Maja Megla: Stres, kuga sodobnega časa by Simona Boc

MAJA MEGLA

STRES, KUGA SODOBNEGA Ä&#x152;ASA

Ljubljana, 2018

Maja Megla STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA © 2018 Založba Chiara Zbirka KNJIGA KOT ZDRAVILO Lektura Ana Ptičar Naslovnica in ilustracije Anja Marincelj Prelom in oblikovanje Špela Razpotnik, Biro 11 Fotografije Nada Žgank Za založbo Simona BOC Izdala in založila Založba Chiara Ljubljana, 2018 www.zalozba-chiara.si Tisk Itagraf Naklada 800 izvodov Mehka vezava Cena 24,90 EUR

Brez pisnega dovoljenja Založbe Chiara je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 613.86(035) MEGLA, Maja Stres, kuga sodobnega časa / Maja Megla. - Ljubljana : Chiara, 2018 ISBN 978-961-94342-4-6 (trda vezava) ISBN 978-961-94342-5-3 (broš.) 294064896

KAZALO Predgovor: Kaplja čez rob ........................................................................................................................... 9 Uvod: Adrenalinski odvisniki ................................................................................................................ 17

I.DEL: ŠOLA ŽIVLJENJA ....................................................................................................... 25 Notranji vrtinci stresa .......................................................................................................................... 27 Diktatura tropa ........................................................................................................................................... 34

II.DEL: MOŽGANI ................................................................................................................................. 51 1. Stres in nevroni ......................................................................................................................................... 53 Kaj je stres – fiziologija in posledice .................................................................................. 53 Nevroni in sesutje vezja ..................................................................................................................... 67 Nevroznanost, nevrogeneza in obnova vezja ........................................................... 75 2. Nevrotransmiterji in diete ........................................................................................................... 85 Nevrotransmiterji ................................................................................................................................... 85 Hrana za nevrotransmiterje ......................................................................................................... 93 Dopaminske diete .................................................................................................................................. 107 Serotoninska dieta ................................................................................................................................. 113 3. Stresorji in bolezni ............................................................................................................................. 125 Stres in plazilski možgani ............................................................................................................ 125 Stresorji, psihološki in socialni stres .............................................................................. 139 Bolezni in posledice stresa ........................................................................................................... 151

III.DEL: ČREVESJE, NAŠI DRUGI MOŽGANI ........................... 163 1. Prvi in drugi možgani ..................................................................................................................... 165 Povezanost možganov in črevesja ...................................................................................... 165

Oživčeno omrežje ................................................................................................................................... 171 2. Črevesje in vnetja ................................................................................................................................... 177 Steber imunskega sistema ............................................................................................................ 177 Vnetja in samopomoč ........................................................................................................................ 189 3. Paraziti, bakterije in glive ........................................................................................................ 205 Nepovabljeni gostje ........................................................................................................................... 205 Zajedavci in samopomoč ............................................................................................................... 214

IV.DEL: REGENERACIJSKI UKREPI

............................................................ 221

Celostna kvantna telesa .......................................................................................................................... 223 1. Telo .................................................................................................................................................................... 225 Stres, ujeta energija telesa .......................................................................................................... 225 Regeneracijska gibanja ................................................................................................................... 237 2. Čustva ................................................................................................................................................................. 253 Ko se razplamtijo boleča čustva ........................................................................................... 253 Vzpostavitev ravnovesja ................................................................................................................ 269 3. Misli/um ......................................................................................................................................................... 299 Kdo je ta »jaz«? ........................................................................................................................................ 299 Onkraj misli/meditacija ................................................................................................................ 320 Zaključek: Iz teme v svetlobo .......................................................................................................... 338 Zahvala: Vsem, ki ste ................................................................................................................................. 339

