Ajdovske novice, 15. številka by TIC Ajdovščina

Varčujmo z energijo!

Z glavo skozi zid O Štrudlfestu in njegovih mladih ustvarjalcih

O Hranilnici in posojilnici Vipava

Občina Ajdovščina ima izdelan Lokalni energetski koncept. 11

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 15 • 17. oktober 2012, 6500 izvodov, brezplačen izvod

O arhitekturi našega mesta tako in drugače

Boris Pahor v Ajdovščini

19. oktobra ob 18.30 bo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala predstavitev Knjige o Radi Borisa Pahorja. Vabljeni!

Teden arhitekture in prostora je močno odmeval tudi v Ajdovščini. Prireditve, dogodki in predavanja so se kar vrstili, obiskovalci so bili s ponujenim zadovoljni. Še posebej zanimiv je bil zaključni dogodek – ogled Mladinskega centra in hotela Hiša mladih pod vodstvom njenega stvaritelja, arhitekta Janka Rožiča, ki mu je sledil še pogovor. Ena od ključnih ugotovitev okrogle mize je bila, da je obdobje krize lahko tudi priložnost. Še pomembneje pa je bilo ponovno slišati, da ima Ajdovščina z vso svojo pisano arhitekturno paleto, velike potenciale za razvoj kulturnega turizma. 10

O planincih, jamarjih in plezalcih

Predstavljamo vam Vipavsko vinsko kraljico

Društvo DOLI z novimi dosežki Furmani iz Društva DOLI so z osemvprego in originalnim restavriranim vozom na Sveto Goro peljali repliko enega od zvonov. Uprizoritev dogodka izpred 90-ih let je bila velik in odmeven dosežek. Društvo DOLI pa je pred kratkim prejelo tudi dvoje

priznanj, ponovno je naj-nevladna organizacija, na Lokavških kulturnih dnevih pa jim je bilo izročeno tudi letošnje priznanje Edmunda Čibeja.

5, 15

Lokarjevo leto

Letošnje kulturno leto Ajdovci posvečamo pisatelju Danilu Lokarju. Zvrstili so se različni dogodki, tudi Štrudlfest je mineval v njegovem duhu, osrednji dogodek pa je še pred nami – konec novembra bo potekal simpozij o Lokarjevem delu, dotlej

bo dokončana tudi Lokarjeva knjižnica v Lokarjevi galeriji. Pisateljeve knjige, ki so bile varno spravljene na kašči, je moški del kolektiva Lavričeve knjižnice na prostovoljno delovno soboto že prenesel bliže novi lokaciji.

Kmečka tržnica v Ajdovščini

10. november, Trg 1. slovenske vlade, info TIC Ajdovščina: 05 3659140

Če želite vedeti še več, pobrskajte po prenovljeni spletni strani Občine Ajdovščina:

www.ajdovscina.si

Občina

Št. 15 • 17. oktober 2012

Predstavitev zamisli o razvoju Hranilnice in posojilnice Vipava v vseprimorsko regionalno banko po vzoru švicarskih kantonalnih bank

Hranilnica in posojilnica Vipava (HV) je bila ustanovljena leta 1896 in uspešno posluje že več kot sto šestnajst let. Ves ta čas je stala ob strani našemu kmetu in manjšim obrtnikom in podjetnikom in naš cilj je , da bi tako ostalo še najmanj naslednjih sto let. Lastništvo HV se je spreminjalo, večino časa so bili lastniki kmetje neposredno ali preko Kmetijske zadruge, v zadnjih letih pa so lastnice postale tudi druge manjše banke in občine iz severno primorske regije. Hranilnico so ustanovili predvsem kmetje iz naše doline z namenom, da preprečijo raznarodovalno politiko tujcev (Nemcev in Italijanov), da se skozi oderuške kredite polastijo slovenske zemlje in jo poceni prodajo naprej svojim. Ali se danes ne dogaja nekaj podobnega z našimi gospodarstvom, najprej so nam tuje banke ponudile na videz izjemno ugodne kredite s katerimi so domači tajkuni preplačali nakupe podjetij in prav zaradi lahkote pridobivanja kreditov izgubili ekonomsko razsodnost. A zelo hitro je sledila kazen in sicer kot nezmožnost vračanja teh kreditov, sledil je razpad gospodarskega sistema in končno razprodaja premoženja, ki jo nekateri „veleumi“ pri nas, danes prikazujejo celo kot dobro rešitev za obubožano državo in njene državljane.. Konkretni razlogi za predlog Glede na težave Kmetijske zadruge Vipava, ki se je odločila za prodajo svojega večinskega deleža v Hranilnici Vipava, se je pojavila priložnost za uresničitev strateške vizije razvoja Primorske regije v močno in bogato regijo. To je z izvedba enega od ključnih razvojnih projektov-

-ustanovitev lastne »Regionalne banke«. Hranilnica Vipava, ki je sicer najmanjša a obenem po rezultatih poslovanja med petimi najboljšimi bankami v državi, se je torej pojavila na trgu, s čimer je postala ključna strateška razvojna ideja regije uresničljiva. Knjigovodska vrednost Hranilnice Vipava je manj kot 3 mio EUR, kar pomeni, da je tudi operacija finančno vzdržna. Med malimi lastniki so že občine in sicer: Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica, Renče - Vogrsko in Kanal ob Soči. Likvidacija hranilnice, ki bi se zgodila zaradi ozkih interesov določenih krogov obstoječih lastnikov, bi za njene lastnike torej tudi občine in regijo pomenila neposredno gospodarsko škodo, tako da je posredovanje občin tudi zakonsko utemeljeno. Tudi ostali mali delničarji, so nasprotovali likvidaciji in prevzemu poslovanja s strani Zadružne Kraške banke, ne zaradi manipulacij o tem, da so naši zamejski rojaki tujci, temveč zaradi škode, ki bi njim in posredno vsem nam s tem nastala. Iniciativa je torej nastala zato, . da bi bila z razvojem HV in krepitvijo njene vloge na Primorskem ohranjena tradicija hranilništva v Vipavski dolini ter omogočeno kmetom, v večji meri kot doslej pa tudi drugemu gospodarstvu ter občinam ugodno kreditiranje zlasti manjših projektov, ki pa imajo velik pomen prav za kmetijstvo , podjetništvo in drobno gospodarstvo. Tudi občinski sveti in župani zlasti Ajdovski in Vipavski, ki sta za projekt zastavila tudi svoje ime,so razumeli, da domača hranilnica lahko pomembneje pomaga domačemu gospodarstvu, tako je bilo zaradi majhnosti HV v manjši meri že doslej. Danes v tej gospodarski situaciji pa je to še pomembneje saj so komercialne večje banke zašle v težave in niso več sposobne kreditirati gospodarstva niti z likvidnostnimi krediti, kaj šele kreditirati investicije, ki bi prinašala nova delovna mesta in zaustavila poguben gospodarski tok. Bančništvo je ravnanje z denarjem, je ključni del naše blaginje in ne pustimo

si tega odtujiti za interese tujih centrov moči, ki bi tako dobili le še en vzvod za manipulacije in za izkoriščanje. Jedro iniciative z županoma na čelu je bilo pred dilemo: Ali res želimo ponovno postati hlapci, ali nas zgodovini ni ničesar naučila. Ali je mogoče, da so bili naši predniki, ki so ustanovili Hranilnico res pametnejši in samozavestnejši kot smo mi danes. Iniciativa je poleg interesa po zavarovanju lastnega premoženja izhaja predvsem iz spoznanja, da v naši dolini nujno potrebujemo finančno podporo za ponovni zagon podjetij in za nova podjetja. Če bomo znali primerno modificiran švicarski model prenesti na naš HV bo tej lahko pombnehe narastla finančna moč in sposobnost kreditiranja, ko in če bodo, podjetja, občine in prebivalstvo spoznali njen pomen in množičneje kot doslej prenesli nanjo vsaj del svojega finančnega poslovanja. To je ista vloga, kot jo je imela pod Avstrijo - medsebojna pomoč za obstoj in razvoj -bančništvo je ključen element narodne in lokalne politike! To je politika na svoji zemlji svoj gospod. Iz analize Švicarskega bančnega sistema lahko povzamemo ključne prednosti modela t.i. Kantonalnih-Regionalnih bank, ki jih Švicarska konfederacija obravnava kot enega od treh stebrov finančnega sistema države ter jih temu ustrezno tudi podpira: Dostopnost za prebivalstvo Ker so kantonalne banke organizirane kot nizko stroškovne banke nimajo dragih investicij v ustanavljanje, gradnjo in vzdrževanje poslovnih enot- (le te lahko delujejo v pisarnah občin in krajevnih uradov v vseh središčnih naseljih z nad 2000 prebivalci v gravitacijskem območju). Komercialne banke zaradi stroškov nasprotno svoje enote ukinjajo in s tem neposredno ogrožajo policentričen koncept razvoja države in regij. Poznavanja lokalnega finančnega okolja Možnost bolj fleksibilnega odobra-

