 2013!

pleskarstvo Simon Cafuta

ČNO SRE !

2013

Meniška vas 59, 8350 Dolenjske Toplice

041/590 988

Novo mesto 07 332 50 17 Ljubljana 01 518 76 10 št. 90, december 2012

Agencija za šport Novo mesto v letu 2012

Novo kegljišče in urejena igrišča V letu 2012 je novomeška agencija za šport opravila številna vzdrževalna dela na objektih, s katerimi upravlja. Tako so skladno z načrtom prenov in ureditev otroških igrišč v Mestni občini Novo mesto uredili novi igrišči na Šegovi ulici in Seidlovi cesti, sanirali igrišče za Revozom ter površino igrišča v naselju Podbreznik. V letu 2012 so odprli tudi novo štiri-stezno kegljišče na Portovalu, ki novomeškim kegljačem nudi primerne pogoje za vadbo in tekmovanja. Objekt, v katerem so kegljišče in garderobni ter sanitarni prostori Teniškega kluba Portovald, so opremili tudi z varnostnim sistemom. Agencija za šport Novo mesto vsako leto veliko pozornosti namenja stadionu na Portovalu. Letos so izdelali dokumentacijo za nujno Direktor Srečko Vovko Marof ter opravili prenovo atletske steze, vrsto vzdrževalnih preuredili garderobe in del (od sanacije kasanitarne prostore za nogobelskih povezav semaforja metaše v objektu ob centralnem stadionu, uredili površino cen- v dvorani, vzpostavitve brezžičtralnega nogometnega igrišča ter ne povezave za celoten objekt in popravili gol, sedala in stopnice kabelskega priključka za internet na tribuni ter poškodovano ograjo pri zapisnikarski mizi, zamenjave glavne dovodne cevi za dvorano, stadiona. Na bližnjem nogometnem igrišču vključno z montažo novega zunaz umetno travo so posodobili po- njega hidranta, do sanacije pohovršino igrišča, gole, razsvetljavo, dnih plošč pri vstopu v dvorano), postavili nove stole za rezervne v letošnjem letu pa so na hodniku igralce, trenerje in delegata ter na- uprave uspeli postaviti tudi galerijo mestili nove klopi za obiskovalce in športnikov leta. odpadnike, uredili pa so še bližnjo Številna dela so se zvrstila tudi v ŠRC Loka, kjer so obnovili atletsko zelenico. V letu 2012 so izdelali tudi doku- stezo in igrišče ter poskrbeli za mentacijo za prenovo garderobno- številne izboljšave v objektu. Ob-sanitarnega dela Športne dvorane novili so tudi sejno sobo v Domu

športov, uredili so sanitarne prostore v pritličju stavbe, zamenjali okna in vhodna vrata. Kot upravljavec bazena pri OŠ Grm so opravili številne sanacije, zamenjave in posodobitve, so pa v vseh objektih, s katerimi upravljajo, poskrbeli tudi za ureditev in vzpostavitev novega požarnega reda.

Pogovorna oddaja Novo mesto, športno mesto v ponedeljek, 24. decembra, ob 20.30

Srečno varno in 2013!

Voznik d.o.o. Ljubljanska cesta 26 8000 Novo mesto

BREZ SKRBI NA NOVOLETNO ZABAVO

IZJEMNO UGODNE cene prevozov na novoletne zabave z vozili od 8 do 64 sedežev.

Kaj prinašajo prihodnje oddaje Moja sLOVEnščina V osmi, praznično obarvani, oddaji Moja sLOVEnščina bo voditeljica Irena Potočar Papež izpostavila nekaj slogovno nerodnih besednih zvez in predlagala ustreznejše. Slišali boste razlago za nekatere v tem času aktualne besede, z mladimi boste lahko

, v torek , ja r a 1. janu ri u . 1 ob 2

na svojstven način »zaplesali« v rubriki Razkrivamo jezik mladih, predlagala pa vam bo tudi knjigo, ki bo, če jo boste prebrali, morda spremenila vaš način življenja. Seveda na bolje. V tokratno oddajo bo dedek Mraz prinesel tudi nekaj daril, ki bodo našla prostor pri srečnih izžrebancih. Vse to v torek, 1. januarja 2013, ob 21. uri na Vašem kanalu. Če ste kdaj v dilemi, kako je pravilno zapisano: Mirna peč ali Mirna Peč, Novo mesto ali Novo Mesto, Trška Gora ali Trška gora …, si oglejte drugo oddajo Moja sLOVEnščina v letu 2013, v kateri bodo tudi ostale stalne rubrike – Zanimive besede, Razkrivamo jezik mladih in Klub knjigobub. In obvezni miselni biserček ob koncu oddaje. Ne pozabite: torek, 15. januar 2013, ob 21. uri. Nagrajenca pete in šeste oddaje sta: Andreja Strajnar Glih, Trebnje in Marta Rataj, Šentrupert. Najboljše knjige in najlepša darila najdete v Mladinski knjigi, Mestni knjigarni in papirnici Novo mesto, Glavni trg 9

Pokličite na 041 377 424 ali 07 39 35 422 ali pošljite povpraševanje na e-naslov: info@integral-voznik.si št. 90, december 2012

Vaš mesečnik

Novšak na Vašem kanalu

Poskušajo obvladovati celotno verigo

Skupina Gen je v zadnjih letih precej spremenila podobo trga z električno energijo, letos pa so intenzivno vplivali tudi na plinski trg. »Letošnje poslovno leto lahko za

celotno skupino ocenim kot zelo uspešno. Šli smo na nove trge z električno energijo, predvsem na turški trg, kar je zelo pomembno ne le za Gen energijo, ampak tudi za Slovenijo. Pomemben korak smo naredili na področju prodaje zemeljskega plina. Rezultati pridobivanja strank so nad pričakovanji. Naš namen je, da poskušamo obvladati verigo od proizvodnje in investiranja v nove trajnostne vire na eni strani ter na drugi strani prodajo in trgovanje z električno energijo do končnih kupcev. In to nam zelo uspeva,« je bil z letošnjim poslovnim letom zadovoljen Martin Novšak, direktor družbe Gen energija. Kaj pričakujejo v prihodnjih letih, kje se obetajo naložbe in kaj te pomenijo za porabnike električne energije, si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu priložnostnih oddaj Pogovor z direktorjem GEN energije.

S kadrovsko štipendijo do lepšega jutri »Vemo, da danes ni delovnih mest, da je treba spodbujati kadrovske štipendije in da je kadrovska štipendija pot do delovnega mesta, do izkušenj, do lepšega jutri. Torej, s kadrovsko štipendijo se da dobiti poklic in seveda tudi službo,« je v studijski oddaji Kako do delovnega mesta? na TV Vaš kanal med drugim poudarila Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto. Kako do kadrovskih štipendij in kakšne so njihove prednosti, si oglejte na spletni strani www.vaskanal.com v arhivu priložnostnih oddaj.

V oddaji so gostovali Maja Smerdu, vodja projekta Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko, Andraž Rumpret, direktor podjetja Iskra Pio, in Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto.

Krkini zaposleni zavezani prostovoljstvu »Družbena odgovornost je zakoreninjena globoko v Krkinem poslovnem razmišljanju. Skrb za sočloveka je vsakodnevno vpeta v življenje številnih krkašev,« je na slavnostni podelitvi priznanj prostovoljcem in krvodajalcem poudarila Danica Malnar Novak, članica uprave in delavska direktorica Krke. Letos so tako prvič podelili priznanja za Krkinega prostovoljca leta 2012. Prejeli so jih Janez Jerič, Duško Gorenc, Ema Krašovec in Milan Kocbek. Že tradicionalno pa so se ob tej priložnosti zahvalili tudi vsem Krkinim krvodajalcem - jubilantom, ki jih je bilo letos kar 222. Vrednoto krvodajalstva namreč v podjetju gojijo že ves čas svojega obstoja in je postala pomemben del njene kulture. Mojca Špec Potočar, predsednica Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto, je sicer posebno priznanje za podporo krvodajalstvu podelila tudi Jožetu Colariču, predsedniku uprave in generalnemu direktorju Krke.

Srečno 2013! AMECO PARKETI, Grajski trg 34, Žužemberk 22

Vaš mesečnik

št. 90, december 2012

Vaš mesečnik

Življenje brez bolečin s Fizioterapijo Corpus Ponujamo vam najsodobnejše oblike fizioterapevtskih pristopov in prijemov pri vseh patologijah gibalnega sistema. Z znanjem in neprecenljivimi izkušnjami, edinstvenimi na tem področju, vam lahko takoj odpravimo ali olajšamo kronične Izidor Ivanović, ali akutne bolečine in vnovično vzpostavimo funkcionalno gibljivost. Poskrbite za dipl. fizioterapevt svoje telo in ne dovolite si, da bolečina prevzame nadzor nad vašim življenjem. Bolečine po starejših Težave z njo ostanejo in načenjajo ostale vitalne dele vašega telesa. operacijah sklepov, ki še vedno povzročajo težave spanju ali pri stoji po daljšem sedenju. Pogosto se pojavi zelo ostra bolečina v predelu sredine pete in tudi vzdolž stopalnega loka, veliko prizadetih jo opiše, kot da bi stopili na steklo. Pri tem smo zelo uspešni z uporabo globokih udarnih valov in globinskega laserja. Veliko pacientov to terapijo zelo pohvali in čutijo takojšnje olajšanje bolečin.

uporabo globinskega laserja, ki takoj umiri vnetje in ga zmanjša ter posledično tudi bolečino. Že po prvi terapiji so bolečine bistveno manjše in gibljivost postane lahkotnejša, kar pacient čuti kot olajšanje in vnovično boljšo zavestno kontrolo nad hrbtenico.

V tem primeru uporabljamo globoke udarne valove, ki zelo uspešno odstranijo kalcinacije v rami in poskrbijo za hitro celjenje poškodovanih struktur.

Bolečine v peti

Bolečine v križu z išiasom ali brez išiasa

Bolečina v peti je tipično močnejša pri prvih korakih zjutraj po

Zanje je značilna jutranja okorelost v spodnjem delu hrbta, ki jo spremlja zmerna do huda bolečina. Ponavadi pacienti potrebujejo veliko časa, da se bolečina zmanjša in se lahko »poravnajo«. Uspešno jo odpravljamo s posebnim celostnim pristopom in

UGODNI POPUSTI! Srečno in uspešno 2013!

Notranja vrata

izmera •dostava •montaža

Vaš mesečnik

Poškodba ahilove tetive Gre za zelo pogosto poškodbo, ki je največkrat slabo sanirana in povzroča težave, kot je ponavljajoča se bolečina ali vnetje pali zaradi stanja, ki po operaciji nikakor noče biti boljše. S podrobnim pristopom in izkušnjami bomo skupaj prišli do bistva težav in vam omogočili polno gibanje brez bolečin.

še dolgo po dogodku. Pri nas jo uspešno saniramo tako z manualno terapijo kot ostalimi aparaturnimi pristopi.

• izmere in ponudbe • brezplačno svetovanje

Informacije na: 041/694 871

Ne posegajte po protibolečinskih zdravilih zato, ker ste hitro obu-

To je samo nekaj primerov, pri katerih smo zelo uspešni, zato ne oklevajte in nas pokličite ter si samo s klicem dopustite možnost za kakovostnejše življenje. Za življenje z izbiro.

