Ajdovske novice, 20. številka

Kuhano pečeno, na mizo prinešeno

Dan z mlado Ajdovko

Javni razpis

za občinske nagrajence in javni poziv za izbor protokolarnega vina

Ana Velikonja, mlada raziskovalka

Colski šolarji o hrani

14

12

2,4

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 20 • 15. marec 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Za vsakim dežjem posije sonce

Reševanje vipavskih breskev

4

Obiskali smo podjetje BTF

7

Umetnikov večer Tale čudovita mavrica se je nad Čavnom prikazala konec februarja.

V pravem trenutku jo je ulovil Roman Žonta. Mavrica simbolno pred-

10

stavlja upanje, konec žalosti, harmonijo, ravnovesje, srečo … Tako lepo in »na bogato« je zasvetila nad Čavnom, kot da bi nam želela povedati,

Gospod Štrukelj!

Batujske gospodinje so obudile tradicionalno kulinarično posebnost kraja – Batujske štruklje.

5

Smučanje med Ajdovci priljubljeno

naj se v prihodnost zazremo bolj pogumno, srčno in veselo, saj za slabimi zmerej pridejo lepši časi.

Za začetek po dolgi zimi prihaja

pomlad, z njo pa velikonočni prazniki. Želimo vam lepa praznovanja!

Ponujamo pa vam tudi nekaj prazničnih namigov.

Naj športnik

Športna zveza Ajdovščina vabi vse športnike ter športne navdušence na podelitev priznanj najboljšim domačim športnikom. Priznanja bo podelila Športna zveza Ajdovščina ter Olimpijski komite Slovenije za športnike iz Severno Primorske regije in zamejstva. Slavnostna podelitev bo v petek 15. marca ob 19:00 uri v Dvorani Prve slovenske vlade.

16

Kmečka tržnica v Ajdovščini

13. april, Trg 1. slovenske vlade, info TIC Ajdovščina: 05 3659140

Če želite vedeti še več, pobrskajte po prenovljeni spletni strani Občine Ajdovščina:

www.ajdovscina.si

2

Občina

Št. 20 • 15. marec 2013

Da bomo pripravljeni Občina Ajdovščina s sodelovanjem v dveh mednarodnih projektih iz področja reševanja in zaščite išče nove rešitve za preventivo pred naravnimi nesrečami ter sredstva za izvedbo preventivne zaščite. Projekt RISK je uspešno prestal vsa sita in je že v realizaciji, projekt HOLISTIK pa je še v fazi preverjanja na pristojni evropski komisiji in čaka na potrditev.

Cilj projekta RISK je naštudirati tveganja in pripraviti načrte za pravočasno in učinkovito posredovanje ob naravnih nesrečah. »Občina je v ta projekt vstopila predvsem zato, ker prav naše območje pesti vrsta naravnih nesreč. Ogrožajo nas veliki zemeljski plazovi, smo na poplavnem območju reke Vipave, življenje nam kroji močna burja, v poletnem času pa je zaradi suše naše območje izrazito požarno ogroženo. Kadar se nesreče zgodijo, proti njim lahko storimo razmeroma malo.

Z ustreznimi, tudi strateškimi odločitvami, lahko naredimo bistveno več ter načrte in protokole ustrezno pripravimo ter s preventivnimi ukrepi zmanjšamo tako škodo, kot ogroženost premoženja in življenj na minimalno možno raven,« pojasnjuje direktor občinske uprave Janez Furlan.

V mednarodnem projektu poleg Občine Ajdovščina sodeluje še Fakulteta za gradbeništvo univerze v Ljubljani ter partnerji iz Italije, Nemčije in Francije. V glavnem so bile k partnerstvu povabljene institucije iz stroke, ki producirajo lastno znanje in razvoj, Občina Ajdovščina pa nastopa kot partner

z veliko izkušnjami, ki bodo stroki koristile pri snovanju obrambnih mehanizmov in orodij za posredovanje.

Partnerji bodo skozi projekt pripravili oceno tveganj, na podlagi katere bodo izdelani scenariji posredovanj ob naravnih nesrečah za posamezna območja. Vsi ti protokoli pa bodo povezani v skupni informacijski sistem, ki bo omogočal tudi čezmejno sodelovanje ter posredovanje ob naravnih nesrečah. Furlan pri tem poudarja, da je dober primer za to reševanje plazu Slano blato, ki je danes svetovno znan primer, tako rekoč »učilnica v naravi«.

Projekt je v celoti »težak« 665.000 evrov, ajdovski del mednarodnega projekta pa bo znašal 60.000 evrov. Kar 75 % vrednosti financira evropska komisija, delež Občine Ajdovščina, 15.000 evrov, zagotavlja letošnji proračun.

Tudi projekt HOLISTIK ima mednarodni značaj in želi črpati sredstva iz čezmejnega programa Jadranska pobuda, vanj so se vključile vse države okoli Jadranskega morja. Namen projekta je zgodnje odkrivanje požarov v naravi. Partnerji so se namenili posta-

viti sistem odkrivanja požarov v naravi s pomočjo termovizijske tehnologije in avtomatske obdelave podatkov. Zanimivo je, da je eden od ciljev projekta zmanjšanje lažnih požarnih alarmov.

Občina Ajdovščina želi preko projekta Holistik vzpostaviti točko s termovizijsko kamero, ki bi na geostrateški lokaciji lahko zajemala zelo široko območje.

Celotni projekt je vreden 12 milijonov evrov, vrednost ajdovskega dela je 560.000 evrov, Evropa pa bo primaknila kar 95 % sredstev. Pridobitev tega projekta bi bila odlična za Ajdovščino, saj bi pridobili dober sistem požarnega obveščanja, vso potrebno opremo za odkrivanje in opazovanje požarov ter za nadzor požarišč, pa tudi nekaj specialne gasilske opreme.

Furlan ocenjuje, da so možnosti za uspeh projekta na razpisu velike, saj je dobro pripravljen, skupaj je stopilo kar 18 partnerjev iz 8 držav, ki se vsi spopadajo s težavami požarne varnosti in imajo velike potrebe po dobrem sistemu požarnega opozarjanja.

Sh

KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA OBČINE AJDOVŠČINA na podlagi 7. člena Odloka o priznanjih Občine Ajdovščina (Uradni list RS št. 44/2012) objavlja JAVNI RAZPIS: Za podelitev NAZIVA ČASTNI OBČAN OBČINE AJDOVŠČINA Naziv častni občan Občine Ajdovščina je najvišje priznanje, ki se podeli izjemnim posameznikom, ki imajo izjemne in posebne zasluge za ugled, pomen in razvoj Občine Ajdovščina, za utrjevanje sožitja med ljudmi in narodi ali za razvoj države, oboje v povezavi z občino.

Za podelitev PETOMAJSKEGA PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za dolgoletno uspešno delovanje in posebne dosežke trajnejšega pomena na posameznih področjih življenja in dela, ki so pomembni za razvoj in življenje v občini.

Za podelitev PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za prizadevanja in uspehe, ki so doseženi v krajšem obdobju in so pomembni za razvoj in življenje v občini.

Za podelitev SPOMINSKEGA PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Spominsko priznanje Občine Ajdovščina se za prispevek k razvoju in življenju v občini podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim, ter društvom ob važnih jubilejih, dolgoletnem uspešnem delovanju, ter ob drugih slovesnejših priložnostih.

Predlog za podelitev priznanj lahko podajo podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti, politične stranke, društva, občani, župan ter delovna telesa občinskega sveta.

Predlog mora vsebovati: podatke o predlagatelju, podatke o predlaganem kandidatu, kandidatovo pisno soglasje, vrsto priznanja za katerega se predlog vlaga ter obrazložitev in utemeljitev predloga.

O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ajdovščina na predlog Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja.

Rok za oddajo predlogov je ponedeljek 25.3.2013, do 15. ure. Predlog se lahko pošlje po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali odda v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina. Predlog se odda v zaprti kuverti, z oznako na prednji strani kuverte »Ne odpiraj-Priznanja 2013«. Kot pravočasni se štejejo predlogi, ki bodo dejansko prispeli na naveden naslov do vključno ponedeljka, 25.3.2013 do 15. ure. Predlogi posredovani po elektronski pošti ne bodo upoštevani. Številka: 094-1/2013, Datum: 1.3.2013 Razpis je objavljen tudi na spletni strani Občine Ajdovščina.

PREDSEDNIK KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Matjaž BAJEC, l.r.

Uveljavitev novih cen komunalnih storitev v občini Ajdovščina Trenutno veljavne cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Ajdovščina so bile zadnjič usklajene pred dobrimi tremi leti, cena oskrbe s pitno vodo velja od leta 2004, medtem ko je cena ravnanja s komunalnimi odpadki že iz leta 2003. Vse cene so med najnižjimi v državi in zaradi velikega povečanja obsega javne infrastrukture ter vedno novih zahtev, ki jih nalaga zakonodaja, ne zagotavljajo več pokrivanja vseh stroškov. Če temu prištejemo še inflacijo, ki od leta 2003 do danes znaša 34 %, je upravičenih razlogov za uskladitev cen vsekakor dovolj.

Nove cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, ki so veljavne od 1. 3. 2013, so izračunane na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št.87/2012) in jih zaradi drugačne sestave ni mogoče primerjati s trenutno veljavnimi. Vse nove cene sestavljajo naslednje postavke: - omrežnina, oziroma cena, ki

pokriva stroške zavarovanja in najema (uporabe) javne infrastrukture; zbrana najemnina se odvede občini, ki mora ta sredstva uporabljati za obnovo infrastrukture; v postavko omrežnina je vključen tudi strošek obnove in vzdrževanja vodovodnega priključka, ki je last uporabnika; - okoljska dajatev; zbrana sredstva se odvedejo državi; - cene storitve; ta sredstva so namenjena pokrivanju tekočih stroškov upravljanja in vzdrževanja javne infrastrukture; v vodarini je vključen tudi strošek vodnega povračila, ki je dajatev državi.

Podlaga za izračun cene oskrbe s pitno vodo je bila doslej dobava kubičnega metra vode, po novem pa končno ceno te storitve določa tudi premer vodomera. Cena je torej sestavljena iz vodarine in omrežnine.

Mesečni izdatek štiričlanske družine, ki ima vodomer DN 20 ter porabo pitne vode 16 m3, je sedaj dobrih 9 evrov, po novem pa bo okrog 2 evra višji (brez DDV).

Ceno odvajanja odpadnih voda v naši občini plačujejo uporabniki, ki so priključeni na javno kanaliza-

cijsko omrežje. Štiričlansko gospodinjstvo (z vodomerom DN 20 in porabo pitne vode 16 m3) je doslej za to storitev plačevalo okoli 4 evre, od 1. 3. 2013 dalje pa bo ta cena za približno 0,5 evra višja. Obstoječa cena čiščenja odpadnih voda za štiričlansko družino na mesec je sedaj nekaj manj kot 11 evrov, nova cena pa bo višja za okrog 0,5 evra (brez DDV).

Cena ravnanja s komunalnimi odpadki se ni spreminjala od marca 2003, kljub temu, da so prav na tem področju vidne največje spremembe. Pred 10 leti smo zbirali le mešane komunalne odpadke in jih pod Dolgo Poljano skoraj prosto odlagali. V tem času smo na tem mestu postopno uredili odlagališče in zbirni center, kjer se z odpadki ravna skladno z evropskimi uredbami in domačo zakonodajo. Obenem smo v teh letih intenzivno uvajali ločeno zbiranje odpadkov, ki ga moramo zaradi zahtev zakonodaje še dodatno pospešiti, kar je seveda povezano z določenimi dodatnimi stroški. Štiričlansko družino je ravnanje z odpadki doslej stalo nekaj manj kot 9 evrov mesečno, odslej pa bo ta cena, ki vključuje tudi

okoljsko dajatev za odlaganje odpadkov in finančno jamstvo za zapiranje odlagališča, približno 16 evrov (brez DDV). Da bi ta nivo cene ravnanja s komunalnimi odpadki lahko obdržali, je zelo odvisno od tega, kako bomo ločevali odpadke v svojih gospodinjstvih, kajti največ težav in bistveno večje stroške bodo v bodoče povzročali mešani komunalni odpadki, ki terjajo dodatno obdelavo pred odlaganjem.

Ob vseh naštetih dejstvih je potrebno poudariti, da so nove cene oblikovane tako, da zgolj pokrivajo predvidene stroške ob predvidenem obsegu storitev v letu 2013, in da so kljub povišanju še vedno med najnižjimi v Sloveniji.

V skladu z zakonodajo, so cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter ravnanja s komunalnimi odpadki enake za gospodinjstva in pravne osebe (razen velikih industrijskih porabnikov), medtem ko bodo cene ravnanja z odpadki iz dejavnosti pravnih oseb drugačne od cen ravnanja s komunalnimi odpadki za go-

spodinjstva. Ker je ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki povezano z visokimi stroški obdelave pred odlaganjem, bo po novem cena prevzema teh odpadkov bistveno višja od cene prevzema ločenih frakcij.

Egon Stopar

V občini Ajdovščina izvaja obvezne gospodarske javne službe varstva okolja Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina. Te službe so: oskrba s pitno vodo – izvaja se po Odloku o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št.

57/09, 47/11, 88/12) odvajanje odpadnih voda – izvaja se po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda (Uradni list RS, št.

100/2009) čiščenje odpadnih voda – izvaja se po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda (Uradni list RS, št. 100/2009) ravnanje s komunalnimi odpadki – izvaja se po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki (Ur.l. RS, št. 79/2003).

Občina

Št. 20 • 15. marec 2013

Energetsko varčnejši vrtec

Ajdovski občinski svetniki so na korespondenčni seji, ki je potekala 4. marca 2013, sprejeli sklep o potrditvi DIIP Energetsko učinkovita sanacija – Vrtec ob Hublju . S tem so projektu omogočili kandidiranje na februarja objavljenem razpisu Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki namenja 57 milijonov evrov energetskim sanacijam šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti.

Leta 1976 zgrajena stavba vrtca ob Hublju je precej dotrajana in težko kljubuje živahnemu vipavskemu podnebju. Izgube energije pa nasta-

jajo tudi na račun velikih in neprimerno montiranih steklenih površin.

Sanacija predvideva toplotno izolacijo strehe z zamenjavo kritine in strešnih oken, sanacijo toplotnih mostov – betonskih zidov in napuščev ob izhodih iz igralnic, zamenjavo oken in vhodnih vrat. Strošek energetske prenove je ocenjen na 177.709,09 evrov (z DDV). Občina namerava iz razpisa pridobiti 85 % potrebnih sredstev. Prihranek toplotne energije pa bo znašal 63.606,97 kWh na leto, oziroma 32,61% v primerjavi s sedanjo porabo.

Policisti opozarjajo – zavarujte svoje premoženje Policisti Policijske postaje Ajdovščina, ki vsakodnevno opravljajo naloge na območju občin Ajdovščina in Vipava, se redno seznanjajo s problematiko vlomov na območju policijske enote in so pri delu še posebej pozorni na sumljive osebe in motorna vozila. Z namenom izboljšanja vsesplošne varnosti občankam in občanom predlagajo tudi večjo skrb pri samozaščitnem ravnanju, saj bodo tako preprečili marsikatero neprijetnost: - bodite pozorni na prisotnost sumljivih vozil in oseb ter o svojih opažanjih obvestite policijo (morebitni pomisleki občanov, da v kolikor se bodo tovrstne informacije izkazale za neosnovane ter da bodo njihovi klici pri policistih povzročili negodovanje, ne držijo, saj je tudi nam v interesu, da imamo čimboljši pregled nad dogajanjem »na terenu«); - policisti svetujejo, da nekdo, ki mu zaupate (sosed, znanci, sorodniki…), v času vaše odsotnosti popazi na vaše stanovanje, stanovanjsko hišo in drugo lastnino;

- zelo dobra rešitev je vgradnja tehničnega varovanja v stanovanjske ali poslovne prostore; investicija je pogosto zelo majhna v primerjavi z višino nastale škode že pri enem samem vlomu. Policisti zelo pogosto svetujejo oškodovancem premoženjskih kaznivih dejanj izvedbo tovrstnih samozaščitnih ukrepov, vendar praviloma naletijo največkrat na njihova »gluha ušesa«, čeprav je iz dolgoletne policijske prakse znano dejstvo, da se storilci kaznivih dejanj pogosto vračajo na kraj, kjer so bili ob prvem vlomu uspešni; - večje količine gotovine in vrednejše predmete (zlatnina, umetnine …) hranite v bankah in trezorjih. Če pa določene vrednejše predmete (npr. računalnike, monitorje, fotoaparate…) hranite doma, je potrebno izdelati fotografije teh predmetov ali pa jih ustrezno označite z individualnimi lastnostmi za lažje iskanje predmetov v primeru morebitne odtujitve (tatvine) le-teh.

Marko TERBOVŠEK, Komandir PP Ajdovščina

Kabelski operater Ajdovščina

3

Opozorilo – ne nasedajte tujcem

V zadnjem času se na območju naše občine pojavljajo tujci, ki odkupujejo vozila, odjavljena iz prometa. Opozarjamo vas, da gre v večini tovrstnih primerov za nelegalne odkupe, ki vas na koncu lahko stanejo veliko več, kot boste iztržili za prodajo.

Tarča tovrstnih nelegalnih odkupov so vozila brez registrskih tablic, ki so na videz zapuščena.

Običajno tujci za odkup ponujajo okoli 50 evrov, nato pa takšno vozilo odvlečejo v bližnji gozd, ga razbijejo ter poberejo materiale, ki jih je mogoče prodati, ostanke pa pustijo na kraju nečednega dejanja. V tem primeru ste kot lastnik avtomobila soodgovorni za storjeno dejanje ter vas lahko doleti precejšnja kazen – tako zaradi neprijavljene spremembe lokacije, kot zaradi nelegalne razgradnje in puščanja nevarnih odpadkov v naravi.

Kadar je vozilo odjavljeno iz prometa, mora lastnik registrskemu organu podati izjavo o lokaciji hrambe vozila, prav tako je v primeru spremembe lokacije to dolžan sporočiti v najmanj

14 dneh. V nasprotnem primeru je po prometnem zakonu prekrškovno odgovoren. Globa, ki jo lahko izrečejo upravna enota, policisti, redarji ali pa prometni inšpektorji, je 250 evrov! Še večja pa je globa za početje razgradnje avtomobila v naravnem okolju, ki jo določa Zakon o varstvu okolja.

Inšpektor za varstvo okolja v tem primeru lahko izreče globo, ki je nekaj krat višja od globe, ki jo izreče policist, prometni inšpektor ali občinski redar.

Prodaja vozila – registriranega ali pa odjavljenega iz prometa – je legalna le v primeru sklenitve kupoprodajne pogodbe in overitve podpisa le-te pri registrskem organu (upravna enota, tehnični pregledi, ). Če ste lastnik vozila, odjavljenega iz prometa, ter ga ne boste več potrebovali, vam svetujemo, da ga odjavite za namen razgradnje. Razgradnjo vozil lahko opravljajo le pooblaščeni koncesionarji, ki vam bodo ob prejemu takšnega vozila izdali potrdilo o predaji vozila v razgradnjo.

Potrdilo odnesete registrskemu organu in se s tem razbremenite

vseh odgovornosti v zvezi z vozilom, ki ga po tem ni več mogoče registrirati v prometu. Nam najbližji kooperant koncesionarja je podjetje Avtoservis Kobal iz Malih Žabelj, pooblaščeni koncesionar v naši regiji pa je podjetje Jung d.o.o. iz Nove Gorice. Po naših informacijah vam nekateri koncesionarji celo ponudijo simbolično odkupno vrednost, sama predaja vozila v razgradnjo pa je trenutno še vedno brezplačna.

Takšni primeri neprijetnih posledic nelegalne prodaje so se na območju naše občine že zgodili.

Ob tem vas opozarjamo še, da si tujci ob prihodu ogledajo tudi druge predmete, predvsem kmetijsko mehanizacijo ali večje kose orodja, ki večkrat nezaščiteni čakajo na rabo v okolici vaših domov. Poskrbite za varnost svojega premoženja!

Pa še nasvet – najboljši alarmni sistem je dober sosed.

Za še več informacij se lahko obrnete na občinsko redarsko službo Občine Ajdovščina.

Občinsko redarstvo

Pomlad prihaja, ceste se bodo napolnile Pomlad je tu, s tem pa tudi dela na poljih. Ajdovci so že z veliko zagnanostjo na traktorjih, na katere so priključene razne delovne stroje. Ker na cesti ne štejejo med hitra vozila, so pogosto skorajda tik pred prometno nezgodo.

Motoristi in vozniki koles z motorjem že neučakano pogledujejo v nebo z željo po suhi cesti. Še posebej pa velja poudariti, da z lepim vremenom prihaja na plano tudi otroška igra, ki se velikokrat dogaja v bližini ceste.

Zato vas prosimo, da ste v pomladnem času še posebej previdni na cesti, pa tudi strpni in potrpežljivi.

Pomoč po požaru Požar, ki je v zgodnjih jutranjih urah 9. februarja zajel stanovanjsko hišo v središču Ajdovščine, je popolnoma uničil dom družine.

Požrtvovalni gasilci so na srečo nepoškodovana rešili starejša zakonca.

Gasilci Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina in Prostovoljnih gasilskih društev Ajdovščina, Selo in Col so z združenimi močmi po več urah ukrotili požar. Kljub hitremu ukrepanju, saj so na kraj nesreče prihiteli že v nekaj minutah po prejemu klica na pomoč, sta popolnoma pogorela streha in ostrešje hiše, tako da ta ni več varna in primerna za bivanje.

Zakonca sta bila prepeljana v šempetrsko bolnišnico, vendar so gospoda kmalu odpustili. Občina mu je takoj ponudila nadomestno stanovanje.

Sodelavke Centra za socialno delo Ajdovščina, ki so mu pomagale, in prostovoljci Ekipe prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Ajdovščina, ki so priskočili na po-

moč pri selitvi najbolj nujnega pohištva, so že prvi dan zasilno uredili novo bivališče in preselili gospoda.

V prihodnjih dneh so zaradi napovedi zelo slabega vremena na varno v pritlični del hiše prenesli opremo, pohištvo in drugo, kar požar ni uničil. Obenem so v domovanje na novi lokaciji prepeljali osebne predmete

in ga uredili tako, da je že v nekaj dneh postalo popolnoma funkcionalno in prijetno za bivanje. Avtomobil in prikolico za potrebe selitve jim je zagotovila Občina. Občinske službe zaščite in reševanja so se tako ponovno izkazale in dokaze, da so vedno pripravljene, da se odzovejo, ko jih potrebujemo.

4

Podeželje

Št. 20 • 15. marec 2013

Vipavska breskev mora ostati

Konec februarja je odjeknila novica, da ajdovski Fructal letos ne bo odkupoval vipavskih breskev, ker se sok ne prodaja po pričakovanjih in ima velike zaloge breskove kaše iz prejšnjih let. Kmetje, pridelovalci breskev, tega niso pričakovali, saj je večina velikih breskovih nasadov na Vipavskem nastala prav na pobudo Fructala, v njih pridelujejo sorte, namenjene predvsem predelavi, mnogi pa imajo s podjetjem ali z zadrugo sklenjene tudi pogodbe o odkupu. Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je v začetku marca sklical sestanek z ajdovskimi pridelovalci, z namenom, da skupaj poiščejo rešitev iz nezavidljive situacije. Župan, ki je opravil razgovore tudi z vodstvom ajdovske tovarne, od kmetov pričakuje pobude, občina pa jih bo po svojih zmožnostih in močeh podprla ter je pri tem pripravljena prevzeti enako mero tveganja, kot pobudniki. Razume podjetje, ki ga je do takšne odločitve pripeljala kriza in slaba prodaja, na drugi strani pa so ogroženi tako pridelovalci kot sadjarska dejavnost nasploh. Prejel je tudi že nekaj idej, kako reševati letošnjo letino breskev, vendar prizna-

va, da občina rešitev nima, ob tem pa poudarja, da bo ob primerni ideji ponudila roko.

Idealna rešitev bi bila direktna prodaja sadja za konzum, za kar je Občina že pred nekaj leti oblikovala blagovno znamko So(n)čno in zabojčke, letos se akcija nadaljuje še z dvema vrstama embalaže za manjše količine sadja, ki bosta nared že do sezone češenj, ter s še nekaterimi trženjskimi produkti. Vendar gre v tem primeru za prevelike količine breskev, pretežno sorte veteran, ki je namenjena predelavi.

Pridelovalci zagovarjajo stališče, da Fructal mora odkupiti vsaj delno količino breskev. Sezona breskev je namreč pred vrati. Pri tem trkajo tudi na nacionalno zavest – Fructal je naš, sok pa izdelan iz vipavske breskve! Bojijo se, da je strategija podjetja zapreti proizvodnjo v Ajdovščini, kar bi močno ogrozilo pridelavo sadja v dolini. Zato se je pojavila tudi ideja, da bi se proizvodnje lotili sami.

Mnogim niso pogodu aktivnosti zadruge, ki bi prva morala zastopati interese kmetov in v tej krizni situaciji poiskati rešitve. Predstavnik zadruge, ki je bil na sestanek povabljen kot eden od domačih pridelovalcev, je

So(n)čno v Srbiji zatrdil, da se rešitve iščejo ter poudaril, da to ni preprosto. Najlaže in tudi najbolj primerno je breskve prodati »na lastnem dvorišču«, zato si bodo prizadevali za dialog in dogovor s Fructalom. Izvedeti je potrebno za strategijo podjetja – ali je kriza zgolj trenutna, ali pa ima resnično namen zapirati proizvodno v Ajdovščini – v tem primeru je nujno poiskati dolgoročno rešitev za sadjarje na drugih trgih ali pa se lotiti lastne predelave.

Tako zaradi tradicije, kot zaradi prihodnosti, pa svari pridelovalce, naj nikar ne mečejo breskev iz nasadov.

Sestanka se je udeležil tudi sadjarski strokovnjak Ivan Kodrič iz KGZS NG. Po njegovih informacijah so odkupne cene italijanskih breskev iz sadovnjakov enake ali pa celo višje, kot je za vipavske breskve v zadnjih letih plačeval ajdovski Fructal. Meni tudi, da bi podjetje sok, ki ga ne more prodati končnemu potrošniku, lahko ponudilo na trgu kot surovino, ter se tako znebilo zalog in napravilo prostor za naslednjo proizvodnjo – če bi imelo namen še naprej predelovati. Časa je malo, še tri, štiri mesece je do zrelih breskev, dotlej bo potrebno najti rešitev. Župan se je s pridelovalci dogovoril, da bodo skupaj poiskali najprimernejšo rešitev. Še naprej se bo poskušal pogajati s podjetjem za vsaj delni odkup. Zbirajo pa se tudi druge ideje in predlogi – tudi o ustanavljanju lastnega podjetja, ki bi predelovalo domače breskve. Prav kmalu pa bodo potrebni konkretni ukrepi. Tako župan, kot zadruga in strokovnjaki pa ne glede na črno situacijo svarijo pridelovalce, naj ne obupajo in naj sadovnjake obdržijo. Vipavska breskev je že sama po sebi blagovna znamka te doline in tako mora tudi ostati.

Sh

Izbor protokolarnega vina Občine Ajdovščina 2013 Občina Ajdovščina namerava v mesecu aprilu 2013 organizirati ocenjevanje vin, za namene izbora protokolarnega vina Občine Ajdovščina za leto 2013. Vse vinogradnike z območja občine Ajdovščina vabimo k sodelovanju.

Pogoji za sodelovanje na ocenjevanju vin za izbor protokolarnega vina Občine Ajdovščina 2013: Na ocenjevanju lahko sodelujejo vsi vinogradniki, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, imajo dovoljenje za stekleničenje vin ter stalni naslov bivališča na območju občine Ajdovščina.

Na ocenjevanje bodo sprejeta vina sort, ki so v sortnem izboru za Vipavsko dolino ter so pridelana kot vina normalnih trgatev in ne kot posebna vina (iz sušenega grozdja, pozna trgatev …). Pri belih vinih pridejo v poštev vina letnikov 2011 in 2012, pri rdečih vinih pa letniki od 2006 naprej.

Vsak vzorec belega vina mora zagotavljati količino najmanj 260 litrov zaloge odprtega vina ter najmanj 130 steklenic vina v steklenicah Bordolese Europea 75 TS/FA, brez etikete ali kakršnihkoli drugih oznak.

Vsak vzorec rdečega vina mora zagotavljati količino najmanj 100 steklenic vina v steklenicah Bordolese Europea 75 TS/FA, brez etikete ali kakršnihkoli drugih oznak.

Steklenice bodo označene z etiketo, izdelano za namene protokolarnega vina, ki bo, poleg podatkov o občini in občinskih simbolov, vsebovala tudi vse predpisane podatke o vinu ter o pridelovalcu. Etikete bo zagotovila Občina Ajdovščina in bodo dostavljene izbranemu vinarju, da bo z njimi opremil steklenice. Izbrani vinar mora sam zagotoviti steklenice Bordolese Europea 75 TS/FA in kapice, ki morajo biti črne mat barve.

Posamezni vinogradnik lahko na ocenjevanje prijavi največ 5 vzorcev, za vsak vzorec pa je potrebno dostaviti 2 steklenici.

Ocenjevalna komisija bo sestavljena iz strokovnjakov Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Za protokolarno vino Občine Ajdovščina bosta izbrani belo in rdeče vino po priporočilu ocenjevalne komisije. Občina bo izbrana vina od pridelovalca v določeni količini odkupovala tekom leta ter ga porabila za protokolarne namene.

Ocenjevanje je za pridelovalce brezplačno, o ocenah njihovih vin bodo po opravljenem ocenjevanju obveščeni po pošti.

Na ocenjevanju lahko ob članih komisije v omejenem številu (največ dva) sodelujejo tudi vinarji, ki se predhodno prijavijo pri organizatorju ocenjevanja.

Prijave in vzorce bodo sprejemali na info pultu v stavbi Občine Ajdovščina, na Cesti 5. maja 6a v Ajdovščini, med 8. in 16. aprilom 2013, v času uradnih ur.

Izbor bo predvidoma potekal v sredo, 17. aprila 2013, na istem naslovu.

Dodatne informacije: Sanda Hain, sanda.hain@ajdovscina.si, 05/36 59 155, 051-304-607.

Udeležba predstavnic KGZS-Zavod GO, Sadjarskega centra Bilje in KGZS-Zavod MB, Sadjarskega centra Maribor na IV. strokovnem posvetu »Unapređenje proizvodnje breskve i kajsije«, ki ga je organizirala Univerza v Beogradu, »Poljoprivredni fakultet, Katedra za voćarstvo« v dneh od 11.-12. februarja 2013, je pomenila predstavitev strokovnega prispevka o pridelavi marelic v Sloveniji, predstavitvi problemov prezgodnjega odmiranja dreves in perspektivah za nadaljnje širjenje te sadne vrste. Poleg našega je bilo na posvetu predstavljenih veliko strokovnih prispevkov na temo breskve in marelic s strani tujih in domačih avtorjev. Povabljeni so bili nekateri vidni tuji eksperti, pa tudi strokovnjaki gostiteljev. Ob tej priložnosti sta bili predstavljeni knjigi, katerih avtorja sta bila tudi glavna organizatorja posveta, prof. dr. Dragan Milatović – Kajsija in prof. dr.

Evica Mratinić - Breskva. Obe knjigi podajata najnovejša spoznanja o sortah, podlagah, tehnologiji pridelave in predelave, zato pomenita bogati pridobitvi za pospeševanje najsodobnejših obnov omenjenih sadnih vrst.

Naš prispevek je govoril o našem 20-letnem strokovnem delu na proučevanju sortimenta in podlag v okviru dela Sadjarskega centra Bilje in kasneje tudi v Mariboru. Izpostavljen je bil velik problem propadanja sadik v mladih nasadih marelic v Sloveniji, kjer okužbe s karantenskimi boleznimi na koščičarjih proučujemo tudi preko troletnega CRP projekta z naslovom »Reševanje problematike ustaljenih karantenskih bolezni sadnih vrst Prunus spp. za ohranitev pridelave«, katerega nosilec je dr. Irena Pleško Mavrič s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Probleme z virozami, še posebej s šarko in fitoplazmo ESFY so, poleg nas, omenjali tudi drugi zunanji predavatelji in poročali, da veliko žlahtniteljev dela predvsem na hibridizaciji in odbiri sort za povečevanje kakovosti plodov in tolerantnosti na šarko. Program posveta je bil zelo

bogat, saj se je v enem dnevu zvrstilo veliko predavanj na temo žlahtnenja breskve in marelice v svetu, o tehnologiji pridelave (različne gojitvene oblike in gostote sajenja, obrezovanja, zaščite, prehrane, ekonomike pridelave) skladiščenja in trženja.

