Glasilo 2014/2015 by oskar

Oskar

2014/2015

Šolsko leto 2014/2015

Oskar Časopis OŠ Oskarja Kovačiča www.ososkar.si

Urednica: Špela Stele

Zbiranje prispevkov: Učitelji in učiteljice OŠ Oskarja Kovačiča

Oblikovanje: Primož Jan

vsebina

1. leposlovje 2. pravljica o miški 3. pravljica 4. literarni portret 5. natečaji 6. rad imam 7. moj najljubši dan je 8. bližnji in daljni kraji 9. z Oskarjem naokrog 10. živalski kotiček 11. dan pi 12. Oskar bere 13. noč knjige

14. uganki 15. rebus 16. strip (1. in 2. del) 17. šport na oskarju 18. pogovori 19. anekdote pri pouku 20. moda 21. trendi ličenja in pričeske 22. nasveti za lažje preživetje v šoli 23. horoskop

LEPOSLOVJE

TURJAŠKA IN POVODN MOŽ

V svojem delu vam bom predstavil dve deli Franceta Prešerna: Turjaško Rozamundo in Povodnega moža. Prešeren je bil res mojster besed. Njegova dela so zakladnica pesniških sredstev. Vsak nov verz je poln žalosti, presenečenja ali pa sreče.

Prešeren se je rodil v gorenjski vasici Vrba. Najprej se je šolal pri stricu duhovniku, kasneje pa v Ljubljani. Skozi vsa leta šolanja je bil odličen učenec. Leta 1820 se je preselil na Dunaj in začel študirati pravo. Umrl je 8. 2. 1848 v hudem in gmotnem pomanjkanju. Danes je

pokopan v Prešernovem gaju.

Glavna junaka romance Turjaška Rozamunda sta Ostrovrhar in Rozamunda. Prav

Ostrovrhar je bil tisti srečnež, v katerega se je Rozamunda zaljubila in mu hotela reči usodni da. Ne morem ravno reči, da sta bila odličen par, saj so ju odlikovale popolnoma drugačne lastnosti. Ostrovrhar je bil pogumen, neustrašen in odločen bojevnik, Rozamunda pa ljubosumna, prevzetna in zagledana sama vase. Pravzaprav je ves zaplet začel potujoči

pevec, ki je oznanil, da Razumunda ni več najlepša med dekleti, ampak je sedaj roža deklic prav Lejla iz Bosne. V Rozamundi je zavrelo. V obraz je postala rdeča kot kuhan rak, in če sem čisto iskren, sem se kar ustrašil, da ne bo revica omedlela. Nemudoma je poslala svojega moža Ostrovrharja po lepo Lejlo v Bosno. Mislila je, da ji je Ostrovrhar zvest, ampak se je zmotila. Ostrovrhar jo je zapustil, vzel Lejlo na svoj grad in z njo srečno ter veselo živel do konca svojih dni.

Preselimo se sedaj na drugi konec sveta – na Stari trg v Ljubljano. Veliko ljudi se je

zbralo na trgu, plesalo in se zabavalo. Urška je odganjala čisto vse plesalce, vse dokler ni do nje prišel Povodni mož. Lepo in olikano jo je zaprosil za ples in če sem iskren, sem na začetku mislil, da je Povodni mož dobrega srca. Ampak ko sta začela plesati, sem kaj kmalu spremenil svoje mnenje.

ROZAMUNDA NI Vrnimo se sedaj k Urški. Urška se je do svojega plesalca vedla lepo, ampak

drugače je bila prevzetna, ljubosumna in zagledana sama vase. Vsakega moža je znala zapeljati in ga zavesti. Urška in Povodni mož sta urno in elegantno plesala. Tako urno, da so gledalci ostrmeli, godci pa so od začudenja prenehali igrati na inštru-

mente. V nekem trenutku se je Povodni mož razjezil, zacepetal z nogami in na nebo priklical črne oblake. Z Urško sta se še zadnjič zavrtela in dokončno izginila v visokih valovih reke Ljubljanice.

Povodni mož in Ostrovrhar res nista imela veliko skupnega. Ostrovrhar je bil dober, Povodni mož pa slab. Ampak Rozamunda in Urška sta bili še kako podobni. Obe sta bili prevzetni, ljubosumni in zagledani sami vase. Znali sta omrežiti vse moške. Poleg osebnostnih značilnosti pa sta imeli še to skupno lastnost, da sta obe končali slabo. Urška v visokih valovih reke Ljubljanice, Rozamunda pa brez moža. Mislim, da sta obe dekleti doživeli tragičen konec. Obe sta nekaj izgubili: Urška na žalost ne bo

mogla imeti popravnega izpita, Rozamunda pa ima še priložnost, da se popravi in zaživi boljše življenje. Poleg podobnih lastnosti pa sta imeli tudi nekaj različnih. Urška je živela v mestu, Rozamunda pa na gradu. Dogajanje Povodnega moža je postavljeno na Stari trg, dogajanje Turjaške Rozamunde pa v čas kraljev in princes.

Obe Prešernovi pesmi sta mi zelo všeč. Polni sta bogatega pesniškega jezika. Vsak nov verz me z nevidno silo povleče naprej. V obeh pesmih smo videli, kako se poplačajo slabe stvari – tako da se ti vse vrne. Povodni mož je balada, Turjaška Rozamunda pa romanca. Za balade je značilno, da so daljše lirsko-epske pesmi. V njih nastopa malo oseb in veliko je dvogovora. Konec je tragičen. Za romanco pa je značilno, da je daljša lirsko-epska pesem španskega izvora. Je mirnejša in bolj stvarna kot balada. Njen konec je pomirjujoč. Dominik Kušar, 8. c 5

G R O Z N O

PALAČINKE Palačinke so z marmelado, Neki fant po imenu Gismo je dobil strašno pismo. Najprej ga je le odprl

ali čokolado. Radi imamo jih vsi, zdaj bašemo se mi.

in krokodil mu roko je požrl.

P I S M O

Grozne ptice so mu pojedle lice. Zeleni možje so mu potrgali lase. Levinja po imenu Tesa mu je odtrgala ušesa.

Velik los mu je uničil nos.

Nato dinozaver, ki ga kličejo Udavo, mu je odgriznil glavo.

Takrat so se v njegovi sobi kopali v zlobi.

Brin Lengar, 3. b

Slastne, slastne so za umret, vsi jemo jih vsepovprek. Larisa Klement, 4. C

PRAVLJICA O DEČKU, ZAČARANEM V ZAJCA NEKOČ, ZA DEVETIMI GORAMI IN DEVETIMI VODAMI, STA ŽIVELA DEČEK IN MAMA. BLIZU PA JE BIL GRAD. V GRADU STA ŽIVELA KRALJ IN PRINCESA. NEKEGA DNE JE DEČEK ODŠEL V VAS. ZAGLEDAL JE PRELEPO HIŠICO. NA VRTU JE RASLO KORENJE. DEČEK JE ODTRGAL ENEGA IN IZ HIŠICE JE STOPILA ČAROVNICA. DEČKA JE ZAČARALA V ZAJCA IN DEČEK JE ODSKAKLJAL V KRALJEVI HLEV. TAM JE SPOZNAL NEKAJ ŽIVALI. VSI ZAJČKI SO BILI BELE BARVE RAZEN DEČKA. BIL JE ČRN. ŽIVALI SO MU POVEDALE, DA JE V TEM GRADU LEPA PRINCESA. ZJUTRAJ JE KRALJ ODŠEL V HLEV, DA VIDI, ČE SO ŽIVALI V REDU. VIDEL JE, DA JE EN ZAJEC ČRN. TO JE POVEDAL PRINCESI, A MU NI VERJELA IN ŠLA V HLEV. MEDTEM ČASOM JE V HLEV PRILETELA VILA IN ZAJČKA ZAČARALA NAZAJ V DEČKA. PRINCESA JE VIDELA LEPEGA DEČKA. IMEL JE ZELO LEPA OBLAČILA. ŠLI SO PO MAMO IN DEČEK IN PRINCESA STA SE POROČILA. SREČNO SO ŽIVELI DO

KONCA SVOJIH DNI.

MANCA GLIHA, 2. B

DEKLICA SARA Za devetimi gorami je nekoč živela deklica Sara. Deklica se je sprehajala po gozdu in srečala konja. Hodila je še bolj globoko v gozd in srečala srno. Iz luknje je prišel zajec. Deklica je mislila, da so živali prave. Živali so spregovorile in deklica se je močno prestrašila. Živali so se ustrašile in zbežale. Naslednji dan, ko je šla deklica v gozd, je srečala vilo in veverico. Vila je bila vsa prestrašena. »Čarovnica in muc mi sledita,« ji je povedala. Takrat je vila dobila zelo veliko moč in premagala čarovnico ter muca. Deklica in vila sta postali dobri prijateljici. Šli sta v dekličino hišo. Vila je pričarala hrano, veverica je šla nazaj v gozd. Sara in vila sta srečno živeli do konca svojih dni.

Zala Tomažin, 2. B

DELFINČEK DAVID PRED DAVNIMI ČASI JE ŽIVEL DELFINČEK DAVID. ZELO RAD SE JE IGRAL S SVOJIMI PRIJATELJI. V ŠOLI JE BIL ZELO PRIDEN UČENEC, ZATO JE DOBIVAL PETKE. NJEGOVI PRIJATELJI SO BILI JAKA, LUKAS, TIM, ŽAN IN JAKOB. V ŠOLI SO IMELI ZELO PRIJAZNO UČITELJICO. NEKEGA DNE PA SO PRIŠLI RIBIČI. RIBIČI SO UJELI DAVIDOVE PRIJATELJE. DAVID JE PROSIL KITA, ČE MU POMAGA. SKUPAJ STA REŠILA DAVIDOVE PRIJATELJE. KIT JE MORAL POSPRAVITI BRLOG. DAVID MU JE POMAGAL. NEKEGA DNE JE PRIŠEL MORSKI PES. NAPADEL JE UČENCE IN UČITELJICE, KI SO BILI V ŠOLI. KIT JE POKLICAL ORKO. ORKA JE PREMAGALA MORSKEGA PSA. DAVID, JAKA, LUKAS, TIM, ŽAN, JAKUB IN KIT SO SREČNO ŽIVELI DO KONCA SVOJIH DNI.

TIM KRANJC, 2. B

PRINCESA KAJA NEKOČ, ZA DEVETIMI VODAMI IN DEVETIMI GORAMI, JE ŽIVEL KRALJ, KI JE IMEL PRELEPO HČERKO. IME JI JE BILO KAJA. ZELO RADA JE IMELA ŽIVALI. V HLEVU ZRAVEN GRADU SO IMELI ZAJČKE, KONJE IN MUCE. NAJRAJE JE IMELA MUCE. NEKEGA DNE JE ŠLA Z MUCO NA SPREHOD V GOZD. NA GOZDNI POTI JE ZAGLEDALA GROZNO GOSPO, KI JI JE BILO IME GARANDEJA. DEKLICA SE JE TAKO PRESTRAŠILA, DA JE PADLA NA TLA. GARANDEJA JO JE VZELA V SVOJ GRAD. KO SE JE DEKLICA ZBUDILA, JE VIDELA, DA JE ZAKLENJENA V SOBO. ZAČELA JE JOKATI. POGLEDALA JE SKOZI OKNO IN ZAGLEDALA SAMOROGA. SAMOROG JE PRIČARAL STOPNICE IN PRINCESA JE SPLEZALA NANJ. MEDTEM JE MIMO PRIJEZDIL PRINC. PRINCESA JE ZAGLEDALA PRINCA IN GA VPRAŠALA, ČE SE BI POROČIL Z NJO. ODGOVORIL JE: »JA.« ZA POROKO SO PRIREDILI VELIKO SLAVJE. SREČNO STA ŽIVELA DO KONCA SVOJIH DNI.

NAILA NUŠA, 2. B

KAKO JE KRJAVELJ OPRAVIL S STRAHOM IN TREPETOM PTIC (domišljijska zgodba po Jurčičevem Krjavlju iz romana Deseti brat) Krjavelj je bil star vaški posebnež. Preživljal se je s tem, da je hodil v krčme in pripovedoval zgodbe. Včasih je za nagrado dobil vrč vina, kozarec piva, morda celo kak goldinar. Prišel je do krčme ''Pri živahnem strašilu''. Vsi v krčmi so ga lepo pozdravili, saj ga je poznalo veliko ljudi. Krjavelj jim je odzdravil in rekel: »Novo zgodbo imam za vas in prisežem, da se boste podelali v hlače, tako je grozljiva.« S tem je sprožil val smeha. »No, me pa prav zanima,« je dejal nekdo za točilnim pultom. Krjavelj je sedel, si prižgal pipo in začel govoriti: »Bila je temna sobota pred veliko nočjo. Razsvetljevala jo je le polna luna.« Neki vaščan ga je prekinil: »Ta sobota je bila pa letos!« Vsi v krčmi so se zasmejali, a Krjavelj se ni pustil zmotiti in je nadaljeval: »Kot sem rekel, smo s kolegi Poldetom, Marto in Pepco sedeli in poslušali tuljenje volkov. Videli smo temne bliskajoče oblake.« »Iz enega je iznenada udarila strela in to naravnost v neko staro strašilo. Oči so mu ognjeno zažarele. Namesto glave je imelo staro, še komaj oranžno bučo. Nosilo je črn, z zaplatami zapolnjen plašč, za katerega še Bog ne ve, kdaj ga je nosil človek. Imelo je dolge slamnate noge in roke. Po koruznem polju je hodil kmet. Nosil je koso in se očitno ravno odpravljal na delo. Strašilo ga je pogledalo in začelo dvigovati svoje slamnate noge. Videti je bilo, kot da hodi proti njemu,« je opisoval Krjavelj.

Medtem mu je vneto prisluhnila tudi Tončka Zbregova, ki je sicer prišla v krčmo po svojega možakarja Staneta. Nalival se je z vinom in na njegovi mizi je bilo že vsaj deset praznih kozarčkov. Že ga je hotela okarati, a si je dejala, da bo najprej poslušala Krjavljevo zgodbo do konca. In Krjavelj je nadaljeval. »Strašilo se je prikradlo izza kmetovega hrbta in ga presenetilo. Prijelo ga je za noge in ga streslo iz hlač. Nadelo si jih je. Ker so bile hlače strašilu precej premajhne, so se mu na zadnjici tudi malo strgale,« je pripovedoval Krjavelj.

