Ajdovske novice, 6. številka

Ajdovsko sejmišče nekoč in danes ali sejmišče s tradicijo

Gorenjski slavček bo žvrgolel v Budanjah in v Lokavcu 11

Predstavljamo vam najštevilčnejše društvo v občini

7

12

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 6 • 15. november 2011, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Gorjani v pripravah na otvoritev nove ceste, hkrati bodo odprli Muzej gozdarstva 3,7

Tik pred gradnjo vodovoda v Malo Polje in Avžlak 4 Čestitamo prvakoma!

20. novembra, na prvo nedeljo po martinovi nedelji, bo potekal 11. pohod po Vertovčevih poteh. Poti so dobro pripravljene, člani društva so jih nazadnje prehodili konec oktobra, na društvenem pohodu. Tega dne sta bili slovesno odkriti tudi dve novi informativni tabli – v Potoku, kjer se odcepi pot proti Jakulinom, rojstnemu kraju Matije Vertovca ter v Uhanjah, ob Vipavi. Obe sporočata o bogati naravni in kulturni dediščini območja, kjer se nahajata ter sta le dve od mnogih drugih novosti, ki jih ponuja letošnji pohod.

Predvsem pa – poti so resnično dobro pripravljene, zato prisrčno vabljeni!

Kljub temu, da boste hodili na lastno odgovornost, bo Društvo Matija Vertovec dobro poskrbelo tako za vašo varnost, kot za vaše dobro počutje.

Foto: Božo Rustja

11. pohod po Vertovčevih poteh v nedeljo, 20. novembra

Nadomestna cesta mimo plazu Stogovce dokončno urejena

3

14

450 let fužin na Fužinah Tako nosi naslov razstava o tehnični dediščini ob Hublju, ki je še ve-

Šolarji na zanimivih potovanjih

dno na ogled v prostorih mladinskega hotela v Palah v Ajdovščini. Odprta je bila v soboto, 12. novembra

Ajdovci na Madeiri, Dobravci na Danskem.

17

2011, ko smo s slovesnostjo počastili 450. obletnico začetka delovanja fužin. Avtor razstave je Stane Bačar, ki je zaslužen tudi za neverjetno bogat

Planinske gospodinje v akciji

nabor podatkov o tehnični dediščini Ajdovščine. Slavnostni govornik slovesnosti je bil prof. dr. Jakob Lamut, zbranim obiskovalcem, ki so do za-

O osmici v Ljubljani in o novem projektu.

dnjega kotička napolnili dvorano mladinskega centra, pa je spregovoril tudi župan Občine Ajdovščina.

Bistveno sporočilo, prebrano med vrsticami vseh treh govornikov, je, da gospodarski razvoj lahko gradimo tudi na temeljih ustvarjalnosti, ki jo imamo zapisano v genih, ki so

24

dediščina naših prednikov.

2

Teden karitas – od 20. do 27. novembra 2011 – Srce, ki vidi

18

Namenjen je vsem ljudem dobre volje, ki želijo slišati, videti in pomagati ljudem v stiski. Dobrodošli!

Foto: Matjaž Slejko

Miha Petek iz Budanj je državni prvak v rallyu, Boštjan Čebron pa v bodybuildingu.

2

Občina

Št. 6 • 15. november 2011

Ustvarjalnost je sila napredka železo za človeka,odkar ga pozna.

Znotraj te pomembnosti pa je poudaril tudi strokovnost in spretnost domačih ljudi in kakovost slovenskih produktov – od nekdaj so sloveli in slovijo še danes.

Kaj vse se je dogajalo ob Hublju skozi 450 let, je odkrival Stane Bačar. Brskal je po arhivih, se pogovarjal z mnogimi ljudmi, iskal dokaze in ostanke na terenih ter zbral neverjetno bogato zbirko podatkov o obrtnih in industrijskih obratih, ki so izkoriščali energijo Hublja. Še bolj neverjeten je nabor izdelkov, ki so jih izdelovali – od bakrenih plošč za obijanje ladijskih trupov, vesel za gondole in retort za potrebe rudnika živega srebra v Idriji, do makaronov, električnih naprav, piva in še marsičesa drugega – poleg pa so delovali še žage, stope in mlini, tudi zelo veliki, kot sta bila Jochmanov v Ajdovščini in Ritterjev v Palah. Stane Bačar se je v svojem nagovoru predvsem zahvalil vsem svojim mentorjem iz različni področij njegovega delovanja, še posebej pa patru Angelu Kralju, ki mu je ogromno pomagal s prevajanjem dokumentov. Tudi Bačar se je strinjal z obema predhodnikoma, da gre morebiti vendarle ob reševanju naše sedanjosti in prihodnosti poi-

skati modrosti iz preteklosti – ne nazadnje niti našim predhodnikom ni šlo tako zelo lahko, pa so zmogli neverjetne podvige. Skupina družbenikov se je kar 10 let trudila, da bi pridobila koncesijo za zagon fužin, nato pa so se obrnili na samega cesarja, ki je zaplet rešil s posebnim Patentom.

Ta patent je določal vse pogoje, ki so jih morali fužinarji spoštovati, če so želeli ohraniti proizvodnjo – železo je moralo biti posebej označeno, plačevati je bilo potrebno vse pristojbine …

Za to priložnost je Občina Ajdovščina založila zgibanko in plakat, ki kronološko nizata razvoj obrti, podjetništva in industrije v obeh nekdanjih obrtno-industrijskih središčih, najprej na Fužinah, nato še v Palah in Ajdovščini. Oblikovala Silva Vovk Kete je množico podatkov na zanimiv način stkala v lepo berljivo zgodbo, poživljeno s starimi fotografijami, dokumenti, predmeti iz starih obrtnih delavnic ter z dodatkom zemljevida, kjer so nakazani najpomembnejši mejniki naše tehnične dediščine.

Da pa te zanimive točke ne ostajajo le na zemljevidu, skrbi domače društvo lokalnih turističnih vodnikov. Še daleč ne na zadnjem mestu

je namreč obeleževanje pomembne obletnice pomembno zaradi promocije naše dežele. Prav v ta namen so domači vodniki že pred časom opravili sprehod ob Hublju pod vodstvom Staneta Bačarja in se na terenu poučili o vseh zanimivih zgodbah, ki jih skrivajo nenavadno oblikovani kamni in kanali v Hublju, zaraščeno zidovje ob poteh, ruševine na zaplatah ravnin ob hudourniku, vse do mogočnih fužinskih peči. Na dan slovesnosti so imeli prvo preizkušnjo – obiskovalci so se lepo odzvali na povabilo in se že dopoldan udeležili vodenih sprehodov, ki so jih vodniki, prav tako zelo uspešno, ponovili še po slovesnosti.

Za sodelovanje se velja zahvaliti tudi podjetju Mlinotest, ki je pri organizaciji slovesnosti na pomoč priskočilo v družabnem delu ter obi-

Foto: SH

Predsednik republike dr. Danilo Türk je 20. oktobra 2011 z Zlatim redom za zasluge odlikoval podjetje Pipistrel, za njegov prispevek k razvoju okolju prijazne tehnologije ter za dosežene uspehe, ki Slovenijo postavljajo v sam svetovni vrh ekološko vzdržnih in naprednih tehnologij. Sprejema se je udeležil tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.

Ivo Boscarol je ponosen na priznanje, ki so ga podjetju »prisanjali« predvsem mladi, zagnani in dobro motivirani strokovnjaki. Posebnost je tudi dejstvo, da je tako visoko državno odlikovanje prejela gospodarska družba: »To pomeni, da se bomo morali vsi skupaj ob tem priznanju – in tukaj se predsedniku še enkrat zahvaljujem, da je vrgel to rokavico, tudi slovenski politiki, ne gospodarstvu – začeti do takih, ki so dokazali, da imajo potencial, drugače obnašati.« Predsedniku se je zahvalil tudi vodja ekipe Pipistrela na Nasinem tekmovanju, Tine Tomažič. Protokolarni dogodek pa se je simpatično

zaključil s poklonom daril – Ivo Boscarol je predsedniku podaril knjigo njegovih blogov, od podjetja Pipistrel je prejel ekipno majico, še posebej pa je bil vesel darila ekipe – modela zmagovitega letala Taurus G4.

SH

Ivo Boscarol je postal osebnost meseca oktobra po izboru bralcev Primorskih novic, poslušalcev radia Koper, gledalcev televizije Koper ter komisije medijev. Boscarol bo tako eno od 12 imen, ki se bodo v decembru potegovala za osebnost leta.

SH

100 let Karoline Marije Pavanelli

Podjetje Pipistrel odlikovano z Zlatim redom za zasluge

Predsednik dr. Danilo Türk je poudaril pomen dosežka podjetja – Pipistrel je z zmago na tekmovanju ameriške Nase poleg osvojenega prvega mesta premaknil tehnološke meje, ta uspeh pa je velika promocija Slovenije. Med drugim je dejal: »Brez razvoja najnovejših industrij, njihovih tehnologij, dodane vrednosti bo težko doseči skladen, celovit razvoj države kot celote. Tega bi se morali v teh časih bolj zavedati, zato moramo dodatno ceniti čas, v katerem prihaja ta izjemen dosežek, in dodatno razumeti, zakaj mi je kot predsedniku republike danes posebno ljubo, da imam priložnost podeliti to visoko odlikovanje.«

skovalcem na pokušino ponudilo svojo odlično pašto.

Obeleževanje obletnice pa naj bo začetek pisanja nove zgodbe – upamo, da bo ob Hublju zrasla nova pešpot, ki bo peljala mimo najpomembnejših in označenih točk naše tehnične dediščine. Le-ta bo odlična dopolnitev vsebin, ki jih ponujata okolica mladinskega hotela in hotel sam.

Odkritih je torej še nekaj tančic naše preteklosti. Vabimo vas, da si ogledate razstavo 450 let fužin na Fužinah, ki je na ogled v prostorih mladinskega hotela v Palah. Prav tam, v TIC Ajdovščina, so vam na voljo tudi zgibanka in plakata ter vse informacije o vodenih ali samostojnih sprehodih ob mejnikih naše tehnične dediščine ob Hublju.

V petek, 4. novembra 2011, je svoj 100. rojstni dan praznovala Karolina Marija Pavanelli, po domače Karla, doma iz Vipavskega Križa. Dva meseca pred praznovanjem stoletnice se je iz Križa preselila v vipavski Pristan, kjer se dobro počuti.

V novem domu so gospe Karli priredili pravo praznovanje, kjer je slavljenki voščil tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. O njenem življenju je pripovedoval nečak Klavdij Kolini.

Gospa Karolina je doma iz običajne, pol kmečke, pol delavske družine iz Vipavskega Križa. Kot mladenka je šla za služkinjo v Trst, kjer je ostala do upokojitve. Vmes se je mlada poročila, mož pa ji je umrl že pred vojno in ostala je vdova. Po upokojitvi se je vrnila v rodni Vipavski Križ, zadnja dva meseca pa stanuje v zavodu Pristan v Vipavi. V novem domu se

dobro počuti, stanovalci Pristana pa so ponosni na svojo najstarejšo stanovalko, v njihovem imenu ji je čestital Ignacij Stibilj., v imenu osebja zavoda pa direktor Martin Kopatin.

Gospo Karlo sta razveselili pravnukinji Ajda in Brina, ki sta ji zaigrali.

Zapel je pevski zbor skupine prostovoljk društva 4 letni časi, nato pa je stoletnica kleno upihnila svečke na torti. Čestitamo gospe Karolini Mariji Pavanelli in ji želimo še veliko zdravja!

Občina Ajdovščina Foto: SH

Presenetljivo veliko obiskovalcev, med njimi veliko zelo zanimivih in pomembnih osebnosti, je dalo poseben pečat slovesnosti ob 450. obletnici začetka delovanja ajdovskih fužin. Ob Hublju je skozi 450 let zraslo neverjetno število obrtnih in industrijskih obratov, ki so svoje čase cvetoče poslovali in postavili temelje vsemu kasnejšemu razvoju ajdovskega gospodarstva. Za začetek tega razvoja pa lahko štejemo izdajo posebnega Patenta cesarja Ferdinanda, s katerim so lahko z delom pričele fužine na Fužinah.

Da imamo ustvarjalnost za delo in razvoj v genih, meni župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, to pa so dovolj trdni temelji za nadaljni napredek – znanost in gospodarstvo morata skupaj ustvarjati inovativne produkte. Prof. dr. Jakob Lamut, mentor Staneta Bačarja pri pripravi zbornika o dejavnostih ob Hublju v 16. stoletju ter slavnostni govornik na slovesnosti, se je strinjal z županovim razmišljanjem. Dr. Lamut je velik strokovnjak na področju metalurgije, govoril je o pomenu jekla nekoč in danes – v vsakdanjosti se niti ne zavedamo, koliko predmetov iz te od nekdaj pomembne litine nas obdaja in kako velikega pomena je

Foto: SH

V soboto, 12. novembra je v dvorani Mladinskega centra in hotela v Palah potekala slovesnost ob 450. obletnici začetka delovanja Fužin na Fužinah v Ajdovščini, ob tej priložnosti je bila odprta tudi razstava z naslovom 450 let fužin na Fužinah, avtorja Staneta Bačarja. Bistveno sporočilo, prebrano med vrsticami vseh treh govornikov, je, da gospodarski razvoj lahko gradimo tudi na temeljih ustvarjalnosti, ki jo imamo zapisano v genih, ki so dediščina naših prednikov.

Občina

Št. 6 • 15. november 2011

Dela na trasi nadomestne ceste mimo plazu Stogovci v polnem teku

3 Foto: SH

Slovesnost ob dnevu mrtvih

Dela na trasi 4,3 km dolge nadomestne ceste mimo plazu Stogovci (cesta R3-609, odsek 2117 Ajdovščina - Predmeja) so v polnem teku. Izvajalec CPG d.d. je z deli pričel dne 26. septembra 2011, rok za dokončanje del pa je 20. november 2011. vodnem zajetju Skuk. Zaradi večjega izkopa vozišča bo cesta zaprta za ves promet predvidoma do sredine novembra.

V celoti je urejeno površinsko in globinsko odvodnjavanje, ki obsega cevne prepuste ter vzdolžne in prečne drenaže. Izvedena je voziščna konstrukcija do vključno vezane nosilne plasti asfalta. Takoj ko bodo vremenske razmere dopuščale se bo pričelo z izvedbo zaključne obrabno zaporne plasti asfalta, urejanjem bankin, nameščanjem prometne opreme (jeklene varnostne ograje, smerniki) ter izvedbo talne signalizacije.

Dela večinoma sledijo terminske-

mu planu. Do manjše zamude je prišlo zaradi povečanega obsega del pri gradnji kamnitih zložb, ki jih je mestoma potrebno temeljiti na večji globini kot je bilo prvotno predvideno. Promet na cesti večidel ni oviran, občasno pa so potrebne nekajdnevne popolne zapore (večji izkopi vozišča, asfaltiranje).

Ob ugodnih vremenskih razmerah bodo dela predvidoma končana do konca meseca novembra.

Zamudo lahko povzroči predvsem predčasen nastop zimskih razmer, ko temperature zraka in podlage ne bi omogočale kvalitetne vgradnje zaporne plasti asfalta.

Sandra Kržan, DRSC Foto: Igor Benko

Pogodbena vrednost del je 974.254,55 EUR, sredstva so bila s sklepom Vlade RS zagotovljena iz proračunske rezerve.

Dela obsegajo škarpiranje in utrditev brežin, ureditev površinskega in globinskega odvodnjavanja, izvedbo voziščne konstrukcije ter namestitev prometne signalizacije in opreme.

Zemeljska dela, ki obsegajo širitve in škarpiranje brežin ter izvedbo opornih in podpornih konstrukcij v obliki kamnitih zložb, so v zaključni fazi. Sledi humuziranje in zatravitev brežin ter nameščanje zaščitnih visečih mrež za varovanje pred padajočim kamenjem. Trenutno se izvaja podporna kamnita zložba pri vodo-

Združenje borcev NOB Ajdovščina je v četrtek, 27. oktobra 2011, pripravilo tradicionalno slovesnost pred praznikom dnevom mrtvih, ki je potekala pred spomenikom padlih borcev NOB na Cesti 5. maja.

Domača borčevska organizacija je pred nekaj leti obudila tradicijo obeleževanja dneva mrtvih ter tudi letos povabila na slovesnost pred spomenik padlih borcev na Cesti 5. maja.

Med drugimi se je je udeležil tudi

Obvestilo o novem načinu uveljavljanja pravic do subvencij in plačil Oddelek za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina obvešča občane, da s 1. januarjem 2012 začne veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki spreminja način uveljavljanja pravic do različnih subvencij in plačil. Od začetka uveljavitve novega zakona bo Center za socialno delo odločal tudi o: - znižanem plačilu za programe vrtca, - subvencionirani najemnini za neprofitna stanovanja in - pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Iz seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina 11. redna seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina je potekala v četrtek, 27. oktobra 2011. Na županov predlog sta bili dve napovedani točki dnevnega reda umaknjeni, vrstni red nekaterih pa zamenjan. Kljub drugačnemu sklepu Odbora za okolje je med svetniki prevladalo mnenje, da na dnevnem redu ostane tudi točka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavnega zemljišča, predvsem zaradi širše izmenjave mnenj – odbor je namreč predlagal umik.

Informacije in pobude Točka s tem naslovom je izmenoma prva ali zadnja na dnevnem redu, tokrat je prišla na prvo mesto in seja se je pričela s pobudami. Svetniki so predlagali izgradnjo ograje ob Hublju na koncu Vilharjeve ulice, ki je od reke ločena s strmo in nevarno brežino. Eden od predlogov se je nanašal na ureditev prometne situacije pred OŠ Šturje s pomočjo obvozne ceste, ki bi potekala za šolo.

Dana je bila tudi pobuda za pripravo projektov za ureditev težav s pitno vodo v Hrušici in v Podkraju, kjer vode stalno zmanjkuje. Svetniki pa so tudi spraševali. Do naslednje seje bo občinska uprava pripravila poročilo o delu občinskega inšpektorata in redarstva, zbrala podatke o količini vode, ki se nekontrolirano pretaka v Novo Gorico in v Gorico ter o deležu občinskih sredstev pri gradnji

in obnovi mrliških vežic v zadnjih 10 letih in drugo. Občani se pritožujejo, da so večkrat v času uradnih ur občinski uslužbenci na sestankih, svetniki pa so mnenja, da morajo biti takrat na voljo občanom, če ne gre drugače, je smiselno skrajšati čas uradovanja za občane.

Gospodarske javne službe Skozi naslednjih nekaj točk je beseda tekla o gospodarskih javnih službah, pričenši z 2. obravnavo odloka o javni razsvetljavi. Besedilo odloka je bilo popravljeno na podlagi pripomb iz 1. branja na prejšnji seji, največ pripomb se je nanašalo na oglaševanje na drogovih javne razsvetljave. Vložen je bil tudi amandma s to vsebino. Na nekatera dodatna vprašanja pa so strokovne službe sproti odgovarjale – amandma ni bil podprt, odlok pa so svetniki sprejeli.

Sprejeli so tudi odlok o spremembi Odloka o gospodarskih javnih službah, ki je neposredno vezan na novo dejavnost domačega javnega komunalnega podjetja.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je bil predviden za prvo branje, ni bil potrjen, pač pa je o tej temi potekala le razprava. Pristojni odbor je imel pripombe predvsem na razdelitev območij – odborniki namreč menijo, da bi morale biti vasi razdeljene v tri območja in ne v dve, kot je predla-

gano, poleg tega bi nekateri kraji potrebovali posebno obravnavo. Odlok namreč opredeljuje pet kategorij za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča: mestno središče, okolica središča, večje vasi in ostala manjša naselja ter posebej območja »ugodnih« poslovnih con.

Pripombe so bile podane tako na kategorije same, kot na razvrstitev krajev znotraj kategorij. Po razpravi, skozi katero je bilo ugotovljeno predvsem dejstvo, da bo težko pošteno in smiselno razvrstiti območja, je župan točko prekinil.

Načrtovane investicije Sprejet je bil sklep o potrditvi investicijskega programa vodovoda Malo Polje in Avžlak. Sredstva za izgradnjo v višini 719.045,20 evra so zagotovljena v proračunih za leto 2011 in 2012 ter 2013. Z izgradnjo vodovodnega sistema bo prebivalcem obeh naselij zagotovljena stabilna oskrba s pitno vodo, tako ne bo več stroškov in drugih težav z dovozom vode. Brez razprave so svetniki potrdili tudi DIIP Interventna dela za stabilizacijo plazu Stogovce. Potrebna sredstva v višini 379.437,17 evra bo zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor, razen stroškov izvajanja nadzora, ki jih bo pokril občinski proračun.

Na robu novega dela Gradišč v Ajdovščini, se bo na podlagi sprejete dispozicije lahko zgradilo tri oz. štiri

stanovanjske objekte. Dispozicija je bila izvedena na podlagi zasebnega investitorja, ki bo gradil stanovanjski objekt. Nova dispozicija pozidave ureja parcelacijo, komunalno ureditev ter zagotavlja površine za javno infrastrukturo. Pred glasovanjem je potekala krajša razprava – krajevna skupnost zaradi prepozno prejetega gradiva namreč ni podala svojega soglasja. Kljub temu je pripravljena dispozicija dobila podporo svetnikov.

O cenah Komunalno stanovanjska družba je prevzela v najem javno komunalno infrastrukturo v občini, najemnina za leto 2012 znaša 959.807,10 evra.

Potrošniki javnih storitev jo poravnavamo skozi strošek omrežnine na položnicah ajdovske komunale. Prav o teh je tekla beseda v naslednjih dveh točkah, o katerih je poročal direktor KSD d.o.o. Ajdovščina, Egon Sopar. Cene čiščenja odpadnih voda je bilo potrebno uskladiti z zakonodajo, cene oskrbe s pitno vodo pa so na usklajene z dejanskimi stroški, kar za nekatere porabnike pomeni manjše povišanje, za nekatere pa znižanje zneskov na položnicah.

Odbor za gospodarstvo je občinskemu svetu predlagal, naj nove cene čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo sprejme zaradi treh bistvenih razlogov: povečanih stroškov, že vrsto let nespremenjeni ceni, pa tudi zaradi primerjav s cenami po sosednjih občinah – kljub povišani

župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.

Borčevska organizacija je pred spomenik položila venec, zbrani smo se z minuto molka poklonili vsem žrtvam vojne, nagovor je pripravil predsednik domače borčevske organizacije, Božo Novak. V kulturnem programu so sodelovali zbor iz OŠ Šturje ter gojenci Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina.

SH

Vloge za uveljavljanje naštetih plačil in subvencij za leto 2012 boste lahko oddali po 1. decembru 2011 na Centru za socialno delo Ajdovščina. Vloga mora biti napisana na novem obrazcu, ki ga lahko kupite v knjigarni ali dobite na internetni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Obrazci bodo na voljo od 20. novembra dalje.

Radi bi, da bi uveljavljanje vaših pravic potekalo hitro in brez nepotrebnih dodatnih poti, zato vas prosimo, da informacije, ki smo vam jih posredovali, dosledno upoštevate.

Oddelek za družbene dejavnosti OA

ceni imamo namreč ene najcenejših tovrstnih storitev na Primorskem.

Svetniki so oba pripravljena sklepa sprejeli, potrditi pa jih mora še pristojno ministrstvo za gospodarstvo.

Nove cene bodo za fizične uporabnike začele veljati šele po odpravi zamrznitve cen komunalnih storitev, ki naj bi veljala še do februarja prihodnjega leta.

Sprejet je bil tudi sklep, ki znižuje ceno najema prostora za tovornjak na ajdovskih tržnih prostorih.

Soglasja in imenovanja KSD d.o.o. Ajdovščina je dobila potrebno soglasje ajdovskih občinskih svetnikov za najem kredita za nakup novega vozila za odvoz odpadkov z nadgradnjo.

Imenovani sta Občinska volilna komisija ter predstavniki Občine, kot ustanovitelja, v Svet Osnovne šole Šturje. Občinski svet pa je soglašal tudi z izborom dveh novih direktorjev javnih zavodov. Lavričevo knjižnico bo upravljal Artur Lipovž, nov direktor Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina pa bo Miha Ergaver.

SH

Škrat na delu V 5. številki Ajdovskih novic se je avtorici zapisa Iz seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina pomotoma zapisalo, da je 10. redna seja potekala 29. oktobra, pravilno pa bi bilo 29. septembra.

Bralcem se opravičujemo.

4

Iz naših krajev

Št. 6 • 15. november 2011

Vodovod tudi v Malem Polju in Avžlaku

Na obisku po krajevnih skupnostih

Avžlak in Malo Polje sta zaselka znotraj krajevne skupnosti Col, ki še nimata urejene preskrbe s pitno vodo tako, kot to zahteva Pravilnik o oskrbi s pitno vodo. Prebivalci se oskrbujejo iz lastnih kapničnih sistemov ter lokalnih izvirov, v sušnem obdobju pa je treba vodo dovažati s cisternami. Obe naselji sta pred leti lepo živeli, v zadnjih letih pa število prebivalcev tam stagnira. Občina Ajdovščina računa, da bodo „z vodo“ nazaj v oba zaselka prišli tudi nase-

ljenci, saj bo z izgradnjo vodovoda zagotovljena kakovostna storitev oskrbe z vodo, ki je vendarle osnovni standard ,tako za življenje, kot za različne gospodarske dejavnosti.

Investicijo v višini 719.045,20 evrov (brez DDV) bo v celoti pokril proračun, sredstva so že zagotovljena v proračunih za letošnje in prihodnje leto ter v NRP za leto 2013.

Z izvedbo investicije bo skupaj zgrajenih 5901 m novega distribucijskega vodovoda in nov vodohran

Pred kratkim sta predstavnica občinske uprave Mojca Božič in podžupan Občine Ajdovščina Igor Česnik opravila redne letne obiske po krajevnih skupnostih. Sestanki so namenjeni pregledu izvedenih in načrtovanih investicij ter pogovoru o tekoči problematiki na terenu.

Malo Polje. Zgrajeni bodo distribucijski vodi od Cola do zaselka Avžlak (2105 m), z odcepom skozi zaselek Trošt (220 m) ter od Cola do Malega Polja (3531 m), kjer bo tudi vodohran.

Vodovod na Colu je bil zgrajen leta 2003, v sklopu vodovodnega sistema Gora, ki se napaja iz izvirov izpod Skuka. V novem projektu je torej načrtovana navezava na ta vodovodni sistem. „Papirnati“ del projekta je opravljen, pripravljen investicijski program je dobil tudi soglasje ajdovskih občinskih svetnikov na oktobrski seji. Pričenja se izvedbeni del. Javni razpis za izbiro izvajalca je že mimo, za prvo fazo projekta, ki zajema vsa dela, razen izgradnje vodohrana, je izbrano podjetje CPG iz Nove Gorice, s katerim je tudi že podpisana pogodba. Voda pa bo po novih ceveh do gospodinjstev v Malem Polju in Avžlaku pritekla poleti leta 2013 ali pa še kaj prej.

Predsedniki so dobrodošlo sprejeli takšne obiske, saj veliko pripomorejo k dobri izmenjavi informacij in spodbujajo komunikacijo saj se predsedniki na domačem terenu počutijo precej bolje, kot v sejni sobi ajdovske občine. Upravi in občinski politiki pa obiski služijo kot stalen pregled dejanskega stanja po domačih krajih.

Vseh 26 krajevnih skupnosti je tudi letos planirana investicijska sredstva dobro porabila. Opravljenih je bilo veliko potrebnih investicijskih vzdrževalnih del na javnih poteh, zgrajeni so bili podporni zidovi, urejene javne razsvetljave, prostori in objekti za namene krajevnih skupnosti, športna igrišča. Večina projektov je zaključenih, ostale so v zaključevanju, saj je namenska investicijska

sredstva potrebno porabiti do konca novembra. Trenutno tako še potekajo dela na širitvi ceste iz Šmarij v Zavino, v pripravi je asfaltacija ceste v Dolgi Poljani, proti Budanjam, urejene bodo sanitarije v bivši šoli v Stomažu ter dolgo pričakovana avtobusna postaja v Malih Žabljah. Še v letošnjem letu bo dokončana tudi druga etaža doma krajanov v Žapužah. Na Predmeji se že ureja pritlični prostor bivšega hotela, ki bo kmalu nared za zanimivo interdisciplinarno razstavo o Trnovskem gozdu, avtorice Irene Kodele Krašna. Trenutno se v prostoru zaključuje z deli.

O večjih pridobitvah smo v Ajdovskih novicah že poročali, prav tako bomo dogajanja po naših vaseh spremljali v prihodnje.

Mojca Božič Foto: Mojca Božič

Foto: Sandi Škvarč

Ajdovski občinski svetniki so na svoji zadnji seji sprejeli sklep o potrditvi investicijskega programa za vodovod Malo Polje in Avžlak ter s tem dvema odmaknjenima naseljema omogočili nemoten dostop do čiste pitne vode.

SH

Jesenska kmečka tržnica

so zabeleženi tudi na spletni strani TIC Ajdovščina www.tic-ajdovscina. si, pobrskajte.

Hkrati pa velja pobarati domače ponudnike – obstoječa ajdovska tržnica ponuja možnost prodaje kmečkih pridelkov in izdelkov vsako delovno dopoldne, tudi ob sobotah. Tržnico ima v upravljanju KSD d.o.o. Ajdovščina, kjer vam bodo ponudili vse informacije o pogojih najema stojnice.

V letu 2011 je ob športnem igrišču v Batujah zrasel tudi tale večnamenski objekt. Potrebna je še zunanja ureditev.

Ekološka kmetija Pr´Ublci

Vodja projekta Vipavska sadna cesta, sicer tajnik Občine Ajdovščina, Janez Furlan je na kratko predstavil celoten projekt. Knjižica So(n) čno je nastala znotraj z evropskimi sredstvi podprtega projekta Vipavska sadna cesta, je brezplačna in namenjena predvsem potrošnikom.

Ob predstavitvi sadežev skozi vse štiri letne čase brošura ponuja tudi zanimive namige za uporabo sadja ter pripoveduje zgodbe iz preteklosti. Brošuro je mogoče dobiti v TIC Ajdovščina, pa tudi v trgovinah in pri sadjarjih Tako kot logotip je tudi brošuro oblikovala domača oblikovalka Silva Vovk Kete, znotraj projekta pa so nastajali še plakati in »pingvini«, ki bodo dobrodošla popestritev terenskih trženjskih akcij..

Prav na dan kmečke tržnice pa je bila objavljena tudi spletna stran, namenjena tako potrošnikom, kot tudi sadjarjem – vabljeni k »brskanju«: www.soncno-socno.si.