vanja kreditnih linij zaradi poznavanja prosilcev, saj še tako obsežna ekonomska dokumentacija ne more nadomestiti poznavanja »ključnega faktorja« lastnika-nosilca investicijskega projekta od katerega je odvisna uspešnost investicije Visoka stopnja zaupanja: ker gre za lokalno domačo banko, katere lastniki morajo biti do najmanj 35 % občine in Kantoni je njeno poslovanje bolj transparentno, obenem večina prebivalstva in gospodarstva (javni zavodi in druge ustanove financirane iz proračuna v 85%, prebivalstvo in ostalo gospodarstvo nad 60 %, manjše kantonalne banke pa imajo celo še višji delež ) prvenstveno posluje z lokalnimi bankami kar ugodno vpliva na rast bilančne vsote teh bank. Socialno sociološka komponenta: ker poslujejo te banke (kantonalne) z nižjimi stroški in imajo celo nekatere davčne olajšave lahko zagotavljajo s pomočjo občin možnost plačilnega prometa za lokalno prebivalstvo brez provizij. Prav tako ponujajo lastnikom nekoliko ugodnejše pogoje za depozite ter tudi za kredite s čimer krepijo pripadnost banki, občini in kantonu. ) Navedene značilnosti vplivajo na to, da so kantonalne banke med najbolj uspešnimi Švicarskimi bankami, kar je zelo pomembno glede na dejstvo, da je Švicarski bančni sistem med najuspešnejšimi na svetu; Najmanjši Švicarski Kanton »Uri« z 28 .000,00 prebivalci ima svojo kantonalno banko z bilančno vsoto 2 mrd. CHF in povprečnim letnim dobičkom cca 6-8 mio CHF. Zuriška kantonalna banka pa ima bilančno vsoto cca 200 mrd. CHF S prenosom tega modela na naš primer ocenjujemo, da ima Primorska v letnem obtoku cca 1,2 miljarde EUR javnih sredstev letno, če bi le ¼ plačilnega prometa speljali preko lastne banke in ob upoštevanju , da bi gospodarske družbe-lastniki banke prenesli svoje poslovanje na Hranilnico, ter patriotski naboj prebivalstva, lahko računamo na povečanje bilančne vsote v treh letih s sedanjih 30 mio na 100 do 200 mio EUR. *1

Povečanje dobička iz 150.000,00 EUR v letu 2011 na ca 500.000 do 1 mio EUR ter povečanje zaposlenih iz sedanjih 20 na ca 100 zaposlenih v enotah po vseh občinah Primorske. Vlagatelji bi si tako povrnili vložek v najkasneje 5-8 letih, občine pa bi razpolagale z razvojnim skladom, ki bi že v začetku lahko veliko izdatneje kot doslej regresiral obrestne mere za razvoj gospodarstva. Švicarske občine in Kantoni namreč svoj del dobička vložijo v sklad za razvoj regije, ki štipendira najbolj talentirane študente, vlaga v razvoj podjetništva in ohranjanje kulturne dediščine. Del dobička v ta sklad prostovoljno vložijo tudi ostali lastniki kantonalnih bank, saj ta del dobička ni obdavčen in obenem pomeni nadaljnji razvoj banke ter s tem posredno regije, bilančne vsote ter dobička banke , kot tudi finančnega potenciala razvojnega sklada. Navedeno kaže, da gre poleg domoljubnega tudi za povsem ekonomski strateški interes občin ter lastnikov in varčevalcev, saj bomo imeli vsi neposredne in posredne koristi in gre torej za močan javni interes z vsemi elementi čiste ekonomske logike. Po veh zapletih, ki ste jih spremljali v medijih sedaj končno kaže, da je bila naša iniciativa s ponudbo za nakup večinskega deleža uspešna saj smo podali najugodnejšo ponudbo in računamo, da bomo v novembru 2012 postali večinski lastnik HV s čimer bo omogočen nadaljnji ključni korak, to je z vstopom ostalih Primorskih občin in najboljših podjetij iz ostale predvsem južne Primorske preoblikovanje HV v regionalno Primorsko banko. Za našo namero smo pridobili tudi soglasje Ministrstva za finance. . Sam guverner Banke Slovenije pa je z navdušenjem pozdravil našo idejo z besedami: Stvari so prišle tako daleč, da se lahko zgodi, da bo prav vaš model omogočil, da bo vsaj HV še edina preostala Slovenska banka.

tru bo zrasel nov prostor za trženje podeželskih produktov Vipavske doline. Namen projekta je združevanje in spodbujanje boljšega sodelovanja med ponudniki. Skoraj 160.000 evrov vreden projekt bo v veliki meri financirala Evropa, ki bo po uspešni kandidaturi na javnem razpisu primaknila nekaj manj kot 100.000 evrov. Nov prodajni prostor naj bi zaživel že junija 2013. Večje razprave ni bilo, sklep o potrditvi DIIP-a projekta je sprejet. Brez razprave so bili sprejeti sklepi, ki se nanašajo na DIIP – ureditev vaškega jedra v Krajevni skupnosti Cesta. Sredi vasi, ob obstoječem igrišču, bo zrasel večnamenski objekt, prenovljeno bo otroško igrišče, vzpostavljena bo tudi e-točka. Pogoj za realizacijo projekta je brezplačna pridobitev zemljišča, ki je trenutno v lasti države. Soglasja, seznanitve in imenovanja Svetniki so Pilonovi galeriji dali

soglasje, ki ga potrebuje za prijavo na javni razpis za pridobitev pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev. Soglasje svetnikov je dobila tudi Lekarna Ajdovščina, ki namerava obnoviti streho in fasado objekta v Vipavi. Sledila je predstavitev Lokalnega energetskega koncepta, o katerem pišemo v posebnem zapisu, nato pa še volitve v državni svet – naš kandidat za člana državnega sveta je Alojz Klemenčič, elektorji pa Igor Česnik, Dragotin Vidrih, Radovan Štor in Mitja Tripković. Predstavnik lokalne skupnosti v svet Doma starejših občanov Ajdovščina ni bil imenovan, potrjen pa je še en mandat direktorja Zavoda za šport Ajdovščina, kjer ostaja Uroš Pintar. Naslednja seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina bo potekala 8. novembra. Napovedi in gradiva za seje so objavljena na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

Peter VELIKONJA

Iz seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina 27. septembra je potekala 20. redna seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina, prva po počitnicah. Svetniki so z dnevnim redom, ki je napovedoval 10 različnih debat, hitro opravili in s sejo zaključili še v pravem času, da so se lahko udeležili otvoritve letošnjega Štrudlfesta. Informacije in pobude Nekateri svetniki, ki so postavljali vprašanja na prejšnji seji, niso bili v celoti zadovoljni z odgovori in so želeli dodatna pojasnila. Ideja, da bi gradnjo nove šole preprojektirali na način, da bi bila grajena iz opeke, bi povzročila prevelike spremembe in dodatne stroške. Kljub temu je župan odprt za drugačne ideje, tako da bodo na to temo še potekali pogovori. Do naslednje seje bo pripravljen tudi podrobnejši odgovor na vprašanje o kanalizaciji v Lokavcu. Svetniki so imeli pripravljena tudi nova vprašanja in pobude. Zanima jih kdo je zadolžen za vzdrževanje igral po vaseh, kako poteka finan-

ciranje društev, strošek mesečnega najema knjigovodskih programov za šole in upravo. Med pobudami pa so bile tudi naslednje: ureditev avdiovizualne povezave med staro in novo lokacijo ajdovskega TIC-a, udeležba predstavnikov vseh javnih zavodov na tečaju Ljudske univerze za pridobivanje evropskih sredstev, dokončna ureditev krožišča sredi mesta, izdelava primerjalne analize plač hišnikov ajdovskih javnih zavodov. Vprašanja in pobude so se nanašale tudi na situacijo HKS Vipava – Občina Ajdovščina, župan in svetniki so se dogovorili, da bodo tematiko podrobno obravnavali v posebni točki na naslednji seji. O občinskih cestah dokončno na naslednji seji Odlok o občinskih cestah je potrebno uskladiti z novim Zakonom o cestah, ki za razliko od prejšnjega ureja status in kategorizacijo javnih cest ter enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh jav-

nih cest. Bistvena sprememba pa se nanaša predvsem na določitev načina izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest. Po predlogu se izvajanje nalog te službe razporeja med javno podjetje KSD d.o.o. in občinsko upravo, v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. Pristojni odbor je predlog z dopolnitvami predlagal svetnikom v sprejem, vendar pa so imeli številne pripombe, zato so se odločili, da točko prekinejo ter z njo nadaljujejo na naslednji seji. Prostor za trženje v Ajdovščini, vaško središče na Cesti Po sprejemu manjše spremembe pravilnika o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina, ki določa, da prejemniki kredita po desetih letih lahko ponovno zaprosijo zanj, se je seja nadaljevala z novimi investicijami. Ob Mladinskem hotelu in cen-

