AKTIVNOST: motivacijski tehniki (glasba in zapisovanje zamisli) Učitelj predvaja eno izmed popularnih jugoslovanskih pesmi (na primer pesem Zdravka Čolića Druže Tito mi ti se kunemo), katerih vsebina se nanaša na Josipa Broza Tita. Učenci zapisujejo svoje zamisli o Titu in Jugoslaviji. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci zaigrajo šolsko uro iz časa komunistične Jugoslavije. Tako kot nekoč reditelj in učitelj pozdravita svoje sošolce s pozdravom »Smrt fašizmu – svoboda narodu«. Na steni visi slika Tita. Šolska ura se nanaša na uro zgodovine, v kateri učenci izvedo o Titovi preteklosti in njegovih »junaških« dejanjih. Učitelj je pozoren na to, da uporablja izraze, ki so jih uporabljali takrat. Svoje občutke učenci zapišejo. VEČ O … Jugoslovanska oblast je po sporu z informbirojem zaradi bojazni pred državnim udarom obračunala s tako imenovanimi stalinisti, torej tistimi komunisti, ki so menili, da ima v sporu prav Stalin, in ne Tito. Večina od njih so bili stari komunisti, ki so delovali še v Kraljevini Jugoslaviji. Množično so jih zapirali v koncentracijsko taborišče na Goli otok v Kvarnerskem zalivu. Tja so zapirali tudi ljudi, ki jih je služba državne varnosti (Udba) imela za državne sovražnike. Goli otok je dobil svoje ime po glavni značilnosti – otok je bil povsem kamnit in na njem skoraj ni raslo nič. Zapornike so pretepali, mnoge tudi do smrti. Opravljali so prisilno delo, saj so morali razbijati kamne ter pogozdovati otok. Mnogi zapora na Golem otoku niso preživeli. Goli otok je danes zapuščen in ga obiskujejo le občasni turisti. Podobno je bilo z otokom Sv. Grgurja, kjer je bil zapor za ženske. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci naredijo referat o Titu na podlagi spletne strani www.titoville.com. Dejstva, ki jih najdejo na tej spletni strani, lahko primerjajo z zapisi v literaturi. VEČ O … Ena od posledic spora z informbirojem je bila tudi krepitev Jugoslovanske ljudske armade (JLA), saj se je Jugoslavija počutila ogroženo. JLA je bila po ustavi skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti. Razvijati se je začela med drugo svetovno vojno, leta 1945 se je imenovala Jugoslovanska armada, leta 1951 pa je dobila naziv JLA. JLA je bila razdeljena na kopensko vojsko, vojno mornarico in vojno letalstvo. Z zakonom o splošni vojaški obveznosti je bila uvedena splošna vojaška obveznost od 20. do 40. leta ter rezervna obveznost od 40. do 55. leta. V 50. letih se je organizacija JLA spremenila, med drugim je bila do konca leta 1964 izoblikovana operativnoteritorialna vojaška organizacija (Teritorialna obramba). Vojaški rok v kopenskih silah je bil s 5 oziroma 3 let skrajšan na 2 leti oziroma 18 mesecev. Konec 60. let je bil vojaški rok skrajšan na 12 mesecev. Od leta 1980 je bil vrhovni organ poveljstva oboroženih sil Predsedstvo SFRJ, pred tem pa je to funkcijo opravljal predsednik Tito. 130
Kakπne so bile posledice hladne vojne v Evropi
RADOVEDNEÆ Nadaljuj reπevanje naloge tako, da poiπËeπ ustrezen pojem in izpiπeπ Ërko, na katero kaæe πtevilka. Dobil boπ nov pojem.
»eπkoslovaπki voditelj, ki je leta 1968 uvedel reforme. Vas, v kateri je bil rojen Tito. Leta 1948 se je v Berlinu zgodila prva _____ kriza. Træaπka kriza se je konËala z _____ memorandumom. Berlin je bil razdeljen na __________ cone. Glavno mesto Zahodne NemËije. Voditelj SZ, s katerim je bil v sporu Tito. Druæbena ureditev v Jugoslaviji po drugi sv. vojni. Most, ki so ga zavezniki vzpostavili leta 1948 v Berlinu. Uradno ime za Zahodno NemËijo. Zveza komunistiËnih strank pod vodstvom SZ. Dræava, v kateri je leta 1956 priπlo do upora zoper SZ.
ZANIMA ME: Na naslovu www.berlinwall.net si lahko ogledaπ slike berlinskega zidu.
3 7 3 1 5 4 1 1 6 1 8 3
B E R L I N S K I Z I D
DUB»EK Kumrovec berlinska londonskim πtiri Bonn Stalin komunistiËna zraËni ZRN Informbiro Madæarska
Bonn πtiri komunistiËna Zvezna republika NemËija Madæarska Informbiro DubËek Kumrovec londonskim zraËni Stalin berlinska
ZANIMA ME: ResniËno zgodbo o prebegu pod berlinskim zidom v Ëasu æelezne zavese si lahko prebereπ v delu Predor v svobodo (2002).
PONOVIMO Dopolni prazne prostore tako, da zapiπeπ imena glavnih æariπË hladne vojne v Evropi ali imena v tistem Ëasu izstopajoËih dræav. Berlinska kriza: 1948 prva (zraËni most) 1961 druga (berlinski zid)
Avstrijsko vpraπanje: Avstrija je bila leta 1955 obnovljena s predvojnimi mejami (dræavna pogodba)
Træaπko vpraπanje: spor med Italijo in Jugoslavijo, reπitev: 1954 londonski memorandum
Nemπko vpraπanje: delitev na πtiri cone, nato na dve NemËiji, Zahodno in Vzhodno
Spor z informbirojem: Jugoslavija se 1948 spre s SZ in odloËi za svojo pot v komunizmu
114
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci se seznanijo s jugoslovanskim sporom z informbirojem ter negativnimi posledicami tega spora za Jugoslavijo, zlasti kako je Jugoslavija ravnala z nasprotniki v državi. Učitelj učence pozove k razmisleku: • Ali so jugoslovanske oblasti ravnale prav, ko so zaprle mnoge staliniste? • Ali je s takim ravnanjem jugoslovanska oblast pokazala, da je demokratična ali da je totalitarna država? • Zakaj je zahodni svet kljub takšnemu ravnanju, podprl jugoslovansko oblast?
ANEKDOTA Uradno ime Jugoslavije je bilo sprva FNRJ – Federativna narodna republika Jugoslavija. Mnogi so kratico pojasnili kot: »Francelj nau jedu repe«, kar se je nanašalo na to, da je komunistična oblast v Jugoslaviji obljubljala, da se bo socialni položaj izboljšal, in ljudem ne bo treba jesti repe, ampak si bodo lahko privoščili tudi kaj boljšega. (vir: Leksikon YU mitologije, Rende, Beograd; Postscriptum, Zagreb, 2004, str. 141) AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci na podlagi besedila v učbeniku na strani 122 v obliki miselnega vzorca zapišejo dejstva o sporu z informbirojem.
PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu poglavja »Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Pojasni pojem »gospodarski čudež Nemčije«. • Primerjaj življenje v Zahodni Nemčiji z življenjem v Vzhodni Nemčiji. • Kakšen pomen je imel berlinski zid za Vzhodne Nemce ter za celotno Evropo? Zakaj je bil zgrajen? Zakaj pomeni padec berlinskega zidu tudi konec hladne vojne? • Zakaj je prišlo do spora Jugoslavije s Sovjetsko zvezo? • Kakšne so bile posledice informbirojevskega spora? • Kaj označuje pojem »praška pomlad«? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 114.