Kmečka tržnica je dobrodošel dogodek v mestu – to so potrdili tako prodajalci, ki so se v velikem številu odzvali na povabilo, kot tudi nakupovalci, ki so pohvalili bogato ponudbo dobrega in domačega na naši tržnici. Kupiti je bilo mogoče sezonske kmečke pridelke, pa tudi izdelke in rokodelske umetnine. Vseh 20 stojnic je bilo napolnjenih, in vse dopoldne je potekala živahna prodaja. Tržnica je v staro mestno središče privabila staro in mlado od vsepovsod, ki so obisk izkoristili tako za nakupovanje, kot za klepetanje in druženje.

Dežela Vipavska nam ponuja toliko dobrega! Domače kmetijstvo bomo ohranili tudi tako, da bomo sami posegali po domačih pridelkih in izdelkih. Hkrati pa je to ponudba kakovostne in zdrave hrane. Kontakte do ponudnikov domačega je mogoče dobiti na takšnih prireditvah, kot je bila kmečka tržnica, večinoma pa

Foto: Erika Pirjevec

SH

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Brušura je nastala znotraj projekta Vipavska sadna cesta.

Na ajdovski jesenski tržnici je prijetno presenetila stojnica ekološke kmetije z Gozda, ki je na prodaj ponudila ekološko pridelano peso, korenček, krompir in jabolka ter nekatere pridelke tako-rekoč razprodala, predvsem pa požela veliko zanimanja obiskovalcev.

Ekološka kmetija Pr´Ublci z Gozda pri Colu se s tovrstnim kmetovanjem ukvarja od leta 2000. Certifikat za to dejavnost so pridobili v letu 2003, po preteku triletnega obdobja preusmeritve iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. Ukvarjajo se predvsem z živinorejo, rejo krav molznic. Zaenkrat mleko oddajajo v mlekarno Vipava, razmišljajo pa, da bodo v bodoče mleko prodajali kar na domu, saj je povpraševanje po njem vedno večje. Poleg živinoreje pridelujejo tudi poljščine (krompir, kolerabo, solato, radič, čebulo, zelje, rdečo peso …), na njihovi kmetiji pa lahko v času sezone kupite tudi izvrstna domača jabolka. Pohvalijo se lahko, da za gnojenje njiv uporabljajo izključno domači hlevski gnoj.

Za delo na kmetiji poskrbi šestčlanska družina. Andreji in Marjanu sta v veliko pomoč stara starša Ivana in Anton, pa tudi dekleti Danijela in

Petra pomagata, ko nimata šolskih obveznosti.

Andreja in Marjan imata poleg dela na kmetiji tudi redni službi, zato so količine pridelkov v preteklih letih zadostovale za domače potrebe in nekatere znance, ki so na kmetiji Pr´Ublci dobili res ekološke pridelke. Veliko zanimanje za njihove pridelke na kmečki tržnici v Ajdovščini pa jima je dalo dodatnega zagona, da v bodoče količine posejanega krompirja in ostalih pridelkov povečajo in tako zadostijo povpraševanju. Če želite na vaši mizi postreči z ekološkimi pridelki kmetije Pr´Ublci, se dogovorite za obisk (Marjan 040994-526 ali Andreja 031-671-361), z veseljem vam bodo postregli.

Erika Pirjevec, TIC Ajdovščina Foto: Erika Pirjevec

Foto: Erika Pirjevec

V soboto pred prazniki, 29. oktobra, je Trg 1. slovenske vlade v Ajdovščini poživila jesenska kmečka tržnica. Dogodek je imel poseben namen – predstavitev novih produktov znotraj projekta Vipavska sadna cesta. Izšla je namreč nova brošura, namenjena predvsem potrošnikom, objavljena pa je tudi spletna stran www.soncno-socno.si.

Iz naših krajev

Št. 6 • 15. november 2011

Vertovčeve poti z novimi tablami, pohod že to nedeljo!

Delovna sobota v Višnjah

Foto: SH

membna je primerna obutev, za vse ostalo bo poskrbljeno. Dobrodošli!

SH

Foto: Mojca Trošt

letih.

Iztok in Mojca Trošt se z oljkarstvom ukvarjata zadnjih deset let. Do

ideje sta prišla skozi razmišljanje kaj zasaditi na travniku v Plačah, ki ga nihče več ni hotel vzdrževati. Kmalu je iz družinskega hobija nastala prava proizvodnja, saj je povpraševanje po domačem oljčnem olju resnično veliko. Olje redno pošiljata na ocenjevanje, doslej sta prejela eno srebrno in dve zlati oljčni vejici, kar dokazuje odlično kakovost. Sta prva prava oljkarja na Vipavskem, zasajenih imata preko 400 oljčnih dreves in pravita, da je to dovolj, za sedaj …

Letošnja letina bo na voljo proti koncu leta, pohitite, da ne zamudite.

SH

Na vsakih nekaj let je potrebno vodohrame pošteno očistit – tako zunaj, kot znotraj – in dela ni zmanjkalo. Za razliko od zadnje delovne akcije je tokrat zavihala rokave izključno »ta mlada« generacija Višenjcev in s tem pokazala, da še vedno ni zamrl duh prostovoljnega in skupnega dela. Torej lahko upravičeno in optimistično računamo, da bo življenje tudi v naših krajih teklo naprej, saj nova generacija počasi prevzema na svoja ramena delo svojih staršev, kar je izjemnega pomena za tako majhno vasico. Od devetih domačij, ki so priklopljene na naš vodohram, se jih je na osebno povabilo odzvalo šest.

Upamo, da naslednjič ne izostane nihče, saj smo konec koncev uporabniki vodovodnega sistema prav vsi, ki smo nanj priključeni. In prav je, da v ta namen tudi kaj postorimo, saj se v današnjih, »modernih« časih, nič ne naredi samo.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Prostovoljnemu gasilskemu društvu Col. Njihova vodna črpalka in gasilsko vozilo s cisterno ter vodnim topom so nam prišli zelo prav. Še posebna zahvala pa gre prostovoljnima gasilcema Metodu in Janezu Tratnik, ki sta nam velikodušno priskočila na pomoč in svoje dopoldne žrtvovala za nas, Višenjce, ter pripeljala vso potrebno opremo na teren. Obenem sta tudi poskrbela, da je vse delovalo tako, kot je treba. S tem sta vsem

nazorno pokazala, da so pravi gasilci res v službi ljudi.

Delovno dopoldne, ko smo pridno postorili vsa načrtovana opravila v pravem, prijateljskem vzdušju, se je nenadejano kar samo razpotegnilo v popoldne. Mokroto smo pregnali s kozarčkom dobrega domačega zdravila in si na ta način še malce popraviti prijetno razpoloženje ter se tako izogniti morebitnim prehladom.

Beseda res da besedo in takoj, ko je nekdo omenil piknik, je organizacija že stekla. Bližnja soseda, ki je že prej poskrbela za topel priboljšek, je takoj sedla v avto in nam v najkrajšem možnem času priskrbela vse potrebno.

Kot bi mignil se je pokadilo iz žara in sline so se že začele nabirat, saj je zadišalo po mesnih dobrotah. In večino udeležencev je z mesta dogodka pregnala šele tema ter obupni klici domačih, češ kaj smo storili, da vode še vedno ni od nikoder. Ampak kdo bi se sedaj sekiral – svojo žejo smo pogasili, voda pa se bo prej ali slej natekla v dovolj velikih količinah, da ne bo več klicev na pomoč.

Nič kaj vremensko spodbuden dan je tako ostal zapisan kot zelo prijeten in uspešen skupni delovni dan.

Spodbudno, ni kaj! Hvala vsem sodelujočim. Upamo še na kako ponovitev, saj je potrebno redno vzdrževat tako skupno materialno imovino kot medsebojne odnose.

Robert Kobal

Pripravljeni na zimo Kljub temu, da se zimska služba uradno začne 15.11. je bilo letos potrebno to organizirati že prej, kajti sneg nas je presenetil že v mesecu oktobru. Sicer pa so krajevne skupnosti Predmeja, Podkraj, Otlica Kovk in Col preko postopkov zbiranja ponudb oz. javnega naročanja že

izbrale izvajalce zimske službe 20112012. Zbrani so izkušeni domači izvajalci, ki zimske razmere na tem koncu dobro poznajo in jim kljubujejo, tako da domačini običajno v obdobju snega pri odhodu v službe in šole niti v zgodnjih jutranjih urah nimajo večjih težav.

Foto: Kristina Peljhan

Foto: SH

novembra. Potekal bo po običajnem urniku – med 7. in 9. uro se dobimo pod hrastom pred vasjo Ustje, po-

Vedno več povpraševanja po domačem oljčnem olju

Nikar ne kličite Mojce Troštove v teh dneh, kajti oljčnega olja je že zdavnaj zmanjkalo, letošnjega pa šele čakamo. Pravzaprav in začuda se Iztokove in Mojčine oljke letos izredno dobro držijo in bodo pobrane šele enkrat v teh dneh, torej relativno pozno, saj so drugod bolj ali manj že pobrane.

Oljke v Plačah so bogato obložene, zato nekoliko počasneje zorijo, dobro pa je, da se je domačih oljk oljčna muha letos izognila. Zato lahko ponovno pričakujemo »zlato« letino, letos tudi obilnejšo, kot v prejšnjih

Foto: Robert Kobal

Po treh letih je bila sobota, 5. november, ponovno delovni dan za uporabnike vodohrama Višnje 1. Po starem bi temu rekli »udarniški dan«.

Člani in prijatelji društva Matija Vertovec smo se 23. oktobra odpravili na društveni pohod, na oglede in še zadnje popravke Vertovčevih poti, po katerih bo 20. novembra potekal že 11. tradicionalni pohod.

Društveni pohod pa je bil tudi priložnost za odkritje dveh novih informativnih tabel. Info tabla v Potoku govori o naravni in kulturni dediščin dveh zaselkov v Šmarjah – Potoku in Jakulinih, rojstnem kraju Matije Vertovca. Postavljena je prav na križišče, od koder pohodna pot pelje v Jakuline. Prav tako na Uhanjah nova info tabla razkriva čudovite zgodbe o naravni in kulturni dediščini zaselka, stisnjenega na ozkem bregu Vipave. Besedilo za obe tabli je pripravil Stanislav Bačar, služili bosta pohodnikom na Vertovčevih poteh, pa tudi drugim mimoidočim – domačinom, kolesarjem, sprehajalcem in drugim, ki bi želeli poznati zanimive zgodbe iz teh krajev.

Posebna zahvala gre obema pokroviteljema, ki sta omogočila, da tabli stojita. Tisto v Potoku je omogočilo podjetje Stopar d.o.o. iz Lokavca, v Uhanjah pa Krajevna skupnost Ustje.

Pohodne poti so odlično pripravljene. Popolnoma prenovljena in precej razširjena je pot od Dolenj do sv. Marjete, pa tudi od cerkvice do Nabojsa na Planini, tako da bomo v prvi grič na pohodu zagrizli brez težav. Obnovljena sv. Marjeta pohodnikom ponuja tudi krasen razgled na dolino. Gozdne poti okoli Ojstrega vrha so potrebovale le nekaj lepotnega »striženja« grmovnic, ki so se širile na pot. Nova zgornja pot od Vrtovč do Tevč, ki ponuja prekrasne razglede na deželo in gorovje, ki jo obdaja, je lepo očiščena in že služi tudi domačinom.

Tradicionalni, že 11. pohod po Vertovčevih poteh bo potekal prvo nedeljo po martinovi nedelji – 20.

5

Podjetno

Št. 6 • 15. november 2011

Vabljeni na okroglo mizo pred volitvami Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v sodelovanju z območnimi obrtno-podjetniškimi zbornicami organizira OKROGLO MIZO S PREDSTAVNIKI POLITIČNIH STRANK IN LIST, ki bo 22. novembra 2011 ob 18.00 uri na OOZ Nova Gorica. Na okrogli mizi želimo političnim strankam in listam predstaviti predloge obrtnikov in malih podjetnikov za izboljšanje okolja za delovanje malega gospodarstva.

Prijave na okroglo mizo pričakujemo do 21.11.2011 na 05 36 44 900 ali marko.rondic@ozs.si Krediti s subvencionirano obrestno mero Obveščamo vas, da se 30. novembra 2011 izteka rok za koriščenje kreditov s subvencionirano obrestno mero za leto 2011.

Za investicije v občini Ajdovščina je na voljo še 36.000 € z ročnostjo 7 let, za nakup in investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov in nakup zemljišč za poslovno gradnjo. Za investicije v občini Vipava pa je na voljo še 80.000 € z ročnostjo 5 let, za nakup osnovnih sredstev ter poslovnih prostorov oziroma njihovemu vzdrževanju in nakupu zemljišč za poslovno gradnjo.

Zadnji rok za vložitev vlog za pridobitev kredita s subvencionirano obrestno mero je 21. november 2011 oz. do porabe sredstev. Dodatne informacije dobite na OOZ Ajdovščina.

Kraja goriva Iz Policijske postaje Ajdovščina so nas obvestili, da v zadnjem času opažajo povečano število kaznivih dejanj kraje goriva iz tovornih vozil. Glede na izkušnje enega od naših članov predlagajo, oziroma vas želijo obvestiti, da je možno na pokrovček rezervoarja namestiti senzor, povezan z mobilnim telefonom, ki vas bo poklical ko bo kdo nepooblaščeno poskušal odpreti rezervoar. Vi pa boste lahko o tem obvestili policijo, ki bo ukrepala. Ta sistem vam lahko uredi naš član Elektronika Likon, Robert Likon s.p..

Seminar o novostih na področju varnosti in zdravja pri delu ter požarnega reda v podjetjih V ponedeljek, 21. novembra 2011 ob 17. uri, bo na Območno obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina potekal seminar Novosti Zakona o varnosti in zdravja pri delu (ZVZD-1) in na področju požarnega varstva v podjetjih.

Poleg pregleda novosti in sprememb zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu bo govora še o odškodninskih zahtevkih ZZZS in ZPIZ, o vodenju tveganja in smislu vlaganja finančnih sredstev v varnost ter o predstavitvi problematike, zakonodaje in novosti na področju požarnega varstva, potekala bo tudi kratka predstavitev aktivnosti za preprečevanje požarov in posledic požarov.

Kotizacija za člane OOZ Ajdovščina s poravnano članarino brezplačno, za ostale 30 evrov (in DDV). Prijave sprejemamo do 18. novembra na 05/36

Jaz sem 100 % pripravljen na jutri. Pa ti?

preizkusi se na www.pripravi.se

ivo boscarol, podjetnik

p o n acion a l ni r a zisk av i smo sl ov enci 48% p r ip r av l jeni n a ju t ri.

Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor.

44 900 ali marko.rondic@ozs.si.

12. oktobra 2011 je na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina potekalo srečanja vodstva Obrtne zbornice Slovenije s člani zbornice.

Namen srečanja je bil seznanitev z aktualnimi razmerami v obrtništvu in podjetništvu, novostmi v zakonodaji, predstavitvi reorganizacije OZS, predstavitvi aplikacije Moj obrtnik in nove spletne strani OZS. Na srečanje so bili povabljeni vsi člani območnih zbornic notranjsko-primorske regije, udeležilo se ga je okoli 60 obrtnikov. Glaven teme srečanja so bile priprava zahtev obrtnikov, ki jih bodo skušali vključiti v programe strank in list, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah ter

Foto: Marko Rondič

Regijsko srečanje članov obrtno-podjetniške zbornice z vodstvom OZS

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina

ostale aktualne teme o kriznih razmerah ter spremembah zakonodaje. Člani so vodstvu postavljali vpra-

šanja in odpirali nove problematike, o katerih je tekla živahna razprava.

MR

Promocija deficitarnih poklicev Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina in Razvojna agencija ROD sta šesto leto zapored in v sodelovanju z osnovnimi šolami, ki delujejo na območju občin Ajdovščina in Vipava organizirala Promocijo deficitarnih poklicev.

Namen promocije je učence 8. in 9. razredov osnovne šole seznaniti z razmerami na trgu dela, s prostimi delovnimi mesti, povpraševanju po določenih poklicih, pa tudi seznanitev z dejavnostjo in aktivnostmi določenih podjetij, ki delujejo na lokalnem območju. Promocija je razdeljena na dva vsebinska dela.

Prvi del poteka na Območni obrtnopodjetniški zbornici Ajdovščina, kjer učence seznanimo z aktualnimi razmerami in povpraševanju v gospodarstvu ter si skupaj ogleda-

Foto: Marko Rondič

6

mo filme za promocijo deficitarnih poklicev. Drugi del promocije pa poteka direktno v delavnicah, oz. na sedežu lokalnih podjetij. Vse stroške promocije krijeta Razvojna agencija ROD in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina. Žal letos s strani ajdovske in štur-

ske osnovne šole ni bilo zanimanja za udeležbo na promociji teh poklicev, kar nam lahko veliko pove o prihodnosti predvsem tehničnih poklicev na našem območju. Zahvaljujemo se podjetnikom in obrtnikom, ki so pri promociji sodelovali.

MR

Na ajdovskem se obeta nova pridobitev za podeželje Tesno sodelovanje med Občino Ajdovščina in Razvojno agencijo ROD obrodilo sadove V teh dneh se pričenja z izvedbo čezmejni projekt »Skupna pot skozi tradicijo okusov«, krajše SOLUM, v katerem poleg Občine Ajdovščine in vodilnega partnerja Mestne občine Nova Gorica sodelujejo še Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, LTO Kranjska Gora, na italijanski strani pa: Pokrajini Ravenna in Gorica ter Občini Sauris in Tresigallo.

Osnovni namen projekta, ki bo trajal vse do oktobra 2014, je dvig prepo-

znavnosti produktov podeželja.

V 1,3 milijona EUR težkem projektu bo za izvedbo aktivnosti Občine Ajdovščina porabljenih dobrih deset odstotkov. Posebej velja izpostaviti investicijo v ureditev prostora za trženje podeželskih produktov, ki bo predvidoma zaživel v letu 2013.

Evropska unija bo projekt sofinancirala preko Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 v deležu 85 odstotkov njegove vrednosti, 10 odstotkov bo slovenskim partnerjem sofinancirala država Slovenija, 5 odstot-

Za ljubitelje tematskih pohodniških poti Komenski Kras in Vipavska dolina bogatejši za dve novi tematski poti Ljubitelji pohodništva in dediščine se boste odslej lahko podali na pot tudi med erzeljskimi zaselki in studenci, skozi tamkajšnje vinograde in mimo cerkva, znamenj in spomenikov.

V okolici Kobjeglave in Tupelč je na novo urejena Pot devetih kalov, ki pelje ob obnovljenih starodavnih

kraških vodnih virih in omogoča sprehajalcu, da spozna staro kraško kmečko arhitekturo in tamkajšnji življenjski prostor človeka iz pradavnine. Obe investiciji sta bili sofinancirani s sredstvi 4. Osi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: LEADER preko LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa.

Suzana Ž. Ferjančič

kov bodo morali kriti sami.

Suzana Ž. Ferjančič

NVO Planota vabi 19.11.2011 9h-14h Izvajanje pridobitne dejavnosti v NVO in zagotavljanje standarda kakovosti poslovanja, Ajdovščina, sejna soba občine 25.11.2011 18h-20h Organiziranje prireditev in drugih dogodkov, Ajdovščina, sejna soba občine 26.11.2011 9h-12h Priprava in vodenje projektov v NVO, Ajdovščina, Mladinski center in hotel Ajdovščina 3.12.2011 9h-12h Osnove računovodstva, Ajdovščina, Mladinski center in hotel Ajdovščina

Družabno

Št. 6 • 15. november 2011

7

Opera Gorenjski slavček v Vipavski dolini Po novi cesti od Lokavca do Predmeje v Muzej gozVabljeni ljubitelji opere na uprizoritev Gorenjskega slavčka avtorja Antona Foersterja. Opera spada med največkrat izvajane in najbolj priljubljene slovenske opere. Predpremiera bo darstva v soboto, 19. novembra, ob 19.00 v Kulturnem domu Budanje, premiera pa v nedeljo, 20.

Zdravko Perger, ponovno smo pred novim rojstvom še enega vaših mnogih glasbeno-gledaliških projektov. Končno v Ajdovščino (pravzaprav v Lokavec in v Budanje) prihaja opera z orkestrom, kar je bila od nekdaj vaša želja. Gre za velik projekt, kako velik?

Moja nekdanja želja je, da bi naredil projekt slovenskega opernega dela, še boljše bi bilo, če bi to bila novo napisana opera, kjer bi združili umetniške moči na Ajdovskem in prav to nam je sedaj uspelo in tako bomo prvič premierno uprizorili zelo zahtevno opero Gorenjski slavček Antona Foersterja. Imel sem

zoritvi bomo imeli, poleg že omenjenega, poudarek na sceni, ki je tipična Primorska. Dodatno bomo predstavo popestrili z uprizoritvijo primorske »kalone«, z domačo dramsko skupino društva Doli.

Projekt je nastajal doma, med nastopajočimi pa je tudi veliko domačih - naša dežela torej resnično premore dobre pevce - ste ponosni na to dejstvo? Bi koga med pevci še posebej izpostavili?

Posebej bi izpostavil vse mlade soliste ki so na poti v umetniško življenje, čeprav se sedaj nekateri ukvarjajo z drugimi poklici ali pa še študirajo. Ne vem kaj bo z njimi v prihodnje, a sedaj lahko rečem, da so dobri nič slabši od nas, ki smo tako že malo bolj izkušenejši. Vem pa to – če bomo v prihodnje še tako pogumni in se bomo lotevali takšnih projektov, jih bomo zagotovo še povabili k sodelovanju. Izpostavil bi Aljaža , Damjana, Urško in Marka, ki bodo kot solisti tokrat prvič stali na opernih deskah.

Kje in kdaj si bo mogoče še ogledati predstavo in kakšni so načrti za naprej?

Torej predpremiera v Budanjah in premiera v Lokavcu bosta pokazala in nam vtrli pot še kam po Sloveniji in v zamejstvo.

Zagotovo pa bomo uprizorili to predstavo drugo leto v maju na ajdovskem placu, kjer bomo bomo z vključitvijo društva Doli dejansko razširili in uprizorili domače običaje v predstavi tudi s kočijami, vozovi in pritrkovalci. Lepo vabljeni!

Lani, 18. septembra, je ob močnem deževju plaz odnesel približno 700 m ceste v kraju Stogovce nad vasjo Slokarji. Takrat smo prebivalci Predmeje in Otlice občutili veliko izgubo. Izgubili smo »Prek Čavensko« cesto. Že od daleč se je videlo tisti grozeči plaz, izruvana in polomljena drevesa, ki so lezla skupaj z blatom proti strugi Lokavščka. Ni bilo več ceste, ki je služila svojemu namenu natanko 113 let.

Zahvaljujoč hitremu ukrepanju Občine Ajdovščina, posebej še župana Marjana Poljška, se je takoj začel graditi nov del ceste po drugi, višjeležeči trasi. Cesta je nekoliko daljša in je lepo speljana od vasi Slokarji do Korita, kjer je vodovodno zajetje. Že to poletje je bila cesta delno odprta za promet. Že oktobra pa se je teren dovolj umiril, da so se dela lahko nadaljevala in bodo predvidoma končana do 20. novembra. .

Ajdovska občina je že nekaj mesecev lastnica objekta „hotela“ na Predmeji, v tem času so se oblikovali načrti za nove vsebine, ki bodo bistveno dopolnile obstoječo turistično ponudbo na Gori. Načrte so potrdili tudi ajdovski občinski svetniki na svoji junijski seji, hkrati pa, tako kot svet krajevne skupnosti, naložili

SH

15. bienale otroške grafike, Žalec 2011 Častni predsednik bienala je bil mag. Črtomir Frelih, specialist, redni profesor za grafiko in risanje na PEF Ljubljana. Z naše šole smo poslali veliko grafičnih listov v različnih tehnikah. Strokovna komisija je prejela 1400 grafičnih listov in izmed njih izbrala 384 grafik za razstavo in 10 grafik, ki so prejele posebno nagrado.

Med teh prvih deset je uvrstila tudi grafika Jasmina Fejzića iz 8.c, ki je v petek, 7. 10. 2011 prejel priznanje in medaljo za barvni linorez.

Poleg Jasmina so se na razstavo s svojimi grafičnimi listi uvrstili še naslednji učenci in učenke: Natalja Marc, 9. a, Anamarija Miletić, 8.b, Hana Kravos, 8. c, Ana Poženel, 9. a, David Prosen, 8. a, ter Gaia Rijavec, Jerneja Žgavc, Saša Bajec, Snježana Savić, Jasmina Koren, Antonella D'Amico, Petra Kobal in Ema Bratina ki so lani zaključili 9.r. Ustvarjali so pod mentorstvom Nataše Rupnik.Naša šola je medaljo prejela že četrtič.

Božo Vidic

Zahvala V imenu Gorjanov se zahvaljujem vsem, ki so na kakršen koli način prispevali, da smo Gorjani, posebno Predmejci, spet cestno povezani z Deželo. Posebno se zahvaljujem županu Občine Ajdovščina Marjanu Poljšaku, za njegovo hitro ukrepanje ter stalno zavzemanje za čim hitrejše dokončanje Stogovske ceste na Goro.

Predsednik Krajevne skupnosti Predmeja, Božo Vidic

Telo/glasba/besedilo/gib V soboto, 5. novembra 2011, je v večnamenski dvorani Krajevne skupnosti v Ajdovščini potekala GLEDALIŠKA DELAVNICA. Koordinatorka Jskd območna izpostava Ajdovščina Katarina Volk je povabila igralko MAJO GAL ŠTROMAR, da je predavala in vodila praktično

NR arhiv OŠ Danila Lokarja

Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina je tudi letos uspešno sodelovala na grafičnem bienalu v Žalcu, tokrat že 15. po vrsti.

Glavno vodilo bienala (razstave vsake dve leti) je bilo Ena večkrat ponovljena. V strokovni komisiji so bili izredni profesor Peter Krivec, akademski slikar in grafik specialist, redni prof. Darko Slavec, akademski slikar in grafik specialist in Boris Jesih, specialist, redni profesor za grafiko, risanje in slikanje na PEF Ljubljana.

nosilcem ideje iskanje finančnih virov in bodočega upravitelja.

Prva dejavnost v delno že preurejenih prostorih bo Muzej gozdarstva na Predmeji, uredila ga bo biologinja Irena Krašna Kodele iz budanjskega Zavoda Rdeči apolon. V nadaljevanju pa se bodo muzejske dejavnosti širile tudi na druga področja, predvsem o življenju ljudi na Gori. Po idejni zasnovi Irene Velikonja in Oriane Velikonja Grbac pa so v bodočem objektu, poleg razširjene muzejske dejavnosti, predvidne še turistična pisarna, prostori namenjeni obšolskim dejavnostim, manjša trgovina, razstavno-prodajni prostor, manjša knjižnica z računalniki, pa tudi prostori za prenočitve.

Dobrodošli v nedeljo, 27. novembra 2011, na Gori – na odprtju nove ceste in novega Muzeja gozdarstva. Več informacij o poteku dogodkov pa bodo objavljene na spletnih straneh Društva Gora in TIC Ajdovščina.

delo. Sodelovalo je osem amaterskih igralcev, ki so na zanimiv način spoznavali igranje in preizkušali nove tehnike.

Kljub napornemu dnevu se je celotna ekipa strinjala, da se bo takih delavnic prav gotovo še udeležila.

Nevenka vidmar Foto Nevenka Vidmar

Klepet z režiserjem predstave, Zdravkom Pergerjem

srečo pri izbiri solistov, Simfoničnega orkestra iz Domžal in Kamnika, dirigenta Simona Krečiča in asistenta Tadeja Horvata, obeh domačih izvrstnih zborov iz Budanj, scenografa Borisa Blažka, odrskega mojstra Danila Šaple in društva Doli iz Lokavca.

Gre za ogled opere, kot bi jo videli v Ljubljani ali drugod. V predstavi bo nastopilo preko 100 umetnikov.

Gorenjski slavček je ena najbolj popularnih slovenskih oper, kar je za novo uprizoritev vsekakor težka naloga, pa tudi velik izziv. Kaj posebnega nam pripravljate?

Preprosta in razumljiva zgodba z bogato sporočilnostjo, dogajanje v domačem okolju, komične situacije, ljudske pesmi, navidezna »zmaga« nad tujcema, ljubka, iskrena glasba - vse to so dejavniki, ki Gorenjskega slavčka uvrščajo še danes med največkrat izvajane in najbolj priljubljene slovenske opere. V naši upri-

27. novembra bo v prostorih starega hotela na Predmeji odprt Muzej gozdarstva. To bo prvi velik korak do ureditve večjega centra, namenjenega muzejski, etnološki, pedagoški dejavnosti in turizmu. Tega dne pa bo slovesno odprta nova cesta iz Lokavca do Predmeje, ki je za prebivalce na Gori velikega pomena in je tik pred zimo dobila še zadnji kos asfaltne prevleke.

Foto: arhiv TIC Ajdovščina

Gorenjski slavček je komična opera in bo uprizorjena v dveh dejanjih v primorski scenski in kostumski preobleki. Preprostost in razumljivost zgodbe, sporočilnost, dogajanje v domačem okolju, komične situacije, ljudske pesmi, navidezna »zmaga« nad tujcema, ljubka, iskrena glasba - vse to so dejavniki, ki Gorenjskega slavčka uvrščajo še danes med največkrat izvajane in najbolj priljubljene slovenske opere.

Predstava bo še posebej zanimiva za domačo publiko, ker bodo pevci solisti in oba zbora iz ajdovskega okolja. Tudi scena bo narejena v primorskem stilu z vipavskimi kostumi.

V predstavi pa bodo prikazali običaj krasitev "kalone" (vhoda na dvorišče), kot jo poznamo na Primorskem.

Foto: Figaro

novembra, ob 19.00 v Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu.

8

Po galerijah

Št. 6 • 15. november 2011

Slikar, ki je »slikal z gromom« na Pilonovi domačiji

Galerija Doma krajanov v Vipavskem Križu v novembru gosti razstavo risb pod naslovom Afriške avanture ajdovskega slikarja, oblikovalca, kaligrafa in fotografa Braneta Jazbarja.

Po svojem tretjem likovnem itinerariju - svoje popotne vtise je prvič zbral pred sedmimi leti v slikarsko serijo Impresije izpod Himalaje, po vrnitvi iz Avstralije in Nove Zelandije v letu 2008 pa se je predstavil z drugim popotniškim ciklom Med Aborigini in Maori -, ki je nastal skoraj dve leti po obisku Afrike, je gledalce slikar tokrat popeljal z risbo.

Svoje potovanje po Keniji in Tanzaniji je okronal z vzponoma na vrhova Kilimanjaro in Mount Kenya ter z udeležbo na safariju po nacionalnih parkih Tanzanije.

