Kdo bo prevzel oblast − krona ali zvezda ▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI Učenec: opiše, kako je nova oblast po vojni obračunala z domobranci, navede razloge za zmago Ljudske fronte na volitvah v Jugoslaviji, razloži politične spremembe v Sloveniji in Jugoslaviji po drugi svetovni vojni, opiše, kako je oblast obračunala z nasprotniki režima, ovrednoti ravnanje nove oblasti glede na spoštovanje človekovih pravic, pozna politični položaj Slovenije v novi Jugoslaviji.
Kakšen je bil politični položaj ob koncu vojne
UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora
Učitelj učencem pokaže sliki kralja Petra Karađorđevića in Josipa Broza Tita. Učenci razmislijo: • Zakaj se je po vojni pojavilo vprašanje, kdo bo prevzel oblast? • Zakaj je bilo mogoče predvideti, da bo zmagala zvezda ter z njo Tito in partija?
Ko je bilo vojne konec, se je v Sloveniji in Jugoslaviji pojavilo vprašanje, kdo bo prevzel oblast. Državljani so se odločili na volitvah, na katerih je zmagala Ljudska fronta. Komunisti so s tem dobili oblast in najprej obračunali s svojimi nasprotniki.
Kakπen je bil politiËni poloæaj ob koncu vojne Komunisti so takoj ob koncu vojne zaËeli obraËunavati s svojimi nasprotniki. Najprej so obraËunali z domobranci, ki so se jim postavili po robu med vojno. a) Oglej si posnetek πt. 20 o usodi domobrancev po koncu vojne. ≈In pali so πe in πe … tisoËi … revni …, mogoti z iz• Kakπna je bila usoda veËine vrnjenih domobrancev? kljuvanimi oËmi, strtimi kostmi, oneËaπËeni v pohoti, VeËina domobrancev je bila brez sodnega procesa pobita in zakopana z odtrganimi nogami, razrezanimi udi, v razmesarjeni nagoti, z razparanimi trebuhi, nagnani v smrt kav gozdovih KoËevskega roga. • Ali je tovariπ Tito vedel za usodo teh domobrancev? Odgovor poiπËi v Titovem govoru (26. maja 1945) v uËbeniku na strani 151. Zgodovinarji domnevajo, da je Tito v omenjenem govoru napovedal usodo domobrancev.
kor Ërede, darovani v poËasnem rezanju v najogabnejπe obrede: o muke, muke, ki jih ne pojmijo slovenske besede /…/.«
(Jeremija Kalin, Dies irae, v: Koledar Svobodne Slovenije 1949, Buenos Aires, 1949)
• Ali morda veπ, kje so mnoæiËna grobiπËa ubitih domobrancev? Ali je katero morda v bliæini tvojega doma? MnoæiËna grobiπËa so v KoËevskem rogu, opuπËenih jaπkih zasavskih premogovnikov ter drugod po Sloveniji. • Ali je komisiji za preiskovanje odgovornosti za mnoæiËne poboje uspelo ugotoviti, kdo je izdal povelje za poboj domobrancev? Zakaj, meniπ, je tako? Komisiji ni uspelo odkriti, kdo je izdal povelje za poboj. Domnevajo, da je povelje priπlo iz najviπjih organov dræavne varnosti in vojske na dræavnem nivoju. Zgodovinarji so prepriËani, da je za to vedelo tudi republiπko vodstvo. b) V obraËunavanju z domobranci, pozneje pa tudi drugimi nasprotniki komunistov je imela najpomembnejπo vlogo OZNA ∑ tajna policija (pozneje imenovana Udba). Ob pomoËi vira ugotovi, kakπne so bile njene naloge. · Zbirala je informacije o ljudeh, ki so bili oblasti sumljivi, · izvajala je zapiranje ljudi, zasliπevanja ter muËenja ljudi, ≈Njena naloga ni bila v tem, da bi raziskovala morebit· izvajala je poboje vrnjenih domobrancev in drugih ≈sumljivih«. ne zloËine, ampak predvsem v tem, da je bila na voljo vsakokrat, ko se je oblastni vrh odloËil, da odstrani doloËenega posameznika ali doloËeno kategorijo ljudi.« (Vasko Simoniti, Permanentna revolucija, totalitarizem, strah, v: Temna stran meseca, Nova revija, Ljubljana, 1998)
Kakπne so bile prve povojne volitve SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Več o Karađorđevićih lahko učenci poiščejo na spletnih straneh: http://solair.eunet.yu ali www. srpska-rec.co.yu (primerno za učence s posebnimi potrebami). AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in zgodovinskim besedilom
Učenci po ogledu posnetka št. 20 preberejo odlomek iz Titovega govora v učbeniku na strani 151. V zvezek zapišejo dogodke in besede, ki so napovedovale usodo vojnih nasprotnikov. Odgovorijo na vprašanja: • Kako je povojna oblast obračunala z nasprotniki, poraženci? • V katerih državah so zmagovalci po drugi svetovni vojni ravnali podobno? • V čem se ti primeri razlikujejo od naših? • Kakšno vlogo je pri tem imela OZNA? S katero tajno policijo bi jo lahko primerjal? • Ali morda veš, kje so grobišča ubitih domobrancev? 160
Novembra 1945 so dræavljani Slovenije in Jugoslavije prviË odπli na volitve, ki pa niso bile demokratiËne. Prinesle so zmago Ljudski fronti, ki je predstavljala komuniste. a) Pesnik in pisatelj Frane MilËinski ∑ Jeæek je o prvih povojnih volitvah napisal pesem z naslovom Cinca Marinca. Izpiπi in razloæi pojme, ki se nanaπajo na prve povojne volitve. ZOPER NAS: nasprotniki Ljudske fronte ≈Cinca Marinca, ta je »RNA SKRINJICA: volilna skrinjica, v katero so oddali volilno kroglico zoper nas, u ta Ërna tisti, ki so glasovali za skrinjico brez liste, kar je pomenilo proti skrinj’ca vrgu je svoj glas. Je na planke πou sedet, Ljudski fronti padu na trotoar, in REAKCIONAR: tisti, ki ima radikalne ideje; takπna oseba je bila oblasti zdravniki so dejal’: sumljiva ta’ u reakcionar.«
142
AKTIVNOST: skupinsko delo
AKTUALNO
Učence razdelimo v tri skupine. Prva skupina razišče odnos povojne oblasti do članov vlade v Londonu, druga odnos do duhovnikov rimsko katoliške cerkve, tretja pa do pripadnikov drugih političnih strank. Svoje ugotovitve predstavijo ter pojasnijo podobnosti in razlike.
Učitelj poišče in učencem predstavi članek iz dnevnega časopisja o komemoraciji, maši ali ureditvi grobišč po vojni pobitih ljudi. Časopis Večer je na primer 13. junija 2005 objavil članek z naslovom in podnaslovom: »Nikoli več Slovenec nad Slovenca – Naše življenje ne sme biti obremenjeno s preteklostjo, toda temeljiti mora na resnici, pravi predsednik dr. Janez Drnovšek, to pa vključuje tudi resnico o pobojih.« Junija 2005 so dnevni časopisi pisali o pobojih v Srebrenici, posnete so bile dokumentarne oddaje in predvajani
posnetki, s katerimi razpolaga mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu. Članke o tem lahko poiščejo tudi učenci sami na spletnih straneh dnevnih časopisov. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učence pozove k razmisleku: • Zakaj vprašanje povojnih pobojev in grobišč še vedno ni rešeno? • Razmislijo naj in napišejo krajši spis o tem, ali so bili dogodki neposredno po vojni usklajeni s programom OF.