Ajdovske novice, 5. številka by TIC Ajdovščina

Bogato na Lokavških kulturnih dnevih 2011

Lucija Krkoč zmagovalka svetovnega pokala!

Elvis Jackson osvojili Veliko Britanijo 13

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si 18. oktober 2011, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Na pobudo ajdovskega župana so se župani severnoprimorske srečali z novim vodstvom družbe Primorje. 5

Geotehniki navdušeni nad Ajdovščino

12. Šukljetov dan je potekal v Ajdovščini, katerega osrednja tema je bil plaz Slano blato, udeleženci so si ga ogledali tudi na terenu. 3

Še en uspešen festival

Ajdovski Pipistrel se je konec septembra že v tretje pomeril na nenavadnih tekmovanjih ameriške Nase, ki išče presežke v letalski tehnologiji in ponovno osvojil naslov najboljšega. Zmagali so vrhunsko znanje, mladostna ustvarjalnost, dober vodja in odlična ekipa. Visoko denarno nagrado pa še presegajo priznanja znanstvenih ustanov, čestitke uglednih osebnosti z vsega sveta in odlična promocija podjetja. Taurus G4 je prvo električno letalo, ki je dokazalo, da je mogoče nadomestiti fosilna goriva, le-ta namreč hudo onesnažujejo naše ozračje. Torej gre za ogromen korak naprej v letalski industriji ter premike v vseh znanostih, ki jo podpirajo. Gre za nov mejnik v tehnološki znanosti, ki bo močno vplival na nadaljnji razvoj.

Foto: SH

Zmaga je Pipistrelova!

Župani za Primorje

Nebrušeni dragulji evropski prvaki!

Društvo upokojencev Ajdovščina praznuje okroglo obletnico

Fužine na Fužinah, 12. 11. 1561 – 12. 11. 2011 12. november 1561. leto je datum, ki ga nosi Patent, s katerim je cesar Ferdinand zagnal ajdovske fužine na Fužinah v Ajdovščini. Vabimo vas na praznovanje obletnice, ki bo prav na ta dan, 12. novembra ob 14. uri, v dvorani Mladinskega centra in hotela v Palah v Ajdovščini. Ajdovščina se je tako-rekoč „začela“ ob Hublju, ki je skozi stoletja mnogim ustvarjalnim in delovnim ljudem nudil osnovno sredstvo za njihove dejavnosti – energijo. Mejnike naše tehnične dediščine je Stanislav Bačar predstavil lokalnim turističnim vodnikom, ki nam na dan praznovanja pripravljajo brezplačna vodenja. Na Fužinah in v Palah sta se razvija prava industrijska centra – o tem bo govorila tudi stalna razstava v prostorih mladinskega hotela, odprta na dan praznovanja, pripravlja jo Stanislav Bačar. Poudarek razstave, ki se bo skozi čas dopolnjevala, pa bo na ajdovskih fužinah in pomembni obletnici. Dobrodošli!

Kmečka tržnica v Ajdovščini,

sobota, 29. oktober, od jutra do mraka, Trg 1. slovenske vlade

Foto: SH

Letos še posebno bogat Štrudlfest se je za leto dni poslovil. 10

Dediščina

Št. 5 • 18. oktober 2011

Vabimo vas na slovesnost ob 450. obletnici začetka delovanja fužin na Fužinah

Drobci preteklosti za danes in jutri

12. november 1561 – 12. november 2011

Dvorana Mladinskega centra in hotela v Palah v Ajdovščini, 12. 11. 2011 ob 14. uri Začetek delovanja fužin na Fužinah je temelj vseh kasnejših bogatih obrtnih in industrijskih dejavnosti Ajdovščine. Pomembno obletnico bomo počastili s slovesnostjo, na kateri bosta spregovorila bivši dekan Naravoslovno-tehnične fakultete prof. dr. Jakob Lamut in župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. O pomenu bogate tehnične dediščine bo pripovedoval Stanislav Bačar. Ob tej priložnosti bo v prostorih mladinskega hotela odprta stalna razstava, ki bo pripovedovala o obrtnih in industrijskih dejavnostih ob Hublju skozi čas, v začetku s poudarkom na Fužinah. Tega dne bodo pred in po slovesnosti organizirana brezplačna vodenja ob najimenitnejših mejnikih bogate tehnične dediščine ob Hublju. Avtor razstave in vodja celotnega projekta obeleževanja pomembne obletnice je domač bibliofil in raziskovalec preteklega življenja Stanislav Bačar, organizator dogodka pa Občina Ajdovščina. Dobrodošli!

STANISLAV BAČAR

450 let. Nedvomno častitljivih let. Ponovimo: 12. 11. 1561 je cesar Ferdinand izdal Patent – dovoljenje za začetek delovanja fužin ob Hublju. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, zapišemo, da je ta datum tudi pravi začetek razvoja Ajdovščine. Do tedaj namreč ni predstavljala praktično nič pomembnega. Pomembnejša sta bila Šturje in Lokavec. Zelo zelo pomembna obletnica. Po začetku obratovanja fužin za železo so se kar vrstile druge dejavnosti, ki so bile temelj za vse proizvodne dejavnosti na Ajdovskem v času največjega razcveta ajdovske industrije. Najprej na Fužinah, potem pa ob toku Hublja navzdol, so delovale: fužine za železo in fužine za baker, kovačije, velika žaga z mizarsko delavnico, žaga za razrez furnirja in mlin za mletje barv, tovarna testenin, galvanoplastični obrat, velik valjčni mlin – pravzaprav dva, pivovarna, tovarna konzerv, tovarna električnih aparatov in stikal, elektrarne, velika papirnica, velika predilnica, pa še več manjših stop, mlinov in žag. Vzporednic z sodobnimi industrijskimi obrati na Ajdovskem ni težko povleči. Toda! Vedno je nekje začetek! Bil je v odmaknjeni grapi, kamor ni peljala niti steza. V svojih prošnjah so družbeniki, ki so se želeli ukvarjati s fužinarstvom, poudarjali, da je prav ta odmaknjenost in težka dostopnost hkrati velika varnost. Vedeti je treba, da je bilo to komaj 60. let po tem, ko so Turki še šarili po naši dolini. To je čas izdaje prve slovenske knjige, to je čas velikega vrenja po Evropi in začetek industrijskega razmišljanja. Lahko smo ponosni, da smo bili zraven. Toda, spet toda. Bolj kot leta je pomembna vsebina. Iznajdljivost, želja po preživetju, seveda tudi zaslužku, je v ljudeh vzpodbudila naravnost neverjetne ustvarjalne potenciale. Tisti, ki smo se

Dediščina ustvarjalnosti in delavnosti

Študijsko turo za lokalne turistične vodnike, ki sta se jim priključili tudi domači „sedmi sili“ Alenka in Katja, smo pričeli pri starem mlinu. Danes žalostni ostanki so bili nekdaj najmogočnejši valjčni mlin v cesarstvu, ki ga je 1867. leta zgradil Wenzel Jochman, pa tudi vila v parku je bila najprej Jochmanova … Leta 1905 je Jochman v mlin vgradil

Kovač jo je verjetno kupil od Franca Mahorčiča. Pa smo v Palah, naselje je v drugi polovici 19. stoletja doživelo pravi industrijski razcvet: Riter in Pally (od tod Palam ime!) v letih 1855/56 tu postavita velik mehanični valjčni mlin in žago, do koder voda prihaja po posebni „roji“, speljani ob strugi Hublja izpod stare elektrarne. V

vodno turbino in proizvajal elektriko zase ter za nekaj drugih meščanov. No, prva občinska elektrarna je začela delovati štiri leta kasneje, na severni strani papirnice. Prva elektrarna pa je bila stara elektrarna ob Hublju, ki so jo kasneje, leta 1921, obnovili kot Elektrarno ob Hublju in katere tajnik je bil nekaj časa Veno Pilon, ki je staro elektrarno Ajdovcem za zmeraj ohranil na eni svojih slik. Sprehodili smo se naprej po bregu, proti obzidju Castre in mimo njega, ta del brega je včasih krasilo mnogo mlinov, najbolj znan je tisti od šturskega župana Pregla, dokumenti pa omenjajo tudi Franca Mahoričiča in Jožeta Komparo, niže ob Hublju pa Antona Polšaka iz Žapuž, ki je imel mlin in žago na levem bregu Hublja, nasproti današnjega Fructala in Tekstine. Daljši postanek smo naredili pri portalu, ki je edini še ostal od nekdaj mogočne papirnice, ki jo je že leta 1767 zgradil Tomaž Kumar in je bila ena najpomembnejših v cesarstvu. Nekaj deset metrov naprej je prva občinska hidrocentrala leta 1909 prižgala žarnice po domovih Ajdovcev. Na območju današnje ribogojnice je delovala znana Kovačeva žaga,

naslednjih desetletjih tu nastane še pivovarna, pa tovarna konzerv, električnih naprav in stikal … Nas je pot vodila po naravoslovni učni poti na desnem bregu Hublja, proti Fužinam. Struga reke že na prvi pogled daje vedeti, da je vanjo posegala človeška roka, ki je znala izkoristiti neusahljivo energijo te naše vode. Kamnito zidovje nekda-

učili v šolah o kovinskih materialih in obdelavi le-teh, vemo kaj to pomeni. Jaz sem se ob raziskovanju le čudil, kaj vse so že tedaj zmogli, kako so bili inovativni, kako si iz zapuščene grape naredili pravi industrijski center. Pa kako, kdo je bil toliko usposobljen, da je v tisti divjini odkril veliko potencialno moč našega Hublja in jo začel izkoriščati. Še danes nimamo odgovora s kakšnimi načini, kako, so tedaj v praktično pragozdnem območju odkrili – rudnik. Limonit je bil v majhnih luknjah – lečah – ki so segale v globino. Še danes, če ne veš da je bil tam rudnik, se enostavno pelješ mimo Korena. Sicer so bili taki „rudniki“ znani – to je tako imenovano „gozdno železo“. Kakšna znanja, izkušnje ali kaj drugega pa so imeli tedaj ljudje, da so odkrili lečo limonita, premera manj kot 2 m?? In to sredi skoraj neprehodnih gozdov in skalovja, kar so tedaj bili ti kraji. Preprosto – čudiš se in občuduješ nekaj, kar so imeli tedanji ljudje, pa ne veš kaj. Da so odlično poznali zakone mehanike je jasno, kot je tudi jasno, da so živeli z naravo in jo zato dobro poznali – pa vendar … Predelava rude v končni izdelek je dolg in zahteven proces z veliko fazami. Morali so jih, in so jih, dobro obvladovali. Vse to zahteva pravo usklajenost in soodvisnost – recimo logistiko. Rudo je bilo treba najprej odkriti, jo izkopati, nato prenesti do fužin skozi gozdove. Drvarji in oglarji so pripravljali kurjavo, oglje. Skoraj bi me zaneslo. Ni namen, da danes opišem vse postopke, toda … Ker sem med drugim tudi kovinar, lahko rečem, da dlje ko proučujem tiste čase ob Hublju, tiste ljudi, različne strokovnjake različnih strok, se lahko samo čudim in si hkrati želim, da bi duh ustvarjalnosti in vztrajnosti pri iskanju novega, naprednega, ob Hublju skozi 450 let, ostal za vedno med nami.

mi. Tu je gospodaril in živel podjetni Avgust Nussbaum. 1837. je zgradil žago za razrez furnirja ter mlin za mletje materiala za barve, skoraj pol stoletja kasneje tu dogradi tovarno za testenine Makaron - fabrik, ki že dve leti kasneje pogori. Nato obnovi staro elektrarno pod platojem in z njo na elektriko zažene obrat za galvanizacijo. Više ob Hublju se dvigamo, bolj zanimive postajajo zgodbe, dlje v pretekli čas potujemo, mogočnejši ostanki nas čakajo. Ob ostankih valjarne se sprašujemo, kaj je ljudi gnalo sem, v grapo, gradit tako velikanske objekte. Kako? Povzpnemo po strmem bregu navzgor, na plato, očarani nad podobo, ki se nam razkriva. Mogočni ostanki ajdovskih fužin so vrhunec sprehoda ob mejnikih tehnične dediščine ob Hublju, tako na terenu, kot tudi v pripovedi, ki odkriva nekdaj izredno živahen utrip ob neumornem hudourniku. Izlet s Stanetom je bilo zanimivo in posebno doživetje. Izvedeli smo vse zapisano in še mnogo mnogo več. Lokalni vodniki so pridno beležili vse zanimivosti in zgodbe, ki jih je pripovedoval Stane in veliko spraševali – načrtovani dve uri sta se na koncu več kot podvojili … 12. novembra, na dan praznovanja obletnice, pa bodo vodniki svoje znanje preizkusili v praksi. Pripravljajo Foto: SH

Foto: SH

Tehnična dediščina ob Hublju je nedvomno bogata, vredna večje pozornosti, kot je je deležna. Letošnji 12. november kani to dejstvo popraviti, saj bomo praznovali pomembno obletnico – minilo bo natanko 450 let od dne, ko je Cesar Ferdinand izdal „Patent“ za začetek delovanja ajdovskih fužin. Obiskovalce slovesnosti bodo tega dne do ostankov tehnične dediščine ob Hublju vodili lokalni turistični vodniki, ki so informacije na terenu nabirali na oktobrskem izletu, vodil ga je Stane Bačar.

njih kanalov in jezov ter dno, posuto z obdelanimi kamnitimi gmotami, ki se je stoletja upiralo vodi, danes ustvarja čudovito harmonijo z naravo in buri našo domišljijo. Vode so visoke, zato si ne upamo preko jezu in se odpravimo nazaj, pa po levem bregu navzgor, do platoja nad Pala-

nam namreč brezplačna vodenja, ki bodo potekala pred in po osrednji slovesnosti. Več informacij o poteku vodenja in tudi o prireditvi bo sproti objavljenih na spletni strani TIC Ajdovščina www.tic-ajdovscina.si. SANDA

Zmagoslavno

Št. 5 • 18. oktober 2011

3 Foto: SH

Zaslužena rdeča preproga za zmagovalce Zmaga ajdovskega Pipistrela na tekmovanju NASA Green Flight Challenge 2011 je tako velik uspeh, da si ga je težko predstavljati. Poleg osvojene denarne nagrade, ki je največja v zgodovini letalskih tekmovanj, je domača ekipa ponovno premaknila meje tehnološkega razvoja. Dosežek je pomembna prelomnica v razvoju letalske tehnologije, ki je Slovenijo pošteno pozicioniral na svetovni zemljevid, Ajdovščina pa je kar naenkrat postala center tega razvoja, v katerega so bile zadnje dni uperjene kamere in mikrofoni mnogih medijev. nološkim dosežkom je poudaril, da je košček zmage tudi ajdovske, saj je Ajdovščina s tem uspehom postala svetovno znana, tako rekoč tehnološko središče letalskega razvoja. Čestitke ob uspehu prihajajo iz celega

sveta, je povedal Ivo Boscarol, direktor Pipistrela, ki je ponosen na dejstvo, da lahko tudi tako majhna ekipa, ki zna drugače razmišljat in trdo delat, doseže takšen uspeh. Pipistrel se je s tem dosežkom, ki je mejnik v Foto: www.pipistrel.si

Odzivi na dosežek so fantastični, temu primeren je bil tudi sprejem prvakov na sedežu podjetje Pipistrel v Ajdovščini. Zmagovalce je najprej pozdravil župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak. Navdušen nad teh-

ter ga po petih mesecih brez preskusnega leta doma poslali v Ameriko, je več kot izpolnilo želje in pričakovanja. Kot je na sprejemu povedal Vid Plevnik, so dosegli za 7 % boljši rezultat, kot drugouvrščena ekipa E-Genius, pa še nekaj rezerve je ostajalo … Dejstvo je, da je tudi E-Geniusovo letalo delno Pipistrelov, skoraj v celoti pa slovenski proizvod. Svojo težo ima tudi obisk Larrija Pagea, solastnika in ustanovitelja Googla, naše ekipe v Santa Rosi … Ekipa ima že nove ideje, s katerimi izziva svet. Kot pravi Ivo Boscarol je skrajni čas, da letalska tehnologija, ki je največji onesnaževalec zraka, naredi korak naprej v bolj ekološko, hitrejšo in tišjo letalsko dobo. Od tod pa ni več daleč do časa, ko bomo vsakodnevno sedli v – letalo in se zapeljali do trgovine … Čestitamo! SH Foto: www.pipistrel.si

Soustanovitelj in solastnik Googla Larry Page na obisku Pipistrelove ekipe v Santa Rosi.

razvoju letalske tehnologije, za zmeraj zapisal v svetovno zgodovino letalstva. Taurus G4 za sedaj ostaja v Ameriki, gre za prototip, izdelan je bil za namene tekmovanja, zanj pa se že zanima največji in najprestižnejši letalski muzej na svetu v Washingtonu. Boscarol je večkrat poudaril, da gredo zasluge za uspeh dobri ekipi, pa tudi vsem delavcem Pipistrela, ki so v ozadju uspeha »zvezdnikov«: ekipo je vodil Tine Tomažič, vsi električni sistemi so delo Jureta Tomažiča, vodja razvoja je Vid Plevnik, Sašo Kolar pa konstruktor strukture letala, skupaj s Francijem Pipitom, ki sta med tekmo stiskala pesti doma. Tudi fantje so povedali, da so v Ameriki naredili največji vtis prav z dobrim timskim delom ter da je od dobrega sodelovanja znotraj ekipe odvisen končni učinek. Tako-rekoč vse je šlo kot po maslu in letalo, ki so ga začeli izdelovati decembra lani,

Geotehniki navdušeni nad Ajdovščino

»Pa ste to že počeli?«, sem vprašal nedolžno. »Ne!«, je bil rezek odgovor. »In če bo šlo zaradi tega kaj narobe? Postavljamo cel projekt na kocko?«, sem se zgrozil. »Ne bo«, je bil Juretov samozavesten odgovor, ki ni dopuščal nikakršnega dvoma. »Navadno polnimo letalo z osmimi do dvanajstimi kilovati, pred poletom pa bom moč zmanjševal in končal samo z 200 vati. Namesto 3,8 volta bo vsaka celica imela 4, 25 volta. Ti se nič ne sekiraj!« je dejal. »Jaz bom poskrbel da pride letalo okrog s potrebno rezervo!« . In se res nisem. Če komu zaupam je to ekipa, ki je naredila to letalo. Je pa poseben občutek, ko vidiš dvajsetletnika tako samozavestnega in prepričanega v svoje delo. Le kako mu ne bi zaupal! … Iz bloga Iva Boscarola, četrtek …

Foto: SH

Vodnjaki na plazu Slano blato, ki služijo tako odvajanju vode, kot stabilizaciji plazine na območju, kjer so največji premiki, so namreč velikanski tehnološki dosežek v svetovnem merilu. To je v uvodu poudarila tudi predsednica društva, dr. Ana Petkovšek. Župan Marjan Poljšak je izrazil zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem med različnimi strokovnjaki, čemur pripisuje tudi uspeh delne sanacije plazu Slano blato. Gostom je zaželel dobrodošlico v Ajdovščini. Srečanja na tako zanimivem kraju je bil vesel tudi dekan Gradbene fakultete prof. dr. Matjaž Mikoš, zbrane pa je pozdravil še predsednik organizacijskega odbora letošnjega srečanja doc. dr. Vojkan Jovičić. Posebna gostja 12. Šukljetovega dne je bila prof. dr. Sarah Springman iz Švice, ena vodilnih strokovnjakinj na svetu v raziskovanju problematike takšnih tipov plazov, kot je Slano blato. V svojem predavanju je govorila o rezultatih poizkusov na plazovih, s katerimi je mogoče dobiti podatke o možnostih sprožitve plazu. Najbolj zanimivo je, da so do enakih rezultatov in identičnih enačb prišli domači strokovnjaki, le da so namesto varnih poizkusov raziskovali »v živo«. Na podlagi mnogih

Foto: SH

Ajdovščina je bila izbrana za letošnje srečanje geotehnikov, ki ga prireja Slovensko geotehnično društvo. 12. Šukljetov dan je minil predvsem v znamenju ajdovskih plazov, s poudarkom na odlični tehnološki rešitvi pri delni sanaciji plazu Slano blato nad Lokavcem. Gre za izredno pomemben in verjetno tudi edinstven dogodek, saj je Ajdovščina gostila okoli 70 doktorjev znanosti in še enkrat toliko inženirjev gradbene stroke.

različnih senzorjev, ki so vstavljeni v zemljino plazu, je namreč mogoče natančno analizirati stanje plazu ter vzpostaviti alarmiranje. Profesorica Sarah Springman je torej dokazala, da ugotovitve domačih strokovnjakov držijo. V popoldanskem delu simpozija je sledila kratka predstavitev geološke zgradbe območja Slanega blata Marka Kočevarja. Nato je nastopil Igor Benko, poveljnik Civilne zaščite Občine Ajdovščina, ki zadnjih 11 let aktivno spremlja dogajanje na plazu.

Predstavil je zgodovino in intervencije na Slanem blatu ter opisal potek opazovanja plazu. Po predavanjih so se gostje odpravili na strokovno ekskurzijo. Ogledali so si oba plaza – Stogovce in Slano blato – dan pa so zaključili na Sinjem vrhu, z ogledom rezervoarjev za vodo. 12. Šukljetov dan si bodo profesorji, doktorji in inženirji zagotovo zapomnili – tako po zanimivih temah, kot tudi po čudovitem vremenu, ki je okronalo strokovni izlet. SH

Občinska

Št. 5 • 18. oktober 2011

Bioplinarna v Ajdovščini – da ali ne?

Laboratorij v prenovi

Pogovori o bioplinarni v Ajdovščini so najglasnejši v zadnjih mesecih, zgodba pa sega nekaj let nazaj, v čas začetkov skupnega regijskega projekta. Ob podpisu pisma o nameri za vključitev v regijski center za ravnanje z odpadki je imela Ajdovščina idejo, da bi se v skupni projekt vključila z bioplinarno, ki bi predelala biološke odpadke iz celotne regije. Pa se je zataknilo – pravila razpisa za kohezijska sredstva, od koder namerava regijski projekt črpati dobršen del zneska celotne investicije, namreč tega ne dovoljujejo, ker bioplinarna ustvarja lasten dohodek, pač pa je bilo priporočeno iskanje drugih virov za takšno investicijo. Ob iskanju drugih možnosti se je ideja razvijala naprej, hkrati pa so se pričeli pojavljati tudi potencialni investitorji. V letu 2010 je bilo dokončno odločeno, da bioplinarna ne more biti vključena v regijski projekt. V iskanju rešitve, ki bi bila najprimernejša za vse občane ter ob dejstvu, da ima poljedelska dežela tudi velik kmetijski potencial, sta potekali dve javni obravnavi o možnosti izgradnje bioplinarne – obe s pozitivnimi odzivi. Občinski svetniki pa so se skupaj s predstavniki občinske uprave ter Komunalno stanovanjske družbe odpravili tudi na ogled tovrstnih praks v Sloveniji: v Prekmurje, Črnomelj in v Ljubljano. Odzivi so bili različni, eno od splošnih mnenj pa je bilo, da je tehnologija precej napredovala ter da škodljivih vplivov na okolje iz videnega ni bilo zaznati. Na zadnji seji je bila svetnikom predstavljena še študija izvedljivosti bioplinarne v Ajdovščini, ki jo je izdelal Zavod Grč Vrh iz Ljubljane. Analiza primerja tri variante bioplinaren. Kmetijska bioplinska naprava bi kot surovino uporabila predvsem kmetijske odpadke ter blato iz ajdovske in vipavske čistilne naprave,

Foto: Alenka Čadež Kobol

Na zadnji seji ajdovskih občinskih svetnikov je bila med drugim predstavljena Študija izvedljivosti projekta bioplinska naprava v Ajdovščini. Ideja, o kateri se je začelo razmišljati hkrati z načrtovanjem o regijskem sistemu ravnanja z odpadki, je za sedaj »na čakanju«.

nazivna moč takšne naprave bi bila 525 kW, ocena investicije pa okoli 2.774.150 evrov in je najmanj »varna« in rentabilna. Mešana bioplinarna bi zeleno energijo proizvajala iz kmetijskega odpada, blata čistilnih naprav ter biorazgradljivih odpadkov iz severne in južne Primorske. Stroški investicije so ocenjeni na dobra 4,2 milijona evrov, nazivna moč naprave bi bila 999 kW, z vidika rentabilnosti in rizičnosti pa gre v tem primeru za sprejemljivo napravo. Komunalna bioplinarna pa bi bila kot surovino uporabila zgolj biorazgradljive odpadke iz regije in blato iz čistilnih naprav v Ajdovščini in Vipavi. Nazivna moč takšne bioplinarne bi bila 637 kW, ocena stroška investicije je 2.597.770 evrov, naprava bi bila najmanj rizična in najbolj dobičkonosna – vrednost investicije bi se povrnila že po dobrih petih letih. V vseh treh primerih pa ostaja problem izrabe toplote – brez izrabe te energije upravičenost projekta močno pade. Pripravljavci študije ugotavljajo, da bi bilo najbolj smiselno zaradi izkoristka toplotne energije v bližini bioplinske naprave zgraditi rastlinjak. Študija kot najbolj smiselno navaja vlaganje po sistemu javno zasebnega partnerstva na način, da občina v projekt vloži zemljišče, privatni investitor pa zgradi objekt. Svetniki so različno komentirali

predstavljeno: nekateri menijo, da takšna dejavnost ne spada v dolino, ki ima velike potenciale za razvoj turizma, drugi so mnenja, da rastlinjak ne sodi v deželi z dvema mesecema daljšo vegetacijsko dobo kot drugod. tretji ne verjamejo napredkom tehnologije in so prepričani, da bo smrdelo, četrti so prepričani, da je projekt dober in upravičen. Projekt je za sedaj »na čakanju«, župan in direktor KSD pa opozarjata na znano dejstvo – za svoje lastne odpadke bomo morali tako ali drugače poskrbeti sami. Župan še dodaja: »Zadeva kje bo in kakšna bo bioplinarna bo primerno odločala vlada in Ministrstvo za okolje in prostor tedaj, ko bomo v Sloveniji naredili korenite politične spremembe. Vlada bo prisilila ustrezne oddelke univerz in inštitutov, da bodo iskali primerne prostorske in nove, okolju bolj prijazne tehnološke rešitve. Vlada bo iz ustvarjene dodane vrednosti, akumulirane v proračunu, poskrbela, da bo investicije v bioplinarne financirala ali dajala ustrezne garancije. Recimo, da bodo določili, da je bioplinarna na deponiji Dolga Poljana primerna in bodo poskrbeli še za finančna sredstva za to investicijo, ki bo potem v rokah naše komunale oziroma občine. Tako bo prej ali slej!« SH

Župani Goriške statistične regije zasedali v Bovcu Svet regije, ki ga v letošnjem letu vodi idrijski župan Bojan Sever, sestavljajo pa ga župani in županja vseh trinajstih severnoprimorskih občin, je na 42. Seji Sveta regije v Bovcu v petek 7. 10. 2011 obravnaval obsežen dnevni red. Občina Ajdovščina uradno v projektu CERO Članica in člani Sveta regije so največ časa namenili razpravi o nadgradnji Regijskega centra za ravnanje z odpadki Nova Gorica (CERO NG). S strani vodje projekta Mitje Trtnika iz Mestne občine Nova Gorica so se seznanili s poročilom o delu na projektu, potrdili predlog osnutka predinvesticijske zasnove, pregledali razdelilnik sofinanciranja projekta nadgradnje CERO NG za posamezne občine v letu 2011 in s podpisom dodatka k osnovni pogodbi uredili še formalnosti v zvezi s pristopom Občine Ajdovščina v skupni projekt regijskega centra za ravnanje z odpadki. Občina Ajdovščina 4. 10.

2010 kot edina občina v regiji ni pristopila k podpisu medobčinske pogodbe za nadgradnjo Centra za ravnanje z odpadki, saj je menila, da je potrebno investicijo stroškovno racionalizirati. Nosilka projekta Mestna občina Nova Gorica je v zadnjih mesecih s pripravo podrobnejše projektne dokumentacije in natančno določitvijo tehnologije, ob sodelovanju vseh občin v regiji investicijo znižala na cca 38 mio evrov brez davka na dodano vrednost. Župani so se zedinili, da bo upravljalec regijskega odlagališča javno podjetje, ki ga bodo ustanovile občine. Vloga za kohezijska sredstva EU naj bi romala na Ministrstvo RS za okolje konec letošnjega leta. V nadaljevanju seje so župani razpravljali o pripravi na nov javni poziv Prednostne usmeritve 4.1 »Regionalni razvojni programi«, potrdili pismo o nameri med regijo in Ministrstvom za promet in pripravi skupnega regijskega projekta izgradnje kolesarskega omrež-

ja na severnem Primorskem ter zavzeli stališče glede pobude podjetja Soške elektrarne d.o.o. Nova Gorica v zvezi z Nacionalnim energetskim programom in izrabo hidropotenciala reke Soče. Strinjali so se, da na reki Soči ni novih energetskih objektov, na pritokih pa so menili, da so dopustni. Kritično do rezultatov Javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih Župani so izrazili nestrinjanje z rezultati Javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih ter sprejeli sklep, da je potrebno doseči spremembo meril za ocenjevanje vlog za naslednje predvidene razpise. Merila za ocenjevanje vlog so bila po mnenju razvojnih agencij neustrezna ter neobjektivna. ICRA d.o.o., status RRA Goriške regije

V ajdovskem zdravstvenem domu prenavljajo laboratorij za odvzem krvi in urina. Razlogov ni potrebno posebej navajati, saj ga vsi poznamo. Je pa Občina Ajdovščina s kandidaturo na razpis Ministrstva za zdravje uspela pridobiti dobršen del sredstev za obnovo. Prenova je pričela sredi septembra, predvidoma bo zaključena sredi novembra. V tem času laboratorij deluje v začasnih prostorih. Po prenovi pa bo že na prvi pogled vse drugače: laboratorij bo deloval ločeno, z dvema vhodoma - za odvzem krvi in odvzem urina. Laboratorij za od-

vzem krvi bo imel dve odjemni mesti. Nova bosta urejena tudi čakalnica in stopnišče. Prenovo izvaja podjetje Kolektor Koling iz Idrije, cena obnove je okoli 100.000 evrov (okoli 62.000 evrov gradbena in obrtniška dela, nekaj manj kot 25.000 evrov oprema, ostalo pa projektna dokumentacija in nadzor). Iz razpisa pa je bilo pridobljenih skoraj 30.000 evrov. Skozi že omenjeni razpis so bila pridobljena tudi sredstva za nov digitalni RTG aparat, ki bo nabavljen prihodnje leto. Občina Ajdovščina

Obnova objekta v Selu Pred dobrim letom dni je vrata odprl nov vrtec v Selu, stavba v neposredni soseščini pa je ob bleščečem in živahnem vrtcu kar klicala po obnovi. Stavba je last Občine Ajdovščine, v spodnjem nadstropju je trgovina, v zgornjem pa stanovanje. Streha je bila dotrajana in je na

več mestih že pričela puščati – to je bil tudi bistveni razlog za obnovo, v sklopu katere je bila urejena tudi fasada. Cena obnove, ki jo je v celoti krila Občina, je okoli 45.000 evrov, stavbo pa je obnavljalo podjetje Remont iz Ajdovščine. Občina Ajdovščina

Sanacija plazu Kovači Ob lanskih jesenskih poplavah je plaz Kovači odnesel del ceste k zgornjim hišam tega zaselka. Prvi del dostopa do hiš se je interventno uredilo spomladi, drugi del pa se ureja v teh dneh. Okoli 50 metrov dolg plaz bo pred nadaljnjim plazenjem ustavila kamnita zložba, hkrati pa bodo

urejeni še kanalizacijsko omrežje ter odvodnjavanje, na koncu pa bo cesta dobila novo asfaltno prevleko. Okvirna cena sanacije je 50.000 evrov, Občina Ajdovščina bo sredstva pridobila iz državnih sredstev, namenjenih poplavnim območjem. Občina Ajdovščina

Cesta do izvira Hublja spet prevozna Foto: SH

Zaključena je II. faza rekonstrukcije ceste proti izviru Hublja. Obsegala je območje od domačije Schlegel do izvira Hublja. Poleg cestišča samega, ki v teh dneh dobiva še zadnjo asflatno prevleko, je bilo na novo urejeno odvodnjavanje, pri

izviru pa se cesta razširi v parkirišča za osebna vozila ter obračališče za avtobuse. Dela v vrednosti 280.000 evrov je izvajalo podjetje Rafael d.o.o. iz Sevnice, asfaltno prevleko pa namešča domače podjetje Primorje. Podjetje Elita Nagode pa je ob preurejeni cesti uredilo lična manjša počivališča z že vsajenimi drevesi in grmi, namenjena sprehajalcem. Ponekod so opremljena tudi s klopmi in pitniki. Območje pa je dobilo tudi lepo urejen ekološki otok. Občina Ajdovščina

Gradnja nove osnovne šole v Ajdovščini trenutno zaustavljena Izgradnja nove osnovne šole v Ajdovščini je eden najpomembnejših projektov Občine Ajdovščina, ki pa trenutno zaradi vsesplošne gospodarske krize čaka na odločitev in novo zeleno luč države. Čeprav je Občina Ajdovščina s projektom uspešno kandidirala na razpis Ministrstva za šolstvo RS, je zadnji rebalans državnega proračuna odnesel obljubljena razpisna sredstva, pravega odgovora kako naprej pa z ministrstva še ni. Pogodbe z ministrstva, katere podpis je pogoj za pričetek del in pridobitev sredstev iz razpisa, na Občini Ajdovščina še ni, prav tako še ni jasno kdaj bo prispela, oziroma, ali bo sploh prišlo do podpisa. Hkrati pa je izbrani izvajalec del

– podjetje Primorje, ki je že pridobilo gradbeno dovoljenje – pripravljen in bi v skladu s terminskim načrtom moral že pričeti z deli. Glede na dano situacijo je sprejeta odločitev, da se pričetek gradnje zamakne do konca letošnjega leta. Zato bo družba Primorje gradbišče pospravila in ga usposobila za mirovanje do pričetka gradnje. Investicija izgradnje šole je ocenjena na 5.572.408 evrov, zato je pred pričetkom gradnje nujno in smiselno uskladiti zadeve s sedanjim ali pa prihodnjim Ministrstvom za šolstvo. Pri tem pa velja poudariti, da bo šola zagotovo zgrajena, gradilo pa jo bo ajdovsko Primorje. SH

Občinska

Št. 5 • 18. oktober 2011

Župani za Primorje

Ne spreglejte

Na pobudo župana Občine Ajdovščina Marjana Poljšaka so se v petek, 14. oktobra, severnoprimorski župani sestali z novo predsednico uprave družbe Primorje Marjano Novak.

Oddelek za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina obvešča občane, da s 1. 1. 2012 začne veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki spreminja način uveljavljanja pravic do različnih subvencij in plačil. Od začetka uveljavitve novega zakona bo Center za socialno delo odločal tudi o: - znižanem plačilu za programe vrtca, - subvencionirani najemnini za neprofitna stanovanja in - pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vloge za uveljavljanje naštetih plačil in subvencij v letu 2011 se še vedno odda na dosedanjih obrazcih, na Občino Ajdovščina, ki o teh pravicah odloča še do konca leta 2011. Vloge za uveljavljanje naštetih plačil in subvencij za leto 2012 pa boste lahko oddali po 1.12. 2011 in sicer na Centru za socialno delo Ajdovščina. Vloga mora biti napisana na novem obrazcu, ki ga lahko kupite v knjigarni ali dobite na internetni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Obrazci bodo na voljo v mesecu novembru. Radi bi, da bi uveljavljanje vaših pravic potekalo hitro in brez nepotrebnih dodatnih poti, zato vas prosimo, da informacije, ki smo vam jih posredovali, dosledno upoštevate. OBČINA AJDOVŠČINA, Oddelek za družbene dejavnosti

Na pobudo župana Občine Ajdovščina Marjana Poljšaka so se v petek, 14. oktobra 2011, severnoprimorski župani sestali z novo predsednico uprave družbe Primorje Marjano Novak. Prisotnih šest županov in trije podžupani se zavzemajo za obstanek Primorja in „nikakor ne priznavajo nobenega drugega scenarija“, kot je uvodoma povedal župan Ajdovščine, Marjan Poljšak. Tudi nova predsednica uprave družbe, Marjana Novak, je zadovoljna, da se je že prvi dan pričelo sodelovanje z obema pomembnima „deležnikoma“, s katerima so „razčistili poglede in interese“. Še pred sestankom z župani je opravila razgovore s sindikatom. Povedala je, da nima „čarovne palice“ ter da žrtve bodo, vendar pa želi družbo ohraniti in jo razvijati naprej.

Foto: SH

Obvestilo o novem načinu uveljavljanja pravic do subvencij

Marjano Novak je za predsednico družbe imenovala skupščini Primorja d.d., 11. oktobra, po tem, ko so je seznanila z odstopno izjavo mag. Dušana Črnigoja. Župani enotno zagovarjajo obstoj družbe, novemu vodstvu trenutno,

na podlagi predstavljene vizije, zaupajo in želijo dobro sodelovanje z ajdovskim gradbincem tudi v prihodnje. Zato so tam, kjer je to mogoče, tudi pri pogajanjih z bankami, pripravljeni pomagati.

PLASTIČNA S

debeloslojna ru

za križiščem z LK001511 cca 406m od krožišča (Levtstikova)

II-10.1

II-1

II-45.1

II-47

VI-8

II-1

II-48

II-4

II-47

II-45.1

II-45.1 Milena Božić, dipl.inž.gr. Milena Božić, dipl.inž.gr.

II-47 II-1 VI-8

II-48

TOVARNIŠKA CESTA

II-45.1

II-1

II-48

Miha Ergaver

GORIŠKA CESTA II-10.1

nobenih posegov v prostor. Nova bo zgolj prometna signalizacija – nove talne označbe ter nameščeni montažni elementi, ki bodo sestavljali rondo. Krožišče bo urejeno predvidoma že pred koncem oktobra.

VI-8

ureditev želi vsa tovorna vozila speljati na obvoznico – v novem krožišču bo namreč prepovedano voziti s priklopniki in polpriklopniki. S projektom so se seznanili tudi svetniki na zadnji seji ajdovskega občinskega sveta. Krožišče bo urejeno na način, da ne bo potrebnih

za križiščem z LZ001291 (Goriška.-žel.postajo-Tovarniška) cca 310m od krožišča

Goriška je iz nekdaj magistralne ceste z izgradnjo ajdovske obvoznice postala osrednja mestna ulica, ki pa je še vedno zelo prometna. Za lažji pretok prometa ter tudi za izboljšanje prometne varnosti bo štiri-krako semaforizirano križišče nadomestilo varnejše krožišče. Nova prometna

II-4

VI-

Križišče na Goriški bo krožišče

II-10.1

za križiščem LK001741 "pot do kuriva" cca 250m od krožišča

Iz seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina 10. redna seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina je potekala v četrtek, 29. oktobra. Med počitnicami je 15. julija potekala tudi korespondenčna seja, na kateri so svetniki potrdili sklep o predlogu imenovanja članov Upravnega odbora Univerze v Novi Gorici. Za prvo srečanje po počitnicah se je nabralo precej gradiva, zato je bil dnevni red seje obsežen kljub dvema na predlog župana umaknjenima točkama. O javnih storitvah Odlok o ustanovitvi Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina je sprejet tudi v drugi obravnavi. Prva obravnava je potekala v maju, svetniki so tedaj podali pripombe, ki so smiselno vključene v odlok o ustanovitvi, tako da ob drugi obravnavi ni bilo pripomb niti razprave. Sledila je predstavitev nova občinskega odloka o javni razsvetljavi. Sprejem novega odloka pogojuje Zakon o gospodarskih javnih službah. Gre za popolnoma nov odlok o javni službi, ki se doslej ni izvajala niti v takšnem obsegu, niti na takšen način, kot to predvideva zakon. Z odlokom se torej določa izvajalca te javne službe, način rednega vzdrževanja, izdelavo letnih programov, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe energije, vodenje kontrolne knjige, izdelavo poročil o realizaciji programov, izdelavo načrta razsvetljave, izvajanje monitoringa in drugo. Za razsvetljavo našega mesta in vasi bo skrbela Komunalno

stanovanjska družba. Ob tej točki se je vnela živahna javna razprava. Svetniki so želeli podatek kakšen bo ekonomski učinek nove službe na občinski proračun. Opozorili so tudi na infrastrukturo, ki je v precejšnjem deležu v lasti podjetja Elektro Primorska, ki je doslej opravljalo osnovna vzdrževalna dela. Pojasnjeno jim je bilo, da bodo izračuni vključeni v proračun za prihodnje leto, pogovori o prenosu pa že potekajo. Nekatere svetnike je zmotil 15. člen odloka, ki prepoveduje oglaševanje na drogovih javne razsvetljave, razen za potrebe Občine Ajdovščina. Debate se bodo lahko nadaljevale na naslednji seji, odlok je bil namreč sprejet v prvi obravnavi. Kljub pomislekom nekaterih svetnikov je bila sprejeta Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o ureditvi prometa na območju mesta Ajdovščina. Nanaša se na spremenjen prometni režim pred OŠ Šturje – pozor, mimo šole po novem poteka enosmerna cesta, kjer je največja dovoljena hitrost 20 km/h. Ob odredbi so sprejeli še sklep, da po letu dni ponovno ocenijo situacijo ter sprejmejo nove odločitve. Kam z odpadki Dvoje razprav na seji se je ukvarjalo z našimi odpadki. Najprej so svetniki sprejeli sklep o potrditvi predinvesticijske zasnove Regijskega centra za ravnanje z odpadki R-CERO Nova Gorica. Predstavnik novogoriške občine, ki vodi regijski projekt,

je na kratko predstavil vsebino in pomembne roke projekta – vlogo na razpis nameravajo oddati do konca letošnjega leta. Občina Ajdovščina, ki je zadnja pristopila k projektu, je med pogajanji bistveno pripomogla k veliki racionalizaciji projekta, kar je potrdil tudi Odbor za gospodarstvo ter svetnikom predlagal sklep v potrditev. Hkrati so sprejeli tudi sklep o pooblastilu županu za podpis aneksa k pogodbi. Skozi naslednjo točko, ki je bila informativne narave, so svetniki ponovno razpravljali o bioplinarni v Ajdovščini, še prej pa je Zavod Grč iz Ljubljane predstavil Študijo izvedljivosti projekta bioplinska naprava v Ajdovščini. Več o tej vsebini si lahko preberete v posebnem članku. O prenovah Vilharjeva ulica je v prenovi, na njej pa hkrati potekata dva projekta. Prenova vodovoda v sklopu celostnega urejanja občinskega vodovodnega sistema ter prenova komunalne infrastrukture, ki bo zasnovala novo vodovodno omrežje ter obnovila javno kanalizacijsko omrežje. Sklep o potrditvi DIIP-a je bil sprejet. Novo podobo pa bo dobil tudi hotel na Predmeji. Na seji je bila predstavljena Idejna zasnova programske in strukturne prenove stavbe, ki jo je izdelalo podjetje VOI d.o.o. iz Predmeje. Na podlagi mnogih pobud krajanov, lastnika, društev in ostalih zainteresiranih ter mnogih drugih dejavnikov so nastale zanimive ide-

je o Večnamenskem središču znanja, Hiši zdravja in Hiši gostoljubja. Končni cilj projekta je usmerjen v turizem, izobraževanje in zdravje, kar so več kot primerne vsebine tako za objekt na odlični lokaciji, kot za celotno območje Gore, ki ponuja obilo možnosti za razvoj v vseh treh smereh. Svetniki so pohvalili pripravljeno zasnovo, pripomnili pa, da je potrebno sredstva za prenovo iskati tudi izven proračuna. O drugih zadevah Tokrat je beseda tekla tudi o kapitalskih naložbah občine, pobudo za obravnavo te vsebine je že pred časom dal svetnik Alojz Klemnčič (SDS). Občina Ajdovščina ima za 1.188.710,55 evra kapitalskih naložb, večidel majhne deleže, pridobljene na različne načine, v dveh primerih pa je večinska lastnica – razpolaga z 82,5149 % deležem KSD d.o.o. Ajdovščina ter v celoti s TPI d.o.o. Ajdovščina. Predlagan in sprejet sklep deli naložbe po javnem interesu glede lastništva. Svetnike je pri tem zanimalo kaj je javni interes, nekateri namreč menijo, da bi bilo potrebno čim prej in pod čim bolj ugodnimi pogoji prodati vse deleže, razen v primeru obeh družb, ki sta v večinski lasti Občine. Svetniki so nato dali soglasje k sistematizaciji delovnih mest Zavoda za šport Ajdovščina, kjer so spremembe (organizacijske in nove zaposlitve) v večjem delu pogojene z novo enoto – Mladinskim centrom in hotelom Ajdovščina, v manjšem delu pa tudi s prenosom stadiona v upravljanje Zavoda za šport Ajdovščina. Brez raz-

prave so bila sprejeta poročila Nadzornega odbora Občine Ajdovščina, ki so tokrat pod drobnogled vzeli izvajanje zaračunavanja NUSZ za leto 2010, javno naročilo »Rekonstrukcija ceste Fužine« ter javno naročilo za izgradnjo OŠ Danila Lokarja Ajdovščina ter pri nobenem pregledu niso odkrili večjih nepravilnosti. Ob Hofru bo zrasla bencinska črpalka – svetniki so namreč sprejeli potreben sklep o spremembi dispozicije za poslovno trgovski kompleks pod obvoznico. So pa nekateri izrazili pomislek ob dejstvu, da je v neposredni bližini že črpalka ter da jo menda namerava zgraditi tudi Mercator. Sledile so premoženjsko pravne zadeve in imenovanja pooblaščencev Občine za zastopanje na skupščinah, predstavnikov ustanovitelja v svete zavodov OŠ Danila Lokarja, Col in Otlica ter dali pozitivno mnenje k imenovanju Bojane Stopar Kandus za ravnateljico Otroškega vrtca Ajdovščina. Tokrat je točka vprašanje in pobude svetnikov prišla na zadnje mesto. Svetniki so spraševali zakaj še ni prenovljena pošta v Dobravljah, predlagali naj se odstrani prometni znak za omejitev pri plazu Znosence, za katerega sanacijo očitno ni denarja, zaradi divjanja skozi vas priporočili omejitev prometa v Lokavcu, pripomnili, da je pločnik proti izviru Hublja preozek in drugo. Če želite vedeti podrobnosti, pobrskajte po spletni strani www.ajdovscina.si, kjer so objavljene napovedi sej s pripetim gradivom ter zapisniki. SH

Naši kraji

Št. 5 • 18. oktober 2011

Kmečka tržnica 29. oktobra v Ajdovščini!

Vabilo k sodelovanju

Vabimo vse kmetovalce in druge pridelovalce, da svoje pridelke in izdelke ponudite na prodaj na kmečki tržnici na Trgu 1. slovenske vlade v Ajdovščini v soboto, 29. oktobra 2011. Udeležba je brezplačna, stojnico pa si čim prej rezervirajte pri Sandi Hain, 05/36 59 155, sanda.hain@ajdovscina.si, ali se oglasite v Info točki Stolp na ajdovski tržnici. Število stojnic je omejeno!

V soboto, 29. oktobra, bo na Trgu 1. slovenske vlade potekala kmečka tržnica, na kateri bomo predstavili projekt „So(n)čno“. Vabljeni obiskovalci, pa tudi prodajalci – če želite prodajati na kmečki tržnici, se oglasite v Info točki v Stolpu na ajdovski tržnici ali pokličite na 05/36 59 155. pestritev terenskih trženjskih akcij. Hkrati nastaja spletna stran www. soncno-socno.si, kjer boste potrošniki sadja našli kontakte do doma-

čih sadjarjev ter veliko uporabnih informacij. Na kmečki tržni, v soboto 29. oktobra, boste lahko izvedeli vse o Foto: arhiv TIC Ajdovščina

Samooskrba je ena od aktualnih tem, o kateri se v zadnjem času veliko govori na različnih nivojih. V Ajdovščini pa jo poskušamo tudi praktično uresničevati. Potem, ko smo v letu 2009 izdelali logotip za vipavsko sadje ter med domačimi sadjarji izredno dobro sprejete zabojčke, se akcija nadaljuje z nagovarjanjem potrošnikov. Natisnjeni so brošura So(n)čno in lični plakati, v kratkem pa bo objavljena tudi spletna stran www.soncno-socno. si. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Tako kot logotip je tudi brošuro oblikovala domača oblikovalka Silva Vovk Kete, znotraj projekta pa so nastajali še plakati in »pingvini«, ki bodo dobrodošla po-

projektu. Potekala bo skozi ves dan, dopoldan pa bo tudi slavnostno odprtje, z nagovori vseh pomembnih v projektu. Tega dne bodo na voljo tudi brošure in plakati, k sodelovanju bomo povabili strokovnjake za sadje iz naše Kmetijsko svetovalne službe in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki vam bodo z veseljem ponudili koristen „sadni“ nasvet. Letni čas pa že sam po sebi narekuje tudi bogato ponudbo na stojnicah, zato na kmečko tržnico na Trg 1. slovenske vlade še posebej toplo vabimo Ajdovke in Ajdovce!

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Brušura je nastala znotraj projekta Vipavska sadna cesta.

Utrinek z lanske jesenske kmečke tržnice

Lokavški kulturni dnevi 2011 Foto: SH

Palkovše, nato v center vasi v Vas, v Kuše, Brith, sledi zaselek Bitovi, pa Kompari, pot zatem pelje preko hriba z zanimivim imenom Tokaj, do zadnjega zaselka Lovrekovše, kjer smo zaključili na vinogradniški in

jim organizatorji pripravili imeniten prevoz s furmani, zaigrali so jim domači zvončkarji, na kmetiji Pri Lovričnkovih pa jim je zapel Zdravko Perger, baritonist in član ljubljanske Opere SNG. Foto: SH

Foto: Erika Pirjevec

V septembru in oktobru so potekali Lokavški kulturni dnevi 2011, ki so v tudi sicer živahen Lokavec pripeljali novih iskrivih doživetij, ter se z zanimivim pohodom po zaselkih kraja letos prvič vpisali v vseslovenski projekt Dnevi evropske kulturne dediščine.

Krovno organizacijo dogodkov je imela v rokah Krajevna skupnost Lokavec, ob veliki pomoči in sodelovanju Društva DOLI; krožka Obudimo kulturno življenje na vasi in Športnega društva Slano blato. Lokavški kulturni dnevi 2011 so se začeli z odprtjem Batičeve hiše v zaselku Bitovi 29. septembra, ter se zaključili z osrednjo prireditvijo v dvorani Edmunda Čibeja, na kateri je bilo podeljeno letošnje priznanje Edmunda Čibeja Jurij Pergar za dolgoletno delovanje v športu v Lokavcu. O odprtju Batičeve hiše V Lokavcu, v zaselku Bitovi, je v petek, 29. septembra, potekalo odprtje etnološke zbirke „Batičeva hiša“. O pomenu zbirke je spregovoril direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič, blagoslov hiše pa je opravil župnik Jože Ličen. Odprtje je spremljal bogat kulturni program. Nastopil je domačin, baritonist Zdravko Pergar, lokavško himno so zapela lokavška dekleta, dogajanje pa je popestril nastop folklorne skupine Društva MOST iz Ajdovščine. 200 let staro domačijo je predstavil predsednik društva DOLI, Boris Blažko. Hiša je skozi vsa ta leta ostala skoraj nedotaknjena. Iz črne kuhinje z lesenim

ognjiščem, krušno pečjo in napo vodijo vrata v izbo ali sobo. V pritličju pa je hlev za živino. Tu so lokavški otroci prikazali kmečko opravilo ličkanje koruze. Lokavške gospodinje pa so za vse obiskovalce pripravile nekaj dobrot ter zraven ponudile še čaj in vinsko kapljico. Če si želite tudi vi ogledati Batičevo hišo, se po prve informacije obrnite na TIC Ajdovščina, kjer vas bodo povezali z lokavškimi lokalnimi turističnimi vodniki, ki vam bo ta biser kulturne dediščine Lokavca z veseljem predstavili. O Batičevi hiši je na voljo tudi turistična zgibanka. Pohod po zaselkih Lokavca Dan kasneje je potekal že tradicionalni Pohod po zaselkih Lokavca, tudi kot eden od Dni evropske kulturne dediščine. Čudovito vreme je le še okronalo doživetje – sprehod skozi raztegnjen Lokavec in vse njegove imenitne zgodbe.Kakšna stotnija se nas je nabrala pri dvorani Edmunda Čibeja, od koder smo se ob iskrivem vodstvu Borisa Blažka podali na pot. Najprej na Lokavško polje, pa preko Lokavščka v grič, do izvira Hublja, od tam skozi Gorenje v zaselek Čohi, nato na Brod, pa v Slokarje, od tam smo se spustili v spodnji Lokavec, v

osmičarski kmetiji Lovrinčkovih. Označena pohodna pot, ki vam vzame vsaj 5 ur zmerne hoje, je polna zanimivih zgodb, zabeleženih tudi na informativnih tablah. Lokavec so močno zaznamovale mnoge obrtne dejavnosti ob strugi Lokavščka. Še posebno je ogleda vredna Bavčarjeva kotlarna in talilnica bakra, zgrajena leta 1853, ki je predvsem po zaslugi zavednega lastnika domačije zelo dobro ohranjena. Podobno je z Graparjevo žago venecijanko, ki se je od sicer mnogih žag v Lokavcu edina ohranila, izletniki pa smo imeli celo to srečo, da nam jo je prijazni gospodar kljub nizkemu vodostaju zagnal. Brezhibno deluje še danes. Postali smo pred Čibejevo hišo v Slokarjih, popili pašareto v najbolj znanem lokavškem lokalu, obiskali Kovaški muzej Mihaela Cussa v Kuših, pa Batičeva hiša, plazovi, cerkve, arhitekturne in urbanistične zanimivosti … vsega ne gre naštevati, to je treba doživeti! Na poti so pohodniki doživeli tudi presenečenja – za del poti so

Slovesen zaključek v znamenju športa V sklopu Lokavških kulturnih dni sta se odvijala tudi pohod Lokavčanov na Otliško okno ter odprtje fotografske razstave Andreja Slokarja Motivi Lokavca in pregledne razstave Zgodovina športa v Lokavcu,

ki sta še vedno na ogled v prostorih Dvorane Edmunda Čibeja. Prav šport skozi čas v Lokavcu je bil tudi osrednja tema zaključne slovesnosti 15. oktobra. Župan Marjan Poljšak je čestital Lokavčanom ob novi pridobitvi, ki zaokrožuje športne objekte v kraju, slavnostni govornik Danilo Pudgar pa je vesel vsestranskega razvoja športa in rekreacije, ki je pomembna predvsem za zdravje ljudi. Tudi skozi njegove „roke“ je šlo mnogo uspešnih domačih športnikov. Letošnje priznanje Edmunda Čibeja je prejel Jurij Pergar, vsestranski pobudnik športnih aktivnosti v Lokavcu že mnogo let, v zadnjem času tudi pobudnik in soustanovitelj novega Športnega društva Slano blato Lokavec. Sanda in Erika

V Lokavcu ob telovadnici tudi športno igrišče V sklopu zaključnega prireditve Lokavških kulturnih dni je bilo 15. oktobra svojemu namenu predano športno igrišče ob Dvorani Edmunda Čibeja. V Lokavcu se veliko dogaja, dvorana kar poka po šivih od vseh prireditev, dogodkov in srečanj. Dodatna površina za sproščanje bo tako koristna – domačinom, pa tudi bližnji podružnični šoli. Investicijo v približni višini 70.000 evrov je v celoti krila Občina Ajdovščina, gradilo je domače podjetje PGM Stopar, asfaltacija, risanje črt in ograja pa so bili

v domeni CPG Nova Gorica. Igrišče je asfaltirano, ograjeno, namenjeno malemu nogometu, dodatno pa je nameščen tudi koš, ki bo za prvo silo zadoščal ljubiteljem košarke. Novo podobo je dobilo tudi igrišče na Ribniku (pod OŠ Šturje). Nova posebna prevleka iz akrilne smole, ki je »kolenom prijazna«, je že nameščena, prav kmalu pa bodo namestili tudi nove koše. Tudi ta dela so se izvršila pod okriljem Občine Ajdovščina. Občina Ajdovščina.

Naši kraji

Št. 5 • 18. oktober 2011

Vrtovčev pohod je pred vrati

Angelska nedelja 2011

Pohod bo potekal po običajnem programu: zbor pohodnikov bo med 7. in 9. uro pod mogočnim hrastom na Ustju, nato pa se bomo odpravili proti Dolenjam, Planini, od tam proti Ostremu vrhu, sledi Potok in Jakulini, rojstna vas Matije Vertovca. V Šmarjah bo osrednji postanek, kjer bo mogoče pomalicati nekaj toplega. Ob 11. uri bo maša, uro kasneje pa še osrednja slovesnost. Sledi še nezahteven in kratek vzpon do Vrtovč, od tod pa spust po »zgornji« poti do Tevč in Uhanj na cilj, pod mogočni hrast na Ustju. Tu bo pohodnike pričakala kmečka tržnica, pohod bomo zaključili z družabnim srečanjem.

PLANINSKI REJPNIK (za 4 osebe) Potrebujemo: šop mladih repnih listov 80 g masla dva stroka česna 1 žlico peteršilja 0,1 l vode ali juhe 1 žlico kisle ali sladke smetane

ci lahko preizkusili v tekmovanju v streljanju na tarčo s paintball markerjem. Ni jih bilo malo, ki so preverili svoje strelske sposobnosti, a najboljši je lahko le eden. Tokrat je na najvišjo stopničko stopil Aljoša, za njim pa Erik in Nejc, vsi trije so prejeli lepe denarne nagrade. Za glasbeni vložek je poskrbel ansambel Novi spomini, ki žanje uspehe že dobrih sedem let. Njihova zadnja

Prvi gostje so prišli že zgodaj zjutraj - pohodniki iz Vipavske doline, ki se na Goro odpravijo peš po Rebru. Ob 10. uri je v vaški cerkvi Angelov varuhov potekala slovesna sveta maša. Popoldanski program se tradicionalno prične s koncertom v cerkvi. Letos nam je bogat program pripravil Moški pevski zbor Janez Svetokriški. Po koncertu se je pričel zabavni program. Kot prva sta nastopila člana Konjeniškega kluba Štjak, Blaž Lokar iz Lokavca na konju Aramis, s katerim uspešno nastopa na dresurnih tekmovanjih in njegov trener Pavel Štemberger na kobili Goudsjebloom, last družine Lokar. Jahača sta izvedla točko korak v dvoje, v kateri smo videli usklajenost obeh pri izvajanju dresurnih elementov, pokazala pa sta še španski korak, pasaž in piafe s kobilo Goudsjebloom, z lipicancem Neapolitano Batosta pa levado ter pasado. Istočasno so se mladi obiskoval-

uspešnica Fičfirič je bila lani najlepša viža Radia Slovenija meseca maja. Prireditev so z nastopom popestrile še plesalke Plesne skupine Ajda, ki so nam skozi bogat program dokazale, da so upravičeno nastopale v polfinalni oddaji Slovenija ima talent. Pikico na »i« pa sta na odru dodala še Damjan Bone z imitiranjem Iztoka Mlakarja ter Damjana Črnologar z jodlanjem. Vseskozi je potekal še bogat srečelov in pobiraje stav za težo pršuta. Naj izkoristimo priložnost in se še enkrat zahvalimo vsem sponzorjem, ki so nam pomagali izpeljati tudi to točko že tako bogatega programa. Kljub nekoliko kislemu vremenu so se vsi domačini in ostali obiskovalci zabavali pozno v noč. Organizatorji smo z izpeljavo šagre zelo zadovoljni, upamo, da so tudi naši obiskovalci. Zato se že veselimo naslednje Angelske v 2012. Se vidimo!

Miha Ergaver

Kmečka tržnica na koncu pohoda Na kmečki tržnici ob koncu pohoda bodo svoje izdelke na prodaj lahko ponudili le prijavljeni prodajalci. Prednost pri prodaji svojih izdelkov na kmečki tržnici ob koncu pohoda imajo člani društva in domačini iz vasi, skozi katere poteka pohod. Zjutraj, v času zbiranja pohodnikov, prodaja kmečkih pridelkov ni dovoljena! Za prijave in dodatne informacije pokličite tajnico društva, Sando Hain: 05/36 59 155 ali 051-304-607.

Primorci na 55. državnem tekmovanju v oranju – Ptuj 2011 Po lanskoletnem, uspešno izvedenem 54. državnem tekmovanju v oranju v Ložah pri Vipavi, v organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, so letos organizacijo najpomembnejšega kmetijskega tekmovanja prevzeli Ptujčani. Primorski orači v sestavi TŠC Biotehniške šole Šempeter pri Gorici in Društva govedorejcev Zgornje vipavske doline smo se v dneh med 8. in 10. septembrom udeležili že 55. državnega tekmovanja na posestvih Srednje kmetijske šole v Turnišču pri Ptuju. Na pot smo se odpravili v dvanajstčlanski ekipi tekmovalcev, sodnikov in trenerjev. Na tekmovanje smo prepeljali tudi dva traktorja s posebej prirejenimi tekmovalnimi plugi, katerih predelavo so nam letos omogočili Hidravlika Cej, Kovinarstvo Rustja in Ager d.o.o. Prvi dan je bil namenjen treningom, tečajem za nove sodnike in potrjevanju licenc sodnikom, v petek in soboto pa so potekala tekmovanja. V tekmovanju biotehničnih šol

Turistično društvo Okno iz Otlice je tudi letošnje leto organiziralo tradicionalno Angelsko nedeljo, ko se po tradiciji Gorjani vračajo domov. Prireditev se je odvijala v nedeljo, 4. septembra. Ta dan se v domačo vas tradicionalno vrača večina Gorjanov, ki živi drugod po Sloveniji pa tudi zunaj naših meja ter obuja spomine na mlada leta, na dogodke, ki so jih preživeli na Gori.

Foto: arhiv TD Okno

Foto: SH

Društvo Matija Vertovec se že pospešeno pripravlja na 11. pohod po Vertovčevih poteh, ki bo potekal 20. novembra 2011, prvo nedeljo po martinovi nedelji. Poti bodo letos še posebej dobro urejene. Ob prenovi cerkvice sv. Marjete, ki bo eden od biserov letošnjega pohoda, je bila renovirana tudi pot – od Dolenj do cerkvice jo je na pobudo Društva Matija Vertovec uredila Občina Ajdovščina, od cerkvice proti Nabojsu na Planini pa so jo »poštimali« domačini. V teh dneh se dokončno strojno ureja tudi pot med Tevčami in Vrtovčami, ki je že lani nadomestila »spodnjo«, asfaltirano cesto, po kateri je sicer potekal pohod. Pot po »zgornji« poti je prijetnejša tako za hojo, saj je precej bolj položna, kot tudi za doživetje – od tod segajo čudoviti razgledi na vse strani. Še pred pohodom namerava društvo namestiti še dve info-tabli, ki bosta opozarjali na naravno in kulturno dediščino območja Uhanj in zaselkov Potok ter Jakulini v Šmarjah. Nova info-tabla pa je že nameščena ob cerkvici sv. Marjete. Še zadnji generalni pregled vseh poti bo potekal v nedeljo, 23. oktobra, ko se bomo, opremljeni s primernim orodjem, na delovni pohod odpravili člani Društva Matija Vertovec. Če bi nam želeli »dati roko« in se včlaniti v naše društvo, ste dobrodošli tudi vi!

se je v spretnosti oranja pomerilo 6 kmetijskih šol Slovenije z 20 tekmovalci. Prvo mesto na plugu krajniku je osvojil Zvonko Habjanič iz Biotehnične šole Ptuj, na obračalnem plu-

gu pa je bil najboljši Matej Kostavc iz Biotehnične šole Novo Mesto. Slovenski orači so se letos še posebej trudili, saj so na tekmovanje ponovno prišli vsi najboljši in se pomerili za prva mesta, ki odpirajo pot na 59. svetovno tekmovanje v oranju, ki bo naslednje leto septembra na Hrvaškem Biogradu na moru. Po petkovem startu v oranju strnišča in sobotnem tekmovanju v oranju na ledini so se kot najboljši izkazali Anton Filak iz Bele Krajine na obračal-

Za planinski rejpnik operite repne liste in jim odstranite peclje. Približno pol ure jih kuhajte v vodi. Ko se zmehčajo, jih sesekljajte. Razpuščenemu maslu dodajte repne liste, sesekljan česen in peteršilj ter vse skupaj zalijte z nekaj žlicami juhe ali vode. Solite in pustite, da prevre. Na koncu vmešajte še žlico kisle smetane. Ponudite kot prikuho mesu ali krompirju.

nem plugu, ki je prepričljivo ugnal vso konkurenco, in gimnazijec Matej Sivic iz Prekmurja na plugu krajniku, ki je za las premagal drugouvrščenega Jureta Filaka – sina Antona. Primorci pomembnejših uvrstitev nismo dosegli, saj zaradi trgatve na tekmovanje niso odšli najboljši, treningi na presuhi zemlji pa tudi niso bili učinkoviti. Organizatorji tekmovanja so prireditev odlično organizirali, saj so za ekipe zares dobro poskrbeli, tudi z gostinsko ponudbo Perutnine Ptuj in bogatim spremljajočim programom. Primorski orači bi se zaradi visokih stroškov prireditve le težko udeležili brez finančne pomoči občin spodnje Vipavske doline in Brd, še posebej pa zgornje vipavskih Ajdovščine in Vipave, ki že desetletja vzpodbujata mlade orače. Dobro vzdušje na tekmovanjih in pomlajena ekipa Vipavskih oračev pa je zagotovilo za nadaljnjo uspešno zastopanje Primorske v oranju širom Slovenije. Rajko Črv, KGZS

Judita, Boris in Marjetka v Damjanovi kuhinji.

Člani TD OKNO

Planinske gospodinje pri Damjanu! Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini je izzvalo znanega in priljubljenega kuharskega mojstra Damjana. Za člane društva – Marjetko Kete, Judito Curk Vidrih in Borisa Poljšaka – ki so se zbrali pod imenom »Rejprji«, ste lahko navijali v oddaji Sobotno popoldne na TVS 1. Člani društva gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini prisegajo na domače, zato so se gledalcem predstavili s čisto svojima avtorskima receptoma. Pripravili so svinjsko ribico s pršutom, presenetili pa s popolnoma neznanim in prvič postreženim planinskim rejpnikom. »Planinci smo že od nekdaj znani kot Rejprji – o tem govori tudi naša planinska himna! Zakaj? Po nekaterih pripovedovanjih, naj bi v naši vasi včasih pridelali ogromne količine repe. Morda zato. Poimenovanje je včasih veljalo za zbadljivko, danes pa smo ponosni na to, da smo Rej-

prji, in od tod tudi ideja za sobotni meni,« je povedal »chef Boris«. Gre za čisto posebno planinsko specialiteto, ki so jo člani društva izdelali iz menda zelo zdravilnih mladih repnih listov. »Vsebujejo še enkrat toliko kalcija kot kravje mleko, uživamo jih lahko sveže kot solato in ni človeškega organa, ki mu repa ne bi koristila,« je prepričana Judita Curk Vidrih, Marjetka Kete pa poudarja, da naj za uživanje resnično izberemo zgolj mlade liste, saj imajo lahko sicer precej grenak okus. Če se želite o zdravilnosti planinskega rejpnika prepričati na lastnih brbončicah preizkusite recept. Sicer pa vas Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini že zdaj vabi, da si rezervirate zadnjo nedeljo v novembru, 27. 11. 2011, za ogled njihove prireditve. Naslova nam niso želeli izdati, obljubljajo pa veliko smeha. Mateja Česen

Podjetno

Št. 5 • 18. oktober 2011

Trajanje razpisa: Odprto je do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 29. 2. 2012. Kdo je upravičen do subvencije? V projekte v okviru programa se vključujejo brezposelne osebe, t.j. osebe, vodene v evidenci brezposelnih oseb, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih kriterijev: - so invalidi oz. osebe katerih invalidnost je priznana po nacionalni zakonodaji, - so iskalci prve zaposlitve in so vsaj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb, - so starejši od 50 let in so vsaj 6 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, - so dolgotrajno brezposelne osebe, kar pomeni, da so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb vsaj 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih, ali če gre za osebe mlajše od 25 let, da so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb vsaj 6 mesecev v zadnjih 8 mesecih, - so bile pred zadnjim prenehanjem vodenja v evidenci brezposelnih oseb zaradi uveljavitve pravice do starševskega nadomestila ali starševskega dodatka po Zakonu o starševskem varstvu in druţinskih prejemkih ter po uveljavitvi te pravice, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb skupaj vsaj 12 mesecev, - so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb vsaj 6 mesecev in imajo na dan objave javnega povabila stalno prebivališče v Pokolpju, tj. v občinah Kočevje, Loški potok, Osilnica, Kostel, Črnomelj, Semič in Metlika. Višina subvencije: 4.000 EUR na osebo za zaposlitev za obdobje vsaj dvanajst (12) mesecev in poln delovni čas (40 ur tedensko) Postopek prijave: 1. Pred oddajo ponudbe na javno povabilo morate najprej prijaviti prosto delovno mesto pri naši območni službi, ki je pristojna glede na vaš sedež. Po prijavi je k vam napoten brezposelni iz ciljne skupine povabila glede na zahteve prijavljenega delovnega mesta. Na podlagi tega izberete ustreznega kandidata za delovno mesto. 2. Po opravljenem izboru kandidata lahko predložite ponudbo na javno povabilo, in sicer na našo območno službo, ki je pristojna glede na vaš sedež. Rok za oddajo ponudb: Ponudbo lahko oddate osebno ali po pošti, od dne objave javnega povabila pa do porabe razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do datuma, ki je naveden kot končni rok za predložitev ponudb: 29. 2. 2012. Na javno povabilo lahko oddate eno ali več ponudb, vendar za omejeno skupno število brezposelnih, odvisno od števila vaših zaposlenih na zadnji dan meseca pred mesecem oddaje ponudbe. Če imate: od 1 do 5 zaposlenih – lahko oddate ponudbo za največ 2 brezposelna, 6 in več zaposlenih – lahko oddate ponudbo za največ 10 brezposelnih. Dodatne informacije: Kontaktna oseba za dodatna pojasnila glede prijave na javno povabilo je: Sabina Špehar Pajk, skrbnica programa v naši Centralni službi, elektronski naslov: sabina.spehar@ess.gov.si. Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja Sklad za razvoj kadrov in štipendije je v petek 28. 9. 2011 objavil javnega povabilo za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih 2011/2012. Z javnim povabilom želi sklad spodbujati delodajalce, da začnejo sistematično vlagati v zaposlene in s tem k oddaji ponudb za izvedbo projektov usposabljanja za njihove zaposlene. Projekti lahko vključujejo splošna in/ali posebna usposabljanja. Vse dodatne informacije so na voljo pri osebju sklada in sicer: Karmen Bailat, 01 434 10 95, karmen.bailat@sklad-kadri.si Terezija Krajcer, 01 434 58 91; terezija.krajcer@sklad-kadri.si Razpisna dokumentacijo pa lahko najdete na spletni strani www.skladkadri.si, pod rubriko „razpisi“.

Pred nami je praznik vseh svetih, čas, ko se ob grobovih, odetih v cvetje, srečujemo s sorodniki. To je eno najbolj delovnih obdobij v letu za vrtnarje in cvetličarje. Vrtnarija Jejčič iz Vipavskega Križa je pripravljena – v njihovih rastlinjakih krizanteme že širijo svoje čudovite cvetove.

Vrtnarija Jejčič je edina tovrstna vrtnarija na zgornjem Vipavskem. Če se kdaj sprehodite po ajdovski tržnici, potem jo že poznate, saj Vida tu svoje sadike ponuja skozi vse leto. Zjutraj prodaja na tržnici, popoldan se ukvarja s sadikami v vrtnariji pod Vipavskim Križem – dela nikoli ne zmanjka. Vida, včasih zaposlena, se je z rastlinami začela ukvarjati zaradi svoje velike želje, kljub zavedanju, da bo treba trdo delati. S prvimi trobenticami že kmalu po novem letu prične napovedovati pomlad, nato pride na vrsto bogata bera balkonskega in vrtnega cvetja, lončnic, pa sadike zelenjave in tudi nekaj trajnic, vse do jeseni, ko našo tržnico obarva s ciklamami in mačehami, tik pred zimo pa se posebej posveti prazniku vseh svetih. Na vprašanje kako izbira cvetje za prihodnjo sezono, Vida pravi: »Sadik je vedno več, izbor je zelo težak, ljudje imajo različne želje, glavnino, to kar trg zahteva, pa imamo vedno.« Čeprav je težko oceniti, vzgojijo največ

trobentic in mačeh – ker so trpežne, ljubke in ne nazadnje tudi poceni. No, cene Vidinih rož tudi sicer niso visoke, skupaj s sadiko pa boste vedno dobili tudi nasvet kako jo vzdrževati naprej, da bo dolgo osta-

vati, paziti na temperaturo in druge zunanje dejavnike, jo »osmukati«… Prve krizanteme so posadili v začetku junija, tiste najlepše, za rezano cvetje, pa konec junija. Vseh vrst in vseh barv jih je, običajno tudi dolgo

la lepa. Rastlinjak pod Vipavskim Križem vsako leto obiščejo otroci iz različnih vrtcev, navdušeni nad videnim in polni novih spoznanj običajno odidejo vsak s svojo rožico in obljubo, da bodo zanjo lepo skrbeli. V teh dneh so na delu vsi: družinski člani in prijatelji, ki tudi sicer pomagajo skozi vse leto. Preden krizantema dobi svojo končno podobo, jo je namreč potrebno veliko nego-

zdržijo, saj so zaradi domače pridelave vajene ostrega vipavskega zraka. Vida je že vajena predpraznične gneče, obiščete jo lahko na ajdovski tržnici ali pa v popoldanskem času v vrtnariji pod Vipavskim Križem, našli jo boste ob cesti med Križem in Malimi Žabljami, telefon 041-514-906. Vrtnarija bo v dneh pred praznikom odprta.

Foto: SH

Subvencija za zaposlitev brezposelnih za najmanj eno leto za polni delovni čas ZAPOSLI.ME 2011

Na obisku v vrtnariji pod Križem

Orodjarstvo Birsa v Obrtni coni v Gojačah Obrtna cona v Gojačah se polni -tu je svoje nove prostore zgradilo tudi Orodjarstvo Birsa. Pred kratkim so v novih prostorih pričeli tudi z obratovanjem, odprtja se je udeležil tudi župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak. Orodjarstvo Birsa je družinsko podjetje, ki deluje od leta 1989 in se torej že 20 let kali v izdelavi orodij za brizganje plastike, orodij za tlačni liv aluminija ter zahtevnih rezilnih orodij. V zadnjem času pa se pretežno posvečajo izdelavi modelov ter jedrovnikov za litje sive litine. Orodjarstvo Birsa ima tudi vsa ustrezna dovoljenja, da se pri njih na praksi preizkušajo dijaki, bodoči delavci. V ajdovsko Obrtno cono Gojače jih je prignala prostorska stiska. Tu so v dveh letih zgradili lep in sodoben objekt, ki so ga septembra tudi slovesno predali svojemu namenu. Dobrodošlico jim je izrekla tudi skupnost domačih podjetnikov. MARKO RONDIČ

Foto: Marko Rondič

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina

Foto: SH

Podjetno

Št. 5 • 18. oktober 2011

Simbioz@ e-pismena Slovenija Mladinski center Hiša Mladih vas vabi, da se konec oktobra pridružite projektu Simbioz@ in s sodelovanjem pridobite dragoceno izkušnjo. Simbioz@ e-pismena Slovenija je prvi vseslovenski prostovoljski projekt Zavoda Ypsilon, ki bo povezal generaciji mlajših in starejših. Namen projekta je preko medgeneracijskega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših

in pregnati njihov strah pred uporabo računalnika in interneta. V tednu med 17. in 21. oktobrom 2011 boste mladi prostovoljci predstavnike generacije svojih dedkov in babic navduševali za uporabo računalnika in interneta. Verjamemo, da se boste projektu, ki ga je podprl tudi naš Mladinski center Hiša Mladih, pridružili v velikem številu in s tem pokazali čut in solidarnost do sta-

rejših, hkrati pa pridobili novo dragoceno izkušnjo. Kot dnevni uporabniki interneta in predstavniki generacije Y s poučevanjem osnov računalništva ne boste imeli nikakršnih težav, poleg tega pa je izkušnja na projektu lahko dobra referenca za vašo prihodnost. Prijave prostovoljcev potekajo preko spletne strani www.simbioza.eu, kjer dobite tudi vse dodatne informacije!

Aktualni javni razpisi in pozivi (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Naziv razpisa

Upravičenci

Rok za predložitev vlog

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javna agencija za podjetništvo in Javni razpis »Procesni vavčer do porabe sredstev, vendar ne dlje majhna in srednje velika podjetja http://www.japti.si tuje investicije - JAPTI 2011/2012« kot do 29.11.2011 Slovenski podjetniški sklad

2011; 20. oktober 2011; 5. P1 TIP - javni razpis za garancije Mikro, mala in srednje velika november 2011; 20. november Sklada za bančne kredite za http://www.podjetniskisklad.si podjetja 2011 in 5. december 2011 oziroma tehnološko inovativne projekte do porabe sredstev

Slovenski podjetniški sklad

LF - Javni razpis za kapitalske zasebne družbe tveganega naložbe RS v zasebne družbe 31. december 2011 kapitala (zasebne DKT) tveganega kapitala

http://www.podjetniskisklad.si

Javni poziv 6SUBOB11 za nepovratne finančne spodbude Slovenski okoljski javni sklad – občanom za nove naložbe rabe občani Eko sklad obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

do porabe sredstev oz. najkasneje http://www.ekosklad.si do 31. decembra 2011

Javni poziv 7SUBOB11 za nepovratne finančne spodbude Slovenski okoljski javni sklad – občanom za nove naložbe rabe občani Eko sklad obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

do porabe sredstev oziroma http://www.ekosklad.si najkasneje do 31. decembra 2011

občine, gospodarske družbe in Slovenski okoljski javni sklad – Javni poziv za kreditiranje do porabe sredstev oziroma druge pravne osebe ter samostojni http://www.ekosklad.si Eko sklad okoljskih naložb 46PO11 najkasneje do 31. januarja 2012 podjetniki posamezniki Slovenski okoljski javni sklad – Javni poziv za kreditiranje občani Eko sklad okoljskih naložb občanov 45OB11 Slovenski sklad

regionalno

Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu (namen B) in razvojni projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti (namen A2)

do porabe sredstev oziroma http://www.ekosklad.si najkasneje do 31. januarja 2012

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja 28.10.2011 - kmetijska gospodarstva (le pri namenu A2)

Javni razpis za neposredno Javni sklad RS za razvoj kadrov in sofinanciranje kadrovskih delodajalci štipendije štipendij delodajalcem za šolsko/ študijsko leto 2011/2012

30. marec 2012

Javno povabilo za sofinanciranje projektov programa Javni sklad RS za razvoj kadrov in Usposabljanje in izobraževanje Delodajalci (podjetja) štipendije zaposlenih 2011/2012 - UIZ 2011/2012

28.10.2011

http://www.regionalnisklad.si

http://www.sklad-kadri.si/si/ razpisi-in-objave/naslovnica/ razpis/n/neposrednos o f i n a n c i ra n j e - ka d ro v s k i h stipendij-delodajalcem-114-jr/ h t t p : / / w w w. s k l a d - k a d r i . si/si/razpisi-in-objave /

Zavod RS za zaposlovanje

Priložnost zame (delovni preizkus in subvencija za zaposlitev dolgotrajno nevladne organizacije brezposelnih in brezposelnih udeležencev javnih del)

do porabe sredstev oz najpozneje http://www.ess.gov.si/ do 31. decembra 2011

Zavod RS za zaposlovanje

Asistentka/asistent bom (ohranitev ali odpiranje novih invalidske in delovnih mest za izvajanje organizacije osebne asistence)

28.10.2011 – sredstva so na voljo le še za odpiranje novih delovnih http://www.ess.gov.si/ mest

Zavod RS za zaposlovanje

Javno povabilo za sodelovanje v programu Zaposli me za tržni delodajalci pridobitev subvencije za zaposlitve brezposelne osebe

humanitarne

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah Ministrstvo za kmetijstvo, kakovosti hrane - II. javni razpis kmetijska gospodarstva gozdarstvo in prehrano - MKGP za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – MKGP

Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011

fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let oziroma, ki dopolnijo 40 let v letu prijave na javni razpis in prvič prevzamejo kmetijo.

Javni razpis za ukrep Ukrep 121 – naložbe na področju živinoreje – Kmetijska gospodarstva objava v Ur.l. dne 21.10.2011 Javni razpis za ukrep Ukrep 121 – naložbe na področju sadjarstva in vinogradništva – objava v Ur.l. dne 21.10.2011

Kmetijska gospodarstva

do porabe razpoložljivih sredstev, http://www.ess.gov.si/ najkasneje do 29. 2. 2012

do porabe sredstev oz. objave http://www.mkgp.gov.si/si/ o preklicu na spletni strani javne_objave/javni_razpisi/ ministrstva

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

30.11.2011

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

30.11.2011

http://www.mkgp.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno podjetja biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013

http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

podjetja

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito občine prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

30.11.2011, nato vsake 4 mesece do porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013

http://www.mg.gov.si/

Nanoški sir že šesti zaščiteni slovenski proizvod v EU Evropska komisija je v začetku oktobra objavila v Uradnem listu EU uredbo o registraciji Nanoškega sira kot zaščiteno označbo porekla. To pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja. Nanoški sir je že šesti registriran slovenski proizvod pri Komisiji, do sedaj so registrirani - Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (zaščitena označba porekla), Prleška tünka (zaščitena geografska označba), Belokranjska pogača (zajamčena tradicionalna posebnost), Idrijski žlikrofi (zajamčena tradicionalna posebnost) in Prekmurska gibanica (zajamčena tradicionalna posebnost). Sir so na mogočni planoti Nanos, po kateri je dobil tudi ime, pridelovali že v 16. stoletju. V preteklosti so na planoti Nanos izdelovali sir

izključno iz ovčjega mleka. Ker se je po drugi svetovni vojni delež ovc zelo zmanjšal, so izdelali tudi manj sira. Ustni viri navajajo, da je bilo mogoče nazadnje dobiti Nanoški sir v Trstu leta 1954. Nanoški sir so leta 1986 ponovno začeli izdelovati v Mlekarni Vipava. Zaradi pomanjkanja ovčjega mleka zdaj sir izdelujejo iz kravjega mleka. Za območje izdelovanja Nanoškega sira je značilno prepletanje sredozemskega in celinskega podnebja. Podnebje in prevladujoča kraška tla se kažeta tudi v kakovosti paše in pridelavi krme. Mleko za proizvodnjo Nanoškega sira se odlikuje po visoki vsebnosti beta karotena, zato je Nanoški sir intenzivno rumene barve. Zaradi specifične mikroflore vinorodnega območja, kjer se nahajajo zorilnice sira, se po dvomesečnem zorenju sira izoblikuje poseben, pikanten okus sira, ki je značilen za Nanoški sir. Vir: www.mkgp.gov.si

S kolesom od Kranjske gore do Ravenne Partnerji slovensko-italijanskega strateškega projekta Inter Bike so se septembra zbrali na uvodnem srečanju v Kopru, ki ga je organiziral vodilni partner Regionalni razvojni center Koper. Namen štiriletnega projekta je vzpostaviti kolesarsko povezavo med Ravenno in Kranjsko Goro s spremljajočo infrastukturo ter podatkovno bazo za geografski informacijski sistem. Projekt je vreden 3,5 milijona evrov. Najpomembnejši rezultat strateškega projekta Čezmejne intermodalne kolesarske povezave - Inter Bike bodo investicije na obstoječih in načrtovanih odsekih kolesarskih poti na čezmejnem slovensko-italijanskem območju, ki bodo povezali Ravenno s Kranjsko Goro. Kjer povezav ne bo možno vzpostaviti, se bo poiskalo alternativne rešitve prevoza koles z vlakom, ladjo ali avtobusom. Novo zgrajeni odseki poti se bodo navezali na slovensko in italijansko državno kolesarsko omrežje ter na evropsko sredozemsko kolesarsko pot Eurovelo 8, ki poteka od španskega Cadiza do grških Aten. Projektni partnerji bodo ob poteh uredili tudi nekaj počivališč za kolesarje, informacijske točke, pripravili bodo predlog enotnega označevanja znamenitosti, vzpostavili bodo podatkovno bazo in digitalno infrastrukturo za geografski informacijski sistem, iz katerega bodo uporab-

niki lahko pridobivali informacije o poteh, zanimivostih in ponudbi ob njih. Urejena bo spletna stran, natisnjen pa bo tudi štirijezični kolesarski vodnik z zemljevidom. Celoten projekt je vreden 3,5 milijona evrov. Evropska unija bo projekt sofinancirala preko Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 v deležu 85 odstotkov njegove vrednosti, 10 odstotkov bo slovenskim partnerjem sofinancirala država Slovenija, pet odstotkov bodo morali kriti sami, Italijanska država pa bo italijanskim partnerjem sofinancirala 15 odstotkov izdatkov. Pri projektu sodeluje 23 partnerjev, med njimi tudi ajdovska Razvojna agencija ROD, ki je med drugim zadolžena za pripravo idejnih zasnov za nove kolesarske trase na slovenski strani območja projekta INTER BIKE. Suzana Ž. Ferjančič

Nov urnik pisarne TIC Ajdovščina

S 1. oktobrom 2011 se je spremenil urnik za obiskovalce naše informacijske pisarne. Po novem nas lahko obiščete od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro ter ob sobotah med 8.00 in 12.00 uro. Pri nas boste dobili informativne turistične zloženke o Ajdovščini, Vipavski dolini, Primorski in Sloveniji nasploh v več jezikih. Ponudili vam bomo informacije o turistični ponudbi zgornje Vipavske doline ter vam po vaših željah pripravili program potepanja po naši deželi. Našo pisarno najdete v pritličju Mladinskega centra in hotela Ajdovščina v Palah, na naslovu Cesta IV. Prekomorske 61a, na telefonu 05/36 59 140. Dobrodošli!

Ustvarjalno

Št. 5 • 18. oktober 2011

Foto Jasmina Radomir

Podoživite ali pa sline pocedite Mladinskega centra in hotela v Palah. Objavljeni fotografski utrinki so nastali v sklopu fotografske delavnice Štrudlfesta. Če ste bili poleg, se boste nasmejali, če pa vas ni bilo, vam žal sporočamo, da ste zamudili, Štrudlfest se je za leto dni poslovil. Foto Polona Ipavec

Veliko dogodkov je bilo posvečeno najmlajšim, odrasli pa smo lahko izbirali med resnično dobrim in zanimivim naborom vsakovrstnega ustvarjanja. Osrednje prizorišče dogodkov je bila Dvorana prve slovenske vlade, del njih pa se je odvijal v novih prostorih

Foto Polona Ipavec

Letošnji Štrudlfest , ki je mineval v znamenju slogana Olika me mika, je zaznamoval predvsem obilen nadev – skozi štiri festivalske dni se je zvrstilo resnično veliko žanrsko različnih predstav, bogata pa je bila tudi ponudba delavnic.

Foto Jasmina Radomir

Pred pričetkom otvoritvene slovesnosti v četrtek zvečer

Foto Jasmina Radomir

Na uvodni slovesnosti je spregovoril župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Tale plesno-glasbena predstava En-knapa je bila pa fantastična … Foto Ana Kete

Zapleši črke – fantastična, lepa, ustvarjalna … nenavadno lepa mulimedijska predstava domače kaligrafinje Loredane Zega in domačega „filmarja“ Aleša Bajca

Tisto soboto si bomo zapomnili po tem, da so nas obiskala čudna, nezemeljska bitja …

Polona Bratina

Lucija Čirović, pričakovano zabavno navdušujoča …

Foto Polona Ipavec

Gledališka delavnica z dramsko igralko Natašo Konc Lorencuti.

Domač gledališki festival je za konec po koncu okronala domača predstava MOMO gledališkega krožka OŠ Danila Lokarja in KUD Javorov hudič. Foto Polona Ipavec

Naš Branko tudi letos kot gostujoči igralec v letošnji poulični tragikomediji Štefke in Poldke. Foto Ana Kete

Mladinska pobuda »Live« on the street, ustvarjanje lesenih skulptur v živo, je potekala med 24. septembrom in 8. oktobrom 2011, ko se je odvila zaključna otvoritev stalne kiparske razstave. Le ta je na ogled v parku ob Mladinskem centru in hotelu Hiša mladih v Palah. Mladinska pobuda »Live« on the street je nastala na pobudo mladega lokalnega kiparja Arijela Štruklja, ki je sodeloval že pri lanski pobudi Mladinskega centra »Polepšajmo Hišo mladih«. Prva izkušnja je bila za vse nas zelo pozitivna. Nov Mladinski center in hotel Ajdovščina pa je zagotovo idealno prizorišče tovrstnih projektov, saj kot organizacija vedno spodbujamo mlade in manj mlade lokalne ustvarjalce, da izražajo lastne ideje in vrednote, ter jim tako poskušamo omogočiti, da se na različnih področjih predstavijo tudi širši javnosti. Z Arijelom smo tako zavihali rokave in projekt prijavili na Nacionalno Agencijo MOVIT NA MLADINA ter bili na razpisu uspešni. Program MLADI V AKCIJI nudi podporo evropskim in mednarodnim mladinskim projektom, ki spodbujajo mladinsko delo in neformalno učenje. Mladinska pobuda »Live on the street« (Ustvarjanje lesenih skulptur v živo) je nastala ob ideji umetniške

nadgradnje v maju 2011 novo zgrajenega Mladinskega centra in hotela Ajdovščina. Le ta predstavlja posebno lokalno pridobitev in je kot tak zagotovo idealna lokacija za kulturno- umetniško izražanje mladih. Skupaj se je zbrala neformalna skupina mladih z idejo, da 10 dni v živo ustvarjajo iz lesa. Udeleženci pobude so v projektu videli možnost skupnega bivanja in ustvarjanja. Projekt je, poleg kiparjenja umetnikov, obsegal še brezplačne kiparske delavnice, predavanje o kiparjenju in izkušnjah kiparja Dušana Gerlice v Indiji ter razstavo nastalih del. Lesene skulpture krasijo okolico stavbe in hkrati služijo kot uporabno razvedrilo v parku. V imenu Mladinskega centra in hotela se zahvaljujemo vsem sodelujočim: Arijelu Štruklju, Dušanu Gerlica, Ani Žerjal, Gorazdu Prinčiču, Urošu Božiču, Vasji Kavčič, Tomažu Zarifa in Jerneju Humarju, za uspešno izpeljan projekt, ki je pomemben tako za naš Mladinski center, kot za lokalno skupnost. Zato vabljeni, da nas s svojimi kakršnimi koli idejami obiščete v Palah in verjemite, veseli vas bomo!

Foto Polona Ipavec

foto: MC Hiša mladih

Lesene skulpture v parku v Palah

To je letošnja ekipa, ki je zamesila in spekla letošnji Štrudlfest.

Kultura

Št. 5 • 18. oktober 2011

Vipavski Križ, sedmič

Gospa Mojca Klemenčič na obisku v Ajdovščini

srednosti boljkone neposredno nagovarjata obiskovalca. Andrej Perko je v izpovedno ubranost svojih črnobelih fotografij združil tako tehniko camere obscure kot sodobno tehnologijo. Fotografija Primoža Breclja v neke vrste horizontalnem »triptihu« na enojni ploskvi s povedno simboliko zvezde in križa razpira miselne asociacije in predstave o pogledu na določeno temo. Danilo Jejčič se je tokrat predstavil s kompozicijo sedmih fotografij, združenih v povedno celoto, spominjajoč na njegova grafična dela, katere pripoved v svojevrsten dialog skladno povezujejo grafizmi na izbranih materialih. Razstavo likovnih in fotografskih pogledov na Vipavski Križ si lahko po predhodni najavi ogledujete do konca oktobra.

Dela, nastala na srečanju fotografov, ki ga pod pokroviteljstvom Goriške pokrajine že trinajsto leto zapovrstjo organizira fotoklub Skupina 75, so v prvi polovici meseca oktobra na ogled v goriškem Kulturnem domu. Srečanje že tradicionalno predstavlja tako mlade kot že uveljavljene avtorje na državni in mednarodni ravni, prvič pa je letos v svojo »produkcijo« vključilo tudi video-art ter med svoje vrste sprejelo tudi izraelsko umetnico. Na razstavi se s svojimi deli predstavljata slovenska ustvarjalca Primož Brecelj in Jasna Samarin, iz Hrvaške prihaja Zoltan Nagy, razstavlja pa tudi trojica v Italiji živečih

TC Foto: Laura Brecelj

med resničnostjo in fikcijo.« Na tokratnem dogajanju udeležene stvarjalke Maja Bjelica, Annibel Cunoldi Attems in Jasna Samarin ter stvarjalci Primož Brecelj, Blaž Erzetič, Danilo Jejčič, Viljam Lavrenčič, Peter Mrhar in Andrej Perko (fotograf je tudi letos skupaj z ženo Andrejo svoj dom ponudil v nastanitev udeleženim) se bodo javnosti predstavljali na skupni razstavi, katere kustosinja bo Nataša Kovšca, tudi avtorica besedil v spremljajočem katalogu.

fotografov Gianluca Groppi, Marko Vogrič in Francesco Sambo. Gostje tokratnega srečanja so članice in člani kulturnega združenja Marghera Fotografia iz Veneta Fabrizio Brugnano, Christiano Corte, Paolo Croci, Michele Mattiello, Andrea Miatto, Thomas Ortolan, Nicola Verardo in Roberto Vecchiata, kot posebna gostja pa se je srečanja udeležila Shimrit Malul, multimedijska in interdisciplinarna umetnica iz Izraela. Spremno besedilo v dvojezičnem katalogu (v slovenščini in italijanščini) je delo Lorelle Klun, ki si skupaj s Sergiom Culotom deli tudi umetniško vodenje srečanja.

TC Foto: Primož Brecelj

fotografije«. Sam naslov se s svojo dvojnostjo poosebitve navezuje na besedilo (besede, črke, znake) kot sestavnega dela fotografske podobe. Obenem pa namiguje »na dva postopka«, na fotografski kolaž, znotraj katerega se fotografija pojavlja »zgolj kot fragment, iztrgan iz širšega konteksta« ali pa kot njegov sestavni del ter na klasični postopek fotomontaže, ki v dandanašnji digitalni različici omogoča »neomejeno križanje podob iz različnih medijev in s tem kreacijo prizorov z nedoločljivo mejo

men dela njenega očeta. Skoraj pozabljen Milan Klemenčič in njegovo pomembno ustvarjanje na področju lutkarstva je tako ponovno oživel. Še bolj zadovoljna pa je, ko vidi, da se njegovo poslanstvo počasi, vendar trdno, umešča nazaj v svoje rojstno mesto. Tako je z veseljem poklepetala z avtorjem lutk na razstavi v Lični hiši, Primožem Fučko, ter mu odkrila delček svojega življenja z očetom Milanom. Nato pa se je odpravila še na nameravani obisk, na ogled razstave Franca Duga v Pilonovi galeriji.

XIII. foto srečanje v Gorici

9. mednarodno fotografsko srečanje Castrumfoto 2011 V zadnjem tednu septembra se je v Vipavskem Križu že devetič zapovrstjo izteklo uvodno dogajanje fotografskega srečanja, ki mu bo v decembru sledilo sklepno dejanje z razstavo v Pilonovi galeriji, vsakoletni pokroviteljici srečanja. Letošnji Castrumfoto je pod delovnim naslovom Kon-tekst ustvarjalke in ustvarjalce povedel v tematsko zanimivo in zahtevno obravnavo fotografije kot sodobnega medija, ki naj bi v tehničnem ali/in vsebinskem smislu »izzival predstave o dokumentarni naravi

Ob vseh mnogih in zanimivih dogodkih v Ajdovščini v zadnjih dneh je naše mesto zadnji septembrski petek dopoldne nepričakovano obiskala gospa Mojca Klemenčič. Hči utemeljitelja slovenske lutkovne umetnosti Milana Klemenčiča se je odpravila na ogled razstave Franca Duga v Pilonovi galeriji, mimogrede pa se je oglasila tudi v Lični hiši, kjer trenutno lutke iz predstave Mrtvec v rdečem plašču razstavlja Primož Fučka. Gospa Mojca ima Ajdovščino v dragem spominu predvsem zato, ker smo v lanskem letu obudili po-

Foto: SH

Ob članicah in članih, likovnih ustvarjalcih in fotografih Društva Severno Primorskih likovnih umetnikov so bili k dogajanju povabljeni še fotograf Bojan Radovič z Otočca pri Novem mestu, slikarka Jana Dolenc iz Kamna pri Kobaridu in likovni ustvarjalci Marjan Prevodnik iz Vižmarij pri Ljubljani, Zoran Ogrinc iz Slovenj Gradca, Adriano Velussi iz Gorice, Tržačan Roberto Micol in Mladen Milotić iz Pulja. Osemnajst ustvarjalk in ustvarjalcev se je posvetilo izbrani temi – pogledu na staroveško mestece ter se od petka, zadnjega dne septembra pa do nedelje, 2. oktobra, ko so v poznem popoldnevu svoja dela postavili na ogled v galeriji kriškega Doma krajanov, ustvarjalno družilo. Z uvodnimi besedami sta obiskovalce nagovorila predsednik društva Vladimir Bačič ter Andrej Perko, ki je tudi tokrat skupaj z Andrejo Koblar Perko gostoljubno ponudil svoj dom ustvarjalcem tridnevnega srečanja. Franc Golob, tudi sam udeleženec, je popeljal po razstavi del fotografov ter slikark in slikarjev, ki jih druži stanovsko tovarištvo ter prijateljske vezi. Tako je sliko Mirana Kordeža

tako z delom Janeza Svetokriškega kot s svetovnim spletom, Jon Hatfull pa je s svojo serijo »miniatur« povezal dva medija izražanja – keramiko in fotografijo. Fotografiji Matjaža Slejka v svoji malce omiljeni nepoFoto: JH

Foto: JH

VII. mednarodno srečanje Vipavski Križ je letos ponudilo pestro bero, tako s številnimi udeleženimi, kot z na srečanju ustvarjenim. opisal kot koloristično prefinjeno, ki jo odlikuje sublimnost oblik, delo Azada Karima pa za harmonično skladnjo forme in pismenk. Adriano Velussi se predstavlja z upodobitvami zanj značilne v barvni splet zajete »mandorle«, Marjan Prevodnik pa v svojih delih skozi prefinjeno barvno skalo raziskuje svet oblike. Slikarka Jana Dolenc se je v svoji sliki posvetila igri oblik in dimenzij ter dojemanju njih energij, Mladen Milotić je v svojem delu razkrival mediteranski svet ter odnosom med obliko, barvo in strukturo, Franc Golob pa je s sliko manjšega formata odpiral svoj likovni pogled znotraj raziskovanja krajine. Slikarka Metka Erzar se je predstavila z deli, ki jih povezuje rdeča nit ptice in njenega simbola, ujete med grafizmi in linearnostjo. Vladimir Bačič je svojo likovno izpoved dosegel s prefinjenim variiranjem tekstur ter rahločutno likovno poetiko, s svojimi fotografijami pa drzneje posegel v barvno raziskovanje. Zoran Ogrinc se je predstavil s serijo treh slik manjšega formata, ki jih označuje močan barvni strukturalizem ter grafizmi, kompozicija Roberta Micola pa se v risbi poigrava s pogledom na vhodno partijo kriškega mestnega portala. Olga Kolenc se je predstavila s serijo fotografij, v katerih je s tehnično prepričljivostjo ustvarjala novopomenske detajle, izreze, povzete iz narave ter njih asociacije. V svoji fotografski izjavi se je Bojan Radovič spogledoval

Plakat miru – Otroci poznajo mir Lions Klub Zemono že deseto leto organizira razstavo Plakat miru. Naslov letošnjega natečaja je Otroci poznajo mir.Otvoritev razstave bo 9. 11. 2011 v prostorih OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini. Na likovnem natečaju letos sodeluje vseh sedem osnovnih šol zgornje Vipavske doline CIRIUS Vipava ali okoli 40 otrok. Najboljše delo iz vsake šole bo poslano na državni natečaj, avtorji pa Lions klub vsako leto pelje na izle. Razstava sodi v prvo stopnjo mednarodnega likovnega natečaja Lions klubov, v kateri vsako leto sodeluje več kot 350.000 otrok. Lions Klub Zemono spada med najbolj aktivne klube v Sloveniji v akciji Plakat miru, katere namen je spodbuditi mlade k razmišljanju o miru, prijateljstvu, sožitju, strpnosti, sreči in ljubezni.

Lavričeva knjižnica

Št. 5 • 18. oktober 2011

Predstavitvi novih knjig

Nagrajene zgodbe z literarnega natečaja

Jesensko otvoritev literarnih srečanj v Lavričevi knjižnici smo začeli s predstavitvami dveh knjižnih novosti domačih avtorjev. Že konec septembra smo skupaj s ČZD Kmečki glas predstavili že tretji priročnik za pripravo sladic Alenke Kodele. Tokrat nas seznanja s skrivnostmi, kako pripraviti Sladke in slane zavitke in pite. Ob Alenkini knjigi svoje knjige predstavila tudi Iva Dolenc, ki pa se v svojih receptih bolj posveča marmeladam, solatam in juham. Vabimo vas, da v teh čudovitih jesenskih dneh čimprej preizkusite Alenkine izvrstne recepte in presenetite domače s slastnim zavitkom ali pito.

V Lavričevi knjižnici je spomladi potekal že drugi literarni natečaj. Tokrat je bil v znamenju ajdovske tekstilne industrije oziroma teks-

ospredju ženske, velikokrat pa prevladujejo socialne teme, dogajanja pa so postavljena največkrat v pisarne… Bojan Bratina je v spremni besedi napisal, da so »motivi povsem vsakdanji. Svet, ki ga avtor prikazuje, je brez izjemno dinamičnih dogajanj, brez pretresljivih usod; a vendar v vsaki sliki zaživi pred nami posamezna usoda vsakdanjega, povsem običajnega človeka. To daje Černigojevim novelam, slikam, veliko mero avtentičnosti. Z njimi se približuje življenju svojih junakov v njihovih dnevih in nočeh.« Poleg nenavadnega pripovednega sloga je za prikazane zgodbe značilno, da prepušča konec zgodbe avtor

bralcu samemu. In s tem tudi nam postavlja ogledalo, da se tako kot njegove knjižne osebe ( avtor pravi, da to pravzaprav niso junaki) zazremo vase, v naša dejanja, ravnanja, misli…. Tudi tokrat je knjigo opremil avtorjev rojak in prijatelj akademski slikar Rudi Pergar. Zdenka Žigon

Potujoča knjižnica v novembru PONEDELJEK, 7. november Dom starejših občanov Ajdovščina 12.00 – 13.00; Dobravlje – ŠOLA 13.15 – 14.00; Lozice 14.30 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45 TOREK, 8. november Tekstina 10.00 – 11.00; Vrtec Vrhpolje 11.20-12.45; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50 SREDA, 9. november Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30 ČETRTEK, 10. november Fructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.30 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40 PETEK, 11. november Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Mlekarna Vipava 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 11.00 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.45 PONEDELJEK, 14. november Col 11.30 – 14.30; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec, šola 15.50 – 16.30; Planina 16.45 – 18.00 TOREK, 15. november Vrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35 SREDA, 16. november Podkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00 ČETRTEK, 17. november Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30 PONEDELJEK, 21. november Skrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00 TOREK, 22. november Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30; Malovše 16.50 – 17.50

Col, osnovne šole Črni vrh, osnovne šole Dornberk in CIRIUSa Vipava. Objavljamo še preostale tri nagrajene zgodbe.

Kdo bo meni napravil srajčico? Moje ime je Valtea pišem se Fičur Đurđević. Stara sem 16 let. Doma sem iz Kopra in bivam v Vipavi, ker hodim tudi v šolo. Zelo rada hodim v trgovine z oblačili. Ker nimam svojega denarja, niti svojih staršev, ki bi mi kupovali oblačila, grem le poredko po nakupih. Denar za oblačila mi pošlje center za

Foto: arhiv Lavričeva knjižnica

V oktobru pa smo predstavili prav tako že tretjo knjigo Alda Černigoja Po dnevu noč. Po romanih Večer pri Maticavih in Čas ob zori, je tokrat v zbirki nanizal dvajset krajših zgodb, vse pripovedovanje pa je prikazano skozi notranji monolog književnih oseb. Dogajanje je v vseh novelah postavljeno na Primorsko. Pogosto so v

tilnih izdelkov torej obleke, mode in modnih dodatkov. Sodelovali so učenci iz osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine, osnovne šole

socialno delo Koper. Delavci CIRIUSA v Vipavi so tudi zbrali denar in šla sem po nakupih v trgovski center v Novi Gorici. Moje najljubše trgovine so v Qulandiji. Všeč mi je,ker je tam veliko trgovin kjer si lahko izbiram, oblačila. Vsakokrat je pri izbiri oblačil najpomembnejša cena. Zelo rada nosim mini krila, najraj-

ši imam jeans in dolga krila do tal. Ni mi pomembno katera barva je moderna, jaz imam najrajši modro, belo in zlato. V oblačilih ki jih nosim se rada dobro počutim, lepo mi je če tudi drugi opazijo, da sem lepo urejena. Valtea Fičur Đurđević, CIRIUS

Moja najljubša trenirka Sanje vsakega mladega dekleta so, da bi nekoč postala slavna manekenka, pred katero se bi klanjal svet. Tudi jaz sem imela te sanje, ki pa so se kmalu razblinile, ko sem se opazovala v zrcalu. Kdor me pozna, ve zakaj; moji odvečni kilogramčki mi ne dovolijo teh sanj. Preveč so dobri drobni prigrizki in za čips se raje odpovem manekenski karieri. To pa ne pomeni, da se ne oblečem rada lepo in moderno. Večkrat se uredim po modi in takrat je pri nas vihar v hiši. Ati nikakor ne razume nas mladih, da se mora popek zračiti in da morajo hlače viseti na koncu zadnjice, zato sem raje vzela druge smernice in začela spodnje majice vleči čez zadnjico, na vrhu pa oblečem premajhno jopico. In spet se atu zdi, da se ne znam obleči pri štirinajstih letih. Mami je malo naprednejša in včasih oslepi, ko me vidi. Kdo bo nas mlade kdaj razumel? Dokler sem bila še mlajši otrok, sem oblekla to, kar mi je mami kupila ali sešila, zdaj sem upornik in posledično temu imam tudi manj oblačil. Imam pa tudi jaz svoje najljubše oblačilo. Bili smo na dopustu, v naših slavnih termah in dopust ne bi bil dopust, če ne bi bilo tržnice. Na tržnici pa so se ponujala raznovrstna oblačila. Vsega je bilo toliko, da bi lahko oblekli celo našo vas. In ker je bil dopust in takrat

se starši ne prepirajo in so radodarnejši, sem izkoristila priložnost. Zaželela sem si prelepe športne trenirke. Joj, kako je sijala v svoji vijolični barvi, ko se je ponujala na obešalniku. Temen žamet se je prelival iz svetle vijolične do skoraj modre barve. Sonce je moč barv le še osvetljevalo in moje srce je močno utripalo ob pogledu na to krasoto. Malo me je streslo, ko sem se ozrla na etiketo, kjer je bila napisana cena. Trimestna je bila! Pa kaj? Bila pa je lepa in trgovka je ob mojih pogledih začutila dobro prodajo in je še bolj govorila o tej trenirki. Bila je znamka in kvalitetna … bila je narejena posebej zame, bila je kot ulita zame. Te besede so še poglobile mojo željo. Bila je že tako močna, da sem se hotela odpovedati vsem dobrinam, ki bi si jih še lahko privoščila na dopustu, le da jo dobim in najvažnejše, da se bom lahko postavila pred prijateljico. Mama, ki jo lažje prepričam v misijo nemogoče, je popustila. V roko mi stisne bankovce in pravi: »Neja, če si jo res tako želiš, si jo kupi! Upam samo, da jo boš z veseljem nosila in se v njej prijetno počutila!« Ostali člani moje družine, so se udobno namestili na terasi in uživali ob pijači, jaz pa sem odbrzela na tržnico in si kupila prelepo oblačilo. Trgovka mi jo je skrbno zavila, saj glede na ceno je

to skoraj bila njena dolžnost. V hišici sem si jo obesila tako, da se je pogled ustavil na njej vsakič, ko sem stopila skozi vrata. Bila je prečudovita … Dopust je mineval mirno in starša sta pozabila, da imam omejitve pri priboljških. Bila sta carja! Kljub moji uresničitvi želj, nista pretiravala s svojimi pravili. Sladoled sem dobila, žejna nisem bila, lačna tudi ne, vse je potekalo normalno. Le da se je moj pogled velikokrat odpočil na vijolični trenirki, ki je čakala na mojo kožo! Dopust je minil, denarnico sem staršem osušila in čas je bil za odhod proti domači vasi. Doma, sem se oblekla v novo trenirko in odhitela k prijateljici. Čakala sem na pohvalo ampak … » Neja, dan je, ti pa še v pižami!« je odmeval stavek moje najboljše prijateljice, ko me je zagledala. Pristanek v reali je bil trd, ampak vseeno to trenirko zelo rada nosim, je moja najljubša in se v njej dobro počutim. Ne glede na mnenje soljudi je bil to edini in pametni nakup oblačila v mojem življenju. Moda je pač čudna stvar … glavno pa je, da se v oblačilih prijetno počutimo! Neja Mravlja, OŠ Črni Vrh Mentorica: Darja Rupnik

Kdo bo meni napravil srajčico? Ko sem bila majhna, sem naravnost oboževala krilca in lepe kape. V vrtec sem vedno hotela nositi krilca-tudi pozimi in v hudem mrazu. Kakor sem že povedala, so mi bile všeč tudi kape. Pa ne vse! Pravzaprav samo ena, točno določena .Bila je čudovita! Mehka črna površina se je na soncu nežno svetlikala in oblikovana je bila tako, da je rahlo spominjala na polcilinder. Krasile so jo, prav tako črne rože in tudi te so se, vranje črne, na soncu lepo svetlikale. Nositi sem jo hotela vedno in povsod in mama me nikakor ni prepričala, da se sicer topla zimska kapa ne sklada s kratkimi hlačami in poletjem. S kapo na glavi sem se sprehajala po dovozu in se vsake toliko ustavila in pozirala, kakor sem dan pred tem videla manekenke na televiziji. Mamo je to, da kape nikakor nisem hotela sneti, malce spravljalo ob živce in velikokrat mi je rekla: »Saj se ti bodo še možgani skuhali, ko poleti hodiš s zimsko kapo

okoli!« Čeprav njene pripombe nisem upoštevala, sem si kmalu začela to predstavljati; trije rdeči hudički, s parklji, repom in rogovi, ki s svojimi trizobi veselo mešajo po velikem kotlu, v katerem se kuhajo moji možgani. Predstava me je prestrašila in kape cel dan nisem dala na glavo, a kmalu sem se odločila še malo tvegati svoje možgane in spet se od lepega modnega dodatka nisem hotela ločiti za nobeno ceno. V ogledalu sem se ogledovala in se šobila, da bi tudi moj videz malo bolj ustrezal 'gosposkemu' pokrivalu. Toda kapa je kmalu začenjala izgubljati svojo mehkobo in tudi na soncu se ni več tako lepo svetila. Nekaj časa sem bila razočarana, potem pa se mi je mama ponudila, da kapo opere; obljubila mi je, da bo po tem kot nova. Na kapo nisem pozabila in že naslednji dan sem jo vprašala, kje je. Mama mi je potožila, da jo je verjetno kam založila in skupaj sva se odpravili iskat

med kupe oblek, a kape nisva našli. Naslednje leto sva brskali po lanskoletnih in premajhnih oblačilih, in glej no, glej, svojo črno kapo sem dobila prav tam. Poskušala sem si jo povezniti na glavo, a nikakor ni šlo- očitno mi ni bila več prav. Nekaj časa sem bila jezna na cel svet, mama pa me je prepričevala, da to ni tako slabo, saj pomeni, da sem čez leto zrasla. Na koncu sem se vendarle zadovoljila s tem, da mi kapa pač ni več prav, ker sem jo prerasla. Mama mi je morala obljubiti, da mi bo kupila novo, vsaj podobno kapo, ki naj bo malo večja, da jo bom lahko imela. Toda takšne kape nisem več dobila in nekaj časa sem bila razočarana nad čisto vsako, ki mi jo je mama kupila. Ko sem nehala 'žalovati' za lepim pokrivalom, sem se spet začela ukvarjati s krilci, ki sem jih imela ogromno, zaradi česar mi ne bi bilo žal le enega, ki ga bi prerasla. Meta Puc , Col

Športno

Št. 5 • 18. oktober 2011

Tomi Curk drugi na svetu med amaterji

V soboto,1. oktobra, se je s tekom na Šmarno goro zaključil niz tekov za leto 2011 na katerih se gorski tekači potegujejo za zmago v svetovnem pokalu.

Kolesarski klub Izvir Vipava je znan po dobrih kolesarjih, ki dosegajo vrhunske rezultate, tako na slovenskih dirkah, kot tudi na kolesarskih prireditvah v tujini. Vrhunski rezultat je tokrat uspelo doseči Tomiju Curku, ki je na svetovnem kolesarskem prvenstvu za amaterje (9. - 11. september 2011), dosegel odlično drugo mesto.

Ta tek na Šmarno goro v resnici ni tek na Šmarno goro ampak deset km dolg tek po pobočjih Šmarne gore, ki v spremembah višinske razlike, najprej gor na Grmado, spust v dolino in proti cilju na vrh Šmarne gore, opravi z višinsko razliko nad 1000 m. Lucija Krkoč, ga je kljub hudim bolečinam zaradi vnetja narastišča mišice, zmogla v dobrih 50 minutah in s tem časom premagala vse konkurentke ter si s to zmago priborila tudi prvo mesto v svetovnem pokalu. Do sedaj je to edini slovenski državljan, ki se je ovenčal s to lovoriko. V Tacnu pod Šmarno goro se je na startu zbralo nad 200 tekačev z vsega sveta, saj je to tekma za svetovni pokal. Lucija se je odločila, da gre na tek kljub nedavni poškodbi, ker je bila

zaradi treh predhodnih tekem vodilna v svetovnem pokalu, pa tudi zato, da premaga razočaranje z nedavnega svetovnega prvenstva v gorskih tekih, ki se je dogajalo v Albaniji. Tam je zbolela, pravzaprav se je zastrupila s hrano, tako kot prav vsi udeleženci svetovnega prvenstva, ki smo bivali v tistem hotelu. V Albanijo je šla kot največja favoritinja za zmago, saj je bila vodilna v svetovnem pokalu. Poleg tega je bilo to svetovne prvenstvo v tekih gor-dol, kar je »njena« disciplina, saj je prav v spustih po strminah neulovljiva, medtem ko ima v tekih navzgor trenutno dve, ki sta za sedaj boljši od nje: Martina Strahl iz Švice in Italijanka Antonella Confortola. Lucija je v soboto takoj po startu prevzela vodstvo in ga držala ves čas teka. Čeprav je v tem teku sodelovala ena izmed specialistk za tek navzgor, Italijanka Confortola, ki je Lucijo letos v tej disciplini že dvakrat premagala, se Lucija ni dala in je prva pritekla na Grmado – prvi višinski cilj, a le 6 sekund pred Confortolo. Spust v dolino ji je prinesel skoraj minuto prednosti in s tem je bila tekma odločena. Italijanka jo je sicer dohitevala pri teku navzgor, a je na koncu ostala skoraj pol minute za njo. Lucija je pritekla skozi cilj nasmejana. Za trenutek so bile pozabljene vse bolečine na poti, ves strah, da ne bo zmogla in tudi strah pred tem, da razočaraš svoje navijače, ki se želijo le veseliti z vrhunskim športnikom. Na cilju jo

je pričakalo v množici navijačev šest njenih nečakov, še dva brata, dve sestri in tudi njena mama Klara, ki bi jo od veselja najraje vzela v naročje, a jo je le objela. Starši si ne želimo zmage svojih otrok, ampak se je samo veselimo, vse ostalo je pa strah pred poškodbami, pred razočaranji in pred vsem hudim, ki čakajo vrhunskega športnika ob neuspehu, saj je vložil ogromno napora (600 pretečenih km na mesec), odpovedi, z enim samim ciljem – zmagati. Vsi pa vemo, da zmaga pripade samo enemu, tokrat je pripadla Luciji Krkoč - ne samo ena, pač pa istočasno kar tri: zmaga v teku na Šmarno goro, zmaga za svetovni pokal in tudi zmaga za pokal Slovenije v gorskih tekih. S tekom na Šmarno goro je zaključena sezona gorskih tekem, ki veljajo za pokale. Skupno veselje s sorodniki in prijatelji je bilo na Šmarni gori zelo kratko, saj zmagovalec pripada tudi novinarjem in kontroli za doping, ki je za zmagovalce obvezna, a tudi naporna. Lucija jo je opravljala skoraj tri ure. Tudi ta napor, kakor že ostale naštete tegobe ob zmagi, popolnoma zbledijo. Nasploh pa je življenje vrhunskih športnikov le kratko veselje po zmagi in že sledijo novi kilometri pod nogami, z novim ciljem, ki je tokrat za Lucijo evropsko prvenstvo v krosu. Dogajalo se bo decembra v Velenju. Njeni navijači jo bomo spremljali tudi tja. Rafael Krkoč

Prizorišče svetovnega prvenstva je bilo Belgijsko mesto Stavelot. Približno dvesto tekmovalcev iz celotnega sveta se je v petek, 9. septembra, najprej pomerilo v kronometru, prvini, ki ji v kolesarskem žargonu pravimo tudi ura resnice. Na srečo kolesarjev je belgijska »resnica« trajala le slabih 30 minut. Zmagovalec Michael Olheiser (ZDA) je za deževno in hribovito progo potreboval 27 minut in 58 sekund, vozil je s povprečno hitrostjo 44,6 km/h. Curk je za Američanom zaostal 2 minuti 30 sekund, vendar je kljub zaostanku zadovoljno komentiral nastop: »Proga mi ni bila pisana na kožo. Imela je dva vzpona, ki so bolj všeč lažjim tekmovalcem, vendar sem jo vseeno hitro prevozil. Uvrstiti se med prve tri ni nikoli enostavno. Na ogrevanju nisem imel pravih nog, ampak sem jih v prvih osmih kilometrih ravnine uspel nekako zbuditi in oba klanca odpeljal na polno. Tam si lahko pridobil, pa tudi izgubil največ dragocenih sekund. Ko sem prispel v cilj sem se nadejal uvrstitve med prvih pet v kategoriji od 30-34 let. Drugo mesto je bilo veliko presenečenje.«. Naslednji dan so imeli tekmovalci dan počitka, v nedeljo, 11. septembra, pa je sledila še cestna dirka. Kolesarji so se peljali po delu trase znamenite kolesarske dirke Liège-

Bastogne-Liège, kjer je aprila letos kraljeval Philippe Gilbert. Za amaterje je bila trasa nekoliko prirejena, namesto 255 kilometrov, kolikor prevozijo profesionalni kolesarji, so morali prevoziti 110 kilometrov, ki pa zato niso bili nič manj utrujajoči. Curk je na cestni dirki zasedel 13. mesto v svoji kategoriji. Rek starih Rimljanov, zdrav duh v zdravem telesu, bi moral biti življenjsko vodilo slehernega zemljana. Vipavski Izvirovci zdravo telo vzdržujejo s kolesarjenjem, zdravega duha pa krepi njihova vesela druščina. Vabijo vas, da se jim pridružite, veseli bodo vsakega kolesarskega navdušenca. Uroš Černigoj

Foto: Drago Brecelj

Ajdovski veterani evropski prvaki Rokometni veterani iz zlatih časov ajdovskega rokometa, znani tudi pod imenom Nebrušeni dragulji, so se od 13. do 15. septembra udeležili Evropskega rokometnega veteranskega prvenstva pod okriljem Evropske rokometne zveze (EHF), v sklopu Evropskih veteranskih iger. Iger se je udeležilo kar 4108 športnikov veteranov iz vse Evrope, ki so tekmovali v 20 športnih panogah. Po lanskem solidnem 7. mestu v kategoriji 45+ v katalonski Bergi, so Nebrušeni dragulji tokrat v italijanskem Lignanu v kategoriji čez 50 let prepričljivo zmagali. Na turnir so se skrbno pripravljali, saj so odigrali tudi nekaj pripravljalnih tekem, na katerih so prikazali zelo dobro tehnično-taktično, predvsem pa fizično pripravljenost. Na turnirju se je prav to pokazalo za odločilno, saj so bile igre iz tekme v tekmo boljše. V prvi tekmi predtekmovanja so se razšli s poznejšim finalistom Budimpešto z rezultatom 12:12. Zadetke za Ajdovce so dosegli: Bajc 4, Leban 3, Čermelj 4 in Rustja 1. V drugem kolu so z 10:5 premagali ukrajinsko Zaporožje, strelci pa so bili: Lapajne 4, Bajc 2, Leban 2 ter Čermelj 2. Tako so se uvrstili v polfinale, kjer je bil njihov nasprotnik poljska ekipa Salineboys Bochnia. Ajdovci so nasprotnike nadigrali v vseh elementih rokometne igre. Vrhunsko so igrali v obrambi, svoje je dodal tudi vratar Krt, tako da so Poljakom večino zadetkov

dosegli iz hitrih nasprotnih napadov. Končni rezultat 17:3 pove vse. Zadetke so dosegli: Lapajne 1, Bajc 2, Leban 4, Čermelj 6, Piccinini 1, Fabjančič 2 in Kočar 1. Pri tem je treba povedati, da so v drugem polčasu nosilci igre počivali na klopi, kar se je pokazalo za odločilno v finalu. V finalu proti madžarski ekipi Budimpešte je bila povsem druga slika, kot na tekmi med istima nasprotnikoma v predtekmovanju. Ajdovci so hitro povedli in bili skozi celo tekmo v prednosti, tako da njihova zmaga kljub dobrim obrambam gostujočega vratarja ni prišla pod vprašaj v nobenem trenutku. Vrhunska ajdovska obramba z odličnim Krtom na golu, se ni pustila presenečati, tako da so Nebrušeni dragulji tekmo mirno pripeljali do konca. Zadetke za Ajdovce so dosegli: Lapajne 6, Bajc 2, Leban 3, Čermelj 3 in Rustja 1. Pohvaliti je treba prav vse, od kapetana in duše ekipe Jakliča, komandanta obrambe Lapajneta, ki je tokrat eksplodiral tudi v napadu, virtuoza v preigravanju Lebana, nepredvidljivega Bajca,

neutrudljivega Rustje, hitrega Vidmarja, spretnega Čermelja, do okrepitev: lucidnega Kočarja in izkušenega Fabjančiča. Posebno pohvalo pa si zasluži 69 letni Pavel Piccinnini, ki ne da je samo spodbujal precej mlajše soigralce na klopi, ampak je tudi korajžno odigral svojih par minut in tudi dosegel zadetek v polfinalu. Za športno prehrano ekipe je poskrbel Darjo Vrčon, ki jih je brez dopinga držal pri moči, tekme pa je na klopi vodil Drago Brecelj. Na podelitvi priznanj so za prvo mesto prejeli pokal in zlate medalje organizatorja, ter srebrni krožnik, ki ga je zmagovalcu namenila Evropska rokometna zveza EHF. Priznanja si lahko ogledate v izložbi bivše Deželne banke na Gregorčičevi ulici, kjer si lahko ogledate tudi fotogalerijo s prvenstva. Ajdovci so tako izpolnili tisto, kar so si zadali že mesece nazaj. Biti prvi. To jim je uspelo, vendar kolikor jih poznamo, to ni njihova zadnja lovorika. Če bo potrebno, bo morala EHF zanje ustanoviti novo starostno kategorijo. Drago Brecelj

Foto: Urška Podgornik

Foto: osebni arhiv Lucije Krkoč

Zmagovalka svetovnega pokala, Lucija Krkoč, mami v objem

Sedež družbe: Telefon / fax: Poslovne enote: Spletni naslov:

Goriška cesta 62, 5270 AJDOVŠČINA (05) 366 41 80 / (05) 366 41 90 SEŽANA / IDRIJA / LOGATEC / KRŠKO www.lozej.si

STORITVE NA PODROČJIH: - VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU - POŽARNEGA VARSTVA - VARSTVA OKOLJA - FIZIKALNIH MERITEV - PROJEKTIRANJA - IZOBRAŽEVANJA

Športno

Št. 5 • 18. oktober 2011

Tabor gorskega kolesarstva Črn trn 2011

Ankaranska regata

Foto: arhiv Črn trn

Zadnji teden v septembru so člani KK Črn trn namenili otrokom in mladini. Izvedli so izobraževalno-vadbeni program Tabor gorskega kolesarstva Črn trn. Celotedenski program je uspešno zaključilo 22 osnovnošolk in osnovnošolcev, razdeljenih v tri spretnostne skupine: začetniki, nadaljevalci in tekmovalci. Kolesarji so tekom tedna spoznali različne gorsko kolesarske discipline in BMX, urili so svoje spretnosti na različnih vrstah koles in na različnih terenih pod taktirko učiteljev in izkušenih tekmovalcev iz domačega kluba.

Sodelovali so tudi starši in ostali člani družin. Podpora je pomembna v vsakem športu, zato so bili k letošnjemu taboru vabljeni tudi starši. Začetnike so spremljali kar ves teden in tudi sami aktivno sodelovali v vadbi, največ družinskih članov posameznih tekmovalcev pa se je zbralo na zaključnem tekmovanju, na katerem so se

tudi sami pomerili. Organizatorji tabora: »Dejstvo, da mlade gorske kolesarje pri nas vsako leto podpira vse več staršev, je pohvalno. V KK Črn trn namreč učimo, a tudi vzgajamo. Vzgoja v kateri ne sodeluje družina namreč ni efektivna. Brez podpore družin v KK Črn trn ne bi bilo tako velikih uspehov. Gorsko kolesarstvo je v Sloveniji precej mlad šport in velik del njegovega napredka nosimo člani društev, klubov, predvsem pa kolesarji s svojimi družinami. Zato se ob tej priložnosti vsem staršem, ki redno pripeljejo svoje otroke na gorsko kolesarske poligone in vsem tistim, ki se s KK Črn trn udeležujejo tudi tekem, v imenu društva iskreno zahvaljujem in vabim k nadaljnjemu sodelovanju. Pri nas ste

1. brezplačni ADC Zumba party je uspel Pod okriljem plesne šole ADC je v okviru tematskih sobot potekal 1. ADC Zumba party, ki se ga je udeležilo precejšnje število tistih, ki so želeli izvedeti kaj je Zumba. Tematske sobote potekajo vsako drugo soboto v mesecu v Baru Hiša Mladih. Osnova Zumbe je glasba, ki vsebuje v glavnem vroče latino ritme (merengue, salsa, cumbia, reggaeton, calypso, samba …), ki vas sprosti in vam povrne energijo. Koreografije so zasnovane po principih intervalnega treninga, ki povečuje porabo, izgorevanje maščob ter tonizacijo

Popravek in novica V prejšnji številki Ajdovskih novic smo pisali tudi o Ani Žigon, trenerki moške članske ekipe RK Mitol, ki še vedno trenira tudi ajdovska dekleta – vendar ne članice, kot se nam je zapisalo, pač pa kadetinje ŽRK Mlinotest Ajdovščina. Ana pa v Sežani očitno odlično opravlja svoje delo, saj je 27. septembra tam potekala že prva prvenstvena tekma, domači so se pomerili proti RK Nova Gorica in zmagali s 25 : 20. Še ena novost pa je, da se je Ani kot nov pomočnik trenerja pridružil še en odličen domač rokometaš in trener, Marko Cencič iz Skrilj.

mišic. Poseben poudarek je na mišičnih skupinah nog, zadnjice, rok, trebuha ter seveda naše najpomembnejše mišice – srca! 2 uri smo pridno kurili kalorije, za to so poskrbeli super zumba inštruktorji z različnih koncev Slovenije. Pričarali so veliko pozitivne energije in nas popeljali v ritme zumbe. Plesni center ADC bo 17. oktobra praznoval tretje leto delovanja. Doslej smo se posvečali predvsem hip-hopu in dosegli že ogromno lepih uspehov na domačih in mednarodnih tekmovanjih, tokrat pa smo

vedno dobrodošli!« Tabor so tako udeleženci in gostje, kot izvajalci zaključili z mešanimi občutki. Veseli perspektive v močni udeležbi, zadovoljni nad poletnimi vremenskimi pogoji ter rezultati v vidnem napredku med mladimi, a žalostni, ker se prijetno druženje zaključuje. Zato so v KK Črn trn sklenili, da vsem, ki jih zanima nadaljnje kolesarsko druženje in treniranje, ponudijo celoletni program. Od začetka oktobra 2011 tako potekajo vodeni treningi za otroke in mladino dvakrat tedensko: v ponedeljek in petek ob 16:30 na mali progi Črn trn v Palah. Vljudno vabljeni! Več informacij je na voljo na www.crntrn.si ali crntrn4x@gmail.com.

Kristina Fornazarič

Napoved predavanja Romana Vodeba – 29. oktober Toliko zanimivih in provokativnih teoretskih tekstov, kolikor jih je v minulih letih slovenskemu športnemu bralstvu namenil Roman Vodeb, jih je le malo kdo. S svojimi teksti o ideologiji športa je pretresel nič hudega slutečo akademsko športno javnost. Zmedel je seveda tudi študente Fakultete za šport, ki za takšne vidike, kot jih izpostavlja Vodeb, v predavalnicah FŠ niso slišali. V soboto 29. oktobra 2011 ob 10. uri bo Športna zveza Ajdovščina v teatralni učilnici SŠ Veno Pilon gostila predavatelja z vsebinami: 1. Nezavedno čustvovanje Trener/ka-športni/k/ca, katero govori vezeh, ki nezavedno vplivajo na rezultat ter zasebno življenje športnika, trenerja ter njegove družine. 2. Psihični vzroki nastanka Športnih poškodb, ki govori da se poškodujemo najprej »v glavi« in šele na to, afekt prenašamo na fizično telo. PREDAVANJE JE ZA ČLANE ŠZA BREZPLAČNO! Obvezna predhodna prijava pri Primožu Suliču, 05-364-47-21 ali na sportnazveza@zs-ajdovscina.si. Po predavanju se bo svoje storitve predstavilo domače podjetje MSI LAB, ki se ukvarja z znanstvenim pristopom v športu. Pri storitvah se naslanja predvsem na bogate osebne izkušnje in kakovostne podatke, pridobljene s pomočjo visokotehnoloških naprav. Športna društva in zainteresirane posmaznike vabimo na predstavitev, ki se bo odvijala po zaključku predavanja Romana Vodeba predvidoma ob 12:30 v mali dvorani Športnega centra Ajdovščina.

prvič priredili zumba party. Odziv je bil odličen, zato ne dvomimo da bomo tak večer še ponovili. Dogodkom Plesnega centra ADC lahko sledite na facebooku: plesnicenteradc, v kratkem pa tudi na prenovljeni spletni strani http://plesni-center-adc.si.

Osnovni tečaj psihološke priprave za športnike Tečaj je namenjen vsem, ki želijo vedeti več o strokovni psihološki pripravi športnika. Seznanil vas bo z nekaterimi uporabnimi tehnikami psihološke priprave, naučili se jih boste uporabljati na tekmovanjih in treningih ter natančno prepoznavati nekatera psihološka stanja in jih tudi obvladovati. Tečaj je za kategorizirane športnike brezplačen, odvijal se bo v Kranju, več informacij na spletni strani www.sportna-psihologija.si.

Alice Stojko Saliu

Javni razpis FUNDACIJE ZA ŠPORT bo objavljen predvidoma 21. 10. 2011 Namenjen bo društvom, občinam in javnim zavodom za šport. Sredstva bodo razdeljena za gradnjo športnih objektov, športne programe, založništvu v športu ter razvoju in raziskovalni dejavnosti. Več informacij na spletni strani www.fundacijazasport.org/. Javni razpis za nezgodno zavarovanje za primer smrti, invalidnosti, dnevnega nadomestila za športnike svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda Razpis je namenjen kategoriziranim športnikom, objavilo ga je Ministrstvo za šolstvo in šport, rok prijave: 24.10.2011 do 12. ure. Več informacij: Darko Repenšek e-pošta: darko.repensek@gov.si tel. 01/400 52 36 ali Jurij Šumečnik e-pošta: jurij.sumecnik@ gov.si tel. 01/400 54 85

Priznanje nevladnih organizacij Športni zvezi Ajdovščina Festival NVO se je letos odvijal na idrijskem Mestnem trgu. Namen tradicionalnega dogodka je predstavitev dela različnih društvenih organizacij v naši regiji. Na Festivalu so tudi uradno podelili priznanja letošnjim najboljšim nevladnim organizacijam v regiji po izboru javnosti in strokovne komisije.

Ajdovščine na zmagovalnem odru svojega predstavnika. S tretjim mestom sta se okitila M. Batagelj in B. Trampuž. Za letošnje leto smo zaključili z regatami in se že veselimo prihodnje jadralski sezone, ki se bo pričela s tradicionalno Novoletno regato.

ŠZ Ajdovščina obvešča

Foto: arhiv ADC

Učimo, a tudi vzgajamo Črn trn-ovci opozarjajo, da je poleg osvajanja novih veščin pomembno tudi redno opozarjanje na pravila kolesarjenja in kolesarski bonton. Mladi kolesarji so med taborom izvedeli, kako se je potrebno pripraviti na kolesarjenje, kje in na kakšen način se sploh lahko kolesari v naravi in na kaj morajo biti pazljivi, da kolesarijo varno in s tem zaščitijo naravo, sebe in ostale.

Sv. Katarina v Ankaranu je zadnji septembrski vikend gostila zadnjo jadralsko regato razredov international FJ in Fireball. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bilo nebo brez oblačka, maestral pa je bil ravno pravšnji za izvedbo zanimive regate. Pomerilo se je po sedem posadk v obeh razredih. Štart je bil skupen, kar je malo popestrilo tekmovanje. V soboto je bilo izpeljanih pet plovov, kljub šibkemu maestralu, ki pa je bil malo močnejši v nedeljo, kljub slabši napovedi. Tekmovanje je bilo napeto, saj se je vsaka ekipa borila za čim boljšo uvrstitev, da bi popravila oz. izboljšala svojo končno uvstitev. Tudi tokrat je imel klub Wada iz

Foto: Kristina Fornazarič

Ustanova fundacija BIT Planota in Turistično kulturno društvo Kanomlja sta v soboto, 1. oktobra, priredila 2. festival nevladnih organizacij Goriške statistične regije. Na mestnem trgu v Idriji so se predstavile različne nevladne organizacije iz upravnih enot Nova Gorica, Tolmin, Idrija ter Ajdovščina. Poleg predstavitve posameznih NVO je potekala okrogla miza o tem, kaj posamezne nevladne organizacija lahko naredijo za gospodarstvo, kjer se je ugotovilo, da kljub ekonomski krizi sodelovanje poteka na kakovostni ravni. Na prireditvi so podeljevali tudi nagrade in sicer po izboru javnosti ter strokovne komisije. Med štirimi

nagrajenimi po izboru javnosti so bili Cerkljanski mladinski alternativni klub (C.M.A.K), Mladinski svet Ajdovščina, Kulturno društvo Folklorna skupina Razor Tolmin ter Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica. Med nevladnimi organizacijami v regiji, ki jim je strokovna komisija namenila

največ glasov, so bili še: Turistično kulturno društvo Kanomlja, Turistična zveza Gornjega Posočja ter Športna zveza Ajdovščina. Primož Sulič

Rekreativno

Št. 5 • 18. oktober 2011

Dejavnosti športnega društva » Rekreativček »

Ojoj, že spet smo v šolskih klopeh. A nam bodo letošnje počitnice ostale v spominu? Brez dilem! Poletje z mIGETALNICO nam je tudi letos ponudilo obilo športnih užitkov v naravi.

Brezskrbni počitniški dnevi so skoraj pri kraju in kmalu bomo zakorakali v novo šolsko leto. Da pa bi lahko bili čim bolj aktivni in gibalno dejavni, bo tudi v sezoni 2011/2012 za otroke in odrasle v Ajdovščini in njeni okolici poskrbelo Športno društvo Rekreativček, s celoletno športno vadbo. Namen le-te je, da bi zadovoljili naravno potrebo po gibanju ter načrtno in organizirano vplivali na človekov motorični in duševni razvoj. Otroci se bodo tako lahko vključili v programa šole plavanja in športne abecede, za odrasle pa smo pripravili vadbo 16 urnega plavanja in MIX aerobiko. Vsi programi plavanja za otroke in odrasle se izvajajo v notranjem bazenu ŠC Police. Plavanje za predšolske otroke (4-5 let) se bo izvajalo dvakrat tedensko, vadba za šoloobvezne otroke (6-12 let) pa trikrat tedensko. Dvakrat tedensko pa bo v bazenu potekala tudi vadba rekreativnega plavanja za odrasle. Program športne abecede se bo izvajal na osnovnih šolah v Vrtovinu,

Program Hop na kolo nas je letos popeljal do višav in še dlje. Skupina vztrajnih mladenk in mladeničev, starih od 11 do 15 let, je letos dobesedno prekolesarila Vipavsko dolino po dolgem in počez. Vsakodnevni odhodi iz vasi Ustje, so nas popeljali do Podnanosa v zgornji vipavski dolini, pa vse do najzahodnejše točke kraja Prvačina, v katerega smo prisopihali po kolesarjenju ob umetnem jezeru Vogršček. Najbližje oblakom smo bili v Lisjakih, omembe vreden pa je tudi obisk kamnitega mostu v Kamnjah. Skupina se je zlasti izkazala ob nezanemarljivi pomoči kolesarski kolegici, ki je odrgnjena ob padcu, potrebovala manjšo oskrbo. Poletje smo nadaljevali s programom Rolanje za najmlajše in njihove starše, kjer se je prvih rolarskih korakov naučilo lepo število malih in velikih nadobudnežev. Na igrišču OŠ Šturje so pridobivali osnovne rolarske izkušnje in ob padcu ali dveh zelo izboljšali svoje znanje. Ob koncu poletja smo se ponovno srečali na Ustjah v Poletnem taboru Migetalnica. Kot pravi avanturisti smo raziskali bližnjo okolico vasi in uživali v njenih skritih kotičkih. Otroci in njihovi starši si bodo najbolj zapomnili rečne avanture, ko

Jesen prihaja in z njo ponovno prihajajo programi, ki bodo gibalno in izkustveno obogatili otroke. Tradicionalni program Migetalnica za predšolske otroke se bo tudi letos odvijal v telovadnici OŠ Danila Lokarja vsak četrtek popoldne. Osnovnošolskim otrokom pa bo namenjen program Osnovna šola gimnastike, ki ga bomo izvajali po ajdovskih in vipavskih šolah in podružnicah. V kolikor bo dovolj interesa med starši, bodo lahko otroci svoje znanje nadgrajevali tudi v popoldanskih aktivnostih, ki jih bomo izvajali v telovadnici OŠ Šturje. Vsem Migetalčkom želimo ob vstopu v novo šolsko leto obilo prijetnih in razmiganih trenutkov. Staršem, ki vas zanimajo programi Migetalnice svetujemo, da nam pišete na migetalnica@gmail.com, kjer tudi sprejemamo prijave v programe. Migetalnica

vpis v tečaje za predšolske otroke

MIGETALNICA

Ja, ko sta vrisk in pesem po vinogradih pojenjala in škorci še iščejo zadnje pozabljene jagode, se je pred lovsko kočo lovske družine Čaven slišal zvok Slovenske himne. Njen zvok, ki je odmeval po Vipavski dolini in tja do vrh Čavna je oznanjal začetek državne tekme psov retrieverjev, ki je soboto 24. septembra 2011 potekala v lovišču lovske družine Čaven v organizaciji Lovsko kinološkega društva Gorica – Nova Gorica Lovske družine Čaven. Vodniki s svojimi psi so se ta dan

Neodvisen.si 19. oktobra v Ajdovščini

PRVI SMUČARSKI KORAKI

vpis v tečaje za otroke od 1. do 3. razreda osnovne šole

OSNOVNA ŠOLA GIMNASTIKE

Krožki bodo potekali v popoldanskem varstvu na osnovnih šolah po Vipavski dolini. Ponujamo Vam možnost darilnih bonov! prijave: migetalnica@gmail.com

kombinirano obiskovanje aerobike in fitnesa. Naš osnovni cilj pri vseh vadbah, ki jih izvajamo, je razvoj in vzdrževanje fizioloških in motoričnih sposobnosti, ter zviševanje imunske odpornosti vsakega posameznika. Ker pa so same vadbe namenjene tudi druženju, zabavi in sprostitvi , lahko z njimi zadovoljimo tudi naše psihične in sociološke potrebe. Več o nas in naših programih lahko najdete na spletni strani špor-

V letošnjem letu pa bomo sodelovali tudi s fitnes studiom Healthy life in udeležencem MIX aerobike omogočili posebne pakete ugodnosti za

tnega društva Rekreativček http:// rekreativcek.gmajna.eu. Lepo vabljeni, da se nam pridružite!

Zmaga je pristala doma

telovadnica OŠ Danila Lokarja

na enem izmed bližnjih smučišč Enodnevna družinska srečanja v januarju ali februarju, ugodne karte za starše! Prijave sprejemamo preko mail-a.

Skriljah in Črničah. Ta program je namenjen osnovnošolcem med 6. in 8. letom starosti in v okviru le tega se bodo otroci skozi celo šolsko leto spoznavali z različnimi športnimi zvrstmi, pravili in značilnostmi športnih iger, ter se v skupini vrstnikov zabavali z našimi vaditelji ob pestrem programu. Za odrasle smo pripravili tudi program MIX aerobike, ki ga bodo naše vaditeljice izvajale na Colu, v Šmarjah, Velikih Žabljah in v Ajdovščini.

Foto: arhiv Rekreativček

smo bili napadeni od zelenih rečnih pošasti. Rezultat neusmiljenega boja, so bile zelooo zelene majice, ki se baje nemogoče očistijo. Drage mame hvala za vaše pranje, naslednje leto naj si majice otroci operejo kar sami. Vaditelji smo že letos sklenili, da se v prihodnjem letu boju z mamljivimi pošastmi ne izognemo, saj je bila to prava bitka smeha, veselja in iskrene otroške spontanosti. Foto: arhiv Migetalnice

Foto: arhiv Migetalnice

Hop gor v hribe in čof dol u vodo

Sreda, 19. oktober 2011, bo v Ajdovščini posvečena mladim in preventivi pred odvisnostmi. Program Neodvisen. si bo mladim predstavil poučne interaktivne dogodke. Že v dneh pred 19. oktobrom se bodo odvijali posamezni dogodki po naših osnovnih in srednji šoli, osrednja prireditev z naslovom Nariši nov dan pa bo tega dne ob 18. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Namenjena je tako mladim, kot njihovim staršem. Na večernem druženju bodo sodelovali Vlasta Nussdorfer, Miha Kramli in predstavnik kriminalistične policije. Interaktivno se bo z Ajdovščino povezal režiser Jurij Zrnec, vse niti pa bo skupaj zvezal vodja programa Neodvisen.si Bojan Kodelja.

zbrali pred lovsko kočo z namenom, da se pomerijo, kateri je najboljši v prinašanju po pravilniku o lovski preizkušnji za retrieverje. Po protokolu in ceremonialu, ki je predviden za tako prireditev se je 15 vodnikov in psov podalo na teren. Med seboj so se pomerili v izdelovanju vlečk pernate in dlakave divjadi, prinašanju race iz globoke vode, iskanju izgubljene divjadi na poraščenem terenu velikosti 50x50 korakov in vodljivosti. Omenjena preizkušnja za retrieverje je

ŠD Rekreativček

srednje težavnostne stopnje. Delo psov in vodnikov so spremljali trije mednarodni kinološki sodniki. V popoldanskem času so se vodniki s svojimi psi pričeli vračati nazaj na zborno mesto, nekateri bolj, drugi manj nasmejani. V času, ko so sodniki preštevali točke, so vodniki sproščeno kramljali v čudovitem borovem gozdičku pred lovsko kočo. Sledil je najbolj napet trenutek – razglasitev rezultatov. 10 vodnikov in psov pri posamezni disciplini ni bilo uspešnih, ostali pa so si mesta razdelili takole: 5. mesto je zasedela labradorka Tara z vodnikom Ljubom Frajzmanom (SLO) 4. mesto je pripadalo psici Missy z vodnico Ireno Linzner (SLO) 3. mesto je zasedla psica Chiquita z vodnico Martino Brisco (I) 2. mesto in naslov R-CACT si je priborila labradorka Neat Aurssie Girl z vodnico Jano Štrubelj (SLO) in 1. mesto ter naslov CACT je ostal doma, saj sta zmagovalka Bajka in vodnik Zdravko Zoretič člana LKD Gorica. Bajki in Zdravku še enkrat čestitamo za ta prelep uspeh! Jože Velikonja

Prostovoljno

Št. 5 • 18. oktober 2011

Mladinski svet Ajdovščina najbolj priljubljena NVO

Tako se glasi eno od mnogih taborniških gesel, ki je očitno učinkovito, saj je po dobri propagandni akciji članstvo v domačih taborniških vrstah podvojeno. Ob začetku vsakega šolskega leta mlade v svoje vrste povabijo tudi taborniki iz rodu Mladi bori Ajdovščina. Letos je bila propaganda še posebej uspešna, saj je vpis presegel vsa pričakovanja. Propagando so taborniki vršili na obeh mestnih šolah, udeležili pa so se tudi Male olimpijskih iger v Dobravljah. Prikazali so svoje dejavnosti, postavili šotore, šolarje naučili taborniških iger in še mnogo drugega. Nato so narisali plakate in razdelili letake ter mlade povabili na prvi sestanek. Potekal je 16. septembra, že v novih prostorih v Mladinskem centru Hiša mladih v

V soboto, 1. oktobra 2011 je v Idriji potekal 2. Festival nevladnih organizacij (NVO) Goriške statistične regije, ki ga je tudi letos organizirala Ustanova Fundacija BiT Planota v sodelovanju s Turističnim kulturnim društvom Kanomlja. Dogodek je bi namenjen predstavitvi nevladnih organizacij (društev, (zasebnih) zavodov in ustanov - fundacij) in promociji nevladnega sektorja. Na okrogli mizi pa so predstavniki upravnih enot in NVO spregovorili o pomembni vlogi NVO v gospodarstvu. Drugi Festival NVO je s sejmom nevladnih organizacij popestril dopoldansko dogajanje na Mestnem trgu v Idriji in privabil številne domačine, ki so tako spoznali dejavnosti predstavljenih organizacij. Na sejmu se je na zanimiv način predstavilo 15 organizacij, posebno

Miha Hain

TERMIN ponedeljek, 17:15 sreda; 16:30 torek; 17:30 četrtek; 17h sobota; 15h petek; 16:30 sobota; 9h

VODNIK Ela in Nana Katja in Maja Melita in Jan Bratina Jure in Jan Likar Balirka in Miha Darjan in Marmelada Črni

Foto: Matevž Brataševec

bilo. Spoznali so pastirsko življenje, izvedeli vse o pastirskih hišah, igrali taborniške igre in občudovali razglede. Kljub zapletom pri obisku muzejske zbirke je izlet odlično uspel in komaj čakajo na nove izzive v naravi. Pridružite se tabornikom in naredite nekaj dobrega zase, pa tudi za naravo. kov. Taborniki vas bodo veseli. Miha Hain

slepih in slabovidnih Nova Gorica, cerkljanskemu Mladinskemu klubu CMAK in folklorni skupini KD Razor Tolmin. Letošnja novost je razstava NVO, ki je od 3. oktobra na ogled v Galeriji pri Črnem orlu. Tudi tu so NVO dokazale svojo inovativnost. V kotičku Mladinskega sveta Ajdovščina se lahko obiskovalci pomerite v didaktični igri o aktivnem državljanstvu, napišete pismo županu ali si postrežete s knjigami z MSA-jeve knjižne police. Mladinski svet Ajdovščina

Ponovno prostovoljno delo z mladimi

Taborniki na Veliki Planini

Prva taborniška akcija je že potekala – lepo sončno soboto, 1. oktobra, se je za poln avtobus in poln kombi tabornikov odpeljalo do vznožja Velike Planine, od tam pa peš na vrh. Udeležba na prvem taborniškem izletu je bila izjemna, saj je bilo prijavljenih več, kot pa mest v avtobusu. Izlet je vodil Matevž Brataševec, imeli so se »po vremenu« – krasno je

pozornost pa so požele letošnje nagrajene NAJ NVO, med katerimi se je tudi letos Mladinski svet Ajdovščina izkazal za najbolj priljubljeno NVO v UE Ajdovščina po izboru javnosti. Slednji je namreč prejel kar 84,62 % prispelih glasovnic. TKD Kanomlja je že drugo leto zapovrstjo, letos po izboru strokovne komisije, najboljša NVO iz UE Idrija. Ob njej so priznanja po izboru komisije na festivalu podelili še Športni zvezi Ajdovščina, Turistični zvezi Gornje Posočje, Medobčinskemu društvu

Center za socialno delo Ajdovščina v sodelovanju z Mladinskim centrom Hiša mladih že 19. leto izvaja program »Prostovoljno delo z mladimi«, ki ga sofinancirata Občina Ajdovščina in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V program se lahko vključijo mladi stari od 14 do 19 let - prostovoljci in prostovoljke (v nadaljevanju prostovoljci). Prostovoljci se vsaj enkrat tedensko po eno uro družijo z uporabniki programa. To so otroci, ki potrebujejo druženje, učno pomoč, koristno preživljanje prostega časa,.. Pomoč nudijo tudi otrokom invalidom, ali starejšim v Domu starejših. Poleg tega sodelujejo na mentorskih sestankih vsakih 14 dni, kjer se pogovarjamo o težavah, ki jih imajo pri svojem delu, izdelujemo različne izdelke in izvajamo različne delavnice. Sodelujejo pri različnih akcijah, ki so širšega pomena za našo lokalno skupnost (miklavževanje, mednaro-

MSA objavil razpis za naj mlade prostovoljce Mladinski svet Ajdovščina je na spletni strani http://msa.si/ objavil razpis za naj mlade prostovoljce. Za „naj“ naslov se lahko potegujete v dveh starostnih kategorijah – do 18. leta ter od 19. do 29. leta. Izbrane bodo tudi naj prostovoljne mladinske akcije v občini Ajdovščina. O izbiri prostovoljk in prostovoljcev bo odločala strokovna komisija. Podelitev priznanj in nagrad najboljšim bo predvidoma v decembru ali v začetku prihodnjega leta, na prireditev bodo povabljeni vsi prijavljeni, ki bodo za vzpodbudo prejeli pohvalo. Prijava mora biti poslana na Mladinski svet Ajdovščina najkasneje do 30. novembra 2011! Razpis in vse dodatne informacije najdete na spletni strani MSA, vprašanja pa lahko posredujete na e-naslov helena.harej@msa.si, ali pokličete na 040-515-347.

Foto: arhiv MC Hiša mladih

RAZRED (ime voda) 1. razred 2. in 3. razred 4. razred-MUCKE 5. razred-KAČKE 6. in 7. razred- DOWJE MAČKE 8.razred- VEVERIČKE 9.razred-YUGO

Palah. Rod Mladi bori letos šteje kar 80 mladih, ki jih vodi ducat vodnikov, starešina roda je Andrej Rutar, načelnik pa Matevž Brataševec. Pred njimi je bogato leto, že pred tradicionalnim zimovanjem so se namreč namenili organizirati jesenovanje – torej nekajdnevno jesensko potepanje po naravi. Kmalu bo tudi kostanjev piknik, potem pa pride že dedek mraz, nato pa priprave na vrhunec taborniškega leta – poletno taborjenje. Nič ni zamujenega če vas ni bilo na tisti prvi petek na uvodnem srečanju, k tabornikom se še vedno in kadarkoli lahko priključite – v tabeli poiščite vašo starostno skupino in se udeležite enega od rednih sestankov. Taborniki vas bodo veseli.

Foto: arhiv MSA

Taborniki ustvarjajo boljši svet

dni dnevi prostovoljstva, pustovanje, pomoč društvom pri organizaciji različnih prireditev). Program »Prostovoljno delo z mladimi« pomaga mladim, da kvalitetno preživijo svoj prosti čas, si pridobijo nova znanja in spretnosti, načine za konstruktivno reševanje konfliktov, občutek in dolžnost za pomoč sočlo-

veku v stiki, ter samopomoč in končno se sodelovanje v programu upošteva tudi v šoli kot izbirne vsebine in kot priporočilo pri nekaterih vrstah študija. Tiste, ki ji jih prostovoljno delo zanima, vabimo, da nas pokliče na tel: 05/ 36 80 619 – Urška za vse informacije. Urška Ličen

Šolsko

Št. 5 • 18. oktober 2011

Šolski sklad OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

Teden otroka na vrtovinski podružnici

Bogatili so izkušnje in širili spoznanja o delu na kmetiji V vrtcu v Lokavcu, ki je oddelek Otroškega vrtca Ajdovščina, so se otroci v skupini Pikapolonic skupaj s starši preizkusili v ličkanju koruze, na kmetiji »Črmeljevih« v zaselku Gorenje. Letošnje leto nam narava ponuja obilo lepega in toplega vremena. Tako prehitevava zorenje sadja in poljskih pridelkov, temu sledijo tudi kmečki običaji, ki se običajno opravljajo mesec kasneje. Prav tako je z obiranjem in ličkanjem koruze. Otroci si pogosto ogledujejo strojno pobiranje koruze, ročno delo je že skoraj pozabljeno.. Ko so pred nekaj dnevi, vzgojiteljice odpeljale otroke na njivo, kjer so opazovali strojno požeto koruzo in uživali ob pobiranju ostankov ličkanja in nekaj izgubljenih storžev jih je prav ta spontana otroška radovednost spodbudila k organizaciji ogleda kmetije. Zbrali so se v četrtek, 29. 9. 2011,

Peter in Sanda

Če želite tudi vi pomagati in prispevati v šolski sklad OŠ Danila Lokarja Ajdovščina lahko sredstva nakažete na TR: 01201 - 6030643485 (račun odprt pri: Uprava za javne prihodke Nova Gorica), dodatne informacije: 05/367 11 00

6. kiparsko srečanje Kaj se skriva v lipi? spretnosti in sposobnost pristnega sodelovanja. In prav s svojo navdušenostjo nas vedno znova spodbujajo k novim zamislim in želji po novih srečanjih. Njihov ustvarjalni prispevek pa bo ozaljšal in oplemenitil okolico naše šole, hkrati pa bo spodbujal k ohranjanju kulturnega spomina našega kraja kot ustvarjalni izziv za prihodnost. Z dogodkom pa smo nenazadnje želeli izkazati tudi spoštovanje prednikom, ki so s svojo žilavostjo, pridnostjo in vztrajnostjo na svojstven način zaznamovali colski prostor in čas.

pred Gostilno na Brodu nato pa peš krenili proti zaselku Gorenje. Prijazni gostitelji na kmetiji »Črmeljevih« so jim pripravili pravi kmečki praznik. Takoj ob prihodu na kmetijo so se »mali delavci« zapodili v delo, da starši skoraj niso mogli zraven. Bolj kot se je manjšal kup koruze, bližje so bili skritemu zakladu. Navdušenje je bilo nepopisno. Ob tem so tudi zapeli in zaplesali. Ker kmetija ponuja še marsikaj zanimivega, so si otroci ogledali še domače živali in pomagali gospodinji Alenki pobirati jajčka v kurniku. Po »napornem« delu je sledila prava kmečka pojedina: polenta z ocvirki in kislim mlekom. Pa ne le to, gostitelji so imeli na zalogi še grozdje, pecivo, domač kruh, mesnine … hmm! Ob tako številnih in pestrih dejavnostih je čas zelo hitro minil in zunaj se je že stemnilo. Zahvalili smo

se prijaznim članom družine Lokar, še posebej gospodinji Alenki za res prisrčen sprejem in se odpravili proti zaselku Brod. Tudi pot nazaj bo ostala za otroke nepozabna. Ob prižganih baterijskih svetilkah in opremi odsevnih trakov in jopičev je karavana »kresničk« prispele na parkirišče, ko je bila že trdna tema. BD

Radijska orientacija ob črnem morju

Člani projektne skupine

Foto: arhiv OŠ Col

Navdušenje mladih ustvarjalcev in dosedanje izkušnje so nas spodbudile, da smo 3. oktobra 2011 na Osnovni šoli Col sledili začrtani poti in že šestič po vrsti odprli vrata mladim kiparjem na našem tradicionalnem kiparskem srečanju KAJ SE SKRIVA V LIPI? Medse smo letos povabili dijake Tehniškega šolskega centra iz Nove Gorice z mentorjem, g. Zdenkom Šuligojem, ter učence z Osnovne šole Dobravlje z mentorico, go. Sonjo Makuc. Udeleženci tabora so izdelovali zanimive skulpture, se družili, pogovarjali in si izmenjevali osebne in delovne izkušnje. Mladi ustvarjalci so pokazali izjemno odgovornost,

Tanja Maver

Že četrto leto zapored bo zaživel Festival Hiša mladih. Tokrat na novi lokaciji, v novem Mladinskem centru in hotelu Hiša mladih v Palah. Festival bo predvsem kulturno - izobraževalne narave. Pri programskih vsebinah festivala bodo sodelovale vse organizacije, ki imajo sedež v prostorih Hiše mladih. V tednu dni festivala, tako ne bo manjkalo dobrih koncertov, elektronske glasbe, umetniških razstav, izobraževanj, vodenih ogledov mesta, art marketa,delavnic in še veliko zanimivih stvari. Zato vabljeni v našo družbo, v Hišo mladih, med 4. in 11. novembrom 2011. Več o poteku dogajanja si lahko preberete na naši spletni strani www.mc-hisamladih.si. Vabljeni!

Foto: BD

Upravni odbor sklada sestavljajo trije predstavniki zaposlenih na šoli in štirje predstavniki staršev, med njimi je tudi predsednik Sandi Ivanič. Čeprav sklad deluje komaj nekaj mesecev, je pošteno zaživel in že uresničuje zastavljene načrte. Doslej so potekale tri dobrodelne prireditve – majski koncert v Dvorani prve slovenske vlade, kamor so bili povabljeni znani in uspešni bivši učenci šole, koncert šolskega mladinskega pevskega zbora v cerkvi v Šturjah ter Srečelov v Lokavcu. Lep del denarja je bilo zbranega s prodajo izdelkov učencev razredne stopnje na kmečko rokodelskem sejmu, pa z akcijo Rešujemo življenja, s stojnico v Sparu in akcijo Odpovej se svoji želji. V sklad se steka tudi izkupiček od prodaje zbranega papirja, prostovoljni prispevki donatorjev in drugo. Doslej se je na računu zbralo preko 6000 evrov! Denar pa se že pridno obrača – iz teh sredstev se sofinancira šolske tabore in izlete, ki so tako dostopni vsem učencem. Šolski krožki so si

lahko nakupili materialov, potrebnih za njihovo delovanje. Rešenih pa je tudi že nekaj stisk posameznih učencev iz socialno ogroženih družin. Starši šolarjev iz OŠ Danila Lokarja, ki ne zmorete vseh stroškov, se torej po pomoč lahko obrnete tudi na šolski sklad. Oglasite se na šolski socialni službi, kjer boste dobili vse potrebne informacije. Hkrati pa velja prošnja tistim, ki lahko kaj prispevajo – šolski sklad bo vesel vsakega prispevka in bo z denarjem skrbno ravnal ter ga usmeril tja, kjer ga najbolj potrebujejo. Za konec pa še povabilo vsem bralcem: šolsko leto se je komaj dobro pričelo, kmalu pa lahko pričakujemo povabilo na dobrodelni koncert ali k dobrodelnemu nakupu izdelkov šolarjev – vaš odziv bo najlepše darilo organizatorjem, hkrati pa boste s tem pomagali tistim, ki ne zmorejo vsega sami. Že vnaprej hvala!

ki jim jih je pokazal čisto na koncu, pa so urili še ves teden. Zahvala gospodu Kalinu, ki je pokazal iskreno pripravljenost se nam pridružit in vrtovinskim otrokom spretno polepšal dan v tednu otroka.

Ali tudi vi včasih pomislite, kako bi se s pomočjo zemljevida lahko čim hitreje orientirali na neznanem terenu? Na osnovni šoli Dobravlje se s to veščino srečajo učenci, ki so vključeni v krožek radijske orientacije – ARG. To je posebna oblika orientacije, ki jo enostavneje poimenujemo tudi lov na lisice. Kontrolne točke je treba poiskati s pomočjo posebnih sprejemnikov radijskih signalov, ki jih oddajajo skriti oddajniki, imenovani tudi »lisice«. Na osnovni šoli Dobravlje že vrsto let vključujemo to dejavnost med izvenšolske dejavnosti. Gre za dejansko zelo zahtevno aktivnost, ki predstavlja dodatni izziv za učence, ki se odločijo za sodelovanje v krožku ARG – lov na lisice. Kar nekaj je naših bivših učencev, ki jih je radijska orientacija navdušila v času osnovnega šolanja, tako da so na tem področju ostali aktivni tudi po odhodu s šole in še vedno tekmujejo v okviru

Radio kluba Ajdovščina. Z vztrajnim delom in na različnih tekmovanjih pridobljenimi izkušnjami so bili letos mladi radioamaterji Radio kluba Ajdovščina najboljši v Sloveniji, zato so se uvrstili na mladinsko evropsko prvenstvo. Med najboljšimi so bili prav učenci naše šole. V kategoriji do 14. leta starosti je prvo mesto dosegla Kaja Bratina, učenka 8. razreda, v kategoriji do 16. leta pa so najboljši v Sloveniji Primož Vipotnik in Ana Čufer, učenca 9. razreda, ter naši bivši učenki Maruša Štokelj in Jerneja Samec. Od 16. do 20. junija je v Bolgariji potekalo mladinsko evropsko prvenstvo v radijski orientaciji. Skoraj sto mladih tekmovalcev iz različnih evropskih držav se je pomerilo v dveh starostnih skupinah. Večina teh reprezentanc je bila na pripravah v Bolgariji že teden dni pred uradnim prvenstvom. Takega treninga si naša reprezentanca ni mogla privoščiti, vendar so bili naši predstavniki kljub

Foto: arhiv OŠ Col

Foto: arhiv OŠ Danila Lokarja

V decembru 2010 je na OŠ Danila Lokarja končno zaživela ideja o šolskem skladu, katerega namen je zbiranje finančnih sredstev za potrebe interesnih dejavnosti šole, predvsem pa za pomoč učenkam in učencem v socialnih stiskah.

Festival Hiša mladih

Foto: Tanja Maver

Teden otroka je mimo. Letošnja poslanica je bila POJDIVA S KNJIGO V SVET, otroški parlament pa vodi temo JUNAKI NAŠEGA ČASA - KDO SO IN ZAKAJ. V Vrtovinu smo se odločili, da bomo ti dve temi kar povezali in vsak dan naredili nekaj pod njunim okriljem. Tako smo brali knjige, ki opevajo junake in njihova dejanja in ugotavljali, kdo je pravi junak. Otroci so tudi izbrali vsak svojega junaka in naredili smo zanimiv plakat. Igrišče pa smo okrasili z barvnimi kredami in z besedami in risbami, ki so nas ta teden neprestano spremljale. A za naše nedobudneže je bilo prav gotovo najlepše presenečenje obisk » pravega junaka«, nogometaša Petra Kalina. V njegovi družbi so čisto vsi kar cveteli. Spoznali so njegov poklic in z njim zaigrali tekmo, ter ga pošteno namučili. Nogometne trike,

temu zelo dobri. Najboljšo uvrstitev je s petim mestom dosegla Kaja Bratina, Ana Čufer je bila sedma, Maruša Štokelj pa enajsta. Ekipno so se dekleta uvrstila na visoko – četrto mesto na KV področju. Ob povratku domov je tekel klepet o dolgi vožnji z vlakom, o druženju z evropskimi vrstniki, o bogatih vtisih in novih, dragocenih izkušnjah ter seveda o visokih uvrstitvah, ki so jih, kljub skromnejšim razmeram, dosegli naši tekmovalci. Udeležba na mednarodnem tekmovanju je povezana z zelo velikimi stroški, ki bi jih starši zmogli le s težavo. Za finančno pomoč se zahvaljujemo g. županu, OŠ Dobravlje, Radio klubu Ajdovščina in podjetju Instalacije Furlan. Stanko Čufer

Naravi prijazno

Št. 5 • 18. oktober 2011

Tudi za ta letak se najde primeren smetnjak – kako?

Živi svet pred domačim pragom

S koncem septembra se je zaključil okoljski projekt Tudi za ta letak se najde primeren smetnjak Mladinskega sveta Ajdovščina, ki je potekal v okviru programa Mladi v akciji. Za izvedbo projekta se je odločila skupina za okolje in okoljske tematike Mladinskega sveta Ajdovščina, z namenom osveščanja mladih in lokalne skupnosti o okoljskih problemih.

IRENA KODELE KRAŠNA

Foto: Irena Krašna Kodele

PRITEPENKE OSVAJAJO NAŠ SVET Ob svojem delu se vse pogosteje srečujem z rastlinami in živalmi, ki našemu okolju škodijo, za njihovo širjenje pa smo odgovorni mi – ljudje. V naše kraje vsak dan hote ali nehote prinašamo številne tujerodne vrste. Večino teh vrst gojimo za okras ali zaradi njihove uporabnosti, nekatere pa prinesemo nehote, saj pridejo k nam kot slepi potniki z ljudmi ali s transportom izdelkov. Tiste, ki brez naše pomoči v naravi ne bi preživele, za naše okolje niso nevarne. Nekaterim tujerodnim vrstam pa naše klimatske razmere tako ustrezajo, da se nemoteno širijo v naravnem okolju in izpodrivajo samonikle vrste. Tem vrstam pravimo invazivne tujerodne vrste ali na kratko invazivke in potruditi se moramo, da njihovo širjenje kolikor je mogoče preprečimo ali vsaj omejimo. Tokrat vam predstavljam tri invazivne drevesne vrste. Najbolj znana invazivna drevesna vrsta pri nas je prav gotovo robinija, ki ji po domače rečemo tudi akacija. Daljnega leta 1600 je francoski dvorni vrtnar Jean Robin prejel iz Severne Amerike pošiljko semen neznanega drevesa, ki jih je posejal na svojem vrtu v središču Pariza. Semena so vzkalila in iz njih so zrasle prve robinije v Evropi. Kot lepo okrasno drevo in odlično medonosno rastlino so robinijo začeli saditi tudi drugod in danes jo, zahvaljujoč človeku in lastni sposobnosti razširjanja, najdemo po vsej celini. Naj zraste iz semena ali iz korenin posekanega drevesa, v vsakem primeru se je bomo zelo težko rešili. Hitra rast in velika sposobnost razmnoževanja sta značilni za vse invazivke. Mlade rastlinice robinije rastejo veliko hitreje od klic domačih drevesnih vrst, zato so v boju za sončno svetlobo in prostor absolutni zmagovalci. Tako osvajajo košček za koščkom nepogozdene ali neobdelane površine.

Foto: Irena Krašna Kodele

V zadnjem času pa naše kraje osvajata še dve invazivni drevesni vrsti, ki marsikje povzročata že velike težave. Amerikanski javor ali negundovec je bil, tako kot robinija, v Evropo prinešen iz severne Amerike. Vrtnarji ga radi sadijo v parkih zaradi njegove zelo hitre rasti. Na žalost pa veter njegova semena nese zelo daleč zato se sam zaseje tudi v naravnem okolju. Pri nas ga vidimo v večjih sestojih predvsem ob bregovih rek. Marsikje je po čiščenju brežin hitro pognal amerikanski javor in danes namesto domačih drevesnih vrst, kot sta črni topol in črna jelša, ob vodi vidimo le še tega ameriškega pritepenca. Če se ga hočemo rešiti, moramo paziti, da po čiščenju ne pustimo vej ležati na tleh, saj se na vlažnem rastišču hitro ukoreninijo in imamo kmalu namesto enega drevesa cel kup novih.

Celoten projekt je bil razdeljen na 4 vsebinske sklope: - zbiranje primerov dobrih praks s področja varovanja okolja, v okviru katerega smo si ogledali več obratov za predelovanje odpadkov in več odlagališč odpadkov v naši okolici. - razvoj modelov za varčevanje z odpadki in energijo v Hiši mladih ter širše, v sklopu katerega smo imeli več posvetov in okroglih miz s strokovnjaki iz tega področja ter naredili razstavo v hodniku Hiše mladih v Palah. - spodbujanje okoljske zavesti mladih, v okviru tega dela projekta smo se držali pregovora, ki pravi, da je najprej potrebno pomesti pred svojim pragom in v ta namen smo ozaveščali mlade o pomenu ločevanja odpadkov in po celi Hiši mladih postavili koše za ločeno zbiranje odpadkov ter za mlade priredili zanimive delavnice kako reciklirati odpadke in te ponovno koristno uporabiti tudi doma. - zaključek projekta pa je predstavljal izid končne brošure in filma, ki sta izšla ob koncu projekta v mesecu septembru in jih je moč dobiti na Mladinskem svetu Ajdovščina. Vsi sklopi so se med seboj prepletali ter se dopolnjevali z dvema čistilnima akcijama ter letaki, ki spodbujajo zavest mladih ter vseh ostalih k pametnemu ravnanju z okoljem, ki smo jih razdelili v naši lokalni skupnosti. Mladi okoljevarstveniki so ugotovili, da je skrb za okolje in odgovorno ravnanje do okolja zelo pomembna tema, vendar do sedaj še ni bila predstavljena na primeren in zanimiv način, ki bi lahko v marsikomu spremenila odnos do okolja, zato so udeleženci v projektu sodelovali kot ustvarjalci in aktivni uporabniki projekta hkrati ter med samim projektom rezultate in izsledke širili med ostale mlade ter med prebivalce lokalne skupnosti. Nekaj NAPOTKOV ZA VARČEVANJE Z OKOLJEM IN ODPADKI pa je

predstavljenih tudi v tem članku: - Danes je tempo življenja hiter in zelo potrošniški, posledično pa se pojavlja veliko težav z ohranjanjem ravnovesja okolje - človek. Srečujemo se z različnimi problematikami kot npr. onesnaženost vode, tal, zraka, vpliv pesticidov, raba energije, velike količine odpadkov, itd. Da pa bi lahko vpliv človeka na okolje zmanjšali je potrebno ljudi seznanjati s problematiko in posledicami njihovega ravnanja, tako na posameznikovi ravni kot tudi na višji (skupnostni) ravni. Vsi skupaj spodbujajmo k pametnejšemu ravnanju z okoljem. -V današnjem času je potrošnja zelo razširjena, zato se v okolju nabira tudi zelo veliko odpadkov, kateri pa morajo biti ustrezno obdelani, da čim manj škodijo okolju in naravi ki nas obdaja. Skoraj vse odpadke se lahko reciklira in tako ponovno uporabi, zato jih bi moral prav vsak od nas ustrezno ločiti ko jih zavrže, s tem lahko veliko pripomoremo pri nadaljnji predelavi. Odlaganje za nekoga neuporabnih stvari v naravi, pa je nesprejemljivo. -Navadimo se, da se v trgovino odpravimo z nakupovalno vrečko, kajti naokoli je daleč največ plastičnih vrečk, katere so mnogokrat tudi pasti za živali in »krasijo« okoliško grmovje in travnike, kjer pa domujejo druga bitja, in katerim to še kako škodi. -Vsakdo od nas lahko vsak dan in vsak trenutek pripomore k ohranjanju in varovanju okolja, le malo je treba pomisliti. Že ob vsakdanjem manjšem nakupu, kupujmo lokalno, s tem prihranimo energijo, katera je bila potrošena, da se je reč pripeljala do nas, da so stvari v čim manj ovojih, nosimo nakupovalno vrečko s seboj, se po mestu odpravimo peš ali s kolesom, to ne samo da varuje okolje, temveč pripomore tudi k našemu boljšemu zdravju in ohranjanju vitalnosti. -Naši naravni viri so omejeni in na to

prepogosto pozabljamo. Varčna raba energije, vode in raznih sredstev je ključnega pomena za dobro gospodarjenje in sožitjem z okoljem. Zato bi vam radi podali še nekaj koristnih napotkov kako se obnašati varčno: • Ogrevajte stanovanje na primerno temperaturo (sobna). Primer: Pozimi ni potrebno, da smo v stanovanju v kratkih rokavih! • Omejimo uporabo detergentov, oziroma uporabljajmo naravne izdelke. • Racionalna raba prevoznih sredstev,… nič hudega če gremo kdaj s kolesom ali peš, če se peljemo v polnem avtomobilu s sodelavci, prijatelji,… • Nakup varčnih aparatov, naprav (poglejmo vse njegove karakteristike) • Izpostavili bi uporabo varčnih žarnic (nizka poraba toka ob višjem svetlobnem izkoristku, daljša doba dotrajanosti, manjša toplotna izguba) in predvsem, da naj gorijo le potrebne luči (ugasnimo luč, če jo ne potrebujemo!) • Seveda odlagajmo odpadke ločeno • Racionalna raba pitne vode Vsakdo lahko varčuje in to vsak trenutek, le pomisliti je treba na to in si vzeti nekaj časa. Nejc Vidmar

NIHADA

PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO D.O.O. Selo 60, 5262 Črniče

Naravoslovni izziv meseca oktobra Domovina velikega pajesena, tretje invazivne drevesne vrste, pa je Kitajska. Sadili so ga kot parkovno drevo, z njim pa so pogozdovali tudi suha kraška rastišča. V naravnem okolju se zelo hitro širi in nekatere predele Krasa je že popolnoma osvojil. Proti Vipavski dolini se hitro širi po dolini Branice, kjer lahko ob cesti vidite že sklenjene sestoje, posamezna drevesa pa so tudi ob cesti Vipava – Ajdovščina in na učni poti Ob Hublju. Želimo ohraniti pestrost drevesnih in grmovnih vrst v naši okolici? Potem na vrtovih in parkih ne smemo gojiti amerikanskega javorja ali pajesena. Če ju vidimo v naravnem okolju, vzemimo v roke škarje ali žago in rastline odstranimo. Pri čiščenju bregov ob vodotokih pazimo, da ne razgaljamo površin, ki bi jih amerikanski javor hitro naselil, ampak ohranjamo drevesa domačih vrst. Tudi v boju s pajesenom bomo uspešni, če poskrbimo za to, da ga preraste in s tem zasenči samorodno drevje.

Poznate naše domače lesnate rastline? Gozd v jeseni s svojimi čudovitimi barvami nas vabi, da si naberemo živopisane liste in zanimive plodove dreves. Iz njih lahko naredite različne umetnije, pri čemer bodo z veseljem sodelovali tudi otroci. Pri prepoznavanju vrst si lahko pomagate z enostavnimi določevalnimi ključi, ki jih najdete na spletnih straneh Prirodoslovnega muzeja Slovenije, pa tudi na straneh našega zavoda. Veseli bomo fotografij vaših izdelkov in komentarjev na uporabnost določevalnih ključev. Objavili jih bomo na spletni strani Zavoda Rdeči apolon (www.rdeci-apolon.si). Pošto naslovite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali na elektronski naslov info@rdeci-apolon.si.

• • • • • • • •

zidarstvo tesarstvo keramičarstvo fasaderstvo novogradnje adaptacije estrihi ometi

in ostala gradbena dela Kontakt: 041/312-821

Dobrodelno

Št. 5 • 18. oktober 2011

Stiska ne izbira

Je Ajdovščina prijazna invalidom? Na prvi pogled je to čudna trditev za mesto, polno arheoloških ostalin, visokih robnikov in starih stavb s strmimi stopnišči. Kljub temu je v zadnjih nekaj letih ogromno arhitektonskih ovir nadomeščenih z invalidom prijaznimi prehodi, ustanove so dobile klančine ali dvigala, novogradnje pa ob načrtovanju spoštujejo tudi manj mobilne.

Socialne stiske na območju občine Ajdovščina in Vipava se še poglabljajo. Veliko lahko pomagamo že samo s svojim podpisom na izjavi o namenu dohodnine odmerjene od naših dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo.

Foto: osebni arhiv Ivana Ušaja

Ajdovščina, mesto prijazno invalidom

Projekt z zgornjim naslovom je ideja in delo Ivana Ušaja, člana Društva invalidov Ajdovščina in ustanovitelja sekcije delovnih invalidov v občini, v takratni Tovarni poljedelskega orodja Batuje, daljnega leta 1982, kmalu po ustanovitvi društva. Kot predsednik sekcije je bil avtomatsko v vodstvu društva. Sekcija si je prizadevala za pravice invalidov in primerna delovna mesta zanje. Kasneje je Ušaj prevzel mesto podpredsednika v društvu, ki je gostovalo v prostorih društva upokojencev, ter veliko truda vložil v iskanje lastnih društvenih prostorov. V tistem obdobju je bila živahna izletniška dejavnost, društvo je organiziralo do osem izletov letno. Vodil jih je Ivan Ušaj vse do leta 2008. V letu 1998 pa je bila znotraj društva ustanovljena Komisija za odpravo grajenih ovir. Akcijo je spodbudila predvsem gradnja Zdravstvenega doma Ajdovščina, ki je bila načrtovana brez dvigala. Takratno vodstvo Občine je menilo, da je dvigalo nadstandard, za kar pa Občina nima sredstev. Na pobudo Ivana Ušaja, predsednika Delavske zveze v ZLSD in so sodelovanje Dru-

štva invalidov je organiziral okroglo mizo na temo Odprava grajenih ovir. Okroglo mizo je vodil Ivan Pavlič, ki je predstavil zakonodajo in probleme. Ivan Ušaj pa je to podkrepil z diapozitivi. Okrogle mize se je poleg takratnega predsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije Mirana Kranjca udeležil tudi župan Marjan Poljšak ter predsedniki in člani domačega in okoliških društev invalidov. Željo po odpravi arhitektonskih ovir so razumeli, ideja o mestu, prijaznem invalidom je tako padla na plodna tla. Leto 2003 je bilo Evropsko leto invalidov. Tedaj je bila Ušajeva ideja o projektu o Ajdovščini, kot vzorčnem mestu, prijaznem invalidom, prvič objavljena v biltenu Vlade RS, kjer je bilo jasno zapisano, da bo projekt financirala država. Država je kasneje financiranje preklicala. Ušaj pa ni obupal, pač pa na predlog ministra dr. Dimovskega idejo sam posredoval Svetu Evrope. Evropa je pohvalila idejo kot inovacijo na tem področju in Ajdovščino povzdignila, da postane vzorčno mesto Evrope, dostopno vsem, prijazno do ostarelih in invalidov. Ajdovščina je bila istega leta predstavljena v Budimpešti in v Rimu. Ideja je zaživela naprej, tako doma, kjer je komisija v sodelovanju z Občino pričela z aktivnim odpravljanjem ovir, kot tudi drugje, na predstavitvah, festivalih in drugih prireditvah, kjer je bila predstavljena. Zagotovo je ta naša lokalna ideja veliko pripomogla k projektu Zveze delovnih invalidov Slovenije Občina po meri invalidov, ki je prav Ajdovščini podelila prvi laskavi naziv.

Ne glede na birokratske mline, ki meljejo po svoje in prav nič življenjsko, naše mesto vendar postaja prijazno invalidom. V času delovanja Komisije za odpravo grajenih ovir sta Zdravstveni dom in Občina Ajdovščina dobila dvigalo. Klančine vodijo do knjižnice, do bazena, do tribun na ajdovskem stadionu, osnovne šole so večinoma dostopne šolarjem na vozičkih, Dvorana prve slovenske vlade ima primerno urejene sanitarije in klančino do odra. Invalidom prirejene sanitarije so urejene tudi na avtobusni postaji v Ajdovščini, v novem poslovilnem objektu na pokopališču v Ajdovščini in celo v večjih trgovinah, po čemer smo v Ajdovščini edinstveni. Prav tako imamo v našem mestu največje število parkirišč za invalide ter s klančinami urejenih dve tretjini pločnikov. Invalidom prijazne so tudi vse občinske novogradnje, kot je mladinski hotel, tudi nova ajdovska osnovna šola in dvorana v Črničah sta načrtovani z upoštevanjem gibalno oviranih. Če je bilo še pred leti treba argumentirano dokazovati zakaj je smiselno in potrebno načrtovati dvigalo v stavbi s pomembnimi službami za vse občane, je danes takšno načrtovanje v Ajdovščini postalo samoumevno. Skupaj z odpravljanjem ovir na naših skupnih poteh, se odpirajo tudi poti razumevanja in lepših odnosov. Ajdovščina je svoji bogati dediščini navkljub ter tudi zaradi vztrajnosti Ivana Ušaja in njegovega sodelavca Ivana Pavliča, na lepi poti do tega, da zares postane prvo in vzorčno evropsko mesto, prijazno invalidom.

Poslanstvo Rdečega križa je, da lajša trpljenje ljudi, zato v teh kriznih časih posvečamo največji del svojih aktivnosti prav socialno ogroženim družinam in posameznikom. Z različnimi oblikami pomoči jim skušamo lajšati stisko in prispevati k nekoliko boljši kvaliteti njihovega življenja. Iz obvestil v sredstvih javnega obveščanja smo seznanjeni, da se število ljudi, ki se je znašlo v stiski iz meseca v mesec povečuje. Potrebujejo pomoč v denarju, hrani in oblačilih. Po dolgih letih trdega dela za skromno plačo, so izgubili zaposlitev in s tem sredstva za preživljanje. V stiski je tudi vedno več družin, ki s svojimi nizkimi plačami ali pokojninami, ne zmorejo pokrivati nujnih življenjskih stroškov. O socialnih stiskah v občini Ajdovščina in Vipava smo že veliko pisali in povedali, žal pa se te stiske samo še povečujejo, saj brezposelnost še vedno narašča, temu primerno pa tudi število prošenj za različne oblike pomoči. V Območnem združenju RK skušamo lajšati te stiske, ne bomo pa jih rešili, saj se nam zmanjšujejo sredstva za te namene, glede na gospodarske razmere pa tudi ni

Rdeči križ Ajdovščina je v četrtek, 6. 10., in petek, 7. 10., v Mladinskem centru in hotelu Ajdovščina organiziral terensko krvodajalsko akcijo, ki se jo je udeležilo 283 ljudi. V ponedeljek, 10. 10., je krvodajalska akcija potekala v Kulturnem domu Vipava, kjer je svojo življenjsko tekočino darovalo 149 udeležencev. Krvodajalska akcija je v Vipavi potekala prvič in veseli smo, da so jo domačini lepo sprejeli. Da jo izvedemo v Vipavi, smo se odločili zaradi zvestih krvodajalcev, ki jih je v občini precej. Na tamkajšnjem območju vsako leto zabeležimo okrog 550 darovanj krvi, med številnimi krvodajalci pa je mnogo takih, ki so bolnim, ki potrebujejo transfuzijo, pomagali že več deset krat. Valentin Bratina iz Podrage, ki je kri daroval več kot 100-krat, je junija 2011 za svoj prispevek skupnosti prejel plaketo občine Vipava. Vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki so se udeležili krvodajalske akcije v Ajdovščini ali v Vipavi, se iskreno zahvaljujemo za njihovo solidarnost. Prav tako se zahvalju-

Foto: Irena Žgavc

Krvodajalski akciji v Ajdovščini in Vipavi

jemo pripadnikom in pripadnicam Slovenske vojske iz Centra za usposabljanje v Vipavi, ki so se, tako kot že večkrat doslej, z veseljem odzvali našemu povabilu in podarili delček sebe zato, da bi nekdo drug lahko ozdravel ali celo preživel. Za veliko gostoljubje se zahvaljujemo Mladin-

skemu centru in hotelu Ajdovščina in Občini Vipava, ki sta nam brezplačno odstopila prostore, v katerih smo se organizatorji in verjamemo, da tudi krvodajalci, zelo prijetno počutili. Irena Žgavc

več donacij. Vemo pa, da lahko vsakdo in marsikomu pomaga, ne da bi zanj to predstavljalo kakršnokoli finančno breme. Davčni zavezanci lahko namreč v skladu z Zakonom o dohodnini do 0,5 % dohodnine odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenijo za finansiranje splošno koristnih namenov. Mednje sodijo tudi humanitarne dejavnosti, zato lahko pol odstotka svoje dohodnine namesto državi namenijo Rdečemu križu. , Če bi to želeli lahko izpolnite obrazec, ki ga najdete na www.ajdovscina.ozrk.si ter ga priporočeno pošljete na Davčni urad Nova Gorica ali po navadni pošti na Območno združenje RK Ajdovščina. Prepričani smo, da je med nami še veliko občanov, ki se za ta korak še niso odločili, zato jih želimo osebno spodbuditi in postopek podpisovanja izjav poenostaviti. Pripravljeni smo do konca letošnjega leta obiskati vse delovne sredine, javne zavode, šole, ustanove in s pomočjo pooblaščencev – prostovoljcev tudi krajevne skupnosti. V kolikor se bi odločili za podpis izjave, bi to lahko storili na delovnem mestu ali doma in izjavo izročili strokovni delavki RK, ki bo poskrbela, da bodo pravočasno oddane na pristojni Davčni urad. Upamo, da nam bo akcija s skupnimi močmi uspela in da bomo na ta način zagotovili dovolj sredstev, da bi lahko pomagali vsem, ki se bodo znašli v stiski in prosili za pomoč. To so naše skrite želje in upanje, ki zadnje umre. Že vnaprej iskrena hvala vsem, ki boste v akciji sodelovali. Vera Kodrič

Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin Naši najmlajši so pred kratkim zakorakali v novo šolsko leto in znova pridno grejejo šolske klopi. Čas priprave na šolo je za marsikatero socialno ogroženo družino zelo stresen, saj je nakup učbenikov, delovnih zvezkov in drugih šolskih potrebščin zanje velik finančni zalogaj. V Rdečem križu Ajdovščina smo zato tudi letos socialno ogroženim družinam pomagali pri nakupu potrebščin za njihove osnovnošolce in dijake. 38 družinam ajdovske in vipavske občine smo podarili bon v vrednosti 30 evrov za enega otroka, 50 za dva ali 70 evrov, če so v družini trije oziroma več šolajočih se otrok. Pri nakupu potrebščin nam je pomagala tudi trgovina Hoja iz Ajdovščine, ki je eni družini podarila potrebščine v vrednosti 40 evrov. Skupno smo tako družinam namenili pomoč v višini 1600 evrov. Prizadevamo si tudi, da bi socialno šibkejšim družinam pomagali

pri plačilu šolskega kosila. Ob svetovnem dnevu hrane 16. oktobru se bomo tako tudi letos vključili v mednarodno akcijo »Drobtinica«, namen katere je opozoriti na prisotnost revščine v lokalnem okolju in pomembnost redne prehrane. V okviru akcije bodo naši mladi prostovoljci v soboto, 15. oktobra 2011, od 9. do 13. ure v Trgovskem centru Mercator v Ajdovščini in pred marketom Mercator v Vipavi na stojnicah delili mimoidočim prehrambene izdelke v zameno za prostovoljne prispevke. Sredstva, ki jih bodo zbrali osnovnošolski otroci skupaj z njihovimi mentoricami, bomo namenili vsem šestim osnovnim šolam v občinah Ajdovščina in Vipava za pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin pri plačilu šolskega kosila. Lepo vabljeni, da se nam pridružite na stojnicah! Irena Žgavc

Tretje življensko obdobje

Št. 5 • 18. oktober 2011

Tretje življensko obdobje branko.lavrencic@siol.net

BRANKO LAVRENČIČ

Foto: arhiv TIC Ajdovščina

Za učenje ni nikoli prepozno

Društvo MOST – Univerza za tretje življenjsko obdobje. Že njihov polni naziv pove, da je glavna dejavnost prav nudenje možnosti učenja. Ponudba je resnično zelo bogata. Tečaji angleščine, italijanščine in španščine na treh zahtevnostnih stopnjah. Tečaj računalništva s spoznavanjem interneta in elektronske pošte. Razni krožki, kot je na primer zgodovina, astronomija in ustvarjalno pisanje. Zelo bogata je ponudba ustvarjalnih delavnic: likovne skupine, kamnoseštvo, ročne spretnosti, rezbarstvo, kvačkanje, kleklanje in zdrava prehrana. Zelo obiskane so plesne skupine. Od tečajev plesa v parih do folklore in skupine za družabni ples. Omeniti je potrebno zelo aktivno dramsko skupino. Organizirajo tudi predavanja kot npr. Kam z odpadlimi zdravili. Društvo upokojencev je največje društvo v občini in je bilo v Ajdovskih novicah že podrobno predstavljeno. Tudi oni gojijo zelo širok spekter aktivnosti – od skupine za ohranjanje kulturne dediščine do fotografskega krožka. Veliko energije vlagajo v projekt Starejši za višjo kakovost bivanja doma. Ta tematika

bo obravnavana v eni od prihodnjih številk Ajdovskih novic. Najdaljšo tradicijo ima vsekakor ženski zbor Večernice, ki tudi zelo uspešno nastopa. Dramsko pevska skupina Zarja poleg dramskega udejstvovanja svoje nastope bogati tudi z ljudskimi pesmimi. Njihove aktivnosti so zelo raznovrstne. Veliko pozornost namenjajo prostovoljstvu. Kot zanimivost pa podatek, da so se poizkusili v »hipoterapiji«. To je terapija s pomočjo konja, ki nudi bolnikom dodatno rehabilitacijo. Ljudska univerza Ajdovščina pripravlja vrsto brezplačnih programov prav za starejše nad 50 let. Program računalniška pismenost za vse, ki bi si želeli naučiti osnov računalništva. Velika večina ima doma računalnik (morda otroci ali vnuki) in s pomočjo njega lahko najdemo mnogo odgovorov na vprašanja. Od zdravja in zdravljenja pa do kuharskih receptov, od seznamov prireditev do tega, kaj delajo popularni ali odgovore iz področja znanosti. Za kulinarike ponuja Ljudska univerza študijski krožek Naučimo se kuhati, imajo tudi študijski krožek zeliščarstva. Izpostaviti velja skupino pro-

Zveza kulturnih društev Ajdovščina je krovna organizacija kulturnih društev, obenem pa tudi organizator prireditev in abonmajev. Med slednjimi so uveljavljeni in dobro obiskani gledališki, glasbeni in otroški ostržkov abonma. Društva in ostale oblike druženja. V občini imamo vrsto društev in organizacij, ki omogočajo druženje in udejstvovanje starejših. Ker bi bilo

Lavričeva knjižnica ni samo zbirališče ljubiteljev knjig. Je mesto srečevanja vseh generacij in si prizadeva za širjenje splošnega znanja in vseživljenjsko izobraževanje ter kakovostno preživljanje prostega časa. Ali ste vedeli, da jo dnevno povprečno obišče preko 300 obiskovalcev. Knjižnica ima na voljo vrsto aktivnosti, katerih obseg je tako bogat, da bi si zaslužil posebno obravnavo. Zato na tem mestu samo nekaj kratkih podatkov. Bogata čitalnica razpolaga s preko 200 revijami. In kot zanimivost – lahko si izposodite tudi očala. V knjižnici lahko dostopate do interneta in pridobite geslo za dostop do drugače nedostopnih podatkov (OxfordArt …). Uporabnike tudi naučijo, kako dostopati do teh podatkov. Na voljo je Središče za samostojno učenje, kjer imate na razpolago računalnik, na katerega si lahko kaj napišete, preko njega se lahko učite tujih jezikov itd. Projekt Primorci beremo je bralna značka za odrasle. Priznanje je knjižna nagrada. Knjižnica organizira predstavitve knjig in literarne večere, imajo študijske in bralne krožke med katerimi posebno mesto zaseda bralni krožek Knjižna srečanja ob kavici. Slednji je še posebej priljubljen med upokojenci. Posebno pozornost namenjajo invalidom in težje gibljivim bralcem. Poleg dostopa za invalide omogočajo tudi izposojo na domu tako, da starostnika obišče knjižničarka in izposojene knjige tudi prinese na dom. Kot knjižnica pa razpolagajo s preko 100.000 knigami. Galerija Lična hiša je v prvi vrsti ustvarjalni atelje in tudi prodajna galerija. Že vrsto let pa organizira tudi individualne likovne tečaje, ki so namenjeni tistim, ki v jeseni svojega življenja začutijo potrebo po likovnem znanju in ustvarjanju, česar si v mlajših letih zaradi pomanjkanja časa in energije niso mogli privoščiti. Program vključuje štiri različne likovne tehnike. Cena 120-urnega tečaja za upokojence je 84 €. Rok za vpis je bil do konca septembra. Morda pa je še čas za vpis zamudnikov.

naštevanje vseh in opisovanje njihovih dejavnosti preobširno, bom izpostavil predvsem nekatera, ki so morda manj poznana ali posebna. Zelo stara je tradicija pevskih zborov. Imamo tako moške kot ženske in mešane zasedbe. Večina zborov tudi rada sprejme nove člane in verjamem, da boste dobrodošli, če boste potrkali na njihova vrata. Deluje več dramskih in kulturno umetniških društev. Društvo Gora skrbi za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Gore s ciljem zbiranja zgodovinskih dokumentov in etnološkega gradiva. Posebno pozornost si zasluži Društvo podeželskih žena Predmeja s svojo razvejano in bogato dejavnostjo. Društvo gospodinj s Planine si s celoletno dejavnostjo prizadeva razgibati kulturno in družabno življenje v svojem okolju. Za sabo imajo tudi kar precej odmevnih nastopov. Aktivnih je tudi precej humanitarnih organizacij, ki so še posebej pomembne za starejše. Poleg pomoči,

Foto: arhiv Lavričeve knjižnice Ajdovščina

Kaj boš s časom, ki ti je dan, je tvoja odločitev V prejšnji številki Ajdovskih novic sem napovedal objavo čim bolj popolne informacije o vseh dejavnostih za jesen, zimo in pomlad, kamor se lahko vključijo tudi tisti malo starejši, nekje od 55. leta dalje, pa do najstarejših, tudi tistih preko 80, 90 ali več let. V prvem delu sem predstavil športno rekreativne aktivnosti pod skupnim naslovom »Zdrav duh v zdravem telesu«. Danes je na vrsti drugi del, ki izkoriščanje prostega časa išče v učenju in seveda druženju ter ukvarjanju z dejavnostmi, za katere do sedaj nismo imeli (dovolj) časa. Pred mnogimi leti sem v Nemčiji spoznal gospoda, ki je v življenju res veliko dosegel. Bil je vodilni sindikalni delavec in nadžupan velikega mesta, če naštejem samo dve najpomembnejši funkciji. Gospod je imel tudi zanimivo željo. Želel je obiskati vse države sveta in to željo je tudi uresničil. V času najinega srečanja se je, pri 67 letih, ravno upokojeval. Vprašal sem ga, kaj bo pa sedaj počel. Odgovor me je malo presenetil. »Študiral bom. Vpisal se bom v redni študij na univerzo, ker tega v mladosti nisem mogel«. Gospod je seveda diplomiral. Ta dogodek navajam kot primer, da za učenje in spoznavanje novega ni nikoli prepozno. V občini Ajdovščina imamo srečo, da je ponudba izobraževanja zelo bogata. V nadaljevanju navajam del te ponudbe. Če sem kaj izpustil ali preskromno opisal, se opravičujem. Vsekakor pa si želim, da se organizatorji javite in še dodatno predstavite svoje aktivnosti.

gramov usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU). Izzivi podeželja, Razgibajmo življenje z učenjem, Knjige so zame ter Beremo in pišemo skupaj. Zadnji je namenjen starim staršem, ki imajo varstvo vnukov. Poleg teh brezplačnih aktivnosti imamo upokojenci 20 % popusta na vse ostale delavnice in tečaje (jeziki, ličenje, orientalski plesi, krojenje in šivanje, itd. ).

ki jo nudijo bolnim in onemoglim, pa je tu tudi prostor za aktivno udeležbo starejših. Najbolj poznana sta Karitas in Rdeči križ, ki imata vrsto programov namenjenih tudi ali samo starejšim. Malo manj je poznano na primer Medgeneracijsko društvo štirje letni časi, ki izvaja program Skupine starih ljudi za samopomoč. Ustanovili pa so tudi pevski zbor z enakim imenom. Ne moremo mimo Društva invalidov Ajdovščina–Vipava in njegove dejavnosti ter Sožitja – društva za pomoč osebam z motnjami v osebnostnem razvoju. V eni od naslednjih številk Ajdovskih novic bomo tej dejavnosti namenili posebno pozornost. Kot oblike aktivnosti in druženja lahko naštejemo še celo vrsto možnosti. Lovska in ribiška društva, Društvo čebelarjev, Fotografsko društvo, Društvo zbiralcev, ki skrbi tudi za Boljšjo tržnico v Ajdovščini itd. Malo sem bil razočaran, ko so mi v glasbeni šoli dejali, da imajo za odrasle (in s tem seveda tudi za starejše) samo pouk glasbene teorije. Morda bi bil med starejšimi tudi interes za učenje instrumentov. Seveda obstajajo tudi druge možnosti preživljanja prostega časa. Veliko ljudi se ukvarja s svojim vrtom, urejajo drobne stvari v hiši in okoli nje. Pomagajo svojim otrokom, sorodnikom, prijateljem ali sosedom. Motivacija. V poznejšem življenjskem obdobju je motivacija ali razlog, zakaj nekaj počnemo, zelo pomembna. Vsak človek je nekaj posebnega, na nas enaki razlogi zelo različno delujejo. Kako nekoga spodbuditi, da bo postal aktiven, se pridružil neki skupini ali kot posameznik nekaj počel, je težko vprašanje. Moja želja je, da vam pokažem možnosti. Naprej je vse odvisno od vas. Zato bom ta opis zaključil z mislijo, da lahko praktično vsak, ki se želi aktivno vključiti v dejavnost, najde nekaj zase. Za lažjo odločitev pa ponovno navajam stavek iz naslova - Kaj boš s časom, ki ti je dan, je tvoja odločitev Foto: arhiv TIC Ajdovščina

Tretje življensko obdobje

Št. 5 • 18. oktober 2011

Portret – Majda Gorup

Ohranjanje kulturne dediščine preko glasbe

Majda Gorup je rojena Ljubljančanka – v Ljubljani je obiskovala osnovno šolo, šolanje pa nadaljevala na srednji gradbeni šoli. Tudi prva zaposlitev je bila v Ljubljani. V Ajdovščino sta se z možem Mirom preselila leta 1974, ko so jima pri Primorju ponudili službo in stanovanje. Kasneje sta zgradila hišo in si ustvarila družino. Njuna otroka sta sedaj že oba poročena in živita; hči v Ljubljani, sin pa v Cerknici. Majda in Miro imata tudi že šest vnukov. Takoj po prihodu v Primorje je Majda poleg svojega rednega dela prevzela tudi skrb in organizacijo športnega udejstvovanja zaposlenih. V pogovoru sva se z Majdo dotaknila tudi tega lepega obdobja, ko sva vrsto let sodelovala pri organizaciji celoletnih občinskih delavskih športnih iger. Nisva mogla mimo enkratnih zaključkov v hotelu Planika, kjer je bilo tudi do 600 udeležencev. Ob tem je potrebno omeniti, da je

bila ekipa Primorja vrsto let zmagovalec v skupni razvrstitvi, omembe vredna je tudi organizacija posebnega vlaka za izvedbo tekme v veleslalomu na Kobli , pa 'konvoj' šestih avtobusov, ki so nas peljali na Kanin in seveda vrsta drobnih dogodkov iz teh druženj in tekmovanj, ki so plod Majdinega zanosa. Pomembne dogodek v življenju Majde in Mirota Gorup je vsekakor odločitev, da v svojo hišo sprejmeta mlado dekle iz Bosne, ki se je pred vojno vihro iz rodnega Sarajeva umaknila v Slovenijo in je bila od četrtega letnika gimnazije dalje 10 let Gorupova. Majdi so prišle solze v oči ob podoživljanju dogodka, ko je peljala Lejlo na Hrvaško mejo, kjer se je po nekaj letih prvič zopet srečala s svojo mamo. Sedaj je Lejla odrasla oseba, končala je fakulteto, je poročena in živi v Ajdovščini. Še vedno pa rada pride »domov«. Majda je že 11 let upokojenka.

Foto: Nevenka Vidmar

Vendar ne miruje. Takoj se je vključila v vrsto aktivnosti. Pri društvu Most vodi kamnoseško delavnico. Ponosno mi je pokazala svojo stvaritev, na katero je še posebej ponosna. To je galeb z razprtimi krili, izklesan iz enega kosa. Simbolizira ji polet iz njenih težav. Da, tudi težave so jo doletele v življenju. Pred nekaj leti je hudo zbolela in zdravniki ji niso dajali ravno velikega upanja. Ob pomoči zdravnikov pa tudi alternativne medicine in predvsem s trdno voljo je premagala in še vedno premaguje bolezen.

DU Ajdovščina pod vodstvom Metke Marušič je v septembru pripravilo prijeten večer glasbe, plesa in igre. Prireditev je potekala v dvorani OŠ Budanje. Povabili smo člane Kulturnega društva Trdinov Vrh iz Gaberje na Dolenjskem. Sodelovanje postaja tradicionalno. Nastopila je skupina sedmih harmonikašev in dvignila razpoloženje v dvorani. Folklorna skupina društva Most se je predstavila z venčkFoto: osebni arhiv Majde Gorup

Foto: osebni arhiv Majde Gorup

V portretih, ki jih objavljamo v Ajdovskih novicah, predstavljamo ljudi, ki živijo aktivno in so polni optimizma ter dobre volje. Na ta način so lahko za vzgled mnogim, ki ob najmanjši težavi pokleknejo, se smilijo samemu sebi ali se vdajajo pesimizmu.

Ni pa kamnoseštvo njena edina aktivnost. S plesno skupina Ajda, ki je imela že preko 100 nastopov, so se predstavili tudi na »Slovenija ima talent«. To je ženska skupina, ki goji izrazne in show plese. Deluje v folklorni skupini, ki negujejo goriške plese. Za ekipo Društva upokojencev nastopa v strelski ekipi. Kljub tako aktivnemu udejstvovanju pa ji je še vedno najbolj pri srcu urejanje njenega velikega vrta. Na koncu pogovora mi je zaupala, da črpa energijo iz ljubezni do življenja, do družine in do vsega lepega, kar nas obdaja.

om ljudskih plesov. Prav posebej nas razveselijo otroci iz OŠ Šturje, ki pod vodstvom Polone Juretič sodelujejo z dramsko skupino Zarja. Skupaj so zaigrali kratko igro z naslovom Ličkanje. Tako se prepletajo vezi med starejšimi in mladimi in obujajo stari običaji. Večer se je nadaljeval v prijetnem druženju in dobrotah pridnih članov društva upokojencev Ajdovščina. NEVENKA VIDMAR

Nastop na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu Kot že nekaj let doslej smo se tudi letos plesalke Ajde udeležile festivala za tretje življenjsko obdobje. Zahvaliti se moramo naši mentorici Alice Stojko Saliu za nove koreografije, saj smo predstavile kar dve novi: Paso doble in razigrani ples v krogu, za kar je bilo potrebno kar intenzivno vaditi. Z novim plesom pa smo si omislile tudi primerne španske kostume. Skupaj z ostalimi nastopajočimi iz društva MOST smo se odpeljali z avtobusom do Cankarjevega doma v

Ljubljani. Tu nas je dočakala številna publika polna pričakovanj in veselja. Čeprav je bil oder za 18 plesalk premajhen, smo vseeno s polno energije zaplesale naši številni publiki. Za zaključek smo zaplesale še Žuli in dvorano zelo navdušile, saj je to splet, ki zaziba še tako mirnega gledalca. Po nastopu smo si ogledale še stojnice in se ob šestih odpravile domov .V Ajdovščino smo se vrnile prepričane, da bomo v Cankarjevem domu še plesale. MIRANDA

BRANKO LAVRENČIČ

Društvo upokojencev praznovalo 60. let Društvo je bilo ustanovljeno že junija leta 1950. Na ustanovnem zboru v Kinodvorani se je zbralo 115 članov. V povojnem obdobju je delovalo časom primerno, ob velikem pomanjkanju materialnih in finančnih sredstev. Pogosto je tudi menjalo svoje prostore. Leta 1978 pa se je preselilo v današnje prostore na Cestp IX. Korpusa 1. V začetku svojega delovanje se je društvo ukvarjalo predvsem s pridobivanjem pomoči za svoje člane, da bi izboljšali njihov položaj. Članstvo je v vseh letih hitro naraščalo, danes deluje na območju občine Ajdovščina in združuje 1528 članov. Od jeseni 2004 društvo vodi Metka Marušič. Tudi v zadnjem obdobju se vloga in poslanstvo nista bistveno spremenila. Skrbi predvsem za svoje člane in upokojence ter jih povezuje pri njihovih aktivnostih na različnih področjih njihovega dela in

življenja. Kako bogato je lahko življenje upokojencev se je izkazalo tudi na praznovanju. Postavljene so bile namreč pregledne razstave slik, fotografij, čipk, izdelkov iz lesa, kamna, papirja in tekstila. Posebno pozornost društvo namenja prostovoljstvu. Obiskuje se starejše in obnemogle na domovih in v Domovih za starejše. Zgledno je tudi medgeneracijsko sodelovanje z OŠ Šturje. Učenci poučujejo starejše računalništva, od starejših pa se učijo ročnih spretnosti. V okviru društva deluje ženski pevski zbor Večernica, ki je z dirigentoma Stankom Benkom in Miranom Rustjo popestril praznovanje. Praznovanje so s skečem popestrili tudi člani igralsko pevske skupina Zarja, ki svoje skeče pripravlja skupaj z otroci osnovne šole Šturje. V društvu je veliko interesa za špor-

tne aktivnosti: balinanje, streljanje in pikado. Društvo sodeluje tudi z drugimi društvi in svoje delovanja predstavlja tudi širše. Posebno je potrebno omeniti sodelovanje z društvom Most. Program praznovanja je pripravila in vodila Ivana Slamič. Udeležili so se ga številni člani. Udeleženci so bili veseli prisotnosti ajdovskega župana Marjana Poljšaka, predsednice zveze društev upokojencev Mateje Kožuh, predsednika pokrajinskega odbora Zveze društev upokojencev Alojza Vitežnika in predsednika območnega odbora stranke DeSUS Draga Vidriha. Ob vzpodbudnih besedah vseh, ki so društvu želele še veliko let uspešnega dela, predvsem pa, da bi v naslednjih letih pridobili primernejše prostore za svoje delovanje, se je srečanje upokojencev nadaljevalo do poznih večernih ur. Nevenka Vidmar

Tudi Večernice pele na festivalu v Cankarjevem domu Pevski zbor Večernica že vrsto let nastopa na festivalu za 3. življenjsko obdobje. Letos so bile priprave še posebej temeljite, saj smo bile na tradicionalni pevski reviji pokrajinske Zveze društev upokojencev v Prvačini izbrane, da zastopamo severnoprimorsko regijo. Na odru Linhartove dvorane se je zvrstilo petnajst zborov iz do-

movine in zamejstva. Pod vodstvom Mirana Rustje smo zapele dve pesmi: Amande McBroom Kaj je ljubezen in Alda Kumarja Ti lepa, jest lep. Upajmo, da bo festival v prihodnje še služil prvotnemu namenu, da na enem mestu združi starejše, ki še kako znajo in imajo kaj pokazati. Nevenka Vidmar Foto: Metka Marušič

V soboto, 15 oktobra 2011, je društvo upokojencev Ajdovščina v športni dvorani na Policah pripravilo slovesnost ob praznovanju 60. letnice delovanja.

Pisma

Št. 5 • 18. oktober 2011

Pojasnila občankam in občanom zakaj bom kandidiral na letošnjih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije Na osnovi predhodnega lastnega premisleka in več dni trajajočih pogovorov ter ocenjevanja z najožjimi sodelavci v občinski politiki sem se odločil, da bom na letošnjih volitvah v Državni zbor (DZ) kandidiral na listi Demokratične stranke dela (DSD), katere predsednik je magister Franc Žnidaršič. Kandidiral bom kot nečlan DSD in ostajam član ter predsednik majhne neparlamentarne Narodne stranke dela (NSD). Zakonodaja se je spremenila tako, da se funkciji župana in poslanca v DZ izključujeta, če si izvoljen v DZ ti funkcija župana preneha. To je pri odločitvi župana za kandidaturo na volitvah v DZ potrebno upoštevati in kandidaturo obrazložiti ter utemeljiti. Občanke in občani ter drugi me poznate po tem, da imam veselje do politike za pravičnejše družbene razmere in za obstoj slovenskega naroda v genih, v krvi. V mladosti sem bil politično izredno aktiven in sem bil tudi kaznovan ter sem se potem umaknil iz politike. Na žalost so imeli vodilni komunisti prejšnjega sistema tudi to napako, da so dovoljevali, da so se jim pritaknili hinavski pohlepneži, karieristi in »padalci« obveščevalnih služb zahodnega kapitalizma, niso pa znali v politiko pritegniti kritičnih osebnosti take vrste, kot sem jaz. Rezultat je seveda sesutje socialističnega sistema, namesto da bi se zgodila njegova čim boljša preobrazba v kombina-

cijo socializma, podjetništva in narodnjaštva. Navedel sem sodobna gesla moje lokalne politike, ki so enako primerna za državno politiko obstoja slovenskega naroda. Mojim talentom ustreza tudi kemijska tehnologija, ki sem jo doštudiral in izvajal v službi do 1992. Šel pa sem jo študirati namenoma, namesto politike ali prava, prav zato, da bi bil manj po zaporih in tako se je tudi zgodilo.

ne akcije na državnem nivoju. Tako me Slovenija pozna ne le po mojih županskih aktivnostih, pač pa tudi po predlogih političnih rešitev za vso državo. Kot vedno doslej grem tudi tokrat v boj. Volivke in volivci po Sloveniji pa bodo pokazali ali so prepoznali mojo koristnost zanje na državnem nivoju, saj upam, da bom pomembno pomagal listi DSD k uspehu.

Tudi jaz delam v politiki kompromise, vendar do neke svoje mere. Leta 1992, ko sem kandidiral in bil izvoljen na listi Slovenske nacionalne stranke (SNS), sem verjel, da je Jelinčičeva politika dovolj iskrena, pa ni bilo tako. Vsake naslednje volitve sem kandidiral pri manjših strankah, nisem pa hotel kandidirati na listi večje stranke, da bi bil izvoljen v DZ, ker bi se moral potem podrejati njihovi preveč hlapčevski politiki do mrež, ki jih nadzorujejo sile zahodnega kapitalizma in vodijo njihovi domači »kolaboranti«. Enako ravnam sedaj, le da je možnost in upanje za izvolitev na listi DSD neprimerno večja.

V ajdovski občinski politiki smo v enajstih letih razvili občinsko politiko koalicije, se eden na drugega navadili tako, da za uspešno delovanje te politike nisem več nujno potreben. Resda se bom v DZ bojeval za novo politiko v dobro celotne Slovenije, toda obenem bo to dobro tudi za Ajdovščino. Oziroma bom tudi za Ajdovščino lahko bolj koristen v Ljubljani, kot tu.

Prvotno si nisem predstavljal, da sem kot župan lahko zelo koristen za občinsko skupnost in občane ter da bom z županskim delom pridobil veliko političnih izkušenj in znanja. Za župana sem kandidiral najprej zato, da bi v čim večji meri ostal v slovenski politiki. To je izhodiščni položaj, iz katerega izvajam občasne politič-

Balinarski klub Cesta na izletu

Balinišče na Cesti je navadno živahno v večernih urah, toda v soboto 24. septembra je bil zbor že ob sončnem vzhodu. Poln avtobus balinarjev, njihovih družinskih članov in prijateljev se je odpravilo na skupni izlet. Druženje, prijateljevanje, sveta maša, piknik in družabne igre je lepo povezalo skupino 54 udeležencev. V Žabnici ob vznožju Svetih Višarjev se je skupina, seveda po dobrem zajtrku, razdelila na dvoje. Nekateri so na vrh odšli peš, drugi pa z gondolo. Oboje je bilo zanimivo, prvi so dokazali kondicijsko, drugi pa psihično pripravljenost. Ljudi je bilo veliko, zato je več kot upravičeno, da je to kraj, kjer se stikajo germanska, romanska in slovanska kultura, kakor tudi Slovenci iz treh dežel. Sveti Višarji pa: veličastni kot vedno, z romarsko cerkvijo, številnimi tržnicami in gostilnami, predvsem pa s čudovitim pogledom na Mangart in druge vrhove. Sveta maša v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku je povezala navzoče in bila pravo doživetje, seveda smo ob čudovitih slikah Toneta Kralja

vsi začutili, da smo Slovenci tudi v tej cerkvi od nekdaj doma. Po dobrem kofetu, prijaznih domačinih in skupni fotografiji smo odšli v dolino.

Praktične obrazložitve moje odločitve; - Doslej se je denar za tehnološki razvoj delil bolj po političnih kriterijih, namesto po strokovnih, tako smo mi izpadli pri letošnjem razpisu za Razvojne centre. Da smo mi izpadli ni slabo le za Ajdovščino, ampak tudi za Slovenijo, ker so pri nas zbrane ekipe visoko tehnoloških podjetij tako rekoč najboljše v Sloveniji in vsak dober gospodar bi vlagal tja, kjer se pričakuje hitrejši ter večji donos. Pa so si, kot tudi v prejšnjih vladah, odgovorni razdelili ta denar tako, da bo imel možni učinek

Ob avtobusu je v nekaj minutah bila postavljena 'mizica pogrni se' in že je zadišalo po mesnih dobrotah. Ob tem gre pohvala in zahvala predvsem mladim članom balinarskega kluba, ki so mislili na vse, kar je za dobro gostijo potrebno. Bilo je zanimivo, balinarji niso mogli iz svoje kože in najbolj vneta ekipa je, ob vzpodbujanju ostalih, odigrala partijo. Otroci so uživali po svoje, drugi pa smo preprosto prijateljevali in na koncu ugotovili kako so ta druženja potrebna in koristna. Ko je šlo sonce za hribe smo hitro

za njihovo ponovno izvolitev v DZ. Poleg tega je potrebno sredstva za taka vlaganja recimo trikrat povečati. To lahko doseže le »bojevnik« ne pa tisti, ki ga skrbijo le lastni osebni interesi. - Na Finskem država vlaga na začetku razvoja v podjetja visoke tehnologije in ko se dovolj razvijejo, proda te delnice in ta denar vlaga zopet v nastajajoča podjetja visoke tehnologije. Odgovorite si na vprašanje, kdo v slovenski politiki ima voljo, da bi to uveljavil. In pri taki politiki bi imeli ajdovski strokovnjaki - inovatorji nujno potrebno podporo. Ajdovci imamo prednost zaradi sposobnosti inovacij, med nami skoraj ni spretnežev za grabljenje denarja. - Potrebno je prisiliti profesorje, asistente, raziskovalce na univerzah in inštitutih, da bodo delali za razvojne oddelke podjetij in bodo plačani po tem, ne pa po člankih v tujih revijah. Zamislite se: domovina trpi, deset tisoče doktorjev pa se igračka v svetovnem merilu. Kdo pa si upa vžgati po tem lobiju? Odgovor je enostaven! Kakšen zagon bo dobilo nastajanje novih izdelkov in tehnologij, če bo ta »armada« delala za domovino! Tudi v tej smeri sem kot župan neuspešno poskušal z lepo besedo univerzitetnikom in ministrom. Za take spremembe je treba imeti oblast na nivoju države! - Odgovorite si na vprašanje, kdo si v slovenski politiki upa razglasiti izredne razmere: odpustiti iz državne uprave nekoristne in škodljive

pospravili vse, do najmanjšega papirčka in se odpravili proti domu. Na avtobusu se je prijetno vzdušje nadaljevalo, za kar sta poskrbela tudi osemletnika Mija in Luka z vici in zgodbami, ki jih poznajo mladi. Seveda nista manjkala govora predsednika kluba Borisa Štora in predsednika krajevne skupnosti Cesta Erika Štruklja, v katerih je bilo tudi nekaj obetajočih vzpodbud, predvsem gradnja novega doma krajanov, kar bo še bolj povezalo življenje in delo na Cesti. akademski slikar Rudi Pergar. JL

ter ostale zaposlene pognati k večji učinkovitosti; ukiniti nepotrebne agencije in podobne inštitucije; takoj zmanjšati podpore za brezposelnost na pol minimalne plače in ukiniti podpore tistim, ki nočejo delati tudi del, ki so dve kategorije pod njihovim nivojem izobrazbe; prekiniti financiranje najrazličnejših parazitov državnega proračuna ter tako prihranjen denar usmeriti za obstoj in razvoj gospodarstva, dodane vrednosti in predvsem izvoza. Vsi po vrsti bodo veselo kritizirali in sladko obljubljali nemogoče. »Nemogoče« je mogoče, če vsaj delno uvedeš izredne razmere. Pa recimo, da bi bil poslanec vladne koalicije. Lahko si predstavljate, da bi bil v tem primeru predsednik vlade srečen, ker bi mu dajal radikalne predloge, ki bi jih vsaj delno uporabljal in bi se izgovarjal name. Pa bi domovina šla naprej! Vsakemu mora biti jasno, da se bo finančna, gospodarska in družbena kriza radikalno povečevala. Če volivci ne bodo večinsko zavrgli politiko lažnih obljub in podprli politiko ukrepanja, jim bo to škodovalo! Potem pa lahko pride do nemirov in podobno. Župan:Marjan Poljšak

Obvestilo o objavi pravil v zvezi z volilno kampanjo za decembrske volitve v Državni zbor Republike Slovenije Ajdovske novice bodo v času volilne kampanje za volitve v Državni zbor, ki bodo predvidoma 4.12.2011, organizatorjem volilne kampanje za volitve v Državni zbor Republike Slovenije nudile objavo njihovih volilno propagandnih sporočil. Glede na to, da volitve še niso razpisane, bodo pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev političnih strank in kandidatnih list ter njihovih programov, takoj po razpisu volitev objavljena v elektronski obliki na spletni strani www.ajdovscina.si/ ajdovske-novice . Uredništvo Ajdovskih novic

Koledar dogodkov

Št. 5 • 18. oktober 2011

Koledar prireditev za OKTOBER 2011 ob 18.00 Kampanja Dvorana prve slovenske vlade družabni Ajdovščina

Neodvisen.si večer Nariši

vabi nov

na dan

ob 18.00 sreda, 19. Mladinski center in hotel oktober Ajdovšina

Študijski krožek Zabavna španščina, vstop prost Info: MDPM Ajdovščina, 05 368 91 40, 041 490 360, info@mdpm.ajdovscina.si

ob 19.30 Mladinski center in hotel Ajdovšina

Študijski krožek Kerami - čar – ke, vstop prost Info: MDPM Ajdovščina, 05 368 91 40, 041 490 360, info@mdpm.ajdovscina.si

ob 17.00 Dvorane prve slovenske vlade

Lutkovna predstava Nodi praznuje rojstni dan; vstopnina 5€.

Ob 19.00 Pilonova galerija Ajdovščina

Odprtje razstave Stanislav Rapoter 1911 – 1997, slikarstvo, paintings, razstava ob 100 letnici rojstva

petek, 21. oktober

ob 21.00 Jazz koncert francoskih izvajalcev Dure – Mere; sobota, 22. Vipavska cesta 11/a, Ajdovščina vstopnina 2 €, za člane KAŠ-a brezplačno. oktober (bivša kasarna Srečka Info: KAŠ, 051 654 002, www.kas.si Kosovela) torek, 25. oktober

ob 18.30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Srečanje z Alešem Bergerjem in Milanom Deklevo Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, www.ajd. sik.si

sreda, 26. oktober

ob 19.30 avditorij Škofijske gimnazije Vipava

Tibor Doles: Sintezna biologija - uporaba genskega inženiringa za boljši jutri (Naši večeri) Info: Škofijska gimnazija Vipava, nasi.veceri@ gmail.com

ob 12.00 spomenik padlih borcev NOB četrtek, 27. Komemoracija ob dnevu mrtvih v Ajdovščini na Cesti 5. maja, Ajdovščina (v oktober Info: ZB NOB, 041 679 211 (Božo) primeru dežja v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina) ob 20.00 petek, 28. Športni center Police oktober Ajdovščina

sobota, 29. oktober

nedelja, 30. oktober

ob 10.00 amfiteatralna učilnica na SŠ Vena Pilona Ajdovščina ob 10.30 Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 14.00 Dvorana prve slovenske vlade

STALNE ZBIRKE:

PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00. Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol. net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica arheologinja Vesna Tratnik. Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa. com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226. KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.

OBVESTILA Razstava: VII. mednarodno likovno srečanje Vipavski Križ 2011 Do 31. oktobra - Galerija doma krajanov Vipavski Križ Dela, ki so nastala na VII. mednarodnem likovnem srečanju Vipavski Križ 2011, na temo Vipavski Križ, moj pogled. Razstava »Live« on the street, ustvarjanje lesenih skulptur v živo Stalna razstava lesenih skulptur v parku ob Mladinskem centru in hotelu Ajdovščina v Palah. Zavod za šport Ajdovščina

Nogometna tekma KIX Ajdovščina : KMN Bron xčlanska tekma 1.SFL Izobraževalni posvet: Nezavedno čustvovanje Za člane ŠZ Brezplačno, ostali kotizacija 30€, obvezna predhodna prijava na sportnazveza@ zs-ajdovscina.si Info: Primož Sulič 05 364 47 21 Ostržkov abonma: Prava princeska, za abonma in izven Info: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk. katarina@siol.net Dokumentarni film: Fenomen Bruno Gröning – Po sledeh “čudodelnega izcelitelja”, film z dvema premoroma traja do 19.30, vstop prost

AEROBIKA TNZ – torek od 19:00 do 20:00 petek od 18:00 do 19:00, AEROBIKA ZUMBA – torek od 20:00 - do 21:00 - pričetek 18.10.2011, LATINO AEROBIKA – četrtek od 20:30 do 21:30, PILATES – ponedeljek – sreda od 19:00 do 20:00, TERPAVETSKA VADBA – četrtek od 20:30 do 21:30, VODNA AEROBIKA - sreda od 20:15 do 21:15, PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI ZA OTROKE od 5 do 14et ob sobotah od 14:00 ure dalje. MOŽNOST NAKUPA DARILNIH BONOV za vse storitve Zavoda za šport ZLATA KARTICA - celoletni obisk vodenih vadb, savn, notranjega ter zunanjega bazena; otroci 140 €, odrasli 350 € Zdravstveno vzgojni center Ajdovščina TEST HOJE NA 2 KM – 21. oktober ob 16:00, Športni park Ribnik DAN ZDRAVJA – 27. oktober, Zdravstveni dom Ajdovščina od 16:00 do 18:00 - Svitova stojnica (program za odkrivanje raka in predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki), merjenje in analiza telesne mase, merjenje EKG, krvnega tlaka, holesterola in trigliceridov od 17:00 do 18:00 - predstavitev nordijske hoje od 18:00 do 19:00 - predavanje Makrobiotika – ključ do zdravja in vitalnega življenja, Ica Kregar od 19:00 do 20:00 - predavanje Zdravo in čisto črevo za zdravo življenje in telo, Rok Černelč Info: Zdravstveno vzgojni center Ajdovščina 05 36 93 123 CiCi telovadba za otroke Vsako sredo ob 17.00 - telovadnica OŠ Šturje Za otroke od 2 do 4 let in njihove starše (poteka do maja 2012). Info: 041 265 979 (Jasmina), cicitelovadba@gmail.com, www. cicitelovadba.si. ŠD Rekreativček ŠOLA PLAVANJA Predšolski otroci (4 – 5 let) – ponedeljek in petek od 16:00 do 17:00 Šoloobvezni otroci (6 – 12 let) – ponedeljek od 16:00 do 17:00, sreda od 17:00 do 18:00 REKREATIVNO PLAVANJE ZA ODRASLE – torek in četrtek od 16:00 do 17:00 2. termin (3. januar – 23. februar) 3. termin (6. marec – 26. april) MIX AEROBIKA – latino koraki, boks elementi, vaje za moč,… Ajdovščina (večnamenski prostor na SŠ Veno Pilon) – torek in petek od 19:00 do 20:00 Velike Žablje (dvorana) – ponedeljek od 19:00 do 20:00 Col (OŠ Col) – petek od 20:30 do 21:30 Šmarje (gasilski dom v Šmarjah – ponedeljek od 20:30 do 21:30, četrtek od 20: 00 do 21:00 Združenje borcev za vrednote NOB

Ajdovščina - Vipava DOBRNIČ – nedelja, 9. oktober ob 12.00 na športnem igrišču. Spominska slovesnost ob obletnici prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze. LJUBLJANA – četrtek, 13. oktober ob 16.00 pri spomeniku 24 ustreljenih talcev. Kombi odpelje izpred sedeža ZB NOB v Ajdovščini ob 14.30. Prosimo praporščake, da se udeležijo slovesnosti pri spomeniku – pred vilo bivšega dravskega bana Marka Natlačena. AJDOVŠČINA – četrtek, 27. oktober ob 12.00, na Ulici 5. maja pri spomeniku padlih borcev (pred bivšim SDK). Slovesnost v počastitev dneva mrtvih. Uradne ure pisarne ZB NOB Ajdovščina in Vipava, na naslovu Goriška 17 (Jochmannova vila):ob pon. in sre. med 9.00 in 12.00. tel.: 05/366 10 71 KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20.00 v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani. Info: 031 600 770 KARITAS Karitas Vipavske dekanije Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372, karitas.vip.dek@siol.net Uradne ure: pon. od 9.00 do 11.00, tor. in čet. od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru. Srečanje prostovoljcev: prvi pon. v mesecu ob 20.00. Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Zavod Pelikan - Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem Goriška cesta 17, Rizzatova vila – urnik pisarne: tor. od 9.00 do 12.00, čet od 17.00 do 22.00, prvo in tretjo sob v mesecu od 9.00 do 12.00, srečanja skupine za starše in svojce zasvojenih vsak drugi in četrti čet v mesecu od 19.00 do 21.00, info: pisarna v Ajdovščini : 05/ 368 14 00, SOS telefon 080 12 21, Tanja Kaligarič 041 760 067, oče Franc Prelc 041 795 051 Dom karitas na Cesti Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964, karitas.cesta@ siol.net Materinski dom, info: Katarina Deotto, 041 331 639 Popoldan na Cesti, program za otroke, sre. in čet. od 15.00 do 17.00, info: Tanja Bratina, 041 762 029 Popoldan na Cesti, ILO, terapevtska delavnica, sobota od 15.00 do 18.00 Zavod karitas Samarijan Solkan, Skalniška 1, 05/ 33 00 234, karitas. samarijan@siol.net Materinski dom in Varna hiša Stalne prodajne razstave - Občina Ajdovščina, Nova KBM, Ajdovščina, Kapucinski samostan Vipavski Križ, Karitas vipavske dekanije OZ RDEČEGA KRIŽA AJDOVŠČINA Pisarna: Gregorčičeva 20 (stavba stare občine), Ajdovščina, tel. 05/366 49 30, odprto vsak dan od 7.00-15.00, sreda do 16.00. Darovanje krvi - vsak torek od 8.00-12.00 in 14.00-16.00 ter vsak petek od 8.00-12.00 na oddelku za transfuziologijo v Bolnišnici Šempeter. 35. mednarodno srečanje zbiralcev V soboto, 12. novembra 2011, s pričetkom ob 8. uri, bo v avli pred Dvorano prve slovenske vlade v Ajdovščini v organizaciji Društva zbiralcev Ajdovščina– Nova Gorica potekalo že 35. mednarodno srečanje zbiralcev - sejem. Gre za sejemsko obliko srečanja, na katerem boste lahko kupovali, prodajali, menjali ali zgolj občudovali zanimive poštne znamke, stara pisma, denar, značke, medalje, stare razglednice, telefonske kartice in drugo. Pridite – oglejte si sejem - dopolnite svojo zbirko... Popestrite si prosti čas! Tudi za mlade! Informacije: tel.:041/601 205 in e-mail: ales.brecelj1@siol.net Obenem vse zbiralce vabimo na redna tedenska srečanja, ki so vsak petek ob 20. uri (v zimskem času ob 19.uri) na Gregorčičevi ulici 20, ter mesečna - vsako tretjo nedeljo ob 9. uri v bifeju Primorje.

Koledar prireditev za NOVEMBER 2011 ob 20.00 petek, 4. Športni center Police november Ajdovščina

Nogometna tekma KIX Ajdovščina : Predilnica Litija članska tekma 1.SFL

od petka, preko celega dne 4., do Mladinski center in hotel Hiša petka, 11. mladih, Pale novembra

Festival Hiše mladih (koncerti, umetniške razstave, vodeni ogledi mesta, izobraževanja, art market, delavnice …), vse brezplačno Info: Hiša mladih, 05 368 93 83, 041 945 392

ob 17.30 sobota, 5. učilnica v prostorih KS november Ajdovščina

Začetek tečaja Kaligrafija Info: 031 370 486, preprosto.jaz@gmail.com

ob 18.00 nedelja, 6. Športni center Police november Ajdovščina

Nogometna tekma KIX Ajdovščina : KMN Oplast Kobarid mladinska liga U21- zahod

sreda, 9. ob 18.00 november OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

Odprtje razstave Plakat miru

od petka, 11., do pod velikim šotorom na Brjah nedelje, 13. novembra

Martinovanje na Brjah na Vipavskem Info: Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem, Borut 040 620 866

petek, 11., in Vinotoč Černigoj, Lokavec sobota, 12. november

Martinovanje na kmetiji Černigoj Info: 040 217 192 (Dragica), 040 239 189 (Jože)

od petka, 11., do Vipava - Gradišče nad Vipavo nedelje, 11a 20. novembra

Osmica na turistični kmetiji Ferjančič Info: Boris Ferjančič, 05 368 52 83, 031 892 585, druzina.ferjancic@siol.net

petek, 11., in Dolenje - poligon Športno sobota, 12. kinološkega društva Ajdovščina november

Finale DP v sledenju in tekma za pokal razširjene štajerske regije v sledenju Info: Miran Žvanut 040 585 373, www.skdajdovscina.com

petek, 11. ob 18.00 november Slap pri Vipavi

Martinovanje na izletniški kmetiji Majerija Informacije in rezervacije: 041 405 903, info@ majerija.si

petek, ob 18:00 11., in Restavracija Vipavski hram, sobota, 12. Vipava november

Martinovanje v Restavraciji Vipavski hram Info: 040 238 724 (Jernej), 040 438 307 (Borut), vipavskihram@gmail.com

ob 20.00 petek, 11. Športni center Police november Ajdovščina

Nogometna tekma KIX Ajdovščina : KMN Oplast Kobarid članska tekma 1. SFL

0b 14.00 Mladinski center in hotel Ajdovščina

Slovesnost ob 450. obletnici začetka delovanja fužin na Fužinah

dom krajanov na Lozicah

Martinovanje v Lozicah Info: ana.lipovz@siol.net

ob 8.00 avla Dvorane prve slovenske sobota, 12. vlade Ajdovščina november ob 10.30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina 0d 15.00 dalje Vrhpolje, Duplje

35. Mednarodno srečanje zbiralcev Info: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net Škratkov abonma: Gusar Nace, za abonma in izven Info: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk. katarina@siol.net Vinski hrami Vipavske doline 2011 - VRHPOLJE - DUPLJE Info: Branko 041 707 534, Martin 040 219 500

ob 11.00 nedelja, 13. prostori ob gasilskem domu v november Vrhpolju

Degustacija stekleničenih vin Info: Branko 041 707 534, Martin 040 219 500

ob 7.30 Trg 1. slovenske vlade sobota, 19. Ajdovščina november ob 22.00 Mladinski center in hotel Ajdovščina

132. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

med 7.00 in 9.00 izhodišče in cilj pod hrastom nedelja, pred vasjo Ustje 20. november ob 18.00 Športni center Police petek, 25. ob 20.00 november Športni center Police ob 10.30 Dvorana prve slovenske vlade sobota, 26. Ajdovščina november ob 16.00 Slap nedelja, 27. ob 16.00 november Dom krajanov na Planini

Stand up komedija - Miki Bubulj Info: KAŠ, 051 654 002, www.kas.si 11. pohod po Vertovčevih poteh Info: Društvo Matija Vertovec, 05 36 59 155 Nogometna tekma KIX Ajdovščina : KMN Bronx, mladinska liga U21-zahod Nogometna tekma KIX Ajdovščina : Dobovec Trgovine Jager članska tekma 1. SFL Ostržkov abonma: Črkolandija, za abonma in izven Info: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk. katarina@siol.net Vinski hrami Vipavske doline - SLAP Info: RA ROD Ajdovščina 05 365 36 00 Prireditev Društva gospodinj s Planine na temo mleko Info: 051 398 293 (Vilma), 051 370 906 ( Mateja)

Napovedujemo … Na vse naslove uredništva Ajdovskih novic prihajajo zanimive vsebine, informacije, želje in namigi. Prav vseh žal ne moremo uresničiti in objaviti v sprotni številki, zato pa „šparamo“ za naprej. Tako se opravičujemo Danilu Jazbarju – o njegovem pogledu na nogomet v Ajdovščini bomo pisali v prihodnji, novembrski številki Ajdovskih novic. Napovedujemo pa še eno zanimivo temo iz ajdovske preteklosti – veliko podatkov in zanimivih zgodb o ajdovskem sejmišču je zbral in zapisal naš, ajdovski veterinar Klemen Bone. Zgodbo, opremljeno z mnogimi starimi fotografijami, bomo objavili prihodnjič, že danes pa za posladek ena od zanimivih fotografij iz nekdaj zelo živahnega živinskega sejma.

Razstava telic na živinskem sejmu 14. septembra 1953

Zadnja plat

Št. 5 • 18. oktober 2011

Elvis Jackson osvojili Veliko Britanijo vijah Powerplay, Kerrang, Powerplay Magazin, Big Cheese, Rock Sound, Push The Fire, In the News, Rush On Rock in Shakenstir, se gotovo ni bati. MČ Foto: Dejan Nikolič

potipali angleška tla«. Kakorkoli – britansko publiko so osvojili, čas pa bo pokazal, ali jih je slišala tudi kakšna »prava« agencija. Glede na odlične ocene albuma v svetovno znanih re-

POLICIJA

UGODNE geodetske storitve

NKBM

HOTEL

* GEODETSKI NAČRT za ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO

15% POPUST NA VSE STORITVE

* ZAKOLIČBA * VRIS OBJEKTA V KATASTER * HIŠNA ŠTEVILKA...

ZDRAVSTVENI DOM

URNIK: PON,SRE,PET

* MEJNIKI NA PARCELI

– pikolit, kot bi želela Darja, ali pa bosta pustila vse sladkorje povreti in vino za nekaj let zaprla v hrastove sodčke, kar bo dalo drugačne žlahtnosti in več alkohola, kot bi naredil Peter. V vsakem primeru pa bo zaradi pozne trgatve vino bolj polnega okusa.

Letošnje suho vreme brez dežja je dalo odlično letino, še pravi Darja, narava je vinogradnikom ponudila optimalne pogoje tudi za razne nove poskuse, pozne trgatve, jagodne izbore … Pri Fortunatovih so sicer v 3 hektarjih vinogradov pridelali grozdja za 18.000 litrov vina, ki se že dela. Vino bo še boljše od lanskega, z nižjimi kislinami, višjimi sladkorji in bogatejšimi ekstraktnimi snovmi. Tapravo za guštiranje, na zdravje! SH

MARTINOVANJE NA BRJAH 2011 Društvo vinarjev in vinogradnikov Brje na Vipavskem vas vabi na tradicionalno martinovanje na Brjah pod velikim šotorom od petka, 11. do nedelje, 13. novembra 2011. Petek, 11. november od 19.00 do 24.00 - Večer dalmatinske glasbe –ob 20.00 nastop klape VELA LUKA iz Korčule z gosti. Degustacija mladih vin Brejskih vinarjev, domači štruklji in kostanj; vstopnina 5 evr, predprodaja vstopnic TIC Ajdovščina Sobota, 12. november od 19.00 dalje - pokušina mladih vin Brejskih vinarjev,domači štruklji in kostanj, večerna zabava s glasbeno skupino KINGSTON in DJ Lovro. Vstopnina 3€! Nedelja, 13. november 10.00 – Pohod po oljčni poti Simona Gregorčiča (Branik kulturni dom – Brje Branik). Postanek pohodnikov na Brjah (v šotoru). Hoje za približno 3 ure. 10.00 - Furman v spremstvu sv. Martina pobira mošt po Brejskih hramih za popoldanski blagoslov (krst) vina. 12.00 - Odprtje kmečke tržnice – predstavili in prodajali bodo sadjarji (predstavitev različnih sort kakija), medičarji, sirarji, oljkarji, zeliščarji, ekološke kmetije, suha roba, domač kruh, TIC Ajdovščina. Popoldne – Prodajna razstava dobrot Brejskih kmetij (sekcija Brejskih žena), domači štruklji , kostanj , degustacija vin in predstavitev Brejskih vinarjev. Podelitev listin odličnosti za najboljše ocenjena Brejska vina – prerez letnika 2010, predstavitev blagovne znamke Vipavskega sadja Sončno-sočno, obisk vinske kraljice,plesna skupina ADC. 16.00 - Blagoslov vina – s kulturnim program in Oktetom Castrum 17.00 – Zabava z skupino NE ME JUGAT iz slovenske obale. Vstop prost! Z mladimi vini se predstavlja 18 Brejskih vinarjev . Za hrano in pijačo bo vse dni poskrbljeno v šotoru na šanku. Info: Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem, Borut 040 620 866

ELA

ABANKA

HUBE

GORIŠKA CESTA

SVET R ZVON E KA

GEODELA * DELITEV PARCELE

Pri Fortunatovih na Planini so se letos, po tako-rekoč trenutnem navdihu, odločili za pozno trgatev barbere. Odločitev za to je padla na trgatvi 10. septembra, ko so sočne in sladke jagode barbere od vsega dobrega že kazale prve znake venenja. Trgači z domačo Darjo na čelu so

menili, da bi veljalo izkoristiti odlične pogoje ter pustiti grozdje na trtah do „rozin“ in ko so Darji obljubili, da čez tri tedne pridejo pomagat potrgat, se je s tem strinjal tudi gospodar Peter. Na prvo oktobrsko soboto so opravili obljubljeno. Dosti dela niso imeli, so pa dan izkoristili za veselo druženje, tudi z oktetom Simon Gregorčič in haromonikašem Metodom Bajcem. Vsega skupaj so nabrali za okoli 400 kg krasnih rozin barbere, iz katere bo nastalo kakšnih 100 litrov vina. Darja Marc, Petrova sestra, pa tudi strokovnjakinja za vinogradništvo na ajdovski kmetijsko svetovalni službi, pravi da bo odlično. Se pa s Petrom še nista prav odločila, ali bosta ustavila vrenje in naredila vino z manj alkohola in bolj sladkega okusa

GEOD

Domača ska punk skupina Elvis Jackson se te dni vrača s promocijske turneje po Veliki Britaniji, kjer so na sedmih klubskih koncertih predstavili svoj še vedno aktualni CD Against the gravity. Po poročanju tamkajšnjih največjih medijev sodeč – USPEŠNO. Elvis Jackson so že pred odhodom na Otok dejali, da v tujino ne odhajajo brezglavo, »saj je namen turneje navdušiti publiko in simpatizirati z ljudmi iz agencij, ki bi bili pripravljeni v prihodnje z nami še sodelovati«. »V svojo glasbo verjamejo in vanjo verjame tudi slovenska publika. To nam bo v veliko pomoč na angleški turneji,« so povedali. Ker je to za skupino nov teritorij, so se ga lotili z majhno žlico in, kot so zatrdili, »bolj ko ne tokrat

Pozna trgatev pri Fortunatovih

kontakt: Marko Breščak

tel. (041) 28-38-29 -

pisarna: Goriška c. 25a, 5270 Ajdovščina e-mail: info@geodela.si internet: www.geodela.si

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava Tisk: SET Vevče E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net Telefon: 05/36 59 155, trženje Jasna Krpan – 040-811-791 Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice