Za boljĹĄe izbire v prodajnih avtomatih Novinarska konferenca, 3. december 2019
Pregled ponudbe prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah v Sloveniji
PARTNERJI Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje
Dr. Marjeta Recek Dr. Katja Povhe Jemec
Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede
Red. prof. dr. Sonja Šostar Turk Red. prof. Dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar Izr. prof. dr. Gregor Štiglic Viš. predav. mag. Maja Strauss Doc. dr. Urška Rozman Asist. Primož Kocbek Natalija Bohinc (študentka)
UKC Ljubljana, Pediatrična klinika
Red. prof. dr. Nataša Fidler Mis
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Dr. Urška Blaznik
Zveza potrošnikov Slovenije
Jasmina Bevc Bahar
Raziskavo je naročilo Ministrstvo za zdravje v okviru izvajanja Nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015 – 2025. TRAJANJE RAZISKAVE: 10.5.2018 – 9.11.2018
3
UVOD Približno 2 milijardi svetovnega prebivalstva obeh spolov in vseh starosti je debelih oz. imajo prekomerno telesno maso (srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, nekatere vrste rakavih obolenj → več kot 3 milijone smrtnih primerov letno. Nezdrave prehranjevalne navade ter okoljski in socialno ekonomski faktorji so glavni dejavniki, ki prispevajo k epidemiji debelosti. Še posebej je potrebno izpostaviti trend prehranjevanja stran od doma »eating outside«, pri čemer vse pogosteje dostopni prodajni avtomati predstavljajo pomembne delež.
4
UVOD Pogosto imajo prigrizki in pijače v prodajnih avtomatih nizko hranilno vrednost, ter visoko vsebnost kalorij, maščob, soli in sladkorja. Prodajni avtomati predstavljajo še ne izkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev k bolj zdravim izbiram.
5
UVOD Ministrstvo za zdravje, Republika Slovenija je izdalo Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 (Dober tek Slovenija). Prednostno področje: »Vloga zdravstvenega varstva pri ohranjanju zdravja in preprečevanju kroničnih bolezni in debelosti« CILJ »zagotavljanje zdravih prehranskih izbir za bolnike, osebje in obiskovalce v sistemu zdravstvenega varstva in socialno varstvenih zavodih«
Za zdravstvene in socialne zavode področje prehrane ni urejeno na enak način, kot je to v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
6
NAMEN IN CILJI Namen raziskave je izdelati smernice oz. priporočila za zagotavljanje zdravih prehranskih izbir za bolnike, osebje in obiskovalce v sistemu zdravstvenega varstva in socialno varstvenih zavodih, ki bi lahko služile kot osnova za zakonsko ureditev.
Popis in pregled ponudbe na prodajnih avtomatih v izbranih zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah.
Informiranje odgovornih oseb o ponudbah živil v prodajnih avtomatih v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah, primernosti živil v skladu z zagotavljanjem zdravih prehranskih izbir in predlaganje možnih rešitev Zagotavljanje zdravih prehranskih izbir za bolnike, osebje in obiskovalce v sistemu zdravstvenega varstva in socialnovarstvenih zavodih.
7
METODOLOGIJA DELA POPIS: 188 ustanov v vseh statistični regijah v Sloveniji in 5625 izdelkov. KATEGORIZACIJA tekočin (3 kategorije) in živil (6 kategorij) Popis hranilnih snovi na 100 g (živila) ali na 100 ml (tekočine): skupne maščobe (in nasičene maščobne kisline), ogljikovi hidrati (in skupni sladkorji), natrij, sol, vlaknine, beljakovine, energijska vrednost. Dodelitev kazalnika kakovosti izdelka
8
REZULTATI Prisotnost prodajnih avtomatov v popisanih ustanovah
9
REZULTATI DeleĹž zastopanosti posameznih kategorij izdelkov v ustanovah
10
REZULTATI Kazalniki kvalitete izdelkov (deleži)
ZDRAVA IZBIRA: voda, sveže / suho sadje, oreški, smoothie.
11
REZULTATI Deleži tekočin
Posebnost: 100 % naravni sokovi.
12
REZULTATI Kazalniki kvalitete sendvičev (deleži)
13
PREDLAGANE SMERNICE Predlagamo, da se za zagotavljanje bolj zdrave ponudbe v prodajnih avtomatih v zdravstvenih in socialnih organizacijah v razpisne pogoje vključijo naslednji pogoji glede ponudbe. Prevladujejo naj voda, nesladkan čaj in sveže sadje (vsaj 80 % ponudbe). Med brezalkoholnimi (gazirane in negazirane osvežilne pijače), naj prevladujejo pijače z nizko energijsko vrednostjo v največ 330 mL embalaži (največ 12 % ponudbe). Sadni in zelenjavni sokovi pa tudi mlečni napitki, naj bodo v 200 do 250 mL embalaži, prav tako naj sladkorji v jogurtih ne presegajo 12 g (med 15 % in 30 % ponudbe). Zastopanost sladkih in slanih prigrizkov v prodajnih avtomatih naj bo v manjšem deležu (cca. 5 %), le ti pa naj bodo v manjšem pakiranju, ne več kot 50 g v porciji. Sendviči naj bodo na voljo predvsem mesni in ribji z vidno strukturo mesa ali ribe, ter sirni in vegetarijanski v manjših porcijah z manj soli (do 1,3 g soli / 100g) in več vlakninami.