Znotraj treh desetin Jazbarjevih razstavljenih del motivno prevladuje figuralika. V svojem vernem posnemanju narave je človeška figura ter podoba živali skorajda portretno zaznamovana ter začinjena z osebno humorno noto, odrazom posebne in za avtorja značilne občutljivosti v dojemanju notranjega sveta upodobljencev. Like iz plemena Masajev ter živalski svet, sicer tipiziranih podob, a z označbo njihovega emotivnega sveta, postavlja slikar v stvarno orisano naravno okolje. »Portretnost« pa se kaže tudi v upodobitvah znamenitih afriških vrhov, ki so mu kot gorniku ljuba destinacija.

Igra črte na Jazbarjevi risbi prehaja iz ploskve v obrisno linijo in s svojo živahnostjo ustvarja živo pripoved, risba sama pa se začenja izmikati tesnim robovom in okvirjem »zapovedanega« v mediju. Izrisuje se skozi

V petek, 21. oktobra 2011, so v Pilonovi galeriji odprli slikarsko razstavo del Stanislava Rapotca, avstralskega umetnika primorskega rodu.

Stanislav Rapotec (Kozina, 1911 – Sydney, 1997) se je s starši po končani prvi svetovni vojni preselil v Škofjo Loko. Kot študent ekonomije v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1938, je bil zelo dejaven v raznih društvih, med drugim je bil aktivni član tamkajšnjega gibanja Narodne mladine.

Dve leti po opravljeni diplomi se je zaposlil pri Državni hipotekarni banki v Splitu ter po napadu na Jugo-

Pokrajina v novejši umetnosti v Galeriji Velenje Razstava, nastala v sodelovanju Društva slovenskih likovnih kritikov in velenjske galerije s podnaslovom Med piktorializmom in abstrakcijo, se je v prostorih galerije dogajala od 13. oktobra do 12. novembra.

Razstava – v vlogi kustosa sta tokrat nastopila dr. Damir Globočnik in mag. Milena Koren Božiček – odpira vprašanja, ki zadevajo predvsem odnos umetnosti do preteklosti ter njeno današnjo produkcijo v razmerju do časa, v katerem nastaja. Piktorializem sicer ostaja izrazito tradicionalna komponenta, najbolj prisotna v ljudski umetnosti, čeprav je pri posameznih avtorjih tudi danes ohranil značaj inovativnosti, medtem ko je bila za zreli ali pozni modernizem bistveno bolj zanimiva abstraktna različica narave, oziroma krajine.

Sodobnost, s katero so se v umetnosti zgodile spremembe kategorij znotraj njenih disciplin, je prinesla nove vizualne predstave – razstava tako kljub svojemu tradicionalnemu naslovu vsebuje izjemno širok razpon tega, kar danes avtorji razumejo kot krajinarstvo, s čimer se naglašuje avtorski individualizem.

Na temo pokrajine v umetnosti je

16 selektorjev izbralo skupno 44 avtorjev, prihajajoč iz vrst upodabljajočih umetnikov ter fotografov, in predstavilo njih ustvarjanje.

Med naštetimi umetniki najdemo tudi domače ustvarjalce – Andreja Perka je skupaj z Brankom Lenartom izbrala Monika Ivančič Fajfar, trojico iz slikarskih vrst: Danila Jejčiča, Franca Duga ter Aljo Piry pa je predstavila kustosinja Pilonove galerije Maja Marinkovska.

V Perkovih fotografskih ciklusih »vselej začutimo pripovedni ritem, čeprav na fotografijah ni narativnih detajlov – zgodba, pripoved ali življenjska izpoved se skriva v idejni zasnovi fotografij. Perko ne želi preprosto ilustrirati, pač pa pripoved z likovno interpretacijo spreminja v simbol, ki njemu in gledalcu omogoča (po)doživljanje zgodbe«. V ciklusu fotografij z naslovom Kresna noč - fotograf ga je posvetil spominu na sina, ki se je na kresno noč poslovil za vedno - »tako preplete izročilo legend in ljudskega pripovedništva ter osebno izkušnjo, vlogo simbola pa podeli gozdni praproti«, je v katalogu zapisala Ivančič Fajfarjeva. Branka Lenarta je Fajfarjeva predstavila

skozi izbor njegovih šestih fotografij iz serije Hand:Work, ki osvetljuje časovno plat projekta, nastajajočega med leti 1975 in 2010. Vsebinsko in oblikovno potrjuje konsistentnost njegove serije »dosledno ponavljanje zunanje forme – formata, kompozicije in likovnih elementov«, čeprav »uniformna podoba fotografij« nakazuje tudi na prednost »branja« vsebine pred gledanjem forme, je med drugim zapisala.

Danilo Jejčič, katerega opus je zavezan geometrijskemu svetu, je s svojo grafiko Mesto prihodnosti, nastalo v lanskem letu in prvič predstavljeno prav na pričujoči razstavi, presenetil. Barvni sitotisk (fotomontaža treh fotografij), neke vrste linearen pejsaž, sestavljen iz treh pasov (zemlja, mesto, nebo), namreč »predstavlja svojevrsten unicum« za avtorja, saj »ostaja edini klasičen Jejčičev motiv nasploh, ki je nastal v njegovi samostojni umetniški karieri«. Delo je, po besedah Marinkovske, »logičen razvoj njegove ekološko osveščene

sporočilnosti«, s svojim apokaliptičnim razpoloženjem namreč opozarja na črno plat scenarija, ki ga piše brezvestno onesnaževanje okolja.

Pejsaže Franca Duga lahko dojemamo kot »avtorjev odnos do objektivne vsakdanje realnosti, kot nekakšen osebni poklon lepoti in vsemogočnosti narave, saj je ne nazadnje vse te prizore mogoče identificirati, jim določiti natančno lokacijo«, hkrati pa preizkušanje novih tehničnih prijemov pripoveduje tudi o umetnikovi radovedni in raziskovalni naravi.

Začuteni kot »duhovni pejsaži«, ti poglabljajo »občutenje narave kot

Izjavil je: »Za teboj mora biti nekaj dobrih dram, nekaj razbitih ljubezenskih zvez, ob tem nekaj tragedij in še nekaj srečnih dogodkov«. Strokovna kritika je Rapotčeva dela opazila že na začetku njegove umetniške poti – 1961 je prejel eminentno nagrado Blake za religiozno slikarstvo za sliko Meditiranje na veliki petek.

Nagrada je sicer vzbudila polemike, slika pa je bila vendarle čez dve leti poslana v Tate Gallery v London kot del velikega pregleda avstralske umetnosti in ostaja ena njegovih mojstrovin, dodaja Pearce. Kot slikar nemira, očaran z motnjami, trenutki napetosti, srečanj nasprotujočih si sil in temačno dramo negotovosti, je znotraj teh premis gradil serijo slik, edinstvenih v avstralski umetnosti.

Britanska kraljica Elizabeta ga je leta 1989 odlikovala z redom Avstralije za njegove zasluge na umetniškem področju. Danes lahko najdemo njegovo delo predstavljeno v galerijah po vsej Avstraliji, v vatikanski Galeriji sodobne verske umetnosti ter v Museé d`Art Moderne v Parizu. V 80. letih prejšnjega stoletja je za novo poslopje avstralskega veleposlaništva v Parizu ustvaril posebno serijo velikih slik. Na predvečer slovenske osamosvojitve se je v Ljubljani prvič samostojno predstavil v galeriji Equrna. Že dogovorjena pregledna razstava v Moderni galeriji v Ljubljani pa ni bila realizirana. V Sloveniji hranimo malo njegovih del, le dve sta v Kostanjevici in še nekaj jih je v zasebni lasti. Rapotec je svojo prvo domovino obiskoval vse od sredine sedemdesetih let - v Svečah na Koroškem je imel atelje, bil pa je tudi tesen prijatelj Franceta Goršeta. Dela na pričujoči razstavi so prišla prav s Koroške, umetnik jih je ustvaril za Katoliški dom v Tinjah. Razstava, ki obeležuje umetnikovo stoto obletnico rojstva, vabi še v novembru na Pilonovo domačijo…

Tanja Cigoj

Foto: Robert Doljak

Tanja Cigoj

slavijo v letu 1941 padel v ujetništvo.

Po uspelem pobegu se je pridružil odporniški skupini in bil poslan na Bližnji vzhod, da bi vzpostavil stik z vlado v emigraciji - septembra istega leta je bil že v Kairu. Kot obveščevalni častnik je deloval v Palestini, leta 1944 je napredoval v kapetana in ostal v britanski vojski do leta 1948, ko je bil demobiliziran. Takrat se je odločil za odhod v Avstralijo, deželo, »katere fizična velikost se je popolnoma skladala z njegovo osebnostjo in duhom«, je v katalogu zapisal avstralski umetnostni zgodovinar Barry Pearce. Čeprav je že kot študent kazal umetniška nagnjenja se je – sicer samouk – slikarstvu zapisal šele v veliki deželi »tam spodaj«. Rapotec, ki je bil na vrhu ustvarjalnih moči v šestdesetih, se je prva leta ukvarjal predvsem »s figuraliko bizantinskih reminiscenc in s krajinami, sad njegovega strastnega spoznavanja nove

domovine«, pravi v spremljajočem katalogu dr. Irene Mislej, ki se je z njegovim umetniškem opusom ukvarjala že v svoji disertaciji, ko je raziskovala ustvarjalne poti izseljencev. Iz Adelaide se je leta 1955 preselil v Sydney, kjer je začel slikati v stilu abstraktnega ekspresionizma: »Bil sem silno pod vplivom neke vrste oblik, ki jih je vpeljal abstraktni ekspresionizem. Iz zelo preprostega razloga: pomenile so mi povsem novo izkušnjo, in nenadoma so se zgodnejše oblike, ki sem jih izkušal prej, zazdele obrabljene«.. Vključil se je v druščino umetnikov, ki so nastopali pod imenom 9 Sydney, sestavljali pa so jo Olsen, Rose, Rapotec, Hessing, Upward, Smith, Plate, Gilliland in kipar Meadmore, nadaljuje Mislejeva. O njegovi sliki Outback je kritik Alan McCulloch zapisal: »Nekaj redkih elementov sredi neskončne samote, to je vse. A sporočilo je vseeno podano s tistim močnim impaktom s katerimi predstavljamo nevsakdanje, a dobrodošle domače stvari«. V Londonu so sliko razglasili za najpomembnejšo na razstavi umetnikov južne Avstralije, v njej so videli »čar velikih razdalj in mučne človekove eksistence v avstralski puščavi«. Rapotec je ustvarjal dela velikih dimenzij na trdi podlagi ter pri tem uporabljal zgolj sintetične barve.

Njegova dela so se rojevala skozi dolge mesece razmišljanja, med katerimi je nastalo na desetine skic, ki so potem v zelo kratkem času vodile k izvedbi umetniškega zapisa. Kot še pravi Pearce, je bila za Rapotca »veliko bolj kot narava, pomembna civilizacija. Verjel je, da takšne stvari, skupaj z vsemi izkušnjami v življenju, nekako postanejo del izraznosti poteze v slikarstvu«.

Foto: Primož Brecelj

sproščeno in neobremenjeno odprtostjo do novih, drugačnih razmerij med lastnim sledenjem natančnosti ter globljim poseganjem v ozadje prizorišča, kjer se rojeva osnovna črta. Zdi se, da Jazbarju (p)ostaja risba še bolj odločujoče izrazilo, osrednja domena njegovega izražanja…

Avtor videno in vidno presnavlja skozi lastno percepcijo, saj je vtise, ki so čakali na osmišljanje, predelal ter jih - sicer premišljeno, ponekod pa tudi s spontanostjo poteze - »iztisnil« skozi dialog doživetega in ponovno občutenega. Linija se, kljub uporabljeni barvni paleti, pojavi kot nosilka likovne zgodbe tudi na sliki v akrilu, ki uvaja v razstavljeno – barva nas povede na potovanje po eksotični celini, črta pa odpira okno v slikarjev notranji svet…

Kot je v uvodnem besedilu k zloženki še zapisala Anamarija Stibilj Šajn, Jazbarjeva dela »razkrivajo mojstrstvo interpreta, hkrati pa pazljivega opazovalca, ki zazna bogastvo vizualnih informacij ter jih zna prenesti na slikovno polje, vendar ne kot opis, ilustracijo, ampak kot izraz ekspresivno vzdramljenega likovnega zapisa, v katerem se povezujeta tehnična dovršenost in osebna občutljivost.« Odprtje razstave je v petek, 28. oktobra 2011, pospremil nastop Josepha Rakotorahalahya, glasbenika z Madagaskarja, ki živi v Sloveniji ter slovenskih glasbenikov Damjane Golavšek in Čarlija Novaka.

Avtor je na odprtju predstavil tudi za tokratni dogodek posebej oblikovano grafično mapo s šestimi listi z motivi razstavljenih risb.

Foto: Primož Brecelj

Jazbarjeva črna celina v Vipavskem Križu

prostora notranjih vzdušij s pripovedovanjem o samoti, nostalgiji in lepem…«. Pretežni del slikarskega ustvarjanja Alje Piry, ki ga sestavlja tudi izbrani projekt Izštevanka, predstavljajo podobe narave, segajoč izven in onkraj prostranih razgledov, oddaljenih obzorij ali občutja pejsaža – njena snov je »mikrokrajina«, vzeta iz intimnih podob vrtov in parkov, ki jih je slikarka »s časom abstrahirala v ne-pripovedne izreze«, v neke vrste bližnje »posnetke« zelenja, ki gledalca posrkajo vase, je še dodala Marinkovska.

Tanja Cigoj

Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Št. 6 • 15. november 2011

Jezik je dar!

Potujoča knjižnica v novembru in decembru

Foto: Matjaž Stibilj

V Lavričevi knjižnici smo konec oktobra pripravili srečanje z Alešem Bergerjem, prevajalcem, pisateljem, literarnim in gledališki kritikom in Milanom Deklevo, pesnikom, pisateljem, dramatikom, publicistom, novinarjem, urednikom, skladateljem in glasbenikom.

Sovrstnika, sošolca in še marsikaj je skupnega obema gostoma.

Za Milana Deklevo bi lahko rekli, da je človek mnogih talentov, sicer najbolj poznan kot pisatelj in pesnik, vendar z veseljem piše tudi otroške radijske igre in besedila za uglasbene pesmi v otroških risanih filmih. Tudi besedilo kakšne zimzelene slovenske popevke bi se našlo. Srečamo pa ga tudi kot skladatelja scenske glasbe.

Njegovo obsežno in literarno kvalitetno bero pesniških zbirk so opazile tudi razne žirije in ga nagradile: leta 1989 nagrada Prešernovega sklada za zbirko Zaprisežen prah, leta 1990 Jenkova nagrada za Odjedanje božjega, leta 1995 Župančičeva nagrada za Šepavi soneti, kar dvakrat Veronikina nagrada (2003 in 2008) za V živo zob in pa Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca? in letos nagrada Desetnica za Pesmarica prvih besed.

Tudi njegova prozna dela ne ostajajo neopažena. Leta 1999 je prejel Rožančevo nagrado za zbirko esejev o poeziji Gnezda iz katedrale, leta 2006 pa Kresnikovo nagrado za roman Zmagoslavje podgan. Njegov roman Pimlico je bil obvezno maturitetno branje za maturo iz slovenskega jezika v letu 2007. Leta 2006 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Letos je izšel njegov roman Svoboda belega gumba.

Aleš Berger je bil vse od leta 1978 urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Kot literarni kritik spremlja sodobne tokove, predvsem avantgardno poezijo. Napisal je tudi vrsto gledaliških kritik. Uveljavil se je kot prevajalec iz francoščine (mdr. Lautrémont, G. Apollinaire, S. Beckett, R.Char, R. Queneau, J. Prévert) in španščine (J.L.Borges, Lorca), prevaja tudi gle-

dališka dela (npr. Moliere), za vrsto prevodov je prispeval spremne študije. Prevajal je tudi legendarnega Asterixa. Kot literarni zgodovinar je obravnaval smeri dadaizma in nadrealizma. Je mojster kratkih zgodb, mojster kroniških zapisov, bi lahko rekli. Nenazadnje je leta 1998 prejel Rožančevo nagrado za Krokije in beležke in tudi letos je bila knjiga Omara v kleti med nominiranimi za to nagrado. Rad napiše tudi kakšen tekst za gledališke odre. Za svoje delo je prejel Sovretovo nagrado za vrhunske književne prevode, nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado ter Schwentnerjevo nagrado za založniško in uredniško delo.

V zadnjem času ustvarja tudi poezijo za otroke, saj so mu njegovi vnuki nenehen vir navdiha. Tako je nastala tudi pesniška zbirka Nono z Bleda.

V sproščenem pogovoru smo se z gostoma sprehodili skozi njuno ustvarjalnost, obudili kakšen spomin in se predvsem dotaknili vrednote jezika. Skupno sporočilo obeh je, da je jezik dar in da se tega premalo zavedamo. Oba avtorja sta pri svojem delu in tudi v vsakdanjem življenju izredno pozorna na jezik. Dober jezik, lepota izražanja, pa ni dan sam od sebe, zanj je potrebno skrbeti in ga z vajo narediti čimboljšega.

Vabimo vas, da si preberete katero od njunih knjig in uživate v lepoti njunega literarnega izražanja.

Zdenka Žigon

Brihtno o Brihtaniji Foto: Matjaž Stibilj

V Lavričevi knjižnici smo predstavili najnovejši roman Bojana Bizjaka Brihtanija.

Dogajanje je spet postavljeno v prihodnost, tokrat še bolj oddaljeno, v leto 2945, pa vendar nam je vse tako znano…Avtor je v pogovoru z Ivano Slamič, ki je prijetno in suvereno v dialogu z avtorjem vodila predstavitev, povedal, da je tako oddaljen čas postavil namenoma, da ne bi iskali identitete s sodobno politično kuhinjo.

S svojim satiričnim slogom nas avtor tokrat popelje po grofiji Brihtaniji, kjer živijo Brihtanci in Brihtanke z otroki Brihtančki in govorijo brihtanščino, kamor pride jezikoslovec Bobinski proučevat ta arhaični jezik.

Mogoče se bomo ob branju spomnili

9

na Butalce, saj je, kot pravi avtor, nekaj butalskega vsekakor prisotnega tudi v grofiji Brihtaniji, kjer Brihtanci še vedno skrbno ohranjajo tipično slovensko lastnost: imeti in skrbeti vsak za svoj vrtiček. V dobesednem in prenesem smislu.

Tudi ta roman se dogaja na planoti, ki je neke vrste ekološko kraljestvo v predalpskem svetu. Planota je avtorju, rojenemu Gorjanu, popek sveta in od tu srka pripovedovalski vitalizem.

V romanu, v katerem je uporabil tudi odlomke iz svojih kolumn, ki nam jih je nekoč redno posredoval v lokalnem časniku, slutimo nekakšno

nadaljevanje romana Skala. Njegov namen je napisati nekakšno trilogijo, tretji del pa naj bi se v nasprotju s Skalo in Brihtanijo dogajal zgodovinskem času.

Bojan Bizjak je mojster fabule in njegova Brihtanija nas kar povleče v branje, pa čeprav motijo tiskarske napake kot so zatipkane črke in večkrat manjkajoče končnice besed. V svoje obsežno delo ( kar 234 strani ima) vključi avtor tudi druge literarne žanre kot so intervju, dramsko besedilo, prave filozofske razprave, pravljice. Knjiga je kot nalašč, da jo preberete v dolgih zimskih večerih, ki prihajajo. "Tudi roman sam je nastajal v lanski zimi," je povedal Bojan Bizjak.

Lahko pa posežete tudi po kakšni drugi njegovi knjigi, saj je do sedaj izdal romane: Pisma, Hruška, Še ene sanje, Skala, Za ograjo, Koraki v megli, napisal več pesniških zbirk (Skrivnost, Tihoba, Jutrice, Veter sanj, Steklovina juter, Zarodek časa, Nihaji juter) ter zbirke kratke proze: Besedovanja, Tkivo časa, Iskanja in Kaplje časa.

Zdenka Žigon

TOREK, 15. november Vrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35 SREDA, 16. november Podkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00 ČETRTEK, 17. november Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30 PONEDELJEK, 21. november Skrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00 TOREK, 22. november Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30; Malovše 16.50 – 17.50 PONEDELJEK, 5. december Dom starejših občanov Ajdovščina 12.00 – 13.00; Dobravlje – ŠOLA 13.15 – 14.00; Lozice 14.30 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45 TOREK, 6. december Tekstina 10.00 – 11.00; Vrtec Vrhpolje 11.20-12.45; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50 SREDA, 7. december Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30 ČETRTEK, 8. december Fructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.30 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40 PETEK, 9. december Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Mlekarna Vipava 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 11.00 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.45 PONEDELJEK, 12. december Col 11.30 – 14.30; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec, šola 15.50 – 16.30; Planina 16.45 – 18.00 TOREK, 13. december Vrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35 SREDA, 14. december Podkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00 ČETRTEK, 15. december Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30 PONEDELJEK, 19. december Skrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00 TOREK, 20. december Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30; Malovše 16.50 – 17.50 Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 1, Ajdovščina Tel: 05 3661 328, GSM: 041 596 130, e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

10

Nekdaj in danes

Št. 6 • 15. november 2011

Portret – Franc Rupnik

Drobci preteklosti za danes in jutri

V portretih, ki jih objavljamo v Ajdovskih novicah, predstavljamo ljudi, ki so s svojim odnosom do življenja nekaj posebnega. Ne pokleknejo pod težo let, hrabro se spopadajo z zdravstvenimi težavami in so ustvarjalni ter pripravljeni pomagati drugim. Ob tem pa so še polni optimizma in dobre volje.

STANISLAV BAČAR

Vse te lastnosti krasijo tudi tokratnega portretiranca. O njegovem življenju bi lahko napisal roman ali pa vsaj zelo zajetno knjigo in bila bi zanimivo branje. Franc Rupnik – Kališki se je rodil pred dobrimi 78 leti v Mrzlem Logu pri Črnem Vrhu.

V Črnem Vrhu je obiskoval tudi štiri razrede osnovne šole, prva dva v italijanščini, tretji in četrti pa v slovenščini. V družini osmih otrok je bil Franc najstarejši. Ko je oče proti koncu druge svetovne vojne umrl v taborišču Mathausen, je moral kot

Nekaj časa je bil celo eden od štirih vodnikov psov, izšolanih za odkrivanje mamil, ki so pokrivali področje celotne takratne Jugoslavije – od Slovenije do Makedonije. Še žena velikokrat ni vedela, kje je. Tudi drugače je njegovo policijsko delo zajemalo celotno paleto aktivnosti – od reševanja prometnih nesreč, do prestopništva in preiskovanja kriminala.

Po službovanju v Biljah, Novi Gorici, Bovcu, Ceknem in Ljubljani je leta 1961 prišel v Ajdovščino in ostal tukaj 28 let, do svoje upokojitve. V Ajdovščini si je tudi ustvaril družino.

Z ženo Katjo, ki je iz Vipave, imata sina in hčer ter dve vnukinji, na kateri je silno ponosen.

Prav pri policijskem delu je prišel do izraza njegov velik smisel za risanje. Tako je naprej risal skice nesreč. Ker ga je risanje veselilo, se je šolal na dopisni šoli risanja. Risal je za različne podjetnike. Eno večjih del je opravil za Gostol. S plačilom si je kupil prvi avto, spačka, seveda rabljenega. Risal je tudi zemljevide in je avtor zemljevida mesta Ajdo-

12-letni fantič prevzeti moška dela.

Konec vojne so dočakali z dvema kravama in starim volom, pred vojno pa so imeli 17 glav samo goveje živine, zraven pa še teleta in drobnico. Kako različno je življenje otrok takrat in danes pove pripoved o tem, da sta s sestro enkrat do dvakrat na teden nosila v Ajdovščino maslo in ga zamenjala za koruzno moko. Peš to danes pomeni okoli 16 km v eno smer. Tudi če upoštevamo , da sta poznala vse stezice, je to več kot 20 km in kar precejšnja višinska razlika.

Ob tem pa sta za nazaj nosila še vsak po 10 kg moke. Tako je bil Franc Rupnik slučajno v Ajdovščini tudi 5. maja 1945, na dan formiranja prve slovenske vlade.

Leta 1957 so ga sprejeli v policijo in postal je miličnik. Prva služba je bila v Biljah. Zanimivo je, da je oblekel uniformo brez vsakih šol. Kot pravi sam, je bilo dobesedno tako, da je šel iz njive v uniformo in bil že prvi dan dežurni. Pojma ni imel, kaj je delo miličnika. Pozneje so bile na vrsti šole. Najprej osemletka in naprej do srednje policijske. Obiskoval je tečaje in specializacije. Vmes se je izšolal še za vodnika službenega psa.

vščina, ki nosi letnico 1962 in je verjetno prvi tak zemljevid Ajdovščine.

Mesto je premeril tako, da ga je prehodil po dolgem in počez, po ulicah, trgih in »gasah« ter štel korake. Za prostorsko orientacijo pa si je izbral tri oddaljene točke. Ta zemljevid se je dolgo uporabljal in na njegovi podlagi so kasneje risali na primer poti prvošolčkov. Ko so čez vrsto let prišli 'ortofoto' posnetki, je ugotovil, da odstopanja sploh niso velika.

Naslednja spretnost, ki se ji posveča, je vezava knjig. Tudi tu je bolj ali manj samouk, pričel pa je bolj slučajno, ko ga je starejša ženica prosila, naj ji popravi molitvenik. V njegovi delovni sobi je sedaj veliko knjig, ki jih je sam zvezal.

Franc je bil tudi navdušen planinec, planinski vodnik in tudi predsednik Planinskega društva Ajdovščina. Sedaj v planine ne hodi več zaradi poškodbe oziroma obolelosti kolkov. Za zdravje sedaj vsak dan poganja sobno kolo. Sicer pa je imel v zadnjih letih kar nekaj zdravstvenih težav. Od raka na prostati do operacije srca.

Njegova največja ljubezen je delo z lesom. Delal je ostrešja (cimpre), pa

tudi škafe, vrne, nafe … Svojo umetniško nadarjenost pa je posvetil rezbarjenju. Kot sedemletnega fantiča ga je oče peljal v Črni Vrh pogledati jaslice. Bil je očaran in sam pravi, da so to še vedno najlepše jaslice, kar jih videl. Na črnovrški planoti so zime dolge in mrzle. Priskrbel si je lipov les in pričel tudi sam rezlati ovčice, pastirčke in vse kar spada k jaslicam. Narejene figirice je zlagal na polico nad vrata. Nekega dne je prišel bogatejši gospod na obisk in hotel te figurice kupiti. Za njih je plačal 3.000 dinarjev, kar je bilo takrat zelo veliko denarja. Toliko, da sta si oba z bratom kupila obleki. Potem je delo z dletom za dolgo opustil. Po upokojtvi ga je les zopet pritegnil.

Njegova delovna soba v stanovanju na Ribniku ima poleg računalnika in velike zbirke knjig tudi polico, na kateri so raztavljeni njegovi izdelki.

Bil sem očaran. Še bolj pa, ko mi je začel odpirati omare v dnevni sobi in pokazal tudi tam polne police izdelkov. Ustvarja največ v kuhinji. Sam, kakopak, si je izdelal stolček, na katerem sedi in mehanizem kamor pritrdi obdelovanec. Za eno figurico porabi teden do 14 dni. Kar verjeti ne moreš, kako natančne skulpture nastajajo pod njegovimi spretnimi rokami. Uporablja samo dleta, nobenega stroja. Spisek in paleta njegovih izdelkov je izredno dolg. Naredil je precej kompletnih jaslic, čudovitih križev z podobo Kristusa, druge svetnike, okvirje za slike in podstavke za lovske trofeje. Njegove stvaritve Foto: Branko Lavrenčič

Foto: Branko Lavrenčič

Foto: Sanda Hain

Foto: osebni arhiv Franc Rupnik

Nussbaum, občudovanja vredna vztrajnost po iskanju novega – boljšega.

V letih 1936/37 je ing. Adalbert Nussbaum, ki je prišel iz Podgorice, na platoju nad Palami zgradil veliko stavbo. Po pripovedovanju Anice Gorjup, rojene Česnik in Ivana Česnika, ki sta v stavbi stanovala, je bila stavba dolga okrog 30 m, na severnem delu pa je imela še vogalno stavbo tako, da je bilo celo poslopje v obliki črke L. Daljši del je bil grajen v smeri vzhod – zahod, prav na robu platoja. Po nazorni skici, ki mi jo je narisal Ivan Česnik, je vidno, da je bil na zahodni strani mlin, v srednjem delu žaga, del srednjega in del vzhodnega pa stanovanje. Skoraj 80 let je bilo to stanovanje za lastnika, kasneje pa so v njem stanovale kar štiri družine. Zanimivo je, da doslej nisem našel nobene fotografije, ki bi prikazovala južno pročelje, razen ene, ki pa kaže le na pol porušen severni zid tako, da imamo znano le eno fotografijo, ki prikazuje kompleks Nussbaum, gledan s severozahoda. V vzhodnem delu objekta – krajši trak L-ja – so bili hlevi za govedo, prašiče in konje. Pod žago in stanovanjskim delom je bila velika kovačija.

Morda je to malo dolg zapis, toda od vsega opisanega ni več niti »kamna na kamnu«, še temelji so zasuti. Tako je prav, da tak objekt, zaradi njegovega tehniškega pomena, iztrgamo pozabi.

V tej veliki Nussbaumovi stavbi sta v letu 1837 pričeli z delom velika žaga za razrez furnirja in mlin, ki je mlel naravne materiale za barvila. Posebej je omenjen ruj – mi mu po domače rejemo »rujona«. Do objekta Nussbaum je po posebni roji - kanalu tekla voda iz Hublja in poganjala veliko vodno kolo.

Večji del je voda tekla v obzidani roji, ki je delno še vidna, manjši del pa po hrastovem »koritu« na stebričkih. Najprej je poganjala žago in mlin, nato tekla naprej, kjer so bile železne grablje in odtok za odvečno vodo. Kasneje je ta voda poganjala turbino v elektrarni. V stavbi je voda tekla po ceveh.

Tako izgleda začetek Nussbaumove roje danes Še nekaj o stanovanjskem delu, ki je bil glavno bivališče družine Nussbaum.

To so bili veliki, svetli, zračni prostori, s poslikavami na stropih, povsod so bili lakirani podi, rezljana vrata – skratka bogato, »lušo« stanovanje.

In tako je teklo življenje in delo tam gor, na platoju nad Palami. Velika žaga venecianka z osmimi rezili je žagala hlode za furnir, mlin na en par kamnov je mlel naravne materiale za barvila, velika kovačija je skrbela, da je oboje normalno, nemoteno delovalo. V kovačiji so izdelovali različna orodja, predvsem za drvarje in prevoznike, ki so dovažali les in odvažali izdelke.

