SLO Prekomejno upravljanje - priporočila by nuša mecilošek

OPERATIVNI PROGRAM SLOVENIJA - MADŽARSKA 2007 - 2013

PREKOMEJNO UPRAVLJANJE PRIPOROČILA v okviru projekta »Pregled rabe geotermalne energije, ocena podzemnih teles termalne vode in priprava skupnega načrta upravljanja vodonosnikov v Murskozalskem bazenu«

T-JAM

Projektni partnerji pri izdelavi poročila:

Geološki zavod Slovenije (GeoZS)

Magyar Állami Földtani Intézet (MÁFI)

Poročilo pripravili: Joerg Prestor (GeoZS) Annamária Nádor (MÁFI) Ágnes Rotár-Szalkai (MÁFI) Teodóra Szőcs (MÁFI) György Tóth (MÁFI) Nina Rman (GeoZS) Andrej Lapanje (GeoZS)

Sodelavci pri izdelavi poročila: Edgár Székely (Nyuduvizig) Lauar Tóth (Nyuduvizig) István Hamza (Nyuduvizig) Tadej Fuks (GeoZS) Dušan Rajver (GeoZS)

Direktor GeoZS:

Direktor MAFI:

Doc. Dr. Marko Komac

Dr. Tamás Fancsik

Ljubljana, Budimpešta, 30.8.2011

Vsebina 1.

Uvod ................................................................................................................................... 1

2. Opredelitev, ocena stanja in ukrepi za telesa termalne podzemne vode, določeni v načrtih upravljanja z vodami (v skladu z Vodno direktivno) ................................................................. 2 2.1

Enostranska (nacionalna) opredelitev.......................................................................... 2

2.1.1

Slovenija............................................................................................................... 2

2.1.2

Madžarska ............................................................................................................ 7

Primerjalno stanje izrabe geotermalne energije v obeh državah...................................... 14 3.1

Direktna raba geotermalne energije........................................................................... 14

3.2

Bruto proizvodnja elektrike iz geotermalne energije................................................. 16

Dvostranska opredelitev prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne vode............. 18 4.1

Uvod .......................................................................................................................... 18

4.2

Opis prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne vode...................................... 19

4.2.1

Obseg prekomejnega Mursko-zalskega telesa podzemne vode ......................... 19

4.2.2

Hidrodinamske meje .......................................................................................... 20

4.2.3

Hidrogeokemijski pogoji – tipologija termalne podzemne vode ....................... 21

4.2.4

Pritiski ................................................................................................................ 22

4.2.5

Vplivi.................................................................................................................. 23

4.2.6

Stanje – Vodna bilanca....................................................................................... 27

4.2.7

Identifikacija geotermalnega potenciala............................................................. 28

4.3

Cilji ............................................................................................................................ 30

4.3.1

Okoljski cilji....................................................................................................... 30

4.3.2

Cilji povezani z rabo obnovljivih virov energije................................................ 30

4.3.3 Predlagane mere za dosego okoljskih ciljev za prekomejno Mursko-zalsko telo termalne podzemne vode.................................................................................................. 31 5.

Monitoring – nadzorni operativni..................................................................................... 36 5.1

Uvod .......................................................................................................................... 36

5.2

Sistemi opazovanja podzemne vode na Madžarskem ............................................... 36

5.2.1

Struktura in značlnosti opazovalnih sistemov .................................................... 36

5.2.2

Upravljanje s podatki ......................................................................................... 37

5.2.3

Opazovalni sistem okviru Vodne direktive na območju projekta T-JAM ........ 38

5.3

Sistemi opazovanja podzemne vode v Sloveniji ....................................................... 41

5.3.1

Struktura in značlnosti opazovalnih sistemov .................................................... 41

5.3.2

Upravljanje s podatki ......................................................................................... 42

5.3.3

Državni opazovalni sistem podzemne vode na območju projekta T-JAM ........ 43

5.4

T-JAM priporočila za skupen monitoring ................................................................. 45

5.4.1

Usklajevanje obstoječih sistemov ...................................................................... 46

5.4.2

Predlogi za dopolnitev in spremembe obstoječega sistema monitoringa........... 46

Zaključki in priporočila .................................................................................................... 49

Literatura .......................................................................................................................... 50

1. Uvod Upravljanje z geotermalnimi viri je kompleksna naloga, katere odgovornosti so porazdeljene med vladne službe za upravljanje z vodnimi viri, energetiko in mineralnimi surovinami tako Madžarske kot Slovenije. Čeprav bi bilo potrebno za dosego trajnostnega in učinkovitega razvoja skupnih geotermalni virov akcijske načrte izdelati v sodelovanju obeh držav, v praksi to trenutno ni tako. Izvajanje Vodne direktive (VD; EU 2000) je v zadnjih 10 letih povečalo število dodeljenih vodnih pravic za različne rabe vode v Sloveniji in na Madžarskem. Doseganje dobrega kakovostnega in količinskega stanja teles termalne vode je lahko ogroženo z razkorakom med veljavno zakonodajo in dejavnostjo uporabnikov. Pregled rabe geotermalne energije na projektnem območju ter evropski in nacionalni zakonodajni okviri Madžarske in Slovenije so predstavljeni v dveh posebnih poročilih. V okviru projekta smo zbrali, ovrednotili in interpretirali veliko količino znanstvenih podatkov o zadevah upravljanja z geotermalnimi vodami, kar nam omogoča skupno razumevanje naravnih prekomejnih tokovnih sistemov. To je ključnega pomena za nadaljnje korake pri postopku upravljanja z vodami. Vsa pomembna dejstva za opredelitev geotermalnega sistema med Slovenijo in Madžarsko so obdelana v ločenih poročilih (geološki model, hidrogeološki model, geotermalni model, hidrogeokemijski model in matematični model toka termalne vode). Na podlagi teh ugotovitev je bil opredeljen prekomejni tok termalnih voda ter omejeno skupno telo termalne podzemne vode. Na koncu smo podali priporočila za prekomejno upravljanje in opazovanje skupnega Mursko-zalskega telesa termalne podzemne vode. Prepričani smo, da izvajanje predlaganega skupnega upravljanja predstavlja ustrezno znanstveno utemeljeno orodje, s katerim je mogoče doseči dobro stanje teles termalne vode v skladu z Vodno direktivo (EU 2000). Na tej podlagi lahko bilateralna Slovensko-Madžarska komisija nadaljuje z vzpostavitvijo skupnega upravljanja s prekomejnim Mursko-zalskim telesom termalne podzemne vode.

2. Opredelitev, ocena stanja in ukrepi za telesa termalne podzemne vode,

določeni v načrtih upravljanja z vodami (v skladu z Vodno direktivo) Obe državi sta že sprejeli načrte za upravljanje z vodami (2009 – 2015) v skladu z VD. Telesa termalne podzemne vode so bila opredeljena ločeno na obeh straneh. Prav tako je bila izvedena ocena stanja in določitev ukrepov za dosego okoljskih ciljev. Obe državi sta si zastavili cilje na področju rabe obnovljivih virov energije v skladu z njunimi akcijskimi načrti do leta 2020 ter energetsko strategijo do leta 2030. V naslednjih poglavjih najprej obravnavamo enostransko (nacionalno) opredelitev trenutnega stanja v skladu z načrti upravljanja z vodami in načrti rabe obnovljivih virov energije za vsako državo posebej. V naslednjem koraku predlagamo skupno opredelitev prekomejnega geotermalnega vodnega telesa.

2.1 Enostranska (nacionalna) opredelitev 2.1.1

Slovenija

Opredelitev teles podzemne vode V trenutnem načrtu upravljanja z vodami v Sloveniji sta določeni dve telesi podzemne vode, ki mejita na Slovensko-madžarsko državno mejo: SI_VTPodV 4018 Goričko in SI_VTPodV 4016 Murska kotlina (Ur.l. RS, št. 61/2011, Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja) (Slika 1). Predlagana razmejitev Mursko-zalskega prekomejnega telesa podzemne termalne vode obsega dodatno tudi telo podzemne vode na območju Slovenije SI_VTPodV 4017 Vzhodne Slovenske gorice. Vsako od teh teles podzemne vode se v navpični smeri nahaja v različnih vodonosnikih, ki dajejo podzemni vodi različne značilne lastnosti (Slika 2).

Slika 1. Razmejitev teles podzemne vode (VTPodV) v Sloveniji.

V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 63/2005), termalne podzemne vode pripadajo naslednjim vodonosnikom iz začetne enostranske opredelitve, ocene stanja in tveganja ter programa ukrepov (Preglednica 1): Preglednica 1. Geotermalni vodonosniki v SV Sloveniji.

VTPodV 4016 Murska kotlina

VTPodV 4017 Vzhodne Slovenske gorice VTPodV 4018 Goričko

3. vodonosnik

Termalni vodonosniki v globljih terciarnih plasteh in predterciarni podlagi Termalni vodonosniki v globljih 2. terciarnih plasteh in predterciarni vodonosnik podlagi Termalni vodonosniki v globljih 2. terciarnih plasteh in predterciarni vodonosnik podlagi

Termalni vodonosniki v globljih terciarnih plasteh in predterciarni podlagi: Meja med termalno in netermalno podzemno vode v Sloveniji ni določena s predpisom. V hidrogeološki stroki velja, da je termalna voda tista, ki ima temperaturo za 4 °C višjo od povprečne letne temperature zraka na določenem območju (Ttermalna > Tzraka povpr. + 4°C). Pri rabi vode pa v upravni praksi trenutno velja, da je termalna voda tista, ki ima temperaturo višjo od 20 °C. Ta temperatura predstavlja mejo, ko je potrebno rabo voda urejati s koncesijo.

Razmeljitev vodnih teles termalnih podzemnih voda še ni bila natančno izvedena. Kljub temu nam karte temperaturnega polja v različnih globinah kažejo, da lahko temperature okoli 20 °C v splošnem pričakujemo v globinah med 100 in 250 m pod površjem. Terciarne plasti, ki so sestavljene iz debelih zaporedij zapolnitve bazena, predstavljajo vodonosnike z medzrnsko poroznostjo s termalnimi podzemnimi vodami s temperaturami višjimi od 20 °C in ki so hidravlično povezani z zgoraj ležečimi medzrnskimi vodonosniki s hladnimi vodami. Predterciarno podlago predstavljajo vodonosniki z razpoklinsko in kraško poroznostjo, in sicer razpokane paleozojske metamorfne kamnine ter razpokane in zakrasele mezozojske karbonatne kamnine. Za podzemno vodo v podlagi so značilne temperature višje od 30 °C, obnavlja pa se v glavnem z dvignjenih predelov obrobja bazena. Predlagano prekomejno Mursko-zalsko telo termalne podzemne vode se nahaja v vodonosniku znotraj Murske - Újfalu/Zagyva formacije. Ta vodonosnik je del omenjenega 3. in 2. vodonosnika v slovenski določitvi vodnih teles podzemnih voda.

Slika 2. Razvrstitev teles podzemne vode na slovenski strani obmejnega območja.

Povzetek okoljskih ciljev Preglednica 2. Ocena stanja, okoljskih ciljev ter ukrepov iz NUV 2009 – 2015. Oznaka vodnega telesa

Ime vodnega telesa

Razvrstitev

Okoljski cilji

Dopolnilni in dodatni ukrepi

(Ocena stanja)

Količinsko stanje VTPodV 4016 Murska kotlina Dobro z (3. vodonosnik) negotovostjo*

VTPodV 4017 Vzhodne Slovenske gorice

Dobro

do2015

Kemijsko stanje Dobro

Dobro

Dobro stanje / preprečitev poslabšanja

Člen 8 (61/2011) / DUPPS8.6 / DDU25 / DDU26

Dobro stanje / preprečitev poslabšanja

Člen 8 (61/2011) / DUPPS8.6 / DDU25 / DDU26

Dobro stanje / preprečitev poslabšanja

Člen 8 (61/2011) / DUPPS8.6 / DDU25 / DDU26

(3. vodonosnik)

VTPodV 4018 Goričko (2. vodonosnik)

Dobro

po 2015

*Sedanji posegi v ta vodonosnik povzročajo medsebojne vplive posameznih odvzemov in možno tudi poslabševanje hidrogeoloških razmer (Poglavje 2.1.2.1 Načrt upravljanja voda za Vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2009 – 2015 (NUV)). Negotovost glede doseganja dobrega količinskega stanja izhaja iz pomanjkanja podatkov monitoringa, znanih posegov rudarjenja zalog, zniževanja tlakov, rastoče potrebe po vodi, negospodarnega izkoriščanja (Poglavje 2.4.2.3 NUV). Analize obremenitev in vplivov na količinsko stanje podzemne vode VO Donave kaže, da termalna podzemna voda iz globokega termalnega vodonosnika Murske kotline (3. vodonosnik) po dosedanji oceni verjetno ne bo dosegla okoljskih ciljev v predvidenem roku do leta 2015 brez dopolnilnih ukrepov (Poglavje 4.1.2.2). DUPPS = dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabševanja sedanjega stanja DDU = drugi dopolnilni ukrepi 8. člen, 61/2011 Uredbe NUV: Vodne pravice za rabo vode za izkoriščanje termalne in termomineralne vode v Mursko-Zalskem bazenu se lahko podelijo na podlagi ugotovitve, da trend gladine podzemne vode v vodonosnikih določenih vodnih teles ni več padajoč. DUPPS 8.6: Sprememba Pravilnika o vsebini vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in o vsebini vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 79/2007), kjer se določi, da morata biti pri vsakem pridobivanju dovoljenja za raziskave določena globina zajema in vodonosnik in da je potrebno tudi za razvoj novih slojev v že obstoječi vrtini pridobiti dovoljenje za raziskave.

