BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (okrogla miza) Učenci pripravijo okroglo mizo z vprašanjem: • Kaj lahko Slovenija naredi za ohranjanje svetovne biotske različnosti? Udeleženci okrogle mize so: predstavnik ministrstva za okolje, predstavnik okoljevarstvene organizacije, prebivalec, ki živi v Triglavskem narodnem parku in bi želel odpreti veliko farmo, učiteljica biologije, župan občine, ki je znotraj Triglavskega narodnega parka. Vsak predstavi svoje poglede na pomen biotske različnosti, načrte za ohranitev te različnosti … Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni ∑ kje so meje globalizacije
RADOVEDNEÆ V uËbeniku preberi predstavitev organizacije Greenpeace (stran 141). Predstavljaj si, da si navduπen Ëlan te organizacije, ki se med drugim bojuje za prepoved lova na kite. Pred kratkim je islandska vlada vnoviË odobrila lov na kite v svojih morjih. Tvoja naloga je, da novinarjem in javnosti predstaviπ program organizacije Greenpeace za boj proti lovu na kite. Program v kratkih toËkah (recimo 5 toËkah) zapiπi. PriporoËamo ti ogled spletne strani www.greenpeace.org.
1. Ladje in ekipe Greenpeace-a bodo straæile in nadzirale dogajanje v islandskih vodah. 2. Aktivisti Greeenpeace-a bodo opozarjali javnost na πkodljivost lova. 3. Aktivisti Greenpeace-a bodo v islandskih πolah uËence seznanjali o kitih. 4. Greenpeace bo okrepil stike z drugimi mednarodnimi organizacijami. 5. Greenpeace bo finanËno podprl raziskovalne odprave, ki bodo preuËevale kite. ...
ZANIMA ME: V Sloveniji si za zaπËito okolja prizadeva organizacija Umanoterra (www.umanoterra.org).
ZANIMA ME: O ekoloπkih problemih na svetu si lahko ogledaπ oddaje na programu National Geographic Channel. Film Dobri Willy (1993) pripoveduje o prijateljstvu med deËkom in ujetim kitom.
PONOVIMO
KDAJ? po drugi svetovni vojni
GLOBALIZACIJA
VZROK gospodarsko povezovanje na svetu POLOÆAJ nerazvitost, revπËina, pomanjkanje
POLOÆAJ razvitost, bogastvo, izobilje ponudbe GOSPODARSKI RAZVOJ
TRETJI SVET BOGATI SVET
KAJ PRIDOBI? KAJ IZGUBI? Pridobi dobrine z vsega sveta in nadvlado nad svetovno trgovino.
KJE SO MEJE GLOBALIZACIJE?
KAJ PRIDOBI? KAJ IZGUBI? Pridobi pomoË Zahoda, finanËno pomoË; Izgubi svojo gospodarsko neodvisnost.
133
Kitajskem … Učenci v nadaljevanju razgovora razmišljajo: • Zakaj se velik del proizvodnje tekstilne industrije seli v Azijo? • Katera država postaja gospodarska velesila s svojim cenenim tekstilnim blagom? • Kaj selitev proizvodnje na vzhod pomeni za slovensko gospodarstvo oziroma slovenske delavce? • Ali svobodna trgovina resnično prinaša dobre učinke vsem prebivalcem sveta?
BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v vlogo direktorja oddelka za ekonomske in socialne zadeve OZN. Direktor je dobil nalogo, da pripravi okvirni načrt za organizacijo konference o okolju, ki bo v Sloveniji. Učenci zapišejo direktorjev načrt in ga predstavijo v razredu. V načrtu morajo biti zapisani naslednji elementi: cilj konference, udeleženci, podteme konference, ideje za naslove predavanj, ideje za predstavitev dobrega ravnanja z okoljem in odpadki iz slovenskega okolja …
PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja »Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni – kje so meje globalizacije «. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere so bile značilnosti gospodarskega razvoja po drugi svetovni vojni? • Kakšen je pomen vlaganj v znanost in izobraževanje v sodobnem svetu? • Kakšni so učinki globalizacije? • Katere politične posledice povzroča svetovni gospodarski razvoj? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 133.
Posledice svetovnega gospodarskega razvoja
AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci v preglednico dopišejo, kako bi navedeni načini zmanjšali negativne vplive človekovega razvoja na okolje in dobrodejno vplivali na okolje. zmanjšanje negativnih vplivov človekovega razvoja na okolje
dobrodejen vpliv na okolje
Zeleni razvoj Reciklaža Zmanjšanje jedrskega orožja Ohranjanje deževnega gozda
AKTUALNO Visoke cene nafte v 70. in 80. letih 20. stoletja so povzročile nižjo gospodarsko rast in recesijo s propadanjem podjetij. Razmere na naftnem trgu so se nato umirile in v 90. letih je bila cena nafte nizka (okoli 24 dolarjev na sodček), kar je ugodno vplivalo na gospodarsko rast v svetu. Od preloma tisočletja dalje pa je začela cena skokovito naraščati in do konca leta 2005 naj bi dosegla 70 dolarjev za sodček (poleti 2005 je na azijskih in evropskih trgih dosegla že 65 dolarjev. Strokovnjaki podajajo različne ocene, kaj vpliva na dvigovanje cen nafte: iranska jedrska kriza, politična kriza v Venezueli, vojna v Iraku, premajhne zaloge v ZDA … Najbolj pa se je v zadnjem času uveljavilo mnenje, da na visoko ceno nafte vpliva visoka gospodarska rast na Kitajskem, saj kitajsko gospodarstvo predstavlja kar tretjino svetovnega povpraševanja po nafti. Ker se bo kitajska gospodarska rast po ocenah še vedno nadaljevala in ker naj bi svetovne zaloge nafte zadostovale le še za 30 let, naj bi po ocenah ekonomistov tudi cene nafte še naprej naraščale. Avtomobilska in letalska industrija zato vedno bolj spodbujata raziskovanja uporabe biogoriv. RAZISKOVALEC Učenci v literaturi in spletu strani raziščejo, kako industrija in vlade skušajo rešiti problem visokih cen in pomanjkanja nafte. Pri tem so pozorni na področje alternativnih biogoriv (biodizla, etanola), razvijanje motorjev na vodikov ali električen pogon, izrabo sončne energije … V referatu predstavijo področje in prednosti uporabe alternativnih goriv. AKTIVNOST: terensko delo (anketiranje) Učenci izdelajo anketo o onesnaževanju okolja. V anketo vključijo vprašanja o navadah anketirancev glede odpadkov, njihovo ravnanje z odpadki, njihovo mnenje o onesnaženosti domačega kraja … Za anketirance lahko izberejo sošolce, domače okolje ali mimoidoče na ulici. Rezultate predstavijo pri uri zgodovine, lahko pa tudi pri pouku biologije. AKTIVNOST: terensko delo (postavljanje hipotez) Učenci izvedejo čistilno akcijo v okolici šole in: • popišejo, kakšne vrste odpadkov so nabrali: plastiko, steklo, papir, nevarne tekočine … • opišejo, kje so nabrali največ odpadkov. • zapišejo svoje predloge, kako bi lahko prebivalci šolskega okoliša zmanjšali količine odpadkov v naravi. 149