Največ dela je bilo s težkimi vozmi – parizarji, ki so prevažali težke tovore lesa, saj so bile ceste slabe – zelo slabe in okvare pogoste. Po spominih Anice in Ivana Česnika je žaga delovala vse do leta 1930, mlin pa je prenehal z delom vsaj 10 let prej, saj je bil leta 1930 že v celoti zapuščen, samo mlinski kamen je sameval ob notranjem zidu mlina.

Ob koncu 18. in v 19. stoletju je bilo ob Hublju več velikih proizvodnih objektov in z njimi je naraščalo število zaposlenih. Papirnica, predilnica, Rietterjev mlin, Jochmanov mlin, pivovarna. Ob naraščanju števila delavcev in njihovih družin je naraščala potreba po – hrani. Tako je napredni Nussbaum, po nekaterih zapisih že leta 1875, zgradil stavbo v strugi – kanjonu Hublja, ki je segala do roba platoja. Kaj je imel v njej, do leta 1892 še ni jasno. 1892 pa je v zgornjem delu stavbo razširil in odprl – tovarno testenin. Po pisanju kronista v tedniku Soča je bila to za tiste čase razmeroma velika tovarna. V njej so izdelovali zelo kakovostne in iskane testenine različnih vrst in posel je začel cveteti. Žal je po dobrih dveh letih tovarna pogorela. Objekt je bil malo oddaljen iz Šturij, gasilstvo še ne dovolj razvito in prav nad tem se huduje pisec v tedniku Soča. Toda Nussbaum ni obupal.

Nadaljevanje sledi v prihodnji številki.

so vidne na vratih v ajdovsko cerkev.

Samo za te plošče je porabil 280 ur dela. Okrasil je še kar nekaj cerkvenih vrat in še več vhodov v vinske kleti.

Poleg vseh svojih aktivnosti si vzeme čas tudi za druge. Pri društvu Most – Univerza za tretje življenjsko obdobje, vodi krožek rezbarjenja.

Delal je z gojenci Varstveno delovnega centra Ajdovščina. Videvamo ga, kako na prvi šolski dan skrbi za varnost najmlajših in še bi lahko našteval. Televizijo gleda zelo malo.

Veliko raje prebira knjige. Tudi po večkrat isto. In nikoli mu ni škoda časa, ki ga nameni vnukinjama.

Seveda ko prideta na obisk.

Branko Lavrenčič

Zgodbe iz preteklosti

Št. 6 • 15. november 2011

11

Ajdovsko sejmišče nekoč in danes ali sejmišče s tradicijo Moje prvo srečanje z ajdovskim sejmiščem sega že v leto 1986, ko sem nastopil službo kot veterinar v veterinarski ambulanti Ajdovščina. Še dobro se spominjam hudomušne pripombe takratnih kolegov, ki so mi delo veterinarsko sanitarnega nadzora na sejmišču z veseljem oddali in so mojo zagnanost že takoj na začetku pobili, češ, „niti fašizem in tudi ne komunizem ni tam zadeve dokončno uredil, pa tudi ti je ne boš“. Pa še kako se je uresničila ta napoved.

Živahno se je trgovalo Seveda se je tudi poslanstvo in trgovanje na sejmišču nenehno spreminjalo. V letih mojega prvega srečanja s sejmiščem je bilo sklenjenih res veliko kupčij. Trgovalo se je v glavnem le s prašiči. Redni in stalni gostje sejmišča so bili prodajalci iz sosednje Hrvaške in iz Srbije. Registracije na tehnično včasih dvomljivo brezhibnih tovornjakih prodajalcev so bile ZG (Zagreb) in ŠA (Šabac). Domači prodajalci so bili zelo redki. Včasih, zelo poredko, so na sejmišče, v posebnih zabojih s slamo, pripeljali na prodaj odojke pravi rejci, domačini.

Kupci so jih natovorili kar v vreče iz žakljevine ter na različne načine naložili v prtljažnike ali pa na zadnje sedeže avtomobilov. Danes je seveda transport živih živali pod zakonsko določeno regulativo.

Edina spremna dokumentacija za pripeljane neoznačene živali so bila tako imenovana zdravstvena spričevala, ki so se kdo ve kolikokrat uporabljala za vedno druge živali, ter večkrat podaljševala, rekoč, da so to iste neprodane živali iz prejšnjega tedna.

V tistih časih pa je bil sistem učinkovitega nadzora praktično nemogoč. Glavni cilj prodajalcev je bil, da so na sejmišču pridobili žig „veterinarsko pregledano“, z žigom lokalne ambulante in veterinarja. Slednje je prodajalcem seveda služilo kot močna garancija za prepričevanje eventualnih kupcev po vaseh, češ kako so njihove živali garantirano zdrave.

Seveda je bilo zdravje živali po dolgih transportih in vseh spremembah v načinu prehrane in vhlevitve vedno pod vprašajem. Sistem tako imenovane sledljivosti, z registracijo premikov in obveznim označeva-

Bi tehtnica pretehtala v prid sejmišču?

Ugotavljam, da klasične prodaje na sejmišču danes ni več. Kupčije potekajo v glavnem po predhodnem poznanstvu in dogovoru, nekaj tudi po ogledu živali na samem sejmišču

Sejmišče imamo, kaj pa živali?

Vzporednica stanja na sejmišču je vsekakor tudi sočasen vpogled v stalež živali in rej v Ajdovski občini.

Iz lastnega poznavanja rej prašičev v občini si upam trditi, da je danes morda ostala le kaka petina od tistih izpred 20 leti, pa tudi čas pitanja prašičev se je močno skrajšal. Močno je upadla reja plemenskih svinj. Stalež prašičev je statistično relativen, močno se sezonsko spreminja in ga je težko ugotavljati. Prav v sedanjem obdobju je največ sklenjenih kupčij za prašiče. Na tržišču se pojavljajo tudi uvožene živali. Poletna vročina in hud zimski mraz sta neprimerni obdobji, tako za prevoz, kot tudi za vhlevitev. Trenutno pa je hrane dovolj, v obdobju dveh, treh mesecev pa bodo koline.

Stanje govedi v ajdovski občini pa je, zanimivo, že dalj časa enako, morda je v zadnjem času celo rahlo poskočilo, in sicer okrog 3800 glav.

Močno je upadlo število rej, gospodarstev, kjer redijo živali, zato so v rejah koncentrirane v večjem številu. Opazno je upadlo število krav in brejih telic za nadaljnjo rejo, kar pomeni, da se stalež vzdržuje na raObjavljene arhivske fotografije so bile najdene med dokumenti očeta in starega očeta veterinarja Klemena Boneta, oba sta že pokojna in oba tudi na fotografijah.

To je tudi spomin na prvo uvoženo švicarsko rjavo govedo iz dežele Vatellina na švicarski meji v Vipavski dolini, z namenom oplemenitenja takrat nekakovostne sivke. Telice na fotografiji na prvi strani so potomke bika starega očeta Klemena Boneta, ki je prvi uvozil švicarsko govedo in pričel z načrtnim vodenjem rodovniških knjig, imel pa je tudi prvo pripustno postajo za govedo.

čun uvoženih živali. Tudi odnos do živali se je močno spremenil. Žival pomeni le člen v vse intenzivnejši proizvodni verigi, ki ima določeno

ceno in je opredeljen le s stroški, ob izpadu pa se brez sentimentalnosti nadomešča z drugim.

Klemen Bone, dr. vet. med.

Foto: arhiv Klemena Boneta

„Kšeftarji“ Po osamosvojitveni vojni trgovanje s prodajalci iz sosednjih republik ni bilo več mogoče. Pojavili so se naši, slovenski prodajalci, predvsem s tistih področij Slovenije kjer imajo prašiči nižjo ceno kot na našem koncu, večidel iz severovzhodnega obmejnega dela Slovenije. No, takoj po vojni sem pomislil - še dobro, da prašiči le krulijo, ker bi sicer morda nekateri še vedno govorili srbsko ali pa hrvaško.

Občasno danes na sejmišču prodajajo tudi govedo, v glavnem le 100 do 150 kg teličke za nadaljnjo rejo, registrirano pa je tudi za prodajo drobnice, ki pa se tam ni nikoli prodajala, niti ni nikakršnega zanimanja za tovrstne nakupe.

Razen zelo redkih malih domačih rejcev so danes glavni in redni prodajalci prašičev in telet že poznani dostavljavci, ki prašiče ali teleta kupijo, morda zelo kratek čas dopitajo in potem prodajo naprej. Vsekakor pa zadovoljijo potrebe po tovrstni reji po širšem ajdovskem in tudi okoliškem področju. Take trgovce nekateri kupci po domače imenujejo „kšeftarji“. Seveda take kupce ne zanima po koliko so prašiči, temveč predvsem koliko je ta preprodajalec zaslužil. Naziv „kšeftar“ ne zveni prav lepo, pomeni pa, da mu od sklenjene kupčije nekaj tudi ostane, seveda za kupca vedno preveč …

Pred kratkim sem slišal zanimivo primerjavo: tudi manager je tudi neke vrste kšeftar, le s to razliko, da prvi običajno opravlja posel urejen in v beli srajci ter kravati, česar ne gre primerjati z urejenostjo, oblačili, pa tudi premoženjskim stanjem drugega … Res pa je nekaj. Nasledniki dobrih kšeftarjev so zelo dobri managerji.

Tudi upravljavci sejmišča so bili doslej različni. Pobiranje pristojbine se je ob prvem poizkusu prenehalo, ko je nejevoljen prodajalec ob plačilu pripomnil, češ, kdo bo odgovarjal, če mu prašič iz tovornjaka pobegne na bližnjo cesto ter povzroči nesrečo in materialno škodo.

Sejemski prostor, ki je sedaj ograjen ter ima dezobariero in pitno vodo, je prav v tem času v od Občine Ajdovščina prevzela v upravljanje Stanovanjsko komunalna družba Ajdovščina. Ker sejmišče trenutno izpolnjuje vse minimalne tehnične pogoje, je vpisano v register za tovrstno prodajo, se danes ponovno zaračunava pristojbina. Obratuje, kot je že nekoč, vsak četrtek dopoldan.

ter dostavo na dom. Trn v peti pa je že dalj časa debata in želja po tehtnici na sejmišču. Prav to včasih daje sejmišču poseben pečat. Kupčije se namreč sklepajo za končno ceno za določene videne in po teži vedno ocenjene živali. Ocenjevanje teže je stalnica ter se vedno konča z upoštevanjem izgube teže na prevozu, ob natovarjanju so namreč vse živali tehtane.

Kdo ve morda pa bi bil prelomni jeziček prav jeziček na tehtnici sejmišča, kar bi morda privabilo več kupcev ali pa morda odgnalo prodajalce…pa zopet zaradi več kupcev privabilo nove prodajalce…. Ne vem pa, kako bi potekala debata, če bi od prestrašene in podelane živali na tehtnici tudi kaj ostalo, in čigavo bi to bilo. Zagotovo pa bi bilo več smeha, pa nekaj jeze tudi.

Ne glede na slabše trgovanje pa se je obdržala tradicija stalnega, že skoraj obveznega, rednega srečanja ter druženja v bližnjem bifeju. Redne četrtkove goste se je že prijel vzdevek AGROLOBIJ.

14. september 1953, na fotografiji Gregorc iz Vilharjeve Foto: arhiv Klemena Boneta

njem živali, pa od leta 2000 dalje tak način onemogoča.

14. september 1953, na fotografiji Zdravko Bone Foto: arhiv Klemena Boneta

Bo ali ne bo? Je! Zelo pogosto je sejmišče z vsemi spremembami in ureditvami v zakonodaji trd oreh in večno predmet nedokončanih razprav, ter že skoraj pred zaprtjem, pa tudi obratno, celo v razpravi, z vsemi elaborati ter že izdelanimi načrti za novo lokacijo in gradnjo novega, modernejšega.

Pa kljub temu še živi, tako kot je, in še vedno na istem mestu, čeprav so mnogotera sejmišča v Sloveniji prenehala obratovati. Tudi na novo odprto sejmišče v Novi Gorici, ki naj bi nadomestilo staro Solkansko in je bilo zelo lepo urejeno, ograjeno, s tehtnico ter na lepi lokaciji poleg bivšega MIP-a, ni zaživelo.

Sedanje ajdovsko sejmišče je bilo naprej razstavni prostor plemenske živine in je še danes »okrašeno« z že dolgo časa neuporabljenimi močnimi železnimi profili, betoniranimi v zemljo. Ja, res je še danes ravno tam.

Na to mesto se je sejmišče preselilo okrog leta 1950, dotlej pa so se kupčije sklepale v senci velikega topola med sedanjo pošto, oziroma staro avtobusno postajo, in Mercatorjevo trgovino-marketom.

Sejmišče danes

Tretje življenjsko obdobje

Št. 6 • 15. november 2011

Tretje življenjsko obdobje branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Društvo upokojencev Ajdovščina Moški so po prvih vajah odstopili in tako se je ustanovil ženski pevski zbor. Ime Večernica pa je zbor dobil na predlog ene izmed pevk. Prostor za vaje je odstopil MPZ Srečko Kosovel v Glasbeni šoli v Ajdovščini, kjer pevke vsako sredo vadijo. Stanko Benko je zbor vodil dvanajst let, danes pa ga vodi Miran Rustja. Zbor ima za seboj preko tristo raznovrstnih nastopov. Udeležuje se vseh reFoto: arhiv DU Ajdovščina

DU Ajdovščina je bilo ustanovljeno 29. 6. 1950. Ustanovni zbor je bil v Kinodvorani v Ajdovščini, prisotnih pa je bilo 115 upokojencev. Danes šteje društvo 1528 članov in je najštevilnejše v občini. Društvo vodi Metka Marušič. Ves čas si društvo prizadeva uresničevati naloge in cilje, s katerimi pomaga članom in upokojencem kakovostno preživeti tretje življenjsko obdobje.

V društvu se odvija paleta raznovrstnih dejavnosti, s katerimi si člani bogatijo zlato jesen. Premnogi poskušajo stvari, za katere ni bilo časa v aktivni delovni dobi, se učijo ročnih spretnosti, prepevajo, igrajo, rišejo, fotografirajo. Veliko jih je vključenih v športne dejavnosti; vodeno telovadbo, plavanje. Razvito je prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje in sodelovanje med društvi in klubi.

V društvu deluje ženski pevski zbor Večernica. Ideja se je porodila pred sedemnajstimi leti. Z nemalo truda pri iskanju pevk in pevcev in tudi prostora za vaje je zbor začel vaditi pod vodstvom Stanka Benka.

vij Društva upokojencev in Društva invalidov, pevskega tabora v Stični, prireditve Primorska poje, Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, prireditve Naši zbori pojo. S pesmijo razveseljujejo varovance v domovih za starejše občane,prepevajo ob praznovanju obletnic …

Pevke so nastopale po mnogih krajih v domovini pa tudi v Italiji in Avstriji. Danes šteje zbor 26 pevk.

Predsednica zbora je Klara Štrancar, ki ga organizacijsko tudi vodi.

Načrtov za naprej ne manjka, vadijo že nov program za prihajajoče leto.

Upajo, da se bodo udeležile vseh načrtovanih prireditev v novem letu in

in polepša marsikatero urico. Mnoga dela so že bila izdana, bodisi v samozaložbi, v letnem glasilu društva Most, v zbirki pesmi upokojencev Severne Primorske Jesenski akordi , Likusu.

Skupina članov je tudi navdušenih fotografov. Ti svoje znanje nadgrajujejo na tečajih fotografije. Uspešno tudi razstavljajo svoja dela. Druži jih svojstven pogled na stvari, naravo in

ne dogodke. Avtorice del so članice skupine. Vzorno sodelujejo z otroki in njihovo mentorico Polono Juretič iz OŠ Šturje. Skupaj so pripravili dva projekta, ki skozi igro ples in petje ohranja kulturno dediščino in krepi medgeneracijsko sodelovanje.

Dramski skupini pa se je lansko leto pridružilo še nekaj pevk, ki z ljudskim petjem popestrijo program.

Pevski del vodi Marija Terčelj.

Medgeneracijsko povezovanje med DU Ajdovščina in OŠ Šturje poteka že tretje leto. Z vsakim šolskim letom se začnejo novi skupni projekti. Krožek ročnih del poteka vsako sredo. Članice društva učijo otroke kvačkanja, izdelovanja vizitk, okraskov, rožic, škatlic … Otroci in mentorice se veselijo in uživajo pri svojem ustvarjanju. Tudi otroci posredujejo svoje znanje in izkušnje starejšim. Vsak četrtek se v računalniški učilnici na šoli upokojenci učijo računalniških veščin in spretnosti. Znanje jim posredujejo učenke 8. razreda.

Ker znanja ni nikoli dovolj, poteka učenje računalništva tudi na Ljudski univerzi na Policah. Učna ura poteka ob četrtkih, poučuje Martina Bratina.

Klekljarski krožek DU Ajdovščina je zaživel ob koncu leta 2009.

Vodenje je prevzela Zmaga Žonta.

Klekljarice se dobivajo enkrat tedensko v prostorih društva v Palah.

Delavnice potekajo v zimskem in pomladnem času. Da so klekljarice zares pridne, so dokazale na razstavi ob 60. letnici društva. Prav tako smo na razstavi lahko občudovali dela kamnosekov, likovnih ustvarjalcev, fotografov, ustvarjalcev različnih okraskov iz različnih materialov. Člani DU Ajdovščina delujejo tudi v mnogih drugih društvih, največ pa tudi v društvu Most – Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Ajdovščine, kjer potekajo izobraževalne in ustvarjalne dejavnosti, s pomočjo katerih širijo znanje in ustvarjajo za svojo dušo. Pri društvu Most deluje krožek ustvarjalnega pisanja, katerega mentorica je Ivana Slamič. Naši člani tako pridobijo izkušnje, da njihova pisana beseda bralca pritegne

ljudi okoli sebe – prepoznati zgodbo in jo ovekovečiti z fotoaparatom.

Posebno pozornost DU namenja srečanju parov, ki 50 ali 60 let preživijo v dobrem in slabem. V kulturnem programu nastopajo pevski zbor Večernica, dramska skupina Zarja in dramska skupina Vitezi Gašperja Lombergerja z Bleda, ki zadnja leta popestri srečanje z predstavitvijo življenja nekdanjih graščakov.

Društvo poskrbi za predstavitev vsa-

Foto: arhiv DU Ajdovščina

Nimam časa biti upokojenec »Smo družba, v kateri je četrtina prebivalcev upokojenih. Glagol pomeni, da kdo po izpolnjeni zahtevani delovni dobi ni več zaposlen, upokojiti pa pomeni tudi umiriti, pomiriti (se). Glagol upokojiti je dovršnik, upokojenost je enkratno, dokončno dejanje.

V zavesti ljudi sta oba pomena združena v enega: naloga upokojega človeka je, da se upokoji, umiri, da ne dreza nikamor več, da ne protestira, se ne veseli, ni navdušen, ni jezen.« Zgornje stavke sem citiral iz Zbornika ob 60. letnici ustanovitve Društva upokojencev Ajdovščina in vsekakor pomenijo kritičen odziv na zapisano v Slovarju slovenskega knjižnjega jezika in na odnos družbe do upokojencev.

Vendar, ali smo upokojenci res »upokojeni«, umirjeni? Nekateri na žalost so. Vendar si upam trditi, da velika večina ne ustreza temu opisu. Številni upokojenci se srečujejo z dejstvom, da jim po upokojitvi zmanjkuje časa. To je seveda na prvi pogled čudno, saj vendar ne hodimo več v službo. Eden od razlogov je vsekakor tudi ta, da si čas razporejamo malo bolj ohlapno, ležerno. Veliko upokojencev pa ostaja aktivnih. Nekateri nadaljujejo svojo profesionalno kariero ali pa si poiščejo nov delovni izziv, mnogi najdejo čas za ljubiteljske dejavnosti, za potovanja, za izobraževanje, pa tudi vrtičkarstvo zaposluje marsikoga. Pomembna naloga je tudi pomoč svojim odraslim otrokom. Pomoč pri gradnji ali urejanju hiše, pomoč na kmetiji ali vrtu, pa tudi pri vnukih so, posebno stare mame, zelo dobrodošla pomoč.

Današnji članek je posvečen Društvu upokojencev Ajdovščina. Prispevek o njihovemu delu in dosežkih je pripravila Nevenka Vidmar. V okvirčku pa je tudi povabilo za nove člane.

dodale še kakšno novo. V želji, da bo ženski pevski zbor Društva upokojencev in Društva invalidov VEČERNICA še dolgo deloval, vabijo v svoje vrste nove pevke.

Ko je na društvenih srečanjih manjkalo še nekaj humorja, so ustanovili dramsko skupino ZARJA. Skupina deluje šest let pod vodstvom mentorice Jožice Mozetič. Pripravljajo krajše skeče, ki obravnavajo aktual-

v vodi poteka enkrat tedensko in je namenjena bolnikom in njihovim svojcem. Pred dvema letoma pa je skupina preizkusila še terapijo s pomočjo konja. To je enkratno doživetje, ki se ponovi ob zaključku sezone druženja bolnikov in njihovih svojcev.

DU poskrbi tudi za zdrave in aktivne člane. Ti lahko enkrat tedensko plavajo v bazenu na Policah. Preko 20 let pa deluje tudi telovadna skupina upokojenk, ki pridno telovadijo in poskrbijo za zdravo telo in duha.

V DU je precejšne število članov in članic aktivnih športnikov. Najštevilčnejši so prav gotovo balinarke in balinarji. Prav ti so s svojo vztrajnostjo in delavnostjo prišli do pokritega balinišča in drugih potrebnih prostorov v Palah, katerih se že poslužujejo društva in klubi. V teh prostorih člani in članice trenirajo tudi pikado. Uspešni so na vseh tekmovanjih, katerih se udeležijo. DU Ajdovščina organizira in uspešno izpelje marsikatero izmed njih. Eno takih je prav gotovo vsakoletni tradicionalni majski turnir v balinanju, pikadu in streljanju z zračno puško. Letos je tekmovalo preko 200 tekmovalcev in to na štirih lokacijah; v Palah, na Planini in v OŠ Šturje. V vojašnici v Vipavi pa so se z zračno puško pomirili strelci in strelke. »Upokojenci so videni – nastopajo in objavljajo. Vse,kar človek ustvari, bogati njega samega in druge. Zato ni pomembno, kje je našel družbo, v kateri lahko uresničuje samega sebe.

Foto: arhiv DU Ajdovščina

12

kega para, s kratkimi življenjepisi, ki jih posredujejo svojci. Vsako leto se zberejo vsi pari, ki so vabljeni in jim zdravje to dopušča.

Vsi naši člani pa se ne morejo aktivno vključiti v programe društva, ker jim starost in zdravje to ne dopuščata. Tako se je v DU preko projekta Starejši za boljšo kakovost bivanja doma razvilo prostovoljstvo. Potrebno je bilo izobraževanje in za uspešno izvajanje projekta pa pridobiti prostovoljke. Evidenca je pokazala , da je v naši občini 2454 starejših nad 69 let. Polovica le teh je že bila obiskana. Obiski so lahko le družabni, če pa oseba zaprosi za kakršnokoli pomoč, se to preko DU prenese ustrezni instituciji. Prostovoljci so vedno zaželeni, saj primanjkuje pridnih rok in toplih besed. Že štiri leta pa poteka sodelovanje Kraškega kluba »Kapnik« iz Gorjanskega in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. Vadba poteka v bazenu na Policah, vodi jo Klavdija Krušec, diplomirana fizioterapevtka, hipoterapevtka. Terapija

Pomembno je, da se uresničuje, se bogati, razvija in s svojim delom plemeniti svoje življenje. Naloga DU Ajdovščina je krepitev sodelovanja in povezovanja vseh društev, v katerih so včlanjeni upokojenci. Naša naloga je podpirati različnost, uživati v njej in se je veseliti.« (Metka Marušič predsednica društva) Nevenka Vidmar.

Društvo upokojencev Ajdovščina Cesta IX. korpusa 1 Telefon: 05 366 13 83 duajdovscina@siol.net Uradne ure: ponedeljek, sreda, petek 8:00 do 11:00. Članarina je simbolična (10 € letno).

Omejitev za včlanitev ni.

VABLJENI.

Šport

Št. 6 • 15. november 2011

DANILO JAZBAR

Boli me, da je NK Primorje, klub z bogato tradicijo, skozi katerega je šlo toliko generacij, umrl in pustil nov stadion samevati. Bil sem trener v tem klubu, večinoma sem treniral mladinski pogon, občasno pa sem bil tudi „gasilec“ v članskem moštvu. Tu sem preživel lepe, pa tudi težke čase.

Moja nogometna osebna izkaznica V začetku sem deloval kot intuziast in pomagal NK Drugi junij, ki sva ga pred razpadom vodila z mojim pokojnim bratom Zdravkom. Zdravko je veliko naredil za mladino v Vipavskem Križu. Prav od tod sem mnogo prej naštetih igralcev, mladincev, pripeljal v Primorje. Nato sva z Vilijem Durnikom ustanovila občinsko ligo Samorastniki, v kateri je tekmovalo 12 ekip. V tej ligi je eno sezono nastopalo celo Primorje, potem ko je po Portoroških sklepih NZS izgubilo status slovenske lige.

Leta 1977 so me poklicali v NK Primorje, opazili so namreč moje trdo delo, trenerski talent in organizacijske sposobnosti. Poslali so me v trenersko šolo, ki sem jo v letu 1978 uspešno zaključil ter napravil diplomo pri dr. Verdeniku in Branku Elznerju. Diplomo za trenerja prvega razreda pa sem pri dr. Zdenku Verdeniku opravil leta 1992, na Visoki šoli za telesno kulturo. V svoji karieri sem treniral NK Tabor Sežana, kamor me je pripeljal legendarni pokojni Rajko Štofla, ki me je vključil v strokovni štab nogometne zveze. Treniral sem v zamejstvu – NK Primorje Proseka, pa člane NK Vipava ter ustanovil Mladinsko šolo v Komnu. Delal sem z mladimi, moji igralci so bili tudi Bojan Bratina, Marko Bratina, Franko Pergar in Aleš Samec, ki so v slovenskem nogometnem prostoru igrali pomembno vlogo.

Najlepše čase v svojem trenerskem poklicu sem doživljal v obdobju 1980 – 90, takrat je bil predsednik NK Primorje Dušan Repič, ki se je dobro spoznal na nogomet. Stavil je na domače igralce. Ta generacija je bila pozabljena tudi v knjigi ob 80. obletnici Primorja. To so bili igralci, ki so tedaj krojili vrh slovenske lige (takrat smo bili še pod Jugoslavijo): Vojko Kočevar, Dušan Žižmond, Radovan Štor, Hari Bat, Dušan Mikuž, Marijan Bizjak, pa Vojko Žigon, Pavel Žorž, Ljubo Čermelj … če sem koga izpustil, naj mi oprosti.

Iz prejšnje generacije so nam veliko pomagali Bojan Doljak, Miloš Jamšek, Branko Fučka in „puška zapada“ Branko Batagelj.

Od leta 1994 nisem imel več mesta v upravi kluba. Leta 2007 sem prišel za tehničnega vodjo v mladinski pogon Bilje Primorje. Upravi sem stalno pošiljal sporočilo, da je treba dati poudarek domačim igralcem.

Ko postanemo država Z novo državo je v klub prišlo novo vodstvo, z Dušanom Črnigojem in Brankom Bakaršičem na čelu. Prvo leto je člansko ekipo, sestavljeno še iz pretežno domačih igralcev, treniral igralska in trenerska legenda, pokojni Božidar Kotnik. Apetiti nove uprave, ki ji tedaj ni manjkalo denarja, pa so bili veliki. Začeli so uvažati igralce. Skozi zadnje desetletje se jih je zvrstilo nešteto, po tekočem traku so se menjavali tudi trenerji, celo zveneča nogometna imena kot sta Ivica Buljan in Bojan Prašnikar. Za domače igralce je zmanjkalo prostora. Mladinske selekcije so postale nujno zlo, kar so drugi klubi pridno izkoriščali, na primer Nova Gorica, kamor je odšel pri nas izšolani Valter Birsa in kamor so nam odhajali otroci, kajti tam se dela z mladimi …

Vsi urejeni klubi imajo jedro ekipe sestavljeno iz domačih igralcev, še posebej ko nastane kriza. In na to krizo v NK Primorje niso bili pripravljeni. Sam sem v klubu kot trener mladincev vzgojil 5 dobrih generacij, med mnogimi fanti so bili tudi pokojni Iztok Čermelj – pojem domačih igralcev, pa Aleš Krečič, Aleš Kodelja, Bojan Adžič, Dejan Ergaver in Andi Mamič, ki so igrali tudi v prvi državni ligi. Treniral jih je tudi legendarni Adrian Fegic. V teh generacijah sta zrasla tudi Valter Birsa in Tim Matavž! Pa Saša Živec, ki danes igra v bolgarskem CSKA, pa moj sin Denis, ki je bil eden boljših mladinskih branilcev v Sloveniji, leto pred razpadom kluba tudi članski igralec in po mnenju mnogih velik potencial. In še mnogi drugi dobri igralci, ki danes uspešno igrajo po drugih klubih. Moj sin trenutno igra v ekipi Škol Nagode, ki trenutno nastopa v najnižji ligi. Klub se trudi, pa vendar je to daleč od zahtev profesionalnega nogometa. Denis želi svoj potencial izkoristiti, zato bo prej ali slej izkoristil eno od ponudb tujih klubov. Želim si, da bi ostal tu, da bi eden od domačih klubov segel na višji nivo in nadomestil to, kar smo že imeli.

Napačna strategija Strategija vodstva klub je bila torej napačna, napačne so bile odločitve ljudi, ki so preveč zaupali tujim igralcem, napačno je bilo razdeljeno delo – ekipo sestavlja trener in ne direktor! Posledice so krute – propad kluba in veliki dolgovi do tujih igralcev in trenerjev. Velik dokaz napačne strategije pa je dejstvo, da nobeden od igralcev NK Primorja ne nastopa v drugih prvoligaških klubih.

Sam menim, da se je napaka zgodila že ob izpadu in povratku v prvo ligo – tedaj bi moral klub ostati v drugi ligi in si kadrovsko ter finančno opomoči, ne pa verjetni slepim obljubam predsednika uprave Primorja, da se bodo našla sredstva … Tako pa se je agonija igralcev nadaljevala, zaradi neizplačil so se dogajali štrajki, o trenerjih pa niti ne gre zgubljati besed. Isti igralci so zaigrali tudi v pomladnem delu prvenstva, tistih par domačih igralcev ni dobilo priložnosti.

Vmes je za kratko obdobje vodenje kluba prevzel mag. Kristjan Markovič, moj učenec, z dobro strategijo razvoja, vendar so ga odslovili. Nasledil ga je direktor, ki ni vreden omembe svojega imena, in prispeval, da je šel klub v pogubo.

Nov stadion sameva O svojih 40. letih dela v nogometu bi lahko napisal roman. Zdaj rastejo nove generacije in nove šole. Nastajajo novi klubi in nove pobude, ki na račun volje in dela nekaj malega zanesenjakov pridobivajo pripadnost. Moja želja je, da bi ponovno napolnili ajdovski stadion. Nogomet je bil od nekdaj priljubljen ajdovski šport. Nekaj pa bi še posebej poudaril – v nogometu in v športu nasploh morajo delovati pošteni ljudje z zdravo vizijo. Ajdovski stadion bomo napolnili, če bodo na njem igrali domači igralci!

V soboto, 15. oktobra, se je ob prijetnem sončnem vremenu v Ajdovščini na ŠRC Police odvijal nogometni turnir pod okriljem selekcije U12 novoustanovljene Nogometne šole Ajdovščine. Devet sodelujočih ekip je prikazalo zelo všečne predstave, pohvaliti pa velja zlasti fair play igralcev, saj sodnika Tine Lavrenčič in Andraž Ivanovič nista imela večjih težav z deljenjem pravice na igrišču. Končno prvo mesto je po zmagi v finalu nad ekipo Vipave pripadlo ekipi Tolmin-Kobarida, v tekmi za končno tretje mesto pa je bila ekipa HIT Gorice U11 boljša od Idrije.

Velika zasluga za izpeljavo turnirja

gre predvsem staršem selekcije U12 NŠ Ajdovščina, ki so poskrbeli, da je turnir potekal gladko in brez zapletov. Zahvaliti pa se moramo tudi sponzorjem brez katerih turnir ne bi bil tako uspešen: Slovenska vojska, Pizzerija Zmaj, Kava bar Štrukelj, Pekarna Postojna, Agroind Vipava 1894, Mesnica Rovtar, Prevozništvo Pečenko, Čermelj Alojz s.p., Sever Miran s.p., Darjo Vrčon, Fama Vipava, Mlinotest Ajdovščina, Norbit d.o.o., Prevozi Pelicko Krznarič Marko s.p., Zavarovalnici Triglav in Tilia ter NKBM in Deželna banka Slovenije. Iskrena hvala vsem za izkazano pomoč.

NOGOMETNA ŠOLA AJDOVŠČINA Vabi k vpisu v nogometno šolo vse navdušence te športne igre KDO: Dečki in deklice rojeni od leta 1993 do 2005

KDAJ: Urnike najdete na spletni strani KJE: Igrišče z umetno travo v ŠC Police in travnato igrišče ob mestnem stadionu ZAKAJ NOGOMET: Ker je to moštvena igra,

kjer prihaja do druženja, prijateljstva, navajanja na delo v skupini in razvijanja osnovnih motoričnih sposobnosti

LETOŠNJA NOVOST: Za dečke in deklice rojene leta 2005 bomo 1x tedensko izvajali brezplačno nogometno vadbo na 3 lokacijah: OŠ Šturje, OŠ Ajdovščina in v prostorih NŠ.

Naš trener bo prišel v šolo iskat otroke, jih odpeljal v šolsko telovadnico na trening, po treningu pa jih bo predal nazaj v varstvo učiteljem

Informacije in prijave: Mobilna številka: 041-472-128, 031 533 606 Elektronski naslov: nsajdovscina1@gmail.com nsajdovscina2@gmail.com Spletna stran: http://www.nogometna-sola-ajdovscina.si

NŠ Ajdovščina U12

KK Marc Ajdovščina Košarka ima v Ajdovščini bogato tradicijo in čeprav je bila v nekem obdobju zapostavljena, v zadnjih nekaj letih ponovno cveti.

Konec devetdesetih se je skupina intuziastov odločila, da Ajdovščini vrne tisto, kar je nekoč že imela – to je uspešen košarkarski klub. Na ruševinah starega kluba so zasnovali novega in takrat se je začela pisati zelo uspešna zgodba, ki ne, da se nadaljuje še danes, pač pa ampak iz sezone v sezono postaja vse uspešnejša.

Košarkarski klub MARC Ajdovščina je v tem trenutku eden bolje organiziranih klubov, ne zgolj v na Primorskem, temveč tudi v Sloveniji. V svojih vrstah šteje približno 150 igralcev in igralk, ki nastopajo na državnih tekmovanjih pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije.

Vrh piramide nedvomno predstavlja članska ekipa, ki letos nastopa v 3. slovenski košarkarski ligi. Trener ekipe, Aleš Lenassi, nekdaj tudi on uspešen igralec v slovenskem prostoru, ima pod svojim okriljem predvsem mlade, domače igralce, ki so željni dokazovanja. Moštvo dopolnjuje nekaj starejših igralcev, ki mlajši generaciji predajajo prepotrebne izkušnje za nastopanje na članskem nivoju.

Največji napredek v preteklih sezonah je klub naredil na nivoju mlajših selekcij. Zavest, da je vzgoja domačega kadra tista prava in edina pot do uspeha je botrovala temu, da so v klubu mlajšim selekcijam namenili največjo pozornost. Z načrtnim delom pri mlajših ter najmlajših članih kluba so začeli pred tremi leti in čeprav je to obdobje razmeroma kratko, se prvi sadovi truda že kažejo. Z namenom popularizacije košarke, je v košarkarski sezoni 2009/10 znotraj KK MARC Ajdovščina nastala nova sekcija z imenom Košarkarska šola MARC Ajdovščina. Kot že samo ime pove, gre za projekt, ki je namenjen najmlajšim košarkarjem in košarkaricam. Z dobrim in prizadevnim delom je košarkarska šola v dobrih dveh letih že pridobila na renomeju, kar je vidno predvsem pri številu vpisanih otrok, saj je danes v šoli približno 400% več otrok, kot jih je bilo pred dvema letoma. Že tako bogat program iz leta v leto še dodatno

Foto: arhiv KK Marc

Boli me, da NK Primorja ni več

Prvi turnir ajdovske nogometne šole

13

obogatijo, tako se lahko otroci srečujejo na treningih košarke, tekmah, turnirjih, ne manjka pa niti nagrad in presenečenj. Košarkarsko šolo že tretjo sezono zapored uspešno vodi Jan Zavrtanik, ki je v letošnjem poletju opravljal tudi delo pomožnega trenerja v slovenski reprezentanci mlajših članov do 20 let, s katero se je udeležil evropskega prvenstva A divizije, ki je potekalo v Bilbau v Španiji. Drugi nepogrešljivi člen pri delu z mlajšimi selekcijami kluba je Gregor Zagorc, domač trener, ki že leta uspešno sodeluje z ajdovskim klubom. V klubu kot trenerji delujejo še ajdovska košarkarska legenda Primož Bačar, David Koren ter Jure Kogoj. Dejstvo, da se v klubu z mladimi igralci dobro dela, je podkrepljeno tudi s podatkom, da so letos kar trije igralci, ki izhajajo iz ajdovske košarkarske sredine zastopali barve Slovenije s svojimi nastopi za

slovensko reprezentanco. To so Kristjan Jerončič, ki je standardni član ajdovske članske ekipe ter Nejc Buda (Geoplin Slovan) in Tomaž Bolčina (Helios Domžale), ajdovska „legionarja“, ki sta v preteklih sezonah iz Ajdovščine prestopila v večji, v Sloveniji zelo priznani košarkarski sredini.

Glede na uspehe, ki jih ajdovski košarkarski klub žanje v zadnjih letih zgleda, da je vodilnim možem v klubu uspelo najti oz. v klub uspelo pripeljati pravo mešanico znanja, izkušenj ter želje in volje, da se lahko v Ajdovščini ponovno piše uspešna košarkarska zgodba. Več informacij o Košarkarskem klubu MARC Ajdovščina ter o njihovi košarkarski šoli lahko dobite tudi na internetu in sicer na naslovih www.kosarkaski-klub-ajdovscina.si in www.kosarkarska-sola-ajdovscina.tk.

KK Marc Ajdovščina

Šport

Št. 6 • 15. november 2011

Boštjan Čebron – državni prvak v bodybuildingu

ŠZ Ajdovščina obvešča

Bodybuilding je zanimiva športna disciplina, ki je doma tudi v Ajdovščini – aktualni državni prvak v kategoriji IBFF world je Boštjan Čebron, ki je tudi v preteklosti na tem področju dosegal vidne mednarodne in državne uspehe.

Mednarodno tekmovanje, ki je hkrati štelo za državno prvenstvo, je potekalo v Kopru. Boštjan je osvojil 1. mesto na državni ravni, v mednarodni konkurenci pa je bil odličen 3..

Odlične uspehe je Boštjan Čebron zabeležil tudi na tekmovanju WFF world, ki je potekalo v Avstriji ter je upoštevalo svetovna merila. V kategoriji »superboy« je osvojil 2. mesto.

Četrtek, 24. november ob 20. uri, Mladinski hotel Ajdovščina - Soočenje kandidatov za volitve v državni zbor na temo: ORGANIZIRANOST ŠPORTA NA NACIONALNI RAVNI. Sobota, 26. november med 9.00 in 14.00, Mladinski hotel Ajdovščina delavnica Priprava in vodenje projektov v NVO, še posebej vabljeni člani društev, ki sredstva za svoje delovanje iščejo preko različnih razpisov.

Org.: Fundacija BIT Planota v sodelovanju s ŠZA. Sobota, 3. december med 9.00 in 13.00, Mladinski hotel Ajdovščina - delavnica Osnove računovodstva za društva, org.: Fundacija BIT Planota v sodelovanju s ŠZA. Sreda, 28. december ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vabljeni na prireditev ŠPORTNIK PRIMORSKE, s priložnostno razstavo o športu v Ajdovščini. Športnika Primorske izbirajo športni novinarji, organizatorji prireditve pa so severnoprimorski mediji v sodelovanju z Športno zvezo Ajdovščina.

Lepi uspehi in načrti domačih modelarjev

Za razmere, ki v naši državi vladajo na tem področju v primerjavi z drugimi športnimi panogami, so rezultati vrhunski. Boštjan Čebron namreč sam vlaga v svoje športne dosežke, priprave potekajo skozi vse leto, stroški pa so astronomski. Zadnjih nekaj let svoje znanje razdaja v Healthy Life Fitnessu, kjer trenira tekmovalce, pa tudi rekreativce, ki si želijo sprememb v življenjskem stilu.

Boštjan se kljub visokim stroškom namerava še naprej ukvarjati s tekmovalnim bodybudildingom, načrti so že zastavljeni, odlična motivacija za nadaljnje delo pa so tudi osvojene kolajne. Čestitamo!

prihodnjem letu ima naše društvo v načrtu dvoje tekmovanj za evropski pokal, in sicer v kategoriji F3J in F5J. Slovenski modelarji so se v septembru mudili tudi na tekmovanju za Evropski pokal v kategoriji F3J v Italijanskem mestu Lodi, v bližini Milana. Dvodnevnega tekmovanja se je udeležilo 64 tekmovalcev iz 7

Naš sovaščan Miha Prek je osvojil naslov državnega prvaka v rallyju v razredu divizija 1 za leto 2011. Ob koncu sezone, na dan zadnje dirke, 16. oktobra 2011, ki je potekala v Idriji, smo Miho pričakali doma in mu v imenu KS Budanje podelili priznanje za dosežen rezultat.

Miha je že od malih nog predan avto-moto športu. Prihaja namreč iz družine dirkačev. Že njegov oče Lojze je s kartingom zmagoval v nekdanji Jugoslaviji in nato v Sloveniji, brat Aleš pa je letošnji evropski prvak v gorskem rallyju. Miha tekmuje v rallyju že od leta 2002. S svojo vztrajnostjo, pridnostjo in pogumom je iz leta v leto nadgrajeval svojo formo

Foto: arhiv KS Budanje

V Budanjah imamo državnega prvaka

Foto: David Marc

Člani Modelarskega društva Ventus so 10. in 11. septembra organizirali prvo tekmovanje za Evropski pokal v kategoriji F5J. Udeležilo se ga je 38 tekmovalcev iz štirih evropskih držav. Dvodnevno tekmovanje je v brezhibni organizaciji potekalo na vzletišču Modelarskega društva Ventus.

Foto: osebni arhiv

14

in si pridobil bogate izkušnje. Letošnjo sezono za domače prvenstvo je sestavljalo 6. dirk (Lavanttal, Saturnus, Velenje, Gorjanci, Maribor, Ajdovščina, Idrija). Že v Mariboru je bilo jasno, da sta skupaj s sovozni-

kom Davidom Vončinom zasluženo najboljša v državi. Upamo in želimo si, da bi bilo takih uspehov čim več.

Miha, srečno za volanom še naprej. Čestitke!

KS Budanje

Aktivna jesen v Športnem centru Ajdovščina

Marc David

Hura prosti čas Zavod za šport Ajdovščina že vrsto let poskrbi za počitniški prosti čas domačih otrok, v jeseni je to program Hura prosti čas. Program je namenjen otrokom, ki želijo svoj čas med počitnicami preživeti športno. Letos smo imeli za dober razred mladih, ki so ob druženju in kopanju v bazenu spoznavali različne športne vsebine ter se udeleževali ustvarjalnih delavnic v Mladinskem centru

Savnanje v sopari Športni center Ajdovščina ponuja vrsto možnosti za rekreacijo, šport, pa tudi za družabno preživljanje prostega časa. Med široko ponudbo po novem spada tudi turška savna, ki dopolnjuje ponudbo obstoječih finske ter infra savne in pokritega bazena.

Po »turško«, torej v sopari, se v ajdovskem športnem centru hkrati lahko savna od 6 do 8 ljudi. Temperatura v prijetno, intimno osvetljenem prostoru, je med 45 in 55 sto-

pinj Celzija, vlaga pa 80 %.

Bazen in savne so odprti od ponedeljka do petka med 16. in 22. uro ter ob sobotah med 14. in 22. uro, možno je kombinirano savnanje v vseh treh savnah.

Primož Sulič Foto: Primož Sulič

držav. Predtekmovanje prvi dan je potekalo po načrtih, drugi dan pa je zaradi slabe vremenske napovedi odpadel in tekmovalci so izvedli le še finalne lete. V finale se je kot edini slovenski tekmovalec uvrstil domač modelar iz Modelarskega društva Ventus, Jure Marc, ki je na koncu zasedel odlično 5. mesto. Čestitke!

Ajdovščina.

Projekt so sofinancirali Občina Ajdovščina, Fundacija za šport ter Zavod RS za šport Planica.

Roman Vodeb v Ajdovščini Roman Vodeb je pomembno ime v svetu športa. Ukvarja se s psihološko pripravo športnikov, je avtor mnogih strokovnih člankov in priznan strokovnjak na svojem področju. Športna zveza Ajdovščina je Vodeba povabila v Ajdovščino, kjer je imel zelo zanimivo predavanje.

Predavanje v Ajdovščini je potekalo o dveh vsebinah – o nezavednem čustvovanju med spoloma v športu, ter o psiholoških vzrokih nastanka športnih poškodb. Dejstvo je, da so odnosi v kolektivih med trenerji in športniki ter v družini, eden izmed glavnih faktorjev uspeha oziroma

neuspeha posameznika v športnem udejstvovanju. Prav tako gre v teh odnosih iskati tudi vzroke za nastanek športnih poškodb.

Predavanja se je udeležilo okoli 40 domačih športnic, športnikov in trenerjev, ki so tudi živahno razpravljali. Športna zveza bo tudi v prihodnje pripravljala aktualna predavanja na različne teme. Želela bi, da bi se jih športniki še več udeleževali, saj je tudi teoretično znanje predpogoj za uspešno delo v športu.

Po predavanju je potekala zanimiva predstavitev domačega podjetja MSI – LAB, ki se ukvarja z

Foto: Primož Sulič

Prvi in del drugega dne sta bila namenjena predtekmovalnim letom, nato sta sledila dva finalna leta. Na tekmovanju so se dobro odrezali tudi slovenski tekmovalci. Člani modelarskega društva Ventus pa smo ponosni na organizacijo, saj od udeležencev tekmovanja prejeli veliko pohval ter zagotovil, da se prihodnje leto vrnejo v še večjem številu. V

Jesen je v Športnem centru Ajdovščina minila hitro in aktivno. Ob živahnem počitniškem utripu je naš športni center pridobil zanimivo novo ponudbo – obstoječim savnam se je pridružila še turška savna.

športno diagnostiko in meritvami v športu. Preizkusiti je bilo mogoče zanimive aparature, ki so lahko v veliko pomoč trenerjem in tekmovalcem pri načrtovanju treningov. Če tudi vas zanimajo podrobnosti, podjetje najdete v obrtni coni Gmajna na robu Ajdovščine.

Primož Sulič

Šport in rekreacija

Št. 6 • 15. november 2011

Aktivni ajdovski kinologi

Državno tekmovanje lovskih psov in memorial Antona Oselija ze Slovenije, Bojan Deberšek , naznanil začetek tekmovanja. Vse zbrane je Lovski pevski zbor Zlatorog s pesmijo pospremil v lovišče LD Col in LD Kozje stena , tja od Hrušice, do Predmeje.

Zgodaj popoldan so se pred zadružnim domom na Otlici že začeli zbirati prvi tekmovalci in sodniki, kjer je bila predvidena slovesna razglasitev rezultatov in zaključek tekmovanja.

Foto: Nevenka Vidmar

V mrzlem vetrovnem jutru se je na Colu oglasil lovski rog, ki je v zbor vabil udeležence državnega tekmovanja za lovske pse goniče, združenega z tradicionalnim tekmovanjem za memorial Antona Oselija ustanovitelja Lovsko kinološkega društva Gorica- Nova Gorica. V zbor je stopilo 35 vodnikov lovskih psov goničev, 15 kinoloških sodnikov, ravno toliko lovcev spremljevalcev, članov lovske

V času našega zadnjega oglašanja v Ajdovskih novicah je bilo naše društvo zelo dejavno. Prenovili smo poligon, postavili novo ograjo ter nove stebre za razsvetljavo in uredili parkirišče. Do konca leta nameravamo imamo v načrtu še prenovo električne napeljave, obnova brunarice pa nas čaka v prihodnjem letu.

Na področju šolanja smo opravili višji izpit IPO-1, 9 izpitov B-bh na katerih so vodniki opravili tudi izpit za vodnika psa spremljevalca in sedem izpitov po programu A. V jesenski temin tečajev smo vpisali 45 tečajnikov v malo šolo, 6 tečajnikov v B-bh, štirje tečajniki v Agility in 5 tečajnikov v višjo skupino. Istočasno trenira 19 tekmovalcev v agilityju

in klasiki. Tudi na tekmovalnem področju dosegamo lepe rezultate.

Maja sta Veronika Kos in Skay dosegla 1. in 3. mesto na tekmi za pokal Slovenije, Matej Brecelj in Zana 8. mesto, Tanja Rakar in Flame pa 14. mesto. Na tekmi v klasiki v Trbovljah sta Rado Gec in Ari dosegla 3. mesto, Brigita Kerševan in Gina pa sta bili 9.. Junija je Bogdan Sergo s Hamerjem tekmoval na Universal Sigerju v Avstriji in dosegel 12. mesto.

Na agility področju je bila Veronik s Skayem druga, Matej in Zana pa sta bila tretja. Konec junija smo imeli tudi predstavitev kluba na Poletni plaži v Novi gorici, kjer se je nabralo veliko število gledalcev. V juliju sta v agilityju za 3. mesto nastopila Matej

Ajdovci na Ljubljanskem maratonu

družine Col in Kozje stena, ter kar nekaj drugih obiskovalcev, ljubiteljev lova in kinologije, ki so želeli prisostvovati slovesnemu začetku tega, po številu tekmovalcev enega največjih državnih tekmovanj v delu lovskih psov na Slovenskem doslej. Tako, kot se za državno prireditev spodobi, smo jo začeli s slovensko himno, ki jo je zapel lovski pevski zbor Zlatorog iz Vipave, ki je takoj po kratkem pozdravu vodje prireditve Angela Vidmarja lovcem zaželel dobrodošlico še s pesmijo Ubalta Vrabca Pozdravljeni nam lovci vsi. Po uvodnih pozdravih besedah predsednika Lovske družine Col Silvestra Peljhana, ter po opravljenih vseh formalnostih, ki jih predpisujejo pravila za takšne priložnosti, je delegat Kinološke zve-

Po opravljenih birokratskih zadevah je zvok lovskega roga udeležence povabil v zbor za razglasitev rezultatov.

Tekmovanje so skupaj organizirali LKD Gorica- Nova Gorica LD Col in LD Kozje Stena in vzrejna komisija za goniče.

Ob tem ni odveč zapisati, da je to že tretji osvojeni naslov državnega prvaka, ki so ga letošnje leto osvojili vodniki lovskih psov člani LKD Gorica-Nova Gorica. Tudi podprvak v delu krvosledcev in številne ostale odlične uvrstitve so dokaz, uspešnosti vodnikov in uspešnega dela lovsko kinološkega društva- Gorica-Nova Gorica.Več si lahko ogledate tudi na www.lkd-gorica.si.

MEMORIAL ANTONA OSELIJA 1. mesto Peter Razpet in kratkodlaka istrska gonička AJKA ( LKD Gorica Nova Gorica) 2. mesto Zmago Cotič in kratkodlaki istrski gonič AS ( LKD Gorica-Nova Gorica) 3. mesto Milan Burič in kratkodlaka istrska gonička ASTA Ekipno so bili najboljši vodniki Obalno kraškega LKD Koper, drugo mesto je zasedla druga ekipa LKD Gorica, tretji pa so bili vodniki iz LKD Idrija .

DRŽAVNA TEKMA GONIČEV

15

Angel Vidmar

1. mesto Peter Razpet in kratkodlaka istrska gonička AJKA ( LKD Gorica- Nova Gorica državni prvak za leto 2011 in prejemnik CACT) 2. mesto Franc Oder in planinski gonička ASTRA ( LKD Koroške) 3. mesto Zmago Cotič in kratkodlaki istrski gonič AS (LKD Gorica- Nova Gorica Ekipno je bila najboljša ekipa Obalno kraškega LKD Koper, druga je bila ekipa LKD Zasavje, tretja

Foto: Nevenka Vidmar

pa ekipa LKD Koroške.

Maraton? Že sama beseda mi je vedno zvenela zelo naporna in zelo nedosegljiva. Vendar nič ni tako zelo nemogoče, če se stvari lotiš počasi in preudarno. TEK? To je najbolj naravna človeška oblika gibanja, a vseeno imamo pred njim pomisleke in kup razlogov zakaj ne bi tekli.

Bil je mesec maj, mesec ko se končajo vse dvoranske aktivnosti in si želimo aktivnosti na svežem zraku.

Vsak od nas ima kup načrtov kaj vse bo počel čez poletje. Me smo se odločile da bomo pričele teči. Zbralo se nas je deset žena, različnih starosti, prav tako zelo različno kondicijsko pripravljene, vse pa z eno željo, da bi se malo »razmigale« in sploh naučile teči. Za pomoč smo prosile Teo, ki je že nekaj let aktivna v teku. Ona pa je to našo željo vzela skrajno resno in nam sestavila tedenske programe teka. Pričele smo res počasi, ogrevanje, minuto teka, tri minute hoje, na koncu ohlajevanje. Srečevale smo se dvakrat tedensko. Tea nas je vodila vse treninge, bila je naša inspiratorka in odlična motivatorka. Zato smo se treningov redno udeleževale in kmalu lepo napredovale. Po nekaj tednih nam je Tea rekla da gremo teči na Ljubljanski maraton. Napisala nam je naslednje vrstice: »Drage novopečene tekačice, dobrodošle v tekaški druščini. Led je prebit. Začele smo z močno voljo, da bomo dosegle cilj. Naš cilj je sodelovati na Ljubljanskem maratonu in preteči 10 km. Ko bomo dosegle to, se bodo vzporedno temu uresničevali še drugi cilji (zdravje, hujšanje, učinkovito preoblikovanje telesa, obnova energije, dobra volja in sprostitev, vzdržljivost telesa in duha, iz-

redno dobro počutje zaradi hormonov endorfinov, serotoninov in kortizola, ki se pri teku sproščajo.....).

KAKO ZAČETI S TEKOM, ČE TEK SOVRAŽITE: Veliko ljudi ne mara teči, ali bolje povedano, se odloči, da ne marajo teka. A razlog najverjetneje tiči povsem drugje –

nikoli niso niti poskusili. In seveda – za tek se je treba malo potruditi in da človek pride v tekaško formo, mora pokazati tudi malo vztrajnosti.

Uživajte v novi navadi in saj veste, skupaj nam bo uspelo!« Lepe besede, pa smo bile vseeno malo skeptične da nam bo v tako kratkem času uspelo. In smo se konec poletja prijavile na maraton, hkrati pa sledile vsem Tejinim napotkom. Takrat smo tudi prvič pretekle razdaljo 5 km brez postanka.

Trenirale smo naprej in čez kakšen mesec smo pretekle 10 km brez postanka in popolnoma brez napora.

Pa je prišel dan D, 23. oktober, Ljubljanski maraton. Zgodaj zjutraj se

in Zana, v avgustu sta bila dvakrat druga Veronika in Skay. Septembra je Bogdan s Hamerjem na SP v Nemčiji med 180 tekmovalnimi pari dosegel 95. mesto. Konec septembra smo bili na Ptuju, na prvi tekmi DP v sledenju in zasedli naslednja mesta: Miran in Boss 2. mesto, Rado in Ari 7. mesto, Ljubo in Ejko 8. mesto Dušan in Kay 13. mesto. Veronika in Skay sta v agilityu dosegla prvo mesto in s tem v državnem prvenstvu dosegla skupno drugo mesto. Če vas zanima delovanje društva, vzgoja vašega psa ali tekmovanja, se obrnite na Mirana 040585-373. Čestitke vsem tekmovalcem in še veliko uspehov!

Miran Žvanut

nas je zbralo okrog 20 tekačev. Naša skupina tekačic začetnic, preostali pa že izkušeni tekači, ki so se udeležili že marsikaterega maratona. Pohiteli smo v Ljubljano, saj se je mini maraton pričel že ob pol devetih. Po ogrevanju smo mini maratonci (to je tek na 10 km) pohiteli na štart. Vzdušje je bilo nepopisno. Tisoče tekačev in tisoče navijačev. Spodbudni nagovor pred štartom in nabijaški zvoki The Stroj-a, ti dajo tako energijo, da kar poletiš proti cilju. Vse smo prišle na cilj brez napora, polne energije in prepričane da se naslednje leto spet udeležimo maratona. Ob pol enajstih so tekli maratonci (42 km) in polmaratonci (21 km). V tej drugi kategoriji je bilo precej Ajdovcev, me pa smo navijale. Tudi polmaratonci so prišli na cilj s polno dobre volje. Čestitke so prihajale od vsepovsod in, ne glede na rezultat, smo bile vse zmagovalke saj smo pretekle naš prvi maraton. Čez dva dni smo ime-

le že prvi trening (priprave na naslednji maraton). Po treningu pa smo si nazdravile za dosežen uspeh. Če kdo še vedno misli da ne zmore tečt, naj poskusi sledit navodilom, ki smo jih dobile od naše »tršice« prvi teden: Ogrevanje 5 minut (hoja). Lahkotno tecite 1 minuto po ravnini, nato hodite 2 min. Naredite 8 ponovitev (24 minut). Sledi 5-minutno ohlajanje (počasna hoja) ter 5 razteznih vaj. Ker so mišice dodobra ogrete, vsak položaj pri raztegovanju držite 30 sekund.

Tako bomo kmalu vsi tekači. Se vidimo naslednje leto na maratonu.

Ksenija Francetič

Počitniško

Št. 6 • 15. november 2011

Festival hiše mladih 2011 od 4. do 11. novembra 2011 Foto: Matevž Černilogar

Ajdovski taborniki „jesenovali“ na Kovku

Ajdovski taborniki iz roda Mladi bori so krompirjeve počitnice letos prvič izkoristili za jesenovanje – skupno počitnikovanje v njihovem domu na Kovku. Štiri doživete dni je na Kovku preživelo 33 mladih tabornikov ter dober ducat vodnikov.

Domača taborniška organizacija se je za skupne jesenske počitnice v naravi odločila, ker želi čim bolj popestriti svoje dejavnosti. Letošnji velik vpis je mlademu vodstvu dal novega zagona in uspešne akcije se kar vrstijo. Po skupnem izletu na Veliko Planino so se mladi taborniki

ponovno družili med krompirjevimi počitnicami na Kovku – tokrat kar štiri dni. Program dejavnosti je bil pester, času primerno so rezljali buče, odpravili so se na nočni pohod, izdelovali vetrnice, igrali taborniške igre, skratka, preživeli nekaj prijetnih skupnih dni.

Taborniki se že pripravljajo na praznike, delček njih bodo zagotovo ponovno preživeli skupaj. Še vedno se jim lahko pridružite, poiščite jih v prostorih ajdovskega mladinskega centra v Palah.

Miha

Od izvira Hublja do Ljubljane, malo po jesenskem listju in vse do skritega zaklada … prestolnici, je manjša skupina otrok sklenila ostati na delavnicah, ki so potekale v prostorih Hiše Mladih v Palah, in v dopoldanskem ustvarjanju so nastali zanimivi kolaži iz furnirja na temo jeseni. Zadnji dan aktivnosti so se otroci odpravili še na lov za skritim zakladom. Ta je bil tokrat nekoliko poseben, saj so morali otroci poleg reševanja ugank odplesati tudi domorodski ples in opraviti nekaj spretnostnih nalog, a kljub temu zaklad ni ostal dolgo skrit. Sladek in uporaben zaklad so si otroci razdelili, preostanek dneva pa smo preživeli ob različnih družabnih in športnih igrah.

Trije dnevi delavnic so hitro minili, mladi pa so se skupaj z nami marsikaj naučili, se razgibavali, zabavali in ustvarjali. Veseli nas, da otroci radi dejavno preživljajo svoj prosti čas in se vedno znova udeležujejo naših aktivnosti!

V sodelovanju z lokalnimi turističnimi vodniki TIC Ajdovščina so bila možna brezplačna vodenja po mestu Ajdovščina. Vodniki so na enournem sprehodu predstavili številne naravne in kulturne znamenitosti mesta in bližnje okolice. Tako so tisti, ki so se odločili udeležiti vodenja lahko izvedeli veliko zanimivega o izjemno pomembni reki Hubelj, rimskodobni Castri, Venu Pilonu, Milanu Klemenčiču, itd.

Ker je zaposlitev primarni pogoj, ki mladim omogoča finančno varnost, osamosvojitev, možnost ustvarjanja družine ter prestop v dobo odraslosti, je Mladinski svet Ajdovščina pripravil brezplačno testiranje in svetovanje o zaposljivosti mladih. Slednje je bilo namenjeno predvsem mladim iskalcem (prve) zaposlitve, absolventom in drugim mladim, ki zaključujejo šolanje in bodo kmalu vstopili na trg dela, mladim, ki se šele odločajo o svojem bodočem poklicu.