DDU 25: Izdelati je potrebno karto globokih vodonosnikov. DDU 26: Potrebno je izvesti oceno razpoložljivih zalog termalne vode za neposredno rabo pri pridobivanju toplote in v turizmu. Določiti je potrebno referenčne opazovalne točke. Določene morajo biti kritične gladine podzemne vode in sistem alarmiranja, kjer bi potrebe po vodi lahko presegle razpoložljive zaloge.

Cilji povezani z rabo obnovljivih virov energije V letu 2005 je delež OVE v končni bruto porabi energije v Sloveniji znašal 16,2 %. V skladu z Direktivo 2009/28/ES mora delež OVE v končni bruto porabi energije v Sloveniji znašati 25 % do leta 2020. Državni cilji za delež energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije v skladu z Direktivo sp prikazani v Preglednici 3: Preglednica 3. Načrtovan delež OVE v končni bruto porabi energije.

2011-2012

17,8%

2013-2014

18,7%

2015-2016

20,1%

2017-2018

21,9%

2020

25,0%

V okviru sprejetih programskih dokumentov, predvsem v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 (OP ROPI), Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP), Akcijskega načrta za zeleno javno naročanje (AN ZeJN) in Nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo za obdobje 2010-2020 (AN OVE) se že izvaja vrsta ukrepov za spodbujanje obnovljivih virov energije. Ocenjen skupen prispevek geotermalne energije za dosego zavezujočih ciljev v letu 2020 je prikazan v Preglednici 4: Preglednica 4. Delež geotermalne energije (na podlagi Osnutka predloga Nacionalnega energetskega programa (NEP) za obdobje do leta 2030, Urbančič, et al., 2011, Preglednica 60, str.149, 2011).

Delež geotermalne energije v proizvodnji elektrike (GWh) v proizvodnji toplote (PJ)

2008 2010 2015 2020 0

0,92

1,11

2,48

3,42

V skladu z NEP (Nacionalni energetski program) bo skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov do leta 2020 znašala 57,43 PJ, od tega naj bi geotermalna energija predstavljala približno 6 % delež. Proizvodnja elektrike iz geotermalne energije je načrtovana med leti 2020 in 2030 in naj bi do leta 2030 letno zagotavljala le 0,65 PJ energije (Vir: NEP – osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa za obdobje do leta 2030).

2.1.2 Madžarska Opredelitev teles podzemne vode Glede na splošno geologijo in hidrogeologijo Panonskega bazena so telesa podzemne vode razvrščena v podzemne vode medzrnskih do kraških tipov vodonosnikov in podzemne vode s temperaturo nad 30 °C, ki jih štejemo med termalne vode (na ta način je razdelitev na hladne in termalne vode umetna in nima nobene zveze z naravnimi hidrogeološkimi pogoji). Kraška telesa termalne podzemne vode po navadi najdemo v zakraseli mezozojski karbonatno podlagi in so bočno hidravlično povezana s kraškimi telesi hladne podzemne vode, ki se po navadi napajajo iz dvignjenih (goratih) območij. Medzrnske termalne vodonosnike predstavljajo debele neogenske bazenske sedimentne zapolnitve pod izotermo 30 °C in so hidravlično povezani z zgoraj ležečimi medzrnskimi vodonosniki s hladno vodo (slika 3). Zaradi teh hidravličnih povezav naša ocena vključuje tudi povezana kraška in medzrnska telesa hladne podzemne vode (Preglednica 5). Plitka medzrnska telesa hladne podzemne vode so potencialne tarče za umestitev geotermalnih toplotnih črpalk, ker pa njihovo stanje ni relevantno za cilje tega projekta, jih ne bomo obravnavali.

Slika 3. Razvrstitev teles podzemne vode na Madžarskem.

Območje projekta T-JAM se prekriva s tremi napajalnimi območji, in sicer reke Mure, Zale in Drave. Izvirno jezero Hévíz je pomembno območje iztoka in predstavlja glavni, od podzemnih voda odvisen ekosistem. Omeniti je potrebno tudi napajalno območje Balatonskega jezera. Ta območja služijo za določanje podenot pri izdelavi načrta upravljanja z vodami. Znotraj teh podenot so na območju projekta T-JAM dve medzrnski termalni (pt_3.1. Délnyugat-Dunántúl in pt_1.1. Északnyugat-Dunántúl), dve termalni kraški (kt_1.7. Közép-dunántúli termalni kras in kt_4.1. Nyugat-dunántúli termalni kras), eno hladno kraško (k_4.1. Dunántúli-középhegység) in 7 medzrnskih hladnih vodnih teles podzemne vode (preglednica 5, slike 4, 5, 6). V zvezi s skupnim upravljanjem podzemnih termalnih voda so pomembni le dva medzrnska in dva kraška termalna vodonosnika, vendar je potrebno zaradi napajanja in hidrodinamične povezave z zgoraj omenjenemi kraškimi in medzrnskimi hladnimi vodonosniki, pri presoji upoštevati tudi hladne vodonosnike.

Slika 4. Kraška telesa podzemne vode na Madžarskem.

Slika 5. Medzrnska telesa termalne podzemne vode na Mad탑arskem.

Slika 6. Medzrnska telesa hladne podzemne vode na Mad탑arskem.

Povzetek okoljskih ciljev Preglednica 5. Ocena stanja, okoljskih ciljev ter dopolnilnih in dodatnih ukrepov iz NUV 2009 – 2015. Oznaka vodnega telesa

Ime vodnega telesa

Razvrstitev

pt_3.1. pt_1.1.

Dopolnilni in dodatni ukrepi

(Ocena stanja)

Količinsko stanje AIQ517

Okoljski cilji

DélnyugatDunántúl (medzrnska termalna voda) ÉszaknyugatDunántúl

Dobro

Kemijsko stanje Dobro

Ohranjanje dobrega stanja

FE1 / FE3 / FE4

Dobro

Ohranjanje dobrega stanja

FE1 / FE3 / FE4

Dobro

Ohranjanje dobrega stanja

FE1 / FE3 / FE4

Dobro

Ohranjanje dobrega stanja

FE1 / FE3 / FE4

Dobro

Dobro stanje

IV1 / IV2 / IV4 / KÁ3

FE1 / FE3 / KÁ4

(medzrnska termalna voda) AIQ599 kt_1.7.

Középdunántúli termálkarszt (kraška termalna voda)

kt_4.1.

Nyugatdunántúli termálkarszt (kraška termalna voda)

k_4.1.

Dunántúliközéphegység (hladna kraška voda)

Pri pripravi načrtov upravljanja z vodami so bila telesa podzemne vode vrednotena s številnimi preizkusi, povezanimi s kakovostnim in količinskim stanjem, ki so dali dragocene informacije o njihovi prihodnji potencialni rabi. Uporabljene metode so v skladu z zahtevami iz Vodne direktive ter navodili za oceno stanja in trendov podzemne vode, ki jih je pripravila delovna skupina WGC-2 EU (Grath, Ward et al., 2008). Za telesa termalne podzemne vode so količinski preizkusi pomembni, saj določajo trenuten pretok / tlak v vodonosniku in zagotavljajo informacijo, kje je potrebno nadaljnji odvzem vode prepovedati ali omejiti. Rezultati teh preizkusov predstavljajo podlago za urejanje vračanja vode v vodonosnik. V skladu z Vladno uredbo 147/2010 (IV.29.) predstavljajo izjeme uporabniki, ki odvzemajo termalno vodo samo za energetske namene iz vodnih teles podzemne vode s slabim količinskim stanjem (v skladu z oceno v okviru načrta upravljanja z vodami) (dovoljena raba brez reinjekcije do 22. 12. 2014). Če se termalna voda odvzema iz teles podzemne vode z 10

dobrim količinskim stanjem pa je potrebno vračanje vode v vodonosniku urediti do 22. 12. 2020 (za podrobnosti glej pregled zakonodaje). Uporabljamo dva glavna načina preveritve količinskega stanja. Preizkus znižanja nam pokaže, ali je zaradi odvzemov prišlo do značilnega upada podzemne vode. Če hitrost zniževanja gladine podzemne vode presega 0,1 m/leto ali več kot 20 % debeline medzrnskega ali kraškega vodonosnika, taka vodna telesa podzemne vode ocenimo s slabim količinskim stanjem. V primeru plitkih vodnih teles podzemne vode je meja 0,05 m/leto. Drugi preizkus je tako imenovan vodno bilančni preizkus, ki preverja razmerje med odvzemom vode in razpoložljivimi zalogami vode. Razpoložljiva zaloga je količina napajanja, od katere odštejemo dejanski odvzem vode, ekološki minimum in količino vode, ko odteka v sosednja telesa podzemne vode. Poznamo tudi druge preveritve količinskega stanja, in sicer ali je lahko morebitno slabo stanje površinskih voda ali kopenskih ekosistemov posledica slabega stanja podzemne vode, in ali prihaja do vdorov slane vode ali druge vode slabe kakovosti. V primeru nezadovoljivih rezultatov katerega koli od teh preizkusov, se telo podzemne vode oceni s slabim stanjem in zanj oblikuje primerne ukrepe. Po izvedbi teh preizkusov je bilo stanje vseh štirih teles podzemne vode (tako kraške kot tudi medzrnske) ocenjeno kot dobro. Enako dobro stanje je bilo ocenjeno za vsa povezana kraška in medzrnska telesa hladne podzemne vode. Le stanje vodnega telesa hladne kraške podzemne vode k_4.1. je bilo ocenjeno kot slabo na podlagi vodno bilančnega preizkusa. Le ta je pokazal slabe rezultate zaradi visokih potreb po vodi v ekološke namene in zaradi onesnaženja z nitratom v vodovarstvenem območju vira pitne vode. Načrt upravljanja z vodami je, v skladu z Vodno direktivo, predvidel temeljne, dopolnilne in dodatne ukrepe, povzete v preglednici 5. Izkoriščanje termalne podzemne vode v porečju Mure ne presega njenega napajanja. To je zagotovljeno s trajnostno rabo virov termalne podzemne vode ter strogim izvajanjem ukrepov upravljanjem z vodami, ki ga izvajajo regionalni inšpektorati. Na porečju Zale zaščita zalog podzemne vode ni zagotovljena. Glavni problem pri upravljanju s termalno podzemno vodo se pojavlja na napajalnem zaledju jezera Hévíz zaradi stremljivih načrtov za razmah uporabe termalne vode. Študija, ki jo je izvedel Madžarski geološki zavod, pa je jasno pokazala, da nadaljnje povečevanje odvzema termalne podzemne vode ni možno, ne da bi s tem ogrozili obnavljanje jezera. Razen vodnega telesa kraške podzemne vode k_4.1 so vsa vodna telesa (hladno medzrnsko, termalno medzrnsko in termalno kraško) v dobrem količinskem in kemijskem stanju. Okoljski cilj je ohraniti dobro stanje. Dobro stanje pa je možno doseči tudi za vodno telo hladne kraške podzemne vode k_4.1. Vodna direktiva ne navaja podrobnejših pravil za doseganje trajnostne rabe. Obstoječi ukrepi so v Zakonu LVII o upravljanju z vodami iz leta 1995 dopolnjeni z osnovnimi pravili trajnostne rabe (prednostni vrstni red izpolnjevanja različnih potreb po vodi). Podrobnejša pravila pa v Madžarskih predpisih (vladni ali ministrski uredbi) še manjkajo. Zadovoljiva uporaba virov podzemne vode je spodbujana z vodnim povračilom (glej pregled zakonodaje). Državna zakonodaja izdaja pogoje in mejne vrednosti odvzema (Mi) za doseganje dobrega količinskega stanja vsakega telesa podzemne vode (Vladne uredbe 219/2004 (VII.21.) in 11