Občina

Varčujmo z energijo Na svoji zadnji seji so se ajdovski občinski svetniki seznanili z Lokalnim energetskim konceptom (LEK) Občine Ajdovščina. Dokument vsebuje tako analizo trenutnega stanja na področju energetike v občini, kot tudi ukrepe za izboljšanje, kateramen pa ni zgolj učinkovita in naravi prijazna raba energije ter prihranek sredstev, pač pa tudi ustvarjanje novih delovnih mest, priprava pogojev za črpanje evropskih sredstev in osveščanje prebivalcev. LEK Občine Ajdovščina so izdelali v podjetju GOLEA, delo je spremljala usmerjevalna skupina, sestavljena iz občinskih svetnikov, uprave in podjetnikov. Lokalni energetski koncept občine je bil izdelan predvsem z namenom ugotovitve trenutnega stanja in šibkih točk, na osnovi katerih je mogoče načrtovati ukrepe za zmanjšanje rabe energije in manjše emisije. Kako energetsko varčni smo? Preletimo najprej nekaj zanimivih podatkov. Največ Ajdovcev, nekaj manj kot polovica, se ogreva z lesom, sledi kurilno olje, nato pa še ostali energenti. Med javnimi stavbami jih je nekaj precej potratnih, prav tako tudi dve od treh večjih kotlovnic na kurilno olje za daljinsko ogrevanje. Slabo je izkoriščena možnost ogrevanja z zemeljskim plinom, le dobrih 7%, od tega ga

največ, kar 71,2% porabi industrija in podjetništvo. V prihodnosti se bo plinsko omrežje širilo v Slejkote ter v industrijsko cono Mirce, želja pa je razvijati plinifikacijo tudi v obrobnih obrtnih in poslovnih conah v Gojačah, Batujah in Črničah. V povprečju za ogrevanje porabimo nekaj manj kilovatov energije v primerjavi z vseslovenskim povprečjem, vendar pa gre del tega prihranka pripisati tudi naravnim pogojem in krajši kurilni sezoni. Je pa zato poraba električne energije v gospodinjstvih za 3,3% višja od slovenskega povprečja. V Ajdovščini je bilo v letu 2011 registriranih dober procent vseh vozil v Sloveniji, od tega jih Ajdovci vozimo 11.204 in po ocenah dnevno porabimo skoraj 37 tisoč litrov goriva. Stroka pravi, da bi lahko v večjem deležu uporabljali javni promet, tudi železnico, in predvsem, da bi lahko več kolesarili. Naša javna razsvetljava je trenutno precej potratna, vendar projekt Energetsko učinkovita prenova javne razsvetljave že poteka. Občini je zanj uspelo pridobiti nepovratna sredstva, tako bo do konca prihodnjega leta saniranih 1094 javnih svetilk, preostanek pa bo prenovljen iz prihrankov stroškov za energijo

po sanaciji. Obnovljivi viri energije „tečejo“ mimo nas. Izkoriščamo nekaj malega vodne energije, premalo sončne energije – edina sončna elektrarna v Ajdovščini, ki se ponaša z velikim številom sončnih dni, je še vedno na strehi podjetja Pipistrel. Velik potencial je lesna biomasa – po oceni Zavoda za gozdove letno ne izkoristimo niti polovico možnega poseka dreves. Tudi vetrna energija ni zanemarljiva, medtem ko o možnosti izrabe geotermalne energije za sedaj ni izdelanih potrebnih študij in ocen. O bioplinu smo Ajdovci že veliko govorili in se naposled, tudi na podlagi ogledov praks doma in v tujini, odločili, da takšne plinarne v naši zeleni deželi ne želimo. Velja pa izkoristiti bioplin iz čistilnih naprav, v ajdovski CČN ga izkoriščajo za lastno rabo – za ogrevanje gnilišč. Toploto je mogoče pridobivati tudi iz komunalnih odpadkov, prav tako je mogoče izkoriščati odpadno toploto, kot to počnejo v Mlinotestu, Incomu in podjetju Qubo. Potratni tudi zaradi neozaveščenosti Javno porabo energije bomo zmanjšali s sanacijo zastarelih in slabo izoliranih objektov z zamenjavo kotlov in s prehodom na cenejši in okolju prijaznejši energent z manj škodljivimi zračnimi emisijami, predvsem pa z dobrim načrtovanjem investicij v novogradnje. V Občinski prostorski načrt je že umeščen splošni energetski cilj - zmanjšanje deleža tekočih

Št. 15 • 17. oktober 2012

Ajdovski občinski svetniki na ogledu dobre energetske prakse v Avstriji goriv ter trajnostna raba lesne biomase. Lokalni energetski koncept pa vsebuje zelo konkretne in časovno opredeljene ukrepe. „Za prva leta so ukrepi načrtovani v skladu s finančnimi možnostmi proračuna in v skladu z znanimi možnostmi sofinanciranja tako države, kot večjih energetskih podjetij, ki so dolžna vlagati sredstva za namene ukrepov učinkovite rabe energije,“ je akcijski načrt komentiral direktor ajdovske Občinske uprave Janez Furlan, ki je aktivno sodeloval pri pripravi LEK-a. Največ pa k učinkoviti, varčni in okolju prijazni rabi energije lahko prispeva vsak posameznik, s svojim lastnim odnosom. Pripravljavci Lokalnega energetskega koncepta ugotavljajo, da občani premalo poznajo

možnosti brezplačnega energetskega svetovanja. V naši regiji je za sedaj nam najbližja energetska pisarna v Novi Gorici. „Pomemben podatek, ki bi ga veljalo izpostaviti, ne samo v povezavi z našim LEK-om, pač pa širše, je ugotovitev, da je črpanje sredstev za učinkovito rabo energije v Goriški regiji, v primerjavi z ostalo Slovenijo, najnižje. To verjetno kaže tudi na premajhno ozaveščenost. Tudi to bomo v prihodnje okrepili ter naše občane intenzivno obveščali o možnostih sofinanciranja,“ dodaja Janez Furlan. LEK je v celoti objavljen na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si, kjer so sprotno objavljene tudi druge aktualne informacije na to temo. Sh

Hišni kanalizacijski priključki v Žapužah

Javna razgrnitev in javna obravnava študije variant rekonstrukcije prenosnih plinovodov

V sklopu prenove kanalizacijskih omrežij Občina Ajdovščina vodi tudi projekt za izvedbo hišnih priključkov po subvencioniranih cenah. Projekt se trenutno izvaja v Žapužah - zainteresirani občani izpolnjeno vlogo oddajo krajevni skupnosti ali jo dostavijo na Občino Ajdovščina. Subvencionirana cena kanalizacijskega hišnega priključka znaša 454,80 evra, v kar je zajeta izvedba od zbirnega kanalizacijskega kolek-

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor in Direktorat za energijo pripravljajo javno razgrnitev študije variant s predlogom najustreznejše rešitve in okoljskega poročila za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31, R32 in R34. Javna razgrnitev bo potekala od 23. oktobra 2012 do 23. novembra 2012 v prostorih vseh Občin, skozi katere plinovod poteka, tudi v prostorih Občine Ajdovščina na Cesti 5. maja 6a, ter na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor, Tržaška 19a, Ljubljana in na spletnih staneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor.

torja do parcelne meje uporabnika (oz. po dogovoru). Takšna cena bo veljala le v času gradnje omrežja. Kdor pogodbe ne bo pravočasno podpisal, se bo moral skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda priključiti v lastni režiji. Vloge za priključke so vam na voljo na spletni strani Občine Ajdovščina, na vložišču Občine ali pa na krajevni skupnosti.