UVOD ADRENALINSKI ODVISNIKI 17

UVOD

ADRENALINSKI ODVISNIKI Živimo v času stresa, ko naša življenja obvladuje adrenalin, močna droga in še močnejše poživilo. V stres nas spravljajo v ustanovah, kjer smo zaposleni, z ustrahovanjem pred izgubo službe, z izživljanjem, trpinčenjem avtoritet (mobing) ali celo naših kolegov, s katerimi imamo zaradi tekmovalnosti in rivalstva zastrupljene medčloveške odnose. V stres nas potaplja celotna družba, v kateri je sebičnost vrednota, izčrpavanje podjetij na račun zaposlenih pa ustaljena praksa poslovanja. Država ob tem odvzema že pridobljene pravice v zdravstvu in pred porastom prekarnega dela (delovne sile v podjetjih, ki ni v »službi« kot redno zaposlena, temveč v različnih pogodbenih razmerjih, ni zavarovana v času bolniške odsotnosti, nima regresa, za svoje zdravstveno in pokojninsko zavarovanje pa mora poskrbeti sama) miži na obe očesi. Otroci v šolah se morajo pehati za nabiranjem točk, ne prijateljstev, mladina beži v tujino, ker doma nima zaposlitve, nekateri upokojenci pa komaj živijo. In če nas to ne požene v vrtinec stresa, se vanj zaganjamo sami. Želimo si kariere in uspeha ter se zanju izčrpamo in ženemo, zanemarjamo svoj prosti čas, razvedrilo in topla druženja z bližnjimi. Zaradi priznanja zunanjih avtoritet (družbe) smo pripravljeni zatajiti sami sebe. Neprestano hitimo, se prepiramo, pomirjamo z alkoholom, prestavimo v višje obrate s kofeinom in se sproščamo z adrenalinskimi športi. Ko se umirimo, se nam zdi, da nas bo od napetosti pobralo. Postali smo adrenalinski odvisniki.

18 STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA

KAKŠNA JE CENA, KI JO MORAMO PLAČATI? Nevroendokrinolog Robert Sapolsky, profesor na ameriški Univerzi Stanford 2, je stres intenzivno raziskoval več desetletij. V dokumentarnem filmu Stres, portret ubijalca (Stress, Portrait of a Killer, 2008) trdi, da: • telo v stresu izklaplja vse sisteme, ki niso bistveni za trenutno preživetje: imunski sistem, rast, razmnoževanje in prehranjevanje. • Ker stres oslabi imunski sistem, smo bolj dovzetni za vse bolezni. • Stres lahko zlepi naše arterije, omeji pretok krvi in ogrozi zdravje našega srca. • Ko se počutimo ogrožene, se arterije razširijo, zato srčna mišica ne dobi dovolj krvi, to pa lahko privede do srčnega infarkta. • Stres povzroča razjede na želodcu. • Stres uničuje kromosome. • Stres pobija možganske celice in krči možgane. • Hipokampus je predel v možganih, ki je center za učenje in spomin. Stres skrči ravno ta predel možganov. • Zaradi stresa se kopiči maščevje okoli trebuha. • Kemija v možganih je v kroničnem stresu podobna tisti, ki jo vidite na slikah klinično depresivnih ljudi. • Dolgotrajen stres poveča nevarnost depresije.3

»Depresija je glavni vzrok bolezni in nezmožnosti za delo v svetovnem merilu. Po zadnjih ocenah z depresijo danes živi več kot 300 milijonov ljudi. Med letoma 2005 in 2015 se je povečala za več kot 18 odstotkov«. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) marca 2017

Na epidemijo depresije opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization, WHO). Ta ocenjuje, da bo depresija leta 2020 2 Univerza Stanford se uvršča med najboljše univerze na svetu poleg Harvarda, Cambridga, MIT (Tehnološki inštitut Massauchusettsa), kalifornijske univerze Berkeley, Oxforda idr. 3 Robert Sapolsky: Stres, portret ubijalca, dokumentarni film 2008, http://topdocumentaryfilms. com/stress-portrait-of-a-killer/.

UVOD ADRENALINSKI ODVISNIKI 19

v svetovnem merilu drugo največje zdravstveno breme. V nekaj letih bo postala bolj zlovešča kot bolezni srca in ožilja, artritis in številne oblike raka. WHO je na svoji spletni strani marca 2017 navedla: »Depresija je glavni vzrok bolezni in nezmožnosti za delo v svetovnem merilu. Po zadnjih ocenah WHO z depresijo danes živi več kot 300 milijonov ljudi. Med letoma 2005 in 2015 se je povečala za več kot 18 odstotkov.«4

»Depresija je najbolj rušilna bolezen, kar jih lahko izkusite. Je resnična biološka bolezen, enako kot diabetes.«5 Nevroendokrinolog Robert Sapolsky, profesor na Univerzi Stanford

