Daniel Kraqevski ZABRANETO BLADAWE
1
Slika za korica: Irena Andonovi} Dizajn na korica: Daniel Kraqevski Izdavaweto na ovaa kniga finansiski go pomognaa: Stopanska banka – Kumanovo; Kafe bar Agora – garnizon Kumanovo; advokat Ivica Angelovski tel: 070350965, Kumanovo; Ambulanta “Sanitas” Kumanovo. CIP - Katalogizacija vo publikacija, Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 821.163.3-32 KRAQEVSKI, Daniel Zabraneto bladawe / Daniel Kraqevski. - Skopje : Akvarius pet, 2009. - 143 str. ; 18 sm
ISBN 978-608-4502-22-7 COBISS.MK-ID 79102218 Pe~ateno vo Makedonija
Za izdava~ot: Sne`ana [trkovska Site prava zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe~atuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elektronskite ili pe~atenite mediumi, bez pismena soglasnost od avtorot i izdava~ot.
2
Daniel Kraqevski
ZABRANETO BLADAWE
2009 3
Na Bokas! Nasmevkata koja ja ~uvstvuvam! ...podari nasmevka... sakaj go svetot... * Razbiraweto e najva`no... ~uvaj go onoj {to te razbira...
4
Prv del (Kiliar i Blaras)
5
6
DENOT NA TI[INATA
T
ivko vetre ja gali planetata Zemja. Po ulicite normalno dvi`ewe na iljadnici likovi so ~ove~ki izgled. Dvi`eweto im e identi~no na site, perfekcijata im tancuva so ritam na ~ekorot nebare se raboti za vojni~ki mar{. Nikoj ne bi se zapra{al dali ima lu|e na planetava, no koga bi ja videl patrolata od crni metali sklopeni vo ~ove~ki oblik koi nosat fejzerski pu{ki, bi se zapra{al koi se tie i zo{to baraat identifikacija na sekoj minuva~. Planetata Zemja be{e naselena so ~ove~ki vid to~no pred trinaeset godini. @ivotot si te~e{e vo normalna ~ove~ka atmosfera koja nam ni e poznata bidej}i sme lu|e, no ona {to se slu~i pred trinaeset godini, si dade pravo da se nare~e istrebuvawe na ~ove~kiot vid. ^ovekot sozdade androidi koi bea sposobni za razmisluvawe i za skoro site ~ove~ki ve{tini, no ne bea programirani za iskreni ~uvstva, a toa i ne be{e vozmo`no. To~no pred onie dolgi trinaeset godini, na dene{en den be{e odigran denot na ti{inata, toj koben nastan koj re{i da gi izbri{e lu|eto od planetata zatoa {to se samouni{tuva~i po svojata priroda. Ne deka ne se samoubijci, no poimot samouni{tuva~i pove}e pretpo~ita{e da zna~i uni{tuvawe na sopstveniot vid. 7
Ne! Androidite ne bea vinovni. Na planetata se odigra treta svetska vojna vo koja se koriste{e biolo{ko oru`je {to izleze od sekakva mo`na kontrola poradi izleguvaweto na besot i negovo rastekuvawe vrz gnevnite lica na nekolku lu|e koi imaa mo} da stavat traen pe~at vrz ~ove~kiot opstanok. Namerno sozdadenata bolest uspe{no si go doodi patot do svojata cel, taa i ne razmisluva{e za onie interesni momenti po patot tuku glavna preokupacija $ be{e stigawe do celta. Toa vpro~em be{e glavna preokupacija na sekoj android, da ima svoja cel! Androidite bea spremni vo sekoj moment da si ja ka`at identifikacijata, destinacijata i celta. Toa e ona {to se narekuva perfektnost! Do zao|aweto na najsvetloto sonce koe toga{ se poka`a najspremno da mu odade posledna nasmevka na ~ove~kiot vid; brojot na umrenite se izedna~i so brojot na `itelite na planetata. Nema{e ~ovek. Ostanaa samo umnite androidi koi naj~esto gi u~ea decata da go primenat mototo koe propagira{e deka znaeweto e mo}, zna~i androidite gi zamenuvaa u~itelite i profesorite, no i ~ista~kite i site fizi~ki rabotnici. No toga{ {to pravea lu|eto? Lu|eto bea gospodari. Androidite bea programirani na poslu{nost, a lu|eto kako nikoga{ dosega, se pribli`ija do titulata GOSPOD. S# im be{e naredeno do perfekcija, no nivniot ambiciozen duh koj be{e odreden da prodol`i da go bara vrvot duri i koga ve}e go na{ol; im donese samouni{tuvawe. Androidite prodol`ija bez da slu`at. Prodol`ija da sozdavaat novi androidi i 8
nov sistem koj zabranuva{e sozdavawe na lu|e so obrazlo`enie deka pretstavuvaat zakana za site. Pa lu|eto ne se sovr{eni, zo{to se potrebni? Tivko vetre trepere{e od radost {to planetava kone~no e oslobodena od nesovr{enost i vo nea vladee apsolutna perfekcija. -Koj sum jas? – Pra{a edno ~ove~ko su{testvo na vozrast od 20 godini. -Ti si ~ovek, jas sum android. Tvojata cel e da se zdobie{ so dovolno znaewe i da ja obnovi{ planetata so lu|e. –Re~e Alersi. Toj be{e nau~nik i ~len na androidskiot sovet. Toj kreira{e ~ove~ko su{testvo so pomo{ na ~ove~ka DNK. Be{e premnogu privrzan so lu|eto i saka{e pak da bide kako porano. Toga{ sigurno bi nemalo androidi pita~i koi sega gi ima vo zagri`uva~ki broj. Sepak rabote{e ilegalno, sozdavawe ~ovek be{e kaznivo so smrt. No nikoj ne znae{e za ~ovekot, `iveeja vo mala ku}a na planina. Go krsti Kiliar. Kiliar ne mo`e{e da go prifati faktot deka e edinstven ~ovek na planetata i deka mu e zabraneto da `ivee, a da ne mu zastane zdivot vo }elijata kade stravot i tagata go igraat tancot na patetikata. -Ne zaslu`uvam da `iveam!! –vika{e so silen glas, no ne mo`e{e da predizvika nemir kaj Alersi, mo`e{e samo kaj sebe... Be{e o~aen po soznavaweto. Be{e besen! -Jas sum nesovr{eno su{testvo!! –Izvika i izleze niz vratata. Za prvpat se soo~i so priroda. 9
*
*
*
Vetrecot gi miluva{e gran~iwata borova {uma dodeka Kiliar besno ja gaze{e po~vata od koja yirkaa najubavi cvet~iwa. Vo {umata nema{e nikakva opasnost bidej}i na planetata ne postoe{e cica~ osven Kiliar... ili mo`ebi postoe{e? Alersi tr~a{e po nego dodeka ne go stigna. No ve}e be{e docna ili ne ba{? Pogledot na Alersi ni malku ne be{e dlabok, nitu prepla{en od gletkata, toj dobro ja znae{e ~ove~kata priroda. Kiliar be{e mrtov! Be{e skoknal od karpa siguren deka }e odleta vo svetot kade {to `iveat negovite... kade {to ima `ivotinki, mileni~iwa... detstvo, detski `agor vo maaloto vo predve~ernite ~asovi koga e vreme za fudbal ili ko{arka... Ne! Kiliar zgre{i! Ne smee{e da bega od odgovornosta, celiot raj na planetava e vo negovi race, toj treba da se potrudi da go izgradi. Mora nekoj da po~ne, toa {to nemu mu se pru`i {ansata i ne e tolku tragi~no kolku {to bi bilo ne{to {to i sega ne e tolku va`no... Kiliar ima{e vtora {ansa, androidot go odnese doma i napravi klon od nego, pa toga{ go zakopa teloto. Vtoriot den na ti{inata treba{e da bide tokmu denes, posle to~no trinaeset godini androidsko vladeewe na planetata Zemja. Alersi be{e svesen za toa i go nau~i Kiliar kako da gi onesposobi androidite, go nau~i na site potrebni ve{tini za povtorno da zavladee ~ove{tvoto na planetata. 10
-Ne sakam da ve uni{tam! –Re~e Kiliar -Nema da n# uni{ti{, samo }e ni ja isklu~i{ energijata dodeka da se namno`at lu|eto. –Go ubeduva{e Alersi. -Misli{ deka planetava bi bila poubava so lu|e namesto so androidi? -Da, pohumana }e e. -Nema! Poidiotska }e e! A onie iskreni lu|e }e se gu{at vo pekolot na svesnata agresivnost na mnozinstvoto. Nie sme samouni{tuva~i, zo{to go dozvoluva{ slu~uvaweto na istata gre{ka po vtor pat? -Ne e gre{ka. Takva e mojata programa, jas treba da im pomagam na nau~nicite. Nie bez lu|eto nemame cel, ne znaeme {to da pravime. Vo gradovite ima premnogu pita~i koi zaludno tro{at energija. -Pa zo{to ne gi isklu~ite? -Ako gi isklu~ime niv, zo{to pak nie da sme vklu~eni? Koja e celta na na{eto postoewe? -Vi trebaat emocii! Mora da programirate androidi so iskreni emocii. Toa e smislata na postoeweto. -Ne. Smislata ne postoi za nas. Toa e svojstveno za lu|eto, za na{ite gospodari. -Mislam deka zaedno bi funkcionirale najdobro. Zaedni~ki e sekoga{ poubavo. –Re~e Kiliar, no konfuzijata mu trepna za mig. –A kako da `iveeme zaedno koga androidite imaat sovet vo koj e re{eno deka ne smee da postoi ~ovek na planetava? 11
-]e treba da n# isklu~i{ site i da ni gi izvadi{ programite zamenuvaj}i gi so novi, so {to nie }e staneme poslu{ni. Potoa }e po~ne{ nov `ivot. -Kako? Potrebna mi e `ena! -Znam, go srediv i toa. -Re~e androidot i mu ja poka`a Blaras koja spie{e na bela postela dodeka planinskiot vozduh $ go gale{e liceto. Kiliar se zagleda vo nea tolku dolgo kolku {to be{e potrebno za da seti deka devojkata mu e vgradena vo krvta. Blaras be{e s# {to mu treba{e na Kiliar za da `ivee. Ni{to pove}e ne be{e va`no, site problemi so planetata bea izbri{ani od nego i edinstvenoto {to ostana e imeto Blaras! Mo`ebi se vqubi... *
*
*
Osamna utro so xagorot na {umskite vrap~iwa. Kiliar se razbudi vo postelata na Blaras. Utrinskiot vozduh go potturnuva{e poblisku do nea. Ja bakna vo obrazot, a taa poleka gi otvori o~ite. Nasmevka ima{e na liceto. I toj se nasmea. -Treba da ja naselime planetava so lu|e, znae{? – Go pra{a Blaras. -Ma ostaj toa, ~uvstvuvaj ja qubovta... Mi veli da te baknam pak. –Se nasmea i zapo~na ne`no da ja baknuva po celoto telo. Bukvalno be{e sozdadena za nego, ne postoe{e drug ma` na planetava. Taa nema{e izbor, a ne be{e vqubena. Kiliar be{e 12
sozdaden pred nea i vo negovata krv be{e vgradeno se}avaweto na edno mom~e koe se vika{e Kiliar, no toa `ivee{e dolgo pred da dojde denot na ti{inata. Be{e vqubeno vo devoj~eto Blaras za koe nikoj ne znae{e dali znae {to e toa qubov, no toa na androidot ne mu be{e pre~ka pri kreacijata bidej}i i samiot ne znae{e {to be{e toa qubov. Androidite pred nekoj den imaa napraveno skeneri koi otkrivaat ~ove~ki su{testva, pa zapo~naa so skenirawe na celata planeta. Bea otkrieni dve ~ove~ki bitija vo podno`jeto na planinata Stiarfija. Vedna{ be{e ispratena patrolata so onie stra{ni androidi vo robokapski formi, so crni zaobleni limovi povrzani so metalni creva, so skeneri mesto o~i i fejzorski mo}ni pu{ki (sli~ni na onie {to gi prodava{e Kuark vo holosutot na Dip Spejs Najn). -Denes e denot koga mora da go isklu~ite napojuvaweto na site androidi. –Re~e Alersi vleguvaj}i vo sobata. –Nema pove}e vreme, patrolata e trgnata kon ku}ava. Stanaa i dvajcata od krevetot i se upatija kon {umata. Ja izbegnaa patrolata i se spu{tija vo gradot kade {to be{e glavnoto napojuvawe. Vo me|uvreme patrolata stigna vo ku}ata. -Kade se lu|eto? -Ne postojat lu|e na planetava. –Odgovori Alersi. -Postojat i tuka prestojuvale. –Uporni bea robokapcite. 13
-Negativno. –Povtoruva{e Alersi po sekoe pra{awe. -Te vodime vo Karnitonot. -Ne dozvoluvam. –Re~e Alersi, no ne be{e mo}en da im se sprotivstavi, pa robokapcite go odvedoa vo gradot. Karnitonot be{e sala kade {to predavnicite se onesposobuvaa i se zaka~uvaa na stolbot koj se izdiga{e na sredinata. Sekoj den vleguvaat androidi koi kru`at okolu stolbot gledaj}i go usmrteniot predavnik i u~ej}i deka predavnicite se nepo`elni. Kolku samo perfektno funkcioniraa androidite celi trinaeset godini... {to }e im se lu|e... * * * Vetreto tivko gi gale{e site objekti i subjekti na planetata, saka{e da go dolovi denot na ti{inata, no na nikogo ne mu tekna deka denes e denot. Sekako, ne se otka`a, dodeka ima idnina, }e ima i nade`. Kiliar ja dr`e{e Blaras za raka dodeka tr~aa kon zgradata. -Se umori? –Pra{a. -Ne, tuku mislam deka ne e vo red ova da go napravime. –Re~e Blaras. -Nemaj gajle, pak }e gi vratime vo `ivot site, samo malku }e se poinakvi, }e im stavime druga programa. 14
-Ne, mislam deka e podobro da gi ostavime da `iveat, da odime nie na druga planeta, a? -Koga e ladno, sakam da umram... Sakam da sum topol... Mo`ebi e najdobro da gi ostavime. ]e najdeme topla planeta. Vlegoa vo zgradata kaj {to ima{e vselenski letala i poletaa kon temninata koja najverojatno poradi kazna be{e izbockana so bezbroj svetli to~ki. Androidite prodol`ija so perfektnoto funkcionirawe, a Alersi be{e usmrten i zaka~en na stolbot vo Karnitonot i okolu nego sekojdnevno kru`ea stotici androidi. Toa trae{e pet dena, a potoa pak s# si be{e normalno kako i prethodnite trinaeset godini. Kiliar i Blaras patuvaa od planeta na planeta vo potraga po mesto na koe u{te mu se potrebni nesovr{eni `iteli. Zemjata ostana da bide sovr{enstvo i sekoj nejzin den be{e den na ti{inata...
15
ZABRANETO BLADAWE
H
o}ta dlaboko be{e navlegla vo yidovite na site zgradi na planetata. Ku}ite ve}e odamna si imaa mrak duri i vo denot. Sonceto se javuva{e sekoe utro okolu osum ~asot, no kako i site drugi sonca, i toa be{e la`no. A site gledaa vo nego i ja ~ekaa svetlinata da im gi zaslepi zenicite, no ne do~ekuvaa. Sonceto svete{e so strogo regulirana svetlina, to~no onolku kolku {to be{e potrebno. Bladaweto im be{e omilena ve`ba na sonuva~ite {to `iveeja na planetata (B.O.K.).* No ne sekoj mo`e{e da ja napravi realnost. -Blaaaaa... blaa... sakam blaaaaaaaa. Sakam da bladam, dodeka spijam so otvoreni o~i! Blada{e Kiliar zjapaj}i vo yidot kade {to be{e izgraviran nejziniot lik so edvaj vidlivi konturi na liceto. Vo sosednata ku}a nikoj pove}e ne se obiduva{e da blada. Znaeja deka kaj niv toa e nevozmo`no, nikoj ja nema{e taa sposobnost. Mu zaviduvaa na Kiliar koj be{e edinstveniot od nivnoto maalo koj mo`e{e da blada. Kolku samo vnimatelno go slu{aa {to zboruva{e, duri i mu gi zapi{uvaa zbo(B.O.K.)* saka{e da zna~i ne{to, pa jas mu dadov dve opcii: “Bokas e Obratnoproporcionalna so Kralot” i “Blaras Ostana bez Kiliar”, no niedna ne mu se dopadna i re{i da ne zna~i ni{to.
16
rovite. Toj se smee{e vo bladaweto, vo tie migovi najbrzo mu se la~e{e hormonot serotin koj mu go kreva{e zadovolstvoto do najvisokite granki koi nekoga{ bea preletani od sokolite. Pred da go zamol~at, re{i da go izblada najvpe~atliviot son vo `ivotot koj drasti~no mu go smeni tekot na `iveeweto. Be{e tolku realen i tolku golem {to slobodno mo`e{e da se pra{a dali mo`ebi toa be{e patuvawe vo idninata i `iveewe tamu cela godina, no nema{e sposobnost za da si go postavi pra{aweto, mo`e{e samo da go izblada. Be{e mnogu sli~no na procesot {to go primenuvaa vlastite za kaznuvawe na zatvorenicite, vo koj im davaa kontroliran son od onolku godini kolku {to treba{e da odle`at vo zatvor. Vo sonot vleze bez da zabele`i deka e ne{to porazli~no od tekot po koj mu te~e{e `ivotot. Si prodol`i po istiot tek i vo sonot, duri cela godina `ivee{e tamu. Go zavr{i u~ili{teto i ve}e vleguva{e vo vozrasni vodi, a u{te be{e adolescent. Koga slu~ajno si napravi mal muabet so edno devoj~e koe go vikaa Blaras, tekot na negovite misli dobi sosema razli~en pravec. Sekojdnevno misle{e na nea i probuva{e da go crta svojot lik vo nejzinite misli. Tamu si nacrta preubava slika za nego, no Blaras ne go gleda{e vo taa slika koga }e se videa vo ~ar{ijata. Sepak toj re{i da $ nacrta kompletno ubava slika za nego vo nejziniot um, pa i nadvore{not izgled go promeni. Se zbli`ija dovolno za 17
nivnoto dru`ewe da rezultira so sudir na usnite. Se baknaa. Od toga{ sekoj den bea zaedno, toj $ kupuva{e ~okolada i jadea zaedno so spoeni usni. Zboruvaa za site mo`ni temi, nikoga{ ne krieja ne{ta eden od drug zatoa {to perfektno se razbiraa i zaedno gi ras~istuvaa site kupovi pra{ina {to obi~no se natalo`uvaa vo se~ij `ivot. Po~naa da gi prodlabo~uvaat mislite za site detali koi skri{no gi opkru`uvaa, po~naa da gi zapi{uvaat svetnatite iskri od udarot na dva ili pove}e kamewa, koi gi predizvikuvaa samite kreiraj}i gi vol{ebnite pateki {to gi poslaa na `ivotnata trasa po koja sekoj den ~ekorea dr`ej}i se za race. Pi{uvaa stihovi eden za drug i gi ostavaa da gi ~itaat o~ite na celiot svet nare~en (B.O.K.). Se sakaa mnogu, no nikoga{ ne si go ka`aa toa, sekako deka nema{e potreba da se ka`e ne{to {to se podrazbira. Kiliar se razbudi od sonot vo vremeto koe od nekade mu be{e poznato. Edvaj se seti deka e vraten nazad cela godina. Potoa razbra deka sonuval i vedna{ go izgubi pametot. Re{i pametot vedna{ da go vrati vo sonot, treba{e da se spasi ona {to mo`e{e. Ostana malku pamet so koj mo`e{e samo da blada i da blada... Taka do beskraj, ako mo`e{e da sfati {to be{e toa beskraj... Nekoi se posomnevaa deka sonot mu be{e kontroliran od vlastite koi sigurno gi ispituvale novite metodi na promena na `ivotot {to gi izmislija nau~nicite. No toa ostana samo somne` dodeka 18
vlastite vo me|uvreme go bea smenile tekot na `ivotot na site lu|e na planetata. Na site `elbata im be{e da bladaat, a onie koi ne mo`ea, bea proizvod na kompletna neuspe{nost na eksperimentot. Niv ne im ostana ni najmal del od pametot {to go imaa, celiot im ostana da `ivee vo sonot koj prodol`i da lebdi nad najvisokite granki. Site soni{ta izletaa od kontrola na nau~nicite i se razletaa okolu orbitata na planetata. Sozdadoa svoj svet vo koj se `ivee{e samo so svesta. A planetata ostana da se davi vo bladawata koi umiraa edno po edno sekoja sekunda, od avtomatskite pu{ki na onie koi go sprovedoa neuspe{niot eksperiment. Nau~nikot koj go be{e prona{ol na~inot za kontrola na sonot so vnesuvawe na idninata vo nego, be{e proglasen za genij i vo istiot moment ubien zaradi za{tita od pro{iruvawe na genijalnosta me|u ostanatite. Ona {to zasekoga{ }e ostane misterja za Kiliar e postoeweto na istoto devoj~e so imeto Blaras i toa so istiot karakter kako {to ja znae{e toj. Nikoga{ ne dozna dali taa postoi i nikoga{ ne se zapoznaa, a vsu{nost se znaeja mnogu podobro od koj bilo drug, no samo vo svetot na soni{tata kaj {to im be{e zarobena idninata. So eden piskot na sokolot koj kulira{e na najvisokata granka, se zamolknuvaa nekolku iljadnici bladawa... A kolku samo bea interesni za nabquduva~ite... Vistinska {teta! 19
SENKA ILI SENI[TE...
Y
troto be{e mra~no. Izleze nadvor i pogledna kon neboto, be{e pet ~asot, a neboto temnosino. Senka bdee{e s# u{te vrz ku}ite, be{e na poa|awe. No}ta si ode{e, a senkata mole{e za u{te nekoj mig dru`ba so mrtviloto od ku}ni yidini i zaspani ogradi nalo`eni so Ipomoea. Ja vide senkata kako najmrzlivo izbleduva vle~ena od no}ta koja se vovlekuva{e vo neboto ostavaj}i svetlo zad sebe. Vrap~iwata zboruvaa silno, kolku gi dr`i glasot, se nadvikuvaa. ^ini{ detski xagor srede tvojot dvor, nebare u~ili{teto e tuka. Senkata u{te ne be{e oti{la nad neboto. Kiliar go golta{e morskiot vozduh koj mu go boe{e grloto so belina. Misle{e na nea i lakomo go vdi{uva{e vozduhot. Iako nema{e more vo blizina, sepak vozduhot be{e morski! Gradot s# u{te be{e pod senka, a neboto svete{e s# pojasno i pojasno. Stoe{e na balkonot so skrsteni race i gleda{e vo ulicata. Mislej}i na nea, kone~no ja izmisli. Taa ode{e po ulicata, be{e vo pi`ami i so zatvoreni o~i. Ne!... ne ja izmisli, Blaras navistina ode{e po ulicata. - Eeeeeej Blaraaaas... –Mu se izgubi glasot vo senkata {to mrzelivo se lizga{e po yidovite. Taa ne re~e ni{to. Toj ja ripna ogradata i se spu{ti dolu vo dvorot, mu be{e strav deka ako vleze vo ku}ata, }e ja snema Blaras od ulicata. 20
Pogledot mu be{e vperen vo nea dodeka se spu{ta{e od balkonot, be{e na prviot kat, pa ne pretstavuva{e te{kotija. Se str~a vedna{ kon nea i silno ja gu{na, be{e ladna, vsu{nost be{e smrznata, a i spie{e u{te, no ~ekore{e. - Blaras, kade odi{? –Ja pra{a tivko greej}i ja so zdivot. Taa ne re~e ni{to. Ja odnese kaj nego doma, ja legna i ja pokri so }ebe. Ja bakna vo ~eloto i ja pogali milno po vcrvenetite obrav~iwa od studeniloto. Taa se razbudi bez da gi otvori o~ite. Go fati za raka i silno go stisna, patem go pogledna i vedna{ se povle~e. Be{e ispani~ena, vedna{ stana. - Kade sum, {to se slu~i? –Se raspuka so pra{awa gledaj}i go so podignati ve|i i zagri`eno nacrtani linii na liceto. Kiliar $ raska`a {to se slu~ilo. Patem ja navedna glavata. – Mo`ebi ne treba{e da mislam na tebe. ^uvstvuvam deka jas sum kriv {to si ovde. Te dovedov so mislite. – Ja pogledna so ~uvstvo na vina. Taa go gu{na, go bakna vo obrazot blagodarno i pojde. Kiliar $ dade farmerki i bluza i vedna{ povika taksi. - Znae{... jas sakam da postoi{... samo tolku, dovolno e. Samo da znam deka postoi nekoj koj mi e najblizok i vo koj sum vquben. ]e se gri`am za tebe sekoga{. Samo sakam da postoi{. –Ja pregrna so edna raka preku rameto, a taa mu podlegna na rakata. Ne postoe{e vremeto vo toj mig. Nema{e ni zdivovi. 21
Vozduhot be{e spre~en da postoi, a senkata na no}ta zastana da se odmori od mrzelivoto dvi`ewe po pokrivite. Ja bakna i taa zamina doma so taksi. Zdivot prodol`i da ja golta voobi~enata belina na utrinskiot vozduh, a Kiliar za mig be{e vo svojot krevet. U{te ne mo`e{e da poveruva deka taa be{e tuka pred malku. Kako da mu is~ezna slikata, ne mo`e{e da si doka`e deka Blaras dojde ovde. Zaspa koga najmalku o~ekuva{e. Se razbudi vo tri ~asot popladne, izleze na balkonot i ja vide razigranosta na grankite, razbranetosta na vozduhot od dvi`ewe na avtomobilite, insektite, vrap~iwata... Senkata ja nema{e. Patem istr~a prepla{en i sedna na kompjuterot. Ja nema{e Blaras na netot. Toj $ se javi na mobilniot. - Zdravo... {to pravi{? - Ne e ne{to posebno, se spremam da ~itam ne{to. – Se nasmea suvo vrz mobilniot. - Se vrati li sino}a, se se}ava{ li ne{to? – Nesigurno se raspra{a Kiliar, mu be{e strav da ne sonuval samo... - [toooo... {to se slu~ilo?!? – Se ispla{i i taa. Se slu~i tokmu toa od {to toj se pla{e{e. Be{e razo~aran i voedno zbunet. - Ne mo`e{e da ne se slu~ilo voop{to! - Si re~e na sebe. Toj be{e siguren deka be{e buden toa rano utro, deka senkata na no}ta se lizga{e po krovovite... Be{e li vistina senkata, ili samo seni{tata si poigraa so negoviot 22
luciden son. Toa treba{e da ostane misterija za nego, mo`ebi taka }e be{e podobro. No toj be{e itar, pa mu tekna deka $ dade farmerki i bluza, patem vedna{ se str~a i gi pobara vo regalot. Pobara so strav, no ete, soznanieto na vistinata mu be{e pove}e potrebno. Rizikuva{e da bide razo~aran, no sepak vistinata mu be{e najva`na, otsekoga{ mu bila. Ja navedna glavata gr~ej}i gi facijalnite muskuli, go fati bluzonot gu`vaj}i go so rakata i silno povle~e od razo~aruva~kiot vozduh, svesen deka kaznata mora da ja podnese, samiot si izbra. Pove}e nikoga{ ne soni luciden son.
23
ONA [TO BE[E NAJVA@NOTO...
H
e be{e va`en ~asovnikot. No site znaeja deka sekoj mig koj se slu~il edna{, pove}e nikoga{ nema da se povtori. Vremeto sepak ne be{e va`no, a so nego i ~asovnikot. Se pletea nastani vo sobata sekoj den. Toj zboruva{e so nea, a i taa zboruva{e so nego. Nasmeani sekoga{, osven nekoga{. Nejzinite pogledi koi izviraa od mali perfektno zaobleni o~iwa smesteni vo mazna ko`na perfekcija na male~koto lice, zavr{uvaa vo negovoto kru`no lice so dlaboki crti i vnimatelno go sledea sekoe pomestuvawe na usnite. Taa zboruva{e pametno. Iako ima{e isklu~oci vo koi umee{e da bide ponisko od pluknatiot pod. Be{e pametna so dlabokite zborovi od isto tolku pametno izrezbani misli. Be{e qubopitna za sekoj nastan. Toj neumorno $ gi raska`uva{e site detali. Toa mu be{e edno od mnogute zadovolstva. Ponekoga{ umee{e da $ ja stisne rakata po {to vedna{ }e mu se pojave{e vla`nina vo o~ite koi }e mu go zamatea pogledot. Bakne` $ fale{e na rakata. Tolku $ fale{e i na vla`ninata vo negovite o~i za da kapne na podot. ^asovnikot nikoj ne go zabele`uva{e. Pa ~asovnikot i onaka ne be{e va`en. - Prestani!! - Zo{to se prepoznava{ tamu kade {to ne te nacrtav? - Znam deka me posadi tamu, vo tvojata niva 24
koja ja izbrazdija na{ite solzi, a tolku godini pominaa... ti s# u{te go ~eka{ ‘rtot vo brazdite. Te poznavam! Ja prepoznavam sekoja bukva... Ne la`i me!! –Glasot $ trepere{e kako vo ona ~uvstvo koga ja gubime omilenata igra i pove}e nema ni{to... samo praznina. - Gospo|ice, toa {to go re~e nema da go demantiram, no obidi se sledniot pat da ne ja sogoluva{ igrata na vistinskite kapki. Se sramat, nezgodno im e. Stojat kako stolbovi na koi e iscrtano srceto od ~ija qubov se sramat da prozborat. - Govornik! -Izusti krckavo, preku lut pogled. - Tatko mi mi vele{e: “Te falea vo u~ili{teto, rekoa umno pi{uva{, od tebe mo`e nema da bide govornik, no }e mo`e{ da napi{e{ s# {to saka{.” Igrata se gordee{e so ume{niot tanc. Sekoj den tancuva{e i sekoga{ so nasmevki gi odigruva{e poslednite ~ekori. Kiliar obi~no gi znae{e sme{nite to~ki re~isi vo sekoj ~ekor. Umee{e da gi skrie ve{to svoite ve{tini i da gi pretstavi kako obi~ni slu~ajnosti na koi Blaras be{e voodu{evena. Be{e zadovolen so toa, i taa be{e. Toj crta{e nejzin portret za da ja zabele`i nejzinata ubavina poradi strav od banalniot miris na relativnosta. Ima{e razli~en zbor za sekoj nejzin pogled. Toj vnimava{e taa da ne se po~uvstvuva nedostojna za ona {to $ be{e podareno. Sekoe su{testvo ja ima{e taa osobina, no taa be{e posebna. Mo`no e da e od 25
druga planeta. Dokolku nekoj mu spomne{e deka taa ne e od ovde, toj so mo} vo glasot }e re~e{e: “Znaev! Znaev deka ima ne{to posebno vo nea, otsekoga{ imalo.” ^asovnikot nikoj ne go zabele`uva{e, toj i ne be{e va`en. Ovde nikoj ne mo`e{e da umre od glad, od o~aj se umira{e. Mrtovcite ne bea vidlivi, bea obi~na pra{ina koja so raketi leta{e vo vselenata. Sekoj si ima{e cena za pla}awe. @ivotot sekoga{ be{e ~esen kon sekogo, no nikoj so nikogo ne be{e ~esen. Sekoja aktivnost bara{e laga i podmolnost. Bara{e {teti i posledici. Kiliar treba{e da se snajde vo takviot svet, no nikoga{ ne uspea celosno vo toa. Blaras be{e ista, no taa s# u{te ne razmisluva{e za prilagoduvawe. Ne $ be{e potrebno za sega, pomala be{e. Dvete razigrani ptici vo nivnite srcevini go splotuvaa i ostatokot od svetot. Ostatokot se sostoe{e od nekoja mala brojka na lu|e. Toa bea onie koi im obrnuvaa vnimanie na sitnicite, odnosno detalite vo `ivotecot. Detalite vsu{nost ja so~inuvaa srcevinata na `ivotecot, no ne sekoj go znae{e toa. ^asovnikot, sekako, ne be{e va`en. - Na{ite pogledi nemaat kraj. –Ne`no ozvu~en glas strue{e od polunasmeanata usna na Blaras. - To~no, ne im treba granica, neka patuvaat do ve~nosta da ja osvetlat nivata kaj {to treba da iz’rti{. Nivata na koja so godini se natalo`uvat mali temnici za da donesat ti{ina. - Ajde pozdrav! ]e se vidime utre vo istoto 26
vreme, }e ti ka`am ne{to va`no! –Re~e niz smeata na nejziniot glas. - Va`i! –Svetka{e so pogledot i ra{irenata usna, patem go pobara ~asovnikot da go zapameti vremeto. Go najde skrien vo me|uprostorot na dva soedineti yida. Go najde vo zaglaven pogled me|u dve identi~ni crtki. Be{e odamna mrtov, a so toa i vremeto {to go mere{e vo sobata. Odamna nema{e vreme tamu, a ima{e s# {to mu be{e potrebno na Kiliar, tamu be{e taa so zaedni~kata igra, so portretot {to toj $ go crta{e, so beskrajnite pogledi koi ja osvetluvaa negovata niva od spomeni koja so solzi be{e nabrazdena... Vsu{nost bez vreme ne mo`e{e ni{to od toa da bide realnost... Kobna be{e gre{kata {to nikoj ne go zabele`a ~asovnikot i negovoto prestanuvawe da go meri vremeto. Migot {to ve}e se slu~il, nikoga{ pove}e nema da se povtori po vtor pat, osven ako ne se re{i da skokne vedna{ na tretot pat... Go simna ~asovnikot i go stavi vrz krevetot, setne toj po~na da go pu{ta poznatiot zvuk na tiktakawe. Ottoga{ s# po~na od po~etok, ona {to se slu~uva{e prethodno, is~ezna zaedno so bezvremenskiot prostor koj prethodno `ivee{e vo sobata. Pogledot na Kiliar ne ja pretrpe silnata praznina na realnosta. Ostana zabien vo me|uprostorot kade {to se spojuvaa dvata yida, na mestoto kade {to be{e zaka~en ~asovnikot... Ete, pogledot na Kiliar go dobi svojot kraj. 27
@IVATA PRIKAZNA NA RASKA@UVA^OT
P
oleto miruva{e sekoga{ vo istata polo`ba! Tamu ne postoe{e veter i nema{e koj da gi rastreperi grankite ili da gi duvne lisjata, a u{te pomalku da ja pogali niskata treva. Ne gi broeja godinite, a ne se va`ni ni za ovaa prikazna. Tamu (ili tuka) postoe{e devoj~e koe toga{ be{e dete! Raste{e, se razbira, no vo prikaznava nema da porasne! - Aaaaaaaa... dete eeee... Ne! Ne, ne sfa}a... nema ni da sfati! – Kiliar vika{e kako po obi~aj, sekoja no} koga }e mu propadnea mislite vo najdlabokata mozo~na }elija i }e mu go poremetea odnesuvaweto. Devoj~evo navistina be{e malo ama dosta pametno, no Kiliar ne mo`e{e da sfati deka taa ima pravo na takvo detsko odnesuvawe i takvo sfa}awe kakvo {to si ima{e. Kiliar be{e vquben vo nea. Faktot deka migovite na nivnoto ra|awe zabegale celi pet svetlosni godini, toj go znae{e u{te pred da ja zasaka. No ja ima{e samo nea vo mislite i ako ja trgne, }e snema misli. A tamu se umira{e bez misli! Lu|eto koga }e nemaa {to da mislat, ili umiraa vo istiot mig ili vedna{ pieja halucinogeni supstancii i im doa|aa misli od prethodnite `ivoti, onie koi im bea vgradeni vo DNK. Kiliar ja saka{e samo za da ja saka! Ne da ja poseduva kako 28
devojka zatoa {to toa ne be{e prakti~no uspe{na opcija. I koga site bi se soglasile, pak toa ne }e be{e realno. Vtorata opcija si ja za~uva vo najsigurniot del od sebe oti site mu ja baraa da ja ubijat, sakaj}i da go spasat od fiktiven `ivot ili `iveewe vo son. Ili sonuvawe `ivot. Devoj~eto sega vo prikaznava se pojavuva so svoeto svetlo ime: Blaras! E pa milo $ e {to go zapozna ~itatelot, sega i taa }e si gi ka`e karakteristikite. Blaras saka{e knigi. Ja voodu{evuvaa prikaznite i be{e qubitel na dlabokite misli. Takvata osobina kaj decata navestuva{e deka se ponapredni od drugite (vo ova nema da se soglasat nejzinite drugarki, od ~ista sueta). Be{e de pametna, ne preteruvam! No be{e i palava, poto~no – diva. Saka{e da drugaruva so Kiliar, bidej}i bea mnogu bliski vo sebesfa}aweto. Imaa zaedni~ki razgovori koi gi nemaa i ne mo`ea da gi imaat so nikoj drug! Taa znae{e deka toj ja saka i toa $ pre~e{e. E sega se pra{uvate zo{to? Toa jas go de{ifrirav ama ne mi e prijatno da vi go prenesam. ]e vi re~am samo deka nikoj ne e vinoven za toa. No nea $ pre~i i faktot {to toj napi{al tri knigi posveteni na nea, bidej}i taa go bara{e ~ovekot na nejziniot `ivot, a fakt~evo $ zadava{e sopki. E tuka na Kiliar mu be{e zagrozen opstanokot na edinstvenata opcija za pre`ivuvawe (vtorata opcija, onaa so koja Blaras sekoga{ }e mu e najmila). Zna~i, nekoj od niv mora{e da se otka`e od svoeto postoewe za drugiot 29
da `ivee normalno. No duri so toj sfaten fakt, Kiliar ne se otka`a od stavot deka sekoga{ }e e sre}en {to ja zapoznal! Prikaznava zafati dosta golem razmer na tagata na Blaras sega dodeka ja ~ita, no jas moram da ja raska`am. Odamna zastanav vo redovite na raska`uva~kata garda i }e raska`uvam vo nejzino ime dodeka ne prestanam da go di{am vozduhot pove}e od eden ~as. (Vsu{nost, ne sum probal kolku mo`am da izdr`am, a da ne umram). - Odime? - Ajde. – Re~e taa i trgnaa vo, za nea, nepoznat pravec. No Kiliar dobro go znae{e pravecot i ne mol~e{e, tuku postojano drdore{e za pravcite i nasokite, a negoviot um navleguva{e vo s# pote{ki filozofii, koi mo`ea da dr`at voda, bar za niv dvajca. - Vo red, }e bidam direkten. Odime na druga planeta, kaj {to ima veter koj mo`e da razmrda ~ove~ki ~uvstva. – Re~e, ne mnogu zadovolen od ka`anoto. - Ne sakam tamu! Ajde smisli ne{to drugo. – Re~e, ama i~ nezadovolna od toa {to go re~e. - Sakam samo da si nasmeana, jas }e napravam s# {to e potrebno, ne sakam da si ta`na. –Klepkite mu svenaa... Kako da be{e spremen za ukinuvawe na opcijata {to mu ostana. - Ajde ka`i mi {to treba da napravam za da me zaboravi{? – Re~e vidno voznemirena. 30
- Samo re~i mi deka ne treba da postojam! – Pukna nekoj glas bez da misli na ni{to. Blaras ni{to ne re~e, si pojde doma. Kiliar ostana zamislen i legna na trevata. Ostanaa i yvezdite so nego, za da go potsetat deka nekade nadvor od planetata mu ima spas. Ne! Toa be{e laga. Nemu mu nema spas ako se otka`e da ja saka i da mu e mila. Po barawe na ~itatelot, prikaznava da ima sre}en kraj, }e ja zavr{am kako takva! Kiliar gi pogledna yvezdite za posleden pat, go izvadi ubavoto srebreno magnum~e od xebot i si ispuka kur{um vo slepoo~nicata. *
*
*
Ne vresna, samo gi otvori o~ite i zadovolno vozdivna. - [to sonuva{e? – Go pra{a Blaras koja le`e{e do nego i go baknuva{e ne`no po obrazot. - Ne saka{ da znae{... – Re~e tivko. A ti{inata vo negovite misli nikoga{ ne uspea da bide celosna... Krajot na prikaznata nikoga{ nema da se vika kraj, bidej}i likovite s# u{te `iveat me|u nas, pa i me|u vas. A prikaznava s# u{te e `iva! Kojznae u{te kolku nedo`iveani prodol`enija }e se ispi{at...
31
VREME KOE RAZDELUVA
G
i otvori o~ite i ja pogledna praznata polovina na svojot krevet. Vo negovite misli u{te si igraa usnite na nejzinoto sovr{enstvo i negovoto viso~estvo. Bea toa ostatoci od sonot, koi letnuvaa nagore kako razleani par~iwa od mozaik. Gi fa}a{e edno po edno i se trude{e da go doslika mozaikot na sonot, no tropaweto na lim {to doa|a{e od zad prozorecot, go potseti deka sonceto ovoj pat nema da se pojavi i da mu gi zeme par~iwata od mozaikot. Se zavrte na drugata strana i povtorno zaspa dosonuvaj}i si go bla`eniot son. - Kiliar ajde stanuvaj – si zbore{e na sebe, denes e denot koga ~ovekot za prvpat }e vleze vo wormhole* i ba{ ti si toj, izbraniot. Si poigra so ku~eto i zamina kaj nea. Blaras be{e podgotvena i netrpelivo go ~eka{e. - Eeeeej, ajde, docni{, - celata vozbudena mu skokna vo pregratki. - Haha... odime ajde. Denes jas i ti vleguvame vo istorijata na ~ove{tvoto. Gi oblea radost na licata, cvrsto se dr`ea za raka i potskoknuvaa od radost {to se imaa me|usebno. Zaedno bea posilni od s#, pa i od smrtta. wormhole* - (prev. od angl.) - Crvojadina - toa e poim so koj se opi{uva onoj tunel od prekrasni boi koj soedinuva dva kvartali vo vselenata.
32
Denot pla~e{e i negovata taga navleguva{e dlaboko vo sr`ta na milioni `iteli na planetava, no ne i na Kiliar i Blaras. Tie go ~ekaa svoeto prvo pate{estvie kon nepoznatite boi. Vlegoa vo spejs{ipot i vnimatelno gi islu{aa instrukciite od operativcite na vladata koi rabotea na istra`uva~ka misija vo vselenata. Poletaa. Za nekolku minuti ve}e bea pred ogromniot krug so {areni boi, koga be{e presmetano deka }e se otvori denes. Vlegoa vo ~udoto. Zapo~naa turbulencii i letaa par~iwa od trupot, brodot ne mo`e{e da go izdr`i pritisokot i ve}e se znae{e deka toj }e se raspadne. Se poglednaa dvajcata piloti, no sega pogledite im bea podlaboki i od nepoznatite boi pred niv. Se gu{naa i ~ekaa da se slu~i ~udo. ^udoto ve}e se slu~uva{e, bea prvite lu|e koi nekoga{ vlegle vo wormhole, no ete, mo`ebi ne bil denes denot za izleguvawe od tamu. Silnite turbulencii gi oddelija od pregratkite i brodot se podeli na dva dela, a vo sekoj od niv ostana po eden pilot. Delot vo koj be{e Kiliar ostana cel po izleguvaweto od oboeniot tunel. Se najde na nepoznata planeta so dve sonca i bez malku, sli~na so Zemjata. Vedna{ ja izvadi opremata za komunicirawe i se obide da prati signal na Zemjata. Go primija. Celiot izbezumen im zboruva{e za razli~nostite na planetata, no tie ne bea mnogu raspolo`eni. Ja slu{na i Blaras, no i taa be{e ta`na, taa ~ustvuva{e ogromna te`ina na bolka koja saka33
{e da $ ja zeme ramnote`ata. Kiliar ne be{e mnogu sre}en, no ima{e barem nade` pred da mu go ka`at ona {to mu ja ubi nade`ta zasekoga{. Mu rekoa deka Blaras e spasena i deka ve}e trieset godini `ivee na Zemjata. Za `al be{e se pomirila so sostojbata i se oma`ila za drug. - Ne e mo`noooo!!! – Vreska{e Kiliar, - ovde pominaa samo trieset minuti... Solzite mu kapnaa na svetlata zemja na nepoznatata planeta i tamu za dve minuti porasna ogromno drvo vo forma na solza. Go dopre vnimatelno so celata raka i ostavi vdlabnatina vo forma na rakata. Blaras pla~e{e neprekinato, pove}e ne znae{e {to mo`e da napravi od sebe, a {to od qubovta nivna... s# be{e izme{ano, ni solzite ne mo`ea da go soedinat mozaikot. Od vselenata bleskaa svetulki koi ja doprea sr`ta na razdvoenata qubov i ja izgradija beskrajnata dale~ina na prostorot me|u nejzinite dva dela. Ponekoga{ pogledot kon yvezdite }e im gi zbli`e{e mislite, a vedna{ potoa stisnatite race vo boks i silnoto zami`uvawe }e im ja nadopolne{e tagata vo srcata za u{te nekolku kapki soleni solzi...
34
SINOTO SONCE
O
na {to se narekuva{e gubewe na vremeto di{ej}i od svetlinata koja go navestuva{e doa|aweto na denot koga }e izgree sinoto sonce, vsu{nost be{e ~ekawe. I site taka go narekuvaa. Kiliar go predvide izgrevot na sinoto sonce, no ne go znae{e to~niot datum, site bea vo is~ekuvawe na toj nastan. Nekoi za ~ekaweto imaa predrasudi deka e toa badijala tro{ewe na vremeto, no Kiliar be{e izoliran od takvite misli. Toj znae{e deka ako razmislime podlaboko vsu{nost sekoj zemen zdiv ni pretstavuva badijala tro{ewe na osvetleniot vozduh. Site ~ekaa. Avtomobilite iako vozea, sepak bea vo is~ekuvawe, lu|eto iako tr~aa po trotoarite i tie so mislite o~ekuvaa ne{to, rekite te~ea o~ekuvaj}i spokoj. Kiliar ~eka{e u{te pred drugite da nau~at da ~ekaat. Toj ja ~eka{e nea, o~ekuva{e deka taa }e vleze vo vozrasniot svet polna so mudrost za da im donese svetlina na golemite odluki od koi zavisi energijata na mnogu svetla. - Sinoto sonce }e izgree vo momentot koga }e zgasne `oltoto, siniot spektar }e ni poka`e boi so koi za prvpat se sre}avame. Sonceto }e ni gi izramni neramninite {to ni gi popre~uvaat pogledite, }e ni go ispie vozduhot me|u nas, toga{ }e sme zaedno zasekoga{, toga{... 窶適iliar go zagubi svojot pogled nekade zad Blaras koja stoe{e pred nego i vnimatelno slu{a{e, no sprotivno se odnesuva{e. 35
- Sinoto nema li da gi oladi lu|eto? –pra{a zabele`uvaj}i deka Kiliar nema namera da prodol`i. - Zo{to bi gi oladilo, ladninata ja boime sina so umot, no taa e bela, sne`no bela.. - Da ~ekame, predlaga{? A zo{to sega ne se zbli`ime, kade se pre~kite? - Onamu – Poka`a so prst kon horizontot. – Gi gleda{? - Ne, ne razbiram {to saka{ da ka`e{. - Znam, tokmu zatoa sakam da ~ekame. Ti go poka`av horizontot, koga }e nau~i{ da go gleda{ kako pole pod tvoja kontrola, toga{ }e si spremna za golemite odluki. - Toga{ da ~ekame. – Gi podigna ve|ite koi gi povlekoa dvata kraja na usnite i formiraa nasmevka. - Dotoga{ najdi si de~ko! - [tooooo... Zo{to? - Za da go pre`ivee{ periodot kako site {to go `iveat, zabavno! Mol~e{e vozduhot. Yidovite im gi zarobija pogledite i na dvajcata, {umot od bieweto na srcata go oboi prostorot so crveni ~uvstva. Kiliar ja bakna. Taa zbuneto gleda{e celi dva miga i potoa strasno go bakna. Nadvor be{e tivko i vedro, ~asovnikot mo`e{e da gi konstatira docnite ~asovi, tie dvajca s# u{te bea gu{nati, ~ekaj}i go utroto. - Pogledni go izgrevot, sega najjasno se gleda linijata {to ja narekuvame horizont, – re~e toj, poka`uvaj}i na `oltoto svetlo vo prozorecot. – Koga 36
gi gledame oblacite, drvjata, horizontot, toga{ sme del od niv, na{ata energija ja delime so niv, a i tie ja delat nivnata so nas. Se ~uvstvuvame mo}ni kako nikoga{ dosega. Po avtomatizam ~uvstvuvame potreba da vospostavime kontrola vrz niv, toga{ kontrolata vrz nas samite, se zgolemuva. Toga{ du{ata ni raste! - Rasnam, neli... – Celata be{e vperena kon horizontot, a toj be{e s# posvetol i linijata poleka mu is~eznuva{e. Pominaa dve godini, sonceto u{te be{e `olto. Kiliar gi dele{e site idei i tajni so Blaras, vremeto go minuvaa vo sekojdnevna smea, a sepak ~ekaa ne{to. Sepak mislea deka ne{to seriozno se slu~uva koga }e poglednea kolku vreme pominalo, no {to se slu~uva, ili poto~no, {to o~ekuvaa? - Utre `oltoto sonce }e padne. ]e izgree sinoto, a lu|eto zasekoga{ }e ja smenat svojata navika za gledawe na dosega{niot spektar. – Kiliar zboruva{e dostoinstveno, a vsu{nost dlaboko vo sebe se pla{e{e od noviot spektar, dali Blaras }e se navikne na nego... Ja gu{na i zaedno ja pominaa no}ta, zboruvaj}i za rasteweto na du{ata... ^asot poka`uva{e pet i polovina od {est. Neboto ve}e be{e sino, a senkata bdee{e nad ku}ite kako ~uvar na no}nata ti{ina. Blaras go zavr{uva{e bakne`ot za da pogledne od prozorecot. - Rano e, vo {est ~asot i {est minuti }e se poka`e prviot sin zrak od noviot horizont. – Re~e Kiliar i pak $ go podzede liceto. Usnite $ bea miriz37
liva hartija so vkus na crveno ~uvstvo {to se narekuva{e strastna qubov. Na~inot na koj taa go gleda{e be{e od onie koi `oltoto sonce gi koriste{e za da proni`e kristalna kapka i da go poka`e svojot spektar vo vistinska harmonija od nijansi na boi. - Ene go! – Poka`a Blaras so pokazalecot. – Toa e prviot sin zrak, neli? -Da mila, zami`i sega. – Re~e kuso i ja gu{na mi`ej}i. * * * Sino sonce go ispolni horizontot so perfektno sinilo i toj is~ezna pred o~ite na milijarda lu|e. Horizontot is~ezna! Nebesnoto sinilo i sinata zemja oboena od sonceto, se gu{naa vo nerazdelni pregratki. Horizontot vsu{nost postoe{e, no be{e nevidliv poradi perfektnoto sinilo koe be{e nasekade. Lu|eto niz celiot svet gledaa vo prviot sin zrak. Toj po nekolku miga se zasili, a negovata mo} im ja odzede vla`nosta na site o~i koi gledaa vo nego. Milijardi lu|e go predadoa svojot vid na sonceto preku sinata parea. Pani~no tr~aa, vreskaa, kr{ea s# okolu sebe. Siniloto se probiva{e vo najtemnite delovi i bara{e u{te, im ja bara{e bednata du{a. Site mu ja podarija, a i da ne sakaa toa samoto mo`e{e da im ja zeme. Du{ite vo vid na parea se upatija kon prvite mo}ni zraci na novoto sonce. Kiliar i Blaras zami`aa u{te pred da se zasili prviot zrak. Du{ite im bea porasnati pora38
di soznanieto deka golemite ne{ta okolu niv (horizontot, neboto, oblacite, drvjata, planinite) mo`at da ja soedinat svojata mo} so lu|eto koi umeat dlaboko da poglednat vo niv i da im ja vidat energijata. Sinoto sonce ne mo`e{e porasnatite du{i da gi pretvori vo parea, oti tie ja imaa energijata na neboto, oblacite, horizontot (koj e sega nevidliv no prisuten), planinite. Nivnite du{i ja imaa qubovta na celata energija na planetata, bea vistinski zaqubeni! Gu{nati stoeja dodeka bakne`ot im ja razmenuva{e energijata. Krvta im se pretvori vo sina i vo istiot mig stanaa edinstveni `iteli na planetata. Imaa kralska, sina krv! Planetata ja krstija Kralska Zemja. - Kili, koj go donese sinoto sonce, od kade ti zna{e za seto ova? – Go pra{a dodeka {etaa po sinata livada vo oblasta Er-ka. - Soniv deka siniloto eden den }e ja obnovi planetata so vistinska qubov. - Re~e spokojno, i legnaa na livadata zagledani vo licata. A podocna se izgubi ti{inata zatoa {to se razbranuva vozduhot od nejzinoto di{ewe... Kralskata planeta gledana od vselenata izgleda{e idealno sina, izgleda{e perfektna! Oddale~uvaj}i se od nea, stanuva{e s# pomala i pomala, se smaluva{e do to~kast oblik i potoa se zagubi, se izme{a me|u nebrojnite svetli to~ki koi ja ispolnuvaa sodr`inata na vselenata so isto pravo na toa kako {to i detalite ja ispolnuvaa sodr`inata na `ivotot. 39
BUKVITE NA NEJZINATA RAKA
C
o sekoja izminata minutka, neboto dobiva{e onolku svetlina kolku {to sodr`e{e minutkata. Kiliar pi{uva{e po tastaturata, a o~ite mu se zatvoraa i glavata mu pa|a{e nadolu, no toj umee{e da izdr`i, be{e naviknat na sekakvi te{kotii. Pove}e ne gleda{e vo tastaturata nitu vo bukvite. Pove}e ne ni gleda{e, o~ite mu bea zatvoreni, no s# u{te pi{uva{e, be{e pet ipol sabajle. Neboto go dobi najsilnoto indigo sinilo, a toj go pi{uva{e posledniot raskaz i planira{e sledniot den da ja sklopi tretata kniga na koja kako i na prvite dve, }e pi{uva deka e posvetena na Blaras! Pominaa nekolku dena. Toj gi be{e sredil site tri knigi i planira{e da gi izdade, no go ma~e{e edna mol~liva misla. Se pra{uva{e dali mo`ebi }e se naluti Blaras, kako }e vlijae ovoj `ivoten pe~at vrz nejziniot `ivot... Znae{e deka }e $ pre~i, taa saka{e drug (iako ne veruva{e mnogu vo qubov)... Mo`ebi e pogre{no voop{to da pi{uva... No ako e taka zo{to bi bilo nepogre{no da `ivee... Bezbrojni pra{awa mu go matea pogledot kon idninata. Niedno od niv nema{e broj, bea haoti~no rasfrlani, ponekoga{ kopuliraa vo edno edinstveno koe }e go pra{a{e dali treba da prodol`i da `ivee. Odgovorite nikoga{ ne umee{e da gi pronajde. Kone~no gi ispe~ati knigite, ne be{e mnogu skapo, a i vedna{ se najdoa po kni`arnicite. Ne40
ma{e zarabotka, no toa mu pri~inuva{e zadovolstvo. Pa vsu{nost so parite se kupuva zadovolstvo, a toj sekoga{ go skoka{e delot so parite i direktno seto dejstvuvawe go prenaso~uva{e kon zadovolstvoto (duhovnoto zadovolstvo). Blaras dozna deka na prvata stranica od knigite e ispi{ano nejzinoto ime. Tagata $ se razlea po liceto. Gi ~ita{e nasilno. Potoa gi prelistuva{e nabrzina so tenkite prstiwa i vedna{ listovite se razletaa po sobata, bukvite gi drobe{e gu`vaj}i gi listovite so race. Se zatr~a po sobata i listovite se zatr~aa po nea... Pomina edno sonce pokraj prozorecot, bez pozdrav zamina i pak dojde. Taa sega be{e sednata na podot i gleda{e vo belinata na listovite, go slu{a{e pla~ot na pateti~nite bukvi {to se bea zalepile na nejzinite race dodeka gi gu`va{e listovite. Stana razluteno i otide kaj Kiliar doma. -\ubre! – Mu se razvika gledaj}i gi zalepenite bukvi na racete. -Stoka! – Vikna i toj, i ra{iri nasmevka. Ne mu be{e gajle {to taa e luta. Taa vedna{ istr~a na ulicata i se upati kon sudskata palata. Podnese tu`ba so obrazlo`enie deka ne se soglasuva nejzinoto ime da stoi izgravirano na beli stranici so bezvredni kupi{ta muvlosani bukvi. Tu`bata be{e prifatena i razgledana, tokmu kako {to $ rekoa. Sudeweto zapo~na vo osum ~asot posle nekolku denovi. Toj dobi kulturna pokana i sekako, kulturno otide. 41
-Bla blaaaaaa bla... – Sudijata blada{e citati od zakoni so potto~ki od ustavot so 134 ~lenovi. – Obvinetiot se proglasuva za vinoven, a knigite mu se osudeni na smrtna kazna so palewe na klada na plo{tadot! – izvika sudijata i udri so ~ekanot za da zakova u{te edna {ajka {to }e pretstavuva{e dokaz za u{te eden razre{en slu~aj. Kiliar ne re~e ni{to, be{e indiferenten do samiot kraj na sudeweto. A posle samo ja prodol`i indiferentnosta. Be{e zatvoren na ~etiri godini. Nau~no be{e doka`ano deka kakva i da bilo qubov, sepak taa se zaborava posle ~etiri godini, pa zatoa sudot mu odredi tokmu tolku, smetaj}i deka koga }e izleze, nema da pi{uva. Vleze vo }elijata i sedna na krevetot. Be{e sam i bez uslovi za pi{uvawe. Se zagleda vo yidot, a toj gi prifati site negovi misli. Sekoj den so pogled vo yidot, mu podaruva{e misli. Knigite mu bea zapaleni na plo{tadot, a edinstvenite bukvi {to ostanaa bea onie koi $ se zalepija na rakata na Blaras. Taa be{e zadovolna. Knigite so nejzinoto ime se storija pra{ina i is~eznaa vo vselenata. No po nekolku dena taa po~ustvuva studenilo vo sebe i vedna{ potoa vrelina vo obrazite. - Ako ne veruvam vo qubov, nema da postoi ni{to dobro za mene... – Si re~e tivko. Dodeka vo istiot moment bez`ivotniot Kiliar be{e izvle~en od }elijata na race i odnesen na obdukcija, a `ivotniot Kiliar se vovle~e vo yidot vo koj gleda{e sekoj den. 42
Blaras vedna{ se str~a kon zatvorot, no jas, zlobnoto narator~e, nikoga{ ne $ dozvoliv da stigne tamu. Pi{uvav dolgi pati{ta i ja izma~uvav da odi do beskone~nost... Taa nikoga{ pove}e nema da go vidi! Mo`e samo da gi ~uva bukvite na rakata...
43
SMRTTA NA PRIKAZNITE
G
i raska`av site prikazni i gi ispiv site nivni otrovi. Morav da se otrujam za gi raska`am oti otrovot najsilno se ~uvstvuval na svojata sluzoko`a. Mi ostana u{te da ja raska`am nivnata smrt. Taa otsekoga{ bila poslednata kapka mastilo na sekoja belina na koja $ e uni{tena perfekcijata so naredeni bukvi po nea. A poslednoto sekoga{ e sostaveno od temna to~ka. Kiliar be{e vquben vo Blaras, no negovata qubov be{e razli~na od kakva bilo druga {to postoe{e me|u lu|eto. Ne oti be{e silna, tuku razli~nosta se sostoe{e vo toa {to taa be{e sostavena samo od emocii, bez strasti. Nekoi ja vikaa duhovna qubov, no sepak, taa ne mo`e da se sporedi so nekoja {to dosega postoela. Be{e razli~na, vo izvorna smisla na zborot. Bidej}i sum dobro zapoznat so takvata qubov koja be{e edinstveno svojstvena za Kiliar, }e ja nare~am izvorna qubov. Izvornata qubov e onaa koja te~e bez prestanuvawe i ne bara vra}awe na istata, bidej}i ima dovolno za site. A najmnogu izvira{e za da se napie Blaras, oti taa ima{e poseben karakter koj na Kiliar mu be{e mnogu mil. Taa treba{e da pie so sigurnost deka ne pravi ni{to lo{o, a pieweto treba{e da se sostoi od verbata me|u niv, gu{kawata, bakne`ite i iskreni nasmevki koi govorat deka bliskosta me|u niv 44
im dozvoluva da si ka`at bukvalno s#. Blaras nema{e potreba za qubov so strasti, sekoga{ na drugarkite im vele{e deka toa ne e za nea. Se ~uvstvuva{e razli~na, no sepak drugaruva{e so niv. S# {to treba{e da napravi e da pie od izvornata qubov na Kiliar bez da ~uvstvuva vina. Se znaeja dovolno dolgo, no Blaras ne ja razbra taa qubov s# dodeka Kiliar ne $ ja objasni. Mu trebaa godini za toa, no toj ima{e trpenie. Na krajot negoviot trud se rasposla pred Blaras kako bela svetlina i taa se po~uvstvuva deka go sozna ona {to sekoga{ posakuva{e da postoi me|u lu|eto. Be{e sre}na onolku kolku {to ne mo`e{e da se izmeri! Vedna{ istr~a da go najde i da mu soop{ti deka go saka so ista takva qubov. Po~uvstvuva deka simnala ogromna te`ina od sebe. - Te sakam! - Po~na da vreska koga go vide. - Ha!... [to ti se slu~ilo? – Edvaj uspea da pra{a od bakne`ite na Blaras. Mu se prilepija kako peperutki na majski cvetovi. Si {etkaa cel den i si zboruvaa za site obi~ni ne{ta okolu niv. - Neli ti teknalo nekoga{ deka e mo`no da ne sme od ovaa planeta? Ovde ne postoi vakva qubov kakva {to ja poseduvame nie... ovde sekoja qubov mora da fini{ira so intimen odnos, da ne re~am seks. – Pra{a Kiliar koristej}i naivni boi na liceto. - Ona {to e najva`no e deka sme edinstveni ovde i sakam da sme zaedno zasekoga{. Nema potreba 45
od pravila za odgovornost, nema da sme vo nekakva vrska od ovie koi {to ve}e postojat me|u lu|eto. Dovolna ni e me|usebnata verba. – Re~e so milioni nasmevki i go pogledna naivno. @ivotot im se ispolni so radost! Toga{ se slu~i smrtta na site prikazni vo koi jas, naratorot, gi izma~uvav likovite koi o~ajno se obiduvaa da si ja doka`at izvornata qubov. Toga{ ~itatelot vozdivna zadovolno i potvrdi deka qubovnite prikazni mora da `iveat dodeka likovite ne gi soznaat boite na izvornata qubov. A potoa sleduva nivnata smrt zbiena vo edna mala to~ka, re~isi doprena do poslednata bukva na krajot od prikaznata.
46
Vtor del (Toj i taa..)
47
48
PODVSELENSKA RAMNINA
G
las koj ne znae da se brani, ne e glas! – Taka obi~no zboruvaa nejznite soveti koi i ne bea mnogu zborlivi, no znaeja so malku da go ispolnat maksimumot. Saka{e da mu ja otkrie goleminata na potrebata za odbrana od napadot na kapkite koi ~esto pa|aa vrz site vo svetot. Si davaa soveti od li~ni iskustva i za ~udo, se sfa}aa eden so drug! No zo{to im doa|a{e bran od zadovolstva koga si gi objasnuvaa ne{tata? Zo{to si ka`uvaa soveti? Altruisti li bea, ili samo se sakaat ili pak toa be{e isto? - ^ovekot nikoga{ do kraj ne ja razbral potrebata od dru`ewe so drugi lu|e. - Ne znam... Ti ja razbira{? - Se obiduvam! - I? - ]e te izvestam koga }e ima progres! So pominuvawe na nekolku brojki {to broeja godini, se zabravi celiot razgovor, zaedno so vetenoto i neispolentoto... Sega pove}e nemaa interes za istiot razgovor, pa i da se potsetea, nema{e da go prodol`at. Sedea na klupa vo parkot koja be{e sostavena od dve klupi spoeni vo forma na bukvata G. Zboruvaa za svetulkite {to imaa vorp pogon i se dvi`ea nasekade okolu niv. Toj duri fati edna so rakata i ja nabquduva{e nejzinata mo} za svetewe... 49
- Vselenata e ve}e istra`ena... site ja pro{etaa i na dol` i vo {irina, nema pove}e kaj da se odi... - Sega }e si patuvame niz vremeto... toa u{te ne e celosno istra`eno! - ]e `iveeme vo podvselenskata ramnina? - Ne znam, no mo`ebi i toa }e se slu~i nekoga{... Izminatite vekovi zapo~naa da svedo~at za ispolnuvaweto na nivnite nekoga{ni prazni zborovi. Sega ve}e ni samite ne bea sigurni za svoeto postoewe, mo`ea da is~ezat i da se pojavat koga i kade }e posakaat. Stanaa podvselenski patnici i po~naa da jadat delovi od ramninata. Moraa da ja istra`at celata! - Misli{ deka postoime? - Sekako! [tom mo`am da mislam, toa zna~i deka postoime. - Sakam da se vratime vo vremeto koga zboruvavme za dru`eweto na lu|eto, ti teknuva? - A zo{to ne go prdol`ime razgovorot sega? - Pa... jas nikoga{ ne go doznav odgovorot na ona {to me pra{a toga{... - Ama zatoa jas go doznav! - I? - Lu|eto otsekoga{ imale potreba od me|usebno razbirawe i kako edinstveno sredstvo za toa, go koristele govorot. Nivnata potreba za razbirawe se sostoi vo `elbata za spojuvawe, t.e. soedinu50
vawe na nivnite umovi. Toga{ se slu~uva ona najva`noto od koe zavisi egzistencijata na ~ovekot, a toa e fizi~kata privle~nost, dodeka poradi vzaemno dejstvo na dvata vida privle~nost kon soedinuvawe, se javuva qubov. - Sovr{eno! - Qubovta e najnerazbirlivata pojava za lu|eto... Najgolem del od niv sekoga{ bludno veruvale na pogre{na definicija za nea... - Ne gi razbiram ludilata na lu|eto... Nie odamna prestanavme da sme lu|e. - Samo ne znam {to }e ni se slu~i nam koga }e ja pro{etame celata podvselenska ramnina... - ]e go doznaeme i toa! Ni{to dosega ne ostanalo nedoznaeno! - Ajde, trgnuvame. - Ajde...
51
DIM OD CIGARA Nekoj od minatoto S# u{te misli deka `ivee ve~no...
H
a vla`na klupa pokraj ulicata bea sednati dve magii vo vid na dim od cigara koj se podelil na dva dela. Go menuvaa oblikot so sekoj minat mig, a nivnite stavovi sekoga{ ostanuvaa isti. Temata im be{e nekoja me{avina od pisatelskiot `ivot i negovata neobi~nost i vo istata be{e vmetnat profil za analizirawe na eden pisatel. Postoe{e i mala vdlabnatina vo asfaltot koja be{e popolneta so voda i istata kreira{e video zapis od razgovorot na dvata razletani ubiva~i na ~istiot vozduh. Izleguvaa od namerno zaboravena cigara na pisatel {to izlegol vo pro{etka vo dva ~asot po polno}. Be{e po{ol vo potraga po vozduh za ubivawe na negovite neobi~ni misli koi ve}e go ubedija deka e neobi~no prokleto su{testvo. - Fan e skrateno od fanatik, znae{? – Pra{a prviot dim. - Ne. Ete denes nau~iv ne{to novo... Zna~i mo`elo i od svojot dvojnik da nau~i{ ne{to... - A znae{ {to e dvojnik? Toa e zloto vo tebe, tvoeto vtoro jas. – Pra{a i odgovori prviot dim, ne o~ekuvaj}i odgovor od ti{inata. - Ama jas ne sum zloben! 52
- Pa toa zna~i deka ne si mi dvojnik. - Verojatno... No neli treba{e da zboruvame za pisatelot? Eve, dali nekoj nekoga{ se zapra{al zo{to pi{uvaat tie prokleti su{testva? - Toa ako go pra{a{e nego, }e ti odgovore{e s# {to saka{ da slu{ne{. - No ti gi znae{ site odgovori, neli? - Da, no ne i sekoga{. Za sre}a ovojpat no}ta gi sinhronizirala migovite i mi ovozmo`i pristap do site odgovori. – Dimot go smeni oblikot vo nasmevka. – Prokletnikot ili bednikot koj go imaat vo sebe, gi sovladuva vo celost i vo toj mig po~nuvaat da pi{uvaat, toga{ go napu{taat realniot svet bidej}i tamu postojat samo kako bednici, a toa boli vo realnosta. Mene pove}e me interesira zo{to obi~nite lu|e gi ~itaat tie neobi~ni misli izbegani od nivnite o~ajni umovi koi nemaat potreba za zabava... - Vsu{nost i ne gi ~itaat... - Mo`no e! A sepak imaat publika. Fanovi... - Racionalnata publika se razlikuva od fanovite. Fanovite se fanatici koi go kultiviraat ona {to }e go zasakaat i slepo veruvaat deka s# {to pravi kultnata li~nost e dobro. Publikata naj~esto e sostavena od neobi~ni, do odreden stepen, lu|e koi umeat da go zasakaat deloto poradi toa {to se pronao|aat vo nego. - Vo pravo si! – Pak se pretvori vo nasmevka. - Kako i sekoga{! – I vtoriot dim napravi oblik na nasmev. 53
Po nekolku minuti pomina brza kola. Prednoto levo trkalo na skapata kola vo brzo pominuvawe ne go odbegna vir~eto, go zgazna za da istoto letne vrz klupata i ja izgasne cigarata koja i onaka be{e pri kraj so goreweto. No so nejzinoto gasnewe, dimot {to se razdeluva{e na dva dela, is~ezna vo vla`nata temnina na vozduhot. Ona {to edinstveno ostana, be{e video zapisot na vir~eto koe go ukrade gumata na trkaloto i go odnese vo prodavnicata za neobi~ni prikazni. Pisatelot i ovaa no} prodol`i da si igra so mislite za sre}nite likovi od svoeto minato, koi navistina mislea deka `iveat ve~no vo spomenite... - Da ti podadam raka? - Ne treba! Ve}e kupiv edna...
54
IKS PRI^INI ZA IPSILON NASTANI ...Nekoga{ vo nekoja iks godina pred mnogu iks godini
H
ekoe nepoznato su{testvo od planetava si zelo za pravo da go sostavi zborot “sudbina” ne razmisluvaj}i za posledicite od neto~no definirawe na zborot. Sudbina gi narekol rabotite koi se slu~uvaat bez nekoja osnova i toa naj~esto se lo{i raboti, dodeka dobrite raboti gi narekol sre}a. Se zafatil toga{ narodot so svojata omilena dejnost – ozboruvawe. Sudbinata dobila oblik na ne{to prethodno predvideno i so toa se zdobila so najmo}nata osnova za nejzinoto postoewe. Se pojavil i mitot “pi{ano”, pa lu|eto sosema normalno si go sfa}ale fenomenot koj ne im bil jasen. Dodeka mala grupa poni{tuva~i na pravilata i moralnite vrednosti ~esto im gi urivale ve}e izgradenite mitovi, obredi, religii i sli~ni gluposti. Narodot niv gi be{e narekol pakosnici i {tetnici na najvrednoto. Protivnicite si bea prona{le zbor koj ja opi{uva nivnata dejnost i si go imenuvale “kontrakultura”. Glavniot vo redovite na ova kontrakulturno dvi`ewe be{e toj – gospodinot iks. Toj dr`e{e govori na plo{tadot pred tolpa kontrakulturolozi i iska`uva{e stavovi vo koi lebdea mili55
oni pri~ini poradi koi treba da se ukine zborot “sudbina�. Site mu aplaudiraa, dodeka od strana gleda{e ostanatiot narod koj si pluka{e vo pazuvi i se krste{e so leva raka. Na eden policaec mu dojde preku glava, pa istapi od redicata na svojata edinica i mu stavi lisici na racete na gospodinot iks, koi prethodno mu gi fati od zad grb. Tolpata se rasturi napa|aj}i gi policajcite. Polovina od tolpata toga{ zavr{ija vo zatvor. Po edna godina ve}e be{e iskovan planot za vmetnuvawe na kontrakulturata vo sistemot. Gospodinot iks ve}e odamna be{e izlegol od zatvor i be{e poln so entuzijazam i sigurnost vo uspehot na planot - da go urne sistemot. Kon krajot na proletniot mesec iks, ve}e se zavr{ija site mo`ni podgotovki i vo prviot den od nekoj iks mesec kon krajot na proletta treba{e da se zazeme glavnata vladina zgrada. Dojde posledniot den nosej}i ja poslednata no} vo koja gospodinot iks ~ekore{e kon svojot dom. Na ulicata nenadejno ja sretna gospo|icata ipsilon koja go pogledna so istiot pogled koj gospodinot iks go sonuva{e utroto. Zastana pred nea i ja gleda{e zbuneto. I taa se zbuni, kako zbunlivosta da be{e zarazna. Ja fati za rakata i $ re~e deka ja sonuval. Gospo|icata toga{ znae{e deka toj e vistinskiot koj taa go bara{e po re~isi site uli~ki vo gradot otkako prethodno vo son od nekoj iks glas $ be{e re~eno deka mora da go spasi gospodinot iks 56
od sigurna smrt voveduvaj}i go vo svojot svet vo koj site opstanuvaa kako sovest, nikoj nema{e ni{to materijalno na sebe i vo sebe. Toga{ go fati za dvete race i is~eznaa vo svetlinata koja blesna na mestoto kade {to stoeja. Koga osamna utroto, site kontrakulturolozi i poddr`uva~i na kontrakulturata se sobraa pred vladinata zgrada i go ~ekaa osnova~ot na kontrakulturata - gospodin iks, da dojde i da dade naredba. Toj ne se pojavi bidej}i nema{e telo, a tuka be{e, vo blizina. Zbesnatata tolpa haoti~no pojde po osvojuvawe na tvrdinata i uspea da vleze vnatre. Dojdoa uniformirani specijalci so avtomatski pu{ki i pukaa vo telata na site buntovnici koi ne baraa ni{to pove}e, samo zabrana na zborot “sudbina”. Site do eden bea ubieni. A zborot "sudbina" izleguva{e od ustata na ostanatiot del od narodot i slatko $ se nasituva{e na pobedata. -Go mrazam zborot “sudbina”! –Re~e gospodinot iks gledaj}i vo ubienite svoi drugari vo ~ija krv, razleana po ulicite, mrtva te~e{e poslednata nade` za realizacija na planot za padot na dosega{niot sistem i vladeewe na kontrakulturata.
57
TEMNINA VO MRA^NO LICE
C
o iskinata refleksija na liceto i direkten pogled {to ni`e{e nekolku boi pred sebe, gleda{e vo ogledaloto koe ilustrira{e deka tamu ima skriena fantazija na site sonovi, pa i na onie, u{te neotsonuvani... Bara{e nade`i istovremeno umrtvuvaj}i gi site sliki vo boja, sega ve}e potopeni vo krvta od negovite ubieni misli. [epote{e ne{to akcentiraj}i gi samoglaskite. Na niv se odmara{e, go ispu{ta{e o~ajno zemeniot vozduh i zanemuva{e so tivkiot glas, a otvorenata usta ne znae{e ve}e {to da ispu{ti, nema{e pove}e ni vozduh. Gi zatvori o~ite i se strupoli na podot... -[to }e pravi{ sega? –Vozduhot si govore{e po inercija. -]e pra{am nekoj za pomo{. –]e si odgovore{e istiot, pak po inercija. Svesnosta go napu{ti teloto i nesvesna otide nekade zad temnite sliki na site likovi koi dosega gi be{e sretnala. Site bea temni pa i onaa, koja sekoga{ nose{e svetlina na liniite {to $ go ocrtuvaa liceto, ra~iwata... -Pri~ina baram!? –zbuneto o~ite ja pretresuvaa sekoja bukva. -Nemo}, dosta e? -Ne! -A premnogu nemo}? 58
-Mnogu e... Se razbudi le`ej}i vo bolni~ki krevet so isprepleteni mali cev~iwa od infuzii na dvete iskasapeni race. Gi slu{na lekarite koi vo momentot se konsultiraa na kogo da javat deka teloto go ~eka sigurna smrt. Toga{ sosema spokojno gi spu{ti o~nite kapaci i nasmevka protegna niz raspartalenoto lice. No nasmevkata ne mo`e{e da se vidi kako nasmev. Toa be{e samo u{te edno zgr~eno lice koe so svojata temnina gi odvra}a{e site slu~ajno zatalkani pogledi na slu~ajnite minuva~i...
59
@ALNA VEST
P
esnite sekoj den nosea `alni vesti, no toa ni od daleku ne e glavnata tema na raskazov! Sepak vo nivnata melodija toj sekoga{ slu{a{e `alni vesti, nivnite zborovi bea izvadeni od melanholi~na ~esti~ka {to nekoga{ nekako zaskitala vo najsre}niot vozduh. Na{iot junak nikako ne smee da se nare~e junak, bidej}i toj samiot go mraze{e spomenatiot zbor. Vistinskoto ime voop{to ne ni e va`no bidej}i site go vikaa Litik i vo raskazov }e go upotrebime toa ime poradi sovr{enosta na negovata praznina. Litik `ivee{e vo svetot koj od neodamna se zagubi vo te`inata na vselenskata magla {to viree{e samo od `alnite vesti. Na{iot nesre}nik ja ima{e taa sre}a da bide edinstveniot nosa~ na `alnite vesti od svojot svet do temnata magla. Najmnogu nose{e `alni vesti od svoja du{a koja ~esto mu se `ale{e deka poradi svojata te`ina ne mo`ela da podnese u{te solzi. Sekoj den se zakanuva{e opasnost istata da se raspuka i da iste~at site sobrani solzi od svetot. Litik cel `ivot sobira{e najmnogu svoi sozli, no ima{e i mnogu drugi koi kako darovi gi dobiva{e od najbliskite su{testva. Iki be{e najbliskata i voedno najdare`liva negova prijatelka. Im olesnuva{e na du{ata koga daruvaa, a nemu mu nate`nuva{e negovata, no potoa na istata 60
$ olesnuva{e koga uspeva{e da im pomogne so razbirlivo prifa}awe na darot. Negovite sozli gi predizvikuva{e temnata strana na qubovta, onaa {to nikoga{ ne bila osvetlena od yvezdite poradi faktot {to site yvezdi okolu nea ne svetea, tuku bea samo beli pra{livi linii nacrtani vrz raspukana ulica... Istite, nekoga{ odamna, svetea so dovolen sjaj za Litik da gleda pri~ina za nade` vo qubovta. No zgasnaa na denot koga toj se ponese sebesi kako poslednata `alna vest za podaruvawe na maglovitata pra{ina ~ie sozdavawe i pri~ina za sobirawe na `alnite vesti, ostana misterija za izgubeniot svet. Taa {to ja saka{e, zasekoga{ ostana posebna i edinstvena vo koja vistinski se zaqubil... Be{e viso~inata na koja ni letaj}i ne mo`e{e da $ se dobli`i, no mo`e{e barem da ja saka zasekoga{. Nejzinata posebnost so koja gi smee{e nasmevkite be{e sovr{ena ramka na negoviot `ivot koja mu dava{e smisla. Bez nea ne }e postoe{e ona {to postoi vo nego... Qubov... @alnite vesti {to gi nose{e bea samo temni ni{ki koi edna po edna sekoj den ja polnea temninata so praznotija na neosvetlenata qubov. Taa ve~er sam se dvi`e{e po ulicata na koja bea iscrtani temnite yvezdi. Gi izbri{a so racete i sedna so podkolenicite vrz vla`nata ulica od rasprskanite solzi od negovata du{a koja toga{ se prepolni so poslednata {to mu kapna vo rakavot dr`ej}i ja navednatata glava so rakata... 61
Toj samiot be{e poslednata `alna vest za koja nekoga{ slu{nal svetot vo koj `ivee{e i koj vedna{ potoa se zagubi vo, za nas, nepostoe~ki del od vselenata.
62
SOPSTVENIOT @IVOT
F
o ka`a svoeto ime i ~eka{e poteg od ni{toto pred sebe. Mo`ebi i ne treba{e da si go ka`e imeto, nikoj ne go pra{a. - Se zamisli. Potegot od ni{toto malku zadocni, no sepak pristigna. - Pojdi so mene. – Re~e glasot od svetilkata so pre~nik od eden i pol santimetar koja prethodno mu se pribli`i. Taa znae{e od kade dojde, no toj ne. - ]e mi ka`e{ li {to se slu~uva so lu|eto koga }e umrat? – Be{e prili~no nestrpliv, pa go pra{a ona za koe nikoga{ ne mo`e{e da si odgovori, osven da si pretpostavi (kako {to toa go pravam jas sega). - Strpi se, te vodam kaj objasnuvaweto. Tamu }e doznae{ mnogu ne{ta. – Smiruva~ki se odnesuva{e glasot od svetulkata koja volontira{e za da go izvr{i prenesuvaweto. Dvete svetilki koi sodr`ea umstvena energija i so toa sposobnost za razmisluvawe, se dvi`ea niz vselenskata pustina kon mestoto kade {to postoe{e podvselenski procep. Koga vlegoa vo podvselenskata ramnina toj ostana sam i stoej}i pred golemoto filmsko platno, zbuneto ~eka{e nekoj da mu objasni {to ponatamu. Na platnoto po~na da se emituva vistinski film! Filmot vsu{nost be{e negov, toa be{e ona {to samiot si go re`iral `iveej}i 63
na Zemjata. Se za~udi. Si go gleda{e svojot `ivot od momentot na ra|aweto, pa s# do momentot koga samiot si ja oddeli `ivotnata energija od teloto koe s# u{te be{e mlado. Vo pozadina se emituva{e glas koj mu gi bele`e{e gre{kite i prezentira{e mo`ni opcii. Dokumentarnoit film se vika{e “sopstveniot `ivot� i trae{e {est ~asa i dvaeset i edna minuta, be{e `ivotna lekcija za nego. Se gleda{e koga be{e malo ~ove~ko su{testvo koe rasne{e vo dobro semejstvo, vo golema ku}a... imaa s#. No ne{tata se smenija vo nekoja opasna nasoka koja mu pomogna u{te od mal da se pra{a – zo{to `ivee... Porasna nekako vo umno mom~e, sekoga{ ima{e omilen predmet vo u~ili{te, vo osnovnoto toa be{e biologija, a vo sredno se naso~i na makedonski jazik. Ima{e doza na patriotizam i `elba za imaginacija vo koja mu pomagaa knigite, gi saka{e poetite i pisatelite... Go zavr{i u~ili{teto so re~isi site petki vo diplomata, no toga{ slede{e soznanieto za te`inata na `ivotot, toga{ po~na da `ivee bez nasoka, ne be{e dovolno mo}en, ni pari~no, ni moralno, za da si opredeli sli~na cel kako drugite, pa re{i da `ivee za da se nadograduva duhovno, site ostanati vrednosti nemaa va`nost za nego. Koga se zdru`i so perfektnoto ~ove~ko su{testvo, otkri jasen moment vo `ivotot. Ne znae{e koj `iveel vo negovoto telo prethodno, se po~uvstvuva svoj kako nikoga{ prethodno, be{e zaquben... 64
Dovolno se zbli`ija, no nivnata bliskost be{e zasnovana vrz negovata qubov! Tokmu toa pridonese da se skr{i osnovata koga qubovta ne mu be{e vozvratena vo posakuvanata boja. Glasot vo pozadina re~e: – Ne mu be{e vozvratena od sosema opravdani pri~ini. Toa i ne go iznenadi, ve}e go znae{e prethodno. So site sili se trude{e da sozdade barem prijatelstvo, no potisnuvaweto na emociite sekoga{ koga taa }e gi spomne nejzinite mom~iwa, ne mo`e{e da go izdr`i pritisokot i re{i da prekine sekakva komunikacija pred da mu eksplodira umot. Poslednite nekolku meseci od `ivotot gi `ivee{e pacifisti~ki, pi{uva{e nekakvi crtki za da ja potkrepi skr{enata `elba za `iveewe. Ja dobi i titulata altruist poradi svojata podgotvenost na samo`rtvuawe za da im pomogne na specijalnite najiskreni prijatel~iwa, posebno na bukvata “I”. Mnogu ja saka{e. Celo vreme znae{e deka `ivotot mu zavr{uva za nekolku meseci, a skoro sekoj ~ovek e pacifist ako znae deka mu se odbrojani denovite, pa zatoa i toj si ja podzede taa titula. Mu umre teloto po negova volja, koga toj si ja oddeli `ivotnata energija od nego i stana mala top~esta svetlina. Se zatemni filmskoto platno, a toj ve}e be{e vo trans sostojba od pregolemata emotivnost i ve~nata svoja nemo} da ja kontrolira istata. - Ajde poetu, – se po{eguva vodi~ot, – odime sega vo podgotovka za osve`uvawe na vistinskata tvoja memorija. 65
- Ha! Pa kolku memorii imam vo mene? – Se zasmea i za moment se osvesti deka tuka ne{tata se premnogu seriozni i nepoznati za nego, pa vedna{ u~tivo se izvini. Go zatvorija vo temna {estoagolna kutija so golemina na ~a{a i so po~etokot na nejzino haoti~no dvi`ewe so golema brzina, po~na vo nego da se ispi{uva negovata celosna memorija. Toga{ dozna deka e podvselensko su{testvo i takvite su{testva ra|aweto na nekoja planeta go izbiraat po svoja volja i istoto ima za cel da soberat pove}e iskustva. Normalno, toa zna~i i privremeno bri{ewe na prethodnata memorija. - @ivotot sepak bil ne{to pove}e od glumeweto retardirani klovnovi na Zemjata – si re~e vo sebe i prodol`i so prebaruvawe vo golemiot ekran koj prika`uva{e razli~ni naseleni planeti i site nivni karakteristiki zaedno so site informacii za funkcionirawe na `itelite. Sepak go odlo`i izbiraweto kade da se rodi, vo migot pomisli na nea i posaka da ja pri~eka... Ni{to ne mo`e da go napravi ~oveka posre}en od migot na svoeto me~taewe...
66
TELO VO DU[A (HOLOSUITE)
P
acete mu zastanaa vo vozduh, pogledot mu se vperi vo re~enicata {to ja napi{a, mislata mu izbega od sobata... -Sakam da te napi{am vo eden zbor. –& re~e, svrtuvaj}i se naglo na levata strana. -Ajde probaj, -mu re~e taa, so pogled preku kosata i nasmevka vo o~ite. -“Du{a” }e napi{am i tebe }e te vdomam vo nea, ti }e bide{ telo vo du{a – izusti tiho. -^ija e du{ata? –Pra{a so podotvoreni o~i, kako da ja pobara okolu sebe. -Tvoja, sega e tvoja, jas ti ja podariv. –Ja gu{na baknuvaj}i $ ja kosata. Taa mu legna na rameto i trepna so nasolzenite o~iwa, no ne ispu{ti solza. Zami`a silno. -Ti si najmiloto su{testvo, milo mi e {to te zapoznav... Nekolku miga zdivovite im lebdea vo vnatre{nosta na prostorot na vozduhot vo belata soba. -Sakam da ti napi{am pesna, – mu re~e. -Jas }e ti napi{am kniga, - se nasmea toj. Taa ve~er vo belata soba, mo`ebi se rasposlaa najmirnite i najiskrenite dopiri, so ~uvstva *(holosuite) - zbor koj ne postoi vo angliskata literatura, iskovan e od star trek kreatorite. Toa e vsu{nnost programa koja sozdava prostor od hologram vo koj mo`e{ da vleze{ i da do`ivee{ realni ~uvstva vo nerealen svet.
67
koi ja preminuvaa granicata na prostorot vo podra~jeto od nivniot mozok. Dvete energii se sinhroniziraa vo sovr{en spoj... Vkusovi na proletni vetrovi so miris na cvet od jagotka, im gi doprea usnite, a tie im ja vozdignaa vla`nosta, pa vozduhot stana devedeset i tri procenti vla`en. Ne si ka`aa deka se sakaat, pa i nema{e potreba od tolku iskli{irani zbor~iwa. ^uvstvata vo toj moment im gi spojuvaa duhovite vo edno i sekoj zbor bi bil nedostoen za kultniot moment, a ne pak tie eftini zborovi koi se izgovaraa vo sekoj }o{ od temnite uli~ki od razgoreni tela, po dveste ~etirieset i eden pat so sekoja izminata sekunda na planetava. -Ah... u{te da be{e vo realnosta vaka, -si re~e koga izleze od holosuitot. -No zo{to, koga realnosta ne e vo harmonija so nerealnosta. – Se ospori sebesi, po kojznae koj pat do sega i so nasmev ja zani{a glavata. Go ispolni vetuvaweto, $ napi{a kniga, no ne ka`a nikomu. Saka{e da ja iznenadi koga pak }e vleze{e vo holosuitot. @ivee{e zadovolno! Si go ima{e najpotrebnoto zrak~e iluzija vo svojata soba. Ja zatvori knigata otkako ja prepro~ita po nezapamten broj pati, no prethodno napi{a re~enica na poslednata strana so svoj rakopis: “Ti sozdadov du{a, vlezi vo nea i po~uvstvuvaj ja energijata na emociite.� Se str~a da $ ja podari knigata, a nade`i vo kapki pot mu se pojavuvaa na racete. Sekoja sredba be{e posebna, no ovaa be{e beskrajna... Nikoga{ ne zavr{i... 68
DREAMCATCHER
C
ite soni{ta pripa|aat na edno mesto, vo nekolku re~enici napikani vo debelo kup~e listovi so cvrsti korici! Taka misle{e toj, dodeka so navednata glava negoviot pogled gi pre~krtuva{e re~enicite edna po edna, na leviot list, dvi`ej}i se po nivnata pravoliniska nasoka od levo kon desno. Sekoga{ navednat kako pokoren pred bega~ot po kogo neumorno tr~a{e so pogledot, baraj}i energija od nego za da prodol`i da sozdava nade`i deka sonovite `iveat vo prostorot me|u koi bilo dva reda na s# u{te nepronajdenata re~enica. Son, koj treba{e da se otsonuva so site visnati ni{ki vo razni boi, so svetlina na liniite {to gi crtaa likovite. Son koj magi~no treba{e da se konstruira so vnimatelno naredeni bukvi nad temelite. Takov son toj saka{e da dofati so dvete race, ne davaj}i mu ni nade` za begstvo. Sonuvaj}i go so neumorno plivawe vo vodite koi isparuvaat koga taa be{e vo nivniot dopir na negovoto golo telo {to silno se drazne{e frlaj}i se vo neumorno maftawe na negovite muskuli, to~no tolku opredeleno ednakvi so negovite {iroko razlistani misli koi nekoj drug vo momentot gi pre~krtuva{e, a toj vo niv nao|a{e orientacija za pravecot na dvi`ewe. Da ne zaskita vo nekoja od mnogute zlobni ispostaveni nasoki pred negoviot pogled. 69
Nezabele`livo minuvaa minutite, pa i ~asovite, a pravoproporcionalno na toa, za ednakov par na minuti, negovite race vrtea po eden list, na pogled obi~en kako i site ostanati vo knigata, bez {arenila, ispolnet so crno bela magija vo koja pogledot dlabe{e baraj}i izgubeni sni{ta. Kako {ahistot {to neumorno gleda po nekolku ~asa vo obi~na drvena tabla so crno beli poliwa i sozdava planovi za izvedeni dvi`ewa koi se urivaat poradi mala gre{ka vo po~etniot del od konstrukcijata. Site isplanirani soni{ta propa|aa vo nekakva dale~ina bez dno, {to be{e vo beliot prostor me|u crnite linii. Propa|aa poradi nivnata nesovr{enost vo postavuvawe ramnote`a so silnata energija {to se javuva kako `elba za silno stiskawe na nejzinoto telo dodeka se qubea nivnite pregratki vo izbezumen zdiv, koj ima{e zada~a da go stopluva okolniot prostor v`aruvaj}i gi nivnite tela kako crveni jagotki, do polovina vlezeni vo {e}er koj se topi od nivnata crvena `ar, gledaj}i se me|usebno, direktno vo crnite to~ki na irisot koi sekoga{ ja dekodiraa mislata na pogledot. Kone~no go dofati sonot {to se provle~e me|u kupi{ta neuspe{ni sni{ta i zaigra so nekolku potezi vo boja {to gi be{e nau~il od crno belite listovi na knigata, pred negovite, sega ve}e zatvoreni o~i. Uspehot na ovoj son e tajnata {to `ivee{e vo negovata bujna imaginacija i silna verba deka bega~ot }e se predade vra}aj}i mu gi site 70
ukradeni `elbi koi }e bidat potro{eni na planovi za brojni soni{ta od koi samo eden }e uspee. Vo nego }e tancuva nejziniot dopir zaplivan vo topol voden bazen so negoviot cvrst stisok na rakata. Zaspa so navednata glava pred napolu ispu{tenata kniga, dodeka zvucite na tivkata pesna koja toj sekoga{ ja bira{e so vnimatelnost za ispolnuvawe na minutkite za planirawe na sonot, se {irea harmoni~no dvi`ej}i se eden do drug. Kojznae dali }e se priseti na sonot koga }e se razbudi, no edno e sigurno, toj uspea da go fati i go dobi pravoto da se pofali so titulata Dreamcatcher!
71
PRIKAZNA ZA VISTINSKIOT SON
G
radot be{e od onie so malku `iteli iako be{e me|u prvite tri najgolemi gradovi vo dr`avata. Pove}eto `iteli `iveeja po selata, vo grat~eto re~isi site se znaeja od viduvawe. Toj ne znae{e kako dojde tuka, no se se}ava{e na detstvoto, igrankite vo parkot, brkaweto vo lavirintite na, toga{ napu{teniot trgovski centar so mali du}an~iwa so iskr{eni stakla kade {to ~esto se ku~ea ku~iwata skitnici. Go izrasnaa fini lu|e, bea go na{le vo no}ta, zaguben na svoite ~etiri godini. Go narekoa Naliti. Mo{ne gri`livo go u~ea za svetot i negovata ubavina, za zna~ajnosta na otkrivawe na odgovorite na svoite pra{awa... Naliti toga{ ima{e osumnaeset godini i be{e se zaqubil vo najubavata devojka vo klasot. ^esto se dru`ea, $ be{e najdobar prijatel i sekoga{ sede{e do nea. Ima{e potreba da raska`uva, naj~esto $ raska`uva{e za neobi~nite slu~ki, za pro~itanite raskazi koi go ostavile bez zdiv, za nau~no fantasti~nite filmovi koi se te{ki za sfa}awe i ~esto od nesfa}aweto nekoi gi smetaa za gluposti. Taa be{e sre}na so takov prijatel. Samo toj mo`e{e da $ ja dopre du{ata, umee{e da ja nasmee zadovolno kako koga go sonuva najslatkiot son. Saka{e da {etaat zaedno, da pijat sladok xus vo skromnite kafuliwa na mo{ne maloto grat~e so tesni uli~ki. Izlegoa samo edna{ i toa be{e denot koj Naliti 72
go ~uvstvuva{e kako poseben sekoja godina. I sega na svoite pedeset i tri godini }e razgleda{e nekolku sliki od toj den i }e zami`e{e silno obiduvaj}i se za mig da se vrati vo najzna~ajnite minutki od, za nego, najzna~ajniot den, denot koga prvpat ja bakna na usnite, koga pomisli deka ja dofatil celta na svoeto `iveewe. Nikoga{ ne $ re~e deka ja saka, no taa znae{e i nema{e potreba od takvi izbledeni zborovi... Ne ja pu{taa nejzinite da izleguva no}e, bea mnogu strogi so nea, a i onaka `iveeja mo{ne daleku od centarot. No toj sekoja no} doa|a{e do nejzinata porta i dodava{e po edno kamen~e vo boja pred portata. Kam~iwata bea zapo~nale mala forma na srce. Eden den nejzinite se iselija od gradot, sekako i taa so niv. Nikoj ne znae{e kade zaminaa. Toa be{e glupav esenski den koj i onaka tkae{e praznini vo du{ite na lu|eto poradi ta`nite drvja na koi veterot im gi zema{e listovite. Niliti toga{ pla~e{e cel den. Od toga{ ja nema{e niti videno, niti zaboraveno. Nejzinoto ne`no, detsko lice sekoga{ mu be{e vo mislite, mu pretstavuva{e inspiracija za sekoj napi{an raskaz. Po nekolku pominati godini od toj koben den, toj se povle~e vo najubavata planina koja be{e vo okolinata na grat~eto, tamu napravi mala kolipka i si gi dozvoli osnovnite potrebi za `iveewe. Nave~er pi{uva{e so crno penkalo na belata hartija od golemiot tefter. Sekoj den ode{e da gi pro{eta kozite do izvor~eto i da mu ja pro~ita prikaznata {to ja napi{al vo minatata no}. 73
Edna{, vo eden leten den, se re{i da pojde vo grat~eto, da ja poseti ku}ata kade {to izrasna, a i da si kupi nekolku potrebni raboti za vo kolibata, saka{e da ja izraduva malku so novi raboti. Be{e denot koj go bele`e{e negoviot rodenden, vsu{nost toj ne znae{e koga e roden, tuku denot koga be{e najden go smeta{e za rodenden. Odej}i krevko po, sega ve}e razvieniot grad so novi uli~ki koi gi krasea drvoredi od lipa koja tokmu ova vreme od godinata go boe{e gradot so svojot voodu{evuva~ki miris, od daleku zdogleda poznat lik, ne znae{e od kade mu e poznat, no premnogu be{e sli~en so onoj od mislite, osvestuvaj}i se, pro{epoti tivko: “Taa e�. Taa be{e ja prifatila zada~ata od {efot da zavr{i nekoja rabota vo grat~eto nadevaj}i se deka }e go najde izgubenoto drugar~e od detstvoto. Voodu{even od nastanot, $ se pribli`i i se zagleda vo nea. Taa be{e vidno smeneta vo likot, no crtite bea isti. Ja fati za rakata i se frlija vo pregratki i dvajcata. Nenadejno se strese zemjata pod nivnite noze, po~naa da se urivaat zgradite kako da bea peso~ni kuli. Toj ja stisna silno vo pregratka za da ja za{titi vo momentot koga golem del od zgradata pokraj niv se odeli od armaturnata konstrukcija i gi pokri nivnite tela. Umre gu{kaj}i ja! Isto kako vo sonot na koj ne mu veruva{e zatoa {to sekoja no} go la`e{e deka navistina ja gu{ka i ja baknuva, a vsu{nost toa be{e samo belata postela. Ovojpat ne go izla`a, ovojpat be{e vistinski. Dovolno vistinski za da ne se razbudi nikoga{ povtorno. 74
SENKA VO UMOVI NA SMRTNICI
B
o zvucite na apstraktna pesna koja ~as bode{e {ilci vo yidot, ~as go mazne{e istiot miluvaj}i go ne`no, lebde{e toj so umot vovle~en vo crvenila koi mu ja cicaat poslednata kapka mo}. Magnum vo srebrena boja svetka{e od zracite {to se probivaa od prozorecot za da doprat do masata i grebnat malku od bojata na magnumot. Posede na stolot nekolku minuti ili ~asovi, ni samiot ne znae{e to~no, bidej}i ne mu be{e potrebno da go meri vremeto za{to go ima{e vo neograni~eni koli~estva, pa skokna i go zema pi{tolot od masata. Se razvrte po sobata vo koja ima{e samo prozorci, krevet i masi~ka so edno stol~e, pa po~na da puka vo yidovite. Misle{e taka }e ja ubie pesnata koja kako crn ~ad od zapaleni spomeni se lizga{e po neramninite na yidot ostavaj}i crni, nedovolno vidlivi tragi. Toj puka{e, taa mu se smee{e: “...it’s a beautiful night... let’s take ride on the satellite...” Porano se gri`e{e za vremeto, da ne izmine vremeto, a toj u{te ne svr{il nekoja rabota... Mo`ebi i pointeresno be{e taka. Sega, koga dozna deka nikoga{ nema da ostare nitu da umre, `iveeweto mu se svede na bezdelni~ewe i dosada. Ne mu bea 75
ineresni ni knigite kako porano, sega odlo`uva{e za drugpat, bidej}i mo`e{e da ~ita koga saka... Mo`e{e da ima s# {to }e posaka, no ona {to mu treba{e toj ne go posakuva{e. Voljata za `iveewe mo`ebi ja nema{e. Nea najverojatno ja ubila besmrtnosta. Ne, toj ne si veruva{e deka predizvikot go napu{til! ]e izleze{e me|u lu|eto i }e se raspuka{e so `ivotni pra{awa vo nivnite tela, a tie }e mu vratea so sli~en intenzitet, pa posle zaedni~ki }e gi popolnuvaa ranite so odgovori. S# be{e vo normalni granici, no koga }e se vrate{e doma ne znae{e {to da pravi, nema{e nikakva obvrska, dodeka drugite tr~aa da svr{at nekoja zada~a borej}i se so vremeto. Toj na toa gleda{e kako beskorisno tro{ewe na energijata. Site za nego bea robotizirani ~ove~ki su{testva koi go davaa vremeto za da zarabotat pari i da si go platat `iveeweto. Nekoi ne razmisluvaa deka ne mo`at ni za svoeto da platat, a sozdavaa i drugi `ivoti i pla}aa i za niv, kolku mo`ea. Toj gi gleda{e od prozorecot so molivot vo usta i hartija vo raka i gi zapi{uva{e nivnite brzi ~ekori, vleguva{e vo nivniot um kako senka i im gi krade{e mislite. Sudbinite im gi raspletuva{e i vgraduva{e apstrakcija, potoa gi rezba{e za da na kraj gi sklopi vo simbiozni mirisi i zatvori vo kutiv~e so {areni, debeli korici. Taka prodol`i da `ivee. Toa be{e edinstvenoto ne{to koe mu go popolnuva{e neograni76
~enoto vreme so interesni misli i mu ja razviva{e imaginacijata, koja mu be{e potrebna za da se impresionira sebesi, {to }e pottikne sozdavawe na u{te mnogu misli koi toj }e gi pu{ta{e nave~er da letaat kako svetulki niz gradot, za da koga }e se vratea so sobranite mirisi, toj }e si otpo~ne{e so nivna sinhronizacija...
77
KUPOVI ^OKOLADI NEMA DA JA ZAMENAT OMILENATA
I
nstitucijata be{e zatvorena koga negoviot pogled probi nekolku son~evi zraci i se upati kon vratite na u~ili{teto vo koe u~e{e nekoga{ lekcii na golem odmor, bidej}i doma ne mo`e{e da se natera sebesi. Nema{e atmosfera za u~ewe vo sobata kaj {to `ivee{e, pa ode{e vo ladna soba. Ni tamu nema{e koncentracija, od ladnoto. Najubavo mu be{e vo u~ili{nata klupa so nozete ka~eni na daskata koja treba{e da slu`i kako soba na rancite. Iako ima{e vreva, toj poseduva{e mo} da formira za{titno pole okolu sebe i da ne ja slu{a vrevata, osven nekoj ako, pominuvaj}i gordelivo kako Crncite od rap spotovite ili mafija{ite od semejstvoto Sopranovi, go udri po glavata, {to i ~esto se slu~uva{e. Pominuvaj}i pokraj u~ili{teto gleda{e vo vratite bez da trepne. Vo gradite mu se sozdavaa vla`ni vozdi{ki koi budea spomeni, a so niv i taga poradi soznavaweto na faktot deka nikoga{ nema da se vratat. Se seti koga ode{e po {kolskiot dvor vo temni dekemvriski no}i so misla {to pobrgu da zavr{i. A sega ne znae{e {to ~eka{e da zavr{i, u{te di{eweto mu ostana. Mislite mu gi prekina taa, koga go pogali po liceto i namesti blaga nasmevka: 78
-Malku si mi zamislen denes. -Pomisliv deka e mo`no vistinski da sme zaedno, da {etame dr`ej}i se za race... da se gri`ime eden za drug. –re~e toj, -Zar jas ne sum vistinska? -Ne, hologram si, te zamisliv.. Taa silno zema zdiv, no toj vedna{ ja isklu~i, ne davaj}i $ da ka`e ne{to. Istoto dejstvo se povtori u{te edna{ i se dodade vo kup~eto na bezbroj povtoruvawa... Se upati pak kon prodavnicata i zema nekolku ~okoladi. Nema{e prodava~, vsu{nost nema{e lu|e vo gradot. Site gi snema vo istiot mig koga silna svetlina go razbudi od nemnogu ubav son. Mo`ebi be{e edinstveniot na planetava, no zo{to samo toj ostana? Mo`ebi vonzemjanite ne mo`ele da go teleportiraat nego, ili ne sakale... Edno be{e sigurno, iako gi ima{e site ~okoladi na svetot, toj ne mo`e{e da se zasladi. Mu nedostigaa nejzinite zborovi, nasmevki, nejzinata isklu~itelnost...
79
@IVOT VO POSLEDNOTO ZBOR^E
“[
areni }ebiwa gi pokrivaa oblacite bidej}i no}ta ovoj pat pra}a{e studeni vetrovi za da go dr`i sonceto vo dlabokiot son. Sonceto znae{e da sonuva duri i koga no}ta izbleduva{e zemaj}i si gi so sebe }ebiwata na oblacite. Jas sonlivo gi otvarav o~ite gledaj}i ja najtemnata sinata boja na prozorcite. Mislev u{te malku da pospijam, barem u{te nekoja minutka... Ma ne, ne sakav ni da pomislam na stanuvawe, ne vo ovoj moment. Se vrtam na drugata strana i me do~ekuva nejziniot lik, s# u{te nepobeden od rasonuvaweto. Nasmejano gi postrojuvam mislite i zapo~nuvam razgovor so likot. Ja dobli`iv glavata do nejzinata usta i ja po~ustvuvav vrelinata na vozduhot vo tesniot prostor me|u na{ite usni. Ja baknav vistinski, barem vistinski za eden son..” –^ita vnukot na dedo si. –Arno e dedo? – Pra{uva. -Sinko, si go sonuval ova? –dedoto frla zaspan pogled turkaj}i gi o~ilata nagore so eden prst. -Da! –Se istrgna golemata zadovolna nasmevka na liceto i mrdna so glavata na desno, so pogledot nagore. -Sonuvanoto, vnu~e, e dobro za inspiracija, no mora da se preraboti i da go nahrani{ so malku imaginacija... –Vnukot so navednata glava, no bez izvi~nici po liceto, si sedna da napi{e u{te ne{to, pointeresno. 80
Dedoto be{e bravar i ~esto raska`uva{e za negoviot kolega Tito. Ima{e i jugoslovenski sertifikat – specijalist za bravarija. Be{e cvrsto ~ove~e i znae{e mnogu od istorijata, pa nekoga{ raska`uva{e na vnukot, no toga{ so razgoreni zenici od jadost bidej}i sega{nite politiki na dr`avite sosedi ja iskrivuvaa istorijata vo svoja korist. Be{e pro{etan ~ovek, vo mladost ima{e pominato iladnici kolimetri po tu|i dr`avi. Takva mu be{e rabotata, mora{e na teren. -Jas, vnu~e, koga bev vo Bugarija na teren preku firmata, tie bea zaostanat narod, za ni{to ne gi biva{e i siroma{ni bea mnogu. Mojot Trista} za niv be{e Mercedes, pla~ea za mojot jugoslovenski paso{... Doa|aa na praksa i molea za {estica ili sedmica. Imav prijatel tamu, be{e od Vietnam, majka mu i tatko mu zaginale vo vojnata. Se vika{e Vu. Site gi tepa{e koga }e posaka{e da pove`ba na ulica, haha! Be{e student tamu, ima{e mnogu studenti od Vietnam. Go sakav mnogu. Vu ima{e sitni o~iwa, kako i site Vietnamci, be{e slab i cvrst. Gledav vistinski film za Brus Li vo `ivo. -Dedo, aj ka`i mi koja ti e prvata qubov, se se}ava{ li? –Vnukot se zavrte so pra{alen pogled. -Oh... ti, sinko, zaquben si. Zatoa pi{uva{, saka{ da si poigra{ so boite na magijata i doka`e{ na ne~ie srce kolku si mu potreben... E toga{ vnu~ko pi{uvaj za boite od tvoite sliki so nea. -Nemam slika so nea –Mu svetna, malku, ispla{en pogled na liceto. 81
-Koga se zapoznavme so baba ti, se smeniv celosno vo druga li~nost. Toa e sli~no kako koga prvpat proba{ droga, vo pogledite zasekoga{ ostanuva bojata... Mi nudea da `iveam vo Avstralija, vo Holandija... i u{te mnogu mo`nosti imav, no ostanav ovde poradi nea. Ja sakav... -Celiot `ivot mu se zabi vo zbor~eto. “Teloto mu trepere{e cel `ivot. Listot na rastenieto neumorno tancuva{e koga be{e taa vo blizina. Mu treba{e taa, za da porasne. Taa mu go oboi pogledot zasekoga{, mu gi otkri boite na nasmevkite... o~iwata detski... iskreni... Koga viulicata se dobli`i, toj zatreperi so mislite. Zaradi nea. I onaka s# prave{e zaradi nea. Ja saka{e...” –Pro~ita vnukot i pogledna vo dedoto koj so pogledot vo plafonot le`e{e na foteljata. Pred da pra{a dali e arno, mu se iskrivi liceto koe so pogled probiva{e yidini. Poslednoto {to dedoto go re~e, be{e: “Ja sakav...” Duri po nekolku dena, sedej}i na foteljata na dedo mu, razmisluvaj}i za odnosite na dedoto i babata, sfati deka dedoto vo mladosta se zaqubil vsu{nost vo druga. Nikoga{ ne mu ka`a, no vnukot umee{e da gi pro~ita ~esti~kite vo prostorot me|u zborovite... “Prvata qubov ne se zaborava” –pro{epoti vnukot i pogledna kon prozorecot kade {to sonceto svete{e od radost, no najverojatno za nekoj drug... ...Vu postoi... nekade vo Vietnam 82
IGRATA NA TVORECOT
O
naka od dosada si gleda{e vo neboto, vo silnata svetlina koja mu gi zema{e minutite kako letnati pikavci od brzi koli ili trepkawe na onaa {to ja zamisluva{e tamu... Pred negoviot iris koj gi reflektira{e nejzinite boi i maloto lice koe u{te be{e bez silni crti no so silni gluposti vo glavata. - Ti rekov }e gi bide zaedno. - Ne zezaj, glej kolku si gi povreduvaat du{ite. - Abe aj, ti si se zabil vo toj idiotot tamu {to zjapa vo neboto, glej vo parkot kolku ubav par. - Mnogu se razli~ni be... ma` i `ena vo eden svet, kaj ti tekna ovaa idiotska ideja. Ne virejat zaedno, ne! - E da be, poarno li be{e ma`ite sami na Mars, a `enite sami na Venera... Glej kolku im e ubavo zaedno. Poezijata go nema{e ovoj miris porano kako sega. - Ne be, daj ne se foliraj, daj }e gi vratime na svoe mesto. Ne idat ma` i `ena zaedno. - Zo{to be?!? Ne mo`e! Ne gi vra}am! - Jas }e gi vratam! Ti napravi si tvoj svet pa tamu me{aj {to saka{, ovoj ne go davam na zlobnata bol da ja raspara du{ata na ma`i{tata! –Zamavta so pogled i site ma`i od zemjata gi stavi na Mars, a 83
`enite gi vrati na Venera. Pri toa im ja izbri{a memorijata na site. Nikoj ne se se}ava{e deka nekoga{ `iveele na zemjata i toa so drug pol. Ima{e li drug pol? (I jas ne se se}avam na drug pol). Mom~eto {to zjapa{e vo oblakot be{e edinstveniot {to tolku dlaboko ja vnesol vo sebe devojkata {to ja saka{e, ta nikoj ne mo`e{e da ja izvadi od nego. Ja ~uva{e vo sebe, taa be{e del od nego. Treba{e da go ubijat ako sakaa da nema traga od ona {to se slu~uva{e na Zemjata. Se izbezumi momokot koga pogledna {to se slu~uva okolu nego, taa be{e daleku, podaleku od bilo koga. Tr~a{e, vika{e na glas so nejzinoto ime. Drugite ve}e sfatija deka e lud, no nema{e ludnici za da go zatvorat. Go ignoriraa, a toj zbudale... Tvorecot sega be{e zbunet, ova prvpat se slu~uva{e vo negovoto bogato minato od bezbroj vekovi... - Silna bila ovaa qubov, {to mi napravi be ortak, sega }e treba da go ubijam mom~eto... - Epa ti rekov, poarno e da si `iveat zaedno! - Ne! ]e go ubijam! Ne mo`e toa qubovta da im gi izdup~i du{ite na moite ~ove~iwa. Taka i napravi. Mom~eto spoulaveno tr~a{e kako Amok*, koga se umori, legna na pesokot i ja *Toa be{e tropska bolest, blisku do ludost, vsu{nost e ludilo koe manifestira so kolewe na site {to pred sebe }e gi sretne Amok trka~ot. Bolesta poznata e kaj malajskite domorodci.
84
ispu{ti du{ata plukaj}i crvena pena od ustata. Nekoj mu ja zede nasilno, isto kako {to ja odale~i nea... No nikoga{ ne uspea da mu ja izvadi od mislite. Duri ni sega. Tvorecot i natamu bezmilosno si igra{e so `ivotite na tie mali ~ove~iwa koi imaa ne{to {to nemu od sekoga{ mu falelo, imaa du{a.
85
TAA SAKA[E PERFEKTNOST...
C
i dojde doma umoren od burnata ve~er koja kulminira{e so smea niz ~adot od cigarite i anegdotite {to gi ka`uva{e so drugarite. Gi otvori vratite i sedna na skalite da gi odvrze patikite, ja izvle~e ednata patika od nogata i se zagleda vo vratite ne gledaj}i gi niv, tuku probivaj}i gi so pogledot gleda{e vo matniot vozduh na nekoja planina, daleku od gradot... Pak mislite mu go okupiraa vnimanieto i sosema is~ezna so svojata svesna prisutnost. Se seti na re~enicata na drugarka mu: “Sekoj den {etame so nea i gledame pogledi na ubavi mom~iwa, a tie gi fa}aat na{ite trepkawa i gi goltaat so srame`livi nasmevki”. Si re~e vo sebe “nema da spijam ve~erva!” Saka{e da go snema. Posaka nikoj da ne go vidi, da is~ezne. Ne mo`e{e pove}e da go podnese faktot deka toj ne e onakov kako {to saka taa da e. Mo`e{e s# da napravi... i svetovi da izmisli i samiot da se izmisli vo najubava forma, no toa {to nejze $ treba{e, ne mo`e{e da go napravi, toa samo tvorecot negov mo`el da go napravi toga{... odamna. Mu se naredija ta`ni misli i go turkaa nadolu. Pove}e ne be{e svesen deka so teloto e prisuten vo sobata. Nesvesno zede da pi{uva. Se ~uvstvuva{e vinoven, iako ne be{e: “Izvini {to ne sum takov izvini za se {to otslikav 86
izvini za site boi {to ti gi dadov. Ne sum sovr{en.. ne onakov kako {to zamisluva{. Zo{to ne mo`am da ti dadam perfektnost? Ne sum toj... ne znam zo{to sum vakov.. Ima li nekoj polza od seto ova bilo kakva?” A na kogo se izvinuva{e? Nejze ne ja interesira{e toa, a i zo{to bi $ se izvinuval... Ako na sebesi se izvinuva{e, pak ne e logi~no... Ne znae{e ve}e {to pravi i {to treba da pravi. Po~na da go korne liceto so racete ne ~uvstvuvaj}i bolka, ima{e malku alkohol vo krvta od zabavata. Posaka da ja smeni celata glava. Da najde druga. “Nema da spijam pove}e” – si povtoruva{e, “nema potreba ni da `iveam”. Zaspa so ~eloto na masata i penkaloto v raka. Koga izgrea sonceto, vrap~iwata si po~naa muabet. Vleze majka mu vo sobata i ja vide negovata patika pod masata, no nego go nema{e. Go zede liv~eto {to se belee{e na masata i pro~ita vo sebe. Po~na da pla~e. Go bara{e nasekade po ku}ata, go nema{e. Izmina cel den, javija vo policija ve~erta. Toga{ doznaa i drugarite i site {to go znaeja. Site ja znaeja negovata prikazna i vedna{ gi zadlabo~ija pogledite, znaej}i deka seto ova mirisa na nea... Liv~eto be{e edinstvenoto {to ostana. Majka mu go gleda{e dolgo, a koga go svrti na drugata 87
strana pro~ita: “Ova par~e $ pripa|a nejze”, i be{e napi{ano nejzinoto ime. Po nekolku dena liv~eto otpatuva vo racete na imeto {to stoe{e kategori~no na belinata, nebare e pe~at. Taa go gleda{e dolgo, ~ini{ go skenira{e so pogledot sekoe negovo zbor~e {to go sodr`e{e. Toj se razbudi i pred sebe ja gleda{e nea kako zjapa vo nego. Se zasmea, duri posle se seti da se pra{a kade se nao|a. Najposle sfati deka be{e samo zbor. Se vovlekol vo eden zbor od liv~eto, tokmu vo onoj koj go posakuva{e celo vreme: “Perfektnost”. Toj den se ispolni negovata `elba. Toj be{e perfektnost i le`e{e vo nejzinata raka. Nema{e merka koja bi ja izrazila goleminata na negovata sre}a vo toj mig. Potoa ni{to ne be{e va`no. Toj ne postoe{e podolgo od eden mig, no zbor~eto “perfektnost” ostana da ja gazi belinata na liv~eto koe skapuva{e vo nekoja korpa za otpadoci.
88
NEJZINIOT DEN Gubitokot na nekoe par~e svetlina gi tera site ~estici da se obojat vo temno. A tie grabaat u{te svetlina od par~eto {to se izbezumuva od gubitokot i mu go zemaat poslednoto svetul~e koe toj otsekoga{ go ~uva{e vo onaa fioka kade {to ve~no spie{e nejzinoto ime.. Imeto koe nikoga{ ne vle~e{e prezime, edinstvenoto kup~e bukvi koe go crta{e nejziniot lik so poseben miris koj go znaeja nekolkumina, no toj go ~ustvuva{e posebno. Nikoga{ ne mu bilo identi~no so ve}e postoe~kite mirisi.. be{e samo nejzino svojstvo, be{e nejzin miris! Svetul~eto {to sekoj den go gu{ka{e nejzinoto ime, sega voznemireno trepka i gi razbiva faktite {to mu gi bockaat gradite kako milioni mali igli~ki koi velat deka ne smee da svetka. Svetul~eto mora da trepne za posleden pat, mora posle trepkaweto da se vgradi vo ogromna temnina i da ne postoi znak deka svetul~eto postoi ili postoelo. Denot ne be{e koj bilo, svete{e so celata svetlina na svetul~eto koe toj go izvadi od fiokata kaj {to po~iva{e imeto. Celata svetlina ja podari na site svetulki so fluoroscentni crveni o~i koi grabaa neansitno.. Bea nesporedlivi so nieden zbor ili krvopijno `ivotin~e na planetava. 89
Fascinantna gletka gi rastrgnuva{e site onie prvopijni ~esti~ki koi sobiraa svetlina so najvozbudlivoto vreskawe i pla~ewe. Prskaweto na svetlinata im gi raskinuva{e sodr`inite vo nevidlivi i nevredni delovi koi si go gubea postoeweto me{aj}i se vo zvukot od piskotnicite. Svetlinata si gi ima{e ve}e izbroeno pogledite i nivnata dol`ina i znae{e koga to~no }e bidat prekinati od granicata koja sebesi se narekuva{e kraj. Moraa da privr{at gledaj}i go pisokot na negovata du{a koja se raskinuva{e od `al poradi predsmrtniot tanc na svetul~eto Ima{e i ne{to ubavo vo blizina. Vo negovata misla se rodi idejata koja go izvadi nejzinoto ime od fiokata i ? go podari istiot den, proglasuvaj}i go denot za nejzin oti toj ve}e ne mo`e{e da ima denovi, no gi ima{e no}ite. Posledniot den ? go podari zaedno so imeto koe si be{e svojstveno za nea, a za nego ostanaa samo no}ite.. tamu toj prodol`i da go pameti posledniot den.. Nejziniot den.. Posle i toj den me|u drugite se izme{a kako da be{e eden od niv, a vsu{nost be{e nejzin..
90
KAMEWA VO KAL ^esto pi{uvav vo treto lice za{to mi e strav prvoto da ne bide sfateno pogre{no...
H
ekoi gradbi se izgradeni so radost za da se urnat so taga. Drugi se izgradeni so bolka i jad vo nekoi izgrebani delovi od srcata na graditelite; za da mo`at site da se raduvaat koga tie }e bidat urnati... Da, nekoi ne{ta najdobro e da ne postojat! Nekade vo nekoja ni{to`nica, postoe{e ~ove~ko su{testvo koe ne znae{e dali treba da postoi, ednakvo isto kako {to i ne znae{e dali treba da ja saka onaa {to ja saka{e, ili da ja zaboravi zaboravaj}i go i svoeto postoewe. Nema{e pove}e opcii bidej}i negoviot um be{e nau~en u{te od mal da ima samo edna `elba, pove}e ne mu bea potrebni. Obo`ava{e skromnost i ~esto ja bara{e vo site su{testva za koi znae{e deka postojat, a postoeja dovolno mnogu za da i brojkite se zbunat koga }e posakaa da gi izbrojat. No skromnost ne nao|a{e nikade, ne barem onakva kakva {to bara{e, ~ista, iskrena... Postoe{e samo la`na kako polimer na nezasiten jaglevodorod na etilenot t.e. polietilen, {to vo princip bi bilo plasti~na sinteti~na materija... Edinstveno objasnuvawe e deka toj ne smee da propa|a tuka, no toj toa go odbiva{e i bara{e drugo, bara{e... i povotorno bara{e... 91
Ona {to mu ja grabna sakanata opsesija – da ja saka blisku do sebe onaa {to ja saka{e i taa da se ~uvstvuva sre}na koga toj }e ja bakne{e; se vika{e nesre}a oti toj taka ja nare~e, a taa mo`ebi ima{e i drugo ime, no toa ne mu be{e zna~ajno. Toj ja mraze{e nesre}ata, ne oti e pametna, tuku oti ne e ubava, a i ne znam dali svesno, no taa prave{e ne{to za site da se ~uvstvuvaat nesre}no. Taa tolku go zasaka {to pobara od nego i negovoto ime da e nesre}a. Taka i stana. So sila ukradenata opsesija od nego, ne mo`e{e nikako da ja zameni, ni{to ne be{e ni pribli`no sli~no na nea. Dodeka ne se pojavi taa – nejzinata kopija! Od toga{ site ne{ta potkrenuvaa novi nade`ni kamewa koi skoro celi vlegle vo beznade`nata kal, site pomagaa i nade`ite poleka po~nuvaa da se zdobivaat so titulata postoewe. Od kade li se pojavi taa sina kopija na crnoto? – Se pra{uva{e, ne deka ne mu be{e jasno, tuku mu be{e interesno da gi prodlabo~uva ne{tata, pa taka dozna i zo{to se pojavi taa. No bidej}i mnogu ne{ta bea povrzani so prethodnata alka, pa dozna i deka toa ne e kopija, tuku taa e taa, istata. Istata zabraneta ovo{ka {to vise{e nad bludniot oblak od sonlivi bladawa na pesnite za nea ispeani. Koga te~e{e migog vo koj pa|a{e mrakot vo ni{to`nijata, su{testvoto ne zaboravi da gi ispee poslednite pesni... so posledniot zdiv na nade`nite kamewa koi povtorno propadnaa vo beznade`nata kal... 92
Del treti (Avtorsko bladawe)
93
94
TVOITE BOI VO MOJOT SON
K
oga sonceto ja zaleva malata zelena treva so svoi dopiri, trevata se smee so sini, mali cvet~iwa... Moite dopiri sekoga{ ti gi galat mislite, a tamu mali nasmevki mol~livo gledaat. Znam deka mo`am da gi najdam site mali ne{ta vo svetot, no tebe nikoga{ nema da te pronajdam. Ti si onamu kade {to ne e mojot svet. Ti si kralska peperutka koja ne e od moeto kralstvo... Tvojata ti{ina se ~ini najmala, no celosna. Ova e mojot `ivot! @ivotec pod senkata na prav konec. Linearno se dvi`am bez da pomislam deka mo`ebi koplikaciite bi bile pointeresni. La`am! Patot mi e isprevrten kako {arite na arlekinskata kapa. No jas sum samo la`livec, skrien pod senkata na pravoliniskiot konec tegnej}i go vo mojot pravec. Jas ja odreduvam nejzinata golemina, gi crtam liniite na nejzinite krilja i gi bojam istite so najubavi boi koi gi ima vo mojot dvorec. Ja duvam visoko nad mene. Taa leta radosno odale~uvaj}i se od zamokot, a tamu, vo dale~ina samo tivki tragi na oblacite od boite na nejzinite krilja. Mo`ev samo da se voshituvam bidej}i toa bea moite boi. Moite boi... na nejzinite krilja.. . Tamu ostanaa site moi soni{ta! Pogledni nagore... s# u{te se tamu... Koga }e izgree novoto sonce, }e poglednam vo tvojot pravec. Nade`ite s# u{te gi pra}am po 95
tebe kako povik da si dojde{... Nasmevkite gi delam na sekoj cvet koj slu`el kako tvoe ogledalo. Pogledite gi vra}am vo sebe i zami`uvam, spremen za nov pogled vo novo utro so novi nade`i i starite misli isprateni po tebe. Po tvoite nasmeani o~iwa koi sekoga{ me gledaa od dolu, duri i koga te duvnav povisoko od oblacite... Ponekoga{ mislam deka postoi{ samo vo moite izbledeni misli... navistina bledneat... Namini pak te molam, napoj gi so tvoite boi... Postoi{ li ili jas s# u{te ne nau~iv {to e `ivot, a {to son...
96
KUP^E SO BUKVI... ZA NASLOV NAMENETI...
C
e iznagledav vo {iro~inata, a taa misla mi podari so koja se zapra{av: -Da se povozam okolu orbitata ili da skoknam od mostov? A mo`no li e i dvete da gi lapnam kako poga~ata na baba, petpati so vilu{ka probodena‌ [to mo`am jas so mojata ko`na obleka? Mo`am da ja postelam na ulica za da ja peglaat `e{kite gumi na u{te po`e{kiot asfalt. Moeto par~e ko`na za{tita pove}e ne mi e potrebno, a i nikoga{ ne mi ni bilo, site mo`ea da me doprat odvnatre... Da ja ispijam li krvta na dinusaurus so koja }e sum dovolno silen za da se predadam ili da ja baknam onaa {to ja sakam, no taa drugarka mi bila... smeam li? ]e izmine denov izgreban, pa }e se iscrtam vo kup~e krv na ulicata, koli }e go preripaat za da se za{titat, a jas }e mu go odzemam zdivot oti vo april se umiralo za da nikne rajot pod sirovite petici na nejzinite bosi noze... No`iwa beli sakaat da gazat na meko zelenilo... Ra~iwa tenki sakaat da pogalat detelinki koi so sini mali cvet~iwa }e gi baknuvaat na migovi... Taa e sonot na koj mislam cela no}, no ne mo`am da go otsonuvam. Go pi{uvam so altruisti~ka misla koja veli deka barem ~itatelot }e mo`e. Umoren sum za da bidam ~itatel... dovolno mi e da sum me~tatel koj ne`no ja dr`i 97
za raka realnosta i ja vodi kon onaa livada koja sam si ja sozdal... Jas, junakot... denes }e ja izvadam seta moja krv za da ja napojam crnicata koja }e ti podari cvet za da go stavi{ v kosi... Ah {iro~inata od pod mostov me odnese vo rajot od tvoite mirisi soyidan... Sega li da ti go podaram? Sakam da te vidam, barem odaleku... za posleden pat... Potreben mi e pulsot, za da me potturne... jas ve}e gi zatvoriv o~ite...
98
DENOT POSLE DENES
H
a denot koga }e umram odnosno koga }e se spali moeto nesovr{eno telo i ona par~e parea za koe lu|eto izmislile soodvetna te`ina, }e se vivne so veterot kone~no oddeluvaj}i se od zagu{liviot ~ad; toga{ sonceto }e se razbudi od ko{marniot son i }e svetne kako nikoga{ prethodno... Denot }e go ukrasi so site onie boi koi dosega nikoj ne gi videl. Sovr{enstvoto }e go osvoi celiot svet i nikoj nema da pi{uva zborovi, toa nema da dozvoli opi{uvawe, s# }e bide do`iveano so svojstven dopir. Site }e se raduvaat bez zapirka i nikoga{ to~ka... Posebna nasmevka }e iznudi taa, ovoj pat iskrena, za prvpat iskrena nasmevka, so dlabo~ina vo koja site nejzini misli propa|aat do nekoe mesto dolu koe sigurno ne se vika dno zatoa {to nema podloga. So nejzinoto najdlaboko razmisluvawe za s# {to se slu~ilo prethodno, }e go dovede i faktot pred sebe koj najiskreno }e re~e deka nasmevkite se altruisti i taa }e se nasmevne so perfekcija na konturite na koi sonceto }e gi podari svoite najubavi zraci. Vo site usni }e se izgovara moeto ime vo sledniot format: “Dobro {to mu tekna da si odi, inaku ve~no }e se gu{evme vo negovite ko{mari...� Denot na koj }e prestanam da postojam }e osamne posle denes. Toj }e bide osiroma{en so nezapamten broj nesovr{enosti, koi na svetot mu bea 99
potrebni za da si gi opravda tagata i bolkata, nikoj nema da ~uvstvuva bolka i taga, tie dve zombiwa kone~no nema da postojat! Den koj kone~no i celosno }e go dobie pravoto da se nare~e den, }e bide denot posle denes. Zar tokmu mene }e mi se dade pravoto da im go popre~am po~etokot na toj rajski den...
100
ZBOROT KOJ NEDOSTASUVA
T
aa znae deka yvezdite ne mo`at da padnat, nitu jas mo`am da gi fatam i da $ gi stavam vo o~ite, a sepak me pra{a dali }e $ simnam yvezda. Vo salata ima{e samo reflektori, no toa ne be{e pre~ka da re~am deka mo`am da gi zamol~am zracite na site yvezdi. Ne mo`ev da gi simnam i da $ gi podaram bidej}i bea pogolemi i od na{ata planeta, a jas pomal od dva metra, no mo`ev da napravam iluzija od se` {to gledavme da bide pomalo od vistinskata forma, a ostanatoto da e pogolemo i povol{ebno od koja bilo magija. Na nikogo ne mu be{e va`na vistinata... *
*
*
Tvoite krilja me stavaat me|u dve boi koi se sli~ni edna so druga poradi {to slobodno mo`eme da gi nare~eme nijansi na nekoja treta. A jas me|u niv go krojam najubavoto zbor~e za da te opi{am, no nikako ne mo`am da go napravam pogolemo od tvoeto ime koe sekoga{ koga }e go slu{nam mi se otvora dlabok tunel koj dopira do srcevo i ~uvstvuvam dopir dlaboko vo mene. Me zatresuva so nepoznato ~uvstvo od koe mi ostanuva samo da se ~udam, oti e misterija od zbir na slu~uvawa koi isto taka ne mi se poznati. Edistvenoto {to go znam e 101
deka toga{ go gledam tvoeto lice pred mene i vo isto vreme ~uvstvuvam i radost i taga. Se poklopuvaat dvete sprotivni ne{ta koi gi soedinuva samo faktot deka i dvete se ~uvstva. Zborot koj go baram ni samiot ne znae kako se vika, a jas uporno go pretresuvam sekoe gran~e od bukvi so ~udni emocii, no posle kupi{ta izminato vreme, moram da se soglasam so faktot koj znae da mi re~e deka toa {to go baram ne postoi ili s# u{te ne e imenuvano. Istiot glupav mig sekoja no} se pojavuva i mi go stopira baraweto na zborot baraj}i od mene da go preskoknam vremeto za nekolku godini i da se uveram deka toga{ nema da se se}avam na nea, a u{te pomalku da ja sakam. Ne mu veruvav i go preskoknuvav istiot bez da po~uvstvuvam ni malku somne` vo sebe. U{te ne go skovav zborot koj bi mo`el da te opfati okolu polovinata i da te pogledne vo o~ite dobli`uvaj}i gi usnite spremni za sudir so tvoite. Zborot koj mo`e da ja izmeri tvojata svetlina i da ja ograni~i nejzinata vol{ebnost, ne mo`e{e da postoi vo ovoj svet kade realnosta e tvrda i te{ka od bezbroj bolki koi se vitkaat vo nejzinata utroba drobej}i ja na sitni ~esti~ki koi se gubat vo dlabo~inata na nekoj son. Vo sekojdnevni napori baraj}i go zborot, ja gubam silinata na pulsot koj eden den }e prestane od nedostig na sila i mo`ebi toga{ }e se osmelam da re~am deka nikoga{ nema da mo`am da te opi{am 102
bez zborot {to treba{e da go dopolni prostorot me|u na{ite usni koj otsekoga{ go ispolnuva{e tvojot negativen stav za mene i go dele{e na{iot vozduh nebare }e se slu~i kraj na opstanokot na site opstanuva~i ako se spoevme vo edno... *
*
*
Reflektori zra~ea vo moite o~i dodeka go minuvav migot vo koj pomisliv deka mo`am da $ gi dofatam site yvezdi so eden zbor i da $ go podaram zborot nebare sum $ gi dal i yvezdite za da $ svetkaat vo o~iwata vo tivki i vedri no}i. Rekov oti sum dostoen samo za reflektorite da gi fatam neotka`uvaj}i se da go baram semo}niot zbor. Me pogledna bez znaci deka me razbira i prodol`i da me vle~e za rakata za da lebdime vo notite zaboravaj}i na s# {to bi mo`elo da gi isprekine liniite {to gi crtaa na{ite nasmevki...
103
BUKVENI KRILJA
B
inoto ne izgleda{e tolku kiselo kako vo nekolkute minati vremiwa koga na{ite silni ambicii za piewe se pijan~ea so deset ~a{i na eks koi prethodno bea naredeni na {ank od ograda na fudbalsko igrali{te vo {kolskiot dvor. Vkusot be{e ne{to posilen od voda so malku limon. Vinoto kako i nekoga{ taka i otsekoga{, si ima{e posledovatelno vlijanie vrz mislite na obi~niot smrtnik koi ve}e odamna ja izbri{aa omilenata nejzina nasmevka za ovaa ve~er da izigraat nekoja partija poker so `ivotot, sigurni deka nema da zagubat, a i da zagubat, {tetata ne }e e golema poradi toa {to vlogot e samo misli i zborovi (a toa sepak e ni{to). Nasmevot na nejzinite zborovi nikoga{ ne go zaboraviv! Toj sekoj den me potsetuva{e so zraci od svojot miris. Negovite perfektni nesovr{enosti me budea od sonot – `iveewe. Mu davaa posebna smisla na sekoj moj zbor, na site moi ~ekori po patot do nejzinata pregratka... (Po dve kup~iwa godini vo koi ima{e po nekolku {estocifreni brojki...) *
104
*
*
Dodeka gledav vo peperutkata na cvetot vo beskrajnoto pole od {areni boi, ja dr`ev nejzinata raka i zboruvav slatki re~enici koi zaedno gi prelivavme so {lag za da posle natro{ime malku ~okolada i da gi jademe kako sladoled od bakne`i... ^uvstvuvam deka nikoga{ nema da se zasitime, mi pee{e so dvi`ewe niz teloto, i mi gi dolovuva{e zvucite baknuvaj}i me... Zaladen vozduh nadojde od promenliv pravec za da se razdvi`i naokolu. - ]e me fati{ li ako padnam nekoga{? – Pra{av. - Sekoj den se molam da padne{! Si letnal do neboto i mi veli{ deka ima{ krilja, a znam deka tie se bukveni, ne se od perduvi... – Mi gi ispluka zborovite smireno, so vperen pogled od iskreni boi vo moite o~i. - Ostaj me vo let... ti ne znae{ deka mi e poubavo so bukveni krilja! No te molam fati me ako padnam. Ti si onaa, ~ija pregratka mi go odzema zdivot za da mo`am da se razletam po son~evoto nebo... *
*
*
Denes zdivovite se izme{aa so pesnite bez glas. Pak ~ekoram bos, vrz tepih so tro{ki od nepoznati materijali koi nekoga{ `iveele zaedno, a sega se samo umrtveni delovi od edno pogolemo mrtvilo... 105
Ne{tata nikoga{ ne uspeale da bidat ni{ta. Vo se~ij `ivot postoi energija koja mu gi crta soni{tata, vo site soni{ta postoi lik koj na sonuva~ite im gi budi naj~udnite ~uvstva... Iako bukvenite krilja se ~inat krilesti, tie se samo u{te edno begstvo od svetot vo koj na scena se iska~ile materijalite. A stra`arite se ve{ti odr`uva~i na redot, sekoga{ gi vra}aat leta~ite vo svoite zandani, zarobeni od potreba za egzistencija na teloto... Potrebata od bukveni krilja otsekoga{ mi ja nadminuvala potrebata od `iveewe...
106
KOGA PI[UVAM
I
zgleda kako ritualna slu~ka ili navika koja mi go okupirala delot od mozokot koj funkcionira bez moja svesnost (zna~i ne mi ka`uva {to pravi), taa e mislata koja mi izleguva pred mene sekoga{ koga }e re{am da pi{uvam. Mislata go jade gorniot za{titen sloj na nervite koi gi dr`at zaedno i drugite misli. Istite takvi nagrizani povrzuva~i }e se iznerviraat i gi ispu{taat site misli da lutaat haoti~no, toga{ dobivam nedefinirani sliki pred mene koi na delovi imaat impresivni boi, dodeka vo nekoi segmenti ni samite ne znaat {to saka gleda~ot da vidi vo niv. Ednostavno go ostavaat gleda~ot da si sozdade svoja imaginacija, pa toga{ sekoj razli~no gi sfa}a. Vo takvite momenti obi~no mi se pojavuva ~uvstvo na rezignacija, pa toga{ gi napnuvam grut~iwata vo muskulite i zapo~nuvam vojna so toa ~uvstvo pred da po~ne da implicira indiferentnost. Od site posledici od vojnata niknuvaat ~esti~ki vo vozduhot koi gi fa}am so pogledot i gi pi{uvam vo vid na bukvi. Nekoga{ pogledot se zamatuva od solzi poradi silnite boi na ~esti~kite, no i za niv ima lek {to se vika rakav ili vo alternativno re{enie - paloma koja ~esto e topla od visokata temperatura vo xebot, a jas ja sakam ladna! Se slu~uva i sonovite da gi izrazat svoite boi, pa da gi dovr{uvam so del~iwa od bukvi koi 107
te{ko se slo`uvaat kako i slo`uvalkata na zaspanata princeza od zaspaniot crtan film koj nikoga{ ne bil izre`iran od zaspaniot `itel na sonot. Jas kako jas ili ona ne{to koe go baram vo mene, sum najnesovr{eno su{testvo koe se davi vo kupi{ta na ogromni prostranstva na ni{toto i se fokusira na posmatrawe na o~iwata na edno devoj~e koe neumorno si plovi bez da znae deka ne~ij pogled go {titi od opasnite `ivotni gre{ki. Bidej}i sum najopieniot pliva~ od vodite {to ja sozdavaat imaginacijata koja go dofatuva, ~esto nedofatlivoto me~taewe i zasekoga{ otka`an od realnata pustina, plivam bez da im veruvam na drugite koga mi velat deka sum ja proma{il celta na `ivotnata meta, pa duri i nadvor od metata sum pogodil so strelkata koja si ja narekov stil na `iveewe.
108
SPAKUVANOTO SE RASPAKUVA
C
e prodavaa spakuvani vo nerazdelni pregratki, no so mislite zaskitani vo stra{na paja`ina koja duri i mene me ispla{i. Ne{tata nekoga{ sami si go pravea pekolot, a {to e najlo{o - ne bea svesni... No tie ne bea od mojot kraj, ne znam od kade dojdoa, a mnogu gi zasakav. Bev spremen svetulkata moja da im ja podaram za da se sre}ni, pa i da ovene moeto telo, }e znam deka altruisti~ki go zavr{ilo svojot pogled vperen vo nivnite dlaboki o~iwa so tolku iskrenost od solzi nabiena, od kade izviraat kako vrutoci site nivni napori da gi otpletkaat paja`inite vo koi se zavitkaa nesakaj}i. Taka spakuvani vo cvrsta kesi~ka lebdea vo vakuum i nervozno ~ekaa sve`iot vozduh od supermarketot da im ja osve`i svilenata kosi~ka kako na reklama na najskapiot {ampon. Koga bea pomali se zdru`uvaa pove}e, bea pobliski, no so rasteweto im raste{e i prazninata me|u sebe. Kesi~kata ~eka{e heroj da ja eksplodira prazninata me|u nivnite su{tini koi se vgnezdile vo glatki ramnini od detska ko`a. Jas ne }e bev Kral ako ne ja krunisam rabotava, pa bez da gi pra{am mislite, so eden poteg razvlekov dolga linija {to ja oddeli proyirnata kesi~ka na dva dela. Letnaa zlatnite vo site mo`ni pravci i zasekoga{ se razdelija. O~ajno se obiduvav da gi fatam i da gi soberam pak zaedno, tie bea 109
nasekade po podot, me izbezumija... Me zabole glavata doka`uvaj}i im deka treba da se zaedno za da mo`e da se rodi produktivna i gusta supa koja }e zra~i so vrela parea. Povtorno niz glava mi se zapletkaa mislite od nivnata nasmevka prvpat koga gi vidov na trotoarot. Toga{ zbunet stoev i im gi sme{av imiwata, a tie se smeeja na glas, pa i jas so niv... Ah... sakam pak da ja vidam istata slika sledniot pat koga }e izlezam na umrenite ulici vo kocka. Prodava~ot ne me kazni bidej}i bev vme{en vo objasnuvawe (ili ubeduvawe, a najto~no – la`ewe), pa se izvlekov od gorkata manxa koja se sozdade na podot pri me{awe na zlatnite sostojki od kesi~kata so vodenite plo~ki od kalta na ~evlite na gluv~iwata koi gluvo go nabquduvaa nastanot. Sobrav nekolku od moite omileni drugar~iwa i gi staviv vo xebot. Si vetiv deka nikoga{ nema da gi zagubam i izletav od prodavnicata gazej}i gi gluvite gluv~iwa za da ne ja ra{irat vesta za mojata vme{anost vo zlobnite slu~ajni okolnosti koi me fatija vo tesno. @elba mi gore{e vo vozduhot {to go ispu{tav zabrzano, da gi spakuvam ovie spaseni drugar~iwa vo xebot. Doma imav vakuum kesi~ka vo koja ima{e hrana za ribite {to mi gi odmaraa mislite koga im gi sledev {arenite opa{ki preku akvariumskoto staklo. Ja isfrliv hranata {to smrde{e na riba, gi staviv omilenite drugar~iwa vo kesi~kata i stisnav silno pri {to vnatre se sozdade vakuum 110
prostor. Su{tinata vo zlatnite nivni kosi~ki i iskrenite o~iwa, zra~ea so ta`ni pogledi poradi razli~niot miris, no jas gi ubediv deka toa be{e s# {to mo`ev jas da storam za da gi gledam pak spakuvani i bliski. Ostanuva{e samo da ja baram verbata vo mene koja mi vetuva{e deka eden den pak }e gi gledam so rastegnati nasmevki i }e si ka`eme po nekolku sme{ki za da slobodno si se nare~eme najdobri drugar~iwa. ...Na Ire, Sani, Eli i Maja
111
POVA@NO OD SEBE
G
i urivam yidovite od lavirintot, a mislite mi se zdebeluvaat okolu slepoo~nicata, demek da mi ka`at deka taa misli oti jas sum dobro su{testvo {to ne mo`e da se nare~e ~ovek zemaj}i go predvid faktot deka toj e heterogen, a ~ovekot e ve~en stereotip. Vo stilot na nekoj si onakov sistem se boi vozduhot okolu nas, kolku da ni dade sovet deka sme sli~ni, no ne! Jas sum prili~no zagledan vo yidovite so, nekoga{ seriozni neramnini, a i nekoga{ so oboeni kultni linii koi pak po bezbroj zafrleni kup~iwa od obidi, }e gi sporedam so liniite na nejzinata silueta od liceto. Iako sonovite gi gradam so grade`en materijal koj go sobiram kako par~iwa istro{eni od nejzinite dvi`ewa, nasmevki i meki zbor~iwa letnati kako belite padobran~iwa na gluvar~eto, pridru`eni so trepkavi o~iwa koi sekoga{ bea do perfekcija iskreirani, inspiriraj}i se od kreator od japonskite crtani filmovi. Nikoga{ ne go gledav zrnoto koe li~e{e na nekoja cel vo nekoja si idnina, principielno di{ev i konstruirav vozdi{ki od mislite vo koi taa be{e ne{to inakvo. Ama zatoa i nevidlivo do nekoja smisla na nejzinata besmislenost. Izbegan od mislite kako ludakot izbegan od `oltoto kombe koe ve}e prestanalo da go bara, tr~av vleguvaj}i vo 112
uli~ki od mislite, koi s# pove}e se isprepletuvaat vo lavirinti od koi zbesnuvam do nikakva granica, do beskrajno simetralni krugovi koi mi se iscrtuvaat bez da im re~am deka pove}e nemam ni{to od sebe, gi kr{am odnovo yidovite i delirium me vitka vo hartija dodeka nekoj od levata strana se obiduva da ja zapali hartijata. Na ~etvrtiot obid plamnuva `oltiot uni{tuva~ i hartijata gori bez da go ispu{ti ~adot (mi teknuva koga palevme dolar vo edno kafule, nema{e da go zapalime ako zapalkata ne zapali od ~etvrtiot pat). Mo`ebi se zaglavil ~adot ili ne mu e dozvoleno da izleze poradi stra{nata apstraktivna slika na bezdu{niot prostor koj ne poznava{e granici ili poto~no, yidovi. Nea }e ja poglednam za da pottiknam vozvraten pogled i duri potoa }e re~am deka bi sakal da $ ja poglednam rakata od blizu, za da ja najdam zagubenata slika vo glavata. Taa ima{e sekoga{ ubava misla za nejziniot vozvi{uva~ na duhot kako kult so magi~ni boi prekrien. ]e mi re~e{e nekoja ubava re~enica koja sega ne mo`am da ja zapametam i da vi ja ka`am bidej}i u{te ne mi ja ka`ala ili mo`ebi u{te ja ~ekam slednata nadevaj}i se deka }e e poubava. Va`noto }e $ go re~ev jas! Toa nema{e da e deka ja sakam, bidej}i za toa nema{e potreba ako zabele`evme kolku blesokot moj go doka`uva negovoto podrazbirawe. Toa bez malku, }e be{e deka $ vetuvam oti }e $ doka`am deka sum $ potreben pove}e od koj bilo 113
i deka ako slu~ajno nekoga{ vo glavata mi se vre`e misla vo koja taa e nekoja druga i pove}e nepoznata za mene, {to }e inducira odbivnost, e toga{ }e gi zapalam site knigi koi $ gi posvetiv, palej}i go i posledniot zdiv {to }e go vdi{ev. Za{to moeto di{ewe egzistira{e od nejzinoto postoewe kako kult vo mene, koe mi be{e mnogu pova`no od sebe.
114
KOGA JA SAKAM...
K
oga sonuvam deka nejzinata raka e vrz mojata na istata pernica koja ja delime zaedni~ki gledaj}i se vo o~ite, ja stegam silno dodeka taa gi otvara o~iwata i me gleda so nasmevka i pred da re{i da prozbori milozvu~no, jas ja pregrnuvam i velam: “Ajde da spieme...� Povtorno go poklopuvam ra~eto i zaspivam gledaj}i ja kone~no najblisku do mene. Koga se budam, sfa}am deka sonot odamna prestanal da bide son, a vo mene spijat site misli osven onaa koja o~ajno ja bara slikata kako taa le`i na istata pernica so mene. Odlu~uvam da ja baram zadeno so mislata, u{te onolku vreme kolku e potrebno da ja najdam, no beskorisno... samo go izgubiv vremeto ilustriraj}i kopii od slikata koi ni pribli`no ne bea kako originalot. Taa ostana vo sonot, a jas prodol`iv da ja baram vo realnosta, bez nade`, no so o~ekuvawe deka vo sekoj moment }e ja vidam so te{kiot ranec na grbot, tolku slu~ajno kako prviot pat koga ja vidov, onaka nespremen i so nenamestena frizura... so to~akot i so jure` na vetrot pokraj zvu~ni~iwata na MP4 –to. Koga ve}e razbuden i mamuren si go pijam utrinskoto zimsko ~aj~e, zagleduvam vo ~a{ata, vrelina sli~na kako onaa na nejzinata raka koga ja dr`ev vo sonot. Ja vkusuvam precizno kako koga gri`livo se trudev da ne ja razbudam, a da ja pogalam 115
i baknam ne`no vo obrav~eto. [trakam po tastaturata i ~uvstvuvam, tolku umor mi se vgnezdil {to ja isklu~uvam melodijata i vo momentot koga ja pru`am rakata da go izgasam monitorot, taa se vklu~uva na mesenxerot i vedna{ mi blika neograni~ena energija koja me frla vo energi~en razgovor so nea, apostrofiraj}i ja sekoja nejzina re~enica za da mo`am posle vo sonot da ja struktuiram po moja volja. Koga izleguvam nave~er so prethodono soznanie deka taa }e dojde da se vidime, mi se polni zdivot so energija koja me turka da poskoknuvam po ulicata kako malo devoj~e so kiki rep~iwa... (morav so devoj~e da se sporedam bidej}i ma{kite nemaat tolkava energija). Izgrebanite nervi od ~ekawe postojano me turkaat da ne mislam na toa i da si prodol`am so probata zad mikrofonot, koga odedna{ ja zdogleduvam i bez da poveruvam deka e pred mene, se frlam vo beskrajna pregratka koja ostanuva sre}no zaglavena vo bezvremenski prostor. A jas, sonuva~ot, se budam baraj}i ja istata misla koja ja bara{e v~era nejzinata slika so likot na pernicata, za da ja pobara sega pregratkata bidej}i pak ja zaboraviv od premnogu mislewe za da go dolovam ~uvstvoto koga ja sakam...
116
NA PATOT ZNAK – “NAJDI JA RAZLIKATA!”
P
Koga najmnogu si siguren vo sebe, pra{aj se dali si vo pravo
ati{tata ~esto bea polni so muvlosani stapici koi gledaat so crnite o~i i ~ekaat `rtva. @ivotot be{e se vgnezdil po }o{iwata na patot koj nie uporno go gazevme, pa nekoga{ i ripavme vo edno mesto pove}epati vodeni od silinata koja izleguva{e od puknatinite na na{ite ve}e prepolneti nervi so lo{o izme{ani boi. Sekoj be{e samo diletant na svojot `ivot. No ima{e i takvi za koi mo`e{e da se ka`e deka ja imaat najubavata smisla na zborot “diletant”. Delovite od patot retko bea so crveno vapcani, no zatoa bea po~esto so rozovo. Nekoi mislea deka rozovoto e qubov, pa se zaqubuvaa mnogu ~esto. No koga }e ja fatea “qubovta”, }e splasnea ~uvstvata i }e zagine{e predizvikot koj gi turka{e kon planot – da se fati de~koto ili devojkata so koja nikoga{ ne razmenile zbor, no tolku e ubava ili ubav {to sekoja no} go sonuvaat likot. Pri~inata za zaginuvaweto na predizvikot be{e tokmu faktot deka li~nosta za koja mislele deka e sovr{ena, po nekolku razmeneti re~enici }e sfatat deka voop{to ne e onakva kakva {to egzistirala vo nivnite glavi pred da se fatat vo strastvenite mre`i. Kratkovidnite devoj~iwa se “zaqubuvaa” mnogu ~esto, vsu{nost tie mislea deka se zaqubu117
vaat, a be{e sosema poinaku! Bea polni so nagoni na ispukani strasti od topovite {to glumea soni{ta. Vistinskata qubov se krie{e po rabovite na patot, koi bea temno crveni i `area so duhovno zadovolstvo. No retko mo`e{e nekoj da gi zabele`i bidej}i retko koj }e go svrte{e pogledot na nekoja od dvete strani koi nekoj gi narekol desna i leva. Onoj koj }e go svrte{e ~esto }e be{e prinuden so {amar. Pa ~esto se pra{uvav – zo{to treba da po~uvstvuvame bolka za da se osvestime i dobieme vistinska, jasna slika za `ivotot... -Imam li {ansi so nego, {to misli{? –me pra{a. -Nema{! –rekov otse~no, kako da e najednostavno pra{awe. No taa po~na da pla~e. Ne go predvidev toa, inaku nema{e da bidam iskren. Nekoga{ iskrenosta i ne e po`elna iako saka{ samo dobro da napravi{. Znaev deka taa ne zboruvala so nego nikoga{ i deka toj e najubaviot fraer vo dru{tvoto i site luduvaat po nego, pa proceniv deka {ansite za qubov $ se mnogu mali. Znam, ne treba{e da re~am deka nema {ansi! Znaev deka taa e devoj~e i ima {ansi kaj sekoe ma{ko, gi znam dobro ma{kite i tie mnogu retko odbivaat. So toa {to go rekov samo sakav da $ go razbudam predizvikot za da me soslu{a koga }e $ objasnev deka ne e tolku va`no dali ima {ansi za da se zaedno, tuku pova`noto e da se zadr`i nivnata vrska vo mre`i na interesni migovi i vreli pre118
gratki polni so gri`livost... Vo prodol`enie sakav da $ objasnam {to e toa qubov i da $ uka`am na razlikata me|u strastite i qubovta. Da $ re~am deka ako nekoj ne $ e drugar, nikoga{ ne mo`e da egzistira qubov me|u niv, mo`at da se rodat strasti i da se stopat, no {to potoa? Ni{to! Potoa se naso~uvaat kon drug, pa koga pak }e se povtori istoto, odat na tret i taka natamu... Zastanav pred nea dodeka taa ~ekore{e po svojot pat, i rekov: “Te molam najdi ja razlikata me|u duhovnoto i materijalnoto, taka polesno }e ja najde{ i razlikata me|u qubovta i strasta. Se nasmeav i zaminav kon mojata qubov za da ja gu{nam pred da is~ezne vo do`dliviot oblak koj ~esto pla~e{e poradi mnogute kratkovidni devoj~iwa i mom~iwa koi goltnale zabluda na popladnevniot ru~ek.
119
IZGUBENI BUKVI OD NASLOV
H
eboto po kojznae koj pat ja poka`uva svojata temna boja dewe. Lisjata poleka treperat za go otkrijat prisustvoto na slab veter koj tivko se prikraduva od site strani dvi`ej}i go vozduhot kolku da ne` potseti deka ne{to se dvi`i. Zaboraviv deka nekoga{ se dvi`ev sekade... Gran~iwata go poka`uvaa pravecot kaj {to se nao|a{ sega, no jas stojam. Mo`am samo da di{am, nemav ambicii za ni{to od ostanatite ne{ta {to site ostanati gi pravea... -Zo{to ne go zeme{ vozduhot... ne go sakam pove}e, mi zdosadi! Vo sekoja udavena senka {to }e ja izgasi dnevnata svetlina vo moite o~i, postoi nasmevka koja samo ti mo`e{ da ja predizvika{. Tvoite zbor~iwa gi palat site izgasnati no}i, stavaat yvezdi vo temninata, gi polnat ezerata so miris... - Zar nekoga{ }e mi prosti{ {to te vospevam? [to gi izdavam tvoite prekrasii {to nadvisnuvaat na sekoj tvoj zbor? - Pra{aj me pa }e ti ka`am! - Te pra{av! Vsu{nost ne ni o~ekuvav odgovor, ve}e go znam. - Toga{ prodol`i da gleda{ kon neboto... Nejziniot glas umee{e da treperi. Neboto sega be{e svetlo, a no}ta u{te spie{e vrz pokrivite. Mnogu sporo se budi i u{te po120
sporo zaminuva. Vozduhot sekoga{ ostanuva ist vo svojata koli~ina za da me potseti deka s# u{te postoi beskone~nosta. Voop{to ne bev svesen deka di{ev dodeka nekoj ne go zede i nego. Toga{ gi po~uvstvuvav tvoite najubavi pogledi, tvojata ne`nost {to be{e spakuvana vo najubavoto su{testvo. Toga{ uspeav da gi izgubam bukvite od site naslovi {to nekoga{ postoele zaradi tebe. Eve... kone~no se zdru`ija yvezdite i go osvetlija neboto...
121
U@IVAJ!
B
o slobodno vreme u~am da `iveam vo `ivotot prepu{taj}i mu se na u`ivaweto. No {to pravev koga rabotev, a rabotev li? U`ivam bez prestan i se umoruvav od toa, pa sekako se opu{tav so son koj sam si go upravuvav. Da, ako dobro razbravte, toa se lucidni sni{ta... Ah, }e odmoram li od u`ivawevo... Imav odgovori za site pra{awa, samo me mrze{e da gi baram. Naj~esto gi nao|av vaka, pi{uvaj}i... Na {to li mislam toga{? Mislam na ubavite misli izleani od bregot i frleni vo reka od zborovi, mirni kako vetrot koga n# duva, ne`ni kako detskoto ra~e koga }e go bakne{, ubavi kako nejziniot duh koj plovi niz mene so sekoja nejzina re~enica‌ Naj~esto me fa}a dlaboka razmisla od sva{tarii, koga }e mi ka`e deka ne{to ja potsetilo na mene. Denes ja potsetil idiotot od knigata na Dostoevski. Mi teknuva{e koga mu gi raska`av moite pove}e`ivotni storii (sekako deka se se}avav na sekoj `ivot), a toj ja odbral tokmu idiotskata i ja stavil vo kniga. Ah, koga }e go vidam, }e mu soop{tam ubavi vesti. ]e se preplavi svetot so moite ligavi storii od vistinski `ivot. Taa mi gi plete{e site u`ivawa, taa be{e svetkava boja koja, koga }e $ ka`ev deka ja sakam, stanuva{e ahromatizirana. Pa dobro de }e ja sakam vaka, kako {to taa saka, platonski (vsu{nost i 122
otsekoga{ taka ja sakav, zatoa {to duhovnoto sekoga{ mi be{e pova`no od materijalnoto). -[to e toa rabota, a {to e u`ivawe? Ajde izjasni se. –Mi frli zvu~nikot nekolku {kor~iwa, ne deka ne gorev, no toj saka{e da me razgori poubavo. -Haha! – se drznav prvo na smeewe i vedna{ potoa isplukav vo nego tapi, no vo cvrsta sostojba, re~enici. –Rabotam koga mislam, rabotam i koga sum fizi~ki aktiven, rabotam i koga u`ivam zatoa {to u`ivaweto mi se sostoe{e od misli. Zna~i tvrdam deka rabotata e u`ivawe, a u`ivaweto – rabota. -Taka }e si ka`ev i }e ja poglednev tokmu nea, sakaj}i od o~ite da stvoram razigrana vo nekolku boi, a sepak samo obi~na, blaga nasmevka. -Poveli pa vidi go likot koj go najdov vo poslednoto }o{ence ne nadevaj}i se deka tokmu toa, svetlo oboeno duh~e, }e mi gi vpi{e site kru`nici {to gi sodr`ea boite koi gi gledame gledaj}i go sonceto niz prizma. -Prekrasna e. Ima ne{to vo nea, vo nejzinite o~iwa. Tajno mi se nasmevnuvaat.–So lesni zbor~iwa me natera da se nasmejam kako blagoto vo rastopena forma... Se spoiv so nejziniot um, pa si muabetevme bez da zboruvame. Ajde da go oboime del~eto {to ne` prave{e posilni, {to ni dozvoluva{e da sme radosni gu{kaj}i se, {to mi gi ispolni site atomi so beskrajna energija koga te baknav... Ajde... ili ne... 123
Se {alam, u`ivaj vo svojata trka, jas }e sum tuka nekade, vo publikata. ]e te gu{nam koga }e posaka{, }e ti zapeam koga si ta`na. ]e te ~uvam vo sebe, ne za{to taka }e u`ivam, tuku zatoa {to ti taka }e u`iva{. A toa me raduva! Probaj, lesno e. Kako ve`bite, eden, dva, tri... Dedoto na Timoti }e re~e{e: “Nikoga{ nemoj da bide{ kako drugite�. Toj }e go poslu{a{e i }e go zatvorea, pove}emina nema{e da go sfatat. No sepak lesno e da si razli~en (no pozitivno razli~en). U`ivaj! Tolku e lesno {to e mnogu te{ko da se izmeri lesnotijata... Ogromna e... Kako tvojata energija {to me uspiva sekoj den. A vo sekoj moj zbor vnesuva svoj miris...
124
^ETVORKA
^
etvorkite gi pametam po premnogu crvenata boja koja u~itelot od osnovnoto {kolo ja zdebeluva{e i povtoruva{e so kredata s# dodeka ne pukne crvenoto par~e kalcium karbonat (CaCO3). Boej}i ja brojkata, ni vele{e deka petkata i ~etvorkata se isti, za{to od ~etvorka, so malku znaewe }e se iska~i{ na petka. Zboruva{e ne{ta koi sekako ne bea izdr`ani argumenti deka ocenkive se isti, no u~enicite ne gi ni interesira{e izdr`livosta. Jas u{te toga{ doznav zo{to ja sakam brojkava! Imeno, znaev deka onoj koj gi ima{e site petki vo dnevnikot, be{e glupav za dru`ewe i negovite pogledi za sovr{enost gi otfrlaa site zabavni ne{ta so koi go ispolnuvavme detstvoto. Sekako deka toj ne be{e sovr{en, no so nekoj preteran trud crpe{e volja kaj u~itelot da mu stavi petki po sekoj predmet. Ne sakav da bidam rob na petkite, jas i onaka }e sum istiot po forma i boja (osven po vkus), samo }e treba{e da gi tro{am najinteresnite minutki od fudbal i drugi igranki, na onie glupavi lekcii od knigi koi se napi{ani od nesovr{eni avtori i sodr`at premnogu nepotrebni gluposti! Pa zar mora da se znae s# od knigite? Ne! Ni{to ne mora da se pravi moralno, osven ni{toto. Ubavi bea ~etvorkite, imaa debela crvena pra{liva pokrivka koja ni sun|erot ne mo`e{e da 125
ja trgne od tablata, no pova`noto e {to imaa nasmean lik so svesno priznavawe na nedostigot na sovr{enosta... Iskrenost im gi kite{e nasmevkite! Petkite bea so sina kreda iscrtani do perfekcija, imaa licemerna nasmevka i duri paunski krilja, ednostavno najubavi... site gi sakaa... No u~itelot ja potencitra{e temata: "Bidi skromen i iskren namesto da si al~en kon perfektnost i da bide{ licemeren." Iskr{i mnogu kredi, a vo glavata s# u{te mu brm~e{e negativniot glas deka zaludno objasnuva... E koj }e sfate{e toga{, site bevme glupavi razigrani de~i{ta koi u{te vnimatelno go du{kaa finkcioniraweto na prirodnite i op{testvenite zakoni. U~itelot verojatno se nadeva{e deka ne{to posle tolku godini }e ni ostane vo umot i }e se prisetime na nego i porakata {to toga{ treba{e da ja sfatime... E, pa, ako se nadeva{e na toa, eve go dobi od mene! Znam deka mu e dovolno barem eden od u~enicite da go sfati onaka kako {to toj zamislil... ^etvorkata vo mojot um sekoga{ }e ima crvena zdebelena boja od koja e sostavena krvta vo site ranlivi su{testva na planetava (so isklu~ok na jastogot i mo`ebi u{te nekoi aristokrati), dodeka celoto sino nebo }e $ pripadne na petkata... ...Na mojot u~itel Gace
126
NAJTE[KOTO NE E VO NASLOVOT
H
ajte{koto par~e nevidliva ~okolada te`i onolku kolku {to te`i celata taga na svetot, zavitkana vo malo par~e aluminiumska hartija! Koga najte{kite solzi }e padnat vrz toa par~e ~okolada, nema da go stopat iako se vreli, tuku }e se soedinat, a par~eto }e bide u{te pote{ko. I koga ne{to }e stane pote{ko od najte{koto, toga{ sednuvam pred akvariumot i pla~am... Te`inata izleguva od mene i go polni najte{koto, ona {to nikoga{ ne bilo izmereno so merka za te`ina. Takvite te`ini se najlesni koga }e se izrazat vo edinica merka za te`ina. Taa e nekade vo dale~ina... I taa ne e sekoga{ nasmeana kako {to mislev prethodno, no koga e kraj mene, na nejzinite usni ne postoi druga boja osven nasmeanata. Nikoga{ ne prestanav... s# u{te mi treperi vnatre{nosta koga taa }e mi ka`e nekoj zbor, ili koga }e napi{e ne{to... No ne poa|am kon nea, bidej}i toa ne e vo red, dovolno e vaka. Dovolno e da ja sakam odaleku... pa i pove}e od dovolno... Taa otide zad svetot, nikoga{ nema da se zavrti navamu, a i taktot nikoga{ nema da mi prestane. Taa e daleku so umot, so teloto, so nasmevkite sose pogledot zabien vo ne{ta na koi ne im go znam imeto... Taa e zad svetot, zad mojot svet. Tamu `iveat sovr{enstvata i taa so pravo pripa|a tamu! 127
U{te edna{ go otvoriv par~eto najte{ko ~okolado i pak go zatvoriv dopolnuvaj}i go u{te so nekolku kapki te{kotija... Mo`ebi nekoga{ }e ja izbri{am od svetot. Crnoto tikve{ko ne gi sobira solzite, niti mo`e da ja sobere te{kotijata na celiot svet. Vlado Janevski la`e! Toa ne e najte{koto! Najte{ki se mislite koi gi sonuvaat nejzinite najubavi nasmevki i gi smestuvaat vo kup~e so zborovi...
128
NASLOV OD SON SO MIRIS NA POP KEK
P
op kek e najubavoto par~e blagodet za du{ata! Vo momentov samo toa mi e potrebno, sekako, od nejzinoto, od ona de {to taa mi go kupi. Vkusot mu se pome{al so nejziniot pa sozdava ~uvstvo na qubov i seto toa samo poradi toa {to taa go dr`e{e vo raka. Nikoga{ ne go vkusiv! No go pomirisav i mu se iznagledav na sovr{enstvoto vpivaj}i mu gi site misli {to saka{e da mi gi ka`e. Pop kek e ona tamu na slikata, a jas ova ovde vo zborovite. So saati o~ajno se obiduvam da mu se dobli`am do vnatre{nosta. Za nikakva bitka ne sum bil spremen, no zo{to da bidam koga znam deka nikoga{ nema da pobedam. Dosega ne sum dobil niedna bitka osven onaa na Belasica (laugh...). Vsu{nost i ne sum vleguval vo bitki osven nekolku pati. Za Pop kek ne mi treba{e bitka, mo`ev da slezam do prodavnicata dolu i da si zemam, no za nejziniot, mi treba{e! Potrebno be{e skri{um da se vovle~am vo slikata i da go vkusam vkusot na qubovta {to go sozdava{e me{avinata od nejziniot i mirisot na Pop kekot. Patem zborovite }e mirisaat na uloveniot vkus jas }e go podaruvam na sekoj {to }e rastegne nasmevka. Toa e samo son... Moite soni{ta nikoga{ ne letaat po ulicite za da se dru`at so mirisot na lipite, tuku ostanuvaat zarobeni vo oblacite {to im gi crtam. Neboto 129
e nivnata rajska gradina. Sekoj mo`e da pogledne nagore i da gi vidi. Pop kekot ostanuva par~e na nade`niot son koj se ubiva za da sleze na ulicata i da zaigra so lipite. Toa sekako be{e zabraneto, toa nikoga{ ne se slu~ilo. No jas uporno ~ekam dozvola da vlezam vo slikava i da go oslobodam sonot, pa makar i po cena da e mrtov. A nekoj od dale~ina }e re~e{e deka sonovite se ili sonovi ili mrtvila od neuspe{ni al~ni obidi na sonuva~ot da gi pretvori vo realnost... Ah... toa e mojot glas...
130
ZAD PROZORECOT
H
ajmnogu ja sakam vo do`dlivi denovi. A tie najmnogu ja sakaat koga jas ja sakam. Sekoj den se pra{uvam kolku li sakani zbor~iwa $ doletuvaat od neboto... kolku li nasmevki pra}a na istite magloviti pra{ini {to go polnat vozduhot... Dodeka go gledam prozorecot i tancot na lisjata od udarot na brzite kapki do`d, nejzinite konturi od liceto se tetoviraat na prozorecot. Gi lepam usnite na nego, a toj se zamagluva od sram. Samo u{te da ja gu{nam pa potoa mo`am da potonam vo site do`dovni kapki... Sekoj del od mene gi ~eka nejzinite nasmevki da se probijat preku brzite do`dovni kapki i da pristignat do mojot prozorec. Znam deka me saka i toa e dovolno! - ]e gi ispi{e{ site nejzini sokovi. ]e ja nacrta{ na sekoja bela povr{ina, sekoj malku pismen, }e ja prepoznae. Sekoga{ }e ja saka{, duri i koga... – Preraska`uva~ot ne uspea da ja dovr{i re~enicata od silniot ton na povra}a~ot na pivo koj ja prekina harmonijata na vozduhot. - Dosta so tie skapani re~enici, mi se gadi od niv, nikoga{ nema{e da povra}am ako ti mol~e{e! – Povra}a~ot se iska`a i pak ja navali glavata kon tepihot. Ne me interesira{e ve}e ni{to. Znaev deka taa nikoga{ nema da e do mene. Znaev deka sekoj od 131
zborovite vo sobata be{e ednakvo prazen kako i ni{toto vo koe zjapav so ~asovi pred da go vidam sonceto nadvor. A potoa‌ ostaviv nedovr{ena re~enica, is~eznuvaj}i od vozduhot za da se vselam vo nejzinite misli i da ja baknuvam vo nasmevkata dodeka nadvor brzite kapki ja bri{at pra{inata od listovite koi za vozvrat go izveduvaat svojot tanc...
132
MAGLA OD ZBOROVI
O
va utro, pred da si legnam vo prazniot krevet, go otvoriv i poglednav, niz prozorecot. Ima{e beskrajna magla od do`dot koj ne prestana celiot prethoden den. Mi maglosaa i mislite {to v~era do`dot gi izvadi od mene, pretvorija vo beskrajni magloviti ni{to`nici ispolneti so praznotija. A jas popusto se nadevav deka nejziniot lik }e bide otslikan tamu. Za prvpat nema{e horizont, niti vertikal... Sakav da $ ja pratam pesnata {to mi pee{e cel den, za da ja po~uvstvuva i taa. Zaspav... Koga gi otvoriv o~ite, telefonot mi pi{te{e za da mi ka`e deka e ve}e ~etiri ~asot i nedostasuvat u{te dva ~asa za da go prespijam celiot den. Se poglednav vo ogledalo podigaj}i ja glavata. Vidov mrtov odraz... lik vo koj boite umrele u{te vo detstvoto. Svetlata vo o~ite zgasnale vo nekoja godina pred nekolku takvi godini, toga{ koga po~nala da izvira solza po to~no nekolku milioni pati. Mrtvila od misli mi se mno`ea gledaj}i kako vo ogledaloto zgasnuva poslednoto par~e volja za `iveewe. - Koga }e sfati{ deka celiot `ivot pogre{no si mislel, site misli pa|aat vo voda, a onie zapi{anite gi gori{ od sram i ostanuva{ bez 133
ni{to. Oti s# {to si imal bile samo misli i zborovi... Sega s$ {to mo`e{ da napravi{ e najtivko da is~ezne{ i toa nikoj da ne go zabele`i... – Naslu{nuvav zborovi, s# u{te ubeduvaj}i se deka ne sum lud i deka s# {to mo`e da se slu~i e vo ramkite na normalnosta poradi faktot deka ne postoi granica me|u ludost i normalnost, toa e zaedni~ko ne{to. Sepak sakav pak da si se osporam... po nekoj broj pati koj nikoj ne go znae: -Ne! Nikoga{ nema da sfatam deka site misli mi bea zaludno izar~eni.. Taa sekoga{ }e bide vo mene, duri iako... – Zamolknav. Sfativ deka nema{e potreba da se raspravam so sebe. Verojatno ne{to mi go izgreba denot. Ne{to zasekoga{ mi gi ubi soni{tata {to gi sonuvav za nea. Ne{toto koe mi ja izgasna nade`ta, go izgovori tokmu taa, a pri toa zaplaka...
134
PRINUDNA @ELBA
P
red okolu {esnaeset godini imav stra{na temperatura koja samo mene mi ovozmo`uva{e da go izgubam razumot. So nejzina pomo{ gledav grdi likovi vo ubavo navezenite gobleni na yidot i so nejzina pomo{ istite stanuvaa tolku grdi {to pomisliv deka mo`ebi do{le od pekolot za da me izedat. Se ispla{iv i vreskav so ~asovi... Po nekolku dena dojde baba mi od Grcija, be{e oti{la na letuvawe preku gradinkata kade {to rabote{e kako ~ista~ka, mi donese bel kala{wikov od plastika, no toa voop{to ne me izraduva iako dotoga{ nemav dobieno tolku skapa igra~ka. Nemav `elba za ni{to osven prinudnata – za umirawe. Site soni{ta za idealna devojka, avtomobil, ku}a, semejstvo; is~eznaa vo temnata senka na goblenite. Dojde i migot koga ja skr{iv belata igra~ka so dve crveni ra~ki i malo trepkavo svetil~e na ni{anot koe reagira{e pri povlekuvaweto na rezeto do prvata ra~ka. Toga{ i po~nav da se somnevam vo pomislata deka voop{to ima ne{to stra{no vo goblenite, {to be{e znak deka temperaturata poleka stivnuva. Igra~kata ja skr{iv koga vo ispoteniot son vresnav pla{ej}i se od posledniot stra{en lik od pekolot koj treba{e da si odi taa no}; pri {to brzo ja zgrabiv belata plastika i po~nav 135
da pukam so trepkavata dioda, vo vozduh. Toga{ mi ispu{ti od racete poradi vozbuda i ni{anot se skr{i na polovina so {to se odvoi i trepkavoto svetil~e od pu{kata. Ja poglednav izgubeno i znaej}i deka pu{kata e kupena na rati od gradinkata, vedna{ mi proleta mislata deka igra~kata u{te ne e isplatena, a jas ve}e ja skr{iv. Zaplakav... Toa be{e slika za pekolot na edno pet godi{no dete, a ona {to go gledam sega vo vozrasnata slika za pekolot e ne{to sosema razli~no i postra{no, tokmu poradi toa {to e posofisticirano, a so toa i pokomplicirano. Sega razmisluvaweto za proma{enoto funkcionirawe na svetot, se vika depresija. A jas ne se ni se}avam ve}e kolku godini ne sum izlegol od mre`ite na takvoto razmisluvawe. Sekoj den pa|am s# podlaboko i edinstvena nade` deka postoi dno e soznanieto za postoewe na prinudnata `elba. Denes stanav vo osum nautro i gledaj}i go sjajot na sonceto, intuicijata mi re~e deka denot }e bide sovr{en. Ne me razveseli toa... Koga nemam izbor, ne izbiram. Pa|am.
136
SAMO U[TE MALKU Ostani so mene.. ostani i ne zboruvaj za emocii!
C
once, veter, oblak, do`d... Pominuvaat denovi vle~ej}i gi no}ite koi mrzelivo se prevrtuvaat mislej}i se dali da zemat antibiotik za spiewe... Brzinata na minuvawe na vremeto zavisi od moite misli! S# zavisi od mene, no jas ne znam kako da go kontroliram seto toa... Povtorno ja pu{tam pesnata da padne na podot i ne znam {to ponatamu... Ako nekoj nekoga{ mi nedostiga{e, toa e tokmu taa i tokmu sega... Go pametam najiskreniot moment koga si ka`avme deka ne bi znaele {to }e pravime eden bez drug. Zar na ova mislevme... Zaspav bez da zabele`am kako. Sonuvav bez da znam {to... Se razbudiv so posledniot son zaroben vo do`dlivo utro vo osum i pol. Ne se ni obiduva{e da izbega, niti pak jas go brkav nekade. Dodeka se odmarav od spieweto gledaj}i vo matniot do`d, sonot mi se pribli`i i zapo~na da mi ja raska`uva negovata prikazna. Ne znam kako uspeav, no ostanav miren i vnimatelno go slu{av sekoj negov mig od razma~kani ~uvstva... Po samo eden mesec, na denot na mojot rodenden, yidot se oboi so site, sega ve}e razma~kani, ~uvstva koi nekoga{ gi poseduvav za da mu gi podaram na svetot. Teloto ne be{e mo}no da `ivee bez niv, 137
pa ostana bez`ivotno da le`i vo svojot ve~en son dodeka jas se pretvoriv vo mala top~esta svetlina so pre~nik od eden i pol santimetar koja ako nekoj bi ja videl, }e ima{e mali zrak~iwa i }e nalikuva{e na yvezdi~ka. Letnav kon vselenata i ostanav tamu s# dodeka ne dojde onaa {to ja ~ekav, bidej}i pred da go pu{tam kur{umot da gi razma~ka ~uvstvata, $ pi{av: “Nekoga{ priseti se deka na neboto te ~eka mala yvezdi~ka vo koja e implozirana mojata `ivotna energija i nema da se rodi s# dodeka i ti ne stane{ zrak~e svetlina koe }e izgleda kako yvezda, a potoa }e se najdeme i }e se rodime zaedno na nekoja poubava planeta kade `ivotot ne e borba, tuku qubov!� Sonot privr{uva{e so svojata prikazna, a jas ostanv da le`am izbegan od realnosta ne mo`ej}i da go ponesam seto ona {to mi go raska`a sonot... Zar samo za eden mesec toa }e stigne{e vo realnosta... Vsu{nost, koga pominaa nekolku brojki {to go broeja vremeto, se zapra{av: – A zo{to da ne... Ovoj mal raj vo moeto srce, za tebe e... Za tebe!
138
PRIKAZNATA OD EDNA ULICA
D
odeka molekulite se raspa|aa vovle~eni vo nekoja scena so teleportirawe od nekoj Star Trek film, nie zboruvavme bezvu~no preku nekolku vetrovi i u{te kojznae kolku slu~ajni popatni prepreki ili zapirki od nekoja entuzijasti~no propadnata prikazna. Pred mene si reflektiram ise~ok od slikata vo koja nekoga{ vegetirav. Od desnata strana na slikata, zvu~nikot be{e posilen, poradi toa {to kabelot {to ja nosi energijata, vleguva prvo vo nego, pa posle vo leviot. Radiohead kako i obi~no si gi raska`uvaa svoite emocionalno kreirani zvuci. No ovoj pat naredeni bez nekoj poseben princip pri redewe, pesnite ispu{taa smiruva~ki zvuk i po malku naludni~av vo momenti na eskalacija na moite udari vrz crnata testatura koja be{e malku nakrivena kon leviot del od slikata. So eden pogled, sosema slu~ajno naletav na nea. Odev srede ulicata, bidej}i ne bev vidliv od nikogo (ni od vozilata), pa prodol`iv qubopitno da gi sledam nejzinite ~ekori od koi mu se stega{e zdivot na asfaltot koga se podgotvuva{e da primi u{te eden ubod od nejzinite {tikli. Zastana. Pred nea se ispre~i patnik so okolu 20 godini vrz mislite i so slu~ajno zatalkan pogled vo nejziniot bex koj be{e go zaboravila na sebe, od brzawe. -Poznato mi e tvoeto ime od nekade... - $ prozbore. - A koj si ti, se znaeme? 139
-Mi tekna, ti si muzata na onoj ligaviot poet, neli? -Nemam nikakva vrska so toa, ba{ka i ne znam na kogo misli{. – ^uvstvua{e nekoja ~udna vibracija vo predelot okolu grloto. Se sprema{e da goltne nekakva stara rana od nevkusni spomeni. -Okej, nema vrska, verojatno sum pome{al ne{to, pozdrav! – Si zamina mladi~ot bez da po~uvstvuva nikakva vina za toa {to go stori pred samo nekolku sekundi. Vpro~em, samo telepat bi mo`el da po~uvstvuva vina vo vakva polo`ba. Desnoto u{no tapan~e $ registrira{e nedovolno razbirliv zvuk, no taa vedna{ znae{e deka toa nesomneno e pesna od Radiohead poradi toa {to i taa be{e nekade zapi{ana vo spomenite {to $ gi vrati minuva~ot bez da po~uvstvuva ni malku sram ili vina za toa {to go stori. Se svrte na desno so vnimatelnen pogled, a usnite poleka kako da sakaa da iscrtaat linija na nasmev. Se sepnav. Za mig pomisliv deka mo`e da me vidi. -Optimistic.. od Radiohead – izgovori poleka, ne obrnuvaj}i vnimanie deka nekoj mo`e da ja slu{ne. – Od kade doa|a pesnava – $ govore{e za~udeniot pogled. -If you try the best you can... The best you can is good enough... – potpevnuvav so nade` deka }e doznam dali e mo`no da me slu{ne. Znaev deka dosega nikoj ne slu{nal duh, ili barem bev siguren vo toa. Vo me|uvreme pomina star avtomobil so izlupena farba i ostavi nekolku pogolemi oblaci 140
so crn vozduh koi ja izbrkaa pesnata so pesimisti~kiot glas na Tom Jork. A moite pogledi dovolno se zamatija za da moram da ja promenam mestopolo`bata za nekolku metri nad ulicata. Taa prodol`i so brzite ~ekori, nebare se be{e potsetila deka brza kon nekoja od zada~ite {to gi ima{e predhodno postaveno. Jas ostanav pokosen vo pogledot. Navistina se nadevav deka mo`e da me slu{ne... Duri i nekolku milioni misli mi preletaa koi sakav da $ gi ka`am ako mo`e{e da me slu{ne. Bea netrpelivo spremni da izlezat od mene so bezvremenska brzna i da $ ka`at s# {to zaboraviv da dopi{am i da dore~am vo `ivotot. Da, vo toj mizeren `ivot vo koj barem imav ~est da ja baknam, da ja gu{nam. S# u{te me poplavuvaa pra{awa vrzani so nea, no so odamna izbledeni pra{alnici. Ako `ivotot e son, kako {to ~esto napomnuva{e Reamonn vo svojata istoimena pesna, }e mo`e li taa bar da go otsonuva kako {to u`iva voljata na nejzinite `elbi i ~uvstva ili }e ostane zaroben kako konec vo ne~ii race {to improviziraat pretstava... Sonceto, ~inam, so sekoj nejzin zdiv, s# pove}e mi se pribli`uva, a jas krevam raka po avtomatizam, ne ni pomisluvaj}i deka toa ne e soodvetna za{tita... Za samo nekolku sekundi se pojavi plamen od sve}a koj zapo~na da me dogoruva dodeka bezglasno baram od vosokot da me vovle~e vo negovite solzi za potoa pak da bidam cvrst bri{ej}i gi site misli so nejziniot lik... 141
SODR@INA Prv del (Kiliar i Blaras) Denot na ti{inata ……………………………..... 7 Zabraneto bladawe ………........….……….... 16 Senka ili seni{te... …………….....…………. 20 Ona {to be{e najva`noto.. …………..………… 24 @ivata prikazna na raska`uva~ot ……..…… 28 Vreme koe razdeluva …………….............…….... 32 Sinoto sonce ………………………….................. 35 Bukvite na nejzinata raka ………….................. 40 Smrtta na prikaznite ……………..................... 44 Vtor del (Toj i taa) Podvselenska ramnina ……………….….............. 49 Dim od cigara ……………………….................... 52 Iks pri~ini za ipsilon nastani …………...... 55 Temnina vo mra~no lice .................................... 58 @alna vest .............................................................. 60 Sopstveniot `ivot …………………….…........... 63 Telo vo du{a (holosuite) ……………………....... 67 Dreamcatcher ………………………....................... 69 Prikazna za vistinskiot son ………….............. 72 Senka vo umovi na smrtnici ………………..... 75 Kupovi ~okoladi nema da ja zamenat omilenata ................................................................ 78 @ivot vo poslednoto zbor~e ……………........ 80 Igrata na tvorecot …………….…….................. 83 Taa saka{e perfektnost.. …………….…........... 86 142
Nejziniot den ………………………..…............... 89 Kamewa vo kal ……………………….…............... 91 Treti del (Avtorsko bladawe) Tvoite boi vo mojot son …………..................… 95 Kup~e so bukvi... za naslov nameneti... .......... 97 Denot posle denes ……………………………… 99 Zborot koj nedostasuva …………..…...........…. 101 Bukveni krilja …………………………......…... 104 Koga pi{uvam ………………………………....... 107 Spakuvanoto se raspakuva ……………............ 109 Pova`no od sebe ……………………...……..… 112 Koga ja sakam... …………………...........………... 115 Na patot znak – “Najdi ja razlikata!” ……….117 Izgubeni bukvi od naslov ……………..........… 120 U`ivaj! ………………........................…………... 122 ^etvorka ……………………………...........……. 125 Najte{koto ne e vo naslovot ………………... 127 Naslov od son so miris na Pop kek ……........ 129 Zad prozorecot ………………..………………… 131 Magla od zborovi …………………………….... 133 Prinudna `elba ……………………………….. 135 Samo u{te malku... …………………………..... 137 Prikazna od edna ulica ……………………..... 139
143