Povabilo ponudnikom kmetijskih pridelkov in izdelkov, izdelkov domače in umetnostne obrti ter storitev turizma na kmetijah Občina Ajdovščina vabi ponudnike z območja občin Ajdovščina in Vipava k vključitvi v bazo podatkov projekta SOLUM. Čezmejni projekt SOLUM je namenjen čezmejnemu povezovanju ponudnikov, skupni promociji in povečanju prepoznavnosti ponudbe tipičnih pridelkov in izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti. Vabljeni, da si odgovore na vprašanja, KAJ prinaša vključitev v bazo podatkov projekta SOLUM in KAKO se lahko kot ponudnik vključite v bazo podatkov projekta SOLUM, preberete na spletni strani Razvojne agencije ROD: www.ra-rod. si (rubrika aktualni razpisi). Lahko tudi pokličete na tel. št.: 05 365 36

00. Kontaktna oseba je Elizabeta Valič. POHITITE, saj je zadnji rok za vključitev v bazo 30. oktober 2012!

Občina Ajdovščina na novem spletnem prostorskem informacijskem sistemu Obveščamo vse uporabnike spletnega prostorskega informacijskega sistema, da je Občina Ajdovščina po novem vključena v spletni geografski informacijski sistem iObčina. iObčina je internetni geografski informacijski sistem (GIS), s katerim lahko pregledujete, urejate in iščete občinske, regijske in državne prostorske informacije. Nudi povezovanje vseh vrst in tipov prostorskih podatkovnih vsebin ter njihovo pregledovanje in poizvedovanje. Do spletnega geografskega informacijskega sistema iObčina lahko dostopate s klikom na pasico, objavljeno na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

V času javne razgrnitve bodo po Občinah potekale tudi javne obravnave. Občanke in občani Ajdovščine ste vabljeni na javno obravnavo 12. novembra 2012 ob 17. uri, potekala bo v sejni sobi Občine Ajdovščina. Javnost ima v času javne razgrnitve, do 23. novembra 2012, možnost dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer: pisno na mestih javne razgrnitve, po pošti na naslov: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, s pripisom »ŠV in OP za rekonstrukcijo plinovodov M3, M3B, R31, R32 in R34«, elektronsko na naslov:

gp.mzip@gov.si, s pripisom »ŠV in OP za rekonstrukcijo plinovodov M3, M3B, R31, R32 in R34«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) bo v roku 60 dni preučilo pripombe in predloge in do njih zavzelo stališče, ki bo objavljeno na spletni strani MzIP in posredovano udeleženim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavi njihovo ime in priimek, morajo pri dajanju pripomb in predlogov to posebej navesti. Občina Ajdovščina

Občina Ajdovščina prejela certifikat Zlati kamen

Občina Ajdovščina je prejela certifikat ISSO Zlati kamen za doseganje standarda dobrega življenja. Certifikat Zlati kamen je podeljen občinam, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja, torej jih odlikujeta solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Izhodišče za podelitev certifikata so konkretni in merljivi podatki, združeni v Indeks ISSO 2012. Indeks

ISSO je sestavljen iz 32 kazalnikov, izvedenih iz statističnih, finančnih in gospodarskih podatkov o občini. Meri doseženo stopnjo razvitosti občine. Spremlja demografska gibanja, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, življenjski standard, stopnjo socialne kohezije in stopnjo okoljske osveščenosti v občini. Certifikat lahko pridobijo občine, ki sodijo po skupni vrednosti sestavljenega indeksa v zgornjo tretjino med vsemi občinami v Sloveniji, obenem pa nimajo izrazitih šibkih točk.

Kraljevsko

Št. 15 • 17. oktober 2012

Katja Blagonja, Vipavska vinska kraljica

Vinska trta

Katja Blagonja iz Zavina je nova Vipavska vinska kraljica. Seveda smo lahko jako ponosni, da je ta laskavi naziv ponovno osvojilo domače, ajdovsko, brhko in predvsem pametno dekle.

Kandidatke se namreč pred strogo komisijo izkazujejo z bistrostjo in znanjem, imeti morajo primeren odnos do vina. Kraljica pa ni samo v okras, njeno poslanstvo je pomembno – približevati kulturo pitja vina, predvsem pa promovirati domač, vipavski pridelek. Katja s tem ne bo imela težav, saj je zaljubljena v vinogradništvo. Bogato tradicijo vinogradništva v družini Blagonja, ki sega daleč nazaj, danes nadaljujejo mama, oče in Katja z bra-

tom. Vinograde imajo na približno treh hektarih, obdelujejo jih sami. Novo znanje domov prinaša prav Katja, ki se je odločila za študij vinogradništva in vinarstva Univerze v Novi gorici. Šolo je najprej obiskovala v domačih Šmarjah, nadaljevala v Ajdovščini, kjer je obiskovala tudi gimnazijo. Nato pa študij, nad katerim je danes, ko ga počasi zaključuje, navdušena. Všeč ji je predvsem zato, ker ne gre za standardno šolo „s knjigo in zvezkom“, pač pa skozi

študij »veliko doživiš, vidiš, kako delo izgleda v praksi – v pravih laboratorijih, na terenu ter tako dejansko pridobivaš znanje in izkušnje«. Njena želja je postati vinarka. Če bi ostala na domači kmetiji, bi zagotovo nadaljevala z družinsko tradicijo in zasadila še več trt, vendar za sedaj, pri rosnih 24-ih, o tako daljni prihodnosti sploh še ne razmišlja. Pred njo je leto kraljevanja. K odločitvi, da aktivno poseže v trenutno dogajanje na vinskem trgu, so prispevale tudi aktualne razmere, pravi Katja. Po njenem mnenju bi morali vinogradniki delovati bolj povezano ter na skupni način pristopati k promociji. Skupaj bi morali reševati težave, skupaj bi morali načrtovati prihodnost. Vipavska dolina ima velik potencial v razvoju vinogradništva, kmetijstva nasploh in turizma, spremeniti bi morali razmišljanje, naučiti se več pridelati doma, na lastnem vrtu in začeti drugače ceniti domač pridelek. Katja se bo v tem letu posvetila predvsem mladim, njihovemu odnosu do vina in vinogradništva nasploh. Mladim želi sporočati, da je vino doživetje, da iz kozarca dobrega

Povabilo, ki mu ne moreš reči ne

Organizator prireditve Vipavska trgatev 2012 nas je povabil k sodelovanju, da bi s prisotnostjo starodobnih vozil popestrili prireditev. Člani društva Vipavska dolina smo s svojimi starodobniki na prireditveni prostor na Glavni trg v Vipavi pripeljali 12

krajevnih vinskih kraljic. Prisotna je bila tudi Slovenska vinska kraljica. Vozniki starodobnih vozil smo ob izstopu iz vozila kraljicam izkazali pozornost, ki pripada njihovemu kraljevskemu veličastvu. Lastniki vozil smo že prejšnji dan pripravili

in očistili vozila, da so bila za prevoz kraljic vsa bleščeča in vredna, da so vozila mlade, lepe in dobre poznavalke vin. Vipavski vinski okoliš je na tej prireditvi dobil novo vinsko kraljico. Prejšnja vipavska vinska kraljica se je vsem, ki so ji pomagali pri promociji vipavskih vin iskreno zahvalila za izkazano pomoč. Novo izvoljeni vipavski vinski kraljici je zaželela veliko lepih in uspešnih promocij vipavskih vin. Člani društva Vipavska dolina smo svoja starodobna vozila za nekaj časa postavili obiskovalcem prireditve na ogled. Zanimanje za starodobna vozila je bilo izredno veliko. Lastniki starodobnih vozil, člani društva Vipavska dolina, smo povabilo za prevoz vinskih kraljic sprejeli z veliko častjo, prevoz tako elitne druščine se le redko ponudi.

vina lahko izveš celo zgodbo, zato ga ne gre zlorabljati. Da vino ni samo alkoholna pijača, pač pa je uživanje brez opitosti. Zato bo veliko sodelovala z mladimi, v Mladinskem centru, po šolah. Kraljičino vino si je Katja Blagonja izbrala v domači kleti. Njeno vino bo sauvignon 2011, ob njem pa pridelajo še rebulo, zelen, rumeni muškat, pa cabernet sauvignon in barbero. Katja ima rada bogata vina, ki dajejo sitost, ki so enkratna, z jasno izraženo cvetico … Kronanje je za njo, bilo je posebno, enkratno doživetje. Lepo je bilo spoznati „kolegice“ kraljice, ki jo ob bližajočih se vinskih praznikih že vabijo na vse konce Slovenije, zanimivo je bilo celotno dogajanje na prireditvi Vipavska trgatev. Vožnja s starodobniki iz Društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina, ki so tokrat kraljice pripeljali na prizorišče kronanja v centru Vipave, pa je bila menda nepozabna in Katja komaj čaka na ponovitev. Njen urnik je že kar lepo zapolnjen. Zaveda se, da jo čaka naporno leto obiskovanj prireditev, sodelovanj na srečanjih in uresničevanj ciljev, ki si

