Kako čim bolj oslabiti nasprotnika
Vojne bo konec do boæiËa
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE b) Kljub naËrtu za hitro napredovanje Nemci niso bili uspeπni. Fronte so se spremenile v sedeËo vojno ali POZICIJSKO bojevanje. Angleæi so zaradi tega uvedli novo taktiko bojevanja. V prazne kvadrate vpiπi, katere znaËilnosti bojevanja prikazujejo.
topovi so obstreljevali nasprotnikove poloæaje
nikogarπnja zemlja med jarki obeh strani
bodeËa æica med jarki
vojaki, vkopani v strelske jarke
Zakaj so ZDA stopile v vojno »eprav na morju ni bilo pomembnejπih spopadov med mornaricami nasprotujoËih si dræav, je vendarle vojna na morju vplivala na razplet vojne. a) V spopadih na morju sta svoje moËi merili Velika Britanija in NemËija. Zemljevid prikazuje poloæaj v Severnem morju. • Kako so nameravali Britanci oslabiti NemËijo? S pomorsko blokado, ki je veljala tudi za nevtralne ladje. • Kako so Nemci odgovorili na akcijo Britancev? S podmorniπko vojno. Do leta 1917 so potapljali le ladje Ëlanic antante, nato pa tudi ladje drugih (nevtralnih) dræav. • Britanci so, da bi zavarovali svoje ladje, uvedli konvoje. Razloæi, kako so delovali konvoji. Konvoji so bili skupine trgovskih ladij, ki so jih spremljali ruπilci (bojne ladje) in letala. b) Leta 1917 so v vojno na strani antantnih sil vstopile ZDA. Preberi trditve, ki prikazujejo razliËne vzroke, zaradi katerih so ZDA vstopile v vojno. 99 % ameriπkih posojil med vojno je πlo v roke antantnih sil, predvsem Velike Britanije.
Leta 1917 je zaËela NemËija na morju totalno vojno. Njene podmornice so zaËele potapljati tudi nevtralne ladje.
Potopitev Lusitanije leta 1915.
NemËija je leta 1917 Mehiki ponujala zavezniπtvo. Predlagala ji je, naj napade ZDA.
Nemπki vohuni so v ZDA leta 1916 podtikali bombe na ameriπke ladje in izvedli veË poskusov atentatov.
Odprava carizma v Rusiji.
10
Zakaj so ZDA stopile v vojno
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V delovnem zvezku, stran 10, si učenci ogledajo zemljevid bojevanja na Atlantiku. Z uporabo legende, ugotovijo: • Kje so bila postavljena nemška in britanska minska polja? • Kje so potekali večjo pomorski spopadi? AKTUALNOST Danes se nam zdi samoumevno, da sta ZDA in Velika Britanija zaveznici. Pred prvo svetovno vojno ni bilo tako. Več
milijonov Američanov je imelo nemške in irske prednike, ki niso bili naklonjeni Veliki Britaniji. Poleg tega do aprila 1917 ZDA niso posegale v evropske konflikte, bile so osredotočene le na Ameriko. S tem letom se to za vselej spremeni. • Kje vse so vojaško udeležene ameriške enote po svetu danes? • Kakšno vlogo igrajo ZDA danes (vlogo svetovnega policaja)? V pomoč učencem so lahko rubrike AKTUALNO v učbeniku, na straneh 13 in 47.
BODIMO USTVARJALNI: metoda reševanja problemov
Učitelj uporabi zgoščenko (DVD) Raziskujem preteklost 9, na kateri posnetki št. 1, 9, 15, 18 in 31 prinašajo podobe iz različnih vojn 20. stoletja. Učenci v parih iščejo odgovor na problemsko nalogo z raziskovalnim vprašanjem. Parom lahko učitelj postavi različna vprašanja: • Kako se je spremenilo orožje v 20. stoletju? • Kako se je spremenila oprema vojakov v 20. stoletju? …
Učencem preberemo zapis o vojni, ki je nastal leta 1915. »Vojna je neizmerno zlo, neizmerna nesreča za človeštvo. Ne le, da uničuje duševne, kulturne in gospodarske vrednote, ki jih je ustvarilo človeštvo tekom dolgih časov z velikim /…/. Da niti ne govorimo o najdragocenejšem, kar imenuje človek svojo last; o potokih prelite krvi – o izgubah na človeškem življenju. To je bila ena ne izrecno žalostna stran vojne. Ali vojna prinaša tudi dobro, ker ustvarja! Četudi ne direktno, ampak s tem, da po svojem učinkovanju odpravlja marsikatero zlo, ki je razjedalo in zastrupljalo organizem človeške družbe /.../.« (iz časopisa Edinost, l. 1915, objavljeno v: Marta Verginella, Soška fronta v slovenskem tisku in zapiskih slovenskih vojakov, v: Soški protokol, Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 1994, str. 52) Učence vprašamo: • V čem se je prva svetovna vojna razlikovala od dotedanjih? • Kakšne so bile vojne do prve svetovne vojne? Pri tem upoštevamo: teritorialno omejenost, spopade kraljevih vojsk z določenim številom vojakov, spopade na zelo omejenem območju, poznano in uporabljeno tehnologijo … • Nekateri so ne glede na okrutnost in uničenje, ki ga je povzročala vojna, bili prepričani, da je vojna kljub temu nujno potrebna. • Zakaj naj bi bila po njihovem vojna potrebna? • Kaj ti misliš o smiselnosti vojne? • Kakšne podobe prinaša vojna danes? Opozorimo na rubriko AKTUALNO v učbeniku, stran 13 (vojna v Iraku 2003). AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V delovnem zvezku, stran 10, si učenci ogledajo zemljevid bojevanja na Atlantiku. S pomočjo legende, ugotovijo: • Kje so bila postavljena nemška in britanska minska polja? • Kje so potekali večji pomorski spopadi? RAZISKOVALEC
Učitelj učencem razdeli referate z naslovom Bojevanje nekoč in danes; Razvoj orožja (podmornice, letala, strelno orožje), Navdušenje nad vojno nekoč in danes … Potrebne podatke poiščejo v literaturi in internetu. Svoje izdelke (ugotovitve) predstavijo v razredu. 11