»Kmet se je pošasti zbal in začel bežati. A najbrž ni bil čisto sebi, saj se je že po parih korakih zaletel v voz in se onesvestil. Strašilo je pograbilo še koso, ki jo je nosil kmet, in njegov klobuk, nato pa opazilo luč v vasi in se očitno odločilo, da se poda tja.

pri

Stekel sem na polje in mu prekrižal pot. Gledal sem ga v oči. Od daleč se je zdelo, da je visoko kot jaz, a ko je prišlo bližje, sem kmalu ugotovil, da je za dve glavi višje od mene. Tedaj mi je srce skoraj padlo v hlače,« je opisoval Krjavelj. »Poklical sem na pomoč kolege, a so očitno zbežali nazaj v vas. Strašilo je od jeze začelo mahati s koso in porezalo tisto malo koruze, ki je zrasla. K sreči sem imel pri sebi petrolejko. Strašilu sem posvetil v oči in ga za trenutek oslepil. S tem sem dobil priložnost in zbežal na kmetijo tistega kmeta brez hlač. Strašilo se je obrnilo proti meni in začelo hoditi proti kmetiji. Za tem sem v drevesu videl zapičen kosir, s kakršnim sem že sekal dračje v gozdu. Pograbil sem ga in se pognal proti strašilu. Tako močno sem udaril po njegovi kosi, da mi je kosir kar iz rok padel. Strašilo je zamahnilo nazaj in skoraj že je bilo po meni! K sreči je v zadnjem trenutku kmet prišel k sebi. Pograbil je sekiro z voza in se pognal proti strašilu. Koso mu je z enim udarcem presekal na dva dela, jaz pa sem dvignil kosir in ga strašilu zalučal v glavo, no, v bučo. Slišalo se je hresk, nato pa še štrbunk! Buča je v dveh kosih padla na tla. Ogenj v njegovih očeh je začel počasi ugašati. Kmet si je poveznil svoj klobuk na glavo in še jezno potegnil hlače iz strašila ter jih odnesel k ženi. Vsaj tako sem sklepal.« Vsi so debelo gledali. Celo Tončka je pustila, da njen mož Stane spije še zadnji požirek vina. Tudi krčmar je najprej debelo gledal, a je potem skomignil z obrvmi v znak nejevere, saj je dobro poznal Krjavlja in njegovo domišljijo. »Na, tu imaš še en bokal vina, ker si dobro povedal. A moram reči, da mi je bila bolj všeč tista zgodba, kako si hudiča napol presekal. Zdaj pa pij, da bodo tudi ostali! Saj ljudje raje tebe poslušajo, posel pa stoji!« se je zarežal krčmar. A gostje so Krjavlja zaprosili za še eno zgodbo: »Prav. Zdaj pa zgodba o tem, kako je moj prijatelj Josip napisal knjigo Deseti brat,« je napovedal Krjavelj. »Oh, to bo pa še dolga noč.« je rekel krčmar. KRISTJAN ŠUŠTARŠIČ, 6. c

NEKOČ SO ŽIVELI KRALJ IN PRINCESKA. ŽIVELI SO V GOZDU. IMELI SO PRIJATELJE, IME JIM JE BILO MAJA, BINE IN LILI.

PRINCESKA SE JE NEKEGA DNE IGRALA. NEKAJ ČASA SE JE IGRALA, MIMO JE PRILETELA ČAROVNICA IN SI JE MISLILA, KAKO LEPA DEKLICA, PRAVA ZA MOJEGA SINA.

ČAROVNICA JE ODLETELA NAZAJ V SVOJ GRAD IN POVEDALA SINU, DA JE VIDELA PRELEPO PRINCESKO.

NASLEDNJE JUTRO JE ŠLA ČAROVNICA PO PRINCESKO. KO JE PRIŠLA DO GRADU JE ZAGLEDALA PRINCESKO.

ŠLA JE DOL Z METLE, ZGRABILA PRINCESKO, JO ODPELJALA V SVOJ GRAD, ZAKLENILA VRATA IN ODŠLA.

PRINCESKA SE JE ZAČELA JOKATI. SLIŠALA STA JO ČARODEJA KAJ IN KAJA. ZAČARALA STA SI KRILA IN ODLETELA K NJEJ.

PRINCESKA JIMA JE POVEDALA ZGODBO. ZAČARALA STA LESTEV IN PRINCESKA JE SPLEZALA PO LESTVI NAVZDOL.

PRINCESKA SE JE ZAHVALILA IN STEKLA DOMOV. IN SREČNO JE ŽIVELA DO KONCA SVOJIH DNI.

ANJA TODIČ 2.B.

Njeni kratki lasje so kot listi dreves v jeseni. Moje oko še ni zaznalo njihove prave barve. Skrbno jih barva, da bi prekrila njihovo že osivelo podobo. Njen obraz je vedno nasmejan. Tudi v slabih dneh se trudi, da bi prekrila slabo voljo. Vendar pa je takih dni malo, saj ji mi vnuki vselej čaramo nasmeh na obraz. Včasih jo tako nasmejimo, da ji iz rjavih oči pritečejo solze. Njene roke so od dela razpokane in od starosti zgubane. Vendar pa so močne za trdo delo, ki ga opravlja vsak dan. Dovolj so nežne, da ti podarijo objem, ko si žalosten in njen glas te pomiri.

MOJA BABICA

Ina Pavlič Juriša, 7. d

Jon Latifi, 2. a

O MENI

Nekoč je živel fant z imenom Jon. Jaz sem dober v tenisu. Zelo rad gledam dirke. Zelo rad rišem stripe. Najraje se igram v morju.

V šoli sem včasih priden. Berem dobro. Skoraj vedno sem zdrav. Pri matematiki sem zelo dober. Andraž Jevšnikar, 2. a

Nekoč je živela Tamija. Imela je zlate lase. Najbolj si je želela postati drsalka. Imela pa je tudi posebno moč. Znala je pričarati sneg in led. Tako je lahko vadila drsanje poleti in pozimi. Vendar se ji sanje niso uresničile. Padla je na ledu in si zlomila nogo. Nekaj časa je morala okrevati. Družbo sta ji delali sestri, ki sta bili enako nadarjeni. Ko se ji je noga zacelila, ji je zdravnik snel mavec. Obula je svoje drsalke in prvič po dolgem času stopila na led. Vadila je drsanje vsak dan in hodila na tekme. Čez tri leta je postala najslavnejša drsalka na svetu. Vsi so jo občudovali. Imela je ogromno pokalov in zlatih medalj. Tamija Zajc, 2. a 21

PRISPEVEK ZA NATEČAJ MOJA RODNA DOMOVINA

Slovenija. Naša lepa država. Imamo praktično vse; dih jemajoče gore, malo morja, bistre reke, velikanske gozdove, širne planote, posute z majhnimi vasicami; lepot naše države se sploh ne da našteti! Ampak naša pokrajina je kljub svoji osupljivi lepoti samo pokrajina, še zdaleč pa ni naša država. Država je več kot pokrajina, država smo ljudje. Pa mi, Slovenci, ki smo bistvo Slovenije, dovolj cenimo in spoštujemo svoj narod, jezik , svoje korenine? Mogoče. A vsekakor bi lahko večkrat poslušali slovensko glasbo, večkrat bi si lahko ogledali slovenski film, prebrali slovensko knjigo, večkrat bi lahko uporabili slovenščino, že sama pozitivna misel o naši deželi bi štela nekaj. Koliko pa lahko mi, mladi, sploh prispevamo k Sloveniji? Veliko. Lahko se sporazumevamo v slovenščini, beremo knjige slovenskih avtorjev, spoštujemo našo državo, ker bo nekega dne vodenje države v rokah nas, mlajših generacij, in če že zdaj spoštujemo in cenimo našo državo, je to lahko samo izvrstno izhodišče, da bomo kot odrasli lahko dobri državljani, da bomo spodbujali in vlagali v našo državo, da se bomo trudili za skupno dobro in da bomo našim potomcem privzgojili narodno zavest ter ljubezen do domovine. To dolgujemo vsem tistim, ki so se borili za našo svobodo, to dolgujemo vsem, ki so se borili za meje naše države, vsem, ki so se borili za to, da lahko dandanes pišemo in se izražamo v slovenščini, ne da bi nas zaradi tega kdo preganjal ali zatiral. Slovenija je res majhna, Slovencev nas je res malo, ampak to še zdaleč ne pomeni, da smo slabši ali manj pomembni narod, nasprotno, smo izjemen in unikaten narod, smo eni in edini. Zemlja, na kateri živimo, nam lahko ponudi vse, kot je dejal že Vodnik. Imamo ogromen potencial, smo razvita in odprta družba, tudi če smo trenutno v gospodarsko zahtevni situaciji, sem docela prepričana, da bomo izšli iz te krize, da jo bomo skupaj, kot narod prebrodili, tako kot je naš narod v preteklosti prebrodil marsikatero krizo, lakoto, vojno in pomanjkanje. Za dežjem v našem gospodarstvu bo zagotovo tudi posijalo sonce in osvetlilo našo čudovito državo. Ne glede na zdajšnjo situacijo pa moramo biti optimistični, ne smemo pozabiti na našo zgodovino. Našo deželo moramo ceniti in spoštovati, pa naj bodo brezupni ali zlati časi. Jaz verjamem v Slovenijo, upam, da tudi vi. Manca Gosenca, 8. c 22

Po sledeh Josipine Turnograjske:

tam pa skupaj odletiva,

NATEČAJ ZA NAJBOLJŠE LJUBEZENSKO PISMO V SLOVENIJI

skupaj v naslednji dan.

Ko pa zjutraj se zbudim, Že dolgo, dolgo časa,

samo na tebe mislim

na duši mi leži,

in svet res prazen se mi zdi,

od vseh fantov v razredu,

ker tebe z mano ni.

všeč si mi prav ti. In prosim, daj, imej me rad, In ko sva skupaj, jaz in ti,

za naju večna bo pomlad.

se zazrem ti v oči,

Nič naju ne zadržuje,

in zvezde padejo z neba,

odletiva v pisan grad.

ker sem tako zaljubljena. Pogledam te in mislim si, Ob tebi prav vse zbledi,

da lepšega od tebe ni,

svet počasneje se vrti,

oči so tvoje kot nebo,

ti in jaz, jaz in ti,

med lepo, zvezdnato nočjo.

skupaj v neskončnosti. Če midva skupaj bi bila, In ko ti pogledaš me,

kot Romeo in Julija,

srce mi kar zastane.

še luna bi soglašala,

Težave vse izginejo,

da midva res se ljubiva.

vse lepo postane.

Zato ti pravim, dragi moj, In zdaj, ko tole pišem ti,

bodi jutri še z menoj

se srce mi kar topi.

in nikoli me ne izpusti,

Veliko zvezd na nebu je,

jaz bom tvoja, ti boš moj.

morda jih gledaš tudi ti. Velikokrat zvečer te čakam,

Dana Pika Žigon, 8. c

v deželi nočnih sanj, 23

LITERARNI NATEČAJ KEKEC Z organizatorji Slovenskega knjižnega sejma (Zbornica založnikov in knjigotržcev, Cankarjev dom) je Bralna značka Slovenije pripravila literarni natečaj, povezan z znanim literarnim (in filmskim) likom Josipa Vandota, Kekcem. Natečaj je bil svečano zaključen na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Natečaja so se udeležile učenke 6. razredov: Ajda Pirc, 6. c, Pia Račič, 6. a , Maša Verbič, 6. a Lina Lengar, 6. b in Taja Juvančič, 6. b. Glavno nagrado je prejela učenka Ajda Pirc za prispevek z naslovom KEKEC GRE V DIJAŠKI DOM. Nagrado je prejela 26. novembra 2014 ob 12. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Prireditev je bila predvajana v živo na programu ARS. Med prireditvijo je nastopal Otroški pevski zbor RTV in trio Ftičar. V pevskem zboru je pela tudi Ajda .

KEKEC GRE V DIJAŠKI DOM Kekec je živel na planinah sredi neokrnjene narave. Vedno je nagajal Bedancu, a tokrat je šel predaleč. Ostareli Bedanec je živel v razpadajoči koči sredi gozda. Na ognjišče je pristavil kosilo, potem pa šel pogledat, če se je kaj ujelo v pasti. Kekec je opazil, da Bedanca ni doma. Hotel mu je prismoditi slastno nedeljsko kosilo tako, da je še bolj podpihnil ogenj. Košček žerjavice je odneslo na žimnico, ki se je takoj vnela. Najprej se je Kekcu zdelo vse skupaj zelo smešno, saj je pomislil, kako bo Bedanca še bolj razkuril, potem pa je opazil, kako se je ogenj hitro širil s postelje na obleko, ki je visela na stolu. Zgrabil je vedro, da bi ogenj pogasil, pa je bilo prazno. Tekel je ponjo v potok v dolinici. Ko je prišel nazaj, se je ogenj že tako močno razširil, da je že gorela cela bajtica. Kekca je pošteno zaskrbelo. Takrat pa je prišel mimoidoči gobar, zagledal ogenj in nemudoma poklical gasilce. Tudi Bedanec je zavohal vonj po dimu. Obšla ga je slaba slutnja in brž je stekel domov. In kaj je zagledal? Kekca, ki se je trudil z gašenjem ognja in paničnega gobarja, ki je ves čas nekaj telefonaril, namesto da bi pomagal. Kmalu za tem so prišli gasilci. Požar je bil hitro pogašen, potem pa se je začelo. Kako je lahko prišlo do nesreče? Kdo je kuril ogenj? Kdo je odgovoren? Bedanec je bil besen kot vrag. Seveda je on zakuril, da bi si skuhal kosilo. In Kekec je ogenj podžgal. Nazadnje so policisti oba odpeljali v dolino. Prišla je tudi Kekčeva mama, ki je bila vsa v skrbeh. Ker je Kekec že marsikaj ušpičil in ker zelo neredno hodi v šolo, so se odločili, da ga pošljejo v Kranj v dijaški dom. Tam bo lahko pridno hodil v šolo in se ne bo potikal po gorah. Bedanca so poslali v dom za ostarele, saj je star in težko skrbi zase. 24

Kekec je s težavo sprejel »kazen«. Šola mu ni nič dišala, še manj pa mesto in »hišni pripor« v dijaškem domu. Kmalu je spoznal sošolke in sošolce. Večinoma so bili resni, nihče se ni pretirano zanimal zanj. Vsak se je ukvarjal s svojim mobitelom, med seboj se niso prav dosti pogovarjali. V Kekčevih očeh so bili pravi čudaki. Le Gašper je bil razposajen in igriv fant, zato sta s Kekcem kmalu postala najboljša prijatelja. Zelo rada sta nagajala učiteljici za zgodovino. Nekega dne sta ji na stol namazala lepilo. In ko se je učiteljica usedla, ni mogla vstati s stola. Vsi so se zelo smejali, ne le Gašper in Kekec. Seveda ju je potem čakal mučen pogovor z ravnateljico. Tako je Kekec dopoldneve preživljal v šolskih klopeh, popoldne pa se učil in igral nogomet s fanti iz dijaškega doma. Z mislimi pa je bil v gorah, v gozdu. Pogrešal je svež gorski zrak in vonj po gorskih rožah. Še Bedanca je pogrešal. Komaj je čakal dan, da se bo lahko vrnil nazaj k svojim domačim. Vedel je, da bo šel domov takrat, ko ga bo ravnateljica pohvalila in bo v šoli izdelal z odliko. Šola mu ni delala težav, težko pa se je obvladal, da ni uganjal norčij na račun sošolcev in učiteljev. Nekega dne so šli na izlet v gore. Kekcu je kar zapelo srce. Tako se je veselil izleta, da celo noč ni mogel spati. Vstal je zgodaj, pred vsemi in pripravil vse stvari za na pot: vrv, svoje stare čevlje in klobuk. Z avtobusom so se odpeljali do Logarske doline. Ta del gora Kekec ni poznal. Odpravili so se proti slapu Rinka. Kekec je bil prvi. Hodil je hitro in kar preskakoval skale. Učitelj telovadbe, ki jih je vodil, ga je komaj dohajal. Sošolci so godrnjali in tarnali, da je pot prestrma in da je ta izlet brez veze. Eni bi jedli, drugi bi počivali, nobenemu ni bilo mar za lepote, ki jih je ponujala narava. Pri slapu so se malo odpočili. Kekec je užival ob pogledu na visoke gore. Zaradi javkanja se je vodnik odločil, da se bodo vračali po bližnjici. Pot je bila zelo ozka in kamnita. Na eno stran se je raztezalo zelo strmo skalnato pobočje, na redko posejano s smrekami in macesni. Sošolec Tone je bil zelo utrujen. Noge je premikal nerodno in okorno. Nenadoma se je spotaknil ob večjo skalo in se opotekel. Odneslo ga je po strmem pobočju. Zadnji trenutek se je ujel za korenino velike smreke. Kekec je brez oklevanja iz nahrbtnika povlekel vrv, jo spretno zavezal za ogromno skalo in sebi okrog pasu. Urno kot veverica je splezal do Toneta, ki se je le še z zadnjimi močmi držal za korenino. Hitro ga je navezal na vrv. Takrat pa so se iz ohromelosti prebudili tudi sošolci in vodnik ter oba potegnili nazaj na pot. Tone jo je odnesel le z nekaj praskami. Kekec je bil junak. Vodnik in sošolci so se mu vso pot v dolino zahvaljevali in občudovali njegovo spretnost. Novica o Kekčevem junaštvu se je hitro razširila. Tako je Kekec dočakal tudi ravnateljičino pohvalo in končno je lahko odšel domov. Še prej pa je šel v dom za ostarele obiskat Bedanca. Ta je bil zelo nesrečen. Pogrešal je svojo barako in svoj mir sredi gora. Ni bil človek, ki bi lahko živel v mestu. Kekcu se je prav zares zasmili. Obljubil mu je, da mu bo med poletnimi počitnicami zgradil novo kočo, tako da je ostareli mož lahko poletja preživljal v bajtici. Kekec mu ni več nagajal, Bedanec pa tudi ni več lovil živali. Ajda Pirc, 6. a 25