Prav tako pa naj se z vidika okolja in zdravja namesto avtomatov omogoči raje pitje neposredno iz pipe ali pitnika, ter usmerjanje ljudi k uporabi lastnih steklenic za večkratno uporabo (možnost nakupa le teh na prodajnem avtomatu).
14
HVALA ZA POZORNOST.
15
Projekt: Študent – veš, kaj ješ?!
ŠTUDIRAM, HRANO PREMIŠLJENO IZBIRAM
Glavni cilj programa: Izboljšati prehranjevalne navade študentov. Projekt »Študent – veš, kaj ješ« sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija.
Ministrstvo za zdravje (RS): Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 (Dober tek Slovenija).
Prednostno področje: „Zdravo prehranjevanje, skladno s smernicami in priporočili“ – Subvencionirana prehrana študentov
CILJ: Izboljšati kakovost subvencionirane študentske prehrane in zdravo prehranjevanje študentov.
Projekt »Študent – veš, kaj ješ« sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija.
KUHANJE
ZAJTRK
ŠTUDENTSKI OBROKI
AVTOMATI
PROMOCIJA
Projekt »Študent – veš, kaj ješ« sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija.
Ozaveščanje o zdravih izbirah živil in spodbujanje zdrave ponudbe v avtomatih. „Vizualni“ popis ponudbe, primerjava s popisom v 2016 Komunikacija s ponudniki in fakultetami
AVTOMATI
Ozaveščanje študentov prek spletne strani www.veškajješ.si Priprava smernic za zagotavljanje zdravih prehranskih izbir v avtomatih na fakultetah Priprava brošure Veš kaj ješ z nasveti – kaj izbrati za malico na avtomatu Projekt »Študent – veš, kaj ješ« sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija.
POPIS V 2016 • 14 različnih krajih, na 48 različnih lokacijah obiskali vseh 59 fakultet. • 3.281 vzorcev. • Ob popisu smo na vsakem avtomatu kupili tudi sendviče in sadje ter nekatera druga živila • Na živilih in pijačah smo preverili označbe in s prehranskim semaforjem ocenili tudi hranilno tabelo
POPIS V 2017/2018 – Študent, veš kaj ješ?
• Vizualni pregled 36 avtomatov v LJ, MB, KP • Popis po kategorijah živil in posameznih izdelkih (lastnosti, število razdelkov) • Primerjava z rezultati v 2016
Projekt »Študent – veš, kaj ješ« sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija.
• PREVELIK DELEŽ SLADKIH PIJAČ • Sladke pijače v preveliki embalaži, s preveč sladkorja • Sendviči pretežki, neprimerna polnila • Prevelika pakiranja prigrizkov • Premalo sadja Projekt »Študent – veš, kaj ješ« sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija.
PRIMERI DOBRE PRAKSE
Biotehniška fakulteta, LJ Medicinska fakulteta, LJ Zdravstvena fakulteta, LJ Pravna fakulteta, LJ
Projekt »Študent – veš, kaj ješ« sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija.
PREDLOG PRIPOROČIL S SMERNICAMI Do 70 % ponudbe naj predstavljajo pijače, napitki, sokovi in sadje • Najmanj 50 % pitna voda • Največ 15 % druge brezalkoholne pijače, v največ 330 ml embalaži • Najmanj 20 % sadni in zelenjavni sokovi, smutiji ter sveže sadje, 200-250 ml • Najmanj 15 % ostali napitki (mlečni), od tega polovica navadnih, 200-250 ml in ne več kot 12 g skupnih sladkorjev / 100 g izdelka Projekt »Študent – veš, kaj ješ« sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija.
PREDLOG PRIPOROČIL S SMERNICAMI Vsaj 30 % ponudbe naj predstavljajo sendviči in prigrizki • Najmanj 30 % ponudbe oreščki in suho sadje, v ne več kot 50 g porciji • Sendviči naj imajo v povprečju 160 g, 50 % ponudbe naj bo z najmanj 3 g vlaknin/100 g • Slani in sladki prigrizki v ne več kot 50 g porciji, ne več kot 20 g maščob in 30 g sladkorjev/100 g Projekt »Študent – veš, kaj ješ« sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija.
POMEMBNO JE SODELOVANJE VSEH • Izobraževanja za študente glede zdravih izbir – pobuda mora priti z njihove strani
študentje ponudniki • Izobraževanje za ponudnike glede implementacije smernic • Družbena odgovornost
fakultete
avtomati
• Uporaba smernic za zdravo izbiro v avtomatu, kot pogoj na razpisu za ponudnika avtomatov
Podiplomski študijski program 2. stopnje ZDRAVSTVENA NEGA
Smer Preventivna in klinična prehrana
Smer Preventivna in klinična prehrana Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika, oziroma kot zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja.
