Ajdovske novice, 3. številka by TIC Ajdovščina

AJDOVSKE NOVICE datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran

Z evropskimi sredstvi do čiste pitne vode 2

Letošnje »varne igre« je zaznamovalo veliko število sodelujočih

Portret – Rafael Merkelj 4

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske.novice@ajdovscina.si 15. junij 2011, št. 3, 6500 izvodov, brezplačni izvod

Čestitamo vam ob 20. obletnici dneva državnosti

Balinarski miting

»Pustite mi zmagati, če pa ne morem, naj bom pogumen v svojem poskusu.«

25. junija 2011 bo Slovenija praznovala 20. rojstni dan. Dan državnosti in obletnico bomo obeležili tudi v Ajdovščini, 18. junija, torej že nekaj dni pred praznikom, ko bo potekala cela vrsta tradicionalnih in enkratnih dogodkov, tudi v naših krajih. 5

Spazzapan pri prijatelju Pilonu Galerija je donaciji slik primorskega rojaka posvetila sobo.

Momo – predstava za današnji čas

Nova gledališka poslastica Petra Avbarja 8

Premagati samega sebe

Obeležitev 20. obletnice dneva državnosti skupaj pripravljajo Občina Ajdovščina, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever. Program dogodkov: Ob 18. uri – odkritje spominske plošče na stavbi podjetja Mlinotest, kjer se je v času pred osamosvojitveno vojno hranilo orožje Teritorialne obrambe. Ob 19. uri – odprtje razstave in osrednja občinska slovesnost ob prazniku; Fotografsko razstavo v avli Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini pripravlja Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever, prikazovala pa bo čas osamosvajanja v Vipavski dolini. Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti, ki bo potekala v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini, bo Drago Vidrih, v času osamosvajanja načelnik Manevrske strukture narodne zaščite za Severno Primorsko (MSNZ) leta 1990, vodja koordinacijske podskupine leta 1991, danes podžupan Občine Ajdovščina. Kulturni program proslave bodo oblikovali Moški pevski zbor Srečko Kosovel pod vodstvom Matjaža Ščeka ter mladi telovadci, plesalci, recitatorji, … Vabljeni!

Andrej Zaman je že v tretje preizkusil samega sebe na ultramaratonski dirki DOS extreme.

Bioplinarna v Ajdovščini Ideja je bila predstavljena na javni obravnavi, pa tudi svetnikom v občinskem svetu.

O nogometu v Ajdovščini

Komentar je za Ajdovske novice prispeval Uroš Pintar, včasih nogometaš, danes direktor Zavoda za šport Ajdovščina. Svoje mnenje je predstavil tudi stari novi predsednik ŠZ Ajdovščina, Miloš Popovič 13

Poletne počitnice so to! Zbrali smo veliko informacij o poletnih taborih in drugih aktivnostih za otroke med počitnicami.

Ustvarjalka nakita, ki (za)žge! Pogovor s Hano Karim. 17

Podjetniki, ne spreglejte aktualnih javnih razpisov in pozivov 23

Praznik na Cesti in gasilska parada v Selu

Naslednja, 4. številka Ajdovskih novic, bo izšla v septembru! Želimo vam prijetno poletje, polno dogodivščin, o katerih bomo lahko pisali tudi mi! Na svidenje septembra!

Uredništvo

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran

Občina

Št. 3 • 15. junij 2011

Z evropskimi sredstvi do čiste pitne vode

Hubelj – vir življenja Hubelj, ajdovska mrzla reka, je vir vode in vir življenja našega kraja od njegovih prvih začetkov – dolga stoletja je služil kot pogonska sila mnogim obrtnim in industrijskim dejavnostim ob njegovih bregovih. Danes je pomemben vodni vir, hubeljsko vodo pijemo ajdovci in novogoričani. Potreba po čiščenju hubeljskih vod se kaže tako-rekoč odkar ga »pijemo«. Voda je namreč občasno motna. Analize izvidov iz daljšega obdobja so pokazale, da je tako predvsem ob ekstremnih in večjih nalivih, kar pa ne zagotavlja ustrezne varnosti vodooskrbe prebivalstva. Pri vzorčenju pitne vode na zajetju Hublja so bile ugotovljene tudi ciste entero parazitov, zato je Zdravstveni inšpektorat RS zahteval sanacijski program z razvidnim načinom čiščenja vode. Hkrati pa je bilo potrebno pristopiti k celostni sanaciji vodovodnega sistema tudi zaradi velikih izgub. Materiali in gradnja v času rekonstrukcije

vodovoda Ajdovščina – Nova Gorica med leti 1970 in 1980 niso bili kakovostni, kar se je odražalo v povprečnih letnih izgubah, ki so za občino Ajdovščina znašale okrog 53%, za občino Nova Gorica pa okrog 50% čiste pitne vode. Že v letu 2003 je Občina Ajdovščina, skupaj z izvajalcema javne službe vodooskrbe – podjetjem Voka iz Nove Gorice in KSD d.o.o. Ajdovščina - pristopila k izdelavi projektne dokumentacije. Izdelalo jo je podjetje Vodnar iz Ljubljane. Ocenjena vrednost investicije je znašala 2 milijona evrov, potrebno je bilo torej poiskati finančne vire. Štiri občine v skupnem vodnem projektu Tri primorske občine – Nova Gorica, Brda in Ajdovščina – so se že v letu 2005 odločile za skupni projekt ter si s tem odprle možnost pridobivanja nepovratnih sredstev Kohezijskega sklada EU in iz državnega proračuna, kasneje se jim je pridružila

tudi novoustanovljena občina Renče – Vogrsko. Skupni projekt vključuje dva podprojekta, ki sta vsebinsko vezana na dva vodna vira. Projekt 1 »Varovanje vodnega vira Mrzlek in oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote in Goriških Brd« vključuje investicije, ki se navezujejo na vodni vir Mrzlek. Projekt 2 »Oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Vipavske doline« pa vključuje investicije, ki se nanašajo na vodni vir Hubelj - novo vodarno ter obnovo vodovodnih linij od izvira Hublja do mesta Ajdovščina ter od glavne medobčinske vodovodne linije do Lokavca in Zalošč. V letu 2008 je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko izdala odločbo o dodelitvi sredstev. Tako so se lahko pričeli vsi potrebni postopki za izpeljavo projektov, predvsem priprava in izvedba javnih razpisov za izbiro izvajalcev izgradnje in nadzora. Vrednost skupnega projekta vseh štirih občin je znašala 37 milijonov evrov. Pogodbena vrednost podprojekta Občine Ajdovščina pa je znašala 5.840.076 evra. Iz evropskega Kohezijskega sklada je bilo pridobljenih za 47% neto nepovratnih investicijskih sredstev, dodatnih 43% neto vrednosti ter celotni DDV, kar pomeni 52,50% bruto vrednosti je prispevala Republika Slovenija, preostanek – 10% neto investicije v vrednosti 498.366 evra pa je strošek obeh občin – Ajdovščine in Nove Gorice. Ajdovščina je veliko pridobila Podprojekt ajdovske občine je bil zaradi izboljšanja konkurenčnih pogojev ter omogočanja prijave na razpis čim širšemu krogu izvajalcev razdeljen na dva sklopa. 1. sklop je zajemal vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela pri izgradnji vodarne in obnovi vodovodnih linij. Preko razpisa je bilo za izvedbo kot vodilni partner izbrano domače podjetje Primorje, skupaj s podjetjema CPG d.d. in Vodi Gorica

d.d., pogodbena vrednost del je znašala 4.123.788 evrov. 2. sklop pa je vseboval dobavo in montažo strojne ter tehnološke opreme vodarne, tudi v tem primeru je bilo kot najugodnejše izbrano Primorje kot vodilni partner, skupaj s podjetjema Strix d.o.o. in Vodi Gorica d.d.. Vrednost tega sklopa pa je 1.716.288 evra. Podprojekt OSKRBA PREBIVALCEV S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE AJDOVŠČINA zajema naslednje investicije: • obnova primarnega vodovoda Lokavec- Zalošče v skupni dolžini 10.75 km (v razmerju 46.46% OA ter 53.54 MONG) • obnova vodovoda od izvira Hublja do Ajdovščine v dolžini 2.42.km • izgradnja čistilne naprave za pitno vodo na vodnem viru Hubelj, (v razmerju 71.25% OA ter 28.57 MONG) Skupaj se prenavlja vodovodni sistem v dolžini 33 km, od kar 13 km na ozemlju občine Ajdovščina. Nov objekt vodarne je nadomestil staro stavbo nekdanje vojašnice v neposredni bližini izvira Hublja. Ta lokacija je tako iz hidravličnega vidika, kot tudi iz vidika varnosti pred izlitjem nevarnih snovi najugodnejša. Slaba stran pa je novogradnja cevovoda premera 400 mm, od izvira in v dol-

realen cilj četrtinskega lastništva ter tako pridobljene lastninske pravice in možnosti soodločanja o razvoju. Skozi vse opravljene pogovore, tudi z bankami upnicami ter predstavniki strateških partnerjev pa se je porodila nova ideja – dokapitalizacija podjetja, ki bi bila primerna oblika tudi zato, ker bi prinesla prepotreben svež kapital za obnovo naprav in tehnike v proizvodnji, kakor tudi za druge tehnološke posodobitve, kot

na primer skladiščenje oziroma sistem skladiščenja. „Najmanj kar je prav in pozitivno je, da se borimo, da bi bilo za Fructal, za občino in za občane oziroma občinsko skupnost čim boljše. Borimo se po svojih močeh, kar bo pokazal tudi rezultat. Upamo, da je naša moč v pozitivnem smislu v politiki dovolj velika, da bomo odločilno vplivali na pozitivni razplet,“ meni župan Marjan Poljšak. Na majski seji

Matjaž Slejko

Nova ajdovska vodarna je priključena na vodovodno omrežje. To je za ajdovsko občino velika pridobitev, najpomembnejši objekt znotraj skupnega projekta Varovanje vodnega vira Mrzlek in oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote, Goriških brd in Vipavske doline, h kateremu so skupaj pristopile občine Ajdovščina, Nova Gorica, Brda in ob svoji ustanovitvi tudi Renče – Vogrsko. S tem so si odprle možnost pridobitve nepovratnih finančnih sredstev iz Kohezijskega sklada in državnega proračuna.

Obnova vodovoda v Lokavcu žini 50 metrov. Zahtevana kapaciteta čiščenja vode znaša 150 l/s, po primerjavi različnih variant je bila izbrana metoda čiščenja vode z ultra filtracijo. Aktualno stanje projekta 19. junija bo minilo dve leti od podpisa pogodbe z izbranimi izvajalci, ki so bili v delo uvedeni 8. julija 2009, nato pa takoj pričeli z delom – tako z izgradnjo vodarne, kot tudi s prenovo vodovodne linije med Lokavcem in Zaloščami. Do danes je bilo zgrajenih in obnovljenih več kot 10 km vodovodnih linij od izvira Hublja do Ajdovščine ter med Lokavcem in Zaloščami. Obnovljen je tudi že magistralni vod med Zaloščami in Potočami. Vodarna že stoji, vanjo je nameščena skoraj vsa tehnološka oprema. Poleg povezovalnega vodovoda med vodarno in mestom je na tej relaciji zgrajen tudi srednje napetostni kablovod. Po lanskih septembrskih poplavah so bili izvedeni dodatni zaščitni ukrepi zaradi zavarovanja objekta pred divjanjem hudourniškega Hublja. Vodarna je tehnični pregled prestala v letošnjem marcu ter v aprilu pridobila uporabno dovoljenje. Voda do vaših pip tako že teče preko nove vodarne, ki je priključena na vodovodno omrežje. Peter Kete in Sanda Hain

Tako meni župan Občine Ajdovščina ob medijsko precej odmevni temi – nameravanemu odkupu delnic Fructala. Tema je bila obravnavana tudi na zadnji seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina. Mnenja svetnikov so tako kot mnenja širše javnosti deljena – prvi aktivnosti podpirajo, ideja se jim zdi zanimiva, primeri podobnih praks v tujini uspešni, drugi so skeptični ter menijo, da ideja, ki temelji na sistemih in praksah iz preteklosti, ni primerna za današnji čas. Vse aktivnosti v zvezi z nakupom Fructalovih delnic peljeta župan Marjan Poljšak in njegov zunanji sodelavec in svetovalec Peter Velikonja. Bistveni cilj, ki ga želita doseči, je ohranitev delovnih mest in

dejavnosti razvoja izdelkov ter tehnologij ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest. Opravljenih je bilo že veliko kontaktov, tako s prodajalcem – podjetjem Laško, kot tudi z mnogimi bankami ter mogočimi strateškimi partnerji iz tujine – domačih namreč ni. Projekt podpira tudi politika. Gospodarska ministrica, ki se je pred dobrim mesecem mudila na obisku v Ajdovščini, je model označila za zanimiv in poudarila primere dobrih praks takšne vrste delavskih kooperativ v tujini. Podporo pa je projektu izrazilo tudi Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano. Kljub vsej dobri volji pa politika ne more direktno zagotoviti finančnih sredstev. Želja pobudnikov pa ostaja ohraniti večinski delež Fructala v slovenskih rokah, ob zavedanju, da je to težko uresničljiv ideal. Lažje je zasledovati bolj

Matjaž Slejko

Borimo se po svojih močeh

ajdovskega občinskega sveta je bil večinsko (23 za) sprejet sklep, s katerim svet daje podporo aktivnostim Občine Ajdovščina v zvezi z nakupom delnic Fructala, s ciljem ohranitve in povečanja delovnih mest ter razvojne in drugih strokovnih služb v Ajdovščini. O morebitnih finančnih obveznostih pa bodo svetniki odločali posebej. Sanda Hain

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran

Občinske novice

Št. 3 • 15. junij 2011

Bioplinarna v Ajdovščini

Zakonov je preveč

Na majski seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina je bila obravnavana tudi pobuda za izgradnjo bioplinske elektrarne, ki je bila pred tem predstavljena na dveh obravnavah – za zainteresirano ter tudi za široko javnost.

To je bilo najpogostejše opozorilo severnoprimorskih županov na posvetu, ki ga je Računsko sodišče RS 9. junija pripravilo v prostorih Občine Ajdovščina in s katerim se je strinjal tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Ravnanje z odpadki v Sloveniji je prišlo do točke, ko bo potrebno sprejeti konkretne odločitve. Ločeno zbrane odpadke bo potrebno pospraviti tako, da bodo v čim manjši meri vplivali na okolje. Občina Ajdovščina se na nove režime ravnanja z odpadki pripravlja že vrsto let – najprej je bilo potrebno rešiti stare težave z odlagališčem Dolga Poljana, nato načrtovati prihodnost. V regijski sistem ravnanja z odpadki se je Ajdovščina nameravala vključiti z bioplinarno ter poskrbeti za regijske biološke odpadke. Predlog je bil leta 2008 znotraj regije sprejet potem pa tik pred lanskimi volitvami, predvsem na pobudo tedanjega vodstva Mestne občine Nova Gorica zavrnjen, z argumentom da takšen obrat ne spada v osnovni sistem ravnanja z bioodpadki ter z izgovorom, da gre v primeru bioplinarne več za reševanje zasebnih potreb, kot za reševanje javnih potreb, saj komunalni odpadki tvorijo le manjši delež potrebne surovine. Zato je KSD Ajdovščina pripravila nadomestno varianto – preko razpisa poiskati skupino podjetnikov, ki bi bila pripravljena investirati v bioplinarno, le-ta pa naj bi poslovala pod pogoji, ki jih

določi Občina. Med njimi sta najpomembnejša obvezno sodelovanje z obstoječim Centrom za ravnanje z odpadki Ajdovščina, ki bi pripravljal in kontroliral surovine ter predeloval odpad iz bioplinarne. Žal je bil obisk javne obravnave konec aprila v ajdovskem obrtnem domu razmeroma slab, kljub temu pa se je informacija o nameri hitro razširila med našim prebivalstvom. Prvi dve predstavitvi sta kazali, da je namera dobro sprejeta, saj jo je večidel prisotnih skozi razpravo podprl. »Za« so bili tudi kmetje, saj bi bila to dobra rešitev za kmetijski biološki odpad ter za viške pridelkov. Na majski seji Občinskega sveta Občine Ajdovščina pa se je izkazalo, da je izgradnja bioplinarne v Ajdovščini tema, ki zahteva več informacij, saj gre za novodobno tehnologijo, o kateri so podatki nasploh skopi, mnenja stroke pa se razlikujejo. Svetniki so še pred sejo prejeli dopis, podpisan s strani predsednikov krajevnih skupnosti Žapuže, Dolga Poljana in Budanje, s katerim nasprotujejo pobudi. Pravzaprav ne nasprotujejo ideji o bioplinarni, pač pa posameznih segmentih znotraj pripravljene pobude. Razprava na

omenjeni seji je tako odprla vrsto novih vprašanj, pa tudi nakazala nove poti do skupnega cilja. Vsi so se strinjali, da gre razmišljanje v pravo smer, da pa si velja vzeti dovolj časa in dobro premisliti. Pred nadaljevanjem pogovorov o izgradnji bioplinske elektrarne Ajdovščina, predvidoma v letošnjem septembru, si bodo svetniki ogledali primere praks z bioplinarnami tako v Sloveniji, kot v tujini. Pomembno je poudariti, da je bil v razpravi dan poziv domačim podjetnikom ali novim domačim podjetnikom, da se organizirajo v skupino, ki se bo spopadla s tem podjetniškim izzivom in se prijavila na razpis za investicijo bioplinarna. Ta poziv še vedno velja! Občina Ajdovščina je bila pred kratkim ponovno povabljena k sodelovanju v regijskem sistemu, vendar pogoji ostajajo enaki. Zato za sedaj ostaja v načrtu varianta izgradnje bioplinarne v Ajdovščini s pomočjo investitorjev ali pa celo kot investicija domače komunalne družbe. Tako bi v Ajdovščini sami predelali vsaj del naših odpadkov. Ob dobrem ločevanju odpadkov ostane 40 do 60% odstotkov gorljivih snovi, ki bodo končale v eni od slovenskih sežigalnic« (ki jih praktično še ni) ter zgolj 10% odpadka, za katerega pa bi iskali tržno najugodnejše odlagališče. Nas, »odlagalce« odpadkov in uporabnike tovrstnih komunalnih storitev seveda najbolj zanima, kakšen bo v prihodnosti znesek na položnici – trenutno je med najnižjimi v Sloveniji. Župan Marjan Poljšak meni, da bo cena za pospravljanje odpadkov sicer višja, tako kot po drugih občinah, vendar pa zagotavlja, da bo ostala med najnižjimi v Sloveniji.

Računsko sodišče redno pripravlja delovna srečanja z župani, ki so obojestransko koristna. Župani laže rešujejo težave, sodišče pa na terenu spoznava dejansko problematiko, s katero se srečujejo lokalne skupnosti. Naši župani so spraševali o podobnih vsebinah, kot drugi njihovi slovenski kolegi. Pereče stalne teme so komunalna in druga infrastruktura ter premoženje občin, ki se srečujejo tudi s stalnimi težavami pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov. Zahteve države so namreč včasih nerazumne ter povzročajo (pre)visoke, predvsem pa v mnogih primerih nepotrebne stroške, ki močno udarijo po občinskih proračunih. Posebna problematika je oblikovanje cen komunalnih storitev, ki so trenutno zamrznjene in kot vse kaže bo zaradi nesprejetja potrebnih podzakonskih aktov še lep čas tako, medtem ko stroški naraščajo. Stalnica teh srečanj so tudi javna naročila in zavarovanje pred negativnimi referencami, pa javno zaseb-

Kljub uvodnim pomislekom o smiselnosti obravnave predloga o bioplinarni zaradi premalo informacij so izglasovali predlagan dnevni red, izkazalo se je še, da je bila razprava o tej vsebini potrebna, saj je odprla nova vprašanja ter nakazala tudi drugačne rešitve. O komunalnem podjetju tako in drugače Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina je sprejet v prvi obravnavi. Tako pristojni odbori, kot tudi svetniki, so podali precej pripomb, ki bodo do naslednje obravnave smiselno vključeni v odlok. Domači komunalno stanovanjski družbi je bila posvečena tudi 4. toč-

ka dnevnega reda, v kateri je direktor Egon Stopar predstavil delo in izkupiček družbe v letu 2010. To je bilo prelomno leto za podjetje v dveh pogledih – zaradi sprememb razmerij med občino in javnim podjetjem ter posledičnim prenosom osnovne javne infrastrukture v last Občine in zaradi sprememb v načinu zaračunavanja ter izračunavanja komunalnih prispevkov po novem odloku. Pristojni odbor na poročilo ni imel večjih pripomb, svetniki pa so imeli vrsto vprašanj. Ali je smiselno, varno, ekološko in racionalno črpališče Skuk napajati z energijo iz agregata, zakaj v 8 mesecih po zdrsu plazu, ki je uničil daljnovod in vmesni sanaciji ceste do tja gor še ni daljnovoda ter v kakšni fazi je sanacija le-tega. Vodja oddelka za investicije iz občinske uprave je pojasnila, da začasnega daljnovoda zaradi premikov območja ni bilo mogoče vzpostaviti ter da se razmišlja v dveh smereh – o racionalnejšem kablovodu ali o daljnovodu, ki bi bil dražji zaradi posegov

Sanda Hain

Iz 8. redne seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina Seja je potekala na zadnji majski četrtek, 26. 5. 2011. Svetniki so precej časa posvetili razpravam na temo ajdovske Komunalno stanovanjske družbe ter komunalnim storitvam.

no partnerstvo in še nekatera druga vprašanja. Vsem težavam pa botruje predvsem zahtevna in preobsežna zakonodaja, ki ji niti zakonodajalec ne more več slediti, saj za izpolnjevanje zakonskih zahtev manjka cela vrsta predpisanih podzakonskih aktov, poleg tega pa tako župani, kot tudi računsko sodišče, ugotavljajo, da so si zakoni v mnogih primerih med seboj nasprotujoči. „Občine ne morejo slediti produkciji zakonov,“ je potarnal mirenski župan Zlatko Marušič. Župan najmlajše občine Renče Vogrsko je opozoril na problematiko majhnih občinskih uprav, ki ji je potrdil tudi Šoltes: „Zakonodaja je za vse enaka, v praksi zato prihaja do težav.“ Kljub vsem težavam je pogovor koristil županom ter predstavnikom občinskih uprav in jim pojasnil marsikatero zagonetko. Hkrati pa se vsi, tudi Računsko sodišče, zavedajo, da je rešitev le v temeljiti prevetritvi obstoječe zakonodaje.

v privatno lastnino – ter da trenutno aktivno poteka delo na tem projektu, kar bo podrobneje predstavljeno na naslednji, junijski seji. Svetniki so spraševali tudi o registru greznic, podatkih o njih velikosti ter o načinu reševanja težav greznic v povezavi z zakonom. Direktor Stopar je pojasnil, da se je register vzpostavljal v prvem krogu praznjenja, urejanje težav pa je definirano v operativnem programu. Sledila so še vprašanja o učinku »kampanje« za ločeno zbiranje odpadkov, o čiščenju lokalnih cest v zimskem času in druga. Egon Stopar pa je sodeloval tudi kot poročevalec pri točki, ki je obravnavala izgradnjo bioplinske elektrarne, o čemer pišemo v posebnem prispevku. Spremenjena sta dva občinska odloka Brez razprave sta bili sprejeti spremembi dveh odlokov. Odlok o dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo z dvema dodatnima členoma ureja sofinanciranje tako za novogradnje, kot za rekonstrukcije vodovo-

dnih priključkov ter tudi vse zadeve v povezavi z vodovodnimi priključki izpred leta 2010. Sprememba Odloka o lokalni turistični vodniški službi v občini Ajdovščina pa naš odlok usklajuje s pristojnim zakonom ter dovoljuje turistično vodenje skupin vsem vodnikom z ustrezno licenco. Informacije, vprašanja in pobude Pričakovano svetniško razpravo je vzpodbudila informacija o poteku aktivnosti, vezanih na prodajo delnic Fructala, o čemer podrobneje pišemo v posebnem zapisu. Za redno točko Informacije in pobude je bil tokrat čas ob koncu seje. Župan je svetnikom sporočil lepo novico – prijava izgradnje nove ajdovske šole je za sedaj uspešno prestala prvo sito. Nič kaj dobrega pa za sedaj ne kaže nameri o izgradnji poligona varne vožnje, ki naj bi dobil mesto ob letališču – na svetniško vprašanje na to temo je namreč vodja oddelka za urejanje prostora odgovorila z aktualno informacijo, da potrebna sprememba prostorskega plana ni bila

podprta ter da bi na območju naše občine težko našli drug primerljiv teren za tako velik objekt. Svetnike je zanimalo še zakaj se je TIC preselil v prostore mladinskega hotela, kakšna je cena izdajanja pričujočega občinskega glasila, kaj se dogaja s cesto Col – Predmeja, obnovitvena dela na cesti, ki jih izvaja SCT, namreč stojijo. Stojijo tudi dogovorjena dela na električnem daljnovodu Šmarje – Branica, zato imajo v Šmarjah, Gaberjah in Zavinu težave z izpadi elektrike, krajani prosijo, če Občina poizve o stanju projekta. Krajani Lokavca menijo, da dela na obnovi vodovodnega omrežja potekajo počasi ter prosijo za pravočasna obvestila o terminih in rokih izvajanja del. Sprehajalce na novi cesti do izvira Hublja pa nadlegujeta in ogrožata dva psa. Odgovori na vprašanja bodo sestavni del gradiva prihodnje seje, ki je napovedana za 30. junij. Napovedi, gradiva in zapisniki sej Občinskega sveta Občine Ajdovščina so objavljeni na spletni strani Občine, www.ajdovscina.si. Sanda Hain

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran

Dogodki in odmevi

Št. 3 • 15. junij 2011

„Igrajmo se za varnost“ je že tradicionalni dogodek, ki ga Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu Ajdovščina v sodelovanju s Policijsko postajo Ajdovščina podarja otrokom ob koncu šolskega leta z namenom poučiti jih o lastni varnosti – tako pri igri, kot tudi v prometu.

Letos je bila prireditev še posebej uspešna – zaradi mnogih zanimivih prikazov različnih ustanov in služb, zaradi resnično velikega števila otrok, ki so jo obiskali, zaradi njihovega navdušenja nad videnim (pa tudi nad vsemi nagradami, ki so jih dobili ali si jih priborili), ne nazadnje pa tudi zaradi jasnega neba, navkljub slabim obetom vremenoslovcev in oblakom, ki so zjutraj v obup spravljali organizatorje. Policija se je tokrat predstavljala z različnimi enotami in vozili – poleg avtomobilov in motorja je na prizorišče priletel celo helikopter in požel ogromno navdušenja. Mirenska enota vodnikov službenih psov je tokrat predstavila prav posebnega in zelo simpatičnega kužka za iskanje droge. Otroci pa so lahko spoznali tudi druge pripomočke, ki jih uporabljajo policisti pri svojem delu – tako v prometu, kot na drugih področjih. Delo gasilcev so predstavljali člani poklicne enote GRC Ajdovščina, pa tudi prostovoljni gasilci iz Ajdovščine, Sela, Šmarij in Cola. Prikazali so v Ajdovščino prihaja RADIO HUDO! To je projekt, ki ga pripravlja 1. program Radia Slovenija v sodelovanju z osnovnimi šolami po vsej Sloveniji. Osnovna šola, s katero sodelujemo tokrat, je Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina. Prvi, teoretični del novinarskih delavnic smo izvedli prejšnji teden, v torek, 14. junija, pa še praktični del, v soboto, 18. junija pa bomo skupaj z učenci v živo pripravili oddajo Hudo! iz ljubljanskega radijskega studia in se v program oglašali tudi z ljubljanskih ulic.

gašenje različnih snovi z različnimi gasilnimi aparati, ki so jih lahko preizkusili šolarji. Veliko veselja je požela tudi mokra igra z vedrovko. Reševalca nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ajdovščina sta se z reševalnim vozilom na prizorišče dogodka pripeljala iz nočnega dežurstva, pa je zvedava mladež hitro pregnala utrujenost. Še posebej velja pohvaliti Tehniški šolski center iz Nove Gorice, ki vselej preseneti in popestri prireditev z zanimivimi prikazi in tekmovanji – tokrat so poleg poligonov za spretnostno vožnjo s kolesi za majhne in velike otroke priredili igro „twister“, ki je tako postala zabaven način spoznavanja prometnih znakov in predpisov. Domači gorski reševalci so na ogled postavili svojo opremo in komaj uspeli sproti odgovarjati na vsa mnoga vprašanja. Ajdovski Rdeči križ je pripravil poučne in zabavne delavnice s „Kenom“, ki ga je bilo mogoče reševati na vse načine, tudi z umetnih dihanjem, dogodek pa izkoristil še za podelitev priznanj članom svojega šolskega krožka. Prvič se je na prireditvi predstavil Zavod za gozdove ter opozarjal, da se tudi v gozdu lahko pripeti nesreča. Kako pomembna je varna oprema pri mnogih delih, tudi pri

podiranju drevja v gozdu, so dokazovali z lubenico – prav neverjetno je, kako dobro jo lahko zavaruje čelada. Pri tem ne gre pozabiti, da snemanje katerekoli čelade pri poškodovancih vedno prepustimo medicinskemu osebju! Cele in razbite lubenice smo pojedli, poškodba v gozdu pa je bila osrednja reševalna akcija letošnjih varnih iger, ki so želele opozoriti, da se nesreče dogajajo kjerkoli ter da je pametneje z varnim ravnanjem ohraniti celo glavo. In če komu vse to ni bilo dovolj, se je lahko preizkusil v vožnji z avtomobilčkom na poligonu Yumicar, simulaciji čisto pravega cestnega omrežja ali pa ustvarjal v delavnicah z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Ajdovščina. Dogodek sta obiskala tudi ajdovski župan Marjan Poljšak in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu Borut Vales. Tradicionalno sta vsem prvošolcem podelila darila – naglavne svetilke ter si z zanimanjem ogledala dogajanje. Svet nasploh ugotavlja, da ima dogodek pomembno preventino vlogo, še posebej pri mlajših otrocih, ki na tem veselem srečanju pridobljena znanja pridno prenašajo na svoje starše. Iz leta v leto so naše varne igre bolj pestre, zanimive in obiskane – letos se je na parkirišču Športnega centra Ajdovščina trlo precej preko 500 zvedavih glavic. Da zapletena logistika poteka nemoteno in da za nikogar ne zmanjka sladoleda že vsa ta leta skrbi Miha Ergaver, svetovalec za promet in civilno zaščito na Občini Ajdovščina. Z jasno zastavljenim ciljem in veliko volje mu je uspelo dogodek zapeljati do te mere, da je tudi v slovenskem merilu ocenjen kot odlična preventivna akcija. Predvsem pa ga malčki in šolarji iz leta v leto komaj čakajo.

V maju so se na delovni praksi v ajdovskem Primorju mudili trije švedski dijaki. Joel, Jonas in Nathali ter njihov učitelj Bernny Eriksson in posebne vrste švedsko-slovenski ambasador Franc Gregorc so v Ajdovščini prebivali dobrih 14 dni. Za strokovno plat njihovega obiska so skrbeli predstavniki podjetja Primorja, da so spoznali tudi našo deželo pa je poskrbel Franc Gregorc, doma iz Ajdovščine, iz Vilharjeve ulice, od koder se je njegova družina leta 1956 preselila na Švedsko. Švedska je postala njegov drugi dom. Gospod Franc, ki „deli srce na oba kraja“, je danes zelo aktiven upokojenec. Tako je prišlo tudi do sodelovanja s šolo Trollhatton Magnus Oberg Gimnasium, kjer kot učiteljica dela njegova hči. Šola je uspešno vključena v evropski projekt Leonardo da Vinci, ki omogoča tovrstna praktična izobraževanja in oglede dobrih praks dijakov in študentov. Gospod Franc je skupaj z mentorjem že lani obiskal domače gradbeno podjetje, kjer so navezali vse potrebne kontakte za letošnje praktično izobraževanje. Obisk je bil obojestransko uspešen –

Primorje je poskrbelo, da so si dijaki ogledali, spoznavali, pa tudi praktično preizkusili različne proizvodne procese, hkrati pa spoznalo pomen takšnih, evropskih praks, za usposobljenost bodočih delavcev. Sodelovanje je bilo za Primorje zanimivo predvsem zaradi novih spoznanj o poteku poklicnega izobraževanja v tujini. V drugih evropskih državah namreč šolski sistemi pri izobraževalnem procesu dajejo veliko več poudarka spoznavanju proizvodnih procesov in praktičnemu delu, kot pri nas. Zaradi tega so privlačnejše za dijake – dober primer je prav šola, od koder prihajajo fanta in dekle. Za gradbeni poklic se tu izobražuje kar 170 dijakov, medtem ko v celotni Sloveniji ne najdemo niti za en sam dober razred bodočih gradbincev. Sanda Hain

Sanda Hain

Mednarodni dan muzejev Ob mednarodnem dnevu muzejev je bilo v Ajdovščini zelo živahno. Pilonova galerija in Muzej Ajdovščina sta na široko odprla vrata. Tudi Lična hiša je tega dne še posebej lepo sprejela obiskovalce in jim predstavila svoje dejavnosti. Na ajdovski tržnici sta Pilonova galerija Ajdovščina ter Goriški muzej raz(pro)dajala svoje publikacije. Otroci pa so se udele-

Švedski dijaki spoznavali domačo prakso arhiv TD Okno

Varna igra je najboljša

žili delavnice na temo prazgodovine v izvedbi Centra za preventivno arheologijo ZVKDS iz Nove Gorice. Zanimivo delavnico je pripravila OŠ Šturje in sicer delček turističnega programa "Čez drn in strn med price", s katerim so zmagali na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava v Postojni. Kristina Pelicon

Mojca Božič

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran

Dogodki in odmevi

V začetku junija je na Cesti potekal že tradicionalni krajevni praznik v spomin na požig vasi Cesta 2. junija 1944. način jo pripraviti. Kuhar Klemen Košir pa je skupaj z učenci šestega razreda pripravil različne obroke iz ekoloških proizvodov. Obroke smo kasneje tudi poskusili. Akcija je bila podprta z degustacijami pripravljenih ekoloških produktov in distribucijo informativnih materialov, namenjenih zaposlenim v javni prehrani.

»OD IDEJE DO PRODUKTA« Osnovni namen projekta »Od ideje do produkta«, za katerega je Občina Ajdovščina pridobila nepovratna sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – osi LEADER, je seznaniti vse zainteresirane z možnostmi uresničitve lastne podjetniške ideje na podeželju. Razvojna agencija ROD bo v prihajajočih tednih organizirala brezplačna usposabljanja na temo dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in ostalih možnih oblik dodatnih dejavnosti na podeželju. Med drugim bodo predstavljeni postopki registracije oziroma priglasitve del in davčne obveznosti v okviru posameznih oblik dejavnosti. Predvidene so tudi delavnice na temo trženja produktov. Vse zainteresirane vabimo, da podajo predprijavo na delavnice, pri tem pa navedejo za katero dopolnilno oz dodatno dejavnost se zanimajo ter kontaktne podatke (ime in priimek, tel. št. in e-naslov). Prijave sprejemamo na Rodu do vključno 24. junija in sicer po e-pošti na naslov ra.rod@siol.net oziroma preko telefonske številke 05 365 36 03.

Balinarski miting „Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu“, je geslo Specialne olimpiade, s katerim se je pričel tradicionalni balinarski miting v organizaciji Varstveno delovnega centra Ajdovščina – Vipava. Pravzaprav nihče ni znal pobrskati za nazaj, kateri po vrsti je že, dejstvo je, da se je balinarski miting v Ajdovščini prijel. Vsako leto je prijavljenih več ekip, letos se je na balinišču v Palah zbralo preko 200 tekmovalcev iz kar 24 ustanov iz vse Slovenije in celo iz zamejstva! Na uvodni slovesnosti so jih pozdravili mnogi pomembni gostje in spremljevalci turnirja. Najprej „duša“ in prvi „logistik“ mitinga, Roman Velikonja, ki so ga pozdravili z bučnim aplavzom. Sledil je pozdrav direktorice ajdovsko-vipavskega VDC-ja Sonje Hočevar, tekmovalcem je zaželela uspehov in lepega druženja. Nato je vse prisotne pozdravil podžupan Občine Ajdovščina Igor Česnik. Dodatne pomembnosti je s svojo prisotnostjo

Praznik Na Cesti

Bio užitek Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije je v okviru projekta Bio užitek v torek, 7.6. 2011 izvajala na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina informiranje in usposabljanje delavcev v ustanovah javne prehrane (učiteljev, ravnateljev, kuharic, predstavnikov staršev, nabavnih referentov v šolah in vrtcih, odgovornih za to področje na občinah), o primernosti in kakovosti ekoloških proizvodov za vsakdanjo prehrano. Boris Fras je med drugim razložil zakaj je ekološko pridelana hrana primerna za uporabo v javnih ustanovah, kakšne so njene prehranske značilnosti in prednosti in na kakšen

Št. 3 • 15. junij 2011

mitingu dal direktor Specialne olimpiade Slovenije Silvo Polc, navdušen nad veliko množico tekmovalcev. Poguma in tekmovalnega duha je vsem ekipam zaželela še Nives Bizjak, predstavnica Zveze Sožitje. Po slavnostni zaprisegi, ki jo je letos prebrala Jožica Vidmar iz ajdovskega VDC, je sledila še himna Specialne olimpiade, nato pa so se tekmovalci razdelili po tekmovališčih. Pomerili so se ekipno in posamično – v bližanju in zbijanju. Čeprav jo je vreme zagodlo, miting je potekal na četrtek v tistem najbolj mokrem junijskem tednu, je bila to tudi svojevrstna sreča, saj je v „pokriti rezervi“ tekmovalce dobrodošlo sprejela nova balinarska dvorana na Planini, za katero pravijo, da je ena najmodernejših v Sloveniji. Varovanci različnih VDC-jev in šol se z veseljem srečujejo na športnem dogodku, terapevti pa ugotavljajo in beležijo odličen učinek doživetja na športnike s posebnimi potrebami.

Uvod v praznovanje je bila sveta maša, v četrtek, 2. junija, pri kapelici Svete družine v središču vasi, darovana v spomin na vse pokojne ob tragičnem dogodku. V petek so se cestnarski vinarji zbrali v kleti Petra Pavla Štora in ocenjevali bela in rdeča vina letnik 2010. Po lanski dobri letini je prvo mesto med belimi vini pripadlo vinarju Bogdanu Vodopivcu, med rdečimi vini pa je bilo najboljše ocenjeno vino Jožeta in Sebastijana Štora. Po prijetnem druženju ob dobri kapljici, se je pogovor zavlekel še pozno v noč. Sobota je bila namenjena športnim aktivnostim mladih in malo manj mladih. Balinarski klub Cesta je priredil tekmovanje v balinanju z osmimi ekipami, potekal pa je tudi malo-nogometni turnir , ki se ga je udeležilo osem ekip iz sosednjih vasi. V nedeljo je bila ob spomeniku padlih borcev že tradicionalna proslava, ki se jo je, kot vsako leto, udeležilo kar veliko število ljudi. Po pri-

hodu praporašev in polaganju venca k spomeniku, so bili letos slavnostni govorniki: predsednik KS Cesta g. Erik Štrukelj, g. župan Marijan Poljšak, ga. Eva Irgl, poslanka državnega zbora in mag. Borut Koloini, ki je orisal zgodovinski potek dogodkov davnega leta 1944. Prireditev so s svojim nastopom popestrili še učenci podružnične šole Vipavski Križ, moški pevski zbor fantje s¨'pod Velba in domači recitatorji. Po prireditvi je sledilo vaško druženje, tokrat kar ob spomeniku, seveda z golažem in sladkim prigrizkom, ki so ga spekle pridne vaške gospodinje. Žal pa je

druženje skoraj prehitro prekinil dež, ki že kar ˝tradicionalno˝ spremlja cestnarski vaški praznik. Da pa nam je bilo lahko tako prijetno, se moramo zahvaliti predvsem našim krajanom, gostom,sponzorjem, članom sveta KS Cesta, Balinarskemu klubu Cesta in kulturno športnemu društvu Vrnivec iz Ceste katerih člani so z veliko volje in truda omogočili uspešno izvedbo praznika. Vsem še enkrat hvala in nasvidenje na naslednjem krajevnem prazniku vasi Cesta. SL

Ob 100. obletnici veličastna gasilska parada Osrednje praznovanje 100. obletnice Prostovoljnega gasilskega društva Selo je potekalo v soboto, 11. junija, ko se je skozi Selo odvila tudi mogočna gasilska parada. V paradi je sodelovalo kar 155 gasilcev in 23 gasilskih vozil. Ritem so korakom dajali godbeniki iz Prvačke pleh muzike in njihove mažorekte. Za vozilom z vodjema parade, to sta bila poveljnik Boris Šapla in pomočnik Gregor Lozar, so sledili praporščaki, na čelu katerih je ponosno vihral nov prapor PGD Selo, na katerem je tudi že nova podoba povečanega Gasilskega doma Selo. Za praporščaki so korakale različne gasilske enote iz v različnih uniformah ter tudi intervencijskih oblekah. Potem pa so prišla na vrsto še vozila za različne namene, last mnogih prostovoljnih gasilskih društev. V paradi so poleg domačih sodelovali tudi gasilci iz Hrvaške, iz otoka Paga. Po paradi so gasilcem in tudi obiskovalcem, spregovorili mnogi. Prvi pa jih je nagovoril ponosni predsednik PGD Selo na Vipavskem, Borut Pečenko. Na letošnje petomajske nagrajence, predvsem na njihovo nesebično delo, je ponosen tudi župan Marjan Poljšak. Dogodek pa so s svojo pri-

sotnostjo počastili še predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, predsednik Sveta severno Primorske regije Bogdan Žorž ter mnogi domačini. Praznovanje, ki se je nadaljevalo s

Za zdravje in boljše počutje

pravo gasilsko veselico, je minilo, poslanstvo gasilcev pa ostaja – v Selu zagotovo, saj veliko časa posvečajo delu z mladimi, ki bodo nadaljevali začrtano pot. Sanda Hain

Prešernova 23a, Ajdovščina Tel.: 05/620 2207, 040-756-634, ljuba.remec@siol.net www.studio-mozaik.si

Na Prešernovi ulici v Ajdovščini so veseli novih sosedov – tu je odslej doma Studio Mozaik, ki ponuja fizoterapevtske in masažne storitve. Studio Mozaik sta ustanovili mati in hči, mlajša usposobljena fizioterapevtka z obvladovanjem mnogih specifičnih strokovnih znanj, starejša pa je vešča različnih masaž ter je tudi usposobljena reiki terapevtka. V studio se odpravite zaradi izboljšanja zdravja, pa tudi za splošno boljše počutje. Dekleti vam bosta s preventivno vadbo pod strokovnim nadzorom in antistresnim programom uravnovesili vaš organizem. Osnovna ponudba studia je fizioterapija, del nje pa tudi elektroterapija ter kinezioteping – zanimiva novost prihaja z Japonske priporočljiva predvsem za krepitev mišic. Obisk v Studiu Mozaik lahko z darilnim bonom podarite vašim sorodnikom in prijateljem, predvsem pa – poskrbite za svoje zdravje in dobro počutje.

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran

Krajevne skupnosti

Št. 3 • 15. junij 2011

Veselo med Šmarenskimi griči

Prenovljena cesta v Žapuže Iz Ajdovščine se po zgornji strani do Žapuž po novem zapeljete po razširjeni cesti, dovolj prostorni, da se na njej lahko srečata dva avtomobila in zavarovani s podpornim zidom.

bodo lahko pustili avtomobile kadar bo pot do hiš ledena. 33.000 evrov vredna investicija je bila poravnana iz proračunskih sredstev, namenjenih investicijam v krajevnih skupnostih.

Na koncu ajdovske Ulice Ivana Kosovela se začnejo Žapuže. Ozka cesta, ki je od tu peljala proti središču zaselka, je dobila novo podobo. Cestišče je namreč sedaj enako široko, kot ulica – 5,6 metrov pa je dovolj, da se lahko v miru srečata nasproti vozeča si avtomobila. Hkrati je bil na vseh 160 m poti uredilo podporni zid. Dela, ki so potekala v dveh sklopih – prvi v letu 2007, drugi sklop del se je pričel lanskega decembra ter zaključil letošnjega marca. To je bila tudi priložnost za ureditev ekološkega otoka. Ob njem pa so štiri nova parkirna mesta, ki bodo dobro služila prebivalcem zaselka Bizjaki – tu

V Žapužah pa imajo že nove načrte – preko poletja, ko se družabno življenje iz zaprtih prostorov preseli na prosto, nameravajo urediti še drugo nadstropje zelo živahnega doma krajanov. Poleg manjšega družabnega prostora bo svojo pisarno pridobila še krajevna skupnost. 25. junija Žapuže praznujejo krajevni praznik, takrat ste še posebej dobrodošli – že zjutraj, na teku za »frtalo«, ob 17. uri pa sledi družabno srečanje s kulturnim programom. Dan kasneje bodo dom krajanov v Žapužah zasedli motoristi na svojem zboru.

Šmarenski griči so tudi letos sredi pomladi ponudili praznik poln pisanih doživetij, ki za sabo pušča številne prijetne vtise tako med domačini kot med obiskovalci. Ob pripravi drugega praznika Med šmarenskimi griči so zopet svoje sile strnili člani Turističnega društva Vinoreja Šmarje ob pomoči krajanov, PGD Šmarje in KK Škol ter s svojo gostoljubnostjo in srčnostjo poskrbeli, da bo letošnji 29. maj ostal obiskovalcem v zares lepem spominu. Praznik Med šmarenskimi griči se je letos začel že 13. maja, ko so v Šmarjah pripravili degustacijo in razglasitev najboljših domačih vin. Letošnja priznanja so si med 27imi vinskimi vzorci prislužili Miloš Gruntar za chardonnay letnik 2010, Branko Furlan za modri pinot letnik 2009 in Vladimir Blagonja za rumeni muškat letnik 2010. Zaradi dežja so v Šmarjah osrednje dogajanje pripravili 29. maja. Tudi letošnja zvezda pohoda Čez Školj in Tibot je bil osliček Sivko, ki je v spremstvu gospodarja Damjana Orla pričakal pohodnike na start v Šmarjah in brez trme dopustil, da so ga opremili z dvema lesenima sodčkoma, v katerih je za pohodnike nato tovoril domač bezgov sok in pristno vinsko kapljico. Ob strokovnem vodenju domačina Dragana Vrtovca se je nato okrog 200 pohodnikov podalo na približno štiri ure trajajočo rekreativno pot med griči, vasmi, vinogradi, polji in rdečimi češnjami. Sivkove družbe so bili še najbolj veseli na vrhu 418-metrskega Školja, saj so se lahko kljub najvišji točki pohoda, od koder je bil po svežem jutru še posebej jasen razgled, osvežili z napitki. Skupaj so se nato spustili proti Vrtovčam, kjer je Sivko zvezdniško vlogo prepustil Elvisu Presleyu z Vrtovč, ki se je obiskovalcem predstavil s svojo srebrno puščico in ob zvokih legendarnega ameriškega pevca. Po krajšem postanku v senci in ob grizljanju slanega peciva se je karavana odpravila proti zaselku Lisjaki, kjer jim je domačin Milan Lisjak predsta-

Igrišče z igrali V Vipavskem Križu so bili lani zelo veseli novega športnega igrišča, ki je svoj prostor dobilo pod gradom. Letošnje poletje bo tu še bolj živahno, saj je igrišče že razsvetljeno z reflektorji. Investicijo v javno razsvetljavo igrišča v Križu v vrednosti 9.000 evrov je kril občinski proračun. Prijetne poletne popoldneve (in večere) pa bodo na igrišču lahko preživljale celotne družine, saj bodo prav kmalu tja preseljena še otroška igrala.

S furmani po vino za ohcet

griči ter otrok šmarenske podružnične OŠ z igrico Polžek gre voščit, dve svoji pesmi je predstavila domačinka Marija Stopar, na harmoniko je zaigral Tine Nusdorfer, domača dekleta pa so ob spremljavi župnika zapela Šmarensko himno. Obiskovalce so v Šmarjah povabili še na ogled stojnic z domačimi izdelki in dobrotami, še prav posebej stare izbe, v kateri je Aleksandra Sfiligoj skupaj z možem Radovanom kuhala milo po starem iz loja. Prav posebno doživetje je ponudila tudi razstava fotografij in slik, nastalih na Prvem ekstemporu Med šmarenskimi griči 2011, na katerem je ustvarjalo deset fotografov in fotografinj ter slikarka. Fotografije Primoža Breclja, Andreja Perka, Katarine Sadovski, Boštjana Bense, Jona Hatfulla, Polone Ipavec, Polone Perko, Polone Iskra, Stanislava Marca in slike Nataše Pegan so razstavili kar po strnjenih vaških ulicah na pročelja hiš in zidov ter razstavo dopolnili še z brošuro o avtorjih. Praznik se je nadaljeval preko popoldneva in se zavlekel pozno v večer ob srečelovu, zvokih dua Pik in veselem druženju ter plesu. Mateja Poljšak

Bogato ob 10. obletnici

Planini pri Ajdovščini. Furmanom so pri Ferjančičevih postregli s pravo furmansko malico. Sledila je pokušina odličnih vin in kar težko se je bilo odločiti, katero bo tisto »tapravo«. Izbrali so letošnjo pinelo, avtohtono vipavsko sorto. Sanda Hain foto Marjan Močilnik

Prvo junijsko soboto se je že zgodaj zjutraj na dolgo pot odpravila konjska vprega – iz Hotedrščice je na Planino pri Ajdovščini prispela okoli poldne. »Ta mladi« gospodar iz gostišča Turk v Hotedrščici se bo namreč oženil, na ohceti pa bodo točili vino iz Ferjančičeve kleti na

vil čebelarjenje, malce višje, na vrhu 390-metrskega Tibota, pa jih je že čakal domač župnik Sašo Mugerli. Na dan pohoda je na Tibotu prvič pripravil sveto mašo na prostem natančno tam, kjer je nekoč stala cerkev posvečena sv. Teobaldu. Okrepčani tudi z duhovno hrano so se nato pohodniki podali proti zaselku Potok, kjer jih je družina Stankota Vrtovca postregla s slastnimi hlebi iz domače krušne peči, za odlična peciva pa so poskrbele šmarenske gospodinje. Po druženju v senci starih kostanjev so ubrali korake proti Jakulinom, kjer so lahko preko recitala Danijela Zalesjaka spoznali delček življenja in razmišljanja pomembnega šmarenskega rojaka Matije Vertovca, ki je bil rojen v tem majhnem zaselku. Družina Krapež je pohodnikom razkazala več stoletij staro Vertovčevo klet ter jih presenetila z rdečimi češnjami in jagodami. Pot jih je nato vodila še v zanimiv star zaselek Hrastje, kjer so jim na kmetiji Simončič ponudili naravno izvirsko vodo iz vodnjaka, ki nosi letnico 1800. Sledil je zgolj še krajši vzpon do Šmarij, kjer jih je čakal pester kulturno-zabavni program. Za smeh so poskrbeli z veseloigrama domačinov Med šmarenskimi

V soboto, 21. maja 2011, so članice Društva podeželskih žena na Predmeji pripravile še eno prireditev ob praznovanju njihove 10. obletnice delovanja. V uvodu prireditve je zbrane v dvorani pozdravil Božo Vidic, predsednik krajevne skupnosti Predmeja. Čestital je članicam društva za izjemno uspešno desetletno ustvarjanje na različnih področjih in jim zaželel veliko uspehov in dobrega sodelovanja s krajevno skupnostjo tudi v prihodnje Članice so tokrat gostile Marjana Likarja, po rodu Gorjana, ki je predstavil svoje spomine v knjigi Kamnita mati III - Okruški življenja.V pogovoru, ki ga je vodila Tina Velikonja, se je spominjal rosnih mladih let na Gori, odhoda z Gore, vračanja na Goro in težkih časov, ki jih je doživel. Vsem prisotnim je podaril svojo knjigo, Krajev-

ni skupnosti Predmeja pa stensko uro, ki jo je sam izdelal. Dvorana na Predmeji je bila tokrat še posebej imenitno okrašena. Članice društva so namreč na ogled postavile čipke, ki so jih izdelale iz različnih barvnih sukancev. Ob

„Gorjansko špico“ pa je svoja likovna dela – slike in risbe – predstavljala tudi članica društva, pevka in igralka, Staša Mrak. Program so s petjem obogatile pevke iz skupine Bronzine. Nevenka Vidmar

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran

Dediščina

Št. 3 • 15. junij 2011

Drobci preteklosti za danes in jutri STANISLAV BAČAR

In kaj so izdelovali pred 400 leti na Fužinah? Na Fužinah sta bila v drugi polovici 16. stol. dva kompleksa fužin. Zgornjega danes ni več. Na mestu kompleksa sedaj stoji stanovanjsko poslopje „Palacin“, nekoč uprava vodovoda na Sinji vrh. Kompleks stavb fužin je bil porušen okoli leta 1926, ko so se začele priprave za izgradnjo vodovoda na Sinji vrh. Spodnja skupina fužinskih stavb je skoraj v celoti ohranjena – restavrirana. No, to „restavriranje“ je le tolikšno, da se ostanki stavb ne zrušijo. Zgornja skupina – kompleks fužinskih stavb – obratov, je bila večja kot spodnja, zato si lahko predstavljamo, da je oboje predstavljalo pravi industrijski center. Torej je morala biti proizvodnja razmeroma velika. Kaj so izdelovali v vseh tistih številnih obratih? Da ponovno poudarim: vse, kar pišem v teh prispevkih, izhaja iz dokumentov, ki jih imam – reproducirane – doma, torej so zapisi zgodovinsko dokumentirani. Najprej so na Fužinah izdelovali grodelj – surovo železo in ga kot takega tudi prodajali, kar so kasneje – še vedno v začetkih – nadgradili in začeli prodajati litino. No, razmeroma kmalu, 1576. leta, so kot prvi na širšem območju pričeli z livarno, torej vlivanjem jekla, kar je bil zelo velik napredek. Vlivali so jeklo za topovske granate, grodelj pa za litoželezne krogle za topove v Benetkah. Iz 1570 leta je zapis, da želijo orožarne v Gorici, Gradiški in v Trstu oskrbovati z izdelki iz kovanega železa ter kroglami za topove. Od začetkov fužinskega kovanja so seveda izdelovali vsa potrebna orodja in priprave za lastno, fužinarsko delo, vse potrebno okovje za številne furmanske vozove, ki so na Fužine vozili premog, koks in drva in razmeroma veliko hrane za številne delavce. S Fužin pa so z vozovi odvažali svoje proizvode do pristanišč in celo tja daleč v srednjo Italijo. Leta 1574 so izrecno zapisani: litina, železo ter izdelki iz železa. V zapisu iz leta 1576 so zapisani: zvonovi, peči in drugi kovani in liti izdelki. Od začetkov fužinarskega kovaštva okoli leta 1576 so izdelovali velike količine kovanih žebljev različnih velikosti. Večje žeblje se je uporabljalo za lesene strešne konstrukcije in lesene objekte v industrijskih centrih ter proizvodnje in stanovanjske lesene hiše. Manjše žeblje so uporabljali za različne potrebe v gospodinjstvih, za podkovanje konj in volov ter težjih delovnih čevljev (čižmov). Iz leta 1571 imamo zapis o razmeroma veliki žagi in trgovini z lesom ter lesnimi izdelki. Nadvse zanimivo je, da so v tem obratu, ki je stal ob ovinku nad sedanjo Batičevo hišo, izdelovali vesla. In ne kakršnakoli vesla! Vesla za gondole v Benetkah! To so bila vesla, dolga tudi do 4 metre. Izdelana morajo biti zelo natančno, kakovostno, pa tudi lično, da so lepa tudi na pogled, saj je gondola simbol Benetk, veslo pa je njen sestavni del in zato mora biti res – perfektno. Čez 100 let, okoli leta 1674, so na Fužinah vlivali retorte za žganje cinabarita – živosrebrove rude – v rudniku živega srebra v Idriji. Livarna in material sta morala biti zelo dobra. Cinabarit se praži pri 800 do 900 (stopinj celzija). Segrevanje na 900 stopinj in nato ohlajanje je seveda zahtevalo zelo kakovostne retorte, ki jih je livarna na Fužinah z uspehom izdelovala. Iz istega časa je tudi zapis iz RŽS Idrija, da so izrabljene retorte pošiljali nazaj na Fužine, kjer so jih pretalili in vlili nove. Torej že v tistem času skrb za čimbolj racionalno izrabo materiala in ekonomično poslovanje. Iz obdobja najboljšega delovanja Fužin se v zapisih pojavljajo priimki, ki so še danes med nami: Pregl, Godina in Šapla, ki je bil leta 1567 „rudarski sodni upravnik“, v nekem smislu upravnik fužinarstva na Hublju. Fužine si zaslužijo več V letošnjem letu mineva 450. obletnica od začetka obratovanja fužin na Fužinah, o čemer je Stane Bačar pisal v 1. številki Ajdovskih novic, v stalni rubriki Drobci preteklosti za danes in jutri. Imenitna obletnica, ki jo moramo dostojno proslaviti – tudi na način, da Fužine postanejo samostojno naselje. Občina Ajdovščina je takšen predlog pripravila že v letu 2008, pa se je na javni razpravi pokazalo, da še ni pravi čas. Predlog je še vedno aktualen, saj si Fužine zaslužijo postati samostojne. To območje občine je bogato tako z naravno, kot s kulturno dediščino, čudovite zgodbe pa dopolnjujejo današnje športne, rekreativne in turistične vsebine. Kot samostojne bi se Fužine lepše razvijale, predvsem pa bi bilo veliko laže pridobivati finančna sredstva za vse ideje, ki bi jih lahko tu uresničili. Vabimo vas, da tudi vi poveste svoje mnenje, posredujete ga lahko Občini Ajdovščina.

Portret – Rafael Merkelj Tokratni portretiranec je praktično celo življenje kmet in to je njegov poklic še danes, ko je že krepko zakorakal v 99. leto življenja. S kmetijstvom se tudi vsakodnevno aktivno ukvarja in mu še vedno pomeni glavni vir preživljanja. Rafael se je rodil v Velikih Žabljah, kjer je preživel otroštvo in osnovno šolanje. V družini so bili še dve sestri in brat. Izgleda, da je visoka starost značilna za celotno rodovino, saj ima ena sestra, ki je v Domu starejših občanov v Ajdovščini, že 101 leto in tudi druga že čez 95 let. Prvo svetovno vojno je doživljal kot otrok. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi. Kot mlad fant je bil vpoklican v italijansko vojsko, ker je takrat celotno področje Primorske po Rapalski pogodbi pripadalo Italiji. Svoj vojni rok je služil v Bologni in Rovigu. Ob pričetku druge svetovne vojne pa je bil ponovno vpoklican kot rezervist. Po vseh vojnih peripetijah se je domov vrnil šele leta 1947 ter se ponovno pričel ukvarjati s kmetovanjem. Rafael in Marija sta se poročila leta 1954, ko je bil Rafael star 43 let. Pripomnil sem, da je bil ob tem že kar star, vendar se Marija s tem ni strinjala. V zakonu sta imela dva otroka, sina in hčer. Hčer dela v Ljubljani, a prihaja skoraj vsak dan domov, sin pa živi v sosednji hiši. Slednji je sicer zaposlen, vendar popoldne pomaga

očetu pri vseh težjih delih. Za Rafaela sem prvič slišal, ko so mi znanci povedali, da možakar pri 98 letih še vedno vozi traktor. Ko sem mu to omenil, mi je skromno pripomnil, da sedaj bolj poredko. Bolj ali manj okoli hiše in kam blizu. Napornih stvari ne more več opravljati. Težje stvari tako opravi sin. Pokazal mi je svoje stroje ter delavnico, v kateri še vedno opravlja potrebna popravila, ki jih na kmetiji nikoli ne zmanjka. Ponosno mi je pokazal vrt, ki je res velik in brezhibno urejen. Zanimiva je zgodbica, ki so mi jo povedali sosedje. Sin mu je spomladi zoral polovico njegovega res velikega vrta – spominja bolj na njivo – s pripombo, da je obdelava tega za njegova leta več kot dovolj. Drugi dan se je Rafael vsedel na traktor in zoral še drugo polovico s pojasnilom – kaj bodo pa ljudje rekli, če pol vrta ne bomo obdelovali. Veliko večino del v vinogradu, na njivah in velikem vrtu pa še vedno opravita z ženo sama. V najinem razgovoru je cel čas sodelovala tudi žena Marija, ki mi je

povedala vrsto zanimivih prigod. Omenil sem ji, da bi prav rad naredil predstavitev obeh, vendar je temu nasprotovala. Malo bom prekršil to njeno željo in v nadaljevanju vključil tudi nekatere stvari, povezane z njo. Na primer to, da pri svojih 83 letih še vedno vozi avto in prodaja njune izdelke na ajdovski tržnici. Zanimalo me je, kdo kuha, ko je gospodinja na tržnici. Odgovor me pravzaprav ni presenetil. Jaz mu pripravim, potem pa skuha Rafael. Seveda nismo mogli mimo težav v kmetijstvu. Povedala sta, da se gojenje pšenice na izplača, ker ni plačano niti oranje, seme in gnojilo. Pa tudi grozdja že nekaj let nista dobila plačanega. Nimata pa težav z zdravjem. Rafael sicer malo slabše sliši. Zanimivo zgodbo pa mi je povedala gospa Marija. Pred kakimi 10 leti je doživela nesrečo na njivi. Nič ni bilo zlomljeno, zato je z delom nadaljevala. Po nekaj dneh šepanja pa jo je hčer le pregovorila, da gre k zdravniku. Ko jo je zdravnik pregledal, jo je vprašal, kako da je prišla k njemu, ker on ni njen zdravnik. Odgovor je bil več kot presenetljiv. »Jaz nimam svojega zdravnika. Jaz ne hodim k zdravniku«. Hišo št. 76 v Velikih Žabljah sem zapuščal z mislijo, da so leta res le številke. V resnici si star toliko, kot se počutiš. Branko Lavrenčič

Kraj, v katerem živim

Na OŠ Danila Lokarja smo 15. aprila s priložnostnim kulturnim programom odprli razstavo in podelili nagrade najboljšim ustvarjalcem, ki so sodelovali na likovnem natečaju »Kraj, v katerem živim«. Likovni natečaj je nastal v šolskem letu

1994/95. Osnovna zahteva takratnega natečaja je bila risba ali risba kot temelj likovnega dela. Sodelovali so osnovnošolci predmetne stopnje. V poplavi eksperimentalnih likovnih tehnik se je čutilo pomanjkanje klasične risbe, ki jo vendarle najdemo v prav vsakem likovnem delu; ko začrtamo obliko, ko omejimo ploskev, ko zarežemo v papir… Čez nekaj let smo razpis razširili na vsa področja likovnega ustvarjanja. Sprva so sodelovale le šole naše in sosednjih občin, kasneje smo povabili celotno severno Primorsko ter Obalno-Kraško regijo. Z zanimanjem in navdušenjem vsako leto prejemamo odlična likovna dela. V šolskem letu 2008/09 smo sodelovanje ponudili še mlajšim: učence od 1. do 5. razreda smo povabili k ustvarjanju na temo Kraj, v katerem bi živel. Odziv je bil velik, kar pove, da otroci in mentorji radi

ustvarjajo in ustvarjeno tudi pokažejo. Letošnja razstava je še obsežnejša, izvirnost posameznih tehnik nam ponuja vedno nove izzive, obenem pa na otroških delih prepoznamo čisto vsakdanje, preproste motive. Iskrena likovna pripoved majhnih in malo večjih otrok pove, da je lahko lep vsak, še tako navaden dan. Na likovni natečaj Kraj, v katerem živim smo letos prejeli 202 likovni deli, na likovni natečaj Kraj, v katerem bi živel pa 312 likovnih del. Sodelovalo je 26 osnovnih šol. Strokovno komisijo so sestavljali slikarji, člani Društva likovnih umetnikov severne Primorske, Miran Kordež, Azad Karim in David Ličen. V izbor za razstavo natečaja se je uvrstilo 144 izdelkov. Od tega je v obeh kategorijah komisija enakovredno nagradila enajst likovnih del. Nataša Rupnik

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran

Kultura

Št. 3 • 15. junij 2011

Spazzapan pri prijatelju Pilonu

sta postala zelo tesna prijatelja po prvi svetovni vojni. »Luis se je vedno oblačil v črno, z bleščečimi čevlji in belo srajco, vse v črno-belem, kot madež dobrega kitajskega tuša na belem Bristol papirju kot v njegovih risbah: rafiniranih, mefistofeličnih«, pravi o prijatelju ajdovski Parižan, ki je elegantnega Špaca portretiral v olju (1923, hrani Pilonova galerija). Spazzapan je Pilona večkrat ujel v karikaturni risarski zapis, v znanem bronastem kipu pa ga je »zamrznil sredi duhovite geste ali besede« ali kot je v svojem nagovoru opisala ministrica, v kiparsko podobo je zajel »izrazito močnega, ciničnega, duhovitega, trmastega, vztrajnega in tudi izčrpanega umetnika, ki se mu že na obrazu bere, da nenehno spreminja, bere in interpretira svet.« Lojze (Luigi, Luis) Spazzapan (Gradišče ob Soči, 18. april 1889 – Torino, 18. april 1958) je v Gorici, kamor se je družina preselila 1902, obiskoval realko. Po neuspelem poskusu sprejemnega izpita na dunajski akademiji je bil leta 1914 vpoklican v vojsko ter bil najprej v ruskem ujetništvu, nato pa še v italijanskem. Po vojni je bival v Ljubljani, kjer je zaman upal na mesto scenografa v Drami, med1921 in 1923 pa je deloval kot profesor risanja na realki v Idriji . Z glasbenico Heleno Lapajne se jima je tamkaj rodila hčerka Nuša. Po letu 1923 je živel v Gorici »sredi živahne umetniške in intelektualne skupine, v kateri so bili Veno Pilon, skladatelj Marij Kogoj, pisatelj France Bevk, arhitekt Umberto Cuzzi in inženirja Brunner in Gyra, v širši krog so sodili še Sofronio Pocarini in slikarja Vittorio Bollafio in Delneri«. Za slovenske založbe je ustvaril nekaj odmevnih knjižnih oprem in ilustracij ter oblikoval plakate in drugi tisk za razne naročnike. Bil je blizu krogu futuristov okrog Giorgia Carmelicha, sodeloval je tudi na razstavi v Padovi. V letu 1925 je prejel srebrno medaljo za stenske dekoracije na Mednarodni razstavi v Parizu. Spomladi 1928 je z arhitektom Cuzzijem odšel v Torino, kjer naj bi sodeloval na veliki razstavi. Zaradi policijske ovadbe mu je bil tam odvzet tudi potni list. Mesto se mu je zdelo provincialno,

foto: Sanda Hain

Na odru Dvorane prve slovenske vlade je Dramski krožek OŠ Danila Lokarja v sodelovanju s KUD Javorov Hudič konec maja predstavil zgodbo o tatovih časa in deklici Momo, ki je človeštvo rešila pred njimi. Predstava, ki je več kot primerna za današnji čas, je opomnila, da materialne dobrine nikoli in nikdar ne morejo nadomestiti časa, ki ga posvetimo tistim, ki jih imamo radi. Momo je zgodba, ki je bila popularna med mladim bralstvom v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa bolj kot ne le po naključju pride pod roke mladini. Roman je za gledališče priredil Peter Avbar, tudi režiser, predvsem pa odličen učitelj in priljubljeni mentor mladim igralcem. Dokazali so, da so vešči svojega dela ter gledalce kar posrkali v zgodbo – že od vstopa v našo dvorano naprej. Mogočna scenografija in čudoviti kostumi - avtorica obojega je Nataša Rupnik, odlična glasbena

oprema - prispevala jo je Jasmina Putnik, posebni zvočni, svetlobni in drugi efekti, za katere je skrbel Tim Žižek, so skupaj z ogromno igralsko zasedbo mladih in odraslih igralcev žalostni, pa še kako zanimivi in pomenljivi zgodbi dodali spektakelskega pridiha. Skorajda bi že pričeli verjeti v sive može, ki nam kradejo čas ... Pa vendar nas je predstava postavila tudi na realna tla sedanjega časa – kdo, če ne sivi možje, pa nam potem krade čas? Marsikdo je na koncu predstave ostal v zadregi, opomin je bil hudo direkten, nauk predstave pa zelo jasno izražen. Bravo Peter in kompletna ekipa, v tem bežanju časa ste nas za trenutek zaustavili in nam dali misliti, podarili ste nam trenutek našega lastnega časa, hvala! Če ste zamudili prvi dve uprizoritvi, potem nikar ne zamudite jesenskih terminov predstav, vzemite si čas in se pustite presenetiti prisrčni Momo, nikar ne dovolite tatovom časa, da vam ga še naprej kradejo! Sanda Hain foto: Sanda Hain

»Nuša Lapajne, hčerka slikarja Lojzeta Spazzapana, se je ob vrnitvi v Ljubljano iz Trsta odločila, da nameni Pilonovi galeriji v Ajdovščini sedem slik svojega očeta, ki pokrivajo v idealnem loku leta, ki jih je preživel v Torinu, mestu, ki mu je ponudilo zatočišče«. S tem dejanjem je »pomembno prispevala k boljšemu poznavanju Spazzapanovega opusa po odhodu iz Gorice - to je iz domačih krajev -, v svet v času fašizma«. »Skupaj z drugimi slovenskimi umetniki z zahodnega roba slovenskega ozemlja sta bila deležna ob prevladujoči srednjeevropski izobrazbi in omiki še veliko dražljajev iz nedvomno atraktivne italijanske soseščine. Vsak od njih je opravil svojo lastno sintezo in izrazil osebno, neponovljivo sporočilo. Živeli so v izrednem času, med vojnami, totalitarizmi in svetovnimi krizami, primorani so bili sprejeti tudi najhujše odločitve ter zapustili dom, a so pred vse drugo postavili umetniško hotenje«, pravi o dveh prijateljih umetnikih dr. Mislejeva. Pričevalna donacija se skozih sedem vrhunskih del sprehodi skozi različna ustvarjalna obdobja Spazzapana »od ležernih barvitih figur, ujetih na sprehodu po parku« (Klop v parku Valentino, 1933, gvaš na kartonu) »do črnih silhuet med bombardiranjem Torina« (Zatemnitev (Po bombardiranju), ok. 1944, gvaš in tuš na papirju), tihožitja (Cvetje in predmeti, tihožitje, 1933, gvaš na kartonu in Tihožitje z lobanjo in metuljem, 1947, gvaš na kartonu), svetih bratov pred baročno arhitekturo (Cerkev z zvonikom (sv. Kozma in Damjan), 1952, gvaš na kartonu) do torera »v opravi, ki mu Španci pravijo »de luces« (Torero, ok. 1952, gvaš na kartonu). V tridesetih letih se v Spazzapanovem opusu pojavi tudi motiv moških aktov (Brez naslova, 1933, gvaš in tuš na kartonu), ki se pozneje razširi ter v 1945 pojavi še v dramatičnih scenah obešanja talcev in partizanov. Pilon in Spazzapan, dva umetnika, različna po temperamentu in izrazu ter »različna po usodi, a brata po umetniški izpovedi«, kot je v svoji razpravi zapisala dr. Irene Mislej,

čeprav se je tam srečal tudi »z moderno mislijo« - spoznal je slikarje, ki so pozneje ustanovili Skupino šestih, vstopil v skupino zelo zanimivih intelektualcev in umetnikov ter si pridobil nekaj zvestih zbiralcev svojih del npr. odvetnika Eugenia Gilettija. Kot ploden risar in slikar je veliko razstavljal, dvakrat se je predstavljal celo v Parizu. Po zračnem bombnem napadu v letu 1943, ki mu je uničil atelje in v njem veliko del, se je zatekel k prijateljem v Pinerolo. Po vojni se je »vročično vrgel v delo, sledile so si razstave«, v letu 1953 je končno obiskal tako želeni Pariz, naslednje leto pa je začel poučevati umetnost v Modeni. Luigi Carluccio mu je leta 1954 posvetil dvorano na beneškem bienalu, kjer so mu dve leti po smrti pripravili veliko razstavo. V rojstnem kraju Gradišču ob Soči so mu v letu 1970 posvetili veliko pregledno razstavo L'avventura fantastica di Luigi Spazzapan. V tamkajšnji Palazzo Torriani od leta 1977 deluje Galleria Regionale d'Arte contemporanea Luigi Spazzapan, kamor je bila na temelju obširne zbirke Eugenia Gilettija, pridobljena s pomočjo Casa di Risparmio di Gorizia, postavljena njegova stalna zbirka. »Spazzapan ostane v življenju kakor v svojem delu bizaren pojav, sijajna raketa, ki se je pestro razcvetela na večernem nebu« v svojih spominih Na robu zapiše Pilon. Pilon, ki je portretiral tudi prijateljevo sestro Štefko (Portret Štefke Spazzapan, 1927, olje na platno), je bil tudi najzanesljivejši vir o Spazzapanovem življenju in delu. Nanj so se obračali raziskovalci življenja in opusa kozmopolitičnega umetnika, ki so bili večidel Italijani, saj je Spazzapana domovina, t.j. Ljubljana zavrnila. Izčrpen katalog (oblikovanje je delo Ranka Novaka) v slovenščini in italijanščini vsebuje razpravo dr. Irene Mislej in dokumentacijo pridobljenih umetnin in pisnih virov. Javnosti je tako prvič predstavljena dokumentacija, ki je v galerijo prišla z donacijo pa tudi listine in besedila iz arhiva Pilonove galerije, »vse z namenom, da bi na Slovenskem – ne le v strokovni javnosti –, oživel spomin na imenitnega umetnika in pokončnega človeka«. Tako sta prijatelja, katerih naveze ni mogel prekiniti niti čas niti oddaljenost, končno skupaj. Kot presenečenje pa so v najmanjši sobi galerije obesili dela nekaterih Pilonovih prijateljev (Ivan Čargo, Zoran Mušič, France Mesesnel in Milan Klemenčič) iz zbirke, ki se širi tudi preko odkupov in donacij. Slovesnemu dogodku, ki je z obiskovalci zapolnil prostore Pilonove galerije, je prisostvoval tudi ajdovski Župan Marjan Poljšak.

Kdo bo meni naredil srajčico?

Tanja Cigoj foto: Primož Brecelj

foto: Primož Brecelj

Pilonova galerija je donaciji sedmih slik primorskega rojaka Lojzeta Spazzapana posvetila sobo v prvem nadstropju Pilonove domačije. V torek, 24. maja 2011, je ministrica za kulturo RS Majda Širca slovesno odprla Spazzapanovo sobo sredi Pilonove stalne zbirke.

MOMO predstava za današnji čas

V Lavričevi knjižnici smo zaključili že drugi literarni natečaj, ki je letos potekal v znamenju ajdovske tekstilne industrije oziroma v znamenju tekstilnih izdelkov torej obleke, mode in modnih dodatkov. Sodelovali so učenci iz osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine, osnovne šole Col, osnovne šole Črni vrh, osnovne šole Dornberk in CIRIUSa Vipava. Prispelo je štiriindvajset prispevkov. Tričlanska komisija je vse skrbno prebrala in izbrala šest takih, ki po njenem mnenju zaslužijo, da se jih nagradi in objavi. Kratke zgodbice najboljših bodo tako od septembra naprej objavljene v Ajdovskih novicah, vse zgodbice pa so že obja-

vljene na spletni strani naše knjižnice. Vsi sodelujoči so prejeli tudi priznanje za sodelovanje na literarnem natečaju. Za zaključek smo si ogledali predstavitev, ki so jo v povezavi z naslovom literarnega natečaja pripravili učenci 4.b razreda OŠ Danila Lokarja pod vodstvom mentorice Izidore Černigoj in pa lutkovno predstavo Palčica Lutkovne skupine Žar Društva Most pod vodstvom mentorice Ade Bačar. Z mislimi pa smo že pri naslednjem literarnem natečaju, ko bomo spet v zgodbah skupaj s kakšno značilno ajdovsko industrijsko panogo. Zdenka Žigon

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran

Kultura

Št. 3 • 15. junij 2011

Sožitje keramike in slikarstva Galerija doma krajanov v Vipavskem Križu gosti razstavo del članic in članov dveh hrvaških ter ajdovskih društev. Društvo keramikov VALI in Društvo likovnikov VELI PINEL iz Kostrene na Hrvaškem ter ajdovska KUID POC in MOST so z odprtjem razstave v soboto, 4, junija javnosti predstavili keramične izdelke ter slike svojih članic in članov. Prostore kriškega doma krajanov je zapolnila mnogovrstnost in barvitost ustvarjalnih izražanj in motivov; keramične stvaritve ostajajo s svojo raznolikostjo izrazoslovja in tehnik večidel znotraj organskega, medtem ko se

Deset ustvarjalk in ustvarjalcev, delujočih večidel znotraj fotografskega medija, so Šmarje sprejele v svoje burjaste gase. Polona Ipavec in Polona Iskra – obe študentki Višje strokovne šole Sežana na oddelku za fotografijo, likovna pedagoginja Nataša Pegan, Polona Perko, študentka na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani (smer modno oblikovanje, grafika in tekstilstvo), predavateljjica na Višji strokovni šoli Sežana Katarina Sadovski, Boštjan Bensa, absolvent smeri oblikovanja materialov na istoimenski šoli ter fotografi Primož Brecelj, Jon Hatfull, Stanislav Marc in Andrej Perko so v fotografijo ali sliko zajeli detajle, poglede in razglede tamkajšnje tipične arhitekture ali krajine. V dvodimenzionalno

prenešeni motivi, ki jih prežemajo vonj in atmosfera preteklosti ali milje vsakdanjika male vasice in njene neposredne okolice, so izraz individualnih videnj udeleženih ustvarjalcev. Razgrnjene lepote kraja, ki naj bi obiskovalce pospremile v dogajanje, so na dan pohoda krasile središče vasi, njena v čas zasanjana pročelja hiš. Tistim (na žalost neštevilnim), ki jih je njihovo popotovanje med šmarenskimi griči zaneslo mednje, so zagotovo odhajali malce bogatejši domov, onim, ki so ga zgrešili, pa se bo mogoče odkrilo na naslednjem ekstemporu. Ustvarjalni dogodek, ki je epilog doživel na zadnjo nedeljo v maju, je obeležen v katalogu, ki sta ga oblikovala Polona Ipavec in Primož Brecelj, izdalo in založilo pa ga je Turistično društvo Vinoreja Šmarje Tanja Cigoj

Foto društvo Veno Pilon – osmič Članice in člani ajdovskega fotografskega društva so se predstavili na letni pregledni razstavi.

upodobljeno na slikarskem nosilcu sprehaja po širokem polju različnega pristopanja k izbrani motiviki. Tovrstni dogodki, ki jih pogojuje druženje v ustvarjalnosti so v časih, ki slednjo postavljajo na stranski tir, potrditev njene nujnosti znotraj vsakdanjika. Tisti, ki ste odprtje zamudili, ste med keramiko in slikarstvo v sožitju, v ustvarjalno sobivanje dveh dežel, vabljeni do 17. junija med 16. in 19. uro. Tanja Cigoj

MoPZ Srečko Kosovel na Slovaškem MoPZ Srečko Kosovel Ajdovščina se je letos udeležil mednarodnega tekmovanja v sakralni glasbi na festivalu v Bratislavi na Slovaškem. V zboru smo se odločili, da po dveh letih ponovno preizkusimo kakovostno raven zbora. Projekta smo se lotili zavzeto in pridno vadili predvsem zadnje tri mesece. Pred tem smo delali na projektu Mirana Rustje in Štefana Maurija , ki bo letos praznoval svoj osemdeseti rojstni dan. Poleg tega smo izdali novo zgoščenko z naslovom »GLEJTE ŽE SONCE ZAHAJA« na temo sakralne glasbe. Prav tako smo tik pred odhodom na tekmovanje snemali za Radio in TV Koper v Kopru v cerkvi SV. Ane, kot promocijo novo izdane zgoščenke. Moram reči, da se je zbor za tekmovanje zelo dobro pripravil in odšel z prijetnimi občutki v Bratislavo. Udeležba na tekmovanju je bila zelo dobra, saj je nastopilo skupaj 12 zborov in sicer iz Madžarske, Avstrije,

Slovaške, Češke, Armenije, Poljske in Slovenije. Zbore je ocenjevala mednarodna komisija in sicer: Mike Brewer, United Kingdom; Wolfgang ziegler, Austrija; Kurk Bikkembergs, Belgium in Milan Kolena, Slovakia. Po tekmovalnem nastopu smo bili skupaj z našim zborovodjo zelo zadovoljni, saj smo s programom opravili tako kot smo si želeli. Tudi skladatelj Štefan Mauri in naša korepetitorka sta bila z našim nastopom navdušena. Poslušala sta namreč vse zbore. Zlato plaketo in 26 točk je prejel mešani zbor A Cappela Tulln iz Avstrije, srebrno in 24,5 točk je prejel naš zbor. Takoj po objavi rezultatov smo bili nekoliko razočarani, kar pa je hitro minilo in tako smo se vrnili domov z novim uspehom vsi zado-

foto: Franc K.

1. ekstempore Med šmarenskimi griči 2011

voljni in veseli ter z novimi načrti – hitro se nam bliža sedemdeseta obletnica našega delovanja in temu primerno bi jo radi zaznamovali. Franc K.

Tamburaški orkester Danica iz Dobravelj z gosti »Naj bo ta večer priložnost za prijetno druženje ob glasbi« – s temi besedami se je začel zaključni koncert sezone 2010/11 tamburaškega orkestra DANĺCA, ki so ga tamburaši izvedli v sodelovanju z MPZ Napev iz Batuj.

Z razstavo, ki so jo v avli Dvorane prve slovenske vlade odprli v petek, 3. junija, se je zaokrožil vpogled v enoletno delo društva. Na ogled so bile postavljene fotografije treh udeleženk: Irene Curk, Erne Furlan in Sonje Lovrekovič ter šestnajstih udeležencev: Marjana Batagela, Primoža Breclja, Marjana Cigoja, Urha Černigoja, Jadrana Hreščaka, Aleša Lemuta, Marka Makovca, Ivana Marca, Ivana Mohorčiča, Otona Naglosta, Iva Preglja, Matjaža Slejka, Miroslava Stibila, Antona Tratnika, Roberta Tudjine in Miloša Vodopivca. Tudi na letošnji predstavitvi nastopajo tematske skupine –najštevilčnejši so prizori iz narave ter dramatični, a izčiščeni pogledi na njene pojave, podobe iz

živalskega sveta in cvetlična tihožitja, sledijo jim dokumentarni zapisi iz vsakdanjika ali življenja, zajetega med popotovanji po bližnjih in daljnih deželah, vedute in prizori mesta v nočni atmosferi ali iz zanimivega izhodišča posneti arhitekturni izseki. Portret ter prizori z likovno izpiljenim detajlom in tako zasnovano celoto ali tisti, ki s poigravanjem z grafično teksturo v objektiv zajetega izrisujejo novo scenerijo, so bili med razstavljenim redkeje vidni, a zato toliko bolj izpovedni. Med deli devetnajstih fotografinj in fotografov, ki so - tokrat tudi tematsko raznoliko - obarvali ter izbrano »osvetlili« avlo ajdovske dvorane, smo se lahko sprehajali do sredine meseca. Tanja Cigoj

Zvok orkestra je pod taktirko kapelnika Franca Lebna napolnil dvorano Doma krajanov Ajdovščina. Preplet najrazličnejših priredb, predvsem ljudskih pesmi iz vseh koncev sveta, koračnic in tudi rock skladb je pokazal, kako zelo širok nabor skladb je dosegel repertoar tamburaškega orkestra v tem letu. Člani orkestra so tako od skladbe do skladbe dokazovali svojo suverenost pri obvladanju inštrumentov in tako stopnjevali napetost preko skladb Pod Čavnom, Zrejlo je žito, Kaj ti je deklica, Tamburaške sličice, Pjesma bez riječi in Oči čornje. Drugi del koncerta je pripadal moškemu pevskemu zboru NAPEV iz Batuj. Zbor se je od ustanovitve naprej spreminjal, pomlajeval z novimi glasovi in zorel, tako v izvedbah pesmi kot v njihovem izboru. Zbor danes posega po vedno bolj zahtevnih

delih. Pod vodstvom Matjaža Remca so v izvirnih interpretacijah predstavili naslednje pesmi: O kresu, Deklica ti so jokala, Pa se sliš, Domovini. Največji aplavz je požela čudovita izvedba pesmi Moj lipi anđele. Zadnji del koncerta je ponovno pripadal zvokom tamburic. Pod strunami bisernic, bračev, čela, kitare in kontrabasa so zazvenele Kečeva pesem, Michelle, Vrtiljak in nazadnje še Tamburaška himna. Slednja je požela val navdušenja, saj so tamburaši dokazali, da niso le izvrstni instrumentalisti, temveč tudi odlični pevci. Za konec so se tamburaši zahvalili

še kapelniku Francu Lebnu, saj prav ob njegovem strokovnem vodstvu kitara, brač in bisernice izvabljajo nasmeh na lice njim in njihovim poslušalcem. Ob zaključku koncerta so si bili vsi enotni – naslednje leto se ponovno snidemo – ob novih pesmih, ob novih melodijah. IN

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran10

3. življensko obdobje

Št. 3 • 15. junij 2011

Z leti pridejo tudi težave Za današnji članek na temo težav v starosti sem šel na obisk v ajdovski Center za socialno delo, kjer sem se pogovarjal z direktorico Bogomiro Ipavec. Ko sem si pripravljal vprašanja za razgovor, sem malo pobrskal pa internetu in odkril Katalog javnih pooblastil, nalog in storitev, ki ga je predpisala država in je osnova za njihovo delo. Presenetila me je obširnost kataloga, še bolj pa, da je v njem dobesedno vse po predalčkih – tabelah. Ta in ta naloga – toliko minut. Precej neživljenjsko! Center ima seveda naloge in pristojnosti na zelo širokem področju od naših najmlajših naprej. V tem prispevku pa obravnavam predvsem področje socialnega varstva starejših. Čeprav je za socialno varnost in blaginjo sebe in svoje družine odgovoren vsak sam, ima pooblastila in naloge tako država kot tudi lokalna skupnost – občina. Osnovni cilj je zagotavljanje takih razmer in pogojev, v katerih bodo posamezniki in njihove družine živele kakovostno, v skladu z merili človeškega dostojanstva. Socialna varnost je še posebej pomebna v teh kriznih časih, ko je vedno več ljudi, ki si ne morejo zagotoviti primernega življenja in preživetja. V takih primerih se je dolžna odzvati tako država kot občina. Center za socialno delo Ajdovščina ali krajše CSD je osrednji javni zavod, ki izvaja dejavnosti na področju socialnega varstva za prebivalce občin Ajdovščina in Vipava. Ustanovitelj in financer je država, za obe občini pa CSD izvaja nekatere programe. Seveda pa je center dolžan svoje naloge izvajati v skladu z zakoni in različnimi predpisi ter javnimi pooblastili, poleg tega pa izvaja še socialnovarstvene storitve, kamor se posamezniki in družine vključujejo prostovoljno: prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini na domu. Nadalje so tu programi laična pomoč družini, socialno vključevanje posebej ranljivih skupin, prostovoljno delo mladih, rejništvo od danes do jutri in tematska skupina staršev po razpadu partnerske zveze. Število storitev narašča, izredno pa narašča tudi število prejemnikov socialne pomoči. Socialna pomoč starejšim je eno od pomembnih področij dela CSD. Starejši ljudje lahko zaradi sprememb, ki jih prinaša starost, potrebujejo posebno skrb in pomoč pristojnih služb. Dodaten razlog je, da se je zmanjšala tradicionalna vloga družine, ki je nekoč skrbela za starejše. Starejši ljudje in njihovi svojci, včasih pa tudi sosedje, člani društva upokojencev, znanci ali prijatelji se na CSD obrnejo, kadar ne zmorejo sami urediti določenih zadev oziroma, kadar so v stiski. Stisk in težav v katerih se znajde starejši človek, je lahko veliko: osamljenost, bolezen in težave v zvezi s starostjo ter s tem nesposobnost poskrbeti zase, nasilje, konfliktni odnosi z otroki, sorodniki, sosedi, materialna stiska … zato je tudi nalog, ki jih CSD izvaja na področju varstva starejših, veliko. Pomembno je, da je pomoč

države in lokalne skupnosti starejšemu človeku v zadnjem desetletju usmerjena v ohranjanje pogojev, ki mu omogočijo, da ostane čim več časa v domačem okolju, za razliko od preteklih let, ko je šel razvoj izrazito v smer razvoja institucionalnega varstva. Danes se posameznik praviloma odloči za domsko varstvo šele, ko doma s pomočjo svojcev ali z organizirano pomočjo ne zmore več poskrbeti zase. O pomoči na domu je bilo sicer napisanega že veliko, vendar je kljub temu pomembno na kratko predstaviti program. Pomoč na domu je občinski program, ki ga izvajata dva izvajalca in sicer Zavod Pristan iz Vipave in CSD. Storitev je strokovno organiziran in voden proces praktične pomoči posameznikom na njihovem domu, ki osebam vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, drugi družini ali kje drugje. Namenjen je občanom in občankam obeh občin, ki so stari nad 65 let, imajo status invalida; kronično bolnim osebam in hudo bolnim otrokom, ki se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe ne zmorejo ali zanje nimajo možnosti. Storitev pomoči na domu se začne na željo uporabnika ali svojcev in se prilagodi potrebam vsakega posameznika posebej ter obsega: - gospodinjsko pomoč, ki zajema prinašanje ali pripravo enega pripravljenega obroka, nabavo živil, osnovno čiščenje bivalnih prostorov, postiljanje; - pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kar pomeni pomoč pri umivanju, oblačenju in slačenju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb in vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov in - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kar pomeni vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, sorodniki, spremljanje po nujnih opravkih … Program poteka od ponedeljka do nedelje, vključno s prazniki. Financiran je s strani obeh občin, ki prispevata tudi subvencijo k ceni storitve tako, da je cena za uporabnika nižja od ekonomske in sicer za letošnje leto 4,89 € za delavnik, 6,70 € za nedeljo in 7,20 € za praznik. Navedene cene veljajo za uporabnike iz občine Ajdovščina. Kadar uporabnik ali njegovi svojci nimajo dovolj sredstev za plačilo, lahko na CSD naslovijo vlogo za delno oprostitev plačila ali za oprostitev v celoti. Posebej ranljive skupine. Program socialnega vključevanja posebej ranljivih skupin je naravnan preventivno ter nudi v pomoč in oporo starejšim ljudem, invalidom, osebam pod skrbništvom, osebam, ki imajo težave v duševnem zdravju ter drugim posebej ranljivim skupinam prebivalstva. Program se izvaja z laičnimi izvajalkami, ki delajo s posamezniki v družini, se pravi na terenu. Javne delavke pod strokovnim vodstvom koordinatorja in mentorja (strokovne delavke centra) pomagajo, da se posameznik usposobi za bolj kakovostno življenje in sicer za večjo sa-

Tretje življensko obdobje branko.lavrencic@siol.net

mostojnost (pomoč pri obvladovanju veščin vsakdanjega življenja) in širjenje njegove socialne mreže. Gre za opogumljanje, uspešno pripravo oz. pomoč starejšim pri odločanju za institucionalno varstvo in druge programe, v kolikor je to potrebno, npr. v primeru zasvojenosti, za bolj kvalitetno preživljanje prostega časa, za izboljšanje medsebojnih odnosov v družini, za zajezitev poglabljanja stisk pri starejši populaciji in nastajanja novih. Program pripomore k boljšemu vpogledu v družinsko problematiko in v življenjski svet posameznika ter pomeni pomembno nadgradnjo strokovnemu delu CSD. Delo javnih delavk je redno spremljano in načrtovano za vsako družino oz. posameznika posebej. Problem nasilja je žal vedno bolj prisoten tudi nad starejšimi ljudmi. Na CSD se obračajo mnogi, ki opazijo nasilje bodisi doma ali pri sorodnikih, sosedih … Tudi sami pri delu s starejšimi večkrat opažajo, da je pri iskanju drugih vrst pomoči v ozadju pravzaprav problem nasilje. Gre za različne vrste nasilja; od psihičnega, fizičnega, predvsem pa je veliko ekonomskega nasilja, kar pomeni, da otroci, nečaki ali drugi brez soglasja starejšega človeka upravljajo z njegovimi dohodki oziroma porabijo njegovo pokojnino ali prihranke zase. Prav tako se na CSD srečujejo s starejšimi, ki morajo zaradi pritiskov in groženj nekomu prepisati premoženje (stanovanje, kmetijo …) ali se odreči svojemu delu dediščine. Materialne stiske so naslednje pomembno področje. Krizni časi najbolj prizadenejo ranljivejše skupine ljudi in med te zagotovo sodijo tudi starejši, zlasti tisti, ki imajo različne specifične težave in tisti z nizkim socialnim statusom ter nerazvito socialno mrežo. Mnogi so brez dohodkov ali pa imajo nizko pokojnino, ki ne zadošča za preživetje. Denarja ni za položnice, kurjavo, zdravila … Tako se na CSD obrača vedno več upokojencev, ki zaprosijo za izredno denarno pomoč. Prihranki, če so bili, so pošli in nekateri upokojenci kljub rednim dohodkom ne zmorejo več preživeti brez občasne dodatne pomoči države. Bogomira Ipavec je najin pogovor zaključila z besedami: »Vemo, da je starejših ljudi, ki so v stiski več, kot jih beležimo na Centru za socialno delo, saj mnogi kljub nizkim dohodkom in težkemu življenju ne iščejo pomoči, ker se sramujejo svojega položaja ali pa ne vedo, da lahko zaprosijo za pomoč. Takim bi radi sporočili, da niso sami krivi za stisko, v kateri so se znašli in da je pomoč države v taki situaciji njihova pravica«.

BRANKO LAVRENČIČ

Vsakdo ima svoj čas »Vsakdo ima namreč svoj čas. In samo tako dolgo, dokler je čas zares njegov, ostaja živ. Sprva ne opaziš nič posebnega. Nekega dne izgubiš veselje, da bi kaj počel. Nič več te ne veseli, pusto ti je. Iz dneva v dan, iz tedna v teden je huje. Počutiš se čedalje bolj prazen, čemeren, čedalje bolj nezadovoljen s sabo in s svetom. Nobene jeze ni več in nobenega navdušenja, ne moreš se nič več veseliti in ne žalovati, pozabiš smeh in jok. Potem pa oledeniš in ne moreš nič in nikogar več ljubiti.« Uvodno misel sem si izposodil iz gledališke igre o času »Momo«, katere premierno uprizoritev smo lahko pred kratkim spremljali na odru ajdovskega gledališča. V današnjih člankih vam najprej predstavljam največje društvo v občini, Društvo upokojencev Ajdovščina, ki svojim članom ponuja široko paleto raznovrstnih dejavnosti. V drugem prispevku, s skupnim naslovom »Ko nastopijo težave«, predstavljam Center za socialno delo in pregled njihovih nalog, zadolžitev in pristojnosti oziroma aktivnosti in uslug, ki jih lahko ponudijo. Vsekakor pa za vse nas velja, da smo sami gospodarji svojega časa in od nas samih je odvisno, kako polno in zadovoljno ali dolgočasno in prazno ga bomo preživljali. Vedno se najde pot.

Društvo upokojencev Ajdovščina Če bi me pred leti kdo vprašal, katero društvo v občini ima največ članov, bi najprej v mislih preletel športna društva in se nato odločil za planince. Takrat seveda še nisem razmišljal, da bom nekoč tudi sam upokojenec in me bo zanimalo tudi to področje. S 1.485 člani je Društvo upokojencev Ajdovščina največje društvo v občini. Člani so predvsem domačini, nekaj pa jih je tudi iz drugih krajev. Sedež društva, ki letos praznuje 60. letnico ustanovitve, je Cesta IX korpusa 1 (v kleti stanovanjskega bloka ob Hublju med knjižnico in vrtcem). Uradne ure imajo vsak ponedeljek, sredo in petek med 9,00 in 12,00 uro. Letna članarina je 10 €. O delu društva sem se pogovarjal s pravkar ponovno izvoljeno predsednico Metko Marušič, ki mi je kot osnovno vodilo društva predstavila druženje starejših in ustvarjanje možnosti, da se srečujejo na tistem področju, ki jim ustreza ter jim je zanimivo. Ko sem prevzel skrb za pisanje in urejanje vsebine, ki smo jo poimenovali Tretje življenjsko obdobje, si nisem predstvljal, da je aktivnosti toliko ter da se bom kar naprej opravičeval, ker zaradi prostorske stiske ne morem napisati vsega, kar bi bilo potrebno. Tudi tokrat je tako. Dejavnost društva je izredno razgibana. Želja društva je bila, da malo podrobneje opišem posamezne sekcije in navedem vodje oziroma organizatorje. Imena bom izpustil, poizkusil pa bom vsaj omeniti poglavitne dejavnosti, ki bi jih razdelili na tri področja: izletništvo, kultura in šport. Izletništvo in letovanja. Praktično vsak mesec je organiziran zanimiv izlet. V letu 2010 so to bili izleti na Brione, v Bohinj, ogled Minimundusa na avstrijskem Koroškem, izlet v Pliberk in Slovenske Konjice, itd. Letošnje leto so bili že realizirani izleti v Miramar pri Trstu, na grad Snežnik, v Beograd ter Volčji potok

in Mozirje. Predvideni pa so še izleti v Varaždin, avstrijski Bad Kleeinkircheim, na Plitvice, na Pokljuko ob priliki srečanja upokojencev 30. junija, v Begunje in novembra še izlet v neznano. To je dobesedno izlet v neznano. Na avtobusu se ugiba, kam bodo šli, tisti ki ugane, dobi seveda nagrado. Organizirana sta tudi dva termina sedemdnevnega letovanja v hotelu Delfin v Izoli v juniju in oktobru. Vsako drugo soboto je popoldansko kopanje v Izoli. Šport je v društvu dejavnost, ki privablja veliko članov in ji namenjajo veliko pozornost. Najstarejša športna panoga z največ aktivnimi udeleženci v društvu je balinanje, ki deluje že 27 let. Trenirajo na balinišču v Palah vsak torek in četrtek. Aktivno tudi tekmujejo in organizirajo tekmovanja. Na letošnjem majskem turnirju je sodelovalo kar 28 ekip s 150 udeleženci. Aktivna je ekipa, ki tekmuje v pikadu. Tudi oni imajo treninge dvakrat tedensko na Palah in sicer ob ponedeljkih in petkih. Strelci trenirajo v Vipavi, kegljači pa na kegljišču v Vrhpolju. Dejavni so tudi igralci namiznega tenisa, šahisti in igralci briškole. Za člane društva je rezerviran termin za rekreacijo v športni dvorani Police vsak torek od 17,30 do 18,30 in bazen vsako sredo od 18,00 do 19,00 in sicer od oktobra do maja. Športniki Društva upokojencev se vsako leto uspešno udeležijo športnih iger Severne Primorske

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran 11

Dogodki in odmevi

Št. 3 • 15. junij 2011

in nastopajo v disciplinah: balinaje, keglanje, streljanje, pikado, šah, križanke in športni ribolov. Kultura. Pred 17. leti je bil ustanovljen pevski zbor Večernica. To je ženski zbor, čeprav je želja imeti mešani zbor. Toda moških nekako ne privabijo. Nekateri so aktivni v drugih zborih, nekateri pa preveč zadržani. Na tekmovanju v soboto 4. junija je bil na reviji pevskih zborov društev upokojencev Severne Primorske zbor Večernica izbran za najboljšega. Čestitamo! Že šesto leto deluje dramsko-pevska skupina Zarja. Nastopajo po občini in širše. Tako društvo kot celota, še posebej pa skupina Zarja zelo dobro sodelujejo z Osnovno šolo Šturje. Skupaj z njimi so nastopili celo v Cankarjevem domu. Iz področja kulture je potrebno izpostaviti tudi obiske gledališč imajo pa v društvu tudi nekaj pesnikov in pisateljev. Skupina za ohranjanje kulturne dediščine med drugim goji kleklanje. Letos pa je ustanovljena tudi skupina, ki se izobražuje na področju slikanja z digitalnimi fotoaparati, katero želijo povezati v fotografski

krožek. Kot zanimivost omenimo, da obstaja tudi skupina, ki se bavi z reševanjem križank. In še veliko več. Seveda se ne da vsega spraviti v predalčke. Opazili so, da veliko starejših ne obvlada niti osnov dela z računalnikom. Zato so organizirali tečaj, ki je prerastel v krožek. Vodijo ga učenci osmih razredov Osnovne šole Šturtje. V zameno pa članice društva učijo učence nižjih razredov kvačkanja in drugih ročnih del. Želijo spodbuditi zbirateljstvo in športno pohodništvo. Posebej je potrebno omeniti prostovoljce. Že sedmo leto so vključeni v projekt Starejši za boljšo kakovost bivanja doma. Prostovoljke in prostovoljci obiskujejo člane, starejše od 70 let in pomagajo organizirati pomoč. Enkrat mesečno je za člane organizirano merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Upam, da sem uspel predstaviti široko paleto aktivnosti društva upokojencev Ajdovščina. Zato na koncu samo še vabilo, da se vključite v katerokoli od naštetih dejavnosti.

Stopinje, koraki Vande Žvanut

Foto Nevenka Vidmar

Vanda Žvanut je do zadnjega kotička napolnjeni dvorani ajdovskega Doma krajanov 9. junija zvečer predstavila novo literarno delo Stopinje, koraki.

Vanda je v letu 2004 izdala pesniško zbirko Le trave vedo, tri leta kasneje je bralstvu ponudila pesmi,

zbrane pod naslovom Pride dan, ko kostanj zacveti, v zadnjem literarnem delu pa poleg pesmi predstavlja tudi prozo. Prof. Ivana Slamič, ki je predstavila avtorico in njeno delo, je med drugim povedala, da je ljubezen do zapisane besede v Vandi prerasla v ustvarjanje in tako nastajajo pesmi in proza. V prvem delu knjige zaslutimo lepoto in bolečino otroštva, veliko povezanost z materjo zaradi zgodnje smrti očeta, spomine iz kmečkega življenja ter šolskih in dijaških let. V drugem delu pa avtorica zapiše zgodbe od drugod. Večer so z glasbo zapolnili učenci iz pevskega razreda prof. Jerice Rudolf na ajdovski glasbeni šoli ter avtoričina vnukinja Živa, zgodbe pa so prebirale članice literarnega krožka prof. Ivane Slamič. Knjigo lahko kupite pri Vandi Ž. 031 479 404, ali si jo izposodite v knjižnici. KŠ

Zdravje v pesmi Tekmovanje učencev za čiste zobe ob zdravi prehrani vseh ajdovskih in vipavskih osnovnih šol ter CIRIUS Vipava se vsako leto v maju zaključi s prireditvijo ali nagradnim izletom. Letošnji zaključek 28. tekmovanja je bil še posebno slovesen. Na prireditvi z naslovom ZDRAVJE V PESMI, smo se poklonili zdravju, čestitali zmagovalnim razredom, se naužili lepih besed, čudovite glasbe in petja otrok. Zdravstveni dom Ajdovščina je kot nosilec in organizator te prireditve predstavil programe za krepitev zdravja ter uspešno delovanje na področju zobozdravstvene vzgoje in preventive. V pozdravnem nagovoru je direktorica Boža Ferfolja še posebej izpostavila tesno povezanost ter odlično sodelovanje zdravstvenega doma z osnovnimi šolami in vrtci obeh občin, kar pripomore k promociji zdravja in vzgoji otrok za zdrave zobe in lep nasmeh. Na prireditvi so nastopili zbori iz vseh osnovnih šol občine Ajdovščina in Vipava, folklorna skupina iz OŠ Šturje, skupina otrok s harmonikami in kontrabasom iz OŠ Col in instrumentana zasedba iz CIRIUS-a Vipava. Na popoldanski prireditvi pa se je nastopajočim pridružil tudi zbor iz otroškega vrtca Vipava. Na vrhuncu prireditve so vsi otroci

skupaj s pevko Damjano Golavšek premierno zapeli pesem, ki bi lahko bila himna zdravju. Avtorica Jožica Randl-Marc in jo poimenovala Na zdravje zdravju, uglasbil jo je Čarli Novak. Program sta povezala Rebeka Ukmar in Matija Šen iz OŠ Šturje, kjer je prireditev potekala. Krasno sceno z mavrico in rožami pa sta postavili vzgojiteljica Suzana Gorup in Silva Karim. Prireditev ima tudi svoj znak, ki ga je narisala Špelca Pelicon, učenka 1.razreda OŠ Šturje, oblikoval pa ga je Stane Randl. Zdravstveni dom Ajdovščina se zahvaljuje vsem, ki so kakor koli prispe-

vali svoj košček v mozaiku dogajanja. Zahvaljujemo se vsem donatorejm: Primorje d.d., Nova KBM, Zasebna zobozdravstvena ambulanta dr. Čolović Dušanka, Lekarna Sonček ter občinama Ajdovščina in Vipava. Zahvala tudi sponzorjem: Mlinotest d.d., Fructal d.d., Mercator d.d., Agroind Vipava 1894 d.d., Incom d.o.o. in gostilni Amon, ki so omogočili odlično pogostitev in degustacijo s svojimi izdelki in hrano. Ta prireditev bo ostala vsem nam še dolgo v srcu in nam tako zelo krepila naše zdravje. Na zdravje zdravju! Damjana Marc, dipl.m.s.

Hodili in se s kočijo vozili V vrtcu v Lokavcu so se otroci, skupaj s starši in vzgojiteljicama Bojano in Barbaro, srečali na orientacijskem pohodu. V sredo 25. maja, na že prav poletno topel dan, so se otroci iz vrtca v Lokavcu, skupaj s starši in vzgojiteljicama, srečali pri izviru Hublja. Vrtec, ki je oddelek Otroškega vrtca Ajdovščina, obiskuje dvajset otrok, starih med 3 in 6 let. Najprej so se na dve skupini - prva je krenila proti Gorenjam, označevala pot in skrivala sporočila z nalogami, ki jih je nato reševala druga skupina, vse do odkritja skritega zaklada. Na polovici poti sta se skupini srečali ter zamenjali vloge tako, da je imela druga skupina prav toliko zadolžitev kot

Andersenova PALČICA na lutkovnem odru Palčica je ena tistih otroških pravljic, katere sporočilo je brezčasno. Od tedaj, ko je nastala, prav vse generacije otrok zadržujejo dih ob pripetljajih drobcenega, a pogumnega, predvsem pa prijaznega in poštenega dekliča, ki je tako majhna, da spi v orehovi lupinici. Novo lutkovno uprizoritev pomenljive zgodbe je na lutkovni oder postavila priznana domača lutkarica Ada Bačar s svojo dramsko skupino Žar. V Andersonovi pravljici, ki bo večno živa tudi zaradi svojih sporočil, ki so vedno znova prisotna, si stojita nasproti tema, hlad in svetloba, toplota, odnosi, ki so topli in prisrčni, pa tudi obratno. Vsa dogajanja vežejo songi, ki pojasnjujejo vesele in žalostne trenutke in vnašajo v igro še dodatno toplino, pa tudi strah. Dramatizacija in priredba pravljice ter režija - ADA BAČAR; lutke, scena, šivanje oblekic – Silva Karim; songi – Stanislav Bačar; glasba – Andrej Kobal; vodenje glasbe – Marija Terčelj; luč – Franc Krašna; obrtna in mizarska dela – Janez Brecelj; pomagata tudi David Vidmar in Nande Skočir. Nastopajo: Klara Štrancar, Marija Krašna, Ana Stopar, Ana Prosen, Lidija Benka, Marija Terčelj, Ada Bačar in Vera Plesničar. Ada Bačar in člani ekipe se najlepše zahvaljujejo vsem sponzorjem in donatorjem, brez katerih bi ne zmogli pripraviti igre. Predstavo so si predpremierno ogledali obiskovalci prireditve ob zaključku letošnjega literarnega natečaja v Lavričevi knjižnici. 21. junija si bodo predstavo ogledali varovanci Doma starejših občanov v Ajdovščini, 22. junija pa bo doživela premiero v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Vabljeni!

prva, do odkritja svojega zaklada v borovem gozdičku nad Čohi. Kljub navdušenju nad skrivanjem ali pa iskanjem so imeli otroci čas tudi za opazovanje in igro v naravi. Za prav poseben zaključek pohoda pa je poskrbelo društvo Doli iz Lokavca s kočijažema Borisom Slokarjem in Iztokom Komparo, ki sta z dvema kočijama otroke zapeljala nazaj do izvira Hublja. To pa še ni bilo vse. Pri izviru Hublja so otroci prejeli medalje za uspešno reševanje nalog, vsaka družina pa tudi priznanje za udelež-

bo na pohodu. Za otroke je bila še posebej zanimiva vožnja z vozovi. Navdušeni pa so bili tudi nad iskanjem zaklada. Tu se je pokazala pristna otroška želja po raziskovanju. Srečanja v naravi so vedno dobrodošla, saj nam vsem ob tako hitrem življenjskem ritmu prav za bivanje na prostem pogosto primanjkuje časa. BD

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran12

Šolsko

Št. 3 • 15. junij 2011

OŠ Dobravlje gostila prijatelje iz Španije Zlati bralci v Portorožu Letošnja izmenjava je bila četrta po vrsti. Partnerska šola je bila tokrat katalonska šola Serra de Miramar v Vallsu, mestu, ki je od Barcelone oddaljeno dobrih sto kilometrov.

V četrtek, 2. junija 2011, so se zlati bralci iz občin Ajdovščina in Vipava zbrali pred hišo v Portorožu, v kateri je živel in ustvarjal primorski pisatelj Ciril Kosmač.

Od 3. do 10. oktobra je bilo na obisku v Vallsu 28 učencev OŠ Dobravlje v spremstvu treh učiteljic. Katalonci so nam obisk vrnili 28. maja. V soboto zvečer so katalonske učence v Dobravljah sprejele gostiteljske družine in jih odpeljale na svoje domove. Nedeljo smo prepustili njim in otrokom so po lastnih zamislih pokazali kotičke Slovenije – od morja do Štajerske. Delovni teden smo začeli z ekskurzijo. Začeli smo nekaj čez pol sedmo, ko smo se iz Dobravelj odpeljali z vlakom proti Novi Gorici in naprej na Bled. V Novi Gorici smo se fotografirali na Trgu Evrope, na Bledu pa si ogledali grad in uživali v prečudovitem razgledu. S pletnjo smo se odpeljali na otok. Katalonski učenci in učiteljice so bili navdušeni, pa tudi za nas je bilo zanimivo že videno videti še enkrat skozi oči obiskovalca. V torek in sredo so potekale delavnice na šoli: geografska s predstavitvijo Slovenije, čebelarska, likovna, kuharska, jezikovna in kratko tekmovanje v orientaciji. Skratka, pokazali smo jim tisto, kar je pri nas drugačno in zanje zanimivo. Med dejavnosti smo vključili tudi obisk naših treh podružničnih šol – Črniče, Vrtovin in Skrilje, kjer smo bili prijazno sprejeti. V torek smo imeli na centralni

Srečanje je že tradicionalno in vsako leto ga pripravi Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina. Z njim uradno zaključi projekt Zlati bralec. Bralna značka je slovensko gibanje, ki letos praznuje 50-letnico, spodbuja pa branje v prostem času. Mentorji po šolah se trudijo, da bi mlade navdušili k branju tudi potem, ko bodo zaključili obvezno šolanje.Zadnja leta učenci, ki ostajajo dobri knjigi zvesti vsa leta šolanja, prejmejo spominsko priznanje in knjižno nagrado. Letos je bila to knjiga Cesar in roža avtorice Bine Štampe Žmavc. Knjiga z devetimi pravljicami je bila nagrajena z večernico in desetnico. Na nekoliko nenavaden način jo je

šoli prireditev, na kateri smo goste predstavili vsem učencem. Pozdravila sta jih tudi predstojnik enote Zavoda za za šolstvo v Novi Gorici, gospod Rajko Ipavec in predstavnik sveta staršev, gospod Egon Stopar. Ob prijaznih pozdravnih besedah, uglašenem petju šolskega pevskega zbora in zvokih harmonike so bili naši gostje ganjeni. Tudi sami so zapeli dve pesmi, ena je bila sodobna popevka, druga pa njihov zaščitni znak – himna Barce, ki je požela bučen aplavz. Nič čudnega, saj je tudi med našimi učenci ogromno njenih navijačev. V četrtek smo se odpravili v našo prestolnico, si ogledali stari del mesta in šli na špansko embasado. Sprejela sta nas španska veleposlanica gospa Anunciada Fernández de Córdova in njen namestnik, ki sta nam razkazala ambasado in razložila, kakšno je njihovpo poslanstvo. Ta dan smo si ogledali tudi Škocjanske jame. V petek smo organizirali ogled Vipavskega Križa in samostana s srednjeveško knjižnico. Za kratek čas smo se pomudili tudi na šoli. Nato

smo se odpeljali še do naše najmanjše podružnice v Šmarjah, kjer jih je s prisrčnim nastopom pričakalo pet tamkajšnjih učenk. S tem je bil zaokrožen obisk vseh naših podružničnih šol in gostje so lahko dobili vtis o tem, kako naša šola živi in deluje. Za katalonske učence so ves teden skrbele gostiteljske družine. Zaposleni na šoli pa smo skrbeli za dobro počutje gostujočih učiteljic. Pokazali smo jim Posočje do izvira reke Soče, Idrijsko in Cerkljansko z Bolnico Franjo, našo obalo, Kras – Goče in Štanjel, ter seveda Vipavsko dolino. Zanimivo je bilo odkrivanje razlik in iskanje podobnosti med našo in njihovo domovino. Iz tega smo se učili oboji. Gostiteljstvo je učencem in njihovim družinam prineslo zanimivo izkušnjo. Solze ob slovesu v soboto so bile dokaz za to, da so se otroci pri nas dobro počutili. Za šolo pa je bila to potrditev, da smo se dobro odločili, ko smo tudi tej generaciji devetošolcev omogočili izmenjavo. Pomembno je odpirati vrata v svet in ta svet povabiti tudi k sebi. Danica Krapež

ilustrirala Alenka Sottler. Mlade bralce je pred hišo s spominsko sobo pisatelja Cirila Kosmača sprejela bibliotekarka Nada Leban. Učencem – zlatim bralcem – in njihovim mentorjem je pripovedovala o Kosmačevem življenju in delu, o njegovem otroštvu, odločitvi za pisateljevanje, literaturi … Izvedeli smo udi zgodbe, ki jih v običajnih literarnozgodovinskih zapisih najdemo: kako je živel v Portorožu in kakšen vsakdanji človek je bil, kako je pisal in kako skrbel za svoj jezik. Učenci pa so lahko prisluhnili tudi posnetku, na katerem pisatelj pripo-

Upokojenci in šolarji z roko v roki Medgeneracijsko povezovanje med DU Ajdovščina in OŠ Šturje poteka že tretje leto. Srečujemo se mladi in stari ter vzorno in uspešno sodelujemo. Z vsakim šolskim letom začenjamo z novimi skupnimi projekti.

Portorožu je bilo prijetno, vzdušje po dobro opravljeni nalogi vzpodbudno in načrti za branje med počitnicami veliki. Veseli smo bili tudi pohvale gospe Nade Leban, ki je pohvalila oliko in vedenje ajdovskih in vipavskih zlatih bralcev. Torej lahko malček hudomušno zaključimo: »Kdor bere, dela dobro.« Srečanje zlatih bralcev bi morali zaključiti na obali s skokom v prijetno zgodnjepoletno morje, a jo je zagodlo vreme. Zato smo zavili v trgovine. Tudi tam se je dalo klepetati in se imeti lepo. Ksenija Černigoj

Orientalski sladkorčki jim posredujejo učenke 8. razreda: Meta Marc, Kaja Rustja, Rahela Tratnik, Ema Uršič in Lana Volk. Tečaj obiskuje od petnajst do dvajset slušateljev. Nekateri so se z računalnikom srečali prvič, drugi želijo osvežiti svoje znanje, tretji pa bi se radi naučili še kaj novega. Deklice so zelo prizadevne, posvetijo in prilagodijo se vsakemu posebej in tako rezultati ne izostanejo. V tem šolskem letu pa uspešno sodelujejo tudi dramska skupina DU Zarja pod vodstvom Jožice Mozetič z otroci nižjih razredov. Njihova mentorica je Polona Juretič. Pridružila se jim je tudi pevska skupina Zarja. Prvič so skupaj nastopili oktobra na večeru plesa in petja v

Cankarjevem domu na Festivalu za 3. življenjsko obdobje z igro Bandima. Gostovali so tudi na domačih prireditvah in v Benečiji. Na Osnovni šoli Šturje je DU Ajdovščina letos v maju priredilo turnir v pikadu. Tekmovalo je 110 članov iz društev upokojencev iz Slovenije in zamejstva. Članice in člani dramsko pevske skupine Zarja pa uporabljajo prostore šole za svoje redne vaje. Ponosni smo na naše skupno povezovanje in druženje, vendar so želje po sodelovanju še večje. V naš program imamo namen vključiti prostovoljstvo, fotografski krožek in razne delavnice stare obrti. Nevenka Vidmar

V četrtek, 26.maja.2011, so v dvorani v Žapužah odmevale živahne arabske melodije, saj je svoj večer priredila skupina trebušnih plesalk Pantera. Te so celo leto pridno vadile in trenirale ta skrivnostni, vendar tudi v naših krajih čedalje popularnejši orientalski ples. Na četrtkov večer pa so svoj trud zaključile s pravim orientalskim posladkom, kjer so prikazale svoje na novo priučene plesne veščine. Sestavile so simpatičen plesni program in z njim navdušile prisotno občinstvo. Sledilo je sproščeno druženje ob slastnih dobrotah in žlahtni kapljici. Obiskovalci so si lahko postregli s slovensko –arabskimi jedmi,

ki so jih večinoma pripravile kar plesalke same. Čez poletje si bodo dekleta in žene vzele kratko pavzo, saj si morajo nabrati novih energij. V jeseni jih namreč čakajo novi plesni podvigi. Takrat v svoj plešoči krog vabijo tudi vas. Foto Rok Bezljak

Krožek ročnih del poteka vsako sredo. Obiskuje ga od deset do štirinajst otrok. Mentorice so iz Društva upokojencev in sicer sta prvo leto otroke vodili Jožefa Plesničar in Pavlica Zemljič. Delo nadaljujeta Marta Trebižan in Pavlica Zemljič. Otroci pri urah kvačkajo, izdelujejo vizitke, škatlice, rože, novoletne in velikonočne okraske ter druge izdelke. Veselijo se in uživajo pri svojem ustvarjanju. Svoje znanje in izkušnje posredujejo tudi otroci starejšim. Vsak četrtek, že tretjo sezono, se v računalniški učilnici na šoli upokojenci učijo računalniških veščin in spretnosti. Znanje

veduje zgodbo o tem, kako je moral pobegniti od doma. Ob koncu je gospa Ana Bizjak, ki je srečanje organizirala in vodila, podelila spominska priznanja. Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina že vrsto let koordinira dejavnosti, povezane z Bralno značko, v občinah Ajdovščina in Vipava. Je vez med šolami in Društvom Bralna značka Slovenije. Organizira prireditve in skrbi za statistiko. Tudi letos so rezultati na našem območju zelo spodbudni. V prvem triletju osvojijo Bralno značko skoraj vsi učenci, na nekaterih šolah pa vsi. V drugem triletju jih je nekoliko manj, v tretjem se število bralcev zmanjša na približno polovico. Letos je za Bralno značko na vseh šolah tekmovalo 78 % učencev, kar je več od povprečja na državni ravni (55 %). Tega smo veseli vsi, ki mlade spodbujamo k branju in si bomo tudi v prihodnosti prizadevali za bralno veselje med mladimi. Srečanje pred Kosmačevo hišo v

Po plesu malo počitka AF

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran13

Šport

Št. 3 • 15. junij 2011

Predsednik ŠZ Ajdovščina ostaja Miloš Popovič

NK Primorje

V maju so potekale volitve Športne zveze Ajdovščina – tudi v naslednjem mandatnem obdobju na čelu združenja ajdovskih športnih društev ostaja Miloš Popovič.

UROŠ PINTAR

NK Primorje je vroča tema pogovorov na ajdovskih ulicah in ni mi prijetno ob novici, da klub propada. Klub NK Primorje je bil vpet v naše mesto in nemalokrat glavna tema pogovorov vseh generacij. Živel sem z njim in preživel nemalo lepih, včasih tudi malo manj prijetnih trenutkov v različnih vlogah, kot igralec in še vedno, kot trener mlajših selekcij. Dosegel je veliko odmevnih uspehov in vselej ponosno predstavljal mesto burje. Veliko občanov pa tudi občank je bilo povezanih s klubom na tak ali drugačen način ter stiskalo pesti za „rdeče-črne“. Da ne omenjam sanj in želja mladih nogometašev, ki so bile usmerjene k igranju za člansko ekipo, katera je doprinesla dodano vrednost mestu Ajdovščina. V teh težkih časih za gospodarstvo, ki je bil glavni vir financiranja kluba, so se kolesja ustavila. Tekmovanja v prvi članski ligi bodo v Ajdovščini preteklost. Finančni zalogaj za igranje profesionalnega nogometa v Ajdovščini je prevelik. Profesionalni nogomet je prestiž, ki ima nemalokrat preveliko ceno. Vsake zgodbe je enkrat konec, pravijo. Rojeva se nova, z namenom reševanja mladinskega pogona z več kot 200 otroki. Prepričan sem, da je to edina prava rešitev v trenutnih razmerah ter me obenem veseli, da ima podporo širokega kroga ljudi., kar navdaja z optimizmom. Želim, da se novo ustanovljenemu klubu, ki prevzame mladinsko akademijo omogoča, da nadaljuje začrtano pot, da bo deležen podpore občank in občanov ter, da bodo „rešitelji“ imeli odprta vrata kjerkoli bo potrebna pomoč z jasno vizijo, ki mora temeljiti na kvalitetnemu delu z mladimi. Športna infrastruktura za izvajanje nogometne športne panoge je v našem mestu odlična izhodiščna točka za dolgoročno strategijo nogometa v naši občini. Imamo nov sodoben nogometni stadion, igrišče z umetno travo ter pomožno igrišče. Cilj Zavoda za šport, Športne zveze in občine Ajdovščina je, da ta igrišča ne samevajo, ampak, da služijo svojemu namenu, igranju najbolj priljubljene športne igre na svetu. Ni popoldneva, ko mladi nogometaši ne bi bili aktivni na igrišču. Veselja in sanj jim ne smemo vzeti. Odgovorni za njih smo vsi, ki imamo nogomet radi. Morda pa bodo čez čas, ti mladi žogobrci pisali novo nogometno zgodovino v našem mestu.¨ Športni pozdrav!

Wada v vodi Jadralci KŠD Wada v mednarodnem razredu FJ Internacional so že krepko zajadrali v novo sezono. Tekmovanja, ki štejejo za Slovenski pokal so začeli 14. in 15 maja v Portorožu z 8. memorialom Mario Klun ob močnem jugu, ki je delal kar velike preglavice nepripravljenim posadkam. Bilo je kar precej prevračanj – neprostovoljnih kopanj - kot radi rečemo jadralci. Fizična moč je na koncu prevladala, saj brez uporabe trapeza tokrat skoraj ni šlo. Za las je zmagala posadka Žižek-Šrancar, pred drugouvrščeno posadko Batagelj-Trampuž (obe Wada), tretja pa je bila lanskoletna zmagovalna posadka Slovenskega pokala Sašel-Erčul FJ-Ljubljana. Po tednu počitka spet dvodnevno tekmovanje v dobrih vetrovnih razmerah v Ankaranu, organizator pa

Fireball-Slovenija. Tudi tokrat je šlo na nož. Oba razreda sta imela skupne starte, kar smo seveda občutili bolj jadralci FJ, saj se večkrat dogodi, da manjša jadrnica pade v senco večji, kar običajno pomeni slab start in »pozabi na zmago« … Dovolj kritike, vse dogovorjeno prej, le rezultati so kazalec znanja, pa tudi sreče. To pot sta si prvo in drugo mesto prijadrali posadki FjLjubljana, tretje pa je pripadlo Wadi s posadko Jerkič-Perhavec. Čez štirinajst dni pa se odpravljamo na regato v Izolo, kjer bo (vsaj tako pravijo) zelo svečano. Na tiho povedano - ne pravite nikomur! – startna barka bo Triglav. Dober veter! MB

Šport, kot sestavina človekove kulture in družbe, je v osnovi namenjen zadovoljevanju človekovih potreb po gibanju. Šport že nekaj časa ni samo telesna dejavnost ampak postaja po vsem svetu in tudi pri nas vedno pomembnejši kazalec družbene gospodarske ravni države oziroma posamezne lokalne skupnosti. V letošnjem letu se je 17. maja 2011 zaključilo mandatno obdobje članov predsedstva krovne društvene organizacije. Novi stari predsednik Miloš Popovič nam je v kratkem klepetu predstavil reforme, ki so bile izvedene v preteklem obdobju ter nove spremembe in in izzive v razvoju športa v naši lokalni skupnosti, ki nas čakajo v prihajajočem obdobju. Kako ocenjujete delo preteklega mandata? V letih 2007-2011 je Športna zveza Ajdovščina oblikovala plan dela, ki je temeljil na pripravi predlogov za razvoj in financiranje športa v občini, organizaciji promocijskih športnih prireditev in strokovnih posvetov, obveščanju o javnih razpisih ter pomoči društvom pri prijavah, povezovanju z ostalimi ustanovami nevladnega sektorja. Ključni element izpeljave nalog pa je bila povezovalna vloga z Zavodom za šport Ajdovščina, ki nudi kadrovske, prostorske in operativne pogoje za optimalno delovanje krovne društvene organizacije. Delo ocenjujem kot dobro opravljeno vendar poudarjam, da kot ekipa delujemo po načelu; nikoli ni dovolj dobro, tako da se bomo še naprej trudili izboljševati kakovost naših uslug do lokalne skupnosti. Rad bi tudi videl, da bi občinska struktura v bodoče pri zadevah, ki zadevajo šport in športno infrastrukturo bolj upoštevala potrebe, mnenja in nasvete stroke, ne pa šele takrat, ko gre kaj narobe ali pa je že prepozno. V katerih parametrih delovanja zveze se poznajo učinki na posamezna športna društva? Vsi zgoraj našteti parametri vplivajo in nudijo suport delovanja posameznim izvajalcem LPŠ v lokalni skupnosti. Pomembno je, da člani Športne zveze aktivno sodelujejo pri segmentih, ki so za njih pomembni ter dajejo krovni organizaciji povratne informacije, ki pomagajo pri izboljšavi programa ter izdelavi ostalih predlogov za izboljšanje stanja organiziranosti športa. Obudili smo tradicionalno podeli-

tev priznanj Športne zveze ter v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in osnovnimi šolami organiziramo Mini olimpijado, dogodek namenjen promociji in povezovanju športnih društev vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. Poleg operativnih nalog na terenu je Športna zveza sprejela akte, ki urejajo delovanje krovne organizacije ter akte, ki urejajo področje organiziranosti športa znotraj lokalne skupnosti. Kakšen je odnos z lokalno skupnostjo? Naj izpostavim da se je sodelovanje v tem mandatu bistveno izboljšalo, kar se kaže tudi v povečanju proračuna za Letni program športa. Kakšna je vaša vizija za prihodnji mandat? Vsekakor nadgradnja obstoječega sistema organiziranosti - tako predpisov, ki urejajo področje športa kot iz projektnih nalog, namenjenih članom ŠZA. Naj omenim, da nas je aktivnost prejšnjega mandata pripeljala tudi do sodelovanja z ostalimi nevladnimi institucijami. Športna zveza Ajdovščina ima do leta 2014 predstavnika v OKS, kar pomeni, da imamo možnost vključevanja tudi v organiziranost športa na državni ravni. Smernice in poudarki naslednjega mandata bodo zagotovo v povezovanju z institucijami vladnega in nevladnega sektorja pri zagotavljanju kadrovske strukture športnim društvom, bodisi iz virov lokalne skupnosti, bodisi iz virov na državni oz. evropski ravni. Vemo da je kvaliteta športnih društev odvisna od strokovnega kadra. Kakšno je stanje na področju občine Ajdovščina? V občini Ajdovščina imamo 63 izvajalcev letnega programa športa, ki so sofinancirani iz občinskega proračuna. Od tega se jih 14 ukvarja s kakovostnim in vrhunskim športom, ostali pa s programi otrok in mladine, rekreacije ter organizacijo športnih prireditev. V športnih društvih, ki se ukvarjajo s kakovostnim in vrhunskim športom, sodeluje 24 honorarno-prostovoljnih trenerjev. Naj poudarim, da smo v letu 2010 košarkarskemu klubu pomagali pridobiti profesionalnega trenerja, sofinanciranega v 80% iz strani MŠŠ ter 20% iz virov lokalne skupnosti. Če pogledamo obseg mladinskega pogona v Ajdovskem športu je to bistveno premalo. Negativne posledice pomanjkanja strokovnega kadra pa so svoje kremplje pokazale že pri Nogometnem klubu Primorje. Le kdo bo naslednji? Naj poudarim, da je šport otrok in mladine - bodisi iz vidika tekmovanj, bodisi iz vidika interesnih dejavnosti - proces, ki ga je potrebno skrbno načrtovati in planirati. Dolgoročno je potrebno zagotoviti izvajalcem LPŠ sofinanciranje kadrovske strukture za optimalno in odgovorno ravnanje z mladimi, oziroma s celotnim segmnentom organiziranosti športa v

lokalni skupnosti. To je izziv naslednjega mandata oz naslednjih reform organiziranosti športa, katere smo v krovni organizaciji ŠZ Ajdovščina že predlagali, kar pomeni da bo predlog sofinanciranja strokovnega kadra sestavni del gradiva financiranja športa za leto 2012. Kaj pa ostala društva? V društvih ki se ukvarjajo s programi otrok in mladine ter športno rekreacijo deluje približno 40 športnih delavcev s honorarnim plačilom. Kar zadeva ostali segment delovanja civilne športne zveze imamo tu še okvirno 700 prostovoljcev, ki pomagajo pri delovanju športnih društev, pri tehničnih, administrativnih ter ostalih organizacijskih vidikih. Za konec pa še vprašanje na trenutno aktualno ajdovsko športno temo - kako ocenjujete stanje nogometa v Ajdovščini? Saj očitno ni več kaj ocenjevati. Ocena je absolutno negativna. Zanimivo je, da je bilo takrat, ko v Ajdovščini praktično ni bilo osnovnih pogojev za normalno delo, dovolj denarja in nihče teh problemov ni opazil. Sedaj pa, ko imamo nov stadion, igrišča z umetno travo, skratka ko so pogoji skoraj idealni, je denarja zmanjkalo in je vse propadlo. Ko sem bil še trener mlajših selekcij pri NK Primorju smo (baje pa celo nekateri pred nami) večkrat predlagali, da bi delo z mlajšimi usmerili bolj tržno ter ga ločili od članske ekipe, a za to ni bilo posluha. Športna zveza je v sodelovanju z nekaterimi politiki in »občinarji« in s pomočjo člana predsedstva ŠZA Kristjana Markovića v aprilu pripravila strategijo delovanja kluba v prihodnje, če bi obstajala možnost izpolnitve zaostalih obveznosti kluba ter pridobitve licence za nastop v drugi ligi v naslednji sezoni. Očitno pa se je nogomet, oziroma NK Primorje, Ajdovščini tako zameril, da je tudi ta ideja propadla, oz. ni niti zaživela. Sedaj, ko teče voda v grlo, je prišla s strani kluba pobuda za ustanovitev novega društva in rešitev vsaj nogometne šole. Jaz se sicer s tem strinjam, je pa treba vedeti, da bo treba pošteno zagristi in par let prostovoljno delati v dobrobit ponovnega razvoja nogometa v Ajdovščini. Kljub vsemu se mi ne zdi fer, da sedaj za propad vsi obtožujejo zgolj in samo podjetje Primorje, vključno z vodilnimi. Treba se je zavedati, da je Primorje dolga leta (kot le redko kdo v našem prostoru) stalo za Ajdovskim nogometom ter številnim nogometašem omogočilo dostojno življenje in konec koncev vsem nam nepozabne užitke ob spremljanju tako domačih kot tudi evropskih tekem. Vsi vemo kakšna je sedaj gospodarska situacija in Primorje pač v tem trenutku ni več sposobno podpirati kluba na taki ravni. Je pač tako, da mora včasih kaj zgoreti, da lahko potem na pogorišču zraste nekaj novega, še lepšega. Primož Sulič

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran14

Šport

Št. 3 • 15. junij 2011

200 mladih nogometašev lahko sanja naprej

Skupni izlet treh društev

V ponedeljek, 6. junija 2011, je bil v Ajdovščini ustanovljen nov nogometni - Društvo nogometna šola Primorje Ajdovščina. Mlajše selekcije ajdovskih nogometašev bodo tako prihodnjo sezono lahko nemoteno nadaljevale svoje delo. Društvo je ustanovila iniciativa, v kateri so združeni predstavniki občinske politike, staršev in nogometnih strokovnjakov ter navdušencev. Prvi predsednik novega kluba je Primož Plahuta, nekdanji nogometaš, danes oče dveh nadobudnih žogobrcov. Upravni odbor pa sestavljajo še Matjaž Bajc, Igor Česnik, Radovan Štor, Vili Durnik, Aleksander Lemut, Dejan Terčelj, Iztok Černigoj in Goran Sivec. Da je ustanovitev novega kluba dobra odločitev, dokazuje velika udeležba staršev in drugih nogometnih ljubiteljev na ustanovnem občnem zboru. O novem društvu smo se pogovarjali s članom upravnega odbora ter pobudnikom iniciative, ki je pričela pisati novo nogometno zgodbo v Ajdovščini, Matjažem Bajcem. Nogomet v Ajdovščini ima bogato tradicijo. Zaključek zgodbe NK Primorje se je v zadnji fazi odvil relativno hitro, tako kot ste tudi pobudniki ohranitve mladinskega nogometnega pogona hitro odreagirali na nastalo situacijo. Prvi poizkus reševanja ajdovskega nogometa je bil v mesecu aprilu, ko smo skupaj s Športno zvezo Ajdovščina občinskim svetnikom predstavili strategijo razvoja NK Primorje z odkupom dela tribune na ajdovskem stadionu. Na seji je bilo hitro jasno, da gre podpora predvsem na račun mladinskega nogometa, ne pa tudi ohranitve obstoječega kluba. Zato je bilo potrebno razmi-

šljati v drugo smer, saj ob obstoječi nogometni infrastrukturi ter priljubljenosti nogometa pri nas ne gre opustiti te športne dejavnosti. Pobudo smo oblikovali nekateri občinski svetniki, skupaj s predstavniki NK Primorje ter ob sodelovanju staršev mladih nogometašev. Podpora je bila res velika. Klub je ustanovljen, dosežen pa je tudi že ustni dogovor o prenosu tekmovalnih pravic iz NK Primorje v novoustanovljeno nogometno društvo. Kaj bo to pomenilo za mlade igralce? Kako ste si zastavili prihodnost kluba in ajdovskega nogometa nasploh? Ekipe bodo novo sezono v letošnji jeseni pričele v tistem rangu tekmovanj, kjer bodo zaključile aktualno sezono. Župan Marjan Poljšak je obljubil pomoč v naslednjih letih, poleg tega si bo klub prizadeval pridobiti čim več sredstev preko občinskih in tudi drugih javnih razpisov. Del potrebnega denarja za funkcioniranje kluba pa bodo prispevali straši preko članarin in vadnin. Zavzemali se bomo za pridobitev sponzorjev. Računamo, da bo v klubu v naslednjih petih letih nastala dobra nogometna šola, ki bo v Vipavsko dolino pripeljala mlade iz vse regije.

Dobili smo se že šestič, tokrat na našem koncu. Letos so se nam pridružili še planinci iz Črnega Vrha, tako, da se nas je na nedeljsko jutro 29. maja pri Gostilni Stara pošta v Hrušici zbralo kar 53. Prijazna gospodinja je predčasno odprla vrata ''oštarije'', tako da smo lahko spili jutranjo kavico. Jasno nebo in vedri ter veseli obrazi so dali slutiti, da je pred nami čudovit dan. Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika domačega društva, smo se nekaj pred deveto zjutraj podali na pot proti vasici Gorenje nad Bukovjem. Do tu smo hodili bolj ali manj po makadamski cesti, takoj nad vasico

rija Božič in Maja Svetik. Dominika in Tea sta sicer stalni članici kadetske državne reprezentance Slovenije. Kadetinje so po petnajstih letih ponovno pripeljala ajdovski ženski rokomet v mlajših kategorij do najvišjih mest oz. medalje. Za ta dosežek pa vsekakor največja zasluga vsem igralkam, trenerki, pomočniku, staršem igralk, vodstvu kluba in Mlinotestu kot glavnemu sponzorju Mlinotest. Sicer je bila letošnja rokometna sezona za rokometašice ŽRK Mlinotest Ajdovščina izjemno uspešna. Članska ekipa je ob povratku v prvoligaško druščino z 9. mestom obstala v elitni I.A slovenski ligi, kadetinje so bile tretje, starejše deklice pete, šolska ekipa OŠ Danilo Lokar je postala državni prvak, mlajše deklice A so bile četrte, mlajše deklice B pa neuradno sedme v Sloveniji. S takimi uspehi se lahko pohvali le malokateri slovenski klub, pri čemer za ves mladinski pogon skrbijo le trije trenerji, ob Ani in Marku Tamara Vidmar (mini rokomet).

pa nas je že čakalo prvo presenečenje. Na vaškem balinišču, imenovanem Vinkel, so nas že čakali prijazni domačini s Stankotom na čelu in nas postregli s čajem, kavico in šilcem domačega. Tako okrepčani smo prešerno nasmejani nadaljevali pot proti lovski koči, takoj zatem pa smo zagrizli v strm klanec proti vrhu Sv. Lovrenca, kjer stoji cerkvica. Pot je bila ob čudovitem razgledu daleč naokrog prav prijetno naporna. Pri cerkvici smo si vzeli čas za malico, a kaj kmalu smo bili pregnani naprej, saj je bilo pred nami še več kot polovico poti, tudi po brezpotju. Krmilo kolone in vodenje izleta je prevzel naš stari znanec in prijatelj, predvsem pa odličen poznavalec teh krajev, Franc Čeč. Z vrha nas je najprej popeljal po neuhojeni stezici globoko na sedlo, a kaj kmalu smo spust plačali s ponov-

Dušan Plesničar

Ajdovske veteranke uspešne na turnirjih V soboto, 16. aprila, smo se ajdovske rokometne veteranke udeležile že tretjega turnirja v letošnji sezoni v Radečah. Na turnirju je sodelovalo 6 ženskih 8 moških ekip.

Sanda Hain

Medalja za ajdovske kadetinje Sredi maja je z državnim prvenstvom sezono zaključila tudi rokometna kadetska ekipa ŽRK Mlinotest Ajdovščina. Prav zadnja tekma, ki so jo Ajdovke odigrale v Celju, je bila ena najpomembnejših, saj je odločala o medaljah. V dramatični končnici, potem ko so še tri minute pred koncem zaostajale za tri zadetke, so uspele iztržiti remi (27:27), s čimer so zagotovile tretje mesto med 24 slovenskimi ekipami in bronaste medalje. Po tekmi igralke in trenerja niso skrivali veselja - manjkalo ni niti odpiranje šampanjca -, navdušenja in solze sreče, saj je bilo večletno trdo delo pod vodstvom trenerke Ane Žigon in Marka Cenciča poplačano. Ajdovke kadetinje so v celi sezoni na domačem igrišču klonile le s Piranom in Krimom. Med najboljšimi strelkami državnega prvenstva sta bili tudi levoroka Dominika Mrmolja in Tina Brecelj, v vratih pa je konstantno preko cele sezone blestela Tea Brecelj. Vidno in pomembno vlogo sta imeli tudi mlajši igralki Anama-

Tudi letos se podkrajski planinci nismo izneverili stari praksi, da skupaj z idrijskimi planinci organiziramo skupni izlet.

nim vzponom. Vendar nas je na vrhu čakala nagrada. Nadaljevanje pohoda je namreč potekalo po čudovitih cvetočih travnikih. S svojo izjemno lepoto in postavo so najbolj izstopali zlati koren, lan in kranjska lilija. Pa ponovno prelepi razgledi, kamor je seglo oko. Fantastično! Človek kar pozabi na vse tegobe in težave. Vreme je bilo še naprej naš zaveznik in po nekaj urah hoje smo prispeli na Planinsko goro, kjer stoji kar velika cerkev Sv.Marije. Tod mimo poteka tudi Jakobova pot, ki se konča v Španiji z znano romarsko potjo Camina de Santiago. A do tam je še dolgih 2232 km! Po kratkem postanku smo se po makadamski cesti in gozdnih poteh spustili v Grčarevec, kjer so nas v koči ŠKTD Grčarevec že čakali prijazni člani PD Križna gora in topel segedin golaž, ki sta ga skuhala Ančka in Sander. Članice društva so napekle ogromno sladkarij, ''Tine in Joža od Komparov'' pa sta nas počastila s slastnimi češnjami. Harmonikaši so raztegnili meh in vsi pogoji za prijetno planinsko druženje so bili izpolnjeni. Po odlični topli malici in klepetu smo se proti večeru le stežka razšli. A nič zato, saj smo družno sklenili, da se naslednje leto ponovno snidemo, tokrat nekje na Idrijskem. Seveda pa se bomo še prej, poleti, vsaj upamo tako, čim večkrat srečali na planinskih poteh.

V predtekmovanju smo se pomerile z ekipama Zagorja in Dupelj pri Kranju, v polfinalu pa z ekipo iz Sevnice. Na prvi tekmi smo za 8 golov premagale ekipo Zagorja, žal pa smo bile proti ekipi Dupelj za en gol prekratke. V boju za tretje mesto smo z razliko 9 golov gladko odpravile z ekipo Sevnice. 4. junija pa smo se udeležile turnirja v Krmelju. Krmelj je prekrasna vasica na Dolenjskem, posebnost turnirja pa je v tem, ker se igra rokomet na asfaltu. Ajdovke smo odigrale dve tekmi in suvereno zmagale ter osvojile pokal za I. mesto. Prvo tekmo smo odigrale z ekipo Sevnice in zmagale za deset golov. V finalni tekmi smo se pomerile z ekipo Dupelj pri Kranju in prav tako zmagale. Z rezultatom smo izredno zadovoljne, še predvsem nas veseli dejstvo, da se po nekaj letni pavzi ponovno družimo in uživamo v igranju rokometa. V marcu smo registrirale tudi svoje društvo z nazivom Društvo ajdovskih rokometašic. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo sponzorju podjetju Bokra d.o.o., ki nam je takoj priskočilo na pomoč, da smo bile na turnirju že opremljene z novimi trenirkami in

dresi. S sponzorskimi sredstvi so nam priskočili na pomoč tudi naša soigralka, samostojna podjetnica Polonca Gregorič – Knjigovodske storitve s.p., ERGI, Tadej Ergaver s.p. ter Agroind Vipava. Za pomoč se jim iskreno zahvaljujemo. Za ekipo Ajdovk smo nastopale: Polona Gregorič, Natalija Kodrič, Helena Pergar, Alenka Štor, Tereza Troha, Ana Žigon, Ana Likar, Maja

Blaško, Petra Fučka, Katarina Volk in Ksenija Volk. Do sedaj smo se udeležile štirih turnirjev in domov smo vedno prinesle pokal. Verjamemo, da je to dokaz dobre družbe in srčnosti pri igri rokometa. Načrti za naprej so veliki in upamo ter želimo si, da bomo vedno tako motivirane in bomo nadaljevale s takim tempom naprej. Društvo ajdovskih rokometašic

Spot skupine Skalp režiral Dejan Babošek

V prejšnji številki Ajdovskih novic smo vam zastavili nagradno vprašanje kdo je režiral spot domače rockovske zasedbe Skalp in prejeli veliko pravilnih odgovorov (Dejan Babošek), med katerimi je srečni izžrebanec Aleš Nemec iz Ajdovščine. Čestitamo! Nagrado bo prejel po pošti. Skalpom pa boste lahko prisluhnili tudi na letošnjem festivalu Rock Batuje, 29. julija!

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran15

Šport

Št. 3 • 15. junij 2011

Premagati samega sebe

Novi uspehi plesnega centra ADC

Zadnja tri leta imamo tudi Ajdovci svojega predstavnika na ultramaratonski kolesarski dirki DOS extreme.

V začetku junija je v Mariboru potekal Šolski plesni festival, na katerem se je pomerilo kar 300 tekmovalcev iz vse Slovenije. Domači plesalci iz ajdovskega plesnega centra ADC, ki so si z odličnimi uvrstitvami na regijskih festivalih priplesali sodelovanje na državnem tekmovanju, so se domov vrnili z najžlahtnejšim odličjem. K skupnemu letnemu uspehu plesnega centra pa so odličje prispevale tudi hip-hop mame.

Andrej Zaman je letos za 8 ur izboljšal svoj rezultat izpred dveh let, medtem ko ga je na lanskem, mrzlem in mokrem DOS-u, zaradi podhladitve premagala bolezen. Kar 6 mesecev se je v fitnesu ter s kolesarjenjem, tudi pri minusu in po burji, pripravljal na letošnje tekmovanje, ki pa ob fizičnih zahteva enako mero psihičnih priprav. Start in cilj 1138,6 km dolge poti je bil v Postojni. Pedala so se zavrtela 13. maja zvečer, Andrej je v cilj zapeljal čez dobra dva dni – za pot je porabil 51 ur in 49 minut ter se uvrstil na skupno 22. mesto, bil je 13. med slovenskimi tekmovalci in 1. med Primorci! Med dirko si je

Pred njim – pa tudi pred vami – pa je že nova akcija. 23. junija ob 6. uri zjutraj bo v Ajdovščini start 1000 km dolgega breveta – netekmovalnega kolesarjenja na ekstremno dolge razdalje po neoznačenih progah. Če bi se želeli preizkusiti tudi vi, vam bo z vsemi informacijami z veseljem postregel Andrej Zaman 041-687-069.

Na šolskem plesnem festivalu so mladi tekmovali v hip hopu, latinu in popu, plesni pari so se vrteli v ritmih cha-cha-cha, techno swinga in angleškega valčka. Državni prvaki so postali učenci OŠ Draga Bajca Vipava, med posamezniki pa je naslov državne prvakinje osvojila Nina Kobal iz OŠ Budanje. Tretje mesto v plesnih parih sta dosegli Andreja Miklavčič in Ela Kragelj in OŠ Šempas. Uspeh so dopolnili plesalci iz

V Budanjah se že nekaj let ukvarjamo z lokostrelstvom. Pred štirimi leti smo pri ŠKD Budanje ustanovili lokostrelsko sekcijo in si zadali, da bomo ta atraktivni šport približali čim večjemu številu učencev in dijakov. Učenci in dijaki se udeležujejo tekmovanj na različnih nivojih. Skoraj vsi so se s tekmovanji prvič srečali v okviru šolskih športnih tekmovanj, na katerih zastopajo svoje šole. Ta tekmovanja so organizirana na dveh nivojih: na regijskem tekmovanju se dosegajo norme za nastop na državnem tekmovanju. Državno prvenstvo pa je dvoransko (pozimi) in zunanje (konec pomladi). Tekmovanja so bila organizirana v Postojni (področno dvoransko prvenstvo), Kamniku (državno dvoransko prvenstvo), Rakeku (področno zunanje prvenstvo) in Gornjem Gradu (državno zunanje prvenstvo).

Naši lokostrelci z osvojenimi odličji na področnem prvenstvu v Postojni 30. januarja 2011 Šole s katerih prihajajo učenci in dijaki, ki trenirajo v naši sekciji, so: OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Draga Bajca Vipava, OŠ Dobravlje, OŠ Spodnja Idrija, OŠ Šturje Ajdovščina, SŠ Veno Pilon Ajdovščina in TŠC Nova Gorica. V letošnjem letu je svoje šole zastopalo 20 učencev in

Po poplavah uredili poligon

Konec maja je v Cerknem potekalo tekmovanje v spustu za Pokal Slovenije.

Kinološko društvo je v letos opravilo že več delovnih akcij na poligonu, da omogoči normalno delo, saj so poplave v preteklosti napravile veliko materialne škode in močno ovirale potek treningov ter tečajev. V petih mesecih smo člani opravili preko 700 ur prostovoljnega dela, ki ni bilo zaman, saj nam ob pogledu na današnji poligon kar srce zaigra. Društvo načrtuje selitev na novo lokacijo, kar pa ne bo kmalu, saj se zapleta pri dokumentaciji. Zato smo s prostovoljnim delom omogočili, da trenutno delo v

dnim treningom. Ekipa KK Črn trn zaradi visokih uvrstitev tekmovalcev ostaja v samem vrhu skupne slovenske lestvice. Pokalne zmage so se ajdovci veselili že lani, v disciplini 4 kros, v spustu pa se je zasedba šele letos okrepila in zato tako velikih uspehov niso še pričakovali. Upamo, da bodo Črntrnovci s takšnimi uspehi tudi nadaljevali, čaka jih trdo delo, saj sta pred njimi še dve tekmi. Ena od njih celo na domači progi v Palah, v nedeljo, 23. julija, ko se bo hkrati odvijalo tudi Državno prvenstvo v štiri krosu. Vabljeni na ogled atraktivnega tekmovanja, pa tudi k navijanju in podpori domačega kluba! AB

OŠ Danila Lokarja Ajdovščina in OŠ Dobravlje, ki so se uvrstili med 25 najboljših. Vsi plesalci so se urili pod mentorstvom Elene Mikuž iz plesnega centra ADC. Hip-hop mame pa so nastopile na državnem tekmovanju, ki je potekalo v Ljubljani. Ponovno so prijetno presenetile in osvojile odlično 3. mesto. Čestitke vsem plesalcem, ki dokazujejo, da ljubezen do plesa in uživanje v njem obrodi sadove.

Uspešni mladi lokostrelci

Najboljši med najboljšimi!

Tekmovanja se je udeležilo veliko število slovenskih ekip, pa tudi nekaj tujcev, Močna ajdovska ekipa KK Črn trn je bila v polfinalu najhitrejša s kar tremi vodstvi. Med člani je vodil Miran Vauh s prednostjo 2.49 sekunde pred Nejcem Rutarjem. V konkurenci nežnejšega spola je vodila Zarja Černilogar, ki je drugouvrščeno Grkinjo Mario Michalogiannaki ugnala za 10.46 sekunde. Pri najmlajših (dečki U15) pa je s prednostjo 16.56 povedel in na koncu v finalu 1. mesto tudi ohranil Mitja Ergaver ter tako poskrbel za debitantsko presenečenje, saj je na DH kolesu sedel prvič šele dan pred uraFoto K.B.

prvič privoščil spanec potem, ko ga je ta premagal na kolesu, zaradi česar je padel. Po 36 urah neprekinjene vožnje je odspal 40 minut. Z njim je bila na poti šestčlanska ekipa prijateljev: Brane, Matjaž, Sebastjan, Igor, Matej in Tanja so skrbeli za hrano in približno dobro počutje našega kolesarja, ki se je na to pot odpravil z jasno zastavljenim ciljem ter ga na koncu tudi dosegel. Čestitamo!

društvo nemoteno poteka. Upamo, da se poplave ne ponovijo. Tudi na tekmovalnem področju smo bili uspešni. Agility ekipa se je 14. maja udeležila tekme v Loznici pri Žalcu, na kateri je Veronika Kos s Skayem dosegla 3. mesto v kategoriji a/j 1, Matej Brecelj z Žano 8. mesto v kategoriji A/J 3 in Tanja Rakar s Flame v isti kategoriji 14. mesto. Veronika in Skay sta 28. maja nastopila na tekmi za pokal Slovenije v Mariboru in zmagala v kategoriji a/j 1. Hkrati se je odvijala tudi regijska tekma v

dijakov. Na tekmovanjih so osvojili 55 medalj, od tega kar 36 zlatih. Pred tekmovalci so poletne počitnice, ki jih bodo izkoristili tudi za treniranje na našem strelišču nad Budanjami, v septembru pa bomo pričeli s pripravami na nova tekmovanja. Marko Nardin

Trbovljah, na kateri je po programu IPO 1 Rado Gec z Arijem osvojil 3. mesto, Brigita Kerševan z Gino po programu B-bh pa 9. mesto. Upajmo, da bomo delovno vnemo na akcijah in rezultate na tekmah stopnjevali skozi vse leto. Miran Žvanut

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran16

Počitnice

Št. 3 • 15. junij 2011

Poletni tabori

Poletne počitnice so tu! Vse, ki jih katerakoli izmed počitniških dejavnosti zanima, lepo vabimo, da nam pridružite. Prijavnice in dodatne informacije najdete na naših poletnih zloženkah, ki jih bomo razdelili po šolah in na naši spletni strani (http:// www.mdpm-ajdovscina.si). Na voljo smo vam tudi po telefonu (053689140, 041490360) ter prek elektronske pošte (info@mdpmajdovscina.si).

Pliskovica na Krasu 2011 Tabor bo potekal od 27. do 30. junija in je namenjen mladim od 13 leta dalje. Bivali bomo v mladinskem hotelu Pliskovica. Program in potek tabora je razdeljen na več vsebinskih sklopov in sicer: športne aktivnosti (paintball, orientacija, kolesarjenje, jahanje, jamarstvo, igre z žogo, itd.), življenja na vasi (spoznavanje vaških obrti in navad, peka kruha, priprava frtalje, kuharske spretnosti itd.), animacijske delavnice, družabni večeri in seveda piknik za zaključek! Zadnji dan pa se bomo šli kopati v Sesljan ( IT). Zagotovo nam ne bo dolgčas, saj nam okolica ponuja obilo prilik za prijetno preživljanje prostega časa. Cena: 50 eur. Prijavi se! Informacije in prijave na: mc.hisamladih@gmail.com, ali na 041-945 392 (05) 36 59 14 10

Biološko raziskovalni tabor Kodreti 2011 Želiš teden počitnic preživeti malo drugače? Želiš spoznati nove prijatelje? Te zanima narava ali arheologija? Pridruži se nam na Biološko raziskovalnem taboru v Kodretih! Kdaj bo tabor? Od 4. 7. do 9. 7. 2011 Sem pravi/a? Če imaš od 13 do 18 let, te zanima sveta raziskovanja, želiš spoznati, kakšne metode in na kakšen način se uporabljajo pri raziskovalnem delu na konkretnih primerih nekega okolja ter želiš s svojim delom prispevati uporabne podatke, hitro izpolni prijavnico in se nam pridruži. Kaj bomo počeli? Na taboru se bomo posvetili raziskovanju žive in nežive narave ter kulturne dediščine zahodnega dela Krasa in deloma spodnje Vipavske doline. Delo bo predvsem terensko. Potekalo bo (predvidoma) v osmih skupinah, v katerih boste poleg mentorja še trije oziroma štirje udeleženci tabora. Kdo organizira tabor? Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Zavod Rdeči apolon. Kdo je vodja tabora? Irena Kodele Krašna Do kdaj se moram prijaviti? Do zasedbe mest – na taboru bo največ 32 udeležencev. Kaj moram storiti, da bo prijava veljavna? Ob prijavi vplačati prispevek za udeležbo v višini 80 € na TR ZOTKS: 05100-8010503443, sklic 02304. Kje dobim dodatne informacije? Piši nam na info@rdeci-apolon.si ali pokličite na 040 560 955.

Prav kmalu bodo šolarke in šolarji pospravili šolske zvezke in knjige in se prepustili poletnim dogodivščinam. Za vse otroke, ki bi se radi med poletnimi počitnicami naučili česa novega, ustvarjali, sklepali nova prijateljstva ali se zabavali z vrstniki ob morju, smo na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina pripravili pester program poletnih aktivnosti. Za tiste, ki si poletnih počitnic ne morejo zamisliti brez morja, sonca in kopanja so tu poletna letovanja v Piranu in Nerezinah, kjer bodo otroci pod vodstvom naših mentor-

jev in animatorjev uživali v kopanju, športnih in družabnih igrah ter se družili v prijetni obmorski klimi. Poleg letovanj smo za otroke pripravili tečaje rolanja in plavanja, ki bodo potekali v Ajdovščini, vodili pa jih bodo naši izkušeni športni mentorji. Za bolj ustvarjalne so tu delavnice, ki bodo v dopoldanskem času potekale v Ajdovščini in Vipavi. Na brezplačnih delavnicah bodo otroci razvijali svojo kreativnost skozi ustvarjanje okrasnih in uporabnih predmetov, ter krepili svoje spretnosti skozi igro. Ustvarili bodo različne izdelke, spoznavali likovne tehnike

Poletne aktivnosti z mIGETALNICO Migetalnica tudi letošnje poletje organizira obilo zanimivega za otroke. Poleg spodaj predstavljenih programov bodo organizirali tudi 10-urni rolarski tečaj za otroke in njihove starše. O terminih in lokaciji boste obveščeni glede na izkazan interes staršev. Hop na kolo - za učence od 5. - 9. razreda S kolesi se bomo podali po skrivnostnih poteh vipavske doline, kjer bomo spoznavali še neodkrite kotičke narave! Kolesarili bomo v dveh terminih, od 27. 6. do 1. 7. in od 4. do 8. 7. od 8. do 13. ure, zborno mesto je košarkarska ploščad na Ustjah. Poleg kolesa potrebuješ: čelado, telovadne copate, pijačo, sendvič, obilo dobre volje in željo po odkrivanju majhnih in velikih skrivnosti. Poletni športni tabor Grbavica - za učence od 1. -9. razreda Počitnice bomo preživeli v naravi, z veliko novih odkritij v okolici Ustij – sprehodili se bomo do jame pod Planino, Vipavskega Križa in cerkvice sv. Marjete; spoznavali zanimivosti reke in ustvarjali ob nje; kolesarili in obiskali ajdovski bazen, v drugem terminu bomo eno noč prespali v šotorih, ob tabornem ognju. Potekal bo v dveh terminih, od 16. do 20. 8. in od 22. do 26. 8. od 8. do 13. ure, zborno mesto je košarkarska ploščad na Ustjah. S seboj prinesi:športno opremo, malico in nasmeh. Cena vsakega programa je 30 €. Na vsakega drugega otroka iz družine je 50% popusta. Če se nam želiš pridružiti, piši na elektronski naslov migetalnica@gmail.com ali pokliči na 031 632 314 (Marko) Število prijav je omejeno! Za otroke bosta skrbela Marko Vovk in Melita Vovk, ki organizirata poletni tabor v okviru Migetalnice.

Maša Čibej

Športno poletje

Taborite kot junaki filma »Gremo mi po svoje« Po tem ko je film Gremo mi po svoje v kinodvorane priklical množice, se je Društvo tabornikov Rod Mladi Bori (RMB) iz Ajdovščine odločilo za še boljšo potezo: to, kar ste doslej opazovali na filmskem platnu, lahko letošnje poletje doživite tudi sami! Ajdovski taborniki bodo svoj tabor v začetku julija postavili na mestu, kjer so snemali film Gremo mi po svoje, in sicer v bližini Bovca ob vasi Čezsoča. In del tega ste lahko tudi vi oz. vaši otroci! Zaradi velikega zanimanja za taborniški način življenja, so se pri RMB namreč odločili, da letos izjemoma na taborjenje sprejmejo tudi 20 udeležencev, ki sicer še niso člani društva, a bi njihov način dela želeli spoznati. Taborjenje bo potekalo od 4. do 14. julija 2011, cena za nečlane organizacije pa je 150 EUR. Za podrobnosti in prijavo se lahko kadarkoli obrnete na Heleno Harej (starosta letošnjega tabora) po e-mailu helena.harej@rutka.net ali na telefon 040-515-347.

in materiale ter se preizkušali v športnih in družabnih igrah. Novost našega letošnjega počitniškega programa je celodnevno počitniško varstvo za otroke od 1. do 4. razreda, ki bo potekalo konec junija, v začetku julija ter v drugi polovici avgusta, poleg samega varstva ter prehrane otrok pa vključuje tudi raznolike športne, likovne ter družabne dejavnosti. Poletne počitnice so tu! Naj bo v mestu ali v naravi, doma ali na morju, preživimo jih aktivno, veselo in razigrano!

METULJEV USTVARJALNI TABOR TABORNIŠKI DOM na Kovku nad Ajdovščino od 6. do 10. julija 2011 Metuljev ustvarjalni tabor je namenjen otrokom, ki so stari od 7 do 11 let. Namen tabora je ponuditi otrokom ustvarjalen način preživljanja počitniških dni. Kaj bomo počeli: - v gozdu ob taborniškem domu bomo iz vejevja gradili skulpture - veliko bomo risali in slikali - ustvarjali bomo v glini - spoznavali bomo življenje prednikov, ki so živeli v teh krajih - nabirali bomo zdravilna zelišča - naučili se bomo izdelovati sir - poslušali bomo pravljice - predvsem pa bomo veliko časa preživeli zunaj, v neokrnjeni naravi. Tabor vodi Silva Karim, profesorica likovne umetnosti in likovna ustvarjalka. Pravljice bo pripovedovala pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan. Sodelovali bodo tudi drugi strokovnjaki, ki bodo poskrbeli, da se bomo imeli lepo, da bomo na varnem, da se bomo veliko smejali in da ne bomo lačni. Cena ustvarjalnega tabora: 280 eur

V ceni je vključeno: - nočitev v več-posteljnih sobah (lastna spalna vreča) - 4 polni penzioni (zajtrk, kosilo, večerja, poleg tega pa ves čas dovolj sadja in pijače) - material in orodje za likovno ustvarjanje - žganje kiparskih del ob zaključku tabora - organizacija in vodenje ustvarjalnih delavnic - varstvo otrok 24 ur na dan

Za podrobnejše informacije nam pišite na metuljevtabor@gmail.com ali nas pokličite na 040 950407. Poslali vam bomo prijavnico in vam z veseljem odgovorili na dodatna vprašanja.

Šporni programi Rekreativčka in Zavoda za šport Ajdovščina so tudi letos pestri in ponujajo tako poletne športne tabore, kot tudi rekreativne tečaje. ŠD Rekreativček že četrto leto skrbi za rekreacijo, pa tudi zabavo otrok – tako so poletni programi namenjeni predvsem aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju časa, ki ga imajo otroci na pretek. Natančne informacije o programih so bile objavljene v prejšnji številki Ajdovskih novic, Rekreativček za to poletje ponuja: - aktivne počitnice v vodi za otroke od 5 do 12 let, celodnevni program bo v več terminih potekal na ajdovskem letnem kopališču; - nogometni kamp za otroke od 6 do 12 let, ki bodo brcali na igrišču na Policah ter se hladili v bližnjem bazenu, celodnevni program bo potekal v začetku avgusta - 10-urne tečaje plavanja, rolanja in tenisa, potekali bodo v treh terminih Za še več informacij in prijave pobrskajte po Rekreativčkovi spletni strani, pišite na rekreativcek@gmail. com ali pokličite Tomaža 041-472128. Zanimiva je tudi športna ponudba Zavoda za šport Ajdovščina, ki otroke vabi na športne počitnice, v plavalne tečaje, poletno športno šolo in nogometni kamp Olymp ter na športne dneve s paintbaal animacijo za otroke in mladino. Vsi programi vključujejo brezplačen prevoz otrok iz krajev znotraj občine Ajdovščina! Še več informacij pa je objavljenih na spletišču Zavoda, pišite na recepcija@zs-ajdovscina.si ali pokličikte na 05/3644721 med 8. in 16. uro. Letno kopališče Ajdovščina odpira vrata 17. junija!

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran17

Mladi

Št. 3 • 15. junij 2011

Ustvarjalka nakita, ki (za)žge!

Karim – priimek, ki kljub temu, da ni slovenski, zveni povsem domače. Tako kot je domača in sproščena tudi mlada ustvarjalka keramičnega nakita iz Ajdovščine Hana Karim. Njeno delo so že pred časom opazili kritiki iz Francije in Španije in ga objavili v spletnih medijih. Pretekli mesec pa smo ga končno opazili tudi domačini – na modni reviji v sklopu Tedna mode v Mladinskem centru Pale. Oče Azad je akademski slikar. Mama Silva slikarka ilustratorka. Verjetno je bilo samo po sebi umevno, da se boš z umetnostjo ukvarjala tudi sama. Če povem po pravici, sem do tretjega letnika srednje šole hotela biti to, kar si zdaj ti. Biti novinarka, delati intervjuje in vodit kakšno oddajo na radiu. Ko pa sem se morala odločiti, kaj bom šla študirati, je mama rekla: »Kaj pa arhitektura?« - »Hm, arhitektura, to je pa 'fensi'! Ampak verjetno moraš za to znati risati?!«, sem si mislila. Jaz pa do takrat nisem nič risala. Potem sem tisto celo poletje risala s svinčnikom, tihožitja, mamine vaze, čevlje, take bolj zafrknjene stvari. In mi je kar šlo! Tako – za biti brez vaje! Ker pa mi tehnično risanje ni šlo, sem padla sprejemne izpite na arhitekturi, zato pa naredila sprejemne za likovno pedagogiko. In to kljub temu, da se ti je umetnost že precej zgodaj zamerila? Ja, ko sva bila z Goranom (bratom, op. p.) še v OŠ smo z družino precej potovali po evropskih prestolnicah, po vseh galerijah in takrat se mi je vse skupaj nekoliko zamerilo … Mama je hotela videti vse v enem dnevu – in zgledalo je kot ena srednješolska ekskurzija. In ker takrat še nisem imela spoštovanja do umetnosti, sem samo čakala, da se bom lahko v galeriji usedla … V končni fazi pa je mama danes kriva za to, da oblikuješ nakit iz keramike! Res je, tudi mama ustvarja nakit iz keramike in ona me je navdušila. Se pa spomnim, ko sem pred petimi leti začela z izdelovanjem nakita in sem ga – čeprav nekoliko šlampastega – želela prodati. Ne le prijateljicam in maminim sodelavkam, pač pa tudi ostalim … In sem poslala ponudbo po raznih trgovinah. Potem pa sem

iz ene dobila precej tak negativen odgovor, češ da ne, da tak nakit že imajo … No – pred pol leta pa iz tega istega butika dobim e-mail, da so videli moj nakit na spletu in da je to res presežek slovenskega oblikovanja in sem si mislila: »Aha, zdaj pa ja! Zdaj pa ja!« (smeh) Ampak konec koncev tvoje delo – in z njim keramika je nek presežek. Keramika je zelo zapleten in skrivnosten medij. Nikoli ne veš, kaj bo iz nje nastalo. Zmeraj moraš kaj vreči proč in ti je hudo ali pa se ti kaj razbije, ko staviš iz peči. Najmanj deset odstotkov izdelkov se že med delom uniči! Zato da dosežeš nek učinek in da že na začetku veš, da bo nekaj nastalo tako, kot si si zamislil, rabiš ogromne kilometrine in jaz je očitno še vedno nimam dovolj. O keramiki še vedno ne vem vsega! Kako pa nastajajo broške, verižice in prstani? Gre za dolgotrajen postopek. Najprej vse skiciram – navadno med predavanji! Potem oblikujem v ateljeju po skicah in nato gre to v peč za keramiko. In ne v pečico za piškote, kot nekateri mislijo! (smeh) Na 960°C – temu se reče biskvitna peka – polizdelke pečem približno 20 ur. Ko se peč ohladi, jih vzamem ven, stvar zbrusim in glaziram s posebnimi glazurami. Potem še enkrat žgem na 1080°C, kjer glazure razvijejo posebne efekte – če tako hočem, vzamem ven in oblikujem v končni izdelek. Kot mlada perspektivna ustvarjalka nakita imaš gotovo tudi svoje želje – na kom bi najraje videla svoje izdelke? Na Lari Bohinc (priznana oblikovalka nakita, op. p.)! Če bi Lara Bohinc nosila moj nakit bi bila ekstra polaskana! Ona je res v slovenskem in svetovnem merilu prva liga. Sicer pa mi je všeč, če moj nakit nosi katerakoli punca – vsaka, ki ga ceni, ceni njegovo oblikovno izraznost, postopek, ki je za njim, ki ima ekstravaganten cilj in ga zna nositi. Sama pa svojega nakita ne nosiš! Meni se zdi mogoče rahlo narcisoidno, če bi ga nosila, res! Raje ga vidim tako, da se sprehajam po Ljubljani in da vidim kar eno punco, da ga nosi! Mislim – a ni to najlepši občutek?! Kar ena punca ima moj nakit! Waw!

Zadnje čase se posvečaš tudi grafičnemu oblikovanju. V Grafičnem studiu Babilon sodelujeta z bratom Goranom. Goran je odličen risar – on to raztura! Tudi ilustracija njemu veliko bolj leži kot meni. In kot oblikovalec je super. Doslej se še ni potrdilo, da je za sorodnike bolje, da ne delajo skupaj! V bistvu je prav žurka z njim sodelovati! Fajn je, ker grafično oblikovanje potrebuje veliko nekega feedbacka že v startu. In fajn je, da stvari vidi čim več parov oči, da tudi pokritizira. Kritika je dobrodošla. Tudi s strani mame in očeta? Zaradi njiju imam vcepljeno samokritičnost in morda zaradi tega nadgrajujem svoje ustvarjanje. Sta moja mentorja, vprašam ju za nasvete – kar se tiče barv obvladata v nulo, in zelo odkrita pri kritikah. No, ta kritičnost me kdaj tudi moti, ampak tako pač je! Se pri vas doma pogovarjate sploh

Mladi mladim Matevž Slokar

Biti mlad v Ajdovščini je vedno bila in bo dobra stvar! Zakaj? Ker smo Ajdovci in Ajdovke zanimivi in drugačni. Nasmejani, pozitivni … in z našim “G-jem” vedno nasmejemo druge. Naša Wajdušna pa postaja vedno bolj resna in brez mladega zagona. Kje so žurke pod knjižnico? Kje so poletni festivali? Kje je tista Ajdovščina v maju, polna energije? Sam slišim veliko kritik, da se nič dogaja, da je Ajdovščina mrtva! Ne bi se prav strinjal s tem. Mogoče je to mrtvilo samo posledica menjave generacij. Mogoče mladi potrebujemo malo spodbude in bo Ajdovščina kar naenkrat spet zaživela. Ali pa je zadnji čas, da si priznamo, da smo za vse to sami krivi. Moti me miselnost nekaterih mladih, ki bi radi z besedami spreminjali svet, ko pridemo do dejanj, pa prepogosto ostanemo na začetku. Pri nas mladih pogrešam voljo do ustvarjanja. Če želimo ustvarjati, bomo morali delati napake. In če bomo delali napake, se bomo nekaj novega naučili! Ne glejmo vsega skozi denar, dajmo se zabavat ob tem kar delamo. Denar bo pa le posledica vsega tega. Vsi bi radi vse imeli, za to pa nič ne naredili. Dragi moji, ne vem, če bo to šlo tako naprej. Fajn bi bilo, da počasi začnemo podpirati eden drugega in si pomagati, ker bomo le tako lahko delali velike in zabavne projekte. Toliko za enkrat. Lepo se imejte, bodite pridni in ne pozabite se zabavati!

Do neodvisnega življenja z vašo pomočjo Društvo za teorijo in kulturo hendikepiranih je društvo, ki se bori za 24-urno osebno asistenco vseh, ki pomoč zaradi takih ali drugačnih telesnih okvar potrebujejo.

še o čem drugem kot o umetnosti? Ma glej – nikoli se ne usedemo za mizo in si rečemo, zdaj bomo pa govorili o umetnosti. To je del našega življenja in slikarstvo je za moje starše poklic. Da ni tako kot drugod se zavem šele, ko domov pripeljem koga od prijateljev, ki se navdušuje nad tem, koliko slik imamo po stanovanju. In takrat si rečem: »Waw, ma čaki, sej pa rejs nej slabu!«

Ker pa njihov predlog leži v predalu na Ministrstvu za zdravje že od lanskoletne javne razprave in si morajo hendikepirani dodatno pomoč plačevati s svojimi sredstvi, je Venčeslav Petrič (intervju z njim je bil objavljen v prejšnji številki Ajdovskih novic) pretekli mesec organiziral dobrodelni koncert s skupino Jararaja. Odziv je bil zadovoljiv, a še vedno premajhen, da bi lahko kaj konkretno spremenili. Zato se v imenu Društva za teorijo in kulturo hendikepa – program za neodvisnost hendikepiranih – obračamo na vas s prošnjo, da jim z nakazilom kakršnegakoli zneska pomagate pri uresničitvi cilja.

YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Neubergerjeva 7, Ljubljana TR: 02011 - 0050155707 Venčko Petrič, Planina 59, Ajdovščina TR: 0421 7022 9217 380

MČ

Mateja Česen

POROÈNA FOTOGRAFIJA, BIRME, OBHAJILA, PRAZNOVANJA STUDIJSKA FOTOGRAFIJA, (ZA DOKUMENTE, IZDELKI, ...) VELIKI PRINTI VISOKE KAKOVOSTI (do širine 110 cm)

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran18

Narava in družba

Št. 3 • 15. junij 2011

Mi kompostiramo biološke odpadke, kaj pa vi?

Živi svet pred domačim pragom

Biološki odpadki ali biorazgradljivi odpadki, so odpadki, ki vsebujejo organske snovi, katere se na zraku ali tudi brez zraka, razkrajajo oz. razgradijo.

IRENA KRAŠNA KODELE

PTICE KMETIJSKE KULTURNE KRAJINE

Kristina Prosen

Ste v teh deževnih junijskih dneh ulovili kakšen trenutek, za sprehod med polji in travniki? Pogled v tem času prav gotovo pritegnejo živopisani cvetovi in metulji, uho pa uživa ob ptičji pesmi. Škrjančkova mila pesem vsakič razveseli moje srce in me spomni na ljudsko pesem »Škrjanček poje, žvrgoli, se bel'ga dneva veseli…« Le kdo ne bi ob njegovi pesmi pozabil na svoje skrbi in se veselil z njim?

O pticah, ki so jih ljudje nekoč srečevali vsak dan ob delu na polju, ob košnji in ob žetvi, poje veliko pesmi. Verjetno poznate tudi tisto: »Ped pedi in ped pedi, sem raz polja se glasi. Prepelica tako poje, ker ima mladiče svoje…« Tako kot drugod po Evropi, pa tudi v Sloveniji opažamo, da je nekaterih vrst ptic, ki so bile nekoč zelo pogoste na naših travnikih in poljih, vse manj. S povečanjem intenzivnosti kmetovanja se je Vipavska dolina tako spremenila, da sedaj primanjkuje primernih mest za gnezdenje ptic, omejeni so viri hrane, k večji smrtnosti med pticami pa prispevajo pesticidi, zgodnja košnja ter obdelava zemljišč z vedno hitrejšimi in zmogljivejšimi stroji. In kako lahko tem pticam pomagamo? Zmanjšajmo uporabo pesticidov in umetnih gnojil, ohranjajmo vrstno raznolike travnike, pašnike in polja, travnik kosimo iz sredine navzven in s tem omogočimo mladičem umik v grmovje. Otoček grmovja sredi travnika ali mejica ob njegovem robu nudi pticam zatočišče spomladi, ko trava še ni tako visoka, da bi se v njej lahko skrile, omogoča jim kritje pri prehodu z enega travnika na drugega, plodonosno grmičevje jim nudi hrano jeseni in pozimi, poleti pa se tam zadržujejo razne žuželke, ki so bogata beljakovinska hrana za ptičje mladiče. Človek je skozi tisočletja spreminjal podobo krajine, a ker so te spremembe potekale postopoma, so se nanje ptice, pa tudi druge živali in rastline, lahko prilagodile. Spremembe, ki smo jim priča zadnjega pol stoletja, pa so prehitre in v prevelikem obsegu, da bi jim lahko rastlinske in živalske vrste sledile. Nekaterim vrstam spremenjene razmere sicer ustrezajo. Tako je na primer v Vipavski dolini zaradi golih brežin in makadamskih poti ob avtocesti več čopastih škrjancev, kot jih je bilo nekoč. Na žalost pa je več takih vrst, katere so postale tako redke, da je njihov obstoj ogrožen in upravičeno se sprašujemo, ali bodo ptice, ki so jih naše babice in dedki dobro poznali, naši vnuki še lahko opazovali v sadovnjakih, na travnikih in poljih?

Bi radi spoznavali ptice pod strokovnim vodstvom ornitologa? Pridružite se nam na zadnjem ornitološkem izletu v okviru projekta »Ptice kmetijske kulturne krajine – danes in nikoli več?«. Dobimo se v Kodretih v soboto, 18. 6. 2011 ob 7. uri na parkirišču pred Hišo posebne sorte. Izlet je brezplačen in je primeren tudi za otroke! Več informacij na www.rdeci-apolon.si ali na tel. 040-560955.

NARAVOSLOVNI IZZIV MESECA JUNIJA Podajte se zjutraj ali zvečer na sprehod med travnike in polja. Ste zaslišali kje značilni koščev »crex-crex« ali prepeličin »ped-pedi«? Vaši podatki nam bodo pomagali ugotoviti, kje v Vipavski dolini gnezdita ti dve vrsti, rezultate pa si boste lahko ogledali na naši spletni strani (www.rdeciapolon.si) in v eni od naslednjih številk Ajdovskih novic. Pošto naslovite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali na elektronski naslov info@rdeci-apolon.si .

Kompostiranje bioloških odpadkov na domačem vrtu je učinkovita metoda za pridobivanje polnovrednega humusa in obenem lep primer zmanjševanja količine odpadkov (za vsaj 30 %) in s tem varovanja okolja. S kompostom, ki je naravno gnojilo, vračamo zemlji kar smo ji vzeli s pridelki in izboljšamo sestavo prsti, prezračevanje tal, zadrževanje vlage in toplote. V tla poleg hranil vnašamo veliko mikroorganizmov, ki izboljšajo mikrobiološko aktivnost tal. Čim bolj je vsebina v kompostniku mnogovrstna, tem hitreje nastaja humus. Zato vedno pomešamo odpadke iz kuhinje z odpadki iz vrta. Kompostiranje odpadkov je bolj čisto in zdravo kot pa njihovo sežiganje. Vsaka tona sežganega listja sprosti 50 kg ogljikovega monoksida, 20 kg delčkov trdnih snovi in sedem ali več karcinogenov.

Na kompost na našem domačem vrtu sodijo: • jajčne, orehove in lešnikove lupine, čebulni in krompirjevi olupki, sadni in zelenjavni odpadki, kavne in čajne usedline, kavni filtri, čajne vrečke (to je najboljša hrana za deževnike in druge drobne živalce, ki predelujejo odpadke v humus) • ostanki hrane (vedno dobro pokriti) samo v majhni količini

• uvelo cvetje, odmrle sobne rastline • papirnati robčki in papirnate brisače • naravna volna, bombaž • papir in papirnate vrečke (ne potiskane) v manjših količinah • lesni pepel (koristno kalijevo gnojilo) – dodajamo ga v majhnih količinah, dobro porazdeljenega • saje (odlično gnojilo, ki povečuje rodnost in gretje tal) • pokošena trava - v tankih plasteh in v uvelem stanju (da preprečimo gnitje) • stara prst lončnic, ostanki rož, zelenjave in zelišč (vendar samo ostanki zdravih delov rastlin) • zeleni deli plevelnih rastlin, vendar še ne smejo semeniti • obrezani deli dreves, živih mej in grmov (zrezano ali zdrobljeno z drobilcem) • listje (raztreseno v tankih slojih) • kokošje perje (koristen dodatek, ker vsebuje fosfor) • kokošji in zajčji gnoj • žagovina in oblanci (vendar zraven ne sme biti lepila, veziv ali barve) v manjših količinah…..

Kaj ne sodi na kompost? • velike količine tekoče in kuhane hrane, meso, drobni živalski kadavri, mačji in pasji iztrebki, kovine, časopis in karton (zaradi barv in lepil) • kemikalije, barve, laki, zdravila, stara jedilna olja, plenice, vrečke iz sesalcev, ker vsebujejo težke kovine • velike količine kupljenih agrumov, ker vsebujejo ostanke kemijskih sredstev, ki uničujejo življenje

v kompostu (previdno dodajamo le majhne količine, ki jih dobro vmešamo v kompost) • z boleznimi okuženi deli rastlin • pelin, vratič, orehovo lubje, ker jih deževniki ne marajo • z boleznimi okuženi deli rastlin • pleveli, ki že semenijo, koreninski pleveli (razen, če jih prej potopimo v vodo, da razpadejo), večje veje…. • kuhanih odpadkov naj ne bi odlagali na kompost, če pa jih, moramo te odpadke ohladiti, da ne poškodujemo drobnoživk v kompostnem kupu Kompostnik naj bo zlahka dostopen. Primeren prostor je polsenčni predel obrobja vrta, v senci dreves ali višjega grmovja, zaščiten pred vetrom. Kompostnemu kupu je potrebno poleg drobnejših kuhinjskih odpadkov dodajati tudi debelejši strukturni material oz. zdrobljene ostanke grmovnic in dreves. Organizmi namreč za predelavo potrebujejo obe skupini materialov v pravilnem razmerju, tako da organski odpadki dobro zorijo in se spreminjajo v kompost. K temu pripomore tudi redno zračenje vsebine kompostnika in po potrebi vlaženje. Vrnimo naravi nasmeh. Kompostirajmo!

Študijski obisk na temo trajnostnega razvoja ''KAKŠEN SVET SI ŽELIMO?'' Med 8. in 13. majem je v majhnem mestecu Caccamo, ki leži na Siciliji 30 km od Palerma, potekal študijski obisk na temo okoljevarstva. Študijski obiski so namenjeni predvsem izobraževanju na področju dela z mladimi, za udeležbo na študijskem obisku pa smo prejeli podporo v obliki dotacije po programu Vseživljenjsko učenje. Programe financira Evropska Skupnost, koordinira pa Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) v Ljubljani. Kot predstavnica Medobčinskega društva prijateljev mladine iz Ajdovščine sem se udeležila študijskega obiska in se pridružila 13 predstavnikom iz različnih evropskih držav. Udeleženci smo prišli iz Slovenije, Nemčije, Turčije, Danske, Finske, Francije, Poljske, Nizozemske in Madžarske. Na petdnevnem študijskem obisku smo se seznanili z okoljevarstveno problematiko, z njenim vpeljevanjem v izobraževalni sistem v Italiji, ter z nekaterimi dobrimi praksami pri reševanju okoljskih in socialnih problemov. Študijski obisk je potekal v obliki ogledov na terenu, delavnic in razprav o videnemu. Ogledali

smo si predelavo organskih odpadkov, sortirnico odpadkov in inovativen način zbiranja odpadkov z osli. V manjšem mestecu Castelbuono na severozahodu Sicilije so namreč zbiranje odpadkov s tovornjaki nadomestili z osli. Projekt zajema ohranjanje tradicije, zmanjševanje emisij ter reševanje socialnih problemov, saj so v okviru projekta ločenega zbiranja odpadkov z osli zaposlili tudi ducat ljudi iz marginalnih skupin. Projekt se je izkazal kot zelo uspešna praksa, ki je okoljsko, ekonomsko in

socialno trajnostna. Pomemben vidik študijskega obiska je tudi samo druženje udeležencev ter izmenjava in primerjava izkušenj iz različnih Evropskih držav. V kratkem času smo tako videli kar nekaj zanimivih praks, v večernih urah smo čas namenili razpravi in izmenjavi mnenj, v zaključnih dneh pa smo si utrgali še nekaj uric za doživetje utripa na palermskih ulicah. Maša Čibej, MDPM Ajdovščina

Pobiranje odpadkov z osli v mestu Castelbuono

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran19

Pomagamo

Št. 3 • 15. junij 2011

Ajdovska ekipa prve pomoči na regijskem preverjanju usposobljenosti Prvo junijsko soboto je v Idriji potekalo regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki sta ga organizirala Uprava RS za zaščito in reševanje – Izpostava Nova Gorica in Območno združenje Rdečega križa Idrija.

nudili celodnevno varstvo predšolskih otrok, od enajstega meseca starosti naprej. V vsako gnezdo bomo vključili do 6 otrok, saj želimo prilagodili varstvo in aktivnosti otrokovim individualnim potrebam, sposobnostim in željam. Naše delo bo temeljilo na kurikulumu vrtca, nadgrajeno z ustvarjalnimi metodami in tehnikami sodobne pedagogike ter razvojne psihologije. Obe strokovno izobraženi varuhinji Gnezda se bova trudili otrokom, na njim razvojno primeren način in skozi igro, približati zdrav način prehranjevanja, spoštovanje do ljudi in narave, ki nas obdaja.

so se v začetku maja udeležile tudi usposabljanja na Debelem rtiču, kjer so znanje poglabljale z g. Šutanovcem, avtorjem več različnih učbenikov za prvo pomoč za laike, ki jih je izdal Rdeči križ Slovenije. Regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči se je udeležilo osem ekip (iz občine Nova Gorica, Miren Kostanjevica, Ajdovščina, Idrija, Izola, Piran ter dve ekipe iz Kopra), ki so svoje znanje prikazale na štirih delovnih točkah. Ajdovska ekipa je pokazala znatno mero pripravljenosti in zasedla 5. mesto. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Idrije, drugo ekipa iz Nove Gorice in tretje ekipa iz občine Miren Kostanjevica. V Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina članom ekipe iskreno čestitamo za prizadevno delo in jim želimo veliko uspehov tudi v prihodnje.

Gnezdimo na robu Ajdovščine, v pritličju poslovno – stanovanjskega objekta , v novih posebej za otroke urejenih prostorih v velikosti 125 m2. Gnezdo obsega ločeno igralnico, jedilnico, telovadnico ter spalnico z zunanjim velikim, ograjenim vrtom. Pred Gnezdom je urejeno parkirišče. Dodatne informacije in vpis: tel.: 040 9333 41 ali e- naslov: info@gnezdece.si. Kmalu vam bo na voljo tudi internetna stran www.gnezdece.si Andreja Bračko Pavli, vodja in vzgojiteljica Dejavnost bo registrirana pri Ministrstvu za šolstvo in šport.

Domači krvodajalci na izletu v Beli Krajini foto Stanko Kodelja

Preverjanja se je prvič udeležila tudi Ekipa prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Ajdovščina. Ekipa prostovoljcev se usposablja v prvi pomoči in pripravlja na morebitno intervencijo v primeru hujše naravne ali civilizacijske nesreče, ko služba nujne medicinske pomoči ajdovskega zdravstvenega doma in druge poklicne enote v bližini ne bi zmogle nuditi prve pomoči vsem ponesrečencem. V ekipi deluje osem članov: Benedikt Ličen, Katja Lahajnar, Tamara Mozetič, Klavdija Curk, Matija Ivanič, Denis Kodele, Robert Kopatin in Uroš Batič, ki so v februarju 2011 uspešno zaključili 70-urni tečaj prve pomoči za bolničarje. Na njem so pridobili osnove in ustrezne temelje, znanje pa so nato nadgrajevali na skupnih vajah z novogoriško ekipo, ki deluje nekoliko dlje in jim je lahko posredovala svoje znanje in izkušnje. Tri novogoriške in ajdovska ekipa

zasebno varstvo otrok Zasebno varstvo otrok GNEZDO prvega septembra odpira svoja vrata. V njem bomo

Irena Žgavc

Na domačiji Klepčevih smo si ogledali njihov še delujoči mlin na vodo. Krvodajalci Območnega združenja Rdečega križa Ajdovščina smo se v soboto, 21. maja, udeležili izleta v Belo krajino. Ogledali smo si izvir

reke Krupe, Muzej Rdečega križa Slovenije, stari del Črnomlja s hišo belokranjskih rokodelcev. Prijetno s koristnim smo nato združili s kosi-

lom na turistični kmetiji Pri Štefaniču v Dragatušu, kjer nam je gospodar po prijaznem sprejemu razkazal tudi Župančičevo spominsko sobo. Ob zaključku izleta smo si ogledali še Krajinski park Lahinja in informacijski center parka z več kot 200 let staro hišo s črno kuhinjo, galerijo Vere Vardijan. Prav na koncu pa še arheološko zbirko in še delujoči mlin na vodo. Polni lepih vtisov smo se v poznih urah veselo vračali proti domu. Za izredno lepo doživetje se krvodajalci, ki smo se udeležili izleta, zahvaljujemo organizatorki Ireni Žgavc. Prav gotovo se bomo še z večjim veseljem in zavzetostjo udeleževali krvodajalskih akcij in sodelovali pri drugih organiziranih akcijah Rdečega križa. Upamo in želimo pa si tudi, da to ni bilo naše zadnje skupno druženje. Alfonz Krapež

ZAHVALA KRVODAJALKAM IN KRVODAJALCEM

Pomagam pomagati Na celotni Primorski, ki jo pokriva Škofijska karitas Koper smo zaradi vse večjih stisk, s katerimi se srečujemo, pripravili zgibanko POMAGAM POMAGATI. Namen zgibanke ni zgolj zbiranje denarja, temveč tudi osveščanje, da so med nami ljudje, ki potrebujejo našo solidarnost, našo pomoč, zato smo za podnaslov zgibanke izbrali Gregorčičev verz: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratove solze«. Gospodarska kriza, naraščajoča brezposelnost, nizki dohodki ali neizplačane plače so vzrok, da se s prošnjo za pomoč na Karitas obrača vse več ljudi, ki so zašli v materialno stisko, zato v njihovem imenu prosimo

za pomoč. Vse ljudi dobre volje, ki jih nagovarjajo prav določene stiske in želijo konkretno pomagati vabimo, da se vključijo v trajnejše oblike pomoči, kot je Posvojitev na razdaljo ali v Namenska pomoč. POSVOJITEV NA RAZDALJO je pomoč določenemu otroku za obdobje najmanj enega leta v višini 25 EUR mesečno. Denarna pomoč je namenjena otroku iz družine, ki živi v težkih materialnih razmerah. Karitas darovani znesek nakaže na TRR starša , zakonitega zastopnika, otroka , šole…., štirikrat v letu. Darovalcem posredujemo osnovne podatke o otroku, ki mu pomagajo, čeprav stiki med darovalcem in starši, oz . otrokom, praviloma niso predvideni. V pomoč se lahko vključijo posamezniki, družine ali skupine..

4. junija v Sloveniji vsako leto obeležujemo Dan slovenskega krvodajalstva. Leta 1945 so bile na ta dan v Sloveniji odvzete in konzervirane prve doze krvi, kar pomeni začetek transfuzijske službe. Le nekaj dni zatem obeležujemo tudi Svetovni dan krvodajalstva, in sicer 14. junija, ko je bil davnega leta 1868 na Dunaju rojen Karl Landsteiner, ki je odkril prve tri krvne skupine (A, B in 0). Oba dneva sta predvsem priložnost, da se zahvalimo krvodajalcem za njihovo solidarnost in nesebično pomoč. V Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina se jim želimo zahvaliti tudi v imenu številnih bolnikov in bolnic, ki so prejeli njihovo kri, vendar se sami darovalcem ne morejo zahvaliti. Prav tako se želimo zahvaliti vsem prostovoljcem, ki nam na kakršnem koli način pomagajo pri izvajanju tako pomembnega programa kot je krvodajalstvo.

NAMENSKA POMOČ je mesečni dar najmanj 3 EUR, ki jih darovalec predhodno nameni za reševanje točno določene stiske: za pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom; starejšim, bolnim in drugače prizadetim; otrokom in šolarjem; materam in otrokom v stiski; brezdomcem, beguncem in tujcem ali pomoči potrebnim v tujini. Dar se lahko nakazuje mesečno, na tri mesece, dvakrat ali enkrat letno. Enkrat letno pošljemo položnice oz. z dovoljenjem darovalca uredimo nakazovanja preko trajnika. Karitas, si prizadeva, da bi odgovarjala na dejanske potrebe ljudi v stiski, ohranjala njihovo dostojanstvo, z njimi tesno sodelovala in jim z vsakovrstno pomočjo omogočila, da se osamosvojijo in v čim večji

meri sami prevzamejo odgovornost za svoje življenje. Po dogovorjenem urniku smo v pisarni Škofijske karitas v Solkanu in trinajstih centrih Karitas, za področje občine Ajdovščina in Vipava nas dobite v Ajdovščini na Vipavski cesti 11.. Tam se s tistimi, ki pridejo po pomoč pogovorimo, preverimo njegovo dejansko stanje ter jim v skladu z njegovimi potrebami in našimi zmožnostmi pomagamo. Poleg materialne pomoči osebam v stiski tudi svetujemo in jim po potrebi pomagamo poiskati ustrezno pomoč. Starejšim, bolnim, invalidom in ljudem v odročnih krajih sodelavci župnijskih Karitas pomoč pripeljejo tudi na dom. Na področju Vipavske deknije stalno ali občasno pomoč Karitas preje-

ma 3000 oseb. To so družine v materialni ali drugačni stiski, brezdomci, zasvojeni, matere in otroci, ostareli, bolni, invalidi, tujci,.... Materialno pomoč prejema 450 družin in posameznikov ter 400 otrok. Letno razdelimo 60 ton hrane in higienskeih potrebščin, številnim družinam pomagamo pri plačilu položnic. Pomoč delimo premišljeno, na podlagi Pravilnika o kriterijih za materialno pomoč socialno ogroženim. Informacije o vseh programih so na spletni strani http://karitas-kp.rkc.si//, kjer se lahko tudi izpolni obrazec za vključitev v Namensko pomoč oz. Posvojitev na razdaljo. Hvala vsem, ki boste odprli srce in roke. Jožica Ličen

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran20

Pisma in obvestila

Št. 3 • 15. junij 2011

Zlatoporočenci

Hodil po zemlji sem naši …

Marija in Anton lokar, Gorenje 214 , Ajdovščina

Marija je bila rojena v Dolenjah pri Ajdovščini. Anton, po domače tonetov Tone pa je iz Gorenja.Poročila leta 1961 in imata tri otroke ter 9 vnukov.

Nada in Slavko Božič , Planina 32, Ajdovščina

Bernarda, po domače mežnarjeva Nada in Alojz, po domače božičev Slavko, se poznata od otroštva. Poročila sta se leta 1961. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, sedaj pa imata že dvanajst vnukov. Da dva človeka skupaj prikorakata do zlate poroke, mora v zakonu vladati razumevanje, spoštovanje in strpnost. Potem pride tudi harmonija. Vse skupaj pa povezuje ljubezen. Našim zlatoporočencem čestitamo in jim želimo še veliko skupnih srečnih let!

Naslov (stalne) rubrike smo si izposodili iz Župančičeve domovinske pesnitve Duma, kjer pesnik spregovori najprej o »prelestih« svoje domovine in nato v drugem delu o »bolestih«. Tudi mi želimo spregovoriti in še bolj prikazati bolesti naše ožje domovine - naše občine. Danes nekaj cvetk iz mirujočega prometa. Slike govorijo same zase pa vendar še malo komentarja. Mirno lahko zapišemo, da je kultura parkiranja v Ajdovščini pod vsako kritiko. Parkiranje na prostorih za invalide je stalna praksa pred najboljšim sosedom. Zaparkirana je običajno pot za invalide pred sodiščem. Parkiranja na starem ajdovskem »placu«. Očitno ignoriranje prometnega znaka prepovedan promet za vsa vozila na Trgu prve slovenske vlade in vožnja mimo znaka za enosmerni promet ter parkiranje preko treh parkirišč pred pošto in pred nosom policijske po-

staje. To so vse hudi prekrški in zagrožene so visoke kazni. Potem se pa jezijo na občinskega redarja, ki izreka kazni Na Ribniku postaja stalna praksa parkiranja na zelenicah. Pohvalno je, da je občina uredila pločnike za invalide. Vendar kaj pomaga, če so na njih avtomobili. Tudi z otroškim vozičkom moraš potem na cesto. Vsemu tarnanju nad „odgovornimi“ navkljub pa je dejstvo, da je takrat, ko oni nastopijo, za ogrožene udeležence v prometu že prepozno. Spoštovani prekrškarji, ne bomo vam zaželeli, da bi se zaradi zaparkirane površine vi morali izpostavljati nevarnosti, pač pa vam želimo nekaj več kulture in predvsem razumevanja, da niste edini. Pa vendar, če boste vi zaprli pot drugim, potem to tako ali drugače in slej ali prej čaka tudi vas!

Komaj čakamo, da vrnemo obisk prijateljem V letošnjem šolskem letu smo se tudi na OŠ Danila Lokarja uspešno vključili v dvoletni mednarodni program Comenius dvostranska partnerstva. V projektu sodelujemo s šolo ESCOLA BASICA E SECUNDARIA GONCALVES ZARCO (Funchal) z Madeire (Portugalska). Na ta način učenci odkrivajo zgodovino, tradicijo in kulturno dediščino svojega kraja ter spoznavajo običaje in kulturo druge države. Bistvo projekta je mobilnost učencev. Med 5. in 24. majem smo tako gostili učence s partnerske šole. Predstavili smo jim naš šolski sistem, razkazali šolo in njeno okolico, jih naučili šol-

sko himno, nad katero so bili navdušeni. Naše goste je sprejel tudi župan. Obiskali smo Lokavec, kjer so mladi pritrkovalci pod vodstvom ga. Nade Blažko predstavili svojevrstno glasbo zvonov. Da je lahko tudi manjši kraj zanimiv, so poskrbeli g. Boris Blažko in brata Černigoj iz kovaškega muzeja. Društvo upokojencev iz Ajdovščine nam je pokazalo kako se balina. Svojevrstno doživetje je bil obisk Gore, kjer smo v etnološko obarvanem večeru spoznali, kako se prede, kleklja, plete, izdeluje piščali in košare. Prisluhnili smo ljudskim pesmim in plesu, na koncu pa poskusili odlično domačo hrano: polento, kislo mleko, joto, krompir s skuto, potico in štruklje. Dan je bil popoln in nepozaben.

Našim prijateljem smo pokazali tudi delček naše domovine: obiskali so Obalo, Škocjanske jame, dolino reke Soče, Ljubljano in Bled. Nad lepotami naših krajev so bili navdušeni. Največje presenečenje pa je bil sneg na vrhu Vršiča. Nekateri so ga videli prvič! Dan slovesa je prišel prehitro. Dopoldan smo si ogledali tovarno ultra lahkih letal Pipistrel, skupno druženje pa smo zaključili s prisrčno prireditvijo v Dvorani 1. slovenske vlade, kjer smo se poslovili od naših dragih prijateljev. Slovo je bilo ganljivo, pritekla je marsikatera solza, ki se je ta dan ni nihče sramoval. Tolaži nas le misel, da se oktobra ponovno snidemo na Madeiri. Na koncu se moramo zahvaliti številnim, ki so nam nesebično pomaga-

li: staršem učencev, učiteljem in mnogim domačim podjetjem. Kristina Valič

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran21

Pisma bralcev

Št. 3 • 15. junij 2011

"STRATEGIJA" AJDOVSKEGA NOGOMETA

Ivan Mermolja Iče

Na aprilski seji občinskega sveta je bila v razpravo podana v obravnavo tako imenovana "Strategija obstoja in razvoja ajdovskega nogometa". V svetniški skupini SDS smo omenjeno strategijo soglasno zavrnili, saj bi jo lahko mirno preimenovali v Strategijo reševanja dobrega imena generalnega pokrovitelja ajdovskega nogometa. V predlogu sklepa je navedeno, da strategija, katero je pripravila Športna zveza Ajdovščina, predstavlja pravo pot za reševanje nogometa v Ajdovščini ter za obstoj NK Primorje. Strategija, ki naj bi zajemala naslednja 3 leta, je napisana na dobrih dveh straneh in ne vsebuje nobenih konkretnih zamisli, temveč le splošne smernice o igranju članskega moštva v 2. Slovenski nogometni ligi (SNL) ter poudarku na delu z mladimi. Prav tako iz strategije ni razvidno, od kje konkretno naj bi bila zagotovljena sredstva za delovanje kluba v bodoče. Za pridobitev potrebnih sredstev za reševanje kluba naj bi občina odkupila del tribun na stadionu, ki je v lasti družbe Primorje. Kupnina, ki bi jo morala občina zagotoviti z rebalansom proračuna, naj bi znašala okrog 150.000 €. Družba Primorje bi

morala to kupnino skupaj s 50.000 € lastnih sredstev zagotoviti za delovanje NK Primorje. Nadalje naj bi se oblikoval nov upravni odbor kluba ter s strani Nogometne zveze Slovenije pridobilo zagotovilo, da bo imel klub pogoje za licenco igranja najmanj v 2. SNL. Ta scenarij pa vsebuje vrsto pomanjkljivosti: - Omenjena sredstva so bistveno nižja od dejanskega dolga kluba, ta po najbolj optimističnih ocenah znaša vsaj pol milijona €. - Družba Primorje bi morala po pogodbi, ki jo je sklenila z Nogometnim klubom (predsednik upravnega odbora kluba je, mimogrede, istočasno predsednik uprave Primorja Dušan Černigoj), zagotoviti sponzorska sredstva v višini več kot 400.000 €. Teh sredstev klub do danes ni dobil. Za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti v pravni državi obstoja možnost izterjave preko sodišča. - To, da je del tribun last Primorja, je bila v času prenove stadiona očitno ena bolje varovanih občinskih skrivnosti, saj smo bili do danes prepričani, da je celoten stadion last občine Ajdovščina. - Da bi Nogometna zveza Slovenije vnaprej dajala zagotovilo za izdajo

Ljudi srečujemo, spoznamo, vzljubimo, smo prijatelji. Se pa tudi razhajamo. Razhajamo se, ker tako hočemo ali zato, ker nekoga nekega dne ni več med nami. Kar tako! Kot se je zgodilo s tabo, prijatelj in domačin Iče. Nekaterih ljudi ne pozabimo. Spremljajo nas vse življenje, nanje ne pozabimo niti potem, ko smo se z njimi nepovratno in dokončno razšli. Temu rečemo spomin na nekoga. Spomini nate so sveži. Doma s Ceste si bil domač tudi v Malih Žabljah, na drugi strani našega skupnega hriba. V naši vasi so tvoje korenine pognale v hiški ob bregu Vipave, kjer smo ob tvoji njivi pogosto poklepetali, tam so se tkale in utrjevale vezi med nami in tabo. Tekle so besede, tekle so misli, in tekla je šala in dobra volja, pa tudi katero življenjsko modrost smo si povedali. Domač in lepo sprejet si bil v vsej vasi, kjer smo pogosto rekli: »Iče je povedal to in to …«, ali pa: »Ma kako smo se nasmejali Ičetu …«. Ni ga bilo vaščana, ki te ne bi poznal, od starejših do mlajših, med katerimi si užival posebno naklonjenost. Na koga le bi se obrnil kot nate tudi jaz sam, ko sem potreboval pomoč pri lektoriranju in vešče oko,

Pri izviru Hublja

Naš izlet v Lipico

Čez trdne skale svoje rečne struge, preperele kot od suše, teče Hubelj mehke duše V njegove loke in tolmune porasli bregovi se rušijo vanj, kot bi bregovi v ljubezni umirali zanj.

licence, je popolna utopija, saj lahko vsak dolžnik ustavi postopek izdaje licence, teh dolžnikov pa ni malo (igralci, trenerji...). Reševanje nogometa v Ajdovščini ne sme vključevati podaljševanja agonije članskega moštva. Če člansko moštvo s svojimi sponzorji ni sposobno delovati v rangu 1. ali 2. SNL, tega ne more reševati občina. Interes občine morajo biti mlajše selekcije in možnost vključevanja otrok v športno dejavnost, tudi nogomet. Sredstva, ki naj bi jih občina zagotovila z rebalansom proračuna, bi v celoti "pojedlo" člansko moštvo za poplačilo dela dolgov za nazaj, medtem ko za delo kluba v bodoče ponovno ne bi ostalo ničesar. Dolgove za nazaj naj povrne tisti, ki jih je dolžan (generalni sponzor), občina pa naj pripravi novo strategijo, ki bo imela poudarek na delu z mladimi. S 150.000 € bi lahko mlajše selekcije zelo kvalitetno delale celotno sezono. To pa naj bo tudi prioriteta. Poudarjamo, SDS ni proti nogometu v Ajdovščini, je pa proti reševanju blagovne znamke Primorje na račun mlajših selekcij. Vsak naj poravna svoje račune! Uroš Zupan, Predstavnik za odnose z javnostjo OO SDS Ajdovščina

S pobočja Škola se v reko kamen skotrlja. Kamen bo Hubelj miloval, se z njim igral, kot gladek kamen na dnu reke življenja tudi sam bom postal. Boris Markovič, Ajdovščina

ki bi uredilo stavke v mojih besedilih, da so bili postavljeni, kot je prav in kot zapovedujeta slovnica in lepi jezik, če ne prav nate? Moram reči, da nikoli nisi deloval ali se obnašal kot profesor. Bolj si bil podoben nekomu izmed nas, ki zna ravnati z besedami in je rad priskočil na pomoč. Tudi po tvoji zaslugi so krajevne publikacije dobile primerno obliko in so našle pot v domove. Hvala ti, Iče, tudi za to! In hvala ti, da si tudi z nami prehodil vsaj del poti. Šele ko se spomnim, da je zadnja burja tvoji hiški ob reki odnesla streho, se zavem, da je ta razhod dokončen in resničen, in da smo se tu zbrali prav zaradi te dokončnosti. Če bi mogli, bi ti pomagali streho znova postaviti, nato pa bi katero rekli skupaj kot tolikokrat. A tokrat ne gre! Zato, Iče, naj se ti v imenu vseh nas zahvalim za vse, kar si bil in si nam predstavljal: profesorja, pesnika, podeželana, Cestnarja, človeka, ki ljubi sonce in veter, prijatelja. Upam, da si del tega tudi ti občutil do nas. Tvojim najbližjim v svojem in v imenu sovaščanov izrekam globoko sožalje! Rudi Rustja

Nepovratna pošta

Ko se kaj lepega dogaja v našem Domu starejših občanov v Ajdovščini prav radi povemo tudi našim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ne živijo z nami, a nas radi obiskujejo in razveseljujejo.

zahvalili in tudi priporočili naše želje in potrebe. Iz votline smo se vračali korajžno po strmi poti do avtobusa, se tam okrepili s kavo in pijačo ter se nato odpeljali do kobilarne. Čakati smo morali pred vhodom, saj je bilo veliko skupin pred nami. Končno nam je vrata odprla prijazna vodite-

Prav na kratko bom povedala o prelepem izletu v Lipico, dne 26. maja. Da bomo obiskali ta kraj smo se odločili po predhodnem posvetovanju v Domu in se tudi prav odločili, saj je že sam Kras poln lepote, miru in zanimivosti. Že zgodaj zjutraj, ko smo vstopali na avtobus in v kombi je bilo živahno. Prelep sončen dan je naše razpoloženje še povečal in srečno smo se odpeljali. Kras je res nekaj posebnega v svoji zeleni lepoti, v čistem zraku in zanimivostih, ki jih nudi. Najprej smo obiskali Votlino Lurške Matere Božje, kjer je stala zanimiva kapelica z Marijo. Dostop do nje je bil kar naporen za vse „vozičkarje“, a splačal se je trud in hvaležni smo vsem, ki so nam pri tem pomagali. Tam nas je pričakal gospod župnik, ki ima v oskrbi več far in nam na kratko povedal kdaj in kako je nastala kapelica in kakšne čase je preživela. Potem smo molili, zapeli, se

ljica, ki nam je kar nazorno prikazala zgodovino same kobilarne ter nas popeljala skozi hleve. Lahko smo občudovali prelepe konjičke, kako so usposobljeni, vsak s svojim rodovnikom, imenom in poreklom. Na dvorišču so bile skupine konj razvrščene po starosti in spolu in občudovali smo mlade kobile z mladiči. Zanimivo je bilo videti tudi, kako so konji reagirali na žvižge. Gledali smo tudi jahače, kako so vadili jahanje. Odšli smo iz kobilarne polni lepih vtisov, saj tako od blizu še nismo imeli priložnosti opazovati konj. Po kratkem počitku in oddihu smo se odpeljali do Senožeč, kjer nas je čakalo prej naročeno in pripravljeno dobro kosilo. Seveda nam ni nič manjkalo, pa tudi harmonika nam je zaigrala. Bil je srečen dan in polni prelepih vtisov smo se vrnili domov.

Omamljen od plesa vodnih kapljic Hublja, ki v soncu se bleste v mavrici barv, obstanem pri bližnji mladi bukvi, kjer se je ljubil mlad par in je v spomin ostalo zdaj že zakrastelo vrezano srce. Tudi v meni veselo poskoči srce, ko se ves mehak od ptičjega petja skozi veje zazrem v modro vipavsko nebo.

Stibilj Lojzka

Sem v dilemi. Kako naj se podpišem pod članek. Če napišem, da sem svetnik občinskega Sveta Ajdovščina ali, da sem aktivni član neke svetniške skupine ali predsednik politične stranke v občini tvegam, da bom dobil članek s povratno pošto nazaj. V povabilu k pisanju v Ajdovske novice so bile vse te kategorije zamolčane. Očitno so tudi drugi občani z naštetimi funkcijami razumeli »ne povabilo« , saj nisem zasledil (še) nobenega njihovega prispevka. Pri predstavitvi koncepta tega časopisa sem si zapomnil tudi to, da bo občane obširno, korektno in podrobno informiral z delom Občinskega sveta. Na žalost opažam, da je poročanje o posamezni seji omejeno na polovičko strani. Prostorsko primerljivo s poročilom o letni seji nekega društva ali pohodu na najbližji hribček. Povedati hočem, da s seje, ki običajno traja približno štiri ure, ni moč povzeti avtentičnega dogajanja na tak način. Če mi želite odgovoriti z dejstvom, da ste bralstvo seznanili , da si vse podrobnosti lahko prebere na občinski spletni strani, najprej pomislite, da vsaj polovica občank in občanov nima možnosti ali znanja, da bi to vaše obvestilo lahko udejanjili. Tem ali predvsem tem je namenjen časopis. Z načinom poročanja, ko bralec zve zgolj kaj je Občinski svet obravnaval in kaj sprejel, še ne zve nobene vsebine razprave. Razprava pa je, ali naj bi vsaj bila, bistvo demokracije. Kako naj bralec ve, kako se je vrtela razprava in kdo je zastopal njegov interes ? Ustvari si napačno mnenje, da so vsi svetniki vedno

podprli vse sprejete sklepe. Od tod tudi preprosto sklepanje – vsi so enaki. Bog ne daj, da bi pri kakšni temi omenili kakršno koli ime. Zavedam se, da časopis ni medij za tiskanje zapisnika. Potrebno bi bilo iz vsake seje posebej poročati o točki ali dveh, ki so dajali vsebino posamezni seji. Tipičen primer je poročanje o dogajanjih na 7. Seji Občinskega sveta, ko napišete, da so svetniki odločili, da Občina ne kupi dela tribun na nogometnem stadionu. V resnici svetniki o tej tematiki sploh nismo odločali, ker je župan to točko umaknil z dnevnega reda. Res pa je, da smo zavrnili predlagano strategijo razvoja nogometa v Občini Ajdovščina, o čemer pišemo v sorodnem prispevku. Seja je bila nesrečno ali pa za nalašč sklicana na Veliki četrtek, čeprav smo na predhodni seji svetniki zahtevali, naj se datum sklica spremeni. Največje žrtve tega sklica so bili direktorji zavodov, ki so prišli na Občinski svet, da bi predstavili delovanje zavoda, ki ga vodijo in bi odgovarjali na vprašanja svetnikov. Devet jih je bilo. Ravnatelji vseh osnovnih šol v občini, Delavske univerze, Zavoda za šport, Glasbene šole in vrtca. Debelo uro so čakali na hodniku. Ko je bil na vrsti za obravnavo njihov zavod, so v sejni sobi dobili na razpolago dve minuti. Sto dvajset sekund za obrazložiti vse dobro in slabo v celem letu 2010 in o načrtih in bojaznih za leto 2011. Ne vem, ali je to za njih razbremenitev ali žalitev. Verjamem, da ločijo med komedijo in tragedijo. Alojzij Klemenčič, občinski svetnik

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran22

Koledar

Št. 3 • 15. junij 2011

Koledar prireditev za JULIJ 2011

Koledar prireditev za JUNIJ 2011 sreda, 15. junij

ob 19.30 Zaključna prireditev društva Most Večnamenski prostor Srednje šole Info: Društvo Most Veno Pilon Ajdovščina

petek, 17. junij

ob 13.00 Dvorana v Budanjah

Zaključek projekta “Ptice kmetijske kulturne krajine - danes in nikoli več?” Info: 040 560 955 (Irena), irenakk@rdeci-apolon.si, www.rdeci-apolon.si

petek ob 18.00

Colska nedelja 2011 - nogometni turnir

sobota ob 22.00

Colska nedelja 2011 - koncert skupine Big foot mama

petek, 17. do nedelja, 19. junij

nedelja od 17.00 dalje Col

sobota, 18. in nedelja, 19. junij

sobota od 17.00 dalje nedelja ob 20.00 Grajsko obzidje Vipavski Križ ob 6.00 Zborno mesto pri spomeniku Filipu Terčelju na Cankarjevem trgu, Šturje

Colska nedelja 2011 - hišni ansambel Avsenik Info: 041 621 669 (Sandi Škvarč), www.trillek.si, drustvo.trillek@gmail.com Kriški semanji dnevi 2011 – srednjeveška tržnica, nastop MePZ Primorje in MPZ Napev (ob 19.30) Kriški semanji dnevi 2011 – gledališka predstava Harvey Info: KS Vipavski Križ 041 421 927 Romarski pohod po Terčeljevi poti Info: PD Ajdovščina: 041 999 272 (Tomaž)

127. Bolšja tržnica ob 7.30 Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, Trg 1. slovenske vlade, Ajdovščina 040 188 305 (Vladimir)

ob 8.00 Start pred vojašnico v Vipavi

sobota, 18. junij

nedelja, 19. junij

sreda, 22. junij

Od petka, 24. do nedelje, 26. junij

sobota, 25. junij

nedelja, 26. junij četrtek, 30. junij

5. veteranski kolesarski maraton “Po poteh obeležij vojne 1991” Info: OZVVS Adovščina-Vipava, Gregorčičeva 20, Ajdovščina, www.ajdovscina-vipava.zvvs.si, info@-ajdovscina-vipava.zvvs.si, tel.: 040 305 768, 041 900 087

Ornitološki izlet - po dolini Branice ob 7.00 Kodreti - Zbor pred Hišo posebne Info: 040 560 955 (Irena), irenakk@rdeci-apolon.si, www.rdeci-apolon.si sorte Ajdovščina ob 9.00 balinišče v Črničah

Črniška šagra - Balinarski turnir

ob 10.00 MC in hotel Ajdovščina, Športni park Pale

Naravoslovne raziskovalnice - Ali je v potoku povodni mož? Prijave v TIC Ajdovščina in na sedežu zavoda Rdeči apolon v Budanjah, Budanje 1j Info: 040 560 955 (Irena), irenakk@rdeci-apolon.si, www.rdeci-apolon.si

ob 18.00 Dvorana prve slovenske vlade, Ajdovščina

Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti Info: Občina Ajdovščina, 05/ 36 59 110

ob 21.00 MC in hotel Ajdovščina, Pale

Filmski večer v MC in hotelu Ajdovščina: Prepisani Info: KAŠ

Od 15.00 dalje Črniče, različne lokacije

Črniška šagra 2011 (koncert vokalne skupine Glorija, nastop ansambla Megamix, čarodeja Tonija in primorskih komikov) Info: Športno-kulturno-turistično društvo Parapet, 031 830 968 (Petra)

ob 5.00 Odhod avtobusa iz Predmeje (Tiha dolina športni park)

Pohod na Veliko Planino v organizaciji Društva Gora. Prijave, vplačila do 16.6.: 041 617 607 (Dušan Brus)

ob 5.00 Odhod iz Podkraja (ob 5.10 Col)

Izet PD Križna gora - Zadnjiški Ozebnik (2083m) Prijave do 6.6.: 031 614 934 (Hermina), 041 724 865 (Dušan)

ob 20.00 Vrhpolje

Praznovanje 100. obletnice PGD Vrhpolje Info: Občina Vipava, 05/364 64 10, obcina.vipava@ siol.net

ob 19.00 OŠ Šturje, Ajdovščina

Uvodna predavanja o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga info: 031 58 48 98, http://www.bruno-groening.org/slovenski/default. htm

ob 19.00 Dvorana prve slovenske vlade, Ajdovščina

Premiera lutkovne predstave Palčica Info: dramska skupina Žar

petek ob 21.00 pred barom Darja v Dobravljah

Šagra sv. Petra v Dobravljah - nastop skupine Trubači

sobota popoldne igrišče v Dobravljah

Šagra sv. Petra v Dobravljah - nogometni turnir

nedelja od 16.00 dalje igrišče v Dobravljah

Dobravski tek in šagra sv. Petra v Dobravljah Info: KS Dobravlje, 041 834 015 (Silvester)

Predmeja

Tradicionalna spominska slovesnost ob dnevu državnosti na Predmeji )Info: ZBNOB Ajdovščina – Vipava 05/366 10 71

sobota ob 8.00 in ob 17.00 Žapuže

Krajevni praznik v Žapužah – zjutraj tek, popoldne osrednja slovesnost

odhod izpred AP Ajdovščina

Pohod Poldašnja špica, Piparji, Dve špici (Italija) Info: Anton Kreševec 031 613 805

ob 20.00 Lična hiša Ajdovščina

Odprtje razstave Druga narava - dela manjšega formata iz mednarodne likovne kolonije Slovenija odprta za umetnost Razstava bo na ogled do 14.7.2011.

Informacije za koledar dogodkov zbira TIC Ajdovščina, posredujte jih na e-naslov tic.ajdovscina@siol.net, preko telefona 05/36 59 140 ali pa osebno, TIC najdete v prostorih novega mladinskega hotela v Palah.

petek, 1. julij sobota, 2. julij nedelja, 3.julij petek, 8. julij sobota, 16. julij nedelja, 17. julij

sobota, 23. julij

petek, 29. julij

Slovenija odprta za umetnost - dan odprtih vrat Info: Penzion Sinji vrh, 05/36 49 608 Krajevni praznik v Dolgi Poljani Info: 040 208 135 (Danilo) 7. pohod “Po poteh spomina in opomina iz obdobij leta 1941-1945 in 1990-1991« Info: 041 430 471 (Valter Likar) Dnevi Gore 2011 od 13.00 dalje Info: Društvo Gora, 041 617 607, 05/ 364 90 16, Tiha dolina na Predmeji www.drustvo-gora.si 128. Bolšja tržnica Ob 7.30 Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, Trg 1. slovenske vlade, Ajdovščina 040 188 305 (Vladimir) Šagra v Skriljah Skrilje Info: 031-683-599 (Brigita) Tekma za državno prvenstvo in pokal Slovenije Proga Črni trn v Športnem parku v 4-krosu Info: Kolesarski klub Črn trn, 040 822 220, http:// Pale crn-trn.si/ Vodiška noč in pohod po hribih nad Vodicami ob 5.00 Info: Smučarski klub Vodice, 041 423 782 (Miklavž Vodice pri Colu Sajevic), 05 36 68 465 Rock Batuje Športni park Batuje Info: KTD Batuje, Jan Zelinšček, 041 933 422 , info@ rockbatuje.com, www.rockbatuje.com ob 18.00 Otlica-Kovk - Penzion Sinji vrh ob 18.00 dalje Dolga Poljana ob 17.00 začetek pohoda izpred Vojkove koče na Nanosu

Koledar prireditev za AVGUST 2011 Tradicionalni praznik vasi Ustje Info: 041 716 476 (David) Šmarni dan v Vrtovinu Info: KS Vrtovin, 040 720 818 (Vilko) Umetniki za karitas – dan odprtih vrat ob 18.00 Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713, http:// Otlica-Kovk, Penzion Sinji vrh karitas-kp.rkc.si// 129. Bolšja tržnica Ob 7.30 Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, Trg 1. slovenske vlade, Ajdovščina 040 188 305 (Vladimir)

nedelja, od 16.00 dalje 7. avgust Ustje ponedeljek, Vrtovin 15. avgust četrtek, 18. avgust sobota, 20. avgust

sobota, 20. in nedelja, Gozd pri Colu 21. avgust Start na Lavričevem trgu v nedelja, 28. Ajdovščini, cilj v Tihi dolini na avgust Predmeji

Kmetijsko gozdarski sejem in konjske dirke 2011 Info: Smučarsko društvo Gozd, 041 312 807 Rekreativna kolesarska dirka na Predmejo Info: Kolesarski klub Castra, 041 352 607

STALNE ZBIRKE:

PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00. Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik. Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226. KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.

Po poteh spomina in opomina Pod tem sloganom in pod težo dveh pomembnih obletnic bo letos potekal že 7. pohod območnih združenj VVS in ZB NOB, kot vsa leta doslej pod vodstvom štabnega vodnika Valterja Likarja. 3. julija popoldan bo izpred obeležja vojne za Slovenijo pri Vojkovi koči na Nanosu krenila na dolgo pot 15 članska odprava, katere najstarejši član bo letošnji prejemnik Petomajskega priznanja Občine Ajdovščina, Anton Kreševec. Med njimi pa bo tokrat kar šest pohodnikov, ki so v času osamosvojitvene vojne aktivno

sodelovali pri obrambi domovine. Letošnji pohod bo spomnil in opomnil na dve pomembni obletnici – 70. obletnica OF in 20. obletnica osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Pohod pa bo posvečen tudi spominu na lani preminulega tovariša Jožeta Vodopivca iz Žapuž, dolgoletnega člana in praporščaka vojnih veteranov ter zvestega spremljevalca na pohodu od Nanosa do Triglava. Pohodnike lahko tudi vi pospremite na dolgo pot, v nedeljo, 3. julija ob 17. uri bo pred obeležjem pri Vojkovi koči potekala kratka slovesnost s

kulturnim programom in nagovori. 8. julija bodo pohodniki dosegli vrh Triglava, dan kasneje pa se bodo udeležili osrednje proslave na Pokljuki.

5. kolesarski maraton „Po poteh obeležij vojne 1991“ V soboto, 18. junija 2011, bo potekal 5. kolesarski maraton „Po poteh obeležij vojne 2011“. Start maratona bo ob 9. uri pred vojašnico v Vipavi. Vabljeni kolesarji nad 14 let, prijave so obvezne! Dolžina proge je 75 km in je v celoti asfaltirana. Poteka skozi Vipavo, mimo Goč, skozi Spodnjo Branico, Branik, Dornberk, Volčjo Drago, Bukovico, Bilje, Vrtojbo, Rožno dolino, Novo Gorico (kjer bo postanek),

Kromberk, Šempas, Selo, Ajdovščino, Vrhpolje v Vipavo. Vozi se v strnjeni koloni, ki jo dirigira upravitelj kolesarskega maratona. Startnina je 10 evrov; vsak udeleženec prejme spominsko medaljo, topli obrok in napitek. Maraton je izključno rekreativnega značaja. Vsi udeleženci vozijo na lastno odgovornost in so dolžni spoštovati cestno prometne predpise ter

navodila policistov in rediteljev. Zaščitna čelada je obvezna! Organizatorji: PO ZVVS Severnoprimorska, OZVVS AjdovščinaVipava, Društvo veteranov SEVER severne Primorske, KK Dobrovo, KK IZVIR Vipava INFO: OZVVS Adovščina-Vipava, www.ajdovscina-vipava.zvvs.si, info@-ajdovscina-vipava.zvvs.si, telefon: 040 305 768 - 041 900 087

mašo daroval dekan Dominik Brus, to bo skoraj natanko 89 let po prvi sveti maši, ki je bila tu opravljena 12. junija 1922. Po Angelski gori nato teče pot do Otlice, od tam sprehod do Otliškega okna ter sestop do izvira Hublja. Romarski pohod vam bo vzel za približno 6 ur hoje, s postanki pa še nekaj več; Priporočena je dobra oprema, planinski čevlji, pohodne palice, primerna oblačila, za pijačo in hrano poskrbi vsak sam. Poho-

dniki se udeležijo peš romanja na lastno odgovornost! V primeru slabega vremena pohod odpade, vabljeni pa k sv. maši, ki bo ob 6.15 v cerkvi sv. Jurija v Šturjah. Informacije: Tomaž Brecelj (PD Ajdovščina): 041 999 272, Silva Vidmar (Župnija Šturje): 031 869 133, Bogdan Vidmar (duhovni voditelj Terčeljeve poti): 051 323 165, Hieronim Vidmar (Turistična kmetija Sinji vrh): 041 502 056. Lepo vabljeni!

Po Terčeljevi poti

Terapevtska pomoč posameznikom, parom ali družinam v stiski: ko ne najdete rešitve v različnih odnosih, ko nastopijo težave v partnerstvu ali zakonu, ko ne veste več kako pomagati otrokom in biti še boljši starši, ko se vrtite v začaranih krogih, ko dvomite vase, ko ste doživljali nasilje, kot pomoč pri različnih odvisnostih in v drugih težavah. Pokličite 030/235 117 in se dogovorite za srečanje.

18. junija bo potekal prvi romarski pohod po Terčeljevi poti. Pohodniki se bodo v soboto zbrali ob 6. uri zjutraj pri Terčeljevem spomeniku v Šturjah ter pot pričeli z molitvijo. Sledila bo pot do duhovnikove rojstne hiše v Grivčah, od tam vzpon na Goro in Sinji vrh, kjer bo čas za zgodbe in malico. Pot se nadaljuje mimo škrapelj na Taloško domačijo, kjer je Filip Terčelj v noči s 25. na 26. april leta 1934 prespal. V naravni baziliki „Nova pot“ bo ob 12. uri

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran23

Obvestila za obrtnike in podjetnike

Št. 3 • 15. junij 2011

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Naziv razpisa

Upravičenci

Javna agencija za podjetništvo in Javni razpis »Inovacijski vavčer tuje investicije - JAPTI 2011« Javni razpis za spodbujanje Javna agencija za podjetništvo in tujih neposrednih investicij v tuje investicije - JAPTI Republiki Sloveniji v letih 2010 in 2011 Javna agencija za podjetništvo in Javni razpis »Mentorski vavčer tuje investicije - JAPTI 2011«

mikro, majhna in srednje velika podjetja gospodarske družbe, registrirane v Republiki Sloveniji do dneva oddaje vloge, v katerih imajo tuji investitorji, ki vložijo vlogo, neposredno najmanj 10 % delež mikro, majhna in srednje velika podjetja (ustanovljena 2007, 2008, 2009)

Slovenski podjetniški sklad

P1 - Javni razpis za garancije Sklada za klasične bančne kredite

mikro, majhna in srednje velika podjetja

Slovenski podjetniški sklad

P1 TP - javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte

Mikro, mala in srednje velika podjetja

Slovenski podjetniški sklad

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

LF - Javni razpis za kapitalske naložbe RS v zasebne družbe tveganega kapitala Javni poziv 6SUBOB11 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb Javni poziv 7SUBOB11 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46PO11

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 45OB11 Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu (namen B) in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti (namen A2)

Slovenski regionalno razvojni sklad

do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29.9.2011

http://www.japti.si

9. september 2011 (osmi rok)

http://www.japti.si

do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 20.6.2011

http://www.japti.si

15. julij 2011, 10. september 2011, 10. oktober 2011, 10. november http://www.podjetniskisklad.si 2011 in 10. december 2011 oziroma do porabe sredstev 20. junij 2011; 5. julij 2011; 5. september 2011; 20. september 2011; 5. oktober 2011; 20. oktober http://www.podjetniskisklad.si 2011; 5. november 2011; 20. november 2011 in 5. december 2011 oziroma do porabe sredstev

zasebne družbe tveganega kapitala (zasebne DKT)

30. junij 2011, 10. september 2011, 31. december 2011

občani

do porabe sredstev oz. http://www.ekosklad.si najkasneje do 31. decembra 2011

občani

do porabe sredstev oziroma http://www.ekosklad.si najkasneje do 31. decembra 2011

občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012

http://www.ekosklad.si

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012

http://www.ekosklad.si

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja - kmetijska gospodarstva (le pri namenu A2)

15. julij 2011 (četrti rok); 15. september 2011 (zadnji oz. peti rok)

http://www.regionalnisklad.si

kmetijska gospodarstva (KG), ki 31. julij 2011 in 30. september se uvrščajo med mikro, mala ali 2011 srednje velika podjetja Slovenski regionalno razvojni Javni razpis za dodeljevanje 9. september 2011 (zadnji četrti občine sklad ugodnih posojil občinam rok) Javni razpis za sofinanciranje velika, srednje velika, malo in Slovenski regionalno razvojni začetnih investicij in ustvarjanja mikro podjetja ter zadruge, ki 30. junij 2011 sklad novih delovnih mest na so bila registrirana vključno do obmejnih problemskih območjih 31.3.2011 Ukrep 132 - Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. Ministrstvo za kmetijstvo, javni razpis za ukrep Podpora kmetijska gospodarstva do porabe sredstev gozdarstvo in prehrano - MKGP kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane - posamezniki - fizične osebe: študenti, dijaki, mladi raziskovalci, inovatorji, upokojenci in drugi, Povabilo k sodelovanju v naboru najkasneje do 12. septembra Javna agencija za podjetništvo in - skupine posameznikov, inovacij v okviru 6. Slovenskega 2011, do 24:00 ure. tuje investicije - JAPTI - mikro, mala in srednje velika foruma inovacij podjetja, - raziskovalno-razvojne institucije

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo

Javno povabilo za sofinanciranje do podelitve sredstev oziroma projektov programa delodajalci – mikro, mala, najpozneje do 31. 7. 2011 Usposabljanje in izobraževanje srednje velika in velika podjetja zaposlenih 2011 (UIZ 2011) skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in jih prizna Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po Javni razpis za izvajanje ukrepa Pravilniku o priznanju skupin 142 -podpora za ustanavljanje in proizvajalcev iz shem kakovosti 30.6.2011 delovanje skupin proizvajalcev (Uradni list RS št. 71/2009 in za leto 2011 6/2010) za ekološko proizvodnjo in proizvodnjo zaščitenih kmetijskih pridelkov oziroma živil

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Javni razpis za izvajanje ukrepa 311-Diverzifikacija nekmetijskih dejavnosti

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Javni razpis za izvajanje ukrepa 312-Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Javni razpis za izvajanje ukrepa 322-Obnova in razvoj vasi

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Rok za predložitev vlog

kmetije z dopolnilno dejavnostjo, samostojni do porabe razpisanih sredstev podjetniki, gospodarske družbe, zadruge in zavodi samostojni podjetniki, gospodarske družbe, zadruge 12.8.2011 in zavodi občine

do porabe razpisanih sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

njena sofinanciranju začetnih investicij podjetij na obmejnih problemskih območjih, s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest in pospeševanjem podjetništva in razvoja ter s tem ohranitve poseljenosti na upravičenih območjih. V okviru Goriške razvojne regije se na razpis lahko prijavijo upravičenci, ki nameravajo investirati na območjih naslednjih občin: Ajdovščina, Brda, Cerkno, Kanal, Miren-Kostanjevica in Vipava. Za sredstva lahko zaprosijo velika, srednje velika, mala in mikro

Zadnji konec tedna v maju je v Termah Olimia potekal osrednji poslovni dogodek v slovenskem turizmu – Slovenska turistična borza SIW 2011. Turistična borza je letos potekala že štirinajstič zapored, prvič pa se je dogodka udeležili tudi Turistično informacijski center Ajdovščina, v sodelovanju s pravkar odprtim mladinskim hotelom v Ajdovščini. Na borzi je bilo prisotno celotno turistično gospodarstvo, ki ima priložnost predstaviti svojo ponudbo širokemu krogu konkretnih partnerjev iz tujine: organizatorjem turističnih in motivacijskih potovanj, predstavnikom turističnih agencij, avtobusnim organizatorjem potovanj. Borza poteka v obliki poslovnih srečanj, kjer se na vnaprej dogovorjenih sestankih navezujejo poslovne vezi in sklepajo konkretni posli, cilj pa je povečanje števila domačih in tujih turistov v naslednjih sezonah. Letošnje Slovenske turistične borze

se je udeležilo skupno 268 podjetij: 134 iz tujine in ravno toliko iz Slovenije. TIC in Mladinski hotel Ajdovščina sta na letošnji borzi vzpostavila precej poslovnih kontaktov z organizatorji potovanji in turističnih agencij iz številnih evropskih držav, kar je odlična odskočna deska za sklepanje konkretnih poslov v prihodnje. Kristina Pelicon

Skozi ena vrata do vseh bank

http://www.regionalnisklad.si http://www.regionalnisklad.si http://www.regionalnisklad.si

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

http://www.japti.si/; www.foruminovacij.si

http://www.sklad-kadri.si

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/ http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/ http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

Predstavitev razpisa za začetne investicije in ustvarjanje novih delovnih mest Obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina je bila v četrtek, 2. junija, prizorišče regijske predstavitve aktualnega javnega razpisa Slovenskega regionalno razvojnega sklada iz Ribnice. Zanimanje za predstavitev je bilo precejšnje, žal pa predstavnik sklada g. Benjamin Vrankar udeležencem ni mogel podati vseh želenih odgovorov. Precejšen del kritik je letel tudi na merila za ocenjevanje in točkovanje vlog ter pogoje glede gradnje objektov. Razpisana sredstva so sicer name-

TIC Ajdovščina in nov ajdovski mladinski hotel na slovenski turistični borzi

podjetja ter samostojni podjetniki in zadruge, ki so bila registrirana do vključno 31.3.2011. Sredstva so namenjena za nakup, gradnjo in obnovo objektov, nakup strojev in opreme ter stroške na novo zaposlenih delavcev v povezavi z investicijo. Rok za prijavo je eden, in sicer 30.6.2011. Podrobne informacije je moč najti na spletni strani sklada http://www.regionalnisklad/ razpisi, za pojasnila pa so vam na voljo tudi na Razvojni agenciji ROD. Silvana Peljhan, Ra ROD

V poplavi bančnih ponudb je vedno teže izbirati, hkrati pa so bančne storitve postale nujnost – predvsem za podjetnike, pa tudi za občane. Vse informacije vam na enem mestu ponuja nov spletni portal www.GO4BANK.com, ki ga je ustanovilo mlado ajdovsko podjetje Avantrail d.o.o.. Direktor podjetja, mag. Sandi Bačar, je povedal, da je bilo osnovno vodilo pri razvoju ideje in realizaciji portala vzpostaviti čim višjo stopnjo transparentnosti in mobilnosti na področju bančnih storitev. Informativno interaktivni portal omogoča uporabnikom, da se odločijo za tisto banko, za katero menijo, da ponuja najugodnejše pogoje. To je novost na trgu. Portal www.GO4BANK.com na enostaven, pregleden in hiter način omogoča primerjavo storitev bank in njihovih cen, ki poslujejo v Sloveniji. Interaktivnost pa se kaže v možnosti direktnega posredovanja konkretnega povpraševanja po določeni bančni storitvi izbranim (želenim) bankam – »elektronski obrazec«. „S tem želimo spremeniti tržni pristop, ki je v veljavi danes ter ga obrniti v prid potrošnikom“, pravi mag. Bačar. Poleg omenjenih storitev portal uporabnikom nudi tudi različne pripomočke kot so izpis amortizacijskega načrta odplačila kreditov, kalkulator za izračun interkalarnih obresti, ki nastanejo pri najemu kredita ter bazo poslovalnic vseh bank, skupaj s kontaktnimi podatki. Ekipa, ki stoji za portalom bo še naprej razvijala koristne pripomočke, ki bodo namenjeni urejanju in nadziranju osebnih financ uporabnikov. Trenutno potekajo razvojne aktivnosti za pripravo pripomočka, ki bo uporabnikom omogočal pripravo različnih simulacij spremembe mesečnega obroka kredita. Pripomoček bo v izredno pomoč predvsem tistim, ki imajo kredite s spremenljivo obrestno mero, pri kateri osnovo predstavlja EURIBOR. Pobrskajte!

SVETOVALI VAM BOMO KAKO IN KDAJ

Razpisovalec

Ajdovščina: Vipavska 4a, tel, (05)3681446 Nova Gorica: Cankarjeva 62, (05)3330100 gromap@siol.net, www.gromap.si • • • • •

Ureditev meje Parcelacije (delitev, združitev parcel) Izdelava geodetskega načrta pri gradnji Zakoličba objekta Vpis stavbe v kataster stavb

AJDOVSKE NOVICE 3 datum: 15/06/2011 BARVA CMYK stran24

Zadnja plat

Št. 3 • 15. junij 2011

Vilina, študentsko vino

TIC v mladinskem hotelu, v stolpu info točka!

Konec maja je v Univerzitetnem središču Ajdovščina Univerze v Novi Gorici potekal že 4. Študentski festival vin, na katerem je bila predstavljena nova vinska blagovna znamka Vilina. Študentski festival je tradicionalna prireditev, na kateri so doslej študentje predstavljali predvsem svoja domača vina ali vina drugih pridelovalcev po lastnem izboru. Odslej pa ima svoje vino tudi Univerza. Na prireditvi je bilo predstavljeno Univerzitetno posestvo Vilina, ki ga Univerza obdeluje od začetka leta 2010. Na okoli 16 ha velikem posestvu v okolici Manč in Lož so bila lani pridelana prva vina iz

lastnega grozdja. Ob že tretjem vinskem letniku univerzitetnega zelena še sauvignon, laški rizling in Rose. V pričakovanju merlota pa ponudbo rdečih vin dopolnjuje Univerzitetno rdeče.

Colska nedelja bo v soboto, 18. in 19. junija 2011. Dogajanje se prične že v petek, 17. junija, s tradicionalnim malonogometnim turnirjem v organizaciji SD Gozd. Finale bo v soboto, 18. junija v večernih urah. Na sobotnem odru Colske nedelje 2011 se bo najprej predstavila domača zasedba Caipirinha, nato bodo na oder stopili člani skupine Big Foot Mama, ki tokrat prvič gostuje na Colu. Nedeljsko dogajanje bo tudi letos obarvano z narodnozabavnimi zvoki za katere bo poskrbel Hišni ansam-

bel Avsenik. Zasedba je z nastopi začela leta 1999 v dvorani Pod Avsenikovo marelo in se je najprej imenovala Hišni ansambel Jožovc. Nedeljsko glasbeno ponudbo bodo popestrili mladi harmonikaši Blaž, Andraž in Gregor, celotno dogajanje pa bo zaokrožil tradicionalni srečelov.

Varovano parkirišče je v neposredni bližini prizorišča, pripravljene bodo jedi z žara in ohlajena pijača, v senci pod lipami bodo mize in klopi, šank bo dolg skoraj 50 metrov, dovolj bo toaletnih prostorov... Skratka vse je pripravljeno za novo, že 21. Colsko nedeljo, prireditev, ki tudi tokrat ne bo razočarala obiskovalcev.

Proslava ob dnevu državnosti na Predmeji Občina Ajdovščina in Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava, prirejata dne 25.06.2011 od 16,00 do 19,30 ure spominsko slovesnost ob grobnici in spomeniku padlih borcev v NOB ter osrednjo občinsko proslavo v počastitev dneva državnosti. Ob 16.00 - spominska slovesnost s polaganjem vencev pri grobnici; govor Slavko Vidic Ob 16.30 - spominska slovesnost pri spomeniku

Ob 18.00 - PROSLAVA IN OSREDNJA SPOMINSKA SLOVESNOST - pozdravni govori: Božo Vidic, predsednik KS Predmeja in Božo

Novak, predsednik ZB NOB Ajdovščina; praznični nagovor: župan Marjan Poljšak, slavnostni govornik: Tit Turnšek, član predsedstva ZZB NOB

TIC Ajdovščina se je iz pisarne na ajdovski tržnici preselil v nove prostore mladinskega hotela v Palah, kjer že sprejema svoje prve obiskovalce. V premišljeno arhitekturno zasnovani stavbi na obrobju mesta, kjer so prostore dobila tudi mladinska društva, bodo gostom na voljo prav takšne informacije kot doslej: o turistični in prireditveni ponudbi Ajdovščine in okolice ter Slovenije nasploh, tudi na zgibankah. Tu pa je tudi odlična izhodiščna točka za različna potepanja po bližnji in daljni okolici. Vabljeni, da nas obiščete! Na stari lokaciji, v stolpu na ajdovski tržnici, pa ostaja turistična info točka, kjer bodo obiskovalci Ajdovščine prav tako dobrodošli. Tu je tudi pisarna urednice Ajdovskih novic, dosegljive na novi telefonski številki 05/36 59 155 ali e-pošti ajdovske.novice@ajdovscina.si.

Črniška šagra, 19. junija, igrišče ob šoli Na novo ustanovljeno Športno kulturno turistično društvo PARAPET prireja v nedeljo, 19. 6. 2011, tradicionalno "Črniško šagro", s pričetkom ob 17-uri. Na prireditvi vas bo zabaval ansambel MEGA MIX, za popestritev pa bodo poskrbeli Primorski komiki. Tudi za otroke bo lepo poskrbljeno, saj jih bo s svojimi triki navdušil čarodej TONI. S kančkom sreče lah-

ko na bogatem srečolovu zadanete prenosni računalnik, tisti z malo poguma, pa se bodo lahko preizkusili v "metu blajne" ter "cikanju pršuta". Torej lepo vabljeni to nedeljo v Črniče!

Prihaja Rock Batuje 2011! Leto je naokoli in ljubitelji rockovskih ritmov se bomo ponovno srečali na že 9. Rock Batuje, ki bo letos 29. julija v Športnem parku v Batujah. Program je že sestavljen, tokrat se bo na odru zvrstila pestra mednarodna paleta glasbenih skupin: GUNS 2 ROSES ( Velika Britanija ), SKALP, FOREVER DEEP ( Italija ), Fosgen, Sunday Morning in DJ Riki, legenda brez katere Rocka v Batujah ni. Se vidimo!

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno občinsko glasilo Občine Ajdovščina Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja župan Marjan Poljšak. Odgovorna urednica Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje Silva Vovk Kete Tisk: SET Vevče E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si; telefon: 05/36 59 155

Obvestilo uredništva Vaše prispevke – mnenja, odmeve in ostale vsebine – nam lahko posredujete na e-naslov ajdovske.novice@ajdovscina.si, po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, s pripisom Za Ajdovske novice, lahko pa jih tudi osebno dostavite urednici, ki ima pisarno v stolpu na ajdovski tržnici, dosegljiva je na telefon 05/36 a59 155. Objavljamo vse prispevke (razen žaljivih, takšnih doslej nismo prejeli), razen v primeru, da bi jih bilo preveč – v tem primeru bomo posebej obveščali avtorje.