Tudi Slovenke smo poskrbele, da smo obiskovalcem, povečini sadjarjem iz Srbije, ki jih je bilo po naši oceni okrog 300, predstavile naša prizadevanja za lično pakiranje svežega sadja za trženje. Na posvet smo se namreč odpravile z nekaj propagandnega materiala (plakati, zgibanke, majice) blagovne znamke SO(N) ČNO, sadje iz Vipavske doline, ki smo ga predale organizatorjem, plakat z marelicami pa postavile ob naš poster.

Naslednji dan so organizatorji pripravili terenske oglede nasadov v okolici Beograda in najmodernejšega distribucijskega centra PDM iz Pudarcev, ki je šele pred kratkim pričel z delovanjem. Center namerava odkupovati sadje in zelenjavo s širšega pridelovalnega območja Grocke in Smederevega in ima 12 hladilniških komor s kapaciteto hlajenja 2500 t, najmodernejšo opremo za sortiranje in pakiranje v razno kartonsko embalažo. Proizvodni nasadi marelic so cepljeni na podlago mirabolana, povečini vzgojeni v kotlasto gojitveno obliko, sortiment pa je NJ 39, Aurora, lokalna sorta Zaklopačka ruža in druge. V 4 in 6 letnih nasadih ni bilo opaziti nikakršnega odmiranja dreves. Pridelavo vršijo na konvencionalni način; pri 3-letnem drevesu so dosegali pridelek 15 kg/drevo, pri 5- letnem pa tudi 50 kg/drevo. Prodajo sadja iz privatnih nasadov vršijo na domačem dvorišču, prodajajo ga po Srbiji in v Črno goro. Pridelovalci so zainteresirani za širjenje obnov, a pridelavo še najbolj omejuje pomanjkanje vode, saj nimajo urejenih namakalnih sistemov, povečini pa tudi ne protitočne zaščite. S slednjo so pričeli v zadnjih petih letih in do danes z njo opremili kakih 800 ha nasadov. dr. Nikita Fajt

Podeželje

Št. 20 • 15. marec 2013

Sladek batujski izziv podeželja

Batujske gospodinje so nazaj v življenje obudile tradicionalni Batujski štrukelj. Skozi delavnice na pobudo Krajevne skupnosti Batuje, pod okriljem Ljudske univerze Ajdovščina in pod vodstvom zgodovinarke Slavice Plahuta so vadile pripravo te tradicionalne kulinarične posebnosti svojega kraja.

To je bila že druga tovrstna delavnica v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ajdovščina v Batujah, tokrat pod naslovom Izzivi podeželja. Velik del izobraževalne delavnice so udeleženci presedeli za računalnikom in se z navdušenjem učili sodobne ko-

»podkuha« »Batujski štruklji kar živijo med starejšimi gospodinjami tu v Batujah in jih ob prazničnih dneh tudi pripravljajo. Žal pa mladi rod tega ne pozna,« pravi gospa Slavica Plahuta, zgodovinarka in raziskovalka kulinarične preteklosti, ki je odkrivala zgodbo Batujskega štruklja. Recept je podedovala po svoji mami, želi si, da bi ga podedovali tudi »tamladi« ter to znanje prenašali naprej.

Batujski štruklji so posebnost, ki lahko svojevrstno in odlično predstavljajo kraj: »V mojem raziskovalnem delu kulinarične dediščine nisem

munikacije. Sicer pa so se seznanjali še s sadjarstvom, vinogradništvom, urejanjem prostora, vrtov. V sklopu te delavnice so izdelali hortikulturno ureditev kotička ob avtobusni postaji in ekološkem otoku sredi vasi, ki ga bodo letos tudi zasadili. Tu imajo namen urediti turistično informativno točko, kjer bodo obiskovalci našli zanimive informacije o posebnostih kraja, tudi o arheološkem najdišču pri nekdanji cerkvi sv. Ane, kjer je bilo lani odkrito spominsko obeležje. In prav na lanski šagri sv. Ane so Batujci prvič javno promovirali svojo lokalno kulinarično posebnost – Batujski štrukelj.

Skrivnost Batujskih štrukljev je

nikjer zasledila takih štrukljev, kot jih imamo v Batujah. Podobne imajo v Mirnu, vendar ne takih.« Posebnost Batujskih štrukljev je skuta iz jajc in mleka, ki ji batujske gospodinje dodajajo limono. To je le del nadeva kvašenega kuhanega štruklja, zaradi katerega pa je še posebej bogat in sočen. Je pa Batujski štrukelj tudi zelo star. Gospa Slavica je morala pobrskati kar daleč nazaj: »Mi rečemo tej naši skuti »podkuha«. V SSKJ te besede ni, v Pleteršnikovem slovarju pa najdemo »podkuhavico«, ki pomeni sesirjeno zgoščeno mleko. Torej je bil izraz živ v 19. stoletju, nato pa je beseda izginila, štruklji so torej stari najmanj 120 let!« Štrukelj zahteva

Druženje s pinelo svoj čas priprave, zato so gospodinje vmesni čas izkoristile še za spoznavanje drugih štrukljev iz bližnje in daljne okolice. Zadnji dan delavnice pa so se že pripravljale na praznike ter se naučile izdelati sončnico – posebej lično oblikovan praznični kruh, znan v Prekmurju.

Druženje je nekaj krasnega Krajani so bili z delavnicami zadovoljni, o čemer priča tudi odlična udeležba – začeli so s 15 udeleženkami, na naslednjih srečanjih pa jih je bilo tudi 28. »To druženje je nekaj krasnega,« poudarja gospa Slavica Plahuta. Pri kuhanju so se gospodinjam pridružili celo moški, tovrstna srečevanja postajajo prijetna družabna obveza v kraju, dober glas o njih se širi in predsednik KS Ivan Vodopivec že razmišlja o nadaljevanju in se veseli tovrstnega dela s krajani. Velika pridobitev za kraj je nov večnamenski objekt na batujskem športnem igrišču, ki odlično služi svojemu namenu. Ivan Vodopivec je pohvalil sodelovanje z Ljudsko univerzo Ajdovščina, praktično znanje, ki ga s tovrstnimi izobraževanji pridobijo krajani, je dobrodošlo, saj ga potrebujejo in tudi uporabljajo.

Pridite na Batujske štruklje Načrtov z Batujskimi štruklji pa z zadnjo delavnico še ni konec. Da zgodba in recept ne bosta šla v pozabo, so ju natisnili v brošuri. Domačo kulinarično posebnost bi želeli tudi unovčiti. Batujski štrukelj je zelo bogata jed, ki si jo ljudje niso mogli vedno privoščiti. Z njo pa so, tako kot drugod po Sloveniji, vabili na praznike. Obvezno so bili na mizi za šagro, pa ob rojstnih dnevih, godovanjih in ob likofih. V Batujah se je v zadnjih letih uveljavilo lepo število prireditev, kjer bi obiskovalcem lahko ponudili Batujske štruklje. Gospodinje so vešče priprave, Ivan Vodopivec pa poudarja, da gre za vrhunski izdelek: »To je Gospod Štrukelj!« Zamislili so si tudi že prezentacijo, saj »štrukelj ni nikoli sam«, pravi predsednik KS. Ozrli so se v domače sadovnjake in izbrali dostojno spremljevalko, ki bo s svojo aromo in kiselkastim okusom odlično dopolnila sladko bogato polnost – višnjo.

Vam je zadišalo? Povabite se na Batujske štrukelje, skozi praznično batujsko leto bo dovolj priložnosti!

Sh

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.«

Pipistrelov večer z vizijo Pipistrelova Vizionarna bo 20. marca ob 19. uri gostila legendo slovenskega alpinizma, Toneta Škarjo, ki bo predstavil svojo knjigo Po svoji sledi. Večer bo vodila pesnica Magda Šalamon, ki bo ob tej priložnosti prebrala nekaj pesmi iz svoje nove zbirke Sijoča Ptica.

Tone Škarja, slovenski alpinist,

gorski reševalec in pisatelj, se je z alpinizmom začel ukvarjati leta 1956.

Od takrat je opravil več kot 500 alpinističnih vzponov od katerih je bilo preko 20 prvenstvenih. Udeležen je bil tudi pri veliko odpravah v tuja gorstva, kot član odprave Everest 1979 pa je prejel tudi Bloudkovo nagrado. Od leta 1979 vodi Komisijo za

odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije.

G. Tone Škarja bo predstavil svojo knjigo skozi zanimivo predavanje in projekcijo fotografij z najbolj osupljivih gorskih razgledov in skritih kotičkov sveta. Gre za najobsežnejše delo enega najbolj znanih slovenskih alpinistov.

Vabljeni! Vstopnine ni!

Številne sorte vinske trte, gojene še pred pojavom trsne uši, potrjujejo bogato vinogradniško in vinarsko tradicijo Vipavske doline.

Raznolikost takratnega sortimenta je v svoji Vinoreji opisal Matija Vertovec, kjer omenja in opisuje kar šestintrideset sort vinske trte. Danes na tem območju ne najdemo niti približno toliko sort, vendar kljub vsemu vinogradniki še vedno gojijo nekatere stare sorte. Med njimi lahko posebej izpostavimo avtohtona zelen in pinelo, ki uspevata na približno 5 % od skupno 2300 ha vseh registriranih vinogradov v Vipavski dolini. Pinela je v zapisih omenjena že v letu 1324, kot sorta, ki je bila takrat posajena na severu Italije na Goriškem. Danes pa je posajena v glavnem v Vipavski dolini.

Pinela je vino z nekoliko višjo skupno kislino ter svojevrstno nežno cvetico in aromo. Odlično uspeva na visokih legah in lahkih tleh, sestavljenih iz laporja in peščenjaka. Je zelo vzdržljiva sorta, dobro prenaša poletno pripeko, močno burjo in točo. Mogoče je skozi stoletja prav zaradi kljubovanja ekstremnim razmeram uspela razviti debelejšo jagodno kožico, bogato s fenoli, vitamini, barvili in minerali, ki ob predelavi grozdja prehajajo v vino.

Da je vino zdravo, kažejo različne študije, saj imajo zmerni pivci vina zmanjšano tveganje obolevanja za srčnožilnimi boleznimi, boljše razmerje med dobrim in slabim holesterolom, upočasnjene procese staranja. Vino pa ima še mnogo drugih pozitivnih učinkov na človeški organizem.

5

Ljubitelji pinele imajo možnost njeno žlahtnost poskušat na tradicionalni prireditvi Druženje s pinelo na Planini, ki vsako leto poteka na velikonočni ponedeljek. Ob tej priložnosti Planinci povabijo v goste vinogradnike in vinarje Vipavske doline, da se s svojimi pinelami različnih letnikov in tehnologij predstavijo na prireditvi. Vsako leto doslej so obiskovalci lahko degustirali med trideset do štirideset različnih pinel. Letošnje Druženje s pinelo bo že osmo zapored in bo potekalo v ponedeljek, 1. aprila 2013 v stari šoli na Planini.

Vabljeni na Planino, kjer boste lahko okušali žlahtnost pinele.

Darja Marc

Druženje s pinelo na Planini pri Ajdovščini ponedeljek, 1. aprila 2013 Ob 15.00 uri v zaselku Koboli maša v cerkvici sv. Petra in Pavla od 16.00 do 21.00 ure stara šola na Planini Odkritje turistične table, ponudniki s Planine v sodelovanju z Društvom Matija Vertovec; Pozdrav obiskovalcem in druženje ljubiteljev vina z vipavsko avtohtono pinelo; Z nami bo tudi glasbeni gost – kantavtor Drago Mislej Mef; in Vipavska vinska kraljica Katja Blagonja.

Ob 17.00 uri bo potekala kulinarična delavnica , ki jo bodo pripravili someljeji iz gostilne Žogica iz Nove Gorice - potrebne so predhodne prijave, ki jih sprejema Damjan Štokelj na tel.: 041 483 777 ali pobrskajte po spletni strani www.vas-planina.si.

Nadaljevanje akcije za enotno embalažo za sadje

Na pobudo Komisije za kmetijstvo Občine Ajdovščina in posameznih sadjarjev je bila v letu 2009 koncipirana in oblikovana enotna embalaža za sadjarje iz ajdovske in vipavske občine.

Glede na zelo pozitiven odziv akcije v prejšnjih letih, v kateri smo oddali prek 70.000 zabojčkov, smo se odločili akcijo ponoviti oz. nadaljevati.

Osnovni tehnični podatki: SONČNO nizek zabojček za sadje Dimenzije zloženega zabojčka: dolžina 500 mm, širina 300 mm, višina 90 mm Material: neimpregniran valovit karton (zunanja stran bele barve, notranja natur) Barva potiska: oranžna Enostavno ročno zlaganje, 800 zabojčkov na paleto, vez po 25 kosov

SONČNO visok zabojček za sadje Dimenzije zloženega zabojčka: dolžina 500 mm, širina 300 mm, višina 170 mm Material: neimpregniran valovit karton (zunanja stran bele barve, notranja natur) Barva potiska: oranžna Enostavno ročno zlaganje, 400 zabojčkov na paleto, vez po 25 kosov Prosimo, da zainteresirani pošljete ali osebno dostavite izpolnjeno in podpisano naročilnico (ki jo najdete na spletnih straneh www.ra-rod. si in www.soncno-socno.si ) na: Razvojna agencija ROD Gregorčičeva ulica 020 5270 Ajdovščina Za več informacij smo vam na voljo na telefonski številki 05 365 36 00 ali po elektronski pošti meta.rustja@ ra-rod.si.

6

Iz naših krajev

Št. 20 • 15. marec 2013

Velikonočne dobrote

Širitev ponudbe in razvoj turizma na gori

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Velikonočni prazniki so tik pred vrati, zato že zagotovo razmišljate o velikonočnih jedeh, ki jih boste pripravili za svoje najbližje. Prav gotovo na praznično obloženi mizi ne bodo manjkali šunka, pirhi, hren, potica in kruh.

Tudi najmlajši bodo v izobilju zasipani s čokoladnimi jajčki, zajci in drugimi sladkarijami.

Prehrana med prazniki posebnega vpliva na zdravje zdravih posameznikov, še zlasti dolgoročnega, sicer nima. Ker pa velikonočne dobrote obremenijo naš organizem se lahko pojavijo kratkotrajne prebavne težave (napenjanje, zaprtje, zgaga), poslabša se lahko tudi naše počutje, razpoloženje in storilnost.

Velikonočna hrana temelji na uživanju večje količine maščob, soli in sladkorja. Navadno se med prazniki poje tudi več jajc kot običajno. Slednja so izredno bogat vir vitaminov in mineralov. Rumenjak pa vsebuje nenasičene maščobne kisline in holesterol, ki pa sam po sebi ni škodljiv. V prehranskem smislu so dobra izbira jajca, ki imajo boljše razmerje posameznih maščobnih kislin. Višjo hranilno vrednost imajo zlasti jajca kokoši, ki se prosto pasejo.

Domača jajca so vsekakor boljša od kupljenih in naša dolina premore kar nekaj kmetov pri katerih je moč kupiti taka jajca. Kljub vsemu omenjenemu pa se priporoča omejeno uživanje jajc – dve do pet jajc tedensko so za odraslega človeka povsem dovolj. Jajcem (rumenjaku) pa bi se morali izogibati zlasti tisti s povišanim krvnim holesterolom! Šunka je izjemno mastna in velikokrat preveč soljena, zato z njo ne pretiravajte. Tudi pri pripravi kruha se raje izognite pretiranemu soljenju in belo moko nadomestite s pirino, rženo ali ajdovo. Glavni viri soli v prehrani Slovencev so ravno živila iz skupin kruha in krušnih izdelkov ter mesnih izdelkov. Izkazalo se je, da je slovenska populacija velik porabnik kruha in ga vključuje skoraj v vsak obrok. Poleg tega je v živilskih trgovinah opaziti razmeroma velike razlike med cenami manj in bolj zdravih različic kruha, kar pomeni, da je potrebno za bolj zdravo hrana odšteti več in so posledično lahko nekateri revnejši deli slovenske populacije za tako hrano prikrajšani.

K velikonočnim praznikom seveda sodi tudi domača potica. Da bo ta letos zdravju bolj prijazna, predlagam, da namesto bele moke spet uporabite pirino ali kamutovo moko, sladkor pa nadomestite s suhim sadjem. Najbolj primerne in najcenejše so rozine. Vsebujejo pretežno sadni sladkor z nizkim glikemičnim indeksom. Potrebo po sladkorju zmanjšuje tudi dodajanje začimb.

Pazite, da kot tipičnega simbola tega praznika ne zanemarite hrena.

Vsebuje veliko peroksidaze, encima, ki spodbuja boljšo prekrvavitev in celjenje. Raziskave pa tudi poročajo, da naj bi pomagal pri zniževanju krvnega pritiska.

Poleg vsega naštetega je priporočljivo ob velikonočnih dobrotah uživati čim več zelenjavnih prilog in solate!

Predvsem otroci vsako leto znova velikonočno praznovanje povezujejo z velikim sladkanjem. Nič jim ne gre zameriti, saj so dobesedno z vseh strani bombardirani s takimi in drugačnimi sladkarijami. Ne samo, da zaužijejo velike količine sladkorja, zaužijejo tudi ogromne količine škodljivih snovi.

Marsikdo bi sedaj zamahnil z roko, češ eno jajčke, ena čokoladica ali en bonbonček že ne more škoditi. Eno res ne, ampak velikokrat ne ostane samo pri enem. Pa tudi uporaba raznih barvil, ojačevalcev okusov in arom, ki se jih uporablja v teh izdelkih ni tako nedolžna. Zato predlagam mamicam, naj ob nakupu sladkarij za svojega malčka preverijo vsebnost teh sestavin na deklaraciji izdelka. V velikem krogu se izognite sladkarijam, ki vsebujejo dodatke označene z E102, E110 in E122. Sicer se njihova uporaba počasi ukinja, vendar ob poplavi različnih izdelkov iz vseh koncev sveta previdnost ni nikoli odveč.

Da ne bo pomote, moj namen ni ta, da vam prepovem uživanje šunke, sladkarij in ostalih velikonočnih dobrot. Želim vas opozoriti samo na to, da je zelo pomembno, da pazite na količine zaužite hrane ter nezdrave sestavine zamenjate z bolj zdravimi. Tako ne boste prikrajšani do ničesar, naslednji dan pa se boste počutili bolje.

V zadnjih letih se je na Otlici precej stvari spremenilo. Dogajanje je zaradi številnih društev na Gori precej pestro, spremenili pa so se tudi prostori v zadružnem domu. Mogoče se na zunaj tega niti ne opazi, vendar je vsak, ki se po nekaj letih vrne v ta konec, prijetno presenečen.

Vse se je začelo s prenovo dvorane v zadružnem domu, ki smo jo v večini obnovil kot skupina zanesenjakov, kateri smo takrat prevzeli organizacijo angelske nedelje - šagre in po tem dogodku tudi sklenili, da vsa sredstva, ki so ostala, vložimo v razpadajočo dvorano. Naši zagnanosti je takrat priskočila na pomoč tudi KS Otlica – Kovk oziroma Občina Ajdovščina, ki je primaknila nekaj sredstev. Z minimalnimi sredstvi in veliko prostovoljnih ur je tako postala ponos našemu kraju.

Kasneje se je zaprl gostinski lokal, kar je na Otlici pomenilo mesto manj za druženje in prijetne klepete s prijatelji in znanci. Zopet smo se zbrali pobudniki, ki smo prenavljali dvorano, ustanovili podjetje, najeli ta občinski prostor, ga obnovili v celoti z lastnimi sredstvi in danes ta lokal poznamo kot Okrepčevalnica AnGora.

Ker pa ne more iti vse gladko, se je pred dvema letoma zaprla še trgovina. Občina in tudi krajani smo iskali primernega najemnika, ki bi trgovino peljal naprej, vendar neuspešno.

Vsi vemo, da je na vasi trgovina precej negotova dejavnost.

Tako smo se v podjetju Angora d.o.o. pred slabim letom odločili,

Izbran produkt leta

Tradicionalna praznična velikonočna miza O kulinarični tradiciji ob velikonočnih praznikih na Vipavskem smo povprašali zgodovinarko Slavico Plahuta, raziskovalko kulinarične dediščine. Jedi ob teh praznikih so polne simbolike. Osnovni je velikonočni kruh, pinca, drugod po Primorskem mu rečejo tudi žegnanca, »obejen« kruh (obeljen z maščobo). Kruh (tudi potica) pomeni Kristusovo telo, hkrati pa je to dar narave, božji dar, plod dela človeških rok. Simbolično ima kruh tudi tri zareze, lahko v različnih oblikah, tudi v obliki trikotnika, ki simbolizira božje oko. Velikonočni pršut pomeni velikonočno jagnje. Milo jagnje se žrtvuje, kot se je žrtvoval Kristus.

Jajca simbolizirajo kristusovo vstajenje. Tako kot se pišče izkljuje iz lupine, je Kristus vstal iz groba. Hkrati pa gre simboliko iskati tudi v predkrščanskem prazniku novega življenja, rojstva, pomladi. Jajčka so na Vipavskem največkrat pobarvali s čebulnimi olupki, krašenje ni bilo tako bogato, kot na primer v Beli krajini. Značilnost našega konca pa je želatina – žepca.

Na praznični mizi ne sme manjkati niti hren, ki ponazarja žeblje ali žolč.

Zanimivost naših krajev so menihi. Gospa Slavica Plahuta se je odpravila po sledeh menihov: »Srečamo jih v Soški dolini, v Cerknem jim rečejo »cunta miha«, v Mirnu jim rečejo »kančon«, Ilirska Bistrica pa ima ime »šišare«, kot v Istri ali na Hrvaškem. Pojavljajo se na obeh straneh meje, na drugi strani jim rečejo »titole« ali« fratini« al »frati« (menihi) in se nadaljujejo po vsej Dalmaciji, vse do Albanije. Okrašeni so z jajcem, to je pravoslavna značilnost, za kito pa mislim, da izhaja iz židovstva.«

PRODUKT LETA je največja potrošniško glasovalna nagrada za inovativne produkte v svetu. Marketinški koncept je bil ustanovljen pred 25 leti v Franciji in trenutno deluje v 28 državah z istim namenom: bližnjica potrošnikom k najboljšim produktom na trgu in nagrajevanje proizvajalcev za kakovost in inovativnost.

PRODUKT LETA vsako leto znova sprejema vpise izdelkov široke potrošnje, ki so se pojavila na slovenskem tržišču pred manj kot 36-timi meseci, bodisi kot popolnoma nov produkt bodisi kot znatno spremenjen. Ključen kriterij je inovativnost produkta. Vse vpisane produkte raz-

da vzamemo v najem ta prostor bivše trgovine na Otlici. Najprej smo predvidevali, da bi obdržali prvotno namembnost prostora, torej trgovino in bi tako uredili kombinacijo že obstoječega gostinskega lokala in trgovine. Vendar pa smo ob vseh kalkulacijah prišli do precej črnih številk. Predvsem zaradi nekonkurenčnosti velikim trgovskim centrom in majhne kupne moči, bi bili obsojeni na propad.

Tako smo se v podjetju odločili, da bomo projekt zastavili malce drugače.

Zaradi velikega povpraševanja se bo razširilo gostinsko in turistično ponudbo. Prostor bivše trgovine bi spremenili v večnamensko sobo, ki bi služila za potrebe gostinske dejavnosti, kot prodajalna domačih izdelkov, spominkov, info točka, kjer bi turisti dobili vse potrebne informacije in promocijsko gradivo. Gostom oziroma turistom, ki bi prišli v naše kraje, bi bila kot sprejemna soba, kjer bi si ogledali krajši promocijski film o Gori in okolici. Svoj kotiček bi imela tudi številna društva z Gore, kjer bi lahko predstavila svoje dejavnosti oziroma izdelke. Prav v sodelovanju z vsemi društvi ter ostalimi ponudniki vidimo uspešno vizijo razvoja turizma na Gori, saj bomo le s skupnimi močmi uspeli pritegniti goste, jih tu zadržati in jim ponuditi raznolike dejavnosti, ki jih Gora ponuja.

Z razširitvijo gostinske dejavnosti bi gostom predvsem radi ponudili čim več doma pridelane hrane. Od

poredi žirija v osnovane kategorije: od hrane, pijače, izdelkov za osebno nego do gospodinjskih pripomočkov, izdelkov za gospodinjsko nego ter še mnogo drugih.

Transparentnost izbora PRODUKTA LETA zagotavlja tudi neodvisna javnomnenjska raziskava svetovno priznane raziskovalne agencije Nielsen Slovenija d.o.o., na nacionalnem reprezentativnem vzorcu, s katero izberejo zmagovalca kategorije.

Od februarja 2013 bodo tako, na voljo že prvi izdelki, ki se bodo ponašali s tem pečatom. Pridobili smo pečat, ki predstavlja nakupni nasvet.

Pečat IZBRAN PRODUKT LETA 2013 bodo nosili sveži cmoki Divita: Cmoki z mareličnim nadevom, Cmoki s slivovim nadevom, Cmoki s skuto in orehi, Kruhovi cmoki, Cmoki s skuto in špinačo, Cmoki s sirom, Cmoki s koruzo in ajdo in Zdrobovi žličniki.

zelenjave, mesa in mesnih izdelkov do mleka in mlečnih izdelkov, pijač, zvarkov, meda ter drugih izdelkov pod svojo blagovno znamko, ki bi že v imenu nakazala da gre za domač izdelek s tega področja. Za to bi seveda radi povabili domačine k sodelovanju z nami. Vse te izdelke bi seveda lahko gostje tu tudi kupili.

Takšen projekt bi tako zelo poživil dogajanje na Gori, aktivno bi vključil prebivalce in jim omogočil dodaten zaslužek, gostje pa bi bili zadovoljni s pestro lokalno ponudbo.

Ob vsem tem se je začelo odpirati še veliko drugih idej za nadaljnje delo: vključiti čim več domačinov, jih spodbujati k ekološkemu kmetijstvu in prodaji domačih izdelkov, spodbujati druge turistične dejavnosti na Gori – od ureditve kampa do ureditve apartmajev…

Mislimo, da je s takšnim načinom, povezovanjem krajanov, društev ter dobrim sodelovanjem z občino ter ostalimi ustanovami, mogoče ustvariti kakšno delovno mesto več, oziroma omogočiti domačinom dodaten zaslužek.

Upamo, da bo do našega največjega praznika – angelske nedelje večina teh idej tudi uresničenih in bodo tako obiskovalci, ki se vsako leto radi vračajo na to tradicionalno prireditev videli nov zagon in ponudbo na Gori.

Izidor Peljhan in David Likar

Pojasnilo V prejšnji številki Ajdovskih novic smo v članku Po naših krajih zapisali, da bodo na Otlici prenovili prostore bivše trgovine ter da bo del sredstev prispevala tudi krajevna skupnost. Vendar bodo sredstva KS namenjena za ureditev ogrevanja dvorane in prostorov KS, Občina Ajdovščina pa bo iz proračunskih sredstev prenovila prostore bivše trgovine.

Do napačne interpretacije podatkov je prišlo, ker je denar za obe investiciji zagotovljen na skupni postavki občinskega proračuna – poslovni prostori Otlica.

Za promocijo nagrajenih izdelkov bomo izvedli nagradno igro, oglaševali na internetu ter izbranih tiskanih medijih. Projekt bo imel veliko podporo v medijih tudi s strani organizatorjev.

Podjetno

Št. 20 • 15. marec 2013

7

Od trgovca do uglednega evropskega proizvajalca Občina Ajdovščina podjetnikom ponuja ugodne pogoje za investicije znotraj domačih obrtnih con in pred leti je takšno ponudbo izkoristilo tudi podjetje BTF, pekarski inženiring. Januarja 2011 so se vselili v novozgrajeno halo v OC Pod letališčem na robu mesta, po dveh letih delovanja so zadovoljni tako z lokacijo, kot s pogoji za poslovanje, ki so v Ajdovščini iz več vidikov izredno ugodni.

O podjetju, ki proizvaja in prodaja pekarske stroje in drugo opremo za peke, smo na sedežu BTF-ja klepetali z Žarkom in Sašom Trbižanom. Tata Žarko je eden od treh ustanoviteljev, sin Saša pa direktor uspešnega podjetja, ki svoje poslovne cilje uresničuje predvsem na tujih trgih.

Uspešna zgodba se je začela na prelomu tisočletja, leta 2000, ko so se trije sodelavci odločili zapustiti podjetje Gostol, ki ga je že pošteno načenjala kriza, ter začeti na svoje.

Začeli so z inženiringom in prodajo pekarske opreme različnih proizvajalcev, vključno s servisom, najprej po Sloveniji, nato pa so prodajo širili na Balkan – v Bosno, Hrvaško …

Delo je bilo trdo, vzelo je ogromno energije in časa, prinašalo relativno majhen zaslužek, zato je eden od treh partnerjev že takrat zapustil podjetje. Hkrati pa se je nabralo dovolj tehtnih razlogov za razmišljanja o lastni proizvodnji. V letu 2004 so idejo najprej dali na papir, kmalu je bil izdelan prvi stroj za oblikovanje štruc, ki so ga testirali v Pekarni Postojna ter z njim začeli prodirati na trg.

Z lastnim znanjem in delom do večje razlike v ceni »Če sam proizvajaš, tudi nekaj veljaš,« pravi Žarko Trbižan: »Sicer si samo trgovec, ki tam vzameš, sem postaviš, s ceno te stiskata tako prodajalec, kot kupec, tebi lahko kaj ostane ali pa nič, v glavnem pa ostanejo problemi.« Zaveda se, da z lastnim znanjem dosežeš večjo razliko v ceni.

Oba partnerja sta imela potrebne izkušnje iz proizvodnje. Žarko pa ne pozabi dodati, da so bili tudi otroci, še posebej Primož, navdušeni nad stroji. Tržno nišo so našli v tistem delu, ki je najmanj pokrit od drugih proizvajalcev – pekarski stroji za srednje velike pekarne, kapacitete od 2 do 10 ton kruha dnevno. Ozirali so se v tujino – najprej po zglede in podporo – pomagali so si z dobro razvitim italijanskim bazenom podizvajalcev in si za zgled vzeli kakovost, ki jo želi nemško tržišče. »Naši stroji so zelo primerljivi recimo z Nemci, Nizozemci, Švedi, nismo se hoteli primerjati z italijanskimi proizvodi – kvaliteta boljša, cene italijanske«, povzame Žarko Trbižan zastavljene cilje.

Že s prvim strojem za oblikovanje štruc so začeli prodirati na tuje trge.

Najprej v bližnjo Italijo, nato naprej – Poljska, Finska, Romunija, Anglija, Danska … Naslednji lastni stroj je bil okroglilnik, nato je bilo potrebno »potuhtati« še vmesni člen – intermedialno komoro, ki je namenjena počivanju testa.

Ajdovščina ponudila ugodne pogoje Poslovna zgodba podjetja BTF se je začela v Vrtojbi, prve stroje so zložili v nekdanji štali. »Za začetek je bilo to super, ugodna najemnina, dovolj velik prostor,« se posmeje Žarko. Prostor je kmalu postal pretesen, zato so proizvodnjo selili v Tehnološki park v Vrtojbo, že po letu in pol pa tam niso bili več dobrodošli in selili so se v Orehovlje. Hkrati so razmišljali o lastnih prostorih. Ob iskanju lokacije se je izkazalo, da najugodnejše pogoje za investicije ponuja Občina Ajdovščina. Leta 2007 so kupili parcelo po dokaj ugodni ceni, nato pa čakali primeren trenutek za začetek investicije. Pomagali so si z ugodnim kreditom podjetniškega sklada s subvencionirano obrestno mero, ki ga še vedno odplačujejo, poudariti velja, da je to edini velik kredit podjetja. Gradili so v letu 2010, januarja 2011 pa so se preselili. Žarko in Saša sta izredno zadovoljna z lokacijo, tako z opremljenostjo in dostopnostjo, kot tudi z bližino avtoceste, ki je izrednega pomena. Podjetje je bilo tudi oproščeno večino komunalnega prispevka, kar je dodaten plus. »Lahko rečem samo hvala ajdovski občini za pogoje, ki nam jih je ponudila, da smo lahko prišli sem,« pove Žarko.

Stalno v trendu Proizvodnja se mora razvijati skladno z novim znanjem in tehnologijami, česar se v podjetju BTF dobro zavedajo. Štirim strojem za manjše in srednje velike pekarne so že dodali tri stroje za velike, industrijske pekarne, do konca leta pa nameravajo razviti industrijski okroglilnik.

Tako bodo tržišču lahko ponudili dve kompletni liniji – za srednje in za industrijske pekarne. »Moram reči, da nam priznajo, da sta stroj za oblikovanje štruc in intermedialna komora zelo kvalitetni, kupci so izredno zadovoljni z njima in sta naša glavna produkta,« pravi Žarko.

Stroj v podjetju zrišejo, izdelajo

prototip, ga testirajo, nato pa izdelajo načrte in poiščejo prave kooperante.

Prve kooperante so iskali v Italiji, nato pa so začeli iskati in vzgajati slovenske poslovne partnerje. Želja je, da bi imeli čim več kooperantov v bližini.