Zaskrbljujoči pa so tudi podatki o zdravilih. Na portalu NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) lahko berete, da je bilo v letu 2015 v Sloveniji za »vsa zdravila z delovanjem na živčevje predpisanih 3.252.784 receptov (18,9 % vseh receptov) v skupni vrednosti 67.842.656 evrov. Za zdravila za bolezni s področja duševnega zdravja, med katere uvrščamo antipsihotike, anksiolitike in antidepresive, pa 1.248.144 receptov v vrednosti 24.692.107 evrov«.6 Dalje v razdelku o antidepresivih berete: »V letu 2015 je bilo predpisanih 540.300 receptov (3 % porast od leta 2014) v vrednosti 11,7 milijona evrov (13 % znižanje od leta 2014). Povprečna vrednost enega recepta je bila 22 evrov.« Poigrajmo se za trenutek s temi številkami. Na enem receptu za antidepresive zdravnik predpiše zdravila za vsaj tri do štiri mesece. Če upoštevamo ta podatek in 540.300 receptov pomnožimo s tri, dobimo realnejšo sliko izdanih farmacevtskih škatlic z antidepresivi, približno 1.600.000. V vsaki škatlici je enomesečna zaloga. Če odštejemo otroke, je bila statistično gledano na vsakega odraslega Slovenca v letu 2015 predpisana več kot enomesečna kvota antidepresivov. In ti so le del celote zdravil, ki se jih predpisuje za psihično zdravje. 4 World Health Organization, http://www.who.int/mediacentre/news/releases/2017/world-health-day/en/. 5 Robert Sapolsky, predavanje o depresiji na univerzi Stanford, 2009, https://www.youtube.com/ watch?v=NOAgplgTxfc. 6 19 odstotkov receptov predpisanih za zdravila z delovanjem na živčevje, 13. 10. 2016, http://www.nijz. si/sl/19-odstotkov-receptov-predpisanih-za-zdravila-z-delovanjem-na-zivcevje.

74 STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA

NE RO NANOST, NE ROGENE A N OBNO A E A Kaj lahko storimo s tem razsutim vezjem v možganih in uničenimi nevroni? Prav nič? Malo? Nekaj? Če pogledate v medicinske priročnike o delovanju možganov, vas bo pobilo. V slovenskem prevodu imamo Družinsko zdravstveno enciklopedijo, ki jo je pripravilo in izdalo Britansko zdravniško druženje. Gre za zajeten, 1180 strani debel abecedni priročnik z več kot 5000 medicinskimi gesli, v katerih so zajeti simptomi, bolezni, zdravila in postopki zdravljenja. V izvirniku je izšel leta 1990, v slovenskem prevodu pa leta 1998 pri Državni založbi Slovenije (DZS). Večina naših zdravnikov, ki so danes v srednjih letih in vrhunski specialisti v bolnišnicah, se je na medicinski fakulteti izobraževala še po doktrini, ki je zajeta tudi v tem priročniku. Poglejmo geslo »nevron« na 625. strani. Tam pojasnjujejo: »Izraz za živčno celico. Živčevje sestavljajo bilijoni nevronov, ki delujejo v različnih kombinacijah in omogočajo človeku vse od pisanja simfonije do praskanja zaradi bolšjega pika.

Sodobna nevroznanost

Nevroni so podobni žicam v zapleteni elek-

zatrjuje: celice v možganih

trični napravi.« Po natančnem pojasnilu,

se lahko obnovijo in

kako delujejo, v knjigi sledi: »Celica odmre in

spremenijo! Ti zmožnosti

se nikdar več ne obnovi, kadar se celično

se imenujeta nevrogeneza

telo nevrona poškoduje ali izrodi. Dojenček

in nevroplastičnost.

začne življenje z največjim številom nevronov, pozneje pa se število nepretrgoma manjša. Zdi se, da se ljudje rodimo s čezmernim številom nevronov in težave nastanejo le, kadar bolezen,

STRES IN NEVRONI 75

poškodba ali trajna zloraba alkohola prizadenejo osrednje živčevje in dramatično pospešijo izgubljanje nevronov.« Precej temačna napoved, mar ne? Celice v glavi nam odmirajo in prav nič ni mogoče storiti, da bi jih regenerirali. Kot bi ob rojstvu prejeli potovalno torbo z malico in bi, če bi jo prehitro snedli, do konca življenja ostali lačni in sestradani. Popravnega izpita ni! Napake, ki bi jih storili na življenjski poti, življenjske preizkušnje, ki bi nas oplazile, ali pa morebitne nezgode, ki bi nas doletele, bi imele nepopravljive posledice. V tej zlovešči omejitvi je medicina krmarila še pred nedavnim. Sodobna nevroznanost pa zadnjih petnajst let raziskuje in dokazuje nasprotno: ni res, da celice v glavi odmirajo in se nikdar več ne obnovijo. Imamo mnogo več obnovitvenega potenciala, kot pa je doslej v svoji doktrini učila uradna medicina. Tej zmožnosti spreminjanja živčevja pravimo nevroplastičnost. Gre za sposobnost, da se tudi odrasli možgani spreminjajo. In tudi nevroni ne odmrejo nepovratno. Odrasli lahko vzgojimo nove nevrone! Ta fenomen imenujemo nevrogeneza. Slednja poteka v več delih možganov, vendar predvsem v hipokampusu (več v naslednjem poglavju), ki je pomemben za naše učenje, spomin, razpoloženje, čustva. Na razpolago imamo čedalje bolj zmogljive preiskave možganov z magnetno resonanco (MRI), prefinjenimi elektroencefalogrami (EEG), magnetnoencefalografijo (MEG), raziskave in odkritja pa odstirajo kopreno v povsem nove dimenzije človeškega ustroja, ki nam je bil doslej neznan in zakrit.