FESTIVAL FABULA – Pismo za avtorja V letu 2015 je bila knjiga slovenskih avtorjev, ki vsako leto izide ob festivalu, prvič namenjena mladim bralcem, pet zgodb zanjo (naslov knjige bo osrednja festivalska tema, Moč lažnega) pa bodo prispevali Žiga X. Gombač, Milan Dekleva, Desa Muck, Barbara Simoniti in Mojca Kumerdej. Učenci so avtorici Desi Muck napisali osebno pismo, v katerem so reflektirali prebrano zgodbo (skozi lastno izkušnjo, skozi mnenje ...) Iz naše šole je sodelovalo je 18 učencev iz 8. in 9. razredov. Prispela pisma so bila v času festivala razstavljena v preddverju CD. Sodelujoči učenci so vseh pet prejemnikov njihovih pisem spoznali tudi v živo, in sicer 4. marca 2015 ob 13. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, kjer so na posebnem dogodku razglasili pet najboljših pisem po izboru žirije in nagradili njihove avtorje. Z naše šole je bilo nagrajeno pismo pisateljici Desi Muck učenca Jakoba Jeršeta iz 8. B-razreda, ki je pismo tudi javno prebral. Anica Marinčič

Pismo pisateljici Desi Muck Ko sem bral zgodbo o Metki in o rezanju, me je kar naenkrat začela boleti koža. Imel sem občutek, da se najbolj nabrušen nož sprehaja po moji koži gor in dol ter za sabo pušča krvave sledi. Prijel sem se za roko in na srečo ugotovil, da je z njo vse v redu. Tako zelo sem se potopil v zgodbo, da sem mislil, da sem jaz tista oseba, o kateri govori besedilo. To se ti lahko zgodi samo ob branju dobrih knjig in zgodb. Samo knjiga te lahko popelje v svet domišljije in sanj. Tega ne zmore noben film. Ko sem bral zgodbo naprej, sem se še bolj potopil vanjo. Govorila je o stvareh, ki se danes vse preveč pogosto pojavljajo. Laž je ena najgrših stvari, ki jih je človek

Če se lažeš, nisi kul! Čeprav nekateri tvoji vrstniki mislijo, da si, če se zlažeš učiteljici, vendar nisi. S tem škoduješ samemu sebi, saj boš z rednim laganjem izgubil zaupanje učiteljev, prijateljev in celo staršev. Začeli se te bodo izogibati in na koncu boš ostal sam. Če človek misli, da je grd, in ima o sebi slabo mnenje, to nikakor ni v redu. Vsak človek je lep po svoje. Na svet je vedno treba gledati pozitivno in v svojem življenju vedno iskati pozitivne stvari. To bi morala storiti Metka. Ona pa je mislila, da je grda in celo poskušala narediti samomor. Na srečo pa je ob pravem trenutku spoznala pravega prijatelja. Veliko časa sta preživela skupaj in veliko sta si imela za povedati. Metka je končno dojela smisel življenja. Spoznala je, kako je, če imaš ob sebi nekoga, ki te ima rad in te podpira.

Čez nekaj dni je Metka svojemu prijatelju razkrila svojo skrivnost o rezanju. On jo je občudoval, kar je bilo narobe, saj jo je s tem spodbudil k temu početju. Prijateljskemu paru sta se pridružila še dva člana. Ena izmed njih je bila Petra, ki je bila najbolj debela oseba na šoli. Tudi ona se je počutila bolje v družbi, ki jo je sprejela medse. Tukaj nam pisateljica sporoča, da ni važno, kakšen je človek od zunaj, ampak kakšen je od znotraj. Ob branju zgodbe sem se zamislil in se spomnil na vse svoje prijatelje, ki jih imam. Pisateljica nam je v tem odlomku knjige hotela sporočiti, da je v življenju treba iskati dobre stvari in odmisliti slabe. Najbolj pomembno je prijateljstvo, saj je prijatelj tisti, ki te spodbuja in ti v srce prinaša toplino. V življenju se je treba izogibati lažem in se spopasti z resnico, za slaba dejanja pa prevzeti odgovornost. Pisateljici se zelo zahvaljujem za to pomembno sporočilo. Jakob Jerše, 8. b

V sredo, 4. marca smo se učenci OŠ Oskarja Kovačiča odpravili na festival Fabula v Cankarjev dom. Tam smo imeli pogovor s pisatelji petih zgodb MOČ LAŽNEGA. Zmagovalci natečaja so prebrali svoja pisma prisotnim pisateljem. Mentorjem iz sodelujočih šol pa so bile podarjene štiri knjige za šolsko knjižnico. Bilo mi je zelo zanimivo, saj smo lahko pisatelje kaj vprašali v povezavi z njihovimi zgodbami. Kar nekajkrat pa smo se tudi dodobra nasmejali. Klavdija Žnidaršič, 9. c

Knjige so nekaj posebnega. Vsaka v tebi zbudi čustva in veselje. Rad berem in tokrat sem prebral zgodbo FANTASTIČNI ŠTIRJE. Na temo te zgodbe sem napisal pismo pisateljici Desi Muck in s tem sodeloval na literarnem natečaju. Izmed vseh sodelujočih iz naše šole je bil moj spis izbran kot najboljši. 4. 3. 2015 sem ga naglas prebral v Cankarjevem domu pred prisotnimi pisatelji. Za nagrado sem prejel knjigo MOČ LAŽNEGA in darilni bon v vrednosti 20 evrov. Bil sem tudi na televiziji, v oddaji Infodrom. Zelo mi je bilo všeč in upam, da se bom lahko udeležil še več takih natečajev. Jakob Jerše, 8. b

V sredo, 4. 3. 2015, smo se odpravili v Cankarjev dom, kjer so izbrani učenci iz različnih šol prebrali

svoja pisma pisateljem. Vsak učenec, ki se je tega udeležil, je prebral kratko zgodbo in potem napisal pismo pisatelju. Vsaka šola je imela drugega pisatelja. Prebrana pisma so govorila o depresiji, velikosti ženskih »skokic«, mačku, ki se zateka k mačjim lažem in prevaram, skratka o malih in velikih lažeh. Vsak pisatelj se je predstavil in povedal nekaj o sebi in svoji zgodbi. Bili so zelo veseli, ker so se njihove zgodbe dotaknile veliko mladih bralcev. Tudi jaz sem kot bralec vesel, da sem se tega lahko udeležil, saj sem spoznal nekaj najbolj popularnih mladinskih pisateljev. Žan Fistrovič, 9. d

Brin Lengar, 3.b

Nika Jurca, 3.b

RAD IMAM … Moj najljubši predmet je matematika. Zelo rad rešujem račune. Všeč so mi zapleteni računi. Zapletene pisne naloge so mi malo manj všeč. Nekatere pisne naloge so zelo težke. Včasih potrebujem pomoč pri reševanju pisnih nalog.

MATEMATIKO PLESNI KROŽEK

Matic Maj Remic, 2. ca

Jaz hodim na plesni krožek. Tam plešemo v parih ali pa sami. Enkrat smo plesali angleški valček. Na plesnem krožku sem edini fant. Plešem s punco, ki ima »blond« lase.

PLESNE VAJE

Darjan Urbančič, 2. c

NA PLESNIH VAJAH JE ZELO ZABAVNO. VODI NAS UČITELJICA BARBARA. PREDEN GREMO V TELOVADNICO, POČAKAMO NA KLOPCI. OGREJEMO SE TAKO, DA SE GREMO KIPE. NAJPREJ SMO SE UČILI POSKOČNI PLES, ZDAJ PA SE UČIMO ANGLEŠKI VALČEK. IMELI SMO EN NASTOP. ZAGOTOVO BOMO IMELI ŠE KAKŠNEGA. VELIKO SE ZABAVAMO. NA PLESNIH JE SAMO EN FANT. NASLEDNJE LETO BOM TUDI HODILA NA PLESNE VAJE.

MANCA GLIHA, 2. B

ŠPORTNO PLEZANJE

prostem času se ukvarjam z različnimi športi, kot so plezanje, igranje košarke, hoja v hribe in kolesarjenje. Prosti čas mi pomeni veliko, predvsem največjo sprostitev. Predstavil vam bom hobi športno plezanje. Športno plezanje sem izbral zato, ker je to trenutno moj najljubši šport in mu v zadnjem času posvečam največ prostega časa. To počnem že pol leta. 30

ŠPORTNO PLEZANJE

V Septembra lani sem se namreč vpisal v plezalni tečaj v Plezalni center Ljubljana. Ob ponedeljkih in petkih sedaj po dve uri in pol treniram. Veščin plezanja me učita trenerja Gašper Pintar in Klemen Kejžar. Gašper je tudi moj vzornik. Ta hobi mi je zelo všeč tudi zato, ker ga lahko vadiš tako v zaprtem prostoru, še lepše pa je plezati na prostem, v naravi. Tako plezanje poteka v naravnih plezališčih ali v dvoranah na umetnih stenah. Za ta hobi sem se odločil, ko sem preplezal severno steno Mojstrovke in sem bil nad tem navdušen. Izkušeni plezalci so mi namreč povedali, da je preplezati omenjeno steno zelo velik podvig, in to me je motiviralo, da bi se naučil o plezanju še več. Osnovni deli plezalne opreme so: plezalna čelada, plezalni pas, vrv, dolga do približno 70 metrov, plezalniki, varovalo grigri ali varovalna ploščica, kompleti karabinov in vrečka z magnezijem. Zgodovina prostega plezanja sega v leto 1950 in v ZDA. V Yosemitski dolini se je takrat prvič pojavilo prosto plezanje oziroma ameriški izraz freeclimbing kot premagovanje plezalnih težav samo s pomočjo lastnega telesa. Iz Amerike se je v sedemdesetih letih 20. stoletja prosto plezanje razširilo tudi v Evropo. V Sloveniji za začetnika prostega plezanja štejemo Iztoka Tomazina in Boruta Berganta, ki sta leta 1978 obiskala ZDA in tam spoznala etiko prostega plezanja. Sam v povezavi s tem hobijem skrbim za kondicijsko pripravo, zdravo prehrano in čim več pravilnega treninga. Moji uspehi na tem področju so, da sem preplezal nekaj zahtevnih smeri, kot že prej omenjeno severno steno Mojstrovke, steno Belvi ob Bohinjskem jezeru in steno Napoleonico nad Trstom. Poleg tega je pomembno, da se po petih mesecih redne vadbe napredoval v boljšo skupino. V letošnjem letu se bom udeleževal tudi tekem športnega plezanja. Obstajajo tri tekmovalne discipline, in sicer: 

težavnostno plezanje, kjer se za končni rezultat meri preplezana višina;



balvansko plezanje, kjer je končni rezultat odvisen od števila preplezanih balvanov;



hitrostno plezanje, kjer se meri čas plezanja smeri.

Prvo tekmo sem imel na Jesenicah v hitrostnem plezanju v mesecu januarju letos. Najtežja stena na svetu se imenuje El Capitan, ki jo plezajo tudi do 6 dni in noči. Zanimivo je, da si plezalci, ki plezajo to steno, mažejo rane in konice prstov s sekundnim lepilom, da se lahko bolje oprimejo v steno. Ta stena je v Ameriki. Želim si, da bi jo nekoč preplezal. V prihodnosti nameravam izdelati izpit za učitelja plezanja in ustvariti svoj klub. Jakob Pogačar, 6. c 31

SKAVTE

V prostem času hodim h katoliškim skavtom, ki jih imam 1-krat na teden. Najprej vam bom predstavila, kako se je skavtsvo sploh začelo.

Zgodovina skavtstva: Začetnik skavtstva je bil Robert Baden-Powell. Živel je v drugi polovici 19. stol. in v prvi polovici 20. stol. Rodil se je v Londonu. Že v mladosti so mu veščine, kot so postavljanje šotora ali kurjenje ognjev, dobro šle od rok. Imel je uspešno vojaško kariero. Leta 1907 je organiziral svoj prvi poskusni tabor. Zbral je dečke različnih starosti in jih učil taborniških veščin . Nekaj let pozneje je bila ustanovljena dekliška skavtska organizacija.

RAD IMAM …

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že leta 1922. V začetku druge svetovne vojne je organizacija prenehala z delovanjem. Po drugi svetovni vojni skavtska organizacija ni bila dovoljena. Leta 1990 je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je štelo 70 članov. Sedaj je skavtov v Sloveniji približno 4500.

Značilnosti skavtov: Skavti poleg rednega programa vsako leto organizirajo približno 200 taborov in ravno toliko zimovanj, na katerih se udeleženci učijo življenja in preživetja v naravi, spoznavajo nove kraje, se urijo v ročnih spretnostih in igrah, ob vsem tem pa se hkrati učijo bivanja v skupnosti. Želijo ponuditi zdrav in razgiban način preživljanja prostega časa ter vzgajati k odgovornosti, spoštovanju različnosti in vztrajnosti. Skavti so organizirani v štiri starostne skupine: bobri in bobrovke od 6 do 7 let, geslo bobrov in bobrovk je »Trden jez«; volčiči in volkuljice od 8 do 10 let, geslo volčičev in volkuljic je »Kar najbolje«; izvidniki in vodnice od 11 do 15 let, geslo izvidnikov in vodnic je »Bodi pripravljen«; popotniki in popotnice od 16 do 21 let, geslo popotnikov in popotnic je »Služiti«; Izvidniki in vodnice so organizirani v vode, ločene po spolih, vodi pa v mešane čete. Jedro skavtstva predstavlja obljuba. To skavt in skavtinja častno izrečeta pred skupnostjo. Poznamo obljubo volčičev in volkuljic ter »pravo« obljubo.

Jaz in skavti Sama sem hodila k bobrčkom, nato k volčičem, zdaj pa hodim v četo. Kot sem že omenila, se dobivamo enkrat tedensko. Na dva tedna imamo vodovo srečanje, ki šteje 8 deklet, imenujemo pa se Pume. Ravno tako na 14 dni pa se sreča cela četa, ki je sestavljena iz 3 fantovskih in 3 dekliških vodov. Na srečanjih se učimo različnih veščin, na primer delanja različnih vozlov.

RAD IMAM …

Za skavte so zelo zanimivi tudi tabori. Letošnje zimovanje smo imeli na začetku počitnic in je

trajalo tri dni. Šli smo na Pohorje. V petek smo se z avtobusom pripeljali do vznožja Pohorja, nato pa smo se peš z nahrbtniki odpravili proti planinskemu domu. Pot je bila kar naporna, saj so bili nahrbtniki napolnjeni z vsemi potrebščinami za naslednja dva dneva. V soboto smo najprej imeli delavnice o vodi, zraku, zemlji in ognju, na katerih smo delali različne poizkuse, nato pa je sledila orientacija v gozdu. S pomočjo zemljevida smo morali priti na določeno točko. Naša skupina se je najprej izgubila, nato pa smo srečni prispeli na cilj. Zvečer smo imeli družabni program, ki je bil zelo zabaven. Nedelja se je pričela z jutranjo telovadbo, nato pa smo morali počistiti cel dom. Skavti imamo tudi svojo uniformo: oranžen kroj, vsak steg pa ima tudi svojo barvo rutke. Moj steg (Ljubljana 2) ima rutko, ki je modra in bela, to pa pomeni: modra Ljubljanica, bela Ljubljana. Moja rutka je sedaj samo modra, ko pa bom spomladi povedala obljubo izvidnikov in izvidnic, bom dobila modro-belo rutko.

Skavtstvo ni tekmovanje, je pa učenje za življenje. Vse, kar se naučimo pri skavtih, lahko uporabimo tudi v vsakdanjem življenju. Zelo rada obiskujem skavtska srečanja, saj imam tam veliko prijateljev. Če me bodo skavti še naprej tako veselili, bom postala vodnica in bom svoje znanje posredovala mlajšim skavtom. Zala Zoja Zorn, 6. a

RITMIČNO GIMNASTIKO Ritmična gimnastika je ples iz osnov baleta, gimnastike in plesa. Zanjo sta potrebni predvsem gibčnost in dobra kondicija. Vaja je sestavljena glede na zmogljivost dekleta, ki trenira čez celotno sezono. Originalno je to dekliški šport, vendar so v Koreji že začeli uvajati tudi fante. Tekmuje se lahko z petimi različnimi rekviziti: žogo, obročem, kiji, trakom ali kolebnico. Mlajše deklice pa po navadi tekmujejo brez rekvizita. Tekmovalke tekmujejo v dresih iz poliestra, ki so posuti s kristalčki, zato je vrednost teh dresov zelo visoka. Nika Pavlina Cirman, 8. c

LOGIKO Logiko obiskujem ob četrtkih. Ker nas je preveč, ni vsak četrtek. Delamo različne naloge. Rešujemo različne vaje iz logike. To so naloge s številkami. Všeč so mi vse naloge. Logika je koristna pri šahu. Koristna je tudi pri matematiki. Jure Miljević, 2. c

PLANINSKI KROŽEK Planinski krožek je zelo dober. Tam veliko prehodimo. Prehodimo okoli 1100 nm ali 10 km. Tam je zelo zabavno. Vidimo zelo zanimive stvari. Lahko tudi slikamo. Vidimo na primer: sneg, ptice, drevesa in pokrajino. Do zdaj smo šli na Slivnico in na Lačno. Meni je všeč, ker ti ni treba takrat doma pospravljati. Aljaž Kenda, 2. c

RAD IMAM …

TENIS

TO LETO SEM ZAČEL S TENISOM. TENIS IMAM OB PONEDELJKIH. NA TRENINGU SE NAJPREJ OGREJEMO. NATO NAM TRENER MEČE ŽOGICE. MI JIH ODBIJAMO ENKRAT FORHEND, DRUGIČ BEKEND, NATO PA VOLE. ŽOGICA MORA LETETI NAD MREŽO. UDARITI MORAŠ PRAVILNO. TAKO JE LAHKO POSLATI ŽOGICO ČEZ MREŽO. TENIS MI JE ZELO VŠEČ. Tim Juvančič , 2. b

KITARO

Na ure kitare sem se vpisal, ker sem videl otroke igrati v glasbeni šoli. Uči me Jure, tam pa imam prijatelja Žiga. Jure je že velik in ima svoj bend. Ure kitare imam ob torkih popoldan. Vsakokrat dobim tudi note, ki se jih moram naučitih. Jure je zelo prijazen, zato grem rad tja. Upam, da bom tudi jaz lahko enkrat dober kitarist. Lukas Šubic, 2. b

NOGOMET JAZ HODIM NA NOGOMET IN IMAM PRIJAZNEGA UČITELJA. ZA NOGOMET POTREBUJEM KRATKO MAJICO, KRATKE HLAČE IN ŠPORTNE ČEVLJE. SEVEDA POTREBUJEM ŠE ŽOGO. ČE NAS JE DOVOLJ, EKIPO SESTAVLJA PET IGRALCEV, DRUGAČE PA TRIJE. TRENING POTEKA V MOJI ŠOLI IN GA TRENIRAM OB SREDAH IN PETKIH. PO TRENINGU SEM UTRUJEN. ALDIN BAJRIĆ, 2. B

MOJ NAJLJUBŠI DAN JE … (učenci 3. d)

To je petek. Ta dan sem prosta, lahko zunaj delam snežaka. Sestrična lahko prespi pri meni. Velikokrat se v petek z družino odpravimo na smučanje. Včasih pa grem k bratrancu Maju in sestrični Brini. Zala Elikan Zame je najljubši dan sobota, ker meni in sestri Tajdi očka in mamica dovolita gledati televizijo. Ko jo nehava gledati, gremo na sprehod. Vrnemo se domov in mamica skuha kosilo. Po kosilu očka in mamica počivata. Jaz in Tajdo pa se igrava. Ajda Vidic Moj najljubši dan je nedelja, to pa zato, ker je po navadi doma očka. Očka je po poklicu gasilec in dela vse dneve v tednu. V zimskem času se hodim ob nedeljah skupaj z bratrancem in sestrično sankat. Ob dvanajstih pa gremo k babici in dedku na kosilo. Zvečer z družino gledamo nadaljevanko Moj vsakdanji kruhek. Anžej Žagar

Rada imam četrtek. Ta dan imam gasilce. Pripravljali smo se za tekmovanje, ki je bilo 7. februarja. Preden grem na gasilske vaje, pa vadim še violončelo. Maja Kermc Moj najlepši dan je dan, ko imam rojstni dan. Zakaj? Ker dobim veliko daril. Na moj 9. rojstni dan sem od Lane dobila dnevnik. Rojstni dan praznujem skupaj z bratom dvojčkom Alminom. Na rojstnodnevno zabavo povabiva prijatelje in sorodnike. Almina Muhović V torek imam terensko jahanje, zato je torek moj najljubši dan. Ta dan imam tudi flavto. Na jahanju se veliko novega naučim o konjih. Na urah flavte se učim teorijo in igranje. Ta dan mi je zelo všeč. Lana Zrimšek Moj najlepši dan se je začel na sobotno jutro, sijalo je sonce, slišala sem tudi ptičke. Večkrat prideta ob sobotah na obisk dedek in babica. Babica je rekla, da gremo z njo v živalski vrt. Vesela sem bila povabila. Povabila je še moja bratca Bora in Julijana. Ko smo si ogledali cel živalski vrt, smo šli na sladoled. Potem smo šli domov, bili smo zelo utrujeni in popadali smo na postelje. Lina Jager

BLIŽNJI IN DALJNI KRAJI

KRANJSKA GORA

Kranjska Gora leži na severozahodu Slovenije, na tromeji z Avstrijo in Italijo, ob vznožju Julijskih Alp in Karavank, v ožjem območju Triglavskega narodnega parka. Je pomembno turistično in zimsko športno središče v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko. Okrog starega vaškega jedra je zgrajen nov, večinoma turistični del naselja s hoteli, počitniškimi stanovanji in hišami, rekreacijskimi objekti, trgovinami in žičnicami ter smučarskimi progami in omrežjem kolesarskih in peš poti. Vse to daje Kranjski Gori z bližnjimi naselji Podkoren, Gozd Martuljek in Rateče podobo enotnega zgornjesavskega turističnega območja, pomembnega tako v letnem kot tudi zimskem turizmu. Kranjska Gora je prizorišče pomembnih mednarodnih smučarskih tekmovanj v alpskem smučanju na Vitrancu in smučarskih skokih v Planici. ZGODOVINA Zgornji del doline Save Dolinke je bil do 14. stoletja slabo poseljen; šele v začetku 14. stoletja so pričeli novonaseljenci v večji meri krčiti tamkajšnje gozdove in jih spreminjati v kmetijska zemljišča. Kraj, ki se v starih listinah prvič omenja 1326 kot Chrainow je postal staro cerkveno in upravno središče za vasi od Podkorena do Srednjega Vrha. Naselje, ki je bilo v preteklih stoletjih precej odmaknjeno, je postalo prometno dostopnejše, ko so 1870 zgradili železniško progo Jesenice–Trbiž, a so jo opustili leta 1966. Z izgradnjo proge se je pričelo dnevno odhajanje delovne sile predvsem na Jesenice v tamkajšnjo železarno, istočasno pa tudi razvoj turizma. Med prvo svetovno vojno zgrajena cesta čez prelaz Vršič pa je olajšala dostop v gorski svet in dolino Soče. 8. aprila 1941 so kraj zasedle italijanske okupacijske enote, a so ga kmalu prepustile nemškemu okupatorju. Ta je začasno v njem naselil Nemce iz Ljubljane, ki so 1941 optirali za Nemčijo. Tik pred koncem vojne je prišlo do hudih bojev med partizani in umikajočo se nemško vojsko. ZNAMENITOSTI Naravne znamenitosti so: jezero Jasna, Triglavski narodni park, Vršič, Julijske Alpe, Ajdovska deklica, izvir Save Zelenci, slap Peričnik, presihajoče jezero Ledine, Martuljkova skupina, Martuljški slapovi, Triglav, dolina Krma. KULTURNA DEDIŠČINA V starem vaškem jedru današnje Kranjske Gore stoji cerkev Device Marije Vnebovzete. V starih listinah je prvič omenjena leta 1326 kot podružnica radovljiške prafare, a je 1630 postala župnijska cerkev. Poznogotska stavba ima zvezdasto obokan prezbiterij in pravokotno ladjo, ki je bila v 19. stoletju podaljšana do prvotno prosto stoječega zvonika, postavljenega okoli leta 1500. JAVNE ZGRADBE Javne zgradbe so: banka, pošta, šola, vrtec, komunala, zdravstven dom, občina. David Lapanja, 6. a 38

BLIŽNJI IN DALJNI KRAJI

GRČIJA

LEGA

Grčija je sredozemska država na skrajnem jugu Balkanskega polotoka, ki leži v severnem zmerno toplem pasu. Na kopnem na zahodu meji na Albanijo, na severu na Makedonijo in Bolgarijo ter na vzhodu na

Turčijo. Po morju jo z vzhoda obliva Egejsko morje, z zahoda in juga pa Jonsko in Sredozemsko morje. Imenujemo jo tudi zibelka Zahoda.

Njena pokrajina se deli na tri glavna območja. To so otoki v Jonskem in Egejskem morju, prelep močno razčlenjen obalni pas ter celinsko območje, ki ima strma pobočja.

Njeno glavno mesto so Atene, kjer najdemo tudi Akropolo, znamenito svetišče, posvečeno boginji Ate-

ni, po kateri je mesto dobilo tudi ime. PODNEBJE

V Grčiji vlada pretežno sredozemsko podnebje, vendar se med severnimi in južnimi pokrajinami pojavljajo velikanske razlike zaradi nadmorske višine, smeri vetrov, bližine morja in zaprtosti reliefa. Na se-

veru so v notranjosti mrzle zime in vroča poletja, v hribih pa pogosto led in sneg. Za južne otoke pa so

značilni veliki temperaturni skoki. Poleti piha s severa suh veter, ki še bolj ogreje ozračje. Pozimi pa pihajo zahodni vetrovi, ki prinašajo slabo vreme z neurji in močnimi padavinami.

Tudi rastlinstvo je značilno mediteransko. Nad morjem uspevajo pomaranče, oljke in trta. Povsod po deželi rastejo ciprese in oljke. DRŽAVNI SIMBOLI

Kot vsaka država pa ima tudi Grčija svoje državne simbole, kot sta zastava, grb in himna. Zastava je modro-bele barve. V njenem zgornjem levem kotu pa je grb. Grb je bel križ v modrem kvadratu. Njihova himna se imenuje Himna svobodi.

PREBIVALSTVO

Grčija je redko poseljena država, saj v njej živi le 10,5 milijona prebivalcev. Večina prebivalstva živi v kotlinah, ob obalah in na območjih pomembnih mest, kot sta Atene in Solun. Notranjost in otoki pa so redkeje poseljeni. Prevladuje predvsem ostarelo prebivalstvo, mlajše pa živi predvsem v mestih ali se je preselilo v tujino. Večina prebivalcev je Grkov, ostali so Albanci, Vahi in Turki. Govorijo standardno sodobno grščino, za pisavo pa uporabljajo grško pisavo iz 5 stol. pr. n. št. Glede vere so po večini pravoslavci. 39

GRČIJA

GOSPODARSTVO

V Grčiji je za gospodarstvo zelo pomemben turizem, saj daje zaposlitev številnim ljudem. S svojimi zgodovinskimi znamenitostmi in raznolikim okoljem privablja turiste in si tako zagotavlja velik dobiček. Pomembno je tudi kmetijstvo. Glavni pridelki so sladkorni trst, žito, pšenica, koruza, ječmen, riž, tobak in bombaž. Kmetijstvo se počasi posodablja, kar se kaže v pridelovanju južnega sadja. Živinoreja pa je razširjena le toliko, da pridelajo dovolj mesa in mlečnih izdelkov za domači trg. Najpomembnejša kmetijska panoga pa je sadjarstvo, predvsem gojenje oljk. Tako na leto pridelajo okoli 1,6 milijonov oljk. Pod gospodarstvo pa lahko omenimo tudi industrijo. Tu prevladujejo majhna in srednje velika družinska podjetja. Najpomembnejša je živilska industrija, kateri sledi tobačna. Za njima pa so še

tekstilna, oblačilna, usnjarska in obutvena industrija. KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI

Kulturne znamenitosti v Grčiji so: leseni konj iz Troje, tempelj Partenon (posvečen boginji Ateni). Antično gledališče v Epidaurusu (še danes prirejajo dramske uprizoritve grških antičnih del), Apolonov tempelj v Basi, akropola v Atenah … Naravne znamenitosti v Grčiji so: srednjeveško mesto Rodos, gora Atos, gora Olimp, otok Delos, staro mesto Krf … ZNAMENITI DRŽAVLJANI PITAGORA je starogrški filozof, matematik in mistik, znan je predvsem v matematiki po Pitagorovem izreku. ARISTOTEL je starogrški filozof. Opozoril je, da je senca na Luni med Luninim mrkom okrogla, kar dokazuje, da je Zemlja okrogla. PLATON je eden najpomembnejših grških filozofov. Njegovo delo je temelj vse nadaljnje filozofije. Bil je Sokratov učenec in začetnik filozofske smeri, imenovane platonizem.

ZANIMIVOST Kot zanimivost pa naj omenim olimpijske igre, športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto. Prvotno so jih organizirali v antični Grčiji. Prve zabeležene igre so se odvijale v Olimpiji. Edina disciplina, v kateri so se tekmovalci pomerili, je bil tek na stadionu. To deželo bi si rada ogledala, ker je polna kulturnih znamenitosti. V njej bi spoznala grško kulturo, hrano in predvsem ljudi. Menim pa tudi, da bi v njej doživela veliko zanimivih dogodivščin. Sara Matjaž, 7. a 40

TAJSKA

POTOPIS

Tajska leži na jugovzhodu Azije in meji na Burmo, Kambodžo, Laos in Malezijo. Je zelo popularna turistična atrakcija, a mi smo si želeli ogledati večinoma neturistične dele.

Naše potovanje se je začelo s 13-urnim letom do Bangkoka, glavnega tajskega mesta, z 10 milijoni prebivalcev. Od letališča do hotela smo se peljali po petpasovni avtocesti. V mestu smo si ogledali Khao san road in kraljevo palačo. Po treh dneh smo se z avtobusom odpravili proti

mestu Kanchanaburi, kjer smo spali v kolibah na vodi. Od tu smo se vrnili v Bangkok, iz kjer

smo z nočnim vlakom odpotovali na sever – v mesto z velikostjo Ljubljane po imenu Chang

Mai. Od tu smo se odpravili na trodnevni treking po džungli. Na začetku smo jahali slone, na koncu pa obiskali tigrov tempelj. Po enem tednu smo se z letalom spustili na jug do mesta

Phuket. Dva dni smo se sprehajali po rajskih plažah in si ogledovali večkulturno mesto. S avtobusom in hidrogliserjem smo prišli do otokov Ko Samui, Ko Pha Ngan in Ko Tao. Po otokih

smo se peljali z dvema najetima skuterjema. Iz Ko Tao smo se odpeljali do mesta Pchanpuon, iz katerega smo se vrnili v Bangkok.

Tu se je naše tritedensko potovanje zaključilo. Spoznal sem veliko novih prijaznih ljudi, posku-

sil veliko novih jedi in videl več plasti te zanimive države, zato bi se na Tajsko še vrnil. Bor Stepišnik, 9. d

OSKAR SE POTEPA

OBISK ŠOLSKEGA MUZEJA TAM SMO SE NAUČILI VELIKO O STARIH ŠOLAH. IMELI SMO POUK V PRAVI NEDELJSKI UČILNICI. ZMERAJ SMO MORALI DRŽATI ROKE ZA HRBTOM. ČE SMO KAJ NAREDILI NAROBE, SMO DOBILI KAZEN. MENE JE BILO MALO STRAH UČITELJA. VEDNO KO SMO GOVORILI Z UČITELJEM, SMO MORALI VSTATI. UČITELJU SMO GOVORILI GOSPOD UČENIK. NAŠO UČITELJICO JE POSLAL KLEČATI NA KORUZO. VIDELI SMO UNIFORME UČITELJEV. MENI JE REKEL, DA SEM BILA PRIDNA.

19. 2. 2015 smo imeli učenci 2. a in 2. c-razreda kulturni dan. Obiskali smo Slovenski šolski muzej. Tam so nam pokazali, kakšen je bil pouk v starih časih. Rekli so mu nedeljska šola, saj so v šolo hodili samo ob nedeljah. Učitelji so bili zelo strogi. Za kazen so morali otroci klečati na koruzi ali sedeti na oslu. Roke so morali držati na hrbtu. Pisali so na tablice. Obisk muzeja je bil zelo zanimiv. Ema Mustar, 2. c

Mija Zadravec, 2. a

KO SMO PRISPELI V MUZEJ, NAM JE VODIČ RAZKAZAL SLIKE IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ. OBLEKLI SMO SE V STARA OBLAČILA. TAKOJ ZATEM SMO ODŠLI V UČILNICO. KO SE JE OGLASIL ZVONEC, JE V UČILNICO VSTOPIL STROG UČITELJ. KER SEM ŽVEČILA, ME JE UČITELJ ZA KAZEN POSLAL SEDETI NA OSLA. ŠE DOBRO, DA ME NI S PALICO PO PRSTIH. PISALI SMO S KREDO NA TABLICE. TABLICE SO UPORABLJALI NAMESTO ZVEZKOV. SLEDILO JE BRANJE UGANK IN PESMIC. PO KONČANI URI SE JE UČITELJ POSLOVIL. PREOBLEKLI SMO SE IN SE POČASI ODPRAVILI NAZAJ PROTI ŠOLI. Tamija Zajc, 2. a

DANES SMO OBISKALI ŠOLSKI MUZEJ. TJA SMO SE ODPRAVILI PEŠ. OGLEDALI SMO SI RAZSTAVO ŠOLSTVA NA NAŠIH TLEH. POGOVARJALI SMO SE O PRIMOŽU TRUBARJU. VŠEČ MI JE BIL RAZRED. V RAZREDU JE BILA POPOLNA TIŠINA. PO ZVONENJU JE PRIŠEL UČITELJ S PALICO. BIL JE ZELO HUD. TAMIJO JE POSLAL NA OSLA. MENE JE BILO STRAH. Lovro del Cott, 2. a

V PONEDELJEK, 10. 11. 2014, SMO ŠLI Z RAZREDOM V DOM LIPA. KO SMO PRIŠLI, SMO SE NAMESTILI, NATO SMO NARISALI ZNAK ZA SOBO. POTEM SMO ŠLI NA SPREHOD, DA SMO SPOZNALI DOM LIPA. SPOZNALI SMO TUDI DIVJI POTOK. KO SMO GA SPOZNALI, SMO SE VRNILI IN SE POGOVARJALI O ORIENTACIJI. SANKALI SMO SE PO TRAVI. VOZILI SMO SE V VOZIČKU. VOZILI SMO AVTO NA DALJINCA. IZ STAREGA PAPIRJA SMO NAREDILI NOVEGA. V TOREK ZVEČER SMO IMELI PLES. V DOMU LIPA SEM SE IMELA ZELO LEPO.

NA TABORU V ČRMOŠNJICAH

10. 11. 2014 smo se s 3. b odpravili v Črmošnjice v dom Lipa. Najprej smo se namestili v sobe ter naredili znak sobe. Nato smo spoznali dom in kraj. Naslednji dan smo šli pogledat Divji potok in njegove slapove. Učili smo se o orientaciji in o tem, da se vse giblje. S kolesi smo vozili poligon. Iz starega časopisa smo delali EKO papir. Zadnji večer smo imeli zaključni večer. V sredo smo se igrali pastirske igre. Tam mi je bilo zelo všeč. Najbolj všeč mi je bilo sankanje. Julija Golob, 3. b

MAŠA BAJT, 3. B Tabor je potekal za našo skupino od srede do petka (12.–14. 11. 2014) v CŠOD LIPA. Prvi večer smo šli ven s petrolejkami. Pokazali so nam novi tabor, kje smo od učiteljev izvedeli, da so se tam skrivali ljudje pred Turki. Naslednji dan se je veliko dogajalo. Sankali smo se po blatu, vozili avto na daljinca, drug drugega vozili v vozičku, imeli obiske po sobah. V domu je bila tudi trgovinica, kjer smo si kupili spominke. Zvečer smo imeli še talente. V petek pa smo opravili testno vožnjo za kolo in se odpravili po učni poti Divji potok. Po kosilu pa smo šli proti domu. Imeli smo se lepo.

Bili smo v domu Lipa blizu Kočevja. V sobi sem bila z dvema sošolkama. Prvi večer smo imeli sprehod s svetilkami. Drugi dan smo se vozili s kolesom, vozili smo avtomobilček, vozili smo se s sankami. Z vozički smo prevažali sošolce in sošolke. Zadnji dan smo delali liste iz gline, naredili smo EKO papir in risali. Nato smo vse zložili v torbe in po kosilu odšli domov. Nika Eberl, 3. d

Neža Lesjak, 3. d

POMLADNA PREPEVANJA S PEVSKIM ZBOROM PŠ RUDNIK

ŽIVALSKI KOTIČEK

ČUDEŽNA PASMA PSA

17. 3. 2015 se je v živalskem vrtu pojavila nova žival. Pes Tobija pasme jazbečar je spremenil svoj videz. Dobil je tigrovo glavo z ostrimi zobmi, rilec slona, dolg žirafin vrat in debelo kožo povodnega konja. Veliko ljudi se zanima za to žival. Občudujejo jo in se sprašujejo, od kod je prišla. Okoli Tobija je veliko novinarjev in fotografov. V časopisih se pojavljajo različna ugibanja. Nekateri menijo, da je prišel s Plutona, nekateri pa so prepričani, da je z Lune. Po določenih preiskavah se je izkazalo, da je to navaden pes v koži drugih živali. Žival je zaradi tega obupana. Maša Bajt, 3. b

RIS

Zgodba se je pripetila v aprilskem, nedeljskem dnevu, v Podlehniku pri Ptuju. S starši smo šli na obisk k sorodnikom v Haloze. Takrat sem bil star 10 let, dogodka pa se spomnim, kot bi se zgodil včeraj. Otroci smo se igrali na travniku. Igrali smo nogomet, razne družabne igre in se lovili. Pravi užitek za nas, mestne otroke, ki se igramo večinoma na šolskem igrišču. Sčasoma nam je postalo dolgočasno in odločili smo se, da odidemo v gozd. Iskali smo primeren prostor za igro skrivalnic. Bilo je veliko bolj zabavno kot na travniku, saj je v gozdu veliko več skrivališč. Med igro sem opazil veliko prelepih in mogočnih dreves. Narava je res čudež! Nenadoma smo zaslišali krik. Eden od nas je v grmovju zagledal risa. Opazili smo, da je bil ranjen in se ni mogel premikati. Rjovel je na nas. Bil je preplašen, mi pa prav tako. Z občudovanjem sem ga opazoval. Spomnil sem se vsega, kar sem že izvedel o njem iz knjig, revij in spleta. Točno tak je bil, kot sem si ga zamišljal! Imel je rjav trup s črnimi pikami. Na šapah je imel ostre kremplje, na ušesih pa majhne črne čopke. Njegovi zobje so bili majhni in ostri, smrček pa črn. Zapomnil sem si tudi, da tehta od petdeset do sedemdeset kilogramov, da se prehranjuje s srnjadjo, z zajci in pernato divjadjo. Vedel sem, da nima plenilcev, izogiba pa se volkovom in medvedom. V spominu mi je ostalo tudi, da samica skoti enega do dva mladiča v pomladnem obdobju in da je ris v Sloveniji redka in zaščitena žival. 45

Nekaj časa smo ga še zvedavo opazovali, nato pa stekli povedati veliko novico staršem. Nemudoma so poklicali Lovsko družino Podlehnik. Z lovci smo odhiteli v gozd, da bi jim pokazali, kje smo risa našli. Uspavali so ga in odpeljali k veterinarju. Skrbelo me je, kaj se bo z risom dogajalo. Čez nekaj dni so nas sorodniki obvestili, da je ris okreval. Lovci so ga odpeljali nazaj v gozd in izpustili. Bil sem zelo vesel. Dogodek mi je ostal v nepozabnem spominu. Poučil me je, da moramo otroci, odrasli in živali živeti složno skupaj in spoštovati zakone narave. Upam in želim si, da bom risa v naravi še kdaj srečal. Do takrat pa ga zagotovo večkrat obiščem v živalskem vrtu. Galilej Grabrovec, 6. c

KUNEC

Bila je pomlad. Pri sosedovih sem vedno rad opazoval kunce. Še posebej sem bil navdušen nad mladički.

Bil je lep sončen dan. Stal sem pred ogrado in skušal pobožati največjega in najlepšega med njimi. Kunec se mi je počasi približeval in ovohaval mojo roko. Nato je prišla soseda. Skupaj sva nahranila kunce. Med hranjenjem pa mi je pokazala nekaj osupljivega, gnezdo z osmimi mladički. Poleg njih je sedela samica in strigla z ušesi. Nad mladički sem bil zelo navdušen. Potem sva jim razdelila še preostale koščke korenja in kolerabe, posušen kruh in svežo ter suho travo. Nato sva jim nalila še svežo vodo. Ves čas sem razmišljal o mladičkih. In tudi sanjalo se mi je o njih. Tudi jaz sem si zaželel, da bi lahko imel mladička. Vsakič, ko sem hranil kunce, sem jih šel pogledat. Mladički so rastli. Nekega dne pa sem se sprehajal po domačem travniku. Naenkrat sem slišal topot. Obrnil sem se v smer, iz katere je prihajal hrup. Videl sem kunca, kako je strigel z dolgimi ušesi in migal z razcepljeno zgornjo ustnico. V istem trenutku, ko sem ga videl, se je pognal izza grma, skočil in začel zelo hitro teči. Tudi če bi se trudil, ga ne bi ujel. Tekel je cikcak in zraven skakal. Očitno me je hotel zmesti in to mu je tudi uspelo. Kmalu se mi je skril. Naslednji dan sem sosedi povedal, kaj se mi je zgodilo. Povedala mi je, da se z butanjem ob tla opozarjajo na nevarnost. Zvedel sem tudi, da kunci tečejo tudi do osemdeset kilometrov na uro. Bil sem zelo presenečen. 46

Čez nekaj dni sem spet srečal kunca. Vendar tokrat na drugačen način. Tokrat sem ga presenetil izza hrbta. Ker ni mogel več pobegniti, se je samo potuhnil v grm. Ko se je umaknil, sem opazil luknjo. Nato sem se spomnil, da imam v žepu korenček. Ponudil sem mu ga. Ker je bil lačen, se mu ni mogel upreti. Vzel mi ga je iz rok. Ko se je zaposlil s korenčkom, sem ga dvignil. Imel je mehko sivorjavo dlako. Opazil sem, da ko sem ga dvignil, je otrpnil, vendar le za kratek čas. Ugotovil je, da mu ne mislim žalega storiti, zato se ni upiral. Odnesel sem ga k sosedi. Bila je vesela, da je končno dobila nazaj kunca, ki ji je pobegnil. Skupaj sva ga dala nazaj v kletko. Takoj ko je vstopil, so ga drugi kunci obkolili. Kmalu se je iz gneče videl le še cofast rep. Očitno so ga spraševali, kaj je doživel. Soseda je kmalu opazila, da sem zelo zaposlen z opazovanjem kuncev. Zazdelo se ji je, da si tudi jaz želim kunca. Nato je segla v kletko in mi v naročje posadila dva kunca, samca in samico. Dejala je, da ji ne bosta manjkala, ker ima samica na leto tudi do trideset mladičev. Rekla mi je, naj jima pripravim malo večjo kletko, ker so radi svobodni, saj živijo v gozdovih, na travnikih ali ob rekah. Naslednje leto je imela tudi moja samica mladičke. Bil sem jih zelo vesel. Upam, da bom svoj kunčji rod imel še dolgo. Andraž Strmčnik, 6. b

PANTER

Vračal sem se iz glasbene šole in na cesti zagledal tovornjak za prevoz živali. Iz stranske ulice je zapeljal avto in se zaletel v tovornjak. Ta je zacvilil z gumami in pristal na boku. Iz njega je stopila ogromna divja mačka – panter. Zastal mi je dih. Mačka je sicer zelo pogumna, a na cesti se mi je zdela izgubljena. Sicer živi v savanah, zato ji asfalt nikakor ni ustrezal. Najbrž se je počutila ogroženo, saj je iztegnila svoje do osem centimetrov dolge kremplje. Z njimi lovi gazele, antilope in druge srednje velike živali, nevaren pa je tudi človeku. Odšel je stran od vozila, zato so se tudi mimoidoči umaknili nazaj. Žival je bila pretresena in v šoku, zato ni pobegnila v bližnji gozd. Bila je dolga skoraj dva metra in visoka okrog petdeset centimetrov ter črne barve. Ogledovala si je okolico in iskala možne napadalce. Čeprav se ni premikala proti meni, sem šel, kolikor se je dalo nazaj. Končno so prispeli reševalci, vendar niso imeli vklopljenih siren, da ne bi splašili živali. Panterja so obkolile usposobljene enote, nato pa ga je eden ustrelil v vrat z uspavalnim nabojem. Odhitel sem domov in ker nisem imel naloge, sem šel na internet poiskat še kakšne zanimivosti o tej živalski vrsti. Pisalo je, da nima plenilcev in da je samica breja tri mesece, nakar skoti od dva do štiri mladiče, ki so po enem letu prepuščeni samim sebi. Presenetil me je podatek, da jih je na svetu le še kakšnih petsto, saj jih divji lovci iščejo zaradi krzna. Upam, da bo njihovo število v prihodnosti naraslo, zato sem bil vesel, ko sem v poročilih slišal, da je panter preživel šok in so ga uspešno namestili v živalski vrt. Starši so mi obljubili, da ga bomo šli med vikendom tja obiskat. Erazem Bartol, 6. a 47

14. 3. 2015

Piezija

DAN PI

14. marca 2015 (po vsem svetu poznan dan števila pi, med drugim tudi rojstni dan Alberta

Einsteina) smo na naši šoli pri vseh predmetih obeležili dan števila pi. Temu smo namenili tudi uro slovenščine. Poleg spoznavanja zgodovinskega ozadja števila pi, njegovih lastnosti, približkov, zanimivosti in odprtih vprašanj v zvezi z njim, so se učenci preizkusili tudi v pisanju piezije. To je poezija, v kateri mora število črk v n-ti besedi sestavka biti enako n-ti decimalki v desetiškem zapisu števila pi. Preberete si lahko piezijo, ki je nastala.

3 1 4 1 5 9 Ura v hiši v belem ogrinjalu 2 6 5 3 5 na strehi stoji. Pod njima 8 9 7 9 3 2 3 kukavica kokodajsa. Vrtnica rdečkasta kot ob uri 8 4 6 2 6 4 3 3 svetilka trne vesele. Ko sonček sede pod lok, 8 3 2 7 hinavsko gre od vrtička. 9 5 02 8 8 4 Magdalena pride in odščipne vrtničke away. 1 9 7 1 6 9 3 9 O, zasanjane vrtnice v vrtičku zasanjano kot perutnine 9 3 7 5 pokončajo vsa sončeca stran.

Urša Moškrič in Freia Verbinc, 8. d 48

OSKAR BERE

DRUŽINSKI LITERARNI VEČER Knjige so ladje misli, s pisateljem ki potujejo po valovih časa in nosijo dragoceni tovor

IVANOM SIVCEM

od roda do roda.

Letos smo ob počastitvi slovenskega kulturnega

(F. Bacon)

praznika organizirali literarni večer v četrtek, 5. 2. 2015, v knjižnici šole. Povabljeni so bili učenci in njihovi starši. Kljub temu da je vsak učenec od 6. do 9. razreda dobil prijavnico, se je vabilu odzvalo približno 30 učencev in staršev. Pisatelj Ivan Sivec nam je predstavil dve svoji knjigi, ki govorita o Francetu Prešernu. Slovenskega

pesnika je predstavil drugače, kot ga poznamo,

Literarni večer mi je bil zelo všeč. Pisatelj je dobro in doživeto pripovedoval o Francetu Prešernu. Veliko sem zvedela in izvedela resnico o njem.

v precej bolj pozitivni luči, kot je bil poznan doslej. Škoda, da je bila udeležba tako majhna, saj je bil literarni večer dobro pripravljen. K. Ž.

Maša Selan, 7. c

OSKAR BERE

IVAN SIVEC: FINTA V LEVO

Predstavila vam bom knjigo Ivana Sivca z naslovom Finta v levo. Zgodba govori o 17-letnem Juretu Lainščku, ki se mu ob izgubi svoje punce Petre življenje postavi na glavo. V knjigi je glavna oseba Jure, stranske osebe pa so njegova mama Cecilija Lainšček oče Alfonz Lainšček, dedek Tadej, Špela in mafijca Crni ter Uhanček. Vse se je začelo, ko se je na poti iz zabave proti domu zgodila velika prometna nesreča, v kateri je umrla Petra, Juretova punca. Takrat se mu je življenje obrnilo na glavo. Tudi on je bil udeležen v tej nesreči, vendar se najprej sploh ni zavedal, kaj se je zgodilo, zato je od tam pobegnil in se šele čez tri dni vrnil domov. Starša sta bila ločena, zato je živel pri mami. Od takrat naprej so se mu ocene samo slabšale. Najprej je ponavljal 2. letnik, potem pa je bil izključen iz šole. Ker sta imela z mamo malo denarja, se je poskušal zaposliti, vendar mu nobeno delo ni bilo naklonjeno. Veliko časa je preživel v lokalih in nekega dne je v enem od barov naletel na človeka, ki je od lastnika bara zahteval, naj mu vrne posojeni denar. Jure je ves čas prisluškoval in se vpletel v pogovor. Prišlo je tako daleč, da je gospod, ki je zahteval nazaj denar, Jureta povabil na srečanje z njegovim prijateljem Uhančkom. Tako sta se res čez en teden Jure in Uhanček dobila v mestu. Še isti dan ga je prijatelj mafijca prepričal, da oropata trgovino in menjalnico. Jure je kljub slabem občutku to storil, saj so mu mafijci obljubili veliko denarja. Ob naslednjem srečanju ga je Uhanček prepričal, da mora po Ljubljani vsak večer narkomanom deliti čiste igle in da mora ugotoviti, kje živi Fiksi. Nalogo je odlično opravil, zato so mu skriti možje za 18. rojstni dan kupili čisto nov avto, v katerem ga je čakal tudi vozniški izpit in ponarejena osebna izkaznica. Potem se je Jure močno skregal z mamo in se preselil v hišo v Bukovju, ki mu jo je zapustil pokojni dedek. Ker je Crnemu moral vrniti denar za avto, je moral še veliko zaslužiti. Začel je že s preprodajanjem pravih drog. Potoval je po celi Sloveniji in si v Izoli najel stanovanje. V enem od klubov je spoznal tudi Špelo, s katero je imel razmerje. Jureta so v Italiji zaprli zaradi prodajanja mamil. Na koncu je ugotovil, da ga je v zapor spravila Špelina finta, saj je v Juretu našla sedemkrat hujšega preprodajalca drog, kot je bil njen fant, ki so ga ob prihodu Jureta v zapor lahko izpustili. Ko je mladi Lainšček prišel iz zapora, sta z mamo začela živeti veliko boljše in bolj premišljeno življenje, saj ga je vse skupaj dobro izučilo. Kot sem že povedala, je glavni junak Jure Lainšček – visok fant s kratkimi in vedno svetlečimi lasmi, dolge postave in bledega obraza. Po značaju je zelo pravičen in dobrosrčen. Je radoveden in naiven, kar lahko vidimo, ko ga Špela zavede z nesramno finto in ko ga mafijci dobijo pod kontrolo. Nepremišljena ljubezen do Špele ga je pripeljala tudi do zapora. Vendar pa lahko vidimo, da se je iz svojeglavega fanta razvil odgovoren Jure.

Njegova mama – Cecilija Lainšček je prijazna, delavna in zelo popustljiva, saj skoraj vedno pri prepiru zmaga sin, tudi če ima prav ona. Mislim, da je po eni strani za Juretov spodrsljaj kriva tudi ona, saj z njim nima pravega odnosa. Preveč časa je v službi, namesto da bi se z njim bolj pogovarjala in ga imela bolj pod nadzorom. Jaz si jo predstavljam kot rjavolasko, manjše postave in srednjih let. Kljub vsemu pa se je tudi ona iz neodločne mame spremenila v odgovorno žensko. Na koncu sin in mama postaneta zelo dobra prijatelja. Knjiga mi je zelo všeč, ker je napisana po resničnih dogodkih. Všeč mi je tudi slog pisanja, saj je vse napisano razumljivo in doživeto. Najbolj pa me je pritegnila tema, saj osvetljuje resen sodoben problem. V tej knjigi to niso bile le droge, ampak tudi slabi odnosi med člani družine. Prikaže nam, kako lahko kdor koli nehote zelo hitro pade v slabo družbo, kar v tem primeru najstnika pripelje tudi do preprodajanja drog in zapora. Mama se je s sinom premalo pogovarjala in ga zato ni mogla več nadzorovati, oče pa je zanj skrbel samo z denarjem, ni mu pokazal prave očetovske ljubezni. Meni je pri tej knjigi najbolj všeč jezik pisanja, ki je knjižni, vendar se pojavljajo tudi slengovske besede. Skozi celotno knjigo se pojavlja izraz »klinc pa ves svet« kar je še bolj poudarilo obup Jureta. Motilo me je le to, da je pisatelj ob določenih besedah, za katere mislim, da jih vsak pozna, napisal še, kaj ta beseda pomeni. Mislim, da je to nepotrebno, saj so bile te besede zelo lahke. Ostalo mi je vse zelo všeč, zato razen tistih prevodov, v knjigi ne bi nič spremenila.

Meni najbližja oseba je mama. Nobena od naju ni dovolj samozavestna, da bi se postavila zase in da bi v tem primeru Juretu postavila jasna pravila, pri katerih ne bi popuščali. Vendar pa nobena od naju nikomur noče nič slabega in bi v težavah pomagali vsakomur.

To knjigo priporočam vsem, saj nam nazorno prikaže, da moramo biti zares pazljivi vsak trenutek in da moramo za vsako pomembnejše dejanje dobro premisliti in se zavedati posledic, razmišljati s svojo glavo, ne da nas neznanec lahko takoj spreobrne. Sporočilo je tudi, da brez dobrih odnosov med člani družine ni dobre prihodnosti.

Zala Struna, 9. a 51

CHERYL RAINFIELD: BRAZGOTINE

Cheryl Rianfield se je rodila 19. avgusta 1972 v Torontu v Kanadi. »Brazgotine« je njena najbolj znana in uspešna knjiga, navdih zanjo pa je črpala kar iz lastnega življenja, saj se je s problemi, opisanimi in predstavljenimi v knjigi, soočala tudi sama. Zgodba govori o 15-letni Kendri, ki je bila žrtev spolnih zlorab, zaradi katerih je postala lezbijka, in se reže. A težava je v tem, da se ne spomni obraza nasilneža. Nastopajo Kendra, njena najboljša prijateljica Meghan, mama, oče, družinski prijatelj Sandy, terapevtka Carolyn in gospa Archer. Kedra je že dolgo hodila na terapije k Carolyn, ki ji je pomagala pri premagovanju težav, povezanih z zlorabami v preteklosti. Zdaj pa je Kedra ugotovila, da jo moški, ki jo je zlorabljal, zasleduje in ji pušča grozilna sporočila ter predmete in to je tudi povedala Carolyn. Po tej terapiji je šla Kendra v šolo, kjer najbolj uživa v umetnosti, ki je gre tudi dobro od rok. Med odmorom sta do nje pristopila fanta iz šole in se spravila nadnjo, a ju je prekinila Meghan, popularno dekle, ki je bilo vedno v težavah, in fanta pregnala, Kedri pa obljubila, da se jima bo maščevala, saj sta se spravila tudi nanjo. In res, Meghan je med poukom tistemu fantu zažgala omarico, zaradi česar so jo poslali na likovno terapijo, na katero je hodila tudi Kendra, vodila pa jo je učiteljico umetnosti gospa Archer, ki je Kendri veliko pomenila. A tam Meghan ni sodelovala in ko so jo terapevtke poskusile prepričati v to, da bi kaj naslikala, se je uprla in Kendra se je postavila zanjo. Ampak ker so vpile druga čez drugo, je šla Kendra na stranišče in se porezala po roki, ki jo je imela povito od nenehnih ran. Po terapiji je šla domov, kjer jo je čakala mama, ki se ji sanjalo ni, da se Kendra reže. Mama ji je povedala, da ne bo mogla več hoditi na terapije saj so na tesnem z denarjem in da se bodo morali morda preseliti zaradi očetovega dela, a Kendra je rekla, da bo terapije plačevala sama s tem, da bo prodala svoje slike. In res jih je že isti večer nesla Sandyu, družinskemu prijatelju, ki ji je prav tako pomagal. Rekel ji je, da jih bo odnesel v nek bar in jih tam razstavil. Po tisti likovni terapiji, ki sta jo preživeli skupaj, sta se Kendra in Meghan zbližali in se začeli veliko družiti ter začeli postajati več kot le prijateljici, saj je bila Meghan prav tako lezbijka, a je to prikrivala s tem, da je spala s fanti iz šole. Nekega dne sta šli v park, kjer je Kendra Meghan povedala za svoje težave in rezanje, o Meghan pa izvedela, da ima nasilno, z alkoholom zasvojeno mamo, ki ji zelo otežuje življenje. Ko sta sedeli tam, je do njiju prišel fant in Kendri izročil še eno sporočilo moškega, ki jo je posiljeval. Zaradi šoka je Kendra stekla v lokal, kjer so bila njene slike in se na stranišču porezala. Tokrat jo je Meghan videla in ji obljubila pomoč in podporo. Naslednji dan, ko je šla Kendra spet h Carolyn, ji je povedala za rezanje, čeprav je vedela, da bo Carolyn to morala povedati njenim staršem, ki so kmalu prišli na razgovor. Ko se je Carolyn pogovarjala s Kendrinima staršema, je Kendra opazila očetove roke in prepoznala roke moškega, ki jo je zlorabljal. Preden so odšli, je to povedala Carolyn. Ko so prišli domov, je šla Kendra do svoje mame in ji povedala, da je bil nasilnež njen oče. Ko je to slišal on, se je močno razjezil in začel vpiti nanju ter ju zaklenil v hišo. Kendra in njena mama sta obljubili, da ne bosta nikomur povedali, on pa je vzel pištolo in hotel ustreliti Kendro. A kmalu je na vrata potrkala policija, Kendrinega očeta so aretirali in ga obsodili na dolgo zaporno kazen, Kendra in njena mama pa sta se vselili nazaj v domačo hišo. Pri njih je veliko časa preživela tudi Meghan in s Kendro sta sklenili njeno mamo vprašati, če lahko Meghan živi z njima zaradi razmer pri njej doma. 52

OSKAR BERE

Kendra je preprosta, sramežljiva in zadržana punca. Je glavna junakinja te zgodbe, ki je bila v otroštvu žrtev spolnih zlorab. Uživa v umetnosti, skozi katero tudi izraža svoja čustva in občutja. Bila je pametna in zaupanja vredna oseba, bila pa je tudi bila zalo občutljiva in rahločutna. Skozi zgodbo se njen karakter utrdi in s pomočjo prijateljice Meghan postane bolj neodvisna in odločna. Meghan je bila priljubljena, lepa in uporniška. Znala se je postaviti zase in se ni ozirala na druge. Bila je zaščitniška in pogumna, vendar pa tudi zelo čutna oseba. Veliko je pomagala Kendri, ko je bila v težavah ali potrebovala kakršnokoli pomoč.

Knjiga zajema kar tri probleme: spolno zlorabo, samopoškodovanje in homoseksualnost. Kendra je spolne zlorabe doživljala kar šest let. Ko se zgodba začne, se že nekaj časa reže, z namenom, da bi ublažila stisko in strah. Z zapletom zgodbe se njena potreba po rezanju povečuje zaradi zastrašujočih dejanj nasilneža. Na koncu, ko se vse umiri, pa se potreba po bolečini zmanjša in začne živeti normalno najstniško življenje. Pisateljica je zgodbo napisala iz lastnih izkušenj, saj je bila tudi ona žrtev spolnih zlorab, je lezbijka in se je rezala. Na naslovnici knjige je slika njene roke. Knjiga je naporna predvsem zaradi sklopov težav, ki jih zajema. Je zelo dobro napisana in gladko teče, dogodki so lepo vezani in kljub težavnosti knjige jo je užitek brati. Napisana je tako, da se bralec lahko poveže z zgodbo in se vanjo vživi, tudi če s temi nima nobenih osebnih izkušenj. Bila mi je zelo všeč, predvsem potek in tekoče vezanje dogodkov ter natančni opisi. Knjigo bi definitivno priporočila v branje, a sta zanjo potrebni zrelost in splošna razgledanost. Petra Fekonja, 9. b

DNEVNIK ANE

Ana Frank je pisala dnevnik od 12. junija 1942 do 1. avgusta 1944. Sprva je dnevnik pisala le zase, dokler ni po londonskem radiu slišala nizozemskega ministra za vzgojo in izgnanstvo, ki je govoril, da bo po vojni treba zbrati in objaviti vse o trpljenju nizozemskega naroda pod nemško okupacijo. Kot primer je med drugim navedel tudi dnevnike. Na osnovi tega je Ana skleniti objaviti knjigo in njen dnevnik naj bi ji bil osnova. Dnevnik je začela prepisovati in spuščati odlomke ter dodajati po spominu. Ker knjige ni nikoli uspela objaviti, je obe verziji dnevnika prejel njen oče, Otto Frank, in na njeno željo objavil dnevnik. Ana je bila židovska deklica, ki se je kljub svojim 13 letom zavedala, kaj židi smejo in česa ne. Vedela je, da je židom dovoljen vstop v lokale, na katerih je pisalo za žide, niso pa smeli v gledališča, kina, na tramvaje, vlake, v avtomobile, niso se smeli voziti s kolesi ... Kljub temu je bila razigrana in družabna, vendar se je njeno življenje hitro spremenilo. Nedolgo za tem, ko je Ana za svoj 13. rojstni dan prejela dnevnik, ki ga je imenovala Kitty, je Hitler vdrl na Nizozemsko ozemlje in Anina družina se je preselila v skrivališče na podstrešju urada, kjer je bil zaposlen njen oče. Oče je to skrivališče že prej urejal, prav v ta namen.

FRANK

OSKAR BERE

Nedolgo za njihovo nastanitvijo so se jim pridružili še Van Daanovi trije: Peter, ki je bil suh, visok 15-letni fant, ter njegova starša. Kasneje pa se jim je pridružil še zobozdravnik Albert Düssel. Z Van Daanovimi so se veliko prepirali, saj Van Daanovim ni bil všeč način vzgoje Frankovih. Vsak dan so preživeli v strahu pred bombandiranjem in ko je kdo prišel v urad ter tudi, ko so v uradu delali delavci, saj bi jih en sam napačen korak lahko izdal. Zato so morali biti tiho in si krajšati čas z branjem, stenografijo, Ana se je učila francosko in angleško, pisala je dnevnik, črtice in se pripravljala na to, da bo nekoč pisateljica ali novinarka. Novice so slišali prek radia ali pa so jim jih povedali prijatelji in znanci od zunaj, ki so jim prinašali tudi svežo hrano. Ana je v času skrivanja potrebovala prijatelja in zaupnika, ki ga je kasneje našla v Petru in se vanj tudi močno zaljubila. Zaupala sta si skoraj vse, kar je pripeljalo do prepirov med Ano in gospo Van Daan zaradi ljubosumja gospe Van Daan, ker je njen sin zaupal več prijateljici kot lastni materi. Po dveh letih skrivanja so bili izdani in Ana je zadnjič pisala dnevnik 3 dni pred aretacijo. Umrla je dva meseca pred osvoboditvijo Nizozemske v taborišču Bergen-Belsen skupaj s svojo sestro in mamo. Njen dnevnik sta našli Miep Gies in Bep Voskuije, ki sta zapiske zavarovali na dan Anine aretacije, in ga shranili, po vojni pa neprebrane vrnili njenemu očetu, ki je edini preživel vojno in na njeno željo objavil dnevnik. Ana je bila prijetna 13-letna deklica z visokimi pričakovanji in cilji v življenju. Ni se razumela s sestro in mamo, temveč je imela raje očeta, ki ji je vedno stal ob strani in ji pomagal. Umrla je le nekaj mesecev pred koncem vojne v koncentracijskem taborišču. Lan Grbič, 9. c

OBISK PISATELJA IGORJA PLOHLA Bil je zaključek bralne značke. Obiskal nas je pisatelj Igor Plohl, ki je zaradi nesreče postal invalid. Pripovedoval nam je o svojem življenju in prebral pravljico Levček Rogi najde srečo. Bila je zelo zanimiva. Povedal nam je, kako Rogi postane Igor. Zato mu je tako ime. Jaz tega nisem opazila. Bila sem presenečena. Ob koncu prireditve nam je podaril slikanico, v kateri so bile Igorjeve slike. Dobili smo jo vsi učenci. Tudi učiteljica. Po prireditvi smo se v razredu pogovarjali o Igorju. Amadea Jordan, 3. b

GALJEVICA

NOČ KNJIGE – NOČ V KNJIŽNICI Noč v knjižnici mi je bila zelo všeč. Bila je zanimiva, poučna in zabavna. Spoznala sem Boštjana Gorenca – Pižamo, ki nam je povedal nekaj o sebi, nato pa še o knjigi ter nam tako odgovarjal na vsa naša vprašanja. Ogledali smo si tudi film Krive so zvezde, ki me je navdušil. V knjigi mi je bilo všeč, ker bolezen ni ovirala ljubezni dveh najstnikov. Hanna Habot, 7. d

Noč v knjižnici mi je bila zelo všeč, ker je bilo zanimivo, zabavno in poučno. Prevajalec knjige KRIVE SO ZVEZDE, Boštjan Gorenc – Pižama, nam je lepo predstavil svoja dela in svoj poklic. Povedal nam je, kako prevaja, in ugotovila sem, da to ni tako lahko delo, saj mora prevajalec prevesti tudi čustva, ki jih je napisal pisatelj. Za šolsko knjižnico nam je podaril eno svojih knjig Šnofijeva druščina. Gaia Primic, 7. d

Noč v knjižnici je bila zame nepozaben dogodek in zabavna izkušnja. Spoznali smo Boštjana Gorenca – Pižamo, ki nam je razlagal o delu prevajalca, kar je opremil z nekaj komičnih izjav vmes. Imel sem se zelo dobro. Najboljše mi je bilo to, da smo spali skupaj fantje. Vsi, ki boste imeli možnost biti na tej noči, vam zelo priporočam, da se je udeležite. Na letošnji noči smo brali nekaj odlomkov iz knjig KRIVE SO ZVEZDE in KDO SI, ALJASKA? Ogledali smo si tudi film Krive so zvezde in med »prostim časom« smo lahko zganjali norčije. Vendar ne le noč, tudi knjiga je naredila velik vtis name in mi pokazala življenje ljudi, ki živijo »težje« od nas. Žan Fistrovič, 9. d 55

NOČ KNJIGE NA RUDNIKU

JULIJA GOLOB, 3. b

DOLENJSKA C. 20

NOČ KNJIGE

UGANKE Računalnik jo uboga, v shrambi prava je nadloga. Kdo je to? Visi vsaj še na nitki? So hlače še na ritki? Je jopica zapeta? Brez njega kar opleta. Kaj je to?

PO NEMŠKO

Živa Zlobko, 3. b

Löse die Rätsel und schicke die richtige Antwort auf die E-Mail Adresse. Ein Preis wartet auf dich. Reši uganke in pošlji na manja.vrsic@hudl.net. Čaka te nagrada.

Rätsel Erst weiss wie Schnee, dann grün wie Klee, dann rot wie Blut und schmeckt allen gut. Was ist das?

PO NEMŠKO

Erleta Latifi, Katja Simcic, 5.b 60

REBUSI 2.

Rešitve: 1.

Šivi

Nogavica

Lutka

Jej

JULIJA GOLOB, 3.B 61

VIC V RUŠČINI V letošnjem šolskem letu smo nekaj ur namenili spoznavanju ruske cirilice. Brali in pogovarjali smo se v ruščini. Tukaj je tudi ruska šala. Za lažje razumevanje ruske šale je zraven tudi prevod. -Zakaj si šel v gostilno?

- Зачем вы ходите в пивную? - Знаете, там музыка. - А почему вы не ходите в оперу? - Знаете, там нет пива.

- Veš, tam je glasba. - Zakaj ne greš v opero? - Veš, tam ni piva.

Andraž Krnc, 8. d

STRIP 62

BRINA DOLENC, 3.B 63

V torek, 17. 3. 2015, je bil na naši šoli odigran polfinalni turnir v rokometu za starejše dečke.

ŠPORT NA OSKARJU

Prvo tekmo smo se pomerili s sovrstniki iz Kopra. Ves čas smo vodili in na odmor odšli s 4 zadetki prednosti. Drugi polčas nam ni tako stekel in Koprčani so se nam vedno bolj približevali. Na žalost smo igro, ki bi jo lahko zmagali, igrali neodločeno (25 : 25), saj smo v zadnji sekundi dobili zelo posrečen gol Koprčanov. OŠ OSKARJA KOVAČIČA : OŠ ANTONA UKMARJA KOPER 25 : 25 (15 : 11) Igralci in zadetki: Brulec 1, Bulič 1, Ferfolja, Grbič 5, Jaklič 6, Lešnjak 2, Pintar 5, Švigelj, Terbec Krajnik, Vadnjal 5, Zorn

ROKOMET

Drugo tekmo smo se pomerili s sovrstniki iz Škofje Loke. Prvi polčas igre nismo vzeli dovolj resno, a smo vseeno šli izenačeni v drugi polčas. V drugem polčasu je bila igra zelo napeta, na koncu smo celo povedli za 2 zadetka, vendar Škofjeločani se niso dali in tekmo zmagali z rezultatom 23 : 26. OŠ OSKARJA KOVAČIČA : OŠ IVANA GROHARJA 23 : 26 (13 : 13) Igralci in zadetki: Brulec, Bulič 2, Ferfolja, Grbič 5, Jaklič 3, Lešnjak 1, Pintar 7, Švigelj, Terbec Krajnik, Vadnjal 5, Zorn Pripravil: Jan Vadnjal, 9. a

POGOVORI Ian Spiller je učenec 9. b-razreda, ki je letos osvojil naslov državnega prvaka v badmitonu med osnovnošolci. Dobrih rezultatov pa ne dosega le pri športu, ampak tudi v šoli. Zakaj si začel trenirati?

INTERVJU Z IANOM SPILLERJEM

Badminton sem začel trenirati, ker mi je bil ta šport zelo , saj sem ga igral že kot zelo majhen doma na dvorišču. 2. Kdaj si začel trenirati? Trenirati sem začel v 5. razredu, torej pri svojih 10 letih. 3. Kako pogosto imaš treninge?

Treninge imam šestkrat na teden po 2 uri. 4. Kako potekajo treningi?

Treningi so sestavljeni iz ogrevanja, nato vaj za moč in kondicijo. Nato odidemo na igrišče, kjer se delajo vaje z loparjem in žogicami. Na koncu pa igramo sete (zbrati moraš 21 točk za zmago). 5. Ali bi se z badmintonom tudi profesionalno ukvarjal?

S tem športom bi se rad ukvarjal profesionalno in od tega tudi živel, vendar je to zelo težko, saj je konkurenca v Aziji in na Danskem zelo velika. Zelo težko pa je tudi najti sponzorje, saj ta šport v Evropi ni tako poznan. 6. Te zanima se kakšen šport?

Zanima me veliko športov, ampak nimam časa, da bi se ukvarjal z njimi. 7. Kaj ti pomeni naziv državnega prvaka?

Naziv mi pomeni veliko, vendar moram vedno gledati naprej in na nove cilje, saj se samo tako napreduje.

8. Kdo te najbolj podpira? Najbolj me podpirajo družina in moji trenerji.

9. Kaj je tvoj glavni cilj pri temu športu?

Moj glavni cilj je udeležiti se mladinskega evropskega prvenstva ter tam doseči čim več.

Z Ianom se je pogovarjala Petra Fekonja. 65

POGOVORI

INTERVJU Z UČITELJEM SIMONOM KRAVANJO

Letos smo si za intervju izbrali učitelja matematike Simona Kravanjo, ker o njem vemo zelo malo in smo ga hoteli vsaj malo bolje spoznati ter ga predstaviti tudi vam.

Kje ste rojeni in kdaj? Rojen sem bil decembra 1966 v Ljubljani.

Kateri je vaš najljubši šport? Nasploh imam rad športe, ampak najbolj mi je všeč košarka. Kateri je vaš najljubši športnik? Moj najljubši športinik je Michael Jordan. Kateri je vaš najljubši film? Notting Hill.

Kako bi ta film na hitro opisali? Film je romantičen. Govori o zaljubljenem fantu, ki sreča sanjsko žensko. Kateri je vaš najljubši igralec/igralka? Hugh Grant.

Najljubša država, ki je še niste obiskali? Rad bi obiskal državo v Aziji, in sicer Mongolijo, in Argentino.

Katera je vaša najljubša država, ki pa ste jo že obiskali? Avstralija, ker je nebo zelo lepo. Pa tudi Avstralska divjina, v kateri je ogromno živali, ki so zelo zanimive. Poleg tega mi je bila všeč tudi Aljaska. Katera je vaša najljubša žival? Pes, človekov prijatelj. Včasih sem imel labradorca.

Katera je vaša najljubša knjiga? Odvetnik z ulice. Govori o odvetniku, ki pomaga revnim otrokom, ki živijo na ulici. Kateri je bil vaš najljubši predmet v osnovni šoli? Moj najljubši šport je bila telovadba oz. športna vzgoja. Predmet, ki vam ni šel dobro v OŠ? Ni mi dobro šla angleščina.

Vprašanja pripravila in spraševala: Maks Vadnjal, 8. a in Nejc Šipraga, 8. c 66

INTERVJU: Meta Pirc

Odločili sva se, da bova intervjuvali najino sošolko in uspešno glasbenico Meto Pirc. Koliko časa že igraš flavto? Flavto sem začela igrati s šestimi leti, vendar sem najprej eno leto igrala leseno kljunasto flavto. Prečno flavto torej igram približno osem let. Katero glasbeno šolo obiskuješ in koliko časa v njej preživiš? Po končani nižji glasbeni šoli sem uspešno opravila avdicijo in sprejemni preizkus za srednjo glasbeno šolo na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Sedaj končujem drugi letnik in šola je tako rekoč postala moj drugi dom. Urniki so zelo obsežni, saj je glasbenih predmetov zelo veliko, seveda pa je treba najti še čas za vadbo … Kako ti uspe delati dve šoli? Že kot otrok sem imela vedno veliko popoldanskih aktivnosti, tako da lahko rečem, da sem na delo navajena. Seveda je potrebna dobra organizacija časa in veliko motivacije ter volje. Ob tej priliki bi se rada zahvalila posluhu vseh učiteljev, ki so z svojo strpnostjo olajšali najtežje tedne … Brez možnosti statusa bi bila zadeva skoraj nemogoča. Dokler lahko popoldansko šolo kličem svoj hobi in v tem zelo uživam, bom z veseljem nadaljevala z vzporednim študijem. Kako poteka tvoj dan? Po končanem pouku na osnovni šoli se odpravim na Konservatorij. Na poti kaj pojem in okoli dveh se začne pouk. Kot sem že povedala, je predmetov kar precej: harmonija, solfeggio, dopolnilni predmet klavir, zgodovina glasbe, orkester, zbor in seveda strokovni predmet, v mojem primeru flavta. Na tej stopnji šolanja je treba tudi ogromno vaditi, 3–4 ure dnevno. Šola se zapre med deveto in deseto uro, do takrat običajno vadim. Ali bi lahko rekla, da imaš dovolj prostega časa? Prostega časa res nimam veliko. Kolikor ga imam, ga zelo dobro izkoriščam. Vedno se najde čas tudi za prijatelje in druženje. 67

Katere skladbe, ki si jih igrala, so ti najbolj pri srcu? Pri sekciji flavte delamo ločeno na tonu, artikulaciji in tehniki prstov. Veliko je potrebno vaditi tudi etude in lestvice. Ta del je po navadi precej zoprn. Šele potem pridejo na vrsto skladbe. Potrebno se držati učnega načrta. Rada imam moderne skladbe in seveda tiste klasične, napisane za flavto. Za enkrat sem najbolj uživala v igranju skladbe Hypnosis ameriškega skladatelja Iana Clarka. Seveda pa me čaka ogromno skladb, do katerih še nisem prišla, a se jih zelo veselim.

Meta Pirc

Kako potekajo tvoje priprave na nastop? Hja ... Nastopi so zelo pogosti: imamo interne (razredne) nastope, recitale in javne nastope. Lahko rečem, da sem sedaj nastopati vajena, a kljub temu je vsak nastop nova preizkušnja. Potrebno je veliko koncentracije in zbranosti. Priprave niso zelo posebne, če sem pripravljena, potem sam na odru lahko samozavestna. Ali si igrala že s katerimi znanimi glasbeniki? Skušam se udeležiti čem več seminarjev in mojstrskih tečajev. Najbolj sem ponosna na sodelovanje z legendarnim flavtistom Sir James Galwayem. Ure sem imela tudi z umetniki kot so Karl-Heinz Schütz, Julien Beaudiment, Dejan Gavrić, János Bálint in mnogimi drugimi. Ali si del kakšnega orkestra, skupine? Na šoli je obvezen predmet orkestralna igra ali zbor. Igram v pihalnem orkestru, ki mi je zelo všeč. Imamo letne koncerte, sodelujemo z solisti in velikokrat snemamo. Sodelujem tudi z Big Bendom KGBL. Velikokrat učenci sami igramo v različnih komornih zasedbah in igramo na kakšnih prireditvah ali na ulici. 68

Ali poleg flavte igraš še katera druga glasbila? Glasbeniki smo po navadi »multiinstrumentalisti«. Obvezen predmet je klavir, nekaj malega pa znam zaigrati tudi na saksofon, kitaro … Ali želiš z glasbo nadaljevati tudi po šolanju? Za enkrat nisem se popolnoma odločena o svoji prihodnosti. Vpisala sem se na Gimnazijo Bežigrad, tako da imam odprte še vse možnosti. Trenutno se definitivno nagibam k študiju glasbe na Dunajski ali Salzburški akademiji. Ko končam s šolanjem, si močno želim igrati v kakšnem dobrem simfoničnem orkestru, a seveda imam do tja še dolgo pot … Meta, najlepša hvala, ker si si vzela čas (ki ga imaš zelo malo) in napisala tako obširne odgovore. Želimo ti vso srečo na tvoji poti.

Vprašanja sta osnovali Ana Podobnik in Nina Plot, 9. c

INTERVJU

Kateri so tvoji najboljši dosežki? Tekmovanja vzamem kot novo izkušnjo nastopanja in osredotočim se, da svojo igro in ne na rezultat. Nasploh se mi zdi ocenjevanje/točkovanje kakršne koli umetnosti neprimerno, saj glasbo vsak doživlja drugače in po svoje. Moji najboljši dosežki so 3. mesto na TEMSIG-u (2013, Ljubljana), 1. mesto na sprejemni preizkusih za KGBL, 1. mesto na tekmovanju Emona (2014, Ljubljana), 2. mesto na tekmovanju Anton Eberst (2014, Novi Sad) in zlato priznanje na Tekmovanju pihalnih inštrumentov (Varaždin, 2015).

Djordje je našo šolo prišel šele lansko leto, zato ga marsikdo ne pozna prav dobro. Odločil sem se, da za šolski časopis nareKoliko si star in kaj si po narodnosti? Star sem 14 let. Po narodnosti sem Srb. 2. Koliko časa si v Sloveniji? Tukaj sem 2 leti. 3. Kako si se počutil, ko si prišel v Slovenijo in si moral zapustiti prijatelje? Počutil sem se malo čudno. Težko mi je bilo. 4. Kakšno mnenje imaš o Sloveniji in ljudeh? Slovenija mi je lepa država kot ljudje v njej. 5. Obiskuješ OŠ Oskarja Kovačiča, kako se počutiš v šoli? Kaj ti je najbolj všeč v šoli, kaj bi spremenil? Tukaj se počutim zelo dobro. Všeč mi je vse, zato ne bi ničesar spreminjal. 6. Imaš veliko prijateljev? Imam dosti prijateljev, a pravih prijateljev je malo. 7. Imaš kakšen hobi? Hobijev nimam.

8. Na katero srednjo šolo si se vpisal in zakaj? Vpisal sem se na srednjo frizersko šolo. Na to šolo sem se vpisal, ker mi je všeč frizerstvo in me veseli. Vprašanja pripravil in spraševal je Nik Carl Urbanija, 9. a 70

Djordje Stojilković

INTERVJU:

Nija Sadar, 8. a

MODA POMLAD/POLETJE 2015 Letošnjo pomlad/poletje se bo nosilo: 1. Zelo očiten trend 70-ih: ohlapen jeans, resice, kimono plašči, klobuki. 2. Veliko pastelov, pretežno lila, limonino rumene in modre barve.

(Cushnie et Ochs, Michael Kors, Rosie Assoulin)

3. Združevanje oziroma ločevanje kosov bo tudi to poletje velik trend, zato bo najbolj kul kombiniranje hlač in enakega topa oziroma krila in topa.

(Fendi) 72

4. Ohlapen jeans in palazzo hlače oziroma ‘culottes’ bo vse bolj zaželen.

5. Navtično – še en velik trend, s sivomodrimi in belimi črtami.

6. Beli jeans

7. Črno-bele kombinacije, ki bodo tvorile močne grafične potiske.

(Marc by Marc Jacobs) 73

8. Močne, opazne rože bodo krasile večino pomladnih kolekcij, ob tem pa bosta vlogo igrali tudi čipka in vezenina.

(Michael Kors)

9. Veliko bo jeansa – poleg ohlapnega tudi ‘high waisted’ jeans (visok pas kavbojk) ter raztrgan jeans.

10. Prevlada potiskov, sloganov, karo vzorcev,

Tina in Nina Dreven, 9. b 74

PRIČESKE

TRENDI LIČENJA IN PRIČESK Pozabite na monotone barve las ali stroga pramena. Letošnji »ombre« barvanje las dodaja lasem nove dimenzije, saj na njih ustvari igro prelivanja barv, praviloma od temnejše barve pri koreninah las do svetlejše na konicah.

Za najbolj drzne pa so tukaj še obarvane » ombre« s konicami v živih barvah,kot so modra, vijolična, pastelno zelena in roza. Najnovejši trendi za pomlad/poletje so razmršeni lasje, kot so: undone hair, wet look, hair bob, kite.

LIČENJE

Definicija osnovnega trenda ličenja za letošnjo pomlad in poletje je naravni izgled. Oči z veliko maskare, poudarjene in močne obrvi, zapeljiv pogled, sveži odtenki vek in svetle ter poudarjene ustnice. Isa Kralj, 9. c 75

KAKO PREŽIVETI V ŠOLI Do sedaj smo verjetno že vsi ugotovili, da je šola najbolj stresna ustanova in da so na tem svetu vsi čisto zblazneli, da nas silijo vanjo. Ker torej nimamo druge izbire zaradi naših neusmiljenih staršev in bi vsakemu prišle prav izkušnje starejših učencev, smo zapisali nekaj nasvetov.

UVOD

Četudi smo mi preživeli teh devet let pekla in sedaj odhajamo v novega, še vedno ne vemo natančno, za kaj pravzaprav sploh gre. Moj nasvet je: oponašajte ostale in se delajte, kot da sodite v to okolje. To je prvo in najpomembnejše pravilo.

Drugo pravilo pa so izgovori – potrebovali jih boste praktično povsod (pri izostankih, zamudah, neznanju …). Največkrat boste potrebovali izgovor, zakaj niste naredili domače naloge. Sicer ne vem, zakaj učitelji ne verjamejo resnici – da nam jo je pojedel pes za zajtrk. Najbolje si je izgovor pripraviti kakšen dan prej.

Tukaj je seveda še uporaba telefonov. Pojma nimam, zakaj nam govorijo bodoči znanstveniki, ko pa nam današnje tehnologije sploh ne pustijo uporabljati. Tako toplo priporočam premislek o nakupu več telefonov naenkrat, saj ob zelo verjetnem odvzemu tako ne boste za nič prikrajšani.

Čudoviti del naše šole pa so vsi zaposleni in učitelji. Ni lepšega kot oddih od matematičnih enačb in pogovor s čistilko na hodniku ali dober odnos s kuharico, ki ti pri kosilu lahko prinese dodatek sira. Se pravi: ključ do praktičnega življenja na šoli so dobri odnosi z zaposlenimi. Ni mi jasno, kdo si je izmislil, da se z učitelji ne smemo pogovarjati, če v to nismo prisiljeni.

Meni najbolj nenormalno pa je zgodnje vstajanje. Najprej cele dneve poslušamo, da mladi potrebujemo veliko spanja, potem pa nas vsako jutro mečejo iz postelje! Nekoliko poznejša budilka pa včasih ne zadostuje, zato je priporočljivo imeti blazino v šoli. S spanjem v šoli tako izpolnimo cilj – v šoli se počutimo kot doma.

ZAKLJUČEK Za konec pa še najboljši nasvet: raje opravljajte domače naloge, se učite, vstajajte in prihajajte točno k pouku, spoštujte zaposlene v šoli. Tako vam ne bo lažje le v šoli, ampak predvsem v življenju.

Napisala in narisala Gaja Jenko Mihelič 77

HOROSKOP ZA POLETJE 2015 OVEN Poletje 2015 bo še posebej dobro zate. Veliko boš potoval/a in se zabaval/a. Ljubezni ti ne bo treba iskati daleč stran, saj utegne zacveteti z nekom, ki si ga v širšem krogu prijateljev upregledal/a. Nebo te bo podpiralo z veliko planeti v ognjenih znamenjih, ki bodo okrepili tvojo ustvarjalnost in karizmo. BIK Ljubezen je v zraku! V poletju, ki je pred tabo, pričakuj velikooo romanc. To bo odlično poletje za uresničitev tvojih sanj. Nove priložnosti bodo s seboj prinesle nove odgovornosti, vendar ne skrbi saj si pripravljen/a. Pazi, kakšne prijatelje si boš našel/našla, saj te utegnejo razočarati.

DVOJČKA To poletje bo nabito z akcijo. Imaš priložnost, da se lotiš ali zaključiš nekaj vznemirljivega. Ne boj se raziskovati, saj ti to utegne odpreti nova vrata. Približuješ se zvezi, o kateri že od nekdaj sanjaš. Življenje bo končno spet bolj sproščeno, zato se pripravi.

RAK Tvoje ljubezensko življenje bo to poletje zelo aktivno. Uživaj v pustolovščini in bodi najboljši/a ti. Razmišljal/a boš ustvarjalno, ne bo te strah živeti za nove nenavadne ideje, ki utegnejo delovati bolje, kot bi kdorkoli pričakoval. Prijatelji ti bodo ob težavnih trenutkih stali ob strani. 78

STRELEC

Zelo uravnovešeno boš odreagiral/a, ko ti bo nekdo nekaj slabega povedal. To poletje se boš počutil/a samozavestno ter boš v središču pozornosti. Tvoja ljubezen bo poskrbela, da ti ne bo nikoli dolgčas. Z vsem tem navdušenjem v zraku boš včasih tudi razočaran

KOZOROG V tem poletju boš imel/a čas, da se osredotočiš na tisto, kar ti največ pomeni in imaš najraje. Končno se boš naučil/a, kako se boš povezal/a sam/a s seboj in kako boš izrazil/a samozavest. Ljubezen lahko vzcveti na kakšnem potovanju, zato se pripravi. Zaupaj prijateljem!

VODNAR V tem poletju se boš soočil/a s svojimi težavami. V tvojo denarnico bo lahko prišlo veliko denarja in zagotovo boš zadovoljen/a. Prihajajo spremembe v ljubezni, ki bodo nate močno vplivale. Poskušaj biti odprt/a za nove priložnosti, ki bodo prišle skupaj s prijatelji.

RIBI Celo poletje boš razmišljal/a o osebi, ki ti bo iz dneva v dan bolj všeč. Popestrilo se ti bo življenje, zato si upaj narediti nov korak. Utegneš spoznati, da stari prijatelj ponuja več, kot si mislil/a. To poletje pa boš doživel/a tudi popolnoma novo izkušnjo.

Astrologinji Nina Kralj, 9. a in Neja Korbar Pirc, 9. a Narisala Klara Videmšek, 9. a 79

OŠ Oskarja Kovačiča Ob dolenjski železnici 48 1000 Ljubljana