Na sedežu podjetja v Ajdovščini zlagajo elemente v stroje. Stroji so izdelani in oblikovani po sistemu »lego kock«, da se enostavno daljšajo, širijo, ožajo … na ta način kupec veliko pridobi, saj je stroj z zamenjavo enega kosa pripravljen za izdelavo drugačnega izdelka, hkrati pa je cena ugodna. Za vsak stroj je potrebno pridobiti certifikat, ki zagotavlja, da je skladen z veljavnimi normami. Za pekarske stroje je pomembno, da so izdelani iz materialov, ki so neoporečni za živilstvo, tu pa se zadeva že nekoliko zapleta. »Slovenija je običajno prva med evropskimi državami, ki sledi smernicam EU in naši inšpektorji so prvi, ki to zahtevajo od nas.

Ko dobivamo materiale iz EU, imamo tako mi, kot naši dobavitelji velike težave, da zadostimo zahtevam naše birokracije … če mi to prvi povzamemo, praktično ostanemo osamljeni, ker ostale države teh postopkov še nimajo vpeljanih,« se nad neživljenjskimi pravili huduje Saša, ki bije tovrstne bitke v podjetju. Slovenska birokracija podjetju povzroča ogromno dela in vzame ogromno časa, medtem ko v drugih državah, kjer tržijo svoje proizvode, nimajo nikakršnih težav, le pravila je potrebno spoštovati.

Podjetje pa poleg lastnih strojev svojim kupcem še vedno zagotavlja kompleten inženiring za pekarne, česar ne proizvajajo, dokupijo.

Opremo prodaja njena kakovost Podjetje BTF prodaja pekarsko opremo tako-rekoč po vsem svetu.

S svojo lastno komercialo pokrivajo domače tržišče in trge bivše Jugoslavije, pa Ruski in Ukrajinski trg, kjer je »doma« Stojan Faganel. Na ostalih tržiščih – celotna EU; Amerika, nekaj malega v arabskih državah: Katar, Dubaj, Izrael - pa bolj ali manj uspešno sodelujejo z zastopniki, ki obvladujejo lokalne trge. »Če hočeš stroj prodat, moraš poznati tehnologijo, ki na tistem trgu obstaja, dejansko moraš peku predstaviti, kaj bo s tvojim strojem pridobil – kakovost ali pa zmanjšane stroške – da se bo odločil za takšno investicijo,« poja-

snjuje Žarko, ki v podjetju skrbi za trženje.

Vsake tri leta se podjetje predstavi na vodilnem svetovnem strokovnem sejmu pekarstva in slaščičarstva IBA v Nemčiji, in če se v začetku hodili ogledovat novitete, se danes uvrščajo med pomembne in prepoznavne evropske proizvajalce pekarske opreme, ki so pod drobnogledom konkurence. Žarko pri prepoznavnosti proizvodov poudarja tudi pomen dobrega glasu, ki ga naprej prenašajo zadovoljni kupci. Velik uspeh za BTF je sodelovanje v sistemu korporacije KAK, ki trži pekarsko opremo vodilnih evropskih proizvajalcev, še večji pa sodelovanje z največjim francoskim proizvajalcem pekarske opreme, s katerim so dosegli dogovor, da se stroji tržijo pod lastno, slovensko blagovno znamko.

Peki – produkt krize Ob proizvodnji pekarskih strojev je ob prihodu v Ajdovščino podjetje BTF odprlo zanimivo in bogato obloženo trgovino z vsemi mogočimi pripomočki za pekarstvo in slaščičarstvo. Tata Žarko pove, da je Peki Sašov otrok, ki je nastal tudi kot produkt krize, potem, ko se je v Sloveniji začelo zmanjševati povpraševanje po investicijski opremi. Poudari, da je »mlada sila« začela razmišljati o prodaji izdelkov, ki ne stanejo nekaj tisoč evrov, pa jih peki potrebujejo vsak dan. »Pek ne rabi samo stroja, pač pa tudi valjar, kozičko za zamešat, metlico, strgalca, ščetke za čistit, košarice za vzhajat, pekače …,« navdušeno pripoveduje Sašo: »Mislim, da smo v Sloveniji najmočnejši na tem področju, imamo preko 3000 različnih artiklov, vse za peke, slaščičarje in domače ustvarjalce na enem mestu. Pravijo, da je to manjkalo.« Sašo se je novi dejavnosti temeljito posvetil, raziskal je tuje trge in razvoj novih produktov v slaščičarstvu, ki se iz ZDA širi v Evropo. Prva prodaja je stekla preko spleta – spletna trgovina je še vedno zelo aktivna – nato je bila odprta trgovina v Ajdovščini, prodajni prostor imajo v Ljubljani, v nadaljevanju pa bi se želeli prodajni prostor odpreti tudi v Mariboru.

Trgovina Peki je v relativno kratkem času dosegla velik tržni delež v podjetju, saj je danes prihodek primerljiv s proizvodnjo. Zanimivo je tudi, da sta enako dobri tako

grosistična prodaja, kot prodaja posameznim kupcem. Saša dober posel pripisuje trendom, pa tudi krizi: »Marsikdo si ne more več privoščiti torte iz slaščičarne, mi pa ponujamo tak asortiman, da lahko zelo enostavno izdelaš lep izdelek.« Slovenski tradicionalni kruh izginja Tudi proizvodnja strojev krize ni občutila. V zadnjem času se vsako leto celo poveča za 20%, če bi imeli možnosti – denar – bi lahko dosegli še več. Problem je domače tržišče, kjer so še v lanskem letu dosegali 20% delež celotnega inženiringa.

Zdaj smo na dnu. Slovenska pekarska industrija propada, pekarne ne investirajo, pač pa po vrsti zapirajo svoja vrata. S konkurenco, ki prihaja iz Balkana, pa počasi izginja tudi tradicionalni slovenski kruh in drugi tradicionalni pekarski proizvodi. Žalostno dejstvo, ki ga potrjujejo zgledi iz tujine – na Nizozemskem imajo le še tri velike lastne pekarne, ves preostali kruh spečejo Turki. Oče in sin menita, da bi morala država zaščititi svojega peka, da bi se pravzaprav morala odločiti kaj je naš interes – ne gre zgolj za slovenski kruh, pač pa tudi za les, pa kmetijstvo in druge panoge, ki zaradi slabe zakonodaje in neurejenih poslovnih odnosov žalostno propadajo.

Dobiček vlagajo v razvoj »S Stojanom nisva iz firme pobrala niti evra, pač pa vse, kar ustvarimo, vlagamo v nove produkte ali novo dejavnost, kot je bila zdaj ta trgovinica,« pove Žarko. Vodstvo podjetja, še posebej »ta mladi«, niso naklonjeni najemanju kreditov za razvoj: »Jaz sem zmeraj vztrajal na konzervativni poti, firma se mora razvijat s tistim, kar ima.« Sicer pa je finančno stanje v BTF-ju odraz stanja v Sloveniji. Veliko več imajo terjatev, kot obveznosti, stalno se soočajo s plačilno nedisciplino in »nategovanjem« plačilnih rokov. »V Sloveniji imamo 400 – 500 kupcev, mislim, da lahko na roke preštejem redne plačnike,« potarna direktor Saša.

Kljub temu je za socialno varnost delavcev poskrbljeno. V podjetju je trenutno 14 zaposlenih, dobra polovica se ukvarja s proizvodnimi dejavnostmi, inženiringom in servisiranjem, trije so tržniki, preostali opravljajo razna pisarniška dela. Vsi so zaposleni za nedoločen čas, s socialno varnostjo »se ne igrajo«, pač pa se zavedajo vrednosti dobrega delavca. Oba »šefa« sta zadovoljna z ekipo.

Krizo bo podjetje zagotovo prebrodilo, z nekaj manj razvoja, pa zato s toliko več volje in novimi idejami.

Večje konkurence na slovenskem trgu nimajo, zato pa imajo ambicije za širjenje proizvodnje in osvajanje novih trgov. Pa za sedaj dovolj prostora, realne poglede na poslovanje in očitno tudi uspešne poslovne ideje, ki temeljijo na bogatih izkušnjah.

Sanda in Branko

8

Dediščina

Št. 20 • 15. marec 2013

Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne Črniče ob civilnem pokopališču

Maja 1915 je ozemlje ob reki Soči zajel vojni vihar, ki je trajal do konca oktobra 1917. Na vojskovališču, poznanem kot soška fronta, med Rombonom na severu in Tržaškim zalivom na jugu, je bilo ranjenih in padlo ogromno število vojakov različnih narodnosti. Njihovi zemski ostanki počivajo v neštetih grobovih, na vojaških pokopališčih in grobnicah širom Primorske, tako tik ob bojni črti, pa tudi v krajih teda-

njega zaledja na obeh straneh državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo.

Eno takih vojaških pokopališč, ki so ohranjena v celoti, je tudi v Črničah ob civilnem pokopališču. Na njem je pokopanih 466 vojakov različnih narodnosti, ki so. v letih 1915-1917, pa tudi še 1918, umrli za posledicami ran na tem vojskovališču ali pa boleznih v bližnji vojaški bolnišnici.

Le-ta je bila v šolskem poslopju v Čr-

ničah, še večja in posebej zgrajena, s svojim v pokopališčem pa je bila je bila na župnijski posesti /prebendi/ »na Poljanah« pod Osekom. Črniški dekan, Alojzij Novak, je avgusta 1918, naredil seznam pokopanih vojakov na pokopališču in narisal skico črniškega vojaškega pokopališča in s tem ohranil dragocen dokument tega časa. Iz tega seznama in priloženih skic je razvidno, da so prve padle in umrle vojake pokopali na civilnem pokopališču, pa tudi izven njega, tik ob pokopališkem zidu. Ta del grobov je bil avgusta 1918, omejen deloma s kamenjem in grmovjem ter z žico in ograjo.

V Črničah in v zaselkih v bližnji okolici so v vojnem času bivali pripadniki različnih avstro-ogrskih enot, med njimi je bil tudi vojaki 96. pehotnega polka iz Karlovca katerega uradno nemško ime je bilo K.u.k.

Ungarisch-Kroatisches Infanterie Regiment »Kronprinz Ferdinand von Rumänien« Nr. 96. Njegovi polki so v prišli v Črniče konec novembra 1916 in so bili razpore-

Spomin na narodnega heroja Ivana Kosovela

Vsako leto se v Krajevni skupnosti Selo, kjer je bil narodni heroj Ivan Kosovel rojen, kot tudi v krajevni skupnosti Vrtovin, kjer je 7. marca 1943 pred 70 leti končal svojo življenjsko pot, poklonijo spominu na hrabrega in zavednega Primorca.

V četrtek 7. marca je bila krajša slovesnost v Selu ob njegovem spomeniku, v petek 8. marca pa je bila slovesnost v Vrtovinu, ki v spomin na tragično smrt Ivana Kosovela obeležuje tudi krajevni praznik. Slavnosti govornik na obeh prireditvah je bil predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava Božo Novak, ki je opisal življenjsko pot narodnega heroja Ivana Kosovela in povedal: »Danes se spominjamo smrti Ivana Kosovela, slovenskega komunista in narodnega heroja Jugoslavije, znanega tudi pod psevdonimoma Sergente in Borodin. Od nekdaj vemo, da je biti, oziroma postati heroj, zelo zahtevna stvar. Postati heroj, pomeni narediti ali delati nekaj, kar mogoče drugim ljudem ne pride niti na pamet. Heroji so bili in so vedno izjemne osebe! V njihovih mislih in dejanjih ni egoizma, ni zavisti, so pretežno posebneži in izjemno hrabri ljudje. Delujejo izključno v splošno korist, v korist naroda. Zato je njihovo življenje posvečeno najsvetejši

stvari v življenju, svobodi ljudi, svobodi naroda. Prav te lastnosti so krasile Ivana. Ivan Kosovel se je rodil 19. junija leta 1912 v Selu, v kmečki družini, očetu Ivanu in materi Mariji, rojeni Rebek. Kmalu za tem je že začela prva svetovna vojna in z njo velike težave za vse ljudi s frontnega roba te vojne.

Srečno je družina preživela vojno, kasneje pa se z okupacijo Primorske in pojavom fašizma ni in ni mogla sprijazniti. Ivan je osnovno šolo obiskoval v Selu. Še kot otrok je bil zato, z ostalimi otroci iz vasi, deležen potujčevanja, kajti pouk v šoli je potekal izključno v italijanskem jeziku. Seveda je bilo to za Ivana nekaj povsem novega, nekaj takega kar ni razumel in kar je v njem ustvarjalo odpor. Po končanem osnovnem šolanju se je izučil za zidarja.

Zaradi svobodnjaških idej pa ni videl svoje perspektive v okviru nove države Italije, zato je leta 1929 pobegnil v Jugoslavijo, kjer je delal po različnih mestih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni gori.

Pot ga je vodila v Zagreb, Dubrovnik in Cetinje. V Cetinju je bil leta 1934 sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije ter tam kot aktivist organiziral več delavskih stavk.

Leta 1938 je bil zaradi svojega delovanja zaprt tri mesece nato pa izgnan iz države. Namenil se je oditi v Albanijo.

Pri prehodu meje je bil ujet in ponovno zaprt. Po izpustitvi in ponovnem izgonu je odšel na Madžarsko, od tam pa so ga ponovno izgnali v Avstrijo.

Po nalogu partije je leta 1939 odšel na služenje vojaškega roka v italijansko vojsko, saj je bil med tem že vpoklican v italijansko vojsko na redno služenje vojaškega roka. Aktivističnega dela pa s tem ni bilo konec, še več, glede na to, da je bilo v italijanski vojski veliko Slovencev – Primorcev, je nadaljeval s političnim delom , predvsem z ozaveščanjem naših Primorskih fantov.

Decembra leta 1941 je s ponarejenimi dokumenti prišel na dopust in med dopustom spoznal nekaj partizanov, zaradi česar se je odločil, da se bo pridružil NOB. Vendar se je po nalogu partije kljub prvotni odločitvi, da odide v partizane, moral vrniti v matično vojaško enoto in tam nadaljevati z delom kot vodja slovenskega krožka.

Njegova naloga je bila organizirati odpor in vstajo v okolici Gorice. Med tem so tudi Italijanske vojaške oblasti ugotovile, da imajo v svoji enoti zelo nadarjenega vojaka, zato je bil imenovan v čin narednik - sergente. Že spomladi leta 1942 je uspel z novačenjem v partizane poslati 59 domačinov, in sicer: 23 fantov iz Sela, 9 iz Batuj, 18 iz Vrtovina, iz Gojač in Malovš 13, iz Potoč 2 in iz Lokavca 4.

V tem času je tudi Janku Premrlu – Vojku pridobil dokumente s katerimi je odšel na dopust, od koder pa se ni nikoli več vrnil. Tudi on ni več dolgo zdržal v italijanski vojski, kajti že 1. maja istega leta je z ponarejenimi dokumenti pobegnil iz vojske, se ilegalno vrnil v Jugoslavijo, kjer se je pridružil osvobodilnemu gibanju. Organiziral je delo odborov OF in jih ustanavljal po primorskem in kmalu je napredoval v člana okrožnega odbora OF in okrožnega komiteja KPS za Vipavsko. Septembra istega leta, so ga začeli Italijanski vojaki in karabinjerji neusmiljeno iskati in preganjati.

jeni na položaje med Staro goro in Markom nad Šempetrom pri Gorici. Na teh položajih je marsikateri izmed njih padel. Prepeljali in pokopali so ga na zemljišču desno od civilnega pokopališča. Vse srditejši poizkusi italijanskih enot, da bi pri Gorici, čez Mark in Staro goro vdrli v Vipavsko dolini, so se tu končali, saj jim »Karlovčani« za nobeno ceno, tudi lastnih življenj, niso tega dovolili. Njih žrtve v 10. soški bitki, med 12. majem in 8. junije 1917, na tem območju, so bile ogromne: 800 ranjenih, 200 mrtvih in okrog 40 ujetih. Umrli so zadnji počitek našli na novo nastajajočem vojaškem pokopališču v Črničah.

Do konca bojev na soškem vojskovališču, oktobra 1917, so »Karlovčani« branili in ohranili že omenjene položaje. Ta pehotni polk je tudi prvi vkorakal v Gorico in na goriškem gradu razvil cesarsko zastavo, katero jim je v ta namen podarila Občina Črniče.

Na portalu nad vhodom na črniško vojaško pokopališče stoji na-

Na njegovo glavo, to pomeni za živega ali mrtvega Ivana Kosovela, so razpisali izjemno visoko denarno nagrado 30.000 LIR. Med tem pa je Ivan preoblečen v uniformo Italijanskega oficirja in z ponarejenimi dokumenti nenehno hodil in politično deloval na ozemlju Slovenskega primorja. Tako preoblečen je nekoč prišel v karabinjersko kasarno v Črničah in tam celo prenočil. Ob odhodu pa je v sobi pustil listek z obvestilom, da je pri njih prenočeval Ivan Kosovel, tisti, ki ga tako nervozno iščejo.

Kot sekretar rajonskega komiteja je imel svoj sedež v Podgori pri Vrtovinu.

Ko se je zvečer, 7. marca 1943, vrnil z agitacijskega dela na dom v katerem je ilegalno deloval, je hišo, Šestakovo domačijo, obkolila močna italijanska vojaška enota, četa, ki jo je domnevno pripeljal izdajalec. Vojaki so napadli hišo. Ivan je pred vpadom začel uničevati tajne dokumente. Začelo mu je zmanjkovati časa, z redkimi streli iz pištole in nekaj bombami je v napredovanju zadrževal vojake.

Uspelo mu je do konca uničiti vse

Vabljeni na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja padlim vojakom 96. Karlovškega pešpolka med 1. svetovno vojno ob vojaškem pokopališču v Črničah Nedelja, 7. april 2013 Ob 9.00 – sveta maša Ob 10.30 – pričetek slovesnosti, obeležje bosa odkrila predstavnika karlovške in ajdovske občine.

Po slovesnosti bo v Domu krajanov v Črničah potekalo družabno srečanje.

Dobrodošli! pis: I.R. 96; na pokopališču samem pa je postavljen kamnit spomenik s spečim levom in napisom v nemščini in hrvaščini, ki obiskovalca spomni na junake, ki so na Marku padli za domovino. Republika Slovenija je to pokopališče razglasila za kulturni spomenik.

Občina Karlovac se bo 7. aprila letos spomnila in poklonila tem padlim junakov z odkritjem spominskega znamenja.

Drago Sedmak

dokumente, zato se je v trenutku odločil, da bo poizkusil naredite preboj iz sovražnikovega obroča. Žal pa je kmalu ugotovil, da se nahaja v brezupnem položaju. Da pa ne bi prišel nasprotniku živ v roke, je brez oklevanja usmeril pištolo vase in si vzel življenje.

Tako se je končalo življenje mladega in hrabrega Ivana Kosovela. Zaradi izredne hrabrosti in požrtvovalnosti je bil v spomin na ta tragičen dogodek, na pročelju Šestakove domačije leta 1951 postavljena spominska plošča.

Iz znanih pisnih gradiv in pričevanj je razvidno, da je bil Ivan Kosovel zavedni Primorec - Slovenec, iz njega je izžarevalo domoljubje, ljubezen do domovine, njene kulture in sočloveka«.

Slovesnost v Vrtovinu je potekala ob domoljubnih pesmih, ki so jih zapeli člani domačega pevskega zbora Vinograd. Udeležil se je je tudi župan Marjan Poljšak, ki je v svojem nagovoru poudaril vrednote NOB, ki jih je potrebno spoštovati tudi v današnjem času.

N. V.

Dediščina

Št. 20 • 15. marec 2013

Drobci preteklosti za danes in jutri DUŠAN KREČIČ

Opravičilo: časopisni papir in uporabljana tehnologija večbarvnega tiska nista »pisani na kožo« objavljanju starih slik, zemljevidov itd., saj se z vsakim kopiranjem, skeniranjem ali prenašanjem z nosilca na nosilec neizogibno izgublja na ločljivosti. Ker je tudi prostor rubriki omejen, bom poskušal z večjimi formati in manj opisovanja. Za vse, ki bi radi izvedeli več ali si objavljeno ogledali v najkvalitetnejši izvedbi vedno objavim vir.

V preteklih prispevkih g. Bačarja in mojih večkrat poudarjeni pomembnosti Hublja za več tisočleten tok življenja in razvoj vsega v zgornji Vipavski dolini daje posebno težo tudi prva doslej znana upodobitev Hublja. Narisan je na prvem, zelo znanem zemljevidu (itinerarium) »Tabula peutingeriana« Rimskega cesarstva, ki naj bi bila po nekaterih virih izdelana v 3. st. n.š., po drugih pa naj bi nastajala več stoletij. V danes znano obliko pa naj bi bila karta prerisana v 16. stoletju. Objavljam samo izsek od Tilmenta (fl.

Tilia) na zahodu (levo) do Ravene (Ravenna) pristanišča na jadranski obali, na jugovzhodu (desno). Hubelj (fl. Frigido) sem na povečavi dela karte Segmentum IV (Italia,Mauretania) in dela Segmentum V (Norica, Italia, Africa) približno v sredini označil s puščico. Karto v celoti, 33 cm visoko in skoraj 7 m (860 cm) dolgo »zgibanko« iz 11 listov pa si lahko ogledate na spletu (www tabula – peutingeriana.de). Zemljevid – karta – zgolj državnih voznih, jezdnih in peš poti (danes bi ji rekli avtokarta Evrope s Sredozemljem in severno Afriko) v Rimskem cesarstvu ni risan v nikakršnem merilu niti razmerju. V stilu tudi prve in zato slavne karte prog londonske podzemne železnice (kdo je bil prvi?) so narisane in poimenovane samo ceste, kraji, reke, gore pomembne za premike in napredovanje vojske ( rimskih legij) in trgovcev takoj za njimi. Vsi, ki si boste karto ogledali na spletu, boste mimogrede dobili tudi odgovor na vprašanje zakaj še danes, po 1700 letih, v pregovoru velja: »Vse ceste vodijo v Rim!«. Na karti je nad zapisom »fl.

Frigido« (Hubelj) risba nečesa nenavadnega, pod zapisom pa »rimska cesta« preči Hubelj. Cesta, ki je iz Ogleja (Aquile) po Vipavski dolini čez Hrušico vodila v Logatec (Longatico), Vrhniko (Nauporto), Ljubljano (Emona) in naprej do meja cesarstva, Donave. Kaj je tisto nenavadno, narisano nad napisom?

Gotov nekaj takrat pomembnega! So bele pečine Čavna in Gore, pečine Gradiške gmajne, stene Julijskih Alp? Toda Apenini vzdolž Apeninskega polotoka in Alpe nad izvirom Tilmenta (fl. Tilia…), Nanos ali Kras In hribovje v Istri (isteria) so od istega avtorja na isti karti narisani popolnoma drugače.

Castra, takrat zelo pomembna vojaška postojanka, je imela 14 visokih obrambnih stolpov! Jih je avtor pred 17. stoletji narisal samo 13 ali se je drugi v 13. stoletju pri prerisovanju zmotil? Če moje majavo sklepanje, »ugibanje«, drži, potem je na tej karti tudi prva upodobitev Ajdovščine! Koliko vprašanj in kako malo možnosti, da bi kdaj odkrili - našli dokaze za nedvoumne odgovore. Sam na karti pogrešam Sočo in Nadižo. Bolj Nadižo, ob kateri je skozi Kobarid in naprej čez Predel vodila glavna cesta čez Alpe v osrčje Evrope. Ob Soči je vodila manj pomembna »lokalna« pot (glej Rimske ceste na spletu). Ozka, težko prehodna in divja dolina je tako vojsko, kot trgovce, odvračala. Radovedni boste že samo na objavljenem izseku znamenite karte našli veliko še danes enako blizu in v primerjavi s takrat bolj ali manj pomembnega. Cesto, ki je vodila v Trst, Pulo, Reko, Bakar, delto reke Pad (fl.

Dilanium), Tibero (Tuber) … Aprila pa bo pred vami druga najstarejša znana upodobitev Hublja, Ajdovščine, Šturij, Ustja, Vipave z že napovedanimi zanimivostmi v zvezi s poimenovanji.

Zaradi boljše berljivosti smo sliko namenoma zasukali.

9

Rad se spominjam starih brivnic Izhodišča za opis lokacije starih ajdovskih brivnic sta bila ajdovski in šturski plac, naj bo še sedaj tako. Če se iz ajdovskega placa napotiš proti zahodu, boš nasproti pred časom mogočne tovarne Lipa videl nekdaj lepo hišo mojega prijatelja in sošolca Miklavža Feigla. Tu je pred približno petdesetimi leti imel v najemu prostor v pritličju brivec z imenom Franc Lulik. Spominjam se ga kot čokatega možakarja z rahlo naduho.

Značilno zanj je bilo, da ni imel nikoli veliko ljudi, zato sem rad zahajal k njemu – meni se je namreč vedno zelo mudilo.

Navadno me je vprašal: »Kako bova, ali jih samo poberem, ali bi morda na črto?« Na črto je bilo takrat zelo moderno in všečno. Kar nekaj let sem zahajal k njemu. Toda velikokrat se zgodi, da te pota življenja zanesejo drugam in stiki zamrejo. O brivcu Francu nisem

uspel zbrati podatkov, potomcev ni imel, sestra, ki je delala v tovarni Lipa je tudi že pokojna. Spomin nanj pa je vendarle ostal. Upam, da

bom ob naslednji, Prosenovi brivnici, imel več sreče.

Roman Žonta

Arheološki park Ad Pirum aprila odpira letošnjo sezono

Arheološki park Ad Pirum v Hrušici pri Podkraju v okviru projekta »ParSJAd - Arheološki parki severnega Jadrana«, ki je del čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 20072013, doživlja preporod. Lansko jesen se je ob obilni pomoči domačinov odvilo temeljito čiščenje parka in njegove okolice. Večje vegetacije so se s stroji lotili gozdarji, obzidje trdnjave in ožji pas ob njem pa je bil očiščen ročno. S samega zidu so odstranili nizko rastje in suho listje, ob njem pokosili travo, pograbili listje in odstranili grmičevje. Celotna akcija je ponovno razkrila impresivne

ostanke antične trdnjave, sedaj pa čakamo, da svoje delo opravi še pomlad in v prihodnjih tednih z ostankov trdnjave odgrne snežno odejo.

Narodni muzej Slovenije v prihodnjih mesecih pripravlja celo vrsto dogodkov. Prvi dogodek v Arheološkem parku Ad Pirum bo namenjen ravnateljem in učiteljem.

V sredo, 10. aprila, ob 14.30 se bo odvila predstavitev nove delavnice za otroke Cesar pošilja vojake v boj!

Animatorka in avtorica delavnice bo ravnateljem in učiteljem predstavila aktivnosti in vse kotičke obzidja, ki bodo otrokom netili domišljijo.

Veteranski zbor v Vipavi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina Vipava šteje več kot 400 članov. Koncem februarja smo se v vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi srečali na letnem zboru. Glavni točki dnevnega reda sta bili poročilo za leto 2012 in načrt dela za 2013. V načrtu dela smo največ poudarka dali športnim aktivnostim ( Kolesarski maraton in Pohod na Triglav) pa različnim tekmovanjem, organizaciji več srečanj in poučni ekskurziji. Poudarek smo dali tudi ohranjanju spomina na leto 1991.

Načrt dela za leto 2013 je sicer malo

okrnjen predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Do zmanjšanja finančnih sredstev je prišlo zaradi tega, ker je po ZUJF država ukinila še tisto malo financiranja združenju veteranov vojne za Slovenijo in pokrivanja dodatnega zavarovanja starejšim od petdeset let. Veterani se vsekakor zavedamo situacije krize in varčevanja, toda se sedaj čutimo predvsem moralno opeharjeni. Mnogi so na srečanju dejali, da leta 1991, ko smo prijeli za puške, smo bili za državo dobri, sedaj pa se z nami ravna kot, da smo delovali na napačni strani.

Že čez nekaj dni, v soboto, 13. aprila, se boste prvič letos lahko udeležili brezplačnega vodstva po Ad Pirumu, teden kasneje, 20. aprila, pa vabimo vse aktivnejše avanturistične duše na krajši brezplačen treking ob poznorimskem zidu. Za vodstva in treking se lahko dogovori tudi ob ostalih dnevih, za šole veljajo nižje cene, za več informacij pa se obrnite na kontakt ob koncu prispevka.

Maja bomo štirikrat organizirali brezplačno delavnico o managementu arheoloških parkov, enkrat tudi v Ajdovščini, nadaljevalo pa se bo tudi urejanje lokacije Ad Pirum, ki bo v prihodnjih mesecih bogatejša še za arheološko pot ob južnem zidu z didaktičnimi in informacijskimi tablami.

Za prijave na dogodke in več informacij pišite na tin.kos@nms.si, kmalu pa se boste lahko sprehajali tudi po spletni strani www.adpirum.com.

Tin Kos, Narodni muzej Slovenije Projekt »PArSJAd/Arheološki parki severnega Jadrana« sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Progetto »PArSJAd/Arheološki parki severnega Jadrana« finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

10

Kultura

Št. 20 • 15. marec 2013

Na večer odprtja retrospektive Danila Jejčiča

Večernice v pripravah na Primorsko poje

VEČERNICE z vedno večjim navdušenjem odhajamo v Glasbeno šolo na pevske vaje. Ni nam odveč ob sredah zvečer zamuditi film tedna, zanimive televizijske ali radijske oddaje, ni nam odveč stopiti v mrzel, vetrovni večer in dve polni uri vaditi, peti, peti in peti… Že nekaj let v februarju tri-dnevni vikend posvečamo bolj popolni in poglobljeni vadbi v enih od zdravilišč. Letos smo se odločile za izolski hotel Delfin, kjer smo opravile priprave na Revijo Primorska poje 2013.

Naš pevovodja, gospod Miran Rustja, v to odmevno revijo vlaga izredne napore. V programu imamo štiri njegove skladbe, dve na lastno besedilo, dve na besedilo Simona Gregorčiča. Pesem, Pojte, pojte o

pomladi, je v našem repertoarju tretje leto, Le utoni, utoni za goro smo prvič pele letos januarja v Vipavi na reviji Naši zbori pojo, kjer smo, kot ostali zbori Občine Ajdovščina in Vipava pod drobnogledom strokovne ocene. V Cerknem, 17. marca, bomo na reviji Primorska poje krstno izvedle še dve njegovi skladbi.

S posebnim zanosom in veseljem zapojemo novo pesem. To je za Večernico velika sreča, ki se je članice popolnoma niti ne zavedamo. Imeti sposobnega pevovodjo, ki pripravlja zboru, ki ga sam vodi, svoje pesmi, je za zbor ogromen privilegij. Interes priznanih pevovodij in najboljših pevskih skupin za njegove skladbe je velik.

Brez temeljitih priprav ni moč do-

seči želenih učinkov. Gospod Miran Rustja ima izreden posluh, vztrajnost in srečno roko delati tudi s starejšo populacijo. Zavedamo se, da v našem jesenskem obdobju nismo več tako prožne, učljive in spretne, vendar je njegov način dela nadvse uspešen. Tudi pri nas uvaja in uporablja sodobne postopke učenja. Zahteven je pri pravilni izgovorjavi, ki je za naš dialekt trši oreh. Prav tako je dosleden in ne opušča še kako potrebnih vokalnih, tehničnih in sproščujočih vaj. K sodelovanju pritegne tudi svoje ugledne glasbenike – soprogo Andrejo, hči Saro in sina Jerneja - upoštevajoč tudi njihova dragocena mnenja.

Pohvala je njegov dodatni način motivacije. Ustvarja pogoje, da gremo na oder samozavestne in prepričljive, saj ob pojavu treme začini in podkrepi čakanje v zaodrju s prijazno šalo in humorjem. V sebi pa spretno prikriva občutke skrbi in odgovornost pred vedno bolj zahtevnimi poslušalci.

Miran, ponosne in vesele smo, ker smo in ste del VEČERNIC! Klara Štrancar

Povabilo na koncert

Star običaj, ki ga želimo ohraniti je, da na Velikonočni ponedeljek obiščemo prijatelje, »žlahto« ali znance.

Temu obisku pravimo, da gremo v Emavs.

Lep star običaj je bil nekoč po okoliških vaseh Vipave, da so na ta dan popoldne priredili vaške plese, kjer se je zbralo veliko ljudi, mladih po

srcu, ki so po postnem času zopet zapeli in zaplesali.

Da bi se ta običaj ohranil, organiziramo vipavski folkloristi, že vrsto let tradicionalni koncert, na katerega povabimo zanimive goste.

Klapa Planta nam bo pričarala trenutke toplega Jadrana v skritem zalivu ob zahajajočem soncu, s Kraškim šopkom se bomo v pesmi in plesu sprehodili skozi kraške vasi, mali Powštrčki nas bodo razveselili z otroško igrivostjo, oktet Sotočje pa nam bo zapel nekaj ljudskih pesmi iz svojega repertoarja. Tudi mi domačini smo pripravili nekaj novega za ta osemnajsti koncert, zapeli in zaplesali bomo, da bo res lepo.

Pripravljamo torej, lep in zani-

miv program, zato vas vabimo, da se nam pridružite na Velikonočni ponedeljek, ob 19. uri popoldne, v Domu kulture v Vipavi.

Vipavski folkloristi

Kdo je napravil?

Likovni odgovori na zastavljeno vprašanje bodo na ogled v Pilonovi galeriji Ajdovščina od petka, 22. do petka 29. marca 2013. Svoje izdelke, nastale pod mentorstvom vzgojiteljic, bodo namreč razstavili otroci iz skupin Lunice, Sončki in Zvezdice Vrtca OŠ Danila Lokarja Ajdovščina. Toplo vabljeni k ogledu!

TC

44. revija Primorska poje V mesecu marcu je v Dobrovem v Brdih začela svojo pot veličastna glasbena manifestacija, Primorska poje 2013. Revija poteka pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije, Zveze pevskih zborov Primorske, Zveze Slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Zveze slovenskih kulturnih društev. Sodelovalo bo preko dvesto pevskih zborov.

Zborovsko petje se bo razlegalo na 32 koncertih po Primorski in v zamejstvu. Zaključna prireditev bo 28.4. 2013 v Nabrežini v cerkvi sv.

Roka in Zavrhu v cerkvi sv. Florjana. Letošnja revija je posvečena 300 obletnici Tolminskega punta. »Primorska poje« stopa v peto desetletje in s tem dokazuje, koliko lju-

bezni, energije in vztrajnosti imajo pevci, zborovodje, organizatorji in vsi prijatelji zborovskega petja na Primorskem. Ljubezni do prepevanja Slovenske ali tuje skladbe, zahtevne ali bolj lahkotne skladbe, za vse seje potrebno pripraviti enako dobro.

In kot je lanskoletni Reviji Primorska poje Ciril Zlobec zaželel na pot: »Torej: ko bo Primorska v naslednjih dveh mesecih spet zapela s svojim polnim glasom in vsem srcem, prisluhnimo ji, saj je zanjo prav množično in naklonjeno poslušalstvo najdragocenejše poplačilo za trud in najbolj spodbuden navdih za prihodnje.« Nevenka Vidmar

9. JAVNI NATEČAJ za izbor najlepšega VELIKONOČNEGA PIRHA Kulturno umetniško izobraževalno društvo LIČNA HIŠA Ajdovščina, Prešernova 7 a razpisuje deveti javni natečaj za izbor najlepšega velikonočnega pirha 2013 Namen natečaja in razstave ni le tekmovanje, je predvsem obujanje in ohranjanje običajev ter iskanje novih inovativnih prijemov na tem področju.

Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala kriterij izvirnosti ter umetniško-etnološko vrednost prijavljenega primerka.

Pirhi, ki bodo v skupni oceni glede na ocenjevalna merila dosegli največ točk, bodo nagrajeni - podeljene bodo tri nagrade.

Na natečaj se lahko prijavijo posamične fizične osebe, pa tudi skupine. Člani društva Lična hiša lahko sodelujejo izven natečajne konkurence samo na razstavi. Pirhe bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje upravni odbor društva.

Pirhe za natečaj bomo sprejemali v prostorih društva Lična hiša Ajdovščina, na Prešernovi 7 a , od ponedeljka 11. marca do petka 22. marca med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro ter v soboto 23. marca med 9. in 12. uro. Možna je dostava tudi po pošti.

Posameznemu vzorcu morajo biti v zaprti kuverti priloženi naslednji podatki: ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja. Pri prevzemu pirhov se primerki označijo z enotno šifro, ki jo dobi tudi avtor.

Podelitev nagrad, odprtje razstave in blagoslov vseh prispelih pirhov bo na cvetno nedeljo dne 24. marca 2013 ob 16. uri v galeriji Lična hiša Ajdovščina. Razstava bo odprta do 6. aprila 2013.

Predsednik društva: David Ličen , 040 839 729, info@licnahisa.com

Opravičilo V prejšnji številki Ajdovskih novic se je v članek Domači zbori na tradicionalni reviji prikradel »škrat«, ki je Oktet Sotočje umestil v Selo. Oktet Sotočje je doma iz Črnič. Pevcem se opravičujemo za neljubo napako in jim želimo še naprej tako ubranih glasov.

Uredništvo

Kultura

Št. 20 • 15. marec 2013

Nov roman Bojana Bizjaka - darilo bralcem v mesecu kulture

Izšel je nov roman Bojana Bizjaka, z naslovom Lipe. Bojan roman sim-

bolno poklanja mesecu kulture, Ajdovščini in vsem njegovim zvestim bralcem, ki cenijo umetniško raven jezika, za katerega se trudi, da bi žilavo živel.

Romana Lipe govori o bojevanju znotraj begajočega Bila, ki si umisli pot od Goriških Brd do Ljubljane, peš seveda in vmes doživlja srečanja s pripovedmi o slovenski spravi, o slovenskih stanjih realne zavesti.

Vzporedno tečejo njegove ljubezenske zgodbe in zapleti z ženskami - ena mu pod lipo pove, da je noseča z drugim, da je konec .... druga mu ob koncu romana, pod neko drugo lipo, prizna, da je noseča z njim in da je zanj nov začetek. Seveda pa lipe same poskrbijo tudi za drugač-

ne zgodbe, recimo iz ene podrte lipe izdelajo kipec partizana in kipec matere božje. Dedek, glavnega junaka pa v romanu simbolizira generacijo, ki neizprosno izginja, z vso svojo vednostjo in patetiko. Tako ima roman več plasti in obravnava tudi več nivojev zavesti. Ima tudi dovolj zapletanj in zahteva od bralca neko aktiviranost, da si sam ustvari razlago dejanj.

Spremno besedo je prispevala prof.

Ivana Slamič, ki je roman tudi lektorsko pregledala.

Roman je pravkar prišel iz tiskarskih strojev, za sedaj je vsem branja željnim na voljo pri Bojanu Bizjaku in po promocijski ceni 20 evrov. Pišite Bojanu na bbojan5@siol.net.

Krvavo dobra predstava mladih iz OŠ Danila Lokarja

V najbolj kulture polnem mesecu v letu je premiero doživela gledališka predstava Med dobrim in zlim.

Pod scenarij se je podpisala mlada Nika Kobol, režija je delo Petra Avbarja, predstava pa je nastajala v okviru gledališkega krožka OŠ Danila Lokarja.

Predstava Med dobrim in zlom želi biti strašljiva, in hkrati tudi prijazna, predvsem pa sledi mladostniškim trendom. Nikina zgodba namreč govori o – vampirjih. Vampirji niso samo slabi, so tudi takšni, ki niso prav ponosni na izročilo svojega rodu in se v tem konfuznem svetu

poskušajo znajti po svoje ter na koncu tudi zmagajo … no, ali pa tudi ne – zgodba se namreč zaključi tako, kot vsaka dobra filmska grozljivka, ki v zadnjem kadru, za trenutek in čisto mimogrede, ponovno zbudi uničeno zlo in namigne na nadaljevanje …

Predstava pa ima vzporednice tudi z drugimi umetnostnimi žanri – kadre na odru podpirajo stripovsko zastavljeni »slidi« na platnu – seveda v črno-beli različici, le sem in tja »grozo« stopnjujejo žareče oči vampirjev.

Poseben ton predstavi daje glasbena oprema, ki je delo Jasmine Putnik.

Vzdušje potencira svetloba – ali v tem primeru bolje »mrakoba«, ki sem in tja preide v popolno temo, ali pa zažari v simbolnih krvavo rdečih tonih, vse skupaj pa občasno zagrne dimna zavesa. Za tehnično opremo predstave sta skrbela Miha Černetič in Klemen Plahuta. Kot smo pri Petru že vajeni, je oder minimalistično, vendar udarno opremljen – tokrat je za scenografijo odlično poskrbela Anuša Blažko. Kostume je »skreirala« Ema Kerkoč, odlična, in v tem primeru tudi zelo potrebna, maska pa je delo Nike Kobol in Nataše Rupnik.

Predvsem pa velja pohvaliti igralce, ki so se ponovno izkazali z izvrstno igro. Tokrat je predstava v celoti delo šolskega dramskega krožka, ki se namerava z njo predstaviti tudi na tekmovanju šolskih gledališč.

Premiera in prva ponovitev sta mimo, nove ponovitve so napovedane za konec marca ali začetek aprila. Vsem, ki ste starejši od 12 let, ogled močno priporočamo!

11

Potujoča knjižnica v marcu in aprilu PONEDELJEK, 18. marec Skrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50 TOREK, 19. marec Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30 TOREK, 2. april Vrtec Vrhpolje 10.30 – 11.15; Sanabor 12.45 – 13.15; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50 SREDA, 3. april Pipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30 ČETRTEK, 4. april Fructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40 PETEK, 5. april Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15 PONEDELJEK, 8. april Podkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50–14.20; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30 TOREK, 9. april Vrtec Selo 10.00 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40–14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 -17.50 SREDA, 10. april Bia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Miški 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 ČETRTEK, 11. april Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Gojače 14.30 – 15.30, Gojače - pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50 PETEK, 12. april Vrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 11.50 – 12.45; Podgrič 14.15 – 14.40; Lozice 14.50 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45 PONEDELJEK, 15. april Skrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50 TOREK, 16. april Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 3661 328 GSM: 041 596 130 e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Angleški literarni večer na OŠ Šturje

Sanda Hain

Gostili smo urednika, pesnika in publicista Jurija Paljka

Letošnji gost Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina v mesecu kulture na že tradicionalnem vsakoletnem srečanju v Lični hiši v Ajdovščini je bil urednik, publicist in pesnik gospod Jurij Paljk, Jurij Paljk je rojen v Velikih Žabljah, živi v vasi Terzo pri Ogleju.

Dela kot odgovorni urednik tednika Novi glas na Travniku v Gorici. S članki in zapisi se pojavlja v domala vseh slovenskih medijih v Italiji pa

tudi v Sloveniji. Izdal je več pesniških zbirk, nekaj proznih del, na kulturnem področju je stalno prisoten kot pobudnik številnih kulturnih dogodkov Slovencev v Italiji.

V zanimivem in bogatem večeru, ki ga je vodila gospa Zdenka Žigon, je Jurij kot izreden poznavalec družbenih, kulturnih in političnih razmer tako v Italiji kot v Sloveniji, osvetlil stanje kulture, jezika, predvsem pa slovenske manjšine v zamejstvu.

Slovenec v Italiji , ki hoče ohraniti svojo identiteto, mora vedeti, da je slovenski jezik enakopraven drugim evropskim jezikom in se mora znebiti manj vrednostnega kompleksa, ki je bil v preteklosti načrtno vcepljen narodni manjšini.

Vodilo tednika Novi glas, katerega odgovorni urednik je, je širjenje slovenstva, demokracije, svobodoljubja, krščanskega etosa in nagovarjanje mladih. Otroci in mladi morajo vedeti, da je znanje obeh jezikov velika prednost in človeku v ponos.

Na vprašanje, kdaj bo zagledala luč sveta nova pesniška zbirka ali morda roman, odgovarja, da urednikovanje in novinarsko delo v današnjem času zahteva celega človeka in mu trenutno zato čas ne dopušča, da bi se ukvarjal s poezijo. Upa pa, da bodo taki časi še prišli. Številni udeleženci smo ob Jurijevem izvajanju doživeli bogat kulturni večer.

Niko Ličen

V četrtek, 7. marca 2013, je v izvedbi učencev 8. razreda zaživela gledališka predstava v angleščini z naslovom A Christmans Carol.

Z njo smo na šoli obeležili 200-to obletnico rojstva angleškega pisatelja Charlesa Dickensa..

V gledališki igri, ki so jo učenci pod mentorskim vodstvom gospe Ane Mlakar, pripravili v okviru angleškega krožka, se prepletajo spomini na otroštvo ob doživljanju božičnih praznikov.

Glavni junak zgodbe je skopuh Ebenezer Scrooge, ki je do svojih

bližnjih zajedljiv in neprijazen. Na božični večer ga obiščejo duhovi, ki ga odpeljejo na osupljivo potovanje.

Scrooge, ki se sprva upira spoznanju, da ne ravna prav, na koncu ugotovi, da mora odpreti srce in popraviti, preden bo prepozno, kar je naredil zlobnega v svojem življenju.

V vlogi glavnega junaka zgodbe je nastopil Sergej Praček, pohvaliti pa gre tudi dovršeno igro in jezikovno izražanje ostalih igralcev. Literarni večer se je zaključil v prijetnem vzdušju in v druženju z obiskovalci ob pecivu in angleškem čaju.

12

Dan z mladim Ajdovcem

Št. 20 • 15. marec 2013

Ana Velikonja, mlada raziskovalka

V Mladinskem svetu Ajdovščina nadaljujemo z rubriko »Dan z mladim Ajdovcem«. Tokrat smo se podali v znanstveno - raziskovalne vode in prvi marčevski dan preživeli z Ano Velikonja, 25-letno študentko doktorskega študija Biomedicine ter mlado raziskovalko na ajdovskem podjetju Mlinotest.

Dan pričnemo že zelo zgodaj, z Ano se namreč dobimo ob sedmih zjutraj pri vratarnici podjetja Mlinotest, od koder nas Ana pospremi do mikrobiološkega laboratorija. Ana je leta 2011 diplomirala iz mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, svojo znanstveno pot nada-

ljevala z vpisom na doktorski študij Biomedicine, nato pa se kot mlada raziskovalka zaposlila na ajdovskem Mlinotestu. Njeno delo v podjetju večinoma temelji na doktorskem projektu, kjer z ekipo Mlinotesta in nekaterimi zunanjimi sodelavci razvija živila, ki imajo številne koristi za zdravje. Omenjene učinke živil na zdravje bo poskušala potrditi s klinično raziskavo pri ljudeh z določnimi presnovnimi motnjami. Poleg svojega projekta pomaga tudi v mikrobiološkem laboratoriju, kjer je tistega dne potekalo njeno delo. Pri delu je sicer ne motimo, vseeno pa nam Ana utegne povedati, da ji je na Mlinotestu všeč, svoje delo ima rada, dobro pa se razume tudi s sodelavci s katerimi se večkrat družijo tudi izvem delovnega mesta. »Po življenju in študiju v Ljubljani sem se na bivanje v Ajdovščini morala spet privaditi, vendar sem kmalu pričela uživati v ugodnostih življenja »spet doma« ter prednostih Vipavske doline. Tukaj predvsem mislim na bolj sproščeno vzdušje, lepše in večkrat sončno vreme ter možnosti preživljaja prostega časa v naravi.« Sicer pa Ana še vedno veliko časa preživi tudi v Ljubljani, kjer na Biotehniški fakulteti opravlja eksperimentalni del svojega doktor-

skega projekta.

Ob štirih popoldne je delovni dan ter hkrati tudi delavni teden za Ano končan in skupaj se odpravimo k njej domov. Kot večino ostalih dni Ana tudi danes obišče nono Anico.

Pogovor ob kavici se večinoma vrti okrog kuhanja ter vrtnih opravilih, pri katerih tudi Ana večkrat pomaga.

Ana se od vedno rada ukvarja tudi s športom: »Lepo vreme pogosto izkoristim za tek ali sprehod do Roba na Kovku. Med študijem v Ljubljani sem aktivno trenirala savate ali francoski boks in se udeležila celo nekaj mednarodnih tekmovanj. Odkar živim spet v Ajdovščini pa sem začela s treningi tenisa s super trenerjem Vilijem in sodelavko Tino.« Ura je pet popoldne in že smo v Palah, kjer opazujemo, kako Ana na teniškem igrišču udarja žogice. Po trenigu nam Ana zau-

pa, da ima sicer rada tudi malo bolj adrenalinske športe: »Pozimi rada smučam, na potovanjih pa sem se zelo navdušila nad potapljanjem, za kar imam opravljen tudi tečaj Open water diver. Poleg tega sem se lansko jesen vpisala še na začetni tečaj padalstva in sedaj čakam ugodno vreme, da končno tudi sama poletim.« Zvečer se skupaj z Ano odpravimo v Hišo mladih na potopisno predavanja o Irski. Potovanja so tudi sicer stalnica v Aninem življenju. »Seveda je najbolj lušno na samih potovanjih, ko sem doma pa rada prisluhnem tudi izkušnjam drugih popotnikov«.

Med poslušanjem zgodb o življenju na Irskem, nam Ana prizna, da sama te dežele še ni obiskala, je pa prepo-

tovala že lep del ostale Evrope ter obiskala tudi nekaj sveta izven naše celine. V Aziji potovala po Maleziji, nazadnje pa skupaj s sestro skoraj mesec dni letošnje zime preživela v Srednji Ameriki, in sicer v Gvatemali, Hondurasu ter Belizeju.

Predavanja je konec, ura skoraj devet in z Ano smo že namenjeni na drugo stran Hiše mladih, v Bar Hiša mladih, kjer se Ana tudi sicer rada druži s prijatelji, obiskuje koncerte in ostale zabavne dogodke. Z Ano ostanemo še na koncertu slovenske glasbene skupine Manouche, potem pa jo prepustimo prijateljem, da v njihovi družbi zaključi večer.

Mladinski svet Ajdovščina

Helena Harej v Svetu Vlade RS za mladino

Ljubljana, 26. februarja 2013. Predsednica Mladinskega sveta Ajdovščina, Helena Harej, je z večinsko podporo na volitvah za izbor predstavnika mladinskih svetov lokalnih skupnosti (MSLS) v Svetu vlade RS za mladino postala nova predstavnica lokalnih mladinskih svetov v omenjenem posvetovalnem organu Vlade RS. Svet vlade RS za mladino (Svet) je strokovno in posvetovalno telo, ki za Vlado RS opravlja strokovne naloge in ji nudi pomoč pri odločanju o za-

devah s področja mladih.

Svet med drugim spremlja, ugotavlja in ocenjuje položaj mladih v družbi, spremlja in ocenjuje vpliv mladinskega dela in mladinske politike na družbene spremembe, predlaga ukrepe in spremlja upoštevanje interesov mladine v drugih politikah na državni ravni, obravnava in daje mnenje k predlogom zakonov in drugih predpisov ter ukrepov Vlade RS, ki se nanašajo na področje mladinskega dela, mladinskih politik in življenja mladih nasploh.

Predstavnik MSLS, katerega mesto sedaj zaseda Harejeva, skupaj s predstavnikom mladinskih centrov, zagotavlja uresničevanje lokalnih interesov mladih, kar je za lokalno raven posebej pomembno predvsem zato, ker vsi ostali predstavniki v Svetu zagovarjajo interese nacionalnih struktur.

Svet vlade RS za mladino vodi minister, pristojen za izobraževanje, in se običajno sestaja ob vsakem četr-

tletju. V obdobju ministrovanja dr.

Igorja Lukšiča je Svet dobro deloval in obravnaval pomembne tematike s področja mladih, kot sta npr. nacionalni program za mladino in teme, namenjene povečanju zaposljivosti mladih. V obdobju vlade Janeza Janše, dr. Žiga Turk žal ni sklical nobene seje Sveta, kar zavira razvoj mladinskega področja in reševanje težav, ki pestijo mlade v Sloveniji. Tako tudi že pripravljeni Nacionalni program za mladino še ni bil posredovan Državnemu zboru v odločanje. »Pričakujem, da bo nova vlada mladim ponovno namenila zasluženo pozornost in se s Svetom redno sestajala z namenom skupnega iskanja rešitev za izhod mladih iz nezavidljivega položaja,« pravi Harejeva, ki bo z novo funkcijo nadaljevala zgodbo o uspehu perspektivne mlade Ajdovke, ki si tudi v Ljubljani prizadeva pomagati mladim iz vseh slovenskih občin.

Rozana Mužica

Šola podjetništva za mlade v Hiši mladih

Enajst mladih je na uvodnih srečanjih Šole podjetništva uspešno osvajalo osnove podjetništva. Šola podjetništva za mlade poteka vsak četrtek v organizaciji Mladinskega sveta Ajdovščina (MSA) in v sodelovanju z MC Hiša mladih, Klubom ajdovskih študentov, Razvojno agencijo ROD ter pod pokroviteljstvom zavarovalnice Adriatic Slove-

nica. Kot pravijo na MSA predstavlja Šola podjetništva odgovor na visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi: »Mladi imajo ogromno potenciala in dobrih zamisli, ki jih pogosto ne znajo uresničiti. Šola podjetništva nudi mladim strokovno mentorstvo in podlago, na kateri lahko uresničujejo svoje poslovne ideje ter se tako spopadejo z brezposelnostjo, ki najbolj ogroža mlajšo generacijo,« pravi Helena Harej, predsednica MSA. Več informacij o šoli podjetništa: www.msa.si.

Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina bo tudi letos tradicionalno sodeloval na že 4. dnevu za spremembe, ki je namenjen izmenjavi predmetov, s katerim želimo čim več osnovnošolcem omogočiti, da se udeležijo šole v naravi.

V potrošniškem duhu bomo zbirali predmete, ki jih nujno potrebujemo za kvalitetno življenje: pripomočke za prostočasne aktivnosti (igre, športni rekviziti,…) večji, še uporabni kosi oblačil (bunde, plašči, torbice,…) druge uporabne predmete (otroška oprema, tehnični pripomočki,…) knjige, priročniki,…

Postanite del vseslovenske prostovoljne akcije.

Vsak med nami in vašimi člani lahko pobrska po svojem domu in zagotovo najde nekaj, kar ne potrebuje več, nekomu drugemu pa koristi. Kdor bo na dogodku našel kaj primernega zase, bo za izbrano odštel vsaj 0,50 EUR in s tem doniral v sklad lokalne šole. Odprta bo knjiga donatorjev, ki bo namenjena evidenci zbranih sredstev.

Zbiranje predmetov bo potekalo od 5. marca do 5. aprila v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina v Palah, ob delavnikih med 16:00 in 18:00, sobota, nedelja 9:00 - 12:00. Večje predmete (hladilnik, sedežna garnitura, ipd.) naj darovalci fotografirajo in slike pošljejo na e-naslov: info@mc-hisamladih.si.

Dogodek Dan za spremembe 2013 se bo odvijal v petek, 5.4.2013, v dvorani prve slovenske vlade, med 9:00 in 17:00 uro.

Kontakt: M: 041/945-392, T: 05/368-93-84, E: info@mc-hisamladih.si Mladinski hotel Ajdovščina v sistemu Hi-Q, sistemu vodenja kakovosti storitev

Mladinski hotel Ajdovščina se je priključil 15 slovenskim mladinskim hotelom v vpeljavo sistema Hi-Q, zaradi česar se je vodja Mladinskega centra in hotela Ajdovščina udeležil seminarja, ki je potekal 7.3.2013 v Ljubljani.

Hi-Q je sistem vodenja kakovosti storitev mladinskega hotela in poteka pod okriljem povezave Hostelling International, ene večjih povezav mladinskih hotelov na svetu, katere član je tudi naš hostel. Seminar je vodil Jurgen Gross, idejni vodja projekta, v katerega je vključenih preko 1000 mladinskih hotelov v 54 državah.

Cilj vključitve Mladinskega hotela Ajdovščina v sistem je dodatno izboljšanje kakovosti storitev in dodelava obstoječega sistema kakovosti, ki ga mladinski hotel že izvaja.

Mladi

Št. 20 • 15. marec 2013

Literarni natečaj za mlade Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina, v sodelovanju z Lavričevo knjižnico Ajdovščina, letos drugič zapored obeležuje 2. april »Dan Mladinske literature«, v sklopu katerega prireja literarni natečaj za mlade z naslovom »Pesem o… pesem za…«. Natečaj je odprt od 18. do vključno 29. marca 2013.

TEMA NAGRADNEGA NATEČAJA: Pesem POGOJI NATEČAJA: - Natečaj je namenjen izključno mladim od 13. do 19. leta starosti.

- Vsak avtor lahko sodeluje z največ tremi literarnimi deli napisanimi v slovenskem jeziku.

- Sodelujejo lahko avtorji, ki poslanega dela še niso objavili oz. to delo

še ni sodelovalo in ne sodeluje na drugem natečaju.

- Avtorji morajo svoja dela pravočasno poslati na spletni naslov info@ mc-hisamladih.si, s pripisom »Pesem«. Pripisati morajo tudi svoje popolne podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, telefonsko številko in elektronski naslov. (*Mladinski center bo osebne podatke udeležencev uporabil izključno za potrebe natečaja).

- Strokovna, tričlanska, komisija bo izbrala tri najboljše prispevke in jih nagradila: - Strokovna komisija bo na natečaju upoštevala vsa dela, ki bodo na zgoraj navedeni naslov in z vsemi zahtevami tega razpisa, prispela do

Obvestila MC Hiše mladih

vključno petka, 29. marca 2013.

- Kdor sodeluje na natečaju, dovoljuje objavo njegovega dela na spletni strani Mladinskega centra in hotela Ajdovščina, v časopisju in drugih publikacijah, ter s tem dovoljuje vpogled vsem zainteresiranim.

DODATNE INFORMACIJE: Za vse dodatne informacije si poglejte na www.mc-hisamladih.si ali pa pokličete na telefonski številki 05 368 93 83 oz. 041 945 392.

Vabljeni k sodelovanju!

Ustvarjalno poučna delavnica izdelave naravnega mila

Katjuša Reja Mozetič, ki je že drugič obiskala Mladinski center Ajdovščina, je po izobrazbi, prepričanju in načinu življenja v prvi vrsti ekologinja. Z naravno kozmetiko se je začela spoznavati postopoma, predvsem zaradi pogostih alergij na industrijske kozmetične preparate.

V želji, da bi poiskala zase ustrezno kozmetiko, je začela proučevati

sestavo kozmetičnih izdelkov. Bolj kot se je poglabljala v proučevanje posameznih sestavin, bolj je nezadovoljstvo in nezaupanje v industrijsko kozmetično industrijo naraščalo.

Proučevanje področja toksikologije skozi študentsko pot, je še pospešilo dejstvo, da je rešitve začela iskati v naravi.

Skozi kratek zgodovinski pregled

Otroški parlament v Ajdovščini V torek, 19. februarja, je v Ajdovščini potekal občinski otroški parlament. Otroški parlament je program uveljavljanja otrokovih pravic in vzgoje za demokracijo, ki se na nacionalnem nivoju, pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, izvaja že triindvajsetič. Letošnja tema, ki jo vsako leto izberejo kar mladi parlamentarci, je ‚‘Odraščanje‘‘ in na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina smo mlade pozvali, da svoje ugotovitve, mnenja in ideje predstavijo na občinski ravni.

Mladi so temo ‚‘odraščanja‘‘ raziskovali tekom šolskega leta, pri tem pa so jih vodili njihovi šolski mentorji. Zelo nas veseli, da se otroškega

parlamenta vsako leto udeleži vseh 6 naših osnovnih šol, ter varovanci CIRIUS-a. Tudi letos ni bilo nič drugače.

Mladi parlamentarci so se na torkovo jutro zbrali v prostorih OŠ Danila Lokarja, kjer so se s ‚‘samopodobo‘‘ in ‚‘sprejemanjem odgovornosti‘‘ najprej soočili v okviru delavnic, nato pa s poročanji in razpravo nadaljevali v sejni sobi Občine Ajdovščina. Udeležence so skozi delavnice popeljali strokovni sodelavci z bogatimi izkušnjami s področju dela z mladimi - Tamara Kofol in Alenka Naglost, sodelavki Zdravstvenega doma Ajdovščina ter socialni pedagog Sašo Kronegger.

Delavnicam je sledilo zasedanje

13

razvoja milnate obrti nam je podala konkretne predloge zakaj izdelati naravno milo. Ozavestila nas je o kemijski obremenitvi okolja in škodljivosti nekaterih kemikalij v preparatih, ki jih dnevno uporabljamo pri negi telesa (sledila je razlaga in spoznavanje oznak na kozmetičnih proizvodih). Podrobno smo se lahko seznanili tudi o teoretičnem ozadju procesa umiljenja z opisom osnovnih sestavin in dodatkov, manjkal ni pa niti praktičen prikaz izdelave mila po hladnem postopku iz oljčnega olja. Vsak udeleženec delavnice je dobil teoretično gradivo z receptom, natančen opis hladnega postopka izdelave mila s praktičnimi napotki in uporabnimi viri ter vzorčke mila Nona Luisa, da se bo lahko prepričal o njegovi kvaliteti.

Potrdimo lahko le dejstvo, da nam narava na vsakem koraku nudi možnost ohranjanja ne le naše pač pa tudi njene dragocene lepote.

MC Hiša mladih

otroškega občinskega parlamenta, kjer so mlade nagovorili župan Občine Ajdovščina g. Marjan Poljšak, podžupan Občine Vipava g. Alojz Durn in predsednica MDPM Ajdovščina ga. Kristina Valič. Mladi parlamentarci so občinskim predstavnikom zastavili nekaj vprašanj, nato pa v razpravi načeli vrsto podtem, ki se navezujejo na odraščanje. Izpostavili so prijateljstvo, komunikacijo s starši, samopodobo, obsojanje ter izbiro poklica in nadaljnjega izobraževanja. Večinoma so se strinjali, da je ‚‘odraščanje‘‘ tako širok pojem, da bi bilo podteme iz tega področja dobro obravnavati tudi prihodnje leto. V tem duhu so za predlog teme naslednjega otroškega parlamenta izglasovali temo ‚‘nasilja med mladimi‘‘, ob zaključku zasedanja pa so izglasovali še predstavnike za regijski in nacionalni otroški parlament.

Sodelavci Medobčinskega društva prijateljev mladine se mladim parlamentarcem in vsem sodelujočim zahvaljujemo za še en uspešno izpeljan otroški parlament in vsem odraščajočim ter odraslim želimo še veliko konstruktivnega dialoga.

Maša Čibej

Fotografski natečaj; FOTOKROS Spet je v mestu nov letni čas in spet je čas za fotografski natečaj Fotokros, seveda malce bolj zimsko obarvan. Do 1. aprila 2013 nam pošljite vaše fotografije na temo „Pridih mladosti v Ajdovščini skozi fotografski objektiv“, najboljša fotografija pa bo tokrat še posebej bogato nagrajena.

Tokrat iščemo najboljšo fotografijo, ki bo skušala prikazati mladost ali dejavnosti mladih v Ajdovščini. Zaželeno, je da fotografija zajema tako mlade, oziroma mladost, kot tudi mesto ali okolico Ajdovščine. NAGRADA ZA NAJBOLJŠO IZBRANO FOTOGRAFIJO: * Bon v vrednosti 150€ za potovanje po lastni izbiri - podarja Turistična agencija MARCO POLO Ajdovščina; * Mladinski svet Ajdovščina bo zmagovalno fotografijo uporabil kot motiv za promocijsko razglednico, ki bo izdana ob praznovanju 10. letnice delovanja MSA-ja, na osrednji prireditvi 30. aprila 2013; * 2. in 3. uvrščeni fotografiji bosta nagrajeni s praktično nagrado.

Galerija Hiša mladih; NEDA MADJAR V Galeriji Hiša mladih bomo v petek, 15. marca 2013, ob 19h, odprli razstavo likovnih del mlade umetnice Nede Madjar. Umetnico bo predstavila Hana Karim. Vabljeni, da se nam pridružite. Razstava bo na ogled do 12. aprila 2013.

Potopisno predavanje; KALKUTA Z novimi potopisnimi dogodivščinami se v MC Hiša mladih vrača Damjana Pipan, ki je lansko jesen dva meseca preživela v indijski Kalkuti ter delovala v centrih Misjonark ljubezni. V torek, 19. marca 2013, ob 19h. »Fundraising« ali pridobivanje sredstev v NVO V petek, 22. marca 2013 vas skupaj z Fundacijo BIT Planota, vabimo na predavanje Fundraising - Pridobivanje sredstev v nevladnih organizacijah. Ob 18h, v MC Hiša mladih Ajdovščina. Namenjeno je predstavnikom nevladnih organizacij, ki želijo spoznati zgodbe uspešnega pridobivanja sredstev v nevladnih organizacijah z različno visokimi proračuni in na treh različnih področjih delovanja. Namen predavanja je spodbujanje k razmisleku o različnih ukrepih v smeri profesionalnega fundraisinga ter motivacija sodelujočih, da prilagodijo znanje na svoje organizacije in sami uvidijo možnosti profesionalizacije pridobivanja sredstev v lastnih organizacijah. Predavateljica bo na voljo tudi za konkretna vprašanja posameznih NVO. Potopisno predavanje v sodelovanju z alpinistično sekcijo Ajdovščina O odpravi na drugi najvišji vrh Afrike - Mount Kenya v Keniji, najvišji vrh Afrike Kilimandžaro v Tanzaniji in krajši reportaži iz safarija v Tanzaniji nam bo spregovoril Brane Jazbar.