Andrej Šilc s.p., Zamostec 31, 1317 Sodražica

naročena objava

Mnogim pacientom smo že pomagali, zakaj ne bi tudi vam? V naši fizioterapiji z vrhunskimi aparaturami in obsežnim znanjem manualne terapije rešujemo bolečine v rami brez ali s kalcinacijo.

št. 90, december 2012

Ključavničarstvo Šmajdek d.o.o. Krallova ulica 49 8000 Novo Mesto Tel: +386 (0)7 334 75 40 kljucavnicarstvo.smajdek@t-2.net

Vesel Božič in srečno Novo leto 2013 LEOPOLD KOŠČAK s.p. Kamnje 7a, Šentrupert, tel.: 07/30 40 214 GSM: 041 754 051

www.kljucavnicarstvo-smajdek.si

izdelava kotlov za pripravo živinske krme Srečno, zdravo in uspešno 2013!

TESARSTVO IN KROVSTVO MITJA KOSEC S.P. • Krovska dela (prekrivanje in adaptacija streh, rekonstrukcija in novejših stanovanjskih objektov)

Vsem našim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in želimo srečno v letu 2013!

T: 041 63 89 21

• Tesarstvo (menjava ali montaža ostrešij, frčade) • Demontaža (varna odstranitev azbestnih kritin) • Vgradnja strešnih oken Srečno • Stavbno kleparstvo 13!

VELIKE BRUSNICE 72, 8321 BRUSNICE; Mobitel: 041 63 89 21, Telefon: 07 30 85 697

GRM NOVO MESTO CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA

Ob prehodu iz starega v novo leto se zahvaljujemo vsem sodelavcem, dijakom, študentom, staršem in vsem našim partnerjem za njihov trud, vloženo energijo, podporo in pomoč k rasti in razvoju našega Centra biotehnike in turizma in hkrati želimo mirne božične in novoletne praznike ter veliko sreče in zadovoljstva v letu 2013.

Kobra / Mobitel 91 x 134 | Mesecnik

št. 90, december 2012

Vaš mesečnik

obzornik

Pogovor z Alojzijem Muhičem, županom Mestne občine Novo mesto

»Pogodbe so bile v preteklosti in bodo tudi v prihodnosti!«

Besedilo: Mojca Kren, Marko Mesojedec Foto: Jaka Šuln, arhiv MO Novo mesto

Evropska prestolnica kulture 2012, odpoved gostovanja predtekmovalne skupine evropskega prvenstva v košarki 2013, izgradnja čistilne naprave, zaprtje Kandijske ceste in njena prenova … To je nekaj prelomnic, ki so zaznamovale leto 2012 v dolenjski prestolnici, ki jo je novembra preplavilo tudi protestno razpoloženje. Leto je minilo, kot pravi Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto, v znamenju dela, z izkupičkom pa je zadovoljen. 26

Vaš mesečnik

št. 90, december 2012

»Če na protestu 300 ljudi zahteva moj odstop, je ta odstotek zelo nizek!« zadovoljen iz takšnih ali drugačnih razlogov. Nekateri so službo izgubili. Vedno poudarjam, da se mora vsakdo najprej vprašati pri sebi, zakaj in kako je prišlo do krize. Tem ljudem je treba pomagati. Razumljivo je, da se, če jih nihče ne sliši pri iskanju pomoči, to izrazi v javnih protestih in shodih. Tako se je zgodilo tudi v Novem mestu. Ima občina instrumente, da lahko pomaga tem ljudem? Imamo zelo skromen sklad za socialno pomoč. Družina oziroma posamezni občan, ki se znajde v krizi, lahko na leto dobi največ 250 evrov. Pa še to sloni na pozitivnem mnenju centra za socialno delo. Imamo pa na podlagi njihove odločbe možnost, če ljudje ne zmorejo plačevati najemnine, da jim jo subvencioniramo, predvsem pri profitnih stanovanjih, kjer so mnogo višje kot pri neprofitnih. To je trenutno edini način, kako lahko pomagamo. In tako lahko le delno blažimo te socialne stiske. Kakšno je vaše stališče do zahtev po odstopih županov, ki so se št. 90, december 2012

pojavile v Mariboru, Ljubljani, pa tudi v Novem mestu? Pričakoval bi, da, če nekdo zahteva nekaj takšnega, kot je odstop, ki ni tako majhna zadeva, navede vzrok za to in pride z nekimi dokazili, zakaj ga zahteva. V Novem mestu sem na zadnjih volitvah dobil nekaj manj kot 10.000 glasov občanov. Če pa na protestu 300 ljudi zahteva moj odstop, je ta odstotek zelo nizek. Bolje bi bilo, da bi zahtevali ponovni izbor na izrednih ali rednih volitvah. Temu nikoli ne nasprotujem. Naj bo ta večina taka, kot je potrebna za izvolitev na neko funkcijo. Torej, če bi k vam prišli z dovolj zbranimi podpisi, na primer? To bi morala država uzakoniti, da je v takih primerih možno razpisati ponovne volitve in ta kandidat, ki je morda izgubil zaupanje, naj se ponovno pomeri in če zmaga, je bila zahteva za odstop neupravičena. V Novem mestu je sodu na nek način izbila dno koalicijska pogodba med vašo Zvezo za Dolenjsko in Slovensko ljudsko stranko. Kako komentirate to pogodbo, ki je zdaj tudi v rokah protikorupcijske komisije? Komisija bo svoje ugotovitve podala. Pogodba je popolnoma neveljavna, ker je organi obeh strank niso potrdili. Dejstvo pa je, da so se zadeve odvijale nekako tako, kot je tam zapisano. Tega nihče ne zanika in izpodbija. Vedno trdim, da se vsaka oblast, ki je izvoljena legitimno, dogovarja o postavitvi svojih ljudi na vodilna mesta. Poudarjam, ti ljudje morajo izpolnjevati vse potrebne pogoje in v obeh mojih mandatih vsi ljudje izpolnjujejo pogoje. Vsi so šli skozi postopek izbire. Nihče ni bil nastavljen. Če bo protikorupcijska komisija ugotovila, da je bilo to koruptivno, potem mora jasno povedati, kako se iz te koruptivnosti izviti. Namreč, zakaj bi nekdo, ki je bil legitimno izbran za neko funkcijo, moral odstopiti. Mislim, da nisem ravnal koruptivno. Torej se vam taka pogodba ne zdi sporna? Pogodbe so bile v preteklosti, ko se še nisem ukvarjal s politiko, in pogodbe bodo tudi v prihodnosti. Gospodarska situacija v državi ni rožnata. Tudi zaradi tega se dogajajo protesti. Dejali ste, da so še prosta delovna mesta. Pa vendar je na zavodu za zaposlovanje precej brezposelnih. Kako ocenjujete stanje v Novem mestu? Zelo podrobno spremljam stvari in ugotavljam, kaj je vzrok za brezposelnost. Dejstvo je, da trend proizvodnje v Revozu včasih upada,

»Vsaka oblast, ki je izvoljena legitimno, se dogovarja o postavitvi svojih ljudi na vodilna mesta!« včasih narašča. Kadar narašča, se tudi večje število ljudi zaposli. Na Revoz je vezanih veliko drugih družb in zasebnikov, ki so odvisni od njihove proizvodnje in prodaje. Prepričan sem, da se bo z njihovim novim vozilom, ki ga bodo začeli proizvajati, tudi število brezposelnih zmanjšalo. Povedati moram še to, da se je od leta 2010 število ljudi v Novem mestu povečalo za skoraj 1600. To pomeni, da imamo veliko priseljencev, ki so verjetno prišli k nam s trebuhom za kruhom. Gre za ekonomsko migracijo in verjetno bi bilo tudi naših ljudi manj brezposelnih, če ne bi bilo delovne sile od drugod. Novo mesto je odprto. Imamo še nekaj stanovanj na razpolago. Še vedno beležimo več kot 300 prostih stanovanj. Obetajo se nam nove gradnje stanovanjskih sosesk in blokov. Nekaj se jih tudi že gradi. Z novimi proizvodnimi zmogljivostmi v Revozu in Krki se zna število ljudi v Novem mestu še povečati. Med nezaposlenimi so predvsem težje zaposljivi ljudje, med njimi je veliko Romov, ki nam krepko rušijo odstotek. Kot vem, je zaposlenih le nekaj Romov, kljub temu da jih je kar nekaj delovno sposobnih. Če bomo v prihodnje uspeli s socialnim podjetništvom, bomo tudi to ublažili. Humanitarne organizacije zaznavajo vse večjo socialno stisko. Vse več ljudi prosi za pomoč. Kako rešiti to stanje? Res je, da je socialna stiska velika. Vemo, da danes dohodek na družino v višini 400, 500 ali 600 evrov ne zadostuje za preživetje, kajti če pol dohodka nameniš za stanovanje, z drugo polovico družina ne more pokriti vseh ostalih obveznosti. Mislim, da je naš delavec še vedno premalo plačan, ljudje imajo prenizke dohodke. Morali bomo stremeti k temu, da vsak občan ali pa državljan zasluži toliko, da lahko dostojno živi. S temi plačami predvsem nižje kvalificirani delavci in nekateri upokojenci s pokojnina-

mi, čeprav so delali 40 let in več, ne morejo preživeti. Naš cilj bi moral biti, če zagovarjamo socialno državo, da ima vsak državljan toliko prihodkov, da lahko normalno živi. Da ni lačen, da ima ustrezno stanovanje in normalno prebiva v okolju, kjer stanuje in živi. Za vami je polovica vašega drugega županskega mandata. Kako ga ocenjujete, kje bi se po vašem mnenju dalo storiti še več? Ocenjujem, da smo to obdobje izkoristili za nadaljevanje začetega. Zelo mi je žal, da nismo uspeli pravočasno pridobiti gradbenega dovoljenja za športno dvorano, kajti če bi ga, bi že rasla. S tem smo izgubili evropsko prvenstvo v košarki. Kako pa projektu kaže danes, je vse padlo v vodo? Zdaj smo pridobili gradbeno dovoljenje. Trudili se bomo, da pridobimo čim več zunanjih virov sredstev in da z ureditvijo športnega parka Portoval nadaljujemo. A to pomeni, da bo Novo mesto kljub vsemu dobilo dvorano? Z ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pa tudi s košarkarsko, nogometno in atletsko zvezo sem vseskozi v stikih in v pripravi je časovnica, kako bi celoten Portoval modernizirali. Prenove je najbolj potrebna atletska steza, ker ni več uporabna in nimamo več dovoljenja za organizacijo tekmovanj, zato pride prva na vrsto in smo se z namenom pridobitve sredstev že javili na razpis Fundacije za šport. Nujno je treba prenoviti nogometno igrišče, ki, če se bo začelo tekmovanje v višji ligi – Krka trenutno igra v drugi ligi – ne bo več ustrezno, treba ga bo osvetliti in poskrbeti za vse ostalo. Tukaj računamo na pomoč fundacije in Nogometne zveze Slovenije. Pomembne so tudi tribune in v prvi fazi naj bi zgradili tudi tribunski del skupaj z energetsko postajo oziroma celotnim energetskim sistemom tako za dvorano kot za ostalo. Športno dvorano bi pa gradili vzporedno, predvsem zemeljska dela, nato bi postopno izvedli še gradnjo. Smatram, da bi bilo to možno narediti v dveh do treh letih, seveda z izdatno pomočjo države, javljali pa se bomo tudi na evropske razpise, kajti z lastnimi sredstvi tega ne bomo mogli narediti. Novo mesto je regijsko središče in menim, da mora imeti športno dvorano in urejene športne objekte. Mestu kot regijskemu središču pritiče tudi bazen. Ga bodo meščani dobili v Portovalu? Tudi na bazen nismo pozabili. Načrtujemo ga v vzhodni tribuni Vaš mesečnik

intervju

Zadnjega novembra so se tudi v Novem mestu zgodili protesti. Ljudje so nezadovoljni tako z občinsko kot državno oblastjo. Kako komentirate to protestno razpoloženje v državi? Nezadovoljstvo pri ljudeh je veliko. To je dejstvo. A Novo mesto je vendarle v nekoliko drugačni situaciji, kot so druga mesta. V Novem mestu so še vedno prosta delovna mesta, imamo veliko zaposlenih, brezposelnost je bistveno nižja od slovenskega povprečja. Pozitiven trend se nadaljuje in iščemo možnosti, kako bi to zgodbo še uspešneje popeljali naprej. Tako na področju, ki ga pokrivata obrtna in gospodarska zbornica, ki se nenehno vključujeta v te procese, kot tudi razvojni center, ki je s strani občine zadolžen za občinsko in regijsko delovanje. Ponovno je zaživela štipendijska politika, tako da v tem pogledu mislim, da so stvari glede na razmerja, ki se dogajajo v Sloveniji in svetu, nekoliko bolj pozitivne in gredo v pravo smer. Razumljivo pa je, da je določen del ljudi ne-

intervju

nogometnega stadiona – pod tribunami – tukaj je zelo dejavno društvo Joga v vsakdanjem življenju in imajo celo znaten del sredstev že zbranih, tako da mislim, da se bo tudi ta zadeva odvijala naprej. V naslednjem letu načrtujemo, da bomo naročili projekt. Kaj pa cestno področje? Mislim, da smo vse stvari, ki smo si jih zadali, uspešno izpeljali. Poglejmo naše vpadnice, Ljubljansko, Smrečnikovo, Šmihelsko in Belokranjsko cesto. Izpeljani niso tisti projekti, ki niso zgolj občinski. To je krožišče na Otočcu, ki pa je v pripravi, prav tako ni še urejeno križišče v Žabji vasi, ki je tudi stvar Direkcije Republike Slovenije za ceste. Uspeli pa smo se z njimi dogovoriti za posodobitev ceste skozi Ratež, zaključili smo obnovo ceste do Brusnic, spomladi načrtujemo še obnovo do Leskovca. Uspeli smo obnoviti Mlinarsko ulico v Mačkovcu, naslednje leto se bomo lotili Bršljinske ceste, nadaljevali bomo tudi z ureditvijo Šmihelske ceste, ki je v tem trenutku najbolj kritična. Kako pa je s komunalnimi projekti – na Cerodu je z dokončano čistilno napravo in linijo za predelavo biološkega blata prižgana zelena luč za drugi del projekta, kdaj pa naj bi se ta zgodil? Prav tako je skorajda končana tudi centralna čistilna naprava … Na področju komunalne dejavnosti smo kar nekaj kanalizacijskih sistemov rešili. Primarni vodi Gabrje, Dolž, Birčna vas so veliki sistemi, ki se povezujejo s centralno čistilno napravo, ki je že v poskusnem obratovanju. Prepričan sem, da bo v naslednjih mesecih, če bo vreme dopuščalo, tudi zaključena in uradno prevzeta. Z deponijo v Leskovcu smo imeli velike težave. In storili smo vse, da smo pridobili okoljevarstveno dovoljenje. Zgradili smo čistilno napravo na deponiji in vse uredili tako, kot zahteva zakonodaja. Pridobili smo odločbo o gradnji Ceroda II, ki predstavlja biološko obdelavo odpadkov in mora biti zaključena do leta 2015, da bomo nemoteno reciklirali odpadke in jih predelane odlagali. To pomeni, da bomo zadostili vsem evropskim normativom. Na komunalnem področju bi izpostavil še hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema, zaradi katerih je zaprta Kandijska cesta. Izvajalci so se dela lotili izjemno resno in upam, da bodo tudi roki krajši, kot so opredeljeni. Nas pa čaka še en velik projekt - to so hidravlične izboljšave na vodovodnem sistemu. To pomeni, da vode ob malo večjem deževju ne bo treba več prekuhavati, kot to velja danes. Postavljena bo sodobna čistilna naprava na vodovodnih zajetjih, tako na Jezeru

Vaš mesečnik

pri Družinski vasi kot v Stopičah, kar pomeni, da bo voda popolnoma neoporečna. Je pa ta projekt precej zajeten, 25 milijonov evrov in gre za precejšnja evropska sredstva, zato je vprašanje, ali bomo lahko projekt dokončali še v tem mandatu. A začeli smo in na tem intenzivno delamo. Omenjate, da gre izvajalcem na Kandijski cesti dobro od rok. Zakaj pa je obnova tako dolgotrajna, torej zakaj bodo zapore trajale praktično leto dni? Gre za zelo kompleksno prenovo. Ne za cesto kot tako, ampak komunalno infrastrukturo, pa tudi električne, telekomunikacijske vode, javno razsvetljavo, pristopil bo najbrž tudi plin, kar bi bilo smiselno. A če bodo nadaljevali s tem tempom, kot so začeli, sem prepričan, da bo končano prej, kot je predvideno. Leto je zaznamovalo tudi sodelovanje v projektu Evropska prestolnica kulture (EPK) Maribor 2012. Je mesto izkoristilo vse priložnosti, ki jih je imelo? Imeli smo več kot 300 prireditev na temo EPK, določeni dogodki se bodo ponavljali tudi v prihodnjih letih in to je dobro. Prepričan sem, da smo s tem v celoti upravičili našo soudeležbo. Morda malo manj na investicijskem področju, kjer smo uspeli obnoviti le Anton Podbevšek teater, ne pa tudi glavnega projekta, narodnega doma, kjer smo letos le za silo pokrpali streho.

Kakšna pa bo usoda narodnega doma? Ves čas iščemo denar na razpisih. Imamo sicer zgolj oceno zavoda za varstvo kulturne dediščine, kaj je treba narediti. A od vseh tistih, ki obsojajo, kaj se dogaja z narodnim domom, žal nisem dobil enega predloga, kakšna naj bo vsebina. Prav to bi si želel, ker bomo na podlagi tega naročili projekte. A težava je v tem, da bi nekdo rad imel to, spet drugi to, tretji tretje, nihče pa do danes še ni odločil, kaj bo to. Ali bo morda to nek kulturni dom, v katerem bo alternativna kultura ali kaj drugega. To, kar je trenutno notri, prav gotovo ne sodi tja. Dejstvo je, da si narodni dom zasluži sodobno kulturno zgodbo in ne to, kar se danes tam dogaja. V slabem stanju je tudi Športna dvorana Marof. Kako je z njeno obnovo? Športno dvorano smo delno obnovili, delno jo bomo še v prihodnje. Najprej gremo v energetsko sanacijo dvorane skupaj z Osnovno šolo Center, ker sta objekta neposredno povezana. OŠ je ta hip sicer priključena na grelna telesa gimnazije, načrtujemo pa, da bi skupno energetsko postajo postavili tako za Marof kot za šolo in upam, da nam bo to uspelo. Seveda, delno s sredstvi iz naslova energetske obnove objektov. Na ta razpis smo se tudi prijavili in čakamo rezultate. Absolutno pa je treba v naslednjem letu obnoviti garderobne prostore

in kopalnice v Marofu, ker so res v kritičnem stanju. Kako pa je z naložbami na šolskem področju? Nekatere šole so že precej stare, dotrajane, tudi energetsko potratne ... Letos smo za energetsko sanacijo na razpise prijavili kar tri šole. Najbolj kritična je OŠ Bršljin, ki jo želimo energetsko v celoti sanirati – tako da bodo tako stene, stropi kot streha in stavbno pohištvo v celoti zamenjani, prav tako bo treba poskrbeti za vse inštalacije. Druga šola, ki je isti letnik kot bršljinska, je Grm, kjer smo okna in vrata, kjer je pihalo skozi, zamenjali letos, delno pa bomo to uredili še v naslednjem letu. Prav tako smo delno sanirali tudi OŠ Center, ko smo zamenjali večino oken. Prenove so potrebne tudi druge šole. V vodo nam je padla OŠ Mali Slatnik, za katero na šolskem ministrstvu niso ravno najbolj navdušeni, da obstaja, češ da je veliko prostora tudi v drugih centralnih šolah – OŠ Grm in OŠ Center. Trend je namreč, da se podružnične šole ukinja, ker so prevelik strošek za državo in lokalno skupnost. A ta šola je zelo pomembna za občane s tega območja. Osebno tega ne želim urejati politično, ampak stremim k temu, da tudi v tem okolju to šolo usposobimo do take mere, da bodo v njej primerni delovni in bivalni pogoji. Je pa vrednost visoka – dva milijona evrov – in tega proračun ne zmore. št. 90, december 2012

Kaj pa vrtci, so tam tudi predvidene kakšne naložbe? Pri vrtcih je stanje nekoliko boljše, saj jih postopoma obnavljamo, npr. Ostržek, Ciciban, Labod in Pedenjped. Situacijo rešujemo tudi s tem, da imamo četrti oziroma že peti oddelek v OŠ Drska, kjer imajo še razpoložljive prostore. V prihodnje pa vidim težavo v ukinitvi vrtca Videk, ker je v zasebnih objektih in če nam najemodajalec odpove pogodbo, bomo za te otroke morali poskrbeti. Rešitev vidim v gradnji vrtca v Podbrezniku, torej ob novih blokih v Češči vasi, in na Otočcu pri osnovni šoli. In h gradnji bo treba pristopiti prej ali slej. Na Otočcu zaradi vrtca na Lešnici, ki je tehnično zelo skromen in bi ga preselili na lokacijo OŠ, v Podbrezniku pa se gradi nova bloka in bo število stanovalcev še večje, hkrati pa s tem rešujemo tudi Bršljin. Konec novembra je Novo mesto dobilo novo trgovsko središče. Še eno v nizu. Kako pa je z drugimi poslovnimi objekti, kjer bi, denimo, ljudje dobili zaposlitev, da bi potem lahko prisluženi denar sploh zapravili v takšnih trgovinah? Glede na to, da sem v 80-ih delal v trgovini in smo bili zelo podhranjeni s trgovskimi površinami, lahko

