Latnik 138

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 26. april 2013, številka 138, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Sprejem za najboljše

A

jdovski župan Marjan Poljšak je pripravil sprejem za občane in društva, ki so se v preteklem letu še posebej izkazali in ponesli ime Ajdovščine po državi in svetu. Med 27 povabljenimi je bilo največ športnikov, večina tistih, ki so tudi že pred kratkim dobili priznanja športne zveze: tekačica Lucija Krkoč, kolesarji Polona Batagelj, Kristjan Koren in Luka Vodopivec, karateista Manca in Jaka Komac, balinar Matej Žvokelj, radioamaterka Ana

Čufer, letalski modelar Dušan Slokar, Boštjan Čebron in David Koren v bodybildingu ozirma fitnesu, kolesarji Črnega trna, posadke iz AK Modri dirkač, smučarke in smučarji iz Sport kluba Dol, jadralci Društva Wada, lokostrelci ŠKD Budanje in Kinološko društvo Ajdovščina.

Med kulturniki so priznanja prejeli MPZ Srečko Kosovel, Plesni center ADC, igralka Marjuta Slamič in gledališčnica Simona Semenič.

latnik Tibetanska gos

Pri negovanju kulturne in tehnične dediščine so se izkazali Društvo Doli, Društvo gospodinj s Planine in Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina. Na gospodarskem področju je župan odlikoval še ekipo Pipistrela in še posebej Tineta Tomažiča ter lesarja Andreja Kodeleta. rl, foto Tina Furlan

Ajdovka za nagrado na Šri Lanko

Lepše od Sare bilo ni nobene

D

Ajdovka med Švedinjo in Senegalko

elovno razmerje med novogoriškim Društvom za organizacijo javnih prireditev Bker in agencijo Modica iz Stare Gorica je obrodilo zamisel o evropskem projektu ‘The look of the nations’, ki je vključen v mednarodno prireditev ‘Gorizia mercato d’Europa’. Potekala je v (sta-

ri) Gorici 19.,20. in 21. aprila 2013 in se zgleduje po bolj znanem kulinaričnem festivali Okusi ob meji (Gusti di frontiera).

‘Gorizia mercato d’Europa’ je tridnevna prireditev, namenjena vsem ljubiteljem dišav in okusov Evrope.

Sobotni večer je bil posvečen lepoti, kajti vsaka sodelujoča država se je na dogodku predstavila z dekletom, ki je na odru poleg tipične lepote predstavila tudi lepoto in kulturo svoje države.

Dekleta so se potegovala za 10 - dnevno potovanje na Šri Lanko in sodelovanje na modnih revijah Azijskega Fashion Weeka. Člane strokovne žirije je najbolj prepričala prav predstavnica Slovenije, Sara Savnik iz Ajdovščine, ki je za seboj pustila predstavnico Švedske in tekmovalko iz Senegala.

V letih delovanja sta obe agenciji ugotovili, da imajo dogodki podobne vrste velik vpliv na mesto in njeno okolico in privabijo veliko število obiskovalcev. Projekt vidi velike priložnosti na evropski ravni za mesti Gorica in Nova Gorica in ponuja veliko možnosti za spodbujanje turizma v vsaki od držav in mest sodelujočih na prireditvi.

Tekst in foto Luka Podgornik

Na 'živalskem' TV kanalu (Animal planet) sem zadnjič gledal reportažo o tibetanskih goseh.

Zanimiva oddaja. Malo ljudi ve, da so gosi izjemne ptice letalke.

V značilnih V formacijah lahko letijo s hitrostjo do 80 km/h.

Vodilna raca reže zrak kot barka morje. Na njenem zračnem valu se ostale gosi lahko malo odpočijejo, tako da lahko brez pristanka, naenkrat preletijo 400 kilometrov, kar priča o njeni izjemni aerodinamiki, kakor tudi o majhni porabi energije. Nekako kot Boscarolove ptice iz umetnih vlaken.

Poleg navadnih, obstajajo tudi tibetanske gosi. In veste kaj, medtem ko ljudje, z vso tehnologijo in trmo, kar jo premoremo, dobesedno umiramo, preden se izbrani od izbranih le povzpnejo na najvišjo goro sveta, lahko tibetanska gos, Everest 8576 m, kratko malo preleti. Da ji pri - 40 stopinj Celzija ne zamrznejo krila, poveča frekvenco zamahov s krili, torej bolj pogosto maha. To počne tudi zaradi redkejšega zraka, ki ima med drugim, štirikrat manj kisika kot na morski gladini. Za tibetansko raco tudi to ni problem – je štirikrat bolje prekrvavljena, ima štirikrat več krvnih žilic, kapilar od navadne gosi in tako lahko doseže isto; štirikrat manj kisika lahko prevaja štirikrat bolj hitro, tako da lahko mišica dela. Je torej prilagojena leteti na višini desetih kilometrov! Takrat je bližja 'breztežnemu' vesolju kot zemlji sami, saj je znano, da se naš zrak konča 18 kilometrov nad nami. Še ena prilagoditev na mraz. Severni, beli medved priplava iz vode in se na ledeni plošči malo otrese ter daje vtis, da ga pri – 35, mokrega sploh ne zebe, čeprav je toplokrvna žival. Medo ima kožuh, boste dejali, in jaz vam rečem, da ima moker kožuh. Zakaj ga ne zebe? Tudi to so povedali na živalskem TV kanalu – vsaka njegova dlaka je pravzaprav cevka, v kateri je zrak, ki je v tem primeru izolator in ki ga iz dlake ne more izpihati burja ali izpodriniti voda – dlaka, torej cevka ima samo eno luknjo. Kjer se drži za kožo, ni luknje. Zato je v njej vedno zrak. Koliko zraka lahko pihnete v steklenico?

Ha?! So finte, a?

Na tem živalskem TV kanalu torej lahko vidimo obilo prilagoditev in ko preklopimo na človeške TV kanale, se zdi, da prilagoditev manjka. Vojne, eksplozije, raztrgani maratonci, napadi anarhistov na policijo, napadi policije na anarhiste, stavke tisočev, pretepi v parlamentih, morilski pohodi po šolah, mestih in vaseh, nenazadnje – skesanke in skesanci na zatožnih klopeh nekako pričajo, da se ljudje nismo prilagodili. Ostalim ljudem. Da nimamo dovolj cevk v glavah.

Vse zato, po moje, ker ne uspemo doumeti temeljnega odnosa med delom in kapitalom. Cela zgodovina se vrti okrog te dileme, igralci se menjajo, tekma je ista. Tako je imperij državne, kolektivne lastnine pred dvajsetimi leti v Rusiji propadel in tako je tudi imperativ privatne lastnine pred petimi leti propadel v Ameriki. Privatne banke je namreč morala država 'začasno' podržaviti in založiti skupne, kolektivne cekine. Sicer bi se ponovilo brezno borznega zloma iz leta 1929.

Je morda rešitev v tem, da bi bil vsak delavec po malem kapitalist ter da bi vsak kapitalist tudi delal? Prav to ponujajo t.i. socialna podjetja, ki na principu osebnega deleža, delničarstva ustvarijo delavsko podjetje, če hočete zadrugo, ki ima, kot rečeno, znane lastnike. Take z imeni in priimki.

Torej delavce same, ki lahko najbolj skrbijo zase, za svoja delovna mesta, za skupno podjetje. V EU je takih podjetij čez 20 %, pri nas jih je najmanj 3,2 %. V tem smislu smo ekstremisti, ljudem in svetu neprilagojeni – najprej vse skupno, zatem skoraj nič.

Leclerc, znani francoski trgovec je en tak znan primer delavske zadruge, kjer so se proizvajalci, dobavitelji dogovorili, da bodo dobičke iz neposredne prodaje, torej trgovsko maržo, delili med sabo in vsemi, ki so jih zaposlili še v trgovini sami. Šele dejstvo, da so vsi po malem kapitalisti, ki delajo, jim je omogočilo preživetje pred izsiljevanji močnih privatnih trgovcev. So se razmeram na pravi način prilagodili. Kot tibetanske gosi.

Ne morem si kaj, res so mi všeč, tudi njim voščim prvi maj, praznik dela!

Mitja Tripković

DOGODKI

2

Latnik 138, 26. april 2013

Največji primorski trgovec z grad- Petomajska nagrada N benim materialom

D

elniško družbo Kurivo Gorica še vedno drži status največjega lokalnega trgovca z gradbenim materialom na Goriškem in Vipavskem. S svojo prodajno in predvsem finančno politiko kljubuje vsem negativnim vplivom slabe gospodarske situacije na področju gradbeništva. O razmerah na trgu in stanju v podjetju smo se pogovarjali s predsednico uprave mag. Polonco Črnigoj.

Poznamo situacijo na trgu gradbeništva. Ogromno gradbenih izvajalcev tako na Goriškem kot tudi na Vipavskem je zaprlo svojo dejavnost. Pričakovali bi, da se bo celotna situacija prenesla tudi na trgovce z gradbenim materialom.

Kako se v podjetju soočate s tem stanjem?

Trgovci z gradbenim materialom smo v sami verigi, zato smo posledično pod pritiskom tako večjih propadlih gradbincev kot tudi njihovih podizvajalcev. Še nikoli poprej v zgodovini podjetja nismo bili soočeni s tako velikim številom stečajev, prisilnih poravnav in po novem tudi osebnih stečajev. Vseeno se prodajna struktura materiala pri trgovcih razlikuje. Težave se pri

podjetjih prvotno pokažejo prav zaradi njihove nelikvidnosti . Trgovci še vedno velik delež prodaje ustvarimo s pomočjo široke potrošnje oziroma takoimenovane ''polične'' prodaje, ki je vezana na gotovino. Poleg tega je tudi rizik manjši, saj se morebitne slabe terjatve porazdelijo na večje število kupcev in posledično manjše zneske.

Naše podjetje ni ogroženo predvsem zaradi ustrezne finančne politike v preteklosti. V Kurivu Gorica smo vedno vodili izredno restriktivno finančno politiko brez nikakršnega zadolževanja. Vse investicije; tako v nove prodajne objekte kot tudi v jeklenke smo financirali z lastnimi sredstvi.

Ali je to lahko konkurenčna prednost?

Trg nabave se je tudi na tem področju precej spremenil. Včasih so bili rabatni pogoji vezani predvsem na količinski odvzem. Glede na to so se delili tudi razni poračuni in ostali superrabati. Danes se je situacija precej spremenila. Naše podjetje ima najboljšo bonitetno oceno; to tudi koristimo. Avansni pogoji in pogoji za skrajšano valuto so se precej izboljšali, zato si podjetje lahko privošči ugodnejše nabavne pogoje.

Glede na to, da je na področju prodaje gradbenega materiala konkurenca še vedno izredno zaostrena, so razlike v maržah manjše. Prav ti ugodnejši nabavni pogoji trgovcu omogočajo boljšo prodajno pozicijo nasproti konkurenci.

Podjetje deluje tudi na področju prodaje utekočinjenega naftnega plina?

V poslovni enoti Ajdovščina ima-

jo loči predvsem po barvi, ponudnik ima ekskluzivo na njeno manipulacijo in polnjenje. V skladu s tem je podjetje na trg poslalo ''srebrno jeklenko''. V ta namen smo v dveh letih porabilipribližno 500.000 EVR. V prihodnjih dveh letih pa načrtujemo minimalno enako investicijsko vrednost. Jeklenko lahko najdete pri večjem številu pogodbenih trgovcev, na vseh prodajnih mestih Kuriva Gorica, dostavimo pa vam jo tudi na dom. Je lažja za uporabo, nižja, varnejša in na severnoprimorskem področju vezano na nižje transportne stroške tudi cenejša.

Ali v podjetju načrtujete še dodatna vlaganja v prodajne kapacitete?

Zaradi ugodne finančne slike podjetja in njeno depozitno naravnanost, si lahko podjetje privošči večje investicijske projekte. V mesecu februarju smo pričeli z graditvijo novega dvonadstropnega prodajnega

a slavnostni seji ob ajdovskem občinskem prazniku (5. maja) bodo podelili vsakoletne nagrade. Najvišje, petomajsko priznanje, bo prejel Miran Rustja, priznan in uspešen zborovodja. Svojo profesionalno pot je pričel kot glasbeni pedagog na osnovni šoli, danes pa o tej umetnosti poučuje srednješolce.

Poznamo pa ga predvsem kot zborovodjo, trenutno vodi sedem zborov v različnih sestavih. Vedno bolj se uveljavlja kot skladatelj zborovske glasbe.

Priznanja občine bodo prejeli Edvard Krašna, Jerica Rudolf in Gasilsko reševalni center Ajdovščina. Krašna je že 45 let član slovenske lovske organizacije. Naravi, življenju v njej ter osveščanju o pomenu ohranjanja neokrnjene narave posveča veliko svojega časa.

Rudolfova je profesorica petja na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina. Za seboj ima izjemne glasbene projekte, ki bogatijo kulturno življenje v občini in širše. Gasilsko reševalni center Ajdovščina letos praznuje 50. obletnico delovanja. V teh letih se je izkazalo, da je nujni člen v verigi zašči-

te in reševanja v deželi, ki ji niti narava, niti človeški faktor ne prizanašata.

Spominsko priznanje Občine Ajdovščina bo ob 60 - letnici prejelo Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina, ki že 60 let deluje v dobro otrok, mladostnikov in družin na območju občin Ajdovščina in Vipava. rl

Ko je želva hitrejša od zajca

'Ezop za vse čase' Dijaki 3. e razreda Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina smo se pod mentorstvom profesoric Melite Lemut Bajec, Pavline Margon in Vide Červ predstavili z igro 'Ezop za vse čase'. Grški začetnik evropske basni, Ezop, nas je navdušil s svojimi poučnimi nauki, zato smo se odločili prav za njegovo najbolj znano basen o zajcu in želvi.

mo lastno polnilnico utekočinjenega naftnega plina. To nam omogoča, da smo konkurenčni nasproti večjim ponudnikom. Tržimo utekočinjeni naftni plin v jeklenkah za gospodinjsko porabo, plin v jeklenkah za pogon viličarjev in v plinohramih za ogrevanje. Močni smo tudi pri prodaji tehničnih plinov. Na-

šim strankam ponujamo lastno embalažo ter postavitev celotnega plinohrama z vso potrebno inštalacijo ter dokumentacijo. Prodaja plina je v manjši meri pod vplivom recesije, žal pa zahteva večje investicijske vložke.

Eden izmed njih je tudi investicija v lastniško jeklenko.

V zadnjih dveh letih smo se bili prisiljeni prilagoditi se spremembam na trgu prodaje utekočinjenega naftnega plina za gospodinjsko uporabo. Vpeljana je bila nova ''lastniška jeklenka'', ki nadomešča uporabo na trgu prisotnih oranžnih jeklenk.

Po novem vsak izmed ponudnikov kupcem ponuja svojo jeklenko, ki se

objekta v Šempetru, naš investicijski načrt pa vključuje tudi nakup novega prodajnega mesta lokalno orientiranega na Primorskem, kjer trg tudi bolje poznamo. Namen investicije je izkoristiti ekonomijo obsega, zmanjšati stroške uprave in druge režijske stroške. Zaradi splošno nizkega povpraševanja na trgu so pogoji investiranja ugodnejši in to skušamo v največji možni meri izkoristiti.

Dodatna vlaganja v prodajne kapacitete so vezana na razširitev prodajnega asortimana. Prednost trgovca v primerjavi s proizvajalcem je, da ni vezan zgolj na določen artikel, ampak lahko svojo ponudbo spreminja in jo prilagaja potrebam trga. Nov potencial smo prepoznali v prodaji kmetijskega materiala, ogrevalne tehnike in obogatitvi ponudbe profilnega železa.

Pred nekaj meseci ste postali največji lastnik Hranilnice Vipava.

Zakaj ste se odločili za nakup, ki ni vezan na vašo osnovno dejavnost?

Prodaja gradbenega materiala zahteva tudi kreditiranje , zato v tej investiciji iščemo sinergijske učinke. Preko omenjene banke želimo z ugodnimi pogoji kreditirati naše kupce. Odločitev za nakup pa ni bila zgolj finančne narave, temveč smo se zanjo odločili tudi zaradi želje po ohranitvi Hranilnice Vipava na tem področju. Pri tem želimo biti aktivni lastnik in omogočati razvoj bančne dejavnosti na Primorskem.

RF

I

gro smo najprej igrali na informativnem dnevu, ker pa smo z njo želeli predstaviti jezike, je v celoti potekala v angleščini. Po več urah vaje nam je igra zlezla pod kožo in profesorice so nas prijavile na tekmovanje. Nato smo igrico razširili ter ji dodali še uvod in zaključek v slovenskem jeziku, ki smo ju začinili po grško. V igri smo zelo uživali in se med seboj še bolj povezali, saj smo morali prav vsi združiti svoje igralske moči in talente.

V tekmovanju med počasno želvo ter hitrim in vase zagledanim zajcem presenetljivo zmaga želva. Veste zakaj? Zajec jo je tako podcenjeval, da se je ulegel pod drevo in zaspal, medtem pa ga je želva prehitela!

Seveda so naše mentorice poskrbele za to, da zgodba ni bila zgolj samo tekmovanje, ampak je imela zanimiv grški uvod in tudi zaključek. Tako smo se vsi dijaki v hipu preobrazili v stare Grke, si nadeli lovorove vence, bombažne toge, med plesom pa nas je spremljala grška glasba, ki so jo na različna glasbila igrale moje sošolke. Tako smo se z lepim in umirjenim uvodom kmalu prelevili v živali in igra je postala tako zabavna in tekmovalna, da so še gledalci začutili naše navijaško in tekmovalno vzdušje. Medtem ko sta želva in zajec neutrudno tekla, smo

ostale živali in drevesa postale prave plesalke ter v ritmu in angleški rimi spremljale celotno igro. Sledilo je zabavno veselje želve ter njen 'znameniti' ples: ''Who let the turtle out?!'', za konec pa je Ezop v zaključnem govoru ugotovil, da lahko še tako moderna izvedba basni obdrži svoj poučni nauk.

Tako smo se z igro predstavili na različnih prireditvah, 20. marca 2013 pa smo jo zaigrali še v Kulturnem domu v Ajdovščini, kjer nas je opazovala in ocenjevala tudi znana igralka Ana Facchini. Potrudili smo se, kolikor se je dalo in na koncu se je naš trud tudi poplačal. Gospa Facchini nas je pohvalila in bila je navdušena, poleg različnih pohval pa nam je dala tudi dobre napotke za naprej. Zdelo se nam je zelo dobro, da so se naše ure vztrajnosti in vaje poplačale s pohvalo in nasveti strokovnjakinje, ki dobro ve, kaj pomeni biti dober igralec.

Sama sem to igro zelo vzljubila tudi zato, ker nas je sošolce še bolj zbližala in vsi smo zbrali moči, pustili domišljiji prosto pot ter skupaj z mentoricami ustvarili nekaj, kar je pohvale vredno. Za naš razred in v zahvalo profesorjem naj zaključim s pregovorom, ki smo ga s tem projektom potrdili. »Kjer je volja je tudi pot.« Bravo 3. e!

Anja Ferjančič

DRUŠTVA

Latnik 137, 26. april 2013

Vsakič kaj novega

3 Prireditev ob 60 - letnici Zveze prijateljev mladine

V Lokavcu ponovno razstavljena ‘60 let mladi’ ročna dela lokavških žena Prav mogoče je, da bomo po novem v Lokavcu na osnovi dogodkov, ki postajajo tako rekoč tradicionalni, ugotavljali, kako hitro gre leto naokrog. Tako je tudi z razstavo ročnih del lokavških žena, ki že vrsto let zapovrstjo spomladi razveseljujejo naše oči in naša srca z izjemnimi izdelki. In ko mislimo, da smo videli že vse, nas preseneti kaj novega, izvirnega, čudovitega.

R

azstava, ki je bila v sejni sobi Dvorane Edmunda Čibeja v Lokavcu postavljena tri tedne, je bila odprta 6. aprila zvečer.

Na odprtju so se predstavili člani Dramsko - pevske skupine Zarja DU Ajdovščina, ki so s kratko humorno igro in petjem poživili večer.

Sicer pa lahko rečemo, da

se navduševali nad novimi izdelki, kot sta na primer keramika in nakit iz idrijske čipke.

Letošnjo razstavo so njene snovalke že ‘podrle’ in krasni izdelki bodo sedaj odromali v življenje in dopolnjevali toplino vsakega doma.

Naslednje leto pa, v to smo trdno prepričani, bodo lokavške žene zopet pokazale rezultate sredinih srečevanj. In v knjigi gostov se bo trlo pohval, kot je tudi tale: »Veliko truda je poplačanega s čudovitimi izdelki. Zares imate zlate roke.« In s tem zapisom se ne bi mogli bolj strinjati.

Bojana P. Kompara posebno poživitev predstavljajo ročna dela sama. Lokavške žene so nas že prejšnja leta ‘navadile’, da se je potrebno na razstavi ročnih del zaustaviti pri vsakem izdelku posebej, saj je vsak tako rekoč umetnina zase. Tudi letos ni bilo nič drugače: ponovno smo lahko strmeli nad natančnostjo izdelave in

Bogastvo naše umetnostne dediščine kar v dveh knjigah

V petek, 12. aprila smo se prijatelji mladine iz ajdovskega in goriškega konca pridružili praznovanju okrogle, 60. obletnice, delovanja Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. V skladu z sloganom praznovanja - ‘’60 let mladi’’ - je proslava minila v mladostnem in razigranem vzdušju.

P

risotne sta najprej nagovorila predsednica ZPMS Darja Groznik in predsednik države Borut Pahor, nato pa sta nas voditelja Mario Galunič in Ula Furlan popeljala skozi pisan nabor glasbenih in umetniških točk. S svojo prisotnostjo je zbrane goste počastila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek.

Na odru so se ob spremljavi Malih ekranov ter otroških, mladinskih in mešanih zborov zvrstili Anja

Prireditev, ki ni bila namenjena le zabavi, saj smo na humanitarni številki zbirali tudi donacije za TOM telefon, edini splošni telefon za otroke in mladostnike, je prenašala tudi nacionalna televizija. Zagotovo je ob prenosu prijeten petkov večer preživelo veliko gledalcev, ki jim ni vseeno za slovenske otroke in mladino, saj se je samo v času proslave nabralo 23.594 €, ki jih bo ZPMS namenila ohranjanju in izboljšanju TOM telefona.

Rupel, Slavko Ivančič, Alenka Godec, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Rok Trkaj in drugi glasbeniki in Linhartovo dvorano so do zadnjega kotička napolnili zvoki brezčasnih pesmi kot so Vozi me vlak v daljave, Sreča na vrvici, Slovenskega naroda sin, Sonček je in ti si skuštrana idr.

Nastopajoči, še posebej pa tisti najmlajši člani pevskih zborov, so v dvorani s svojim spontanim nastopom ustvarili sproščeno in zabavno atmosfero.

Ob tej priložnosti se vsem, ki se tako ali drugače trudite in prispevate za boljši jutri slovenskih otrok in mladine, zahvaljujemo tudi sodelavci in člani Medobčinskega društva prijateljev mladine in vas vabimo, da se nam v delu za dobrobit otrok pridružite tudi v prihodnje. Mi bomo v svojem delu še naprej mladi.

Maša Čibej, MDPM Ajdovščina

V Lavričevi knjižnici smo predstavili temeljno delo za poznavanje umetnostne dediščine naših krajev s sicer zapletenim naslovom Umetnostna topografija Slovenije, Upravna enota Ajdovščina, Občini Ajdovščina in Vipava.

S

amo knjigo in knjižno zbirko je predstavila urednica dr. Helena Seražin. Knjižna zbirka Umetnostna topografija Slovenije prinaša temeljne inventarne popise naše umetnostne dediščine. S strokovno besedo in sliko predstavlja vse, kar se je po slovenskih krajih umetnostno zanimivega in pomenljivega ohranilo, opominja na izgubljeno, opozarja pa tudi na tisto, kar bo dediščina (morda) še postalo.

Predstavljena knjiga zajema dediščino Zgornje Vipavske doline, kjer so zaradi svoje lege med Mediteranom, Notranjsko in Goriško že vse od antike naprej nastajali dragoceni umetnostni spomeniki, ki so vredni, da jih (pre)poznamo, cenimo, ohranimo in da smo nanje ponosni. Zaradi gostejše naseljenosti in posledično tudi večjega obsega in bogastva umetnostne dediščine Zgornje Vipavske doline je knjiga

razdeljena v dva zvezka, vendar je vsebinsko organizirana tako, kot da bi šlo za fizično enotno publikacijo.

Prvi popise umetnostne dediščine je za naše kraje pred prvo svetovno vojno opravila že Avstroogrska, v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja tudi Italija, v osemdesetih letih pa velja omeniti zgledno topografsko dokumentacijo takratnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice (1987), ki jo hranita v vezani obliki Zavod za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici in občina Ajdovščina.

Knjigo odlikuje bogat slikovni material, izrisani tlorisi predvsem cerkva, osebno in krajevno kazalo, ki omogočata hitro iskanje želenih podatkov, za tiste, ki bi radi izvedeli kaj več, pa obsežen seznam virov in literature, kamor lahko še pogledajo.

Knjiga je izšla pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Stele-

ta ZRC SAZU, sofinancirali pa sta jo tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Drugi del predstavitve pa je bila predavanje Stavbna zgodovina Vipavskega križa, ki ga je pripravila Tanja Martelanc, mlada raziskovalka Inštituta in tudi sodelavka pri projektu Umetnostna topografij Slovenije. Predavateljica je zajela zgodovinski in stavbni razvoj naselja, poudarila, da je bila najpomembnejša severna ulica gas, kjer so bile najpomembnejše stavbe, posebej predstavila še kriški grad in podrobno kapucinski samostan. Zdi se nam, da Vipavski križ poznamo, pa vendar nam je predavanje predstavilo nove poglede in nove dimenzije tega naselja.

Knjiga Umetnostna topografija občin Ajdovščina in Vipava naj ne bi bila samo priročnik za šolske, turistične in podobne potrebe, ampak je namenjen, da obuja zavest o bogastvu in nacionalnem pomenu enkratne kulturne dediščine, da smo nanjo ponosni in jo ohranjamo zanamcem. Prav zato sodi knjiga v vsako hišo saj ima vsak kraj svoj delček umetnostne dediščine, ki ga dela tako drugačnega, posebnega in enkratnega.

Zdenka Žigon

CVETLIČARNA

Cvetka

Vaša cvetličarna za vse priložnosti.

t: 031 867 312, 05 36 61 122 Tanja Ukmar

s.p.

Župančičeva 8/b, 5270 Ajdovščina

Vabljeni!

KULTURA

4

Latnik 138, 26. april 2013

Roman Bojana Bizjaka Poslušalec Pavlina Bizjak in njen Nagajaček Ena od pomembnih nalog vsake splošne knjižnice, tudi Lavričeve, je predstavljanje knjig in pridobivanje bralcev. Uspešna oblika promocije so literarni večeri. Ustanova mnogokrat predstavlja dela domačih avtorjev. Zato so srečanja s pesnikom in pisateljem Bojanom Bizjakom pogosta, tudi zato, ker je avtor neizmerno ustvarjalen in nas vedno znova preseneča z novimi deli. Pomembno pa je, da je knjižnica uvrstila njegovo delo v lanskoletni program knjig akcije Primorci beremo.

L

eto 2012 je bilo za avtorja zelo uspešno leto: v enem letu je izdal tri knjige, in sicer Prah časa, ki je knjiga kratkih zgodb in novel, ter romana Poslušalec in Lipe, vseh tiskanih strani je približno 800. Med enim in drugim romanom je bil na zahtevni operaciji.

V trenutku, ko nastaja ta prispevek, pa se verjetno njegov nov roman bliža koncu, če ni že končan. Kar 22 knjig, ki jih je izdal v dvajsetih letih, priča o njegovi izjemni delavnosti, disciplini, urejenosti, študiju in sedenju, sam pravi, da kar mnogo ur na dan. Pisanje je njegovo temeljno delo, temeljno opravilo, od katerega pa, kljub branosti, kar lahko preverjamo na spletu, nima nikakršne materialne koristi. Je garač, popolnoma predan svojemu temeljnemu poklicu in poklicanosti: ustvarjanju literarnih del, pesniških in proznih.

Ker pa živi na obrobju slovenske literarne pokrajine, ker nima stikov s centri založniških odločitev, ker je te stike marginalcem, bivanjskim, tudi težko vzpostaviti, mora iskati druge oblike izdajanja, izide knjig promovirati sam: pisatelj sodobnega časa,

če je brez zvez, v svetu tržnih in kapitalskih zakonitosti težko uspe. Ta težko uspe pa ne govori o kvaliteti njegovega ustvarjanja. Znane založbe izdajo marsikaj, kar ne dosega vrednosti njegovih del, a pomembno je, tudi v literaturi, imeti zveze.

Knjige Prah časa, Poslušalec, Lipe niso dela iz ‘predala’, avtorjev predal je verjetno prazen. Vsa tri dela je ustvaril v dobrem letu in pol.

To, kar pri njem občudujem, je neverjetna zmožnost oblikovanja zgodbe, prav fascinantna sposobnost ustvarjanja novih zgodbenih zapletov, razpletov, zamisli. Roman Poslušalec pripoveduje klinični psiholog in pravnik, ki hoče po upokojitvi še nekaj let delati to, kar ljudje sodobnega časa najbolj potrebujejo: poslušati njihove zgodbe. Eden največjih problemov našega časa je, da se ne slišimo, da smo brez časa za druge, da smo celo brez časa zase in za svoje probleme, ki se potem v nas razraščajo kot zajedavska rastlina in nas počasi uničujejo. Ko posluša druge, ženske in moške, mlade in stare, ljudi s problemi in brez njih, začne poslušati tudi svo-

ji lastno življenjsko zgodbo, prepoznava stvari, ki so njega samega zastrupljale ali ga še. Čiščenje duš drugih je čiščenje njega samega.

Ker izpovedi vedno znova posluša, pripovedovalci so mu dovolili snemanje, jih vključuje v roman in ustvarja zgodbe v osnovni zgodbi.

Pri tem mora upoštevati jezikovne značilnosti pripovedovalcev, njihov način pripovedi, zato je delo tudi študija različnih izpovednih jezikov, načinov pisanja.

Pogovor z Bizjakom v Lavričevi knjižnici, ki ga je vodila Ivana Slamič, je tako razkril njegovo študioznost, poglabljanje v psihologijo, v grafologijo, ‘plahutanje jezika’, pravi sam, ‘od slengizmov do patetike v obliki liričnih izlivov’. Razkril je zidanje romana, o čemer bralci, ko beremo, niti ne razmišljamo. Predvsem pa smo spoznali, znova in spet, da pisanje ni samo plod bogate domišljije, ampak trdega in premišljenega dela, načrta. Literarno delo mora biti, če hočemo, da je dobro, trdna zgradba, ki jo gradi pisatelj, arhitekt pripovedi. Napačno vstavljen gradbeni element - jezik, motiv itd., vrednost dela izničuje, odličnost, perfekcija, jo povečuje.

Zgodbe mnogih: starejših, mlajših in mladih, izgubljenih in iščočih razkrivajo tudi stanje duha ta hip, tu, v naši deželi, kar nadaljuje v romanu Lipe, drugem delu trilogije o sodobni Sloveniji, prav gotovo tudi globalnem svetu.

Bizjak je odličen pripovedovalec zgodb, njegovo pisanje je vedno zrelejše, vedno bolj dodelano in prav je, da si vzamemo čas zanj ter postanemo njegovi poslušalci (bralci).

ISL

V četrtek, 11. aprila 2013, smo v Lavričevi knjižnici pripravili predstavitev knjige Pavline Bizjak z naslovom Nagajaček.

O sodobni pravljici, ki pa skuša spregovoriti o večnoživi problematiki nezadovoljstva s tem, kar imamo, ter nesrečnim iskanjem tistega, česar nimamo, je z avtorico poklepetal Primož Troha.

V

rabec in vrabčevka dobita mladička, ki pa je že od vsega začetka zelo zahteven, zato ga poimenujejo Nagajaček.

Neprestano je lačen, postane debelušen, počasi se nauči leteti, prav to pa ga je naredilo predrznega in hrepenečega po nemogočih stvareh; osrečile bi ga dolge noge, rad bi bil pisanih barv, rad bi, da bi imel velik, krasen pavji rep. Šele obisk mlade vrabčevke, ki prileti k njemu na vejo, vzpodbudi pri Nagajačku srečo in v njem prebudi ljubezen.

Avtorica pravi, da jo je življenje samo pripeljalo k pisanju za otroke, že vrsto let se namreč kot učiteljica srečuje z otroki, najmlajše pa v zadnjih letih spremlja na poseben način, saj jo osrečuje vnukinja, ob njej pa

še kar nekaj drobižkov bližnjega sorodstva. Čudovite ilustracije, ki krasijo knjigo, so ustvarili otroci skupine Sončki iz Otroškega vrtca Ajdovščina pod mentorstvom Nadje Likar. Skupaj z učenci Osnovne šole Otlica so prav ‘vrtičkarji’ poskrbeli, da je bila predstavitev topla, prisrčna in iskrena, knjiga nas je nagovorila in se nas dotaknila, predvsem pa nas prepričala, da jo je vredno vzeti v roke.

Marija Bajc, Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Pozdrav pomladi

N

a povabilo društva upokojencev so učenci osnovne šole Šturje v petek, 12. aprila, v Vipavi izpeljali dobrodelni koncert, ki so ga naslovili Pozdrav pomladi. V vipavskem Kulturnem domu so se šturskim učencem pridružili gojenci CIRIUS - a Vipava.

Predstavili so se recitatorji pod mentorstvom Urške Kranjc, pev-

ci pod vodstvom Zore Gregorc in folklorni plesalci pod mentorstvom Polonce Juretič.

Obiskovalci so s prostovoljni prispevki v šolski sklad OŠ Šturje Ajdovščina darovali dobrih 400 evrov. Želijo si, da bi skupno pomladno druženje postalo tradicionalno. rl

Latnik 137, 26. april 2013

Knjige so zame

KULTURA

V Lavričevi knjižnici poteka prav poseben projekt bralne kulture Knjige so zame. Izvajata ga skupaj Ljudska univerza Ajdovščina in Lavričeva knjižnica Ajdovščina.

P

rogram Knjige so zame je eden od programov za razvoj pismenosti, ki ga je razvil Andragoški center Slovenije. Namenjen je vsem odraslim, ki so motivirani in si želijo v vzdušju enakopravnosti, sprejetosti in spoštovanja brati in razpravljati o raznovrstnih domačih in svetovnih umetnostnih besedilih. Osnovni cilj programa je, prek dialoškega učenja, branja in govornega dejanja popeljati udeležence do točke, ko jim postane branje literature užitek, veselje in potreba. Program sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje in Evropski socialni sklad, zato se udeleženci vanj vključujejo brezplačno. V skupino je bilo vključenih osem udeležencev. Prednost pri vključevanju v program smo letos dali udeležencem iz združenja ŠENT. Na prvem srečanju smo se najprej spoznali med seboj, se seznanili s programom, ogledali smo si knjižnico in si izbrali, kaj bo naše branje naslednjih nekaj tednov.

Odločili smo se za knjigo Andreja Predina Na zeleno vejo. Ja, vsi bi radi prišli na zeleno vejo, tako ali drugače. Ob domislicah, kako bi si svoj (finančni) položaj izboljšala mama dveh odraščajočih fantov iz

Maribora, smo se prijetno zabavali.

Snovalci projekta so si zamislili, da mora vsak udeleženec ob branju imeti pred seboj svoj izvod knjige, da morajo v okviru bralnih srečanj vsi glasno brati in biti pripravljeni povedati svoje mnenje o prebranem.

Na tedenskih srečanjih tako prebiramo izbrano knjigo, se pogovarjamo o prebranem in po slovarjih, leksikonih, enciklopedijah iščemo manj znane besede.

Ker kar nekaj udeležencev včasih kaj spesni ali zapiše, del srečanja namenimo tudi prebiranju njihovih prispevkov. Posebno navdušeni pa smo nad reševanjem rebusov, ki jih udeleženci sami pripravijo. In tisti, ki prvi pravilno razreši rebus, dobi nagrado!

Naša srečanja so torej tudi prijetno druženje. Ne smemo pa pozabiti tudi socialne komponente srečevanj: pripadnost skupini, možnosti komuniciranja na racionalni ravni, koristna raba prostega časa, izmenjava življenjskih izkušenj, motivacija za lastno življenjsko aktivnost …

Vse to je zaznamovalo tudi našo skupino v okviru programa Knjige so zame.

Eva Mermolja, Zdenka Žigon

PRVI Naturopatski center v Sloveniji, PRVA Sprejemnica v Ajdovščini PRVI Mineralogram v Sloveniji Erika Brajnik – prva naturopatka v Slovenji, diplomirala na italijansko-švicarski šoli v Turinu, članica evropskega združenja naturopatov Reformed aisbl, vpisana v register naturopatov FNNH. KAKO VAM NATUROPT LAHKO POMAGA: išče vzrok vašega slabega počutja, odpravlja bolečine križ, vrat, krpalni sindrom, rama, ženska plešavost, celulit, zatekanje nog, fobije, neplodnost, nočno mokrenje, odvečne kilograme, agresivnost, negativne misli, ljubosumje,… krepi samozavest, samopodobo, koncentracijo za učenje, samospoštovanje, … uči pravilne prehrane, pravilne telesne vadbe…

BREZPLAČNA PREDAVANJA Naturopatija – Tehnika pravega zdravja!

• AJDOVŠČINA Četrtek, 16. maj, ob 20:00 h Osnovna Šola Danila Lokarja (Stavba 3) • SOLKAN Četrtek, 23. maj, ob 20:00 h Hotel Sabotin Naturopatski center Saeka (Ajdovščina C2)

WWW.SAEKA.SI

tel. 030 277 079

5

Z obiskom Lavričeve knjižnice lahko prihranite

Brezplačna izposoja revij Ste vedeli, da imajo mladi do 18. leta v knjižnici brezplačno izposojo gradiva, da je brezplačna izposoja gradiva za vse brezposelne, da lahko v knjižnici brezplačno uporabljate čitalnico, delate na računalniku, brskate po internetu? Poleg bogate zbirke knjig pa si lahko izposojate na dom tudi filme, zgoščenke s pravljicami in glasbo. Posebnost Lavričeve knjižnice pa je tudi ta, da izposoja revije na dom, razen zadnje številke in dnevnega časopisja. Ravno temu je posvečen ta prispevek.

Foto Matjaž Stibilj

M

arsikdo se začudi, ko izve, da izhaja v Sloveniji več kot 200 revij in časopisov.

Večino izmed teh ima naročene tudi matična Lavričeva knjižnica, nekaj tudi naše enote. Če se sprehodite do čitalnice v matični knjižnici, ki je na balkonu, ugotovite, da so revije pregledno urejene po strokovnih področjih. Najnovejša številka je vedno na razpolago za prebiranje v knjižnici, ostale si lahko izposodite na dom.

Ob osrednjih časopisih Delo, Dnevnik, Nedelo, Nedeljski dnevnik, Primorske novice, Slovenske novice, Finance, lahko prebirate tudi zamejske časopise Novi glas, Novi Matajur in Primorski dnevnik. Pod rubriko splošno imamo revije Demokracija, Jana, Naša žena, Obrazi, Ona, Reporter, Global, Gloss, Smrklja. Ljubitelji računalniških novic posegajo po Monitorju ali pogledajo Moj mikro, imamo nekaj revij s področja filozofije, psihologije, sociale in ezoterike, npr. Aura, Hrm, Socialno delo. Če vas zanima, kaj je novega na knjižnih trgih, boste posegli po Bukli.

Tudi s področja verstev je ob najbolj razširjenih Ognjišču in Družini na voljo več časopisov. S področja gospodarstva so tu Obrtnik, Podjetnik, znanje lahko izboljšate z nasveti iz

revije - nekatere izhajajo redno, druge občasno. Privrženci športa bodo prebirali Avto+šport, Šport, Tekac. si, O motorjih, Planinski vestnik, Val, Avto.dom, slednji je namenjen ljubiteljem kampiranja. Popotniki in ljubitelji zgodovine posegajo po National geographic in History, obe sta v slovenščini, Lipov list, Horizont, Radar, Kras, Zgodovina v šoli, Zgodovina za vse. Poseben kotiček je namenjen tako imenovanim domoznanskim revijam, ki izhajajo na območju ajdovske in vipavske občine. Ajdovske novice, Latnik, Gora, Goriška, Colski časnik, Vipavski glas, Svet’ ga Vida zgun, imamo pa tudi revije, ki revije Vip, ki je namenjena varstvu jih izdajajo osnovne šole z našega in izobraževanju potrošnikov, prav področja. Na mladinskem oddelku tako nudijo koristne nasvete Moje fi- si lahko izposodite Cicido, Ciciban, nance. Mladi starši lahko iščejo nas- Kekca, Eko velikana, Moj planet, Mavete v revijah Mama, Moj malček, vrico, Pil, Pil +, National geographic Škrat, številne so revije s področja junior, zanimiva je zamejska revija vzgoje in šolstva, npr. Vzgoja, Vzgo- Galeb. Naročene pa imamo tudi rejiteljica, Andragoška spoznanja, vije v tujih jezikih OggiItalia, Todos Didakta, Educa. Za ozaveščanje s Amigos, Sure, Zusammen, da lahko področja okolja lahko prebiramo mladi utrjujejo sodoben tuj jezik.

Naše okolje, Geo, Eko knjigo. Zelo Mladostniki in študentje lahko sledizanimiva je revija, ki izhaja sicer v jo raznim razpisom in projektom za slovenščini z naslovom Science ilus- mlade v časopisu Mladje.

Omenila sem le nekaj zanimivih trated. Tudi področje zdravja je vedno aktualna tema – poglejmo nekaj naslovov revij, toda v knjižnici jih naslovov: Bogastvo zdravja, Moje imamo še precej več. Poleg tekočega zdravje, Viva, Zdravje, Okno (glasilo letnika hranimo v skladišču tudi društva onkoloških bolnikov). Lju- precej letnikov starih revij, ki so še bitelji vrtov in vrtnarji si lahko iz- aktualne. Popoln seznam si lahko posodite Rože &Vrt, Moj mali svet, ogledate na spletni strani Lavričeve Sad, Vrtnar; če želite polepšati dom, knjižnice www.ajd.sik.si, lahko pa so na voljo Ambient, Naš Dom, preverite tudi v sistemu Cobiss, kjer Pri nas doma, Hiše, Delo in dom, odtipkate naslov revije, ali pa nas Življenje in tehnika, ljubitelje živali preprosto pokličete na tel. 05 3661 boste posegli po revijah Kinolog, Moj 328. Čeprav vas bo v teh dneh verpes, Revija o konjih. Tisti, ki vam je jetno vabilo lepo vreme v naravo, lav navdih ustvarjanje, boste poiskali hko še vedno, ko imate čas, zavijete v Unikatu, otroško revijo Prostočasnik, Lavričevo knjižnico. Z izposojo revij v nemščini je na voljo revija za lahko prihranimo kar nekaj denarja, poleg tega pa lahko s koristnimi naskvačkanje Decoratives Häkeln.

Tudi za ljubitelje likovne umetnosti, veti izboljšamo tudi znanje. Prijazno fotografije in gledališča ter glasbe je vabljeni torej!

Alenka Furlan nekaj revij, številne so tudi literarne

6

OBČINA VIPAVA

Če je volja, je tudi uspeh Res je tako! Starost je drugačno življenjsko obdobje od mladosti in srednjih let, vendar pa ni v ničemer manj smiselno, kakor je življenje v mladosti in srednjih letih. Za doživljanje starosti je pomembno, da človek svojo starost sprejme, da ohranja pristan, osebni, človeški odnos in da je povezan z ljudmi mlade in srednje generacije.

  

Č

e vse tri generacije tesno povežemo med seboj je: MLADOST – varna in lepa; SREDNJA LETA – mirna in ustvarjalna; STAROST – spokojna in bogata.

Vsa tri obdobja so bila zelo prisotna ob srečanju Društva upokojencev Vipava, v počastitev dneva žena.

Učenci OŠ Drago Bajc so nam, pod vodstvomde Vide Trošt, iz svojih kitar pričarali čudovite zvoke zna-

nih melodij. Ob vsakem trzljaju strun je bilo čutiti njihovo ljubezen do svojih inštrumentov. Mladenič Dejan pa je vsem prisotnim predstavil prvič videni posebni inštrument in iz njega izvabljal harmonijo čudovitih zvokov. Harmoniko pa je za ples iskrivo in strastno igral Denis. Ob prijetnih zvokih harmonike smo se upokojenci veselo zavrteli in dopolnili sliko tega srečanja. Popol-

nost tega druženja je zmanjšala le majhna udeležba članov, katerim je bilo to druženje namenjeno.

Zakaj? Na to naj si vsak član odgovori sam.

Dodatek k praznovanju dneva žena pa so v polni meri dodale tekmovalke pikada Vida Bajec, Sonja Marc, Silva Uršič in Danica Vidmar (na fotografiji), ki so v družbi tekmovalcev DU Ajdovščina, Kanala, Mirna in Pirana dosegle prvo mesto. Tudi balinarke Anuška Lavrenčič, Sonja Marc, Sonja Kompara in Danica Vidmar so na vročem terenu Pirana v družbi ekip iz Kopra, Izole, Pirana, Brinja, Soške doline in Pobegov dosegle prvo mesto. Obema ekipama iskrene čestitke.

Trud, ki ga je za to srečanje vložil g. predsednik DU s svojimi sodelavci se je obrestovalo.

In ob zaključku še enkrat: Če je volja, je tudi uspeh!

Andrej Curk

OBČINA VIPAVA Razstava ročnih del

Izpod pridnih rok Šembidcev Teden po veliki noči sta TD in TIC Podnanos pripravila razstavo ročnih del izpod pridnih rok Šembidcev.

Svoje izdelke, ki so jih domačini pripravili v zadnjem letu, so razstavili v dvorani kulturnega doma Janka Premrla Vojka v Podnanosu v soboto in nedeljo, 6. in 7. aprila.

R

azstavo smo pripravili že drugo leto. Razstavljalo je okrog 40 domačinov. Številni obiskovalci so si ogledovali čudovite vezenine, šivanja, pletenja, kvačkanja, klekljanja, čudovite slike domačih amaterjev in ostale ročne izdelke. Unikatni izdelki so bili izvirno izdelani in dovršeni.

Največ izdelkov so pripravili člani Ustvarjalnice (v okviru Turističnega društva Podnanos), ki so ustvarjali vsak torek od letošnjega januarja

pa vse do velike noči. Množično so izdelovali copatke za dojenčke, ki so jih po razstavi podarili porodnišnici.

Ker si v Podnanosu prizadevamo za medgeneracijsko sodelovanje, so svoj kotiček na razstavi dobili tudi osnovnošolski otroci iz Osnovne šole Draga Bajca v Vipavi, podružnice Podnanos. Otroci so prinesli na razstavo vzglavnike, na katerih so njihova dela vezenja z različnimi motivi. Turističnemu društvu Podnanos je to še posebej

v ponos, da so se razstave udeležili tudi mladi.

Tudi letošnja razstava je dosegla številne pohvale. To nam je še posebej v ponos, zato vabi Turistično društvo Podnanos še nove ustvarjalce, da se jim pridružijo v novem šolskem letu pri ustvarjanju.

Več izdelkov z razstave si lahko ogledate na spletni strani TIC Podnanos.

Cecilija Vitežnik, foto arhiv TIC Podnanos

Copatki za porodnišnico

7

Velikonočna ustvarjalna delavnica V Podnanosu je letos prvič potekala velikonočna ustvarjalna delavnica za otroke vseh starosti pod okriljem Turistično informativnega centra Podnanos.

P

raznovanje velike noči se prične že teden prej s cvetno nedeljo in traja vse do velikonočnega ponedeljka. Čas, ko po dolgem dežju in mrazu posije toplo sonce in ogreje pokrajino predstavlja mnogim najlepše obdobje v letu. Prebujanje cvetlic, sončno vreme in zvoki živali pred-

stavljajo čudovite občutke v vsakem posamezniku. Zato smo se odločili, da pripravimo velikonočno delavnico, saj želimo usmeriti njihovo razposajenost v ustvarjalnost. Organizirali smo Velikonočno delavnico, kjer so otroci pod mentorstvom izdelovali čudovite rože iz krep papirja in okraševali velikonočna jajca. Pri izdelovanju se nam je pridružilo tudi nekaj mamic, ki so nam z veseljem priskočile na pomoč.

Skupaj smo ustvarili čudovite izdelke, ki so jih otroci z veseljem odnesli v svoje domove, ki so bili polni predpraznične energije.

Pozitivni odzivi na Velikonočno delavnico so v nas prebudili mnogo idej in voljo po novih druženjih, zato se že porajajo ideje po izvedbi poletne delavnice, ki bo ponovno združila našo ustvarjalnost. Naj bo vaš dan poln otroškega smeha.

Cecilija Vitežnik, foto arhiv TIC Podnanos

OBČINA VIPAVA

8 Ekskurzija Škofijske gimnazije Vipava

Dijaki spoznavali grozote vojne 1992 - 1995 v BiH Na Škofijski gimnaziji Vipava skupaj s Škofijsko Karitas Koper vsako leto v času poletnih počitnic organiziramo delovne tabore v BiH, in sicer v okolici Banjaluke, kjer naši dijaki pomagajo zidati hiše najrevnejšim družinam in tistim, ki so domove izgubili zaradi nasilja zadnje vojne. Letos pa smo med 18. in 22. marcem za dijake organizirali petdnevno mednarodno ekskurzijo, posvečeno grozotam vojne v BiH v letih od 1992 do 1995. Ekskurzijo, ki sem jo vodil avtor tega prispevka, smo izvedli skupaj s 23 Italijani z znanstvenega Liceja Enrico Fermi iz Bologne, s katerim v podobnih projektih sodelujemo že dve leti. Lani so naši in italijanski raziskovali nasilje fašizma in komunizma na Primorskem. Osrednji lik raziskave je bil duhovnik Terčelj, preganjan s strani treh totalitarizmov.

V

BiH smo obiskali več mest, ki so bila prizadeta v zadnji vojni: prvi dan Banjaluko in okolico, nato Jajce in Sarajevo ter zadnji dan Potočare in Srebrenico.

Na poti smo se srečevali z ljudmi, pričevalci vojnih dni. Ogledali pa smo si tudi zanimivosti Bosne in Hercegovine, ki je od mirovnega sporazuma v Daytonu razdeljena v dve oziroma tri entitete: na Federacijo Bosne in Hercegovine (muslimansko - hrvaški del) z glavnim mestom Sarajevom (tudi glavno mesto BiH), Republiko Srbsko (srbski del) z glavnim mestom Banjaluko in distrikt Brčko.

Iz Vipave smo krenili 18. marca v popoldanskih urah in v večernih urah prispeli v Banjaluko, ki je danes glavno mesto entitete Republike Srbske. V njej je sedež vlade.

Mesto ima bogato zgodovino, ki sega že v rimske čase, v preteklosti pa so njeni prebivalci preživeli tudi veliko hudega. V drugi svetovni vojni so ustaši veliko Srbov deportirali v taborišči Jasenovac in Stara Gradiška, kjer so jih skupaj z Judi in Romi zverinsko pobijali. Še pred letom 1992 je mesto izžarevalo posebno lepoto, ki se je odražala tudi v raznolikosti verskih objektov v mestu. Danes je to raznolikost le delno zaznati, saj je norost etničnega

čiščenja spremenila tudi podobo mesta. Srbski nacionalisti so v času vojne 1992 – 1995 porušili vseh 16 džamij v mestu, od katerih so bile nekatere zgrajene že v 16. stoletju.

V mestu in njegovi širši okolici pa so porušili in poškodovali tudi okrog 200 katoliških verskih objektov, od cerkva do kapelic. Večina cerkva je danes obnovljenih, od džamij pa so v Banjaluki ponovno zgradili le najvažnejšo džamijo, Ferhadijevo džamijo, ki jo je leta 1579 zgradil Ferhad - paša Sokolović, takratni upravitelj bosanskega pašaluka. In tu se zgodovina Banjaluke poveže tudi z nami, Slovenci. Zgradil jo je

namreč z denarjem, ki ga je dobil od grofov Auerspergov kot odkupnino za nagačeni glavi Herberta VIII. Turjaškega (»turški strah«) Auersperga in njegovega spremljevalca Friderika Višnjegorskega, ki so ju Turki v bitki pri Budačkem ujeli in obglavili. V vojni 1992 – 1995 v Banjaluki in okolici ni bilo pravih bojev, vendar kar nekaj ubojev hrvaškega in muslimanskega prebivalstva, okrog 70.000 se jih je moralo izseliti, več tisoč so jih deportirali v taborišča v Omarski in Manjači.

OBISK PRI POTOMCIH ITALIJANSKIH PRISELJENCEV Naslednji dan, 19. marca smo

obiskali vas Štivor, ki leži 60 km od Banjaluke. Posebnost te vasi je, da v njej živijo potomci italijanskih priseljencev, ki so se v Bosno preselili v osemdesetih letih 19. stoletja s severa Italije, iz Trentina. Po Berlinskem kongresu leta 1878 je Avstro Ogrska okupirala BiH. Avstrijci so v to deželo prinesli napredek. Gradili so ceste, ozkotirne železnice, šole, tovarne. Bosna je bila bogata, ‘obljubljena’ dežela z veliko neobdelane zemlje. Avstrijske oblasti so, da bi spodbudile kmetijstvo, avstrijskim državljanom podarjale neobdelano zemljo in jih na tak način vabile, da so se v BiH preseljevali iz različnih predelov habsburške monarhije.

Selili so se Čehi, iz Galicije Poljaki in Ukrajinci, Nemci, Slovenci in Italijani. Naše snidenje z italijansko skupnostjo se je začelo zelo prisrčno s sv. mašo na praznik sv. Jožefa v štivorski cerkvi. Kar me je še posebno ganilo, je bila velika freska na steni za oltarjem, ki prikazuje prihod njihovih prednikov z vozmi, ki jih vlečejo voli iz gorate severne Italije v gričevnat svet Bosne. Tudi njihov oltar ima veliko simbolike: sklesan je iz trentinskega granita v obliki italijanskih gora.

Po maši smo pred cerkvijo ob pecivu prisrčno pokramljali. Nekatere starejši še govorijo v starem trentinskem narečju. Zlasti Italijani so bili navdušeni, da njihovi rojaki živijo tudi v Bosni. Po klepetu so nas pogostili z okusnim golažem v kulturnem domu ‘klub Trentino’, pred katerim ponosno visi italijanska zastava SAMOSTAN TRAPISTOV MARIJA ZVIJEZDA PRI BANJALUKI Iz Štivorja smo se odpeljali do samostana trapistov, ki je do konca druge svetovne vojne veljal za kulturno in ekonomsko središče Banjaluke. Sprejel nas je eden od treh bratov trapistov, ki še živijo v samostanu, in nam z navdušenjem

pripovedoval o zgodovini samostana. Prvi trapisti so v Banjaluko prišli iz Avstrije leta 1869, vodil jih je opat Franc Pfanner. Najprej so si postavili skromno leseno kolibo. V uresničevanju načela sv. Benedikta »moli in delaj« so hitro napredovali. Z leti so ustanovili bolnišnico, sirotišnico, pivovarno, predilnico, imeli so prvo hidrocentralo v Evropi, tovarno zidakov in strešnikov, mlin, pridelovali so vino, likerje in mnogo drugega. Vse to je pomenilo mnoga delovna mesta za revne domačine.

Svetovno znan je bil njihov sir trapist. Pred drugo svetovno vojno je bil banjaluški samostan z več kot 200 redovniki eden največjih samo-

vali proti Sarajevu. Med potjo smo si ogledali staro mesto Jajce. Pred prihodom Turkov v 15. stol. je bilo Jajce prestolnica bosanskih kraljev, iz polpretekle zgodovine pa je mesto znano predvsem po 29. 11. 1943, ko se je na drugem zasedanju AVNOJ - a ‘rodila’ komunistična, Titova Jugoslavija.

SNIDENJE V EVROPSKEM JERUZALEMU V Sarajevo, ki ga mnogi zaradi verske raznolikosti imenujejo evropski Jeruzalem, smo prispeli v popoldanskih urah. Kmalu po prihodu smo se v dvorani frančiškanskega samostana sestali s štirimi predstavniki društva za ‘medreligijski dialog’

stanov v Evropi. Titov komunistični režim je trapistom prizadel hud udarec. Mnogo menihov so zaprli, nekatere tudi pobili. Zaplenili so jim posest ter jim pustili le cerkev in nekaj prostorov. Pred leti so ob sodelovanju s Škofijsko Karitas Banjaluka, ki ima farmo krav, zopet začeli izdelovati odličen sir trapist.

ZLOČIN V PRESNAČI Po trapistih smo obiskali katoliško župnijo Presnača, ki leži nekaj kilometrov iz Banjaluke. Pred zadnjo vojno 1992 – 1995 je v župniji živelo 2000 Hrvatov, danes jih je le še nekaj več kot 100. Sprejel nas je duhovnik Ivica Božinović, ki nam je razložil, da je bila cerkev z župniščem v Presnači med zadnjo vojno prizorišče hudega zločina.

Srbski nacionalisti so tam 12. maja 1995 zažgali duhovnika Filipa Lukendo in redovnico Cecilijo Grgič ter cerkev nato zaminirali. Prostor, kjer so našli zogleneli trupli, je danes ohranjen kot soba mučeništva. Na mestu porušene cerkve so po letu 1999 zgradili novo s tlorisom v obliki golobice miru. Po uboju duhovnika in redovnice in še 12 župljanov je večina preživelih Hrvatov zbežala v tujino. Primer uboja Filipa Lukende pa ni edini primer uboja katoliških duhovnikov. V vsej BiH je med to vojno nasilne smrti umrlo osem katoliških duhovnikov in dve redovnici, od tega v banjaluški škofiji sedem duhovnikov in ena redovnica. Zdajšnji duhovnik, Ivica Božinović, je tudi ravnatelj katoliške gimnazije v Banjaluki. Ker primanjkuje hrvaških dijakov, je kar 70 % dijakov gimnazije srbske narodnosti. Po večini so to otroci srbskih izobražencev. To nas navdaja z »optimizmom in upanjem na boljše in mirnejše sobivanje med etničnimi skupinami BiH«, pravi g. Božinović.

V sredo 20. marca, smo odpoto-

(Međureligijsko vijeće). To so mladi študentje in študentke, pripadniki različnih religij v Bosni: judovske, pravoslavne, katoliške in muslimanske. Verski voditelji v BiH so jim podelili poseben mandat, da delajo s sirotami v BiH in z mladimi. Njihovo poslanstvo je torej naučiti mlade različnih etnij oziroma religij živeti skupaj, spoznavati drugačnost drugega, jo sprejemati in spoštovati, da bi lahko nove generacije mladih v Bosni ponovno vzpostavile skupno prijateljsko življenje in s tem varnejšo in prijaznejšo družbo »kot so jo nekoč poznali že njihovi starši«. Člani društva ugotavljajo, da nekateri mladi, rojeni po zadnji vojni, v sebi gojijo sovraštvo do drugih etničnih skupin in religij, ker so jim to vcepili starši, prizadeti v vojni. Veliko je primerov, da mlad pravoslavec ali katolik še ni vstopil v bližnjo džamijo in obratno. Zato se trudijo, da pravoslavno in katoliško mladino povabijo v džamijo oziroma da mlade muslimane povabijo v kakšno od lokalnih cerkva. »Bolje spoznaš drugega, če obiščeš njegov dom, njegovo verski hram, njegov življenjski prostor. Naši starši nas pri tem spodbujajo, saj vedo, kako je bilo lepo, ko smo živeli pripadniki različnih verskih skupnosti složno drug z drugim«, pripoveduje eden od študentov. Projekt je nastal v Sarajevu, se pa trudijo, da vsako leto v projekt vključijo mlade iz štirih novih mest npr. iz Banjaluke, Zenice, Livna, Doboja itd.

POGOVOR Z NEKDANJIMI TABORIŠČNIKI 21. marca smo se iz Baščaršije, kjer smo bili nastanjeni v hostlu, odpeljali v mednarodni frančiškanski študentski dom, ki je v sarajevski četrti Grbavica, kjer so se od aprila 1992 do februarja 1996 v času obleganja Sarajeva dogajala številna

OBČINA VIPAVA posilstva.

V frančiškanskem domu smo se sestali s tremi taboriščniki iz vojne 1992 – 95, ki so vključeni v društvo ‘Moja priča’. Eden je bil Srb, drugi Hrvat in tretji Bošnjak. Društvo je nastalo na pobudo italijanske Karitas, da bi pomagala bivšim taboriščnikom lažje premagati travme. Pripovedovali so nam o grozotah in poniževanjih, ki so jih bili deležni v taboriščih. Nekateri so tam izgubili bližnje sorodnike. »Najhuje pa je bilo, da so nam hoteli pobrati človeško dostojanstvo«. Eden izmed treh pričevalcev, Janko Stankovć, Srb iz Višegrada je bil v taborišče Silos blizu Sarajeva poslan, ko je bil star 23 let. Pripovedoval je, da je bil z njim zaprt tudi njegov bratranec, star 21 let. Komaj 40 dni prej se je poročil. Žena ga ni več videla, saj je v taborišču umrl. Stanković nam je na koncu druženja dejal: »Naše poslanstvo sedaj je, da skušamo mladim generacijam z našimi pričevanji sporočiti, da je vojna slaba za vse, da prinese samo bolečine, rane, ki jih nosiš do konca življenja. Z vojno smo vsi izgubili, nihče ni dobil«. Vsi trije pa se sprašujejo: »Kako bi Evropa reagirala, bi bila tudi tako brezbrižna, če bi vojna izbruhnila v kakem dru-

gem predelu Evrope, pri kakem drugem narodu?« Vsi se strinjajo, da je bil ameriški vojaški poseg leta 1995 pravilen, saj se je le tako vojna lahko končala.

OSEBNA ZGODBA IZ OBLEGANEGA SARAJEVA Popoldne nas je uglajena starejša gospa popeljala na ogled verskih objektov Sarajeva. Obiskali smo staro pravoslavno cerkev, sinagogo iz 16. stoletja, Gazi Husrev - begovo džamijo in katoliško katedralo.

Povedala nam je tudi osebno zgodbo iz let, ki jih je preživela v obleganem Sarajevu. V prvih mesecih obleganja leta 1992 je izgubila moža.

Ko sta nekega večera z možem sedela v dnevni sobi, je nenadoma zadonelo. Moža je zadel naboj iz srbskega protiletalskega mitraljeza, ki je z bližnjih hribov obstreljeval mesto. Ostala je sama z dvema otrokoma. Pripovedovala nam je, da so v času obleganja v stanovanjih ostali brez vode in elektrike. Po vodo so hodili v reko Miljacko in bližnje izvire. Pri tem so tvegali življenje.

Edini izhod iz Sarajeva je bil tunel (Tunel spasa), ki so ga zgradili pod letališčem UMPROFOR - ja.

SREBRENICA IN POTOČARI Zadnji dan naše ekskurzije smo obiskali vzhodno Bosno. Tam se je etnično čiščenje nad Bošnjaki začelo že v drugi polovici maja 1992, ko so srbske paravojaške milice v Višegradu pobile nekaj tisoč moških, žensk in otrok. Mnoge so pobijali kar na znamenitem in starodavnem turškem mostu, poznanem iz romana Nobelovega nagra-

jenca Iva Andrića ‘Most na Drini’, njihova trupla pa metali v reko Drino.

Mi smo obiskali spominski park v Potočarih, kjer smo se poklonili žrtvam genocida v Srebrenici. Poleg Sarajeva, Goražda, Bihaća, Tuzle in Žepe je bila Srebrenica muslimanska enklava, ki jo je Varnostni svet OZN, da bi preprečil bosanskim Srbom etnično čiščenje nad muslimani, z resolucijo 819 aprila 1993 razglasil za varovano demilitarizirano območje. Srebrenico je ščitil nizozemski bataljon mirovnih sil UNPROFOR - ja, ki je imel glavni štab v zapuščeni tovarni akumulatorjev v Potočarih, nekaj kilometrov iz Srebrenice. Varovanje in oskrba srebreniške enklave s strani UMPROFOR - ja pa nista bila uspešna, saj so, kljub razglasitvi varovanega območja, srbske paravojaške enote že leta 1994 začele vdirati v enklavo. Poleg tega so Srbi ropali konvoje s humanitarno pomočjo, ki so jih vojaki UMPROFOR - ja dovažali v Srebrenico. Najhuje je bilo med 11. in 14. julijem 1995, ko so vojaške in paravojaške enote bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića zasedle Srebreniško enklavo. Pred očmi vojakov UMPROFOR - ja so iz Potočarov, kamor so se zatekli ljudje iz Srebrenice, odvedli in zverinsko pobili več kot 8000 fantov in mož ter izselili skoraj 20.000 žensk in otrok, nekaj od njih pa tudi pobili.

Pri ogledu spominskega parka je bilo res ganljivo. Že sam pogled na množico 8372 (toliko je do sedaj identificiranih trupel) belih kamnitih nagrobnikov nam je sporočal razsežnost pokolov. Lokalna vodička Amra Begić nas je sprejela z veliko hvaležnostjo, ker smo se odločili, da obiščemo ta kraj morije. Svojci in prijatelji pobitih hočejo, da svet ve, kako nesmiseln zločin se je tam zgodil, predvsem pa, da se ne pozabi. Amra je v srebreniškem genocidu izgubila očeta in več bližnjih sorodnikov. Ko nam je pripovedovala o očetu, so se ji zarosile oči. Med ogledom spominskega parka smo opazili skupino bosanskih osnovnošolskih otrok, ki so tako kot mi, obiskali spominski park. Večina njih, skupaj z učiteljem, je jokala. Verjetno so na spomenikih prebrali imena pobitih sorodnikov. Po ogledu spominskega parka smo si v nekdanji tovarni, kamor se je julija leta 1995 zateklo več tisoč ljudi, misleč, da so pri vojakih UMPROFOR - ja varni, ogledali polurni film s posnetki iz tistih dni. Grozljiv se mi je zdel zlasti ukaz, ki ga je 11. julija dal Mladić svojim srbskim vojakom, ko so vkorakali v Srebrenico: »Pravac Potočari!« (»Smer Potočari«). Ta ukaz je zapečatil usodo 25.000 beguncev, ki so poiskali zaščito pri UMPROFOR - jevih vojakih v Potočarih.

Mnogi srbski generali in vojaki, ki so sodelovali v pobojih v Srebreniški enklavi in drugod po BiH, so bili na haaškem sodišču že obsojeni zaradi genocida. Eni so dobili več kot 40 - letne, drugi pa celo dosmrtne zaporne kazni. Proti Ratku Mladiću sojenje poteka.

Namen naše ekskurzije je bil, da bi dijaki spoznali norost, krutost in nesmiselnost vojne. Mogoče bomo tudi na tak način prispevali k boljši vzgoji naših mladih, da si bodo kot odrasli prizadevali za mir in boljši svet, v duhu spoštovanja drugačnosti.

Jernej Vidmar

9

Mladim ni vseeno

Dobrodelni koncert Burja dobrote Škofijske gimnazije Vipava V nedeljo, 14. aprila, je športna dvorana Škofijske gimnazije Vipava zopet spremenila svoj namen: preoblekla se je v pomladne barve, se z odprtimi dežniki poslovila od deževnih mesecev in svoja vrata odprla obiskovalcem dobrodelnega koncerta. Kljub temu da se je tiste nedelje sonce prvič po mnogih mesecih radodarno razdajalo, je dijakom ŠGV prisluhnilo lepo število gostov.

K

oncert je bil vsaj z dveh vidikov nekaj posebnega: organizirali so ga dijaki sami, pod vodstvom Dijaške skupnosti ŠGV (predseduje ji Miha Saksida), z namenom, da pomagajo svojim vrstnikom, ki težko nosijo finančna bremena današnjega šolanja. Zaposleni na ŠGV smo bili nad idejo samega koncerta izjemno navdušeni, saj smo prepričani, da naš svet ne bo popolnoma skrenil s tira, če bodo mladi sposobni ohraniti voljo do dela in zavedanje, da na svetu nismo edini in da lahko sobivamo le, če nam za soljudi ni vseeno.

Na žanrsko zelo raznolikem koncertu so nastopili: mešani in moški zbor pod vodstvom dijaka Mateja Marca, šolski orkester, ki ga je vodila Meta Praček, šolski bend s pevkama Teo Ferjančič in Nives Trošt, ter solisti: Erik Novak, Tjaša Fajdiga (na klavirju jo je spremljala Meta

Fajdiga) in Nejka Čuk. Mnoge priredbe skladb so bile delo Barbare Grahor. Prošnji dijakov za sodelovanje so se odzvali tudi profesorji in se predstavili pod vodstvom Igorja Hodaka.

Kako je bilo biti del tega dogajanja, je zapisala dijakinja Zala Žezlina:»Na dobrodelnem koncertu Burja dobrote sem sodelovala kot članica orkestra. Svojo nalogo sem z veseljem opravljala, saj sem se zavedala, da bo denar, zbran z vstopnicami, pomagal mnogim dijakom naše šole. In četudi je sonček med odmori vsak dan bolj vztrajno vabil na šolsko dvorišče in nisem hotela celotnega odmora ‘zapraviti’ za vaje, se je splačalo, saj je bil koncert res super. Zdi se mi, da so tudi ostali nastopajoči dali vse od sebe in res nastopili s srcem in sočutjem do drugih. Po koncertu sem občutila neverjetno zadovoljstvo, da s svojo glasbo nisem osrečevala le sebe, temveč sem nekomu tudi pomagala. In verjemite, to je izjemno dober občutek.« Bojana P. Kompara

OBVESTILO KOMUNALE

Potrebujete odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstva?

Izkoristite enkraten odvoz izpred vaših vrat – brez doplačila!

O

ddajte naročilo preko naročilnice na naši spletni strani www.ksda.si ali izpolnite naročilnico, ki jo dobite na sedežu KSD d.o.o. na Goriški cesti 23 b v Ajdovščini (pri blagajni), kjer

naročilnico lahko takoj oddate ali pošljete preko pošte. Brez doplačila vam izpred vaših vrat odpeljemo do 2 m3 kosovnih odpadkov.

Za oddajo dodatne oziroma povečane količine kosovnih odpadkov

lahko naročite dostavo kontejnerja na vaš dom ali pa kosovne odpadke sami pripeljite v Zbirni center pod Dolgo Poljano.

KSD d.o.o. Ajdovščina

10

Območna revija folklornih skupin

OBČINA VIPAVA

Čistilna akcija v Vipavi V soboto, 13. aprila, je na pobudo Turističnega društva Lanthieri potekala v Vipavi čistilna akcija ‘Očistimo Vipavo’. Lokalnemu turističnemu društvu so se pridružili tudi predstavniki gasilskega društva Vipava ter krajevna skupnost Vipava. ga Bajca Vipava. Udeležilo se je 42 osnovnošolcev, ki so po čistilni akciji za nagrado ‘Pri Marjanci’dobili sladoled, ki ga je podarila Krajevna skupnost Vipava.

V turističnem društvu Lanthieri Vipava si želimo, da bi takšna čistilna akcija postala tradicionalna vsako leto v začetku meseca aprila in da bi se razširila na področje ce-

Na povabilo postojnske izpostave JSKD smo se v soboto, 13. aprila 2013, udeležili Območnega srečanja folklornih skupin, ki je bilo na odru postojnskega Kulturnega doma.

Folklorno društvo Vipava

P

rireditev so oblikovale tri otroške folklorne skupine: Kamenčki iz KD Borjač Sežana, Bubci s klanca iz OŠ Srečka Kosovela iz Sežane in otroška folklorna skupina kulturnega društva Tuščak iz Bača, ki so nam prikazali kup otroških igric, pesmic in izštevank, vpetih v nekajminutno zgodbico.

Poleg omenjenih otroških skupin so program obogatile še odrasle skupine: Sežanska FS KD Borjač, je prikazala ‘Viniško kolo’, FS KD Kraški šopek iz Sežane, nam je pričarala dogajanje ‘Na osmici’, domača folklorna skupina nam je dokazala, da je ‘Najleše je duma’, mi Vipavci pa smo prikazali, kako se je nekoč plesalo ‘Na gorici blizu Trsta’.

Organizator srečanja Javni sklad ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Ljubljane je poskrbel tudi za strokovno spremljanje revije; Malči Možina in dr. Rebeka Kunej bosta po ogledu vseh območnih srečanj za severno in južno Primorsko ob koncu oblikovale program regijskega srečanja folklornih skupin, ki bo maja v Izoli. Po končani prireditvi smo se ob dobrem prigrizku folkloristi prijetno družili. Za veselo razpoloženje so poskrbeli muzikantje in pevci. Bilo je res lepo in zahvaljujemo se organizatorju srečanja postojnski izpostavi Javnega sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Ljubljane, za njihov trud pri izpeljavi revije.

Anton Goričan

Pristan tudi v Postojni

U

deleženci čistilne akcije so se zjutraj zbrali pred Turistično informacijskim centrom Vipava in se razdelili v skupi-

ne. Z akcijo so začeli vsak na svojem koncu. Čistili so vse glavne točke v Vipavi, od Lanthierijeve graščine do izvirov reke Vipave, park, vipavski drevored, glavno cesto, poti ob avtocesti ... Dela seveda jim ni zmanjkalo, bolje rečeno, akcijo bi bilo potrebno ponoviti. Ali pa tudi ne, če bi le vsak počistil za seboj.

Kljub obljubljenemu toplemu obroku je bila udeležba nizka, saj se je skupaj zbralo le kakšnih 30 prostovoljcev iz vrst gasilskega društva, turističnega društva in krajevne skupnosti ter nekaj posameznikov. Čistilne akcije ‘Očistimo Vipavo’ se je udeležila tudi OŠ Dra-

lotne občine Vipava. Glede na to, da je akcija kljub vsemu lepo uspela in je bilo opravljeno veliko dela, bi si želeli, da se v prihodnje na vabilo odzove še katero izmed društev v Vipavi TD Lanthieri Vipava, foto Darjan Matevski

www.adriaplin.si

Občina Postojna je Zavodu Pristan podelila koncesijo za izvajanje socialno varstvene storitve pomoč družini na domu na področju občine Postojna.

Imam najboljšega partnerja!

Z

avod Pristan je z izvajanjem storitve že začel in sicer 15. aprila. Vse cene za uporabnike ostajajo nespremenjene, predvidoma bomo zaposlili tudi vse dose-

danje socialne oskrbovalke.

To je za Zavod Pristan že osma občina, ki nam je zaupala izvajanje pomoči družini na domu. ib

KONJENIŠKO DRUŠTVO SVETI ŠTEFAN VIPAVSKA DOLINA VABI NA

TRADICIONALNI BLAGOSLOV KONJ NA JURJEVO V NEDELJO 28.04.2013 PRED CERKVICO SV. MARTINA V ŽAPUŽAH ob 11.30h Blagoslov bo vodil šturški župnik g. Marko Kos Po obredu sledi prikaz izvajanja konjskih dresur, terapije s pomočjo konja in hipoterapija, dresurno jahanje, western discipline, preskakovanje ovir in spretnostno jahanje Začetek zbiranja konjenikov ob 10.30h. Obiskov ce naprošamo, da se ravnajo po navodilih organizatorja, vse konjeniki pa so odgovorni za vedenje svojih ljubljencev!

Novost: ZEMELJSKI PLIN V PAKETU! Inovativni paket SPLET vam zagotavlja celovit

pregled porabe in nadzor nad stroški zemeljskega plina, konkurenčno in navzgor omejeno ceno zemeljskega plina ter preprosto sklenitev naročniškega razmerja z izbiro paketa preko spleta. In to vse, ne da bi se vam bilo treba vezati.

Paket Splet ponuja nižjo ceno: 0,3695 €/m3*.

Pozanimajte se in zadovoljni boste! *V ceni niso zajeti dodatki k ceni zemeljskega plina, ki jih predpisuje država, stroški in prispevki za dostop do omrežja ter DDV.

Obiščite www.adriaplin.si, kjer se lahko prijavite na paket SPLET in si ogledate našo ostalo ponudbo. Za vsa dodatna pojasnila smo vam vedno na voljo na elektronskem naslovu paketna.ponudba@adriaplin.si, na brezplačni telefonski številki 080 33 00 pa se vam bomo oglasili vsak delavnik od 8.00 do 18.00.

OBČINA VIPAVA Z roko v roki do novega znanja

Preizkušnja jeklenih

Tura 2013 – Adventure Race Zadnji dan Plezalnega vikenda Tura 2013 se je v Gradišču nad Vipavo odvijal zdaj že skoraj tradicionalni Adventure Race, preizkušnja moči, vzdržljivosti in spretnosti.

Po vrvi čez Vipavo

E

najst prijavljeni ekip - dvojic, med njimi zgolj ena ženska, se je najprej pomerilo v disciplini presenečenja, v kateri je eden od ekipe pod sabo zlagal zaboje, ki mu jih je podajal drugi tekmovalec, dokler se stolpnica zabojev ni zrušila in je tekmovalec obvisel na varovalni vrvi.

Nato se je začelo zares, z gorskim tekom – vzponom na Gradiško turo, med katerim je tekmovalce čakal še spust ob vrvi. Oba tekmovalca sta se po dveh vrveh spuščala sočasno s pomočjo varovala.

Na vrhu Ture je tekmovalce čakala še ena vrv – tirolska prečnica, nad katero so bili vsi navdušeni, saj je ponujala čisti 80 metrski adrenalinski užitek z veliko praznine pod sabo.

nostni preizkušnji – hoja po visečih gumah in hoja po lesenih čokih, ki so jih morali pobirati za sabo in postavljati predse. Sledilo je veslanje v kanujih enosedih v Podskalci po mirnem delu vode, kar pa je bilo za dva tekmovalca precej mokro, čolna sta se jima namreč obrnila.

Od tam so, takrat že precej utru-

ki navdušenci pretekli 9,5 km po strmih Nanoških pobočjih prekolesarili 33,3 km ne ravno lahkih cest in makadamov, uspešno opravili vse vmesne naloge, pridelali nekaj žuljev, vendar nasmehov na njihovih obrazih ni manjkalo.

Za varnost so na spustu ob vrvi, tirolski prečnici, na zahtevnih spustih in tudi sicer po progi, skrbeli člani GRS Ljubljana in GRS Ljubljana, Skupine Postojna.

Med tekmo se je zgodila le ena ‘nesreča’, enemu od tekmovalcev je na spustu v Trebižane počila zračnica na kolesu, tako, da je nato vso pot do cilja moral ob kolesu teči.

Tekma je bila lepa in razgibana in je bila za razliko od prejšnjih let, ko je potekala zgolj po Nanosu, speljana tudi skozi vasi in vinograde. Ali, z besedami enega od zmagovalne dvojice, Bernarda Črmelja: »Bila je tekma za srce in dušo.« Med enajstimi nastopajočimi pari je domačo čast reševala le dvojica, ki si je nadela ime ‘Ma kaj te briga’ -

Dijakinji iz Finske na praksi v Pristanu V Centru starejših Pristan v Vipavi, ki ga vodi direktor Martin Kopatin, dajejo velik poudarek na prenos strokovnega znanja. Zato že drugo leto zapored sodelujejo s Srednjo zdravstveno šolo Postojna, ki je vključena v Leonardo da Vinci, projekt izmenjave dijakov in študentov.

T

ako sta z delovno prakso v Centru starejših Pristan že začeli Tarja Hironen in Elina Rossi. Dekleti iz Finske bosta skozi prakso spoznali delo negovalcev -bolničarjev in specifično delo s starejšimi ljudmi. V projekt izme-

Za osvežitev še čolanrjenje v Podskali

jeni, morali še priteči v Kamp tura, kjer se je pustolovščina tudi začela in na umetni steni preplezati postavljeno smer (težavnostna stopnja III).

Organizatorji so sicer za zadnji ‘sladkorček’ predvideli še izjem-

A tu teka še ni bilo konec, z grebenskim prečenjem po brezpotjih so tekmovalci prispeli do lovske koče, kjer so se morali izkazati v streljanju s samostrelom. Tam so jih čakala kolesa, s katerimi so se po makadamu spustili v Podnanos in se povzpeli na Vrabče (4 - 5 km vzpona) in nadaljevali do Štjaka. Tam jih je čakal najzahtevnejši spust po gozdni cesti do Trebižanov in nato spet vzpon na Erzelj, skozi Benčinske vinograde na Slap do reke Vipave, čez katero so tekmovalci morali priti z vlečenjem po napeti vrvi, na enak način so morali čez reko spraviti tudi kolesa. To, novo disciplino, so tekmovalci zelo pohvalili.

Po prihodu v Vipavo sta jih pred graščino Lanthieri čakali dve spret-

11

Boštjan Bizjak in Bernard Črmelj se očitno nista ‘brigala’ za še tako zahtevne preizkušnje in sta jih z izjemno pripravljenostjo, jekleno voljo in tudi usklajenostjo suvereno obvladala, pri čemer sta za nalogo porabili dobre štiri ure naprezanj in

njave študentov in dijakov, ki ga v Srednji zdravstvein šoli Postojna koordinira Irena Margon, je Pristan kot zunanji partner vključen že drugo leto zapored. Za sodelovanje s šolo ter mentorstvo nad dijaki in študenti v Pristanu skrbi glavna sestra, Sonja Turk.

Tarja in Elina, ki bosta naslednji mesec preživeli v Vipavi, sta se že prvi dan pridno lotili nabiranja novih znanj. Med osebjem v Pristanu se odlično počutita, z zanimanjem in navdušenjem pa so ju sprejeli tudi stanovalci. Takšno mednarodno sodelovanje v Pristan vedno znova vnese prijetno vznemirjenje in spremembo, mladim dijakom in študentom pa omogoča spoznavanje novih tehnologij, organizacije dela, obogatitev praktičnega znanja ter utrjevanje zavesti o pomenu vseživljenjskega učenja za opravljanje poklica.

Ivana Bratož

Rdeče niti Taše Turk Odprtje slikarske razstave Taše Turk, z naslovom Rdeče niti, bo v petek, 24. maja ob 20. uri, v prostorih Stare šole v Vipavi.

Zmagovalni ‘Ma kaj te briga’

no strm tekaški vzpon na Plaz, vendar so ga zaradi napovedi slabega vremena odpovedali, saj bi bil v primeru, da bi bila podlaga mokra, preveč nevaren.

Skupaj so tako adrenalins-

si po odbitkih oziroma pribitkih prigarala osem minut prednosti pred prvima zasledovalcema.

Deko

S

likarka se bo predstavila s svojimi deli iz zadnjih let, ki jih zaznamuje potreba po osebnem pristopu v ustvarjalnem procesu. Pri svojem delu uporablja moč-

ne in intenzivne barve, poudarjene strukture in teksture, ki se zlivajo v slikarsko zgodbo. rl

MNENJA

12

Latnik 138, 26. april 2013

Branko Lavrenčič

Aleksander Lemut

Center za tretje ž. odbobje - 2

Le kateri norec bo še zaposloval?

N

a moj prispevek v predzadnji številki Latnika se je malce užaljeno odzvala predsednica Rdečega križa Ajdovščina gospa Vera Kodrič. Mislim, da je zgrešila bistvo prispevka. Seveda še vedno trdim, da je cena 80.000 € odločno previsoka za objekt, ki ni več uporaben in je potreben rušenja. Vendar to ni bil strošek, ki mi je »najbolj padel v oči«. Napisal sem »najprej«, ker se s tem investicijski program Centra pač prične. Bistvo prispevka je bilo, da je vsaj sporno, če ne že hudo narobe, graditi nov objekt v utesnjeni lokaciji, ki povrh vsega ne rešuje vseh potreb organizacij oziroma populacije, ki jim je namenjen, ob tem, da imamo v občini in v mestu Ajdovščina zelo veliko ustreznih praznih objektov. Da poudarim; zakaj novogradnja na slabi lokaciji, če imamo obstoječe prazne objekte na dobri in ustreznejši lokaciji.

V zadnjem mesecu sem bil resnično presenečen nad tem, koliko ljudi me je ogovorilo in pohvalilo vsebino mojega prispevka. Razen pojasnila o kronologiji dogodkov glede sporne stavbe so bila vsa mnenja izrazito naklonjena drugačnemu reševanju Centra. Tudi glede prispevka gospe Kodrič sem dobil precej odzivov v stilu » …pa saj te pravzaprav sploh ne kritizira.« Seveda je tudi celo-

stranski prispevek urednika Latnika dodatna podpora mojim razmišljanjem.

Gospa predsednica se na široko razpiše o problematiki objekta Rdečega križa Ajdovščina, o tem, kako so situacijo reševali ter o svojih bogatih izkušnjah na področju dela v društvih upokojencev ter Most in organizaciji RK. Informacija je koristna za naše občane, lepo prikazuje napore in aktivnosti, v ničemer pa ne negira mojih navedb. Strinjam se z gospo Kodrič, da je bila potrebna rešitev ter da sedanji objekt ni primeren za uporabo. Iz investicijskega programa sem povzel ceno ter informacijo, da je objekt neuporaben in potreben rušenja. To potrjuje tudi predsednica. Seveda ne morem in nočem kritizirati lastnika, to je RK Ajdovščina, ki je za tak objekt dobil relativno ugodno ceno. Tudi se nisem spuščal v kronologijo določanja te cene in niti z besedo nisem izrazil najmanjše kritike na račun Rdečega križa Ajdovščina. Kritika je lahko namenjena samo kupcu objekta in investitorju Centra – Občini Ajdovščina in rabi našega, davkoplačevalskega, denarja.

Kaj je torej bistvo problema? Generacija tretjega življenjskega obdobja se stalno povečuje. Že sedaj je delež starejših od 60 let dobra četrtina (več kot 4.500) vseh prebivalcev občine. Starejši se ne zapiramo med štiri stene, temveč živimo aktivno življenje. To vključuje tudi izobraževanje, šport, ljubiteljske dejavnosti in na splošno druženje. Predvideni Center bo rešil samo del teh zahtev. Dobili bomo nekaj pisarn, nekaj prostorov za posamezne aktivnosti, dvoranico ... Tudi to je zelo dobro.

Vrsta dejavnosti pa se bo še vedno odvijala na drugih lokacijah. Imamo možnost dobiti svoj Center, ki naj bi bil resnično mesto izvajanja večine aktivnosti, druženja in medgeneracijskega povezovanja. Pohvalil sem odločitev, da v občini sploh dobiva-

Spoštovani Mitja Tripković!

S

kratko izjavo se odzivam na članek, ki je bil objavljen v časopisu Latnik, številka 137 z dne 29. marca 2013, z naslovom »Božo, premisli!« Vse, ki se že dalj časa medsebojno žalite, zmerjate in podobno, naprošam, da v nadaljnjem tovrstnem početju ne omenjate mojega imena ter imena organi-

zacije, ki jo predstavljam. To prošnjo in željo utemeljujem z dejstvom, da v nobeni zgodbi, ki je predmet vašega spora nisem, odnosno nismo bili udeleženi. Zahvaljujem se vam za razumevanje in vas naprošam, da se ravnate primerno izraženi želji.

Tovariški pozdrav, Božo Novak

mo Center. Trdno pa sem prepričan, da bi bil Center lahko bolj ustreznejši in verjetno tudi cenejši.

Center za tretje življenjsko obdobje si predstavljam kot lokacijo, kjer se bo lahko izvajala večina aktivnosti starejših, ki se povezujemo v Društvo upokojencev ter v MOST – Univerza za tretje življenjsko obdobje, pravzaprav vseh starejših in tistih, ki so kakorkoli povezani z njimi – lokacija, v katero ne bom prišel samo takrat, ko imam sestanek, svoj tečaj ali svojo delavnico, temveč bom lahko prišel vsak dan; morda na kavo in klepet s prijatelji ali samo prečitati časopis; lokacija, kjer se bom lahko dogovoril za srečanje z nekom, ki ga že dolgo nisem videl; mesto, kjer bo morda poleti organiziran ples na vrtu ali pa bom lahko v družbi prijateljev pogledal tekmo na TV, spil pivo ali odigral partijo šaha, itd.; in seveda prvenstveno mesto, kjer se bodo izvajale organizirane aktivnosti starejših, ki so v občini Ajdovščina resnično bogate in dobro obiskane.

Stavba RK Ajdovščina bi se lahko še vedno porušila. Na njenem mestu se lahko uredi zelo lep majhen tlakovan trg z že nameravanim vodnjakom in s kakšno ozelenitvijo. Cena takega posega bi namesto približno 50.000 € bila, glede na nakup objekta, okoli 100.000 €. Še vedno bi ostalo za reševanje centra dobrih 750.000 € že zagotovljenih (?) sredstev. Okoliški prebivalci bi zanesljivo pozdravili tako rešitev in upam, da bi se strinjala tudi član občinskega sveta ter župan, ki sta med njimi. Seveda bom tudi tu dobil kakšen ugovor o zahtevah spomeniškega varstva itd. Vendar – tam kjer je cilj, je tudi pot.

Upam pa si trditi, da bi bilo bolje počakati leto ali dve in potem dobiti res ustrezno rešitev (npr. vrt Primorja, osnovna šola, stara uprava Primorja …) kot sedaj hiteti na vrat na nos iz nekih principov ali celo (volilnih) obljub. Če bi se odločili za npr. osnovno šolo v Ajdovščini (ko bo zgrajena nova), bi v sklopu investicije lahko uredili vse potrebne površine, zraven pa še parkirni prostor za obiskovalce Centra, Občine in župnijske cerkve. Center za tretje življenjsko obdobje delamo za naslednjih 20, 30 ali morda celo 50 let.

In na koncu upam, da se z bolj celovito in ustreznejšo rešitvijo Centra strinja tudi predsednica Območnega združenja rdečega križa Ajdovščina.

PE Postojna Volaričeva 5c

tel.: 05 726 51 96

Solarni sistemi

zb

Za

ji ka

as

in rat

Bogati izbor izdelkov Kvaliteta Podjetje z širokim programom Strokovno svetovanje Posredovanje pri montaži Dolgoletne izkušnje Vse kar potrebujete za vaš dom

Ž

ivel 1. maj, praznik dela! Že več let pa ta praznik praznujemo z grenkobo v srcu. Gospodarska kriza in stranpoti naše privatizacije so vrste delavcev namreč neusmiljeno razredčile. To še zlasti velja za Vipavsko dolino! Nemočno so kot snopi popadali naši gospodarski giganti, ponos nekoč skupne domovine. Propad Primorja pa je dokončno potopil in zavil v črno celotno dolino. Upravičeno se sedaj postavlja vprašanje: »Le kdo bo 1. maja sploh še praznoval?« Sigurno 'praznika dela' ne bodo praznovale stotnije nekdanjih delavcev Primorja, Lipe, Tekstine, Splošnega kovinskega podjetja, Instalacij, Ike, Tovarne poljedelskega orodja Batuje, Fužine Čaven in le kdo bi znal vse našteti. Izgubili smo več tisoč delovnih mest.

Sprašujem se, kaj smo naredili, da bi to preprečili? Nič, resnično nič!

Ali pa vsaj bistveno premalo. Le zakaj se država s tako lahkim srcem odpoveduje veji, na kateri sedi? Ali nas ves čas naše tranzicije res vodijo ljudje, ki o gospodarstvu nimajo pojma? Ali pa imajo druge zgodbe in druge naloge v procesu privatizacije več kot 52 milijard € vredne nekdanje 'družbene' oziroma 'naše' lastnine.

No, bolj za javnost, kot pa za res, je prejšnja vlada ugotovila, da tako več ne bo šlo! Da kmalu ne bo več nihče plačeval davkov in prispevkov. Modro so ugotovili, da potrebujemo novo delovno pravno zakonodajo. Stara je bila objektivno tako toga in neprimerna, da je že v startu odgnala vse tuje investitorje.

Le - ti so se nas zato izognili v velikem loku in Slovenija je na samem repu držav po obsegu tujih investicij. Še več, začeli so nas zapuščati že obstoječi tuji in tudi domači zaposlovalci. Izhodišča za javnost so bila optimistična in vzpodbudna. Fleksibilno in privlačno, da pridrvi reka tujih in domačih investitorjev ter zaposlovalcev. Minister Andrej Vizjak je bil 'ključni' mož v tej zapleteni igri 'socialnih' partnerjev. Na koncu je požel slavo, uspeh in si pripel status junaka. No, v to so nas prepričali mediji oziroma odličen piar. Ko pa se je 'ljubljanska' megla razkadila in smo začeli preučevati novo zakonodajo??? Smo ugotovili za kako

dober nateg gre! Le kaj je na pogajanjih delala Gospodarska zbornica, Trgovinska zbornica, Zbornica obrti in podjetništva, to je tisti, ki naj bi zagotovili novo fleksibilno delovno pravno zakonodajo. Pa resnično nič od tega! Naštel sem več kot dvajset členov, kjer nas nova določila še dodatno 'povozijo' in obremenijo. Le kateri norec bo še zaposloval? Vprašanje je in bo še hudo aktualno!

Očitno je, da so bile navedene institucije delodajalcev pod strahovitim pritiskom. Javnost ni in tudi ne more biti na strani delodajalcev po številnih tajkunskih in gradbenih zgodbah, v katerih so praviloma 'ta kratko' potegnili prav delavci. Številne nesrečne zgodbe so bile očitno preveč! Tako se je odločalo 'za nazaj' in ne 'za naprej'!! In dobili smo, kar smo! Zakon, ki naj bi preprečeval in ne zakon, ki naj bi omogočal! Resnično brez veze! Še posebno ker bomo ceno plačali tisti, ki si lahko kadarkoli pridobimo potrdilo DURS - a, da imamo plačane vse davke in prispevke.

Tajkunske zgodbe? Kdo jih je omogočil? Komu so bile v korist?

Kakorkoli že obračamo, vedno pridemo do 'države'! Da, državi oziroma javni porabi so bili 'tajkuni' pravzaprav rešilna bilka. Dejstvo je, da se je državna poraba v najširšem pomenu besede razbohotila.

Na drugi strani se je strahovito povečalo število upokojencev na eni in zmanjšalo število zaposlenih na tretji strani. Poiskati je bilo potrebno nove finančne vire in so jih našli.

Ambiciozni posamezniki so preko družb pooblaščenk ali kakšne druge 'združbe' od države kupile deleže KAD - a, SOD - a ali drugih paradržavnih lastnikov v podjetjih. Ker ti posamezniki niso imeli kapitala za nakup, so se z blagoslovom vladajoče politike zadolžili v pretežno državnih bankah. Država je dobila denar, banke so zaračunavale obresti na posojila, posamezniki pa so postali lastniki velikih podjetij brez enega evra svojega kapitala. Takorekoč čez noč so postali 'mali bogovi' - tajkuni. In vse bi se lahko celo srečno končalo, če ne bi prišla gospodarska kriza. Začele so se nesrečne zgodbe, ki so jih plačali predvsem zaposleni v teh podjetjih. Ostajajo pa nesporna dejstva!!! Država je denar dobila!! Tajkunske kredite pa bomo sedaj dali v 'slabo banko' in jih bomo nato posledično plačali skozi višje davke mi – davkoplačevalci.

Država namreč zase vedno poskrbi, je bilo in tako tudi bo!

Le kateri norec bo še zaposloval, je vprašanje v naslovu? Ne vem sicer zakaj bi, vendar mi bomo! Govorim o podjetju Fama, ki bo do polletja odprlo še dva podeželska marketa. Racionalne razlage za to sicer ni! Prav tako vam ne morem razložiti, kaj nas sploh žene naprej.

Le kaj? In to v tako brutalnem ter nenaklonjenem podjetniškem okolju, kot je Slovenija. Očitno smo res norci. Problem je samo v tem, da je tudi norcev pri nas premalo.

13

Latnik 137, 26. april 2013

MARKETI FAMA VABIJO

SOBOTA, 27. aprila E € J MIN 0 D 4 IVITA A N ULT PU M U AK NČEK N OB s SO , o A T 6k O

SOB

.

4 0 27.

U UP K NA € OB 20 NČEK D NA A SO V KA g 200

O M SA

€ 1 0

SUPERMARKET FAMA VIPAVA »NA PLACI« V AJDOVŠČINI

, 0

SONČEK VSAK DAN!

TOREK, 30. APRILA

PRAZNIČNI PRVOMAJSKI POPUST

10%

OB NAKUPU NAD 30 €

POPUST NE VELJA ZA NAKUP CIGARET IN TELEFONSKIH KARTIC

ŽIVEL 1. MAJ - PRAZNIK DELA

PRAZNIČNI URNIK MARKETOV SOBOTA, 27.aprila od 7.30 do 13.00 SREDA, 1. maja - ZAPRTO ČETRTEK, 2. maja - od 7.30 do 13.00

MARKET MARKET ZAN JULIJA LOKAVEC ŠEMPAS MARKET ZAN ŠEMPAS

MARKET PODVELB COL

MARKET PETRAČ OZELJAN

MNENJA

14

Nastavitev prvega vratnega vretenca - atlasa

A

li veste, da je najvišje vratno vretence ATLAS pri skoraj vseh ljudeh rotirano ali izpahnjeno – luksirano, in da se skoraj vsi rodimo s premaknjenim prvim vratnim vretencem. Razlogov za to do danes ni še nihče razložil.

Takšno stanje privede do velikega števila psihičnih in telesnih motenj ter bolezni. Posledica napačne lege Atlasa so težave in bolezni kot npr. glavoboli, vrtoglavice ali omotičnosti, bolečine v vratu, tog vrat, bolečine v ramah, križu, hrbtu ali v ledvenem delu hrbtenice, poškodbe diskov, napačna ukrivljenost hrbtenice ( skolioza), zgrbljenost hrbtenice (kifoza), ukleščeni možganski in hrbtenični živci, različne dolžine nog zaradi poševne lege medenice, bolečine v kolkih, kolenih, spuščena stopala, prebavne težave, šumenje v

ušesih, epilepsijo, multiplo sklerozo in še mnogo drugih.

Z AtlasPROfilax metodo se premaknjen Atlas postavi na pravo mesto.

Patentirano metodo AtlasPROfilax je med leti 1993 in 1996 razvil pred kratkim preminil Švicar Rene-Claudius Schumperli. Tudi sam je imel velike zdravstvene težave in ugotovil je, da večina metod tako klasične kot alternativne medicine zdravi simptome bolezni in ne vzroka. Ugotovil je, da pri večini ljudi Atlas ni le premaknjen za kak milimeter ali manj, kot so prepričani kiropraktiki, ampak je rotiran in izpahnjen. Tako izpahnjen povzroča , odvisno od rotacije, zmanjšanje odprtine lobanje in hrbtenice. Ker ga ne moremo namestiti z enim samim udarcem, je Schumperli razvil napravo, ki simulira akupresurne točke na vratu z več kot 400 mehaničnimi impulzi in tako Atlas postavi na njegovo pravo mesto. pogled od spodaj G. Schumperli je doslej izšolal že okrog 400 terapevtov, ki z postopkom AtlasPROfilax metode z samo enim posegom trajno namestijo Atlas. Atlasprofi delujejo po celem svetu, v Sloveniji delujejo štirje. Med njimi je tudi Mojmir Paljk iz Solkana , ki nastavitev Atlasa opravlja že od leta 2010 v poslovnih prostorih nasproti Osnovne Šole v Solkanu.

Postopek nastavitve Atlasa je se-

stavljen iz dveh delov. Pri prvem delu se opravi pregled in namestitev Atlasa, kar traja okoli pol ure, čez dva do tri tedne se opravi kontrolni pregled in masaža .

AtlasPROfilax je edinstvena metoda, s katero rotacijo in izpah Atlasa trajno odpravimo z enim samim preciznim in nenevarnim posegom .

To je enostavna, nemedicinska, nealternativna in popolnoma varna metoda in ne zahteva specialne diagnostike. Potrebna je samo še ena kontrola in vzdrževanje procesa samozdravljenja.

Atlas v nepravilnem položaju neprestano pritiska na hrbtenico in razne živce in živčne poti, zato se le ta nepravilno zvija. Z AtlasPROfilax metodo Atlas naravnamo v pravilno lego in s tem se sprostijo živci, vertebralne aterije , karotide, jugularne vene in limfne poti, pritisk na hrbtenico postane enakomeren. Telo se po posegu začne regenerirat, kar lahko traja nekaj tednov , mesecev ali celo let. Ob tem so možne različne reakcije od močne utrujenosti, pa do doživetja starih nepopolno ozdravljenih bolezni, ki se lahko pojavijo prehodno v drugačni obliki.

Metoda ne spada v del uradne medicine in je posledično samoplačniška, zato je odločitev za naravnanje Atlasa domena vsakega posameznika. Pričakujemo, da se bo metoda kmalu uveljavila kot del medicinske stroke. Na hrvaškem in v Srbiji jo uradna medicina podpira in hrvaški nevrologi že pošiljajo paciente na terapijo nastavitve Atlasa z AtlasPROfilax metodo.

PR

Latnik 138, 26. april 2013

Marijan Božič

Center za tretje politično obdobje

N

edvomno je sedanji čas v svetovnem merilu čas velikih sprememb. Kar je še proti koncu prejšnjega stoletja izgledalo zanesljivo, skorajda kot da bo večno tako, danes izgleda popolnoma napačno. Vsakdo kaže s prstom na drugega, kot da je le on najpametnejši, in tako naprej ... Če se hočemo začeti zavedati dejanskega stanja, moramo najprej vsaj malo 'zaustaviti vole'.

Hočemo imeti: svojo hišo, v njej dvajset stopinj celzija pozimi in poleti, a to stane ...

Dva avta pri hiši, ki malo rabita, in se nič ne kvarita, a to stane ...

Seveda tudi novo cesto do Prekmurja, če bom slučajno šel v toplice, če bom šel na morje, mi asfaltirajte tudi tisto do Pirana, a to stane ...

Destilirano vodo iz pipe, ki priteče po neuničljivih vodovodnih ceveh iz najsodobnejše vodarne, a to stane ...

Vse fekalije iz hišnega raja naj odtečejo v sodobno čistilno napravo.

Pa ja ne bomo jedli ribeiz reke Vipave, marinirane v lastnem urinu a to stane ...

Hočem imeti svojega osebnega zdravnika noč in dan na razpolago, helikopter na pol ure, a to stane ... telefon, mobi, internet, in - službo.

Kaj me briga, kdo bo ustvaril delavno mesto zame. Bom pa šel protestirat magari do Bruslja! Protestirajo vsi. Tisti pri prazni skledi, ker je prazna, tisti pri polni, da jim ne bi kdo kaj odvzel. Preventivno! »Da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji.« In rešitev: čim prej v pokoj. Tam jih je največ. Kmalu bodo imeli absolutno večino. Možna bo takorekoč demokratična diktatura upokojencev. DDU!

Simon Makovec Kržišnik

Omejenci 2

V

ečkrat opazim tovornjake komunale (pa tudi druge), ki se vozijo po cesti, na kateri velja prepoved prometa za tovorna vozila. Res je ta cestna povezava s centrom občine krajša, pa vendar prepoved velja. Ker je 'komunala' v večinski lasti občine Ajdovščina in gre za občinsko cesto, bi si mislil, da so te inštitucije nekako usklajene in bodo upoštevale predpise in zakone, kot jih pač moramo vsi državljani.

Rešitev je enostavna – dopolnilna tabla, ki vozilom komunale in npr. lastnikom parcel dovoljuje vožnjo s tovornimi vozili, če pa varnost ceste ne dopušča vožnje s tovornimi vozili, je potrebno le - to tudi upoštevati.

Na tem cestnem odseku (Vrtovče – Tevče) velja tudi omejitev hitrosti 40 km/h. Zakaj, ne vem. Četrti odstavek 100. člena Zakona o cestah pravi naslednje: »Omejitev največje dovoljene hitrosti vozil na cesti izven naselja ne sme biti manjša od 50 km/h, razen če to zahtevajo utemeljeni razlogi za varnost ceste in prometa na njej.« Ali to pomeni, da cesta še ni zgrajena in nima uporabnega dovoljenja, ali pa obstajajo drugi utemeljeni razlogi za tako

omejitev, ki pa jih občani ne poznamo? To vprašanje sem postavil tudi aktualnemu predsedniku sveta KS, vendar v roku pol leta še nisem dobil odgovora.

V času predsedovanja svetu KS Šmarje (2006 - 2010) sem na občino naslovil tudi pobudo o presoji varnosti cestne povezave (Šmarje – Velike Žablje), po kateri se vsak dan v šolo s šolskim avtobusom vozijo otroci. Cesta je izredno spolzka in na več krajih plazi. Spet se sprašujem, ali je potrebno, da pride do tragedije, da bo cestni odsek saniran, ali pa so se tudi na občini odločili, da se na tej cesti ne bo zgodilo nič tragičnega.

Ker odgovorov s strani občine ni pričakovati, se to sprašujem javno; morda pa še kdo razmišlja tako in se bo skozi javno debato stvar začela odvijati v pravo smer.

Naj pojasnim še naslov; omejenci je izraz za vse nas, ki smo omejeni s tem ali onim zakonom ali predpisom, ki nam kroji vsakdanje življenje. Tako obstajamo omejenci, ki večino omejitev upoštevamo in so omejenci, ki omejitev ne upoštevajo oz. jih ignorirajo.

MNENJE

Latnik 137, 26. april 2013

15

Prostori Društva upokojencev in Društva Most Prebiranje Latnika me je spodbudilo k pisanju tega članka, predvsem obsodbe, da se namenoma zavlačuje z gradnjo objekta na Stritarjevi ulici in to od gospoda svetnika, ki naj bi bil s problematiko Občine na tekočem, če hodi na seje.

V

se se je začelo z iskanjem prostorov za Društvo upokojencev pred 63 leti. Le ti se niso mogli najti vse do zadnjih občinskih volitev. Obiski članov društva po Sloveniji so se vrstili tudi po sorodnih društvih in kar nismo mogli verjeti kakšen posluh imajo druge občine v naši domovini. Bled, Javornik na Gorenjskem, Slovenske Konjice, Novo Mesto, Gaberje na Dolenjskem, in še in še, da ne naštevamo. Ko so v Slovenj Gradcu zgradili nov Dom starejših občanov, so pritličje oddali Društvu upokojencev, ravno tako se je pred kratkim zgodilo v Radencih.

Naše društvo ni strankarsko obarvano, naši člani so simpatizerji različnih strank. Nikoli ne preverjamo, kdo je v kateri stranki, za nas so člani samo naši člani, za katere se trudimo urediti nekaj dobrega v tretjem življenjskem obdobju, zato imamo razne sekcije. Ne potegujemo se za naslednje volitve, prepričani smo, da bomo volili tiste svetnike, ki bodo imeli posluh tudi za starejšo populacijo.

Zelo težko je delovati v društvu, v katerem ni lastnih prostorov, saj je nemogoče izvajati nekatere programe, ki so za starejše potrebni. Radi bi odprli Hišo sadežev družbe, Dan dobrih srečanj in podobne dejavnosti. Želeli smo, da bi v stari osnovni šoli, v Budanjah, odprli Dnevni cen-

ter. Zato smo skupaj s predstavniki KS Budanje, predstavniki Centra za socialno delo in predstavniki Doma starejših občanov v Ajdovščini in člani Društva upokojencev, obiskali Dnevni center v Piranu. Predstavitev Dnevnega centra je bila celostna.

Slišali smo, kako potekajo dejavnosti, kakšni so stroški delovanja in

tevamo od članov DeSUS - a, da z vstopom v koalicijo zahtevajo končno ureditev problematike s prostori za Društvo upokojencev in Društvo MOST. Hvaležni smo jim, da so bili vztrajni in izpolnili naše zahteve.

Predstavljene so nam bile vse možne lokacije za naše prostore: bivši prostori SDK, blagovnice Nanos,

problemi v zvezi s prevozom občanov v center. Ugotovili smo, da so vsi stroški zelo visoki, zato smo opustili idejo o dnevnem centru v Budanjah. Še vedno mislimo, da je ta center potreben in bi bilo nujno na tem v bodoče nekaj narediti.

Vsi predsedniki Društva upokojencev in kasneje še Društva MOST so na občini iskali prostore, a jih nikoli ni bilo na razpolago. Čudi me, da sedaj, ko smo končno dobili zeleno luč za prostore, se pojavi problematika o ustreznosti le - teh. Člani Društva upokojencev smo na upravnem odboru skleni, da zah-

prostori v Palah in Stritarjeva ulica.

Skupaj s strokovnimi službami občine smo pregledali vse možne lokacije in ugotovili, da je najprimernejša lokacija na Stritarjevi ulici. Z adaptacijo tega objekta bi rešili tudi prostore Rdečega križa, propad objekta in uredili infrastrukturo starega mestnega jedra, ki verjetno drugače še dolgo ne bi prišlo na vrsto. Sam objekt je v tako slabem stanju, da se ni dalo izvesti niti posnetka obstoječega stanja. Mislimo, da bi se slej kot prej ta objekt zrušil sam od sebe, tam bi nastalo parkirišče. To ni v interesu naših občanov, saj bi radi ob-

denta? tu š li a a k a ij d a s tu ta Si brez s

novili staro mestno jedro in se z njimi pohvalili obiskovalcem in jim predstavili našo zgodovino.

Zavlačevanje izgradnje objekta je bilo omenjeno, rada bi razložila, zakaj se je zavlekel čas pridobivanja gradbenega dovoljenja. Za izgradnjo objekta je potrebno izvesti projekt in pridobiti določena soglasja. Težko je bilo pridobiti soglasje Zavoda za kulturno dediščino. Kasneje je prišla zahteve za pridobitev soglasja od Arheološkega urada. Nenazadnje je potrebno soglasje tudi sosedov, zato lahko rečem, da je bilo kar nekaj sestankov na Občini s predstavniki posameznih institucij in prebivalcev za izdajo soglasij. Zanimivo je bilo tudi mnenje Zavoda za kulturno dediščino po predstavitvi programov Društva upokojencev in MOST - a. Mnenje Zavoda je bilo pozitivno in strinjali so se, da je predlagani program v tem objektu pravilen.

Odločitev za ta objekt je tudi v nekaterih drugih dobrih stvareh, ki jih drugi danes ponujeni objekti nimajo, projektiran je za naše potrebe, predvsem v avli objekta. Poleg tega so objekti Primorja prišli v možnost pridobitve, ko je bilo že skoraj izdano gradbeno dovoljenje za objekt na Stritarjevi ulici. Sami stroški do izdelave gradbenega dovoljenja in opustitev, da objekt propade bi bila tudi sramota in gospodarska škoda za občino.

Rada bi vam predstavila problem s prostori Društva upokojencev.

Na sedežu društva smo organizirali merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja. Obisk je bil tako velik, da so ljudje čakali na hodniku.

Nismo imeli ne stolov ne prostora za te čakajoče, pisarne so majhne, bilo je res naporno. MORS nam je ponudil prostor v njihovem Dnevnem centru, kjer imajo velike, lepe prostore. Takoj smo se povezali in meritve premestili v njihove prostore. Na žalost pa se merjenja udeleži zelo malo članov, ker je to oddaljeno od središča in za starejše je to predaleč. Zato mislimo, da je center mesta le bolj primeren za naše delovanje. Poleg te aktivnosti pa bi se naši člani vsekakor več udeleževali tudi drugih – športnih in kulturnih dogodkov, ki jih naše društvo izvaja, če bi bili prostori bliže, lepo urejeni in primerni za starejše.

Radi bi vam povedala, da vsaka dejavnost za delovanje potrebuje temu primerne prostore. Mislimo, da bi se o vsaki prošnji o novih dejavnostih ali prostorih bilo potrebno s prosilci pogovoriti in skupaj iskati rešitve, tako kot je bilo v našem primeru.

Razočarana sem bila tudi zato, ker so pisali o stvareh, ki se tičejo našega Društva in Društva MOST in nas niso obiskali ali poklicali in nas prosili za naše mnenje.

Metka Marušič

Želiš 2x vstopnico za koncert

Big Foot Mame Križanke 17. 5. 2013?

Skleni paket Vzajemna Mladi v času od 20. 4. 2013 do 13. 5. 2013 in se vključi v žrebanje! Podelili bomo 100 vstopnic za mega pomladni koncert!

Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana.

Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.

Splošni pogoji in pravila nagradne igre so na voljo na spletni strani www.vzajemna.si in v poslovalnicah Vzajemne.

Paket Vzajemna Mladi vsebuje pet ta hudih: dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje po najnižji premiji, majico, bon za 15 EUR za vsa naša zavarovanja (z izjemo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), možnost včlanitve v Vzajemna Klub z brezplačnimi športnimi vadbami skozi vse leto ter možnostjo koriščenja ugodnosti za člane Vzajemne.

PE NOVA GORICA Delpinova ulica 7a tel.: 05/ 338 31 00 • Ajdovščina, Goriška c. 23/b • Tolmin, Trg Maršala Tita 8

Oglas Vzajemna Mladi A5_(23-04-2013)-PE NG.indd 1

24.4.2013 8:31:41

POGOVOR

16

Latnik 138, 26. april 2013

Nova državna uredba. Odpadke je treba ločevati. Dovoljenje za deponijo do leta 2015. Kam z blatom iz čistilne naprave? Za občane še vedno poceni storitve…

Višje položnice za komunalo Na uredništvo Latnika se je ob prejemu položnic Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina d.o.o. ( KSD ) za pretekli mesec, vsulo več deset klicev ogorčenih občank in občanov, ki so ob podražitvi, ki jih je zadela, vsi po vrsti, kajpak, negodovali. Zato smo zaprosili direktorja KSD za dodatna pojasnila. Na prošnjo se je 43 letni Egon Stopar, sicer univerzitetno diplomirani inženir kemijske tehnologije ter magister ekonomije, zavzeto odzval.

Egon, razložite mi kot petletnemu otroku, zakaj ste podražili komunalne storitve?

Razen cen odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki so se leta 2009 povišale za nekaj procentov, smo opravljali storitve na podlagi cen iz leta 2003. V desetih letih se je naš obseg dela enormno povečal, saj smo bili priča vedno novih okoljskih zahtev s strani države (ločeno zbiranje odpadkov ipd) obenem pa smo z občinama izgradili in obnovili veliko infrastrukture. Cen zaradi tega nismo dvigovali. Poleg tega so tudi naši stroški v desetih letih neprestano rasli. Sami veste koliko je stal liter goriva pred desetimi leti in koliko stane danes, in ker večina našega dela poteka na terenu, lahko sami ocenite, da to pomeni velik strošek. Vsako jutro gre dvajset vozil na delo po dolini. Prvo, ki čisti ulice že zelo zgodaj zjutraj. Delati po ceniku izpred desetih let je torej nemogoče. Zato podjetje že od leta 2007 beleži izgubo iz poslovanja. Zaradi vse večjega razkoraka med stroški, na katere nimamo praktično nobenega vpliva, in prihodki je vedno težje obvladovati poslovanje ob hkratnem zagotavljanju optimalnega nivoja storitev. Pričakovanja občanov-uporabnikov so veli-

ka, in da bi jih lahko izpolnili, moramo imeti za to vsaj normalne pogoje. Zavedamo se, da opravljamo pomembne naloge. Oskrbujemo ljudi s pitno vodo, čistimo odpadne vode, odvažamo smeti in upravljamo zelo odlagališče odpadkov. To so za vse nas tako pomembne funkcije, da zahtevajo polno obravnavo in pri zagotavljanju katerih, se varčevati ne da v nedogled. Hočem reči, smetarsko vozilo ne moremo pripraviti do tega, da bi porabilo sedem litrov nafte na 100 kilometrov. Dovolite, da vas tudi jaz nekaj vprašam. Če bi pred petimi leti izvedli podražitev za pol današnje, bi bilo to bolje za občane ali ne? Danes bi bil dvig pol manjši, ampak bi občani že pet let plačevali višje storitve, kajne?

Dobro, kaj pa notranje rezerve? Če bi jih poiskali bi bil morebiti dvig zgolj 40 in ne 80 %? Če mislite na ekonomiko poslovanja, smo na tem področju naredili ogromno. Z isto ekipo ljudi opravimo vedno več dela. Nova vodarna, novi kanalizacijski vodi na Colu, v Lokavcu, Budanjah, na Ustju, v Dolenjah in Gojačah, nove čistilne naprave na Colu, v Velikih Žabljah in Gojačah , pospeševanje ločenega zbiranja odpadkov in obdelava odpadkov pred odlaganjem in drugo, bi sicer zahtevalo dodatne zaposlitve, kar pa smo do sedaj večinoma reševali z notranjimi prerazporeditvami, velikokrat pa je treba zadeve reševati z nadurnim delom. Pri varčevanju z repromateriali in opremo moramo včasih pretiravati. Če hoče delavec opraviti delo, mora imeti material v rokah in ga ne sme zebsti. Tudi ne sme biti moker, ker bo zbolel in bo potem imelo podjetje še več stroškov ipd. Ne moremo si torej dovoliti, da bi bila komunala drugorazredno podjetje. Opravljamo preveč pomembne storitve. Če tega kdo ne verjame, bi ga povabil da nas obišče in spozna bistvo ter vse pro-

bleme, s katerimi se soočamo pri našem delu.

Najbolj ste podražili odvoz smeti.

Za 88 %, pri čemer ljudje vedno bolj ločujejo odpadke, ki jih navsezadnje KSD proda naprej!?

Naj najprej pojasnim, da ločenih frakcij odpadkov ne moremo prodajati, temveč jih moramo oddajati pooblaščenih sistemom. Iz pobrane smetarine smo v zadnjih letih naredili korake v pravo smer. Odlagališče mešanih odpadkov bomo v nekaj letih zaprli, lahko pa se to zgodi že prej. V Centru za ravnanje z odpadki, ki se nahaja ob odlagališču bomo odpadke zgolj ločevali in jih obdelali tako, da jih bomo lahko oddali naprej. Da bi dosegli čim večji delež ločenih odpadkov, bomo morali urediti še več ekoloških otokov. To stane. Potrebujemo prostor v katerega bomo namestili obstoječo sortirno linijo in še nekaj manjših strojev. Tudi to stane. Čimbolj se moramo približati npr. Vrhniki, kjer ločijo že 75 % odpadkov. Mi jih sedaj ločimo 35 %. V letu 2011 smo odložili 6000 ton mešanih odpadkov, v letu 2012 sicer 1000 ton manj, kar pa je še vedno veliko, preveč. Leta 2015 jih bomo morali odpeljati drugam. Sedaj nas stane kubični meter mešanih smeti, ki jih najprej obdelamo, potem pa nadzorovano odložimo, 40-50 €. To je cena, ki jo tudi plačajo občani. Če bi vozili mešane odpadke v Ljubljano nas bi stal kubik od 130 do 180 €. Štirikrat več. Tako bi bila stroški podobni tistim iz občin brez odlagališč npr. Tolmina, kjer za kubik mešanih odpadkov plačujejo 154 €.

Torej štirikrat več. Bistveno torej je, da izgradimo čim več ekoloških otokov, da zberemo čimveč ločenih frakcij, vse zato, da nam bo ostalo mešanih odpadkov čim manj. Ne 5000 ton, naš cilj je največ 1000 ton odloženih odpadkov na leto. Torej moramo odpadke ločevati še bolj. Res moramo doseči sistem,

ko bomo čim manj plačevali drugim in ko bomo lahko naredili sami čim več.

Tako bomo ohranili možnosti, da tudi sedanje višje položnice ostanejo med najnižjimi v regiji.

Torej pravite, da so vaše cene tudi po podražitvi ugodne, ali kaj?

Za gospodinjstva prav gotovo. Trdim, da so naše cene tudi po podražitvi med najnižjimi v regiji, ko bodo tudi drugi uveljavili nove cene, pa sploh.

Ob tem pa naj opozorim, da je podražitev precejšnja za tiste podjetnike in podjetja, katerih poslovni prostori morajo biti opremljeni z zahtevanimi protipožarnimi sistemi, torej vodovodnimi priključki večjega premera. Premer vodomera namreč po Uredbi Vlade RS določa faktor za izračun omrežnine za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Tako lahko podjetje npr. mizarsko v delavnici porabi in odvede zelo malo odpadne vode, mora pa plačati relativno visoko omrežnino. Poraba vode mu tako predstavlja par procentov računa, ostalo prevelik premer cevi. Ampak tudi tej zadevi smo že pristopili. Stopili smo v stik z Obrtno zbornico in strokovnjaki protipožarne varnosti, ki bodo preučili možnosti sprememb glede premerov cevi, ki so še dovoljeni za zagotavljanje varstva pred požari, tako da se bodo lahko podjetja prilagodila. Na tem področju je verjetna predimenzioniranost opreme.

Gospod direktor, med nami živijo ljudje ki jim pomeni deset evrov na mesec velik denar. Menite, da vam bodo ti ljudje verjeli, da imate ugodne cene?

Tega ne vem, vem pa da se zaradi cen komunalnih storitev ni smiselno seliti kam drugam. Zavedam se, da je za marsikoga postalo življenje hudo. Brezposelnost je velika. Prevelika. Vem tudi, da položnice ne zamudijo. Kar lahko rečem ob tem je to, da

RAZPIS ZA VPIS V 2013/2014

Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina vabi k vpisu otrok v naslednje programe glasbenega izobraževanja: - Predšolska glasbena vzgoja: otroci rojeni v letu 2008 (program traja 1 leto) - Glasbena pripravnica: otroci, rojeni v letu 2007 - 1. razred osnovne šole (program traja 1 leto) - Program glasba- instrument in nauk o glasbi: otroci, rojeni v letih 2004, 2005 in 2006 - Program plesne pripravnice: otroci, rojeni v letih 2005, 2006, 2007, 2008 (program traja 3 leta) - Program glasba- petje: priporočljiva starost: dekleta 17 let, fantje 18 let - Nadstandardni programi: Bas kitara, Nauk o glasbi, Solfeggio za kandidate za srednjo glasbeno šolo

IZKO

re m o v js ko o p n o s e ri č n ih b la z in , m je iz S TA z P, 7 z ra Ke y ® . Ta o rd F IE y te m E S Nova F d u: s is te m M g o tav lj a , is re z s ra r te za a m v o s v o je m ra ik p n pa ka na im v o z s ta rš i k li m a ts s is te m m la d d a n , n ji h o v i s aj i, i rb j n k o v s in o v a ti s ti jo s v ln o m a b re z ri la o iz ko ri po , o p ozo d a v a rn p re ž iv ij o p o h it ro s ti ob o k n a jv iš je io s is te m a le i v e it v g a la h d ta .s ča na s a n je av m p a s u . fo rd v o g lo o e d m o e in g o ri v a a rn o s tn v o iv m n e v a z iko m voz n p ri p e te

Poraba goriva: 3,3-5,8 l/100 km. Emisije CO₂: 87-133 g/km.

Slika je simbolična.

ŽE OD

.

STA. RD FIE J DAN O O F V A S I NOV € RIST

9.920

Sprejemne preizkuse opravljajo tisti, ki se vpisujejo na instrument ali v program petja. V programe Predšolske glasbene vzgoje, Glasbene pripravnice in Plesne pripravnice vpisujemo brez sprejemnih preizkusov.

Vpis, oziroma prijava k sprejemnemu preizkusu, bo potekal v prostorih glasbene šole in sicer:

• v ponedeljek, 13. 5. 2013 od 18.00 do 20.00 ure • v torek, 14. 5. 2013 od 10.00 do 12.00 ure • v sredo, 15. 5. 2013 od 18.00 do 20.00 ure POZOR: O datumu sprejemnih preizkusov boste obveščeni v ponedeljek, 20. maja 2013 s poimensko objavo na oglasni deski v šoli, zato se morate sami pozanimati, kdaj bo vaš otrok opravljal sprejemni preizkus!!!

O rezultatih sprejemnih preizkusov pa bomo obveščali po pošti, do 11. junija 2013.

Za vse informacije smo vam na voljo na telefonu 368 01 21 in na elektronskem naslovu

Go Further

info@gsajdovscina.net.

so naša vrata odprta vsem. Če se komu zdi račun prevelik, naj pride do nas, bomo lahko vse skupaj preverili. Kaj vem, porabo vode. Mogoče voda kje v hiši pušča. Mogoče so kakšni podatki pomanjkljivi, mogoče bomo znali kaj svetovati. Kot pravim. Za vsakega lahko preverimo, ampak odpisovati terjatev pač ne moremo. Kot javno podjetje nas k temu zavezujejo zakoni. Tudi meni je žal za ljudi, ki težko živijo. Verjemite mi.

Jaz vam že verjamem, ampak me je tudi strah, da podražitvam ni konec…

Močno upam, da bomo s temi cenami lahko zdržali čim dlje. Imamo pa še nekaj bistvenih nalog. Država nam je tako npr. naložila, da bomo morali odlagališče po zaprtju ustrezno vzdrževati, za kar je od nas zahtevala da v treh letih zberemo 9 milijonov za ukrepe po zaprtju. Mi se okoljskih zahtev popolnoma zavedamo in odlagališče saniramo sproti. Vodimo postopek za priznanje teh dejstev. Menimo da bo naš strošek največ šesto tisoč in ne devet milijonov. Upam da nam bo v naslednjem obdobju uspelo dokazati ta dejstva. Nadalje. Sedaj moramo plačati za odvoz tone blata iz čistilne naprave čez 100 € pooblaščenemu podjetju za odvoz blata (Saubermacher d.o.o.). Seveda sedaj blato pred oddajo skušamo čimbolj osušiti, da bi bile oddane količine čim manjše… Za obdelavo blata smo razvili že boljši postopek, bolj prijazen okolju in povezan z bistveno manjšimi stroški, ki pa nam ga uradno še niso potrdili. Veste, skrbi ne zmanjka. Žal res. Hvala za pogovor.

Prosim. Za konec bi povabil vse občane, da se z vsemi vprašanji, pripombami, pa tudi koristnimi predlogi, obrnejo name in na moje sodelavce. foto in tekst Mitja Tripković

Latnik 137, 26. april 2013

17

POTOPIS

18

Latnik 138, 26. april 2013

Potopis Janje Blažič iz srednje Amerike Mlado dekle Janja Blažič iz Žapuž, željno odkrivanja lepot eksotičnih krajev sveta, nas je s svojo predstavitvijo potovanja tokrat razveselila že osmič. Na povabilo društva DEŠK, naj pokaže fotografije s poti, se je z veseljem odzvala. Cilj zadnje avanture med preteklimi božično - novoletnimi prazniki so bile štiri države v srednji Ameriki: Kuba, Belize, Gvatemala in Mehika. čolnom prepeljali na samotni otok.

Tam so praznovali novo leto v toplem ozračju, saj so se čez dan lahko kopali. Kot zanimivost je kopanje z morskimi psi … Morje je polno rib, v bližini je drugi največji koralni

Indijanci živijo posebej – svojevrstno življenje ločeno od Mehičanov.

Imajo svoje skupnosti, svoje zakone in svoje pravice. Ne plačujejo davkov (to bi bilo dobro tudi za nas).

Maji uporabljajo barve kot določene

prtostjo ljudi danes in takrat pred osmimi leti. Prepoznavnost Kube je tudi po znanem revolucionarju Che Guevari, ki so mu postavili številne ogromne spomenike. V mavzoleju v Santa Barbari je pokopan. Na bogati razstavi je prikazano njegovo življenje ter njegov doprinos k spremembam na Kubi.

Na vsakem koraku te spremljajo domačini, ki kadijo cigare. Tobak – cigare so tudi posebnost te dežele. Turistom radi pokažejo, kako so prave cigare izdelane. Pravilna cigara – Havanka, je sestavljena iz petih listov kakovostnega tobaka in sicer so štirje listi v notranjosti, s petim pa je celota lepo ovita in oblikovana.

Njihova vrednost kotira zelo visoko,

greben na svetu. V Belize City si pa niso upali iti, ker je znano, kot zelo nevarno mesto zaradi drog, predvsem za turiste.

Gvatemala je najbolj prepoznavna po majevskih piramidah. Dežela leži na izrazitem potresnem območju.

Tu so tudi trije še vedno delujoči ognjeniki. Morda piramide simbolizirajo ognjenike?? Po džungli je mnogo piramid, vendar so večinoma poraščene z zelenjem in drevesi. Nekatere so restavrirane za ogled

simbole, predvsem na pokopališčih.

Postavljeni križi zelene barve pomenijo, da je umrla mlada ženska, modra pomeni mlad moški, bela – otrok in črna odrasla oseba. Maji še danes živijo na večjem področju.

Ločijo se od ostalih Mehičanov po velikosti. Maji so pritlikavi mali ljudje in so zelo boječi. Strah pa imajo podedovan iz zgodovine, ko so jih kolonialisti izkoriščali in z njimi zelo slabo ravnali. Niso jim priznavali človeškega dostojanstva.

Zanimive so njihove tržnice, trgovinice, vse je v pisanih barvah in lepo za oči. Ogledali so še ostanke iz Majevskega klasičnega obdobja v Meridi – Uxmal, pod provinco Yucatan. Na arheoloških najdiščih majevske kulture so ocenili, da naj bi tam takrat živelo 15.000 ljudi.

Kot zaključek so si izbrali še lep

saj stane škatla s 25 kosi okrog 400 dolarjev. Pred odhodom v Mehiko si je Janja želela še enkrat obiskati Lionela, gostitelja izpred osmih let.

Našla ga je, ko je ležal v bolnišnici.

Bil je tako vesel obiska, da mu je sigurno olajšal zdravstvene težave.

Po prihodu v Mehiko so se iz Cancum – Tulum odpeljali po vzhodni obali proti Belizeju. Na meji so jih pregledali vojaški policisti s psi. Preko teh poti poteka mnogo prepovedane droge in so zaradi tega še bolj natančni. Belizeju je bil angleška kolonija (do leta 1981), zato govorijo angleško. Večina prebivalstva so črnci. Na največjem otoku Caye Caulker nimajo klasičnih avtomobilov, ampak električne golf - avtomobilčke. Na zadnji dan v letu so se s

turistov. Večjih arheoloških izkopavanj se ne izvaja, ker v doslej restavriranih niso našli predmetov večje vrednosti, kot so našli na primer zlate maske v Egiptu. Nujno je fotografiranje pri najlepših piramidah.

Država je izredno bogata s kavo, kakavom in tropskim sadjem, vendar od tega bogastva večina državljanov nima nič ker je zelo prisotna korupcija, tako da živi večina v revščini. Peščica vodilnih v državi obvladuje policijo, vojsko in politiko in ni napredka. Na vulkan Pacaya, ki je visok 2100 m so se povzpeli in na vroči lavi pekli hrenovke.

Iz Gvatemale je vodila pot nazaj v Mehiko, kjer je bil daljši čas za obisk znamenitosti. V San Cristobalu si je moč ogledat tipične indijanske vasi.

daljšem dopustu že pred 8 leti. Opazila je zelo veliko razliko med od-

N

a pot se je odpravila, kot po navadi, s prijateljico Nano. Po dolgem poletu čez Atlantik je bila prva država ogleda

92 m, medtem, ko je ameriška visoka le 88. Tako kot je bila nekdanja naša skupna država Jugoslavija prepoznavna v svetu po Josipu Brozu Titu,

Kuba in sicer dvo milijonsko je Kuba prepoznavna po Figlavno mesto Havana. Že na delu Castru. Od leta 1965 prvem obisku mesta je bilo je bil predsednik Kube. Pred

videti mnogo starodobnih avtomobilov iz pred leta 1960, ko so jih še lahko uvažali iz Amerike. Glavna mestna hiša je dobra kopija bele hiše ‘Capitol building’ iz Washingtona, s tem, da je kubanska visoka

kratkim je zaradi zdravstvenih težav prepusti vodenje Raulu Castru. Dolga leta je bila država zaprta pred zunanjim svetom in je tudi zaradi tega gospodarsko zelo nazadovala.

Na Kubi je bila Janja na prvem

pogled na slapove Agua Azul. V Slovenijo so se vrnili, ko se je pisalo že leto 2013.

Skoraj dve urna predstavitev poti s pomočjo zanimivih fotografi je 9. marca v domu krajanov v Žapužah minila, kot bi mignil. Z željo po novih dogodivščinah smo se ji zahvalili ter ji pripravili skromno pogostitev.

Aleš Brecelj

ŠOLSKA

Latnik 137, 26. april 2013

Pomagajmo otrokom do še lepšega otroštva

Dobrodelno kolesarjenje

‘Kdo je napravil?’

22. marca se je v Dvorani Prve slovenske vlade odvil zaključek projekta »Kdo je napravil?«. Vodilo, rdeča nit je ekologija s poudarki na pred bralni pismenosti.

V soboto, 13. aprila 2013, se je s startom izpred OŠ Šturje Ajdovščina, odvijalo dobrodelno kolesarjenje pod sloganom Pomagajmo otrokom do še lepšega otroštva. Že četrto leto zapored ga v sodelovanju z našo šolo organizira Športno društvo Bik.si.

P

rireditve so se udeležili kolesarji iz vse Slovenije. S svojimi prispevki so šolskemu skladu OŠ Šturje Ajdovščina darovali 500 evrov.

Iskreno se zahvaljujemo vsem udeležencem dobrodelne prireditve, staršem, ki so pomagali pri izvedbi

kolesarjenja, Športnemu društvu Bik.si, še posebej njegovemu predsedniku, mag.

Andreju Zamanu za pobudo in pomoč pri organizaciji.

Vsem kličemo na sodelovanje spet prihodnje leto!

Ava Curk, ravnateljica OŠ Šturje

19

P

od vodstvom vzgojiteljic in v sodelovanju s starši so otroci iz Otroškega vrtca Ajdovščina, ‘Sončki’, ‘Lunice’ in ‘Zvezdice’ reciklirali, prenavljali odpadno PVC embalažo. Ustvarjali so galanterijo, nakit in oblačila iz polivinila.

Projekt, ki je zaživel prve dni letošnjega januarja, je v svojo ekološko vsebino zajel vsa področja vzgoje. Poseben poudarek je bil namenjen jeziku in umetnosti.

Preko raznih zgodbic (Jaka pomaga naravi, Klobuk gospoda Konstantina, Tinkin dežnik, Šolnčki, Čarobna torba ...), pesmic, deklamacij, ljudskega plesa, so otroci bogatili materin jezik, spoznavali ljudsko izročilo, pomen vrednot za vsakdanje življenje. Spoznavali so vrednost umetniških del, učili so se estetike in ogibali kiča. Navdih so iskali pri domačih umetnikih kot je Danilo Jejčič, čigar razstavo so si podrobno ogledali v Pilonovi

galeriji, kjer do 5. aprila razstavljajo tudi sami. Domišljija in prefinjenost, ki izžarevata iz razstavljenih del si vsekakor zaslužita vašo pozornost.

Projekt, v katerem je sodelovalo šestdeset otrok, je doživel svoj epilog v Dvorani Prve slovenske vlade. Na odru, ki je gostil že številna znana in manj znana imena so se predstavili otroci otroškega vrtca na OŠ Danilo Lokar in sicer kot voditelji in izvajalci programa. Oblečeni v lična, reciklirana (PVC) oblačila so po uvodni predstavitvi ob spremljavi harmonike - Jure Žgur, član KD Vipavski tamburaši iz Vipave, odpeli pesmi Naš vrtec in Klobuček.

Sledila je plesna točka Nagajiva pomlad (R. Kranjčan) in igrica Izgubljeni kompas. Otroci, starši in gostje so si ogledali diaprojekcijo z naslovom ‘Kdo je napravil?’. V njej so se otroci predstavili v delčku svoje ustvarjalnosti. Zaključni del so obogatili tamburaši, KD Vipavski tamburaši, ki so spremljali otroški zbor s slovensko ljudsko Lan’ sem ji kupil. Sledila je ‘modna revija’ in zaključek z uradno otvoritvijo razstave ‘Kdo je napravil?’ v Pilonovi galeriji.

Slavnostni govornik na prireditvi je bila ravnateljica otroškega vrtca Ajdovščina, Alenka Močnik. Med gosti pa smo pozdravili tudi dr.

Irene Mislej, direktorico galerije, in Marijo Sivec, svetovalko Zavoda za šolstvo iz Nove Gorice.

Posebna zahvala staršem otrok, ki so nas podpirali in nam pomagali z zbiranjem potrebnega materiala.

Sponzorjem: GK Grafika – Gregor

Kržič s.p. za izdelavo plakatov in vabil ; trgovini Hoja in Poni, ki sta nam velikodušno odstopili modne lutke; trgovini Brumat, Mlinotestu in Incomu, Vipavskim tamburašem za sodelovanje v kulturnem programu; vodstvu Pilonove galerije, ki nam je ponovno odprla vrata in srce hiše in nas sprejelo kot

enakovredne ustvarjalce; vodstvu vrtca za podporo in pomoč pri izvedbi zaključne prireditve.

Hvala vsem, ki v nas vidite graditelje svetle bodočnosti, verjamete v nas in nam zaupate.

Vzgojiteljice Otroškega vrtca Ajdovščina na OŠ Danilo Lokar, tv

Regijsko tekmovanje iz prve pomoči

Ekipa vipavske šole bronasta

O

snovnošolska ekipa prve pomoči iz Osnovne šole Draga Bajca Vipava je na regijskem tekmovanju, ki je potekalo 19. aprila v Ilirski Bistrici, osvojila 3. mesto. Sodelujoče ekipe so se preizkusile v teoretičnem znanju iz prve pomoči in poznavanju zgodovine RK ter v praktičnem znanju, ko so na treh delovnih točkah oskrbele poškodovance. Tekmovalo je šest ekip iz RK Tolmin, Cerknica, Ilirska Bistrica in Ajdovščina. Člani ekipe prve pomoči iz OŠ Draga Bajca Vipava so se čez celo šolsko leto usposabljali v nudenju prve pomoči pod mentorstvom članice vipavske ekipe prve pomoči Rdečega križa Monike Fajdiga. Na regijsko tekmovanje so se uvrstili potem, ko so zmagali na lokalnem tekmovanju v začetku aprila v Ajdovščini, na katerem sta sodelovali še ekipi iz OŠ Danila Lokarja in OŠ Šturje. V Rdečem križu smo veseli, da osnovne šole vse bolj prepoznavajo pomen znanja prve pomoči. V preteklosti nam podobnih ekip ni uspelo ustanoviti in tako je RK Ajdovščina na tekmovanju letos sodeloval prvič. V prihodnje si želimo, da bi o osnovah prve pomoči poučevali učence na vseh osnovnih šolah v ajdovski in vipavski občini.

Poznavanje nudenja prve pomoči je v vsakdanjem življenju izredno pomembno, saj lahko le tako v primeru hujše nesreče na kraju dogodka izvedemo nekatere pomembnejše ukrepe še pred prihodom nujne medicinske pomoči in sočloveku s tem morda rešimo celo življenje. Prav tako je znanje koristno ob vsakodnevnih poškodbah, kot so ureznine, praske, manjše opekline in podobno.

Učenke in učenci so ob učenju prve pomoči razvijali potrebno ob-

čutljivost do lastne varnosti in varnosti drugega ter obenem tudi krepili čut solidarnosti. V Rdečem križu Ajdovščina verjamemo, da so pridobili dragoceno znanje, s katerim bodo lahko pomagali sebi in drugim.

Osnovnošolski ekipi prve pomoči Draga Bajca Vipava iskreno čestitamo za veliko mero usposobljenosti v nudenju prve pomoči, ki jo je prikazala na tekmovanju!

Irena Žgavc

MLADI

20

Latnik 138, 26. april 2013

Poklica zeliščar / zeliščarka? Zakaj pa ne!

Drugi med 170 šolami

Pridelava sadik in zelišč v zaprtem prostoru

‘Majstri’ iz Šturij državni podprvaki

Ljudska univerza Ajdovščina je v soboto, 20. aprila, začela s prvim predavanjem v okviru usposabljanja za zeliščarja. V Ajdovščini smo gostili Natašo Ferant, magistro bioloških znanosti, ki je vodja na področju zdravilnih in aromatičnih rastlin v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu.

V petek, 19. aprila, je v Ljubljani potekalo finale državnega tekmovanja v Ekokvizu.

I

z svojih bogatih strokovnih znanj in delovnih izkušenj nam je podala številne uporabne informacije o tem kaj sploh je zavarovan prostor, kako pomembno je dobro seme in njegova kaljivost, kakšna mora biti priprava na setev semena, kakšna je zdrava sadika, kako jih utrjujemo na zunanje razmere in še in še … Gojenje v zavarovanem prostoru je seveda drago, saj je že

postavitev velika investicija in zato moramo dobro vedeti, katere rastline je smiselno pridelovati v zaprtih prostorih. Izvedeli smo razlike med ročno in strojno setvijo, katere so najpogostejše bolezni in škodljivci, kako rastline pred njimi zaščitimo, kako in s čim gnojimo. Oskrba vrta, še posebej če gre za ekološko pridelavo, zahteva veliko pletja, okopavanja, namakanja, zalivanja … Izpostavila je pomen higiene pri delu in

hitrega odziva na spremembe, ki jih sproti opažamo v prvih mesecih rasti sadik.

Ugotovili smo, da je njeno delo res pestro, saj zahteva poglobljeno poznavanje lastnosti semen, ustrezne mikroklime za rast, različnih substratov in pristopov k vzgoji sadik. Pika na i pa so gotovo razmere in vremenski pogoji, ki jih vsako leto drugače postavlja narava.

Udeleženci, ki so prišli iz domačih krajev, pa tudi iz Postojne, Goriškega, Ljubljane so pozorno sledili predavanju. Večinoma so spraševali po nasvetih v zvezi s težavami, na katere so naleteli pri lastnem delu in si izmenjali izkušnje, ki so jim prinesle dobre rezultate pri vzgoji sadik.

Seme je začetek vsega! Predavateljica je s seboj prinesla semena različnih zelišč in nas opozorila na njihov pomen, saj se je trženje različnih semen razmahnilo po celem svetu. Šele v zadnjem času smo se zavedli pomena lastnega semena. Zdravo, domače seme pomeni našo neodvisnost na področju pridelave. Omenila je akcijo Štafeta semen, ki izhaja iz Žalca in nas spodbuja, da začutimo osebno in družbeno odgovornost do pomena lastnega semena avtohtonih, tradicionalnih slovenskih rastlinskih vrst in sort ter jo širimo naprej.

Pomembno je, da poznamo različne

stopnje pridelave, ki jih označujejo znaki: ekološka pridelava, Bio Slovenija, Biodar, Demeter, integrirana pridelava.

Ogledali smo si tudi zanimiv film, ki nam je predstavil delo v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu, kjer je okoli 250 različnih vrst zelišč. Udeleženci usposabljanja za zeliščarja ga bodo videli tudi v živo, saj je v juliju predvidena strokovna ekskurzija, ki se jo lahko udeleži kdorkoli.

Ob zaključku srečanja so prisotni v anketi pohvalili vsestranskost in strokovnost predavateljice. Poudarili so, da je bilo srečanje sproščeno in si želijo si čim več praktičnega dela v naravi. Že naslednja tri srečanja, prvo bo v soboto, 11. maja, bodo potekala pod vodstvom gospe Jožice Golob Klančič in njenih sodelavk v vrtnariji v Vitovljah. Nato nam bo gospa Nataša Ferant predstavila še svoje izkušnje pridelave na prostem. V juniju pa nas ponovno obišče zeliščar Lovro Vehovar, ki nas bo učil prepoznavanja in nabiranja zelišč na rastiščih v naravi ter priprave tradicionalnih pripravkov.

Gotovo bo zanimiva priprava mila, zeliščnih namazov in pridobivanje

eteričnih olj z destilacijo …

Vsi zainteresirani za predavanja ali za izpit, ki vam omogoča, da pridobite javno veljavno licenco, nacionalno poklicno kvalifikacijo Zeliščar / zeliščarka, se še vedno lahko prijavite. Več informacij na helena.furlan@lu-ajdovscina.si.

Helena Furlan

E

kipa OŠ Šturje Ajdovščina, ki so jo pod imenom ‘Majstri’ sestavljali Patrik Kobal, Ana Lemut in Jakob Remškar, je pod mentorskim vodstvom Irene Knafelc zasedla drugo mesto in s tem šoli prislužila 1500 evrov za izvajanje okoljskih projektov.

Tema letošnjega Ekokviza, v katerem je sodelovalo 4323 osnovnošolcev iz 170 - ih slovenskih šol, so bile prehrana, trajnostna mobilnost in energija.

»Vprašanja so kar težka, zato se morajo ekipe dobro pripraviti, vsako leto pa opažamo, da je znanje boljše, kar pomeni, da lahko zastavljamo tudi težja vprašanja,« je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošole, v okviru katerega poteka Ekokviz.

OŠ Šturje Ajdovščina je k svojima zlatima odličjema, ki jih je v Ekokvizu prejela predlani in lani, letos dodala še srebro. ac

GLASBA

Latnik 137, 26. april 2013

21

Rokenrol, gola koža Elvis Jackson gledajo skozi okno in ajdovski Hollywood Nastop na Viktorjih in predstavitev nove pesmi

Elvis Jackson so tisti vedri in neobičajni Primorci, ojačani z bobnarskim Štajercem, ki jih je vedno težko žanrsko umestiti in ti na obrazu narišejo nasmeh, te pripravijo do plesa ali pa povzročijo, da si razgibane, energične, dinamične in melodično nalezljive pesmi ne moreš izbiti iz glave.

‘Window’ je nova pesem, ki napoveduje novo, peto izdajo in sodi ravno v kategorijo pesmi, s katerimi so Elvis Jackson širšo javnost približali in spoznali s punk rockom (This Time, Street 45, Dry Your Tears, Hawaiian club, Morning ...). Za nov hit skupine je sicer pravšnja oznaka lahkoten rock z reggae in ska vplivi, čeprav duh in vedrina pesmi ostajata v tistem pristnem punk duhu. Ja, Elvisi so na nek način drugačni, večni uporniki - ali jih sprejmeš takšne kot so, ali pa jih ne boš nikdar povsem razumel.

‘Window’ je še ena od mnogih uspešnic skupine, ki se nam bo

usedla v uho in nam polepšala dan.

Buda, pevec skupine, je o pesmi povedal: »Mogoče nekoliko odstopa od ostalih pesmi s prihajajočega albuma. Window je nastajala dejansko več let, za nekaj časa obtičala nedokončana, letos pa bo svoje mesto končno našla na našem novem CD - ju. Pri izvedbi je sodeloval tudi glasbeni gost Davor Klarič, ki je s svojimi Hammond vložki vsekakor prispeval k polnosti zvoka. Gre za osebno izpoved, povezano z našimi koncertnimi nastopi, oziroma za prispodobo našega razgleda z odra na občinstvo.

Opisuje čustva ter odnos in

energijo, ki jo je mogoče začutiti le na živih nastopih. Pogled na zadovoljno in odzivno publiko je kot pogled skozi okno s čudovitim razgledom. Zadovoljna publika nam zagotovo polepša dan.« Nič ni slučajno, za dosežke je treba trdo delati. Fantje iz skupine Elvis Jackson to dobro vedo. Letos namreč obeležujejo 15. obletnico delovanja, ta jim je posledično prinesla nastop na Q Max Partyju v Kranjski Gori (Vitranc) in Zlati Lisici v Mariboru, obe prireditvi z renomejem in posebno medijsko težo.

Ne gre pozabiti, da smo pred tem konec leta 2012 Elvis Jackson lahko videli na prireditvi Športnik leta v Cankarjevem domu, kamor so se kot glasbeni gostje vrnili na Viktorje, najbolj izpostavljeno prireditev za dosežke na medijskem področju v Sloveniji. Elvis Jackson počasi pridobivajo in zasedajo mesto, ki jim pripada - v samem vrhu!

Koncertno so tam že vrsto let, sedaj pa je napočil čas tudi za medijsko potrditev! V prvi polovici aprila je skupina opravila mini turnejo po delu bivše Juge (Beograd, Novi Sad. Sarajevo).

Ksimeroni, foto Annelie Rosenkrantz

Rock skupina Skalp je svoj novi singel Dol med plamene pospremila z dinamičnim videospotom, v katerem izstopa burno ljubezensko razmerje in prizori ljubljenja na zadnjih sedežih rdečega avtomobila.

F

antje iz ajdovske skupine Skalp, ki že 15 let na slovensko glasbeno sceno prispevajo svoj generični rock, z novim singlom sporočajo, da radi zahajajo dol med plamene. V naslovu skladbe, ki je bila posneta v novogoriškem studiu Bor, je čutiti pregovorno rokovsko namigovanje na zublje pekla, vendar fantje pravijo, da temu ni tako. »Skladba govori o plamenih strasti, ki se vnamejo med dvema osebama v temnem prostoru s posteljo,« je povedal Aleš Pelhan, kitarist in soavtor besedila ter dodal,

veliko gole kože.

Filmski režiser Dejan Babosek je ob strokovni pomoči direktorja fotografije Simona Gošnika ponovno poskrbel, da so kadri v Skalpovem videospotu zasijali v barvah, ki se jih ne bi sramovalo veliko platno kinematografov. »Zakaj bi hodili v Ameriko snemat spote, če imamo v Sloveniji svoj Hollywood nad Ajdovščino, kjer smo v stari vojaški kasarni posneli že dva videospota in izvedli več fotografiranj za medije,« je v šali povedal Krkoč in objasnil, da so se

Skalpi z režiserjem videospota (na sredini) in delom ekipe

da mu je tokrat pri pisanju glasbe in besedila za refren pomagal bobnar Tonči Valič, kar ni običaj med tolkalisti.

Podobno strastno razmerje iz skladbe, vendar z več vzponi in padci, sta v videospotu uprizorila igralca Tjaša Nardin in David Čauševič.

Kljub temu, da je bil to za oba igralca krstni nastop v videospotih, sta z veliko mero pretanjenosti odigrala vsa čustva burnega razmerja – od nenadzorovane jeze do evforičnega veselja. Po besedah režiserja sta igralca profesionalno odigrala tudi prizore ljubljenja na zadnjih sedežih rdečega avtomobila, kjer je bilo potrebno pri 6°C pokazati strast in

tokrat v kasarno vrnili le zato, ker jih je dež pregnal s Krasa, kjer naj bi prvotno snemali kadre z bendom.

Za Skalpe bo letošnje leto še posebej zanimivo, saj so se fantje odločili, da bodo vse svoje projekte posvetili spominu na 15 let njihovega obstoja.

Tako bodo med drugim v maju na ajdovskem Koncertu generacij odigrali 6 skladb v stari postavi, ki je leta 2006 posnela prvi album Preproste rešitve. Ob tej priložnosti bo izšla tudi knjiga o Skalpih, jeseni pa naj bi fantje priredili večji rojstnodnevni koncert, ki bo tudi dobrodelno obarvan.

PR, foto Matej Lozar, Simon Gošnik in Tonči Valič.

Dol med plamene (A. Pelhan in T. Valič, A. Pelhan in T. Valič, album: Mars je prodan) Jaz in ti, ujeta med štiri stene v objemu čarobne noči Tvoj dotik prebuja v meni občutek ki me spremeni. Čas je za greh in ne za spanje.

Nocoj uresničim svoje sanje.

Greva dol med plamene, ki vnamejo mene in tebe.

Greva dol med plamene, ki režejo in trgajo vene.

Greva dol med plamene, ki vnamejo mene in tebe.

Greva dol med plamene, ki vnamejo me. Greva dol!

Nočem več besed, le dejanja ki me vodijo v raj Sledi mi in ne sprašuj me kam in ne zakaj. Čas je za greh in ne za spanje.

Nocoj uresničim svoje sanje.

Greva dol med plamene, ki vnamejo mene in tebe.

Greva dol med plamene, ki režejo in trgajo vene.

Greva dol med plamene, ki vnamejo mene in tebe.

Greva dol med plamene, ki vnamejo me. Vnamejo me!

ŠPORT

22 Košarkarski podmladki hrabro v svet velikih

Ajdovski levi osvojili Dunaj

Latnik 138, 26. april 2013

Jubilejni rally Vipavska dolina Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina iz Ajdovščine bo v soboto, 11. maja 2013, organiziralo že 20. tradicionalni reli starodobnih vozil. Tudi na letošnjem jubilejnem reliju pričakujejo več kot sto udeležencev. Avtomobili in motorna kolesa so častitljive starosti in prihajajo iz vse Slovenije, relija se vsako leto udeležijo tudi ljubitelji starodobnih vozil iz tujine. rezultate. V preteklem letu so osvojili 4 prva mesta, 2 drugi mesti, 3 tretja mesta, Več tekmovalcev se je uvrstilo med prvih deset najboljših. Društvo je v zadnjih petih letih med 42. društvi, ki so združena v Zvezo SVS (je tudi uradni predstavnik mednarodne organizacije FIVA v Sloveniji), s svojimi rezultati uvrstilo na odlično drugo mesto, kar je izreden dosežek.

Zadnji teden v marcu se je na Dunaju odvijal eden večjih in kvalitetnejših turnirjev za mlajše kategorije v Evropi. Vsako leto, letos že triindvajsetič zapored, se v avstrijski prestolnici zbere okrog 500 ekip, tako moških kot ženskih, ki v starostnih kategorijah od U12 pa vse do U22, v tednu pred veliko nočjo v izredno močni konkurenci iščejo nove priložnosti za učenje košarke, dokazovanje in zmage.

T T

urnirja se, drugo leto zapored, udeležuje tudi Košarkarski klub Marc Ajdovščina s svojimi pionirskimi ekipami. Tokrat so jim družbo delale tudi vipavske pionirke.

Dve fantovski ekipi (U14 in U13) ter ekipa pionirk U14 Košarkarskega kluba Vipava, so se (sicer s skoraj enodnevno zamudo zaradi vremenskih razmer, ki so v ponedeljek vladale v Vipavski dolini) v torek zgodaj zjutraj odpravile na pot proti Dunaju, kjer so jih še isti dan čakala uvodna srečanja na turnirju. Že prvi dan je bilo razvidno, da lahko vse tri ekipe računajo na dobre predstave.

Pionirke KK Vipava so v skupinskem delu tekmovanja kot za šalo opravile z vsemi nasprotnicami in z lahkoto prišle do četrtfinala, kjer jih je čakala ekipa Schio iz Italije. Žal jim je tam sreča nekoliko obrnila hrbet in so tekmo proti podmladku evroligaša iz Italije izgubile s štirimi točkami razlike. Kljub temu pa so pokazale veliko košarkarskih kvalitet, ki bodo v bodoče z dobrim delom še kako lahko prišle do izraza.

Ekipa U14 KK Marc Ajdovščina je naletela na zelo izenačeno skupino, kjer je vsaka tekma šla na nož. Po treh zmagah in enemu porazu so se Ajdovci prebili skozi skupinski del kot drugouvrščena ekipa. V osmini finala jih je čakala italijanska ekipa Bassano, ki je na koncu tekme bila boljša z rezultatom 54 : 41. Kljub izpadu so ajdovski pionirji lahko zadovoljni s svojimi nastopi na turnirju, saj jim bodo te tekme še kako koristile pri njihovemu košarkarskemu razvoju.

Za izjemno darilo pa je poskrbela najmlajša med tremi ekipami,

fantovska ekipa U13. Na lanskem turnirju, so fantje v kategoriji U12 na tem istem turnirju klonili šele v finalu in domov prišli z drugim mestom. Prav zato so letos na pot krenili z visokimi ambicijami in fantje niso razočarali. Kot za šalo so pred seboj mleli vse nasprotnike, med katerimi se je znašel tudi lanskoletni zmagovalec Timberwolves Wien, kateremu so se levi maščevali za lanski poraz v finalu. Nasprotnike se izločali enega za drugim in suvereno prišli do finala, kjer jih je čakala izjemno močna ekipa Pallacanestro Trieste, ki velja za eno boljših svoje generacije v Italiji. Ajdovski levi so zarjoveli še enkrat več in v finalni tekmi pokazali vso kakovost, ki jo premorejo. Čeprav je bila tekma ves čas izenačena, so Ajdovci vodili od začetka do konca in z zbrano igro na koncu zasluženo slavili, pred približno 700 - glavo množico, ki je napolnila veliko dvorano Stadthalle, z rezultatom 61 : 50.

Jan Zavrtanik, KK MARC Ajdovščina: »Turnirja na Dunaju smo se do sedaj udeležili dvakrat. Gre za odlično organiziran turnir, kjer je igralska konkurenca zelo močna.

Sam turnir nam služi predvsem za dve stvari: za pridobivanje novih košarkarskih znanj in izkušenj ter tudi za samo odraščanje naših igralcev in igralk, saj so, ko so cel teden odmaknjeni od domačega okolja ‘prisiljeni’ skrbeti sami zase, seveda v vodeni obliki. Letošnjo edicijo turnirja smo kronali z zmago naše ekipe U13, zadovoljni pa smo z nastopi in napredkom vseh treh udeleženih ekip. Tako moška kot ženska košarka se v Vipavski dolini v zadnjih letih strmo dvigujeta. Na tem področju je ogromno košarkarskega potenciala, ki v preteklih letih ni bil izkoriščen, sedaj pa se to dejstvo, z zanesljivimi koraki v pravo smer, spreminja. Prepričan sem, da bomo z dolgoročnim in planiranim delom, kot smo ga zastavili sedaj in seveda s potrebnim potrpljenjem, lahko zapisali še mnogo uspehov.« KK Marc

udi letošnji reli po potekal po cestah in skozi kraje Vipavske doline. Udeležencem želimo pokazati nekatere naše bisere, na katere smo upravičeno ponosni, izvir mrzle reke Hubelj, staro trško jedro Vipave z obnovljenim dvorcem Lanthieri, s Plečnikovim spomenikom, arhitekturno in kulturno zanimiv Vipavski Križ in še druge zanimivosti.

Start bo v starem mestnem jedru Ajdovščine, spretnostna in točnostna vožnja bo na parkirišču Mercator centra v Ajdovščini.

Starodobna vozila se bodo odpravila na progo dolgo 54 km.

Iz Ajdovščine bodo vozila peljala

proti Vipavi, do Vrhpolja, Sanabora, Podkraja, Cola nazaj v Ajdovščino, Lokavec, Cesto, Dobravlje in v Vipavski Križ, kjer bo cilj in podelitev pokalov.

Rally Vipavska dolina je nekakšna revija starodobnih vozil, izdelanih v letu 1924 in naprej, torej so vozila stara 80 let in več, ter so prava paša za oči, za naključne obiskovalce, za ljubitelje in zbiratelje tehnične kulturne dediščine.

Tudi letošnji 20. jubilejni rally Vipavska dolina šteje za prvenstvo Zveze starodobnih vozil Slovenije. Člani društva Ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina že vrsto let zapored dosegajo vidne

Organizator pričakuje še večjo udeležbo starodobnih vozil, pa tudi gledalcev, ki s svojo prisotnostjo dodajo dogodku veljavo in posebno vzdušje, ki v Vipavsko dolino vsako leto privabi več udeležencev, tudi tistih, ki sami pravijo, da se »v te kraje radi vračamo, tako zaradi lepe proge, prijaznih ljudi, lepe in čiste doline, pa tudi zaradi dobre hrane in pijače!« Miro Štrancar

Latnik 137, 26. april 2013

LAHKO BI BILO DRUGAČE

Moje sanje – novo stanovanje

Ne vem kdaj, kje, kako in zakaj je v ajdovski občinski politiki dozorela odločitev, da se s stanovanjsko politiko ne bo nihče ukvarjal več. Je šlo za tihi dogovor, da se tedaj vplivni, lokalni gradbeni operativi ne bo '»rušilo trga« in nižalo cen? Zadnja stanovanja je namreč občina izgradila v Papirnici pred petnajstimi leti.

Sedaj ima v lasti še štiri prazna stanovanja, verjetno za primer nesreč, ko nekdo pogori ali mu pač hoče plaz odnesti hišo. Svojega stanovanjskega sklada, svoje institucije, ki ureja stanovanjsko politiko, občina nima.

da nimajo kje bivati. In prav na tem področju lahko občina naredi hitre in bistvene premike.

S svojim angažmajem, z ustanovitvijo lastnega stanovanjskega sklada mora doseči nekaj več, nekaj, kar se v tej državi še ni zgodilo – novo ali obnovljeno stanovanje mora prodati mladi družini tako, da je obrok dvajsetletnega kredita enak tržni, mesečni najemnini. Se pravi da bi se mlada družina v stanovanje vselila takoj in plačevala 350 € na mesec, kar je tržna najemnina, a z bistveno razliko – nekega dne bi postala mlada družina lastnik stanovanja, ki ga

ODSELJEVANJE MLADIH Že zadnjič sem predložil podatke SURS - a, ki nam pravijo žalostno dejstvo, da se je v zadnjih desetih letih število občank in občanov, starih od 21 do 30 let, zmanjšalo za 625 oseb (občina ima sicer nekaj čez 19.000 stalnih prebivalcev).

Jasno je, da so ti mladi odšli iz občine s trebuhom za kruhom, ampak je tudi jasno, da naleti par oz. mlada družina, pri zagotavljanju samostojne bivalne enote v občini Ajdovščina na izrazite težave.

STANOVANJ ZA MLADE DRUŽINE NI Praznim, novim stanovanjem cena, obremenjena z bančnimi in sedaj stečajnimi zahtevami, noče pasti in se vrti okoli 2.000,00 € za m2, kar pomeni, da dvosobno stanovanje presega znesek 140.000,00 €, kar je ob sedanjem stanju na trgu dela ter kreditnih zmogljivostih naših bank, za mlade, nedosegljivo. Ostane torej najemniški trg – trg stanovanj, ki jih lastniki oddajajo v najem. Tu je ponudba še manjša. Saj ne, da ni praznih stanovanj, lastniki se za oddajo nekako ne odločajo. Niso vajeni.

Raje imajo prazno stanovanje.

Tudi zato se mlajši pari odločajo za bivanje drugod – v Ljubljani ter na Obali je najemniških stanovanj neprimerno več in dosegajo cene tudi čez 500 € na mesec. Pri nas je cena najema nekaj nižja – če ostanemo pri dvosobnih stanovanjih, se le - te vrtijo okrog 350,00 (brez stroškov) na mesec. Torej – da mladih v občini ni, ni krivo samo dejstvo, da nimajo kje delati, ampak tudi dejstvo,

lahko odda, proda ali biva v njem naprej.

KOLIKO STANE ZEMLJA? Občina ima v lasti obilo stavbnih parcel, ki sedaj ne prinašajo nič. Niti letne odmere prispevka za stavbna zemljišča. In če teh primanjkuje, lahko edino občina spremeni zemljo v stavbno zemljišče. Ena osnovnih nalog občine je, da komunalno ureja taka zemljišča in če že asfaltiramo in postavljamo javne luči sredi gozda, tako da ponoči plašimo sove, bi lahko isto naredili na kakšnem primestnem območju – torej; v izračun kvadratnega metra stanovanja za mlade družine cena zemljišča ne sme biti zajeta – občina je navsezadnje večino parcel dobila brezplačno ob prehodu iz družbene (socialistične) lastnine v občinsko last in prav je, da isto naredi svojim občanom, torej da jim v ceno stanovanja ne zaračuna stavbnega zemljišča.

KAJ JE LASTNA CENA GRADNJE ?

Enkrat bi res rad ugotovil, zakaj lahko privatni investitor praviloma zgradi objekt (ali hlev za koze ali hišo z bazenom) bistveno ceneje od investitorja, ki razpolaga z javnim denarjem? Pa saj ne more biti res, da so vsi v javnem sektorju, ki gradnje vodijo, podkupljeni in da jim vsi zidarji nosijo denar nazaj v »primorskih novicah«? Zakaj je torej končan meter, če zidam s svojim denarjem, dvakrat cenejši, kot če zidam z denarjem drugega oz. z denarjem vseh nas? Verjetno se začne že s projekti, ko projektanti z izbiro »lepih« materialov izbranih (prijateljskih) do-

MALO STATISTIKE Nekaj čez 17odstotkov ljudi v Sloveniji ne živi v svoji stanovanjski enoti (niti v neprofitnem, socialnem, najemniškem, lastniškem stanovanju ali delu stanovanjske hiše). Jasno je, da je delež takih med mladimi največji. Tako kar 86 % mladih do 29 - ega leta živi pri starših, kar uvršča Slovenijo na dno evropskih držav po »stanovanjski prijaznosti« do mladih, ki si tako zelo pozno ali nikoli ne ustvarijo svoje samostojne družine v povsem samostojnem gospodinjstvu (stanovanju). Več generacijske družine so značilnost ruralnega (kmečkega) načina življenja, kar poleg večje socialne varnosti članov, prinaša tudi manj možnosti mladim po ustvarjanju svobodnega, samostojnega in odgovornega načina življenja.

baviteljev in pretiranim uvajanjem novotarij (ravne strehe ipd.) nepotrebno dražijo objekte do svojih (ne)uresničljivih mej. Nadaljuje se s slabimi popisi in pričakovanimi bonusi z dodatnimi in več deli gradbincev, ki z nizko ceno zmagajo na razpisu in potem raztegujejo in dodajajo (predore) dela, začini se z administrativnimi pogoji po svetlobi, zraku in kaj vem še vse. Ne pravim, da moramo nižati standarde, ampak kaj je narobe s stanovanji v starih blokih in stoletnimi hišami? Ljudje smo se iz jam preselili v mesta že sedem tisoč pred našim štetjem in ja smo se kaj v tem času kaj navadili. Hočem reči – ni treba biti ravno slavni arhitekt, da si obnoviš ali razširiš hišo.

Zadnjič mi je dolgoletni prijatelj, gradbinec zatrjeval, da lastna, gradbena cena npr. stanovanja na Kresnicah (pod Ribnikom) ni presegala 600,00 € na izgrajeni meter. In če je temu res tako, potem bi s pazljivo in nadzorovano gradnjo, dnevno prisotnostjo investitorja (župana) v pripravah ter ob sami izvedbi gradnje kajpak na gradbišču, predvsem pa s striktnim izvajanjem Zakona o javnem naročanju, lahko dosegli ceno za kupca 1.000,00 €/m2 stanovanja. O tem ne dvomim, še posebej če bi se hkrati gradilo par deset enot.

FINANCIRANJE IZGRADNJE Za novih sto 70 kvadratnih metrov velikih stanovanj bi torej občina potrebovala zemljišča in kreditno linijo v višini sedmih milijonov evrov. Če bi se v teh sto stanovanj priselilo sto mladih družin s po tremi člani (ali pa da se nam v naslednjih letih ne bi odselilo še dodatnih tristo do štiristo ljudi), bi morala občina nameniti v dveh mandatih vsako leto po en milijon (skupaj verjetno nekaj čez 8 po pribitku obresti), pri čemer bi z vselitvijo oz. prodajo ustvarila tudi prihodkovni denarni tok. Mimogrede – samo lani je občina prenesla neporabljenih 4,2 milijona v letošnje proračunsko leto. Denar za ta stanovanja torej obstaja in občina ta stanovanja lahko izgradi ter jih ponudi v odkup mladim družinam.

FINANCIRANJE ODKUPA Če bi znašala prodajna cena 70.000 evrov za 70 m/2 stanovanja, bi lahko občinski stanovanjski sklad prodal stanovanja mladim družinam na kredit in sicer; ob 25 % pologu in vpisu plombe na stanovanje (konec koncev bi lahko začetnih 17.500 lahko prispevali starši in stari starši), bi znašal obrok kredita 350,00 evrov na mesec. Če bi občina računala 2 % letno obrestno mero in s tem zavarovala svoj vložek proti inflaciji, bi mlada družina odplačevala kredit 15 let in 8 mesecev. Če bi računala 6 % letno obrestno mero in s tem seveda nepotrebno služila bi se mlada družina preden bi postala lastnik stanovanja, pravzaprav postarala. Kredit bi namreč trajal 22 let in

pol. Tudi ob takih pogojih bi bil marsikdo vesel, ker je odplačan obrok kredita še vedno boljši od najemnine, ki se najemniku ne kapitalizira nikoli. Tudi v vmesni dobi bi lahko mlada družina stanovanje prodala, seveda skupaj s plombo oz. s celotnim še neodplačanim delom kredita, kar bi sicer zmanjšalo kupnino, ampak nekaj je nekaj, nič je nič.

To bi bili človeški pogoji ki bi jih mladi zmogli. Tudi matere samohranilke za npr. 55 m2 veliko stanovanje. Zmogla bi tudi občina, seveda če bi hotela.

BISTVENO JE HOTETI Porazno odseljevanje mladih iz občine (še enkrat ponavljam: v zadnjih desetih letih se je število prebivalcev občine Ajdovščina v starostni skupini od 21 do 30 let zmanjšalo za 625 ljudi), nas bo ob takem trendu oz. če se ne naredi nič, pripeljalo na morje. Ampak ne v kako cvetoče obmorsko mesto ampak v propadajoči Trst, ki stagnira že desetletja in ki mu pravijo »mesto starcev«, saj znaša povprečna starost Tržačana nekaj čez 50 let, kar je za mesto in za ostarelo prebivalstvo slabo, saj mladež s svojim odhodom odnese s seboj tudi svoj bodoči naraščaj!?! Si želimo preživeti starost v mestu, občini brez mladeži, naraščaja in življenja, to je bistveno vprašanje. Kdo bo pa skrbel za vse ostarele? Mislite, da država?

BISTVENA JE TUDI MATEMATIKA Poleg že opisane matematike in metode, da se da zgraditi spodobno bivalno enoto za 1.000,00 € na kvadratni meter in jo brez dobičkov prodati na obroke mladim, kar bi vsaj delno zaustavilo odseljevanje in omogočilo vrnitev ali pač doselitev mladih v občino, moramo poznati še eno matematično formulo in sicer odmero primerne porabe na prebivalca občine, po kateri država od pobranih davkov mesečno financira delovanje občin. Formula za izračun primerne porabe je predpisana v 13. členu Zakona o financiranju občin (ZFO-1) in se glasi:

PPi = (0,61 + 0,13*Ci + 0,06*Pi + 0,16*Mi + 0,04*Si)*P*Oi PPi primerna poraba občine Ci

razmerje med dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca v posamezni občini in dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca v celotni državi

Pi

razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca

Mi

razmerje med deležem prebivalcev občine, mlajših od 15 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine

23

Formula pove, da je vložek države v občino, odvisen od števila prebivalstva, površine občine ter dolžine lokalnih cest. Ostanimo pri prebivalcih; s stotimi dvosobnimi stanovanji bi v parih letih pridobili 350 prebivalcev. Za teh novih oz. ne odseljenih 350 prebivalcev bi dobila občina od države npr. v letu 2013 189.562,11 € več. V petnajstih letih in osmih mesecih, torej v obdobju, ko bi mlade družine vrnile kredit, bi občina dobila 2.968.8542,64 €, s katerimi bi občina brez zadolžitve lahko investirala v novih sto stanovanj ipd.

Ja, tudi to je računica. Sedaj bi lahko kdo dejal, ampak tisti denar bi šel za delovanje vrtcev, šol, obnovo cest, ker več ljudi potrebuje več storitev. Točno tako, ampak te storitve opravljajo zaposlene vzgojiteljice in učitelji, ki so ravno tako občanke in občani občine in ki danes še imajo službo, ob vedno manjšem številu mladih prebivalcev pa teh služb ne bo več (toliko)! Vse je povezano in pravim, da je ugodna stanovanjska politika za mlade bistvena za vse nas! Veste koliko dobi občina Ajdovščina manj vsako leto od države na račun že dvakrat omenjenih 625 - ih odseljenih mladih ljudi? Točno 338.503,77 € (računano za leto 2013) manj.

DRŽAVA KOT IZGOVOR Če kje, potem je pravkar opisano področje tisto, kjer lahko občina sama izrazito vpliva na usodo svojih ljudi in svoje bodočnosti. Tu ustaljeni izgovori, da občine nimajo pristojnosti, da ima občina zvezane roke, ker mora za to in ono skrbeti država, da je recesija ipd, ne veljajo. Prav na tem področju bi občina, namesto petnajstletnega stanovanjskega zimskega spanja, lahko storila bistven korak naprej. Prazne bivalne enote so tudi po vaseh, kjer bi se dalo z normalnimi cenami obnoviti ali zgraditi marsikatero hišo, večjo enoto je mogoče spremeniti v t.i. stanovanjsko vilo s štirimi stanovanji in jih prodati na obroke mladim ipd. Ampak je treba delati na tem, ne pa, kot rečeno, spati kot medo v brlogu!

Od obdobja pokojnega župana Bavca se na tem področju ni naredilo nič. Lahko pa bi bilo drugače!

P.S.: Za zaustavitev odseljevanja mladih je stanovanjska politika vsekakor pomembna, še bolj pa so pomembna nova delovna mesta. O tem v rubriki »Lahko bi bilo drugače«, prihodnjič.

Mitja Tripković, univ. dipl. soc.

Si

razmerje med deležem prebivalcev, starejših od 65 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine

P

povprečnina

Oi

število prebivalcev v občini

ZADNJA

24

Latnik 138, 26. april 2013

Bogastvo naše Ni treba kupovati igrač umetnostne dediščine Waldorfske igralne urice v Hiši mladih

V

Lavričevi knjižnici smo predstavili temeljno delo za poznavanje umetnostne dediščine naših krajev s sicer zapletenim naslovom Umetnostna topografija Slovenije, Upravna enota Ajdovščina, Občini Ajdovščina in Vipava.

Samo knjigo in knjižno zbirko je predstavila urednica dr. Helena Seražin. Knjižna zbirka Umetnostna topografija Slovenije prinaša temeljne inventarne popise naše umetnostne dediščine. S strokovno besedo in sliko predstavlja vse, kar se je po slovenskih krajih umetnostno zanimivega in pomenljivega ohranilo, opominja na izgubljeno, opozarja pa tudi na tisto, kar bo dediščina (morda) še postalo.

Predstavljena knjiga zajema dediščino Zgornje Vipavske doline, kjer so zaradi svoje lege med Mediteranom, Notranjsko in Goriško že vse od antike naprej nastajali dragoceni umetnostni spomeniki, ki so vredni, da jih (pre)poznamo, cenimo, ohranimo in da smo nanje ponosni. Zaradi gostejše naseljenosti in posledično tudi večjega obsega in bogastva umetnostne dediščine Zgornje Vipavske doline je knjiga razdeljena v dva zvezka, vendar je vsebinsko organizirana tako, kot da bi šlo za fizično enotno publikacijo.

Prvi popise umetnostne dediščine je za naše kraje pred prvo svetovno vojno opravila že Avstroogrska, v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja tudi Italija, v osemdesetih letih pa velja omeniti zgledno topografsko dokumentacijo takratnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice (1987), ki jo hranita v vezani obliki

Zavod za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici in občina Ajdovščina.

Knjigo odlikuje bogat slikovni material, izrisani tlorisi predvsem cerkva, osebno in krajevno kazalo, ki omogočata hitro iskanje želenih podatkov, za tiste, ki bi radi izvedeli kaj več, pa obsežen seznam virov in literature, kamor lahko še pogledajo.

Knjiga je izšla pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, sofinancirali pa sta jo tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Drugi del predstavitve pa je bila predavanje Stavbna zgodovina Vipavskega križa, ki ga je pripravila Tanja Martelanc, mlada raziskovalka Inštituta in tudi sodelavka pri projektu Umetnostna topografij Slovenije. Predavateljica je zajela zgodovinski in stavbni razvoj naselja, poudarila, da je bila najpomembnejša severna ulica gas, kjer so bile najpomembnejše stavbe, posebej predstavila še kriški grad in podrobno kapucinski samostan. Zdi se nam, da Vipavski križ poznamo, pa vendar nam je predavanje predstavilo nove poglede in nove dimenzije tega naselja.

Knjiga Umetnostna topografija občin Ajdovščina in Vipava naj ne bi bila samo priročnik za šolske, turistične in podobne potrebe, ampak je namenjen, da obuja zavest o bogastvu in nacionalnem pomenu enkratne kulturne dediščine, da smo nanjo ponosni in jo ohranjamo zanamcem. Prav zato sodi knjiga v vsako hišo saj ima vsak kraj svoj delček umetnostne dediščine, ki ga dela tako drugačnega, posebnega in enkratnega.

Zdenka Žigon

N

ekega zimskega dne sem na eni majavi polici v naši kotlovnici zagledala čudo. Dolge lesene palice iz smrekovega lesa.

Lahke, do gladkega zbrušene, čiste.

Na škatli je pisalo: »Za znejto.« Te bi sekirica razsekala kot maslo, sem si mislila. Pa mi je nekaj ustavilo roke.

V dnevno sobo jih odnesem, ta mala se bo mogoče hotela igrati z njimi.

Kaj bi jaz, ko sem bila še otrok, dala za take kocke! In res, našle so svojo hiško v naši veliki omari in čakale. Kakšen mesec, dva ... ko pride na obisk sosedov fantek, Blaž. »Mi daš tole, prosim?« me prosi za trofejo iz

kotlovnice. Kot da mu je jasno, za kaj se to rabi. Vsa srečna mu podam in 'stopotjo' je pred mano in mojo začudeno triletnico začela nastajati cesta, viadukt kar čez stole in mizico, most in na koncu še ograja za konje. Ob naslednjem obisku pa velik stolp, še višji od fantka samega, spominjal je na spomenik. Umetniško delo. Samoiniciativno. Izumiteljsko. Brez sugestij odraslega. Zastonj material.

Naslednjič je iz bombažnih rutk, različnih barv, na tleh narisal nebo z mavrico in rožami na travi. Ostala sem brez besed.

Po desetih letih dela na waldorfski

LISCA_Latnik_dim_164x130+5.pdf 1 24.4.2013 10:08:40

Prvo vratno vretence - ATLAS, ne nosi samo glave... odgovoren je še za veliko število bolečih tegob in bolezni, če ni na pravem mestu

UNITRADE d.o.o., Ul. M. Štrukelj 88, SOLKAN

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

šoli v Ljubljani lahko danes staršem na igralnih uricah s prepričanjem rečem: »Ne kupujte igrač, otrok vam bo sam pokazal, s čim je lahko ustvarjalen, svoboden, popolnoma zaposlen.« Otrok se ne bo naveličal, vi ne boste metali igrač in denarja stran.

Obrušeni ostanki lesa, narezani hlodki, storži, kostanji, bombažne ali svilene rutke, ročno izdelane punčke ... samo s tem se otroci na naših uricah v Hiši mladih, ki letos potekajo v marcu in aprilu, igrajo in igrajo. Ker sta bili obe skupini polni in povpraševanja še ni konec, bomo v maju morali oblikovati še eno skupino. Igra bo potekala tudi zunaj v naravi.

Iniciativa za waldorfski vrtec deluje že tretje leto, vanjo so vključene številne družine. S ponosom lahko naznanimo, da bomo septembra odprli waldorfski vrtec v Ajdovščini, zato vabljeni v mesecu maju, da se nam s svojimi najmlajšimi (otroci od 2 do 5 let) pridružite in od blizu spoznate način dela v waldorfskem vrtcu, sami naredite svojo igračo, prisluhnete lutkovni pravljici. Informativni vpis bo potekal v mesecu maju.

Več info na http://www.waldorfajd-go.blogspot.com/, spletni strani Hiše mladih ali na http://www.facebook.com/iniciativa.wava Darja Brecelj Ipavec