Predavanje bo potekalo v obliki filmskih izsekov in sprotnih komentarjev.

V torek, 26. marca 2013, ob 19h nam bo gost ponudil v vpogled tudi slike, fotografije in grafično mapo, kot dodatno predstavitev vtisov iz njegovih potovanj.

Osnovni ter napredni tečaj Photoshopa skupaj s praktičnim fotografiranjem in retuširanjem nastalih fotografij V MC Hiša mladih pričenjamo z dolgo pričakovanim osnovnim ter naprednim tečajem Photoshopa, ki bo obenem vseboval tudi praktično fotografiranje in retuširanje nastalih fotografij. Uvodno srečanje bo v četrtek 28. marca 2013, ob 18h. Tečaj je namenjen vsem generacijam, ki bi se radi naučili uporabljati najnaprednejši računalniški program za urejanje in obdelavo fotografij. Potekal bo enkrat na teden, po dve uri.

Za vse dogodke dobite več informacij na naši spletni strani: www.mc-hisamladih.si ali telefonskih številkah 041 945 392 in 05 368 93 83.

O Irski Člani Društva turističnih vodnikov Ajdovščina smo v petek, 1. marca 2013 v MC Hiša mladih gostili zgodovinarko in turistično vodnico Heleno Vičič iz Cerknice, ki je pripravila potopisno predavanje o Irski.

Predavanje je temeljilo na dobrih fotografijah in zanimivih zgodbah ter dogodivščinah, ki jih je Helena doživela na »zelenem otoku«. Številčni publiki je predstavila svoje lansko tamkajšnje polletno bivanje, kjer je delala kot turistična informatorka in spoznavala naravne lepote

dežele ter način življenja Ircev. Helena, ki je osem let delala v turizmu in na razvojnih projektih, obljublja, da se bo na Irsko še vrnila. Društvo turističnih vodnikov Ajdovščina že pripravlja nove dogodke, o katerih boste pravočasno obveščeni, v marcu pa smo tudi že otvorili sezono turističnih vodenj. Bližajoča pomlad vas vabi na sprehod po ajdovski občini, zato lahko za vodene oglede kontaktirate vodnike na elektronski naslov - vodniki.ajdovscina@gmail.com oziroma najdete idejo za izlet na naši spletni strani - www.vodniki-ajdovscina.si.

Tanja Rijavec

14

Šolsko

Št. 20 • 15. marec 2013

»Vse manj se sklanjamo k zemlji, zato v koščku kruha ne prepoznamo več ljubezni ...«

V šolskem letu 2012/13 smo na OŠ Col začeli izvajati inovacijski projekt z naslovom Kuhano, pečeno - na mizo prinešeno …

Glavni namen našega projekta je, da bi z raziskavo različnih segmentov, povezanih s hrano,učenci vzpostavili pozitiven in spoštljiv odnos do hrane in se zavedali pomena naravne in v domačem okolju pridelane hrane. Pomembnejši cilji našega raziskovanja so bili: 1. Razvijati pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine ob tematiki kulture prehranjevanja v domačem kraju; 2. z raziskovanjem različnih segmentov in vidikov , povezanih s hrano, spodbujati pozitiven in spoštljiv odnos do hrane in ozaveščenost o pomenu naravne in v domačem okolju pridelane hrane;

3. spodbujati medpredmetno sodelovanje pri sodelujočih učiteljih, pri učencih pa medpredmetno povezovanje znanja.

Poleg vsega smo primerjali prehrano s hrano povezanih pripomočkov in prehranjevalnih navad v našem šolskem okolišu nekoč in danes.

Tako smo omogočili učencem vpogled v dragocene segmente kulturne dediščine v našem šolskem okolišu.

Raziskava je zastavljena izrazito medpredmetno, saj je v projektno skupino vključenih devet učiteljev predmetne stopnje. Ti smo vsak na svojem področju, skupaj z učenci, izvajali metode raziskovanja je zapisala vodja projekta Jasmina Likar Štinjek.

V desetletjih zapisano gradivo smo razširili in dopolnili z novimi raziskovalnimi nalogami, v katerih smo

poudarili prehranjevalne navade in možnosti v preteklosti in danes. In tako se je obletel nov Javorov list – tematsko glasilo z naslovom Kuhano, pečeno – na mizo prinešeno, pri katerem je sodelovalo kar nekaj učiteljev in učencev, vse niti pa sta povezovala in povezala dolgoletna in izjemna učitelja Irena Saksida in Franc Černigoj.

V svojem ponavljanju in navidezni nesistematičnosti skoraj nepregledno gradivo je bilo zelo težko smiselno urediti in spraviti v računalniško obliko.Tudi ta številka našega glasila bi bila kljub svojemu vsebinskemu bogastvu navzven kakor javorjevo drevo pozimi, brez listov in frfravo vrtečih se semen, če ne bi naša likovna pedagoginja Silva Karim znala vzpodbuditi naših učenk in učencev, da ga likovno oživijo s toplimi in neposrednimi risbami. Hkrati ga je obogatila z imenitnimi avtorskimi, tudi dokumentarnimi, fotografijami.

Vezilo omenjenega Javorovega lista je torej hrana. Je kruh, ki ga vsak dan jemljemo v roke, da nahranimo svoja življenja. Kruh je bil in je simbol življenja. S pričevanji naših pripovedovalcev in zapisovalcev odstiramo pogled v ta del kulturne dediščine, ki je najbolj povezan z osebnim doživljanjem in je najbolj dragocena vezenina spomina.

Naši predniki so hrano skrbno odmerjali. Posebej so poskrbeli, da je bilo kaj dati na praznično mizo ob božiču in veliki noči ter v času najtežjih kmečkih del, posebej ob košnji. Zato je velik del našega razisko-

Tekmovanje v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih posebnosti

V sredo, 6. marca 2013, je na Zemonu potekalo regijsko tekmovanje v obujanju slovenske kulinarične dediščine – DOMAČA KUHNA PA

TO. Našo šolo je pod mentorstvom Irene Knafelc in Petre Ušaj zastopala skupina Šturke, ki jo sestavljajo

Srečanje s starimi starši

V četrtek. 7.2.2013, je bilo na podružnični šoli Šmarje prav veselo.

Obeležili smo dan pred slovenskim kulturnim praznikom 8. februar, in sicer tako, da smo v šolo povabili

stare starše.Ti so se udeležili v zelo velikem številu.

Učenci so prireditev popestrili z recitacijami, deklamacijami, plesom in nazadnje seveda še zapeli našo

Ana Fabjan, Lea Kobal, Rut Koren in Nika Krašna. Dekleta so v dveh urah, tako kot ostale primorske ekipe, pripravile tri različne vrste jedi.

Odločile so se za »štokviž« (polenovko) na golaž z žličniki iz koruzne polente, za domače »bleke« (testenine) z orehi in sladkorjem ter za dve različni vrsti kanapejev (polenovko v koruznem gnezdecu in polnjene suhe slive zavite v panceto).

Mlade kuharice so se odlično odrezale in osvojile najboljše mesto ter si s tem zagotovile udeležbo v polfinalu, ki bo 12. aprila 2013 v Kopru.

himno, na katero smo vsi zelo ponosni. Sledilo je druženje s starimi starši. Učenci in stari starši so si vloge malce zamenjali. Učenci so risali na lesene table s kredami, kot včasih v šoli naši stari starši, stari starši pa so se učili risati in igrati igrice na tablične računalnike. Bilo je zelo zabavno in zanimivo. Učenci so zelo uživali, da so lahko stare starše nekaj naučili, prav tako pa tudi stari starši.

Najbolj mi je ostala v spominu izjava babice, ki je rekla, sedaj se bom pa res vpisala na računalniški tečaj.

Ob slovesu smo starim staršem podarili majhno darilce in se zmenili, da bomo med generacijsko druženje še ponovili.

Vanja Rušt

vanja namenjen prav temu.

Včasih je bil kruh spoštovan in svet. Otroci so živeli v sožitju z zemljo. Vedeli so za ljubezen in upanje sejalca, videli upognjene hrbte žanjic ter poznali garaško delo mlatičev.

Večkrat so sami nosili zrnje do mlina in ožarjeni od prazničnega pričakovanja občudovali roke, ki so kruh mesile in delile. Danes, odtrgani od zemlje, smo vsi kot prazni klasi, ne sklanjamo se več ponižno k njej, zato v koščku kruha ne prepoznamo ljubezni.

Poleg glasila smo ob slovenskem kulturnem prazniku tudi slovesno prireditev stkali iz vsebin, povezanih s hrano. Medse smo povabili Marijo Merljak, ki nas je s svojimi bogatimi izkušnjami na področju prehranjevanja spodbudila za razmišljanje.

Svetlana Bušen in Nives Bratina Furlan sta z učenci pripravili pester, predvsem pa všečen »jedilnik«, na katerem so se zvrstili: Mešani pevski zbor Duri s Cola, Mladinski šolski pevski zbor, v ta namen so učenci izvrstno odigrali predstavo, prirejeno po ljudski pravljici Pepelnati štruklji, in prikazali, da se moramo hrane razveseliti, pa čeprav se na jedilniku ponavlja. Mlajši učenci so ob predhodni temeljiti pripravi na odru deklamirali svoje pesmice. Nekatere so bile resnično duhovite, vsem pa je uspelo v rime ujeti misli o telesni in duhovni hrani. Gostje so se nato sprehodili po šolskem hodniku in knjižnici ter si ogledali razstavljene fotografije, zgovorne priče, da hrano premalo spoštujemo, in dragoceno

zbirko starih kuhinjskih pripomočkov.

Naša izhodiščna ugotovitev po zaključenem prvem delu raziskovanja je bila, da učenci ne živijo več v tesnem sožitju z zemljo, zato premalo spoštujejo hrano ter se ne zavedajo pomena naravno pridelane hrane. Z obsežnim raziskovanjem prehrane v preteklosti smo jih spodbudili k razmišljanju o prehrani ter ohranjanju kulturne dediščine (ljudskega izročila).

Dokler bo imel človek obilje kruha, ne pa sočutnega srca in ljubezni, da bi ga delil z lačnimi, bo »raztrgana sivka Beda« (Kosovel) še vedno romala po svetu.

Naše raziskovanje zaključujemo z željo, da bi v koščku kruha vedno prepoznali zemeljsko in človeško dobroto in da se vonj kruha ne bi nikoli razdišal.

Svetlana Bušen

Dobravci izvrstni na prvenstvu osnovnih šol v teku na smučeh.

V soboto, 9. 2. 2013, je na Pokljuki - Rudno polje v organizaciji Zavoda za šport RS Planica potekalo finalno tekmovanje v teku na smučeh, ki se ga je uspešno udeležila tudi ekipa OŠ Dobravlje.

Ker smo na tekmovanje potovali že tretjič, je konkurenca vedela, da ima OŠ Dobravlje odlične vsestranske športnike. Letošnja bela zima nam je omogočila, da smo nekaj treningov na smučeh opravili kar v bližini šole.

Izkoristili smo tudi urejene proge v Črnem Vrhu in Logatcu. Predvsem smo želeli čim več otrok seznaniti s tem lepim in tudi zahtevnim športom. S tekaškimi smučmi se je tako pognalo kar 34 otrok od petega do devetega razreda. Vedno je bilo poskrbljeno tudi za spremstvo in varstvo, saj se je ta rekreacija prijela tudi

med učiteljicami. Najbolj zagnani so izkušnje nabirali tudi na Rogli in teden pred državnim prvenstvom na osnovnošolskem Pokljuškem maratonu.

Upali smo na dobro ekipno uvrstitev o kateri odločata po dva najboljša med fanti in med dekleti. Najhitrejši Tina Furlan in Nina Črnigoj ter Luka Štor in Timotej Cotič so OŠ Dobravlje pritekli pokal ekipnega zmagovalca. Pohvalno so nastopili tudi ostali: Matic Soban, Anja Volk, Katja Cigoj.

Za konec sezone smo v nedeljo, 3. marca, uživali na odličnih progah na Vojskem v okviru Slovenskega maratona. Toplejše vreme pa nam že ponuja druge aktivnosti.

Stanko Čufer

Društva

Št. 20 • 15. marec 2013

TD Vinoreja - z voljo do uspehov in prepoznavnosti

Člani Turističnega društva Vinoreja Šmarje so si za redni letni občni zbor izbrali zanimiv in, skladno s poslanstvom društva, še kako primeren prostor – Vrtovčev hram v Jakulinih.

Društvo, ki šteje že 58 članov, kljub svoji »mladosti« uspešno zasleduje svoj cilj – turistična promocija in urejanje kraja ter povezovanja in druženja domačinov. Za seboj imajo delovno in bogato leto, pred seboj pa lepe načrte. Na sestanku so člani izvolili tudi novega – starega predsednika, ki ostaja Darko Poljšak, medtem ko se je upravni odbor društva nekoliko pomladil.

Najobsežnejši lanski projekt je vedno bolj odmevna prireditev Med šmarenskimi griči. Potekala je v maju, in čeprav jo je motilo vreme, je bila uspešno izpeljana in dobro obiskana. Lanska novost, ki postaja redni del krajevnega praznika, je rock koncert, večer, namenjen mladim.

Obisk je bil dober, društvo Vinoreja pa je z brezplačnimi kombi prevozi do Ajdovščine poskrbelo tudi za varnost domače mladine. Vedno

bolj priljubljen postaja tudi pohod Čez Školj in Tibot, katerega maskota ostaja z okrepčili obložen vodnik – osliček. Pomembna kulturna pridobitev v kraju pa je ex-tempore in razstava nastalih del na prostem, po imenitnih šmarenskih gasah. Lanska razstava je v poletnih mesecih gostovala tudi v avli Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini. Jeseni je društvo Vinoreja poskrbelo za prijazno dobrodošlico pohodnikom v Šmarjah ter pripravilo osrednjo slovesnost na pohodu. Največjo domačo pohodno prireditev pa s pridom izkoristijo za promocijo svojih dogodkov. Na svoj praznik so člani društva Vinoreja vabili tudi na letošnjem sejmu TIP, kamor jih je povabil ajdovski TIC. Priprave na praznik se pričnejo že spomladi, s tradicionalnim čiščenjem vasi in okolice ter urejanjem pohodnih poti. Letošnja akcija bo stekla že v marcu. Tradicionalni praznik Med šmarenskemi griči bo še bogatejši, saj Društvo Vinoreja načrtuje kar štiridnevo prireditev. Več poudarka bo na umetniškem delu

dogodka – uvod v praznovanja bo predstavitev umetnin, ki bodo nastajale konec aprila, ko bodo navdih v Šmarjah iskali različni umetniki.

Umetnost se bo po značilnih šmarenskih gasah združila z najboljšim pridelkom šmarenskih vinogradnikov. Novost praznovanja je tudi sodelovanje sosednjega Turističnega društva Vrtovče, ki bo s svojim družabnim programom popestrilo praznično sobotno popoldne in večer.

Nedeljski pohod Čez Školj in Tibot bo letos nekoliko krajši, vendar pa bolj slikovit, saj bodo pohodniki zapeljani po razstavi, skozi vas Šmarje.

Popoldan pa bo sledilo družabno srečanje. Rock koncert ostaja, vendar se zamika v kasnejši termin, ko bodo šolarji že brez šolskih skrbi.

Društvo bo tudi letos sodelovalo pri organizaciji Pohoda po Vertovčevih poteh. Novost letošnjega letnega načrta pa je organizacija mesečnih izletov – pohodov – na različne okoliške hribe, gore, za vrhunec pa bi si želeli osvojiti Triglav. Člani društva Vinoreja težko čakajo ureditev turistične informacijske točke, ki bo obiskovalcem predstavila posebnosti vasi, hkrati pa bo domačinom ponudila možnosti oglaševanja ter prodaje svojih pridelkov in izdelkov.

Društvo Vinoreja spleta prijateljske vezi tako v kraju, kot z okoliškimi vasmi, društvi in posamezniki.

Iz lepih odnosov se rojevajo nove in uspešne zgodbe. Že sedaj ste povabljeni na letošnji praznik Med Šmarenskimi griči v maju, za več informacij o društvu pa pobrskajte po njihovi spletni strani: http://vinoreja-smarje.nvoplanota.si/.

Sh

Ajdovski planinci na svojem letnem srečanju

V petek, 1. marca 2013, so se zbrali ajdovski planinci na svojem letnem srečanju, v Dvorani 1. slovenske vlade. Tudi tokrat je bilo srečanje sestavljeno iz kulturnega in uradnega dela. V kulturnem delu je sodelovala vokalna skupina Šumljak iz Budanj, pod vodstvom Katarine Kodele Zadnikar, Blaž s svojo harmoniko in Ema s svojo violino ter Dramsko-pevska skupina Zarja, člani Društva upokojencev Ajdovščina, pod mentorstvom ge. Jožice Mozetič.

Po tem delu, ki je pobožal dušo in srce, je uradna beseda hitro stekla.

Vodstvo srečanja je prevzel Boštjan Mikuž, poročila posameznih sekcij pa so predstavili mladi, ki so vodili celotno prireditev. To so bili: Nina, Ines, Jan, Matija in Erik.

Delo Planinskega društva Ajdovščina je porazdeljeno, zato so posamezni odseki in sekcije pripravili poročila. Predsednik PD Ajdovščina Bogdan Kodele je v svojem poročilu

izpostavil predvsem gospodarsko delovanje društva, čeprav se ni izognil dvema ljubeznima, in sicer ljubezni do sočloveka in ljubezni do planin, kar povezuje vse planince. Predsednik je zapisal, da je bila v ospredju skrb za obe koči. Koča na Čavnu je dobila novo, pomlajeno lice, prebarvali so streho, obnovili pločnike in kamnite stopnice ob njej. Popravili so sanitarije, v katerih so zaradi zime popokale cevi. Zamenjali so okna v kletnih prostorih in sanirali ter pognali v pogon čistilno napravo.

Na Golakih so uredili dostopno pot do koče. V ta dela je bilo vgrajenih veliko ur prostovoljnega dela in zagnanosti planincev in njihovih prijateljev.

Tudi načrti za prihodnost so spodbudni. Posebna skrb bo posvečena delu z mladimi. Poleti bo organiziran planinski tabor na Čavnu. Vabilo velja mladim planincem, osnovnošolcem, da bodo okusili srečanje z naravo.

V preteklem letu so bili aktivni člani Vodniškega odseka. Ti posvečajo veliko skrb vodenju izletov in pohodov po naših in tujih gorah. Pohvalijo se lahko z 9 vodniki, ki imajo veljavno licenco. Tudi njihovo poročilo je izzvenelo kot vabilo v planine.

Markacisti so obljubili, da so poskrbeli in tudi v prihodnje bodo skrbeli, da bodo vse poti na našem področju dobro označene in urejene. Načrtujejo nove projekte in aktivnosti.

Opozarjajo na lep odnos do narave. S svojimi aktivnostmi želijo poudariti, da smo ljudje le del narave, zato smo odgovorni, da skrbimo zanjo.

Zelo izčrpno je bilo tudi poročilo Alpinistične sekcije PD, ki jo sestavlja 35 članov. Poudarili so, da so v letu 2012 opravili 148 alpinističnih vzponov in tri skupne ture. Alpinistična šola je potekala skoraj celo leto. Ena se je zaključila v maju, druga pa še traja in jo obiskuje 14 tečajnikov. Poleg šole, plezanja in še različnih drugih aktivnosti so organizirali 2 javni predavanji. Izdali so dve številki glasila WAV, in sicer številki 22 in 23. O delu in prizadevanjih Alpinistične sekcije bi lahko še marsikaj napisali. Člani so prizadevni in aktivni. Združujejo ljudi, ki jim je blizu alpinizem in gore.

Pomembno je delo članov GRS. Pokličemo jih na pomoč takrat, ko nam je hudo. Tudi v preteklem letu so jih pogosto poklicali tisti pohodniki, ki so bili v težavah. Nekatere nesreče, pri katerih so pomagali, so bile zelo hude. Beseda hvala je premalo

15

Mala gora že šestnajstič vabi na Velikonočni pohod

Pust je že davno mimo, v naše kraje pa si pomlad le težko utira pot, saj je bila letošnja zima izredno radodarna s snegom.

Prav s pustom pa se začenjajo naše resnejše priprave na Velikonočni pohod na Malo goro. Letos se bo to zgodilo že šestnajstič. S pohodom želimo ohraniti našo navezanost na to planoto visoko v naročju Čavna in jo predstaviti pohodnikom, ki se v velikem številu udeležujejo našega pohoda. Mala gora je dostopna iz različnih smeri. Težimo za tem, da bi čim več pohodnikov začelo pot v Kamnjah, kjer jim ponujamo na ogled razstavo »Mala gora, nekoč in danes«, ki je bila postavljena ob 10.

Velikonočnem pohodu. Na razstavi si je moč ogledati stare fotografije iz časov, ko so na Mali gori še kosili seno, kot tudi predmete in orodja, ki so jih pri tem uporabljali. Predstavljena je tudi gradnja koče ter dosedanji pohodi. Pohodniki, ki se bodo odločili za pristop iz Kamenj,

za njihovo veliko delo. Iz njihovega poročila diha opozorilo, da naj se v planine odpravimo opremljeni in s kondicijo. Nikoli ne presegati svojih sposobnosti!

Tudi druga poročila, blagajniško poročilo, poročilo Nadzornega sveta in poročilo Častnega razsodišča, so pritegnila veliko pozornost. Lepo je bilo sprejeto poročilo Sekcije Planinskega društva Ajdovščina v Kamnjah. Njihovo delovanje je povezano z Malo goro, kamor vabijo vse pohodnike na velikonočni ponedeljek. V preteklem letu so izdali novo in izpopolnjeno zgibanko Mala gora, simbol trdega dela in lepih spominov. Člani sekcije zelo lepo sodelujejo z OŠ Dobravlje. Na nekatere pohode so spremljali učence v okviru zdravega življenjskega sloga. Te aktivnosti bodo še nadaljevali in so nanje zelo ponosni.

Prvič so izvedli pohod po zaselkih Krajevne skupnosti Kamnje-Potoče.

Prepričani so, da je potrebno najprej spoznati, kje živimo. Tudi dve poti, in sicer na Begunjščico in na Veliko planino, sta jim ostali v lepem spominu.

Značilnost delovanja Sekcije v Kamnjah je povezanost in sodelovanje s planinci v Benečiji. Tudi predavanja so bila del njihovega delovanja v preteklem letu.

se bodo na Malo goro lahko povzpeli po označeni planinski poti ali pa po nekako vzporedni, ob 15. Velikonočnem pohodu urejeni in označeni tematski poti, »Pot koscev in grabljic«.

Na tej poti pohodnik spoznava ledinska imena področij na kamenjski gmajni ter predmete in orodja, ki so jih uporabljali v času košnje.

Kot vsako leto, tudi letos za pohodnike na Mali gori pripravljamo bogat kulturni program, manjkala pa ne bo tudi tradicionalna polenta s košenino in kislim mlekom.

Tisti, ki se bodo pohoda udeležili že petič, bodo prejeli obeske z znakom Male gore, za deset opravljenih pohodov pa zbornik »Mala gora kraj trdega dela in lepih spominov«.

Pohod bo kot vsako leto na velikonočni ponedeljek, letos 1. aprila. Kulturni progam na Mali gori se bo pričel ob 11. uri. Lepo vabljeni vsi, ki bi radi preživeli dan v lepi naravi in prijazni družbi.

Planinska sekcija Kamnje

Gostje, ki so se udeležili srečanja ajdovskih planincev, so pohvalili delo Planinskega društva Ajdovščina. Tudi g. župan Marjan Poljšak je pozdravil delo planincev in je obljubil pomoč.

Nekateri člani Planinskega društva Ajdovščina in njihovi prijatelji so izstopali s svojim delom in prizadevanji, zato so prejeli priznanja in pohvale Planinske zveze Slovenije.

Pohvalo za pomoč Planinskemu društvu Ajdovščina je prejelo podjetje TAXA, računovodske storitve.

Bronasti znak Planinske zveze Slovenije so prejeli: Branko Božič, Dušan Božič, Bogdan Kodele, Stojan Kodele, Silvan Kompara, Valter Pirjevec in Danilo Pišot.

Srebrni znak Planinske zveze Slovenije so prejeli: Bogomir Batagelj, Branko Jazbar in Irena Šinkovec.

Planinsko srečanje je izzvenelo kot vabilo na praznovanje 110-letnice Planinskega društva Ajdovščina, ki bo prvo avgustovsko nedeljo na Čavnu. Ajdovsko planinsko društvo sodi med najstarejša planinska društva v Sloveniji, zato je prav, da obeležimo visoke, okrogle obletnice. V letošnje letu bo ta povezana še s praznovanjem PZS, zato je vabilo na Čaven več kot potrebno. Prepričani smo, da boste z nami. Na Čavnu bo lepo!

Irena Šinkovec

16

Šport in šah

Št. 20 • 15. marec 2013

SD Gozd za mlade in za popularnost smučanja

Slalom Gozd 2013

Zima je letos radodarna zato smo člani Smučarskega društva Gozd imeli vse potrebne pogoje, da po šestih letih zopet pripravimo progo za priljubljeni slalom v Gozdu na domačem terenu.

Zaradi razkošja snežnih padavin, ki je botrovalo, da so bili vikendi vse od začetka letošnjega leta, pa do marca zimsko obarvani, z obilnim sneženjem in burjo, smo tekmo odlagali iz vikenda v vikend in 3. 3. 2013 nam je končno uspelo v slalomsko strmino zvabiti prostovoljce, ki so ves teden pred tekmo vestno pripravljali progo in teren. Kot se za SD Gozd spodobi je bila slalomska proga vrhunsko pripravljena, utrjena, tako da je omogočala na lepo nedeljsko popoldne vsem tekmovalcem enake in seveda čudovite pogoje. Vse pohvale gredo gozdanskim fantom in možem, pa tudi dekletom in ženam, ki so ponovno pokazali zvestobo društvu, kot vedno, kadar gre za dogodek v domačem kraju.

Torej v nedeljo 03.03.2013 ob 14.uri se je na štart slaloma pripravljalo 26 tekmovalcev, ki so prišli iz območja Gore, Hrušice, Črnega Vrha in Idrije, Postojne pa tudi iz Vipavske doline niso manjkali. Kot je že tradicija je postavljavec proge, tokrat predsednik SD Gozd, Janko Mikuš, pred štartom predstavil postavitev proge in tudi izdal nekaj zank, ki so se ob samem poteku tekme izkazale za utemeljene.

Tekmovanje je potekalo v dveh tekih, v sedmih moških in štirih ženskih kategorijah. Da je bilo vse skupaj zanimivejše, in da so gledalci in tekmovalci imeli vseskozi informacije na dlani, je skrbel reporter Matjaž Bajec, ki je vrhunsko opravil svojo nalogo.

Pri ženskah je najboljši skupni čas dosegla Julija Rupnik iz Črnega Vrha, njen čas je bil 58,52, najboljši čas v vseh moških kategorijah je dosegel postavljavec proge Janko Mikuš,ki je dosegel čas 45,03, vendar se je uvrstitvi odpovedal, tako da je skupni zmagovalec postal Domen Rupnik iz Črnega Vrha, ki je tekmoval v kategoriji do 14 let in dosegel čas 46,34. Vse pohvale Juliji in Domnu. Poleg njiju so po kategorijah slavili še Matjaž Peljhan iz Cola, Kim Mikuš iz Gozda, Anja Vidmar iz Kovka, Lidija Vidmar iz Kovka, Brus Rajko iz Hrušice, Janko Mikuš iz Gozda, Robi Mikuš iz Idrije in Armin Vidmar iz Kovka. Vse pohvale zmagovalcem in vse pohvale vsem dobitnikom medalj med katerimi je bil tudi najmlajši na slalomski tekmi 6 letni Matej Peljhan.

Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi tekmovanja, kakor tekmovalcem se člani SD Gozd iskreno zahvaljujemo in hkrati obljubljamo, da se bomo za take in podobne prireditve trudili tudi v prihodnje.

SD Gozd

Smučanje ajdovskih gimnazijcev

Člani Smučarskega društva Gozd smo tudi letos poskrbeli za zimske radosti najmlajših in tako organizirali smučarski tečaj na smučišču SKI-BOR v Črnem Vrhu nad Idrijo.

Povpraševanje po tovrstnem tečaju je letos bilo nad pričakovanji, vendar kapaciteta smučišča ni prenesla želja vseh društev in klubov, ki so imeli želje tečaj izvajati na omenjenem smučišču, zato smo se medsebojno dogovorili o številu otrok, ki naj bi jih vsako društvo pripeljalo na smučišče. Glede na dolgoletno sodelovanje SD Gozd s smučiščem SKI-BOR pa smo imeli rahlo prednost in z nami je na smučanje hodilo kar 45 otrok. Lastniku smučišča se iskreno zahvaljujemo za to uslugo in podporo našemu društvu in obljubljamo, da se bomo vračali.

Da je smučanje v naših krajih še vedno zelo priljubljeno, kljub temu, da gre za precej »drag šport« je pokazalo povpraševanje – vseh otrok letos nismo mogli peljati na smučanje, za kar se opravičujemo. Vsem, ki boste to želeli, bomo ponudili možnost vključitve v šolo smučanja v času nočne smuke, ki poteka od ponedeljka do petka, med 15. In 20. uro.

Od 45 mladih tečajnikov je bilo kar 30 takih, ki so na smučkah stali pr-

vič, starih sedem ali manj let.

Prav vsi so po končanem 5 dnevnem tečaju sami vijugali po strmini in tudi sami znali na vlečnico, na kar smo še posebej ponosni. Vse pohvale za to gredo super učiteljem smučanja, Alojzu, Jerneju, Manci, še posebej pa dvojčkoma Anji in Arminu iz Kovka, ki sta tudi z izkušnjami iz vzgojiteljske šole z enostavno taktiko delala male smučarske čudeže v prid vseh otrok na tečaju, zato jima ob tej priložnosti izrekam vse pohvale.

Smučarsko društvo Gozd, se bo za smučarsko znanje otrok trudilo tudi v prihodnje in v čast nam je, da nam starši zaupajo.

V letošnji zimi pa načrtujemo še nekaj smučarskih tekem, kot je slalom v Gozdu za pokal Gozd, kom-

Petošolci v zimski šoli v naravi

Učenci 5. razreda OŠ Danila Lokarja Ajdovščina smo se udeležili zimske šole v naravi od 18. 2. do 22.2. 2013. Prebivali smo v hotelu Cerkno, smučali pa na Črnem vrhu. 54 učencev so spremljali Aleksander Lapajne, Darja Vidmar, Zalka Bolčina, Špela Bolčina, Primož Zgonik, Lilijana Rijavec in Mara Obed. Takoj ob prihodu na parkirišča Počivalo smo si obuli pancerje, nadeli smučke in se s šest-sedežnico odpeljali na vrh smučišča. Glede na znanje smučanja so nas razporedili v pet skupin. V nekaterih so bili Šahovski kotiček

začetniki, v drugih pa tisti, ki naj bi znanje smučanja le še dopolnili. Vsi začetniki so se v teh dneh naučili zimskega športa in se srečno spuščali tudi po zahtevnejših progah. Ob koncu smo izvedli tudi tekmovanje.

Marija Gatej, nas je seznanila s smučanjem z novaško smučko in z opremo za tovrstno dejavnost. Najbolj pogumni pa so poskusili vožnjo z njo.

Poleg smučanja pa smo izvedli še druge dejavnosti. V muzeju Cerkno smo si ogledali razstavo o cerkljanskih laufarjih.

binacijska tekma SMUK-SLALOM na smučišču SKI-BOR, tekmo v veleslalomu za pokal SKI-BOR pa smo letos že spravili pod streho. Če nam še preostali tekmi uspeta, bomo z letošnjo zimsko sezono zelo zadovoljni, saj se zima počasi poslavlja, mi pa že načrtujemo našo največjo prireditev, Kmetijsko gozdarski sejem in konjske dirke Gozd 2013.

Lansko leto te prireditve nismo izpeljali, saj se je tik pred prireditvijo naši članici Sari Mikuž zgodila huda nesreča. Sara je še vedno v bolnici UKC Ljubljana, kjer ji gre na boljše in uspešno okreva. Mi ji želimo vse najboljše pri okrevanju in komaj čakamo, da pride domov in se bomo skupaj veselili. Sara srečno!!!

Janko Mikuš

Ogledali smo si tudi zgodovinsko-etnološke razstavo. Po muzeju nas je vodil Sandro Oblak.

Nekatere dejavnosti pa smo izvedli v cerkljanski šoli. Preko slike in besede nam je bila zelo nazorno predstavljena partizanska bolnica Franje. Anica Svetik je predstavila okolico te bolnišnice ter izbrana zgodovinska dejstva. Poslušalci smo se ob posnetkih strokovno interpretirane cerkljanščine seznanili z njenim zvenom in z veseljem „prevajali“ posamezne odlomke.