Pod človeško okrilje vzeta, z zvestimi rokami negovana, od lepote svoje čisto prevzeta, preko sadov človeku predana. Čeprav je svoboda njena omejena, v svojih cvetovih ne oveni. Rine v zemljo, kjer je zasajena, pripravlja podlago za jesenske dni. Ne preda zmage v bitki narave, ne pade pod težo človeških napak. Spomladi razvije liste zastave, naznanja, da z vinom pregnala bo mrak. Zgodbo nam svojo skozi vino razkrije, zaznamo kdaj tudi trpke sledi. A vedno nas tudi sladkoba oblije, čare življenja v čašo ulovi. Katja Blagonja

jih je zastavila sama. Ob vsem tem namerava še diplomirati in kraljevanje zaključiti kot – vinarka! Pogumna je, ima znanje, polna je idej, to je odlična popotnica. Želimo ji še sreče in vztrajnosti! Kraljica bo martinovala v domači kleti, srečati pa jo bo mogoče na mnogih prireditvah, tudi na tradicionalnem martinovanju na Brjah na Vipavskem. SH

Na Brjah na Vipavskem bodo martinovali Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem bo tudi letos organiziralo tradicionalno martinovanje. Na športnem igrišču pod prostori bivše šole, kjer bo prav kmalu pričel nastajati sadjarski center, bo postavljen velik šotor, prireditve pa bodo potekale ves martinov vikend – od petka, 9. novembra, do martinove nedelje 11. novembra. Program so organizatorji – vinarji – zastavili po ustaljenem ritmu. Petkov večer bo tako namenjen ljubiteljem dalmatinske glasbe. Sobota je za „tamlade“ po letih in po srcu – zvezda večera bo Rok´n band. V nedeljo pa se bo program odvijal ves dan. Pohodniki se bodo že zjutraj odpravili na pohod po Oljčni poti, ki krene iz Branika. Na Brjah jih bodo pričakale bogato obložene stojnice. Dopoldan se bo na svojo zanimivo in tradicionalno pot po brejskih hramih odpravil tudi sv. Martin, s furmanskim vozom in godcem ter pobiral mošt. Sredi popoldneva bo pred šotorom potekal krst vina, ki ga bo s svojim obiskom počastila tudi nova Vipavska vinska kraljica Katja Blagonja. Ves konec tedna bo na prireditvah potekala pokušina pridelka kar 18 domačih vinarjev, pekli bodo kostanj, domače gospodinje pa se bodo v sklopu kmečke tržnice predstavile s pecivom in drugimi dobrotami. Za petkov in sobotni večer bo potrebno odšteti po nekaj evrov vstopnine, na nedeljsko zabavo pa je vstop prost. Še več informacij pa imajo tudi na ajdovskem TIC-u.

Miro Štrancar

Gostovanje vipavskih vinarjev na Nizozemskem

Groesbeek, 29. in 30. september 2012; Območje Vipavske doline je vključeno v mrežo Vinest že od leta 2004. Gre za združenje majhnih obmejnih evropskih vinorodnih območij. Kot partnerska organizacija Zgornjo Vipavsko dolino zastopa

Razvojna agencija ROD. V letošnjem letu sta se mreži sedmih vinorodnih območij pridružili dve novi – hrvaški Ilok in nizozemski Groesbeek. Ena izmed poti mreženja je tudi sodelovanje na dogodkih, ki jih organizirajo partnerska območja. Konec septembra je v Groesbeeku, ki leži na južnem delu Nizozemske potekal že šesti festival vin, na katerem so gostovali tudi predstavniki Vipavske doline. Povabilu k sodelovanju na nizozemskem festivalu vin so se odzvali štirje vinarji iz lokalnega področja, in sicer Kmetija Kobal iz Budanj, Vina Petrič in Vinska

klet Žorž s Slapa ter Vina Krapež iz Vrhpolja. Vipavski vinarji so se predstavili z barbero, cabernet sauvignionom, merlotom, rumenim muškatom, sivim pinotom,… in seveda z avtohtonima sortama naše doline zelenom in pinelo Poleg vinarjev je na festivalu sodeloval še David Koren iz »Sobe in apartmaji Koren«, ki je vsem zainteresiranim predstavil turistično ponudbo Vipavske doline ter zaigral na svojo harmoniko. Slovenski prispevek »Vino in turizem v Vipavski dolini« je bil zelo pohvaljen tudi s strani obiskovalcev. Festival dnevno obišče več kot 2.000 vino-

ljubov iz celotne Nizozemske kakor tudi iz sosednje Nemčije. Čeprav na Nizozemskem nimajo dolge tradicije vinogradništva in vinarstva so se obiskovalci izkazali kot zelo dobri poznavalci vin, ki gojijo visok nivo kulture pitja vina in povezovanja vin s kulinariko. Prav tako pa se je izkazalo, da je nizozemski trg odprt za naša vina. Vsekakor so si bili vsi na festivalu sodelujoči vinarji enotni, da je to dogodek na katerem je vredno sodelovati tudi v prihodnje. Ali kot se je izrazila organizatorka dogodka ga. Sylvia Fleuren iz turistične

organizacije Groesbeek »Radi imamo vipavska vina in vaše ljudi! Upam, da jim je bil dogodek všeč in da se naslednje leto vrnejo!« Silvana Peljhan in Tanja Krapež, RA ROD

Iz naših krajev

mrla, duhovnika in kamnitnika izza Nanosa, posrečeno odstira skrivnost krščanstva, in jo hkrati varuje pred vsiljivimi vremenskimi vplivi. Sámo znamenje je vpeto v dva dober meter visoka kamna, ki kapelico hkrati dvigata od tal, nosita in objemata. Triinštirideseto umetnikovo delo je v navzočnosti številnih vaščanov in gostov od drugod blagoslovil domačin mag. Božo Rustja. Sledilo je odprtje razstave knjižnih del v župnijski dvorani. Prikazala je več področij delovanja naših dveh vaščanov: uredniško, lektorsko in prevajalsko. Marija Bratina, dolgoletna lektorica pri slovenskem katoliškem tedniku Družina, je na ogled postavila dobro tretjino vseh del, ki skupaj pomenijo kakšnih 540 milijonov znakov raznovrstnega prebranega in lektorsko obdelanega besedila. Pavel Bratina pa je odprl vrata v svoj svet delovanja: uredniškega (ustanovitelj ali soustanovitelj več revij: Pogovori, Znamenje in 2000, dnevnik Slovenec,

Foto Nevenka Vidmar

Lokavški kulturni dnevi 2012

Kulturni dnevi so potekali v znamenju plazov. Na to temo je v dvorani Edmunda Čibeja prvi večer potekalo predavanje Igorja Benka, poveljnika štaba Civilne zaščite v občini Ajdovščina. Povedal je, da dela na projektu plazov dvanajsto leto in se je tako prekalil v poznavalca in strokovnjaka. Plaz Slano blato je prvič omenjen že davnega 1786 leta, ko so začeli z gradnjo cerkvice sv. Urbana. Naslednja leta so v zapisih omenjene hude povodje po celi dolini, v letu 1892 letu je bil izdelan načrt za regulacijo Grajška, a je tedanja administracija prepočasi ukrepala in tako se je podoben plaz, kot leta 2000, zgodil 26.2.1902. Lokavško občino so tista huda leta popolnoma obubožala, kajti sredstva, ki so bila namenjena sanaciji, niso vedno prihajala. Predavanje je bilo obširno in zelo zanimivo. Igor Benko je posebej izpostavil geologa Marka Kočevarja, strokovnjaka, s katerim sodeluje od vsega začetka, tudi na plazu Stogovci. Povedal je še, kako so se praktično učili pri sanaciji plazu in gradnji vodnjakov, a poželi priznanja v svetovnem merilu. Na tem področju je dr. Bojan Majes dobil mednarodno priznanje. Na temo plazov je pripravljena tudi razstava v dvorani Edmunda Čibeja. Nedeljski pohod je skrajšalo neugodno vreme, a se je skupina pod vodstvom Igorja Benka in Marka Kočevarja vseeno odpravila do vodnjakov na plazu Slano blato.