Epidemiološke, biokemijske in molekularno-biološke raziskave so pokazale povezavo med pojavnostjo in potekom določenih kroničnih bolezni in načinom življenja ter prehranjevanja.
Cilj uravnoteženega prehranjevanja je ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti življenja, kot tudi preprečevanje s hrano pogojene simptome pomanjkanja (npr. dermatitis, očesne in možganske okvare) in deficitarne bolezni (npr. pelagra, rahitis, skorbut), kot tudi prekomerno prehranjevanje, ki lahko vodi do nastanka številnih civilizacijskih bolezni.
27
Smer Preventivna in klinična prehrana NAMEN Z izobraževanjem in s ciljano promocijo o zdravem načinu prehranjevanja v vseh življenjskih obdobjih pripomoremo k boljšim prehranjevalnim navadam in prehranjevanju ter s tem k ohranjanju in krepitvi zdravja prebivalcev Slovenije.
Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS) Pridobljen strokovni naslov: magister zdravstvene nege, magistrica zdravstvene nege (okrajšava: mag. zdr. nege)
28
Smer Preventivna in klinična prehrana ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI – SMER PREVENTIVNA IN KLINIČNA PREHRANA 1. LETNIK (60 ECTS) ZIMSKI SEMESTER
4 OBVEZNI PREDMETI
2. LETNIK (60 ECTS) LETNI SEMESTER 4 OBVEZNI PREDMETI 1 IZBIRNI PREDMET
ZIMSKI SEMESTER
3 OBVEZNI PREDMETI 1 IZBIRNI PREDMET
LETNI SEMESTER 1 OBVEZNI PREDMET 2 IZBIRNA PREDMETA MAGISTRSKO DELO
Smer Preventivna in klinična prehrana PREDMETNIK - SMER PREVENTIVNA IN KLINIČNA PREHRANA 2. LETNIK OBVEZNI PREDMETI
1.LETNIK OBVEZNI PREDMETI • • • • • • • • • • • •
Raziskovanje in raziskovalna metodologija [10 ECTS] Teorije, koncepti in praksa zdravstvene nege [10 ECTS] Na dokazih utemeljena zdravstvena nega [5 ECTS] Promocija zdravja in primarno zdravstveno varstvo (5 ECTS) Osnove preventivne in klinične prehrane [5 ECTS] Biokemija in presnova [5 ECTS] IZBIRNI PREDMETI – 5 ECTS Patofiziologija prehrane [5 ECTS] Preventivna prehrana [5 ECTS] Sestava in kakovost živil Etične dileme v prehranski podpori posameznika Kvalitativne raziskovalne metode Kvanitativne raziskovalne metode
• • • •
Proces prehranske obravnave bolnika [10 ECTS] Klinična prehrana [10 ECTS] Oblike prehranske oskrbe in medicinska prehrana Izbrana poglavja iz varne hrane [10 ECTS]
IZBIRNI PREDMETI – 5 ECTS • • • • • • • • •
Alternativne oblike prehranjevanja Medicinska prehrana na domu Prehrana dojenčkov, otrok in mladostnikov Prehrana v obdobju starosti Prehrana športnika Motnje hranjenja Nutricevtika in prehranska dopolnila Debelost Klinična prehrana nosečnice
[5 ECTS]
Smer Preventivna in klinična prehrana USPOSOBLJENOST DIPLOMANTA
SMERI PREVENTIVNA IN KLINIČNA PREHRANA
Diplomant bo z dodatnim poglobljenim znanjem pridobil sposobnost samostojno oceniti prehrambeno stanje, ki ga bo skupaj z bolnikovo diagnozo, ob upoštevanju vseh socialnih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov okolja, v katerem se bolnik nahaja, znal sestaviti pravilno dieto oz. način prehrane, ki je sestavni del celotne obravnave bolnika.
31
Smer Preventivna in klinična prehrana MOŽNE ZAPOSLITVE
– SMER PREVENTIVNA KLINIČNA PREHRANA Diplomanti bodo zaposljivi v: • zdravstvenih domovih, preventivnih centrih, • zdravstveno vzgojnih centrih, • zavodih za zdravstveno varstvo, • bolnišnicah, • domovih za ostarele, • obratih javne prehrane, • hotelih in zdraviliščih, • vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šole, dijaški domovi), • farmacevtski industriji, • turizmu, • športno-rekreativnih centrih, nevladnih organizacijah ter • v živilsko pridelovalni in/ali predelovalni industriji.
Smer Preventivna in klinična prehrana •
VPISNA MESTA IN KLINIČNA PREHRANA RedniSMER študij 10PREVENTIVNA mest
•
Izredni študij 15 mest
Smer Preventivna in kliniÄ?na prehrana
Hvala za pozornost. 34
Za boljĹĄe izbire v prodajnih avtomatih Novinarska konferenca, 3. december 2019