Latnik

Center za razgradnjo vozil

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 30. oktober 2013, številka 144, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Svečan začetek akademskega leta v dvorcu Lanthieri

latnik

Zlata plaketa univerze vipavskemu županu

U

niverza v Novi Gorici ob začetku novega akademskega leta tradicionalno pripravlja številne prireditve, zdru-

žene v Teden univerze. V tem času so na fakultetah in šolah ter v laboratorijih in centrih potekala različna predavanja, okrogle mize,

delavnice, predstavitve projektov, razstave, vrhunec dogajanja pa je bila slovesnost ob odprtju novega akademskega leta (17. oktobra v dvorcu Lanthieri v Vipavi).

Ob tej priložnosti je rektor prof. dr. Danilo Zavrtanik podelil priznanja Univerze v Novi Gorici. Priznanja alumnus primus so prejeli študentje, ki so diplomirali kot prvi iz svoje generacije, priznanja alumnus optimus pa diplomanti, ki so dosegli najvišjo povprečno oceno študija. Častni doktor (doctor honoris causa) je postal prof. dr. Dirk Hoerder, profesor z univerze v Arizoni, častna članica pa prof. dr. Suzan van Dijk, raziskovalka na inštitutu Nizozemske akademije znanosti v Haagu.

Zlato plaketo Univerze v Novi Gorici pa je dr. Zavrtanik izročil mag. Ivanu Princesu, županu občine Vipava, v znak priznanja za pomembne zasluge pri širitvi raziskovalne in pedagoške infrastrukture novogoriške univerze (obrazložitev na strani ).

Andreja Leban

8

Poklon padlim ob dnevu spomina na mrtve Ajdovščina, 25. oktobra - Pred spomenikom padlim borcem na Cesti 5. maja je ajdovska borčevska organizacija pripravila tradicionalno komemoracijo.

P

rogram so oblikovali pevci in recitatorji s šturske šole in gojenci ajdovske glasbene šole Vinka Vodopivca. Za ustrezen dekor komemoraciji so poskrbeli praporščaki, predstavniki zveze borcev pa so k spomeniku položili venec. Spominu na žrtve vseh vojn so se z minuto molka poklonili sicer bolj na redko posejani obiskovalci, na kar je v svojem nagovoru opozoril tudi predsednik ZZB NOV Ajdovščina Božo Novak. Brez zgodovinskega spomina je težko prižgati luč vere v nove zarje, z mlačnostjo sploh ne, le z odločnostjo kot so jo premogli črni bratje, tigrovci, partizani, primorski duhovniki …, ki so svoja življenja zastavili na oltarju domovine. rl

Lokavški kulturni dnevi v znamenju glasbe

Spevoigra Ostani Zdrava, moja Vipavska

20

Vezanja, vezave, vezi

Ena res resnična, vselej smešna. Ko je pred več kot tridesetimi leti gojitelj kokoši nesnic, lokalni (iz naših krajev) prodajalec jajc, prišel s knjižico na banko po denar, je na bančnem okencu ugotovil, da je soproga, kot pooblaščenka na knjižici, vezala denar. »Se vam ne splača razdreti vezane vloge,« je bila prijazna uslužbenka.

In ko je šel domov po drugo knjižico in na drugo banko, je zopet ugotovil, da ima skrbno ženo, saj mu je tudi tam zvezala denar. »Kaj naj naredim, nekaj denarja vendar rabim?!« je zamrmral na okencu. Uslužbenka tedaj prijazno: »Če želite, vam odkupim dvajset jajc, ampak vezave se vam res ne splača razdirati. Za prvo silo bo,« predlaga. »Nič ne bo, imam samo dve, pa še tiste so vezane!« je hudomušno pripomnil.

Sedaj bolj resno, vendar podobno. V kratkem bodo znani rezultati stresnih testov naših sistemskih bank. Videli bomo, kako so banke vezale naše vezave ter svoje kredite. Če bodo luknje prevelike, likvidacije niso izključene. Evropa se je namreč odločila, da pregleda in sanira vse evropske sistemske banke. Gospodarstvo in prebivalstvo namreč potrebujeta zdravo bančništvo, torej dovolj denarja in za kredo čim nižje obresti.

Slovenija še posebej. Če nam je prav ali ne, iz recesije je prejšnji mesec izšla Črna gora, prejšnji teden Španija.

Za leto 2014 napovedujejo rast Hrvaški in celo Grčiji (+ 0,6). Mi bomo žal, po napovedih, še vedno padali in sicer za 1,4 %. V padanju, ali kakor radi cinično pravijo ekonomisti, v negativni rasti, bo poleg nas, samo še Ciper (-3,9 %). EU območje bo v letu 2014 zraslo za 1 %. Za prvo silo bo.

Da bo tisti, ki bo naslednji vezal svoj denar pri nas, torej saniral naše banke in še kaj, najprej razdrl 'naše' škodljive (po)vezave, nam mora biti jasno že danes. Bo tudi zvezal po svoje. Da naših resno slabih vezanih vlog nismo razdrli sami že prej, ko bi bila škoda manjša, pa je krivo najbrž to, da smo imeli, kakor gojitelj nesnic iz uvoda, premalo jajc. Ali pač, kot on, vezane na … saj vemo kam …

Mitja Tripković

DOGODKI

2

Latnik 144, 30. oktober 2013

Naj NVO sta Društvo DOLI in Ajdovščina je mladim Zavod BETA prijazna občina Certifikat - Mladim prijazna občina 2013 – 2017

Renče, 5. oktobra 2013 - Ustanova Fundacija BiT Planota je v sklopu projekta Regionalno stičišče NVO Planota priredila že 4. Festival nevladnih organizacij Goriške statistične regije.

Ajdovščina, 21. oktober 2013 - Mladinski svet Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in v letu 2013 tudi z Evropsko prestolnico mladih Maribor 2013 ter pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja tudi letos podeljuje certifikat Mladim prijazna občina, ki predstavlja prvo tovrstno certificiranje v Evropi. Letos si je certifikat prislužilo 6 občin.

N

aziv Mladim prijazna občina 2013 - 2017 so si z izvajanjem ukrepov za reševanje problematike mladih na lokalni ravni na področjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja, participacije, mladinskega organiziranja in mobilnosti pridobile občine Ajdovščina, Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem, Sevnica, Šentjur in Žalec.

Certifikat Mladim prijazna občina nagrajuje tiste lokalne skupnosti, ki ukrepe s področja lokalnih mladinskih politik v občini že uspešno izvajajo. Priznanje hkrati predstavlja pomembno spodbudo ostalim občinam, da začnejo z izvajanjem ukrepov mladinske politike in tako ustvarijo več mladim prijaznih lokalnih skupnosti.

V letu 2012 je certifikat Mladim prijazna občina prejelo 7 občin (od tega štiri mestne), v letu 2013 pa je bilo takih občin 6. Slovenija je v dveh letih od začetka akcije bogatejša za 13 lokalnih skupnosti, ki ustvarjajo boljše pogoje za življenje in raz-

voj mladih v domačem lokalnem okolju. Prvi koraki so prehojeni; pot, ki vodi Slovenijo v mladim prijazno deželo pa je še dolga. »Mladi v Sloveniji potrebujejo možnost in priložnost, da vplivajo na svoj položaj in sodelujejo pri snovanju vseh politik, ki se posebej dotikajo njihovega življenja.

Statistični podatki na področju mladine kličejo po spremembah.

Stanje na področju položaja mladih je potrebno izboljšati in mladim omogočiti, da odrastejo v samostojne in odgovorne državljane.

Ukrepe s področja lokalnih mladinskih politik lahko z manjšim naporom in angažiranostjo lokalnih oblasti in mladih začnemo sistematično najbolj enostavno in hkrati najbolj učinkovito izvajati v lokalnih skupnostih, ki imajo moč in pristojnosti, da položaj mladih ustrezno uredijo,« pojasnjuje Rozana Mužica, vodja programa Mladim prijazna občina.

Slavnostna podelitev certifikatov bo 20. novembra v Mariboru. rm

Priznanje za Naj NVO 2013 po izboru javnosti je prevzel direktor Tadej Beočanin (prvi z leve)

P

rireditev je bila namenjena predstavitvi nevladnih organizacij (društev, zavodov in ustanov – fundacij), promociji nevladnega sektorja in pomenu nevladnega sektorja v soodvisnosti od okolice. Temu je bila posvečena tudi okrogla miza z naslovom ‘Kaj še potrebujemo nevladne organizacije za uspešno delo v lokalni skupnosti?’, kjer je pogovor naplavil potrebo po boljšem medgeneracijskem sodelovanju, pa da je prostovoljno delo v društvih in nevladnih organizacijah sol in poper delovanja, ki bogati posameznike in družbo nasploh. Na stojnicah je svojo dejavnost prikazalo 16 nevladnih organizacij iz regije, nekatere so pripravile tudi priložnostne nastope – od plesa do petja in humornih vložkov, pa tudi za pokušino se je kaj našlo. Festival je namreč priložnost tudi za družabno srečanje, izmenjave izkušenj in navezovanja novih stikov na različnih ravneh.

Zapravljivček je bil vseskozi v gibanju

Osrednji dogodek festivala pa je bila podelitev nagrad in priznanj tistim nevladnim organizacijam, ki so na natečaju za Naj NVO 2013 prejele največ glasov oziroma s svojim delovanjem skozi leto

Winfo.si

A

jdovščina, oktober 2013.

Mladinski svet Ajdovščina si skupaj s partnerji projekta prizadeva, da bi preko novega spletnega informatorja mladim Ajdovcem omogočal enostavnejše pridobivanje aktualnih informacij z vseh področij, ki bogatijo življenje mladih v občini.

Vprašanje za mlade družine: Študirate v Ljubljani? Veste, da lahko v okolici študentskih domov dobite košček zemlje, kjer si lahko sami pridelate hrano za vašo druži-

prepričale žirijo. Na območju Upravne enote Ajdovščina je žirija namenila priznanje Društvu za ohranjanje lokavškega izročila DOLI iz Lokavca, naslov naj NVO po izboru javnosti pa je dobil Zavod

jo pač obvladujejo odrasli - da bi se glas mladih v tem okolju bolj slišal, da bi ga lahko sooblikovali. Kot gibalo razvoja v inštitutu postavljajo znanje – je odskočna deska za življenje, za doseganje formalne izobrazbe in usmeritev za delo – je temelj osebnostnega razvoja in mlade spodbuja k plodnemu izkoriščanju (prostega) časa. Tako je zavod BETA izpeljal številne delavnice, seminarje, okrogle mize o trajnostnem razvoju in osebni rasti, team buildingu, pa tudi do čisto praktičnih prikazov tečajev javnega nastopanja, retorike, stikov z javnostjo … skratka oborožiti mlade s potrebnimi znanji za lažji in hitrejši vstop v odraslost.

Prav letos pa je v zavodu dozorela ideja, da znanje in izkušnje nadgradijo v bolj drzno obliko in jo ‘globalizirajo’ – v vseslovensko revijo za mlade. Revija se ima namen odzivati na aktualna dogajanja

Predsednik društva DOLI Boris Blažko je imel na odru spremstvo – dami v lokavških nošah

BETA, inštitut za razvoj družbe iz Ajdovščine, ki je na glasovanju dobil največ glasov.

Društvo DOLI je na ‘sceni’ že dobrih 20 let, njegov zaščitni znak pa so furmanski podvigi, od vožnje mlajev z Gore v dolino, vina iz doline v Ljubljano, zvonov iz Gorice na Sveto Goro … Zato je tudi na festival pripeljalo zapravljivčka s parom konj, ki sta iskro vozila udeležence na panoramski ogled Renč.

Zavod BETA je bolj poznan med mladimi, saj je bil ustanovljen z namenom omogočiti mladim v Ajdovščini vključevanje v družbo, ki

no? Preveri na www.winfo.si!

Vprašanje za mlade, ki jim je mar za svoje zdravje: Kako poskrbeti za zdravo prehrano? Preberi na www. winfo.si!

Mladi lahko aktualna obvestila spremljate na spletni strani www.winfo.si, kjer se lahko tudi prijavite na redno prejemanje aktualnih e-novic s področij, ki vas najbolj zanimajo.

Mladinski svet Ajdovščina

v družbi, seveda skozi oči mladih.

Skozi prizmo sedanje generacije mladih bo tudi presojala in vrednotila dogodke, pri čemer bo imela ves čas pred očmi prihajajočo generacijo mladih. Odprta bo za vse, ki želijo v družbo vnašati ideje mladih (tudi revolucionarne). Želi slišati vse tiste, ki se že prizadevajo in borijo za izboljšanje položaja mladih v družbi, pa jih večina medijev spregleda. Revija ponuja mladim možnost, da se skoznjo izrazijo in uveljavijo. Prva številka naj bi ugledala luč sveta še letos.

Rl

Latnik 144, 30. oktober 2013

Dobrodelna Drobtinica

DOGODKI

Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, se je Rdeči križ Ajdovščina letos že četrtič zapored vključil v mednarodno kampanjo ‘Drobtinica’. Namen Drobtinice je ozaveščanje širše javnosti glede vse bolj pereče problematike nezadostne in/ali nepravilne prehrane naših najmlajših - osnovnošolcev ter vzpodbujanje čuta solidarnosti s tistimi, ki so se znašli v stiski.

Glavni donator akcije je bilo tudi letos podjetje Mercator d.d.. Prav tako sta izdelke za akcijo darovala Neli-pek, pekarstvo in slaščičarstvo, d.o.o. Ajdovščina in Mlinotest d.d.

Vsem trem donatorjem se za njihovo pomoč iskreno zahvaljujemo.

Vsa zbrana sredstva bosta prejeli Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina in Osnovna šola Draga Bajca Vipava, ki jih bosta namenili za šolska kosila socialno ogroženih otrok. Hvala vsem, ki ste nas obiskali na stojnici!

Irena Žgavc, sekretarka RK

D

robtinica je potekala v soboto, 19. oktobra 2013, med 8. in 12. uro v trgovskem centru Mercator v Ajdovščini. Učenci Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina, člani krožka ‘Ker nam ni vseeno – podmladek RK’, ki deluje pod mentorstvom Izidore Černigoj, so na stojnici v zameno za

prostovoljne prispevke ponujali darovane krušne izdelke. Dobrodelna akcija je istočasno potekala tudi v Vipavi v marketu Mercator, kjer so v zameno za prostovoljne prispevke izdelke podarjali učenci Osnovne šole Draga Bajca Vipava pod mentorstvom Marije Mikuž Papež.

Otroci so skupaj zbrali 763 evrov.

Ekipa prve pomoči uspešna na državnem preverjanju Ekipa prve pomoči Rdečega križa Ajdovščina je zasedla 9. mesto na XIX. državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa 5. oktobra v Velenju. oskrbele več poškodovancev.

Ekipo prve pomoči je Rdeči križ Ajdovščina (skupaj z Občino Vipava) ustanovil januarja 2012. Člani ekipe, Špela Ambrožič (vodja), Monika Fajdiga, Martina Petan, Petra Fučka, Ivo Prelc, Andraž Šorc in Mira Fajdiga, so opravili 70-urni tečaj za bolničarja ter vseskozi obnavljajo in dopolnjujejo svoje znanje. V kratkem času so dosegli

S

odelovalo je 14 ekip, zmagovalk regijskih preverjanj. Ekipe so svoje znanje prikazale na sedmih delovnih točkah, kjer so potekale simulacije realnih nesreč:

3

Krvodajalska akcija v Ajdovščini in Vipavi Rdeči križ Ajdovščina je v začetku meseca oktobra organiziral redno tridnevno terensko krvodajalsko akcijo.

P

rva dva dneva je akcija potekala v Mladinskem centru in hotelu Hiša mladih Ajdovščina, zadnji dan pa v Vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi. Udeležilo se je je 359 prostovoljcev, žal 61 manj kot lanske oktobrske akcije.

Predvidevamo, da je bila nižja udeležba posledica številnih viroz, ki so takrat razsajale. Veseli pa smo, da se je za darovanje odločilo 15 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske in mnogo mladih.

Za krvodajalce je bila pred kratkim razvita mobilna aplikacija, na kateri lahko spremljate, kdaj potekajo krvodajalske akcije in kakšne so za-

Srečanje ob 22. letnici Točno ob uri in dnevu 22. obletnice so se v Rebrnicah srečali veterani policije Vipavske doline, ki so dejavno sodelovali v pripravah na osamosvojitev, vojni za Slovenijo in pri izgonu Jugoslovanske armade iz takrat že doseženega cilja - samostojne Slovenije.

O

b obeležju so spotoma malo očistili nekaj osata in smeti, ki vedno bolj senčijo pomnik na dogodke iz leta 91.

Srečanje veteranov je minilo brez dnevne politike in nagovorov, le

prometne nesreče, eksplozije, delovne nezgode, nesreče na javni prireditvi, nezgode na otroškem igrišču, v trgovskem centru in na športni prireditvi. Na vsakem delovišču so

visok nivo usposobljenosti in maja letos že postali prvaki severnoprimorske regije. Ekipa je ustrezno opremljena in pripravljena, da se odzove ter nudi pomoč ponesrečenim v primeru večje naravne ali druge nesreče.

RK Ajdovščina jim za njihov uspeh iskreno čestita. Ob enem tudi držimo pesti za ekipo prve pomoči iz RK Slovenj Gradec, ki je zmagala na državnem preverjanju in se bo udeležila evropskega tekmovanja v prvi pomoči avgusta 2014 v Belgiji.

Irena Žgavc

loge krvi ter vas opozori, kdaj lahko ponovno darujete. Naložite si jo lahko na: https://play.google.com/ store/search?q=daruj+kri&c=apps ali https://www.facebook.com/daruj.kri?ref=ts&fref=ts.

V Rdečem križu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili solidarni z bolnicami in bolniki, ki potrebujejo transfuzijo krvi, da bi lahko ozdraveli ali celo preživeli. Prav tako se najlepše zahvaljujemo Mladinskemu centru in hotelu Hiša mladih Ajdovščina ter vipavski vojašnici, ki sta nam za namen akcije brezplačno odstopili svoje prostore, ter prostovoljcem, dijakom Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina, ki so nam pomagali pri izvedbi akcije.

Irena Žgavc

z iskreno in preprosto zdravico obletnici v želji, da bi vrednote osamosvojitve in danes že polnoletne države nekoč zaživele na način, kot smo to idealizirali v tistih časih.

Peter Lemut

DRUŠTVA

4

Latnik 144, 30. oktober 2013

Spominski pohod Revščina vse močneje trka na vrata na Golake Pol odstotka svoje dohodnine namesto državi Rdečemu križu Ajdovščina

Socialne stike na območju občine Ajdovščina in Vipava se še poglabljajo. Veliko lahko pomagamo že samo s svojim podpisom na izjavi o namenu dohodnine odmerjene od naših dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo.

Vera Kodrič

K

ot vemo, je gospodarska kriza v zadnjih letih v Evropi podvojila potrebe po humanitarni pomoči in vzpostavila novo kategorijo revnih ljudi. Ljudem v stiski najpogosteje priskočijo na pomoč tisti, ki tudi sami nimajo prav veliko, medtem ko postaja bogatejši sloj vse bolj brezčuten. Z enakimi problemi se srečujemo tudi na našem območju. Prav zato se vam po letu dni spet oglašam, saj ne vidim druge poti, kot da vas v taki obliki nagovorim za pomoč revnim. Zavedajmo se, da stiska ne izbira, pomagajmo tisti, ki še lahko! Ker se vsakodnevno srečujem z ljudmi, ki so se znašli v stiski, se mi zgodi, da zvečer dolgo časa ne morem zaspati. Premišljujem, kako bi jim lahko pomagala, saj mi čut za sočloveka ne da miru.

V stiski so ljudje, ki so ostali brez zaposlitve in sredstev za preživljanje.

V stiskah so družine, kjer starši še imajo zaposlitev. Prejemajo skromne osebne dohodke in še te neredno. V stiski so upokojenci, saj z nizkimi pokojninami komaj zmorejo pokrivati nujne življenjske stroške. Na našem območju je tudi najvišja brezposelnost, saj znaša 14,4 odstotka, kar je 1,5 odstotka več kot je slovensko povprečje. V organizaciji RK pa se tudi zavedamo, da bodo po novem letu stiske še

večje, saj bodo ukinili evropski program za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim. To pomoč je Slovenija prejemala od leta 2006 in je zagotavljala skoraj 2/3 vseh potreb.

Po Zakonu o Rdečem križu sta naši glavni nalogi krvodajalstvo in prva pomoč ob naravnih nesrečah.

Zaradi krize pa zdaj več kot polovico časa namenimo socialni dejavnosti. To prvotno ni bila naloga RK, a smo jo v zadnjih letih zaradi krize in stanja, v katerem smo se znašli, prevzeli. V Območnem združenje RK, ki pokriva občino Ajdovščina in Vipava, smo v lanskem letu 880 socialno ogroženim družinam in posameznikom nudili pomoč, letos že 1040. A bolj kot večje število nas skrbi, ker se stiska teh ljudi še povečuje. Družinam grozi deložacija, so brez elektrike, ogrevanja, osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Žal pa ljudje ne sprašujejo samo po hrani, velik problem je tudi, ker nimajo sredstev

za plačilo položnic. Letos smo za plačilo najnujnejših položnic že namenili 5.800 €. Prav tako smo 2.430 € razdelili 80 družinam kot pomoč pri nakupu šolskih potrebščin za šoloobvezne otroke.

Manjkajočega denarja v organizaciji RK ne bomo mogli pokriti z nobeno akcijo, zato pričakujemo pomoč s strani občin Ajdovščina in Vipava. Vsekakor pa tudi na kakršnokoli obliko dobrodelnosti občanov. Lahko pomagamo že samo s svojim podpisom na Izjavi o namenu dohodnine odmerjene od naših dohodkov, ki se vštevajo

v letno davčno osnovo. Če bi to želeli, lahko izpolnite obrazec, ki ga najdete na www.ajdovscina.ozrk. si ter ga priporočeno pošljete na Davčni urad Nova Gorica. Lahko pa tudi po navadni pošti ali osebno na OZ RK Ajdovščina.

To za vas ne bo predstavljalo finančnega bremena, pač pa boste pol odstotka svoje dohodnine namesto državi namenili Območnemu združenju Rdečega križa Ajdovščina. Zbrana sredstva bomo namenili za pomoč ljudem na našem območju.

Za sodelovanje pa se priporočam tudi staršem. Lepo bi bilo, da bi v dobrodelnost vključili tudi svoje otroke, saj je zelo pomembno, da krepimo občutljivost za stiske drugih že med najmlajšimi. Prav je, da se jim pove, da je potrebno pomagati in to na način, ki ga razumejo.

Pred nami je ‘veseli december’, ko bodo nekaterim otrokom prinesli darila vsi ‘trije dobri možje’. Nekateri otroci pa bodo ostali brez daril in v strahu, da bodo ostali brez toplega doma. Otroci vas bodo prosili ali celo ‘zahtevali’, da jim kupite pirotehnična sredstva. Povejte jim, komu bi lahko s tem denarjem polepšali praznike, saj je veselje ob metanju petard kratkotrajno in nevarno. Občutek, da si komu pomagal, pa lep in dolgotrajen.

Dobrodelnost je v sodobnem svetu sestavni del življenja na obeh straneh praga revščine in se resnično dotakne tistih, ki jih je življenje postavilo na preizkušnjo. Kdor ima srečo v nesreči, bi moral to srečo globlje v sebi razdelati. Dobrodelnost in prostovoljstvo bogatita človekovo osebnost in razvijata čut do sočloveka - ker nikoli ne vemo, kdaj bomo pomoč sami potrebovali, sploh v teh časih, ko si lahko že jutri brez službe.

Zato s svojimi dejanji dokažimo, da lahko vsakdo prispeva k temu, da bo življenje za vse lepše.

Vera Kodrič, predsednica RK Ajdovščina

Jaz zate, ti zame.

Nesreča nikoli ne počiva.

Sklenite nezgodno zavarovanje za starejše in si zagotovite večjo finančno varnost.

Izkoristite ugodnost in se zavarujte skupaj z vašim zakoncem oz. partnerjem, saj ste tako lahko deležni ugodnejše premije.

novzaojesmtni pri V

Zavarovanje lahko sklenejo osebe do 85. leta starosti, trajanje zavarovanja in izplačilo zavarovalnine pa s starostjo ni omejeno.

Planinsko društvo Ajdovščina organizira vsako prvo oktobrsko nedeljo pohod na Golake. Letos je bil že 32. Na začetku se je pohod imenoval Bavčerjev, potem se je poimenovanje spremenilo v Spominski pohod.

Blaževa harmonika je ogrela planince

P

rav je, da se včasih za trenutek zazremo v preteklost, da se ustavimo ob pomembnih imenih in ob junakih, tudi iz planinskih vrst, da nam je korak v prihodnost lažji. Ob koči pod Golaki počastimo spomin na požrtvovalne planince, ki so vztrajali in ohranjali Planinsko društvo Ajdovščina že več kot 110 let. Spomnimo se na prostovoljce, ki so s trudom lastnih

burja zapihala s severa in omogočila, da so pohodniki dosegli postavljeni cilj.

Iztokova koča je vse prijazno sprejela. Blaževa harmonika je ogrela premrle prste in spodbudne besede planinca Draga Ergaverja, na teh pohodih je bil od začetka, so vzbujale optimizem.

Pravljica pod Golaki je tudi tokrat oživela. Kaj pa je pravljičnega pod

rok postavili kočo pod Golaki, tudi Bavčerjevo na Čavnu in tudi tisto pri izviru Hublja, ki ni več v lasti Planinskega društva Ajdovščina.

Torej na vse to in še na marsikaj velikega iz zgodovine Planinskega društva Ajdovščina poroma spomin pohodnikov, ki pridejo pod Golake ne glede na vreme. Prav to je v oktobru posebno muhasto.

V nedeljo, 6. oktobra, oblaki niso napovedovali vremena, vendar je

Golaki? Narava, neokrnjena narava, ki je v oktobru že dobila jesenski nadih; pravljična sta mir in tišina, ki bi ju lahko rezal, toliko ju je; pravljična je koča, iz katere vejeta prijaznost in toplina.

Torej pohodniki, zaradi vremena jih je bilo manj, kot smo pričakovali, so tudi letos oživeli resnično pravljico pod Golaki.

Irena Šinkovec

Latnik 144, 30. oktober 2013

Nepozaben dan v Castri

DRUŠTVA

Letos je bilo dolgo, vroče poletje. Vse te mesece smo se diabetiki povlekli v svoje domove in predihali vroče dni vsak na svoj način. Šele zdaj razmišljamo, kaj bi za jesen lepega doživeli in se skupaj poveselili. Pripravili kakšno predavanje v zvezi z diabetesom in nasploh.

S

tolminskimi diabetiki imamo lep dogovor, da se srečujemo enkrat letno pri njih, drugič pri nas. Naj povem, da so ta čudovita srečanja, vredna spomina. Drug drugemu predstavimo znamenitosti naših krajev in vse lepote, kar jih premoremo, tako v naši lepi dolini kot ob Soči vse do Bovca.

Letos smo srečanje pripravili mi v društvu diabetikov Ajdovščine in Vipave. Najprej smo jih povabili v Vipavski Križ, na malico v grajsko klet. Predsednik krajevne skupnosti nam je predstavil svoje malo mestece z vsemi znamenitostmi vred.

Resnično se je potrudil, kajti naši gostje bi še kar ostali in posedeli pred gradom.

Samostan in cerkev nam je razkazal pater in prav škoda je bilo, da nismo imeli več časa za vse, kar je bilo zanimivega videti. Velja opozoriti, da se v stari cerkvi, kjer so ljudje stoletja molili k bogu in k svetim, izrazito čuti posebna energija, ki pomirja in sprošča.

Nekaj pred dvanajsto so naši gostje zapustili Vipavski Križ in prišli v Ajdovščino. Predsednica društva je pohitela naprej, se preoblekla v obleko iz rimskih časov in vsem predstavila Ajdovščino kot nekdanjo Castro. Seveda je zgodovina zanimiva in je kaj pokazati. Nikjer v državi ni toliko ohranjenih stolpov, obzidij in vsega, kar nas domišljijsko z lahkoto popelje v tiste čase v prvem stoletju naše ere in naprej do konca

rimskega imperija.

Presenečenje v polno je predstavljal prihod rimskih vojakov v vsej bojni opremi s ščiti in sulicami - članov društva Teodozij seveda. Naši gostje so ostrmeli. Skupaj smo odkorakali do obzidja, kjer je sledilo fotografiranje, saj je vsak hotel imeti sliko vojakov na vrhu obzidja in v mislih zavrteti čas nazaj v zgodovino.

Predsednik Krajevne skupnosti Ajdovščina Tine Krtelj je pravi človek za to funkcijo. Resnično je dal vse od sebe, da je predstavil Ajdovščino, kot zna samo on. V barčku B52 so nas vse povabili na hladno pijačo in nam jo postregli z vso prijaznostjo. Seveda je za vsem tem stal Tine. Malce naprej proti obzidju je trgovina Fama praznovala obletnico delovanja. Ponudili so nam pijačo in jedačo. Ljudje kar niso mogli verjeti, saj je vse delovalo, kot bi Ajdovščina tistega dne živela zgolj za nas in naše goste.

Kosilo smo imeli pri izviru Hublja.

Tudi tam so se potrudili - prijazna gostilna prijaznih ljudi.

Slovo od naših gostov je bilo prisrčno. Še nekaj češenj za domov, da je bil spomin na ta pozno pomladni dan lep.

Vem, da bo tudi nam prihodnje leto z njimi lepo. Saj je čar druženja diabetikov v tem, da razumemo drug drugega, naše tegobe in znamo ceniti življenje bolj kot povsem zdravi.

Sonja Groznik

Uspeh ajdovskih gasilk Gasilke iz PGD Ajdovščina smo se 28. septembra udeležile regijskega tekmovanja v Novi Gorici. Svoje sposobnosti, spretnosti in znanje smo dokazovale v izvajanju taktične mokre vaje.

N

aša ekipa, članic skupine A, je štiri mesece dihala le za en skupen in jasen cilj - uvrstitev na državno tekmovanje. Naše priprave so se začele že v začetku junija. S kondicijskimi pripravami in treningi, ki so potekali vsaj dva krat tedensko, smo se urile tako fizično kot psihično. In verjeli ali ne, taktično mokro vajo smo izpilile do potankosti in se z osvojitvijo 2. mesta v naši kategoriji uvrstile na državno tekmovanje.

Dokazale smo, da zmoremo, sebi in drugim.

Res je, včasih je bilo težko in nismo imele dobrega dne. Kolikokrat

smo imele občutek, da smo spet na začetku. Za to, da smo se vedno znova pobrale, se v prvi vrsti zahvaljujemo našima trenerjema, Petru Šantaku in Dejanu, ki sta nas vseskozi podpirala, bodrila in verjela v nas še bolj, kot smo me verjele same vase.

Hvala Dariji Batista za pomoč in podporo. Zahvala gre tudi Civilni zaščiti Ajdovščina, ki nam je omogočila prostor za vaje. Prav tako se zahvaljujemo tudi dvema sosednjima društvoma, PGD Selo in PGD Col, za izposojeno opremo in vsem drugim, ki so nam nudili kakršnokoli pomoč. Hvala Vam.

Obljubimo pa, da Vas na državnem tekmovanju ne bomo razočarale. Naši cilji so visoki, saj v naši skupini ne poznamo več besedne zveze »Ne (z)morem.« Vemo, da s trdim delom in dobrim ekipnim duhom lahko znova dokažemo, da smo najboljše. Naj zaključimo z mislijo Vincenta Pealea: »Če odnehamo, je to vedno prezgodaj!« Neli Kovšca, foto iz arhiva PGD Ajdovščina

5

ŠOLSKA

6

Šola retorike na Ljudski univerzi Ajdovščina

»Izgovorjena beseda je najhitrejša pot do človeka, saj potuje z zvočno hitrostjo in ko spregovorimo, postanemo govorci, ali pa ne postanemo, prepričamo ali ne prepričamo, verjamejo nam ali pa ne verjamejo,« je zapisal v enem od svojih del Zdravko Zupančič, vodja šole retorike na Ljudski univerzi Ajdovščina.

Zdravko Zupančič, vodja šole retorike na Ljudski univerzi Ajdovščina

Z

dravko Zupančič je govorec, ki 25 let govori o govorjenju.

Je natančni poznavalec javnega nastopanja, ki v svojih predavanjih in delavnicah brez zadržkov in v polnem pogonu razdaja svoje izkušnje. Njegova predavanja so dinamična, živa in začinjena s pravo mero humorja.

Pravi, da je pri govoru pomembna pristnost, da je ta največja odlika.

Med predavanji oponaša ugledne može in žene ter smeši njihovo obnašanje. Pravi, da je pristnost spontanost in naravnost, naučenost in izumetničenost pa njeni smrtni sovražnici. Predavatelj poudarja, da moramo ostati zvesti svojemu slogu.

Da je karizmatičen tisti, ki se ne pretvarja, ampak ohranja iskrenost v besedi in obnašanju.

V program šole je umestil strah pred nastopom, za katerega meni, da ni resna stvar. Je povsem naravni sestavni del vsakega javnega govornega nastopa. Pravi, da tisti, ki izjavljajo, da nikdar ne občutijo strahu in vznemirjenja pri javnem govorjenju in nastopanju – lažejo ali pa so »kliničen patološki primer«.

Poseben pomen daje tudi pogledu govorca, s katerim se le-ta bojuje za pogled poslušalca. Pogled je eno najmočnejših orožij v bitki za pozornost. »Če osvojiš pogled, boš osvojil tudi srce,« so šepetali stari Indijci. Gledamo zato, da bi nas gledali in če nas gledajo, je zelo verjetno, da nas bodo tudi poslušali.

Motivi za razvijanje govorniških veščin so zelo različni. Veliko ljudi se želi znebiti strahu pred nastopom. Nekateri bi se radi znebili

mašil in govorili jasno ter prodorno, drugi postali verodostojni govorci, bili prepričljivi, znali pritegniti pozornost poslušalcev in jih držati v napetosti.

Vsakdo se prej ali slej znajde v vlogi govorca, ko ni vseeno kaj in kako govorimo. Od nekaterih že narava dela zahteva dobre govorniške veščine. Tako recimo učitelj dnevno stopa na govorniški oder pred zelo kritično občinstvo (učence, dijake).

V ospredju učitelja kot govorca je boj za pozornost ‘poslušalcev’. Dandanes v poslovnem svetu skorajda ne obstaja oseba, ki bi se ji v sklopu svojega dela ne bi bilo treba sporazumevati. In dober govorec je lahko dober pogajalec. Retorika je vendar veščina prepričevanja in tisti, ki jo

obvlada, ima v sebi neprecenljivo orožje.

Vse te teme so umeščene v program šole retorike in še veliko več.

Nič nismo rekli še o mašilih, kretnjah, pripravi govora, jeziku, govornem položaju in številnih drugih pomembnih vidikih govornega nastopanja, ki jih je vodja šole umestil v svoj program. »Kakršen je govornik, takšni so poslušalci, kakor znamo govoriti, tako potem govorijo o nas,« je prepričan Zdravko Zupančič.

Spodbudno pa je, da lahko vsakdo z učenjem postane dober govorec.

Retorika je namreč edina vrsta umetnosti, ki se je da naučiti.

Eva Mermolja

Latnik 144, 30. oktober 2013

Ljudska univerza Ajdovščina

Dediščina med tradicijo in inovacijo Nastala gospodarska in socialna kriza zahteva razmislek o vzpostavljanju novih razvojnih potencialov, ki bodo pripeljali v kvalitetnejše in socialno bogatejše življenje. Napredka družbe ne zagotavlja le razvoj visokotehnoloških produktov, temveč tudi ustvarjalno okolje, s povezanimi in sočutnimi ljudmi, ki poznajo in cenijo naravna in kulturna bogastva svojega bivalnega okolja. dolini, ki bodo odražali lokalno kulturno dediščino med tradicijo in inovacijo. Njihova zgodba bo izražala trajnostni razvoj, povezan z zgodovino načina življenja v Vipavski dolini, zlasti sožitje urbanega načina življenja s podeželskim. Poleg nadaljevanja lanskoletne naloge, ki je bila osredotočena na raziskovanje zgodovine pekarstva v Ajdovščini in spoznavanju receptov nekdanjih pekarskih mojstrov (produkti iz fig), bo v letošnjem letu poudarek tudi na drugih razvojnih priložnostih (npr. spoznavanju načinov gojenja in vzdrževanja starih semen – semenarstvu, zeliščarstvu, sadjarstvu, domači in rokodelski obrti, oblačilni Dr. Jasna Fakin Bajec kulturi, arhitekturi itd.). Vsebina nanja in veščine naših pred- krožka bo prilagojena željam in nikov, ki so živeli v sožitju z potrebam udeležencev.

Obiskovanje študijskega krožka, naravo in vzdržno izkoriščali kjer bo poudarek na raziskovanju in naravne danosti, nam lahko veliko ustvarjanju novih razvojnih produkpomagajo pri razvijanju novih protov Vipavske doline, bo priložnost duktov, ki bodo oblikovani na podtako za mlade, brezposelne in upolagi prepleta tradicije z inovacijo. kojence, ki si v kreativnem okolju Na Ljudski univerzi Ajdovščina želijo razvijanja novih osebnih ponadaljujemo s študijskim krožkom tencialov, izkušenj in znanj.

Kulturna dediščina - vir trajnostneDr. Jasna Fakin Bajec, ga razvoja. Cilj študijskega krožka Raziskovalna postaja je oblikovanje novih, inovativnih ZRC SAZU Nova Gorica turističnih produktov o Vipavski

Z

Na mladih svet stoji Budanje, Nanos; oktobra 2013 - Že peti piknik zapored, ko se na Nanosu ob ognju, hrani, pijači, pesmi in plesu posvetimo letniku 2001.

D

OB NAKUPU 4 ZIMSKIH PNEVMATIK VAM PODARIMO HRAMBO LETNIH PNEVMATIK

a ne bo pomote, to so naši budanjski otroci. Devet jih je, na katere smo ponosni in nam polepšajo naš vsakdan. Dajejo nam voljo in moč za premagovanje ovir v težkih časih. Otroci nas povezujejo in navdihujejo za stvari, ob katerih vidimo, da nismo še za staro šaro.

Tako se vsako leto, neke oktobrske sobote, sredi Nanosa zgodi žur, o katerem pomnijo še divje živali. Dobro voljo, smeh in pesem ponese

daleč stran. V srcu vsakega ostane lep spomin, na ustih pa nasmeh in besede »bolj star bolj nor«. Ugotavljamo, da otroci hitro odraščajo in jim stopinje, ki jih zanje utiramo, kmalu ne bodo dovolj. Ubrale bodo svojo pot. A vseeno, veselimo se vnovičnega srečanja in druženja devetih družin. Starši ugotavljamo, da je letnik 2001 izvrsten. Vsi iz srca upamo, da bo tak ostal, se razvil in postal vrhunski.

Katarina Trbanc, foto Anja Praček

Latnik 144, 30. oktober 2013

Usposabljanje za zeliščarska znanja

Prepoznavanje zelišč in pridelava

ŠOLSKA

‘Sivka’ kot študijski krožek Na Ljudski univerzi Ajdovščina začenjamo nov študijski krožek ‘Sivka’, ki ga bomo izvajali v Podragi pod mentorstvom Nataše Mohorčič.

Ljudska univerza Ajdovščina izvaja usposabljanje za pridobitev zeliščarskih znanj ali nacionalne poklicne kvalifikacije ZELIŠČAR. Pridružite se nam!

V

petek, 11. in soboto 12. oktobra smo v Ajdovščini poslušali biologa in zeliščarja Lovra Vehovarja, ki nam je na podlagi svojih strokovnih znanj in delovnih izkušenj podal številne uporabne informacije o tem, kako prepoznavati in nabirati zelišča na rastiščih v naravi ter kako jih pridelovati na odprtem (njiva, visoka greda …).

Udeleženci so aktivno sodelovali,

saj so s seboj prinesli svoja zelišča, nekatera pa smo nabrali v bližnji okolici predavalnice in jih skušali določiti s pomočjo literature po zakonitostih dihotomnih določevalnih ključev. Za boljše razpoloženje smo si iz zelišč pripravili zeliščni namaz in zeliščni čaj.

Veselimo se naslednjih srečanj z Lovrom, saj se bomo odpravili na Goro in Nanos in še poglobili svoja znanja prepoznavanja ter nabiranja zelišč.

Vsi zainteresirani za usposabljanje, ki vam omogoča, da pridobite nova znanja ali po certificiranju tudi javno veljavno licenco, nacionalno poklicno kvalifikacijo Zeliščar/ zeliščarka, se še vedno lahko prijavite. Več informacij na helena.furlan@lu-ajdovscina.si.

Helena Furlan

Teden otroka v Lokavcu Ob tednu otroka, od 7. do 11. oktobra, so tudi na podružnični osnovni šoli Lokavec potekale različne zabavne aktivnosti namenjene najmlajšim. Eden izmed ciljev, ki smo ga želeli posebej poudariti, je bil medgeneracijsko povezovanje od najmlajših otrok v vrtcu, preko šolarjev, pa vse do starejših krajanov Lokavca.

T

eden smo začeli z delavnicami, na katerih so skupaj ustvarjali prvošolci in otroci iz lokavškega vrtca. Izdelali smo svečnike in vaze, ki v naslednjih dneh krasile mize pri slavnostni malici in kosilu. Ves teden so se vrstile pravljice, ki so nam jih predstavili razni izvajalci. Praznično vzdušje smo želeli ponesti tudi med Lokavčane. Oboroženi s transparenti in harmoniko smo se podali na pot do najstarejšega lokavškega zaselka. Na trgu pri stari cerkvi smo, ob zvokih harmonike, s pesmijo in plesom raz-

veselili bližnje prebivalce.

Po tednu, polnem lepih doživetij, naj bo otrokom prijazno celo leto.

Bojana Doljak in Marta Benko

7

N

ataša Mohorčič je ljubiteljica narave v pravem pomenu besede. Zase pravi, da je že kot otrok lahko ure in ure sedela na travniku in opazovala rastline in živali. Ta ljubezen do narave je ni nikoli zapustila. Eno največjih želja je uresničila z vpisom na biotehniško fakulteto, kjer zaključuje študij zootehnike. Na predavanjih botanike se je Nataša še močneje navdušila nad rastlinami, posebno so jo pritegnila zelišča. Doma si je najprej uredila manjši zeliščni

vrtiček, ker pa je kmalu zmanjkalo prostora, je najela še manjšo njivo.

Doma pridelajo večino zelenjave in zelišč, redijo prašiče, kokoši, prepelice in čebele. Sama izdeluje različne likerje, čaje, sirupe, razne izdelke iz medu, mila, čistila, parfume in kreme …

Svoje znanje vseskozi nadgrajuje.

Letos je uspešno zaključila program Zeliščar in si pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo NPK Zeliščar.

Pravi, da se drži vsem znanega reka: »Znanja ti ne more nihče vzeti.« Letos je postavljena pred nov izziv, ko prevzema mentorsko vlogo v novem študijskem krožku, kjer bo svoje znanje delila z drugimi.

Potek krožka si je mentorica zamislila takole: »Na naših srečanjih se bomo najprej spoznali med seboj, potem pa skupno odkrivali čare, ki jih skrivajo zelišča. Samostojno in v skupini bomo raziskovali uporabnost,

gojenje in sušenje zelišč, pa še kaj se bo našlo. Na začetku našega druženja si bomo zastavili cilj krožka, se dogovorili o načinu dela in si razdelili naloge za naslednja srečanja. Vsak udeleženec bo s svojim znanjem, radovednostjo in izkušnjami prinesel nekaj pestrosti v našo skupino.« Decembra, ko je čas za obdarovanja, bodo v krožku izdelovali zeliščno milo, ki je lahko zelo lepo darilo.

Spomladi, ko se začne narava prebujati, si bodo ogledali zelišča na zeliščnem vrtu. Mesec junij pa bodo posvetili sivki, ki je zelo priljubljena rastlina. »Takrat se bomo tudi naučili plesti butarice in venčke. Prikazali bomo tudi druge različne izdelke iz sivke. Pričakujemo sproščeno vzdušje, v katerem se bomo srečali ter spoznali zelišča in njihovo uporabnost od blizu,« dodaja mentorica.

Eva Mermolja

8

OBČINA VIPAVA

Svečan začetek akademskega leta v dvorcu Lanthieri

Zlata plaketa Ivanu Princesu

N

a slovesnosti ob začetku novega akademskega leta Univerze v Novi Gorici (17. oktobra v dvorcu Lanthieri v Vipavi) je rektor prof. dr. Danilo Zavrtanik podelil za vipavskemu županu mag. Ivanu Princesu Zlato plaketo Univerze v Novi Gorici in sicer za pomembne zasluge pri širitvi raziskovalne in pedagoške infrastrukture novogoriške univerze.

Obrazložitev nagrade: V času, ko se Univerza v Novi Gorici spopada s prostorskimi težavami, ki so posledica hitre rasti raziskovalnih in študijskih programov in skoraj popolne odsotnosti pomoči lokalnih skupnosti, je zagnanost mag. Ivana Princesa pri skrbi za dodatno univerzitetno infrastrukturo svetla izjema.

Svojo usmerjenost v reševanje problematike v družbi mag. Ivan Princes izkazuje že vrsto let, saj od leta 1994 kot župan uspešno vodi občino Vipava. Seznam projektov, ki jih je v letih opravljanja neprofesionalne županske funkcije uspešno

zaključil in s tem pomembno vplival na kvaliteto življenja občanov Vipave in širše regije, je neverjetno dolg in obsega ukrepe za izboljšanje infrastrukture (vodovodno in cestno omrežje), kakor tudi projekte s področja izobraževanja in vzgoje od vrtca do srednje šole. Pomembni so tudi projekti, povezani s pospeševanjem razvoja gospodarske dejavnosti, kot sta zagon obrtnih con in modernizacija električnega omrežja. Izjemno čut za sočloveka kažejo tudi uspešno zaključene investicije v infrastrukturo na področju športa kulture in bivanja starejših občanov.

Srčna kultura je mag. Ivanu Princesu vsakdanja hrana, kot veterinar je namreč znan po tem, da je vedno pripravljen pomagati, pa naj gre za hišne ljubljence ali za gospodarsko pomembne živali.

Lastna pa mu je tudi neizmerna želja po znanju in izobraževanju, v svoji veterinarski ambulanti se nemalokrat ukvarja s problemi, ki so na sami ostrini veterinarske znanosti, in svoje dosežke s sodelavci tudi

objavlja na mednarodnih konferencah. Zato niti ni tako presenetljivo, da je v zelo kratkem času leta 2003 prišlo do sklenitve pogodbe o dolgoročnem sodelovanju pri obnovi in uporabi dvorca Lanthieri med Občino Vipava in Univerzo v Novi Gorici, ki je postala temelj za plodno sodelovanje v naslednjih letih. Župana Princesa je gnala neustavljiva želja po obnovi propadajočega arhitekturnega bisera v središču Vipave, obenem pa je v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici zaslutil, da se občini obeta prihod ustanove, ki lahko pomembno in dolgoročno spremeni podobo kraja. V naslednjih letih se je lotil na prvi pogled nemogoče naloge: zbrati dovolj sredstev za obnovo gradu. Skupaj s sodelavci v občinski upravi in sodelavci Univerze v Novi Gorici mu je končno uspelo in leta 2011 je pognal projekt izjemno zahtevne obnove dvorca Lanthieri, saj je bilo treba zagotoviti popolno funkcionalnost prostorov glede na zahteve raziskovalne in pedagoške dejavnosti Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo, Centra za raziskavo vina in Centra za biomedicinske znanosti in inženiring, obenem pa slediti strogim zahtevam spomeniškega varstva. Projekt se je konec leta 2012 v zelo kratkem času uspešno zaključil. S tem so bili tudi izpolnjeni pogoji za podpis pogodbe o zakupu dvorca za 85 let med Občino Vipava in Univerzo v Novi Gorici in postavljeni temelji za dolgoročno prisotnost univerze v Vipavi, kar bo imelo pomembne učinke na podobo kraja.

Andreja Leban, stiki z javnostmi Univerze v Novi Gorici

Slavistični kongres tudi v Vipavi Med 3. in 5. oktobrom 2013 je na Goriškem potekal Slovenski slavistični kongres. Slovesno odprtje je bilo v prostorih novogoriške univerze v dvorcu Lanthieri v Vipavi.

Zbrane je pozdravil rektor Univerze v Novi Gorici dr. Danilo Zavrtanik

S

lovenski slavistični kongres je strokovno znanstveno in stanovsko srečanje, ki nastaja v sodelovanju Univerze v Novi Gorici, Slavističnega društva Slovenije in Slavističnega društva Nova Gorica in je kot vsakokrat izmerilo utrip dogajanja in kondicijo stroke, ki pomembno sooblikuje našo kulturno in nacionalno identiteto.

Kongres se je začel s slovensko himno, ki jo je zapel pevski zbor vipavske Škofijske gimnazije. Sledili so nagovori. Najprej je zbrane pozdravil rektor Univerze v Novi Gorici, dr. Danilo Zavrtanik, saj je bila univerza ena izmed organizatorjev kongresa. Nato je prisotnim dobrodošlico izrekel vipavski župan, mag. Ivan Princes. Predstavil je Vipavo in kulturno življenje v njej. Občina Vipava je bila tudi med podporniki kongresa. Sledili so še pozdravni nagovori predsednice Slavističnega društva Slovenija dr.

Bože Krakar Vogel, predsednice Slavističnega društva Nova Gorica prof. Erne Dejak Furlan in dekanje Turistično društvo Podnanos, TIC Podnanos in Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Sežana so v Fakultete za humanistiko dr. Katje Podnanosu, rojstnem kraju slovenske himne, organizirali nastop hrvaške folklorne skupine Petar Mihurko Poniž.

Preradović iz Đurđevca, v nedeljo, 20. oktobra 2013.

Dobrodošlicam in pozdravom je sledil kulturni program, ki so ga izpetja in njihovega igranja so nas vedli dijaki in dijakinje Škofijske popeljali tudi v drugi del programa. gimnazije pod mentorskim vodstDekleta so se med tem preoblekvom prof. Tatjane Božič. S svola v lahka svetla oblačila z vezenimi jim hudomušnim prikazom odnododatki. Svoj nastop so zaključile s sa Vipavcev do žlahtne kapljice poskočnim korakom tradicionalneso navdušili občinstvo. Jesensko ga plesa. vzdušje pa so pričarali tudi cvetlični Zahvaljujemo se gospe Vladislavi Navotnik, vodji JSKD OI Sežana, ki se je dogovorila s folkloristi, da po nastopu v Sežani obiščejo tudi Podnanos in nam tako polepšajo nedeljski dan.

Po končanem nastopu smo jih popeljali po šembiskih gasah.

Ogledali so si cerkev z znamenitimi freskami, rojstno hišo Janka in Stanka Premrla. Sprehodili smo se tudi po znamenitem mostu čez Pasji rep. Goste iz Hrvaške so presenetile ladi folkloristi so nas s ličnih narodnih nošah, ki so značil- s kamnom obložene strehe naših plesnimi koraki in petjem ne za njihovo deželo. hiš. Kljub pripovedovanju, zakaj so popeljali v daljne hrvaške V prvem delu so nam dekleta kamni na strehi, si še vedno niso kraje. V svojih ritmih in melodijah predstavila ples v temnih oblačilih predstavljali, kakšno moč ima burja so nam predstavili tradicionalno s črnimi in rdečimi dodatki, fantje v Vipavski dolini. glasbo in plesne korake. Svoj pro- pa so svojo plesno točko obogatili s Tekst in foto Cecilija Vitežnik gram so nam popestrili s plesi v raz- klobuki in robčki. V ritmu moškega

Mladi hrvaški folkloristi v Podnanosu

M

aranžmaji, za katere so prav tako poskrbeli na omenjeni gimnaziji.

Po strokovnem delu kongresa so se udeleženke in udeleženci podali še na ogled Vipave in njenih znamenitosti, nato pa so se odpeljali v Novo Gorico, kjer se je z večerno prireditvijo in otvoritvijo razstave o Ljubki Šorli na tamkajšnji gimnaziji nadaljeval bogat kongresni program.

Med drugim so podelili posebno

Prvi dan je kongres potekal v dvorcu Lanthieri

priznanje dvema zaslužnima pedagoginjama in kulturnima delavkama z novogoriškega konca, Nadi Majcen in Heleni Čujec Stres. Pot običajne ekskurzije po dvoranskem delu kongresa pa je tokrat vodila po sledeh Soške fronte od Sabotina do zamejstva.

Organizacijski odbor kongresa, foto Matjaž Zaplotnik

OBČINA VIPAVA

9

Komorni zbor Ipavska na Češkem Lepota Vipavske v dveh knjigah Komorni zbor Ipavska se je z dirigentom Matjažem Ščekom med 3. in 6. oktobrom udeležil mednarodnega festivala v Litoměřicah, ob sotočju reke Labe in Kamenice na Češkem, na povabilo ženskega zbora Cantica Bohemica, ki je v juniju letos obiskal Vipavsko dolino.

N

a festivalu ‘Jesenski zborovski dnevi’ so ipavci v dveh večerih predstavili svoj sakralni program in program slovenskih ljudskih pesmi. Festivala sta se udeležila še češki moški zbor iz Litoměřic in vokalna skupina iz Fulda –Nemčija.

V češki Švici, vinorodni deželi ob Labi, v prelepem zgodovinsko in arhitekturno bogatem mestecu, so ipavci preživeli nepozabne dneve prijazne gostoljubnosti domačinov, ob spoznavanju njihove kulture ter napletli nove vezi. V tej kratki, a intenzivni turneji, so se pevci podali tudi na raziskovanje najmlajšega narodnega parka češke republike ob mestecu Hrensko, ki je navdušil z naravnimi kamnitimi umetninami in čudovitimi soteskami.

Ob toplem sprejemu županovega tajnika v mestni hiši so ipavci s slovensko narodno pesmijo še potrdili, da je glasba poslanstvo brez meja, odprta vrata novim prijateljstvom in odsev našega prelepega koščka domovine.

Kako so o uspešnem obisku zapisali češki mediji, je razvidno iz dnevnega časopisa U nas doma v prevodu Kristine Tratnik.

Slovenski zbor poslušalce dvignil na noge

Devetnajsti »Jesenski zborovski dnevi«, ki so potekali minuli petek in soboto, so obljubljali vrhunske zbore, a so nato povsem presegli pričakovanja. Predvsem na sobotnem koncertu v cerkvi Vseh svetih v Litoměřicah si je odlični slovenski zbor Ipavska, skupaj z dirigentom Matjažem Ščekom, prislužil stoječ aplavz. Ta odlični mešani zbor iz Vipave je poslušalce prepričal tako z intonančno čistostjo kot tudi s popolnoma obvladano dinamiko posameznih skladb, solističnimi izvedbami ter celotnim vtisom koncerta.

Prevzel je tudi tajnika občinskega

urada v Litoměřicah, gospoda Karla Chovanca, ki je zbor v petek sprejel v mestni hiši: »Presenečen sem bil nad njihovo predstavitvijo v mestni hiši in doživetje je bilo nepozabno.

Zares odlično,« je še dodal prijetno presenečeni Karel Chovanec.

Dodajmo, da je bil presenečen tudi slovenski zbor Ipavska. Ne le nad navdušenjem poslušalcev, temveč tudi nad pozornostjo, ki so mu jo posvečale članice Cantice Bohemice. »Želimo se vam tisočkrat zahvaliti za vse, kar ste nam pripravili, za program, odlično izbrane lokacije koncertov, oglede prelepih krajev, vašo prisotnost, ne le pri večerjah, ampak tudi pri kosilih in okusnih zajtrkih.

Zahvaljujemo se vam za nepozabne dneve v Litoměřicah, ki se nam bodo za vedno vtisnili v srce,« se je v imenu vseh članov zbora zahvalila predsednica Nataša Praček.

Ipavska se tako polna lepih spominov in sveže energije v naslednjih mesecih posveča snemanju drugega dela nove zgoščenke in pripravlja na Grand Prix tekmovanje v letu 2014.

Nives Derman, Ipavska

Na kmetiji računovodje Danile

V krajevni knjižnici v Vipavi smo predstavili temeljno delo za poznavanje umetnostne dediščine naših krajev s sicer zapletenim naslovom Umetnostna topografija Slovenije, Upravna enota Ajdovščina, Občini Ajdovščina in Vipava.

Dr. Helena Seražin

S

amo knjigo in knjižno zbirko je predstavila urednica dr. Helena Seražin. Knjižna zbirka Umetnostna topografija Slovenije prinaša temeljne inventarne popise naše umetnostne dediščine in sicer arhitekturne, torej stavbne dediščine, pa tudi slikarske in kiparske. S strokovno besedo in sliko predstavlja vse, kar se je po slovenskih krajih umetnostno zanimivega in pomenljivega ohranilo, opominja na izgubljeno, opozarja pa tudi na tisto, kar bo dediščina (morda) še postalo.

Predstavljena knjiga zajema dediščino Zgornje Vipavske doline, kjer so zaradi svoje lege med Mediteranom, Notranjsko in Goriško že vse od antike naprej nastajali dragoceni umetnostni spomeniki, ki so vredni, da jih (pre)poznamo, cenimo, ohranimo in da smo nanje ponosni. Zaradi gostejše naseljenosti in posledično tudi večjega obsega in bogastva

Gorice (1987), ki jo hranita v vezani obliki Zavod za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici in občina Ajdovščina in del tudi občina Vipava.

Knjigo odlikuje bogat slikovni material, izrisani tlorisi predvsem cerkva, osebno in krajevno kazalo, ki omogočata hitro iskanje želenih podatkov, za tiste, ki bi radi izvedeli kaj več, pa obsežen seznam virov in literature, kamor lahko še pogledajo.

Knjiga je izšla pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, sofinancirali pa sta jo tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Drugi del predstavitve pa je bilo predavanje o vili Belvedere na Zemonu. Predavateljica dr. Helena Seražin se je pri svojem delu in raziskovanju večkrat srečala s to znamenito arhitekturo in podrobno preučila njen razvoj. Raziskala je italijanske vile, ki so bile nekakšen zgled za postavitev Zemona, proučila zgodovinske momente, ki so privedli do zidave in poiskala podobne poslikave, da bi lahko ugotovili, kdo je vilo Belvedere na Zemonu poslikal.

Knjiga Umetnostna topografija občin Ajdovščina in Vipava je odličen priročnik za šolske, turistične in podobne potrebe, namenjena pa je tudi obujanju zavesti o bogastvu in nacionalnem pomenu enkratne kulturne dediščine, da smo nanjo ponosni in jo ohranjamo zanamcem. Prav zato sodi knjiga v vsako hišo saj ima vsak kraj svoj delček umetnostne dediščine, ki ga dela tako drugačnega, posebnega in enkratnega.

Da bi čim bolje izkoristili še zadnje tople dni, smo s stanovalci Centra starejših sprejeli povabilo naše računovodkinje Danile Brišar Šemrl, da jo obiščemo v njeni »dolini miru in ljubezni«. Tako je namreč poimenovala Vodice - kraj, v katerega se je pred leti omožila z rodnega Krasa.

N

ajeli smo manjši avtobus in se v sredo, 25. septembra, odpeljali na kmetijo, ki leži na 900 metrih nadmorske višine.

Takoj ob prihodu nas je sicer kar močno zazeblo, vendar nas je kmalu zatem ogrela pristna domačnost in prijaznost. Miza, ki nam jo je pripravila Danila, je bila kmalu obložena z raznimi dobrotami. Manjkalo ni ne domačih mesnin, potice, niti kruha in različnih vrst marmelade. Okrepčani smo šli na ogled kmetije in hranili in božali konje, si ogledali krave,

telička, bike, prašiče, kokoši. Od daleč pa smo opazovali tudi tibetansko govedo.

Celo dopoldne nas je spremljala tudi glasba. Čudovite zvoke nam je iz doma narejenih citer izvabil samouk iz Vodic. Naš stanovalec Branko pa je poskrbel, da smo zraven njegovih orglic še kakšno zapeli. Gostiteljica Danila nam je z veliko truda, dobre volje in srčnosti, pripravila nepozabno doživetje.

Mateja Hlača

Franko Beltram in Artur Lipovž

umetnostne dediščine Zgornje Vipavske doline je knjiga razdeljena v dva zvezka, vendar je vsebinsko organizirana tako, kot da bi šlo za fizično enotno publikacijo.

Prvi popise umetnostne dediščine je za naše kraje pred prvo svetovno vojno opravila že Avstroogrska, v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja tudi Italija, v osemdesetih letih pa velja omeniti zgledno topografsko dokumentacijo takratnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove

Pred predstavitvijo je gospod Franko Beltram knjižnici v Vipavi podaril portret pesnika Cirila Zlobca, ki ga je upodobil med knjižnimi policami. Sliko je prevzel direktor knjižnice Artur Lipovž in obljubil, da bomo kljub knjižnim policam prav gotovo našli kakšno mesto zanjo.

Zdenka Žigon

10

OBČINA VIPAVA

Vipavski furmani ob Tartiniju

Nova drogova je po načrtih ZVKD OE Piran izdelal zavod Mediteranum iz Pirana. Visoka sta približno 15,5 m, izdelana sta iz macesna in sta pred atmosferskimi vplivi zaščitena z lanenim oljem. Vrh drogov krasi in ščiti bakreni zaključek s kroglo. Drogova skupaj tehtata nekaj manj kot eno tono. Skupaj s kamnitima podstavkoma - stebroma sta kulturni spomenik lokalnega pomena. Stebra sta namreč stara kar 460 let, na enem je izklesan piranski zavetnik sv. Jurij, na drugem pa beneški lev. Posebnost stebrov je, da so bile na njih vklesane dolžinske mere za blago in drva.

N

a Tartinijevem trgu v Piranu so zamenjali lesena jambora, saj sta bila prejšnja že precej preperela. Nova jambora sta iz macesnovega lesa, zaščitena z lanenim oljem. Iz marine ju je pripeljala konjska vprega konjeniškega društva Sv. Štefan iz Vipave, na staro mesto pa so ju postavili člani društva Trma iz Zadloške planote »Z društvom Mediteranium ima naše konjeniško društvo zelo dobre odnose, zato so Pirančani sprejeli naš predlog, da bi drogova prepeljali po starem, s konjsko vprego in s tem popestrili turistično dogajanje v mestu,« je za Latnik povedal pred-

Čeprav so člani glasbene skupine Takt skupaj šele slabo leto, so se z veseljem odzvali vabilu na obisk Centra starejših Pristan in 4. septembra stanovalcem popestrili sredino popoldne.

Ž

e s prvo zaigrano skladbo, vsem znano Na Golici, so dvignili zadovoljstvo starejših, ko pa se jim je pridružila še pevka Barbara, so se stanovalci povsem razživeli.

Harmonika, kitara, bariton ter odlični glasovi so v avli centra od-

Dogodek je bil v sklopu občinskega praznika, 15. oktobra, ki ga Piran obeležuje kot spomin na ustanovitev prvega mornariškega odreda leta 1944. Župan Peter Bossman in podžupanja Meira Hot sta na drogova dvignila veliki zastavi občine Piran in Evropskega združenja obzidnih mest. Postavitev so z zanimanjem spremljali tako turisti kot domačini. rl

sednik konjeniškega društva Rafael Premrl. Jambora so naložili v lucijskim marini in ju s trdim vozom parizarjem prepeljali skozi Portorož do Pirana. Štirje konji in furmani so se v sicer gostem prometu kar dobro znašli in do Tartinijeva trga potrebovali približno dve uri. »Da

Sredino popoldne v ritmu takta

mevali polno uro in dvomi o tem, da starejši hitro izgubijo koncentracijo s poslušanjem, so se tokrat izgubili.

Stanovalci so z mladimi godci zapeli, nekateri so zraven tudi zaplesali, vsi pa so se razveselili obljube skupine Takt, da se v Pristan še vrne.

Mateja Hlača

Fotografska razstava Cirila Velkovrha Glej, kako lep je ta naš svet! Samo ozreti se je treba, prepoznati lepoto in jo občudovati. A ob tem se mnogi vprašamo: Kaj pa tisti, ki je nimajo možnosti videti, potovati po Sloveniji in si vtisniti v spomin naravnih znamenitosti, rastlin, cerkva in drugih zgradb?

jamborov ne bi poškodovali, smo bili pri rokovanju zelo previdni in ju pri vezanju zaščitili z žakljevino.

Prav tako smo pri dvigu s tradicionalnimi križi namesto verig uporabili vrvi.« Je pa bilo pri dviganju kar nekaj težav, saj se je les zaradi vlage nekoliko razširil in ni takoj padel v ležišče podstavka.

TRGOVINA ZELENI VRT Vipava Gradiška 13

tel: 05/368 52 36, gsm 041 719 333

JESEN JE NAJUGODNEJŠI ČAS ZA SAJENJE! Široka ponudba vseh vrst sadnih sadik, tudi sadike kostanja marona, kakija, žižule, asimine, goji jagod, razičnih vrst jagodičevja,...

sadike vrtnic v lončku 4,90 € jabolka 0,89 €/kg na zaboj domači radič 1,20€/kg

krompir 6,60€/10 kg

urnik: pon-pet 8.30 - 12.00 in 12.30 - 16.30 sobota 8.30 - 12.00

Š

e dobro, da je zanje včasih poklican nekdo, ki ve, kako jim lepoto približati. Med njimi je Ciril Velkovrh, ki je v četrtek, 3. oktobra, lepoto sveta, ujeto v fotografije, prenesel stanovalcem Centra starejših Pristan. Ciril je človek mnogih talentov: matematik, bibliotekar, publicist in planinec. Ko je zaključil poklicno pot, se je posvetil fotografiranju in tako mnoge lepote Slovenije ovekovečil v obliki razglednic ali uokvirjenih fotografij. »Vedno sem rad zahajal v hribe, ko pa sem se po jubilejnem, 25-letnem urejanju Matematične knjižnice Univerze v Ljubljani upokojil, sem odšel v hribe s fotoaparatom in iskal tolažbo za ta dogodek.« Na razstavi v avli Pristana je Ciril

predstavil fotografije 15-ih cerkva, posvečenih slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu. O njiju, ki sta besedo navadnim ljudem prevedla v razumljiv jezik, je na otvoritvi razstave spregovoril Andrej Vovk, župnik iz Budanj in profesor zgodovine na Škofijski gimnaziji Vipava. Program na otvoritvi je povezovala Danila Brišar Šemrl, ki je ubesedila pristne življenjske izkušnje in jih prepletla z zanimivimi podatki o fotografijah in umetniku. Dogodek je z glasbeno točko obogatila Tajda Praček. Otvoritev je na stanovalcih pustila poseben pečat, razstave v avli Centra starejših Pristan pa bodo obiskovalcem na voljo še nekaj dni.

Mateja Hlača

OBČINA VIPAVA

11

OBČINA VIPAVA, Glavni trg 15, 5271 VIPAVA Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003, 18/2004 - ZVKSES, 47/2006 - ZEN, 45/2008 - ZVEtL, 57/2008, 90/2009 - Odl. US, 56/2011 - Odl. US, 87/2011, 62/2010 - ZUPJS, 40/2011 - ZUPJS-A, 40/2012 – ZUJF), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004, 34/2004, 62/2006, 114/2006 - ZUE, 11/2009, 81/2011), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006, 126/2007, 65/2008, 47/2009, 48/2009 IN 8/2010) Občina Vipava objavlja

JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Uvod Občina Vipava razpisuje oddajo treh stanovanj v Vipavi v najem, in sicer: - dvosobno stanovanje št. 2 na naslovu Gradnikove brigade 2 (v pritličju) v izmeri 48,5 m2 - dvosobno stanovanje št. 2 na naslovu Gradnikove brigade 4 (v pritličju) v izmeri 48,61 m2 - garsonjera št. 1 na naslovu Gradnikove brigade 8 (v pritličju) v izmeri 24,06 m2 Stanovanja bodo na podlagi razpisa oddana v najem upravičencem, ki bodo na razpisu uspeli, predvidoma do marca 2014. Upravičenci bodo najemne pogodbe sklenili za nedoločen čas.

1.2. Neprofitna najemnina Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur.l. RS, št. 131/03, 142/04, 62/2010-ZUPJS in 40/2011) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem.

Najemniki, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo lahko uveljavljali pravico do subvencionirane neprofitne najemnine v skladu s predpisi, veljavnimi v času najema stanovanja.

Najemnine za navedena razpisana stanovanja za mesec julij 2013 so znašale: - za stanovanje na naslovu Gradnikove brigade 2 je znašala najemnina 123,864 evre - za stanovanje na naslovu Gradnikove brigade 4 je znašala najemnina 124,143 evre - za stanovanje na naslovu Gradnikove brigade 8 je znašala najemnina 65,183 evre Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, določenim s pravilnikom oz. veljavnimi predpisi.

1.3. Površinski normativi Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem bodo upoštevani naslednji površinski normativi: 1-članskood 20 m 2 do 30 m 2 2-članskonad 30 m 2 do 45 m 2 3-članskonad 45 m 2 do 55 m 2 4-članskonad 55 m 2 do 65 m 2 5-članskonad 65 m 2 do 75 m 2 6-članskonad 75 m 2 do 85 m 2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in zgornjega razreda povečajo za 6 m2.

Najemodajalec lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi.

Najemodajalec lahko odda v najem tudi večje stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi, pri čemer se razlika v m2 lahko obračuna kot prosto oblikovana najemnina.

2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Splošni pogoji Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije in, ob upoštevanju vzajemnosti, državljani ostalih članic Evropske unije. Za oboje velja, da morajo imeti stalno prebivališče na območju občine Vipava.

Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - žrtve nasilja v družini, ki imajo na območju občine Vipava začasno

prebivališče v materinskih domovih in zatočiščih-varnih hišah in centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj - invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, če imajo v občini Vipava možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve.

2.2. Dohodkovni kriterij Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v preteklem koledarskem letu ne presegajo zgornje meje, določene v odstotkih od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2012 znašala 991,44 evre.

2-člansko250 % 3-člansko315 % 4-člansko370 % 5-člansko425 % 6-člansko470 % Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem 25 odstotnih točk.

2.3. Premoženje prosilca Vsi upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo) ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja - da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka.

Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, točkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 evra in površinskimi normativi, predvidenimi za stanovanje s plačilom lastne udeležbe in varščine. Površina je odvisna od števila družinskih članov, ki se nameravajo vseliti v najemno stanovanje: 1-člansko15.148,80 2-člansko18.515,20 3-člansko23.564,80 4-člansko27.604,48 5-člansko31.980,80 6-člansko35.347,20 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Stanovanjske in socialne razmere prosilca bodo ocenjene skladno s točkovnim vrednotenjem, ki ga določa veljavni Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004, 34/2004, 62/2006, 114/2006 - ZUE, 11/2009, 81/2011)-v nadaljevanju: Pravilnik, ter na podlagi točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij upravičencev, ki so določene s tem predpisom.

Pri razreševanju vlog za pridobitev neprofitnih stanovanj imajo prednost družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, žrtve nasilja v

družini ter osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v naslednji preglednici: - družine z večjim številom otrok (najmanj trije otroci), 100 točk (za vsakega nadaljnjega otroka še 50 točk) - mlade družine (starost družine do 35 let), 100 točk - invalidi in družine z invalidnim članom, 100 točk - družina z najmanj tremi člani, v kateri je zaposlen samo en družinski član oz. nihč, 50 točk - mladi (starost prosilca do 30 let), 50 točk - državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali podnajemniki (moški 13 let, ženske 12 let), 50 točk - žrtve nasilja v družini, 60 točk - osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, 60 točk Vrednosti za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter prednostne kategorije prosilcev so razvidne iz obrazca, objavljenega kot priloga Pravilnika. Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk, imajo izmed teh prednost pri dodelitvi stanovanja prosilci po vrstnem redu prednostnih kategorij v zgornji preglednici točke 3. tega razpisa (družine z večjim številom otrok, mlade družine…).

4. RAZPISNI POSTOPEK 4.1. Obrazci Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, lahko dvignejo vloge (obrazec), s katerimi se prijavijo na razpis na sedežu Občine Vipava, Glavni trg 15, 5271 Vipava, vsak delovni dan od 8.0013.00 ure. Na željo interesenta, mu obrazec pošljemo po pošti, na voljo pa je tudi na spletni strani Občine Vipava (www.vipava.si).

4.2. Upravna taksa Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo (4,54 EUR) in 200 točk (18,12 EUR) za izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (ZUT, Ur. list RS, št.

106/10 – UPB5), kar znaša 22,66 EUR. Upravna taksa se plača s plačilnim nalogom na račun št. 013365360309155, referenca 11,sklic 763687111002, katerega fotokopijo nalepijo na vlogo (plačilo upravne takse pri Hranilnici in posojilnici Vipava d.d. je brez provizije).

Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem, da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili.

4.3. Rok za oddajo vloge Vlogo s prilogami morajo prosilci oddati do 2. decembra 2013 na naslov Občina Vipava, Glavni trg 15, 5271 Vipava s pripisom »Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem« Če bo vloga oddana priporočeno po pošti, se bo štelo, da je pravočasna, tudi, če bo oddana 2.12.2013 (zadnji dan roka), sicer ne bo pravočasna. Vlogo lahko do vključno datuma, navedenega v prejšnjem stavku, oddajo tudi na sedežu Občine Vipava.

4.4. Predložitev listinskih dokazil K vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilci in polnoletni člani gospodinjstva priložiti dokazila, navedena pod spodaj naštetimi točkami: točko 1,2,3 in 4, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke. V primeru, da prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih kriterijih, ustrezne priloge

pa ni priložil, bo pozvan k dopolnitvi. Če vloge ne bo dopolnil, bo vloga obravnavana kot da ni uveljavljal dodatnih točk.

Dokazila in listine so: 1. izpolnjen obrazec vloge z opisom stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer, izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov, izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov; 2. dokazilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v obdobju od 1.1.2012 do 31.12.2012(za dohodek se štejejo vsi prejemki, ki so vir dohodnine: osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz dela prek študentskega servisa, invalidnina, itd. Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, stroški prevoza na delo in prehrane med delom, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče; 3. v primeru nezaposlenosti potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod za zaposlovanje); 4. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajemna pogodba, pogodba o bivanju v delavskem domu; dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih: potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti za starše oziroma sorodnike; prosilec, ki je lastnih stanovanja, dokazilo o lastništvu: izpisek iz zemljiške knjige, prodajna pogodba; 5. izjavo o vseh plačanih obveznostih, v kolikor je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje; 6. v primeru bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kvaliteti bivanja (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane inštalacije ipd.); 7. v primeru utesnjenosti – navedba stanovanjske površine z opisom posameznih prostorov in navedbo površin ter navedbo števila oseb, ki imajo v tem stanovanju prijavljeno stalno prebivališče in posamezne prostore uporabljajo; 8. kopijo poročnega lista oziroma overjeno izjavo o obstoju zunajzakonske skupnosti; 9. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 10. zdravniško potrdilo o nosečnosti (zdravniško izkazana nosečnost se upošteva kot že rojeni otrok – ožji družinski član); 11. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 12. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) – dokazilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločba o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada.

Neizterljivost se izkazuje z izvršilnim predlogom oziroma sklepom o izvršbi zoper zavezanca; 13. dokazilo o invalidnosti (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS); 14. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno

ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 15. odločbo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali odločba o podaljšanju roditeljske pravice; 16. dokazilo o družinskem nasilju – strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča – varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju; 17. odločbo o statusu žrtve vojnega nasilja; Potrdila, ki ne izkazujejo tajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa v časopisu Latnik.

Potrdilo o državljanstvu, potrdilo o stalnem prebivališču, potrdilo o številu članov gospodinjstva, podatki o dohodnini kakor tudi določena dokazila o premoženjskem stanju bo občina pridobila neposredno od pristojnega državnega organa.

5. SPLOŠNE DOLOČBE Pri obravnavi vloge bodo upoštevane razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejših sprememb se ne upošteva. V dvomu se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge.

Komisija, ki jo imenuje župan, bo proučila vloge na podlagi prejetih listin in dokumentiranih poizvedb, ki jih bo opravila pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.

Komisija si lahko stanovanjske razmere udeležencev razpisa tudi ogleda. Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja in se ne uvrsti na prednostno listo.

Po proučitvi vseh okoliščin in ocenitvi stanovanjskih in drugih razmer bodo upravičenci do najema stanovanja uvrščeni na prednostno listo glede na število zbranih točk.

Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oz. neuvrstitvi na prednostno listo in sicer v skrajnem roku 6 mesecev od zaključka javnega razpisa. Zoper odločbo je dovoljena pritožba. Rok za vložitev pritožbe je 15 dni po prejemu odločbe. O pritožbi odloči v 60 dneh župan Občine Vipava. Odločitev župana o pritožbi je dokončna.

Po rešitvi pritožb bo javno objavljena dokončna prednostna lista. Z udeleženci, ki bodo uspeli na razpisu, bo sklenjeno najemno razmerje za nedoločen čas z neprofitno najemnino, in sicer glede na število razpoložljivih stanovanj.

Upravičenec, ki bo neupravičeno zavrnil dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne bo odzval, bo črtan z dokončne prednostne liste.

Vse dodatne informacije lahko dobite na sedežu Občine Vipava, Glavni trg 15, 5271 Vipave, in sicer ob ponedeljkih: 8.30 do 11.30 ter 13.00 do 15.00 ob sredah: 8.30 do 11.30 ter 13.00 do 16.30 ob petkih: 8.30 do 11.30 ter 13.00 do 13.30 ali na tel. št. 05 364 3420 (ga. Helena Kobal). Številka:3523-0001/2013-1 Datum: 15.10.2013 Župan Mag. Ivan Princes, dr.vet.med.

MNENJA

12 Manja Skočir

Latnik 144, 30. oktober 2013

Aleksander Lemut

7 - Zenon - gibanja ne bi smelo biti Le kako smo lahko tako 'zajeb...'?

F

ilozofovo delovanje vedno poganja njegovo osebno občutenje nekega problema, zagate ali bolečine in če želi biti pri razreševanju le-te uspešen, mora dobro obvladati tehniko argumentacije - logiko, ki predstavlja tisto ključno mesto, na katerem nek filozofski nazor stoji ali pade. Ni velikega filozofa brez velike prepričljivosti in veljavnosti njegovih argumentov, saj ravno z njimi pokaže tako zakaj bi nek filozofski problem moral doživljati vsak med nami, kot tudi njegovo razrešitev oziroma vsaj njen poskus. Logiko sta na privilegirano mesto znotraj filozofije povzdignila predsokratika Parmenid in Zenon, pripadnika Elatske šole in tako pokazala, da filozofija ni območje neomejene svobode, kjer je vsakomur dovoljeno misliti in govoriti 'po svoje', saj naj se v filozofiji ne bi bilo treba na nič sklicevati in na nič opirati, pokazala sta, da to ni prostor, kjer je z všečno in ušesom prijetno retoriko mogoče razrešiti vsak problem, kot so to (že) takrat počeli številni modreci, vizionarji in umovalci, ki se jim je navajanje razlogov za določeno misel zdelo povsem nepotrebno.

Filozofijo sta spremenila v disciplino, ki zahteva natančno in precizno izpeljavo sklepov, kar je moč obvladati le s precejšnjim razumom in doslednostjo, v disciplino, v kateri je ravno utemeljevanje in dokazovanje neke trditve ključnega pomena. Pokazala sta, da je v filozofiji marsikaj ne le mogoče, ampak celo nujno dokazati.

Filozofija je že od samega začetka dejavnost, ki si prizadevazajeti celoto vse resničnosti, ne da bi izključila kakšen njen del, pri čemer ji kot najboljše orodje služita razumska razlaga in argumentirana misel. Filozofija je 'svobodna' dejavnost, v smislu, da ni sužnja koristi in ugodja, zato tudi njeni izvršitelji niso pred resnico nikoli na kolenih, pa naj bo ta še tako neprijetna in boleča – filozof gre zato onkraj dejstev, izkušenj, pričakovanj in splošno veljavnega mnenja, da bi se ji približal.

In posebno lep zgled takega filozofa je Zenon iz Eleje (Parmenidov najpomembnejši učenec), ki je opazil, da je predpostavka o gibanju kot spremembi kraja in časa, ki sta neskončno deljiva, problematična, saj vodi v protislovne sklepe - paradokse, kar bi v slovenščino dobesedno prevedli kot 'proti(para) mnenje(doksa)'. Paradoksi so skle-

pi, do katerih smo prišli po povsem veljavni poti logičnih zakonitosti, a so v nasprotju z našimi pričakovanji in kljubujejo zdravi pameti. To so trditve, ki nas begajo, šokirajo in v nas vzbujajo nelagodje, saj so sklepi presenetljivi, nesmiselni in (na videz) nesprejemljivi, a jih je vendarle zelo težko, če sploh mogoče spodbiti. Zato Zenonovim dokazom proti gibanju rečemo tudi 'aporije', s čimer poimenujemo nerešljiva protislovja, zagate oz. probleme brez izhoda.

Argument, imenovan 'dihotomija', Zenon začne s povsem pravilno predpostavko, da mora gibajoče se telo, ki premaguje neko razdaljo, če želi priti do cilja, najprej doseči polovico te razdalje. Če torej potuje iz točke A v točko B, mora najprej priti do točke C, ki predstavlja polovico razdalje med A in B.Toda preden doseže to polovico, mora preiti polovico te polovice (pridi mora do točke D, ki razpolavlja A in C), še prej polovico te polovice (do točke E, ki razpolavlja A in D) in tako naprej v neskončnost, ker vselej obstaja polovica polovice. Polovic je torej neskončno mnogo, gibajoče se telo pa v končnem času ne more preiti neskončno odsekov neke razdalje, pa če so še tako majhni. Gibanje je premagovanje poti do cilja, do katerega je mogoče priti le, če najprej opravimo polovico te poti. A ker lahko vsako, še tako majhno in zanemarljivo razdaljo prepolovimo, je gibanje nemogoče, saj ne moremo narediti niti prvega koraka, ne da pri prej naredili polovico koraka in še prej četrtino, osmino, šestnajstino...

zavzemati sebi enak prostor pomeni mirovati. Ker puščica v vsakem od trenutkov miruje, miruje tudi v vseh trenutkih skupaj.

Zenonovi dialektični dokazi proti gibanju so primeri miselnih eksperimentov, s katerimi dokazujemo v empiriji neizvedljive poskuse. Težko bi namreč razpolavljali daljico v neskončnost ali pa opazovati trenutke, zato je Zenonove paradokse povsem naivno pobijati z empiričnimi (izkustvenimi) dokazi in na primer na atletskem stadionu opazovati Ahila in želvo ali metati puščico v tarčo, saj kdor Zenonu kljubuje s takšnim početjem, pokaže le to, da njegovih paradoksov ne razume. Ne le nam, tudi Zenonu je bilo povsem jasno, kaj se bo zgodilo, če bi izvedli tekmovanje med Ahilom in želvo ali metali puščico na strelišču, a poanta je ravno v tem, da se gibanje, ki ga čutila doživljajo kot nekaj povsem vsakdanjega in običajnega, pod lučjo razuma izkaže kot nekaj protislovnega. Kot nekaj nemogočega.

Zenonovi paradoksi so imeli daljnosežen vpliv in vsi, ki so se kdaj začeli resno ukvarjati z matematiko, so prej ali slej trčili tudi ob Zenona.

Mnogi so tam obstali, a skoraj 2000 let po Zenonovi smrti so se matematiki dokopali do limite in integrala in tako morda zapičili poslednji žebelj v Zenonovo krsto ... Pa vendar Zenonovi paradoksi čutila in razum postavijo na nasprotna bregova, saj z očmi vidimo nekaj, česar sledeč razumu sploh ne bi smeli. Postavi se vprašanje, komu gre verjeti? Čutilom, ki mi kažejo nekaj, čemur razum kljubuje, ali razumu, ki kljubu-

V argumentu, imenovanem 'Ahil in želva' Zenon pokaže, da Ahil v tekmovanju v teku z želvo, ki ima kot šibkejši (počasnejši) člen pred njim nekaj metrov prednosti, le-te nikoli ne more prehiteti, saj se zopet pojavijo težave iz prejšnjega argumenta. Ko Ahil doseže želvin izhodiščni položaj, je ta že pretekla določeno razdaljo. In ko Ahil preteče to razdaljo, je želva spet pretekla neko razdaljo in tako naprej v neskončnost. Hitrost je v paradoksu nerelevantna, saj je ključno ravno to, da mora Ahil priti do točke, na kateri je bila malo prej želva, kar pomeni, da se razdalja med njima sicer manjša, a vendar nikoli ne preneha obstajati.

V paradoksu, imenovanem 'puščica', Zenon dokazuje, da puščica, ki leti proti tarči pravzaprav miruje saj če bi let izstreljene puščice razdelili na posamezne časovne enote - na trenutke, bi v vsaki od teh enot puščica zavzemala sebi enak prostor in

je stvarem, ki jih oči povsem jasno in razločno vidijo? Čutno izkustvo se v primerjavi z razumskim zdi veliko manj zanesljivo, saj je vedno odvisno od tako zaznavalca kot tudi od zaznavanega predmeta. In medtem ko se čutne zaznave različnih oseb, ki zaznavajo, med seboj razlikujejo, so med seboj enaka razumska spoznanja lastna nam vsem (2+2=4 za vse Zemljane ne glede na okoliščine, v katerih računamo).

Zenona in njegove aporije lahko tudi zasmehujemo in rečemo, da so paradoksi sicer prepričljivi, a da bo pač puščica vseeno zadela tarčo, tako kot bo Ahil vedno prihitel želvo, a veliko bolj filozofsko je, da za trenutek pretehtamo možnost, da je brezkompromisno zaupati čutilom precej naivno, saj nam ta odpirajo svet 'čutnega izkustva' in ne sveta samega. Čutila so seveda zelo uporabna in življenje brez njih se nam jasno zdi neskončno težje, a mogoče bi bilo pametno, da se vsaj tu pa tam zavemo, da Resničnost, ki se nam odstira prek njih, morda sploh ni tako zelo resnična.

S

pomladi leta 2001 smo se v podjetju Fama Vipava pripravljali na odprtja trgovskega centra v Vipavi. Stikali smo glave in se spraševali: »Kaj bi bilo tisto, kar bi nas ločilo od konkurence?« Lahko bi rekli, da smo iskali 'poper in sol' centra. Ali pa piko na i želje po preživetju kolektiva. Še vedno mislim, da smo našli pravo rešitev. In smo jo naredili, našo 'primorsko ulico'! Na najbolj frekventnem delu, ki se mu ni bilo mogoče izogniti. V posebnih separejih so eden za drugim kraljevali naši najboljši proizvajalci: Šampionka, Fructal, Delamaris, Droga, Mlinotest, Agroindova vinoteka, Mipova mesnica. V delikatesi pa so izstopali: Kras, Pivka, Mipova mortadela, Planika, Nanoški sir iz Agroinda in nato še kruhi iz Mlinotesta ter Pekarne Brumat. Res mogočna zasedba!

Minulo je le dobro desetletje. Vendar dovolj, da je od 'primorske' prehrambene industrije ostalo bore malo. Prvi je bil na vrsti ajdovski Fructal! Najprej je padel v 'kremplje' Pivovarne Union, nato pa v 'žrelo' Boška Šrota. Verjetno je srbski Nektar, od te trojice, še najboljši lastnik?

Potem je odšla Šampionka. Najprej jo je oglodal 'pejo', nato pa so jo letos neslišno preselili v 'beli grad'. Prav ste prebrali, varekina in steleks sedaj prihaja iz Beograda. Sledil je Mip! Do bridke smrti so ga neusmiljeno obgrizli 'volkovi'! Sledil je Bavčarjev 'cunami', ki je v prafaktorje razkosal in 'potopil' Drogo. Običajno se to zgodi, ko si nedotakljivi politik nadene 'polbožji' status. Danes se proizvodnja odvija na devetih lokacijah, še največ v hrvaškem Atlanticu. Ajdovski Mlinotest se še vedno 'bori'! Proti konkurenci in negotovosti povezani z dejstvom, da 'nima' lastnikov. Končno se je sicer rešil 'sovražnega' solastništva Žita. Nihče pa ne ve, kako se bo končal likvidacijski postopek največjega lastnika – Vipe Holdinga?

V četrtek pa me je presenetila in tudi močno prizadela novica iz Kmetijske zadruge Vipava. V časopisu Finance so namreč objavili vabilo, da iščejo za Agroind Vipavo stabilnega in dolgoročnega strateškega lastnika ali partnerja te družbe. KZ Vipava je pripravljena bodisi prodati delnice te družbe, bodisi novemu investitorju omogočiti vstop v družbo v okvirju povečanja kapitala z izdajo novih delnic. Le kje se je tako 'zalomilo', da mora zadruga razprodati praktično vse svoje imetje. Najprej je prodala 'dobro stoječo' Hranilnico Vipava.

Na srečo pa ni končala v tujih rokah!

Pogum so zbrale tri občine in ducat domačih podjetnikov ter zagotovili sredstva za kupnino. Pred kratkim pa je v italijanske roke odšel tudi kompleks vipavske mlekarne. Le ta je s proizvodnjo že zaključila lani poleti, le 'nanoški sir' je še kljuboval do letošnjega avgusta. Dobro obveščena 'ulica' ve povedati, da je kupec baje iz Trevisa in da bo proizvajal 'mocarelo'? Po zadnjih optimističnih izjavah predsednika uprave Agroinda smo bili vsi prepričani, da bo kupnina za 'mlekarno' zadostovala! In da bo naša vipavska klet postala ponovno največja in najboljša klet v Sloveniji. Očitno pa bo za ta 'podvig' potreben nov lastnik ali solastnik.

Za mene osebno je vipavska klet simbolični steber preživetja našega kmeta skozi dolga desetletja. Po vseh zgoraj naštetih padcih, bi bila to še zadnja padajoča domina. Konec nekega obdobja, konec neke oblike lastnine, ki je bila vsaj pravno 'unikum' v svetu. Govorim seveda o družbeni lastnini, ko je bilo še vse 'naše'. Na eni strani tako zasmehovana in poniževana, na drugi strani pa so se 'hijene' najslabše vrste in posvečeni izbranci borili za čim večji kos plena. Po nekih ocenah je bilo te 'nič vredne' lastnine za impozantnih 50 milijard €? Le kje je končala? In kakšen model lastnine smo v teh dveh desetletjih alternativno zgradili? Smo ga sploh zgradili?

Se nam sploh sanja, kaj hočemo? Na čem gradimo našo prihodnost? Na ničemer! Če gledam našega aktualnega gospodarskega ministra Stanka Stepišnika, se dvom še poveča. Prijeten, simpatičen 'striček', ki bi mu z veseljem človek zaupal v varstvo vnuke. Ne pa tudi dolgoročnega razvoja slovenskega gospodarstva!

Pred nekaj dnevi je uspešni podjetnik Igor Akrapovič najbolj plastično opisal našo trenutno 'pat pozicijo'.

Zvišujemo davke! Vendar tudi če odpravimo vse davke, ne bo posla! Tako 'sfiženo' je v resnici slovensko poslovno okolje. Zlasti birokracija in pridobivanje dovoljenj sta nevzdržna! Ne glede na to izjavo, pa osebno mislim, da nam bo novi davek na nepremičnine zabil 'žebelj v krsto'. Še manj bo dobička, še večje bodo težave podjetij, še manj bo zaposlenih, še manj bo denarja za porabo in v končni fazi bo še manj pobranega davka. Seveda smo tudi v Fami naredili simulacijo, kaj pomenijo novi višji davki. Vsa zadnja leta smo odpirali po dva marketa letno in tako tudi redno povečevali realizacijo ter posledično tudi obseg plačanih davkov. Davek na nepremičnine nam bo sedaj 'pobral' otvoritev enega marketa, nižja poraba po otvoritev drugega. Torej vsa sredstva za širitev!

Toda, kje so rešitve? Ta vlada nesporno nima želje, ne volje, še najmanj pa znanja, da se spopade z osnovnim problemom tega trenutka.

To pa je vzpostavitvijo privlačnega poslovnega okolja, za tuje vlagatelje in ponovni razmah domačega podjetništva. Bo potreben 'diktat' evropske unije? Ali pa smo že sami pripravljeni na 'reforme' tipa angleške 'železne lady'?

13

Latnik 144, 30. oktober 2013

MARKETI FAMA VABIJO

ČETRTEK, 31. OKTOBRA E € J MIN 0 D 4 IVITA A N ULT PU M U AK NČEK N OB s SO , K o E k 6 RT

ČET

.

10 .

1 3

U UP K NA € B O 20 NČEK D NA A SO V KA g 200

O M SA

€ 1 0

SUPERMARKET FAMA VIPAVA »NA PLACI« V AJDOVŠČINI

, 0

SONČEK VSAK DAN!

SREDA, 30. OKTOBRA

PRAZNIČNI TAKOJŠNI POPUST

10%

OB NAKUPU NAD 30 €

POPUST NE VELJA ZA NAKUP CIGARET IN TELEFONSKIH KARTIC

MARKET MARKET ZAN JULIJA LOKAVEC ŠEMPAS MARKET ZAN ŠEMPAS

MARKET PODVELB COL

MARKET PETRAČ OZELJAN

OZIMNICA PO UGODNIH CENAH !

PRAZNIČNI URNIK MARKETOV

ČETRTEK, 31.10. od 7.30 do 13.00 CENTER FAMA VIPAVA od 7.30 do 17.00 PETEK, 1. NOVEMBRA - ZAPRTO

MNENJA

14

Latnik 144, 30. oktober 2013

Dušan Krečič

Pismo bralca

Diagnoza: R A K

Privoščite si malo počitka

Pacient: Republika Slovenija

Z

atečeno stanje – stadij: 3A upam, da ne ali že 3B! (na lestvici od 1A – gotovo preživetje do 4B – gotova bolj ali manj hitra …). Izropano, izčrpano in za tajkunske kredite zastavljeno realno gospodarstvo, zanemarjena znanost in kultura, skorumpirano zdravstvo, zgrešeno šolstvo, metastaze (domači banditi in izdajalci) ustrežljivi bogu nove ere Denarju in tujcem v vseh vejah in na vseh nivojih oblasti - gospodarske in družbene nadgradnje (stranke, banke, zbornice …).

Vzroki: Izpolnjeni vsi dejavniki tveganja. Genska predispozicija (zgodovina), revanšizem (maščevanje), neusposobljenost in nekompetentnost velike večine državljanov za delo in življenje v pogojih nove družbenopolitične ureditve, slepo zaupanje osamosvojiteljem in kasnejšim političnim, gospodarskim ter medijskim liderjem, izkoriščeno zaupanje in izdaja večine državljanov od (pre)številnih izprijencev iz vrst lastnega naroda, zanikanje tisočletja oblikovanih človeških, družbenih in civilizacijskih vrednot (tako božjih zapovedi kot vrednot francoske revolucije), brezglavo in neodgovorno iskanje 'svoje' priložnosti (pre)številnih, ki so se 'čez noč' vdali pohlepu in odločili za boga - Denar (Leta 2004 je v eni od preštevilnih anket javnega mnenja EU na 'nedolžno' vprašanje: »Ali se strinjate, da bi bilo za družbo boljše, če bi skrbel vsak samo zase?« 57 % anketiranih Slovencev odgovorilo z: »Da, zelo se strinjam« in »se strinjam«!!!). »Ni jih veliko med nami brez greha.

Smo le majhni in veliki krivci!« se je

tudi zato lahko zapisalo kolumnistki v Jani.

Terapija: Operacija, obsevanje, kemoterapija! Nižanje, ukinitev ali vsaj zamrznitev vseh prejemkov večine (tujemu kapitalu ustrežljiva domača banda je še naprej izvzeta), višanje obstoječih in predpisovanje novih davkov in prispevkov, višanje cen življenjskih potrebščin, nižanje cen nepremičnin, stresni testi 'trdnosti' domačih poslovnih bank, obvezna ustanovitev slabe banke z aktivo slabih kreditov (zakockanih kreditov tajkunom), ki jih bomo in bodo sanirali še potomci večine, razdolževanje poslovnih bank s prodajo zastavljenega gospodarstva 'za vsako ceno', privatizacija (tudi za vsako ceno) še državnega (nekoč družbenega od večine ustvarjenega - našega)...

Lečeči zdravniki - specialisti (konzilij): TROJKA (IMF, ECB ...) v imenu in za račun (dobiček) rojenih ali vzgojenih izprijencev - lastnikov in upravljalcev globalnega (z življenji lačnih in brezpravnih omadeževanega) boga Denarja.

Asistenti: Domača banda. Že rojeni ali vzgojeni rablji naroda, 'zaslužni' za zatečeno stanje in diagnozo, ki gotovo 'obvladajo' tudi načrtovano zdravljenje.

Cilji zdravljenja: Ohraniti pacienta živega, in če ne optimalno, vsaj za silo delovno sposobnega. Da se bo lahko razdolžil. Zato ga razbremeniti sleherne skrbi za svojo lastnino in prihodnost. Pacienta je treba olajšati za prihranke (keš) v bankah. Brezposelni in z zamrznjenimi prihodki ga bodo prej ali slej prisiljeni prinesti v trgovine – za ljubi kruhek. Vse, predvsem pa upokojence, je treba čim prej razbremeniti skrbi za iz dneva v dan manjvredne nepremičnine. Prej ali slej ne bodo zmogli vzdrževanja in davkov. Prostovoljno, če ne kar navdušeno, bodo prihranjeno skozi desetletja prisiljeni prodati za vsako ceno.

Morebitno izboljšanje stanja takoj izkoristiti za hitrejše poplačilo v imenu države in na račun državljanov za-

Garažna sekcijska vrata DoorHan so sodobna rešitev za vse garažne odprtine. Zavzemajo malo prostora, imajo dolgo življenjsko dobo, njihova uporaba je enostavna in varna.

kockanega in zadolženega. Izprijenci globalnega kalibra čakajo. Lov je odprt. V eri boga Denarja ne štejejo več sloni, štejejo padle države! Za začetek majhne in od svojih izdane. S stresnimi testi bank (poskus na dveh milijonih ljudi) preveriti preostalo vitalnost in voljnost 'malega' pacienta. Proučiti nabor prijemov za načrtovano uporabo na večjih in težjih.

Dva tisoč let je (leto gor ali dol) kar je Bog - sin šele tik pred smrtjo izročil dušo svojemu Bogu - očetu. Pacient - Republika Slovenija pa smo že za življenja dobesedno v 'božjih' rokah. Banditi v gospodarstvu, bankah, strankah, vseh vejah oblasti in celo Cerkvi (med oznanjanjem, po njih edinega Boga, so stavili na zlato tele), ki so nas porinili v naročje boga Denarja, nam zagotavljajo, da nimamo druge izbire.

Samostojne, svobodne in neodvisne (brez 'zaščite' EU in Nata) nas bodo veliki sosedje za malico pojedli, so nas pred leti plašili isti banditi, ki nas oropane preteklosti in prihodnosti, lepo zmehčane, sedaj servirajo tujcem in Denarju.

In da bo mera polna, samo brezpogojna pripravljenost, predano sodelovanje, nezlomljiva volja, zavestno sprejemanje in trdna vera v terapijo konzilija (TROJKE) zagotavljajo le golo preživetje in ohranitev delovne zmožnosti pacienta! To in nič več.

Bili smo (toda prvi) na Balkanu, danes dvajset let po tem smo, vsem obljubam in trdemu delu in prilagajanju navkljub, nebogljen (res?) pacient, plen in žrtev boga Denarja, hkrati.

Bo pacient odkorakal na ulico pred ali med terapijo TROJKE? Po terapiji težko. Verjemite!

Naj se bogu Denarju razdolžijo tisti, ki so zato, da bi nas lahko na kredit okradli, zadolžili.

Samo s tem, bi bilo večini zagotovljeno dostojno preživetje in zazdravljenje. Popolne ozdravitve v doglednem času NI!

S

poštovana kolumnista časnika Latnik, g. Aleksander Lemut in g. Marijan Božič, spoštovani 'politično neodvisni komentatorji', da poklicanih – opa, se oproščam – poklicnih lokalnih politikov in parlamentarcev sploh ne omenjam. V svoji zamaknjenosti ter vznesenosti med drugim očitno niste opazili, da se je veliko vaših sodržavljanov do danes vendarle prebudilo iz dremeža, v katerega ste jih skupaj z ostalimi člani politične in gospodarske kaste hote ali nehote potiskali. Niste še opazili, da je (na vašo nesrečo?) vedno manj takih, ki še vedno menijo, da je državljanom v slovenski in lokalni politiki pripada podobna vloga, kot jo imajo navijači na nogometni tekmi. Ko je na sporedu tekma (beri: volitve), naj bi bili ljudje pač pozvani k navijanju za eno ali drugo moštvo. Vse več je celo takih, ki že vedo vsaj to, česa in koga si v politiki ne želijo, če že tega ne, kaj dejansko hočejo in kam želijo (čemur politiki pravijo 'imeti vizijo', a je žal tudi sami nimajo).

Dovolj jim je besedičenja in pisarij, iz katerih ni mogoče razbrati drugega kot ponavljanje prežvečenih in dokazano zavajajočih političnih puhlic, vzbujanje lažnih upov pri ljudeh, odvračanja pozornosti od lastne (so)odgovornosti ter lastnih napak, gole sovražnosti do drugače mislečih, neokusno hvalisanje ter slabo prikrito povzpetništvo, politikantsko sprenevedanje, kavarniško filozofiranje … in še bi se dalo naštevati. V primerjavi s tovrstnimi pisarijami so seveda kleno ubesedene modre misli v kolumnah gospe Dragice Čuk Novak kot tudi pogumni in odkritosrčni poskusi vedno aktualnega filozofskega razglabljanja gospodične Manje Skočir v takšnih razmerah pravcati balzam za dušo in dobrodošlo poživilo za možganske sive celice. Če bi bile reciklatorske pisarije izpod peres lokalnih politikov (naših in vaših, seveda), politikantov vseh sort, navijačev in kavarniških filozofov le duhamorne, bi človek lahko le zamahnil z roko in jih preprosto nehal prebavljati. A kaj ko količkaj kritičnemu bralcu vsaj dveh škodljivih posledic takih rabot ni niti mogoče niti ne bi bilo dobro spregledati; posebno ne v času vse močneje prisotnega zastrašujočega občutka brezizhodnosti, ki hromi vse več ljudi.

Prva posledica je ta, da vse po vrsti odžirajo prepotreben prostor tistim, ki navzlic vsem političnim homatijam niso še nehali razmišljati s svojo glavo, katerih zdrav razum (ki ga nikakor ne gre enačiti z v zadnjem času toliko opevano zdravo kmečko pametjo) še ni opešal. Zato bi srčno rad slišal, kaj imajo povedati. S tem ne mislim reči, da sem željan še kakšnih, pa čeprav na novo sestavljenih analiz slovenske politične šlamastike. Menim namreč, da jih je glede na dejstvo, da si tako rekoč vsak slovenski državljan po potrebi pač izdela en primerek za lastno uporabo oziroma za uporabo kot orožje v ravsanju s političnimi nasprotniki, tudi v Latniku objavljenih dovolj. Menim namreč, da tudi s še tako pronicljivimi analizami ne bomo niti za milimeter bližje pravim rešitvam problemov.

Druga, še bolj pogubna posledica pa je škoda, ki jo povzročajo neokusna besedičenja – da ne rečem kaj hujšega – o tem, denimo, da lahko ob takšni pridnosti, s katero se odlikuje naš delavec, brezskrbno in z optimizmom zremo v prihodnost. Ali pa, da je za vse naše in vaše tegobe kriva nesposobna in preveč razbohotena državna birokracija (le kam se je zgubila lokalna?!) v Ljubljani (do Bruslja pogled očitno ne seže) in bi nam šlo kot po maslu, če bi politični in gospodarski lokalci lahko sami urejali zadeve, saj prmejduš najbolje vemo kako se čemu streže. In še, da naj se vsi tisti, ki se čutijo zapostavljene, razžaljene in kakorkoli izigrane, udeležijo kake domoljubne prireditve (bodisi leve ali desne) in si telo na ta način 'nabijejo s pozitivno energijo' (s katero bi nemara potem hitreje zdrveli proti koncu tunela?). Bržčas pa se morajo pri tem izogniti zablodelim kulturnikom, ki se občasno bojda znajo pojaviti na kakšni tovrstni prireditvi in si potem na njej med drugim drznejo tudi javno spregovoriti o slovenski politični šlamastiki.

A Ajdovcem in Vipavcem (teoretično naj bi mednje sodili tudi vsi mi, ki živimo med hribčki Vipavskih Brd, a nič še ne kaže, da bi nas oni spodaj v Dolini imeli za svoje!) se ni treba prav nič bati, saj so tu ljudje, kot npr. gospod Božič, ki kulturnike neutrudno razvrščajo po proslavah in jim nesebično pomagajo pri določanju sprejemljive vsebine njihovih nagovorov.

V še tako kilavi demokraciji bi ne bilo spodobno avtorje zgoraj nanizanih rabot, takole, v vstajniškem slogu, pošiljati na smetišče zgodovine. Še preden bi prihajajoče lokalne volitve dale nov zagon njihovemu javnemu udinjanju pa jih vsekakor pozivam, da si vzamejo nekaj časa samo zase in si odpočijejo od napornega javnega razdajanja v medijih. Se s kakšnim dobrim čtivom morda podučijo o zadevi, o kateri se jim doslej še ni uspelo. Se morda ozrejo tudi nazaj na prehojeno pot in ugotovijo, če so na njej zagrešili tudi kakšno napako, zaradi katere bi se celo spodobilo pred javnostjo vsaj malo posuti s pepelom.

Preveč je nemara pričakovati, da bi pomagali obelodaniti tudi kakšno lokalno svinjarijo in jo opremiti z imeni in priimki, pa vendar … Če bi se jim pri vsem tem utrnilo, da tudi sami niso vseznalci in brez greha, bi prav tako morda veljalo razmisliti, po kakšni poti pravzaprav želijo nadaljevati, ko se bodo zmagoslavno in polni novih, zlasti pa oprijemljivih idej vrnili v medije. S tem, ko bodo odstopili prostor drugim ljudem, ki imajo kaj novega, pristnega in umnega povedati, bodo v vsakem primeru storili dobro delo, o katerem bodo s ponosom lahko pripovedovali tudi svojim vnukom.

Prepričan sem, da uredništvo Latnika ne bo imelo problemov pri iskanju (ja, tudi to je naloga medijev) novih sogovornikov, ki nam bodo za začetek pomagali na novo sestaviti resnično podobo tega dela slovenske deželice in vsega dogajanja v njej. In brez plank, seveda.

Prisrčen pozdrav. In še predlog: Lučka for president.

Robi Kovšca, Erzelj

Latnik 144, 30. oktober 2013

15

MNENJA

16

Latnik 144, 30. oktober 2013

Dragica Čuk Novak

Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa!

Moja krivda, moja krivda, moja velika krivda!

Kar nekaj dni me že preganja ta stari latinski rek; iskala sem med naslovi avtorjev in knjig, zanimala me je neka zgodovinska tema in čisto slučajno sem naletela na avtorja in knjigo z naslovom: Mea culpa.

Od njene izdaje je že kakšnih sto let ali še kakšno čez in zgodbo o tem, kako se je moral avtor svojemu delu odpovedati. Še bolj sem bila presenečena nad podatkom, da je knjigo napisal libeliški župnik, ki je podprl svoje krajane v njihovi uspešni zahtevi po pripojitvi Libelič Jugoslaviji in tako pomiku naše meje nekoliko na sever. Čudna je ta stvar priznanje krivde, za marsikoga nekaj popolnoma nedopustnega. Nikdar ne bom pozabila dobronamernega nasveta gospe v podjetju, kjer sem komaj nastopila službo, da ne smem za nobeno ceno priznati narejene napake, ker v nasprotnem primeru me bo kolektiv, čeprav zelo majhen, pohodil. Verjemite, to je bil zame pravi šok, še danes sploh ne vem, kakšen pridevnik bi mu dodala, ker pri mojem delu, ki je bilo specifično, je prihajalo tudi do napak - običajno manjših, ki smo jih odpravljali s preverjanjem zneskov najmanj enkrat letno, običajno pa večkrat, v dobljeni rezultat si bil prepričan šele takrat, ko je bil ta vsaj trikrat enak. Pri prepisovanju zne-

R

edki se še spominjate nedelj, vonja gorečih voščenih sveč, kadila in glasu ministrantov, ki so glasno ponavljali za duhovnikom, ki je vodil obred: »Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa« ter klečeče množice vernikov, ki se je sklonjenih glav trkala po prsih. Koliko od njih je razumela pomen besed, ki so jih ministranti ponavljali za župnikom, koliko so pomen naučenega latinskega stavka razumeli ministranti, je zgodba zase - verjetno je večina od njih ponavljala naučen obrazec, verniki pa so klečali in se trkali po prsih, tako kot so to počele generacije njihovih staršev in starih staršev in njihovi predniki že stoletja. Danes bi temu rekli predpisani vedenjski vzorec udeležencev obreda.

skov iz dokumentov, katerih število je ob koncu koledarskega leta presegalo število nekaj deset tisoč, je do zamenjav kar hitro prišlo. Če ponovim stari rek 'motiti se je človeško', je tudi vse naše početje od tistega zelo dobro namernega in tistega, ki je to manj, podrejeno tej večni zakonitosti. Priznanj krivde smo zadnja leta pri nas slišali kar nekaj, kakšno je delovalo iskreno pri priznanju smo lahko čutili tudi iskreno obžalovanje storilca, tudi za nehote storjeno napako - pri ostalih pa je ostal grenak priokus, da je krivda priznana zato, ker je v to storilec prisiljen pod težo dokazov, še bolj pa se vsiljuje občutek, da je priznanje na ukaz, ker bo zato kazen manjša ali komaj simbolična.

Od Nürnberga do Haaga in njunih sodišč za vojne zločine sta narejena komaj plaha prva koraka, pri rušenju mita o nedotakljivih. Nekateri so se prvemu sojenju umaknili v smrt s skritimi ampulami ciankalija, drugi bolj ali manj uspešno skrivali in bežali, tretji zaradi svoje božanskosti, ki so jim jo priznavali podložniki, so se morali odreči le tej in sploh niso bili obdolženi, pač pa namesto njih generali, ki se niso strinjali z njihovimi povelji. Nekateri s težavo priznavajo objektivno odgovornost, v isti sapi pa navajajo

tisoč in eno opravičilo za vse napake, ki so jih storili drugi. Oni so zaradi svoje funkcije, ki jo opravljajo, ne pa zaradi svojih napačnih odločitev in toleriranja zavrženega početja, samo objektivno odgovorni. Še bolj, lahko bi mirno rekla, je prisotna trditev o krivdi nasprotne strani, o krivdi predhodnikov, in o vseh, ki pripadajo nekemu drugemu svetovno nazorskemu prepričanju.Trditev nima realne osnove, vendar je tolikokrat ponovljena, da za marsikoga predstavlja nepremostljivo oviro, za mnoge pa na žalost nesporno resnico.

Zelo čudni vrtičkarji smo, naše razmišljanje ne sega preko meja naših gredic in sadik, ki rastejo na njih.

Da je za našo solato le dovolj sonca in vode, da se naš fižol lepo vzpenja po preklah, da ni hrošča na našem krompirju, pa je vse v redu in prav.

Kot da ne bi sonce sijalo tudi k sosedu, dež namakal sosedovega vrta in hrošči letali iz našega krompirja na sosedovega ali pa iz sosedovega na našega in delali škodo obema. Saj se nad nami boči eno samo nebo in vsem nam sije eno samo sonce.

Mogoče pa se vseeno čisto malo premika, malo v naših glavah, malo zaradi pritiska centrov moči izven naše države. »Bolje pozno kot nikoli,« je izjava p. Bogdana Knavsa v

eni izmed informativnih oddaj pred časom, ki je bila v različnih sredinah zelo različno sprejeta.

In za konec, Mea culpa, najprej za šok, ki mu še danes ne znam najti ustreznega pridevnika, pa tudi za vse tiste zadnje korake, ki jih nisem nikdar naredila, ker mi je zmanjkalo poguma, ker nisem zbrala moči, ker sem klecnila tik pred ciljem, pa bi jih morala. Za tiste nenarejene korake: »Mea maxima culpa!«

Robert Ferjančič s.p. Slap 41, Vipava

FOTOGRAFIRANJE

- poroke - birme - obhajila - obletnice

novo novo

video predstavitev vašega podjetja, kmetije, proizvodnje, trgovine z video animacijo.

041 675 948

www.peugeot.si

NOVI PEUGEOT 3O8 PREVZAME VAŠE CUTE.

Doživi in občuti 308! Štiri leta podaljšane garancije vključuje 2 leti pogodbene garancije in dve leti podaljšane garancije Optiway oziroma do 60.000 prevoženih kilometrov.

Novi peugeot 308 zaznamujejo izčiščen dizajn ter Peugeot i-Cockpit in mnoge inovativne tehnične rešitve, ki vam ponujajo intenzivno doživetje vožnje.

Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,6–5,8 l/100 km. Izpuh CO2: 93 –134 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si.

NOVI PEUGEOT 308

MODRI CENTER d.o.o., Goriška cesta 75, 5270 Ajdovščina, tel. 05 364 41 50

MODRI_CENTER.indd 1

10/11/13 4:34 PM

Latnik 144, 30. oktober 2013

KULTURA

17

Damjan Damjanovič*

Kdo je in kaj je danes Slovenska filharmonija

D

anes živimo v času, ki je vse prej kot naklonjen institucijam, kot je Slovenska filharmonija. Spremembe v družbi namreč še kako vplivajo na naše delovanje, kakor tudi na sam način življenja. Pehanje za materialnimi vrednotami, ali v zadnjem času celo za golo preživetje, se pozna na vsakem koraku. Ljudje se pač odpovemo najprej tistemu, za kar menimo, da najmanj vpliva na kakovost našega življenja. Žal so med rečmi, ki se jim v današnjih časih pogosteje odpovedujemo, tudi obiski različnih kulturnih prireditev. Zakaj je temu tako, pa je vprašanje, na katerega bi lahko našli veliko različnih odgovorov.

Eden od njih bi lahko bil tudi ta, da smo o globljem pomenu kulturnih dobrin premalo poučeni in ne dovolj osveščeni, zato se jih pogosteje oprimemo takrat, ko nam koristijo - o zlorabljanju za politične ali pa nacionalne namene in takrat, ko jih potrebujemo za podporo športnih aktivnosti, na tem mestu ne gre izgubljati besed.

Pri naših sosedih in v širšem sve-

ves svet, so ne le ekonomsko, temveč tudi nacionalno prepoznavno blago za celotno Avstrijo. Že ob tem drobnem primeru se lahko samo učimo. Da o državni operi na Dunaju in Dunajskih filharmonikih ne zgubljamo besed. Njihove uspehe in svetovno prepoznavnost lahko spremljamo le z zavistjo in se učimo od njih. Pa bo nekdo rekel »lahko njim, ko imajo tradicijo in ...«!

Pa ni čisto tako! Tudi Slovenska filharmonija se lahko pohvali z izjemno bogato preteklostjo in s številnimi uspehi v sodobnosti, vprašanje je le, kako znamo naše uspehe promovirati in jih okronati s še večjimi nacionalno pomembnimi dosežki.

Slovenska filharmonija je nastala leta 1908 v Ljubljani, in sicer po zaslugi peščice zanesenjakov, da bi bila protiutež takrat vodilni glasbeni ustanovi, nemško usmerjeni Filharmonični družbi, ki je s svojim orkestrom krojila kulturno podobo nekdanjega slovenskega prostora.

V širši javnosti je morda še eno manj znano dejstvo, in sicer to, da ima Slovenska filharmonija še slavnejšo predhodnico: konec leta Gospodovega 1701 se je na domu ljubljanskega patricija Janeza Bertholda pl. Höfferja zbralo nekaj enakomislečih izobražencev in sklenilo ustanoviti Akademijo filharmonikov, kar jim je tudi uspelo. Delovala je po vzorih slovitih italijanskih akademij. Svoje naloge in poslanstvo so člani orisali v t. i. zakonih – Leges, za akademski simbol pa izbrali orgle Sv. Cecilije, njihove zavetnice. Ljubljanska Academia Philharmonicorum, kakor se je imenovala v času delovanja v prvi polovici 18. stoletja, je ena najstarejših glasbenih združenj v takratni Evropi!

Mirne vesti lahko poudarimo, da je ta ustanova s svojim javnim koncertnim delovanjem postavila temelje

društveni orkester kmalu privabila ugledne meščane, trgovce, učitelje, duhovnike in druge ter naredila zelo velik razvojni korak v glasbenem življenju na Slovenskem. S kvalitetnim delom je skrbela za redno koncertno dejavnost in privabljala velika imena takratnega evropskega prostora. Skrbela je tudi za častno članstvo, kjer najdemo Josefa Haydna (1800), Ludwiga van Beethovna (1819) in Nicola Paganinija (1824), pozneje pa tudi Johannesa Brahm-

delih merimo celo s presežki - ljubljanska Filharmonična družba je namreč nastala celo desetletje prej kakor podobna ustanova na Dunaju, katere tradicijo danes nadaljujejo Dunajski filharmoniki.

Kaj je potem tisto, kar vpliva na to, da ne uspemo dovolj prodorno uveljavljati lastne kulture najvišjega ranga?

Na Slovenskem je zdaj zelo modno govoriti, da nas najeda nacionalni značaj, ki mu pripisujejo nevoščlji-

foto Robert Balen

sa (1885) in druge. Na ljubljanskih odrih so v 19. in zgodnjem 20. stoletju gostovali priznani orkestri z dirigenti, kot je Richard Strauss z berlinskim orkestrom, Berlinska filharmonija s Hansom Richterjem, münchenski Tonkünstler-Orchester s Joséjem Lassallom, dunajski Tonkünstler-Orchester z Oskarjem

vost, oz. »faušijo«, potuhnjenost ...

Na to temo je bilo prelitega veliko črnila, vendar so te teme še vedno aktualne in za številne pisce kar tržna niša. O ravno povedanem, je moje mnenje nasprotno. Menim, da smo Slovenci še vedno pošten, sposoben, delaven in vesten narod. Le javno podobo o sebi bi tudi preko

medijev morali obrniti sebi v prid.

To poudarjam zaradi tega, ker naši bližnji sosedi in tudi številni drugi tega preprosto ne počnejo, so ponosni in pokončni, svojo moč pa krepijo na svojih nacionalnih temeljih.

Kdaj se bomo pripravljeni učiti pri dobrih zgledih?!

Spoštovani bralci, dolžan sem vam še odgovor na gornji naslov.

Slovenska filharmonija je osrednja institucija glasbenega življenja v Sloveniji in ima status nacionalnega pomena. V njenem okviru delujeta dva profesionalna umetniška ansambla - Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor.

Sestavljena sta iz najboljših domačih glasbenikov in posameznikov iz tujine. Slovenska filharmonija je institucija, ki nosi odgovornost preteklosti in breme za prihajajoče generacije. Njeni člani so z vso odgovornostjo predani svojemu delu in odgovorni člen integralnemu okolju oziroma celotni družbi v Sloveniji.

S svojim delovanjem želi ustanova vplivati na kakovostno raven slovenske glasbene kulture in delovati v dobrobit vseh generacij. Deluje tako, da je nacionalni ponos in tako, da jo kot takšno tudi sprejemamo.

Slovensko filharmonijo je vodilo veliko pomembnih glasbenih osebnosti in ponosen sem, da imam to priložnost tudi sam. Delovati kot kulturni delavec v Sloveniji in še posebno biti Filharmonik je tudi velika čast. *Damjan Damjanovič je direktor Slovenske filharmonije

Slovenska filharmonija napoveduje: November 2013 14. in 15. november 2013 ob 19.30:

Joseph Johnson, violončelo »Ganljivo občuten in nostalgičen nastop.« (Milwaukee Journal Sentinel) MODRI 3 in izven, Cankarjev dom, Gallusova dvorana Orkester Slovenske filharmonije, dirigentka Keri-Lynn Wilson 28. in 29. november 2013 ob 19.30:

Valentina Lisitsa, klavir »Samozavestna virtuoznost in resnična liričnosti.« (The Guardian) MODRI 4 in izven, Cankarjev dom, Gallusova dvorana Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Patrick Summers 21. in 22. november 2013 ob 19.30:

Fazil Say, klavir

Slovenski komorni zbor pod vodstvom pomočnice direktorja za zbor in Ajdovke Martine Batič, foto Janez Kotar

tu je kultura že zdavnaj postala kulturno turistično gospodarska dejavnost, ki prinaša vsestranske presežke, duhovne in materialne, za kar pa je potrebno vsestransko osveščeno okolje, zelo veliko organiziranega dela, predvsem pa entuziazma in strpnosti na dolgi rok. Če pogledamo samo čez mejo k sosedom v Avstrijo, kako z Mozartom in njegovimi kroglicami osvajajo

organiziranemu glasbenemu življenju na Slovenskem.

Zgodba je šla naprej.

Tako je na Slovenskem razsvetljenstvo, zlasti v Zoisovem krogu, dalo književnosti in znanosti nov polet. Pa tudi na glasbenem področju je ta čas pustil svoj pečat. V Ljubljani so leta 1794 ustanovili Filharmonično družbo (Philharmonische Gesellschaft), ki je v svoje vrste in

Nedbalom, številni godalni kvarteti (bolonjski, Rosé) in še bi lahko našteval.

Ob tem velja spomniti, da je bil v ljubljanskem deželnem gledališču v letih 1881/82 tako imenovani šef dirigent takrat mladi Gustav Mahler, ki pa mu je Ljubljana žal ponudila le enoletno sodelovanje.

Povedano dokazuje, da imamo bogato tradicijo, ki jo v določenih

Karizmatični pianist in skladatelj, dobitnik nagrade ECHO Klassik 2013 za Istanbulsko simfonijo.

ORANŽNI 3 in izven,Cankarjev dom, Gallusova dvorana Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Naci Özgüç 24. november 2013, ob 19.00:

Ragnar Rasmussen, dirigent »Alternativa tradicionalni zborovski glasbi.« (Speilet, Tingvoll Blad) VOKALNI 3 in izven, Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine Slovenski komorni zbor Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana, www.filharmonija.si Vstopnice: Modri in Oranžni abonma, Cankarjev dom, Informacijsko središče in prodaja vstopnic: T +386 1 24 17 299 / 300, F +386 1 24 17 322 E vstopnice@cd-cc.si, tickets@cd-cc.si www.cd-cc.si Vokalni abonma: Blagajna Slovenske filharmonije T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si

18

Razstava ajdovskih umetnikov v Italiji

KULTURA

Latnik 144, 30. oktober 2013

Janez Svetokriški na Hrvaškem Moški pevski zbor Janez Svetokriški, ki združuje pevce iz ajdovske občine, je oktobra opravil krajšo turnejo po hrvaškem Zagorju.

V kulturnem centru Centro Culturale Casa A. Zanussi v Pordenonu v Italiji so v soboto, 28. septembra, odprli razstavo štirih uveljavljenih mladih ilustratorjev.

Na odprtju razstave

M

ed njimi sta bila poleg dveh italijanskih Marte Lorenzon in Catterine Zadonella povabljena tudi Polona in David Ličen. Likovna dela je izbral profesor Angelo Bertani, ki je v priložnostnem katalogu k razstavi podal tudi strokovno oceno razstavljenih del. David in Polona razstavljata ilustracije v grafični tehniki, ki so v knjižni izdaji izšle v zadnjih letih. Odprtje razstave, ki je bilo zelo dobro obiskano, je potekalo v obliki intervjuja, v katerem so se razstavljalci sami predstavili in poklepetali z vedoželjnjimi obiskovalci. Razstava bo odprta vse do konca

febuarja 2014, v novembru pa bosta Polona in David izvedla še dve grafični delavnici za učence osnovnih šol iz Pordenona. Za ajdovska umetnika je povabilo v ugledni kulturni center lepo priznanje.

Niko Ličen

Kokoš velikanka - ilustracija

Obisk rojakov v Sarajevu Med 11. in 13. oktobra smo pevci Mešanega pevskega zbora Primorje gostovali pri Slovenskem kulturnem društvu Cankar v Sarajevu.

Na Baščaršiji

P

ri sami organizaciji gostovanja nam je bil v veliko pomoč tajnik društva Samo Čolak, ki že kaka štiri leta živi in dela v Sarajevu.

V treh dneh našega gostovanja v Bosni in Hercegovini smo pripravili dva samostojna koncerta. Prvi koncert se je odvijal v galeriji Mestnega muzeja v Zenici. Organizacijo letega nam je omogočil predsednik društva Encijan Dragan Gačnik.

Pri organizaciji drugega kon-

certa, ki smo ga imeli v dvorani Frančiškanskega mednarodnega študentskega centra v Sarajevu, pa nam je pomagal gospod Samo Čolak. Člane društva Cankar so naši nastopi navdušili in obljubili smo si, da se še srečamo.

Pevci in naša Nadja smo se z gostovanja po čudovito jesensko obarvani Bosni in Hercegovini vrnili polni elana za nadaljnje delo.

Liljana Ožbot

P

ravzaprav so pevci združili prijetno s koristnim in s seboj popeljali še boljše polovice. In ko so se soproge namakale, so pevci pod vodstvom Petra Vidriha pridno vadili nov program. Bili so namreč v Krapinskih toplicah. Ostale goste so po večerji presenetili s priložnostim koncertom.

Seveda so si ogledali tudi nov sodoben muzej neandrtalca, saj je Krapina znana po bogatih najdiščih iz paleolitika, tako krapinskega pračloveka, kot tudi živali iz tistega časa in seveda orodja in orožja.

Obiskali so tudi božjepotno Marijo Bistrico, ki s svojo ‘črno’ devico Marijo privablja romarje od blizu

in daleč in kjer je bilo ob obisku papeža Janeza Pavla II. pol milijona vernikov. Tudi v tamkajšnji cerkvi so imeli ‘svetokriški’ pevci priložnostni nastop.

Nazaj grede so se ustavili še v Novem mestu in med obiskom spoznali kraj, kjer je nekaj časa deloval znameniti pridigar Janez Svetokriški, po katerem zbor nosi ime. rl

Latnik 144, 30. oktober 2013

KULTURA

Ob sobotah v knjižnico v Dobravlje!

V decembru bo leto, odkar je Lavričeva knjižnica Ajdovščina kot svojo zadnjo enoto v nacionalni informacijski knjižnični sistem povezala tudi izposojevališče v Dobravljah. Izposoja ‘na listke’ je odslej za knjižnico zgodovina. Prehod omogoča hitrejšo izposojo in natančne evidence.

T

oda še več koristi kot knjižnici prinaša uporabnikom: če so dotlej ostajale na policah knjige, za katere je bila v drugih enotah čakalna vrsta, je bila to škoda tako za bralce kot za gradivo, ki ga je v dobraveljski enoti nekaj manj kot 6.000 enot.

Prav zato dejstvo, da je v Dobravljah mogoče najti gradivo, ki je v drugih enotah pogosteje izposojeno, knjižnica posebej izpostavlja. To je marsikateri uporabnik spoznal že sam. Bolj vešči seveda po gradivu lahko pobrskajo že doma s pomočjo

računalnika, preko prijaznega dostopa Moja knjižnica.

Pred prenovo je bil obisk glede na gradivo, ki je na razpolago, manjši, kot bi si enota zaslužila. Knjižnica je zato sočasno s tehnološko posodobitvijo prostor naredila tudi bolj prijazen. Uredila je ogrevanje in hlajenje, na oknih so senčila, ob računalniku za knjižničarja je na voljo še dodatno računalniško mesto za obiskovalce. Dodane so nove police, na njih je več gradiva, nameščen je bolj funkcionalen izposojevalni pult, dodanih nekaj

stolčkov za najmlajše.

Knjižnica v dvorani krajevne skupnosti Dobravlje pa ima tudi pomembno – doslej morda spregledano – prednost, to je urnik. Odprta je namreč ob sobotah dopoldne, med 9.00 in 11.30, ko jo človek lahko spotoma obišče.

Izposojevališče od prenove beleži rahlo rast obiska in izposoje; morda manjšo, kot bi si želeli, pa vendarle.

Lavričeva knjižnica bo v naslednjih tednih o možnostih, ki jih prinaša posodobljena enota, še dodatno seznanila prebivalstvo v naseljih, ki jim je predvsem namenjena. Ob Dobravljah so to še Skrilje, Male in Velike Žablje, Vrtovče in Šmarje, Brje, Potoče in Kamnje z zaselki, pa tudi naselja v spodnjem delu ajdovske občine: Vrtovin, Malovše, Gojače, Batuje, Črniče in Ravne. Na možnost izposoje v Dobravljah bo Lavričeva knjižnica opozorila tudi oddelke Osnovne šole Dobravlje.

AL

Ne srečaš vsak dan (prijazne) čarovnice Lavričeva knjižnica v Ajdovščini je v četrtek, 24. oktobra, pokala po šivih – toliko malčkov, njihovih staršev in starih staršev se je namreč zbralo, da bi si ogledali srečanje čarovnic, ki so ga v okviru pravljičnih ur pripravili zaposleni. Ti so razstavili skoraj sto čarovnic, ki so se nabrale v zbirki sodelavke, bibliotekarke Alenke Furlan. je, Belgije, Češke, Poljske, Kanade in ZDA. O skoraj vsaki bi lahko povedala zgodbo, kako je prišla k meni,« doda Alenka, ki je bila pripravljena zbirko predstaviti tudi javnosti in tako je nastala zamisel, da bi ob primerni priložnosti pripravili razstavo in ji dodali še kaj, kar bi bilo zanimivo za obiskovalce knjižnice, predvsem seveda najmlajše. Zadnji dnevi oktobra se pogosto povezujejo s podobno tematiko, in tako je nastal dogodek, ki je pod imenom

Prijazne čarovnice nad kotlom, Alenka Furlan skrajno desno

Č

arovnice je začela zbirati pred 14-imi leti, povsem naključno. »Bivša sodelavka je imela rojstni dan, ker je bila dobra pravljičarka, smo ji kolegi za rojstni dan kupili čarovnico. Mene so napotili ponjo v Cerknico in težko sem se odločila za najlepšo. Občudovala sem, kako lepo so narejene. Ob tej priložnosti sem si kupila še eno zase in nato mi je prešlo v navado, da sem si namesto spominka raje ku-

pila čarovnico,« je povedala Alenka Furlan.

Kasneje so ji čarovnice prinašali tudi domači in prijatelji. Nekateri so jih izdelali posebej zanjo. Zanimivo je, da je v tej zbirki 90-ih vsaka drugačna, razen sestrici in mama in hči. Izdelane so iz različnih materialov, iz blaga, slame, lesa, papirja, keramike. So velike in majhne, na metlah, sedeče in tudi miniaturne. »Prihajajo iz Turčije, Italije, Avstri-

19 Lavričevi knjižnici

Sladek začetek jesenskih predstavitev V Lavričevi knjižnici smo jesenski ciklus predstavitvenih večerov začeli nadvse sladko. Predstavili smo namreč knjigo receptov Alenke Kodele Čaša sladkega. Po Tortah, Najboljših piškotih, sladkih grižljajih in slanem pecivu in Slanih in sladkih zavitkih in pitah prinaša nova knjiga kar 120 receptov za pripravo sladic v kozarcih in drugih posodicah.

S

ladice v takšnih in drugačnih posodicah so namreč sedaj, če se lahko tako izrazimo, modni trend. Testa skoraj ni več, morda le tu pa tam kakšen zdrobljen piškot, ni potrebno uporabiti pečice, porcije so že narejene, ni rezanja in skrbi ali bodo vsi kosi enaki. In še vse naše kozarce, ki smo jih dobili za darilo in jih skrbno hranimo v omari, lahko uporabimo. Avtorica je vsebino razdelila na štiri poglavja: priprava dekoracije, kjer je prikazana priprava različnih okrasitev, sadne sladice, kjer je osnova za pripravo sadje in razne smetanove ali jogurtove kreme, kremne in čokoladne sladice, zaključujejo pa frapeji, sorbeti in osvežilni napitki. Skratka, kot je napisano v uvodu, pred nami »je knjižica, polna zanimivih idej in receptov za pripravo zanimivih, hitro

‘Ne srečaš čarovnice vsak dan!’ pritegnil izjemno zanimanje. Sooblikoval ga je celoten kolektiv, ki je poudaril predvsem srečanje prijaznih čarovnic.

Na to temo pa so v knjižnici pripravili tudi Uganko meseca, čarovnicam in čarovništvu v zgodovini so posvetili pozornost v Srečanju ob kavici za odrasle (to je bil žal bolj žalosten del preteklosti). Za otroke

pripravljenih in ne preveč zahtevnih sladic, napitkov, sorbetov in frapejev«.

Avtorica je poskrbela, da smo nekaj njenih sladic tudi pokusili.

Ob tej priložnosti smo predstavili tudi knjigo Karmen Gostinčar Eko darila. Avtorica nam v priročniku predstavi, kako lahko iz bogate naravine shrambe doma pripravimo čudovita in unikatna darila kot so naravna trda in tekoča mila, različna kozmetika za obraz in telo, domači deodoranti in parfumi, razna mazila in oljni izvlečki ali macerati. Dodani so še izdelki za lep dom. Priročnik bo v teh zadnjih mesecih pred novoletnim obdarovanjem prišel še kako prav. Obe knjigi sta izšli pri Založbi Kmečki glas.

Zdenka Žigon

Alenka Furlan je prva z leve

so pripravili razstavo slikanic, v katerih nastopajo tudi čarovnice in pripravili seznam ‘čarovniških’ pravljic. Ob pravljici, ki so jo pripovedovale tri v čarovnice oblečene knjižničarke s čarovniškim kotlom pa so obstrmele številne otroške oči.

Domišljijska bitja pritegnejo otroke, še posebno če so tudi čarovnice prijazne. Otroci so barvali tudi pobarvanke in risali risbice.

Razstavo čarovnic na mladinskem oddelku si je mogoče ogledati do konca novembra.

Artur Lipovž

KULTURA

20

Latnik 144, 30. oktober 2013

Lokavški dnevi v znamenju glasbe

N

iz letošnjih dogodkov, ki jih lokavška društva oktobra namenjajo kulturni bogatitvi sokrajanom, je bil v celoti posvečen preseku glasbene ustvarjalnosti, ki se je tako plodno razvijala skozi čas v vasi pod Čavnom. Je glasbo porajalo šumenje Lokavščka, ko je pihalo od 'murja', ali kipenje Jevščka, če je brila burja in kar poje zdaj že legendarna lokavška himna?

Kdo ni še slišal za Černata, naravnega talenta, ki je zvoke izvabil iz vsakega inštrumenta, ki so mu ga potisnili v roke. Ali slepega harmonikaša Romana (Bunca), ki je v raznih zasedbah pospremil vsak pomembnejši dogodek v življenju vasi? Ali za bariton Zdravka Pergerja, ki ga je tako uspešno unovčil v sami ljubljanski operi? Ni čudno, da je po vojni 'pleh muzika' nastala prej v Lokavcu kot v

Ajdovščini in da ga skoraj ni pevskega sestava, ki se ne bi napajal tudi z glasovi iz vasi, kjer so drdrala številna vodna kolesa.

Vse to nazorno prikazuje v sliki, besedi in ohranjenih instrumentih razstava, ki so jo člani društva Slano blato postavili v nadstropnih prostorih tamkajšnje dvorane. Odprtje je seveda pospremila glasba - otrok podružnične šole in pritrkovalcev.

Teden prej je kulturne dneve uvedel nastop godalnega kvarteta Nova (Mojca Batič, 1. violina, Ana Cotič, 2. violina, Barbara Grahor, viola, Polona Soban, violončelo) v cerkvi Marije Vnebovzete v Brithu. Tudi zaključek s pohodom po zaselkih Lokavca v izvedbi društva Doli v nedeljo ni mogel brez glasbe.

Osrednje dogajanje pa je bilo v soboto, 19. oktobra, v nabito polni

dvorani Edmunda Čibeja. Kot spevoigro so oglaševali predstavo, kar je tudi bila – nekaj igre in veliko petja (in glasbe). 'Libreto' je Bojana Pižent Kompara zgradila iz pretresljive zgodbe lokavškega učitelja in organista Paljka, ki se ni mogel sprijazniti s prepovedjo slovenske besede v šoli in zaukazanega pevskega mrka Gentilejeve reforme. Globok osebnostni razkol – ostati in se ukloniti ali pa oditi in pustiti vaščane na cedilu Paljk (Aleš Bolko) premleva z ženo (Andreja Bolko) in nadučiteljem Čibejem (Silvan Pižent). Pri nedeljski maši župnik (ki je bil tudi v spevoigri zares župnik, namreč Lojze Furlan) faranom naznani, da je Paljk že čez mejo. Solistični vložki se prepletajo s pesmimi v različnih sestavih in

tako spoznamo otroški zbor, milozvočno dekliškega, pa moškega in za finale še mešanega (pripravili sta jih Mateja Soban in Klavdija Štrukelj), vse skupaj pa povezuje (zares posrečena izbira) in nudi intonančno zavetje nastopajočim godalni orkester Glasbene šole Vinka Vodopivca iz

Ajdovščine pod vodstvom Sanje Kaluđerović. Veliko delo je pri vseh priredbah skladb opravila mlada domača glasbenica Barbara Grahor.

Pod režijskim vodstvom Bojane Pižent Kompara so bili nastopajoči tudi dovolj suvereni, veliki oder, scenografija, kostumografija, nenazadnje osvetljava in ozvočenje (Jurij Ferjančič) priča o velikem projektu in trudu, ki kar kliče po ponovitvi. In o tem, da ima glasba ob Lokavščku in Jevščku zares domovinsko pravico.

Zato ne presenečata niti oba letošnja nagrajenca, ki prihajata iz glasbenih vod - diplomo Edmunda Čibeja je predsednik KS Stojan Stopar podelil Pritrkovalcem Lokavec (vodita jih Nada Blažko in Beti Babič).

S priznanjem Edmunda Čibeja za življenjsko delo pa so se rojaki poklonili Zdravku Pergerju (priznanje je prevzela njegova sestra Mara.

Rudi Lovec

Latnik 144, 30. oktober 2013

MLADI

21

Za nami je bogat in aktiven teden otroka ...

... pred nami pa slavnost ob 60-letnici MDPM Ajdovščina Letošnji Teden otroka na temo Kako je biti otrok v današnji družbi je uradno potekal od 7. do 12. oktobra 2013, zaradi različnih idej in bogatega programa sodelavcev društva pa smo na MDPM Ajdovščina z aktivnostmi v ta namen začeli že prej in zaključili pozneje.

Silno vljudna predstava na Colu

V

torek, 1. oktobra, je naša finska prostovoljka Heli Hongistoobiskala Osnovno šolo Col, na kateri je potekal ‘Finski dan’. Celoten dan je bil namreč posvečen Finski, njenim zanimivostim in značilnostim, naravnim in geografskim lepotam, jeziku in še bi se kaj našlo. Ravno jeziku se je posvetila tudi naša Heli in za učence pripravila malo učno uro finskega jezika.

sami vstopili v predstavo in z njo sodelovali pri nastajanju resnično enkratne animacije.

V Tednu otroka so se odvile tudi

so nastale slikovite igre z mnogimi preprekami, pa tudi čudovitimi priložnostmi.

Z ustvarjalno delavnico Drevo strahov in rešitev sva s Heli obiskali tudi podružnično šolo v Budanjah.

Učenci so v štirih skupinah naslikali drevo, nanj prilepili drevesne liste, na katere so zapisali svoje strahove, na sadeže, ki so jih dodali poleg listov, pa rešitve, s katerimi bodo odpravili svoje bojazni. Otroci so bili v miselno-ustvarjalni delavnici primorani, da so razmišljali o svojih problemih, ki so tudi v današnji družbi izredno pogosti.

Prostovoljka MDPM Ajdovščina Taša Turk je z ustvarjalno delavnico Prijateljstvo obiskala podružnične šole v Podkraju, Vipavskem Križu in Vrhpolju ter Osnovno šolo Šturje. Učenci so izdelovali skupino ljudi – prijateljev – druščino, ki »živi«, »diha«, »deluje« in »se ima lepo« v okolju, ki so si ga otroci sami

Udeleženci ekstempora v Piranu

manjka.

V letošnjem Tednu otroka je dobila svoje mesto tudi glasbena delavnica Tolkala sveta, ki jo je vodil član društva Hiša Sadeži družbe Vipava – Dejan Stemberger. S svojo delavnico je obogatil naš program ter obiskal osnovni šoli na Otlici in v Dobravljah ter podružnično osnovno šolo v Črničah. Učencem je predstavil svoja tolkala, povedal od kje prihajajo, pokazal njihove

Šola Vrhpolje

Kot so povedali učitelji in otroci, so bili nad finščino in Heli zelo navdušeni, saj so se v Helininem materinem jeziku pogovarjali še dolgo dolgo časa po tem, ko so s kulturnim dnem zaključili.

Velik dogodek na Osnovni šoli Col je bila tudi otroška pred-

Tolkala sveta v Črničah

druge delavnice. Ena izmed teh je bila ustvarjalna delavnica Življenjska šola, s katero sva sodelavki MDPM – Sara in Heli – obiskali podružnični osnovni šoli v Podnanosu in Gočah ter osnovno šolo Danila Lokarja v Ajdovščini. Otroci so na delavnici

Drevo strahov in rešitev na šoli v Budanjah

stava – Silno vljudna predstava – z igralko in glasbenico Andrejo Zupančič, ki smo jo sodelavke MDPM Ajdovščina povabile na Col v četrtek, 3. oktobra. Otroke je s svojo prisrčnostjo in igrivostjo zelo razveselila in motivirala, da so tudi

izdelovali igrico, ki je prikazovala njihovo pot od ‘domačega ognjišča’ do šole, kina, prijateljev, torej, do vsega tistega, kar je otrokom ljubo ali kakorkoli povezano z njihovim življenjem in bivanjem. Otroci so bili zelo kreativni in polni idej, zato

zamislili. Videli smo, da njihova domišljija ne pozna meja. Druščino so postavili tako v vesolje kot tudi na smetišče ...

S Pisano ustvarjalno delavnico je prostovoljka društva Marta Trebižan obiskala podružnično šolo v Vrtovinu in Osnovno šolo Draga Bajca v Vipavi. Tukaj so izpod rok učencev nastale prekrasne umetnine iz furnirja ter rože iz nogavic.

Ustvarjalnosti in ročnih spretnosti našim/vašim otrokom prav zares ne

značilnosti in jim na koncu nanje tudi zaigral. Tisti otroci, ki so želeli preizkusiti ‘čarobni’ zvok Dejanovih tolkal, so to lahko storili, zato lahko brez zadržkov rečemo, da jim je bilo tudi na tej delavnici lepo.

V četrtek, 10. oktobra, smo sodelavke MDPM Ajdovščina organizirale Ekstempore – Kako je biti otrok v današnji družbi v Piranu, natančneje v Pacugu. Ekstempora so se udeležili likovno nadarjeni osnovnošolci iz ajdovske in vipavske občine, trije dijaki iz Sred-

nje šole Veno Pilon Ajdovščina in njihovi mentorji. Učenci in dijaki so se osredotočili na temo letošnjega ekstempora in nastale so zanimive risbe, slike, lepljenke ... V Trgovskem centru Mercator Ajdovščina smo s strokovno pomočjo priznane ajdovske likovnice Silve Copič postavili razstavo omenjenih likovnih del, ki je bila na ogled od 14. do 28. oktobra.

V času Tedna otroka pa smo si lahko ogledali še eno likovno razstavo, in sicer razstavo risb naše finske prostovoljke Heli Hongisto z naslovom Nature in pieces oziroma Narava v koščkih. Slavnostno odprtje je bilo v Hiši Mladih v Ajdovščini v petek, 11. oktobra, sama razstava pa je bila na ogled do 25. oktobra. Heli je s svojimi izvrstnimi risbami popestrila stene hodnikov Hiše Mladih in tako, kot je sama rekla, po dolgem času ponovno prebudila in uporabila svoj umetniški talent.

Ob tej priložnosti naj vas, dragi bralci in bralke, povabimo še na prireditev ob 60-letnici delovanja MDPM Ajdovščina v dobrobit otrok in mladine, ki bo v nedeljo, 10. novembra 2013, ob 17.00, v Dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini. Še enkrat prisrčno vabljeni vsi mladi in mladi po srcu!

Sara Šorc, MDPM Ajdovščina

22

Živi rožni venec v župniji Ajdovščina Na Rožnovensko nedeljo, 6. oktobra popoldne, smo člani Živega rožnega venca iz župnij Ajdovščina in Ustje poromali na slovensko obalo.

Cerkev v Strunjanu

N

aprej smo si v župnijski cerkvi na Markovcu v Kopru ogledali veličastni mozaik, ki slavi Gospoda in Odrešenika in je delo p. Marka Ivana Rupnika.

Teološko razlago mozaika nam je podal tamkajšnji župnik Tomaž

Kete. Potem smo obiskali cerkev Marijinega prikazanja v Strunjanu, ki je že 500 let priljubljena romarska pot. Obširno nam je o zgodovini te božje poti spregovoril frančiškan p. Niko Žvokelj. Potem pa smo se z molitvijo rožnega venca in litanijami Matere Božje zahvalili za sto let, odkar v župniji Ajdovščina tihi molilci vključeni v rože vsak dan z desetko rožnega venca molijo za nove duhovne poklice. Teh molilcev je v župniji Ajdovščina danes 180. Prepričani smo, da so prav po tej molitvi izprošeni številni duhovni poklici v župniji.

Niko Ličen

Četrti Terčeljev shod v Logu 2013 V nedeljo, 20. oktobra smo v Logu pri Vipavi pripravili Terčeljev shod, četrti po vrsti. Molitveno uro so oblikovali voditelji skavtov stega Ajdovščina - Šturje (dve Veroniki, Katarina, Domen in Tina) pod mentorstvom gospoda Slavka Rebca. Med bogatimi mislimi in razmislekom je mladi organist Matej Marc predstavil skladatelja Martina Železnika, ki je uglasbil več kot dvajset Terčeljevih besedil.

ZVONOVI

Latnik 144, 30. oktober 2013

Srečanje voditeljskih parov zakonskih skupin

Program Družina in Življenje Več kot trideset voditeljskih parov zakonskih skupin, ki delujejo na Primorskem po programu Družina in Življenje se nas je pretekli teden zbralo v prostorih Škofijske gimnazije v Vipavi.

Na srečanju v Vipavi

S

rečanje smo začeli s sveto mašo, nato pa smo naše 20. jubilejno srečanje nadaljevali z namenom, da se ozremo na naše preteklo delo in ponovno izrazimo zavezo, da hočemo ostati zvesti pri našem delu in biti na razpolago Njemu z vsem kar smo in kar imamo.

Prepričani smo, da nas pri našem delu Bog ne bo zapustil in je z nami tudi takrat, ko nas zajame malodušje, naveličanost ali ko nam zmanjkujejo življenjske moči.

Vseh zakonskih skupin, ki po tem programu delujejo, je v Sloveniji že okrog 120. Program že več kot deset let vodita zakonca Vilma in

Dani Siter iz Leskovca pri Krškem.

V naši dolini so zakonske skupine v naslednjih krajih: v Ajdovščini, Budanjah, Kamnjah, Vipavi, Dornberku, Šempasu in Braniku. Še vedno smo odprti za sprejem novih parov in tudi za ustanavljanje novih skupin. V njih se srečujemo zakonski pari, ki nam ni vseeno, kaj se z nami in našimi družinami dogaja in bi radi zase in za svoje otroke odgovorno poskrbeli in jih pripravili za življenjske izzive. Tako je zakonska skupina življenjska učilnica, kjer se zakonci ozaveščamo o pomembnosti naših medsebojnih odnosov, ki so živi in potrebni nenehne skrbne

nege in pozornosti obeh.

Gre torej za mesečna srečevanja zakonskih parov, ki trajajo dve uri in kjer se zakonci skupaj poglabljamo v dobro razdelane tematike iz zakonskega življenja, skupaj iščemo poti dozorevanja in osebnostne rasti pri gradnji odnosa mož - žena, ki je temeljni odnos v družini in od katerega je odvisno ‘zdravje družine’.

Teme, ki jih skozi posamezno leto obravnavamo so načrtovane in podkrepljene z gradivom, po vsebini pa so naslednje :* Izboljšajva najin pogovor, *Skupaj gradiva najin dom, *Drug drugemu pomagajva graditi samopodobo, *Sva zares skupaj na poti?, *Starševstvo najin poklic, *Z roko v roki mimo življenjskih čeri.

Med seboj pari izmenjujemo izkušnje in mnenja ter skupaj spoznavamo večna življenjska načela. Srečanja zakonske skupine vodi zakonski par, za duhovno spremljanje in oporo pa skrbi duhovni asistent - duhovnik. Zakonci, ki se srečujemo na srečanjih zakonske skupine, postajamo med seboj dobri prijatelji in smo drug drugemu v oporo, pa tudi duhovno povezani v vsakodnevni molitvi.

Niko Ličen

Obiskali Poljansko dolino V soboto, 5. oktobra, smo se člani Kluba krščanskih izobražencev iz Ajdovščine še z nekaterimi drugimi udeležili kulturno duhovne ekskurzije v Polhov Gradec in Poljansko dolino.

S

veto mašo je ob somaševanju osmih duhovnikov daroval postulator dr. Primož Krečič; s petjem je sodeloval župnijski pevski zbor iz Podnanosa pod vodstvom gospe Vide Fabčič.

Po maši je vicepostulator mag.

Bogdan Vidmar prebral pričevanje gospe Danijele (Danice) Železnik, hčerke že zgoraj omenjenega skla-

datelja. Tedaj osemletna deklica se spominja srečanja s Filipom Terčeljem v domači hiši v Davči.

Zgodovinar mag. Renato Podbersič ml. je na kratko poročal o delu skupine zgodovinarjev, ki je letos spomladi v vatikanskih arhivih raziskovala zapise o Terčelju. Odkriti dokumenti ne bremenijo Terčeljeve osebnosti na poti k beatifikaciji. Na koncu je podal svoje teze in ugotovitve o dogajanju v vaseh pod Ratitovcem in v Davči še vicepostulator gospod Vidmar ter tako simbolično zaključil svojo pot iskanja pričevanj o Filipu Terčelju v krajih njegovega poslednjega bivanja. Nadja Pregeljc

cerkev Marijinega rojstva, ki se ponaša (z danes povsem obnovljenim) največjim lesenim baročnim zlatim oltarjem na Slovenskem. Biser kulturne dediščine predstavlja tudi Polhograjska graščina. Po obilnem kosilu v domači gostilni Pograjski dom smo pot nadaljevali v Gorenjo vas, Poljane na Škofjo Loko ter se na zadnje ustavili na Visokem nad Poljanami in si ob spomeniku pisatelju Ivanu Tavčarju osvetlili njegov življenjepis. Udeleženci smo si bili ob koncu izleta enotni, da imamo skoraj na dosegu roke prelepe naravne in kulturne bisere, ki jih še premalo poznamo.

Niko Ličen

Pri spomeniku Ivanu Tavčarju

N

ajprej smo obiskali župnijsko cerkev na Dobrovi pri Ljubljani, ki je posvečena Mariji vnebovzeti, poznana pa je tudi ‘Marija v Lešcevju’. Že Valvasor je pisal o božji poti na Dobrovi takole: »Ta cerkev je ena najstarejših cerkva v deželi Kranjski in zaradi obilnih čudežev tako zelo slovi, da ljudje poleti dan za dnem tja romajo.« Po sv. maši smo se odpeljali proti Polhovem Gradcu. V Dvoru pri Polhovem Gradcu smo si ogledali podružnično cerkev sv. Petra iz leta 1525, ki je spomenik državnega pomena.

In že smo prispeli v slikovito vasico, vpeto med vzpetine Polhograjskega hribovja, ki kar sama vabi, da se človek ustavi, dvigne pogled proti nebu in zapoje hvalnico stvarstvu - Polhov Gradec. Na hribčku sredi vasi se v vsej lepoti dviga župnijska

  

RAZNO

Latnik 144, 30. oktober 2013

Sara Savnik očarala tudi Azijce Ajdovka Sara Savnik se je kot zmagovalka mednarodnega tekmovanja The Look of the Nations udeležila Azijskega modnega tedna v Colombu na Šrilanki. Na tem pomembnem dogodku je imela kot prva Slovenka čast nastopiti in hoditi po pisti z najboljšimi manekenkami in manekeni iz Sri Lanke.

M

odne revije so bile v organizaciji svetovno znanega italijanskega oblikovalca Tiziana Picogne iz Vidma, ki je Saro (zastopa jo agencija Bker iz Nove Gorice) izbral med 15 dekleti na omenjenem izboru . Sara je v Colombu navdušila vse – organizatorje, oblikovalce, agente, fotografe, predvsem pa obiskovalce. Ob vrnitvi je na kratko strnila vtise: »Sri Lanka

je zame nepozabno doživetje, nova kultura, odlična hrana in gostoljubje domačinov. Zelo so me presenetili mladi oblikovalci, ki so zelo talentirani, z neverjetnim smislom za estetiko, barve in materialne kombinacije.« Sara je še povedala, da je kljub napornemu urniku našla nekaj uric za oddih na plaži, nakupovanje in ogled znamenitosti Colomba. Stkala je pomembne vezi, ki ji bodo zagotovo v pomoč pri nadaljnji karieri, tako modela kot oblikovalke. Že tako je najbolj zaželen model na Primorskem: »Čakajo me številne obveznosti, fotoshootingi in modne revije, veliko dela me čaka kot prvo Slovensko ambasadorko delfinov, pripravljam dobrodelno akcijo, kjer vse ustvarjalce in ustvarjalke vabim, da se mi pridružijo in ustvarijo izdelek na temo Angeli morja – kot z drugimi besedami rečemo delfinom, izkupiček prodanih del pa bom namenila otrokom, ki jih za Božič ne bo čakala pod drevescem gora daril.

Prav tako sem tudi sama zelo ustvarjalna in sem se odločila, da letos ves izkupiček mojih unikatnih voščilnic namenim tej moji akciji.« lp

23

Zelo malo je potrebno, da nekoga osrečiš!

Srečanje v Budanjah V letošnjem letu je bila v župniji Budanje, ki vključuje tudi Dolgo Poljano, ustanovljena župnijska Karitas. Sicer še ni popolnoma zaživela in še iščejo sodelavce, a so na dobri poti. Tako so v soboto, 26. oktobra, letos samostojno organizirali srečanje starejših in bolnih v župniji.

70 letniki z župnikoma v budanjski cerkvi.

N

aključno pa je bilo za isti dan organizirano tudi srečanje Budanjcev, ki smo ali še bodo v tem letu praznovali svojo 70-letnico rojstva. To je namreč dolgoletna tradicija v vasi, da se ob okroglih obletnicah slavljenci najprej srečajo pri zahvalni maši in šele po tem nadaljujejo z druženjem ob prijetni kapljici.

Na ta dan smo se ob 16. uri vsi skupaj zbrali v župnijski cerkvi v

Budanjah. Sveti maši sta bili darovani za vse starejše in bolne ter vse žive in pokojne letnika 1943. Lahko rečem, da je ta generacija otrok občutila posledice druge svetovne vojne. Po evidenci je bilo rojenih 25 otrok, žal pa jih je kar 8 umrlo v svojem prvem letu življenja. Ostalo jih je še 17, od tega pa so kar trije ostali sirote – brez očeta. Verjetno so nas prav težke življenjske razmere v času odraščanja toliko bolj povezale, da smo ostali prijatelji še danes.

Z izjemo dveh sošolk ostali nismo šli daleč od doma in živimo s svojimi družinami na območju občine Ajdovščina.

Budanjska cerkev je zelo velika, a uspelo nam jo je lepo napolniti. Ob farnem župniku Andreju Vovku je somaševal tudi upokojeni budanjski župnik Boris Čibej. Pri sveti maši je bilo čutiti zelo lepo sodelovanje vseh zbranih, tako od nagovora, molitev, prošenj in zahval. Da je bilo vse še bolj slovesno in na trenutke ganljivo, pa je poskrbel cerkveni otroški pevski zbor, ki je čudovito prepeval ob spremljavi kitar. Vsem, ki so želeli, sta duhovnika podelila tudi zakrament bolniškega maziljenja.

Po maši so nas sodelavke Karitasa vse skupaj vljudno povabile v

prostore stare osnovne šole. Otroci so nas spet presenetili s kratkim, a prisrčnim kulturnim programom.

Posladkali smo se z dobrotami, ki jih kot vedno pripravijo budanjske gospodinje. Od prijetne družbe pa smo se morali slavljenci posloviti, ker smo imeli dogovorjeno družabno srečanje v gostilni ‘Anja’ v Logu. Čeprav se z nekaterimi prav pogosto srečujemo, smo si imeli vseeno veliko povedati. Žal nam je bilo, ker se srečanja zaradi bolezni ni moglo udeležiti kar pet sošolcev. Leta pa se poznajo tudi nam, zato nismo prav dolgo ponočevali. Ob slovesu smo si zaželeli predvsem zdravja in dobrega počutja, da bi se lahko srečali tudi čez pet let.

Ugotavljamo, da se starejši soočajo z osamljenostjo, saj mladi, čeprav živijo v bližini, zaradi načina življenja in pehanja za delom ne najdejo časa za druženje in pogovor s starši in starimi starši.

Zato so taka srečanja še toliko bolj dobrodošla. Saj je zelo malo potrebno, da nekoga z majhno pozornostjo ali prijazno besedo osrečiš in mu polepšaš dan. Prav gotovo, pa ob pogledu na srečne in nasmejane obraze, polepšaš dan tudi sebi.

Vera Kodrič

ZADNJA

24

RESTAVRACIJA

Latnik 144, 30. oktober 2013

Vipavski hram Vinarska cesta 5, VIPAVA , Info: 040 470 993, restavracijavipavskihram@gmail.com

JEDI PO NAROČILU, DEGUSTACIJE VIN ZAKLJUČENE DRUŽBE, POROČNA SLAVJA ...

SPREJMEMO LAHKO 220 GOSTOV

Ajdovski košarkarji začeli z zmago

URNIK: od ponedeljka do četrtka od 1200 do 2200 petek in sobota od 1200 do 2300 nedelja od 1200 do 2100

NEDELJSKA KOSILA 0€ 1 juha ali topla predjed, glavna jed, solata, sladica

V soboto, 19. oktobra, se je začelo prvenstvo v 3. SKL, kjer nastopa naša članska ekipa.

F

antje so gostovali v Cerknici, kjer so odigrali težko tekmo proti neugodnim in zelo borbenim domačinom. Skoraj skozi celotno tekmo je vodila ekipa Cerknice, ki je z lepo in zbrano igro polnila koš nasprotnikov. A naši igralci so v drugi polovici zadnje četrtine prevzeli pobudo in tekmo pripeljali srečno do konca. Končni rezultat tekme je bil 78 : 84, v ajdovski ekipi pa sta se najbolj izkazala kapetan Boris Čretnik s 30-imi in Jan Rebec z 22-imi točkami.

Za našo člansko izbrano vrsto se je

nova sezona začela uspešno. Fantom čestitke za prikazano igro in osvojeni prvi dve točki. Čestitke pa tudi igralcem nasprotne ekipe, ki so se borili skozi celotno srečanje, predvsem pa za organizacijo uvodne tekme. Naslednja tekma članske ekipe bo 9. novembra, ko se bodo podali na gostovanje v Tolmin.

Od začetka meseca oktobra pa potekajo tudi tekmovanja mlajših kategorij. Njihove uspehe in rezultate lahko najdete na novi spletni strani KK Ajdovščina (http://www.kosarkaski-klub-ajdovscina.si/). sb

Junaški huzar spet stoji v Logu

M

anj kot leto dni je tega, kar so ob cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi slovesno podpisali pogodbo o obnovi spomenika madžarskemu junaku Rostás Pálu in si razdelili naloge. Podpisniki so si voščili – ob letu osorej – pod obnovljenim kipom.

In tako tudi bo, saj kip že nekaj časa vzbuja pozornost mimovozečih, le še uradno slavje se mora zgoditi. Ker je bil Rostas vojak in povrh še junak, bo 15. novembra popoldne v Logu veliko bleščečih uniform – kip bosta odkrila obrambna ministra obeh držav. Rostas je

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

bil Madžar, ki je padel na slovenski zemlji in tudi denar za obnovo so zagotovile tako slovenske kot madžarske ustanove, skupaj okrog 16.000 evrov. Nosilec naložbe je bila Krajevna skupnost Budanje, Zavod za varstvo narave iz Nove Gorice pa strokovni izvajalec.

Pobud za obnovo spomenika, ki je dolgo časa kazal kaj klavrno podobo, je bilo v preteklosti kar nekaj, dokončno pa se je premaknilo, ko so se zanj zavzeli člani študijskega krožka Ustavimo korak, ki od leta 2009 deluje pod okriljem Ljudske univerze Ajdovščina. Sočasno so se člani zakopali v stare listine in izbrskali marsikatero zanimivo podrobnost, celo nekaj manjkajočih delov so našli.

Na podstavku spomenika je zapis v madžarščini in nemščini, v slovenskem prevodu pa izgleda takole: »Spomenik je posvečen Rostas Palu, junaškemu huzarju Cesarsko-Kraljevega 5. huzarskega regimenta, ki je 3. oktobra 1813 na tem mestu, sam s štirimi tovariši, neustrašno napadel položaj umikajoče se sovražne francoske vojske, in se je, obkoljen s 60 pešaki in 7 konjeniki, dolge četrt ure boril, hrabro kot Leonidas, dokler ni 30-krat zadet žrtvoval svojega življenja za kralja in domovino. Spomenik je postavil isti regiment v znak hvaležnosti junaškim tovarišem.« rl