Osrednji dogodek Lokavških kulturnih dni 2012 je bila sobotna slovesnost in podelitev priznanja Edmunda Čibeja Društvu za oživljanje lokavškega izročila »DOLI«. Društvo deluje od leta 1990, uradno pa je bilo ustanovljeno dve leti kasneje. Iz bogatega delovanja nekaj glavnih projektov: ETNOLOŠKI - Lokavec skozi čas, Kovaški muzej, Batičeva hiša, žegnanje konj na štefanovo v Vipavi. KULTURA - očistili so Resljevo cesto, ob njej zgradili kapelico, obnovili spomenik Fidela Okorna, organizirali predstavitve knjig, sodelovali pri snemanju dveh filmov, operi Gorenjski slavček, Vipavska pritrkava. Aktivni so na športnem, turističnem in izobraževalnem področju: brošura, Lokavec kraj pod Čavnom, sodelovanje na sejmu Alpe-Adrija, Teden vseživljenjskega učenja, internetna stran Lokavški občasnik in še veliko več bi se našlo. Društvo si je že na začetku zadalo nalogo, da bo delovalo strokovno, zato je ves čas pod strokovnim vodstvom Goriškega muzeja in predanega in delovnega predsednika društva Borisa Blažka. Na prireditvi so nastopali člani FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC. Okrog sto nastopajočih je publiko v dvorani s plesom in petjem popeljalo na različne konce naše domovine in potrdilo sloves, ki jih spremlja. Nevenka Vidmar

v spominih Alojza in Lenarta Slokarja ter prevod Cesbronovega romana Svetniki gredo v pekel. S prvima dvema se je trudil gospodar, s tretjo pa gospodinja na stari Toninovi domačiji. Sledila je slovesna maša, pri kateri je somaševalo devet duhovnikov. V zadnjem delu slovesnosti so nastopili: priznani dramski igralec domačin Milan Vodopivec iz SNG Nova Gorica in njegov sin Dominik, ki sta prebirala besedila iz njunih knjig, ter pianist

Primož Bratina in baritonist Domen Križaj, oba s srcem in dušo predana Evterpi in Polihimniji, muzama glasbe in petja. Doživeli smo lep sobotni popoldan, ki se je sklenil ob 21. uri, po slabih štirih urah intenzivnega verskega in kulturno-umetniškega dogajanja. Ljudje so bili zadovoljni, kar so – kljub pozni uri – pokazali tudi na družabnem srečanju ob pogostitvi, ki so jo pripravile pridne gospodinje. a.a.

12. festival za 3. življenjsko obdobje, aktivnosti DU Ajdovščina Foto Ivan Skvarča

Letošnja šagra sv. Mihaela v Kamnjah je bila razdeljena na dva dneva: sobotni del je bil rezerviran za prikaz življenja in dela upokojencev Marije in Pavla Bratina, nedelja za vse druge, za mlade, stare in vmesne. Naša upokojenca sta večino delovnih let preživela v prestolnici, zato nista mogla dihati s krajema svoje mladosti – Pavel s Kamnjami, Marija z Dolenjo vasjo pri Krškem. Zdaj sta se končno udomačila na Toninovini, v hiši starega Tonina, ki je lansko leto praznovala 110. leto postavitve. Večino življenja sta se oblikovalca sobotnega dela praznovanja ukvarjala z besedo in Besedo, zato sta v tem duhu pripravila razstavo knjižnih del in jo poimenovala Romanje za Besedo. A pojdimo po vrsti. Sobotne slovesnosti (bilo jih je namreč petero) so se začele z odkritjem kamnite kompozicije na njunem dvorišču. Predstavlja Križanega Odrešenika, izklesanega v izdolbeni niši, ki po zamisli Vida Pre-

ki mu je bil tudi prvi direktor, časnikarsko delo pri Družini), političnega (bil je soustanovitelj stranke SKD in kratek čas njen tajnik, pa svetnik občine Ljubljana Center), arhivarskega in pozneje vodstvenega v Metalki Commerce ter prevajalskega, več kot 35 del. Odprtju razstave je sledila tiskovna konferenca, na kateri so dr. Janez Gril, dr. Rafko Valenčič in dr. Janez Dular (ta s pisnim prispevkom) predstavili razstavo in njuno delo. Gospod Dular je ugotovil, da pomeni lektorsko delo Marije Bratina posrečen most med klasično govorico (ki so ji dajali pečat duhovniki Stanislav Škrabec, Anton Breznik in Jakob Šolar) ter slovenščino druge polovice 20. stoletja. Njeno delo je bilo trdo in marsikdaj stresno, vendar je profesor Dular sklenil s priznanjem: »Lektorica Marija, dober boj si dobojevala, dobro slovenščino v Družini ohranila!« Ob koncu tega dela sta naša vaščana predstavila še najnovejše iz svoje upokojenske »delavnice«, knjige Pod sedmim križem, Čaven in Mala gora

5 Foto Dragan Vodopivec

Kamenjsko Romanje za Besedo

Št. 15 • 17. oktober 2012

Letošnji festival je bil osrednji dogodek projekta« EVROPSKO LETO AKTIVNEGA STARANJA IN SOLIDARNOSTI MED GENERACIJAMI 2012« v Sloveniji. Festival se vsa leta prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja starejših, aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja. Na festivalu sodelujejo posamezniki, različne institucije, podjetja in organizacije. Letos je bilo izvedenih preko 80 različnih uporabnih in zanimivih predavanj, delavnic, kulturni program je oblikovalo več kot 130 različnih nastopov. Preko 200 razstavljavcev pa je predstavilo svoje izdelke, informacije in storitve. Letošnji

slogan festivala »ZA SOŽITJE VSEH GENERACIJ!«, v duhu Evropskega leta, je rdeča nit programa program festivala. Tudi v Društvu upokojencev Ajdovščina je veliko aktivnosti posvečenih prav medgeneracijskemu sodelovanju. Eno vzornejših sodelovanj poteka med Društvom upokojencev in OŠ ŠTURJE z njeno ravnateljico Avo Curk. Šola nam nudi prostore za vaje, prostore za izvedbo športnih igr, računalniške ure za starejše, kjer poučujejo učenci 8. razredov in za ure ročnih spretnosti, kjer znanje posredujejo starejši učencem. Z učenci sodeluje Dramsko pevska skupina Zarja. Pripravlja pa se tudi

skupni dobrodelni koncert na Gregorjevo z naslovom Dan ljubezni. Na letošnjem festivalu so učenci OŠ Šturje in Zarja DU Ajdovščina nastopali v Linhartovi dvorani na Večeru pesmi in plesa z igro »LIČKANJE« in s petjem, plesom, igro in harmoniko prikazali ta stari običaj. Deležni so bili velike pozornosti in pohvale, saj so pokazali, kako v praksi zaživi medgeneracijsko sodelovanje. V Društvu deluje fotografska skupina, ki je pod okriljem Pokrajinske zveze DU Severne Primorske, z imenom Primorski škljoc, sodelovala na fotografskem natečaju. Od osmih nagrajenih fotografij jih je bilo pet iz Primorskega škljoca, med njimi tudi fotografija Nevenke Vidmar iz DU Ajdovščina. Tako slogan »ZA SOŽITJE VSEH GENERACIJ« resnično veliko pomeni članom Društva upokojencev Ajdovščina, ki si v vsakodnevnem življenju prizadevajo, da ti svetli, pozitivni dogodki bogatijo vse generacije. Nevenka Vidmar

Napovedujemo 12. pohod po Vertovčevih poteh Društvo Matija Vertovec je že v aktivnih pripravah na 12. pohod po Vertovčevih poteh, ki bo letos potekal v nedeljo, 18. novembra. Člani so se v soboto, 13. 10., odpravili na delovno-družabno akcijo. Vse dotrajane količke z oznakami so zamenjali z novimi ter se dogoKmečka tržnica ob koncu pohoda Društvo Matija Vertovec vabi vse ponudnike, da svoje izdelke na prodaj ponudijo na kmečki tržnici ob koncu pohoda. Cena najema stojnice je 10 evrov, število stojnic je omejeno, v primeru večjega povpraševanja pa imajo prednost ponudniki iz vasi, skozi katere poteka pohod. Informacije pri tajnici društva, Sandi Hain 051-304-506.

vorili še za nekatere druge spremembe označevanja. Še pred pohodom bo nameščenih nekaj novih informativnih tabel. Pohodnike bodo na tradicionalnem pohodu pričakala nova doživetja, poskrbljeno bo tudi za ustrezno servisiranje.

Društveni pohod pa ni zgolj delovna akcija, je tudi prijetno druženje za vse, ki so na dan tradicionalne prireditve na delu, saj gre za obsežno organizacijo, ki jo v celoti opravimo prostovoljci – člani društva Matija Vertovec v sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi.

Podjetno

Št. 15 • 17. oktober 2012

Mojstrica Marija Stibilj V času, ko je vse samo narobe, grdo, ko vse samo propada, želimo v Ajdovskih novicah predstaviti ljudi, ki so to presegli. Podjetne, ki s svojim delom in ustvarjalnimi idejami dokazujejo, da je mogoče tudi v teh časih s svojim delom zaslužiti za dostojno življenje. Začenjamo s tradicionalno obrtjo, ki je bila, je in bo nepogrešljiva storitvena dejavnost.

