Zrno

Glasilo območne obrtno–podjetniške zbornice Grosuplje

letnik XIV, št. 184

Časopis za podjetne

oktober 2012

Industrijska cesta 1, 1290 Grosuplje

Delavnica  01/786 17 52 Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 17.00 Ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto

Trgovina  01/786 32 44 Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00

Dnevi podjetnosti na OOZ Grosuplje od 25. do 27. 10.2012 (str. 3) Dr. Peter Verlič — Občinska pomoč podjetnikom (str. 6) Kamnoseštvo Jovandarić Str. 10: Avtoservis in Petrotek d.o.o. Boh d.o.o. iz Grosuplja

Nov portal za zbiranje ponudb za manjša naročila in mikrokrediti (str. 8)

Poštnina je plačana na pošti 1312 Videm-Dobrepolje

h}{vzly}pzêwywp ê ­ ­ Kadunčeva 4, 1290 Grosuplje Tel: 041/684-190, 031/684-190

-

�K���A

Menjava olja 40 % (10w40)

Servisne storitve Priprava vozil za tehnični pregled Zamenjava vetrobranskega stekla Odkup poškodovanega vozila Kleparska in ličarska dela Odvoz starega vozila Avto vleka 24h Zavorni servis Prepis vozil

Informativna zrna

OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA GROSUPLJE Ob Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje

VABI na

DNEVE PODJETNOSTI, 25., 26. in 27. 10. 2012, v DOMU OBRTNIKOV Grosuplje,

NA PREDSTAVITEV LOKALNIH PODJETNIKOV, OBRTNIKOV IN INOVATORJEV. SLAVNOSTNA OTVORITEV S KULTURNIM PROGRAMOM IN “ŽUPANOVIM GOLAŽEM”

bo v ČETRTEK, 25. 10. 2012, ob 9.00 uri.

PROGRAM: Četrtek, 25.10.2012 (9.00 – 19.00)

Petek, 26.10.2012 9.00 – 19.00

9.00 – 11.00

12.00 – 14.00

15.00 – 16.30

17.00 -18.00

10.30 11.30 –13.00

13.00 – 15.00 15.30 – 17.30

Slavnostna otvoritev s kulturnim programom. Pogostitev z »Županovim golažem«.

Predavanje: Danijel Lamperger, OZS: Opravljanje storitev v tujini.

Predavanje Antona Fabjana: Kaj lahko ponudi ENDOVITAL? Življenjsko filozofijo, novo tehnologijo in zdravljenje.

Predstavitev: HRM-Review© Z večjim izkoristkom človeškega potenciala do čistega ostanka dohodka in znižanja stroškov!

Pogostitev z »Obrtniškim bogračem«.

Predavanje: Ana Godec, MAIP d.o.o.: Trženje investicij v inovativne projekte.

Predstavitev izbranih inovatorjev.

Predstavitev: OOZ Grosuplje se predstavi na svetovnem spletu.

Sobota, 27.10.2012 9.00 – 13.00 10.00 -12.00: Predstavitev z delavnico: Janko Lah,

AGORA d.o.o.: S poslušanjem

do boljših rezultatov.

Za varnost bo poskrbelo podjetje FIT VAROVANJE.

Za razvedrilo bo poskrbel radio ZELENI VAL z gosti!

3

Iz OZS in OOZ

OOZ Grosuplje se je predstavila

na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju Že dru­go le­to za­po­red se je OOZ Gro­sup­lje pred­sta­vi­la na Med­na­ rod­nem obrt­nem sej­mu (MOS), ki je po­te­kal od 12. do 18. sep­tem­bra 2012 v Ce­lju. Na 16m2 raz­stav­ne­ga pro­sto­ra so se pred­sta­vi­li na­sled­nji čla­ni OOZ Gro­sup­lje:

Vsem na­ve­de­nim se zah­va­lju­je­mo za od­ziv na na­šo jav­no po­nud­bo gle­de raz­stav­lja­nja, ki je bi­la sko­zi le­to ob­jav­lje­na v Zr­nu, hkra­ti pa Vas že va­bi­mo, da se nam pri­dru­ži­te na MOS-u pri­hod­nje le­to.

Ja­nez Bajt, univ. dipl.oec., OOZ Gro­sup­lje

• SVETILA SVETEK JANEZ SVETEK S.P. – VELIKO MLAČEVO, • KGO KOVINSKO GOSTINSKA OPREMA ŠTANGAR PETRA S.P. – GROSUPLJE • D DESIGN DAMJAN KOCMAN S.P. – SPODNJA SLIVNICA • VOVK D.O.O. – SPODNJA SLIVNICA

Dan obr­ti in pod­jet­niš­tva v ob­či­ni Ivanč­na Go­ri­ca Ob­či­na Ivanč­na Go­ri­ca or­ga­ni­zi­ra pri­re­di­tev »Dan obr­ti in pod­jet­niš­tva v ob­či­ni Ivanč­na Go­ri­ca«, ki bo po­te­kal v so­bo­to, 13. ok­to­bra 2012 v šport­ni dvo­ra­ni OŠ Stič­na. Pri­re­di­tev je na­me­nje­na pred­sta­vi­tvi gos­po­ dars­tva v ob­či­ni šir­ši jav­no­sti in go­stom iz po­bra­te­ne ob­či­ne Hirsc­haid.

Pris­pe­va­la naj bi k bolj­še­mu med­se­boj­ne­mu spoz­na­va­nju ter s tem us­ tvar­ja­nju no­vih po­slov­nih pri­lož­no­sti v lo­kal­nem oko­lju. Obe­nem naj bi po­me­ni­la na­da­lje­va­nje ak­tiv­no­sti za spod­bu­ja­nje gos­po­dars­tva, kot so Žu­pa­nov pod­jet­niš­ki ko­le­gij in pred­sta­vi­tev pod­jet­ni­kov v po­bra­te­ni

ob­či­ni v Nem­či­ji.

Na dan pri­re­di­tve se bo­do obrt­ni­ki in pod­jet­ni­ki lah­ko pred­sta­vi­li s svo­ ji­mi iz­del­ki in pro­mo­cij­skim ma­te­ria­lom. Za na­me­sti­tev teh bo po­skr­bel pri­re­di­telj. Dan obr­ti in pod­jet­niš­tva se bo za­čel ob 9. uri, ob 10. uri bo slav­nost­na ot­vo­ri­tev, te­mu pa bo sle­di­lo pred­stav­lja­nje pod­jet­ni­kov in dru­že­nje.

Ob do­god­ku bo­do iz­da­li pri­lož­nost­ni bil­ten in ak­ti­vi­ra­li splet­no stran, na­me­nje­no gos­po­dars­tvu v ob­či­ni Ivanč­na Go­ri­ca.

4

Iz OZS in OOZ

Rok za od­da­jo vlog in na­čin pred­lo­ži­tve vlo­ge Vla­ga­te­lji lah­ko vlo­ge od­da­jo do po­ra­be raz­po­lož­lji­vih sred­stev ozi­ro­ma naj­ka­sne­je do vključ­no 15.11.2012.

Vla­ga­te­lji od­da­jo vlo­go oseb­no ali po po­šti na na­slov: Ob­moč­na obrt­no-pod­jet­niš­ka zbor­ni­ca Gro­sup­lje, Ob Gro­su­peljš­či­ci 1b, 1290 Gro­sup­lje; tel. 01/786 51 30.

Ob­moč­na obrt­no-pod­jet­niš­ka zbor­ni­ca Gro­sup­lje, Ob Gro­su­peljš­či­ci 1b, 1290 Gro­sup­lje, na pod­la­gi Skle­pa Ob­či­ne Gro­sup­lje, št. 430-8/2012 o do­de­li­tvi sred­stev za iz­ved­bo ukre­pov spod­bu­ja­nja raz­vo­ja ma­le­ga gos­po­dars­tva v le­tu 2012 v vi­ši­ni 37.710,90 € (od te­ga 14.705,35 € za so­fi­nan­ci­ra­nje izo­bra­že­va­ nja) in na pod­la­gi Po­god­be o so­fin­ an­ci­ra­nju pro­gra­ma izo­bra­že­va­ nja in us­po­sab­lja­nja za le­to 2012 v vi­ši­ni 10.000,00 €, skle­nje­ne z Ob­či­no Do­bre­po­lje, ob­jav­lja

Vlo­gi je po­treb­no pri­lo­ži­ti ra­čun iz­va­jal­ca + ko­pi­jo iz­pi­ska TRR s ka­te­ro se do­ka­zu­je pla­či­lo ra­ču­na + po­tr­di­lo-a o us­pe­šno za­ klju­če­nem izo­bra­že­va­nju oz. us­po­sab­lja­nju ali ko­pi­jo po­tr­dil-a o us­pe­šno za­klju­če­nem izo­bra­že­va­nju oz. us­po­sab­lja­nju, ka­dar se izo­bra­že­va­nje oz. us­po­sab­lja­nje iz­va­ja sku­pin­sko na OOZ Gro­ sup­lje.

Upo­šte­va­ne bo­do sa­mo pra­vo­ča­sno pris­pe­le in pra­vil­no iz­pol­ nje­ne vlo­ge, do po­ra­be raz­po­lož­lji­vih sred­stev. O odo­bri­tvi/za­ vr­ni­tvi vlo­ge ter na­ka­zi­lu sred­stev bo­do vla­ga­te­lji ob­veš­če­ni z do­pi­som.

Do­ku­men­ta­ci­ja jav­ne­ga po­va­bi­la, vključ­no z vlo­go je na vo­ljo v pi­sar­ni Ob­moč­ne obrt­no-pod­jet­niš­ke zbor­ni­ce Gro­sup­lje, Ob Gro­su­peljš­či­ci 1b, 1290 Gro­sup­lje in na splet­nih stra­neh zbor­ni­ce http://www.ooz-gro­sup­lje.si.

Javno povabilo

k oddaji vlog za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja Na­men jav­ne­ga po­va­bi­la Na­men jav­ne­ga po­va­bi­la je za­go­tav­lja­nje bolj­še učin­ko­vi­to­sti in stro­kov­no­sti enot ma­le­ga gos­po­dars­tva ozi­ro­ma ukre­pov, ki pris­pe­va­jo k nji­ho­ve­mu dol­go­roč­ne­mu raz­vo­ju in spo­sob­no­sti pre­ži­vet­ja.

Vir fi­nan­ci­ra­nja Jav­no po­va­bi­lo fi­nan­ci­ra­ta Ob­či­na Gro­sup­lje in Ob­či­na Do­bre­ po­lje iz pro­ra­čun­skih sred­stev z na­me­nom pos­pe­še­va­nja raz­vo­ja ma­le­ga gos­po­dars­tva na ob­moč­ju ob­či­ne v le­tu 2012.

Pred­met jav­ne­ga po­va­bi­la Pred­met jav­ne­ga po­va­bi­la je so­fi­nan­ci­ra­nje izo­bra­že­va­nja in us­ po­sab­lja­nja, po pro­gra­mu, ki za­go­tav­lja čim­bolj ce­lo­vi­to pri­do­bi­ tev teo­re­tič­ne­ga in prak­tič­ne­ga zna­nja, upo­rab­ne­ga pri se­da­njem ozi­ro­ma bo­do­čem de­lu pod­jet­ni­kov, pri raz­vo­ju pod­jet­niš­kih idej in ure­sni­če­va­nju le-teh.

Sreds­tva za izo­bra­že­va­nja in us­po­sab­lja­nja se do­de­lju­je­jo, v skla­ du s stra­ni ob­čin spre­je­te­ga pred­lo­ga pro­gra­ma OOZ Gro­sup­lje, za na­sled­nja po­droč­ja: - In­for­ma­cij­ska teh­no­lo­gi­ja - Zna­nja tu­jih je­zi­kov - Stro­kov­na us­po­sab­lja­nja na raz­lič­nih po­droč­jih (spe­cial­na stro­kov­na zna­nja) - Pod­jet­niš­ke vse­bi­ne.

Ob­moč­na obrt­no-pod­jet­niš­ka zbor­ni­ca Gro­sup­lje Pred­sed­nik Jo­že In­ti­har, univ.dipl.ing.

Av­to­ser­vi­ser­ji Na sek­ci­ji av­to­ser­vi­ser­jev smo že več­krat čla­ne sez­na­nja­li s po­mem­ bnost­jo ob­li­ko­va­nja in upo­ra­be splo­šnih po­go­jev po­pra­vi­la vo­zi­la.

Ker se je v zad­njem ob­dob­ju po­jav­lja vse več pri­me­rov te­žav av­to­ ser­vi­ser­jev pri od­no­su s stran­ka­mi – na­roč­ni­ki av­to­ser­vi­snih sto­ri­tev – smo se od­lo­či­li, da po­nov­no opo­zo­ri­mo na po­mem­bnost le-teh.

Za po­moč čla­nom in de­lu OOZ ob­jav­lja­mo na splet­ni stra­ni sek­ci­je av­to­ser­vi­ser­jev pri OZS http://www.ozs.si/Oz­bor­ni­ci/Sek­ci­jei­nod­ bo­ri/Sek­ci­jaav­to­ser­vi­ser­jev/Ak­tual­noiz­sek­ci­je.aspx tu­di vzo­rec/ pri­mer splo­šnih po­go­jev.

Na splet­ni stra­ni pa naj­de­te tu­di dru­ge po­mem­bne in­for­ma­ci­je.

Naj na­šte­jem le ne­ka­te­re: • Pri­za­de­vanj Evrop­ske ko­mi­si­je za bolj­ši av­to­ser­vi­sni trg • Zao­stro­va­njem pra­vil za teh­nič­ne pre­gle­de s stra­ni Evrop­ske ko­mi­si­je • Oko­lje­vars­tve­nih zah­tev s po­droč­ja de­jav­no­sti av­to­ser­vi­si­ra­nja • in še kar ne­kaj dru­gih in­for­ma­cij. Še ved­no pa je na sek­ci­ji mo­go­če pri­do­bi­ti na­do­mest­ne vi­nje­te – po opi­sa­nem po­stop­ku v član­ku »Mož­nost pri­do­bi­tve NADOMESTNE VINJETE. Igor Pi­pan, se­kre­tar sek­cij

Po­go­ji 1. Vla­ga­te­lji ozi­ro­ma upra­vi­čen­ci do sred­stev so last­ni­ki in no­sil­ ci de­jav­no­sti enot ma­le­ga gos­po­dars­tva z do 50 za­po­sle­ni­mi: sa­mo­stoj­ni pod­jet­nik ali pod­jet­je v za­seb­ni la­sti s se­de­žem na ob­moč­ju Ob­či­ne Gro­sup­lje in Do­bre­po­lje.

2. Vla­ga­telj lah­ko uve­ljav­lja le stroš­ke ko­ti­za­ci­je (pri­jav­ni­ne) za izo­bra­že­va­nje in us­po­sab­lja­nje, iz­ve­de­no v le­tu 2012; 3. Da vla­ga­telj za is­to izo­bra­že­va­nje in us­po­sab­lja­nje ni pre­jel fi­ nanč­ne po­mo­či po dru­gih pred­pi­sih in da sku­paj s to po­moč­jo in vred­nost­jo do­slej pre­je­tih po­mo­či v ob­dob­ju zad­njih treh (3) let ne pre­se­ga zne­ska 200.000,00€ ozi­ro­ma 100.000,00€ v cest­ no­pro­met­nem sek­tor­ju, sklad­no s pra­vi­lom »de mi­ni­mis«.

5

Predstavljamo vam

Intervju z žu­panom Ob­či­ne Gro­sup­lje dr. Pe­trom Ver­ličem

Ob­čin­ska po­moč pod­jet­ni­kom Z bo­ga­to be­ro po­li­tič­nih in raz­lič­nih stro­kov­nih funk­cij, ki se­ že­jo tu­di na med­na­rod­ni ni­vo, je dr. Pe­ter Ver­lič člo­vek ve­li­ke ši­ri­ne. Po­tem ko je od le­ta 1998 v vlo­gi svet­ni­ka na stra­ni SDS, ki ji je že vse­sko­zi zvest, se­del v Ob­čin­skem sve­tu Ob­či­ne Gro­ sup­lje in se do­do­bra sez­na­nil z vso lo­kal­no prob­le­ma­ti­ko, mu je v dru­gem poiz­ku­su us­pe­lo pre­pri­ča­ti do­volj vo­liv­cev, da je le­ta 2010 se­del na žu­pan­ski stol­ček Ob­či­ne Gro­sup­lje. Ker je na če­lu ob­či­ne, ki že le­ta ve­lja za pod­jet­niš­ko us­mer­je­no, nas je za­ni­ma­lo, ka­ko kr­ma­ri v lo­kal­nih gos­po­dar­skih vo­dah v tre­nut­ ku, ko je ce­lot­no slo­ven­sko pod­jet­niš­tvo na ve­li­ki preiz­kuš­nji ter mu je vsa­ka po­nu­je­na ro­ka do­bro­doš­la.

Pi­še: Ana Va­to­vec Ne­kaj pri­mer­jal­nih po­dat­kov za Ob­či­no Gro­sup­lje lahko vidite v spodnji tabeli.

Kak­šno je tre­nut­no gos­po­dar­sko sta­nje v ob­či­ni: ko­li­ko je pod­je­tij, ka­ko po­slu­je­jo, kaj pro­pa­da in kaj ra­ste?

Ob­či­na teh po­dat­kov di­rekt­no ni­ma. Po­slu­žu­je­mo se in­for­ma­ cij, ki jih do­bi­mo s stra­ni OOZ Gro­sup­lje. Naj­no­vej­še po­dat­ke smo ob­ja­vi­li na ob­čin­ski splet­ni stra­ni, da lah­ko do­bi­jo vsi en ob­ču­tek za to. Na por­ta­lu slo­ven­ske­ga pro­jek­ta »Zla­ti ka­men« so do­lo­če­ni ka­zal­ni­ki, iz ka­te­rih se vi­di, kam so­di na­ša ob­či­na.

Po pri­hod­ku se uvrš­ča na 4. me­sto, po raz­vi­to­sti pa na 3. me­sto Osred­nje slo­ven­ske re­gi­je. V slo­ven­skem me­ri­lu smo v zgor­njem de­lu sred­nje raz­vi­tih ob­čin in bo­mo ver­jet­no le­tos iz te­ga na­slo­va do­bi­li cer­ti­fi­kat. To ka­že na kva­li­te­to živ­lje­nja v na­ši ob­či­ni, ki je ne oce­nju­je­mo sa­mi.

Število prebivalcev Površina Celotni prihodek Skupno število podjetij Selitveni prirast Razvitost

19.333 143 466.321.914 1.412 98 1,31

Uvrstitev Slovenija

Uvrstitev v regiji

18 48 23 19 12 4

4 6 4 4 7 3

Ko­li­ko ob­ča­nov je la­ni pla­ča­lo do­hod­ni­no v ob­čin­sko bla­gaj­no in pri­ mer­ja­va te­ga po­dat­ka z le­tom prej?

Tu­di te­ga po­dat­ka mi ne do­bi­mo, z njim raz­po­la­ga Davč­na upra­ va. Do­hod­ni­na je za­kon­sko opre­de­lje­na in ob­či­na jo do­bi v skla­du z do­lo­če­ni­mi za­kon­ski­mi me­ri­li. Po teh me­ri­lih je za le­to 2011 pre­je­la del do­hod­ni­ne gro­su­pelj­skih ob­ča­nov v vi­ši­ni 10 mi­li­jo­nov evrov, za le­to 2012 je zne­sek ne­ko­li­ko viš­ji, kar po­me­ni, da po­ča­si ra­ste. Gle­de na pro­stor­ske ak­te kak­šne­ga več­je­ga pri­se­lje­va­nja v bo­do­če ne na­čr­tu­je­mo, za­to tu­di ne pri­ča­ku­je­mo več­je­ga pri­ra­sta do­hod­ni­ne v pro­ra­ču­nu.

Ve­li­ko­krat smo že sli­ša­li, da ob­či­na ni­ma vzvo­dov, s ka­te­ri­mi bi ne­po­ sred­no vpli­va­la na gos­po­dars­tvo, ven­dar pa je nje­na po­sred­na vlo­ga pri tem lah­ko ve­li­ka. Pred­vsem gre za vpra­ša­nje pro­sto­ra, ko­mu­nal­ ne in­fra­struk­tu­re, pod­po­re raz­vo­ju ma­le­ga gos­po­dars­tva s so­fin ­ an­ ci­ra­njem, splo­šne ob­čin­ske na­rav­na­no­sti in še če­sa. Kaj ste za ča­sa va­še­ga žu­pa­no­va­nja na tem po­droč­ju že sto­ri­li in na ka­te­ra po­droč­ja po­sred­ne­ga in ne­po­sred­ne­ga vpli­va se ima­te na­men še po­se­bej us­ me­ri­ti v bo­do­če?

Na­men pro­jek­ta Zla­ti ka­men je na rav­ni lo­kal­ne sa­mou­pra­ve spod­bu­ja­ti raz­voj do­bre­ga uprav­lja­nja, ki vo­di k bolj­še­mu živ­lje­ nju. V ozad­ju pro­jek­ta je iz­vir­na ra­zi­sko­val­na me­to­do­lo­gi­ja: si­ stem ka­zal­ni­kov, ki omo­go­ča­jo pri­mer­jal­no vred­no­te­nje (bench­ mar­king) ob­čin.

Po­stav­ka, ki gre či­sto ne­po­sred­no v gos­po­dars­tvo, so sreds­tva da­ na obrt­ni zbor­ni­ci za pro­jek­te spod­bu­ja­nja ma­le­ga gos­po­dars­tva (sla­bih 38 ti­soč evrov v le­tu 2012 – op.a.). Svo­jo po­sred­no vlo­go vi­di­mo pred­vsem v pro­stor­skem in ko­mu­nal­nem oprem­lja­nju.

6

Predstavljamo vam Več­jih gos­po­dar­skih con ne bo, od­pr­la se bo sa­mo še Gos­po­dar­ska co­na Jug, ki le­ži v sme­ri pro­ti Po­no­vi va­si. V njej je na raz­po­la­go še pro­stor za pod­jet­ni­ke.

Dru­ga­če pa po­sred­no za­go­tav­lja­mo po­ go­je ko­mu­ni­ka­ci­je. Ši­ro­ko­pa­sov­na po­ve­ za­va z in­ter­ne­tom, brez ka­te­re­ga pod­jet­je da­nes ta­ko re­koč ne mo­re po­slo­va­ti, je ko­mer­cial­na sto­ri­tev raz­lič­nih po­nud­ni­ kov, pri ka­te­ri ob­či­ni ne bi bi­lo po­treb­no so­de­lo­va­ti, a po­ma­ga­li smo pri ure­ja­nju služ­no­sti zem­ljišč in os­ta­lem. Po­dob­no je na­še so­de­lo­va­nje v pro­jek­tu iz­grad­nje elek­trič­ne­ga dalj­no­vo­da, ki bo Gro­sup­lju za­go­tav­ljal več­ji po­ten­cial elek­trič­ne ener­ gi­je, brez ka­te­re­ga se do­lo­če­na pod­jet­ja – re­ci­mo Pe­kar­na Gro­sup­lje – ne bi mo­gla ši­ri­ti. Če ob­či­na ne bi pri­sto­pi­la k ure­ja­nju služ­no­sti, bi pa­del ce­lo­ten nji­hov pro­jekt. Štu­di­je ka­že­jo, da je Gro­sup­lje v ce­lo­ti na po­plav­nem ob­moč­ju, za­ra­di če­sar je ime­la prav ta­ko Pe­kar­na Gro­sup­lje ve­li­ke te­ža­ve.

Po­sre­do­va­li smo pri raz­lič­nih mi­ni­strs­tvih in priš­li do re­ši­tve, ki se­daj omo­go­ča pro­ jekt ši­ri­tve pod­jet­ja.

Pri ko­mu­nal­ni in­fra­struk­tu­ri smo po­ma­ ga­li pod­jet­ju Be­li­med, da smo ne­ko­li­ko ra­cio­na­li­zi­ra­li os­nov­ni pro­jekt in do­voz pri­la­go­di­li pod­jet­ni­ku ter na ta na­čin po­ sred­no zmanj­ša­li nje­go­ve stroš­ke. Skrat­ka ne­ko po­moč lah­ko da­mo pri ad­mi­ni­stra­ tiv­nih ovi­rah. Na­sled­nji ob­jekt v Gos­po­ dar­ski co­ni Jug je stav­ba Ra­dia Ze­le­ni val.

Ker sta to že dva gos­po­dar­ska sub­jek­ta, smo se od­lo­či­li, da bo­mo že se­daj ure­di­li ce­sto s ploč­ni­ki, ki nam je še ne bi bi­lo tre­ba. Na­vse­zad­nje je no­va pro­ga mest­ne­ ga pro­me­ta po­ce­ni­la pre­voz, to je zni­ža­la stroš­ke za de­lo­da­jal­ce. Pri­prav­lje­ni smo po svo­jih mo­čeh po­ma­gat vsa­ke­mu, ki po­tr­ka na ta vra­ta.

Ka­ko je z vklju­če­va­njem do­ma­čih pod­je­tij v iz­va­ja­nje do­lo­če­nih pro­jek­tov na ob­čin­skem ni­vo­ju?

Kje so, po va­šem mne­nju, v ob­čin­skem me­ ri­lu še od­pr­te mož­no­sti za raz­voj gos­po­dars­ tva in bi jih bi­la (re­ci­mo) Ob­či­na pri­prav­lje­na pod­pre­ti?

Kaj pa je z gro­su­pelj­sko ob­voz­ni­co?

Gro­sup­lje že do­slej ni šlo v ne­ko in­du­ stri­jo. Ne gle­de na kri­zo sta­ti­sti­ka ka­že, da pod­jet­ja de­la­jo in us­tvar­ja­jo pri­hod­ke.

Mi­slim, da so še od­pr­te mož­no­sti na sto­ri­ tve­nem de­lu. Mož­no­sti vi­dim na po­droč­ju tu­riz­ma.

Za­ra­di gos­po­dar­ske kri­ze so se in­ve­sti­ cij­ska vla­ga­nja ve­či­no­ma us­ta­vi­la. Prav­ za­prav so še edi­ni, ki sem in tja zgra­di­jo še kak ob­jekt ali ga raz­ši­ri­jo (re­no­vi­ra­jo) manj­ši za­seb­ni pod­jet­ni­ki.

Ali je ob­či­na v ob­dob­ju, od­kar ste žu­pan, spre­ je­la ali ima na­men spre­je­ti kak­šen ukrep, s ka­ te­rim bi olaj­ša­la in­ve­sti­tor­jem pri­do­bi­va­nje par­cel ozi­ro­ma do­ku­men­ta­ci­je za grad­njo?

Kon­čan je ob­čin­ski pro­stor­ski na­črt, ki se je za­čel že v prejš­njem man­da­tu. Tra­ja­lo je se­dem let in v tem po­gle­du si dr­žav­na ad­mi­ni­stra­ci­ja za­slu­ži ukor. Ob­ča­ni po­go­ sto na­ro­be mi­sli­jo, da ima ob­či­na po­seb­ne vzvo­de za ob­li­ko­va­nje pro­stor­ske­ga pla­na.

Mi smo le po­sred­ni­ki med že­lja­mi lju­di in ti­stim, kar do­vo­li­jo mi­ni­strs­tva. Na po­bu­ do ob­ča­nov smo da­li ve­li­ko par­cel v ob­ moč­je za­zi­dlji­vo­sti, a nam jih je Mi­ni­strs­ tvo za kme­tijs­tvo čr­ta­lo. Šči­ti kme­tij­ska zem­ljiš­ča, pa če to so ali ni­so.

Ob­či­na ima v na­čr­tu kar ne­kaj pro­jek­tov, ki bo­do za­ni­mi­vi tu­di za do­ma­če pod­jet­ ni­ke. Gre za si­stem jav­nih na­ro­čil. Tu­kaj se mo­ra­jo lo­kal­ni pod­jet­ni­ki ozi­ro­ma za­ seb­ni­ki zna­ti us­trez­no od­zva­ti. Prio­ri­tet­no gre v de­lo pri­zi­dek zdravs­tve­ne­ga do­ma v Gro­sup­ljem. V na­da­lje­va­nju je v na­čr­tu ure­di­tev cen­tra Gro­sup­lja z ga­raž­no hi­šo in jav­no-sta­no­vanj­skim de­lom, v ka­te­rem bo kul­tur­na dvo­ra­na. V njem naj bi na­ sta­lo ne­ko druž­be­no sre­diš­če. Mi­slim, da bli­ži­na Ljub­lja­ne in ugod­ne pro­met­ne po­ ve­za­ve dvi­ga­jo pod­jet­niš­ki in­te­res za po­ slov­ne pro­sto­re v Gro­sup­ljem, in da teh kljub vse­mu še ni do­volj. Na­sled­nji pro­jekt bo šport­ni park. Naj­več­ji pro­jekt, ki gre se­ daj­le v de­lo, pa je do­gra­di­tev ka­na­li­za­ci­je, či­stil­ne na­pra­ve, za kar ima­mo 16 mi­li­jo­ nov evrov evrop­skih sred­stev. To­rej je kar ne­kaj in­ve­sti­cij, ki bo­do za­ni­mi­ve tu­di za pod­jet­ja na tem pro­sto­ru.

Ob­voz­ni­ca Ljub­lja­na – Škof­lji­ca – Ko­čev­je je re­gij­ski prob­lem, ki je po­ve­zal ob­či­ne na tej osi. To po­ve­zo­va­nje pa obe­nem us­tvar­ ja več­ji po­slov­ni po­ten­cial za pod­jet­ni­ke v tem pro­sto­ru.

Ta je v dol­go­roč­nih na­čr­tih. Sta­ri pro­jekt s tra­so tik za Sonč­ni­mi dvo­ri bi uni­čil kva­li­ te­to bi­va­nja teh lju­di in ne pri­de v po­štev.

Tra­sa Ci­ka­va - za vas­jo Brez­je – Po­no­va vas je bolj real­na.

Glav­ne pro­met­ne prob­le­me smo ne­ko­li­ko omi­li­li s kro­žiš­či, ča­ka nas še pred ob­či­no. Če pa bo ob­voz­ni­ce Ljub­lja­na – Škof­lji­ ca umeš­če­na ta­ko, kot je tre­ba, se bo tu­di pro­met­ni pri­tisk čez Tur­jak zmanj­šal.

Do­stop se mi zdi ze­lo po­mem­ben. Pred le­ ti sem bil kot po­sla­nec v Be­li Kra­ji­ni, oko­li Se­mi­ča. Tam po­nu­ja­jo ogrom­no gos­po­ dar­skih con, a kaj je prob­lem; po­ve­za­va – do­stop. Za­to ni­so za­ni­mi­ve.

Pro­jek­tom za ure­di­tev gro­su­pelj­ske trž­ni­ce je že zra­sla bra­da. Kdaj in kje jo (trž­ni­co) lah­ko pri­ča­ku­je­mo?

7

Ta pro­stor je edins­tven. Tu­kaj se sre­ča­ mo z ure­ja­njem Ada­mi­če­ve ce­ste, ki je dr­žav­na ce­sta, drug prob­lem je ure­di­tev mi­ru­jo­če­ga pro­me­ta in tret­ji je po­plav­nost te­ga ob­moč­ja. Trž­ni­ca na tem pro­sto­ru bo za­ži­ve­la, a je tre­ba stva­ri te­me­lji­to pre­mi­ sli­ti, saj to, kar bo­mo na­re­di­li , bo os­ta­lo za na­prej. Za­de­va bo po­te­ka­la v sklo­pu ure­di­tve Ada­mi­če­ve ce­ste, štu­di­ja te­ga pa je v de­lu. Ob tem bi ome­nil, da smo za­če­li z ure­ja­njem par­kir­nih pro­sto­rov v Gro­ sup­ljem. Kan­di­di­ra­li smo tu­di na raz­pis za evrop­ska sreds­tva.

Za­go­var­ja­te ze­le­no, eko­loš­ko na­rav­na­no Gro­sup­lje. Kaj pa me­ni­te o mož­no­stih sa­moo­ skr­be v ob­či­ni Gro­sup­lje? Ali bi bi­la ob­či­na pri­prav­lje­na pri­pra­vi­ti pro­jekt in prev­ze­ti or­ ga­ni­za­cij­ski del iz­ved­be?

Jaz mi­slim, da je to po­zi­tiv­no. Jav­na na­ro­ či­la sa­moo­skr­bo jav­nim za­vo­dom, kot so šo­le, vrt­ci … že omo­go­ča­jo. Ure­di­tev trž­ ni­ce bo lah­ko k te­mu prin­ci­pu pri­po­mo­ gla. Raz­miš­lja­li smo, da bo­mo za trž­ni­co da­li kon­ce­si­jo. Bis­tve­ne­ga po­me­na pa je in­te­res lju­di.

Obrt­na zbor­ni­ca je bi­la v Gro­sup­ljem dol­go ne­ke vr­ste sre­diš­če za pod­jet­niš­ke in­for­ma­ci­ je, izo­bra­že­va­nje, prob­le­ma­ti­ko idr., obe­nem pa tu­di nek vez­ni člen med ob­či­no in pod­jet­ ni­ki. Kaj me­ni­te o člans­tvu v zbor­ni­ci in kaj pri­ča­ku­je­te od zbor­ni­ce v bo­do­če?

O ob­vez­nem ali pro­sto­volj­nem člans­tvu od­lo­ča­jo čla­ni sa­mi.

Na ko­le­gi­ju in z Ura­dom za pro­stor smo raz­miš­lja­li, da se bo­mo mo­ra­li za­zre­ti – us­tva­ri­ti ne­ko vi­zi­jo - v ob­čin­ski pro­stor za 20 do 30 let na­prej. V tem vi­dim do­da­no vred­nost, ki jo lah­ko da zbor­ni­ca in lo­kal­ no gos­po­dars­tvo, ki ima več iz­ku­šenj, kot jih ima­mo mi. Za­to bo­mo k te­mu zbor­ni­co si­gur­no po­va­bi­li.

Ne­ka po­ve­za­va med pod­jet­ni­ki in ob­či­ no manj­ka. Če vsak pod­jet­nik ho­di po­ sa­mez­no na ob­či­no, je na kon­cu skup­ni ime­no­va­lec prob­le­mov is­ti: ali bo­mo ime­li ce­sto tam, ali nam lah­ko po­ma­ga­te pri ko­ mu­nal­nem pris­pev­ku, elek­tri­ke ni­ma­mo, kje so kak­šne po­vr­ši­ne ..., če pa bi ime­li ne­ke­ga so­go­vor­ni­ka, ki vse to poz­na in ve, bi bi­lo de­lo laž­je.

In še eno po­droč­je je, kjer smo iz­pu­sti­li kar ne­kaj pri­lož­no­sti: evrop­ska sreds­tva. Jaz zme­raj po­sku­šam na vseh rav­neh, če se da kje kaj naj­ti, po­str­ga­ti. Vem, da so do­lo­če­ni pod­jet­ni­ki do­bi­li sub­ven­ci­je iz evrop­skih sred­stev, ven­dar za kak­šne več­je pro­jek­ te, v ka­te­rih bi so­de­lo­va­lo več sub­jek­tov, pri­ča­ku­jem ini­cia­ti­vo s stra­ni lo­kal­ne­ga gos­po­dars­tva in zbor­ni­ce.

Razpisi

Razpisi in objave Čla­ni OOZ Gro­sup­lje se v zve­zi z jav­ni­mi raz­pi­si in ob­ja­va­mi lah­ko obr­ne­te na sve­to­val­ca pri OZS: Da­ni­jel Lam­per­ger; da­ni­jel.lam­per­ger­@ozs.si Vzpo­sta­vi­tev no­ve­ga splet­ne­ga me­ sta za zbi­ra­nje po­nudb za na­ro­či­la nad 12.500 EUR Ob­veš­ča­mo vas, da je bi­lo dne 18.9.2012 na splet­ni stra­ni Mi­ni­strs­tva za in­fra­ struk­tu­ro in pro­stor pod ru­bri­ko »jav­ne ob­ja­ve«/ »zbi­ra­nje po­nudb« vzpo­stav­lje­no splet­no me­sto za zbi­ra­nje po­nudb za na­ ro­či­la bla­ga, sto­ri­tev in gra­denj z oce­nje­no vred­nost­jo, ki je več­ja od 12.500 EUR brez DDV in manj­ša od vred­no­sti, za ka­te­ro je ob­vez­na upo­ra­ba Za­ko­na o jav­nem na­ro­ ča­nju (20.000 EUR brez DDV za bla­go in sto­ri­tve ter 40.000 EUR brez DDV za grad­ nje) ozi­ro­ma ob­vez­na upo­ra­ba Za­ko­na o jav­nem na­ro­ča­nju na vod­nem, ener­get­ skem, trans­port­nem po­droč­ju in po­droč­ ju trans­port­nih sto­ri­tev (40.000 EUR brez DDV za bla­go in sto­ri­tve ter 80.000 EUR brez DDV za grad­nje).

Mi­ni­strs­tvo za in­fra­struk­tu­ro in pro­stor je na­mreč eden iz­med naj­več­jih na­roč­ni­kov v Re­pub­li­ki Slo­ve­ni­ji, z vzpo­sta­vi­tvi­jo te­ga splet­ne­ga me­sta pa uve­ljav­lja­mo spo­što­ va­nje te­melj­nih na­čel jav­ne­ga na­ro­ča­nja, pred­vsem na­če­la za­go­tav­lja­nja kon­ku­ ren­ce, trans­pa­rent­no­sti in na­če­la ena­ko­ prav­ne obrav­na­ve po­nud­ni­kov, na­roč­ni­ kov na­men pa je tu­di čim prejš­nja iz­bi­ra po­nud­ni­ka. Pr­ve ob­ja­ve na­čr­tu­je­mo še v tem me­se­cu.

Mi­ni­strs­tva za in­fra­struk­tu­ro in pro­stor Mi­kro­kre­di­ti v vi­ši­ni do 25.000 EUR Ker je bi­lo v pre­te­klo­sti sli­ša­ti ker ne­kaj re­kla­me v zve­zi s to­vrst­no po­moč­jo mi­kro pod­jet­jem, vam po­sre­du­jem ne­kaj in­for­ ma­cij na to te­mo. Gre za Evrop­ski mi­kro­ fi­nanč­ni in­stru­ment Pro­gress (Pro­gress Mi­cro­fi­nan­ce), ki ga fi­nan­ci­ra­ta Evrop­ska ko­mi­si­ja in Evrop­ska in­ve­sti­cij­ska ban­ka, ter ga uprav­lja Evrop­ski in­ve­sti­cij­ski sklad.

V Slo­ve­ni­ji pri tem in­stro­men­tu so­de­lu­je le Volks­bank d.d. Mi­kro pod­jet­ni­ki lah­ ko na­ja­me­jo kre­dit v vi­ši­ni naj­več 25.000 evrov. Skraj­ni rok za­pad­lo­sti kre­di­ta je 22. de­cem­ber 2019. Pod­jet­ni­ki lah­ko kre­dit za­va­ru­je­jo z me­ni­ca­mi, po­roš­tvom last­ ni­ka in ne­pre­mič­ni­no ali z me­ni­ca­mi in

po­roš­tvom fi­zič­nih oseb (“bian­co kre­dit”).

Eden iz­med po­go­jev za na­jem “bian­co kre­di­ta” je, da pod­jet­je po­slu­je naj­manj eno ce­lo ko­le­dar­sko oz. po­slov­no le­to.

Obrest­ne me­re pri mi­kro­kre­di­tih so fik­sne in zna­ša­jo 6 % let­no za kre­di­te za­va­ro­va­ne z ne­pre­mič­ni­no in 7 % let­no za “bian­co kre­dit”. Kre­di­to­je­ma­lec do­bi mo­ra­to­rij na od­pla­či­lo glav­ni­ce naj­manj do 31. de­cem­ bra 2013. Glav­ni­co je mož­no od­pla­ča­ti v en­krat­nem obro­ku ob za­pad­lo­sti kre­di­ta ali obroč­no (me­seč­no, če­trt­let­no) po pre­ te­ku mo­ra­to­ri­ja. Obre­sti se pla­ču­je­jo na me­seč­ni rav­ni. Kre­di­to­je­ma­lec je lah­ko ka­te­ro ko­li mi­kro pod­jet­je, ki za­po­slu­je manj kot 10 oseb. Let­ni pri­hod­ki pod­jet­ja in let­na bi­lanč­na vso­ta ne sme­ta pre­se­ga­ti 2 mi­li­jo­nov evrov v zad­njem po­slov­nem le­tu. Kre­di­to­je­ma­lec po­leg te­ga ne sme bi­ti pla­čil­no nes­po­so­ben ali v ste­čaj­nem po­ stop­ku. Stroš­ki odo­bri­tve kre­di­ta 2 % oz. 3 %, od­vi­sno od na­či­na za­va­ro­va­nja kre­di­ta, stroš­ki vo­de­nja kre­di­ta po pre­te­ku pr­ve­ga le­ta za le­to vna­prej v zne­sku 70,00 evrov oz. 100,00 evrov let­no.

Da­ni­jel Lam­per­ger, OZS Jav­ni raz­pis za ne­po­sred­no so­fi­nan­ ci­ra­nje ka­drov­skih šti­pen­dij de­lo­da­ jal­cem Sklad je 31. 8. 2012 v Urad­nem li­stu RS št.

67/2012 in na svo­ji splet­ni stra­ni ob­ja­vil jav­ni raz­pis za ne­po­sred­no so­fi­nan­ci­ra­nje ka­drov­skih šti­pen­dij de­lo­da­jal­cem za šol­ sko/štu­dij­sko le­to 2012/2013.

Rok za od­da­jo vlog je: do vključ­no 29. 3.

2013 ozi­ro­ma do po­ra­be sred­stev.

Pred­met raz­pi­sa je ne­po­sred­no so­fi­nan­ ci­ra­nje ka­drov­skih šti­pen­dij, ki jih bo­do de­lo­da­jal­ci iz­pla­če­va­li od vključ­no šol­ ske­ga/štu­dij­ske­ga le­ta 2012/2013 do za­ ključ­ka izo­bra­že­va­nja po jav­no ve­ljav­nih izo­bra­že­val­nih pro­gra­mih po­klic­ne­ga in sred­nje­šol­ske­ga izo­bra­že­va­nja, štu­dij­skih pro­gra­mih viš­je­ga izo­bra­že­va­nja, do­di­ plom­skih in po­di­plom­skih ma­gi­str­skih ali dok­tor­skih štu­dij­skih pro­gra­mih.

Vred­nost raz­pi­sa je 2.000.000,00 EUR. Več in­for­ma­ci­ji na splet­ni stra­ni Jav­ne­ga skla­da RS za raz­voj ka­drov in šti­pen­di­je.

8

Sub­ven­cio­ni­ra­nje de­lo­da­jal­cev za za­po­sli­tev brez­po­sel­nih oseb Raz­pi­snik: Za­vod Re­pub­li­ke Slo­ve­ni­je za za­po­slo­va­nje Da­tum ob­ja­ve: 12.7.2012 Rok za od­da­jo: do po­ra­be sred­stev, naj­ dlje do 1. 6. 2013 Pred­vi­de­na vi­ši­na sred­stev: 9.000.000 EUR Vi­ši­na so­fi­nan­ci­ra­nja: 7.250 EUR Pred­met jav­ne­ga po­va­bi­la Zbi­ra­nje po­nudb de­lo­da­jal­cev za iz­ved­bo pro­jek­ta v ok­vi­ru pro­gra­ma »Pr­vi iz­ziv«, ki ob­se­ga vklju­če­va­nje brez­po­sel­nih oseb iz cilj­ne sku­pi­ne v sub­ven­cio­ni­ra­nje za­ po­sli­tev za ob­dob­je naj­manj 15 me­se­cev z vklju­ču­jo­čim tri­me­seč­nim po­sku­snim de­lom (3+12 me­se­cev).

Cilj­na sku­pi­na jav­ne­ga po­va­bi­la V pro­jek­te v ok­vi­ru pro­gra­ma »Pr­vi iz­ziv« se vklju­ču­je­jo brez­po­sel­ne ose­be, mlaj­še od 30 let, ki so vsaj 3 me­se­ce vo­de­ne v evi­ den­ci brez­po­sel­nih oseb.

Upra­vi­čen­ci Po­nud­bo za iz­ved­bo pro­jek­ta v ok­vi­ru pro­gra­ma »Pr­vi iz­ziv« lah­ko od­da de­lo­ da­ja­lec, prav­na ali fi­zič­na ose­ba, re­gi­stri­ ra­na za oprav­lja­nje de­jav­no­sti v Re­pub­li­ki Slo­ve­ni­ji, ki iz­pol­nju­je po­go­je, na­ve­de­ne v jav­nem po­va­bi­lu (v na­da­lje­va­nju: de­lo­ da­ja­lec), ki bo brez­po­sel­ne ose­be iz cilj­ ne sku­pi­ne za­po­slil za ob­dob­je naj­manj 15 me­se­cev ne­pre­ki­nje­no z vklju­ču­jo­čim tri­me­seč­nim po­sku­snim de­lom za pol­ni de­lov­ni čas 40 ur te­den­sko ozi­ro­ma so­ raz­mer­no manj v skla­du z od­loč­bo o in­ va­lid­no­sti.

Ome­ji­tve De­lo­da­jal­ci lah­ko od­da­jo eno ali več po­ nudb Šte­vi­lo mož­nih vklju­či­tev brez­po­sel­ nih oseb pri de­lo­da­jal­cu je ome­je­no in od­ vi­sno od šte­vi­la oseb, ki jih ima pri­jav­lje­ne v ob­vez­na so­cial­na za­va­ro­va­nja na zad­nji dan v me­se­cu pred me­se­cem od­da­je po­ nud­be na jav­no po­va­bi­lo, ter zna­ša: 1 pri­jav­lje­na ose­ba: naj­več 2 sub­ven­cio­ni­ ra­ni za­po­sli­tvi; od 2 do 5 pri­jav­lje­nih oseb: naj­več 3 sub­ ven­cio­ni­ra­ne za­po­sli­tve; 6 ali več pri­jav­lje­nih oseb: naj­več 5 sub­ven­ cio­ni­ra­nih za­po­sli­tev.

Razpisi Upra­vi­če­ni stroš­ki in vi­ši­na sub­ven­ci­je Upra­vi­čen stro­šek iz­ved­be pro­jek­ta v ok­ vi­ru pro­gra­ma »Pr­vi iz­ziv« je sub­ven­ci­ja za za­po­sli­tev, ki se de­lo­da­jal­cu iz­pla­ča na pod­la­gi do­ka­zil o za­po­sli­tvi v dveh de­lih, in si­cer: - za čas po­sku­sne­ga de­la po skle­ni­tvi po­ god­be o za­po­sli­tvi med de­lo­da­jal­cem in vklju­če­no brez­po­sel­no ose­bo, - za preo­sta­li čas za­po­sli­tve pr­vi na­sled­nji me­sec po po­te­ku po­sku­sne­ga de­la.

Pr­vi del sub­ven­ci­je, ki se do­de­li za čas po­ sku­sne­ga de­la, zna­ša 2.250,00 EUR (750,00 EUR za vsa­ke­ga od treh me­se­cev), dru­gi del sub­ven­ci­je, ki se do­de­li za preo­sta­li del 15-me­seč­ne za­po­sli­tve, zna­ša 5000 EUR na ose­bo za poln de­lov­ni čas ozi­ro­ma so­ raz­mer­no manj gle­de na de­lov­ni čas za za­po­sli­tev in­va­li­da v skla­du z od­loč­bo o in­va­lid­no­sti.

3. jav­no po­va­bi­lo za zbi­ra­nje po­ nudb v ok­vi­ru pro­gra­ma »Us­po­sab­ lja­nje in izo­bra­že­va­nje za­po­sle­nih 2011« Sklad za raz­voj ka­drov in šti­pen­di­je je 15. ju­ni­ja 2012 ob­ja­vil 3. jav­no po­va­bi­lo za zbi­ra­nje po­nudb v ok­vi­ru pro­gra­ma »Us­ po­sab­lja­nje in izo­bra­že­va­nje za­po­sle­nih 2011«.

Na­men jav­ne­ga po­va­bi­la je spod­bu­ja­nje us­po­sab­lja­nja za­po­sle­nih, ki v ča­su us­po­ sab­lja­nja do­pol­ni­jo vsaj 50 let. Z jav­nim po­va­bi­lom že­li­jo spod­bu­ja­ti de­lo­da­jal­ce, da pred­nost­no vla­ga­jo v pri­do­bi­va­nje no­ vih znanj in kom­pe­tenc za­po­sle­nih in ta­ko v skla­du s po­tre­ba­mi na tr­gu de­la pris­pe­ va­jo k od­pra­vi struk­tur­nih nes­kla­dij, iz­ bolj­ša­nju us­po­sob­lje­no­sti za­po­sle­nih ter po­ve­ča­nju nji­ho­ve mo­bil­no­sti in za­pos­ lji­vo­sti.

V ok­vi­ru po­sa­mez­ne po­nud­be lah­ko de­lo­ da­ja­lec za­pro­si za so­fi­nan­ci­ra­nje več raz­ lič­nih us­po­sab­ljanj in za več za­po­sle­nih.

Zgor­nja vso­ta so­fi­nan­ci­ra­nja je od­vi­sna od ve­li­ko­sti pod­jet­ja, in si­cer se gib­lje od šti­ri ti­soč za mi­kro pod­jet­ja do 30 ti­soč evrov za ve­li­ka pod­jet­ja. Zno­traj teh zne­skov lah­ko pod­jet­je pri­do­bi so­fi­nan­ci­ra­nje do naj­več 700 evrov na po­sa­mez­ne­ga za­po­ sle­ne­ga.

Ok­vir­na vi­ši­na raz­po­lož­lji­vih sred­stev zna­ša 4.357.940,34 EUR. Po­nud­be po­nud­ni­ki brez po­sred­ni­kov vlo­ ži­jo po pe­tih dneh od ob­ja­ve jav­ne­ga po­ va­bi­la do raz­de­li­tve raz­po­lož­lji­vih sred­stev ozi­ro­ma naj­ka­sne­je do 30. 6. 2013. Po­nud­ be, ki bo­do vlo­že­ne pred ro­kom za od­da­jo po­nudb, bo­do za­vr­že­ne.

Jav­ni raz­pis Ga­ran­ci­je Skla­da za banč­ne kre­di­te s sub­ven­ci­jo obrest­ne me­re na­me­ nje­ne teh­no­loš­ko ino­va­tiv­nim pro­jek­tom

(P1 TIP 2012) Slo­ven­ski pod­jet­niš­ki sklad je v Urad­nem li­stu RS (Št. 43, Da­tum: 8. 6. 2012) ob­ja­vil Jav­ni raz­pis Ga­ran­ci­je Skla­da za banč­ne kre­di­te s sub­ven­ci­jo obrest­ne me­re na­me­ nje­ne teh­no­loš­ko ino­va­tiv­nim pro­jek­tom (P1 TIP 2012).

Na­men jav­ne­ga raz­pi­sa je iz­bolj­ša­nje do­ sto­pa mi­kro, ma­lim in sred­nje ve­li­kim pod­jet­jem do ugod­nih vi­rov dolž­niš­ke­ga fi­nan­ci­ra­nja no­vih re­ši­tev, pro­duk­tov ali sto­ri­tev, s pou­dar­kom na last­nem zna­nju ali zna­nju šir­še­ga ra­zi­sko­val­no raz­voj­ne­ga ti­ma, ki se odra­ža v ko­mer­cia­li­za­ci­ji no­vih re­ši­tev, pro­duk­tov ali sto­ri­tev.

Ugod­nost kre­di­ta je izra­že­na v niž­ji obrest­ ni me­ri, roč­no­sti kre­di­ta in mož­no­sti ko­ riš­če­nja mo­ra­to­ri­ja pri vra­či­lu kre­di­tov.

Ga­ran­ci­ja Skla­da pred­stav­lja po­ve­ča­no mož­nost pri­do­bi­tve kre­di­ta za ti­sta pod­ jet­ja, ki ni­ma­jo za­dost­nih jam­stev za za­va­ ro­va­nje banč­ne­ga kre­di­ta ali za pod­jet­ja, ki že­li­jo del svo­jih jam­stev spro­sti­ti za nov in­ve­sti­cij­ski ci­klus.

Na raz­pis se lah­ko pri­ja­vi­jo mi­kro, ma­la in sred­nje ve­li­ka pod­jet­ja.

Skup­na vi­ši­na raz­pi­sa­nih sred­stev za iz­ da­ja­nje ga­ran­cij je 50.000.000,00 EUR, za sub­ven­cio­ni­ra­nje obrest­ne me­re pa 4.500.000,00 EUR. Jav­ni raz­pis je od­prt do 5. 12. 2012 ozi­ro­ ma do po­ra­be sred­stev.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenska turistična organizacija, Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska zbornica, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenje turističnih agencij Slovenije, Kongresni urad Slovenije in društvo turističnih novinarjev Slovenije Fijet Slovenija drugič zaporedoma prirejajo

osrednji slovenski turistični dogodek

“Dnevi slovenskega turizma”, ki bo potekal med 15. in 17. oktobrom v Radencih, v Zdravilišču Radenci.

Dnevi slovenskega turizma so namenjeni usklajevanju stališč o nadaljnjih strateških usmeritvah in trženju turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, izobraževalnim vsebinam, usklajevanju tekočih politik in pomembnejših projektov slovenskega turizma.

Tudi letos bo na dogodku sodelovala Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS. V primeru vašega interesa za sodelovanje na dogodku se obrnite na sekretarja Sekcije za gostinstvo in turizem Aleša Merhar, ales.merhar@ozs.si.

9

Zrno meseca

Av­to­ser­vis Boh d.o.o.

No­vi po­slov­ni pro­sto­ri v Gro­sup­ljem Pod­jet­je Av­to­ser­vis Boh d.o.o. se je 22. sep­tem­bra z Ma­le­ga Mla­če­ve­ga urad­no pre­se­li­lo v no­ve po­slov­ne pro­sto­re v Gro­sup­ ljem. Ob tej pri­lož­no­sti je dru­ži­na Boh pri­pra­vi­la svo­jim po­slov­nim part­ner­jem in stal­nim stran­kam pred­sta­vi­tev in po­go­sti­tev s pri­jet­nim dru­že­njem. Ma­ri­ja in Ro­bert Boh za­go­tav­lja­ta, da bo­do nji­ho­ve av­to­ser­vi­sne in pro­daj­ne sto­ri­tve v bo­do­če os­ta­le ena­ko ka­ko­vost­ne, kot do­slej in laž­je do­stop­ne. si­cer pa se red­no ude­le­žu­je stro­kov­nih izo­ bra­že­vanj, ki jih or­ga­ni­zi­ra BOSCH CAR – sve­tov­na ser­vi­sna mre­ža, ka­te­re član je Av­to­ser­vis Boh. Kva­li­te­ta pod­pr­ta z bla­gov­ni­ma znam­ka­ma BOSCH CAR in ADEL

Pi­še: Ana Va­to­vec Gro­su­pelj­ča­nom in oko­li­ča­nom do­bro poz­nan Bo­hov av­to­ser­vis je 11 let do­mo­ val na Ma­lem Mla­če­vem, po no­vem pa ga naj­de­te v gro­su­pelj­ski gos­po­dar­ski co­ni pod to­var­niš­kim mo­stom ob že­lez­ni­ci, v ne­po­sred­ni so­seš­či­ni Štu­dent­ske­ga klu­ ba Groš in Slaš­či­čar­ne Ko­va­čič. Tja so iz Sonč­nih dvo­rov pre­se­li­li tu­di svo­jo tr­go­ vi­no z re­zerv­ni­mi av­to­de­li.

Dru­žin­sko pod­jet­je Ro­bert Boh, iz­šo­lan za av­to­me­ha­ni­ka in s pod­la­go več kot de­set­let­nih de­lov­nih iz­ ku­šenj, je še z enim za­po­sle­nim de­lav­cem za­čel sa­mo­stoj­no de­jav­nost po­le­ti 2001.

V po­slov­nem pro­sto­ru, ki ga je zgra­dil na Ma­lem Mla­če­vem, je na za­čet­ku po­prav­ ljal vse vr­ste oseb­nih in do­stav­nih vo­zil, vključ­no z vul­ka­ni­zer­ski­mi sto­ri­tva­mi. Ko je le­ta 2005 po­leg do­zi­dal še eno de­lav­ni­

co, je de­jav­nost raz­ši­ril še na av­toop­ti­ko; ku­pi­li so tu­di stro­je in orod­ja za po­pra­vi­ lo mo­tor­nih glav vseh vrst av­to­mo­bi­lov.

Ve­li­ka mno­ži­ca raz­lič­nih av­to­mo­bil­skih znamk je po­me­ni­la ved­no več­jo po­tre­bo po raz­lič­nih av­to­de­lih v last­ni me­ha­nič­ni de­lav­ni­ci. Ker je bil čas za po­pra­vi­lo av­to­ mo­bi­la po­go­sto od­vi­sen od te­ga, v ko­lik­ šnem ča­su so us­pe­li do­bi­ti re­zerv­ni del, so se od­lo­či­li za od­prt­je last­ne fran­šiz­ne tr­go­vi­ne s pod­jet­jem Mo­to­mat, da­nes (po zdru­ži­tvi z A-ne­tom) ADEL. Tr­go­vi­na je od le­ta 2009 de­lo­va­la v Sonč­nih dvo­rih, po no­vem pa se je pre­se­li­la po­leg av­to­me­ ha­nič­ne de­lav­ni­ce na In­du­strij­sko ce­sto.

Pred pe­ti­mi le­ti se je v pod­jet­ju red­no za­ po­sli­la že­na Ma­ri­ja, ki je di­rek­to­ri­ca gos­ po­dar­ske druž­be, Ro­bert pa os­ta­ja moj­ster v de­lav­ni­ci in vo­di tr­go­vi­no. Z za­po­sle­ni­mi tvo­ri­ta 6-član­ski ko­lek­tiv, ki se mu bo ver­ jet­no v ne­kaj le­tih pri­dru­žil še naj­sta­rej­ši sin, ki je prav ta­ko so­last­nik fir­me. Tre­ nut­no štu­di­ra na elek­tro­teh­nič­ni fa­kul­te­ti, 10

Pod­jet­je je po­stop­no na­pre­do­va­lo in ši­ri­lo svo­jo po­nud­bo do toč­ke, ko so po­slov­ni pro­sto­ri na Mla­če­vem po­sta­li pre­te­sni in jih ni bi­lo mo­go­če pro­stor­sko kam ši­ri­ti, po dru­gi stra­ni pa: »Tr­go­vi­na v Sonč­nih dvo­rih je pred­stav­lja­la lo­gi­stič­no ovi­ro. S stal­ni­mi vož­nja­mi med Mla­če­vim in Gro­ sup­ljem smo iz­gub­lja­li na ča­su, obe­nem pa je bil to do­da­ten stro­šek. Za­to smo se la­ni od­lo­či­li za na­kup no­vih po­slov­nih pro­ sto­rov, v ka­te­rih bo­sta zdru­že­ni de­lav­ni­ca in tr­go­vi­na,« raz­la­ga Ma­ri­ja Boh. Pro­stor je bil zgra­jen do tret­je grad­be­ne fa­ze. V enem le­tu so ga us­pe­li do­gra­di­ti: »Ve­či­ no­ma s kom­pen­za­ci­ja­mi na­ših strank,« pri­po­ve­du­je di­rek­to­ri­ca.

Na še en­krat več­ji po­vr­ši­ni, kot na Ma­lem Mla­če­vem, so ure­di­li de­lav­ni­co, oprem­lje­ no z naj­so­dob­nej­šo opre­mo za učin­ko­vit in hi­ter ser­vis za vse vr­ste oseb­nih vo­zil in do­stav­nih vo­zil do 3,5 to­ne no­sil­no­sti.

Sto­ri­tev nji­ho­ve­ga ser­vi­sa je ena­ko­vred­ na sto­ri­tvi ka­te­re­ga­ko­li poob­laš­če­ne­ga ser­vi­sa tu­di za vo­zi­la, ki so še v ga­ran­ci­ji.

Zrno meseca Med po­nud­bo je nji­ho­va spe­cial­nost po­pra­vi­lo ozi­ro­ma ure­di­tev mo­tor­nih glav za vse vr­ste vo­zil. Po­leg teh­nič­ne oprem­lje­no­sti de­lav­ni­ce in stro­kov­no pod­ko­va­nih lju­di z iz­kuš­nja­mi, ki v njej de­la­jo, je do­dat­no za­go­to­vi­lo kva­ li­te­te Av­to­ser­vi­sa Boh ser­vi­sna mre­ža BOSCH CAR, ki sto­ji v ozad­ju s svo­ji­ mi zah­te­va­mi in nor­ma­ti­vi, ka­te­rih se dr­ži­jo. Ude­le­žu­je­jo se nji­ho­vih red­nih izo­bra­že­vanj, kjer se sez­na­nja­jo z vse­mi no­vost­mi in us­po­sab­lja­jo za de­lo.

V sklo­pu no­vih pro­sto­rov se na­ha­ja tr­ go­vi­na, v ka­te­ri ima­jo na vo­ljo bla­gov­no znam­ko ADEL, ki vse­bu­je av­to­mo­bil­ ske re­zerv­ne de­le ori­gi­nal­ne ka­ko­vo­sti za po­droč­ja: me­ha­ni­ka, vul­ka­ni­zers­tvo, av­toe­lek­tri­ka, av­to­kli­me, ka­ro­se­ri­ja, do­dat­na opre­ma in dru­go. V tr­go­vi­ ni nu­di­jo na­do­mest­ne de­le za ve­či­no oseb­nih in do­stav­nih vo­zil, s pou­dar­ kom na iz­bo­ru de­lov za po­pra­vi­lo in vzdr­že­va­nje. Ob tem Ro­bert ša­lji­vo pri­pom­ni: »Ima­mo tr­go­vi­no, da kon­ ku­ren­ca ho­di k nam.«

Pre­vla­du­je­jo do­stav­na vo­zi­la Bo­ho­ve stran­ke v de­lav­ni­ci so ve­či­no­ma do­ ma­či­ni in oko­li­ča­ni tja do slo­ven­ske pre­stol­ ni­ce. Med nji­mi je do­bra po­lo­vi­ca pod­je­tij z do­stav­ni­mi vo­zi­li do 3500 ki­lo­gra­mov no­sil­ no­sti, os­ta­li pro­met pa jim na­re­di po­pra­vi­lo oseb­nih vo­zil. Če­prav se da­nes ve­či­na obrt­ ni­kov ote­pa s pla­čil­no ne­dis­ci­pli­no, Ro­bert Boh te­ga ne iz­po­stav­lja in le pri­pom­ni: »Vsi ma­lo za­mu­ja­mo.« Med­tem pa so v nji­ho­vi tr­go­vi­ni glav­ne stran­ke av­to­me­ha­ni­ki z do­ ma­če­ga ob­moč­ja.

Bo­doč­nost je na mla­dih Ker so rav­no­kar za­klju­či­li ve­li­ko in­ve­sti­ci­jo, o no­vih vla­ga­njih ne raz­miš­lja­jo. Svo­je si­le bo­do us­me­ri­li na kva­li­te­to sto­ri­tev in uva­ja­ nje mla­de­ga ro­du v po­sel, saj po­leg sta­rej­še­ga si­na, ki je v dru­žin­sko de­lo že vklju­čen, mlaj­ši obi­sku­je Ve­go­vo sred­njo šo­lo in s svo­jo po­ klic­no us­me­ri­tvi­jo prav ta­ko pred­stav­lja bo­ do­či de­lov­ni po­ten­cial dru­žin­ske­ga pod­jet­ja Av­to­ser­vis Boh.

Po­nud­ba sto­ri­tev: • av­to­me­ha­nič­na po­pra­vi­la oseb­ nih in do­stav­nih vo­zil do 3,5 t, • av­toop­ti­ka, • vul­ka­ni­zers­tvo, • po­pra­vi­lo – ure­di­tev mo­tor­nih galv za vse vr­ste av­to­mo­bi­lov • av­to­diag­no­sti­ka, • po­pra­vi­lo briz­gal­nih šob, • po­pra­vi­lo di­zel­skih tla­čilk, • av­to­kle­pars­tvo, • pro­da­ja re­zerv­nih de­lov.

ZAKONODAJNA ZRNA Iz­pol­nje­va­nje ob­vez­no­sti po no­vem Za­ko­nu o var­no­sti in zdrav­ju pri de­lu 1. Na­si­lje tret­jih oseb (23. člen) V ko­li­kor pri de­lo­da­jal­cu ob­sta­ja­jo de­lov­na me­sta, kjer ob­sta­ja več­ja ne­var­nost za na­si­lje tret­jih oseb, de­fi­ni­ra­na v oce­ni tve­ga­nja, je dol­žan po­skr­be­ti za ta­ko ure­di­tev de­lov­ne­ga me­sta in opre­mo, ki tve­ga­nje za na­si­lje zmanj­ ša in omo­go­ča do­stop po­mo­či na ogro­že­no de­lov­no me­sto.

De­lov­na me­sta, kjer ob­sta­ja po­ten­cial­na ne­ var­nost za na­si­lje tret­jih oseb so de­la z de­nar­ jem ali dra­go­ce­ni­mi pred­me­ti, s pre­mo­že­njem, va­ro­va­nje dra­go­ce­nih pred­me­tov, osam­lje­na de­lov­na me­sta, de­lo po­no­či ali zgo­daj zju­traj, de­lo na mo­bil­nih de­lov­nih me­stih, de­lo pro­ da­jal­cev, …

Ne­ka­te­ri pre­ven­tiv­ni ukre­pi: • de­lov­no oko­lje (fi­zič­no-var­nost­ni ukre­ pi, …), • or­ga­ni­za­ci­ja de­la in na­čr­to­va­nje de­lov­nih na­log • ob­veš­ča­nje in us­po­sab­lja­nje za­po­sle­nih (us­ po­sab­lja­nje za­po­sle­nih z na­me­nom laž­je­ga pre­poz­na­va­nja nes­pre­jem­lji­ve­ga ve­de­nja in zgod­njih zna­kov na­si­lja, za ob­vla­do­va­nje te­ žav­nih si­tua­cij s stran­ka­mi in ob­vla­do­va­nje stre­sa, na­vo­di­la za­po­sle­nih ka­ko ukre­pa­ti v pri­me­ru po­ja­va na­si­lja, …)

2. Pred­hod­no vars­tvo (25. člen): De­lo­da­ja­lec sme da­ti v upo­ra­bo ob­jekt le, če je pri­do­bil do­ku­men­ta­ci­jo v zve­zi z na­dalj­njim de­lom sklad­no s pred­pi­si o za­go­tav­lja­nju var­ no­sti in zdrav­ja na za­ča­snih in pre­mič­nih grad­ biš­čih ter pi­sno oce­nil tve­ga­nja, ka­te­rim bi de­ lav­ci lah­ko bi­li iz­po­stav­lje­ni pri de­lu.

De­lo­da­ja­lec sme da­ti v upo­ra­bo de­lov­no opre­ mo in dru­ga sreds­tva za de­lo de­lav­cem le, če je pri­do­bil: • po­treb­no do­ku­men­ta­ci­jo, ki za­go­tav­lja nji­ ho­vo sklad­nost z bis­tve­ni­mi zdravs­tve­ni­mi in var­nost­ni­mi zah­te­va­mi za sreds­tva za de­lo; • po­treb­no do­ku­men­ta­ci­jo po pred­pi­sih o var­no­sti in zdrav­ju pri upo­ra­bi sred­stev za de­lo.

3. De­lo­da­ja­lec kot stro­kov­ni de­la­vec za var­ nost (30. člen): De­lo­da­ja­lec lah­ko, če je us­po­sob­ljen, sam pri se­bi prev­za­me vo­de­nje in za­go­tav­lja­nje var­ no­sti pri de­lu. Šte­je se, da je de­lo­da­ja­lec us­po­ sob­ljen: • če je od­go­vor­na ose­ba de­lo­da­jal­ca opra­vi­la splo­šni del stro­kov­ne­ga iz­pi­ta iz var­no­sti in zdrav­ja pri de­lu pri Mi­ni­strs­tvu za pra­vo­sod­je in jav­no upra­vo (Uprav­na aka­de­mi­ja) ozi­ro­ ma • če je opra­vi­la pri­la­go­je­no splo­šno in stro­kov­ no us­po­sab­lja­nje v ob­se­gu in na na­čin, ka­kor do­lo­ča Pra­vil­nik o stal­nem stro­kov­nem iz­ po­pol­nje­va­nju in us­po­sab­lja­nju na po­droč­ju var­no­sti in zdrav­ja pri de­lu.

11

4. Pro­mo­ci­ja zdrav­ja na de­lov­nem me­stu (32. člen): Bis­tve­na no­vost za­ko­na in obe­nem tu­di eno od te­me­ljih na­čel je na­čr­to­va­nje pro­mo­ci­je zdrav­ ja. De­lo­da­jal­ci mo­ra­jo ta­ko sklad­no z no­vim za­ko­nom za­go­tav­lja­ti in na­čr­to­va­ti pro­mo­ci­jo zdrav­ja na de­lov­nem me­stu ter za­njo za­go­to­ vi­ti po­treb­na sreds­tva, pa tu­di na­čin sprem­lja­ nja nje­ne­ga iz­va­ja­nja. V po­moč de­lo­da­jal­cem pri na­čr­to­va­nju pro­mo­ci­je zdrav­ja bo­do lah­ko smer­ni­ce za pro­mo­ci­jo zdrav­ja, ka­te­re bo iz­ da­lo Mi­ni­strs­tvo za zdrav­je. Smer­ni­ce se bo­do upo­rab­lja­le pro­sto­volj­no.

Pro­mo­ci­ja zdrav­ja vklju­ču­je ukre­pe za iz­bolj­ ša­nje or­ga­ni­za­ci­je de­la (uved­ba gib­lji­ve­ga de­ lov­ne­ga ča­sa, iz­me­nja­va de­lov­ne­ga me­sta,…), iz­bolj­ša­nje de­lov­ne­ga oko­lja (spod­bu­ja­nje so­ de­lo­va­nja med de­lav­ci,…), spod­bu­ja­nje de­lav­ cev k zdra­vim ak­tiv­no­stim (pro­gra­mi te­le­sne vad­be, pla­nin­ski klub v pod­jet­ju,…) ter spod­ bu­ja­nje oseb­nost­ne­ga raz­vo­ja (te­ča­ji za ob­vla­ do­va­nje stre­sa, po­moč pri opuš­ča­nju ka­je­nja, al­ko­ho­la,…).

Pro­mo­ci­ja zdrav­ja je za de­lo­da­jal­ca ob­ve­za, ki mu jo na­la­ga za­kon, de­la­vec pa se bo va­njo vklju­če­val pro­sto­volj­no.

5. Psi­ho­so­cial­na tve­ga­nja (24. člen): De­lo­da­ja­lec mo­ra to­vrst­na tve­ga­nja oce­ni­ti in spre­je­ti ukre­pe za pre­pre­če­va­nje, od­prav­lja­nje in ob­vla­do­va­nje pri­me­rov na­si­lja, tr­pin­če­nja, nad­le­go­va­nja in dru­gih ob­lik psi­ho­so­cial­ne­ga tve­ga­nja na de­lov­nih me­stih, ki lah­ko ogro­zi­jo

Zakonodajna zrna zdrav­je de­lav­cev.

De­lo­da­ja­lec lah­ko oce­ni psi­ho­so­cial­na tve­ga­ nja s po­moč­jo an­ket, vpra­šal­ni­kov, oseb­nih raz­go­vo­rov ter spre­je­ti us­trez­ne ukre­pe za za­va­ro­va­nje de­lav­cev, ki so iz­po­stav­lje­ni tem tve­ga­njem.

6. Pre­po­ved de­la pod vpli­vom al­ko­ho­la, drog in dru­gih sub­stanc na de­lov­nem me­ stu (51. člen): De­la­vec ne sme de­la­ti ali bi­ti na de­lov­nem me­stu pod vpli­vom al­ko­ho­la, drog ali dru­gih pre­po­ve­da­nih sub­stanc, pod vpli­vom zdra­vil, ki lah­ko vpli­va­jo na psi­ho­fi­zič­ne spo­sob­no­sti, na ti­stih de­lov­nih me­stih, kjer je za­ra­di več­je ne­var­no­sti za nez­go­de pri de­lu ta­ko do­lo­če­no z iz­ja­vo o var­no­sti z oce­no tve­ga­nja.

De­lo­da­ja­lec ta sta­nja ugo­tav­lja po po­stop­ku, ki ga pred­pi­še s svo­jim no­tra­njim ak­tom (pra­vil­ nik, za­pi­snik,..), de­lav­ci pa mo­ra­jo bi­ti pred­hod­ no sez­na­nje­ni z nje­go­vo vse­bi­no. De­lo­da­ja­lec mo­ra od­stra­ni­ti z de­la, de­lov­ne­ga me­sta in iz de­lov­ne­ga pro­ce­sa de­lav­ca, ki je de­lal ali je bil na de­lov­nem me­stu v nas­prot­ju z do­lo­či­li za­ ko­na.

De­lo­da­ja­lec mo­ra že v oce­ni tve­ga­nja do­lo­či­ti po­seb­ne zdravs­tve­ne zah­te­ve, ki jih mo­ra­jo iz­ pol­nje­va­ti de­lav­ci za do­lo­čen de­lo v de­lov­nem pro­ce­su, na pod­la­gi stro­kov­ne oce­ne zdrav­ni­ka za me­di­ci­no de­la, pro­me­ta in špor­ta.

7. Sa­mo­za­po­sle­ne ose­be (55. člen): De­fi­ni­ci­ja sa­mo­za­po­sle­nih oseb je na no­vo de­ fi­ni­ra­na v za­ko­nu, kot sa­mo­za­po­sle­na ose­ba se šte­je: • ose­ba, ki oprav­lja pri­do­bit­no ali dru­go po­ klic­no de­jav­nost kot edi­ni ali glav­ni po­klic, ne za­po­slu­je dru­gih de­lav­cev in ne vklju­ču­je dru­gih oseb v de­lov­ni pro­ces.

Ob­vez­no­sti v zve­zi z za­go­tav­lja­njem var­no­sti in zdrav­ja pri de­lu: • iz­de­la­va pi­sne iz­ja­ve o var­no­sti z oce­no tve­ ga­nja v ko­li­kor ob­sta­ja­jo ne­var­no­sti za nez­ go­de, po­klic­ne bo­lez­ni in bo­lez­ni po­ve­za­ne z de­lom ter do­lo­či­ti ukre­pe za za­go­to­vi­tev var­no­sti in zdrav­ja pri de­lu, • dolž­nost upo­ra­be us­trez­nih sred­stev za de­lo in oseb­ne va­ro­val­ne opre­me, • dolž­nost vklju­či­tve v pi­sni spo­ra­zum na skup­nih de­lo­viš­čih ter iz­va­ja­nje skup­nih ukre­pov za za­go­tav­lja­nje var­no­sti in zdrav­ja pri de­lu, • dolž­nost pri­ja­ve inš­pek­ci­ji za de­lo nez­go­de pri de­lu, za­ra­di ka­te­re je nez­mo­žen za de­lo več kot tri de­lov­ne dni, ugo­tov­lje­no po­klic­no bo­le­zen in ne­var­ni po­jav, • dolž­nost vars­tva pred po­ža­rom.

Do­se­da­nja prak­sa je tu­di po­ka­za­la, da de­lo­da­ jal­ci v prak­si ve­li­ko­krat po­zab­lja­jo na za­kon­sko zah­te­vo, da se mo­ra­jo z de­lav­ci ozi­ro­ma z nji­ ho­vi­mi pred­stav­ni­ki pos­ve­to­va­ti o po­mem­bnih vpra­ša­njih, ki se na­na­ša­jo na var­nost in zdrav­je pri de­lu, jim da­ti na vpo­gled oce­no tve­ga­nja in v iz­ja­vi o var­no­sti pred­lo­ži­ti za­pi­snik o pos­ve­to­ va­nju z de­lav­ci ozi­ro­ma nji­ho­vi­mi pred­stav­ni­ki.

Na­čin in ob­li­ka pos­ve­to­va­nja ni­sta za­kon­sko pred­pi­sa­na, to je lah­ko v ob­li­ki se­stan­ka, raz­go­ vo­ra, ob­ja­ve na og­la­sni de­ski, …kar se sma­tra kot obi­čaj­no za po­sa­mez­ne­ga de­lo­da­jal­ca. pri­pra­vi­la: mag. Ka­ta­ri­na Že­lez­nik Lo­gar

Spre­mem­be Za­ko­na o vars­tvu oko­lja in Za­ko­na o vo­dah Z ne­dav­no spre­mem­bo Za­ko­na o vars­tvu oko­ lja, se bo po­dalj­ša­la ve­ljav­nost oko­lje­vars­tve­nih do­vo­ljenj iz se­da­njih pe­tih na de­set let za na­ pra­ve in obra­te, za ka­te­re ob­sto­je­ča ure­di­tev pred­vi­de­va pet­let­no ve­ljav­nost. Gre za na­pra­ve v ka­te­rih se iz­va­ja de­jav­nost, ki pov­zro­ča emi­si­ je in za ka­te­re so pred­pi­sa­ne mej­ne vred­no­sti, ali se iz­va­ja de­jav­nost, za ka­te­ro je v skla­du z do­loč­ba­mi 19. in 20. čle­na Za­ko­na o va­ras­tvu oko­lja pred­pi­sa­na ob­vez­nost nje­go­ve pri­do­ bi­tve. To so na­pra­ve ali de­jav­no­sti, ki ne pov­ zro­ča­jo one­sna­že­va­nje oko­lja več­je­ga ob­se­ga (IPPC de­jav­no­sti ozi­ro­ma na­pra­ve). Za­kon­ska spre­mem­ba naj bi vpli­va­la na zmanj­ša­nje ad­ mi­ni­stra­tiv­nih obre­me­ni­tev ta­ko na stra­ni pod­ je­tij, kot tu­di dr­žav­ne upra­ve.

Na no­vo se po­stav­lja ure­di­tev gle­de os­tan­ka emi­sij­skih ku­po­nov iz re­zer­ve za no­ve na­pra­ve iz Dr­žav­ne­ga na­čr­ta raz­de­li­tve emi­sij­skih ku­po­ nov za ob­dob­je od 2008 do 2012. O nji­ho­vem raz­po­la­ga­nju bo od­lo­ča­la vla­da gle­de na iz­ pol­nje­va­nje med­na­rod­no spre­je­tih ob­vez­no­sti gle­de zmanj­še­va­nja emi­sij to­plo­gred­nih pli­nov v ok­vi­ru Kjot­ske­ga spo­ra­zu­ma in EU. Del rav­na­nja s ko­mu­nal­ni­mi od­pad­ki se bo po no­vem lah­ko ure­jal tu­di v ok­vi­ru pro­ste gos­ po­dar­ske po­bu­de in pro­ste kon­ku­ren­ce, če to ne bo v nas­prot­ju z zah­te­va­mi vars­tva oko­lja in zdrav­ja lju­di, spre­mem­be naj bi omo­go­či­le bolj učin­ko­vi­to ure­ja­nje ob­čin­skih gos­po­dar­skih služb vars­tva oko­lja, mor­da pa tu­di iz­bolj­ša­no ka­ko­vost sto­ri­tve in manj­še ne­ga­tiv­ne vpli­ve od­pad­kov na oko­lje.

Do­pol­ni­tve Za­ko­na o vo­dah spre­je­te z dne 18. 7. 2012 naj bi ure­di­le ne­ka­te­ra vpra­ša­nja na po­droč­ju vo­do­vars­tve­nih ob­mo­čij, ure­di­la se bo poe­no­sta­vi­tev pre­no­sa vod­nih pra­vic in uve­lja­vi­tev iz­jem od do­se­ga­nja ci­lja v pri­me­ru jav­ne­ga in­te­re­sa.

Kljub na­po­ve­dim pa v spre­mem­bi Za­ko­na o vo­dah ni poe­no­sta­vi­tev pri­do­bi­va­nja vod­ne pra­vi­ce v pri­me­ru last­ne os­kr­be s pit­no vo­do, saj je bi­lo pr­vot­no na­po­ve­da­no, da bo v to­vrst­ nih pri­me­rih za­do­sto­va­la re­gi­stra­ci­ja pri pri­stoj­ nih or­ga­nih.

Na po­droč­ju vo­do­vars­tve­nih ob­mo­čij je v spre­ mem­bah Za­ko­na o vo­dah bolj na­tanč­no opre­ de­lje­na ob­vez­nost iz­pla­či­la na­do­me­stil upra­vi­ čen­cu v dveh me­se­cih od vlo­ži­tve zah­tev­ka za iz­pla­či­lo do­hod­ka za zmanj­ša­nje do­hod­ka iz kme­tij­ske de­jav­no­sti.

V skla­du z EU pra­vom pa je opre­de­lje­na mož­ nost do­pust­nih iz­jem pri do­se­ga­nju pred­pi­ sa­ne­ga do­bre­ga sta­nja vo­da za po­se­ga­nje v pro­stor, če gre za jav­ni in­te­res.

Pri po­de­lje­va­nju vod­nih pra­vic (kon­ce­si­je) se poe­no­stav­lja po­sto­pek pre­no­sa vod­nih pra­vic, ki je ne­do­re­čen in v prak­si pov­zro­ča za­mik ali ce­lo od­vra­ča­nje od in­ve­sti­cij na po­droč­ju ra­be vo­de. Do do­lo­če­nih spre­memb je priš­lo tu­di pri pre­ne­ha­nju ve­ljav­no­sti vod­nih so­gla­sij ter pri po­dalj­ša­nju ve­ljav­no­sti vod­nih so­gla­sij za dve le­ti na zah­te­vo in­ve­sti­tor­ja.

Iz­ve­del se bo pre­nos do­lo­če­nih vrst ra­be vo­de

12

iz kon­ce­sij na vod­na do­vo­lje­nja z na­me­nom iz­bolj­še­va­nja po­slov­ne­ga oko­lja z od­pra­vo te­ žav­nih in dol­go­traj­nih ter dra­gih po­stop­kov za pri­do­bi­tev kon­ce­si­je, ta­ko na pri­mer za ma­ lo hi­droe­lek­trar­no za proi­zvod­njo elek­trič­ne ener­gi­je z in­sta­li­ra­no moč­jo do 10 MW ne bo več po­treb­no pri­do­bi­ti kon­ce­si­je, kar je bi­lo do se­daj izred­no dol­go­traj­no, po no­vem pa bo za to za­do­sto­va­lo vod­no do­vo­lje­nje.

ZA VEDNO ODŠLI IZ NAŠIH STANOVSKIH VRST

Feliks Klemenčič (1933 – 2012)

USTANOVNI ČLAN OOZ GROSUPLJE Sta­nu­joč: Glo­go­vi­ca 30, Šen­tvid pri Stič­ni De­jav­nost: proi­zvod­nja bre­zal­ko­hol­nih pi­jač, mi­ne­ral­nih in dru­gih ste­kle­ni­če­nih vod Član OOZ: 1974 - 2010

ZRNO — Glasilo območne obrtno-podjetniške zbornice Grosuplje Uredila: Ana Vatovec Tehnični urednik: FRANCI NOVAK. Tisk: AURORAGRAF d.o.o.

Izdaja: OOZ GROSUPLJE. Naklada: 1100 izvodov Naslov: Zrno - časopis za podjetne, Ob Grosupeljščici 1/b, 1290 Grosuplje, tel./fax: 01/7861-645, 01/7865-130 in 7865-135.

Izhaja mesečno.

Prispevki OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA GROSUPLJE, Ob Grosupeljščici 1b, tel.: 7865-130, 7865-135, fax: 01/7861-645

Obvestilo OBRAČUN PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST SAMOZAPOSLENIH ZA SEPTEMBER 2011 Dosežena osnova v EUR za leto 2011

Do vključno 8.977,20*

Bruto zavarovalna osnova v EUR

min. plača 763,06 118,27 67,53 185,80 48,53 50,06 4,04 102,63 0,76 0,76 1,07 0,46 3,05 291,48

Prisp. zavarovanca za PIZ Prisp. delodajalca za PIZ Skupaj prispevki za PIZ Prisp. zavarovanca za ZZ Prisp. delodajalca za ZZ Prisp. za poškodbe pri delu Skupaj prispevki za ZZ Prisp. zavarovanca za starš. varstvo Prisp. delodajalca za starš. varstvo Prisp. zavarovanca za zaposlovanje Prisp. delodajalca za zaposlovanje Skupaj drugi prispevki PRISPEVKI SKUPAJ

15,50% 8,85% 24,35% 6,36% 6,56% 0,53% 13,45% 0,10% 0,10% 0,14% 0,06% 0,40% 38,20%

Nad 8.977,20* do vključno 18.295,80 ** 60 % PP 898,83 139,32 79,55 218,87 57,17 58,96 4,76 120,89 0,90 0,90 1,26 0,54 3,60 343,36

Nad 18.295,80 do vključno 27.443,70 90 % PP 1.348,25 208,98 119,32 328,30 85,75 88,45 7,15 181,35 1,35 1,35 1,89 0,81 5,40 515,05

Nad 27.443,70 do vključno 36.591,60 120 % PP 1.797,66 278,64 159,09 437,73 114,33 117,93 9,53 241,79 1,80 1,80 2,52 1,08 7,20 686,72

Nad 36.591,60 do vključno 45.739,50 150 % PP 2.247,08 348,30 198,87 547,17 142,91 147,41 11,91 302,23 2,25 2,25 3,15 1,35 9,00 858,40

Nad Nad 45.739,50 54.887,40 do vključno do vključno 54.887,40 64.035,30 180 % PP 210 % PP 2.696,49 3.145,91 417,96 487,62 238,64 278,41 656,60 766,03 171,50 200,08 176,89 206,37 14,29 16,67 362,68 423,12 2,70 3,15 2,70 3,15 3,78 4,40 1,62 1,89 10,80 12,59 1.030,08 1.201,74

Nad 64.035,30

240 % PP 3.595,32 557,27 318,19 875,46 228,66 235,85 19,06 483,57 3,60 3,60 5,03 2,16 14,39 1.373,42

Povprečna bruto plača za julij 2012 znaša 1.498,05 EUR. * Minimalna plača za leto 2011 ** Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2011

Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku morajo davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge izpolnijo v skladu z navodili pristojnega davčnega urada.

Od 1. 10. 2011 velja nov način plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost. Več o tem si lahko preberete na spletni strani DURS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/nov_nacin_placevanja_davkov_s_1_10_2011/.

Pavšalni prispevki za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

določen za obdobje od 1. januarja 2012 do 31.

in poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (5.

decembra 2012. Prispevek plačujejo zavezanci

točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ), in iz tega

mesečno do 15. v mesecu za pretekli mesec

naslova izpolnjujejo pogoje za obvezno zdravstveno

Pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko

– ne glede na dejansko število dni opravljanja

zavarovanje.

zavarovanje znaša 31,51 EUR do 31. marca 2012,

dejavnosti v mesecu.

Prispevki za zdravstveno zavarovanje se obračunajo

in od 1. aprila 2012 dalje 32,14 EUR. Zavezanci plačajo polovico navedenega zneska prispevka

Zavarovalna podlaga 103

za mesec, v katerem opravljajo dejavnost 15 dni

Zavarovalna podlaga 103 velja za lastnike zasebnih

ali manj. Prispevek plačujejo mesečno do 15. v

podjetij, ki niso obvezno zavarovani na drugi

mesecu za pretekli mesec, in ga po novem znesku

podlagi in iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za

prvič plačajo za april 2012, in sicer do 15. 5. 2012.

obvezno zdravstveno zavarovanje.

Zavezanec za plačilo prispevkov za zdravstveno

po stopnji 13,45 % (najmanj) od minimalne plače, in znašajo 102,63 EUR. Obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopi tudi v primerih, ko te osebe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje, torej tudi ko bodo 1) na šolanju ali 2) v delovnem razmerju za

Prispevek za zdravstveno zavarovanje

zavarovanje je zavarovanec sam. Prispevki se

Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski

obračunavajo po stopnji 13,45 % od najnižje bruto

več kot polovico vendar manj kot polni delovni

poklic, so zavarovane za poškodbo pri delu in

pokojninske osnove in znašajo 114,47 EUR.

čas, in ne bodo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane iz naslova opravljanja samostojne

poklicno bolezen na podlagi 10. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem

Zavarovalna podlaga 104

gospodarske ali poklicne dejavnosti, ali 3) pa so

zavarovanju (ZZVZZ). Prispevek za zdravstveno

Zavarovalna podlaga 104 velja za osebe, ki na

uveljavile izvzem iz pokojninskega in invalidskega

zavarovanje znaša 4,53 EUR mesečno, in je

območju RS samostojno opravljajo gospodarsko

zavarovanja (odjava iz zavarovanja).

13

Prispevki

Prispevki za socialno varnost za družbenika zasebnih družb, ki so poslovodne osebe za september 2011 NAJNIŽJA NETO POKOJNINSKA OSNOVA

551,16

količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo *

1,54416

NAJNIŽJA BRUTO POKOJNINSKA OSNOVA

851,07

Naziv prispevka

stopnja

za plačilo

Skupaj prispevki za pokojnisko in invalidsko zavarovanje

24,35%

207,24

Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje

13,45%

114,47

Skupaj drugi prispevki: starševsko varstvo in zaposlovanje PRISPEVKI SKUPAJ

0,40%

3,40

38,20%

325,11

V Uradnem listu RS, št. 12/2011 je bil objavljen Sklep o najnižji pokojninski osnovi, po katerem znaša najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2011 dalje 551,16 EUR. Zavezanec plača prispevke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki.

Zneski prispevkov za socialno varnost so informativne narave. www.durs.gov.si/si/aktualno/najnizja_pokojninska_osnova/

Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2012 na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2012 (Uradni list RS, št. 105/2011). Objavljen je bil Zakon o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012 z dne 30. 5. 2012). Na podlagi 237. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ bodo spremembe Zakona o dohodnini začele veljati od 1.

1. 2013.

Stopnje dohodnine za davčno leto 2012: Če znaša neto letna davčna osnova v evrih Nad 7.840,53 15.681,03

2. Osebne olajšave Namen invalidu s 100 % telesno okvaro po dopolnjenem 65. letu starosti

Znaša dohodnina v evrih Do 7.840,53 15.681,03

4. Posebna olajšava - za vzdrževane otroke:

16 % 1.254,48 + 27 % nad 7.840,53 3.371,42 + 41 % nad 15.681,03

653,38 1.306,75

Za prvega vzdrževanega otroka Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo Za drugega vzdrževanega otroka Za tretjega vzdrževanega otroka Za četrtega vzdrževanega otroka Za petega vzdrževanega otroka Za vse nadaljnje vzdrževane otroke za glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka

Znaša dohodnina v evrih Do 653,38 1.306,75

16 % 104,54 + 27 % nad 653,38 280,95 + 41 % nad 1.306,75

Davčne olajšave

10.622,06 12.288,26

Letna olajšava v evrih 2.382,13

Znaša splošna olajšava v evrih Do 10.622,06 12.288,26

6.373,24 4.319,30 3.228,45

885,17 1.024,02

2.382,13

198,51

8.631,48

719,29

2.589,68 4.319,20 6.048,73 7.778,24

215,81 359,93 504,06 648,19

1.729,52

144,13

Mesečna olajšava v evrih 198,51

6. Posebna osebna olajšava za rezidenta – čezmejnega delovnega migranta 7.406,28 evra.

Minimalna plača Obdobje Znesek od 1. januarja 2012 763,06 EUR od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 748,10 EUR

Znaša splošna olajšava v evrih Do 885,17 1.024,02

Mesečna olajšava v evrih

5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do 2.755,71 evra letno.

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva: Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v evrih Nad

Letna olajšava v evrih

- za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana:

1. Splošna olajšava Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2012: Če znaša skupni dohodek v evrih Nad

Mesečna olajšava v evrih 1.438,48 115,78

3. Posebna osebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, znaša 3.228,45 evra.

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, se za davčno leto 2012 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica, preračunana na 1/12 leta: Če znaša neto mesečna davčna osnova v evrih Nad

Letna olajšava v evrih 17.261,82 1.389,39

Uradni list RS št.

5/2012 3/2011

Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Zajema osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost, del plače za poslovno uspešnost in dodatke. V minimalno plačo niso zajeta povračila stroškov v zvezi z delom (npr. povračilo za prehrano, prevoz na delo,…) in drugi osebni prejemki (npr. odpravnine, jubilejne nagrade). Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.

531,10 359,94 269,04

Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 269,04 evra.

14

Cenik oglasov

Oglas in PR (piar) članek Oglas na naslovnici 1/2 strani + predstavitev 1 stran Oglas na naslovnici 1/2 strani + predstavitev 1/2 strani

140,00 EUR

Stran objave

120,00 EUR

naslovnica

Oglas na naslovnici 1/4 strani + predstavitev 1/2 strani

90,00 EUR

Oglas v notranjosti 1/2 strani + predstavitev 1/2 strani

90,00 EUR

Popusti Od 4 do 6 objav

10%

Od 7 do 11 objav

20%

12 objav in več

25%

Velikost

Barva/ČB

1/1

-

1/2

Bar.

100,00

1/4

Bar.

60,00

1/8

Bar.

40,00

1/1

Bar.

150,00

1/2

Bar.

90,00

1/4

Bar.

55,00

1/8

Bar.

35,00

1/1

Bar.

120,00

1/2

Bar.

70,00

1/4

Bar.

42,00

1/8

Bar.

30,00

1/1

Bar.

100,00

1/2

Bar.

60,00

1/4

Bar.

37,00

1/8

Bar.

28,00

1/1

ČB

90,00

1/2

ČB

50,00

1/4

ČB

32,00

1/8

ČB

25,00

zadnja stran

2. stran

Oglašujte v glasilu Zrno

po ugodnih cenah!

Naročila oglasov sprejema ANA VATOVEC na GSM 040 856 901 ali na e-naslov: anavatovec.zrno@gmail.com

predzadnja str.

notranjost: str.

3,4,5…

Cena v EUR -

Komercialni predstavitveni (PR) članek notranjost: 3,4,5…

1/1

ČB

70,00

1/2

ČB

40,00

Oblikovanje oglasov Manjši oglas po predlogi Celovito oblikovanje oglasa

10,00 15,00/h

zrno_oktober_12_Layout 1 5.10.2012 11:19 Page 1

Krediti za podjetja in podjetnike - kratkoroÄ?ni in dolgoroÄ?ni krediti - poplaÄ?ilo obstojeÄ?ih kreditnih obveznosti - prilagodljive oblike zavarovanj (moĹžnost zavarovanj s plaÄ?ilom zavarovalne premije) - ugodne obrestne mere

zniĹž

UresniÄ?ite svoje poslovne ideje!

tve

dobri

oĹĄki o ani str

% - 5v0 itente e kom

za no

Poslovni paket dobrodoĹĄlice -

brezplaÄ?no vodenje raÄ?una 12 mesecev brezplaÄ?ni eksterni in interni prilivi ugodne direktne bremenitve 0,10 odst. toÄ?ke viĹĄja obrestna mera za naslednji depozit podarimo 1/2 stroĹĄkov odobritve kredita Ä?lanom OOZ Grosuplje brezplaÄ?na poslovna plaÄ?ilna kartica Activa Maestro

NajugodnejĹĄa ponudba banÄ?nih storitev.

Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510

www.lon.si info@lon.si

XXX B[VS OFQSFNJDOJOF TJ 4USPLPWOP QPTSFEPWBOKF QSJ QSPEBKJ OBLVQV NFOKBWJ PEEBKJ BMJ OBKFNV OFQSFNJÂ OJO 6SFKBOKF QSBWOFHB TUBOKB OFQSFNJÂ OJO TFTUBWB QSPEBKOF EBSJMOF NFOKBMOF QPHPECF #SF[QMBÂ OJ PHMFEJ JO PHMBrFWBOKF OB OBrJI TQMFUOJI TUSBOFI 0DFOJUFW UStOF WSFEOPTUJ WBrF OFQSFNJÂ OJOF /FQSFNJÂ OJOTLP QSBWOP JO EBWÂ OP TWFUPWBOKF ,PMPEWPSTLB D (SPTVQMKF 5 ' .

& B[VS!TJPM OFU