221/2004 (VII.21)). Te vrednosti še niso bile določene, čeprav naj bi služile kot osnova za izdajo novih vodnih pravic. Potrebe po termalni vodi naraščajo za rabo same termalne vode in tudi zaradi ciljnih deležev uporabe obnovljivih virov energije. Zaradi tega je potrebno postaviti bolj stroge zahteve glede ekološkega stanja in izdajanja vodnih pravic. Še vedno prihaja do izkoriščanja brez ustreznih dovoljenj, kar ogroža dobro količinsko in kemijsko stanje podzemnih vod in ga upravni organi zaradi pomanjkljivih predpisov in premajhne operativnosti trenutno ne morejo ustaviti. Za medzrnska in kraška vodna telesa termalne vode niso predvideni dodatni ukrepi za obdobje do leta 2015. Ti so predvideni za medzrnska telesa hladne podzemne vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo, v industriji in v manjšem obsegu za hlajenje odpadne termalne vode: •

Prilagoditev tehnologije obdelave vode ali prehod na drug vodni vir za varno oskrbo s pitno vodo (IV1); Izvajalec: lokalna skupnost

•

Zaščita in varovanje zalog pitne vode (IV2): Izvajalec: lastnik vodovodnega sistema, oskrbnik (lokalna skupnost, država), onesnaževalci,

•

Načrtovanje in izvajanje varne oskrbe s pitno vodo (IVC): Izvajalec: lastnik vodovodnega sistema, oskrbnik (lokalna skupnost, država)

V primeru vodnega telesa hladne kraške vode k_4.1. je bila poleg ukrepa IV4 uvedena še ustavitev neposrednih vnosov onesnaževal v podzemno vodo in prilagoditev posrednih vnosov (KÁ3), za kar je zadolžen uporabnik. Dopolnilni ukrepi, ki morajo biti izvedeni po letu 2015 za medzrnska in kraška termalna vodna telesa, so naslednji: •

Prilagoditev rabe vode (FE1); Izvajalec: uporabnik,

•

Pričetek izdajanja dovoljenj za odvzeme vode, za katera do sedaj še niso bila izdana vodna dovoljenja, po potrebi ukinitev rabe (FE3); Izvajalec: uporabnik (nadzor: upravni organ)

•

Reinjekcija vode, ki se uporablja smo za odvzem toplote, razvoj reinjekcijskih tehnologij (FE4); Izvajalec: uporabnik (nadzor: upravni organ)

V medzrnskih termalnih vodnih telesih se zgornji ukrepi dopolnijo z ukrepi primerne tehnologije izdelave in obnove vodnjakov (KÁ4), ki jih izvedejo uporabniki pod nadzorom upravnega organa. Dodatno so bili k ukrepom FE3 in KÁ4 za vodno telo hladne kraške podzemne vode predpisani še naslednji ukrepi za izvedbo po letu 2015:

•

Nadaljnji priklopi na kanalizacijsko omrežje (CS3),

•

Obnova kanalizacijskih omrežij (CS4),

•

Varno odlaganje in uporaba blat iz čistilnih naprav (CS5),

•

Remediacija onesnaženih območij, ki ogrožajo stanje vode (KÁ1),

•

Obnova odvodnih sistemov cest in železnic (KÁ5).

Za vodno telo hladne medzrnske podzemne vode so predpisani še naslednji ukrepi za izvedbo po letu 2015 • Prilagoditev rabe vode (FE1), •

Pričetek izdajanja dovoljenj za odvzeme vode, za katera do sedaj še niso bila izdana vodna dovoljenja, po potrebi ukinitev rabe (FE3),

•

primerne tehnologije izdelave in obnove vodnjakov (KÁ4).

Cilji povezani z rabo obnovljivih virov energije V skladu z direktivo 2009/28/ES naj bi na Madžarskem do leta 2020 dosegli cilj, da bi 13% celotnega povpraševanja po energiji zagotovili z izrabo obnovljivih virov energije. Strateški dokument s cilji za povečanje uporabe obnovljivih virov energije, ki ga je pripravilo Ministrstvo za transport, telekomunikacije in energijo (KHEM, 2008), je povzel napoved izrabe obnovljivih virov energije na Madžarskem do leta 2020. V skladu z dokumentom bo skupna količina energije, proizvedene iz obnovljivih virov do leta 2020 enaka 120,57 PJ, od tega bo delež geotermalne energije 14%. Preglednica 6 prikazuje količino proizvedene geotermalne energije za električno energijo in toploto v preteklih letih, kot tudi verjetni razvoj izrabe v prihodnosti. Zdi se, da bo proizvodnjo toplote treba v naslednjih 10 letih potrojiti, da bi dosegli ciljno vrednost 15 PJ. Ciljna vrednost za električno energijo proizvedeno iz geotermalne energije se zdi z današnjega gledišča nerealna. Preglednica 6. Delež geotermalne energije (na osnovi KHEM, 2008).

Delež geotermalne energije

2005

2008

2010

2015

2020

v proizvodnji elektrike (GWh)

410

v proizvodnji toplote (PJ)

3,63

4,23

6,15

14,95

3. Primerjalno stanje izrabe geotermalne energije v obeh državah

3.1 Direktna raba geotermalne energije V tem pregledu je povzeta direktna raba toplote na območju projekta T-JAM na podlagi dostopnih podatkov iz prve polovice leta 2010. V Sloveniji je 13 uporabnikov direktne rabe energije na 11 lokacijah, na Madžarskem pa 29 uporabnikov na 20 lokacijah. Detajlni podatki in informacije o uporabnikih so podani v enem izmed prejšnjih T-JAM poročil ˝Pregled izkoriščanja geotermalne energije v severovzhodni Sloveniji in na jugozahodnem Madžarskem˝ (Lapanje et al., 2010). Na slovenskem delu 13 uporabnikov koristi geotermalno energijo za individualno ogrevanje prostorov, daljinsko ogrevanje, klimatizacijo prostorov, ogrevanje rastlinjakov ter kopanje in plavanje (vključno z balneologijo). Na Madžarskem se termalna vode prevladujoče rabi za kopanje in plavanje (vključno z balneologijo) (Preglednica 7, Slika 7).

SLOVENIJA Individualno ogrevanje prostorov

11,86

133,91

0,36

32,2

3,29

43,98

0,42

0,13

0,5

2,04

0,50

Ogrevanje rastlinjakov

57,8

7,06

25,59

0,11

Kopanje in plavanje (vklj. balneologija)

122,6

16,49

54,3

176,52

Vsa direktna raba

294,6

38,83

123,8 382,04

Klimatizacija zraka (hlajenje)

Geotermalne toplotne črpalke * SKUPNO

(kg/s)

(TJ/l)

Faktor izkoristka

(MWt)

MADŽARSKA

Daljinsko ogrevanje

Letna raba energije

(kg/s)

Povprečen pretok

Pretok pri max. možnem koriščenju

Faktor izkoristka

Letna raba energije

Inštalirana kapaciteta

(MWt) (kg/s) (TJ/l)

Inštalirana kapaciteta

(kg/s)

Povprečen pretok

Uporaba

Pretok pri max. možnem koriščenju

Preglednica 7. Direktna raba geotermalne energije na območju T-JAM projekta na dan 31. december 2009.

10,00

1,76

2,25

12,46

0,22

0,34

985,90

68,84

501,19

635,51

0,29

0,31

995,90

70,6

503,44

647,97

0,29

0,16

46,83

422,04

0,29

70,6

665,97

0,30

Slika 7. Letna raba geotermalne energije na območju projekta T-JAM po kategorijah neposredne rabe energije

V severovzhodni Sloveniji znaša skupna neposredna raba geotermalne toplote 382 TJ/leto, brez toplotnih črpalk, na Madžarskem pa je ta 648 TJ/leto. Skupna instalirana zmogljivost 13 slovenskih uporabnikov je 38,8 MWt, medtem ko je za 29 madžarskih uporabnikov le-ta 70,6 MWt. Stopnjo izkoriščanja z geotermalnimi (talnimi) toplotnimi črpalkami je v obeh državah težko oceniti zaradi pomanjkanja informacij. Za Slovenijo (prekmurska in podravska statistična regija) se ocenjuje približno 600 nameščenih enot, ki predstavljajo tako vrste z zaprtim kot odprtim krogotokom z zmogljivostjo okrog 8 MWt, ki izkoristijo okrog 40 TJ / leto energije iz plitvega podzemlja. Na Madžarskem delu projektnega območja toplotne črpalke izkoriščajo približno 18 TJ geotermalne energije na leto. To so le grobe ocene zaradi nezadostnih podatkov o dejanskem številu toplotnih črpalk. Tako na slovenski kot na madžarski strani znaša povprečni pretok iz vrtin približno 40-50% pretoka pri najvišjem možnem izkoriščanju, kar kaže, da vrtine ne delujejo učinkovito. Faktor izkoristka je približno 0,3 v obeh državah. Na slovenskem delu projekta T-JAM so najvišje temperature termalne vode na ustju vrtin dokazane v Moravskih Toplicah v Termah 3000 (72 °C na ustju vrtin Mt-1, Mt-4 and Mt-5), v termah Banovci (68 °C na ustju vrtine Ve-2) in v centru Lendave (66 °C ba ustju vrtine Le2g). Na madžarskem delu so temperature na ustju vrtin še višje; najvišja temperatura je bila zabeležena v Zalakarosu (106 °C na vrtini K-8, 96 °C na vrtini K-5), v Zalaegerszegu (98 °C na vrtini K-286) in v Lentiju (70 °C na vrtini B-33).

3.2 Bruto proizvodnja elektrike iz geotermalne energije Trenutno ne obstaja proizvodnja električne energije iz geotermalne bodisi v Sloveniji ali na Madžarskem. V obeh državah še niso dokazani globoko ležeči vodonosniki z dovolj visoko temperaturo in zadostnim pretokom za gospodarsko delovanje geotermalnih elektrarn. Na Madžarskem je izvajanje pilotnega projekta začelo podjetje MOL Plc. na območju Ortaháza-Iklódbördöce (Kujbus, 2005), vendar se je projekt ustavil pred nekaj leti zaradi nezadostnega pretoka iz vrtin. Proizvodno testiranje dveh vrtin Ortaháza-3 in Ortaháza-5 v kraju Iklódbördöce (zahodna Madžarska, pokrajina Zala) v letu 2007 je sicer dalo zadovoljive rezultate glede temperature (146°C) in kemijske sestave, vendar pa ne glede pretoka, ki je s 1100 do 1200 m3/dan (ali do 14 l/s) premajhen! (GreenRock Energy, 2007). Prav tako predstavlja tehnični problem ponovno vračanje (reinjektiranje) znatnih volumnov izrabljene termalne vode v peske in peščenjake. V Sloveniji je potencialno visoko temperaturni geotermalni vodonosnik verjetno v zelo ozkem območju Petišovcev in Murskega gozda, med Hrvaško in Madžarsko, vendar osnovne raziskave še niso bile izvedene. Dejansko lahko pričakujemo, da se bodo raziskave za potrditev potenciala izvedle istočasno z raziskavami plinonosnosti predterciarne podlage v Petišovcih ali pa sočasno z raziskavami o dodatnem potencialu plinskih vrtin. Ideja o možnosti pretvorbe geotermalne energije v električno v Sloveniji temelji za enkrat na precej negotovih podatkih. Dokaz za tak majhen optimizem so rezultati testiranja v globoki naftni vrtini pri Ljutomeru. Če bi se po pozitivnem rezultatu raziskav, recimo pri Murskem gozdu, šlo v fazo izrabe geotermalne energije za proizvodnjo elektrike, je jasno, da za ekonomsko delovanje taka elektrarna potrebuje velik pretok, kar lahko privede do velike depresije v vodonosniku (razbremenitve tlaka in velik vplivni radij), kar v povezavi s potrebnim vračanjem izrabljene vode lahko sproži verjeten prekomejni vpliv na režim podzemne vode. Reinjekcija znatnih količin izrabljene termalne vode nazaj v plasti peska in peščenjaka lahko predstavlja tehnološki problem. Preiskava o morebitni uporabi tehnologije Izboljšanega geotermalnega sistema (EGS) je v povojih v obeh državah. Poleg tega litološka sestava predterciarne podlage na Madžarskem in v Sloveniji ni ugodna zaradi pomanjkanja granitnih kamnin. Pričakovan geotermični gradient v predterciarnem kompleksu kamnin je blizu povprečja za kontinente, zato bi dovolj visoke temperature lahko dosegli z vrtinami globokimi od 4 do 6 km, vendar pa je še potrebno raziskati prepustnost kamnin in možen prelomni sistem v takih globinah. Pri EGS (HDR) sistemih nastopa dodaten strošek umetnega usmerjenega ustvarjanja omrežja prelomov in razpok (frakturiranja). Glede na trenutno poznavanje geotermalnih razmer v severovzhodni Sloveniji in na jugozahodu Madžarske menimo, da je potrebno še naprej zbirati predvsem geotermične, hidrogeološke in geokemične parametre v globokih vrtinah povsod, kjer ta možnost obstoja. Šele potem se bo mogoče odločiti o smiselnosti takega projekta. Bolje je pristopiti k vsaj približni ocenitvi obstoječega nizkotemperaturnega geotermalnega potenciala, ker brez tega tudi ne moremo načrtovati tako zahtevnih in dragih projektov, kot je pretvorba geotermalne energije v električno. Geotermalna elektrarna je želja, ki je v danem trenutku v severovzhodni Sloveniji in na jugozahodu Madžarske težko uresničljiva. Naslednja težava, ki zmanjšuje ekonomsko 16

sposobnost (upravičenost) geotermalnih elektrarn, tudi v primeru dokaza geotermalnega potenciala, je, da bi bilo potrebno zaradi neugodne kemijske sestave termalne vode le-to izkoriščati z binarnimi sistemi in jo vračati nazaj v geotermalni rezervoar. Na osnovi razpoložljivih podatkov je nerealno pričakovati proizvodnjo električne energije iz geotermalne energije do leta 2020. Pretehtati je torej potrebno, ali bo geotermalna energija prinesla več koristi z njeno direktno izrabo (ogrevanje) ali s pretvorbo v elektriko.

4. Dvostranska opredelitev prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne

vode

4.1 Uvod Telesa podzemne vode so na madžarski in slovenski strani projektnega območja opredeljena z različnim pristopom in različno stopnjo sedanjega poznavanja. V T-JAM projektu smo uskladili znanja o hidrogeoloških pogojih na prekomejnem območju, kar nam omogoča, da predložimo opis skupnega prekomejnega Mursko-zalskega telesa podzemne vode. Po analizi in razpravi o rezultatih modela so strokovnjaki iz madžarskega in slovenskega geološkega zavoda pripravili predlog razmejitve prekomejnega telesa termalne podzemne vode, ki temelji na geološkem obsegu glavnega termalnega vodonosnega sistema (Slika 8). Upoštevali so glavna napajalna območja in območja iztoka, kot tudi potencialna vplivna območja. V madžarskem delu je vključena tudi okolica jezera Hévíz, ker je to edini ekosistem odvisen od podzemne vode, ki je delno, ampak tesno povezan s preiskovanim sistemom termalne podzemne vode. V madžarskem delu smo, kjer je bilo to mogoče, poskušali slediti mejo telesa medzrnske termalne podzemne vode, ki je bila zasnovana za EU vodno direktivo, Načrt upravljanja z vodami (pt_3.1.in pt_1.1.). V Sloveniji je prekomejno Mursko-zalsko telo termalne podzemne vode omejeno s slovensko-hrvaško državno mejo na jugu, na severu s slovensko-avstrijsko državno mejo na severozahodu z mejo razširjanja Murske formacije in na zahodu s površinsko razvodnico med porečjem Mure in Drave. Čeprav se Murska formacija nadaljuje dalje proti zahodu preko površinske razvodnice, ta del ni vključen v prekomejno Mursko-zalsko telo termalne podzemne vode. Razlog je, da je ta del relativno ozek in stran od mejnega območja ter ni pomemben za skupni prekomejni tok podzemne vode. Prekomejno Mursko-zalsko telo termalne podzemne vode se nahaja v medzrnskem vodonosniku sestavljenemu iz debelih zaporednih zapolnitev bazena neogenske starosti, v splošnem globlje od 500 m pod površino, saj večina termalnih vrtin zajema vodo pod tem nivojem. V prekomejni sistem termalne vode so vključena tudi nekatera območja, kjer so termalne vode s temperaturo večjo od 30 °C nad izobato 500 m. Ta termalna podzemna voda je uskladiščena v glavnem termalnem (> 30 °C) vodonosniku, ki je zgrajen iz zgornjemiocenskih (Pannonij / Pontij) peščeno-meljastih zaporedij čela delte, deltne ravnice in aluvialne ravnice Murske, Újfalu (in delno Zagyva) formacij.

4.2 Opis prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne vode 4.2.1 Obseg prekomejnega Mursko-zalskega telesa podzemne vode Območje (površina): 4.974 km2 (Slovenija 1.151 km2 in Madžarska 3.823 km2) Dolžina osi:

približno 90 x 55 km,

Dolžina skupne mednarodne meje:

108,35 km

Globine:

globina do zgornje meje se giblje od 500 m pod površjem (v bližini jezera Hévíz, je zgornja meja veliko iznad 500 metrov globine, ker ta termalna voda prispeva z mešanjem k iztoku v termalnem kraškem izviru) do približno 2200 m,

Debelina:

debelina vodonosnika je od manj kot 100 do lokalno več od 1700 metrov.

Slika 8. Obseg prekomejnega Mursko-zalskega termalnega telesa podzemne vode.

4.2.2 Hidrodinamske meje Prekomejno Mursko-zalsko telo termalne podzemne vode ni omejeno z neprepustnimi hidrodinamskimi mejami, razen na spodnji meji. Odprto je do sosednjih hladnih in termalnih medzrnskih teles podzemne vode. Meje segajo tudi preko državnih meja (HU-SI, HU-CR, SICR, HU-AT). Predlagano prekomejno telo podzemne vode se napaja iz hidrodinamsko povezanih hladnih in termalnih, sosednjih medzrnskih, razpoklinskih in kraških vodonosnikov.

Slika 9. Modelirani hidravlični potencial vodonosnikov v Mura/Újfalu formaciji v naravnem stanju pred pričetkom izkoriščanja geotermalnih vodonosnikov. Jasno je viden tok iz Slovenije (in Avstrije in Hrvaške) na Madžarsko v smeri iz zahoda proti vzhodu.

Vrh termalnega vodonosnika je na globini (izobati) 500 m, nekje pa na izotermi 30 °C. Ta izobata in izoterma nista vezani na hidravlične meje. Vodonosni sistemi v zgoraj ležečih sedimentih deltne in aluvialne ravnice (zgornji del Murske formacije in formacija Zagyva) večinoma vsebujejo mlačno (20-30 °C) vodo. Trenutno se ti vodonosniki še ne uporabljajo veliko. V nekaterih delih tega območja se voda shranjena v tem vodonosniku uporablja ali načrtuje za uporabo kot mineralna voda. Talnino termalnega vodonosnika predstavlja glinasto menjavanje akvitardov in akvikludov v zgornjemiocenskih Lendavski in Algyő formacijah. Vodonosnik sega najgloblje do okoli 2.200 m pod površjem. Bočne hidravlične meje: Sedimenti čela delte izdanjajo na slovenskem ozemlju in ta meja predstavlja mejo vodnega telesa. Na madžarskem delu se le nekaj kilometrov zahodno od 20

jezera Hévíz čelo delte poveže s spodaj ležečimi pannonijskimi in sarmatijskimi peski in prodi. Tam je dobra hidravlična povezava s sistemom termalnega krasa v podlagi. Termalna voda iz Újfalu formacije se tu meša s termalno vodo iz krasa, preden doseže območje jezera Hévíz. Edini naravni iztok termalne vode je na madžarskem delu območja pri Hévízu, kjer iz izvirnega jezera izteka povprečno letno okoli 400 l/s termalne vode. Delež t.i. ‘’Pannonijskih’’ vodonosnikov je okoli 5%. 4.2.3 Hidrogeokemijski pogoji – tipologija termalne podzemne vode Termalna voda meteornega izvora in alkalna, večinoma Na-HCO3 tipa. Formacije Zagyva, Somló&Tihany in spodnji del Ptujsko-Grajske formacije kažejo značilni trend kationske izmenjave (kalcij - natrij) zaradi daljšega časa zadrževanja podzemne vode. Tip vode se spremeni iz Ca-Mg-HCO3 v Na-HCO3 v globljih delih. Murska in Újfalu formaciji Na-HCO3 vsebujeta alkalno vodo Na-HCO3 tipa, kjer se je kationska izmenjava že večinoma zaključila. Lokalno je ta voda obogatena s kloridnimi ali sulfatnimi anioni, predvsem zaradi mešanja. Temperatura iztekajoče vode je v razponu od 30 do 70 °C. Voda je reduktivna, redoks potencial se spreminja od -300 do -150 mV. Celotna količina raztopljenih snovi v podzemni vodi narašča z globino, od okoli 300 do okoli 4.000 mg/l. Kot je mineralizacija močno odvisna od raztopljenega CO2, je lahko celotna količina raztopljenih snovi na lokalni ravni precej višja od zgornjih vrednosti. Koncentracije natrija in klorida kažejo širok spekter, od približno 56 do več kot 500 mg/l za natrij, in od približno 0,4 do približno 100 mg/l za klorid. Koncentracije kalija, kalcija in magnezija so le nekaj mg/l, medtem ko koncentracije amonija lahko dosežejo vrednost 8 mg/l. Zaradi procesa kationske izmenjave je kationsko razmerje v razponu med 0,02 in 0,5. Koncentracije hidrogenkarbonatnih ionov se spreminjajo večinoma med 400 in 2.000 mg/l, in so lahko lokalno tudi višje. Na podlagi obstoječih podatkov, vrednosti stabilnih izotopov kažejo vsebnost devterija v razponu od -87 do -70 ‰ VSMOW, medtem ko so vrednosti kisika-18 med -11,8 in -9,9 ‰ VSMOW. Žlahtni plini pogosto nakazujejo močno difuzijsko podpovršinsko odplinjevanje in prisotnost helija iz Zemeljskega plašča. V zvezi z vsebnostjo plina, e v teh termalnih vodah največkrat raztopljen zrak, vendar sta lahko lokalno prevladujoča plina CO2 ali celo CH4. Vsebnost organskih spojin je precej nizka, TOC se spreminja med 1 in 6,5 mg/l. Fenoli so prisotni le redko.

Slika 10. Tokovnice podzemne vode v smeri vrtin vzorčenih na 14C in δ18O.

Vzorci podzemne vode iz vrtin kažejo na osnovi vrednosti 14C in δ18O – δD star značaj (starejše od 20.000 let). Izmerjene vrednosti 14C so bile zelo nizke (v splošnem nižje od 4 pmC, vendar tudi na spodnji meji meritev v nekaterih vzorcih). Radiokarbonske datacije s tehnikami dostopnimi v okviru projekta segajo do starosti okoli 40.000 let pred sedanjostjo. Vrednosti δ18O in δD so bolj pozitivne od vrednosti “značilne ledenodobne” podzemne vode, kar kaže na napajanje med toplejšim obdobjem Pleistocena, z bolj negativnimi vrednostmi δ18O in δD okoli državne meje. Ocenjene starosti podzemne vode so v skladu z izračunanimi iz matematičnega modela toka. Slika 10 prikazuje karto izračunanih tokovnih poti za nekaj izbranih vrtin. Na podlagi modeliranega časa pretakanja vode (ki je približno enakovreden starosti vode) je možno, da je bila večina termalne podzemne vode infiltrirane v tokovni sistem pred zadnjo ledeno dobo, najverjetneje v Riško-Würmski medledeni dobi (med 93.000132.000 leti pred sedanjostjo). 4.2.4 Pritiski Glavni pritisk je odvzem termalne vode s strani 13 uporabnikov na slovenskem delu in 29 uporabnikov na madžarskem delu. Skupen povprečen pretok odvzete termalne vode znaša 227 kg/s, vključujoč tudi odvzeme iz termalnega krasa (55 % SI in 45 % HU). Odvzem termalne podzemne vode pri maksimalnem koriščenju je enak 891 kg/s (33 % SI in 67 % HU).

Preglednica 8. Odvzem termalne vode na območju projekta T-JAM na dan 31. december 2009 (ne sovpada z odvzemom iz prekomejnega Mursko-zalskega telesa podzemne vode).

Raba Pretok pri max. koriščenju (kg/s) Povprečen pretok (kg/s)

SI+HU

295

596

891

33%

67%

124

103

227

55%

45%

možnem

Glej tudi Preglednico 7. Direktna raba geotermalne energije na območju T-JAM projekta na dan 31. december 2009. Pomemben pritisk predstavlja tudi odvzem hladne vode iz vodonosnikov iznad 30 °C izoterme na napajalnem območju. Nad odvzemi mora biti vzpostavljen temeljit nadzor z opazovalno mrežo. V bližnji prihodnosti se pričakuje znatno povečanje potreb po termalni vodi. 4.2.5 Vplivi Nivoji podzemne vode in smeri toka Nivoji podzemne vode in smeri toka so lokalno odvisne od sedanjih odvzemov podzemne vode. Glede napajalnih zmogljivosti, ki so bile ocenjene iz regionalnega modela, so v dolgoročni vodni bilanci zagotovljeni stabilni regionalni pogoji. Vendar pa obstajajo znaki lokalnih vplivov odvzema termalne vode iz sosednjih vrtin. Obstojijo tudi informacije o aktivaciji in povezavah novih vodonosnih plasti v obstoječih vodnjakih in povečanju znižanja v posameznih vodnjakih. Te vplive je potrebno reševati lokalno na ravni posameznih uporabnikov in vodnih pravic.

