Mučan

uvodnik, obèina, osnovna šola Zimskopomladno brstje

10

b r e z p l a è n o g l a s i l o O B È I N EM U T A april 2007

letnik IV

številka 10

cokle. Pa o naših pridnih otrocih, o njihovih uspehih od vrtcev do fakultet bi morali pisati, jih spodbujati. Insi ne zatiskati oèi niti pred njihovimi težavami … domaèih obrti v vašem kraju.

Preprièan sem, da bi morala prva Izvedla bom tudi nekaj intervjujev s Prvi številki v letu bi morali na pot številka v letu 2007 v globalu, prebivalci Mute, da natanèneje zapisati najveè. Najprej bi morali na pomislite, vèasih znam uporabiti celo razišèem njihovo stališèe do domaèih naslovnico postaviti velik vprašaj. kakšno sodobno besedo, prinesti obrti kot eni izmed možnih priložnosti Vprašaj, kaj bomo v tem letu storili. Bi predstavitev nalog za to leto. za regionalni razvoj. Rezultate morali odpreti, z velikimi èrkami Verjamem pa tudi, da bomo med vprašalnika in intervjujev bom zapisati že malo pozabljene obljube iz letom uspeli osvetliti veèino tega, kar objavila v prihodnji številki Muèana in èasov volitev, pocukati za rokav vse, ki omenjam, in tistega, kar paè upam, da bodo Muti in njenim so stopili èez meje še možnega, morda prezremo. Številki bi zaželel na pot krajanom v pomoè pri nadaljnjem celo z nekoliko povišanim glasom veliko smelosti, seveda s kritièno naèrtovanju razvoja domaèega kraja. povprašati gospode v Ljubljani pa še poštenostjo, ki jo je treba negovati, Vprašalnike lahko rešite v okviru kje, ki nam za naš denar bolj ali manj kadar dajemo na papir neka dogajanja družine vsi skupaj. Tiste, ki boste slabo vladajo. Jih morda vprašati, kaj ali stanja. napisali, da želite sodelovati pri delu imamo mi od naših skopo posejanih skupine, ki se bo ukvarjala z domaèimi naravnih danosti. Se vprašati, si tudi obrtmi, prosim, da napišete tudi sami postaviti nekaj vprašajev. Kaj Kristl Valtl, telefonsko številko. Za skupino bom èlan uredništva lahko storimo sami? Kakšne so naše organizirala posebno sreèanje, kjer možnosti in èloveške sile? Ali sploh bom predstavila rezultate vprašalnika. vemo … (Morda kdaj povabimo naše Na sreèanju bo tudi dovolj priložnosti diplomante znanje iz naših krajev, èe za pogovor o možnostih za razvoj na nam utegnejo svetovati, pomagati.) tem podroèju.

Mar tudi mi ne trošimo preveè energije za povsem nepotrebne "špetire", ko Vljudno vas prosim, da ni veè prave meje in mere med vprašalnike oddate do vkljuèno 25. dobronamernim in … ?

4.

2007, in sicer na sledeèih Bi se morda morali kronološko lokacijah: Obèina Muta, trgovina Tuš spomniti prave gore lepih prireditev na Zgornji Muti, trgovina Tuš na pred novim letom, bi morali zapisati o Spodnji Muti, trgovina Merkator na prireditvah, ki so nam jih pripravili Rezultati priloženega Zgornji Muti, veža cerkve sv. godbeniki Mute, Pernic in drugi ob vprašalnika bodo v pomoè pri Primoža. novem letu pa ob kulturnem naèrtovanju razvoja na prazniku? Bi zapisali o koncertih na podroèju domaèih obrti Maja Cimerman J e r n e j u , Pe r n i c a h ? L a h k o b i V okviru projekta »Muèka Bistrica – dokumentirali nastope naših pevcev in celostno urejanje poreèja in okrepitev pevk, vse od mladih glasov pa do èezmejnega sodelovanja za razvoj« jesenskega cvetja, zapisali in pohvalili smo zbirali predloge krajanov o tem, vse, kar nas razvedri in v regiji postavlja kakšne spremembe na Muti želijo. ob bok najboljšim. Morda bi se morali Med obilico zbranih predlogov sem spomniti množice naših društev in organizacij. Skoraj pozabljamo, da izbrala podroèje domaèih obrti, ki bi tudi pri nas delujeta Rdeèi križ pa bile v tem okolju še posebno zanimive.

Karitas in še kaj, kar je potrebno za Rada bi raziskala, koliko znanja o »Nihèe nima take znosno življenje èloveka za soèloveka. domaèih obrteh je na Muti še pomanjkljivosti, ki je ne bi Za vsem namreè stojijo naši skromni, prisotnega, kakšen razvoj si krajani na mogli kje uporabiti.« skoraj anonimni obèani. Vsaj omembo tem podroèju sploh želijo in (B. Emerson) bi zaslužil skoraj sleherni naš obrtnik, predstavljajo in kakšne spremembe za Živimo v èasu velikih sprememb na saj je del našega gospodarstva in blaži celoten kraj bi razvoj na tem podroèju vseh podroèjih našega življenja. Vèasih nam stiske. O kmetih danes navadno po njihovem mnenju prinesel.

V ta namen sem pripravila tem spremembam kar težko sledimo. govorimo, da jim še nikoli ni šlo tako dobro. V bistvu je to res, tudi nam je vprašalnik, ki je priložen tokratni Tako je tudi na podroèju šolstva. V dobro, èe ne stojimo v vrstah za kruh, številki Muèana in je sestavljeniz dveh zadnjih nekaj letih se tu dogajajo mleko, meso. Vemo pa, da morajo delov. V prvem delu sprašujem po še velike spremembe. Z njimi se prekleto garati in biti dobri gospodarji obstojeèem znanju s podroèja spreminjajo tudi vrednote. eTmeljno in še težji èasi jih èakajo. Menda tudi domaèih obrti, v drugem delu pa po naèelo sodobnega sveta temelji na ne prièakujemo, da bodo zopet nosili vašem razmišljanju v zvezi z razvojem pravici do razliènosti. In prav je tako.

Domaèa obrt kot razvojna priložnost za regijo

obèina javni zavodi društva šport župnija gospodarstvo kmetijstvo intervju nekoè in danes križanka priloga: priloga:Ekološkekmetijev obèiniMuta

Èe ne znaš, še ne pomeni, da si len in zabit

Muèan

osnovna šola

osnovna šola, vrtec

prièakuje od tebe veè, kot zmoreš.

Pogosto odrasli ljudje ne razumemo, da smo si med seboj zelo razlièni, da imajo nekateri uèenci razliène primanjkljaje, da vsi ne sprejemajo Šolska zakonodaja je zelo dobro znanja po isti poti. Skratka, vsak ima S prisrènim vabilom so nas mamice poskrbela za otroke s posebnimi svoje potrebe. Statistika kaže, da je uèenci OŠ Muta v èetrtek pred potrebami. Z njimi se sreèujemo vsak uèencev z uènimi težavami v osnovni materinskim dnevom povabili v dan, pa najsi gre za gibalno oviranega šoli okrog 15 %. Vse premalo telovadnico na prireditev Šopek za uèenca, uèenca z uènimi težavami, upoštevamo tisto, kar otrok zna in mamo. uèenca z razvojno motnjo ali uèenca z zmore. Prav zato ima moje delo Najmlajši, do èetrtega razreda, so govorno-jezikovno motnjo. posebne razsežnosti, saj pomagam eno uro pred tem v avli prizidka Menim, da je na Muti za to uèencem, ki pogosto doživljajo hudo mamicam, babicam in ostalim populacijo otrok že vrsto let dobro stisko. Znanje osvajajo poèasi, korak sorodnikom ter prijateljem predstavili poskrbljeno. Tako imamo v kraju že za korakom. Tako jim pomagam na svoj program glasbe, plesa, recitacij in veè kot petindvajset let osnovno šolo s podroèju branja, pisanja, raèunanja, celo prisrène dramatizacije. Seveda so prilagojenim programom, ki je motorike, pomnjenja, mišljenja, ob koncu uèenci mamice presenetili še uspešno izobrazila in vzgojila kar lepo zaznavanja, koncentracije … z roèno izdelanim darilom. Škoda le, število uèencev, ki so se v kasnejšem Znano je, da so uèenci, ki v daljšem da je avla premajhna za vse, ki bi ob življenju enakovredno vkljuèili v našo è a s ov n e m o b d o b j u d o ž i v l j a j o takšnih priložnostih želeli videti družbo, kljub temu da so bili v okolju neuspeh, nesamozavestni in težje nastop svojih devetletkarjev. mnogokrat zaznamovani.

Nato smo bili vsi povabljeni tudi v prilagodljivi, pravimo, da je ogrožena È e p rav je o s n ov na š o la s njihova samopodoba. Težave se telovadnico, na skupno prireditev vseh prilagojenim programom v sebi omilijo, èe pri uèencu vzpodbujamo uèencev, kjer so ob bogatem pogostokrat nosila negativen prizvok, moèna podroèja, kot so roène kulturnem programu uèenci pripravili sem še danes preprièana, da je za spretnosti, šport, raèunalnik … še stojnice z izvirnimi, roèno izdelanimi nekatere uèence najprimernejša Seveda jim pri tem pomagajo tudi spominki. oblika izobraževanja, saj so se mnogi uèitelji, ki so na tem podroèju iz leta v uèenci v njej poèutili prijetno. V tej šoli leto bolje strokovno usposobljeni. je v razredu manj otrok, znanje Moje naèelo je, da bi vsak otrok, ne pridobivajo postopno ter ga utrjujejo glede na sposobnosti, moral imeti na razliène naèine. Program je priložnost, da je v razredu kdaj zvezda. zasnovan bolj praktièno. Uèna snov se Prav tako je nujno sodelovanje s posreduje po vseh možnih poteh, starši, da uvidijo, kaj njihov otrok predvsem pa z otrokovo aktivnostjo. In resnièno zmore in kako se mora uèiti, kar je najpomembneje: v njej uèenci da bo doživljal uspeh. doživljajo uspeh, ki ga v redni šoli niso bili vajeni.

In kako uèenci doživljajo mojoUtrinek s prireditve v telovadnici V isti stavbi kot OŠPP je tudi individualno pomoè? Naj naštejem delavnica pod posebnimi pogoji, ki nekaj misli, ki so jih zapisali ali M. M. Lesjak usposablja in skrbi za starejše osebe z izrekli. Komentar verjetno ni motnjami v razvoju. Verjetno ni potreben.

Muèana, ki teh oseb ne bi poznal, saj jih vsakodnevno sreèujemo na ulicah. & Pri uèiteljici Marijani je »fajn«, ker Vsi so polni življenjskega optimizma, vedno delam kaj drugega. Nikoli ni nasmejani in zadovoljni z majhnimi dolgèas. Uèiteljica si vedno vzame stvarmi, v marsièem bi nam lahko bili èas zame. za vzgled. & Uèim se preko igre, kar mi je všeè.

Kot specialna pedagoginja delam & Vesel sem, ker me uèiteljica na matièni OŠ, kjer nudim velikokrat pohvali.

Svet za preventivo in vzgojo v individualno strokovno pomoè & Drugi sošolci so mi »fauš«, ker cestnem prometu Republike Slovenije uèencem s posebnimi potrebami, ki so lahko grem na obravnavo v ž e d r u g o l e t o s o d e l u j e v usmerjeni v izobraževalni program kabinet.

Mednarodnem projektu za o s n o v n e š o l e s p r i l a g o j e n i m & Sploh nimam obèutka, da se uèim, spodbujanje uporabe otroških izvajanjem in ta program resnièno tudi tako je zanimivo. varnostnih sedežev Euchires zmorejo oz. dosegajo vsaj minimalne & Sedaj tudi jaz vem, da zmorem.

(European public awareness cilje, ki so predpisani za napredovanje. campaign on the use of seat belts and Pri svojem delu se sreèujem s Marijana Senica, child restraints systems). Namen tega številnimi problemi. Biti otrok je vèasih projekta je spodbujanje pravilne mobilna specialna prava drama, še posebej èe okolje pedagoginja uporabe otroških varnostnih sedežev

Presenetili so nas

ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Otroci v Sloveniji poznajo akcijo pod imenom priljubljene figurice PASAVÈEK. Lik pasavca je izbran zato, ker ima ta žival v jezikih vseh sodelujoèih držav v tem projektu

PASAVÈEK JE MOJ PRIJATELJ Z NJIM JE V AVTU VEDNO VARNO, VOZITI

SE

RES

ZABAVNO,

ÈE VSI VEMO KAJ JE RED. RED JE VEDNO PAS PRIPET.

v svojem imenu tudi besedo pas in tako še poudarja uporabo varnostnega pasu.

Zašèita otroka v avtu je eden najuèinkovitejših ukrepov za izboljšanje varnosti. Projekt je v lanskem letu potekal samo v vrtcih, v letošnjem letu pa zajema tudi o snovnošolske otroke d o dvanajstega leta.

V letošnjem letu smo se projektu prikljuèili tudi otroci prve triade OŠ Muta z uèiteljicami. Že v mesecu septembru je prvi razred, kot vsako šolsko leto, prièel z uvajanjem in seznanjanjem s prometno varnostjo. znake v našem kraju, še posebej za Prvi šolski dan je g. Kreuh pripravil pešce pomembne prometne znake v pomembne napotke za uèence in šolski okolici. Spoznali smo, kdo je starše. Starši so skupaj z otroki sopotnik v vozilu (avto, avtobus) in prisluhnili predavanju o varnosti na kakšno naj bo sopotnikovo vedenje v cesti, varni šolski poti, spremljanju razliènih prevoznih sredstvih.

Celoten projekt smo zakljuèili s otroka v šolo … Uèenci so prejeli pogovorom o otroških sedežih v brošure in knjižico Red je vedno pas avtomobilih, o varni vožnji v otroškem pripet ter kresnièko in rumeno rutico. sedežu.

Otroci so pripovedovali, kako V mesecu oktobru nas je pri u p o ra b l j a j o va r n o s t n i p a s i n predmetu Spoznavanje okolja zopet avtosedež, èe so pripeti in èe se jim je obiskal policist g. Kreuh in nas popeljal že pripetila prometna nezgoda. Risali peš skozi naš kraj, nam pokazal varne so sebe, pripetega v avtomobilu, poti ter pomagal pri uèenju preèkanja nauèili smo se pesmico s pouèno ceste v domaèem okolju. prometno vsebino, opazovali smo Skozi celo šolsko leto uèiteljice in slike in brošure, zbirali fotografije, vzgojiteljice pazimo in vedno znova opozarjamo otroke na varno hojo in brali zgodbe s prometno vsebino, spremljanje prometa. Kadar gremo na pisali zgodbice, stripe in pesmice …

Nazadnje smo pripravili še skupno oglede ali izlete, se držimo pravil varne razstavo ter povabili policista, da nam hoje v koloni na cesti, po ploèniku in je ob naši razstavi spregovoril o predvsem varnega preèkanja ceste. otroških sedežih in pripenjanju v Uèenci se na to hitro navajajo, zato avtomobilih ter prikazal nekaj spotov je treba še posebej paziti, da smo s prometnih nezgod. svojim obnašanjem in ravnanjem v prometu odrasli otrokom dober vzo.r Uèiteljice prve triade Seveda pa tega uèiteljice brez pomoèi OŠ Muta staršev ne zmoremo same. Otroci zelo dobro vedo, kaj bodo posnemali v prvi vrsti od nas odraslih. Bodimo jim dober vzgled.

Meseca februarja smo v vzgojnoizobraževalnem procesu uèiteljice nadaljevale z osvešèanjem o prometni varnosti. Spoznali smo prometne V mednarodni projekt EUCHIRES - RED JE VEDNO PAS PRIPET smo se vkljuèile tudi tri skupine otrok drugega starostnega obdobja iz Vrtca Muta, ki smo dejavnosti izvajale po skupinah.

Red je vedno pas pripet

2

Muèan

Pasavec tudi v vrtcu

V tem projektu smo uresnièevali naslednje cilje:

& otroka &

Uèenci so ustvarjali na temo prometa

Muèan

seznanimo z varnim in zdravim naèinom življenja; otrok pridobiva vešèine, povezane s prometno varnostjo (preèkanje ceste, prepoznavanje nevarnih situacij v prometu, upoštevanje prednosti, predpisov, izogibanje prometnim nezgodam).

3

vrtec

vrtec, srednja šola

Izvajali smo naèrtovane aktivnosti in dejavnosti:

& pogovor

&

& & & & & & &

& & & &

4

z otroki o varnosti v prometu (hoja– ploènik, kresnièke, rutice, sedenje v otroških sedežih s pripetimi pasovi, vožnja s kolesi– èelada … ) opazovanje prometa – glavna, regionalna cesta (pogled z Zgornje na Spodnjo Muto), poimenovanje prevoznih sredstev, opazovanje vožnje, prehitevanje– pravilnosti, Ustvarjamo s pasovèkom štetje … ; deklamacija Red je vedno pas pripet (utrjujemo in osvajamo In še nekaj zanimivosti iz otroških ust na vprašanji: KJE SEDITE deklamacijo); V AVTU, KADAR SE PELJETE? in ZAKAJ SE MORAMO PRIP ASATI? barvanje in risanje pasavèkov; ples ob petju in glasbi: Mi gremo pa KJE SEDITE V AVTU, KADAR SE PELJETE? na morje (gibalno uprizarjanje); VITA: »Zmeraj, ko se z avtom odpeljemo, me mama ali ati pripašeta. Jaz imam plastificiranje podlog – prtièkov za rdeèi stol, Vid pa modrega.« malico in kosilo; ŽAN: »Od spredaj ne! Od spredaj sta ata in mama. Jaz se vèasih ne znam igramo se promet – igra vlog pripasati, brat me pa ne hoèe, ko se zna.« (vozila, prometni znaki, voznik, MARIJAN: »Od zadaj. Èe me ata pozabi pripasat, mu reèem, da me mora, policist, pešec); potem me pa.« udeležujemo se prometa: hoja po DIMITRIJ: »Na mojem stolèku. Pripasa me pa ata.« varnih poteh, ploènik, pravilno LIAM: »S sestro sediva zadaj, ata in mama pa spredaj. Vèasih se pripasam sam, preèkanje cest (prehodi za pešce), vèasih me ata.« pešpot Zgornja -Spodnja Muta; TJAŠA: »Na mojem stolèku. Pripašem se sama, ko se že znam, èe pa imam obišèemo otroke v mlajši skupini in debelo jopo, se ne morem, takrat me pa ata.« jih povprašamo, kako se vozijo z TIMI: »Od zadaj, tam, ko imam mali stolèek, in pripasam se sam.« avtomobili in kje (spraševanje otrok JAKA: »Zadaj lepo sedim in se lepo obnašam.« otroka), demonstracija otrok na ALJAŽ: »Zadaj v sedežu in pripasam se sam, nobeden mi ne govori, da se svojem sedežu; moram.« ogled in opazovanje posameznikov KLAVDIJA: »Od zadaj na sedežu. Pripašem se sama ali pa me sestra, ko ji ata in ob prihodu v vrtec (pripetost, mama reèeta.« razlièni sedeži– primerjanje); TANJA: »Na zicu. Jaz se sama pripašem, ker sama vem kako.« pogovor o varnih prevozih otrok z MINEJA: »Od zadaj na zicu in se tudi sama pripašem.« avtomobili od doma v vrtec in nazaj; ZAKAJ SE MORAMO PRIPASA TI ? sodelovanje s starši preko VITA: »Ko ata in mama tako reèeta.« reklamnega gradiva in s tem skrb ŽAN: »Nimam pojma! Zaradi policije se gre.« za povezanost vrtca in otrokove MARIJAN: »Ko je fajn, èe sem pripasan.« družine; DIMITRIJ: »Ko ata stopi na premzo, da me ne vrže v šipo.« slikanje ceste in prometa ter LIAM: »Zato da nas policija ne vidi.« prevoznih sredstev.

TJAŠA: »Zato ko so policije vsepovsod, ko èe se ne, te zaprejo v zapor.« TIMI: »Èe mama hitro pelje, pa je rdeèa, pa zapremza, potem me lahko vrže naprej ali nazaj ali pa skozi okno.« JAKA: »Zato da atana ne policija dobi.« Igramo se promet ALJAŽ: »Da nas policija ne štopa. Enkrat se nisem pripasal, ko sem pozabil, pa sem se skril pod sedež.« KLAVDIJA: »Da me ne vrže naprej.« TANJA: »Da te ne policija štopa.« MINEJA: »Da nas ne policija ustavi in da ne plaèamo denarja.«

Muèan

Vsi, ki z otroki delamo, z njimi živimo, jih uèimo in vzgajamo, smo jim vzgled. Tako v naših službah, pri delu, igri, na cesti in doma. Predšolski otroci so iskreni in tako so mi povedali vsak svojo zgodbo o pripenjanju z varnostnimi pasovi. Sprva, ob zaèetnih vprašanjih, je veèina otok menila, da se pripašemo zaradi policije. Kasneje, po vseh dejavnostih in aktivnostih, pa so o svoji varnosti v avtomobilu razmišljali že drugaèe.

Anita Klug, vzgojiteljica

Projektno delo na Srednji šoli Muta

izbrane tablice in misli, ki nam kažejo pot. Da pot nikakor ni dolgoèasna, dokazuje tudi zanimivo narejena baraka z lutko »Pupnludla«, ki je za Dobrèane prava legenda. Žal ni zapisov, ki bi prièali o zgodovini ali naše mentorice ge. Karmen Ketiš. Brez njene pomoèi in napotkov nam okolici pešpoti. projekt zagotovo ne bi uspel.

Skupinsko delo je nas dijake Viseèi most je prava paša za oèi zbližalo in tako projekt ni bil samo vaja za maturo, ki nas èaka letos, ampak predvsem izkušnja v življenju, ki nas je nauèila, kaj vse lahko dosežemo, èe delamo v skupini in z elanom.

Gotovo je pešpot pritegnila tudi vašo pozornost. Zato pot pod noge in gremo na oddih na Dobravo pri Radljah ob Dravi.

Veè informacij o pešpoti lahko najdete na spletni strani naše šole: http://www2.arnes.si/~ssmbmut3.

Pa da ne boste mislili, da Dobrèani mirujejo, pot namreè nadaljujejo proti Zg. Vižingi.

V okviru projektnega dela smo se Tanja Špes, dijaki 2. letnika ekonomske usmeritve dijakinja zakljuènega letnika Dijaki naše šole smo si pot ogledali na Srednji šoli Muta odloèili, da bomo ekonomske usmeritve in bili smo navdušeni, saj je resnièno izdelali skupinski projekt o prenovljeni edinstvena. Pripravili smo naèrt dela in pešpoti na Dobravi pri Radljah ob se tega resno lotili. Intervjuvali smo Dravi. Dobrava je na prvi pogled mojstra izdelave mostu g. Jožeta majhen kraj, a po dobrosrènosti in Toplerja in predsednika KŠTDD g. prijaznosti vašèanov veliko mesto.

Ivana Peèovnika. Oba sta nas Krajani so veèinoma èlani Kulturnopresenetila z odprtostjo in športno-turistiènega društva Dobrava pripravljenostjo pomagati. aTko smo (KŠTDD). Predsednik društva je g. Ivan pridobili veliko informacij o samem Peèovnik. Društvo izvaja razliène poteku dela in organizaciji ter zbrali projekte na veliko podroèjih. Glas o precej materiala, da smo lahko prièeli z njihovem doslej najveèjem projektu pa izvedbo projekta. Zdelo se nam je V letu 2006 je bilo v okviru projekta je prišel tudi do nas dijakov. pomembno, da izdelamo spletno »Raèunalniška pismenost za odrasle«, Z veliko truda, podpore in z dobro stran pešpoti, da bi si jo lahko vsi financiranega s strani Evropskega organizacijo so vašèani Dobrave ogledali. Poleg tega smo pripravili tudi socialnega sklada in Ministrstva za obnovili staro pešpot, ki vodi tik ob brošuro, v kateri smo predstavili šolstvo in šport, na Srednji šoli Muta reki Dravi. Obnova te poti je zahtevala zanimive toèke pešpoti, kot so izvedenih 240 ur raèunalniškega okoli 1000 prostovoljnih ur dela in èolnarna, viseèi most, misli … izobraževanja za 72 kandidatov v truda krajanov. Delo je potekalo Ko se oziramo na opravljeno delo, starostni skupini od 26 do 62 let. veèinoma na roke in je bilo zaradi tega nikakor ne smemo pozabiti omeniti Temeljni namen programa je težavno, a krajani so ljubitelji narave in popularizirati in spodbuditi splošno je niso hoteli unièiti ali poškodovati s Na poti ne boste zašli … ra è u n a l n i š k o p i s m e n o s t m e d stroji ali umetnimi materiali. V okviru odraslimi, omogoèiti vsem kar tega projekta sta brata Dušan in najboljšo uporabo osebnega Andrej Horvat obnovila tudi staro raèunalnika, predstaviti prednosti kapelico na koncu pešpoti. Pešpot je njegove uporabe in ponuditi osnovno opremljena z lesenimi klopmi, kjer se raèunalniško usposabljanje, ki lahko obiskovalci spoèijejo in sprostijo. omogoèa aktivno vlogo v informacijski Prava paša za oèi je viseèi most, ki ga je družbi vsem, ne glede na starost ali ob pomoèi krajanov izdelal g. Jože doseženo izobrazbo.

Topler. Ob poti lahko zasledimo tudi

Raèunalniška pismenost za odrasle

Muèan

5

srednja šola, glasbena šola

Udeleženci v programu izobraževanja: & so spoznali osnovne komponente raèunalnika in osnovne pojme informacijske tehnologije; & so se nauèili uporabljati osnovne funkcije osebnega raèunalnika in operacijskega sistema; & so se nauèili organizirati in upravljati z nosilci podatkov in datotekami, pisati, oblikovati in tiskati besedilo; & so se nauèili uporabljati internet, druge spletne storitve in elektronsko pošto, nekateri tudi uporabljati preglednice v Excelu.

Od 72 udeležencev je s preizkusom znanja izobraževanje uspešno zakljuèilo 62 kandidatov, ki so s tem pridobili javnoveljavno potrdilo o dokonèanju programa »Raèunalniška pismenost za odrasle«.

glasbena šola

možnostih razvoja novih izobraževalnih programov v regiji ter o kadrih oziroma poklicih, ki bodo v prihodnje aktualni.

Projekt traja dve leti. Vse aktivnosti, ki smo jih opravili v enem letu, smo zbrali v samoevalvacijskem poroèilu.

Kristina Navotnik, vodja projekta POKI

Poslanstvo našega dela je otroka popeljati v svet glasbe Srednja šola Muta vkljuèena v projekt POKI

V svetu naglice in negotovosti, ki nas obdaja, je glasba skrito pribežališèe, v katerem lahko odkrivamo vse, kar globoko v sebi želimo èutiti in izkusiti. V glasbi najdemo svoj mir, v njej razživimo svoje veselje in radost, z njo izpojemo skrite želje in èustva.

Lahko jo imamo samo zase, z njo pa se lahko dotaknemo tudi tujih src in si odpremo pot do njih.

Tudi v letošnjem letu bomo na naši Na Srednji šoli Muta smo se v letu šoli nadaljevali z izvajanjem teèajev raèunalništva, tujih jezikov in šivanja. 2006 vkljuèili v nacionalni razvojni p r o j e k t » Po n u d i m o o d r a s l i m Bogomir Likar, kakovostno izobraževanje – POKI«, ki ravnatelj ga ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada razvija Andragoški center NOVO Slovenije.

Zaèetki razvoja glasbene šole NA SREDNJI ŠOLI Za vkljuèitev v projekt POKI smo se Melodija segajo v leto 1991, ko sem odloèili, ker želimo vsem udeležencem na Ravnah na Koroškem ustanovila MUTA izobraževanja omogoèiti in ponuditi podjetje Melodija, d.o.o., ki se je kakovostno izobraževanje ter ohraniti ukvarjalo s pouèevanjem elektronske V šolskem letu 2007/08 bomo na stvari, ki jih delamo dobro, in izboljšati klaviature. Po selitvi na Muto leta 1995 Srednji šoli Muta vpisovali v tri podroèja, ki to potrebujejo. sem zaèela s pouèevanjem elektronske tekstilne programe: V projekt so vkljuèeni ravnatelj, klaviature tudi na Muti. uèitelji, udeleženci, vodja V tem obdobju je javna glasbena 3-letni program IZDELOVALEC izobraževanja odraslih in zunanje šola v Radljah privedla starše uèencev z OBLAÈIL interesne skupine, skratka vsi, ki Mute in župana obèine Muta do NOVO, NOVO, NOVO!!!! so povezani z izobraževanjem velikega nezadovoljstva, zlasti zaradi odraslih. problematike prevozov otrok v Radlje.

2,5-letni program POMOÈNIK Na podlagi anketne analize smo se Nezadovoljstvo se je stopnjevalo do KONFEKCIONARJA odloèili, da bomo za predmet take mere, da mi je takratni župan program poklicno-tehniškega samoevalvacije izbrali podroèje obèine Muta, g. Ivan Draušbaher, izobraževanja I zo b ra ž e va l n a o rg a n i z a c i j a i n podal pobudo za ustanovitev zasebne KONFEKCIJSKI MODELAR partnerji. Znotraj tega podroèja smo glasbene šole, ki bi enakovredno (3 + 2 leti) p o d r o b n e j e o b d e l a l i n a è i n e nadomestila dejavnost Glasbene šole informiranja, vpliv delodajalcev na Radlje. Pobudo za ustanovitev Poleg tekstilnih programov bomo naèrtovanje, vsebino in izpeljavo zasebne glasbene šole na Muti je vpisali tudi en oddelek programa izobraževalnega procesa. S pomoèjo podprl tudi takratni obèinski svet, ki je PREDŠOLSKA VZGOJA . dveh izpeljanih fokusnih skupin pa na svoji seji podal soglasje za smo želeli pridobiti podatke o ustanovitev glasbene šole.

6

Muèan

V Sloveniji sta bili v tem obdobju i z b i r a j o p a m e d t r i n a j s t i m i samo dve zasebni glasbeni šoli, ki sta instrumenti. Naše uèence pouèuje pridobili soglasje za izvajanje dvanajst akademsko izobraženih, javnoveljavnega programa osnovnega priznanih slovenskih uèiteljev. glasbenega izobraževanja s strani Ministrstva za šolstvo in šport.

Zakonski pogoji za ustanovitev zasebne glasbene šole so bili tako po strokovni kot po administrativni plati na prvi pogled nedosegljivi. Zaèela sem orati ledino, velikokrat sem naletela na ovire, za katere sem mislila, da jih ne bom mogla premagati. Po petih letih vztrajanja sem izpolnila vse zahteve ministrstva.

Dne 22. 2. 2000 je komisija za ugotavljanje izpolnjevanja predpisanih pogojev za izvajanje javnoveljavnega programa osnovnega glasbenega izobraževanja pregledala vso dokumentacijo in prostore, kjer smo izvajali pouk (v svoji hiši na Flisovi ulici), in ugotovila, da Melodija, d.o.o., izpolnjuje vse pogoje in se vpiše v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja. V šolo se je lahko vpisalo skupaj najveè 56 uèencev, izvajali pa smo lahko pouk pripravnice, pihal, trobil in klavirja.

Skoraj leto dni kasneje, 5. 1. 2001, smo prejeli še odloèbo, da Zasebna glasbena šola Muta, Melodija, d.o.o., Danes šolo obiskuje izpolnjuje tudi pogoje za financiranje 95 uèencev iz državnega proraèuna, in tako smo postali tretja zasebna glasbena šola v Sloveniji. priznanje, bronasta plaketa), Zdi se, da smo dosegli zadani cilj, Rezultati kažejo, da smo ena izmed NATALIJA PUNGARTNIK, oboa (zlato pa ni bilo tako. Šele zaèelo se je trdo boljših šol.

T o dokazujejo številni priznanje, srebrna plaketa). delo in dokazovanje, da smo dobra Tekmovanja pa niso vse, kar se šola, boljša ali vsaj enakovredna vsem dosežki naših uèencev na raznih tekmovanjih.

T ako smo od leta 2002 dogaja na naši šoli, so samo eden od javnim šolam v Sloveniji. do danes na regijskih tekmovanjih pokazateljev uspešnosti. Enak pomen Iz leta v leto se je v šolo želelo vpisati veè uèencev in potreba po širitvi mladih glasbenikov celjskega inza intelektualni in glasbeni razvoj izobraževalnih programov je bila vse koroškega obmoèja dosegli eno naših otrok imajo vsi nastopi, ki jih veèja. Z veèanjem števila uèencev se jepriznanje, dve bronasti in eno srebrno uèenci izvedejo v našem Modrem zaèela tudi prostorska stiska, zato sva priznanje ter osem zlatih priznanj, salonu, na prireditvah v osnovni šoli in se z možem odloèila, da z lastnimi na državnih tekmovanjih mladih v kraju, pri sodelovanju v amaterskih sredstvi zgradiva glasbeno šolo na glasbenikov Slovenijedve priznanji, godbah …

Poslanstvo našega dela je otroka štiri srebrne in eno bronasto plaketo Muti. popeljati v svet glasbe tako, da jo bo Tudi pri gradnji šole sem morala ter po eno zlato plaketo in prvo ter vzljubil in mu bo sopotnica vse slediti zahtevam ministrstva, ki je drugo nagrado.Zelo uspešni pa smo življenje, pa naj bo njegova poklicna natanèno opredelilo zahteve za b i l i t u d i n a m e d n a r o d n i h odloèitev kakršnakoli že. gradnjo šolskega objekta. 1. 12. 2003 tekmovanjih, kjer smo osvojili štiri Ob spoštovanju osebnosti in z smo se preselili v nove prostore diplome, drugo in èetrto nagradoin vsestranskimi dobrimi željami nam bo Zasebne Glasbene šole Muta. kar trikrat prvo nagrado. vsako šolsko leto prineslo veliko Ob pregledu prostorov in V letošnjem letu so se tekmovanj zadovoljstva. dokumentacije nam je Ministrstvo za udeležili: ANA VERDINEK, violina šolstvo odobrilo razširitev programov (diploma), TJAŠA CVETKO, flavta Andreja Likar in s tem poveèanje števila uèencev. (1. nagrada), ROK KOTNIK, saksofon Danes šolo obiskuje 95 uèencev, (4. nagrada, diploma, zlato Muèan

7

JSKD, zdravstveni dom

zdravstveni dom, društva

za katerokoli temo (krajino, portret, Ugodno vpliva na poèutje ljudi, ki so v žanrski prizor, tihožitje, povsem stresu, so depresivni, živijo v strahu ali nepredmetno rešitev … ), za socialni izoliranosti. Gibanje je dobra kakršenkoli slogovni izraz in katerokoli priložnost, da si pridobite nove tehniko (risbo, sliko, grafiko, kolaž, prijatelje ali znance. relief, malo plastiko, keramiko, Kaj vam priporoèamo? Hojo mešano tehniko … ). Edini pogoj je seveda. Hoja je popolna telesna barva: likovna dela morajo biti dejavnost za zdravje. Koristi celemu izvedena pretežno s èrno barvo. telesu. Priporoèa se pol ure hoje na Likovna dela s prijavnico lahko dan. S hojo krepite svoje srce, oddate v Knjižnici Radlje ob Dravi vsak znižujete krvni tlak, zmanjšujete dan od 8. do 14., v torek od 8. do 17. možnost srène kapi, izboljša se stanje ure ter v soboto od 9. do 12. ure, mišic in sklepov. Navsezadnje najkasneje do èetrtka, 10. maja primerna je za vsakogar, je preporsta, 2007. Otvoritev razstave bov petek, varna in celo zastonj. Hodimo lahko 1. junija 2007v, prostorih Knjižnice kjerkoli in kadarkoli. Zato hodite veliko R a d l j e o b D r a v i . S t r o k o v n a in uživajte v gibanju. V megli, somraku sreèanja mag. Simona in temi se ne pozabite zašèititi s & Ob slovenskih dnevih knjige in spremljevalka Javornik bo izbrala likovna dela za svetlobnimi varovali.

UNESCO-vem svetovnem dnevu regijsko razstavo, ki bo septembra Z rednim izvajanjem telesne knjige vabimo na že 3. literarni 2007 v Radljah ob Dravi. dejavnosti boste spretnejši, telesno veèer z naslovom MLADI IN vzdržljivejši.

Postali boste KNJIGA, ki bo 20. aprila ob 19. uri Cvetka Miklavc, samozavestnejši, pomlajeni in v knjižnici na Muti. Mladi literati, vodja JSKD, zadovoljni sami s sabo. Izgovore na dijaki, študentje so se lahko prijavili OI Radlje ob Dravi stran in dovolite si zaèutiti, da imate na literarni nateèaj z liriko ali kratko življenje v svojih rokah. prozo. Po izboru komisije za razpis Povabila vas bom, da opravite bomo nekaj prispevkov izbrali za preizkus telesne zmogljivosti: »test literarni veèer, osrednja gostja pa hoje na 2 km«. bo Barbara Korun. To literarno To je enostaven, natanèen, varen sreèanje je namenjeno predvsem test za doloèevanje telesne mladim. Z njim želimo spodbujati zmogljivosti med 20. in 65. letom kreativnost, bralno in jezikovno starosti. Omogoèa, da vam doloèimo kulturo, širjenje znanja in obzorja, telesno zmogljivost na osnovi hitre kritiènost ter medsebojno Gibanje je osnovna èlovekova hoje na 2 km in dobljenih rezultatov, komunikacijo, predvsem pa potreba, tako kot potreba po zraku, èasa hoje in srènega utripa ob koncu sledimo potrebam ter pišoèim in hrani, vodi in svetlobi. Telesna hoje. Upošteva vašo starost, spol mentorjem na sodoben naèin nedejavnost je za zdravje tvegano telesno težo in telesno višino. odgovarjamo na njihova iskanja. poèetje. Zvišuje krvni tlak in raven Primeren je za vse telesno dejavne in & Sreèanje odraslih pevskih holesterola, poveèuje možnost nedejavne ljudi, priporoèa se, da se po zborov bo 21. aprila ob 19. uri v obolevnosti za rakom in sladkorno šestih mesecih ponovi.

Gasilskem domu v Vuzenici.

Kje se dobimo? boleznijo tipa 2. V kolikor se temu & Sreèanje otroških pevskih doda nezdrav naèin prehranjevanja, je & 19. 4. in 10. 5. 2007 ob 15.00 – zborov obèin Muta, Podvelka, zdravje STADION RADLJE posameznika zaradi Ribnica na Pohorju, Vuzenica in nezdravega življenjskega sloga zelo & 17. 5. 2007 ob 15.00 – KAPLA Radlje ob Dravi bo 24. aprila ob ogroženo. Ali povedano drugaèe: & 7. 6. 2007 ob 15.00 – VUHRED 17. uri v osnovni šoli na Muti.

POLJE èlovek, ki je telesno nedejaven, s svojim naèinom življenja ogroža svoje & 20. 9. 2007 ob 15.00 – BREZNO, na Prijavite pa se lahko tudi na razpis srce kot èlovek, ki pokadi 25 cigaret na igrišèu pred osnovno šolo za 7. OBMOÈNO SREÈANJE dan. & 11. 10. 2007 ob 15.00 – MUTA, LIKOVNIH USTVARJALCE, Vza cesta proti pokopališèu Zavedati se moramo, da naložba tematsko razstavo TUDI ÈRNA JEzdravega naèina življenja v mladosti Vabljeni, da se katerega izmed BARVA. Ljubiteljski likovniki lahko ohranja in omogoèa kvalitetnejšo o pomeni, da so testov tudi udeležite. Potrebna sta le sodelujete z enim ali najveè tremi med »mlado starost«. T seboj vsebinsko ali oblikovno ljudje, ki so telesno dejavni vso vaša volja, športno oblaèilo in obutev. povezanimi deli. Razpisana tema ne življenje, v starosti »mlajši« od svojih Pred testom ne pijte alkohola in ne uživajte poživil. Pred testom se ne omejuje ne vsebine ne sloga, prav tako neaktivnih vrstnikov za 10-20 let.

Gibanje ne krepi samo našega smete preobilno najesti in opravljati pridejo v poštev vse tehnike in materiali. Ustvarjalci se lahko odloèijo telesa, ampak tudi dušo – psiho. težjih del.

Obmoèna izpostava Radlje ob Dravi vabi:

Gibanje je zdravilo

8

Muèan

Cilj, ki naj vas žene v »biti kasneje v sonènem dnevu zakljuèili aktiven/a«: »izgledati bolje, poèutiti se naše prvo sreèanje na Pernicah. bolje, predvsem pa se zabavati.« In Naslednje leto smo enako prisrèno vedite: »Vedno je pravi èas, da obèutili sprejem pri sosedih in tudi to naredite, kar je prav!« (Martin Luther je najbrž za sabo potegnilo še povezave. Ustavili so avtobus in King, jr.) drugaèna sodelovanja, Kvarto saks in zadonele so poskoène koraènice, celo druge skupine. Tako smo zopet prièeli zaplesali smo. Èeprav povsem Pozdravljeni do prihodnjiè! tudi »uradno« živeti kot ljudje tega nenapovedani, smo bili postreženi, planeta, kot mejaki, ki vemo, da ne kot se paè za sosedski obisk spodobi. grizemo drug drugega. Prav preko Pravi muzikantarski sprejem pa je Danica Ladinek, vms vsem razumljivega jezika glasbe in not bil vendarle pri stari šoli, ko so zaigrali (Zdravstveni dom Radlje, ustvarjamo, zopet išèemo in najdemo sprejemno melodijo domaèini in zdravstvena vzgoja) davno opušèene steze, ki so normalne nato še sosedje, nazadnje pa se za ljudi dobre volje in stanovalce tega je vse kar samo po sebi zlilo planeta. In tu in tam smo samo ljudje, v skupno muziciranje. ki se bijemo za èim bolj znosno Šele takšne priložnosti v resnici življenje in lepo sožitje s sosedom. potrdijo, da glasba res ne pozna meja, da podira vse pregraje. Še posebej Tokrat so naši Sobotèane prièakali najmlajši glasbeniki, tisti, ki se šele Kmeèka godba Pernice pred gasilskim domom na Muti. Po n e k a ko i š è e j o, n a j d e j o t a ko j glasbenem, uradnem uvodu ter medsebojne nitke in simpatije, takoj prijetnih osebnih pozdravih smo se najdejo svoje kotièke, svoj smeh, nova odpravili v Bistriški jarek. S ponosom je poznanstva. In nazadnje spoznamo,

Še eno od nepozabnih

Zopet so se sreèali proti koncu preteklega leta pri nas godbeniki, mi jim reèemo muzikanti, iz sosednjih Sobot in seveda tokratni gostitelji, Kmeèka godba Pernice. Bil je dan, kot bi ga prav za nas ulili iz èistega brona.

Topel, poln sonca, ljudi nasmejanih lic … Vsakemu je zlezel prijazen pozdrav kar sam od sebe na usta. Je sosed sosedu prešerno ponudil roko, potrepljala sta se po ramenu, povprašala o zdravju pa o tem, kako napreduje glasba in èe je kaj novih »štim«.

Saj pomnite, veste, kako smo orali prve brazde našega godbenega Tako smo se pa postavili pri Hermanu sodelovanja s sosedi, lahko bi zapisali kar znanci, tam z one strani nekdanje železne zavese. Na obeh straneh je naš predsednik Peter Krajnc lahko da pravzaprav tudi jezikovnih ovir ni, bilo veliko nezaupanja, ki pa se je tokrat pokazal Glasbeni d om vsaj ne tako visokih, kot vèasih držalo nekako na višjih ravneh. Pernièanov in tudi povedal, koliko so menimo.

Pa še n ekaj l epega, k ar Èlovek, sosed, kmet teh planin, postorili godbeniki sami in koliko je »vunderšen« je bilo. Naše goste iz primaknila obèina. »Res nekaj lepega, muzikant s tradicijo iz starih èasov je Avstrije smo povabili še na vožnjo s res presenetljivo,« so komentirali vedel in mislil drugaèe. oT svojo splavom.

Povedali so, da so za splave sosedje. drugaènost od uradne politike so celo že slišali in da je bila vožnja zanje »Èlovek je resnièno sreèen, da ljudje v praksi potrdili in udejanjili doživetje brez primere.

Lepo je z lahko vsaj na stara leta s ponosom mnogokrat. Da ne ponavljamo, kako našimi sosedi. reèeš, da si od tu doma,« je povedal smo si znali in hoteli pomagati in sodelovati tudi preko meje. Na eden najstarejših sosedov.

Kristl Valtl Po manjši pogostitvi smo se èloveški ravni smo si lahko vedno zaupali kot sosed sosedu. In tako je pognali proti Pernicam. Ampak mimo prišel tudi tisti, na zaèetku zelo meglen kmetije Herman pa ne gremo. Sem dan, ko smo se prviè sreèali tam med segajo zaèetki našega sodelovanja, od mejnimi zapornicami na Mlakah in tu se je vedno nekako vlekla nit

Muèan

9

društva

društva

zaradi »njeeeeeega«. Sem pa prišla Mešani pevski zbor Zvon zaradi Pernièanov, saj so jih tudi oni kar nekaj urezali. Pa Miha Koritnik je nekaj žoltavih razdrl, je kar po »svaje kiro reko«. Meni je ostala v spominu tista kruta, ko se mu »bobnca še od osmega merca ni vrnla dumo. Policiji pa le ne bi prjavo, ka pa è jo zot prženejo.« Prireditev je povezovala gospa Kmeèka godba Pernice je organizirala 14. Jožefov koncert. Darja Vrhovnik, ki ni pozabila niti na Mešani pevski zbor Zvon nadaljuje Prireditev se je odvijala 16. 3. 2007 v sponzorje. Vem, da jih je bilo precej, in telovadnici OŠ na Muti. Godbeniki so mislim, da so tudi dovolj sponzorirali. poslanstvo Obrtniškega moškega povabili v goste izvajalce razliènih Še jaz se jim zahvalim v imenu perniške pevskega zbora Zvon, ki je deloval od zvrsti glasbe. Iz njihovih vrst so na godbe. Kajne, kaj si upam? Saj mislim, jeseni leta 1991 do konca leta 1996. koncertu zaigrali harmonikarji s da predsednik Kmeèke godbe Pernice Zvon je ponovno zazvonil leta 1997 v Pernic. Sami mladi, veseli, lepi, gospod Peter Krajnc ne bo hud, èeprav mešani zasedbi pod vodstvom Petre Straunik. Tako v letošnjem letu praznujemo deseto obletnico delovanja.

Mešane generacije, veselje, ljubezen do petja in druženja – to je mešani pevski zbor Zvon. V zboru združujemo pevsko znanje pevke in pevci, ki verjamemo, da lahko z vlaganjem lastnega dela in prostega èasa s petjem ohranjamo zbor, ki se kvalitetno predstavlja v obèini Muta in izven nje. Osnovni namen pevskega zbora je med obèani – še zlasti med mladino – in poslušalci vzbujati zanimanje za aktivno zborovsko Program je povezovala Darja Vrhovnik delovanje in tako posredovati kulturne vrednote umetniških stvaritev razliènih korajžni. Tudi v ansamblu V eritas izgleda strog in resen. Pravi avtorjev. igrajo trije fantje iz Kmeèke godbe predsednik. Èestitam za prireditev in Trenutno v zboru prepeva 23 pevk Pernice, navdušili so nas z glasbo in hvala tudi za druga glasbena doživetja in pevcev. Vaje imamo dva-do trikrat vokali. S Sv. Primoža nad Muto je prišel z vami, Pernièani. tedensko po dve uri, pred revijo, poklepetat z voditeljico, zaigrat na koncerti ali nastopi pa tudi veèkrat ter Marija Omulec loèeno po glasovih. V svoj program frajtonarico in zapet šolarèek s smislom za humor in glasbo, Rudi uvršèamo slovenske ljudske in umetne Breznik. V ansamblu Šenk pa pravijo, pesmi v priredbah razliènih avtorjev, da niso zmeraj za »šenk«. So pa »za poslušat in pogledat«. Ansambel Ptujskih pet je na Muti tako ali tako že udomaèen. Po evropsko, pardon, po avstrijsko, so jo urezali èisto pravi avstrijski muzikanti z mladim slovenskim talentom. Še Ansambel Toneta Rusa se je narodno-zabavno predstavil.

Skupina Skuter je že nekaj drugega, posebej navdušuje »nas« mlajše. Prinesli so drugaèno živahnost.

Prav! Pa Fredi Miler? Aja, Fredi je pa sploh posebnež, tudi za Muèane.

Vèasih si nad njim navdušen, vèasih se lahko zgražaš, èe ne poslušaš besedila do potankosti; nasploh pa, èe vprašate mene (kdo pa mene sploh kaj vpraša), prijetna popestritev. Prav je imel, da se Revija pevskih zborov v Breznu ni dal! Na koncertu sicer nisem bila

Jožefov koncert na Muti

10

Za nami je deset let veselja, ljubezni do petja in druženja

Muèan

èrnske duhovne pesmi, božiène kraju in njegovih znaèilnostih. napeve in zabavne pesmi.

Kot že nekaj let zapovrstjo pa smo S svojim bogatim repertoarjem pevsko leto zakljuèili z božiènosmo meseca januarja v lanskem letu novoletnim koncertom v kleti gostilne na povabilo gostiteljev sodelovali in Pri lipi. V goste smo tokrat povabili nastopili na koncertu ob prazniku godalni kvartet iz Maribora. Z dobro Zelišèarski krožek Kamilice Svetih treh kraljev na Sv. Jerneju. obiskanim koncertom, prijetnimi Marca smo izvedli dvodnevne obèutki ob druženju z gosti in intenzivne vaje, prav tako na Sv. nekaterimi sponzorji po koncertu smo Jerneju, kjer sta nas gostila èlana zakljuèili pevsko leto 2006 in že se zbora. Pevski program intenzivnih in veselimo in pridno ustvarjamo za tedenskih vaj smo predstavili na jubilejno pevsko leto 2007. Èlani Zelišèarskega krožka obmoèni reviji pevskih zboro,vki je bila Kamilice se sestajamo vsako prvo 8. aprila v telovadnici OŠ Brezno sredo v mesecu v prostorih društva Èlani Podvelka. Po mnenju strokovnega upokojencev. Poleti gremo v naravo, Mešanega pevskega zbora spremljevalca Mitje Gobca, ki je v kjer si v živo pogledamo rastline. Ob Zvon strokovni oceni pohvalil delo zbora in prijetni skodelici zelišènega èaja zborovodkinje, smo bili predlagani za spoznavamo rastline in pomen nastop na regijskem tekmovanju njihovih uèinkovin, kako jih pevskih zborov. Z nastopom smo toerj razmnožujemo, kdaj in kje jih potrdili dobro in kvalitetno delo zbora. nabiramo. Zelo pomembno je tudi V mesecu maju smo se udeležili Gasilsko društvo pravilno sušenje in shranjevanje ter osme Zvonarjade v Šmartnu pri Litiji, sama priprava èajev – poparek, zvarek, kjer je prepevalo, se družilo ter prevretek. Iz strokovne literature izmenjalo izkušnje že osem zborov z razberemo tudi, za kaj in kako so imenom Zvon. Ob svoji deseti obletnici zdravilne rastline uporabne. bomo v mesecu juniju, v okviru Vsako leto organiziramo pouèni obèinskega praznika, organizatorji izlet.

Obiskali smo že zelišèarko Fani v V skladu z vsemi pravili statuta in letošnjega sreèanja.

Mali Mislinji, si ogledali bogat izbor V juliju smo se prviè v èasu našega gasilskih obièajev so gasilci našega zelišè in degustacijo zelišènih namazov gasilskega društva na zadnjem delovanja odpeljali na dvodnevni izlet in napitkov v prenovljenem v zahodni predel Slovenije, kjer smo obènem zboru podelili gasilskemu obrambnem stolpu Žièke kartuzije ter izkusili nepozabno doživetje na tovarišu Hubertu Nemcu plaketo se napotili v Negovo, kjer pripravljajo brzicah reke Soèe, se ob veèernem èastnega predsednika društva. aTko velik zelišèni park. druženju skupaj veselili in veliko imamo sedaj gasilci ob èastnem Vsa ljudstva sveta se že od nekdaj prepevali. Izlet smo organizirali in poveljniku tudi èastnega predsednika. zdravijo in si ohranjajo zdravje z zelišèi. Že pred leti so namreè z nazivom plaèali pevci sami. Ob spoznavanju poveljnika poèastili Že naši predniki so ugotavljali, da za tamkajšnjih krajev in znamenitosti pa èastnega vsako bolezen raste zel, le najti jo je ni manjkalo prijateljskega druženja in gasilskega èastnika Alojza Eršteja, st. treba. Nekdaj je bil èlovek veliko bolj veselega prepevanja domaèinom in Tovariš Eršte je bil namreè dolga leta povezan z naravo, dandanes pa radi izjemno predan gasilec in poveljnik gostom z razliènih predelov sveta. pozabljamo na bogate izkušnje in Ponovno smo se zbrali v avgustu in industrijskih gasilcev in velja za vedenje naših prednikov ter jemljemo po nekaj vajah nastopili na letnem spoštovano legendo v gasilskih vrstah. kemiène preparate. Ob tem pa se odru v Ožbaltu na prireditvi »Je pa Nemec pa je svoje delo vtkal pretežno mnogokrat ne zavedamo stranskih sobota veèer«. V mesecu novembru v dejavnost in razvoj trških gasilcev ter uèinkov. smo se predstavili v Slovenj Gradcu, opravljal tudi funkcije v posameznih K sreèi pa vse veè ljudi tudi danes kjer smo sodelovali pri prepevanju organih na državni ravni. ugotavlja, da lahko z zelišèi uèinkovito Naziv tovariš so gasilci ohranili združenega koroškega pevskega in razmeroma poceni skrbimo za svoje zbora ob 110-letnici Splošne skozi mnoge režime in spremembe zdravje, zato zdravilne rastline znova bolnišnice Slovenj Gradec. Posebej preteklega stoletja v današnji èas. dobivajo vse veèjo veljavo. Èedalje veè pester pa je bil december. Z božièno- Zveni veliko bolj èustveno in ljudi prihaja do spoznanja, da se splaèa kakor suhoparni novoletnim koncertom smo se najprej odgovorneje živeti z naravo. Zelišèarski krožek skupaj z našimi prijatelji, gospod, ki ga iz vljudnosti paè Kamilice pri Društvu upokojencev in Tamburaškim orkestrom iz Dragatuša, moramo uporabljati, podobno kot invalidov Muta združuje takšne ljudi. predstavili v dvorani v Podvelki. Na smo morali vèasih povsem neprimerno Vso leto pridno nabiramo in sušimo pobudo lastnice gostilne Pri lipi Helene uporabljati naziv tovariš, tako rekoè zelišèa ter jih razstavljamo v knjižnici Kresnik Pažek smo za njene goste v hudo zlorabljati to lepo besedo. na Muti. Dobrodošli med nami! rotundi Janeza Krstnika na Sp. Muti izvedli tri koncerte z božiènimi napevi.

Kristl Valtl Koncerte so gostje iz razliènih krajev Zinka Jaušovec Slovenije sprejeli z navdušenjem in posebnimi vtisi o našem majhnem

Dobrodošli med nami!

Èastni predsednik

Muèan

11

društva, šport

šport, župnija

Malèkov šport vabi

otrokom èez dan na voljo športne delavnice (najrazliènejše športnodružabne igre), plesne igre, ustvarjalne delavnice, Duštvo invalidov Muta preizkušanje v varni vožnji s Športno društvo Od A do Š (»Od kolesom itd .Starši pa se bodo lahko abecede športa do športnega treniranja«) je bilo ustanovljeno v letu pomerili v spretnostni vožnji z 2006. Glavni cilji društva so usmerjeni Relaxovimi avtomobili. Generalni v dvig gibalne aktivnosti ljudi, slednje sponzor prireditve je Relax Trans, Športniki Društva invalidov (DI) pa društvo trenutno uresnièuje z d.o.o.

Malèki na Koroškem se tudi med Muta so se v preteklem letu udeležili dvema programoma: MALÈKOV številnih tekmovanj. V soboto, 21. 10. ŠPORT in GIBANJE ZA ZDRAVJE.poèitnicami ne bodo dolgoèasili. Zanje 2006, je na Muti v gostilni Pri lipi Ustanovitelja društva in vodji vseh bo društvo v letnem bazenu v potekalo 2. državno prvenstvo projektov sta Gregor Likar in Mitja S l o v e n j G r a d c u i n o k o l i c i invalidov v metu pikada - ekipno. Rozman, absolventa in zunanja organiziralo šolo plavanja, dejavnosti v Organizator je bila Zveza za šport sodelavca na Fakulteti za šport. naravi (pohodništvo, preživetje v invalidov Slovenije, izvajalec pa DI Program MALÈKOV ŠPORT, ki naravi, taborjenje … ), športnoMuta. Po predhodnih kvalifikacijah in poteka na osmih koroških šolah in družabne igre, igre na mivki itd. prijavah se je na državno prvenstvo vrtcih skozi vse šolsko leto in je uvrstilo 11 moških in 11 ženskih ekip, namenjen otrokom od 4. do 9. leta Veè informacij najdete na naši med njimi tudi moška ekipa DI Muta (v s t a r o s t i , v s e b u j e n a s l e d n j e spletni strani:www.oda-s.si. postavi: Bojan Burja, Drago Vimer, podprograme: Malèkova ura Jože Freidl, Vojko Verdinek in Bojan gimnastike (gimnastièna abeceda), Gregor Likar Tratnik), ki je postala državni prvak.

Malèek loparèek (spoznavanje s Igralci pikada DI Muta so pometli športnimi pripomoèki in njihovim s konkurenco tudi na drugih n a m e n o m ) , M a l è e k z ž o g o tekmovanjih ekipno in posamezno na (elementarne male moštvene igre), obmoèju Koroške: moška ekipa je Malèek tekalèek(atletska abeceda), Malèkova plesna delavnica (elementarne plesne igre) inMalèek igralèek (igre, ki vkljuèujejo elementarne oblike èlovekovega gibanja).

Meseca septembra je v Franciji, v Program Malèkov šport pa ne pariškem Domu športov potekalo do poteka samo v športnih prostorih, sedaj najveèje in po udeležbi ampak izvaja društvo aktivnosti tudi v najštevilènejše svetovno prvenstvo v naravi. Zimski program se imenuje savateju, verziji assaut (lahki dotik).

Malèkov smuèarski dan , na Barve slovenske reprezantace je katerega se skupaj odpravijo otroci iz zastopala 19-letna Marina Dobnik z Državni prvaki vseh šol in vrtcev na Koroškem. V dosegla prvo mesto v koroški ligi ospredju je šola smuèanja, igre na društev invalidov, na Vuzeniških snegu in prijetno druženje z vrstniki. V dnevih in na Radeljskih sreèanjih. V toplejših dneh pa bo društvo otroke posamezni konkurenci na Vuzeniških razveselilo z Malèkovimi plavalnimi dnevih so prva tri mesta prav tako dnevi, ko se bomo vsi skupaj z osvojili èlani DI Muta (1. Jože Freidl, 2. Relaxovim avtobusom odpeljali Vojko Verdinek, 3. Drago Vimer). vodnim vragolijam nasproti. Ženska ekipa DI Muta je v Vuzenici JUHUHU, POÈITNICE BODO osvojila èetrto, v Radljah drugo in v KMALU TU … koroški ligi osmo mesto.

Tik pred poletnimi poèitnicami, V kegljanju so se na državno prvenstvo v letu 2006 uvrstili trije èlani 20.5.2007, bo društvo za vse otroke DI Muta in dosegli naslednje rezultate: na Koroškem organiziralo 1. MEGA v kategoriji K5 (nacionalna kategorija) MALÈKOVO ZABAVO. Na poligonu Bojan Tratnik 25. mesto, Ivan Lesjak podjetja Relax Trans, d.o.o., (lokacija 37. mesto; v kategoriji K4 (poškodba “Kovtrov most”) bodo poleg ene roke) Jože Freidl 4. mesto. glasbenih gostov(Spidi, Mini super Marinin rezultat je plod težkega dela in priprav JF zvezde, Dejan Vivod, Mini dame … )

Uspešni v metanju pikada

Gortine in se odlièno odrezala. Pozneje pa so še v steklarski delavnici S fantastiènimi predstavami, 'Gustav van Treeck' v Münchnu borbenostjo in izjemno tehniko si je izdelali vitraže po starem postopku s preprièljivo priborila 2. mesto in s tem sprotnim barvanjem in vlivanjem naslov svetovne podprvakinje v posameznih delov vitraža. kategoriji do 60 kg. S svojo predstavo je zasenèila tudi svetovno prvakinjo in se ni in ni mogla otresti tamkajšnjih novinarjev.

Rezultat je plod težkega dela in priprav, saj se je Marina v mesecu juliju udeležila enotedenskih priprav v francoskem Vichyju. Priprave so vodili elitni strokovnjaki za savate na svetu, potekale pa so na tamkajšnji športni akademiji Creps. Priprav so se udeležili tudi vrhunski borci, kot na primer Djibrine Fall - T elemaque, svetovni Barvna okna v novi kapeli profesionalni prvak v savateju.

Omenimo še, da si je Marina nastop v izbrani vrsti zagotovila kot aktualna državna prvakinja.

Del zaslug za ta res vrhunski uspeh gre tudi Obèini Muta in njenemu županu g. Borisu Kralju, ki sta ji s finanèno pomoèjo omogoèila odhod na svetovno prvenstvo.

Luka Mljaè, trener SKD

Svetovna podprvakinja

12

Muèan

Jaslice in križ ob božièu 2006

Skrivnost jasli in križa Èeprav je bila v bistriški dolini - kjer skušamo s skupnimi moèmi uresnièevati zamisel arhitekta Andreja Lodranta o ekološkem parku Franèiškov gaj - nova kapela Jasli in križ blagoslovljena že ob obèinskem prazniku, 25. junija 2006, skupaj z novo godbeno sobo perniške kmeèke godbe na pihala, smo jo lahko dokonèno uredili šele do konca preteklega leta.

K izdelavi barvnih oken smo povabili domaèina, akad. slikarja Darka Lesjaka, ki živi in ustvarja v Münchnu. Z veseljem je ta izziv sprejel in najprej naredil naèrte za obe barvni okni, ki so bili vsem zelo všeè. V enem oknu je upodobil zvezdo, ki je spremljevalka Jezusovega rojstva, v drugem pa trnovo krono, ki je simbol Jezusovega trpljenja in smrti na križu.

Muèan

13

župnija, gospodarstvo

gospodarstvo, kmetijstvo

Predstavljamo dejavnost

So bile torej možnosti za razvoj malega gospodarstva v èasu Jugoslavije ugodne?

Nikakor ne. V èasu bivšega majhno, jugoslovanskega sistema samostojnim Hkrati pa je dr. Mirko Topler, ki je bil a uspešno podjetje podjetnikom ni bilo lahko, saj se je pred dobrimi desetimi leti že pobudnik pisal èas kapitalizma, ki je izkorišèal za ekološko kapelo, kakor takrat za delavca, samostojne podjetnike pa VERMA, obdelava kovin, Vojko kip sv. Franèiška, tudi tokrat naprosil oviral pri svobodi odloèanja in Verdinek, s.p., je uspešno družinsko dr. Lojzeta Pogorelca za velik križ, ki bi podjetje, ki se ukvarja s izražanja, tako da smo lahko delovali bil primeren za to kapelo. Dr. kovinskopredelovalno dejavnostjo, le preko državnih podjetij, skratka bili Pogorelec se je lotil dela in spet iz zaposljuje pet delavcev in veèino smo privesek firmam v državni lasti. odpadnega železa izdelal križanega (kar 90 %) izdelkov izvozi v države Po razpadu Jugoslavije leta 1990 Jezusa. Lesen hrastov križ za Evropske unije. O zaèetkih podjetja, smo zaradi izgube trga najprej izgubili Križanega je izdelal Franc Vrhnjak. težavah, ki so pestile samostojne delo samostojni podjetniki, tako da Skoraj istoèasno so bili vgrajeni tudi podjetnike v okviru nekdanjega sem moral iskati delo v sosednji Avstriji vitraži. Tako so bile za božiè 2006 že politiènega režima, in o današnjih in Nemèiji. postavljene jaslice in nad njimi križ. Z razmerah na podroèju malega Imel sem sreèo, saj sem uspel v ene strani je nanje sijala svetloba gospodarstva v obèini Muta je slabem letu nadoknaditi izgubljen trg betlehemske zvezde, z druge je posebej za bralce Muèana pri naših severnih sosedih, za katere še gledala trnova krona. spregovoril direktor podjetja Vojko danes delamo v 90-ih %.

Verdinek.

Za razvoj malega gospodarstva pa In prav v tistem èasu smo odkrili tudi èas po letu 1990 ni bil ugoden, saj knjigo sv. Edith Stein 'Jasli in križ', ki Kaj bi lahko povedali o zaèetkih so bile obresti za kredite zelo visoke in nam je razkrila globljo vsebino naše delovanja vašega podjetja? tudi davèna politika nam ni bila kapelice: Korenine segajo v leto 1978, v naklonjena. obdobje socializma oz. komunizma v Na sijaj luèi, ki izhaja iz jasli, pada senca križa.

VERMA -

Zato sem zelo zadovoljen, da je na Predstavljamo kmetije novoizvoljena lokalna samouprava izvolila nov odbor za gospodarstvo, za katerega upam, da bo na tem podroèju napravil premike v korist gospodarstva. To so dokazali že na Ena izmed veèjih kmetij na Gortini zboru obrtnikov, samostojnih podjetnikov in industrialcev v gostišèu je Pavèkova, s priimkom Švikart.

Pri lipi. Takšnih druženj in posvetovanj Skupaj z Lešnikovim posestvom, ki si želim še veè v širšem okolju in tudi leži malo višje in je bilo dom Pavèkove mame, meri 23 hektarjev. preko naših meja.

Obdelovalne zemlje je okoli 19 Kaj torej menite o razvitosti hektarjev. V najemu imajo še 3,5 gospodarstva in malega hektarjev zemljišè. Sadijo koruzo za gospodarstva v obèini Muta? silažo in nekaj žitaric. Ostalo so travniki. Na strmem terenu èez poletje Vidite še veè možnosti razvoja?

Kje so težave?

Menim, da je v naši obèini nujno potrebno bolj vzpodbujati razvoj malega gospodarstva in podeželskega turizma, kajti le tako bo prišlo do poveèanja delovnih mest. Kakor vemo, se je naša industrija, kolikor je je še ostalo, prodala tujcem. Ti le delavcem zagotavljajo osebni dohodek po kolektivnih pogodbah, ostanek – dobièek pa roma preko naših meja. S tem se naš kraj siromaši, saj smo kot obèina na repu razvitosti v Sloveniji.

Pavèkova kmetija

pasejo živino, predvsem telice in zadnjih nekaj let tudi konje. Mleèna proizvodnja je glavna panoga, saj imajo v hlevu okoli 40 glav govedi, v glavnem krave molznice, in mleèno kvoto, naravnano na visokih 126.000 litrov. Ob takih številkah hektaorv, toliko glavah živine in tisoèih litrih mleka mora nekdo poprijeti za delo.

Na prvem mestu je tukaj gospodar Marjan. Fiziènih opravil na kmetiji, kot

G. Vojko Verdinek, najlepša hvala za vaš èas. Želim vam še veliko poslovnih uspehov.

Luè ugasne v temini velikega petka, a se sijajnejša dvigne kot sonce milosti v jutru vstajenja.

Za vas se je pogovarjala M. M. Lesjak.

Pri Pavèkovih Marjan in hèerka Tamara obožujeta konje

S Sinom èlovekovim skozi trpljenje in smrt dospeti k velièastvu vstajenja – to je pot za vsakogar od nas, za celotno èloveštvo.

Družinsko podjetje Verma, d. o. o., veèino izdelkov izvozi v EU

bivši Jugoslaviji, ko smo prièeli s Kapelica Jasli in križ v bistriški dolini popoldansko obrtjo v kletnih prostorih vabi: »Pridi, da se tukaj sreèaš s stanovanjske hiše. Izdelovali smo skrivnostjo svojih jaslic in križa!« manjše izdelke iz kovin in nudili storitve razreza sosednjim podjetjem.

Zaradi potrebe po veèjih Jože Berginc prostorskih kapacitetah smo zgradili novo delavnico, v kateri smo leta 1980 zaèeli z obratovanjem, z redno obrtjo in širšim spektrom proizvodov in polproizvodov iz kovine ter poveèali število zaposlenih na pet delavcev.

14

Kako pa je s tem danes in konkretno v našem okolju?

Menim, da bi morala oblast tako na državni kakor tudi na lokalni ravni dati veè poudarka razvoju gospodarstva v industriji, kmetijstvu, malem gospodarstvu, turizmu, trgovini in gostinstvu, skratka v panogah, ki ustvarjajo novo vrednost, saj bomo lahko le tako vzdrževali in izboljševali naš zdravstveni, šolski, športni in kulturni sistem.

Muèan

Muèan

15

kmetijstvo, muto so ponesli v svet Intervju

Matic Slodej: so delo v gozdu, priprava drv, oranje, »Zelo pomembna setev, spravilo krme in seveda je samodisciplina«

vsakodnevni opravki v hlevu in skrb za živino, je mnogo preveè za enega Že pred dobrim letom je bil na moškega. Veèkrat je štiriindvajset ur šolskih straneh našega glasila premalo, da bi zaèrtana dela lahko objavljen kratek intervju z opravil. Desna roka in rama, na katero Maticem Slodejem, takrat še se lahko nasloni, je njegova Lenka. uèencem Osnovne šole Muta in Èas, ki ji ostane ob redni zaposlitvi v veèkratnim državnim prvakom v tovarni, zapolni z delom v hiši, na vrtu namiznem tenisu. V svojih kratkih in v hlevu. Nekateri poznamo mnoge in jasnih odgovorih je Matic, èlan n j e n e t a l e n t e : k ra š e n j e t o r t , državne reprezentance, med k v a è k a n j e , p i s a n j e p e s m i , uspehi posebej izpostavil 48. priložnostne, predvsem zabavne mesto na evropskem prvenstvu v kronike in še kaj bi se našlo. Ob Pragi. Od takrat se je veliko težkem delu in skrbeh na kmetiji njen spremenilo: julija v lanskem letu je humor prekleto prav pride. T udi Matic postal evropski podprvak na Marjan najde užitke ob delu. Prej sem evropskem prvenstvu v dvojicah v že omenila konje. Z njimi èas hitro Sarajevu, a je kljub temu ostal mine, saj zahtevajo nego in skromen, redkobeseden fant, ki druženje.Veliko veselja z njimi ima tudi rad živi in trenira na Muti. Na hèerka Tamara, osnovnošolka, ki je že vprašanja o svojem uspehu pred leti pogumno jezdila. Ata Marjan odgovarja preudarno in zrelo. jo je spremljal s ponosom, mama Namizni tenis je samoumeven Lenka pa s strahom. del njegovega življenja že od Na Pavèkovi kmetiji sta dolga leta prvega razreda osnovne šole. S pridno gospodarila Marjanova starša talentom in vztrajnostjo je Matic Ivan in Lojzka, ki tudi sedaj ne igralec mirujeta, èeprav sta oba že okoli postal najuspešnejši Namiznoteniškega kluba (NTK) osemdesetih. Vsako delo, ki ga opravita v hiši ali okoli nje, za družino Muta.

Namizni tenis ima na Muti sicer veliko pomeni. Mama in babica Lojzka ima sedaj, ko ji ostaja veè èasa, še že dolgo tradicijo; organizirano so posebno veselje s kvaèkanjem raznih ga zaèeli trenirati že pred približno prtièkov in celo zaves. Dedek in ata šestdesetimi leti na pobudo Zlatka Ivan pa mora biti z vsemi novostmi na Šoštarca, takratnega ravnatelja OŠ Muta je bil tekoèem, zato rad prebere èasopis in Muta. NTK pa pogleda tudi televizijo. Prav pridejo ustanovljen pred devetimi leti in je nasveti za vsakdanjo rabo, èeprav sta danes najuspešnejši športni klub v tehnologija in razvoj kmetijstva precej obèini Muta. Mladi igralci NTK podivjala od njunih najboljših èasov Muta so že v l. 2004 in 2005 dvakrat zapored osvojili naslov državnih kmetovanja.

Pavèkovi družini želim še naprej prvakov, izjemen uspeh pa so uspešnega kmetovanja, naj dobro fantje v postavi: Matic Slodej, sejejo in dobro žanjejo. Prav tako jim Boštjan Kraser, Mitja V erdnik in želim veliko zdravja, da bodo lahko Nejc Stramec ponovili 31. marca in 1. aprila letos, ko so na Ptuju znova uživali sadove svojega dela. postali državni prvaki.

muto so ponesli v svet

trenirati. Danes treniram vsakodnevno po dve uri, ob sobotah in nedeljah pa veèinoma tekmujem.

Dostikrat je bilo verjetno težko vztrajati. Kdo te je pri tem vzpodbujal? Kaj te žene?

Na zaèetku me je igranje predvsem veselilo, danes pa me seveda ženejo rezultati, ki so moja najveèja vzpodbuda. Velike zasluge za to, da sem vztrajal, ima moj prvi trener Sreèko Verhnjak in pa seveda moji starši, ki me vseskozi finanèno podpirajo, in prijatelji. Sedaj pa trenerja Damjan Cvetko in Ivan Pšajd z Lovrenca na Pohorju. Dobro se razumemo, kar mi veliko pomeni.

Kakšni so spomini na lansko evropsko prvenstvo v dvojicah v Sarajevu, kjer si postal evropski podprvak?

Celotno prvenstvo je trajalo štirinajst dni. Vse dni smo preživeli v dvorani, le en dan smo imeli prosto in smo lahko šli na ogled mesta. Bilo je zanimivo, a naporno. Tekmovali smo posamezno, ekipno in v dvojicah, kjer sem bil najuspešnejši. Igral sem skupaj z Janom Žibretom iz Murske Sobote in zasedla sva drugo mesto, boljši je bil le poljsko-hrvaški par.

16

Kako so tvoj uspeh sprejeli Verjetno si vpisan v športni Poleg tega moram uspešno konèati srednjo šolo, razmišljam že tudi o Muèani? oddelek?

Ko sem se vrnil, me je pred bifejem Ne, obiskujem splošni oddelek, ker študiju fizioterapije. Nekoè pa bi rad Time out èakalo veliko ljudi, priredili so menim, da se lahko tu veè nauèim in postal tudi trener mladih talentov. mi prisrèen sprejem in me res prijetno mi bo lažje na maturi.

Se na Muti dobro poèutiš? presenetili.

Ponuja domaèe okolje dovolj Sošolci so verjetno ponosni, da Na Muti je veliko mladih, imajo v razredu tako uspešnega možnosti za tvoj razvoj ali pa perspektivnih igralcev namiznegašportnika? meniš, da bi bil lahko kje drugje še tenisa. Kaj bi svetoval tistim, ki so Da, ko so izvedeli za moje uspehe, uspešnejši? šele na zaèetku svoje športne poti?so bili navdušeni. Vèasih pa se seveda Na Muti mi je všeè. Tu imam svoje Zavedati se morajo, da bodo uspeli pojavi tudi nevošèljivost, še posebej prijatelje in tudi namizni tenis je tu le, èe bodo pridno trenirali in èe bodo zaradi privilegijev, ki izhajajo iz mojega dovolj razvit, da mi nudi vse možnosti za uspeh, zato nameravam tu tudi pripravljeni za uspeh tudi kaj žrtvovati. statusa. ostati.

Zelo pomembna je samodisciplina.

Ti ob vsem tem sploh ostane kaj … ki je oèitno tebi ne manjka. prostega èasa? Sploh znaš biti Za konec pa še vprašanje: Ali Si tudi dijak prvega letnika navaden najstnik s številnimi kdaj bereš Muèana?

Vedno ga pregledam. Zdi se mi Gimnazije Ravne na Koroškem.pubertetniškimi problemi?

Verjetno je potrebno zelo veliko Nekaj prostega èasa mi ostane med zanimiv, posebej še intervjuji, ki samo d isc ip lin e, d a ti u sp e vikendi, èe ni tekem. Takrat ponavadi s predstavljajo pomembne Muèane, in usklajevati vsakdanje naporne prijatelji igram nogomet ali košarko. zelo sem ponosen, da lahko pri tem treninge in zahteven gimnazijskiKdaj pa kdaj si res želim, da bi imel veè tokrat sam sodelujem. èasa zase, podobno kot moji vrstniki. program?

Matic, hvala za tvoj èas. Želim ti S tem nimam veèjih težav. V Kakšni pa so tvoji naèrti za še veliko uspešnih nastopov in èim osnovni šoli sem bil vsa leta odlièen in manj poškodb. tudi sedaj nimam bistveno slabših prihodnost?

Rad bi še naprej ostal v državni ocen. Imam status športnika, kar mi omogoèa napovedano spraševanje in reprezentanci. Upam, da bomo z Za vas se je pogovarjala daljše opravièene izostanke. Uèim se, ekipo še veliko dosegli in da bomo M. M. Lesjak. ko imam èas. Hvaležen sem staršem, ki napredovali v ligi. Seveda si želim spet so me tako vzgojili, da se mi ni težko za postati državni prvak tudi posamezno in zmagati na èim veè turnirjih. uspeh tudi èemu odpovedati.

M

Marija Omulec

Bi lahko rekel, da je namizni tenis tvoje življenje?

Res mu posvetim ogromno èasa. K namiznemu tenisu hodim že od prvega razreda, tri leta je bil zame to krožek, nato pa sem ga zaèel resno

Državni prvaki s trenerjema in vodstvom NTK Muta

Matic v akciji

Muèan

Muèan

a t i c

s

t r e n e r je m

a

i n

s o i g r a l c i

i z

N T K

M

u t a

17

utrinki

za najmlajše, utrinki »Prav, gledaš pa še zmeraj grdo in ker te ne poznam, ti ne zaupam.« »In kaj naj naredim, da mi boš verjela?« se ji je dobrikal kužek.

Muca je pomislila in mu ukazala: »Pojdi tja za vogal bloka in pridi èisto poèasi, ampak zares èisto poèasi, nazaj. Èe boš to zmogel, ti bom popolnoma zaupala. Èe pa ne, potem »Mijav, mijav, phh! Pazi se, se mi veè ne približuj!« spraskam te tako hudo, da bo joj!« je Kuža si je želel, da bi se lahko kdaj divje opozarjala muca kužka. Sreèala lovil z muco, saj ni bilo v bližini sta se prav na vogalu stanovanjskega nobenih pasjih prijateljev, zato je bloka ob klopci. Muca je skoèila na pristal na njen ukaz. klop. Kuža se je tako prestrašil »Videla boš, da bom zmogel. Ti pa nasršene muce, da je pod njim nastala medtem ne uidi.« lužica, pa še taèke ni utegnil dvigniti.

Kužek je sicer odšel okoli vogala, a Bilo mu je nerodno pred muco, ki mu mu ni bilo èisto vseeno, da mu je muca je bila sicer všeè, saj sta se že veèkrat ukazovala. Muca pa se je nabrito videla. Saj veste, èe je muca sploh posmehovala, èeš kako me tale lahko kužku všeè. Kuža se je zbral in se uboga. Ampak ko se je psièek poèasi poskušal braniti: prizibal nazaj, mu je muca prijateljsko »Hov, hov, Mjavkica, ne bodi huda. stekla nasproti. Povohala sta se, Saj ti niè noèem. Sluèajno sem pritekel Mjavkica se je podrgnila obenj in tako sta sklenila veliko prijateljstvo. Nato sta skupaj odšla na potep.

Prijateljstvo

sama med njimi. A moj oèe jim je nekoè verjel in izkazalo se je, da je bilo tako prav.

Povedala vam bom njegovo zgodbo in razkrila, zakaj ob naši hiši že veè kot trideset let stoji kapela in s kakšnim namenom je bila postavljena.

Do leta 1961 je naša družina bivala po raznih gruntih, kot najemniki so obdelovali najeta polja z vso ljubeznijo in skrbjo vestnega gospodarja ter ob vsem svojem delu še odsluževali najemnino.

Na pobudo tedanjega župnika, ki je oèetu uspel vcepiti misel o redni zaposlitvi in o pokojnini na stara leta, se je ta zaposlil v tovarni in zaèel ob rednem meseènem dohodku razmišljati o uresnièevanju svojih velikih sanj o osamosvojitvi. V odkup so mu ponudili majhno staro hišico, ki bi jo lahko odplaèeval na obroke.

Silna želja je vse moèneje tlela v njegovem srcu in mu dajala neprespane noèi v razmišljanju in omahovanju, še zlasti ker so mu ostali èlani družine nasprotovali. Pa saj to niti èudno ni bilo, ker so doslej stanovali v Marija Omulec prijetni zidani hiši z velikimi okni in elektrièno napeljavo, èesar pa v prodajani ni bilo. Le vlažne kamnite stene, po katerih je med deževjem curljala voda, in nekaj lesenih, ki pa jih je že najedala lesna goba. Mala okna Ali verjamete v sanje? V tiste prave, so dajala malo svetlobe in prostori so ki vas ponoèi preganjajo ali uspavajo? zato še bolj odbijajoèe delovali.

Mogoèe mi bo kdo pritrdil, a veèina Èeprav siromašna, bila pa bi njihova vas bo to zanikala. Vem, saj sem tudi last. In od tam ga na stara leta nihèe ne

Blagoslov

tod mimo. Navadno grem na sprehod na drugo stran bloka. Hov, ho.v« »Kaj me briga, kam greš ti na sprehod, mijav. Še vedno te lahko opraskam, èe me boš napadel. Kar poglej te moje ostre kremplje.oTstaro klop sem že èisto ostrgala, pa je lesena, kako bom šele tebe, samo poskusi se premakniti. Phh, phh!« mu je grozila muca. »Skrij kremplje in poravnaj dlako na hrbtu, saj si taka kot jež. Povesi rep, ki izgleda kot sablja. T ako hudobno gledaš in mi nisi niè všeè. Saj vidiš, da ti niè noèem,« jo je miril kuža.

Mjavkica je stala pri miru in pozorno opazovala psa. Bala se ga je, on pa je, kljub temu da ji je lepo govoril, bevskajoèe skakal okoli nje. »Ne bevskaj tako. T o mi govoriš samo zato, da bi se umirila, skrila svoje orožje, potem pa hop, bi me ti napadel s svojo pasjo èeljustjo. Ne, ne, ne boš me!« »No, prav, bom pa utihnil. Poglej, sem že tiho.«

18

Skupaj s hišo smo blagoslovili tudi novo kapelico Muèan

Povejmo po naše bi mogel pognati na cesto.

A njegova srèna želja in molitev v neprespanih noèeh sta mu pokazali pot. V treh noèeh zapored se mu je v sanjah prikazala mlada bela žena in èisto na vrh pa še kok pušl, kiriga smo potrdila njegov namen z vzpodbudo, nabrali ž okulo vaglou. Mlode diklete da bo na tistem kraju sreèen, in z smo se rode štritale, kira bo prva s naroèilom, naj ji na mestu prikaza cirkle žegn nesla dumo, tsta se bo prva postavi spomin.

Za vejko noè se je v hiši popucalo, ženla.

Oèe ni veè okleval, kupil je hišo in da je blo vse èedno. Podi so bli vsi lisini, Žegn s korpa se je ofnu šele v nekaj zemlje okrog nje in iz stare jih je blo treba vse zribat s piršto al pa nedelo, ko smo prišli od garvstajeja. koèure sta z mamo uredila prijeten znucano brezavo metlo in z lugom.

Ko smo se fejst najedli, je aèa reko dom, poln topline in razumevanja, v Lug se je naredo is pipila, ko smo ga otrakom: »Ze pa letite h vsokemu katerem sta doèakala lepo starost. èrez noè namoèli v vado. pamu, ga streste, pa mu reète, da bi Tudi spomin je postavil, majhno Na vejki petok, te, ko se je šlo h bil ti letos tak pun, ko sm zej jas.« leseno kapelico, ki jo je kljub Božjemu grobu, so se ž dama tud pekli Na vejkanoèno soboto al pa na protiverskim èasom opremil z lepim vejkanoèni ponedelek je gotica kipom device Marije. otrakom prnesla pisonke. To je bil Lansko leto je tudi naša družina pokeli, peèen v toki rangli, da je mel obèutila slast vselitve v nove, veèje pal v sredi lukno, natr v jo so pa dali prostore, zgrajene prav tako z veliko pomaranèo pa poforbano jajco. Vèosi odrekanja in moèno vero v izpolnjene je bil zravno še kok dinar.

Mi otorci sanje. smo se gotici lepo zahvolili, ko smo bli Ob novem domu je zrasel tudi nov strašno gmajtni za vse, koj smo dobli.

Marijin spomin, zidana kapelica, ki Glih zato smo koma èokali vejko smo jo skupaj s hišo blagoslovili noè. septembra lani. Vesela sem, da sem s tem izpolnila svojo obljubo Mariji in da Po pripovedovanju jo lahko vsak dan poèastim v mislih in s gospe Pepce Janiš, pogledom, ko stopim okrog našega rojene pri Bekšlerju na Gortini, doma in vem, da bomo tudi mi zapisala zadovoljno živeli pod njenim okriljem.

Marija Omulec.

Mislim, da smo s tem poèastili tudi spomin mojih staršev, ki že nekaj let poèivajo na perniškem pokopališèu.

Ob tem bi rada izrekla zahvalo našima duhovnikoma, zlasti g. Šerugi, saj je ustvaril tako prisrèno vzdušje ob Ustvarjajo za vas slovesnem obredu blagoslova, in tudi izdelovalcu Marijinega doma g.

Benjaminu Lorenciju, ki je temu posvetil mnogo svojega prostega Pepca nese h žegno Rad bi èasa. Preprost èlovek, delavec z ljubeznijo v srcu in s spretnimi rokami pokeli, kire smo pal v soboto nesli h ter brez želje po zaslužku. Res sem mu žegnu. Maso se je skuhalo, ko so v hvaležna in želim tudi njemu soboto jutr prnesli žegnan ojgn. Po Rad bi, a ne znam. ojgn je mou it zmerom en det. Bobnce uspešno gradnjo novega doma. so pa mele kuho ères. rTeba je blo še Rad bi, a ne morem.

Bernarda Jeriè jajce skuhat pa poforbat. Da niso ble Le kaj? somo bile, smo jih neka poforbali z Izkrièati svojo boleèino, orehavimi lušinemi, s èibulnemi lupinemi in vse sorte travo. svoja èustva in ljubezni ža.r Pal smo pa prprajli korp za nest h A èe povedal bi na glas, žegnu. Natr smo pa nadivali: na podn vse izgubilo bi svoj èa.r smo dali maso, hren, pa jajce, pa molo soli, pa repo za seme. Še kruha za žvino, na vrh pa dvo pokela, eniga Bernarda Jeriè veèiga, eniga moliga. T ak, da je biv korp videt bol visek pa lip. Smo ga še zavezali v bili tištoh z mašno na vrhu,

Koma smo èokali vejko noè

Muèan

19

spominjamo se jih

poglejmo v preteklost fotografij pokazali tudi vam. T okrat objavljamo fotografiji, na katerih je prikazana igra »Matura«, vas pa vabimo, da nam pomagate zbrati èim veè podatkov - o letu igranja, o osebah na fotografijah, o vsebini, o zanimivih dogodkih in podobno. Zelo bomo veseli vašega odziva.

Pobrskajte po svojem spominu, V n a š e m a r h i v u j e v e l i k o povprašajte koga, ki bi o tem morda fotografskega gradiva, ki pa žal ni kaj vedel, in nam pišite. dovolj dokumentirano. Odloèili smo se, da bomo izbor najzanimivejših

Kdo? Kdaj? Kje? Kako?

V hvaležen spomin

PRIROÈNIK ZA SREÈNE UPOKOJENCE Pri Založbi Maks Viktor je prviè pri nas izšel priroènik za upokojensko populacijo z naslovom PRAKTIÈNI VODNIK ZA UPOKOJENCE, ki na prijazen in poljuden naèin obravnava vse vidike upokojenskega življenja: upokojensko politiko, statistiène preglede, pokojnine, bolezni, zdravstveno in socialno

Podatke nam posredujte pisno na naslov: Obèina Muta, Glavni trg 17, 2366 Muta.

Med odgovori bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel knjižno nagrado.

varstvo, izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju, turizem, hobije, rekreacijo …

V 64 poglavjih na 350 straneh vam 38 strokovnjakov podaja strokovne in koristne informacije za upokojensko populacijo, del priroènika pa je zasnovan kot pregled turistiènih destinacij širom Slovenije. Skoraj sto ustanov in podjetij je omogoèilo, da je priroènik kljub profesionalni zasnovi, oblikovanju in obsegu cenovno dosegljiv vsakomur (19 EUR €), upokojenci pa lahko naroèijo priroènik še z dodatnim 25%-nim popustom

Do prihodnjiè …

Iz arhiva izbrskala in pripravila Angelca Mrak

20

(14,25€EUR ) na tel. št. 080 15 17.

Muèan

stopli" in marsikaj uredili, da jim je bilo lažje. V takšnih odborih in na stotinah veèernih in noènih sej je sodeloval Bilo je že lani. Bo kar prav, da se Moènikov Hanzi, poznan kot vedno do Tudi Kristi so moèi iztekle na tistih nekoliko odmaknemo, da se nekako kraja umirjen èlovek in trd pogajalec, èe strminah, na eni od najbolj strmih kmetij razprši megla trenutnega razpoloženja je branil interese vasi. daleè naokoli. Je še poznala tisto nikjer in se na situ spoznanja šele pokaže zapisano žensko tlako prve brazde. bistvo. Èeprav je sleherni èlovek po svoje Ob jutranjem svitu, lopato za lopato, vrèek zakladov, pa so nekateri vendarle mevtro za mevtro na glavi, ko šteješ bolj polni èloveško toplih odlik, ki jih je korake od roba na odore strmih nji.vKo potrebno bolj presojati s srcem kakor z ti teža potiska glavo med ramena, šumi v oèmi. Tako smo se poslovili od sencih in srce v norem ritmu poganja kri, gortinskega kovaèa Krivca in njegovega da zabolijo prsi. Tlaka, ki so jo v glavnem sokrajana Moènikovega Hanzija. opravljale ženske, le za èigav greh?

Vsak zase je bil pozitiven Stražišnikove njive in travniki pa so strmi, posebnež, ki zasluži vsaj spomenik v prestrmi za šibko dekle. Pa je zmogla obliki takšnega zapisa. Valter je bil veliko veè, kot bi ji kdo prisodil. kovaè, še zadnji je toèil znoj ob nakovalu Ivan Mazgan – Moènikov Hanzi Starejši brat je padel pri Bogatcu, ob in bil mentor vrsti vajencev, ki so ob ostarelem oèetu sta za »havžngo« razvoju šli v tovarne in v svet kot cenjeni Tako sta bila nedavno preminula poprijela z Rokom. Še danes nihèe ne ve, Krivèevi kovaèi, kovaèi in v poštenju Gortinèana ob še nekaterih v bistvu tisti kako in zakaj je nekega dne konec druge izoblikovani ljudje. Le najstarejši boste v skali, ki ju ni premaknil politièni veter (ali vojne pogorelo in stari mogoèni hrami spominu zaèuli njegov tipièen pozdrav "Moš gnorje". Takšen je paè bil, ampak le toliko, kot je bilo neobhodno). Mirno so šli v pepel. Potihoma so govorili, da jih slehernemu je storil uslugo, nikogar ni lahko zapišemo, da sta si vsak po svoje v je udarila hudobna roka, bila je še vojna. zapodil, niti dolžnika ne … In vem, današnjo Gortino zapisala spomenike, Kar nekaj let so prevedrili pri Obromih, dolžnikov je bila dolga vrsta, pa jim niti in menda bo prav, da ju vsaj omenimo, vmes pa iz ute na travniku s Stražišnikom "obiral" ni, je bil paè Èlovek z veliko da povemo, da niè ni nastalo samo po lastno trmo že gradili nove zaèasne sebi, da Moèniku in Krivcu zapišemo: hrame. Kar èloveka dostojno »kajšo« za zaèetnico.

Hvala sokrajana - obèana. ljudi in živali, vendar v obupni strmini.

Nekoliko so si pomagali z vitli, Kristl Valt l vendar, najboljši vitel je perudarna, neumorna, trmasta èloveška moè. Te Kristi menda ni zmanjkalo, nikoli. Znala je spojiti mrak z jutranjo zoro, vmes je bilo samo šèepec poèitka. Bila je ženska s èudno energijo, ko ne veš, od kod jemlje. Z bratrancem Rokom sta znala delati èudeže, v težkih pogojih so rasli novi hrami, lepa hiša, »štala«. Ko je življenje zlomilo Roka, je nadaljevala sama – menda dokaz, da je v ženskah veè moèi kot … Konèno je imela tudi motiv, hèerko Miro.

Povsem izmozgano od tegob, izpito v strminah, je pot privedla Kristo v posteljo. Niso je silili v kakšne sodobne domove, svoj prostor je dobila v domaèi hiši ob domaèi oskrbi. Dobro sva se Valter Janiš – Krivèev kovaè poznala, pa le poredko obiskala. Ob In Hanzi … Moènikovo niti ni posebej zadnjem obisku, baje je imela nekakšen velika kmetija, pa je bila vedno potreba »svetli trenutek«, mi je dejala, da je vsaj za dodatnim zaslužkom. Tako je ob enkrat postala sreèna, èeprav že v otrocih in svoji Ivici hodil na delo.

V zadnjem zimskem mesecu smo se postelji nepokretna, vendar sreèna, saj je Podobno kot Krivca se ga spomnimo prijatelji, znanci, predvsem pa sokrajani dosanjala svoje sanje. ob raznih akcijah. Po drugi vojni je bila na perniškem poèivališèu pri Simonu in Ob slovesu je štela 78 let. Naša tudi Gortina vas brez elektrike, brez Judi poslovili od ene zadnjih, èe ne kar znanka, pa tako malo poznana legenda urejenih vodovodov, s kolovozi med zadnje, tiste povsem ta prave, z vsemi med ženskami in kmeticami naših hišami, s kupi problemov in velikimi mažami trpljenja prežete kmetice. Nikar krajev. obveznimi oddajami. To je bil èas se ne tolažimo, da trdo delo èloveka socialistiènega kmetijstva in takratni krepi, v resnici ga le pretežko izžame, Kristl Valtl Gortinèani so v raznih odborih "skup izpije, preden doèaka dostojno jesen.

Stražišnikova Krista

Muèan Muèan

21

nekoè in danes

nekoè in danes danes slikoviti okras pokrajine, služijo koristili tudi za potrebe pašništva. Ko pa tudi kot orientacijske toèke. je prièelo primanjkovati obdelovalne Zemljiška gospostva na obmoèju zemlje v dolini, je prišlo do postopne gornje Dravske doline niso bila kolonizacije višje ležeèih predelov. povezana v zaokrožene ozemeljske Tako so zaèele ponekod že v 13., celote. Posamezna zemljišèa so bila predvsem pa v 14. stoletju na izkrèenih pogosto med seboj pomešana, od 11. obmoèjih sredi gozda nastajati prve do 13. stoletja pa je bila opazna celo samotne kmetije, ki so se pozneje OBDOBJE SREDNJEGA VEKA drugiè drobitev teh posesti. Veliki cerkveni in združevale v posamezne zaselke. Že posvetni gospodje so podeljevali dele zelo hitro so prièeli na novo izkrèene svojih posesti posameznim malim gozdne površine in pa tudi hribovske Poleg nastanka kraja Muta je vitezom in na ta naèin krepili svojo kmetije uporabljati za potrebe zanimiv tudi proces poselitve ostalega zasebno vojsko, s katero so krotili pašništva, imenovali so jih »švajge«. teritorija obèine. Oèitno je, da Slovenci podložnike in varovali svoja ozemlja Sprva so na teh »švajgah« gojili ovce, po prihodu v gornjo Dravsko dolino v pred sosedi. Dravska dolina, in tudi pozneje tudi govejo živino. Ena veèini niso gradi li naselij in širše obmoèje, je bila v 11. oziroma 12. »švajga« je morala zemljiškemu posameznih stanovanjskih ter stoletju še redko poseljena, vzrok za to gospostvu letno oddati od 250 do 300 gospodarskih objektov na starih j e b i l t u d i p r i m i t i v e n n a è i n hlebèkov ovèjega in kravjega sira. kulturnih tleh, temveè so izbrali nove kmetovanja, ki ni omogoèal prehraniti Hlebèek sira je tehtal pol kilograma, lokacije, upoštevajoè naravne veèjega števila ljudi. Predvsem bolj cenjen je bil ovèji sir. zakonitosti, ki jih danes nekateri samostani (v prostor Dravske doline je Ves proces naseljevanja je potekal zanemarjajo. Osnovna pogoja za s svojo dejavnostjo moèno posegal pod strogo kontrolo zemljiške naselitev sta bila odgovarjajoèe Šentpavelski dominikanski samostan, gosposke, ki je bila tudi izkljuèni zemljišèe in zadovoljiva oskrba z vodo, ki ga je leta 1091 ustanovil Engelbert I. lastnik gozdnih površin. Od 15. vendar stanovanjskih in gospodarskih Spanheimski ter mu na obmoèju stoletja dalje je postajal gozd objektov zaradi nevarnosti poplav niso gornje Dravske doline podaril obsežna gospodarsko vedno pomembnejši, saj gradili tik ob rekah ali potokih, temveè zemljišèa) so v tistem obdobju z sta potreba po lesu in tudi njegova na terasah in poboèjih. Veèina uvajanjem sodobnejšega naèina cena hitro narašèali. Uporabljal se je v dolinskih naselij v Dravski dolini je k m e t o va n j a o m o g o è i l i b o l j š o gradbeništvu in lesarstvu, za kurjavo nastajala ob pritoku potoka v ravnino, izkorišèenost zemlje in s tem gostejšo ter oglarstvo, ki je postalo za vendar toliko vstran, da ni obstajala poselitev najprej nižinskih, nato pa še razvijajoèe se fužinarstvo vse nevarnost poplav in ugrezanja zemlje. višje ležeèih predelov, zato porces pomembnejša surovina. Gosposki je Že zelo hitro se je pojavila razlika intenzivnejšega naseljevanja in gozd služil tudi za lov (v 16. in 17. med trgom in vasjo. Medtem ko so pri notranje poselitve našega obmoèja stoletju so na hribovjih Dravske doline izbiri lokacije za vas iskali predvsem sega v obdobje od 12. do 15. stoletja. lovili medvede, srne, lisice, zajce, divje zavetje na obrobju polj (primer Nemški fevdalci so v želji, da bi svinje, kune, rise, volkove, divje Gortine), je bila pri trgih v ospredju poveèali donosnost svojih zemljiških peteline, ruševce, gozdne jerebe itd. – prometna povezava, ki je bila skoraj v posesti privedli v slabo poseljeno zadnji lov na volka je bil v sredini 19. vseh primerih zavarovana z utrdbo, Dravsko dolino številne nemške stoletja), podložniki pa so ga lahko kar je razvidno pri sami Muti in tudi pri priseljence, vsekakor ne s ciljem koristili le z dovoljenjem lastnika in to vseh ostalih trgih na obmoèju gornje spreminjanja narodnostne strukture predvsem za lastno uporabo. Z Dravske doline. Poleg zaselkov, ki so prebivalstva. Vendar pa je bila gozdom so gospodarili tako, da so lahko prerasli v vasi, so v višjih predelih posledica tega procesa vidna v izsekavali posamezna drevesa, p r i è e l a n a s t a j a t i p o s a m e z n a postopnem nastajanju narodnostne golosekov so se posluževali samo gospodarstva in pa skupine hiš okoli meje (primer s strani Slovencev slabo takrat, ko so želeli pridobiti nove cerkva. Cerkve v višje ležeèih predelih poseljene Labotske doline) in nemških njivske ali pašniške površine. so zgradili za zadovoljevanje verskih otokov, kot sta bila Radlje in Muta, Že od 14. stoletja dalje so gradbeni potreb okoliškega prebivalstva in obdana s slovenskim podeželjem.oTje les in hlode prevažali s splavi po reki ravno starost teh objektov nam vsaj bilo tudi obdobje, ko so razni vitezi – Dravi. Les so v dolino spravljali po približno nakazuje obdobje poselitve vazali s svojimi podložnimi kmeti Bistrici, tam, kjer to ni bilo možno, pa tega prostora. Cerkev sv. Simona in iztrebili velik del ravninskega gozda. po lesenih drèah. Bistrico so za spravilo Jude na Pernicah se prviè omenja leta Podatkov, kako je pravzaprav lesa uporabljali tudi kmetje iz 1368, cerkev sv. Jerneja 1382 in potekala poselitev hribovitih obmoèij Rothweina in Sobot. Splavi so bili dolgi cerkev sv. Primoža v 15. stoletju. današnje obèine Muta, skorajda ni, 1826 metrov, spredaj široki 45 metrov Pogosto sta bili ob cerkvi, ki je v bistvu gotovo pa se sam proces ni razlikoval in zadaj 78 metrov. Na enem splavu je predstavljala versko in posvetno od sosednjih obmoèij, ki se omenjajo v bilo lahko poleg lesa naloženih tudi do središèe ter zbirališèe okoliškega razliènih virih. Verjetno so posamezne 12.000 vinogradniških kolov ali prebivalstva, pozneje zgrajeni še ugodne lokacije naselili že Slovenci 40.000 skodel. V poznejših stoletjih so trgovina in gostilna. T e cerkve so kmalu po prihodu, širše obmoèje pa po Dravi vozili tudi železo, svinec,

Muta skozi èas

22

Muèan

steklo, lonèevino in razliène izdelke iz spreminjali tudi stanovanjska hiša, mnogih fužin, tudi iz muške. hlev in gospodarsko poslopje.

Najmoèneje je promet z lesom porasel Povezanosti hribovskih kmetov z v 19. stoletju. V tem obdobju je bilo dolino v prejšnjih stoletjih skorajda ni poleg mlinov (v prejšnjih stoletjih so bilo, zato pravimo, da je bil vsak kmet morali podložniki mleti v mlinih tudi obrtnik. V dolino je prišel enkrat poleg hiše ali pod napušèem pred gosposke) ob reki Bistrici in veèjih ali dvakrat letno, to se je prièelo hišo. Pri kmeèkih gospodarstvih so bile potokih zgrajenih tudi na desetine spreminjati šele konec 19. stoletja, s pomembne tudi sušilnice za lan. Hlev žag. tem pa se je prièela marsikatera hiša in skedenj so zgradili, èe je bilo le Kar se tièe zemljiškolastniških modernizirati, oziroma spreminjati možno, nasproti stanovanjske hiše. odnosov, so naši predniki skoraj tisoè tudi svojo zunanjo podobo. Dravska Marsikje so zgradili tudi kašèe za let živeli v t. i. fevdalni družbeni dolina spada v podroèje dimniènega shranjevanje žit, hrane in pa tudi ureditvi, ki se je prièela postopno tipa hiše, navadno enostavne boljših oblek. Pri posameznih uveljavljati v 9. stoletju, dosegla svoj enoprostorske zgradbe z odprtim domaèijah so za preužitkarje ob hiši ali višek v 15. in 16. stoletju in se do leta ognjišèem, v kateri so bivali èlovek in samostojno zgradili manjše lesene 1848, ko je bila ukinjena, postopoma živali. Grajena je bila iz lesa, z znaèilno hišice. Stavbe na kmetiji so bile reformirala. Podložni kmetje so bili strmo streho, pokrito v nižinah s obdane z drevjem: lipami, orehi, najemniki na »hubi« kmetiji, ki je bila slamo, v višjih predelih s skodlami in pa sadnim drevjem id.r, nikdar pa zaradi tako velika, da je zadošèala za tudi s skorjo jelk. Kritine s skorjo so se vraževernosti v preteklosti (danes to vzdrževanje podložniških družin in za pojavljale na obmoèju Pernic. Hiša se ne velja veè) ob hišah ni rasel bezeg. oddajanje dogovorjenih dajatev je pozneje razširila, marsikje se ji je Skoraj pri vsakem posestvu je bilo ob (sprva naturalnih, pozneje v denarju) prikljuèil tudi skedenj. V 15. stoletju je dovozni cesti postavljeno križno in so morali opravljati doloèeno tlako v naš prostor že prièela prodirati èrna znamenje, mimo katerega je šel kmet fevdalcu. Šele v 18. stoletju so bili kuhinja, ki jo je v 19. stoletju izpodrinil v gozd, na polje, spravljat žetev itd., sprejeti prvi konkretnejši ukrepi, s štedilnik. Ker je na obmoèju gornje kot izraz skromne pobožnosti katerimi so omejili izkorišèanje Dravske doline (razen v trgih) vladala gorskega kmeta in njegove slovenske podložnikov, zmanjšali tlako ter precejšnja revšèina, so bile dimnice v duše, ki je bila zelo odprta za razne omogoèili dedne podložniške pravice 19. stoletju še zelo pogoste. Leta 1928 mite in legende. Ta križna znamenja so do kmetije. V 15. in 16. stoletju je je na Pernicah izginila zadnja dimnica. lahko nastala iz razliènih nagibov: v prièelo prihajati do opaznejšega Krušna peè se priène v premožnejših spomin, opomin, zahvalo …

Na hribih severno od Drave še razslojevanja tudi med podložnimi hišah pojavljati v 15. stoletju. kmeti, kot posledica naravnih katastrof, razsajanja razliènih S skodlami krita streha danes nalezljivih bolezni, med katerimi je bila najnevarnejša kuga, ter pustošenja Turkov. Zaradi velikega upada števila podložnikov (na nekaterih obmoèjih tudi do polovice in veè) so lahko posamezni kmetje s privoljenjem fevdalcev poveèali svojo posest s prikljuèitvijo opustelih »hub«, kar je bil že nekakšen temelj nastajanja kasnejših kmeèkih posestev. Konec 16. in v 17. stoletju se je pojavila še nova skupina podložnikov, t. i. »bajtlarjev«, ki so se preživljali z obrtjo, dninarstvom in obdelovanjem manjših njivskih površin, ki so jih imeli v najemu ali posesti. Najpomembnejši poljšèini v srednjem veku sta bili rž in oves, manj pšenica in jeèmen, ajda se omenja v Poleg ali nasproti stanovanjske hiše vedno zasledimo del starejše stavbne 16. stoletju. V zaèetku 17. stoletja se je moèno razširilo pridelovanje koruze, so dokaj hitro prièele nastajati tudi kulture in samo od nas je odvisno, ker ni bila obdavèena. Koruzni žganci druge stavbe. Kozolec, ki je poznan koliko od tega bomo znali ohraniti so konec stoletja vsaj na obmoèju samo v slovenskih krajih, je služil za našim zanamcem. gornje Dravske doline postali skoraj sušenje pšenice, jeèmena, koruze, Se nadaljuje … nacionalna jed. Krompir so v naših fižola in detelje, izjemoma tudi za krajih prièeli uporabljati po letu 1800. seno. Stiskalnico ali prešo je imela Marjan Kos Skozi stoletja so se nenehno skoraj vsaka kmetija. Stala je vedno

Muèan

23