Mladinski center z gosti pa je želel mladim predstaviti zanimive poklice v sferi novinarstva in turizma. Poleg tega so mladi lahko sodelovali pri tridnevni ustvarjalni delavnici poulične umetnosti, natančneje stencil umetnost ali stencil art-a. Klub ajdovskih študentov in djakov je priredil tri zanimive filmske večere posvečene Zeitgeist gibanju, ki govorijo o enakosti in enakopravnosti vseh ljudi, za osveščanje tako o osebnih, družbenih in tehnoloških, pa tudi o duhovnih evolucijskih procesih, ki smo jim priča. Odvil se je tudi že tradicionalni Art market - Umetni-

Foto: VB

Maša Čibej, MDPM Ajdovščina

V nedeljo, 30. oktobra 2011, je Plesni center ADC (Alice dance company) že drugo leto zapored organiziral plesni Halloween party v diskoteki Vertigo fashion club v Ajdovščini.

Zabave so se udeležili vsi - plesalci, neplesalci, predšolski otroci, šolarji, mamice in očki, babice in dedki, skratka VSI, ki se radi imajo super, ne glede na to ali so člani plesnega kluba ali ne. Na svoj račun so tako prišli tisti najmlajši kot tudi "malce" starejši. Od 16h do 20h je bilo rajanje namenjeno najmlajšim, od 20h naprej pa so se vrata odprla za osnovnošolce starejše od 12 let, saj je zabava s pravim žurerskim in plesnim

vzdušjem potekala kar do 00.00. Cilj zabave je bil združiti ples in "žur" v eno, nasmejati in razveseliti otroške obraze in s polno energijo napolniti cel klub!

Plesne vaditeljice Plesnega centra ADC so poskrbele za nepozabno in razgibano animacijo tekom celega dne in večera.Gostje so se tako naučili Zumbo, Hip hop kogreografijo, potekalo je tekmovanje za najbolj strašen smeh in naj masko, poleg tega pa je večina gostov, članov plesnega kluba, že znala koeografijo Thriller, ostali pa so se pridružili in jo brez zadržkov odplesali. Finalisti posameznih tekmovanj so prejeli tudi nagrade, zmagovalec pa glavno

ška tržnica, ki v Palah poteka vsako prvo soboto v mesecu, med 9. in 18. uro. Za najmlajše je z zanimivimi ustvarjalnimi delavnicami poskrbelo Medobčinsko društvo prijateljev mladine.

Bar Hiša Mladih, Klub Ajdovskih Študentov ter Vinosa d.o.o. so pripravili uvod v martinovanje, v družbi glasbene skupine Ana Pupedan (v akustični obliki) ter degustacijo vrhunskih mladih vin Saksida. Poleg tega se je bilo mogoče udeležiti predavanja o kultura pitja vina, povezani s pridelovanjem, trženjem in pitjem vina. Predavanje Osnove degustiranja vina je vodil Matjaž Lemut iz vinske kleti Tilia. Na martinov petek, pa sta, Bar Hiša Mladih ter Vinosa d.o.o. pripravili martinovanje v družbi domače glasbene skupine Ela Banda ter degustacijo vrhunskih mladih vin Ferjančič. Vse dni festivala je bila v Baru Hiša mladih posebna martinova ponudba mladega vina, letnik 2011, po promocijskih cenah. Na voljo so bila vina Saksida in vina Ferjančič in po promocijskih cenah so skozi cel teden bile možne tudi degustacije za večje skupine. Številne aktivnosti se bodo v Hiši mladih nadaljevale tudi po festivalu, ena od njih so tudi španski večeri z Violeto in Emiliom (Evropska prostovoljca), kjer se boste lahko vsako sredo med 18. in 20.uro zabavali ob učenju španščine. V klubu bara so začeli z večeri elektronske glasbe, poimenovani MONOBEAT. Gre za predstavitve novih kreativnih smernic in trendov v elektronski glasbi.

Vse ljubitelje dobre elektronike pa vabimo na Monobeat vsako prvo soboto v mesecu.

Več o aktivnostih v Hiši mladih dobite na www.mc-hisamladih.si. Za vsakogar se najde kaj zanimivega, vabljeni.

Mladinski center Hiša mladih

Čarovniška zabava z ADC-jem

Foto: Maša Čibej

… ali jesenske počitnice na MDPM Ajdovščina, 2.- 4. november. ''To je pa kostanj!'' so bili soglasni otroci, ko smo naleteli na drevo s šiljastimi listi. V okviru aktivnosti med jesenskimi počitnicami smo se namreč odpravili po učni poti do izvira Hublja, kjer smo se učili prepoznavati in ločevati drevesa značilna za naše kraje, primerjali smo obliko njihovih krošenj, vzorce skorje in nazobčanost listov, mladi udeleženci pa so na koncu izdelali tudi risbe dreves s prepoznavnimi značilnostmi. Drevesa so se že obarvala na jesensko, poleg čudovitih barv pa nam je dan polepšalo še prijetno sončno vreme. Naslednji dan se je sonce že skrilo za oblaki, a to ni motilo otrok, ki so se odpeljali v Ljubljano na kopanje v Atlantis in ogled filma v Kolosej, kamor se vedno odpravijo z navdušenjem, ter pod vodstvom naših mentorjev in animatorjev preživijo zabaven in aktiven dan.

Medtem ko so nekateri čofotali v

Že peto leto zapored se je v Ajdovščini od 4. do 11. novembra odvijal Festival Hiše mladih, tokrat na novi lokaciji, v novem Mladinskem centru in hotelu Hiša mladih v Palah.

Festival je zaobsegal predvsem kulturno - izobraževalni program, seveda pa ni manjkalo niti dobre zabave.

Prvi dan festivala je Hiša mladih odprla svoja vrata vsem, ki so želeli približati se društvom in organizacijam, ki v njej delujejo. Posamezna društva so se tako z različnimi delavnicami in drugimi aktivnostmi predstavljala vsem obiskovalcem, predvsem pa mladim, ki so želeli pokukati v njihov svet. Mladinski center Hiša mladih (bivši Center mladinskih dejavnosti) letos praznuje 10 let delovanja in je ob tej priložnosti v galeriji Mladinskega centra postavil zanimivo spominsko razstavo fotografij, ki bodo na ogled do konca tega leta. V okviru festivala se je odvijal tudi Jesenski fotokros 2011, tema je bila Festival Hiše mladih. Še vedno (do srede 16. novembra) sprejemamo vse fotografije, ki so nastale v času trajanja festivala in imajo kot motiv festivalsko dogajanje. Na natečaj je potrebno poslati vsaj 3 fotografije, v digitalni obliki in sicer, na naslov INFO@MC-HISAMLADIH.SI . Dovoljena je uporaba photoshopa.

Zato vabljeni vsi, ki imate kak dober posnetek iz dogajanja. Najboljše fotografije bodo lepo nagrajene in kasneje na ogled v antičnih termah v Ajdovščini. Zahvala gre sponzorjem fotokrosa: Hiša posebne sorte, Zavod za šport Ajdovščina in Studio Dagal.

Obiskovalci festivala so imeli priložnost, da v pismu županu izrazijo svoje mnenje in na kartico županu napišejo kje jih čevelj žuli, kaj bi bilo potrebno spremeniti za mesto prijaznejše mladim, kakšno mnenje imajo, kakšne želje, potrebe in predloge.

Foto: arhiv MC Hiša mladih

16

nagrado in sicer 1 mesec brezplačnih treningov pri Plesnem centru.

Za najmlajše so v prvem delu potekale različne ustvarjalne delavnice na temo Halloweena, pod vodstvom prostovoljcev in prostovoljk iz MC hiše mladih v Ajdovščini. Vstop na zabavo je bil brezplačen za vsakogar, ki je bil našemljen, tako da so se po Vertigu potikali okostnjaki, duhci, čarovnice in druge strašljive podobe!

Letos je bilo povpraševanje še veliko večje kot prejšnje leto, zato je diskoteka norela v norih ritmih, od najnovejših hitov komericale, hiphopa, r'n'b-ja, latina pa tudi balkana, saj je DJ Cvere izpolnjeval vse glasbene želje.

"Otroci so bili zares navdušeni in zadovoljni, nasmehi na obrazih so kar žareli in mislimo, da smo dosegle naš cilj. Če so naši gostje in plesalci zadovoljni, smo tudi me", so povedale organizatorke in vaditeljice Plesnega centra ADC, ki so letos prav posebej zagnane in aktivne ter pripravljajo veliko novosti in dobrih idej za novo plesno sezono.

ADC, s plesom se svet vrti. Zakaj se jim ne bi pridružili tudi vi?

VB

Šolsko

Št. 6 • 15. november 2011

17

12 osmošolcev iz OŠ Ajdovščina na obisku pri vrstnikih z Madeire

Osemnajst dobraveljskih devetošolcev je v začetku oktobra poletelo v deželo Hansa Christiana Andersena, vetrnih elektrarn, neskončnih polj, ki jih preletavajo jate galebov in prijaznih ljudi – na Dansko.

veliko stvari navdušuje. Všeč so nam stari rumeni avtobusi, ki kot nori vozijo po ulicah mesta, lepota mesta Funschal in še veliko drugih stvari.

Mislim, da se bomo tudi v prihodnjih dneh imeli zelo lepo. Se sploh zavedamo kje smo?« Da bi se počutili dobrodošle, so poskrbeli tudi učenci in njihove družine, ki so nam odprli vrata v svoje domove.

Lea je o večerji pri Joãu, na katero je povabil celo skupino zapisala: »Zvečer nas je Joãova družina povabila na večerjo. Hrana mi je bila še kar všeč, razen meso z žara je bilo nekoliko pretrdo. Jedli som še ocvrto polento, solato in krompir. Sladica, marakujina strjenka, mi ni bila všeč. Imela je nenavaden okus na katerega nisem navajena. Zvečer sem bila zelo utrujena, ampak dan mi bo ostal v lepem spominu.« Svoje vtise o obisku Madeire je zapisala tudi Urška, ki pravi: »Madeira se zelo razlikuje od Slovenije. Ko smo mi že v zimskih oblačilih, oni še vedno hodijo naokoli v poletnih, ali pa se kopajo v morju. Najbolj všeč mi je bila vožnja s katamaranom in opazovanje delfinov. Tudi v tematskem parku mi je bilo všeč, saj sem se naučila veliko novega o otoku. Uživala sem, ko so nas starši vrstnikov lepo sprejeli v svojih domovih, kjer smo večerjali z njimi. Upam, da bom še kdaj obiskala Madeiro.« Dan slovesa je prišel prehitro, a počasi smo se morali vrniti domov, saj smo že pogrešali družine. Da se bomo res spominjali prelepe izkušnje z Madeire, so poskrbeli naši prijatelji. Rok je o povedal: »Zadnji večer smo se odpravili v šolo, kjer so nam pripravili zaključno slovesnost. Najprej smo pojedli večerjo, prisluhnili nastopu folklorne skupine in pevki fada (portugalska zvrst glasbe) ter si ogledali video o našem bivanju na Madeiri.

Sledilo je petje karaok in težko slovo od naših prijateljev. Vsi smo jokali in si obljubili, da ostanemo v stikih preko interneta in facebooka.« Izidora Černigoj

Novi kombiji za šole Občina Ajdovščina bo v petek, 18. oktobra 2011, slovesno v uporabo predala štiri nove kombije, namenjene osnovnim šolam, za različne prevoze.

Kombije bodo tokrat prejele OŠ Col, OŠ Šturje, OŠ Dobravlje in OŠ Otlica. Stare in dotrajana vozila bodo zamenjala nova, kar je pomembna pridobitev za šole, predvsem na podeželju, kjer v večji meri služijo prevozom otrok. Namenjeni pa so tudi vsem ostalim šolskim potrebam: prevozom na tekmovanja, ekskurzije, nastope gledaliških skupin in podobno.

Nakup je v celoti krila Občina Ajdovščina, skupna cena kombijev pa je 140.000 evrov. Slovesna predaja bo v petek potekala pred Osnovno šolo Šturje, ob 13. uri. Če imate čas, se pridružite šolarjem, šolnikom in predstavnikom Občine pri veselem prevzemu.

Za posladek smo jedli palačinke, ki smo jih spekli na majhnih ponvicah na odprtem ognju. Dan preživetja v naravi smo zaključili z igrami na prostem. Delček danske zgodovine smo spoznali na enodnevni ekskurziji. Ogledali smo si znameniti vikinški muzej in katedralo z grobnicami danskih kraljev v Roskilde ter se sprehodili po deževnem in vetrovnem Kobenhavnu.

Imeli smo tudi skupen športni dan - z danskimi učenci smo se pomerili v odbojki in prepričljivo zmagali.

En dan v tednu so učenci preživeli na šoli. Udeležili so se različnih delavnic v organizaciji učiteljev šole.

Učiteljici spremljevalki sva obiskali nižje razrede, da bi podrobneje spoznali način dela in utrip šole. Presenetila naju je umirjenost in sproščenost otrok ter ustvarjalnost učiteljev.

Učitelji uživajo precejšnjo avtonomijo pri izbiri snovi in načina dela v razredu. Vsi učitelji v osnovni šoli poleg danščine poučujejo še tri ali štiri različne predmete. Pouk poteka v blok urah, zvonec naznani le začetek pouka in čas za malico oziroma kosilo. Domače vzdušje in občutek pri-

padnosti se oblikujeta na jutranjih srečanjih, kjer se zberejo vsi učenci, učitelji, včasih pa tudi starši ali dedki in babice ter skupaj zapojejo in si izmenjajo aktualne novice. Šola je zasebna in v njej pomembno vlogo igrajo starši. Sodelujejo pri organizaciji aktivnosti, čiščenju šole, gradnji prizidkov, soodločajo o zadevah šole. Poskrbeli so tudi za imenitno pogostitev na poslovilnem večeru na zadnji dan našega obiska. Slovenski učenci so svojim gostiteljem v zahvalo in kot povabilo v Slovenijo podarili »Vodiče po Sloveniji«, ki so jih sami sestavili. V njih so jim predstavili način življenja v Sloveniji, nekaj zanimivih krajev ter sestavili slovarček najpomembnejših slovenskih besed in fraz. V dar in spomin pa so prejeli obesek, kladivo nordijskega boga Thora, ki se po metu vedno vrne v roke lastnika – kot povabilo, naj se še kdaj vrnejo na Dansko.

Na torti, s katero smo se posladkali, je bil napis v treh jezikih: »Se vidimo kmalu«, »Pa gensyn!«, »See you!« Res je, vidimo se zopet spomladi 2012, na Osnovni šoli Dobravlje!

Fructal, Agroind ter trgovina Mercator. Kupci so jih prav radi kupovali.

Zbrali smo veliko denarja. Dobrodelna akcija drobtinica mi je bila

zelo všeč in upam, da bomo naslednje leto še prodajali te izdelke.

Katja Bone

Akcija Drobtinica

Foto: arhiv OŠ

OŠ Danila Lokarja je s šolo Escola Basica e Secundaria Goncalves Zarco z Madeire prišla v stik preko projekta COMENIUS, ki je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi. Od 15. do 25. maja 2011 smo na naši šoli gostili vrstnike iz Madeire.

Obisk smo jim vrnili v mesecu oktobru.

Na Madeiro smo odpotovali 20. 10., domov smo se vrnili 30. 10. Doživeli smo veliko lepega in stkali pristne prijateljske vezi. Vsa ta doživetja so nam omogočili tudi sponzorji, ki se jim zahvaljujemo: Nova KBM, Zavarovalnica AS, Zavarovalnica Maribor, Ostržek, OKM, gospod Danilo Pandurević, Banka Koper, Pekarna Kukaj, Bar 2000, Vipavska klet, HIT d.d., Klet Tilia, Agencija Sonček in Mercator.

Da je bilo potovanje in bivanje na Madeiri res čudovito, pričajo zadovoljni obrazi otrok. Večina jih je z letalom potovala prvič. Svojo izkušnjo letenja Chiara opisuje: »Dobili smo letalske karte, od prtljage, ki so jo stehtali, pa smo se za cel dan poslovili. Dobili jo bomo šele na letališču v Funschalu. Nato smo morali stopiti skozi »rentgen«. Uslužbenci letališča so nas pregledali, kdor je imel v osebni prtljagi tekočino, ostre predmete ali parfum, so jih zaplenili. Točno ob uri smo se vkrcali na letalo. Bilo smo kar živčni, saj nas je večina prvič potovala z letalom. Leteli smo približno 3 ure, med letom smo dobili tudi topel obrok. Pijačo so stregli po želji.« Sprejem na šoli gostiteljev je bil slavnosten. Učiteljski zbor je zapel nekaj njihovih pesmi, med povabljenci je bila tudi častna konzulka Slovenije, ki nam je povedala veliko zanimivih zgodb o bivanju na otoku. Gostitelji so nam v desetih dneh skušali prikazati vse; od geološkega nastanka do odkritja in naselitve Madeire, kulturo, kulinariko in šolstvo. Tako so nas pospremili v več muzejev, obiskali smo različne osnovne šole, z avtobusom so nas popeljali po otoku. O svojih občutkih med bivanjem na otoku se je Hana spraševala: »Na Madeiri nas

Gostovali smo pri učencih osnovne šole Vallekilde-Hørve Friskole, ki stoji na zahodni obali danskega otoka Zealand. Za dobrodošlico je na drogu pred šolo poleg danske visela tudi slovenska zastava, v šolskem večnamenskem prostoru pa so nas sprejele gostiteljske družine. Pričele so se spletati vezi dansko – slovenskega prijateljstva.

Slovenski učenci so vsako jutro s svojimi gostitelji prišli v šolo, se udeležili jutranjega zbora in potem sodelovali pri raznih aktivnostih.

Našo državo Slovenijo smo Dancem predstavili s pesmijo in s predstavitvijo v sliki in besedi. Danski učenci so poskusili tudi slovensko potico in sladkimi breskvicami, ki so srečno preživele polet z letalom. Marsikdo izmed prisotnih se je navdušil nad našo deželo in se odločil, da jo bo v prihodnosti obiskal.

Medsebojno spoznavanje, strpno sprejemanje razlik ter iskanje skupnega so pomembni cilji mednarodne izmenjave učencev, ki jo Osnovna šola Dobravlje letos organizira že petič. Štirikrat smo že sodelovali z omenjeno dansko šolo, enkrat pa z osnovno šolo iz Katalonije. Pomemben cilj izmenjave je, da učenci pridobljeno znanje angleščine uporabijo v vsakdanjem življenju. Ker večina Dancev dobro govori angleško, je bilo priložnosti za urjenje govora ogromno.

Danska šola je za sodelujoče v projektu pripravila zanimiv program s poudarkom na izkustvih, medsebojnem sodelovanju, in skupnem doseganju ciljev. Prvi dan smo preživeli v naravi: lovili smo drobne rakce - kozice v bližnjem fjordu, v gozdu nabirali gobe in jesenske sadeže, odirali fazana in goloba, lupili in čistili zelenjavo, nato pa iz vsega naštetega pripravili okusen in zdrav obrok.

Foto: arhiv OŠ Dobravlje

Se vidimo! På gensyn! See you!

Foto: arhiv OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

Ajdovci na Madeiri

Na OŠ Danila Lokarja je tudi letos organiziran krožek Ker nam ni vseeno, Podmladek Rdečega križa, ki otrokom želi predstaviti delo organizacije Rdeči križ in jih spodbuditi za solidarnost s pomoči potrebnimi.

V soboto, 15. 10. 2011 so tako člani krožka sodelovali na dobrodelni akciji Drobtinica, kjer so s prodajo darovanih izdelkov tovarn Mlinotest, Fructal in Agroind, ter trgovske verige Mercator želeli zbrati čim več denarja za otroke iz socialno šibkejših družin. Akcija je potekala od 9. do 13. ure, v tem času so učenci zbrali 747,67 evrov.

Izidora Černigoj

V soboto, 15. 10. 2011, smo učenci krožka Ker nam ni vseeno organizirali dobrodelno akcijo v Mercator centru. Dobili smo se ob 9.00. Ta dobrodelna akcija je trajala do 13.00.

Prodajali smo kruh, testenine, sokove in jogurte. Te izdelke so nam podarile različne tovarne: Mlinotest,

Veronika Pregelj

Dobrodelno

Št. 6 • 15. november 2011

3. december – mednarodni dan invalidov 3. december je za mednarodni dan invalidov oktobra leta 1992 z resolucijo razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, z namenom, da bi v najširši družbi spodbudila vedno boljše razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo - temeljnimi pravicami invalidov ter vključevanjem invalidov v življenje.

Invalidi smo sicer najštevilčnejša manjšina na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije nas je več kot 650 milijonov ali okoli 10 % svetovnega prebivalstva. Med prebivalci Slovenije je približno 170.000 invalidov, eden na 12 prebivalcev, kot so izračunali v Statističnem uradu RS. Domače društvo šteje 850 članov – 700 jih prihaja iz ajdovske občine, 150 pa iz Vipave. Društvo je včlanjeno v Zvezo delovnih invalidov Slovenije (ZDIS), ki združuje 69 slovenskih društev.

Naj bo letošnji 3. december pod geslom »Evropska pot iz krize: uveljavljanje pravic invalidov« tisti dan, ko se posamezniki ozavejo vloge prisotnosti invalidov v naši družbi,

Zadnji teden v novembru je 21 let zapored Teden karitas. Namenjen je vsem ljudem dobre volje, ki želijo slišati, videti in pomagati ljudem v stiski. Letošnje leto Cerkve na slovenskem nosi naslov: Pravičnost v ljubezni. Podaljšana roka pravičnosti in ljubezni so nedvomno oči in srce; Srce, ki vidi.

vendar pa naj to ne bo samo en dan v letu, pač pa stalno prisotna misel v zavesti vsakogar izmed nas.

Za konec le še povabilo – 3. in 4. decembra Društvo invalidov Ajdovščina – Vipava prireja dneve odprtih vrat, vašega obiska bodo veseli, obiščite jih med 9. in 12. uro. Dobrodošli!

Miran Peršolja, predsednik DI Ajdovščina – Vipava

Foto:Vlasta Ferjančič

Srečanje v Vipavskem križu Življenje kot romanje

Članice Društva 4 letni časi Ajdovščina vsako leto izpeljejo več srečanj, ki so namenjena vsem skupinam. Medsebojna povezovanja članic in članov so zelo pomembna, saj se tako obnavljajo stara znanstva in prijateljstva in navezujejo nova.

Taka srečanja prispevajo k večjemu občutku pripadnosti skupini in društvu.

Eno takih srečanj je tudi Dan duhovnosti, ki se je drugo soboto v oktobru odvijalo v Vipavskem križu pod geslom Življenje kot romanje.

To je bilo že deseto po vrsti in zelo dobro obiskano. Kot vedno je za zanimiv program in goste poskrbela večletna prostovoljka v društvu Marija Vrtovec. V goste je povabi-

Srce, ki vidi - teden karitas

Foto:Jožica Ličen

18

la dr. Nežko Dular, ki nas je s toplo besedo popeljala skozi svoje življenje in pomembne spomine. Svoje razmišljanje je začela z mislijo iz Svetega pisma – »V začetku je bila beseda…«. Poudarila je, da je beseda zelo pomembna, saj lahko prizadene in rani. Obenem pa ima izjemno moč, ker lahko neguje in tolaži, kar ji je pomembno vodilo pri njenem poklicnem delu – delu zdravnice.

Drugi, zelo zanimiv gost je bil p.

Peter Lavrih, ki nas je s svojimi besedami in fotografijami popeljal na več znanih romarskih v Fatimo, Santiago in Jeruzalem. Z besedo nam je približal zgodovino svete dežele, naravne danosti in kjer sobivajo tri verstva: krščansko, judovsko in muslimansko ter pomen romarskega potovanja.

Pevski zbor 4 letni časi je za lepo in prijetno druženje zapel nekaj novih pesmi.

Vlasta Ferjančič

Cerkev je bila vseskozi zagovornik revnih in odrinjenih na rob. Pa ne le zagovornik, temveč izvrševalka telesnih in duhovnih del usmiljenja.

Sprehod skozi zgodovino karitativne dejavnosti nas pripelje do številnih zatočišč za uboge in brezdomce, bolnišnic, sirotišnic, domov za ostarele in ustanov, ki so jih navadno vodili redovni bratje, duhovniki in tudi posamezniki, ki so svojo vero udejanjali v dobrih delih. V slovenskem leposlovju beremo, da pri domači mizi ni manjkal 'krožnik za ubožca'.

Ali naj bi bilo danes kaj drugače?

Pravzaprav ne, nauk Cerkve je isti, Deset Božjih zapovedi še vedno velja, in prva, ki govori o ljubezni do Boga je enaka drugi, ki pravi »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.

V slovenski Cerkvi se je po letu 1990 karitativna dejavnost zelo razmahnila. Poleg številnih gibanj in skupin, kot so Vera in luč, Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, Anin sklad, Kolpingova družina in Vincencijeva konferenca ter še nekatere druge je nedvomno največji razmah doživela Karitas. Različne stike in dogodki so vernike dobesedno povlekli v tok dogajanja. Samo če se malo spomnimo za nazaj - poplave, begunci, potresi, plazovi, neurja, različne katastrofe doma in po svetu - lahko upravičeno trdimo, da je slovenski vernik preko ustanov katoliške cerkve odgovoril najprej spontano, nato pa organizirano in profesionalno. Pa ne samo vernik, mnogi, ki so od Cerkve morda oddaljeni, so svoj dar za reveže zaupali prav Karitas.

Zaradi del, po katerih smo postali prepoznavni, postajamo vse bolj sogovornik drugih humanitarnih organizacij in vladnih institucij.

Končno naše delo ni namenjeno ožji skupini ali aktualni politiki, temveč človeku, ne glede na vero, narodnost ali politično pripadnost, skratka vsem ljudem, ki pomoč potrebujejo.

In kako je pri nas?

V Slovenski cerkvi deluje pod imenom Karitas 9.000 sodelavcev – prostovoljcev, ki so v lanskem letu opravili 470.000 ur prostovoljnega dela. Na področju splošne dobrodelnosti je le 25 zaposlenih. Imamo 6 Škofijskih karitas, ki združujejo 431 Župnijskih karitas. Dekanijske oz.

Območne karitas so vezni člen med Škofijskimi in Župnijskimi karitas zaradi boljšega usklajevanja potreb in pomoči.

Karitas vipavske dekanije pokriva območje občine Ajdovščina in Vipava in kot Župnijska karitas deluje v vseh župnijah Vipavske dekanije ter povezuje 250 stalnih sodelavcev – prostovoljcev.

Propad podjetji, neizplačane plače, nizki dohodki, bolezen in druge stiske so vzrok, da se v naš Center karitas v Ajdovščini obrača vse več ljudi.

- Na področju materialne pomoči letno razdelimo preko 60 ton hrane.

Pomoč Karitas redno ali občasno prejema 450 družin in posameznikov s preko 3000 družinskimi člani.

Družinam v večji stiski pomagamo tudi s plačilom nujnih položnic.

- V pomoč otrokom je vključena pomoč s šolskimi potrebščinami pred začetkom šolskega leta, redna

mesečna pomoč iz programa Posvojitev na razdaljo in pomoč pri plačilu toplega obroka v šoli.

Potrebno je poudariti, da je ob materialni in finančni pomoči s prejemnikom pomoči opravljen razgovor, ki vsebuje podporo in spremljanje ter načrt pomoči v skladu s potrebami in našimi zmožnostmi. Pomoč se deli na podlagi Pravilnika o delitvi materialne pomoči.

Vsi vemo, da človek ne živi samo od kruha, zato Karitas razvija tudi druge oblike pomoči: - Učna pomoč in organizirano preživljanje prostega časa se za otroke izvaja v programu Popoldan na Cesti in Popoldne na Slapu, ki prav letos praznuje 10 letnico delovanja.

- Počitniške dejavnosti za družine, otroke in starejše v Portorožu in Soči.

- Sodelavci župnijskih karitas obiskujejo starejše, organizirajo srečanja po župnijah, enkrat letno pa omogočimo romanje na Brezje, ki se ga je letos udeležilo preko 200 ostarelih in bolnih.

- Zavod karitas Samarijan vodi Materinski dom na Cesti in Medgeneracijsko središče ter izobražuje sodelavce Župnijskih karitas za individualno družabništvo in samopomočne skupine.

Na področju izobraževanja in osveščanja organiziramo različne prireditve in predavanja. Med program, ki opozarja na novodobne stiske in vabi k pomoči številne ljudi je nedvomno likovna kolonija Umetniki za Karitas. Od leta 1995 do danes se je ime Sinjega vrha in Vipavske doline dotaknilo številnih umetnikov in kupcev ter obiskovalcev razstav, ki jih je bilo v teh letih 173.

Ponosni smo, da prav pri pomoči ljudem v stiski skozi program Namenska pomoč in Posvojitev na razdaljo v Koprski škofiji prednjačijo prav darovalci iz Vipavske dekanije.

Malo manj veseli pa smo dejstva, da zaradi propadlih podjetji prednjačimo tudi po številu prosilcev pomoči.

Zato naj ob Tednu karitas velja zahvala občini Ajdovščina in Vipava, ki podpirata naše programe in vsem vam, ki vidite s srcem in pomagate pomagati.

Jožica Ličen, voditeljica Karitas vipavske dekanije

Teden karitas od 20. do 27. novembra 2011 Sedež družbe: Telefon / fax: Poslovne enote: Spletni naslov:

Goriška cesta 62, 5270 AJDOVŠČINA (05) 366 41 80 / (05) 366 41 90 SEŽANA / IDRIJA / LOGATEC / KRŠKO www.lozej.si

STORITVE NA PODROČJIH: - VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU - POŽARNEGA VARSTVA - VARSTVA OKOLJA - FIZIKALNIH MERITEV - PROJEKTIRANJA - IZOBRAŽEVANJA

19. 11. Dvorec Zemono pri Vipavi: ob 20. uri - svečana akademija in odprtje prodajne razstave Umetniki za karitas 24. 11. Karitas vipavske dekanije, Ajdovščina, Vipavska cesta 11, od 9. - 11. in od 15. - 19. ure Dan odprtih vrat s predstavitvijo programov 26. 11. Klic dobrote na TV Slovenija ob 20. uri: zbiranje sredstev za pomoč ljudem v stiski 27. 11. Nedelja karitas: nabirke v župnijah za ljudi v stiski 27. 11. Dvorana prve slovenske vlade v Ajdovščini: ob 17. uri dobrodelni koncert ob 10-letnici programa Popoldan na cesti.

Društva

Št. 6 • 15. november 2011

Pohod Cesta na Triglav

Vas muči revma?

sti uri. Vsi presrečni in navdušeni smo se razgledovali po okolici, saj se nam je občasno ponudil prekrasen razgled, ki pa se je v trenutku lahko hitro izgubil, ker se je mogočna gora ovila v meglo. Ja, tako nepredvidljiv je lahko Triglav, zato pa je še toliko bolj privlačen.

Po skupnem in posamičnem fotografiranju, krščevanju s »štrikom« po zadnjici, z glavo v Aljaževem stolpu seveda in še zadnjem občudovanju lepot, smo se v treh ločenih skupinah odpravili nazaj proti Kredarici.

Tik pred odhodom tretje skupine, je eden od planincev občutil slabost, ki pa smo jo po strokovnih telefonskih nasvetih našega daljinskega reševalca in nato še našega zdravnika, ki se je vrnil z Malega Triglava, uspešno odpravili. Planinca smo zatem v navezi previdno in počasi spravili do Triglavskega doma na Kredarici.

Ko smo tako vsi prispeli v kočo, smo si najprej odpočili, nekaj pojedli in popili, si uredili prenočišča in se nato zbrali v sobi, kjer je sledilo prijetno druženje. Ob pogovoru, igraFoto: Sonja Lulik

Kulturno športno društvo Vrnivec s Ceste je doslej organiziralo že kar nekaj pohodov po bližnji okolici, že dolgo pa je med Cestnarji tlela želja, da bi se enkrat skupaj povzpeli na Triglav. Uresničila se je 17. in 18. septembra.

Kar 31 pohodnikov se nas je v zgodnjih jutranjih urah zbralo na avtobusni postaji na Cesti ter po skupnem fotografiranju krenilo na pot, v želji doživeti in videti čim več lepega. Po približno treh urah vožnje smo zapustili avtobus in se s Krme, še v temi, ob siju naglavnih svetilk, peš podali na pot. Druščina je bila pisana, starostno mešana in tempo hoje primeren za vsakogar. Pot nas je vodila najprej skozi gozd, ob prvih sončnih žarkih, ki so osvetljevali Julijske vršace, pa smo že prešli med nizko borovčje in prvo skalovje. Jutro je bilo jasno in pogled je bil čudovit. Bolj kot se je dvigalo sonce, bolj strmo se je vzpenjala tudi naša pot. Proti največjemu vzponu »kalvariji», je sonce že močno pripekalo, a tolažila nas je misel, da bomo kma-

lu na Kredarici, kjer si bomo malo oddahnili, se okrepčali in jo potem »mahnili« našemu cilju naproti.

Kredarica je bila ta dan množično obiskana, saj je bil napovedan zadnji lep vikend v septembru, primeren za obisk gora. Po toplem čaju in okrepčilu je sledil vzpon, brez nahrbtnikov, ki smo jih pustili v koči, da bi nam bilo lažje. Drug za drugim smo se zagrizli v skalovje in se trdno oprijemali »zajl» in »klinov», nekateri z malo strahu, ker so bili prvič, drugi bolj korajžno, a vsi zelo previdno.

Na vrh smo prišli kmalu po dvanaj-

19

nju harmonike in plesu v »gojzarjih« je čas kar prehitro minil. Prijetno utrujeni smo se odpravili spat, saj nas je naslednji dan čakal spust preko Vodnikovega doma in Pokljuke na Rudno polje.

Drugo jutro smo vstali že zelo zgodaj, saj je bilo napovedano slabo vreme in zato je bilo potrebno čim prej priti v dolino. Na pot smo se podali ob 6.30. Na Kredarici je bilo to jutro kar mrzlo, kot se za tako nadmorsko višino seveda spodobi, a nudil se nam je čudovit pogled, obarvan z oranžno jutranjo zarjo, ki ga lahko

doživiš samo tako visoko v hribih.

Vsi smo si bili enotni, da smo kljub slabi vremenski napovedi prenočili v koči in za vrnitev v dolino počakali nedeljsko jutro.

V strnjeni koloni smo se začeli spuščati v dolino. »To je pravi luksuz«, so dejali nekateri, po vzponih, ki smo jih doživeli prejšnji dan. Kljub temu pa je bilo potrebno biti pazljiv, saj ti med hojo po grušču kaj hitro lahko zdrsne in nesreča je tu. Prav to se nam je tudi zgodilo. Planinki je par sto metrov pred Vodnikovo kočo zdrsnilo in poškodovala si je nogo.

Ker je bila po oceni našega zdravnika Jurija poškodba hujša, je izredno prijazna in energična oskrbnica Vodnikovega doma takoj sprožila reševalno akcijo. Čez dobre pol ure je že priletel helikopter in ponesrečenko odpeljal v jeseniško bolnišnico, kjer je dobila mavec.

Večina pohodnikov nas je po malici, še pred prihodom helikopterja, nadaljevala spust v dolino. Pot se je zelo vlekla obenem pa smo bili deležni tudi nekaj dežnih kapelj, ki pa so nam bile le v vzpodbudo, da smo še bolj pospešili korak. Kmalu po dvanajsti uri smo bili vsi v dolini, pri avtobusu, presrečni in polni lepih vtisov.

Odpeljali smo se proti domu, seveda mimo Jesenic, kjer nas je z nogo v mavcu čakala naša »ponesrečenka«. Na Cesto smo se vrnili zgodaj popoldne, utrujeni, a ponosni, da smo zmogli. Saj veste, da je Triglav še vedno tisti izziv, ko sam sebe preizkušaš, če še zmoreš in če ti uspe, si ponosen na to.

Za konec naj zapišem še, da je bilo lepo in nepozabno. Za vsa ta lepa doživetja, pa gre seveda zahvala glavnemu pobudniku in organizatorju pohoda Egonu Stoparju, Juriju Karapandži za stalno zdravniško skrb in pomoč , našemu gorskemu reševalcu Robertu Štoru, ki se je par dni pred pohodom poškodoval in ni mogel z nami, a nas je po telefonu spremljal s strokovnimi nasveti, Stojanu Kodeletu iz Budanj, ki je priskočil na pomoč pri spustu s Triglava, in vsej prijetni družbi, ki je poskrbela, da je ves čas vladalo pravo gorniško vzdušje.

Ob odhodu smo si rekli le še »na svidenje naslednje leto«, ko se bomo spet podali novim vzponom naproti.

Sonja Lulik

Foto: Jožica Ličen

Srečanje zakonskih jubilantov v Križu

Od leta 1994 sodelavci Župnijske karitas pripravljamo na zahvalno nedeljo srečanje jubilantov. Osnovni namen srečanja je priznanje družini, ki je temelj vsake župnije in družbe, obenem pa pričevanje mladih in starejših zakonskih parov, da je ljubezen in zvestoba vrednota, ki pomaga prebroditi preizkušnje in utrjuje odnose v družini.

Tudi letos se je zbralo lepo število zakoncev, ki praznujejo okroglo obletnico poroke. Sveto mašo je daroval domači župnik br. Vlado, ki je vsakemu posebej čestital in zaželel obilo blagoslova. Kot dragocen spomin na poročni dan je druženje v župnijskem domu obogatila harmonika.

Le kdo še ni slišal za revmo, verjetno pa vam je manj znano, da obstaja tudi Društva revmatikov Slovenije.

Društvo ima trinajst podružnic po celi državi in že skoraj 30 let deluje tudi podružnica Ajdovščina, ki pokriva predvsem občini Ajdovščina in Vipava, nekaj članov pa je tudi iz sosednjih občin.

Glavna naloga društva je iskanje rešitev za socialne in zdravstvene probleme revmatičnih bolnikov in invalidov, da bi jim pomagali doseči boljšo kvaliteto njihovega življenja. V ta namen organiziramo brezplačno telovadbo (v telovadnici in v bazenu) za svoje člane ter razna predavanja in izobraževanja v različnih zdraviliščih po Sloveniji.

Prav osveščanje, svetovanje in izobraževanje o različnih vidikih revme in lajšanju težav, ki jih ta bolezen prinaša, je ena najpomembnejših dejavnosti društva. Starejšim revmatikom in težjim invalidom nudimo tudi osebno pomoč. Poleg tega izvajamo programe, ki so namenjeni prav otrokom in mladostnikom z revmatičnimi obolenji ter njihovim družinam. Dejavnosti društva obsegajo tudi ugotavljanje, zadovoljevanje in zagovarjanje posebnih potreb

revmatikov ter zastopanje njihovih interesov v dialogu z državnimi in drugimi pristojnimi institucijami.

Ker ima pomembno vlogo pri lajšanju težav revmatičnih obolenj prav telesna aktivnost, organiziramo tudi različne športno-rekreativne dejavnosti. Vse podružnice organiziramo pohode na različne zanimive lokacije na svojem območju, tako da smo v teh letih spoznali že veliko običajnim turistom skritih lepih kotičkov naše države. Ob druženju in izmenjavi izkušenj se nam naše težave ne zdijo več tako nepremostljive in z optimizmom vstopamo v nov dan.

Kdo se lahko včlani?

Redni član lahko postane vsak, ki ima potrjeno diagnozo ene od vnetnih revmatskih bolezni (revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis itd. ). Seveda pa se v društvo lahko včlani kot podporni član vsak, ki ga zanima delovanje društva ter želi pomagati obolelim in invalidom z vnetnimi revmatskimi obolenji.

Več o našem društvu si lahko preberete na spletni strani društva (www.revmatiki.si) in našem društvenem glasilu Revmatik.

Anka Krašna

Predstavitev avtobiografske pripovedi duhovnika Vinka Kobala Gibanje POT, Založba OGNJIŠČE in Župnija Šturje vas v soboto, 19. novembra 2011, ob 16. uri vabijo na predstavitev avtobiografske knjige Vinka Kobala Pripoved starega, modrega, sivega bobra - lastni življenjepis in spomini na delo v Cerkvi na Slovenskem.

Uvod v predstavitev bo sv. maša v župnijski cerkvi sv. Jurija v Šturjah v Ajdovščini, z nagovorom škofa msrg.

Metoda Piriha. Delo Vinka Kobala in Gibanje POT danes bo predstavil Tomaž Kodrič, o Kobalu kot vzgojitelju mladih in glasniku novih časov pa bo govoril Jože Kurinčič. Knjigo boste lahko tudi kupili.

Vinko Kobal Vinko Kobal se je rodil 19. januarja 1928 v Vrhpolju pri Vipavi, umrl pa 29. maja 2001, pokopan je v Stržišču pod Črno prstjo. V duhovnika je bil posvečen leta 1951. Služboval je v Ročinju, Desklah, Novi Gorici ter Godoviču. Večino svojega življenja se je posvečal vzgoji mladih. Okrog sebe je zbiral otroke, dijake, študente, družine in izobražence in jih navduševal za življenje po pristnih krščanskih vrednotah.

Svojo prvo veroučno skupino mladih, iz časov njegove prve župnije v Ročinju, je spremljal tudi, ko so se razkropili po srednjih šolah. Prvo zbirališče za njegova mladinska veroučna srečanja je bila kar novogoriška železniška postaja. Krog mladih

se je širil tudi čez meje njegovih župnij. Zbirali so se na dnevih zbranosti v Bavšici, Logu pod Mangartom, Gornji Trebuši.

Prve tedenske duhovne vaje v Stržišču so bile leta 1965, dokončno pa so se tam ustalile leta 1975. Duhovne vaje po metodi POT so se kasneje pričele tudi v Logarski dolini, Klancu pri Kozini, na Homcu pri Slovenj Gradcu, na Vrhu pri svetih treh kraljih, na Svetem križu nad Belimi Vodami in še kje.

Na tednih zbranosti v različnih krajih po Sloveniji so se zbirali (in se še) mladi iz vse Slovenije in iz zamejstva. Poletni tedni zbranosti, redna srečanja različnih skupin laikov in duhovnikov, duhovni vikendi, predavanja, koncerti ipd. so postali stalnica njegovega delovanja.

S širjenjem in poglabljanjem Vinkovega dela se je pojavila tudi potreba po poimenovanju njegovega načina dela in druženja v Cerkvi. Leta 1983 je dogajanje dobilo ime POT. Danes Gibanje POT še vedno deluje po metodi, ki jo je oblikoval Vinko s sodelavci.

Kobal je svoje delo gradil na dokumentih 2. vatikanskega koncila, na delih ustanovitelja italijanskega gibanja Comunione e liberazione Luigija Giussanija, na razmišljanjih slovenskega filozofa Milana Komarja. Veliko je črpal tudi iz zakladnice slovenskega in tujega leposlovja.

Lavričeva knjižnica

Na pragu življenja

Št. 6 • 15. november 2011

Posvet »Mladim prijazna občina« podal konkretne usmeritve občinam

Živi svet pred domačim pragom IRENA KODELE KRAŠNA

Prvi certifikati bodo podeljeni maja 2012, prejele pa jih bodo občine, ki se z mladimi ukvarjajo sistemsko in za doseganje njihovega čim hitrejšega osamosvajanja izvajajo ukrepe na področjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj, mobilnosti, mladinskega organiziranja in informiranja

ne, so razvijalci certifikata »Mladim prijazna občina« prvič javno predstavili kriterije, ki jih bodo morale občine dosegati za pridobitev certifikata.

mladih. Tadej Beočanin, vodja skupine za razvoj certifikata: »Certifikat bo priznanje tistim občinam, ki se z mladimi v okviru svojih pristojnosti iz zmožnosti že zadovoljivo ukvar-

Foto: Irena Krašna Kodele

Foto: Danijela Krapež

MOČVIRSKA LEPOTICA Poznate črno jelšo? Običajno jo najdemo tam, kjer vode nikoli ne primanjkuje – na rečnem bregu in poplavnih ravnicah. Nekoč, ko so reka Vipava in njeni pritoki svobodno vijugali po Vipavski dolini in ustvarjali močvirne predele, so bili tudi jelševi logi pogostejši. Danes najdemo večji jelšev sestoj v zgornji Vipavski dolini le še na Mlakah pri Vipavi, saj so bila druga njena rastišča s hidromelioracijo spremenjena v travnike in njive. Posamezna drevesa pa še vedno najdemo v družbi vrb in topolov ob vodotokih, kjer s svojimi močnimi koreninami utrjujejo bregove. Najraje raste na vlažnih, globokih ilovnatih tleh. Ko na bregu zagledam črno jelšo, mi srce prav poskoči od veselja, saj je marsikateri breg tako »urejen«, da na njem ni mesta za jelše ali pa so jo izrinile pritepenke iz Severne Amerike (npr. ameriški javor). Črna jelša zraste v višino do 30 metrov, učaka pa lahko do 100 let. Njeno deblo je vitko in ravno, krošnjo pa tvorijo redke in močno razrasle veje, ki ji dajejo stožčasto obliko. Z lahkoto jo prepoznamo po enostavnih listih okrogle do jajčaste oblike. Mladi listi so lepljivi in zato ji je slavni švedski naravoslovec Karl Linne dal ime Alnus glutinosa (glutinosus = lepljiv). Čeprav je jelšin les mehak in na zraku hitro propade, pa je v vodi izjemno trajen, zato ga pogosto uporabljajo za pilote in podvodne dele mostov. Pravijo, da skoraj polovica Benetk, tudi znameniti most Rialto, stoji na jelševih pilotih. Zaradi svoje rdečkaste barve se je jelšev les uveljavil tudi pri izdelavi pohištva najvišjega cenovnega razreda. Jelšev les gori skoraj brez dima in iz njega pridobivajo najboljše oglje za izdelavo smodnika. Zato ni naključje, da so nekoč gradili smodnišnice prav v bližini močvirij.

To drevo, ki je med vsemi našimi drevesi najbolj prilagojeno na namakanje

Ajdovščina, 9. november - Mladinski svet Ajdovščina je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije v Ajdovščini izvedel posvet »Mladim prijazna občina«. Na posvetu, ki so se ga udeležili podžupani, občinski svetniki in predstavniki občinskih uprav, ki pokrivajo področje mladi-

Foto: Irena Krašna Kodele

korenin v vodi, bo našlo svoj dom tudi na pobočju Čavna – na plazu Slano blato. Se bojite, da tam zanjo ne bo dovolj vode v poletni pripeki? Bodite brez skrbi. Črna jelša raste povsod, kamor se jo posadi – tudi na cestnih brežinah in drugih površinah daleč od potokov in logov. Kako ji to uspe? S pomočjo drobnoživk (gliv in bakterij), ki so na njenih koreninah in ji pomagajo iskati nujno potrebna hranila v tleh. Seveda tega dela ne opravljajo brezplačno, ampak jim jelša trud poplača s sladkorjem, ki ga proizvaja v listih. Sožitje, ki uspešno deluje že milijone let.

Kampanja Neodvisen.si je v oktobru obiskala tudi Ajdovščino. Dogodki so potekali tri dni, in sicer: 17.

10. na OŠ Col tudi za otliške šolarje in predšolske otroek, 18. 10. na OŠ Dobravlje, 19. 10. pa v Športnem centru Police za predšolske otroke ter učence OŠ Danila Lokarja in OŠ Šturje.

Dogodke je animiral Bojan Kodelja, vodja programa NE-ODVISEN. SI, strokovna sporočila pa je podajal g. Miha Kramli, terapevt in vodja Ambulante za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici. Temeljno sporočilo programa je prilagojeno stopnji dojemljivosti različnim starostnim skupinam. Najmlajši so preko filma »Jaka išče nov dan« spoznavali in utrjevali znanje o zdravju, igri, knjigi, odgovornosti in medosebnih odnosih. Zvesti štirinožni prijatelj kuža Jaka je skozi naloge poiskal in odkrival strokovnjake, ki so v video izjavah podali in razkrili odgovore na omenjene teme.

Mladostniki so se poučili s sklopom sporočil o sprejemanju samega sebe, odgovornosti, pasteh različnih

Sport klub Dol vas vabi na tradicionalni sejem smučarske opreme, kjer boste lahko kupili rablje-

Vzgojite svojo jelšo! Sedaj je pravi čas za nabiranje semen črne jelše. Njeni plodovi so storžki jajčaste oblike. Zreli storžki so temnorjavi in lesnati.

Posušite jih in iz njih iztepite seme, ki ga lahko posejete takoj ali zgodaj spomladi. Sadiko posadite na breg potoka ali reke Vipave. Poročajte nam, kako vam je uspelo sajenje jelš. Vaša poročila in morebitne fotografije bomo objavili na spletni strani Zavoda Rdeči apolon (www.rdeci-apolon. si). Pošto naslovite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali na elektronski naslov info@rdeci-apolon.si.

Danijela Krapež

Neodvisen.si v Ajdovščini

Smučarski sejem v Ajdovščini

Naravoslovni izziv meseca novembra

jajo, torej dosegajo neke minimalne standarde. Predvsem pa ga razvijamo kot spodbudo občinam, ki polja mladine sploh ne obravnavajo oziroma ga še vedno povezujejo z izključno prostočasnimi dejavnostmi. Ocenjujem, da lahko certifikat prihodnje leto prvič prejme okrog 15 slovenskih občin.« Vzporedno so organizatorji dogodka predstavili tudi načrtovan zbornik lokalnih mladinskih politik, ki bo predstavljal orodje za delo občin na področjih mladine. Prav tega so predstavniki občin sprejeli z navdušenjem, saj bo to prvi priročnik, ki bo na enem mestu združeval napotke za razvoj in implementacijo posameznih ukrepov lokalnih mladinskih politik, vzorce pravilnikov in lokalnih strategij za mlade ter orodij za soodločanje mladih v javnih zadevah.

Udeleženci posveta so podprli prizadevanja za vzpostavitev certificiranja, podali predloge izboljšav zbornika in si ogledali nov Mladinski center in hotel Ajdovščina.

no opremo in oblačila za zimske športe.

Sejem bo potekal med 2. in 4. decembrom v prostorih OŠ Danila Lokarja Ajdovščina - v petek med 16.00 in 19.00, v soboto med 9.00 in 19.00 in v nedeljo med 9.00 in 13.00.

Info: Jože Bizjak, 040 813 382

Foto: NEODVISEN.SI

20

zasvojenosti, prostem času in medsebojnih odnosih.

V sredo, 19. 10. je v Dvorani prve slovenske vlade potekal družabni večer, namenjen odraslim, na katerem so sodelovali ga. Vlasta Nussdorfer, predsednica Belega obroča Slovenije, g. Miha Kramli, terapevt in vodja Ambulante za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici ter kriminalist g. Marko Hlebec. Večer je bil prepleten s strokovnostjo in humorjem, strokovnjaki so spregovorili o različnih temah kot so medsebojni

odnosi, postavljanje meja, o vplivu negativnih informacij, internetu, ….

Ob zaključku večera je kriminalist prisotnim predstavil prepovedane substance.

V treh dneh je bilo v občini Ajdovščina z vsebinami programa NEODVISEN.SI ozaveščenih skupaj približno 2.000 otrok in odraslih.

Tako s strani otrok, učiteljev, socialne delavke kot odraslih beležimo veliko pozitivnih odzivov na vsebino in izvedbo programa.

NEODVISEN.SI

Pisma

Št. 6 • 15. november 2011

Lep pozdrav iz Iraka

bližini postavili nov stadion, bi bržkone uredili še ta problem, kar tako mimogrede, če so tam že bili stroji; ampak ne, tega očitno nihče ne vidi in nikogar ne moti. Je pa nerodnost tudi v tem, da se prav tam zoži cesta in, ja … Saj najbrž fotografija dovolj jasno pokaže, za kaj gre. Kajpak pa je treba še pripomniti, da je Ajdovščina, ki hoče biti urejeno in prijazno mesto, sila netolerantna do kolesarjev. Nobenih kolesarskih stez ni v mestu – ste se že peljali s kolesom na konec Ajdovščine do veleblagovnica, uf adrenalinsko, do krožišča. Na obvoznico pa najbrž kolesarjenje ne sodi.

Zdrav duh v zdravem telesu, zdrav razum pa … !?

Bojan Bizjak Zakawsky

Vabilo k sodelovanju Ajdovske novice vas vabijo k sodelovanju. Pišite nam, pišite o vsem, za kar menite, da bi bilo zanimivo za naše bralce, pa o vsem, za kar menite, da bi morali vedeti, pa še o čem. Vaše prispevke zbiramo na e-naslovu ajdovske. novice@ajdovscina.si, ali na naslovu Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, za informacije lahko pokličete na 05/36 59 155. Objavljamo zgolj avtorizirane prispevke (ki pa so po dogovoru lahko objavljeni tudi brez podpisa avtorja, če so uredništvu podatki znani).

Uredništvo

podatke pridobi z interneta, zato se bom sama rajši posvetila osebnim vtisom.

Prvič sem obiskala Irak leta 1996.

Pokrajina Kurdistan je bila takrat del embarga, ki ga je zahod uvedel zaradi agresije Sadama Huseina nad Kuwajtom. Bila sem priča porušenim domovom, veliki revščini in neizmernemu optimizmu domačinov, ki so ostali tam in vztrajali. Po mestu so vozili stari, poflikani avtomobili, saj zaradi embarga ni bilo dobave novih. Jedli smo domačo hrano, ki so jo kmetje že zgodaj zjutraj na svojih cizah pritovorili na bazar (tržnico). Po mestu in pokrajini je bilo vse polno do zob oboroženih mož, za katere je bilo težko ugotoviti, kateri struji pripadajo. Ponoči smo poslušali rafale in eksplozije bomb. Takrat sem spoznala, kakšna vrednota je varnost.

Da, takšna varnost tu pod Čavnom, ko gremo zvečer spat in vemo, da nas bo zjutraj prebudilo ptičje petje.

Drugič sem bila v Arbilu leta 2002.

Bilo je že precej bolje, predvsem ni bilo oboroženih vojaških skupin.

Pogled z zraka na Arbil s starim mestnim jedrom, ki mu domačini pravijo Kala. Jedro, ki je pod UNESCO-vo zaščito, je bilo v iraško-iranski vojni in Huseinovih napadih precej porušeno, zdaj ga počasi obnavljajo.

Mesto ima zanimivo strukturo, saj je staro jedro na vzpetini, ki se za kakšnih 30 metrov dviga nad ravnino, na kateri leži novejši del mesta. Mesto Arbil je bilo naseljeno že 6000 let pr. n.š., kar ga uvršča med najstarejša mesta na svetu. Od takrat so Arbilu krojila usodo različna ljudstva, od Asircev, Babiloncev, Perzijcev,

Bil je nekakšen mir, čeprav ta še ni bil najbolj stabilen. Pojavljale so se prve večje trgovine, vozni park se je počasi obnavljal, ljudje so se pričeli ukvarjati z različnimi posli. V trgovinah se je pojavil jogurt v plastičnih lončkih, ki pa ni bil tako dober, kot tisti, ki so ga kmetje pripeljali na svojih cizah.

vedno nemirnem Iraku obdržala status oaze miru, napredka in blaginje.

Kurdska vlada se je v danih razmerah dobro organizirala, saj policija in vojska zelo natančno kontrolira meje pokrajine, pa tudi znotraj pokrajine so na mejah posameznih provinc oborožene kontrole. Irak zdaj prodaja nafto, dohodek države pa je dobro pognal kolesje celotne ekonomije.

Posledica tega je, da se je formiral močan sloj precej premožnih ljudi, ki si gradijo nove hiše, kupujejo drage avtomobile in sploh trošijo, kot da si s tem dajejo duška za vsa leta nazaj, ko so trpeli zaradi embarga. Da, kot povsod v takih sistemih, je tudi tu sloj najrevnejših, navadno tistih, ki so v strahu pred terorističnimi napadalci pribežali z južnih delov Iraka in so pripravljeni zaradi osebne varnosti potrpeti s skromnim življenjem v razpadajočih hišah, ki so jih za sabo pustile prejšnje vojne.

Moja strokovna izobrazba je daleč od ekonomije, a občutek mi pravi, da bi si zdajle v iraškem Kurdistanu lahko odrezalo kos pogače tudi marsikatero slovensko podjetje. V Arbilu in okolici je trenutno ogromno gradbišč, ki jih obvladujejo predvsem turška podjetja, so pa tam tudi Italijani, Čehi, Angleži … Novogradnje pomenijo opremljanje s pohištvom in gospodinjskimi aparati. Ko sem se pred par dnevi peljala s severovzhoda proti Arbilu mi je padlo v oči ogromno gradbišče, ki se je vleklo več kilometrov daleč. Zapomnila sem si oglas izvajalca, ki je bil obešen na ograji in v svoji radovednosti sem šla pogledat na internet, kaj pravzaprav gradijo. Gradijo mesto, kaj več o njem si lahko ogledate na www. floriacity.com. In tega je še veliko.

Govori se, da naj bi postal Arbil v prihodnosti nekakšen drugi Dubai.

Seveda je Kurdistan še veliko več, kot to, kar sem napisala. Predvsem so to ljudje, ki dajejo deželi pečat.

Takšni in drugačni so, kot povsod.

Predvsem so zelo temperamentni in gostoljubni. Nekateri med njimi so naravnost čudoviti.

Naj za konec dodam še mali namig: V decembru se odpravlja delegacija Gospodarske zbornice Slovenije v Arbil. Upam, da se bodo dobro znašli in da bodo tudi slovenska podjetja pristavila svoj lonček v deželi, kjer trenutno ni niti sledu gospodarske recesije.

Silva Karim Foto: Silva Karim

Ob koncu julija sem se tam vozil s svojim malim mopedom, ki ima dovoljenje, da se lahko pelje tudi po kolesarskih stezah, ker je pač kolo z motorjem; takega sem kupil in tako piše v zakonu in tehnični dokumentacij. No, pa se lepo pripeljem po kolesarski stezi, pa naprej do pokopališča, tam pa takoj na cesto. Policijsko vozili je stalo na makadamskem parkirišču. Nič posebnega, rutinsko opazovanje dogajanja, se mi je zdelo. Kar nenadoma pa za seboj slišim tanke in kratek opozorilni pisk sirene in v vzvratnem zrcalu vidim modre utripajoče luči. Nekoliko sem se zmedel, pa se potem hitro zbral, vključil smerokaz in se ustavil na prvem prostem parkirišču. In tu se začne zgodba. Gospoda sta mi hotela dokazovati, da sem se nezakonito

Ljudje smo si različni. Nekateri so najrajši doma. Drugi prisegajo na slovenske hribe in hrvaško morje.

So takšni, ki se najbolj varno počutijo ob naravnih in kulturnih biserih Evrope in ob preverjeni evropski hrani. Tudi sama se rada podam po Evropi, a najbolj navdihujoča so zame potovanja v daljne dežele.

Usoda me je povezala z Azadom Karimom, ki je že skoraj trideset let moj soprog in ga verjetno nekateri Ajdovci kar dobro poznajo. Obisk Kurdistana, njegove rodne dežele na severu Iraka, je zame vsakokrat zanimiv odklop od evropske kulture. Ne vem zakaj se znova in znova na mojih daljnih popotovanjih ne morem otresti občutka, da imamo Evropejci nekakšen večvrednostni kompleks in skušamo ves svet soditi po merilih, ki smo si jih sami določili.

Azad je po rodu iz Arbila, ki je glavno mesto iraškega dela Kurdistana. (Ponekod je ime mesta napisano tudi Erbil ali Irbil, odvisno od vira.)

Kurdi v svojem jeziku Arbilu pravijo Hewlêr.

Foto: Silva Karim

vozil po pločniku. Pa smo skupaj šli nazaj, da sem jima dokazal, da je tam velika nejasnost. Popravljala sta si kapi, se nasmihala in vse je bilo nekako komično. Kajpak sem moral opraviti tudi test alkoholiziranosti, pa osebni dokumenti – no, sam postopek je bil sila korekten in profesionalen, to že. Zdaj pa se sprašujem, kdo je odgovoren, da so tam stvari tako urejene kot so. In če so že v Foto: Bojan Bizjak

Da, res bi tako lahko zapisal, ker sem to doživljal na sila neprijazen način. Na fotografiji je vidno, da se kolesarska steza kar nenadoma spremeni v pločnik, ali pa morebiti pločnik izgine nekam pod travo. Jaz ne vem, kdo je tam projektiral košček kolesarske steze in kako, da se še ni zbudila kakšna od inšpekcij, gradbena recimo, pa tisti ki so zadolženi za prometno ureditev.

Foto: Silva Karim

Steza je, steze ni!

21

Eden novejših trgov v Arbilu, obdan s čajnicami in bazarjem.

Kurdov in drugih ljudstev. Danes v Arbilu živi največ Kurdov (približno 80 %), precej je tudi Turkumenov, Asircev, nekaj malega pa je Arabcev in drugih ljudstev.

Težko je v obliki kratke reportaže opisati to atraktivno deželo. Navsezadnje si lahko vsakdo formalne

Pred kratkim sem bila v Iraku tretjič, tokrat je od zadnjega obiska preteklo kar devet let. Mesto je bilo skoraj neprepoznavno. Kot gobe po dežju so v mestu zrasli veliki trgovski centri, avtomobilski saloni, restavracije in palače različnih institucij. Pokrajina Kurdistan je v še

Trgovinica na bazarju, v kateri je naprodaj blago z bleščicami, namenjeno za izdelavo kurdskih tradicionalnih ženskih oblek.