Slika 11. Hidravlične depresije v šesti plasti – geotermalnem vodonosniku v zgornjemiocenskih Mura - Újfalu formacijah med izkoriščanjem geotermalnega vodonosnika v obeh državah. Ob državni meji je izračunana depresija 5 do 7 m in kaže na vpliv črpanja le termalne vode v obeh državah. Znižanje je očitno manjše in plitvejše, kot če sočasno upoštevamo tudi vpliv črpanja hladne podzemne vode iz plitvejših vodonosnikov (slika 25), kar nedvoumno kaže na hidravlično povezavo med hladno in termalno vodo.

Slika 12. Hidravlične depresije v šesti plasti – geotermalnem vodonosniku med izkoriščanjem geotermalnega vodonosnika le na Madžarskem. V tem hipotetičnem primeru je izračunano znižanje na državni meji le 1 do 1,5 m, medtem ko je največje znižanje od 4 do 8 m opazno na območju mest Szombathely-Sárvár in Zalakaros.

Slika 13. Hidravlične depresije v šesti plasti – geotermalnem vodonosniku med izkoriščanjem geotermalnega vodonosnika le v Sloveniji. V tem hipotetičnem primeru je depresija na državni meji od 4 do 5 m, kar kaže da je učinek črpanja termalne vode v Sloveniji na prekomejni tok podzemne vode večji / pomembnejši, kot črpanje termalne vode na Madžarskem (glej sliko 12).

Od podzemne vode odvisne površinske vode in ekosistemi Sedanji odvzemi ne vplivajo neposredno na stanje površinskih vod in ekosisteme. Pojavljajo se lahko le lokalni problemi zaradi izpustov termalnih odpadnih vod v površinske vode. Prepogosto se termalna voda uporablja le za en namen in nato spušča z razmeroma visoko temperaturo (približno 30°C) v okolje. Vodo s tako temperaturo bi bilo možno neposredno uporabljati še za drug namen. Taki izpusti trenutno ne povzročajo prekomejnih vplivov in jih je treba reševati lokalno glede na nacionalne predpise.

Vdori Trenutno ni zaznanih slanih vdorov ali vdorov drugih vod slabe kakovosti v prekomejno Mursko-zalsko termalno vodno telo. Učinki vdorov bi lahko bili tudi zakriti zaradi povezave zgoraj ali spodaj ležečih vodonosnikov z vrtinami, ki hkrati zajemajo dva ali več vodonosnikov.

4.2.6 Stanje – Vodna bilanca Vodna bilanca za slovenski (1,151 km2) in madžarski (3,823 km2) del omejenega prekomejnega telesa termalne podzemne vode je prikazana v Preglednici 9. Termalna podzemna voda se obnavlja z napajanjem iz zgoraj ležečih plasti nad globino 500 m in bočno iz sosednjih teles podzemne vode v Sloveniji, Madžarski, Avstriji in Hrvaški. Vodna bilanca je bila izračunana za tri primere: za stanje brez kakršnega koli izkoriščanja, za sedanje stanje izkoriščanja ter za izreden primer izkoriščanja s petkrat večjo količino črpanja od današnje v obeh državah skupaj. V stanju brez kakršnega koli izkoriščanja je vodna bilanca močno pozitivna za Madžarsko stran: 5,137 m3/dan (59,5 l/s) termalne vode odteka s slovenske na madžarsko stran. V sedanjem stanju izkoriščanja se ta pretok zmanjša na 4,330 m3/dan (50,1 l/s). V skrajnem scenariju izkoriščanja (petkrat večja količina termalne vode od današnjih) pride do močnejše spremembe in pretok iz slovenske na madžarsko stran se zmanjša le na 649 m3/dan (7,5 l/s). Preglednica 9. Vodnobilančni preizkus iz numeričnega modela. Napajalni pogoji na madžarskem delu omejenega medzrnskega prekomejnega telesa termalne vode stanje pred izrabo termalne vode

Iz padavin v plitvi odprt vodonosnik Iz odprtega v zgornjih 500 m zaprtega vodonosnika Iz zgornjih 500 m zaprtega vodonosnika v termalne vodonosnike (globlje od 500 m)

stanje današnje izrabe hladne in termalne vode

stanje 5-kratno povečane izrabe termalne vode, izrabljena količina hladne vode je enaka današnji

m3/d

mm/leto

m3/d

mm/leto

m3/d

mm/leto

465650

44,5

465650

44,5

465650,0

44,5

131350

12,5

149240

14,2

152260,0

14,5

11676

1,1

12780

1,2

21626,0

2,1

Napajalni pogoji na slovenskem delu omejenega medzrnskega prekomejnega telesa termalne vode stanje pred izrabo termalne vode

Iz padavin v plitvi odprt vodonosnik Iz odprtega v zgornjih 500 m zaprtega vodonosnika Iz zgornjih 500 m zaprtega vodonosnika v termalne vodonosnike (globlje od 500 m)

stanje današnje izrabe hladne in termalne vode

stanje 5-kratno povečane izrabe termalne vode, izrabljena količina hladne vode je enaka današnji

m3/d

mm/leto

m3/d

mm/leto

m3/d

mm/leto

225500

71,5

225500

71,5

225500

71,5

39525

12,5

40435

12,8

43155

13,7

9740

3,1

11210

3,6

20181

6,4

Bistvena je razlika med slovenskim (1,151 km2) in madžarskim (3,823 km2) deležem skupne površine prekomejnega vodnega telesa. Pri oceni stanja je potrebno upoštevati negotovost zgoraj določenih vrednosti, ki je posledica sedaj razmeroma omejenega nabora in obdelave podatkov monitoringa ter poročanja (dolgoročni trendi še niso mogli biti ovrednoteni), zlasti na slovenski strani. 4.2.7 Identifikacija geotermalnega potenciala Geotermalni potencial predstavljamo z dvema kartama, ki prikazujeta modelirane temperature na vrhu in na dnu geotermalnega vodonosnika v Mura-Újfalu formaciji. Prva karta (Slika 14) kaže najvišje pričakovane temperature (70 do 80 °C) na vrhu vodonosnika v Sloveniji na območju med kraji Mota, Razkrižje, Črenšovci in Gaberje, ter prav tako še vedno visoke temperature od 60 do 70 °C na širšem območju od Ljutomera na zahodu do Dobrovnika na severovzhodu in do Genterovcev in Dolge vasi na vzhodu. To je predel z najglobljo lego podlage terciarnih plasti, to je preko 5000 m pod površjem. Manjšo anomalijo s podobnimi pričakovanimi temperaturami med 60 in 70 °C lahko najdemo tik jugovzhodno od Ptuja. Tam leži predterciarna podlaga prav tako dokaj globoko, večinoma preko 4000 m pod površjem. Te omenjene globoke kotanje so se ustvarile zaradi tektonskega delovanja vzdolž ljutomerskega preloma.

Slika 14. Izračunane (modelirane) temperature na vrhu termalnega vodonosnika v Mura – Ujfalu formaciji.

Na Madžarskem lahko naletimo na najvišje temperature od 70 do 80°C pri kraju Zalalövő in pa jugozahodno od Nagykanizse. Blizu kraja Zalalövő temperature dosežejo celo 80 do 90°C toda na zelo majhnem območju. 28

Druga karta (Slika 15) prikazuje najvišje modelirane temperature (90 do 100 °C) na dnu vodonosnika. V Sloveniji se tolikšne temperature lahko pričakujejo v predelu od krajev Melinci in Črenšovci na zahodu do Dolge vasi in Genterovcev na vzhodu. Višje temperature so posledica precej globlje lege dna vodonosnika na nekaterih mestih. Pri Ptuju so pričakovane temperature lahko večinoma med 60 in 70 °C z majhno možnostjo malo nad 70 °C. Temperaturni razpon med 70 in 80 °C se širi od Ljutomera in Veržeja na zahodu proti Lentiju in Csesztregu na jugozahodu Madžarske. Pri kraju Zalalövő se lahko soočimo z manjšo anomalijo z visokimi temperaturami do 100 °C. Precej večja anomalija se pričakuje pri Nagykanizsi, od meje s Hrvaško na zahodu-jugozahodu proti vzhodu-severovzhodu. Tam lahko pričakujemo temperature med 80 in 90 °C ter celo preko 90 °C. Posebno v Sloveniji lahko temperature dosežejo tako visoke vrednosti zaradi globoke lege predterciarne podlage.

Slika 15. Izračunane (modelirane) temperature na dnu termalnega vodonosnika v Mura – Ujfalu formaciji.

Poudariti moramo, da še vedno ni nobenih izdelanih globokih vrtin v predelih najvišjih temperatur, potemtakem tam še vedno manjkajo direktne meritve temperatur oziroma karotažne meritve temperatur, tako da nimamo nobenih neposrednih dokazov za tako visoke temperature.

4.3 Cilji 4.3.1 Okoljski cilji Okoljski cilj za obe strani Mursko – zalskega čezmejnega termalnega telesa podzemne vode je ohranjanje dobrega stanja, t.j. preprečitev poslabšanja dejanskega stanja. Ta cilj bo dosežen predvsem z ohranjanjem dolgoročnega pozitivnega vodnega ravnotežja. Praktično odvzem ne sme ustaviti ali preusmeriti presežek napajalnih (padavinskih) voda iz Slovenije na madžarsko stran. To pomeni, da regionalni odvzem ne bi smel biti 5-kratno večji od sedanje proizvodnje termalne vode v obeh državah. Dokler odvzem ne bo presegal 70% obnovljive količine podzemne vode, oziroma dokler ne bo 3,5-kratno večji od sedanje proizvodnje, naj razpoložljive zaloge ne bi bile ogrožene. To bi lahko privzeli kot kritično točko za pripravo in morebitno izvajanje dodatnih ukrepov. To pomeni, da bo potrebno za morebitno večje povečanje odvzema od 3,5-kratnega predvideti dodatne ukrepe. Ker stopnja odvzema termalne vode na površino ni ista na slovenski in na madžarski strani, bi moral predlagani faktor prirastka (3,5) temeljiti na vrednostih napajanja (glej Preglednica 9.) v povezavi s sedanjim stanjem proizvodnje. Kritično točko 3,5 za faktor prirastka odvzema je treba znižati v primerih, kjer bi se opazili značilni dolgoročni trendi upadanja gladine vode ali pa bi prišlo do vdorov, to je do značilnih dolgoročnih negativnih trendov poslabševanja primernosti termalne vode za njeno uporabo (kakovost, količina ali temperatura). Odvzemanje iz posamezne vrtine se ne bi smela povečati na tak način, da bi to povečanje vplivalo na sosednjo vrtino pri sosednjem uporabniku. Povečanje odvzema ne bi smelo povzročiti znižanje nivoja podzemne vode ali dolgoročni trend, ki bi lahko bistveno poslabšal pogoje izkoriščanja v prihodnosti s tehnološkega ali ekonomskega vidika. 4.3.2 Cilji povezani z rabo obnovljivih virov energije V obeh državah je faktor prirastka geotermalne energije za proizvodnjo toplote približno 3,7 za obdobje 2008 – 2020 (Preglednica 10). Preglednica 10. Delež geotermalne energije za proizvodnjo toplote v obeh državah iz prekomejnega Murskozalskega telesa termalne podzemne vode.

Proizvodnja toplote iz geotermalne energije - (PJ) Država

SI + HU

2008

0,92

4,92

2010

1,11

4,23

5,34

2015

2,48

6,15

8,63

2020

3,42

14,95

18,37

Proizvodnja toplote iz geotermalne energije - (PJ) VTPodV Mura-Zala

SI + HU

2008

0,422 (45,9%)

0,666 (16,7%)

1,088 (22,1%)

2020

1,57

2,49

4,06

Prihodnji prirast dejanske stopnje odvzemanja toplote s faktorjem do 3,5 bi teoretično omogočal slediti cilje koriščenja obnovljivih virov energije do leta 2020 v Sloveniji in na Madžarskem. Potencial koriščenja obnovljivih virov energije je večji na madžarski strani prekomejnega Mursko-zalskega telesa podzemne vode, saj je območje 3,3-krat večje kot na slovenski strani, medtem ko je sedanja proizvodnja je približno enaka. Vendar pa mora biti prednostni cilj v večanju toplotne učinkovitosti. Temperaturo termalne odpadne vode bi bilo potrebno znižati kolikor je to mogoče, in spodbujati je potrebno reinjektiranje (ponovno vračanje) izrabljene vode. Širiti in zahtevati je potrebno uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) rabe vode. To pomeni, da bi se prispevek prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne podzemne vode v skupni proizvodnji toplote lahko znatno povečal v skupnem deležu geotermalne energije za proizvodnjo toplote. 4.3.3 Predlagane mere za dosego okoljskih ciljev za prekomejno Mursko-zalsko telo termalne podzemne vode Skupno upravljanje in spremljanje mora odobriti Stalna dvostranska slovensko - madžarska komisija za upravljanje voda.

Dodeljevanje vodnih pravic Vodna pravica za posamezno vrtino bi morala opredeliti filtrni odsek načrtovanega odvzema vode. V postopku izdaje dovoljenja je potrebno določiti, ali se proizvodni odsek vrtine v celoti ali delno nahaja v Mura - Újfalu / Zagyva vodonosniku pod izotermo 30 °C (t.j. plitveje od globine izoterme 30 °C) ali globlje od 500 m. O aktiviranju novih plasti vodonosnika v obstoječi vrtini bi se moralo poročati, če bi to lahko vplivalo na Mura - Újfalu / Zagyva vodonosnik pod izotermo 30 °C ali globlje od 500 m. Vodne pravice za nov ali dodatni odvzem v mursko-zalskem bazenu bi se lahko dodelile v odvisnosti od trenda gladine podzemne vode, upoštevajoč kritično točko gladine in kritično točko odvzema: Kritična točka vodne gladine V primeru padajočega trenda v gladini termalne vode se priporoča kritična točka 30 metrov pod prvotno gladino potenciala pred izkoriščanjem. To vrednost je treba določiti z regionalnim nestacionarnim hidrogeološkim modelom, ki je umerjen na vodno gladino 31

spremljajočih vodnjakov dlje od proizvodnih vrtin. Model bo tudi pomagal določiti trajnostno proizvodnjo iz vrtin. Kritična točka odvzema Predlagana kritična točka s 3,5-kratnim faktorjem prirastka odvzema velja za mejni predel 20 km od meje. Da bi dosegli usklajen in enakomerno porazdeljeni sistem odvzema na območju prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne podzemne vode je potrebno upoštevati, da je madžarska stran 3,3-krat večja od slovenske, medtem ko sta sedanji proizvodnji približno enaki. Predlagani 3,5-kratni faktor prirastka temelji na slovenskih odvzemih termalne vode, ki predvsem velja za slovenski del in za obmejno območje na madžarski strani. Podrobnejše preiskave so potrebne na madžarski strani prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne podzemne vode v predelu, ki je več kot 20 km od meje.

Zmanjšana območja za nadaljnji razvoj odvzemanja (vode) Območja 10 do15 km okoli glavnih črpališč je potrebno določiti kot "območja omejenega nadaljnjega razvoja odvzemov''. V teh conah bi bil potrebno: - določiti mejno vrednost odvzema ("Mi" koncept) in / ali - izdelati reprezentativno opazovalno vrtino (ne preveč blizu središča trenutnih odvzemov termalne vode) ter z uporabo modela nestacionarnega stanja določiti kritično gladino vode. Mejna vrednost odvzema ali "Mi" koncept bi lahko privzeli iz primera madžarske Vladne uredbe št 219/2004 (VII. 21.) o varstvu podzemne vode. Ta koncept je bil prvič uveden za kraško termalno vodno telo okoli jezera Héviz in lahko služi kot primer dobre prakse preglednega načina uporabe najboljše razpoložljive tehnologije (“online” daljinski sistem nadzora in prost dostop na spetno stran) nadzora nad odvzemi in gladino podzemne vode. Nadaljnje odvzeme izven "območja omejenega nadaljnjega razvoja odvzemov " je potrebno presoditi s presojo vpliva na okolje (analiza tveganja) in s pomočjo regionalnega modela toka. Prihodnje raziskave za proizvodnjo električne energije iz geotermalne energije Učinkovito delovanje geotermalne elektrarne se opira na velikem iztoku termalne vode, ki povzroča regionalno depresijo piezometrične gladine in velik možen vpliv na prekomejni tok termalne vode. V procesu izdajanja dovoljenj za raziskave je potrebno oceniti z vidika kakovosti in količine vpliv vrtin za geotermalno elektrarno na prekomejno Mursko-zalsko telo termalne podzemne vode. V primeru neugodnih rezultatov, kjer izkoriščanje za proizvodnjo električne energije ne bi bilo mogoče, se bi raziskovalna vrtina lahko navsezadnje uporabila za neposredno izkoriščanje Zemljine toplote. 32

Načrt bodočih globokih raziskovalnih vrtin bi moral upoštevati, da bi se taka vrtina lahko kasneje razvijala v nizko entalpijskem proizvodnem delu prekomejnega Mursko-zalskega telesa podzemne vode. Ta možnost se bi morala pretehtati že v procesu izdajanja dovoljenj za raziskave. Načrt vrtine bi moral optimizirati namestitev in ustroj vrtine tudi s tega vidika.

Vzdrževanje skupne baze znanja Geološke karte in regionalni hidrogeološki model Mura – Újfalu/Zagyva vodonosnika ter karta (globine) izoterme 30 °C bi se morale iz skupne čezmejne podatkovne baze redno posodabljati – vsaj enkrat v 6 letnem obdobju. Ocena sedanje vodne bilance, kritična točka vodne gladine in kritična točka odvzema vode se morajo posodabljati vsaj vsakih 6 let glede na sočasne podatke opazovanj.

Izmenjava informacij Nameravano povečanje odvzema Obe strani morata vsako leto izmenjati informacijo o nameravanem povečanju odvzema. Nameravana vrtalna dela Med postopkom izdaje dovoljenj za raziskave se mora izmenjati informacija o nameravanem vrtanju proti Mura – Újfalu/Zagyva vodonosniku v 20 km mejnem območju na vsaki strani državne meje. Proizvodnje geotermalne energije Proizvodnja geotermalne energije iz prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne podzemne vode se mora letno poročati v obliki Preglednice 11: Preglednica 11. Vzorec za poročanje o odvzemanju termalne vode iz prekomejnega Mursko-zalskega telesa podzemne vode, o geotermalni energiji za celokupno proizvodnjo toplote v obeh državah in prispevku (deležu) iz prekomejnega Mursko-zalskega telesa podzemne vode.

Poraba kg/s Pretok pri max. možnem izkoriščanju Povprečen pretok

SI + HU

295

596

891

33%

67%

124

103

227

55%

45%

Proizvodnja toplote iz geotermalne energije - (PJ) SI HU SI + HU Država 2008 0,92 4 4,92 2010 1,11 4,23 5,34 2012 2013

Proizvodnja toplote iz geotermalne energije - (PJ) SI HU SI + HU VTPodV Mura-Zala 2008 0,422 (45,9%) 0,666 (16,7%) 1,088 (22,1%) 2012

Podatki spremljanja (opazovanja) Podatki spremljanja se morajo redno izmenjavati. Skupno upravljanje in spremljanje (opazovanje) mora odobriti stalna dvostranska slovenskomadžarska komisija za upravljanje z vodami. Postaviti se mora dostopnost do podatkov iz različnih mrež spremljanja. Prav tako se mora določiti, kateri podatki se bodo izmenjali, kakšen bo format podatkov in časovni presledki ter do katerih podatkov bo prost dostop, omejen dostop ali pa bodo nedostopni.

Pospeševanje najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) Predlagane so najboljše razpoložljive tehnologije za povečanje proizvodnje termične energije namesto povečanja izkoriščanja termalne vode. Tehnologije reinjektiranja Raziskave in razvoj tehnologij reinjektiranja morata biti visoko pospeševani z ustreznimi spodbudami, zlasti finančnimi. Dejanski stroški izkoriščanja se ne bi smeli odlagati na bodočnost in bodoče uporabnike. Porast termične učinkovitosti Prirastek termične učinkovitosti olajša razvoj dodatnih novih odvzemov vode in boljše pogoje za obstoječe napeljave odvzemanja. Na obeh straneh se mora povišati termična učinkovitost, korak za korakom od 30 % proti 70 % in celo več. Ustrezna stopnja prirastkov v termični učinkovitosti se mora predvideti in postaviti na medsebojnem dogovoru, da se prednostno pospešuje najboljšo razpoložljivo tehnologijo namesto porasta odvzemanja. Termična učinkovitost (η i) je razmerje med izkoriščeno in razpoložljivo letno toplotno energijo:

η i = Eused i : Eavailable

(1),

Izkoriščena letna toplotna energija (Eused i): Eused i = Vaa ⋅ 4.18 34

kJ (Twellhead − Toutlet ) kgK

(2),

Vaa – letna poprečna količina odvzete termalne vode, (Twellhead – Toutlet) – temperaturna razlika med odvzeto vodo (na ustju vrtine) in vodo na izhodu iz sistema (odpadno vodo). Razpoložljiva letna toplotna energija (Eavailable i) : Eavailable i = Vaa ⋅ 4.18

kJ (Twellhead − Tlocation ) kgK

(3),

(Twellhead – Tlocation) – temperaturna razlika med odvzeto vodo (na ustju) in letnim poprečjem temperature zraka v kraju vrtine, n.pr. 12° C. Če sta volumna odvzete in odpadne vode enaka (Vaa = Vww), potem se termična učinkovitost izračuna z Enačbo 4:

ηi=

Twellhead − Toutlet Twellhead − Tlocation

(4),

kjer Twellhead in Toutlet ustrezata prej omenjenim parametrom. Če je volumen odvzete termalne vode delno reinjektiran, potem je termična učinkovitost izračunana z Enačbo 5:

η =

Vaa (Twellhead − Toutlet ) Vaa (Twellhead − Toutlet ) + Vww (Toutlet − Tlocation )

(5),

Če se vsa odvzeta voda reinjektira, potem je termična učinkovitost η = 1 oziroma je 100 %.

5. Monitoring – nadzorni operativni

5.1 Uvod Cilj upravljanja s podzemno vodo je trajnostna zadovoljitev potreb po vodi, ne da bi ta zahteva povzročila dolgotrajne kakovostne in količinske spremembe v vodnem telesu. Opazovalni sistem podzemne vode služi kot kontrola za trajnostno upravljanje z vodo, omogoča pa nam tudi oceno trendov različnih procesov. Vzpostavitev monitoringa podzemne vode je potrebna za dolgoročno, stroškovno učinkovito in v oceno tveganja ciljno usmerjeno upravljanje z vodami. Ustrezna infrastrukturna mreža, ocena kakovosti podatkov in upravljanje s podatki so tudi del aktivnosti monitoringa. Aktivnost monitoringa vključuje načrtovane, redno ponavljajoče se meritve, ki zajemajo količinske in kakovostne lastnosti. Opazovalni sistem je treba načrtovati ob upoštevanju tokovnega sistema podzemne vode.

5.2 Sistemi opazovanja podzemne vode na Madžarskem 5.2.1 Struktura in značlnosti opazovalnih sistemov Madžarski opazovalni sistem podzemne vode je sestavljen iz dveh podsistemov. Eden izmed njiju je t.i. pregledni monitoring, ki sodi v sfero državne in lokalne oblasti. Njegova podrobnost in gostota sta sorazmerna s stopnjo javnega interesa. Pregledni opazovalni sistem vsebuje naslednje elemente: - opazovalne sisteme, ki jih stalno upravljajo vladne organizacije pod okriljem Ministra za razvoj podeželja (npr. Regionalni direktorat za varstvo okolja in regionalni direktorati upravljanja z vodami, Raziskovalni center za okolje in upravljanje z vodami). Ti vključujejo količinske opazovalne sisteme, kot so opazovanje zaprtih in odprtih vodonosnikov, tlakov in vodostajev kraške in termalne vode, nadalje opazovalne sisteme izvirov ter opazovanja količie in kakovosti površinskih voda odvisnih od teles podzemne vode. Ti opazovalni sistemi vključujejo tudi redne meritve v zvezi s kakovostjo, in opazovalne sisteme, ki so uporabljeni za posebna opazovanja na določenem območju, vključno s strateškimi zalogami vode. - druge opazovalne sisteme, ki jih stalno upravljajo ostale državne organizacije (npr. opazovalni sistem gladine podzemne vode, ki ga upravlja Madžarski geološki inštitut, informacijski sistem varstva in nadzora tal, ki ga upravljajo službe za zaščito rastlin in tal pod okriljem Ministrstva za razvoj podeželja). - spremljanje količinskega in kakovostnega stanja podzemne vode na območju lokalnih skupnosti, ki ga izvajajo občinske oblasti

- občasne preglede, ki jih opravljajo državni organi, znanstveni inštituti in organizacije, ter znanstvene raziskave. Drugi podsistem državnega opazovalnega sistema vključuje meritve in opazovanja, ki jih izvajajo okoljski uporabniki. Meritve, ki jih izvajajo vodovodi, spremljanje v zvezi z delovanjem industrijskih podjetij, odlaganje odpadkov, zaloge pitne vode, uporaba mineralne in medicinske vode, ter dejavnosti, povezane z zaščito vodnih virov, so razvrščeni pod opazovanje vplivov na okolje. V skladu s posebnim predpisom so opazovalni sistemi sanacije v onesnaženih, trajno poškodovanih območjih in izvedene meritve v okolici virov emisij in onesnaženih območij tudi del nadzora vpliva na okolje. Za oceno stanja teles podzemne vode v zvezi z določbami Vodne direktive so potrebni vsi elementi preglednega opazovanja, ki ga izvaja država, opazovanje vplivov na okolje s strani uporabnikov. Monitoring za oceno stanja vključuje ne le klasična količinska in kakovostna opazovanja, marveč tudi podatke o izkoriščanju vodonosnikov, ki se tičejo naravnih razmer (npr. ekosistemi odvisni od podzemne vode), ali umetnih posegov (npr. odlaganje blata). Seveda pa poročanje Evropski komisiji ne zahteva vseh posamičnih podatkov, zato so bile določene reprezentativne opazovalne postaje za telesa podzemne vode, čezmejne vodonosnike in zavarovana območja. Nacionalno poročilo o spremljanju, ki je bilo poslano Evropski komisiji dne 22. marca 2007, je vsebovalo skupaj 3.500 opazovalnih postaj, ki uradno tvorijo del programa spremljanja po Vodni direktivi. Spremljanja izvajanja Načrta upravljanja z vodami tudi temelji na tem dokumentu. Dokument je zakonska obveznost do EU za izvajanje opazovalnega programa. Program spremljanja po Vodni direktivi izvaja 12 regionalnih Direktoratov za varstvo okolja in upravljanja z vodami, 10 regionalnih Inšpektoratov za varstvo okolja in narave ter vode, Geološki Zavod Madžarske in izbrani uporabniki. Izbrani uporabniki (vodovodi, toplice, zdravilišča, itd) morajo opravljati meritve na lastnih vrtinah (razen za tiste situacije, ko so bili prej izmerjeni s strani Inšpektoratov za vode). Zbiranje podatkov in nadzor je naloga Direktoratov upravljanja z vodami, s prispevkom (če je to potrebno) Inšpektoratov za vode (kot organ na 1. stopnji).

5.2.2 Upravljanje s podatki Različne inštitucije se poskušajo soočiti z izzivi tehničnega razvoja pri delovanju opazovalnih sistemov. Dandanes imamo redko opraviti z opazovanji, ki temeljijo na ročnih meritvah gladine vode ali pa mehanskih limnigrafih. Najbolj razširjena je uporaba električnih registratorjev gladine vode, ki temeljijo na meritvi tlakov. Na elektronsko napravo je možno priklopiti daljinsko oddajno enoto. V takem primeru ni potrebno pobirati podatkov iz registratorja na mestu samem. Merjeni podatki se prenašajo preko GSM-a ali GPRS-a. Upravljavec lahko pobira podatke direktno iz oddajnega centra ali iz zaščitenega spletnega vmesnika. Programiranje oddajnika enote se lahko izvede iz centra za obdelavo podatkov z daljinskim prenosom. Obdelava podatkov je poenostavljena in pospešena z daljinskim prenosom, tako so najnovejše informacije (na voljo) dostopne vsak trenutek. Ključno za opazovanje kakovostnega stanja je akreditirano vzorčenje vode, takojšnje zapisovanje merjenih parametrov na mestu in analiza vzorcev vode v akreditiranih laboratorijih. 37

Meritve količine in kakovosti vode se izvajajo z ustreznim zagotavljanjem kakovosti. Najpomembnejši vidiki so preverjanje, vzorec za sledljivost, uporaba potrjenih in umerjenih merilnih naprav ter točna podrobna dokumentacija. Pri vzorčenju vode se pogosto uporablja tudi metoda zbiranja kontrolnih vzorcev. Merjeni podatki so zapisani v nacionalni bazi, kjer je omogočeno arhiviranje in varno shranjevanje podatkov.

5.2.3 Opazovalni sistem okviru Vodne direktive na območju projekta T-JAM Seznam opazovalnih vodnjakov za izvajanje Vodne direktive in njihovi osnovi podatki na madžarskem delu območja projekta T-JAM so prikazani v Preglednici 12. Na območju pt_1.1 in pt_3.1, medzrnskega termalnega vodnega telesa podzemne vode so 4 opazovalni vodnjaki, na območju kt_4.1 in kt_1.7, kraškega termalnega vodnega telesa podzemne vode je 18 opazovalnih vodnjakov. Hladno kraško vodno telo podzemne vode k_4.1 je hidrodinamsko povezano s termalnim kraškim vodnim telesom podzemne vode in ima na projektnem območju 9 opazovalnih vodnjakov. Kot prikazuje Preglednica 12, operativnega (kemijskega) monitoringa na območju projekta ni. Razlog za to je, da je takšen program monitoringa obvezen samo na tistih vodnih telesih podzemnih voda s slabim kakovostnim stanjem ali pa vodnih teles podzemne vode s tveganjem. Termalna vodna telesa podzemne vode na Madžarskem ne spadajo v to kategorijo. Kot dodatek zgoraj omenjenim opazovalnim vodnjakom, uporabniki termalne vode (glej podrobnosti v poročilu ’’Pregled izkoriščanja geotermalne energije v severovzhodni Sloveniji in na jugozahodnem Madžarskem) zagotovijo podatke o njihovih proizvodnih vrtinah v skladu s KvVM Ministrskim odlokom 101/2007 (XII. 23.). Podatki vključujejo izdatnost vodnjakov, piezometrični tlak ali operativno gladino vode, temperaturo ter kemizem vode. Slika 16 prikazuje lokacije madžarskih opazovalnih mest na območju projekta T-JAM.

Slika 16. Opazovalne vrtine za termalno vodo na madĹžarskem delu obmoÄ?ja T-JAM projekta.

Preglednica 12. Madžarska opazovalna mreža na območju projekta T-JAM

Legenda

5.3 Sistemi opazovanja podzemne vode v Sloveniji 5.3.1 Struktura in značlnosti opazovalnih sistemov Opazovalni sistemi podzemne vode v Sloveniji so razdeljeni na različne ravni poročanja. Najvišji položaj zaseda tako imenovani "državni" monitoring podzemne vode za opredelitev telesa podzemne vode v Sloveniji, njihovega stanje in oceno tveganja za doseganje okoljskih ciljev. “Državni” opazovalni sistem za telesa podzemne vode: Ta sistem upravlja in vrednoti Agencija Republike Slovenije za Okolje (ARSO) pod okriljem Ministrstva za Okolje in prostor Republike Slovenije (MOP). Program monitoringa je vsakoletno predlagan s stani ARSO in potrjen s strani Ministrstva (MOP). Program je pripravljen v skladu z Vodno direktivo (2000/60/ES), Direktivo o podzemni vodi (2006/118/ES), Pravilnikom o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS, 31/2009), Uredbi o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS 25/2009) ter skupno strategijo izvajanja Vodne direktive »Smernice za monitoring podzemnih voda« (Št. 15, 2007). Opazovalna mreža je zasnovana s strani ARSO na osnovi konceptualnih modelov teles podzemne vode, ki jih je pripravil Geološki zavod Slovenije. Zbiranje in nadzor podatkov je naloga Agencije RS za Okolje (ARSO). Ta monitoring vsebuje opazovalni sistemi za količinsko stanje (količinski), kot je opazovanje nivoja podzemne vode v vodonosnikih s kraško, razpoklinsko in medzrnsko poroznostjo ter pretokov izvirov. Sistem monitoringa vključuje tudi redne meritve kakovosti za oceno kemijskega (kakovostnega) stanja. Državna opazovalna mreža v okviru načrta upravljanja z vodami, ki je bila posredovana Evropski komisiji 22. marca 2007 sestoji iz 475 merilnih mest. Reprezentative opazovalne postaje so bile določene za telesa podzemne vode, prekomejne vodonosnike in varovana območja. Podatki državne opazovalne mreže podzemnih voda v okviru načrta upravljanja z vodami so prosto dostopni.

Podsistem državnega monitoringa podzemnih voda Naslednji podsistem državnega opazovalnega sistema vključuje meritve in opazovanja, ki jih izvajajo: -

imetniki vodnih pravic: o vodovodni upravljalci, industrijski obrati, fizične osebe (vodno dovoljenje), o raba termalne, naravne, mineralne in medicinske vode (koncesija),

subjekti odgovorni za monitoring vplivov na okolje: o odlagališča, nekateri iztoki odpadnih voda, nekateri objekti (vodno soglasje),

Inštitut za varovanje zdravja RS: o kakovost vode v sistemih javnega vodovoda.

Poročila o kakovosti vode v javni vodooskrbi (vodovarstvena območja) so v prvem načrtu upravljanja z vodami prav tako vključena v oceno stanja vodnih teles podzemnih voda v skladu z določbami Vodne direktive. Drugi opazovalni podsistemi Druge opazovalne podsisteme količinskega in kakovostnega stanja podzemnih voda: -

izvajajo lokalne skupnosti (npr. Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor,…) in

vladne organizacije, znanstvene ustanove in druge organizacije – periodični pregledi. 5.3.2 Upravljanje s podatki

Državni monitoring podzemnih vod v Sloveniji izvaja osebje Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO - www.arso.gov.si). ARSO izvaja opazovanja, vzorčenja, kemijske analize, vrednotenje podatkov, podatkovno bazo ter upravljanje s podatki in distribucijo. Trenutno opazovalno mrežo tvorijo stare opazovalne vrtine kot tudi nove, ki so bile uvedene v okviru izvajanja postopkov Vodne direktive. Oprema za opazovanje je deloma analogna, digitalna, avtomatizirana pa tudi telemetrična, ki zagotavlja spletni dostop do podatkov monitoringa. Nadgradnja obstoječega sistema monitoringa z novimi opazovalnimi objekti in naprednejšo tehnologijo se izvaja v okviru projekta BOBER »Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji«. Ta projekt ne obsega le državne mreže monitoringa podzemnih voda, temveč tudi opazovanja podnebnih parametrov, npr. površinskih voda in meteoroloških podatkov kot tudi programe za modeliranje. ARSO upravlja, zbira in vrednoti večino podatkov, pridobljenih iz podsistema državnega opazovanja podzemnih voda. Le vodovodni upravljavci zbirajo, upravljajo in posredujejo podatke opazovanj sami. Njihova poročila so prosto dostopna. Kakovostni monitoring v sistemih javnega vodovoda izvaja Inšitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ - www.ivz.si). Vzorčenje in laboratorijske analize izvajajo različni akreditirani laboratoriji. Nekateri podatki so prosto dostopni, deloma pa je dostop omejen. Vsa uradna poročila o rezultatih monitoringa so prostopno dostopna. Subjekti odgovorni za monitoring vplivov na okolje (odlagališča, nekateri iztoki odpadnih voda, nekateri objekti) vodijo svoj lasten monitoring ter podatke in rezultate monitoringa posredujejo na ARSO. Postopek vrednotenja zbranih podatkov je še vedno v fazi razvoja. Poročila so le poredkoma prosto dostopna. Podatke iz drugih podsistemov monitoringa zbirajo, upravljajo in posredujejo izvajalci in niso vključeni v državno podatkovno bazo monitoringa. 42

5.3.3 Državni opazovalni sistem podzemne vode na območju projekta T-JAM Državni opazovalni sistem podzemnih voda še ne vključuje opazovalnih mest za termalne vode, kot tudi ne podzemne vode vodonosnika znotraj Murske – Újfalu/Zagyva formacije. Opazovalna mreža vključuje le opazovalna mesta v višje ležečem aluvialnem vodonosniku in terciarnih vodonosnikih s hladnimi vodami. Nadgradnja mreže z opazovalnimi mesti za termalne vode je v teku. To nalogo izvaja Agencija RS za okolje (ARSO) s strokovno podporo Geološkega zavoda Slovenije. Rezultati projekta T-JAM bodo ključno prispevali k razvoju tega dela opazovalne mreže. Opazovalna mreža za termalne vode bo morala temeljiti na obstoječih vrtinah. Te vrtine so v lasti različnih uporabnikov. Potreben bo dogovor med uporabniki, ARSO in Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) kot inštitucije, odgovorne za podelitev koncesij. Na območju projekta T-JAM je 13 termalnih proizvodnih vrtin in 15 vrtin, ki ne obratujejo (Slika 17, Preglednica 13). Te vrtine predstavljajo osnovo za bodoči izbor opazovalnih mest monitoringa.

Slika 15. Opazovalne vrtine za termalno vodo na slovenskem delu območja T-JAM projekta.

Preglednica 13. Slovenska opazovalna mreĹža na obmoÄ?ju projekta T-JAM

Legenda

5.4 T-JAM priporočila za skupen monitoring Najpomembnejši rezultat projekta T-JAM so priporočila za usklajeno trajnostno upravljanje termalnih voda, ki temeljijo na obojestransko dogovorjenih ukrepih. Vzpostavitev skupnega sistema monitoringa je eden izmed ključnih elementov. Cilj opazovalnega sistema je spodbujanje doseganja okoljskih ciljev Vodne direktive, z zagotavljanjem informacij o naravnih in človeških procesih in njihovih vplivih na vodna telesa podzemne vode, s posebnim poudarkom na prekomejne termalne vodonosnike. Monitoring mora predstavljati osnovo za periodične ocene stanja in pripravo potrebnih akcijskih načrtov. Opazovalni sistem mora podajati informacije o človeških vplivih na prekomejna vodna telesa podzemne vode. Vodna direktiva obravnava vodna okolja kot zvezna (neprekinjena), tako da mora biti monitoring prilagojen za sledenje toka vode med posameznimi vodnimi telesi podzemne vode, za sledenje povezave med vodnimi telesi podzemne in površinske vode ter med vodnimi telesi podzemne vode in povezanimi površinskimi ekosistemi. Vse to je mogoče doseči z integracijo različnih merilnih mest, ki so bila vzpostavljena za različne namene, kar prispeva k stroškovni učinkovitosti monitoringa. Pri izbiri merilnih mest in naprav je potrebno upoštevati smer, mehanizme ter prostorske in časovne spremembe toka podzemnih voda. Hidrogeološki modeli služijo kot osnova za določitev zgornjih parametrov (Slika 18). Hidrogeološki model je ključnega pomena pri obdelavi in interpretaciji podatkov monitoringa ter pomaga pri pripravi načrtov upravljanja z vodami.

Slika 18. Povezava med hidrogeološkim modelom in monitoringom (na podlagi »Smernic za monitoring podzemnih voda« skupne strategije izvajanja Vodne direktive).

5.4.1 Usklajevanje obstoječih sistemov Prekomejni skupni opazovalni sistem je potrebno vzpostaviti z uporabo obstoječih objektov. Najpomembnejši elementi sistema so aktivne opazovalne vrtine (v rabi). Obstoječe državne mreže monitoringa vključujejo le malo opazovalnih mest za spremljanje termalnih vodnih teles, tako da sta oskrba s podatki in redni pregledi, ki izhajajo iz rednih meritev operativnih vrtin, zelo pomembna. Primerjava in skupno vrednotenje meritev monitoringa je možna na podlagi usklajenih metod obdelave in interpretacije. To zahteva izvajanje meritev z enako metodo, na podlagi usklajene zakonodaje. Zato je usklajevanje zakonodaje bistvenega pomena za vzpostavitev skupnega monitoringa. Na podlagi izkušenj državnega monitoringa obeh držav zagotavljajo najbolj zanesljive podatke s strani državnih in regionalnih strokovnih inštitucij usklajene meritve, ki vključujejo majhno število podizvajalcev. Trdna struktura merjenih podatkov je pomembna, kot tudi vzpostavitev redno vzdrževanih podatkovnih sistemov, ki temeljijo na medsebojni izmenjavi podatkov. Uporaba elektronskih naprav za merjenje nivoja podzemne vode je danes zelo razširjena in pomaga pri zbiranju podatkov nivojev podzemne vode, hidravličnega potenciala in temperature. Meritve je potrebno izvajati v skladu z mednarodnim standardom ISO566722:2010 (Navodila za načrtovanje in namestitev vzorčevalnih mest za monitoring podzemne vode). Priporočljivo je akreditirano vzorčenje za oceno kakovosti termalne vode v skladu z mednarodnimi standardi ISO 5667-11:2009 (Navodila za vzorčenje podzemne vode) in ISO 5667-3:2003 (Navodila za shranjevanje in ravnanje z vzorci vode). Analizo vzorcev vode, ki izhajajo iz rednega vzorčenja, je potrebno izvajati v akreditiranih laboratorijih (ISO/IEC 17025:2005; Splošne zahteve za usposobljenost preizkuševalnih in kalibracijskih laboratorijev). Akreditirano vzorčenje in analize vode omogočajo primerjavo preizkusov, izvedenih na različnih lokacijah ob istem času ter na isti lokaciji ob različnih časih, in tako omogočajo določanje sprememb in njihovih trendov. Podatke meritev se lahko enostavno objavi preko spletnih portalov in strani, vendar je stalno vzdrževanje podatkov in obratovanja predpogoj za objavo zanesljivih in preglednih informacij. Najnovejše informacije o stanju termalnih vodnih teles je mogoče zagotoviti preko interneta, ne le za strokovnjake in odločevalce, temveč tudi za širšo javnost. 5.4.2 Predlogi za dopolnitev in spremembe obstoječega sistema monitoringa Pregled obstoječih opazovalnih mest, vključno s podatki vrtin v uporabi, se lahko izvaja s pomočjo hidrogeološkega modela obravnavanega območja. Pomembno je, da lahko sledimo prostorskim in časovnim spremembam, tudi za ceno vzpostavljanja novih opazovalnih mest. Zelo pomembna je namreč pridobitev podatkov z zbiranjem natančnih meritev iz ustreznih reprezentativnih mest. Območja z negotovo napovedjo ali pa z visoko občutljivostjo na človekove posege in odvzem podzemne vode je mogoče omejiti s pomočjo matematičnega modela toka podzemne vode.

Skupna opazovalna mreža mora biti reprezentativna za prekomejno Mursko-zalsko telo termalne podzemne vode, in prav tako za oba državna dela tega telesa. Zaradi velike globine do Murskega - Újfalu / Zagyva vodonosnika, izgradnja nove opazovalne mreže verjetno ni možna. Predlagamo, da se vključijo v opazovalno mrežo obstoječe opazovalne in nedelujoče vrtine. Ta opazovalna mesta morajo biti enakomerno porazdeljena po območju z upoštevanjem smeri toka vode in območij z največjo rabo in potencialom. Tako smo izbrali 17 opazovalnih vrtin. Glede na površinski delež je 5 opazovalnih vrtin na slovenskem delu in 12 na madžarskem delu prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne podzemne vode (Slika 19). Na mejnem območju med Lendavo in Lentijem predlagamo skupno gradnjo in upravljanje reprezentativne opazovalne vrtine, saj to področje kaže največji geotermalni potencial, hkrati pa se pričakuje, da tukaj glavni tok geotermalne vode prehaja mejo iz Slovenije v Madžarsko. Ta opazovalna vrtina bi zagotovila regionalne meritve hidravličnega potenciala in tudi kakovosti prekomejnega termalnega toka vode. Za potrebe modeliranja pričakovanega prihodnjega vpliva rabe geotermalne vode na stanje prekomejnega Mursko-zalskega telesa podzemne vode je potrebno letno zbirati v skupno podatkovno bazo podatke monitoringa odvzema pri uporabnikih. Protokol izmenjave podatkov mora biti odobren s strani stalne slovensko – madžarske komisije za vodno gospodarstvo.

Slika 19. Predlagan skupna opazovalna mreža za Mursko-zalsko telo termalne podzemne vode.

Predlagane opazovalne vrtine na slovenskem delu opazovalne mreže prekomejnega Murskozalskega telesa termalne podzemne vode: Fi-3, V-66, Pt-31, Do-1 in Rak-1. Predlagane opazovalne vrtine na madžarskem delu opazovalne mreže mreže prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne podzemne vode: Bázakerettye K-1, Hegyháthodász K-2, Lenti B-33, Lenti K-12, Lenti K-23, Zalakaros K-14, Szentgotthárd B-44, Zalaegerszeg K193, Zalakaros K-18, Galambok K-7, Letenye K-59 in Nagykanizsa B-62.

6. Zaključki in priporočila Priporočamo, da Stalna dvostranska slovensko – madžarska komisija za vodno gospodarstvo določi skupno Mursko-zalsko telo termalne podzemne vode in vpelje predlagane ukrepe za dosego okoljskih ciljev in ciljev rabe geotermalne energije. Široka splošna baza znanja, ki je bila izdelana med projektom T-JAM, nam omogoča, da predlagamo zanesljiva priporočila za upravljanje in spremljanje skupnega čezmejnega Mursko – zalskega telesa termalne vode. To skupno bazo znanja je treba stalno vzdrževati, da se s tem čim bolj zmanjšajo prihodnji stroški upravljanja z geotermalno energijo v obeh državah. Predlagani ukrepi za izmenjavo informacij in skupni opazovalni sistem so verjetno ključni korak v procesu izvajanja skupnega upravljanja z vodami. Ustanovitev skupnega opazovalnega sistema je eden od ključnih elementov za usklajeno trajnostno upravljanje termalne podzemne vode, doseganje okoljskih ciljev in ciljev izkoriščanja obnovljivih virov energije. Vprašanje, ki ni bilo obdelano v okviru T-JAM projekta, je oblikovanje ustreznih finančnih spodbud, potrebnih za promocijo rabe najboljših razpoložljivih tehnologij, vključno s promocijo vračanja toplotno izrabljene vode in povečanja toplotne učinkovitosti. To vprašanje je treba reševati še naprej s primeri dobre prakse na širšem, ne le dvostranskem območju. Območje prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne podzemne vode je večje od 4.000 km2, kar pomeni, da je to prekomejno telo podzemne vode zagotovo pomembno tudi v merilu upravljanja s porečjem reke Donave. Tako bi skupno upravljanje in spremljanje pomembno prispevalo tudi k STRATEGIJI PODONAVJA v zvezi s trajnostnim razvojem prevoza in energetskega omrežja, zaščite okolja in hidrologije, socialnega in gospodarskega razvoja in razvoja opazovalnih sistemov. V bližnji prihodnosti je potrebno razširiti razmejitev prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne podzemne vode na hrvaško stran. Na avstrijski strani je termalni vodonosnik zelo omejen in se nahaja nad 30 °C izotermo ter zato ni pomemben v sedanjem prikazu. Sledeč cilje za obnovljive vire energije iz direktive (2009/28/ES) in tudi prihodnji razvoj prekomejnega družbeno-gospodarskega razvoja območja prekomejnega Mursko-zalskega telesa termalne podzemne vode (predvsem kmetijstvo in turizem) se bo povpraševanje po termalni vodi zelo povečalo. To je vsekakor treba spodbujati; vendar se morajo okoljski cilji strogo upoštevati. Vsaka preložitev izvajanja skupnega upravljanja in spremljanja lahko ogrozi stanje Mursko-zalskega čezmejnega termalnega telesa podzemne vode ali pa izzove konflikte, ki ne bi bili vzpodbudni za sedanje in bodoče uporabnike.

7. Literatura SKUPNA STRATEGIJA IZVAJANJA OKVIRNE VODNE DIREKTIVE (2000/60/ES). Smernice št 15. Smernice za monitoring podzemnih voda. Tehnično poročilo - 002 – 2007. Grath, J., Ward, R., et al. 2008: Guidance on Groundwater Status and Trend Assessment, Working group C – Groundwater, Activity WGC-2 , ‘’Status Compliance & Trends’’. Green Rock Energy, 2007: Annual report. Dostopno na www.greenrock.com.au. Podobno tudi na: http://www.ebrdrenewables.com/sites/renew/Lists/EBRD%20Master%20Spreadsheet/DispFo rm.aspx?ID=551 Madžarsko ministrstvo za okolje in vode, 2010: Sistem monitoringa podzemne vode za poročanje po Okvirni vodni direktivi EU za državno financirana merilna mesta. Delovne smernice za Direktorat za okolje in vode, za Zavod za varstvo okolja in narave ter Inšpektorate za vode za naloge v letu 2010. Kujbus, A., 2005: Complex approach of establishing a geothermal power plant in Hungary. V: R. Horne & E. Okandan (ed.), Proc. World Geothermal Congress 2005, Antalya, Turkey, 4p. Lapanje, A., Rajver, D., Székely, E., 2010: Pregled izkoriščanja geotermalne energije v severovzhodni Sloveniji in na jugozahodnem Madžarskem v okviru projekta T-JAM., Geološki zavod Slovenije, Nyugat-dunántúli Környezetvédelmi és Vízügyi Igazgatóság. Ljubljana, Szombathely. Urbančič, A., Sučić, B., Merše, S., Staničić, D., Lah, P., Česen M., Al Mansour, F., Pušnik, M., Podgornik, A., Košnjek, Z., Bugeza, M., Brečevič, D., Jamšek, S., Bučar, A., Rojnik, E., Lampič, G., Tomšič, G.M., Dervarič, E., Skubin, G., Šijanec, M., 2011: Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa (NEP) za obdobje do leta 2030: »Aktivno ravnanje z energijo«. Institut "Jožef Stefan", Center za energetsko učinkovitost (CEU), Ljubljana.