NEVROPLASTIČNOST, ZMOŽNOST SPREMINJANJA MOŽGANOV Znanstveniki v raziskavah denimo ugotavljajo, kako so ljudem, ki so imeli trajno okvarjen del možganov, funkcijo tega dela prevzeli drugi deli možganov, ki so zadolženi za povsem druga opravila. Ali pa, da lahko določeno urjenje, kot je učenje glasbenega instrumenta ali športa, v možganih povzroči pomembne in trajne funkcionalne in strukturne spremembe. Te spremembe lahko v možganskem živčnem sistemu opazimo že mesec dni

76 STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA

zatem, ko smo začeli redno izvajati neko novo dejavnost ali se učiti nove veščine. Struktura možganov zaradi nevroplastičnosti, tj. njihove zmožnosti spreminjanja, doživlja nenehne spremembe. Vaša miselnost, vedenje in raven stresa niso nespremenljive konstante. Moč nevroplastičnosti možganom omogoča, da skozi vse življenje spreminjajo svojo strukturo in funkcioniranje. Kot je pokazala raziskava, ki jo je leta 2012 objavil Alex Schlegel z Univerze v Hanovru (Darmouth College), se možgani odraslega človeka torej lahko spremenijo.

»Kar vemo o možganih, se osupljivo spreminja. Veliko stvari, za katere smo mislili, da jih vemo o možganih, se je izkazalo za neresnične ali necelovite.« N

Lara Boyd, direktorica laboratorija za vedenje možganov na kanadski Univerzi britanske Kolumbije (UBC) v Vancouvru, raziskuje nevroplastičnost možganov in zmožnost njihovega okrevanja po poškodbah. Pravi, da je raziskovanje možganov eden od mejnikov v raziskovanju človeške fiziologije. »Kar vemo o možganih, se osupljivo spreminja. Veliko stvari, za katere smo mislili, da jih vemo o možganih, se je izkazalo za neresnične ali necelovite.«37 Recimo: • Mislili smo, da se od otroštva dalje možgani ne spreminjajo in tudi ne morejo več spremeniti. Izkazalo se je, da nič od tega ne bi moglo biti dlje od resnice. • Naslednja napačna predstava je ta, da v določenem trenutku uporabljamo samo nekatere dele možganov, drugi pa so, ko nič ne delajo, tiho. Tudi to ni res. Izkazalo se je, da so vaši možgani, tudi ko počivate in nič ne delate, visoko aktivni.

37 Lara Boyd: Neuroplasticity, predavanje na konferenci TED, 2015, https://www.youtube.com/ watch?v=LNHBMFCzznE.

146 STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA

SOCIALNI STRES Ena od prvih, več desetletij trajajočih raziskav, je nastajala v Keniji, kjer je že večkrat omenjeni Robert Sapolsky opravljal pionirske raziskave stresa na tropu opic (meril je raven stresnih hormonov v krvi). Ti tropi so bili izbrani zato, ker imajo povsem enako družbeno hierarhijo, kot jo ima sodobni človek. Nekatere opice so dominantne, druge podrejene. Dominantne se nad podrejenimi sem in tja izživljajo za svoj užitek in občutek moči. Pridejo mimo druge opice in jo udarijo kar tako, brez razloga. V krvnih analizah je začel Sapolsky razbirati, da ima dominantni samec raven stresnih hormonov mnogo nižjo, kot jo imajo podložne in podrejene opice. Podložnim opicam se je tudi povišal srčni utrip in zvišal krvni tlak. Podrejene opice so doživljale nenehen stres in imele povišano raven stresnih hormonov. To so jasno kazale krvne slike, vzorce pa so kontinuirano zbirali več kot eno desetletje. Sapolsky je imel največjo bazo podatkov, ki je sledila stresu pri primatih. Ah, dajte no, boste morda rekli, to je samo trop živali. Mar res? Sir Michael Gideon Marmot, profesor za epidemiologijo in javno zdravje na londonski Univerzi College, je v Britaniji 40 let vodil dolgoletno raziskavo, t. i. študijo Whitehall, v kateri so raziskovali družbene dimenzije zdravja, posebej kardiovaskularne bolezni in stopnje

Podrejene opice so doživljale

smrtnosti. V prvi fazi raziskave, ki je

nenehen stres in imele povišano

potekala deset let od leta 1967 dalje,

raven stresnih hormonov.

je sodelovalo 18.000 moških delavcev

Iz večdesetletne raziskave stresa

v javnem sektorju, starih od 20 do 64

nevroendokrinologa Roberta

let. V drugi fazi študije med letoma

Sapolskega, Univerza Stanford

1985 in 1988 so raziskali zdravje 10.308 javnih uslužbencev, starih od

35 do 55 let, med njimi je bila tretjina žensk. Gre za javne uslužbence, ki niso izpostavljeni strahu, da bodo izgubili službo ali bo podjetje propadlo, imajo stabilno in zagotovljeno redno plačo, so pa v organizacijskih sistemih, v katerih je delo vsakogar postavljeno na natančno določeno mesto v hierarhiji organizacije. V raziskavah so se osredotočili na povezavo med mestom v hierarhiji teh uslužbencev in stopnjo umrljivosti iz različnih razlogov, npr. zaradi bolezni srca in ožilja. Ugotovili so: nižje ko so bili uslužbenci v hierarhiji, višja

STRESORJI IN BOLEZNI 147

je bila stopnja umrljivosti. Moški na dnu hierarhije so imeli stopnjo smrtnosti trikrat višjo kot tisti na vrhu. Pojav so poimenovali »statusni sindrom« in je postal predmet raziskav v drugih študijah. Pozicija v hierarhiji je torej tesno povezana z vašimi bolezenskimi tveganji. Študije na obeh skupinah primatov, tako pri Sapolskem in opicah kot pri Marmotu in javnih uslužbencih, so pokazale, da imajo tisti, ki so višje v hierarhiji, močan vpliva na zdravje tistih, ki so podrejeni.

Nižje ko so bili uslužbenci v hierarhiji, višja je bila stopnja smrtnosti. Moški na dnu hierarhije imajo stopnjo smrtnosti trikrat višjo kot tisti na vrhu. Pojav so poimenovali »statusni sindrom«. Iz štiridesetletne študije Whitehall epidemiologa Michaela Gideona Marmota, Univerzitetni kolidž v Londonu,

Posledice socialnega stresa v hierarhično urejenih strukturah so nato raziskovali tudi drugi, npr. zdravnica Carol Shively, profesorica za patologijo in psihologijo na Univerzi Wake Forest, ki se je v svojih raziskavah veliko posvečala socialnemu stresu, socialni izolaciji in z njima povezanim različnim boleznim, npr. depresiji. Raziskave so pokazale, da lahko stresni hormoni sprožijo intenziven kardiovaskularni odziv, razbijanje srca in povišan krvni tlak. Pri dominantni opici, ki je doživljala malo stresa, so bile arterije čiste, pri podrejenih opicah pa je bilo mnogo več arterioskleroze. Stres jim je poškodoval stene arterij. Ugotovila je, da se, ko se počutimo ogrožene, naše arterije razširijo, srčne mišice pa zato ne dobijo dovolj krvi in to lahko privede do srčnega infarkta. Stres pa lahko tudi zlepi naše arterije, omeji pretok krvi in ogroža zdravje našega srca – in to je šele začetek njegovega smrtonosnega plesa.

STATUSNI SINDROM IN HIERARHIJA TROPA Hierarhija v tropu, naj bodo to opice ali človek, omogoča, da se tisti na položajih izživljajo nad podrejenimi, se naslajajo nad svojo močjo in pomembnostjo ter uveljavljajo svoj prav samo zato, ker ga lahko. Takšnim

148 STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA

ljudem pravijo čustveni vampirji. Od drugih skušajo izsesati čim več energije, da z njo napojijo svoj energetski sistem. V hierarhičnih organizacijah jim je dobro kot muham na hlevskem gnoju. Nobenih omejitev nimajo za svojo patologijo, ki je uperjena v tiste, ki so v hierarhiji podrejeni. Sliši se precej brezupno in pobito, toda najbolj zanimiv del zgodbe šele sledi. Sapolsky, ki je v Keniji desetletja kopičil analize krvi v istem tropu opic, da jih je lahko skozi čas primerjal in sledil stresu ter njihovim medsebojnim razmerjem v tropu, se je soočil s katastrofo. Vsaj tako je najprej menil. Povsem ga je potrla, saj je kazalo, da mu je uničila desetletno delo. Trop opic se je namreč zastrupil s hrano in umiral, smrt pa je med njimi kosila bliskovito kot kuga v srednjem veku. Mislil je, da bo lahko vse svoje dotedanje delo vrgel le še v koš. A glej ga zlomka! Začel je opažati, kako umirajo najprej in predvsem dominantne opice, tisti sebični našopirjenci, ki so bili tako osredotočeni le nase, da z ostalimi niso znali ničesar deliti in z njimi tudi ne spoštljivo sodelovati. Ko so vsi ti dominantni, oholi ošabneži pomrli, so v tropu ostale le »normalne« opice. Socialna dinamika v tropu se je povsem spremenila. Ni bilo več izživljanja ene opice nad drugo, med njimi pa se je vzpostavilo normalno sodelovanje. In ker ni bilo negativnih zgledov, se je ta interakcijska struktura prenesla na naslednji rod in od tam naprej in tako je v tropu tudi ostalo.

V ekstremnih razmerah so sebični, dominantni posamezniki umrl prvi! Imeli so mnogo manj možnosti za preživetje, ker z ostalimi niso znali deliti in tudi ne spoštljivo sodelovati. Iz večdesetletne raziskave stresa nevroendokrinologa Roberta Sapolskega, Univerza Stanford Povsem nehote je raziskava skrenila na stransko pot in izkazalo se je, da so v ekstremnih razmerah sebični, dominantni posamezniki umrli prvi! Imeli so mnogo manj možnosti za preživetje, ker z ostalimi niso znali deliti in tudi ne spoštljivo sodelovati. Ekstremne situacije bodo sebični težje zvozili.

PRVI IN DRUGI MOŽGANI 165

PRVI IN DRUGI MOŽGANI POVEZANOST MOŽGANOV IN ČREVESJA Dolgotrajni stres, kot trdijo znanstveniki, iztiri naš imunski sistem, glavnina našega imunskega sistema pa nastaja v črevesju. Poleg imunskega sistema se v črevesju tvori tudi večina serotonina, katerega pomanjkanje sproži depresijo. Črevesje je torej domačija za dva pomembna sistema: za imunski sistem in s tem za naše zdravje ter za serotonin in z njim za naše razpoloženje. Ključen je zaradi dveh najbolj temeljnih človekovih stanj, za fizično in psihično zdravje. Odbito, kajne? Obstaja pa še tretji razlog. Možgani in črevesje so interaktivno povezani: lom v enem povzroči neravnovesje v drugem. Če dolgotrajni stres zruši katerikoli del v možganih, to vpliva na črevesje in obratno. Če zaradi stresa nastanejo spremembe v črevesju, te učinkujejo na možgane. Že stare zeliščarske knjige in tradicionalna zdravilska znanja so povezovali črevesje in možgane. V knjigi Zdravilne rastline in njih uporaba lahko na strani, ki česen opeva kot odlično protivnetno sredstvo, ki uničuje bakterije in parazite, beremo: »Učinkovine v česnu imajo izjemno moč in zmožnost, da zavrejo oziroma zmanjšajo razvoj gnilobnih bakterij v črevesju. S česnovim sokom preprečimo in pozdravimo nalezljive črevesne bolezni, ki so se že razvile, kakor grižo, kolero, tifus, paratifus. Veliko zdravilno moč tega naravnega produkta le še dopolnjujejo zmožnost, da z njim lahko zdravimo vse akutne in kronične katarje tankega in debelega črevesa z vsemi stranskimi pojavi vred… Povečana prekrvavljenost, odstranjevaje stru-

166 STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA

penih snovi iz želodca in črevesja, zmanjševanje strupenih snovi v krvi, urejevanje krvnega obtoka, vse to mora povzročiti normalno delovanje srca, utrip se upočasni, izdatnejša prekrvavljenost srčne mišice krepi in zdravi tudi ta organ. Razumljivo je, da je s tem konec tudi vseh posredno in neposredno zvezanih bolezni in težav, izginila bo nespečnost, živci se bodo okrepili, izginejo preutrujenost, razdraženost, glavobol, omotičnost, neugodje in nenazadnje tudi duševne depresije… Če napravi česnov sok te črevesne strupe neškodljive in jih odstrani, ne moremo biti preveč v zmoti, če pritrdimo stari ljudski modrosti, da se dajo s česnom zdraviti celo duševne bolezni.«83 Tudi naš največji zeliščarski mojster pater Simon Ašič v knjigi Domača lekarna p. Simona Ašiča v delu o depresiji svetuje, da je »važna skrb za dobro prebavo«.84 V slovenščino je prevedena tudi

Zajedavci so lahko razlog

knjiga naturopata Alana E. Baklayana Para-

za številne bolezni, kot

ziti – skriti vzrok mnogih bolezni, v kateri av-

so fibromialgija,

tor ugotavlja, da so zajedavci skriti vzrok

depresija in sindrom

številnih ne le akutnih, ampak tudi kronič-

kronične utrujenosti.

nih bolezni.85 Notranji zajedavci pa ne naseljujejo le črevesja, ampak so lahko kjerkoli v

telesu, v drugih telesnih votlinah, organih, tkivih ali krvi – med drugim v pljučih, jetrih, mišicah, želodcu, možganih, koži, sklepih in celo očeh. Zajedavci našemu telesu porabijo osnovna (esencialna) hranila, kot so železo, vitamin B12 in sladkorji, kar samo po sebi povzroča utrujenost, slabokrvnost, omotičnost in hipoglikemijo. Zajedavci izločajo strupe, ki nas šibijo. Ob okužbi sprožajo prebavne težave, posledice pa se kažejo tudi v motnjah zbranosti in razpoloženja. Nekateri povzročajo neposredne poškodbe tkiva in vnetja. Težave so odvisne od dela telesa, ki ga zajedavec naseli, in strupov, ki jih izloča. Parazite dobite kjerkoli – z vodo, zelenjavo, piki insektov. Prav zajedavci so lahko

83 Richard Willfort, Zdravilne rastline in njih uporaba, Založba Obzorja, Maribor, 1971. 84 Domača lekarna p. Simona Ašiča, Mohorjeva družba, Celje, 2004. 85 Alana E. Baklayana: Paraziti - skriti vzrok mnogih bolezni, založba Ara, Ljubljana, 2007.

TELO 225

TELO STRES, UJETA ENERGIJA TELESA Vsi vemo, da je telesni sistem nujno vzdrževati. Celo avto v garaži propada, če stoji. Bolje ga je voziti. Telo je treba naoljiti, kakor vam je ljubo, bodisi z 10.000 koraki na dan (dva koraka sta približno meter, torej gre za vsaj pet kilometrov na dan) bodisi s tekom, sprehodi, jogo, vrtnarjenjem, kolesarjenjem, planinarjenjem, plesom, čemerkoli, samo ne zasedite se. A bolj kot gibanju se bomo tokrat posvetili posledicam stresa, pretresa in travm, ki so v našem telesu ujete, ne da bi za to vedeli. Je kdo med nami brez brazgotin? Obstaja kdo, ki v življenju ni doživel globokega šoka ali močnega pretresa? Stres, pretres in travmatski dogodki se zapišejo v telo, v celice, v DNA. Uničujejo naše kromosome, kot na začetku knjige ugotavlja Sapolsky, profesor na Univerzi Stanford, ki je stres proučeval več desetletij. Te ugotovitve niso rezultat mnenj, predvidevanj ali sumov, temveč konkretnih dolgoletnih znanstvenih raziskav. Kako potem stres, ki se je zapisal v telo, izbrisati? Kakšna so čistila in pripomočki? In kaj storiti z mnogo močnejšim pretresom in rušilno travmo? Gotovo poznate ljudi, ki so doživeli prometno nesrečo in med vožnjo, če vozi nekdo drug, ne oni, niso sproščeni, celo trzajo, pritiskajo z nogo ob tla (na namišljeno zavoro) in vzklikajo: Pazi!, ko ni nobene nevarnosti. So nemogoči sovozniki, iz katerih deluje prastrah, ki jim ga je v kosti pognala usodna nesreča. Ali pa ljudje, ki so v otroštvu v matični družini doživljali fizično in čustveno zlorabo (nasilje) in otrpnejo, ko se pozneje v življenju nanje kdo jezi ali kriči. Zategnejo se jim mišice, zledenijo, telo pa preide v prvotni, izvorni stres.

226 STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA

To sta le dva primera od tisočih, kako se travme zapišejo v telo. V raziskavah in praktičnem delu se jim je posvetil biofizik in psiholog dr. Peter A. Levine.

ZAPIS V ŽIVČNEM SISTEMU Dr. Peter A. Levine, ki je 45 let proučeval in zdravil stres in travme, je na Univerzi Kalifornije Berkeley doktoriral iz medicinske biofizike, na Mednarodni univerzi pa iz psihologije. V svoji dolgoletni terapevtski praksi je razvil metodo t. i. somatskega doživljanja (somatic experiencing), naraven pristop k zdravljenju stresa in travm (vključno z nesrečami, posilstvi, napadi, zlorabami, invazivnimi medicinskimi pristopi). Zdravil in poučeval je po celem svetu in bil svetovalec za stres pri NASI v času razvoja programa Space Shuttle. Je avtor številnih knjig, v katerih uči, kako telo uporabiti kot orodje za razreševanje travm. Njegova mednarodna uspešnica iz leta 1997 Kako prebuditi tigra: zdravljenje travm je v slovenščini izšla leta 2015, prevedena pa je tudi v 25 drugih jezikov.128

»Ko se zgodi stres, pretres ali travma, je za telo vseeno, ali se je pred nekaj trenutki ali pred nekaj desetletji. Zapisan je v našem živčnem sistemu, ki potrebuje‚ re-set‘, izbris in ponoven zagon.« Biofizik in psiholog Dr. Peter A. Levine v knjigi Kako prebuditi tigra: zdravljenje travm

Kaj je ugotovil? »Ko se zgodi stres, pretres ali travma, je za telo vseeno, ali se je pred nekaj trenutki ali pred nekaj desetletji. Zapisan je v našem živčnem sistemu, ki potrebuje ‚re-set‘, izbris in ponoven zagon«, pravi Levine. A kako to storiti, kako do tega priti? Ena od poti so dolgoletne psihoterapije. Levine se je osredotočil na drugo pot, ki jo je opazil pri živalih. Ugotovil je, da živali stresni odziv izživijo do konca, medtem ko ga človek pogosto prekine.

128 Peter A. Levine: Waking the Tiger: Healing Trauma, 1997. Kako prebuditi tigra: zdravljenje travm, založba VBZ, 2015

TELO 227

Ko se bitje sooči z grožnjo in smrtno nevarnostjo, se sproži stresni odziv »boj ali beg«. Ta telo preplavi s stresnimi hormoni, ki ga oskrbijo z ogromno količino dodatne energije. Ko nevarnost mine, dodatna energija ostane v živčnem sistemu in postane odvečna. Treba jo je sprostiti. Živali se zato po koncu nevarnosti tresejo, trzajo, premikajo ali tečejo dlje, kot bi jim bilo treba. Vse to »resetira« njihov sistem in telo povrne v ravnotežje.

Ko nevarnost mine, dodatna energija ostane v živčnem sistemu in postane odvečna. Treba jo je sprostiti. Živali se zato po koncu nevarnosti tresejo, trzajo, premikajo ali tečejo dlje, kot bi jim bilo treba. Vse to »resetira« njihov sistem in telo povrne v ravnotežje.

Tudi vsak od nas je morda že opazil, da se je »tresel kot šiba na vodi«, kot pravi ljudska prispodoba, potem ko je recimo za las ušel hudi nesreči. Ko nevarnost mine, se nakopičena energija ob stresu – ki nastane, ko smo se z nevarnostjo soočili – sprosti tako, da se nam tresejo roke, razbija srce, noge pa se omehčajo in šibijo kot dva razkuhana špageta. Tresenje »kot šiba na vodi« je le eden od prijemov, s katerim si človek pomaga, da se njegov avtonomni živčni sistem129 povrne v normalno stanje. Ob sprostitvi odvečne stresne energije lahko pride do solz, občutka toplote ali vročine, nezavednih gibov (trzajev), občutka, da smo spet zadihali, ipd. Če se to ne zgodi in zaradi različnih razlogov ne pride do sprostitve odvečne stresne energije, nastane travma. Travma povzroči kronično napetost, ker telesni odziv na stres »boj ali beg« sploh ni bil dokončan. A zakaj travma nastane? In kako se sploh zapiše v telo?

NE »BOJ ALI BEG«. OTRPNI IN ZMRZNI! Se še spomnite uvoda, v katerem smo osvetlili stresni odziv »boj ali beg«, ob tem pa opozorili tudi na tretjo obliko, »otrplost ali zamrznitev«? Na-

129 Avtonomni živčni sistem uravnava avtomatske funkcije telesa kot je srčni utrip, prebava, dihanje.