Ogledali smo si tudi Levstikovo povest o Vidkovi srajčici pod mentorstvom Mojce Lipužič Moravec.

Večere smo izkoristili še za nočne pohode, kopanje, gledanje filma Pastirci, pisanje dnevnika, urejanje sob, igranje tombole, za branje, družabne igre, predvsem pa drobne radosti, ki jih poznamo le petošolci. Zadnji večer je bila podelitev priznanj in nagrad. To šolo v naravi si bomo za gotovo zapomnili še po dobri hrani, po nekaterih narečnih besedah, predvsem pa prijaznosti in gostoljubnosti . Pridobili smo res veliko splošno uporabnih znanj in praktičnih veščin za življenje. Hvala vsem za vse.

Lokavški petošolci

Beli matira v treh potezah

Beli zmaga

Beli matira

Beli matira v treh potezah

Konj ima v šahovski igri posebno mesto. Že to, da imajo začetniki težave z osvojitvijo njegovega

V petek, 25. januarja smo se učenci 1. in 2. letnika gimnazije v okviru obveznih izbirnih vsebin ob 7h zjutraj z avtobusne postaje Ajdovščina odpravili na štiri dnevni smučarski tabor na Črni vrh nad Cerknim.

Vsak dan smo z našimi učitelji veselo smučali in deskali ter se veliko novega naučili. Bivali smo v Hotelu v Cerknem, kjer smo imeli v popoldanskem času organizirane razne dejavnosti v obliki predavanj, plavanja v bazenu, ogledov tekem in

športnih iger. V soboto nas je obiskal profesor Andrej Rutar, ki nam je predaval o astronomiji ter za nas postavil čisto pravi teleskop, s katerim smo si cel večer ogledovali vesolje. V ponedeljek smo se še zadnjič spustili po belih strminah ter se popoldne utrujeni ampak zadovoljni odpravili proti domu. Imeli smo se lepo, saj smo se zabavali ter se veliko novega naučili pod vodstvom naših odličnih profesorjev.

Ajda Koloini

gibanja, daje tej figuri poseben čar. Znani so šahisti, ki raje kot konja, dajo močnejšo figuro. V Ajdovščini je bil takšen igralec pokojni Stanislav Zorč, ki je spravljal nasprotnike v obup, ko sta se njegova konja razigrala in grozila iz vseh strani. Ker ima konj majhen obseg delovanja, (iz enega konca šahovnice do drugega porabi tudi štiri poteze) mora le-ta priti prav v nasprotnikov tabor, kjer pa ob soigralčevi neprevidnosti takoj naredi nepopravljivo škodo.

Zaradi tega razloga, je matiranje s konjem, ob žrtvi dame, pravi užitek.

Šport

Št. 20 • 15. marec 2013

Klemen Triler kot v trilerju Na prvi sobotni večer v mesecu marcu, smo v Kamnjah gostili uspešnega gorskega tekača in turnega smučarja Klemena Trilerja. Zaradi velikega zanimanja smo tokratno predavanje pripravili v veroučni učilnici, ki je nekoliko večja od šolske dvorane. V uri in pol trajajočem predavanju, nas je Klemen, s pomočjo fotografij in posnetkov popeljal po slovenski planinski poti. Lansko poletje je namreč v rekordnem času pretekel pot od Maribora do Ankarana, dolgo več kot 600 kilometrov.

Svoje vtise nam je zaupal tudi njegov prijatelj ter spremljevalec na trasi, Uroš Feldin. Planinska sekcija ter ŠKTD Kamnje, sta Klemenu, v spomin na predavanje v Kamnjah, podarila priložnostno darilo, v kamen izklesan simbol tekača. Druženje se

je zatem nadaljevalo še ob prijetnem klepetu, domiselno pripravljenem narezku ter kuhanemu vinu.

Gregor Vodopivec

KK Črn trn odločen v sezoni 2013 narediti še korak naprej!

Skupaj s podjetjem Factory store d.o.o., uvoznikom koles legendarne znamke GT Bicycles, je KK Črn trn ustanovil UCI Ekipo »Blackthorn GT«. Sestavljata jo člana Zarja Černilogar in Miran Vauh ter mladinec Tilen Leban. Ekipa načrtuje nastop na vseh preizkušnjah svetovnega in evropskega pokala v spustu.

Zvesti ostajajo kolesu GT Fury, opremi 661, Royal racing in Leatt.

Nove mednarodne spustaške izkušnje bodo v zeleno-črnih dresih nabirali še Vid Kovač, Mitja Černilogar in nova okrepitev Črnega trna, Peter Mlinar!

Novost za prihajajočo sezono bo tudi Enduro ekipa! Kristjanu Medveščku,se bosta pridružila še Andrej Bratina in Peter Mlinar. Prioriteta bodo evropske etape novoustanovljene Svetovne enduro serije, »PRO« dirke italijanske Superenduro serije in domače dirke.

Enduro ekipo je prav tako podprl Factory store, tokrat v sodelovanju z legendarno novogoriško kolesarsko trgovino Bisport! Uporabljali bodo kolesa GT Force LE. 4-kros je bil že od same ustanovitve kluba paradna disciplina. Matija Stupar, Urban Rotnik in Andrej Bratina bodo še naprej v sodelovanju s slovenskim proizvajalcem koles Cult nastopali na mednarodnih dirkah serije 4x Pro Tour in drugih izbranih dirkah.

Vizija KK Črn trn še naprej ostaja: omogočiti čim večjemu številu svojih članov, ki pokažejo pravi odnos do kolesarstva, dirkanje na čim višjem nivoju.

Pustni pohod Kamnje – Tabor

Tokrat smo izbrali pustno nedeljo, kot izgovor, da se dobimo skupaj in krenemo na že dolgo načrtovani pohod iz Kamenj preko Školja Sv. Pavla do Tabora nad Črničami, ter da se skoraj po isti poti vrnemo nazaj v Kamnje.

V lepem zimskem vremenu smo se kmalu po opoldanskem kosilu zbrali pri igrišču v Kamnjah. Kar lepa četica šestindvajsetih pohodnikov, med katerimi je bilo tudi nekaj pustnih mask, je krenila mimo cerkve proti Vrtovinu in naprej na Školj Sv. Pavla, kjer smo dosegli najvišjo točko našega pohoda. Po krajšem počitku je sledil spust proti Ravnam in Taboru. Skozi velika vrata v obzidju smo vstopili v Tabor, ki je v preteklo-

sti nudil varno zatočišče okoliškim prebivalcem, danes pa je tu le nekaj lepo urejenih domačij in pa še veliko ruševin, ki kar kličejo po obnovi.

Lep zgled, kako se lahko to naredi, nam je pokazal domačin Ivo Bratina, ki nas je v svoji lepo urejeni kleti pogostil s kozarčkom domačega in nam prijazno predstavil svojo bogato zbirko lovskih trofej. Sonce se je kar hitro nagibalo k zatonu, zato smo korajžno krenili skozi zaselek Slejki, proti Školju Sv. Pavla in naprej v Kamnje. Pohod smo zaključili na izhodišču, kjer se je lepo prilegel topel čaj in kuhano vino, niso pa manjkale niti pustne dobrote.

Jože Vodopivec

17

Budanjski lokostrelci z odličnimi uspehi

23. in 24. februarja je v Šenčurju potekalo državno prvenstvo v lokostrelstvu, kjer smo se Budanjski lokostrelci ponovno odlično odrezali. Imamo namreč absolutno državno prvakinjo med članicami, tretje uvrščenega v absolutni konkurenci med člani in ekipno absolutno tretje mesto, vse v slogu goli lok.

Janja Ferjančič je že prvi dan od-

ločno povedla v svoji kategoriji in si s 511 krogi zagotovila dobro pozicijo za nadaljevanje naslednji dan, v absolutnem delu tekmovanja, kjer je suvereno premagala vse tekmice in si zagotovila še absolutno zmago.

Matija Slokar je bil po prvem dnevu na osmem mestu, drugi dan pa se je odlično držal in si zasluženo pristreljal absolutno tretje mesto!

Budanjci smo imeli tudi 3 ekipe:

Ženska ekipa z ukrivljenim lokom, v sestavi Danica Krapež, Karin Krapež in Natali Panič Nardin je z rezultatom 1472 dosegla prvi dan drugo mesto, naslednji dan pa v absolutni konkurenci izpadla v 1/4 finala.

Moška ekipa z dolgim lokom, s člani Mitja Turk, Primož Bratina in Keti Bratina, so s 1157 krogi zasedli 5. mesto. Moška ekipa z golim lokom, v postavi Simon Kobal, Matija Slokar in Janja Ferjančič, je po prvem dnevu z dobrim streljanjem in rezultatom 1394 končala na 5. mestu. Naslednji dan pa so se člani med streljanjem v absolutni konkurenci popolnoma sprostili in streljali tako kot znajo, ter se prebili do 3. mesta in bronaste medalje.

Ob naštetih so tudi drugi naši člani dosegli odlične rezultate. Verjamemo, da je to tudi zaradi naših vztrajnih navijačev! Iskrene čestitke vsem tekmovalcem!

U14 v prvi ligi, U10 zaključili s tekmovanjem

Ajdovski košarkarji pridno nadaljujemo z delom in z nizanjem dobrih rezultatov z vsemi svojimi ekipami. Ob članski ekipi, ki v 3. SKL trenutno zaseda tretje mesto ter kadetski in mladinski ekipi, ki pridno tekmujeta v svojih tekmovanjih, gre tokrat omeniti več kot pozitiven rezultat v kategoriji pionirjev U14.

V tednu, ko je večina šolarjev počivala na počitnicah, so se ajdovski pionirji pridno podili za oranžno žogo, saj so potekale kvalifikacije za 1. Slovensko košarkarsko ligo v tej kategoriji. Ajdovci so v kvalifikacije stopili z dvema ekipama, z igralci rojenimi v letu 1999 kot nosilno generacijo ter z letniki 2000, ki so nastopili kot B ekipa. Medtem ko so letniki 2000 izpadli proti leto starejšim nasprotnikom iz Tolmina, a si kljub temu pridobili pomembno izkušnjo za naslednje leto, ko bodo oni postali nosilci, so letniki 1999,

združeni pod imenom MARC Ajdovščina A, v trdem boju za napredovanje izločili nasprotnike iz Pivke in se tako uvrstili v 1.SKL, kjer bodo nastopale vse najboljše ekipe iz cele Slovenije. O tem, kako pomemben je za ajdovski klub ta rezultat, govori tudi dejstvo, da v Ajdovščini nismo gledali prve lige celih pet let, saj je bila zadnja generacija, ki je igrala najmočnejše tekmovanje, generacija letnikov 1994 s Tomažem Bolčino (danes KK KRKA Novo Mesto) in Urošem Bajcem (članska ekipa KK MARC Ajdovščina) na čelu. Čestitke fantom za dosežen rezultat! Če pa se za U14 sezona šele dobro začenja, se za najmlajše pionirje U10 tekmovalni del počasi zaključuje.

Dve ajdovski ekipi sta v tem tekmovanju, kjer je rezultat postranskega pomena, saj sta v ospredju predvsem zabava in dobra volja, pridobili ogromno znanja in iz tekme v tekmo

vidno napredovali v svoji igri. Ajdovski najmlajši pionirji so v tekmovanju nastopali suvereno in tako premagali prvo stopnico pri odraščanju v dobre športnike. Sedaj je pred njimi tekmovanje v kategoriji U12, ki se bo, tako kot U14, začelo v drugi polovici marca.

Jan Zavrtanik, vodja mladinskega pogona KK MARC Ajdovščina: “Smo v četrtem letu delovanja košarkarske šole, ki smo jo zasnovali z namenom, da dvignemo košarko v Vipavski dolini do zavidljivega nivoja. Uvrstitev pionirjev v prvo ligo dokazuje, da smo na pravi poti pri našem delu, saj so letniki 1999 prva generacija, ki je stopila skozi vrata naše šole. Načrtno, dolgoročno zasnovano delo nas je pripeljalo do tega, da smo število naših članov v štirih letih povečali za kar dobrih 400%, na kar smo zelo ponosni. Posledično so se začeli izboljševati tudi rezultati, ki jih dosegajo ekipe v mlajših kategorijah.

Delo je zasnovano dobro, a imamo še kar nekaj manevrskega prostora za izboljšave, tako da se še ne mislimo zadovoljiti. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem trenerjem, ki sodelujejo v našem projektu in se vsak dan potijo v telovadnicah skupaj z igralci, ter seveda članom uprave kluba, ki nam omogočajo dobre pogoje za delo.”

Saša Brecelj

18

Šport

Št. 20 • 15. marec 2013

Smučanje z Rekreativčkom

Tudi letošnje zimske počitnice, ki so potekale v času od 25. februarja do 1. marca, je veliko število otrok aktivno preživljalo s Športnim društvom Rekreativček . Že peto leto zapored je namreč društvo na smučišču Javornik organiziralo smučarski tečaj za otroke v starosti od 5 do 12 let.

Otroci so bili zaradi lažjega dela in hitrejšega napredka v obvladovanju smučarskih zavojev razdeljeni v homogene skupine. Ker pa je glede na veliko število prijavljenih, prostora za vse smuke željne otroke zmanjkalo, smo na pobudo staršev organizirali tudi krajše – vikend tečaje.

Vsako jutro so se otroci in vaditelji

z avtobusom odpeljali na smučišče, kjer so od 9.00 do 13. ure pod vodstvom učiteljev smučanja osvajali nove smučarske veščine, vmes pa se okrepčali s čajem in toplo malico.

Domov smo se vračali okrog 14.00, dovolj zgodaj, da je otrokom preostal še del popoldneva, ki so ga lahko preživeli po svoje.

Teden na snegu je vsem prehitro minil, zadnji dan pa so se nam na smučišču pridružili tudi starši in si ogledali zaključek tečaja s spustom in vijuganjem po progi. Vsak udeleženec je ob prihodu v cilj prejel diplomo v spomin na preživete urice na snegu.

Na koncu smo bili zadovoljni prav vsi, tako tisti, ki so na tečaju naredili prve smučarske zavoje, kot tudi tisti, ki so z nami svoje znanje v smučanju še nadgradili. In seveda tudi mi, ki nam je še enkrat uspelo v zadovoljstvo vseh izpeljati tečaj in tako prispevati delček k aktivnosti otrok med počitnicami. ŠD Rekreativček

Triatlon - ko samo en šport ni dovolj Vznemirljivi svet triatlona – plavanja, kolesarjenja in teka – se prebija v prve vrste vzdržljivostnih športov.

Prišli smo do zanimivih ugotovitev in spoznanj, zakaj postaja triatlon eden izmed najbolj množičnih športov. V osnovi ni drag, še bolj pomembno pa je, da je na voljo v veliko oblikah in na številnih mestih.

Vse skupaj je privedlo do tega, da smo se odločili za ustanovitev Triatlon kluba Ajdovščina-TKA, s katerim do vas prinašamo zanimive treninge, novice in vsebine s področja triatlona, prehrane, opreme in prireditev. V jesenskem zagonu smo se lotili sestavljati zametke kluba ter pripravljati osnutke programov in vsebin.

Kaj vam kot vadečemu pri klubu ponujamo? Spoznali boste kakšna kombinacija športnih disciplin je triatlon ter kako lahko vse, kar ponuja, vključite v svoj življenjski slog.

Triatlonskih prireditev je vedno več in splača se vam nanje pripravljati

organizirano v skupini in se jih dobro pripravljen ter v dobri družbi udeležiti. Vsak uporabnik spletne strani www.3atlon.si, bo lahko objavil galerijo slik, sodeloval na forumu in objavljal članke na temo triatlona.

V februarju smo v Triatlon klubu Ajdovščina začeli z organiziranimi treningi plavanja, ki so namenjeni vsem, ki se želite redno rekreirati, se naučiti ali izboljšati kravl tehniko plavanja, se pripraviti na svoj prvi triatlon oziroma želite izboljšati svoje čase v triatlonu. Poleg tega pa seveda nismo pozabili na najmlajše, saj smo v februarju začeli s šolo plavanja za predšolske otroke – TRIATLONČEK. Pripravljali vam bomo tudi različne enomesečne načrte treninga in jih prilagodili vašim ciljem in željam. Vadbo načrtujejo in izvajajo izkušeni in ustrezno izobraženi in usposobljeni trenerji.

Izpilite formo. Kolikor je triatloncev, toliko je tudi želja, poti in ciljev. Triatlonci nismo samo lovci na

Šturje (okoli 33 km) Trasa 2: OŠ Šturje – izvir Hublja - Lokavec – Cesta – Dobravlje – Potoče – Gojače – Črniče – Selo – Batuje – Preserje – Potoče – Dobravlje – Male Žablje - ajdovska obvoznica – OŠ Šturje (okoli 40,5 km) Trasa 3: (okoli 5,4 km) OŠ Šturje – Mercator center –pod avtocesto - ob reki Hubelj - ob reki Vipavi – ob avtocesti – Mercator center – OŠ Šturje Trasa 4: (okoli 8,1 km) OŠ Šturje – Mercator center –pod avtocesto - ob reki Hubelj - ob reki Vipavi – proti Budanjam – ob avtocesti – Mercator center – OŠ Šturje Trasa 5: OŠ Šturje – upravna enota – Mercator center – pod avtocesto – kamniti most pod Dolenjami – Planina – Tevče – Vrtovče – Velike Žablje – ob Vipavi – Uhanje – Ustje – Plače – Ku-

(NAREDITE NEKAJ ZA SVOJE ZDRAVJE)

NOVO!!! INTENSE (PRVA SKUPINSKA VADBA ZA MOŠKE) Intense je dinamična vadba, kjer s pomočjo teže lastnega telesa krepimo mišice in izboljšamo njihovo funkcionalnost ter obliko p.s.tudi dekleta so vabljena

Trajanje:1x tedensko po dogovoru 2x (možnost kombiniranja s fitnesom) Kraj: Ajdovščina (dvorana podjetja Marc); TOR 1900-2000

MIX AEROBIKA

Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000;PET 1945-2045 - Gaberje (dom krajevne skupnosti); TOR 1900-2000 - Šmarje (gasilski dom); PON 2015-2115 in ČET 2030-2130 - Črniče (telovadnica OŠ Črniče); PON 1845-1945

VADBA V ZRELIH LETIH

Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dvorana podjetja Marc); PET 1800-1900

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4- 1 2 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

Več o programih na http://rekreativcek.gmajna.eu Prijave na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

časovne rekorde, ampak tudi lovci na doživetja. Storili bomo vse, da jih odkrijemo čim več. Potrebno je vztrajati:« Zdrav duh v zdravem telesu.« Kako začeti? Te zanima več? Predlagamo, da pristopite do nas, znali vam bomo svetovati pri tehniki in pri sestavi načrta vadbe. Med nami je še prostor. Športni pozdrav.

Triatlon klub Ajdovščina

Pomagajmo otrokom do še lepšega otroštva ŠD BIK.SI in OŠ Šturje vabita na 3. dobrodelno kolesarjenje in tek, ki bo v soboto, 13. 4. 2012, med 8.00 in 20.00 uro. Start bo izpred OŠ Šturje v Ajdovščini. Vsak udeleženec dobrodelno daruje 10€, ki so namenjeni šolskemu skladu OŠ Šturje za otroke iz socialno ogroženih družin.

Na voljo bo 5 različnih tras za različno pripravljene kolesarje, kakor tudi za mlade družine na kolesih in tekače (Trasa 1 (kolesarjenje - osnovna), Trasa 2 (kolesarjenje - podaljšana), Trasa 3 (tek in kolesarjenje za mlade družine - krajša), Trasa 4 (tek in kolesarjenje za mlade družine - daljša), Trasa 5 (treking in gorska kolesa)).

Trasa 1: OŠ Šturje – izvir Hublja – Lokavec - Cesta – Dobravlje - Potoče – Gojače – Črniče – Selo – Dobravlje (desno) – Male Žablje – ajdovska obvoznica – OŠ

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE 2013

kovže – ob avtocesti na pot Ajdovščina Planina – obvoznica mimo Mercator centra – krožišče na Ribniku – OŠ Šturje (okoli 22,5 km) Dobrodelno kolesarjenje in tek bo izvedeno kot trening, v skupinah po največ 6 kolesarjev, ki bodo vozili v gosji vrsti, proge ne bodo zaprte in je zato potrebno upoštevati cestno prometne predpise. Čelada bo obvezna. V primeru slabega vremena bomo kolesarjenje in tek poskušali izvesti v rezervnem terminu.

Vsak sodelujoči bo prispeval 10 € in prepeljal neomejeno število krogov, treningu pa se lahko priključi že zjutraj ali kadarkoli tekom dneva. Zbrana sredstva bodo nakazana šolskemu skladu OŠ Šturje iz Ajdovščine in bodo namenjena socialno šibkejšim in ogroženim družinam, da se bodo lahko njihovi otroci s čim manj obremenjevanja družinske-

Skupinska vadba na kolesih Skupinska vadba na kolesih je vadba namenjena tako moškim kot ženskam in je primerna za rekreativce vseh starosti ter vrhunske športnike.

Vadbo, ki poteka v trim kabinetu ŠC Ajdovščina, kjer si vsak vadeči prilagodi obremenitev glede na trenutno stanje fizične pripravljenosti.

TERMINI : pon,sre,pet - 6.45 do 7.30, od 18.00 do 18.45 in od 19.00 do 19.45.

CENA: 1x obisk - 6 EUR, 10 obiskov - 45 EUR, organizirane skupine 10 obiskov (istočasni zakup ter rezervacija terminov najmanj 5-ih vstopnic po 10 obiskov) - 40 EUR MAX št. udeležencev: 7 Ostale vadbe ZUMBA - torek od 20:00 do 21:00 AEROBIKA TNZ - torek od 19:00 do 20:00 in petek od 18:00 do 19:00 PILATES - sreda od 19:00 do 20:00 TERAPEVTSKA VADBA - sreda od 20:00 do 21:00 VADBA V VODI ZA MALČKE – sreda od 16.45 do 17.45 PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI ZA OTROKE OD 5 DO 14 LET - ob sobotah po dogovoru Pokriti bazen na voljo tudi v jutranjem času Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je po novem za vse uporabnike odprt tudi ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10, sicer pa ga lahko obiščete vsak delovni dan med 16. in 21. uro, razen srede, ko potekajo organizirane vadbe ter ob sobotah med 13. in 21. uro. POZOR-plavalci izkoristite ugodno ceno sobotne plavalne urice-za uro plavanja med 6:10 in 7:10 kot med 13. in 14. boste odšteli le 2 evra.

Savna - PON-PET od 16:00 do 22:00, SOBOTA od 14:00 do 22:00

ga proračuna udeleževali šole v naravi.

Gre za kolesarjenje in tek, a je poudarek predvsem na druženju in dobrodelnosti, ne pa na tekmovalnosti. Tega treninga se lahko udeleži kdorkoli, vsak pa lahko po lastni želji prevozi katerikoli krog ali kombinacijo vseh v smislu, da se jo ude-

leži čim več zainteresiranih kolesarjev.

Mladoletni otroci se lahko tega treninga udeležijo le v spremstvu staršev. Dobrodelna sredstva bodo lahko prispevali tudi drugi prisotni, ki ne bodo kolesarili.

Informacije: 041 687 069 (Andrej)

Odmevi

Št. 20 • 15. marec 2013

19

60 snežakov za 60 let

Smehalnica Bojan Bizjak Ne bi si mislil, toliko in tolikokrat sneg. Pa sem domneval, da sem za vedno pobegnil od kidanja. No ja, če ga v parlamentu kidajo, potem ga lahko tudi mi. Je pa to zdrava rekreacija, dodatno te razmiga, ti požene kri po žilah in podobno. Zgoraj, v agromedicinskem centru baje ustanavljajo sekcijo, ki bo upoštevala agromedicinske metode kidanja, vsakovrstnega, kajti kidanj je veliko; recimo, kidanje gnoja. To bo terapevtski pristop predvsem za politike in druge stresno preobremenjene ljudi.

Pa uvajanja umetnika v nasade. Šef centra mi je razlagal, da bodo povabili cele gledališke ansamble, da bodo polegali po nasadih, in tako bo razvidno, da je veliko umetnikov, torej kompleksno tretiranje z umetnikom … Ampak zadržimo se še malo pri kidanju, da. Ko je bila afera »čista lopata« je bilo takorekoč kidanje povzdignjeno na najvišji možni politični in pravni nivo. S tem se je razvil dokaz, da je lopata izredno močan simbol, takorekoč državniški simbol. O, imeli smo že ideologijo, ki je imela orodja v svoji simboliki, kdo se ne spomni srpa in kladiva. No, zdaj bomo imeli lopato, s katero lahko kidamo sneg, gnoj, odmetujemo pesek, ki ga nam mečejo v oči, pa tudi grob se da skopati, da … Simbolov kolikor hočete. Zavzeli se bomo za demokratično lopatanje, ki bo transparentno in pravno legalno in legitimno. Lopatanje bo vrhunska ideološka norma, ki jo bodo prevzele vse stranke, tudi tiste, ki so pripomogle, da se je denar davkoplačevalcev z lopato metal skozi okno, dobesedno tako, da. In za politike je sploh značilno, vsaj običajni ljudje tako rečejo, da radi nakladajo. In zakaj naj ne bi to počeli z lopatami. Malo bi jih ožulilo, pa kaj. Narod ima tako ali tako že dovolj žuljev, da sploh preživi. In z lopatami bi lahko tudi dobro pokidali v vseh sferah političnih gnojišč, da. Joj, Castro, kako danes filozofiram. Veš, prejle sem poskusil tropinovček. Ni ga boljšega proti gripi, ti povem. Kaj se ti spoznaš na to, a?

Tebi je udobno, na toplem si in sanjaš, sanjaš, tako kot naša vlada in nevlada. Zdaj vlado imamo in je nimamo. Ja, si pa otresal tačke, kaj, ko je bil sneg pred vrati. No ja, razvajen si, kaj pa. Včeraj sem bil tam zgoraj v agromedicinskem centru. Čudil sem, veš čemu sem se čudil, dragi Castro. Lastnik agromedicinskega centra je privezoval češnje. Res, nisem mogel verjeti lastnim očem. Videl sem že, da se trta obreže in povezuje, ampak veje češenj, pa količki in vrvice, joj, joj. Vprašal sem ga, zakaj je temu tako. In še bolj me je čudila razlaga. Zatrdil mi je, da to počne zaradi kradljivcev.

No, lepa reč, sem si mislil, cela odrasla drevesa kradejo, pa jih je treba vezati, no … Pojasnjeval mi je, da se drevesa škropi tudi z bakrom, da pa nekateri prav radi nabirajo to dragoceno kovino, in ker vedo, da so pripravki za škropljenje tudi na bazi bakra … Kakšni časi, kaj, Castro, še drevesa morajo privezati, da jih ne ukradejo. Ne vem, ne vem, mislim, da je vzrok drugje, ampak če on tako pravi, potem … In zdaj na pomlad, da bo začel uvajati posebne agroterapevtske tehnike počivanja. Organiziral je že nekatere prostorčke, kjer se bo dalo poslušati, kako raste trava. Baje bodo na voljo posebne slušalke, ki prevajajo zvoke, sicer običajnemu ušesu nedosegljive, rastoče trave. No, potem bodo tudi organizirani posebni sprehodi, tudi do korita, kjer naj bi bila posebna voda. Tista voda, da deluje na potenco, na zbranost, na hitrost logičnega sklepanja in še je nekaj takih zdravstveno ugodnih učinkov. Drug izvirek je pod Čavnom, tisti, naj bi imel predvsem vpliv na razum, na imunski sistem, na emocionalno stabilnost, no, tudi na hotnost, tudi. Dokazano je, da ima tisti izvirek posebno kombinacijo mineralov, ki v sebi nosijo prainformacije, ampak jih znajo dešifrirati samo posamezniki. Seveda sem se seznanil tudi z novo nameščenko, ki je pravzaprav že dolgo v tem centru, to je starejša izkušena gospa, strokovnjakinja za splošno anestezijo, gospa Julka. Ona se bo ukvarjala zgolj in samo z anestezijo. Ni kaj dosti zgovorna, če pa je družba prava, rada zapoje, to pa. In še en oddelek so odprli, to je kričišče. Ja, Castro, kričišče, to je prostor na osamljeni gmajni, kjer se bodo ljudje lahko izkričali. Stvari se tam gor ugodno razvijajo. Še več, navezali so stike s Trnovsko planoto, kjer bodo odpirali klimatske zdravilne točke, organizirali obiske podzemnih jam in botaničnih zanimivosti, skratka, dejavni so. In zdaj, ko bo kriza z breskvami, so že potegnili prvo potezo. Ko bodo breskve dozorele, bi organizirali brezplačno nabiranje teh slastnih daritev te doline. Pisali so že vsem srednjim in osnovnim šolam, pripravljeni so celo subvencionirati avtobusne prevoze, skratka, ideja mi je všeč. In povabili bi celo parlamentarce, da bi se pomerili, kdo bo obral največ breskev. Če prebirajo govore in referate in skozi davčni primež obirajo ljudi, bi pa lahko enkrat tudi breskve obirali in jih namenili tistim, ki si jih ne morejo kupiti. Joj, Castro, a veš, ko smo že pri prebiranju, a veš, kaj je naredil ta naš pisatelj, ko so ga povabili na trgatev gor v agromedicinski center, veš kaj je naredil. Šef centra ga vljudno povabi naj pride tudi on brat … Pa je prišel, z usnjeno naramno torbo, z mopedom seveda.

In ko so mu ponujali škarje, se je namrdnil. Iz torbe je vzel knjigo pesmi, Charlesa Baudelaierea – in bere, bere … Pa je bral, drugi so brali grozdje, on pa pesmice. Vidiš, tako je to, tam zgoraj v tem novem centru, kjer bi ti zlahka bil maskota, kajti kar se tiče počivanja, si fenomen. Prav rad bi te posnemal, pa me čaka veliko dela zunaj, grmičje moram obrezati, pograbiti travnik, popraviti pot, joj! In te dni na inštitutu za ergonomijo počivanja delajo načrte za nove poslanske stole. Ti bodo imeli vgrajene senzorje za produktivno počivanje, torej bodo detektirali, kdaj poslanec ali poslanka ni pri stvari, kdaj ne sodeluje in dremlje, pa na ta način zapravlja davkoplačevalski denar. Ja, pa še nekaj bodo premogli ti stoli, masirali bodo sedala poslank in poslancev, da ne bodo dobili nehvaležnih zasednin, da bodo na ta način zmanjšali profesionalne deformacije, kajti nekateri dobijo tako močne zasednine, da se kar ne morejo dvigniti in so po nekaj mandatov na teh stolih … Zdaj, ko je vlada v padanju in nove še ni, morda je zdaj čas, da se predlaga prenovitev sedežnih garnitur, kajti poslanci bodo ostali. No, Castro, ne bova o državni politiki, danes nobene več. Občinska … ah, kaj bi tisto. Zdaj bo pomlad in ljudje bodo izvajali masovno agroterapijo, medtem ko politika vztrajno izvaja agrotraparijo. Kje pa je Mici danes, a Castro. Da se ji nisva kaj zamerila, no … Ah, najbrž je šla k zdravniku, saj je omenjala, da ima težave s kolenom, baje je padla ob zadnji poledenitvi in se ji nabira voda v kolenu – čudno, redkokdaj jo vidim piti vodo. Šalo na stran. Naj čimprej shodi in pove še kakšno od tam zgoraj. Ko je bila nazadnje pri zdravniku, pred meseci, ji je svetoval naj več hodi in manj je, pa mu je rekla, da za dedci ne bo več letala, za nizkimi cenami pa … In če so kašni piškoti poceni, potem …

Počitniško ustvarjanje na MDPM Ajdovščina Zadnji teden februarja, v času zimskih počitnic, je bilo v Hiši mladih v Palah spet razigrano.

Dopoldanski del programa je potekal v izvedbi Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina, otroci so vsak dan ustvarjali, se družili in igrali. Za tiste, ki so želeli za kratek čas pobegniti od zimskega vremena, pa smo organizirali še izlet v Atlantis in Kolosej in tako dva avtobusa otrok popeljali na kopanje in ogled

Lojzki v spomin

Ko smo v začetku januarja proslavljali visok jubilej ge. Lojzke Žgur, je bila z nami tudi Lojzka Stibiljeva. Takrat si nihče ni mislil, da se bo tako hitro poslovila od nas.

Bila je nepogrešljiva članica naše skupine Burja, vedno dobre volje, svežih idej in šaljivih dovtipov. Svojo močno pozitivno energijo je prena-

mladinskega filma.

Društvu se je v letošnjem letu pridružila mlada prostovoljka Evropske prostovoljne službe Heli Hongisto s Finske, ki je ob pomoči naših prostovoljcev vodila počitniške delavnice in otroke razveselila z različnimi ustvarjalnimi idejami. Otroci so izdelovali severne jelenčke, ure iz kartona in igro spomin, Heli pa je delavniški teden popestrila tudi s predstavitvijo finskega jezika. Otroci so navodila za ustvarjanje najprej slišali v finščini, naučili pa so se tudi

šala tudi na nas, da smo v skupini vedno bili dobre volje in z nasmehom na ustnicah.

Odkar obstaja naša skupina, je vestno zapisovala vsa srečanja, včasih tudi opremljena s fotografijami.

Rada je zapisovala, saj ji je beseda tekoče tekla in je tudi pisala v Latnik in Ajdovske novice. Ob naših srečanjih je kdaj zaigrala na harmoniko in skupina ji je pritegnila s petjem, saj je zelo rada imela slovensko, domačo pesem. Velikokrat smo v skupini zapeli tudi našo himno Burja, ki jo je napisala Lojzka , ki nas je spremljala s harmoniko.

Imela je dober in nabrušen spomin, na pamet je znala našteti kup telefonskih številk iz zdravstvenega doma, ki jih mi, ki smo odvisniki od mobilnih telefonov, že zdavnaj

nekaj finskih besed. Na delavnicah sta se nam v slovenski, angleški, finski in neverbalni komunikaciji pridružili tudi prostovoljki iz Ukrajine in Hrvaške, Katja in Lorena, zato je bil počitniški teden zanimiva medkulturna izkušnja za vse udeležence.

Ker se zima pri nas še ni poslovila, na Finskem pa bo sneg poležaval še kar nekaj časa, smo se z veseljem pridružili tudi akciji ‚‘60 snežakov za 60 let‘‘, ki jo je ob 60. letnici delovanja priredila Zveza prijateljev mladine Slovenije. Skupaj z našo krovno organizacijo in udeleženimi otroki smo 1. marca rojstni dan praznovali tudi na delavnicah. Otroci so iz papirja izdelali krogle, ki so jih na zadnji dan delavnic oblekli v vato, blago in barvni papir, ter ob rojstnem dnevu vseh prijateljev mladine izdelali 60 snežakov. Zadnji dan počitniškega ustvarjanja so otroci domišljiji pustili povsem prosto pot in tako je vsak snežak dobil svoj karakter. Nastali so mali in veliki snežaki, družine snežakov, snežaki na smučeh, snežne dame in snežaki junaki, ki so se po koncu delavnic odpravili v svoj novi dom v otroških sobah.

Maša Čibej

ne znamo več. S svojim bistrim spominjanjem nas je večkrat popeljala v preteklost in se dotaknila raznih dogodkov iz našega mesta, tudi iz svojega otroštva. Zelo zanimivo je pripovedovala in smo ji radi prisluhnili.

Lansko leto v sredini junija, na zelo lep sončen dan, se je naša skupina odpravila na izlet. Pot nas je vodila na Col, proti Predmeji, in nato po makadamski, zelo prašni cesti, proti Lokvam, kjer smo imeli počitek in malico. In nato na Sveto goro …

S tem smo izpolnili srčno željo naše Lojzke Stibiljeve!

Gospo Lojzko bomo ohranili v lepem spominu, iz srca smo ji hvaležni za vsako njeno toplo besedo, za njen prešerni smeh in dobro voljo, ki nas bo spremljal tudi na naših srečanjih.

Vlasta Ferjančič

Gostili smo frančiškana patra Bogdana Knavsa

Pod naslovom »Sočutje kot novi temelj naših osebnih in družbenih odnosov« je na sredinem postnem večeru v organizaciji Kluba krščanskih izobražencev v dvorani Srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini razmišljal frančiškan pater Bogdan Knavs.

Frančiškan pater Bogdan je od leta 2010 gvardijan frančiškanskega samostana na Sveti gori in rektor svetogorske bazilike. Ob finančnih nepravilnostih v mariborski nadškofiji je v javnih nastopih izražal svoja jasna stališča s katerimi se je zavzemal za poravnavo storjenih krivic.

Po rodu je iz Mošenj na Gorenjskem. Sam pravi, da je z veseljem duhovnik frančiškan in da rad živi in dela v naši domovini, v tem prelepem koncu sveta. Hvaležen pa je tudi staršem za dar ljubezni, darovanja in molitev. Cerkev vidi kot eno veliko družino v kateri se je potrebno pogovarjati, predvsem pa probleme sproti reševati in jih ne pometati pod preprogo, kar se je v preteklosti prepogosto dogajalo.

Ljubezen in sočutje sta zanj temeljni vrednoti, ki pripomoreta k

graditvi naših osebnih in družbenih odnosov. Sočutje je naša dolžnost, je srce evangelija. Pravo sočutje je sprejeti drugega takega kot je, ne glede na njegovo prepričanje, ki morda tudi ni po naši meri. Vsi smo ustvarjeni po božji podobi in Bog ljubi vsakega človeka ne glede na raso, spol, versko ali politično pripadnost.

Pravo sočutje je, da postanem s človekom prijatelj, da ga poslušam, da mu pomagam, da zmorem podeliti z njim tudi nekaj svojega intimnega in da tako morda znova najde izgubljeno zaupanje vase. Številni poslušalci smo doživeli bogat večer. Gost pater Bogdan nam je s svojim humornim, hkrati pa z jasnim podajanjem, odprl številna vprašanja za razmišljanje pa tudi za dejanja sočutja v tem preostanku postnega časa, ki je še pred nami.

Niko Ličen

20

Pisma

Št. 20 • 15. marec 2013

„Barvo določajo dejanja ne knjižica“ nekoliko drugače!

Odmev na trditve g. Poljšaka v Ajdovskih novicah Najprej bi vprašal g. župana, zakaj se je končno odločil, da se ob praznikih obešajo po občini tudi zastave EU, mar zato, ker ga je nekdo iz tujine podkupil? Vse do pred kratkim se je namreč pridušal, da v Ajdovščini nikdar ne bodo visele zastave gnilega kapitalizma! S to mantro je trmačil kljub kar nekaj izgubljenim nepovratnim sredstvom iz EU. Narodnjaštvo g. župana se je začelo z duhovnimi vajami pri pokojnem duhovniku g. Vinku Kobalu že v davnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Kmalu je skupino zapustil, ker mu g. Kobal ni dovolil „ nucat“ punc in ker je bil preveč razbijaški.

Midva sva se srečala pri poslušanju domobranskih pesmi, ki sva jih davnega leta 1990 poslušala pri njem doma. Marjan saj se spomniš kako si dal trak navedenih pesmi v kasetnik, ko sem Te prvič obiskal!? Mene tvoja predstava ni fascinirala, ker sem iz partizanske družine. Tedaj si bil izgleda še črn narodnjak. Lep narodnjak si se pokazal tudi pri predvideni izgradnji zaselka na Planini.

Sedaj pa nekaj o tvoji načelnosti glede strank: se še spomniš, kaj si mi rekel, ko si iskal politično sredino (stranko), ki bi se ji pridružil? SKD ti je bila preveč mila, SDSS z JJ na čelu pa Te ni hotela sprejeti medse, ker si bil nepredvidljiv in razbijaški.

Nikdar pa nisi bil konstruktiven, kakor so mi kasneje povedali vidni člani omenjene stranke. Sumili so, da tudi s tvojim uporništvom leta ´68, baje ni bilo vse v redu in je to celo lahko povezano s tvojo sedanjo rdečo srajco. Marsikoga je tedanja SVD (UDBA) stisnila za j... in je začel delati zanje. Morda pa se da tvoje ravnanje in govorjenje razložiti skozi ta sumničenja, morda?? Menim, da je zato tvoj srd uperjen proti JJ!?

Spomni se kako si mi rekel nekoč v parlamentu, da naj jaz kar delam na infrastrukturah in družini (delal sem na obeh deloviščih, za kar imam tudi materialne dokaze), Ti me boš pa podprl ob glasovanju. Ti si deloval v komisiji za nadzor nad lastninjenjem podjetij. Poglej kakšne rezultate imamo danes. Skoraj vsa pomembna podjetja so polastninili levičarski (socialistični) direktorji.

Kje je krščanski socializem?!

Odgovor na Pismo – napad Geržine Družbeno politični in pravni sistem parlamentarne demokracije omogoča Miroslavu Geržini, da me v občinskem časopisu v članku »Barvo določajo dejanja, ne knjižica« nekoliko drugače! blati z neresnicami ter izkrivljenim prikazovanjem. Imam možnost osebne tožbe in želim, da mi tega ne bi bilo treba uporabiti.

Odgovarjam le na glavne obtožbe.

Miroslav Geržina je pred leti, še kot direktor KSD, dvakrat poskušal na nezakonit in nemoralen način vplivati name, da ne bi deloval za njegovo zamenjavo na tem mestu. Na tak način ni zadnjih 30 let z mano postopal nihče v Ajdovščini ali po domače: ga ni Ajdovca, ki bi se v tem času bolj grdo vedel do mene. Prvi primer so bile to grožnje s silo, ki so jih priče slišale skozi vrata županske pisarne in sem ga miril, naj bo pameten ter razumen. Drugi primer se je zgodil »na štiri oči« v KSD v direktorski pisarni Geržine pred glasovanjem o podpori njemu na skupščini KSD in si lahko vsak hitro predstavlja, za kakšno zadevo je šlo. Pa sem mu rekel, da naj svoje izvajanje prekine in da nisem nič slišal.

Občani so že ocenjevali in še lahko ocenjujejo, če sem prav ravnal, ko sem vztrajal in po več letih dosegel

zamenjavo Geržine. V nadaljevanju sem dosegel takšno delovanje sedanjega direktorja KSD ter njegovega ožjega vodstva, ki je končno uspešno, kolikor je to mogoče v okviru sedanje delovne, komunalne ter druge zakonodaje. Komunalne storitve so v Ajdovščini najcenejše na Primorskem in med najcenejšimi v Sloveniji. Kljub najnižjim cenam investirajo v opremo in tehnologijo ter zgledno sledijo zahtevam komunalnih standardov. Tudi pri investiciji v Regionalni center za ravnaje z odpadki v Stari gori zgledno sodelujemo s predlogi in smo tudi dosegli znižanje vrednosti investicije na polovico.

Geržina me podlo blati s tem, ko me obtožuje za vse stečaje ajdovskih podjetij, čeprav je jasno, da kot župan ne morem preprečiti sesuvanja gospodarstva. Za to je kriva slovenska kolaborantska skorumpirana politika in politiki: podkupljeni ter podprti predvsem iz tujine so uvedli kapitalizem in kapitalistično zakonodajo; speljali so vstop v Evropsko unijo in s tem odprli meje za prodor tujega kapitala; potem so sodelovali pri scenariju mednarodne špekulacije zadolževanja naših podjetij, bank in države, pri preplačanih nakupih državnih delnic; s krizo je sledila nezmožnost odplačevanja dolgov in s tem sesuvanje podjetij. Geržina je, kot poslanec SKD, ki je bila v vladni koaliciji podpiral politiko uvajanja kapitalizma. Sam sem se kot opozicijski poslanec bojeval za delavsko delničarstvo. Kdor želi to bolje spoznati in razumeti lahko prebere mojo knjigo Razkrinkajmo prevare!, ki jo ima marsikdo v Ajdovščini, jo imajo pa tudi v Lavričevi knjižnici.

Podlo je tudi, ko me obtožuje, da naj bil podkupljen, ko naj bi pristal na obešanje evropskih zastav po

Poleg lastništva pa je nastala več miljardna luknja v slovenski blagajni.

To so tvoji uspehi v politiki. Morda pa si na osnovi takega načina lastninjenja postal „levičar“? Ti si tak levičar, ki pred vsakimi volitvami hodi k maši za velike praznike v Log. Kaj le počneš tam in le takrat, saj si mi osebno izjavil, da si agnostik?

Ti Marijan si en velik paranoik! Zakaj? Zato, ker si Tripkovića napadel s polresnicami in insinuacijami o stricih iz tujine, o kapitalistih in o podobni navlaki, ki je všečna ušesom nevednih in obubožanih občanov.

Naj vsi, ki bodo to pisanje brali, presodijo o moji trditvi sami, na osnovi dejstev, ki jih bom napisal.

Ob zadnjih lokalnih volitvah, nam niso nič pomagali Amerikanci! Poleg denarja, ki so ga zbrale stranke na lokalni ravni in nekaj podjetnikov, smo potegnili tudi nekaj denarja iz lastnih žepov, tako kot Ti. Osebno sem financiral nekaj panojev in sam lepil plakate. Ko sem Ti po tistem, ko si postal župan (imel sem še veliko vez na MP in DARSu), predlagal izgradnjo avtoparka z bencinsko črpalko tam, kjer stoji Hofer, ki bi ga

financiral DARS, ker bi se uporabljal ob burji. Obenem bi DARS financiral tudi semaforizacijo obeh križišč na obvoznici, si mi odgovoril, da ne zaupaš tvojim političnim sovražnikom (ne nasprotnikom)! Povej občanom kdo je plačal semafor in krožišče na Bisu!

Na svoji koži pa sem občutil dejstvo, da si tudi avtokrat, ker si na Komunali ukinil delovno mesto tehničnega pomočnika samo zato, da si me lahko odstranil iz podjetja. Sedaj pa je zasedeno mesto pomočnika za pravne in splošne zadeve, v katerem je prej večino dela opravljala delavka usposobljena za ta dela, poleg ostalih administrativnih del, ostalo pa tehnični pomočnik, ki je v takem podjetju z veliko dejavnostmi še kako potreben. Se še spomniš, kako sem Te pred tvojo pisarno čakal ves delavnik, ko me nisi hotel sprejeti, da bi Ti kot predstavniku lastnika Komunale, predstavil probleme pri izvajanju javnih služb? Ti Marijan nisi nikakršen pošten komunist, še manj socialist. Ti si komunistični oz. kapitalistični avtokrat! Tudi prekinitev sodelovanja občine z podjetnico, ki bi za ceno samo pol delavke vodila občinski TIC, kakor tudi prekinitev

sodelovanja s Tripkovićem pri občinskih prireditvah in nadomeščanje le teh za veliko višje zneske, kaže tvojo avtokracijo.

Pozabiti pa ne smemo niti tvojih gospodarskih dosežkov. Začel si v Alpini na Colu, nadaljeval si v Tekstini, Iki, Fructalu. Končal pa si slavnostno s tvojim nagrajenim nadžupanom v Primorju. Ostane Ti še Mlinotest, kjer imaš baje nekaj delnic (glej ga zlomka, ob branju tvojih prisluhov, sem se že nalezel nekaj tvoje štime). Čudim se občanom, da te še vedno prenašajo ob tolikih, navedenih, tvojih velikih uspehih.

Marijan, ali te ni sram, da se greš v Ljubljani in N. Gorici nekakšnega upornika proti nenačelni oblasti, ko pa si že od 1992 sam nenačelna oblast!?

Tvoj prijatelj Miro Geržina p.s.: Kaj si v desetih letih postoril zato, da bomo naše odpadke lahko odlagali v na novo zgrajen center za odpadke v Stari gori, kar bi moralo biti vsaj nekoliko ceneje kot je predvideno v pred kratkim sprejetih cenah na občinskem svetu? Pristopno pogodbo k projektu se je podpisovalo že tedaj. Denarna sredstva iz EU pa že bežijo drugam!

občini. Sklep o izobešanju je, kljub mojemu nasprotovanju, na predlog Mitje Tripkovića podprla večina svetnikov občinskega sveta, vsak izmed njih iz različnih razlogov. Nikogar ne moreš obtožiti podkupovanja, če ne vidiš znakov obstoja podkupnine – denarja nepojasnjenega izvora. In Geržina ni ugotovil nobenega znamenja v to smer.

Najhujše blatenje pa Geržina izkaže, ko se izmisli, da naj bi jaz sodeloval z Udbo in to utemeljuje s svojim sumničenjem »kar tako«.

Upravičeno sumničenje lahko temelji le na sumljivem oziroma nepojasnjenem izvoru denarja ali na nekem drugem očitnem dejstvu. To vse se da vsaj v grobem ugotoviti, izračunati, primerjati. Geržina brez ocen in pavšalnih izračunov zavrača moje sklepanje (ali ni logično, da sem sledil delovanju nasprotnikov, pridobival podatke, primerjal, računal), da je bilo desetkrat toliko denarja vloženega v boj proti meni v volilni kampanji 2010, kot sem sam vložil in da to ni moglo biti pokrito s strani Tripkovića, vseh sodelujočih ajdovskih strank in podjetnikov.

Vsi so dali raje manj, kot več, pa naj Geržina navede številko, koliko je on dal. Sledi logični zaključek, da je prišel dodaten denar od sil iz Ljubljane, ki imajo dovolj sredstev za podporo rušenju uporniškega župana.

Ocenjujem, da Geržina ceni le svoj in njegovemu podobne karakterje.

Tisti pa, ki me poznate veste, da sem izredno trdnega karakterja, ne le da se ne dam podkupiti, ampak sem v praksi v mnogih primerih izkazal silno duhovno moč: zaradi kritike napak v prejšnjem režimu sem se od 1966 do 1974 soočil s odvzemom štipendije, priporom, zaporom, pogostimi zaslišanji, kasneje s slabšim delovnim mestom; nisem se bal tveganja in odgovornosti, ko sem mlade vodil po nevarnih poteh v hribih in

po jamah od 1975 do 1985; leta 2000 se nisem bal voditi upornih kmetov v Vipavi, čeprav sem tvegal kazensko odgovornost; leta 2003 me ni ustrašil (fašistični) pogrom Iva Godniča; pa tudi ukazati luknjo v zidu Ajdovskega grajskega vrta 2006 sem si upal; upal sem si iti na demonstracije Vseslovenske ljudske vstaje 21.12.2012, čeprav je bilo možno, da bi Janševci in druge mreže tujih plačancev poskusile z nasilnimi provokacijami.

Kaj podobnega pa lahko Geržina temu nasproti izpostavi iz svojega življenja ali življenja njegovih ajdovskih somišljenikov, ki se borijo proti meni?

Geržine se zlaže, da »SDSS z JJ na čelu pa Te ni hotela sprejeti medse«, kajti 1989 – 90 JJ sploh ni bil v SDSS, jaz SDSS niti poklical nisem. 1990 sem se vključil v SDZ, kjer je bil JJ predsednik sveta, jaz pa član. Groza, ko se Geržina začne izmišljati zgodovino! Izmisli si tudi »Ti si tak levičar, ki pred vsakimi volitvami hodi k maši za velike praznike v Log.« Kajti v Log sem hodil le na svoj rojstni dan na Mali šmaren, v spomin, ker je tisti dan moja mama zjutraj šla peš v Log (in nazaj), zvečer pa me je rodila.

Moja glavna politična vsebina je boj za obstoj slovenskega naroda. V ta namen vedno izbiram različne organizacijske in ideološke možnosti, ki jih ocenim, kot bolj prijazne obstoju slovenskega naroda. Zdavnaj sem ugotovil, da je socializem prijazen, kapitalizem pa škodljiv obstoju naroda. Tako sem v študentskih letih pomagal organizirati svobodnjaško mladinsko krščansko Skupnostno gibanje mladih laikov (SGML) – Vinkota Kobala. Geržina je bil tedaj vključen v »bolj pravoverno«, bolj pobožno, bolj klerikalno mladinsko krščansko gibanje Ognjiščarjev, ki ni sodelovalo v akcijah, v katerih smo mi – SGML - igrali skoraj glavno vlogo: študentsko gibanje, zborova-

nja in demonstracije, politična »Skupna 4. blok«, v kateri je bil tudi Lojze Peterle ter katere program je bil čim bolj samostojna Slovenija in krščanski socializem. Mnoga leta opazovanja in analiz delovanja Peterleta sem potreboval, da sem ugotovil, da niti malo ni krščanski socialist, ampak klerikalec, povezan z interesi Vatikana (ves čas povezan s Francem Rodetom). 1990 do 1996 sem celo upal, da pride emigracija in krščanska stran na slovensko politično sceno s krščanskim socializmom. Zato smo prej in tedaj peli poleg partizanskih tudi domobranske pesmi. Pa se je izkazalo, da od emigracije in klerikalcev ne pride nič revolucionarnega, ne bodo prinesli krščanskega socializma, imajo le propagando, s katero prikrivajo svojo kolaboracijo s kapitalizmom. Zadnje moje dejanje upanja je bil leta 1996 poziv Peterletu, Janši in Podobnik Marjanu, da zasedemo Papirnico Krško ter potem naprej kot domine druga podjetja in uveljavimo (slovensko) delavsko delničarstvo. To bi bilo lahko uvajanje režima krščanskega socializma in ohranitve Samostojne Slovenije, kot je bil program Skupine 4. blok. Ko sem obupal nad emigracijo, sem opustil tudi poslušanje in petje domobranskih pesmi. Ista moja narodnjaška logika deluje v primeru moje pogojne podpore tajkunom. Dokler njihovo slabo poslovanje ne povzroča težav ali celo stečajev podjetij, jih imam raje kot tuje lastnike: raje naši baroni, kot nemški ali italijanski. Še bolje bi bilo, če bi »fevdalizem« (izkoriščevalski kapitalizem) zrušili. Dokler pa tega ni, delam kompromise - med dvema slabima možnostima izberem tisto, ki jo ocenim kot bolj prijazno za obstoj slovenskega naroda.

Poljšak Marjan, Župan Občine Ajdovščina, 11.3.2013

Podjetno

Št. 20 • 15. marec 2013

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi

Kaizen

(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

OLGA LIČEN

Če ste podjetnik, vam je pojem »kaizen« poznan. Pojem je znan zahvaljujoč knjigi Masaaki Imai »Kaizen«: ključ do uspeha Japonske, ki je bila izdana v letu 1986. Razlaga izraza »kaizen« je zelo preprosta: »stalno izboljševanje«.

V poslovnem svetu se to začne v proizvodnji in konča z vodstvom v organizaciji. Vendar pa filozofija Kaizen ni omejena le na poslovanje, Japonci jo uporabljajo in na drugih področjih življenja. Najbolj priljubljeni trener uspeha Tony Robbins je prilagodil japonski »Kaizen« ameriški mentaliteti in poimenoval ta princip »Cani«, ki se dešifrira kot «constant and never-ending improvement» (stalno in nikoli končano izboljševanje).

Kot kaže praksa, je večina ljudi sposobna uvesti pozitivne spremembe, tudi ko se »resno« zavzamejo zase ali za svoje podjetje, samo za nekaj časa. Le nekaj odstotkov jih ostaja zvestih svojim ciljem in sanjam na dolgi rok. Da ne bi bili med tistimi, ki to vedno znova počnejo od začetka oz. zavržejo »novo življenje«, vam predlagam nov način življenja - v stilu »kaizen«. Če se že nekaj časa ukvarjate z osebnostno rastjo, potem ste že začutili smisel za razkritje lastnega potenciala. To načelo je povezava vseh korakov v realizaciji ciljev in samo to lahko okrepi pozitivne rezultate.

Ali obstaja kaj bolj zanimivega v življenju kot občutek kako spretno realizirate svoje poslanstvo - ali ste poslovnež, mama očarljivih otrok, oblikovalec, umetnik, pisatelj ali inženir? In če »kaizen« postane vaše načelo, potem si boste zagotovili ne le občasne preskoke, temveč stalno izboljševanje na vseh področjih življenja. Kot že vemo, vseh dobrih navad se držimo le za kratko. Prepogosto se naš glavni goreči cilj konča v nekaj tednih ali celo dneh. Zaobljube v začetku leta. . . Če pa uporabljamo »kaizen« na vseh področjih življenja, si lahko zagotovimo dolgotrajni razvoj. Kaizen ne zahteva od nas veličastnih dejanj, ampak nam ponuja da naredimo en ali dva majhna koraka vsak dan.

Uvajamo «kaizen» Kot veste, je kakovost našega življenja odvisna od kakovosti vprašanj, katera si sami zastavimo. Dala vam bom primer nekaterih vprašanj v stilu »kaizen«, zahvaljujoč katerim lahko začnete postopoma izboljševati svoje življenje.

- Kaj lahko storim danes v 5 minutah za svoje boljše počutje?

Mogoče je to samo hoja na mestu v času reklam, ko gledate televizijo. Morda je to 5-minutna meditacija, ki vam bo pomagala k sprostitvi po napornem delovnem dnevu.

Kakšne vrste 5-minutna dnevna naložba bi vam dala največji učinek za izboljšanje lastnega počutja?

- Kakšen majhen korak lahko storim prav sedaj, da bi se približal/a svoji želji? Mogoče je to 10-minutno preučevanje dela, s katerim bi se želeli ukvarjati v prihodnosti?

Tudi če to ne bo ustrezalo vaši trenutni želeni ravni, boste pričeli delati majhne korake k svojim sanjam. Saj veste, majhni koraki - so veliko bolje kot stanje na mestu. Kaj lahko naredite zdaj za uresničitev svojih sanj? - Kaj lahko storim v naslednjih dveh minutah, da bi zvišal/a svojo produktivnost?

Zelo pogosto izgubljamo veliko energije samo zato, ker odlagamo izpolnitev nekaterih obveznosti. Če pa si zastavimo cilj, da vsakodnevno po 5 minut napredujemo v smeri naših želja ali zastavljenih nalog, ki nam grenijo življenje, se bomo v enem tednu počutili veliko bolje in teža moralnega tovora bo vedno lažja. Zelo verjetno je, da ko se boste ukvarjali z nekim pomembnim vprašanjem, ki ste ga odlagali nekaj dni, morda celo mesecev, se boste poglobili in zanj porabili ne 5, ampak 15 minut in ga razrešili še hitreje, kot je bilo prvotno načrtovano. Če se več let niste ukvarjali s športnimi aktivnostmi in vam celo misli na fitnes povzročajo nelagodje, potem začnite izvajati navadno gimnastiko iz šolskega programa 5 minut dnevno. Zelo kmalu si boste zaželeli več gibanja, ne 5 ampak10 minut. In čez nekaj dni boste najbrž šli na dolg sprehod v naravo in se morda vpisali k telovadbi ali začeli malo teči.

Tudi najdaljša potovanja se začnejo z enim korakom . . .

Vprašajte se: »Kaj je mogoče storiti danes, da bi bili za korak bližje svojim sanjam« »Vse, kar se ne razvija - umira« - pravi modrost. Življenje je samo tam, kjer je stalni napredek. Prav zato je »kaizen« - eno glavnih načel ne samo sistema razvoja, ampak tudi življenja samega.

Podjetje Petrič na sejmu Dom 2013 predstavlja novo peč na pelete Še ta do 17. marca na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču poteka sejem Dom 2013, na katerem domače podjetje Petrič d.o.o. predstavlja novo peč na pelete, tip PP 27A. V primerjavi z dosedanjimi pečmi je precej izboljšana ter v veliki meri avtomatizirana. Mojstri iz domačega podjetja so jo razvili v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki za energetiko.

Lesni peleti so okolju prijazen

21

energent, ogrevanje pa je kar za okoli 50 % cenejše kot s kurilnim oljem.

Poleg tega pa je za to peč mogoče pridobiti subvencijo Eko sklada, saj je ta tip peči uvrščen na seznam subvencioniranih kurilnih naprav.

V razvojnem oddelku podjetja Petrič pa že snujejo nove produkte, poleg peči na pelete nameravajo izdelovati tudi druge peči ter jih tržiti pod lastno blagovno znamko Made

by Petrič.

Naziv razpisa

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 3. JP UIZ (131. JP)

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zavod RS za zaposlovanje

Zavod RS za zaposlovanje

Zavod RS za zaposlovanje

Slovenski podjetniški sklad

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis) Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja in javne raziskovalne organizacije

ROKI: 15. april in 9. september 2013

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalci

do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013

tržni delodajalci

do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013

Delodajalci (razen sektorja države), registrirani najmanj eno leto

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30. 6. 2013

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki (dodatni): 5.4., 5.5., 5.6. in 5.7.2013 oz. do porabe sredstev

http://www. podjetniskisklad.si

ROK: 22.3.2013

http://www. podjetniskisklad.si

objava je predvidena v marcu 2013

http://www. podjetniskisklad.si

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2013

http://www.ekosklad.si/

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2014

http://www.ekosklad.si/

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si/

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013.

http://www.ekosklad.si/

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si/

pravne osebe

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013.

http://www.ekosklad.si/

razpis nima roka

http://www.podjetniskiportal.si/index.php?t=Razpi si&id=155&l=sl&type=1

Zaposli.me 4–2012

Zaposlovanje prejemnikov denarne socialne pomoči P1 TIP 2012 - Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

Evropska komisija / Spirit Slovenija

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

http://www.sklad-kadri.si/

JAVNI RAZPIS za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2013

Eko Sklad j.s.

Eko Sklad j.s.

http://www.sklad-kadri.si/ si/razpisi-in-objave/

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

NAJAVA RAZPISA P2 – subvencije za zagon podjetij

Eko Sklad j.s.

Predvidena sta še 2 roka za oddajo vlog: - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/

podjetja

Slovenski podjetniški sklad

Eko Sklad j.s.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

do razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

29. 3. 2013

P2C 2013 - Subvencije za zagon inovativnih podjetij v letu 2013

Eko Sklad j.s.

delodajalci

Rok za predložitev vlog

delodajalci

Slovenski podjetniški sklad

Eko Sklad j.s.

Upravičenci

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13 Javni poziv 18SUB-OB13 nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 19SUB-OB13 javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb Javni poziv 20SUB-EVOB13 Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila Javni poziv 21SUB-EVPO13 Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila Natečaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva za leto 2013

Ukrep 123: »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom« za kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne skupnosti za leto 2013.

podjetja, katerim so že bila dodeljena sredstva po javnem razpisu P2/2011 (takrat kot ciljni skupini P2A) in po javnem razpisu P2/2012 (kot ciljni skupini P2B) Podjetje, ustanovljeno v času od 1.1.2012 do 28.2.2013; Podjetje mora biti najkasneje ob oddaji vloge član SIO (tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji). okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

1. kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo oziroma predelavo, 2. kmetije z dopolnilno dejavnostjo ali 3. agrarne in pašne skupnosti v zasebni lasti, na podlagi pogodbe, na katerih se izvaja predelava mleka (vlagatelji morajo izpolnjevati pogoje za mikropodjetja)

http://www.mgrt.gov.si/ si/o_ministrstvu/javne_ objave/javni_razpisi/

http://www.mgrt.gov.si

http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_ spodbude/razpisi/ razpisi?aid=385 http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_ spodbude/razpisi/ razpisi?aid=465 http://www.ess.gov.si/ delodajalci/financne_ spodbude/ugodnosti_pri_ zaposlovanju/zaposlovanje_ prejemnikov_dsp

3.4.2013

http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

Javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem oziroma prilagoditvijo kmetijstva, predmet podpore št.

1. komasacije oziroma predmet podpore št.

2. agromelioracije na komasacijskih območjih

občine

30.4.2013

Tehnična pomoč čebelarjem

čebelarji

do porabe sredstev oz. zaprtja razpisa, ki bo objavljen na spl. strani ministrstva

http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

22

Narava

Št. 20 • 15. marec 2013

Živi svet pred domačim pragom IRENA KODELE KRAŠNA

Povabljeni ste na žabjo svatbo Gregorjevo je za nami in ptički se sedaj ženijo že zares. Njihovi spevi nas spremljajo na vsakem koraku v naravi, pa naj bo to na sprehodu ali ob delu na vrtu. Veliko bolj neopazno pa poteka žabja svatba, ki jo lahko opazujemo le, če se podamo do potoka, kala ali katerega drugega vodnega vira.

Prva med žabami je svoje svatovanje začela laška žaba, ki se je iz prezimovališč odpravila proti mrestiščem že v začetku marca. To je ena najredkejših in najbolj ogroženih vrst žab v Evropi. V Sloveniji je bila najdena le v Vipavski dolini, dolini Branice, Goriških brdih in dolini Dragonje na obali.

Ustrezajo ji vlažni listnati gozdovi z bujno podrastjo, kjer preživi večino leta. Nekoč, ko je bila Vipavska dolina še bolj zaraščena, je bila verjetno to najpogostejša vrsta rjavih žab pri nas. Danes so se poplavni gozdovi morali umakniti koruznim njivam, zato laško žabo najdemo le še na Mlakah pri Vipavi, v potokih pod Žabljami ter v širši okolici Stare Gore pri Novi Gorici – tam, kjer so zadnji ostanki poplavnih nižinskih gozdov. Za mrestišča si najraje izbira plitve, počasi tekoče čiste gozdne potoke ali rečne mrtvice, ki so brez rib in vodnega rastlinja. Kepico jajčec, ki ji pravimo mrest, samička prilepi v plitvi vodi na potopljeno vejico ali rastlino. Ena samička običajno odloži le en mrest, ki meri v premeru od 6 do 12 cm in vsebuje okrog 400 jajčec.

S svatovanjem je že začela tudi rosnica, ki je poleg laške žabe edina vrsta rjave žabe, ki jo lahko najdemo v Vipavski dolini. Rosnica ima najdaljše zadnje noge med našimi žabami in lahko skoči tudi do dva metra daleč, kar jo uvršča med žabje rekorderje v skokih v dolžino. Če v teh dneh najdete na vodni gladini kalov in tolmunov melioracijskih jarkov okroglo kepo jajčec, je to gotovo mrest rosnice.

Samčki laške žabe in rosnice pojejo pod vodno gladino, zato se njihovo oglašanje na kopnem ne sliši daleč. Zelo tiho se oglašajo tudi samčki naše največje dvoživke – navadne krastače. Iz gozdov in grmišč, kjer so prezimovale, se v marcu odpravljajo k svojim mrestiščem, ki so lahko tudi več kilometrov daleč. Mrest, ki izgleda kot več metrov dolga vrvica, večinoma odlagajo v večje stoječe vode, v katerih je veliko vodnega rastlinja. Ker so njihovi paglavci za ribe neužitni, je to edina vrsta dvoživke, ki se neovirano razmnožuje tudi v ribnikih.

Konec marca oz. v začetku aprila bo začel s svatovanjem hribski urh. Samčki bodo s svojim nežnim »uuu...uuu...uuu« vabili samičke v kale, jarke, kolesnice in druge manjše stoječe vode. V takih vodah je le malo plenilcev, ki bi ogrožali njihove paglavce. Medtem ko se rjave žabe in krastače po odlaganju mresta napotijo na kopno, se hribski urhi zadržujejo v vodi ali njeni neposredni bližini tja do poletja, saj svatovanje večkrat ponovijo.

Na pravo regljanje žab pa bomo morali še malo počakati. »Rega, rega« pojejo samci zelene rege, »kvak, kvak« pa samci zelenih žab. Oboji bodo začeli svoje koncerte v toplejših pomladnih mesecih, slišali pa jih bomo lahko tudi poleti.

Pri spoznavanju žabjega sveta si lahko pomagate z raznimi priročniki, zelo uporabno orodje pa je tudi določevalni ključ Spoznajmo dvoživke Slovenije.

Dostopen je na spletni strani projekta SiiT (www.siit.eu – zavihek »Seznam določevalnih ključev«), poleg slik posameznih vrst dvoživk pa vam nudi tudi posnetke njihovega oglašanja. S sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so določevalni ključ izdelali, vam želimo veliko zabave in zanimivih odkritij pri spoznavanju žabjega sveta!

Marčevski naravoslovni izziv Podajte se do najbližje mlake, kala ali potoka, opazujte dvoživke v njem in preštejte mreste! Pri določanju dvoživk si pomagajte z interaktivnim določevalnim ključem Spoznajmo dvoživke Slovenije, ki je dostopen na spletni strani projekta SiiT (www.siit.eu – zavihek »Seznam določevalnih ključev«). Sporočite nam svoja opazovanja in najbolj zanimiva bomo objavili na spletnih straneh Zavoda Rdeči apolon www.rdeci-apolon.si in projekta SiiT www.siit.eu.

Vrtnice Pomlad je tu, gospodinje se že ubadamo z načrtovanjem letošnje zasaditve vrtičkov in vrtov, kjer ima običajno častno mesto krasotica med cvetlicami – vrtnica. Skozi naslednjih nekaj številk Ajdovskih novic boste izvedeli vse o tej rožni kraljici.

Vrtnice so ene najstarejših gojenih rastlin in skozi tisočletja so postale simbol romantične ljubezni, pa tudi razkošja. Opojno dišečega rožnega olja in z rožnimi lističi posute postelje si ni mogel privoščiti vsak, medtem ko je bilo vrtov, katere je krasil vsaj en rožni grm, veliko več. Ljudsko izročilo različnih narodov priča o pomenu vrtnic v preteklosti in še danes so ena najbolj priljubljenih cvetic na svetu.

Take vrtnice, kot jih poznamo danes, so »zavladale« svetu pred dobrimi sto leti. Pravimo jim skrižane (hibridne) čajevke. Zanje je značilen en cvet na vrhu dolgega stebla, visok popek, spiralno nanizani venčni listi in izvlečena sredica cveta. V iskanju popolnega cveta so žlahtnitelji zanemarili ostale lastnosti, zato so te vrtnice izgubile svoj značilni vonj, oblika posamezne rastline pa tudi ni preveč privlačna. Težko se jih vklopi v vrt, zato so običajno na samostojni gredi. Njihovo zdravje ni preveč trdno in tudi na zimski mraz znajo biti občutljive. To je tudi razlog, da na marsikaterem vrtu danes ni več

vrtnic. A hrepenenje po dišečih vrtnicah, kakršne si slikamo v domišljiji ob prebiranju pesmi in pravljic, ostaja.

Prav zato postajajo po svetu vse bolj popularne zgodovinske sorte vrtnic, ki so se do današnjih dni ohranile pri redkih ljubiteljih, pa tudi na zapuščenih vrtovih in starih pokopališčih. S ponovnim odkritjem zgodovinskih vrtnic se na vrtove vračajo raznolike oblike cvetov in bogata paleta opojnih vonjav vrtnic.

Večina teh sort so prekrasni rožni grmi, ki se lepo vklopijo v mešane zasaditve s trajnicami ali enoletnicami, uporabne pa so tudi za žive meje.

Tiste, ki imajo skladno obliko grma lahko posadimo kot samostojni grm, ki kot osrednja rastlina na vrtu neustavljivo privlači poglede obiskovalcev. Med zgodovinskimi sortami so tudi različne popenjave in plezave vrtnice. Te dajejo vrtu tretjo, navpično razsežnost. Večina zgodovinskih sort vrtnic cveti le nekaj tednov na leto, a takrat tako bogato, da več kot upravičijo svoje mesto na vrtu. Seveda pa so tudi med zgodovinskimi vrtnicami take, ki nas s cvetjem raz-

Na Ljudski univerzi diši po zeliščih!

Po moje nas je veliko takih, ki težko čakamo pomlad po letošnji močni zimi.

Prav tisti dnevi, ko sem prišel na Ljudsko univerzo Ajdovščina, so bili čudovito obsijani s soncem. Kot študent programa Izobraževanje odraslih in razvoj kariere, sem se dogovoril za praktično delo, s katerim se bom seznanil, kako poteka organizacija izobraževanja odraslih. Takoj sem se udeležil različnih dejavnosti, ki jih izvajajo na področju formalnega in neformalnega izobraževanja. Ugotovil sem, da je delo zelo raznoliko, ustvarjalno, na vsakem področju zahteva posebne spretnosti predavateljev in organizatorjev, ki morajo biti tenkočutni za potrebe vsakega posameznika. Še posebej se je to pokazalo na dogodku, ki sta ga v torek, 5. marca v Dobravljah pripravili organizatorki izobraževanja Helena Furlan in Alenka Magajne.

Potekalo je informativno srečanje in predavanje o zeliščih za vse zainteresirane, ki se želijo usposabljati in pridobiti znanja zeliščarstva ali tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo Zeliščar/zeliščarka.

Biolog Lovro Vehovar, ki živi in se ukvarja z zeliščarstvom na Goričkem, se

je to popoldne pripeljal v naše kraje, da nam na kratko predstavi zgodovino, namen/smisel zeliščarstva, prepoznavanje rastlin, nabiranje, oblike shranjevanja, načine priprave in uporabe, izdelovanje tradicionalnih zeliščnih pripravkov.

Spozna se tudi na permakulturo. S seboj je prinesel veliko primerkov posušenih zelišč in nekaj izdelkov, kot so tinkture, mila, ki so si jih udeleženci lahko ogledali. Resnično je dišalo po zeliščih!

Za začetek je odlično, če imaš v bližini nekoga, ki se z zeliščarstvom že ukvarja in ti pomaga z nasveti. Ko rastline že poznamo, jih lahko nabiramo v neonesnaženi naravi ali jih posejemo doma.

Na vrtu z veliko rastlinami je tudi veliko živali in jih obravnavamo kot celoto.

Pomemben čas nabiranja, način/pogoji sušenja, način shranjevanja. Nekatera zelišča uporabimo/žvečimo takoj, druge konzerviramo za pozimi ali shranimo.

Predavatelj nam je razložil kaj je čaj, poparek, prevretek, prelivek in zavretek. Nato je predstavil pomen zeliščne spirale, ki si jo lahko postavimo na vrtu in poudaril, da je bolje, če rastlinam pomagamo z ustreznim rastiščem kot pa, da dodajamo gnojila. Seme je rastlina v malem in v njem so »zapisane informacije«, ki določajo kakšna bo rastlina.

Dobili smo praktične napotke za gojenje zelišč na vrtu (načini setve, vzgoja sadik, visoke grede, mešani posevki, vplivi na sosednje rastline in živali).

Ogledali smo si zanimive posnetke z njegovih polj. Med zelišči pa je seveda tudi plevel. Ena od udeleženk je vprašala predavatelja, kaj naredi, da med njegovimi zelišči, ki smo jih videli na fotografijah, ni plevela. Odgovor je bil kratek

veselijo večkrat v sezoni. Se bojite trnov? Brez skrbi. Med zgodovinskimi vrtnicami so tudi take, ki nimajo trnov in se v njihovi bližini lahko igrajo otroci. Pri nas najbolj znana skupina zgodovinskih vrtnic so verjetno burbonke, saj je na Kostanjevici nad Novo Gorico ena najpopolnejših in največjih zbirk vrtnic te skupine na svetu. Ene najlepše oblikovanih grmov imajo albe, mahovke dišijo tudi kadar ne cvetijo, stolistnice imajo najbolj polne cvetove, rugoze so najbolj odporne na bolezni in nizke temperature, bengalke se lepo vzpenjajo ob stebru… Žlahtnitelji so spet postali bolj pozorni na vonj vrtnic, pa tudi na njihovo odpornost na bolezni. Če tudi vi iščete na bolezni odporne vrtnice, ki lepo dišijo, če želite imeti doma vrtnice, kakršne so že pred stoletji krasile grajske vrtove in so postale simbol romantične ljubezni, ali pa če iščete odgovor na vprašanje o vaši vrtnici, pobrskajte po spletni strani www. vrtnicekolede.si ali pokličite »frišno« gojiteljico takšnih vrtnic, Ireno Krašna Kodele, na 040-560-955.

IKK

… motiko vzamem v roke … no, potem pa smo se prav od srca nasmejali, saj je dodal, da je fotografiral samo tiste bolj brezhibne nasade …

Zame, ki se ne spoznam na omenjeno temo, je bilo predavanje in informiranje zelo zanimivo. Izvedel sem veliko novega o zeliščarstvu. Opazil sem, da so bili nekateri udeleženci po znanju podobni meni, drugi pa so že kar polni znanja predavatelju tudi sami kaj povedali. Večinoma pa so spraševali po določenih lastnostih posameznih zdravilnih zelišč, in seveda, za kaj pomagajo. V današnjem času so vprašanja glede zdravja vedno bolj aktualna. Kljub temu, da je bila ura že blizu pol desetih zvečer je približno 40 udeležencev, ki so prišli tudi iz Goriških Brd, Idrije, Postojne in Krasa, navdušeno sledilo predavanju.

Organizatorke so povedale, da bo delo v programu potekalo teoretično in praktično, pod vodstvom več različnih strokovnjakov. Udeleženci bodo pridobili tako osnovna kot dodatna znanja s področja prepoznavanja, nabiranja, sajenja, vzgoje, predelave, trženja zelišč. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo do konca marca, saj se bo program pričel v aprilu in predvidoma zaključil do poletja. Za brezposelne nudijo popust pri plačilu.

Tisti, ki jih zanimajo samo nekatere teme iz naštetih področij, se bodo lahko pridružili skupini pri posameznih delih programa. Za zaključek se bo skupina odpravila na strokovno ekskurzijo, na znano zeliščarsko kmetijo.

Pomembno je druženje ljudi s podobnimi željami, interesi, izmenjava znanj in možnost, da pridobite javno veljavno listino, NPK Zeliščar/zeliščarka.

Bojan Žust

Napovedujemo

Št. 20 • 15. marec 2013

Koledar prireditev za MAREC 2013 od torka do nedelje, od 12. do 17. marca petek, 15. marec

Baza - Pizzerija Anja v Budanjah

ob 19:00 sreda, 3. april Ajdovščina - OŠ Šturje Zmajarska tekma - Aeros Winter Race Info: Ivan Brovč, 041 641 887.

ob 6:00 Pohod na Sveto Goro Start pohoda na placu v Šturjah Info: Vladimir Lemut 041 275 542 Waldorfske igralne urice Za otroke med 2. in 5. letom starosti. petek, 15. ob 17:00 Prispevek 7 €. Prijave: darja.brecelj@gmail. marec MC Hiša mladih Ajdovščina com, ksenija.francetic@gmail.com, 031 578 358 ob 19:00 Podelitev priznanj Športne zveze petek, 15.

Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina marec Ajdovščina Info: sportnazveza@zs-ajdovscina.si petek, 15. ob 19:00 Otvoritev likovne razstave Nede Madjar marec Galerija Hiša mladih Ajdovščina Razstava bo na ogled do 12. aprila 2013 ob 7:30 148. Bolšja tržnica sobota, 16.

Trg 1. slovenske vlade Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova marec Ajdovščina Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon).

Uvodno usposabljanje za prostovoljke in sobota in ob 9:00 prostovoljce nedelja, 16. in Hiša Sadeži družbe, Trg Pavla Prispevek za usposabljanje 10 €.

17. marec Rušta 6, Vipava Info: Tjaša Arko 01 430 12 89, 041 654 726, tjasa.arko@filantropija.org Gregorjev večer s poezijo Alenke Skupek sobota, 16. ob 19:00 Vstop prost!

Gostišče Podskala Vipava februar Info: Dragan Petrović 041 540 964 sobota, 16. ob 19:00 Potopisno predavanje: Filipini februar Dom krajanov Lozice Vstop prost! sobota, 16. ob 20:00 Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest marec Športni center Ajdovščina Ajdovščina - ŽRK Ptuj TM Shakti dance - Joga ples ob 18:30 ponedeljek, Cena: 40 € - sklop 4-ih obiskov. večnamenska dvorana MC Hiša 18. marec Info: 05 366 47 50, 041 437 785, info@lumladih Ajdovščina ajdovscina.si Zvočno potovanje Vaš prispevek (8 €) bomo porabili za kritje ponedeljek, ob 20:30 stroškov.

18. marec Dom krajanov Žapuže Obvezne prijave: 031 719 992, mirjam.cigoj@ gmail.com. torek, 19. ob 18:30 Predavanje Jerneja Figlja: Biodiverziteta in marec Lavričeva knjižnica Ajdovščina ptiči na severnem Primorskem Potopisno predavanje: Kalkuta 2012 - Ko torek, 19. ob 19:00 vas pokliče Ljubezen MC Hiša mladih Ajdovščina marec Udeležba brezplačna!

Predavanje: Prehrana in gibanje = naložba torek, 19. ob 19:00 v prihodnost marec MC Hiša mladih Ajdovščina Simbolični prispevek 2 €. ob 18:00 Delavnica: Spletno komuniciranje v turizmu četrtek, 21.

Center za razvoj podeželja TRG Predhodne prijave: 05 368 70 40, 051 215 226, marec Vipava trg.vipava@siol.net Predstavitev knjige Holly Pierlot: Priročnik za mamice Waldorfske igralne urice Za otroke med 2. in 5. letom starosti.

Prispevek 7 €. Prijave: darja.brecelj@gmail. com, ksenija.francetic@gmail.com, 031 578 358 Predavanje: Fundraising ali pridobivanje sredstev v NVO Prijave: info@planota.si, 05 307 40 40, 040 288 097 ali preko spletne prijavnice na www. nvoplanota.si.

Primorska poje 2013 Info: JSKD Ajdovščina, Katarina Volk 05 364 30 72, 031 711 289, volk.katarina@siol.net Koncert: Nina Pušlar Vstopnina: 5 €.

Info in rezervacija vstopnic: barhisamladih@ gmail.com Primorska poje 2013 Info: JSKD Ajdovščina, Katarina Volk 05 364 30 72, 031 711 289, volk.katarina@siol.net Izlet PD Ajdovščina – Porezen Strošek izleta 12 € (otroci do 15. leta brezplačno).Info: PD Ajdovščina, Vladimir Lemut 041 275 542 www.pd-ajdovscina.si Tradicionalni pohod na Kucelj Info: PD Ajdovščina, Valter Pirjevec 031 323 780, Anton Kreševec 031 613 805, www.pdajdovscina.si Odprtje razstave iz natečaja za najlepši velikonočni pirh 2013 Info: KUID Lična hiša 040 839 729, info@ licnahisa.com Mi dva in najin otrok: Kako v družini ustvarimo varnost in zakaj je varnost pomembna za nas?

Cena 10 €. Info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

četrtek, 21. marec

ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

petek, 22. marec

ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

petek, 22. marec

ob 18:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

petek, 22. marec

ob 20:00 Kulturni dom Vipava

petek, 22. marec

ob 21:30 Bar Hiša mladih Ajdovščina

sobota, 23. marec

ob 20:00 Večnamenska dvorana v Vrtovinu

nedelja, 24. marec

ob 6:00 Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

nedelja, 24. marec

ob 8:00 Izhodišče pohoda Vrtovin - pri kapelici v zaselku Fevči

nedelja, 24. marec

ob 16:00 Lična hiša Ajdovščina

ponedeljek, 25. marec

ob 20:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

petek, 29. marec

ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

KAŠ koncert: Panda

petek, 29. marec

ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Waldorfske igralne urice Za otroke med 2. in 5. letom starosti.

Prispevek 7 €. Prijave: darja.brecelj@gmail. com, ksenija.francetic@gmail.com, 031 578 358

Koledar prireditev za APRIL 2013 ponedeljek, 1.

Različne lokacije na Planini april

ponedeljek, 1. ob 7:30 april Izhodišče v vasi Kamnje

8. druženje s pinelo na Planini pri Ajdovščini Info: Damjan 041 483 777, pinela.info@gmail. com, www.vas-planina.si Velikonočni pohod na Malo goro Info: PD Ajdovščina, planinska sekcija Kamnje, Anton Kreševec 031 613 805, Jože Vodopivec 031 517 056, www.kamnje.si, www. pd-ajdovscina.si

ob 9:00 petek, 5. april Avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina ob 18:30 petek, 5. april Dom krajanov Vipavski križ petek, 5. april Bar Hiša mladih Ajdovščina ob 10:30 nedelja, 7.

Ob vojaškem pokopališču v april Črničah petek, 12. ob 21:00 april Bar Hiša mladih Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Info: 031 584 898 Dan za spremembe 2013 Info: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mchisamladih.si Likovno-literarni večer Koncert: Elevators Odkritje spominskega obeležja padlim vojakom 96. karlovškega peš polka Info: KS Črniče, Bruna Kastelic 041 690 866 KAŠ koncert: Billysi

sobota, 13. april

ob 8:00 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 9. aprila na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@ siol.net

sobota, 13. april

ob 8:00 Avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

38. mednarodno srečanje zbiralcev Info: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net

sobota, 13. april

ob 16:00 Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

sobota, 13. april

ob 20:00 Prostori pod OŠ v Črničah

nedelja, 14. april

ob 10:00 Start pohoda pred Domom krajanov Črniče

nedelja, 14. april

Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

od torka do nedelje, od 16. do 21. aprila četrtek, 18. april sobota, 20. april

Plezališče Vipava, pod Gradiško 8. Plezalni vikend Tura 2013 Turo ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina ob 16:00 Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

sobota, 27. april

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina ob 20:00 Športni center Ajdovščina

nedelja, 28. april

Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

sobota, 20. april

Brezplačno vodstvo po arheološkem parku Ad Pirum in obisk arheoloških stojnic Info in prijave: NMS, Tin Kos 01 241 44 04, tin. kos@nms.si, www.nms.si Šalamovanje v Črničah Info:ŠKTD Parapet, Petra Ferfolja 031 830 968 Šalam pohod Info: ŠKTD Parapet, Petra Ferfolja, 031 830 968 Izlet PD Ajdovščina – Šmohor Info: PD Ajdovščina, Mirko Soban 041 891 368, Bogdan Kodele 031 853 405, www.pdajdovscina.si

STALNE ZBIRKE:

PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav.

Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.

Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.

Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.

Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.

LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit,

Kašev jazz četrtek: Balladero Brezplačen treking po arheološkem parku Ad Pirum Info in prijave: NMS, Tin Kos 01 241 44 04, tin. kos@nms.si, www.nms.si 149. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon).

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - RK Piran Izlet PD Ajdovščina: Zaprikaj – Golobar Info: PD Ajdovščina, Valter Pirjevev 031 323 780, Anton Kreševec 031 613 805, www.pdajdovscina.si keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji.

Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.

KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.

ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64 Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

23

OBVESTILA:

DRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINA Sestanek animatorjev vseh krožkov, tečajev in delavnic - ponedeljek, 18. marec 2013, na sedežu društva ob 8:00 Pripravljamo se na praznovanje 15-letnice ustanovitve Društva MOST, zato je udeležba na tem sestanku še posebej pomembna. Čim prej moramo pripraviti gradivo (slikovno in besedno) za izdajo novega glasila MOST 15 in tudi za DDV, ki ga pripravljata Fedor Tomažič in Branko Lavrenčič. Če je le mogoče, prinesite besedno in likovno gradivo že na sestanek.

Astronomski krožek - ogled observatorija na Golovcu – sreda, 20. marec 2013, odhod avtobusa izpred AP Ajdovščina ob 9:30 Prijave sprejemata Dunja Kravos, animatorka astronomskega krožka in tajnica Jožica Nusdorfer 041 485 081. Število udeležencev je omejeno na največ 18 oseb. Pohitite s prijavami!

Zgodovinski krožek – sreda, 27. marec 2013, odhod avtobusa izpred AP Ajdovščina na grad Kromberk ob 14:00, ogled novih razstavljenih zbirk Goriškega muzeja Ali ste vedeli, da v muzeju pripravijo vsako leto na ogled drugačne zbirke? Tudi postavitev zbirk je sedaj drugačna, saj se ne razstavlja samo muzejskega predmeta, ampak se stremi za tem, da se predmet pokaže v okolju, v katerem se je uporabljal, in na način, kot se je uporabljal. Trenutno je na gradu Kromberk na ogled kar nekaj zanimivih razstav: meščanstvo na Goriškem, lutke sveta, oleografije iz prve polovice 20. stoletja, Črni bratje, skavti, taborniki gozdovniki, gorski strelci, Vinko Vodopvec ob 60-letnici smrti.

Zaradi naročila avtobusnega prevoza obvezne prijave animatorki Ireni Marc 031 626 280 do petka, 22. marca. Strošek avtobusa bomo porazdelili med udeležence. Ker bomo naročili 30-sedežni avtobus, se lahko prijavijo tudi drugi člani društva MOST do zasedbe avtobusa.

Likovno-literarni večer - petek, 5. april 2013, Dom krajanov v Vipavskem Križu ob 18:30 Ob odprtju razstave del na temo VODA iz likovne delavnice, ki jo vodi mentorica Julijana Božič, bo svoje prispevke predstavil krožek ustvarjalnega pisanja z mentorico Ivano Slamič.

Večer bodo popestrili tamburaši ansambla »Danica« iz Dobravelj.

Druga obvestila: Vsi člani Društva MOST, ki bi radi objavili svoje prispevke v glasilu MOST 15, pohitite z oddajo – lahko osebno, po pošti ali pa po elektronski pošti.

Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava Jelenov žleb - Ribnica, sobota 23. marec 2013 ob 13:00; tradicionalna spominska slovesnost ob obletnici zmagovitega boja Gubčeve in Cankarjeve brigade z italijansko divizijo Maceratta.

Odhod avtobusa: Črniče ob 10:00, Gojače ob 10:00, Batuje ob 10:40, Selo ob 10:45, Vrtovin 10:50, Potoče ob 10:55, Dobravlje ob 11:00, Cesta ob 11:05, Ajdovščina ob 11:10, Log ob 11:15, Vipava ob 11:20, Slap ob 11:25, Lože-Manče ob 11:30, Podraga ob 11:35, Podnanos ob 11:40, Lozice ob 11:45. (Ustje, Planina, Erzelj, - po dogovoru) Prijave in vplačila do srede, 20. marca (cena prevoza s kosilom 24 €) na 05 366 10 71.

Stroške je potrebno poravnati pred odhodom.

V kolikor plačilo ne bo izvršeno pravočasno, bo rezervacija brezpredmetna !

PD AJDOVŠČINA

Gregorčičeva 20, Ajdovščina Tajnica: Marjana Soban, 041 573 319 Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine) DU AJDOVŠČINA - četrtek, 28. marec - Gledališka predstava »FILUMENA MARTURANO« v Novi Gorici (odhod avtobusa iz AP Ajdovščina ob 17:15).

Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja. net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)

Čembalistka MARINKA BRECELJ z Dunaja bo imela koncert v Žapužah

Na velikonočni ponedeljek, 1. 4. 2013, bo gostovala v Žapužah, v cerkvici sv. Martina, čembalistka Marinka Brecelj iz Dunaja. Spremljala jo bo hčerka Alenka z violino.

Nastopala bo v rojstnem kraju svojega očeta. Za popestritev bo poskrbel njen bratranec Martin Srebrnič iz Števerjana s svojim vokalom.

Nastop bo zvečer ob 19. uri.

Ljubitelji klasične glasbe lepo vabljeni.

Zadnja plat

Št. 20 • 15. marec 2013

Koncert klape Kampanel za dan žena

dušila tudi s svojimi novejšimi pesmimi kot so Niko se ne smije kao ti in Ča će mi Copacabana.

Na koncu je občinstvo v dvorani Klapo Kampanel nagradilo z bučnim aplavzom, člani klape pa so navdušeni nad odzivom publike po koncertu prijazno delili avtograme.

Praznovanje Dneva žena se je nadaljevalo tudi po koncertu, za kar je poskrbelo društvo Parapet z brezplačno pogostitvijo obiskovalcev koncerta. Vsak udeleženec koncerta se je lahko posladkal z domačim pršutom in skrbno izdelanimi slaščicami, manjkal pa ni niti kozarček dobrega vina domačih vinarjev.

nologijami pridelave. Glavna akterja pri izvedbi dražbe sta bila, direktor Vipavske kleti g. Boris Jež in Tamara Rusjan iz kmetijskega zavoda Nova Gorica. Za drobne prigrizke je z donacijo sladkih dobrot poskrbelo Ajdovsko podjetje Mlinotest, gospod Izidor iz Malih Žabelj pa je z sadnim aranžmajem poleg doniranega cvetja iz cvetličarne Cvet, še dodatno oživel prostor.

Z dobro voljo, iskrenimi nameni in nesebičnimi potezami Vipavskih vinarjev in obiskovalcev, smo dokazali, da je v slogi resnično moč. Za pediatrični oddelek smo z izvedbo dražbe in vstopnino skupaj nabrali za 750 evrov donacij, ki bodo v celoti predana SB Šempeter.

GEODELA

Cenjene stranke obveščamo, da bo s 25.3.2013 tovarniška trgovina INCOM d.o.o. (Tovarniška cesta 6a, Ajdovščina) pričela z obratovanjem po letnem urniku.

PONEDELJEK – PETEK: 8.00 – 19.00 8.00 – 12.00 SOBOTA: Nedelja in prazniki ZAPRTO.

Hvala vsem, ki ste idejo o tem dogodku sprejeli in podprli, saj je prav vsak, ki je kakor koli aktivno pristopil k sodelovanju, z malo dobre volje izzval veliko prijetnih občutkov in dokazal, da so še ljudje, ki se ozirajo okrog sebe- vidijo- in skušajo pomagati. Ne dovolimo, da o problemih samo govorimo, ne pa jih tudi rešujemo, kajti samo besede- lahko nahranijo upanje, prava dejanja- pa lahko nahranijo človeka.

LA

NKBM

15% POPUST NA STORITVE !!!

* ZAKOLIČBA * VRIS OBJEKTA V KATASTER

ZDRAVSTVENI DOM

kontakt: BREŠČAK Marko

tel. (041) 28-38-29 -

pisarna: Goriška c. 25a, 5270 Ajdovščina e-mail: info@geodela.si internet: www.geodela.si

HUBE

ABANKA

* GEODETSKI NAČRT za ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO * UREDITEV MEJE

Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini v nedeljo, 17. marca 2013, ob 18. Uri vabi v Dvorano na Otlici na prireditev „EKOla, domače sejme!“.

Kaj nam prinašajo tako drag(ocen) i EKO in BIO izdelki razkrivamo v komediji »EKOla – domače sejme!«, domačega avtorja Dušana Česna.

Ker letošnjo prireditev posvečamo vsemu kar je EKO, predvsem pa

koruzi, v sklopu prireditve ponujamo brošuro, v kateri predstavljamo pridelavo koruze, ličkanje in kuhanje polente na Planini v preteklosti in izzive v prihodnosti. Besedilo je avtorsko delo Jasne Fakin Bajec, dr. etnoloških znanosti in prof. zgodovine, bogat vsebinski del pa s fotografijami dopolnjujeta Ana Kete in Dominik Terbižan.

Vstopnina 5 €.

LJ

GORIŠKA CESTA

HOTEL

* HIŠNA ŠTEVILKA...

Angel Vidmar

„EKOla, domače sejme!“ na Otlici

POLICIJA

UGODNE geodetske storitve

* DELITEV PARCELE

ši vaščani-moški in ženske. Vaščani so lahko pobrali iz domov le najnujnejše. Skupaj z živino so jih gnali v vas Gabrje, od koder so jih na tovornjakih odpeljali v Trst. Triintrideset so jih odpeljali v Italijanska taborišča, nekatere pa so izpustili in ti so se kot begunci zatekli po različnih krajih na Zgornjem Vipavskem. Na izropane domove so se vrnili šele po kapitulaciji Italije. Kalvarija Erzelcev se je nadaljevala vse do konca vojne.

Na oltar domovine je v partizanskih enotah položilo svoja življenja 18 krajanov, štirje domačini pa so umrli v koncentracijskem taborišču Mauthausen.

Na nedeljski spominski slovesnosti so se prepletale partizanske pesmi, recitacije in spomini udeležencev takratnih dogodkov. Slavnostni govornik Jože Pirjevec je spomnil na pomen narodno osvobodilnega boja posebno za Primorsko in na vrednote tega boja, ter jih primerjal z vrednotami in razmerami, ki v Sloveniji vladajo danes. V imenu občine Vipava je navzoče pozdravil podžupan Alojz Durn.

Bogat kulturni program so oblikovali Učenci OŠ Draga Bajca iz Vipave, Vladka Gal Janež, Pevska skupina društva gospodinj iz Planine, pevska skupina iz Nove Gorice in moški pevski zbor Kraški dom iz Repentabra.

Dvorana v erzeljski šoli je bila premajhna za veliko število udeležencev prireditve. Žal so organizatorji morali zaradi slabega vremena odpovedati pohodu po Erzelju.

ŠKTD Parapet

Dobrodelni festival vin 9. marca se je v Lanthierjevi graščini v Vipavi odvijal Dobrodelni festival vin, ki ga je organizirala Vipavska vinska kraljica Katja Blagonja v sodelovanju z Centrom za razvoj podeželja TRG Vipava in na katerem smo zbirali sredstva za pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Šempeter.

Glavno vlogo so na festivalu odigrali vipavski vinarji. Ti so svoja vina ponujali obiskovalcem tekom festivala, široko odprtih rok, pa so bili tudi z donacijami vin, ki so bila postavljena na dražbo. Prostor, ki je bil namenjen izvržbi dražbe je bil ˝bogat˝, tako glede samega števila doniranih vin, kot tudi glede na letnike, sortni izbor in preciznimi teh-

Na prireditvi z naslovom ZAPOJMO SKUPAJ so se prebivalci in obiskovalci Erzelja spomnili dogodkov izpred 70 let, ko so italijanski okupatorji izselili vse vaščane Erzelja. S tem maščevalnim delanjem so poskušali zatreti domoljubno zavest Erzeljcev, ki so pomagali partizanom.

Osmega marca 1943 so italijanski vojaki obkolili vas in vaščane zgnali na prostor pri erzeljski šoli.

Večinoma so bili to otroci in starej-

SVET R ZVON E KA

ČRNIČE – Športno kulturno turistično društvo Parapet je 8. marca organiziralo koncert znane dalmatinske klape »Klapa Kampanel«. V polni dvorani tamkajšnjega Doma krajanov, so člani skupine na skoraj dve uri trajajočem koncertu odpeli številne dalmatinske uspešnice in tako marsikomu v teh deževnih spomladanskih dneh pričarali v spomin toplo dalmatinsko sonce.

Publika je skupaj z nastopajočimi navdušeno prepavala Ružo crvena, Oči boje lavande, Da te mogu pismom zvati, Ne more mi bit, Aj ća, volin te in številne druge zimzelene skladbe. Klapa Kampanel pa je nav-

Spominska slovesnost na Erzelju

GEOD E

24

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.

Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.

Oblikovanje: Silva Vovk Kete Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava Tisk: SET Vevče E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net Telefon: 05/36 59 155, Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice