ŠOLSKI ČVEK ŠOLSKI ČAS-OPIS OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH
IZ VSEBINE VESTI IZ ŠOLSKIH KLOPI
ZGODILO SE JE …
TEDEN OTROKA VSAKO MNENJE ŠTEJE GLASBENI UTRINKI
UČENJE MALO DRUGAČE
INTERVJU Z MARTINO RATEJ
TRETJI POLČAS LITERARNI NAVDIH MODNE ZAPOVEDI
STRAŠLJIVO
ZASVOJENOST Z RAČUNALNIKOM
ZABAVNA STRAN November 2015
Pozdravljeni, učenci OŠ Šmarje pri Jelšah!
UREDNIŠTVO SE PREDSTAVI
Pred kratkim smo zakorakali v novo šolsko leto in prav je, da ga otvorimo tudi mi, mladi, nadobudni novinarji. Skozi vso šolsko leto vas bo mesečno spremljal naš šolski časopis, ki bo letos še boljši, barvitejši, lepše opremljen, saj imamo nove, izvirne in atraktivne zamisli. Še posebej v naši družbi prisrčno pozdravljamo prvošolčke. Dobrodošli med nami, vedite, da je naša šola »zakon«. Super nam je tukaj! Prišla je jesen, letni čas pobiranja žlahtnih pridelkov. V tem času so potekale trgatve, obiranje sadja, koruze, kostanja, skratka vsa prijetna in koristna jesenska opravila. Z jesenjo pa je pričel delovati tudi naš časopis, zato vas vse skupaj vabimo k branju. Verjemite, ne bo vam žal, uživali boste.
Srečujemo se ob petkih zjutraj v spodnji računalniški učilnici, kjer izmenjujemo ideje, uresničujemo zamisli in oblikujemo naš šolski časopis. Če se nam želiš pridružiti, komentirati prispevke ali objaviti kaj svojega, se oglasi pri nas ali pocukaj za rokav koga od urednikov (glej fotografijo).
Pozdravljeni! Naj se vam najprej predstavim. Sem Čvek. Skozi šolski časopis se boste z mano in mojimi prijatelji pošteno zabavali.
Zala Plevnik, 8. e ŠOLSKI ČVEK: ŠOLSKI ČAS-OPIS OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH; letnik V, šolsko leto 2015/16, številka 1 ČASOPIS SO USTVARJALI IN OBLIKOVALI USTVARJALNO IN LITERARNO NADARJENI UČENCI: Tina Šket (7.a), Lara Smole (7.a), Maruša Golob (7.a), Manca Avsec (7.a), Tilen Šket (7.a), Zala Plevnik (8.e), Kaja Pevec (6.d) in Lara Pevec (6.d) z mentorico Moniko Javornik. PRI USTVARJANJU SO SODELOVALI TUDI DRUGI UČENCI OŠ ŠMARJE Z MENTORICAMI Marjeto Dečman, Matejo Voh, Matejo Lomšek, Valentino Kidrič. SLIKA NA NASLOVNICI: arhiv šole ČVEKCE JE NARISALA Tina Šket (7.a).
2
November 2015
VESTI IZ ŠOLSKIH KLOPI
6. 2 kg.
3
Rešitve ugank:
7. Mama.
Učenec 7. a je na septembrsko jutro, ko je iz šolske knjižnice prišel v razred, ugotovil, da je po pomoti vzel torbo drugega učenca. Takoj se je odpravil nazaj proti knjižnici in ugotovil, da je na srečo njegova torba še tam. Brez obotavljanja jo je vrnil in vzel svojo. (T. Š.)
V sredo sredi oktobra pri pouka športa je učenec 7.d po nesreči vrgel žogo v sošolko. Met je bil tako močan, da je učenka padla nazaj. Pogled nanjo je bil ob vsej »nesreči« zelo smešen, saj si v tistem trenutku videl samo njene noge. Takoj se je pobrala in nadaljevala z igro. (Ž. O.)
1. 26.
ZAMENJANA TORBA
PADEC ZARADI ŽOGE
8. Moj sin.
Pouk zgodovine je zmotilo trkanje. Nismo pričakovali, da bo vstopila učiteljica in nas spraševala, ali ima kdo »edigs«. Eden od sošolcev ji ga je posodil. Ko pa je odšla, smo vsi brez razloga bruhnili v glasen smeh. (K. P.)
Sedmošolec je pri pouku angleščine kar naprej brskal po peresnici in s tem motil pouk. Učiteljica ga je dvakrat opozorila, nato pa prebrala napis na njegovi majici: »What`s the shit!« (Kaj za vraga!) (T. Š.)
2. Slamnata streha.
SMEH ZARADI EDIGSA
OPOZORILO Z MAJICE
3. 5.
Na septembrski ponedeljek smo bili šestošolci pri uri angleščine precej živahni. Učiteljici ni preostalo drugega, kot da je opozorilo podkrepila z rahlo »grožnjo«. Če se ne bi takoj umirili, bi namreč morali teči 10 krogov po razredu. (K. P.)
Med uro zgodovine sta si sedmošolki nič hudega sluteč podajali žogico. Seveda njuno početje ni ostalo neopaženo. Učiteljica, ki je bila že tako ali tako razburjena, je samo pograbila žogico in jo vrgla skozi okno. (T. Š.)
4. Č.
TEK PRI ANGLEŠČINI
ŽOGICA SKOZI OKNO
5. Jakob.
Preberite, kako se učenci zabavajo med poukom. Od srca sem se nasmejal njihovim dogodivščinam!
November 2015
ZGODILO SE JE ... POHOD DO PODRUŽNIČNE ŠOLE ŠENTVID V torek, 8. 9. 2015, smo učenci 6., 7., 8. in 9. razredov Osnovne šole Šmarje pri Jelšah imeli prvi športni dan v tem šolskem letu. Okoli 400 učencev se nas je odpravilo na pohod do podružnične šole Šentvid, ki je od centralne šole oddaljena približno 6 km. Ob 8.25 uri smo »štartali« izpred atletske steze. Med pohodom smo se s sošolci in sošolkami pogovarjali. Po približno eni uri zmerne hoje smo se ustavili in imeli krajšo malico. Pred podružnico Šentvid smo prispeli približno ob 10.15. Šolski kuharji so poskrbeli, da nismo bili preveč lačni, saj smo dobili sendvič, jabolko in vodo.
Športne igre na igrišču v Šentvidu
Ko smo se okrepčali, so nekateri takoj prešli na športne aktivnosti, ki so se izvajale na zunanjem igrišču: igrali so nogomet, košarko ali pa se lovili. Nekateri so se sončili, nekaj pa jih je bilo malce utrujenih, zato so si privoščili daljši počitek. Okrog 11.30 smo krenili nazaj proti centralni šoli. Zdelo se je, kot da je bila pot nazaj dvakrat daljša, saj smo bili že utrujeni, sonce pa nas je prijetno božalo s svojimi žarki. Pred šolsko dvorišče smo prišli ob 12.30 uri, nato pa bogatejši za novo doživetje odšli domov. Eneja Vehovec Pondelak, 7.a Fotografije: Ognjen Josić, 7.a
Takole smo sredi poti pozirali fotografu Ogiju.
4
Jaz pa res nisem za pohode. To me takooo izmuči ...
November 2015
UČENJE MALO DRUGAČE POGLED NA AJDOVSKO DEKLICO
V petek, 11. 9. 2015, smo se devetošolci osnovne šole Šmarje pri Jelšah skupaj z mentorji odpravili na ekskurzijo ALPSKI SVET z namenom, da bi se zavedali grozot soške fronte, ki se je dogajala na slovenskih tleh, in si ogledali lepote slovenskih Alp. ŠTETJE OVINKOV NA VRŠIČ Izpred šole smo se z avtobusi odpravili ob 7.20. Naša prva daljša postojanka je bila ob jezeru Jasna v Krajnski Gori. Tam smo pomalicali in preizkusili temperaturo vode, nato pa se odpravili proti Vršiču. Na poti proti vrhu smo pridno šteli ovinke in si zapisovali nadmorsko višino. Med preštevanjem ovinkov smo se ustavili ob cesti in si ogledali Rusko kapelico, postavljeno v spomin ruskim vojakom, ki jih je zasul plaz, medtem ko so gradili cesto na Vršič.
Ko smo prispeli na vrh, smo zapustili avtobuse in se peš odpravili proti Poštarskemu domu. Na poti smo lahko videli tudi Ajdovsko deklico in jo fotografirali. Pri Poštarskem domu smo pomalicali in se malo pozabavali, nato pa smo se odpravili nazaj proti avtobusom. OGLED KOSTNICE IN MUZEJA V KOBARIDU Z Vršiča smo se odpravili proti Kobaridu, vmes pa smo se ustavili še ob najbolj vodnem slapu Boka, ki pa ob tem času ni bil najbolj poln vode. V Kobaridu smo si ogledali kostnico, kjer je 7014 posmrtnih ostankov italijanskih vojakov, padlih med vojno 1915–1918 proti avstroogrskem cesarstvu, in muzej soške fronte. Po končanem ogledu smo se še malo pozabavali, nato pa se odpravili nazaj proti Šmarju. Bila je dolga in naporna pot, a zagotovo vredna ogleda. Tjaša Jecl in Manca Schmid, 9.d
Pred italijansko kostnico nad Kobaridom 5
November 2015
UČENJE MALO DRUGAČE PO UČNI POTI V KOZJANSKEM PARKU V ponedeljek, 21. 9. 2015, smo se učenci 7.a in 7.b, v torek, 22. 9. 2015, pa učenci 7.c in 7.d razreda odpravili na ekskurzijo v Kozjanski park.
Najbolj smo bili pozorni na abiotske in biotske dejavnike, ki veljajo za gozdni ekosistem. Med zanimivimi rastlinami, ki smo jih videli, so gorski ali beli javor, poljski javor, maklin, veliki jesen, šmarnica, robida, lipa, hrast, gozdna orhideja ali močvirnica, gozdna ciklama, praprot, vrste podlestnica ipd.
Vau, kako zanimivo! Komaj čakam, da grem v Kozjanski park.
Ob 8.20 smo se z avtobusom izpred šole odpeljali proti Kozjanskemu parku. Po slabi uri vožnje in krajšem počitku z malico smo se peš odpravili po gozdni učni poti do gradu Podsreda. Med učno potjo smo spoznali veliko zanimivih rastlin in živali. Najbolj všeč so nam bili: pajek, vrste navadni križevec, metulj, vrste jamamaj ali japonska sviloprejka, ki lahko naredi do dva kilometra svile, ter zanimivost, da s prodajo štirimetrskega javorja, ki ima kakovosten les za izdelavo glasbil, zaslužijo okrog deset tisoč evrov.
Jamamaj ali japonska sviloprejka
Kokon japonske sviloprejke, iz katere lahko izdelujejo svilo
Gozdna orhideja
Prepoznavanje različnih vrst javorja
Med živalmi smo videli sršene, pajka, vrste navadni križevec, slišali pa smo za lesne mravlje, črno žolno, malega in velikega detla, polha, močerade, ki pa jih na žalost nismo mogli videti. Prispeli smo do gradu in bili zelo veseli, da smo si lahko ogledali tudi njegovo notranjost, kjer je informativni center. Notri smo videli fotografije različnih rastlin in živali ter razne kamnine. Nato nas je avtobus utrujene, a vseeno polne novih spoznanj odpeljal nazaj Sramotilni kamen proti šoli. v trgu Podsreda
Eva Koritnik, 7.b Fotografije: Rok Krč, 7.b
Volčja češnja — lepa, a smrtonosna
6
November 2015
UČENJE MALO DRUGAČE »JZERU JE, JZERA NEJ« Šestošolci smo se 28. septembra odpravili na geografsko ekskurzijo na Cerkniško jezero.
Svoj potep smo nadaljevali še v dolino Rakov Škocjan, kjer smo občudovali dve naravni znamenitosti, Mali in Veliki naravni most, ki sta ostanka stropa kraške jame.
Najprej smo prispeli v vasico Dolenje Jezero. Tam smo si ogledali maketo Cerkniškega jezera in poslušali razlago. Ogledali smo si dokumentarni film z naslovom »Jzeru je, jzera nej«.
Rakov Škocjan je dobil ime po reki Rak in srednjeveški cerkvici sv. Kancijana (leta 1526).
Jezero oz. kar je od njega letos še ostalo, smo si ogledali čisto od blizu. Po jezeru so nas s konjsko vprego popeljali na lojtrniku.
Z bogatimi vtisi smo se podali še do gradu Snežnik. Ana Zatler in Patricija Knez, 6. b 7
November 2015
TEDEN OTROKA Od 5. do 9. oktobra so na šoli potekale aktivnosti na letošnjo temo tedna otroka 'Nekaj ti moram povedati'. Učenci so si ogledali različne filmske predstave (Bekas o problemu begunstva, film o odnosih med ljudmi, film Mami, rad te imam), navdihujoče spletne filmčke, se zabavali ob raziskovanju komunikacije s pomočjo SMS-jev in družabnih omrežij in se poučili o nevarnostih zlorab na spletu.
Volčja češnja—lepa, a smrtonosna
Mnogi učenci so pisali zgodbe s pomočjo slikovnih kock, ustvarjali razredne zgodbe, pisali pesmi o odnosih med ljudmi, igrali in si ogledali igre in dialoge z lutkami, po pogovorih ustvarjali na temo Kaj nas skrbi?, Komu se lahko zaupamo?', 'Kaj nas osrečuje?', 'Kako preživljam prosti čas?', ustvarili so stripe z naslovi: Nekaj ti moram povedati ..., 'Kako odreagirati ob nasilju?' in 'Kje poiskati pomoč?'. Drug drugega smo razveseljevali s pisanjem prijaznih misli, izdelovali dekorativne izdelke iz jesenskih plodov, se družili s starši in sodelovali pri pravljični jogi. V tednu otroka smo izvedli tudi akcijo zbiranja rabljenih otroških oblačil, ki jih bomo podarili Rdečemu križu Šmarje pri Jelšah, in ob tem razmišljali o pomenu solidarnosti. V šolski knjižnici so si obiskovalci lahko izposodili razstavljene knjige na letošnjo temo tedna otroka. Številni izdelki in fotografije pa so bili na ogled na šolskih razstavnih panojih ter na spletni strani šole.
Japonska sviloprejka ali jamamaj
Koordinatorici: Jerneja Kocman in Andreja Kozmus
8
November 2015
TEDEN OTROKA TEDEN OTROKA NA KRISTAN VRHU Teden otroka smo na podružnični šoli Kristan Vrh naredili za učence čim bolj zanimiv. Na temo Nekaj ti moram povedati so si otroci pisali pisma in jih oddajali v nabiralnik, ki so ga naredili. Izvedli smo športni dan – kros in naravoslovni dan, na katerem so otroci izdelovali iz naravnih materialov, pekli kostanj, izrezovali buče in se družili z otroki iz vrtca ter s pomočjo vzgojiteljic postavili strašilo. Ker je oktober mesec požarne varnosti, smo izvedli evakuacijo. PGD Kristan Vrh se je otrokom tudi predstavilo. Za njihov trud in čas se jim lepo zahvaljujemo. Dogajanje je prišel pogledat tudi predsednik KS Kristan Vrh, g. Vinko Jagodič.
Volčja češnja—lepa, a smrtonosna
Vodja POŠ Kristan Vrh: Vesna Drofenik Jerič
Cel teden je bil drugačen. V okviru podaljšanega bivanja smo si ogledali film, imeli jesenske delavnice in pohod po okoliških gričih Kristan Vrha. Obiskali so nas gasilci. Teden je bil zelo zanimiv. Daša Goručan, 3. r.
Japonska sviloprejka ali jamamaj
9
November 2015
TEDEN OTROKA POSTALA BOM PROSTOVOLJKA V tednu otroka smo imeli delavnico na temo prostovoljstvo. Tema me je zanimala, saj je znanka, ki večkrat pride k nam, prostovoljka. Tako sem tudi sama že razmišljala, da bi postala prostovoljka. Kaj je prostovoljstvo, sem pobliže spoznala v delavnici, ko nas je obiskala gospa Jožica Lenič, ki je bila prostovoljka Šentjurja leta 2014. Pripovedovala je, kako je kot otrok pomagala in razveseljevala ljudi, ki so bili potrebni pomoči. Nikoli ni pričakovala plačila. Volčja češnja—lepa, a smrtonosna Največje plačilo je bila sreča ljudi, ki jim je pomagala. Takrat še ni vedela, da je prostovoljka. Zdaj sem se tudi jaz odločila, da bom postala prostovoljka. S sošolko Nežo bova obiskovali starejšo gospo. Prinesli ji bova drva, pometli in ji s klepetom krajšali čas. V delavnicah smo izdelali še znake za prostovoljstvo. Bilo je zanimivo in poučno. Manca Korenjak Šoster, 5. r. OŠ Šentvid
MOJ NAJLEPŠI DAN Mojih najlepših dni je veliko: ko sem dobila bratca, ko je prišla mami zdrava domov, ko sem šla jezdit, ko berem, ko gremo na izlete, gradnja nove hiše … Najlepši dan je pravzaprav vsak, če si ga le narediš. Zato je prav, da uživaš, a v zdravi meri. Dan postane lepši zaradi malenkosti: nekdo se spomni nate, srečaš najljubšo osebo, veš, da si nekaj dobrega naredil … Eden mojih najlepših dni je obisk Pokljuke. Štiri dni smo preživeli v planinah, brez hrumečih vozil, v dveh majhnih hiškah. Uživala sem, ko smo hodili po vodo, saj hiški vodne napeljave nista Japonska sviloprejka imeli. Veliko smo prehodili, dosegla sem tudi Viševnik, ki je visok 2050 metrov. ali jamamaj
Valentina Pepevnik, 8.a
Hej, počakajte! Nekaj vam moram povedati!
10
Pa ne že spet ...
November 2015
TEDEN OTROKA
Japonska sviloprejka ali jamamaj
11
November 2015
VSAKO MNENJE ŠTEJE NEVARNOSTI NA INTERNETU Na internetu najdemo veliko informacij, vendar moramo biti pazljivi, saj nam na njem grozijo tudi skrite nevarnosti. Naše učence smo povprašali, kaj menijo o tem. Bianca Thieme, 9.d Nevarno je kupovati prek računalnika, saj ti lahko kdo vdre v račun in ti ukrade denar. Prav tako se je nevarno prijavljati na socialna omrežja, kjer lahko vsi vidijo, kaj in s kom si dopisuješ. Prav tako lahko vsi vidijo tvoje osebne podatke. Na strani, ki zahtevajo tvoje osebne podatke, se ni pametno prijavljati. Neznanec lahko namreč ugotovi tvojo identiteto, kaj delaš in kje si. Ko te ni doma, ti lahko vdre v stanovanje in kaj ukrade. Nikoli se še nisem ujela v kakšno takšno past. Žiga Smole, 7.a Facebook je nevaren, ker se lahko nekdo predstavlja za nekoga drugega, ti pa misliš da je tvoj prijatelj in se dogovorita za srečanje. V resnici to sploh ni tvoj prijatelj, temveč nekdo, ki ima slabe namene. Tako se ujameš v past – lahko te ugrabijo ali izsiljujejo za denar. Nikoli se še nisem vpletel v kaj takega in se tudi ne želim. Joj, škoda, da niso tudi mene anketirali. Zelo rad povem svoje mnenje!
David Jagodič, 7.a Mislim, da je Facebook zelo nevaren, ker objavljajo razne reklame, spletne ponudbe in nagradne igre. Ponujajo ti npr. 1000 €, če sodeluješ v njih. Ko klikneš na aplikacijo, se prijaviš s svojimi osebnimi podatki, potem pa te lahko samo izsiljujejo za denar. Gal Krobat, 4.a Nevarno je, če po internetu nekaj nakupuješ tako, da samo klikneš. Čez nekaj časa dobiš domov račun, pa sploh ne veš od kod in kdo ti ga je poslal. Ne zdi se mi varno, da to počneš. Nikoli še nisem kaj takega poskusil in tudi ne nameravam. Žiga Orač, 7.d Nevarne se mi zdijo ponudbe in nagradne igre, ki se pojavljajo na ekranih. Ko klikneš na igro in odpreš račun, seveda denarni, ti lahko denar kradejo z računa, ne da bi ti vedel. V takšno past se še nisem ujel in se ne želim, ker mislim, da je to zelo nevarno. Maruša Golob, 7.a Poznam Facebook, e-pošto, Twitter, Skype, Snapchat. Uporaba teh socialnih omrežij se mi zdi nevarna. Nisem se še ujela v kakšno internetno past. Lara Smole in Maruša Golob, 7.a
12
November 2015
INTERVJU LETI, LETI, LETI … KOPJE! V sredo, 22. 9. 2015, ko smo imeli športni dan (kros), nas je obiskala najboljša slovenska atletinja in rekorderka v metu kopja Martina Ratej. Radovedni smo ji zastavili nekaj vprašanj o njeni športni poti. Na katerih evropskih in svetovnih prvenstvih ste sodelovali? Bila sem že na treh svetovnih prvenstvih, dveh olimpijskih igrah, sodelovala sem tudi na evropskih prvenstvih in na tekmi diamantne lige. Kateri rezultat vam je najljubši in kje ste ga dosegli? Moj najljubši rezultat je moj osebni rezultat, ki sem ga dosegla v Dohi, in sicer sem kopje vrgla 76,16 m daleč. Čez dve leti sem zopet tekmovala na tem stadionu, še enkrat zmagala in se približala temu rezultatu. Najboljša tekma in stadion sta v Dohi, kjer tudi najraje tekmujem. Kaj pa rezultati na tekmah atletske diamantne lige? Priznati moram, da sem najbolj zadovoljna z lansko sezono, ker sem bila na koncu uvrščena na drugo mesto. Do zadnjih dveh tekem sem se borila za zmago. Ponosna sem na diamantno ligo, ker je to zelo velik miting. Tekmuješ v sedmih mitingih in si v njih nabiraš točke. Ni lahko, ker moraš biti vedno prvi ali uvrščen med prva dva, da si pridobiš točke. Kdaj ste začeli trenirati in kdo vas je navdušil za atletiko? Trenirati sem začela zelo pozno, ker sem bila ze13
lo odmaknjena od atletskega stadiona. S treningi atletike sem pričela šele v osmem razredu osnovne šole in prvem letniku srednje šole. Navdušil me je sedanji trener. Spoznala sva se v šoli, kjer sem metala žogico. Že takrat sem znala dobro vreči žogico, saj sem vsako leto na državnem prvenstvu zmagala. Kolikokrat na teden trenirate? Moj začetek pripravljalne sezone se začne od novembra do decembra. Treningi potekajo dvakrat na dan, pavzo pa imamo v nedeljo. Na teden opravim od enajst do dvanajst treningov. Kako dolgo taja trening? Od dve do tri ure.
Tudi jaz sem poskusil metati kopje … in šlo mi je zelo dobro! Samo ne vem, kje je pristalo ...
Imate kakšen poseben ritual pred metom? Ali slišite gledalce na tribunah? Sedaj sem že dovolj izkušena in pripravljena, tako da nikogar ne slišim in ne vidim. Kako ste zadovoljni z reprezentančnim fizioterapevtom Khalidom Nasifom? Z njim že zelo dolgo sodelujem, saj mi vedno priskoči na pomoč pri kakšni bolečini ali poškodbi. Zelo sem vesela in ponosna, da mi stoji ob strani. Imate enak cilj kot on – olimpijado v Braziliji naslednje leto? Gotovo. Khalid Nasib je zelo velik ljubitelj atletike, jaz kot tekmovalka pa si želim zelo visoke uvrstitve na olimpijskih igrah. Martina Ratej je nato podrobneje predstavila kopje (žensko kopje je dolgo 2,20 m in težko 600 g, moško je daljše in težje) in način izvajanja meta, pri čemer je zelo pomembna tehnika. Doseganje vrhunskih rezultatov zahteva ogromno truda in treningov, že majhna napaka pa lahko hitro spodnese dober rezultat. Učence je povabila, da se preizkusijo v metu kopja. Martini Ratej se zahvaljujemo za odgovore in ji želimo še veliko športnih uspehov. Maruša Golob in Eneja Vehovec Pondelak, 7.a
November 2015
ŠPORT JESENSKI KROS V sredo, 23. septembra, smo vsi učenci šole na športnem dnevu tekli kros. Najprej smo se pod budnim očesom razredničark (in razrednika) dodobra ogreli, predvsem smo razgibali naše gležnje in stopala. Pri teku se je vsak potrudil po svojih najboljših močeh. Ob koncu je ravnatelj Mitja Šket najboljšim podelil priznanja, seveda pa si čestitke zaslužimo vsi, ki smo pretekli progo. V športni dvorani se nam je predstavila šola juda iz judo kluba Sankaku, na atletski stezi pa smo prisluhnili najboljši slovenski atletinji in rekorderki v metu kopja Martini Ratej ter si ogledali predstavitev šole atletike AK Šentjur, kjer trenirajo tudi nekateri naši učenci.
Takole smo se pomerili z izkušenimi judoisti.
Lara Smole, 7.a Eneja trenira v AK Šentjur.
Tri, štiri … ZDAJ! Kdo bo prvi na cilju?
14
November 2015
TRETJI POLČAS Letošnje šolsko leto so naši športniki pričeli z veliko odličnimi dosežki na različnih športnih tekmovanjih.
V ekipi srebrnih državnih podprvakinj (U15) je na začetku šolskega leta kar nekaj dobrih igralk prenehalo trenirati, kar se opaža tudi na tekmah. Proti ekipi Slovenskih Konjic so močno izgubile.
Kot že v lanski sezoni tudi letos fantje U15 dosegajo visoke
uvrstitve. Na zadnji tekmi so v gosteh premagali Rogaško Crystal (45 : 57). Do zdaj imajo le en poraz. Zaradi napačne podaje člana so izgubili 36 : 38.
Dekletom U13 gre bolje kot lani. Že trikrat so premagale Rogaško Slatino. Na zadnji tekmi so z veliko razliko izgubile proti Athlete Celje in Mariboru. Katere ekipe jih čakajo vnaprej, še ni znano.
Športne novice spremlja: Manca Avsec, 7.a
15
November 2015
LITERARNI NAVDIH LJUBEZEN … Ljubezen je lepa, ljubezen je slepa. Ljubezen je čista, iskriva, nepredvidljiva, velikokrat motna pa tudi samotna.
NEKAJ TI MORAM POVEDATI
Vsakdo ima nekoga, ki mu je kakor usoda.
Vsakdo ima skrivnost, čeprav jo zaupa. Vsakdo ima prijatelja,
Ljubezen je sreča pa tudi nesreča.
ki mu riše obzorja. Ima tudi nekoga,
Ljubezen nas vodi,
ki mu pove strahove bontona.
a včasih zaradi nje, tavamo v zablodi. Ljubezen je srečna, ljubezen je večna.
Povem ti lahko, ko mi je najbolj hudo, in tudi takrat , ko je svet kot en majhen oblak.
Ljubezen je vse, kar nas obdaja, ljubezen nas včasih zavaja,
Maša Krameršek, 9.d
a vendar vedno z nami ostaja. Zala Plevnik, 8.e
Tako mladi, pa že pišejo tako lepe pesmi ...
16
November 2015
LITERARNI NAVDIH NEKAJ TI MORAM POVEDATI Jutri bo drugačen mamin dan. Uf, to ne bo kar tako.
V službo odhitela bo.
Tokrat se mi je zalomilo.
Ko domov bo prišla,
Vse sem jemala prelahko.
kuhinja bo že pospravljena.
A sedaj mi je hudo.
Ko na vrt odhitela bo,
Ta problem rešiti res ne bo lahko.
tudi jaz storila bom tako. Tam ji bom pomagala
Kako z besedo na dan?
in na dan beseda bo prišla.
Moja mama dela skoraj noč in dan.
Nič več mi ni hudo,
Zjutraj v službo se ji mudi.
ker sem mami povedala vse to.
Ko doma je, toliko vsega postori.
Ona je premislila
Pozno zvečer vsa utrujena je,
in rešitev zame,
nočem težiti jaz ji še.
kot bi mignil, je prišla.
Kako z besedo na dan? Natalija Drame, 9.d
17
November 2015
LITERARNI NAVDIH ODNOSI
ŽIVLJENJE NI PRAVLJICA (razmišljanje)
Odnose je težko graditi, še posebej takrat, ko imaš nekoga rad. Ko imaš nekoga rad, mu tega ne priznaš.
Odnose mečeš skozi okna, puščaš oblakom, da ti rišejo obzorja.
Na obzorju je nastalo, se vse je dopolnjevalo. Ko to sliko dokončaš , mu priznaš, da ga rad imaš.
Maša Krameršek, 9.d
V pravljicah je vedno srečen konec – osamljeno dekle najde svojo sorodno dušo, dobro premaga zlo, na koncu so vsi srečni in brezskrbni. A v življenju ni tako. V življenju se spopadamo z mnogimi problemi. V mlajših letih se pogosto srečujemo z diskriminacijo. Veliko mladih posega po alkoholu, cigaretah in drogah. Nekateri mislijo, da bodo s tem bolj popularni, drugi po tem posegajo zaradi duševne stiske. Spet drugi so preveč zaposleni s tipkanjem po telefonu, da bi videli, kaj se dogaja okrog njih. Dandanes pa jih veliko gleda le na denar, čeprav mogoče tudi bogati niso srečni. Mogoče jih obdaja množica ljudi, za katere mislijo, da so njihovi prijatelji. Zaradi denarja je tudi veliko smrtnih žrtev. Zdaj vsi govorijo o beguncih. V Evropo so prišli, da bi zaživeli novo, boljše življenje in ubežali nevarnosti, ki jim preti v domovini. A tudi vsaka država ima svoje probleme. V naši je v današnjem času zelo težko najti službo. Težav je še veliko in nekateri dočakajo svoj srečni konec, drugi pa žal te sreče nimajo. Mnogi zapustijo ta svet veliko prezgodaj, morda so se le znašli ob nepravem času na nepravem mestu. Že samo en napačen korak je dovolj in tvoje življenje je za vedno zaznamovano. Nika Lebeničnik, 8.a
18
November 2015
STRAŠLJIVO POKRITI MOST ČEZ REKO To je bila edina pot, da si lahko prišel v mesto peš, z avtom ali kolesom. Reka, ki je tekla pod mostom, je bila umirjena. Ko je spomladi ali jeseni močno deževalo, se je njena gladina hitro dvignila, je pa tudi hitro padla, ko se je dež umiril. Tudi cesta ni bila slaba, čeprav je bila ozka in Karolini se je včasih zdelo, da se bodo v naslednjem ozkem ovinku kar zaleteli, kadar so se po njej peljali z avtomobilom. Edina sreča pa je bila, da po cesti ni vozilo veliko avtomobilov. Ampak nekaj pa je bilo čudnega na starem lesenem pokritem mostu, ki je pogoltnil avtomobile in zatemnil sonce tistim, ki so se peljali skozi … Karolina in njena prijateljica Penny sta ob polni luni peljali psa na sprehod. Nenadoma sta pri strašljivem razpadajočem in pokritem mostu zaslišali srhljiv ropot. Nenadoma se je škripajoči most razprl in iz njega se je priplazil krvav, raztrgan, visok, temačen in ogaben stvor, iz katerega so viseli gnijoči kosi mesa. Ko se je obrnil proti Karolini in Penny, sta opazili, da ima ostro nabrušene zobe, s katerimi ti lahko v hipu pregrizne goltanec. Oči so mu krvavo zažarele, ko ju je opazil. S svojim globokim in nič kaj prijetnim raskavim glasom je izdavil: »Sedem dni!« V hipu je izginil. Prijateljici sta s strahom v kosteh stekli domov. Karolininih in Pinyinih staršev ni bilo doma, saj so bili na križarjenju po Sredozemlju. Penny je zato lahko prespala pri Karolini. Prestrašeni sta zaspali. Ko sta se zbudili, sta imeli čuden in neznan občutek. Nekaj je bilo drugače, a nista opazili, kaj. Ta občutek ju je spremljal še naslednjih šest dni. Sedmega dne je Penny predlagala: »Peljiva psa na spre…« Isti hip ju je prešinilo. Tisto, kar manjka, je pes. Spogledali sta se, kot bi hoteli druga drugo vprašati, kje je. Vstopili sta v predsobo in na steni sta zagledali krvav napis: »ČAS JE POTEKEL!« Bili sta prestrašeni kot še nikoli. Nenadoma se v kuhinji zasliši srhljiv ropot. Panični sta stekli iz hiše. Tekli sta, pa še sami nista vedeli, kam. Ustavili sta se pri mostu. Ura na zvoniku je odbila deset zvečer. Luna se je obarvala rdeče in most se je razmaknil. Iz njega je skočilo sedem živih mrtvecev. Začeli so se pogovarjati v čudnem, neznanem jeziku. Nato so se razšli. Karolina in Penny sta se potuhnili v grmovje. Čez približno pol ure sta že mislili oditi, ko sta zaslišali krike sovaščanov. Stvori so jih obkolili in se pomnožili. Vragov ni bilo več sedem, temveč štirinajst ... Nenadoma je začelo deževati in grmeti. Voda pod mostom je začela sunkovito naraščati. Vragi so se začeli umikati. V ljudeh se je rodilo poslednje upanje. S čimerkoli, kar so imeli pri roki, so začeli polivati spake. Vaščani so potolkli šest spak, toda tudi njih je bilo le še pet. Karolina in Penny sta trpeli hude bolečine, ki jima jih je povzročila štiricentimetrska toča. Prijateljicama je uspelo nemogoče. S svojimi zadnjimi močmi sta se priplazili do bolnišnice in se tam nezavestni zgrudili na tla. Čez teden dni sta okrevali in se s kolesom odpeljali po gozdu. Sreča v nesreči je bila, da sta preživeli. Rok Krivokapič, 6. a; Val Pšeničnik, 6. b; Nik Bračun, 6. b
19
November 2015
STRAŠLJIVO ZAKLETA HIŠA »Si upaš?« je vprašala Barbara. »Šla bom, če boš šla tudi ti!« »Ali si prestrašena?!« »Ne, nisem!« Tako sta se dražili Barbara in njena najboljša prijateljica Ines, ko sta stopili na pot, ki je vodila do hiše gospoda Lambinija. Ves večer sta srečevali otroke, ki so bili pri njem, in vsakdo je govoril le o tem, kako strašna in velika je njegova hiša. Barbara je pogledala na veliko leseno tablo, se naslonila na vrbo, ki je rastla na dvorišču. Na tabli pa je z velikimi rdečimi črkami na črni pogladi pisalo: HIŠA STRAHOV. »Jaz se ne bom ničesar ustrašila!« je rekla Barbara. In res se ni bala ničesar, ne strašljivih knjig niti grozljivk, vse se ji je zdelo čisto normalno. »Ni slabo!« si je mislila, ko je na dvorišču zagledala strašilo in ko sta šli mimo njega, je strašilo iztegnilo roko in iz sebe iztisnilo močan glas: »Booohoohooooo!« Barbara se ni ustrašila, Ines pa je poskočila v zrak od strahu. »Ali te je strah?« je prijateljico vprašala Barbara. »Ne, sploh ne!« je rekla z oslabelim in tresočim glasom. Skupaj sta se dalje premikali proti verandi, kjer je bil vhod v hišo strahov gospoda Lambinija …
Vstopili sta na verando in tam zaslišali težke in škripajoče korake. Odprli sta vrata dnevne sobe, naenkrat pa sta na obrazu začutili lepljivo pajkovo mrežo. Mrežo sta odstranili kar z rokami in nadaljevali pot. V dnevni sobi se je valil gost dim. Videli sta samo stopnice. Barbara je pokazala nanje in vprašala Ines: »Greš?« Ines je prestrašeno prikimala. Boječe sta se plazili po stopnicah. V prvem nadstropju sta prijeli za kljuko vrat številka 1. Vrata so se odprla sama. Barbara je segla po stikalu in začutila čudno sluz. Ko se je luč prižgala, je Barbara na roki zagledala rdečo sluz. V sobi pa je mrgolelo ščurkov, pajkov, netopirjev … Zaloputnili sta z vrati in stekli do naslednje sobe, na kateri je bila napisana številka 2. Odprli sta vrata in zagledali val sluzi. Še pravočasno sta zaprli vrata in tako nadaljevali do vrat številka 13. Ta so bila videti še posebej strašljivo. Ines je pritisnila na kljuko, ampak vrata se niso odprla. Uporabili sta ključ, ki jima ga je dal gospod Lambini. Obrnili sta ga ter odprli vrata. Takoj sta ugotovili, da so bile v sobi pasti, saj je bila v kotu zlata skrinja. Barbara je z nogo stopila na prvo ploščico, ta pa se je udrla. Nogo je umaknila, iz sten pa so priletele puščice. Komaj sta se jim izognili, že so priletele nove. Ena je zadela Ines v trebuh. Kri ji je šinila iz žile po celem hodniku in po Barbari. Ta pa je zakričala in stekla po pomoč. Zelo poškodovano jo je lahko rešila le sluz iz sobe št. 2. Barbari se uspe prebiti nazaj do te sobe, od koder sluz vleče do Ines. Reši jo, hiša pa ostane nevarna in zakleta. Leja Stiplošek, Klavdija Tašner in Ajda Pantner, 6. a
20
November 2015
GLASBENI UTRINKI NAJ 16 IZVAJALCEV PO IZBORU 7.A Glasba mladim pomeni veliko, saj se ob njej kratkočasimo, sprostimo in uživamo. V 7.a smo naredili kratko anketo o njihovih najljubših izvajalcih. Ugotovili smo, da imamo zelo različen glasbeni okus.
AVICII AXL ROSE ELLIE GOULDING Uredila: Tina Šket, 7.a
FIFTH HARMONY GEORGE EZRA
SPOZNAVAMO ZNANE
JUSTIN BIEBER
SEVERINA VUČKOVIĆ
MAROON 5 MEGHAN TRAINOR MODRIJANI NINA PUŠLAR 1D PENTATONIX SANDRA AFRIKA SAŠA LENDERO SELENA GOMEZ SIDDHARTA
Je hrvaška pevka zabavne glasbe. Bolj poznana je samo pod imenom Severina, dostikrat imenovana tudi Seve nacionale.
Na glasbeni sceni je že 26 let. Velja za eno največjih pop ikon na ozemlju južnoslovanskih republik. Leta 2006 je Hrvaško zastopala na izboru za pesem Evrovizije v Atenah, kjer je s skladbo "Moja štikla" zasedla 12. mesto. Po Wikipediji povzela: Sara Pevec, 6.d
21
November 2015
MODNE ZAPOVEDI MODA NEKOČ Moda se skozi čas spreminja. Obleka nas zaščiti pred vročimi žarki, mrazom in drugimi vplivi. V prazgodovini so bila oblačila iz prepletenega ločja, trav in živalskih kož. Sčasoma so se kožam naučili odstraniti dlako in nastalo je usnje. Oblačila so sešili s koščenimi iglami ali posukanimi žilami. V poznejšem obdobju sta se pojavila lan in volna. Tako so začeli na primitivnih statvah tkati in dodajali vzorce. Na Japonskem so v tem času že uporabljali svilo.
Jesen je najbolj raznoliko obdobje v letu. Tkanine postanejo debelejše, barve pa bolj raznolike. Katerega od teh norih dekliških trendov boš izbrala za svoj zaščitni znak?
KAJ JE OBLAČILO?
pa pomanjšano.
Oblačila so predmeti, s katerimi dopolnjujemo in spreminjamo svoj zunanji videz. Z njimi ne izražamo samo estetskega vidika, ampak imajo oblačila več namenov: oblačilo je lahko uporabno, simbolično in estetsko. NA ŠOLI SE NAJBOLJ NOSIJO:
usnjene jakne, raztrgane kavbojke, jopice čez glavo ...
ČRNO BELA MODA Črno-bele kombinacije so vedno vpadljive. To jesen pa so v tej kombinaciji barv popularni še grafični vzorci. ČVEK ima za vas preprosto pravilo:
Veliki vzorci vizualno povečajo, manjši NEON SIGN Dobro je, da v šolo ne boš hodila v neonskih barvah in z velikimi napisi (nikoli ni dobro, da učitelju preveč padeš v oči), zato pa si lahko za vikend privoščiš malo originalnosti (npr. neonski napisi na oblačilih). BONBONI IN KARAMELE Vsi potrebujemo v življenju nekaj sladkega! Še posebej, ko je vreme temno in deževno. Če si na dieti in ne ješ bonbonov, si lahko nekaj sladkega privoščiš vsaj v modi. Oblačila in modni detajli z bonboni in pastelnimi barvami, še posebej v sladko rožasti niansi so hit vseh najstnic. SVETLO IN MEHKO Ko so dnevi hladni sivi in dolgočasni, se obleci v oblačila mehkih in svetlih barv. Kombiniraj barve, kot so bež, bela, siva, oker …
VELIČANSTVO PAJKIC Poleg klasičnih črnih pajkic, ki jih moraš imeti v svoji garderobi, so pajkice z norimi vzorci in z napisi. Vpadljive pajkice je najbolje nositi z dolgo džins obleko ali s prevelikim dolgim enobarvnim puloverjem. Po reviji COOL povzela: Manca Avsec, 7.a 22
November 2015
ALI SI ZASVOJEN Z RAČUNALNIKOM? Zasvojenost z računalnikom je lahko huda in resna stvar, saj kar naenkrat ne vidiš več, kaj se dogaja okrog tebe. Zanemarjati začneš šolo, prijatelje, šport in ostale pomembne stvari. Reši test in preveri, ali si zasvojen z računalnikom in vsem, kar ponuja. 1. Po napornem dnevu v šoli si končno doma. Kaj najprej storiš? a) Prižgem računalnik in hitro pobrskam po internetu. b) Pričnem s pisanjem domače naloge. c) Pojem okusno kosilo in pohvalim mamo, ki ga je pripravila. 2. Kako preživljaš svoj prosti čas? a) Večinoma berem knjige. b) Na internetu igram računalniške igrice. c) Pomagam pri domačih opravilih ali se ukvarjam s športom. 3. Kako poteka tvoje pisanje domače naloge? a) Zbrano pišem, vsa pozornost je usmerjena v naloge. b) Vsakih 15 minut si vzamem premor za računalniške igrice. c) Poslušam glasbo, saj me to zelo sprosti.
4. Učiteljica razlaga novo snov in narekuje zapis v zvezke. a) Pogovarjam se s prijateljem, saj lahko počnem več stvari hkrati. b) Zbrano poslušam učiteljico in si zapisujem. c) Če se le da, skrivaj brskam po telefonu.
5. Kaj počneš pred spanjem? a) Brskam po internetu in dolgo v noč spremljam dogajanje na Facebooku. b) Razmišljam o naslednjem dnevu in preverim, ali imam vse pripravljeno, nato se odpravim spat. c) Berem, nato zaspim s knjigo v roki.
Ali si zares zasvojen/a z računalnikom? Seštej točke:
A B C
1. 3 2 1
2. 2 3 1
3. 1 3 2
4. 1 2 3
5. 3 2 1
5–15 točk Nisi še zasvojen/a z računalnikom, a pazi, da ne postaneš! 16–22 točk Ni še prehudo, a se moraš začeti kontrolirati. 23–30 točk Tvoja zasvojenost je velika. Si v hudih težavah, zato poišči pomoč!
Sestavila: Tina Šket, 7.a
23
November 2015
ZABAVNA STRAN 6. Zidak je težak 1 kg in še pol zidaka. Koliko kilogramov je težak zidak?
ZNAŠ REŠITI UGANKE? 1. Koliko ljudi sedi na avtobusu, na katerem je 50 ljudi, jaz pa stojim ob 23 drugih?
7. Kdo lahko pove ta stavek: Ti si moj sin, jaz pa nisem tvoj oče?
2. Kaj je to: luknja ob luknji pa vodo drži?
8. Gledam nekoga na fotografiji. Koga vidim, če nimam ne bratov in ne sester in je oče moškega na sliki sin mojega očeta?
3. Če 5 mačk ulovi 5 miši v 5 minutah, koliko mačk potrebujemo, da ulovijo 100 miši v 100 minutah? 4. Katera črka manjka naslednjemu nizu izbranih črk? K Č M N N I _ 5. Jakobova mama ima 4 otroke: Luko, Janeza, Marijo, kako je ime četrtemu otroku?
Rešitve ugank najdeš na strani 3.
1. Vsak ga dobi ob rojstvu.
5. Zima, pomlad, poletje in …
2. Piješ iz njega.
6. Kaj uporabljaš za zabijanje žebljev?
3. V njem si ogledaš nov film.
7. Napisal je prvo slovensko knjigo (Primož …).
4. V njej se učiš.
8. Žival, ki plava v vodi. Besede vpisuj vodoravno.
1.
Na obarvanih poljih dobiš geslo. Pravilno rešitev (geslo) zapiši na listič skupaj s svojim imenom in priimkom ter do konca decembra oddaj v škatlo v knjižnici.
5.
Med tistimi, ki boste oddali pravilne rešitve, bomo izžrebali nagrajenca.
2. 3. 4. 6. 7. 8. 24
Sestavil: Tilen Šket, 7.a November 2015