»Morali bomo stremeti k temu, da vsak državljan zasluži toliko, da lahko dostojno živi.«

trdim, da smo še vedno podhranjeni na področju tehnične ponudbe. Medtem ko imamo na področju živil in ostalih zadev že nadstandarde in osebno nisem pristaš nadaljnjega razvoja te trgovinske dejavnosti, kljub temu da se nam obetata še ena ali dve živilski trgovini. Nekoliko me moti tudi to, da se trgovci ne odločajo za tista območja, kjer št. 90, december 2012

trgovin ni - recimo v južnem delu občine proti Uršnim selam, kjer ni ene prodajalne, in pa v Češči vasi, kjer je veliko stanovanjsko naselje brez oskrbovalne trgovine. Trgovce usmerjamo tja, ker so tudi pripravljeni prostori, a se žal za te lokacije ne odločajo. V Gotni vasi se nam obeta še ena trgovina, spet živilska in ne tehnična, kar sem izpostavil tudi na zadnjem srečanju z Mercatorjevo upravo in nekako so mi dali vedeti, da bodo na Cikavi razširili tehniko – tam naj bi bilo tako vse od gradbenega materiala dalje. Pričakujem tudi, da se bodo tudi v Baumaxu in Obiju le odločili, da nadaljujejo izgradnjo prodajaln v Mačkovcu pri Qlandii. Kako daleč pa so? Že nekaj let imajo tam rezerviran prostor, ki je v lastništvu Hypo Leasinga, a ne vem, kje se je zaustavilo. Kljub nekaj razgovorom z njimi se nič ne premakne niti na Novem trgu niti v Šmihelu. Torej se tudi za Novi trg, kjer se stavba praktično podira, še nič ne ve, kdaj bo dobil novo podobo? Vse stoji. Ponudil sem jim, da prevzamemo rušenje tega objekta, a se odločajo že več kot mesec dni. Kako je pa z razvojem turizma v občini – veliko se je stavilo na EPK, še več na evropsko prvenstvo, ki ga zdaj v Novem mestu ne bo. Kje vidite možnosti za razvoj? Trenutno največ gradimo na področju zidaniškega turizma in mislim, da to kar živi, saj zidanice obiskujejo tako tujci kot domači turisti. Dejavno je življenje tudi na Krki. Imeli smo kar nekaj prireditev, tukaj je tudi splav. V tem trenutku imamo dovolj prenočitvenih kapacitet, kljub temu da hotel Krona ni odprt. Tudi ta je prišel v lastništvo banke in je škoda, da tak objekt, kjer je vse gotovo, v centru mesta ne zaživi, tudi središče bi s tem zaživelo. Najbolj pa me muči nekdanji hotel Kandija, ker tudi tukaj lastnik ne dobi pravega investitorja za obnovo. Tako da imamo, če gremo od Novega trga do Kandije, kar nekaj objektov, ki kazijo podobo mesta. A lastništvo je neomajno. Ko vsak dan gledam sosednjo hišo, ki je tudi v zasebni lasti in pred mojimi očmi razpada, in to poleg rotovža, in sem konec koncev jaz kriv, da je stanje tako, a nimam nobenega vzvoda, s katerim bi lastnike prisilil, da bi to popravili. Kaj pa programi, ki bi oživili mestno jedro? Mislim, da je v zadnjem času mesto kar živo, tudi ob sobotah in nedeljah. Že po parkiranih vozilih se vidi, da je življenja kar veliko. Bistvena stvar, brez katere ne bomo dosegli cilja, pa je naselitev mesta.

Vsi zgornji prostori teh objektov, kjer so spodaj lokali, so bili včasih stanovanja - pred drugo svetovno vojno, pa tudi po njej. Nato so se spremenili v poslovne prostore različnih podjetij, ki pa so se z denacionalizacijo umaknila iz središča mesta. Lastniki, ki so dobili te objekte nazaj, pa ne vedo, kaj bi z njimi. Potrebni so kar veliki vložki, da bi to ponovno usposobili za stanovanja. In to je osnovni razlog, da je mesto mrtvo. Moja vizija je, da bi združili te stanovanjske enote v neko skupnost, morda neko obliko stanovanjske zadruge, ki bi poiskala možnosti in denar za postopno obnovo vseh teh objektov, in ko bi bili obnovljeni, bi jih tudi tržili – po primerljivi ceni. Družine je treba naseliti v mesto, da dobimo mestno prebivalstvo, ki je danes zelo skromno, okrog 200 ljudi živi tu. Pred vojno je v središču živelo 2000 ljudi in če bi prišli na polovično številko, bi bilo jedro živo. Kako pa je z novomeško tržnico – prenova je v načrtu, a se tam še nič ne dogaja? Projekti so naročeni in v letu 2013 se tržnico začne korenito prenavljati, v celoti pa naj bi bila urejena do začetka leta 2014. A spet smo pri prejšnjem vprašanju. Kdo bodo kupci na tej tržnici, saj je na tržnicah po svetu to običajno mestno prebivalstvo, ki pa ga mi nimamo. Tako da je prvi pogoj, da naselimo mesto, in potem bo tudi tržnica zelo dobro živela, sicer bo to le spomenik. Vesel sem, da se je fakulteta za strojništvo preselila v center mesta, kot sem jim tudi svetoval. S tem smo ga vsaj malo oživili. Eno najbolj perečih vprašanj je romska problematika. Kakšni so načrti, kako jo reševati, da se konča to vrtenje v začaranem krogu? Romska problematika je najbolj pereča zadeva v naši občini, predvsem iz preprostega razloga: da tako mi na občini kot občani ali civilne iniciative vsiljujemo rešitev problema, za katerega bi morali poskrbeti tudi sami Romi. Oziroma bi morali težavo reševati v sodelovanju z Romi. Gre za specifično populacijo ljudi, za katere mislim, da sami ne vedo, kaj želijo. Naša družba pa jih je v preteklosti nekoliko razvadila, kajti vsak, ki je zaprosil za socialno pomoč, jo je tudi dobil. In ker je dobil toliko denarja, da mu ni bilo treba delati oziroma je ta pomoč višja, kot če bi hodil v službo, ni želel delati. Zato so vsi brezposelni, vsi dobivajo socialno pomoč, hkrati pa povzročajo nered, se osebno okoriščajo … In ne gre za nestrpnost občanov do Romov zaradi Romov kot takih, ampak zaradi njihovih dejanj. Če kradejo po njivah, male živali, po trgovinah, če izsiljujejo ljudi na

cesti, zdravnike po zdravstvenih domovih, to pomeni, da jih nismo znali disciplinirati. Kako pa jih? Iz izkušenj lahko rečem, da, ko je imela policija več pristojnosti, je bil v Novem mestu red. Romi se vedejo že tako, kot da so nadvladali druge prebivalce. Obžalujem, da morajo prebivalci Muhaberja, Potočne vasi, Bršljina živeti s tem. V mojem mandatu tajnika in predsednika Krajevne skupnosti Birčna

»Treba je družine naseliti v mesto, da dobimo mestno prebivalstvo.«

vas smo uspeli romsko naselje Ruperč Vrh do potankosti urediti. A kaj ugotavljam danes? Da je slabše, kot je bilo pred 20 leti. Zakaj? Ker ni nobenega nadzora in nihče se nikogar več ne boji. Od teh Romov, ki so potomci prejšnjih nosilcev naselja, ni niti eden zaposlen, vsi prejšnji so bili zaposleni, dobili so pokojnino, zaslužili so jo in so lepo živeli v sozvočju z ostalimi. Mi nismo imeli nikoli nobenih težav z njimi. Smo jih spoštovali, smo jim pomagali, tudi oni so prihajali na pomoč kmetom. Zdaj je to vse skupaj zvodenelo, propadlo, za kar mi je zelo žal. Kaj pa je bilo tisto, kar je najbolj zaznamovalo leto 2012, in kakšne so vaše želje za 2013? Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da smo določene projekte uspeli speljati - kanalizacija Birčna vas, čistilna naprava, uspeli smo vse otroke spraviti v vrtec, kar je bila moja največja želja. Leto je bilo zaznamovano z veliko dela. In želim si, da nadaljujemo s projekti, ki smo jih začrtali do konca mandata, da potem predam palico mojemu nasledniku, da bo projekte v dobrobit naših občanov tudi nadaljeval. Predvsem pa si želim, da mu ne bi pustil dolgov, kajti v prvem polletju leta 2012 nisem bil čisto prepričan, da bomo zmogli. Imeli smo 6,5 milijona primanjkljaja, danes pa leto zaključujemo s pozitivno ničlo. Je to tudi napoved, da ne boste vnovič kandidirali za župana? Ja, to je napoved, da ne bom več kandidiral.

Vaš mesečnik

intervju

Potem so tu še Brusnice, kjer je bila šola zgrajena leta 1975 in bo potrebna temeljite prenove, ker so leseni deli že gnili. Na OŠ Šmihel je treba zamenjati del kritine, so pa potrebne tudi manjše adaptacije v OŠ Stopiče in Otočec, a to se bo dalo urediti z investicijskim vzdrževanjem.

VO ST C AR N E UR M E L K

urarstvo Igor Klemenc, s.p., Sokolska 6 tel.: 07 33 24 314

vesel božič in srečno novo leto 2013

Srečno in 13! uspešno 20

Piše: Anamarija Janežič- kozmetik

T: 07 33 26 361 M: 041 445 595 E: mihaban@mejnik.si www.mejnik.si

Miha Ban, geodetske meritve, d.o.o. Pod Trško goro 10, Novo mesto

»» svetovanje s področja geodetske dejavnosti »» izdelava geodetskih načrtov »» ureditev in izravnava meje »» parcelacije »» izvedba postopkov za pridobitev hišne številke »» sprememba katastrske kulture »» vpis objektov v uradne evidence »» zakoličbe objektov

Vse dobro ob božičnem praznovanju, v prihajajočem letu 2013 pa obilo sreče ter zadovoljstva vam želi

Vaš mesečnik

VONJ PO PRAZNIKIH

Vse bolj se vsakodnevno sprašujemo, kaj je pomembno, kaj je tisto, kar bo v prihodnosti, da preživimo tako psihofizično kot materialno. Prihaja čas, ko se ljudje vse bolj zavedamo, da je moto nazaj k naravi v osnovi miselni obrat k sebi. Iskanje najboljšega, učenje in prebujanje dobrega. V nas. V dajanju in sprejemanju. Decembrski čas naj bo čas, ko malo utihnemo in prisluhnemo sebi. Prisluhnemo svoji družini, otrokom in prijateljem. V svetu se veliko govori o selfnesu(selfness). Pomeni samospreminjanje, ki sloni na pozitivnem mišljenju, samoozaveščanju, samomotiviranju. Selfnes pomeni, da človek sprejema pravico in odgovornost, da sam odloča o svojem zdravju in dobrem počutju. Razlaga, da človeku ni vseeno, kaj se dogaja z drugimi ljudmi, pomaga drugim in ne gradi sreče, zadovoljstva, bogastva na račun drugih. Seveda pa je prav, da človek najprej poskrbi zase, saj bo le tako lahko poskrbel za druge v svoji bližini. Potrudimo se, da bomo danes boljši, kot smo bili včeraj, in da bomo tudi jutri lahko rekli, da smo boljši, kot smo bili včeraj. Naredimo si recept za srečo, košarico z dobro voljo, odišavimo prostor s cimetom in si privoščimo sprostitveno masažo. Prijetna glasba, vonj eteričnih olj, mehki prijemi, vse to v vas zbudi občutek miru in harmonije. Vaše telo se sprosti, misli se uravnotežijo in ponovno zgradite harmonijo z notranjim jazom za dobro počutje, užitek, srečno in boljše življenje ...

Čas praznikov je najbolj primeren trenutek, da si podarimo nekaj posebnega. Trenutki, ki jih podarite sebi in svojim najdražjim ...

SREČNO 2013

št. 90, december 2012

Oddamo poslovne prostore v izmeri 125 m 2

TIM-S Robert Lovše s.p., ŠENTRUPERT 69 TEL:+386 7 30 40 788, MOBI: 031 788 032

www.tims.si

Tel.: 07/332 3110

gar anc tna

čno Sre 13! 20

• opravljamo okulistične preglede s koncesijo (zdravstveno kartico in urejenim zavarovanjem) stroške krije ZZZS • pregledi vsak torek popoldan, naročite se na telefon: 07/33 23 110 • pestra izbira sončnih očal in korekcijskih okvirjev • kontaktne leče Safilens (med vodilnimi proizvajalci v Evropi) • kontaktne leče Johnson-Johnson Art optika d.o.o. ter pripomočki za nego ...

»»Biološke čistilne naprave »»Greznice Srečno in 3! »»Zbiralniki za vodo uspešno 201 oa r 25 l e rv

PE Novo mesto, Seidlova cesta 16 (Ločna - nekdanji Autocommerce)

na pol iet nsk i reze ile

ART optika na novi lokaciji!

i ja

info@tims.si

Goriška cesta 78 Ajdovščina

Del. čas: od 8. do 19. ure; sobota od 9. do 12. ure

www.vratazaren.si

e-pošta: info@vratazaren.si

Srečno, zdravo in uspešno 2013! Avtomehanika in vulkanizerstvo Robert Podržaj

Rumanja vas 45, 8351 Straža tel./fax: 07/30 84 112

gsm: 041/671 490 AKUMULTAORJI Ob božiču tihe sreče, v novem letu pa obilo zdravja in osebnega zadovoljstva SPECIALIZIRANA TRGOVINA ELEKTRO MATERIALA Ist d.o.o., Štefan 28 (Rafaelo center), 8210 Trebnje, Delovni čas: pon-pet: od 7.00 do 17.00, sob: od 7:00 do 12.00

Sekcijska garažna vrata Crawford originalna švedska kvaliteta, zaprta vodila

• garažna vrata • industrijska vrata • Protivlomna in protipožarna vrata

žič bo o l se n Ve sreč in 13! 20

PE KRŠKO, Golek 17: 07 49 212 59 • 041 652 343

Podbevškova 18, Novo mesto (Cikava - v prostorih Peči keramika) Tel.: 041/667-845 07/33-82-092 e-naslov: cpv-ing@siol.net

novoletna razsvetljava UGODNO! Stikala TEM Čatež in varovalni program proizvajalca Izlake ter ostali elektromateriali

št. 90, december 2012

Srečno in uspešno 2013

TEL: 07/ 3482 440

Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2013! Vaš mesečnik

Kakovostno in po ugodnih cenah:

Srečno 2013!

• opravljamo sečnjo in spravilo lesa, • izvajamo gozdnogojitvena in varstvena dela, • projektiramo, gradimo in vzdržujemo gozdne ceste in vlake, • odkupujemo les na panju in kamionski cesti, • izdelujemo in prodajamo žagan in tesan les, • projektiramo in izvajamo hortikulturno in vrtnarsko dejavnost, • aranžiramo prireditvene in poslovne prostore, • proizvajamo in prodajamo vse vrste cvetja, • lončnic, okrasnih grmovnic in dreves. Se priporočamo!

Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto

NOVO!

3 leta

garancije na originalne rezervne dele in storitve

Srečno in uspešno v letu 2013!

Pooblaščeni servis vozil fiat Slavko Gril s.p., Župonca 3, 8000 Novo mesto

Tel.: 07/33 76 500, www.fiat-gril.si

servis z najdaljšo tradicijo na Dolenjskem!

na našem servisu nudimo:

• garancijska popravila vozil Fiat • trgovina z originalnimi nadomestnimi deli • kleparska in ličarska popravila • vulkanizerstvo • priprava vozil za tehnični pregled

Košenice 32 3 8000 8 00 Novo mesto t 73739390 0 tel.: :07 33373 e il tiskarna.vesel@siol.net t a a vess el e l@s l@ @ss ioll...ne nee t e-mail: 32

Vaš mesečnik

št. 90, december 2012

Servis Nino

www.servis-nino.si

email: info@servis-nino.si

Servis g ospodinjskih a pa r atov in b e l e t e hnike

Dančulovič Ninoslav s.p., Vorančeva 5, Novo mesto Tel: 07 3375 080, mobitel: 041 236 375; 041 612 070

MONMETAL Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežice tel/fax: 07 496 42 75, gsm: 041 636 585 e-mail: monmetal@siol.net Pridružite se našim zadovoljnim strankam.

voda • plin • ogrevanje • vse vrste toplotnih črpalk • sončni kolektorji talno, zidno, stropno hlajenje in gretje

Srečno, zadovoljno, zdravo in uspešno 2013!

Vse inštalacije izdelamo na ključ.

Vesele božične praznike in srečno 2013!

Kočevarjeva ulica 2, 8000 Novo mesto

www.mti-pavlic.si

POSLOVNI AMBIENTI

V novem letu naj bo vse tako, da bo življenje prijetno, delo, ki ga opravljate pa uspešno. Najlepše želje za prihajajoče leto Vam želi MTI Pavlič.

o n č e ! Sr2013

št. 90, december 2012

Vaš mesečnik

Besede županj in županov ob koncu leta 2012 Izteka se leto 2012, ki je bilo za vsakega od nas drugačno, tudi za župane in županje Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Tudi to leto ni bilo enostavno, a s skupnimi močmi so marsikje uspešno uresničili zastavljene cilje. Zbrali smo nekaj njihovih misli in želja, ki jih skupaj s sodelavci namenjajo vam, spoštovane bralke in cenjeni bralci Vašega mesečnika.

MO NOVO MESTO Spoštovani občanke in občani, kljub težavnemu letu z zadovoljstvom zremo na

pretekle pridobitve Novega mesta. V leto 2013 zato stopamo pogumno in z jasnimi cilji, a zavedajoč se, da začrtanih projektov brez tvornega medsebojnega sodelovanja ni moč izpeljati. Prijetne praznične dni ter zdravo in srečno leto 2013, polno osebnih in poslovnih zmag, vam želim Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto.

stavili za to leto, v veliki večini izpolnili. Uspeli smo zaključiti največjo investicijo v občini v zadnjih letih, to je nova Osnovna šola Toneta Pavčka. Svojemu namenu bo predana na otvoritvi 21. decembra. Zaključili smo tudi izgradnjo kanalizacije v Srednjem in Dolenjem Globodolu in izgradnjo primarnega vodovoda v severnem delu občine ter zgradili sekundarne priključke na Dobju. Položena je hrbtenica širokopasovnega omrežja, stekla je izdelava sekundarnih priključkov. Čaka nas izgradnja suhokranjskega vodovoda, za kar bomo namenili večino investicijskih sredstev v proračunu za prihodnji dve leti. Ob zaključku leta se želim zahvaliti vsem sodelavcem, svetnikom, članom delovnih teles in vsem občanom za zaupanje in dobro sodelovanje. Vsem želim mirne praznike, v novem letu pa veliko sreče, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Andrej Kastelic, župan Občine Mirna Peč

pripravimo načrte za prihajajoče leto. Globoko se zavedamo, da se marsikateri občan leta 2012 ne bo spominjal po uspehih in izobilju, temveč po odpuščanjih in pomanjkanju. Z božično-novoletnim stiskom rok in željo po sreči, uspehu in zdravju ne popravljamo stvari za nazaj, ampak dajemo obljubo, da bomo po svojih najboljših močeh poskušali pomagati slehernemu občanu. Želim vam veliko sreče, uspeha in zdravja ter izpolnitev še tako majhnih želja v letu 2013. Darko Zevnik, župan Občine Metlika

OBČINA ŠKOCJAN Prestopno leto 2012 se bliža zatonu … Narava se je odela v snežno belino, kakor se za adventni čas spodobi. Drobne lučke nas

OBČINA METLIKA OBČINA MIRNA PEČ Drage občanke in občani V letu, ki se izteka, smo program, ki smo si ga za-

Vaš mesečnik

Cenjene občanke in občani, spoštovani prijatelji Metlike! V prihajajočih prazničnih dneh se ozremo nazaj, čestitamo za uspehe in

in javnih poti, dokončno je zagotovljena varna pot do šole, namenu predana mrliška vežica v Velikih Poljanah, dela na mostu v Grmovljah preko Radulje in Mlake so še v teku. Mnogo manjših projektov je bilo realiziranih, mnogo jih še čaka. Trudili se bomo uresničiti vsaj tiste, ki so za občane vitalnega pomena. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in pomoč in verjamem, da bomo skupaj uspešni tudi vnaprej. Vsem občanom Občine Škocjan in vsem bralcem Vašega mesečnika želim uspešno, zdravo in mirno leto 2013. Naj vas povsod spremljata dobra volja in nasmeh. Jože Kapler, župan Občine Škocjan

ponesejo v skrivnostni svet pričakovanja novega rojstva, novega veselja. Občina Škocjan zaključuje zastavljene projekte: obnova lokalnih vodovodov je po dveh letih zaključena. Istočasno je bila povsod, kjer smo menjali vodovodne cevi, položena kanalizacija za optiko. Sanirani so krajši odseki lokalnih cest

OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICE Cenjene občanke in občani, bralke in bralci Vašega mesečnika! December je čas, ko delamo obračune za nazaj in načrte za prihodnost. V Občini Šmarješke Toplice kot največjo investicijo v iztekajočem letu ocenju-

jemo izgradnjo krožišča s pločnikom, kolesarsko potjo in javno razsvetljavo v Šmarjeti, kar je zadnja

faza izgradnje obvoznice. Velika pridobitev je tudi sprejem OPN-ja, s katerim smo pridobili veliko novih stavbnih zemljišč za potrebe osnovne šole in vrtca, centralnih in turističnih dejavnosti. Po večletnih prizadevanjih smo v Šmarjeti odprli tudi lekarno, kar je za vse občane in širšo okolico velika pridobitev. Tudi v prihodnjem letu načrtujemo veliko projektov, med njimi bo zagotovo najpomembnejša investicija izgradnja vodovoda po južnem pobočju Vinjega vrha. Lepe praznike ter srečno in uspešno tudi v letu 2013! mag. Bernardka Krnc, županja Občine Šmarješke Toplice

OBČINA TREBNJE V tem predprazničnem pričakovanju se z veseljem oziram v iztekajoče

se leto. Bilo je izjemno plodovito, saj smo v letu 2012 zaključili z mnogimi pomembnimi projekti in aktivnostmi: uspešnim zagonom in odprtjem novega vrtca Mavrica, sprejemom predsednika RS dr. Danila Türka, odprtjem sončne elektrarne na strehi POŠ Dobrnič ter ureditvijo romskega naselja Hudeje s pomočjo evropskih sredstev. Končana so tudi dela na cestnem vozlišču na vzhodnem vstopu v Trebnje ter obvoznica, za nami pa je še veliko uspešno izvedenih drugih projektov s področja komunalne in prometne infrastrukture. Z novim letom pa prihajajo tudi novi izzivi, s katerimi bomo pripomogli k udobnejšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov ter skrbeli za nadaljnji razvoj občine Trebnje. Želim vam blagoslovljene božične praznike, v novem št. 90, december 2012

letu 2013 pa obilo zdravja, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja. Alojzij Kastelic, župan Občine Trebnje

OBČINA SEVNICA Prazniki so čas dobre volje ter krepitve družinskih, prijateljskih in poslovnih vezi. V luči dobrega razumevanja bomo v ožji in širši skupnosti tudi v prihodnje

V prihajajočem letu vsem želim, da bi se malce ustavili in več časa namenili svojim najdražjim, svojim prijateljem, na katere nemalokrat pozabljamo, pa so nam v težkih trenutkih včasih edina opora. Ne čakajmo preizkušenj, ampak ustvarjajmo prijetne odnose že danes in celotno leto 2013, ki je pred nami. Veliko uspehov na vseh področjih. Polona Kambič, županja Občine Semič

OBČINA črnomelj Drage bralke in dragi bralci! Leto, ki se izteka, je postreglo s pestro paleto dogodkov in doživetij. Naj bo tudi v prihajajočem letu sleherni dan obdan s srečo, ki jo lahuspešno odgovarjali na nove izzive in priložnosti. Prihajajoče leto naj zaznamujejo pogumni koraki ter osebno zadovoljstvo. Želimo vam lepo preživete božične praznike in vse dobro v letu 2013. Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica s sodelavci

OBČINA SEMIČ Spoštovane občanke in občani Občine Semič! Zaključujemo že drugo leto, odkar sem postala vaša županja, in lahko rečem, da sem z letom 2012, ki se počasi nagiba k zadnjim dnem, zadovoljna.

Naredili smo vse tisto, kar smo si v dani situaciji lahko zastavili, še najbolj pa smo veseli dejstva, da v naši občini v tem letu nismo doživeli pretresov v zvezi z odpuščanji z delovnih mest. št. 90, december 2012

ko vedno znova iščemo v drobnih pozornostih. Naj praznični dnevi, ki so pred nami, minejo v znamenju miru in veselja, novo leto 2013 pa naj bo polno zadovoljstva, upanja, ljubezni in zdravja. Županja občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič s sodelavci in člani občinskega sveta OBČINA MIRNA Spoštovani, če še velja, da si vsako pošteno delo zasluži pošteno plačilo, potem se lahko pohvalimo, da smo kot občina na dobri poti. Uresničili smo zastavljene cilje, čeprav smo svoje želje prisiljeni vedno znova neko-

liko zamakniti. Teh pa se je v preteklih letih, ko smo bili razvojno na stranskem tiru, nabralo veliko preveč, da bi jih izpolnili v kratkem obdobju našega delovanja. Izredno zagnani delovni občinski upravi, članom občinskega sveta in odborom, ki imajo vedno pred očmi skupni interes vseh, občanom, ki nam tako in drugače stojijo ob strani, gre zahvala, da nam je uspelo toliko postoriti. Prepričani smo, da si bomo tudi v prihodnje pomagali s pridobivanjem evropskih sredstev, saj smo veliko vložili v potrebne projekte. Vsem bralcem želim vesele božične praznike, v novem letu pa zdravja, sožitja in strpnosti. Dušan Skerbiš, župan Občine Mirna

Prehojena pot je naš najboljši učitelj, energija za prihodnost pa doseženi uspehi. Med gradnike spoCMYK 100 4 87 18 minov minulega leta v Občini Krško zapisujemo prihod podjetja Krka, otvoritev gradu Rajhenburg, ŠRC Dovško in kot nov okoljski

vrh: objekt za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. V prihodnost pogled usmerjamo z ureditvijo prometa z obvoznico, protipoplavno zaščito mesta in začetkom obnove vpadnice v staro mestno jedro. Tudi obeti novega leta so lepi, a preden vstopimo vanj: “Hvala za sodelovanje in pomoč pri uresničevanju skupnih ciljev. Vsem želim predvsem veliko zdravja in moči volje. Kajti, kakršna je naša volja, takšna so naša dejanja in kakršna so naša dejanja, takšni smo mi.” Srečno! mag. Miran Stanko, župan občine Krško

OBČINA ŽUŽEMBERK Spoštovani občani in prijatelji! V letu 2012 smo uspešno izpeljali veliko projektov in smo bili ena izmed najuspešnejših občin pri pridobiva-

nju evropskih sredstev na število prebivalcev. V letu 2013 je pred nami mnogo izzivov. Med najpomembnejšimi je vsekakor kohezijski projekt suhokranjski vodovod ter mednarodno srečanje mladih arhitektov in študentov arhitekture iz vse Evrope. Za uresničitev teh in še ostalih bomo naredili vse, kar je v naši moči, in pri tem bomo hvaležni tudi vsem vam. Naj bo božič vesel in novo leto 2013 uspešnejše! Naj

vas spremlja zdravje, sreča in vse dobro. To Vam v imenu občinske uprave, občinskega sveta in v svojem lastnem imenu želi Vaš župan Franc Škufca.

OBČINA šentrupert Spoštovani! Leto 2012 je Občina Šentrupert uspešno zaključila. Vsem skupaj, ki ste nam pomagali pri našem delu, se zahvaljujemo za podporo in sodelovanje. Želimo vam

mirne in vesele praznične dni, v novo leto pa vstopimo z optimizmom, smelostjo in veliko energije za nove skupne uspehe. Srečno v letu 2013 vam želi Rupert Gole, župan Občine Šentrupert

Srečno 2013! Vaš mesečnik

Od Silvestra do Silvestra

Kaj za seboj pušča leto 2012?

Tretji zaporeden naslov državnega prvaka za košarkarje Krke

Dogodkov, ki se zgodijo v letu, je nemogoče prešteti. Dva tisoč in še več jih na leto zabeleži samo informativna oddaja Novice na TV Vaš kanal. Vsi pa na nek način zaznamujejo življenja ljudi in tako ali drugače vplivajo nanje. Številne med dogodki, ki so jih zabeležile kamere Vašega kanala, bo obudila oddaja, že stalnica v televizijskem programu, Od Silvestra do Silvestra na silvestrovo ob 20. uri.

Evropska prestolnica kulture je novomeško pot začela s Sneguljčico

še Schengenfest letos i ks se in i ljš bo , čji ve

Novembrski protesti v Novem mestu

Prvi teden humanosti in prostovoljstva v Krki

Idiličen pogled na poledenelo Krko

Tri občine – Krško, Metlika in Mirna Peč – so marca dobile nove župane

Zdravje je najdragocenejše. Naj bo naša skupna novoletna zaveza skrb za zdravje. Vzajemna vam želi srečno, uspešno in zdravja polno leto 2013. Vzajemna, d.v.z.

Voščilo 190x87_(14-12-2012)-PE NM.indd 1

Vaš mesečnik

P-CC-01-10/2012 Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.

CMYK 100 4 87 18

Jaz zate, ti zame.

Izognite se visokim stroškom zdravljenja v tujini. PE NOVO MESTO Trdinova 4 tel.: 07/ 393 53 60

POSLOVALNICA NOVO MESTO Prešernov trg 5 tel.: 07/39 35 360

14.12.2012 11:03:48

št. 90, december 2012

Grad Rajhenburg zasijal v novi podobi

Gostilna Pr' Francet Gledalci TV Vaš kanal bodo v novo leto vstopili v »izbrani gostilni« Pr’ Francet. Gostitelj France Peternel v vlogi gostilničarja Franceta obljublja dobro zabavo, začinjeno z obilico smeha, za kar bodo poskrbeli številni glasbeni gostje in humorist, pa tudi presenečenj ne bo manjkalo. V gostilni se vse vrti okrog gostilničarja Franceta, ki v vsaki nastali situaciji vidi “hec in dobro”. Zato ne preseneča, da gostom med drugim deli tudi hudomušne nasvete, še posebej pa se rad pošali na tuj račun. France ves čas hodi od mize do mize in gostom “nosi čenče”, ki pa med njimi povzročajo napetost in spore. France je bil o glasbenih imenih, ki bodo na najdaljšo in najbolj noro noč v letu nastopili v Gostilni Pr’ Francet, precej skrivnosten. Zaupal nam je, da pridejo Slovenski zvoki, ansambel , Toplar, manjkali ne bodo Zasavci, edeljek , n o p v prišel naj bi tudi humorist Lajči, v embra novo leto boste zaplesali Alfijem Ni31. dec . uri pičem in še ... Kdo vse bo še gost, ob 23 boste izvedeli, če boste silvestrski večer preživeli v družbi TV Vaš kanal.

Silvestrski Vaš krog

Kozmusovo olimpijsko srebro iz Londona

Silvestrski program: 20.00 Od Silvestra do Silvestra 21.30 Vaš krog 23.00 Gostilna Pr' Francet

31. decembra bo Vaš krog prav posebno praznično obarvan. Oddaja bo potekala eno uro, voditeljica Verica Marušič pa bo namesto enega gostila kar tri glasbene goste. Ne zamudite pogovora v ponedeljek, 31. decembra, ob 21.30 na TV Vaš kanal.

Nova šola v Mirni Peči

Človek ne zna voščiti toliko želja, kot jih zmore uslišati življenje. Preproste, majhne stvari in pozornosti ustvarjajo čudeže … Naj jih bo v letu 2013 čim več! Želimo vam tudi tople in prijetne božične praznike. Vaša Komunala Novo mesto

št. 90, december 2012

Vaš mesečnik

T: 07/30 82 360 M: 041 745 860

Delovni čas: ponedeljek – petek od 7-18, sobota 7-12

• Prodaja pnevmatik vseh znamk po zelo ugodnih cenah – svetovanje • Prodaja jeklenih in aluminijastih platišč • Vulkanizerstvo kmetijskih, tovornih, gradbenih, terenskih, kombiniranih, osebnih in motornih vozil • Polnjenje pnevmatik s plinom Secur pneus • Popravila poškodovanih pnevmatik in alu platišč • Hramba pnevmatik in avtooptika • Avtomehanika, hitri servis ( popravilo zavornih sistemov, podvozji, izpušnih sistemov…) • Avtopralnica z mikroprahom, po želji tudi samopostrežna

NOVO! Telefonska št. trgovine z avtodeli: 07 30 82 362

Vulkanizerstvo Kovačič vam želi vesel božič in srečno 2013

Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje in vam ob prihajajočih praznikih želimo SREČNO IN

Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v teh prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto, v obilju nasulo bi vam novo leto. Srečno 2013

ZDRAVO 2013! www.gs-mkozine.si

Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto 2013!

avtobusni promet - delavnice turizem - tehnični pregledi tel.: +386 7 4994 190/173, turizem@integral-brebus.si, www.integral-brebus.si

POPUST na vse artik od 1. do 31.

12. 2012

Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja! Vesel božič ter mirno, zadovoljno in srečno 2013!

božično - novoletni popust PTC HEDERA; 1. nad. Ljubljanska cesta 26 Novo mesto

Tel: 07 33 23 727 Delovni čas: pon-pet. od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure

Vaš mesečnik

št. 90, december 2012

Z L ATA R S T VO B A RT O L Novo mesto - Šentjernej

07/33 22 895

07/30 81 723

NOVA KOLEKCIJA

Povhova ulica 1, 8000 NOVO MESTO, Tel.: 07/393-28-24 www.eventus-nm.si, e-pošta:info@eventus-nm.si

Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto!

Prodajamo investicijsko zlato, nakit iz jekla, srebra, zlata ...

Srečno in zdravo leto 2013

Prevozi Prijtalej

EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO

www.prijatelj.biz

Ulica talcev 3a, Novo mesto Vsem dijakom, študentom, diplomantom, učiteljem,

predavateljem in poslovnim partnerjem

Vesele božicne praznike ter srecno, varno in uspešno leto 2013 ! PREVOZI PRIJATELJ d.o.o. Šentrupert 99 8232 Šentrupert

želimo v letu 2013 veliko osebne sreče

mobi: 041 627-132 051 627-132 email: prevozi@prijatelj.biz

ter učnih, študijskih in poslovnih uspehov.

Hladnikova 1, Novo mesto, Tel.: 07/384-44-33, e: naslov:knjigarna-kapitelj@siol.net

darila • sveče • CD-ji/DVD-ji • jaslice, • križi in kipi, • rožni venci, • voščilnice, • slike

knjige • sveta pisma, • molitveniki, • kuharice • priročniki, • leposlovje, • duhovnost, • otroške knjige

Lepa darila in odlične knjige za vse praznične priložnosti! Vesel Božič in srečno novo leto! Beneficij,d.o.o.

št. 90, december 2012

Kmetijska apoteka in vinski laboratorij Novo mesto, 07/302 31 99

AGRO NASVET d.o.o., Smrečnikova ulica 45 (Pri vrtnariji v Šmihelu)

»» ANALIZA VINA »» usluge vinskega laboratorija: meritve sladkorja, kisline, prostega žvepla »» popravljamo napačen videz in slab okus vina »» čistila, barvila ... »» sredstva za kletarjenje IZKORISTITE NASVET AGRONOMA Delovni čas: pon. - pet: 8.-18. ure, sobota: 8.-12. ure

Srečno in zdravo 2013! Vaš mesečnik

VODOVODNE, CENTRALNE IN PLINSKE

Inštalacije Robert Avsec s.p., Mali Slatnik 30c, Novo mesto

100

S re č n o, zd ravo i n u s p e š n o 2 0 1 3

95 75

25 5 0

013!

Srečno 2 vo�

cilo 93 x 42 mm

6. december 2012 9:19:43

Silvestrski večer na televiziji Vaš kanal: smeh, glasba in ... Bodite v naši družbi od 20. ure dalje! Knjigovodstvo, organizacija in trgovina d.o.o.

več kot

22 let z

vami

Novo mesto, Šegova 90 Tel.: 07/33 75 960

Srečno 2013! Vodenje knjigovodstva za podjetja in samostojne podjetnike za domači in tuji trg VELKAVRH.indd 1

Vaš mesečnik

5/4/12 2:07:29 PM

št. 90, december 2012

Že 19 let z vami

no č e Sr 13! 20

Krška cesta 4b, Kostanjevica na Krki, kt.trsinar@siol.net

Toplotna celulozna izolacija TRENDISOL Pod vinogradi 15, 8351 Straža, Tel.: 07/38 477 88, Gsm: 041/619 290

• izdelava brunaric • lesenih hiš • kozolcev • ut • ostrešij ...

Tel.: 07-30-81-448 Gsm: 041 651 435

SREČNo, ZDRAVo IN USPEŠNO 2013!

Računovodstvo, knjigovodstvo, finančne storitve za s.p. in d.o.o.

Marjan Kovačič s.p.

Prisojna pot 4, Novo mesto, tel.: 041 652 747 parketarstvo.kovacic@siol.net, www.parketarstvo-kovacic.si

vesel božič in srečno novo leto 2013!

42 let Smrečnikova ulica 15 in 17 8000 Novo mesto

Vesel božič in srečno novo leto 2013!

Telefon: 07 37 30 680

www.ravbar.net

Zahvaljujemo se novomeščanom, ki pomagajo goste usmeriti do naših apartmajev

Šolski center Novo mesto želi dijakom, študentom, njihovim staršem, poslovnim partnerjem, učiteljem, predavatlejm in vsem zaposlenim vse dobro v novem letu 2013. Štefan David, direktor

KONTO, Jožica Piškur s.p., Rakovnik 29, Šetrupert Tel.: 07 3434 710, GSM: 041 451 897 že 16 let z vami SREČNO IN ZDRAVO 2013

Vesel božič in srečno novo leto vam želi.

Novo mesto d.o.o.

Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem, sodelavcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2013! Tel: 07 39 31 400 Fax: 07 39 31 440

št. 90, december 2012

info@iskra-pio.si www.iskra-pio.si Vaš mesečnik

Transport vozil - 041 620 079 Dostava Kurilnega olja - 041 620 078 Apartmaji in sobe - 031 620 079

Vesele božične praznike in srečno 2013!

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

delovni čas: pon. - pet. od 7.00 - 19.00 ure sob. od 7.00 - 11.00 ure Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751 www.veterina-nm.si izven delovnega časa e-mail:vetnm@siol.net pokličite 112

Žlebej 7, NOVO MESTO telefon: 07 37 30 100 e-mail: info@utris.si; www.utris.si inženiring, Projektiranje, izdelava električnih naprav in instalacij

Lepo doživetje božičnih praznikov, v prihajajočem letu 2013 pa obilo zdravja, veselja in sreče vam želi UTRIS.

VETERINARSKA LEKARNA

Srečno in zdravo 2013

delovni čas: pon. sreda: od 7.00 - 18.00 ure tor., čet., pet.: od 7.00 - 15.00 ure sobota: od 7.00 - 11.00 ure

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN (07) 33 70 200 -

NON STOP

Nudimo vam vse storitve na enem mestu. Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši. Oklešen d.o.o., K Roku 26, Novo mesto

Vaš mesečnik

Dol. Sušice 17 8350 Dolenjske Toplice

ROLES

d.o.o.

Dolgoletna tradicija.

tel.: (07) 39 37 530, e-pošta: roles.doo@siol.net

SREČNO in uspešno 2013!

Dol. Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, tel.: (07) 39 37 530 f a k s : (07) 39 37 531 ® e-pošta: roles.doo@siol.net

tne Dolgole

izkušnj

ROLES

d.o.o.

PONUDBA: izdelovanje lesenihostrešij ostrešij• •lesene lesenebrunarice brunarice •• nadstreški nadstreški • PONUDBA: izdelovanje lesenih • prekrivanje streh s kritinami Bramac,Creaton, Creaton,Tondach, Tondach, Salonit, prekrivanje streh s kritinami Bramac, Salonit,Tegola... Tegola...

ZASTOPANJE IN PRODAJA »VELUX« STREŠNIH OKEN št. 90, december 2012

www.oriks.si

že 21 let z vami Naj računovodski servis 2010! ;; vodenje poslovnih knjig za zdravnike, odvetnike, sindikate, društva, podjetja, sp-je, kmete, za cerkev ... ;; pomoč od ustanovitve do registracije podjetja

www.kamosestvo-jenic.si

MIRA LALIČ, s.p., Danila Bučarja 22, Novo mesto tel.: 07 33 73 380, GSM: 041 682 470, e-mail: oriks@volja.net podružnica Žužemberk: tel.: 07 30 88 606

Vesel božič in srečno novo leto 2013!

• proti lajanju • za trening • nevidne, vkopane ograje • avtomatski hranilniki, pitniki • vrata za mačke in pse • lokator za iskanje psa, doseg 16 km

• na trda goriva in olje • na pelete • na lesne sekance • zelo visok izkoristek • prodaja kombiniranih bojlerjev • 40 letna tradicija

 zelo visok izkoristek  majhne dimenzije izdelava po naročilu  prodaja kombiniranih bojlerjev  možnost ogrevanja na lesne sekance in pelete 40-letna tradicija (začetki izdelovanja peči v Britofu pri Kranju) 

pravo in zračno  orožje, loki, www.vrecek-agro.si samostreli

Vreček agro d.o.o., M. Vadnova 22, 4000 Kranj , T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si št. 90, december 2012

Fotografika, Boštjan Colarič s.p., Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško

OPREMA ZA HIŠNE LJUBLJENČKE

PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE HITOP

Srečno in uspešno 2013!

KOMBINIRANE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA GORIVA IN OLJE

PRESNEMAVANJE ZVHS NA DVD

Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T.: 04/204 14 79 M: 040/831 441 E: vrecek@vrecek-agro.si

Ostali mediji: • VHS-C, mini DV • super in digital 8 • avdio kasete

070/87 87 81 Vaš mesečnik

Nova Škoda Rapid

Novi Volkswagen Golf 7

V letu 2013 vas prijazno vabimo, da obiščete podjetje Avto Slak v Trebnjem in v Novem mestu, kjer boste z najnovejšo ponudbo prijetno presenečeni. Srečno 2013!

Trebnje

Obrtniška ulica 51 07/34 81 480

Novi Seat Leon pri Avto Slaku že od marca 2013

Avto Slak www.avto-slak.si

novo mesto

Kolodvorska ulica 4 07/393 2 999

SLOVESNA PODELITEV DIPLOM - 11. decembra je Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola Novo mesto slovesno podelila diplome 34 rednim in izrednim študentom v programih poslovni sekretar, računovodja in ekonomist. V dvanajstem letu delovanja višje šole je študij uspešno zaključilo že 685 študentov. Diplomante smo v objektiv ujeli z direktorjem šole Jožetom Zupančičem, ravnateljico Iris Fink Grubačević in novomeško podžupanjo Mojco Špec Potočar. TRADICIONALNA DOBRODELNA PEKA - Tradicionalno praznično srečanje pred “Maxijem” je bilo letos že 20. leto zapored in je ponovno obrodilo dobrodelne sadove. Tokratni izkupiček od prodaje bo šel v roke varovancem Belega obroča Slovenije, ki si bodo v predprazničnih dneh razdelili bone v vrednosti tisoč evrov. Za to plemenito dejanje sta zaslužna Peter Zavrl, pomočnik predsednika uprave Mercatorja, in pobudnik Ivan Sušnik, ki sta akcijo organizirala in poskrbela, da so bile pečenice dobro pečene in »kuhanček« prave temperature. DOBRODELNI KONCERT Z BAZARJEM - Pripravili so ga na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji na Sevnem. Prijetne melodije vedno zelenih pesmi in ubrani mladi glasovi so pričarali pravo predpraznično vzdušje in odprli srca obiskovalcev za dobrodelnost, ki se je izkazala na bazarju. Pester izbor kakovostno narejenih izdelkov tamkajšnjih dijakov in dijakinj je kar klical k nakupu. Tako se je na koncu nabral kar zajeten izkupiček, namenjen dijakom in dijakinjam iz socialno šibkih družin.

ta, je, kot sam pravi, z ustaljenim počasnim ritmom, ki ni predvideval prekomernega naprezanja in s tem ogrožanja svojega zdravja ali živčnega sistema, uspel pridobiti svojo rdečo knjižico. In j e posledično dolžan rundo. Splačalo se je.

NE ULICA, ZGODILI SO SE LJUDJE Stranka Pozitivna Slovenija, ki jo vodi Zoran Janković, ima zdaj svoj mestni odbor tudi v Novem mestu. Prvi predsednik odbora je postal Rafko Križman, kandidat stranke za poslanca na zadnjih parlamentarnih volitvah in direktor Komunale Novo mesto. “Prihaja novo obdobje, demokratičen dialog je v naši družbi prerasel puberteto in evolviral v ponovno aktivno civilno družbo. Ni se zgodila ulica, kot oblast slabšalo pravi, zgodili so se ljudje. Nič več ne bo tako, kot je bilo, pozitivci smo pripravljeni in imamo odgovore na izzive polnoletne Slovenije,” je povedal ob izvolitvi. Podpredsednik mestnega odbora stranke je Dušan Hočevar, vodja športnega centra na Otočcu.

SREČNO 2013! Srečno

2013!

Zavod za turizem Novo mesto št. 90, december 2012

Vaš mesečnik

v objektivu

UČENJAK NAJ BO - Tako je naš Jure, po predhodnikih z uredništva Mojci, Vesni, Živi in Marku, že peti diplomirani novinar TV Vaš kanal, kar je že večje število, kot pa se lahko pohvalijo marsikatere večje medijske hiše. Vendar je kakovost vedno pomembnejša od kvantitete in čeprav Jure nikoli ni veljal za pridnega učenca, dijaka ali študen-

financiranjem.

Prodaja traktorskih priključkov: Tehnostroj, SIP, INO, Creina, Krpan, Maschio, Regent Trgovina in servis Uroš Šusteršič s.p. Smolenja vas 73, Novo mesto Tel.: 07/338-00-05

Prodaja rezervnih delov: Zetor, Ursus, IMT, Universal, Torpedo-Deutz, Steyr, Case, Massey Ferguson, New Holland, Pasquali, SIP, Tehnostroj …

Srečno 2013! ZA VSE TRAKTORJE, KI JIH PRODAJAMO, IMAMO TUDI POOBLAŠČEN SERVIS!

vozila: TipTip vozila: Oprema: Oprema:

Tip Tipvozila: vozila: Oprema: Oprema:

Akcijska cena:13.990 7.590 EUR EUR Akcijska cena: Prihranek: Prihranek:

2.400EUR EUR 3.430

Emisije g/km Emisije COCO : : 174119 g/km 2 2 Poraba: l/km Poraba: 7,45,1 l/km

ReNAULtLAGUNA MeGANe BeRLINe ReNAULt vozila: TipTip vozila: Oprema: Oprema:

Tip Tipvozila: vozila: Oprema: Oprema:

ReNAULtGRAND MeGANe COUPe ReNAULt SCeNIC

ReNAULt SCeNIC ReNAULtGRAND MeGANe GRANDtOUR

Expression 16V Dynamique 1.61.6 16V

Tip Tipvozila: vozila: Oprema: Oprema:

Nadzorbarva, stabilnosti ESP, Bluetooth Kovinska nadzor in USB priključek, klimatska stabilnosti ESP, LED dnevne naprava, regulator in omejevalnik luči, regulator in omejevalnik hitrosti hitrosti

Akcijska cena:16.740 13.110EUR EUR Akcijska cena: Prihranek: Prihranek:

4.100EUR EUR 4.580

Emisije g/km Emisije COCO : : 178159 g/km 2 2 Poraba: l/km Poraba: 7,76,9 l/km **

LET

*5 *5 let let garancije ali ali 100.000 km,km, karkoli se se zgodi prejprej in velja ob ob nakupu z Renault financiranjem. garancije 100.000 karkoli zgodi in velja nakupu z Renault financiranjem.

LET LET

15.308 EUR 2.653 EUR

Emisije CO2: Poraba:

129 g/km 4,9 l/km

126 g/km 4,8 l/km 155 g/km 6,7 l/km

Voyage 1.6 16V Samodejna klimatska naprava, regulator in omejevalnik hitrosti, platišča iz lahke litine 16”, nadzor stabilnosti ESP

Prihranek:

12.790 EUR 2.650 EUR

Emisije CO2: Poraba:

155 g/km 6,7 l/km

Akcijska cena:

2.650 EUR

Prihranek: Emisije CO2: Poraba: Emisije CO2: Poraba:

Confort dCi 90 Električno poklopljiva zunanja ogledala, regulator in omejevalnik hitrosti, nadzor stabilnosti vozila ESP, meglenki spredaj, sovoznikov sedež zložljiv v tla, mizici na zadnji strani sedežev

Prihranek:

Tip vozila: Oprema:

Emisije g/km Emisije COCO : : 126159 g/km 2 2 Poraba: l/km Poraba: 4,86,9 l/km

vozila: TipTip vozila: Oprema: Oprema:

Tip vozila: Oprema:

ReNAULt MeGANe GeNeRAtION

Black Edition dCi 150 Voyage 1.6 16V Alu platišča 17-palčna, Samodejna klimatska pomoč pri parkiranju naprava, spredaj/zadaj, regulator in 3-kraki usnjen športnihitrosti, volan, regulator omejevalnik platišča in omejevalnik hitrosti iz lahke litine 16”, nadzor stabilnosti ESP

Akcijska cena: 20.280 EUR Akcijska cena: 4.310 12.790 EUR Prihranek: EUR

4.530 EUR 4.310 EUR

ReNAULt KANGOO

Akcijska cena:

ReNAULt ReNAULtLAGUNA MeGANe GeNeRAtION

Dynamique 1.6 16V Black Edition dCi 150

paketom GT-Line Alusplatišča 17-palčna, pomoč pri Prednji sedeži RS, platišča iz lahke parkiranju spredaj/zadaj, 3-kraki litinešportni 17”, pomoč parkiranju usnjen volan,pri regulator in zdaj, LED hitrosti dnevne luči omejevalnik

Akcijska cena:20.280 14.860€ Akcijska cena: EUREUR Prihranek: Prihranek:

Authentique Confort dCi 1.6 90 16V

Nadzor stabilnosti ESP, klimatska Električno poklopljiva zunanja naprava, meglenki spredaj, ogledala, regulator in omejevalnik električni spredaj in hitrosti, pomik nadzorstekel stabilnosti vozila zadaj ESP, meglenki spredaj, sovoznikov sedež zložljiv v tla, mizici na zadnji Akcijska cena: 13.990 EUR strani sedežev Prihranek: 3.430 EUR Akcijska cena: 15.308 EUR Emisije CO2: 174 g/km Prihranek: 2.653 EUR Poraba: 7,4 l/km Emisije CO2: 129 g/km Poraba: 4,9 l/km

slike so simbolne.

ReNAULt ReNAULtSCeNIC KANGOO

Trend 1.2 16V Authentique 1.6 LEV 16V Klimatska naprava, MP3 Nadzor stabilnosti ESP,radio klimatska Bluetooth + USBspredaj, + AUX, električni naprava, meglenki pomik stekel, regulator in in električni pomik stekel spredaj omejevalnik hitrosti zadaj

slike so simbolne.

ReNAULtSCeNIC tWINGO ReNAULt

ReNAULt MeGANe GRANDtOUR

Dynamique Dynamique1.6 1.616V 16V

Kovinska barva, nadzor s paketom GT-Line stabilnosti LED dnevne Kovinska ESP, barva, prednji luči, regulator in omejevalnik sedeži RS, platišča iz hitrosti lahke litine 17”, pomoč pri parkiranju zadaj, LED Akcijska cena: 16.740 EUR dnevne luči Prihranek: 4.580 EUR Akcijska cena: 15.990 EUR Emisije CO2: 178 g/km Prihranek: 4.700 EUR Poraba: 7,7 l/km Emisije CO2: 159 g/km Poraba: 6,9 l/km

Tip vozila:

Dynamique 1.6 16V s paketom GT-Line

Oprema:

Kovinska barva, prednji sedeži RS, platišča iz lahke litine 17”, pomoč pri parkiranju zadaj, LED dnevne luči

Prihranek:

15.990 EUR 4.700 EUR

Emisije CO2: Poraba:

159 g/km 6,9 l/km

Akcijska cena:

garancijealiali100.000 100.000km, km,karkoli karkolisesezgodi zgodiprej prejininvelja veljaobobnakupu nakupuz Renault z Renaultfinanciranjem. financiranjem. *5*5letletgarancije

LET LET

*5 let garancije ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem.

LET

Avtohiša Vrtin, Črnomelj Prodaja vozil: 07/35 66 101, gsm: 040 454 020, www.vrtin.si

SREČNO IN VARNO v 2013! ekonomik

Peč za centralno ogrevanje na drva, pelete, brikete. Možnost kurjenja tudi na olje

ležeči ali pokončni bojler

Proizvodnja: • peči za trdo kurjavo (od 20 do 50 kW ali več po naročilu) • peči za olje (od 20 do 35 kW) • peči za centralno ogrevanje (kombinirana peč z dvojnim kuriščem - ekonomik plus) • električne peči za centralno ogrevanje • po naročilu izdelujemo bojlerje, hidroforje (raznih velikosti do 300 l iz črne in nerjaveče pločevine) in hranilnike tople vode od 500 do 2000 litrov ali več.

38 letna tradicija ekonomik plus peč na drva + peč na olje

MAGMA PLUS Električna peč

tel.: 03/546 12 04, gsm: 041/766 526 Trnovlje, 3000 Celje Obrtna cesta 52

Prijazna beseda ogreje vsako dušo. Vesele praznike in srečno 2013 vam želi uredništvo Vašega mesečnika.

Peči si lahko ogledate v trgovini Termotehnika v Novem mestu

Vesel božič ter srečno in zdravo 2013! 46

Vaš mesečnik

št. 90, december 2012

v objektivu DOBER GLAS SEŽE DALEČ - To velja tudi za novomeško Gostišče Dežmar. Priznano kulinarično hišo specialitet in naravne kuhinje že sedemnajst let vodita Štefka in Vlado Dežmar. V posel v zadnjem obdobju vedno bolj vključujeta sina Sinišo. Gostišče slovi po pestri izbiri domačih jedi, kakovostna priprava različnih ribjih jedi, ki jih vedno pripravljajo s pravim dalmatinskim oljčnim oljem, pa privablja goste od blizu in daleč. Tudi Oliver Dragojevič rad zaide k njim na pravo »dalmatinsko spizo«.

ELEKTRO ČRPALKA NA NOVEM TRGU - Številnim krajem po Sloveniji, ki imajo polnilno postajo za električna vozila, se je zdaj pridružilo tudi Novo mesto. Elektro Ljubljana in njena hčerinska družba EL OVE že dve leti izvajata projekt električne mobilnosti in na ta način vzpostavljata infrastrukturo za polnjenje prihajajočih električnih avtomobilov. Elektročrpalka stoji ob uvozu na plato Novega trga, gre pa že za sedemnajsto, ki jo je postavil Elektro Ljubljana.

»VOVKO JE ČISTA DESETKA« - Goran Blažić, direktor Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, tudi po desetih letih bivanja pri nas še vedno rad odkriva in spoznava slovensko kulinariko. Sodi med tiste posameznike, ki uživajo v dobri hrani in cenijo prijetno počutje, zato ne preseneča, da se je v dobri družbi ustavil na Ratežu – v družinski Gostilni Vovko, ki je nosilec blagovne znamke Gostilna Slovenija. Vovkovi za svojo kakovostno ponudbo in profesionalen odnos do gostov – tudi s strani stroke – dobivajo številna priznanja. Prvi mož hrvaškega turizma v Sloveniji je ob slovesu dejal: »Vovko je čista desetka!«

TA VESELI DAN KULTURE - 3. decembra 1800 je v Vrbi na Gorenjskem na svet privekal največji slovenski pesnik France Prešeren. Očitno je ta dan res »ta veseli dan kulture«, saj je tudi v našem dolgoletnem sodelavcu TV Vaš kanal nekaj igralske žilice. Tudi Sebastijan Ajdišek se je namreč rodil 3. decembra. In dan mu je polepšala mini torta.

Ekonomska šola novo mesto višja strokovna šola Ulica talcev 3a, Novo mesto

Vsem študentom, diplomantom, predavateljem in poslovnim partnerjem želimo v letu 2013 veliko osebnih in poslovnih uspehov.

št. 90, december 2012

JUBILEJNI ZBORNIK - Ob 10. obletnici Literarne sekcije Snovanja in Likovne sekcije Jutro pri DU Novo mesto so literarni ustvarjalci in ljubiteljski slikarji predstavili jubilejni zbornik Snovanja 2012, v katerem so zbrali najboljše, kar so ustvarili: izbrane pesmi in prozo ter barvne reprodukcije. Literarna sekcija Snovanja, ki svoja bogata občutja preliva v verze in bogato prozno besedo ter sodeluje s svojimi nastopi po vsej Dolenjski, je sicer letos prejela tudi priznanje Zveze kulturnih društev Novo mesto za uspešne in pomembne dosežke na področju literarne dejavnosti. Vaš mesečnik