http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/7.%20razred/Prirocniki_priprave/ZGO_ by Renata Odlazek

ZGODOVINA 7 PRIROČNIK ZA UČITELJE

Življenje prvih človeških skupin: rojstvo človeka 7 9 11 13

Kako je potekal razvoj v kameni dobi Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin Od piščali do vaške situle – prazgodovina na slovenskem ozemlju

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Barbara Bajd, Pomembna paleoantropološka najdba – Australopithecus garhi, Proteus, letnik 63, št. 10, stran 460-461, Ljubljana, 2001. • Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969, • Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (ustrezna gesla). • Ernest H.J. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Janez Dular et al., Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini, Arheološki vestnik 42, str. 65–198, Ljubljana, 1991. • Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Johannes Maringer, The goods of prehistoric man, Phoenix Press, London, 2002. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • The Oxford ilustrated prehistory of Europe, Oxford University Press, Oxford, New York, 1994. • Borut Tome, Izdelava kopije okostja neveljskega mamuta, Geološki zbornik, št. 17, str. 159–60, Ljubljana, 2003. • Turk, Ivan, Neandertalec in njegova piščal, Gea, letnik VII, št. 4, str. 6-10, Ljubljana, 1997. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Anton Velušček et al, 5600 let star lok z Ljubljanskega barja, Gea, letnik XI, št. 1, str. 48–49, Ljubljana, 2001. • Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Zbirka Človek in čas: • 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, • Zbirka Svet okoli nas: • Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva: 1. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. • Zgodovina v slikah, knjiga 1, DZS, Ljubljana, 1976.

Življenje prvih človeških skupin: rojstvo človeka

• 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, • Zbirka Svet okoli nas: • Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997. • Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: zgodbe iz naše davne preteklosti, Karantanija, Ljubljana, 2005.

MLADINSKA LITERATURA • Erich Ballinger, Obračun na ledeniku, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. • Dougal Dixon, Raziskovalec ledene dobe, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj. • Janez Jalen, Bobri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Miki Muster, Kamena doba/Šampion/Za volanom, Delo, Ljubljana, 2006. • Miki Muster, Prazvitorepec, Delo, Ljubljana, 2005. • Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger ob sončnem zahodu, Grlica, Ljubljana, 2002. • Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger in ledena doba, Grlica, Ljubljana, 2005.

FILMI (IZBOR) • Kremenčkovi, r. Brian Levant, ZDA, 1994. • Kremenčkovi 2: Viva Rock Vegas, r. Brian Levant, ZDA, 2000. • Ledena doba, r. Chris Wedge, ZDA, 2002. • Ledena doba: otoplitev, r. Carlos Sandalha, ZDA, 2006.

DOKUMENTARNI FILMI • Enciklopedija razvoja človeka (4 deli), Dnevnik in Mediaﬁlm, Ljubljana in Kranj, 2006. • Kdo je postavil Stonehenge, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Neandertalec, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005. • Steklo in jantar Novega mesta, RTV Slovenija, Ljubljana, 2004–05. • Zgodba o neandertalčevi piščalki, Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR) Kako je potekal razvoj v kameni dobi • http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamena_doba • www.zls-zveza.si/RL_7-8_2001_Stele.pdf • http://sl.wikipedia.org/wiki/Neandertalec • http://novice.svarog.org/index.php?Zgodba=5 • www.creswell-crags.org.uk/virtuallytheiceage/Stone%20Age%20People/index.html • http://museums.ncl.ac.uk/ﬂint/menu.html • http://encarta.msn.com/encyclopedia_761555928/Stone_Age.html • www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/sap.htm • http://anthro.palomar.edu/homo2/mod_homo_4.htm • www.wsu.edu/gened/learn-modules/top_longfor/timeline/h-sapiens-sapiens/h-sapiens-sapiens-a.html • www.clarku.edu/~piltdown/map_gen_hist_surveys/menoldstoneage.html • www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/index.htm • www.mrdowling.com • http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=1025&sid=1c81a7fb83df07c5d2f7c0315cb8e391 • /www.wesleyjohnston.com/users/ireland/past/pre_norman_history/mesolithic_age.html • http://witcombe.sbc.edu/willendorf/willendorfwomen.html • http://archaeology.about.com/od/mesolithicarchaic/Mesolithic_and_Archaic.htm • www.netmedia.co.uk/history/week-1/index.html • www.missgien.net/stone-age/newgrange.html • www.historyforkids.org/learn/romans/history/stoneage.htm • http://members.aol.com/TeacherNet/PreHistory.html • www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/ancienttech/index.shtml • www.abotech.com/Articles/Kowalski01.htm • www.wsu.edu/gened/learn-modules/top_agrev/agrev-index.html

Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin • www2.arnes.si/~osceifb1s/barje2.htm • http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=194&sid=1c81a7fb83df07c5d2f7c0315cb8e391 • http://ro.zrsss.si/borut/Kovine/o_kovinah.htm • www.loski-muzej.si/muzej/main.asp?id=201 • www.bbc.co.uk/history/ancient/british_prehistory/bronzeageman_01.shtml • www.bronzeagefoundry.com/ • www.geocities.com/Athens/Crete/4162/ • www.britarch.ac.uk/ba/ba57/feat2.html • www.uh.edu/engines/epi1334.htm • www.sonoma.edu/users/p/purser/anth325/Iron%20Age%20Europe3.pdf 3

Življenje prvih človeških skupin: rojstvo človeka

• www.bbc.co.uk/wales/celts/ • www.qatna.org/en-history-iron.html

Umetnost v prazgodovini • www.gea-on.net/clanek.asp?ID=347 • http://sl.wikipedia.org/wiki/Jamske_poslikave • www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/stonehege • http://witcombe.sbc.edu/ARTHprehistoric.html • www.humanities-interactive.org/ancient/iceage/index.html

Prazgodovina na slovenskem ozemlju Piščal iz Divjih bab • www.novomesto.si/media/swf/trak.swf • www.zrc-sazu.si/www/iza/piscal.html • www.geocities.com/paleocarniolica/potocka.htm Mostiščarji na Ljubljanskem barju • www2.arnes.si/~osceifb1s/barje2.htm • www.ckff.si/dokumenti/Veluscek_et_al_Cresnja_Arheoloski_vestnik_55_2004.pdf • www.gea-on.net/clanek.asp?ID=382 Vaška situla • www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zgodovina/Praclovek1.htm • www.loski-muzej.si/muzej/main.asp?id=201 • www2.arnes.si/~zkolen/vojka.htm • www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/bela/markop/zgobk1.html

UČILA: • Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Prazgodovina, Svarog, Miklavž, 2003. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI: • Vilma Brodnik et al, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študijskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne %20delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc). • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju — vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Prispevki k didaktiki zgodovine, dostopno na www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20V-1/Prispevki5-1.pdf. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geograﬁja, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, naravoslovje, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika

Kako je potekal razvoj v kameni dobi Prvi ljudje so se pojavili pred več milijoni let. V najstarejših obdobjih človekove zgodovine so ljudje spoznali ogenj, kamnito orodje in orožje. V neolitiku so se začeli naseljevati v vaseh ter se ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo.

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

V paleolitiku se je človek razvil v razumno in družbeno bitje. 1. V tabeli so fotografije lobanj prednikov današnjega človeka. Poskušaj ugotoviti, po katerih značilnostih se razlikujejo. Zapiši časovni okvir, v katerem so omenjene človeške vrste živele.

PRED 4 MILIJONI LET

▶ ▶ ▶

Dolga kamena doba

avstralopitek

▶

homo sapiens

PRED 400.00 LETI

neandertalec

kromanjon

PRED 200.00 LETI

PRED 40.00 LETI

2. Pomisli, kaj je človeka ločilo od živali?

RAZMIŠLJANJE, GOVOR

ŠE VEDNO GA

3. Razmisli, kakšne posledice je imelo za razvoj človeka odkritje ognja. Zapiši jih na črte ob sliki. V kakšne namene še danes uporabljamo ogenj?

– OGREVANJE

UPORABLJAMO

– VARNOST

ZA OGREVANJE,

– HRANA

PA TUDI V

– GOVOR

INDUSTRIJI.

Homo sapiens – rojstvo modernega človeka Danes Zemljo poseljujemo ljudje, ki pripadamo vrsti homo sapiens. Znanstveniki niso enotni, ali so bili predniki homo sapiensa tudi neandertalci. 4. Na spodnjih ilustracijah sta predstavljena neandertalec in kromanjonec (homo sapiens). A. V vmesni prostor zapiši razlike in podobnosti med njima. RAZLIKE

NEANDERTALEC JE BOLJ ČOKAT,

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti kamene dobe, opiše pojav človeka, oceni pomen odkritja ognja, pojasni spremembo v neolitiku.

Dolga kamena doba

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže poljubno sliko iz kamene dobe z različnimi podobami ljudi in učence spodbudi z vprašanji: • Ali so na sliki ljudje ali živali? • Zakaj sklepamo, da so ljudje? • Zakaj je podoba ljudi danes drugačna kot je bila nekoč? Za uvodno motivacijo so primerne tudi slike na spletni strani www.homogea. org/galerija.htm.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 95 in ga analizirajo: • Kje je bila domnevna pradomovina človeških prednikov? • Kje so živeli ljudje vrste avstralopitek? • Kje so živeli ljudje vrste pokončni človek? • Kje so živeli ljudje vrste neandertalec? • Učenci razložijo, zakaj so ljudje v posameznih fazah razvoja za naselitev izbrali ravno ta območja.

IMA SKROMNEJŠA OBLAČILA ... PODOBNOSTI

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o ledenih dobah in njihovem vplivu na življenje na Zemlji. Ledene dobe tudi časovno opredelijo.

POKONČNA DRŽA, UPORABA ORODJA IN OROŽJA, IZDELAVA OBLEKE 6

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE S pomočjo slikovnega in pisnega gradiva v učbeniku na straneh 8–9 učenci odgovorijo na vprašanje, kaj je človeka dokončno ločilo od živali. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo in fotograﬁjo) Učenci si ogledajo ilustracije in fotograﬁje v delovnem zvezku na strani 6 in: • ugotovijo razlike med njimi (oblika, velikost) • v delovni zvezek pa zapišejo čas, v katerega lobanje sodijo.

Homo sapiens – rojstvo modernega človeka

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci si ogledajo ilustraciji neandertalca in kromanjonca v delovnem zvezku. Zamislijo si njuno življenje in narišejo oba v vsakdanjem življenju, na primer ob domačem ognju, na lovu, pri nabiranju, pri jedi …

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja dokumentarni ﬁlm Neandertalec (Dnevnik, 2005) in učencem pripravi list z vprašanji za analizo vsebine: • Opiši, kakšno je bilo bivališče neandertalca. • Opiši obleko neandertalca. • Kako so obleko izdelovali? • Kako velike so bile skupnosti in kdo jih je tvoril? • Na kakšen način so skrbeli za nadaljevanje skupnosti? • Kakšen odnos do starejših so imeli?

BODIMO USTVARJALNI: terensko delo V okviru terenskega dela, ekskurzije, kulturnega ali tehniškega dne v dogovoru z učiteljem tehnike in tehnologije učenci izdelajo primere kamnitega orodja in orožja (iz gline, kartona …). Razstavijo jih v razredu ali v šolski avli, ob vsakem predmetu pa zapišejo, zakaj in v katerem obdobju se je uporabljal.

AKTIVNOST: izkustveno učenje (igra vlog) Učenci v dvojicah pripravijo in odigrajo dvogovor med neandertalcem in kromanjoncem, v katerem vsak od njiju hvali svoje prednosti.

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

B. A. B. C.

Zakaj so bili kromanjonci uspešnejši od neandertalcev? Podčrtaj pravilni odgovor. Delovali so bolj premišljeno in načrtno, kar jim je omogočilo razviti boljše orožje in orodje. Bili so večji in močnejši od neandertalcev. Oblačili so se bolj moderno in imeli udobnejša bivališča.

Velika sprememba v neolitiku RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o neandertalcu in izdelajo plakat o njem.

Ljudje so v neolitiku obogatili svojo prehrano s poljskimi pridelki. 5. Pozorno si oglej ilustracijo in v kvadrate ob njej zapiši značilnosti življenja človeka v neolitiku.

OBDELOVANJE POLJ

PRVE VASI (STALNA NASELITEV)

UPORABA OGNJA

GOJENJE DOMAČIH ŽIVALI

AKTIVNOST: terensko delo (obisk razstave) Učitelj z učenci obišče razstavo, ki prikazuje življenje v kameni dobi, na primer razstava Lovci na mamute v Tržiču ali Železna nit v Kranju. Učenci pripravijo poročila o razstavljenih predmetih.

Velika sprememba v neolitiku

VEČ O … Pred 12 milijoni let so na Zemlji živeli mesojedi Leptocyoni, pred dvema milijonoma let pa so se iz njih razvili kanidi, iz katerih se je razvilo več skupin mesojedih živali, na primer volkovi, volka iz lisice, psi. Proces udomačevanja volka, katerega se je razvil pes, je potekal več tisočletij. Volkovi, ki so odraščali v bližini človeških naselij, so postali bolj krotki, saj so odraščali v bolj varnem in mirnem okolju. Prišlo je do genetske spremembe volkov, v kateri se je razvila nova vrsta – psi. Psi so razvili drugačno obliko lobanje, velikost zob in obliko oči. Ljudje so nato začeli ustvarjati različne vrste pasem, tako da so z umetno selekcijo spreminjali velikost, barvo dlake, držo repa … Prvi, ki so načrtno začeli gojiti različne pasme, so bili Rimljani. Z genetskimi raziskavami so znanstveniki ugotovili, da so gensko volku najbližje sledeče pasme: polarni psi, šarpej, azijske vrste špicev, nordijski psi.

PONOVIMO

Tri obdobja v kameni dobi

Obleka Orodje Orožje Prehrana Prebivališče

Katere so bile prve poljščine?

PALEOLITIK

POTREBA PO

ŽITO,

MEZOLITIK

POJASNJEVANJU,

LEČA,

NEOLITIK

DELITVI DELA ...

BOB, ČEBULA ...

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci samostojno izdelajo tabelo, v kateri primerjajo življenje ljudi pred in po uvedbi poljedelstva. Svoje ugotovitve primerjajo in sklepajo o izboljšanju pogojev za preživetje človeka. PRED SPREMEMBO

Kako se je razvil govor?

PO SPREMEMBI

AKTUALIZACIJA Učitelj učence pozove, da primerjajo kamenodobno in sodobno poljedelstvo, lahko v obliki tabele ali miselnega vzorca: • Ali je v čem sodobno poljedelstvo podobno kamenodobnem? • Katero orodje, ki ga je človek začel uporabljati v kameni dobi, uporablja še danes? • Katere vprežne živali so se uporabljaje takrat, katere se uporabljajo danes?

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opiši izvor človeka. • Za kaj vse je človek uporabljal ogenj? • Kakšen je bil neandertalec? • Kdaj so se pojavili kromanjonci? • Kakšne spremembe je povzročila neolitska revolucija? • Kaj je bilo požigalništvo? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 7.

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi V kameni dobi so se menjavale ledene in medledene dobe. Spremembe podnebja so vplivale tudi na človeka, ki se je sprva selil skupaj s čredami mamutov, turov, nosorogov … Ljudje so se ob koncu zadnje ledene dobe začeli ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo.

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

▶ ▶ ▶

Življenje lovcev in nabiralcev Prvi ljudje so se preživljali predvsem z lovom in nabiralništvom. Živeli so v skupinah, ki jih imenujemo horde. 1. Z modro barvo obkroži dela, ki so jih opravljali moški, z rdečo pa dela, ki so jih opravljale ženske. LOV

NABIRANJE SADEŽEV

SKRB ZA OGENJ

SKRB ZA OTROKE

2. Ob sliki opiši lovsko tehniko kamenodobnih lovcev in poimenuj živali, ki so jih lovili.

SKOPALI SO JAMO, VANJO NAMETALI OŠILJENE

▶

UČNI CILJI Učenec: opiše življenje lovcev in nabiralcev, opiše življenje prvih poljedelcev, navede dosežke v tehničnem razvoju v kameni dobi, navede obrti, ki so se razvile v mlajši kameni dobi.

Življenje lovcev in nabiralcev

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja krajše video posnetke o Arktiki in Antarktiki ter jih s pomočjo vprašanj uvede v novo učno temo: • Katera območja Zemlje so na posnetku? • Ali je bil v naših krajih kdaj takšen mraz? • Kakšne težave nam povzroča mraz?

KOLE TER JO PREKRILI Z LISTJEM IN VEJAMI. MAMUT, NOSOROG, TUR, SEVERNI JELEN ... 3. Spodnji trije stavki so napačni. Popravi jih tako, da boš dobil pravilne trditve. Kamenodobni ljudje so večinoma prebivali v hišah.

KAMNOLOMNI LJUDJE SO VEČINOMA PREBIVALI V ŠOTORIH. Ob slabem vremenu so se ljudje zatekli v gozd ali v jame.

OB SLABEM VREMENU SO SE LJUDJE ZATEKLI POD SKALNE PREVISE. Ljudje so se združevali v rodove – skupine, ki so imele nekaj deset pripadnikov.

LJUDJE SO SE ZDRUŽEVALI V HORDE – SKUPINE, KI SO IMELE NEKAJ DESET PRIPADNIKOV.

Dosežki v razvoju tehnike Kamenodobni ljudje so odkrili številne pripomočke, ki so jih uporabljali kot orodje ali orožje, in ki so jim olajšali življenje ter delo. 4. Oglej si ilustracijo. A. Kaj dela človek na sliki?

OBDELUJE KAMEN; _____________________________________________________

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo ilustracijo v delovnem zvezku na strani 8 in jo analizirajo: • Kako so opremljeni lovci? • Kako bi opisal njihovo lovsko taktiko? • Kako jim je uspelo ujeti veliko žival? Svoje ugotovitve učenci zapišejo v delovni zvezek. Nato kamenodobni lov primerjajo s sodobnim.

IZDELUJE ORODJE IN OROŽJE _____________________________________________________ B. Iz kakšnega materiala so kamenodobni ljudje izdelovali orodje in orožje?

KAMEN, LES, KOSTI. _____________________________________________________ 8

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Življenje lovcev in nabiralcev v učbeniku na strani 11. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

PREHRANA

življenje lovcev in nabiralcev

LOVSKA TEHNIKA

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Življenje lovcev in nabiralcev v učbeniku na strani 11. Izpolnijo tabelo, v kateri razvrstijo dela, ki so jih opravljali v prazgodovini. V prvem stolpcu zapišejo tista dela, ki so jih opravljali moški, v drugem pa tista, ki so jih opravljale ženske. dela, ki so jih opravljali moški

dela, ki so jih opravljale ženske

BIVALIŠČA

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj se poveže z učiteljem naravoslovja in s pomočjo slikovnega gradiva predstavi živali, ki so jih lovili v prazgodovini. Učenci ugotavljajo razlike med predstavljenimi in današnjimi živalmi. Pojasnijo vzroke za izumrtje prazgodovinskih živali. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o življenju nekaterih afriških ali amazonskih ljudstev, ki še danes živijo kot so živeli kamenodobni ljudje. Svoje ugotovitve predstavijo v razredu s pomočjo plakatov ali referatov. BODIMO USTVARJALNI: izkustveno učenje (igra vlog) Učenci si zamislijo, da živijo v času kamenodobnih ljudi. Napišejo domišljijski spis, kako so živeli kot kamenodobni lovci in nabiralci. Za izhodišče jim je lahko tudi knjižno delo Janeza Jalna Bobri. AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Na humoren način predstavlja življenje kamenodobnih ljudi ﬁlm Kremenčkovi. Učenci lahko ob gledanju ﬁlma izpišejo prizore, ki so zgodovinsko netočni.

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

5. V spodnje kvadratke nariši 4 različna orodja, ki jih je uporabljal človek v kameni dobi in jih poimenuj.

SEKIRA

PRODNJAK

PESTNJAK

NOŽ ...

Življenje poljedelcev V mlajši kameni dobi (neolitiku) je prišlo do uveljavitve poljedelstva in živinoreje, kar je močno spremenilo dotedanji način življenja ljudi. 6. Pred navedena območja vpiši številke poljskih pridelkov, ki so jih tam gojili.

3,4 __________ dolina Nila 3,6 __________ Kitajska 2,5 __________ Srednja Amerika 1,7 __________ Južna Amerika

1 - paradižnik 2 – koruza 3 – pšenica 4 – ječmen 5 – buče 6 – riž 7 – krompir

7. Obkroži 4 obrti, ki so se pojavile v neolitiku in pojasni, kaj je vplivalo na njihov pojav. pekarstvo

lončarstvo

predilstvo

zlatarstvo

DELITEV DELA, KI JE BILA

mizarstvo

tesarstvo

frizerstvo

tkalstvo

POSLEDICA STALNE NASELITVE.

PONOVIMO

Dosežki v razvoju tehnike

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si v učbeniku (na straneh 11–13) ogledajo fotografije kamenodobnega orožja in orodja in jih analizirajo: • Kakšen napredek v tehniki lahko opazimo, če primerjamo kamnite puščice (strani 11) s kamnitimi sekirami (na strani 12)? • Katere spretnosti je človek obvladal, da je izdelal kamnite puščice in katere spretnosti, da je izdelal sekiro? • Čemu je služila kamnita utež pri statvah? Čemu služijo statve? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran http:// museums.ncl.ac.uk/flint/menu.html. int/menu.html V razdelku Meet the Shaman izvedo: • kaj nosi šaman na glavi, • kako so ljudje gradili bivališča (My people build our homes), • kako so izdelovali harpune (Our Life at Home – See a craftsman). AKTUALIZACIJA Učenci naštejejo poklice in umetnike, ki še danes obdelujejo les in kamen ter primerjajo namembnost izdelanih predmetov s tistimi v kameni dobi. 8

Dopolni besedilo.

LOVOM NABIRALNIŠTVOM v Ljudje v kameni dobi so se preživljali z ___________________________ in ___________________________, POLJEDELJSTVOM ŽIVINOREJO neolitiku pa še s _____________________________ in ________________________________. V tem obdobju so VASI se iz odprtih planjav preselili v preproste koče, nastale so prve __________________________________. Ljudje, ki NOMADI HORDE so bili prej ____________________________, so se začeli združevati v ____________________________. Orodje in orožje so izdelovali iz ______________________, ______________________ in ________________________. KOSTI KAMNA LESA

BODIMO USTVARJALNI V okviru ustvarjalnih delavnic lahko v povezavi z učiteljem tehnike in tehnologije učenci izdelajo maketo neolitske vasi. Ob maketi razložijo, zakaj so vasi nastale in opišejo življenje v njih.

Življenje poljedelcev

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učenci s pomočjo nevihte možganov iščejo vzroke za uvedbo poljedelstva. Učitelj ideje zapisuje na tablo in jih skupaj z učenci preveri.

AKTIVNOST: terensko delo Učenci v okviru terenskega dela (naravoslovnega, tehniškega dne ali tabora) skušajo zanetiti ogenj na način, kot so to počeli v prazgodovini. UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci analizirajo zemljevid v učbeniku na strani 6–7: • Kje se nahajajo območja nastanka prvih kultur? • Katero od teh območij je bilo najbližje Evropi? • Zakaj so bila ta območja povezana z rekami?

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opiši življenje kamenodobnih lovcev in nabiralcev. • Iz kakšnega materiala so kamenodobni ljudje izdelovali orodje in orožje? • Kako so prvi ljudje odkrili ogenj? • Na katerih območjih so se ljudje najprej začeli ukvarjati s poljedelstvom? • Katere kulture so gojili? • Katere obrti so se najprej pojavile? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 9.

Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin Ob koncu mlajše kamene dobe je človek odkril prvo kovino – baker, ki jo je kmalu nadomestil z bronom. Ljudje so začeli opravljati različne poklice. S pojavom mislečega človeka se je v zgodovini človeštva pojavila tudi umetnost.

Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin

Živahne dobe kovin Človek je ob koncu neolitika odkril in začel uporabljati prvo kovino, kar je močno spremenilo njegovo življenje. 1. Na časovnem traku z različnimi barvami pobarvaj začetek posameznih kovinskih dob in jih poimenuj. 3500 3500

3000 3000

2500 2500

2000 2000

BAKRENA

1700 1700

1000 1000

BRONASTA

800 800

600 600

HALŠTATSKA

400 400

200 200

pr. Kr. Kr. 200 200 po po Kr. Kr. 00 pr.

LATENSKA

2. Kovine so bile zelo primerne za izdelovanje orožja. Katero orožje in drugo opremo lahko prepoznaš na sliki?

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše spremembe, ki jih je povzročila uporaba kovin v vsakdanjem življenju, ▶ navede nove poklice, ki so se pojavili v dobi kovin, ▶ opiše začetke verovanja in umetniških oblik izražanja. Živahne dobe kovin

ČELADA,

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (fotograﬁjo) Na začetku ure učitelj učencem pokaže fotograﬁjo vaške situle in zastavi vprašanja: • Kaj je na sliki? • Kaj se vidi na situli? • Po čem je še znan kraj, kjer so odkrili ta predmet? • Zakaj so uporabljali podobne predmete?

ZAPONKA, OGRLICA, ZAPESTNICE

Ljudje začnejo opravljati različne poklice Z odkritjem kovin se je povečalo število obrtnih poklicev, ki so jih opravljali ljudje. 3. V dobah kovin so nastali mnogi novi poklici. A. Obkroži pravilne med spodaj naštetimi. rudar

livar

tesar

predilec

kovač

B. Razmisli, kakšne posledice je imel pojav novih poklicev na človeško družbo.

RAZDELILI SO SI DELO, POJAVILE SO SE PREMOŽENJSKE RAZLIKE. 4. Tiskarski škrat se je nekoliko poigral s spodnjimi stavki. Smiselno jih uredi. si družine zemljo Posamezne so pridobile

AKTIVNOST: sodelovalno učenje Učitelj učence razdeli v skupine. Učenci s pomočjo učbenika in delovnega zvezka izdelajo časovni trak prazgodovinskih dob. Vsaka skupina predstavi eno od dob, tako da jo umesti v časovni trak, opiše njene značilnosti in pojasni, odkod izvira njeno ime. Časovne trakove shranimo, saj jih lahko uporabimo pri drugih urah.

POSAMEZNE DRUŽINE SO SI PRIDOBILE ZEMLJO. in jo Obdelovale s le orodjem so svojim zase.

OBDELOVALE SO JO S SVOJIM ORODJEM IN LE ZASE. prenašalo je potomce se premoženje na Družinsko

DRUŽINSKO PREMOŽENJE SE JE PRENAŠALO NA POTOMCE. 10

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci s pomočjo tabele primerjajo poljedelstvo v kameni in kovinski dobi. KAMENA DOBA Orodje Orožje Bivališča Menjava blaga Poklici Lastnina

KOVINSKE DOBE

BODIMO USTVARJALNI: izkustveno učenje (igra vlog) Učitelj učence razdeli v poljubno število skupin. Vsaka od skupin pripravi dramski prikaz življenja v kovinskih dobah (katerega od poklicev, trgovce, družinske poglavarje …), pri tem si pomagajo z učbenikom, delovnim zvezkom in poljubno literaturo.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.bbc.co.uk/wales/ celts pa lahko učenci sodelujejo v igrici o Keltih, ki so živeli v današnjem Walesu in pri tem izvedo več o: • njihovih bivališčih, • oblekah, • kovaški spretnosti, • bogovih in • vojskovanju. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o Keltih in njihovem življenju.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.bbc.co.uk/history/ ancient/ učenci izberejo okno British ancient History, tu pa okno Living in the Iron Age: • Če odprejo okno Reconstructing an Iron Age Roundhouse lahko učenci izvedo, iz česa so delali hiše; kako so najprej označili prostor za hišo; kakšno kritino so uporabljali; kako je potekala gradnja hiše. • Če odprejo okno Iron Age Life učenci izvedo, kako so nekoč delali ogenj; katere pripomočke so pri tem potrebovali; kako so naredili moko in spekli kruh; kako so predli volno. • Če odprejo okno Wetwang Chariot učenci izvedo, kako so v železni dobi naredili kolo in voz; kako so vpregli konje.

AKTUALIZACIJA Učitelj se z učenci pogovori o uporabnosti pluga danes: • Ali plug danes še uporabljamo? • Na kakšen pogon deluje plug? • Primerjaj ralo in plug. 9

Ljudje začnejo opravljati različne poklice

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Ljudje začnejo opravljati različne poklice v učbeniku na straneh 14–15 in izpolnijo shemo o poklicih, tako da posameznim poklicem dopišejo opis njihovega dela. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci razmislijo o sledečih vprašanjih: • Zakaj se je pojavila potreba po novih poklicih? • Kako je pojav poklicev vplival na spremembe v družbi? AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci s pomočjo zgoščenke Prazgodovina (Svarog) spoznajo nove poklice v kovinski dobi. Izdelajo tabelo, v kateri predstavijo nove poklice, vzroke za njihov pojav in posledice. Pojasnijo tudi pojma zasebna lastnina in naturalna trgovina.

RUDARJI

TOPILCI RUDE Novi poklici v kovinskih dobah

DRVARJI

KOVAČI

Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin

5. Razloži. Menjalna (naturalna) trgovina je

TRGOVINA, PRI KATERI MENJAJO BLAGO ZA BLAGO. Katere njene oblike so se ohranile do danes?

MENJAVA IGRAČ MED OTROKI.

Dosežki v umetnosti V prazgodovini so nastala številna umetnostna dela, s pomočjo katerih lažje razumemo življenje in verovanje ljudi v prazgodovini. 6. Oglej si slike v učbeniku na straneh 15 in 16. Kaj je upodabljal prazgodovinski človek?

ŽIVALI, LJUDI 7. Oglej si ilustracijo, na kateri keltski svečenik izvaja daritveni obred. A. Kaj sežiga svečenik?

ŽITO B. Kaj je bil namen tega dejanja?

AKTUALIZACIJA Učitelj učencem pokaže slike rudarjev, drvarjev, kovačev … iz kovinske in moderne dobe. Učenci nato primerjajo opremo pripadnikov posameznega poklica in način dela. BODIMO USTVARJALNI: izkustveno učenje (simulacija) Učenci zaigrajo naturalno trgovino, pri kateri menjajo zvezke, svinčnike … Ob tem ugotavljajo, na kakšne težave so naleteli pri menjavi, kako so na primer določili vrednost posameznega predmeta …

ODGNATI ZLE DUHOVE IN PRIVABITI DOBRE. 8. Med petimi stavki trije pravilno opisujejo delo vračev, dva pa sta napačna. Obkroži črke pred napačnima trditvama. A. Vrači so zdravili ljudi. B. Vrači so krstili ljudi in jim podeljevali zakramente. C. Vrači so darovali bogovom. Č. Vrači so s pomočjo plesa duhove prosili za dež. D. Vrači so prebivalcem napovedovali prihodnost.

PONOVIMO

KOVINSKE DOBE

AKTIVNOSTI: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 15 učenci preberejo, kje v svetu so našli jamske slike. Najdbe označijo na zemljevidu sveta.

DUHOVNI SVET

• LIVAR

• DOBRI IN ZLI DUHOVI

JE BIL BAKER

• KOVAČ

• VRAČ

• NATO ŠE BRON

• RUDAR

• SVEČENIKI

• PRVA KOVINA Dosežki v umetnosti in duhovni svet

NOVI POKLICI

IN ŽELEZO

• AMULETI IN TOTEMI

RAZISKOVALEC Učenci na internetu poiščejo čim več informacij o ljudstvih v Afriki in Amazoniji, ki še danes živijo in verujejo na podoben način, kot so to počeli prazgodovinski ljudje. AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (fotograﬁjo) Učenci primerjajo dve fotograﬁji jamskih slik v učbeniku (na strani 15 in 16): • razložijo, kaj so upodabljali prazgodovinski ljudje, • pojasnijo, zakaj so ljudje uporabili ravno tovrstno tematiko, • ugotovijo, v čem se obe upodobitvi razlikujeta. 10

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Ob pomoči besedila v učbeniku učenci v kratkem sestavku razložijo značilnosti verovanja v prazgodovini, pri čemer naj odgovorijo na vprašanja: • Zakaj so se ljudje bali naravnih pojavov? • Kje so po verovanju ljudi bivali duhovi? • Kdo so bili dobri in kdo zli duhovi? • Kakšna je bila naloga vračev in svečenikov?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. culture.gouv.fr/culture/arcnat/lascaux/ en, odprejo okno Discover in odgovorijo en na vprašanja: • Kje se nahaja predstavljena jama Lascaux? (okno Time and Space) • Kdaj so jo odkrili? (1940, the Discovery) • Kaj upodabljajo jamske slike? (okno Virtual Visit) • Zakaj del jame, ki se imenuje Painted Gallery, imenujejo tudi »prazgodovinska Sikstinska kapela«?

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katera kovinska doba je trajala najdlje? • Kje so uporabljali kovinske izdelke? • Kateri novi poklici so se pojavili v kovinskih dobah? • Kako so ljudje blago menjali preden se je pojavil denar? • Kako so se ljudje razdelili po premoženju? • Zakaj so ljudje verjeli v duhove? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 11.

Od piščali do vaške situle – prazgodovina na slovenskem ozemlju Arheološke izkopanine dokazujejo, da je človek v prazgodovini živel tudi na današnjem slovenskem ozemlju. Poleg najdb v jamah v času paleolitika, je z začetkom kovinskih dob poznano najdišče na Ljubljanskem barju. Najbolj znane najdbe iz kovinskih dob pa so bile odkrite na Dolenjskem.

Od piščali do vaške situle – prazgodovina na slovenskem ozemlju

Piščal iz Divjih bab Piščal neandertalca, najdeno v Divjih babah, štejemo med ene najpomembnejših odkritij na današnjih slovenskih tleh. 1. A. Oznake pred kraji na zemljevidu pobarvaj: - kamenodobne rumeno, - bakrenodobne rdeče, - bronastodobne rjavo, - železnodobne črno. B. Iz katerega prazgodovinskega obdobja je največ ostankov v bližini tvojega domačega kraja?

2. Oglej si sliko piščali, ki so jo našli v jami Divje babe v učbeniku na strani 17. V prazen kvadrat skiciraj najdeno piščal in jo primerjaj s sodobnim instrumentom v sosednjem kvadratu.

IMA LUKNJE, KI SO VEČJE, NIMA USTNIKA.

3. Pod slike zapiši kraje v Sloveniji, kjer so našli ostanke iz kamene dobe, ki jih lahko povežeš s slikami iz sodobnega življenja.

OROŽJE (BETALOV SPODMOL)

PIŠČAL (DIVJE BABE)

MAMUT (NEVJE)

ŠIVANKA (POTOČKA ZIJALKA)

AKTUALIZACIJA Ko učenci rešijo nalogo 3 v delovnem zvezku (stran 12), primerjajo in naštevajo še druge predmete, ki so jih poznali in uporabljali kamenodobni ljudje na Slovenskem s poudarkom na najbližjih najdiščih. Te predmete lahko narišejo. BODIMO USTVARJALNI: izdelava piščali V sodelovanju z učiteljem glasbene vzgoje si učenci izdelajo lastne piščali iz lesa in priredijo koncert za sošolce. Primerjajo zvok njihovih piščali z zvokom piščali iz Divjih bab.

Mostiščarji na Ljubljanskem barju

AKTIVNOST: metoda slikovnograﬁčnih izdelkov Učenci narišejo naselje mostiščarjev in življenje v njih. Upodobijo ljudi, njihovo delo, koče, domače živali …

AKTIVNOST: delo v dvojicah Učenci se v dvojicah pogovorijo o prednostih in slabostih kolišč (mostišč) pred naselji na kopnem. Svoje ugotovitve nato predstavijo v razredu in jih primerjajo s sošolci.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotograﬁjo) Učenci si ogledajo fotograﬁjo v učbeniku na strani 18 zgoraj (predmeti koliščarjev), navedejo predmete na njej in pojasnijo, za kaj so se ti predmeti uporabljali.

AKTUALIZACIJA Učitelj učencem predstavi življenje ljudi, ki še danes živijo v kočah na kolih (na primer v Južni Aziji). Vodi naj razgovor, zakaj ljudje še danes živijo v hišah na kolih.

UČNI CILJI Učenec: ▶ navede največja prazgodovinska najdišča na Slovenskem, ▶ opiše prazgodovinske najdbe na Slovenskem, ▶ oceni pomen pomembnih prazgodovinskih odkritij na Slovenskem.

Piščal iz Divjih bab

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja del videoposnetka o neandertalčevi piščali. Z vprašanji učence spodbudi k razmišljanju o prazgodovinskih ostankih na naših tleh: • Kakšen zvok je na posnetku (če je samo avdio)? • Na kateri inštrument je igral človek na posnetku? • Kje v Sloveniji so še našli prazgodovinske ostanke? • Kje v bližini tvojega domačega kraja so našli prazgodovinske ostanke?

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in metoda dela pisnograﬁčnih izdelkov Učenci si ogledajo videoposnetek o neandertalčevi piščali. Na list papirja zapišejo ključne besede, s pomočjo katerih oblikujejo miselni vzorec o vsebini posnetka.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletnih straneh Narodnega muzeja www.narmuz-lj.si) učenci odprejo okno (www.narmuz-lj.si Oddelki, tu pa izberejo Arheološki oddelek in nato Zbirke-Prazgodovina, kjer: • izvedo, koliko predmetov iz prazgodovine hrani muzej, • katera so najpomembnejša najdišča, • katere predmete prikazujejo fotograﬁje na spletni strani.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku na strani 17 ugotovijo: • katera so najbolj znana najdišča iz kamene dobe, bakrene dobe, bronaste dobe in železne dobe, • iz katerega obdobja je ohranjenih največ najdišč, • v katerem delu Slovenije se nahaja največ najdišč iz železne dobe. 11

BODIMO USTVARJALNI V dogovoru z učiteljem tehnike in tehnologije učenci izdelajo maketo kolišča (mostišča) in ob njej predstavijo življenje takratnih prebivalcev.

AKTIVNOST: terensko delo (obisk muzeja) V okviru dni dejavnosti učitelj z učenci obišče Mestni muzej v Ljubljani, kjer se učenci podrobneje seznanijo z življenjem v prazgodovini. Muzej organizira tudi vodene delavnice za otroke.

Od piščali do vaške situle – prazgodovina na slovenskem ozemlju

Mostiščarji na Ljubljanskem barju V bakreni dobi so na Ljubljanskem barju nastala številna kolišča. 4. Pojasni izraza: ČOLN STESAN IZ ENEGA DEBLA. DEBLAK (DREVAK) MOSTIŠČE (KOLIŠČE)

NASELBINE NA KOLIH NA LJUBLJANSKEM BARJU.

5. Preberi odlomek iz knjige Bobri pisca Janeza Jalna: »Voda v jezeru je narasla do kolov, na katerih so bile postavljene koče, in je pričela upadati šele, ko je nekatere že skr-

A. Iz katerega letnega časa je opis?

belo, da prodre skozi tla in jih prežene s suhih ležišč v vlažne

POMLAD

drevake, iz enega samega debla tesane in izžagane čolne, ki so se privezani ob kolišča pozibavali na motni vodi. Čez dan pa so tiho drseli po jezeru naokrog in morali dokajkrat po opravkih prepluti razdaljo med kolišči in trdino.«

B. Kakšno nevarnost je predstavljalo naraslo jezero?

ZGODOVINSKA BRALNA ZNAČKA: metoda dela z zgodovinskimi besedili V razredu učitelj lahko organizira tekmovanje za zgodovinsko bralno značko, prva izmed izbranih knjig je lahko delo Janeza Jalna Bobri.

POPLAVA, UNIČENJE HIŠ C. Kaj pomeni izraz trdina?

Č. Zakaj danes na Ljubljanskem barju ni več jezera?

KER SE JE POSUŠILO, PRERASLO GA JE RASTLINJE.

KOPNO

Vaška situla Vaška situla

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotograﬁjo) Učenci si ogledajo fotograﬁjo v učbeniku na strani 19 zgoraj (vaška situla): • opišejo predmet na njej, • pojasnijo, za kaj so ta predmet uporabljali, • opišejo, kaj je upodobljeno na situli.

V bližini Vač so našli najbolj znano najdbo železne dobe pri nas, vaško situlo. 6. A. V obris situle nariši en dogodek iz svojega življenja. B. Čemu so služile situle?

HRAMBA ŽITA, HRANE ... C. Kaj so upodabljali na situle?

MITOLOŠKE PRIPOVEDI 7. Namišljeni raziskovalec keltske zgodovine nam je pustil svojo vizitko. Iz črk sestavi ime keltske države, ki je segala tudi na naše ozemlje.

Tone R. Škalir VOJSKO

NORIŠKO KRALJESTVO

AKTIVNOST: skupinsko delo Učenci časovne trakove kamene dobe in kovinskih dob, ki so jih izdelali v eni od prejšnjih ur, po skupinah zapolnijo s sličicami prazgodovinskih predmetov. Poseben poudarek damo na predmete, ki so bili najdeni v bližini domačega kraja.

PONOVIMO

KAMENA DOBA

OROŽJE, ORODJE, PIŠČAL, ŠIVANKA,

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o Noriškem kraljestvu v vzhodnoalpskem prostoru.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.museumonline. at/2003/servus_latein/antike/ slowenisch/magdalensberg_s.htm učenci izvedo več o enem od znanih železnodobnih najdišč na današnjem avstrijskem Koroškem, pod Madgalensko goro, ki je preurejeno v arheološki park: • Po čem je bilo mesto znano? • Od kod so dobivali rudo? • Katere predmete lahko vidimo na fotograﬁji z naslovom ‘Orodje iz noriškega železa’? • Kakšne keramične posode so našli? Odgovor ponuja kratek posnetek. 12

MAMUT

PRAZGODOVINSKI OSTANKI NA SLOVENSKEM

KOVINSKE DOBE

VAŠKA SITULA, MOSTIŠČARJI, KOVINSKO ORODJE IN OROŽJE 13

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi. • DEBLAKI _______________ • GRADIŠČA ______________ • MAMUTI _______________ • JANTARNA POT ____________

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšni ostanki so bili najdeni v paleolitskih najdiščih na Slovenskem? • Zakaj je piščal iz Divjih bab pomembna najdba? • Zakaj so se koliščarji odločili za bivališča na kolih? • Pomisli, zakaj so uporabljali vozove. • Kaj je vplivalo na gostejšo naselitev v času železne dobe? • Kakšno naselje je bilo gradišče? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 13.

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture 20 22 24 26 29 31

Kako so nastale prve civilizacije Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju Kako so se razvijale prve civilizacije na Vzhodu Veliki imperiji od Sredozemlja do Kitajske Kakšna je bila družba prvih civilizacij Kateri so bili dosežki v znanosti in kulturi

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Grigorij Maksimovič Bongard-Levin et al., Stara indijska civilizacija: ﬁlozoﬁja, nauka, religija, Prosveta, Beograd, 1993. • Bob Brier, Skrivnostna smrt Tutankamona: nova zgodovinska dognanja, Učila International, Tržič, 2006. • C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980. • Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. • Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996. • Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994. • Gerhard Herm, Feničani: škrlatni imperij antike, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997. • Sarah Kochav, Izrael, sijaj svete dežele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. • Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Marija Milenković, Zločin in kazen v deželi faraonov, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 54, štev. 3, str. 301-310, Ljubljana, 2003. • Robert Morkot, Stari Egipt in njegova kraljestva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • James Ritter, Praštevila: stari Egipt in Mezopotamija, glasnik Unesco, št. 32, str. 12-17, 1989. • Michael Roaf, Cultural atlas of Mesopotamia and Near East, Facts On File, Oxford, New York, 1990. • Vital Sever, Zakladi Kitajske: v naslonjaču k 340 legendarnim znamenitostim, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. • Alberto Siliotti, Egipt, sijaj stare civilizacije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Lewis Spence, Egypt, Senate, London, 1994. • Igor Steiner, Pregled vojaške zgodovine starega Egipta, Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 74, štev. 3-4, stran 261-268, Ljubljana, 2003. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. • Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. • Jean Vercoutter, Iskanje pozabljenega Egipta, DZS, Ljubljana, 1994. • Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994. • Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987. • Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Zbirka Človek in čas: • 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Zbirka Svet okoli nas: • Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. • Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992. • Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976.

LITERATURA ZA UČENCE: • Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002. • Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. • Sylvie Baussier, Egipt in faraoni, Modrijan, Ljubljana, 2005. • Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

• Karen Brookﬁeld, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. • Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • Gian Paolo Ceserani, Tutankamon, Domus, Ljubljana, 1989. • Peter Chrisp, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. • Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994. • Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • John Guy, Egipčani, Grlica, Ljubljana, 2006. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Eva Kocuvan, Egipčanska knjiga živih, Modrijan, Ljubljana, 1997. • Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. • Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Anne Millard, Najlepša knjiga o piramidah, Učila, Tržič, 1996. • Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001. • Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Lara Peinado Federico, Kako so živeli Babilonci, EWO, Ljubljana, 1994. • Lara Peinado Federico, Kako so živeli Feničani, EWO, Ljubljana, 1994. • Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. • Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. • Philipe Steele, Zakaj neki so gradili piramide in druga vprašanja o starem Egiptu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. • Scott Steedman, Egipčanske novice, Učila, Tržič, 1998. • David Stewart, Vse, samo egipčanska mumija ne, Didakta, Radovljica, 2002. • Jonathan Tubb, Sveta dežela, Pomurska založba, Murska Sobota, 1993. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Zbirka Človek in čas: • 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • V času prvih civilizacij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zbirka Svet okoli nas: • Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.

LEPOSLOVJE: • Bhagavadgíta - Gospodova pesem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970. • E. A. Wallis Budge, Egipčanska knjiga mrtvih: papirus Ani, Stella, Šmarješke Toplice, 2003. • Dhammapada : besede modrosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987. • Eo o Gilgamešu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Gautama Buddha, Dhammapda: pot resnice, Branko, Nova Gorica, 2001. • Jacq, C., Ramzes (5 knjig), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999–2000. • Ko pesem tkem: antologija vedskih pesmi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Konfucij, Mencij, Štiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Lin Yutang, Znamenite kitajske novele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. • Proza starega Egipta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967. • Sa Shan, Cesarica: zgodovinski roman o kontroverzni cesarici Vu iz dinastije Tang iz 7. stoletja, Učila International, Tržič, 2007. • Philipe Vanderberg, Ramzes Veliki, DZS, Ljubljana, 1978. • Visoka pesem, Ognjišče, Koper, 2000. • Oscar von Wertheimer, Kleopatra, Ljubljana, 1965. • Xenophon, Anabasis: pohod v notranjost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963.

MLADINSKA LITERATURA • Dhindra Baldoon, Zvezdna ogrlica in druge indijske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967. • Karel Bruckner, Zlati faraon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Roberto Brunelli, Ilustrirane svetopisemske zgodbe, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik Tutankamonove mamice, Grlica, Ljubljana, 2002. • Anita Ganeri, Verske zgodbe: najlepše zgodbe iz svetovnih religij, Didakta, Radovljica, 1995. • Zahi A. Hawass, Prekletstvo faraonov: moje pustolovščine z mumijami, Rokus, Ljubljana, 2004. • Kitajske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003. • Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006. • Mary Pope Osborne, Mumije zjutraj, Grlica, Ljubljana, 2002. • Mary in Will Pope Osborne, Mumije in piramide, Grlica, Ljubljana, 2003. 14

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

• Luka Plečnik, Bes bogov, samozal., Ljubljana, 2006. • Robert W. Walker, Kje izvira Nil, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.

FILMI (IZBOR) • Egipčanski princ (animirani ﬁlm), r. Brenda Chapman, ZDA, 1998. • Mojzes – Biblijske zgodbe (animirani ﬁlm), r. Hanna William, ZDA, 2006. • Sveto pismo: Mojzes 1 in Mojzes 2, r. Robert Young, ZDA, 1995.

DOKUMENTARNI FILMI • Biblija. Stara zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1997. • Nefreteta, kraljica Egipta, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005. • Prekletstvo kralja Tutankamona, Delo, Ljubljana, 2006. • Starodavna Mezpotamija, Boomark, Tržič, 2001. • Starodavni Egipt, Boomark, Tržič, 2001. • Zgodovina pisave, Videofon, Blejska dobrava, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR) Kaj je civilizacija • http://sl.wikipedia.org/wiki/Civilizacija • www.thefreedictionary.com/civilization • http://oncampus.richmond.edu/academics/education/projects/webunits/greecerome/civdef.html • www.historyguide.org/ancient/lecture1b.html • www.ourcivilisation.com/deﬁne.htm

Rodovitni polmesec • http://projekti.svarog.org/prve_civ/kazalo.html • http://sl.wikipedia.org/wiki/Rodovitni_polmesec • http://rcum.uni-mb.si/~zgodovina/zgo/sv.html • www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/middle_east/ • http://killeenroos.com/1/mesodata.htm • www.britannica.com/eb/article-9034123/Fertile-Crescent • http://home.cﬂ.rr.com/crossland/AncientCivilizations/Middle_East_Civilizations/middle_east_civilizations.html

Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu • http://projekti.svarog.org/prve_civ/mezopotamija/preindex.html • http://sl.wikipedia.org/wiki/Mezopotamija • www.o-zadobrova.lj.edus.si/tretja_triada/vilma_livk/galerija/slike/babilon.ppt • www.kathimitchell.com/ancivil.html#Mesopotamia: • www.bbc.co.uk/history/ancient/cultures/mesopotamia_gallery.shtml • www.wsu.edu/~dee/MESO/MESO.HTM • www.mesopotamia.co.uk/ • www.historylink101.com/ancient_mesopotamia.htm

Egipt – dar reke Nil • www.egipt-slo.net/domov.php • http://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Egipt • www.geocities.com/tinagregorc/ • www.mladina.si/tednik/200312/clanek/i-mesko/ • www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zgodovina/Egipt/StariEgipt.htm • www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/egipt • www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ • www.eyelid.co.uk/ • www.ancientegypt.co.uk/menu.html • www.pbs.org/empires/egypt/index.html • www.nationalgeographic.com/pyramids/

Judje – “izvoljeno ljudstvo” • http://sl.wikipedia.org/wiki/Hebrejci • www.student-info.net/ff/fgg/baza-student/socio3/11913002/datoteke/Sociologija_religije_-_Judovstvo.doc • www.biblija.net/biblija.cgi?id0=1&pos=0&set=2&lang=sl&m=Rim%204;%201%20Sam%2013;%20Ps%2058 • www.pbs.org/wnet/heritage/index.html • www.fordham.edu/halsall/jewish/jewishsbook.html • http://score.rims.k12.ca.us/activity/ancient_hebrews/ • www.museum.upenn.edu/Canaan/index.html

Indska in vedska civilizacija • http://sl.wikipedia.org/wiki/Indska_civilizacija • http://sl.wikipedia.org/wiki/Mohend%C5%BEo-daro • www.bosnic.com/index.asp?RID=3&TID=16&PID=19&SID=736470 • www.bbc.co.uk/history/ancient/cultures/shangri_la_01.shtml • www.buddhanet.net/ • www.ancientindia.co.uk/ • www.historyforkids.org/learn/india/ 15

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

• www.wsu.edu/~dee/ANCINDIA/ANCINDIA.HTM • www.bbc.co.uk/history/ancient/india/

Kitajska • www.wsu.edu/~dee/ANCCHINA/ANCCHINA.HTM • www.cnd.org/fairbank/ • www.mrdowling.com/613chinesehistory.html • www.pbs.org/wgbh/nova/chinamum/ • www.chinapage.org/china.html • members.aol.com/Donnclass/Chinalife.html • www.historyforkids.org/crafts/china.htm • http://acc6.its.brooklyn.cuny.edu/~phalsall/texts/ssuma2.html • http://acc6.its.brooklyn.cuny.edu/~phalsall/texts/shu-jing.html • http://cwx.prenhall.com/bookbind/pubbooks/spodek2/chapter7/deluxe.html

Asirski imperij • www.znanje.org/i/i25/05iv05/05iv0523/istorija.htm • www.aina.org/aol/ • www.aina.org/aol/peter/brief.htm • www.wsu.edu/~dee/MESO/ASSYRIA.HTM • www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/middle_east/assyria.html

Perzija • http://sl.wikipedia.org/wiki/Darej_I. • www.livius.org/persia.html • www.mnsu.edu/emuseum/cultural/oldworld/middle_east/ancientpersia.html • www.ancientpersia.com/ • www.crystalinks.com/persia.html

Feničani • http://phoenicia.org/ • http://gorp.away.com/gorp/location/africa/phonicia.htm • http://weekly.ahram.org.eg/2006/812/heritage.htm

Družba prvih civilizacij • www.druga.org/~raz00a/2a/zasolo/kb_egipt.doc • www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/egipt_kultura • www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ • www.pbs.org/empires/egypt/educators/lesson4.html • www.pbs.org/empires/egypt/educators/lesson6.html • www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ • www.pbs.org/empires/egypt/educators/lesson6.html • www.pbs.org/wgbh/nova/sunken/

Dosežki v znanosti in kulturi Prvi koledar • www2.arnes.si/~osmstur1s/egipt/egipt.htm • www.mf.uni-lj.si/mf/fakulteta/prenova/seznami-znanj-predklinika/pklin-zgodovina.pdf • http://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Egipt • www.kingtutshop.com/freeinfo/Ancient-Egyptian-Calendar.htm • www.touregypt.net/magazine/mag03012001/magf1.htm • www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/egypt/dailylife/calendar.html

Prve pisave • http://ro.zrsss.si/borut/gimpoljane/latin/latin/ucenje/pisave.html • http://sl.wikipedia.org/wiki/Pisava • www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ • www.digitalegypt.ucl.ac.uk/art/calligraphy.html • www.pbs.org/safarchive/4_class/45_pguides/pguide_1004/44104_boat.html

Politeizem • www.religije.com/hinduizem.htm • www.religije.com/slovarcek.htm • www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ • www.bbc.co.uk/history/ancient/india/

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Prve civilizacije, Svarog, Miklavž, 2003. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI: • Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne%2 0delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc) • Vilma Brodnik, Egipt – dar Nila, Zbornik strokovne ekskurzije učiteljev zgodovine, ZRSS, Ljubljana, 2003. • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geograﬁja, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, matematika

Kako in kje so nastale prve civilizacije UČNI CILJI Učenec: ▶ navede značilnosti civilizacije, ▶ opiše pogoje za nastanek prvih civilizacij, ▶ navede področja, kjer so nastale prve civilizacije. Kaj je civilizacija

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj na tablo zapiše pojma civilizacija in kultura. Učenci hodijo k tabli in dopisujejo ključne besede, ki po njihovem deﬁnirajo ta pojma. V teku ure učitelj pravilne deﬁnicije obkroži.

Kako in kje so nastale prve civilizacije

Razvoj namakalnega poljedelstva je prinesel potrebo po večji organiziranosti življenja ljudi. Razvila so se mesta, urejena družba, novi poklici ter država. Ob rekah, kjer je bilo moč z učinkovitejšim poljedelstvom pridelati več hrane, se je povečalo število prebivalstva. Tam so nastale prve visoke civilizacije.

Kaj je civilizacija Civilizacija je skupina ljudi, ki živi skupaj. Najstarejše so nastale v Mezopotamiji (današnjem Iraku), ki ji zato pravimo tudi zibelka civilizacij. 1. Po mnenju zgodovinarjev je morala imeti civilizacija v starem veku nekatere značilnosti. Katere? Izmed navedenih obkroži tiste, ki so pravilne. mesta avtoceste razvita kultura napredna tehnologija letališče 2. Oglej si ilustracijo in odgovori na vprašanja: A. Kje so nastajale prve civilizacije?

OB REKAH. B. Kakšna je bila povezava med mestom in kmeti?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo barvno poudarjeno besedilo v učbeniku na strani 22 in: • ugotovijo pravilne deﬁnicije pojma civilizacija, • pojasnijo, zakaj so nastale prve civilizacije. AKTUALIZACIJA Učitelj učencem pojasni, da je ena izmed značilnosti civilizacij obstoj pravil oziroma zakonov. Učence pozove k razmisleku: • zakaj obstajajo šolska pravila, • naj naštejejo nekaj šolskih pravil, • naj naštejejo nekaj ukrepov, ki sledijo, če šolska pravila prekršijo. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo čim več podatkov o gojenju riža. Svoje ugotovitve predstavijo v obliki zgodovinske govorne vaje. AKTIVNOST: izkustveno učenje (simulacija) V razredu skupaj z učenci izdelamo model namakalnega polja. V plastično posodo z zelo majhnim odtokom nasujemo zemljo, vanjo posadimo žito in dobro zalijemo, da voda delno stoji. Čez nekaj dni bo voda odtekla in žito bo začelo kaliti. Kje je bil rodovitni polmesec

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskim besedilom Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 23 zgoraj (Iz poezije Sumercev) in ga analizirajo: • izpišejo pridelke, ki se omenjajo v pesmi, • ugotovijo, kateri pridelki so še danes značilni za prostor rodovitnega polmeseca, • ugotovijo, kateri pridelki od omenjenih se pridelujejo tudi pri nas. 18

KMETJE SO V MESTU PRODAJALI PRIDELKE. C. Kaj je vplivalo na velikost mest?

UGODNA LEGA, TRGOVSKE POTI, UČINKOVITO VODENJE. 3. Zakaj se je razvila pisava? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A. Ljudje so želeli zapisati vse, kar se je dogajalo, zakone, količino zalog … B. Ljudje so želeli brati knjige in časopise. C. Ljudje so ugotovili, da je govorjenje za njih prenaporno.

Kje je bil rodovitni polmesec Zibelka civilizacije je bilo sušno območje med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom. 4. Na zemljevidu rodovitnega polmeseca: A. ob rekah vpiši ustrezne številke, B. v morja pa ustrezne črke, A 2 C. z zeleno barvico pobarvaj območje Mezopotamije. 1 – Nil, 2 – Evfrat, 3 – Tigris, A – Sredozemsko morje, 1 B – Rdeče morje, C – Perzijski zaliv

AKTUALIZACIJA Učenci primerjajo sodobne namakalne sisteme v bližnji ali daljni domači okolici z neolitskimi glede na namen, tehniko izgradnje, učinkovitost. To lahko naredijo v obliki tabele, miselnega vzorca ali zapisa. BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Na velik plakat učenci narišejo rodovitni polmesec, ki ga opremijo z rekami in njihovimi imeni. Na plakat pritrdijo slike pridelkov, tipičnih za to območje v času starega veka.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid dežel rodovitnega polmeseca (gospodarska karta v atlasu sveta): • ugotovijo, katere države obstajajo danes na ozemlju nekdanjega rodovitnega polmeseca ter narišejo njihove zastave, • ugotovijo, ali to področje še danes velja za sušno, • ugotovijo, kakšno je gospodarstvo dežel nekdanjega rodovitnega polmeseca, • pridelke, ki jih pridelujejo danes, primerjajo s pridelki v starem veku.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 20–21: • obrazložijo, kje je območje rodovitnega polmeseca, • ugotovijo, katere države so na tem ozemlju nastale, • pojasnijo, zakaj je rodovitni polmesec ravno tam, • pojasnijo lego rodovitnega polmeseca; pri tem jim pomagamo z vprašanji npr. kakšne so tam zime, kolikokrat na leto tam žanjejo.

Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu

Kako in kje so nastale prve civilizacije

5. A. Kakšno podnebje je bilo značilno za dežele rodovitnega polmeseca? Zakaj se prve civilizacije niso razvile v območjih z ugodnejšim podnebjem, npr. v srednji Evropi?

• MILE ZIME, VROČA POLETJA, MALO PADAVIN • V SREDNJI EVROPI: ZARADI SUŠE SO MANJ POGOSTO ŽELI, ZATO JE BILA KOLIČINA PRIDELKOV MANJŠA.

Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu Prvo državo v zgodovini so ustanovili Sumerci v Mezopotamiji. 6. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom: Sumerci so poznali: Sumerci so bili: A. enotno državo A. monoteisti B. mestne države B. politeisti »Če je človek ukradel vola, ovco, svinjo ali čoln, ki je pripadal templju ali vla-

7. Babilonski kralj Hamurabi je dal zapisati zakone. Zakaj je bilo pomembno, da so zakone zapisali?

darju, je moral plačati tridesetkratno vrednost ukradenega. Če je ukradel

DA SO BILI ZAKONI POVSOD ENOTNI IN POZNANI.

blago navadnemu človeku, je moral plačati desetkratno vrednost.«

PONOVIMO

Reši izpolnjevanko. Razloži pojem na osenčenih poljih. A – pokrajina med Evfratom in Tigrisom B – prestolnica Babilonske države C – prvi kralj, ki je združil vsa sumerska mesta Č – vladar, ki je izdal prvi znani zakonik D – ljudstvo, ki je premagalo Babilonce E – eno od sumerskih mest F – ena od dveh mezopotamskih rek A

O N

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje o Mezopotamiji v učbeniku na straneh 23–24. Izdelajo kronološko tabelo o državah v Mezopotamiji. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.mesopotamia. co.uk/menu.html: co.uk/menu.html Na zemljevidu izberejo Sumer in ugotovijo: - Zakaj so odkrite grobnice v Uru poimenovali ‘kraljeve’? (okno The Royal Tombs of Uru) - Katera igra je bila najbolj priljubljena na kraljevem dvoru v Uru? - Kako so gradili zigurate? (okno Ziggurats) - Kje so našli najstarejši zigurat? - Kako so bili zigurati okrašeni? Na zemljevidu izberejo Babylonia in okno Trade in Transport ter ugotovijo: - S katerimi surovinami so trgovali v Babilonu? - Kako so blago prenašali in prevažali? (okno Explore) - Učenci se lahko vživijo v vlogo trgovca in ga spremljajo na njegovi poti. (okno Story)

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo odlomek določila iz Hamurabijevega zakonika v učbeniku na st rani 24 in ugotovijo: • o kakšnih prestopkih priča zakonik, • kdo naj bi bil ‘navaden državljan’, • kakšne so bile kazni, • kako bi danes kaznovali ljudi za navedene prekrške.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo odlomek Ep o Gilgamešu v učbeniku na strani 23 spodaj in ugotovijo: • kdo je ustvaril življenje na svetu po verovanju Sumercev, • kakšno je bilo v erovanje starih Sumercev, • kakšna vloga je pripisana smrti.

RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o visečih vrtovih, ki naj bi bili obstajali v Babilonu. Svoje ugotovitve s slikovnim gradivom predstavijo na plakatu . Viseči vrtovi veljajo za eno izmed svetovnih čudes antičnega sveta. • Zakaj so dobili ime ‘viseči’? • Kaj priča njihova izvedba a) glede ljubezni kralja do svoje žene; b) glede tehnične razvitosti?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšno vlogo so imela mesta v času nastajanja prvih civilizacij? • Zakaj je bil nastanek prvih civilizacij povezan tudi s tehnološkim razvojem? • Zakaj je območje prvih civilizacij dobilo naziv rodovitni polmesec? • Ob katerih rekah je nastal rodovitni polmesec? • Katero ljudstvo je ustanovilo prvo državo na svetu? • Kaj je bilo značilno za prve mestne države? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 16. 19

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju UČNI CILJI Učenec: ▶ navede prve civilizacije ob Sredozemlju, ▶ opiše razvoj egiptovske civilizacije, ▶ opiše posebnosti razvoja hebrejske kulture.

Egipt – dar reke Nil

V Sredozemlju sta nastali egiptovska in hebrejska civilizacija, ki sta imeli veliko skupnih značilnosti, v marsičem pa sta se razlikovali.

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju Egipt – dar reke Nil

Ob Nilu je nastala ena najmogočnejših civilizacij. 1. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 20–21. S črtami poveži civilizacije in reke. Dve reki ne sodita v skupino in bosta ostali brez svojega para. Evfrat in Tigris Egipt Modra in Rumena reka Mezopotamija Donava Indska civilizacija Nil Kitajska Ind Lena 2. Nalogo reši s pomočjo zemljevida v učbeniku na straneh 20–21. A. Na zemljevidu • zapiši imeni Spodnjega in Zgornjega Egipta, • na črte zapiši imeni obeh prestolnic, • v spodnji kvadrat zapiši ime ustanovitelja enotne države.

MEMPHIS SPODNJI

MENES AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid prvih civilizacij v učbeniku na strani 20–21 in ugotovijo: • katero ozemlje je obsegal Egipt v času največjega obsega, • kateri so bili pomembnejši egipčanski kraji, • kje je bila Nubija.

B. Kaj simbolizira egiptovska krona?

ZDRUŽITEV ZGORNJEGA IN SPODNJEGA EGIPTA.

3. A. Na časovnem traku pobarvaj obdobje starega kraljestva z modro, srednjega kraljestva z rumeno in novega kraljestva z zeleno barvo. 3000 3000

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientegypt. co.uk/menu.html: co.uk/menu.html Izberejo okno Geography in ugotovijo: - Kaj pomeni oznaka ‘črna zemlja’ in kaj oznaka ‘rdeča zemlja’? Izberejo okno Time, v njem pa razdelek Explore ter ugotovijo: - Kaj je bila naloga svečenikov, ki so jih imenovali ‘čuvaji ur’? - Kako je delovala vodna ura, s katero so v Egiptu merili čas? Izberejo okno Time, v njem pa razdelek Story ter ugotovijo: - Kdaj so se v dolino Nila naselili prvi ljudje? - Katero je drugo ime za faraona Menesa, ki je leta 3100 pr. Kr. združil Zgornji in Spodnji Egipt? - Kdaj in kje je bila zgrajena prva kamnita piramida? - V času katere dinastije je vladal Ramzes II.?

BODIMO USTVARJALNI Učenci izdelajo krono Egipta, lahko iz kartona, drugega papirja … 20

TEBE ZGORNJI

2700 2700

2400 2400

STARO KRALJESTVO

2100 2100

1800 1800

SREDNJE KRALJESTVO

1500 1500

1200 1200

900 pr. pr. Kr. Kr. 900

NOVO KRALJESTVO

C 17

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Egipt – dar reke Nil v učbeniku na straneh 25–26 in izdelajo kronološko tabelo o razvoju egiptovske države.

Staro kraljestvo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo ilustracijo egiptovske krone v učbeniku na strani 25 in ugotovijo: • kaj simbolizira krona Zgornjega Egipta, • kaj simbolizira krona Spodnjega Egipta.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o turističnih destinacijah v Egiptu. Lahko obiščejo turistično agencijo in preučijo katalog o Egiptu: • Kateri spomeniki kulturne dediščine so predvideni za obisk? • Koliko turistov letno obišče Egipt? • Kateri spomeniki kulturne dediščine so najbolj obiskani?

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju

B. Razvrsti navedene dogodke v časovni trak na prejšnji strani spodaj, tako da v ustrezen stolpec vpišeš črko, ki je pred dogodkom. A. Ramzes premaga Hetite B. Menes združi Zgornji in Spodnji Egipt C. Asirci zavzamejo Egipt Č. Egipt napadajo »ljudje z morja« (Indoevropejci) D. vlada mogočna Hačepsut

Judje – »izvoljeno ljudstvo« Današnjo Palestino so okoli leta 2000 pr. Kr. poselili Hebrejci. Njihova zgodovina, legende in moralni nauki so močno vplivali na zahodno kulturo. 4. Obkroži črko pred pravilno trditvijo. A. a. b. c.

Kateri veri sta izšli iz hebrejske? krščanstvo in budizem islam in budizem krščanstvo in islam

B. a. b. c.

Judovska sveta knjiga se imenuje: Tora Biblija Koran

C. Judovska verska stavba se imenuje: a. mošeja b. cerkev c. sinagoga

Č. a. b. c.

Prvi voditelj hebrejskega ljudstva je bil: Mojzes Abraham Kristus

5. Razloži pojma. MONOTEIZEM

VERA V ENEGA BOGA

POLITEIZEM

VERA V VEČ BOGOV

6. Kaj predstavljata simbola na sliki?

DAVIDOVA ZVEZDA,

FARAON,

SIMBOL JUDOV

EGIPTOVSKI VLADAR.

PONOVIMO

EGIPČANI PROSTOR/OBMOČJE VLADARJI/VODITELJI GOSPODARSTVO VERA

HEBREJCI

NIL

PALESTINA

FARAONI

KRALJI

POLJEDELSTVO

TRGOVINA

POLITEIZEM

MONOTEIZEM

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnimi gradivom (fotograﬁjo) Učitelj učencem pokaže fotograﬁjo Kaira in jim pove, da je na sliki prestolnica Egipta. Zastavi jim vprašanja: • Katero mesto je na sliki? • Opiši ga. • Ob kateri reki leži? • V bližini katerega morja leži to mesto? AKTUALIZACIJA Učenci ob pomoči zemljevida Azije opredelijo geografsko lego Izraela. Navedejo sosednje države in ugotavljajo, v čem se Izrael razlikuje od sosednjih držav. Pojasnijo, zakaj je država v sporu s svojimi sosedi.

Judje – »izvoljeno ljudstvo«

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj se Egipt imenuje dar reke Nil? • Koliko tisočletij je obstajala egiptovska civilizacija? • V katere smeri se je razširila egiptovska država? • Kakšno vero so sprejeli Hebrejci? • Kdo je bil Mojzes? • Kakšna določila predstavlja deset božjih zapovedi? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 18.

AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig saw) Učitelj na tablo nalepi lističe z zapisanimi pojmi: Hebrejci, Judje, Tora, Abraham, Mojzes, Jahve. Učence razdeli v skupine po tri, ki s pomočjo učbenika poiščejo in pojasnijo pomen pojmov. Ko svojo razlago podajo sošolcem, razred skupaj oblikuje miselni vzorec. BODIMO USTVARJALNI: izdelava svečnika V sodelovanju z učiteljem tehnike in tehnologije učenci izdelajo svečnik, ki ga Judje uporabljajo na predvečer svojih največjih praznikov.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem pripravi kratke odlomke iz Stare zaveze svetega pisma o življenju Hebrejcev, ki jih nato učenci analizirajo. Lahko se odloči tudi za skupinsko delo, ko vsaka skupina analizira le en odlomek. 1. »Gospod Bog je tedaj zasadil vrt v Edenu proti vzhodu in postavil tja človeka, katerega je bil naredil. In Gospod Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno drevo, prijetno za pogled in dobro za jed /…/. In reka je tekla iz Edena, da je namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri veletoke. Ime prvemu je Fison, drugi reki je ime Gidon, tretji reki Tigrs, četrte reka pa je Evfrat.« (Prva Mojzesova knjiga, 2) • Kje so najprej živeli Hebrejci? • Kakšno je bilo tam okolje? • Kaj pomeni, če rečemo, da je nek kraj kot raj? 2. »Adam je spoznal svojo ženo Evo in je spočela in rodila Kajna /…/. Nato je še rodila njegovega brata Abela. Abel je bil pastir drobnice, Kajn pa je bil poljedelec. Čez dalj časa je Kajn daroval od sadov zemlje daritev Gospodu. A tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice, njihovo tolščo.« (Prva Mojzesova knjiga, 4) • S čim so se Hebrejci preživljali? • Kakšna je bila sprva njihova vera? • Kako so častili svoje bogove? 3. »Rodovi Noetovih sinov so se po potopu razširili po vsej zemlji. Vsa zemlja je tedaj imela en sam jezik in isto govorico. Ko so odšli od vzhoda, so našli ravnino v senaarski deželi in se tam naselili. Tedaj so rekli drug drugemu: ‘Dajte, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!’ Opeka jim je služila za kamen in zemeljska smola za malto.« (Prva Mojzesova knjiga, 11) • Iz kakšnega materiala so začeli izdelovati svoja bivališča? • Kako so dobili opeko? • Kako so bila videti nova bivališča? 4. »Abram je bil silno bogat z živino, srebrom in zlatom. A tudi Lot, ki je hodil z Abramom, je imel drobnico, goved in šotore. Zato jima pokrajina ni zadostovala za skupno bivanje; kajti njuno imetje je bilo tako veliko, da nista mogla skupaj ostati. Vnel se je namreč prepir med pastirji Abramovih čred in pastirji Lotovih čred; povrh so še Kanaanci in Ferezejci bivali takrat v deželi.« (Prva Mojzesova knjiga, 12) • Pomisli, od kod Abramu srebro in zlato. • V kakšnih bivališčih so živeli Hebrejci, ko so se selili? • Kakšen je bil družbeni položaj Abrama in Lota? • Kako so Kanaanci in Ferezejci, ki so v deželo prišli pred Hebrejci, sprejeli nove prišleke? AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci si preberejo besedilo v barvnem okviru v učbeniku na strani 27 zgoraj. Nato primerjajo monoteizem in politeizem: MONOTEIZEM

POLITEIZEM

Število bogov Kje se pojavi Kater vere danes štejemo med k tej obliki

Kako so se razvijale prve civilizacije na Vzhodu

Ob reki Ind se je razvila najprej indska civilizacija, kasneje pa še vedska civilizacija, ki je segala vse do reke Ganges. 1. Oglej si zemljevid. A. V krogce vpiši ustrezne številke: 1 1 – Ind H 2 – Ganges B. Poimenuj najpomembnejše mesto, ki je označeno s kvadratom.

Indska in vedska civilizacija

MOHENDŽO – DARO

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (fotograﬁjo) Učitelj učencem pokaže fotograﬁjo, lahko tudi kipec Bude. Postavi vprašanja: • Kdo je to? • V katerem delu sveta ga častijo?

RODOVITNA ZEMLJA, KI JE OMOGOČALA OBILO HRANE.

TI TR

2. V učbeniku na strani 28 je v portretu predstavljeno mesto Mohendžo-Daro. Preberi njegovo predstavitev in rubriko Ali veš? ter nariši tloris mesta kot si ga predstavljaš glede na opis.

ČE

OBZIDJE SREDIŠČE

Č E T RT I

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid prvih civilizacij v učbeniku na strani 20–21 in ugotovijo: • katero ozemlje sta obsegali indska in vedska civilizacija, • kateri so bili pomembnejši kraji v času teh civilizacij, • ob katerih rekah sta civilizaciji nastali.

C. Kaj je omogočilo razvoj civilizacije ob Indu?

▶

Indska in vedska civilizacija

TR TI

▶

Na Daljnem vzhodu sta nastali civilizaciji ob reki Ind v Indiji ter Rumeni in Modri reki na Kitajskem.

ČE

▶

Kako so se razvijale prve civilizacije na vzhodu

I RT ET

▶

UČNI CILJI Učenec: navede prve civilizacije na Vzhodu, opiše značilnosti indske civilizacije, opiše posebnosti razvoja kitajske kulture, oceni pomen selitev Indoevropejcev.

3. Katere pridobitve so uvedli prebivalci vedske Indije? Obkroži dve med spodaj naštetimi.

AKTIVNOST: izkustveno učenje (igra vlog) Učenci delajo v parih. Par se vživi v vlogo dveh turistov, ki sta obiskala MohendžoDaro in se čudita nad mogočnostjo mesta.

kanalizacija v mestu

gojenje konjev

izdelovanje železnega orožja

knjige Vede

Mesta in dinastije na Kitajskem Ob Rumeni in Modri reki je nastala mogočna kitajska civilizacija. 4. Območje današnje Kitajske je bilo poseljeno že več kot pred 1,5 milijoni let. A. Kaj je omogočilo razvoj kitajske civilizacije?

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v barvnem okviru v učbeniku na strani 28. Nato primerjajo indsko in vedsko civilizacijo:

INDSKA CIVILIZACIJA Prostor Razvitost poljedelstva Razvitost obrti Razvitost družbe

RODOVITNA NIŽINA MED MODRO IN RUMENO REKO. 19

VEDSKA CIVILIZACIJA

BODIMO USTVARJALNI: motivacijska tehnika (ustna igra) Učitelj v razredu organizira igro telefončki: prvemu učencu pove kitico poljubne pesmi, ta jo pove dalje svojemu sošolcu, ta spet dalje ... Ob koncu se učitelj in učenci pogovorijo o tem, kako je mogoče, da se je na podoben način ohranila pesnitev Mahabharata. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Indska in vedska civilizacija v učbeniku na strani 28 in izdelajo kronološko tabelo o razvoju civilizacij na današnjih indijskih tleh.

Mesta in dinastije na Kitajskem

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid prvih civilizacij v učbeniku na strani 20–21 in ugotovijo: • katero ozemlje je obsegala kitajska civilizacija, • kateri so bili pomembnejši kraji v času staroveške kitajske civilizacije, • ob katerih rekah se je kitajska civilizacija razvila, • primerjajo Nil in Rumeno reko glede na vpliv, ki sta ga imeli na poljedelstvo (rodovitno blato).

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku (stran 29) in s pomočjo spodaj navedenih ključnih besed pripravijo povzetek. RUMENA REKA …………………………… MESTA ……………………………………… DINASTIJA ŠANG …………………………

Kako so se razvijale prve civilizacije na vzhodu

B. Ob slikah opiši, kako pridelujejo riž.

ORANJE

SETEV, PRESAJANJE

ŽETEV

5. Ob skici vpiši družbene razrede na Kitajskem v času dinastije Šang. Pojasni vlogo posameznega sloja. TRGOVCI KMETJE KRALJ PLEMIČI

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci v šolski knjižnici poiščejo eno od zgodb iz kitajskih pravljic, ki govori o vladarju. Zgodbo narišejo, lahko tudi v obliki stripa.

OBRTNIKI

Kakšne so bile posledice selitve Indoevropejcev Sredi 2. tisočletja pr. Kr. so Evropo in Azijo poselila indoevropska ljudstva. 6. S pomočjo razpredelnice v učbeniku (stran 29) poišči prave pare, tako da na črto pred jezikom vpišeš ustrezno črko. B nemško _____ A – duhita E špansko _____ B – sechs D perzijsko _____ C – new A sanskrt _____ D – puhdahr C angleško _____ E – madre • Kateremu evropskemu jeziku je podoben sanskrt? LATINŠČINI PONOVIMO

VEDSKA CIVILIZACIJA

1500 – 500 PR. KR. ŽELEZO, KONJI

INDSKA CIVILIZACIJA

2500 – 1200 PR. KR. MOHAMENDŽO – DARO

PRVE CIVILIZACIJE NA VZHODU

KITAJSKA

MODRA, RUMENA REKA VLADARSKE DINASTIJE.

1700 – 1200 PR. KR. INDOEVROPSKI JEZIKI 20

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učitelj pripravi razrezanko z besedami v tabeli iz poglavja Kakšne so bile posledice selitev Indoevropejcev v učbeniku na strani 29. Učencem naroči, naj si besede v tabeli preberejo, nato pa učbenike zaprejo. V razredu se lahko organizira tekmovanje med skupinami. Zmaga skupina, ki najhitreje sestavi tabelo.

Kakšne so bile posledice selitev Indoevropejcev

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 20 si učenci ogledajo zemljevid razselitve Indoevropejcev in ga analizirajo: • Od kod izvirajo Indoevropejci? • Kam so se naselili Slovani? • Kam so se naselili Germani? • Kam so se naselili Kelti? • Katero indoevropsko ljudstvo se je naselilo v današnjo Turčijo? • Katero indoevropsko ljudstvo se je naselilo v današnjo Skandinavijo? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci pripravijo zgodovinsko govorno uro (v sodelovanju s slavisti), v kateri s pomočjo pisnih virov predstavijo indoevropsko skupino jezikov in današnje indoevropske jezike. Pojasnijo tudi izvor in pomen poimenovanja indoevropski.

SELITVE INDOEVROPEJCEV

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci s pomočjo slovarjev v šolski knjižnici pripravijo tabelo za besede 5 slovanskih jezikov, podobno tabeli v učbeniku na strani 29.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učitelj poišče 10 kitajskih pismenk in jih z učenci zapiše na tablo. Pri tem se lahko poveže z učiteljem likovne vzgoje.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Ob kateri reki se je začela razvijati civilizacija ob današnji reki Ind? • Kako razvita je bila indska civilizacija? • Kakšne spremembe je povzročil prihod Arijcev v Indijo? • Ob katerih rekah se je začela razvijati kitajska civilizacija? • Kaj je omogočilo razvoj kitajske civilizacije? • Kdo so bili Indoevropejci? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 20.

BELEŽKE:

Veliki imperiji od Sredozemlja do Kitajske ▶

▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: navede prve velike imperije v zgodovini človeštva, opiše značilnosti asirskega, perzijskega in kitajskega imperija, opiše posebnosti razvoja feničanske trgovine, oceni pomen feničanskega odkrivanja Sredozemlja.

Asirski imperij − vojaška moč Asirski imperij je nekaj stoletij predstavljal največjo silo v zahodni Aziji. 1. Preberi besedilo v okvirčku in odgovori na vprašanja ob njem. Asirci so prihajali kot volk(ovi) na sledi,

A. Kako pesnik opisuje asirsko vojsko?

njihove kohorte so se bleščale v škrlatu in zlatu, blesk njihovih sulic je bil kot zvezde na nebu, ko modri valovi ponoči prekrijejo Galilejo.

NAPADALNA, NEVARNA, STRAŠLJIVA B. Premisli, kakšna je bila reakcija prebivalcev ogroženih mest, ko se jim je začela takšna vojska približevati?

(Lord Byron: Uničenje Senakuriba)

STRAH, BEG, OBUP

Asirski imperij – vojaška moč

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika ( vislice) Učitelj na tablo nariše 7 črtic. Z učenci se igra igro vislice. Vsak učenec pove 1 črko, prvih 5 ne sme biti samoglasnik. Iskana beseda je Babilon. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci se ob učbeniku seznanijo z vojaško močjo asirske vojske. Učitelj jih pozove k razmisleku, zakaj se je tako močno ohranil spomin na asirsko vojaško moč. Pri tem lahko pomaga s podvprašanji: • Ali so bili Asirci prvi, ki so se bojevali in širili svoje ozemlje? • Kaj je bilo pri Asircih glede vojske tako izjemnega? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem razdeli kopije biblijskega besedila (lahko doda tudi sliko) o babilonskem stolpu: »Rekli so potem: ‘Dajte, sezidajmo si mesto in stolp z vrhom do neba in si naredimo spomenik, da se ne razkropimo po vsej zemlji.’ Gospod pa je stopil dol, da bi videl mesto in stolp, ki so ga postavili človeški sinovi. In rekel je Gospod: ‘Glej, vsi so eno ljudstvo in imajo en jezik in to je začetek njihovega početja; zdaj jih ne bo nič zadrževalo, da ne bi storili, kar koli jim pride na um. Dajte, stopimo dol in zmešajmo tam njih jezik, zato da drug drugega ne bodo razumeli.’« (Prva Mojzesova knjiga, 11) Nato učitelj z učenci vodi razgovor: • Kaj so ljudje želeli doseči z gradnjo izjemno visokega stolpa? • Mezopotamski zigurat, kateremu je pripadal stolp, je bil tudi prostor svečenikov, ki so opazovali zvezde. Ali je bila opisana višina stolpa zaradi potreb svečenikov pričakovana? • Omenjeni zigurat oziroma stolp je dal sezidati babilonski kralj Nebukadnezar. V njegovem času je bil Babilon svetovna prestolnica, katerega prebivalstvo je bilo kulturno zelo raznoliko. Kako biblijska zgodba potrjuje navedeno trditev? 24

V 1. tisočletju pr. Kr. so nastali veliki imperiji v zahodni in osrednji Aziji (asirski in perzijski). Feničani pa so zgradili trgovski imperij v Sredozemlju. Na daljnem Kitajskem je nastalo enotno cesarstvo, v katerem so imeli velik vpliv misleci. Najbolj pomemben je bil Konfucij.

Veliki imperiji od Sredozemlja do Kitajske

C. Kakšen pečat je pustila asirska nadvlada v Mezopotamiji?

KULTURNI – ZGRADILI SO VELIKO KNJIŽNICO

Perzija − združitev številnih ozemelj Velik imperij so ustvarili tudi Perzijci, ki so si pomagali tudi z diplomacijo. 2. Zemljevid prikazuje perzijski imperij. A. Na zemljevidu vpiši imena dežel, B. Obkroži ime perzijske prestolnice. ki so bile del perzijskega imperija: C. Podčrtaj mesta, ki so ležala ob kraljevi cesti. • Grčija, Č. Katera ozemlja je Perziji priključil Darij? • Makedonija, OD INDA DO GRČIJE • Anatolija, • Egipt, D. Katero ozemlje, ki ga Asircem ni uspelo • Sirija, osvojiti, je obvladovala Perzija? • Babilonija, ANATOLIJA • Perzija.

IJA

EDON MAK GR ČIJ A

ANATOLIJA

SIRIJ A

IJA

N BABILO

ZIJA

PER

EGIPT

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 21 si učenci ogledajo zemljevid Mezopotamije in ga analizirajo: • Ponovijo prednosti geografske lege med dvema rekama za poljedelstvo. • Omejijo ozemlje Asircev in Babiloncev. • Primerjajo obseg babilonske države v času Hamurabija in obsegom asirske države.

AKTUALIZACIJA Ko učitelj razlaga o vojaški moči Asircev, lahko uporabi naslednjo primerjavo. Vojaško moč in vpliv ene od današnjih sil (na primer, ZDA) v sodobnem svetu primerja z vojaško močjo in vplivom Asircev v njihovem obdobju: • Kakšen je bil položaj v svetu (Mezopotamiji) v času vzpona asirske moči; kakšen je položaj danes? • Kateri tehnični izumi so okrepili asirsko vojaško moč in kateri tehnični izumi danes krepijo vojaško moč ZDA?

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci izdelajo PowerPoint predstavitev o vojaških tehnikah tistega časa.

Kitajska – veliko enotno cesarstvo dinastija Čou

dinastija Qin Kitajsko cesarstvo

Konfucij

kitajski zid

Veliki imperiji od Sredozemlja do Kitajske

Kitajska − veliko enotno cesarstvo Na Kitajskem je dinastija Qin ustvarila velik kitajski imperij. Med učenjaki je bil najbolj pomemben Konfucij. 3. Preberi besedilo v učbeniku na strani 32. V vsakem od spodnjih stavkov sta dve podčrtani besedi. Prečrtaj napačno besedo. V začetku 1. tisočletja pr. Kr. je na Kitajskem vladala dinastija Čou – Qin. Orodje in orožje so Kitajci izdelovali večinoma iz brona – železa. Uporaba kovanega denarja je spodbudila razvoj trgovine – turizma. Rudo so talili v plavžih – oglarskih kopah. Obdobje vladavine dinastije Čou se je končalo v 3. stoletju pr. Kr. – po Kr.

Feničanski trgovski imperij Feničani so bili trgovsko ljudstvo, ki nam je zapustilo osnovo današnje pisave. 4. Ob sliki odgovori na vprašanja. A. Kaj je bila osnovna gospodarska dejavnost Feničanov?

TRGOVINA B. Zakaj so bili v tem tako uspešni?

NAJBOLJŠE LADJE

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kitajska – veliko enotno cesarstvo v učbeniku na strani 32. Izpolnijo spodnji miselni vzorec kitajskem cesarstvu, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. AKTUALIZACIJA V učbeniku na strani 33 učenci preberejo predstavitev kitajskega zidu. Učitelj jih povpraša: • ali poznajo še kakšen primer podobnega zidu v preteklosti (na primer rimski limes), • ali poznajo kakšen primer takega zidu, seveda v manjšem obsegu, vendar z istim ciljem – preprečiti prehod – v današnjem času (na primer, zid med Izraelci in Palestinci, zid na ameriško-mehiški meji …), • kako bi opisali »schengensko mejo« na mejah Evropske unije, • ali so bili načrti za postavitev takšnega zidu v preteklosti uspešni, • kako ljudje gledajo na postavljanje zidov danes.

C. S katerim blagom so največ zaslužili?

ŠKRLATNO BARVO, PAPIRUSOM PONOVIMO

V kvadratke ob slikah dopiši, kateri imperij predstavljajo. Zraven dopiši eno njihovo značilnost.

ASIRIJA VOJAŠKA MOČ

VELIKI IMPERIJI OD SREDOZMELJA DO KITAJSKE

KITAJSKA KONFUCIJ

PERZIJA

FENIČANI

KRALJEVA CESTA

TRGOVINA

Feničanski trgovski imperij

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 20 si učenci ogledajo zemljevid Sredozemlja in ga analizirajo: • Kje se je nahajala Fenicija? Katera današnja država leži na tem ozemlju? • Katera pomembna feničanska mesta so označena na zemljevidu? • V katere dele Sredozemlja so pripluli feničanski trgovci? • Kako daleč na sever so feničanski trgovci prišli? • Kje so ustanovili veliko kolonijo?

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o življenju in naukih Konfucija. V razredu jih predstavijo s plakati ali referati. AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov V učbeniku na strani 33 si učenci ogledajo feničansko, grško in današnjo abecedo: • poiščejo znake, ki so ostali nespremenjeni, • zapišejo svoja imena in priimke v feničanski, grški in današnji abecedi.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Po čem je bila znana asirska država? • Kdaj je Babilon doživel ponoven vzpon? • Kaj je obsegala Perzija? • Zakaj je bila v Perziji pomembna izgradnja cestnega omrežja? • Kako so nauki Konfucija vplivali na kitajsko družbo? • Zakaj so Feničani po Sredozemlju ustanavljali kolonije? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 22.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientchina. co.uk/menu.html: co.uk/menu.html Izberejo okno Geography in ugotovijo: - Kakšno podnebje ima Kitajska? - Katera reka na Kitajskem je najdaljša? - S klikom na Explore odprejo datoteko z zemljevidi in primerjajo obseg kitajskega kraljestva v času dinastije Šang z obsegom v času dinastije Čou (Zhou). - S klikom na Story preberejo pripovedko o Nu Gui in pomenu Rumene reke: Kdo je bila Nu Gua? Kaj je izdelala na obrežju Rumene reke? Kako je zaustavila velike poplave? - Svoje znanje o kitajskem podnebju lahko učenci preizkusijo v oknu Challenge. Izberejo okno Time, v njem pa razdelek Story ter ugotovijo: - O čem govori zgodba? - Ali poznaš katero od podobnih zgodb? Izberejo okno Crafts and Artisans in ugotovijo: - Kateri dve surovini sta bili najbolj priljubljeni za izdelovanje nakita in posode? - Kitajske delavnice lahko spoznajo s klikom na okno Explore. - Če pa učenec izbere okno The Silkworm Challenge se lahko nauči, kako so izdelovali svilo in se nato preizkusi v pridobivanju svile. AKTIVNOST V sodelovanju z učiteljem tehnike in tehnologije učenci izdelajo maketo kitajskega zidu. BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci napišejo zgodovinski spis z naslovom Dan na feničanski trgovski ladji. 25

Perzija – združitev številnih ozemelj

AKTIVNOST Učenci iz papirja izdelajo tipičen perzijski vzorec kot ga lahko opazimo pri perzijski preprogi. Učitelj se pri pripravi lahko poveže z učiteljem likovne vzgoje.

BODIMO USTVARJALNI: izkustveno učenje (igra vlog) Učenci pripravijo dramatizacijo, ki prikazuje življenje na perzijskem dvoru. Predstavijo vloge perzijskega kralja, njegove žene in drugih dvorjank, kraljevih uradnikov …

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo Herodotov opis perzijskih kurirjev v učbeniku na strani 33: • sklepajo o vzrokih za učinkovito povezanost držav, • ocenijo organiziranost perzijskega poštnega sistema, • ugotovijo, kako je dobro organiziran poštni sistem vplival na nadzor nad prebivalci, ki ga je imel vladar, • primerjajo razvitost perzijskega cestnega omrežja s prometnimi povezavami v Iranu danes.

BELEŽKE: GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci v učbeniku preberejo poglavje Perzija – združitev številnih ozemelj in izdelajo kronološko tabelo, s katero graﬁčno prikažejo zgodovino Perzije. Staro kraljestvo

VEČ O … Tkanje značilnih perzijskih preprog je zelo stara obrt, ki je okoli 500 pr. Kr. prerasla v umetnost. Preproge so izdelane iz bombaža, svile in volne. Najstarejši ohranjeni primerek perzijske preproge naj bi bil narejen v 5. stoletju pr. Kr. in velja za najstarejši ohranjeni primerek preproge na svetu nasploh. Na preprogi so upodobljene srne in perzijski konjeniki. Arheologi domnevajo, da je bila preproga izdelana v specializiranem centru za izdelovanje preprog.

Kakšna je bila družba prvih civilizacij Kakšna je bila družba prvih civilizacij

Ljudje so se v starem veku delili po premoženju in delu, ki so ga opravljali. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je bilo poljedelstvo. V mestih, kjer se je odvijalo živahno življenje, pa so prebivali številni obrtniki in trgovci.

Kralj je imel vso oblast Najpomembnejša oseba v družbah starega veka je bil vladar. 1. Na sliki je prikaz družbe prvih civilizacij. A. Dopolni spodnji prikaz družbe tako, da na črte zapišeš ime družbene skupine, ki jo osebe predstavljajo. B. Zatem zapiši, kakšno delo je skupina opravljala. C. Obkroži osebo, ki je imela v tej družbi največjo moč.

UČNI CILJI Učenec: ▶ primerja položaj različnih socialnih skupin, ▶ opiše vsakdanje delo posameznih socialnih skupin, ▶ opiše tipično mesto starega veka.

Kralj je imel vso oblast

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja poljuben odlomek iz ﬁlma Egipčanski princ ali Mojzes – Biblijske zgodbe, kjer faraon nalaga dolžnosti uradnikom. Zatem zastavi vprašanja: • Kdo daje navodila (odloča o vsem)? • Kdo izvršuje navodila? • Kakšne so posledice nepokorščine?

KRALJ IMEL JE VSO OBLAST

PLEMIČI POMAGAJO VODITI DRŽAVO

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientegypt. co.uk/menu.html in izberejo okno Egyptian Life. Nato kliknejo na okno Story, kjer lahko primerjajo življenje bogatega plemiča in revnega kmeta v Egiptu. Svoje ugotovitve lahko zapišejo v tabelo.

KMETJE OBDELOVALI ZEMLJO PLAČEVALI PRISPEVKE

SUŽNJI OPRAVLJALI SO NAJTEŽJA DELA BILI SO BREZ PRAVIC

2. Ali so spodnje trditve pravilne? Obkroži ustrezen odgovor. Na vrhu družbene piramide v Egiptu je bil faraon. Državo so kralju pomagali voditi kmetje in trgovci. Egiptovski znanstveniki so proučevali zvezde in človeško telo. Ko je Nil v Egiptu poplavil, so kmete zaposlili pri gradnji nasipov. Egiptovski sužnji so imeli pravico do enega prostega dneva na teden.

BOGAT PLEMIČ

DA DA DA DA DA

Prehrana

NE NE NE NE NE

Vzgoja otrok

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientegypt. co.uk/menu.html: co.uk/menu.html Izberejo okno Pharaoh in ugotovijo: - Kateri je bil uradni naziv egiptovskega faraona? - Kako se je za Ramzesa II. končala bitka z nubijsko vojsko? (okno Story) - Kaj je prikazano na izbrani stenski poslikavi? (okno Explore)

REVEN KMET

Opremljenost hiše Pomoč služabnikov Delo žene

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj na tablo nariše obris piramide. Pripravi 10 sličic s podobo različnih družbenih slojev v Egiptu. Učenci razvrstijo sličice družbenih slojev v piramido in pojasnijo odnose med njimi.

AKTIVNOSTI: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci s pomočjo učbenika in delovnega zvezka izdelajo tabelo, v kateri primerjajo družbeno ureditev v Egiptu, Indiji in na Kitajskem. EGIPT Moč in vloga kralja Vloga uradnikov Položaj meščanov Položaj kmetov Položaj sužnjev

INDIJA

KITAJSKA

• Nato kliknejo na okno Explore, kjer si lahko na stenskih slikah ogledajo motive iz življenja plemiča Nebamuna. - S klikom na prvo sliko lahko ugotovijo, v kakšni obliki so Egipčani pekli kruh; katero sadje je bilo najbolj priljubljeno; katera pijača je bila pri bogatih zelo priljubljena. - S klikom na drugo sliko lahko ugotovijo, zakaj so največkrat uporabljali konje; katero vprežno žival so največkrat uporabljali pri delu na polju. - S klikom na tretjo sliko lahko ugotovijo, ob katerih priložnostih so Egipčani nosili lasulje; iz česa so delali lasulje; na katere inštrumente so igrali na zabavah. - S klikom na četrto sliko lahko ugotovijo, zakaj so Egipčani pri lovu uporabljali mačke; zakaj so uporabljali papirus; kdaj je Nebamun živel. - S klikom na peto sliko lahko ugotovijo, kako razširjeno je bilo uživanje rib in ﬁg; zakaj so bile v Egiptu priljubljene dateljnove palme. 27

Vsakdanje življenje je krojilo delo

AKTIVNOST: izkustveno učenje (igra vlog) Učitelj učence razdeli v skupine. Vsak učenec v skupini igra vlogo enega poklica.

Kakšna je bila družba prvih civilizacij

Vsakdanje življenje je krojilo delo Najpomembnejša dejavnost v družbi prvih civilizacij je bilo namakalno poljedelstvo. 3. Slika prikazuje delo s šadufom, napravo za namakanje polj. A. Opiši njeno delovanje.

S POMOČJO ŠKRIPCA IN VEDRA SO ZAJEMALI VODO IZ REKE

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v barvnem okvirčku v učbeniku na strani 35. S svojimi besedami ter primeri nato utemeljijo pomen namakalnega poljedelstva kot osrednje gospodarske panoge.

AKTUALIZACIJA Učitelj učence spodbudi k iskanju gospodarskih dejavnosti, ki so najpomembnejše v različnih delih domovine in v izbranih evropskih državah (npr. Rusija, Nemčija, Nizozemska, Monako, San Marino …). Učenci ugotavljajo, kaj vpliva na razvoj gospodarstva v določenem okolju.

B. Katere kulturne rastline brez te naprave ne bi bilo mogoče gojiti?

RIŽA

Živahno življenje v mestih V starem veku so nastala številna mesta, ki so bila pomembna gospodarska, kulturna, izobraževalna in verska središča posameznih držav. 4. Pod slikami navedi obrti, s katerimi se ukvarjajo prebivalci na slikah.

LONČARSTVO

IZDELOVANJE NAKITA

KOVAŠTVO

5. Primerjaj staroveška in sodobna velemesta. Katere podobnosti lahko ugotoviš?

VELIKA, NAJLEPŠE STAVBE SO V SREDIŠČU MESTA,

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učence pozove k razmisleku, zakaj je bilo namakalno poljedelstvo najpomembnejša gospodarska panoga v starem Egiptu. Egiptu Pri tem jim v pogovoru pozornost usmeri k naravnim danostim, gospodarstvu sosednjih dežel, razvoju tehnike …

AKTIVNOST: metoda slikovnograﬁčnih izdelkov Učenci narišejo posamezne rokodelce in njihovo delo. Učitelj se lahko z učiteljem likovne vzgoje dogovori za projekt, v okviru katerega bodo pri zgodovini učenci spoznali različne poklice v starem Egiptu, pri likovni vzgoji pa jih bodo naslikali.

Živahno življenje v mestih

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo o mestu Babilon v učbeniku na strani 36. Nato v dvojicah izdelajo tloris Babilona. Pri tem pobarvajo različne mestne četrti, označijo mestno obzidje in mestna vrata, tempelj …

MESTA SO RAZDELJENA NA ČETRTI PONOVIMO

Oglej si ilustracijo Babilona in v prazne kvadrate zapiši dejstva o tem mestu.

VELIKO IN ŽIVAHNO MESTO

ŠTEVILNA LJUDSTVA IN JEZIKI

V SREDIŠČU JE TEMPELJ

BABILONSKI STOLP

MESTO JE IMELO OBZIDJE

IŠTARINA VRATA VISEČI VRTOVI

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igre vlog) Učenci se vživijo v čas staroveškega Babilona. Prvič v življenju pridejo v mesto Babilon in presenečeni so nad njegovo podobo, živahnostjo, kulturno raznolikostjo, ponudbo obrtniških izdelkov … Svoje vtise zapišejo.

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj učencem pripravi zemljevid sveta, na katerem učenci označijo: • največja mesta starega veka, • najstarejša mesta na svetu, • največja mesta sodobnega časa. AKTUALIZACIJA Učitelj učence opozori na utrip življenja v sodobnih velemestih. Pri tem lahko najprej s pomočjo posnetka predstavi določeno velemesto, učenci pa nato komentirajo predstavljeno vsebino in dodajajo svoje vtise.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšen je bil položaj vladarja? • Kakšen je bil položaj kmetov? • Kdo so bili plemiči? • Kako je poklic določal življenje v starem veku? • Kaj je vplivalo na razcvet mest v starem veku? • Kakšna je bila vloga templja? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 24.

Kateri so bili dosežki v znanosti in kulturi Kateri dosežki so bili v znanosti in kulturi

Prve civilizacije so dosegle velik napredek v znanosti in kulturi. Najpomembnejši kulturni dosežek je bila iznajdba pisave. Razširjene so bile tudi številne vere. Nekatere obstajajo še danes.

Ljudje so naredili prvi koledar Velik napredek so doživele znanosti, ki so bile potrebne za vsakdanja opravila, na primer gradnje različnih stavb, merjenje zemlje …

Ljudje so naredili prvi koledar

1. Pojasni, kaj je bilo značilno za prve znanosti.

UVODNA MOTIVACIJA: slikovna demonstracija in metoda razgovora Učitelj učencem pokaže različne koledarje (stenski, namizni, na računalniku …). Učenci ugotavljajo, zakaj je pomembno, da imamo koledar in kdo ga je iznašel.

BILE SO PREPROSTE, TEMELJILE SO NA OPAZOVANJU NARAVNIH POJAVOV. BILE SO UPORABNE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU.

2. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. A. Kako imenujemo balzamirano truplo?

AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v 5 skupin, vsaka prebere besedilo o eni od znanosti (matematika …). Medtem učitelj na tablo nariše shemo miselnega vzorca, ki ima 5 delov. Vsaka skupina na eno od črt zapiše ključne besede, s katerimi predstavi eno znanost.

MUMIJA B. Za katero civilizacijo je bilo značilno, da so na tak način balzamirali telo?

EGIPČANSKO C. Katere znanosti so morali poznati, če so želeli truplo balzamirati?

MEDICINO, OSNOVE BIOLOGIJE IN KEMIJE 3. V učbeniku na strani 37 preberi besedilo, ki govori o astronomiji. A. Koliko dni je imelo egiptovsko leto?

365

B. Primerjaj dolžino egiptovskih in današnjih mesecev. Zakaj je egiptovski koledar v dobrih sto letih zaostal za skoraj mesec dni?

ZAOSTAL JE, KER NISO POZNALI PRESTOPNIH LET.

Ljudje so izumili prve pisave Zgodnje civilizacije so razvile pisave, ki so bile v različnih delih sveta različne. 4. A. Poveži ime pisave s civilizacijo, ki jo je iznašla in s pisno podlago, na katero so pisali … klinopis hieroglifi pismenke

Egipt Kitajska Mezopotamija

DA SO ZAPISALI DAVKE, POGODBE, DOGODKE ...

ženska celo krmari tovorno ladjo. Ženske v Egiptu so bile tudi ﬁnančno samostojne. Ženske kraljeve družine so samostojno nadzorovale svoj zaklad, imele svojo posest in delavnice. Ženske, ki so opravljale enaka dela kot moški, so prejemale enako plačilo kot moški. Tudi meščanske in kmečke žene so lahko imele v posesti zemljo ter jo svobodno prodajale, pri dediščini pa so lahko celo izbrale, kateri otrok bo dedoval po njih. Ženske so bile najprej matere in glavne gospodinje v hiši, zato so jih tudi imenovali »gospodarice hiše«. Mnoge premožne ženske, pripadnice kraljeve družine, pa so opravljale tudi pomembne

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. bbc.co.uk/history/ancient/egyptians in izberejo okno Pyramids and Monuments: — S klikom na okno Pyramid Challenge se lahko preizkusijo v gradnji piramide, pri čemer igra od njih zahteva, da izberejo pravilni kraj, material, delavce … — S klikom na okno Khufu’s Pyramid Complex lahko spoznajo eno od prizorišč piramid in njihovo zasnovo. — S klikom na okno Death in Sakkara: An Egyptian Adventure pa lahko odigrajo zanimivo igrico. AKTUALIZACIJA Učitelj učencem predstavi različne vrste koledarjev, ki se uporabljajo danes: gregorijanski, judovski, muslimanski … Učenci ugotavljajo: • kakšne so razlike med predstavljenimi koledarji, • kako bi napisali letošnje leto v različnih koledarjih.

glinene ploščice papirus svila

B. Zakaj se je razvila pisava?

VEČ O … Egipčani so verjeli, da uravnoteženost in obstoj reda na svetu, predpostavlja enakost med moškim in žensko žensko. Slike in arheološki ostanki dokazujejo, da so v egipčanski družbi ženske imele enakopraven položaj. Tako vemo, da so ženske iz kraljeve družine imele vojaško vzgojo in znanje, pri mnogih so v grobovih našli tudi orožje. Glede na poročila sodeč, so bili v sosednjih egiptovskih državah, celo kasneje v Grčiji, šokirani nad enakopravnostjo žensk v Egiptu. Ženske so lahko svobodno obiskovale trg in nakupovale. Udeleževale so se vseh javnih prireditev. Na eni od upodobitev

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše dosežke v znanosti in kulturi, ▶ opiše značilnosti verovanja, ▶ pojasni pomen izuma pisave.

službe, na primer dve ženski sta celo opravljali delo vezirja. Največkrat so ženske opravljale delo svečenic, izpričan pa je tudi primer zdravnice. Egiptu so kar nekajkrat vladale kraljice. Ljudje so izumili prve pisave

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnimi gradivom S pomočjo slik v učbeniku na strani 38 učenci primerjajo pisave različnih ljudstev starega veka: • V čem so si pisave podobne? • V čem se razlikujejo? • Katera od teh pisav se uporablja še danes?

AKTIVNOST: metoda slikovnograﬁčnih izdelkov V razredu učenci izdelajo koledar za naslednje koledarsko šolsko leto, pri čemer narišejo posamezne like ali dogodke, ki so povezani s pomembnejšimi datumi. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. bbc.co.uk/history/ancient/egyptians in izberejo okno Mummiﬁcation: • S klikom na okno Mummy Maker se lahko preizkusijo v izdelavo mumije, pri čemer lahko izvedo: - Kaj so najprej odstranili iz trupla? - Kateri notranji organ so pustili v truplu? - Kako so telo zavarovali pred propadanjem? - Kako so zavarovali rane na telesu? 29

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. mesopotamia.co.uk in izberejo okno Writing, kjer izvedo: - Kaj so piktogrami? - Zakaj se je pojavila pisava? S klikom na okno Story izvedo več o razvoju pisave v Mezopotamiji: - Kdaj se je pojavila prva pisava? - V kakšni obliki so najprej zapisali klinopis? S klikom na okno Explore izvedo več o pisarjih v Mezopotamiji: - Ali je bil poklic pisarja spoštovan? - Katere pripomočke je pisar uporabljal? - V kakšni obliki so bili izdelani posamezni dokumenti (na primer, pogodbe)? BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci svoje ime in priimek zapišejo v hieroglifski pisavi. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. ancientegypt.co.uk/home.html in izberejo okno Writing, kjer izvedo: S klikom na okno Story izvedo več o razvoju hieroglifske pisave. S klikom na naslov The Rosetta Stone izvedo več o tem znanem kamnu: - Kdaj je zapis na kamnu nastal? - Zakaj se imenuje Rosetta? - Kdaj je bil kamen najden? - Zakaj je odkritje kamna pomembno? - Kaj je vsebina zapisa na kamnu?

Kateri dosežki so bili v znanosti in kulturi

5. V učbeniku na strani 38 si oglej sodobno piktografsko pisavo. A. V desni kvadrat nariši 3 znake, ki jih lahko opaziš v nakupovalnem centru, zdravstvenem domu, na avtobusni ali železniški postaji in jih opiši. B. V čem je prednost tovrstnega sporočila pred dolgim opisom?

UČINKOVITO, PREPROSTO, LAHKO GA RAZUMEJO TUDI TISTI, KI NE ZNAJO BRATI.

Ljudje so verovali v več bogov Vera večine zgodnjih civilizacij je bila politeistična. 6. Med naštetimi je samo ena civilizacija, ki ni bila politeistična. Obkroži jo. Babilonska

Indska

ZNANOST

PISAVE

PREPROSTA,

RAZLIČNE:

UPORABNA

SLIKOPIS,

ASTRONOMIJA,

PODOBOPIS,

MATEMATIKA,

KLINOPIS

MEDICINA

Asirska

VEROVANJE

MONOIN POLITEISTIČNE VERE

Ljudje so verovali v več bogov

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Ljudje so verovali v več bogov v učbeniku na strani 39 in izdelajo miselni vzorec, s katerim predstavijo bogove starih civilizacij.

Ljudstva v Mezopotaniji

Indijci

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. ancientegypt.co.uk/gods/home.html in izberejo okno Gods and Goddnesses, kjer izvedo: • S klikom na naslov Explore spoznajo egipčanske bogove in izpolnijo spodnjo tabelo: Ime boga HORUS RA ISIS BASTET

Verovanje starih civilizacij

Judje

OZIRIS SETH SEKHMET

Egipčanska

PONOVIMO

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Ljudje so izumili prve pisave v učbeniku na strani 38. Izdelajo kronološko tabelo o razvoju pisav.

Kitajci

Hebrejska

7. Poišči pare civilizacij in njihovih bogov, tako da pred imena civilizacij zapišeš ustrezno črko. D A – Brahma ____ Hebrejci B B – Amon-Ra ____ Egipčani C – Enlil ____ Vedska Indija Č Č – Buda ____ A Indija D – Jahve ____ Sumerci C

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci izdelajo čim več piktogramov, s katerimi predstavijo pravila, ki veljajo v razredu oziroma v šoli. Svoje izdelke razstavijo.

Egipčani

Kitajska

Znak

Zaščitnik česa

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere znanosti so razvile prve civilizacije? • Katere veličastne zgradbe so naredili arhitekti starega sveta? • Zakaj se je pojavila potreba po koledarju? • Zakaj je bilo za kralja pomembno napovedovanje prihodnosti? • Opiši pisave prvih civilizacij. • V katere bogove so verovali ljudje prvih civilizacij? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 26.

Antična Grčija: izumitelji demokracije in občudovalci lepote 38 40 43 45 48 50 52

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh Grki so živeli v različnih polisih Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto Kaj je povezovalo Grke Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Cecil Maurice Bowra, Klasična Grčija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Rajko Bratož, Grška zgodovina: kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo, ZZDS in Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1997. • Pierre Briant, Aleksander Veliki, DZS, Ljubljana, 1999. • Robert Browning, The Greek world, classical, byzantine and modern, Thames & Hudson, London, 1999. • R. G. A. Buxton, The complete book of Greek mythology. Thames & Hudson, New York, 2004. • C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980. • Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. • Furio Durando, Antična Grčija: zarja zahoda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996. • Kajetan Gantar, Helenizem, DZS, Ljubljana, 1978. • Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994. • Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968. • Herodotus: Zgodbe (dve knjigi), DZS, Ljubljana, 1953. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Pierre Léveque, Rojstvo Grčije, DZS, Ljubljana, 1995. • Daniel Levski, Le začnimo pri homeri, Šport, letnik 53, štev. 2, stran 29-32, Ljubljana, 2005. • Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Walter Otto, Bogovi Grčije: podoba božanskega v zrcalu grškega duha, Nova revija, Ljubljana, 1998. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Tomaž Pavlin, Hereje – tekmovanja antičnih devic, Šport mladih, letnik 13, številka 108, stran 6-7, Ljubljana, 2005. • Tomaž Pavlin, Antične olimpijske igre, Šport, letnik 44, štev. 2/3, stran 38-42, in štev. 4, stran 27-31, Ljubljana, 1996. • Plutarchus, Aleksander Veliki, Obzorja, Maribor, 1973. • Plutarchus, Življenje velikih Grkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Anton Sovre, Stari Grki (reprint iz leta 1939), Slovenska matica, Ljubljana, 2006. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • John Thorley, Atenska demokracija, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998. • Thucydides, Peloponeška vojna, DZS, Ljubljana, 1958. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. • Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987. • Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968. • Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Zbirka Človek in čas: • 2. knjiga: Klasična doba. Helenistična doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Svet okoli nas: • Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000. • Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. • Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976.

Antična Grčija: izumitelji demokracije in občudovalci lepote

LITERATURA ZA UČENCE: • Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002. • Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. • Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Karen Brookfield, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. • Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • Gian Paolo Ceserani, Kreta, Domus, Ljubljana, 1989. • Gian Paolo Ceserani, Troja, Domus, Ljubljana, 1989. • Peter Chrisp, Stara Grčija, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. • Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006. • Furio Durando, Antična Grčija: zarja zahoda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994. • Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Neil Grant, Veliki slikovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • John Guy, Grki, Grlica, Ljubljana, 2006. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Raquel López Melero, Kako so živeli Grki, EWO, Ljubljana, 1994. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Fiona Macdonald, Zakaj neki so stari Grki gradili svetišča in druga vprašanja o stari Grčiji, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. • Gilbert Meadows, Mali antični leksikon, Mihelač, Ljubljana, 1995. • Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001. • Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. • Christopher Rice, Otroci skozi čas: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Zbirka Človek in čas: • 2. knjiga: Klasična doba. Helenistična doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Svet okoli nas: • Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000. • Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.

LEPOSLOVJE: • Aeschylus, Peržani; Vklenjeni Prometej, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982. • Euripides, Helena, Modrijan, Ljubljana, 2006. • Euripides, Elektra, Obzorja, Maribor, 1978. • Euripides, Medeja; Iﬁgenija pri Tavrijcih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. • Euripides, Trojanke, Obzorja, Maribor, 1975. • Homerus, Iliada, Mihelač, Ljubljana, 1992. • Homerus, Odiseja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. • Valerio Massimo Manfredi, Aleksander Veliki (3 knjige), Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003 (tudi Vale Novak, Ljubljana, 2006). • O pesništvu: Homer, Hesiodos, Anonymus, Platon, Aristoteles, Horatius, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963. • Plato, Izbrani dialogi in odlomki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Plato, Zbrana dela, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2006. • Sophocles, Antigona, Kralj Ojdipus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Sophocles, Elektra, Obzorja, Maribor, 1985. • Starogrška lirika, DZS, Ljubljana, 1964. • Gustav Schwab, Najlepše antične pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

MLADINSKA LITERATURA • Lucy Coats, 100 grških mitov za otroke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Mate Dolenc, Morja široka cesta, Mladika, Ljubljana, 2000. • Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003. • Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006. • Miti in legende, OKA, Ljubljana, 2006. • Mary Pope Osborne, Stara Grčija in olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2006. • Mary Pope Osborne, Začele so se olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2004. • Eduard Petiška, Stare grške bajke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. • Si-yuan Liu, Arhimed: skrivnost kraljeve krone, Didakta, Radovljica, 2002. • Gustav Schwab, Najlepše antične pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. 32

Antična Grčija: izumitelji demokracije in občudovalci lepote

FILMI (IZBOR) • Aleksander, r. Oliver Stone, ZDA, 2004. • Aleksander Veliki (animirani ﬁlm), r. Daehong Kim, ZDA, 2006. • Mladi Aleksander Veliki, r. Jalal Merhi, ZDA, 2007. • 300, r. Zack Snyder, ZDA, 2006. • Troja, r. Wolfgang Petersen, ZDA, 2004.

DOKUMENTARNI FILMI • Atenska demokracija, Jack; Zavod za šolstvo in šport, Ljubljana, 1992. • Odisej, Dnevnik, Mediaﬁlm, Ljubljana, 2006. • Starodavni Grki, Boomark, Tržič, 2000.

SPLETNE STRANI (IZBOR) Splošno o Grčiji • http://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija • http://ro.zrsss.si/borut/zgodovina/grki/delavnica.htm • www.britannica.com/ebi/article-201738 • www.ancientgreece.com/ • www.museum.upenn.edu/Greek_World/index.html • www.historyforkids.org/learn/greeks/ • www.woodlands-junior.kent.sch.uk/Homework/Greece.html

Minojska kultura • http://sl.wikipedia.org/wiki/Minojska_doba • www.akropola.org/material/clanki/clanki_mit_o_labirintu.html • www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/minoan_01.shtml • www.dimitrisvilla.gr/index.php?p=9&sp=28 • www.minotaur-websites.com/minomyth.htm • www.dilos.com/location/13406

Mikenska kultura • www.beepworld.de/members27/solskicentercelje/borisgorupic.htm • www.znanje.org/i/i19/99iv04/99iv0403/page4.htm • www.greeklandscapes.com/greece/mycenae.html • www.mnsu.edu/emuseum/archaeology/sites/europe/mycenae.html • www.odysseyadventures.ca/articles/mycenae/article_mycenae.htm#mycenae • http://jade.ccccd.edu/Andrade/WorldLitI2332/SlidesMycenae.html

Troja in trojanska vojna • http://sl.wikipedia.org/wiki/Trojanska_vojna • http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Gr/grDilema_s.html • www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/grki-verovanje/uganke.htm • www.stanford.edu/~plomio/history.html • www.timelessmyths.com/classical/trojanwar.html • www.temple.edu/classics/troyimages.html

Temno obdobje v grški zgodovini • www.student-info.net/ff/fgg/baza-student/zgo1/12111004/datoteke/Grska_zgodovina_-_Zacetni_del_izpiskov_AS.doc • www.ancientgreece.co.uk/ • www.wsu.edu/~dee/MINOA/MINOA.HTM

Grški polisi • http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=164&sid=8b8da39224f5f71be4c5a05015025119&n=0 • www.pf.uni-lj.si/datoteke/datoteke_zaposleni/katja_skrubej_vaje3.doc • www.wsu.edu/~dee/GLOSSARY/POLIS.HTM • http://wps.prenhall.com/hss_king_westernciv_2/0,6774,207415-,00.html • http://academic.reed.edu/humanities/110tech/polisfoundations.html • www.richeast.org/htwm/Greeks/Polis/GREECE.html

Grško preseljevanje po Sredozemlju • http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=166&sid=8b8da39224f5f71be4c5a05015025119&n=0 • www.let.leidenuniv.nl/history/migration/chapter121.html • www.apoikia.org.uk/Articles/1-GREEK%20COLONISATION%20AND%20WOMEN.doc

Grško-perzijske vojne • www.h2oteam.com/?menu_item=apnea • www.wsu.edu/~dee/GREECE/PERSIAN.HTM • www.socialstudiesforkids.com/subjects/persianwars.htm • http://home.swipnet.se/~w-63448/grekhist3.htm • www.ancientgreece.com/wars/wars.htm • http://library.thinkquest.org/CR0210200/ancient_greece/persian_war.htm • www.historyforkids.org/learn/greeks/history/classical.htm

Antična Grčija: izumitelji demokracije in občudovalci lepote

Družba v antični Grčiji • http://baza.svarog.org/zgodovina/stari_vek/homer_periklej.php • www.crystalinks.com/greekslavery.html • www.wsu.edu/~dee/GREECE/SPARTA.HTM • www.lewrockwell.com/long/long9.html • http://encarta.msn.com/encyclopedia_1741501460_4/Ancient_Greece.html#s20

Položaj žensk • www.ish.si/~ljish8/ﬁles/PDF2005-2006/Marvin-T-Amazonke-2004.pdf • www.student-info.net/ff/fgg/baza-student/zgo1/12111004/datoteke/Grska_zgodovina_-_Uredil_AZ.doc • www.angelﬁre.com/ca3/ancientchix/ • www.womenintheancientworld.com/index.htm • www.richeast.org/htwm/Greeks/costume/costume.html

Prehrana Grkov • www.altanet.si/jenny/index2.html • www.angliacampus.com/public/pri/history/greeks/page17.htm • http://members.aol.com/Donnclass/Greeklife.html • www.greek-recipe.com/static/ancient/ancient3.html • www.historylink102.com/greece3/food.htm

Sparta • http://baza.svarog.org/zgodovina/stari_vek/grska_druzba.php • http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0parta • www.csupomona.edu/~plin/ls201/greece4.html • http://elysiumgates.com/~helena/Education.html • www.crystalinks.com/greekeducation.html • www.pbs.org/empires/thegreeks/educational/lesson1.html

Atenska demokracija • www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1884/privatna_lastnina/pogl05.htm • www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/smarje/2006/4200613211.pdf • http://sl.wikipedia.org/wiki/Perikles • www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greekcritics_01.shtml • www.historyforkids.org/learn/government/democracy.htm • http://ancienthistory.about.com/cs/greekfeatures/a/democracyriseof.htm • www.dadalos.org/int/Demokratie/Demokratie/Grundkurs2/antike/antike.htm

Peloponeške vojne • http://classics.mit.edu/Thucydides/pelopwar.1.ﬁrst.html • http://histclo.com/essay/war/anc/aw-pel.html • http://plato-dialogues.org/tools/chrono.htm

Olimpijske igre • http://sl.wikipedia.org/wiki/Olimpijske_igre • www.gea-on.net/clanek.asp?ID=465 • www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greek_olympics_01.shtml • www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greek_olympics_gallery.shtml • http://minbar.cs.dartmouth.edu/greecom/olympics/ • www.museum.upenn.edu/new/olympics/olympicintro.shtml

Grški bogovi • http://ro.zrsss.si/projekti/medanticnimibogovi/ • http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Gr/grMyth-AsSrc_s.html • http://grskibogovi.zvezdica.net/ • www.zgodovina.org/datoteke/grski_bogovi.ppt • http://ablemedia.com/ctcweb/consortium/ancientolympians.html • www.mythweb.com/ • www.greek-gods.info/

Klasična umetnost • http://en.wikipedia.org/wiki/Art_in_ancient_Greece • www.ancientgreece.com/art/art.htm • http://witcombe.sbc.edu/ARTHgreece.html • http://historylink101.com/lessons/art_history_lessons/greek_art.htm

Grška znanost • www.angelﬁre.com/ca5/ancientgreecescience/ • www.historyforkids.org/learn/greeks/science/ • www.crystalinks.com/greekscience.html • www.healthsystem.virginia.edu/internet/library/historical/artifacts/antiqua/ • www.nlm.nih.gov/hmd/greek/index.html

Vzpon Makedonije (Filip II.) • http://sl.wikipedia.org/wiki/Filip_II._Makedonski • wso.williams.edu/~junterek/philip.htm • www.livius.org/phi-php/philip/philip_ii.htm 34

Antična Grčija: izumitelji demokracije in občudovalci lepote

• www.historyofmacedonia.org/AncientMacedonia/PhilipofMacedon.html • www.socialstudiesforkids.com/wwww/world/philipdef.htm

Aleksander Veliki • http://projekti.svarog.org/aleksander_veliki/ • http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_III._Makedonski • http://1stmuse.com/frames/ • www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/alexander_the_great_01.shtml • http://atgspot.com/alex_web/index.htm • www.ancientmacedonia.com/AlexandertheGreat.html • www.ancientmacedonia.com/AlexandertheGreat.html • http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/latest_news/110852.stm

Helenizem • www.ff.uni-lj.si/oddelki/klasﬁlol/ucitelji/marincic/pregled/helenizem.pdf • www2.arnes.si/~opvbistricams/rom/aleksander_veliki/aleksandrija.html • www.znanje.org/i/i21/01iv08/01iv0802m/aleksandrija.htm • http://ce.eng.usf.edu/pharos/alexandria/ • http://i-cias.com/e.o/alexandr.htm • www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/bajramovic/ena/Pitagora.html • http://sl.wikipedia.org/wiki/Eratosten • http://ales.ledina.org/projekti/timko/evklid/EVKLID/EVKLID.htm • www.molloy.edu/sophia/ancient_lit/hellenisticage1.htm • www.tigtail.org/TIG/S_View/TVM/E/Ancient/Greek/Greek-art/greek-5.macedonian.html • www.compuhigh.com/demo/arthistles01.htm • www.iep.utm.edu/a/astr-hel.htm

UČILA • Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Zgodovina antične Grčije, Svarog, Miklavž, 2003. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI • Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne%2 • 0delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc) • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geograﬁja, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, športna vzgoja, matematika 35

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh ▶ ▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti grške pokrajine, opiše minojsko in mikensko kulturo, oceni pomen minojske in mikenske kulture, pojasni trojansko vojno.

Na območju današnje Grčije so v 2. tisočletju pr. Kr. že obstajale razvite kulture. Ugodne razmere so prebivalcem omogočile pridelavo žita, oliv in vinske trte, presežek teh dobrin pa razvito trgovanje. Prvi razviti kulturi sta bili minojska in mikenska.

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh Atene n. v. = 107 m

Kaj je oblikovalo življenje na grških tleh Na zgodovino prebivalcev današnje Grčije je močno vplivala pokrajina. 1. Oglej si klimogram Aten.

T = 17,8 oC

P = 402 mm

A. Opiši podnebje, ki prevladuje v Grčiji.

VROČA POLETJA, MILE ZIME,

Kaj je oblikovalo življenje na današnjih grških tleh

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnimi gradivom Učitelj na tablo pritrdi slike tipične grške pokrajine in nekaterih najbolj znanih grških zgodovinskih spomenikov. Učenci: • opišejo podobe na slikah, • ugotavljajo, kaj povezuje slike (Grčija) oziroma katero državo prikazujejo. AKTIVNOST: metoda dela slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografiji v učbeniki na strani 42 in ju analizirajo: • opišejo značilnosti grške pokrajine in podnebja (to spoznajo že pri geografiji), • pojasnijo, zakaj je to območje primerno za naselitev in ga primerjajo s pokrajino in podnebjem prvih civilizacij. AKTIVNOST: slikovna demonstracija in motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj na tablo pritrdi sliko morja, okoli nje pa učenci vpisujejo ključne besede, s katerimi označijo pomen morja za Grčijo.

MALO PADAVIN

Minojci so bili uspešni trgovci

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo legendo o Minotavru v učbeniku na strani 43 in pisni viri analizirajo: • Nad katerim mestom so Minojci imeli oblast? • Pomisli, zakaj Atenci davka niso plačevali v denarju? • Kdo je bil Minotaver? • Kaj je labirint? 36

J A S O N D

SREDOZEMSKO (MEDITERANSKO) C. Zakaj je tako podnebje ugodno za naselitev?

ZARADI MILEGA PODNEBJA. 2. Z modro barvico obkroži dobrine, ki so jih proizvajali v Grčiji, z rdečo pa tiste, ki so jih uvažali. pšenica les olive grozdje

dragocene kovine

Minojci so bili uspešni trgovci Na Kreti se je v 2. tisočletju pr. Kr. razvila minojska kultura. 3. Preberi besedilo v učbeniku na strani 43, ki se nanaša na legendo o Minotavru ter odgovori na vprašanja. A. Kakšna pošast je bil Minotaver?

POL BIK, POL ČLOVEK

B. Kje je prebival?

V LABIRINTU V KNOSOSU

C. Kdo ga je ubil?

TEZEJ

Č. Ali to legendo potrjujejo arheološke najdbe?

Mikenci so bili dobri vojaki V začetku 2. tisočletja pr. Kr. so na območje današnje Grčije prišli indoevropski priseljenci, ki so prišli pod vpliv kulture staroselcev. Ena od skupin se je ustalila na Peloponezu in ustvarila mikensko kulturo. 4. Preuči zemljevid in z X označi Mikene.

BODIMO USTVARJALNI: izdelava modela v peskovniku V peskovniku učenci izdelajo model obale in pristanišča ter s papirnatimi ladjami ponazorijo pomen morja za Grke. AKTIVNOST: metoda slikovne demonstracije in metoda razgovora Učitelj učencem pokaže nekaj turistični prospektov o Grčiji, ki so jih pripravile turistične agencije. Učenci opišejo predstavitve Grčije in ugotavljajo, kakšen pomen ima morje oziroma obala z otoki za Grke danes (turizem).

J F M A M J

B. Kako imenujemo tovrstno podnebje?

B. Kakšno lego so imele Mikene?

NA POBOČJU C. Kaj je Mikencem omogočilo nadzor okoliških vasi in mest?

DOBRA VOJSKA

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografije iz muzeja v Heraklionu na Kreti, ki jih najdejo na spletni strani www.ancient-greece.org/ images/museums/heraklion-mus/index. htm in jih analizirajo: • Katere živali so upodobljene? • Kateri predmeti so na fotografijah? Čemu so služili? • Učenci nekaj tipičnih predmetov na fotografijah glede na njihovo uporabnost razvrstijo v tabelo: orožje, nakit, uporaba v gospodinjstvu.

VEČ O … V četrtem stoletju pr. Kr. je grški ﬁlozof Platon v svojih zapisih omenil otok Atlantida (angl. Atlantis), ki naj bi nekoč obstajal v grškem morju. Atlantida naj bi bila izjemno močna in njena oblast naj bi segala celo do zahodne Evrope in Afrike. Atlantido naj bi po zapisu Platona uničil potres. Že antični učenjaki so razpravljali o lokaciji Atlantide, a do danes strokovnjaki niso uspeli potrditi obstoja Atlanide. Tudi njena domnevna lokacija v območju Sredozemskega morja ni določena, nekateri strokovnjaki jo povezujejo z otoki (Sardinijo, Kreto, Santorinijem, Ciprom itd.), drugi

s Sinajskim polotokom. Nekateri strokovnjaki pa lokacijo Atlantide postavljajo celo na druga območja po svetu, na primer na Kanarske otoke in v Bermudski trikotnik. Mnogi obstoj Atlantide zanikajo in Platonov zapis o Atlantidi razlagajo kot izmišljen opis idealne države.

Mikenci so bili dobri vojaki

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci obiščejo spletno stran www. history.com in v okno Search vpišejo geslo MYCENAE. Izberejo Engineering an Empire: Peter on the Tomb of Agamemnon in si ogledajo posnetek grobince mikenskega kralja Agamemnoma. Ugotovijo: • Kako je zgrajen vhod v grobnico? • Kako je narejena notranjost grobnice?

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh

5. Med spodnjimi trditvami so nekatere nepravilne. Pravilne obkljukaj, nepravilne pa popravi. Mikene so nadzirale okoliške vasi in daljna mesta, tudi Atene.

Državo je vodila ljudska skupščina, ki je imela nadzor nad vso mikensko družbo.

Zgodila se je trojanska vojna

AKTUALIZACIJA Učitelj učence opozori na sodobno uporabo besedne zveze trojanski konj, ki predstavlja škodljiv računalniški program, ki se skrit za nekim drugim programom (igrico ali sliko) instalira na uporabnikov računalnik in s tem omogoča tujcu vpogled v računalnik oziroma poškoduje datoteke v računalniku.

DRŽAVO JE VODIL KRALJ – VOJAŠKI POVELJNIK, KI JE IMEL NADZOR NAD DRUŽBO. Mikenci so pluli po Sredozemlju ter prišli celo do Španije.

MIKENCI SO PLULI PO SREDOZEMLJU TER PRIŠLI VSE DO SIRIJE IN EGIPTA.

Zgodila se je trojanska vojna Okrog leta 1200 pr. Kr. se je začela legendarna trojanska vojna. 6. Preberi odlomek v učbeniku na strani 44, ki govori o boju med glavnima junakoma v trojanski vojni. A. Katera junaka sodelujeta v boju?

AKTIVNOST: metoda slikovnograﬁčnih izdelkov Učenci narišejo prizore iz trojanske vojne, na primer trojanskega konja.

HEKTOR, AHIL B. Katera boginja se vmeša v boj? Komu pomaga?

(PALAS) ATENA, POMAGA AHILU

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja film Troja. Učenci prikazani film analizirajo: • ugotovijo čas in prostor dogajanja, • opišejo, kako je v filmu prikazano mesto Troja, • ugotovijo in opišejo glavne osebe, njihovo funkcijo in značaj, • opišejo, v čem sta se razlikovala in v čem sta si bila podobna Ahil in Hektor, • ugotovijo, kakšna je bila odgovornost (trojanskega) princa, • opišejo opremo vojakov, • navedejo odlike dobrega vojaka, • ugotovijo, od česa je bil odvisen vojaški uspeh, • pojasnijo, kakšen pomen so za Grke imeli bogovi, • ocenijo, ali sta v filmu objektivno prikazani obe bojujoči se strani, • razložijo naslednji stavek iz filma »Zgodovina si zapomni kralje, ne vojake«.

C. Pojasni vlogo trojanskega konja v vojni.

Z NJEGOVO POMOČJO SO SE GRKI PRITIHOTAPILI V TROJO IN JO PONOČI ZAVZELI. PONOVIMO

Primerjaj minojsko in mikensko kulturo.

KRETA (KNOSOS)

PELOPONEZ (MIKENE)

Višek kulture

2200 – 1450 PR. KR

2. TISOČLETJE PR. KR.

Palače

KNOSOS (LABIRINT)

KIKLOPSKI ZIDOVI, LEVJA VRATA

Vzrok za propad

VERJETNO VULKANSKI IZBRUH

TROJANSKA VOJNA, VDOR DORCEV

Prostor

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo odlomek iz Homerjeve pesnitve Iliada, (6. spev) v katerem Hektor pooseblja ideal tedanje dobe – »arete« - krepost in odličnost, ki so ju Grki izkazovali v bojih in kasneje na športnih prireditvah: moč, telesna lepota, pogum, iznajdljivost, junaštvo. »Hektor, zdaj ti si mi vse, si oče, si mati mi častna, brat si mi, Hektor, ti sam in mož moj mladostno cvetoči! Bodi usmiljen, te prosim, ostani zdaj tukaj na stolpu, ah, ne daj, da sirota tvoj sin bo, da jaz bom vdova! Trume pa k smokvi postavi, tu mesto je najbolj dostopno, s tega se kraja nasprotnik najlaže popne

na obzidje: trikrat so tu poskušali naskok že prvi junaki, silna dvojica Ajantov in Idomeneus veleslavni, brata Atrida celo in viteški dedič Tidea, bodi da kdo jim je izdal, nemara kak videc izveden, bodi da lastni pogum jih v to spopada in žene!« Nji odvrne na to v gizdavi perjanici Hektor: »Žena, i mene je skrb: vse to mi hodi po glavi; vendar bi sram me bilo pred možmi in ženami Trojancev, ker bi me imeli za šlevo, če bojni bi ognil se vihri. Brani pa tudi srce: od nekdaj naučen sem junaštva, zmeraj le v prvih redeh stojim med svojimi v boju, slavo veliko iščoč, da okitim očeta in sebe. Vem le predobro, o vem, glas notranji

davno mi pravi: sinil bo dan, ko sesuje se v prah naš Ilion sveti, Priam izgine pod njim in Priama rod kopjanika! Vendar ni toliko skrb me nesreče, ki pride nad Trojo, matere same ne žal, očeta ne Priama, kralja, manj mi še bratov je mar, ki bo mnogo jih padlo junakov, zemljo močilo s krvjo, pod mož sovražnih udarci, kolikor zate me strah je, da kmalu odvede te solzno kdo železnih Ahajcev in dan ti utrne svobode: revica moja, na Grškem ob statvah tujih boš stala, sužnja na tujčev ukaz vodo zajemala iz lokev, z mračno nevoljo v srcu, a trda te pest bo krotila.« Učenci analizirajo prebrano vsebino:

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opišejo grško pokrajino. • Navedejo prve razvite kulture na današnjih grških tleh. • Katere so bile značilnosti minojske civilizacije. • Kaj je povzročilo propad kulture na Kreti? • Zakaj so imele Mikene močno obzidje? • Kje je bila Troja? • Ali se je trojanska vojna resnično zgodila? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 29. • Zakaj se je Hektor kljub prošnjam svoje žene odločil, da gre v boj? • Kakšna prihodnost čaka njegovo ženo, če bo on boj izgubil? • Naštej družbene skupine, ki so v odlomku omenjene. • Kateri družbeni skupini je pripadal Hektor? 37

Grki so živeli v različnih polisih ▶ ▶ ▶

▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti temnega obdobja, opiše značilnosti polisa, opiše značilnosti različnih oblik vladavine v grških polisih, navede vzroke in posledice grškega preseljevanja po Sredozemlju, opiše grško-perzijske vojne, oceni pomen skupnega boja Grkov za svobodo.

Selitve indoevropskih Grkov so uničile prve razvite kulture. Grška plemena se niso nikoli združila in ustanovila enotne države, ampak so Grki živeli v mestnih državah – polisih. Polisi so se med seboj bojevali, v boju proti skupnemu sovražniku (Perziji) pa so se združili.

Grki so živeli v različnih polisih

Najprej je nastopilo »temno obdobje« Po propadu minojske in mikenske kulture je nastopilo približno 400-letno obdobje, ki so ga zaznamovale selitve grških ljudstev. 1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 40 in smiselno dopolni besedilo.

DORCI JONCI AHAJCI Grška plemena so bila __________________, _____________________ in _____________________. Poselili so otoke SREDOZEMSKEM _____________________ EGEJSKEM JONSKEM morju ter polotoka ___________________ PELOPONEZ v _____________________, in ______________ ATIKA JONIJO EOLIJO in _________________. V Mali Aziji so grška plemena naselila ___________________, ____________________ in DORIDO HELENI HELADA ______________________. Grki so sebe imenovali _____________________, svojo deželo pa __________________. 2. Katera trditev pravilno opisuje izraz »temno obdobje« grške zgodovine? Podčrtaj jo. A. Na Zemlji je prevladovala tema, saj je Sonce za več mesecev zakrila Luna. B. Grški prostor je v razvoju nazadoval, saj Grki niso znali pisati in je bila njihova kultura manj razvita od minojske in mikenske. C. Pripadniki grških plemen so se oblačili pretežno v oblačila temnih barv.

Najprej je nastopilo »temno obdobje«

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj na tablo prilepi oziroma nariše grško zastavo. Učence vpraša, simbol katere države je zastava, kaj simbolizira, in če so po njihovem mnenju že antični Grki poznali to zastavo. Skupaj ugotovijo, da Grki niso poznali enotne države, ampak so bili podobni Feničanom, ki so poznali mestne državice.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Evropske centralne banke www.ecb.int/bc/euro/ coins/html/index.sl.html in na seznamu predstavitve evrokovancev izberejo Grčija: • Kateri simboli, povezani z antično Grčijo, so na grških evrokovancih? • K katerimi dogodki so ti antični simboli povezani?

Kaj je bilo značilno za polise Grki niso ustanovili enotne države, ampak so živeli v razdrobljenih mestnih državicah, polisih. 3. Navedi značilnosti polisov.

SAMOSTOJNE MESTNE DRŽAVICE, KI SO JIH SESTAVLAJALI MESTO IN OKOLICA. VEČKRAT SO BILI V VOJNI. 4. S pomočjo preglednice v učbeniku na strani 46 poveži, kar sodi skupaj. Značilnosti monarhističnih polisov pobarvaj modro, aristokratskih zeleno, oligarhičnih rumeno in demokratičnih rdeče. Vojska je podrejena vladajočemu razredu

Državo vodijo vsi svobodni moški

Državo vodi manjšina

Nasledstvo je dedno

Mikene

Bogato plemstvo ima veliko moč

Atene (6. stol. pr. Kr.)

Atene (5. stol. pr. Kr.)

Vladajo državljani (ljudstvo)

Sparta

Na volitvah odloča večina

Vlada le majhna skupina bogatih ljudi

Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju V 8. stoletju se je začela velika grška kolonizacija, s katero so Grki poselili obširno ozemlje v Sredozemlju. 5. Navedi vzroke za grško kolonizacijo.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo odlomek iz pesnitve Odiseja (4. spev), ki je izvrsten vir za spoznavanje družbe in življenja v temnem obdobju. Potnika prideta v Sparto, ležečo v prostrani kotlini, kreneta ravno na dvor, k Menelau, junaškemu kralju. Tu ga dobita pri gostju, v krogu številnega roda: svatbo obhaja sinu in hčere brezgrajne v palači. /.../ Ti se torej tako gostijo v visoki palači, svoji ljudje in sosedje preslavnega kneza Atrida, (židane volje so vsi; med njimi pa pevec božanski poje in strune ubira, obenem se sredi med gosti v ritmu napeva prevrača dvojica okretnih glumačev), mladca pa ustavita voz, pred palačo, na vratih dvoriščnih, heros Telemah in z njim sin Nestorja, zali Peisistrat. Prvi ju vidi, iz hiše stopivši, gospod Eteoneus, poslov obrtni nadzornik 38

POMANJKANJE HRANE IN RODOVITNE ZEMLJE, NARAŠČANJE PREBIVALCEV, RAZMAH TRGOVINE 30

pri slavnem vladarju Atridu. Hitro se vrne v palačo, naznanit ju ljudstev pastirju, blizu ustopi se predenj in reče krilate besede: »Neki tujci so zunaj, o kralj bogorodni,Menelas, /.../.« Kajti kot sonca sijaj ali lune miloba svečava sveti krog njih visoki se dom Menelaa junaka. Kadar dosita nagleda oko se njuno strmeče, gresta seve v kopel in stopita v gladko kopanjo. Kadar ju skopljejo strežne žene in natarejo z oljem, sedeta v srajcah opranih, ogrnjena s haljo volneno, vsak na častni stol, Atridu ob strani, Menelau. Dekle prinese vode, za umivanje, v zlati posodi, vliva skrbno jo na roke in streže v srebrno torilo, potlej

potisne pred gosta gladko polikano mizo. Kruha zatem naloži na ploščo skrbnica častita, kruha še drugih jedil uslužno prida od obilja. Z lave prinese delivec na pladnjih različno mesovje, poleg vsega pa postavi pred njiju dva zlata kozarca. S kretnjo vabečo veli plavolasi junak Menelaos: »Zdaj pa kar založita, in dobro naj jed vama tekne! /.../.« Reče in vsakemu da po kos hrbtovine goveje, mastne, pečene, z roko, obrok, ki namenjen je njemu. Stegneta gosta roke po mamljivo dišečih jedilih. Kadar dodobra utešita si slast po pijači in jedi, skloni Telemahos glavo prav blizu do ušes

Nestorida, tiho pogovor začne, da ne bi ga slišali drugi: »Glej, vendar, Nestorid, ti ljubljenec mojemu srcu, kolikšen brona sijaj žari po odmevni palači, jantarja blesk in zlata pa srebra in drage slonovine! Tak pač ka-li na znotraj je dom olimpskega Zeusa! To čudovito razkošje! Kar sapo mi jemlje, ko gledam!« Učenci analizirajo prebrano vsebino: • V katerem mestu se dogajanje odvija? • Kaj se dogaja v kraljevi palači? • Izpiši poklice, ki se omenjajo na dvoru. • Katera jedila so omenjena v spevu? • Kako je kraljeva palača, to »čudovito razkošje«, okrašena?

Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 48 in ga analizirajo: • Kaj je obsegala Perzijska država pred vojno z Grčijo? • Katere grške dele so Perzijci že zasedli in nadzorovali pred vojno? • V katerem polisu se je začela vstaja maloazijskih Grkov? • Po katerih poteh so Perzijci prišli do Grčije? • Katera stran je imela več zmag: grška ali perzijska?

Grki so živeli v različnih polisih

6. Oglej si zemljevid in reši nalogo. A. S puščicami označi smeri grške kolonizacije. B. Na ustrezne črte vpiši imena naslednjih grških kolonij: • Masilija, • Sirakuze, MASILIJA • Kirene, • Kime, • Bizanc. C. Pojasni ime Velika Grčija.

BIZANC

KIME SIRAKUZE

TO JE IME ZA KOLONIJE NA KIRENE

JUGU APENINSKEGA POLOTOKA IN NA SICILIJI.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o Filipidesu.

Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn V začetku 5. stoletja pr. Kr. so potekale grško–perzijske vojne.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja video posnetek o grških vojakih – hoplitih. Video lahko najde www.youtube.com, kjer v iskalnik na www.youtube.com odtipka: Ancient Greek Hoplites (dolžina 3:15 minut). Učenci posnetek analizirajo: • Kako so opremljeni vojaki? • Kako so se bojevali?

7. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. A. Kako imenujemo grškega oboroženega pešca?

HOPLIT B. Opiši njegovo oborožitev.

KOPJE, ŠČIT, MEČ C. Kaj je bila falanga?

STRNJENA BOJNA VRSTA. 8. V pravilnem časovnem zaporedju od 1 do 4 razvrsti bitke v grško–perzijskih vojnah (1 pomeni bitka, ki je potekala prva):

2 - Termopile _____

4 - Plataje _____

1 - Maratonsko polje _____

3 - Salamina _____

PONOVIMO

Dopolni časovni trak. TEMNO OBDOBJE

POLIS

GRŠKA KOLONIZACIJA

GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE

NAZADOVANJE

MESTNA DRŽAVA,

8. STOLETJE

GRKI:

GRŠKEGA

RAZLIČNE

PR. KR.;

PERZIJCI,

PROSTORA

UREDITVE

SREDOZEMLJE

GRŠKA ZMAGA

BELEŽKE:

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v podpoglavjih. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katera ljudstva so poselila današnjo Grčijo proti koncu 2. tisočletja pr. Kr.? • Zakaj je obdobje po naselitvi grških ljudstev dobilo ime temno obdobje? • Kaj je bilo značilno za polis? • Katero obliko vladanja so imeli na začetku vsi polisi? • Katera oblika vladanja je v upravljanje države vključila največ svobodnih ljudi? • V čem je bil pomen grške kolonizacije po Sredozemlju? • Kateri dejavniki so pripomogli h grški zmagi v grško-perzijskih vojnah? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 31.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskim besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn v učbeniku na strani 47–48. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

vzrok

vzroki za grško zmago Grško-perzijske vojne

spopadi

posledice grške zmage

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 40 zgoraj in ga analizirajo: • Poimenujejo grška ljudstva. • Ugotovijo območje poselitve vsakega ljudstva. Učitelj se lahko odloči, da učenci na zemljevid Sredozemlja postavijo papirnate ladje različnih barv, pri čemer vsaka barva simbolizira eno grško ljudstvo. Tako bo predstavitev grške naseljenosti bolj nazorna. Kaj je bilo značilno za polis

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 40 zgoraj in ga analizirajo: • Naštejejo različne grške polise. • Primerjajo njihovo lego in sklepajo na prevladujočo gospodarsko dejavnost v njih. BELEŽKE:

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učitelj učence razdeli v 4 skupine, ki pripravijo dramatizacijo antičnega sveta: srečajo se prebivalci štirih polisov, v katerih so različne državne ureditve. Vsaka skupina zagovarja prednosti svoje državne ureditve.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: POLIS, AGORA, AKROPOLA, HOPLIT. SILOP POLAAKRO AOARG TILPOH

……………………….. ……………………….. ……………………….. ………………………..

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ko učenci predelajo poglavje o grških polisih, učitelj v razmislek postavi vprašanje: Zakaj so se v polisih razvile raznolike oblike vladanja? Pri tem učence vodi s podtemami o pomenu obstoja polisa, o deležu in vlogi svobodnega prebivalstva v polisih, o pomenu vključevanja svobodnih prebivalcev v vojsko.

Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 47 in ga analizirajo: • Kakšno zemljo so Grki iskali za naselitev in ustanovitev kolonije? • Kaj je Grkom omogočilo plovbo v oddaljene dele Sredozemskega morja? • Kje so bile Kirene? • Kakšen odnos je vladal med kolonijami in matičnimi polisi?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Zakaj so se Grki selili po Sredozemlju v učbeniku na strani 46–47. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. vzroki

območja selitev Selitve Grkov po Sredozemlju

kolonije

posledice selitev

Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji Grška družba je podobno kot druge stare kulture poznala suženjstvo. V grški družbi so odločali moški. Večina Grkov je živela na podeželju v preprostih hišah.

Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji

▶ ▶ ▶

Kako se je delila družba v antični Grčiji

▶

Za grško družbo je bila značilna delitev na svobodne in nesvobodne na eni strani ter moške in ženske na drugi strani. 1. Na črto pred trditvijo zapiši: črko A, če trditev velja za aristokracijo; črko D, če velja za demos (D) ali črko S, če trditev velja za sužnje (S). Nekatere trditve veljajo za več slojev in jim lahko pripišeš več črk.

S _____________ A _____________ A, D, S _____________ A, D _____________ A, D _____________

Bili so delavci brez pravic. Bili so lastniki zemlje. Lahko so bili bogati. Sodelovali so pri upravljanju polisa. Bili so svobodni.

Kako se je delila družba v antični Grčiji

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere odlomek iz Demostenovega govora Proti Timokratu v učbeniku na strani 49 spodaj. Učence vpraša, kaj si predstavljajo pod pojmom “svobodni možje” danes in kaj so pod tem pojmom razumeli v antični Grčiji.

2. Grška družba se je delila na več slojev. A. Obkroži črko pred pravilnima odgovoroma. Grška družba se je delila na: A. svobodne in nesvobodne B. plemiče in ljudstvo C. ljudstvo in sužnje

UČNI CILJI Učenec: opiše grško družbo, opiše vsakdanje življenje v antični Grčiji, opiše položaj moških in žensk v družbi, opiše šolanje in vzgojo otrok.

Umetniki so izhajali iz vrst: A. aristokracije B. demosa C. sužnjev

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientgreece. co.uk in izberejo okno Daily Life: S klikom na okno Explore lahko s pomočjo poslikav na vazah ugotovijo: - Kakšne igrice so se igrali otroci? (Children) - Kako je bilo organizirano izobraževanje? (Education) - Po čem so bile znane tračanske sužnje? (Slavery) - Na katere inštrumente so Grki igrali? (Music and Entertainment) - Katero ročno spretnost so morale znati vse Grkinje, razen Špartank? (Spinning and Weaving) • S klikom na okno Challenge spoznajo tipično grško hišo: - Opišejo zunanjo podobo hiše. - Opišejo notranje prostore v hiši. - S klikom na Start zaigrajo igrico, s katero morajo like in predmete razvrstiti v ustrezne prostore v hiši. • S klikom na okno Time Challenge podoživijo življenje grškega kmeta.

B. Katera dela so v antični Grčiji opravljali sužnji?

OBDELOVALI POLJA, DELALI V RUDNIKIH, NA LADJAH ... ALI PA SO KUHALI, ČISTILI, PAZILI NA OTROKE (HIŠNI SUŽNJI) ...

Kakšen je bil položaj žensk Ženske v grški družbi niso imele politične moči. 3. Preberi odlomek v učbeniku na strani 50, v katerem grški zgodovinar Ksenofon opisuje svoja pričakovanja do žene. A. V čem je bila ženska izenačena s sužnjem?

BILA JE PODREJENA MOŠKEMU, POGLAVARJU DRUŽINE B. V čem je bila ženska izenačena z moškim?

NADZOROVALA JE DELO SUŽNJEV C. Razmisli, ali so pričakovanja moških v današnjem času enaka? Ali bi bile sodobne ženske voljne pristati na takšno vlogo?

NE; NE BI BILE PRIPRAVLJENE Č. Zakaj so bili grški moški večinoma bolje izobraženi od žensk?

KER ŽENSKE NISO HODILE V ŠOLE.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracija, besedna preglednica) in metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci s pomočjo ilustracije in besedne preglednice v učbeniku na straneh 34 in 49 primerjajo družbene sloje v Egiptu in v antični Grčiji. Svoje ugotovitve predstavijo s spodnjo tabelo. EGIPT Plemstvo Svobodni ljudje Ženske Sužnji

AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig saw) Učitelj učence razdeli v trojke, v vsaki po en učenec sošolcema predstavi položaj ene družbene skupine. V obliki miselnega vzorca (oblika trikotnika) predstavijo svoje ugotovitve ostalim.

ANTIČNA GRČIJA

BODIMO USTVARJALNI: slikanje na keramiko V sodelovanju z učiteljem likovne vzgoje učitelj organizira slikanje na keramiko, ko učenci upodobijo nekaj slik iz vsakdanjega življenja v antični Grčiji.

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci pripravijo zgodovinsko govorno vajo ali spis z naslovom Jaz, grški suženj.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci primerjajo položaj svobodnih žensk v Mezopotamiji, Egiptu, antični Grčiji in v današnji zahodni družbi. Svoje ugotovitve predstavijo s spodnjo tabelo. Podrejenost možu

Skrb za otroke

Možnost vodenja države Možnost izobraževanja

Mezopotamija Egipt Antična Grčija Zahodna družba danes

Kakšen je bil položaj žensk Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji

4. Primerjaj ilustraciji. Pod njiju zapiši, v katerem polisu - Sparti ali Atenah – bi našel deklici. Kratko opiši vzgojo deklic v posameznem polisu.

Polis

ATENE

Vzgoja deklic

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci napišejo kratko pesmico (dve vrstici), v kateri predstavijo vsakdan grškega otroka.

GOSPODINJSKA DELA

Večina Grkov je živela zelo preprosto. Preprosta je bila tudi njihova prehrana. 5. Preberi besedilo v učbeniku na strani 51. A. V desni prostor nariši tloris grške hiše. MOŠKI B. Poimenuj prostore v njej.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o oljkah. Izdelajo plakat o tem drevesu, njegovih sadežih in njihovi uporabnosti.

KUHINJA

ŽENSKI PROSTORI

SPREJEMNICA

JEDILNICA

DNEVNI PROSTOR ZA ŽENSKE

MOŠKI PROSTORI

SHRAMBA

ŽENSKI PROSTORI

PROSTORI

SPALNICA, SHRAMBA, KUHINJA, JEDILNICA, SPREJEMNICA ...

6. Primerjaj prehrano revnejših in bogatejših Grkov. Z modro barvo obkroži jedila, tipična za revnejše prebivalstvo, z rdečo barvo pa jedila, tipična za bogate prebivalce. Če je bilo jedilo na mizi vseh prebivalcev, ga obkroži z zeleno barvo. olive

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o znanih ženskah iz grške antične zgodovine, na primer Aspaziji, spremljevalki atenskega državnika Periklesa.

OSNOVNE VOJAŠKE VEŠČINE

Kakšna je bila prehrana

VHOD

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientgreece. co.uk in izberejo okno Daily Life: S klikom na okno Story lahko izberejo vlogo (ženska vloga v Sparti ali Atenah; moška vloga v Sparti ali Atenah) in ugotovijo, kakšno je bilo življenje v antični Grčiji. Ko si ogledajo vloge, pojasnijo, katero vlogo bi izbrali in utemeljijo, zakaj.

SPARTA

fige

ribe

ovčje meso

DOMA

ŽENSKE

DRUŽBA VSAKDANJE ŽIVLJENJE V ANTIČNI GRČIJI

SUŽNJI

ODVISNO OD SLOJA

DEKLETA POOČUJEJO O GOSPODINJSTVU

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kakšna je bila prehrana v učbeniku na strani 51. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Sodobna Grčija

Maslo preprosta hrana

Ribe

nakupovanje hrane Prehrana Grkov

Puranji zrezek

Med

PREPROSTE HIŠE

SIMPOZIJ

PREPROSTA PREHRANA

Olive

Čokolada

ODVISNE OD MOŽA

PREHRANA, BIVALIŠČA

OTROŠTVO

Kruh

Sladoled

NESVOBODNE

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci primerjajo prehrano v antični in današnji Grčiji. Svoje ugotovitve predstavijo v spodnji tabeli tako, da odkljukajo v prostoru, če je navedba pravilna.

Fige

kruh

ARISTOKRACIJA

Kakšna je bila prehrana

Sir

zelenjava

PONOVIMO DEMOS

ŠOLANJE ZA DEČKE

Antična Grčija

VRT

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 50 zgoraj in ga analizirajo: • Kaj je Ksenofon pričakoval od svoje žene? • Kaj je bila dolžnost grških žena v antiki? • Ali besedilo govori o svobodni ženi ali sužnji? Kako so učenci to ugotovili?

simpoziji

pijača

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v podpoglavjih. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je bilo značilno za položaj svobodnih ljudi v grški družbi? • Kakšen je bil položaj sužnjev? • Kdo je odločal v grški družbi? • Kakšna je bila vloga žensk? • Od česa je bilo odvisno, kakšno izobrazbo bodo dobili otroci? • Kakšna je bila prehrana antičnih Grkov? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 33.

Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto Polisa Sparta in Atene sta se borila za prevlado v grškem svetu. Spartanci so bili močnejši na kopnem, Atenci pa so imeli močnejšo mornarico. Po grško-perzijskih vojnah so Atene doživele največji razcvet, po peloponeških vojnah pa je na kratko postala najvplivnejša Sparta.

Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto

▶ ▶

V Sparti je bilo pomembno biti dober vojak

▶

Sparta je bila vojaško organiziran polis, v katerem je bilo vse življenje podrejeno vojski. 1. Preberi opise posameznih slojev v Sparti. A. Iz opisov ugotovi posamezne sloje v spartanski družbi ter pod opisi zapiši njihovo ime. B. Obkroži ime sloja, ki je odločal v Sparti.

▶

• Bili lastniki zemlje, • imeli vse politične pravice, • bili vojaki.

• Svobodni, • obdelovali zemljo in se ukvarjali z obrtjo, • bili brez političnih pravic.

SPARTIATI / PLEMIČI

• Nesvobodni, • potomci preddorskih prebivalcev, • delali na poljih ali v hišah.

PERIOIKI / SVOBODNI

HELOTI / SUŽNJI

2. Preberi besedilo v okvirčku v učbeniku na strani 52 spodaj, ki govori o otroštvu spartanskega dečka. Pomisli, kaj si se ti učil pri sedmih letih?

Atene je sprva vodila aristokracija. Z razvojem so Atene uvedle antično demokracijo. 3. Ob sliki atenske akropole zapiši najpomembnejše reforme atenskih politikov.

KLEJSTEN • VOLIJO VSI SVOBODNI ATENCI • SVET 500-IH • ČREPINJSKA SODBA

• KMETIJE SO VEZANI NA ZEMLJO • STROGE KAZNI

SOLON

PERIKLES

• PREMOŽNEJŠI SODELUJEJO V POLITIKI

• PLAČANI URADNIKI • ŽREBANJE URADNIKOV

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci primerjajo položaj posameznih družbenih skupin v Sparti. Svoje ugotovitve predstavijo v spodnji tabeli, tako da odkljukajo v prostoru, če je navedba pravilna. SPARTIATI Plemiči Svobodni ljudje Sužnji Kmetovanje Obrtna dejavnost Pravica voditi državo Lastniki velikih posesti Plačevali davke Delali na polju Služili v hišah in vojakom

V Sparti je bilo pomembno biti dober vojak

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (fotograﬁjo) Učitelj učencem pokaže fotograﬁjo Partenona. Učenci ugotovijo, da je bil zgrajen v Atenah in da simbolizira moč in gospodarski razcvet mesta. Učitelj napove, da bodo pri uri iskali motive za njegovo gradnjo.

V Atenah so uvedli antično demokracijo

DRAKON

▶

UČNI CILJI Učenec: navede posebnosti razvoja v Sparti, navede poglavitne dosežke v političnem razvoju Aten, pojasni, zakaj so Atene postale vodilni grški polis, navede, kdo je imel in kdo ni imel pravice odločati v atenski ljudski skupščini, opiše okoliščine, ki so vplivale na oslabitev grških polisov.

PERIOIKI

HELOTI

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo naslednji zapis, ki je veljal za spartanskega vojaka. »Noben mož ne bo dokazal, da je dober vojak, dokler se ne bo soočil s krvavim bojem in klanjem, se boril s sovražnikom tako blizu, da se bo boril s svojimi rokami.« Zapis nato analizirajo: • Kakšen občutek naj bi vzbudil zapis pri spartanskih vojakih? • Kakšen občutek naj bi vzbudil zapis pri nasprotnikovih vojakih? Kot demonstrativen prizor bitke spartanskih vojakov se lahko predvaja boj

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientgreece. co.uk in izberejo okno Sparta: • S klikom na okno Explore skušajo s pomočjo arheoloških ostankov v različnih predalih predstaviti življenje v Sparti: - O čem priča kipec dekleta tekačice? (predal Women) - O čem priča kipec bronastega vojaka? Odkod ime hoplit za spartanske/grške vojake? (predal Warfare) - O čem priča figura leva iz slonovine? (predal Craft Skills) - Kdo je opravil glavnino fizičnih del v Sparti? (predal Daily Life) • S klikom na okno Challenge učenci skozi animirano zgodbo spoznajo spartansko vzgojo: - S katerim letom se je začela vzgoja za dečke? V čem so jih poučevali in urili? - Dečki so bili pogosto lačni. Kako so si lahko pomagali? (igrica Egg Thief ) - Kakšnega urjenja so bili deležni dečki pri 12 letih? - Kako so dečke urili v hitrosti? - V kakšen naziv so dečki napredovali pri 18 letih? Na kakšno preizkušnjo so jih poslali? - Pri katerih letih so bili dečki sprejeti v vojsko, če so se uspešno izkazali? Spartancev proti perzijski vojski iz filma 300. Vendar pri izbiri odlomka iz filma priporočamo previdnost, kajti film je izjemno krut in krvav. 43

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo zapis o spartanskih kraljih in nato analizirajo njun položaj: »Lakedaimovci priznavajo svojima kraljema tele častne pravice: dvoje duhovništev, Zeusa Lakonca in Zeusa Uranjica. Vojskovati se smeta po svoji volji s katero koli deželo in noben Spartanec jima tega ne more braniti /.../ Kadar odhajajo na vojsko, stopata kralja spredaj, pri umiku sta poslednja. V boju čuva nad njima telesna straža sto izbranih mož. Pri odhodu smeta vzeti s seboj poljubno število klavne živine /.../. V miru imata pa tele privilegije: Pri gostju ob javnih daritvah sedeta kralja prva k mizi, mnjima je treba prvima postreči in od sleherne jedi dobita po dvakrat toliko kot drugi gostje. Dalje imata prvenstvo pri izlivanju pitnega daru in kože darovanih živali so njune. /.../ Pri vseh slovesnostnih tekmah jima pristoji častni sedež, ločen od drugih. /.../ Kralja hranita oraklje (prerokbe), ki jih dobivata, držati jih morata v tajnosti.« (Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1980, stran 14) • O katerih stvareh sta lahko odločala kralja? • O katerih stvareh nista odločala? • Ali sta bila kralja najpomembnejši osebi v državi?

Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto

4. Dopolni shemo demokratične ureditve v antičnih Atenah. URADNIKI

VOLITVE

VOJAŠKI POVELJNIK

ŽREBANJE

LJUDSKA SKUPŠČINA: NE SODELJUJEJO:

UPRAVLJANJE DRŽAVE

VSI POLNOPRAVNI MOŠKI DRŽAVLJANI

ŽENSKE, SUŽNJI, TUJCI

V čem se je antična demokracija razlikovala od današnje? 5. Pojasni dogodek na sliki. A. Kaj ima v rokah moški?

NISO SODELOVALE ŽENSKE; 2/3 JE BILO SUŽNJEV

ČREPINJO

B. Kako imenujmo prikazani dogodek?

ČREPINJSKA SODBA

C. O čem so odločali Atenci s tem dogodkom?

O IZGONU POLITIKA, KI JE

POSTAL PREVEČ VPLIVEN IN ZATO NEVAREN ZA DEMOKRACIJO.

Kaj je oslabilo grške polise Med najmočnejšima polisoma so proti koncu 5. stoletja pr. Kr. izbruhnile peloponeške vojne. 6. Kakšne posledice so imele vojne za grške polise?

OSLABITEV 7. Razmisli, ali bi lahko peloponeške vojne označili za državljansko vojno. Svoj odgovor utemelji.

JA. VOJNA MED PRIPADNIKI ISTEGA NARODA. PONOVIMO

V Atenah so uvedli antično demokracijo

SPARTA

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www. ancientgreece.co.uk in izberejo okno Athens: S klikom na okno Explore spoznavajo antične Atene: - Kaj se je dogajalo na agori? - Čemu je služil bouleterij? - Čemu je služila stoa? - Po čem je bil znan del mesta, ki se je imenoval Kerameikos? - Kje je zasedala ljudska skupščina? - Kako so tiste, ki niso izpolnili svoje dolžnosti in se niso udeležili skupščine, privedli na zasedanje? - Zakaj je bila akropola najbolj sveti prostor mesta?

• VOJAŠKA UREDITEV

AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v skupine. Vsaka skupina predstavi delo enega pomembnega atenskega državnika: Drakon, Solon, Klejsten, Perikles. Ko skupine poročajo, na tabli nastaja miselni vzorec. 44

PELOPONEŠKE VOJNE

ATENE

• ANTIČNA DEMOKRACIJA

KDAJ?

• ARISTOKRACIJA • HELOTI • LJUDSTVO

431–404 PR. KR. ZAKAJ?

ZA PREVLADO

• DRAKON, SOLON, KLEJSTEN, PERIKLES • ZLATA DOBA

V GRČIJI

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran BBC-ja www.bbc.co.uk/schools/ancientgreece/ main_menu.shtml in izberejo okno Cartoon Classics. Nato izberejo okno Athens thinks twice! in poiščejo odgovore na vprašanja: • O katerem mestu govori zgodba? • V katerem času se zgodba dogaja? • Zakaj se Atene odločijo za ukrepanje proti mestu? • Kako so v Atenah prišli do odločitve? • Kakšna je bila dokončna odločitev Atencev, ko se še enkrat premislili o ukrepu zoper izdajalsko mesto? • O čem priča zgodba?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientgreece. co.uk in izberejo okno Acropolis: • S klikom na okno Story spoznavajo slike iz festivala, ki ga prikazuje relief na Parteonu: - Kdo vse gre na festival? - Kateri bogovi se udeležujejo festivala? - Katere živali darujejo bogovom? - Kaj še darujejo? • S klikom na okno Explore spoznavajo zgradbe na akropoli: - Kakšno funkcijo je imel Partenon? - Kakšno funkcijo je imela Propilija?

- V čast katerega boga so zgradili svetišče Erehtejon? • V igrici Challenge učenci zgradijo tempelj.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo odlomek iz Plutarhovega dela v učbeniku na strani 52 in v kratkem sestavku predstavijo otroštvo spartanskih otrok.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci izdelajo plakat, na katerega zapišejo pravila dobre vzgoje. Učitelj zgodovine se pri tej nalogi lahko poveže z učiteljem državljanske vzgoje in etike.

Kaj je oslabilo grške polise

AKTIVNOST: delo v dvojicah Učenci v dvojicah, v kateri eden predstavlja Spartanca, drugi pa Atenca, iščejo vzroke za nasprotja med najmočnejšima polisoma. Vsak učenec zagovarja svoje stališče. Ob zaključku učenci razmislijo, kako bi lahko bilo rešili spor med Atenami in Sparto brez prelivanja krvi.

AKTUALIZACIJA Učitelj učence pozove, da razmislijo o območjih, kjer državljanska vojna divja še danes (Kongo, Irak …). Učenci razmislijo o posledicah vojn za države. Kakšna je danes vloga mednarodne skupnosti v primerih državljanskih vojn?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšna ureditev je bila značilna za Sparto? • Kakšna je bila spartanska vzgoja in kaj je bil njen namen? • Katere države ureditve so spoznale Atene v svojem razvoju? • Kdo je bil izključen iz odločanja v atenski demokraciji? • Kaj je bil namen črepinjske sodbe? • Zakaj dobo Periklesa v Atenah imenujemo tudi zlata doba Aten? • Zakaj je prišlo do spopada med Atenami in Sparto? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 35.

BELEŽKE:

Kaj je povezovalo Grke

▶ ▶ ▶

▶

Skupne športne igre – olimpijske igre

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran BBC-ja www.bbc.co.uk/schools/ancientgreece/ main_menu.shtml in izberejo okno Cartoon Classics. S klikom na okno Olympic Games obiščejo antične igre in poiščejo odgovore na vprašanja: - Kaj so atleti najprej naredili? - Čemu je služil buleterij? - Kje se je nahajal Zevsov tempelj? - Kakšne dirke so organizirali na igrah? - Kakšno tekmovanje je bil peteroboj? - Kaj se je zgodilo z mesom volov, ki so jih bogovom darovali tretji dan iger? - Kako so tekmovalci proslavili zmago? Kakšne nagrade so dobili? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo program antičnih olimpijskih iger v učbeniku na strani 55 in ga primerjajo z današnjimi igrami glede na: • čas trajanja, • število in vrste tekmovalnih disciplin, • vrednost nagrad. AKTIVNOST V sodelovanju z učiteljem športne vzgoje učitelj lahko organizira razredne olimpijske igre. 46

Kaj je povezovalo Grke

Skupne športne igre – olimpijske igre Olimpijske igre so prirejali v antični Grčiji v čast bogovom. 1. Preberi spodnje trditve. Pravilne odkljukaj, napačne pa popravi. Olimpijske igre so prirejali vsaka 4 leta v Atenah. OLIMPIJSKE IGRE SO PRIPRAVLJALI VSAKA 4 LETA V OLIMPIJI. V času olimpijade so se prenehale vse vojne. V ČASU OLIMPIJSKIH IGER SO PRENEHALE VSE VOJNE.

✓ ✓

Antične olimpijske igre so bile posvečene bogu Zevsu. Na olimpijskih igrah so lahko sodelovali le moški.

2. Ob slikah poimenuj tri discipline, v katerih so tekmovali Grki na olimpijskih igrah.

ROKOBORBA

SKOK V DALJAVO

MET DISKA

3. Ali je tudi za antične olimpijske igre veljalo načelo: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«? Odgovor utemelji.

NE, KER SO BILI ZMAGOVALCI BOGATO NAGRAJENI, PORAŽENCE PA SO PONEKOD CELO PREZIRALI.

Skupna vera – vera v 12 bogov Antični Grki so bili politeisti in so častili veliko bogov. 4. Reši izpolnjevanko. Kakšne naloge so bile zaupane bogovoma, čigar imeni dobiš na obarvanih poljih? Ime prvega moraš prebrati od spodaj navzgor.

☞

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja posnetek iz modernih olimpijskih iger, na primer otvoritev letnih olimpijskih iger v Atenah leta 2004 je mogoče najti tudi na www. youtube.com (geslo: Opening Ceremony Olympic Games 2004 Athens; posnetek je dolg 9:56 minut). Nato učitelj učence povpraša: • Na koliko let so organizirane olimpijske igre? Zakaj na 4 leta? • Od kdaj se prireja olimpijske igre moderne dobe? • V katerih disciplinah tekmovalci tekmujejo? • Kaj predstavlja simbol olimpijskih iger?

Politično so Grki živeli deljeni v številne države, vendar so gojili zavest o pripadnosti isti kulturi. Grke so povezovali skupni jezik, vera, trgovina, umetnost in olimpijske igre.

boginja neba, Zevsova žena in sestra

A I

bog vojne

boginja ljubezni

O D

boginja rodovitnosti

E M E

boginja modrosti

N A

boginja domačega ognjišča in družine

T I

☞

▶

UČNI CILJI Učenec: navede elemente, ki so povezovali politično razdeljene Grke, oceni pomen olimpijskih iger v življenju Grkov, opiše značilnosti grške religije, opiše značilnosti grške klasične umetnosti ter navede njene značilne spomenike, navede najpomembnejše dosežke Grkov v znanosti.

HERMES: BOG PROMETA, TRGOVINE

HAD: BOG PODZEMLJA

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Skupne športne igre – olimpijske iger v učbeniku na strani 55 ter izdelajo plakat (v skupinah) o antičnih olimpijskih igrah. RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o krajih, ki so gostili moderne olimpijske igre (letne ali zimske). Izdelajo zemljevid, na katerem jih označijo in časovni trak, kamor vpišejo leta, ko so igre potekale.

Skupna vera – vera v 12 bogov

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www. ancientgreece.co.uk in izberejo okno Gods and Goddesses: S klikom na okno Explore spoznavajo grške bogove, njihove zgodbe, templje in festivale (čaščenja). S klikom na pojem Symbols lahko ugotovijo tudi simbole bogov. Ko jih poiščejo, jih prerišejo oziroma vrišejo v spodnjo preglednico.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Vsak učenec prebere eno zgodbico iz grške mitologije, v kateri nastopa grški bog. Priporočamo delo Stare grške bajke (E. Petiška). Prebrano zgodbico učenec v obliki zgodovinske govorne vaje predstavi sošolcem. Učitelj lahko v sodelovanju z učiteljem slovenščine pripravi literarni večer, na katerem učenci prebirajo zgodbe o grških bogovih.

ZEVS

POZEJDON

APOLON

ARES

HERMES

HEFAJST

HERA

DEMETRA

ARTEMIDA

AFRODITA

ATENA

DIONIZIJ

Klasična umetnost

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja posnetek o gradnji Partenona na atenski akropoli, ki ga www.youtube.com; je mogoče najti na www.youtube.com geslo: Engineering an Empire – Greece. Priporočamo dva posnetka (vsak dolžine 7:47 minut; v angleščini), in sicer Part 4 in Part 5. Po ogledu posnetkov učitelj učence povpraša: • Kako so gradili Partenon? • Kakšne nesreče so bile pogoste? • Kako so naredili stebre? • Kaj je Partenon s svojo veličastno podobo sporočal svetu? • Opiši kip boginje Atene, ki se je nahajal v notranjosti svetišča.

Kaj je povezovalo Grke

5. Poveži bogove z njihovimi opisi in simboli. V kvadrat nariši Zevsov simbol. ZEVS PESNIŠTVO TRIZOB ATENA MORJE SOVA POZEJDON VRHOVNI BOG LIRA APOLON MODROST STRELA

Klasična umetnost Dosežke klasične grške umetnosti lahko občudujemo še danes. 6. Na črte zapiši glavne značilnosti posameznih umetniških smeri.

AKTIVNOST: skupinsko delo Učenci se razdelijo v tri skupine, vsaka skupina s pomočjo učbenika, računalniškega programa, interneta in druge literature pripravi poročilo o eni vrsti umetnosti (kiparstvo, arhitektura, dramatika).

DORSKI STEBER

JONSKI STEBER

KLASIČNA UMETNOST:

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže slikovno gradivo, ki prikazuje antične in sodobne kipe ter gradbene dosežke. Učenci objekte na slikah primerjajo glede na: • zunanjo podobo, • uporabnost, • izraznost, • velikost.

POLKROŽNA ZGRADBA: KORINTSKI

TELO V GIBANJU

BOLJŠI POGLED IN ZVOK

STEBER

Napredek znanosti Znanost je v antični Grčiji dosegla visoko raven. 7. Navedi znanosti, ki so bile razvite v antični Grčiji.

FILOZOFIJA, MEDICINA, ZGODOVINA, MATEMATIKA, ASTRONOMIJA

PONOVIMO

Kratko zapiši glavne misli današnje ure. V pomoč so ti zapisane povedi. 1.

Športna tekmovanja so imela pri Grkih velik pomen.

PRIREJALI SO OLIMPIJSKE IGRE. 2.

Grki so verovali v več bogov.

VRHOVNI BOG JE BIL ZEVS. 3.

Umetnost je v 5. stoletju doživela velik razcvet.

Grki so iznašli dramo.

KLASIČNI KIPI POSKUŠAJO PREDSTAVITI FIGURO V GIBANJU. POZNALI SO TRAGEDIJO IN KOMEDIJO. 5.

Grki so razvili filozofijo, ljubezen do resnice.

NAJBOLJ ZNANI FILOZOFI SO BILI SOKRAT, PLATON IN ARISTOTEL.

Napredek znanosti

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Napredek znanosti v učbeniku na strani 57 ter izdelajo povzetek v obliki miselnega vzorca.

izvor znanja

medicina Znanost v antični Grčiji

ﬁlozoﬁja

zgodovina

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo Hipokratovo prisego v učbeniku na strani 58 ter ugotovijo, kaj je Hipokrat obljubil glede: • svojih staršev, • odnosa do življenja, • svojega poklica, • molčečnosti. Učenci razmislijo, kako uspešen bi bil pri zdravljenju antičnih Grkov današnji zdravnik.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran BBC-ja www.bbc.co.uk/schools/ancientgreece/ main_menu.shtml in izberejo okno Cartoon Classics. S klikom na okno The Greek Theater obiščejo antično gledališče, poimenovano po bogu Dioniziju, in poiščejo odgovore na vprašanja: - Kdo je v gledališču sedel v prvi vrsti? - Kdo je sedel takoj za njimi? - Kje so se igralci pripravljali na igro? - Kje so se med igro nahajali igralci? - Kakšna je bila vloga prostora, ki so ga imenovali orkester? - Kakšna je bila vloga zbora? - Koliko igralcev je sprva igralo v igri? - Zakaj so igralci nosili maske? PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so potekale antične olimpijske igre? • Kaj je pomenil izraz »olimpijski mir«? • Katere lastnosti so imeli grški bogovi? • Koga so Grki častili? • Katere stile stebrov so Grki uporabljali pri gradnji? • Navedi nekaj znanih grških antičnih kulturnih spomenikov. • Katere znanosti so razvijali Grki? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 37. 47

Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar UČNI CILJI Učenec: ▶ navede vzroke, ki so makedonski državi omogočili vzpon v velesilo, ▶ opredeli obseg države Aleksandra Velikega, ▶ oceni pomen Aleksandrove države. Kako je uspel vzpon Makedonije

UVODNA MOTIVACIA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem pokaže odlomek iz ﬁlma Aleksander Veliki, na primer ko se mladi Aleksander prvič sreča s konjem Bukefalom. Ob njem učence povpraša o imenu otroka/vladarja, njegovi državi in dosežkih …. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo v učbeniku na strani 59 poglavje Kako je uspel vzpon Makedonije in pojasnijo vzroke za uspešnost makedonske vojske, pri čemer so pozorni na: • vlogo Filipa II. Makedonskega, • značaj makedonskih vojakov, • grške zglede.

Po peloponeških vojnah si je grške polise podredila Makedonija, ki jo je vodil Filip II. Največji vzpon je Makedonija doživela v času Aleksandra Makedonskega, ko je segala od Sredozemlja do Indije. Čeprav je obstajala le kratek čas, je njena zapuščina še vedno prisotna.

Kako je uspel vzpon Makedonije Šibkost grških polisov je po peloponeških vojnah izkoristil makedonski vladar Filip II. 1. Med spodaj navedenimi trditvami sta le dve pravilni. Obkroži črki pred njima. A. Filip II. Makedonski je ustanovil močno makedonsko državo tako, da je združil Makedonijo in Perzijo. B. Filip II. Makedonski je prenovil makedonsko vojsko, da je postala ena najmočnejših v vzhodnem Sredozemlju. C. Filip II. Makedonski je osvojil in pokoril vse grške polise, razen Aten. Č. Filip II. Makedonski med prebivalci grških polisov ni imel nasprotnikov. D. Filip II. Makedonski je načrtoval pohod proti Perziji. 2. Kakšne politične cilje je imel Filip II. Makedonski, ko je zavzel Grčijo?

ZAVZETI JE ŽELEL PERZIJO.

Kako je Aleksander porazil Perzijo Najmogočnejši kralj v grški antični zgodovini je bil Aleksander Makedonski, ki je dobil naziv Veliki. 3. Oglej si zemljevid Aleksandrovih osvajanj v učbeniku 4. Spodnji povedi sta napačni. Popravi ju tako, da bosta na strani 41. pravilni. A. Na črte vpiši imena krajev, kjer so se odvijale Po vrnitvi z dolgega pohoda v Atene (323 pr. Kr.) je pomembne bitke. Aleksander začel načrtovati, kako bo osvojil Mongolijo. B. Pobarvaj obseg Aleksandrove države. Vendar je hudo zbolel in je moral pohod prestaviti. C. Na prekinjene črte zapiši imena krajev, ki jih je PO VRNITVI Z DOLGEGA POHODA V PERZIJO Aleksander imenoval po sebi. Č. Koliko let je trajal njegov osvajalni pohod?

VENDAR JE HUDO ZBOLEL IN UMRL.

ALEKSANDRIJA

GRANIK GAUGAMELA

AKTUALIZACIJA Učenci preberejo rubriko Aktualno v učbeniku na strani 59. Učitelj nato razloži razliko med makedonskim in grškim pojmovanjem imena Makedonija. Učenci pa na zemljevidu Balkanskega polotoka poiščejo Republiko Makedonijo in grško pokrajino Makedonijo.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kako je Aleksander porazil Perzijo učbeniku na straneh 59–60. Izdelajo kronološko tabelo o Aleksandrovem pohodu; vsakemu spopadu dodajo pridobitev.

ALEKSANDRIJA ALEKSANDRIJA

ALEKSANDRIJA

Kako je Aleksander porazil Perzijo

Bitka pri Graniku

...

ANEKDOTA Filip II. Makedonski je na višku svoje moči poslal Špartancem sporočilo: »Če pridem v Šparto, bom vse pobil in požgal!« Špartanci so mu odgovorili samo z eno besedo: »Če …«. Učitelj lahko učencem zastavi vprašanje: • Kaj lahko sklepamo iz anekdote?

RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o kralju Filipu II. in izdelajo njegov življenjepis.

Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 41 in ga analizirajo: • Opiši obseg Aleksandrove države, njene meje na jugu, severu, vzhodu. • Koliko mest se je poimenovalo po Aleksandru? • Kje je bil sedež te velike države?

AKTUALIZACIJA Učitelj pozove učence, da primerjajo vojaško moč in vpliv Aleksandrove države z eno od velesil danes, na primer ZDA. Pri tem so pozorni na: • obseg države, • njen vpliv v svetu, • razširjenost njenega jezika, • njeno vojaško moč, • njeno kulturno in znanstveno moč. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v vlogo Aleksandra pred pomembno bitko. Opišejo svoje priprave na bitko, doživljanje bitke, občutke pred in po bitki …

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-kominikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo film Aleksander (2004) in ga nato analizirajo: a) Aleksander • Kako je v filmu prikazan Aleksander? • Kdo so bili njegovi najboljši prijatelji? • Kakšna je bila vloga njegove mame? • Kakšen je bil odnos med Aleksandrom in njegovim očetom? • Kakšen je bil Aleksandrov odnos do vojakov? • Ali so vojaki cenili Aleksandra? V katerem prizoru se to potrdi? b) Antična družba • KRALJ • Plemiči: • Sužnji: • Kdo so bili po poreklu makedonski vojaki? • Kaj izvemo o poroki/ločitvi kraljev? Kaj izvemo o odnosu med Grki in Makedonci? c) Bojevanje • hoplit • falangač) Babilon: mesto • Kakšne so bile ulice mesta? • Opiši hiše, njihovo opremljenost. • Kdo so bili prebivalci mesta? • Kakšne vere so bili? d) Babilon: kraljeva palača • Kakšna je bila kraljeva palača? • Kdo je prebival v kraljevi palači? e) Bogovi • Kateri bogovi se omenjajo v filmu? • Kakšno vlogo imajo? • Sin katerega boga naj bi bil Aleksander?

Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar

Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo Po Aleksandrovi smrti je makedonska država razpadla. 4. Zemljevid prikazuje dele, na katere je razpadla Aleksandrova država. A. K vsakemu delu pripiši njegovo ime. JO RČI B. Ob pikah zapiši imena označenih krajev. ZG IJA N O C. Zakaj se Aleksandrova država po njegovi smrti KED MA ni mogla obdržati? PELA

PER

ZIJ A

NI BILO VELIKEGA VODITELJA, KI BI BABILON

ZNAL ZDRUŽITI RAZLIČNA LJUDSTVA.

ALEKSANDRIJA EG

PONOVIMO

Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo

KAKO JE ALEKSANDER MAKEDONSKI POSTAL VELIK VLADAR

FILIP MAKEDONSKI cilj:

OSVOJITEV PERZIJE

vojaški uspeh:

ALEKSANDER MAKEDONSKI cilj: OSVOJITEV

PERZIJE, MONGOLIJE vojaški uspeh:

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ko se učenci seznanijo z razpadom Aleksandrove države, jih učitelj pozove k razmisleku o tem, kako pomemben je bil dober voditelj države v starem veku. veku Pri tem jim učitelj pomaga s podvprašanji: • Katere odlike je moral imeti dober voditelj države? • Kje se je moral najbolj izkazati? • Kako si je zagotovil ustrezno nasledstvo po smrti? • Kaj se je pogosto zgodilo po njegovi smrti? Učitelj opozori na slabitev držav po koncu dolgotrajne vladavine enega človeka v sodobni zgodovini, na primer razpad Jugoslavije po smrti Tita …

PO SMRTI ALEKSANDRA usoda države:

RAZPAD nove države:

POKORITEV

OSVOJITEV

MAKEDONIJA, EGIPT,

GRČIJE

PERZIJE

PERZIJA 39

BELEŽKE:

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je omogočilo vzpon Makedonije? • Zakaj sta Filip II. in Aleksander načrtovala pohod proti Perziji? • V kateri bitki je makedonska vojska dokončno premagala perzijsko vojsko? • Kako daleč na vzhod je prišla makedonska vojska? • Zakaj je Aleksander dobil naziv Veliki? Ali je ta naziv upravičen? • Na katere dele je razpadla Aleksandrova država po njegovi smrti? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 39. 49

Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj ▶ ▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti helenistične umetnosti, navede značilne spomenike helenizma, navede najpomembnejše dosežke helenizma v znanosti, oceni zapuščino antične Grčije.

Dediščina Aleksandra Velikega je bila mnogo večja, kot le zgolj država. Spodbudil je razvoj kulture, imenovane helenizem, ki se je ohranila še mnoga stoletja. Velik napredek so doživele različne znanosti in umetnost, grščina pa je bila svetovni jezik.

Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj

Aleksandrija – središče helenizma Velik del zapuščine Aleksandra Velikega v helenistični kulturi se je hranil do danes. 1. Slika prikazuje dogodek, ko je Aleksander priredil množično poroko, na kateri se je tisoče grških vojakov poročilo s Perzijkami. A. V čem je bil pomen tega dogodka?

SIMBOLIČNO JE ZDRUŽIL GRŠKO IN PERZIJSKO (VZHODNO) KULTURO.

Aleksandrija – središče helenizma

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (asociacije) Učitelj na tablo nariše pravokotni trikotnik. Učencem zastavi vprašanja o: • kotih, • geometriji. Skupaj ugotovijo, kaj je Pitagorov izrek. Učitelj pojasni, da je nastal v obdobju helenizma.

B. Kaj pomeni, da je bila grščina svetovni jezik?

DA SO JO GOVORILI V VEČINI TEDAJ ZNANEGA SVETA. C. Katere jezike danes prištevamo med svetovne?

ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA ...

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci v preglednico vpišejo tri značilnosti helenizma, ki jih povežejo s pojmom v tabeli. UMETNOST NOVA MESTA MEŠANJE KULTUR

AKTUALIZACIJA Učitelj učence opozori na: — multikulturnost današnje družbe na eni strani (preseljevanje ljudi na druge celine, mešani zakoni, kulturno mešana družba) in — na vedno večjo amerikanizacijo.

VEČ O … Pri mnogih narodih se širi strah, da bo nadaljnji razvoj uničil posebnosti njihove kulturami. Ta kulture,ki vodi v trenja med kulturami strah povzroča spore med narodi in celo med pripadniki istega naroda. V Franciji na primer poteka razprava o tem, katere »nefrancoske« besede bi morali izločiti, da bi bila francoščina bolj čisti jezik. V nekaterih delih muslimanskega sveta je prepovedano oblačiti kavbojke ali kratka krila, ker to predstavlja vpliv zahodne kulture. V posameznih državah oblasti kontrolirajo medije, da ne bi prikazovali podobe iz zahodne kulture, saj menijo, da bi to lahko škodovalo njihovi kulturi. V drugih primerih pa se pripadniki naroda odločijo, da se bodo vdoru zahodne kulture uprli z oživljanjem tradicionalnih običajev.

2. Pojasni pomen navedenih kulturnih središč v času helenizma. ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA

NAJVEČJA KNJIŽNICA V SREDOZEMLJU

TEMPELJ MUZ

MUZEJ, KJER SO HRANILI UMETNIŠKA DELA

Napredek sta doživeli znanost in tehnika Velik napredek v helenističnem obdobju je doživela znanost. 3. Na črte pred znanosti zapiši ustrezne številke znanstvenikov. 1 – Pitagora 2 – Ptolemej 3 – Eratosten 4 – Evklid 5 – Aristarh 6 – Arhimed

1, 4, 6 ________________ matematika 2, 3, 5 ________________ astronomija

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Aleksandrija – središče helenizma v učbeniku na strani 61. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

• ALEKSANDRIJA ……………………………. • MUZEJI ………………………………..…… kulturno obdobje

• ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA ..…..…... RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o knjižnici v Aleksandriji. Svoje ugotovitve predstavijo v obliki zgodovinske govorne vaje. 50

• PHAROS ………………………..……………

Muzeji Helenizem

Aleksandrija

Aleksandrijska knjižnica

Napredek sta doživeli znanost in tehnika

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov S pomočjo besedila v učbeniku na strani 62 učenci v preglednici opišejo dosežke v astronomiji in matematiki. Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj

4. Pozorno si oglej Aristotelov in Ptolemejev sončni sistem. Saturn

Saturn

PTOLEMEJ

DA NE

URAN

ERATOSTEN

DA NE

SATURN

Mars

Mars Merkur Venera

Sonce Luna

Zemlja

Venera Merkur

JUPITER

Zemlja

SONCE

Ptolemejev sistem

Današnji sistem

B. Po čem se razlikujeta skici grških učenjakov?

V POLUŽAJU SONCA

Spremembe v filozofiji in umetnosti HELENISTIČNO KIPARSTVO UPODABLJA BOLJ REALNE PODOBE. 6. Kaj je povzročilo zaton helenizma? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. A. Širjenje Arabcev in islama. B. Širjenje rimske države v Sredozemlju. C. Prodor Turkov v Perzijo. PONOVIMO

ASTRONOMIJA MATEMATIKA

ČAS

OD ALEKSANDRA VELIKEGA DALJE

ALEKSANDRIJA

SREDIŠČE ZNANOSTI

DA NE

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 62 (Spremembe v filozofiji in umetnosti) ter s pomočjo preglednice primerjajo klasično in helenistično umetnost.

KLASIČNO

STOIKI ZATON

PITAGORA

Spremembe v ﬁlozoﬁji in umetnosti

KIPARSTVO FILOZOFIJA

DA NE

VEČ O … V času helenizma so delovali tudi zgodovinarji. Najpomembnejši je bil zgodovinarji Polibij (ok. 200 pr. Kr. do ok. 118 pr. Kr.), ki je v 50 knjigah opisal vzroke za vzpon Rima v 3. in 2. stoletju pr. Kr. V svojih obrazložitvah se je trudil analizirati vzroke in okoliščine, ki so vplivale na dogodke v preteklosti. Zato poleg Tukidida velja za utemeljitelja znanstvenega zgodovinopisja. Zgodovinar Diodor Sicilijski je opisal zgodovino Grčije in Sicilije v času do prve punske vojne. Za staro rimsko zgodovino je pomemben tudi Dionizij iz Halikarnasa.

Velike spremembe sta v obdobju helenizma doživeli tudi filozofija in umetnost. 5. V čem se razlikujeta klasično in helenistično kiparstvo?

HELENIZEM

DA NE

ARHIMED

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v vlogo grškega znanstvenika, ki je ravnokar prišel do pomembnega odkritja. Opišejo svoje odkritje, utemeljijo njegov pomen, prepričujejo o njegovi uporabnosti.

A. V tretji (prazen) prostor vpiši imena Sonca in planetov, kot jih poznamo danes.

NAPREDEK ZNANOSTI

EVKLID

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učitelj pripravi lističe, na katere zapiše imena helenističnih znanstvenikov, na druge lističe pa njihove dosežke. Učenci hodijo k tabli in iščejo pare.

MARS ZEMLJA VENERA MERKUR

Aristotelov sistem

HELENISTIČNO

EPIKUREJCI 2. POLOVICA 2. STOLETJA PR. KR.

Klasična umetnost

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se razdelijo v dvojice, eden predstavlja stoika, drugi pa epikurejca. Ugotavljata, kako se njuni pogledi na svet razlikujejo.

Zapuščina antične Grčije

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci si ogledajo slikovno-graﬁčno predstavitev o zapuščini antične Grčije v učbeniku na strani 63. Izdelajo plakat, na katerega narišejo posamezne elemente zapuščine, ki so navedeni v učbeniku.

Ali to odkritje velja še danes? DA NE

NEPTUN

Jupiter

Sonce Luna

Opis dosežka ARISTARH

RAZISKOVALEC Od antičnih Grkov je Evropa prevzela okoli 51.000 besed. Prešle so v germanske in romanske jezike in za mnoge danes niti ne vemo, da so prevzete iz grščine. Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo nekaj takih prevzetih besed.

Helenistična umetnost

Kdo je naročal kipe? Kaj so upodabljali kipi? Kakšne so bile upodobljene kiparske podobe?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je bilo značilno za helenizem? • Zakaj je bila aleksandrijska knjižnica nekaj posebnega? • Kakšen prostor je bil v antiki muzej? • Katere znanosti so v helenizmu doživele napredek? • V čem se je helenistično kiparstvo razlikovalo od klasičnega? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 41. 51

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika 60 62 65 67 70 72 75 78

Kakšni so bili začetki rimske dobe Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju Kako se je širilo krščanstvo Katere so bile značilnosti rimske kulture Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v času Rimljanov Zakaj je propadel rimski imperij

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Gérard Bessiere, Jezus: nepričakovani bog, DZS, Ljubljana, 1995, zbirka Mejniki. • Axel Boëthius, Etruscan and early Roman architecture, Penguin Books, Harmondsworth, 1990. • Iulius Gaius Caesar, Galska vojna, Obzorja, Maribor, 1970. • Jérome Carcopino, Rim na vzponu cesarstva, Modrijan, Ljubljana, 2001. • C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980. • Barry Cunliffe, Rimljani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982. • Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. • 2000 let krščanstva, Mihelač, Ljubljana, 1991. • Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996. • Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994, zbirka Mejniki. • Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Michael Kerrigan, M., Stari Rim in rimsko cesarstvo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Claude Moatti, Iskanje starega Rima, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Mejniki. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Annamaria Liberati, Fabio Bourbon, Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, Mladinska knjiga, 2000. • Ljudmila Plesničar-Gec, Kuhar, B., Emona in rimska kuhinja. Apicijevi recepti za današnjo rabo, ČZD Kmečki glas; Mestni muzej, Ljubljana, 1996. • Ljudmila Plesničar-Gec, L. et al., Emonski forum=Emona forum, Univerza na primorskem, Koper, 2006. • Plutarchus, Življenje velikih Rimljanov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Svet biblije. Stara zaveza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Svet biblije. Nova zaveza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Marjeta Šašel-Kos, Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadanom in Sirmijem pri Kasijy Dionu in Herodianu, SAZU, Ljubljana, 1986. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. • Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987. • Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968. • Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Zbirka Človek in čas: • 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, • Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zbirka Svet okoli nas: • Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Zgodovina cerkve, 1. knjiga: Od začetkov do Gregorja Velikega, Družina, Ljubljana, 1998. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. 52

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika

• Zgodovina krščanstva, DZS in Ognjišče, Ljubljana, 1992. • Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976. • Znamenita pisma: sporočila, ki so spreminjala svet, DZS, Ljubljana, 1995.

LITERATURA ZA UČENCE: • Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002. • Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. • Gérard Bessiere, Jezus: nepričakovani bog, DZS, Ljubljana, 1995, zbirka Mejniki. • Karen Brookfield, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. • Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • Gian Paolo Ceserani, Pompeji, Domus, Ljubljana, 1989. • Peter Chrisp, Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. • Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006. • J. Espinós, Kako so živeli Rimljani, Karantanija, Ljubljana, 2000. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994, zbirka Mejniki. • Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Neil Grant, Veliki slikovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • John Guy, Rimljani, Grlica, Ljubljana, 2006. • Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Eva Kocuvan, Rimljan sem – Romanus sum, DZS, Ljubljana, 1994. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Annamaria Liberati, Fabio Bourbon, Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, Mladinska knjiga, 2000. • Fiona Macdonald, Zakaj neki so Rimljani nosili toge in druga vprašanja o starem Rimu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • John Malan, Vse, samo rimski gladiator ne!, Didakta, Radovljica, 2002. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. • Gilbert Meadows, Mali antični leksikon, Mihelač, Ljubljana, 1995. • Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Claude Moatti, Iskanje starega Rima, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Mejniki. • Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001. • Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. • Christopher Rice, Otroci skozi čas: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Zbirka Človek in čas: • 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, • Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zbirka Svet okoli nas: • Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.

LEPOSLOVJE • Antična poezija, DZS, Ljubljana, 2002. • Marcus Tullius Cicero, Lelij – o prijateljstvu, Študentska založba Litera, Maribor, 2004. • Gaius Valerius Catullus, Gaj Valerij Katul, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. • Lloyd C Douglas, Njegova suknja, Ognjišče, Koper, 1973. • Quintus Horatius Flaccus, Izbrana dela, DZS, Ljubljana, 1955. • Quintus Horatius Flaccus, Pesmi, Obzorja, Maribor, 1993. • Robert Graves, Jaz, Klavdij, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1978. • Conn Iggulden, Imperator. Polje mečev, Učila International, Tržič, 2007. • Conn Iggulden, Imperator. Rimska vrata, Učila International, Tržič, 2005. • Conn Iggulden, Imperator. Smrt kraljev, Učila International, Tržič, 2006. • Marcus Aurelius Antoninus, Dnevnik cesarja Marka Avrelija, Slovenska matica, Ljubljana, 2006. • Titus Petronius Arbiter, Satirikon, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987. • Titus Maccius Plautus, Amﬁtruo, Obzorja, Maribor, 1970. • Titus Maccius Plautus, Aulularia ali komedija o loncu, Obzorja, Maribor, 1991. • Titus Maccius Plautus, Bahavi vojščak, Obzorja, Maribor, 1994. • Titus Maccius Plautus, Dvojčka, [s.n.], Ljubljana, 1967. • Titus Maccius Plautus, Hišni strah, Obzorja, Maribor, 1971. • Gaius Plinius Caecilius Secundus, Pisma, Obzorja, Maribor, 1962. 53

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika

• Plutarchus, Rimska vprašanja; Grška vprašanja, Insitutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 2006. • Plutarchus, Vzporedni življenjepisi, DZS, Ljubljana, 2004. • Plutarchus, Življenje velikih Rimljanov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. • Publius Ovidius Naso, Ljubezni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. • Publius Ovidius Naso, Pisma iz pregnanstva, DZS, Ljubljana, 1959. • Publius Ovidius Naso, Zdravila za ljubezen, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Rimska lirika, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980. • Gaius Sallustius Crispus, Vojna in prevrat, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Lucius Annaeus Seneca, O srečnem življenju in druge razprave, Študentska založba, Ljubljana, 2001. • Lucius Annaeus Seneca, Pisma prijatelju Luciliju, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Henryk Sienkiewicz, Quo vadis, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Gustav Schwab, Najlepše antične pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Publius Terentius Afer, Evnuh, Obzorja, Maribor, 1987. • Publius Vergilius Maro, Eneida, Mihelač, Ljubljana, 1992. • Publius Vergilius Maro, Publij Vergilij Maro, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. • Gore Vidal, Julijan, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1971.

MLADINSKA LITERATURA • Steve Barlow, Izgubljeni dnevnik sužnja Julija Cezarja, Grlica, Ljubljana, 2002. • Hans Baumann, Vojskoval sem se z Hanibalom, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976. • Milan Dekleva, Naprej v preteklost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Enrico Galbiati, Jezus Kristus, Ognjišče, Koper, 1984. • René Goscinny, Asterix in Briti, Didakta, Radovljica, 1997. • René Goscinny, Asterix in Kleopatra, Didakta, Radovljica, 1991. • René Goscinny, Asterix legionar, Didakta, Radovljica, 1998. • René Goscinny, Asterix na olimpijadi, Didakta, Radovljica, 1992. • René Goscinny, Asterix. Gladiator, Didakta, Radovljica, 2007. • René Goscinny, Asterix. Prva prigoda, Didakta, Radovljica, 1993. • René Goscinny, Asterix. Spopad poglavarjev, Didakta, Radovljica, 1996. • René Goscinny, Asterix. Zlati srp, Didakta, Radovljica, 1993. • René Goscinny, Cezarjev lovorov venec, Egmont, Ljubljana, 2000. • René Goscinny, Okrog Galije z Asterixom, Didakta, Radovljica, 1990. • Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003. • Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006. • Miki Muster, Krvavi kapitan/Gladiator/Sneg, sneg, Delo, Ljubljana, 2005.

FILMI (IZBOR) • Asterix in Obelisk: misija Kleopatra, r. Alain Chabat, Francija, 2002. • Asterix in Obelisk proti Cezarju, r. Claude Zidi, Francija, 1999. • Ben-Hur, r. William Wyler, ZDA, 1959. • Gladiator, r. Ridley Scott, ZDA, 2000. • Jezus, r. John Krish, ZDA, 1979. • Jezus Kristus Supestar (muzikal), r. Norman Jewison, ZDA, 1973. • Julij Cezar, r. Joseph L. Mankiewicz, ZDA, 1953. • Julij Cezar, r. Uli Edel, ZDA, 2002. • Kleopatra, r. Joseph L. Mankiewicz, ZDA, 1963. • Padec rimskega cesarstva, r. Anthony Mann, ZDA, 1964. • Quo vadis, r. Mervyn LeRoy, ZDA, 1951. • Spartak, r. Stanley Kubrick, ZDA, 1960. • Titus, r. Julie Taymor, ZDA, 1999.

DOKUMENTARNI FILMI • Biblija: knjiga vseh knjig, Jaka, Šmarje-Sap, 1998. • Biblija. Nova zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1993. • Evangelij po Judi, Delo, Ljubljana, 2006. • Odsevi davnine: antično steklo v Sloveniji, Visual production, Celje, 2004. • Razvoj rimskega imperija, Jack, Ljubljana, 1992. • Starodavni Rim, Boomark Vester, Tržič, 2000. • Zgodnje krščanstvo. 1 del: Od vere do nauka, Jaka, Šmarje-Sap, 1998. • Zgodnje krščanstvo. 2 del: Od nauka do Cerkve, Jaka, Šmarje-Sap, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR) Etruščani www.eurekalert.org/pub_releases/2007-06/esoh-aew061307.php www.mysteriousetruscans.com/ http://history-world.org/etruscans.htm www.inforoma.it/feature.php?lookup=etruscan www.dia.org/collections/ancient/theetruscans/theetruscans.html

Ustanovitev mesta Rim http://aveteromani.antika-si.com/kralji.php www.geograﬁja.hr/novosti.asp?id_novosti=719&id_projekta=0&id_stranice=0 54

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika

www.roman-empire.net/ www.britannica.com/eb/article-26588/ancient-Rome www.timelessmyths.com/classical/rome.html

Rimska republika www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2003/ura/mihelic/rimskazgodovina.pdf http://adria.fesb.hr/~irezic/povijest.htm www.wsu.edu/~dee/ROME/REPUBLIC.HTM www.historyforkids.org/learn/romans/history/earlyrepublic.htm www.utexas.edu/depts/classics/documents/RepGov.html www.ualberta.ca/~csmackay/Consuls.List.html www.schoolshistory.org.uk/republic.htm

Širjenje rimskega imperija Rimska vojska http://193.2.145.130/projekti/timko/rimljani/vojska.html www.zgodovina.org/datoteke/rimska_vojska.ppt www.roman-empire.net/army/army.html www.romanarmy.com/cms/ www.redrampant.com/ www.historyonthenet.com/Romans/roman_army.htm

Širjenje po Sredozemlju www.gea-on.net/clanek.asp?ID=67 http://ro.zrsss.si/projekti/zgo/sirjenjerima/tsld003.htm www.joker.si/article.php?rubrika=1&articleid=458&page=6 http://lexicorient.com/e.o/punic_wr.htm http://history.boisestate.edu/westciv/punicwar/ www.dl.ket.org/latin2/historia/republic/punic1.htm

Družbeni problemi www.britannica.com/eb/article-9047288/latifundium www.socialstudiesforkids.com/wwww/world/latifundiadef.htm www.moyak.com/researcher/resume/papers/roman_slavery.html http://teachers.henrico.k12.va.us/pocahontas/grinsell_m/republic_fall.ppt

Rimsko cesarstvo Politične spremembe http://projekti.svarog.org/cezar/ http://193.2.145.130/projekti/timko/rimljani/zgodnji_rim.html http://209.85.135.104/search?q=cache:OLWfdFSbmeAJ:www.druga.org/~raz00a/2a/zasolo/ts_zg-triumviratiincezar.doc+Julij+Cezar+vzpon&hl=sl&ct=clnk&cd=1&gl=si www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/careers_01.shtml http://sights.seindal.dk/sight/766_Gaius_Iulius_Caesar.html www.lbdb.com/TMDisplayWar.cfm?WID=66 http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefEdList.aspx?reﬁd=210019401

Gaj Oktavijan Avgust www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofromanrepublic_article_01.shtml www.pbs.org/empires/romans/index.html www.pbs.org/empires/romans/index.html www.lucidcafe.com/library/95sep/augustus.html www.romanceeverafter.com/the_ﬁrst_roman_emperor.htm

Gospodarski razvoj www.unrv.com/economy.php www.historyforkids.org/learn/romans/economy/ www.ancientcoins.biz/pages/economy/ www.romaneconomy.gr/pub/category.asp www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/romanisation_article_01.shtml

Rimska družba www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/social_structure_01.shtml www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/slavery_01.shtml www.roman-empire.net/society/society.html www.historyonthenet.com/Romans/society.htm www.vroma.org/~bmcmanus/socialclass.html

Rimski bogovi http://ro.zrsss.si/projekti/medanticnimibogovi/religije/rimska.htm http://vsebine.svarog.org/?vsebina=grska_in_rimska_mitologija www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/roman_religion_gallery.shtml www.crystalinks.com/romegods.html http://allabouthistory.org/roman-gods.htm www.godchecker.com/pantheon/roman-mythology.php

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika

Zabava v rimskem imperiju www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/launch_gms_gladiator.shtml www.roman-britain.org/festival.htm http://depthome.brooklyn.cuny.edu/classics/gladiatr/index.htm http://abacus.bates.edu/~mimber/Rciv/gladiator.htm www.vroma.org/~bmcmanus/arena.html

Življenje in delo Jezusa Kristusa http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/kristus.htm http://sl.wikipedia.org/wiki/Jezus_Kristus www.christiananswers.net/godstory/jesus1.html www.newadvent.org/cathen/08374c.htm www.inﬁdels.org/library/historical/marshall_gauvin/did_jesus_really_live.html

Razširitev krščanstva po rimskem imperiju www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/christianityromanempire_article_01.shtml www.classicsunveiled.com/romeh/html/spreadchrist.html www.unrv.com/culture/spread-christianity.php www.historylearningsite.co.uk/rome_and_christianity.htm www.allaboutreligion.org/history-of-christianity-in-rome-faq.htm www.emayzine.com/lectures/christrome.htm www.catholiceducation.org/articles/history/world/wh0130.htm

Rimska znanost http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimsko_pravo www.swan.ac.uk/grst/ http://inst.santafe.cc.ﬂ.us/~jbieber/HS/7lib-arts.htm www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/tech_01.shtml www.jura.uni-sb.de/Rechtsgeschichte/Ius.Romanum/english.html

Rimska arhitektura in gradbeništvo www.2020site.org/rome/index.html http://web.kyoto-inet.or.jp/org/orion/eng/hst/roma.html www.iol.ie/~coolmine/typ/romans/archie2.html www.greatbuildings.com/types/styles/roman.html www.unrv.com/culture/architecture.php www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/launch_ani_colosseum.shtml

Rimska umetnost www.artlex.com/ArtLex/r/roman.html http://witcombe.sbc.edu/ARTHrome.html http://library.thinkquest.org/CR0210200/ancient_rome/art.htm http://eawc.evansville.edu/pictures/ropage.htm www.nipissingu.ca/department/history/muhlberger/4505/show.htm

Današnje slovensko ozemlje v času Rimljanov www.vrhnika.si/index.php?m=knjiga&id=16 www.poetovio.net/portal/vec.php?id=156_0_1_0_M5 http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimsko_cesarstvo www.narmuz-lj.si/slovensko/12_oddelki/arheoloski/zbirke/rim.html http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak_download&id_clanak_jezik=1487 http://vss-ce.com/COMENIUS/WWW-COMENIUS2/Comenius%202%20SLO/povezave.htm http://vss-ce.com/COMENIUS/WWW-COMENIUS2/Comenius%202%20SLO/vpisni_pogoji.htm www2.arnes.si/~gkreac/Doc/PROJEKT%20RIMSKI%20ZID.pdf www.pudgura.com/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=31 http://vss-ce.com/COMENIUS/WWW-COMENIUS2/Comenius%202%20SLO/obrazci.htm

Kriza in propad rimskega imperija http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=2468&sid=71d88a1618ad4d2108b43ead7222009b&n=0 www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/thirdcenturycrisis_article_01.shtml http://killeenroos.com/1/Romefall.htm www.roman-empire.net/collapse/collapse-index.html www.gea-on.net/clanek.asp?ID=740 www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofrome_article_01.shtml www.fordham.edu/halsall/source/gibbon-fall.html www.historyforkids.org/learn/romans/history/fall.htm www.historylearningsite.co.uk/fall_of_ancient_rome.htm

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika

• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Atlas of the ancient world, The Learning Company, Crawley, West Sussex, cop. 1999. • Emona, Mestni muzej, Ljubljana, 1999. • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Zgodovina antičnega Rima, Svarog, Miklavž, 2003. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI • Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20let ne%20delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc) • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Cirila Trampuš, Damjan Snoj, Zgoščenka Emona: priročnik za učitelje, ZRSS, Ljubljana, 2005. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geograﬁja, glasbena vzgoja, matematika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika

Kakšni so bili začetki rimske dobe ▶ ▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti Apeninskega polotoka, opiše najstarejše prebivalce Apeninskega polotoka, s posebnim poudarkom na Etruščanih, opiše nastanek Rima, pojasni značilnosti republikanske ureditve. Kdo so bili Etruščani

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem prikaže odlomek iz enega od filmov, ki prikazujejo Rim (Spartak, Gladiator …), v katerem se vidi rimska vojaška moč in veličina Rima. Učence spodbudi z vprašanji: • O kateri državi govori film? • Kaj lahko zvemo o tej državi? • Katero civilizacijo je nasledila? AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učitelj na tablo pripne listke z imeni ljudstev, ki so poseljevala Apeninski polotok pred nastankom Rima: Galci, Etruščani, Latini, Grki, Feničani. Učenci rešijo nalogo 1 v delovnem zvezku (stran 43). Nato na zemljevid dopišejo ime dela Apeninskega polotoka, ki ga je poseljevalo posamezno ljudstvo. Lahko pa zraven imena ljudstva narišejo eno od značilnosti omenjenega ljudstva. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo podobo Etruščanke v učbeniku na strani 66 in jo analizirajo: • Kakšna je njega obutev? • Kakšna je njena obleka? • Kako ima urejene lase? • Kaj ima v roki? • Spremno besedilo govori o tem, da so Etruščanke posvetile veliko pozornosti svoji obleki. Ali upodobljena Etruščanka potrjuje to trditev? RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o izvoru imena Toskana in o znamenitostih o tej znani italijanski deželi. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kdo so bili Etruščani v učbeniku na strani 66. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. 58

V času, ko so na Peloponezu nastajali polisi, se je na zahodu porajala nova sila. Mesto Rim je iz majhne vasi v vojnah preraslo v mogočen imperij. Apeninski polotok so že pred nastankom rimske države poseljevala številna ljudstva. Najvišjo stopnjo razvoja so dosegli Etruščani. Rim je bil v začetku kraljevina, kasneje pa je postal republika.

Kakšni so bili začetki rimske dobe Kdo so bili Etruščani

Največji vpliv na oblikovanje rimske civilizacije so najprej imeli Etruščani. 1. Zemljevid prikazuje Apeninski polotok pred nastankom Rima. A. Na črte vpiši imena ljudstev, ki so poseljevala Apeninski polotok pred nastankom rimske države. V pomoč ti je besedilo v učbeniku na strani 66. B. Kaj so Etruščani zapustili Rimljanom? ETRUŠČANI

ITALIKI

ABECEDO, GRADBENO ZNANJE C. Po Etruščanih oziroma njihovem drugem imenu se imenuje ena od italijanskih pokrajin. Obkroži jo med spodaj naštetimi. Piemont

Toskana

Sicilija

Lacij

Kalabrija

GRKI

Ligurija

FENIČANI GRKI

Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim Mesto Rim je bilo ustanovljeno sredi 8. stoletja pr. Kr. 2. S katero živaljo je povezana legenda o nastanku mesta Rim? Obkroži jo. lisica

jastreb

osel

volk

slon

medved

3. Na zgornjem zemljevidu obkroži mesto Rim. Razmisli o prednostih in slabostih lege mesta Rim. PREDNOSTI

GRČIJA, DOBRA OBRAMBA

SLABOSTI

VELIKO OZEMLJE

Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci preberejo legendo o nastanku mesta Rim (v učbeniku na strani 67). Učitelj jih pozove k razmisleku, kakšno uporabnost za poznavanje zgodovine imajo legende. legende Pri tem učenci razmišljajo o: • vzroku za nastanek legende, • pomenu legende v antičnem času, • sporočilu legende v današnjem času. Učenci lahko napišejo zgodovinski prosti spis na temo Legenda o nastanku Rima – mit ali resnica? v katerem pojasnijo, kako je dejansko nastalo mesto Rim in v čem se zgodovinska resnica razlikuje od legende.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci delajo z zgoščenko/programom Zgodovina antičnega Rima (Svarog, Miklavž, 2003): • v zvezek vpišejo imena sedmih gričev, • preberejo del besedila na zgoščenki, ki govori o forumu, • pojasnijo, kakšno vlogo je imel forum v rimskem življenju.

BODIMO USTVARJALNI: izdelava makete Učenci lahko pri pouku tehnike in tehnologije ali v okviru tehniškega dne izdelajo maketo rimskega foruma. Z različnimi barvami označijo hiše in pojasnijo njihov pomen.

Kako je delovala rimska republika Kakšni so bili začetki rimske dobe

Kako je delovala rimska republika Po odstavitvi zadnjega rimskega kralja konec 6. stoletja pr. Kr. je Rim postal republika. 4. Dopolni shemo ureditve rimske republike. RIMSKI URADNIKI KONZULI

SENAT

DIKTATOR

SPREJEMA ZAKONE

POVELJNIK V ČASU VOJNE

LJUDSKI TRUBUNI

SENATORJI

PREDSTAVNIK LJUDSTVA

IZ NAJUGLEDNEJŠIH PLEMIŠKIH DRUŽIN

(PLEBEJCEV)

5. Oglej si ilustracijo in izpolni prazne kvadratke: A. Poimenuj oba pripadnika različnih družbenih skupin v Rimu. B. Opiši pravice obeh skupin. V pomoč ti je učbenik na strani 69.

Družbena skupina:

PATRICIJI

PLEBEJCI

VOLILNA PRAVICA

TRGOVCI, OBRTNIKI, KMETJE

LASTNIKI VELEPOSESTI

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci s pomočjo besedila v učbeniku na strani 68 v kratkih povedih pojasnijo pojme: • republika, • konzul, • senat, • diktator, • ljudski tribun.

AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v skupine po 5 učencev, v katerih vsak učenec predstavlja enega od naslednjih predstavnikov: konzul, senator, patricij, plebejec in ljudski tribun. Na podlagi besedila v učbeniku na straneh 68–69 učenci v skupini napišejo kratko dramatizacijo, v kateri se na rimskem forumu srečajo navedeni predstavniki. Ostali učenci si med izvajanjem dramatizacije zapisujejo, kaj je zgodovinsko pravilno (+) in kaj je narobe (-).

6. Ljudski tribuni so imeli v času republike pravico veta. A. Razloži, kaj pomeni pravica veta.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci s pomočjo tabele primerjajo rimsko in današnjo parlamentarno republiko.

DA LAHKO NEKDO ZAVRNE ŠKODLJIV ZAKON. B. Kdo v Sloveniji ima še danes pravico veta? Obkroži.

državni zbor

državni svet

PONOVIMO

Kdaj?

Kako?

8. STOLETJE PR. KR.

OB TIBERI NA 7 GRIČIH

Kdo so bili Rimljani?

SODOBNA REPUBLIKA

Pravica do volitev Vodja države

7 kraljev

Vojaški voditelj Sprejemanje zakonov

ZAČETKI RIMSKE DOBE

PATRICIJI Republika

PLEBEJCI

RIMSKA REPUBLIKA

IZVOLJENI PREDSTAVNIKI (SENATORJI), 2 KONZULA

ROMUL, NATO ETRUŠČANI

BODIMO USTVARJALNI: izdelava rimskega oblačila V okviru likovne vzgoje učenci izdelajo primerek rimskega oblačila, pri gospodinjstvu lahko pripravijo rimsko jed …

BELEŽKE:

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij. Učenci odgovorijo na vprašanja: • V čem je pomen Etruščanov v rimski zgodovini? • Kako so Grki vplivali na rimsko kulturo? • Kje je bilo ustanovljeno mesto Rim? • Kaj pravi o ustanovitvi Rima legenda? • Kdo je vodil rimsko republiko? • Kje so se sprejemale odločitve v rimski republiki? • Kdo ni imel političnih pravic v rimski republiki? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 44. 59

Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše rimsko vojsko, ▶ navede, do kod je segal rimski imperij ob koncu republike, ▶ navede družbene posledice širjenja imperija.

Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju

S pomočjo odlične vojske so Rimljani državo kmalu razširili po vsem Apeninskem polotoku, malo kasneje pa po Sredozemlju. Pri tem so se zapletali v vojne, ki so jih naredile še močnejše. Zaradi hitrega povečevanja države je prišlo do sprememb v družbi.

Rimski imperij je imel izurjeno vojsko Rimska vojska je bila zelo dobro organizirana. 1. Ilustracija prikazuje rimskega legionarja. A. Ob sliki opiši opremljenost rimskega vojaka.

ČELADA

Rimski imperij je imel izurjeno vojsko

UVODNA MOTIVACIJA: Slikovna demonstracija in metoda razgovora Učencem pokažemo sliko slona (lahko tudi iz živalskega vrta). Zastavljamo jim vprašanja: • Ali so prebivalci Rima poznali slone? • Kateri rimski nasprotniki so v bojnem pohodu uporabili slone?

KOPJE IN BODALO ODEJA, POSODA, MOTIKA ...

ŠČIT

B. V prazen desni prostor nariši katapult. Čemu je služil?

OBLEGANJU MEST.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo posnetek iz dokumentarnega ﬁlma Ancient Rome: The Rise and Fall of An Empire, Part 1 (dolžina 9:27 minut; najde se ga na www.youtube. com). Posnetek prikazuje rimsko vojsko com pri Alesiji pod vodstvom Cezarja v boju proti Galcem leta 52 pr. Kr. Učenci nato analizirajo prikaz rimske vojske: • Kako so bili oboroženi rimski vojaki? • Kako so bili oboroženi Galci? • V čem se je rimska vojska razlikovala od galske (organiziranost, uporaba konjenice)? • Kakšna je bila vloga voditelja v rimski vojski?

2. Legionar ti je zastavil matematični uganki. A. V naši legiji je 40 centurij, vsaka deseta ima za spremstvo še konjenico trikrat po sto mož. Koliko mož torej šteje naša legija v celoti?

5200 (4000 LEGIONARJEV + 4 X 300 KONJENIKOV) B. Če ti povem, da ima kohorta 50 mož manj, kot znaša osmina vojakov naše legije, koliko mož torej sestavlja kohorto?

600 (1/8 OD 5200 JE 650; 650–50=600)

Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju Od 5. stoletja pr. Kr. dalje se je rimska država širila, najprej po Apeninskem polotoku. Nato dalje po Sredozemlju. 3. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 64–65. A. Katera ozemlja so nadzorovali Rimljani v 3. stoletju pr. Kr.? Zapiši jih.

OSREDNJA IN JUŽNA ITALIJA (APENINSKI POLOTOK) B. Poimenuj rimske province, ki so nastale po punskih vojnah.

AFRIKA, SICILIJA, (SARDINIJA, KORZIKA), HISPANIJA C. Kdaj so Rimljani razširili svoj vpliv v vzhodno Sredozemlje?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH a) Učenci obiščejo spletno stran www. bbc.co.uk/schools/romans in izberejo okno Roman Resources, nato pa okno Romans in Scotland: • Ob kliku na Roman Soldier si ogledajo opremo rimskega vojaka, nato pa svoje znanje ponovijo z igrico. • S klikom na Tour the Roman Fort obiščejo vojaški tabor, ki ga s premikanjem miške po sliki podrobneje spoznajo: - Ali je tabor imel kopel? - Kaj so izdelovali v delavnicah? - Kakšne so bile razmere v barakah, v katerih so živeli vojaki? - Kako je bila opremljena baraka poveljnika? b) Učenci izberejo okno Roman Resources, nato pa okno Housestead’s Fort. Virtualno se lahko sprehodijo po rimski vojaški postojanki. 60

V 1. STOLETJU PR. KR. 45

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci na podlagi slike iz zbirke Kako so živeli opišejo delovanje katapulta.

AKTUALIZACIJA Učitelj pokaže učencem sliko modernega vojaka. Učenci primerjajo opremo legionarja in modernega vojaka, in sicer: • obleko, • orožje, • dodatno opremo.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o rimski vojski. Izdelajo miselni vzorec oziroma plakat, na katerem podrobno predstavijo organizacijo, opremljenost in posamezne rodove rimske vojske.

Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju

4. Oglej si sliko rimske bojne ladje v učbeniku na strani 71. Razloži, zakaj so Rimljani dosegali velike uspehe tudi v pomorskih bitkah, čeprav, vsaj na začetku, niso veljali za najboljše mornarje.

S POMOČJO KAVLJA SO POTEGNILI SOVRAŽNO LADJO BLIŽE, JO POVEZALI Z MOSTOM IN ZAVZELI TER SE SPOPADLI MOŽ NA MOŽA.

Širjenje države je povzročilo družbene probleme Nenehno širjenje države je povzročilo številne spremembe. 5. Oglej si karikaturo. A. Kaj sporoča?

VELEPOSESTNIKI DUŠIJO MALE KMETE B. Kaj je latifundija?

VELEPOSESTVO C. Kaj se je zgodilo s kmeti, ki so zapustili svoje kmetije?

POSTALI SO BREZDOMCI, IMENOVANI PROLETARIAT 6. Kaj je pomenilo geslo »kruha in iger«?

ČE SO RIMSKI DRŽAVLJANI (PROLETARIAT) DOBILI HRANO IN ZABAVO, JE BIL V DRŽAVI MIR. 7. Kakšne so bile posledice družbenih nemirov za republiko?

ZAČELA JE PROPADATI, IZBRUHNILA JE DRŽAVLJANSKA VOJNA.

PONOVIMO

Dopolni besedilo.

LEGIONARJI Pripadnike rimske vojske imenujemo ___________________. Rim se je začel širiti, ker so hoteli pridobiti več ŽITA APENINSKI ________________, s katerim bi nahranili vojake. Rimljani so najprej osvojili ______________________ polotok, 3 punske vojne. Po končanih punskih vojnah so vladali v __________________ ZAHODNEM kasneje pa so se zapletli še v ________ VZHODNEM okoli leta 70 pr. Kr. pa tudi v _____________________________ Sredozemlju. Širjenje države je povzročilo velike PROLETARIAT SPREMEMBE V Rimu je iz propadlih kmetov nastal nov družbeni slov, imenovan _______________________. __________________. DRŽAVLJANSKA Zaradi nenehnih sporov je izbruhnila tudi _________________________ vojna. 46

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju v učbeniku na straneh 70–71. Izdelajo kronološko tabelo o širjenju rimskega imperija po Sredozemlju; vsakemu obdobju pripišejo eno značilnost.

osvojitev Apeninskega polotoka

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 71 zgoraj (zapis Polibija) in ga analizirajo: • Kdo je bil Scipij? • Kako so se Rimljani obnašali ob zavzetju Nove Kartagine? • Zakaj so se tako obnašali? • Pomisli, ali so svoj namen dosegli.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v novinarje in za antični vojaški časopis poročajo o rimski vojski. Piše se leto 146 pr. Kr. in ravnokar se je – za Rimljane uspešno – končala tretja punska vojna. Učenci-novinarji v svojem prispevku: • izpostavijo prednosti rimske vojske, • slabosti kartažanske vojske, • opišejo zmagoslavni pohod rimske vojske, • opišejo vojni plen in zaklade, s katerimi se je rimska vojska vrnila v Rimu, hvalijo rimske vojskovodje (Scipija Afriškega) …

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na straneh 66–67 in ga analizirajo: • Katero ozemlje so Rimljani osvojili do 266 pr. Kr. (torej do začetka punskih vojn)? • Katero ozemlje so osvojili 133 pr. Kr. (torej ob koncu punskih vojn)? Učitelj lahko uporabi zemljevide na spletni strani www.ucalgary.ca/ applied_history/tutor/ﬁrsteuro/roman. html. Učenci jih analizirajo: html Zemljevid Roman and Carthaginian Territories in the Mediterranean (270 pr. Kr.) • Katero ozemlje so nadzorovali Rimljani pred punskimi vojnami? • Katero ozemlje so imeli Punci/ Kartažani? • Katera od teh dveh držav je bila ozemeljsko večja? Zemljevid The Mediterranean after the First Punic War (220 pr. Kr.) • Katero ozemlje so Rimljani Kartažanom odvzeli? • Kje so svoj teritorij povečali Kartažani? • Katera od teh dveh držav je bila ozemeljsko večja? Zemljevid The Second Punic War (219–202 pr. Kr.) • Leta 219 pr. Kr. so bili Kartažani zelo uspešni. Kaj lahko opazimo na malem zemljevidu levo spodaj? • Učenci opišejo Hanibalov pohod 218–202 pr. Kr. • Rimski vojskovodja Scipij Afriški se je odločil za protinapad. Kam je usmeril svoja dva pohoda (v letih 210–207 in nato leta 202 pr. Kr.)? • Na zemljevidu je označenih pet spopadov. Kolikokrat in kje so zmagali Kartažani? • Kolikokrat in kje so zmagali Rimljani? • Kdo je bil končni zmagovalec v punskih vojnah? Zemljevid Roman Domination of the Mediterranean (86 pr. Kr.) • Katero ozemlje so Rimljani obvladovali v letu 86 pr. Kr.? • Katera država je bila takrat v Sredozemlju njihova največja nasprotnica? AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig saw) Učenci se razdelijo v štiri skupine, tri skupine raziskujejo vsaka po eno punsko vojno, četrta pa širjenje rimske države po vzhodnem Sredozemlju. Pomagajo si z učbenikom, delovnim zvezkom, računalniškim programom, literaturo … Po petih minutah sestavimo štiri nove skupine, tako da je v vsaki po en član prejšnje skupine. Učenci si podatke izmenjajo, na koncu skupaj rešimo rubriko Ponovimo v delovnem zvezku. BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovnograﬁčnih izdelkov V okviru likovne vzgoje učenci narišejo rimsko bojno ladjo in jo opišejo. 61

Širjenje države je povzročilo družbene probleme

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (karikaturo) Učenci si ogledajo karikaturo v delovnem zvezku na strani 46 in odgovorijo na vprašanja • Kaj predstavlja veliko drevo? • Kaj predstavljajo mala drevesa? • Kako se veliko drevo obnaša do malih dreves? • Kaj je sporočilo karikature?

AKTIVNOST: delo v dvojicah Učenci se razdelijo v dvojice, pri tem je en učenec zagovornik pravic patricijev, drugi pa zagovornik pravic plebejcev. Oba zagovornika z argumenti branita svoje pravice.

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci izdelajo tabelo, v katero zapišejo pozitivne in negativne strani življenja v Rimu v 1. stoletju pr. Kr.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kdo je bil rimski vojak? • Kako so bili rimski vojaki opremljeni? • Kako je bila rimska vojska organizirana? • V katere dele Sredozemlja se je rimski imperij razširil do 1. stoletja pr. Kr? • S katerimi silami se je rimska vojska spopadla ob širjenju? • Opiši položaj proletariata. • Kako so družbene spremembe vplivale na rimsko republiko? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 46.

BELEŽKE:

Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva

V zadnjem stoletju pr. Kr. je rimski imperij doživel velike politične spremembe. Po državljanskih vojnah so na oblast prišli posamezni močni voditelji. Gaj Oktavijan Avgust je postal prvi rimski cesar.

▶

Širjenje je povzročilo politične spremembe Gaj Julij Cezar je bil tisti, ki je pridobil vso oblast v svoje roke in odločilno vplival na konec republike. 1. V pravokotnike vpiši štiri funkcije, ki jih je pridobil Gaj Julij Cezar.

▶

DIKTATOR

VRHOVNI SVEČENIK

EDINI VLADAR

IMPERATOR

▶

UČNI CILJI Učenec: navede, do kod je segal rimski imperij v času cesarstva, navede politične posledice, ki so sledile uvedbi cesarstva, opiše posledice Cezarjevih in Avgustovih reform, opiše značilnosti gospodarskega razvoja rimskega imperija, navede značilnosti romanizacije.

2. Katera dejanja Julija Cezarja so mu prinesla velik ugled? Kaj nas še danes spominja na Gaja Julija Cezarja?

ZMAGA V GALSKIH VOJNAH. DANES IMAMO JULIJ, JULIJSKE ALPE, JULIJSKO KRAJINO ...

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže sliko cesarske krone in ob tem učence povpraša: • Kaj je na sliki? • Kdo je nosil (nosi) krono? • Od kod izvira poimenovanje cesar?

3. Ali je bil Gaj Julij Cezar prvi rimski cesar? Odgovor utemelji.

NE, KER NI BIL KRONAN KOT CESAR, DRŽAVA JE BILA ŠE VEDNO REPUBLIKA.

Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust Prvi rimski cesar je konec prvega stoletja pr. Kr. postal Gaj Oktavijan Avgust. 4. Obkroži tiste osebe, ki jih štejemo za nasprotnike Gaja Oktavijana, preden je prevzel oblast. Kleopatra

Mark

AntonijMark

Avrelij

Lepid

Trajan

5. V pravokotnike vpiši štiri poglavitne značilnosti vladanja Oktavijana.

PRVI CESAR

OBNOVA RIMA

URADNIŠTVO

PAX ROMANA

Hadrijan

Kaligula

B. Pojasni, zakaj so si »zaslužili« ta naziv.

Domicijan

Mark

Avrelij

Neron

RIM JE DOSEGAL GOSPODARSKE USPEHE ALI SE USPEŠNO ŠIRIL. 47

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učenci povežejo podatke v pravilne kombinacije, tako da na črto v desnem stolpcu vpišejo pravilno črko iz levega. A Avgust največji obseg rimskega cesarstva B Neron boji z germanskimi Markomani C Mark Avrelij graditev utrdb na Donavi in Renu Č Trajan prvo preganjanje kristjanov D Hadrijan prvi obrambni zid proti Germanom Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci primerjajo oblast Julija Cezarja in Oktavijana Avgusta. Zapišejo značilnosti, ki so bile skupne obema voditeljema.

AKTUALIZACIJA Učitelj učencem razdeli kopijo karte sveta z označenimi državami. Učenci z modro barvo pobarvajo države, ki so še danes monarhije. Tiste, ki bi jih lahko označili za absolutne, pobarvajo rdeče. Pomagajo si s knjigo Države sveta.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učitelj na tablo nariše tabelo, v kateri v en stolpec zapiše republika, v drugega pa Cezar. V stolpca učenci zapisujejo pristojnosti, ki jih je prej imela republika (senat), nato pa jih je prevzel Cezar. Ob tem učitelj razloži, da Julij Cezar ni bil rimski cesar. BODIMO USTVARJALNI: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci v literaturi ali na internetu poiščejo čim več podatkov o Cezarjevi smrti. Zatem napišejo zgodovinski prosti spis na temo Zarota v senatu ali pa pripravijo novice, kjer je glavna ekskluzivna novica Cezarjeva smrt.

6. Oktavijanu je sledilo mnogo cesarjev. A. Obkroži imena cesarjev, ki jih označujemo kot »dobre«. Trajan

Širjenje je povzročilo politične spremembe

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust v učbeniku na strani 74 in izpolnijo tabelo o Avgustovih ukrepih. V prvi stolpec napišejo ukrepe, ki so izboljšali položaj plebejcev, v drugega ukrepe, ki so zmanjšali moč senata in v tretji stolpec ukrepe, ki so zagotovili učinkovitejše delovanje države.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učitelj učencem razdeli kopije izbranih odlomkov iz drame Julij Cezar, ki jo je napisal William Shakespeare. Pred tem učence razdeli v skupine in vsaka skupina dobi drugi odlomek. Učenci nato v razredu pripravijo dramsko izvedbo. AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci doma poiščejo in zapišejo čim več primerov iz vsakdanjega življenja, s katerimi bi potrdili Cezarjev stavek: »Kocka je padla«.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 74 in ga analizirajo: • Ali je avtor Avgustu naklonjen? • S čim utemeljuješ svoj odgovor? • Kako je glede na zapis Tacita uspel utrditi svojo oblast Avgust? 63

Gospodarski razcvet rimskega imperija

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci imajo pred seboj zemljevid gospodarstva rimske države (iz kateregakoli zgodovinskega atlasa). Ugotavljajo in si zapišejo območja, kjer so: • pridobivali žito, • gojili govedo, • pridobivali vino, • se ukvarjali z rudarstvom, • delovali obrati lončarske obrti, • delovali obrati steklarske obrti, • delovali obrati tekstilne obrti. • Izpišejo najpomembnejša rimska trgovska mesta.

Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva

Gospodarski razcvet rimskega imperija Obširni rimski imperij je z ureditvijo razmer v državi doživel izjemen gospodarski razcvet. 7. V 2. stoletju je imel rimski imperij največji obseg, ki ga je bilo potrebno zaščititi. A. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 64–65. Kje so bile meje rimskega imperija v času njegovega največjega obsega: na zahodu

ATLANTSKI OCEAN, ŠPANIJA

na vzhodu

MEZOPOTAMIJA

na jugu

OBALA SEVERNE AFRIKE

na severu

REN, BRITANSKO OTOČJE

B. Zapiši, kje je potekal rimski limes in kakšna je bila njegova naloga?

OB MEJAH OB RENU IN DONAVI TER V PANONSKI KOTLINI. BRANIL JE DRŽAVO PRED VPADI BARBAROV.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 76 (Ajlij Astrid) in ga analizirajo: • O katerem pristanišču govori vir? • Nad čim se čudi avtor? • Kaj lahko sklepamo o blagovnem prometu pristanišča? • S katerim današnjim pristaniščem bi primerjal/a opisano pristanišče?

C. Pojasni pojem:

ROMANIZACIJA JE

ŠIRJENJE RIMSKE KULTURE IN JEZIKA (LATINŠČINE) 8. Preberi pisni vir.

»Toliko otovorjenih trgovskih ladij pripluje v

A. Kako so Rimljani dovažali večino blaga iz tujih dežel v mesto?

po vsaki žetvi, da se mesto zdi kot svetovno

Z LADJAMI.

skladišče. /.../ Prihodi in odhodi ladij se nikoli ne končajo – prav občudovanja vre-

B. Kdaj je bila v pristanišču največja gneča?

dno je, da je morje, da pristanišča sploh ne omenjamo, dovolj veliko za vse te ladje.«

PO ŽETVI

AKTIVNOST: skupinsko delo Učenci se razdelijo v več skupin. S pomočjo različne literature, učbenika, delovnega zvezka raziščejo rimske trgovske poti in ugotovijo, kakšno blago je po teh poteh potovalo. • Izdelajo plakat, na katerem označijo poti in predmete, s katerimi so trgovali. • Na podlagi plakata in besedila v učbeniku pojasnijo, zakaj je rimski imperij doživel tak razcvet.

Rim od vsepovsod, v vsakem letnem času in

(Ajlij Aristid, 2. stoletje po Kr.).

C. Kakšen pomen so imele za trgovino ceste?

PO NJIH SO PREVAŽALI BLAGO PONOVIMO

Dopolni časovni trak, ki predstavlja razvoj v rimskem cesarstvu. Julij Cezar

Gaj Oktavijan Avgust

pax romana

• GALSKE VOJNE

• PRVI CESAR

• 200 LET

• ZAVZEL RIM

• ŠIRIL MEJE

• RIMSKI MIR

• OČE DOMOVINE

• URADNIŠTVO

• OBDOBJE NAPREDKA

• UBIT V ZAROTI

• GOSPODARSKI RAZCVET

• RIM JE BIL

rimski cesarji

gospodarski razcvet

DOBRI (TRAJAN,

• TRGOVINA PO

NAJMOČNEJŠI IN

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo spodnje besedilo. »Ko sem dobil novico, da so Helveti [pleme blizu Ženevskega jezera] načrtovali napad na rimsko ozemlje, sem zapustil Rim in odšel v Galijo. Potoval sem z največjo hitrostjo in dosegel Ženevo. Tu je bila nastanjena le ena legija, zato sem naročil, da morajo most pri Ženevi porušiti in zgraditi obrambne utrdbe. Nato sem se, kolikor se je dalo hitro, vrnil v Italijo, kjer sem zbral pet dodatnih legij in se z njimi čez Alpe odpravil na pohod v Galijo. Kljub napadom različnih plemen smo pohod končali v sedmih dneh.« (Julij Cezar, Galske vojne, 1. stol. pr. Kr.) Nato besedilo analizirajo: • Koliko dni je Cezarjeva vojska potovala iz Rima do Galije (južne Francije)? • Pomisli, ali je bilo to hitro ali počasi. • Koliko kilometrov je prepotoval Cezar? • Kako je Cezar potoval? • Kaj je Cezarju in njegovi vojski omogočilo hitro napredovanje? 64

HADRIJAN, MARK AVRELIJ) IN SLABI

NAJVPLIVEJŠI V SREDOZEMLJU

SREDOZEMLJU • OBRT

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ena izmed značilnosti rimskega imperija je bilo veliko in dobro vzdrževano omrežje cest. Učitelj učence pozove k razmisleku, zakaj so bile ceste zelo pomembne za Rimljane. Pri tem naj učenci razmislijo o Rimljane naslednjih elementih: • prvotni namen gradnje cest, • različni uporabniki cest, • poimenovanje cest, • pomen poštnega sistema in miljnikov.

AKTUALIZACIJA Učenci pojasnijo današnji pomen Sredozemlja kot gospodarskega prostora. Pri tem se lahko razvije pogovor o: • ladijskem prometu v Sredozemlju, • turizmu kot pomembni panogi, • glavnih pristaniščih …

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kje se je Julij Cezar izkazal kot dober vojaški poveljnik? • Katere reforme je uvedel Julij Cezar? • Kaj pomeni izraz »pax romana«? • Kakšen je bil odnos Gaja Oktavijana do senata? • Opiši največji obseg rimskega cesarstva. • Kaj je spodbujalo romanizacijo? • Kaj je vplivalo na razcvet gospodarstva v rimskem imperiju? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 48.

Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju

Različni sloji rimske družbe so živeli zelo različno, kar je bilo predvsem odvisno od njihovega premoženja. Vsem pa je bila skupna ljubezen do domovine in skrb za skupno dobro, vera v iste bogove ter navdušenje nad gladiatorskimi igrami.

▶ ▶

Kdo je odločal v rimski družbi

▶

Mesto Rim je bilo središče velikega rimskega imperija. Rimska družba je temeljila na družini, na čelu katere je bil oče. 1. Središče Rima je bil trg, imenovan forum. Današnjo podobo rimskega foruma prikazuje slika. A. Dopolni kvadratke od njegovi sliki.

Kdo je odločal v rimski družbi

Forum je bil Kaj se je dogajalo na forumu?

SREČEVALI SO

SREDIŠČE MESTA

SE, TRGOVALI Naokoli so bile stavbe za

TRGOVINO, VERSKE OBREDE

2. Obkroži črke pred dvema trditvama, ki napačno opisujeta življenje v antičnem Rimu. a. Večina mestnih revežev je živela v večnadstropnih hišah. b. Veliko rimskih hiš je bilo lesenih. c. Bogati Rimljani so živeli v velikih vilah, ki so bile obkrožene s polji. č. Večina prebivalcev rimske države je živela na podeželju. d. Nekatere vile so ogrevali s centralno kurjavo, nekatere pa s pomočjo kaminov. 3. Prehrana Rimljanov je bila raznovrstna. Nariši tri vrste pridelkov, s katerimi so se prehranjevali Rimljani.

KRUH, MESO, ZELENJAVA, SADJE 4. Veliko skupino prebivalstva v rimski družbi so predstavljali sužnji. A. Kakšen je bil položaj rimskih sužnjev?

BILI SO LASTNINA SVOJIH GOSPODARJEV; BREZPRAVNI; NESVOBODNI B. Kakšna dela so opravljali?

DELALI SO NA POLJU, V HIŠAH, RUDNIKIH, NA LADJAH (VESLAČI), SE BORILI KOT GLADIATORJI. 49

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. romereborn.virginia.edu in izberejo okno Gallery, v njem pa naslov Video Clips: • City of Rome: Opišejo podobo mesta Rima, na primer velikost … • Prikazano podobo primerjajo s pisnim virom v učbeniku na strani 77: Ali posnetek potrjuje pisni vir? • Roman Forum: Opišejo podobo mestnega trga.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov V tabeli učenci primerjajo položaj posameznih trimskih družbenih skupin. Patriciji

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem prikaže odlomek iz enega ﬁlma (na primer Gladiator), ki prikazuje rimsko zgodovino. V odlomku naj bodo predstavljeni različni sloji rimske družbe, še posebej bo učinkovit prikaz iger. Učenci zapisujejo, katere sloje prebivalstva so prepoznali v ﬁlmu. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. channel4.com/history in izberejo okno Games, nato naslov How Roman you are?, v njem pa 3-D VILLA, v katerem si ogledajo razkošno rimsko vilo: • Kateri materialni vir priča o kopeli? • Kaj je upodobljeno na mozaikih? • Ali so imeli v hiši centralno ogrevanje? • Kje se je nahajal vrt? • Z izbiro naslova How Roman are you? pa učenci lahko preizkusijo svoje znanje v kvizu.

B. Na sliki prečrtaj tiste stavbe, ki ne sodijo v čas antičnega Rima. C. Poskušaj na sliki narisati eno od stavb ob forumu.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo http://24ur. Učenci si na POP TV (http://24ur. com/naslovnica/ekskluziv/ zanimivosti/20070725_3102565_ 60035348.php) ogledajo kratek posnetek 60035348.php o rimski vili v Rimu, ki so jo odkrili pred kratkim. • Kdaj je bila vila zgrajena? • Kdo je bil njegov lastnik? • Kaj kaže na premožnost lastnika? • Kdaj je začela vila propadati in v kaj je bila spremenjena?

▶

UČNI CILJI Učenec: opiše življenje različnih socialnih skupin, opiše življenje sužnjev, navede značilnosti rimske religije, opiše različne oblike zabave v rimskem imperiju.

Plebejci

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učitelj na tablo nariše dva kroga, ki se v enem delu sekata. V prvi krog zapiše svobodni, v drugega pa nesvobodni. Učenci ugotavljajo, katere sloje, ki so jih videli v odlomku ﬁlma, vpisati v katerega od krogov. Pri tem jim učitelj pomaga, tako da popravi morebitno nepravilno poimenovanje katerega do slojev. V presek učitelj vpiše tiste sloje (plebejci, ženske), ki so sicer bili svobodni, a niso mogli odločati o političnih zadevah.

svobodni

nesvobodni

Sužnji

Privatna lastnina Delo Politične pravice Prebivališče

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc. co.uk/schols/romans in izberejo okno Roman Resources, v njem pa naslov Walk Through Time. S klikom na naslov OddOne-Out Games se podajo v časovni stroj. Izberejo rimski čas (Roman Street) in s klikanjem izbirajo predmete in osebe, ki so napačni za rimski čas. 65

AKTUALIZACIJA Učenci doma preverijo komunalno opremljenost hiše oziroma stanovanja in jo v obliki tabele primerjajo z opremo rimske hiše. Rimska hiša

Današnja hiša

Stranišče Kopalnica Centralno gretje

Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju

Rimljani so verjeli v številne bogove Rimljani so bili politeisti, ki so večino svojih bogov prevzeli od Etruščanov in Grkov. 5. Rimskega boga s črto poveži z ustreznim grškim bogom. Jupiter Had Neptun Atena Mars Ares Merkur Zevs Pluton Hera Junona Hermes Minerva Pozejdon

Zabava v rimskem imperiju SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc. co.uk/history/ancient/romans in izberejo okno poglavje Pompeii. S klikom na okno Work and Play in Everyday Pompeii Gallery si lahko ogledajo podobe iz vsakdanjega življenja prebivalcev Pompejev: - Kakšno posodo so uporabljali v kuhinji? (In the Kitchen) - Kje so kupovali kruh? (House of the Baker) - Opiši prizor na sliki z naslovom Banqueting Scene. - S kakšnimi grami so si krajšali čas? (Game-players) - V kakšne namene so uporabljali steklene posode? (Glass Vessels)

Rimljani so se radi zabavali, še posebej so bile priljubljene množične igre in tekmovanja. 6. Slika prikazuje prizor iz zelo priljubljene zabave Rimljanov. A. Opiši dogajanje na sliki.

BOJ MED GLADIATORJI IN ŽIVALJO.

B. Pojasni, zakaj je bila v Rimu tovrstna zabava tako priljubljena.

KER SO TAM ODGNALI SKRBI. 7. Kakšne vrste tekmovanj so prirejali v objektu na sliki?

GLADIATORSKE IGRE, BITKE.

PONOVIMO

S pomočjo ključnih besed FORUM, PATER FAMILIAS, IGRE, POLITEISTI in JUPITER sestavi kratek povzetek dana-

BODIMO USTVARJALNI: izdelava makete Učenci izdelajo maketo rimske hiše.

šnje snovi.

SREDIŠČE RIMSKEGA MESTA JE BIL FORUM. LJUDJE SO SE ZABAVALI Z RAZLIČNIMI IGRAMI. NA ČELU DRUŽINE JE BIL OČE – PATER FAMILIAS.

AKTIVNOST: metoda slikovnograﬁčnih izdelkov Učenci v revijah ali na spletnih straneh poiščejo slike živil, ki so bila največkrat na mizah Rimljanov. Izdelajo plakat o prehrambenih navadah Rimljanov. BELEŽKE:

RIMLJANI SO BILI POLITEISTI, VERJELI SO V VEČ BOGOV, KI SO JIH PREVZELI OD GRKOV. NAJPOMEMBNEJŠI BOG JE BIL JUPITER.

Rimljani so verjeli v številne bogove

BELEŽKE:

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učence razdelimo v dve skupini. Učencem v prvi skupini razdelimo listke z imeni grških bogov, učencem v drugi skupini pa listke z imeni rimskih bogov. Učenci, ki imajo listke z imeni grških bogov, poimenujejo odgovarjajoče rimske bogove; učenci, ki imajo listek z imeni rimskih bogov, pa ugotovijo, bogovi česa so bili. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo zgodbe o različnih rimskih bogovih. BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno in pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci izdelajo plakat na katerem slikovno in opisno predstavijo antične bogove (grške in rimske). Zabava v rimskem imperiju

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja poljuben odlomek iz ﬁlma Gladiator, ki prikazuje gladiatorski boj. Učenci po končanem ogledu pojasnijo: • Kdo so bili gladiatorji? • Zakaj so bili gladiatorski boji v Rimu tako priljubljeni? • Zakaj je oblast te boje spodbujala? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. romereborn.virginia.edu in izberejo okno Gallery, v njem pa naslov Video Clips in zatem Colosseum: • Opišejo podobo Koloseja. • Opišejo občutek, ko vstopajo vanj. AKTUALIZACIJA Učenci primerjajo športnike (ali kot jih pogosto imenujejo sodobne “gladiatorje”) in antične gladiatorje glede na ugled in položaj v družbi.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci s pomočjo besedila v učbeniku na straneh 79–80 raziščejo odnos rimskih prebivalcev do gladiatorskih bojev. Nato izdelajo miselni vzorec, s katerim povzamejo bistvo besedila.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo čim več podatkov o življenju gladiatorja. Na podlagi podatkov napišejo gladiatorjev življenjepis.

brezplačne igre

hipodrom Zabava v rimskem imperiju

gledališča

koncerti

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc. co.uk/history/ancient/romans in izberejo okno poglavje Gladiators. • S klikom na okno Gladiator: Dressed to Kill se lahko preizkusijo v poznavanju različnih tipov borcev. V igrici jih morajo pravilno opremiti. S klikom na okno The Colloseum: Building the Arena of Death pa spoznavajo kolosej: - Koliko aren je ohranjenih na območju nekdanjega rimskega imperija? - Kateri cesar je dal zgraditi Kolosej? - Kolosej je sestavljalo šest delov. Navedi jih. - Koliko vhodov je bilo v pritličju? - Kakšni prostori so bili v kleti? - S čim so si pomagali ob vročih sončnih dneh?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opiši mesto Rim. • Opiši tipično rimsko hišo. • Katera so bila tipična živila v prehrani Rimljanov? • Kakšen je bil položaj žensk v rimski dobi? • Kako so otroci preživljali otroštvo v rimski dobi? • Katera kultura je imela vpliv oblikovanje rimskih božanstev? • Zakaj so bili gladiatorski boji priljubljena zabava Rimljanov? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 50. 67

Kako se je širilo krščanstvo

▶

▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: opiše pomen Jezusa Kristusa za pojav krščanstva, opiše nauk krščanstva, navede dejavnike, ki so omogočili širjenje krščanstva po rimskem imperiju, opiše cerkveno organizacijo.

Kako se je širilo krščanstvo

V času rimske oblasti nad Palestino, je začel delovati Jezus Kristus. Širil je vero, krščanstvo, ki se je po njegovi smrti razširila po vsem rimskem imperiju. Vera, ki je v 4. stoletju postala državna vera, je močno vplivala na rimsko kulturo.

Življenje in delo Jezusa Kristusa Jezus Kristus, rojen v Betlehemu, je širil nauk, ki je vseboval mnoge elemente judovske vere in tradicije. 1. A. Na kateri dan in kako kristjani praznjujejo Jezusovo rojstvo?

NA BOŽIČ, S POSEBNIM OBREDOM B. Zakaj je Jezusov nauk privlačil veliko ljudi?

Življenje in delo Jezusa Kristusa

KER JE VSE LJUDI IMEL ZA ENAKE, RAZLIKE

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže nekaj fotograﬁj s krščansko simboliko (križ, Jezus, cerkev, Biblija). Ob tem jim zastavi vprašanja: • Katera religija uporablja te simbole? • Kdo velja za njenega začetnika? • Katere praznike praznujejo kristjani? RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o veroizpovedih in sektah, ki so danes najbolj razširjene na svetu. Njihovo raziskovanje naj zajame na primer krščanstvo (katoliško, protestantsko, pravoslavno), islam, budizem, judovstvo.

judovstvo

2. Preberi trditve, ki govorijo o Jezusu Kristusu. Dve napačni prečrtaj in ju v pravilni obliki zapiši na spodnji črti. a. Jezus Kristus je bil rojen v času, ko je vladal Oktavijan. b. V mladosti se je izučil za pisarja, kar je bil tedaj zelo spoštovan poklic. c. Javno je začel delovati, ko je dopolnil 40 let. č. Opravljal je dobra dela in pomagal ljudem. d. Ljudi je učil in jim pridigal o novem verskem nauku.

b. V MLADOSTI SE JE IZUČIL ZA TESARJA, KAR JE BILO TEDAJ ZELO ... c. JAVNO JE ZAČEL DELOVATI, KO JE DOPOLNIL 30 LET. 3. V čem se je krščanstvo razlikovalo od dotedanjih veroizpovedi?

ZAGOVARJALO JE ENAKOST MED LJUDMI, BREZ RAZLIK MED BOGATIMI IN REVNIMI; DAJALO JE UPANJE TRPEČIM, OBLJUBLJALO JE POSMRTNO ŽIVLJENJE.

AKTIVNOST metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci v obliki tabele primerjajo značilnosti krščanstva z značilnostmi veroizpovedi, ki so jih doslej spoznali. krščanstvo

MED BOGATIMI IN REVNIMI NISO BILE POMEMBNE.

Krščanstvo se je razširilo po rimskem imperiju Po Jezusovi smrti so njegov nauk njegovi učenci razširili po vsem Sredozemlju. 4. Kateri dejavniki so pripomogli k temu, da se je krščanstvo hitro širilo po rimskem imperiju? Zapiši jih v kvadrate.

budizem

Monoteizem/ politeizem Prostor čaščenja boga

DELOVANJE APOSTOLOV

RAZSELITEV JUDOV

DOBRE CESTNE POVEZAVE

ODLOK CESARJA KONSTANTINA LETA 313

Najpomembnejša oseba

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Življenje in delo Jezusa Kristusa v učbeniku na strani 81–82. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. rojstvo

smrt Življenje in delo Jezusa Kristusa

javno delovanje

nauk

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Življenje in delo Jezusa Kristusa v učbeniku na strani 81–82. Izdelajo kronološko tabelo o življenju Jezusa Kristusa. rojstvo

Krščanstvo se je razširilo po rimskem imperiju

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo Jezusove besede iz Svetega pisma: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubite svoje sovražnike, dobro delajte tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani.« (Lukov evangelij 6, 27–29) »Ne bodite torej v skrbeh in ne

sprašujte: ‘Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?’ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj ve vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svojo skrb. Zadosti je dnevu njegova lastna teža« (Matejev evangelij 6, 31–34) Nato pisna vira analizirajo: • Katere značilnost krščanskega nauka je mogoče razbrati iz virov?

Kako se je širilo krščanstvo

5. Zakaj so nekateri rimski cesarji ukazali preganjanje kristjanov?

KER SO SE BALI, DA BODO IZGUBILI MOČ IN VPLIV

Vpliv krščanstva na rimsko kulturo Pod vplivom krščanstva se je močno spremenila tudi rimska kultura. 6. Že v prvih stoletjih po Kr. je krščanska cerkev oblikovala posebno organizacijo. V shemo zapiši imena posameznih cerkvenih uslužbencev in zraven kratko opiši njihovo vlogo.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci delajo z zgodovinskim atlasom, ki prikazuje razširjenost zgodnjega krščanstva. Karto analizirajo: • Kje je nastalo največ cerkvenih občin v 1. stoletju? • Na katero območje se je razširilo krščanstvo do 3. stoletja? • Na katero območje se je razširilo krščanstvo do 5. stoletja? • V katerih krajih so bili sedeži patriarhatov?

AKTUALIZACIJA Učenci na spletni strani www.rkc. si poiščejo podatke o slovenskih misijonarjih po svetu: • V katerih deželah se nahajajo? • Kakšno je njihovo delo? • Kdo so laični misijonarji? • Primerjajo delo misijonarjev pred 2000 leti in danes.

PAPEŽ, VODJA CERKVE

KARDINALI, POMAGAJO PAPEŽU

ŠKOFI, VODIJO ŠKOFIJO

DUHOVNIKI, SKRBIJO ZA VERNIKE

PONOVIMO

ODNOS CESARJEV • PREGANJANJE (NERON) • STRPNOST (KONSTANTIN – 313) • DRŽAVNA VERA

ZAČETKI • JUDEJA • OB ZAČETKU NAŠEGA ŠTETJA

• VERSKE OBČINE

• JEZUS KRISTUS

• ŠKOFIJE

ORGANIZACIJA

• PATRIARHIJE • PAPEŽ

ŠIRJENJE • APOSTOLI (PAVEL) • JUDJE • PRIVLAČEN NAUK

SPREMEMBE • V RIMSKI DRUŽBI POSTAVI NOVE DRUŽBENE VREDNOTE • VPLIV NA UMETNOST

RAZISKOVALEC Eden najbolj znanih slovenskih misijonarjev, ki je deloval v 19. stoletju, je Friderik Baraga. pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o njem in izdelajo plakat o njegovem delovanju med ameriškimi staroselci.

Vpliv krščanstva na rimsko kulturo

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir: »Shajamo se na skupnih sestankih, da oblegamo Boga z našimi priprošnjami. Taka sila je Bogu všečna. Toda molimo tudi za cesarje, za cesarjeve uslužbence, za blaginjo sveta, za mir držav in odlog konca sveta. /.../ Tam tudi opominjamo, kaznujemo in dajemo božjo grajo.« (Tertulijan, Apologeticum, 2. stol.) • Kaj so delali kristjani, ko so se zbrali? • Za koga vse so prosili svojega boga? • Ali so današnje prošnje kristjanov podobne antičnim?

BELEŽKE:

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Vatikana www.vatican.va in v oknu Vatican City State poiščejo razdelek History, kjer najdejo odgovore na vprašanja: • Katero območje je označevalo ime Vatican v antiki? • Kje je dal cesar Konstantin zgraditi cerkev?

AKTIVNOST: terensko delo ter metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci v okviru ekskurzije ali kulturnega dne obiščejo bližnjo cerkev, v kateri si ogledajo slikovne upodobitve. S pomočjo literature ali interneta nato poiščejo opise zgodovinskih dogodkov, na katerih temeljijo upodobitve v cerkvi. Svoje ugotovitve predstavijo s plakatom.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere praznike, ki so povezani z življenjem Jezusa Kristusa, danes praznujejo kristjani? • Katere so značilnosti krščanskega nauka? • Kdo so bili apostoli? • V kolikšni meri je preganjanje kristjanov spodbujalo ali zaviralo uveljavitev krščanstva? • Kdo so bili mučenci? • Kako so se organizirali kristjani? • Kdaj je bilo krščanstvo priznano? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 52. 69

Katere so bile značilnosti rimske kulture ▶ ▶ ▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: navede dosežke Rimljanov v znanosti, opiše značilnosti rimske arhitekture, opiše značilnosti rimskega kiparstva in književnosti, rimsko kulturo primerja z grško in ugotovi razlike, oceni dosežke Rimljanov na kulturnem področju.

Katere so bile značilnosti rimske kulture Rimska znanost Rimljani so prevzeto znanje razvijali dalje. 1. V okvirčke zapiši poglavitne dosežke rimske znanosti. GEOGRAFIJA

MEDICINA

FILOZOFIJA

ZGODOVINA

PRAVO

POTOPISI ZEMLJEVIDI

GALEN MEDICINSKE ŠOLE

STOIČNA; KREPOST, DOLŽNOST, ZMERNOST, VZDRŽLJIVOST

LIVIJ TACIT

DELNO SPREMENJENO VELJA ŠE DANES

Rimska znanost

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (premetanka) Učitelj na 2 velika risalna lista napiše Rimska znanost in kultura. Lista potem raztrga, tako da je vsaka črka na svojem koščku. Učenci eden po eden hodijo k tabli in sestavijo naslov učne ure. Učitelj ih nato povpraša po tehniki, s katero so sestavili naslov (mozaik). AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v 5 skupin, vsaka skupina prebere besedilo (v učbeniku) o eni znanosti, ki so jo razvili Rimljani. Nato skupina znanost predstavi. Ob predstavitvi učenci rešijo vajo št. 1 v delovnem zvezku. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj pripravi 5 listov oziroma prosojnic z opisi dosežkov rimske znanosti; vsak list opisuje eno znanost. Učenci ugotavljajo, katera od znanosti je opisana.

Rimljani so, podobno kot njihovi vzorniki Etruščani in Grki, spodbujali razvoj kulture in znanosti. Njihova dediščina je opazna še danes, ostanki njihove velike civilizacije pa nas spremljajo na vsakem koraku.

2. Rimljani so poznali številke, ki so se ohranile do danes. A. Kdaj največkrat uporabljamo rimske številke?

V NASLOVIH, NAŠTEVANJIH, DATUMIH

B. Z rimskimi številkami zapiši rojstni datum in današnji datum. C. Katere številke niso poznali?

3. Navedene so latinske besede. Poskusi ugotoviti ali poiskati njihov pomen v slovenskem jeziku. IGRA TEKOČA VODA DRŽAVA DRŽAVLJANI ludus ___________________ flumen _____________________ civitas ___________________ scientia ___________________ puer _____________________ puella ___________________ ZNANOST OTROČJI DEKLICA

Rimska arhitektura in gradbeništvo Rimljani so bili izjemno dobri arhitekti. Prvi so znali graditi loke in kupole. 4. Poveži pare, ki sodijo skupaj. Pod sliko na desni napiši, katero zgradbo prikazuje. akvadukt kanalizacija viadukt vodovod kloaka mestni trg forum cesta via most ____________________________ AKVEDUKT 5. Pojasni izrek:”Vse poti vodijo v Rim.”

VSE GLAVNE CESTE SO SE ZAČELE NA RIMSKEM FORUMU 6. Oglej si sliko notranjosti Panteona v Rimu (desno). A. Čemu je služila ta veličastna zgradba?

ČAŠČENJE BOGOV.

AKTUALIZACIJA Učitelj učence opozori na dosežke in pravila rimske znanosti, ki jih upoštevamo oziroma uporabljamo še danes. Lahko jih povpraša tudi po latinskih rekih, na primer Mea culpa, Carpe diem … RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o posameznih rimskih učenjakih (Galen, Strabon …) ali znanosti, ki so se razvile v rimskem imperiju. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (kviz) Učenci rešijo kviz, tako da obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom. Prvi rimski pravni zapisi so nastali v obdobju: a) rimske kraljevine b) rimske republike c) rimskega cesarstva 70

B. Kateri element rimske arhitekture lahko opaziš na sliki?

KUPOLA C. S katero grško stavbo ga lahko primerjaš?

TEMPLJEM PARTENON NA ATENSKI AKROPOLI 53

Prve zapisane rimske zakone so razstavili: a) na forumu b) v senatu c) v Jupitrovem svetišču Z zapisanimi zakoni so onemogočili: a) samovoljno ravnanje patricijev b) samovoljo kraljev c) bogatenje plebejcev Rimska zakonodaja je bila osnova: a) grški zakonodaji b) cerkveni zakonodaji c) evropski zakonodaji

BELEŽKE:

BELEŽKE: Katere so bile značilnosti rimske kulture

Rimska umetnost Rimljani so zapustili mnoge umetniške stvaritve, na primer kipe, reliefe, pa tudi literarna dela. 7. Zgodila se je nesreča. Tablica z napisom je padla na tla in se raztreščila. Zlepi jo in pojasni izraz.

Z I

O K

SLIKA SESTAVLJENA IZ VEČIH DELOV DROBNIH KAMENČKOV

8. Opisi so se nekoliko pomešali. Pred pojem vpiši črko pravega opisa. _____ A – tridimenzionalna slika D - freska C - mozaik _____ B – pripovedno pesništvo A - relief _____ C – slika, sestavljena iz raznobarvnih kamenčkov B - epika _____ Č – ljubezensko pesništvo Č - lirika _____ D – slika, narisana na svež omet 9. Oglej si primere rimske umetnosti v učbeniku na strani 86. A. Katere dogodke so Rimljani upodabljali v umetnosti?

PODOBE LJUDI, POKRAJINE, ZGODBE IZ MITOV .... B. Katera tehnika je bila najbolj zahtevna?

MOZAIK C. Kaj danes uporabljamo v naših stanovanjih namesto okrasov iz mozaika?

TAPETE NA STENAH, PLOŠČICE NA TLEH PONOVIMO

ZNANOST

ARHITEKTURA

UMETNOST

KARTOGRAFIJA

AKVADUKT

KIPARSTVO

MEDICINA

VIADUKT

MOZAIKI

FILOZOFIJA

CESTE

FRESKE

ZGODOVINA

LOKI, KUPOLE

KNJIŽEVNOST

Rimska arhitektura in gradbeništvo

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci se s pomočjo učbenika, literature (zbirka Kako so živeli) in spletnih strani seznanijo z rimsko arhitekturo in gradbeništvom ter ju primerjajo z grškim in sodobnim načinom gradnje. Zapis naredijo v obliki tabele, v kateri pravilne trditve označijo z znakom.

Rimska Grška Sodobna arhitektura arhitektura arhitektura in in in gradbeništvo gradbeništvo gradbeništvo Velike stavbe Akvadukti Viadukti

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učenci s črtami povežejo opise rimskih gradbenih dosežkov z njihovimi nazivi. AKVADUKT

Mreža odtočnih kanalizacijskih kanalov

FORUM

Cerkve v zgodnjekrščanskem obdobju

BAZILIKA

Osrednji rimski trg

KLOAKA

Sistem za oskrbovanje oddaljenih krajev z vodo

Mostovi Loki Kupole Uporaba betona Uporaba stekla Uporaba jekla

BODIMO USTVARJALNI: izdelava modela rimske zgradbe V sodelovanju z učiteljema likovne vzgoje ter tehnike in tehnologije učitelj organizira uro, med katero učenci izdelajo model rimske zgradbe, na katerem bo prikazano čim več gradbenih prvin. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. romereborn.virginia.edu in izberejo okno Gallery, v njem pa naslov Video Clips. S klikom na naslov City of Rome: • navedejo, katere stavbe prikazuje posnetek, • opišejo stavbe, ki so na posnetku Rima zaradi velikosti najbolj vidne, • ugotovijo, katere pri pouku omenjene stavbe lahko opazijo na posnetku. 71

Rimska umetnost

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo primere rimskih mozaikov iz Velike Britanije na www. bbc.co.uk/history/ancient/romans/, bbc.co.uk/history/ancient/romans/ okno Roman Britain in zatem naslov Mosaics of Roman Britain Gallery. Razvrstijo jih v skupine, glede na motive, ki jih upodabljajo: • živali, • ljudi, • mitološka ali božanska bitja. • Katerih upodobitev je največ?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Metropolitanskega muzeja www. metmuseum.org/home.asp in v razdelku Works of Art izberejo Permanent Collection. Nato izberejo okno Greek and Roman Art, v okviru tega pa Collection Highlights: Z izbiro št. 7 si lahko ogledajo primere rimskih fresk: • Kakšne podobe so na stenski poslikavi spalnice v vili iz 1. stoletja pr. Kr.? • Kakšen motiv prikazuje druga freska? Z izbiro št. 8 si lahko ogledajo primere rimskega kiparstva: • Kdo je upodobljen? • V čem se razlikujeta kipa obeh žensk? • Ali se zdijo kiparske upodobitve realistične?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo primere rimskih fresk iz italijanske pokrajine Kampanije (največ iz antičnega mesta Pompeji) na spletnem naslovu www.art-and-archaeology. com/roman/painting.html, razdelek com/roman/painting.html Picture Gallery: • Kakšne prizore predstavljajo freske? • Kako so upodobljene ženske? • Veliko je upodobitev mitoloških zgodb. Katere prepoznaš?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Ali danes še uporabljamo rimske številke? • Kje je še danes viden vpliv rimske znanosti? • Kateri so bili največji dosežki Rimljanov v arhitekturi? • Na katerih področjih so bili Rimljani dobri v tehniki? • Kaj je bilo značilno za rimske mozaike? • Kaj so na freskah uporabljali rimski umetniki? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 54. 72

BELEŽKE:

Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v času Rimljanov Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v času Rimljanov

Današnje slovensko ozemlje je prišlo pod rimsko oblast v 1. stoletju po Kr.. Prebivalci so se romanizirali. Rimljani so zgradili številne vojaške tabore, od katerih so mnogi prerasli v mesta. Rimska doba je zapustila mnoge kulturne spomenike.

▶

Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje pomembno za Rimljane

RE GIJ AX

Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik vojaški in gospodarski pomen. 1. Zemljevid prikazuje današnje slovensko ozemlje v času rimske oblasti. A. Označene kraje poimenuj z latinskimi NORIK in današnjimi imeni. B. Zapiši imena upravnih enot (provinc), ATRANS KARNIJ v katere je sodilo naše ozemlje. (TROJANE) (KRANJ) C. Označi potek kraškega zapornega zidu. EMONA Č. Katera mesta so imela vodovod? NAUPORTUS (LJUBLJANA) (VRHNIKA) EMONA, LONGATICUM AD PIRUM (LOGATEC) (HRUŠICA) POETOVIO, NIJA PANO

▶ POETOVIO (PTUJ)

▶

CELEIA (CELJE) NEOVIODUNUM (DRNOVO)

Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje pomembno za Rimljane

NEVIODUNUM, TARGESTE

D. Kam so vodile rimske ceste, ki so potekale mimo naših krajev?

V RIM IN PANONIJO TER NA SEVER _______________________________________________________________________________________________ 2. V levi okvirček zapiši gospodarski, v desnega pa vojaški pomen naših krajev za Rimljane. Kateri, meniš, je bil pomembnejši? GOSPODARSKI POMEN

VOJAŠKI POMEN

ŽELEZOVA RUDA ŽITO

TABORI OBRAMBA

Kako živahen je bil gospodarski razvoj V času rimske oblasti je velik razvoj doživela trgovina. 3. Z rdečo barvo obkroži izdelke, ki so jih na področje vzhodnih Alp Rimljani uvažali, z modro pa tiste, ki so jih iz tega prostora izvažali. med

les

žito

usnje

vino

nakit

živina

sužnji

začimbe

olje

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran o dediščini na Logaškem: www.e-lookout.com/dediscina_ logatca.htm. Na seznamu poiščejo naslov logatca.htm Rimski zaporni zid in ugotovijo: • Kako je bil zgrajen sistem zapornega zidu? • Kje je bila zgrajena glavnina vojaških kontrolnih objektov? • Kje je bila glavna baza utrdb na Notranjskem? Na seznamu poiščejo naslov Rimska utrdba na Lanišu in ugotovijo: • Katera cesta je potekala v neposredni bližini utrdbe? • V katerem stoletju je utrdba služila svojemu namenu?

AKTIVNOST: metoda slikovnograﬁčnih izdelkov Učenci na podlagi opisov rimskih postojank na slovenskem ozemlju narišejo tloris ene od postojank, na primer Emone … V primeru Emone svojo risbo primerjajo s tlorisom v delu Pozdravljeni, prednamci! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka (stran 67, 69 in 73).

Kako živahen je bil gospodarski razvoj

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje v učbeniku na stani 88. V tabeli v prvi stolpec razvrstijo izdelke in surovine, ki so prihajali na območje Vzhodnih Alp in v drugi stolpec tiste izdelke in surovine, ki so od tu odhajali. Izdelki/surovine, ki so jih uvažali

UČNI CILJI Učenec: navede vzroke za rimsko širjenje na današnji slovenski prostor, navede upravne enote, med katere je bilo razdeljeno današnje slovensko ozemlje, opiše gospodarski razvoj vzhodnoalpskega prostora v rimski dobi, navede nekaj sledov zapuščine rimske dobe na današnjem slovenskem ozemlju.

Izdelki/surovine, ki so jih uvažali

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže sliko z rimskimi ostanki iz bližine domačega kraja. Ob tem jim zastavi vprašanja: • Kaj je na sliki? • Kdo je to zgradil? • Kako staro je? … AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci analizirajo zemljevid v učbeniku na strani 87: • Med katere upravne enote je bilo razdeljeno današnje slovensko ozemlje? • Poimenujejo danes znane večje kraje z njihovimi latinskimi imeni. • Katere kraje so povezovale glavne ceste? • Kateri kraji so imeli vodovod? • V katerih krajih so bile zgodnjekrščanske škoﬁje? • Opišejo potek zapornih zidov (limes) in pojasnijo njihov pomen. • Poimenujejo kraje, v bližini katerih poteka rimski zaporni zid. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v vlogo oglednika rimske vojske, ki ga je cesar poslal na ozemlje vzhodnih Alp, da mu poroča o prebivalcih, razvitosti pokrajine, prometnih zvezah, rudnih bogastvih … Oglednik svoje poročilo cesarju zapiše. AKTUALIZACIJA Učenci pojasnijo pomen slovenskega ozemlja v sodobnih evropskih trgovskih poteh, na primer v okviru prometnih smeri Barcelona-Kijev, Alpe-Jadran … • Kako se Slovenija vključuje v omenjene prometne smeri? • Katere vrste promet se navezuje na omenjene smeri: avtomobilski, železniški … 73

RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o rimskem denarju. Zanimivo pričevanje prinaša razstava Rimljani v Mali Aziji na Dunaju. Poročilo o njej je mogoče prebrati na spletni strani RTV Slovenije: www.rtvslo.si/kultura/ modload.php?&c_mod=rnews&c_pa ram=tlp&op=sections&func=read&c_ menu=6&c_id=33662.

Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v času Rimljanov

4. Ob ilustracijah zapiši, na katerih območjih današnje Slovenije sta bili razviti narisani obrtni dejavnosti.

PTUJ, KRŠKO

LJUBLJANSKO BARJE

Kaj nas še danes spominja na rimski imperij BODIMO USTVARJALNI: izdelava modela reliefa Učenci izdelajo model reliefa Slovenije ter na njem označijo pomembnejše reke (z latinskimi imeni), rimska mesta in trgovske poti. Pri izdelavi lahko kombinirajo različne materiale (kamen, les, papir …).

Na Rimljane nas še danes spominja mnogo kulturnih ostankov. 5. Kje v bližini tvojega kraja se nahajajo rimski ostanki? Kaj predstavljajo?

6. Arheološka izkopavanja pričajo tudi o razširitvi krščanstva. Z zemljevida v učbeniku na strani 87 izpiši kraje, kjer so bili v 4. stoletju sedeži škofij.

AKVILEJA, VIRUNUM, EMONA, CELEIA, POETOVIO 7. Preberi besedilo v rubriki Aktualno v učbeniku na strani 89. Razloži, zakaj arheologi večino materialnih ostankov pustijo kar v zemlji.

Kaj nas še danes spominja na rimski imperij

NA ZRAKU BI HITREJE PROPADLI IN RAZPADLI; VELIKOKRAT NI DENARJA ZA NJIHOVO OBNOVO

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učenci hodijo k tabli in nanjo zapisujejo stvari, ki jih v Sloveniji še danes spominjajo na rimski imperij. Na koncu lahko razvrstijo asociacije glede na to, ali gre za predmete, naselja, dosežke v znanosti …

PONOVIMO

PROVINCE

POMEN ZA RIMLJANE • GOSPODARSTVO • VOJAŠKE POSTOJANKE

1. STOLETJE PO KR.

STAROSELCI

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo S pomočjo zgoščenke Emona učenci: • spoznajo vsakdanje življenje v Emoni, • ga primerjajo s sodobnim življenjem, • izpišejo ostanke Emone, ki jih je še danes mogoče videti.

AKTIVNOST: delo v dvojicah Učenci delajo v dvojicah. Učitelj vsakemu paru priskrbi kopijo zemljevida Slovenije. Učenci nato naredijo vodnik po zapuščini rimske dobe na Slovenskem: • označijo kraje, kjer so našli rimske ceste (a), • označijo kraje, kjer so našli materialne vire: hiše, posode, orodje, orožje, denar (b), • označijo kraje, kjer so našli rimske delavnice (c). Aktivnost učitelj lahko načrtuje in izpelje tudi kot sodelovalno učenje, pri čemer dijake razdeli v 3 skupine. Vsaka skupina na zemljevidu označi le eno vrsto krajev (a, b ali c). Ob poročanju vsake skupine učenci vrišejo v zemljevid kraje, o katerih skupina poroča. Ko vse skupine zaključijo s poročanjem, imajo tako učenci označene na zemljevidu vse kraje. 74

• DELAVCI V RUDNIKIH • KELTI, PREBIVALCI ŽELEZNE DOBE

OSTANKI RIMLJANI NA DANAŠNJEM SLOVENSKEM OZEMLJU

• ZIDOVI • MESTA • MITREJI • KRAŠKI ZAPORNI ZID

MESTA EMONA POETOVIA CELEIA ...

RAZISKOVALEC Učenci v šolski knjižnici na policah poiščejo čim več naslovov knjig, ki se nanašajo na rimski imperij. Naredijo seznam teh knjig, na katerem vsebino vsakega knjižnega dela kratko predstavijo.

BODIMO USTVARJALNI: priprava rimskega dne Priredimo rimski dan na ta način, da v sodelovanju z različnimi učitelji pripravimo oblačila, okraske za stene, hrano … Na obisk povabimo ostale učence in starše.

AKTIVNOST: terensko delo (zbiranje podatkov) Učenci popišejo ostanke rimskih stavb, cest ali drugih materialnih virov v bližini domačega kraja. Izdelajo plakat, na katerem predstavijo rezultate popisa.

BELEŽKE:

AKTUALIZACIJA Učitelj se z učenci pogovori o ravnanju z arheološkimi najdbami s posebnim poudarkom na najdbah v domačem kraju ter najdbah, ki so jih našli ob gradnji avtocest. Pri tem za iztočnico lahko uporabi rubriko Aktualno v učbeniku (stran 89) ali katerega od časopisnih člankov. Nekaj novic o najnovejših odkritjih je objavljenih tudi na spletni strani RTV Slovenije: www.rtvslo.si Kultura/Drugo/Ostale novice, novice na primer (išče se po datumih objave): • Avtocesta, ki pelje v zgodovino (22. avgusta 2006), • Kranjski arheologi v bran antične vile (4. aprila 2007), • Na Darsu čakajo na vris v načrte (5. aprila 2007), • Nova iskanja rešitev za najdbe v Mošnjah (26. julij 2007) …

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo posnetek iz oddaje RTV Slovenija Mitrej, eden od biserov Bele Krajine. Posnetek je dostopen na spletni strani RTV Slovenija www.rtvslo.si/Video/ Avdio/Video na zahtevo zahtevo. Video posnetki so razvrščeni glede na čas predvajanja; oddaja o mitreju je bila predvajana 19. junija 2007. Učenci s pomočjo video posnetka ugotovijo: • Kaj je mitrej? • Kdo je bil bog Mitra? • Kdaj je bil mitraizem najbolj razširjen? • Kaj so žrtvovali bogu Mitri? • Kaj je posebnost mitreja v Beli krajini?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšen je bil vojaški pomen vzhodnoalpskega ozemlja za Rimljane? • Kdaj so si Rimljani podredili vzhodnoalpski prostor? • Katere so bile najpomembnejše rimske naselbine na vzhodnoalpskem prostoru? • Kakšno vlogo je imela trgovina v sodelovanju vzhodnoalpskega prostora z Rimljani? • Po kopanju katere rude je bilo poznano slovensko ozemlje? • Kateri kulturni spomeniki iz rimske dobe so najbolj poznani? • Kateri spomeniki, povezani z različnim verovanjem, so se ohranili? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 56. 75

Zakaj je propadel rimski imperij

▶ ▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: navede vzroke za krizo v rimskem imperiju, opiše propadanje rimskega imperija, navede ukrepe cesarja Dioklecijana za rešitev krize, oceni ukrepe cesarja Konstantina za rešitev imperija.

Rimski imperij se je znašel v veliki krizi

UVODNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj učencem prebere poljuben odlomek iz knjige Pod svobodnim soncem, v katerem je omenjen napad Hunov na rimsko ozemlje. Učenci na list zapišejo možne posledice tovrstnih vpadov za rimski imperij.

Rimski imperij je zaradi različnih razlogov v 3. stoletju zašel v veliko krizo. Cesarji so jo skušali rešiti z različnimi ukrepi, vendar neuspešno. Po vdoru Germanov v Italijo je Zahodnorimsko cesarstvo propadlo, Vzhodnorimsko pa je obstajalo še 1000 let.

Zakaj je propadel rimski imperij Rimski imperij se je znašel v veliki krizi

Od 3. stoletja dalje je rimski imperij nezadržno drvel proti svojemu koncu. 1. V učbeniku na strani 90 preberi poglavje Rimski imperij se je znašel v veliki krizi. Nato razvrsti težave rimskega imperija na politične (kvadratek pred njimi pobarvaj modro), vojaške (kvadratek pobarvaj zeleno), gospodarske (kvadratek pobarvaj rumeno) in družbene (kvadratek pobarvaj rdeče). G dvigovanje davkov P = politične V upad discipline v vojski V = vojaške D uveljavljanje vzhodnih ver G = gospodarske D zmanjšanje števila prebivalstva D = družbene P razdelitev imperija na dva dela V vdori Hunov in Barbarov G inflacija P nesposobni vladarji 2. Premisli, kateri je bil glavni vzrok za rastoče težave v imperiju, in svojo odločitev utemelji.

PREVELIKA IN NESTABILNA DRŽAVA, NI JE BILO MOGOČE OBVLADOVATI 3. Pomisli, kako bi ti v vlogi cesarja skušal rešiti državo pred propadom. Svoje zamisli zapiši v oblačke ob ilustraciji.

STROGA DISCIPLINA V VOJSKI

DVIG DAVKOV

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci samostojno ali v dvojicah iščejo »recept« za rešitev rimske države pred propadom. Pri tem se lahko odločijo za različne vloge: • rimski cesar, • poveljnik rimske vojske na meji, • bogat rimski veletrgovec … Ob tem lahko rešijo nalogo št. 3 v delovnem zvezku (stran 57).

RAZDELITEV DRŽAVE

SPREMEMBE V GOSPODARSTVU

Poskusi reform so propadli Številni poskusi reform v rimskem imperiju niso prinesli želenega učinka. 4. Rimski cesar Dioklecijan je konec 3. stoletja uspel vzpostaviti začasen mir in red. S katerimi ukrepi mu je to uspelo?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc. co.uk/history/ancient/romans in izberejo okno Roman Britain, v njem pa naslov Hadrian’s Wall Gallery: • Koliko kilometrov je zid dolg in koliko metrov visok? • Kaj je bil namen zidu? • Iz kakšnega materiala je zid narejen? • Ena najpomembnejših vojaških postojank je bila Vindolanda. Kakšne materialne ostanke so našli v tej postojanki? • Za kaj so kasneje, po propadu rimske oblasti nad Veliko Britanijo, uporabili kamenje zidu?

AKTUALIZACIJA Učitelj opozori na primere sodobnih držav, ki se ukvarjajo s krizo in nestabilnostjo oziroma odcepitvijo posameznih delov. Učenci sklepajo, zakaj, na primer ni moč ohraniti enotne Srbije (problem Kosova) ali Palestine (spori med političnimi skupinami na eni strani in spor z izraelsko oblastjo na drugi strani). 76

RAZDELIL JE DRŽAVO (VSAK DEL JE VODIL EN CESAR); NOV DAVČNI SISTEM, OKREPITEV ARMADE

Poskusi reform so propadli

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje o propadu reform v učbeniku na strani 91. S pomočjo tabele primerjajo ukrepe Dioklecijana in Konstantina. DIOKLECIJAN

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci razvrstijo različne rešitve krize v rimski državi na uspešne in neuspešne. Razvrstitev ukrepov utemeljijo.

KONSTANTIN

Kaj je naredil z mejami? Ali je državo združil ali razdelil? V katerem delu cesarstva je živel? Odnos do krščanstva

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v novinarje, ki svojim časopisnim hišam poročajo o poskusih reševanja krize v rimskem imperiju. Poskuse komentirajo in pripravijo svoje predloge.

BELEŽKE: Zakaj je propadel rimski imperij

5. Spodnjo trditev popravi tako, da bo pravilna. Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz vzhodnega dela države prenesel na zahod.

CESAR KONSTANTIN VELIKI JE PRESTOLNICO IZ ZAHODNEGA DELA RIMA PRENESEL NA VZHOD. 6. Zemljevid prikazuje del Sredozemlja. A. Označi potek meje med vzhodnim in zahodnim rimskim cesarstvom. B. V ustrezen prostor vpiši imena obeh glavnih mest.

KONSTANTINOPEL

RIM

7. Preberi opis bitke pri Frigidu v učbeniku na strani 91 zgoraj in odgovori na vprašanja:

KRŠČANSKI CESAR TEODOZIJ IN POGANSKI CESAR B. Kako se je bitka končala? ZMAGALA JE TEODOZIJEVA VOJSKA C. Zakaj je bitka utrdila prepričanje v obstoj Boga? MED BITKO JE ZAPIHALA MOČNA BURJA IN POMAGALA TEODOZIJU DO ZMAGE A. Kdo se je spopadel v bitki?

PROPAD RIMSKEGA CESARSTVA

PONOVIMO

KRIZA V RIMSKEM IMPERIJU

• POLITIČNI, • VOJAŠKI, • GOSPODARSKI, • DRUŽBENI PROBLEMI • OD KONCA 2. STOLETJA DALJE

POSKUSI REŠITVE

• CESAR DIOKLECIJAN • RAZDELITEV NA DVA DELA (VZHOD, ZAHOD) • KONSTANTIN VELIKI • NEUSPEŠNI POSKUSI

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ko učenci spoznajo, da različni ukrepi cesarjev niso rešili države pred propadom, jim učitelj zastavi vprašanje: Zakaj različni ukrepi niso mogli več rešiti države? Pri tem naj razmislijo o tem, kako dolgo se je kriza poglabljala; kdo vse je v kriznih razmerah videl priložnost zase; kdo vse je izgubil oziroma pridobil s krizo v rimskem imperiju …

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Poskusi reform so propadli v učbeniku na strani 91. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

reforme cesarja Dioklecijana

delitev cesarstva Propad rimskega imperija

ukrepi cesarja Konstantina

zunanja ogroženost cesarstva

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • S katerimi vojaškimi problemi se je soočil rimski imperij? • Kako je vsesplošna kriza vplivala na rimsko gospodarstvo? • Katere reforme Dioklecijana so začasno preprečile propad države? • Na katere dele je Dioklecijan razdelil rimsko cesarstvo? • Kateri del rimskega cesarstva je postajal vse pomembnejši? • Zakaj rimskega imperija razne reforme niso mogle več rešiti? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 58. 77

Evropski zgodnji srednji vek: ponovno rojstvo Evrope 84 86 89 91 93 96 99

Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo Katere pomembne države so obstajale v Evropi Kako je bila organizirana srednjeveška družba Kako sta se širila arabska država in islam Svet v srednjem veku Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Anne Marie Delcambre, Mohamed: Alahov prerok, DZS, Ljubljana, 1994. • Rajko Bratož, Prelomni trenutki iz časov antike in preseljevanja narodov, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001. • Rajko Bratož, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 1990. • 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991. • Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006. • Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996. • Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Jadran Ferluga, Bizantinska družba in država, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 1990. • Bogo Grafenauer, Karantanija: izbrane razprave in članki, Slovenska matica, Ljubljana, 2000. • Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994. • Michel Kaplan, Zlati Bizanc, DZS, Ljubljana, 1998. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993. • Joseph Ki-Zerbo, Zgodovina Črne Afrike, Borec, Ljubljana, 1977. • Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985. • Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978. • Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998. • Koran, Učila International, Tržič, 2005. • Koran: o koranu, Bogu, islamu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2003. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Nasr Seyyed Hossein, Islam: religija, zgodovina in civilizacija, Litera, Maribor, 2007. • Georgije Ostrogorski, Zgodovina Bizanca, DZS, Ljubljana, 1961. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Maxime Rodinson, Mohamed: nova izdaja, ki jo je pregledal avtor, Družina, Ljubljana, 2005. • Bogdan Sajovic, Vzpon in padec Bizanca, Karantanija, Ljubljana, 2003. Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Šavli Jožko, Slovenska država Karantanija, Bilje, Studio Ro-Humar, 2007. • Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001. • Peter Štih, Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Ljubljana, 2001. • Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Velika verstva sveta, Ognjišče, Koper, 1991. • Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. • Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994. • Zbirka Človek in čas: • 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: • V času barbarskih kraljestev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • V prvih stoletjih islama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zbornik Brižinski spomeniki, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1996. 78

Evropski zgodnji srednji vek: ponovno rojstvo Evrope

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva: 3. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. • Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992. • Zgodovina v slikah, knjiga 7 (300–700), 8 (700–950), DZS, Ljubljana, 1976.

LITERATURA ZA UČENCE: • Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. • Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • Anne Marie Delcambre, Mohamed, Alahov prerok, DZS, Ljubljana, 1994. • Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Christopher Gravett, Vitezi, Murska Sobota, Pomurska založba, 1996. • Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. • Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994. • Michel Kaplan, Zlati Bizanc, DZS, Ljubljana, 1998. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Timotej Kniﬁc, Tu bo naš dom, Mladika, Ljubljana, 1998. • Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. • Carlo A. Michelini, Za grajskimi zidovi, Učila, Tržič, 1995. • Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Pisanica, Ljubljana, 1997. • Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. • Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. • Samantha Roškar, Atilova pot: zbirka krajevnih legend in zgodovinskih virov, Prleška razvojna agencija, Ljutomer, 2003. • Philippe Simon, Podobe vitezov, Oka, Ljubljana, 2007. • Philipe Steele, Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996. • Philipe Steele, Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999. • Luisa Tomasetig, Pavel Diakon pripoveduje, Lipa, Špeter, 1995. • Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Zbirka Človek in čas: • 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: • V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • V prvih stoletjih islama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997. • Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: zgodbe iz naše davne preteklosti, Karantanija, Ljubljana, 2005.

LEPOSLOVJE • Vladimir Bartol, Alamut: roman, Sanje, Ljubljana, 2002. • Beowulf, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. • Jacques Delperrié de Bayac, Karel Veliki, DZS, Ljubljana, 1980. • Edda: iz staroislandskega epa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Legende o kralju Arthurju, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995. • Sherrard Phillipe, Bizanc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970. • Táin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

MLADINSKA LITERATURA • Rith Ashby, Iskanje kralja Arthurja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj. • Kevin Crossley-Holland, Arthur: preroški kamen, DZS, Ljubljana, 2006. • Fran Saleški Finžgar, Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov, DZS, Ljubljana, 2004. • Kralj Arthur, slikanica, Šare in družabniki, Novo mesto, 1998. • Legende o kralju Arthurju, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995. • Pripovedke iz Tisoč in ene noči, Devin, Trst, 1994. • Will in Mary Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Grlica, Ljubljana, 2002. • Sedem popotovanj Sindbada pomorščaka: iz Tisoč in ene noči, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Rosemary Sutcliff, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974. • Tisoč in ena noč: arabske pripovedke, Karantanija, Ljubljana, 1999. • J. Walsh, Kralj Arthur in vitezi okrogle mize, Karantanija, Ljubljana, 1995.

FILMI (IZBOR) • Apokalipto, r. Mel Gibson, ZDA, 2006. • Kralj Arthur, r. Antonie Fuqua, ZDA, 2004. • Robin Hood, r. Kevin Reynolds, ZDA, 1991. • Robin Hood: možje v pajkicah, r. Mel Brooks, ZDA, 1993. 79

Evropski zgodnji srednji vek: ponovno rojstvo Evrope

DOKUMENTARNI FILMI • Huni in Goti med preseljevanjem narodov, Jaka, Ljubljana, 1993. • Koran: sveta knjiga islama, Jaka, Ljubljana, 1998. • Največje skrivnosti sveta, Skrivnost Majev, Dnevnik, Ljubljana, 2005. • Starodavni Maji, Bookmark Vester, Tržič, 2000. • Zgodnje krščanstvo, II. del, Jaka, Ljubljana, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR) Srednji vek v Evropi Spletne strani v angleškem jeziku: • www.ucalgary.ca/appplied_history/tutor - okno Tutorial First Europe se nanaša na zgodnji srednji vek in antični Rim - okno Popular culture se na nanaša na literarno in umetnostno zgodovino - poglavja vsebujejo tudi pisne vire • www.fordham.edu/halsall - pisni viri • www.bbc.co.uk/history - okni Ancient History in British History - veliko animacij • www.camelotintl.com/heritage • www.mnsu.edu/emuseum/history/middleages • www.trytel.com/tristan • www.godecookery.com/mtales/mtales.htm • www.learner.org/exhibits/middleages • http://kevin.lps.org/Middle_Ages/default.html • www.mrdowling.com/703middleages.html • www.teacheroz.com/Middle_Ages.htm • www.teacheroz.com/castles.htm • www.themiddleages.net • www.medieval-castles.net • www.medieval design.org • www.kyrene.org/school/brisas/sunda/ma/enter.htm • www.kidskonnect.com/content/view/272/27 • www.historyforkids.org/learn/medieval

Arabski in islamski svet v srednjem veku Spletne strani v angleškem jeziku: • www.sfusd.K12.ca.us/schwww/sch618/Islam_Nex_Main-html • www.teacheroz.com/religions.htm • www.ucalgary.ca/appplied_history/tutor - okno The Islamic World to 1600

Ostali svet v srednjem veku (Ameriki, Afrika, Daljni vzhod) Spletne strani v angleškem jeziku: • http://kevin.lps.org - Indija, Kitajska, Japonska • www.mrdowling.com - afriška zgodovina, Indija, Kitajska, Japonska • www.civilization.ca/civil/maya/mmc01eng.html.

UČILA • Atlas svetovne zgodovine: srednji vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005. • zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Zgodnji srednji vek 1, Svarog, Miklavž, 2006. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. 80

Evropski zgodnji srednji vek: ponovno rojstvo Evrope

• Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geograﬁja, glasbena vzgoja, ﬁzika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika

Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo ▶ ▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: navede vzroke za selitve ljudstev, opiše in primerja življenje Germanov in Slovanov, opiše preseljevanje germanskih in slovanskih plemen, pojasni politične, gospodarske in kulturne spremembe v Evropi po preseljevanju ljudstev.

Rimsko cesarstvo se je že od 1. stoletja soočalo z ogroženostjo svojih meja. Azijsko ljudstvo Hunov je v 4. stoletju povzročilo premike germanskih plemen proti rimskemu imperiju. Hunom in Germanom so sledila slovanska plemena. Od srede 4. do srede 7. stoletja je potekalo preseljevanje ljudstev, ki je spremenilo podobo Evrope.

Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo

Kdo so bili Germani in Slovani Za Rimljane so bili Germani in Slovani barbari. Rimski pisci so jih opisali v svojih delih, zato si lahko ustvarimo sliko o njihovem življenju v času preseljevanja. 1. Ilustraciji prikazujeta pripadnike germanskega in slovanskega plemena. V preglednico vpiši značilnosti življenja Germanov in Slovanov.

Kdo so bili Germani in Slovani

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj učencem naroči, da zapišejo čim več pojmov v različnih jezikih, ki jim pridejo na misel ob besedah Germani in Slovani. Nato učitelj z učenci pregleda njihove zapise, ki jih učenci obrazložijo. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na strani 94 in jo analizirajo: • Kateri predmeti so na fotografiji? • Iz kakšnih materialov so izdelani? • Bi danes v trgovini lahko našli podobne predmete? BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci narišejo germanskega vojaka ali slovansko ženo, na kateri upodobijo tudi nakit, ki se nahaja na fotografijah na strani 94 v učbeniku. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 95 ter ga analizirajo: • Kaj avtor opisuje? • Kakšna dela so opravljale germanske žene? • Ali meniš, da je bil opisani primer Vellede izjemen ali povsem običajen za Germane?

GERMANI

SLOVANI

PRADOMOVINA

SEVER IN ZAHODNA EVROPA

VZHODNA EVROPA (UKRAJINA)

BIVALIŠČA

ZEMLJANKE

POLZEMLJANKE

PREŽIVLJANJE

0BDELOVANJE ZEMLJE, BOJEVANJE

POLJEDELSTVO, ŽIVINOREJA

VEROVANJE

POLITEISTI

Kdo se je selil po Evropi Med sredino 4. stoletja in sredino 5. stoletja so večje skupine germanskih plemen začele vpadati na ozemlje rimskega cesarstva. Sledila so jim slovanska plemena. 2. V učbeniku na strani 95 si oglej zemljevid preseljevanja po Evropi. A. Spodaj navedenim plemenom dopiši, kam so se priselila. ANGLI

V ANGLIJO

HUNI

PANONSKO NIŽINO

JUŽNI SLOVANI

BALKANSKI POLOTOK

LANGOBARDI

APENINSKI POLOTOK

VANDALI

AFRIKO

B. Katero od zgoraj navedenih imen spominja na ime ene izmed današnjih evropskih držav ali dežel?

ANGLI, VANDALI (ANDALUZIJA) 60

Kdo se je selil po Evropi

BODIMO USTVARJALNI: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v pet ali šest skupin. Vsaka od skupin pripravi predstavitev enega od germanskih plemen, na primer Vandale itd. Besedila o posameznem plemenu pripravi učitelj ali pa ga poiščejo učenci samostojno. Vsaka skupina predstavi svoje delo, nakar učitelj oblikuje zaključek z vprašanji: • Katere skupne značilnosti lahko opazimo pri vseh predstavljenih germanskih plemenih? • Po čem so se predstavljena plemena najbolj razlikovala? • Kakšen je bil položaj žensk v predstavljenih plemenih? • Kako so otroci preživljali otroštvo? 82

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 95 in ga analizirajo: • V katerem delu Evrope so živeli Germani? • V katerem delu Evrope so živeli Slovani? • Kam so se iz svoje pradomovine preselili Germani? • Kam so se iz svoje pradomovine preselili Slovani? • Katero germansko ljudstvo se je odselilo najdlje od svoje domovine? • Od kod so prišli Huni? • Ugotovijo, kateri del rimskega imperija je bil zaradi preseljevanj ljudstev bolj prizadet.

VEČ O … O poreklu Hunov obstajajo različne znanstvene teorije, saj Huni niso zapustili pisnih virov. Znanstveniki so enotni, da se je ime Huni v pozni antiki uporabljalo za poimenovanje vodilne skupine med stepskimi nomadi, ki je prišla iz srednje Azije. Nekateri znanstveniki izvor Hunov postavljajo v današnjo Mongolijo. Po tej razlagi so se Huni usmerili proti zahodu po letu 151, ko so doživeli poraz v spopadu s Kitajci. Drugi znanstveniki pa izvor Hunov postavljajo v današnjo Turčijo, na kar naj bi kazale podobnosti v hunskem in turškem jeziku. Prvi je Hune, živeče ob Kaspijskem morju, verjetno

opisal antični pisec Dionizij Periegetes v drugem stoletju. Na evropskih tleh so se Huni prvič pojavili ob Črnem morju v 4. stoletju, kar je po vsej verjetnosti pognalo v beg proti zahodu germanske Gote. Med letoma 400 in 410 so se Huni premaknili na območje Karpatov in Panonske nižine ter začeli vpadati na germansko območje v zahodni Evropi.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci preberejo pisna vira v učbeniku na strani 96 ter dodatno besedilo pod njima. Nato izpolnijo spodnjo tabelo. VIR 1

VIR 2

DA NE

Kdo se je bojeval?

Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo

Kje je potekala bitka?

3) Zakaj so navedena plemena vpadala na ozemlje rimskega imperija? Obkroži pravilne odgovore. A. V Rimu so si želela v živo ogledati gladiatorske boje. B. Prestrašila so se Hunov in se umikala pred njimi.

Č. Pritegnila jih je priložnost, da v rimskem imperiju dobijo dobro plačano službo. D. Pritegnilo jih je bogastvo rimskega imperija.

C. Zaradi pomanjkanja hrane so iskala rodovitno zemljo.

E. Pritegnilo jih je ugodno, milejše podnebje.

Kdo je zmagal? Izid bitke je bil pomemben za rimski imperij.

Spremenjena Evropa

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran italijanskega mesta Ravena www. turismo.ravenna.it in izberejo angleško verzijo strani (english version). Odprejo okno Discover the Area in v njegovi vsebini nato UNESCO monuments. Pri posameznih kulturnih spomenikih lahko učitelj postavi različna vprašanja, na primer: • Mavzolej Galle Placidie: Po čem je poznan mavzolej? • Neonova krstilnica: Kdaj je bila zgrajena? • Oratorij sv. Andreja: Kako je upodobljen Kristus? • Teodirikov mavzolej: Zakaj se mavzolej imenuje po Teodoriku?

Spremenjena Evropa Preseljevanje ljudstev je v Evropi povzročilo politične, gospodarske in kulturne spremembe. 4. A. Poveži spremembe z njihovimi značilnostmi, tako da jim pripišeš ustrezno črko. V pomoč ti je lahko besedilo v učbeniku, na strani 96–97 (poglavje Spremenjena Evropa). A POLITIČNE SPREMEMBE B GOSPODARSKE SPREMEMBE C KULTURNE SPREMEMBE

___ A B ___ C ___ C ___ A ___ B ___ C ___

Propadlo je Zahodnorimsko cesarstvo. Upadel je obseg trgovine. Upadlo je znanje pismenosti. Zmanjšala se je uporaba latinskega jezika. Nastala so številna germanska kraljestva. Prebivalci Evrope so se preživljali s kmetijstvom. V Evropi je prevladala vera v več bogov.

B. Katera od zgoraj naštetih sprememb je bila po tvojem mnenju največja? Zakaj? Svoj dogovor utemelji.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 96–97, ki se nanaša na posledice preseljevanj po Evropi. Nato razmislijo o naslednjem vprašanju in ga utemeljijo. • Katera sprememba v Evropi je bila najbolj radikalna (največja) in je imela največje posledice?

PONOVIMO

ŽIVLJENJE PROPAD ZAHODNORIMSKEGA PREPROSTO, ZVESTOBA,

POLITIČNE SPREMEMBE

POGUM

CESARSTVA; NOVA GERMANSKA KRALJESTVA

GERMANI

KAKO SO SELITVE SPREMENILE EVROPO

SLOVANI

OBRT IN TRGOVINA PROPADETA;

GOSPODARSKE SPREMEMBE

KMETOVANJE PREVLADUJE

UPAD PISMENOSTI;

ŽIVLJENJE KULTURNE SPREMEMBE

PREPROSTO, DEMOKRATIČNE SKUPNOSTI

GERMANSKI JEZIK; POLITEIZEM

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Spremenjena Evropa v učbeniku na strani 96–97. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Politične

Spremembe v Evropi

Gospodarske

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (skrivanka) V spodnji zmešnjavi črk išči v vseh smereh in med črkami boš našel skrite besede. Izpiši jih in ob njih zapiši še njihov pomen. I J Š V F Z S

T O F A G R E

O S H N E N A

G C V D A B K

I M N A R M A

Z J O L A L V

I O K I V U A

V R Č B E L R

N E Ž O N O I

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij »Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo«. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opiši življenje Germanov in Slovanov. • Zakaj so germanska plemena začela vpadati in se preseljevati na ozemlje rimskega imperija? • Kaj se je ob preseljevanju Germanov zgodilo z Zahodnorimskim cesarstvom? • Kako je na kulturno razvitost vplival vpad pismenosti? • Kaj je vplivalo na to, da se je v Zahodnorimskem cesarstvu krščanska vera ohranila le v Italiji? • Pomisli, zakaj je zgodovinar Biondo novo obdobje poimenoval »srednji vek«? • Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 61.

O I K N A R F

Kulturne

Katere pomembne države so obstajale v Evropi ▶ ▶ ▶

▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: pozna frankovsko državo in njen obseg, pojasni vpliv frankovske države na razvoj v Evropi, opiše bizantinsko državo in pojasni njen pomen v sredozemskem prostoru, pojasni vlogo Cerkve po razpadu rimskega cesarstva, opiše delovanje krščanskih misijonarjev, opiše življenje v samostanih.

Po koncu preseljevanj so se v Evropi pojavile nove države. Med njimi sta bili najpomembnejši Bizantinsko cesarstvo in Frankovska država. Pomembna je bila tudi krščanska cerkev, ki je spodbujala širjenje krščanske vere in ustanavljanje samostanov.

Bizantinsko cesarstvo – novi Rim Vzhodni del rimskega cesarstva je po propadu zahodnega dela obstajal dalje z imenom Vzhodnorimsko ali Bizantinsko cesarstvo. 1. V 6. stoletju je v Bizancu vladal cesar Justinijan. A. Ob njegovi sliki v oblačke zapiši njegove največje dosežke. V pomoč ti je tudi pisni vir. »[Cerkev] se odlikuje po nepopisni lepoti, tako glede velikosti kot tudi skladnosti mer /…/ ter je veličastnejša kot navadne stavbe in mnogo bolj elegantna /…/.

Bizantinsko cesarstvo – novi Rim

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci primerjajo zemljevida Evrope na strani 64–65 in 92–93 in odgovorijo na vprašanja: • Katere dele je obsegalo Bizantinsko cesarstvo? • Pomisli, zakaj je dobilo tudi naziv Vzhodnorimsko? • Poimenuj glavno mesto te države. • Kateri osvajalci so napadali Vzhodnorimsko cesarstvo in mu odvzeli ozemlje?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci primerjajo sliki vzhodnorimskega cesarja Justinijana (učbenik, stran 98 zgoraj) in cesarice Teodore (učbenik, stran 92): • Kako sta prikazana cesar in cesarica? • Po čem lahko sklepaš, da gre za upodobitev cesarja in cesarice? • Opiši tedanji stil oblačenja v Bizancu. • Zaščitnik katere vere je bil Justinijan? Po katerem simbolu (znaku), upodobljenem na sliki, lahko to ugotovimo?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili V učbeniku na strani 98 učenci preberejo besedilo iz Skrivne zgodovine zgodovinopisca Prokopija in ga analizirajo: • Kako je Prokopij opisal cesarja Justinijana? • Katere opisane značajske lastnosti bi še posebej izpostavil/a? Zakaj? • Pomisli, ali je lahko kdo cesarju nasprotoval in ugovarjal? 84

Katere pomembne države so obstajale v Evropi

OBNOVA RIMSKEGA

PRENOVA

CESARSTVA

KONSTANTINOPLA

JUSTINIJANOV

CERKEV SVETE

KODEKS

MODROSTI

B. Cesar Justinijan je vladal kot despot. Se še spomniš, kaj je bilo značilno za takšno obliko vladanja? Kdaj smo prvič v zgodovini srečali to obliko vladanja?

DESPOT – KRALJ IMA VSO OBLAST; PRVIČ V ČASU PRVIH CIVILIZACIJ 2. Na zemljevidu pobarvaj obseg Bizantinskega cesarstva. Obkroži njegovo glavno mesto.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. istanbulcityguide.com/pictures//index. htm, s pomočjo katere lahko spoznajo htm Istanbul, nekdanji Konstantinopel. V razdelku Historical Sights si učenci lahko ogledajo 29 fotograﬁj, ki prikazujejo zgodovinske zgradbe v Istanbulu. Pri tem lahko ugotavljajo, katere od fotograﬁranih stavb smo omenili pri učni uri.

BELEŽKE:

Frankovska država – »evropsko kraljestvo« Katere pomembne države so obstajale v Evropi

Frankovska država – »evropsko kraljestvo« V zahodni Evropi je bila največja Frankovska država, njen kralj Karel Veliki pa najpomembnejši evropski kralj. 3. A. Na zemljevidu na prejšnji strani pobarvaj največji obseg Frankovske države. B. Ali je obsegala današnje slovensko ozemlje? DA NE 4. Karel Veliki je spodbujal znanje v zahodni Evropi. Kako? Odgovore vpiši v spodnja okna. V pomoč so ti besede pod okni, katerih črke pa moraš najprej premetati.

DVORNA ŠOLA

UČENJAKI

KNJIŽNICE

ALOŠ ANROVD

UČJAENKI

KJŽIENINC

Krščanska cerkev in papeška država Krščanska cerkev je bila v nemirnih stoletjih v času preseljevanj edina, ki je zagotavljala red in stabilnost v zahodni Evropi. 5. Krščanska cerkev je spodbujala ustanavljanje samostanov. Odgovori na vprašanja ob sliki. • Kdo so bili menihi?

DUHOVNIKI, KI SO ŽIVELI V SAMOSTANIH • Kaj so delali menihi?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 92 in ga analizirajo: • Kako velika je bila Frankovska država ob svoji ustanovitvi? • Kdo je ogrožal Frankovsko državo v začetku 8. stoletja (na zemljevidu je označena bitka pri Poitiersu)? Zatem si učenci ogledajo še zemljevid na strani 93 in ga analizirajo: • Kje so bile meje Frankovskega kraljestva na jugu, severu, zahodu in vzhodu v času največjega obsega? • Kje je država mejila z Vzhodnorimskim cesarstvom? • V kateri današnji državi se nahaja frankovski Aachen? • Ali je poimenovanje »evropsko kraljestvo« primerno za Frankovsko kraljestvo na višku njegove moči?

MOLILI, PRREPISOVALI ANTIČNA DELA, VODILI ŠOLE • Kateri meniški red je deloval v zgodnjem srednjem veku?

BENEDIKTINSKI ZAHODNO VZHODNO 6. A. Krščanska cerkev se je v 11. stoletju razdelila na __________________________ in____________________ cerkev. B. Obkroži ime tiste cerkve, ki jo še danes vodi papež. PONOVIMO – MENIHI, MOLITEV – RAZLIČNE METODE

SAMOSTANI

ŠIRJENJE KRŠČANSTVA

KRŠČANSKA CERKEV DELITEV CERKVE

– MISIJONARJI

Justinjan MOGOČEN CESAR

trgovsko središče TRGOVINA Z VZHODOM

rimska kultura OHRANJANJE ANTIČNEGA ZNANJA

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili V učbeniku na strani 100 zgoraj učenci preberejo besedilo iz življenja Karla Velikega in ga analizirajo: • Kaj je cesar Karel Veliki rad delal? • Kakšen odnos do znanja oziroma učenja lahko razbereš iz besedila? • O čem priča podatek, da se je kralj poskušal naučiti pisati, a neuspešno?

B I Z A N T I N S K O

C E S A R S T V O

– ZAHODNA IN – VZHODNA

POMEMBNE EVROPSKE DRŽAVE

F R A N K O V S K A

D R Ž A V A

evropsko kraljestvo SKORAJ VSA EVROPA

spodbujanje znanja DVORNA ŠOLA

krščanska vera PODPIRA ŠIRJENJE KRŠČANSKE VERE

Krščanska cerkev in Papeška država

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o znanih misijonarjih in svetnikih v različnih evropskih državah, na primer sv. Patriku (na Irskem), sv. Bonifaciju (v današnji Nemčiji), sv. Kolumbanu (v današnji Franciji), sv. Avguštu Canterburyskemu (v današnji Veliki Britaniji) …

VEČ O … Misijonar sv. Patrik se je rodil v današnji Veliki Britaniji okrog leta 385. Ko je bil otrok, so ga zajeli pirati in ga prodali kot sužnja na Irsko. Ko se je po šestih letih vrnil domov, se je odločil, da bo menih v poganski Irski. Posvečen je bil v škofa in v sodelovanju z irskimi kralji je začel pokristjanjevati Irsko. Njegovi nasprotniki so bili številni, med njimi so bili keltski druidi (svečeniki), krščanski menihi, in včasih tudi nevarni. Patrik je umrl med letoma 457 in 464, njegov grob pa ni znan. S Patrikom je povezan tudi simbol Irske, triperesna deteljica. Po izročilu naj bi misijonar

irskim nevernikom krščansko troedinost razlagal na primeru triperesne deteljice.

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v zgodnjesrednjeveško osebnost, na primer Karla Velike ali morda meniha v samostanu. Napišejo dnevnik, v katerem opišejo svoje doživljaje, misli, počutje …

VEČ O … Po legendi sodeč naj bi kralja Arthurja povezovali tudi s svetim gralom. Sveti gral naj bi bila čaša, iz katere naj bi ob zadnji večerji pil Jezus. Čaša naj bi imela čudežno moč, po nekaterih zapisih naj bi omogočala celo nesmrtnost. Po mnenju zgodovinarjev se je legenda verjetno prvič pojavila v 12. stoletju in nato bila vključena v številne zgodovinske zgodbe. Izvor legende nekateri zgodovinarji povezujejo s keltsko mitologijo, nekateri pa sveti gral opisujejo kot krščanski simbol. Legenda o svetem gralu je bila v srednjem veku poznana le v zahodni Evropi, ostala Evropa se je z njo srečala šele v novejšem času pod vplivom popularnih zgodb. PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja »Katere pomemben države so obstajale v Evropi«. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere so bile značilnosti Bizantinskega cesarstva? • Kako je državo vodil cesar Justinijan? • Zakaj je dobil Karel Veliki naziv »vodja evropskega cesarstva«? • Kako je Karel Veliki spodbujal znanje? • Kdo so bili misijonarji? • Kako so živeli menihi v samostanih? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 62. 85

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH a) Učenci lahko spoznajo prvi evropski samostan Monte Cassino, če obiščejo spletno stran www.ofﬁcine.it/ montecassino/main_e.htm, kjer izberejo montecassino/main_e.htm razdelek The Abbey and its History: • V oddelku Visit to the Abbey se prikaže tloris samostana. Če učenci izberejo Museum (muzej) in v njem Hall D: Hall of the manuscript lahko odgovorijo na vprašanje: - Iz katerega stoletja je najstarejši rokopis, ki ga hranijo v muzeju samostana? • Z opazovanjem tlorisa samostana lahko učenci tudi ugotovijo, kateri deli samostana so zaprti za obisk javnosti (označeni so rdeče). • V oddelku History of the Monestry pa učenci lahko najdejo odgovore na vprašanja: - Kdaj je bil samostan ustanovljen? - Kakšno škodo je samostan utrpel med drugo svetovno vojno? Pri govoru učencem pomaga tudi fotograﬁja št. 2. b) Samostan Monte Cassino ima svojo spletno stran, in sicer na naslovu www. montecassino.it/eng/index2.html: • V oddelku History učenci lahko spoznajo zgodovino samostana s pomočjo priročnega časovnega traku, ki podaja kratko besedilo o dogodku in sliko. • V oddelku The Abbey učenci lahko izberejo več možnosti: - S pomočjo oddelka Virtual Tour si ogledajo današnjo virtualno podobo samostana. Kateri deli samostana so predstavljeni? - Ob obisku oddelka The Library of Montecassino National Monument lahko poiščejo odgovore: kaj hrani knjižnica; koliko inkunabel hrani? • V oddelku The Monastic Life je predstavljeno življenje menihov v samostanu danes: - Kolikokrat na dan molijo menihi skupaj? - Ob katerih urah?

BELEŽKE:

Kako je bila organizirana srednjeveška družba V zgodnjem srednjem veku je bila zemlja največje bogastvo. Kralji so svojim pomočnikom delili posest, imenovano fevd. Družba se je razdelila na dve družbeni skupini. Plemiči so imeli v lasti fevde in se bojevali. Kmetje so na fevdu delali.

Kako je bila organizirana srednjeveška družba

▶

Kaj je bil fevdalizem

▶

Družbeni sistem v srednjeveški Evropi imenujemo fevdalizem. 1. Izpolni prazna polja ob ilustraciji, ki prikazuje fevdalno družbo. V pomoč ti je učbenik na strani 103.

▶

Koga predstavlja? VIŠJI VAZALI ___________________________ Položaj? V___________________________ ZAMENO ZA SLUŽBO (VOJAŠKO, CERKVENO, URADNIŠKO) JIM JE ___________________________ KRALJ PODELIL POSEST. ___________________________

Koga predstavlja? KRALJA ___________________________ Položaj? NAJPOMEMBNEJŠI, ___________________________ LASTNIK ZEMLJE ___________________________ ___________________________

Kaj je bil fevdalizem

Koga predstavlja? NIŽJI VAZALI ___________________________ Položaj? VOJAŠKA SLUŽBA KRALJU ALI ___________________________ VIŠJEMU VAZALU ___________________________ ___________________________

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (shemo) Učitelj učencem pokaže pisno-slikovno shemo družbene ureditev v rimskem cesarstvu (v učbeniku, na strani 69) in z vprašanji obnovi znanje učencev: • Kdo so bili rimski državljani? • Kdo so bili patriciji? • Kdo je vodil državo v rimskem cesarstvu?

KMETE Koga predstavlja? _______________________________________________________ NESVOBODNI, PODREJENI FEVDALCU Položaj? _______________________________________________________________

Kaj je bil fevd

AKTIVNOST: metoda dela z besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo opis fevda na strani 103 v učbeniku ter skušajo sami narisati fevd in ob tem določiti njegove dele. Ob tem ugotavljajo, kateri del fevda je zavzemal največjo površino. Svoj odgovor utemeljijo.

Kaj je bil fevd Za svojo službo so od kralja plemiči dobili v najem posest, imenovano fevd. 2. Ob ilustraciji navedi dele fevda.

KMEČKA posest

SRENJSKA ZEMLJA

Obveznosti podložnikov:

posest

TLAKA DELO NA FEVDALČEVI ZEMLJI

RAZISKOVALEC Naziv pridvorna posest lahko povežemo tudi z imenom dvor za zgradbe, v katerih so živeli plemiči na Slovenskem. Učenci izberejo enega izmed slovenskih dvorov ali dvorcev in predstavijo njegovo zgodovino, predvsem pa, kako je stavba dobila ime.

DAJATVE

DEL PRIDELKA DESETINA

PRIDVORNA

DESETI DEL PRIDELKA

posest

AKTIVNOST: metoda dela z besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci si ogledajo pisno shemo v učbeniku na strani 103. Njeno vsebino nato predstavijo v graﬁčni obliki: FEVDALCI

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti posameznih stanov fevdalne družbe, pojasni organiziranost fevda, opiše položaj in vsakdanje življenje plemstva, opiše položaj in vsakdanje življenje kmetov.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo tekst v učbeniku na strani 103-104 (Kaj je bil fevd). Izpolnijo kvadrate, tako da zapišejo značilnosti posameznih delov fevda, omenjenih v kvadratih.

KMETJE

Še druga poimenovanja

pridvorna posest

kmečka zemlja

srenjska zemlja

Kakšen je bil njihov položaj?

Kakšno lastnino so imeli?

Kakšno je bilo življenje plemičev

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci napišejo zgodovinski prosti spis, v katerem se vživijo v vlogo srednjeveškega plemiča. Opišejo: • svoj delovni dan, v katerem predstavijo vojaško urjenje in druženje s svojimi vojaki, • prostore, v katerih prebivajo, • preživljanje časa s prijatelji in družino. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH a) Na spletni strani http://kevin.lps.org/ Middle_ages/ lahko učenci najdejo slike in opise srednjeveških gradov (v oddelku Pictures of Castles). Učitelji lahko najdejo primere delovnih listov in ilustracij, ki jih učenci lahko pobarvajo. b) S sprehodom po igrici Ghost in the Castle www.nationalgeographic. com/features/97/castles/enter_castle. html pa učenci lahko na zabaven način spoznajo grad in življenje v njem. AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predstavi odlomek iz filma Robin Hood (del, kjer je prikazano življenje na gradu). Skupaj prikazani odlomek analizirajo: • Ključne osebe v filmu so bile: ime, funkcija, položaj v družbi. • Bivališča: a) GRAD - Kako je bil zgrajen? - Kako je bil osvetljen? - Kako je bil zavarovan? - Kakšna je bila notranjost gradu? - Kaj se je dogajalo na notranjem dvorišču gradu? b) KMEČKE VASI - Kako so bile zgrajene hiše? - Kako so bile zavarovane? - Kakšna je bila notranjost? - Kaj se je dogajalo v hišah? • Oborožitev - Kateri so bili sestavni deli bojne opreme angleškega vojaka? - Katere pripomočke, ki jih Angleži niso poznali, je uporabljal »Maver«? - Zakaj so Kelte imenovali »zveri« ali »barbari«? - Kakšne so bile kazni za izobčence? - Kaj nam film lahko pove o življenju v srednjem veku? VEČ O … Angleška srednjeveška legenda o Robinu Hoodu izvira iz časa kralja Ivana brez Dežele (iz prve polovice 13. stoletja), prvič pa je bila zapisana v 14. stoletju. Bila pa je tako popularna, da so mnogi izobčenci kasneje prevzeli ime Robin Hood. Vendar pa zgodovinarji ne morejo z gotovostjo potrditi, kdo je bil resnični Robin Hood. Predvidevajo, da pojav Robina Hooda označuje odpor zoper tiranijo zakona, ki je obstajala v času kralja Ivana. Po eni izmed razlag, naj bi plemič Robert Hod (z nazivom »Hobbehod«) vodil upor zoper kralja, bil zato preganjan ter postal begunec. Po drugi razlagi pa je poimenovanje povezano z resničnim obstojem izobčencev kot je bil na primer plemič Fulk fitzWarin, prijatelj kralja Ivana, ki se je kralju uprl in postal begunec. Morda pa je Robin Hood povezan z izobčencem z imenom Eustace the Monk, ki je pridobil oblast nad otokom Sark in je do leta 1217 vodil piratsko združbo v morju med Anglijo in Francijo. 88

Kako je bila organizirana srednjeveška družba

3. Razloži pojme. VAZAL

PLEMIČ, KI SLUŽI KRALJU IN OD NJEGA DOBI FEVD

TLAČAN

NESVOBODEN KMET, PODLOŽNIK

SAMOZADOSTNA POSEST

PREBIVALCI FEVDA SO VSE DOBRINE, KI SO JIH POTREBOVALI ZA ŽIVLJENJE, PRIDELALI NA FEVDU.

Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov Življenje plemičev in kmetov se je močno razlikovalo. 4. Ob ilustracijah primerjaj življenje obeh družbenih skupin.

POLOŽAJ V DRUŽBI

POMEMBEN

PODREJEN

BIVALIŠČE

GRAD

SKROMNE KOČE

OBLAČILA

KVALITETNA, RAZKOŠNA

PREPROSTA

PREHRANA

RAZNOLIKA

PREPROSTA

ZABAVA

PLESI, GLASBA, IGRE

VERSKKI IN LJUDSKI PRAZNIKI PONOVIMO

DRUŽBENI SISTEM V EVROPI

POSEST

Fevdalizem

TRIJE STANOVI

Fevd

POLOŽAJ V DRUŽBI JE DEDEN

GRADOVI

SAMOZADOSTNA POSEST

TRIJE DELI

KAKO JE BILA ORGANIZIRANA SREDNJEVEŠKA DRUŽBA

NESVOBODNI

Plemstvo

BOJEVANJE

Kmetje SLUŽIJO KRALJU ALI VIŠJEMU VEZALU

PREPROSTO ŽIVLJENJE

OBVEZNOSTI DO FEVDALCA

Kakšno je bilo življenje kmetov

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom in metoda pisnograﬁčnih izdelkov V učbeniku na straneh 102 in 105 si učenci ogledajo slike, ki prikazujejo kmete pri njihovem delu. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Obleka

Delo kmetov Življenje kmetov

Podrejeni položaj

Skrb za otroke

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Na katere stanove se je delila srednjeveška družba? • Kateri stan je bil najpomembnejši? • Kaj je pomenilo dejstvo, da je bil položaj v družbi deden? • Kaj so bili urbarji? • Na katere dele se je delil fevd? • Opiši srednjeveški grad. • Opiši srednjeveško kmečko kočo. Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 65.

Kako sta se širila arabska država in islam Na Arabskem polotoku je v zgodnjem srednjem veku deloval prerok Mohamed. Združil je arabska plemena in osnoval arabsko državo. Med Arabci je širil islamsko vero. Arabska in islamska kultura sta bili zelo razviti.

Kako sta se širila arabska država in islam

▶ ▶ ▶

Mohamed je združil Arabce Mohamed je bil trgovec, ki je na svojih potovanjih spoznaval različne dežele, njihove ljudi in verstva. Postal je voditelj Arabcev in ustanovil arabsko državo. 1. Po smrti Mohameda se je arabska država zelo razširila. A. Na zemljevidu pobarvaj največji obseg arabske države. B. Podčrtaj prvo središče arabske države (še v času življenja Mohameda). B. Obkroži glavna mesta kasneje nastalih kalifatov. C. Črtkano podčrtaj kraj, pri katerem je frankovska vojska premagala Arabce in ustavila njihovo napredovanje v Evropi.

Č. Katera evropska država je bila pod arabsko oblastjo?

ŠPANIJA, PORTUGALSKA ____________________________________________________________________________________________ D. Kateri dve državi sta zaradi arabskega širjenja izgubili največ ozemlja? PERZIJA, BIZANTINSKO CESARSTVO ____________________________________________________________________________________________

Islam – vera v boga Alaha Glavno določilo islamske vere je, da obstaja le en sam bog – Alah. 2. Pravoverni muslimani molijo petkrat na dan. Ob slikah odgovori na vprašanja. A. Kako imenujemo verski prostor, v katerem molijo muslimani?

MOŠEJA, DŽAMIJA _______________________________________________ B. Kakšno vlogo ima minaret ob njem?

▶

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti islamske vere, navede ozemlja, ki so jih osvojili Arabci, opiše značilnosti arabske umetnosti, navede in oceni dosežke arabske in islamske znanosti.

Mohamed je združil Arabce

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (rebus) Učitelj na tablo oziroma prosojnico nariše rebuse (enega ali več), ki jih morajo učenci rešiti. Rešitve so posamezni pojmi iz arabske oziroma islamske zgodovine. Na primer: IS in narisana lama, zadnji a pa prečrtan … Ko učenci rebus(e) rešijo, jih učitelj pozove, da pojasnijo zapisane pojme. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 106 in ga analizirajo: • O katerih dogodkih govori vir? • Kako velika je bila arabska vojska? • Kako so v viru prikazani Arabci (pozitivno ali negativno)? AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci v obliki miselnega vzorca predstavijo glavne značilnosti arabske zgodovine v času Mohameda: prerok in islam, širjenje arabske države, voditelj Arabcev.

Z NJEGA KLIČEJO K MOLITVI _______________________________________________ C. Pred mošejo se nahaja prostor za umivanje. Čemu služi? DA SE VERNIKI UMIJEJO _______________________________________________ Č. Kako so okrašeni muslimanski verski prostori v notranjosti? ARABESKE, KALIGRAFSKI OKRASKI _______________________________________________ D. Kako imenujemo sveto knjigo muslimanov?

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o Mohamedu ter jih predstavijo v kratkem referatu.

KORAN _______________________________________________ E. Kakšna določila so zapisana v Koranu? DOLOČAJO VSAKDANJE ŽIVLJENJE _______________________________________________ (PREHRANO, OBLAČENJE), DRUŽINSKO _______________________________________________ IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE _______________________________________________ 66

Islam – vera v boga Alaha

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisna vira v učbeniku na strani 108 in ju analizirajo: - Katera dejanja prepoveduje pričujoče besedilo iz Korana? - Kako se mora obnašati muslimanka do moža? - Kaj zapoveduje Koran glede ženskega okrasja in oblačil? - Kakšen je odnos muslimana do Alaha?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Mohamed je združil Arabce v učbeniku na straneh 106–107. Izdelajo kronološko tabelo o razvoju arabske države. Pred Mohamedom: več, med seboj bojujočih se plemen

Hedžra

Smrt Mohameda

Kaliﬁ

VEČ O … Španska pokrajina Andaluzija je bila sedež arabske oblasti v Evropi vse do leta 1492. Arabci so zgradili mnoge mošeje, a ohranjena je le ena – v španščini imenovana La Mezquita-Catedral de Córdoba (mošejakatedrala). Ogromno zgradbo so začeli graditi v drugi polovici 8. stoletja, nato nadaljevali z gradnjo v 9. in 10. stoletju, v 13. stoletju pa je bila spremenjena v katedralo. Arabci in srednjeveški Evropejci so jo označili za čudež. Mošeja je bila zgrajena na temeljih rimskega svetišča in kasnejše vizigotske stavbe. Zgradba je imela 850 stebrov ter so jo okraševale številne arkade, arabeske, mozaiki in čudovita okna. Celotna zgradba je bila namenjena številnim dejavnostim, mošeja je bila le del stavbe. Tako sta se v zgradbi nahajala tudi sodišče in šola. Najdeni zapisi iz tistega časa dokazujejo bogato znanje arabskih in islamskih učenjakov. Več o tej znameniti mošeji-katedrali lahko najdete na spletni strani www. mezquitacatedral.es (spletna stran je le v španščini). 89

RAZISKOVALEC Učenci lahko raziščejo današnji položaj muslimanov v Republiki Sloveniji. Pri tem jim učitelj lahko pomaga z vprašanji: - Koliko muslimanov živi v Sloveniji? - Od kod so prišli v Slovenijo? - Kje se zbirajo k molitvi? - Koliko mošej oziroma džamij je danes v Sloveniji?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem postavi vprašanje: • Zakaj nekateri ljudje v zahodnem svetu nasprotujejo islamski veri? Učenci na primer razmišljajo o sledečih temah: • Kolikšen je delež muslimanov v zahodnem svetu? Ali imajo ti muslimani možnost, da obiskujejo svoje obrede neovirano? • Morda učenci poznajo katero izmed nasilnih islamskih skupin? Kaj vedo o njej? Kje so dobili vedenje o tej skupini? • Zakaj se mnoge islamske skupine za svoje pravice bojujejo z nasiljem? Proti komu se bojujejo? • Kakšno vlogo islam namenja ženskam?

Kako sta se širila arabska država in islam

Razvita arabska in islamska kultura S širjenjem arabske države je arabska kultura prevzela znanje različnih kultur. Ker je bila glavna povezovalna sila te kulturne različnosti islamska vera, jo imenujemo islamska kultura. 3) V učbeniku na strani 109 si preberi poglavje o islamski kulturi in znanosti. S črto poveži spodaj navedene značilnosti posameznih znanosti z ustrezno znanostjo.

Operacije

MATEMATIKA

Arabske številke

Opazovanje zvezd

MEDICINA

Algebra

Zemljevidi

ASTRONOMIJA

Preučevanje delovan je očesa

Krvni obtok v pljučih

GEOGRAFIJA

Določitev gibanja Zemlje okoli Sonca

4. V umetnosti so islamski umetniki zapustili čudovita dela. Pod vsako sliko zapiši, katero umetnostno delo prikazuje.

KALIGRAFSKI OKRASKI

ARABESKA

ZBIRKA ZGODB TISOČ IN ENA NOČ

PONOVIMO

Razvita arabska in islamska kultura

AKTIVNOST: metoda dela z besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo zeleno obarvano besedilo o muslimanskem prispevku k razvoju znanosti (v učbeniku na strani 109), nato • zapišejo arabske številke od 1 do 10, • narišejo preprost krvni obtok v pljučih, • izdelajo zemljevid arabskega ozemlja v Evropi, pri čemer uporabijo arabska krajevna imena.

MOHAMED ARABSKA DRŽAVA

RAZŠIRITEV

BALASTRO ………………………. AAEKRBSE ……………………….. TNAR DAVK ………………………. ZEERVIUN ………………………..

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovnograﬁčnih izdelkov Učenci preberejo knjižno delo Tisoč in ena noč: arabske pripovedke (Karantanija, 1999) in narišejo zgodbo ene od pripovedk. 90

ZDRUŽIL ARABCE

DO INDIJE

ISLAM

EN BOG ALAH, PET DOLŽNOSTI

IN ŠPANIJE ARABSKA DRŽAVA IN ISLAM ISLAMSKA ZNANOST

KORAN

SVETA KNJIGA; DELI SE NA POGLAVJA IN VERZE

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: ASTROLAB, KVADRANT, ARABESKE, UNIVERZE. Vsak pojem naj obrazložijo.

PREROK;

RAZVITA, UNIISLAMSKA UMETNOST

ARABESKE, KALIGRAFSKI OKRASKI, ZGODBE

VERZE, ZNANSTVENA DELA

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Na kakšen način je Mohamed združil arabska plemena? • Zakaj muslimani Mohameda imenujejo prerok? • Zakaj je Koran za muslimane sveta knjiga? • Kako se deli Koran? • Katere vede so razvijali islamski učenjaki? • Kakšna je bila islamska umetnost? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 67.

BELEŽKE:

Svet v srednjem veku V srednjem veku so se razvijale tudi civilizacije v Severni, Srednji in Južni Ameriki. Močna kraljestva so obstajala tudi v Afriki. Kitajska pa ni bila le velika sila, temveč je imela tudi najbolj razvito tehnologijo na svetu.

Svet v srednjem veku

Ameriki v srednjem veku Prva poznana civilizacija v Srednji Ameriki so bili Olmeki, zato jih imenujejo tudi »mati kulture«. 1. Na zemljevidu so označene največje ameriške civilizacije srednjega veka. V kvadrate zapiši eno od njihovih značilnosti.

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše značilnosti razvitih kultur v svetu v času srednjega veka, ▶ navede tehnične iznajdbe na Kitajskem, ▶ oceni dosežke razvitih kultur v svetu. Ameriki v srednjem veku

značilnosti

MATI KULTURE,

PRVA MESTNA

PIRAMIDE

NASELBINA, KOLEDAR, PISAVA

značilnosti

BOGATA KULTURA značilnosti

TKANINE, KERAMIČNI IZDELKI

Afrika v srednjem veku Na današnjem ozemlju Etiopije in Eritreje se je v 1. tisočletju pr. Kr. začelo razvijati kraljestvo Aksum, ki je doseglo višek v 4. stoletju po Kr. 2. A. Trgovci iz kraljestva Aksum so trgovali z raznovrstnim blagom. Premisli in posamezni vrsti blaga pripiši, iz katere celine je prišlo v kraljestvo Aksum. SOL

SLONOVINA

SEVERNA AFRIKA

AFRIKA

ZLATO

STEKLO

AFRIKA

FENICIJA, EGIPT

B. Kaj lahko na osnovi prejšnje naloge sklepaš o položaju kraljestva Aksum v trgovini?

BILO JE POMEMBNO TRGOVSKO SREDIŠČE

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Ameriki v srednjem veku v učbeniku na strani 110–111. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Olmeki

Chavín Ameriške razvite kulture v srednjem veku

Zapoteki

Moche

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www7. nationalgeographic.com/ngm/0708/ feature2/index.html obiščejo razdelek Maya Rise and Fall, kjer: • izvedo več o zgodovini majevske civilizacije (Feature Main Page), • si lahko na interaktivnem zemljevidu ogledajo območja majevskih mest (Interactive Map); • s klikom na imenu mesta si lahko ogledajo fotograﬁjo ostankov v mestu, • lahko s pomočjo zemljevida ugotovijo, katera mesta so pripadala posameznemu obdobju majevske civilizacije in v katerem obdobju je obstajalo največ mest (Mission Projects), svoje znanje o Majih preizkusijo v kvizu (Maya Quiz).

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učitelj učencem pokaže fotografijo majevske piramide Chichen Itza in učence povpraša, ali prepoznajo stavbo na sliki. Sliko učitelj lahko najde tudi na spletni strani www.new7wonders. com, saj je bila piramida 7. julija com 2007 razglašena za enega od sedmih svetovnih čudes sodobnega sveta. AKTIVNOST: metode dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Na spletni strani www.youtube.com učitelj v okno Search vpiše maya civilization. Na seznamu videoposnetkov izbere tiste, ki nosijo naslov Lost Civilization – Maya, najbolje prvega (skupaj jih je 6 in vsak je dolg okoli 8 minut). SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. civilization.ca/civil/maya/mmc01eng. html. html Izberejo razdelek Cities of the Ancient Maya ter poiščejo odgovore na vprašanja: • Katera majevska mesta prikazujejo fotografije? • Katere objekte v teh mestih fotografije predstavljajo? • Nato učenci izberejo razdelek Writing and Hieroglyphics ter poiščejo odgovore na vprašanja: - Prerišejo znak za nebo, kralja, hišo in otroka. - Ali so danes majevski hieroglifi razvozlani? • Če učenci izberejo razdelek The Maya Today, lahko poiščejo odgovore na vprašanja: - Koliko Majev danes še živi? - V kateri državi živi največja skupina? - S čim se v glavnem preživljajo? KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem postavi vprašanje: Kako to, da so se zgodnje ameriške civilizacije razvijale podobno kot civilizacije drugod po svetu kljub temu, da z njimi niso bile v stiku? Pri razmišljanju lahko učitelj učence usmeri k razmisleku o podobnosti med ljudmi iz različnih delov sveta; o odvisnosti od podobnih virov za preživetje; o razvoju človeške družbe … 91

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 110 ter prebrano analizirajo: • V katerem delu Amerike so se razvijale najstarejše civilizacije? • Kaj nam priča podatek, da je v mestu Monte Albán v zgodnjem srednjem veku živelo 25.000 ljudi? Katera slovenska mesta imajo danes toliko prebivalcev? • Ali so učenci videli upodobitve ljudstva Nazca? Kaj menijo o njih?

Svet v srednjem veku

Azija v srednjem veku Na Daljnem vzhodu je bila ozemeljska in tehnološka velesila Kitajska, katere kulturo so posnemali tudi na Japonskem. 3. A. Pod vsako sliko zapiši, katero kitajsko tehnično iznajdbo prikazuje.

Afrika v srednjem veku

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na strani 111 in jo analizirajo: • Ali je stavba na sliki podobna današnjim cerkvam? • Kako visoka je cerkev? Učenci naj ugotovijo približno višino s pomočjo človeške figure na fotografiji. • Učenci razložijo, kako razumejo podatek, da je cerkev izklesana iz kamna.

PORCELAN

URA

KOMPAS

PAPIRNATI DENAR

B. Obkroži imena tistih iznajdb, ki se uporabljajo še danes. 4. Na sliki je podoba samuraja ob koncu srednjega veka. A. Zapiši štiri značilnosti SAMURAJEV.

•_______________________________ VOJAKI •_______________________________ SLUŽILI POSESTNIKOM •_______________________________ POGUMNI

Azija v srednjem veku

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci pregledajo tabelo kitajskih tehničnih iznajdb v učbeniku na strani 112. Nato za vsako iznajdbo napišejo kratek sestavek o tem, kakšen je pomen posamezne iznajdbe danes. Svoje zapise učenci primerjajo z opisi pomenov iznajdb v srednjem veku (v učbeniku na strani 112). PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Na katerih področjih so najstarejše civilizacije v Ameriki vplivale na druge tamkajšnje civilizacije? • Zakaj kulturo Olmeki imenujmo »mati kulture«? • Zakaj so afriška kraljestva imela pomembno vlogo v trgovini? • Pod vplivom katerih ver so se razvijala afriška kraljestva? • Katere tehnične iznajdbe so se pojavile na Kitajskem v srednjem veku? • Kako se je v srednjem veku razvijala Japonska? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 69.

•_______________________________ ČASTNO ŽIVLLJENJE

PONOVIMO

NAZCA, MOCHE

OLMEKI, ZAPOTEKI Srednja Amerika

Ameriki

VPLIV NA DRUGE KULTURE

TRGOVSKO SREDIŠČE

TEHNOLOŠKI NAPREDEK

Kraljestvo Aksum

Kitajska SVET V SREDNJEM VEKU

Afrika

Japonska

ZGLEDOVANJE PO KITAJSKI

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o tradicionalnih oblikah kitajske medicine: homeopatija, akupunktura, kiropraktika …

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Afrika v srednjem veku v učbeniku na strani 111. Izpolnijo spodnji miselni vzorec o dosežkih kraljestva Aksum, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Dosežek 1

Dosežek 3 Dosežki kraljestva Aksum

Dosežek 2

Daljni vzhod

Krščanstvo

KOPTSKA IN ETIOPSKA CERKEV

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preb erejo poglavje Ameriki v srednjem veku v učbeniku na strani 110–111 in izdelajo kronološko tabelo, s katero graﬁčno prikažejo razvoj v Amerikah v starem in srednjem veku. Prve civilizacije

Južna Amerika

RAZVITE KULTURE

Dosežek 4

Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru V času preseljevanja ljudstev so se na današnje slovensko ozemlje priselili Slovani. Osnovali so državno tvorbo, imenovano Karantanija. Karantanci so v 8. stoletju sprejeli krščansko vero.

Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru

▶

Naselili so se Slovani V času preseljevanja ljudstev je čez današnje slovensko ozemlje potekala glavna smer vpadov v Italijo, središče Zahodnorimskega cesarstva. MORAVANI 1. Oglej si zemljevid in reši nalogo. V pomoč SLOVA KI ti je zemljevid v učbeniku na strani 115. A. Na zemljevidu označi obe smeri, od koder so se v vzhodnoalpski prostor BAVARCI naseljevali Slovani. B. Ugotovi, katera ljudstva so mejila s KARANTANIJA Slovani v vzhodnih Alpah ter na črte zapiši njihova imena. C. Različne barve nakazujejo obseg dveh slovanskih državnih tvorb v 8. stoletju: Karantanije in Karniole. V ustrezen barvni prostor vpiši njuni imeni. FURLANI KARNIOLA

2. V procesu naseljevanja je na današnjem slovenskem ozemlju prihajalo do mešanja slovanskih prebivalcev s staroselci. A. Kdo so bili staroselci?

ROMANIZIRANI PREBIVALCI (KELTI IN DRUGI) B. Novi priseljenci, Slovani, so od staroselcev prevzeli različna znanja. Katera? Pravilne odgovore obkroži. znanje o poljedelstvu znanje pisanja

▶

imena krajev znanje latinščine

imena rek znanje obdelovanja železa

Nastala je Karantanija V 7. stoletju se je prvič v virih pojavilo ime »mejna pokrajina Vinedov«, ki jo bolj poznamo pod imenom Karantanija. 3. Dopolni trditve tako, da boš z njimi opisal značilnosti Karantanije.

POLITIČNA TVORBA A. Bila je prva ________________________________________ v zgodnjem srednjem veku na ozemlju vzhodnih Alp. OSMEGA B. Povsem samostojna je bila od srede 7. do srede __________________________ stoletja.

▶

UČNI CILJI Učenec: opiše naseljevanje Slovanov v Vzhodne Alpe, navede dogodke, ki so vplivali na nastanek Karantanije, opiše posledice širjenja krščanstva v vzhodnoalpskem prostoru, opiše družbo v Karantaniji.

Naselili so se Slovani

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 95 si učenci ogledajo zemljevid preseljevanj ljudstev v Evropi in ga analizirajo: • Katera ljudstva so se selila čez današnje slovensko ozemlje? • Ali so tam ostala? Kam so se premaknila? AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (fotograﬁjo) Učenci si ogledajo fotograﬁje germanskih in staroslovanskih ostankov, ki so objavljene v učbeniku na strani 95, 113, 114 in 116 in jih analizirajo: • Kako bi ocenili obrtniško spretnost germanskih oblikovalcev nakita? • Iz katerih materialov so Germani izdelovali nakit? • Iz katerih materialov so ga izdelovali Slovani? • Kateri najdeni predmeti dokazujejo, da so Germani in Slovani imeli tudi vojake? • Kdo je nosil nakit? Predstavljene predmete si lahko učitelji in učenci ogledajo na stalni razstavi www. Železna nit v Gorenjskem muzeju (www. gorenjski-muzej.videofon.si) gorenjski-muzej.videofon.si

MURA C. Njeno jedro so bile doline ob zgornjem toku rek Drava in _________________________________. KRNSKEM Č. Središče je bilo na _____________________________________________________ gradu (na južnem Koroškem). 70

AKTIVNOST: terensko delo (odkrivanje, zbiranje podatkov) Učenci, ki živijo v krajih, ki so kakorkoli povezana z ostanki preseljevanj ljudstev, se odpravijo na raziskovanje o teh ostankih. Pregledajo zapise v lokalnem časopisju, povprašajo strokovnjake, si ogledajo teren … Nato pripravijo poročilo o svojih odkritjih. AKTUALNO Na podlagi germanskega poimenovanja Slovanov – Veneti – so že v srednjem veku nekateri pisci enačili Slovane v vzhodnih Alpah z antičnimi Veneti. Polemike o neslovanskem izvoru prednikov

Slovencev so bile zelo živahne v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Zagovorniki t.i. venetske teorije (Jožko Šavli, Matej Bor, Ivan Tomažič) so tedaj svojo hipotezo o venetskem izvoru prednikov Slovencev uprli na jezikovne podobnosti med imeni v Evropi. Teorija je bila zavrnjena s strani arheologov in zgodovinarjev. Venetsko teorijo še vedno močno podpirajo društva združena v krovno www.hervardi.com), društvo hervardov (www.hervardi.com ki se ukvarjajo »z ohranjanjem slovenskih domoljubnih tradicij oziroma z vsem, kar je slovenskega«. Na njihovi spletni strani najdemo celo zemljevid naselitvenega območja Slovencev (!) v času Julija

Cezarja. V rubriki O Slovencih – Zgodovina pa lahko preberemo, da smo Slovenci »zanesljivo narod z najdaljšo zgodovino v srednjeevropskem prostoru«. Čeprav se hervardi označujejo za domoljube, nekateri njihove trditve označujejo za nacionalistične.

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci se vživijo v čas zgodnjega srednjega veka in narišejo nekaj primerov germanskega ali slovanskega nakita iz tega časa. V pomoč so jim fotografije najdenih predmetov na Gorenjskem, objavljene v učbeniku na strani 95, 113, 114 in 116. BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografičnih izdelkov Učenci si ogledajo staroslovansko okroglo broško s podobo (neznanega) kralja iz 9. ali 10. stoletja, ki je bila najdena na Bledu. Vživijo se v vlogo tega kralja in napišejo kratek sestavek o njem in njegovem življenju. Nekaj vprašanj za začetek: • Kako se imenuje ta kralj? • Kako je oblečen? • Kako je oblikovan njegov dan? … 93

Nastala je Karantanija

BODIMO USTVARJALNI: metoda dela z besedili in metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci preberejo zgodovinski zapis (odlomek iz Knjige resničnih zgodb opata Janeza Vetrinjskega, 1. pol. 14. stol.) o ustoličevanju. Nato si s pomočjo učitelja razdelijo vloge in zaigrajo karantansko ustoličevanje. »Pod Krnsko goro (danes Šentjurska gora) namreč, blizu cerkve sv. Petra, je kamen; nanj posade svobodnega kmeta (koseza), v katerega naslednjem rodu je ta služba dedna. /.../ Oblečen je v kmečko obleko, klobuk in čevlje, se drži nepremično. Pojavi se knez s praporom dežele, spremljan od plemičev in vitezov. Slečejo ga dragocenih oblačil in nekdo, ki ima to pravico po nasledstvu, ga obleče na strani s plaščem, klobukom /.../, na isti način kot je oblečen kmet. S palico v roki tako pristopi ... Kmet pa, ki sedi na kamnu, naj v slovenskem jeziku zakliče: ‘Kdo je ta, ki se tako prihajajoč približuje?’ Okoli sedeči odgovore: ‘Ta je knez dežele.’ Nakar oni: ‘Ali je pravičen sodnik, ki ima v mislih blagor domovine, je svobodnega stanu, da bo vreden? Ali je spoštovalec in branilec krščanske vere?’ Vsi naj odgovore: ‘Je in bo.’ Nakar oni: ‘Vprašam torej, po kateri pravici me sme odstraniti s tega sedeža.’ Vsi rečejo: ‘S 60 denarji, s temi pisanimi živalmi in z oblačili, v katera je knez oblečen, tudi bo napravil tvojo hišo svobodno in brez davka.’ Nato kmet, ki je udaril kneza rahlo po licu, ukaže s tem, naj bo dober sodnik, in se vzdigne, vzame k sebi imenovane živali in ponudi knezu prostor. Knez se postavi na kamen, z golim mečem v rokah se obrne na vse strani, vihteč meč. /.../ Od gore hiti knez k cerkvi Gospe Svete /.../. Tam naj bere škof ali odličnejši prelat mašo in naj kneza, še vedno oblečenega v kmečko obleko, blagoslovi.«

Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru

4. Na sliki je najbolj znan simbol Karantanije. A. Kateri simbol prikazuje slika?

KNEŽJI KAMEN _____________________________________________ B. Ob katerem obredu je imel ta simbol pomembno vlogo? USTOLIČEVANJU _____________________________________________ C. Koga so ustoličili na tem simbolu? KNEZA _____________________________________________

Razširila se je krščanska vera Ko so v 8. stoletju Karantanci priznali zunanjo oblast Bavarcev (in s tem tudi Frankov), so sprejeli krščansko vero. 5. Spodaj navedene dogodke razvrsti v kronološkem vrstnem redu s številkami od 1 do 4. Številka 1 pomeni najstarejši dogodek.

3 Karantanci priznajo nadoblast Bavarcev in Frankov. _____ _____ 1 Karantanijo ogrozijo Obri. _____ 2 Karantanci prosijo Bavarce za pomoč proti Obrom. _____ 4 Karantanci sprejmejo krščansko vero. 6. Pokristjanjevanje je območje vzhodnih Alp vključilo v zahodnoevropski kulturi prostor. Kaj naj bi to pomenilo? Obkroži pravilna odgovora. A. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširila imena, ki so bila po izvoru krščanska. B. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširile navade, značilne za muslimansko vero. C. V vzhodnoalpskem prostoru so se uveljavile navade, povezane s krščansko vero. PONOVIMO

Dopolni časovni trak, ki predstavlja dogajanje v vzhodnoalpskem prostoru v zgodnjem srednjem veku. Preseljevanje ljudstev RAZLIČNA PLEMENA

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Od kod so prišli na današnje slovensko ozemlje predniki Slovencev? • Kako je potekala naselitev? • Kdo so bili staroselci? • Kaj je obsegala Karantanija? • Kako se je delila karantanska družba? • Kateri dogodek je vplival na to, da se je v vzhodnoalpski prostor razširila krščanska vera? • Iz katerih dveh središč se je širila krščanska vera? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 71. Razširila se je krščanska vera

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 115 in ga analizirajo: Kdo se je obrnil na škofa Vergila? Ali je imela v Karantaniji ta oseba pomemben položaj? Kdo je prišel pokristjanjevat Karantance? Več o škofu Modestu in njegove kasnejše upodobitve lahko najdemo na spletnem naslovu: http://zupnije.rkc. si/kr-zlato-polje/zupnija/modest.htm.

Samova plemenska zveza

ZVEZA SLOVANOV ZARADI OBRSKE NEVARNOSTI

Karantanija

• PRVA SLOVANSKA POLITIČNA TVORBA V VZHODNIH ALPAH

Karniola

Karantanija izgubi zunanjo samostojnost

• KRNSKI GRAD

• 8. STOLETJE

POLITIČNA TVORBA NA OBMOČJU DANAŠNJE SLOVENIJE

• BAVARSKA NADOBLAST

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 115 in ga analizirajo. — Iz katerih dveh središč je potekalo pokristjanjevanje (označeno z vijoličasto puščico)? — Kje je potekala cerkvena meja? Katerega leta je bila določena? — Kje so bili v bližini Karantanije in Karniole ustanovljeni samostani? — Kateri meniški red je vodil te samostane?

BELEŽKE:

Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju V letih 819–820 so se Karniolci in Karantanci pridružili uporu plemiča Ljudevita Posavskega zoper frankovsko oblast, a so bili poraženi. Obe kneževini sta zaradi tega doživeli veliko sprememb. V Panonski nižini je knez Kocelj v 9. stoletju mejno groﬁjo Spodnjo Panonijo proglasil za samostojno kneževino. V drugi polovici 9. stoletja pa je ozemljem nekdanje Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije vladal kralj Arnulf.

Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

Kako je Karantanija izgubila samostojnost Knez na današnjem Hrvaškem, Ljudevit Posavski, se je v začetku 9. stoletja uprl frankovski oblasti z orožjem. V letih 819–820 so se mu pridružili tudi Karniolci in Karantanci. 1. V uporu so bili Karantanci in Karniolci poraženi, zaradi česar so doživeli veliko sprememb. Pri vsaki spremembi zapiši en primer, s katerim boš spremembo obrazložil. V pomoč so ti ključne besede v oklepajih.

UČNI CILJI Učenec: ▶ navede dogodke, ki so vplivali na izgubo samostojnosti Karantanije, ▶ opiše značilnosti Spodnje Panonije v času njene samostojnosti, ▶ oceni pomen delovanja bratov Konstantina in Metoda.

POLITIČNO VODSTVO

(frankovski kraljevi uradnik)

KARANTANSKI KNEZ JE BIL ODSTAVLJEN.

Kako je Karantanija izgubila samostojnost

POLITIČNA ORGANIZACIJA

(grofija; fevdi)

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku na strani 115 ponovijo svoje znanje o Karantaniji: • Kje se je nahajala Karantanija? • Kje je bilo njeno središče? • Ali je segala na ozemlje današnje Republika Slovenije? • Katera kneževina je obsegala večino ozemlja današnje Republike Slovenije?

DRUŽBENE SPREMEMBE

OZEMLJE KARANTANIJE JE BILO RAZDELJENO NA FEVDE. (fevdalizem) UVEDEN JE BIL FEVDALIZEM. KARANTANSKI KMETJE SO POSTALI NESVOBODNI.

2) V ta čas sodijo tudi Brižinski spomeniki, najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah. Kaj je bilo v tem dokumentu zapisano? A. Zapis o vsakdanjem življenju ljudi v vzhodnih Alpah. B. Zapis o kaznih, izrečenih podložnim kmetom na fevdu freisinške škofije. C. Dva obrazca za spoved in pridiga o grehu.

Nastala je Spodnja Panonija Mejna grofija Spodnja Panonija je obsegala ozemlje med rekami Rabo, Donavo in Dravo. Vključevala je tudi del današnjega slovenskega ozemlja na severovzhodu. 3. Oglej si zemljevid in reši nalogo. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 115. A. Na zemljevidu označi obseg Spodnje Panonije, tako da potegneš rdečo črto po njenih mejah. B. Na črto zapiši ime središča Spodnje Panonije. C. Del katere države je bila do leta 769 Spodnja Panonija?

FRANKOVSKE ________________________________

BLATENSKI KOSTEL

________________________________ Č. Kdo je bil voditelj samostojne Spodnje Panonije med letoma 769–784?

KNEZ KONCELJ ________________________________ 72

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi, ki se nanašajo na poglavje Kako je Karantanija izgubila samostojnost. LJUDEVIT POSAVSKI …………………………. KARANTANCI …………………………………… FEVDALIZEM ……………………………………. BRIŽINSKI SPOMENIKI .……………………….

Nastala je Spodnja Panonija

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo. »Dokler je namreč oni (to je Pribina) živel, ni zmanjšal ničesar cerkvevnih stvari izpod oblasti imenovanega sedeža (salzburške nadškoﬁje) /.../. V viru se dalje omenja, da so salzburški duhovniki vztrajali v Kocljevi kneževini toliko časa, »dokler ni neki Grk, Metodij po imenu, z nanovo izumljenimi slovanskimi črkami na zvit način izrinil latinski jezik ter ugledne latinske črke

ter pri celokupnem ljudstvu v nič deval delno maše in evangelije in cerkveno službo tistih, ki so to opravljali po latinsko.« (odlomki iz spisa Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev, leta 870) Nato učenci besedilo analizirajo: • Pomisli, kdo je bil omenjeni »neki Grk, Metodij po imenu«. • Kako je v besedilu označeno njegovo delovanje? Kaj je pisec besedila očital Metodiju? • Pomisli, kdo bi lahko bil pisec besedila.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 116 in ga analizirajo: • Od kod so prišli vojaki, ki so prišli v vzhodnoalpski prostor? • Proti komu so se borili? • Kdo jih je vodil? • Kakšen je bil rezultat spopadov? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.24ur. com/bin/article.php?article_id2040281, com/bin/article.php?article_id2040281 ki se nanaša na prvo predstavitev Brižinskih spomenikov v Sloveniji, ki se je zgodila maja 2004 v NUKu. Lahko si tudi ogledajo posnetek. Nato odgovorijo na vprašanja: • Kje hranijo Brižinske spomenike? • Opiši, kakšno obliko imajo Brižinski spomeniki. Pomisli, zakaj jih sploh imenujemo spomeniki. • Pomisli, zakaj je bila varnosti Brižinskih spomenikov namenjena velika pozornost. • Kaj pomeni MANUSRIPT? • Kdaj so bili Brižinski spomeniki prvič objavljeni? • Po mnenju strokovnjakov Brižinski spomeniki niso le najstarejši zapis v slovenščini, ampak predstavljajo tudi pomemben dokument. Za koga? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kako je Karantanija izgubila samostojnost v učbeniku na strani 116 in izdelajo kronološko tabelo, s katero graﬁčno prikažejo dogajanje v Karantaniji v 9. stoletju. 95

BELEŽKE:

Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

4. Na sliki sta misijonarja, brata Konstantin in Metod. Dopolni kvadrate ob sliki, tako da vanje zapišeš značilnosti, povezane z njunim življenjem v Spodnji Panoniji.

Kakšno vero sta širila brata med Slovani v Spodnji Panoniji?

Kakšno pisavo sta prva uporabljala?

KRŠČANSKO

GLAGOLICO

Katera škofija je pred njima širila vero v Spodnji Panoniji?

V kakšnem jeziku sta širila vero?

SALZBURŠKA

SLOVANSKEM

Ostajalo je Arnulfovo kraljestvo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) V učbeniku na strani 117 spodaj si učenci ogledajo upodobitev kralja Arnulfa in jo analizirajo: • Kako je kralj Arnulf upodobljen na sliki? • Kaj je poglavitno sporočilo upodobitve? • Kje bi preveril/a, če upodobitev odgovarja resničnemu stanju? PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Pomisli, zakaj je bila karantanska vojska obsojena na neuspeh v spopadu s frankovsko vojsko. • Katere spremembe so se zgodile v Karantaniji ob porazu upora proti Frankom? • Kateri del današnjega slovenskega ozemlja je obsegala kneževina Spodnja Panonija? • Zakaj samostojnost Spodnje Panonije ni trajala dolgo? • V čem je pomen Arnulfovega kraljestva za slovensko zgodovino? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 73.

Obstajalo je Arnulfovo kraljestvo V drugi polovici 9. stoletja je ozemljem nekdanje Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije vladal kralj Arnulf. 5. Katero vprašanje o Arnulfovem kraljestvu bi zastavil ob spodaj napisani trditvi? Svojo mladost je preživel pri materini družini v Karantaniji, ki je kasneje prestavljala središče njegove moči.

ALI JE BIL SORODSTVENO POVEZAN S KARANTANCI? PONOVIMO

Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov pojem. Voditelj upora proti Frankom med letoma 819–823. Kneževina na današnjem avstrijskem Koroškem, ki se je pridružila uporu proti Frankom. Najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah. Središče Spodnje Panonije. Družbeni sistem, uveden v Karantaniji po porazu upora proti Frankom. V Spodnji Panoniji sta delovala misijonarja Konstantin in __________. Zakon sodnim ljudem je najstarejši ___________ zakonik. Vladar Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije v drugi polovici 9. stoletja.

LJUDEVIT POSAVSKI

KARANTANIJA

BRIŽINSKI SPOMENIKI

BLATENSKI KOSTEL

FEVDALIZEM

METOD

SLOVANSKI

ARNULF

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem za ponovitev o Spodnji Panoniji pripravi spodnje trditve, izmed katerih morajo učenci izbrati pravilne, tako da jih odkljukajo [¸]. Kocelj je bil frankovski vazal v Spodnji Panoniji v začetku 9. stoletja. Spodnja Panonija je bila samostojna od leta 400 do leta 451. V Spodnji Panoniji so izvajali obred ustoličevanja. V Spodnji Panoniji sta brata Konstantin in Metod širila krščansko vero v slovanskem jeziku. Kocelj je bil vladar neodvisne kneževine v drugi polovici 9. stoletja. Spodnja Panonija je bila samostojna od leta 623 do leta 658. Kocelj je Spodnjo Panonijo samostojno vodil od leta 769 do leta 774.

Fevdalizem Blatenski kostel Arnulf Brižinski spomeniki Slovanski Ljudevit Posavski Metod Karantanija

Evropski visoki srednji vek: gospodarski in kulturni napredek 105 107 110 112 114 117 119 121

Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000 Kako se je okrepila moč cerkve Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo Kako so mesta spremenila Evropo Kako se je razvijala evropska kultura Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Blaznikov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana, 2005. • 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991. • Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006. • Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996. • Gestrinov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana,1999. • Ernest H.J. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Založba ZRC, Ljubljana, 1996. • Igor Grdina, Celjski knezi v Evropi, Fit-Media, Celje, 2002. • Grofje Celjski: katalog razstave, Pokrajinski muzej, Celje, 1999. • Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993. • Dušan Kos, Med gradom in mestom, odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 1994. • Dušan Kos, Turnirska knjiga Gašperja Lamberga, Viharnik, Ljubljana, 1997. • Dušan Kos, Vitez in grad: vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005. • Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985. • Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978. • Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Med srednjo Evropo in Sredozemljem: Vojetov zbornik, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006. • Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1988. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Slovenci in država: zbornik prispevkov z znanstvenega posveta, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1995. • Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999. • Spomini Helene Kottaner: ženski glas iz srednjega veka, ur. Igor Grdina in Peter Štih, Nova Revija, Ljubljana, 1999. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Peter Štih, Goriški grofje in njihovi ministeriali v Istri in na Kranjskem, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1994. • Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001. • Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995. • Georges Tate, Križarji in svet Vzhoda, DZS, Ljubljana, 1994. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994. • Zbirka Človek in čas: • 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: • V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva: 4. knjiga (1300–1775), DZS, Ljubljana, 1974. • Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992. • Zgodovina v slikah, knjiga 9 (950–1200) in 10 (1200–1454), DZS, Ljubljana, 1977. • Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Viharnik, Ljubljana, 1994. 97

Evropski visoki srednji vek: gospodarski in kulturni napredek

LITERATURA ZA UČENCE: • Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. • Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • Yves Cohat, Vikingi: vladarji morja, DZS, Ljubljana, 1997. • Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Niko Grafenauer, Stara Ljubljana, NIK Trade, Ljubljana, 1992. • Neil Grant, Veliki slikovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Christopher Gravett, Vitezi, Murska Sobota, Pomurska založba, 1996. • John Guy, Vikingi, Grlica, Ljubljana, 2006. • Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Dušan Kos, Gašper Lamberger na viteškem turnirju, Viharnik, Ljubljana, 1999. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Carlo A. Michelini, Za grajskimi zidovi, Učila, Tržič, 1995. • Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešović, Ljubljana, 1996. • Darja Mihelič, Polje, kdo bo tebe ljubil, Mladika, Ljubljana, 1997. • Anne Millard, Erik Rdeči: Vikingi plujejo po Atlantiku, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Pisanica, Ljubljana, 1997. • Povasnica Mjuta, Klemen Galanda in dož, Lipa, Špeter, 1997. • Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. • Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. • Philippe Simon, Podobe vitezov, Oka, Ljubljana, 2007. • Philipe Steele, Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996. • Philipe Steele, Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999. • Peter Štih, Srednjeveške plemiške zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2001. • Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Zbirka Človek in čas: • 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: • V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997. • Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: zgodbe iz naše davne preteklosti, Karantanija, Ljubljana, 2005. • Maja Žvanut, Stoji, stoji beli grad, Mladika, Ljubljana, 2002.

LEPOSLOVJE: • Giovanni Boccaccio, Dekameron: izbor novel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Carmina Burana: izbor, DZS, Ljubljana, 1976. • Burka o jezičnem dohtarju, DZS, Ljubljana, 2004. • Miguel de Cervantes Saavedra, Don Kihot, DZS, Ljubljana, 1994. • Alighieri Dante, Božanska komedija, Mihelač, Ljubljana, 1994. • Umberto Eco, Ime rože, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Junaška pesem o Cidu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987. • Bratko Kreft, Celjski grofje: drama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979. • Ljubezen iz daljave: provansalska trubadurska lirika, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Pesem o Nibelungih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972. • Pesem o Rolandu: francoski narodni ep, Društvo Knjižna zadruga, Ljubljana, 2000. • Roman o Tristanu in Izoldi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Saga o Njalu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970. • Walter Scott, Ivanhoe, Mihelač, Ljubljana, 1992. • Slovenske ljudske pesmi, Karantanija, Ljubljana, 2004. • Slovenske narodne pravljice, Karantanija, Ljubljana, 2005. • Španske romance, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961. • Chrétien de Troyes, Perceval: zgodba o gralu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Trubadurska poezija, A. Capuder, Ljubljana, 2002. • François Villon, Veliki testament, DZS, Ljubljana, 1970. • Anna Wambrechtsamer, Danes grofje celjski in nikdar več, Obzorja, Maribor, 1977. • Oton Župančič, Dela 3: Veronika Deseniška, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.

MLADINSKA LITERATURA: • Milan Dekleva, Naprej v preteklost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. 98

Evropski visoki srednji vek: gospodarski in kulturni napredek

• Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik zakladnika Robina Hooda, Grlica, Ljubljana, 2003. • Jim Gasperini, Skrivnost vitezov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991 (zbirka Časovni stroj) • Henry Gilbert, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. • René Goscinny, Asterix in Normani, Didakta, Radovljica, 1998. • John Guy, Vikingi, Grlica, Ljubljana, 2006. • Runer Jonsson, Vike Viking, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975. • Runer Jonsson, Vike Viking častni kralj, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977. • Runer Jonsson, Vike Viking in Brdavsi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977. • Runer Jonsson, Vike Viking strmoglavi tirane, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977. • Miki Muster, Grajski duhovi, Delo, Ljubljana, 2006. • Miki Muster, Trubadurji, Delo, Ljubljana, 2005. • Miki Muster, Vitez ropar, Delo, Ljubljana, 2006. • Will in Mary Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Grlica, Ljubljana, 2002. • Will in Mary Pope Osborne, Vikinške ladje ob sončnem vzhodu, Grlica, Ljubljana, 2004. • Slovenske bajke in pripovedke, samozal. D. Kunaver, Ljubljana, 1999. • Slovenske ljudske pesmi, Karantanija, Ljubljana, 2004. • Slovenske narodne pravljice, Karantanija, Ljubljana, 2005. • Slovenske narodne pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Rosemary Sutcliff, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974. • Helena Štefanič, Grad nesrečne ljubezni: Friderik in Veronika na Fridrihštajnu, Celjska Mohorjeva družba, 2006. • Templjarske pravce, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Sežana, 2002. • Josip Vandot, Prerok Muzelj, Karantanija, Ljubljana, 1996.

FILMI (IZBOR): • Camelot, r. Joshua Logan, ZDA, 1967. • El Cid, r. Anthony Mann, ZDA, 1961. • Ime rože, r. Jean-Jacques Annaud, ZDA, 1986. • Ivanhoe, r. Richard Thorpe, ZDA, 1952. • Kralj Arthur, r. Antonie Fuqua, ZDA, 2004. • Legenda o Cidu, r. Jose Pozo, Španija, 2003. • Nebeško kraljestvo, r. Scott Ridley, ZDA, 2005. • Pogumno srce, r. Mel Gibson, ZDA, 1995. • Robin Hood: princ tatov, r. Kevin Reynolds, ZDA, 1991. • Robin Hood: možje v pajkicah, r. Mel Brooks, ZDA, 1993. • 13 bojevnik, r. John McTiernan, ZDA, 1999. • Tristan in Izolda, r. Kevin Reynolds, ZDA, 2006.

DOKUMENTARNI FILMI: • Benetke: gospodarska velesila srednjega veka, Jaka, Ljubljana, 1993. • Bled skozi čas: 1001–1858, Videofon, Blejska dobrava, 2005. • Cerkve in samostani, Ognjišče, Koper, 1995. • Gradovi na Slovenskem, Ognjišče, Koper, 1996. • Iskanje svetega grala, Delo, Ljubljana, 2006. • Kamnik: mesto v naročju planin, Občina Kamnik, Kamnik, 1998. • Kartuzija Žiče, Fatamorgana, Ljubljana, 2006. • Konstantinopel: srednjeveško velemesto, Jaka, Ljubljana, 1993. • Maribor: mesto, Studio Alp, Maribor, 1992. • Med legendo in resničnostjo: zgodovina srednjeveškega gradu, KŠTM, Sevnica, 2006. • Mir in dobro: po poti svetega Frančiška, Ognjišče, Koper, 2002. • Novo mesto: iz preteklosti v sedanjost, Etika, Studio Fos, Novo mesto, 2003. • Po poteh meniških redov, Ars video, Ljubljana, 1996. • Zgodovina Slovencev v ﬁlmskih freskah: retrospektiva dokumentarnih ﬁlmov Rudija Klariča (knežji kamen), Cultura Europea, Ljubljana, 1994.

SPLETNE STRANI (IZBOR): Srednji vek v Evropi Spletne strani v angleškem jeziku: • www.ucalgary.ca/appplied_history/tutor - okno The End of Europe’s Middle Ages - okno Popular culture se na nanaša na literarno in umetnostno zgodovino - poglavja vsebujejo tudi pisne vire • www.fordham.edu/halsall - pisni viri • www.bbc.co.uk/history - okno Ancient History - Vikings • www.bbc.uk/schools/vikings • www.pbs.org/wgbh/nova/vikings • www.mnh/si.edu/vikings • www.cdli.ca/CITE/vikings.htm • www.mnsu.edu/emuseum/history/middleages • www.godecookery.com/mtales/mtales.htm 99

Evropski visoki srednji vek: gospodarski in kulturni napredek

• www.learner.org/exhibits/middleages/townlife.html • www.medievalcrusades.com • http://kathimitchell.com/middleages.htm • www.teacheroz.com/Middle_Ages.htm • www.themiddleages.net

Srednji vek v slovenskih zgodovinskih deželah • http://baza.svarog.org/zgodovina/srednji_vek.index.php • www.burger.si - virtualne predstavitve mest, gradov, cerkva, muzejev • www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina • http://obcina.skofjaloka.si (okno Turističnega društva) • www.maribor-pohorje.si (okno O Mariboru – Preteklost) • www.ptuj-tourism.si/home.php (o Ptuju) • www.foto-slovenija.com/galerije/ (zbirka fotograﬁj cerkva in samostanov, gradov, mestnih središč in naselij) • www.kam.si (zlasti okna Slovenska mesta, Slovenske domačije)

UČILA: • Atlas svetovne zgodovine: srednji vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI: • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. • Zgodnji srednji vek 2, Svarog, Miklavž, 2006. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI: • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE: Geograﬁja, glasbena vzgoja, ﬁzika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika.

100

Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000 Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000

Med 8. in 10. stoletjem se je Evropa soočala z roparskimi vpadi Vikingov, Saracenov in Madžarov. Ker je bila takrat Evropa razdrobljena na številne države, skupna obramba pred roparskimi vpadi ni bila mogoča. Moč kraljev je bila oslabljena, medtem ko se je okrepila moč fevdalcev, ki so jim služili številni vitezi.

▶

Novi vpadi po Evropi Čas okoli leta 1000 je bil za zahodno Evropo prelomni čas. Evropske države, še zlasti v zahodne, so oslabili vpadi in ropanja novih ljudstev. 1. Oglej si zemljevid in reši nalogo. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 118–119. A. Na zemljevidu z rdečo barvo označi smeri napadov Vikingov. B. Ugotovi, katera ljudstva in države so bile najbolj prizadete zaradi njihovih vpadov. Obkroži njihova imena. C. Na zemljevidu označi smeri napadov Madžarov in Saracenov. Č. Katere tri države v Evropi so bile okoli leta 1000 največje? RIMSKO NEMŠKO CESARSTVO, KRALJEVINA FRANCIJA, BIZANTINSKO CESARSTVO

Kdo so bili Vikingi Vikingi so se doma preživljali predvsem s kmetovanjem in ribolovom. Imenujemo jih tudi Normani. 2. Nadaljuj z izpolnjevanjem oblačkov tako, da vanje zapišeš značilnosti Vikingov. Pomagaj si z naslednjimi besednimi zvezami, (če se njihov pomen dopolnjuje, jih združi): ROPANJE SAMOSTANOV IN CERKVA, DRAKAR, VOJAŠKA OPREMA, RAZISKOVALCI, PRIPLULI DO AMERIKE.

ROPANJE SAMOSTANOV IN CERKVA

DRAKAR, VOJAŠKA OPREMA

PRIPLULI DO AMERIKE

RAZISKOVALCI

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci najprej preberejo pisni vir v učbeniku na strani 121 (odlomek iz sage) in ga analizirajo: • Kdo je bil Biarni? S čim se je preživljal? • Kaj nam vir pove o družinskem življenju Vikingov? • V katerem letnem času so pluli? Na ustreznem zemljevidu, ki ga pripravi učitelj, učenci označijo potovanje Biarnija in njegovih tovarišev.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://home.freeuk. net/elloughton13/vcontent.htm, ki je net/elloughton13/vcontent.htm namenjena otrokom, učenci: • s pomočjo zemljevida ugotovijo, od kod so Vikingi prišli, • si ogledajo slike in preberejo zgodbe o vikinških bogovih, • si ogledajo na zemljevidu smeri vikinških potovanj, • si ogledajo vikinške ladje. Učitelji pa na tej strani lahko najdejo primere delovnih listov.

Novi vpadi po Evropi

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj se z učenci ponovi znanje o spremembah, ki so se zgodile v Evropi ob začetku srednjega veka: • Kaj se je zgodilo z veliko rimsko državo? • Katere države so bile najpomembnejše v zgodnjem srednjem veku? • Kako se je spremenil način življenja? • Kaj se je zgodilo z izobraženostjo ljudi? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskim besedilom in metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci najprej preberejo poglavje Novi vpadi v Evropi v učbeniku na strani 120. Učitelj nato učencem pripravi kopije zemljevida, ki je v učbeniku na straneh 118–119. Učenci na zemljevid vrišejo: območje madžarske ustalitve, smeri madžarskih vpadov, smeri muslimanskih (saracenskih) vpadov. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na strani 120, ki prikazuje kip madžarskega kralja Štefana in jo analizirajo: • Kako je prikazan kralj Štefan? • Kaj drži v roki? Zakaj je bil ta simbol potreben? Opiši njegovo obleko. • Kako lahko ugotoviš, da gre za kralja? S pomočjo spletnih strani naj učenci ugotovijo, v katerem madžarskem mestu se nahaja kip na fotografiji.

Kdo so bili Vikingi

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše spremembe, ki so se zgodile v Evropi okoli leta 1000, navede pomembnejše države v Evropi v visokem srednjem veku, opiše življenje Vikingov, opiše življenje vitezov.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Spletna stran www.pbs.org/wgbh/nova/ vikings ponuja mnogo podatkov o Vikingih, med drugim pa tudi krajše posnetke o njihovem življenju. V razdelku Explore a Viking Village učenci lahko izberejo številne kratke posnetke, ki prikazujejo tipično vikinško naselbino (Construction, Archeology, Compositing, Equipment), pristanišče (Harbor), opremo vasi (Design) in prebivalce vasi (People). V razdelku Secrets of Norse Ships lahko učenci spoznajo in si ogledajo vikinške ladje. V razdelku Write Your Name in Runes pa spoznajo vikinško pisavo – rune in pomen posameznih znakov.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.bbc.co.uk/history/ ancient/vikings učenci: • odigrajo igrico vikinškega potovanja iz Norveške do Škotske (Viking Quest) • si ogledajo moderno rekonstrukcijo vikinške ladje in njenega potovanja iz Norveške do Škotske (Viking Voyage), • obiščejo vikinško vas in si ogledajo notranjost hiše (Viking Age Farm at Ribblehead Virtual Tour). KRITIČNO RAZMIŠLJANJE V rubriki Ali veš? v učbeniku na strani 121 je omenjeno, da nekateri zgodovinarji čas med letoma 800 in 1150 imenujejo »vikinška doba«. Učenci naj razmislijo in utemeljijo, zakaj je to obdobje odbilo takšno poimenovanje. 101

Razdrobljena Evropa okoli leta 1000

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 122, ki prikazuje bitko pri Hastingsu in jo analizirajo: • Ali lahko ločimo nasprotnike? • Kako so oboroženi vojaki na sliki? • Kako so oblečeni?

Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci lahko ustvarijo svoj potek bitke pri Hastingsu na spletni strani www.bbc. co.uk/history/british/normans/launch_ gms_battle_hastings.shtml

Razdrobljena Evropa okoli leta 1000

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem pripravi odlomke iz listine Magna Carta iz leta 1215, ki jih preberejo in nato analizirajo. Lahko se odloči za sodelovalno učenje, pri katerem vsaka skupina prebere in analizira en odlomek. Odlomek 1 »Ob smrti moža, lahko žena obdrži svojo doto in vso dediščino. Za doto in dediščino, ki sta jo imela z možem v posesti ob dnevu njegove smrti, ji ni potrebno plačati ničesar. Žena lahko v hiši moža ostane 40 dni po njegovi smrti; v tem času ji bo izročena dota.« Analiza: • Pomisli, na kateri družbeni sloj se nanaša določilo listine. • Kaj nam o položaju in pravicah žensk priča navedeni zapis? Odlomek 2 »Noben stražnik ali drug kraljevi uradnik ne sme odvzeti žita ali drugega prenosnega blaga od moža brez plačila, razen, če prodajalec soglaša z odlogom plačila.« Analiza: • Pomisli, čigavo pravico ščiti zapisano pravilo. • V kakšnem položaju so bili po zapisanem pravilu kraljevi uradniki? Odlomek 3 »Noben šerif, kraljevi uradnik ali katera druga oseba ne sme svobodnemu možu odvzeti konja ali voz za prevoz blaga brez njegove privolitve.« Analiza: • Pomisli, kdo so bili svobodni prebivalci v 13. stoletju. • Pomisli, čigavo pravico ščiti zapisano pravilo. Odlomek 4 »Nihče, niti mi niti kateri drug kraljevi uradnik, ne bo odvzel lesa za naše gradove ali katerokoli drugo potrebo brez dovoljenja lastnika.« Analiza: • Koga naj bi predstavljal izraz »mi«? • Kateremu družbenemu sloju so pripadali omenjeni lastniki gozdov? Odlomek 5 »V vsej kraljevini naj bodo uvedene enotne mere za vino, pivo in žito. Prav tako naj bodo uvedene enotne mere za ﬁno in domače sukno ter moško modno blago /…/. Poenotijo naj se tudi uteži.« Analiza: • Zakaj je bilo potrebno, da se mere poenotijo? • Ali imamo danes v Evropi enotne mere? • Katere mere za dolžino in težo poznaš? Odlomek 6 »Noben svoboden mož ne sme biti zaprt, izobčen ali izgnan; nobenemu svobodnemu možu ne smejo biti odvzete njegove pravice in posest /…/ ali se proti njemu uporabi sila ali pošlje druge proti

4. Razloži pojem. FEVDALNA RAZDROBLJENOST

102

Roparski napadi so povzročili zastoj v evropskem gospodarskem razvoju. Prizadeli so mnoge države in njihove kralje ter imeli tudi politične posledice. 3. Kaj se je zgodilo z močjo kraljev iz osrednje države?

MOČ KRALJEV JE UPADALA

NAMESTO MOČNE ENOTNE DRŽAVE, SO OBSTAJALE ŠTEVILNE SAMOSTOJNE DRŽAVE

Kdo so bili vitezi Fevdalci so v Evropi okoli leta 1000 zaradi stalnih spopadov organizirali svoje privatne vojaške oddelke, v katerih so se bojevali vojaki, ki jih imenujemo vitezi. 5. Spodaj so navedene ključne besede, s katerimi lahko opišemo življenje vitezov. Na črto pod besedami zapiši kratko obrazložitev. A. NI VITEZA BREZ KONJA

BOJEVALI SO SE NA KONJIH. B. GRADOVI

ŽIVELI SO V GRADOVIH. C. SLUŽITI GOSPODU

BOJEVALI SO SE ZA FEVDALCE. Č. VITEŠKI TURNIRJI

ZABAVNO TEKMOVANJE D. GRBI

ZNAK DRUŽINE PONOVIMO

Novi vpadi po Evropi

Vikingi • IZ SKANDINAVIJE

VPADI VIKINGOV, MADŽAROV IN SARACENOV;

• BLISKOVITI NAPADI PO EVROPI

MED LETOMA 800 IN 1000

• TRGOVCI IN RAZISKOVALCI

Vitezi • VOJAKI • ZVESTOBA GOSPODU • POGUMNI • VITEŠKI TURNIRJI

Oslabitev moči kraljev • DVIGALA SE JE MOČ POSAMEZNIH FEVDALCEV • ŠTEVILNE SAMOSTOJNE DEŽELE

njemu, razen v primeru sodne odločitve njegovega sodišča ali po zakonu dežele.« Analiza: • Na katero značilnost Anglije v 13. stoletju kažejo zapisana določila? • Kdo lahko danes odloči, da se nekdo zapre ali se mu omejijo njegove pravice? Kdo so bili vitezi

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na straneh 123. Izdelajo kronološko tabelo o odraščanju srednjeveškega viteza; vsakemu obdobju pripišejo eno značilnost.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 123 zgoraj, ki prikazuje viteški turnir in jo analizirajo: • Kaj se je dogajalo na turnirju? • Kako so bili vitezi opremljeni? • Kdo so bili gledalci? • Pomisli, ali je bilo sodelovanje na turnirju lahko tudi nevarno. Na kakšen zaključek napeljuje slika?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Od kod so bili Vikingi? • Kako jih je spoznala Evropa? • Katera ljudstva so še vpadala po Evropi poleg Vikingov? • Zakaj pravimo, da je bila Evropa okoli leta 1000 razdrobljena? • Kakšno delo so opravljali vitezi? • Komu so morali biti zvesti? • Kako je nekdo postal vitez? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 76.

Kako se je okrepila moč cerkve Kako se je okrepila moč cerkve

V nasprotju z mnogimi kralji, ki so imeli šibko moč, se je moč papeža in krščanske cerkve okrepila. Oživeli so samostani, ki so postali središča srednjeveške kulture. Ustanovljeni so bili novi meniški redovi. Z naraščajočo močjo cerkve so bile povezane tudi križarske vojne.

Naraščajoča moč cerkve Papež je bil voditelj cerkve v Rimu, ki so mu bili podrejeni vsi duhovniki. 1. Na sliki je grb sedanjega papeža. A. Katera dva simbola, ki sta še iz srednjega veka značilna za grb papežev, lahko opaziš?

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše vlogo Cerkve v srednjem veku, ▶ navede nove meniške redove, ▶ pojasni vzroke in posledice križarskih pohodov.

PAPEŠKA KRONA (TIARA), ZLATA KLJUČA B. Zakaj srednji vek imenujemo tudi »obdobje vere«?

VERA JE BILA LJUDEM TAKRAT ZELO POMEMBNA. C. Pomisli, ali so bile nedeljske maše za vaščane le verski praznik?

Naraščajoča moč cerkve

TUDI PRILOŽNOST ZA DRUŽABNO SREČANJE.

VEČ O … Čeprav se v zapisih vedno omenja le (krona) pa je danes ena papeška tiara (krona), ohranjenih dvaindvajset tiar. Mnoge so papeži dobili kot darilo od pomembnih kraljev ali mest, v katerih so pred izvolitvijo služili. Tiare so narejene iz zlata in srebra ter bogato okrašene z dragimi kamni. Običajno imajo podobo trojne krone, na vrhu katere je križ. Iz vsake tiare zadaj izhajata dva volana, na katerih je upodobljen papežev grb. Ohranjene tiare imajo različno težo, najlažja tehta okoli 900 dag, najtežja pa 4,5 kg. Najtežjo tiaro je papežu podaril Napoleon I. leta 1804 ob svojem kronanju za cesarja Francije, tehtala je kar 8,2 kg. Najstarejša ohranjena tiara je iz 18. stoletja. Večina tiar se danes nahaja v vatikanskem muzeju.

Oživitev samostanov Okoli leta 1000 se je med menihi začelo širiti gibanje, ki je zagovarjalo prenovo rimskokatoliške cerkve. Pobudniki reform so zahtevali tudi bolj pobožno življenje menihov v samostanih. 2. Na sliki je srednjeveški menih. A. Katero delo opravlja menih na sliki? Katera dela so menihi še opravljali?

PREPISUJE KNJIGO; ZDRAVLJENJE, IZOBRAŽEVANJE B. S čim se ukvarjajo menihi danes?

MOLIJO, PRIDELUJEJO ZELIŠČA C. Kateri meniški redovi so bili ustanovljeni okoli leta 1000? Obkroži jih. BENEDIKTINCI

KARTUZIJANI DOMINIKANCI CISTERCIJANI JEZUITI

3. Z oživitvijo samostanov so bili ustanovljeni številni novi meniški redovi. Frančišek Asiški je ustanovil red frančiškanov. A. V učbeniku na strani 125 preberi življenjepis Frančiška Asiškega. Izpiši štiri značilnosti, za katere meniš, da so bile v njegovem življenju pomembne. 1.

MLADOST POSVETIL ŠTUDIJU IN ZABAVI

Oživitev samostanov

ŽIVLJENJE NATO POSVETIL BOGU

ŽIVEL ZELO SKROMNO

OSNOVAL RED FRANČIŠKANOV

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo predstavitev Frančiška Asiškega v učbeniku na strani 125. Nato razmislijo, o tem, kaj nam besedilo pove o: • Frančiškovi mladosti, • odnosih med njegovo materjo in očetom, • njegovem načinu življenja, ko se je odločil, da bo služil Bogu.

Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi,

B. Na desni je kitica iz Frančiškove pesmi. Morda poznaš njen naslov?

SONČNA PESEM

posebno s Soncem, velikim bratom, ki razsvetljuje dneve in nas. Lepo je in v velikem sijaju žari.

Kdo so bili križarji

RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o Saladinu. Podatke primerjajo in jih analizirajo. Predvsem naj odgovorijo na vprašanje: Zakaj si je Saladin pridobil velik sloves?

VEČ O … Tretjega križarskega pohoda, pohoda ki je trajal od 1189 do 1192, so se udeležili angleški kralj Richard Levjesrčni, kralj rimskonemškega cesarstva Friderik Barbarossa in francoski kralj Filip II. Friderik, ki je

bil star 70 let, je utonil pri prečkanju reke že v Evropi in le majhen del njegove vojske je nadaljeval pot proti Sveti deželi. Angleška in francoska vojska sta nadaljevali pohod, zavzeli Ciper in nato pristanišče Akra (v današnjem Izraelu). Filip II. se je nato zaradi izčrpanosti vrnil v Evropo. Richard Levjesrčni je s svojo vojsko nadaljeval pohod do Jeruzalema. V bitki pri Asurju je premagal Saladina (septembra 1191), a je bila vojska tako izčrpana, da je potrebovala počitek in pot do Jeruzalema nadaljevala šele naslednje leto (junija 1192). Čeprav je prišla v bližino Jeruzalema, je bila vojska Richarda Levjesrčnega izčrpana zaradi

pomanjkanja vode in ni zmogla napada na mesto. Richard in Saladin sta podpisala premirje, ki je določalo, da bo romarjem iz Evrope dovoljeno obiskovati Jeruzalem. Oktobra 1192 je Richard Levjesrčni odplul domov, v Sveto deželo pa se ni nikoli več vrnil. Vendar je njegovo potovanje domov trajalo dlje kot je sprva načrtoval. V Avstriji (pri Devinu) so ga zajeli vazali vojvode Leopolda Avstrijskega, njegovega velikega sovražnika. Vojvoda Leopold je dal Richarda zapreti in zanj zahteval visoko odkupnino, ki jo je v Angliji zbirala Richardova mati. Richard je v ujetništvu preživel dve leti in šele leta 1194 je priplul domov v Anglijo.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci lahko izvedo več o Frančišku, če obiščejo spletno stran http://franciskani. rkc.si in obiščejo razdelek Sv. Frančišek. V razdelku Klarise pa na tej strani lahko izvedo več o ženskem meniškem redu klaris: • Kdo je bila Klara Asiška in v katerem stoletju je živela? • V čem je bilo njeno življenje podobo Frančiškovemu? • Kako živijo članice reda klaris? • Koliko klaris je danes v Sloveniji? 103

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja film (ali le en del) Nebeško kraljestvo. Skupaj prikazani film/odlomek analizirajo. a) Jeruzalemsko kraljestvo - (obstajalo) konec 12. stoletja: _____ - osebe v filmu: _____ BALIAN resnično Domišljijsko Conrad of Montferrat; (1140-1192) Iz južne Nemčije, ugledna družina, izobražen, omikan, »privlačnega videza, /…/ izjemen v svojem pogumu, bistrosti in fizični moči«; Trikrat poročen: prva žena neznana (hčerka Meinharda Goriškega); druga žena Teodora, sestra bizantinskega cesarja (ločen); tretja žena: Isabella jeruzalemska (polsestra Sybille) – dobi naslov jeruzalemski kralj v Jeruzalemsko kraljestvo prispe 1187, njegov oče je imel tu grad; Saladin je tik pred tem (oktober 1187) zavzel Jeruzalem; uspešno brani Saladinovo obleganje pristanišča Tyre (1187-92) izvoljen za jeruzalemskega kralja, a je umrl za posledicami atentata (1192) njegova hčerka Maria of Montferrat je postala kraljica Jeruzalemskega kraljestva izvor: družinsko življenje potovanje v Jeruzalem spopad s Saladinom zaključek filma

Kako se je okrepila moč cerkve

Kdo so bili križarji Papež je evropske plemiče konec 11. stoletja pozval na vojno proti muslimanom. Njihov cilj naj bi bila osvoboditev Jeruzalema in Palestine (Svete dežele) izpod muslimanske oblasti. Pohode evropskih krščanskih plemičev v Sveto deželo imenujemo križarske vojne. 4. V okvirčkih so opisane značilnosti križarjev. Preberi jih in v prazen prostor nariši križarja. Pri tem upoštevanj navedene značilnosti.

Križarji so se borili za krščansko vero. Njihov znak je bil križ.

Opremljeni so bili z mečem, ščitom in oklepom.

Križarji so bili vitezi, vojaki na konjih.

Vitezi so nosili tudi zastave s svojim grbom.

5) Križarske vojne so imele številne posledice in so povzročile mnoge spremembe. Katere?

TRGOVINSKA IZMENJAVA,ODKRITJE ARABSKEGA ZNANJA PONOVIMO

Kdaj je bila moč cerkve velika?

Kdo je bil voditelj zahodne krščanske cerkve?

OKOLI LETA 1000, VSE DO KONCA SREDNJEGA VEKA

BALDWIN IV. resnično Domišljijsko Kralj 1174-85 (kralj pri 13 letih), pri vladanju mu je pomagala mati, Bolan: gobavec, bolezen je odkril njegov učitelj, zgodovinar William of Tyre pri 16 letih njegova sestra Sibylla se je najprej poročila z Williamom of Montferrat (starejšim bratom Conrada), po njegovi smrti pa z Guyom of Lusignanom leta 1177 je skupaj z Raynaldom of Chatillonom premagal Saladina nasledil ga je sin Sibylle Baldwin V., ki je kmalu umrl; v njegovem času je začelo kraljestvo notranje slabeti in razpadati, kljub temu je Baldwin izkazal veliko predanost kraljestvu in kljub bolezni tudi ﬁzično moč. SALADIN resnično Domišljijsko Kurdski vojskovodja (1138-93) Zavlada Egiptu (1171) in Siriji (1181); porazil je Jeruzalemsko kraljestvo leta 1187 pri Hattinu, kar je bil povod za tretji križarski pohod, ki ga je vodil Richard I. Levjesrčni; križarji so zavzeli Acro, a Jeruzalem je ostal v rokah Saladina: mir iz leta 1192 je kristjanom dopuščal romanje v mesto; čeprav se Richard in Saladin nista nikoli osebno srečala, naj bi med njima obstajalo obojestransko spoštovanje; 104

Kakšno je bilo življenje menihov?

PAPEŽ V RIMU Kaj so zahtevale reforme samostanov? MOČ CERKVE

PREPROSTOST,

SKROMNO; MOLITEV;

Križarski pohodi

POBOŽNOST,

PREPISOVANJE

POHODI EVROPSKIH PLEMIČEV

POST IN MOLITEV

KNJIG

V SVETO DEŽELO

Jeruzalem: mesto a) Kakšne so bile ulice mesta? b) Opiši hiše, njihovo opremljenost. c) Kdo so bili prebivalci mesta? č) Kakšne vere so bili? * Uradni jeziki v Jeruzalemskem kraljestvu: latinski, francoski, italijanski in drugi zahodnoevropski, grški in arabski sta bila pogosto govorjena. • Jeruzalem: tehnična oprema a) S kakšnimi napravami so obdelovali polja? b) Kakšne oblegovalne naprave so uporabljali? • Srednjeveška družba: ureditev KRALJ:__________

vazali: __________ - Kdo so bili podložniki v Jeruzalemskem kraljestvu?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: Kakšno vlogo je imela rimskokatoliška cerkev v srednjeveški Evropi? Kakšno upanje je mnogim ljudem dajala vera? Zakaj so mnoge samostane po letu 1000 gradili daleč stran od naselij? Zakaj so imeli samostani tudi gospodarsko vlogo? Kateri so bili cilji križarjev? Ali so se križarji vedno obnašali v skladu z vero in viteškimi pravili? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 78.

Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo Čas med leti 1000 in 1300 pomeni velik napredek za evropsko gospodarstvo in njegovo oživitev. Napredek je bil viden najprej v kmetijstvu. Zatem sta se razmahnili obrt in izmenjava blaga (trgovina).

Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo Zakaj je napredovalo kmetijstvo

Napredek evropskega gospodarstva po letu 1000 je bil viden najprej v kmetijstvu. 1. Katera nova orodja so se uveljavila v kmetijstvu po letu 1000? Obkroži jih med spodaj naštetimi. komat

plug na kolesa

ralo

železne lopate

traktor

vodni mlin

2. Pridelek na poljih je povečalo natriletno kolobarjenje. Izpolni spodnjo tabelo z manjkajočimi podatki.

OZIMNO ŽITO Ena tretjina Žito, ki se poseje jeseni; rž, pšenica

jarino žito

praha

ENA TRETJINA

Ena tretjina

Žito, ki se poseje spomladi: oves, ječmen

Zakaj je napredovalo kmetijstvo

PRAZNA NJIVA, PAŠNIK

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učitelj učence pozove, da navedejo pojme oziroma predmete, ki jih povezujejo s kmetovanjem danes. Skupaj ugotovijo, katerih navedenih predmetov v srednjem veku še niso poznali.

3. Okoli leta 1000 so začeli organizirano iskati in pripravljati nove obdelovalne površine. Poveži sorodne pojme v pare. Širjenje obdelovalnih površin Širjenje obdelovalnih površin le v mejah fevda Širjenje posesti v tujih deželah

▶UČNI CILJI ▶Učenec: ▶pojasni gospodarske spremembe v evropskem prostoru, ▶opiše napredek v kmetijstvu, ▶razloži značilnosti srednjeveške kolonizacije, ▶opiše razmah trgovine in obrti v Evropi, ▶pojasni pojem denarno gospodarstvo.

Zunanja kolonizacija Kolonizacija Notranja kolonizacija

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci ogledajo sliko v učbeniku na strani 127 zgoraj in jo analizirajo: • Kdo žanje? • Kakšen izraz imajo na obrazu žanjice? • Kakšno vlogo imajo na sliki moški? • Kako so upodobljeni kmetje oblečeni?

4. Oglej si sliko. A. Kakšno obliko polj prikazuje?

DOLGA POLJA

B. Pojasni, kaj je vplivalo na izoblikovanje tovrstne oblike polj.

UPORABA PLUGA

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Kmetijstvo je dolga stoletja temeljilo na triletnem kolobarjenju s praho. Učenci si ogledajo sistem triletnega kolobarjenja. Vsak izmed njih izdela svoj načrt kolobarjenja s konkretnimi kulturnimi rastlinami (npr pšenica, rž, ajda …)

Kako sta oživeli obrt in trgovina Okoli leta 1000 so obrtniki prodajali svoje izdelke lokalnim prebivalcem, pa tudi že kupcem v oddaljenih deželah. 5) Pomisli, kaj je vplivalo na oživitev obrti v srednjeveški Evropi.

1. leto 2. leto 3. leto

NAPREDEK KMETIJSTVA, VEČ PREBIVALSTVA

RAZISKOVALEC V rubriki Aktualno v učbeniku na strani 128 je predstavljen sejem CeBIT. Učenci s pomočjo spletnih strani poiščejo velike in poznane evropske in svetovne sejme. Pri tem lahko izberejo različne zvrsti: avtomobilski sejmi, sejmi mode, sejmi živil, računalniški sejmi … Učenci lahko na spletni strani podjetja Celjski sejem www.ce-sejem.si in Gospodarskega razstavišča v Ljubljani www.gr-sejem.si, ki veljata za največja www.gr-sejem.si organizatorja sejmov v Sloveniji, poiščejo podatke, katere sejme organizirata ti dve podjetje.

AKTIVNOST: terensko delo (zbiranje podatkov) Učenci obiščejo turistični center (ali se povežejo s turističnim društvom), šolsko knjižnico ali knjižnico v domači okolici ter zberejo podatke o: • številu mlinov, ki še delujejo v domači okolici, pri čemer naj bodo pozorni, ali te mline še vedno poganja vodno kolo, • številu različnih obratov (mlinov, delavnic), ki so nekoč delovali na vodni pogon; kdaj so vodne mline nadomestili z drugimi pogonskimi sredstvi, • številu krajev v domači okolici, ki nosijo v imenu pojem MLIN. Svoje ugotovitve predstavijo v razredu.

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci ustvarijo (zapišejo) urbar nekega fevdalca, ki se je odločil, da bo njive na svojem fevdu razširil na del gozda in v višje hribovite predele. Učenci v urbar zapišejo: • število in imena kmetov, ki jim bo podeljena kmetija na novo obdelanem delu fevda, • ugodnosti, s katerimi bo fevdalec privabil kmete v naselitev v tem delu, • dolžnosti kmetov, ki bodo živeli na tem delu fevda.

1. del polja ozimno žito jaro žito praha

2. del polja jaro žito praha ozimno žito

3. del polja praha ozimno žito jaro žito

VEČ O … V zgodovini se je podnebje na Zemlji večkrat pomembno spremenilo. Podnebna nihanja so bila stalna in so vplivala tudi na življenje človeka. V času starega veka (okoli 2000 let pred Kr.) pa vse do 5. stoletja je bila povprečna temperatura v Evropi za okrog dve do štiri stopinje nižja. Posledica tega je bila, da je severno Evropo prerasel gozd. Posledica neugodnega podnebja naj bi bilo tudi preseljevanje ljudstev, saj so bili mnogi deli srednje Evrope neprimerni za obdelovanje. Od 5. stoletja pa vse do okoli 1200 je postalo podnebje toplejše. Zato ni naključje, da v ta čas sodijo tudi potovanja Vikingov (ki so na Grenlandiji gojili žito) in vsesplošen napredek kmetijstva. Temu obdobju je nato sledilo spremenljivo podnebje med letoma 1200 in 1400, ko je prevladovalo nestanovitno vreme, v katerem so se izmenjevala sušna in poplavna obdobja. (povzeto iz članka Miha Pavšek, Podnebna zgodovina, Dnevnik, 20. junija 2007, str. 30) 105

Kako sta oživeli obrt in trgovina

Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere učencem zapis o trgovcih iz angleške listine Magna Carta (1215): »Vsi trgovci lahko vstopijo ali zapustijo Anglijo brez ovir in brez strahu. Prav tako lahko zaradi trgovskih potreb in brez ilegalnih izsiljevanj po deželi neovirano potujejo, po kopnem ali po morju, ali pa se tu naselijo. Ta določila ne veljajo v času, ko je dežela v vojni z deželo, iz katere trgovec prihaja. Vsak trgovec, ki prihaja iz sovražne dežele in se bo v času vojne nahajal pri nas, bo priprt dokler sodnik ne bo ugotovil, kakšen odnos imajo v sovražni dežele do naših trgovcev. Če bo ugotovil, da so naši trgovci na varnem, bomo enako zagotovili tudi sovražnikovim trgovcem.« Učenci vir analizirajo: • Na kaj spominjajo navedena določila? • Kako bi ocenil/a navedena določila glede na: a) koristi za tuje trgovce, b) koristi za domače trgovce, c) razvoj trgovine? • Kako bi lahko poimenoval/a takratno trgovino: evropska ali svetovna?

6. Na zemljevidu Evrope v visokem srednjem veku: A. vriši najpomembnejše trgovske poti, B. podčrtaj imeni obeh morij, ki sta veljali za največji trgovski središči, C. obkroži najpomembnejša trgovska mesta obeh trgovskih območij.

7. Preberi pisni vir. A. Kaj so bili cehi?

»Roger Aldith, Johnov sin, je bil obtožen, da je dvakrat kršil pravila ceha: naredil je odejo, ki je

ZDRUŽBE OBRTNIKOV ISTEGA POKLICA

bila polovično narejena iz dobrega blaga, polovično pa iz slabega blaga. Odvzeto mu je bilo članstvo v cehu, zatem pa je bil iz ceha izključen.«

B. O kateri nalogi ceha govori pisni vir?

(Odločitev krojaškega ceha, King Lynn, Norfolk,

KONTROLA KVALITETE BLAGA

1258.)

PONOVIMO

S pomočjo ključnih besed NATRILETNO KOLOBARJENJE, SREDNJEVEŠKA KOLONIZACIJA, TRGOVSKE POTI, CEHI sestavi kratek povzetek današnje snovi.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učitelj razred razdeli v več skupin. Vsaka od njih pripravi eno vlogo, ki jo povezujemo s srednjeveškimi sejmi: kupec, trgovec ali obrtnik. Zatem vsi skupaj uprizorijo srednjeveški sejemski dan. Vsi skupaj nato izberejo skupino, ki je bila v svoji igri najbolj prepričljiva.

K NAPREDKU KMETIJSTVA JE PRIPOMOGLO NATRILETNO KOLOBARJENJE, PRI KATEREM JE KMET OBDELOVAL 2/3 ZEMLJE. OBDELOVALNE POVRŠINE SO ŠIRILI S KOLONIZACIJO, V KATERI SO KRČILI GOZDOVE. ŽIVAHNE TRGOVSKE POTI SO POTEKALE PO OBALAH REK, SEVERNEGA, BALTIŠKEGA IN SREDOZEMSKEGA MORJA. OBRTNIKI ISTEGA POKLICA SO SE ZDRUŽEVALI V CEHE. 80

BELEŽKE:

106

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako je potekalo natriletno kolobarjenje? • Kaj je povzročilo srednjeveško kolonizacijo? • Kje so potekale trgovske poti? • Čemu so bili namenjeni sejmi? • Kako razvit je bil v srednjem veku promet? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 80.

VEČ O … priimki, V srednjem veku so se pojavili priimki in sicer najprej v 11. stoletju v Benetkah, na Slovenskem pa najprej v 13. stoletju v Trstu in v 14. in 15. stoletju na Kranjskem. Mnogi od njih nas še danes spominjajo na srednjeveške rokodelske poklice. Številni priimki na Slovenskem so nemškega izvora, saj so po mnenju Janeza Kebra prebivalci prevzeli nemške poklicne nazive, na primer: Arbajter, Cvelbar, Hafner, Majer, Miler, Maurer, Šuštar, Žnidar, Tišlar. Mnogi poklici, ki so dobili tudi slovenske nazive, so postali priimki, na primer Delavec, Dvanajšek, Lončar, Mlinar, Zidar, Kovač. Imenoslovec, prof. Pavle Merku potrjuje, da so rokodelski poklici zapustili mnoge sledi v slovenskih priimkih, na primer Tkalec, iz katerega obstajajo izpeljanke Kalec, Kalčič ali Kavčič. Medtem ko priimek Zupan in Zupančič izhajata iz besede, ki je pomenila kmeta.

Kako so mesta spremenila Evropo Kako so mesta spremenila Evropo

Naraščanje prebivalstva ter cvetoča trgovina sta vplivali na rast mest v Evropi, katerih število je hitro naraščalo. Življenje meščanov se je precej razlikovalo od življenja kmetov.

Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta Število mest je hitro naraščalo, prav tako število meščanov. Tipično evropsko mesto je v 13. stoletju štelo od 1.500 do 2.500 prebivalcev 1. Oglej si sliko, ki prikazuje mesto London v poznem srednjem veku in dogovori na vprašanja.

▶UČNI CILJI ▶Učenec: ▶pojasni vzroke, ki so vplivali na nastanek srednjeveških mest, ▶navede mestne svoboščine, ▶opiše razvoj mest, ▶opiše življenje meščanov.

Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže sliko enega od slovenskih srednjeveških mest, najbolje mesta, v katerem se nahaja šola ali pa mesta, ki je kraju šole najbližje. Povpraša učence, kaj o mestu vedo, na primer, kdaj je nastalo, katere prvotne stavbe v mestu še stojijo, kakšna je njihova usoda.

TEMZI PREVOZU BLAGA, POTOVANJAU

A. Ob kateri reki je nastalo mesto London? B. Čemu je služila reka?

C. Opiši, kakšne so bile hiše v mestu.

STRNJENE, VISOKE Č. Kje na sliki, meniš, se je nahajal glavni trg? Označi ga s puščico.

V BLIŽINI CERKVE D. Katera stavba najbolj izstopa na sliki? Pomisli, zakaj.

CERKEV, KER JE BILA POMEMBEN KRAJ VERSKIH OBREDOV IN SREČEVANJ E. Čemu so služile obkrožene naprave v pristanišču?

RAZKLADANJU TOVORA Z LADIJ

2. Mesta so ustanovili fevdalci (imenovani mestni gospodje) tako, da so s posebno listino mestu podelili mestne pravice in svoboščine. Naštej najpomembnejše mestne pravice.

PRAVICA DO TRŽNEGA MIRU, PRAVICA DO OBZIDJA, PRAVICA DO OSEBNE SVOBODE

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.historyonthenet. com/Medieval_Life/towns.htm lahko učenci: • preberejo, zakaj so bile posamezne naravne značilnosti pomembne za nastanek mest, • preučijo umetniško sliko slikarja Bruegla z naslovom Hunters in the Snow (Lovci v snegu) in s klikanjem na sliki ugotovijo, zakaj slika prikazuje podobo idealnega srednjeveškega mesta.

BODIMO USTVARJALNI: metoda dela z besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo o značilnostih srednjeveških mest v učbeniku na strani 130. Razmislijo o tlorisu nekega takega mesta. Svoje ideje in predstave učenci prenesejo tudi na papir v obliki slike ali skice načrtovanega mesta.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Mesta so bila v srednjeveški Evropi novost. Učitelj učence pozove k razmisleku z vprašanjem: Zaradi česa so mesta povzročila spremembe v Evropi? Pri tem učitelj lahko pomaga učencem s podvprašanji, na primer: • Kako so mesta vplivala na podložnike? • Kako so mesta vplivala na razmah obrti in trgovine? • Koliko so mesta vplivala na uveljavitev drugačnega načina življenja?

AKTIVNOST: metoda besedne demonstracije in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnji zapis iz angleške listine Magna Carta (1215): »Mestu London naj bodo zagotovljene vse antične svoboščine in prosta trgovina, tako na kopnem kot tudi na morju. To pravico bomo podelili tudi vsem drugim mestom; svoboščine in pravica do proste trgovine pa se zagotovi tudi trgom in pristaniščem.« Nato učenci pisni vir analizirajo: • Kaj naj bi obsegale omenjene svoboščine za mesta in trge? • Kaj naj bi pomenila prosta trgovina? • Pomisli, kako je določilo o prosti trgovini vplivalo na obseg trgovanja v mestih in trgih.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir: »John Kervying iz Rotterdama je povedal, da so trije trgovci odpeljali svoj tovor volne v Rotterdam. Tam se nahajajo mnoge gostilne, ena imenovana Calais, druge pa Francija, Anglija, Hemelrik, Helle. In še je dejal, da kadar so trgovci v gostilni Calais in tam prodajajo svoje blago, rečejo, ‘sedaj pa smo bili v Calaisu’.« (Odlomek iz poročila kraljevega uradnika o trgovini z volno, 1366) Nato ga analizirajo: • S katerim blagom so trgovali omenjeni trgovci? • Kako so blago prevažali iz Rotterdama do Anglije in kako do Francije? • Kje se nahaja kraj Calais? • Pomisli, zakaj bi po uradni določbi vsi trgovci morali pluti iz pristanišča Calais? • Kakšno korist so si trgovci, ki so se izognili pristanišču Calais, pridobili? 107

Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem mestu

Kako so mesta spremenila Evropo

3. Koga so šteli med meščane v srednjem veku? Kdo je poleg meščanov še živel v mestu?

• TRGOVCE IN OBRTNIKE • PLEMIČI, DUHOVNIKI, JUDJE, POSLI 4. Komu pravimo meščan danes?

KDOR PREBIVA V VELIKEM MESTU

Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem mestu Življenje v mestu je bilo živahno, še zlasti v času sejmov in raznih prireditev. 5. Preberi pisni vir. »John Coyn iz Buryja v Suffolku in John Shepherd ter A. Kaj nam pisni vir pripoveduje o zabavi v John Goodbody iz istega kraja, so 14. novembra v Buryju srednjeveških mestih? napadli Axsmytha in Piersa, paznika, ki jima je kralj

BILO JE VELIKO PRILOŽNOSTI ZA ZABAVO

zaupal svojega noja. Zaprli so ju za pet dni, prav tako so zaprli tudi noja, ki so mu populili precej perja, zatem pa ga zastonj razkazovali ljudem.«

B. Pomisli, čemu je služil noj?

(Zapis dvornega sodišča v kraju Bury St Edmund,

ZA RAZKAZOVANJE, SAJ JE BIL NENAVADNA ŽIVAL

Suffolk, 1431)

6. Slika prikazuje zelo priljubljeno vrsto družabnosti v srednjem veku. Katero?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir: »Tudi to je pravo mesta: če pride zunanji človek v mesto in hoče postati meščan, sprejme naj ga mestni sodnik svobodno in odkrito za meščana. Če pa bi ga nekdo tožil zaradi svojega podložnika (ki je šel v mesto), tedaj naj mestni sodnik zasliši in mu da narok štirinajst dni; in če se zgodi, da ga pred sodnijo pridobi, naj bo ta podložnik po tem še štirinajst dni varen in gre brez ovire, kamor hoče. /…/ Tudi kdor leto in dan svobodno in nezahtevno živi v mestu, ta naj tudi vnaprej mirno ostane, pred vsakim brez vsake zahteve.« (Pravice mesta Kostanjevica, okrog 1300) Učenci nato pisni vir analizirajo: • Kakšna določila so bila zapisana v mestnih pravicah? • Kako je lahko podložnik postal meščan? Zakaj je veljalo reklo, da »mestni zrak osvobaja«?

KOPEL

PONOVIMO

DOLG DELOVNI DAN

DRUGI

Mestno življenje

Meščani

TRGOVCI

OBRTNIKI

DO OBZIDJA

SREDNJEVEŠKA MESTA

Mestne pravice

DO TRŽNEGA MIRU

DO OSEBNE SVOBODE

ŽENE SO BILE DOMA

ŽIVAHNO TAVERNE Mestne družabnosti

JAVNE PRIREDITVE

OB SEJMIH

BELEŽKE:

108

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov V učbeniku na strani 131 si učenci lahko ogledajo srednjeveškega zabavljača na hoduljah. Učenci naj narišejo še druge zabavljače, ki so se pojavili v času mestnih sejmov, na primer žonglerji, burkeži, različni glasbeniki …

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj je bila za mesta pomembna pravica do obzidja? • Opiši tipično srednjeveško mesto. • Koga štejemo med meščane v srednjem veku? • Kaj je bila vloga mestnega sveta? • Opiši delovni dan običajnega obrtnika ali trgovca. • Kakšen je bil položaj žensk? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 82.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir: »Določamo, vsak, ki bo našel v svojem vrtu tujo kokoš ali tujega petelina ali tuje gosi, jih sme pobiti, dokler so na njegovem svetu. In mrtve sme vreči na javno pot. In tistega, ki to stori, naj se ne kaznuje.« »Določamo, za konja ali vola ali vprežno živino in kravo, osla ali oslico, prašiča ali svinjo, ki bodo zaloteni v piranskih vinogradih ali poljih ali vrtovih, naj gospodar za vsako nogo živine kot kazen plača en piranski sold.« »Določamo, nihče naj pod kaznijo 40 soldov denarja ne prodaja soli, pšenice ali drugega žita drugače kakor v piranskih občinskih merah.« (Piranski mestni statut, 1274) Učenci nato pisni vir analizirajo: • Kaj izvemo iz navedenih zapisov o življenju meščanov v Piranu? Ali so se ukvarjali le z obrtjo in trgovino? • Kakšne so bile kazni za kršitelje? • Koliko kazni je moral plačati meščan, če sta mu dva osla ušla v vinograd? • Na katero značilnost piranske trgovine kaže zadnje določilo?

Kako se je razvijala evropska kultura Nasprotno od splošnega prepričanja napredek znanosti v srednjem veku ni popolnoma zamrl. Splošen razcvet mest, ki je prinesel blaginjo, je v 12. stoletju vplival na nastanek univerz v zahodni Evropi. V okviru posameznih družbenih skupin (meščanstva, plemstva in kmetov) se je razvijala raznolika kultura.

Kako se je razvijala evropska kultura Napredek znanosti

V srednjem veku je obstajalo močno praznoverje, predvsem prepričanje, da obstajajo čarovnice. 1. Določen napredek so v srednjem veku doživele astrologija, astronomija, alkimija (kemija) in medicina. V učbeniku na strani 132 si preberi poglavje o napredku znanosti v srednjem veku. Spodaj navedena spoznanja poveži z znanostjo, ki so ji pripadala. opazovanje zvezd

ASTROLOGIJA/ASTRONOMIJA

opazovanje planetov

operacije očes

ALKIMIJA

ugotavljanje različnih bolezni

zdravilni napitki

MEDICINA

pridobivanje kovin

▶UČNI CILJI ▶Učenec: ▶pojasni kulturne spremembe v visokem srednjem veku, ▶opiše kulturo različnih socialnih slojev, ▶navede značilnosti srednjeveške znanosti, ▶oceni pomen delovanja zahodnoevropskih univerz. Napredek znanosti

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj učence pozove, da razmišljajo o praznoverju. V zvezek zapišejo asociacije, ki jih dobijo, ko pomislijo na besedo PRAZNOVERJE.

2. Preberi rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 132. Kaj v njej lahko izveš o: • pomenu zdravilk in zdravilcev v srednjem veku?

SO BILI ZELO POMEMBNI; MED NJIMI VELIKO ŽENSK • higieni v mestih?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ko učenci predelajo poglavje o znanosti v srednji Evropi, učitelj v razmislek postavi vprašanje: Kako močno je še danes prisotno praznoverje?

POMANJKLJIVA, ZATO SO SE POJAVILE MNOGE BOLEZNI • praznoverju v srednjem veku?

JE BILO ZELO MOČNO

V zahodni Evropi so nastale univerze Do sedaj smo spoznali, da so v antiki obstajale univerze v Atenah in Aleksandriji, v zgodnjem srednjem veku pa v Bizantinskem cesarstvu in arabski državi. 3. Kdo se je združeval v srednjeveških univerzah v Evropi?

PROFESORJI IN ŠTUDENTJE, KI SO SE SREČEVALI V DOLOČENIH PROSTORIH

4. Pomisli, katero univerzo so obiskovali študentje iz ozemlja današnje Slovenije?

PADOVA, BOLOGNA, DUNAJ, PRAGA

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo zapise iz del sv. Hildegarde in jih nato analizirajo. Učitelj se lahko odloči za sodelovalno učenje, pri katerem vsaka od treh skupina prebere in analizira en sklop zapisov. O analizi poroča v razredu. Nato učenci skupaj strnejo značilnosti o življenju v srednjem veku, o katerem pričajo spodnji zapisi. a) o vzrokih za vstop v samostan »Nekateri se za življenje v samostanu odločijo ne zaradi svoje lastne volje, temveč ker so razočarani nad svetom, v katerem so živeli, saj so okusili le revščino in pomanjkanje. /…/ Drugi, ki so bili naivni

in nepremišljeni, so se za življenje v samostanu odločili, ker so bili nesposobni voditi svoje življenje ter so si pridobili zaničevanje in norčevanje ljudi. /…/ Tretje je prizadela nesreča bolezni ali slabosti telesa in so se zato določili zapustiti posvetno življenje ter poiskati zdravilo v samostanu. /…/ Nekateri, ki so trpeli zaradi nasilja in zatiranja svojih gospodov, so se v samostan umaknili, da gospodje ne bi imeli več oblasti nad njimi.« Učenci nato pisni vir analizirajo: • Ali so vsi, ki so se odločili za življenje v samostanu, prišli tja le zaradi goreče vere in želje služiti Bogu? • Zakaj so se posamezniki odločili za vstop v samostan?

• Kateri od navedenih razlogov je po tvojem mnenju prevladoval? Zakaj tako meniš? • Kaj nam zapisi povedo o življenju v srednjem veku? b) o jeklu »Jeklo je zelo vroče in je najmočnejša oblika železa. Skoraj predstavlja božanskost Boga, ki se ga hudič izogiba. /…/ Če sumite, da je vaša hrana ali pijača zastrupljena, skrivoma v tekočo hrano, kot na primer juha ali zelenjavni pire, dodajte vroč košček jelka. Če je hrana zastrupljena, bo jeklo oslabilo in onemogočilo strup. Če je hrana suha, kot na primer meso, ribe ali jajca, vrzite košček vročega jekla v vino, s katerim nato polijete hrano.

Košček vročega jelka lahko uporabite za razstrupljanje tudi pri pijačah, vinu, pivu, vodi ali kateri koli drugi pijači. /…/ V jeklu je veliko moči, ki onesposobi strup, da bi škodil človeku, ki zastrupljeno hrano ali pijačo užije. Strup človeka ne bo ubil, pa čeprav zastrupljeno hrano ali pijačo zaužije ali pa bo kratek čas občutil slabost.« Učenci nato pisni vir analizirajo: • Pomisli, ali je zapisani nasvet resnično imel učinek? • Kje bi lahko to preveril? • Kakšno hrano so sodeč po zapisu uživali v srednjem veku? • Kakšna pijača je bila sodeč po zapisu priljubljena v srednjem veku? Katero vrsto pijače bi dodal/a namesto zapisa »kateri koli drugi pijači«? c) o zdravljenju vročice »Če se stanje poslabšuje z različnimi vročinskimi napadi, ki povzročajo bolniku glavobol, mora bolnik odmerek sleza in dvojni odmerek kadulje streti v kašo, na katero pokaplja malo olivnega olja. Če nima olja, lahko uporabi malo kisa. Zmes nanese na glavo od čela pa do vratu ter zavije s krpo. Ta postopek naj ponavlja tri dni. Vendar naj kaši v teh dneh zvečer dodaja sveže olje ali kis, dokler se stanje ne izboljša. Sok sleza sprosti žolčnost, ki jo nato sok kadulje oslabi, olivno olje mazili prizadeto glavo, medtem ko kis vsrka jedkost iz žolčnosti.« Učenci nato pisni vir analizirajo: • Ali je navedeni postopek deloval? • Kje so ljudje našli slez in kaduljo? Ali poznaš ti dve rastlini? • Kje so dobili olivno olje (Hildegarda je delovala v Nemčiji, kjer olive ne rastejo) in kis? 109

VEČ O … Sveta Hildegarda, Hildegarda znana zdravilka v 12. stoletju (1098–1179), je bila deseti otrok v pomembni plemiški družini z današnjega ozemlja Nemčije. Od tretjega leta dalje je doživljala videnja, danes jih znanstveniki razlagajo kot posledice migrene. Pri osmih letih so jo poslali v uk k samotarski plemkinji. Kasneje je odšla v samostan, kjer je ostala vse življenje. Bila je ena najvplivnejših žensk srednjega veka, ki je imela stike z različnimi cerkvenimi dostojanstveniki, tudi papeži in kralji, ki so se k njej obračali po nasvet. Napisala je tudi več glasbenih del, ki so bila posvečena svetnikom. Bila je ena redkih žensk, ki so v tistem času veliko potovale. Zapustila je mnoga pisna dela, v katerih je opisala svoje misli ob videnjih. Delo Liber simplicis medicinae je dejansko njena medicinska enciklopedija, saj je v njem opisala zdravljenje s pomočjo zelišč, živali, dreves in kamnov. Uradno je bila Hildegarda že v 13. stoletju razglašena za blaženo, vendar nikoli za svetnico, čeprav jo ponekod imenujejo sveta Hildegarda.

Kako se je razvijala evropska kultura

Kako raznolika je bila kultura Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov. 5. Izpolni shemo, ki prikazuje raznoliko kulturo v srednjem veku.

Kje bi našli prikazano obliko praznovanja? Kdaj se je prikazano praznovanje/dejanje dogajalo? Ali je prikazano praznovanje danes še ohranjeno?

NA PODEŽELJU

V MESTIH

NA GRADOVIH

OB LJUDSKIH PRAZNIKIH

OB JAVNIH PRIREDITVAH

V POLETNEM ČASU

Katedrale – božja mesta Bogastvo in moč cerkve sta bila v srednjem veku najbolj vidna v zidavi cerkva. 6. Na slikah sta cerkvi, zgrajeni v dveh različnih umetnostnih stilih.

V zahodni Evropi so nastale univerze

RAZISKOVALEC Arabski učenjak Ibn Sina, ki je bil na zahodu poznan pod imenom Avicenna, je imel velik vpliv na znanost v zahodni Evropi. Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o življenju in delu tega velikega učenjaka.

Umetnostni stil

ROMANIKA

GOTIKA

Ena od značilnosti tega stila

OBOKI

VISOKE STAVBE PONOVIMO

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Z obiskom spletnih strani znanih evropskih univerz, ki so bile ustanovljene v srednjem veku, lahko učenci zberejo podatke o prvih začetkih teh univerz, na primer v Bologni, Parizu (Sorbona), Oxfordu, Cambridgu, Salernu…

NAPREDEK ZNANOSTI

RAZNOLIKA KULTURA

• PRAZNOVERJE

• MESTNA

• ASTROLOGIJA, ASTRONOMIJA, MEDICINA

• LJUDSKA

EVROPSKA KULTURA

UNIVERZE

KATEDRALE

• 12. STOLETJE

• BOŽJA MESTA

• PRVA V ITALIJI

• GOTIKA

• ZANIMANJE ZA ZNANJE

• IZJEMNO VISOKE

Kako raznolika je bila kultura

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učitelj razred razdeli v tri skupine. Vsaka od njih pripravi upodobitev zabave enega od slojev, kmetov, meščanov ali plemstva. Sledi pogovor, katera skupina je najbolje predstavila utrinek iz srednjega veka.

Katedrale – božja mesta

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.gothicmed. com lahko učenci izvedo več o projektu Evropske unije GOTHICmed. V projektu gotske katedrale in druge gotske stavbe predstavljajo različne sredozemske pokrajine, španske, italijanske, portugalske in slovenske. Na ogled so številne fotograﬁje teh spomenikov. 110

• VITEŠKA

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Od kod so srednjeveški učenjaki črpali svoje znanje? • Na kakšne načine so srednjeveški znanstveniki zdravili bolezni? • Kje so nastale prve zahodnoevropske univerze? • Katere fakultete so imele srednjeveške univerze? • V čem so se razlikovale ljudska, mestna in viteška kultura? • Kaj je bilo značilno za gotski stil zidave cerkva? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 84.

BELEŽKE:

Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele

Številni plemiči so pridobili posesti na današnjem slovenskem ozemlju. Njihove posesti so postale v 12. stoletju teritorialno zaokrožene in avtonomne enote, ki jih imenujemo dežele.

▶

Katere so bile slovenske zgodovinske dežele ▶

Na današnjem slovenskem ozemlju se je izoblikovalo več dežel. 1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 136. Zatem izpolni karto na desni. A. Zapiši imena posameznih dežel KOROŠKA in pobarvaj njihov obseg. B. Obkroži njihova glavna mesta. C. Kako so nastale dežele?

VOJNAMI, _____________________________ DEDOVANJEM _____________________________ Č. Kdo je vodil deželo?

_____________________________ D. Pojasni, kaj je bila »deželna zavest«.

Katere so bile slovenske zgodovinske dežele

UVODNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj v razgovoru učence povpraša o imenih slovenskih pokrajin: Štajerska … Morda tudi, kaj pomeni izraz kranjski Janez? Skupaj nato ugotavljajo, od kod izvirajo imena slovenskih pokrajin.

KRANJSKA

DEŽELNI KNEZ _____________________________ _____________________________

S ER

AJ ŠT

GORIŠKA

Z NAKUPI, _____________________________

▶ KA

ISTRA

ZAVEST O PRIPADNOSTI POSAMEZNI DEŽELI

Kako so Habsburžani širili oblast v vzhodnih Alpah V 13. stoletju so večino posesti v slovenskih deželah v last dobili Habsburžani, pomembna plemiška družina po izvoru iz današnje Švice. 2. Za omenjene posesti se je uveljavil naziv habsburška dedna posest. Razloži pojem. HABSBURŠKA DEDNA POSEST

AVSTRIJA, ŠTAJERSKA, KRANJSKA, KASNEJE ŠE KOROŠKA IN GORIŠKA = LAST HABSBURŽANOV 3. Na kakšen način so Habsburžani dobili v last slovenske dežele?

Z VOJNAMI

4. Na zgornjem zemljevidu obkroži slovenske zgodovinske dežele, ki so jih v svojo last do 15. stoletja pridobili Habsburžani.

BELEŽKE:

UČNI CILJI Učenec: opiše, kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele, navede slovenske zgodovinske dežele, navede dežele, ki so bile pod oblastjo Habsburžanov, opiše vzpon in propad rodbine Celjskih grofov.

Kako so Habsburžani širili oblast v vzhodnih Alpah

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.habsburg.ch (spletna stran je v nemščini) si lahko učenci ogledajo grad Habsburg v Švici: • V rubriki Portrait lahko izvedo več o zgodovini gradu in si ogledajo sliko gradu iz konca 16. stoletja. • Ugotovijo, katera imena je grad imel skozi stoletja.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo portret svete Heme Krške v učbeniku na strani 135 in ga analizirajo: • Kakšnega porekla je bila Hema Krška? • Kakšne vzgoje je bila deležna? • Kaj o njenem položaju pove podatek, da je bila najbogatejša ženska svojega časa na prostoru današnje Slovenije? • Kaj o njeni veri priča podatek, da je dala zgraditi samostan in stolnico? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 135 spodaj in ga analizirajo: • Kaj pomeni deželna zavest? • Kaj pomeni nacionalna zavest? • Katero zavest od teh dveh imajo danes prebivalci Slovenije? Utemelji s primerom. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 136 zgoraj in ga analizirajo: • Naštejejo označene slovenske zgodovinske dežele. • V kateri deželi se je nahajal njihov domači kraj? • Katere države so si delile današnje slovensko ozemlje? • Kateri od teh dežel je pripadlo največ ozemlja? • Učenci navedejo glavna mestna središča posameznih dežel. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o zgodovini plemiške rodbine, ki je živela najbližje njihovega domačega kraja. Če obstaja še kakšna ohranjena graščina, jo obiščejo ali predstavijo s pomočjo literature. 111

Kdo so bili Celjski grofje

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ ponudba/1997/kocbek/Celjski/cg1.htm: ponudba/1997/kocbek/Celjski/cg1.htm • V razdelku Žovneški gospodje ugotovijo, katere dele je obsegala posest Žovneških. • V razdelku Vzhajajoča zvezda Habsburžanov si ogledajo podobo mesta Celja v 14. stoletju in ugotovijo, katere tipične lastnosti srednjeveškega mesta so vidne na sliki. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 137 spodaj in podatke analizirajo: • Kaj izvemo o moči in sposobnostih Celjskih? • Kaj izvemo o odnosu med očetom (Herman II.) in sinom (Friderikom)? • Kaj nas še danes spominja na Celjske? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.kocevje. si/fridver.htm si lahko učenci preberejo zgodbo Veronike Deseniške in Friderika Celjskega. Ogledajo si lahko tudi njuna ﬁktivna portreta, ki ju je naslikal slikar Rudi Španzel. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: CELJSKA DEŽELA; HERMAN II.; ŽOVNEŠKI; ULRIK II. AKSLJEC ALEŽED ……………………….. IKŠENVOŽ ……………………….. HRAIINME ……………………….. II. URKIL ……………………….. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ko učenci predelajo poglavje o Celjskih groﬁh, učitelj v razmislek postavi vprašanje: Ali lahko rečemo, da so bili Celjski grofje slovenska plemiška rodbina? Pri tem učence vodi s podtemami o izvoru Celjskih, njihovih dejanjih, deželni zavesti. PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v podpoglavjih. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele? • Kdo so bili lastniki slovenskih zgodovinskih dežel? • Katere okoliščine so omogočile Habsburžanom, da so pridobili slovenske dežele v svojo last? • Zakaj so bili za vzhodnoalpski prostor pomembni Celjski? • Od kod izvira ime Celjski? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 86. 112

Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele

Kdo so bili Celjski grofje Naraščajočo moč in oblast Habsburžanov na današnjem slovenskem prostoru so v 14. in 15. stoletju ogrozili Celjski grofje. 5. Preberi poglavje Kdo so bili Celjski grofje v učbeniku na straneh 136–137 in izpolni časovni trak njihovega vzpona. gospodje Žovneški

grofje Celjski

• NIŽJI PLEMIČI

ugledna srednjeevropska plemiška rodbina

• PODEDOVALI VEČJO

• PODREJENI

• ŠIRITEV VPLIVA PROTI

POSEST

HABSBURŽANOM

• VZPON

izumrtje družine

VZHODU IN JUGOVZHODU

državni knezi

• VOJNA PROTI HABSBURŽANOM • POGODBA O DEDOVANJU

povezava z Luksemburžani

• V 15. STOLETJU

• DOBIJO NOVE POSESTI

• IZENAČENI S HABSBURŽANI

• BARBARA CELJSKA

• CELJSKA DEŽELA

6. Pomisli, kaj nam o srednjem veku priča zgodba o vzponu in padcu Celjskih grofov.

DA JE BIL VZPON TEŽAK, POTREBNE SO BILE DOBRE POVEZAVE PONOVIMO

Nadaljuj reševanje naloge, tako da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov pojem. Plemkinja, rojena na Bizeljskem, velika dobrotnica in ustanoviteljica samostanov.

SVETA HEMA KRŠKA

Dežele so bile ___________________zaokrožene in avtonomne enote.

TERITORIALNO

Celjske

V 13. stoletju so ozemlje slovenskih dežel pridobili ____________________________________.

HABSBURŽANI

Istra

Gospodje Žovneški so se v 14. stoletju preimenovali v _________________________________ grofe.

CELJSKE

Deželo je vodil deželni _______________________.

KNEZ

Sveta Hema krška

Dežela _______________________________ je bila razdeljena med Beneško republiko in Goriške grofe.

ISTRA

Ministeriali

Imena deželnih plemičev so nakazovala kraj njihovega porekla, na primer ________________ so izvirali iz Ptuja.

PTUJSKI

Knez

Posest Celjskih grofov imenujemo tudi ____________ ____ dežela.

CELJSKA

Teritorialno

Nižje plemiče v slovenskih zgodovinskih deželah imenujemo __________________________.

MINI STERIALI

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kdo so bili Celjski grofje v učbeniku na strani 136–137. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Vzpon

Največji uspehi Celjski grofje

Izvor

Poročne zveze

BELEŽKE:

Habsburžani

Ptujski

Celjska

Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel Kolonizacija je spremenila kulturno in jezikovno podobo pokrajine, saj so nastala nova naselja in se priselili nemško govoreči prebivalci. Porast prebivalstva in izboljšave v transportu so vplivali na oživitev trgovine v 10. stoletju.

Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel

▶

Prebivalci so širili obdelovalne površine Širjenje obdelovalnih površin (kolonizacijo) niso spodbujali le fevdalci v zahodnoevropskem prostoru, ampak tudi fevdalci v vzhodnoalpskem prostoru. 1. Kolonizacija je potekala v več fazah. S črto poveži opise faz z ustrezno fazo.

Potekala v dolinah in gričevjih z izsekavanjem gozdov in izsuševanjem močvirij.

▶

Prebivalci so širili obdelovalne površine

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj učencem pripravi kopijo zemljevida Slovenije, s pomočjo katere učenci ugotovijo: • naselja z imenom Selo (prva kolonizacija) in Vas (nižinska kolonizacija v visokem srednjem veku); • naselja, kjer se pojavlja pridevnik Stara, Srednja ali Nova vas; • ugotovijo, v katerih delih Slovenije so nahajajo samotne kmetije in gorski zaselki, izpišejo nekaj imen samotnih kmetij.

VIŠINSKA KOLONIZACIJA

Potekla od 13. do 15. stoletja. Potekala od 10. do 13. stoletja. 2. Oglej si sliko. A. Katero fazo kolonizacije prikazuje?

VIŠINSKO B. Kako imenujemo kmetijo na sliki?

SAMOTNA KMETIJA (SAMNJA); PO OBLIKI POSESTI PA CELKI

RAZISKOVALEC Učenci v šolski knjižnici poiščejo podatke o svojem domačem kraju: • kdaj je nastala prva naselbina, • kako se je kraj imenoval v srednjem veku, kako je dobil ime, • ali je bil vaška ali mestna naselbina,

3. Pojasni pojem. JEZIKOVNI OTOK

JE OBMOČJE, KJER SO STRNJENO ŽIVELI NEMŠKO GOVOREČI PREBIVALCI.

Potekala je živahna trgovina Domači trgovci so vodili predvsem trgovino med bližnjimi mesti, medtem ko je bila trgovina na dolge razdalje (tranzitna trgovina) v rokah tujih, predvsem judovskih trgovcev. 4. Trgovci iz slovenskih dežel so uvažali in izvažali najrazličnejše blago. Spodaj navedeno blago obkroži z rdečo barvo, če je bilo uvoženo oziroma z modro barvo, če so ga izvažali iz slovenskih dežel. med

žlahtne kovine

vino

usnje

začimbe

živina

južno sadje

vosek

kovinski izdelki

dragocene tkanine

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Na zemljevidu v učbeniku na strani 136 učenci: • poiščejo potek glavnih cest, • ugotovijo, do katerega pristanišča je cesta potekala, • ugotovijo, iz katerih dežel je prihajalo blago v slovenske dežele.

▶

NIŽINSKA KOLONIZACIJA

Potekala s krčenjem gozdov na višje ležečih predelih, na primer na Pohorju.

Potekala je živahna trgovina

▶

UČNI CILJI Učenec: navede vzroke in posledice srednjeveške agrarne kolonizacije, navede vzroke za razmah obrti in trgovine, navede glavne trgovske poti na Slovenskem, opiše nastanek in razvoj mest, opiše življenje meščanov.

BODIMO USTVARJALNI: priprava srednjeveškega dne na šoli Učenci pripravijo načrt za pripravo srednjeveškega dne na svoji šoli. Odločijo se med različnimi možnostmi: lahko narišejo srednjeveške kostume, rokodelske izdelke ali katerega od običajev, nekdo pripravi scenarij za potek prireditev …

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Prebivalci so širili obdelovalne površine v učbeniku na strani 138. Izpolnijo miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Ključne besede: nižinska kolonizacija, višinska kolonizacija, germanizacija, jezikovni otoki.

AKTIVNOST: terensko delo (opazovanje, odkrivanje, zbiranje podatkov) Učenci obiščejo kmetijo (lahko tudi kot muzej) in raziščejo: • katere tehnične pripomočke, ki so se uveljavili po letu 1000 (različno železno orodje), danes na kmetiji še uporabljajo, • ali imajo konje in za kakšno delo jih uporabljajo, • kateri tehnični pripomočki so nadomestili nekdanje pripomočke. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem prebere naslednje besedilo: »Pod vplivom srednjeveške kolonizacije se je število naselij tako povečalo, da je ponekod presegalo današnje stanje. Tudi višinska meja poljedelskih krajev je bila višja od današnje. Možnosti poljedelske kolonizacije so bile s tem za tedanje razmere v veliki meri izčrpane. Poslej so nastajali zlasti kajžarji.« (Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979, stran 176) Nato jih pozove, da razmislijo o dolgoročnih pozitivnih in negativnih posledicah srednjeveške kolonizacije za slovenski prostor. 113

AKTUALNO V mnogih slovenskih krajih v zadnjih letih dneve na katerih prirejajo srednjeveške dneve, si lahko obiskovalci ogledajo srednjeveške prebivalce, rokodelske izdelke, jedi, različne običaje, prisluhnejo pa lahko tudi srednjeveški glasbi. Srednjeveške dneve prirejajo v Ljubljani, Škofji Loki, Kamniku, Celju, Slovenj Gradcu, Žužemberku (trški dnevi), Predjamskem gradu, kartuziji Žiče … Posamezne prireditve imajo različne posebnosti, na primer v Kamniku so priredili Vrtomirjev prstan – tekmovanje s srednjeveškimi pulti; v Žički kartuziji napad Turkov; pred Predjamskim gradom pa viteški turnir … Informacije in fotograﬁje o teh dogodkih so dostopne tudi na spletnih staneh.

Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel

5. Trgovske poti so omogočale razmah številnih obrti. Pod vsako sliko dopiši, katero obrt prikazuje.

LESENI IZDELKI "SUHA ROBA"

LONČARSTVO

KOVAŠTVO

Nastala so številna mesta Gospodarski razcvet današnjega slovenskega prostora v drugi polovici 12. in začetku 13. stoletja je vplival na nastanek mest. 6. Oglej si slike in pod vsako dopiši, katero slovensko mesto prikazuje, kdaj (stoletje) je bilo mesto ustanovljeno in zakaj je bilo mesto v srednjem veku pomembno.

Nastala so številna mesta

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko komunikacijsko Nastala so številna mesta tehnologijo Na spletni strani RTV Slovenija www. rtvslo.si v rubriki Video na zahtevo si učenci ogledajo video posnetek Ljubljana skozi zgodovino (dolžina 27 minut). Našli bodo odgovore na vprašanja: • Katera imena je imelo mesto Ljubljana v svoji zgodovini? • Kdaj je bilo nemško ime Laibach prvič zapisano? • Koliko mestnih vrat je imela Ljubljana? • Kaj je bila naloga mestnih ključarjev? • Kdaj so se mestna vrata zaprla poleti in kdaj pozimi? • Kdo je ponoči hranil ključe mestnih vrat? • Kakšno vlogo je imel Potepinski zvon? • Zakaj so mesto pogosto ogrožali požari? • Za kaj so uporabljali pranger pred mestno hišo? • Kakšno delo je opravljal rabelj? • Kaj so delali mestni pisarji?

LJUBLJANA, 13. STOLETJE LEGA OB LJUBLJANSKI CESTI

PTUJ, 13. STOLETJE LEGA OB POTI MED ITALIJO IN OGRSKO

7. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanji. A. Iz kakšnih materialov so gradili hiše?

PIRAN 13. STOLETJE TRGOVINA S SOLJO

»Hiše v mestu so bile zgrajene iz kamna in lesa. Če so hoteli gradbeniki postaviti hišo, so najprej sezidali temelje iz kamenja in malte /.../. Zunanje stene hiš so bile kamnite /.../, tramovi hiš pa so bili leseni. Tudi stene med sobami v hiši so bile lesene /.../. Hišne strehe so bile iz opeke,desk, slame ali protja /.../.« (Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešovič, Ljubljana, 1996)

KAMNA IN LESA

B. Katera nevarnost je pogosto ogrožala mesto, ker so bile hiše lesene?

POŽAR

PONOVIMO

Dopolni besedilo.

KULTURNO JEZIKOVNO podobo Kolonizacija na današnjih slovenskih tleh je spremenila _______________________ in _________________

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 140 in rešijo spodnjo nalogo, tako da obkrožijo pravilno trditev. Najpomembnejše blago, ki so ga uvažali v slovenskih deželah, je bilo vino. DA NE Zaradi številnih čred goveda, ki so potovale proti Italiji, je deželni knez uvedel živinsko mitnino. DA NE Po slovenskih deželah so potovali številni tuji trgovci, nekateri celo iz Španije. DA NE Za najstarejše mesto v slovenskem nacionalnem prostoru velja mesto Breže na avstrijskem Koroškem. DA NE Srednjeveška mesta v slovenskih deželah so bila precej velika, nekatera so štela do 10.000 prebivalcev. DA NE V mestu Ljubljana so goljuﬁve kovače namakali v Ljubljanico. DA NE 114

NEMŠKO slovenske pokrajine. V prostor, naseljen s slovanskim prebivalstvom, so se priselili ______________________ govoreči TRGOVINA MEST prebivalci. V 10. stoletju je oživela _______________________, kar je vplivalo na ustanovitev številnih _____________. PRIMORSKA Izjema so bila ________________________ mesta, ki so se ohranila še iz antičnih časov. 88

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo spodnje besedilo in ga analizirajo: »Tamkaj se že l. 949 omenjen po imenu znani Žid David, ki je bil po poklicu barvar. V 14. stoletju je v Trst prišlo več nemških židovskih bankirjev, l. 1420 pa je bila s privilegijem ustanovljena židovska občina.« (Vlado Valenčič: Židje na Slovenskem, Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994) • Kdaj so se judje (Židje) množičneje naseljevali v slovenskih mestih? • V katerih mestih so bile poznane judovske skupnosti? • Kaj nas še danes spominja na judovske

skupnosti v slovenskih mestih? • S katero gospodarsko dejavnostjo so se judje največkrat ukvarjali? • Kakšen odnos so do judov vzpostavili meščani?

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo grbe današnjih mestnih občin in jih narišejo. Raziščejo tudi pomen znakov na grbih.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja na koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je bilo značilno za nižinsko in kaj za višinsko kolonizacijo? • Kaj je vplivalo na nastanek jezikovnih otokov na slovenskem ozemlju? • Katere pridelke in izdelke so v slovenskih deželah uvažali, katere pa izvažali? • Kje so potekale najpomembnejše trgovske poti? • Kaj je vplivalo na nastanek mest na Slovenskem? • Navedi nekaj v srednjem veku najpomembnejših mest na Slovenskem. Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 88.

Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem

Od 11. stoletja dalje so se na današnjem slovenskem ozemlju razširili številni samostani. V poznem srednjem veku se je izoblikoval enoten podložniški stan. Zapuščino plemstva še danes predstavljajo gradovi. Med pomembne kulturne spomenike prištevamo tudi številne cerkve.

▶

Samostani Oživitev samostanov, ki je v Evropi potekala od 11. stoletja dalje, je vplivala na razširitev samostanov tudi na današnjem slovenskem ozemlju. 1. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveških samostanov in pomen njihovega delovanja na današnjih slovenskih tleh.

KULTURNA SREDIŠČA

SREDIŠČA VERSKEGA

▶

UČNI CILJI Učenec: navede nekatere srednjeveške kulturne spomenike na Slovenskem, oceni kulturno vlogo samostanov, opiše plemstvo v slovenskih zgodovinskih deželah, navede poglavitne značilnosti kulturnega razvoja.

ŽIVLJENJA Samostani

NABIRANJE ZELIŠČ

BENEDIKTINCI, CISTER-

IN ZDRAVILSTVO

CIJANCI, KARTUZIJANI,

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelje učencem pokaže nekaj slik znanih kulturnih spomenikov iz visokega in poznega srednjega veka in jih povpraša, ali spomenike prepoznajo. Morda je kdo že obiskal katerega od njih. Učitelj ga pozove, da opiše svoje vtise.

DRUGI REDOVI

Ljudska in meščanska kultura Kmetje so predstavljali okoli 80 % prebivalstva, od 13. stoletja je počasi naraščalo število meščanov. 2. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveškega kmečkega in meščanskega življenja na današnjih slovenskih tleh.

ENOTEN PODLOŽNIŠKI

KMETOVANJE, TUDI

STAN

TOVORNIŠTVO IN OBRT

JEZIKOVNO IN

UKVARJANJE Z OBRTJO

NACIONALNO MEŠANO

IN TRGOVINO

MEŠČANSTVO

Ljudska in meščanska kultura

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko komunikacijsko tehnologijo Na spletni strani www.mojvideo. com/video-srednjeveski-dnevi/d9bb576 5ae211a89c157&page=98&category=tr si lahko učenci ogledajo srednjeveški ples, ki so ga uprizorili ob srednjeveških dnevih v Slovenj Gradcu. • Ali so plesi potekali v parih? • Ali se plesalca držita za roke? • Ali je pleš živahen? • Kateremu plesu, ki ga poznaš, je po tvojem mnenju predstavljeni ples še najbolj podoben?

AKTUALNO V dneh 21. in 22. julija 2007 so v samostanu Žiče priredili mednarodni spektakel Ognjena kartuzija kartuzija, v katerem so številni sodelujoči zaigrali turški napad na kartuzijo, ki se je zgodil 13. marca 1531. Program prireditve je obsegal srednjeveško tržnico, predstavitev navad in opravil menihov ter turško rajanje ob trebušnih plesalkah, požiralcih ognja, žonglerjih. Poleg turškega napada so uprizorili tudi ognjevito mečevanje in silovite pretepe ob 7 tabornih ognjih, ki jih je izvajalo češko združenje srednjeveškega mečevanja Merlet. Ob zaključku prireditve pa so obiskovalci skupaj s

Turki iskali bogat kartuzijanski zaklad in trepetali ob krvavem zapečatenju krute usode 8 belih menihov. Več informacij o spektaklu je mogoče najti na spletni strani www.ognjenakartuzija.com www.ognjenakartuzija.com. Poročilo o prireditvi s številnimi fotograﬁjami si je mogoče ogledati na spletni strani RTV Slovenije www. rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_m od=rnews&op=sections&func=read &c_menu=4&c_id=39360 in POP TV http://24ur.com/naslovnica/eksluziv/ zanimivosti/20070722_3102348.php

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.rkc.si/sticna učenci lahko izvedo več o cistercijanski opatiji v Stični. V rubriki Ordo cisterciensis učenci lahko spoznajo cistercijanski red: • Kdo je bil njegov ustanovitelj? • Kdaj in kje je bil red ustanovljen? • Kateri so ideali menihov cistercijanov? V rubriki Stiška arhitektura si učenci lahko ogledajo model cistercijanske opatije ter opise in fotograﬁje posameznih delov opatije: • Koliko je stara redovna cerkev in v kakšnem umetniškem stilu je bila zgrajena? V kakšnem stilu so jo prenovili v 17. stoletju? • Arhitekturno zelo znan del opatije je križni hodnik. Kateri stil prevladuje? • Kako je bil samostan zaščiten pred napadi? V rubriki Ora et labora lahko izvemo več o današnjih dejavnostih menihov v samostanu. • Katere dejavnosti potekajo v sklopu samostana?

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko komunikacijsko tehnologijo Na spletni strani POP TV http://24ur. com/naslovnica/eksluziv/ zanimivosti/20070722_3102348.php pod naslovom Srednjeveška pevka lahko učenci poslušajo srednjeveško petje. 115

Gradovi

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo ljudsko pesem Graščakov vrtnar (Svet iz besed 7, Rokus, 2003, str. 236) in jo analizirajo. Stoji, stoji prebeli grad, pod belim gradom vrtec nov. Po njem pa hodi vrtnar mlad, lepo je žvižgal ino pel: ‘Če sem prav kmečkega rodu, sem le vrtnarjevega stanu, pa imam lepo deklico, imam gosposko ljubico!’ • Katera dva družbena sloja se pojavljata v pesmi? • Pomisli, ali je bila v srednjem veku ljubezen med plemkinjo in kmetom mogoča? • Kako se je končala ljubezenska zgodba med vrtnarjem in graščakovo hčerjo? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo ljudsko pesem Pegam in Lambergar (Svet iz besed 7, Rokus, 2003, str. 241), ki govori o viteškem dvoboju na Dunaju med češkim Pergamom in kranjskim plemičem Gašperjem Lamberškim z gradu Kamen, ki je veljal za velikega viteškega junaka. Za primer analize navajamo nekaj odlomkov pesmi. Je Krištof tako govoril: »Ne bom se dolgo mudil, na Kranjskem sem še včeraj bil.« • Koliko časa je Lambergar potreboval, da je prijahal iz Kranjske do Dunaja? Ga praša Pegam spet tako: »Kje pa se bo godilo to? Al tu na trg širokemo?« Mu pravi Lambergar spet tako: »Na polju, da vsi vidijo, za najino čast se bijeva.« Analiza: • Zakaj je Pegam za dvoboj predlagal trg? • Kje so se običajno odvijali viteški turnirji? Mu reče tako svitli car: »Junak ti, moški Lambergar, Kaj češ imeti za tvoj dar?« Pa Lambergar odgovori: »Na Kranjskem imam tri gradi, Da b moji, prosim, lastni bli!« • Kako bi ocenil velikost Lambergarjeve posesti? • Kdo je bil lastnik njegovih gradov? • Kaj za družbeni položaj Lambergarja pomeni, da so gradovi postali njegova last? • Zakaj je cesar lahko ukazal takšen prenos lastništva? RAZISKOVALEC Gradovi so navdihnili in še navdihujejo številne umetnike. Učenci v literaturi poiščejo pesmi, romane in slike, povezane s tematiko gradov in življenjem plemstva, podatke o posameznih gradovih v bližini njihovega domačega kraja ter njihovih prebivalcih. Predstavijo jih v krajših referatih. 116

Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem

Gradovi Na današnjem slovenskem ozemlju so prevladovali majhni gradovi, saj je v teh deželah prevladovalo predvsem nižje plemstvo. 3. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveških gradov na Slovenskem in življenja v njih.

MANJŠI GRADOVI

PO POREKLU

ALI VAŠKI DVORI

MEDNARODNO PLEMSTVO

VITEŠKA KULTURA

VITEŠKI TURNIRJI

Umetnost in kultura Razvoj umetnosti in kulture je sledil razvoju v drugih delih Evrope. Pomembna serdišča kulture so bili samostani. 4. Oglej si slike in pod vsako dopiši, kateri spomenik kulturne dediščine na slovenskih tleh predstavlja.

CRNGROB (FRESKE)

SAMOSTAN STIČNA

ROTUNDA V PREKMURJU

CERKEV NA PTUJSKI GORI

PONOVIMO VERSKA SREDIŠČA

Samostani

KULTURNA SREDIŠČA

ZDRAVILSTVO

DEŽELNO PLEMSTVO

MANJŠI

Gradovi

VEČINA PREBIVALCEV KMETJE

KULTURNI SPOMENIKI NA SLOVENSKEM

VITEŠKA KULTURA

Mestno in podeželsko življenje LJUDSKA IN MEŠČANSKA KULTURA STIŠKI ROKOPIS

Rokopisi SAMOSTANI

Umetnost in kultura

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.gothicmed. com lahko učenci izvedo več o projektu Evropske unije GOTHICmed, med drugim v rubriki Virtual Museum in nato Slovenia lahko ugotovijo, kateri so gotski spomeniki na Slovenskem, s klikom na posamezni spomenik na zemljevidu, si spomenik lahko podrobneje ogledajo; še posebej priporočamo klik na Virtual visit, ki omogoča virtualen ogled notranjosti in zunanjosti spomenikov, se seznanijo z zgodovino posameznega spomenika.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja na koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kateri samostani so delovali na slovenskem ozemlju? • Kakšen je bil pomen njihovega delovanja? • V kakšni obliki je še danes ohranjena srednjeveška ljudska kultura? • Kakšen je bil status plemstva v slovenskih zgodovinskih deželah? • Kakšni gradovi prevladujejo v slovenskih zgodovinskih deželah? • Kateri pisni viri so se ohranili iz srednjega veka? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 90.

BELEŽKE:

V LATINSKEM JEZIKU