Marija Stibilj je frizerka, lastnica frizerskega salona v C2 v Ajdovščini in prva frizerska mojstrica v Ajdovščini. Od začetka njene samostojne poti so se pri njej na praksi kalile mnoge vajenke in kasneje dijakinje, ki so danes uspešne frizerke. Dejstvo, da je toliko mladim dekletom s svojim znanjem pomagala do lastnega kruha, ji pomeni največji uspeh. Slediti svoji želji Marijo so po osemletki usmerjali v gimnazijo, ker v šoli ni imela težav. Vendar si je želela ustvarjalnosti in dela z ljudmi. Najbolj ji je bilo blizu frizerstvo, odločila se je za poklicno frizersko šolo. Čeprav je imela v začetku nekaj krize, danes pravi, da je bila to pravilna odločitev. V tistih časih je izobraževanje potekalo pol leta v šoli, pol leta pa na praksi v salonu. Prakso je opravljala v frizerskem salonu Nevenka na Slomškovi ulici v Šturjah. Tako kot vsaka praksa se tudi frizerska najprej prične z metlo, ki pa je v salonu kar stalen in uporaben pripomoček, nato je prišlo na vrsto pranje las, ki ni zanemarljivo opravilo, saj je potrebno poznati tehnike, preparate, … Tisto »pravo« prakso pa je najprej pridobivala na svojih najbližjih. Po končanem šola-

nju je začela svojo poklicno pot kot zaposlena v salonu na Štrancarjevi ulici, prav tako v Šturjah. Po treh letih je prevzela salon, ki je takrat zaposloval štiri frizerke in vse od tedaj je »na svojem«. No, čisto zares na svojem je od leta 1990, ko je salon preselila v C2. Iz najemniškega lokala na Štrancarjevi ulici je kljub ugodni lokaciji odšla iz več razlogov, hkrati pa v Ajdovščini v tistih časih tako-rekoč ni bilo ponudbe lokalov za v najem. Ko se je pojavila prva informacija o tržni gradnji, je Marija takoj zagrabila priložnost: »Takrat smo morali vnaprej izkazati interes … takoj sem se vpisala, pogovarjati smo se začeli leta 1988, 90-ega sem se vselila. Sem zadovoljna.« Predvsem ji veliko pomeni, da ji je uspelo ločiti službo in družinsko življenje. Prav v frizerskem poklicu se jih veliko odloča za salone doma, vendar pa čas, ki ga mogoče na ta način prihraniš, ni tisti pravi, posvečen zgolj družini, pač pa se ves čas meša s poslom. O mojstrstvu, izobraževanju in zaposlovanju Marija je sicer majhna, in predvsem skromna obrtnica, pa vendar je svojo obrt začela s štirimi zaposlenimi, danes ima eno sodelavko. Skozi de-

setletja je število zaposlenih prilagajala razmeram na trgu, vedno pa je v salonu imela sodelavke. Je prva domača frizerka z mojstrskim izpitom, za katerega se je odločila iz želje po obnovitvi starih znanj in pridobivanju novih. To je bila kar zahtevna naloga in kar precejšen strošek. Seveda pa so pomembna tudi druga stalna izobraževanja – tako obvezna, ki jih predpisuje zakonodaja, kot tudi sledenje trendom v stroki – novim oblikam frizur, novim aparaturam, materialom in njihovi pravilni uporabi, … Marija sicer nikoli ni imela ambicij po veliki karieri, čeprav se zaveda, da je imela tako znanje kot možnosti za to. Za lokalno delovanje se je zavestno odločila, ker je želela in morala skrbeti tudi za družino. Je pa od prvega dne nesebično razdajala svoje bogato znanje vajenkam, vse do lani, ko sta se pri njej kalili dve dijakinji: »Prvi dan, ko pride vajenec k tebi, dobro veš, da bo nekoč tvoja konkurenca. Nikoli nisem razmišljala tako. Na prakso gledam kot na iskreno prenašanje znanja in izkušenj na bodoče frizerje. To sem vedno rada delala in to me bogati. Zdrava konkurenca mi ne dela problemov. Ko se danes peljem po Vipavski dolini, mi je prijetno videti salone, katerih lastnice so bile moje vajenke. Zame je to uspeh, da gre v tolikih letih skozi tvoje roke toliko ljudi in se postavi na lastne noge. Skoraj vse moje bivše vajenke so uspešne, skrbijo zase in še za koga. Potihem sem s tem zadovoljna.« Stati na realnih tleh in vlagati v ljudi Delo na črno je v frizerskem poslu od nekdaj nerešljiv problem, ki se v današnjih časih še toliko bolj pozna. To je nelojalna konkurenca na vseh področjih – tako na poslovnem, kot tudi pri obveznostih do države, ki od

Učeča se podjetja V vsaki organizaciji je pomembno neprestano učenje, prenos znanja, inovativno razmišljanje in prilagajanje spremembam. Učeča se organizacija ima v svojih vrstah samozavestne ljudi. Izobraževanje vpliva na osebnostni razvoj posameznikov in izboljšuje njihove kompetence. Ljudska univerza Ajdovščina, ki je v maju 2012 prejela priznanje Andragoškega centra RS za promocijo učenja in znanja, spodbuja ustvarjanje novega znanja pri posameznikih in v podjetjih. Za inovativna, učeča se podjetja in njihove zaposlene izvajamo programe izobraževanja na različnih področjih. Večinoma se podjetja odločajo za tečaje računalništva, tujih jezikov, strojepisja, metod učinkovitega vodenja itd. Naše programe prilagodimo potrebam podjetja in skupaj z njimi oblikujemo izobraževalni program. Strokovnost predavateljev in pozitivna klima so ključnega pomena za

uspeh. Med drugimi izobraževanji smo v preteklem šolskem letu v podjetju HIT d.d. izvajali tečaj poslovne nemščine, v Fructalu d.d. 350 urni program Usposabljanje za življenjsko uspešnost »Jaz in moje delovno mesto« ter 50-urni program »Metode in načini uspešnega vodenja«. Veseli smo, ker smo od udeležencev prejeli pozitivne odzive. Zaposleni se veliko raje odločajo za izobraževanje, če se programi odvijajo pri njih v podjetjih, tako prihranijo kar nekaj časa obenem pa ni zanemarljiv tudi pomen neformalnega druženja s sodelavci. V kratkem bomo izvajali izobraževanje za podjetje Mlinotest Živilska industrija d.d. Vabimo pa tudi druga podjetja, ki so zainteresirana za različna izobraževanja, da se nam oglasijo, saj je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij objavil razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za izo-

braževanje zaposlenih. Izrednega pomena je, da podjetja svoje zaposlene napotijo v programe za pridobitev izobrazbe. V oktobru smo podjetja obveščali, da na Ljudski univerzi Ajdovščina spet pripravljamo brezplačno izobraževanje za dokončanje osnovne šole za odrasle. Financira ga Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Vpis je možen vsak delovni dan, celo leto. Izobraževanje je prilagojeno izkušnjam in potrebam odraslih, zato je primerno tudi za starejše od 50 let. Vabljeni na informativni dan v torek, 16. oktobra ob 16.30, v prostorih Ljudske univerze Ajdovščina, c. 5. maja 14. Ne glede na starost, dokončana osnovna šola odpira nove možnosti za zaposlitev ali pridobitev drugih znanj, kot je pridobitev različnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Helena Furlan

obrtnikov zahtevajo vrsto dragih postopkov. Marija se zaveda težave, pa nekako zadevo obrne na pozitivno plat, češ, stranka v primeru storitve v domači kopalnici nima možnosti reklamacije, potem se pride pa k frizerju popravit. Včasih je bilo drugače, bilo je manj salonov, več zaposlenih, veliko dela. Danes pa so ljudje osveščeni, informacije so dostopne, materiali se dobijo na trgu. Včasih je bila prva in najbolj donosna trajna. Danes je to striženje in barvanje. Marija poudarja, da je na posel vedno gledala realno, da je stala na trdnih tleh, tako se je lahko sproti in brez večjih težav prilagajala trgu. Kriza je močno udarila po frizerjih, tako na državnem, kot na lokalnem področju, vendar: »Boriti se moraš vedno – ko si mlad in dokler obstajaš. Brez borbe, železne volje in vizije ne gre.« Ob svojem delu je bila Marija Stibilj vsa svoja obrtna leta aktivna tudi v obrtni zbornici. Tri mandate je bila članica skupščine OOZ Ajdovščina, štiri mandate članica upravnega odbora in prav toliko mandatov članica kolegija predsednika domače obrtne zbornice. Kolegice frizerke so jo večkrat izvolile za predsednico svoje sekcije, več mandatov pa je bila tudi članica upravnega odbora sekcije frizerjev pri Obrtni zbornici Slovenije, kjer je aktivna še danes. Veliko si je prizadevala tudi na splošnem izobraževalnem področju za obrtnike. Bolj kot vsa priznanja in nagrade, ki jih je v svoji dolgoletni karieri prejela, ji je pomemben občutek, da je njeno družbeno koristno delo opaženo: »Predvsem sem zmeraj svojo energijo vlagala v znanje in ljudi. Ljudje so tisti, ki me bogatijo. So stranke, ki so z mano začele in po tolikih letih še vedno prihajajo, ne samo po storitev, pač pa gre za veliko več, za prije-

ten občutek sprejetosti in domačnosti ter tudi za zaupanje na osebni ravni. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem svojim strankam za izkazano zaupanje in zvestobo« Frizer je umetnik in strokovnjak Vsaka izdelana frizura je enkratna in neponovljiva. Največji užitek je oblikovanje glamuroznih pričesk, pravi Marija, ki pa poudarja, da so ji prioriteta zdravi in sijoči lasje: »Pri striženju se opazi natančnost in prefinjenost, pri slavnostnih frizurah pa pride na plano vsa ustvarjalnost in fantazija.« Kljub kriznim časom ljudje posebne priložnosti še vedno radi obeležijo z lepo pričesko, in prav je tako. Je pa res, da so tako trendi, ki so usmerjeni k preprostejšim frizuram, kot tudi kriza, naredili svoje. O nenavadnih željah Marija meni, da je stranka tista, ki odloča: »Ona je tista, ki bo frizuro nosila in jo tudi plačala, kar ni zanemarljivo. Čutim pa dolžnost, da stranki povem kaj je prav, kdaj kakšna stvar ni primerna za njene lase, njeno službo, njeno postavo, … in ji svetujem na podlagi svojega znanja in izkušenj.« Za konec in za naprej »Želim si, da bi šlo frizerstvo naprej kljub sedanjim težkim razmeram in da ne bi nazadovalo«, pravi Marija. »V svojem poklicu se trudim biti strokovna, predvsem pa dostopna in poštena do strank. Pri svojih letih nimam nobenega občutka slabe vesti, kjerkoli sem se nahajala, katerokoli nalogo sem si naložila, sem se maksimalno trudila in razdajala. Vedno sem se hotela obnašati odgovorno«, pravi Marija, in čeprav, kot sama pravi, ni človek velikih stvari, so majhni koraki njenega vestnega dela in odgovornega pristopa sestavili bogato in uspešno pot, z mnogimi srečnimi konci. SH

Podjetno Blagovna znamka je dodana vrednost organizacije

V septembru je v prostorih Obrtnega doma Ajdovščina potekalo zanimivo predavanje o celostni grafični podobi organizacije, o kateri je govorila domača arhitektka – oblikovalka Silva Vovk Kete, in o zaščiti imena in ovrednotenju blagovne znamke, to temo je predstavil poslovni svetovalec Bojan Tomc. Silva Vovk Kete je izkušena oblikovalka z mnogimi odličnimi referencami. Prve izkušnje si je nabirala v Mlinotestu, ki ji je ponudil dobre priložnosti in zanimive izzive. Njena specialnost in veselje je namreč embalaža, na tem področju je dosegla odlične uspehe in tudi mednarodna priznanja. Je avtorica blagovne znamke So(n)čno in njenih promocijskih materialov (zabojčki, knjižica in drugi promocijski materiali) Blagovna znamka So(n)čno velja za enega boljših primerov spodbujanja lokalne samooskrbe in trženja vipa-

na podlagi katerega potem oblikovalec ustvari simbol organizacije. Bojan Tomc, poslovni svetovalec, je spregovoril o birokratskem, vendar precej pomembnem koraku pri nastajanju simbola organizacije ali blagovne znamke. Če je namen simbola ali blagovne znamke prodor na širši trg, je namreč pametno predhodno opraviti tudi vse pravne zaščite, v oblikovalski praksi je bilo namreč v preteklosti že nekaj »zadreg«, dobre ideje pa tudi ne gre kar tako prepustiti prostemu kopiranju. Pomembno pa je poznati tudi osnovne predloge, ki jih mora vsebovati naročen idejni osnutek celostne grafične podobe, opozarja Silva. To so barvna in črnobela različica simbola, njegova horizontalna in vertikalna postavitev ter oblikovanje osnovnih korespondenčni materialov. Simbol organizacije, se namreč pojavlja v vseh mogočih okoljih. Učinkovit in urejen vtis mora narediti tako na oglasni tabli, na kamionu, na vizitki, v spletni pasici, ali svinčniku za poslovno darilo. Nadgradnja osnovnim predlogam pa je priročnik celostne grafične podobe, ki vsebuje natančna navodila za uporabno simbola ali blagovne znamke. »To bi moralo biti obvezno predavanje za vse, ki odpirajo podjetja«, je eden od komentarjev udeležencev, ki menijo, da so dobili dobre informacije, predvsem pa veliko

koristnih in uporabnih nasvetov. Urejena celostna garfična podoba, je namenjena učinkoviti prepoznavnosti organizacije, ki v današnjih, tržno prenasičenih časih, zahteva svojo pozornost. Predavanje je želelo poudariti pomemben pomen vizualne komunikacije, ki je del delovanja sodobnega trga. Svoje celostne grafične podobe se lotite preudarno, skupaj s strokovnjaki s tega področja. Kajti pravi strokovnjak vam bo znal postaviti prava vprašanja, skupaj z vami izluščiti pravilne odgovore in slediti vašemu cilju. Le tako boste prišli do učinkovite,uporabne in v javnosti prepoznavne celostne grafične podobe vaše organizacije.

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Naziv razpisa

Upravičenci

Rok za predložitev vlog

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 3. JP UIZ (131. JP)

delodajalci

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis)

delodajalci

29. 3. 2013

Mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so v procesu uvajanja tehnoloških izboljšav ali tehnološke prenove obstoječih proizvodnih sistemov, v procesu iskanja novih rešitev, produktov ali storitev, s poudarkom na lastnem znanju ali znanju širšega raziskovalno razvojnega tima, ki se odraža v komercializaciji novih rešitev, produktov ali storitev. Pri garancijah za nova podjetja morajo biti le ta mlajša od 42 mesecev in so si izplačala že vsaj 3 mesečne plače.

05.11.2012 in 05.12.2012, oziroma do porabe sredstev.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

kmetijska gospodarstva

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za ukrep I: finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2012

kmetijska gospodarstva

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za Ukrep II: Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo v letu 2012

kmetijska gospodarstva

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetja

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

podjetja

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013

http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

občine

do porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 13SUB-OB12 Za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska in električna vozila 15SUB-EVOB12

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila16SUB-EVPO12

pravne osebe

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalci

do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/ financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=385

tržni delodajalci

do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013,

http://www.ess.gov.si/delodajalci/ financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=465

delodajalci

do porabe sredstev oz. najdlje do 1. 6. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/ financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=488

delodajalci

do porabe sredstev oz. najdlje do 15. 11. 2012

http://www.ess.gov.si/delodajalci/ financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=493

pravne osebe

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. januarja 2013

http://www.ekosklad.si http://www.ekosklad.si

Slovenski podjetniški sklad

Zavod RS za zaposlovanje Zavod RS za zaposlovanje

Zavod RS za zaposlovanje

vskega sadja v regiji. Med Silvinimi izdelki je nujno omeniti še grb in zastavo Občine Ajdovščina ter podobo časopisa, ki ga imate pred seboj. Ob ustvarjalnem oblikovalskem delu pa tudi predava, tokrat je v ajdovskem obrtnem domu predstavila pomen celostne grafične podobe organizacije v sodelovanju s strokovnjakom za pravno zaščito, Bojanom Tomcem. Simbol organizacije (logotip) je prva informacija, ki svetu slišno in vidno pripoveduje o organizaciji. Je tudi temelj celostne grafične podobe organizacije. Hkrati pa se je treba zavedati, da bo ta podoba spremljala posel, da gre za usmerjeno stalno informacijo, ki si jo ljudje sčasoma zapomnijo. Zato je ob začetku snovanja poslovne zgodbe pomembno tudi načrtovanje celostne grafične podobe. Silva je njeno nastajanje predstavila v štirih korakih, od katerih je najpomembnejši prvi – priprava strateških izhodišč organizacije. Strateška izhodišča so osnova za učinkovit izbor imena organizacije

Št. 15 • 17. oktober 2012

P1 TIP 2012 Garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte

Zaposli.me 4–2012 Prvi izziv Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči 2012

do razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013 Predvideni so še 3 roki za oddajo vlog: - 1. 3. 2013; - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisiin-objave/

http://www.sklad-kadri.si/

http://www.podjetniskisklad. si/37/2012/p1-tip-2012-garancijesklada-za-bancne-kredite-zatehnolosko-inovativne-projekte.html

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_ objave/javni_razpisi/

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_ objave/javni_razpisi/ http://www.mkgp.gov.si/si/javne_ objave/javni_razpisi/

http://www.mg.gov.si/

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48PO12

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47PO12

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013

Slovenski podjetniški sklad

Javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere – P1 2012

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki prijave: 10.11.2012 oz. do porabe sredstev.

http://www.podjetniskisklad.si

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/P/2012/ U01/02 Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepov vgradnje sprejemnikov sončne energije, toplotnih črpalk in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije

podjetja

Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012