Podjetno

22

Št. 6 • 15. november 2011

(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Naziv razpisa

Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI

Javni razpis »Procesni vavčer 2011/2012« P1 TIP - javni razpis za garancije Slovenski podjetniški sklad Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte LF - Javni razpis za kapitalske Slovenski podjetniški sklad naložbe RS v zasebne družbe tveganega kapitala P1B 2011 - javni razpis za garancije Sklada za bančne Slovenski podjetniški sklad kredite za s subvencijo obrestne mere Javni poziv 6SUBOB11 za nepovratne finančne spodbude Slovenski okoljski javni sklad – občanom za nove naložbe rabe Eko sklad obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb Javni poziv 7SUBOB11 za nepovratne finančne spodbude Slovenski okoljski javni sklad – občanom za nove naložbe Eko sklad rabe obnovljivih virov eergije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb Slovenski okoljski javni sklad – Javni poziv za kreditiranje Eko sklad okoljskih naložb 46PO11 Javni poziv za kreditiranje Slovenski okoljski javni sklad – okoljskih naložb občanov Eko sklad 45OB11 Javni poziv 10SUB-VIS11 Nepovratne finančne spodbude za nizkoenergijsko ali pasivno Slovenski okoljski javni sklad – gradnjo ali prenovo stavb Eko sklad v lasti občin, v katerih se izvajajo dejavnosti vzgoje in izobraževanja Javni poziv 9SUB-EVPO11 Nepovratne finančne pomoči Slovenski okoljski javni sklad – pravnim osebam za baterijska Eko sklad električna vozila

Upravičenci

majhna in srednje velika podjetja Mikro, mala in srednje velika podjetja

Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu (namen B) in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti (namen A2)

informacije

http://www.japti.si http://www.podjetniskisklad.si

31. december 2011

http://www.podjetniskisklad.si

Mikro, mala in srednje velika podjetja

21. november 2011

http://www.podjetniskisklad.si

občani

do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki

do porabe sredstev oziroma http://www.ekosklad.si najkasneje do 31. januarja 2012

občani

do porabe sredstev oziroma http://www.ekosklad.si najkasneje do 31. januarja 2012

občina, ki ima sprejet Lokalni energetski koncept

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

podjetja

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja 15 november 2011 - kmetijska gospodarstva (le pri namenu A2)

Javni razpis za neposredno Javni sklad RS za razvoj kadrov sofinanciranje kadrovskih delodajalci in štipendije štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012 pravne ali fizične osebe, ki Javni razpis za izbor izvajalcev so registrirane za opravljanje vseživljenjske karierne dejavnosti kot svetovanje, Javni sklad RS za razvoj kadrov orientacije v okviru programa izobraževanje, raziskovanje in in štipendije »VSEŢIVLJENJSKA KARIERNA druge vsebinsko primerljive ORIENTACIJA ZA DELODAJALCE dejavnosti in so registrirane že IN ZAPOSLENE«. vsaj 2 leti Priložnost zame (delovni preizkus in subvencija Zavod RS za zaposlovanje za zaposlitev dolgotrajno nevladne organizacije brezposelnih in brezposelnih udeležencev javnih del) Javno povabilo za sodelovanje v programu Zaposli me za Zavod RS za zaposlovanje tržni delodajalci pridobitev subvencije za zaposlitve brezposelne osebe Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. Ministrstvo za kmetijstvo, javni razpis za ukrep Podpora kmetijska gospodarstva gozdarstvo in prehrano - MKGP kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije, Javni razpis za ukrep 112: Pomoč Ministrstvo za kmetijstvo, so starejši od 18 let in mlajši od mladim prevzemnikom kmetij gozdarstvo in prehrano - MKGP 40 let oziroma, ki dopolnijo 40 za leto 2011 let v letu prijave na javni razpis in prvič prevzamejo kmetijo.

Javni razpis za ukrep Ukrep Ministrstvo za kmetijstvo, 121 – naložbe na področju gozdarstvo in prehrano – MKGP živinoreje

do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29.11.2011 20. november 2011 in 5. december 2011 oziroma do porabe sredstev

Razpisna dokumentacija in dodatne

zasebne družbe tveganega kapitala (zasebne DKT)

Javni poziv 8SUB-EVOB11 Nepovratne finančne spodbude Slovenski okoljski javni sklad – občanom za baterijska občani Eko sklad električna vozila

Slovenski regionalno razvojni sklad

Rok za predložitev vlog

30. marec 2012 Predvidenih je 6 rokov za oddajo vlog: - 2. 12. 2011; - 1. 3. 2012; - 1. 9. 2012; - 1. 3. 2013; - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.regionalnisklad.si http://www.sklad-kadri.si/si/ razpisi-in-objave/naslovnica/ razpis/n/neposrednosofinanciranje-kadrovskihstipendij-delodajalcem-114-jr/

http://www.sklad-kadri.si/si/ razpisi-in-objave/

do porabe sredstev oz najpozneje do 31. decembra 2011

http://www.ess.gov.si/

do porabe razpoložljivih sredstev, najkasneje do 29.

2. 2012

http://www.ess.gov.si/

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

Kmetijska gospodarstva

30.11.2011

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

Javni razpis za ukrep Ukrep Ministrstvo za kmetijstvo, 121 – naložbe na področju gozdarstvo in prehrano – MKGP sadjarstva in vinogradništva

Kmetijska gospodarstva

30.11.2011

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

Ukrep Finančna pomoč Ministrstvo za kmetijstvo, ob smrti, invalidnosti ali gozdarstvo in prehrano – MKGP nesposobnosti za delo v letu 2011

Kmetijska gospodarstva

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

Ukrep Finančna pomoč za Ministrstvo za kmetijstvo, nadomestilo škode zaradi Kmetijska gospodarstva gozdarstvo in prehrano – MKGP požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2011

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno podjetja biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne občine razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

podjetja

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

http://www.mg.gov.si/

http://www.mg.gov.si/

30.11.2011, nato vsake 4 mesece do porabe sredstev, vendar http://www.mg.gov.si/ najkasneje do 9.1.2013

Ogled dobrih praks na severnem Primorskem Partnersko srečanje v okviru evropskega projekta CivPro na temo PLAZOVI IN POPLAVE Foto: Silvana Peljhan

Aktualni javni razpisi in pozivi

Razvojna agencija ROD kot slovenski partner projekta CivPro, ki se izvaja v okviru evropskega programa INTERREG IVC in območje Severne Primorske sta imela v času od 25. do 27. oktobra čast gostiti prvega izmed ogledov dobrih praks na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in izmenjav znanj in izkušenj med partnerskimi regijami, t.i. »transfer visit«.

Glede na številne izkušnje s plazovi in poplavami na Goriškem zlasti v zadnjih letih ter zanimanje gostujočih projektnih partnerjev, predstavnikov Občine Miškolc (Madžarska) ter Mesta Košice (Slovaška), sta bili prav ti problematiki v ospredju srečanja.

Prvi dan srečanja je bil namenjen pregledu lokalnih/regionalnih politik ter izmenjavi znanj in izkušenj na bolj teoretični ravni. Najprej je mag.

Samuel Kosmač, vodja Izpostave URSZR Nova Gorica in poveljnik regijskega štaba CZ, zbranim predstavil ureditev sistema zaščite in reševanja v Sloveniji. Ga. Špela Kumelj iz Geološkega zavoda Slovenije (v projektu sodeluje kot zunanji izvajalec ROD-a), ki za potrebe projekta pripravlja Regionalno analizo stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Severne Primorske (Goriške statistične regije), pa je predstavila prve rezultate le-te. Na občine in predstavnike CZ na lokalni ravni so bili namreč posredovani vprašalniki, s katerimi smo želeli po posameznih občinah preveriti, katere naravne in druge nesreče jih ogrožajo ter ugotoviti, ali se na njihovem območju izvajajo kakršnekoli preventivni ukrepi, kot npr. izobraževanja in usposabljanja.

V nadaljevanju sta besedo prevzela domača strokovnjaka g. Miha Ergaver, svetovalec za CZ v Občini Ajdovščina in g. Igor Benko, poveljnik ajdovskega občinskega štaba CZ, ki sta udeležencem predstavila zgodovino in vodenje intervencij na plazu Slano blato ter sanacijo in sistem nadzora plazu, v popoldanskem delu pa so partnerji iz Madžarske in Slovaške predstavili skupne ukrepe, ki jih izvajajo v povezavi s poplavami in varstvom pred poplavami. Prvi dan

se je zaključil z ogledom plazov Slano blato in Stogovce pod strokovnim vodstvo g. Benka in g. Ergaverja.

V okviru drugega dneva so udeleženci obiskali Log pod Mangartom, kjer sta jim g. Zoran Kenda, namestnik vodje Izpostave URSZR Nova Gorica in g. Milan Štulc iz Občine Bovec predstavila plaz Stože in ukrepe, ki so bili izvedeni tekom intervencije ter po njej, pa tudi sistem zgodnjega opozarja pred morebitnim ponovnim plazenjem. Drugi dan se je zaključil z ogledom sanacije struge reke Vipave v Mirnu, ki ga je vodil g. Boštjan Frančeškin, svetovalec za CZ iz Občine Miren-Kostanjevica.

Zadnji dan dogodka je sledil še obisk in ogled Regijskega centra za obveščanje v Novi Gorici, kjer je vodja ReCo Nova Gorica ga. Mara Marinič skupaj s sodelavci predstavila organizacijo in delovanje centra, ogledali pa so si tudi sistem »Video Kras« za zgodnje opozarjanje pred požari v naravnem okolju. Še pred tem pa so jim predstavniki CZ iz Mestne občine Nova Gorica, poveljnik občinskega štaba CZ g. Stjepan Miškovič in g. Bogdan Zoratti skupaj z g. Sotlarjem iz podjetja Geoinžiniring, predstavili letošnjo pridobitev občine »Karto plazov in pogojev gradnje v MONG«.

Vse tri dni so imeli udeleženci tudi priložnost izmenjati znanje in izkušnje ter razpravljati o težavah in ovirah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.

Poleg ogleda primerov dobrih praks v Sloveniji, so v okviru projekta predvideni tudi ogledi v drugih partnerskih regijah, skupaj 11 ogledov in prenosov dobrih praks. Za vsako posamezno srečanje pa velja, da se ga poleg predstavnikov gostitelja udeležita še dva do trije projektni partnerji, ki jih posamezna tematika najbolj zanima.

Na tem mestu bi se v imenu Razvojne agencije ROD želela vsem predstavnikom občin in predstavnikom civilne zaščite zahvaliti za sodelovanje na dogodku, saj so s svojo udeležbo in aktivnim sodelovanjem pripomogli k uspešni izvedbi srečanja.

Silvana Peljhan, RA Rod

Napovedi in obvestila

Št. 6 • 15. november 2011

Koledar prireditev za NOVEMBER 2011 ob 19.00 četrtek, 17.

Galerija doma krajanov november Vipavski Križ ob 22.00 petek, 18. Ajdovščina - Vipavska cesta november 11/a, Ajdovščina (bivša kasarna Srečka Kosovela) ob 7.30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

sobota, 19. november

nedelja, 20. november

petek, 25. november

sobota, 26. november

nedelja, 27. november

Odprtje razstave: Tekst v podobi; Črka, beseda, tekst kot element likovnega dela Koncert - Srečna mladina & Chiki Liki tu-a

132. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir) Jesensko usposabljanje - Izvajanje pridobitne dejavnosti v NVO in zagotavljanje standarda ob 9.00 kakovosti poslovanja Občina Ajdovščina – sejna soba Prijave sprejemajo do 16. novembra na: info@ planota.si ali preko spletne prijavnice na www. fundacija-bitplanota.si ob 19.00 Nastop MePZ Primorje in MPZ Poljubinj, vstop Dvorana prve slovenske vlade prost Ajdovščina ob 19.00 Predpremiera opere Gorenjski slavček Antona Kulturni dom Budanje Foersterja Martinovanje po sv. Martinu v Vrtovinu, ob 19.00 koncert Marjana Zgonca, vstopnina 10 € (pijača Dvorana v Vrtovinu in martinova večerja), prijave: Anuška 041 569 492, Mirjana 041 814 710 Koncert - Melodije za dušo in srce, koncert z ob 19.00 Borisem Kopitarjem in številnimi gosti, dvorana Škofijske gimnazije vstopnina 15 €, vstopnice v predprodaji na Vipava TIC-u Vipava (05 368 70 41) in turistični agenciji Marco Polo v Ajdovščini (05 368 15 00). ob 22.00 Stand up komedija - Miki Bubulj Mladinski center in hotel Info: KAŠ, 051 654 002, www.kas.

Ajdovščina med 7.00 in 9.00 11. pohod po Vertovčevih poteh izhodišče in cilj pod hrastom Info: Društvo Matija Vertovec, 05 36 59 155 pred vasjo Ustje Nogometna tekma KIX Ajdovščina : KMN ob 18.00 Bronx, Športni center Police mladinska liga U21-zahod ob 19.00 Premiera opere Gorenjski slavček Antona Dvorana Edmuda Čibeja v Foersterja Lokavcu Jesensko usposabljanje - Organiziranje prireditev in drugih dogodkov ob 18.00 Prijave sprejemajo do 23. novembra na: info@ Občina Ajdovščina - sejna soba planota.si ali preko spletne prijavnice na www. fundacija-bitplanota.si Nogometna tekma KIX Ajdovščina : Dobovec ob 20.00 Trgovine Jager Športni center Police članska tekma 1. SFL Jesensko usposabljanje - Priprava in vodenje ob 9.00 projektov v NVO Mladinski center in hotel Prijave sprejemajo do 23. novembra na: info@ Ajdovščina planota.si ali preko spletne prijavnice na www. fundacija-bitplanota.si ob 10.30 Ostržkov abonma: Črkolandija, za abonma in Dvorana prve slovenske vlade izven Ajdovščina Info: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk. katarina@siol.net ob 16.00 Vinski hrami Vipavske doline - SLAP Slap Info: RA ROD Ajdovščina 05 365 36 00 ob 19.00 Košarkarska tekma Marc Ajdovščina : telovadnica OŠ Šturje Fenomeni Pohod Gradiška Tura, Abram, prispevek 3 € lahko poravnate na TIC Ajdovščina v Palah ali na Info točki Stolp na ajdovski tržnici (v ceno ob 7.00 je všteta jed z žara in čaj na Turistični kmetiji izhodišče pohoda Kamp Tura abram na Nonosu) Info: PD Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si, Bogdan Kodele 031 853 405 Prireditev Društva gospodinj s Planine – ob 16.00 projekt mleko Dom krajanov na Planini Info: Vilma Česen 051 398 293, Mateja Česen 051 370 906 ob 17.00 Koncert ob praznovanju 10. obletnice Dvorana prve slovenske vlade Popoldan na cesti Ajdovščina Info: Jožica Ličen, 041 429 713

Koledar prireditev za DECEMBER 2011 ob 9.00 Mladinski center in hotel Ajdovščina sobota, 3. december

Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 14.00 Planina ob 18.00 Dvorana na Otlici Čaven, Mala gora

nedelja, 4. december ob 17.00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina četrtek, 8. ob 19.00 december Kulturni dom Vipava ob 10.30 Dvorana prve slovenske vlade sobota, 10. Ajdovščina december ob 19.00 telovadnica OŠ Šturje nedelja, 11. ob 18.00 december Športni center Police ob 19.00 sreda, 14.

Dvorana prve slovenske vlade december Ajdovščina

Jesensko usposabljanje - Osnove računovodstva Prijave sprejemajo do 30. novembra: info@ planota.si ali preko spletne prijavnice na www. fundacija-bitplanota.si Miklavževanje z miklavževim sejmom Info: Mladinski center in hotel Hiša mladih Ajdovščina, 05 368 93 83, info@mc-hisamladih. si Vinski hrami Vipavske doline - PLANINA Info: RA ROD Ajdovščina 05 365 36 00 Praznovanje ob 10. obletnici MePZ Angelski spev Otlica Miklavžev pohod po Čavenski planoti Info: PD Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si, Bogdan Kodele 031 853 405 Prireditev Društva gospodinj s Planine Repriza letošnjega projekta – Mleko Info: Vilma Česen 051 398 293, Mateja Česen 051 370 906 Tradicionalni novoletni koncert Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina Škratkov abonma: Rdeča kapica, v izvedbi Mini Teatra, za abonma in izven.

Info: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk. katarina@siol.net Košarkarska tekma Marc Ajdovščina : Pingvini Šmartno Nogometna tekma KIX Ajdovščina : Casino Safir Sežana Tradicionalni novoletni koncert Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina

ob 7.30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina ob 10.30 Dvorana prve slovenske vlade sobota, 17. Ajdovščina december ob 19.00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 22.00 Mladinski center in hotel Ajdovščina ob 19.00 torek, 20.

Dvorana prve slovenske vlade december Ajdovščina četrtek, 22. Dvorana prve slovenske vlade december Ajdovščina

STALNE ZBIRKE:

PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.

Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto.

Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.

Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol. net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.

Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.

LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa. com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji.

Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.

KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.

OBVESTILA OSMICE: Osmica na turistični kmetiji Ferjančič Od 11. novembra do 20. novembra - Gradišče nad Vipavo 11a Info: Boris Ferjančič, 05 368 52 83, 031 892 585, druzina.ferjancic@siol.net Osmica na kmetiji Štrukelj Od 18. novembra do 27. novembra in od 2. decembra do 11. decembra - Kmetija Štrukelj, Selo 2a Info: Tomo Štrukelj, 041 790 741, vino. strukelj@gmail.com RAZSTAVE: Razstava: Stanislav Ropotec, 1911-1997, slikarstvo Od 23. oktobra do 20. novembra - Pilonova galerija Ajdovščina Vabljeni na ogled razstave slikarskih del v Avstraliji živečega Slovenca, ki je nastala ob 100-letnici umetnikovega rojstva.

Njegove slike visijo v pomembnih zbirkah in muzejih, v vseh narodnih galerijah v Avstraliji, v vatikanski Galeriji sodobne verske umetnosti, v Museé d`Art Moderne v Parizu. V 80. letih je za novo poslopje avstralskega veleposlaništva v Parizu ustvaril posebno serijo velikih slik. Britanska kraljica Elizabeta ga je 1989 odlikovala z redom Avstralije za njegove zasluge na umetniškem področju. Na predvečer slovenske osamosvojitve se je v Ljubljani prvič samostojno predstavil z razstavo v galeriji Equrna.

Razstava Brane Jazbar - Afriške avanture, risba Od 29. oktobra do 16. novembra - Galerija doma krajanov Vipavski Križ Brane Jazbar, priznan ajdovski slikar, se je po Afriki potepal februarja 2010. Po Keniji in Tanzaniji je to že tretje navdihujoče Jazbarjevo potovanje. Kot gornik je obiskal najvišji vrh Afrike Kilimanjaro in drugi najvišji Mont Kenya, odpravil se je tudi na safari po nacionalnih parkih Tanzanije – vtise je strnil v risbah, ki jih bo moč videti na pričujoči

133. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir) Ostržkov abonma: Hop v pravljico, v izvedbi Loškega odra Škofja Loka, za abonma in izven.

Info: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk. katarina@siol.net Gledališka predstava Momo Stand up komedija - Martina Ipša Info: KAŠ, 051 654 002, www.kas.si Tradicionalni novoletni koncert Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina Gledališki abonma: Nežka se moži, v izvedbi Slovenskega narodnega gledališče Drama Ljubljana, za abonma in izven Info: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk. katarina@siol.net razstavi. Vabljeni!

Razstava Tekst v podobi; Črka, beseda, tekst kot element likovnega dela Od 17. novembra dalje – Galerija doma krajanov Vipavski Križ Vabljeni na ogled Medobmočne likovne razstave 2011 (Tematski razpis za ljubiteljske likovne ustvarjalke in ustvarjalce). Razstavo pripravlja JSKD, OI Nova Gorica. ŠPORT: Zavod za šport Ajdovščina AEROBIKA TNZ – torek od 19:00 do 20:00 petek od 18:00 do 19:00, AEROBIKA ZUMBA – torek od 20:00 - do 21:00 - pričetek 18.10.2011, LATINO AEROBIKA – četrtek od 20:30 do 21:30, PILATES – ponedeljek – sreda od 19:00 do 20:00, TERPAVETSKA VADBA – četrtek od 20:30 do 21:30, VODNA AEROBIKA - sreda od 20:15 do 21:15, PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI ZA OTROKE od 5 do 14et ob sobotah od 14:00 ure dalje.

MOŽNOST NAKUPA DARILNIH BONOV za vse storitve Zavoda za šport ZLATA KARTICA - celoletni obisk vodenih vadb, savn, notranjega ter zunanjega bazena; otroci 140 €, odrasli 350 € ŠD Rekreativček ŠOLA PLAVANJA Predšolski otroci (4 – 5 let) – ponedeljek in petek od 16:00 do 17:00 Šoloobvezni otroci (6 – 12 let) – ponedeljek od 16:00 do 17:00, sreda od 17:00 do 18:00 REKREATIVNO PLAVANJE ZA ODRASLE – torek in četrtek od 16:00 do 17:00 1. termin (11. oktober – 1. december) 2. termin (3. januar – 23. februar) 3. termin (6.marec – 26. april) ŠPORTNA ABECEDA - za otroke 1. triade OŠ Vrtovin – ponedeljek od 14:15 do 15:15 OŠ Skrilje – sreda od 14:30 do 15:30 OŠ Črniče (z vadbo pričnemo v decembru) MIX AEROBIKA – latino koraki, boks elementi, vaje za moč,…

Ajdovščina (večnamenski prostor na SŠ Veno Pilon) – torek in petek od 19:00 do 20:00 Velike Žablje (dvorana) – ponedeljek od 19:00 do 20:00 Col (OŠ Col) – petek od 20:30 do 21:30 Šmarje (gasilski dom v Šmarjah – ponedeljek od 20:30 do 21:30, četrtek od 20: 00 do 21:00 Info: http://rekreativcek.gmajna.eu, O41472-128/040-348-264, za vse programe je obvezna predhodna prijava!

OBVESTILA DRUŠTEV: Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava OPČINE (nad Trstom), na strelišču – nedelja, 18. 12. ob 15.00; spominska slovesnost ob

23

70. obletnici spomina na žrtve II. Tržaškega procesa, ustreljene 14.12.1941 na Opčinah.

Italijanske oblasti imajo do tega spomenika poseben odklonilni odnos, zato vztrajajo na tem, da mora ostati spomenik skrit očem javnosti. Pričakujemo vašo podporo, tovarišem in rojakom iz Italije. Praporščaki naj prijavijo svojo udeležbo, toplo se oblecite in obujte!

Avtobus: Črniče 12.00, Gojače 12.05, Batuje 12.10 Selo 12.15, Vrtovin 12.20, Potoče 12.25, Dobravlje 12.30, Cesta 12.35, Ajdovščina 12.40, Log 12.45, Vipava 12.50, Slap 12.55, Lozice 13.05, Podnanos 13.10, Podraga 13.15, Lože-Manče 13.20, na Planino in Erzelj, bo v primeru zadostnega števila potnikov (7-8 oseb) peljal kombi. Prijave sprejemamo do ponedeljka, 14. decembra, na telefon 05 366 10 71. Stroške, cena prevoza je 15,00 €, je potrebno poravnati pred odhodom.

JAVORNIK NAD ČRNIM VRHOM (Kanji dol), pri planinski koči, – nedelja, 18. 12. ob 11.00; spominska slovesnost v počastitev spomina na 47 padlih borcev Gradnikove brigade.

Zaradi bližine kraja prireditve organiziranega prevoza ne bo!Praporščaki naj prijavijo svojo udeležbo. Toplo se oblecite in obujte!

ZKD Ajdovščina Črkolandija v Ostržku 26. novembra ob 10.30 v Dvorano prve slovenske vlade v Ajdovščini prihaja Črkolandija, predstava iz Ostržkovega abonmaja in za „izven“. Avtorja in izvajalca predstave sta Maja Gal Štromar in Gregor Geč.

Zgodba govori o dveh otrocih, Ani in Binetu, ki si pred spanjem bereta pravljico.

V zaprašeni in dolgočasni knjigi najdeta skregane črke. Odločita se, da bosta naredila red in se podata na potovanje v Črkolandijo. Bine in Ana uredita spor med črkami in abeceda je rešena, črke so ponovno prijateljice.

Napovedi za rubriko koledar prireditev in obvestila posredujte TIC Ajdovščina, tic. ajdovscina@siol.net, 05/36 59 140.

Črke niso le zapis glasov 17. novembra bo v galeriji doma krajanov v Vipavskem Križu odprtje razstave severno primorskih likovnih ustvarjalcev, v organizaciji območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. „Izbrana dela dvaindvajsetih likovnih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so sodelovali na tematskem razpisu Tekst v podobi, kažejo različne načine združevanja teksta in podob v treh izraznih medijih: slikarstvu, kiparstvu in fotografiji. Tekstualni elementi se v slikarskih in kiparskih delih pojavljajo bodisi kot ročno izrisane/ odtisnjene/vdolbene tipografije bodisi kot kolažni fragmenti, ki so najpogosteje »iztrgani« iz tiskanih medijev in nalepljeni na slikovno ploskev.“ Nataša Kovšca, iz predstavitve izbora

24

Zadnja plat

Št. 6 • 15. november 2011

Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini vas zadnjo novembrsko nedeljo, 27.

11., ob 16. uri vabi v Dom krajanov Planina, kjer predstavljajo prireditev »MLEKO NI VODA!«. Ker recesija še ni udarila na količino smeha, vam veliko dozo tega ponujajo v istoimenski komediji domačega avtorja Dušana Česna. V komediji se boste nasmejali predvsem ukanam mlekaric,zapele bodo članice Ženskega pevskega zbora go-

spodinj s Planine, vabljeni pa ste tudi na ogled razstavo fotografij in pripomočkov, ki so jih uporabljale mlekarice. Po končani prireditvi pa planinske gospodinje še tudi nikoli nikogar niso pustile lačnega …

Druga ponovitev prireditve bo v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini v nedeljo, 4. 12., ob 16. uri, tretja pa v Vipavskem kulturnem domu v nedeljo, 11. 12., prav tako ob 16. uri. Vabljeni!

Osmico postavili sredi Ljubljane ni so večji, torej je dirka tudi precej bolj naporna, pravi Klavdij. Pa vendar je dobrih 43 minut precej „ljubiteljski“ rekord, ki bo prihodnje leto popravljen na okoli 35 ali 36 minut, vsekakor pa pod 40 – za primerjavo, rekord stare ceste je okoli 25 minut.

Na prvo neuradno dirko po novi cesti od Lokavca do Predmeje se je podalo okoli 40 kolesarjev, ker je

šlo za prijateljsko dirko, so ob prvem tokrat „uradno“ zabeležili le še zadnji rezultat. Član KK Castra (pa tudi občinski svetnik) Matjaž Bajec je na vrh Gore prisopihal v 1 uri in 24 minutah, na kolo je sedel na presenečenje mnogih prijateljev in znancev, ki pa so ob koncu morali priznati poraz – čestitke!

Vse bolj aktivni člani Društva gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini so na martinovo, 11.

11., svojo mini osmico, postavili kar sredi Ljubljane. V sklopu organiziranega martinovanja, kjer so se s svojimi kulinaričnimi dobrotami predstavile vse regije, je bila stojnica

s klobasami, domačim zeljem, kakiji, kislo repo in metrskimi piškoti in štruklji gotovo najbolj obiskana stojnica. Obiskovalci so lahko poskusili novo letino pinele, vrgli partijo briškole, veliko zanimanje pa so pokazali tudi za bližajoč se Vertovčev pohod.

Foto: Ivan Merljak

Rekord je padel na martinovo nedeljo, ko je Kolesarski klub Castra iz Ajdovščine, čeprav zgolj v klubsko – prijateljskem okviru, vendarle izpeljal tradicionalno kolesarsko dirko od Lokavca do Predmeje. Postavil ga je Matej Gnezda iz KK Adrija Mobil.

Kolesarska dirka na Predmejo je ena težjih v Sloveniji, pa tudi zelo dobro obiskana s strani kolesarjev.

Letos so organizatorjem, KK Castra iz Ajdovščine, načrte prekrižale težave s cesto, ki jo je odnesel plaz. V teh dneh se zaključujejo še zadnja dela, kolesarji pa so lepo vreme izkoristili za prijateljsko dirko po novi trasi. To so bili „ogledi“ in priprave za pravo dirko, ki bo prihodnje leto, hkrati pa priložnost za druženje.

Predsednik kluba Klavdij Brecelj pravi, da nove trase ni mogoče primerjati s prejšnjo, pa tudi te, prijateljske dirke ne gre primerjati s tisto pravo, ki bo prihodnje leto. Trasa je za okoli dva kilometra daljša, vzpo-

Recesija naj se ne pozna na smehu!

Foto: Igor Benko

42 minut in 56 sekund – prvi nov rekord kolesarske dirke na Predmejo

SH

Tridnevno martinovanje na Brjah na Vipavskem je nastanek mladega vina slavilo v veselem razpoloženju in velikih množicah obiskovalcev. Že prvi, „dalmatinski“ večer se je pod velikim šotorom nostalgično „cingalo“ preko 500 obiskovalcev, naslednji dan so mladi na svojem žuru šotor napolnili do zadnjega kotička, skozi vse popoldne je bila prijetno družabna tudi nedelja s kmečko tržnico. Tradicionalni dogodek je okronal krst mladega vina, ki ga je po tradicionalnem običaju po vaških hramih pobiral furman. Pipo je v sod zabil in vino prvi pokušal najstarejši član vinogradniškega društva iz Brij na Vipavskem, družbo mu je delala Vipavska vinska kraljica Lea Mlečnik, zbranim so peli fantje iz Sotočja. Vino je zelo dobro, dosti ga je. Da bi ga le čim več prodali in to po pošteni ceni. Vinogradniki iz domačega Društva vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem so lahko ponovno zadovoljni, prireditev je bila dobro pripravljena in lepo obiskana.

Foto: Erika Pirjevec

Na Brjah častili martina

Miklavževanje in umetniška tržnica 3. decembra V soboto, 3. decembra 2011, bo Ajdovščino ponovno obiskal Miklavž, s pestrim dogajanjem za otroke.

Od 10.00 do 18.00 ure bo na Trgu prve slovenske vlade v Ajdovščini umetniška tržnica v popoldanskih urah od 14.00 dalje delavnice in animacije za najmlajše ob 17.00 predviden prihod Miklavža.

Podrobnejši program dogajanja bo v naslednjih dneh objavljenih na spletnih straneh Mladinskega centra www.mc-hisamladih.si in na spletnih straneh TIC Ajdovščina www.tic-ajdovscina.si.

Dobrodošli!

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.

Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.

Oblikovanje: Silva Vovk Kete Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava Tisk: SET Vevče E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net Telefon: 05/36 59 155, trženje Jasna Krpan – 040-811-791 Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice