Ajdovske novice, 19. številka

Stoletnik Rafael Merkelj

Dan z mladim Ajdovcem

Skupaj s sestrama štejejo skoraj 300 let

Luka Vončina, študent in naj natakar

15

Mostova čitalnica 2013 v Pilonovi galeriji, petek, 22. 2 ob 19 uri

11

13

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 19 • 15. februar 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Večni raziskovalec Danilo Jejčič

Kaj se bo letos naredilo po naših krajevnih skupnostih

Danilo Jejčič je eden najpomembnejših sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. Prav danes se kar na treh različnih razstaviščih odpirajo razstave njegovi del, s skupnim naslovom Retrospektiva.

Danilo Jejčič

Retrospektiva Petek, 15. februar 2013 Ob 19.00 Pilonova galerija Ajdovščina Ob 20.00 Lokarjeva galerija Ajdovščina

6

Uspešna predstavitev Vipavske na sejmu TIP

Od 15. 2. do 15. 3.

razstava Jejčičevih plakatov v MC Hiša Mladih, kjer bo 14. marca zvečer potekal tudi pogovor z umetnikom.

Vabljeni!

2,3

7

Poslovna osebnost februarja je Marjan Lozej

Kulturni praznik

Vesela pustovanja

8. februarja je v Ajdovščini potekala osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku, letos v organizaciji

Letos je bilo v Ajdovščini pustnih prireditev na izbiro. Najprej so nas obiskali kurenti, na sobotnem večernem pustovanju pod šotorom so na svoj račun prišle odrasle maškare, na torkovo pustno popoldne

ZKD Ajdovščina. Slavnostni govor je pripravila Bernarda Paškvan, objavljamo ga v celoti.

4

pa je potekalo še tradicionalno otroško pustovanje v športnem centru.

Vendar pa je za pustne šeme tokrat skoraj zmanjkalo prostora, zato se bomo o njih obilneje razpisali v prihodnji številki.

9

Kmečka tržnica v Ajdovščini

9. marec, Trg 1. slovenske vlade, info TIC Ajdovščina: 05 3659140

Ne spreglejte!

Javni razpisi Občine Ajdovščina

19-24

2

Danilo Jejčič

Št. 19 • 15. februar 2013

Večni raziskovalec Danilo Jejčič in njegova poetika sence in rastra Novopečeni osemdesetletnik Danilo Jejčič je eden najpomembnejših slovenskih sodobnih umetnikov, ki svoj ugled opravičuje z enim od formalno-oblikovno najdoslednejših slovenskih opusov ter s tehnično popolnostjo, ki odseva iz slehernega njegovega dela.

Kot eden najvidnejših predstavnikov geometrične abstrakcije je priznan v Sloveniji in onkraj meja, udeležuje se vseh večjih svetovnih grafičnih manifestacij in samostojno razstavlja v vseh pomembnejših slovenskih galerijah. Toda pregledne razstave, ki se je v razširjeni obliki iz ljubljanskega Mednarodnega grafičnega centra preselila v Pilonovo galerijo, Lokarjevo galerijo in MC Hišo mladih, se najbolj veselimo, saj je Danilo Jejčič predvsem Ajdovec – tu živi že vse življenje, tu ustvarja, se povezuje v umetniške skupine in skupnosti, tu je deloval kot kulturni organizator – in tu smo najbolj ponosni nanj.

Jejčičev opus se običajno definira s pojmi geometrijske abstrakcije in nepredmetne umetnosti, ki nima aluzivne vsebine in ki nastaja v kontekstu konstruktivizma in op-arta.

Vse te označbe do neke mere držijo, delno pa so preveč ohlapne ali pa preozke, da bi zajele vse nianse mojstrove bogate vizualne govorice.

Odločitev za pripadnost temu slogu namreč predstavlja izhodišča, ne pa tudi pravila, s katerimi bi si umetnik postavljal meje, saj njegovo delo vedno znova dokazuje, da je živo, da se nenehno razvija in podira te navidezne kalupe, ki so mu pripisani.

Za človeka, rojenega pod tujo oblastjo, je bilo še bolj kot za druge Slovence pomembno, da se je v izbrani smeri lahko šolal v mater-

Ribičevo popoldne, 1965,mešana tehnika, panelka, 88 x 55 cm

inem jeziku; tako se je Jejčič leta 1948 vpisal na Šolo za umetno obrt v Ljubljani, za tem pa na slikarski oddelek tamkajšnje Akademije za upodabljajočo umetnost, ki sta bili ustanovljeni takoj po drugi svetovni vojni. Čeprav se je že zelo zgodaj zapovedal geometričnim tendencam, bi mu po njegovih likovnih začetkih iz tega obdobja z lahkoto napovedali bleščečo figurativno prihodnost. Takrat so po mimetičnih študijskih zapovedih pod njegovo natančno roko nastajale imenitne realistične risbe, krokiji in grafike, med njimi tudi čudovita podoba konja v tehniki lesoreza, ki mu je na sprejemnih izpitih zagotovila mesto na akademiji.

Zmotno pa je misliti, da risba nima nobene vloge v procesu nastajanja njegovega poznejšega abstraktno geometričnega opusa, saj je njegova skicirka prava poezija za sladokusce in dokazuje, da mu šolsko znanje že ves ta čas pošteno služi!

Tako kot večina njegovih študijskih kolego v in sodobnikov se je po šolanju v začetku 60. let vrnil domov in se posvetil pedagoškemu poklicu, svojo umetniško pot pa je začel najprej s slikanjem na steklo, v preteklosti sicer priljubljeno tehniko podobarskih delavnic. Naivne podobe svetnikov pa tu nadomeščajo sproščene abstraktne barvne plasti, ritmično nanizane po zastavljenem polju, kakršne je pozneje prenesel na kolaže v še svobodnejši potezi.

Na vezano ploščo je z ekspresivno in fluidno potezo nanašal barvne plasti in lepil ploskve časopisnih matric, izrezke iz revij, čipk in zaves, nanjo nanašal grudaste mase iz peska ter dodajal tudi tipografske vložke, značilne za informel.

Večletna ustvarjalna pavza, med katero si je uredil tudi atelje, v katerem še vedno ustvarja, ga je spodbudila k novemu začetku, saj se je v preteku časa s predhodnim delom že prekinila kontinuiteta. Takrat, v začetku 70. let, se je zgodil tudi umetnikov popolni prehod v svet abstraktnih geometričnih oblik, obenem pa je iz ploskovitega medija prešel na oblikovanje prostorskih dimenzij. Njegovi reliefi, naj gre za objekte ali komponibile, predstavljajo enega najpomembnejših nacio-

»Skulptoslike« ostanejo Jejčičeva inspiracija še dolgo po tem, ko jih ne izdeluje več, pa naj iz njih črpa barve, oblike ali celotne kompozicije, iz katerih izreže elemente in jih na novo sestavi, kar izpričujejo grafični cikli in posamezni listi Fuga (1975), Sklop (1976), Rondo, Kontrapunkt (1977), Sklad (1988), Ritmična struktura (1989), Modulacije (1992). Za njegove prve sitotiske so v navezavi na objekte značilne žareče, samozavestno izbrane barve in organske, na mikrobiološki svet spominjajoče oblike, ki so najprej popolnoma ploskovite, brez vsakršne globinske iluzije in popolnoma pop-artistično obarvane. Navajen dela v haptičnem mediju pa je umetnik želel prostor-

ski učinek reliefov doseči tudi na dvo-dimenzionalni podlagi. Telesa v obliki na pol prerezanih cevi in krogel, sicer realnih elementov iz komponibilov, je s preseki, odseki, prekrivanji in podvajanji razrezal na ploskovite odvode in jih domiselno razporejal na način, da je dosegel kontrast med tridimenzionalnimi volumni in dvodimenzionalnimi liki. Optična igra, ki so jo nudili reliefi v realnem prostoru, se tu nadaljuje v imaginarnem brezprostorju, kjer o avtorjevi matematični hladnosti ni sledu, kvečjemu je tu opazna njegova igrivost s ščepcem humorja. V teh zgodnjih štiribarvnih sitotiskih avtor še ni uporabljal rastra, temveč je barva tista, ki ustvarja prostor; presek nakazujejo ploskve drugih barv, globino pa vedno tanjše, v ritmu razmikajoče se vzporednice.

Med črtovjem se vmesni prostor stopnjevano manjša, razmik pa v istem razmerju povečuje, kar od daleč generira zamišljeni učinek.

Veliko strožji vtis pusti dvobarvna serija, kjer se Jejčič poslužuje tudi tiska na aluminij, da pridobi vtis žlahtne srebrne barve. Redukcija barv ga spodbudi k iskanju novih rešitev vtisa reliefnosti, ki jo dosega z nežno doziranim črtnim ali pikčastim senčenjem. Ovalne forme, ki so v svoji geometričnosti na prvi pogled omejene in rigidne, ustvarjajo z zamiki, s segmentiranjem in nizanjem konveksnih in konkavnih površin dinamične vizualne strukture in avtonomne likovne organizme. Če v primeru večbarvnih sitotiskov kombinacija oblik in barv igra na popolnoma čutno dojemanje grafike, nas ta cikel očara s svojo čistostjo in eleganco enakomernih zlatih in srebrnih odtenkov, ki s svojo nadzemeljsko avro dopolnjujejo visoko-tehnološki videz sitotiskov. Serija Modularnih kompozicij (1996) pomeni nadaljevanje tega istega prečiščenega in barvno bolj umirjenega vzdušja, kjer postanejo osnovni gradniki anorganski, linije pa ravne in ostro lomljene.

V ciklih Variacije (2001) in Diver-

ritmično polaga izbrane oblike. Grafični list Etuda (2002) predstavlja vez med naslednjim velikim poglavjem Alfa in Omega in predhodnimi cikli, saj geometrijska telesa ali liki, v tem ciklu še enakomerno razporejeni po mreži, pozneje začnejo v podobni kompoziciji lebdeti v istem prostoru in se med seboj celo prekrivati v kompaktno konstrukcijo, značilno za zgodnejše grafike (npr. Ritmične strukture ali Skladi iz 80. let). Vselej gre torej za neskončne kompozicijske in barvne kombinacije, ki se stapljajo v optično iluzijo matematične harmonije, popolna razmerja in domiselne variacije.

Enako občudovanje kot končni izdelek pa lahko požanje tudi sam postopek izdelave Jejčičevih sitotiskov, sploh tistih iz »predračunalniškega obdobja«, ko je bilo potrebno posamezni sitotisk še ročno razbiti na prafaktorje barvnih plasti. Avtor se ročnim študijam ni odrekel niti v današnjem digitalnem času, saj se njegov proces vedno začne s podrobno malo skico (nekoč preneseno v originalnih merilih na plastično podlago, ki onemogoči deformacije mer!).

S šestilom in risalnim peresom na svoj kompozicijski temelj – mrežo s svojim binarnim sistemom črte in četrtine krožnice zapisuje ritme, ki jih poglobi v prostor z mojstrskim senčenjem. Posebno patino daje Jejčičevim tiskom izrazit, najraje bolj grob pikčasti ali linijski raster, ki od daleč enako natančno izriše podobo, vključno z vsemi najmanjšimi detajli, razami in packami, kot tisti finejši, od blizu pa ponuja vpogled v sam »atom« grafike, pokaže, kakšna je grafika od znotraj in s tem popelje gledalčevo oko v povsem druge dimenzije. Grob raster poskrbi tudi, da barve bolj zažarijo, te pa so poleg forme enako pomemben element umetnikovih del. Res je, da vselej najprej nastane kompozicija, torej risarski del, toda izboru ustreznih odtenkov Jejčič posveča ravno toliko pozornosti – o tem pričajo njegove drobne barvne študije, kakršne nastanejo za vsak sitotisk

timento (1999-2001) se ponovno vzpostavi vez s komponibili, bodisi da umetnik na isti način najmanjši element multiplicira in sestavlja v raznovrstne kompozicije, ali jih uporabi za svojo podlago in nanjo

posebej s pomočjo tempere, tiskarskih barv ali kolaža. Da ga ni strah barv, je dokazal že v svojih zgodnjih delih in čeprav se je njegova barvna lestvica v naslednjih desetletjih ožila in prelila v bolj eterične tone, se

Foto: Osebni arhiv

Odrti konj, 1951-52, lesorez, 19,7 x 28,7 cm

nalnih prispevkov ambientalne barvane plastike 70. let, na Goriškem pa enega redkih prispevkov sodobne skulpture nasploh, ki je bila ta čas tako glede zanimanja po študiju kot glede produkcije v zatišju.

S slogovnega vidika so Jejčiča sodobnemu konstruktivizmu približala in mu začrtala pot v minimalistično govorico z op-artovskim in pop-artovskim vzdušjem zaznamovana pozna šestdeseta in sedemdeseta leta. Njegove prve skulpture so bili t.i. objekti, leseni geometrični reliefi vegetativnih oblik, ki jih formirajo površine živih barv in kontrastnih barvnih kombinacij. Gre za unikatne stvaritve, ki se ne rojevajo le v svetu matematične geometrije, temveč je bolj očitna njihova organskost, oziroma abstrahirana in stilizirana biološka forma, ki nas lahko asociira na polža, kapljico vode ali pogled pod mikroskopom. Jejčičevi objekti poleg umetniškega predstavljajo tudi obrtniški dosežek, katerega izvedba brez avtorjevega mizarskega znanja ne bi bila mogoča, saj se pod bleščečo gladko površino, prekrito z avto-lakom, skriva do neprepoznavnosti zamaskirana, komplicirana struktura iz lesa in iverke. Njihova perfekcionistična obdelava in odsev novodobne materialne kulture konkurirata celo visokemu dizajnu sedemdesetih let.

Moderna tehnologija je v 70. letih spodbudila prevod njegovih abstraktnih geometrijskih komponibilov, jeder in skladov iz lakiranega lesa v polistirol in ABS folijo. Podobno kot pozneje v grafiki je nova, iz industrijske množične produkcije izvirajoča tehnika omogočala multiplikacije osnovne lesene predloge, ki jih je avtor kombiniral in sestavljal v kompleksnejše postavitve. Poleg kombinatorike vzorcev je podobo celote soustvarjala barva, zastopana z monokromnimi polji intenzivnih odtenkov in živahnih kombinacij.

Komponibili avtorju dopuščajo igro z elementi, ki jih lahko odvzema ali dodaja, kompozicija je lahko polna ali celo popolnoma prazna, toda šele optimalna postavitev (kdo ve, šele katera po vrsti!) se trajno fiksira na podlago.

Danilo Jejčič

Št. 19 • 15. februar 2013

je med njimi vedno našel prostor za nenavadne in privlačne kombinacije. Še več, barvna redukcija ni samo stvar Jejčičevega umetniškega procesa, temveč gre tudi za eksperiment znotraj razvoja ene same grafike, ki jo izvede v večbarvnih variantah in jim počasi odvzema barve do monokromije. Na tak način umetnik preizkuša, ali delo funkcionira tudi brez barv. Pri vprašanju barv Jejčič zagotovo ni minimalist, saj je za njimi ves čas na preži in od vsepovsod črpa vzorce ter ustvarja svoj lastni »pantone«. Verjetno ni odtenka, ki ga ne bi opazil, saj je kombinatorika barv in njihovih nians enako bogata kot kombinatorika njegovih geometrijskih elementov.

V zadnjem desetletju se je Jejčič posvetil tudi fotografiji, s čimer je v svojem dosedanjem ustvarjanju dosegel dvojni preskok, tehnični in likovni. Preizkusil se je v novem mediju in se soočil z novimi zakonitostmi, ki ga le-ta prinaša. Avtorske fotografije, sicer samostojne likovne enote, so postale tudi sestavni del njegovih grafik iz cikla Alfa in Omega (2002/07), ki izpričuje avtorjevo nenehno raziskovanje in nadgradnjo osebnega stila, ki je še vedno prepoznavno »jejčičevski«, a obenem tudi svež in po svoje drugačen od predhodnega. V fotografskem razi-

skovanju površin, ki umetnika nagovarjajo s svojo zgradbo, teksturo ali barvo, se podaja v iskanje človekove prisotnosti v prostoru. Posveča se ostankom in naključnim sledem, ki so nastali kot (stranski) produkt človeških rok, oziroma njihovih tehnoloških podaljškov, ter išče spremembe v zgradbi okolja, ki so jih povzročili posamezni materiali in tehnični objekti. V podobah, ki jih je našel na deponijah, smetiščih, reciklažah, v industrijskih objektih in njihovih nadstropjih zverižene pločevine ter odvržene embalaže, v okolici mesta, kjer je burja veje dreves oblekla v raznobarvne plastične vrečke, ali zgolj na bližnji neasfaltirani poti, kjer so težke gume v blato vtisnile globoke vzorčaste brazde, je zaman iskati človeka, njegovo orodje, vozilo ali stroj, ki so proizvedli te rezultate. S tem pa se odpre popolnoma nov element v Jejčičevem ustvarjanju; njegova umetnost optično-estetskih učinkov, ki doslej dosledno niso dopuščali nikakršnih literarnih aluzij, tokrat prvič artikulirano nagovarja gledalca in izraža avtorjevo sporočilo, prvič se v njegovem delu pojavi realna podoba s svojo zgodbo, tako kontrastna doslejšnjim virtualnim geometričnim svetovom. Iz nje je namreč razbrati iskreno zaskrbljenost avtorja, ki je doživel razvoj industrijske

Pilonova Debeluška malce drugače

letošnjega januarja ustvarjalo znotraj delavnice, ki se je v sodelovanju med Pilonovo galerijo in SŠ Veno Pilon Ajdovščina dogajala že deveto leto zapovrstjo. V svojem pedagoškem programu Pilonova galerija namreč izvaja likovne in fotografske delavnice, na katerih se udeleženci na teoretičnih in pozneje praktičnih ravneh - seznanijo z določeno temo, praviloma v navezavi na šolski program pri pouku likovnega snovanja, likovne umetnosti ali izbirnih vsebin. Z lastnim ustvarjanjem zadano nalogo razvijejo in nadgradijo, čemur sledi tudi soočenje z ustvarjenim na razstavi. Na izbrano temo delavnice Akt v likovni umetnosti so tokrat dijakinje in dijaki poustvarjali pod mentorstvom prof. likovne umetnosti Damjane Plešnar ter kustosinje pedagoginje Tanje Cigoj.

Posvetili so se sami risbi, najprej v kopiranju po modelu Pilonove slike Debeluška (1926, olje na platno) ter njegovih slik in grafik iz galerijske stalne zbirke, na katerih so upodobljenci ujeti v (delno) goloto. V nadaljevanju so v fotografski objektiv (za fotoaparatom sta stala dijakinja 3. letnika in dijak 2. letnika) ujeli obris/gib telesa z baterijsko svetlobo (risba z lučjo) ter se ob zaključku lotili tudi risbe z žico, to je risbe v prostoru. Telo in njegov gib so zajemali v črto, ki so jo zarisali svinčnik, svetloba in žica - na papir, prozorno plastično folijo, fotografijo in v prostor. Uporabljene tehnike in medija ter njihove kombinacije in variacije so s svojim razponom - pa čeprav so slednji večidel bazirali na risbi, torej črti -, delavnici pridali pečat izvirnega. Tokratni projekt je bil s svojo te-

matiko nekoliko drugače zastavljen, malce posebno je tako učinkovala tudi sama razstava v galerijskem prostoru. Mladi razstavljavci so se morali kljub razvrednotenju podobe golega telesa, ki nas brez - estetskih - zadržkov napada prek internetnih strani, naslovnic tiskanih revij in znotraj časopisov ter ne nazadnje tudi z reklamnih panojev že ob vstopu v mesto, skozi upodabljanje soočiti z dandanašnji splošno veljavnimi obrazci in vzorci, predsodki, normami in normativi. Razstava del dijakinj in dijakov je bila v Pilonovi galeriji vidna od 22. januarja naprej - namesto odprtja smo tokrat obeležili zaprtje razstave, dijaki so namreč na omenjeni dan pripravili in izvedli kulturni program, ki običajno spremlja začetek razstave.

gimnazijk in gimnazijcev prvega letnika SŠ Veno Pilon Ajdovščina. 27 dijakinj in dijakov 1. b razreda je vse od lanskega septembra pa do začetka Foto: Primož Brecelj

V četrtek, 31. januarja se je v zgodnjih popoldanskih urah v Pilonovi galeriji zgodilo zaprtje/odprtje razstave risb, fotografij in instalacije

Foto: Tihomir Pinter

tiskov pa predstavlja montaža fotografskih izrezov s fotografsko podlago ali celo montažno več fotografij v novo kompozicijo. Občudovanja vreden je način, kako umetnik uspe iz elementov marginalnega okolja, ki predstavlja rdečo nit njegove fotografije, zarjavelih vrat, grdih ograj, starih prometnih znakov ali detajlov težke mašinerije sestaviti čisto estetsko izkušnjo in tem zavrženim predmetom dodati avro lepote.

hiperprodukcije in evolucijo plastike od časov, ko je ta pomenila tehnično inovacijo in rešitev mnogoterih problemov, do trenutka, ko je tudi sama postala problem. Jejčičeve fotografije iz ciklov Sledi civilizacije, Gume in Zvita pločevina (1998 – 2003) odlikuje precejšnja slikovitost, ki se kaže v bogatejšem videzu oblik, barv in ritmov ter sploh dopuščanju naključij vzorcev, ki jih oblikuje nenadzorovan splet okoliščin. Gre za pravo nasprotje v primerjavi s prečiščenimi oblikami grafičnega minimalizma, ki nastajajo pod njegovo precizno roko, pa vendar se tudi v teh realnih podobah avtor ozira po ritmu, izzivalni teksturi in harmoniji detajlov.

V grafiki se novosti kažejo z mehčanjem matematične prečiščene podobe in s postopnim oddaljevanjem od stroge simetrije ter bogatejšim videzom vzorcev, ritmov in barv, ki ponujajo pestrejšo, pa tudi bolj naravno paleto kot posledico »realističnih« fotografskih predlog.

Posamezno delo iz serije običajno nastane tudi v dveh barvnih različicah, v nekakšnih kompatibilnih parih, ki dokazujejo, kako sprememba barve zgolj enega elementa popolnoma spremeni značaj celotne grafike.

Posebno napetost povzroča vedno prisoten kontrast med popolnostjo večne geometrične podobe in minljivostjo, izgubo lepote vsega »realnega« sveta.

Grafike iz cikla Alfa in Omega predstavljajo le vrh ledene gore, ki pod vodno gladino skriva ogromno zavrženih kombinacij in neuporabljenih fotografij ter neštete preizkuse v iskanju ustreznih geometrij-

skih elementov, njihovih prostorskih učinkov, odnosov do podlage in ne nazadnje še barvnih razmerij, ki niso preživele avtorjeve stroge selekcije.

Da ne bi bilo preveč enostavno, so avtorjeve študije vedno ročne in skica je še vedno osnovni in nepogrešljivi del procesa, pa čeprav se zanjo zahteva mikroskopsko natančna risba ali lepljenje milimetrskih krogcev na malo podlago. Zato so sinteze v stilu na fotografsko ozadje umeščena geometrijska telesa, barvne igre, ki jih omogoča rastrsko, filmsko tiskanje in drugi eksperimenti zgolj zelo posplošen opis, ki ne zajame vseh odtenkov, drobnih detajlov, preciznih predvidevanj in laboratorijskih podrobnosti, združenih v pravo malo vesolje, lastno vsaki grafiki posebej.

Pa naj gre za prezrte lesene ali papirnate makete geometričnih teles, ki so z realnimi sencami prenesene v grafiko, za odkrivanje vzorcev, ki so ga pritegnili ob sprehodu po industrijskem obrobju in jih je fotografiral, naj gre za vztrajno čakanje na pravo svetlobo ali celo avanturistične podvige za pridobitev pravega posnetka.

Naj gre za iluzionizem senc, ki pretentajo še tako pameten računalnik - ki bi na prvi, površen pogled lahko generiral podobno kompozicijo v precej krajšem času, toda iste ne bi mogel, saj mu manjka »človeški faktor«, manjka mu intuicija, predvidevanje naslednjega koraka, v katerem se lahko pojavijo tudi odstopanja...

To, kar torej deluje kot hitra računalniška poteza, je pravzaprav dolgotrajen analogni postopek. Če je nepredmetnost v Jejčičevem delu začela izgubljati svoj primat že s pojavom fotografije, ko so se na sitotiskih začeli pojavljati »znani predmeti« iz našega okolja, se v njegovih zadnjih delih iz cikla Alfa in Omega (z letnicama 2010/11), ta težnja le še stopnjuje. Kompozicija postaja vedno bolj razgibana in se ne drži več nujno načela simetrije, geometrijska telesa, ki so bila več kot štiri desetletja Jejčičev zaščitni znak, se sedaj umikajo posameznim elementom, ki so avtorja nagovorili v »tem« svetu in ne več v tistem abstraktnem, virtualnem, pa naj gre za del lokomotive, prometni znak ali detajl starih vrat, pozneje izrezan iz fotografij.

Bazično spremembo zadnjih sito-

Prevoji VI (Movimento v oranžnem), 2000, barv. sitotisk, 72,5 x 67 cm

Rumeno-zeleni sklad, 1974, vakumiran in lakiran polistirol, 64,5 x 64,5 x 6 cm

3

Jejčičeva produkcija zadnjih let nam razkriva, da osemdesetletnik z dušo raziskovalca in ustvarjalnim tempom mladeniča živi prav sveže, izvirno in plodno obdobje. V fotomontažah, ki vzporedno nastajajo zadnja leta, lahko prvič v Jejčičevem opusu opazimo celo klasična motiva, kot sta krajina in figura, ki dokazujeta, kako nepredvidljiv, radoveden in raziskovalen je umetnik, ki ne počiva na lovorikah svoje preizkušene umetniške usmeritve. Skozi svoj opus, ki predstavlja njemu lastno videnje (urejenega, popolnega!) sveta, se nam umetnik razgalja tudi kot človek in potrjuje, da njegova pripadnost geometrijski abstrakciji ni le odločitev za slog, temveč je način življenja. Tako kot njegova najznačilnejša dela je tudi sam izjemno precizen, eleganten in zadržan, toda lahko je tudi barvit in duhovit, kakršne so njegove prve grafike, ali pronicljiv in odgovoren opazovalec sveta okrog sebe, kot njegove fotografije. Dosledno se sprehaja preko novih, od prejšnje postaje raznolikih in presenetljivih prijemov, in ne dovoli, da bi ga omejevale razne slogovne definicije. Toda perfekcionizmu in estetiki ... o ne, njima pa se ne bo nikdar odpovedal!

Maja Marinkovska

TC

Kulturni praznik

Št. 19 • 15. februar 2013

Prav na praznični dan, 8. februarja 2013 pod večer, je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala osrednja proslava ob kulturnem prazniku v naši občini, letos v organizaciji Zveze kulturnih društev Ajdovščina. Praznični govor je pripravila ravnateljica Glasbene šole Vinka Vodopivca v Ajdovščini, profesorica glasbe, umetnica in predvsem zelo kulturna oseba, Bernarda Paškvan.

Opozoriti je želela na splošno pomanjkanje kulture in morale, tudi v medsebojnih odnosih.

Ob prihodu na proslavo nas je pričakala umetniška tržnica, ki je vse popoldne potekala na Trgu 1. slovenske vlade, ob spremljavi literarnega marataona - na malem odrčku je namreč potekal literarni bralni maraton in odmevala pretežno domača literarna ustvarjalnost.

Kulturni program proslave so oblikovali šolski zbor OŠ Danila Lokarja pod vodstvom mojstrice Marinke Šuštar, simpatični šolski pevski zbor OŠ Šturje pod vodstvom odlične Zore Gregorc in Moški pevski zbor Srečko Kosovel pod vodstvom izvrstnega Matjaža Ščeka. Literarno nit so med pesmimi napletali člani KUD Javorov Hudič, izbor literature in režijo je imel v rokah Peter Avbar.

Praznični nagovor na proslavi ob kulturnem prazniku Spoštovani župan Občine Ajdovščina, gospod Marjan Poljšak, člani občinskega sveta, ravnateljice in ravnatelji, učitelji, kulturniki, spoštovani ljubitelji kulture, pozdravljeni na nocojšnji praznični večer!

Priznam, da sem se zelo težko odločila, v katero smer naj popeljem svoje razmišljanje o kulturi. Beseda predstavlja tako širok pojem, kot je zgodovina človeštva in o njej so z več modrosti govorili že mnogi pred mano. Kultura je namreč vse, kar nas definira: je jezik, v katerem se sporazumevamo, so ljudski običaji, ki so se izoblikovali skozi stoletja in je umetnost, ki iz teh prvin črpa in ustvarja narodu lastno in edinstveno glasbo , poezijo, arhitekturo…In je morala, način obnašanja do soljudi, do vseh živih bitij in do planeta…Kultura je človeška težnja in sposobnost, da živi polno in vsestransko razgibano življenje, da svoje bivanje z lastnimi izumi izboljšuje, da s pridobljenimi izkušnjami izobražuje in bogati svoje potomce, da z lepoto umetnosti okrasi svoj vsakdan. Kultura je ustvarjalna energija v družbi, je kakovost bivanja… vse objemajoča, prisotna v vseh porah našega bitja. Torej je kultura tudi človek sam , je tudi stanje duha v nekem narodu, v nekem časovnem obdobju. Kakšno pa je stanje duha v današnjem svetu, katerega del je tudi slovenski prostor?

Zdi se mi, da Slovenci izgubljamo tla pod nogami kot jih nismo še nikoli v svoji zgodovini! Kultura namreč umira, ali bolje, kulturo ubijajo v vseh njenih plasteh, predvsem na tistih, ki so v preteklosti skrbele, da je narod obstal! Umira na primer spoštovanje do učiteljskega poklica, čigar poslanstvo je vedno bilo, da »vzgajajo otroke in delujejo kulturno med ljudstvom, organizirajo kulturna društva, prireditve in podobno…« Čeprav to učitelji počnejo tudi danes, je njihovo delo povsem razvrednoteno, da ne rečem zasramovano! Umira spoštovanje do umetnikov. Vedno pogosteje so namreč prikazani kot nekakšni zaje-

Prireditev ob dnevu kulture v Črničah Foto: Angel Vidmar

Proslava ob kulturnem prazniku, 8. februar 2013

davci družbe. Umetnik ne more zlorabljati umetnosti tako, da jo sili v služenje in opravljanje vsakdanjega dela, niti se umetniki, kot pravi Marij Kogoj » ne dajo najeti, da bi delali po volji mnogoterih omikancev, ki nočejo razumeti, da naj umetnik živi od svojega opravila, tako kot vsi drugi stanovi!« V preteklosti so kulturne delavce in umetnike preganjali sovražniki našega naroda, zato, ker so se bali njihove moči in v tem je bilo skrito tudi nekaj spoštovanja. Danes so deležni še veliko hujšega ponižanja, ker se jih skuša prikazati kot nepotrebne. In še en pomemben del kulture je danes v veliki nevarnosti, da žalostno umre- morala! Novodobne zapovedi so se izpridile v popolno nasprotje čisto preproste življenjske filozofije: ne stori nikomur, kar ne želiš, da on stori tebi!

Skozi zgodovino so bili vsi poskusi izbrisa našega naroda uperjeni prav v sistematično uničevanje kulture. Je mogoče, da danes to počnemo sami sebi?

Težnja po samouničenju se širi v vse pore našega bitja in žitja. Ne priznavamo nobenih vrednot več, ne poznamo mej v svojem obnašanju, vse je dovoljeno, vse je na dosegu roke. Najhuje pa je, da ta načela prenašamo mladim, ki jih srkajo kot gobe. Mladim je lastno, da hočejo vsako izkušnjo doživeti na svoji koži. Njihov um, njihovo telo si želita doživetij, občutkov, izkustev in to vedno novih in intenzivnih! Če bomo njihov svet skrčili na izključno materialnost in virtualnost, navidezno resničnost, potem bo potrebo po intenzivnih občutjih nadomestilo nekaj drugega in kaj je bolj intenzivno kot smrt? Najprej smrt drugih, ki jo povzročijo drugi, morda potem smrt, ki jo povzročiš sam in nazadnje, najintenzivnejša izkušnja-lastna smrt, ki jo povzročiš sam…Kako naj si drugače razlagamo strahotna sporočila, ki jih v svet pošiljajo Breivik in njemu podobni? Ali nas ob teh mislih, ki so prav tako uresničljive kot so neverjetne, vsaj malo spreleti srh? Smo morda tudi mi postali neobčutljivi in nas tisto, kar se ne dotika neposredno nas samih, ne vznemiri več?

Moramo začutiti popolno izvotljenost duše, preden bomo spoznali, da smo v času, ko ne izbiramo več le med dvema smerema, temveč se bomo morali odločiti za življenje ali smrt, za kulturo ali življenje brez nje?

Trdno sem prepričana, da je izhod iz te spirale duhovnega umiranja umetnost, kajti , če ponovno citiram Kogoja:» umetniku je narava v vsem pokorna in deluje, kot je njemu prav. Ob njem zaživi mrtva stvar, oživljena tvarina se pregiblje po njegovi volji…« Umetnost je sposobna v ljudeh vzbujati intenzivne občutke, je mogočnejša od staranja, je večno premagovanje smrti! Brez nje nam ostane le

minevanje, le en korak do pogreznjenja v nič. Našim otrokom moramo od rojstva naprej vsakodnevno »predpisovati« dozo umetnosti za duševno zdravje! Če prikrajšamo otroka in mladostnika, ga prikrajšamo za vse življenje, kajti iz tega vodnjaka bo do smrti črpal moralno moč ! Človek, ki ni izobražen v umetnosti, je nesposoben videti lepoto in, kot pravi Platon,« postane sovražnik pogovora in nič več ne uporablja prepričevanja z besedami, ampak v vseh okoliščinah ravna kot zver, z uporabo nasilja in divjosti !« Umetnost mora postati nepogrešljiv del našega vsakdana, da razbije utrujajočo rutino in da našemu življenju smisel.

Ne, nikakor ni res, da je umetnik družbi nepotreben! Potrebujemo ga vedno bolj!

Tako, kot je v svojih delih še vedno živ med nami naš veliki poet in domoljub Prešeren, tako bo preživela tudi današnja poezija, glasba, pesem! Dovolj moči in poguma premoremo, da bomo naš svet utirili v pravo smer. Postavimo Cankarjeve besede na laž – nismo hlapci- morda nam je kdo od velikih narodov namenil to vlogo, a smo se uprli in smo tu še danes, kot enakopraven del Evrope, sveta! Če nismo postali hlapci tujcem, potem zagotovo ne bomo dopustili, da hlapčujemo povzpetnikom iz lastnih vrst! Vsaka kriza prinese tudi nekaj dobrega- od nas zahteva, da pogledamo vase, prevetrimo stanje in napravimo obračun. To mora narediti tudi kultura, mora se spomniti svoje primarne vloge, ki ni le eksperimentiranje z izraznimi sredstvi, temveč vzgoja naroda. Dajmo mladim tako dobro kulturno popotnico, da nam bodo pametno zavladali. Ne podcenjujmo jihv njih je več sposobnosti in poguma, kot smo si pripravljeni priznati, predvsem pa jih ne obremenjuje preteklost nobene barve. Starši naj podpirajo učitelje in ne nasedajo vsakemu, ki trdi, da je njihovo delo slabo in preplačano, posebno takemu, ki nikoli ni stopil v učilnico. Raje naj si vzamejo čas in se z njimi pogovarjajo, da bodo našli skupne rešitve, ki bodo predvsem koristile otrokom. Lokalne skupnosti naj podpirajo kulturna društva, šole, umetnike, omogočijo naj jim prostor in sredstva, da se bodo v miru razvijali in krepili, kajti prevzgoja se začne v majhnih sredinah, ne na državni ravni! Kulturna društva in ustanove naj pokažejo kulturno obnašanje, izkažejo naj se s svojim dobrim, plodnim delom, preden zahtevajo več, kajti malha dejansko ima dno!

In ne pozabimo znane resnice: kultura ustvarja družbo, kultura ustvarja politiko! Vsem nam želim, da bi bil vsak dan v letu kulturni dan. Kultura je namreč tudi to, da drug drugega spoštujemo in da sosedu prijazno voščimo dober dan!

Bernarda Paškvan

V nedeljo, 10. Februarja, je v večnamenski dvorani v Črničah potekala prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika in v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna.

V uvodu je oktet Sotočje zapel Slovensko himno, sedmo kitico Prešernove Zdravljice. Sotočje so na prireditvi zapeli tudi kot mešana vokalna skupina. Njihov član Boris Jež pa se je predstavil še kot recitator Zdravljice.

Glavni ustvarjalci prireditve so bili otroci. Nastopali so, od najmlajših iz vrtca, do petošolcev iz podružnične osnovne šole v Črničah. Sproščeno so igrali, prepevali in recitirali. Predstavili so tudi Prešernova dela in nas vse skupaj spomnili, kako velikega

pesnika imamo Slovenci.

Nastopile so pevke ŽPZ Večernica pod vodstvom zborovodje Mirana Rustja. Dramsko pevska skupina Zarja pa se je predstavila z recitacijami. Tako so se v skupni prireditvi povezali mladi in starejši, ki so skupaj ustvarili prijetno slovesnost za veliko število obiskovalcev, ki so napolnili dvorano.

Trud, ki so ga v pripravo prireditve vložili otroci z njihovimi učitelji in mentorji, krajevna skupnost Črniče in vsi nastopajoči, je bil bogato nagrajen z aplavzi. Vsi so se strinjali s povezovalko prireditve Elizabeto Gustin o tem, da so take prireditve še kako dobrodošle v teh ne-rožnatih časih.

Vidmar Nevenka

Domači zbori na tradicionalni reviji Foto: Nevenka Vidmar

4

Prva revija Naši zbori pojo sega v leto 1998, ko sta bila v organizaciji ZKO Ajdovščina in na pobudo prekajenega poznavalca zborovskega petja Klavdija Koloinija v novembru izvedena dva koncerta - v Podnanosu in v Ajdovščini.

Leto kasneje je organizacija prešla pod okrilje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, revija pa se je nadaljevala, decembra sta tako potekala koncerta v Vipavi in Ajdovščini. Leta 2000 se e en koncert selil v Selo, drugi pa tradicionalno ostal v Ajdovščini. Tega leta se je obstoječim pevskim sestavom pridružilo nekaj novih. V letu 2003 revije ni bilo, ker se je selila v mirnejše januarsko obdobje, kjer vztraja še danes – takrat je bil to januar 2004. Drobna sprememba, ob vedno novih pevskih sestavih, je prišla v letu 2008, ko je eden od koncertov potekal v Dobravljah, drugi pa v Vipavi.

Leta 2010 pa je eden od koncertov potekal v novi dvorani v Budanjah.

Vsa ta leta so revije Naši zbori pojo spremljali strokovni spremljevalci, priznani slovenski zborovski ustvarjalci, g. Andraž Hauptman, g. Marko Munih, g. Ambrož Čopi, Stojan Kuret in Maja Cilenšek, ki so po nastopih strokovno

svetovali zborovodjem in podali oceno dela zborov in pevskih sestavov.

Na posamezni reviji nastopi od 350 do 400 pevcev, pred njimi se je zvrstila že lepa četa odličnih zborovodij.

V letošnjem letu so se nam na koncertih v Ajdovščini in v Vipavi predstavili Lovski pevski zbor Zlatorog Vipava, ŽePZ Večernica Ajdovščina, Fantje s´pod velba, MePZ Primorje Ajdovščina, MoPZ Napev Batuje, Oktet Castrum Ajdovščina, MePZ Stanko Premrl Podnanos, Komorni zbor Ipavska, MoPZ Vinograd Vrtovin, MoPZ Janez Svetokriški Vipavski Križ, VS Grlica Budanje, Oktet Sotočje Selo, VS Šumljak Budanje, KUD Duri Col, DePZ Plejade Ajdovščina in MoPZ Srečko Kosovel iz Ajdovščine. »Stari« znanci v novih preoblekah, z nekaj novimi pevci in novimi zborovodji. Po mnenju strokovne spremljevalke revije ga. Maje Cilenšek je pri nas čutiti, da se z zborovstvom ukvarjajo že v osnovnih šolah in imajo pevci dobro pevsko podlago za nadaljevanje z aktivnim petje v zborih. Reviji sta bili lepi in vredni ogleda in predvsem poslušanja, saj sta eni izmed kakovostnejših.

Vidmar Nevenka

Občina

Št. 19 • 15. februar 2013

Iz 24. redne seje ajdovskih občinskih svetnikov Na zadnji januarski dan je potekala 24. redna seja ajdovskih občinskih svetnikov, katere najpomembnejša točka je bila sprejem rebalansa proračuna za leto 2013 ter proračuna za leto 2014.

Poleg tega pa so svetniki sprejeli še nekatere druge sklepe.

Občinske finance Rebalans proračuna za leto 2013 in proračun za leto 2014 sta sprejeta, kar je velikega pomena za nemoteno delovanje Občine ter vodenje investicij.

Predhodno so predloga obravnavali tudi vsi štirje občinski odbori ter svetnikom predlagali sprejem.

V letu 2013 bomo porabili 23.688.116,74 evrov, kar bomo pokrili s tekočimi prihodki v višini 17.689.913,96 evrov prihodkov, prenosom sredstev iz leta 2012 v višini 4.246.142,53 evra in s kreditom v vi-

14 svetnikov glasovalo za rebalans 2013 in proračun 2014 Odloka o proračunu za leto 2013 in za leto 2014 predstavljata najpomembnejša odloka Občine Ajdovščina teh dveh let ter obsegata naslednje glavne investicije: Osnovna šola Ajdovščina, športna dvorana in zaklonišče ob OŠ Ajdovščina; center za tretje življenjsko obdobje; otroški vrtec Ribnik – objekt 2; energetska sanacija otroškega vrtca Ob Hublju; učni center Brje; objekt ob taborniškem domu na Kovku; ureditev vaškega jedra v KS Cesta; prostori za KS Skrilje; kanalizacija Žapuže; sofinanciranje RCERO Nova Gorica; izgradnja mostu čez Lokavšček in povezovalne ceste od poti v Gradišče do Lokavške ceste; izgradnja krožišča na Goriški cesti pri policiji; pločnik na Vipavski cesti; pričetek gradnje krožišča pri cestni bazi; razširitev ceste Tevče-Štrancarji; pločnik Cesta – Stomaž; kanalizacija Velike Žablje, Vipavski Križ, Budanje, Dolga Poljana, Ribnik in drugje; subvencioniranje kanalizacijskih priključkov; vodovodi Malo Polje, Avžlak, Lokavec, Žapuže, Selo; večnamenski prostor Plače; obnova fasade v stari šoli Budanje; ureditev trgovine na Otlici; ureditev parkirišč Na Livadi; urejanja mrliških vežic in pokopališč v Podkraju, Selu, Gojačah, Lokavcu, Batujah, Gaberjah in drugod; urejanje športnih igrišč v Selu, Šmarjah, Podkraju in drugje.

Izvedbo teh investicij in drugih dejavnosti občine so omogočili vsi svetniki koalicije, ki so glasovali ZA rebalans 2013 in proračun 2014: Bajec Matjaž, Česnik Igor, Furlan Igor, Kodrič Peter, Kovač Boris, Krašna Ivan, Kreševec Anton, Pizzoni David, Vales Borut, Vidmar Angel, Vidrih Drago, Zelinšček Jan, Žagar Anton - Božič Lozar Neva je bila opravičeno odsotna. Vsi svetniki opozicije so se vzdržali in ni korektno, če nekateri občanom ter v medijih sporočajo, kako so zagotovili denar za določeno zadevo ali investicijo. Dvoličnost ne velja, naj razlagajo zakaj določene zadeve niso podprli! Župan Poljšak Marjan

šini 1.854,292. evrov, ki bo v večjem delu namenjen gradnji nove Osnovne šole Danila Lokarja. Med odhodke je prišteto odplačilo glavnice kreditov v skupni vrednosti 505.691 evra.

Za leto 2014 pa je načrtovanih za 17.379.296,80 evrov prihodkov in za 20.316.551,62 odhodkov, skupaj z odplačilom glavnice kreditov v višini 548.558 evrov. Planirana pa je tudi zadolžitev v višini 2.937.585 evrov, ki bo namenjena izvedbi različnih investicij.

Rebalans in proračun sta bila sprejeta ter sta že objavljena na spletni strani Občine Ajdovščina , www.ajdovscina. si, najdete ju pod rubriko »informacije javnega značaja«.

Prejemki funkcionarjev Sledila je druga obravnava točke o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev. Predlog pravilnika, dopolnjen z nekaterimi predlogi iz prve obravnave, je bil sprejet. Po novem pravilniku, katerega spremembe je pogojeval predvsem Zakon o uravnoteženju javnih financ, bodo svetniki in ostali občinski funkcionarji prejemali nekoliko nižje prejemke, dobrodošla novost pa je uvedba sejnine za predsednike krajevnih skupnosti.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Po hitrem postopku in brez razprave je bil sprejet Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Razlog za sprejetje novega odloka so bile mnoge spremembe prej veljavnega odloka, nov dokument se vsebinsko ne spreminja, vsebuje pa vse spremembe, ki so nastale od leta 2003 naprej. Gre torej zgolj za uradno prečiščeno besedilo, ki bo marsikomu olajšalo delo.

Mladi v akciji Strategija za mlade je sprejeta. O nastajanju tega pomembnega dokumenta, katerega bistveni cilji so izboljšanje stanja na področju mladinskih dejavnosti, soodločanje pri občinski politiki, ki se dotika mladih in končni cilj, da mladi ostajajo v domačem kraju ter si tu ustvarijo življenje, smo v Ajdovskih novicah že veliko pisali. Strategijo vam v posebnem prispevku predstavlja predsednica MSA Helena Harej.

Svetniki so pozdravili strategijo, skozi krajšo razpravo pa so bili izraženi tudi nekateri dobronamerni predlogi, kot je povečanje aktivnosti za mlade in v zvezi z mladimi tudi na podeželju.

Program kulture Brez razprave pa je bil sprejet letni izvedbeni program kulture v občini, ki za programe v javnem interesu namenja 806.422,13 evra.

Cene komunalnih storitev Ponovno so bile na sporedu cene komunalnih storitev, razlog za ponovno obravnavo te točke je Uredba o dopolnitvi uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je omejila spreminjanje cen komunalnih storitev. Nove predlagane cene se po vrednosti ne razlikujejo od sprejetih na decembrski seji, se pa razlikujejo v sestavi in delitvi posameznih postavk na položnici. KSD d.o.o.

Ajdovščina je za namene oblikovanje novih cen izdelala elaborate za vsako od štirih postavk: oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda, čiščenje odpadnih voda in ravnanje z odpadki.

Delno bodo storitve po novem obračunane že na naslednji položnici, v celoti pa v naslednjih nekaj mesecih.

Vsi pripravljeni sklepi so bili sprejeti, razprav ni bilo.

Taborniški dom na Kovku gre v prenovo, energetsko prenavljamo tudi javno razsvetljavo Občina Ajdovščina namerava za prenovo taborniškega doma na Kovku črpati razpisna sredstva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Razpis , ki namenja sredstva obnovi in razvoju vasi, je že objavljen, dokumentacija pripravljena. Gre za novogradnjo ob obstoječem objektu, vključno z opremo, ki bo služila kot sanitarni objekt ter zunanjo ureditev. Investicija je bila načrtovana že v lanskem letu, vendar zaradi prevelikega navala vlog ni uspela na razpisu, zato se zamika v letošnje leto, ko so možnosti za pridobitev sredstev precej večje.

Svetniki so se strinjali s pripravljenim sklepom.

Energetski koncept Sledilo je poročilo o lokalnem energetskem konceptu. V lanskem letu je Občina pristopila k energetski sanaciji javne razsvetljave. Do konca leta 2012 je bilo zamenjanih 1096 svetilk z bolj varčnimi. V letošnjem letu se prenova nadaljuje, preostane še okoli 400 svetilk, nepovratna razpisna sredstva so že odobrena. Glede na predvidene prihranke in nižjo ceno se ocenjuje, da se bo investicija povrnila v dveh letih, ob upoštevanju pridobitve nepovratnih sredstev. Občina je v lanskem letu pripravila tudi dve vlogi na Petrolov razpis za nepovratna sredstva – energetsko prenovo občinske stavbe in Dvorane prve slovenske vlade – žal sredstva niso bila odobrena, prav tako še ni pojasnila zakaj takšna odločitev.

V teku je izdelava projektne dokumentacija za energetsko prenovo vrtca ob Hublju, tudi za ta projekt se bo poskušalo pridobiti nepovratna sredstva.

Skozi krajšo razpravo so svetniki spraševali o priključitvi mestnih javnih zavodov na energetsko varčnejše načine ogrevanja, uprava je pojasnila, da določene aktivnosti v tej smeri že potekajo.

Informacije in pobude Tudi tokrat je bilo podanih nekaj zanimivih pobud in vprašanj: kakšna usoda se namenja Rizzatov vili in staremu vojaškemu objektu pri vodarni ob Hublju; ali se razmišlja o odkupu objekta restavracije bivšega Primorja, dana je bila pobuda za dvoizmenski pouk na osnovni šoli Danila Lokarja ter izpraznitev najnevarnejše stavbe, pa poziv, naj občina ob naročilih manjše vrednosti povpraševanja pošlje vsem domačim ponudnikom storitve, ki jo išče, pa da naj opravi pregled občinskih stanovanj, ker so menda nekatera prazna, v tem primeru naj se stanovanja odvzame in se jih dodeli tistim, ki jih potrebujejo.

Posebej zanimiva pa je bila pobuda o javni blagajni za plačevanje položnic, ki je bila izražena tudi že pri proračunski debati. Izkazalo se je, da so potrebe po tovrstni blagajni velike, pa tudi, da ima Občina Ajdovščina kot solastnica banke več možnosti za rešitev te problematike. Župan in uprava so obljubili, da bodo vse možnosti proučili v

najkrajšem času. Druga pobuda v zvezi s položnicami se je nanašala predvsem na šole – nekateri starši imajo v isti šoli več otrok, posledično tudi več položnic, ki bi jih bilo mogoče združiti, pa se javni zavodi tega precej otepajo. Združevanje položnic že nekaj let prakticirajo na OŠ Dobravlje, torej bi lahko podobno uvedli tudi po drugih šolah.

Sledile so pobude za rednejše čiščenje cest in drugih javnih površin, predvsem po zimi in v jeseni, pa za vestnejše čiščenje cest in drugih javnih površin ter za pokritje ajdovske tržnice in druge.

Finančna pomoč zboru ob obletnici Točko je župan naknadno uvrstil na sejo, ker je želel skozi javno razpravo slišati mnenja drugih svetnikov. MPZ Srečko Kosovel bo namreč v letu 2014 praznoval 70. obletnico ter je zaprosil Občino Ajdovščina za finančno

5

pomoč. Predlog vsebuje dve varianti obeleževanja, po prvi bi zbor ponovno prepotoval pot, ki jo je naredil ob ustanavljanju ter praznovanje zaključil z velikim koncertom v Ajdovščini, stroški za to varianto znašajo 116.100 evrov. Po drugi bi namesto potovanja opravil več koncertov po Sloveniji, z zaključnim v Ajdovščini, za kar bi porabili 45.000 evrov. Številke so visoke, razprava pa je bila vroča. Pa pravzaprav nihče ni proti temu, da se zboru pomaga, le o višini občinske dotacije so mnenja zelo različna. Na tokratni seji svetniki niso prišli do zaključka.

Debata se bo torej nadaljevala na eni od naslednjih sej. Morebiti že na naslednji, v začetku marca.

Napovedi, gradiva in zapisnike sej najdete na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si/organi_obcine/obcinski_svet/napovedi_sej.

Sh

Mladim Ajdovcem se obetajo boljši časi

Ajdovščina, 31. januar 2013. Občinski svet Občine Ajdovščina je na 24. redni seji občinskega sveta soglasno sprejel Strategijo za mlade v občini Ajdovščina 2013-2018, katere namen je strukturirano vsebinsko in finančno začrtati delovanje Občine na področju mladine, spodbujati in vzpostavljati kontinuiran dialog med mladimi in Občino ter vzpostaviti dolgoročno sistemsko podporno okolje za razvoj mladinske politike in mladinske dejavnosti v Občini Ajdovščina.

Strategija za mlade je za izjemno pomemben dokument, ki bo v naslednjih šestih letih mladim Ajdovcev prinesel občinske štipendije (predvsem za lokalno pomembne oziroma deficitarne poklice) podjetniški inkubator, ugodnosti pri reševanju stanovanjskih in zaposlitvenih težav, izobraževalne programe za podjetništvo mladih, ureditev prostorov za glasbene skupine, sredstva za ureditev letnega kina,... S Strategijo pa se v Ajdovščino vrača tudi prireditev Ajdovščina v maju, ki je v preteklosti prijetno popestrila pomladne dni.

Tadej Beočanin, glavni tajnik Mladinskega sveta Ajdovščina (MSA) in soavtor Strategije za mlade v občini Ajdovščina 2013-2018, kot največjo investicijo, ki jo bo dokument prinesel, prepoznava mladinski podjetniški inkubator, katerega izgradnja je predvidena za leto 2015. »V mladinskem podjetniškem inkubatorju bodo lahko mladi podjetniki pridobili pro-

store in opremo za zagon in izvajanje svoje dejavnosti ter okolje, v katerem bodo za zagon svoje dejavnosti dobili ustrezno vsebinsko podporo. Mladi bodo z nizkimi začetnimi stroški lahko zagnali svojo dejavnost, jo okrepili in v trenutku, ko bodo lahko konkurirali trgu, inkubator zapustili ter vstopili na trg brez dodatne pomoči države oziroma občine.« Vse to pa predstavlja nova delovna mesta in nov zagon za sedaj že precej ohromljeno gospodarstvo Vipavske doline.

Sprejeta Strategija je torej pomemben dokument, ki bo odločilno vplival na izboljšanje stanja mladih v občini Ajdovščina in predstavlja začetek dolgoročnega, načrtovanega in usklajenega reševanja težav, s katerimi se srečujejo mladi. Na MSA poudarjajo, da Strategija za mlade temelji na obširnih raziskavah na področju mladih v občini Ajdovščina in na željah mladih, zato verjamejo, da ne bo ostala le še en dokument, ki gre z leti v pozabo. Ob tem velja opozoriti, da bo za spremljanje in vrednotenje izvajanja strategije zadolžena skupina mladih, ki jih bo na predlog MSA in Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina imenoval župan.

Pričakovanja, ki jih Strategija za mlade prinaša mladim Ajdovcem so nedvomno velika, kot so veliki napori Mladinskega sveta Ajdovščina, ki že 10 let skrbi za ustvarjanje mladim prijaznejšega okolja.

Mladinski svet Ajdovščina

6

Po naših krajih

Št. 19 • 15. februar 2013

Po naših krajih Občino Ajdovščina sestavlja 26 krajevnih skupnosti, vsaka ima svoje potrebe, za uresničevanje le-teh pa skrbijo sveti krajevnih skupnosti, na čelu z njihovimi predsedniki. Razpolagajo z lastnimi in investicijskimi sredstvi in sredstvi za tekoče vzdrževanje ter tekoče stroške delovanja. Na podlagi načrtov krajevnih skupnosti uprava Občine Ajdovščine pripravi finančni načrt izvedbe investicij. Že pred leti je bilo dogovorjeno, da se investicije načrtujejo za štiriletno obdobje, tako je denar pošteno razdeljen, investicije pa se izvajajo enakomerno po vseh krajih občine Ajdovščina. Nekatere investicije po posameznih krajih so financirane tudi iz drugih postavk občinskega proračuna ali iz drugih sredstev. Tudi v letošnjem letu se bo precej postorilo, v nadaljevanju vam ponujamo prelet dela po naših krajih v letošnjem letu.

Krajevna skupnost Ajdovščina bo v letošnjem letu uredila dvižno ploščad v Domu krajanov, to bo ena pomembnejših pridobitev za krajevno skupnost, saj bo tako tudi gibalno oviranim omogočen dostop do dvorane v prvem nadstropju. V mestu pomembne investicije načrtuje tudi Občina Ajdovščina, poleg gradnje osnovne šole bo velika pridobitev za celotno občino izgradnja Centra za 3. življenjsko obdobje. Center bo namenjen za dejavnosti upokojencev, tu pa bo hkrati prostor za medgeneracijsko povezovanje vseh občanov.

Poleg rednega vzdrževanja javnih poti ima krajevna skupnost letos v načrtu še ureditev javnih površin – parkirišč in zelenic - na Livadi ter prenovo javne razsvetljave na ulici IV. Prekomorske. Po dokončani gradnji kanalizacije Žapuže – Kožmani pa bo na Vipavski cesti urejen tudi pločnik. Iz drugih virov občinskega proračuna bo v letošnjem letu urejeno križišče proti novi šoli. S šolskimi potmi je povezana tudi večja investicija – cestna povezava ob Lokavščku, nov most čez Lokavšček ter priključitev na lokavško cesto. Idejna zasnova je že izdelana, v letošnjem letu je predvidena tudi izgradnja novega mostu. Prav vsi bomo veseli tudi dokončne ureditve osrednjega mestnega krožišča – projekti so izdelani, vsa potrebna soglasja pridobljena. V kratkem bo objavljen javni razpis za izbiro izvajalca, tja do poletja pa bo novo urejeno krožišče nared.

Krajevna skupnost Batuje se je ob lanski šagri veselila novega večnamenskega objekta na športnem igrišču, letos pa bodo ob njem urejena še parkirišča. V načrtu imajo še ureditev meteornih voda na območju za cerkvijo in v spodnjem delu vasi – tu je nova meteorna kanalizacija nujna tudi zaradi preprečevanja poplav. Po kraju bo zasvetilo nekaj novih luči javne razsvetljave, ob rednem vzdrževanju poti po kraju pa bo na novo urejena pot mimo gostilne.

Krajevna skupnost Brje za letošnje letu nima predvidenih večjih investicij, zato pa bo v kraj investirala Evropa.

Občini Ajdovščina je namreč uspelo pridobiti sredstva za ureditev Učnega centra Brje, centra za promocijo in predelavo kmetijskih pridelkov, ki bo namenjen razvoju, izobraževanju in trženju za domače sadjarje. Učni center bo urejen v prostorih stare šole.

Gradbeno dovoljenje za prvo fazo, ki se nanaša zgolj na prenovo obstoječega objekta, je že pridobljeno, gradnja pa se bo pričela še to pomlad. Krajevna skupnost bo poskrbela za redno vzdrževanje javnih poti, občinski proračun pa bo primaknil še za ureditev poti na odcepu za Furlane.

Krajevna skupnost Budanje je v akciji – hkrati s kanalizacijskimi priključki ureja tudi meteorno kanalizacijo. Lepe načrte imajo s staro šolo, ki so jo »okupirala« izredno aktivna domača društva. V stavbi bodo uredili nove sanitarije, z novo fasado jo bodo olepšali tudi navzven. Za investicijo bodo porabili vrnjena sredstva krajanov iz vlaganj v javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki jih hranijo že nekaj let, preostanek pa bo primaknil občinski proračun. Z rednimi vzdrževalnimi deli bodo poskrbeli za poti po kraju, medtem ko so že zgradili podporni zid v Logu. Investiralo se bo tudi v Curkovsko - Seversko cesto in cesto Budanje – Dolga Poljana. Prav kmalu bo pri novi šoli urejeno športno igrišče – v letošnjem občinskem proračunu so zagotovljena sredstva za projektno dokumentacijo, izvedba pa je predvidena v prihodnjih dveh letih. Kraj bosta okrasili tudi dve turistično-informativni tabli.

Krajevna skupnost Cesta ima v načrtu manjše investicije v vzdrževanje javnih poti in na športnem igrišču.

Skupaj s Krajevno skupnostjo Vipavski Križ nameravata urediti pokopališče z žarnim zidom in okolico ter prenoviti mrliško vežico. Gre za obsežnejši projekt, ki bo zaključen do leta 2015, v letošnjem letu bo izdelana projektna dokumentacija. Krajevna skupnost si želi pri igrišču ob železnici zgraditi dom krajanov. Trenutno še vedno potekajo postopki za brezplačno pridobitev zemljišča, sledila bo izdelava projektov, nato pa še gradnja, ki naj bi bila zaključena v naslednjih dveh letih. Že konec letošnjega leta pa se bo pričela gradnja pločnika ob regionalni cesti med Cesto in Stomažem. Izdelava projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je v teku.

Krajevna skupnost Col bo investicijska sredstva namenila vzdrževanju javnih poti. V okviru občinskih investicij bosta urejeni cesta Žagolič – Strmec ter Jeler – Vodice – Col (mimo Alpine). V izdelavi je tudi projektna dokumentacija za ureditev prehoda za pešce v središču vasi. Občina pa ima v letošnjem proračunu predvidena še sredstva za dokončanje izgradnje vodovoda ter vodohrana v Malem Polju.

Krajevna skupnost Črniče bo v letošnjem letu urejala nekatere krajevne ceste, med drugim tudi pot do Ušajev

na Ravnah. Investirati namerava tudi v javno razsvetljavo po kraju. Pripravlja pa se na obsežnejši projekt – ureditev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice – za katerega bo letos izdelana projektna dokumentacija.

Krajevna skupnost Dobravlje je veliko vlagala v kraj v minulih štirih letih in ji letos pripada »investicijski počitek«. Prav nazadnje so se v kraju veselili prenove oddelka Lavričeve knjižnice v nadstropju krajevne dvorane, ki krajanom ponuja bogat nabor knjižnega gradiva, tudi ob sobotah dopoldne, ter jim tako prihrani pot do mesta. Investicijo pa bo v Dobravljah izvajala Občina, urejena bo namreč kanalizacija v zaselku Hrobači.

Krajevna skupnost Dolga Poljana ima za letos v načrtu urejanje javnih poti, meteorne kanalizacije ter športni park. Urejena bo tudi cesta med Dolgo Poljano in Budanjami. Že lani je bila izdelana projektna dokumentacija idejne zasnove za prenovo dvorane v Domu krajanov, realizacija je načrtovana v prihodnjih letih. Finančna konstrukcija tega projekta je za sedaj še odprta, prizadevanja gredo v smer pridobivanja nepovratnih sredstev. Je pa v Dolgi Poljani delovno, saj je v teku dokončanje izgradnje kanalizacijskega omrežja.

Krajevna skupnost Gaberje bo z večjimi vlaganji počakala na naslednje štiriletno obdobje. V letošnjem letu bo urejena pot čez Klanec. Občina pa ima za letos rezervirana proračunska sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za ureditev pokopališča in mrliške vežice, gradnja naj bi potekala v letu 2014.

Krajevna skupnost Malovše – Gojače ima že izdelano projektno dokumentacijo za širitev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice. Pridobljeno je tudi že gradbeno dovoljenje, dela se bodo pričela v naslednjih mesecih ter zaključila v prihodnjih letih. Letos bosta v kraju zgrajena podporni zid na cesti Malovše – Gojače ter avtobusna postaja v Malovšah – ti dve investiciji bo vodila Občina. Naselje Gojače bo letos priključeno na čistilno napravo v OC Gojače.

Krajevna skupnost Kamnje ima poleg vzdrževanja javnih poti za letos v načrtu ureditev javne razsvetljave.

Uredila se bo pod med Kukanjami in Dobravljami ter cesta med Potočami in Kamnjami. V naselju Krkoči v Potočah bo urejen podporni zid. Proračunska sredstva pa so rezervirana tudi za izgradnjo novega vodohrana v Potočah.

Krajevna skupnost Lokavec bo v letošnjem letu vse moči in večino sredstev usmerila v ureditev pokopališča in mrliške vežice. Gradnja se bo pričela

letos ter se nadaljevala v 2014. Izdelava projektne dokumentacije je v zaključni fazi, takoj nato bo pridobljeno še gradbeno dovoljenje. Občina bo investirala v izgradnjo vodohrana ter hidroforske postaje za zaselek Palkovše, urejen bo vaški vodovod v Komparih, pričela pa se bo tudi gradnja vodovoda od izvira Hublja do Slokarjev.

Krajevna skupnost Otlica nadaljuje urejanje poti po kraju – za letos ima v načrtu asfaltacijo nekaterih makadamskih cest. Občina namerava prenoviti prostore bivše trgovine, del sredstev bo primaknila tudi krajevna skupnost. V nove prostore se bo širila gostilna, tu pa bo urejena tudi manjša trgovina.

Krajevna skupnost Planina namerava letos zgraditi avtobusno postajo v Tevčah. V Gornji vasi bodo dobili javno razsvetljavo, razsvetlili bodo tudi športno igrišče. V proračunu so zagotovljena sredstva za popravilo poti v Štrancarje, kjer se je »posul« podporni zid. Še pred turistično sezono bo pri stari šoli postavljena tudi nova turistično informacijska tabla, ki jo bo uredilo Društvo Matija Vrtovec v sodelovanju z domačimi ponudniki.

Krajevna skupnost Podkraj je sredi največje investicije v zadnjih letih v svojem kraju – širitev pokopališča in gradnja nove mrliške vežice potekata po načrtu. Po zaključku te investicije je v načrtu še ureditev parkirišča na drugi strani ceste. Od pokopališča do središča vasi bo ob regionalni cesti urejen pločnik – pridobivanje gradbenega dovoljenja za ta del projekta je že v teku.

Poleg tega se bodo v kraju ubadali še z rednim vzdrževanjem poti. Pripravljajo pa se na novo in dobrodošlo investicijo – izgradnjo športnega igrišča.

Projekti so že izdelani, trenutno poteka pridobivanje soglasij lastnikov sosednjih parcel – igrišče bi želeli umestiti nad šolo. Poleg tega bo Občina investirala še v ureditev vodovoda v Podkraju in Strelicah.

Krajevna skupnost Predmeja bo v letošnjem letu imela nekaj »investicijskega počitka«. V načrtu ima predvsem redna vzdrževalna dela ter asfaltacijo nekaterih makadamskih poti. Še naprej si bodo prizadevali iskati ugodne finančne vire za dokončanje projekta obnove »hotela« na Predmeji, kjer je svoj stalni prostor že dobila zanimiva naravoslovna razstava o Trnovskem gozdu.

Krajevna skupnost Selo svoja letošnja sredstva namenja izdelavi projektne dokumentacije za cestni priključek od športnega igrišča do regionalne ceste v Sovinu. Tu se bodo nadaljevala dela na vodovodni in elektro napeljavi. Pripravljajo se tudi na gradnjo nove mrliške vežice na pokopališču. Občina ima v proračunu rezervirana tudi sredstva za izvedbo vodovodne linije, ki pa se bo gradila v sklopu prenove križišča v Selu – to investicijo bo izvajala država preko DRSC, vendar predhodno potrebuje soglasja lastnikov okoliških zemljišč.

Krajevna skupnost Skrilje za letos nima planiranih večjih investicij. Je pa v teku priprava projektne dokumentacije za izgradnjo doma krajanov pod vaško cerkvijo. Že pred leti je bil odkupljen in tudi že porušen objekt, na mestu katerega bo stal nov dom krajanov.

Gradnja se bo pričela prihodnje leto, med drugim bodo letos vse sile usme-

rili tudi v iskanje virov za sofinanciranje te investicije.

Krajevna skupnost Stomaž bo dobila nov javni vodovod, priključen na vodovodni sistem Hubelj – gre za občinsko investicijo, letošnji proračun zagotavlja sredstva za projektno dokumentacijo. V tem okviru je predvidena tudi izgradnja vodohrana za dnevno izravnavo vodnih količin za vodovodni sistem Hubelj na območju med Stomažem in Skriljami.

Krajevna skupnost Šmarje bo svoja sredstva porabila predvsem za vzdrževanje javnih poti, v tem okviru bo potekalo tudi dokončanje širitve in ureditve ceste med Šmarjami in Zavinom. Pred nekaj leti je zaselek Vrtovče dobil novo in lagodnejšo povezavo z Ajdovščino, preko Tevč, kar je velika pridobitev za kraj. Občina ima v proračunu zagotovljena sredstva za ureditev športnega igrišča v Zavinu. Središče Šmarij pa bo prav kmalu ozaljšano z informativno – turistično točko.

Krajevna skupnost Ustje se je na lanski krajevni praznik z veliko proslavo veselila novega, večnamenskega objekta. S to investicijo je kraj ogromno pridobil, v novih prostorih se že živahno odvija življenje, krajevna skupnost pa je koristno porabila svoja investicijska sredstva v štiriletnem obdobju. Zato letos ne bo dosti dela, poleg rednega vzdrževanja javnih poti so si zastavili še dokončanje ureditve meteorne kanalizacije.

Krajevna skupnost Velike Žablje bo v letošnjem letu opravila nekaj investicijskih del na cesti do Šmarij, ki kar kliče po prenovi. Občina pa se bo lotila tudi izvedbe kanalizacije po naselju, dela bodo dokončana v letu 2014.

Krajevna skupnost Vipavski Križ bo skupaj s KS Cesta prenavljala pokopališče in mrliško vežico. Del sredstev namenja vzdrževanju cest. Pred seboj pa ima tudi obsežnejši projekt – izgradnjo večnamenskega prostora v Plačah. V letošnjem letu bo izdelana projektna dokumentacija, načrtovan je tudi odkup zemljišča, medtem ko se bo gradnja izvajala v prihodnjem letu. Investicijo bo vodila Občina Ajdovščina.

Krajevna skupnost Vrtovin za letos nima načrtovanih večjih investicij.

Počivala pa tudi ne bo. Občina ima namreč v načrtu ureditev poti mimo šolske stavbe, do Šatejev in Subanov.

V proračunu so rezervirana sredstva še za ureditev vaškega vodovoda Vrtovin.

Krajevna skupnost Žapuže vsa letošnja investicijska sredstva namenja vzdrževanju javnih poti in izgradnji meteorne kanalizacije. Ta dela bo izvajala hkrati z občinsko investicijo izgradnje kanalizacijskih priključkov, v tem sklopu pa bo prenovljen tudi vodovodni sistem. V Žapužah bo torej pestro tudi na ulicah, ne zgolj v njihovem Domu krajanov, kjer potekajo živahne aktivnosti domačih društev in gostujočih dogodkov.

Sanda Hain in Mojca Božič

Občina

Št. 19 • 15. februar 2013

Stolp na ajdovski tržnici gre v prenovo

Obveščamo vas, da bo Info točka v stolpu na ajdovski tržnici tja do pozne pomladi zaprta – stolp se bo namreč v tem času prenavljal. Dotlej pa ste vabljeni v TIC Ajdovščina, ki ima prostore v mladinskem hotelu v Palah.

Stolp na ajdovski tržnici je zadnje arhitekturno delo priznanega domačega arhitekta Svetozarja Križaja.

Zgrajen je bil v 70-ih letih prejšnjega stoletja, na temeljih nekdanjega rimskega stolpa v okviru trdnjave Castra. Od tedaj so tu domovale različne vsebine, stolp pa je najbolj zaživel v času TIC Ajdovščina, ki se je pred dvema letoma preselil v prostore Mladinskega centra in hotela v Pale.

Denar za obnovo stolpa izhaja iz projekta Enjoy tour, za katerega je Občina Ajdovščina v sodelovanju z mnogimi partnerji iz te in one strani meje pridobila nepovratna razpisna sredstva iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 - 2013. Projekt želi spodbujati razvoj turizma v podeželskem prostoru, predvsem na področjih tipičnih lokalnih pridelkov in izdelkov, naravne in kulturne dediščine ter tematskih poti. Vodilni partner v projektu je KGZ Nova Gorica. Finančno je prenova ocenjena na 47.894,73 evra, od tega bo kar 85% prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 10% bo dodalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, preostanek v vrednosti 2.394,69 evra pa je že rezerviranih v občinskem proračunu.

Stolp bo tako dobil novo streho, toplotno izolacijo in stavbno pohištvo.

Znotraj bodo prenovljene sanitarije in čajna kuhinja, izvedene bodo nove elektroinstalacije ter namešče-

na nova oprema, ki bo ustrezala novim vsebinam.

Po prenovi bo v stolpu št. 12 nastal razstavni prostor za podeželske produkte, kar bo prispevalo k večji promociji in trženju, pa tudi boljšemu sodelovanju med ponudniki tovrstnih izdelkov in pridelkov ter storitev na območju Vipavske doline.

Dela se bodo pričela takoj, ko bo vreme to dopuščalo ter bo zaključena v pozni pomladi.

Sh Projekt ma ja

sofinanciran

čezmejnega 2007-2013

iz

v

okviru

sodelovanja sredstev

Progra-

Slovenija-Itali-

Evropskega

7

VPIS OTROK V VRTEC ZA ŠOL. LETO 2013/14 Otroški vrtec Ajdovščina obvešča starše predšolskih otrok, da bo vpis otrok v vse enote in oddelke vrtcev letos potekal v marcu: od 4.3. do 8.3. 2013 V vrtcu Ob Hublju bomo vpisovali otroke za vrtec Ob Hublju, Črniče in Selo vsak dan od 9.00 do 15.00 ure, v sredo do 17.00 ure V vrtcu na Ribniku bo vpis otrok za vrtec na Ribniku, Vipavski Križ in Lokavec, vsak dan od 9.00 do 15.00 ure, v sredo do 17.00 ure V vrtcu Vipava bo potekal vpis za vrtec Vipava, Budanje, Vrhpolje, Podnanos in Col v času od 13.00 do 15.00, v sredo pa od 13.00 do 17.00.

Obrazce za vpis boste starši dobili v vrtcu ali na spletni strani mojedete.si.

Starše prosimo, da s seboj prinesejo enotne matične in davčne številke obeh staršev in otroka.

Starše otrok, ki so v vrtec že vključeni in želijo spremembo enote za prihodnje šolsko leto, morajo to javiti pomočnici ravnateljice v tednu, ko poteka vpis za š. l. 2013/2014. Starši, ki imajo otroka v vrtcu že vpisanega, ga za prihodnje šolsko leto ne potrebujejo ponovno vpisovati.

Vloge sprejemamo po pošti na upravo vrtca ali osebno v času vpisa.

Uprava

sklada

za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.- Progetto finanziato nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo

O ekosubvencijah in ekokreditih

di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Vipavska dolina na sejmu Turizem in prosti čas

Od četrtka, 24. do nedelje, 27. januarja je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal osrednji slovenski turistični dogodek, sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas.

Na sejmu se je tudi letos predstavila Vipavska dolina, ki je s številnimi ponudniki predstavila svojo raznoliko in privlačno turistično ponudbo.

Za promocijo naše dežele sta poskrbela TIC Ajdovščina in TIC Vipava, ki sta imela svoj razstavni pro-

stor v Stekleni dvorani, v Marmorni dvorani pa se je na domiselen način pod okriljem Turistične zveze Slovenije predstavilo še Društvo DOLI iz Lokavca.

Da se je Vipavska dolina usedla v misli obiskovalcev sejma, so se poleg prijaznih turističnih informatork zelo potrudili tudi domači ponudniki, ki so s svojo bogato ponudbo poskrbeli, da so se obiskovalci radi sukali okrog našega razstavnega prostora.

Kljub majhnosti je bil naš razstavni prostor vselej dobro obiskan, verjamemo, da bodo obiskovalci letos radi zahajali v naše kraje.

Za uspešno predstavitev na sejmu se zahvaljujemo: Zavodu za šport in Mladinskemu hotelu Ajdovščina, Planinskemu društvu Vipava, Kampu Tura, Julijani Krapež, Katji Blagonja, Turističnemu društvu Vinoreja Šmarje, Vinarskemu turističnemu društvu Slap-vas zlatih kapljic, Društvu gospodinj s Planine pri Ajdovščini, Pivovarni Pelicon, Društvu DOLI, Krajevni skupnosti Erzelj, ŠKTD Sinji vrh, Turističnemu društvu Okno, Vinarsko turističnemu društvu Vrhpolje ter Društvu turističnih vodnikov Ajdovščina in vsem ki, ste nam posredovali svoje promocijske materiale.

TIC Ajdovščina in TIC Vipava

8. 2. že 18. po 118 letih – po snegu s staro opremo Društvo Gora je letošnji kulturni praznik proslavilo še posebej kulturno – z oživljanjem starodobnega smučanja. V Tihi dolini na Predmeji je potekal že 18. Filipov tek in spust, v spomin na prvo smučarsko tekmo v tem del Evrope, ki je potekala 8.

Marca pred 118 leti.

Vreme je kar dvakrat služilo – najprej je nasulo dovolj snega, nato pa naredilo čudovit dan, tako da so imeli smučarji 18. tekme v stari opremi odlične pogoje, kar se je poznalo v »pomanjkanju« atraktivnih padcev. Na štart se je postavilo 50 smučark in smučarjev ter se najprej zapodilo v tek po ravnem, nato pa v

klanec, na bližnji grič, od koder so se potem v spustu spustili nazaj na cilj.

Prvi je na vrh klanca pritekel Danilo Pudgar, v tem delu tekmovanja tako-rekoč brez konkurence. Zato pa je bila toliko hujša v spustu, kajti v sicer skupni rezultat kombinacije se je poleg časa štel tudi avtentičen nastop v spustu, in pa ustreznost opreme.

Na tekmi so nastopile ekipe: Novaški lok smučarji, Rovtarji, SD Kanina Bovec, Ta leseni Kropa, Izvir Zvirče, Kamniške grče, nastopil je tudi planašar iz Velike Planine, Društvo Gora, SD Ajdovščina, Podmeninski gadje, predstavniki Batageljeve skupine iz Ajdovščine, SD Gozd in en

posamezen tekmovalec, Ajdovec.

Najstarejša udeleženka tekmovanja, gospa Sonja Grajšek, je štela kar 83 let, najmlajša, Julija Podobnik, pa komaj 9.

Po tekmovanju je Lojzka iz društva predmejskih kmečkih žena poskrbela tako za kulturno, kot tisto taprava hrano, domači »muzkontarji« z Bojanom in Božotom na čelu pa so poskrbeli še za družabnost. Organizatorji tekmovanja, člani Društva Gora, so se ponovno izkazali kot odlični gostitelji, dobro pa so se odrezali tudi domači tekmovalci.

Sh

Na podlagi letošnje objave jav- dnega kredita ob hkratni priNA JAVNO PREDSTAVITEV nih pozivov zaVABILO dodeljevanje ne- dobitvi nepovratnih sredstev za povratnih sredstev Ekosklada naložbe občanov, ki lahko zdruDelavnica učinkovite rabaenega energije povzemamo, da je tudi v letu 2013 žujejo ali več različnih ekoSpodbudami, ekoKrediti razpisanih skupajz20,8 milijonov ukrepov, ki jih Eko sklad sofinanin druge možnosti evrov nepovratnih sredstev za cirapridobitve in ki skupaj presežejo 10.000 nepovratnih sredstev ukrepe učinkovite rabe energije evrov priznanih stroškov, kot so izvedbovirov ukrepov učinkovite rabevenergije in in rabe za obnovljivih energije opredeljeni javnih pozivih.

Pri obnovljivih na stanovanjskih stavbah in 0,8 virov temenergije velja, da skupni znesek nemilijona evrov za vozila, ki manj povratnih sredstev in kredita ne Javni razpisi za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbestroškov rabe obremenjujejo okolje. sme presegati priznanih obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti V letošnjem letu so se, v primer- kreditirane naložbe. javi z lanskim javnim pozivom, Več informacij o razpisih za pridoKDAJ? nekoliko spremenile tehnične bitev nepovratnih sredstev in o kresreda, 20.02.2013 ob 18:00 zahteve pri vgradnji kurilne na- ditih lahko dobite na spletni strani prave za centralno ogrevanjeKJE?Eko sklada: http://www.ekosklad.si stanovanjske stavbe na lesno bi- Vipavska oz. na njihovi 01/ 241 48 28, V stavbi obrtne zbornice Ajdovščina, cesta 4,tel.št.: 5270 Ajdovščina omaso. Z namenom optimiranja občani pa se za brezplačno energetOrganizator delavnice: Občina Ajdovščina v sodelovanju z agencijo GOLEA energijsko učinkovite gradnje sko svetovanje lahko obrnete tudi na Delavnica je organizirana v sklopu programa PETROLURE nizkoenergijskih in pasivnih hiš svetovalne pisarne, združene v svepa so spremenjene površine, za PROJEKTOV tovalno mrežo ENSVET. LOGOTIPI katere bo mogoče dodeliti neAgencija GOLEA tudi letos povratne finančne spodbude izvaja delavnice v primorskih Ekosklada. Nepovratne finančne občinah, kjer lahko pridobite spodbude za nakup okolju prija- natančnejše informacije o javnih znih vozil ostajajo nespremenje- razpisih Eko sklada ter ostalih ne. aktualnih razpisih za pridobitev Vsi javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih spodbud za naložbe nepovratnih sredstev bodo od- v obnovljive vire energije in učinprti do konca leta 2013 oziroma kovito rabo energije. do objave zaključka. Tudi letos Ekipa GOLEA gre poudariti, da se bodo finančne spodbude dodeljevale samo Vljudno vabljeni na delavnico, ki jo bomo, v sodelovaza naložbe, ki ob oddaji vloge še ne bodo izvedene. V nasprotnem nju z občino Ajdovščina, organizirali 20.02.2013 ob 18. primeru vlagatelj ne bo uprauri v prostorih obrtne zborvičen do nepovratne finančne nice Ajdovščina, Vipavska spodbude. cesta 4, 5270 Ajdovščina.

Dodatna ugodnost, ki jo Eko sklad ponuja investitorjem občanom je možnost najema ugo-

8

Podjetno

Št. 19 • 15. februar 2013

Obrtni dom mora ostati v domači lasti Obrtništvo in podjetništvo v teh časih ni v zavidljivem položaju.

Poleg tega je v sprejemanju še nov zakon, ki med drugim že kar zagotovo odpravlja obvezno članstvo v obrtni zbornici. Ob večjem upadu članstva ajdovski obrtni zbornici grozi, da bo izgubila Obrtni dom, ki so ga v celoti financirali ajdovski in vipavski obrtniki. Zato že pripravlja načrte, kako se izogniti najbolj črnemu scenariju, kljub vsemu pa upa, da do tega ne bo prišlo. O težavah domačega obrtništva smo se pogovarjali z Markom Rondičem, sekretarjem na ajdovski območni obrtno-podjetniški zbornici.

Kakšna je trenutna situacija na področju obrtništva in podjetništva? Če pustimo spremembe obrtnega zakona ob strani, potem je takole: izvozniki delajo dobro ali celo bolje kot v prejšnjih letih, vsi ostali, ki so vezani na lokalni trg, na Slovenijo, pa so v izredno težki situaciji. Veliko pove podatek, da je število članov glede na leto 2009 padlo za 12%, to je 100 zaprtih podjetij. Glede na lani pa je teh podjetij kar 50! Res je, da se zapirajo manjša podjetja, kljub temu pa gre za 150 do 200 delovnih mest. Še vedno pa domače obrtništvo in podjetništvo zaposluje okoli 1800 ljudi.

Preživetje obrtne zbornice je odvisno od članov – če bodo ostali člani tudi ob prostovoljnem članstvu, potem bo zbornica delovala, kajti financirana je izključno iz članarine, drugih prihodkov nima. Po sprejetju zakona bo sledilo neko prehodno obdobje uveljavitve neobveznega članstva, ki je že dejstvo, v tem času bo potrebno spremeniti akte, opraviti volitve … Koliko časa bo trajalo to obdobje se še ne ve, najhujša je ta negotovost, ki traja že eno leto.

Kakšne so prednosti zbornice za obrtnike?

Zbornica je trenutno edini zastopnik obrtnikov in podjetnikov.

Prednost naše, ajdovske zbornice pa je, v tem, da imamo verjetno najširši spekter storitev v Sloveniji. Svetujemo na vseh področjih delovanja podjetja, na Vipavskem smo edini s tovrstnim servisom za obrtnike. Na naši E-vem točki smo samo v letu 2012 opravili 567 brezplačnih postopkov registracij, sprememb, izbrisov … Našim članom ponujamo dve vrsti izobraževanj, ena so splošna, ki se tičejo vseh – o davkih, varstvo pri delu in podobno. Potem so to še specifična oz. speializirana izobraževanja, ki so vezana na branže.

Imamo 15 sekcij, in na podlagi njihovih želja pripravljamo načrt dela za naslednje leto. To so zelo različna izobraževanja, tako o novostih iz področja posamezne branže, kot tudi o že pozabljenih znanjih, ki jih želimo ohraniti. Če je članov dosti, je strošek solidarno razporejen. Članarina se bo po sprejetju novega zakona znižala na 20 evrov in bo za vse enaka (doslej povprečje 23 evrov). Če bi ostalo članstvo v enakem številu, bi

zbornica normalno poslovala. Če pa zbornice ne bo, potem ne vem, kdo bo opravljal vse te storitve – pri nas imamo znanje, pa tudi izkušnje. Po anketi, opravljeni na državnem nivoju, je 75% obrtnikov za zbornico, težava je v tem, da bi članarino, ki je edini prihodek zbornice, plačevalo le 30% članov.

Kje se bodo najprej pokazale posledice ukinjanja zbornice?

Dejansko bo nastal problem zastopanja. Zbornica je kot socialni partner v postopkih sprejemanja zakonodaje lahko podala svoje mnenje. Res je, da zakonodajalec ni vedno upošteval vseh naših pripomb, vendar odslej ne bo nobene.

Eden zadnjih uspehov zbornice je preprečitev dviga prispevkov za socialno zavarovanje za 67%. Če tega nebi preprečili, bi v le dveh mesecih obrtniki in podjetniki za socialne prispevke odšteli toliko, kot znaša letna članarina zbornice! Pa davčne olajšave, pa plačevanje z gotovino, delno povračilo trošarin na gorivo… Žal tega pomembnega dela zbornice naši člani doslej niso opazili. Pri zastopanju pa si močan toliko, kot imaš članov. Zdaj nas je 52.000 in 200.000 delovnih mest.

Politiko pa ne zanima, da bo zaradi njenih ukrepov marsikdo zaprl podjetje, ima svojo računico, čeprav se v končni fazi izkaže, da realno več izgubi, kot pridobi. Namesto, da bi ponudili ugodno okolje, da bi obrtniki lahko delali, zaposlovali in plačevali davke, ter s tem omejili delo na črno, dvignejo prispevke. Saj lahko dvigneš prispevke, vendar bo zato še toliko več podjetij zaprtih, toliko manj delovnih mest in toliko manj denarja tudi za proračun.

Kakšno pa je razmerje med obrtno in gospodarsko zbornico?

Odnos je precej rivalski. Zakon še ni sprejet prav zaradi vpliva gospodarske zbornice, ki želi definirati obrt kot rokodelstvo. Njeno stališče je namreč, da obrtniki ne delajo s stroji! Razlog se skriva v slabem finančnem stanju gospodarske zbornice, zato ji je v interesu, da k sebi pripoji še obrtništvo. Vendar pa imamo diametralno nasprotna stališča. GZ na primer zagovarja 20% poplačilo v prisilnih poravnavah, mi pa smo lani s protesti dosegli 50%. Znano dejstvo je, da prisilne poravnave najbolj udarijo prav navadne upnike, med katerimi je največ obrtnikov.

GZ zagovarja 120 dnevni plačilni rok in podobno. Ne razumem, kako bi takšna inštitucija lahko hkrati zagovarjala velika gospodarska podjetja in njihove podizvajalce?! Je pa treba priznati, da ima GZ veliko večji vpliv na politiko, kot mi.

Problem v Sloveniji, ki ga v tujini ni, je pravočasnost stečajev. S stečajem ni prav nič narobe, če je pravočasen. Če gre podjetje v stečaj, kadar dolguje 10.000 evrov, ni problematičen, problem je, da gre pri nas v stečaj ko je dolžno 5 milijonov in nima nobenega premoženja več. No, pri obrtnikih takšnih težav ni, če ni za prispevke, davčna uprava po 3 dneh blokira račun in zgodba je za-

Pipistrel za boljši svet

ključena. V Sloveniji pa je kar nekaj gospodarskih družb, ki poslujejo in zaposlujejo, kljub temu, da imajo blokirane račune tudi že več kot eno leto. Zanimati bi nas moralo kako sploh izplačujejo plače?

Domača zbornica se je že obrnila po pomoč na obe zgornjevipavski občini. Gre predvsem za ohranitev Obrtnega doma. Kaj ste predlagali občinama?

Nova zakonodaja določa, da se v primeru propada zbornice njeno premoženje prenese na drugo zbornico ali na OZS. Če bi članarino plačevalo 30% članov, to pomeni 36.000 evrov letno. Stroški doma znašajo 15.000 evrov, ostanek pa ne zadostuje niti za plačilo enega človeka, ki bi načelno zadostoval ob tako zmanjšanem članstvu. Vendar pa zmanjka za storitve, ki jih ponujamo doslej, predvsem za svetovanja, za kar najemamo dobre strokovnjake, ki stanejo …

Naš obrtni dom so s svojimi prispevki in delom zgradili ajdovski in vipavski obrtniki. Ne OZS, ne država, niti nihče drug ni primaknil niti centa! Zato želimo, da v primeru najbolj črnega scenarija obrtni dom ostane v lokalni skupnosti. Predlagamo, da se prenese na obe naši občini, Obrtna zbornica pa ohrani nujne prostore za delo v brezplačni uporabi.

Ne glede na obstanek ali propad zbornice pa bodo obrtniki in podjetja delovali naprej. Prepričan sem sicer, da se bodo slej ali prej začeli združevati, lahko tudi na drugačen način, saj bodo videli, da kot posamezniki marsičesa ne zmorejo, da nimajo vpliva. Mogoče zbornica ni idealna, vendar so jo naši obrtniki postavili pred 34 leti! Menim, da je treba organizacijo popraviti, ne pa uničiti! Tudi za državo bo bolje, če bodo obrtniki združeni. Zbornica trenutno daje različna mnenja, skrbi za izobraževalne programe, mojstrske izpite, NPK, izdaja licence za prevoznik, dovolilnice, izvaja naloge e-vem točke … to bo nekdo moral opravljati še naprej, kar bo državo »koštalo«.

Naša obrtna zbornica želi biti pripravljena na vse. Zato pričakujemo, da bosta obe občini podprli naš predlog in v primeru premajhnega števila članstva prevzeli obrtni dom.

Edino kar želimo je, da bi bile vsebine obrtnega doma povezane s podjetništvom. Definitivno pa je naš interes ohranitev zbornice in obrtnega doma, zato si bomo prizadevali pokazati in dokazati, da smo koristen povezovalni člen domačega obrtništva in podjetništva, ter obstati. sh

Ameriška revija »Wired Magazine« je kot naslovno zgodbo svoje februarske izdaje objavila članek »Sedem velikih idej, ki lahko spremenijo svet« (ang. Seven Massive Ideas That Can Change the World). V članku je podjetje Pipistrel opisano kot izdelovalec prvega električnega štirisedežnega letala, ki glede energijske učinkovitosti nima prave primerjave.

Med opisanimi predlogi so na primer sprememba puščav v obnovljive vire energije ali pa digitalni prikazovalniki v obliki kontaktnih leč. Na prvem mestu je izpostavljena ideja o letalih na elektriko, ki poziva k razmisleku o spremembah v letalski

tehnologiji, ki bo iz ekonomskih in okoljevarstvenih razlogov morala izboljšati svojo energijsko učinkovitost. Eden od glavnih načinov za izboljšanje učinkovitosti in hkrati ogljičnega odtisa je uporaba električnega pogona, tu pa ajdovski Pipistrel tako-rekoč nima konkurence. V domačih delavnicah je nastalo prvo komercialno dvosedežno električno letalo Taurus Electro G2, nato pa so sledili uspehi na doslej vseh treh Nasinih tekmovanjih: za najboljše osebno letalo v 2007, za najboljšo tehnologijo majhnih letal v 2008 ter zadnje, tudi najodmevneje, za energijsko najbolj učinkovito letalo v 2011. Z letalom Taurus G4, ki je tudi prvo štirisedežno električno letalo na svetu, pa so osvojili tudi najvišjo denarno nagrado, podeljeno v zgodovini letalstva. Revija Wired prav Taurus G4 navaja kot primer uspešne uporabe električnih pogonskih tehnologij.

Pipistrel v tem trenutku razvija električni pogon tudi za svoje komercialno štirisedežno letalo Panthera.

Povzeto po pr Pipistrel

Metal design osvaja svetovne zvezdnike

Metal designu, proizvajalcu kovinskega pohištva iz Ajdovščine, je po odličnih uspehih na dveh Londonskih vrtnih razstavah uspelo osvojiti še svet slavnih.

Danes verjetno najboljšemu slovenskemu proizvajalcu kovinskega pohištva, Metal design d.o.o. Ajdovščina, je lani uspel večji podvig: povabili so jih namreč k sodelovanju pri opremi hiše za resničnostni show ‚Styled to Rock‘ s pevko Rihanno. Omenjen show sta poleti 9 tednov predvajala Sky Living TV in producentska hiša Twenty Twenty. Gostila ga je pevka Rhianna. V showu so tekmovalci oblikovali kostume za zvezdnike kot so Cheryl Cole, Katy Perry, Scissor Sisters in drugi. Podjetje Metal design je bilo kot proizvajalec luksuznega vrtnega pohištva povabljeno, da opremi zunanjo teraso hiše, v kateri so stanovali tekmovalci v času snemanja.

Svoj pečat pa je Metal design pustil

tudi na različnih notranjih dodatkih za dom, kot so dekorativna stojala za rože, obešalniki in podobno.

Da je sodelovanje v tovrstnem showu za Metal Design pomembno, priča dejstvo, da je bila vila v kateri so tekmovalci stanovali, skupaj z opremo, ocenjena kar na pol milijona angleških funtov. Tako v notranjosti kot zunanjosti je bila opremljena le z vrhunskim pohištvom in izdelki.

Domače podjetje je na angleškem trgu prisotno že dve leti, vedno bolj so uspešni, njihovo pohištvo pa zadovolji tudi zelo visoke standarde.

Pohištvo, ki je rezultat najsodobnejše tehnologije s tradicijo rokodelske umetnosti v vintage stilu, ni priljubljeno le na angleškem trgu. Izdelki krasijo impresiven seznam pomembnih reprezentančnih objektov tudi v Sloveniji. Med najbolj znanimi so grad Kromberk, Vila Bled ter dvorec Zemono in grad Bogenšperk.

Podjetno

Št. 19 • 15. februar 2013

Če ne bi imel inštituta, bi imel kmetijo

V februarju smo pod drobnogled vzeli uspešnega ajdovskega podjetnika, ki je svoje prve delovne izkušnje pridobival kot rezkalec na Tekstini, danes pa ima uspešno podjetje z 22 zaposlenimi pretežno visoko izobraženimi strokovnjaki in štirimi dislociranimi enotami po Sloveniji, katerega dejavnost je inženiring varstva pri delu, požarnega varstva in varstva okolja. Če pa bi takrat, na začetku, imel priložnost obdelovati malo večji kos zemlje, bi ga danes predstavljali kot uspešnega kmetovalca.

Marjan Lozej se je pred kratkim umaknil z direktorskega položaja in je »zgolj« še lastnik Inštituta za varnost Lozej in projektant najzahtevnejših projektov.

Večina ajdovskih delavcev smo se s podjetjem in njegovimi strokovnjaki srečali na katerem od obveznih usposabljanj iz varstva pri delu ali požarne varnosti.

Marjan nerad govori o uspehih, čeprav ima veliko razlogov za to – dejstvo je, da je podjetje poslovno uspešno in v vseh 19 letih delovanja še ni beležilo izgube, predvsem pa je ugledno in perspektivno. »Niti slučajno si nisem predstavljal, kaj bo nastalo …« Marjan Lozej se je zaposlil leta 1976 v ajdovski Tekstini, kjer je ostal do leta 1993. Prva štiri leta v vzdrževanju, to obdobje je zaključil kot strojni tehnik. Po prihodu od vojakov, kamor je odšel leta 1979, se je vpisal na višjo tehnično šolo za varstvo pri delu. Študij, vključno z diplomo, je zaključil v 3 letih: »Trikrat na teden sem hodil v Ljubljano na predavanja, doma popravljal bajto in še dva mula imel, ob redni službi seveda. Takrat sem bil na volji,« se Marjan Lozej spominja tistih časov. Od leta 1981 do leta 1993 je bil vodja službe varstva pri delu, nato pa je šel proč. Takrat je na Tekstini vladala močna recesija, število zaposlenih se je prepolovilo, med tistimi, ki so kot tehnološki višek romali na Zavod za zaposlovanje, je bil tudi Marjan Lozej. Za pol leta. Nato je odprl podjetje Lozej inženiring, trgovina in svetovanje. Začetki so bili boleči, s prvimi dejavnostmi v zvezi z zaščitnimi sredstvi ni mogel preživeti, niti za bencin ni zaslužil. »Je pa res, da sem si v tem času pridobil prve stranke,« Marjan značilno pozitivno gleda tudi na trpke izkušnje. »Prva firma, ki sem se je lotil obdelovat, je bila Komunala,« nato se je podjetje počasi začelo širiti.

Po dveh letih samostojnega dela v domači garaži na Ustjah, kjer si je Marjan uredil pisarno, je zaposlil prvo sodelavko, in hkrati odprl prvo dislocirano enoto v najeti pisarni obrtnega doma v Idriji.

Leta 1997 so bili štirje, odtlej naprej je podjetje zaposlovalo pretežno mlade, ki so tu opravljali prakso. Danes ima Inštitut za varnost Lozej štiri dislocirane enote: v Idriji, v Logatcu in v Krškem s po enim sodelavcem, v Sežani so zaposleni

štirje – ostali do 22 pa na sedežu podjetja v Ajdovščini. Pretežno so visoko izobraženi, med njimi so tudi priznani specialisti za posamezna področja. Za delo, ki ga opravljajo, je znanje predpogoj.

Sedež podjetja ima svoje prostore v obrtni coni v Ajdovščini. Sem se je preselilo leta 1996, takrat v zgornjo etažo, že prihodnje leto so se pričeli pogovarjati o odkupu. Čez nekaj let so odkupili celoten objekt in ga nad nekdanjo avtopralnico nadvišali ter s tem pridobili dodatne prostore. V zgornjem nadstropju so pisarne, v spodnjem pa imajo predavalnico, pisarniške prostore, arhiv in garaže. Dislocirane poslovne enote pa so v nameščene v dobro opremljenih najetih pisarnah.

Konkurenčnost v tem poslu je pestrost ponudbe Varnost in zdravje pri delu, požarna varnost in varstvo okolja so tri osnovna področja, s katerimi se ukvarjajo sodelavci Inštituta za varnost Lozej. Te dejavnosti so se nekdaj odvijale kot notranje službe podjetij, zaradi zahtevnosti področij pa se je skoz čas izkazalo, da je bolj ekonomično tovrstne storitve najemati zunaj. Čeprav je bil preboj trd že zaradi same narave dela, ki zahteva tudi veliko etične odgovornosti, Marjan meni, da so prav »zunanji« veliko naredili za prepotreben red na teh področjih.

Konkurenčna prednost Inštituta za varnost Lozej je v celi paleti dejavnosti.

So edino večje tovrstno podjetje na našem koncu. »Nalogo opravimo komplet,« pravi Marjan Lozej, za kar ima podjetje poleg lastnih prostorov na voljo tudi vso opremo, ki jo potrebuje za izvajanje vseh sort meritev, analiz in drugih zahtevnih postopkov. »Kadar pelješ kufre v avtu, je avto ponavadi zelo poceni,« slikovito opiše vrednost in pomembnost aparatur.

Opravljajo vseh sort meritev: temperatur, kakovosti zraka, osvetljenosti, toplotnega sevanja, prisotnosti plinov, …

Precejšen strošek so tudi najsodobnejši zahtevni računalniški programi, službeni vozni park pa sestavlja kar devet avtomobilov.

Zadnja tehnološka novost v podjetju, ki je tudi med prvimi v Sloveniji, je termokamera, katere potreba se bo, »zaradi mase sončnih elektrarn z dvomljivim izvorom, ki imajo maso napak«, šele izkazala in s katero upravlja usposobljen, posebej za ta namen izšolan termografist. Marjan pa je namignil tudi, da imamo sedaj v Ajdovščini možnost preveriti rezultate opravljenih energetskih sanacij stavb.

Sicer pa si dajo precej opraviti z meritvami hrupa v okolju, za kar so morali pridobiti posebno akreditacijo, ki podjetje letno stane 5000 evrov. Organ za meritve hrupa mora biti popolnoma neodvisen, med izvajanjem meritev ne sme nihče in ničesar vplivati nanj in preverke akreditacij so izredno stroge. Že kakšnih

sedem, osem let podjetje posluje tudi po ISO standardih 9001 in Marjan priznava, da je to koristno. Vzeli so si čas za pripravo poslovnika, rezultat pa je urejeno in tekoče delo.

Vsak je samostojen pri svojem delu Zahtevnega dela se v Inštitutu za varnost Lozej lotevajo timsko, čeprav je vsak strokovnjak samostojen in sam odgovoren za svoje delo. Razdeljeni so na operativce in specialiste. Prvi skrbijo za podjetja, poskrbijo za vse, kar podjetje potrebuje, od rednih pregledov, do izvajanja poučevanj in svetovanja, izdelajo požarni red, opremijo prostore z označbami, redno vodijo vse potrebne evidence, opozarjajo in obveščajo … »Mi smo tisti, ki firme priganjamo,« Marjan pojasnjuje način dela. »Delodajalcu je na začetku leta jasno, kaj je potrebno opraviti, vključno s terminskim planom, jasno je kakšen strošek bo in koliko časa bo izgubil.« Specialisti so predvsem projektanti za različna področja. Največ dela je na področju požarne varnosti, kjer sodelujejo pri izdelavi tehnične dokumentacije za gradbena dovoljenja. »Tu imamo kar nekaj dela, štirje delamo nonstop na tem, pa včasih ne zmoremo,« Marjan pokaže na velik kup »papirjev« na njegovi pisalni mizi. Delo je zahtevno, obvezni projektantski izpit pa je mogoče pridobiti šele po petih letih prakse. Poseben tehnični oddelek skrbi za različne vrste meritev in preglede zahtevnejših strojev ter za vse, kar je v zvezi s kemikalijami in okoljem.

Njihovo delo zahteva še vrsto drugih izpitov, vsakoletnih izpopolnjevanj, za opravljanje storitev pa imajo pooblastila ministrstva za delo na področju varstva pri delu, ministrstva za obrambo na področju požarnega varstva ter ministrstva za okolje na področju varstva okolja.

V firmi imamo nekoga, ki nam vsako jutro prebere Uradni list Na vprašanje, koliko časa zaposlen porabi za spremljanje novosti zakonodaje, se oba, Marjan Lozej in direktor Stanko Ožbot zasmejeta. »V firmi imamo nekoga, ki vsako jutri prečita Uradni list in nam na maile pošlje vse, kar se tiče našega dela.« Redno se udeležujejo seminarjev, mnoga izobraževanja so obvezna in si z njimi nabirajo točke za podaljševanje licenc. »Če hočeš slediti spremembam, je treba vse poznati. Kriteriji so zelo visoki, pogoji za izobraževanje so hudi, poberejo ogromno časa,« Marjan meni o obveznih zahtevah. Še večja težava pa je pogosto menjajoča se in nedosledna zakonodaja, ki ji manjka vrsta podzakonskih aktov. »Agencijo za okolje bi morali ukinit … in začet od začetka, tam je dejansko inflacija predpisov, ki jim je nemogoče slediti,« se huduje direktor Ožbot. Lozej pristavi, da je na njegovem področju vsaj pet predpisov, ki se »končajo v SFRJ«: »Mi pa se moramo držati tistih, ki veljajo.« Lahko se sicer odločijo za predpise drugih evropskih narodov, vendar se je v tem primeru potrebno teh predpisov držati v celoti, za kompleten posel. Torej je potrebno obvladovati velik del tuje zakonodaje in spremljati tudi te spremembe, pa prevajati predpise, s čimer je največ težav. Predvsem pa je treba še kako vedeti, za kaj gre.

Z Brankom takoj pomisliva, kako koristno bi bilo to praktično znanje uporabiti za priprave in spremembe predpisov, pa Lozej pove, da sicer sodelujejo v postopkih priprave, in to z veseljem, vendar njihove pripombe in predlogi običajno ne

veljajo nič.

Za en evro izgubiš posel »Če bi gledal leto 2000, smo okoli tričetrt ponudb, ki smo jih napisali, tudi izvedli, tako je bilo še leta 2005, 2006.

Danes pa, če izvedeš 10% napisanih ponudb, si dober,« Lozej primerja čase pred in med gospodarsko krizo. »Trg je postal neizprosen, za en evro izgubiš posel.« Največja konkurenca so jim podobna podjetja iz Ljubljane, Murske Sobote, Maribora. Cene znižujejo tudi vnaprej določeni budžeti projektantov.

Kljub temu nekaj velja tudi kakovost in dobro ime: »Kar se tiče izvajanja nalog, dosti pomeni ime naše firme, je zaupanja vredno. Če smo mi zraven, včasih celo ne gledajo na ceno, največkrat rečejo naj napravimo in po primerni ceni.« Inštitut za varnost je podpisan pod vrsto pomembnih objektov, veliko projektirajo za javne ustanove, v lanskem letu so izdelali kar 8 strokovnih nalog za vrtce. Veliko nalog delajo za zahtevne objekte, nazadnje je bil svojemu namenu predan helioport na ljubljanskem Kliničnem centru, nujna in dobrodošla pridobitev za največjo slovensko bolnišnico.

Mnoga podjetja pa na tovrstne storitve še vedno gledajo kot na nepotrebni strošek, kar se jim zna slej ali prej maščevati.

Marjan opozarja, da v primeru nadzora ali nesreče »obrnejo vsak papir, vse do zadnjega« in vsi morajo »zdržati«. »Ko pride zadeva na sodišče, ni enostavno,« opozori predvsem na množico poškodb na delu. Zdaj je že vajen sodišč, priznava pa da je bilo to v začetku hudo. V teh primerih je izdelovalec dokumentacije tisti, ki zagovarja ponesrečenca, če ne drugače, kot priča. »Če je papir podpisan s tvojim imenom, te lahko celo obtožijo.« Dejstvo pa je, da zaščitna oprema in delavec, ki je poučen o varnem rokovanju z orodji, lahko podjetju prihranita marsikakšen evro.

Firma, ki posluje z izgubo, se mora ukinit Inštitut za varnost Lozej nima težav s solventnostjo, niti z bankami in sproti poravnava vse svoje obveznosti. Težave pa ima s plačili. Najhuje je bilo v letih, ko se je recesija začela, 2008/09/10, iz tega časa beležijo za okoli 250.000 »odpisanih« evrov. Vrednost vseh dolgov pa se giblje in znaša tudi do 400.000 evrov. »Mi nismo še imeli izgube. Jaz tako gledam, firma ki posluje z izgubo, se mora ukinit, dokler je čas,« trdi Marjan Lozej.

Zaposleni imajo solidne plače, predvsem pa so socialno varni, poslovanje inštituta namreč stoji na trdnih temeljih, najhujše je očitno tudi že minilo.

Inštitut, ker si to zaslužijo Pri 15 letih se je podjetje Lozej d.o.o. preimenovalo v Inštitut za varnost Lozej.

Da bi svojemu delu, ki je po vseh teh letih doseglo zelo visok strokovni nivo, dodali nekaj nadgradnje, zaslužene veljave. Ob tej obletnici je Marjan Lozej prejel Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina.

Ponosen pa je tudi na priznanje Avgusta Kuharja iz področja varstva pri delu, ki nekaj velja v stroki.

Vzdušje v inštitutu je delovno, vendar si znajo vzeti tudi čas za zabavo, za druženje, kakršno ob delu ni mogoče in ki daje motivacije za prihodnost. Tako si vsaj dvakrat na leto privoščijo športno-zabavni izlet, eden teh dni, ki seveda potekajo ob delovnikih, je »direktorjev dan«. Pobudniki in organizatorji so zaposleni, firma pa podari delovni dan in večidel tudi pokrije stroške. Nazadnje se

9

je kolektiv z avtobusom odpravil na izlet k novemu kolegu, ki jim je razkazal Krško.

Družbeno odgovoren Kljub temu, da se ukvarja z zahtevnim poslom, ki terja ogromno časa in angažiranosti, je Marjan vedno voljan prispevati tudi za družbeno korist in za javno dobro. En mandat je predsedoval svetu Krajevne skupnosti Ustje. »Takoj ko sem prišel na Ustje, sem se začel aktivno vključevat v krajevno skupnost, nato pa dolgo ne, se nekako nisem dobil … zmerej je veljalo, da če si zet na Ustjah, potem nisi dosti vreden. Zdaj smo jim pa pokazali, zeti, da smo,« se pošali Marjan. Ponosen je na svoj prispevek v krajevni skupnosti, še posebej na tisti družabni del. V njegovem mandatu so začeli postavljati dva mlaja na Ustjah, za 1. maj in za 8. avgust, tradicija se bo očitno obdržala. Predsednik je postal v času, ko se je zaključevala gradnja mrliške vežice in je bila krajevna blagajna izpraznjena. Do konca svojega mandata je uspel pripraviti vse papirje in zbrati vsa potrebna sredstva za gradnjo večnamenskega objekta.

V tem času je Marjan postal tudi član Društva Matija Vertovec, danes je njegov predsednik. Za vodenje so ga člani izbrali prav zaradi njegove sposobnosti združevanja in nekonfliktnega iskanja skupnega interesa. Za seboj ima že lepo število dobro izpeljanih pohodov, predvsem pa zadovoljne člane, ki so voljni delati tudi v naprej.

Nedeljski kmetovalec Marjan se je z ženo Nado na Ustje preselil iz Ajdovščine, potem ko je tast tu leta 1976 kupil hišo, obnavljali pa so jo skupaj. Imata tri otroke, starejši sin ima svoje podjetje, računalniški inženiring, mlajši in žena sta zaposlena na Inštitutu, najmlajša hči pa še študira in jo nosi v bolj umetniške, oblikovalsko-scenografske vode.

Hišo obdaja majhno posestvo, 4000 kvadratov lepo obdelane zemlje. »Krompir moraš pridelat, si ne predstavljam, da si nebi pridelal svojega krompirja … ko je krompirja konec, se tam poseje še redič,« pravi Marjan, ki to tradicijo prinaša še iz Podrage, od koder je doma. Pridela tudi veliko druge zelenjave, neguje 150 sadnih dreves. Včasih je, »kot taprav Podražan«, imel tudi trte, pa ni imel časa za nego in jih je moral vreči iz zemlje.

Prizna, da je od zmeraj raje obdeloval zemljo, kot opravljal svoje delo in da če bi se takrat, na začetku, pokazala kakšna priložnost za večji kos zemlje, bi takoj pustil vse skupaj in začel kmetovati.

Kljub pomanjkanju časa ima dober pridelek, viške pridelka pa z veseljem razdeli med prijatelje in sorodnike.

No, počasi prihaja njegov čas: »Včasih sem zjutraj sedel v avto in nikoli nisem vedel, kdaj bom prišel domov. Danes se ve, običajno mi uspe priti na pozno kosilo domov, zadnje čase pa potem niti ne odhajam več v službo.« Delo v podjetju je dobro organizirano, svojim sodelavcem zaupa, počasi bo lahko izpregel in se posvetil kmetovanju ter svoji najljubši rekreaciji: »Strašno rad imam vso opremo za rekreacijo, strašno težko pa jo uporabljam – še najraje imam kavč.« In čeprav pravi, da če bi ga še enkrat spravljali, naj se loti vsega od začetka, bi nas vse nekam poslal, si lahko v miru prizna, da ni šlo za Izgubljen čas, svoje poslanstvo je opravil z odliko.

Sanda in Branko

10

Mladi

Št. 19 • 15. februar 2013

»Dobimo se na postaji«

Štipendije za mlade fizike

Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina že drugo leto sodeluje v projektu »Dobimo se na postaji«, ki spodbuja trajnostno mobilnost s poudarkom na uporabi javnega potniškega prometa, hoje in kolesarjenja za prihode in odhode v / iz šole.

Ena izmed aktivnosti, v katere se je šola vključila v okviru tega projekta je tudi »Tekmovanje za najbolj trajnostno mobilno srednjo šolo«.

Učitelji in dijaki imajo veliko idej, kako promovirati trajnostno mobilnost med mladimi in v svoji lokalni skupnosti, za kar je to tekmovanje velika priložnost, da se pokaže izvirnost dijakov in zaposlenih, spodbuja sodelovanje dijakov in šole z lokalno skupnostjo, aktivno državljanstvo ter prostovoljstvo. Tim dijakov in dijakinj bo na podlagi pripravljenega načrta, posvetovanj z vodstvom šole in predstavniki oddelka za okolje in prostor, iz področja lokalnega prometa in zvez, uredil smerokaze za peš poti iz različnih koncev kraja do šole. Oznake bodo dobro vidne in opremljene z napisi, razmišljanji in prednostmi javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. Dijaki pripravljajo tudi študijo urejenih kolesarskih parkirnih prostorov za šolske potrebe in kako obstoječa kolesarska stojala osvežiti z novo podobo, pobarvati zid ob stojalih in dodati napise o rabi koles, pravila in koristnosti. Dijaki so pripravili osveščevalne plakate o trajnostni mobilnosti in izobesili

Štipendijski sklad »Mladi fiziki 2020« na Fakulteti za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici Sodelavci Fakultete za aplikativno naravoslovje so se v letu 2012 povezali z institucijami in posamezniki, ki so preprečani, da je prihodnost Slovenije tesno povezana z inovativno in odlično izobraženo mladino, ki bo z lahkoto ujela korak z najsodobnejšimi dogajanji v svetu naravoslovja in tehnike. Rezultat teh povezav je štipendijski sklad »Mladi fiziki 2020«, ki združuje donacije, iz katerih bodo študentje, ki se bodo v akademskem letu 2013/2014 prvič vpisali v študijski program Fizika (I. stopnja) Fakultete za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici, prejeli zanimive štipendije. Študijski program Fizika (I. stopnja) predstavlja v slovenskem visokošolskem prostoru sodobno ponudbo za izobraževanja strokovnjakov s področja fizike, saj vzgaja študente v duhu celostnega reševanja najrazličnejših problemov sodobne industrije in znanosti. S širokim naborom eksperimentalnega znanja so diplomanti cenjeni povsod tam, kjer

vozne rede avtobusov in vlakov, ki so uporabni za prihode in odhode v šolo. Zaposleni na šoli se bomo za spodbujanje trajnostne mobilnosti še bolj kot doslej trudili z dobrim zgledom, saj nas veliko hodi v službo peš, s kolesom ali pa uporabljamo »carpooling«*.

Aktivnosti so v polnem teku, še vedno pa z veseljem sprejmemo še kakšno povezljivo idejo, ki bo prišla izven šole. Z objavljanjem naših aktivnosti v okviru trajnostne mobilnosti pozivamo tudi lokalno skupnost, da se nam pri tem pridruži.

Vsak dan, ko je treba na delo ali po opravkih si organiziramo pot tako, da čim več opravimo peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom. *Kaj je »carpooling«? Kadar javni prevoz ni kakovosten, je spodbujanje »carpoolinga« oz. povečanja zasedenosti avtomobila preprost in učinkovit ukrep za zmanjšanje števila avtomobilov in stroškov. »Carpooling« je zelo učinkovit ukrep predvsem za posamezna podjetja, katerih delavci prihajajo v službo ob istem času.

Karmen Lemut

je potrebno podrobno poznavanje fizikalnih problemov in inovativnost pri reševanju le-teh, natančno merjenje količin, ki so ključne pri optimizaciji proizvodnega procesa ali v novih fizikalnih raziskavah. Za prvostopenjsi program Fizika je značilna interdisciplinarnost, saj se študentje spoznajo tudi s povezavo fizike in biologije ali fizike in elekronike, hkrati pa so deležni izbirnih poglavji s področja intelektualne lastnine. Z izbirnostjo predmetov je še dodatno zagotovljeno, da diplomanti dobijo tisto znanje, za katerega so prepričani, da jim bo najbolj koristilo v bodoči karieri. Študij poteka v majhnih študijskih skupinah, ki zagotavljajo pristen stik med študenti in profesorji, dodatno pa je kvaliteta študija povečana s sistemom tutorjev. Nad vsakim študentom, ki si tega želi, namreč bdi mlajši sodelavec Univerze v Novi Gorici in skrbi za to, da so študentove obveznosti opravljene v predpisanih rokih in osvojeno znanje na primerni, visoki, ravni. Štipendijski sklad »Mladi fiziki 2020« je bogat že v prvem letu obstoja, saj ta trenutek ponuja vsaj 10

Andreja Leban

Mladi o okolju

Ženske v znanosti

Mlada raziskovalka Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici je postala štipendistka nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« Partnerji nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« L’Oreal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija so na slovesnosti v Narodnem muzeju Slovenije podelili štipendije sedmi generaciji mladih raziskovalk. Štipendijo za raziskovalno delo v okviru doktorskega študija v višini 5.000 evrov, ki jo lahko štipendistke porabijo v poljuben namen, je prejela tudi Tina Jerman Klen, mlada raziskovalka Centra za raziskave vina in doktorska študentka doktorskega študijskega progama Znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici v zadnjem letu študija.

štipendij, ker pa se novi štipenditorji še vključujejo, bo to število do oktobra 2013 zagotovo še naraslo. Vsaka štipendija zagotavlja posameznemu prejemniku 200 EUR mesečno in traja vsa tri leta študija (vsako leto študent prejema sredstva 10 mesecev), pogoj za ohranitev štipendije ves ta čas pa je redno napredovanje po programu. Med štipenditorji lahko najdemo sodobna podjetja, kot sta GEN-I, d. d., ali COSYLAB, d. d., Občino Ajdovščina ter raziskovalno inštitucijo svetovnega slovesa Sinhrotron iz Trsta. Najprestižnejšo štipendijo, ki jo prejme najboljši študent v generaciji, pa osebno daruje Rektor Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Danilo Zavrtanik.

Za podrobnosti o vpisu, študijskem programu ali štipendijskem skladu »Mladi fiziki 2020« se obrnite na Dekana Fakultete za aplikativno naravoslovje, prof. dr. Gvida Bratina (gvido.bratina@ung.si, tel. 05 365 35 00).

Dodatne informacije: Andreja Leban, T: 05 3315 397, E: andreja.leban@ung.si

Na že sedmi razpis za štipendije programa L’OREAL-UNESCO »Za ženske v znanosti«, ki si prizadeva opozarjati na pomen in vlogo žensk v znanosti, je prispelo največ prijav doslej, in prvikrat tudi največ s področja biotehnologije.

Tina Jerman Klen v svoji doktorski nalogi raziskuje transformacije in porazdelitev fenolov oljk med proizvodnjo oljčnega olja. Fenolne spojine oljk naj bi namreč imele močne antioksidativne lastnosti, s tem pa pomembno preventivno vlogo pri pojavnosti nekaterih vrst raka ter bolezni srca in ožilja. Hkrati te spojine v odpadnih oljčnih produktih predstavljajo velik okoljski problem, zaradi česar je njihov nenadzorovan izpust v okolje strogo prepovedan.

Namen njene raziskave je oceniti učinkovitost obstoječih tehnik stiskanja olj ter ugotoviti, ali je mogoče s spremembami tehnologije izboljšati kakovost oljčnega olja in hkrati zmanjšati okoljsko obremenitev skozi nadaljnjo uporabo odpadnih produktov, oboje pa lahko pomembno spodbudi slovensko oljčno industrijo.

Prejeta nagrada je veliko priznanje dosedanjemu delo študentke Tine Jerman Klen ter njene mentorice doc. dr. Branke Mozetič Vodopivec, obenem pa velik dokaz, da je študij na Univerzi v Novi Gorici visoke kvalitete.

Andreja Leban

2. februarja 2013 je bilo sobotno dopoldne v Ajdovščini namenjeno okolju. V organizaciji Mladinskega sveta Ajdovščina in pod vodstvom Mladinskega sveta Slovenije je v Hiši mladih potekalo lokalno srečanje projekta Mladi o okolju. Dogodka se je poleg skupinice mladih udeležila tudi predstavnica Občine Ajdovščina, vodja oddelka za okolje in prostor ter predstavnica Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina, odgovorna za ravnanje z odpadki.

Projekt Mladi o okolju se osredotoča na izpostavljene teme, ki jih mladi iz posameznega lokalnega okolja, kjer se srečanje odvija, zaznajo kot problematične: ureditev mladim prijaznejšega okolja, trajnostni razvoj in s tem povezano ravnanje in varovanje okolja idr. Na lokalnih srečanjih mladi sami najprej identificirajo probleme v svojem lokalnem okolju, predlagajo rešitve in jih nato predstavijo odločevalcem.

Tudi mladi Ajdovci so v prvem delu sobotnega srečanja sami razpravljali o možnosti ureditve mesta

Ajdovščina tako, da bi postalo mladim prijaznejše ter izpostavili nekaj pomembnih predlogov: mladi si najbolj želijo ureditve kolesarskih poti, ki jih v Ajdovščini skoraj ni; postavitev smetnjakov za pasje iztrebke ter celostno ureditev mesta Ajdovščina, saj, kot ugotavljajo mladi Ajdovci, slednje nima dolgoročnega prostorskega plana, ki bi celostno urejal umestitev novogradenj v prostor in s tem posamezna območja namenjal različnim dejavnostim in panogam.

Mladi so tudi tokrat dokazali, da jim svežih zamisli nikdar ne zmanjka in za novo mesto Ajdovščina poiskali konkretne in realne rešitve, narisali zemljevid mesta Ajdovščina, ga prekrili s kolesarskimi potmi in tako predstavili podobo novega mesta »po meri mladih«. »Ureditev predlaganih kolesarskih poti ne prinaša večjih finančnih vložkov, saj bi kolesarske poti lahko umestili na del že obstoječe infrastrukture«, ugotavljajo mladi udeleženci projekta Mladi o okolju. Udeleženci sobotnega srečanja namreč predlagajo postavitev kolesarskih poti ob avtomobilskih

cestah tam, kjer so te dovolj široke: predvsem vzdolž Goriške ceste, ki jo mladi zaznavajo kot najbolj problematično, ker zaradi širine in preglednosti omogoča, da se vozniki skozi mesto peljejo prehitro. Mladi predlagajo ureditev kolesarskih poti tudi ob poljskih poteh, ki vodijo na ‚‘ajdovsko polje‘‘, kamor se mnogo Ajdovcev zateče za rekreacijo, a se do začetka stez pripelje z avtomobilom.

Kolesarske poti bi lahko uredili tudi ob obvoznici, v smeri proti Novi Gorici, mimo industrijske cone,...

V zemljevid mesta Ajdovščina mladi niso pozabili umestiti niti smetnjakov, predvsem tistih za pasje iztrebke, ki jih po mestu skoraj ni; predvideli so ureditev glavnega trga, označili industrijske cone, cone namenjene mladinskih aktivnostim in označili središče kulture,...

Svoje rešitve in pobude so v drugem delu srečanja predstavili predstavnici iz Občine ter predstavnici Komunalno stanovanjske družbe, ki sta bili konkretnih pobud mladih veseli in sta jih z navdušenjem sprejeli. Pogovor se je nato usmeril še k ostalim aktualnim temam o okolju: ravnanje z okoljem in odpadki, ureditev mesta ter ostalih težavah, s katerimi se dnevno srečujemo v našem mestu.

Vse pobude mladih, ki so v soboto dokazali, da jim za svoje okolje ni vseeno, so na Mladinskem svetu Ajdovščina skrbno zabeležili in jih bodo v prihodnjih dneh v pisni obliki posredoval Občini.

Mladinski svet Ajdovščina

Dan z mladim Ajdovcem

Št. 19 • 15. februar 2013

Voda za življenje

Luka Vončina, študent in »naj natakar«

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Da je voda vir življenja, je splošno znano. Človek je kmalu spoznal, da je voda tudi vir zdravja. Vse velike civilizacije so nastale ob rekah in vse so spoznale pomen dobre vode. Voda, predvsem tista neoporečna in čista postaja vedno pomembnejša dobrina za človekov normalen razvoj. Je osnovna komponenta človeškega telesa. Pri odraslem moškem predstavlja 60%, pri odrasli ženski (zaradi bolj izraženega maščobnega tkiva) 50% in pri dojenčku 70%. V njej so raztopljene hranilne snovi, voda jih iz prebavil prenaša do najmanjše celice našega telesa. Tudi pri odpadnih in strupenih snoveh, ki nastajajo v telesu ali zaidejo vanj s hrano ali vdihanim zrakom, je voda tista, ki jih prenese do organov za izločanje. Pomembna je za vzdrževanje vlažnosti sluznic, brez nje bi prišlo do trenja med različnimi tkivi. Voda je najpomembnejši regulator telesne temperature – pri vročinskih boleznih, ob naporih ali v vročih dneh vsi opažamo, da se naše telo bolj znoji kot običajno in s tem izravnava povišano temperaturo telesa.

Pri običajnih prehranjevalnih navadah pride do uživanja tekočine preden nastopijo občutki žeje. Žeja naj bi bila le v izjemnih primerih dražljaj za uživanje tekočine. Posebej pri starih ljudeh je lahko občutenje žeje tako oslabljeno, da niso več sposobni ustrezno zaznavati obstoječega pomanjkanja tekočine.

Slednjemu sem bila v času šolanja priča tudi sama, saj so starejši ljudje pogosto radi pozabili na vnos tekočine in tako dnevno zaužili le tri do štiri decilitre tekočine, kar je absolutno premalo! Bodisi je k temu pripomoglo oslabljeno občutenje za žejo velikokrat pa tudi malomarnost in brezbrižnost zdravstvenega osebja (ne vseh), da bi starejšemu, na posteljo priklenjenemu človeku ponudili kozarec vode. Človeško telo zdrži brez vode le nekaj dni. Vzrok se skriva v dejstvu, da človek vsak dan izloči precejšnjo količino vode. Glavna pot izločanja so ledvice, približno 1,6 litra je izgubimo na ta način. Okrog 0,4 litra jo izločijo pljuča z izdihanim zrakom in ob običajni telesni aktivnosti jo okrog pol litra izgubimo z znojenjem. Približno 1 deciliter pa se jo izloči z blatom. Če seštejemo izločene tekočine vidimo, da človeško telo za normalno delovanje vsak dan potrebuje 2 do 3 litra tekočine! Vsekakor pa velja zlato pravilo, ki pravi, da naj bi odrasel človek zaužil 1,5 litra vode s pijačo in 8 decilitrov s hrano, kot so juha, sadje in zelenjava.

Kadar je izguba vode večja od vnosa nastopi dehidracija ali izsušitev. Da bi preprečili dehidracijo telesa, ki nastopi v lažji obliki že ko imamo suha usta, moramo telesu priskrbeti redno pitje vode. Izgubljeno telesno tekočino in minerale je priporočljivo nadomestiti z navadno vodo iz pipe, čaji in svežimi sadnimi sokovi, izogibajmo pa se sladkanim in gaziranim pijačam. Večje težave lahko nastopijo, kadar nam vode dolgotrajno primanjkuje, zaradi česar telo razvije varčevalne ukrepe, ki lahko negativno vplivajo na pojav različnih alergij, kroničnih bolečin, glavobola in zvišanega krvnega pritiska ter po zadnjih raziskavah, tudi na slabšo imunsko sposobnost organizma. Da bi se izognili tem nevšečnostim, bodimo pozorni na naše telo in popijmo več vode ob višjih temperaturah, povečani telesni aktivnosti, kadar se znojimo in imamo povišano telesno temperaturo. Pri tem telo potrebuje 2 decilitra več vode za vsako stopinjo telesne temperature, ki je nad normalno (37°C).

Pozorni bodimo tudi na količino popite vode, kadar uživamo kofeinske pijače in alkohol ter tudi sladkor, saj ti odvajajo vodo iz telesa in jo moramo temu primerno nadomestiti.

Voda je zdrava pijača, ki ne redi in ne vnaša v telo dodatnih snovi, ki bi jih moralo telo nato zopet izločiti, za kar spet potrebuje vodo. Odločitev, katero vodo bomo pili, je naša. Izbiramo lahko med vodovodno in ustekleničeno vodo. Pomemben podatek je, da iz naše pipe teče zelo kvalitetna pitna voda.

Zato kar pogumno po kozarec vode in na zdravje!

11

Mladinski svet Ajdovščina v okviru praznovanja svoje 10-letnice nadaljuje z redno rubriko »Dan z mladim Ajdovcem«. Tokrat smo dan preživeli z Lukom Vončina, ki ga gostje Bara Hiša mladih v Palah zagotovo poznate. Z njim smo preživeli enega od januarskih petkov in se pozanimali, kako simpatični natakar usklajuje svoje delo z ostalimi obveznostmi. Štiriindvajsetletni Luka je absolvent visokošolske smeri na fakulteti za Management v Kopru in do zaključka študija ga loči le še nekaj izpitov ter diploma. Ker smo Luko spremljali v času izpitnega obdobja, se je njegov dan pričel z učenjem za izpit, zato smo se mu pridružili, ko smo se sami dobro naspali in ga tako prepustili študijskim obveznostim. Na letapreživeta v Kopru ima Luka lepe spomine, vendar je nad samim študijem managementa nekoliko razočaran: »Zdi se mi, da bi od študentov morali zahtevati več znanja ter predvsem dati več poudarka na prakso,« je kritičen Luka, ki je v času izobraževanja praktično usposabljanje pogrešal in si ga želel več. »Na 5-tedenski praksi v marketingu na ajdovskem podjetju Mlinotest sem se ogromno naučil.« Tudi sicer se v prihodnosti najbolj vidi v delu povezanim z marketingom, čeprav resnih načrtov še nima.

Pravi, da je odprt tudi za druge možnosti: »Moja edina želja je opravljati delo, povezano z ljudmi,« nam svoje želje iskreno razkrije. Luka se je že soočil tudi z vodenjem trgovine. S

punco Nušo ter družino so v Ajdovščini odprli trgovinico Piknik, ki pa je po treh mesecih žal morala zapreti svoja vrata.

Po študijskem jutru Luka odhiti v Pale, v Bar Hiša mladih. »Petkovi večeri v baru so vedno pestri in priprave na dogajanje se pričnejo že veliko pred dogodkom. Danes so na vrsti karaoke! Pripraviti je treba ozvočenje, prostor...«. Luka ponosno pove, da jim je uspelo v približno enem letu, odkar so prvič poskusili s karaokami, sramežljive Ajdovce sprostiti in vedno več se jih opogumi in pokaže svoj »talent« oziroma pogum pred mikrofonom. Poleg priprav za karaoke, je Luko v baru čakal še sestanek s kolektivom. S sodelavci, s katerimi se Luka odlično razume, so delali načrte za prihodnje mesece ter debatirali o novih idejah za koncerte in dogodke. »V prihodnje lahko tako pričakujemo še veliko koncertov, kmalu bodo spet na vrsti karaoke, marca pa se bomo lahko preizkusili celo v igri »Človek ne jezi se« v človeški velikosti. Imamo že dve ekipi od štirih, mislim, da bo res zabavno. V baru hočemo delati nove stvari, zabavati goste, ker verjamemo, da so že malo zdolgočaseni enih in istih dogodkov v okolici,« nam načrte Bara Hiša mladih razkrije Luka.

Po opravljenih obveznostih se z Lukom odpravimo k njemu domov, kjer punca Nuša kuha kosilo. Ker si delita hišna opravila, posodo pomije on. Ta čas izkoristimo za klepet z Nušo, ki nam pove, da se je v Vipavsko dolino, kjer se dobro počuti, preselila iz Brd. »Skupaj živiva že nekaj mesecev, svoj kotiček pa sva si uredila v hiši Lukovih staršev.« S trenutno situacijo sta zadovoljna in ponosna na to, da sta si s svojimi prihranki in delom lahko uredila svoje stanovanje. Luka in Nuša se zavedata, da situacija v Sloveniji glede stanovanj za mlade ni rožnata, vendar menita, da bi vseeno več mladih lahko zaživelo na svojem: »Sicer je potrebno nekaj odrekanja, izkoristiti kar imaš na voljo ter sprejeti tudi pomoč staršev.«

V prostem času se Luka rad ukvarja s športom. Košarko je igral v Ajdovščini do konca srednje šole, sedaj pa se je pridružil društvu Gajbice, rekreativci, ki so tudi nekoč igrali košarko. Dvakrat tedensko imajo treninge, ob sobotah pa v Postojni igrajo TRIM ligo. »Do sedaj smo nesporni zmagovalci lige.« Pomembno se mu zdi, da se ljudje športno udejstvujejo tudi pozimi, zato je zadovoljen z možnostjo rekreacije v ajdovskih športnih dvoranah, vendar opaža, da so te dokaj zasedene in seveda ne zastonj. Kot pohvalno je Luka izpostavil ugodnosti, ki jih ima kot član Kluba ajdovskih študentov: »Brezplačno rekreacijo v mali dvorani ter možnost nakupa cenejše karte za notranji bazen v ŠRC Police v Ajdovščini.« Zvečer z Luko spet odhitimo v Pale, saj se njegovo delo za šankom prične ob 20. uri. Nadene si predpasnik in se prelevi v »naj kjlnarja«, prevzame pa tudi vlogo vodenja karaok. Za spodbudo publike k sodelovanju se tudi sam opogumi in po svojih najboljših močeh odpoje nekaj uspešnic. »Postavim nizke standarde, da se obiskovalci prej opogumijo :) .« Pri svojem delu uživa: «Od vedno me veseli delo z ljudmi, zadovoljen pa sem tudi s tem, ker lahko z delom v Baru Hiša mladih ne le strežem goste, ampak tudi aktivno sodelujem pri izvedbi dogodkov ter tako pripomorem k bolj pestremu dogajanju v Ajdovščini.« Seveda pa Luka ne pozabi omeniti, da se v Baru Hiša mladih dobro počuti predvsem zaradi super sodelavcev in gostov. Končna misel preden se poslovimo od njega, zato ne more biti drugačna, kot vabilo na pijačo v Bar Hiša mladih. Sami smo petkovo zabavo sicer zaključili predčasno, Luko pa smo ponovno srečali že v ponedeljek, ko nam je postregel z jutranjo kavico.

Mladinski svet Ajdovščina

Zaključek praznovanja 60 letnice Društva tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina 1. februarja 2013, na petkov večer je bilo v Mladinskem centru v Hiši mladih v Ajdovščini veselo. Ajdovski taborniki so praznovali zaključek 60 letnice delovanja svojega Društva tabornikov Rod Mladi Ajdovščina. Na prireditvi se je zbralo kar nekaj ljudi, bivšjih tabornikov, sedanjega vodstva, podpornikov taborništva ter predstavnikov Zveze tabornikov Slovenije in še mnogo drugih, ki so kakorkoli poma-

gali pri pisanju zgodovine ajdovskega taborništva. Ob beleženju visokega jubileja, je tabornike s svojim obiskom počastil tudi župan.

V lanskem letu je Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina uspešno, z več prireditvami in dogodki obeležilo svojih že 60 let delovanja. Spomnimo se samo razstave v mesecu marcu ob podelitvi priznanj Športne zveze Ajdovščina, velikega kresovanja konec aprila v graj-

skem obzidju z nastopom Ane Pupedan ter vseh drugih aktivnosti, ki so potekale.

Ogromno dela je bilo narejenega, ogromno truda vloženega in prav vsakemu, ki je kakorkoli bil del njihove 60 letne zgodovine so posebej hvaležni.

V petek so s slavnostno prireditvijo taborniki zaključili niz prireditev in dogodkov, ki so se odvijali v okviru praznovanja 60 letnice njihovega delovanja.

V uvodnem delu petkovega srečanja je najprej g. Borut Koloini iz Goriškega muzeja predstavil svojo raziskavo o zgodovini taborništva v Ajdovščini in kratek film o taborništvu v preteklosti. Nato pa je sledil slavnostni dogodek, podelitve priznanj in zahval Zveze tabornikov Slovenije zaslužnim ajdovskim tabornikom in nekaterim drugim, ki so pomagali pri delovanju taborniške organizacije in praznovanju 60 letnice.

Zveza tabornikov Slovenije svojim pridnim in požrtvovalnim članom podelju-

je pohvale in priznanja in taborniki so petkovo slovesnost izkoristili za to, da so se svojim članom na tak način zahvalili za njihov trud in delo ter prispevek k delovanju in razvoju društva ter jim podelili pohvale in priznanja, ki so jih aktivni člani prejeli za svoje 5, 10, 15 ali več letno aktivno delovanje v taborniški organizaciji in pomoč pri organizaciji posameznih dogodkov in akcij. S podelitvijo posebnih zahval so se taborniki zahvalili tudi ajdovskim podjetjem, ki jim s svojim sponzorstvom že vrsto let pomagajo predvsem pri izvedbi letnega taborjenja ter organizaciji nekaterih drugih več dnevnih aktivnostih ter pri nudenju drugih posebnih uslug.

Posebno priznanje pa je od tabornikov prejela tudi Občini Ajdovščina in njen župan Marjan Poljšak za prispevek k delovanju taborniške organizacije. Občina Ajdovčina društvu tabornikov nudi ogromno podporo že dolga leta. Dovze-

tna je za veliko njihovih želja in zahtev, med katerimi lahko navedemo več podpornih aktivnosti v smislu infrastrukturne podpore – tako v mestu Ajdovščina, kot tudi v taborniškem domu na Kokvu.

Nudi pa jim tudi finančno podporo s sofinanciranjem projektov, programov, letovanj, športnih aktivnosti, izobraževanj članov, opreme, ipd. Posebna sredstva občina namenja tudi izvajanju posebnih aktivnosti, ki odpirajo organizacijo navzven v družbo in tako prispeva k delu in s tem razvoju taborniške organizacije in si kot taka zasluži posebno pohvalo s strani ajdovskih tabornikov, ki jo je v petek tudi prejela.

Po zaključenem uradnem delu prireditve so se vsi priostni zbrali ob prigrizku, obujali spomine na pretekla 60-ta leta ter se zadržali v veseli taborniški družbi še dolgo v noč.

Rod Mladi bori

12

Mladi

Št. 19 • 15. februar 2013

Foto: Ana Kete

Dobrodelni večer v Hiši mladih

Na predvečer Prešernovega praznika, 7. februarja, je v Baru Hiša mladih potekal prvi dobrodelni večer s

koncertom glasbene zasedbe „UNI TISTI“. Dogodek, ki ga s skupnimi močmi pripravljamo MC Hiša mla-

dih in Bar Hiša mladih, je bil posvečen dobrodelnosti, saj so bili vstopnina in prostovoljni prispevki namenjeni pomoči družini v stiski, za kar je poskrbel Center za socialno delo Ajdovščina, ki nam je prijazno ponudil vso podporo in pomoč. Poleg tega je bil vsak obiskovalec deležen slastnega kulinaričnega presenečenja, ki so ga v ta namen prostovoljno pripravili kuharji in slaščičarji po srcu: Erika Jerkič, Natalija Vidic in Peter Bajnoci.

Zbranih je bilo 300,00 EUR prostovoljnih prispevkov, za kar se organizatorja zahvaljujeta obiskovalcem.

Dobrodelni duh ajdovske mladine nas navdihuje za organizacijo podobnih dogodkov tudi v prihodnje.

Rock n' roll, letala in Pelhan!

Pelhan je nov svež hard rock band na slovenski sceni. Zasedbo sestavljajo sami izkušeni glasbeniki, ki so delovali ali pa še vedno delujejo v skupinah, kot so Skalp, Requiem, Lene kosti, Kalamari, Divine Illusion, Forgotten Eden, Prizma, Obroč,

ShadowIcon, Slavko Ivančič …

Skupino sestavljajo Aleš Pelhan (vokal in kitara in še vedno tudi pri SkalpihJ), Matjaž Švagelj (bas kitara), Gregor Volk (kitara), Miha Nedoh (bobni) in Peter Smrdel (klaviature). Zasedba se je zbrala v začet-

Znate marmorirati papir?

V ponedeljek, 28. in torek 29. Januarja sta v prostorih MC Hiša mladih Ajdovščina potekali delavnici, kjer so udeleženci spoznali tehniko marmoriranja papirja. Vodila sva jo Marijo Biluš in Julijana Božič iz Društva Jutro. Skupaj smo uživali ob nastajanju unikatnih posameznih izdelkov čarobnih vzorcev in barv.

Marmoriranje papirja je tradicionalna azijska metoda slikanja na vodni gladini, pri čemer nastanejo

vzorci podobni kamnitim ali marmornim površinam. Na japonskem je tehnika poznana kot Suminagashi, v islamskem svetu pa kot Ebru. V 17. stoletju se je razširila tudi v Evropo.

Uporabljali so jo za okras kaligrafije, okras platnic bogato vezanih knjig, okvirjali in razstavljali so jih tudi kot slikarska dela. Ebru pomeni oblake in opisuje umetnikov notranji svet.

J.B.

Pust in pustna povorka v Ajdovščini Velika dvorana ŠRC Police se je v torek 12. februarja spremenila v pestro paleto pustnih maškar. Starše in otroke smo pričakali z glasbo za katero je poskrbel DJ Samo in pustnimi delavnicami v izvedbi Mladinskega centra hiša mladih ter MDPM-ja (Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina).

Otroci so lahko izdelovali različne pustne okraske in pripomočke ter poplesavali v družbi domačega plesnega studia ADC, ki je poskrbel za plesno pustno atmosfero.

Več o pustu v prihodnji številki.

ku leta 2012, sprva kot solo projekt Aleša Pelhana, pozneje pa je zaradi odlične kemije med člani prerasla v band. Kot prvi singel so nam predstavili komad »V Neznano«, ki bo 14.3.2013 izšel na istoimenskem albumu. Fantje so izid singla podprli tudi z videospotom, katerega so posneli v družbi ultra lahkih letal, svetovno priznanega podjetja Pipistrel v Ajdovščini. Na albumu najdemo 12 avtorskih skladb, ki so nastale pod peresom Aleša Pelhana. Za miks in mastering plošče sta poskrbela Borut Žbogar ter Gaber Radojević.

Zasedba obljublja močno dozo kvalitetnega rocka, ki jo lahko poslušalci preverite na njihovem premiernem koncertu v Orto Baru na dan izida albuma.

Obvestila MC Hiše mladih Razstava Jejčičevih plakatov – petek, 15. Februar Hkrati z odprtjem retrospektivne razstave Danila Jejčiča se v Galeriji Hiša mladih 15. Februarja odpira razstava njegovih razstavnih plakatov. Na ogled bodo do 15. Marca. V četrtek, 14. marca, bo ob 20:00 potekal pogovor z gospodom Danilom Jejčičem v Baru Hiša mladih.

Torek, 19. februar 2013 - potopisno predavanje Malavi & Mozambik Niz potopisnih predavanj v letu 2013 se nadaljuje s Tino Grčar, ki nam bo predstavila svoje potovanje po afriških deželah, Malaviju in Mozambiku.

Vabljeni v torek, 19. februarja, ob 19h, v MC Hiša mladih Ajdovščina na brezplačno pot v afriško avanturo! Četrtek, 21. februar ob 19.00, bar Hiša mladih, večer branja poezije Drage pesnice in pesniki! V četrtek, 21. februarja, ki je obenem mesec kulture, je na vrsti prvi večer branja poezije v živo, v MC Hiša mladih.

Večer bomo obogatili z gosti iz sveta poezije ter z glasbeno spremljavo. K udeležbi vabimo vse, ki jih zanima poezija, si z njo krajšajo čas in uživajo ob njej. Zato naprošamo vse, ki bi radi svoje pesniške ideje predstavili v živo, da se nam pridružite. Zaželene so predhodne prijave na info@mc-hisamladih.si.

Predstavitev Evropske prostovoljne službe v Ajdovščini Postani tudi ti EVS prostovoljec in izkusi to enkratno in nepozabno doživetje v tujini! Ste vedeli, da projekt EVS (Evropska prostovoljna služba) že več let deluje v Ajdovščini? NE? Vabljeni torej (tako mladi, kot njihovi starši), da se udeležite predstavitve programa EVS v četrtek, 21. februarja, ob 18.30, v prostorih Lavričeve knjižnice. Predstavili se vam bosta mladi aktualni EVS prostovoljki, ki trenutno svojo službo opravljata v Ajdovščini. Marija Sakalauskaite iz Litve, ki trenutno dela kot evropska prostovoljka v Mladinskem centru Hiša mladih in Heli Hongisto s Finske, ki svojo prostovoljno službo opravlja na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina. Dekleti vam bosta predstavili svojo EVS izkušnjo in pa krajšo predstavitev kulture obeh držav.

Sreda, 27. februar 2013 - enodnevni smučarski izlet v Zoncolan Vsi ljubitelji smučanja in bordanja, vabljeni na MC počitniški izlet, ki bo v sredo, 27. februarja 2013. Skupaj s turistično agencijo Marco Polo se peljemo v italijansko smučarsko središče Zoncolan. Pohitite s prijavami, saj je število mest omejeno.

Cena izleta znaša 35 eur in vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, celodnevno smučarsko vozovnico, osnovno nezgodno zavarovanje in organizacijo izleta. Izlet je odprt za vse starosti, mlajši od 14 let morajo imeti nujno starejšega spremljevalca, mlajši od 18 let pa nujno potrdilo staršev, ki potrjuje dovoljenje za odhod. Prijavnice dobite v MC Hiša mladih oz. na naši spletni strani www.mc-hisamladih.si za več informacij pa smo dostopni na 05 368 93 83 / 041 945 392 ali INFO@MC-HISAMLADIH.SI. Četrtek, 7. marec - ustvarjalno poučna delavnica: izdelajmo naravno milo iz domačega oljčnega olja Da bi se poučili o izdelavi naravnega mila in ekološkem pomenu njegove uporabe za nas in za okolje, vas vabimo na delavnico izdelovanja mila.

Delavnica bo potekala v četrtek, 7. marca ob 18.00 uri, v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina (Pale). Vodila jo bo Katjuša Reja Mozetič, univ.dipl.ekolog. Trajala bo okoli 2 uri. Cena 20 eur. Udeležba je omejena, zato naprošamo za predhodne prijave (do vključno srede 6. marca 2013). Kontakt: info@mc-hisamladih.si, 041 945392, 05 368 93 83 Redna dejavnost mc-ja: Vabljeni tudi, da se na pridružite na redni tedenski dejavnosti Mladinskega centra Hiša mladih, kjer je na sporedu sledeče: Družabni popoldnevi z EVS prostovoljko Marijo iz Litve: vsak ponedeljek med 17.00 in 19.00 filmski večeri po vašem izboru; vsak torek med 16.00 in 18.00 barvanje mandal ter vsako sredo med 17.00 in 19.00 družabne igre. Ob sredah se lahko priključite tolkalski delavnici ob 20.00, katero vodi domačin Gal Furlan (zaželen je lasten boben, v kolikor bobna nimate, pa le to sporočite na naše kontakte in vam ga zagotovimo). Vljudno vabljeni v našo družbo!

V.I.P. Dance Company prihaja v Ajdovščino Skoraj leto dni je trajalo, da smo se uskladili in sedaj bodo največje plesne senzacije na voljo tudi v Ajdovščini. To je bila želja mnogih staršev mladih plesalcev, potem, ko so se ukinili tečaji specifičnih plesnih zvrsti, kot sta breakdance in Shuffle.

Smo plesna šola z desetletno tradicijo in številnimi referencami. Ustvarjamo uspešne tekmovalce, veliko učencev sedaj tudi aktivno nastopa. Pohvalimo se lahko z odličnimi trenerji, ki so poleg doseženih zavidljivih rezultatov tudi opravili licenco trenerja športnega plesa Plesne zveze Slovenije za področje modernih tekmovalnih plesov.

Ker vemo, da je današnja gospodarska situacija težka, smo cene občutno znižali in prvim 20 plesalcem, ki se bodo vpisali v plesno šolo, podarjamo spominsko majico kluba! S treningi v Ajdovščini začnemo v mesecu marcu. ZA več informacij vas vabimo k ogledu naše spletne strani www.vipdance.si

Knjige

Št. 19 • 15. februar 2013

Mostova čitalnica 2013 v Pilonovi galeriji Članice in član krožka ustvarjalnega pisanja pri društvu Most imajo znova veliko srečo, da se predstavljajo v Pilonovi galeriji.

Letošnja predstavitev polletnega ustvarjanja bo v petek, 22. februarja, ob sedmih zvečer. Glasbeni del večera bodo prispevale vnukinje in nečakinje avtoric.

Letos smo prvič v novico o literarnem večeru zapisali žensko in moško obliko samostalnika član/članica. Kar nekaj let je bilo treba, da je tudi en član, prepričani smo, da se bo pridružil še kateri, razbil zgodbo o tem, da je literarno ustvarjanje v tretjem življenjskem obdobju le ženska zadeva. Namen našega druženja vsa leta je razvijati svoje sposobnosti izražanja in sporočanja lastnega in samo lastnega, bi rekli matematiki, ko razlagajo aksiome, doživljanja sebe in sveta. Svojih odzivov na sle-

dove, ki jih svet z vsem svojim dogajanjem, lepim in manj lepim, pušča v nas. Avtorice in avtor pišejo pesmi in kratko prozo, nekateri se lotevajo tudi daljših tekstov, ne želijo ostati anonimni, postavljajo se „na ogled“, pripravljeni so sprejeti mnenje drugih in ob njem rasti. Že vsakoletni nastop v galeriji, letos nas bodo v njej obkrožale grafike izjemnega ajdovskega umetnika Danila Jejčiča, je tako dejanje. Kar nekaj članov krožka je že izdalo svoje knjige pesmi ali proze, drugi se na to pripravljajo, sodelujejo z društvom Lipa iz Domžal, sodelujejo z Likusom, objavljajo na portalu Locutio in na portalu pesem.si, nastopajo na prireditvah v naši občini in drugje, njihova proza je bila že v Naši ženi, izdali so svoj lastni zbornik, predvsem pa vsako leto sodelujejo s prispevki v društvenem glasilu.

Letos nam bodo svojo ustvarjalno bero predstavili tudi v oknih nekdanje samopostrežne trgovine na Lavričevem trgu. Praznino bodo zapolnili s svojo besedo, ki naj pride tudi do nas. Zapis namenoma ne govori o tem, kaj bodo letos predstavili: izhodišče ustvarjanja članov krožka je spomin, a spomin je več kot preteklost, vsak drobec davnega prežema naše sedanje bivanje in ga tudi določa. Določa naše ravnanje, odzive na vse, kar je okrog nas, spomin je vtkan tudi v tisto, kar bo. Spomin drugega prebuja našega lastnega, ustvarjanje drugega nas spreminja tudi nas same v ustvarjalce, pregledovalce lastnega življenja. Letošnje srečanje ustvarjalcev in poslušalcev v Pilonovi galeriji ima, poleg vsega, tudi ta namen.

ISL

primorci.si S kulturnim praznikom je začel delovati spletni portal primorci.si .

Spletni biografski leksikon primorci.si je spletni vzajemni biografski leksikon znanih Primork in Primorcev. Vanj so vključene osebnosti, ki so rojene na Primorskem, so tukaj živele in/ali se šolale, predvsem pa so s svojim delom zaznamovale razvoj pokrajine v zgodovini in sedanjosti: pisatelji, pesniki, literarni ter umetnostni zgodovinarji in kritiki, novinarji, slikarji, glasbeniki, arhitekti, duhovniki, znanstveniki, raziskovalci, profesorji, gospodarstveniki, politiki, športniki, …

Ne glede na zgodovinske meje Primorske so v leksikon zajete osebnosti s širšega območja regije.

Trenutno je v njem shranjenih okrog 300 zapisov. Spletni biografski leksikon primorci.si nastaja sproti in se dopolnjuje s podatki o znanih osebnostih iz zgodovine in sedanjosti vsak dan, tako da njegova vsebina nikoli ni dokončna. Za določeno osebnost je pripravljen krajši življe-

njepis s poudarki na njenem delu, fotografija, vrednost leksikona pa je v navedbi virov in literature in pa spletnih povezav na mesta, kjer lahko dobimo dodatne informacije.

V Sloveniji že delujejo portali gorenjci.si , notranjci.si, pomurci.si in celjskozasavski.si.

Spletno stran upravljata Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper v sodelovanju z drugimi primorskimi splošnimi knjižnicami.

Za področje zgornje Vipavske doline vnaša podatke Lavričeva knjižnica Ajdovščina. Zelo veseli bomo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na primorci. si@ng.sik.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca na portalu Primorci.si. www.primorci.si Vabimo vas, da pokukate na spletno stran primorci.si. Prav gotovo boste zvedeli kaj novega.

Zdenka Žigon

Šolenčki so zopet oživeli v skupini Pikapolonic

V letošnjem šolskem letu v skupini Pikapolonice vrtca Ob Hublju vsako temo pričnemo z raziskovanjem v knjižnici. Tako smo se po novem letu odločili raziskati vse o obutvi.

Naleteli smo na slikanice o Šolenč-

kih (James Driscoll). Tako se je pričelo naše ustvarjanje.

Izmed vseh slikanic so otroci izbrali najprej slikanico o Švedri. To je bil ponošen čevelj z luknjo, ki jo je bilo potrebno zakrpati. Otoke sva prese-

netili z novim podajanjem vsebine preko episkopa. Očarala jih je naprava, ki tako poveča slike , pa vendarle to ni televizija, ker se čevlji ne premikajo. Isto slikanico smo večkrat pogledali in otroci so vsakič odkrili nekaj novega.

Skupaj smo ugotovili, da imamo tudi mi kakšen copat, ki je potreben popravila, še več pa jih je verjetno doma. Prosili smo starše, da nam od doma prinesejo čevlje, ki jih ne potrebujejo več. V skupini smo uredili Čevljarnico. Pred tem smo spoznali poklic čevljarja, ki je pri nas že skoraj redkost. Opremili smo jo z orodjem, s katerim so otroci »popravljali« čevlje in copate. Dodali so jim zaplate, po potrebi zamenjali barvo z barvanjem … Zanimivo je bilo opazovati njihovo igro in jih poslušati med popravljanjem.

Naša tema so bili Šolenčki. Tudi mi smo hoteli naše čevlje iz čevljarnice

13

Potujoča knjižnica v februarju in marcu PETEK, 15. februar Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15 PONEDELJEK, 18. februar Skrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50 TOREK, 19. februar Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30 PONEDELJEK, 4. marec Vrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 11.50 – 12.45; Podgrič 14.15 – 14.40; Lozice 14.50 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45 TOREK, 5. marec Vrtec Vrhpolje 10.30 – 11.15; Sanabor 12.45 – 13.15; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50 SREDA, 6. marec Pipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30 ČETRTEK, 7. marec Fructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40 PETEK, 8. marec Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15 PONEDELJEK, 11. marec Podkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50–14.20; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30 TOREK, 12. marec Vrtec Selo 10.00 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40–14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 -17.50 SREDA, 13. marec Bia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Miški 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 ČETRTEK, 14. marec Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Gojače 14.30 – 15.30, Gojače - pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50 PONEDELJEK, 18. marec Skrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50 TOREK, 19. marec Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 041 596 130, potujoca@ajd.sik.si

PODVEČER SLUTNJE

in sneli s poti bomo ubijalskega nas hrušča,

Miran Rustja

brez dote in brez pretiranega trušča.

Tiho ždimo v noč,

In ulice bodo šepetale doto sanj, ki kličejo

za nami dan caplja v nedrja spominov,

po sreči,

zremo v ljudi iskajoč pomoč,

na poti bo otroštvo, zdaj in starčevska obleka,

za tistih nekaj žlahtnih nam encimov.

znali bomo prave konje vpreči, in sreči bomo segli v roko sedanjega nam

Za kri, ki domovino nam postavlja v zavetrje

veka.

lastnosti, za domovino naših nezvestih nam bridkosti

Za vse, ki prihajajo, odhajajo in so,

in nje sledišče iščemo v kanjonih,

za vse, ki srkajo nebesno slo,

za sebe, njih in za prestop vseh onih,

za njih, ki kopljejo grobove zlu,

ki brskajo po smetiščih želja v nezavestnih

vse kličem vas, da zdaj je čas, da zdaj smo tu.

sanjah in perejo oblake v svojih in tujih banjah.

Dalje gremo po poti svojega beraštva, da jutri bomo konec in poboj sovraštva,

»oživeti«. Z brskanjem po spletu, smo prišli na idejo čevljev iz mavca. Vsak otrok je v mavec pomočil svoj par čevljev. Ko so bili suhi, so jih pobarvali. Šolenčki živijo v svojih hiškah, vsak v svoji, vsak v drugačni.

Tudi mi smo naredili našim čevljem hiše iz odpadnih škatel.

Ker so nam tako lepo uspeli, smo se odločili, da jih predstavimo staršem in ostalim na razstavi.

Uredili smo jo v garderobi Otroškega vrtca Ob Hublju. Starši in zaposleni so bili navdušeni, zato jo želimo deliti tudi z vami.

Brigita Ličen, Agata Praček

3. življenjsko obdobje

Št. 19 • 15. februar 2013

Izkoristi dan Carpe diem branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

V zadnjem času smo Slovenci zopet lahko ponosni nase. Zahvaliti se moramo seveda našim športnikom, ki dosegajo res neverjetne uspehe.

Naši smučarji, skakalci, biatlonci, hokejisti, ki so se uvrstili na olimpijske igre, rokometaši, ki so četrti na svetu, če naštejem samo nekaj odmevnih dosežkov. Kaj je skupni imenovalec vseh teh uspehov? Upam si trditi, da je, poleg talentiranih posameznikov in njihovega trdega dela, ključ v njihovem vodstvu in še bolj v posameznikih, ki stojijo na čelu teh ekip. Naša trenutno daleč najuspešnejša športnica Tina Maze bi verjetno že zdavnaj končala svojo športno pot, če se ne bi srečala z Andreo Masijem. Na čelu skakalcev je Goran Janus, hokejiste vodi Matjaž Kopitar, rokometaše je zbral ter jim vgradil zmagovalno mentaliteto Boris Denič. Upam, da bo kaj podobnega, kot je bila prva nogometna pravljica, uspelo tudi Srečku Katancu.

V Ajdovskih novicah že nekaj številk predstavljamo naše uspešne podjetnike, ki so vsi bolj ali manj začeli iz nič. V svoji ali najeti garaži. Dolga leta so trdo delali in vse zaslužke ter dobiček vgrajevali v razvoj. Sedaj vodijo relativno velika in uspešna družinska podjetja. Spisek uspešnih podjetnikov še zdaleč ni končan. Pa ne samo na področju podjetništva, obrti ali kmetijstva. Tudi v kulturi, izobraževanju in umetnosti imamo zelo uspešne posameznike in organizacije. Vendar se tudi tu vsi uspehi gradijo na zagnanem posamezniku in ekipi, ki jo je zbral okoli sebe.

Kaj se je tako hudo zalomilo v državi, kjer nič ne deluje? Škandali v državnem zboru, korupcija med vrhunskimi politiki, popolnoma neučinkovita sodišča, tožilstva in inšpektorji. Kako naj dosega uspeh ekipa, kjer igralci vso energijo porabijo za borbo drug proti drugemu? Politika ima polna usta varčevanja in pri tem misli na učitelje, medicinske sestre in podoben kader, ki ga celo še primanjkuje. Ob tem pa veselo zaposluje svoje v udobnih državnih službicah.

Preko 5.000 novih zaposlitev samo v letu 2012. Kje so tu uspešni vodje, sposobni trenerji, ljudje z vizijo, ki bi nas popeljali iz globoke krize v kateri smo? Kje so uspešni strokovnjaki in menedžerji, ki bi tudi v politiki zbrali dobre ekipe ter naredili red in nas popeljali k zmagam in svetovnemu vrhu?

Rekli boste: »malo čuden uvodnik za stran, ki obravnava tretje življenjsko obdobje«. Vendar, to je naše življenje. Želel sem vas opozoriti na lepe in grde stvari, ki spremljajo naš vsakdan.

Pisatelj Tone Pavček je napisal: »Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd. Ni res. Res je, da je lahko še hujši. Toda za vas je to vaš edini svet, edini, ki v njem živite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.« Ta svet in ta trenutek je edini ki ga imamo. Lahko ga poizkušamo spremeniti, prilagoditi sebi in si ga tako organizirati, da nam postane lep ali vsaj znosen.

Temu je namenjen tudi naslov uvodnika. Izkoristi dan oziroma zelo znan latinski izrek Carpe diem. Meni je še bolj všeč drugi latinski izrek ki pravi Ride, si sapis, ali po slovensko – smej se, če si pameten. Poiščite razloge za dobro voljo in poizkusiti pozabiti na probleme, ki nam jih dnevno servirajo preko televizije, radia in časopisja.

V osrednjem današnjem članku pišem o osamljenosti, ki je lahko velik problem starejših.

Osamljenost

Odločitev, da bom pisal o osamljenosti je bila po eni strani lahka, po drugi pa zelo težka. Lahka zato, ker je osamljenost ena od najbolj pogostih težav, ki spremljajo starejše.

In ker pišem o problemih, ki tarejo starejše, se temu pač nisem mogel, ne smel izogniti. Težka pa je bila odločitev zato, ker mi niti moja izobrazba in še manj delovne izkušnje ne dajejo zadovoljive osnove za pisanje o tej kompleksni problematiki. Pri pisanju članka sem si pomagal s prispevki, objavljenimi na internetu: psihoanalitik.si, zdravje.si in e-zdravje. com. Seveda ta moja razmišljanja ne morejo biti nekaj dokončnega, univerzalnega. Morda pa bodo komu le pomagala pri razmišljanju in iskanju poti k rešitvam za svoje probleme ali za lažje razumevanje problemov svojih bližnjih.

Osamljenost je torej eden od največjih problemov, ki doletijo starejše. Osamljenost ni isto kot biti sam.

Gre za notranji občutek praznine in zapuščenosti. Psihologi ugotavljajo,

da se pri osamljenosti človek počuti sam, tudi če je obdan z množico ljudi.

Poglejmo pogost primer. V številni družini treh generacij živi tudi starostnik. Pred nekaj leti mu je umrla žena, sin in snaha imata kup problemov ter jima je ostareli oče prej v napoto, kot dobrodošel član družine.

Vnuki ga seveda popolnoma izključujejo. Kaj pa se nono spozna na popevke, šport, mobitele in računalnike. Tudi na splošno smo se prenehali pogovarjati. Celo ko družina sede, na primer k skupni večerji, je prižgana televizija, prebrati je potrebno časopis, ali vsaj reklame, s katerimi nas vsak dan zasipajo. Kje so časi, ko se je pri večerji zbrala celotna družina in se pogovarjala o vse mogočem. O tem, kaj se je komu zgodilo na njivi, v službi, v šoli, kaj je novega na vasi ali v soseščini , kaj se bo delalo naslednji dan, kako se bo reševalo težave … Sedaj v večini domov večere zapolnjuje televizija.

Pred leti sem nekaj časa živel v lepem vojvodinskem mestu Subotici.

To je mesto s preko 100.000 prebivalci in v navadi je, da se gre zvečer ven, v center na sprehod. Prijatelji so me zvabili iz stanovanja in zelo hitro sem spoznal množico ljudi. Ti sprehodi so zgledali tako, da sva se s prijateljem, domačinom, peš odpravila po središču mesta. Vsakih nekaj metrov se je prijatelj ustavil, se pozdravil (in rokoval) z znancem, me predstavil, in tako naprej od prijatelja do prijatelja.

Kmalu sem poznal množico ljudi, oziroma še več ljudi je poznalo mene in me ogovarjalo, tudi če sem bil sam. V mestu sem zvečer srečal poslovne partnerje, ki so peljali otroke na igrala, starejšo kolegico, ki je prišla z otroci in vnuki na sladoled itd.

Nekoč se me v družbi vprašali koliko prebivalcev ima »moja« Ajdovščina.

Ko sem rekel da okoli 7.000 so zaključili: »potem ti poznaš vse«. Težko sem jim pojasnil, da se mi srečujemo zelo poredko. Da gredo pri njih stari in mladi ven praktično vsak večer, mi pa se držimo bolj stanovanja ter da še največ znancev srečam, ko grem v market.

Ta primer navajam kot način navezovanja socialnih stikov. Ljudje se pogovarjajo, spoznavajo probleme drug drugega, se družijo in ugotavljajo, da sami pravzaprav niso nič posebnega, izjemnega. Da sami niti niso pomilovanja vredni in ohranjajo pozitivno samopodobo. Tudi čas mine veliko hitreje v družbi prijateljev.

Na internetnem forumu sem prebral stisko gospoda, ki se je pred osamljenostjo zatekel v delo in postal pravi deloholik. Razlog njegove osamljenosti je bilo dejstvo, da pri iskanju življenjske sopotnice nima sreče. V zanimivih odgovorih berem stališča, da ženske pač ne marajo deloholikov. Naj si poišče kakega konjička, pri katerem bo spoznal prijatelje in seveda prijateljice. Ena od udeleženk je napisala: »Ne znam si predstavljati partnerja, ki zjutraj zgodaj vstane, gre v službo, pride zvečer iz službe in se utrujen spravi spat. Mogoče ima veliko denarja, vsekakor pa jaz rabim njegov čas, njegovo družbo, ne njegov denar.« Verjetno si je tudi težko poiskati zadovoljstvo v skupnem življenju s partnerjem, ki vsako popoldne obišče bife in se zvečer vrne malo okajen ter gre direktno spat.

Osamljenost ima tisoč obrazov.

Vsakdo od nas se v teku življenja sreča s katerim od njenih pogledov.

Osamljenost je lahko nekaj trenutnega, kot bežni občutek, ki nas preide v jesenskem večeru ali kot tedensko počutje, ki mu ne znamo najti razloga. Lahko pa je trajno stanje, s katerim živimo, se ga ne moremo otresti ali pa smo se ga že tako navadili, da drugega niti ne poznamo. Občutek osamljenosti je nekaj povsem univerzalnega. Je v jedru človekovega bivanja, preži v globinah in grozi s svojo težo. Ljudje smo pripravljeni napraviti marsikaj, da osamljenosti ne bi začutili, saj je to eden najbolj neznosnih občutkov.

Zanimivo je stališče, da v samoti nisi vedno tudi osamljen. Ljudje včasih potrebujemo samoto. Potrebujemo mir okoli sebe. Potrebujemo prostor in čas, da uredimo svoje misli ter se posvetimo sebi. V takih trenutkih ni zaželeno, da nekoga nadlegujemo, ga

Vincent Van Gogh - Žalujoči starec

14

silimo v družbo in posiljujemo s klepetom, silimo k fizičnim aktivnostim ali čemurkoli že. Čeprav je zelo pohvalno, da nekomu pomagamo v osamljenosti mu vseeno dovolimo biti tudi sam.

Huda je osamljenost med prazniki.

Vsi okoli nas se veselijo in so dobre volje. Nekateri osamljeni ljudje se zatekajo v navidezen (virtualen) svet. S pomočjo televizije, interneta ali svojega razmišljanja si ustvarijo neko svojo skupnost. Med prazniki so filmi in reklame polne podob srečnih družin in blagostanja. To je praznični ideal, ki povsem neopazno – prav zato, ker je tako kričeč – živi v kulturi in sleherniku. Za mnoge, ki družine nimajo več ali je nikdar niso imeli, je zato praznični čas veliko breme. Spomni jih na to, česar nimajo več. Prav tako so prazniki težki za tiste, ki v svojih družinah nikdar niso občutili razumevanja ali pa so imeli v družinah povsem nemogoče razmere. Izkušnja mnogih je, da se prav praznična družinska srečanja najraje izjalovijo.

Najboljše zdravilo proti osamljenosti so prijatelji. Seveda je lahko zelo dober ali najboljši prijatelj tudi za-

konec, starši ali otroci in na splošno sorodniki. Prijatelj razume tvoje probleme, z njim se lahko pogovoriš, lahko mu zaupaš svoje težave in dvome.

In kar se tiče prijateljev verjamem v pravilo: »Nikoli ne sprašuj druge zakaj niso tvoji prijatelji – vprašaj sebe«.

Osamljenost ni nekaj dokončnega. To je stanje, ki ga vsekakor lahko spremenimo. Predvsem je to stanje in znamenje, da določene potrebe in želje niso zadovoljene. Pomagamo si lahko na različne načine. Na primer s prebiranjem literature, ki opisujejo podobne težave. Verjetno se bomo kje videli in spoznali rešitve. Konjički, oziroma ljubiteljske dejavnosti, ki zaposlujejo naš čas in misli ter morda tudi telo, so lahko zelo raznoliki.

Ne bodimo preveč kritični do svojih dosežkov in ne izogibajmo se družbi in druženju. Morda se boste vprašali kje pa naj najdem družbo, druženje in aktivnosti? V občini Ajdovščina imamo starejši res široko in raznoliko ponudbo. Tu prednjačita društvo upokojencev in Most –univerza za tretje življenjsko obdobje. Tudi v Ajdovskih novicah sem že večkrat predstavljal te aktivnosti.

Branko Lavrenčič

Vajin DA v Lipici

Ω

Civilni in cerkveni obred,

Ω

razliËne pogostitve svatov,

Ω

lipiški poroËni protokol,

Ω

zabava dolgo v noË,

poroËno fotografiranje na koËiji z belimi lipicanci,

Ω

prvi skupni zajtrk v gratis poroËnem apartmaju hotela Maestoso.

Ω

Kobilarna Lipica & Lipica turizem d. o. o.

Lipica_poroke_107x100mm_2012.indd 1

Kontakt: poroke@lipica.org

www.lipica.org

telefon: (05) 73 91 696

5.12.12 9:05

Mladi po srcu

Št. 19 • 15. februar 2013

15

Vse najboljše za vaših 100 let, gospod Rafael Merkelj 5. februarja 2013 je častitljiv osebni jubilej, 100. rojstni dan, praznoval Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj.

Osebno mu je voščil tudi župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak.

Domačija Rafaela in Marije Merkelj je bila tistega dne polna obiskovalcev – sorodnikov, sosedov in prijateljev. V imenu Krajevne skupnosti je slavljencu čestital predsednik Jožko Bat ter mu izročil umetniško sliko z motivom Velikih Žabelj. Gospod Rafael je bil veselo presenečen nad obiskom župana Marjana Poljšaka, ki mu je ob častitljivem jubileju iskreno voščil ter mu izročil košaro dobrot. Nad čilostjo gospoda Rafaela Merklja pa je bil presenečen tudi župan ter mu je zaželel še obilo zdravja. Slavljencu je zapel Oktet

Castrum. Nečakinja mu je pripravila pesniško sestavljen opis njegovega življenja, soseda pa »himno stoletja« za stoletnika.

Gospod Rafael se je rodil februarja leta 1913 v Velikih Žabljah. Kot mlad fant je bil vpoklican v italijansko vojsko, ob pričetku druge svetovne vojne pa je bil ponovno vpoklican kot rezervist. Domov se je vrnil šele leta 1947. Leta 1954 se je poročil z Marijo, s katero imata sina in hči.

Rafael je še do pred nedavnim aktivno kmetoval, še danes pa sem in tja sede na traktor. Je dobrega zdravja in čilega duha ter sam skrbi zase, celo za štedilnik se odpravi in skuha kaj zase in za Marijo. Rodila sta se jima dva otroka, danes pa za živžav v hiši skrbijo dva vnuka in en pravnuk.

Tretji rojstni dan v Pristanu

V teh dneh minevajo tri leta, odkar je v Pristanu vzvalovalo življenje. Prvi stanovalci so se v Center starejših v Vipavi vselili v začetku februarja 2010. V sredo, 6. marca 2013, bodo v Pristanu pripravili dan odprtih vrat za vse tiste, ki bi si želeli center ogledati ali pridobiti dodatne informacije o življenju in pestrem dogajanju v njem.

Prostorno okolje za veliko dogajanja Leta 2004 je Zavod za socialno oskrbo Pristan, ki ga vodi direktor Martin Kopatin, začel z izvajanjem storitve Pomoč družini na domu in do danes pridobil kar 7 občinskih koncesij. Štiri leta kasneje je na razpisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobil koncesijo za izvajanje institucionalnega varstva starejših. V prvih mesecih leta 2010 so se v novozgrajeni Center starejših Pristan začeli seliti prvi stanovalci – do danes se jih je zvrstilo že veliko število.

V centru je prostora za 104 stanovalce, ki so razporejeni v pet oddelkov, izmed katerih je eden prilagojen stanovalcem z demenco, ki potrebujejo 24-urni nadzor. Vse sobe, eno in dvoposteljne, so nadstandardne in stanovalcem nudijo veliko mero udobja in varnosti. V Pristanu je veliko skupnih prostorov, ki omogočajo druženje in bogato družabno življenje. V pritličju sta prostora za fizioterapijo in delovno terapijo, kavarna ter prostorna avla.

Aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa Aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa v poznejših življenjskih obdobjih je zelo pomembno, prav zato je v Pristanu stanovalcem

na voljo veliko oblik aktivnosti, ki se jih po svojih željah in zmožnostih z veseljem udeležujejo. Večina stanovalcev Pristana zjutraj komaj čaka na skupinsko telovadbo, po kateri sledijo še individualne aktivnosti v fizioterapiji in delovni terapiji. Stanovalci na razgibalnih uricah pridno vrtijo sobno kolo in na druge načine krepijo mišice ter vzdržujejo fizično kondicijo. V delovni terapiji se urijo v ročnih spretnostih in miselnih igrah. Radi se pomerijo v šahu, pikadu, kartah, zlagajo domino ter sodelujejo na različnih delavnicah. Vsak ponedeljek popoldan med stanovalci zavlada posebno vznemirjenje. Na vrsti je namreč tombola, ki jo imajo posebej radi. Poskrbljeno je tudi za duhovno oskrbo: za stanovalce, ki to želijo, je v Pristanu vsako dopoldne bogoslužje, še posebej obiskane pa so nedeljske maše v večnamenskem prostoru.

Obiski prostovoljcev in društev Strokovno usposobljeno osebje v Pristanu daje velik pomen medgeneracijskemu povezovanju. Stanovalce redno obiskujejo otroci iz vrtcev, šolarji, in gimnazijci. Iz Škofijske gimnazije v Vipavi, ki se nahaja v neposredni bližini Pristana, vsako šolsko leto tedensko prihaja na obisk k stanovalcem preko 50 prostovoljcev. Lavričeva knjižnica Ajdovščina z mrežo prostovoljcev skrbi za bralni krožek v Pristanu. Stanovalci se vključujejo v sodobno terapijo s pomočjo psov. Dvakrat mesečno jih iz društva Tačke pomagačke s svojima pasjima prijateljema obiščeta Cvetka in Alenka Gorjan. V popoldanskem času različna društva v avli pripravijo krajše koncerte in gledališke uprizoritve. Redni gostje v Pristanu

Družina Merkljevih pa ima močne korenine, saj ima Rafael dve sestri – ena živi v Domu starejših občanov, Mirka Kete je bila rojena 19. 4. 1910, torej šteje 103 leta in je najstarejša Ajdovka, pa verjetno tudi širše. Rozi Štokelj pa šteje 94 let, danes živi pri eni od treh hčera v Velkih Žabljah.

Ko ni več zmogla dela na kmetiji, se je vrnila k svoji priljubljeni ročni dejavnosti, rašeljeju. S prti je opremila sorodnike, prijatelje, pa tudi cerkve, še posebej domačo v Žabljah. Do leta 2008, ko jo je zdravje izdalo.

Skupaj torej brat in sestri štejejo skoraj 300 let! Želimo jim čim več zdravja, pa čilega duha še naprej! sh

so člani Kulturnega društva Vipavski tamburaši, moški pevski zbor župnije Sv. Štefan Vipava, mladi kitaristi iz Podnanosa, članice društva Žar, Medgeneracijsko društvo 4 letni časi Ajdovščina,…

Razvajanje želodčkov Na prvem mestu je skrb za dobro počutje stanovalcev, k čemur prispeva tudi pester in raznolik jedilnik, za katerega redno skrbijo kuharji v Pristanu. Enkrat mesečno pripravijo eko hrano, ki jo nabavijo pri okoliških kmetih. Želodčke stanovalcev dodatno razvajajo Irena Durn in njene prijateljice, ki stanovalcem vsak torek spečejo domače flancate.

Ob sredah popoldne je na vrsti Kulinarika. Članice različnih društev iz cele Vipavske doline, ki delujejo pod okriljem Društva Upokojencev Ajdovščina, stanovalcem skuhajo razne dobrote ter se z njimi družijo ob kavi. Najslajši pa je četrti dan v tednu, ki ga v Pristanu imenujejo kar Sladki dan. Stanovalci se dopoldan ob druženju ob kavi in okušanju slaščic prepustijo ritmom glasbe.

Pustno rajanje in drugi prazniki Posebej veselo vzdušje je pred prazniki, ko stanovalci izdelujejo dekoracije, voščilnice,… Igrivosti in idej ob tem ne zmanjka. Nazadnje so izdelali pustne maske za rajanje na pustni torek. V toplejših mesecih se podajo na planinske pohode do Zemona in drugih okoliških gričkov, posebej pa se razveselijo izletov z avtobusom. Vsako jesen se stanovalci skupaj s svojci in prijatelji družijo na kostanjevem pikniku.

Dan odprtih vrat: 6. Marec ob 10. In 16. Uri Tretji rojstni dan bodo v Pristanu obeležili z dnevom odprtih vrat, ki bo 6. marca. Predstavitev in voden ogled centra bo v dveh sklopih, ob 10. in 16. uri. Dobrodošli so vsi, ki si želijo center ogledati, začutiti valovanje življenja v njem in pridobiti dodatne informacije. Podatke in odgovore na vprašanja bodo lahko pridobili tudi tisti, ki jih zanima storitev Pomoč družini na domu, ki jo zavod Pristan med drugim izvaja v občinah Ajdovščina in Vipava.

V DSO Ajdovščina smo praznovali

Vsak torek se v Domu starejših v Ajdovščini zbere naša skupina, ki smo jo poimenovali Burja, ki je tako značilna za Vipavsko. V skupini se nas zbere približno deset, voditeljici sta Hilda in Marija, sovoditeljici pa sva Darja in jaz. Čas v skupini zelo hitro mine, saj ob skodelici vroče kavice in prigrizku, pogovor hitro steče. Vedno se spomnimo tudi rojstnih dni – tako

MD 4 letni časi Na izobraževanju in usposabljanju Štirje člani – prostovoljci MD 4 letni časi smo uspešno zaključili 120-urni program »Usposabljanje in izobraževanje prostovoljk in prostovoljcev za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč«. Program je potekal od 13.09.2011 do 19.12.2012 v Ajdovščini, v izvedbi Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije.

Zagovor nalog ob zaključku usposabljanja in izobraževanja ter slavnostna podelitev potrdil o zaključenem usposabljanju, je bila v sredo, 19. decembra 2012 v novih prostorih Doma upokojencev Idrija.

Iz MD 4 letni časi Ajdovščina so se

je te dni praznovala visok jubilej, 90 let, gospa Lojzka, ki nam je pripravila sladko presenečenje v obliki zelo dobre torte. Veliko smeha je bilo, ko se je ob rezanju torte, prevrnila številka 9 … in smo videli 6…

V Domu smo praznovali tudi častitljiv jubilej ge. Micke – 101. Rojstni dan.

Vlasta Ferjančič

izobraževanja udeležili: Marta ČERNIGOJ, Štefan ČIČIGOJ, Vlasta FERJANČIČ in Darja SOBAN. Naše srečanje se je nadaljevalo s kulturnim programom, kjer so bili prisotni tudi stanovalci Doma upokojencev in ga je povezovala ga. Ema Brelih. Vse prisotne je pozdravil tudi direktor doma, g. Samo Beričič, ki je v svojem govoru poudaril, kako pomembno je delo prostovoljcev v domovih za starejše občane .

S petjem sta večer popestrili Irena in Milena, Duo Mir iz Medvedjega Brda in nato smo s kratko zakusko zaključili naše srečanje.

Vlasta Ferjančič

16

Dediščina

Št. 19 • 15. februar 2013

Drobci preteklosti za danes in jutri

Rad se spominjam starih brivnic 3

DUŠAN KREČIČ

Vzemite januarsko »stranpot« o začetkih in razvoju ajdovske predilnice, prednice Tekstine d.d. , dolga desetletja gnane z močjo Hublja, kot še zelo negotovo napoved česa obsežnejšega (»mnogo« Drobcev…). Ker nas le še dobro desetletje loči od visokega jubileja, dvestoletnice!!, od začetkov »še« žive ajdovske tekstilne industrije(1826 – 1828). Vzemite kot izziv ali vabilo k sodelovanju, za primerno proslavitev jubileja, v oddolžitev in v spomin tovarni in njenim deset-tisočim ajdovskih tekstilcem. Ne pretiravam, samo po letu 1949 (do 2005) je bilo v matične knjige zaposlenih v TTA, kasneje Tekstini, vpisanih nad 6000 naših sosedov, sokrajanov, občanov … Poklicani, lastniki, mladi (ustrezno izobraženi ali le zagnani ljubitelji…) vsi, ki vam ni vseeno?

Vračam se k Hublju. Že Stano (g.

Bačar) je odkril in zapisal, da je bilo na levem (kranjskem) bregu Hublja, pod (dolvodno) ajdovsko predilnico, (na desni, primorski - goriški strani) »še nekaj«. Da je bilo, in da je bilo gnano od Hublja ni več nobenega dvoma, kot ni nobenega dvoma, da za tem ni »v naravi« prav nič ostalo. Tik nad izlivom vodnega kanala, »roje«, iz ajdovske predilnice nazaj v Hubelj (z desne) je stal jez, takoj za tem na levem bregu velika večnadstropna stavba in nasproti nje most čez Hubelj. Zapisano v spomin iz otroštva (1960) dokazujejo že objavljene kopije katastrskih map iz okoli 1900 za to področje - zemljevid vodnih kanalov -»roj«, papirnice, mlina,ajd. predilnice in objekta »še«neznanega namena. Danes poleg situacije iz 1949, ki je identična tudi že objavljeni iz 1920 objavljam le zadnji del. Da je »še neznano« gnal za jez ujet Hubelj dokazuje tudi odtočna »roja«, s katero pa se uganka ponovi.

Namesto da bi se po najkrajši možni poti končala v Hubelj, se je tekla ob strugi Hublja sto in več m nižje, do še enega objekta. Tudi v tem je bilo »nekaj gnano z vodo«, saj je samo v tem primeru tako dolga roja, ločena od Hublja, smiselna. Zagotovila je primerno akumulacijo zalogo vode in potreben padec. Danes še večja uganka pa je še daljša odvodna roja iz tega drugega objekta. Ob strugi Hublja je tekla skoraj na Rusne. Od tu do izliva Hublja v Vipavo, niti na levem niti na desnem bregu ni bila nič več le deželna meja med Kranjsko in Goriško, je prav na Rusnah s Hublja zavila proti zahodu (glej križec). Da sta veliko pred ajdovsko predilnico na desnem bregu, nižje na levem bregu, stala od Hublja gnana obrata (mlina ali ?) dokazujeta vsaj dva zemljevida. Na starejšem, Jožefinskem vojaškem zemljevidu iz 1763-1787 in zemljevidu iz 1811 sta označena s stiliziranimi vodnimi kolesi in tako do zgornjega, kot spodnjega vodi vozna pot. Na starejšem zemljevidu je ob obeh tudi še nerazvozlan zapis. Zemljevida, objavljena v knjigi »Zgodovina in razvoj arhitekture in okolja Vipave ter Vipavske doline« iz leta 2011), avtorice, zamejske Slovenke, Elene Mulic, sta tudi zanimivi priči časa pred 200 in več leti v prostoru, ki ga danes živimo. Poti ki jih ni več, poimenovanja krajev in vodotokov, ledinska imena…..Na zemljevidu iz leta 1811 pa je še nekaj, kar zadeva Hubelj in mi kot Ušanu ne gre v glavo. Danes se na vseh zemljevidih potok Jelšek ( Jev(l)š(č)ek) pod vasjo Ustje (pasji poligon) izliva v reko Vipavo. Takrat se (na zemljevidu) isti potok poimenovan Koczeveec (?) izliva v Hubelj in ta malo nižje v Vipavo?! Koczevetz se je potok imenoval tudi na starejši kart, kjer pa se v Vipavo izliva tam, kjer še danes! Napaka risarja ali tiskarja? Sta se strugi potoka in posebej hudournega Hublja selili?

Tudi prihodnjič še o Hublju, izlivu, ustju, sotočju in zemljevidih.

Ko preko mosta čez Hubelj zaviješ rahlo v levo, se ti odpre pogled na ulico, ki se v vbočenem loku razteza vse do znanega »Šturskega placa«.

Tu nekje se začenja prepletena in zapletena zgodba o starih šturskih brivnicah.

Ko sem iskal podatke o brivcu Danilu Šapla, pri kateremu sem se večkrat strigel, sem vsekakor želel izvedeti kdaj in kje se je rodil, koliko časa je delal kot brivec, kdaj je zapustil ta svet … Brivec Danilo ni imel potomcev. Edina, ki bi morda kaj vedela o njem, sta nečaka Franko in Boris. Stopil sem do slednjega in ga zaprosil za pomoč. »Veš Roman,« mi je dejal, »veliko o stricu Danilu ne vem, vem le to, da

je bil rojen leta 1919, da je umrl leta 1981 in da se je za brivca izučil pri našemu očetu. Veliko ti pa lahko povem o mojem očetu Francu, ki je bil tudi brivec, verjetno tega nisi vedel.

Da boš lažje razumel, ti bom pokazal še, kje so te brivnice bile. Na placu pred Terčeljevim spomenikom je lep pogled na tri lokacije: proti jugu vidiš brivnico, kjer je delal stric Danilo, proti vzhodu, pred Snico, veš, tam je bilo nekoč veliko poslopje mizarske delavnice, na robu proti tisti veliki hiši je stala druga brivnica. Če se ozreš proti severu, tam kjer je kamnit obokan vhod in kapelica je bila tretja, tam je tudi naš dom. Če iz placa narediš samo par korakov proti severu in se ozreš na desno, vidiš, ti-

Kje so naše meje?

V Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu smo letos januarja že drugo leto zapored gostili dr. Aleksandra Šinigoja. Lansko leto nam je predstavil nevroligvistično programiranje (NLP), zbirko tehnik in orodij, ki naj bi pomagala pri izboljšanju življenja.

NLP preučuje predvsem to, kako delujejo naši možgani in podzavest, kakšne predstave si na podlagi izkušenj in prepričanj ustvarimo o svetu, ki nas obdaja. Zaradi tega ima vsak od nas svoj ''zemljevid sveta'', ki se lahko bistveno razlikuje od predstav nekoga drugega. Ustanovitelja Richard Bandler in John Grinder sta preučevala življenja uspešnih ljudi in opazovala, zakaj so bili uspešni, ter ugotovila, da lahko s pomočjo nekaterih tehnik, ki jih uči NLP, odpravimo slabe vzorce in izboljšamo odnose. NLP je umetnost spreminjanja sebe in s tem, ko spreminja-

mo sebe, lahko spreminjamo druge in svet okrog nas.

Na plakatu je pisalo, da je dr. Aleksander Šinigoj »NLP trener, NLP coach ter predavatelj in svetovalec na področju osebne in poslovne rasti. Šolal se je na Univerzi v Salfordu, na London School of Economics in doktoriral na Univerzi v Ljubljani.

Delal je za številna ugledna podjetja v Sloveniji in v tujini, kot je npr.

Coca-cola GmbH iz Nemčije. Predava na seminarjih v Sloveniji, Veliki Britaniji, Španiji in drugje. Kot član in vodja večjih skupin MasterMind je pridobil konkretna znanja in motivacijske sposobnosti za vodenje, spodbujanje, reševanja največjih izzivov in vprašanj. S številnimi delavnicami doma in v tujini nenehno vnaša pozitivno energijo, razmišljanje in spremembe v posameznike in organizacije.«

sta velika garažna vrata v Šircavi hiši, tudi tam je bila nekoč brivnica. Moj oče Franc Šapla se je rodil 17. maja 1916 v Šturjah Potreba ali veselje ga je peljalo v uk za poklic brivca. Znanje je z vso zagnanostjo in veseljem črpal pri takratnem brivskem mojstru Stanku Prosenu, kjer je opravil izpit in se za nekaj časa zaposlil pri njem. Kasneje je odprl svojo delavnico na lokaciji pred Snico Tu je delal med leti 1938 – 1940. Leta 1940 je bil ponovno vpoklican k vojakom.

Po vrnitvi je odprl brivnico v Šircavi hiši in končno še v domači hiši, kjer je delal do konca svoje brivske kariere. Da bi spodobno preživljal številno družino je delal tudi ob nedeljah in to od jutra do večera. Ob nedeljah so bili namreč ljudje prosti in se takrat odločali za striženje ali britje. Svojo poklicno pot s škarjami in glavnikom, ki so toliko let zagotavljali preživetje, je zaključil nekega dne v juniju leta 1957, razloga ne poznam, morda zaradi pomanjkanja dela, vem le, da se je zaposlil na Fructalu in tam delal do upokojitve.

Umrl je zelo mlad, star komaj 52 let.

Ob tej priložnosti bi dodal še to, da je družina Šapla en najstarejših družin v Šturjah. Njene korenine segajo vse tja v leto 1581.

Zgodbo sta pripovedovala sinova Franko in Boris.

Roman Žonta

Marsikdo si ni znal povsem predstavljati, kakšno predavanje bo sledilo. Če so lani napolnili dvorano predvsem obiskovalci iz drugih krajev, je bilo letos več domačinov, ki so slišali, kako je bilo lani zanimivo in kaj so zamudili. Dr. Aleksander Šinigoj ima sposobnost, da resne teme predstavi na zabaven način in uspe pritegniti poslušalce. Letos je na predavanju pojasnjeval, da so meje človeške zmogljivosti zelo različne in da jih lahko s postopnimi koraki prestavimo, če le imamo dovolj močno željo, da dosežemo nek cilj in smo za to pripravljeni nekaj narediti. NLP tehnike so uspešne tudi pri odpravljanju fobij in raznih strahov.

Aleksander je zelo dober motivator in tudi letos mu je uspelo navdušiti obiskovalce predavanja, ki ga je organiziral študijski krožek »Le eno življenje imam, ga lahko izboljšam?«, v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ajdovščina. Zaradi številnih delavnic, tečajev in osebnih svetovanj je zelo zaseden, zato smo mu hvaležni, da se je odzval našemu povabilu.

Alenka Furlan

Narava in družba

Št. 19 • 15. februar 2013

Živi svet pred domačim pragom IRENA KODELE KRAŠNA

Pomagajmo pticam z gnezdilnicami Čeprav nam je zima te dni še enkrat pokazala svojo moč in izgleda, kot da je pust ni prestrašil, pomlad vendarle nezadržno prihaja. Ste v sončnih dneh preteklega tedna kaj prisluhnili oglašanju sinic? Ste opazili, da postaja njihovo oglašanje bolj melodično? Verjeli ali ne, prvi samčki so že začeli peti in vabiti samičke.

Imate na vrtu staro drevo z duplom, v katerem bodo lahko naredili gnezdo? Če ga nimate, nič hudega.

Postavite na vrt gnezdilnico in mogoče se bodo ptice že to pomlad vselile vanjo.

Gnezdilnice rade naselijo ptice, ki gnezdijo v duplih, a si le-teh ne izdolbejo same. Med najbolj poznanimi so prav gotovo sinice. Prav jim pride vsak predmet, ki spominja na duplo, pa naj bo to poštni nabiralnik ali bencinski rezervoar zapuščenega mopeda. Zaradi pomanjkanja primernih gnezdilnih dupel se med pticami bijejo prave bitke zanje. Večje ptice izpodrivajo manjše, zato z velikostjo odprtine v gnezdilnici določimo, katera vrsta jo lahko naseli. Velike sinice potrebujejo odprtino, ki meri v premeru 35 milimetrov, medtem ko je za plavčka dovolj že kakšen milimeter manj kot 3 centimetre. Sinice odnašajo iztrebke mladičev več metrov proč od gnezda, zato je gnezdilnica lahko nameščena tudi pod napušč ali na drevo, pod katerim poleti radi posedate. Pri nameščanju gnezdilnice bodite še posebno pozorni na to, da do nje ne bodo mogle mačke in drugi plenilci. Namestite jo tako, da vanjo ne bo deževalo in da ne bo preveč izpostavljena soncu. Če se vam bodo v gnezdilnico naselili vrabci, se ne razburjajte. Tudi te ptice pojedo v času gnezdenja ogromne količine raznih žuželk z vaše zelenjave na vrtu, zato ste lahko veseli njihove bližine. Če imate star sadovnjak ali živite v bližini gozda, bo mogoče pri vas gnezdila vijeglavka. Je najmanjša od naših žoln in njen kljun je premajhen in prešibak, da bi si z njim pomagala pri dolbenju dupla. Zato si mora gnezdo narediti v duplih, ki so jih zapustile druge žolne ali detli oziroma v duplom podobnih luknjah. Ker si ne spleta gnezda, moramo na dno gnezdilnice, ki je lahko nekoliko višja, kot je gnezdilnica za sinice, dati nekaj mahu, suhe trave ali lesnih oblancev. Prav tako postiljamo gnezdilnice, ki so namenjene čuku in velikemu skoviku. Bodite brez skrbi, ti ptici ne bosta privabili smrti v vašo hišo, ampak življenje na vaš vrt. Veliki skovik se hrani z večjimi žuželkami, čuk pa tudi z manjšimi sesalci kot so miši in voluharice. Zaradi pomanjkanja ustreznih gnezdišč ter uporabe strupov pri zatiranju žuželk in malih glodavcev, sta oba med najbolj ogroženimi vrstami ptic v Sloveniji. Vsaka pravilno nameščena gnezdilnica pomeni tem pticam eno možnost več v boju za preživetje, zato vabim vse, ki ste vešči žage in kladiva, da poprimete zanju in izdelate gnezdilnico. Bližajo se počitnice in to lahko postane »počitniški projekt« za vaše otroke oz. vnuke. Pri sestavljanju gnezdilnice sprednjo stranico pritrdite tako, da se jo lahko odpira. Jeseni je namreč potrebno gnezdilnice počistiti, saj so v starih gnezdih različni zajedavci, ki bi prihodnje leto zarodu povzročali težave.

Upam, da vam bo izdelava in namestitev gnezdilnic uspela in da boste imeli spomladi že prve pernate podnajemnike na vrtu. Prisluhnite samčkom, ko bodo s svojim petjem snubili samičke, opazujte parček, ki bo spletal gnezdo in kasneje hranil mladiče, spremljajte kako bo mladi rod zapuščal gnezdo in se podajal v svet. Želim vam veliko lepih trenutkov ob opazovanju ptic in naj prinesejo ptice čim prej pomlad na vaš vrt!

Anton Bianchi in njegova geološka zbirka Slovensko naravoslovje premore mnoge znane in manj znane osebnosti, ki so veliko doprinesli k prepoznavnosti naše narave. Med manj znane, a izjemno aktivnega naravoslovca lahko uvrstimo ajdovca Antona Bianchija (1858 – 1933). Bianchi se je za naravo verjetno navdušil že v šolskih klopeh, saj je bil njegov učitelj naravoslovec in pisec Fran Erjavec. Njegovo zanimanje za naravoslovje je bilo zelo široko saj je zbiral vse vrste predmetov od skeletov živali, lupin polžev in školjk, hroščev, metuljev in vse do kamnin. Del njegovih zbirk je bilo uničenih, nekatere pa so se ohranile vse do danes.

Večji del Bianchijevih naravoslovnih zbirk je danes shranjenih v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kamor jih je podaril prav Bianchi, verjetno kmalu po prvi svetovni vojni. V arhivskih dokumentih na žalost nismo našli nobenih natančnejših podatkih, kdaj in koliko primerkov je bilo podarjenih muzeju.

V stari mineraloški zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije smo pred leti že iskali neznani »meteorit«, ki naj bi bil shranjen v Bianchijevi zbirki. Prav to je bil tudi povod za temeljit pregled in združenje celotne Bianchijeve geološke zbirke. Zbirka združuje primerke fosilov, mine-

Jurski ramenonožci iz nahajališča Kovk nad Ajdovščino, kjer jih je nabral Anton Bianchi. ralov in kamnin, ki so bili izjemno natančno evidentirani in shranjeni.

Zbirka je nastajala v začetnih desetletjih 19. stoletja.

Anton Bianchi je geološke primerke zbiral sam, predvsem po Krasu, na Trnovskem gozdu, okolici Vipave in Ajdovščine ter drugod po Primorski. Mnogo primerkov fosilov je našel in nabral v okolici Vipolž v Goriških Brdih, o pričajo tudi zapisi na evidenčnih lističih, ki jih je Bianchi skrbno dokumentiral. Velik del primerkov je tudi verjetno kupil ali zamenjal, kar kažejo tudi nekateri lističi v zbirki. Med fosili in mine-

rali je mnogo primerkov iz Nemčije, Češke, Poljske in drugih nekdanjih Avsto-Ogrskih držav. Skupno vsebuje geološka zbirka Antona Bianchija 497 evidentiranji enot in preko tisoč primerkov. O ponovnem združenju in proučitvi zbirke je Prirodoslovni muzej Slovenije izdal tudi novo številko muzejske revije Scopolia, ki je v celoti posvečena Bianchijevi geološki zbirki. Zbirka predstavlja pomembno kulturno in naravoslovno dediščino in bo na voljo prihajajočim generacijam.

Matija Križnar in Miha Jeršek

Družina potrebuje pralni stroj Družina v veliki socialni stiski bi nujno potrebovala pralni stroj. Če ima kdo doma dobro ohranjenega in delujočega in bi ga bil pripravljen podariti, bi mu bila družina zelo hvaležna. Prevoz bi zagotovil Rdeči križ. Pokličete nas lahko na 05 366 4930 ali 051 430 722.

Hvaležni vam bomo tudi za oprana in cela rabljena oblačila, predvsem moško obutev, odeje, brisače, posteljnino in druge dobrine, ki jih sprejemamo v našem skladišču v Regijskem skladišču civilne zaščite, Goriška cesta 79, Ajdovščina, vsako sredo od 13. do 17. ure.

Družinska orientacija

Februarski naravoslovni izziv Izdelajte gnezdilnico in opazujte svatovanje sinic! Sporočite nam svoja opazovanja in najbolj zanimiva bomo objavili na spletni strani Zavoda Rdeči apolon www.rdeci-apolon.si, kjer si lahko preberete tudi več o izdelavi in pravilni namestitvi gnezdilnic za različne vrste ptic.

POVABILO VRTCEM IN ŠOLAM Želite februarske dni popestriti z zgodbami iz ptičjega sveta in izdelati gnezdilnico? Z veseljem vašim učencem pripravimo predavanje, opazovanje ptic v naravi ali delavnico izdelovanja gnezdilnic. Več informacij na www.rdeci-apolon.si ali na tel. 040-560955.

17

Ena izmed najaktivnejših interesnih dejavnosti Osnovne šole Dobravlje je orientacija. Učenci so znani po odličnih rezultatih, ki jih dosegajo na državnih in tudi mednarodnih tekmah. Zato enkrat letno organiziramo mednarodno tekmo na terenu v okolici šole med Skriljami, Potočami, Kamnjami in Kukanjami. Pripravimo tri različno dolge in zahtevne proge.

Letos so bili udeleženci tekme tudi učenci, ki sodelujejo v projektu Zdrav življenski slog.

Proga A je bila najzahtevnejša, dolga okrog 4km. Srednja, B je merila

okrog 3km in je primerna za tiste osnovnošolce, ki so vešči orientacije.

Osnove orientacije pa so potrebne tudi za najkrajšo, C progo, ki je merila 2,5km.

Kot posebnost pa že nekaj let pripravimo posebno, družinsko progo, ki je letos merila 3,5km je potekala po gričih, travnikih in ob potokih med Dobravljami, Potočami in Kamnjami.

Vsako leto je številčno več družin, letos lahko rečemo kar veliko, okrog 30. Nekatere družine se tekme redno udeležujejo in verjetno ponesejo dober glas o tem športu do prijateljev

in znancev. Spoznaš in opazuješ tiste kotičke narave, ki jih sicer ne bi videl.

Spotoma morajo poiskati še kontrolne točke, kar je za mlajše udeležence družine prijetno doživetje. Na vsaki točki se morajo namreč registrirati z elektronskim čipom, kar pomeni, da ta zapiska in še posveti rdeča lučka.

Na najzahtevnejši progi je bil najboljši jaka Piltaver iz orientacijskega kluba Brežice. Drugo mesto je osvojil Peter Tušar, OK Azimut, tretje pa Sandi Kmetič, OK Polaris.

Na srednje dolgi progi je bil najboljši naš učenec, devetošolec Luka Štor, ki je 3km pretekel v 29 minutah in našel vseh 9 kontrolnih točk. Na drugem mestu je bil Gašper Rejec, OK Azimut, tretji pa Charles Nelson, OK Harlequins.

Na C progi je bil najhitrejši Simon Stanovnik, OK Azimut, drugo mesto je osvojil Denis Krhlikar, OK Azimut in tretji je bil Gorazd Mlekuž, PD Ajdovščina.

Na družinski progi je bila prva družina Soban, ki je našla 14 kontrolnih točk v 45 minutah. Drugo mesto je osvojila družina Sever, tretja pa je prispela do cilja družina Pahor-Petra.

Vsem udeležencem čestitamo in upamo, da se prihodnje leto ponovno srečamo. mk

18

Šport

Št. 19 • 15. februar 2013

Skoki na Predmeji

Na Predmeji se je v soboto 9. 2. odvijalo tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih. Potekalo je v rahlem sneženju, udeležba pa je bila nekoliko skromnejša kot prejšnja leta. Temu pripisujemo predvsem veliko število tekmovanj pokalnih tekem, ki so bile s konca decembra prestavljene na ta vikend, posledič-

no se klubski tekmovalci iz naše regije udeležujejo pomembnejših tekmovanj. Pa vendar se je zbralo skoraj 20 tekmovalcev iz 4 različnih klubov, ki so se pomerili v petih starostnih kategorijah.

Tekmovanje je potekalo kot po tekočem traku, izpeljali smo ga v treh serijah: poizkusna ter dve ura-

dni seriji. Na koncu smo imeli čas za izpeljavo še ene posebne serije, v kateri so se lahko pomerili le polnoletni tekmovalci, torej skakalci iz kategorije članov ter veteranov. Serija je postregla z nekaj atraktivnimi slogi ter idejami. Njen namen pa je bil prepričati sodnike, da si naredil najatraktivnejši in najizvirnejši skok.

Najdaljši skok je uspel Matjažu Bolčini, ki je bil tudi zmagovalec članske kategorije, v seriji za najizvirnejši skok pa je zmaga odšla v Horjul k Gregorju Čeponu, ki se je odločil, da se bo kljub mrazu in sneženju po skakalnici spustil kar v adamovem kostumu.

Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem sponzorjem in donatorjem, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi tekmovanja, ter zvestim prostovoljcem, ki so tri dni neumorno pomagali pri pripravi skakalnic.

Se vidimo naslednje leto.

Mitja Velikonja

Priprave na MAJSKI TEK pričnejo 5. marca!

Zdravje in dobra telesna kondicija sta dve vrednoti, ki sta v današnji družbi na najvišjem mestu. Vsi vemo, da čudežev ni. Dobra in dolgotrajna telesna kondicija se lahko doseže samo z redno in ustrezno vadbo, ki je prilagojena našim trenutnim sposobnostim.

Zime je konec, pred nami so lepi in toplejši dnevi, tek pa je eden tistih športov, ki je priljubljen pri ljudeh vseh starosti. Če smo začetniki, bomo ugotovili da tek ni enostaven šport. Če začnemo teči brez predpriprav, bomo zelo hitro omagali, to bo pripeljalo do pomanjkanja volje, izgube motivacije in spet bomo na začetku.

Zavod za šport Ajdovščina vam v sodelovanju s ŠD Tekači vipavske JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PLANINSKE KOČE V NAJEM Planinsko društvo Ajdovščina objavlja Javni razpis za oddajo planinske koče Antona Bavčerja na Čavnu v najem od 1.4.2013 dalje. RAZPISNI POGOJI: Opis planinske koče: Planska koča Antona Bavčerja na Čavnu leži na 1242 m n.v. Dostopna je po gozdni poti. V poletnem času je možen dostop z osebnim vozilom.

Koča je kategorije 3a in ni gostinski objekt.

doline ponuja pravi recept ter pravi dogodek za usmerjanje motivacije ter izpolnitev želenih ciljev.

Priprave na MAJSKI TEK, ki bo potekal 18. maja, bomo pričeli v torek 5. marca, pod strokovnim vodstvom. Treningi so namenjeni polnoletnim osebam in bodo potekali ob torkih in četrtkih ob 17:30 uri, z zbornim mestom pred glavnim vhodom Športnega centra Ajdovščina.

Sodelovanje je brezplačno ter prinaša bonuse pri prijavi na Majski tek.

Na treningih, kjer bodo sodelovali tudi člani ŠD tekači Vipavske doline, bomo vadili v treh skupinah s tremi trenerji –vaditelji. Razporeditev v skupine je seveda fleksibilna ter omogoča prehajanje tako navzgor kot navOstali pogoji razpisa: 1. Da je interesent samostojni podjetnik (s.p.) ali lastnik d.o.o. (dokazilo registracija) 2. Da izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za izvajalca storitev, ki obiskovalcem koče ponujajo hrano in pijačo 3. Da ponudi ustrezno najemnino za čas letne in zimske sezone 4. Da priloži program ponudbe v koči ter aktivnosti, ki so vezane na planinsko dejavnost. Rok za prijavo

zdol glede zahtevnosti.

- Popolni začetniki oziroma vsi, ki bi želeli pričeti na novo oziroma tisti, ki se ne vidite v drugih dveh skupinah.

- Tekači in tekačice, ki ste sposobni preteči 5 – 10 km v zmernem tempu (tek, malo hoje, raztezne vaje,…)

- Tekači in tekačice, ki bi se pripravljali na udeležbo na Majskem teku.

Ta tek je dolg 11 km in ga seveda zmorejo vsi, ki so že tekli na podobnih tekih ali razdaljah. Zato pričakujemo udeležbo najmanj 15 – 20 naših članov Prijave sprejemamo do četrtka 28. februarja 2013 na www.zs-ajdovscina.si ali na tel 05-364-47-21 (22) med 8:00 ter 16:00 uro.

na razpis je do 6.3.2013.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Planinsko društvo Ajdovščina, Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina. Z izbranim kandidatom bomo sklenili najemno pogodbo. Prednost pri izbiri imajo člani PD Ajdovščina. O izbiri bomo interesente obvestili v roku 8 dni od poteka razpisa. Podrobnejše informacije dobite na tel. 031 853 405.

Upravni odbor PD Ajdovščina

Kinološko društvo Ajdovščina odpira vrata in vpisuje v vse programe

Športno kinološko društvo Ajdovščina tudi letos na široko odpira svoja vrata mladim, željnim kinološkega znanja. 17. februarja prireja društvo Dan odprtih vrat s pričetkom ob 10 uri. Člani društva bodo

s svojimi psi predstavili znanje v poslušnosti, prikazali bodo delo na obrambi in v sledenju ter potek dela na parkurju za agility. Na ta dan se bodo interesenti lahko vpisali v tečaje, uvodno predavanje za vse nove

tečajnike pa bo potekalo v brunarici na društvu 20. februarja ob 19 uri.

Društvo deluje že 26. leto, od leta 2009 pa je tečaje obiskalo več kot 300 tečajnikov in preko 70 je bilo takih, ki so se z vztrajnostjo in marljivim delom, uspešno preizkusili na izpitih. Te številke pričajo o znanju in ljubezni do kinologije, in to se vsako leto znova prenese tudi na nove člane.

Vabljeni vsi pasji prijatelji, 17.2.2013 ob 10 uri na društvo ŠKD Ajdovščina!

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina Skupinska vadba na kolesih Namenjena je tako moškim kot ženskam in je primerna za rekreativce vseh starosti ter vrhunske športnike. Poteka v trim kabinetu ŠC Ajdovščina, vsak vadeči si prilagodi obremenitev glede na stanje fizične pripravljenosti. TERMINI: pon,sre,pet - 6.45 do 7.30 ali 18.00 do 18.45 ali 19.00 do 19.45. CENA: 1x obisk - 6 EUR, 10 obiskov - 45 EUR, organizirane skupine 10 obiskov (istočasni zakup ter rezervacija terminov najmanj 5-ih vstopnic po 10 obiskov) - 40 EUR. MAX št. udeležencev: 7 Ostale vadbe ZUMBA - torek od 20:00 do 21:00 AEROBIKA TNZ - torek od 19:00 do 20:00 in petek od 18:00 do 19:00 PILATES - ponedeljek, sreda od 19:00 do 20:00 TERAPEVTSKA VADBA - sreda od 20:00 do 21:00 VADBA V VODI ZA MALČKE: sreda - 16.45 do 17.45 Praznovanja rojstnih dni za otroke od 5 do 14 let Ob sobotah po dogovoru Pokriti bazen na voljo tudi v jutranjem času.

Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je po novem za vse uporabnike odprt tudi ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10, sicer pa ga lahko obiščete vsak delovni dan med 16. in 21. uro, razen srede, ko potekajo organizirane vadbe ter ob sobotah med 13. in 21. uro. POZOR-plavalci izkoristite ugodno ceno sobotne plavalne urice-za uro plavanja med 6:10 in 7:10 kot med 13. in 14. boste odšteli le 2 evra.

Urnik pokritega bazena v času zimskih počitnic od 25. februar do 1. marec. PON, TOR, ČET, PET, od 10.00-15:00, 2,5€ vsi uporabniki 16:00 do 21:00 po veljavnem ceniku; SRE od 10.00-15:00, 2,5€ vsi uporabniki 16:00 dalje organizirane skupine, SOB od 14:00 do 21:00 po veljavnem ceniku Savna: PON-PET od 16:00 do 22:00, SOBOTA od 14:00 do 22:00 AKCIJE: dan žena ter dan mučenikov Obisk bazena in savne je dobro dopolnilo za kvalitetno preživljanje prostega časa. Zato vam v Zavodu za šport Ajdovščina 8 marca (za dan žena ter dan mučenikov) nudimo 10% popust pri nakupu vstopnic za bazen ter savno Obvestilo Športne zveze Ajdovščina Športna zveza Ajdovščina vabi vse športnike ter športne navdušence na podelitev priznanj Športne zveze Ajdovščina ter Olimpijskega komiteja Slovenije za športnike iz Severno Primorske regije in zamejstva. Slavnostna podelitev bo v petek 15. marca ob 19:00 uri v Dvorani Prve slovenske vlade.

Šahovski kotiček Leto 2013 so člani Šahovskega društva Čaven začeli zelo aktivno; vrstila so se namreč številna tekmovanja .

Tako so se Teo Stupar, Sebastjan Bizjak in Elena Koradin udeležili kvalifikacij za mladinsko državno prvenstvo v Brdih, kjer so dosegli odlične rezultate.

Sebastjan Bizjak je bil šesti, Teo Stupar sedmi v konkurenci 14-ih šahistov v kategoriji dečki do 12 let . Elena Koradin je v kategoriji deklice do 14 let izgubila proti Japič Sabini in se tako na koncu uvrstila na drugo mesto.

Tudi na OŠ Lokavec in OŠ Col so se v mesecu januarju pričeli šahovski krožki , na katerih mentorja Zdravko Spasojević in Marjan Hajdinjak učita mlade nadobudneže osnovnih pravil šaha . Na mesečnih turnirjih mladih iz osnovnih šol Vipavske doline tako lahko pričakujemo še več otrok iz osnovnih šol Ajdovščine, Šturje, Dobravlje, Lokavca, Cola in Vipave. Po treh kolih vodi Elena Koradin iz OŠ Dobravlje pred Teom Stuparjem in Sebastjanom Bizjakom iz OŠ Danila Lokarja.

Odprtega tekmovanja HIT OPEN 2013 so se udeležili tudi trije šahisti Šahovskega društva ČAVEN , kjer se je dobro odrezal David Trebižan, saj si je priboril drugo kategorijo.

Za konec pa še nekaj šahovskih ugank, kjer beli izkorišča nasprotnikovo slabost zadnje vrste.

Beli matira v dveh potezah

Najdi najboljšo potezo belega

DVJ

Beli matira v treh potezah

Občinski razpisi

Št. 19 • 15. februar 2013

Javni razpisi Občine Ajdovščina

• socialno in zdravstveno stanje prosilca • stanovanjske razmere prosilca in njegove družine, šanja.

Javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanjske kredite v občini Ajdovščina za leto 2013

Razpis se objavi na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si, pod rubriko

• način reševanja stanovanjskega vpra-

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi 11. člena Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 5/12, 76/12 – v nadaljevanju Pravilnik), objavlja

dodeljen znesek kredita.

6. KRAJ, NAČIN IN ROK PRIJAVE:

in njegove družine,

V nadaljevanju kot posebno prilogo Ajdovskih novic objavljamo javne razpise Občine Ajdovščina. Vsi razpisi, vključno s posebnimi vlogami in obrazci za izpolnjevanje, so objavljeni tudi na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

19

javni razpisi, in v časopisu Ajdovske novice, dne 15.2.2013. Občina si pridružuje pravi-

Točkovno vrednotenje meril je opredelje-

co, da morebitne spremembe in dopolnitve

no v 8. členu Pravilnika. Na podlagi točkov-

razpisa objavi kot popravek na spletni strani

anja in ob upoštevanju pogojev iz Pravilni-

največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

ka, se oblikujejo prednostne liste upravičen-

Vloga za prijavo na javni razpis se nahaja v

cev (lista A, lista B, lista C,…). Na predno-

razpisni dokumentaciji, ki jo zainteresirani

stno listo A se uvrščajo prosilci, ki niti sami

dobijo v sprejemni pisarni Občine Ajdovšči-

jih starši dolžni po zakonu preživljati, niso

niti njihovi zakonci oziroma zunajzakonski

na ali na spletnih straneh občine.

RAZPISNI POGOJI

lastniki primernega stanovanja po 10. členu

partnerji v obdobju 10 let pred letom razpi-

za najete kredite pri poslovni banki oziroma

Upravičenci do subvencioniranja obre-

Stanovanjskega zakona, razen v primeru

sa še niso bili upravičenci do subvencioni-

Vloge se odda osebno v sprejemno pisar-

drugi finančni instituciji, s katero Občina

stne mere morajo izpolnjevati vsaj enega

prenove stanovanja, stanovanjske hiše ali

ranja obrestne mere za stanovanjske kredite

no Občine Ajdovščina ali po pošti na na-

Ajdovščina sklene pogodbo o subvencioni-

od splošnih pogojev in oba posebna pogoja,

poplačila stanovanjskega kredita,

s strani Občine Ajdovščina; na prednostno

slov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a,

ranju obrestne mere za stanovanjske kredi-

določena v Pravilniku.

• da ima sam ali njegov zakonec oziroma

listo B se uvrščajo prosilci, ki so sami ali

5270 Ajdovščina, v zaprti kuverti z oznako

te, za namen gradnje, prenove ali nakupa

Splošni pogoji so:

zunajzakonski partner pravnomočno grad-

njihov zakonec oz. zunajzakonski partner v

»Ne odpiraj - subvencija stanovanjskega

stanovanja ali stanovanjske hiše občanov na

• da si z gradnjo ali nakupom ali pre-

beno dovoljenje, oziroma drugo ustrezno

obdobju 10 let pred letom razpisa že bili en-

kredita«. Na hrbtni strani kuverte se izpiše

območju občine Ajdovščina ter za poplačilo

novo stanovanja, stanovanjske hiše rešujejo

dokumentacijo v primeru prenove stano-

krat upravičeni do subvencioniranja obre-

polni naslov pošiljatelja. Šteje se, da je prija-

že odobrenih stanovanjskih kreditov obča-

stanovanjsko vprašanje,

vanjske hiše, stanovanja oziroma sklenjeno

stne mere; na prednostno listo C se uvrstijo

va pravočasna, če je zadnji dan roka osebno

kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo,

prosilci, ki so sami ali njihov zakonec oz.

prinesena v vložišče Občine Ajdovščina do

če gre za nakup stanovanja, oziroma skle-

zunajzakonski partner v obdobju 10 let pred

12. ure, oziroma, če je bila zadnji dan roka

1. SPLOŠNA DOLOČILA Subvencioniranje obrestne mere se odobri

nov.

Z Odlokom o rebalansu proračuna Obči-

vščina rešujejo svoj stanovanjski problem.

• da prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je starejša od 15 let,

Rok za oddajo vlog je petek 22.3.2013.

ne Ajdovščina za leto 2013 (Uradni list RS,

• da jim je zaradi spremenjenih družin-

njeno pogodbo o stanovanjskem kreditu v

letom razpisa že dvakrat bili upravičeni do

oddana po pošti priporočeno. Nepravoča-

št. 12/13) so za subvencioniranje obrestne

skih, zdravstvenih ali socialnih razmer do-

primeru poplačila drugega stanovanjskega

subvencioniranja obrestne mere v skladu s

sno prispele prijave bodo s sklepom zavr-

mere za najete stanovanjske kredite zagoto-

sedanje stanovanje postalo neprimerno,

kredita.

Pravilnikom in enako naprej.

žene.

vljena sredstva v višini 90.000 €.

Obrestna mera za kreditojemalce je EURIBOR + 0%, odplačilna doba kredita je do 10 let.

• da imajo odobren stanovanjski kredit

Ob pogoju, da proračunska sredstva za

Dodelitev subvencij poteka po zaporedju

V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s

za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanjske

subvencioniranje obrestne mere navedena v

do porabe sredstev tako, da se subvencije

pomanjkljivo dokumentacijo, bo občinska

hiše, stanovanja.

razpisu, niso v celoti porabljena, se lahko iz-

najprej dodeli upravičencem na listi A, po-

uprava prijavitelja pozvala, da vlogo dopol-

Neprimerno stanovanje je stanovanje, ki

jemoma subvencionira obrestno mero tudi

tem upravičencem na listi B in tako naprej.

ni. Če prijavitelj vloge ne dopolni v roku, se

Rok koriščenja najetega kredita je do

po normativih ne ustreza določbam 10. čle-

lastniku primernega stanovanja, ki rešuje

VIŠINA KREDITA

30.11.2013. Upravičenci so dolžni v roku 45

na Stanovanjskega zakona. Smiselno enako

stanovanjsko vprašanje na vasi, z namenom

Višina kredita je odvisna od števila dru-

Dodatne informacije lahko zainteresirani

dni od pravnomočnosti sklepa o dodelitvi

se obravnava primernost stanovanjske hiše.

razbremenitve mesta. V tem primeru je po-

žinskih članov izkazanih iz potrdila iz go-

občani dobijo na Oddelku za družbene de-

subvencije Občino Ajdovščina pisno obve-

Sredstva za subvencioniranje obrestne

trebno dostaviti dokazilo, s katerim se iz-

spodinjske evidence, in sicer:

javnosti Občine Ajdovščina, kontaktna ose-

stiti ali bodo sklenili kreditno pogodbo in

mere kredita v primeru prenove se po Pra-

kazuje, da je stanovanje v mestu, v katerem

koristili odobrena sredstva, sicer se šteje, da

vilniku lahko dodeli samo za izvedbo ali

trenutno prebiva, prodano.

odobrenih sredstev ne bodo koristili in se ta

prenovo fasade, toplotne izolacije, prenovo

MERILA ZA OBLIKOVANJE PRED-

lahko dodelijo naslednjemu upravičencu na

dotrajane strehe, obnovo sanitarij, elektro

NOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRA-

prednostni listi.

in vodovodnih instalacij, tlakov in stopnišč,

VIČENCEV

UPRAVIČENCI

vgradnjo ali zamenjavo oken in vrat ter

Na javni razpis se lahko prijavijo fizične

vgradnjo ali zamenjavo sistema ogrevanja.

Merila za ocenjevanje vlog upravičencev in sestavo prednostnih list so:

osebe, ki so državljani Republike Slovenije,

Posebni pogoji so:

• status družine,

s stalnim prebivališčem na območju Občine

• da niti sam niti njegov zakonec oziro-

• materialno in premoženjsko stanje

Ajdovščina in ki na območju občine Ajdo-

ma zunajzakonski partner ter otroci, ki so

prosilca in njegove družine,

število družinskih članov 1-2 3-4 5 ali več

tako vlogo s sklepom zavrže.

najvišje možno posojilo v € 29.000,00 36.000,00 44.000,00

STEV

izuma.

ki se bodo dodelila za projekte inovacij v

2. za sofinanciranje ukrepov pod točko c,

sofinancirajo iz ukrepa a in b bodo upošte-

letu 2013, in bodo pokrivala naslednje stro-

d in e:

vani naslednji ocenjevalni kriteriji:

a. stroške za pridobitev patenta oziroma za zaščito izdelka – do višine 3.000 EUR b. stroške izdelave začetnega prototipa – do višine 5.000 EUR c. predlogi inovativnih tehničnih rešitev – do višine 1.000 EUR d. tehnično dokumentirane inovativne ideje – do višine 1.000 EUR e. stroške tehničnih raziskovalnih nalog,

- občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter - zaposleni v podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina pripravljene v skladu z navodilom za prikumentacije.

2.3. Vloga za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b mora vsebovati:

oziroma inovativnih tehnoloških rešitev –

evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje

do višine 2.000 EUR

določene dejavnosti. Za fizične osebe pa

2.1. Na javni razpis se lahko prijavijo:

izkaznice.

2.3.2. Predstavitev predlagatelja; 2.3.3. Predstavitev novosti;

in b:

2.3.4. Finančno konstrukcijo projekta z

Ajdovščina ter - mala in srednja podjetja s sedežem v občini Ajdovščina, ki morajo razpolagati z vsaj deloma ustvarjeno novo tehnično rešitvijo oziroma želijo opraviti začetni razvoj. Prijavitelji lahko za delo v projektu najamejo izumitelja novosti oziroma najamejo raziskovalce,

3.

4.

5.

je potrebno predložiti fotokopijo osebne

1. za sofinanciranje ukrepov pod točko a - občani s stalnim prebivališčem v občini

2.

pravo vloge, ki je sestavni del razpisne do-

2.3.1. Potrdilo pristojnega organa, ki vodi

STEV

1.

2.2. Popolne vloge na razpis morajo biti

ki so namenjene razvoju novih izdelkov

2. POGOJI ZA DODELITEV SRED-

Pri razvrščanju predlogov projektov, ki se

Zap. št.

viri financiranja;

6.

Ocenjevalni kriteriji Vpliv novosti na dodatno zaposlitev visoko kvalificirane delovne sile Doseganje višje stopnje dodelave novosti oziroma izkazovanje višjih že vloženih sredstev v novosti Pridobitev interesenta, ki je pripravljen vlagati v nadaljnje faze projekta Večja varnost in racionalnost Število podeljenih patentov oziroma izpeljanih tehnoloških inovacij Med izvajalce oziroma soizvajalce vključuje raziskovalne oz. izobraževalne institucije

stno mero oziroma sklepe o zavrženju ali

jedru poveča še za dodatnih 20%.

zavrnitvi vlog predvidoma v roku 40 dni od

Banka ima glede na ugotovljeno kreditno

Najvišje št. točk 25

25

20 10 10

10

• stroški dela, ki nastajajo neposredno

rok oddaje šteje čas odtisa poštnega žiga.

kot posledica raziskave in razvoja projekta,

8. Predlagatelji vlog bodo o izidu javnega

• materialni stroški za izdelavo začetne-

razpisa pisno obveščeni v roku 45–ih dni

ga prototipa, • stroški raziskovalnih in svetovalnih storitev, me, ki se izključno uporabljajo za izvedbo

sme poslovati s subjekti, v katerih je funk-

projekta.

cionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja

DDV ni upravičen strošek.

funkcijo ali njegov družinski član, član po-

Zgornja višina pomoči ne sme biti prese-

slovodstva ali je neposredno ali preko dru-

žena, ne glede na to, iz katerih javnih virov

gih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri

je pomoč dodeljena.

ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ozi-

5. ROK do katerega morajo biti porablje-

roma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja

na dodeljena sredstva: Dodeljena sredstva

tudi za državne pomoči in druge oblike

morajo biti porabljena do 01.12.2013.

pridobivanja sredstev od naročnika Občine

6. Razpisna dokumentacija se lahko dvi-

Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike

gne v času trajanja razpisa vsak dan od 8.00

javno-zasebnega partnerstva, razen za dr-

do 12.00 v vložišču Občine Ajdovščina,

žavne pomoči v primeru naravnih nesreč.

Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina. Razpis je

in e, bo prejete vloge ocenila strokovna ko-

objavljen tudi na spletnih straneh Občimorebitne spremembe in dopolnitve raz-

in hkrati najboljši projekti.

pisa objavimo kot popravek na spletnih

2.4.2. Predstavitev tehnične rešitve, ino-

o raziskovalni dejavnosti. Začetni razvoj

vativne ideje oziroma raziskovalne naloge..

pa obsega razvojna dela, ki so potrebna,

3. MERILA ZA DODELITEV SRED-

4. VIŠINA SREDSTEV za dodelitev sub-

straneh, največ 15 dni pred zaključkom

vencij za projekte inovacij v letu 2013 je

razpisa. Dodatne informacije so vam na

5.000 EUR.

voljo po telefonu na številki: 05 365 9135

ne sme presegati 50% vrednosti upravičenih stroškov projekta.

Upravičeni stroški za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b so:

9. Na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne

oziroma če jo je, kolikšen delež je za isti

dložiti fotokopijo osebne izkaznice;

od dneva oddaje popolne vloge.

• stroški instrumentov in druge opre-

ne Ajdovščina. Pridržujemo si pravico, da

ki izpolnjujejo pogoje določene s predpisi

Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina do najkasneje 16.05.2013, pri čemer se za

Za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d

Višina subvencije za prijavljene projekte

morajo biti predložene na naslov: Občina osebno ali s priporočeno poštno pošiljko

projekta. Sofinancirani bodo le inovativni

2.4.1. Za fizične osebe pa potrebno pre-

predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge

• stroški za zaščito izuma,

misija na podlagi predstavitve prijavljenega

2.4. Vloga za sofinanciranje ukrepov pod

preteka roka za oddajo vlog.

• stroški za pridobitev patenta,

2.3.5. Izjava, da za prijavljeni projekt v

točko c, d in e mora vsebovati:

sklepe o uvrstitvi na prednostne liste in o dodelitvi sredstev s subvencionirano obre-

zadnjih 3 letih, ni dobil državne pomoči, namen že dobil iz drugih virov.

pirala dne 26.3.2013. Občinska uprava izda

sposobnost kreditojemalca pravico znižati

proračunska sredstva Občine Ajdovščina,

ške:

Prejete vloge bo strokovna komisija od-

nove starih hiš na vasi in v starem mestnem

Javni razpis za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2013 da se preverijo tehnične in druge lastnosti

IZID RAZPISA

Najvišji znesek posojila se za namen ob-

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina na podlagi Pravilnika o subvencioniranju projektov inovacij (Ur. l. RS št. 57/03, 26/04 in 15/05), Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2013 (Ur.l. RS št. 13/12, 12/13) objavlja PREDMET JAVNEGA RAZPISA so

ba Jerica Stibilj, tel. št. (05) 365 91 37.

(Doris Grmek).

7. Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ PRIJAVA NA RAZPIS – INOVACIJE 2013« in z naslovom pošiljatelja, na hrbtni strani, v zgornjem delu ovojnice, morajo

Občinski razpisi

20

Št. 19 • 15. februar 2013

Občina Ajdovščina, Občina Vipava in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina na podlagi Pravilnika o pospeševanju in razvoju malega gospodarstva na območju občin Ajdovščina in Vipava (Ur. l. RS št. 57/03 in 40/04) in Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2013 (Ur. l. RS št. 13/12, 12/13) Odloka o proračunu Občine Vipava za leto 2013 (Ur. l. RS št. 106/12) ter sklepa upravnega odbora Območne obrtne zbornice Ajdovščina, z dne 07.02.2013 objavlja

Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava za leto 2013 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA so

tudi podjetja iz cestnoprometnega sektorja,

proračunska sredstva Občine Ajdovščina,

za namen nakupa vozil za cestni prevoz to-

Občine Vipava in sredstva Območne obr-

vora.

tno-podjetniške zbornice Ajdovščina, namenjena za subvencioniranje obrestne mere

investicijo na območju občine Ajdovščina, c. ne glede na sedež družbe za investicijo na območju občine Ajdovščina,

3. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV

d. s sedežem družbe v občini Ajdovščina za investicijo na območju občine Vipava.

za pospeševanje in razvoj malega gospo-

Posojila se bodo prednostno dodeljevala

Sredstva za razvoj, ki jih zagotavlja občina

darstva v občini Ajdovščina in Vipava, ki se

prosilcem, ki bodo poleg pogojev poslovne

Vipava, se pri vsakokratnem dodeljevanju

bodo dodelila v primeru, ko pomoč predsta-

banke izpolnjevali naslednje kriterije :

dodeli prosilcem po naslednjem priorite-

vlja spodbudo za izvedbo projekta oziroma

Zap.

je zanj nujno potrebna.

št.

2. POGOJI ZA DODELITEV SRED-

1.

STEV

Najvišje št. točk

vlaganja v začetne

20

za naslednje namene: • nakup, urejanje in opremljanje zemljišč

20

• nakup, graditev ali investicijsko vzdr-

izgradnjo poslovnih

20

prostorov za izvaja-

ževanje poslovnih prostorov,

nje dejavnosti

• nakup nove ali generalno obnovljene

4.

opreme.

zagotavljanje novih

20

delovnih mest

2.2. Upravičenci do kredita so:

podjetja iz sektorja ribištva in ribogojstva, primarne

Stroški odobritve kredita 50 EUR, ne glede na višino kredita.

Rok vračila in način vračila: po pogojih poslovne banke.

• strošek nakupa opreme.

Prejemnik posojila poda izjavo, da za investicijo, s katero kandidira na razpisu, ni dobil državne pomoči, oziroma če jo je, kolikšen delež je za isti namen že dobil iz drugih virov.

5. ROK KORIŠČENJA POSOJILA je od objave razpisa do pokoriščenja celotne kreditne mase oziroma najkasneje do 01.12.2013.

Okvirna višina kredita za posameznega

6. Prosilci bodo s sklepom o dodelitvi po-

prosilca je največ 50.000 EUR. Če razpolo-

sojila obveščeni najkasneje v roku 30–ih dni

žljiva sredstva presegajo povpraševanje, se

od dneva oddaje popolne vloge. V primeru,

lahko razdelijo ne glede na zgoraj navedeno

da prosilec odobrenega posojila ne prične

višino.

koristiti v roku treh mesecev od datuma

Višina kredita ne sme presegati 50% pre-

prejema sklepa, izgubi pravico do koriščenja

dračunske vrednosti upravičenih stroškov

sredstev in do ponovne prijave na razpis v

posamezne investicije in 10% skupne kre-

koledarskem letu.

4. OKVIRNA SREDSTVA za refunda-

ditne mase oz. največ 50.000 EUR, razen

7. Interesenti oddajo vlogo na posebnem

cijo obrestne mere: Občina Ajdovščina –

v primeru, da strokovna komisija ugotovi

obrazcu - vloga, ki jo lahko dvignejo na

40.000,00 Občina Vipava – 25.000,00 EUR

upravičenosti in gospodarnost investicije.

Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdo-

in Območna obrtno-podjetniška zbornica

V tem primeru, lahko strokovna komisija

vščina, tajništvu Občine Vipava, Glavni trg

odobri posojilo tudi nad zgoraj navedeni-

15, Vipava, na Območni obrtno-podjetniški

mi limiti, vendar višina državne pomoči, ki

zbornici Ajdovščina, Vipavska cesta 4, Ajdo-

vlaganja v dejavno-

za kredite z odplačilno dobo 7 let 27.000,00

se jo dodeli posameznemu upravičencu na

vščina ali ga natisnejo iz spletne strani www.

EUR in za kredite z odplačilno dobo 10 let

podlagi pravila »de minimis« ne sme prese-

ajdovscina.si. Pridržujemo si pravico, da

27.000,00 EUR.

gati 200.000 EUR oziroma 100.000 EUR za

morebitne spremembe in dopolnitve razpisa

Odplačilna doba posojila:

podjetja iz cestnoprometnega sektorja, v ob-

objavimo kot popravek na spletnih straneh,

V primeru enakovrednih vlog za prido-

• krediti za nakup premičnin ter krediti

dobju 3 let od zadnjega prejema takšne dr-

največ 15 dni pred zaključkom razpisa.

bitev posojila, se bo pri dodelitvi upošteval

za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin do

žavne pomoči, ne glede na obliko ali namen

8. Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ,

naslednji prioritetni vrstni red:

višine kredita vključno 25.000 EUR je odpla-

pomoči. Višino dodeljene državne pomoči

PRIJAVA NA RAZPIS – PODJETNI-

čila doba 5 let,

po pravilu »de minimis« bo za vsakega upra-

ŠTVO« in z naslovom pošiljatelja, na hrbtni

vičenca posebej preverjala strokovna komi-

strani, v zgornjem delu ovojnice, morajo

sija pri Ministrstvu za finance RS.

predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge

6.

višina lastnega vlož-

sti, ki so energetsko

10

10

varčne in ne onesna-

• male gospodarske družbe, ki so na

2.3. Do sredstev kredita niso upravičena

Stroški vodenja kredita; 0,2% od stanja kredita – enkrat letno.

poslovno dejavnost,

te z odplačilno dobo 5 let 13.000,00 EUR,

priglasitev statusa samostojnega podjetnika,

sodni register.

ta: do 1.1.2013.

• strošek nakupa, graditve ali investicijskega vzdrževanja prostorov, namenjenih za

Ajdovščina 2.000,00 EUR in sicer za kredi-

ki, družbe z omejeno odgovornostjo),

pristojnem sodišču vložile zahtevo za vpis v

vesticijo na območju občine Ajdovščina.

Moratorij za odplačevanje glavnice kredi-

je za gradnjo poslovnih prostorov,

ka prosilca

5.

• majhna podjetja (samostojni podjetni• občani, ki so pri organu vložili vlogo za

c. ne glede na sedež družbe za investicijo d. s sedežem družbe v občini Vipava za in-

vlaganja v nakup oz.

3.

vesticijo na območju občine Vipava,

na območju občine Vipava,

dejavnosti

in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,

dobitev obstoječe

a. s sedežem družbe v občini Vipava za in-

investicijo na območju občine Vipava,

vlaganja v poso2.

tnem vrstnem redu:

b. s sedežem družbe v občini Ajdovščina za

investicije

2.1. Posojila se bodo odobrila za investicije

premogovništva,

Ocenjevalni kriteriji

ni EURIBOR + 0% letno.

• strošek nakupa, urejanja in opremljanja zemljišča ter pridobivanja dokumentaci-

žujejo okolja

Sredstva za razvoj, ki jih zagotavlja občina

proizvodnje

Ajdovščina, se pri vsakokratnem dodeljeva-

• krediti za nakup oziroma izgradnjo ne-

kmetijskih proizvodov iz seznama v Pri-

nju dodeli prosilcem po naslednjem priori-

premičnin, do višine kredita vključno 50.000

loge 1 k Pogodbi o ustanovitvi Evropske

tetnem vrstnem redu:

EUR je odplačilna doba 7 let in

Posojilna pogodba se bo sklepala med po-

morajo biti predložene na naslov: Območna

skupnosti in podjetja v težavah. Do sredstev

a. s sedežem družbe v občini Ajdovščina

• krediti za nakup oziroma izgradnjo ne-

sojilojemalcem in banko. Namensko porabo

obrtno-podjetniška zbornica, Ajdovščina,

niso upravičeni tudi podjetniki, ki bi zaradi

za investicijo na območju občine Ajdovšči-

premičnin nad višino kredita 50.000 EUR je

pridobljenega posojila bo preverjala stro-

Vipavska cesta 4, Ajdovščina od 20.02.2013

pomoči dali prednost rabi domačega blaga

na,

odplačilna doba 10 let.

kovna komisija in banka.

dalje do najkasneje 20.09.2013 do 12.00 ure

pred uvoženim. Do sredstev niso upravičena

b. s sedežem družbe v občini Vipava za

Subvencionirana obrestna mera: 6-meseč-

Upravičeni stroški investicije so:

oziroma do porabe sredstev kreditne mase.

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2013 (Uradni list RS št. 13/12, 12/13), Pravilnika o dodeljevanju finančnih pomoči za programe in investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina, v nadaljevanju pravilnik ter Mnenja o skladnosti sheme državne pomoči št. K‑BE150-5879914/2007, Občina Ajdovščina objavlja

Javni razpis za dodelitev finančnih pomoči za investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina za leto 2013 1. Predmet javnega razpisa je dodeli-

ti z drugo državno pomočjo po členu 87(1)

ONIRANO OBRESTNO MERO EURI-

nakup ter zagotovitev rabe, vlagatelj izkaže

upravičen strošek.

tev državne pomoči za urejanje kmetijskih

Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za

BOR + 0%.

oziroma dokaže z opisom kmetijskega go-

Pogoji za pridobitev sredstev:

zemljišč (sadovnjaki), ureditev ograj za

majhna in srednje velika podjetja ali s fi-

Splošni pogoji:

spodarstva ter izjavo.

pašnike, posodabljanje, adaptacije in novo-

nančnimi prispevki držav članic, vključno s

• Doba odplačevanja kredita je odvisna

Višina sofinanciranja: Za nakup strojev

prenovo hlevov je: 20 ležišč za rejo drobni-

gradnje objektov za rejo živali in za name-

tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1)

od višine kredita. Za kredite do vrednosti

in opreme se dodeli kredit z bonificirano

ce v območjih z omejenimi dejavniki in 30

ne dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nakup

Uredbe (ES), št. 1698/2005, ali s finančni-

7.000 EUR je doba odplačila 3 leta, krediti

obrestno mero do največ 75% vrednosti

ležišč v nižinskem območju, za rejo krav

opreme za vrtnarstvo, nakup kmetijske me-

mi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi

v vrednosti od 7,001 EUR do 20.000 EUR je

upravičenih stroškov investicije, bruto in-

molznic, najmanj 10 ležišč v območjih z

hanizacije ter izgradnja pomožnih objektov

upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumu-

doba odplačevanja 5 leta, nad 20.000 EUR

tenzivnost pomoči ne sme presegati 40 %

omejenimi dejavniki in 15 ležišč v nižin-

za kmetijstvo.

lacijo presežena največja dovoljena inten-

pa 10 let.

upravičenih stroškov investicije. Pri odmeri

skem območju, za kombinirano rejo (krave

Najmanjši obseg investicije v izgradnjo ali

2. Upravičenci: do sredstev po tem raz-

zivnost pomoči, določena z Uredbo (ES), št.

• Najvišja vrednost kredita z bonifici-

državne pomoči bodo upoštevana vsa sred-

molznice, mlada živina), najmanj 15 v ob-

pisu so upravičene pravne in fizične osebe,

1857/2006. Pomoč, izvzeta z Uredbo (ES),

rano obrestno mero, ki ga investitor lahko

stva državnih pomoči, ki so bila za investici-

močjih z omejenimi dejavniki ter 25 ležišč v

ki se uvrščajo med SME, kot je opredelje-

št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s pod-

pridobi je 42.000 EUR.

jo, ki je predmet dodelitve državne pomoči

nižinskem območju. Za krave dojilje veljajo

no v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001 in

poro de minimis v smislu Uredbe (ES), št.

• Doba za odplačevanje kreditov za na-

že dodeljena iz drugih virov (kumulacija

enako kot za kombinirano rejo; za konje,

se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki se

1860/2004 glede na iste upravičene stroške

kup premičnin (kmetijska oprema, mehani-

državne pomoči).

najmanj 10 ležišč.

izvaja oziroma se bo izvedla na območju

ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumu-

zacija) je ne glede na višino kredita največ 5

b. ) Posodabljanje, novogradnje ter

Najmanjši obseg pomožnih živinorejskih

občine Ajdovščina. Do sredstev so upravi-

lacijo presežena intenzivnost pomoči, dolo-

let, za nakup oziroma izgradnjo nepremič-

nadomestne gradnje objektov za rejo ži-

objektov je 30m2 gnojišča, 50m3 gnojne

čene tudi pravne in fizične osebe s sedežem

čena v Uredbi (ES), št. 1857/2006.

nin (stavbe, zemljišča) pa 10 let.

vali ter gradnjo pomožnih živinorejskih

jame, 120m3 silosa, 250m3 uporabnega vo-

objektov (silosi, senik, gnojišča, gnojne

lumna senika.

a. ) Nakup kmetijske mehanizacije

oziroma stalnim bivališčem v občini Ajdo-

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-

vščina, ki se uvrščajo med SME, kot je opre-

prečevanju korupcije (Uradni list RS št.

Cilj ukrepa je sofinanciranje nakupa opre-

jame).

deljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001

69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne sme

me (nove ali rabljene) za osnovno kmetijsko

Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve ob-

kopijo katastrskega načrta z označeno loka-

in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki

poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar,

proizvodnjo in drugih tehnoloških rešitev

stoječih ali novih objektov za rejo živali (go-

cijo načrtovanega posega, mnenje Kmetij-

se izvaja oziroma se bo izvedla na območju

ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo

za izboljšanje in preusmeritev proizvodnje.

vedo, konji, drobnica) ter pomožnih živi-

ske svetovalne službe, predračun in pravno-

katastrskih občin Budanje, Erzelj, Slap in

ali njegov družinski član, član poslovodstva

Upravičeni stroški so stroški nakupa kme-

norejskih objektov. Cilj ukrepa je ohranitev

močno veljavno dovoljenje za gradnjo, kjer

Vrhpolje.

Vlagatelj predloži izpolnjen obrazec vloge,

ali je neposredno ali preko drugih pravnih

tijske mehanizacije, strojne in druge opreme

staleža živali v občini Ajdovščina.

je to potrebno.

Pred dodelitvijo sredstev mora upraviče-

oseb v več kot 5% udeležen pri ustanovitelj-

za osnovno kmetijsko pridelavo. DDV ni

Upravičeni stroški so stroški gradbeno in-

Višina sofinanciranja: Za posodabljanje,

nec do sredstev državne pomoči podpisati

skih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu.

upravičen strošek.

štalacijskih ter obrtnih del ter stroški vgra-

novogradnje ter nadomestne gradnje objek-

klavzulo o kumulaciji državne pomoči. Kla-

Ta prepoved smiselno velja tudi za državne

Pogoji za pridobitev sredstev: Vlagatelj

jene opreme. Stroški priprave projektne in

tov za rejo živali ter gradnjo pomožnih živi-

vzula obsega izjavo upravičenca do državne

pomoči in druge oblike pridobivanja sred-

mora izkazati potrebo za nakup kmetijske-

investicijske dokumentacije, stroški nadzo-

norejskih objektov se dodeli kredit z boni-

pomoči, da za namen, za katerega pridobiva

stev od naročnika Občine Ajdovščina ter za

ga stroja ali opreme, ki je predmet dodelitve

ra ter inženiringa, niso upravičeni stroški.

ficirano obrestno mero do največ 75% pre-

državno pomoč ni prejel pomoči iz držav-

koncesije in druge oblike javno-zasebnega

kredita ter zagotoviti rabo stroja oziroma

Stroški izgradnje gnojnih jam in gnojišč za

dračunske vrednosti upravičenih stroškov

nega proračuna ali ni pridobil mednarodne

partnerstva, razen za državne pomoči v pri-

opreme. Vlagatelj dostavi izpolnjen obrazec

namen izpolnjevanja standarda »Nitratna

investicije, bruto intenzivnost pomoči ne

pomoči, oziroma koliko sredstev je že prejel.

meru naravnih nesreč.

vloge, mnenje Kmetijske svetovalne službe

direktiva« ni upravičen strošek. V sklopu

sme presegati 40% upravičenih stroškov in-

V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z

3. Pogoji za pridobitev sredstev

ter predračun za stroj oziroma opremo, ki

novogradnje hlevov je strošek gnojnih jam

vesticije. Pri odmeri državne pomoči bodo

Uredbo ES, št. 1857/2006, ne sme kumulira-

KREDITNA SREDSTVA S SUBVENCI-

je predmet dodelitve kredita. Potrebo za

in gnojišč upravičen strošek. DDV tudi ni

upoštevana vsa sredstva državnih pomoči,

Občinski razpisi

Št. 19 • 15. februar 2013

21

ki so bila za investicijo, ki je predmet dode-

pomoči bodo upoštevana vsa sredstva dr-

in drugi stroški (lastno delo). DDV tudi ni

oziroma največ 75 EUR/ležišče za govedo

ohranjati sadovnjak oziroma trajni nasad,

litve državne pomoči že dodeljena iz drugih

žavnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki

upravičen strošek.

in konje pri adaptacijah, za novogradnje in

ki je predmet ureditve še najmanj 10 let,

virov (kumulacija državne pomoči).

je predmet dodelitve državne pomoči že do-

Pogoji za pridobitev sredstev:

nadomestne gradnje hlevov za drobnico ne

pašnik uporabljati še najmanj 10 let, hlev

c.) Novogradnja ali adaptacija objektov za namene dopolnilne dejavnosti na

deljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).

Najmanjša letna ureditev pašnika je 1 ha.

več kot 75 eur/ležišče oziroma 20 EUR/ lež-

oziroma pomožne kmetijske objekte imeti

Vlagatelj dostavi izpolnjen obrazec vloge,

išče pri adaptacijah hlevov za drobnico. Pri

v rabi za katere so pridobili sredstva (vse-

kmetiji (nastanitveni prostori, hladilnice,

NEPOVRATNA SREDSTVA

kopijo katastrskega načrta z označeno po-

številu ležišč se upošteva dejansko število

ljene živali) še najmanj 10 let po pridobitvi

vinotoči, prostori za izvajanje dejavnosti,

a.) Urejanje kmetijskih zemljišč (sadov-

vršino, ki je predmet dodelitve državne po-

vhlevljenih živali, ki pa ne sme biti večje od

državne pomoči. Strojev ter opreme pa ne

in drugi prostori za pridelavo kmetijskih

njaki, matičnjaki, nasadi trajnic)

moči, dolgoročno zakupno pogodbo s so-

v dovoljenju navedene kapacitete hleva Pri

sme odtujiti še najmanj 5 let po pridobitvi

pridelkov)

Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve kme-

glasjem za izvedbo investicije, ki je predmet

odmeri državne pomoči bodo upoštevana

državne pomoči. Z vsemi trajnimi nasadi,

Cilj ukrepa je povečati ponudbo dopol-

tijskih zemljišč za izboljšanje in preusmeri-

dodelitve državne pomoči, v kolikor parcela

vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za

pašniki ali objekti, ki so predmet dodelitve

nilnih dejavnosti in kvalitete proizvodov,

tev proizvodnje (urejanje sadovnjakov, ma-

ni v celoti v lasti vlagatelja, dokazilo o la-

investicijo, ki je predmet dodelitve državne

državne pomoči, morajo prejemniki ravnati

ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje

tičnjakov ter nasadov trajnic).

stništvu si bo organ pridobil sam, lahko pa

pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumu-

po načelu dobrega gospodarja. V primeru,

in ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje do-

Upravičeni stroški so stroški zemeljskih

ga vlagatelj priloži sam, mnenje Kmetijske

lacija državne pomoči).

da se prejemniki ne bodo držali pogojev iz

hodkovnega položaja in utrjevanje tržnega

del (odstranitev zarasti in kamenja, navoz

svetovalne službe ter račune oziroma pred-

položaja kmetijskih gospodarstev.

zemlje, terasiranje, planiranje, rigolanje),

račune za izvedena dela. Ureditev pašnika

Cilj ukrepa je sofinanciranje nakupa opre-

ravnali po načelih dobrega gospodarja,

Upravičeni stroški so: priprava dokumen-

stroški analize zemlje v sklopu celovitega

ne sme biti v nasprotju z veljavnim prostor-

me za osnovno kmetijsko proizvodnjo in

bodo morali dodeljena sredstva vrniti sku-

tacije, gradbena in obrtniška dela, stroški

urejanja kmetijskega zemljišča, stroški za-

skim planom občine Ajdovščina.

drugih tehnoloških rešitev za izboljšanje in

paj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

nakupa opreme, vključno z računalniško

ložnega gnojenja, stroški opore, mrežnikov

Višina sofinanciranja: Občina Ajdovščina

preusmeritev proizvodnje v vrtnarstvu.

dneva pridobitve do dneva vračila.

opremo, stroški promocije, stroški udeležbe

za zaščito proti toči in dežju, stroški zaščitne

bo sofinancirala do 40% vrednosti upravi-

Upravičeni stroški: stroški specialne kme-

8. Prejemniki sredstev bodo na podlagi

na izobraževanjih in usposabljanjih, pove-

ograje za divjad, stroški večletnih sadik in

čenih stroškov investicije, vendar ne več kot

tijske mehanizacije za vrtnarstvo brez po-

sklepa o dodelitvi sredstev sklenil pogodbo

zanih z dejavnostjo.

zatravljanja ter drugi stroški, vezani na ure-

300 EUR/ha. Pri odmeri državne pomoči

gonskih agregatov ter stroški rastlinjakov s

z Občino Ajdovščina. S pogodbo bo natanč-

Pogoji za pridobitev sredstev:

janje zemljišč (lastno delo). Stroški drena-

bodo upoštevana vsa sredstva državnih po-

potrebno opremo. DDV ni upravičen stro-

neje urejen način in pogoji koriščenja sred-

žnih del niso upravičen strošek. DDV tudi

moči, ki so bila za investicijo, ki je predmet

šek.

stev ter izplačilo le-teh. Dodeljena sredstva

dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi, že

ni upravičen strošek.

dodelitve državne pomoči že dodeljena iz

Pogoji za pridobitev sredstev: najmanjša

po tem razpisu bodo izplačana po izvedeni

registrirana ali registrirana pred izplačilom

Pogoji za pridobitev sredstev:

drugih virov (kumulacija državne pomoči).

letna izgradnja rastlinjaka je 200m2, Vlaga-

investiciji, najkasneje do 30.11.2013.

c.)Posodabljanje, novogradnje ter nado-

telj dostavi izpolnjen obrazec vloge, kopijo

9. Vloge morajo prispeti na naslov: Ob-

vloga z zahtevanimi prilogami, dopolnilna

pomoči, predračuni.

Najmanjša površina ureditve sadovnjaka

d.) Nakup opreme za vrtnarstvo

tega razpisa, sklepa in pogodbe ter ne bodo

Višina sofinanciranja: Za novogradnjo ali

oziroma nasada trajnic, ki je predmet dode-

mestne gradnje objektov za rejo živali

katastrskega načrta z označeno površino, ki

čina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdo-

adaptacijo objektov za namene dopolnil-

litve državne pomoči je 0,3 ha.

Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve ob-

je predmet dodelitve državne pomoči, mne-

vščina, osebno ali priporočeno po pošti

ne dejavnosti na kmetiji se dodeli kredit z

Vlagatelj dostavi izpolnjen obrazec vlo-

stoječih ali novih objektov za rejo živali (go-

nje Kmetijske svetovalne službe ter račune

najkasneje do 15.03.2013 do 12.00 ure.

bonificirano obrestno mero do največ 75%

ge, kopijo katastrskega načrta z označeno

vedo, konji, drobnica) ter pomožnih živi-

za izvedena dela, dovoljenje za gradnjo kjer

Vloge morajo biti oddane v zapečatenem

predračunske vrednosti upravičenih stro-

površino, ki je predmet dodelitve državne

norejskih objektov. Cilj ukrepa je ohranitev

je to potrebno.

ovitku, označenem z: » Ne odpiraj - prijava

škov investicije, bruto intenzivnost pomoči

pomoči, dolgoročno zakupno pogodbo s so-

staleža živali v občini Ajdovščina.

Višina sofinanciranja: do največ 10 % vre-

na razpis za dodelitev finančnih pomoči za

ne sme presegati 50% upravičenih stroškov

glasjem za izvedbo investicije, ki je predmet

Upravičeni stroški so stroški gradbeno in-

dnosti upravičenih stroškov, vendar ne več

investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina

investicije. Pri odmeri državne pomoči

dodelitve državne pomoči, v kolikor parcela

štalacijskih ter obrtnih del, stroški vgrajene

kot 10 eur/m2 rastlinjaka. Pri odmeri dr-

za leto 2013«, na ovitku mora biti tudi ja-

bodo upoštevana vsa sredstva državnih po-

ni v celoti v lasti vlagatelja, dokazilo o lastni-

opreme in drugi stroški (lastno delo). Stro-

žavne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva

sno označen natančen namen, na katerega

moči, ki so bila za investicijo, ki je predmet

štvu si bo organ pridobil sam, lahko pa ga

ški priprave projektne in investicijske doku-

državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki

se vloga nanaša ter ime, priimek in naslov

dodelitve državne pomoči že dodeljena iz

vlagatelj priloži sam, mnenje Kmetijske sve-

mentacije, stroški nadzora ter inženiringa,

je predmet dodelitve državne pomoči že do-

vlagatelja.

drugih virov (kumulacija državne pomoči).

tovalne službe ter račune za izvedena dela.

niso upravičeni stroški. Stroški izgradnje

deljena iz drugih virov (kumulacija državne

d.) Urejanje kmetijskih zemljišč (sadov-

pomoči).

10. Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 18.03.2013 ob 9.00 uri v prostorih Ob-

Za določanje naklona zemljišča, bo upošte-

gnojnih jam in gnojišč za namen izpolnjeva-

njaki, matičnjaki, nasadi trajnic)

van podatek iz geografsko informacijskega

nja standarda »Nitratna direktiva« ni upra-

4. Vlagatelj lahko za isti namen kandidi-

čine Ajdovščina. Prepozno prispele vloge,

Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve kme-

programa IOBČINA. Program se nahaja

vičen strošek. V sklopu novogradnje hlevov

rajo ter pridobijo le eno vrsto državne po-

se zavržejo. Zavržejo se tudi vse neustrezno

tijskih zemljišč za izboljšanje in preusmeri-

na spletni strani www.ajdovscina.si na de-

je strošek gnojnih jam in gnojišč upravičen

moči (nepovratna sredstva ali kredit z boni-

opremljene vloge. Neutemeljene vloge se za-

tev proizvodnje (urejanje sadovnjakov, ma-

sni strani. V program vstopate brez prijave,

strošek. DDV tudi ni upravičen strošek.

ficirano obrestno mero), prav tako vlagatelj

vrne. Rok dopolnitve nepopolno predlože-

tičnjakov ter nasadov trajnic).

vpišete parcelno številko. Ko vam parcelno

Pogoji za pridobitev sredstev:

ne more za urejanje iste površine prejeti

ne vloge je 15 dni od dneva prejema poziva.

Upravičeni stroški: zemeljska dela (odstra-

številko najde, kliknete na ikono opravila, ki

Najmanjši obseg investicije v izgradnjo ali

državne pomoči po več kot 1 namenu.

Vloge, ki jih vlagatelj v predpisanem roku

nitev zarasti in kamenja, navoz zemlje, tera-

se nahaja na desni strani ter izberete ikono

prenovo hlevov je: 20 ležišč za rejo drobni-

5. Višina razpisanih sredstev po tem jav-

ne dopolni se zavrže. Vlagatelji bodo o izidu

siranje, planiranje, rigolanje), analiza zemlje

- Izračun naklona parcel. V stolpcu MEAN

ce v območjih z omejenimi dejavniki in 30

nem razpisu je 35.000 EUR za ukrepe dode-

razpisa obveščeni v roku 45 dni od datuma

v sklopu celovitega urejanja kmetijskih ze-

prva vrstica je vpisan procent, katerega vpi-

ležišč v nižinskem območju, za rejo krav

litve nepovratne državne pomoči ter 10.000

odpiranja.

mljišč, založno gnojenje, opora, mrežniki za

šete na vlogo.

molznic, najmanj 10 ležišč v območjih z

EUR za subvencioniranje obrestne mere.

zaščito proti toči in dežju, zaščitna ograja za

Višina sofinanciranja: občina Ajdovščina

omejenimi dejavniki in 15 ležišč v nižin-

6. Občina Ajdovščina bo sredstva po tem

predpisanih obrazcih, skupaj z vso z razpi-

divjad, stroški večletnih sadik in zatravljanja

bo sofinancirala do 40% vrednosti upravi-

skem območju, za kombinirano rejo (krave

razpisu dodeljevala v skladu z določili Pra-

som zahtevano dokumentacijo. Razpisno

ter drugi stroški, vezani na urejanje zemljišč.

čenih stroškov investicije, vendar ne več kot

molznice, mlada živina), najmanj 15 v ob-

vilnika o dodeljevanju finančnih pomoči

dokumentacijo potencialni vlagatelji lahko

Drenažna dela niso upravičen strošek.

3.000 EUR/ha pri zemljiščih z naklonom

močjih z omejenimi dejavniki ter 25 ležišč v

za programe in investicije v kmetijstvu v

dvignejo na vložišču Občine Ajdovščina,

Pogoji za pridobitev sredstev: investicija še

do vključno 20%, pri zemljiščih nad 20%

nižinskem območju. Za krave dojilje veljajo

občini Ajdovščina. V primeru, da razpi-

Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina. Razpisna

ni začeta, najmanjša površina, na kateri se

naklona pa ne več kot 4000 EUR/ha. Pri

enako kot za kombinirano rejo; za konje,

sana sredstva ne bodo zadoščala bodo

dokumentacija je na voljo tudi na spletni

predvideva izvedba ukrepov, ki so predmet

odmeri državne pomoči bodo upoštevana

najmanj 10 ležišč.

upravičencem, dodeljena glede na skupno

strani www.ajdovscina.si, pod rubriko raz-

pomoči, je 0,3 ha, vloga z zahtevanimi prilo-

vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za

Vlagatelj predloži vlogo z zahtevanimi pri-

razpoložljivo višino sredstev, sorazmer-

pisi. Pridržujemo si pravico, da morebitne

gami in kopijo katastrskega načrta, dokazilo

investicijo, ki je predmet dodelitve državne

logami; kopijo katastrskega načrta z označe-

no nižja sredstva. Vlagatelji lahko na tem

spremembe in dopolnitve razpisa objavimo

o lastništvu ali dolgoročna zakupna pogod-

pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumu-

no lokacijo načrtovanega posega, mnenje

javnem razpisu kandidirajo z investicijami,

kot popravek na spletnih straneh, največ 15

ba in predračun.

lacija državne pomoči).

Kmetijske svetovalne službe račun in prav-

ki so bile izvedene v letu 2012 in 2013. Vla-

dni pred zaključkom razpisa.

b.)Urejanje pašnikov

nomočno, veljavno dovoljenje za gradnjo,

gateljem državna pomoč ne bo dodeljena,

12. Kontaktna oseba za vprašanja v zvezi

kjer je potrebno.

če bo komisija ugotovila, da je vlagatelj za

s tem javnim razpisom ter razpisno doku-

Višina sofinanciranja: Občina Ajdovščina

ureditev, obnovo, ograditev, izgradnjo ali

mentacijo je Doris Grmek; tel.: 05 365 91 35 ali doris.grmek@ajdovscina.si

Višina sofinanciranja: Za urejanje matičnjakov in večletnih sadovnjakov, se dodeli

Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve pa-

kredit z bonificirano obrestno mero do naj-

šnikov zaradi izboljšanja kakovosti in iz-

več 75% predračunske vrednosti upraviče-

boljšanja naravnega okolja.

bo sofinancirala do 40% vrednosti upra-

adaptacijo na prijavljenih parcelah s strani

nih stroškov investicije, bruto intenzivnost

Upravičeni stroški so stroški žice ali mreže,

vičenih stroškov investicije, vendar ne več

občine Ajdovščina, za katerikoli namen, že

pomoči ne sme presegati 40% upravičenih

stroški količkov, izolatorjev, stroški agre-

kot 300 EUR/ležišče za govedo in konje pri

prejel državno pomoč.

stroškov investicije. Pri odmeri državne

gata, transformatorja in pašnega aparata

novogradnjah in nadomestnih gradnjah

11. Vlagatelji morajo vlogo predložiti na

7. Prejemniki državne pomoči morajo

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina na podlagi Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2013 (Uradni list RS št. 13/12, 12/13) objavlja

Javni razpis za sofinanciranje prireditev v letu 2013 I. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje: a. prireditve Ajdovščina v maju, b. prireditve silvestrovanje v občini Ajdovščina 2013, c. drugih prireditev, katerih cilj je povečanje obiska v občini Ajdovščina ter promocija in turistični ra-

skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, s sedežem v občini Ajdovščina, • društva, registrirana v skladu z Zakonom o društvih s sedežem v občini Ajdovščina • druge pravne osebe in fizične osebe, ki organizirajo prireditve na območju občine Ajdovščina.

čju občine Ajdovščina.

III. Višina razpoložljivih sredstev je: a. za prireditev Ajdovščina v maju 2013; 8.000 EUR, b. za prireditev Silvestrovanje 2013; 5.000 EUR, sredstva zagotovljena s proračunom občine Ajdovščina za leto 2014, c. za sklop drugih prireditev; 17.000 EUR.

Občine Ajdovščina na proračunski postavki »sofinanciranje turističnih prireditev«.

Sredstva bodo razdeljena na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega razpisa.

IV. Rok izvedbe: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31.12.2013.

V. Pogoji in merila za dodelitev sredstev:

Program prireditve Ajdovščina v maju mora biti obvezno: • namenjen različnim ciljnim skupinam obiskovalcev; • sestavljen iz kakovostnih kulturnih in zabavnih vsebin; • sestavljen iz domače produkcije ter prireditev, ki poleg osrednjega dogodka

zvoj kraja. Občina Ajdovščina bo sofinan-

Na javnem razpisu ne morejo kandidirati

V kolikor sredstva pod sklopom priredi-

cirala prijavljene prireditve, ki bodo reali-

neposredni in posredni proračunski upo-

tev Ajdovščina v maju, ne bodo podeljena

a. prireditev Ajdovščina v maju

1. delavnice, 2. sejem domačih pridelkov,

zirane v času od 1.1.2013 do 31.12.2013.

rabniki.

zaradi neustreznih prijav, se ta sredstva po-

Prireditev se mora odvijati na Lavriče-

izdelkov in produktov, 3. prikazi običajev,

II. Na razpis se lahko prijavijo: • pravne in fizične osebe, registrirane v

Občina Ajdovščina bo sofinancirala le tiste prireditve, ki se bodo izvedle na obmo-

razdelijo na sklop drugih prireditev.

Sredstva so zagotovljena v proračunu

vem trgu ali njegovi neposredni okolici in sicer med 10.05.2013 in 12.5.2013.

ponudijo obiskovalcem dodatne animacije:

4. degustacije; • pripravljen v sodelovanju z drugimi

22

Občinski razpisi

Št. 19 • 15. februar 2013

domačimi društvi in organizacijami; • sestavljen iz prireditev in dogodkov, ki so razporejeni skozi ves dan, vse dni

vijo izvedbo prireditev na območju občine

tivnosti, ki so več kot 30% ali v celoti so-

pijo obvestila o identifikaciji in razvrstitvi

Ajdovščina, ki izpolnjujejo vsaj enega od

financirane iz drugih virov občinskega

dejavnosti za poslovni subjekt od AJPES-a

navedenih pogojev:

proračuna.

(oziroma Statističnega urada RS)

skladu s sklenjenimi pogodbami.

4. Prepozno prejete vloge se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo.

trajanja prireditev, z večernimi zaključki,

• so del celovitega programa prireditve

Občina Ajdovščina bo sofinancirala pri-

3. fotokopijo potrdila o registraciji (za

5. Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija

usklajenimi z Odlokom o javnem redu in

z daljšim obdobjem trajanja ali povezujejo

reditve do največ 50% celotne vrednosti

društva odločba o vpisu društva v register

v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno

miru (petek in sobota do 2.00 ure nasle-

več akterjev skupnem projektu (društva,

prijavljenega projekta. Delež sofinanciranja

društev, za krajevne skupnosti potrdila o

pozvala, da jih dopolnijo v roku petih dni

dnjega dne ter nedelja največ do 01.00 na-

krajevne skupnosti, ponudniki turističnih

je odvisen od višine razpoložljivih sredstev

registraciji ni potrebno dostaviti),

od prejema obvestila. Nepopolne vloge,

slednjega dne).

produktov in storitev, podjetja, zavodi…)

glede na celotno višino v vlogah zaprošenih

4. izdelan program za vsako prireditev

Poleg tega mora organizator poskrbeti za:

• tradicionalne prireditve, ki so okolju

sredstev. Vloge, ki bodo zadostile večjemu

• promocijo in oglaševanje prireditve,

prijazne in poudarjajo kulturno identiteto

številu meril in pogojev, bodo ocenjene z

• podroben opis prireditve, način iz-

občine Ajdovščina;

višjim številom točk. Merila in pogoji iz

vedbe prireditve in datum izvedene prire-

tega odstavka so med seboj enakovredni.

ditve;

tudi izven meja občine Ajdovščina; • varnost obiskovalcev, bližnjih prebi-

• prireditve, ki so sestavni del celovite

valcev ter kulturne in naravne dediščine v

turistične ponudbe občine Ajdovščina in

bližnji okolici prireditvenega prostora;

imajo promocijske učinke;

posebej:

ki jih predlagatelji v predpisanem roku ne bodo dopolnili, se zavrže.

IX. Roki za predložitev vloge: Upoštevane bodo vloge, ki bodo prispele na vložišče Občine Ajdovščina najkasneje do 18.03.2013 do 10 ure.

Prejemniki sredstev po tem razpisu so

• vrednost in cena celotne prireditve s

se dolžni, na podlagi povabila Občine Aj-

finančno konstrukcijo (razdelan stroškov-

Pisne vloge morajo biti poslane na na-

• tradicionalni pohodi, ki imajo urejene

dovščina ali od nje pooblaščenega orga-

nik-odhodki) in predviden način zagoto-

slov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja

in vzdrževane tematske poti in zajemajo

nizatorja, enkrat letno brezplačno odzvati

vitve pokrivanja stroškov prireditve (pri-

6/a, 5270 Ajdovščina v zaprtih ovojnicah,

obiskovalce izven meja občine Ajdovščina;

k sooblikovanju drugih prireditev, ki so v

hodki),

opremljene z naslovom pošiljatelja in ozna-

poskrbeti za pravočasno prijavo prireditve.

• so sestavljene iz domače produkcije

javnem interesu ali prireditev, ki služijo

Prireditev mora biti dostopna obiskoval-

(animacije, delavnice, sejmi domačih pri-

obeležitvi državnega ali občinskega prazni-

delkov in izdelkov, prikazi starih običajev,

ka oziroma drugega dogodka, pomembne-

degustacije)

ga za Občino Ajdovščina.

• obvestiti mora bližnje prebivalce vsaj teden pred prireditvijo; • pridobiti vsa potrebna dovoljenja in

cem brez vstopnine.

Občina Ajdovščina bo sofinancirala program zgolj enega organizatorja, ki bo v ce-

• oživljajo mestno in vaška jedra;

loti ustrezal zgoraj navedenim merilom.

• ohranjajo dediščino in oživljajo ljud-

b. prireditev Silvestrovanje v Ajdovščini 2013 Organizator mora zagotoviti: • silvestrovanje, ki naj poteka na Lavričevem trgu in sicer 31.12.2013; • družabni program, ki temelji na glasbi v živo;

ske običaje Do sredstev iz tega razpisa niso upravičene naslednje prireditve: • zabavne prireditve za pospeševanje lokalne gostinske prodaje; • kulturna prireditve, ki so predmet drugih razpisov;

5. dokazilo o mednarodni organizaciji prireditve, če je le ta mednarodna, 6. izjavo vlagatelja, da sprejemajo razpisne pogoje, ki so sestavni del javnega razpi-

čene z oznako: »Ne odpiraj - javni razpis za sofinanciranje prireditev v letu 2013« X. Rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu razpisa:

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-

sa; da so seznanjeni z merili za ocenjevanje

Vsi predlagatelji vlog bodo o izidu javne-

prečevanju korupcije (Uradni list RS št.

vlog za dodeljevanje sredstev; da vse na-

ga razpisa obveščeni najkasneje v roku 45

69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne

vedbe, ki so podane v prijavi ustrezajo de-

dni po zaključku razpisa.

sme poslovati s subjekti, v katerih je funk-

janskemu stanju; da so vse kopije prilože-

cionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja

nih dokumentov k vlogi enake originalom;

funkcijo ali njegov družinski član, član po-

da se strinjajo z določili vzorca pogodbe.

slovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri

VII. Naknadno zahtevana dokumentacija:

ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ozi-

S sklenitvijo pogodbe o črpanju dodelje-

XI. Informacije: Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina: http:// www.ajdovscina.si. Zainteresirani lahko razpisno dokumentacijo v razpisnem roku

Organizator prireditve, je dolžan poskr-

• športna tekmovanja, turnirji zabavno

roma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja

nih sredstev mora upravičenec po realiza-

beti za varnost obiskovalcev, ter pravoča-

rekreativne narave, ki so financirani iz dru-

tudi za državne pomoči in druge oblike

ciji projekta predložiti še:

sno poskrbeti za vsa potrebna dovoljenja

gih razpisov občine Ajdovščina;

pridobivanja sredstev od naročnika Občine

• poročilo o izvedbi prireditve,

razpisom dobijo zainteresirani na tel.št.: 05/365-91-35 (Doris Grmek).

in prijave prireditve. Prireditev mora biti obiskovalcem dostopna brez vstopnine.

Izbran bo en organizator. Prednost bo

• obletnice in proslave organizacij, ki so

Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike

• finančni obračun prireditve.

v prvi vrsti namenjena svojim članom in ne

javno-zasebnega partnerstva, razen za dr-

VIII. Obravnava vlog: 1. Vloge bo obravnavala tričlanska komi-

dvignejo v vložišču Občine Ajdovščina.

Vse dodatne informacije v zvezi z javnim

Razpis je objavljen na spletnih straneh

širši javnosti;

žavne pomoči v primeru naravnih nesreč.

imel tisti organizator, ki bo poleg družab-

• šagre.

VI. Razpisna dokumentacija vsebuje:

nega programa, ki temelji na glasbi v živo

Do sredstev iz tega razpisa niso upravi-

1. obrazec, iz katerega so razvidni podatki

2. Vse pravočasno prispele vloge bodo

razpisa objavimo kot popravek na spletnih

sija, ki jo imenuje župan.

Občine Ajdovščina. Pridržujemo si pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve

čeni tisti predlagatelji vlog, ki:

o prosilcu: ime in priimek ali naziv prosil-

ocenjene na podlagi meril, ki so sestavni

straneh, največ 15 dni pred zaključkom

c. Druge prireditve

• so v stečajnem postopku,

ca, točen naslov, telefon, ime odgovorne

del razpisa.

razpisa.

Na javni razpis lahko upravičenci prija-

• prijavljajo izvedbo promocijskih ak-

osebe, št. TRR, davčna številka 2. fotoko-

zajemal tudi ognjemet.

3. Sredstva bodo upravičenci koristili v

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina na podlagi Pravilnika o sofinanciranju mladinskih in otroških programov in projektov (Uradni list RS, št. 113/09) objavlja

Javni razpis za sofinanciranje mladinskih in otroških programov, projektov, letovanj ter dodelitev enkratnih nagrad v letu 2013 1. Predmet javnega razpisa ter splošni pogoji za prijavo na razpis: Občina Ajdovščina bo v letu 2013 sofinancirala naslednje sklope:

nih skupnosti v njej.

ma projekte, iz katere so razvidni prihodki

iz Pravilnika o sofinanciranju mladinskih,

Občina Ajdovščina javni razpis objavi na

Sklop B: Letovanja

in odhodki, delež lastnih sredstev, delež

otroških programov in projektov ter leto-

svoji spletni strani in v Ajdovskih novicah.

Občina Ajdovščina bo sofinancirala leto-

javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov

vanj.

vanja, ki bodo izkazovala, da gre za orga-

in delež sredstev iz drugih virov

Sklop A: mladinski programi in projekti

nizirano druženje otrok in/ali mladih do

• so v celoti in pravočasno izpolnili po-

Sklop B: letovanja za obdobje november

starosti vključno 18 let ali letovanja oseb s

godbene obveznosti do občine na podlagi

posebnimi potrebami, za katere starostna

razpisa predhodnega leta.

2012-oktober 2013 Sklop C: nagrade učencem, dijakom in študentom za izjemne dosežke Sklop A: Mladinski programi in projekti

Sklop C: Nagrade učencem, dijakom in študentom za izjemne dosežke

Rok za oddajo vlog je sreda, 20.3.2013.

Prijave z zahtevano dokumentacijo, se pošlje po pošti na naslov Občina Ajdovšči-

Pogoj za dodelitev nagrade za izjemne

na, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali

dosežke je javno priznan uspeh ali izjemen

odda v sprejemno pisarno Občine Ajdo-

omejitev ne velja. Sofinancira se letova-

Na razpis v okviru sklopa B – letovanja

dosežek v zadnjih dveh letih. Kandidati do-

vščina. Prijavo se odda v zaprti kuverti,

nja od 1. november 2012 do 30. oktobra

se lahko prijavijo mladinske organizacije in

kazujejo izjemno nadarjenost oz. izjemne

z oznako na prednji strani kuverte: »Ne

2013, ki trajajo najmanj dve nočitvi.

organizacije za mlade, ki izpolnjujejo na-

dosežke s priznanji, nagradami ali potrdili

odpiraj-prijava na javni razpis MLADI«

slednje splošne in posebne pogoje:

o izjemnih dosežkih s tekmovanj (razen

in z OBVEZNO USTREZNO OZNAKO

• so pravne osebe neprofitnega značaja

šolskih tekmovanj do vključno državnega

SKLOPA (A, B ali C). Na hrbtni strani

Na razpis v okviru sklopa A – mladin-

I. področje 1: programi/projekti, ki ob-

ski programi in projekti se lahko prijavijo

segajo pretežno delovno akcijo v splošno

mladinske organizacije in organizacije za

• so registrirane za izvajanje letovanj za

nivoja), potrdili o objavljenih delih, po-

kuverte se napiše polni naslov pošiljatelja.

korist

mlade, ki izpolnjujejo naslednje splošne in

mlade oz. za izvajanje programov name-

trdili o sodelovanju pri znanstvenih razi-

Šteje se, da je prijava pravočasna, če je bila

posebne pogoje:

njenih otrokom in mladim

skavah, umetniških razstavah ali koncer-

zadnji dan roka osebno prinesena v vloži-

tih, kritikami in recenzijami dosežkov na

šče Občine Ajdovščina do 15. ure oziroma,

II. področje 2: programi/projekti, ki so usmerjeni v obiskovanje in spoznavanje narave III. področje 3: vsebina projekta/programa, ki obsega ali zagotavlja: • neformalno učenje, usposabljanje in druge oblike izobraževanj za večanje kompetenc mladih, • dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih, • zagotavljanje avtonomije mladine, • vključevanje mladih z manj priložnostmi, • spodbujanje delovnih navad, prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja mladih,

• pravne osebe s statusom društva, ustanove, mladinski sveti, zasebni zavodi

• imajo v letovanje vključene mlade s

področju umetnosti in priporočili šole oz.

če bila zadnji dan roka oddana po pošti

ali druge organizacije in so registrirane za

• imajo zagotovljene materialne, pro-

drugega izobraževalnega zavoda. Na raz-

priporočeno.

opravljanje programov/projektov na razpi-

storske, kadrovske in organizacijske pogoje

pis se lahko prijavijo kandidati s statusom

Prijavi se priložijo obrazci in drugi doku-

sanem področju

za izvajanje letovanj mladih

učenca, dijaka oz. študenta, ki imajo stalno

menti navedeni v razpisni dokumentaciji,

prebivališče v Občini Ajdovščina.

ki jo zainteresirani dobijo na sedežu Obči-

• imajo sedež, izpostavo ali enoto v Občini Ajdovščina

stalnim bivališčem v občini Ajdovščina,

• imajo izdelano finančno konstrukcijo za prijavljena letovanja, iz katere so raz-

K prijavi je potrebno priložiti dokazila o

• imajo v program/projekt vključene

vidni prihodki in odhodki, delež lastnih

javno priznanem uspehu, izjemnem dosež-

otroke in mlade s stalnim bivališčem v Ob-

sredstev, delež javnih sredstev, delež sred-

ku oz. drugo ustrezno potrdilo ter potrdilo

čini Ajdovščina

stev udeležencev in delež sredstev iz drugih

o šolanju.

• imajo zagotovljene materialne, pro-

virov

Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Erika

• so v celoti in pravočasno izpolnili po-

Odlokom o rebalansu proračuna Občine

za izvajanje prijavljenih programov oziro-

godbene obveznosti do občine na podlagi

Ajdovščina za leto 2013 (Uradni list RS št.

Občina Ajdovščina si pridružuje pravi-

ma projektov

razpisa predhodnega leta.

12/2013) namenjenih za sofinanciranje po-

co, da morebitne spremembe in dopolni-

sameznih sklopov v letu 2013:

tve razpisa kot popravek ali dopolnitev na

• delovanja v razpisanem letu nimajo

Izvajalci, katerih osnovna dejavnost je

• spodbujanje zdravega, aktivnega nači-

financiranega iz proračuna občine v okviru

šport lahko prijavijo programe letovanj,

posebnih ali drugih proračunskih postavk,

v kolikor ti programi niso sofinancirani v

nih oblik odvisnosti mladih,

razen če gre za sofinanciranje javnega dela

okviru drugih proračunskih postavk Ob-

oziroma drugih oblik zaposlovanja, ki so

čine Ajdovščina v letu razpisa.

• spodbujanje kulturne ustvarjalnosti in

ne Ajdovščina: http://www.ajdovscina.si/.

storske, kadrovske in organizacijske pogoje

na življenja mladih in preprečevanje različ-

inovativnosti mladih,

2. Okvirna višina sredstev (skladno z

ne Ajdovščina in na spletnih straneh Obči-

po smislu podobna javnim delom

Višino sredstev za posamezne izvajalce

• spodbujanje participacije in sodelova-

• imajo izdelano finančno konstrukcijo

programov, projektov oziroma letovanj iz

nja mladih pri upravljanju družbe in različ-

za prijavljene mladinske programe oziro-

sklopa A in B, se določi v skladu z merili

Sklop A: mladinski programi in projekti, 18.500,00 € Sklop B: letovanja, 19.065,00 € Sklop C: nagrade učencem, dijakom in študentom, 1.200,00 €.

3. Kraj, način in rok prijave ter drugi pogoji razpisa:

Zavnik, tel. št. (05) 365 91 22.

spletni strani Občine Ajdovščina, najkasneje 15 dni pred zaključkom razpisa.

Nepravočasno prispele prijave bodo s sklepom zavržene.

V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentacijo, bo komisija prijavitelja pozvala, da vlogo dopolni. V

Občinski razpisi

Št. 19 • 15. februar 2013

23

primeru, da prijavitelj v roku vloge ne bo

sme poslovati s subjekti, v katerih je funk-

ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ozi-

javno-zasebnega partnerstva, razen za dr-

bodo izvajalci obveščeni v roku 60 dni od

dopolnil, se vlogo s sklepom zavrže.

cionar, ki pri Občini Ajdovščina opravlja

roma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja

žavne pomoči v primeru naravnih nesreč.

roka za oddajo vlog. Z izbranimi izvajalci

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-

funkcijo ali njegov družinski član, član po-

tudi za državne pomoči in druge oblike

prečevanju korupcije (Uradni list RS št.

slovodstva ali je neposredno ali preko dru-

69/2011-UPB 2) Občina Ajdovščina ne

gih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri

4. Izid razpisa:

bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju

pridobivanja sredstev od naročnika Občine

Prejete vloge bo strokovna komisija od-

programov/projektov, letovanj ter o dode-

Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike

pirala 25.3.2013. O izidu javnega razpisa

litvi nagrade za izjemne dosežke.

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 97/2012) objavlja

Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov in projektov, obnove nepremične kulturne dediščine ter delovanja zvez v občini Ajdovščina v letu 2013 1. Predmet javnega razpisa so javni kul-

• pomembnost in kvaliteta programa,

strani Občine Ajdovščina: http://www.aj-

turni programi in projekti na področju

kulturne dediščine • da nimajo neizpolnjenih, zapadlih

se dolžni, na podlagi povabila Občine Aj-

Prejemniki sredstev po tem razpisu so

• število predstav,

dovscina.si. Zainteresirani lahko razpisno

kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja,

oziroma neporavnanih obveznosti do Ob-

dovščina ali od nje pooblaščenega orga-

• število obiskovalcev v preteklih sezo-

dokumentacijo v razpisnem roku dvignejo

posredovanja in varovanja kulturnih do-

čine Ajdovščina.

nizatorja, enkrat letno brezplačno odzvati

nah.

Za sofinanciranje javnih kulturnih pro-

k sooblikovanju drugih prireditev, ki so v

kovne, plesne, recitacijske, literarne, likov-

gramov lahko kandidirajo le izvajalci na-

javnem interesu ali prireditev, ki služijo

ne, fotografske, filmske in video dejavnosti,

šteti v prvi alineji 2. točke tega razpisa.

obeležitvi državnega ali občinskega prazni-

• število vključenih društev

za družbene dejavnosti Občine Ajdovšči-

ka oziroma drugega dogodka, pomembne-

• leta delovanja zveze

na, kontaktna oseba Gordana Krkoč, tel.št.:

ga za Občino Ajdovščina.

• raznolikost vključenih društev vklju-

05/365-91-23.

založništva, varstva nepremične kulturne dediščine, delovanje kulturnih zvez.

Za sofinanciranje javnih projektov se lahko prijavijo tudi društva ali zveze društev

MERILA ZA DELOVANJE KULTUR-

v informacijski pisarni Občine Ajdovščina.

brin na področju glasbene, gledališke, lut-

NIH ZVEZ

Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani na Oddelku

Javni kulturni program po vsebini pred-

iz območja severne primorske, katerih pro-

4. Financiranje: Javni kulturni progra-

stavlja zaključeno celoto in traja nepretr-

jekti se deloma odvijajo tudi v Občini Aj-

mi, delovanje zvez in projekti ter obnova

• odmevnost zveze v okolju in obletnice

Občine Ajdovščina. Pridržujemo si pravi-

goma najmanj eno leto. Kot javni kulturni

dovščina in z njimi bistveno pripomorejo

nepremične kulturne dediščine bodo sofi-

MERILA ZA VREDNOTENJE KUL-

co, da morebitne spremembe in dopolnitve

program se sofinancirajo tudi abonmajske

k popestritvi kulturne dejavnosti v občini.

nancirani po merilih iz Pravilnika o sofi-

ter druge ciklične gledališke in glasbene predstave.

Projekti s področja kulture so:

Izvajalci javnih kulturnih programov, ki so registrirani manj kot eno leto prejmejo pavšalni znesek 100€.

a) posamična kulturna aktivnost izvajalca

Ne sofinancira se javnih kulturnih pro-

b) obnova in restavriranje nepremične

gramov in projektov, ki so sofinancirani

kulturne dediščine.

2. Izvajalci javnih kulturnih programov in projektov so:

TURNIH PROJEKTOV

Razpis je objavljen na spletnih straneh

razpisa objavimo kot popravek na spletnih

nanciranju kulturnih dejavnosti v Občini

• pomembnost projekta za občino,

straneh, največ 15 dni pred zaključkom

Ajdovščina (Ur.l. RS št. 97/2012).

• inovativnost kulturnega projekta,

razpisa.

5. Okvirna višina sredstev znaša : • za javne kulturne programe: 91.280

projekta,

Vloge morajo biti posredovane v zaprti ovojnici, označene z naslednjim besedi-

Sprememba prijavljenega projekta po

lom: JAVNI RAZPIS – KULTURA. Na

• delovanje kulturnih zvez: 4.700 EUR

preteku roka za prijavo na razpis ni mo-

hrbtni strani ovojnice mora biti naveden

iz posebnih proračunskih postavk Občine

• za kulturne projekte 35.340,00 EUR

goča.

naslov predlagatelja kulturnega programa

Ajdovščina.

Na javnem razpisu ne morejo kandidirati

vajanje programov na področju kulture

neposredni in posredni proračunski upo-

oziroma imajo v statutu določeno, da opra-

rabniki.

V sofinanciranje se ne sprejme progra-

EUR

• kvaliteta in zahtevnost predloženega

iz drugih razpisov Občine Ajdovščina ali

• društva in zveze, registrirana za iz-

vljajo tudi naloge s področja kulture

čenih v zvezo

• za

obnovo

kulturne

dediščine

18.000,00 EUR.

Za uvrstitev v sofinanciranje kulturnih projektov je potrebno doseči najmanj 70

Projekt obnove nepremične kulturne dediščine se sofinancira največ do višine 40% vrednosti projekta.

točk.

MERILA ZA VREDNOTENJE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE

ali projekta.

Rok za posredovanje vlog je 18.3.2013. Šteje se, da je vloga pravočasna v kolikor je zadnji dan roka oddana na pošti priporočeno na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta

• posamezniki samozaposleni v kulturi,

mov/projektov društev, katerih osnovna

6. Merila za izbor:

• pomembnost kulturne dediščine,

5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali osebno

vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev

dejavnost je dejavnost mladih, šport, pro-

MERILA ZA JAVNE KULTURNE PRO-

• ogroženost,

prinesena v vložišče Občine Ajdovščina,

pri ministrstvu za kulturo in uveljavljeni

mocija oz. ostale neprofitne dejavnosti,

• ustreznost programa obnove,

do 15.00 ure.

umetniki z referencami

razen v primeru, da so programi/projekti,

Merila za izbor in sofinanciranje progra-

ki jih izvajajo izključno kulturni programi/

mov letnih programov kulturnih društev v

projekti in prijavljeni programi/projekti po

občini Ajdovščina so sestavljena iz 1.) po-

7. Rok izvedbe: Obnova kulturne dedi-

10. Odpiranje vlog: Odpiranje vlog bo

vsebini ne bi sodil v njihovo osnovno de-

sebnih meril po področjih dejavnosti in 2.)

ščine in kulturni projekti morajo biti izve-

20.3.2013. V primeru nepopolno izpolnje-

javnost.

dodatnih meril

deni najkasneje do 30.11.2013. Dodeljena

nih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo,

• zavodi in druge pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturnih dejavnosti, • pravne in fizične osebe, lastniki oz. upravljavci nepremične kulturne dediščine.

3. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati iz-

GRAME

• finančna izvedljivost projekta oziroma višina zagotovljenih lastnih sredstev.

Nepravočasno prispele vloge bodo zavržene s sklepom.

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-

1. Posebna merila se nanašajo na realiza-

sredstva za javne kulturne programe in

se prijavitelja v osmih dneh od odpiranja

prečevanju korupcije (Uradni list RS št.

cijo programov kulturnih društev v prete-

delovanje zvez morajo biti porabljena do

prijav pozove, da dopolni prijavo v roku 5

UPB2, 69/2011) Občina Ajdovščina ne sme

klem letu. Pri tem se upošteva: dosežena

31.12.2013.

dni. V primeru, da je prijavitelj v roku ne

poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar,

raven spremljanja z oceno programskih

8. Vsebina prijave: Prijava na javni raz-

• da imajo zagotovljene osnovne ma-

ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo

dosežkov, število članov, število vaj, stro-

pis mora biti izdelana izključno na obraz-

11. Izid javnega razpisa: O izidu javnega

terialne, prostorske, kadrovske in organi-

ali njegov družinski član, član poslovodstva

kovni sodelavec, število samostojnih na-

cu, ki je sestavni del razpisne dokumentaci-

razpisa bodo izvajalci obveščeni predvi-

zacijske pogoje za izvajanje predloženega

ali je neposredno ali preko drugih pravnih

stopov in drugih priložnostnih nastopov,

je. Prijava mora biti čitljivo in pregledno

doma v roku 60 dni od datuma odpiranja

programa in projekta,

oseb v več kot 5% udeležen pri ustanovitelj-

2. Dodatna merila pa se nanašajo na ude-

napisana, v nasprotnem primeru ne bo

prijav. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe.

vajalci: • da imajo sedež oz. stalno bivališče v Občini Ajdovščina,

bo dopolnil, bo prijava zavržena.

• da imajo društva in zveze urejeno evi-

skih pravicah, upravljanju oziroma kapita-

ležbo na različnih tekmovanjih, sodelova-

obravnavana. Prijava mora vsebovati vse

denco o članstvu in ostalo dokumentacijo,

lu. Ta prepoved smiselno velja tudi za dr-

nje na srečanjih in akcijah drugih organi-

zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so

Informativni dan za pripravo prijave

kot to določa zakon o društvih,

žavne pomoči in druge oblike pridobivanja

zatorjev programske posebnosti, obletnico

navedena v razpisnem obrazcu. Tako izde-

in predstavitev novosti pravilnika bo v

sredstev od naročnika Občine Ajdovščina

delovanja.

lana prijava bo obravnavana kot popolna.

sredo, 20. februarja 2013 ob 16. uri v veliki

• da delujejo na področju kulture več kot eno leto, • da je nepremična kulturna dediščina na območju občine in je vpisana v register

ter za koncesije in druge oblike javno-za-

MERILA ZA VREDNOTENJE ABO-

sebnega partnerstva, razen za državne po-

NMAJEV

moči v primeru naravnih nesreč.

PREDSTAV

IN

DRUGIH

CIKLIČNIH

9. Kraj, način in rok prijave: Razpisna

sejni sobi Občine Ajdovščina.

dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni

Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih, invalidskih in drugih neprofitnih organizacij (Uradni list RS, 80/09 – v nadaljevanju Pravilnik) objavlja

Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov humanitarnih in invalidskih organizacij ter drugih neprofitnih organizacij v letu 2013 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA:

samopomoč, namenjene reševanju in lajša-

vih zdravstvenih težav in ohranjanju ter

v fizičnem in socialnem okolju ter zagota-

Občina Ajdovščina bo v letu 2013 sofi-

nju socialnih, psihosocialnih stisk in težav

izboljšanju kakovosti njihovega življenja,

vljajo vključenost v družbo in vzpodbuja-

nancirala naslednje programe in/ali pro-

prebivalcev, zagovorništvu socialno ogro-

pri tem pa ne gre za osebe s kronično bo-

nju invalidov za opiranje na lastne moči ter

V sklopu programov drugih neprofitnih

jekte:

ženih posameznikov in družbenih skupin,

leznijo.

sposobnosti, zagotavljanju avtonomnosti

organizacij se sofinancira programe in/ali

A. splošnih dobrodelnih organizacij in organizacij za samopomoč, B. invalidskih organizacij in organizacij za kronične bolnike, C. drugih neprofitnih organizacij, ki niso organizacije iz sklopa A ali B. A. Programi in/ali projekti splošnih dobrodelnih organizacij in organizacij za

C. Programi in/ali projekti drugih neprofitnih organizacij

nudenju pomoči ljudem in reševanju ljudi,

B. Programi in/ali projekti invalidskih

invalidov kot uporabnikov storitev, nude-

projekte, ki pomenijo dodatno ponudbo

katerih zdravje ali življenje je ogroženo ter

organizacij in organizacij za kronične

nju pomoči pri uveljavljanju potreb invali-

programov v Občini Ajdovščina organiza-

krepitvi zdravja prebivalstva, ki prepreču-

bolnike

dov, preprečevanju in blaženju socialne ter

cijam, ki niso organizacije iz sklopa A ali B.

psihične posledice invalidnosti, razvijajo

2. POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS:

jejo poslabšanje ali izboljšujejo socialni položaj ali ki izvajajo dejavnost tudi za druge

V sklopu invalidskih organizacij in organizacij za kronične bolnike se sofinancira:

socialne spretnosti invalidov in njihovo informiranost,

Na javni razpis za sofinanciranje humani-

človekoljubne cilje oziroma izvajajo pro-

• programe in/ali projekte invalidskih

tarnih in invalidskih organizacij ter drugih

grame na področju sociale, varstva otrok,

organizacij in organizacij za kronične bol-

• programe in/ali projekte za enako-

neprofitnih organizacij se lahko prijavijo

mladine in starejših občanov,

nike, s katerimi se ugotavljajo interesi, za-

pravno vključevanje kroničnih bolnikov

izvajalci programov in/ali projektov, ki so

• programe in/ali projekte ki so name-

govarjajo potrebe in uveljavljajo človekove

v življenje z zdravimi, za ohranjanje in iz-

pravne osebe s statusom društva, ustanove,

V sklopu splošnih dobrodelnih organi-

njeni predvsem skupnemu medsebojne-

pravice invalidov, načrtujejo, organizirajo

boljšanje kakovosti življenja s kronično bo-

zavoda ali druge organizacije in so registri-

zacij in organizacij za samopomoč se sofi-

mu reševanju psihosocialnih težav članov

in izvajajo programi, ki posameznim sku-

leznijo ter za preprečevanje napredovanja

rane za opravljanje programov in/ali pro-

nancira:

organizacije in nečlanov s podobnimi psi-

pinam invalidov omogočajo aktivno sode-

kronične bolezni v invalidnost in ukrepov,

jektov na razpisanem področju ter katerih

• programe in/ali projekte splošnih

hosocialnimi težavami, kot jih imajo njeni

lovanje in neodvisno življenje, so name-

s katerimi se preprečuje nastajanje invali-

delovanje v razpisanem letu ni financirano

dobrodelnih organizacij in organizacij za

člani ali pa so namenjeni reševanju njiho-

njeni preprečevanju in odpravljanju ovir

dnosti.

iz proračuna občine v okviru posebnih ali

samopomoč

24

Mnenje

Št. 19 • 15. februar 2013

drugih proračunskih postavk, razen če gre

sredstev uporabnikov in delež sredstev iz

za sofinanciranje javnega dela.

drugih virov.

ga za Občino Ajdovščina.

Prijavitelj se ob prijavi na razpis opredeli,

polni naslov pošiljatelja. Šteje se, da je pri-

4. KRAJ, NAČIN IN ROK PRIJAVE:

java pravočasna, če je zadnji dan roka oseb-

Javni razpis se objavi na spletni strani

no prinesena v vložišče Občine Ajdovščina

Zgoraj našteti izvajalci programov in/ali

Na podlagi Zakona o integriteti in pre-

projektov morajo za prijavo na razpis iz-

prečevanju korupcije (Uradni list RS št.

Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si, pod

do 12. ure, oziroma, če je bila zadnji dan

polnjevati še naslednje pogoje:

69/11 – UPB 2) Občina Ajdovščina ne sme

3. OCENJEVANJE IN KRITERIJI ZA

rubriko javni razpisi, in v časopisu Ajdo-

roka oddana po pošti priporočeno. Nepra-

poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar,

IZBOR PROGRAMOV IN PROJEKTOV

vske novice, dne 15.2.2013. Občina si pri-

vočasno prispele prijave bodo s sklepom

ki pri Občini Ajdovščina opravlja funkcijo

TER VIŠINA SREDSTEV:

družuje pravico, da morebitne spremembe

zavržene.

• imajo sedež, izpostavo ali enoto v Občini Ajdovščina ali

za kateri sklop razpisa daje prijavo. Prijave

€.

med sklopi se izključujejo.

• so organizirani za več občin, katerih

ali njegov družinski član, član poslovodstva

Komisija oceni prispele vloge na podlagi

in dopolnitve razpisa objavi kot popravek

V primeru nepopolno izpolnjenih prijav

program in/ali projekt se izvaja tudi na ob-

ali je neposredno ali preko drugih pravnih

meril za dodelitev točk iz 8., 9. in 10. člena

na spletni strani največ 15 dni pred zaključ-

s pomanjkljivo dokumentacijo, bo komisi-

močju Občine Ajdovščina in so vanj vklju-

oseb v več kot 5% udeležen pri ustanovitelj-

Pravilnika. Višina sredstev za posamezne

kom razpisa.

ja prijavitelja pozvala, da vlogo dopolni. V

čeni prebivalci s stalnim prebivališčem v

skih pravicah, upravljanju oziroma kapita-

izvajalce programov in/ali projektov se

Vlogi se priložijo obrazci in drugi doku-

Občini Ajdovščina ali

lu. Ta prepoved smiselno velja tudi za dr-

določi na podlagi doseženega števila točk

menti navedeni v razpisni dokumentaci-

• gre za organizacije, katerih program

žavne pomoči in druge oblike pridobivanja

iz meril posameznega sklopa in vrednosti

ji, ki jo zainteresirani dobijo v sprejemni

Dodatne informacije lahko zainteresirani

in/ali projekt se ne izvaja na območju obči-

sredstev od naročnika Občine Ajdovščina

točke za ta sklop.

pisarni Občine Ajdovščina ali na spletnih

dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti

ne Ajdovščina, vendar samo pod pogojem,

ter za koncesije in druge oblike javno-za-

Okvirne višine sredstev skladno z Od-

straneh občine.

Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Jerica

da so vanj vključeni tudi občani s stalnim

sebnega partnerstva, razen za državne po-

lokom o rebalansu proračuna Občine Aj-

Rok za oddajo vlog je petek 15.3.2013.

prebivališčem v Občini Ajdovščina;

moči v primeru naravnih nesreč.

dovščina za leto 2013 (Uradni list RS, št.

Zainteresirane organizacije vloge od-

primeru, da prijavitelj vloge ne bo dopolnil v roku, se vlogo s sklepom zavrže.

Stibilj, tel. št. (05) 365 91 37.

5. IZID RAZPISA:

• imajo zagotovljene materialne, pro-

Prejemniki sredstev po tem razpisu so

12/13) namenjenih za sofinanciranje pro-

dajo osebno v sprejemno pisarno Občine

Prejete vloge bo strokovna komisija od-

storske, kadrovske in organizacijske pogoje

se dolžni, na podlagi povabila Občine Aj-

gramov in/ali projektov po posameznih

Ajdovščina ali po pošti na naslov: Občina

pirala 19.3.2013. O izidu javnega razpisa

za izvajanje prijavljenih programov in/ali

dovščina ali od nje pooblaščenega orga-

sklopih za leto 2013 znašajo:

Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdo-

bodo izvajalci obveščeni predvidoma v

projektov in

nizatorja, enkrat letno brezplačno odzvati

vščina, v zaprti kuverti z oznako »Ne od-

roku 45 dni od izteka prijavnega roka. Z iz-

piraj – prijava na razpis« in z OBVEZNO

branimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe

USTREZNO OZNAKO ORGANIZACIJE

o sofinanciranju.

• imajo izdelano finančno konstrukcijo,

k sooblikovanju drugih prireditev, ki so v

iz katere so razvidni prihodki in odhodki

javnem interesu ali prireditev, ki služijo

izvajanja programa in/ali projekta, delež

obeležitvi državnega ali občinskega prazni-

lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež

ka oziroma drugega dogodka, pomembne-

A. za splošne dobrodelne organizacije in organizacije za samopomoč 15.000 € B. za invalidske organizacije in organizacije za kronične bolnike 12.000 €

(humanitarna, invalidska ali druga nepro-

C. za druge neprofitne organizacije 5.075

fitna). Na hrbtni strani kuverte se izpiše

z raznimi »akterji«. Vzrok vsemu temu je dejstvo, da sem eden pomembnejših aktivnih nasprotnikov tujih interesov in interesov njihovih kolaborantov na politični sceni v Sloveniji. Glavne nasprotnike imam v Ljubljani in ne v Ajdovščini.

V Ljubljani so tisti, ki me želijo diskvalificirati in dajo ustreznim posameznikom v Ajdovščini, bodisi navodilo, bodisi na posreden način denar za ukrepanje proti meni. Pozor, volilna kampanja za letošnje predčasne volitve v DZ je že začela!

Tudi županske volitve 2014 so zelo blizu.

Volilni boj se ne začenja tri mesece pred volitvami, ampak traja stalno ter narašča proti datumu volitev.

Tripković je začel politični boj proti meni leta 2009 potem, ko Latnik ni bil več izbran za občinsko glasilo in ko na občini nismo več izbrali njegovega sodelovanja za organizacijo zabavnih prireditev Ajdovščina v maju in za Novo leto.

Proti meni je celo sprožil tožbo o korupciji, ki ni uspela. Opisovanje in obravnavanje tega v Latniku in drugih medijih je bilo zame »žaljivo in obrekovalno«.

Tripković trdi, da so ga v kampanji 2010 s finančnim vložkom podpirali vsi domači podjetniki, ki so bili zaprošeni za pomoč. Ne navaja niti, koliko jih je bilo, še manj pa, kdo so bili ali celo koliko naj bi kateri prispeval. Ker je mene podpirala Lista podjetništva in obrti ocenjujem, da je večina podjetnikov podpirala mene.

Je pa res, da sem jaz, kot vedno, speljal volilno kampanjo le z denarjem Narodne stranke dela, to je denar na osnovi glasov volivcev in s svojimi prihranki. Drugih nisem niti vprašal za denarno pomoč in se zahvalil tistim, ki so mi jo ponudili. Torej sem dolžan le volivcem. Tisti pa, ki prejema od drugega denar, mu v povračilo gotovo da neke obljube. Kaj je Tripković obljubil tistim, ki so mu dali denar?! Njim je dolžan. Vem, da so se ga mnogi bali, ker je poudarjal svoje povezave s tedaj vladajočo stranko, pa tudi povezave ter znanstva njegovega županskega kandidata na ministrstvu za kmetijstvo in prehrano so nekateri logično morali objektivno upoštevati. Kdo zameri gospodarstveniku, če ravna previdno?

Jaz že ne! Kot pravim, je bila moč (in denar) Tripkovićevega kroga ogromna. Kje je torej logika, da smo jo premagali? Naj

zmaga ljudstvo nad strankarstvom! Pa saj to je najpomembnejša vsebina sedanje Vseslovenske ljudske vstaje! Pač, še nekaj je bilo odločilno, odkrita in tiha podpora izrednih ajdovskih osebnosti, posebno iz področja kulture in visoke tehnologije. Sedaj je zopet volilna kampanja, moramo vse pregledati in premisliti za nazaj in za naprej!

Po moje je Tripkoviću najbolj narobe, ker sem napisal, da ni »rdeč«. In pokaže partijsko izkaznico – rdečo knjižico. Saj partijsko izkaznico so imeli ali celo še imajo Borut Pahor, Janez Janša, Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, itd. Jaz cenim za »rdečega« tistega, ki se vsaj srednje trudi živeti in delovati po načelih socializma, komunizma, krščanskega socializma, narodnega socializma in podobno. Tvoja dejanja te označujejo, ne partijska izkaznica! S Tripkovićem sem imel več polemik, ko je on zagovarjal kapitalizem in kapitalistične metode, jaz pa socializem.

Pa tudi pri odnosu do nekdanjega solastnika v podjetju Nova sem ga spoznal, da je daleč od socialistične ali če hočete komunistične morale. V občinskem odboru SD se je aktiviral, da bi vstopil v občinsko politiko, zmagal s svojim županskim kandidatom in povečal svoje možnosti za odločanje o postavkah občinskega proračuna in ni si težko zamisliti, kako bi bile te stvari videti, če bi res zmagal v kampanji 2010. Nič »rdečega« ne vidim v njegovih dejanjih! O partijcih še to. Na govornici DZ sem leta 1993 vprašal Dimitrija Rupla zakaj je bil v partiji in je na govornici takoj odgovoril, da zaradi kariere. Razmišljajte o morali takega ravnanja! Pa, kdor gleda intervjuje Lada Ambrožiča na TVS1 je slišal enak odgovor tudi od Zorana Jankovića.

Poznam pa mnogo komunistov, ki še vedno, tudi s skromnostjo, pošteno živijo s socialističnim prepričanjem. Oni niso vstopili v partijo zaradi kariere! Mnoge so nas prevarali tudi pripadniki političnih elit, ki imajo politično poreklo v Zvezi socialistične mladine, pa so se v tranziciji izkazali vse drugo, samo socialisti ne. No Vseslovenska ljudska vstaja od vseh teh zahteva odstop. Vendar to ne bo šlo, potrebna bo odstavitev.

Ali naj vzamem »za žaljivo in obrekovalno«, ko me Tripković označi za »poli-

Barvo določajo dejanja, ne knjižica

Kot po navadi Tripković Mitja v članku Javni poziv po opravičilu Marjana Poljšaka v Latniku št. 135 z dne 1.2.2013 sprevrača nekatere moje besede, ki so napisane o njemu v Ajdovskih novicah št. 17 z dne 18.12.2012 v članku Branitelj tujim interesom naklonjene politike in potem zahteva, da naj bi se mu opravičil, ker napisano, ki ni napisano, »vzame za žaljivo in obrekovalno«. Koga brani, oziroma zaradi koga me napada?!

Očital sem mu, da brani politiko Janeza Janše in Boruta Pahorja, ki je naklonjena tujim interesom – in to je vse res. Pahor je bil izvoljen, tudi s podporo interesov ameriškega kapitala – videli smo o tem očitne posnetke in slišali izjave ameriškega veleposlanika, nikoli se ni postavil proti prodaji podjetij tujcem, pač pa nas je zavajal v druge smeri. Pahor je zmagal predvsem s podporo Janše ter vodstva katoliške cerkve, da bi nudil podporo Janši. Posledice dolgoletne Janševe politike so pospešeno širjenje tujega vpliva predvsem nemškega, preko sesuvanja našega gospodarstva, naših podjetij, ko jih potem kupijo tujci. A ni vse to kristalno jasno?! Sedaj je Janša dal še spisek kaj vse bi radi še prodali – recimo Luko Koper (nemškemu kapitalu). Glejte TVS3, ko vodja poslanske skupine SD Janko Veber, to imenuje veleizdaja. Tudi predsednik SD Igor Lukšič je v zvezi s tem izredno radikalen. Način delovanja in stališča člana SD Tripkovića pa so v marsičem zelo različna, bi rekel (diametralno) nasprotna od stališč Vebra in

Lukšiča.

Tripković prevrača tudi moje napisane besede »del prej navedenega ogromno denarja je prišel tudi od tujih sil v Sloveniji in njihovih kolaborantov« in pravi, da je to »v nebo vpijoča laž«. Tripkovićeva kampanja na županskih volitvah 2010 proti meni je bila tako bogata, da kaže porabo tudi do 10 krat toliko denarja, kot je stala moja kampanja. Vem, da so mu v kampanji 2010 pomagale stranke, ki so poskušale doseči, da jaz ne bi bil ponovno izvoljen za župana. Dvomim, da so mu nekatere gospodarske organizacije dodale vse ostalo, torej ostane logično, da mu je moral nekdo še dodatno pomagati – po mojem mnenju tuje sile ali njihovi kolaboranti v Ljubljani, iz razloga poraziti mene. To sklepam zato, ker so me večkrat poskušali onemogočiti že pred temi volitvami in to še naprej prikrito ter prefinjeno počnejo. Poleg tega je Tripković v Latniku vodil kampanjo proti meni že precej prej, kot se je začela volilna kampanja jeseni 2010, to je že v letu 2009 in naprej v letu 2010, pa tudi k temu mu je nekdo moral dajati dodaten denar, ker ni mogel vseh stroškov pokriti iz prihodkov z reklamami.

V ilustracijo navajam, kaj vse so mi »priskrbeli« iz Ljubljane. Nekdo je plačal Ivu Godniču leta 2003 za nočni pogrom in zastraševanje mene! Kdo v Ljubljani je leta 2006 in 2010 načrtoval ter speljal scenarij postaviti me pred izvršeno dejstvo in s tem v nujni konflikt v primeru spomenika Filipu Terčelju, da bi izgubil čim več glasov volivcev. Tudi pobudo zaselek Strane na Planini, v katere dobronamernost sem zaupal, sedaj razumem kot sabotažo proti meni, zato ker na to nakazujejo povezave v ozadju na Obali in v Ljubljani, ki sem jih naknadno ugotovil. Že leta 2003 in 2006 so mi poskušali organizirati srečanje z ameriškim veleposlanikom in sem odklonil. V volilni kampanji 2010 sta v Latniku proti meni izpostavila svoji sliki Pahor in Janša.

Sedanji ameriški veleposlanik, podpornik Janše in Pahorja, glavni tvorec sedaj vladajoče tujim interesom naklonjene politike v Sloveniji, je poskušal imeti stik z mano pred volitvami 2011. Zakaj?!

Vem, da te sile v Vipavski dolini vzpostavljajo ali poskušajo vzpostavljati stike

tičnega kameleona« in ocenjuje, da sem menjal vsaj sedem partijskih knjižic?

Lahko bi to vrgel čez ramo, vendar to je »žaljivo in obrekovalno«, saj mi očita nenačelnost in spreminjanje političnih stališč po trenutnih potrebah, kar je huda žalitev mene in »v nebo vpijoča laž«.

Sicer pa se sploh ne spomnim, če smo v SDZ imeli knjižice, izkaznico SNS sem zavrgel, izkaznico NSD še imam, je pa ne rabim. Imam pa uradni papir o mojem statusu Zapornika bivšega političnega sistema, ki ga tudi ne rabim. Stranka je sredstvo, da se udeležiš političnih bojev po svojem prepričanju! Za bralce pa v zvezi s tem v nadaljevanju navajam najpomembnejše podatke. Moja prva stranka: 1990 sem se vključil v »Ruplovo stranko« Slovensko demokratsko zvezo (SDZ), ker sem napačno ocenil, da so narodnjaki. Po osamosvojitvi 1991 je v SDZ nastal spor: eni smo bili za delavsko delničarstvo, drugi – Rupel, Bavčar in Janša za lastninjenje, danes vidimo kakšno. Pridružil sem se delu SDZ, ki se je pod vodstvom Rajka Pirnata imenoval Narodni demokrati (ND). Ker so bili ND premalo agilni, sem se pred volitvami v DZ 1992 vključil v Slovensko nacionalno stranko (SNS) Zmaga Jelinčiča ter bil izvoljen. Hitro smo večina poslancev SNS spoznali, da Jelinčič ni narodnjak in smo se mu uprli. Postopno sem organiziral Nacionalno stranko dela (NSD) in z njo neuspešno nastopil na volitvah v DZ 1996. 2005 smo stranko preimenovali v Narodna stranka dela in ves ta čas sem član in predsednik te majhne neparlamentarne stranke, ki uspešno nastopa le na občinskih volitvah v Ajdovščini in Vipavi. Na vseh volitvah v DZ sem, zaradi majhnosti NSD, brez vstopa v katerokoli stranko – brez njihove knjižice, kandidiral na listah od NSD malo večjih strank ali list. Bili smo neuspešni. Nisem se hotel pridružiti nobeni veliki stranki, ker so zame bile skorumpirane in niso revolucionarne. Sedaj pa se kaže velika možnost, da se bom lahko pridružil za politični boj v vrstah politične sile, ki bo nastala iz Vseslovenske Ljudske Vstaje.

Knjižica ne bo potrebna! Se vidimo v metežu političnih bitk! Župan: Poljšak Marjan

Društva

Št. 19 • 15. februar 2013

25

Razgibane zimske počitnice 2013

Smehalnica Bojan Bizjak

E, moj Castro, zavzdihne gospod Janez in odstavi pravkar kuhano mineštro. Dozdeva se mu, da se mu je celo posrečila. Nagne se, ovohava, jo poskuša z leseno kuhalnico in je ves blažen, ko ugotovi, da bo jed izvrstna, pa še dober kos rebrc zraven in doma pečen kruh … Ko čaka, da se mineštra ohladi, zleknjen na starem naslonjaču razmišlja o oddaji, ki jo je poslušal zjutraj na nacionalnem radiu. Otroci so govorili o svojih vtisih iz šole, o tistih, ki nekaj imajo, se kupčkajo, se režijo in zasmehujejo one, ki niti vseh zapovedanih šolskih potrebščin nimajo … pa tudi malice ne. Tu smo torej, družba popredalčkanih elit in neelit. Za te novodobne vsegaimetnike bi bilo pametno, da bi jih malo … No, no zdaj sem pa že krut. Veš, Castro, jezi me to, da so nam ukradli najprej tovarne zdaj pa še dostojanstvo in sanje. Vidiš, kako so to pametno naredili; za vse imetje, ki so ga naše mame in očetje ustvarili in mi tudi v prejšnjem sistemu, so nam dali nek papir, potem pa to imetje porazdelili po svoje … obogateli, vzgojili svojo politično elito, ki laže in noče odnehati … Kako tudi bi, saj drugega ne zna. Pa kaj ti to pripovedujem, ti itak razumeš samo zvok briketov. Vidiš, in nekaj dni prej sem spet bil pri gospodu, ki ima v zasebni lasti največji simbol revolucije, tisto zvezdo v vinogradu. Zvezda, simbol upora, zdaj pa se upira samo burji … Menda sva jo že omenjala, seveda … Veš, Castro, zdaj bo tam zgoraj zrasel sodoben agromedicinski center. Smešna reč, kaj … Ampak res, tam se bodo stvari dogajale. Ja, poglej. Blage depresije bodo zdravili z motiko, malo težje, z nekakšno rogačko, kaj jaz vem, kaj je to … čuden medicinski pripomoček, baje pomaga. No, za prav težke bodo uporabili pa kar kramp. In seveda bodo zdravili tudi druge bolezni, ne samo psihiatrične, čeprav, glede na stanje v državi … V ta namen je tam posajenih tudi prav toliko fig, kolikor je poslancev, pa še en elitni nasad za vrh države. Namreč znano je, da je Buda doživel razsvetljenje pod figo, pa bodo naši politiki, torej poslanci in predsedniki, naprošeni, da pridejo posedet pod fige pred pomembnimi sejami, morda se bo zgodilo novo razsvetljenje. Fige bodo torej zdravile s posebno meditacijo, vsaj tako me je prepričeval vodja in lastnik fignika, ki je hkrati tudi v vlogi glavnega agroterapevta. Sevda mu asistira, v te namene nastanjena višja asistentka, mislim, da je španskega porekla, Almita, da … No, ta ceneter ima tudi anestezijološki oddelek v kletnih prostorih, kjer bodo pod skrbno odmerjeno anestezijo odpravljali živčne zlome, izpah mišljenja, srčne aritmije, kolcanje, kronično nezadovoljstvo, prebavne kolike, komplicirane izreze ideološkega mišljenje in še mi je našteval, a si nisem vsega zapomnil. Kajpak mi je tudi pokazal zelo resne študije o zbiranju kozmičnih energij v zvezdi, ki v ta namen stoji sredi vinograda. Te kozmične sile naj bi v sebi nosile tudi informativnost, torej napotke, kako naj bi naš del civilizacije uspešno živel, pa je zato vino iz tistih področji v bistvu nek sirup resnice. Saj pravijo, v vinu je resnica … Najbrž je res, saj so ob pitjih vsi tako zelo pametni in vsi vedo, kako bi državo rešili. No, poleg tega bo tam tudi natalitetni center. V te namene je bil že pred leti postavljen zametek tega centra, saj se je dalo ob cesti Tevče – Vrtovče, prebrati na leseni tabli, da je tam nekakšen Ljubčkalnik. Saj nas je premalo, to je dejstvo. In kako to, da politiki ne uvidijo, da jim volilna baza usiha. Ampak oni nas kar veselo nategujejo, pa bi raje …

Od tega nategovanja ni nihče noseč … o ja, na nek način je - težave in probleme mora nositi ljudstvo in donositi. Torej se bo v tistem natalitetnem centru veselo špricalao … Ne to pa ne, saj se bo tam dogajala ekološka pridelava!? Hja, kako pa potem?

Oh, Castro, ne vem, ne vem … Še sreča, da nisem obiskal oddelka za anestezijo.

Poleg tega naj bi tam bil tudi rehabilitacijski center za tiste, ki imajo resne težave s križem, da … Nekajkratna hoja okrog zvezde, naj bi težave s križem odpravljala … nenadni useki v križu, togost hrbtenice; pripomogla naj bi celo k pokončnosti in novi samozavesti. Ja, nekateri res trpijo zaradi križa, da … No baje se ustanavlja oddelek tudi za kolenske probleme, posebna manjša enota. Poleg tega bo tam tudi inštitut, kjer bodo proučevali kvaliteto počivanja. Našteval mi je take reči, ki jih niti ne razumem: fiziologija počivanja, patologija počivanja, ergonomija počivanja, psihologija počivanja, biomotorični procesi počivanja … Ja, ta filozofija mi je všeč – počivanje naj bi odrešilo svet. Več kot bodo ljudje počivali, manj bodo trošili, torej bodo kapitalisti imeli manj dobička, in končno bodo ugotovili, da ljudje nočejo več toliko stvari proizvajati, ker jih preprosto ne rabijo … S tem bodo tudi zavarovani naravni resursi. Torej resnično, počivanje bo odrešilo svet, ne lenoba, dragi Castro.

Lenoba je samo patološko stanje v toku počivanja. In v vizji je tudi nova industrija: izdelovali bi vrhunsko zasnovane pripomočke za počivanje, seveda po dognanjih domačega inštituta za počivanje, na oddelku za ergonomijo počivanja. O, Castro, posebne postelje, posebna obuvala, posebni naslonjači, z vgrajenimi merilniki za kvaliteto odpočitka. Ljudje bi nenadoma izdelovali stvari, ki bi služile užitku in počivanju, če že hočeš, aktivni lenobi, ne taki kot je tvoja. No, menda bo mineštra zdaj že ohlajena … Gospod Janez vstane in se pretegne. Potem pa bobnenje pri vratih. Zdaj ti pride ta, ta … »Naprej, naprej,« se Janez le zarepenči. »Mmm, danes pa dobro diši,« Mici reče, ko stopi skozi vrata v zasoparjeno kuhinjo, zunaj pa kar vztraja dež. »Ja, že od zjutraj se vrtim okrog loncev. Malo sem dremal, malo poslušal radio in kuhal. Sedite, sedite. Bi kozarec resnice? Je od tam gor, od mojega prijatelja izpod zvezde,« je Janez vljuden kot zmeraj. »Rdečega, no, en glaž pred kosilom, tako za apetit, naj bo,« se Mici vda. »Pa ste večkrat takole ob apetit …?« »No ja …« Ko sta premlela običajne vaške novice, ji je Janez zaupa, da ga je zjutraj ujezila oddaja o revščini v osnovnih šolah. Mici samo kima in prisrkuje odlično vino. Potem pa reče: »Zdaj vam povem, kako je bilo, ko so otroke še cepili in pregledovali po šolah. Pa pride, zdaj že pokojni zdravnik na neko šolo, ne bom povedala na katero, in pregleduje otroke. Potem pride na vrsto jokajoč malček, sicer živ da je kaj, da ga mlada mamica komaj drži. Zdravnik nekaj zamrmra in omeni, da je otrok umazan … Prime vato, jo namoči v neko raztopino in potegne otroku po vratu. In res, vata je bila sivkasto črna. In reče: Vidite, to umazanijo, vidite. Potem se pa mamica zbere, postavi otroka na tla in odrezavo reče: Veste kaj, gospod tovariš doktor, kemično pa pri nas otrok ne čistimo!

Smeh se je pomešal s soparao. Ko je Mici odšla, je Jnaez tudi mačku serviral ohlajeno mineštro in se v mislih spomnil velikih otroških oči pred krožnikom v šolski jedilnici, kjer nekateri jedo, nekateri pa …

Med 25. februarjem in 1. marcem 2013, v času zimskih počitnic za šolarje in dijake naše regije, vas vabimo, da se nam pridružite!

Brezplačne ustvarjalne in gibalne delavnice pripravljamo v Ajdovščini, v MC Hiša mladih v Palah, od pone-

deljka do petka med 10:00 in 13:00 uro. Poleg pestrih aktivnosti bodo udeleženi otroci imeli možnost pogovora v angleščini z našo EVS prostovoljko Heli s Finske - lahko pa bodo rekli tudi kakšno po finsko.

Ustvarjali in rajali bomo tudi v dvo-

rani KS Gojače Malovše v Gojačah.

V četrtek, 28. februarja in v petek, 1. marca 2013 bomo ob obilo zabave barvali mandale in krasili vazice.

Tudi te delavnice bodo brezplačne.

V torek 26. in v sredo 27. februarja 2013 pripravljamo enodnevna izleta v Atlantis in Kolosej – prijave so obvezne, odhod in povratek bo s parkirišča pri Športnem centru Police, ob odhodu je treba predložiti izpolnjeno prijavnico.

V petek, 1. marca 2013 gremo ob zadostnem številu prijav smučat na Črni vrh nad Cerknim – prijave in smučarske čelade so obvezne.

Prijave sprejemamo na telefonskih številkah 05/368 91 40 in 041, po e-pošti infodpm-ajdovscina.si in v času uradnih ur v pisarni. Prijavnice bodo na voljo v osnovnih šolah, na spletni strani www.mdpm-ajdovscina.si in v naši pisarni, v MC Hiša mladih v Palah v Ajdovščini.

Gordana Maroh Črv

KK Marc v letu 2012 Pri KK Marc lahko leto 2012 ocenimo kot uspešno. V članski konkurenci so fantje sezono 2011/12 v 3. ligi spomladi zaključili kot tretje uvrščeni, a to ni najpomembnejše.

Ob koncu sezone je klub zapustil trener Aleš Lenassi, v začetku priprav na novo sezono pa je ekipo prevzel Samo Miška, ki tudi sam podpira miselnost kluba, da je izkušnje potrebno osvežiti z mladimi (domačimi) igralci. Tako sta v jesenskem delu sezone 2012/13 na svoji prvi članski tekmi mladostno energijo in košarkarsko znanje uspešno prikazala šestnajstletnika Nejc Prinčič in Luka Žonta Winkler. Glede na dano priložnost sta mlajšim igralcem dokazala, da so z dobrim delom vrata v člansko ekipo odprta tudi mlajšim.

Mladinska ekipa je v lanski sezoni nastopala v tekmovanju 2.SKL. Skozi celotno tekmovanje so fantje pokazali veliko željo in se na vseh tekmah borili kot levi. S tem so pokazali, da so iz pravega testa in da lahko v bodoče na njih še kako računamo.

Mlajše kategorije Še enkrat je potrebno poudariti, da so fantje letnika 2000 konec oktobra na polfinalnem turnirju, ki smo ga organizirali v Ajdovščini, osvojili 3. mesto, skupno pa je to pomenilo 5. mesto v državi v kategoriji U12, kar je največji uspeh v zgodovini kluba.

Vsi v klubu se zavedamo, da bo takšen rezultat izredno težko ponoviti ali celo izboljšati, nam je pa vsem skupaj potrditev o dobrem delu in odlična motivacija za naprej.

Je bilo pa mogoče slutiti, da so fantje pravi košarkarji z zmagovalno miselnostjo že aprila na Dunaju, kjer se je 20 fantov letnika 1999 in 2000 udeležilo tradicionalnega Velikonočnega turnirja (Wien Osterturnier). Taisti fantje letnika 2000 so med 43-imi ekipami kategorije U12 v mednarodni konkurenci z velikimi imeni nemške, avstrijske, …, košarke pometli (skoraj) z vso konkurenco. Klonili so šele v finalu proti domačinom, a drugo mesto na tur-

nirju je neprecenljiva mednarodna izkušnja! Za »nagrado« so se fantje v juniju udeležili memoriala Luka Špike v Zadru, kjer so se pomerili z gostitelji turnirja KK Sonik Puntamika in proti podmladku Zadra, ki je že tradicionalno znan po temu, da ima eno boljših košarkarskih šol na področju bivše skupne države in pa tudi v Evropi.

dušeni in radi prihajajo na treninge, trenerji pa z veseljem posredujejo košarkarsko znanje. Da je način pravi, dokazuje tudi 10 fantov (2 letnika 1999 in 8 letnika 2000), ki so vključeni v model regijskega selekcioniranja pod okriljem KZS. Jakob Kočevar (2000) pa je bil član našega kluba, ki se je udeležil Dneva slovenske košarke in zaigral za ekipo U12 v

Da pa ne bomo krivični do ostalih – fantje letnika 1998 in 1999 so tekmovali v svoji kategoriji U14, v 2.SKL. Na samem začetku sezone so fantje, skoraj vsi leto mlajši od nasprotnikov, okusili, kaj pomeni igrati kvalifikacije za 1.SKL, kjer je bila za las močnejša ekipa iz Tolmina. Kljub temu, da je naša ekipa nastopala na nižjem nivoju, so pokazali zavidljivo igro in dosegli odlične rezultate, saj so v sezoni nanizali 11 zmag in le 5 porazov.

Prvo nedeljo v decembru so se fantje mlajših kategorij udeležili tradicionalnega srečanja Sončkov dan, ki je potekalo v Novi Gorici, v sklopu tega tekmovanja pa smo v Ajdovščini gostili ekipi Nikšića in Plevlje iz Črne gore ter ekipo Basket Carros iz Francije.

Mlajši igralci so pokazali, da košarkarska šola, ki trenutno šteje približno 150 članov, deluje zelo uspešno. Fantje so nad košarko nav-

Rogaški Slatini.

Na zadnji članski tekmi konec decembra smo se skupaj s sotekmovalci iz Tolmina ter »legendami« ajdovske in tolminske košarke z veteransko tekmo poklonili spominu na leta 2011 preminulega košarkarja Darka Likarja. Srečanje naj bi postalo tradicionalno, izmenično v Tolminu in Ajdovščini, pod imenom »Smučkov memorial«.

Načrti za leto 2013? So. Predvsem dobro in uspešno delati z mladimi. Da bomo lahko o dosežkih poročali v vsaki številki Ajdovskih novic.

KK Marc

26

Podjetno

Št. 19 • 15. februar 2013

Pozornost in previdnost pri odlaganju lesnega pepela!!!

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Naziv razpisa

Upravičenci

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa delodajalci »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 3. JP UIZ (131. JP) pravne ali fizične osebe, ki Javni razpis za izbor izvajalcev so registrirane za opravljanje Javni sklad RS za vseživljenjske karierne orientacije dejavnosti kot svetovanje, razvoj kadrov in v okviru programa »Vseživljenjska izobraževanje, raziskovanje in druge štipendije karierna orientacija za delodajalce vsebinsko primerljive dejavnosti in in zaposlene«. so registrirane že vsaj 2 leti Javni razpis za neposredno Javni sklad RS za sofinanciranje kadrovskih štipendij razvoj kadrov in delodajalci delodajalcem za šolsko/študijsko štipendije leto 2012/2013 (142. javni razpis) Javni razpis za sofinanciranje Ministrstvo za daljinskega ogrevanja na lesno gospodarski razvoj in podjetja biomaso za obdobje 2011 do 2015 tehnologijo (DOLB 3) Javni razpis za sofinanciranje Ministrstvo za operacij za povečanje učinkovitosti gospodarski razvoj in rabe električne energije v podjetja tehnologijo gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1 Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Lesni pepel ni biorazgradljiv odpadek, je pa izredno bogat potencialni vir kalija za rastline, zato je dobro, da konča svojo pot kot sestavina v kompostu. V kolikor čistega lesnega pepela ne kompostirate, ga odložite v rjav zabojnik, v katerem se zbirajo biorazgradljivi kuhinjski odpadki.

Pri tem je nujno potrebna previdnost: zbran pepel pustite nekaj dni zunaj v kovinski posodi in šele, ko ste prepričani, da ne vsebuje žerjavice oziroma je ta pogašena, ga lahko odložite v rjav zabojnik na ekološkem otoku.

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

Zavod RS za zaposlovanje

Zaposli.me 4–2012

Slovenski podjetniški sklad

P7 2012 - Mikrokrediti za mikro in mala podjetja

Slovenski podjetniški sklad

Zeleni vrtni odpad

Slovenski podjetniški sklad

P1 TIP 2012 - Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte

NAJAVA RAZPISA P2 – subvencije za zagon podjetij

Ministrstvo za Javni razpis za spodbujanje gospodarski razvoj in tehnološko razvojnih projektov v tehnologijo letih 2013 in 2014 – SMER+

Eko Sklad j.s.

Zeleni vrtni odpad (rože, plevel, listje, pokošena trava, obrezano grmičevje, veje dreves...) je biorazgradljiv odpadek, ki nastaja pri delu na vrtovih, na zelenicah, pri urejanju živih mej, v sadovnjakih.

Zeleni vrtni odpad je prepovedano mešati z drugimi odpadki oziroma ga odlagati na ekoloških otokih.

Kam z zelenim vrtnim odpadom?

1. Kompostirajte na svojem vrtu z namenom pridobivanja koristnega organskega gnojila.

2. Pripeljite odpadek v Zbirni center Pod Dolgo Poljano in ga brezplačno oddajte.

3. Odvoz zelenega vrtnega odpada naročite komunali: za večje

količine naročite dostavo 7m3 kontejnerja, manjše količine do 2m3 pa odpeljemo s poltovornim vozilom; v soseskah se lahko skupaj dogovorite za naročilo kontejnerja in si strošek odvoza porazdelite.

4. NOVO! Na dom vam dostavimo 120 l ali 900 l zabojnik za redno zbiranje zelenega vrtnega odpada.

Frekvenca praznjenja se določi po dogovoru (npr. na 14 dni ali 1x mesečno). Odvoz se zaračuna po veljavnem ceniku KSD d.o.o. Ajdovščina.

Enkraten odvoz zelenega vrtnega odpada naročite na GSM 031 302 985. Za najem 120 l ali 900 l zabojnika pokličite na tel. št. 05 365 97 51 ali 05 365 97 13.

Zabojniki pred zbirnim centrom so odstranjeni

Zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov, ki so bili nameščeni pred vhodom Zbirnega centra pod Dolgo Poljano, so z mesecem februarjem odstranjeni.

Na lokaciji, kjer so se zbirali od-

padki izven delovnega časa Zbirnega centra, je odslej prepovedano puščati kakršne koli odpadke. Odpadke iz gospodinjstev je možno še naprej, brez doplačila, oddajati v delovnem času Zbirnega centra.

Eko Sklad j.s.

Eko Sklad j.s.

Eko Sklad j.s.

Eko Sklad j.s.

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 20SUB-EVOB13 Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila JAVNI POZIV 21SUB-EVPO13 Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

Ukrep 123: »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim Ministrstvo za proizvodom« za kmetije, kmetije z kmetijstvo in okolje dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne skupnosti za leto 2013.

Ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane Ministrstvo za z razvojem in prilagoditvijo kmetijstvo in okolje kmetijstva, predmet podpore št. 3 izgradnja velikih namakalnih sistemov Javni razpis za ukrep 125 Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem oziroma Ministrstvo za prilagoditvijo kmetijstva, predmet kmetijstvo in okolje podpore št. 1. komasacije oziroma predmet podpore št. 2. agromelioracije na komasacijskih območjih Ministrstvo za Ukrep 311 – Diverzifikacija v kmetijstvo in okolje nekmetijske dejavnosti za leto 2013 Ukrep 133 - Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih Ministrstvo za informiranja in pospeševanja kmetijstvo in okolje prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane

Ukrep 142 – podpora za Ministrstvo za ustanavljanje in delovanje skupine kmetijstvo in okolje proizvajalcev za leta 2013, 2014 in 2015

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

do razdelitve razpoložljivih sredstev http://www.sklad-kadri.si/ oziroma najkasneje do 30. 6. 2013 Predvidena sta še 2 roka za oddajo vlog: - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

29. 3. 2013

http://www.sklad-kadri.si/si/ razpisi-in-objave/

http://www.sklad-kadri.si/

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mgrt.gov.si/ si/o_ministrstvu/javne_objave/ javni_razpisi/

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013

http://www.mgrt.gov.si/ si/o_ministrstvu/javne_objave/ javni_razpisi/ http://www.ess.gov.si/delodajalci/ financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=385 http://www.ess.gov.si/delodajalci/ financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=465

delodajalci

do porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013

tržni delodajalci

do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013,

mikro in mala podjetja

do 9.12.2013 oz do porabe sredstev (razpisanih je 26 rokov oz po 2 roka http://www.podjetniskisklad.si na mesec; razen februar in marec, ko so 3 roki)

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012 Podjetje, ustanovljeno v času od 1.1.2012 do 28.2.2013; Podjetje mora biti najkasneje ob oddaji vloge član SIO (tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji).

- gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki; - registrirani pred letom 2010, - so imeli v letu 2012 vsaj 5 zaposlenih; - so vpisani v evidenco ARRS – SICRIS

okoljske naložbe pravnih oseb, Javni poziv za kreditiranje okoljskih samostojnih podjetnikov naložb 50PO13 posameznikov in zasebnikov; občine Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47OB12 občani Javni poziv 18SUB-OB13 nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 19SUB-OB13 javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

Rok za predložitev vlog

Roki (dodatni): 5.3., 5.4., 5.5., 5.6. in http://www.podjetniskisklad.si 5.7.2013 oz. do porabe sredstev

objava je predvidena v februarju 2013

http://www.podjetniskisklad.si

Rok za oddajo vlog je najkasneje do http://www.mgrt.gov.si 12.3.2013

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2013

http://www.ekosklad.si/

28. 2. 2013

http://www.ekosklad.si/

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si/

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013.

http://www.ekosklad.si/

občani

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si/

pravne osebe

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013.

http://www.ekosklad.si/

1. kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo oziroma predelavo, 2. kmetije z dopolnilno dejavnostjo ali 3. agrarne in pašne skupnosti v zasebni lasti, na podlagi pogodbe, 3.4.2013 na katerih se izvaja predelava mleka (vlagatelji morajo izpolnjevati pogoje za mikropodjetja)

http://www.mko.gov.si/si/javne_ objave/javni_razpisi/

pravne osebe, ki jih lastniki zemljišč prihodnjega ali obstoječega namakalnega sistema pooblastijo 27.2.2013 za vodenje, izgradnjo in upravljanje naložbe

http://www.mko.gov.si/si/javne_ objave/javni_razpisi/

občine

27.3.2013

http://www.mko.gov.si/si/javne_ objave/javni_razpisi/

člani kmetijskega gospodinjstva

28.2.2012

http://www.mko.gov.si/si/javne_ objave/javni_razpisi/

20.2.2013

http://www.mko.gov.si/si/javne_ objave/javni_razpisi/

20.2.2013

http://www.mko.gov.si/si/javne_ objave/javni_razpisi/

skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, ki sodelujejo v eni od upravičenih shem kakovosti za kmetijske proizvode ali živila ter uporabljajo pripadajoče simbole kakovosti oziroma zaščitne znake skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in jih prizna minister za kmetijstvo in okolje po 89. členu ZKme-1 in Pravilniku o priznavanju skupin proizvajalcev iz shem kakovosti

Napovedujemo

Št. 19 • 15. februar 2013

Koledar prireditev za FEBRUAR 2013 petek, 15. februar

ob 18:00 SKI BOR Čni vrh

petek, 15. februar

ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina, Lokarjeva galerija Ajdovščina

petek, 15. februar

ob 20:00 Vipavski hram v Vipavi

sobota, 16. februar

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 20:00 Športni center Ajdovščina

sobota, 16. februar

ob 20:00 Dom krajanov Planina

nedelja, 17. februar

ob 9:00 Športni park Tiha dolina Predmeja

sobota, 16. februar sobota, 16. februar

ponedeljek, 18. februar

ob 18:30 večnamenska dvorana MC Hiša mladih Ajdovščina

torek, 19. februar

ob 18:30 Prostori stare šole na Slapu pri Vipavi

torek, 19. februar

ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

torek, 19. februar

ob 19:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

sreda, 20. februar

ob 19:00 Ajdovščina - OŠ Šturje

četrtek, 21. februar

ob 10:00 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

četrtek, 21. februar

ob 16:00 prostori Studia Mozaik, Prešernova 23 a v Ajdovščini

četrtek, 21. februar petek, 22. februar petek, 22. februar

ob 19:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

sobota, 23. februar

ob 15:00 Predmeja (pri Brigiti)

nedelja, 24. februar

ob 7:00 odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

nedelja, 24. februar

ob 8:00 pred Gasilskim domom v Vrhpolju

ponedeljek, 25. februar

ob 20:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

ponedeljek, 25. februar

ob 20:00 Dom krajanov Žapuže

torek, 26. februar torek, 26. februar

sreda, 27. februar

ob 18:30 Dvorana Edmunda Čibeja.

Lokavec ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina ob 5:45 odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

8. Pinela open 2013 - veleslalom Prijavnina12 €. Info in prijave: prepihsail@ gmail.com Danilo Jejčič: Retrospektiva Odprtje razstave del priznanega domačega ustvarjalca.

Valentinov večer v Vipavskem hramu Večer bo popestril Petar Grašo.

Rezervacije: 040 475 580, info@ vipavskihram.si 147. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon). Škratkov abonma: Vidkova srajčica Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan. krpan@gmail.com Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - E.F.F. Roma Koncert Duo Bakalina Vstopnina 7 €. Število vstopnic je omejeno.

Info in rezervacije: Judita Curk Vidrih 051 240 999, Mateja Rosa drustvo.gospodinj@ gmail.com Tradicionalni pohod na zasneženi Golak Startnina 5 €.

Info: Peter Likar (041 590 648), Dušan Brus (041 617 607), dusan.brus80@gmail.com, info@drustvo-gora.si Shakti dance - Joga ples Cena: 40 € - sklop 4-ih obiskov.

Info: 05 366 47 50, 041 437 785, info@luajdovscina.si Brezplačno predavanje: Italijanska kultura skozi čas Info: www.lu-ajdovscina.si Obvezne prijave: 05 366 47 50.

Predavanje: Glinokopi in jarki - pomembna zatočišča rastlin in živali Potopisno predavanje: Malavi & Mozambik Predavanje je brezplačno.

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Info: 031 584 898 Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Knjige so zame Delavnica:Samopomoč pri stresu Prijave do torka, 19. februarja na 040 830 862, studio-mozaik@amis.net.

Cena delavnice: 30 €/osebo.

Večer branja poezije Prijave: info@mc-hisamladih.si Mostova čitalnica Koncert: Las Cuerdas Vstopnina: 5 €.

Spominska slovesnost ob 70. obletnici zločina na Predmeji V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani KS Predmeja.

Pohod: Po Slovenski Istri Info: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele 031 853 405, Mirko Soban 041 891 368, www. pd-ajdovscina.si Tradicionalni pohod Med vrhpoljskimi vinogradi Mi dva in najin otrok: Koliko pomena imajo naše misli, dejanja, kretnje in kako je to povezano z zrcalnimi nevroni Cena 10 €. Info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179 Zvočno potovanje Vaš prispevek (8 €) bomo porabili za kritje stroškov.

Obvezne prijave: 031 719 992, mirjam.cigoj@ gmail.com.

Brezplačno predavanje: Papirnato cvetje Info: www.lu-ajdovscina.si Obvezne prijave: 05 366 47 50.

Gibljive slike Vipavske doline in Gore Enodnevni smučarski izlet v Zoncolan (Italija) Cena: 35 € pri najmanj 40 potnikov; 38 € pri najmanj 30 potnikov.

Info in prijave: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

Koledar prireditev za MAREC 2013 petek, 1. marec sobota, 2. marec

ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 20:00 Športni center Ajdovščina

torek, 5. marec

ob 16:00 Notranji bazen Športnega centra Ajdovščina

sobota, 9. marec

ob 8:00 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

sobota, 9. marec sobota, 9. marec

ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina ob 19:00 Dvorana OŠ Šturje

Občni zbor Planinskega društva Ajdovščina Info: 031 853 405.

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - RK Krim Začetek rekreativnega plavanja za odrasle Info: O41 472 128 (Tomaž Lulik), 040 348 264 (Martin Koron), rekreativcek@gmail. com, http://rekreativcek.gmajna.eu Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 5. marca na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, tic. ajdovscina@siol.net Ostržkov abonma: Burke jurke burke Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan. krpan@gmail.com Košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina : KK Pivka

nedelja, 10. marec

izhodišče pohoda Vrtovin

Pohod za dan žena Info: PD Ajdovščina, Valter Pirjevec 031 323 780, Anton Kreševec 031 613 805, www. pd-ajdovscina.si

od torka, 12. do nedelje, 17. marca

Baza - Pizzerija Anja v Budanjah

Zmajarska tekma - Aeros Winter Race Info: Ivan Brovč, 041 641 887.

sobota, 16. marec

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina ob 20:00 Športni center Ajdovščina

nedelja, 24. marec

odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

148. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon).

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - ŽRK Ptuj TM Izlet PD Ajdovščina – Porezen Info: PD Ajdovščina, Blaž Kodelja 031 437 972, Vladimir Lemut 041 275 542 www.pdajdovscina.si

sobota, 16. marec

STALNE ZBIRKE:

PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.

Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto.

Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.

Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol. net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.

Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.

LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.

com ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148 Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji.

Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.

KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45 Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.

ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64 Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA:

ŠD REKREATIVČEK 20 urni tečaj smučanja za otroke Termin: 25.2. - 1.3.2013 (v času zimskih počitnic) Kraj: Smučišče Javornik

Novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok Prazniki številnim družinam ne prinašajo topline, druženja in vedrega razpoloženja, ampak še večje zavedanje o pomanjkanju in odrinjenosti na rob družbe. Ob takih priložnostih stisko še bolj občutijo tudi najmlajši. V prednovoletnem času, ko pridne otroke obdarijo dobri možje, se nimajo česa razveseliti.

Da bi jim vsaj nekoliko polepšal praznike in jim pričaral malo prazničnega vzdušja, je Rdeči križ Ajdovščina 80 socialno ogroženim otrokom do 8 leta starosti pred novim letom razdelil darilca s sladkarijami, otroškimi higienskimi potrebščinami, barvicami, zvezki ali igračo.

Darila so nam s podarjenimi igračami pomagali dopolniti učenci

Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina in člani skupine Migetalnica.

Vsem se za njihovo prijazno gesto najlepše zahvaljujemo! Prejeli smo res veliko zelo lepih in lepo ohranjenih igrač, nekatere so bile tudi povsem nove. Usta najmlajših ste raztegnili v nasmeh in upam, da so ob tem zavedanju božični in novoletni prazniki lepše minili tudi vam.

Irena Žgavc

27

Program bo potekal od ponedeljka do petka od 9:00 do 13:00 (ure vadbe na smučišču).

Opomba: možnost izposoje opreme (doplačilo). Število prijav omejeno.

Rekreativno plavanje za odrasle - notranji bazen Športnega centra Ajdovščina Termin:3. termin - od 5. marca do 25. aprila Trajanje: 16 ur (2x tedensko) Urnik: tor in čet med 16:00 in 17:00 Info: O41 472 128 (Tomaž Lulik), 040 348 264 (Martin Koron), rekreativcek@gmail. com, http://rekreativcek.gmajna.eu Smučarsko društvo Ajdovščina Smučarski tečaj na Smučišču Javornik Termin: 25.2. - 1.3.2013 Cena: 150 € (cena je preračunana za udeležbo najmanj 18 otrok, drugi otrok ima 20 € popusta).

Prijava: erik.simonic76@gmail.com, 031 585 445 (pon.- pet. med 17:00 in 19:00).

Info: Več informacij glede tečaja dobite na www.sdajdovscina.si PD AJDOVŠČINA Gregorčičeva 20, Ajdovščina Tajnica: Marjana Soban, 041 573 319 Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine) DU AJDOVŠČINA - 7.3.2013 - DU Ajdovščina organizira praznovanje ob Dnevu žena. Praznovamje z zabavnim programom in plesno glasbo bo v Dami (obrtna cona) s pričetkom ob 18h.

- sobota, 9. marec - popoldansko kopanje v HOTELU DELFIN v Izoli, - nedelja 10. marec ob 18:00 - praznovanje DAN ŽENA v Restavraciji DAMA v Ajdovščini (večerja in glasba), - torek, 12. marec ob 17:00 - kulturna prireditev »GREGORJEVO« v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina, - četrtek, 14. marec ob 16:00 - Občni zbor Društva upokojencev Ajdovščina v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina, - četrtek, 28. marec - Gledališka predstava »FILUMENA MARTURANO« v Novi Gorici (odhod avtobusa iz AP Ajdovščina ob 17:15).

Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja. net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)

Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini vabi na koncert

DUO BAKALINA V Domu krajanov Planina v soboto, 16. februarja, ob 20. uri!

Vstopnina samo 7 €. Število vstopnic je omejeno.

Tradicionalni pohod iz Žapuž na Sinji Vrh Prvi vikend v februarju 2013 je bil, kot že večkrat to zimo, bogat s padavinami in je bila nedelja pod vprašajem glede vremena za pohodništvo v hribe. Skupina planincev, opremljenih za zimsko hojo, se ni ustrašila sivih oblakov in ostre burje ter se odzvala povabilu krajevne skupnosti Žapuže ter društva DEŠK. Izpred doma krajanov v Žapužah smo se po jutranji kavi podali na zimski pohod na Sinji Vrh, že 17. po vrsti.

Po prehojeni polovici poti je postala pot zasnežena in drevesa so se priklanjale na stezo kot v pravljici.

Narava nas je nagradila s pravimi umetninami na zasneženih vejah.

Veter se je polegel, tudi mraz je popuščal, tako da smo po globoki gazi v svežem snegu prispeli na rob Gore.

Sonce se je prikazalo izza oblakov in

nas spremljalo na stezi proti Sinjemu vrhu, kamor smo prispeli ob 11 uri.

V fotoaparat smo ujeli igrive kombinacije, na stezo upognjenih vej, obrobljenih z zmrznjenim snegom, ki so spominjale na idrijske čipke.

Razsvetljena dolina, je ponujala jasen razgled od italijanskih Dolomitov, do še nerešene meje s Hrvaško.

Na vrhu je sledila obvezna skupinska slika ter spust v Vidmarjevo domačijo pod vrhom , kjer smo se ogreli in okrepčali. Sledilo je obvezno žigosanje kartončkov.

Na povratku v dolino nas je vodja pohoda Florjan peljal mimo kmetije Likar, kjer so nam postregli z zdravilnimi napitki ter ponudili domač sir. Gurmani so sir tudi kupili za domov. Vseh 40 pohodnikov, ki smo se udeležili, nas je bilo s pohodom za-

dovoljnih, tako zaradi slikovite narave, kot tudi zaradi okusnega golaža, ki ga je Damjan pripravil pod pokroviteljstvom župana Zvoneta v domu krajanov na povratku v Žapužah.

Aleš Brecelj

28

Zadnja plat

Št. 19 • 15. februar 2013

Vtisi s turneje z Anno Netrebko (II.del)

In že smo na polovici turneje. Pot nas spet vodi v Frankfurt, ki tokrat ne bo samo prenočišče in postojanka do naslednjega mesta, ampak mesto šestega koncerta na turneji. Frankfurt, sedež evropske centralne banke, mesto z najvišjo stolpnico v Evropi (Kommerzbank 259m), znanim božičnim sejmom, ki je bil 18. novembra še v pripravi, in slavnim meščanom - največjim nemškim pesnikom Goethejem, me je navdušilo.

Ko pa so zvečer obiskovalci koncerta do zadnjega kotička napolnili Alte Oper (2500 sedežev) in ob koncu navdušeno aplavdirali, je bil vtis, ki mi ga je pustilo mesto, še podkrepljen. Pevci, ki so v Jolanti interpretirali glavne vloge, predstavljajo vrh svetovnih opernih pevcev in so angažirani v najpomembnejših evropskih opernih hišah (Scala Milano, Stattsopera Dunaj) ter v glasbenih gledališčih v Rusiji in Ameriki. Poleg sopranistke Anne Netrebko so odlični tudi vsi ostali glavni pevci. Ruski 'paket' so sestavljali: basist Vitalij Kovaljov (kralj Rene), tenor Sergej Skorohodov (grof Vaudemont), bariton Aleksey Markov (burgundski vojvoda Robert) in bariton Vladislav Sulimski (zdravnik). Koncert za koncertom so potrjevali svojo odličnost. Naši fantje so lahko našli dober zgled v teh pevcih, saj so visoko profesionalni in predani glasbi in petju. V zaodrju pa prijazni in preprosti v komunikaciji. V šopku teh ruskih pojočih grl se je znašel tudi ameriški baritonist Lucas Meachem, ki je pel v alternaciji z Aleksejem Markovim in je poleg vloge Roberta, s katero se je pred-

stavil ljubljanski publiki, pel tudi vlogo zdravnika. Vse nas je navdušil s svojo značilno ameriško spontanostjo in seveda s svojim glasom, njegovimi potentnimi in zanesljivimi visokimi toni, ki bi mu jih lahko zavidal marsikateri tenor. Naslednji koncert je bil v starem srednjeveškem mestu Nürenberg. Žal je to mesto večini poznano po predvojnem sedežu nacistične stranke, shodih in paradah ter govorih njihovega vodje Adolfa Hitlerja.

Poraz nacizma pa zaznamujejo nürenberški procesi. Je pa mesto povezano tudi z umetnostjo, saj se je v tem mestu rodil slikar Albrecht Dürer. Znano je po v XVI. stoletju delujočih mojstrih pevcih, društvu pevcev in pesnikov. Njihov najbolj znan član je bil resnično živeča oseba, pesnik in čevljar Hans Sach, znana figura v nemški literaturi Tako je tudi Richard Wagner leta 1868 napisal komično opero z naslovom Die Meistersinger von Nurenberg in se v operi poleg zgodbe o mojstrih pevcih nuremberških poslužil tudi pravil komponiranja ter izvajanja, katera so uporabljali nuremberški mojstri pevci. Tako ni naključje, da se dvorana v Nurenbergu, v kateri smo imeli koncert, imenuje Sall Meistersinger . Po koncertu smo se razveselili srečanja z našo sošolko Natalijo Budin, ki je skupaj s svojim očetom Andrejem prišla iz Mirna v Nurenberg poslušat Jolanto .

To je bil že drugi obisk katerega izmed naših pevcev sošolcev na turneji. V Stuttgart je iz Švice, kjer je zaposlen, prišel na koncert Domen Fučka. Dobra glasba in petje sta 'zasvajajoč in benigni virus', s

katerim želim okužiti čim več ljudi. Na god sv. Cecilije smo na poti v Prago.

Nemčija, Nizozemska, Francija in sedaj Češka. Za konec nas čaka še naša soseda Avstrija. Pričakala nas je sončna, a mrzla Praga, starodavni Karlov most, pod katerim se vali mogočna Vltava, navdih skladateljem Smetani, Dvoraku in številnim drugim umetnikom. Secesija v vsej svoji bohotnosti. Arhitekturni biseri, tudi dela našega Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika. 23. novembra zvečer smo nastopili v čudoviti dvorani Smetana Sall. Izvedba opere je bila odlična , tako kot vse izvedbe do sedaj. Vendar pa je bila ta, vsaj zame, nekaj posebnega. Najbrž k celotnemu vtisu pripomore tudi lepota in veličastnost dvorane, okrašena z dekoracijami češkega slikarja Alfonza Muche.

Morda pa je k vtisu pripomoglo tudi to, da smo bili poleg solistov, katerim so organizatorji vedno podarjali čudovite šopke rož, tokrat tudi zboristi in orkestraši nagrajeni s čudovito vrtnico. V Pragi sta bila načrtovana dva prosta dneva, vendar pa smo v Essen, kraj naslednjega koncerta, odpotovali že dan prej.

Vzrok, da odidemo prej iz Prage, nam je pred koncertom v Frankfurtu razkril direktor slovenske filharmonije g. Damjan Damjanovič. Sporočil nam je, da so se predstavniki založbe Deuscthe Grammophon , ki so nas prišli poslušat v München odločili, da opero posnamejo.

Torej jih ženske koncertne obleke (ki to niso bile) niso niti malo motile. Lahko si mislite kako smo bili veseli, da bo to čudovito doživetje- izvedba Jolante z Anno Netrebko in ostalimi velikimi pevci ter slovensko filharmonijo in slovenskim komornim zborom zapisan na nosilcu zvoka. Z nami se je veselila tudi g. Martina Batič, pomočnica dirigenta za zbor in umetniški vodja, saj je to zanjo, poleg dobro pripravljenega zbora in uspešnih koncertov, še dodatna potrditev. Prav tako je bil zadovoljen dirigent Emmanuel Villaume, ki je ves čas suvereno vodil koncerte in uspel združiti soliste, zbor in orkester v homogeno zvenečo celoto.

Tako nas je v Essnu poleg koncerta čakalo še snemanje in vsi, ki smo že kdaj bili v tej situaciji, vemo kako je lahko to mučno. Vendar pa smo imeli tokrat na

Srčna vrtnica Na naše uredništvo smo prejeli fotografijo cvetoče vrtnice, ki sicer ne bi bila nič posebnega, če nebi cvetela že ves čas, odkar je bila podarjena, tudi v tej mrzli zimi. Prijateljica jo je podarila prijateljici za rojstni dan.

Dana je bila s srcem, negovana je z ljubeznijo, vrača pa s čudovitimi cvetovi. Naj živi in cveti, vrtnica in prijateljstvo!

Črnogorci na usposabljanju v Ajdovščini

Konec januarja je Razvojno agencijo ROD obiskala štiri članska delegacija iz Občine Nikšič v Črni Gori. Sodelavci ROD-a so kolegom predstavili možnosti sodelovanja v evropskih projektih in jih naučili osnov priprave in upravljanja projektov, ki so sofinancirani z evropskimi sredstvi. Črna gora je od leta 2010 kandidatka za vstop v EU in

je v letu 2012 pričela odpirati pogajalska poglavja. Razvojna agencija ROD kot nosilka projektov in projektna partnerica že leta uspešno sodeluje v številnih mednarodnih

medregionalnih in čezmejnih projektih, sodelovanje s Črno Goro pa se je pričelo že v letu 2010 v okviru programa bilateralne pomoči.

Ra ROD

naši strani vse dobre sile in svetnike in vse je šlo zelo lepo. Brez številnega ponavljanja. Je pa treba poudariti, da smo snemali v čudoviti novi dvorani, z vrhunsko snemalno opremo in tehničnim osebjem. Dvorana filharmonije v Essnu (1900 sedežev), dokončana leta 2004, velja za najsodobnejšo in najkakovostnejšo koncertno dvorano v Nemčiji. Ampak to nič ne pomaga,če izvajalci niso pripravljeni in koncentrirani na delo, saj vemo, da je za napake skoraj vedno kriv človeški faktor. Vendar tokrat smo se izkazali kot veliki profesionalci. To je velika nagrada tudi za pevce soliste, ki so v operi zasedali manjše vloge. Tako bomo na posnetku lahko prisluhnili slovenskim pevkam: Moniki Bohinec ( Marta), Terezi Plut (Brigitta) in Nuški Rojko (Laura), ter argentinskemu basistu slovenskega rodu Lucasu Debevcu Mayerju v vlogi Bertranda ter korejskemu tenoristu Džun Ho Ju, ki je v skupini teh pevcev izstopal in vedno izvrstno odpel vlogo kraljevega oprode. Komaj čakam na posnetek, saj bodo ob poslušanju te glasbe oživeli številni spomini in se na tak način ohranjali še daleč v prihodnost. Kako čas hitro teče sem se zavedla ob dejstvu, da je pred nami zadnji, deseti koncert na turneji. Iz porurskega rudarskega mesta Essen nas do Dunaja loči še' slabih '1000 km in dva dni potovanja. Tudi tokrat je bilo potovanje razdeljeno na dva dela, najprej do Regensburga in nato še do glavnega mesta Avstrije. Dunaj te nikoli ne pusti ravnodušnega. Če pa ga obiščeš v prednovoletnem času, svoji stalni impresivnosti in prisotnosti duha nekega veličastnega časa, s svojo okrašenostjo in lučmi doda še čarobnost božiča in novega leta. Dunaj je podkrepil v moji zavesti svoj sloves glasbene prestolnice z zadnjim koncertom na turneji. Izvedli smo ga v prekrasni dvorani Konzerthausa, ki v letošnjem letu slavi 100 letnico svojega delovanja. Nekako ne najdem besed, s katerimi bi opisala veličastno doživetje koncerta, ki ga je spremljalo zavedanje, da se s tem zaključuje neko čudovito doživetje v mojem življenju, ki mu bo najbrž šele časovna oddaljenost dodelila primerno vrednost . Po koncertu smo bili vsi nastopajoči povabljeni na sprejem, ki ga je organiziralo veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju in vele-

poslanik Aleksander Geržina. Skozi celotno turnejo so se tkala poznanstva in nekatera prerasla v prijateljstva. Ob tem dogodku so se še poglobila in vsi smo bili veseli ob spoznanju, da je za nami uspešna turneja. Lepo je delati glasbo na tako visokem nivoju, kjer sta merilo odličnost in profesionalnost. Hkrati pa vidiš, da je vsemu osnova človek, njegova profesionalnost, delo in njegova osebnost in človečnost. Po mesecu dni, tisočih prevoženih kilometrov, štirinajstih hotelih v katerih smo bivali, smo bili 1. decembra spet srečno doma. Spet v neki drugi realnosti, naši vsakdanji. Pravijo, da potovanje vsakogar spremeni in da domov ne prideš isti, kot si odšel na pot.

Res je. Domov se vrneš z novimi spoznanji in na svet si sposoben pogledati tudi iz druge perspektive in ne zgolj iz svojega udobnega naslonjača. Morda zmoreš videti tudi sebe v drugačni luči in znaš ceniti svoje domače okolje iz katerega izhajaš, ki ti je navsezadnje omogočilo, da si bil lahko del velike 'glasbene družine' in deležen vsega, kar je turneja nudila. Nikakor pa zato nimaš vzroka, da postaneš nadut, pač pa ostaneš preprost in se še naprej trudiš, da si čim boljši v tem kar delaš. Še enkrat se je izkazala moč glasbe. Čajkovski je v svojo glasbo in zgodbo slepe Jolante povezal ljudi različnih narodnosti, kultur, verovanj, jezikov in sposobnosti. Tako različni, a vendar enaki v čustvovanju in dojemanju ter interpretaciji glasbe. Tako lahko ugotovim, da glasba res povezuje in ljudi nagovarja za dobro. Zato si želim še veliko podobnih priložnosti in doživetij.

Jerica Rudolf

ZNIŽAJTE STROŠKE OGREVANJA! IR PANELI „SUNLIE“tehnologija nove generacije

Ste tudi vi razmišljali, da bi letošnjo zimo pocenili ogrevanje od 40 do 60%?

Varčno, zdravo, toplo: nizka investicija BIROCENTER Miran Kobal s.p.

Goriška cesta 27a Ajdovščina tel.:041 470500 www.ekosen.si

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.

Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.

Oblikovanje: Silva Vovk Kete Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava Tisk: SET Vevče E-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net Telefon: 05/36 59 155, Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice